IN MEMORIAM AETERNUM 15-16/04 In memoriam aete… · molitva“ - a tokmu pred negovoto...
Transcript of IN MEMORIAM AETERNUM 15-16/04 In memoriam aete… · molitva“ - a tokmu pred negovoto...
IN MEMORIAMAETERNUM
In Memoriam Aeternum In Memoriam Aeternum
26
SIn
Mem
oria
m A
eter
num
/ P
rem
in
, se
pte
mvr
i 2
003 (
str
ana
26)
MITROPOLITOT ANTONIJ MITROPOLITOT ANTONIJ
- EDNA CELA EPOHA- EDNA CELA EPOHA
NA 4 AVGUST GODINAVA, NA OSUMDESET I DEVETGO-
DI[NA VOZRAST, SE UPOKOI VO MIR MITROPOLITOT
NA SURO@SKATA EPARHIJA (VELIKA BRITANIJA) NA
RUSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA ANTONIJ (BLUM). ZA
NEGO NEKOJ BE[E REKOL: „MITROPOLITOT ANTONIJ -
TOA E EDNA CELA EPOHA“. VO IZVESTUVAWATA [TO
GO PROSLEDIJA OVOJ NASTAN MO@E[E DA SE ZABE-
LE@I GOLEMATA PO^IT I QUBOV [TO JA IMA CRK-
VATA BO@JA KON OVAA MUDRA LI^NOST. VO EDNO OD
IZVESTUVAWATA ZA NEGO SE VELI DEKA BIL „POZNAT
KAKO VLADIKA“, [TO UKA@UVA NA TOA DEKA OD
SVOITE EPARHIJANI (A I OD MNOGU DRUGI, PRAVO-
SLAVNI I NEPRAVOSLAVNI) BIL DO@IVUVAN KAKO
BLIZOK ^OVEK, KOJ IMA RAZBIRAWE ZA MNOGU ^O-
VE^KI MAKI I RADOSTI. IMENO, OVAA POSLEDNA
KARAKTERISTIKA E MNOGU ZNA^AJNA KOGA ZBORU-
VAME ZA VLADIKATA ANTONIJ.
Antonij Blum e del od onaa ruska emi-
gracija po revolucijata (1917 g.), koja{to dol-
gi godini si bara{e mesto po zapadnoevrop-
skite zemji, bez da zaboravi na svojata rodna
Rusija. Eve kako samiot toj zboruva vo vrska
so ova: „Pred revolucijata vo site prestolni-
ni ima{e crkvi vo ambasadite. Po revolucija-
ta takvite crkvi~ki ve}e gi nema{e, no se za-
rodija molitveni centri vo ostanatite kape-
li i hramovi (kako vo Pariz), ili vo crkvite
po domovite. Niv gi opslu`uva{e duhovni{-
tvo koe{to ve}e `ivee{e zad granicata, ili
nekoi novodojdeni progoneti. Ovie lu|e gi od-
likuva{e krajnata siroma{tija i ognenata
ruska pravoslavna vera vo Boga i Tatkovina-
ta... Ovde Bog ni se otkri kako Progonet, go-
net vo na{ata Tatkovina i ‘Koj nema kade gla-
vata da ja potsloni'. Vo Nego nie, za~udeni, Go
prepoznavme Boga-Progonetiot, Koj s# razbi-
ra, ‘od Kogo nikoj pove}e ne mo`e da bide po-
ni`en'. Vo krajnata siroma{tija na domovite
i hramovite Toj `ivee{e me|u nas, be{e na{a
nade` i sila, uteha i vdahnovenie.“ Ova do`i-
vuvawe e, imeno, kamenot temelnik na pravo-
slavnata ruska emigracija, koja se najde vo si-
tuacija da napravi edna seriozna proverka na
celokupniot svoj hristijanski `ivot, doto-
ga{ zasolnet vo ogromnata i mo}na Rusija, vo
koja pravoslavnoto hristijanstvo u`iva{e
carska za{tita. Od ova nadvore{no i vnatre-
{no soo~uvawe ponatamu se rodi edna dlaboka
smirenost na teloto i umot, eden tolku tota-
len nesamozaborav, koj gi proizvede ~udata na
ruskata pravoslavna emigracija na 20 vek. Ed-
no od tie ~uda e tokmu - Vladikata Antonij
Blum. Toj celiot svoj `ivot ostanuva vo emi-
gracija, nikoga{ ne `iveel vo Rusija za vreme
na sovetskata vlast, osven kratkite povreme-
ni poseti. Od druga strana, specifi~en e po
toa {to ostanuva vo ramkite na Moskovskata
Patrijar{ija, dodeka golemiot del od ruskata
emigracija se priklonuva kon Ruskata Zad-
grani~na Crkva (ovoj raskol me|u Patrijar-
{ijata i Zadgrani~nata Crkva s# u{te osta-
nuva nere{en).
In M
emor
iam
Aet
ernu
m In
Mem
oria
m A
eter
num
In M
emor
iam
Aet
ernu
m In
Mem
oria
m A
eter
num
Andrej Borisovi~ Blum (toa e negovoto
ime po ra|awe) e roden vo Lozana, na 19 juni
1914 godina. Tatko mu bil ~len na ruskiot car-
ski diplomatski kor. Majka mu bila poluses-
tra na kompozitorot Aleksandar Skrjabin.
Svoite najrani godini gi pominal vo Persija,
a po revolucijata celoto semejstvo se seli pre-
ku Kurdistan i Irak vo Britanija, za najposle
da se naseli vo Pariz. Tamu negoviot tatko na-
o|a rabota kako obi~en rabotnik, a Andrej po-
a|a vo u~ili{te. Vo negovata mom~e{ka voz-
rast zapi{uva medicina na Sorbona, a vo 1939
godina se za~lenuva vo Francuskite Medicin-
ski Trupi. Vo 1943 godina Andrej gi zavr{uva
studiite po medicina, dodeka me|uvremeno po-
maga so svojot ve}e utvrden pravoslaven duh na
slu`ewe i so svoeto medicinsko znaewe vo
Francuskoto Dvi`ewe na Otporot. Istata go-
dina tajno se zamona{uva. Svoite mona{ki za-
veti gi dava pred eden monah od Valaamskiot
manastir vo Finska, Atanasij, i go dobiva mo-
na{koto ime Antonij. So ogled na toga{nite
okolnosti, ne zaminuva vo manastir; upaten e
da pominuva osum ~asa dnevno vo molitva i da
prodol`i so medicinskata rabota. Koga poba-
ral poslu{anie, monahot Atanasij mu odgovo-
ril da ja slu{a majka mu.
Vo 1948 godina Antonij e rakopolo`en
za sve{tenik, a slednata godina doa|a vo Lon-
don i kako sve{tenik slu`i vo Anglikansko
/Pravoslavnoto Dru{tvo na Sv. Alban i Sv. Ser-
gij. Vo 1957 e rakopolo`en za episkop, a pet go-
dini podocna za arhiepiskop, odgovoren za Rus-
kata Pravoslavna Crkva vo Velika Britanija
i Irska. 1963 godina e postaven za egzarh na
Moskovskata Patrijar{ija za Zapadna Evropa,
a po tri godini go dobiva ~inot mitropolit.
Vo 1974 godina na sopstveno barawe osloboden
e od funkcijata egzarh, so cel celosno da se po-
sveti na pastirskata gri`a za pastvata vo ne-
govata eparhija - koja postojano raste - i na
site onie {to doa|aat da pobaraat sovet i po-
mo{ od nego.
In Memoriam Aeternum In Memoriam Aeternum
Mit
ropo
lito
t A
nton
ij -
edn
a ce
la e
poha
/ P
rem
in, se
ptem
vri
2003
(st
rana
t 28
)
Mos
kovs
kata
Pat
rija
r{ij
a
Negovoto dejstvuvawe vo Velika
Britanija zapo~nuva vo edna sosema male~-
ka parohija, vo koja pred nego slu`i prviot
pravoslaven sve{tenik Angli~anec, koj-
{to pred da primi sve{teni~ki ~in bil
angliski tutor na sinot na ruskiot car
Nikolaj Romanov. Po~nuvaj}i so edna ta-
kva male~ka parohija, pri krajot na svojot
`ivot toj ja nao|a Crkvata vo Britanija so
sobor od okolu 2000 lu|e vo London, vo So-
bornata crkva na Uspenie i na Site Sveti,
Enismor Gardens, kade {to slu`i, i okolu
dvaeset parohii niz ostatokot od zemjata.
Golem del od pravoslavnite vo nego-
vata eparhija ne se so rusko po-
teklo, bidej}i do krajot na
`ivotot toj uspeva da zadr-
`i podednakov stav kon se-
~ie nacionalno poteklo,
smetaj}i ja kaj sekoj ~ovek
samo uverenosta vo spasi-
telnosta na `ivotot vo
Pravoslavnata Crkva. Kon
sovremenicite toj „se obra}a-
{e so qubov, milosrdnost, dlaboko
razbirawe, stoej}i pred mnogu te{kotii
{to porano gi nemalo, i zaedno so niv ba-
ra{e hristijansko re{avawe na na{ite
problemi. Toj ne go zamenuva{e ~esnoto i
smireno ‘jas mislam' so avtoritetnoto i
neretko fal{livo ‘Crkvata u~i', za{to i
navistina vo mnoguvekovnata crkovna tra-
dicija nema da najdeme odgovori na site so-
vremeni pra{awa. „Kako li~nost koja go
pretvorila Predanieto na Crkvata, no i
sovremeniot `ivot, vo osobeno bogat, uni-
kalen li~en opit, Vladikata Antonij be-
{e sluga Bo`ji, sve{tenik Hristov, pas-
tir na slovesnite ovci“, veli eden negov
prijatel i sorabotnik.
Mitropolitot Antonij e po~esen
doktor: na Aberdinskiot Univerzitet „za
propovedawe na Slovoto Bo`jo i obnova
na duhovniot `ivot vo ovaa zemja“; na Mos-
kovskata Bogoslovska Akademija, za nego-
vata bogoslovska, pastirska i propoved-
ni~ka rabota; na Univerzitetot Kembrix;
i na Kievskata Bogoslovska Akademija.
Avtor e na nekolku knigi bestse-
leri od oblasta na pravoslavniot na~in na
`ivot, od koi edna $ e pretstavena i na na-
{ata ~itatelska publika - knigata „@iva
molitva“ - a tokmu pred negovoto upokoju-
vawe „Premin“ vo prodol`enija po~na da
go izdava zapisot od televiziskiot razgo-
vor me|u mitropolitot Antonij i ateis-
ti~kiot filosof Marganita Laski.
„Mojot prv silen vpe~atok za smrt-
ta be{e eden razgovor so tatko mi,
koj mi ka`a: ‘Ti treba taka da go
pro`ivee{ `ivotot, za da se
nau~i{ svojata smrt da ja
o~ekuva{ kako mlado`e-
necot {to ja o~ekuva svo-
jata nevesta: da ja ~eka{,
da kopnee{ po nea, odna-
pred da $ se raduva{ na
sredbata, i ne`no da ja pres-
retne{'. Mojot vtor vpe~atok
(toa ne se slu~i vedna{ potoa, tu-
ku mnogu podocna) be{e smrtta na tatko
mi. Toj po~ina iznenadejno. Jas otidov kaj
nego, vo bednoto sop~ence na vrvot od na-
{iot francuski dom, kade {to ima{e eden
krevet, stol, taburetka i nekolku knigi.
Vlegov vo negovata soba, ja zatvoriv vrata-
ta i zastanav. I me zaplisna edna takva ti-
{ina, edna tolku dlaboka ti{ina, taka
{to, se se}avam, viknav na glas: ‘I lu|eto
velat deka smrtta postoi!.. Kakva laga!' Za-
{to taa soba be{e prepolna `ivot, i toa
takva polnota na `ivot, kakva {to nadvor
od nea, na ulica, vo dvor, jas nikoga{ ne
sum sre}aval.“
Mitropolitot Antonij Blum ne go
pro`ivea `ivotot so vera vo smrtta, tuku
vo ve~niot `ivot.
pi{uva: I. K.
In Memoriam Aeternum In Memoriam Aeternum
In Memoriam Aeternum In Memoriam Aeternum
Delata
na mitropolitot
Antonij Blum mo`at da se
najdat na internet stranicata
na Suro`skata eparhija (www.met-ropolit-anthony.orc.ru/eng/) vo elek-
tronskata biblioteka Mitro-
polit Antonij Suro`ski,
na ruski i angliski
jazik.
Mitropolitot Antonij - edna cela epoha / Premin, septemvri 2003 )strana 29)