IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO - svrk.gov.si · PDF filePričujoče vladno gradivo se...

REPUBLIKA SLOVENIJA

SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ

IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO

Kotnikova 5, 1000 Ljubljana T: 01 400 36 80

F: 01 400 32 62

E: gp.svrk @gov.si

19. 6. 2014

Sodelovanje Slovenije v transnacionalnih in medregionalnih programih

evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju 2014-2020

1. Evropsko teritorialno sodelovanje 2014-2020

V programskem obdobju 2014-2020 se bo evropska kohezijska politika izvajala v okviru dveh

ciljev: »naložbe v rast in delovna mesta« ter »evropsko teritorialno sodelovanje«. Oba

cilja bosta glavna mehanizma, s katerima si bo Evropska unija prizadevala izpolniti cilje

strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s pomočjo ustvarjanja rasti in

novih delovnih mest, obvladovanja podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter

zmanjševanja revščine in socialne izključenosti.

Glavnina evropskih sredstev bo na voljo v okviru operativnih programov cilja »naložbe v rast in

delovna mesta«, ki se izvajajo v posameznih državah članicah na podlagi analize razvojnih

potreb, razlik in potencialov rasti znotraj državnih meja in prispevajo k uresničevanju

nacionalnih ciljev, ciljev strategije Evropa 2020 in Teritorialne agende 2020. Za razliko od teh

programov pa evropsko teritorialno sodelovanje zagotavlja okvir za izvajanje skupnih ukrepov

in izmenjav politik, izkušenj in znanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji iz

različnih držav članic, saj izzivi, s katerimi se dandanes spopadajo države članice in

evropske regije, vedno pogosteje presegajo nacionalne meje in terjajo skupno

ukrepanje na ustrezni teritorialni ravni z upoštevanjem medsektorskega usklajevanja.

Evropsko teritorialno sodelovanje se deli na:

a) čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami (NUTS 3) na kopenskih in morskih mejah

dveh ali več držav članic ali države članice in tretje države z namenom reševanja skupnih

izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah;

b) transnacionalno sodelovanje na večjem geografsko zaokroženem območju, ki pokriva

več držav (NUTS 2) in vključuje partnerje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za

spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, vključno s sodelovanjem v okviru

makroregionalnih strategij in strategij morskih bazenov;

c) medregionalno sodelovanje na ozemlju vseh 28 držav članic Evropske unije, Norveške in

Švice ter le v primeru programa ESPON 2020 še Islandije in Lihtenštajna z namenom

povečanja uspešnosti kohezijske politike.

Pričujoče vladno gradivo se nanaša le na transnacionalne in medregionalne programe

evropskega teritorialnega sodelovanja, pri katerih Slovenija ne nastopa kot organ upravljanja.

Glavni namen gradiva je, Vlado RS seznaniti s ključnimi vsebinskimi elementi transnacionalnih

in medregionalnih programov ter predlagano institucionalno ureditvijo znotraj Republike

Slovenije preden organi upravljanja posameznih programov, ki se nahajajo v tujini, posredujejo

končne osnutke programov sodelovanja na Evropsko komisijo v imenu vseh sodelujočih držav v

posameznem programu. Gre za seznanitev z zaključno fazo procesa programiranja novih

programov za obdobje 2014-2020, ki je potekal zadnja tri leta.

2

2. Ključne pravne podlage

Upravljanje in nadzor programov evropskega teritorialnega sodelovanja bosta potekala skladno

z naslednjimi uredbami na evropski ravni, ki so del zakonodajnega paketa za evropsko

kohezijsko politiko:

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006;

Uredba (EU) št. 1301/2013, Poglavje I, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006;

Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" iz Evropskega sklada za regionalni razvoj;

Uredba (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj.

Nov zakonodajni paket za izvajanje evropske kohezijske politike prinaša nekaj ključnih novosti

za evropsko teritorialno sodelovanje: - Uredba (EU) št. 1299/2013 s posebnimi določbami, prilagojenimi za evropsko teritorialno

sodelovanje, ki upošteva posebne namene in vidike ter položaj teritorialnega sodelovanja kot drugega cilja kohezijske politike ter prinaša poenostavitve sistema upravljanja in nadzora;

- usmeritev sredstev v manjše število tematskih ciljev z ustreznimi prednostnimi naložbami, da se tako zagotovi ustrezna osredotočenost na evropske prednostne naloge in ukrepe iz strategije Evropa 2020, pri katerih bo sodelovanje prineslo največjo dodano vrednost;

- osredotočenje na rezultate; - okrepljeno spremljanje napredka pri doseganju dogovorjenih ciljev na ravni programa; - organ upravljanja lahko opravlja tudi naloge organa za potrjevanje in prvostopenjsko

kontrolo; - revizijski organ lahko opravlja naloge na celotnem upravičenem območju, če ga za to

pooblastijo države članice; - enotna pravila o upravičenosti izdatkov za določene kategorije stroškov, ki jih izda Evropska

komisija v delegiranem aktu, kot skupna osnova vsem programom sodelovanja, ki so lahko dopolnjena s specifičnimi pravili na ravni posameznega programa sodelovanja in na ravni držav članic;

- poenostavitev pravil o upravičenosti izdatkov; - uporaba pravila N+3 za avtomatsko razveljavitev obveznosti v celotnem obdobju izvajanja

programa; - sporazum, ki potrjuje strinjanje držav partnerk v programu z vsebino programa, se priloži k

programu sodelovanja že ob predložitvi Evropski komisiji; - evropsko združenje za teritorialni razvoj (EZTS) ali druga pravna oseba, ustanovljena v

skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav, se lahko prijavi kot edini upravičenec pod pogojem, da so ga v primeru čezmejnega sodelovanja ustanovili javni organi ali organi iz najmanj dveh sodelujočih držav, v primeru transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja pa iz najmanj treh sodelujočih držav.

Na evropski ravni bo izvajanje programov moralo upoštevati še izvedbene in delegirane akte ter

navodila in odločbe, ki bodo podrobneje določali izvedbo določil iz evropskih uredb. Relevantna

pravna podlaga je tudi Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

2014-2020, ki vključuje tudi prispevek države k uveljavljanju makroregionalnih strategij in

strategij morskih bazenov.

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/AUTO/?uri=uriserv:OJ.L_.2013.347.01.0320.01.SLV
















3

Na nacionalni ravni bo Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z

Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvom za finance pripravila spremenjeno

uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropskega teritorialnega sodelovanja v

Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2020, ki bo podrobneje urejala vloge in naloge

udeležencev, vključenih v izvajanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja v

Republiki Sloveniji, način dodeljevanja in izplačevanja sredstev iz državnega proračuna ter

načrtovanje in izvajanje projektov tehnične pomoči.

3. Sodelovanje Republike Slovenije v transnacionalnih in medregionalnih programih

V obdobju 2007-2013 je Slovenija sodelovala v 4 transnacionalnih (Območje Alp, Srednja

Evropa, Jugovzhodna Evropa, Mediteran) in 4 medregionalnih programih (INTERREG IVC,

INTERACT II, URBACT II, ESPON 2013).

V obdobju 2014-2020 bo Slovenija upravičena do sodelovanja v naslednjih transnacionalnih in

medregionalnih programih:

a) Transnacionalni programi:

Območje Alp,

Mediteran,

Podonavje,

Jadransko-jonski program,

Srednja Evropa.

b) Medregionalni programi:

INTERREG EUROPE,

INTERACT III,

URBACT III,

ESPON 2020.

V primerjavi s programskim obdobjem 2007-2013 se je transnacionalni program Jugovzhodna

Evropa preoblikoval v dva transnacionalna programa: Podonavje in Jadransko-jonski program.

Območji teh programov sta se prilagodili območju EU makroregionalnih strategij, da bi lahko

programa bolje podpirala obstoječo Strategijo EU za Podonavsko regijo in nastajajočo

Strategijo EU za Jadransko-jonsko regijo. Pri medregionalnih programih ni prišlo do večjih

geografskih sprememb. Program medregionalnega sodelovanja INTERREG IVC se je

preimenoval v program medregionalnega sodelovanja INTERREG EUROPE.

Programi transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja odpirajo možnosti sodelovanja

upravičencev iz različnih držav in omogočajo dostop do znanja in izkušenj predstavnikom

nacionalne, regionalne in lokalne ravni, interesnih združenj, raziskovalnih institucij in civilne

družbe ter predstavnikom resornih ministrstev in njihovih izvajalskih institucij, kar bo prispevalo

k učinkovitejšemu reševanju skupnih izzivov ter izrabi potencialov za uravnotežen trajnostni

razvoj in nenazadnje k povečevanju konkurenčnosti in prepoznavnosti Slovenije v širšem

prostoru.

4. Priprava programov sodelovanja za transnacionalne in medregionalne programe

Operativni programi v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje oziroma programi

sodelovanja se pripravljajo za upravičeno območje programa kot celota in se sofinancirajo iz

Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR). Namen programov sodelovanja

je spodbujati skupen pristop evropskih regij za zmanjševanje regionalnih, gospodarskih in

socialnih razlik s pomočjo izkoriščanja skupnih razvojnih priložnosti in reševanja skupnih

4

problemov ob hkratnem premagovanju najpogostejših ovir za teritorialno sodelovanje, ki

izhajajo iz razlik v geografskem položaju, pravnih sistemih, upravni ureditvi in jeziku.

Vsi programi izhajajo iz ciljev EU strategije Evropa 2020 in Teritorialne agende 2020 ter potreb,

izzivov in razvojnih potencialov, kot izhajajo iz strokovno pripravljenih teritorialnih analiz,

povzetih v analizah prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti na programskih območjih.

Upošteva se pravilo osredotočenja na manjše število tematskih ciljev, koordinacije in

sodelovanja ter navede pričakovane rezultate. Medtem ko lahko medregionalni programi

izbirajo vsa področja iz nabora enajstih tematskih ciljev, določenih v prvem odstavku člena 9

Uredbe (EU) št. 1303/2013, morajo transnacionalni programi 80 % sredstev osredotočiti na

največ štiri tematske cilje, dodatni cilj pa je lahko krepitev institucionalnih zmogljivosti javne

uprave, zlasti v povezavi z makroregionalnimi strategijami in strategijami morskih bazenov.

Programiranje programov sodelovanja, ki se nadaljujejo iz obdobja 2007-2013, se je začelo

septembra 2011. Vsebuje vsebinske, finančne in organizacijske elemente ter postopke

upravljanja, izvajanja in spremljanja programov. V postopku programiranja sodelujejo: organi

upravljanja in sekretariati (formalno in tehnično vodijo vse faze), predstavniki držav članic in

partneric (usmerjajo in odločajo), zunanji strokovnjaki za pripravo programov sodelovanja,

predhodno vrednotenje in presojo okoljskih vplivov v povezavi z nacionalnimi organi, pristojnimi

za presojo okoljskih vplivov, nacionalni odbori kot medresorska in večnivojska posvetovalna

telesa, deležniki na različnih področjih, vključeni v posvete na transnacionalni in nacionalni

ravni, ter predstavniki Komisije. Dogovorjene prioritete in specifični cilji po posameznih

programih so rezultat kompleksnih in dolgotrajnih usklajevanj z vsemi deležniki.

Programi sodelovanja so v različnih fazah priprave. Programi Srednja Evropa, Območje Alp,

Mediteran, INTERREG EUROPE, INTERACT III, ESPON 2020 in URBACT III bodo oddani v

formalno soglasje državam članicam oziroma partnericam od začetka maja 2014 dalje in bodo

predvidoma predloženi Komisiji od konca maja 2014 do konca julija 2014 skupaj s

Sporazumi, ki jih podpišejo države partnerke v programu, s katerim potrdijo strinjanje s

programom in zagotavljanje sofinanciranja. Nova programa Podonavje in Jadransko-jonski

program sta s programiranjem začela šele v letu 2014, zato predvidevamo, da bosta oddana

kasneje.

5. Finančni okvir

5.1 Uspešnost slovenskih upravičencev v obdobju 2007-2013

Skupna vrednost transnacionalnih programov je znašala 930.006.129 evrov, od tega

743.686.361 evrov iz ESRR. Slovenska indikativna alokacija v ESRR v višini 7.315.278 evrov

predstavlja okrog 1% EU vrednosti programov. Ko se sredstva zberejo na ravni programa, se

delijo med upravičence samo na osnovi kakovosti projektnih predlogov, zato je lahko črpanje

nacionalnih partnerjev veliko višje od finančnega vložka države.

Projektom je bilo na transnacionalnih razpisih dodeljenih 699 milijonov evrov iz ESRR. Slovenija

je bila nadvse uspešna, saj sodeluje 413 slovenskih institucij v 287 od 461 odobrenih projektov.

Slovenski projektni partnerji so sklenili pogodbe v višini preko 73 milijonov evrov, od tega dobrih

61 milijonov evrov iz ESRR.

Razmerje med slovensko indikativno alokacijo (7,3 milijonov evrov) in pogodbeno vrednostjo

projektov - EU del (61 milijonov evrov) je med najboljšimi v Evropi (več kot 800%). Vsi stroški

Slovenije na državni ravni so znašali še cca. 2,7 milijona evrov, skupaj z alokacijo cca. 10

milijonov evrov.

5

Neto finančni učinki transnacionalnega sodelovanja so torej šestkratni glede na indikativni in

proračunski vložek, hkrati pa projekti zagotavljajo med drugim več kot 800 kakovostnih triletnih

delovnih mest.

Za razliko od transnacionalnih programov alokacijo za medregionalne programe določi vnaprej

Evropska komisija brez predhodnih nacionalnih alokacij, zato neposredna primerjava med

finančnim vložkom Slovenije in izplenom slovenskih upravičencev ni možna.

Tudi v okviru medregionalnih programov so bili slovenski upravičenci zelo uspešni, še zlasti v

okviru programa INTERREG IVC, kjer sta bila 302 milijona evrov iz ESRR namenjena izvajanju

projektov. 64 slovenskih partnerjev, ki so sodelovali v 58 od skupno 204 projektov, je sklenilo

pogodbe v višini 8,7 milijona evrov, od tega 7,4 milijona evrov iz ESRR in 0,9 milijona evrov iz

državnega proračuna. Slovenija je na primer imela več upravičencev, kot sta jih imeli visoko

razviti državi Finska in Avstrija.

V okviru programa ESPON 2013 je bilo za sofinanciranje aktivnosti namenjenih 34.033.512

EUR iz ESRR. Od 61 projektov, izvedenih v okviru štirih prioritet programa ESPON, je 8

slovenskih upravičencev sodelovalo v transnacionalnih projektnih skupinah 9 projektov. Iz tega

naslova je bilo za slovenske partnerje angažiranih 392.419,52 evrov. Poleg navedenega števila

je bilo izvedenih več projektov na področju promocije prostorskih vsebin in objave rezultatov,

spremljanja prostorskega razvoja, dopolnjevanja prostorskih kazalnikov in baz podatkov, ki so

projekti, ki jih vodi organ upravljanja po pooblastilu nadzornega odbora.

V okviru programa URBACT II je sodelovalo 6 slovenskih upravičencev v 6 od skupno 44

projektov, ki so za svoje aktivnosti prejeli 230.250,40 evrov EUR iz ESRR od skupne vrednosti

programa, ki je znašala dobrih 53 MEUR iz ESRR.

5.2 Finančni okvir v obdobju 2014-2020 – EU sredstva

V okviru evropskega teritorialnega sodelovanja bo v programskem obdobju 2014-2020 na voljo

skupaj skoraj 8,95 milijard EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar

predstavlja 2,75 % evropskih sredstev, namenjenih za evropsko kohezijsko politiko za obdobje

2014-2020 na evropski ravni. Levji delež sredstev bo namenjenih čezmejnim programom v

višini 6,6 milijarde EUR (74,05 %), medtem ko bo transnacionalnim programom dodeljenih 1,8

milijarde EUR (20,36 %), medregionalnim pa 500 milijonov EUR (5,59 %).

V obdobju 2014-2020 imajo programi, v katerih sodeluje Slovenija na transnacionalni in

medregionalni ravni, za povprečno 16 % več EU sredstev kot v preteklem obdobju.

Sredstva za medregionalne programe določi Evropska komisija neodvisno od držav članic,

medtem ko se sredstva za posamezne čezmejne in transnacionalne programe določijo na

podlagi porazdelitve zneskov, ki so jim bili dodeljeni na podlagi velikosti prebivalstva na dotičnih

območjih, s strani sodelujočih držav. Sloveniji je v tekočih cenah pripadlo 62,9 milijona EUR, od

tega 8,4 milijonov EUR za transnacionalne programe, ki jih je Slovenija na podlagi usklajenega

predloga, ki je temeljil na analizi uspešnosti slovenskih upravičencev na posameznem

programu za obdobje 2007-2013 ter oceni zanimanja za programsko obdobje 2014-2020,

razdelila na sledeči način:

- 2,4 milijona EUR za Srednjo Evropo, - 2,4 milijona EUR za Podonavje, - 1,8 milijona EUR za Jadransko-jonski program, - 1,2 milijona EUR za Območje Alp,

6

- 0,6 milijona EUR za Mediteran.

V fazi pred pripravo programa Evropska komisija zbere zneske od vseh sodelujočih držav v

transnacionalnih programih in v izvedbenem aktu določi skupen znesek na program. V fazi

priprave programa sodelovanja se sredstva združijo v skupni proračun na ravni programa, iz

katerega se sredstva dodeljujejo posameznim končnim upravičencem za projekte, izbrane na

javnih razpisih, neodvisno od višine sredstev, ki jih je posamezna država vložila v posamezen

program.

Tabela 1: Višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za transnacionalne

programe, v katerih sodeluje Slovenija:

Program Srednja

Evropa

Podonavje Jadransko-

jonski

program

Območje Alp Mediteran

ESRR v

EUR

246.602.270 201.526.848 83.510.000 116.683.308 224.000.000

Skupaj ESRR transnacionalnih programov: 872.322.426 EUR. Povprečni delež slovenske

indikativne alokacije znaša manj kot 1 % vrednosti programov.

Tabela 2: Višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za medregionalne

programe:

Program INTERREG

EUROPE

INTERACT III ESPON URBACT III

ESRR v EUR 359.326.000 39.393.000 41.377.000 74.302.006

Skupaj ESRR medregionalnih programov: 514.398.006 EUR.

Skupna višina sredstev iz ESRR, namenjena transnacionalnim in medregionalnim programom,

v katerih sodeluje Slovenija, znaša 1.386.720.432 evrov.

V okviru transnacionalnih in medregionalnih programov lahko upravičenci načeloma prejmejo

povračilo iz sredstev ESRR do 85 % upravičenih izdatkov, razen če ne bo na posameznem

programu določeno, da je povračilo iz zneska ESRR nižje. Preostalih 15 % nacionalnega

sofinanciranja ali več krijejo bodisi upravičenci sami, bodisi države članice ali regije iz svojih

proračunov glede na sistem, ki ga vzpostavijo v okviru svojih držav.

Sredstva ESRR se v okviru transnacionalnih in medregionalnih programov dodelujejo prek

javnih razpisov, ki jih objavljajo organi upravljanja v tujini. Organi upravljanja sklenejo pogodbo

za sredstva ESRR neposredno z vodilnim partnerjem, ki prevzame odgovornost za zagotovitev

izvedbe celotnega projekta in z drugimi upravičenci iz različnih držav sklene sporazum, na

podlagi katerega jim nakazuje sredstva skladno s potrjenimi izdatki.

Sredstva ESRR zato neposredno ne vplivajo na državni proračun, saj jih organ za potrjevanje

oziroma organ upravljanja v tujini nakaže neposredno vodilnemu partnerju, ki jih prenakaže

posameznim upravičencem v različnih državah. Sredstva ESRR bodo izkazana v državnem

proračunu RS le, če bodo državni organi nastopili kot upravičenci v projektih.

5.3 Obveznosti proračuna RS v obdobju 2014-2020

V programskem obdobju 2007-2013 je bil sistem nacionalnega sofinanciranja v Republiki

Sloveniji različen po programih. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je

7

medregionalnemu programu INTERREG IVC 2007-2013 v okviru svojih pristojnosti dodeljevala

10 % nacionalnega sofinanciranja na državni ravni avtomatsko na podlagi seznama projektov

ter sodelujočih slovenskih upravičencev, ki so bili izbrani na mednarodnem razpisu skladno z

določili Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropskega teritorialnega sodelovanja

in instrumenta za predpristopno pomoč v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-

2013 (Ur. l. RS, št. 45/10). Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zaradi pomanjkanja finančnih

virov, namenjenih za transnacionalne in medregionalne programe v okviru svojih pristojnosti,

sredstev nacionalnega sofinanciranja iz državnega proračuna slovenskim upravičencem

praviloma ni dodeljevalo, razen v nekaj primerih na podlagi skrbno določenih meril.

Odločitev o dodeljevanju sredstev nacionalnega sofinanciranja iz državnega proračuna za

obdobje 2014-2020 projektom bo potrebno sprejeti najkasneje pred objavo javnih razpisov,

zato bo nova vlada v jeseni določila politiko na tem področju. V primeru, da bi bili slovenski

upravičenci enako uspešni kot v preteklem programskem obdobju, bi znašala nacionalna

soudeležba (15 %) cca. 15 MEUR za celotno programsko obdobje. Služba Vlade RS za razvoj

in evropsko kohezijsko politiko kot nacionalni koordinator ocenjuje, da glede na že sprejeti

proračun RS za leto 2015, ob upoštevanju zaostrenih razmer v proračunu RS za proračunsko

leto 2015, povezanih z gospodarsko in finančno krizo ter prednostnim zagotavljanjem

nacionalne soudeležbe za projekte, ki se zaključujejo v okviru programskega obdobja 2007-

2013, ni realnih možnosti za zagotovitev sredstev nacionalne udeležbe za projekte, ki bi bili

izbrani na prvih razpisih transnacionalnih in medregionalnih programov.

V okviru tehnične pomoči vsakega posameznega programa transnacionalnega in

medregionalnega sodelovanja je nacionalni organ dolžan zagotoviti nacionalno soudeležbo k

sredstvom ESRR za aktivnosti, ki so predvidene v okviru prioritete Tehnična pomoč in zajemajo

stroške za skupne transnacionalne in medregionalne strukture in aktivnosti programov.

Nacionalni organ bo moral ta sredstva nakazati organom upravljanja v tujino že v drugi polovici

2014 oziroma v prvi polovici leta 2015 skladno z višino in dinamiko, ki bo opredeljena v

Sporazumu posameznega programa. Ker znaša slovenska indikativna alokacija v programe

povprečno 1 % vrednosti programov, so temu sorazmerno nizki tudi prispevki nacionalne

soudeležbe za tehnično pomoč.

V okviru tehnične pomoči so predvidena tudi sredstva za delno pokrivanje aktivnosti nacionalne

kontaktne točke, ki so za Slovenijo zaradi ključa izračuna na prebivalstvo oziroma indikativnega

deleža ESRR minimalna. Kadre in stroške za izvajanje obveznih nacionalnih nalog za

nacionalni organ, prvostopenjsko kontrolo in revizijo zagotavljajo pristojni organi sami v

okviru svojega proračuna, saj so sredstva v okviru tehnične pomoči prvenstveno namenjena

zagotavljanju skupnih struktur in nalog in nikakor ne zadoščajo za pokrivanje obveznih

nacionalnih nalog. Kakovostno izvajanje obveznih nacionalnih nalog bistveno vpliva na

uspešnost slovenskih prijaviteljev in upravičencev in na uspešno črpanje evropskih sredstev.

6. Skupne strukture upravljanja in nadzora

S transnacionalnimi in medregionalnimi programi sodelovanja upravljajo skupna programska

telesa v imenu vseh držav partnerk v programu, kot je razvidno iz priloge Tabelarični prikaz

transnacionalnih in medregionalnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja 2014-

2020. Skupna programska telesa so:

a) organ upravljanja, ki upravlja celoten program v imenu vseh držav partnerk v programu in

podpisuje pogodbe za sredstva ESRR z vodilnim partnerjem;

8

b) skupni sekretariat, ki opravlja strokovno-tehnične naloge za vodenje programa skladno z navodili organa upravljanja in skupnega nadzornega odbora ter vodi javne razpise in spremlja izvajanje projektov in programa; praviloma je nameščen pri organu upravljanja in zaposluje mednaroden tim strokovnjakov;

c) organ za potrjevanje upravlja s sredstvi ESRR programa in opravlja izplačila vodilnim

partnerjem; naloge so lahko tudi združene v okviru organa upravljanja;

d) revizijski organ opravlja sistemske revizije in vzorčne revizije operacij v sodelovanju s

skupino revizorjev, v katero imenujejo svoje predstavnike države partnerke v programu, razen če države partnerke v programu ne pooblastijo revizijskega organa za neposredno izvajanje revizij na celotnem programskem območju;

e) nadzorni odbor usmerja in nadzira izvajanje programa ter odloča o dodeljevanju sredstev

ESRR izbranim projektom; države partnerke v programu imenujejo svoje predstavnike v nadzorni odbor, odločanje poteka praviloma s soglasjem in po načelu ena država = en glas;

f) odbor za programiranje, sestavljen iz predstavnikov sodelujočih držav, ki v fazi programiranja usmerjajo in potrjujejo pripravo programov sodelovanja, dokler ni ustanovljen nadzorni odbor po odobritvi programov sodelovanja s strani Evropske komisije.

Organ upravljanja določijo soglasno vse države partnerke. Revizijski organ in organ za

potrjevanje se nahajata v isti državi kot organ upravljanja, ki se v programih transnacionalnega

in medregionalnega sodelovanja za obdobje 2014-2020, v katerih sodeluje Slovenija, vedno

nahaja v tujini.

Vsi organi upravljanja ter posledično ostale skupne strukture za transnacionalne in

medregionalne programe se nahajajo v tujini. Organi upravljanja, ki so opravljali to nalogo že v

obdobju 2007-2013, nadaljujejo s svojim delom tudi v programskem obdobju 2014-2020, razen

organov upravljanja v novih programih: Jadransko-jonski program, ki je nov, in Podonavju, kjer

gre za drug organ v isti državi. Organi upravljanja za posamezne programe transnacionalnega

in medregionalnega sodelovanja so razvidni iz tabelaričnega prikaza programov v Prilogi.

7. Pristojnosti in odgovornosti Slovenije kot države članice v programih

Poglavitne pristojnosti in odgovornosti države članice v posameznem programu sodelovanja so

naslednje:

sodeluje v odborih za programiranje za pripravo programov sodelovanja in zastopa interese države članice v skupnem procesu programiranja,

podpiše Sporazum, s katerim država članica potrdi, da se strinja z vsebino programa sodelovanja, preden se ta predloži Evropski komisiji, in se zaveže, da bo zagotovila potrebno sofinanciranje za njegovo izvedbo;

imenuje predstavnike v nadzorne odbore programa za usmerjanje in nadziranje izvajanja programa; člani odborov zastopajo državo v programu;

imenuje nacionalne kontaktne točke v podporo upravičencem na svojem ozemlju, skupnemu sekretariatu in članom nadzornih odborov pri operativnih nalogah izvajanja programa; nacionalne kontaktne točke predstavljajo programe v državah;

vzpostavi nacionalno koordinacijo za zagotavljanje upoštevanja določb iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

nosi subsidiarno finančno odgovornost za upravičence na svojem ozemlju: v primeru, da le-ti ne bi vrnili neupravičeno izplačanih sredstev ESRR organu upravljanja, ta sredstva povrne država članica, v kateri ima svoj sedež upravičenec;

9

nosi solidarno finančno odgovornost v sodelovanju z drugimi državami članicami posameznega programa za pokrivanje neupravičeno izplačanih zneskov ESRR v primeru morebitnih pavšalnih finančnih popravkov zaradi sistemskih napak;

vzpostavi sistem prvostopenjske kontrole in potrjuje upravičene izdatke za upravičence na svojem ozemlju v primeru, ko ta naloga ni poverjena organu upravljanja;

vzpostavi in izvaja sistem za preprečevanje, odkrivanje, evidentiranje, poročanje, preiskovanje in odpravljanje nepravilnosti;

sodeluje v skupini revizorjev pri zagotavljanju revizijskih aktivnosti.

Glede na pristojnosti in odgovornosti držav članic v programih evropskega sodelovanja mora

vsaka država članica zagotavljati opravljanje treh vlog, ki morajo biti organizacijsko neodvisne:

1. nacionalni organ, 2. prvostopenjska kontrola, 3. revizija.

Izvajanje prvostopenjske finančne kontrole neposredno vpliva na subsidiarno in solidarno

finančno odgovornost države članice, zato naloge nacionalnega organa in prvostopenjske

kontrole v Sloveniji opravlja isti državni organ, vendar v okviru dveh ločenih organizacijskih

enot.

7.1 Nacionalni organ

Glavne naloge nacionalnega organa so: - potrditev programa sodelovanja v imenu države članice s podpisom Sporazuma pred

predložitvijo programa sodelovanja Evropski komisiji; - aktivno sodelovanje pri upravljanju programov in odločanje, priprava in potrjevanje razpisov,

izbor projektov, evalvacija in nadzor nad izvajanjem programov, priprave na novo programsko obdobje (člani nadzornih odborov);

- vzpostavitev kontaktnih točk za vse programe in sodelovanje v omrežju nacionalnih kontaktnih točk na transnacionalni in medregionalni ravni za nudenje informacij slovenskim partnerjem in upravičencem ter preverjanje zahtev, ki so specifične za nacionalno raven, nudenje pomoči skupnim sekretariatom in nacionalnim predstavnikom v nadzornih odborih (nacionalne kontaktne osebe);

- izvajanje nacionalne koordinacije za transnacionalne in medregionalne programe v okviru Nacionalnega odbora;

- sofinanciranje slovenskih upravičencev, če so sredstva v proračunu zagotovljena; - načrtovanje nacionalnih sredstev za tehnično pomoč ter sofinanciranje skupnih struktur in

aktivnosti programa v okviru tehnične pomoči na transnacionalni in medregionalni ravni na podlagi Sporazuma;

- načrtovanje in izvajanje projektov tehnične pomoči na nacionalni ravni; - zagotavljanje sredstev v proračunu RS za subsidiarno in solidarno finančno odgovornost za

vse programe v pristojnosti nacionalnega organa.

V Republiki Sloveniji je do 31. 3. 2014 vlogo nacionalnega organa in prvostopenjske kontrole v

čezmejnih programih in dveh medregionalnih programih (INTERREG IVC in INTERACT II)

opravljalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, za transnacionalne programe ter

preostala dva medregionalna programa (URBACT II in ESPON 2013) pa Ministrstvo za

infrastrukturo in prostor.

Del Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se nanaša na področje evropskega

teritorialnega sodelovanja in evropske kohezijske politike je na podlagi 2. člena Zakona o

spremembi Zakona o državni upravi (Ur. l. RS št. 12/14) z dne 14. 2. 2014, prešel pod Službo

Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je bila ustanovljena

1. marca 2014 z namenom, da se izboljšajo pogoji za črpanje EU sredstev z ustanovitvijo

10

Službe, ki bo zagotavljala večjo učinkovitost, preglednost, usklajenost in odzivnost sistema za

upravljanje sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.

Skladno z nalogami novoustanovljene Vladne Službe in 1. točko Sklepa Vlade št. 54400-

13/2013/4 z dne 4. 7. 2013 je upravljanje transnacionalnih programov (za programsko obdobje

2007-2013 in 2014-2020) v Republiki Sloveniji s 1. 4. 2014 prevzel SVRK v funkciji

nacionalnega organa in prvostopenjske kontrole. S tem se šteje, da je bil sklep Vlade realiziran.

S tem bodo na enem mestu združeni vsi čezmejni, transnacionalni in dva medregionalna programa, kar bo prispevalo k: - večji preglednosti, učinkovitosti in usklajenosti sistema nacionalnih organov za programe

evropskega teritorialnega sodelovanja v RS, - doseganju vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih sinergij med programi, - poenotenju postopkov znotraj države na področju prvostopenjske kontrole, - enotnejšemu pristopu do mednarodnih partnerjev in institucij, - celovitejšemu informiranju slovenskih projektnih partnerjev in nosilcev politik na državni in

lokalni ravni, - koncentraciji znanja in izkušenj ter hitrejšemu prenosu informacij, - jasno opredeljenim odgovornostim posameznih organov.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor tudi v obdobju 2014-2020 ostaja odgovorno za

URBACT III in ESPON 2020 v vlogi nacionalnega organa dveh programov medregionalnega

sodelovanja, ki sta osredotočena na spodbujanje predvsem teritorialne kohezije.

Na podlagi seznanitve članov Nacionalnega odbora za INTERREG, ETS in IPA oziroma ciljnih

skupin z osnutki transnacionalnih in medregionalnih programov v okviru končnih posvetov

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Ministrstvo za infrastrukturo in

prostor podpišeta Sporazum za vsak posamezni program sodelovanja, ki je v njuni izvirni

pristojnosti. Sporazumi načeloma vsebujejo le soglasje države članice k programu sodelovanja

in zavezo, da bo država članica prispevala nacionalno sofinanciranje za prioriteto tehnična

pomoč skladno z dogovorom. Sporazumi so skladno z mnenjem Ministrstva za zunanje zadeve

mednarodni akti nepogodbene narave.

Za namen uresničevanja partnerskega pristopa in upravljanja na več ravneh se ustanovi

Nacionalni odbor za transnacionalne in medregionalne programe evropskega teritorilanega

sodelovanja, ki bo kot posvetovalno, medresorsko in večnivojsko telo deloval skladno s

kodeksom dobre prakse za partnerstvo v fazi izvajanja in spremljanja vseh programov

evropskega transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja v Republiki Sloveniji.

7.2 Prvostopenjska kontrola

V obdobju 2007-2013 je prvostopenjska kontrola v Republiki Sloveniji organizirana

centralizirano na nacionalni ravni, kar pomeni, da kontrolo nad slovenskimi upravičenci izvajata

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Ministrstvo za

infrastrukturo in prostor. S 1. 4. 2014 so tudi programi transnacionalnega sodelovanja za

obdobje 2007-2013 prešli pod okrilje Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Tudi v obdobju 2014-2020 bosta Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko

kohezijsko politiko ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor prvostopenjsko kontrolo

organizirala centralizirano na nacionalni ravni, in sicer Služba Vlade za vseh 5

transnacionalnih programov in medregionalni program INTERREG EUROPE, Ministrstvo za

infrastrukturo in prostor pa za medregionalna programa URBACT III in ESPON 2020 skladno s

pristojnostmi, določenimi v 3. in 4. točki sklepa tega Vladnega gradiva. Izvajanje prvostopenjske

kontrole neposredno vpliva na subsidiarno in solidarno finančno odgovornost države članice,

11

zato je pomembno, da naloge nacionalnega organa in prvostopenjske kontrole opravlja isti

državni organ.

Glavne naloge: - vzpostavitev sistema prvostopenjske kontrole, - izvajanje 100% administrativne kontrole in vzorčnih kontrol na kraju samem, - poročanje o nepravilnostih in odprava nepravilnosti, - sodelovanje v transnacionalnih in medregionalnih skupinah nacionalnih kontrolorjev.

Prednosti centralizirane prvostopenjske kontrole na ravni države članice so raznovrstne in jih je

potrebno obravnavati tudi z vidika značilnosti transnacionalnih in medregionalnih programov:

- enak oz. podoben način preverjanja vseh partnerjev (pri vseh partnerjih se preverjanje

izvaja po ustaljeni in preverjeni praksi),

- interpretacija navodil (interpretacija navodil o upravičenih stroških je vedno enaka oz. se

primeri presojajo z istega vidika),

- izkušenost zaposlenih (zaposleni, ki to delo opravljajo že celo finančno obdobje ali celo

dlje, imajo veliko znanja in izkušenj, ki si jih medsebojno vsakodnevno izmenjujejo),

- neodvisnost zaposlenih (v odnosu do upravičencev),

- enostavnejše sodelovanje s programskimi organi,

- izvedba prvostopenjske kontrole v centraliziranem sistemu upravičencem ne povzroča

dodatnih stroškov,

- odkrivanje dvojnega financiranja (zaradi dostopa do poročil iz drugih programov in

izmenjave informacij),

- lažje preverjanje kvalitete opravljenih kontrol.

Sistem prvostopenjske kontrole se razlikuje od zgoraj opisanega v primeru 2 programov:

a) INTERACT III: gre za specifičen program, ki ne dodeljuje sredstev ESRR projektom prek

javnih razpisov. Kot upravičenci programa so opredeljene skupne strukture upravljanja in nadzora, ki se nahajajo v Bratislavi (Slovaška) ter pisarne v okviru programa INTERACT, ki se nahajajo na Dunaju (Avstrija), v Turku (Finska), v Viborgu (Danska) in v Valenci (Španija) in nudijo storitve ciljnim skupinam s pomočjo podpore ESRR in nacionalne udeležbe programa. Prvostopenjsko kontrolo vzpostavijo le zgoraj navedene države, ki gostijo skupne strukture, zato vzpostavitev prvostopenjske kontrole v Sloveniji za ta program ni potrebna.

b) ESPON 2020: V novem programskem obdobju se spreminja sistem nadzora za program ESPON. Prvostopenjska kontrola bo centralizirana na ravni organa upravljanja programa (Luksemburg). Vzpostavitev prvostopenjske kontrole Slovenija v novem programskem obdobju zato ne bo potrebna.

7.3 Revizija

Država članica sodeluje pri nalogah revizijskega organa transnacionalnih in medregionalnih

programov evropskega teritorialnega sodelovanja skladno z dogovori, ki se sprejmejo v okviru

skupine revizorjev posameznega programa.

Skladno z ureditvijo v Republiki Sloveniji je član skupine revizorjev za vse programe

transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja Urad RS za nadzor proračuna v okviru

Ministrstva za finance.

Sistem revizije se razlikuje od zgoraj opisanega v primeru programa INTERACT III. Gre za

specifičen program, ki ne dodeljuje sredstev ESRR projektom prek javnih razpisov. Kot

upravičenci programa so opredeljene skupne strukture upravljanja in nadzora, ki se nahajajo v

Bratislavi (Slovaška) ter pisarne v okviru programa INTERACT, ki se nahajajo na Dunaju

(Avstrija), v Turku (Finska), v Viborgu (Danska) in v Valenci (Španija) in nudijo storitve ciljnim

12

skupinam s pomočjo podpore ESRR in nacionalne udeležbe programa. Podobno kot

prvostopenjsko kontrolo vzpostavijo le zgoraj navedene države, ki gostijo skupne strukture,

velja enako tudi za skupino revizorjev, zato imenovanje predstavnika v skupino revizorjev s

strani Slovenije za program INTERACT III ni potrebno.

PRILOGA 4 – Tabelarični prikaz transnacionalnih in medregionalnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja 2014-2020

V nadaljevanju je podan kratek povzetek skupnih značilnosti transnacionalnih in medregionalnih

programov ter osnovne informacije za vsak posamezni transnacionalni program, ki obsegajo

tudi dogovorjene prioritete in specifične cilje, ki bodo podlaga za dodelitev podpore ESRR.

Zadnja prioriteta pri vsakem programu, ki sicer v tabelaričnem prikazu ni navedena, je tehnična

pomoč za izvajanja programa, ki se napaja iz največ 6 % vrednosti ESRR programa, preostali

del pa se dopolnjuje z nacionalnimi sredstvi.

1) Transnacionalni programi

Poslanstvo transnacionalnih programov je priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive

na širšem, zaokroženem geografskem območju EU na ravni NUTS 2 regij. Poudarek je na

krepitvi institucionalnih zmogljivostih javne uprave in javnega sektorja, tudi v povezavi z

zasebnim, in na izboljšanju razvojnih politik.

Prioritetna področja v večini programov so: inovativnost, energija, okoljske vrednote in tveganja,

trajnostna mobilnost in promet ter podpora makroregionalnim strategijam EU.

Specifičnost programov je v teritorialnem in integralnem pristopu (učinki razvojnih politik na

območju, povezovanje vseh relevantnih akterjev v okviru istega partnerstva za boljše

usklajevanje interesov, pristopov in rešitev) za skladen regionalni razvoj. Projekti niso

investicijske, tehnološke ali znanstvene narave, vsi pa so naravnani na splošno korist.

Ključni neposredni učinki projektov se kažejo kot: transnacionalne strategije, akcijski načrti,

usklajene metodologije in orodja, priprava večjih transnacionalnih investicij, vzpostavljanje

dolgoročnih partnerstev ter skupnih struktur in sistemov upravljanja na različnih področjih,

pilotne aktivnosti, prenos znanj in izkušenj med institucijami in regijami.

Program Območje Alp

Program obsega celotno območje Avstrije, Lihtenštajna, Slovenije in Švice; regije v okviru

naslednjih držav: Francije (Poronje-Alpe, Provansa-Alpe-Azurna obala, Franche-Comté,

Alzacija); Nemčije (okrožja Gornje Bavarske, Švabske in Bavarske, Tübingna, Freiburga in

Baden-Württemberga); Italije (Lombardija, Furlanija-Julijska krajina, Veneto, Trentino-Alto

Adige, Valle d’Aosta, Piemont, Ligurija). Programsko območje obsega gorati svet, predgorja in

metropole. Območje ostaja enako kot v obdobju 2007-2013 in se predvidoma sklada z

območjem EU makroregionalne strategije v nastajanju.

Organ upravljanja ostaja Dežela Salzburg; Sekretariat: Bavarska okoljska agencija, München,

Nemčija.

Višina sofinanciranja iz ESRR znaša: 116.683.308 evrov.

Cilji programa so: vzpodbujanje kakovosti projektov in njihovo financiranje; podpora diskusijam

13

o dolgoročnem razvoju in koheziji območja; pospeševanje sodelovanja in priprave skupnih

rešitev.

Vsebina programa

Prioriteta 1

1.1.

1.2.

Prioriteta 2

2.1.

2.2.

Prioriteta 3

3.1.

3.2.

Prioriteta 4

4.1.

Prioriteta 5

5.1.

5.2.

5.3.

Inovativna družba

Izboljšanje okvirnih pogojev za inovativnost

Krepitev zmogljivosti na področju storitev splošnega pomena

Nizkoogljična družba

Vzpostavitev transnacionalnih in integralnih nizko-ogljičnih politik in ukrepov

Povečanje opcij za nizko-ogljično mobilnost in transport

Življenjski prostor

Trajnostna raba naravne in kulturne dediščine

Varovanje, razvoj in ekološka povezanost alpskih ekosistemov

Dobro upravljanje

Razširitev večnivojskega in transnacionalnega upravljanja na območju

Tehnična pomoč

Povečanje učinkovitosti in uspešnosti upravljanja in izvajanja programa

Krepitev sposobnosti projektnih prijaviteljev in upravičencev

Profiliranje programa in njegove razpoznavnosti

Prevladujoči upravičenci so: pravne osebe javnega prava, pravne osebe pod javnim

nadzorom, zasebne institucije, organizacije, združenja.

Program Mediteran

Program obsega celotno območje držav članic Hrvaške, Cipra, Grčije, Malte in Slovenije ter

nečlanic Albanije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine; regij v okviru naslednjih držav članic:

Francije (Korzika, Languedoc-Roussillona, Osrednji Pireneji, Provansa-Alpe-Azurna obala,

Poronje-Alpe); Italije (Abruzzo, Apulija, Bazilikata, Kalabrija, Kampanja, Emilija-Romanja,

Furlanija-Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija, Marke, Molize, Piemont, Sardinija, Sicilija,

Toskana, Umbrija, Valle D’Aosta, Veneto); Portugalske (Algarve, Alentejo, Lizbona); Španije

(Andaluzija, Aragon, Katalonija, Balearski otoki, Mursija, Valensija, Ceuta in Melilja); Velike

Britanije (Gibraltar). Območju iz leta 2007-2013 so priključene še štiri regije (po ena na

Portugalskem in v Franciji ter dve v Italiji).

Organ upravljanja ostaja PACA (Regija Provansa-Alpe-Azurna obala), Marseille, Francija.


Cilj programa je promoviranje trajnostnega razvoja mediteranskih regij: inovativnih konceptov

in praks, vzdržne rabe virov in socialne vključenosti na celosten in teritorialno podprt način.

Vsebina programa

Prioriteta 1

Krepitev inovacijskih zmogljivosti za pameten in trajnostni razvoj

14

1.1.

Prioriteta 2

2.1.

2.2.

2.3.

Prioriteta 3

3.1.

3.2.

Prioriteta 4

4.1.

Prioriteta 5

5.1.

5.2.

Pospeševanje transnacionalnih dejavnosti inovativnih grozdov in omrežij

ključnih sektorjev na območju

Razvijanje nizkoogljičnih strategij in energetske učinkovitosti na

specifičnih območjih

Dvig zmogljivosti za boljše energetsko upravljanje javnih zgradb na

transnacionalni ravni

Povečanje deleža obnovljivih lokalnih virov energije v strategijah in planih

Izboljšanje zmogljivosti za uporabo obstoječih nizko-ogljičnih transportnih

sistemov in multimodalnih povezav med njimi

Varovanje in razvijanje mediteranskih naravnih in kulturnih virov

Razvijanje trajnostnih politik za boljšo uveljavitev naravnih virov in kulturne

dediščine, vključno s tveganji in turizmom

Vzdrževanje biološke raznolikosti in naravnih ekosistemov z boljšim

upravljanjem in povezovanjem varovanih območij

Izboljšanje upravljanja na območju Mediterana

Podpora procesu krepitve in razvijanja okvirov večstranske koordinacije za

skupne odzive na skupne izzive

Tehnična pomoč

Uspešno izvajanje programa sodelovanja

Izboljšanje podpore prijaviteljem in upravičencem ter okrepitev vključenosti

relevantnih partnerjev v izvajanje programa



Jadransko-jonski program

Program je eden od dveh naslednikov programa Jugovzhodna Evropa in je po območju skladen

z EU Jadransko-jonsko makroregionalno strategijo v pripravi.

Obsega celotno območje držav članic Slovenije, Hrvaške in Grčije ter nečlanic Bosne in

Hercegovine, Srbije, Črne gore in Albanije; regije v okviru Italije (Furlanija-Julijska krajina,

Veneto, Trento, Bozen, Lombardija, Emilija-Romanja, Marke, Umbrija, Abruzzo, Molize, Pulija,

Bazilikata, Kalabrija, Sicilija).

Organ upravljanja je Dežela Emilija-Romanja, Bologna, Italija.


Cilj in vsebina programa so še v nastajanju. Znana je le prva orientacija k tematskim ciljem:

inovativnosti in konkurenčnosti, nizkoogljični družbi (energija, trajnostna mobilnost), okoljskim

vrednotam in virom ter prometu, horizontalno pa k institucionalnim zmogljivostim v povezavi z

makroregionalno strategijo ter večji socialni vključenosti poleg prioritete, namenjene tehnični

pomoči.

15

Program Podonavje

Program je eden od dveh naslednikov programa Jugovzhodna Evropa in je po območju skladen

z EU makroregionalno strategijo za Podonavje, ki se že izvaja.

Obsega celotno območje držav članic Češke, Slovaške, Avstrije, Madžarske, Slovenije,

Hrvaške, Romunije in Bolgarije ter nečlanic Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in

Moldavije; regiji v okviru države članice Nemčije (Baden-Wuerttenberg, Bavarska) in del

Ukrajine.

Organ upravljanja je Urad za nacionalno gospodarsko planiranje (ONEP), Budimpešta,

Madžarska.


Glavni cilj programa je snovanje, preizkušanje in izvajanje razvojnih politik ter odzivov na

skupne izzive in potrebe. Program se še oblikuje, prioritete so že oblikovane za javni posvet.

Vsebina programa

Prioriteta 1

1.1.

1.2.

Prioriteta 2

2.1.

2.2.

2.3.

Prioriteta 3

3.1.

3.2.

3.3.

3.4.

Prioriteta 4

4.1.

4.2.

Prioriteta 5

5.1.

Inovativno in družbeno odgovorno Podonavje

Izboljšanje okvirnih pogojev za uravnotežen dostop do znanja

Povečanje spretnosti in znanj za inoviranje

Varovanje okolja in upravljanje virov

Kulturna in naravna dediščina kot razvojna dejavnika

Biološka raznolikost in ekosistemi

Upravljanje voda ter preprečevanje in upravljanje s tveganji

Dobro povezano Podonavje

Regionalna mobilnost: povezovanje sekundarnih in terciarnih vozlišč s

TEN-T infrastrukturo

Okolju prijazni in nizko-ogljični prometni sistemi – rečni, morski, pristaniški,

multimodalne povezave

Koordiniranje pametnih sistemov distribucije energije

Izboljšanje regionalnega planiranja in usklajevanja na področju energije

Dobro upravljanje v Podonavju

Večnivojsko in transnacionalno upravljanje

Podpora makroregionalni strategiji

Tehnična pomoč

Zagotavljanje učinkovitega in nemotenega izvajanja programa



Program Srednja Evropa

Program obsega celotno območje Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije, Madžarske, Slovenije in

Hrvaške, južne in vzhodne regije Nemčije (Stuttgart, Karlsruhe, Freiburg, Tuebingen, Gornja

16

Bavarska, Spodnja Bavarska, Gornje Pfalško, Gornje Frankovsko, Srednje Frankovsko,

Spodnje Frankovsko, Švabska, Berlin, Brandenburg, Meklenburg-Pomorjansko, Dresden,

Chemnitz, Leipzig, Saška-Anhalt, Turingija) ter severne regije Italije (Piemont, Valle d'Aosta,

Ligurija, Lombardija, Bozen, Trento, Veneto, Furlanija-Julijska krajina, Emilija-Romanja).

Sega na območje štirih makroregionalnih strategij, bodisi obstoječih ali v nastajanju (za Baltsko

morje, Podonavje, Jadransko-jonska, Alpska). Programu se je na novo pridružila Hrvaška.

Organ upravljanja ostaja regija Mesto Dunaj, Dunaj, Avstrija.


Cilj programa so pametne rešitve za regionalne izzive s transnacionalnim sodelovanjem ter

krepitev upravljalskih zmogljivosti regij in relevantnih akterjev.

Vsebina programa

Prioriteta 1

1.1.

1.2.

Prioriteta 2

2.1.

2.2.

2.3.

Prioriteta 3

3.1.

3.2.

3.3.

Prioriteta 4

4.1.

4.2.

Prioriteta 5

5.1.

5.2.

Sodelovanje za boljšo inovativnost in konkurenčnost Srednje Evrope

Izboljšanje trajnih povezav med akterji inovacijskih sistemov za krepitev

regionalnih inovacijskih zmogljivosti

Izboljšanje znanja in spretnosti za napredovanje v gospodarski in družbeni

inovativnosti regij

Sodelovanje na področju energije za znižanje ogljičnega odtisa

Razvijanje in izvajanje rešitev za povečanje energetske učinkovitosti in

rabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi

Izboljšanje teritorialno usmerjenega planiranja energetskih politik in

strategij za preprečevanje podnebnih sprememb

Krepitev zmogljivosti za planiranje mobilnosti na funkcionalnih urbanih

območjih za zmanjšanje izpustov ogljikovega dvokisa

Sodelovanje na področju naravnih in kulturnih virov za trajnostno

rast

Izboljšanje sposobnosti za integralno okoljsko upravljanje za varovanje in

trajnostno rabo naravnih virov in dediščine

Izboljšanje zmogljivosti za trajnostno rabo kulturne dediščine in virov

Izboljšanje okoljskega upravljanja funkcionalnih urbanih območij za

prijetno bivanje

Sodelovanje na področju prometa za boljšo povezanost Srednje

Evrope

Izboljšanje planiranja in koordiniranja regionalnih potniških prometnih

sistemov za boljše povezovanje z nacionalnimi in evropskimi omrežji

Izboljšanje koordinacije deležnikov tovornega prometa za več

multimodalnih, okolju prijaznih rešitev

Tehnična pomoč


Nudenje podpore prijaviteljem in upravičencem ter krepitev vključenosti

relevantnih partnerjev v izvajanje programa



17

2) Medregionalni programi

Medregionalni programi pokrivajo območje vseh držav članic in nekaterih tretjih držav, da bi

lahko vse regije EU imele dostop do znanja in izkušenj, in so namenjeni izboljšanju uspešnosti

kohezijske politike. Programi medregionalnega sodelovanja se ne razlikujejo po geografskem

območju, temveč po vsebinski osredotočenosti, ki je značilna za vsak posamezen program.

Programi medregionalnega sodelovanja spodbujajo:

a) izmenjavo izkušenj na določenih tematskih ciljih med partnerji po celotni Evropski uniji z

namenom opredelitve in širjenja primerov dobrih praks ter njihovega prenosa v programe Cilja 1 v fazi izvajanja projektov oziroma, kjer je to primerno, tudi v programe sodelovanja (INTERREG EUROPE);

b) izmenjavo izkušenj pri opredelitvi, prenosu in širjenju dobrih praks in inovativnih pristopov z

namenom povečanja uspešnosti programov sodelovanja (INTERACT III);

c) izmenjavo izkušenj pri opredelitvi, prenosu in širjenju dobrih praks v zvezi s trajnostnim urbanim razvojem, vključno s povezavami med urbanimi in podeželskimi območji (URBACT III);

d) analize trendov razvoja glede na cilje teritorialne kohezije, vključno s teritorialnimi vidiki gospodarske in socialne kohezije, in skladnega razvoja ozemlja Evropske unije s študijami, zbiranjem podatkov in drugimi ukrepi (ESPON 2020).

Prijave na javne razpise so možne le v okviru programov INTERREG EUROPE, URBACT III in

ESPON 2020, saj je program INTERACT III namenjen pretežno udeležencem na programski

ravni in se sredstva ESRR ne dodeljujejo prek javnih razpisov.

Projekti ostalih medregionalnih programov so bolj strateške narave in zaradi svoje

kompleksnosti zahtevajo usposobljene partnerje, saj gre za projekte s širšim partnerstvom iz

več držav. Ključni neposredni učinki projektov se tudi tu kažejo predvsem kot: skupne analize

primerov dobrih praks, skupne strategije, akcijski načrti, usklajene metodologije in orodja,

analize razvojnih trendov, vzpostavljanje sistemov upravljanja na različnih področjih, pilotne

aktivnosti, prenos znanj in izkušenj med institucijami in regijami.

Program INTERREG EUROPE

Program obsega celotno območje 28 držav članic ter Norveško in Švico.

Organ upravljanja ostaja regija Nord-Pas de Calais, Lille, Francija.


18

Cilj programa je pomagati evropskim regijam izboljšati oblikovanje politik na regionalnem

nivoju ter njihovo izvajanje v okviru operativnih programov Cilja 1 in programov

evropskega teritorialnega sodelovanja s pomočjo izmenjave, razširjanja in prenosa izkušenj,

znanja in dobrih praks med evropskimi regijami.

Vsebina programa

Prioriteta 1

1.1.

1.2.

Prioriteta 2

2.1.

Prioriteta 3

3.1.

Prioriteta 4

4.1.

4.2.

Prioriteta 5

5.1.

Raziskave, tehnološki razvoj in inovacije

Izboljšanje izvajanja razvojnih politik in programov, zlasti programov cilja

»naložbe v rast in delovna mesta«, in kjer je to primerno tudi programov

evropskega teritorialnega sodelovanja, na področju raziskav ter

zagotavljanja infrastrukture in zmogljivosti za inoviranje



evropskega teritorialnega sodelovanja, ki podpirajo proces inoviranja

akterjev v regijskih inovacijskih verigah na področjih pametne

specializacije in inovacijskih priložnosti

Konkurenčnost MSP



evropskega teritorialnega sodelovanja, ki podpirajo SMP v vseh fazah

življenjskega cikla in spodbujajo razvoj, rast in inovacije

Nizkoogljično gospodarstvo



evropskega teritorialnega sodelovanja, ki spodbujajo prehod na

nizkoogljično gospodarstvo

Okolje in učinkovita raba virov



evropskega teritorialnega sodelovanja, na področju varstva in razvoja

naravne in kulturne dediščine



evropskega teritorialnega sodelovanja, ki so namenjeni povečevanju

učinkovite rabe virov, spodbujanju zelenega gospodarstva in ekoinovacij

ter uvajanju sistemov upravljanja z okoljem

Tehnična pomoč

Maksimiranje uspešnosti in učinkovitosti upravljanja in izvajanja programa

INTERREG EUROPE

Prevladujoči upravičenci so: javne pravne osebe in pravne osebe pod javnim nadzorom.

19

Program INTERACT III


Organ upravljanja ostaja samoupravna regija Bratislava, Bratislava, Slovaška.


Cilj programa je spodbujati izmenjavo izkušenj z namenom, da se poveča uspešnost

programov in ukrepov evropskega teritorialnega sodelovanja ter okrepi uporaba instrumenta

Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) s pomočjo krepitve institucionalnih

zmogljivosti in učinkovite javne uprave.

Vsebina programa

Prioriteta 1

1.1.

1.2.

1.3.

Prioriteta 2

2.1.

Krepitev institucionalnih zmogljivosti

Izboljšanje zmogljivosti za upravljanje in kontrolo programov evropskega

teritorialnega sodelovanja

Izboljšanje zmogljivosti programov evropskega teritorialnega sodelovanja

za doseganje in informiranje o rezultatih programov

Izboljšanje zmogljivosti za upravljanje programov evropskega

teritorialnega sodelovanja s pomočjo inovativnih pristopov (npr. evropsko

združenje za teritorialno sodelovanje, EU makroregionalne strategije)

Tehnična pomoč


Prevladujoči upravičenci so: upravljalske strukture programov (ETS, IPA programi z državami

kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami, programi ENI ob zunanjih mejah EU;

čezmejni, transnacionalni in medregionalni programi), nacionalni / regionalni deležniki

evropskega teritorialnega sodelovanja in deležniki evropskega teritorialnega sodelovanja na

ravni EU (npr. Evropska komisija, Evropski parlament).

Program URBACT III


Organ upravljanja je Generalni komisariat za skladen teritorialni razvoj (Commissariat Général

à l’Egalité des Territoires), Pariz, Francija.


Cilj programa je širjenje znanja in dobrih praks med mesti in drugimi političnimi ravnmi z

namenom spodbujanja celostnega trajnostnega razvoja ter povečanja učinkovitosti regionalne

in kohezijske politike s pomočjo mednarodnih izmenjav, usposabljanja ter kapitalizacije in

diseminacije. Povezovanje mest za izmenjavo izkušenj in znanj na področju vsebin mestnih

politik bo omogočilo izboljšanje učinkovitosti in vpliva mestne politike na mesto.

Vsebina programa

20

Prioriteta 1

1.1.

1.2.

1.3.

1.4.

Prioriteta 2

2.1.

Spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja

Izboljšanje sposobnosti mest za vodenje trajnostnih urbanih politik in praks

z uporabo celovitega in vključujočega pristopa

Iz Izboljšanje oblikovanja trajnostnih urbanih politik v mestih

Izboljšanje izvajanja trajnostnih urbanih strategij in aktivnosti v mestih

Zagotavljanje dostopa do znanj in izkušenj s področja trajnostnega

urbanega razvoja za strokovnjake in odločevalce z namenom izboljšanje

urbanih razvojnih politik

Tehnična pomoč

Maksimiranje uspešnosti in učinkovitosti upravljanja in izvajanja programa

URBACT III

Prevladujoči upravičenci so: institucije na področju urbanega razvoja, nosilci urbanih razvojnih

politik in organi odločanja v mestih

Program ESPON 2020

Program obsega celotno območje 28 držav članic ter Norveško, Švico, Islandijo in

Liechtenstein

Organ upravljanja ostaja Ministrstvo za trajnostni razvoj, infrastrukturo in prostorsko planiranje

in razvoj, Luksemburg.


Cilj programa ESPON 2020 je nadaljevati konsolidacijo Evropske opazovalne mreže za

teritorialno kohezijo in prostorski razvoj ter rast podpore in uporabe vseevropskih, primerljivih,

sistematičnih in zanesljivih podatkov o prostorskem razvoju.

Vsebina programa

Prioriteta 1

1.1.

1.2.

1.3.

1.4.

1.5.

Prioriteta 2

2.1.

Teritorialne evidence prostorskih podatkov, prenos, opazovanje,

orodja in doseganje ciljnih skupin

Nadaljevanje priprave Evropskih teritorialnih evidenc/prostorski podatkov

skozi aplikativne raziskave in analize

Nadgradnja prenosa znanja in uporabe analitičnih orodij za uporabnike

Izboljšano teritorialno opazovanje/spremljanje in orodja za

teritorialne/prostorske analize

Večje doseganje ciljnih skupin in njihova uporaba teritorialnih

evidenc/prostorskih podatkov

Vitko in učinkovito izvajanje programa

Tehnična pomoč

Vitko, uspešno in učinkovito izvajanje programa in zmanjševanje

administrativnih bremen

Izvajanje projektov po posameznih specifičnih ciljih se bo izvajalo na podlagi razpisa storitvenih

pogodb v povezavi z ESPON EZTS, ki so ga za namen izvajanja programa ustanovile

21

Luksemburg in tri Belgijske regije in nastopa kot upravičenec. Pri projektnih aktivnostih lahko

sodelujejo raziskovalci, univerze, inštituti ipd.

IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO - svrk.gov.si · PDF filePričujoče vladno gradivo se...

Documents

Transcript of IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO - svrk.gov.si · PDF filePričujoče vladno gradivo se...