IGRA MORA CANTADA - uprigre. Pri tem se bomo osredoto "ili na njene zna "ilnosti, namen, dejavnike...
Transcript of IGRA MORA CANTADA - uprigre. Pri tem se bomo osredoto "ili na njene zna "ilnosti, namen, dejavnike...
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTI!NE
�TUDIJE KOPER
Mojca Sanabor
IGRA MORA CANTADA
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Mateja Sedmak
�tudijski program: Kulturni �tudiji in antropologija
Koper, 2008
2
IZJAVA O AVTORSTVU
diplomskega dela
Spodaj podpisana Mojca Sanabor, z vpisno �tevilko 92012031, vpisana na �tudijski
program Kulturni �tudiji in antropologija, rojena 15. 5. 1982 v Kopru, sem avtorica
diplomskega dela z naslovom: Igra mora cantada.
S svojim podpisom zagotavljam, da je predlo�eno diplomsko delo izklju"no rezultat
mojega lastnega raziskovalnega dela. Prav tako se zavedam, da je predstavljanje tujih
del kot mojih lastnih kaznivo po zakonu.
V Kopru, dne 4.2.2008 Podpis avtorice:
Mojca Sanabor
3
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi pomagali pri uresni"itvi diplomskega dela. Prvi
zahvali gresta gospodu Klavdiju Ugrinu in Zvezdanu Fortuni iz Dekanov, ki sta mi
potrpe�ljivo razlo�ila in zaupala vse svoje vedenje in znanje o igri mora cantada.
Prav tako se zahvaljujem gospe Mariji Stepan"i", Ju�tini Marke�i" in Mariji
Marke�i" iz Pregare, ki so mi zaupale svoje spomine in do�ivetja, ki so bili povezani
z igro mora cantada. Informanti in informantke so kot nosilci znanja o mori cantada
predstavljali glavni vir informacij, zato je bil njihov prispevek za moje delo
neprecenljive vrednosti, saj brez njih moje delo ne bi moglo nastati.
Zahvaliti si �elim tudi Andreju Medici in Petru Marke�i"u iz Pregare ter vsem
Pregar"anom, ki so me toplo sprejeli in mi pomagali pri zbiranju podatkov.
Zahvaljujem se tudi mentorici dr. Mateji Sedmak za pomo" in dragocene nasvete.
In nazadnje se zahvaljujem svojim najdra�jim, ki so mi pri nastajanju mojega dela
stali ob strani in me podpirali.
4
POVZETEK
Diplomsko delo obravnava igro mora cantada na obmo"ju slovenske Istre. Namen
dela je predstaviti zna"ilnosti in pomen le-te ter razlo�iti, med preu"evanjem
pridobljene ugotovitve in dejstva. Uporabljene so bile tri razli"ne metode
raziskovanja. Prva vklju"uje teoretsko-analitski pristop. Druga obsega empiri"ne
raziskave, ki so vklju"evale polstrukturirane intervjuje na izbranem vzorcu
informantk in informantov. Zadnja metoda pa je opazovanje z udele�bo. Omenjeni
na"ini pridobivanja informacij so omogo"ili umestitev predmeta raziskave v
dru�beni, kulturni in zgodovinski okvir. Naloga dokazuje, da je igra mora cantada
kot navada in obi"aj za doma"ine pomenila pomembno dejavnost, saj jim je
omogo"ila beg iz (rutinskega) vsakdana in jim tako nudila zabavo in sprostitev. Igra
na obmo"ju slovenske Istre predstavlja tradicijo, ki se prena�a kot ljudsko izro"ilo in
je kot taka del istrske kulture.
Klju"ne besede: igra, zabava, dru�beni dogodek, ljudsko izro"ilo, navade, obi"aji,
tradicija, kultura.
5
ABSTRACT
This diploma work presents a game called mora cantada in the territory of Slovene
Istria. The purpose of this paper is to exhibit its characteristics and significance and
study it in greater detail. Three different methods of research are applied. The first
method makes use of a theoretical and analytical approach. The second embraces
empirical researches that are done by means of half-structured interviews with a
selected pattern of informants. The last method is carried out by the agency of
observation and participation.
The abovementioned methods of gathering information enabled the object of our
research to be placed into its social, cultural, and historical framework. This paper
tries to prove that mora cantada as a habit and custom with the local people stands
for a meaningful activity that enabled them a drift from quotidian drabness into
merrymaking and relaxation. This game is a tradition in Slovene Istria; it is
transmitted through time as lore and is part of Istrian culture.
Key words: game, fun, social event, lore, habit and custom, tradition, culture
6
VSEBINSKO KAZALO
VSEBINSKO KAZALO ______________________________________________ 6
SLIKOVNO KAZALO _______________________________________________ 8
1. UVOD __________________________________________________________ 9
2. TEORIJA IGRE _________________________________________________ 12
2.1. Splo�ne zna!ilnosti igre ______________________________________________ 16 2.1.1. Igra kot kulturni dejavnik__________________________________________________16 2.1.2. Igra kot svobodno delovanje _______________________________________________17 2.1.3. Igra in prosti "as_________________________________________________________18 2.1.4. Igra kot nasprotje obi"ajnega �ivljenja _______________________________________18 2.1.5. Pravila igre_____________________________________________________________19 2.1.6. Napetost med igro _______________________________________________________20 2.1.7. Zmagovanje ____________________________________________________________20 2.1.8. Estetski zna"aj igre ______________________________________________________21
3. TEMELJNE KATEGORIJE IGRE __________________________________ 23
3.1. Pomen tekmovalnosti v igri ___________________________________________ 23
3.2. Vloga sre!e v igri (alea) ______________________________________________ 24
3.3. Prepletanje tekmovalnosti (agon) in sre!e (alea) v igri _____________________ 24
3.4. Mimikrija ali posnemanje ____________________________________________ 26
3.5. Prepletanje vloge sre!e, tekmovalnosti in posnemanja v igri________________ 26
3.6. Ilinx oziroma pojav vrtoglavice (prevzetosti in zanosa) pri igri______________ 26
3.7. Paida in ludus ______________________________________________________ 28
4. IGRA KOT DRU�BENI DOGODEK ________________________________ 30
5. PROSTI !AS KOT NAJPOMEMBNEJ�I (SESTAVNI) DEL IGRE _______ 32
5.1. Prosti !as __________________________________________________________ 32
5.2. Prosti !as, dru�ina in spol ____________________________________________ 35
5.3. Pre�ivljanje prostega !asa v kme!kem okolju ____________________________ 38
6. KRATKA ZGODOVINA ISTRE ____________________________________ 40
7. KAJ JE MORA CANTADA ________________________________________ 42
8. ZGODOVINA MORE_____________________________________________ 45
9. MORA CANTADA IN MORA GRIDADA ____________________________ 54
10. PREDSTAVITEV (POTEKA) IGRE ________________________________ 56
11. NA!IN IGRE, TRIKI IN PREVARE _______________________________ 61
11.1. Osnovni elementi igre mora cantada ___________________________________ 63
12. MORA KOT STRASTNA IGRA____________________________________ 66
12.1. Telo kot pripomo!ek za igro _________________________________________ 66
12.2. Dober mora! kot (mo�ki) dru�beni status ______________________________ 67
7
12.3. Mora in vino ______________________________________________________ 68
12.4. Zastavljeni vlo�ek__________________________________________________ 70
13. MORA IN HAZARDERSTVO _____________________________________ 71
14. MORA CANTADA KOT PREPOVEDANA IGRA _____________________ 75
15. �ENSKI POGLED NA MORO ____________________________________ 82
16. TEORIJA IGRE NA PRIMERU MORE CANTADA ___________________ 89
16.1. Lastnosti in zna!ilnosti igre mora cantada ______________________________ 89
16.2. Pomen tekmovanja, sre!e, vrtoglavice in mimikrije pri igri mora cantada____ 90
17. MORA CANTADA KOT POMEMBEN DRU�BENI DOGODEK ________ 93
17.1. Mora cantada kot va�ki dru�beni dogodek in del va�ke oziroma kme!ke kulture______________________________________________________________________ 94
18. MORA CANTADA DANES _______________________________________ 98
19. ZAKLJU!EK _________________________________________________ 102
20. LITERATURA IN VIRI _________________________________________ 104
21. PRILOGE ____________________________________________________ 107
8
SLIKOVNO KAZALO
Slika 1: Slika egip"anske nagrobne poslikave, ki jo hranijo v berlinskem muzeju _44
Slika 2: Gr�ke poslikave vaz iz Lambertove zbirke iz Pariza _________________ 45
Slika 3: Detajl rimske slike ___________________________________________ 47
Slika 4: Prikaz poteka risanja to"k _____________________________________ 54
Slika 5: (Shematski) Prikaz poteka igranja more v dvojicah__________________ 55
Slika 6: (Shematski) Prikaz poteka igranja more v trojicah __________________ 56
Slika 7: Pokali na turnirju igre mora cantada v Pregari _____________________ 96
Slika 8: Mladi mora"i na turnirju igre mora cantada v Pregari _______________ 97
Slika 9: Tekme med mladimi in starimi mora"i na turnirju more v Pregari ______ 97
9
1. UVOD
Pri"ujo"e delo je posve"eno obravnavi igre mora cantada. Za to temo sem se
odlo"ila zato, ker je igra kot istrska navada postala del tradicije, a je �e povsem
neraziskana.
Igra je pri ljudeh prisotna �e od nekdaj. Kot dejavnost igralcu omogo"a
dru�enje, spro�"anje, razvedrilo, zabavo ter razvijanje tako telesnih (motori"nih) kot
umskih spretnosti. Igra je pomembna predvsem zato, ker se "as igre razlikuje od
vsakdanjega �ivljenja in igralcem omogo"a beg iz (rutinske) vsakdanjosti in jim tako
predstavlja nekaj izjemnega.
O omenjeni igri ni nobenih pisnih virov, zato je raziskovanje le-te pomenilo
pravi izziv. Raziskovanja sem omejila na prostor slovenske Istre in se osredoto"ila
predvsem na okoli�ke vasi.
Cilj naloge je podrobno preu"iti in predstaviti zna"ilnosti igre mora cantada,
na"in igranja, potek in pravila igre. Jo preu"iti kot primer dru�bene igre in analizirati
njene dru�bene u"inke, jo umestiti v dru�beni, kulturni in zgodovinski kontekst ter
preveriti njeno aktualnost. Pot do uresni"itve zastavljenih ciljev ni bila enostavna.
Zbiranje podatkov o igri mora cantada je bilo dolgotrajno, saj je raziskovanje
potekalo na dva na"ina. Najprej sem uporabila teoreti"no-analiti"en pristop.
Analizirala in pregledala sem dostopne pisne vire, ki bi jih lahko uporabila, vendar
ve"ina del igro mora cantada samo be�no omenja, kar mi ni bilo v pomo". Sledila je
empiri"na raziskava na izbranem vzorcu informantov in informantk, ki je vklju"evala
polstrukturirane intervjuje. Opravila sem pet iz"rpnih intervjujev, z dvema
doma"inoma in tremi doma"inkami. Do dveh informantov sem pri�la prek skupnega
znanca, ki mi je pomagal pri vzpostavitvi stikov. Informanta sta Klavdij Ugrin (68
let) in Zvezdan Fortuna (61 let) iz Dekanov pri Kopru. Kriteriji, s katerimi sem
zbirala mo�ke informante, so, da so doma"ini in da se sami ukvarjajo z igranjem
more in so tako nosilci posebnega znanja o tu obravnavani temi. Pri informantkah pa
je bilo glavno vodilo to, da so doma"inke, saj sem vedela, da se �enske z igranjem
niso ukvarjale, zato me je zanimalo njihovo mnenje glede igre mora cantada.
Uporabila sem tudi metodo opazovanja z udele�bo, da bi tudi sama natan"neje
spoznala to igro. Udele�ila sem se mora�kega turnirja v vasi Pregara (pri Kopru).
10
Va�"ani so bili izredno gostoljubni in pripravljeni odgovarjati na vsa moja vpra�anja
glede igre ter mi na mojo pro�njo organizirali sre"anje s tremi doma"inkami, in sicer
z gospo Marijo Marke�i" (91 let), z gospo Augustino Marke�i" (85 let) in z gospo
Marijo Stepan"i" (73 let). Z informantkami sem opravila uspe�ne intervjuje in
zaupale so mi svoje izku�nje in spomine na razli"ne dogodke, ki so jih do�ivele same
ali pa so se pripetile drugim sova�"ankam. Ker je mora cantada neke vrste ustno
izro"ilo, vedenje o njej se je namre" prena�alo iz generacije v generacijo, so prav
spomini ljudi edini vir informacij. Spominjali so se razli"nih preteklih dogodkov,
tudi iz mlaj�ih let, in pripovedovanj starej�ih ljudi, recimo, svojih star�ev in starih
star�ev. Za la�jo orientacijo sem posku�ala njihove spomine pribli�no umestiti v
"asovno obdobje. Informanta sta v primerjavi z informantkami mlaj�a, vendar je
povpre"na starost intervjuvancev 75,6 let. Ugotovila sem, da njihovi spomini segajo
v preteklost za obdobje od 100 do 150 let, torej pribli�no od druge polovice 19.
stoletja dalje. Ko bom v nalogi govorila o preteklem "asu, o katerem so mi
pripovedovali Istrijani in Istrijanke se nana�am na omenjeno obdobje. V nalogi
uporabljam termina 'Istrijan' in 'Istrijanka' in ne 'Istran' in 'Istranka', kakor je
dolo"eno v SSKJ-ju. To pojasnjujem z dejstvom, da so se doma"ini in doma"inke
sami identificirali kot Istrijani oziroma Istrijanke, zato se mi je zdelo primerno, da jih
tako poimenujem tudi sama.
Ko sem za"ela raziskovati igro mora cantada, sem o predmetu raziskovanja
�e imela nekaj osnovnega znanja, zato sem �e na samem za"etku preu"evanja imela
nekaj pri"akovanj. In sicer, da se bo igra mora cantada izkazala za strogo mo�ko
igro, ki je �enske ne odobravajo. Da je bila kot razvedrilo neke vrste beg iz realnosti
ter da je pretirano igranje, brez zadostnega samonadzora, bilo nevarno.
Predpostavljala sem tudi, da doma"ini zgodovino igre in njen razvoj dobro poznajo.
Uvodnem delu sledi osrednji del naloge, ki je tematsko razdeljen na tri dele.
Prvi del sem namenila splo�ni teoreti"ni razlagi iger, ki sloni na sociolo�ki,
kulturolo�ki in tudi antropolo�ki podlagi. Ta del zaobsega splo�ne zna"ilnosti iger
nasploh, njihove temeljne kategorije, dru�beni oziroma socialni pomen ter njihove
glavne komponente, ki jih obenem tudi pogojujejo. Drugi del je namenjen
predstavitvi igre mora cantada. Vsebuje natan"no razlago zna"ilnosti, poteka, na"ina
igranja ter namena in pomena igre mora cantada za doma"ine in doma"inke
11
slovenske Istre. Sledi opis zgodovine igre mora cantada in razlaga zakonodaje iz
razli"nih "asovnih obdobij, ki se nana�a na igre. Zadnji del pa je sestavljen tako, da
se teorije in spoznanja o igrah nasploh in o konkretni igri mora cantada iz prvega in
drugega tematskega sklopa prepletajo. Na tak na"in sem igro mora cantada umestila
v teoreti"en okvir.
12
2. TEORIJA IGRE
Pri"ujo"e poglavje bomo namenili predvsem splo�ni razlagi in predstavitvi
igre. Pri tem se bomo osredoto"ili na njene zna"ilnosti, namen, dejavnike in funkcije,
ki si jih igre na splo�no delijo. Na tem mestu se bomo naslanjali na J. Huizinga,
enega od avtorjev knjige 'Teorija igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in
Eugenu Finku'. Ker je naslov omenjene knjige dolg, bomo v nadaljevanju uporabljali
kraj�o obliko, in sicer samo 'Teorija igre'.
Preden se prepustimo razlagi igre, moramo pojasniti, da bo poglavje temeljilo
na enem viru, ker druge literature, ki bi se tako podrobno in iz"rpno ukvarjale z igro,
skorajda ni. Zato lahko knjigo 'Teorija igre' ozna"imo kot glavni teoreti"ni vir, saj je
njena vsebina za na�e delo bistvenega pomena. Knjigo sestavljajo tri poglavja. Prvo
poglavje z naslovom 'O izvoru kulture v igri' je napisal J. Huizinga. Drugo poglavje
ima naslov 'Igra in ljudje', napisal pa ga je R. Caillois, s katerim se bomo ukvarjali v
nadaljevanju. Zadnji, za nas manj pomemben del, je 'Igra kot simbol sveta', ki ga je
sestavil E. Fink. Poudariti moramo, da so trije omenjeni deli knjige 'Teorija igre'
prevodi izbranih poglavij iz treh (samostojnih) knjig zgoraj omenjenih avtorjev. Prva
knjiga ima v originalu naslov 'Homo ludens. Vom Ursprung der Kultur im Spiel'1,
druga knjiga 'Les jeux et les hommes'2, zadnja pa je 'Spiel Als Weltsymbol'3. !eprav
so za nas relevantni deli v celoti prevedeni v sloven�"ino, smo uporabljali tudi prvo
in drugo omenjeno samostojno knjigo, ki sta prevedeni v srbohrva�ki jezik. Ti dve
knjigi smo uporabili za podrobnej�e razumevanje in primerjavo besedil, vendar smo
se pri navajanju in citiranju odlo"ili za slovenski vir, da bi se tako izognili
nepotrebnim napakam pri (ponovnem) prevajanju.
Igra nas kot nekaj povsem naravnega in vrojenega spremlja od najstarej�ih
"asov do danes in predajamo se ji ne glade na spol in starost. !love�ka preprosta
oblika igre se v splo�nem pomenu igre bistveno ne razlikuje od igre �ivali. Njen
izjemen pomen je mogo"e videti tako pri otrocih kot pri mladih �ivali, ki se z igro
zabavajo in pripravljajo na samostojno �ivljenje. V prvih letih �ivljenja igra ni
1Johan Huizinga. Homo ludens. Vom Ursprung der Kultur im Spiel. Rowohlt Taschenbuch Verlag GmbH. Reinbek bei Hamburg, 1956. 2 Roger Caillois. Les jeux et les hommes. Le masque et le vertige. Paris. 1958. 3 Eugen Fink. Spiel Als Weltsymbol.Stuttgart, Kohlhammer Verlag, 1960.
13
namenjena zgolj zabavi, ampak tudi u"enju in razvijanju umskih ter motori"nih
spretnosti, v poznej�ih letih pa se igre ve"inoma igramo predvsem zaradi zabave in
dru�enja. Tudi J. Huizinga zagovarja mnenje, da igra ni le dejavnost za razvedrilo in
zabavo, ampak pomemben instrument, prek katerega se razvija znanje in razli"ne
fizi"ne spretnosti. Na tak na"in pa (igra kot instrument) pripomore k oblikovanju in
krepitvi du�evnosti posameznika. Igra potemtakem »presega meje zgolj biolo�ke ali
zgolj fizi"ne dejavnosti« (Huizinga et al., 2003, 9). Je »smiselna funkcija« (Ibid.),
kakor jo poimenuje avtor sam. Igra je zato v "love�kem �ivljenju nepogre�ljiva
ve�"ina, saj jo lahko uporabljamo kot (pred)pripravo na �tevilne poznej�e �ivljenjske
dejavnosti (Huizinga et al., 2003).
V nadaljevanju namenimo nekaj pozornosti Huizingovim teorijam, s katerimi
posku�a razlo�iti bistvo in pomen igre, ter polo�aju, ki ga ima igra v �ivljenju ljudi.
Poskusimo razlo�iti, zakaj se ljudje igramo. Prvi mo�ni odgovor na zastavljeno
vpra�anje je, da nam igra ponudi »samorazbremenitev od preobilja �ivljenjske
mo!i« (Huizinga et al., 2003, 10). Z drugimi besedami, igra posamezniku omogo"i,
da se znebi prevelike, celo odve"ne �ivljenjske energije, ki bi ga lahko pri
'normalnem' �ivljenju ovirala. Preobilje t. i. �ivljenjske mo"i lahko onemogo"i
samonadzor ob"utkov in dejanj, kar lahko vodi do razli"nih vedenjskih ekscesov.
Re�itev za to nam ponudi igra kot sprostitvena dejavnost, za katero se posameznik
svobodno odlo"i in prek katere se na �elen na"in odre�i prevelike nakopi"enosti
�ivljenjske energije. Druga razlaga potrebe po igranju je utemeljena s prepri"anjem,
ki temelji na dejstvu, da se igralec med igranjem prepu�!a prirojenemu nagonu po
posnemanju (Huizinga et al., 2003), kajti igra nam omogo"i privzeti drugo vlogo in
svojo za "as igranja (za"asno) odlo�iti. Igralec med igranjem prevzame vlogo
igrajo"ega ne glede na to, kak�no igro se igra. Vsaka igra za igralca pomeni za"asen
beg iz realnosti in sprejem druge (igralske) vloge. Na tej to"ki moramo omeniti igro
kot fikcijo, kot jo ozna"i tudi Huizinga, prek katere posameznik lahko zadovolji v
resni!nosti neizpolnljive �elje (Ibid.), kar velja za pomembno zna"ilnost in bistvo
igre. Igra je zato v �ivljenju lahko neke vrste kompenzacija, s pomo"jo katere igralec
nadomesti dolo"en manko v svojem �ivljenju. Poleg vseh koristnih namenov in
pomenov, ki jih ima igra, je najpogostej�e in samoumevno to, da igralec med
igranjem zadovoljuje pomembno potrebo in �eljo po zabavi in sprostitvi (Ibid.).
14
Vendar pomen igre sega dlje. J. Huizinga opozarja, da igro lahko ozna"imo kot
pomembno vajo in urjenje za poznej�e 'resne dejavnosti', s katerimi se bo
posameznik v �ivljenju primoran spopasti (Ibid.). Kot primer navedimo otro�ke igre,
s pomo"jo katerih otroke u"ijo pravega vedenja v dolo"enih situacijah. In v povezavi
s to zna"ilnostjo Huizinga igro ozna"i tudi kot u!inkovito sredstvo, prek katerega
se u!imo samoobvladovanja. Omenimo tudi dokazovanje kot pomembno zna"ilnost
igre. Igralec prek igre lahko doka�e, da je sposoben nekaj povzro!iti in narediti
(Ibid.). Recimo, da igralec nogometa zmore med igro nasprotnika preigrati in dati
gol. Ali pa, da nekdo zmore re�iti zapleten rebus. Te�nja po dokazovanju je pri igri v
tesni povezavi s tekmovalnostjo. J. Huizinga to jasno naka�e. Pri igri je namre"
prisotna �elja po tekmovanju in zmagi ter po ob"utku slave in nepremagljivosti, ki
sledi. In kot zadnjo razlago na vpra�anje, zakaj je igra tako pomembna, omenimo
teorijo igre kot svobodne dejavnosti, ki lahko igralca osvobodi �kodljivih nagonov
(Ibid.). Med igranjem bodisi dru�abnih, individualnih ali �portnih iger se igralec na
nedol�en in ne�kodljiv na"in re�i �kodljivih in nevarnih nagonov. Kot primer lahko
navedemo igralca, ki svojo jezo preusmeri v boj za zmago ali v poskus izbolj�anja
osebnih rezultatov.
Pomembno vpra�anje je, kaj pravzaprav igra pomeni za tistega, ki igra,
oziroma za igrajo"ega. Zakaj je igra tako privla"na, tako 'naravna', tako strastna, da
prevzame celega "loveka? J. Huizinga na to vpra�anje ponudi preprost odgovor, in
sicer, da je narava tista, ki nam je igro dala z vso njeno radostjo, zabavnostjo in
napetostjo. Namesto igre, ki nam pomaga pri �ivljenjskih funkcijah, kot so
»razbremenitev odve"ne energije, sprostitev po naporu, priprava za �ivljenjske
zahteve in nadomestilo za vse neuresni"eno« (Huizinga et al., 2003, 11), bi nam
seveda lahko postregla z golimi mehanskimi vajami in odzivi, vendar nam je
ponudila prav igro. Igra je torej »smiselna funkcija« (Ibid., 9), pomembna za
spoznavanje in bogatenje duha. Vendar J. Huizinga opozori, da "e na igro gledamo v
lu"i deterministi"nega mi�ljenja, torej kot na golo delovanje sil, ki je neodvisno od
"lovekove volje in njegovega delovanja, je igra nekaj odve"nega. Zato poudari, da je
igra »mo�na, misliva in pojmljiva« (Ibid., 12) �ele takrat, ko se njeno determiniranost
odpravi (Huizinga et al., 2003). �ele tako je igrajo"emu omogo"eno, da igro
svobodno, po lastni volji sprejme in si na tak na"in bogati duha.
15
J. Huizinga na�o pozornost preusmeri tudi v �ivalski svet igre. Dejstvo, da
realnost igre ni prisotna le pri ljudeh, ampak tudi pri �ivalih, dokazuje, da igra ne
temelji na »nobeni racionalni povezanosti, saj bi jo utemeljenost v razumu omejila
zgolj na "love�ki svet« (Huizinga et al., 2003, 12). Zato nista igra in njen obstoj
vezana niti na nobeno kulturno ali civilizacijsko stopnjo niti na splo�na (dru�bena in
�ivljenjska) prepri"anja. »Vsako misle"e bitje si lahko realnost igre in igranja takoj
prikli"e pred o"i kot nekaj samostojnega in posebnega, "etudi njegov jezik ne bi imel
splo�nega pojmovnega izraza za to.« (Ibid.). To, da se �ivali igrajo, dokazuje, da so
ve" kot le mehanska bitja. Tudi ljudje »se igramo in vemo, da se igramo, torej smo
ve" kot zgolj umna bitja, kajti igra je ne-umna« (Ibid.). Obstoj igre in dejstvo, da se
(zavedajo") igramo, potrjuje, da igra presega meje fizi"nega delovanja ter da ne
temelji zgolj na racionalni podlagi (Huizinga et al., 2003).
Kaj pravzaprav pomeni, da je igra ne-umna in da se igrajo"i zaveda, da se
igra, torej da po"enja nekaj neumnega. To neumnost bi po Huizingvih besedah lahko
opravi"ili z neresnostjo igre. Velja namre" ideja, da je v igri kot spro�"ajo"i
dejavnosti, ki v na�i zavesti zaseda »nasprotni pol resnosti« (Huizinga et al., 2003,
15), neumnost kot neka oblika sprostitve dovoljena. Na tej to"ki J. Huizinga odpre �e
eno pomembno vpra�anje, in sicer, ali je igra res neresna. Ali nasprotje igra � resnost
dr�i (Huizinga et al., 2003)? !e si posku�amo priklicati v spomin dve skrajni igri,
recimo, otroka, ki posku�a zgraditi mali svet iz lego kock, ali �ahiste, lahko z
gotovostjo trdimo, da je igra lahko �e kako resna zadeva. Tudi igre, ki so namenjene
predvsem zabavi, lahko postanejo resna tekmovanja, predvsem takrat, ko se igralci
�elijo izkazati, in svojo zmago celo samozavestno zastavijo. Avtor J. Huizinga nam
svoje stali�"e glede resnosti oziroma ne-resnosti poskusi prikazati na semanti"en
na"in z dvema nasprotujo"ima si stavkoma. Prvi pravi: »Igra je neresnost« (Huizinga
et al., 2003, 15). Drugi pa »Igra ni resna« (Ibid.). Predvsem drugi stavek, ki je
pomensko nasprotje prvega, je mogo"e zanikati in ovre"i, saj je igra lahko �e kako
resna. !isto vsaka igra je lahko resna ali, bolje re"eno, lahko postane resna, �e
posebej tista s to"no dolo"enimi pravili. Vsaka igra ima mo" si docela prilastiti
igrajo"ega in postati trenutna realnost, v katero se igralec v�ivi, in mu predstavljati
resno dejavnost, ki jo spo�tuje. Nasprotje igra � resnost je vseskozi prisotno. V veliki
ve"ini igri, ki je kot neresnost v primerjavi z resnostjo, pripisujemo manj�o te�o
16
oziroma manjvredno vlogo. !e pa pomislimo, da se v svetu igre dogaja, da se igra
sprevr�e v resnost in resnost v igro, ne moremo trditi, da ima igra podrejeni polo�aj
(Huizinga et al., 2003).
V svojem delu nas J. Huizinga opozori, da v vsakdanu velikokrat naletimo na
neresnosti, prisotne v razli"nih �ivljenjskih kategorijah, ki niso povezane z igro. Kot
konkreten primer za to ponudi smeh. »Smeh je v dolo"enem nasprotju z resnostjo,
vendar nikakor ni neposredno vezan na igro« (Huizinga et al., 2003, 15). Seveda sta
smeh in neresnost lahko prisotna pri igri, vendar to ni nujno. Predvsem zanimivo je
dejstvo, da je »golo fiziolo�ko dejanje smeha zna"ilno izklju"no za "loveka, medtem
ko je smiselna funkcija igre skupna ljudem in �ivalim« (Ibid.). J. Huizinga nas
opozori, da je to razliko poudaril �e Aristotel, ko je z animal ridens (smejo!a se
�ival) ozna"il "loveka v nasprotju z �ivaljo skoraj jasneje kot s homo sapiensom
(Huizinga et al., 2003).
Ker ima igra �e od nekdaj pomembno vlogo na �tevilnih podro"jih �ivljenja
ljudi vseh starosti, se njenega izvora in pomena ne da natan"no dolo"iti. Kar je pri
igri gotovo, je dejstvo, da brez igrajo"ega, torej �ivega bitja, ne bi mogla obstajati.
Igra je tesno povezana ali, bolje re"eno, odvisna od �ivega bitja in njegove funkcije,
ki mu slu�i kot pripomo"ek, s pomo"jo katerega izra�a �ivljenje duha in skupnosti
(Ibid.).
2.1. Splo�ne zna"ilnosti igre
Po pregledu pomena in bistva igre za igrajo"e se v nadaljevanju posvetimo
pregledu pomembnih zna"ilnosti igre, kar nam bo pomagalo pri podrobnej�emu
razumevanju igre.
2.1.1. Igra kot kulturni dejavnik
Kot kulturni dejavnik ima igra pomembno vlogo v vsakdanu �ivljenja ljudi. Z
razvojem "love�ke dru�be so se razvijale tudi igre, ki so med drugim izra�ale stopnjo
17
kompleksnosti posameznih dru�b. Igre so se skozi "as izpopolnjevale. Iz enostavnih,
osnovnih iger so se razvijale v igre vi�jih oblik, ki so postajale vse bolj raz"lenjene in
kompleksne. !e gledamo na igro kot na kulturni dejavnik, se ne moremo ve" opirati
zgolj na njeno primarno lastnost, torej, da je igra danost, nek naravni nagon, kar jo v
splo�nem dolo"a, temve" jo upo�tevamo kot dru�beno strukturo, ki se ka�e v
raznovrstnih pojavnih oblikah. Igra je sestavni del dru�be in ljudje, kot dru�bena
bitja jo izrabljajo za dru�enje, zato se ta dejavnost razlikuje od 'obi"ajnega' �ivljenja.
J. Huizinga poudarja, da igra "loveku pomeni obliko dejavnosti, smiselno obliko in
dru�beno funkcijo. Igra kot neobi"ajen del vsakdanjega �ivljenja �ivljenje prijetno
dopolnjuje in ga krasi, zato je nepogre�ljiva. Nepogre�ljiva je tudi za posameznika
kot biolo�ka funkcija, kot neka potreba, ki se ji ne da upreti (Huizinga et al., 2003).
In kot zadnje je »nepogre�ljiva za dru�bo zaradi smisla, ki je v njej vsebovan, zaradi
svojega pomena, svoje izrazne vrednosti ter duhovnih in socialnih vezi, ki jih
ustvarja; skratka, kot kulturna funkcija« (Huizinga et al., 2003, 19).
!e se vrnemo na povezanost igre in kulture, je prav, da se osredoto"imo na
dru�abne igre ali »igre dru�bene vrste« (Ibid., 17), ki jih Huizinga opi�e tudi kot igre
vi�je oblike. Tovrstne igre veljajo za bolj raz"lenjene in kompleksne (Huizinga et al.,
2003). Kaj bolj definira kulturo kot dru�ba oziroma skupek ljudi, ki sodeluje, se
razvija in medsebojno vpliva. Dejstvo, da ljudje za dru�enje, torej vzdr�evanje
socialnih odnosov prek interakcije in dokazovanja zavestno izrabljajo igro, pri"a o
tem, da ima igra kot kulturni dejavnik resni"no mo" ter da se "lovek njenega pomena
zaveda in jo uporablja. Igra »zadovoljuje ideale izra�anja in skupnega �ivljenja«
(Huizinga et al., 2003, 19), kar pomeni, da presega pomen zgolj biolo�ke funkcije.
Igra je torej kot neke vrste za"etni socialni temelj in dejavnik kulture, ki se naprej
razvija.
2.1.2. Igra kot svobodno delovanje
Igra obstaja, ker jo igralci ho"ejo igrati. J. Huizinga opozori, da igra velja za
svobodno delovanje, ker zapovedana ali prisiljena igra ni ve" igra. !e se igralec igri
ne bi predajal po lastni volji, bi igra izgubila pomen. Igramo se zato, da bi pozabili na
18
svoje skrbi, da bi se sprostili in razvedrili, veselili, skratka, da bi se oddaljili od
vsakdanjega �ivljenja. Igramo se zato, ker v igri najdemo zadovoljstvo. J. Huizinga
jasno zapi�e, da je bistvo in nujnost igre v tem, da igralec v dani situaciji najde, si
izmisli re�itev, ki je dovoljena znotraj meja pravil, ki dolo"ajo igro. Ta igral"eva
svoboda izbire, ki mu omogo"i akcijo, je za igro temeljnega pomena. Ob"utek mo"i,
sposobnosti in doseganja zastavljenih ciljev, ki se pri igri pojavljajo, pojasnjuje
u�itek in �eljo po igranju. V razmislek nam ponudi dejstvo, da bi odrasli in
odgovorni ljudje z igro lahko prenehali, saj je dejavnost, ki ni nujna, vendar temu ni
tako. Potreba po igri postane nuja, ker »izvira iz zadovoljstva v njej« (Huizinga et al.,
2003, 18) in ker nam daje gotovost, da jo lahko kadarkoli prekinemo ali celo povsem
opustimo. Igramo se, kadar ho"emo in kolikor "asa ho"emo, in kadar se nam zaho"e,
lahko z igro prenehamo (Huizinga et al., 2003). Igra torej ni nekaj nujnega, neka
obvezna naloga. Igramo jo v prostem "asu, ko si za to vzamemo "as.
2.1.3. Igra in prosti !as
Igro lahko ozna"imo kot dejavnost vsakdanjega �ivljenja, ki jo u�ivamo
predvsem v prostem "asu. Je »dejavnost v "asu oddiha in v oddih« (Huizinga et al.,
2003, 189), ki pa se zaradi rednega ponavljanja kaj kmalu lahko sprevr�e v navado in
tako postane del �ivljenja nasploh, ki nas spremlja in razveseljuje.
2.1.4. Igra kot nasprotje obi!ajnega �ivljenja
Po Huizingi igra "loveku stopa naproti kot konkretna dejavnost, ki se od
obi"ajnega, vsakdanjega �ivljenja razlikuje. Igra ni 'pravo' ali 'obi"ajno' �ivljenje, je
pa 'svet', ki se ga zadevamo in v katerega se med igranjem v�ivimo, saj imamo v
njem tisti trenutek konkretno in resno vlogo. !eprav se igralec zaveda, da 'zgolj igra',
se igri predaja z najve"jo resnostjo in zavzetostjo in igro za"asno do�ivlja kot
realnost. Obmo"je igre oziroma prostor, kjer se igra udejanja, je rezerviran,
zavarovan, zaprt svet, skratka prostor, ki je za igralce "ist in svet. Prizori�"e igre se
19
idejno, prostorsko, "asovno in tudi materialno lo"i od vsakdanjega okolja, kjer
veljajo samo ena pravila, in sicer pravila igrane igre. Igra je "asovno in prostorsko
zamejeno »povzdignjenje dejanja iz vsakdanjega �ivljenja« (Huizinga et al., 2003,
33), kar jo razlikuje od obi"ajnega �ivljenja, zato sta njen potek in smisel v njej sami.
Igra se v dolo"enem trenutku za"ne in kon"a, torej se 'odigra'. Ko se igro 'odigra', jo
lahko ponovno od za"etka za"nemo igrati. To pri"a o njeni "asovni omejenosti, ki pa
je ponovljiva (Huizinga et al., 2003).
2.1.5. Pravila igre
V zamejenem svetu igre vlada red, ki se vzpostavi s pravili igre in je poseben
in brezpogojen. J. Huizinga nam razlaga, da igra s svojimi pravili in dolo"ili ustvarja
red oziroma je sama red in kot taka v »nepopoln svet in v zapleteno �ivljenje prina�a
za"asno, omejeno popolnost« (Huizinga et al., 2003, 21). Da igra kot dogodek ne
izgubi smisla, je pomembno, da se igralci dr�ijo pravil. J. Huizinga je pri tem jasen.
Pravi, da so pravila, ki dolo"ajo igro, brezpogojno zavezujo"a za vse igralce in ne
dopu�"ajo nobenega dvoma o kr�itvi. Pravila dolo"ajo, kaj je znotraj za"asnega
igralskega sveta, ki ga je igra sama ustvarila, veljavno in dovoljeno. Igralec, ki se ne
dr�i pravil, igro kvari. Je goljuf, ki se pretvarja, da spo�tuje pravila in zavestno
izkori�"a po�tenost svojih soigralcev. Goljuf se dela, kot da igro spo�tljivo igra in na
videz priznava njena pravila, v bistvu pa se igri izmika in razkriva relativnost, �ibkost
in ranljivost sveta igre, v katerega je z drugimi igralci za nekaj "asa vstopil. J.
Huizinga poudarja, da tako ravnanje igri odvzame iluzijo in uigranost in jo prekine.
Zato je za kr�itelja izob"enje neizogibno. Vsako odstopanje igro pokvari in
razvrednoti, saj se svet igre poru�i in igre je konec in ponovno se vzpostavi obi"ajni
svet. Razpolo�enje igre je torej nestalno. »Vsak trenutek lahko 'obi"ajno �ivljenje'
zahteva nazaj svoje pravice, bodisi s sunkom od zunaj, ki zmoti igro, bodisi s
prekr�itvijo pravil igre ali pa od znotraj navzven, s pojemanjem zavesti o igri, z
razo"aranjem in streznjenjem« (Ibid., 34). Ta nestalnost in negotovost pri igri
pripomore k napetosti med igranjem (Huizinga et al., 2003).
20
2.1.6. Napetost med igro
Napetost ima v igri pomembno vlogo, saj zaznamuje zavest o pomembnosti
in vrednosti igre, »in br� ko naraste, omogo"i igralcu, da pozabi, da igra« (Huizinga
et al., 2003, 50). Po mnenju Huizinge napetost v igri nudi tveganje, mo�nost in
negotovost, kar je tudi bistvo igralske dr�e. Razplet igre mora vse do konca biti
neznan, v nasprotnem primeru igra izgubi "ar in ni ve" zanimiva. V ob"utku
napetosti so igral"eve sposobnosti postavljene na preizku�njo. Igral"eva telesna mo",
vzdr�ljivost, iznajdljivost, pogum, vztrajnost in du�evna mo" se morajo »pri vsem
svojem vnetem prizadevanju za zmago dr�ati meja tega, kar je dovoljeno v igri«
(Ibid., 22). Med napeto igro igralci nenehno strmijo k popu�"anju napetosti in pojavi
se �elja, da bi se nam posre"ilo. !eprav igre zahtevajo dolo"eno znanje,
pripravljenost, iznajdljivost in pogum, je vedno prisoten up po sre"i, ki velikokrat
odlo"i o zmagovalcu oziroma pora�encu. V igri je zatorej nenehno prisotna tudi �elja
po sre"i (Huizinga et al., 2003).
2.1.7. Zmagovanje
Na vpra�anje, zakaj sta tekmovanje in boj za nekaj tako privla"na in tako
adrenalinska in kaj je pravzaprav tisto, kar igralce �ene k tekmovanju, je odgovor
lahko samo eden, in sicer �elja po dokazovanju in zmagi. »Igra je boj za nekaj ali
prikaz ne"esa. Ti funkciji se lahko tudi zdru�ita, tako da igra 'prikazuje' boj za nekaj
ali pa je tekma za to, kdo lahko nekaj najbolje prika�e« (Huizinga et al., 2003, 25). V
igri se posameznik lahko trudi zmagati, zato da bi dobil nagrado (recimo medaljo ali
pokal), ali pa mu je v interesu samo dokazovanje, "esa je sposoben. Tekmovati
pomeni meriti se z nasprotniki z namenom ugotoviti, kdo je bolj�i. Igralci vlagajo
vso svojo mo" in trud, da bi premagali nasprotnike, ki so v enakem polo�aju kot oni
sami. Obe strani �elita pokazati svojo mo" in premo", kar doka�eta z zmago in za to
sta se pripravljeni bojevati. Pri tekmovanju je pomembno, da nasprotnika prekosimo,
da doka�emo, da smo bolj�i in kot taki ob"udovani. Zmagati je pomembno. Po
21
Huizingovem mnenju ima pojem zmagovanja v igri zelo pomembno vlogo, z zmago
si namre" igralec pribori "ast in ugled. Ne smemo pa mimo dejstva, da do zmage ni
enostavno priti, potrebna sta trud in vztrajnost, ki zmagi dasta upravi"eno te�o. !e si
igralec zmago posku�a priboriti z uporabo zvija"e in prevare, igra izgubi svoj pomen
in ob"utek tekmovanja se izni"i. J. Huizinga nas opozori, da je s tekmovanjem in
zmagovanjem povezano �e nekaj drugega, in sicer neki vlo�ek, ki je bil v igro
vlo�en. Ta vlo�ek je lahko materialne ali zgolj simbolne narave ali izklju"no neka
idejna vrednost (Huizinga et al., 2003). Igralcu se ob zmagi ta vlo�ek obrestuje, za
kar se mu zdi vredno bojevati se. Zmaga igralcu najprej pomeni pravi"no in
zaslu�eno povra"ilo za delo in trud, nato pa triumf, ki mu sledi slava.
2.1.8. Estetski zna!aj igre
Zanimiva zna"ilnost, na katero nas J. Huizinga opozori, je estetski zna"aj igre. Igra je
namre" lepa in kot taka nas pritegne k sebi. Ima mo", da nas prevzame, o"ara in
priklene nase. Je harmoni"na in sledi dolo"enim ritmom. Daje nam tudi ob"utek
napetosti in vznemirjenosti. Na�teta stanja in do�ivljanja povezujemo z idejo lepega,
estetskega, ki jih lahko apliciramo na igro. In prav tu se skriva estetska razse�nost
igre. Vsa na�teta stanja in do�ivljanja ob"utimo in povezujemo tako z idejo lepega,
estetskega kot tudi z igro oziroma z elementi lepote v igri (Huizinga et al., 2003).
Glavne, zgoraj na�tete zna"ilnosti dajejo igri obliko. Vsaka igra ima svojo
notranjo in zunanjo obliko. Notranja oblika se razlikuje od vrste igre in dolo"a njeno
vsebino, zunanja pa je bolj ali manj enotna za vse, saj zaobjema strukturo igre, njena
pravila in dolo"ila. S pomo"jo vseh zgoraj na�tetih Huizingovih teorij lahko v bolj
strjeni obliki zapi�emo, da je tisto, kar dru�i igre, dejstvo, da je igra svobodno
delovanje, ki se mu predajamo v prostem "asu in pri katerem u�ivamo. Kot taka
dejavnost se razlikuje od obi"ajnega resnega �ivljenja in ne glede na to, da se igrajo"i
zaveda, da igro igra, jo "uti kot resno stvar. Na to, da ima igralec do igre resen in
spo�tljiv odnos, vpliva prostorska in "asovna povzdignjenost igre iz vsakdanjega
�ivljenja, kjer vlada red, ki ga vzpostavljajo pravila. Pravila igre so zakon in vsaka
22
kr�itev je prepovedana, ker poru�i vzpostavljeni red in uni"i razpolo�enje. Igralsko
razpolo�enje je hitro ranljivo, zato ga lahko ozna"imo za nestalno. Igranje
predpostavlja dr�ati se pravil in znotraj dovoljenih okvirov najti primerno akcijo, ki
bo igrajo"emu prinesla zmago. Prav to igralca sili v tveganje in negotovost, ki igro
nabije z napetostjo. Igralec posku�a vse mo�nosti in nenazadnje se obrne tudi k sre"i.
Vsako igro lahko ozna"imo kot tekmovanje bodisi proti samemu sebi � ko igralec
sam preizkusi svoje sposobnosti � ali proti nasprotniku. Tekmovalno vzdu�je se
stopnjuje, "e igralci v igro zastavijo vlo�ek. Kljub tveganju in trudu je igra lepa in
zanimiva dejavnost, ki se ji igralci radi predajajo. Za lahkotnim videzom igre se
skriva zapleteni svet pravil in zakonov. Igra je za "loveka pomembna dejavnost.
Lahko ji pripi�emo kulturno funkcijo in jo ozna"imo kot kulturni dejavnik (Huizinga
et al., 2003).
23
3. TEMELJNE KATEGORIJE IGRE
Igri lahko pripi�emo kompleksnost, ki jo zdru�uje v skladno celoto.
Sestavljajo jo zna"ilnosti in lastnosti, ki jo obenem pogojujejo, saj brez njih ne bi
mogla obstajati. Poleg osnovnih, �e omenjenih zna"ilnosti igre, ki smo jih s pomo"jo
Huizingovega dela 'O izvoru kulture v igri' v knjigi 'Teorija igre' �e predelali, se
bomo zdaj osredoto"ili na drugega avtorja te knjige, in sicer je to R. Caillois, ki jo je
obogatil s poglavjem 'Igre in ljudje', v katerem nadaljuje �tudijo o zna"ilnostih igre.
Ponudi nam �tiri, po njegovem mnenju, temeljne kategorije4 igre.
Prvo kategorijo igre ozna"i kot agon5, ki pri"a o vlogi tekmovanja v igri.
Sledi alea6, ki opozarja na vlogo sre"e v igri, nato mimicry oziroma mimikrija ali
posnemanje, ki je prisotno v igri, in na zadnje omenja ilinx7, s "imer ozna"uje vlogo
vrtoglavice8, ki je prisotna v igri (Huizinga et al., 2003). R. Caillois uporablja besedo
vrtoglavica, da ozna"i neki »zanos« oziroma »ru�enje stabilne percepcije« (Kosovel,
1987, 219), ki se pojavi pri igrajo"emu.
Poglejmo si podrobnosti in pomen vseh �tirih kategorij in na kak�en na"in
vplivajo na igro.
3.1. Pomen tekmovalnosti v igri
Velika ve"ina iger »se ka�e kot tekmovanje, se pravi kot boj« (Huizinga et
al., 2003, 153), ki se dogaja v dolo"enih mejah z natanko dolo"enimi pravili in brez
vsakr�ne zunanje pomo"i, »tako da se zmagovalec izka�e kot najbolj�i« (Ibid.) v
svoji kategoriji. Bistveno na"elo tekmovalnosti pa je prizadevanje za enake za"etne
mo�nosti, da bi se tako lahko nasprotniki soo"ali v idealnih razmerah, v katerih bi
zmaga pomenila premo", ki s seboj prinese "ast in ugled. Caillois poudarja, da je
agon praksa, ki od igralca zahteva pozornost, ustrezno vajo, napor, trud in voljo po
4 Morda bi bilo Cailloisove �tiri kategorije igre bolje ozna"iti kot �tiri glavne tipe igre, kakor jih je poimenoval Ivan Kosovel v svojem "lanku z naslovom 'Igra'. 5 Po SSKJ-ju beseda agon ozna"uje tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih (pri starih Grkih). 6 Alea je latinska beseda za kockanje (Caillois, 1965). 7 Ilinx je gr�ka beseda za vodni vrtinec (Huizinga et al., 2003). 8 Iz gr�ke besede illinx izhaja beseda ilingos oziroma vrtoglavica (Huizinga et al., 2003).
24
zmagi. Igra � agon � je �elja in te�nja po dokazovanju svojih osebnih sposobnosti v
dolo"eni kategoriji (Huizinga et al., 2003). Ob zmagi se zadovoljstvo in samozavest
igralca stopnjujeta, kar mu popla"a ves vlo�eni trud.
3.2. Vloga sre"e v igri (alea)
Druga kategorija igre se nana�a na sre"o v igri oziroma na sre"o, ki jo ima
igralec v igri. Z besedo alea R. Caillois opisuje vse igre, ki niso odvisne od igralca in
njegove volje, temve" od sre"e oziroma usode. Usoda ima tu pomembno vlogo, saj je
edini povzro"itelj zmage. Pri tovrstnih igrah »ne gre toliko za zmago nad
nasprotnikom kot za zmago nad usodo« (Huizinga et al., 2003, 156). To pomeni, da
je igralec pri takih igrah zmagal, ker mu je bila usoda bolj naklonjena kakor pa
njegovemu nasprotniku. Tu sta usoda in naklju"je gibali igre, igralec je pri igri
»popolnoma pasiven, ne razvija svojih lastnosti ali nagnjenj, mo�nosti svojih
spretnosti, mi�ic in razuma. Zgolj "aka razsodbo usode, upajo" in drhte"« (Ibid.,
157). Pri agonu igralec ra"una le nase, pri alei pa ra"una na vse razen nase (Huizinga
et al., 2003).
3.3. Prepletanje tekmovalnosti (agon) in sre"e (alea) v igri
Zdru�itev alee in agona je »svobodna igra volje« (Huizinga et al., 2003, 199),
ki izhaja iz zadovoljitve, ki jo igralec ob"uti ob premagovanju neke prostovoljno
sprejete in samovoljno zasnovane te�ave. Obstaja cela vrsta iger, ki so kombinacija
alee in agona. To so igre, kjer igralec kljub znanju in spretnosti u�iva v tem, da
»najbolje izkoristi polo�aj, ki ga ni ustvaril« (Ibid., 198) sam, ter da izkoristi vse
mo�nosti in preobrate, ki jih lahko deloma usmerja. V svetu igre alea in agon
izra�ata »obmo"je pravil« (Ibid.), kajti brez pravil ni ne tekmovanja in ne iger na
sre"o. R. Caillois razlaga, da mora igralec za to, da dose�e zmago, premagati ovire,
ki jih igra namerno postavlja, vendar na dovoljen in dolo"en na"in, kar igralca
omejuje in mu ote�uje mo�no re�itev. Igralec mora pri igri upo�tevati natan"na
25
pravila in merila ter biti sposoben ustvariti premi�ljene izra"une (Huizinga et al.,
2003). Za primer vzemimo igro s kartami. Tu imata izjemen pomen tako sre"a kakor
znanje in iznajdljivost. Na to, kak�ne karte bomo dobili, ne moremo vplivati, kako
bomo z njimi igrali, pa je prepu�"eno na�i spretnosti.
R. Caillois dokazuje, da sta narava agona in narava alee vzporedni in
dopolnjujo"i, vendar si glede volje stojita nasproti. Agon zahteva napor igralca in
ra"una na igral"eve lastne sposobnosti, alea pa nasprotno ra"una na razsodbo usode.
Prvi razvija "lovekove danosti in prednosti oziroma je »boj volje proti zunanjim
oviram« (Huizinga et al., 2003, 201), druga pa "aka na zunanje potrditve in
mo�nosti. Alea je odpoved lastni volji zaradi domnevnega namiga in znaka usode, ki
mu igralec zaupa in se mu predaja, �e ve", na katerega skozi celo igro nestrpno "aka.
Tekmovanje je za igral"eve vrline in sposobnosti nenehna vaja in urjenje, medtem ko
je fatalizem oziroma vdanost v usodo temeljna lenost. Po Cailloisvem mnenju "lovek
nikakor ne more biti na strani samo enega ali samo druge. Ko se igralec odlo"i za
nekaj, bodisi agon ali aleo, drugemu isto"asno dodeli nekak�no pristransko zaslugo
(Huizinga et al., 2003). Predstavimo to s primerom. Igralec, ki si �eli aktivno
tekmovati, torej tako da uporabi svoje znanje in sposobnost, ne bo upal na sre"o,
ampak se bo trudil po svojih najbolj�ih mo"eh. To pa ne izklju"uje mo�nosti, da mu
bo sre"a vseeno naklonjena in mu bo pripomogla k zmagi. Tak igralec je sam zaslu�il
zmago, vendar mu je sre"a ne glede na to, ali jo je potreboval ali ne, stala ob strani in
ima zaradi tega neko pristransko zaslugo. Podobno velja za igralce iger na sre"o. !e
zna igralec spretno izkoristiti ponujeno mo�nost usode in sre"e, lahko re"emo, da je
poleg sre"e, ki je imela glavno vlogo pri njegovi zmagi, pomembno pripomogla tudi
njegova iznajdljivost, "eprav je le-ta skoraj zanemarljivega pomena. Ta dva na"ina
(alea in agon) zahtevata in hkrati zagotavljata ravnote�je, enakost mo�nosti in
nepristranskost med tekmovalci. Torej agon in alea »izra�ata nasprotni in na enak
na"in simetri"ni dr�i, vendar oba upo�tevata isti zakon: umetno ustvarjanje razmer
popolne enakosti med igralci, kakr�nih v realnosti ni mogo"e najti. [�] Igra, agon in
alea, je torej poskus, da bi obi"ajno zme�njavo vsakdanje eksistence nadomestili s
popolnimi razmerami« (Huizinga et al., 2003, 159).
26
3.4. Mimikrija ali posnemanje
Vsaka igra nas popelje v zaprt fiktivni svet, kjer za"asno sprejmemo dolo"ena
pravila, po katerih se ravnamo. Na ta na"in se med igro spremenimo, privzamemo
neko vlogo in jo igramo. R. Caillois to zna"ilnost igre ozna"i kot mimicry9 oziroma
mimikrijo (Huizinga et al., 2003). Igralec za"asno postane simulant in prevzame
drugo vlogo, v katero se v�ivi in »za"asno pozabi, zakrinka, odlo�i svojo osebnost,
da bi hlinil drugo osebnost« (Huizinga et al., 2003, 160). Posameznik prevzame
vlogo igralca. Vloge se razlikujejo glede na (vsebino) igre. !e igramo �ah, bomo
igrali vlogo �ahista. Ko bomo igrali nogomet, bomo za"asni nogometa�, in tako dalje.
Recimo, otroci se, ko se igrajo z lutkami, v�ivijo v vlogo svojega nami�ljenega
prijatelja in se prepustijo domi�ljiji. Odli"en primer mimikrije in igranja vlog so
gledali�ke ali lutkovne predstave, kjer igralci prevzamejo vlogo druge osebe, v katero
se v�ivijo in jo igrajo. Gibalo te kategorije igre sta torej mimikrija in zakrinkovanje.
3.5. Prepletanje vloge sre"e, tekmovalnosti in posnemanja v igri
Pogosta je tudi interakcija med mimikrijo in agonom, saj je za gledalce, ki v
igri ne sodelujejo, vsak agon tudi spektakel. Iz te perspektive je agon prilo�nost za
mimikrijo. Prek tekmovanj se igralec dokazuje in gledalcem ka�e svoje sposobnosti
in znanje. Te�je pa je razbrati povezavo med mimikrijo in aleo, saj pri mimikriji ni
zaznati tiste negibnosti, ki bi igralca silila v pri"akujo" drget zaradi predanosti v
usodo (Huizinga et al., 2003).
3.6. Ilinx oziroma pojav vrtoglavice (prevzetosti in zanosa) pri igri
Zadnja lastnost igre, ki jo R. Caillois navaja, je ilinx in se nana�a na tiste igre,
»ki temeljijo na ustvarjanju vrtoglavice in jih tvori te�nja, da bi za kratek "as zru�ile
9 Ivan Kosovel v svojem "lanku z naslovom 'Igra' Cailloisovo kategorijo igre mimicry ozna"i kot »skrivanje« oziroma »osvobajanje 'prave' osebnosti« (Kosovel, 1987, 219).
27
trdnost zaznavanja in jasni zavesti vsilile nekak�no nasladno paniko« (Huizinga et
al., 2003, 164). Prek igre je mogo"e dose"i (prijetno) vrtoglavico prav zaradi silnih in
intenzivnih ob"utji, ki se med igranjem v nas porodijo in nas omamijo. Ilinx
zaobjema vse razli"ne oblike »zanosa, ki je obenem tako organska kot psihi"na
zmedenost« (Ibid., 166). R. Caillois nam ponudi razlago, da z igrami, kot so vrtenje
okoli lastne osi ali vrtenjem na vrtiljaku in podobnimi, dose�emo 'fizi"ni ilinx',
'moralni ilinx' pa nas prevzame prek navdu�enja, ki se igralca nenadoma polasti
(Huizinga et al., 2003). »V vsakem primeru gre za doseganje nekak�nega kr"a, transa
ali omotice, ki z neomajno sunkovitostjo izni"ijo realnost« (Huizinga et al., 2003,
164).
Za Cailloisa so agon � »ljubezen do tekmovanja«, alea � »iskanje sre"e«,
mimicry � »u�itek v simulakru« in ilinx � »privla"nost vrtoglavice« poglavitna gibala
igre, ki jih lahko ozna"imo za psiholo�ko dr�o igralca, kajti pri igralcu vzbujajo
razli"ne ob"utke in odzive nanje. Prisotnost in delovanje �tirih omenjenih lastnosti
igre »neizbe�no pre�ema celotno �ivljenje dru�b« (Huizinga et al., 2003, 208). V
vsaki dru�bi namre" obstajajo »ambiciozne�i, fatalisti, simulanti in viharne�i«
(Ibid.), ki posku�ajo ponujene mo�nosti najbolje izkoristiti, da bi pri�li do uspeha ali
zadovoljitve. To ne pomeni, da je �ivljenje igra, ampak da »princip iger, ki so
zakoreninjena in raz�irjena gibala "lovekove dejavnosti, tako zakoreninjena in
raz�irjena, da se zdijo stalna in univerzalna, verjetno globoko zaznamujejo tipe
dru�b« (Ibid.). Igre, ki veljajo za tipi"ne in so navada dolo"ene dru�be, nam
pomagajo pri vpogledu na glavne zna"ilnosti teh dru�b. Torej tipi"ne igre slu�ijo tudi
kot pokazatelj lastnosti dolo"enih dru�b. Na primer, "e je tipi"na (recimo,
nacionalna) igra dolo"ene dru�be izredno tekmovalna, lahko sklepamo, da je
tekmovalnost na splo�no ena od glavnih lastnosti in zna"ilnosti te dru�be. R. Caillois
svojo teorijo o igri zaklju"i s pomembno opazko, in sicer, da igre s svojo zunanjo in
notranjo obliko postanejo neke vrste »institucionalna eksistenca« (Ibid., 168), ki jo
spremenijo v instrument kulture. Tekmovanje, tveganje, mimikrija in trans so
potemtakem temeljna gibala igre in obenem pomembna gibala "lovekove dejavnosti
v dru�bi (Huizinga et al., 2003).
28
3.7. Paida in ludus
R. Caillois je pri analizi in klasifikaciji pomena igre opozoril �e na dve
zna"ilnosti. Prva je paida10, druga pa ludus.
Z besedo paida avtor ozna"i potrebo in �eljo po sprostitvi in razvedrilu, ki jo igralcu
omogo"i igra. Z drugimi besedami je paida neke vrste pozitivno ob"utenje, skupek
�ivahnosti, zabave, brezskrbnega razvedrila in svobodne improvizacije, skozi njih se
izra�a nenadzorovana in razposajena fantazija, ki vlada med igranjem. Nasprotje
paide je ludus. Za ludus je zna"ilno, da se nagiba k »breznamenski te�avnosti«
(Huizinga et al., 2003, 169). Podreja se samovoljnim, omejujo"im in zapovedujo"im
dogovorom, tako da je zastavljeni cilj vse te�je dosegljiv. Pri ludusu se bojujemo
proti oviri, ki nam jo postavlja igra sama, ne pa proti tekmecu (Huizinga et al., 2003).
Po Cailloisovem mnenju se vloga ludusa v igri lahko ka�e tudi kot vzgoja in
dopolnilo paide, ki le-to obogati in disciplinira. Igra kot taka igralcu »ponuja
prilo�nost za urjenje in obi"ajno privede do osvojitve neke dolo"ene spretnosti,
pridobitve nekega posebnega obvladovanja v ravnanju s tak�no ali druga"no napravo
ali zmo�nost odkrivanja zadovoljivega odgovora na probleme, ki so strogo
konvencionalni« (Huizinga et al., 2003, 171). Ludus lahko zato v tej vlogi opi�emo
kot neke vrste vadbo in trud, ki ga posameznik vlo�i v igro, zato da premaga nastale
ovire. Ludus je prisoten v skoraj vseh oblikah iger, razen pri tistih, ki »v celoti
temeljijo na "isti odlo"itvi usode« (Ibid.). V bistvu ludus posamezniku omogo"i
zabavo pri re�evanju ovir, ki se pri igri vedno znova ponavljajo. �e ve", igralcu
ponuja prilo�nosti ugoditi �elji ne le po sprostitvi in zabavi, ampak tudi �elji po
uporabi znanja, inteligence, spretnosti in marljivosti, "etudi brez koristi. In mu
obenem omogo"i vaditi samoobvladovanje (torej je neke vrste trening samonadzora),
vzdr�nost in preizku�ati sposobnost prena�anja bole"ine (fizi"ne ali v smislu moralne
� poraz) in se bojevati proti paniki in utrujenosti (Huizinga et al., 2003). Ludus »ne
izra�a tako jasno dolo"ene psiholo�ke dr�e kot agon, alea, mimicry ali ilinx, a si z
discipliniranjem paide neopazno prizadeva podeliti temeljnim kategorijam igre
10 Avtor je izbral besedo paida, ker je njen koren beseda za otroka. Pomen termina paida avtor definira »kot besedo, ki zajema spontana razodevanja instinkta igre« (Huizinga et al., 2003, 169).
29
njihovo "istost in odli"nost« (Huizinga et al., 2003, 176). Kar pomeni, da oba � ludus
in paida � interaktivno (z medsebojnim vplivanjem in sodelovanjem) pripomoreta h
konkretizaciji posameznih kategorij igre (Huizinga et al., 2003).
Ob"utke, ki nas prevzamejo med igranjem, R. Caillois z dvema besedama
opi�e kot paida in ludus, ki obenem veljata kot nekak�en instrument, ki nam
omogo"ata vpogled na intelektualne in moralne vrednote, tudi norme, neke kulture,
zato jima lahko brez pretiravanja »pripi�emo civilizatorno vlogo« (Huizinga et al.,
2003, 169).
30
4. IGRA KOT DRU�BENI DOGODEK
Dru�abne igre, kakor pove �e ime samo, so namenjene dru�enju in zabavi,
kratko"asenju ter sprostitvi. J. Huizinga izpostavi, da je igra smiselna funkcija in ne
le instrument za zabavo in sprostitev, saj si prek igranja pridobivamo in
dopolnjujemo razli"na znanja in spretnosti in s tem obogatimo svojo osebnost in
du�evnost (Huizinga et al., 2003). Pa vendar je kljub smiselni funkciji, ki jo ima igra,
najpogostej�i razlog, da se dva ali ve" ljudi odlo"i za (dru�abno) igro, prav zabava in
dru�enje.
Skladno s prepri"anjem S. Ju�ni"a je "lovek homo ridens, torej tisti, 'ki se
smeje', in homo ludens, tisti 'ki se igra'. Smeh je lasten le "loveku in tudi igra kot
dejavnost, pri kateri posameznik brez prave koristi in potrebe razpolaga in zgolj za
zabavo porablja svojo telesno in duhovno energijo, je le "loveku lastna (Ju�ni",
1987). S. Ju�ni" je mnenja, da je to, da se "lovek smeji in igra, rezultat dejstva, da je
"lovek dru�beno bitje ali homo socius (Ju�ni", 1978). Kot tak je »sposoben 'dru�iti
se' z drugimi bitji svoje vrste, ta interakcija pa je bistvena za njegov obstoj in vodi k
sposobnosti utemeljevanja dru�benih odnosov« (Ju�ni", 1987, 77). S. Ju�ni" nas
opozori, da dru�bo lahko ozna"imo kot vsoto "love�kih odnosov, ki velja za edini
okvir, v katerem lahko homo socius obstaja in deluje kot "lovek. 'Dru�iti se' je
osnovno gibalo "loveka, kajti osamljeno "love�ko bitje ne more funkcionirati kot
"lovek, zato kot asocialno bitje lahko ostane samo na �ivalski ravni (Ju�ni", 1978).
Vendar je "lovek dru�beno bitje, zato je dru�enje in interakcija z drugimi ljudmi za
posameznika izrednega pomena, saj na tak na"in postane del dru�be.
Na to temo dodajmo �e mnenje avtorice M. Ule, ki pravi, da je potreba po
dru�enju ena od osnovnih "love�kih potreb. M. Ule je mnenja, da so vstopanje,
oblikovanje, preoblikovanje in prekinjanje medsebojnih odnosov nujne in trajne
dejavnosti vsakega "loveka in kot take bistveni znak "lovekove dru�bene narave.
Socialno interakcijo ozna"i kot proces, v katerem posamezniki sodelujejo in
medsebojno vplivajo drug na drugega, kar omogo"a nastanek in ohranitev skupin,
institucij in kultur. Interakcija omogo"a prepletanje, povezovanje in izmenjevanje
informacij, tako verbalnih kot neverbalnih (geste, mimika) namer, �elj, vedenja,
razumevanja dru�benih situacij, prepri"anj in ideologij razli"nih skupin (Ule, 2004).
31
Zato lahko re"emo, da se v socialni interakciji skrivajo »najrazli"nej�i vidiki
dru�bene biti in dejavnosti ljudi« (Ule, 2004, 207). Tu dodajmo �e Ju�ni"evo mnenje,
ki meni, da interakcija med ljudmi ni zgolj neko mehani"no dru�enje posameznikov,
ki bi se dogajalo rutinsko in brez lastne iniciative, volje, �elje in potrebe. !lovek je
avtonomno bitje in kot tako individualno, saj je pri svojih odlo"itvah in dejanjih (do
dolo"ene mere) svobodno. Posameznik se sam odlo"i, s kom se bo spustil v
interakcijo in na kak�en na"in oziroma kak�no dejavnost bo uporabil za dru�enje
(Ju�ni", 1978).
Dru�enje kot "love�ki proces ni »zgolj kulturna transformacija biolo�ke
potrebe po dru�enju organizmov iste vrste, ki je zelo izrazita �e pri primatih« (Ule,
2004, 228), ampak je 'na"in obstoja' ljudi. M. Ule poudarja, da je "love�ka
socializacija ve" kot le osnovna potreba ljudi, je na"in �ivljenja. Potreba po dru�enju
je osnovna zna"ilnost ljudi, ker se na tak na"in vdru�bljamo in �ivimo kot dru�bena
bitja v dru�benem svetu. Svet biolo�ke narave lahko morda ozna"imo kot svet
"love�kih korenin in za"etkov, ne pa kot svet '"love�ke biti' in smisla �ivljenja. Za to
"love�ko bitje potrebuje dru�beni svet ali svet dru�be (Ule, 2004).
Igra je idealna dejavnost, ki sodelujo"im na svoboden, �elen, zabaven in
spro�"ujo" na"in omogo"i dru�enje in interakcijo. Igranje in sodelovanje pri dolo"eni
igri lahko ozna"imo za dru�beni dogodek s socialnim pomenom. Igra igralcem
ponuja za"asen beg iz realnosti, pripadnost dolo"eni skupini, ki je povezana v
namerah in �eljah, dru�enje in poleg zabave omogo"a mo�nost dokaz(ov)ati �e svoje
znanje in sposobnosti ter tekmovati, kar je v "love�ki naravi tudi globoko
zakoreninjena potreba.
32
5. PROSTI !AS KOT NAJPOMEMBNEJ�I (SESTAVNI) DEL IGRE
V pri"ujo"em poglavju se bomo posvetili prostemu "asu kot enemu od
bistvenih dejavnikov igre. Poglavje smo razdelili na tri podpoglavja, v katerih se
bomo ukvarjali z vpra�anjem prostega "asa na splo�no, z dojemanjem prostega "asa,
ki je vezan na dru�ino in spol, ter s percepcijo prostega "asa pri konkretni socialni
skupini, in sicer pri kme"kemu prebivalstvu.
5.1. Prosti "as
Prosti "as je eden od glavnih dejavnikov igre, prav "as brezdelja ali ne-dela je
namre" "as, ko se igra udejanja. Najbolj primerna definicija prostega "asa je: »prosti
"as je "as, v katerem je mo�na svobodna izbira aktivnosti« (Sadar, 1991, 17). To
pomeni, da je igra svobodna izbira in da se posameznik lahko svobodno odlo"a, ali
bo svoj prosti "as izkoristil za igro. Igro lahko zato ozna"imo kot »dejavnost v "asu
oddiha in v oddih« (Huizinga et al., 2003, 189).
Omenimo avtorico N. !. Sadar, ki opozarja, da "lovek �e od nekdaj posku�a
zadovoljevati svoje eksistencialne potrebe, ki so nujno potrebne za pre�ivetje in
�tevilne nadeksistencialne potrebe, ki niso prioritetne potrebe in aktivnosti in ki se
udejanjajo v "asu ne-dela oziroma v prostem "asu. Mednje sodi tudi igra, ki jo danes
lahko brez ve"jih te�av lo"imo od produktivnih dejavnosti. Ko pa so produktivne
obveznosti bile povezane in pre�ete »s socialnimi interakcijami, pesmijo, plesom in
rituali, je bilo te�ko lo"iti delo od igre« (Sadar, 1991, 13).
Poglejmo si nekaj definicij in razlag prostega "asa, ki jih je v delu 'Mo�ki in
�enske v prostem !asu' zbrala N. !. Sadar.
Kot prvega omenja J. Dumanzedierja, ki nam ponudi naslednjo opredelitev
prostega "asa, in sicer: »Prosti "as se sestoji iz �tevilnih dejavnosti, prek katerih
posameznik lahko izrazi svojo lastno svobodno voljo � po po"itku, zabavi,
izpolnjevanju svojega znanja, izbolj�anju svojih sposobnosti ali po ve"anju svojega
prostovoljnega sodelovanja v dru�benem �ivljenju � potem, ko je opravil svoje
poklicne, dru�inske in socialne obveznosti« (Ibid., 14). Torej prosti "as posamezniku
33
ponudi mo�nost svobodno izbrati �eleno dejavnost, vendar po opravljenih
obveznostih in dol�nostih, ki so dru�beno dolo"ene. To so poklicne, socialne in
dru�inske obveznosti. Obveznosti so neizogibne dejavnosti, ki posamezniku
omogo"ijo 'normalno' �ivljenje, zato so nujno potrebne. Prosti "as pa je (bolj ali
manj) svobodna izbira. Ni nekaj nujnega, ampak je nekaj �elenega.
Sadarjeva nadaljuje s teoretikom Neulingerjem, ki se je razlage prostega "asa
lotil bolj podrobno. Prosti "as je razdelil na tri dimenzije. Prva, osnovna dimenzija je
»zaznana svoboda«, ki nam daje ob"utek, da si posameznik sam svobodno izbere
dejavnost. Posameznik pri sebi zazna in se zaveda mo�nosti svobodne izbire ali
svobode izbiranja, kar velja za bistven pogoj prostega "asa (Sadar, 1991). »Druga
dimenzija je 'motivacija za aktivnost', ki je lahko ekstrinsi"na ali intrinsi"na« (Sadar,
1991, 19). Posameznik se torej lahko sam spodbudi za dejavnost, ki je
samoiniciativna dejavnost, ali pa mu motivacijo za dejavnost dajo drugi oziroma jo
dobi od zunaj. Tretja in zadnja »dimenzija pa je 'cilj aktivnosti', ki je lahko kon"ni ali
instrumentalni« (Ibid.). Kon"ni cilj dejavnosti pomeni, da je dose�eni cilj dolo"ene
dejavnosti zastavljeni cilj, ki, ko ga posameznik dose�e, pomeni zanj konec
dejavnosti. Nasprotno pa velja za instrumentalni cilj dejavnost, ki velja kot sredstvo
za doseganje cilja. Instrumentalni cilj dejavnosti ni kon"ni, ampak je (�ele)
dejavnost, ki jo posameznik uporablja kot instrument, za doseganje vi�jega cilja.
Neulingerjeva teorija prostega "asa pravi, da lahko »katerokoli aktivnost, ki se izvaja
brez omejitve ali kompulzije, smatramo za prosti "as: to je aktivnost, za katero je
zna"ilna notranja motivacija in je sama sebi namen« (Ibid.). Ta teorija izpodriva
idejo, da je prosti "as nasprotje dela, saj je prosti "as kot svobodna izbira z notranjo
ali intrinsi"no motivacijo stanje, ki zadovoljuje osebnost (Sadar, 1991). In "e se
posameznik prostovoljno odlo"i za delo v "asu prostega "asa, to velja kot svobodna
in �elena dejavnost, ki je ni primoran delati, ampak si jo je sam izbral.
Naslednjo razlago, ki nam jo ponudi Sadarjeva, je teorija D. M. Samdahl, ki
je svoj »model prostega "asa gradila na teoriji simboli"nega interakcionizma« (Sadar,
1991, 21). D. M. Samdahl meni, »da svoboda obstaja v odnosu med posameznikom
in tistim, kar ima lahko mo" nad njim: bistvo svobode postane vidno samo preko
identifikacije narave implicitnih omejitev« (Ibid.). �ele ko identificiramo nastanek
omejitev, ki niso konkretno dolo"ene in izra�ene, so pa prisotne, se poka�e bistvo in
34
pomen svobode. N. !. Sadar razlaga, da prav s podrobnej�im raziskovanjem
omejitev, ki omejujejo in prepre"ujejo prosti "as oziroma koristenje prostega "asa
lahko bolje »razumemo 'svobodo(e)', ki naredi(jo) prosti "as edinstven« (Ibid.).
V nadaljevanju N. !. Sadar opozori, da so vedenje in izku�nje, ki so tipi"ni za
dolo"ene dru�be, pod vplivom pri"akovanj, norm, vrednot, preteklega u"enja,
zna"aja in lastnosti posameznika ter drugih dru�benih dejavnikov. Posameznikova
resni"nost in stvarnost temelji na zaznavi in lastni interpretaciji akcij in dogodkov, ki
se dogajajo in prepletajo med posameznikom in okolico. In prav ta zaznava in
interpretacija razli"nih dru�benih oziroma socialnih vsebin omogo"ajo nastanek
svobode in omejitve, ki uravnava in usklajuje posameznikovo akcijo. Vedenje v
prostem "asu zato odra�a osebne �elje posameznika in je manj pod vplivom
pri"akovanj drugih. Prosti "as posameznika osvobaja socialnih omejitev, ki se ka�ejo
kot akcije, prilagojene modelu akcij drugih (Sadar, 1991).
S pomo"jo Samdahlove teorije smo kon"no pri�li do ugotovitve, da s
perspektive simboli"nega interakcionizma lahko prosti "as obravnavamo kot razli"ne
vzorce percepcije in odnosa do �tevilnih obstoje"ih interakcij, v katerih sodeluje
posameznik. V tem kontekstu bi (po N. !. Sadar) prosti "as lahko definirali kot
'posebno situacijo'. Prosti "as je kot dru�bena komponenta odvisen ali celo pogojen z
dru�benimi omejitvami, ki vplivajo na zaznavanje in razumevanje svobode.
Osvoboditev od omejitve je torej temeljna zna"ilnost in pogoj prostega "asa (Ibid.).
N. !. Sadar kot zadnjega teoretika, ki se je ukvarjal s prostim "asom,
predstavi J. R. Kellyja. J. R. Kelly prosti "as obravnava kot »neposredno izku�njo,
odlo"itev, kot prostor za osebni razvoj, ustvarjanje socialne identitete, ustvarjalnost
in igranje vlog« (Sadar, 1991, 23). Ta definicija predpostavlja, da je svoboda
oziroma svobodna izbira bistven pogoj prostega "asa, ki se kon"a v trenutku, ko
posamezniku onemogo"imo svobodno izbiro, to je z represijo izbire �elenih
dejavnosti. J. R. Kelly »svobodo opredeli kot situacijsko mo�nost smiselne akcije«
(Ibid.). Torej kot mo�nost smiselne akcije ali dejavnosti v dani situaciji. J. R. Kelly
svobodo razdeli na dve veji, in sicer »stanje« in »pogoj �ivljenja«. Svoboda kot
»stanje« izra�a »ob"utek svobode, ko ne zaznamo omejitev« (Ibid.). V tem primeru
posameznik za"uti, da ima na razpolago vrsto mo�nosti, ki jih lahko izbira brez
kakr�nihkoli omejitev. Svoboda kot »pogoj �ivljenja« pa ozna"uje »odsotnost
35
strukturalnih, socialnoekonomskih omejitev« (Ibid.). Druga"e povedano, svoboda je
nujnost po odsotnosti socialnih in ekonomskih omejitev, ki posamezniku
onemogo"ajo izbiro.
Prosti "as je neke vrste izkustven proces (temelje" na interakciji
eksistencialnega in socialnega), ki vklju"uje smiselne odlo"itve, ki pripomorejo k
osebni rasti in osebnem izoblikovanju posameznika. Zato sta svoboda in izbira
osnovni dimenziji prostega "asa. Ne glede na to, pa je prosti "as vezan na socialne
vloge. Dol�nosti, pri"akovanja in �elje so vezane na socialno vlogo posameznika.
Svoboda, o kateri govori Kelly, namre" ni totalna svoboda, ampak relativna svoboda,
ki dopu�"a dolo"eno mero avtonomije. Potemtakem prosti "as ni popolnoma odprt
prostor brez uokvirjenih mo�nosti vlog in oblik, ampak dru�beni prostor, ki nudi
�iroko paleto dolo"enih odprtosti in mo�nosti. Zato J. R. Kelly kot osnovni element
prostega "asa v primerjavi z drugimi podro"ji socialnega �ivljenja navaja ve"jo
mo�nost osebne izbire in samoizra�anja (Sadar, 1991).
5.2. Prosti "as, dru�ina in spol
Za pri"ujo"e poglavje smo se odlo"ili zaradi la�jega razumevanja poglavij, ki
sledijo, kjer se bomo ukvarjali z igro v prostem "asu na konkretnem primeru. In sicer
bomo pou"evali pre�ivljanje in razumevanje prostega "asa istrskih dru�in v va�kem
okolju, kjer ima glavni pomen in vlogo spol in razlike, vezane nanj.
V knjigi 'Mo�ki in �enske v prostem !asu' nas avtorica N. !. Sadar opozori, da
se je �ele v 70. letih prej�njega stoletja ve" pozornosti za"elo posve"ati prostemu
"asu kot delu socialnega prostora dru�ine in skupnosti in ne ve" kot nasprotje delu.
N. !. Sadar razlaga, da je odnos med prostim "asom in dru�ino mogo"e obravnavati
z dveh vidikov. Prvi govori o tem, da lahko prosti "as »pojmujemo kot vir, ki
pripomore k stabilnosti in bogastvu dru�inskih odnosov« (Sadar, 1991, 25). Torej o
tem, da je prosti "as nekak�no dopolnilo, s pomo"jo katerega posamezniki bogatijo
dru�inske odnose. Drugi, nasprotni pristop, pa »obravnava dru�ino kot vir za prosti
"as« (Ibid.). Dru�ina je torej tisti prostor oziroma socialni kontekst, ki omogo"i
36
posamezniku koristiti prosti "as. �e ve", na neki na"in proizvaja mo�nost koristenja
prostega "asa.
N. !. Sadar nas opozori, da na prosto"asne dejavnosti vplivajo socialni status,
torej pripadnost socialnemu sloju, ali razredna pripadnost, spol in posledi"no
problemi delitve dela glede na spol in dominantne dru�bene ter osebne vrednote
(Sadar, 1991). Te lo"nice dolo"ajo 'primeren' dru�beni na"in �ivljenja posameznika,
ki sledi dru�benim pri"akovanjem in zahtevam, ki mu jih je dodelila dru�ba ter
veljajo kot pravilne. Socialni status kot pokazatelj vloge posameznika v dru�bi nudi
vpogled v prosto"asne dejavnosti. Splo�no velja dejstvo, da je pripadnik vi�jega
socialnega statusa materialno preskrbljen, zato si lahko privo�"i in prosti "as izkoristi
na svoboden na"in. Nasprotno velja za ni�je sloje. Ti si ne morejo privo�"iti, da bi si
"as razporedili na delovni, torej produktivni "as, in prosti "as, kajti ve"ino "asa se
trudijo slu�iti denar za "im bolj�e pre�ivetje.
Kako pre�iveti (izkoristiti) prosti "as, je postavilo pod vpra�aj tudi
pojmovanje dela. Prosto"asne dejavnosti so namre" vplivale na idejo dela kot
pridobitne dejavnosti, »posebno v tistih socialnih okoljih, kjer se delu ne pripisuje
zgolj zadovoljevanja osnovnih potreb, ampak je delo cilj sam po sebi, moralna
vrednota« (Sadar, 1991, 13). Kar N. !. Sadar posebej poudari, je dejstvo, da poleg
socialnega statusa na prosti "as pomembno vpliva tudi spol oziroma delitev dela
glede na spol. Delitev dela med mo�kimi in �enskami je �e od nekdaj bila dolo"ena.
�enska osnovna naloga je (bila) nega in skrb za otroke in vso dru�ino, skratka sfera
zasebnega, medtem ko so mo�ki pokrivali javno sfero, ki je vklju"evala materialno
preskrbo in vzdr�evanje socialnih odnosov. Od �enske se je pri"akovalo, da ne
zanemari svoje osnovne vloge, torej matere in skrbnice, ne glede na to, ali je bila
�enska v delovnem razmerju ali ne (Sadar, 1991). Dru�ba je �enskam dodelila sfero
zasebnega, mo�kim pa sfero javnega in tako odlo"ila o njihovi dru�beni vlogi.
Predindustrijski produkcijski sistem je temeljil na gospodinjstvu. To pomeni,
da »doma"e delo ni bilo lo"eno od produktivnega dela« (Sadar, 1991, 69) in da so
delovno skupino sestavljali prav vsi "lani dru�ine. Ne glede na to, je pri dru�inskem
na"inu produkcije bila delitev dela glede na spol �e zelo jasno za"rtana (Sadar,
1991). In sicer, mo�kim je bilo dodeljeno vzdr�evanje javne sfere, kar je vklju"evalo
materialno oskrbo in vzdr�evanje socialnih odnosov. Dru�enje in s tem povezan
37
prosti "as jim je zato bilo omogo"eno in opravi"eno. �enske pa so, nasprotno, zaradi
svoje 'osnovne naloge', torej skrbnice, bile za to prikraj�ane, kajti zasebna sfera tega
ni vklju"evala. N. !. Sadar opozori, da je pri dru�inskem na"inu produkcije treba
lo"evati med doma"im in ne-doma"im delom, kajti vse delo ni bilo dru�insko (Ibid.).
Kot nedoma"e delo je mi�ljeno delo, ki so ga "lani ene dru�ine kot najemni delavci
opravljali za druge. Tu mislimo na dnine, ki so predvsem mo�kim omogo"ile dnevni
zaslu�ek.
V 50. in 60. letih prej�njega stoletja je zaposlovanje �ensk postalo
formalnopravno, kar pa ne pomeni, da so �ele takrat vstopale na trg delavne sile.
Mo�ki je veljal kot edini materialni preskrbovalec le v primeru, "e kot delo
upo�tevamo samo formalno delo, ki se izvaja na delovnem mestu in za katerega
dobimo (redno) pla"ilo (Ibid.). Formalno delo se tu razume kot pla"ano delo. !e pa
kot delo »upo�tevamo razli"ne oblike neformalnega dela« (Sadar, 1991, 72), se slika
povsem spremeni. �ensko doma"e, neformalno delo je bilo izrednega pomena, saj je
vklju"evalo vsa gospodinjska opravila, skrb za otroke, popravila v hi�i, obdelovanje
zemlje, gradnjo in honorarno delo. �enska je ravno tako kot mo�ki pripomogla k
materialni preskrbi, razlika je bila samo v tem, da je opravljala neformalna dela, ki
niso prinesla pla"ila (Sadar, 1991). N. !. Sadar zapi�e, da je na tem podro"ju ob
procesu industrializacije pri�lo do velikih sprememb. Industrializacija je povzro"ila
spremembo »dru�benih institucij in njihovih funkcij na vseh podro"jih �ivljenja«
(Sadar, 1991, 14). N. !. Sadar opozori, da je lo"itev delovnega in bivalnega okolja
pomenila lo"itev med reprodukcijo, produkcijo in potro�njo. Dru�ina, pla"ano delo in
prosti "as so se lo"ili in tako postali lo"ena podro"ja �ivljenja posameznika. Ta
delitev je v �ivljenje prinesla �e eno pomembno lo"evanje, in sicer lo"itev zasebnega
in javnega podro"ja �ivljenja. V obdobju industrializacije se je izoblikoval sodoben
pojem prostega "asa � torej prosti "as kot nasprotje ali dopolnilo k delu. Kot tak je
prosti "as novega industrijskega obdobja za ljudi izredno pomemben, saj ljudem
omogo"a osebnostno izoblikovanje in izbiro, kar jih dopolnjuje in pozitivno vpliva
na njihovo �ivljenje (Sadar, 1991).
38
5.3. Pre�ivljanje prostega "asa v kme"kem okolju
Socialni status, spol in specifi"en na"in �ivljenja kmetov vpliva na percepcijo
in pre�ivljanje prostega "asa oziroma "asa nedela. Vpogled v pre�ivljanje prostega
"asa v kme"kem okolju je pomemben, kajti na� predmet raziskovanja, igra mora
cantada, je v tesni povezavi s kme"kim prebivalstvom in kme"kim na"inom
�ivljenja.
Danes lahko brez ve"jih te�av definiramo, kaj je prosti "as, vendar pa za
pretekla obdobja ta dolo"itev ni tako enostavna. Ko so se ljudje pre�ivljali z delom
na kmetijah, je bila dolo"itev lo"nice med delom in ne-delom skoraj nemogo"a. Ne
samo, da je bilo te�ko lo"iti delo od ne-dela, ampak je te�ko lo"iti tudi delovno mesto
od kraja bivanja. Zato se nam ta pregled, predvsem zaradi nadaljnjega la�jega
razumevanja, zdi bistvenega pomena.
V tem sestavku se bomo nana�ali na "lanek F. Hribernika z naslovom
'Pre�ivljanje prostega !asa na pode�elju � ali se ohranja �ivljenjski stil kmetov'.
V omenjenem delu avtor zapi�e, da kmetje na dru�beni lestvici (ve"inoma)
zasedajo njen spodnji del. So dru�bena skupina, za katero je zna"ilna relativno
omejena dostopnost in obenem ni�ja ali minimalna stopnja dejanske porabe
potro�nih dobrin. Za kme"ko prebivalstvo velja, da ohranjajo sistem »primarnih
socialnih komunikacij« (Hribernik, 1993, 150) in tradicionalne vrednostne vzorce, ki
vklju"uje minimalno in preprosto izrabo prostega "asa (Hribernik, 1993). Kmetje
imajo kot ni�ja socialna skupina malo prostega "asa, ki bi ga lahko pre�ivljali po
svobodni volji, zato je lo"nico med delom in prostim "asom oziroma ne-delom pri
obravnavani skupini zelo te�ko dolo"iti.
V �tudiji se F. Hribernik nana�a tudi na �ivljenjski stil, ki ga definira kot
kompleksen pojav. �ivljenjski stil zajema �tevilne zna"ilnosti, ki opredeljujejo
dolo"en na"in �ivljenja tistih, ki so del iste dru�bene skupine in ki si potemtakem
delijo podoben dru�beni polo�aj. �ivljenjski stil, ki je oblikovan z dolo"enimi
lastnostmi, odra�a osebnost, vrednote, okus in kulturo posameznika ali skupin. V
tradicionalnem kme"kem na"inu �ivljenja in mi�ljenja kmetje ne dajejo posebnega
pomena prostemu "asu, kajti tudi ta "as ali obdobje, ko kmet ne dela, je pravzaprav
priprava za poznej�e delo. Delovni ritem je na kmetiji "ez cel dan dokaj enakomerno
39
razporejen, zato si ne morejo privo�"iti ukvarjati se z drugimi prosto"asnimi
dejavnostmi, s katerimi se pripadniki drugih (vi�jih) dru�benih slojev lahko
ukvarjajo. Hribernik ugotovi, da so najpogostej�e kme"ke prosto"asne dejavnosti
tiste, ki se odvijajo znotraj kme"kega okolja. To so predvsem zabavno-u�iva�ke
dejavnosti, in sicer zahajanje v gostinske lokale, udele�evanje veselic in doma"e
zabave (Ibid.).
F. Hribernik nas opozori, da je proces industrializacije tudi kme"kemu
prebivalstvu prinesel �tevilne spremembe. Novo obdobje je prineslo spremenjeno
fizi"no in socialno podobo pode�elskega sveta in kme"kega �ivljenja. Z
industrializacijo, urbanizacijo, modernizacijo in deagrarizacjo je pri�lo do
pomembnih sprememb v kme"kem na"inu �ivljenja. Izoblikovale so se nove
vrednote, med katerimi je svoje mesto dobil tudi prosti "as in postal ena izmed
pomembnej�ih vrednot novega "asa. Kak�na bo ali kak�na je dejanska izraba
prostega "asa pri kme"kem prebivalstvu, je odvisno od �tevilnih dejavnikov, ki so
objektivne in subjektivne narave. Med objektivne dejavnike �tejemo vrsto kmetijske
dejavnosti, velikost, lego in opremljenost kmetije, �tevilo dru�inskih "lanov itd. Med
subjektivnimi zna"ilnostmi pa omenimo starost, spol, izobrazbo, osebne �elje, poklic
itd. (Ibid.).
V delu Hribernik poudari, da je z novim obdobjem pri�lo do druga"nega
dojemanja, upo�tevanja in vrednotenja prostega "asa, vendar ima ne glede na to �e
vedno pomembno vlogo tradicionalen na"in razpolaganja in pre�ivljanja prostega
"asa. Torej so se kmetje kot specifi"na socialna skupina zelo pribli�ali modernizmu
in moderne(j�e)mu na"inu �ivljenja, vendar ima tradicionalizem �e vedno izredno
pomembno vlogo v njihovem �ivljenjskem slogu (Ibid.).
40
6. KRATKA ZGODOVINA ISTRE
Preden se prepustimo podrobni razlagi istrske igre mora cantada, bomo za
la�je razumevanje in predstavo raziskovanega obmo"ja, in sicer ozemlja slovenske
Istre, naredili njen kratek zgodovinski pregled. Zgodovina Istre je bila izredno
razgibana in zato zelo pomembna. Ta vpogled nam bo omogo"il la�je razumevanje
prepletanja kultur in sprejemanja razli"nih navad na tem obmo"ju, kar je pripomoglo
k bogati zgodovinski zapu�"ini. Taka zapu�"ina je tudi igra mora cantada.
Slovenska Istra le�i na skrajnem jugozahodu Slovenije in obsega manj�i del,
pribli�no 10 %, najve"jega polotoka na Jadranskem morju. Ostali, ve"ji del pa spada
v Republiko Hrva�ko. Obmo"je slovenske Istre omejujejo: »na severu dr�avna meja
z Italijo, na jugu reka Dragonja z dr�avno mejo s Hrva�ko, na vzhodu Kra�ki rob
("eprav formalna meja slovenske Istre vklju"uje tudi podgorski Kras s !i"arijo in
Slavnikom) in na zahodu dobrih 46 km dolga obala Jadranskega morja« (Simi",
Pucer, 2001, 14).
Zgodovina tega dela Slovenije je zaradi obmorske lege bila izredno zanimiva in
razgibana. Najstarej�e arheolo�ke najdbe na ozemlju slovenske Istre nas popeljejo do
2. tiso"letja pr. n. �t., in sicer v bronasto dobo, kjer se pojavijo ka�telirji ali gradi�"a.
Razli"na odkritja pa nakazujejo celo na mo�nost, da je to obmo"je bilo naseljeno �e v
stari kameni dobi. Stari viri nam dajejo misliti, da naj bi polotok Istra dobil ime po
Ilirskem plemenu Histri. Histri so na obmo"ju Istre �iveli do prihoda Rimljanov, ki
so na to ozemlje pri�li leta 187 pr. n. �t. in ga zavzeli ter tako spremenili jezikovno,
politi"no in etni"no podobo celotne Istre, kar seveda vklju"uje tudi obmo"je
slovenske Istre, ki se je takrat, v rimski dobi, mo"no romaniziralo. V "asu pozne
antike, pribli�no v 5. stoletju, pa je pri�lo do sprememb, predvsem zaradi vse
pogostej�ih spopadov. Iskanje varnih zato"i�" pred pogostimi sovra�nikovimi vpadi
je povzro"ilo velika preseljevanja ljudi iz notranjosti proti morju oziroma na oto�ke
kraje, ki jih je bilo la�je obraniti. V tem obdobju in na tak�en na"in so nastala mesta
na obali slovenske Istre. Za Rimljani so si Istro podredili Bizantinci. V 6. stoletju je
tako Istra po dolgotrajnih bizantinsko-gotskih vojnah postala bizantinska provinca,
vendar le do leta 787, ko so Bizantince iz tega obmo"ja izrinili Franki. Sledil je
prihod Slovanov. V 7. stoletju so na ozemlje Istre za"eli prodirati in se naseljevati
41
Slovani in povzro"ili premik romanskega prebivalstva v obmorska mesta, zaledje pa
je postajalo vse bolj slovansko. Leta 840 pa je sledila priklju"itev Istre Italskemu
kraljestvu. Pozneje, leta 952, pa je kot Furlanska marka bila priklju"ena Nem�kemu
cesarstvu. Od leta 1209 so na Istrskem polotoku vladali oglejski patriarhi. V drugi
polovici 13. stoletja pa je vsa zahodna Istra pri�la pod bene�ko oblast (republiko) in
bila njen del vse do njenega propada leta 1797. Za Bene"ani so si to ozemlje do
konca prve svetovne vojne podredili Avstrijci, vmes pa so od leta 1806 do 1813 na
svoj ra"un pri�li �e Francozi, ki so oblikovali Ilirske province. Po prvi svetovni vojni
si je leta 1919 obmorska mesta in zaledje Istre podredila Italija, vse do leta 1943, ko
je v drugi svetovni vojni kapitulirala, zato so do konca druge svetovne vojne te kraje
zasedali Nemci. Nato je to obmo"je do leta 1945 spadalo pod cono B STO
(Svobodno Tr�a�ko Ozemlje). Pozneje se je z Londonskim sporazumom doseglo, da
je cona A STO pripadala Italiji, medtem ko je cona B pripadla Jugoslaviji. Leta 1991
pa je slovenska Istra postala del samostojne dr�ave Republike Slovenije (Simi",
Pucer, 2001).
42
7. KAJ JE MORA CANTADA
Po pregledu teorij, ki nam bodo pomagale pri razumevanju pomena in vloge
igre, ter po pregledu zgodovinskih dejstev, ki zadevajo obmo"je raziskave, torej
slovenske Istre, se osredoto"imo na predmet na�ega raziskovanja, in sicer na igro
mora cantada.
»Mo�je so sloneli (z mo!nimi rokami so se upirali na njen rob) na njej in strmeli v
bele lise � punte, v soigral!eve o!i in prste ter vino, ki se je ob vsakem udarcu po njej
razlilo. Mo!ne pesti in debeli, !rni in nagri�eni prsti so padali. �e preden se je roka z
iztegnjenimi prsti zna�la na mizi, sta igra!a zarjula, da so se steklenice za �ankom
stresle in za�venketale« (Jurin"i", 1991, 41).
Igra mora cantada je na obmo"ju slovenske Istre zelo raz�irjena in
ukoreninjena, zato jo lahko ozna"imo za (tipi"no) istrsko igro, "eprav ne vemo
natan"no, kako in kdaj je pri�la na ozemlje dana�nje slovenske Istre.
Mora cantada je dru�abna igra, ki se igra s prsti ene roke. Tekmovalca
oziroma nasprotnika so"asno 'me"eta prste na mizo' in tik preden jih iztegneta
zakri"ita predviden se�tevek vseh prstov. Zmaga igralec, ki ugane to"en se�tevek
vseh prstov. Celo v SSKJ-ju najdemo definicijo igre mora (brez cantada), kar je
presenetljivo, saj o mori nimamo pisnih virov ali kakr�nihkoli dokumentov, ki bi
razlagali to igro. Opisana je kot »italijanska igra s prsti, pri kateri dobi igro tisti
izmed dveh igralcev, ki ugane se�tevek pokazanih prstov« (SSKJ, 1975, 838).
Enostaven opis igro prikraj�a celovitosti. Mora je kompleksna dejavnost, ki za
doma"ine ni pomenila samo igre, ampak je predstavljala na"in �ivljenja.
Od kot igri ime mora cantada, ni znano. Skraj�ano igri re"emo kar mora in
izpustimo pridevnik cantada. Beseda cantada je nare"na popa"enka italijanske
besede 'cantata', ki se v nedolo"niku glasi 'cantare', kar pomeni peti. Mora cantata
torej pomeni peta (pojo"a) mora. To ime je igra najbr� dobila zaradi na"ina igranja,
saj se pri mori uporablja glas, ki je bistvenega pomena za igro. To petje se sli�i kot
43
nekak�no vzklikanje �tevilk, ki je bolj kot petju podobno kri"anju. Zato bi mori
mirno lahko rekli tudi mora gridada'11, kar bi pomenilo kri"ana mora.
Mora cantada je igra, ki je prisotna predvsem v istrskih vaseh. V mestih so jo
ljudje tudi igrali, vendar redko, saj zaradi strastnega na"ina igranja za mesto ni bila
primerna. Kri"anje in nemiri, ki so (pogosto) sodili k igri, so za ugledne me�"ane
predstavljali prosta�ko vedenje, zaradi katerega je bil moten no"ni red in mir, zato
mora v mestih ni bila za�elena in je bila ponekod celo prepovedana. Igra je svoje
mesto na�la v vaseh, kjer so mora"i brez ve"jih ovir lahko kri"ali in se v celoti
prepu�"ali igranju. Doma"ini igro aktivno igrajo in ohranjajo v navadi in istrski
kulturi. Igro lahko ozna"imo za ljudsko izro"ilo, saj se �e stoletja prena�a iz
generacije v generacijo. Otroci, predvsem fantje, se z moro spoznajo �e v zgodnih
mladih letih in se je prek opazovanja in posnemanja hitro nau"ijo igrati tudi sami.
Razlog, da je mora postala priljubljeno razvedrilo doma"inov, lahko poi�"emo v
dejstvu, da za igranje ne potrebujemo nobenih posebnih pripomo"kov ter da so
pravila enostavna, kar pa �e zdale" ne pomeni, da je tudi igra enostavna.
Mora je za Istrijane bila eno izmed redkih razvedril. Po navadi se je igranje
zavleklo pozno v no", saj so od igre prevzeti igralci izgubili ob"utek za "as in se
velikokrat domov vra"ali v zgodnjih jutranjih urah. Mora je lahko igralce tako
prevzela, da jih ni bilo tudi po ve" dni domov. O tako strastni prevzetosti z igro nam
je pripovedoval tudi informant sam in nam glede tega zaupal svoje izku�nje: »Mene
je poslala mama enkrat iskat o!eta, ki ga ni blo dva dni. �e na �agri u Dekanih. Sem
jih hmali fasal. Sm reku naj pride � Bo �e pri�u domov, ko bo zgubu glas in tre!ji
dan je mogu pridet domu, ki ni mogu ve!, ki ni mogu govorit, je zgubu glas«
(Zvezdan Fortuna).
Po navadi je do pretiranih tekmovanj prihajalo, ko so se mora"i odpravili v
sosednje vasice, da bi pokazali, kaj znajo in zmorejo. Moro se je namre" igralo v
va�ki gostilni ali v '�pacju'12, "e v vasi ni bilo gostilne, in na �agrah. �agra je va�ka
veselica, ki jo v vasi priredijo v "ast va�kemu svetniku za�"itniku (zavetniku). Na
va�ki veselici se zberejo va�"ani in doma"ini iz sosednjih vasi, da bi plesali, se
11 Beseda 'gridada' je nare"na popa"enka italijanske besede 'gridata', ki se v nedolo"niku glasi 'gridare', kar v slovenskem prevodu pomeni kri"ati. 12 '�pacjo' pomeni prostor, kjer je doma"in/ka prodajal/a vino, ki je imel funkcijo gostilne, kjer so se doma"ini zbirali. V navadi je bilo, da je vsaka hi�a za dolo"en "as imela �pacjo in si tako dodatno slu�ila denar. (Beseda '�pacjo' je izpeljanka iz italijanske besede 'spazio', ki pomeni prostor.)
44
dru�ili in zabavali. Vsakdo najde sebi primerno zabavo in na svoj ra"un pridejo tudi
strastni mora"i. Ker je mora dinami"na in glasna igra, so za igranje more namenili
ponedeljek, torej zadnji dan �agre, ko so bili glasba in plesi �e mimo. �agre namre"
trajajo tri oziroma �tiri dni, od petka do ponedeljka, "eprav je ponedeljek namenjen
zaklju"ku prireditve. Torej so se v ponedeljek, po zabavnem programu, zbrali mora"i
iz doma"ih in sosednjih vasi, da bi se med seboj pomerili. To je bilo pravo
tekmovanje v mori in mo�je so se od dale" in blizu zbrali, da bi se lahko dokazali.
Oddaljenost ni bila ovira, saj so zagrizeni mora"i pe�a"ili tudi po ve" ur, da bi lahko
sodelovali pri igri in pokazali, kaj znajo. Vendar je tekmovalnost in pomerjanje lahko
postalo tudi nevarno, kajti med doma"imi, gostujo"imi mora"i in pri�leki je pogosto
pri�lo do prepirov in pretepov. Ker mora velja za na"in dokazovanja, so se pora�enci
te�ko vzdr�ali obto�evanja goljufij in fizi"nega obra"una. Pretepi so se lahko
sprevrgli v prave krvave boje, kajti kmeti so iz navade za pasom nosili pripete kosirje
� kljukaste no�e, ki so jih uporabljali pri raznih kme"kih opravilih � in v jezi in
zanosu ga je marsikateri mora" potegnili iz �epa. To nam je potrdil tudi informant:
»Je pa pri�lo tudi do velikih prepirou. Takrat so kmeti pri�li � Je pri�u u gostilno in
je meu kosir. Ma ne, da ki je pr�u z namenom, da ki se bo pretepau ali rezau. Vendar
je pr�u z njive, tisti kosir mu je biu vedno zvezan na hrbte, zapasan in potem ve�,
kako je. Najprej so si k�no besedo, potem je padla tudi kak�na klofuta, na zadnje je
biu tudi kosir mo�en ne �« (Klavdijo Ugrin).
V Istrskih vaseh velja igra mora cantada za pomembno igro, ki so jo mo�je
radi pogosto igrali.
45
8. ZGODOVINA MORE
Zgodovina igre mora cantada nam je v veliki meri neznana. Pisni viri,
(razli"ne) slikovne upodobitve in pri"evanja ljudi, ki so nam na voljo, sicer pri"ajo o
obstoju igre, vendar nimamo nikakr�nih dokumentov, ki bi nam razkrili in ponudili
vpogled v igro, prvotno obliko, na"in igranja in kako ter kdo jo je raz�irjal na druga
obmo"ja.
V slovenski Istri prevladuje prepri"anje, da je mora italijanska igra, ki so jo k
nam prinesli italijanski vojaki v obdobju med obema vojnama, ko je to ozemlje bilo
pod italijansko okupacijo. Kot dokaz za to doma"ini ponujajo jezik, saj se moro igra
v italijanskem jeziku. O tem govori tudi naslednje pri"evanje: »Mora je sigurno
italijanska igra. Zaradi italijanske okupacije, upliu italijan�!ine in Italijanov in
blizu, bi reku, sosedne dr�ave, ne« (Klavdijo Ugrin).
Ker se je mora iz roda v rod prena�ala kot ustno izro"ilo, smo prikraj�ani
zanesljivih in pomembnih informacij, kot so kdaj, kako in na kak�en na"in se je mora
v Istri prvi" pojavila. Ali je mora v na�em prostoru bila prisotna �e pred italijansko
okupacijo, torej pod avstro-ogrsko oblastjo, ni mogo"e zagotovo dolo"iti. Doma"ini
so mnenja, da je mora novej�ega nastanka oziroma da "etudi je bila prisotna �e prej,
so prepri"ani, da zagotovo ne v taki meri in ne tako aktivno kot v "asu italijanske
okupacije. Istriani o mori vedo veliko, vendar so omejeni na lasten spomin. Vedo,
kar se spominjajo po pripovedovanju svojih star�ev in starih star�ev in kar so sami
do�iveli. Informanti so mi zagotovili, da so njihovi o"etje �e igrali moro in tudi
njihovi dedje, kar pomeni, da je mora na ozemlju slovenske Istre prisotna vsaj �e
dobrih 100 let. To pa nakazuje, da so moro igrali �e pred prihodom italijanskih
vojakov. Kaj pa je bilo pred tem, lahko samo ugibamo.
Da so doma"ini ve"inoma (zmotnega) mnenja, da je mora novej�ega
nastanka, se lahko prepri"amo iz naslednjega pri"evanja: »Mislim, da ja, je precej
novega nastanka. Mislim, da pod Avstrijo je tega blo manj al ni bilo sploh. Zato
mislim, da se je to pod Italijo. Ljudje, fanti so �li k vojakom dol in so se nau!ili in
ljudje so prihajali, to me�anje � U severni Italiji se je dosti igralo, Furlanija in to«
(Klavdijo Ugrin).
46
Zakaj se mora ni raz�irila v notranjost dana�nje Slovenije, lahko poskusimo
razlo�iti z zgodovinskimi dejstvi, vezanimi na podro"je dana�nje slovenske Istre.
Kakor smo �e predstavili, so obmo"je slovensko-istrskega prostora skozi "as
zasedale razli"ne oblasti, ki so za seboj pustile razli"ne navade (dedi�"ine). Med
slednje sodi tudi Italija, ki naj bi, po prepri"anju doma"inov, ta del Istre obogatila z
igro mora cantada. Bolje pa bi bilo re"i, da je italijanska okupacija pripomogla k
aktivnej�emu igranju more pri Istrijanih, saj ne vemo, od kdaj je ta igra na istrskih
tleh poznana. Kulturna razlika in neznanje italijanskega jezika sta vsekakor
pripomogli k temu, da se igra ni �irila v notranjost, in tudi prostorska omejenost in
nemobilnost ljudi je ote�ila ali celo onemogo"ila promocijo igre. To so zagotovo
glavni vzroki, da se igra mora cantada iz Istre ni raz�irila naprej po Sloveniji.
Informanta sta svoje mnenje glede tega izrazila z naslednjimi besedami. Prvi pravi
tako: »Ve� kaj, takrat se je malo premikalo. Ni kot zdej, ki so avtomobili. Nisi se
uspeu dosti se premikat. To je bla ena dru�abna igra, ki so jo uporabljali, recmo, kot
so igrali karte, tre�et in bri�kolo, tako so igrali moro po vaseh. "e si hodu igrat na te
�agre okuli na sosednje vasi in potem �e nisi mogu it dale!. Takrat ni blo prevoza in
nisi mogu it, da bi �u dale! u Ljubljano al ne vem kam. Ni blo tega« (Zvezdan
Fortuna). Drugi pa je �e dodal: »Ne, ne. To se je po!asi �irilo. �e u Brkinih,
Postojn!ani. Gor je zelo malo tega. U Istri in Dalmaciji se je to igralo. Torej lahko
je, ampak ne tako kot tle. Tle vasi so ble prou, kako bi reku, oku�ene s to igro«
(Klavdijo Ugrin).
Igro mora cantada najdemo tako na obmo"ju slovenske kot tudi hrva�ke Istre,
zato lahko moro ozna"imo za tipi"no istrsko igro. Kot zanimivost omenimo, da v
hrva�ki Istri mori ponekod pravijo tudi '�ija'. Princip igre je enak, je pa nekaj razlik v
jeziku, ki se ga uporablja pri igranju. Torej obstajajo razli"ice igre mora cantada, saj
so jo ljudje iz razli"nih obmo"ij spremenili, jo dopolnili ali ji kaj odvzeli ter jo tako
prilagodili svojemu na"inu �ivljenja.
Raziskovanje zgodovine igre mora cantada je bilo dolgotrajno, vendar
izredno zanimivo, saj nas je popeljalo do antike in �e dlje ter nas tako pripeljalo do
povsem druga"nega zaklju"ka od pri"akovanega.
47
Mora se razkriva kot zelo stara ljudska igra. Prva pri"evanja segajo vse do
prvih civilizacij oziroma prvih visokih kultur, torej do anti"nega Egipta in Gr"ije.
Najstarej�e najdbe o mori segajo v anti"ni Egipt v 7. stoletje pred na�im �tetjem. In
sicer, na poslikavi ali freski v grobnici predstavnika XXV. dinastije, ki je vladala do
leta 672 pr. n. �t., so na�li upodobitev umrlega med igranjem more. Kot dokaz za to
ponujamo sliko, na kateri je prikazana freska (Int. 1, Int. 8).
Slika 1: Slika egip"anske nagrobne poslikave, ki jo hranijo v berlinskem muzeju
Vir: Internetna stran, http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html
Nagrobne stenske slike so v Egiptu izredno pomembne, saj v "ast umrlega
ori�ejo njegovo �ivljenje, nam pa predstavljajo pomemben ostanek in dokaz
zgodovine, saj nam pripovedujejo, razkrivajo in prikazujejo takratne navade in
�ivljenje nasploh. Igre so za Egip"ane imele pomembno vlogo v �ivljenju, predvsem
pri ljudeh vi�jega stanu. Tako med najbolj znane igre, ki so jih igrali Egip"ani in o
katerih imamo dokaze (razli"ne igre na plo�"i, �ah, kocke), sodi tudi mora (Int. 1, Int.
8).
Naslednji dokazi o mori so nas pripeljali do anti"ne Gr"ije. Poslikave, ki
krasijo �tevilne stare gr�ke vaze, prikazujejo razli"ne tematike iz �ivljenja Grkov
(vsakdanja opravila, spolne akte, vojne akcije, igre itd.) in nam na tak na"in
48
razkrivajo zanimivo gr�ko zgodovino in kulturo. Znana poslikava s tematiko igre
prikazuje igranje more in tako dokazuje njen obstoj (Int.1, Int. 8).
Slika 2: Gr�ke poslikave vaz iz Lambertove zbirke iz Pariza13
Vir: Internetna stran, http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html
To, da je mora bila prisotna �e v antiki, zagotovo dr�i, vendar ni znano, od
kod izvira, torej, kje se je prvi" pojavila. Tudi glede poimenovanja igre so na voljo
razli"ne hipoteze, saj ne vemo natan"no, kako je do imena mora sploh pri�lo in kaj
pravzaprav pomeni.
Ena hipoteza glede poimenovanja igre zagovarja idejo, da ime mora najbr�
izhaja iz latinske besede 'murris', ki pomeni skupek kamnov. Nekateri zagovarjajo
tezo, da so v Italiji moro prvi igrali pastirji. Medtem ko so sedeli na skalah in pazili
na ovce, ki so se pasle, naj bi se kratko"asili z igranjem more. Mora je izredno
priro"na igra, ki ne zahteva nikakr�nega posebnega pripomo"ka. Vse, kar so pastirji
potrebovali, so kamen"ki, s pomo"jo katerih so �teli ali zapisovali to"ke, da se ne bi
zmotili. In prav zaradi te zna"ilnosti naj bi igra dobila ime mora, ki je nekak�na
izpeljanka iz latinske besede 'murris', ki pomeni kup kamenja (Int. 8). Zanimivo je,
13Kot je na sliki prikazano, so pri igranju more uporabljali palice. Namen tega ni nikjer zapisan in razlo�en, zato so se glede uporabe palice razvile razli"ne teorije. Prva zagovarja tezo, da so palico uporabljali, da bi obdr�ali razdaljo med dvema igralcema. Druga namiguje na dejstvo, da je palica pripomogla k temu, da igralci niso uporabljali leve roke, zadnja pa omenja mo�nost, da so palico uporabljali za ozna"evanje to"k (Int. 8).
49
da je doma"in povedal svojo zgodbo, ki sovpada z omenjeno tezo o mori kot
pastirski igri. In sicer pravi, da je sam moro za"el igrati �e kot otrok. Tedaj so otroci
pasli �ivino in na pa�i so pastirji za zabavo in kratko"asenje igrali moro. Med obema
zgodbama lahko potegnemo vzporednico, kar pri"a, da hipoteza o mori kot pastirski
igri ni povsem zanemarljiva. S svojimi besedami nam je informant to svojo izku�njo
predstavil na slede"i na"in: »Igra je bila vsekakor �e v mladih letih. Posebno na vasi,
ker otroci niso imeli ra!unalnikou. Ni blo ni!, nisi se imeu s !im ukvarjat. Torej je
pasu in na pa�i, tam so se igrali. Punce kamn!ke, fanti na moro. Kart, karte � Bi bli
igrali tudi na karte, ma kje si imeu. Ka�na je bla, ka�no si jo zgubu, pa smo si
narisali tisto, ki so ti manjkale. Mora je bila najbolj priro!na igra, ki ti ni blo treba
imet ni!, ne tega, ne unga, ne tretjega. [�] Smo imeli opeko in na skalci smo si
delali !rtice, enostavna. U glavnem je tudi priro!na bolj, mislim ne rabi drugih
pripomo!kov. En kamen!ek, da bi pisau druga!e na beu kamen« (Klavdijo Ugrin).
Naslednji vir, ki dokazuje povezanost imena mora z uporabo kamenja pri igri,
se navezuje na termin 'morra di pecore', ki se je razvil in ohranil v dveh italijanskih
pokrajinah, in sicer v pokrajini Abruzzo in Molise14, kjer je pastirstvo bilo izredno
razvito. Besedna zveza 'morra di pecore' ozna"uje skupino ovac, ki so zagrajene z
ni�jim zidom, narejenim iz kamnov, ki je slu�il kot ograja, da ovce ne bi za�le ali
u�le (Int. 8). Glede na predstavljene teorije lahko re"emo, da je povezanost imena
igre mora z latinsko besedo 'murris' mogo"a.
Druga teorija pravi, da naj bi Rimljani igro poimenovali 'micatio'. Beseda
'micatio' je izpeljanka iz glagola 'micare', kar pomeni skakati, ki pa se je nana�ala na
'digitis', torej na prste, zato se je uveljavil izraz 'micatio digitis' ali v prevodu
'skakajo"i prsti' (Int. 8). Glede na na"in igranja more, ki ga poznamo danes, se nam
tudi ta teorija zdi povsem mogo"a. Ohranjen je tudi detajl rimske slike, ki prikazuje
in pri"a o takratni prisotnosti in igranju igre mora cantada v rimski dr�avi (Int. 8).
14 Abruzzo in Molise sta italijanski pokrajini, ki le�ita na ju�nem delu osrednje Italije. Danes sta to dve pokrajini, v"asih pa sta bili ena skupna pokrajina, in sicer Abruzzo-Molise. Abruzzo na severu meji s pokrajino Marka (oziroma Marche), na vzhodu z mestom Lazio, na jugu s pokrajino Molise in na vzhodu z Jadranskim morjem. Pokrajina Molise je zamejena z Abruzzom, z Laziom, s Kampanjo, z Apulijo in Jadranskim morjem.
50
Slika 3: Detajl rimske slike
Vir: Internetna stran, http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html
Spet druga razlaga o izvoru imena igre mora zagovarja tezo, da izhaja iz
starega (mediteranskega) italijanskega termina 'morra', ki pomeni barufa15 oziroma
zmeda, prepir, zdraha, kajti igra je zelo �iva in glasna, skorajda nasilna. Tako naj bi
igra dobila ime po tipi"nem na"inu igranja (Int. 8). Nekateri pravijo, da je igra dobila
ime mora zaradi asociacije pesti z robidnico. Pest, ki velja za za"etni udarec pri igri,
naj bi spominjala na robidnico, torej na 'moro', kakor se ji re"e v italijanskem jeziku.
To je tudi ena od mo�nih razlag, "etudi ni najbolj prepri"ljiva (Int. 8). Zanimiva
hipoteza o izvoru igre mora pa je, da so jo prvi igrali Mori16, arabsko ljudstvo, in jo
zaradi nenehnih osvajanj in popotovanj ponesli v svet (Int. 8).
Ne glede na to, katera od navedenih razlag nam je bli�ja, moramo vse sprejeti
kot mogo"e. Ne moremo jih preveriti, zato ne moremo nobene ovre"i ali potrditi kot
edino pravilno, "eprav se nam nekatere zdijo bolj verjetne. Katera od zgoraj opisanih
domnev se nam zdi najbolj verjetna, pa je odvisno od zgodovinskih dejstev in
kulture, ki so vezani na dolo"en prostor.
Druga"e pa je s preverljivimi viri, in sicer pisnimi dokumenti, ki konkretno
pri"ajo o obstoju igre mora. Prvi preverljivi dokument, zapis, ki smo ga zasledili med
raziskovanjem, sega v "as rimskega imperija, in sicer govorimo o Petronijevem delu
15 Istrijani in Istrijanke v slovenski Istri za opisati nemire in zdrahe uporabljajo besedo 'barufa', ki je izpeljanka iz (istopomenske) italijanske besede 'baruffa'. 16 Termin Mori ozna"uje muslimanske Arabce (barbare), ki so imeli pomembno vlogo na Iberskem polotoku. Tudi danes predstavljalo pomembni del severnoafri�kih ljudstev. Ime Mori izhaja iz pozne latin�"ine M#rus, ki pa izhaja iz besede Maurus in pomeni: 'Mauro, prebivalec Mauretanije' (Int. 1).
51
'Satirikon'. V 'Satirikonu' je pisec igro mora uporabil kot metaforo za po�tenjaka, saj,
kot bomo videli v nadaljevanju, mora"i velikokrat uporabljajo trike in prevare, da bi
pri�li do zmage.
Petronijev stavek se glasi tako:
»Ma giusto, fedele, amico degli amici, con lui si poteva giocare a morra nel buio«
(Petronij, 1972, 32).
Kar v slovenskem prevodu pomeni:
»Pravi!en, zvest, pravi prijatelj, z njim se moro lahko igra v temi« (prevedla M.
S.)17.
Petronijevo delo iz 1. stoletja je izjemen dokument, ki dokazuje, da je mora
izredno stara ljudska igra, ki so jo igrali �e Rimljani in ki se je ohranila vse do danes.
Navada igranja more naj bi bila prisotna predvsem na obmo"jih, ki so neko"
sestavljala Rimski imperij18, in se je prek preseljevanj in osvajanj, ki so omogo"ila
me�anje kultur in navad, �irila drugod po svetu (Int. 8). Na podlagi te trditve lahko
sklepamo, da je Rimski imperij imel pomembno vlogo pri �irjenju igre mora, vendar
pa ni nastala v tem obdobju, saj, kot smo videli, obstajajo dokazi, ki pri"ajo o njenem
obstoju �e veliko prej.
Naslednji zapisani dokumenti, ki pri"ajo o mori, segajo v leto 1324. V
mestecu Santa Anatolia v zaledju Macerate v Italiji, so na�li srednjeve�ke zapise, v
katerih je omenjena beseda 'morra', ki se nana�a na igro tistega "asa. Pozneje, leta
1480, so zapis o mori (z enim r) zasledili tudi v slovarju italijanskega jezika �
'Vocabolarietto della lingua furbesca' � ki ga je zapisal Luigi Pulci (Int. 8).
Igra mora je bila prisotna tudi v muslimanskih dr�avah in je veljala za
bo�anski ritual, dokler je ni 'Koran', sveta knjiga, s svojimi dolo"ili prepovedal (Int.
8). Do prepovedi igre je pri�lo zaradi izjemne prevzetosti igralcev od igre, zaradi
alkohola, ki se ga med igranjem navadno u�iva, saj se morajo muslimani vzdr�ati
pitja alkoholnih pija", in ker so igro ozna"ili kot igro na sre"o, kar pa ne dr�i. Da bi si
17 Prevedla avtorica diplomskega dela Mojca Sanabor. 18 Rimski imperij je zaobsegel ves Apeninski polotok, Kartagino, torej Tunizijo, severno Afriko, pozneje ozemlje dana�nje �panije, velik del Sicilije, Korzike, Sardinije torej zahodno Sredozemlje, in pozneje tudi vzhodno Sredozemlje, Egipt, Sirijo, Makedonijo.
52
take vrste prepovedi igranja la�je predstavljali, si poglejmo dva konkretna primera, ki
sta zapisana v prevodu 'Korana' oziroma v prevodu posameznih vsebin 'Korana', ki
se glasita takole.
Prvi: »Vpra�ajo te o vinu in igri na sre"o. Reci: ''V njiju je velik greh, pa (tudi) korist
za ljudi. Greh v njiju pa je ve"ji od njune koristi'' [�]« (Ker�evan, Svetli", 2004, 89).
In drugi: »O, vi, ki verujete! Zares, vino in igre na sre"o, (poganski) �rtveni kamni in
pu�"ice za prerokovanje so �kodljive stvari in Satanovo delo. Izogibajte se jim!
Morda se vam bo dobro godilo! Satan ho"e z vinom in igro na sre"o med vas zasaditi
sovra�tvo in mr�njo in vas odvrniti od spominjanja Boga in od molitve! Boste
prenehali?« (Ibid., 90).
Med raziskovanjem smo naleteli celo na pravo literarno umetnino iz obdobja
renesanse, ki pri"a o mori. Dokaz o obstoju te zanimive igre nam je zapustil znani
italijanski pisatelj Alessandro Manzoni v svoji knjigi 'I promessi sposi' oziroma
'Zaro!enca'. V knjigi je cel odstavek, v katerem pisatelj podrobno opisuje igranje
more, ki jo dva mo�akarja igrata v gostilni. Odstavek se v originalu glasi takole:
»Entrati, videro gli altri, de' quali avevan già sentita la voce, cioè que' due bravacci,
che seduti a un canto della tavola, giocavano alla mora, gridando tutt'e due insieme
(lì, è il giuoco che lo richiede), e mescendosi or l'uno or l'altro da bere, con un gran
fiasco ch'era tra loro. Qesti pure guardaron fisso la nuova compagnia; e un de' due
specialmente, tenedo una mano in aria, con tre ditacci tesi e larghi, e avendo la bocca
ancora aperta, per un gran «sei» che n'era scoppiato fuori in quel momento«
(Manzoni, 1999, 98).
Ta odstavek v slovenskem prevodu: »Ko so bili notri, so zagledali druga dva
razbojnika, ki so njun glas sli�ali �e prej; sedela sta pri vogalu mize, igrala moro, pri
tem oba hkrati kri"ala (tu to zahtevajo pravila igre) in si zdaj eden zdaj drugi nalivala
vina iz velike pletenke, ki je stala med njima. Tudi ta dva sta strmo pogledala nove
goste; zlasti eden, ki je dr�al roko s stegnjenimi in razkre"enimi tremi prsti �e v zraku
in je imel usta odprta, ko je ravnokar zavpil glasen »�est«, je premeril Renza od glave
do pete« (Manzoni, 1977, 152).
Manzonijev opis igranja more je izrazito slikovit in lahko bi ga ozna"ili za
sodobnega, kajti glede na opis lahko re"emo, da se na"in igranja more cantada,
kakr�nega poznamo v krajih slovenske Istre, od renesanse do danes ni spremenil.
53
Mora je ljudska igra, ki se je s selitvijo ljudi iz kraja v kraj po"asi raz�irjala
po celem svetu. Romarske skupine so v tujih krajih ohranjale svoje navade in jih
predajale drugim. Kot primer tega naj navedemo Brazilijo. V Braziliji je mo"na
diaspora Italijanov, saj so od leta 1870 emigrirali in se naselili po celi Braziliji. Kot
vsak narod v tuji dr�avi so tudi Italijani te�ili k ustanovitvi italijanske skupnosti, kjer
bi lahko ohranjali svoje navade in obi"aje. Poleg razli"nih tradicij, ki so jih ohranili
skozi "as, so ohranili tudi navado igranja more. Omeniti velja predvsem italijansko
diasporo v São Paolu, kjer je skupnost Italijanov (predvsem bene�kih Italijanov)
izredno mo"na in �iva, in temu primerno ostaja tudi igra mora ukoreninjena v
njihovih navadah in tradicijah. Ne samo, da jo aktivno igrajo, ampak prirejajo celo
tradicionalna tekmovanja, ki so postala pravi veliki dogodek (Int. 11).
54
9. MORA CANTADA IN MORA GRIDADA
V nadaljevanju bomo posku�ali prikazati razliko med igrama mora cantada in
mora gridada. Najprej moramo razlo�iti, da je izraz mora gridada na�a izpeljanka,
za katero smo se odlo"ili zato, da bi la�je pokazali razliko med dvema razli"nima
na"inoma igranja more. Med raziskovanjem smo namre" odkrili zanimivo razli"ico
more cantada, ki jo igrajo v Bene"iji. V nasprotju s slovensko-istrskim na"inom
igranja more je bene�ka mora resni"no cantada oziroma peta. Pravila igre so enaka,
vendar za igranje uporabljajo napev ali pesmico, s pomo"jo katere ugibajo �tevilo
vr�enih prstov.
Napev se glasi tako:
Sinque la pita in tàola.
Sete la pita in tàola.
Quatro la pita in tàola.
Tàola e ritàola ò magnato la pita in tàola.
Tàola e ritàola g ò perso la pita in tàola.
Etc (Int. 12).19
Napev je zapisan v bene�kem nare"ju. Ker bi se z direktnim prevodom smisel
izgubil, je najbolje, da vsebino prevedemo opisno. Ko igralca 'vr�eta' roki z
iztegnjenimi prsti na mizo, ne zakri"ita predvidenega se�tevka, kakor to po"nejo
Istrijani, ampak pojo"e povesta �tevilo prstov, ki pa naj bi predstavljali koko�ke na
mizi, saj pomeni »(Sete) la pita in tàola« (sedem) koko�k na mizi. Princip igre je
enak, uganiti je treba se�tevek vseh prstov na mizi, vendar je bene�ki na"in igranja
more cantada povsem druga"en. Ta pojo"i na"in igranja more cantada je bolj
umirjen in po"asen v primerjavi z istrskim na"inom igranja. Slednji je mogo"e bolj
suh in grob, ker samo kri"ijo �tevilke, vendar je izredno temperamentna, dinami"na
in strastna igra, ki igralca v celoti prevzame. K taki prevzetosti pripomore dejstvo, da
mora"i moro igrajo s celim telesom. Igral"eva roka, ki jo me"e na mizo, in glas, s
19 V prilogi je prilo�en notni zapis napeva.
55
katerim glasno vzklika vr�eno �tevilo prstov, mu slu�ijo kot nekak�en pripomo"ek, ki
igralcu omogo"i direkten stik z igro. To, da igralec 'uporabi' sebe hkrati kot igralca in
pripomo"ek za igro, pripomore k temu, da igro "uti v sebi in na sebi, kar se odra�a
tudi v njegovi mimiki in gestah. Tudi dinamika igre je izredna. Igra poteka zelo hitro,
kar od igralca zahteva koncentracijo in zbranost. Mora"i z neverjetno prevzetostjo,
koncentracijo, napetostjo in zagrizenostjo posku�ajo priti do zmage, saj se zelo te�ko
sprijaznijo s porazom. Mora cantada za mora"e ni samo igra, ampak oseben izziv,
kjer se nenehno posku�ajo dokazovati in pokazati svojo premo" nad ostalimi.
Zatopljenost v igro in tekmovalnost igralcev je nekaj izjemnega. Dvoboj postane
resni"nost in edini cilj tistega trenutka oziroma "asa trajanja igre.
Mogo"e je mora cantada, ki jo igrajo v Bene"iji, osnovna oblika igre, saj je ta
resni"no cantada, ki se je raz�irila na bli�nja obmo"ja in se zaradi nepoznavanja
jezika preoblikovala. Glede na to, da je ozemlje slovenske Istre spadalo pod bene�ko
oblast (13. stol.), bi bila ta hipoteza mogo"a, vendar zaradi pomanjkanja dokazov
ostane tudi ta mo�nost le ugibanje.
56
10. PREDSTAVITEV (POTEKA) IGRE
V slednjem poglavju bomo posku�ali opisati in razlo�iti potek igre mora
cantada in mo�ne na"ine igranja ter njene bistvene komponente. Pri zbiranju teh
informacij sta nam pomagala izku�ena mora"a Klavdijo Ugrin in Zvezdan Fortuna.
»In so vrgli. Z zavihanimi rokavi so se oprijeli robov in kakor Gajardi prestrigli z
o!mi, da bi ugotovili, kaj menijo pokazati na mizi. Flego in Bori� sta vrgla prva.
Dvignila sta roki, ju stegnila in kakor njali#a vrgla na mizo. Pok in tresk s krikom:
»Ottttiiii � Kvatrooooo � «
Na mizi: Flegovih pet prstov in Bori�evi trije. Flego je dobil. Na mah. V trenutko. Ob
prvem« (Jurin"i", 1991, 43).
Za igranje more cantada ne potrebujemo nikakr�nih posebnih pripomo"kov,
zato se je skozi "as ohranila. Za igranje more cantada potrebujemo igralce z dobrim
glasom, ki znajo se�tevati (vsaj) do deset ter imajo vseh pet prstov na roki. Druga
pomembna stvar, brez katere se je ne da igrati, je miza ali sod20, kjer tol"ejo z roko in
'me"ejo' prste. Pomemben pripomo"ek je kreda, s katero pi�ejo to"ke, da ne bi pri�lo
do pomote. In nazadnje ne smemo pozabiti na vino, ki slu�i predvsem za 'ohladitev
glasilk', ki se zaradi kri"anja nenehno napenjajo. Mora" je igro mora cantada razlo�il
tako: »To je igra s prsti, dejansko s prsti ene roke, ki nejmenj je dva in nejve! je
deset. Mora je deset prstov in do je dva. Menj kot dva ne more bit, ne more� re!t uno
al pe ni!. Je najmanj dva, ker igrajo dva igralca med sabo. Skupaj je deset prstou in
najmanj je dva, ni!le ni. Ko se zakri!i mora, je deset« (Zvezdan Fortuna).
Priprava na igranje poteka v naslednjem vrstnem redu. Igralec na mizo
najprej nari�e enaindvajset to"k, to je enaindvajset vzporednih "rtic, ki jih nato
razpolovi tako, da s prstom po sredini potegne "rto.
20 Sicer obstaja tudi taka razli"ica igre mora, pri kateri igralci prste me"ejo v zraku, torej ne uporabljajo mize ali soda, vendar v slovenski Istri ni mogo"e zaslediti take oblike igre. Doma"i mora"i so celo mnenja, da tak na"in ni dober, saj ni mogo"e imeti nadzora nad to"kami, zato bi zagotovo pri�lo do sporov. Primer takega igranja ponujamo na sliki v prilogi.
57
Slika 4: Prikaz poteka risanja to"k.
Igralca se namestita drug nasproti drugega in za"ne se ples prstov po mizi.
Igralec, ki pravilno napove se�tevek vr�enih prstov, izbri�e to"ko. Zmagovalec je
tisti, ki prvi dobi oziroma zbri�e vseh 21 to"k. Pomerjanje v mori je po navadi
sestavljeno iz treh iger (nizov). Prvi dve igri se igra do 21 to"k. Zmagovalec je tisti,
ki zmaga obe igri. !e pa je rezultat izena"en, torej 1 : 1, morajo mora"i igrati �e
tretjo igro. Ta zadnja, odlo"ujo"a igra pa se igra do 25 to"k. Mora"i ji re"ejo »Bela«.
Za zmago je treba dobiti dve igri, kar pomeni, da mora kon"ni rezultat zmagovalca
biti 2 : 1 ali 2 : 0.
'Pripomo"ek' za igro so pri igranju more prsti. Kri"anje �tevilk pa poleg
ugibanja vsote vseh prstov pomeni '�fogo'21, kot pravijo doma"ini, torej neka
sprostitev napetosti, ki se akumulira med igranjem. Mora"i �tevilke kri"ijo v
italijanskem jeziku (due (dve), tre (tri), quattro (�tiri), cinqu (pet), sei (�est), sette
(sedem), otto (osem), nove (devet), dieci (deset)), vendar v popa"eni obliki, da
zvenijo bolj melodi"no, »da se !lovek la�je, bolj�e izkri!i« (Klavdijo Ugrin). Na
primer 'due' izre"ejo 'do', 'nove' izre"ejo 'novi' in tako dalje. Seveda pa ima vsak
mora" svoj poseben na"in izrekanja �tevilk, zato se izgovorjava od mora"a do
mora"a razlikuje. Mora" nam je zaupal svoj na"in izgovorjave �tevilk pri mori: »Se
re!e: do, tre, quattro, cinque, �ei, �ette, otto, nove, mora � se ne re!e dieci, eni re!ejo
tutta, ki pomani vse, cela« (Zvezdan Fortuna).
21 '�fogo' je nare"na beseda, ki so jo Istrijani in Istrijanke izpeljali iz italijanske besede 'sfogo', ki pomeni dati si du�ka oziroma sprostiti se.
58
Moro so posku�ali igrati tudi v slovenskem jeziku, vendar se ni obneslo.
Slovenski jezik je v primerjavi z italijanskim bolj trd in manj melodi"en, kar je
ote�ilo igranje, zato se je ohranila italijanska razli"ica igranja more.
Poznamo tri na"ine igranja more cantada. Prvi na"in je 'mu�o ali �fida'. To je
igranje more 'ena proti ena'. Velja kot neke vrste 'dvoboj', ko nekdo nekoga izzove,
da bi dokazal svojo premo". Je direktna in osebna tekma, kjer se dva igralca
pomerita, in to samo z eno igro22 (1 : 0), na vse ali ni". Doma"in nam je izdal, da se
je tak na"in igranja more pogosto izrabljal za denarne dobi"ke: »Ena na ena (mu�o)
[�] se je igralo bolj za denar« (Zvezdan Fortuna).
Najbolj pogosto se moro igra v parih, torej dva proti dva. �tirje igralci se
razdelijo v pare, kjer vsak igra z vsakim. Potek igre, ki sta nam jo razlo�ila
informanta, bomo ponazorili in razlo�ili s pomo"jo skic, saj si bomo tako igro la�je
predstavljali.
Slika 5: (Shematski) Prikaz poteka igranja more v dvojicah.
$A $B (1, 3)$A (2, 4)$B
(1, 3)$X (2, 4)$Y $ X $Y
Igralca A in B igrata proti igralcema X in Y. Igralca A in X za"neta z igro.
Denimo, da mora" X, izgubi to"ko. To pomeni, da igralec A nadaljuje igro s
soigralcem igralca X, torej igralcem Y. !e tudi igralec Y izgubi to"ko, ponovno
za"ne igrati igralec X. Ta izmenjava traja, dokler igralec A ne izgubi to"ke. !e bi A
22 Pogoje igre pri tovrstni tekmi po navadi postavita igralca sama, zato ni nekih trdnih pravil. Lahko igrata samo eno igro, in kdor zmaga, je zmagovalec, ali pa navadno dve oziroma tri igre, odvisno od izida. V navadi pa je, da se 'mu�o' igra samo do 11 to"k in ne 21.
59
izgubil, se nasprotnik, ki je dobil to"ko, pomeri z igralcem B (soigralcem igralca A)
in tako naprej, dokler en par ne dobi vseh 21 to"k.
Tretji, manj pogost na"in igranja more je v trojicah, torej tri na tri.
Slika 6: (Shematski) Prikaz poteka igranja more v trojicah.
% % X % 2$ 1, 3$ X 4$
2, 6& 1, 3, 5 , 7 & 4, 8 & & A & B & C
Igro za"ne igralec, ki je na sredini (igralec X), z nasprotnikom, ki mu sedi
nasproti, to je sredinski igralec nasprotne skupine. !e nasprotnik izgubi, igra z
drugim igralcem, levim ali desnim. Recimo, da si izbere igralca na levi. !e tudi ta
izgubi, zmagovalec ponovno igra s srednjim in �ele nato s tretjim, to je desnim,
seveda, "e mora", ki je na sredini, izgubi to"ko. Igro za"ne srednji igralec, nato desni,
nato ponovno sredinski, nato levi. !e levi izgubi, pride na vrsto ponovno igralec, ki
je na sredini, in tako dalje, dokler eden od treh nasprotniku ne vzame to"ke in
nadaljuje igro z vsemi tremi nasprotniki po opisanem vrstnem redu. Pri igri v trojicah
se ne sme preskakovati. Pri takem na"inu igranja more cantada je v navadi, da se na
sredino postavi najbolj�ega igralca, saj po takem principu ta igra najve"krat.
Najbolj pogosto se moro igra v parih. Manj pogosto oziroma zelo redko pa
smo pri"a igranju more v trojicah. Mora" nam je to razlo�il takole: »U �estih se igra
� Po navadi je bilo tako, da mi, ki smo bli iz ene vasi, smo igrali proti drugi vasi. "e
igramo proti Pobegom ali �kofijam, da ne ostane kdo zunaj. Ve! kolektiuno«
(Zvezdan Fortuna). Torej je igranje more cantada v trojicah bilo v navadi, ko so
fantje iz ene vasi igrali proti fantom iz druge vasi in so tako predstavljali svojo vas.
Poznamo �e dve razli"ici igranja more cantada, ki sta bolj tehni"ne narave.
Govorimo o hitrosti na"ina igranja. Eden je bolj umirjen, drugi pa bolj hiter. Prvi,
60
po"asnej�i na"in more se igra tako, da vedno, preden vr�emo prste na mizo, enkrat
udarimo s stisnjeno pestjo po mizi. Videti je nekako takole: pest � �tevilo, pest �
�tevilo, pest � �tevilo, � Takemu na"inu igranja more re"emo 'batti mora'23, ki je
bolj umirjen, "eprav �e vedno zelo energi"en in dale" od po"asnega. Nasprotno temu
pa je hitri na"in igranja. Pri taki igri se samo na za"etku pri prvem udarcu uporabi
stisnjena pest, nato pa se me"e samo �tevilke. Takole: pest � �tevilka, �tevilka,
�tevilka, �tevilka, � Taka igra je hitrej�a oziroma zelo hitra in ji je te�je slediti, zato
prej pride do nesporazuma in prepiranja. Ne glede na na"in igranja, ki si ga mora"i
izberejo, pa je v navadi, da se vedno pred prvim metom prstov udari s pestjo.
Pri mori gre torej za so"asno 'metanje prstov' in kri"anje predvidenega
se�tevka vseh prstov. Mora ni igra na sre"o, ampak zahtevna igra, kjer mora igralec
najti na"in, kako predvideti nasprotnikove namere. Lahko bi jo prej ozna"ili za
psiholo�ko igro kot pa za igro na sre"o. Igralec ima lahko golo sre"o le pri prvem
metu. Ko igralec takoj pri prvem metu pravilno ugane se�tevek prstov in nasprotniku
vzame to"ko, velja za posre"en met, ki mu mora"i pravijo 'punto parola'24. S prvo
izre"eno �tevilko je igralec zadel in dobil to"ko. V prenesenem pomenu italijanski
izraz 'punto parola' pomeni beseda, ki prinese to"ko. To pa velja samo za prvi,
za"etni met, kjer je bolj kot znanje in bistrost vplivala sre"a. Mora" je 'punto parola'
ozna"il tako: »Ko na prvi met takoj ugane, ne da te lovim, ko takoj ugane, prvi krat,
prvi udarec. Ko i�!e� prste, kri!i�, to je drugo« (Klavdijo Ugrin).
Mora"i se med igranjem znajdejo v mora�kem svetu, ki je povzdignjen nad
realnostjo. Do zadnjega se bojujejo za zmago. Igrajo z du�o in telesom. Prevzame jih
energija, ki jo spro�"ajo s kri"anjem (�tevilk) in udarjanjem z roko po mizi. Bolj kot
je igra napeta, bolj kri"ijo in udarjajo po mizi.
23 Italijanska beseda 'batti' oziroma v nedolo"niku 'battere' v slovenskem prevodu pomeni udariti, tol"i. 24 Italijanska besedna zveza 'punto parola' v dobesednem slovenskem prevodu pomeni 'to"ka beseda', v prenesenem in dejanskem prevodu pa pomeni 'beseda, ki je prinesla to"ko'.
61
11. NA!IN IGRE, TRIKI IN PREVARE
»Medtem ko je Flego brisal in se pripravljal, da bo vrgel z Giri#em, je Bori�a stisnilo
v grlu. Da je moral �e pri prvem izgubiti! Da ga ni pre!ital? In tako je bil prepri!an.
On tri, Flego enega, in punt je bil njegov. Kako, da ga ni spregledal! �e enkrat tako,
pa se mu bo smejal kot � ne, ne bo mu dal tega gu�ta.
Flego je spet dobil. Tudi Gori# je vrgel. Tudi njemu ni bilo jasno. �e vedno je strmel
v prste na mizi in preklinjal« (Jurin"i", 1991, 43).
Igro mora cantada lahko ozna"imo za psiholo�ko igro. Mora" mora biti tako
spreten, da med igranjem v najkraj�em mo�nem "asu najde na"in, »kako !loveka
pre!itat« (Klavdijo Ugrin), da bo lahko predvidel njegove poteze. Bolj�i kot je
igralec, te�je ga je prebrati, zato igralci uporabljajo celo vrsto razli"nih taktik. Mora"i
so nam zaupali pomembne taktike igranja more.
Taktika igranja, ki jo ubere igralec, je bistvenega pomena. Mora" skozi igro
posku�a nasprotniku vsiliti svoj na"in igranja in si ga na tak na"in podrediti. Kaj to
pomeni? Vsak mora" ima svoj na"in igranja, ki se razlikuje od igranja drugih
mora"ev. Na primer, eden igra bolj po"asno igro (batti mora), ker tako la�je
razmi�lja in vpeljuje svoje taktike, drugemu pa bolj le�i hitri tempo igranja, ker je
tako bolj skoncentriran. !e, recimo, igralcu, ki ima hitrej�i na"in igre, uspe
nasprotniku vsiliti svoj hitri na"in igre, se bo ta zna�el v te�avah, ker bo tako poru�en
njegov uigran sistem igre in ne bo mogel izpeljati svojih strategij igre. Kakor mi je
povedal mora": »"e razbije� njegou sistem igre, takrat upade« (Klavdijo Ugrin).
Igralec, ki mu uspe uveljaviti svoj na"in igre, ima bolj�e mo�nosti za zmago, zato se
vsi napadalno potegujejo prevzeti igro v svoje roke. Podrejeni igralec mora "im prej
prevzeti igro, saj bo v nasprotnem primeru izgubil. Ta nadvlada je zelo pomemben,
"e ne celo klju"ni del igre. Po tem principu poteka vsa igra, saj se igralci nenehno
lovijo, kdo bo koga vodil in na koncu zmagal.
'Psiholo�ki moment' je pri igranju more izrednega pomena. Smisel tega je v
tem, da igralec posku�a prekiniti nasprotnikov ute"en ritem igranja in mu vsiliti
svojega. Kdor vodi igro, je v prednosti, drugi pa je v podrejenem polo�aju, ker mora
igrati igro nasprotnika. Prav zaradi tega nenehnega medsebojnega lovljenja in dajanja
62
morajo igralci biti ves "as skoncentrirani in mirnih �ivcev, kar pa ni tako enostavno.
Informant nam je rekel tako: »"e ga ti pripelje� na tvoj na!in igre, ga podredi�. "im
pade� u tisto � Se zgodi, da zgubi� z zelo slabimi. Pet puntov se mu posre!i, vidi�, da
si dosti uzat, enomalo to in �e ene dva tri se mu posre!i, tista partija je zgubljena. Je
treba � Tu je veliko, veliko, veliko zbranosti. Ne more� bit u sanjah« (Klavdijo
Ugrin).
Dober mora" se mora nau"iti prebrati oziroma 'pre"itati' nasprotnika, kakor
temu pravijo mora"i sami. Izku�en mora" �e od vsega za"etka pozorno gleda in
preu"uje svojega nasprotnika in njegov na"in igre, da bi "im prej na�el njegovo �ibko
to"ko in prevzel njegovo igro. Igralec mora biti pozoren na vsako nasprotnikovo
potezo, saj je prav vsaka poteza izredno pomembna. Pozoren mora biti na to, kak�ne
vrednosti kli"e nasprotnik, ali so to nizke ali pa visoke �tevilke. Kolikokrat zapored
kli"e enake �tevilke. Na kak�en na"in kri"i. Kako hitra je njegova igra. Skratka,
pozoren mora biti na na"in igre, ki jo mora" ubere, kar zahteva igral"evo pozornost
in skoncentriranost skozi vso igro. Mora" nam je to pojasnil tako: »Ugotovi�, kaj
nekdo i�!e od tebe, kaj !aka. More� bit tolko spreten, da mu ne da�. Ima� 5 prstov,
ve! kot tolko nima� kaj, vsi morajo prit na vrsto. Zato zbranost mora bit« (Klavdijo
Ugrin). Ne glede na enostavna pravila igre je mora zahtevna igra. Dober mora" je
lahko samo izku�en mora", ki se z moro dolgo ukvarja. Le tak igralec je sposoben
nasprotnika spoznati in oceniti, kak�en na"in igre bo ubral. Mora" nam je glede tega
povedal: »Za moro mora� bit dober psiholog. U eni partiji mora� spoznat !loveka,
ker usak ima svoj na!in igre. Usak je na nekaj nagnjen, na neke prste, neko besedo,
ki vr�e. Ti mora� u zraku, u eni sekundi ga pre!itat. "e ti samo vr�e� tako, ne gre�
nikamor« (Klavdijo Ugrin).
Voditi igro pomeni zmago. Bolj izku�ena, kot sta igralca, bolj je igra napeta,
mora"a se namre" nenehno lovita v premo"i. Take igre so zahtevne in utrujajo"e, saj
trajajo dolgo in igralca morata biti ves "as skoncentrirana in mirnih �ivcev. Seveda
pa so tudi trdna volja do zmage, zagrizenost in samozavest igralca pomembne
lastnosti uspe�nega mora"a.
Zaklju"imo to poglavje s slikovitim odlomkom zgodbe 'Istrska barufa' iz
knjige 'Istrani', ki jo je napisal Edelman Jurin"i", ki prikazuje strastno in takti"no
igranje more cantada.
63
- Ha, ha, pa sem te! "e ni vrag, sem te in tudi tebe bom, Loki#. Na !inkve te bom, na
!inkve!
In �e je dvignil in udaril in spet dvignil in udaril vse do trenutka:
- "inkveeee� Pa sm te!
S tem se je razpotegnil po mizi, da se je je dotaknil z brado. Z roko je silil Loki#u v
trebuh. Prsti so se mu tresli. Tresli. Nato je z velikim u�itkom oslinil prste in zbrisal
punt.
- Na, ta ti je bil pravi. Videl sem ga �e prej, ko si vrgel. �e v zraku mi je povedalo, a
bo� odgovarjal prav na moj punt. Eee, moj Loki# � (Jurin"i", 1991, 44).
11.1. Osnovni elementi igre mora cantada
Osredoto"imo se na elemente igre, ki veljajo za osnovni pogoj, ki igro sploh
omogo"a, vendar so obenem tudi klju"ni elementi, s pomo"jo katerih lahko igralec
skozi igro izpelje razli"ne trike in strategije.
Prvi tak element je glas. Glas je pri mori izrednega pomena. Z na"inom
izgovorjave in jakostjo glasu lahko igralec nasprotnika zmede. Kot primer prvega
lahko navedem �tevili �est in sedem oziroma '�ei in �ette', ki sta statisti"no gledano
najpogostej�i. �tevilo vseh prstov na mizi je treba zakri"ati prav v trenutku, ko se
'vr�e' prste. Trik je v izgovorjavi. Izku�en in uigran igralec, ki se odlo"i, da bo
poiskal �est ali sedem prstov, izgovori prvi -� in ga vle"e dovolj dolgo, da uspe
pre�teti nasprotnikove prste in �ele nato dokon"a izgovorjavo sebi v prid. Seveda
mora to narediti v tako kratkem "asu in tako neopazno, da nasprotnik tega sploh ne
opazi. Drugi na"in, kako lahko zmedemo nasprotnika ali, bolje re"eno, prevaramo, je
z nerazlo"no izgovorjavo vsot. To je videti tako, da igralec vr�e prste in ob tem
nerazlo"no zakri"i �tevilo. Tisti igralec, ki je nerazlo"no izgovoril, bo trdil, da je
klical toliko, kolikor je iztegnjenih prstov na mizi, kar pa mu ne uspe vedno in lahko
privede tudi do prepirov, saj se drugi igralec po"uti prevaranega in ogoljufanega. �e
tako je v"asih te�ko razumeti, kdo kaj izgovori, zaradi glasnega in isto"asnega
vzklikanja dveh igralcev, ko pa eden od igralcev po"ne to nala�", se lahko pojavijo
64
te�ave. Glas je torej ena mo�nih zvija", s katero si lahko pomagamo do zmage. Drugi
element pa so prsti na roki. Tudi prste, ki so pri mori cantada 'pripomo"ek' za igro,
lahko uporabimo za razli"ne trike. Igralec napol ukrivi prste, da se komaj razlo"i,
kateri so iztegnjeni in skr"eni. Prsti, ki enkrat veljajo za iztegnjene, drugi" pa ne,
seveda glede na izre"eno �tevilo, so lahko dobra taktika za zmago ali pa predmet
spora. Od kopanja in te�kega dela izkrivljeni prsti doma"ih kmetov so marsikaterega
pripeljali do spora, ne glede na to, ali je izkrivljene prste �elel izkoristiti za to, da bi
la�je pri�el do to"ke, ali ne. Tudi agresivno metanje prstov "ez svojo polovico mize
je lahko na"in, da nasprotnika zmedemo in dekoncentriramo. Glas in prsti so nujni
atributi, ki jih potrebujemo za igranje more cantada, in "e jih znamo pravilno
izkoristiti, jih lahko uporabljamo tudi za prefinjene prevare. Tudi hitrost metanja
prstov je dobra taktika. Enim le�i bolj hitra igra, drugim pa nasprotno po"asnej�a
igra. Tisti, ki mu uspe diktirati tempo in si s tem podrediti nasprotnika, je v prednosti.
Kot je razlo�il informant: »Ti ga lahko z jakostjo glasa zmede�. Mo!no kri!anje, da
ga unega zmede. Hitrost, potem eni me!ejo bol hitro, ki ti odgovarja, bul�e
razmi�lja� hitro. On nima !asa razmislit, ki gre hitro z rokami stran in takrat ga
zmede�« (Zvezdan Fortuna).
Izbrisati te�ko zaslu�eno to"ko z mize za mora"a pomeni dose�ek in
zadovoljstvo. Dobljeno to"ko mora" navadno izbri�e z vinom, ki se zaradi mo"nih
udarcev poliva iz kozarcev na mizo, ali pa jo, prevzet od napornega boja, izbri�e s
prstom, ki ga ponosno kar sam oslini. Izbrisati to"ko za igralca pomeni potrditev, da
je bolj�i od svojega nasprotnika, zato to naredi s ponosom, kar je obenem tudi
provokacija in poskus, da bi nasprotnika demoraliziral. Geste in mimika sta pri
igranju more cantada izredno izraziti in mo"ni. Na"in igre sam po sebi zahteva
mo"no izraznost, v celoti se namre" igra s telesom, tako da se vsak gib odra�a tudi na
obrazu. Mimika in geste so odraz spro�"anja napetosti med igro, obenem pa so tudi
provokacija. Vsak gib ali beseda, ki prekine ute"enost igre, za enega od igralcev
pomeni prednost.
Drugi na"in, kako zmesti nasprotnika, je izzivanje. Igralci se med seboj
izzivajo z raznimi pikrimi opazkami. Igralec nasprotnika posku�a provocirati in ga
tako vznemiriti, da izgubi koncentracijo med igro. Za izzivanje nasprotnika igralci
uporabljajo opazke kot »A si tle, sn te dobu.« (Zvezdan Fortuna) in »Js bom igrau, ti
65
bri�i.« (Zvezdan Fortuna) in podobno. Provokacija je dobro oro�je za
dekoncentracijo nasprotnika, vendar je mora biti v pravi meri, saj v nasprotnem
primeru igra izgubi svoj smisel. Umetnost je najti pravo besedo ob pravem trenutku:
»Takrat zmede�, anka nervoza pride enmalu, ga vr�e� s tira« (Zvezdan Fortuna).
Izzivanje je po navadi uspe�na, a obenem tvegana taktika, saj napeti �ivci igralcev
lahko hitro popustijo in igralci se lahko na izzivanje odzivajo nasilno.
Dobra igra, triki, izzivanje, zagrizenost, strast, prevzetost in �e bi lahko
na�tevali. Vse to je del igranja igre mora cantada. Vse od na�tetega je pomembno pri
zmagi more. Triki in prevare so sestavni del igre, vendar pa lahko s seboj prinesejo
tudi negativne posledice. Ko igralci s triki in prevarami pretiravajo, se poru�i
vzpostavljeni mora�ki svet in igra v takih primerih izgubi svoj smisel. Ti nedovoljeni
odkloni igralce pogosto pripeljejo do spora. Kakor mi je povedal informant, "e pride
do goljufanja med igro »Barufa takoj!« (Zvezdan Fortuna). Resnost igre, ki jo "utijo
mora"i, se v trenutku razblini in mora�ki svet se poru�i. Za predanega mora"a je tako
nespo�tovanje njega kot igralca in igre na splo�no nesprejemljivo. Posebno "e
pomislimo, da so poleg mo"ne prevzetosti, ki jo nudi igra, igralci �e dodatno segreti z
alkoholom, kar dodatno ote�i samonadzor in razumnost mora"ev. V"asih je pri�lo do
hudih prepirov in pretepov, zato je mora dobila tudi sloves nasilne igre. Izgrede pri
mori lahko pripisujemo popivanju in goljufanju, prevare namre" pri vsaki igri
izzovejo negativne ob"utke in jezo. Zato more ne moremo ozna"iti kot nasilno igro.
66
12. MORA KOT STRASTNA IGRA
»Mora se je nadaljevala, divje, brez zadrege in brez usmiljenja. Prsti in pesti so
leteli, slina je brisala, grla so norela, ozra!je se je mlelo, vino se je razlivalo in
kreda je �la od rok do rok. Prihajalo je do zastojev, do preklinjanja, raz!i�!evanja,
zmerjanja, krohotanja � Uro za uro je !as be�al, boce so se praznile, litri za litri so
padali. Vse v nekak�ni zamaknjenosti, vse brez konca in brez za!etka« (Jurin"i",
1991, 44).
Mora cantada je strastna igra, ki mora"a v celoti prevzame. Strast in
temperament pri igri igralce popelje v svet igre, kjer veljajo samo ena pravila, to so
pravila igre, in kjer obstaja samo en cilj, zmagati. Na"in igranja, ki ga zahteva mora,
omogo"i, da se mora"i v igro v�ivijo in jo do�ivljajo, ne pa samo igrajo.
Prvi razlog za tako izjemno prevzetost je dejstvo, da se v celoti igra samo s
telesom, torej brez pripomo"kov, kar pripomore k popolnemu do�ivetju in "utenju
igre. Drugi razlog lahko najdemo v mo"ni �elji po dokazovanju in te�nji obdr�ati
ugled in sloves dobrega mora"a. Kot tretje pa omenimo vlo�ek, ki je v igri zastavljen.
Ti vlo�ki so lahko bili minimalni ali pa so dosegali cela premo�enja. Kakorkoli stava
je pripomogla k napetosti in zagrizenosti pri igri, saj vsak mora" igra za zmago. In
kot zadnje moramo omeniti vino kot po�ivljajo"o pija"o, ki jo mora"i pijejo med
igro.
V nadaljevanju se bomo posvetili in podrobneje razlo�ili te elemente igre in
na"in igranja, ki tako prevzetost omogo"ajo in povzro"ajo.
12.1. Telo kot pripomo"ek za igro
Mora je igra, ki zahteva celega "loveka. Njegovo telo, glas in misli. Zato ne
presene"a, da mora tako prevzame igralca, saj ji je ves "as trajanja igre v celoti
predan. Napetost, ki se nabira med igro, igralci spro�"ajo prav s kri"anjem in
udarjanjem po mizi. Bolj kot je igra napeta, bolj kri"ijo in tol"ejo z rokami. Roka
energi"no be�i enkrat bolj v levo, drugi" v desno, nato naglo "ez polovico �
67
Kri"anje pa se prilagaja gibom telesa. Popa"eno izkri"ane �tevilke enkrat razvle"ejo,
drugi" poudarijo. Vse je med seboj povezano in usklajeno. Odlo"no udarjanje po
mizi in glasno vzklikanje nasprotnikov igro obarvajo v pravi dvoboj. Mora"a, rde"a
od udarjanja in kri"anja, se do zadnjega trudita dobiti to"ko. Igra se umiri le za
trenutek, da igralec to"ko, ki jo dobi, ponosno izbri�e in dvoboj se takoj zatem
ponovno vname. Igralec z jezo in ponosom zbri�e s kredo narisano to"ko z mize.
Marsikaterega strastnega mora"a je kri"anje in naprezanje prisililo, da je z igranjem
kon"al, saj je po �tevilnih igrah ostal brez glasu. More se brez glasu namre" ne da
igrati.
Jezni, skoraj sovra�ni pogledi, ki si jih podajata nasprotnika, trenutek ovijeta
v realnost, ki skoraj izni"i dejstvo, da je to le igra. Trenutek igranja postane realnost
»znotraj dolo"enih "asovnih in prostorskih meja« (Huizinga et al., 2003, 20), ki se
povsem razlikuje od obi"ajnega �ivljenja. Prav to daje igri in igranju smisel.
12.2. Dober mora" kot (mo�ki) dru�beni status
Mora"i �elijo svojo predanost igri opravi"iti z zmago. Prav vsak mora" igra
za zmago. Mora velja za psiholo�ko igro in ne za igro na sre"o. To pomeni, da je
mora", ki v igri zmaga, takti"no in psiholo�ko mo"nej�i od svojega nasprotnika.
Dober mora" je sposoben prebrati nasprotnika in predvideti njegovo potezo in na tak
na"in najti njegovo �ibko to"ko ter ga premagati. Poraz za igralca pomeni, da je
predvidljiv in zato slab mora". Igralec se te�ko sprijazni s porazom, saj ta pomeni
ve" kot zgolj izgubo tekme, ranjen je tudi njegov ponos. To, da je igralec za
nasprotnika kot 'odprta knjiga', marsikaterega mora"a ujezi in poni�a, zato se z enako
zagrizenostjo bojujejo od prve do zadnje to"ke. Igralci moro jemljejo kot osebno
preverjanje, ne pa zgolj kot igro, saj igrati pomeni preverjati svoje sposobnosti. In pri
tovrstnem pomerjanju sre"a nima velikega pomena. !e igralec pri mori cantada
zmaga, pomeni, da je kot mora" dober, ne pa da je pri igri imel sre"o. Zmagati
pomeni biti sposoben obdr�ati koncentracijo, vzdr�ati napetost, ne popustiti
provokacijam, se ne predati in se bojevati za to, da se prevzame na"in igre v svoje
roke, kar je lahko izredno naporno, predvsem "e sta oba mora"a dobra in
68
nepredvidljiva, ker je igra lahko izredno dolga. Biti sposoben vsega tega, ni lahko.
To zahteva pripravljenost in vajo. Zmagati v mori torej pomeni pokazati svojo
veljavo in premo" nad ostalimi.
12.3. Mora in vino
»Giri# je na mizo narisal enaindvajset puntov. S prstom, ki ga je �e prej oslinil, je
potegnil po puntih in jih razpolovil. Kdor prvi zbri�e svojo polovico, zmaga. In se �e
ni zgodilo, da ne bi zmagal! Mora se je rodila pri njih doma, na kamniti mizi pod
orehi. �e kot otrok jo je gledal in kmalu igral. Bil pa je tudi pivec. V vasi in v okolici
najve!ji. Spil bi ne brento, tudi �tirno vina. Pri Giri#ih si �ejo gasijo z vinom in s
tamparenjem. Pijan? Nikoli. Nikoli« (Jurin"i", 1991, 43).
Slovenska Istra je zaradi ugodnih klimatskih razmer in dobre zemlje
kmetijsko rodovitna de�ela. Istrijani so se zato �e od nekdaj ukvarjali s kmetijstvom,
poljedelstvom in tudi z �ivinorejo, obdelovanje zemlje je doma"inom pomenilo edini
vir za pre�ivetje. �ivljenje ni bilo lahko. Cela dru�ina je garala na poljih. Odvisni so
bili od svojega dela, saj drugih mo�nosti za zaslu�ek ni bilo veliko.
V Istri, de�eli sonca, ni manjkalo vinogradov. Obdelovanje vinske trte in
pridelovanje vina je dejavnost, ki je v slovenski Istri prisotna �e od nekdaj, zato je
vino v Istri zelo raz�irjena pija"a. Za takrat je bilo vino pomembno tudi kot
prehrambni vir, saj ima kot pija"a visoko energijsko vrednost, zato je bilo vino
idealna pija"a, ki so ga med te�kim garanjem pili. Tako �enske kot mo�ki so med
napornim kme"kim delom popili kozarec vina, predvsem 'temperanje', ki je me�anica
vode in vina in je zaradi kiselkastega okusa hitro pote�ila �ejo. Tudi otrokom so
v"asih v vodo nalili kapljico kisa ali vina, da je voda dobila kiselkast okus in jih je
dobro od�ejala.
Doma"ini niso imeli veliko razvedril. Na kmetih ni bilo televizije in tudi radio
je bil prej izjema kot pravilo. Da bi se malo dru�ili in razvedrili po celodnevnem
garanju na njivah, so se mo�je zbirali v va�ki gostilni in za zabavo in kratko"asenje
igrali moro cantada. Gostilna je bila osrednji prostor dogajanja. Ne glede na to, da je
69
mora glasna igra, so jo mora"i igrali v gostilni, kjer se je dalo kupiti vino, saj si
igranja more brez kozarca vina na mizi ni mogo"e predstavljati. Mora je z vinom
tesno povezana. Kot je povedal mora" sam: »Moro se je vedno igralo tam, kjer je trta
doma. To je blo zmeraj znano. Trte, vino, to je vse povezano z moro« (Zvezdan
Fortuna).
V navadi je bilo igrati moro za steklenico vina. To je bilo videti tako. Dru�ba
mora"ev je pred igro naro"ila liter vina in tisti, ki je igro izgubil, je vino moral
pla"ati. Med igranjem so naro"eno vino spili, tako da so, ne glede na to, kdo je
izgubil, vsi dobili kozarec vina. Informant nam je to tako razlo�il: »Torej !e je zgubu,
ampak ga je tudi spiu, tako reko! on ni ni! zgubu. "e si zgubu in nisi niti piu si
dvakrat zgubu« (Klavdijo Ugrin).
Med igranjem more cantada se nenehno vzklika in kri"i, zato mora"i
potrebujejo pija"o, da si osve�ujejo in ohladijo glasilke. Istrijani so bili vajeni vina,
saj so ga pridelovali sami in drugega tudi niso imeli. Nekaj mora"ev mi je zaupalo,
da v"asih, "e niso spili kozarca ali dveh vina, sploh niso mogli igrati more. Vino je
mora"em pomagalo, da so se la�je in hitreje v�iveli v igro. Najprej so se mogli
sprostiti in �ele nato so se lahko razigrali. Glasno kri"anje, napeta igra in opitost jih
je dr�ala pokonci, da kljub utrujenosti po napornem dnevu niso "utili nikakr�ne
zaspanosti.
Vendar ni bilo enostavno pla"ati za kozarec ali celo liter vina, saj je bilo
denarja malo. Mora je zato slu�ila tudi kot sredstvo, s katerim so si igralci posku�ali
priigrati pija"o, torej piti vino, ne da bi ga pla"ali. Izogniti se pla"ilu je doma"inom
pomenilo veliko, zato so igro jemali resno in so se za zmago trudili. Kdor je pri igri
zmagoval, je lahko od igre veliko odnesel. Druga"e je bilo za pora�enca, ki je
zastavljeno moral poravnati, kar ni bilo lahko, zato je pogosto izzval �e eno mo�nost,
da bi izgubljeno nadoknadil. !e mora" z igro ni pravo"asno kon"al, je lahko z
zastavo oziroma vlo�kom �el predale". Predvsem je bilo nevarno, ko je eden od
igralcev posku�al drugega preigrati s triki in prevarami. Prepir in pretep je bil v takih
okoli�"inah neizogiben. Opitost z vinom seveda ni pripomogla k treznemu
razmi�ljanju in resnost ter zagrizenost igralcev do igre sta bili preveliki, da bi tako
ravnanje kar tako dopustili. Kozarec vina preve", prepri"anost vase in prepri"anost,
da je vse izgubljeno mogo"e pridobiti nazaj, je marsikaterega igralca pognalo v
70
pogubo. Pri mori ni bilo izgovarjanja, zastavljeno je bilo treba poravnati. Ne glede na
to, kaj je igralec zastavil. Mora cantada je igra, ki je mora"e, ki se niso znali
nadzorovati, pripeljala do pravega hazarderstva in pogube.
Vinu pri igri mora cantada lahko pripi�emo tri funkcije. Prva funkcija vina je,
da igralcem pomaga sprostiti se in se tako prej v�iveti v igro ter jo za"utiti. Druga
funkcija vina je, da je pripomo"ek za hlajenje prenapetih glasilk. Tretja funkcija vina
je kot sredstvo zastave.
12.4. Zastavljeni vlo�ek
Tudi vlo�ek, ki je bil pri igri zastavljen, je pripomogel k strastni bojevitosti in
zagrizenosti za zmago. Mora"i so opiti z vinom dobili pogum in si drznili zaigrati ne
samo steklenice vina, ampak tudi ve"je vsote denarja ali celo imetje (njivo, kravo) in
na tak na"in sebe in celo svojo dru�ino potisniti na rob pre�ivetja. Pri mori ni bilo
poti nazaj. Zaigrano je bilo treba dati.
71
13. MORA IN HAZARDERSTVO25
Igra mora cantada spada med dru�abne igre, ki igralcem nudijo sprostitev in
omogo"ajo dru�enje. Bistvo dru�abne igre (kjer sodelujeta dva ali ve" igralcev) je
(poleg dru�enja) v tem, da ena stran zmaguje, medtem ko posledi"no druga izgublja.
Ena stran se poka�e v premo"i do nasprotnikov. Vpra�anje, ki se poraja glede more,
je, med katere igre jo lahko uvrstimo. Je mora igra na sre"o oziroma hazarderska igra
ali je psiholo�ka igra, ki s sre"o nima nobene zveze?
- �u, daj, daj, pridi Loki#! Pusti Bori�a in vrzi z nami. Bomo videli, kako ti gre
danes! Kak�en vrag je v tebi! se je oglasil �e Flego.
- Dio va� porco, ma, kaj ho!ete, ho!ete, da vam dobim in da mi boste pla!ali brento
vina! Je zdaj kriknilo iz Loki#a. (�)
- Ma vidi, vidi vraga, kako se je razpalil! Ben, bomo videli, kdo bo pla!al to brento
vina � in vrag naj me vzame, !e te ne oskubemo. Do guli#a! se je zmagoslavno
oglasil Bori� (Jurin"i", 1991, 42).
Naj ponovimo, da je igra »prostovoljno opravilo ali dejavnost, ki se odvija v
dolo"enih "asovnih in prostorskih okvirih po prostovoljno sprejetih, brez izjeme
obveznih pravilih; njen cilj je v njej sami; spremlja jo ob"utek napetosti in radosti ter
zavest, da je igra nekaj drugega kot obi"ajno �ivljenje, ki ga ozna"ujeta racionalnost
in delo« (Miheli", 1993, 9). Povedano z drugimi besedami, igra je svobodna
dejavnost, ki se ji posameznik predaja po lastni volji. !asovna in prostorska
zamejenostjo in to"no dolo"ena pravila jo lo"ijo od vsakdanjega �ivljenja in ji dajejo
poseben status. »Smisel in motiv zanjo sta v razvedrilu, ki ga nudi aktivnost sama po
sebi, v osebnem zado�"enju zmagovalca, pogosto pa tudi v (bolj ali manj
profesionalnem) zaslu�ku« (Ibid.). Igra namre" zmagovalcu vliva samozavest,
ob"utek mo"i in nepremagljivosti. Ljudje se igri predajajo prav zaradi pozitivnih
25 »Arabsko poreklo besede hazard ka�e, da se je epidemija hazardiranja �irila od prekanjenih Arabcev. Pri Arabcih je bilo torej hazardiranje znano, "eprav je njihov (zgodnjesrednjeve�ki) koran obsojal hazardno igro meisir« (Miheli", 1993, 24). V Evropi se je beseda hazard uveljavila pod pomenom igra s kockami (Miheli", 1993). »V 12. stoletju je pre�la v francosko jezikovno rabo v pomenu sre"ni met, naklju"je« (Miheli", 1993, 24).
72
ob"utkov in v"asih celo mo�nosti dobi"ka, ki je pri igri mogo". Igra je torej
svobodna odlo"itev posameznika, ki pa se lahko sprevr�e in postane navada ali celo
nuja za igralca.
D. Miheli", avtorica knjige 'Hazard', igre na sre"o definira kot igre, »pri
katerih kon"ni izid ni odvisen od znanja in spretnosti udele�encev, ampak od
naklju"ja ali kakega negotovega dogodka« (Ibid., 48). D. Miheli" razlaga, da je pri
tovrstni igri naklju"je tisti faktor, ki omogo"i ugoden kon"ni izid, seveda le za enega
od igralcev. Naklonjena sre"a za eno stran pomeni nesre"o za drugo, nasprotno stran.
Zna"ilnost naklju"ja pa je, da se pripeti nepri"akovano in nepredvideno, zato uspeha
oziroma kon"nega rezultata pri takih igrah (na sre"o) ni mogo"e napovedati (Miheli",
1993). V omenjeni knjigi lahko preberemo, da se pri igrah na sre"o, kjer se igra za
denar, kon"ni izid izra�a v materialnem dobitku zmagovalca. Igralci morajo dolo"en
znesek vlo�iti, zavedajo" se, da bo vlo�ek lahko izgubljen, saj "e zmaga nasprotnik,
bo ves dobitek pripadal njemu. Vsi igralci torej enako tvegajo oziroma tvegajo enako
vlo�eno vsoto denarja in upajo na uspeh, razlikuje pa se kon"ni izid, ki ni za vse
enak. Vsi imajo enake mo�nosti za zmago, vendar je na koncu zmagovalec samo
eden. Miheli"eva zapi�e, da se privla"nost igre na sre"o ka�e predvsem v tem, ker je
mo�nost ugodnega izida verjetna in mo�na za vse sodelujo"e v igri in je potemtakem
uravnote�ena (Ibid.). Ta lahek na"in zaslu�ka lahko igralca kmalu prevzame in
zasvoji. Igralec se strastno predaja neustavljivi �elji po sre"i in dobitku, in "e se
(predvsem ob izgubi) ne ustavi pravo"asno, lahko zaide v resne te�ave. »Tveganje ob
mo�nem dobitku je za marsikoga neustavljiv izziv« (Miheli", 1993, 16). Tak na"in
igranja lahko opredelimo kot hazarderstvo, kajti beseda hazard ozna"uje prav
tveganje pri igrah na sre"o (Miheli", 1993).
Poglejmo, kako je pri igri mora cantada. Med raziskovanjem igre smo pri�li
do ugotovitve, da more ne moremo uvrstit med igre na sre"o. Mora zahteva znanje,
psihi"no pripravljenost in vajo. Seveda lahko sre"a pripomore k zmagi, ampak zmaga
nikakor ni odvisna zgolj od gole sre"e. Je igra, ki je polna trikov in prevar, in "eprav
ni zapletena in nima zahtevnih pravil, je vse prej kot enostavna igra, prek katere
igralec preizku�a sre"o. To nam je zatrdil tudi mora" sam: »[�] Je blo treba znat.
Tudi s tem se dolgo ukvarjat, ni kar pri! tako. [�] Za moro mora� bit dober
psiholog. U eni partiji mora� spoznat !loveka, ker usak ima svoj na!in igre. Usak je
73
na nekaj nagnjen, na neke prste, neko besedo, ki vr�e. Ti mora� u zraku, u eni
sekundi ga pre!itat. "e ti samo vr�e� tako, ne gre� nikamor« (Klavdijo Ugrin).
Pri igranju more je igralec prepu�"en samemu sebi in svojim sposobnostim.
Primerjajmo moro z igrami na karte. Pri igrah s kartami je od sre"e odvisno, kak�ne
karte dobi igralec, in �ele nato pride na vrsto igralni�ko znanje in spretnost, kako
dodeljene karte najbolj�e izkoristiti. Mora je »inteligentna stvar« (Zvezdan Fortuna),
je povedal mora". »Na karte ima� lahko sre!o, da pridejo karte, pa dobi�, tudi !e si
slab. Ma na moro je te�ko dobit« (Zvezdan Fortuna).
Pri mori sre"a nima tako bistvene vloge, saj igra temelji na znanju in
iznajdljivosti �e od samega za"etka. �e prvi met je bistven, ker mora" razkrije
nasprotniku svoj na"in in vzorec igre in obratno. Na primer, kot so nam razlo�ili
mora"i in kot smo tudi sami imeli mo�nost videti, je igra videti tako. !e mora" kli"e
visoko �tevilo, recimo 7, in poka�e samo 2 prsta, pomeni, da pri nasprotniku i�"e
visoko �tevilo prstov, v tem primeru 5. Nasprotnik mora biti previden in ne sme
metati visoke �tevilke, kot od njega pri"akuje mora", ampak ni�je. In ker tudi drugi
me"e nizke �tevilke, mora sam klicati ni�je vsote, da mu bo lahko vzel to"ko. Mora"
mora predvideti namero drugega in ga pri potezi prehiteti. Nenehno drug drugega
lovita in preu"ujeta in i�"eta �ibke to"ke ter posku�ata razli"ne strategije igre. Zato
lahko trdimo, da je mora zahtevna igra, s katero se je treba ukvarjati, in prav na"in
igre sam pri"a, da je mora psiholo�ka igra in ne igra na sre"o. Igralec, ki igre mora
cantada ne obvlada in se spusti v igro, zagotovo lahko posku�a in upa samo na sre"o,
ker proti mora�kim mojstrom nima nikakr�ne mo�nosti za zmago. Ko igralec ne
ubere nobene strategije igre, torej 'me"e v prazno', je mora vsekakor samo igra na
sre"o. Za izku�enega mora"a, ki pa igro obvlada, je mora psiholo�ka igra, ki zahteva
zbranost in premi�ljene zvija"e. Zmaga je pri mori odvisna od iznajdljivosti, znanja
in strategije igre, ki jo igralec ubere, nikakor pa ne samo od sre"e.
Mora cantada ni hazarderska igra v smislu igre na sre"o, vendar je pri mori
pri�lo do hazardiranja v smislu dobi"karstva oziroma igranja za denar. Igralci so
namre" pri mori cantada na zmago tudi stavili. Vlo�ki pa so bili razli"ni. Od
steklenice vina, klobas do krave ali zemlje, pa kolesa ali celo avta. Odvisno je bilo od
imetja posameznika in njegove drznosti in ponosa. Trenutek netreznega razmi�ljanja
je pomenil nepopravljivo pogubo za mora"a in vso njegovo dru�ino. V tem smislu
74
lahko govorimo o hazardiranju, vendar pa je tako igranje more bilo prej izjema kot
pravilo. Mora" nam je hazardersko stran more opisal takole: »Torej, mora je taka
igra. Je �iv!na, v!asih je prihajalo tudi do velikih sporov. Do zapravljanja bi rekeu,
hazardiranja, ne vem, kako se re!e pravi izraz. [�] Najprej je za!eu z malo. Eno
partijo za en liter vina ali za en narezek pr�uta, al za en denar, karkoli je blo in je
zgubu. Tisti, ko je zgubu, je �elel, da bi se rivan�irau, da bi to prinesu nazaj in je
pri�lo to tako dale!, da so ljudje zapravili tudi kravo, uro. Se je za!elo z malega in
vedno ve! in potem na koncu je pri�lo do velikih sporov. Do pretepov. [�] Je pri�lo
skoraj sigurno do spora. Torej, !e si ti igrau za en liter vina, si gledau, da si tudi
nekaj spiu, ker !e ne, !e si zgubu in nisi niti ni! spiu, si dvakrat zgubu. In !im si piu,
si postau �iv!en, ne kontrolirau se nisi ve! in so nastali spori« (Klavdijo Ugrin).
Ko se je igro mora cantada igralo za denar, so si dobri mora"i lahko priigrali
ve"je vsote denarja in igra je takrat izgubila svoj osnovni namen in je postala
sredstvo za dobi"karstvo. Ni bila ve" 'izgovor' za dru�enje in zabavo, ampak je
postala pridobitni�ka dejavnost. Taka igra je bila toliko bolj nabita s tekmovalnostjo
in je zato bila �e bolj resna in nevarna. Dogajalo se je celo, da so dobre mora"e
najemali za igranje. To je bilo videti tako, da je mora" igral brez obveznosti. Sam ni
zastavljal denarja v igro, ampak so to storili tisti, za katere je igral. !e je igralec
izgubil, kar se ni pogosto dogajalo, sam ni bil o�kodovan. !e pa je zmagal, je od
dobi"ka dobil le majhen dele�, ostalo pa je pripadalo najemniku. Tako zgodbo nam je
iz prve roke povedal tudi eden od informantov: »Mojega o!eta so najemali za igro.
On je dobu samo k�en procent od zmage in je zmagovau cele pla!e. Takrat je delau
�e na Lami. Za druge je igrau. So stauli na njega, !e je zgubil, je pla!al tisti, ki ga je
najel, ko pa je zmagal, je �lo vse tistemu, ki ga je najel, on je dobil samo kak�en
procent« (Zvezdan Fortuna).
Moro so na tak na"in lahko izrabljali kot hazardersko igro, vendar pa to ni bil
njen namen. Hazarderstvo je mora"e pripeljalo do nenadzorovanega igranja, zato je
pogosto pri�lo do prepirov, ker se igralci niso bili sposobni obvladati in je bilo v igri
ve" kot le poraz. Zaradi izgredov in dobi"karstva je igranje more v dolo"enih
obdobjih bilo prepovedano.
75
14. MORA CANTADA KOT PREPOVEDANA IGRA
Pri"ujo"e poglavje bomo namenili predstavitvi zakonodaje, ki je v razli"nih
"asovnih obdobjih dolo"ala in odlo"ala o igrah predvsem na obmo"ju obmorskega
predela slovenske Istre. Upravi"eno predvidevamo, da je le-ta veljala tudi za igro
mora cantada, saj �tevilni viri nakazujejo na to. Najstarej�i zakoni segajo v obdobje
srednjega veka, nato sledijo zakoni iz poznej�ih "asov, in sicer iz obdobja, ko je na
tem obmo"ju vladala avstrijska oblast, in pa vse do danes.
V �e omenjeni knjigi 'Hazard' lahko preberemo, da so v srednjem veku �e
obstajali zakoni, ki so veljali tudi za obmorski del dana�nje slovenske Istre, ki so
dolo"evali pravila glede iger na sre"o oziroma, bolje re"eno, glede iger za denar. V
(slovensko) istrskih obmorskih mestih se je ravno tako kot v drugih trgovskih mestih
Jadrana razvilo hazardiranje, ki ga je oblast �elela nadzorovati (Miheli", 1993).
»Zakon v primorskih mestih znotraj ali na robu slovenskega prostora je hazardiranje
prepovedoval ali omejeval glede kraja, "asa (podnevi-pono"i), glede aktivne (igralec)
in pasivne (opazovalec) udele�be pri igri, glede regularnosti uporabljenih
pripomo"kov (kock), glede vlog v igri (maksimalne vsote, za katere so smeli igrati,
uporaba �etonov), glede neveljavnosti zadol�nic iz igre. Tovrstne omejitve kockarske
prakse sre"ujemo v statutih vseh mest severovzhodne Istre« (Miheli", 1993, 25).
Omenjena pravila so veljala tudi za druge hazarderske igre, "eprav je najve"krat
(konkretno) govor samo o kockanju.
Ohranjene imamo statute mest Izola, Koper in Piran, kjer so zapisane dolo"be
in prepovedi tudi glede iger. Kot primer vzemimo izolski statut iz leta 1360, ki v 51.
in 52. "lenu prve knjige omenja igre na sre"o.
!len 51. »Della pena di quelli, che giocaranno à gioco di Carte, overo ad altro
gioco più de soldi cinque.
Statuimo, che ciascuno, che giocherà al gioco di Carte o vero ad altro gioco dà soldi
cinque in sù in un gioco continuo, paghi al Comune per ogni volta soldi diese, e
76
ciascuno, che accuserà, habbia la terza parte della condanna e per la sua accusation si
potrà ritrovar la verità, e sara tenuto secreto« (Degrassi, Sau, 2000, 88).26
!len dolo"a, da bo vsak, ki bo igral (in nadaljeval z) igro, kjer bo vlo�ek vi�ji
kot 5 soldov, moral pla"ati kazen v vi�ini 10 soldov. To�ilec, ki bo kr�itelje prijavil,
pa bo celo moral pla"ati tretjino izterjane globe, verjelo pa naj bi se mu na besedo in
njegovo ime naj se ne bi razkrilo. 51. "len torej prepoveduje kakr�nokoli igro, kjer je
vlo�ek vi�ji od 5 soldov. Ni dolo"eno, za katero igro gre, ampak prepoved vklju"uje
vse igre za denar. Potemtakem je opisani zakon veljal tudi za igro moro cantada, "e
so jo izrabili za denarne stave.
Naslednji "len, ki dolo"a pravila o igrah, je "len �tevilka 52., ki dolo"a
oziroma predpisuje, »da iz igre ne smejo izhajati zapisani ali nezapisani dolgovi in
zastave« (Miheli", 1993, 26).
!len 52. »Che non si tenga raggion di gioco.
Statuimo, che d'ogni sorte gioco per l'avvenir, non si debba far alcuna ragion à
quello, che guadagnerà, ò perderà, ritrovandosi di ciò instrum.to, come nò, e i'uno,
e'laltro dei giocanti siano castigati secondo la forma del Statuto predetto: Et
l'Instrum.to sia iunto, e casso; È ciascuno ch'impresterà ad alcuno denari sopra
pegno, overo pegno, per causa di giocar, non habbia niuna raggione, e il pegno, ò
dinnari siano ristituiti al Patron« (Degrassi, Sau, 2000, 88).27
Oblasti so �e od nekdaj te�ile k nadzoru iger za denar. Razlog za to je v �elji
po nadzorovanju denarnega pretoka ter zadol�evanja in da bi prepre"ili izgrede, ki
nastajajo ob takih igrah.
26 Kazen za tiste, ki bodo igrali igre s kartami ali katerokoli druge igre za ve" kot 5 soldov: Dolo"amo, da kdor bo igral igre na karte oziroma katerokoli drugo igro za ve" kot 5 soldov, bo (vsaki") moral Ob"ini pla"ati 10 soldov. Tisti, ki kr�itelje prijavi, mora pla"ati tretjino izterjane kazni in njegovi obto�bi se bo verjelo in ne bo se ga razkrilo (prevedla avtorica diplomskega dela Mojca Sanabor). 27 Igra ne sme biti pridobitni�ka dejavnost: Dolo"amo, da (v prihodnje) pri katerikoli igri velja, da se ne sme upo�tevati in ra"unati na njen izid, bodisi pozitiven ali negativen, in tako biti tega povzro"itelj. V nasprotnem primeru morata tako pora�enec kot zmagovalec biti kaznovana skladno z dolo"ilom tega "lena. Povzro"eno pri igranju mora biti izni"eno. Vsakdo, ki bo posojal denar v igralni�ke namene v vrednosti nad dovoljeno zastavo, ne sme od tega u�ivati koristi in vlo�ek ali denar naj se vrne Patronu (prevedla avtorica diplomskega dela Mojca Sanabor).
77
Tudi pod avstrijsko oblastjo so obstajale dolo"be glede igranja razli"nih iger,
in ker je ozemlje dana�nje slovenske Istre spadalo pod avstrijsko oblast, je taisti
takratni zakon veljal tudi za to obmo"je. Tudi ti zakoni o igrah, ki jih bomo v
nadaljevanju zapisali, so zbrani v knjigi 'Hazard'.
Avstrijsko kazensko pravo je od leta 1848 do 1918:grozilo s kaznijo »za
igranje vseh hazardnih iger na sre"o ter tistih, ki so jih prepovedovali posebni
predpisi. Kazni niso zadele le igralcev, ampak tudi tiste, ki so dali na razpolago
prostor za to dejavnost. Denarna kazen, od katere je denunciatu pripadla tretjina, je
bila za tuje prestopnike poostrena z dodatno kaznijo izgona iz dr�ave. To pravo je
obravnavalo tudi goljufije s ponarejenimi kockami in kartami« (Miheli", 1993, 46).
Glede na pri"evanja Istrijanov in Istrijank lahko verjamemo, da je igra mora
cantada bila na ozemlju dana�nje slovenske Istre prisotna �e v "asu, ko je spadala
pod avstrijsko oblast. Informantka iz Pregare nam je to dejstvo potrdila z naslednjimi
besedami: »To so se u!ili �e, ki so bili pod Austrijo 18 leta, �e so igrali moro. So
igrali moro �e prej, in pol pod Italijo �e ve!« (Marija Stepan"i"). Na podlagi tega je
zgoraj omenjeni zakon za na�o raziskavo pomemben. Pomeni, da je mora v obdobju
avstrijske oblasti bila prisotna in je v primeru, da so jo uvrsti med igro na sre"o ali
celo med hazarderske igre ("eprav, kot smo videli, v osnovi ni ne eno ne drugo), bila
prepovedana. Ta trditev seveda sloni na pri"evanjih in na logi"nih sklepih, ker
nimamo konkretnih in preverljivih (pisnih) dokazov, ki bi o tem pri"ali.
Pozneje, leta 1919, je ozemlje dana�nje slovenske Istre pri�lo pod Italijansko
oblast. Kljub drugi oblasti se zakon glede igranja ni veliko spremenil, saj je tudi pod
italijansko okupacijo bilo igranje more v slovenski Istri �e naprej prepovedano.
Prepoved igranja more se je leta 1931 pod fa�isti"nim re�imom poostrila. Povod za
to pa so bili pogosti nemiri, ki so se zaradi igre dogajali, saj so bile tedanje politi"ne
razmere �e same po sebi nevarne in te�ko obvladljive (Int. 8). O prepovedi igranju
more nam je pripovedovala tudi doma"inka iz Pregare: »Enkrat so pustili, da so
igrali, �e ko je biu moj pokojni nono, so igrali. Cele no!i! Samo pol niso pustili ve!,
da ki se dela � Ki se kregajo, pole se tou!ejo. Tisti, ki ne dobi, dela greh, zato niso
pustili. In zdej so za!eli nazad. Samo � Mislim � Prou u javnem lokalu ne igrajo.
Samo tako na vasi ja« (Marija Stepan"i").
78
Prepoved igranja more je bila dolo"ena zaradi pogostih izgredov in s tem povezano
prepovedjo o kr�itvi javnega reda in miru. Mora se je kot glasna in strastna igra
zavlekla pozno v no" in se velikokrat kon"ala s pretepom. Informant je to opisal
takole: »Ja, najve! je pr�lo to, ker to se je zavleklo po 10 uri. Kri!anje, to, pa hitro
spor. Ve� kaj, ti vr�e� prste, vr�e� slabo prste in tako malo zaksne�, slabo izgovori�,
�e alkohol umes in je pri�lo do barufe« (Zvezdan Fortuna).
Razloge za prepoved igranja more cantada je potemtakem treba iskati v
nemirih, ki so se dogajali. Namen more je bilo dru�enje in zabava. Dru�enje je
doma"inom omogo"ilo ohraniti navade in doma"o kulturo ter uporabljati svoj,
slovenski jezik, ki je takrat bil prepovedan. Dru�enje je pripomoglo k ohranjanju
lokalne identitete, kar pa je za novo oblast predstavljalo problem. Doma"ini so mi
zaupali, da italijanska nova oblast ni odobravala pogostega dru�enja doma"inov, saj
so se bali, da bi se mo�akarji opogumili in posku�ali organizirati upor, zato so iz
previdnosti pogosto nadzorovali gostilne in javne prostore, kjer so se doma"ini
zbirali. To pa doma"inov ni odvrnilo od igre. Moro cantada so �e vedno igrali,
vendar so morali biti zelo previdni. Mora" nam je zaupal, kako so se v tistih te�kih in
nevarnih "asih pripravili za igranje more cantada: »Pod Italijo je blo tudi
prepovedano tle pri nas, ki je moj nono imeu �e pod Italijo gostilno, kadar so hoteli
igrati na moro, so dali stra�arje. Fante so najeli, so jim dali en liter vina, da pijejo.
Ker takrat ni pri�u z avtom kot danes, da te more presenetit kot danes. Oni so sli�ali
en kilometer prej, kadar so oni prihajali, policaji, ker so ble samo dve poti al tri u
vasi in zato so dali stra�o, da so lahko igrali. Vem pa, da po osvoboditvi28 je bilo
prepovedano, ampak u So!ergi pri nas se je igralo vseeno« (Klavdijo Ugrin).
Kazen, ki je grozila kr�iteljem, je bila denarne ali zaporne narave. Za kr�itev
javnega reda in miru zaradi igranja more je oblast terjala denarne kazni. V primeru,
da je pa pri�lo do huj�ih izgredov, pa je policija stro�je intervenirala in je lahko pri�lo
celo do aretacij. Kaznovani niso bili samo igralci, ampak tudi gostilni"ar, "e se je
moro igralo v gostilni.
Leta 1943, po Italijanski kapitulaciji, je kraje dana�nje slovenske Istre zasedla
nem�ka vojska vse do leta 1945, ko se je to ozemlje priklju"ilo Jugoslaviji. Kljub
novi jugoslovanski oblasti in novemu re�imu so kazni glede iger in no"nih izgredov
79
�e vedno bile strogo dolo"ene in kr�itelji kaznovani. Prvi povojni zakon o prekr�kih
iz leta 1949, ki je zadeval jugoslovanske dr�avljane, je igre na sre"o uvrstil med
prekr�ke »zoper javni red in mir: 'kdor pijan"uje, se vdaja prostituciji, igri na slepo
sre"o; kdor se ukvarja s tihotapstvom in "rno borzo', naj bi bil kaznovan s
pobolj�evalnim delom do treh mesecev, "e pa bi bil storilec 'o"itno nevaren za javni
red in mir', mu je grozila kazen izgona« (Miheli", 1993, 49). Dve leti pozneje, torej
leta 1951, so zakon spremenili in dopolnili. Igro na slepo sre"o so uvrstili k
prostituciji in bera"enju. Kazen za tovrsten prekr�ek pa je bila zaporna kazen, in sicer
do 30 dni zapora ali celo izgon za obdobje do �est mesecev. Do konkretnej�e
spremembe pa je pri�lo konec petdesetih let, natan"neje leta 1959, ko se je igranje
iger na sre"o razumelo kot samostojen prekr�ek (Miheli", 1993). Tovrsten prekr�ek
zagre�i »'kdor z namenom, da si pridobi ve"jo materialno korist, igra hazardne ali
druge igre'« (Miheli", 1993, 50). Kr�iteljem pa je grozila denarna kazen ali zaporna
kazen za "as do 30 dni ali celo izgon. Hazarderjem pa je poleg zgoraj na�tetih
mo�nih kazni »grozil tudi varstveni ukrep odvzema predmetov (denarja, vrednostnih
predmetov, premo�enjske koristi), ki so bili uporabljeni za prekr�ek, pridobljeni ali
nastali s prekr�kom« (Ibid.).
Glede na to, da so takratni zakoni pijan"evanje in igranje iger na sre"o
obravnavali na enak (negativen) na"in, ni bilo ni" "udnega, da je mora cantada
spadala med prepovedane igre. Ne vemo, ali so moro uvr�"ali med igre na sre"o ali
ne, ampak dejstvo je, da so med igranjem more doma"ini u�ivali alkohol in zaradi
vpitja bili glasni in mote"i, kar ni bilo za�eleno oziroma v skrajnih primerih celo
prepovedano. Na�e domneve, da je v "asu, ko je Slovenija spadala pod Jugoslavijo,
bila mora prepovedana, je potrdila doma"inka iz Pregare in dodala: »Ja, js ne znan,
zakaj so zabranili. Ni blo re!eno, zakaj. Ne znan, lahko tej vi�ji so znali zakaj, ma mi
nismo znali, zakaj so zabranili. Ni blo dosti !asa ni!. So igrali samo karte. Bri�kolo
in tre�et29« (Marija Stepan"i").
Na podlagi takratnega jugoslovanskega zakonika je igra mora cantada bila
sporna v vseh pogledih. Najprej so mora"i kalili no"ni red in mir, drugi" so jih lahko
obto�ili, da igrajo igro na sre"o ("etudi mednje ne spada), in tretji", bila je dober
28 Informant se tu nana�a na osvoboditev leta 1945, ko je ozemlje slovenske Istre pri�lo pod jugoslovansko oblast. 29 Bri�kola in tre�et sta italijanski igri s kartami, ki sta v navadi na obmo"ju slovenske Istre.
80
izgovor za popivanje. Mora cantada ni v nobenem zakonu bila izrecno omenjena kot
prepovedana igra. V zakonih so samo na�tete kr�itve, ki so prepovedane in temu
primerno kaznovane, ki pa jih lahko apliciramo na igro samo. Zato je mora, na katero
se nana�a veliko prepovedanih dolo"il, dejansko tudi bila prepovedana.
Poznej�a dolo"ila o prekr�ku igranja iger na sre"o je v osnovi oblikoval
Kazenski zakonik Slovenije iz leta 1977, ki v 234. "lenu omenja, »da je kaznovan z
denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta ob denarni kazni tisti, ki se obrtoma
ukvarja z igro na sre"o ali kdor mami druge v tako igro, kakor tudi tisti, ki za pla"ilo
da na razpolago prostore za igranje na sre"o ali kako druga"e za pla"ilo omogo"i
igro« (Miheli", 1993, 50). Ta zakon, "etudi ne izrecno, zaobjema tudi igranje more,
saj sta mi tudi informanta pritrdila, da je v 80. letih mora bila �e vedno prepovedana,
"eprav ne tako strogo. »Osemdesetega leta je blo �e zmeraj prepovedano po zakonu.
�e zmeraj prepovedano, samo da niso ve! preganjali tako« (Zvezdan Fortuna), nam
je pojasnil doma"in.
Da po navadi kazni niso bile tako stroge, nam je povedal mora" sam:
»Denarne kazni bi po zakonu mogle bit, samo po navadi, !im so pri�li policaji, so
dvignili roke z miz in rekli: Op, je pr�u zakon! in so se ustauli, niso igrali ve!. Si se
mogu ustavit« (Zvezdan Fortuna). Niso ve" preganjali zaradi samega igranja, "e pa je
pri�lo do zapletov in so igralci kalili no"ni red in mir, so lahko organi pregona
izvajali tudi huj�e sankcije. »Drugo je, !e bi blo prijauljeno, da je spor, da so se
pretepli zaradi more. U takem primeru je biu kaznovan gostilni!ar« (Klavdijo
Ugrin).
Ko je Slovenija postala del Jugoslavije (leta 1945), je prepoved igranja more
cantada temeljila na kr�itvi javnega reda in miru in ne zaradi igre kot take. Vendar je
bil prisoten �e drug razlog, zaradi katerega marsikdo ni odobraval igranja more
cantada, ki je bil povsem subjektivne narave. In sicer je te�avo predstavljal
italijanski jezik, ki so ga uporabljali za igranje. Italijanski jezik je spominjal na stari
fa�isti"ni re�im in vsiljevanje italijanskega jezika kot nadrejenega slovenskemu
jeziku. Mora cantada kot italijanska igra, ki je na ozemlju dana�nje slovenske Istre
hitro pri�la v navado, je marsikomu obudila spomin na italijanske vojake in tako
predstavljala �ivi spomin na fa�isti"ni re�im na tem ozemlju. Ne glede na prepovedi,
kritike in obsojanja so doma"ini igranje more ohranjali, saj je bila eno od redkih
81
razvedril, ki so si jih lahko privo�"ili. Ta navada je postala del vsakdanjega �ivljenja
in kme"ke kulture in se je kot taka skozi "as tudi ohranjala ne glede na formalne in
neformalne prepovedi. Doma"in nam je zaupal svoje spomine glede igranja more
cantada: »Moj o!e je biu gostilni!ar, ma je biu tudi redar. Je biu o�ter mo�. On je
reku, tudi !e je pri�u policaj: Glejte oni bojo igrali na moro. Za karkoli je narobe
odgovarjam jaz. Poznam ljudi. Je znal, kdo lahko igra, da on dr�i red pri tem, in on,
!e je bla ena beseda, je pri�u takoj umes in te je vrgu z gostilne. Nima� kaj, !e
igraste, igrajte za en litro uno, ampak brez prepirou. In pri nas se skorajda nisi !utu
tistega, tiste prepovedi. Mogo!e so bli dolo!eni dnevi, kadar je bilo dosti ljudi, ka�ne
praznike ali kaj tako, da je bilo te�je kontrolirat, pa so �li. So zeli si en liter vina in
so �li igrat ven z gostilne. Ven iz tega okvira« (Klavdijo Ugrin).
Danes mora ni prepovedana igra, lahko jo igramo, vendar ob upo�tevanju
zakona o kr�itvi javnega reda in miru.
82
15. �ENSKI POGLED NA MORO
V nadaljevanju se bomo posvetili predstaviti in razlagi dejstva, zakaj med
Istrijankami prevladuje negativno mnenje glede iger in porabe prostega "asa za
igranje. Osredoto"ili se bomo na �enski odnos glede igre mora cantada. Presenetljivo
je namre", da "eprav je mora �e od nekdaj prisotna na istrskih tleh in predstavlja
ljudsko igro, je doma"inke v ve"ji meri niso odobravale. Poudariti pa moramo, da
zbiranje tovrstnih informacij ni bilo enostavno, ker so se nekatere �enske dolo"enih
izku�enj in dogodkov povezanih z igro mora cantada sramovale.
»Prosti !as
Karlina je prav zares rojena v sraj!ici. Spet so jo na�li. Tokrat novinarka.
'Dober dan.'
'Bug daj.'
'Gospa, delamo anketo o izrabi prostega !asa. Mi zaupate, prosim, svoj poklic. Kaj
delate?'
'Zakaj vpra�aste? O jej! Jaz jimam stu mi�#érjo en delan kar #este. Dupudán #uhan,
ragolávan po hi�i eno rihtan votroke eno blágo. Pupudán gren sez mo�on v njivo,
torke eno !etrtke pa hoden v Trst, tan v �#edno.'
'Zaupajte nam, kak�ne ambicije imate. Kaj bi radi �e dosegli?'
'Ben, si najdla �e ka�no delo.'
'Kaj pa prosti !as? Kaj po!nete v prostem !asu?'
'Tábot si kúma# kaj nardin! Vobri�en prah gor po napi, po!istin vitrino eno
romár!#e, delan kaj po kánavi �'
'Ne ne! Zanima me, kaj delate v prostem !asu.'
'Ben �a son van vre povela. Ma ste !udna znaste, ku da niste �ena!'
(Mi�#er � poklic; ragolávan � urejam; ríhtam � nadziram; kúma# � komaj; romár!#i
�omarice, kánava � klet)« (�tok-Vojska, 1998, 41).
V slovenski Istri so bile �enske za pre�ivetje primorane trdo delati. Od �ensk
se je pri"akovalo veliko. Pokrivale so celotno sfero zasebnega in del javne, torej
mo�ke sfere, predvsem z vidika materialne preskrbe. Dejstvo je, da so �enske, "eprav
83
so delale na trgu delavne sile za pla"ano delo, delale tudi doma (skrbele za dru�ino,
opravljale vsa gospodinjska dela in dela na poljih), in velikokrat, "e se je le dalo, �e
kje za dodatno pla"ilo (po navadi kot gospodinjske pomo"nice pri bogatih
italijanskih dru�inah). Delavnost, po�rtvovalnost in iznajdljivost so bili glavni
atributi za pre�ivetje. Dru�ine so bile tedaj �tevilne in ni bilo lahko (po)skrbeti za
vse. Nega in skrb za otroke in dom je bila �enska naloga. Praksa, da bi mo� pomagal
pri hi�nih opravilih in skrbel za otroke, ni bila pogosta, "eprav je za to imel "as, saj je
bil (dru�beno gledano) do tega upravi"en. Mo�ka dru�bena vloga je bila jasno
za"rtana. Dodeljena mu je bila javna sfera, njegova glavna naloga pa je bila
materialna preskrba dru�ine.
V istrskih dru�inah je prevladovala patriarhalna ureditev, zato je glavno
besedo v dru�ini imel o"e oziroma mo�. Avtoriteto, ki jo je mo�ki u�ival, je
spremljalo tudi strahospo�tovanje, predvsem otrok. Mo" odlo"anja in ukazovanja, ki
jo je imel mo� dru�ine, je �ensko postavila v podrejeni polo�aj, zato volja �enske
pogosto ni bila upo�tevana. Prav patriarhat kot dru�inska ureditev je mo�kim
dovoljevala in opravi"evala navade in razvade, ne glede na to, kaj je to pomenilo za
ostalo dru�ino.
Zaradi �tevilnih obveznosti Istrijanke niso imele prostega "asa, ki bi ga lahko
izkoristile po lastni volji. Da bi si �enske znotraj svojega delavnika lahko privo�"ile
"as za zabavo in dru�enje, je bilo zanje nekaj nepojmljivega. Bile so tako
obremenjene, da si niso mogle niti predstavljati "asa za zabavo, saj jim je komaj
uspelo narediti, kar je bilo nujno potrebno. Ko smo doma"inko povpra�ali, kako so se
�enske med prostim "asom zabavale in kak�ne igre so najpogosteje igrale, nam je
odgovorila tako: »Ne, ne. Smo mele za plest, za prest. Js sm sprela volne, ne bi stala
niti u tej hi�i, kaj sm prela klopke. En teden sm prela, en teden sm plela« (Marija
Stepan"i"). Druga pa nam je na to vpra�anje odgovorila s stavkom: »So bile druge
skrbi« (Augustina Marke�i"). �enske niso imele navade zabavati se in se dru�iti,
sploh pa niso igrale dru�abnih iger. Doma"inka nam je pojasnila: »�enske niso
igrale. Pri nas niti karte niso igrale �enske, samo mo�ki« (Marija Stepan"i"). Za
doma"inke je dru�beni dogodek bil tesno povezan z vsakdanjimi opravili in
obveznostmi. Kot so nam povedale, jim je bilo v veliko veselje �e to, da so lahko
pletle v dru�bi drugih �ensk in so tako lahko klepetale in kaj zapele. Gospa Marija se
84
tega spominja tako: »[�] Zve!er smo plele nogavice, tako po doma!e in klepetale.
Tako je �ou !as napred. To je blo �ivljenje« (Marija Marke�i"). Na tak na"in so
hkrati bile v dru�bi in opravljale svoje delo ter tako zdru�ile obveznosti in dru�enje.
Mnenja, o zabavi in igrah, ki so nam jih zaupale Istrijanke, pri"ajo o tem, da
se jim je "as, porabljen za igro, zdel slabo izkori�"en. Seveda so �enske igranje za
zabavo povezovale z 'mo�kim' na"inom igranja, ki so ga ozna"ile kot nekaj
neprimernega, nepotrebnega in nekoristnega ali celo �kodljivega. Razlog za tako
negativno mnenje o igrah lahko najdemo predvsem v mo�kem pretiravanju pri
igranju in v dejstvu, da igra v �enskem na"inu �ivljenja ni imela skorajda nobene
vloge. Izjema za dru�enje in zabavo, kjer so bili prisotni tako mo�ki kakor �enske, je
bila va�ka veselica. �agra je za ve"ino �ensk bila edini neobremenjujo"i dogodek,
kjer so se sprostile in zabavale. Istrijanom pa je igra predstavljala pomemben
dru�beni dogodek. Zabavo, dru�enje in igranje so si lahko privo�"ili, in zato je igra v
njihovem vsakdanu imela pomembno mesto.
Igra mora cantada je mo�ka igra, zato so �enske bile iz tega sveta izvzete. Ko
smo doma"inke vpra�ali, kaj je mora cantada, smo dobili (enotni) odgovor, da je to
»Igra, ki igrali mo�i« (Augustina Marke�i"). Glede na to, da se je ve"ina doma"ink z
moro sre"alo �e v otro�tvu, saj so de"ki kmalu posnemali odrasle mo�akarje in moro
igrali tudi sami, smo predvidevali, da bodo �enske moro dobro poznale, vendar ni
bilo tako, ker se same z igro niso nikoli ukvarjale. Ve"ina �ensk nam ni znala
razlo�iti, kaj mora pravzaprav je, kak�na so pravila in kako igra poteka. Vedele so le,
da se med igranjem kri"i in vzklika.
Istrijani so moro po navadi igrali v va�ki gostilni. Gostilna je veljala za javni
prostor in kot taka je bila domena mo�kega. Ni se spodobilo, da bi �enske zahajale v
gostilno, pa tudi pri mo�kih v gostilni niso bile za�elene. Dejstvo, da �enske niso
vedele veliko povedati o mori, lahko razlo�imo prav s tem, da sploh niso imele
prilo�nost biti pri"a igranju. Tudi na va�kih veselicah je bilo organizirano tako, da so
tekmovanja more bila zadnji dan (v ponedeljek), ko je bilo praznovanja, plesa in
zabave konec. Na ta dan so se zbrali samo zagrizeni mora"i, pripravljeni na
tekmovanje.
�enske igranja more cantada v ve"ji meri niso odobravale. V bistvu mora
cantada kot igra ni bila problem. Kar je za �enske predstavljalo najve"jo te�avo, je
85
bilo popivanje. Mora�ka zabava se je po navadi zavlekla do zgodnjih jutranjih ur,
zato je bilo skoraj nemogo"e, da bi se mo�je domov vrnili trezni in mirnih �ivcev.
Poleg strahu pred zastavo premo�enja je za �enske predstavljalo te�avo tudi to, da so
se mo�je domov vra"ali opiti in razjarjeni ter so razgrajali po hi�i. Jezni in razo"arani
zaradi igre so se velikokrat zna�ali nad dru�ino. »Mo�, ko pije, je hudi!, zna�«
(Marija Stepan"i"), je stavek, ki ga je izrekla doma"inka. Doma"inke so o mori bolj
ali manj imele enako mnenje. Povezovale so jo s pono"evanjem, pitjem alkohola in
izgredi. Ko smo doma"inko vpra�ali, ali dr�i, da so mo�je zaradi igranja more bili
cele no"i zdoma, nam je odgovorila: »Celo no!! Ja! Ja, kaj so jih brigali otroci
doma! Ma ja, daj, daj. Moj koji krat se je anka opiu, pa je pr�u domou, jih je hito
prek posteje. Jih je jimo 12. Jih je hito !ez postejljo tam. Enga sen enega tan. Tan je
biu pepeu, tam je blo groza, kor je« (Marija Stepan"i").
Zaradi podrejenega polo�aja, ki so ga imele �enske v primerjavi z mo�kimi,
so bile primorane sprijazniti se s tem, da so mo�je zahajali v gostilno igrati moro in
(po)trpeti no"na razgrajanja. Doma"in nam je to potrdil: »Ponekod �ena ni imela
besede. Ni mela kaj re!, je bla tiho, kadar je mo� pri�u pijan domov. Je mogla bit
tiho, da ni �e kej dobila« (Klavdijo Ugrin).
Odnosi v dru�ini pa so se od dru�ine do dru�ine razlikovali. Ponekod je
�enske u�ivala ve"jo avtoriteto, vendar je ne glede na to bilo nemogo"e misliti, da bi
se �ena postavila mo�u nasproti in uveljavljala svojo besedo. Sledi zgodba, ki nam jo
je zaupala doma"inka: »[�] Jas sm mela mo�a, ki je zmerom pojau rad, biu u dru�bi.
Sm ga !akala doma, in ko je pri�u sm mu rekla: Ma kaj te ni sram! �tiri otroke sm
mela. Da te ni sram, da te !akam tle do desete, enajste ure, da pride� zve!era, sn
rekla. Zdej ji tu ve!erjo na. Na poji. Poji, tu ima� ve!ero. Poji si jo, je reku. Sm rekla,
hvala lepa! Zna�, se u�ali�! Je �u lepo iz kuhnje van, da bo �u gor po stopnicah in
kar je �u, da bo �u gor, je reku: E ne, ne. Bom ve!erau. In je pr�u, me objeu in
poljubu. Uprosti mi, ki sm pogre�u in tu je blo �ivljenje. Ni blo kreganja. Se je !lovek
potola�u sam« (Marija Marke�i"). �enske niso imele veliko izbire. Morale so biti
potrpe�ljive in marsikaj potrpeti in pretrpeti.
Neza�elenost �ensk v gostilnah je bila tako velika, da jo je ve"ina �ensk "utila
kot prepoved. �ena si ni upala iti v gostilno poklicati mo�a niti v primeru, ko je
pri�lo do kak�nih te�av in je potrebovala njegovo pomo", kaj �ele, da bi v gostilno
86
zahajala za zabavo. To je potrdila tudi doma"inka: »Ne, ne takrat. �ena ni smela
enkrat prit, da je vido mo� u o�tarijo. Nanka za ga klicat, ko je otrok doma bilo
bolano, ga ni smela prit iskat. Ja! Je blo tako, nima� kaj. Res! Ni blo lahko. Niti
danas ni lahko, ma niti takrat ni blo lahko. Za �ene posebno, ki so mele pouno otrok«
(Marija Stepan"i"). Tudi informant nam je potrdil, da �ena ni bila dobrodo�la v
gostilni, �e posebno takrat, ko so se mo�je zbrali in imeli mora�ke ve"ere:
»Problemou je blo, tudi sporou u dru�ini zaradi tega. Samo so bli spori, ki so se
poravnali, ni ku danes, da �ena ima besedo. Je blo u dru�ini � Tihi dnevi so bli. Je
blo vsega, tudi kreganja, ampak strogo u � Da bi pri�la �ena u gostilno kri!at na
mo�a, to pa, to pa � Ne. Js znam to zato, ki sm biu u gostilni. Da bi �ena pri�la �
ouu Marija �« (Klavdijo Ugrin). Med Istrijani je vladalo tudi mnenje, da je �ena
'potra �figa'30. Doma"in nam je povedal tako: »Buhvari, ku ti je pri�la �ena, ko si
igrau na moro, si zgubu � �fortuna« (Zvezdan Fortuna). Tudi drugi informant je
potrdil: »Enkrat je bla �ena pegola31, so rekli« (Klavdijo Ugrin). �enska v gostilni je
bila neza�elena, in da bi pri�la v gostilno po mo�a, je tedaj bilo nekaj nepojmljivega.
Oglejmo si �e eno tako zgodbo, ki pri"a o te�avah �ensk zaradi odsotnosti
mo�a zaradi igranja, ki nam jo je zaupala doma"inka: »[�] Enkrat je �la moja ta�!a.
Ma niti ne moja ta�!a � je bla puna otrok � njena mama, je �la iskat mojega tasta
tam, ki so igrali u Pregari, ki je bila o�tarija enkrat. Ga je �la iskat, je rekla: Si �e
dva dni tukaj, je rekla. Hoj domu, je rekla, uni otroki doma !ejo poginit, je rekla. Hoj
domu. Je reku, hote domu, je reko. Hote spat, je reko, in mene pustite na miri. Ja, ko
grem danes domou, ko jutre. Vi�, tako je blo. Niso se pustili mo�i, da jih gre� iskat.
Ma niti danas, eni se ne pustijo« (Marija Stepan"i").
Da so �enske zaradi igranja more trpele in se zaradi tega hudovale, ni bilo
presenetljivo. Marsikatera Istrijanka sploh ni �elela govoriti o svojih izku�njah glede
more in se je izgovarjala, da ne ve, kako je bilo, da more ne pozna, in zato ne more
ni"esar povedati, ali pa so govorile o zgodbah drugih �ensk. Priznati, da je mo�
pogosto bil zdoma zaradi igranja more, da se je vra"al pijan in nasilen ter da se je
zadol�eval, zagotovo ni lahko. Vendar pa smo se pogovarjali tudi z doma"inkami, ki
niso imele te�av povedati, kako je bilo in kaj vse so morale pretrpeti. Doma"inka
30 Izraz 'porta �figa' je nare"na popa"enka italijanske besedne zveze 'porta sfiga', ki pomeni, da nekaj ali nekdo prina�a smolo, nesre"o. 31 Italijanski izraz 'pegola' v slovenskem prevodu pomeni smola.
87
nam je glede mo�kih pono"evanj in igranj jezno povedala: »Ja, ja! Ni blo va�no
doma, da je 10 otrok ali 15. Ni blo va�no ni!. Va�no, da oni grejo naprej tako«
(Marija Stepan"i"). Na konkretno vpra�anje 'So otroci in �ena strastnega mora"a
trpeli zaradi njegovega igranja?' smo dobili v odgovor: »Ja i kaj pa! Anka mrla je
zaradi tega � 38 let, je mrla in pustila sedem otrok � 5 mrtvih i sedem �ivih. Ja, ja.
Vse to je blo« (Marija Stepan"i").
Mora�ki ekscesi niso bili vsakdanja praksa. Res so mo�je pogosto hodili v
va�ko gostilno igrati moro cantada, vendar je bilo to bolj umirjeno. Odnos do igre
mora cantada, ki so si ga ustvarile �enske, je bil odvisen od mo�eve prevzetosti z
igro, saj so moro spoznavale le prek mo�a. !e je igranje bilo pretirano, je to
zagotovo za vso dru�ino predstavljalo problem, ker je taka igra prinesla samo gorje.
O tem nam je pripovedoval tudi mora" sam: »Tako je. Odvisno je vse, kako je blo
doma organizirano. Nekateri mo�i so �li in so poznali meje. So vrgli dve partidi, tri
partidi in so �li domou. Vsekakor so ble bolj potrpe�ljive, sej ni meu drugega. Takrat
ni blo televizije, ni bilo ni!. Ona je bla okupirana z otroci, vsi polno otrok in tako.
Torej je blo ponekod hudo, tudi zaradi tega so otroci trpeli, !e je mo� zapravu kak�en
�oldo za en liter vina. Takrat ni blo slu�be. Takrat je blo malo, je �el, !e je �el kopat
nekomu na �ornado, so rekli, je dobu tista dva �olda, in !e zve!er je �ou domu in jih
je zapravu u gostilni, zadovoljstva ni bilo sigurno« (Klavdijo Ugrin).
Ena izmed informantk iz Pregare je v preteklosti za dodaten zaslu�ek
prodajala vino. Temu se je tedaj reklo, da je imela '�pacjo', torej neki prostor, ki je
veljal kot gostilna. Zaradi te gostinske dejavnosti je bila ena od redkih �ensk, ki je
imela mo�nost biti prisotna pri mo�kih igralni�kih ve"erih. Brez pomislekov je
pritrdilno odgovorila na vpra�anje, ali dr�i, da so mo�je cele no"i igrali moro,
popivali, se prepirali in na koncu celo pretepli. »E, kaj pa, kaj pa?! Enkrat so se eni
toukli in vargavali s kamnjem, drugega niso imeli, ma s kamnjem so si dali.« In
dodala: »Zato niso pustili. Pol so zabranili zaradi ..., ki so se tolkli. Uni, ki je dobu,
je biu veseu. Uni, ki je zgubu, bi se biu touku, in �e !e je piu, je blo tolko ve!« (Marija
Stepan"i"). Potrdila je tudi, da so mo�je radi in zelo pogosto igrali moro: »[�] Ma
tudi u delavnike, te, ki niso bli u �lu�be. Pr kapeli so igrali, ki pri nas u Pregari ni
bla u�tarija. [�] Uuu, so igrali so, kaj ne. So igrali na moro, na karte, se kregali, se
toukli, vse kar #e�« (Marija Stepan"i").
88
V nasprotju s �tevilnimi �enskami je doma"inka, ki je zaradi gostinske
dejavnosti bila v stiku z mo�kim igralni�kim svetom, vedela, da je bila mora v
dolo"enih obdobjih prepovedana. Tega se spominja takole: »Enkrat so pustili, da so
igrali, �e ko je bil moj pokojni nono, so igrali. Cele no!i! Samo pol niso pustili ve!,
da ki se dela � Ki se kregajo, pole se tou!ejo. Tisti, ki ne dobi, dela greh, zato niso
pustili. In zdej so za!eli nazad. Samo � Mislim � Prou u javnem lokalu ne igrajo.
Samo tako na vasi ja« (Marija Stepan"i"). Povedala je, da je bilo tudi pozneje pod
Jugoslavijo igranje more �e vedno prepovedano: »Ja, js ne znan, zakaj so zabranili.
Ni blo re!eno, zakaj. Ne znan, lahko tej vi�ji so znali, za kaj, ma mi nismo znali,
zakaj so zabranili. Ni bilo dosti !asa ni!. So igrali samo karte. Bri�kolo in tre�et«
(Marija Stepan"i").
»Boh te !uvaj pija!e,« so besede, ki mi jih je povedala doma"inka iz Pregare
in dodala, da »Vsaka igra i pijanstvo, gorje !loveki« (Marija Stepan"i"). Ta dva
izre"ena stavka prikazujeta mnenje, ki si ga delijo vse doma"inke glede mo�kega
igranja more cantada in popivanja. Ne glede na to, da so doma"inke moro cantada
slabo poznale, so o njej vedele dovolj in zaradi nje do�ivele marsikaj, da so si o igri
ustvarile negativno mnenje.
89
16. TEORIJA IGRE NA PRIMERU MORE CANTADA
Na za"etku naloge smo navedli teorije igre, s katerimi smo razlo�ili in
predstavili smisel, namen in zna"ilnosti ter vloge iger v na�em �ivljenju. V
nadaljevanju bomo zna"ilnosti omenjene teorije konkretizirali na primeru
raziskovane igre mora cantada. Pri tem se bomo naslanjali najprej na J. Huizingov
razdelek 'O izvoru kulture v igri' in nato na R. Cailloisovo delo 'Igra in ljudje' v
knjigi 'Teorija igre'. Poglavje bomo tako razdelili na dva dela. V prvem delu se
bomo ukvarjali z osnovnimi lastnostmi igre mora cantada. V drugem delu pa bomo
obdelali kategorije igre in jih konkretizirali na primeru igre more cantada.
16.1. Lastnosti in zna"ilnosti igre mora cantada
Za"nimo z aplikacijo (Huizingovih) splo�nih lastnosti iger na konkretno igro
mora cantada.
Igra je svobodna dejavnost. To pomeni, da igra ne sme biti fizi"na prisila ali
obveznost, saj bi kot taka izgubila privla"nost, veselje, razvedrilo in s tem svoje
bistvo. Mora cantada je kot igra torej svobodno delovanje, s katerim se igralci
ukvarjajo v prostem !asu. Prostega "asa, ki bi ga posameznik izkoristil po svobodni
volji, v kme"kem okolju, kjer se zaradi �tevilnih opravil dan zgodaj za"ne in pozno
kon"a, ni veliko. Vendar pa se, ko se ponudi mo�nost, doma"ini v veliki ve"ini
svobodno odlo"ajo za igranje more predvsem zato, ker jim igra nudi u�itek, zabavo
in zadovoljstvo. Igra mora cantada je zamejena z (vnaprej) dolo!enimi in
natan!nimi prostorskimi in !asovnimi mejami, kar jo lo"i od ostalih podro"ij
vsakdanjega �ivljenja. Lahko bi celo rekli, da je prostorsko in !asovno
povzdignjena iz vsakdanjega �ivljenja. In prav v tem se ka�e njen smisel. Igra
mora cantada je kot beg iz vsakodnevnega, rutinskega kme"kega �ivljenja in zato
izjemnega pomena za Istrijane. Je sprostitev in zabava, ki se razlikuje od obi"ajnega
�ivljenja in igralce ponese v svet igre, ki jih popolnoma prevzame in v katerega se
v�ivijo z izjemno resnostjo. Ta mora�ki svet se ob koncu igre kon"a in takoj se
ponovno vzpostavi obi"ajni, pravi svet. Igra mora cantada je torej fiktivna, saj jo
90
spremlja »posebna zavest o drugotni realnosti ali odkriti nerealnosti glede na
obi"ajno �ivljenje« (Huizinga et al., 2003, 148). Pomembno je opozoriti na mo�nost
ponavljanja igre, saj se igro lahko po �elji ponovi takoj, ko se kon"a. Torej je
ponovljiva. Resen odnos do more cantada je pogojen s spo�tovanjem pravil igre.
Pravila igre so izjemnega pomena, saj vzpostavljajo red in dajejo ob"utek, da je igra
resna zadeva. Ne glede na pravila igre je igralec znotraj meja pravil svoboden in
lahko znotraj teh okvirov prosto i�"e mo�ne poti do zmage, kar ga vznemirja in mu
vzbuja prijetno napetost in negotovost. Pri igri mora cantada so pravila enostavna,
vendar so ne glede na to izrednega pomena in brezpogojno zavezujo"a. Takoj, ko
igralec prekr�i pravila, igra izgubi smisel in je pokvarjena. Igra s pravili vzpostavi
red, ki prina�a za"asno in omejeno popolnost, kjer imajo vsi igralci enake mo�nosti
in so vsi enako pomembni. Bistvo igre je, da mora biti negotova. Razplet more
cantada »ne sme biti dolo"en, rezultati pa ne vnaprej dose�eni, pri "emer mora biti
igralcu prepu�"ena dolo"ena prostost, da na lastno pobudo uporablja iznajdljivost, ki
je nujni pogoj igre« (Ibid.). !ar igre je prav v tem, da je vse do konca razplet
nepredvidljiv, kar v nas povzro"a napetost, ki prav tako velja za pomembno lastnost
igre mora cantada. Igra v sebi tako nosi tudi estetski zna!aj. Mora cantada je torej
lepa. Kot taka »izziva nek prese�ek, kajti omogo"a dvig iz vsakdanjosti v vi�ine
lepote in svetega« (Ibid., 342). Omenimo �e neproduktivnost kot zna"ilnost igre, ki
pa pri igri mora cantada po navadi ne dr�i. Igra v osnovi naj ne bi ustvarjala dobrin
ali bogastva, vendar, kot vemo, pri mori temu ni bilo tako. Lastnost 'neproduktivnosti
igre' ne velja za igre, kjer se z razli"nimi vlo�ki stavi na zmago (kakor je bilo v
navadi pri mori), ampak velja pri igranju zgolj zaradi veselja do igre, kjer zmaga ne
prina�a nobenih priigranih dobrin (Huizinga et al., 2003).
16.2. Pomen tekmovanja, sre"e, vrtoglavice in mimikrije pri igri mora
cantada
V nadaljevanju bomo na igro moro cantada aplicirali �tiri (Cailloisove)
kategorije igre. To so tekmovalnost (agon), sre"a (alea), mimikrija (mimicry) in
91
prevzetost (ilinx), ki imajo pri igrah pomembno vlogo. Na konkretnem primeru more
pa bomo predstavili tudi paido in ludus.
Tekmovanje in boj za zmago in s tem povezano dokazovanje je pri ve"ini iger
osrednja lastnost in namera. Tako je tudi pri igri mora cantada. Kakor smo �e
ve"krat omenili, je mora nabita s tekmovalnostjo in dokazovanjem, zato so se mora"i
za zmago pripravljeni bojevati do konca. Igralci za"nejo z enakimi za"etnimi
mo�nostmi in tisti, ki mu uspe dokazati premo", zaslu�eno u�iva slavo in ugled.
Agon oziroma tekmovanje lahko tako ozna"imo kot najpomembnej�o komponento
igre mora cantada.
Druga kategorija zadeva vlogo sre"e v igri oziroma aleo. Sre"e v igri ni
mogo"e zanikati, saj je ta odvisna od usode in naklju"ja, zato nanjo ne moremo
vplivati in o njej ne moremo odlo"ati. Sre"a ali nesre"a je pomemben element igre, ki
lahko pozitivno ali negativno vpliva na kon"ni izid. Pri igri mora cantada sre"i ne
moremo pripisati bistvenega pomena, ker je mora psiholo�ka igra in ne igra na sre"o.
Razlikovati moramo igre, pri katerih igralec za zmago stavi vse le na sre"o, in take
igre, kjer se igralec za zmago bojuje z znanjem, trudom in iznajdljivostjo. Govorimo
o igrah, pri katerih se igralec ne zana�a in ne upa na sre"o, ampak stavi na svoje
sposobnosti. Trdimo torej lahko, da izid igre mora ni odvisen zgolj od sre"e ali
usode, ampak predvsem od uigranosti in znanja mora"a, kar smo podrobneje �e
opisali in razlo�ili. Med igranjem more cantada je sicer kombinacija agona in alee
mogo"a, vendar pa je alea stranskega pomena. Pri tem mislimo, da zmaga more
cantada ni odvisna zgolj od sre"e, seveda pa lahko ta pripomore k zmagi.
Ilinx oziroma vloga 'vrtoglavice' ima pri mori posebno mesto. Ponovimo, da
se, po Cailloisovi razlagi, ilinx nana�a na tiste igre, ki ustvarjajo vrtoglavice in
igralcu dajo ob"utek, da se lahko za dolo"en "as 'poru�i normalno zaznavanje', in ki
lahko zavesti vsilijo 'nasladno paniko' (Huizinga et al., 2003). Lo"imo moralni in
fizi"ni ilinx. Prvega dose�emo prek intenzivnega navdu�enja, drugega pa s pomo"jo
telesa, s katerim sledimo igri. Mora kot strastna igra, ki v celoti prevzame igralca,
brez ve"jih te�av ustvari ilinx. Vsaka dobljena to"ka pri mori cantada za igralca
predstavlja veliko navdu�enje, ki se z vsako naslednjo to"ko �e stopnjuje, tako da je
na koncu navdu�enje, ki se polasti posameznika, tako intenzivno, da ga lahko
primerjamo z vrtoglavico ali transom. Zaradi posebnega na"ina igranja je pri mori
92
cantada 'moralni ilinx' prepleten s fizi"nim. Mora" je igri v celoti predan, saj za
igranje potrebuje svoje telo, misli in glas. K temu, da je ilinx pri mori cantada tako
mo"an, poleg strastnega igranja pripomore tudi u�ivanje alkohola med igro. Ne glede
na po�ivljajo"o substanco lahko mora igralce v celoti prevzame in jim tako nudi
(moralni in fizi"ni) ilinx, vendar z u�ivanjem alkohola pride do tega hitreje in je �e
bolj intenzivno.
Igra igralce popelje v fiktivni svet, kjer se v�ivijo v igrano vlogo (vlogo
igralca) in sprejmejo za"asna pravila igre, ki so nujno potrebna, da igra za�ivi. Po
Cailloisovem mnenju prav to omogo"i mimikrijo ali zakrinkavanje. Med igranjem
more se igralci tako znajdejo v (drugem) svetu, ki je povzdignjen nad realnost.
Igralec za"asno 'odlo�i' vse svoje �ivljenjske vloge razen vloge mora"a. Prav to
v�ivetje ga privede do tako strastnega igranja, da pozabi na vse svoje obveznosti in
tisti trenutek �ivi samo za igro in zmago.
S pomo"jo Cailloisove teorije potegnimo vzporednico in poka�imo na
medsebojno prepletanje agona, mimikrije in vrtoglavice (ali zanosa) pri igri mora
cantada. Za gledalce, ki v igri ne sodelujejo, je tekmovanje obenem tudi neke vrste
spektakel. Tekmovalnost igralce privede do mimikrije, torej do v�ivetja v igralsko
vlogo, kjer �ivijo fiktivni svet kot trenutno realnost. Intenzivna v�ivetost pa
vzpodbudi tudi ilinx. Biti pri"a strastnemu, napetemu in temperamentnemu igranju
more cantada je dejansko primerljivo s spektaklom, kjer imajo mora"i vlogo
akterjev. Igralci so med igranjem nabiti z energijo in prevzeti s svojo trenutno vlogo,
kar se ka�e prek izrazite mimike in divje gestikulacije ter kri"anja, in prav to je
izredno zanimivo in spremeni igranje v spektakel, ki ga je vredno gledati.
Omenimo �e dva termina, ki ju je skoval R. Caillois, in sicer paido in ludus,
ki ju prav tako lahko apliciramo na igro mora cantada. Paida se ka�e kot �elja po
zabavi in sprostitvi, ki je pri mora"ih ne manjka, ludus pa kot urjenje in boj proti
oviram in te�avam, ki jo postavlja igra mora cantada sama.
93
17. MORA CANTADA KOT POMEMBEN DRU�BENI DOGODEK
Podrobneje poglejmo, kak�en je socialni pomen dru�abne igre mora cantada.
Za doma"ine slovenske Istre (je) mora cantada namre" predstavlja(la) pomemben
dru�beni dogodek.
�ivljenje na vasi je bilo v primerjavi z mestnim �ivljenjem precej enoli"no.
Kmetovanje zahteva rutinska dela, ki se za"nejo zgodaj zjutraj in kon"ajo pozno
zve"er. Monotonost in vsakodnevno naporno delo je utrujajo"e, ne le fizi"no, ampak
tudi psihi"no. Zato je dru�enje v takih razmerah izrednega pomena. �e ve", lahko bi
rekli, da je nuja, kajti "loveku omogo"i razbremenitev in sprostitev negativne
energije, ki se nabira zaradi frustracij in naporov pri izpolnjevanju obveznosti v
vsakdanjem �ivljenju. Sprostitev in 'odklop' od vsakdanjih skrbi, ki ga nudi dru�enje
in igranje, pomeni nekak�en 'beg iz realnosti', kar je za normalno funkcioniranje
posameznika pomembno in potrebno. V vaseh so bili prikraj�ani pogostih prireditev
in izjemnih dogodkov, ki so bili zna"ilni za mesta, zato so za dru�enje in zabavo
uporabljali va�ko gostilno, ki je veljala za osrednji prostor socialnega dogajanja.
Mora cantada je kot dru�abna igra pri dru�enju, zabavi in sprostitvi
doma"inov imela nadvse pomembno vlogo. Predstavlja(la) (je) element dru�enja, ki
(je) vpliva(l) na dru�beno povezanost in ob"utek pripadnosti dolo"eni skupini. Taka
dru�enja mora"e povezujejo in omogo"ijo vpetost v interakcijo, ki se zaradi
kontinuitete razvije v odnos, in sicer mora�ki odnos. Avtor J. R. Kelly tovrstno
pomembno pozitivno socialno interakcijo med posamezniki razlo�i s pomo"jo
njihovih izjav, kot je 'U�ivam v dru�bi.' in 'Imam ob"utek pripadnosti.', kar ka�e na
svobodno izbiro in �eljo po dolo"eni aktivnosti (Sadar, 1991). Slednje vsekakor velja
za igralce more, saj trenutek igranja predstavlja magi"en trenutek za vse udele�ence.
Dru�abna igra igralce povezuje v namerah, �eljah in ciljih. Vsrka jih v svet igre, kjer
imajo vsi enake mo�nosti in se vsi bojujejo za zmago. Med igranjem se �ivljenja
igralcev sre"ujejo in prepletajo, kar spodbuja razvoj ob"utka pripadnosti svoji
(igralski) skupini in krepi skupinsko mo".
Mora je tradicionalna istrska igra in kot taka del tradicije, ki se ohranja v
spominu in praksi z aktivnim igranjem. Navada in kontinuiteta igranja pripomoreta
ali celo omogo"ita, da se dolo"ena dru�bena praksa spremeni v tradicijo. Kolektivni
94
spomin (ki je sestavljen iz individualnih spominov) igro o�ivlja in obenem osmi�lja
eksistenco mora�ke skupnosti. Kolektivni spomin je hkrati lahko tudi socialni
spomin, kar dejansko tudi je. Igro mora cantada lahko potemtakem ozna"imo kot
dedi�"ino, ljudsko izro"ilo in kulturni element.
Igranje more je navada. Je dejavnost, ki se ohranja in nenehno ponavlja.
Dejstvo, da se je igra mora cantada ohranila skozi "as ter da se medgeneracijsko
prena�a in ohranja, ka�e na to, da je za doma"ine predstavljala in �e danes predstavlja
pomemben del vsakdanjega �ivljenja. Zato �e enkrat poudarimo, da so prav ta
kontinuiteta, trajanje in ponavljanje igri omogo"ili postati del tradicije. Mora se kot
tradicija skozi "as ni spremenila. !as in dru�beno-kulturne spremembe niso vplivale
na igro kot tako (obliko in na"in), so pa vplivale na pogostost igranja, saj je mora v
dolo"enem obdobju bila prepovedana igra. Ne glede na to so jo igrali in ohranjali in
prav prek igre se je razvijal ob"utek pripadnosti. Igranje je krepilo kohezivnost
skupine in utrjevalo razmerja mo"i in avtoritete. To lahko razumemo v dveh smislih.
Prvi ka�e na mo" in upor skupine do oblasti, kajti kljub prepovedi so igrali moro.
Drugi" pa so se igralci sami med seboj, torej znotraj skupine, prek igre dokazovali in
merili, kdo je bolj�i.
Zaradi kompleksnosti igre mora cantada kot dru�abne igre je ne moremo
omejiti in definirati zgolj kot zabavo, kajti, kot smo videli, v sebi skriva �tevilne
pomembne dru�bene elemente in pomene. Najmanj kar mori lahko pripi�emo, je to,
da je izjemen instrument za vzpostavitev socialne interakcije in medosebnih
odnosov, torej nepogre�ljiv instrument za dru�enje.
17.1. Mora cantada kot va�ki dru�beni dogodek in del va�ke oziroma
kme"ke kulture
V nadaljevanju bomo podrobneje razdelali razlike med va�ko oziroma
kme"ko tradicijo in mestno tradicijo ter opozorili na razlike, ki nastanejo, ko tradicija
preraste v kulturo. Pri tem se bomo naslanjali na teorijo R. Redfielda. Ugotovitve
bomo konkretizirali s predmetom raziskave, in sicer z igro mora cantada, ki
predstavlja idealen primer va�ke dejavnosti, ki je skozi tradicijo prerasla v kulturo.
95
Igra mora cantada je (bila) prisotna predvsem na pode�elju oziroma v vaseh.
Odmaknjenost od mesta je glasni in strastni igri omogo"ila razvoj in ukoreninjenost
ter preoblikovanje v tradicijo. Igra mora cantada se je zaradi aktivnega igranja
ustalila v navadah istrskih kmetov in je s"asoma prerasla v tradicijo ter tako postala
tudi del kulture. Dejstvo, da se je igra razvijala na istrskem pode�elju in jo
potemtakem lahko ozna"imo kot del specifi"no kme"ke ali va�ke kulture, pri"a o
mo�ni razliki med t. i. kme"ko in mestno tradicijo in kulturo. Te razlike slonijo na
razli"nem na"inu �ivljenja, vrednotah in prednostih, ki so se skozi "as izoblikovale
na vaseh v primerjavi z mesti in nasprotno.
O teh razlikah je pisal teoretik R. Redfield32. Tradicionalno dru�bo kot
nasprotje moderne dru�be je ozna"il z izrazom »folk-society«. »Folk-society« je
opredelil kot kontrast mestne dru�be in ga ozna"il kot relativno osamljeno skupnost
ali srenjo, ki je po navadi majhna in »v veliki meri avtosubsisten"na« (Ju�ni", 1978,
292) in zato »dokaj notranje enotna« (Ibid.), v kateri prevladujejo direktni odnosi in
kjer »socialni prostor obvladuje vse druge prostore« (Ibid.). Pri taki skupnosti so
sorodstveni odnosi temeljni del, »na katerem sloni dru�bena organizacija« (Ibid.).
Gospodarstvo je v osnovi kme"ko in v njem prevladuje tradicionalna tehnika
obdelave ter minimalna delitev dela. Pomembno vlogo ima tudi religija in po navadi
je privr�enost tradicijam z njo prepletena (Ju�ni", 1978). Vse omenjene zna"ilnosti v
osnovi veljajo tudi za pode�elski del slovenske Istre, kjer je prevladovalo kme"ko
prebivalstvo in kme"ki na"in �ivljenja.
R. Redfield izraz »folk-society«33 razvija naprej in pride do koncepta
»kme"ka srenja«. Redfieldov koncept »kme"ka srenja« se ukvarja z vpra�anjem
kmetov in kme"kega na"ina �ivljenja in vrednot, ki se izoblikujejo v tradicionalni
kme"ki dru�bi (Ju�ni", 1987). R. Redfield torej »govori o va�ki ali kme"ki kulturi � v
nasprotju z moderno civilizacijo � kot 'delni kulturi'34, ki pomeni 'ruralno dimenzijo'
32 Z R. Redfieldom (v mehi�kem mestecu Tepoztlánu) se za"enja »severnoameri�ka antropolo�ka tradicija preu"evanja srednjeameri�kih dru�b« (Wolf, 1999, 293), ki se je razvila in »pozneje postala znana kot preu"evanje lokalnih skupnosti (community studies) in predvsem kot preu"evanje kme"kih � in s tem kompleksnih � dru�b (peasant studies)« (Wolf, 1999, 293). 33 Izraz »folk-society« je nastal na podlagi preu"evanja Latinske Amerike, posebej Centralne Amerike ter dela Mehike (Ju�ni", 1978). 34 »Pojma delna dru�ba in delna kultura je vpeljal Alfred Kroeber. Kme"ke vasi so bile imenovane delne dru�be (in njihove kulture delne kulture) zato, ker se � za razliko od primitivnih vasi � nahajajo v okviru �ir�e (celotne) dru�be in kulture, tj. v okviru dr�ave. (Kroeber je bil zadovoljen z Redfieldovo rabo teh pojmov.)« (WOLF, 1999, 295).
96
neke civilizacije« (Ju�ni", 1978, 131). S. Ju�ni" nadalje razvije in razlo�i
Redfieldovo teorijo in nas opozori, da lahko zaradi razli"nih dimenzij kulture trdimo,
da je kultura vsake globalne dru�be deljena. Razlikuje visoko oziroma klasi"no ali
hierarhi"no kulturo, ki ustvarja veliko tradicijo, in pa va�ko srenjo s svojo nizko ali
ljudsko oziroma vodoravno kulturo, ki ustvarja malo tradicijo. Opozori, da je ta
delitev povezana in pogojena z razrednimi razlikami. Visoka kultura velja za kulturo
gospodujo"ega razreda. Je kultura privilegirane skupine, ki je utemeljena in
upravi"ena z interesom dolo"enega razrednega sloja, ki obenem velja za obrambo
dru�benega polo�aja. Nizka kultura pa je samo kultura izkori�"anih mno�ic (Ju�ni",
1978).
Po Redfieldu va�ka srenja s svojo ljudsko kulturo ustvarja malo kulturo. !e to
apliciramo na na� predmet raziskovanja, pridemo do ugotovitve, da je igra mora
cantada kot del ruralne dimenzije mala kultura. Ta delitev seveda dr�i v odnosu s
kulturo privilegiranih, torej visoko kulturo. Opozoriti pa moramo, da te dihotomije,
ki se je poslu�ujemo, ne uporabljamo zato, da bi pokazali pomembnost ene smeri
pred drugo, ampak jo uporabljamo zgolj za ponazoritev enakovrednega nasprotja
razli"nih kulturnih dimenzij. Prav te, med seboj razli"ne dimenzije kulture, pa
sestavljajo kulturno celoto dolo"ene globalne dru�be. Igra mora cantada kot mala
tradicija in kultura sestavlja pomemben in bistveni del istrske kulture.
Opozoriti moramo tudi na Ju�ni"eve opazke (na to temo), da va�ka srenja vse
bolj izginja ali je celo �e izginila zaradi industrijske dru�be in mestne civilizacije, ki
ju oblikujejo druga"ni vrednostni sistemi. Zato je mnenja, da je bolje govoriti o
marginalnih ali obrobnih dru�bah, ki nastajajo na prehodu med tradicionalno in
moderno dru�bo, predvsem v obdobju urbanizacije (Ibid.).
Obmo"je istrskega pode�elja, kjer smo opravljali raziskovanja o igri, lahko
tudi opi�emo kot obrobno dru�bo. Zanimivo je dejstvo, da ne glede na to, da je
obmo"je obrobne dru�be na"eloma lo"eno, je na razli"ne na"ine v nenehnem stiku z
moderno mestno dru�bo, s katero se prepleta, pa je igra mora cantada kljub temu �e
naprej ostala del t. i. kme"ke kulture. Zaradi vedno bolj zabrisanih mej med mestom
in vasjo bi bilo pri"akovati, da se bo igranje more na pode�elju opustilo, vendar temu
ni bilo tako. To pri"a o vlogi, ki jo je igra imela in ki jo �e vedno ima za Istrijane v
vaseh, in obenem pri"a tudi o vlogi, ki jo je mora imela oziroma, bolje re"eno, ki je
97
ni imela v mestih, saj se kot navada ni �irila v mesta. Prav to dejstvo, da je mora
cantada ostala zvesta svojemu (obrobnemu) okolju, pritrjuje trditvi, da (je) mora
predstavlja(la) dru�beni dogodek, ki je za doma"ine (bil) izrednega pomena.
Za Redfielda je »folk-society« tradicionalna dru�ba, ki »�ivi v nekem
posebnem so�itju z urbano dru�bo« (Ju�ni", 1978, 293). R. Redfield razlaga, da je
prav zato, ker dru�bi nista strogo lo"eni, ampak se do neke mere prepletata,
ohranjanje med seboj razli"nih tradicij mogo"e. Redfield meni, da odnos »folk-
society« do zunanjega sveta najbolje prika�emo s primerjavo odnosa mesto-vas
(Ju�ni", 1978). In prav to nasprotje nam omogo"a razumeti, kako in zakaj se je igra
mora cantada kot socialni dogodek in tradicija ohranila na vaseh.
98
18. MORA CANTADA DANES
V dana�njih "asih je igranje more cantada �e vedno zelo �ivo. To so
omogo"ili turnirji, ki so jih na vaseh v sklopu va�kih veselic za"eli organizirati
doma"ini. Danes ljudje nimajo toliko "asa, da bi se lahko tako pogosto ukvarjali z
moro kot v preteklosti, zato se moro v glavnem igra na �agrah. Doma"in nam je
razliko med moro danes in v preteklosti razlo�il takole: »Danes je bolj �portna stvar,
absolutno. Danes se ne gre niti za en liter, niti to. Je tisti pokal, ki si ga usak �eli
dobiti. Ampak ni, !e ne dobi�, ne dobi�. Ni kot taktat, takrat je bla neka nuja za dobit
ker � Sem �e povedau. Se je igralo, tam pero, usaka partita je en liter. Tan se je blo
treba � ali pamet, re!e� pla!a� en liter in grem. "im si pa za�ou u tisto strast, !e te
je to primlo, da mora� vrnit vedno ve!, se ti je kopi!lo litrou in zgube in potem so
nastale te razlike, ne. Danes pa tega ni. Ni problem pla!at en liter. Danes se zgodi,
da vr�emo mi �tirje. Jes zgubim in re!em, pride natakarica, to pija!o � Al pa dobim,
recmo, da dobim. To kaj je za pla!at � evo tle, da� in ne gleda�, da ki so oni zgubili.
Ni to cilj. Cilj je igrat. U�ivat u igri, ne pa u zaslu�ku. Takrat je blo te�ko pla!at.« In
�e dodal: »[�] U glavnem danes je �port. Kadar zgubi� al dobi�, se objamemo, se
pozdravimo: "au se vidmo u tej vasi. Torej, je tisti, ki zgubi ali ki !aka � Ku pride�
u finale, zgubi� pokal, da te uni premagau, si vseeno en mal!ek popaden, si biu rad
zmagau, pa vendar ni sovra�tva« (Klavdijo Ugrin). Drugi informant je �e dopolnil in
razlo�il: »Ko si pri�u pa na �agre, takrat je bila �fida. Posebno, !e si �ou u drugo vas
in tko, ki smo igrali. Tudi js in o!e smo igrali, tudi skupaj in je blo te�ko dobit sploh.
Ve� kako, dobi� vse, premega� vse in pol prit nazaj ponovno. Je blo hitro ve�, vsak
bot en liter vina je moglo prit gor, nima� kej, ni �ans« (Zvezdan Fortuna).
Danes pomeni igrati moro predvsem zabavo in prilo�nost za dru�enje. �e
vedno je pomembno zmagati, vendar ne zaradi (ekonomskega) vlo�ka, kakor je to
veljalo v preteklosti, ampak zgolj za dokazati in potrditi svojo nepremagljivost.
Mora"i se igranja lotijo resno in zagrizeno se trudijo dobiti pokal, ki je konkreten
dokaz, kdo je najbolj�i mora".
99
Slika 7: Pokali na turnirju igre mora cantada v Pregari
Vir: Mojca Sanabor, 2007
Glede na informacije in znanje, ki smo ga pridobili med raziskovanjem, si
upamo trditi, da igra mora cantada ne bo �la v pozabo. Igra za Istrijane namre" (�e
vedno) predstavlja pomembno in priljubljeno dejavnost, pa tudi veliko mladih
zanima igranje more. Ostaja pa odprto vpra�anje, ali bo igra med mlaj�imi
generacijami �e naprej tako priljubljena in prisotna dejavnost, kakor je zdaj, vendar
pa lahko ne glede na to zatrdimo, da mora cantada ne bo �la v pozabo.
Doma"inka nam je povedala, da se moro v vasi �e vedno veliko igra. To, da
se z igro ukvarjajo tudi mladi fantje, pa je potrdila s stavkom: »Tudi zdej, tu se
mladina dere zunaj« (Marija Marke�i"). Mnenje mora"a, ki se z moro sam ukvarja,
pa glede igre in igranja ni tako pozitivno: »[�] Takrat je blo to sigurno bolj
zanimivo, privla!no, ker ni blo drugega. Danes pa mislim da � Fanti danes, ka�en
se nam �e pridru�i. Mislim, da naslednje generacije, da bo to kon!ano. "e bo, ne bo
tako masovno in strastno in �e zmeraj na vasi, dela! od � na �agrah, no« (Klavdijo
Ugrin).
100
Slika 8: Mladi mora"i na turnirju igre mora cantada v Pregari
Vir: Mojca Sanabor, 2007
Da se mladi fantje z zanimanjem aktivno udele�ujejo turnirjev in posku�ajo
igrati, smo imeli prilo�nost videti na turnirju v Pregari (v sklopu �agre v "ast
va�kemu zavetniku Sv. Simonu). Veliko mladih mora"ev se je pri�lo pomeriti s
starimi, izku�enimi doma"ini. Tekme so bile trde in izkazalo se je, da je starej�e
igralce te�ko premagati.
Slika 9: Tekma med mladimi in starimi mora"i na turnirju v Pregari.
Vir: Mojca Sanabor, 2007
101
Informant Zvezdan Fortuna meni, da bi se izumrtju navade igranja more
izognili tako, da bi bolj pogosto organizirati turnirje, kjer bi ve" ljudi spoznalo igro
mora cantada. Prepri"an je, da bi zagotovo marsikdo tudi sam posku�al igrati in s
"asoma bi igranje postalo navada in se tako tudi ohranilo. Torej aktivno igranje in
�ir�e poznavanje igre mora cantada lahko dose�emo s pogostej�im organiziranjem
mora�kih dogodkov, kar bi zagotovo omogo"ilo in obenem pripomoglo k promociji
igre.
102
19. ZAKLJU!EK
Igra mora cantada je svobodno delovanje in obstaja tam, kjer jo igralci �elijo
igrati. V prostoru slovenske Istre se je kot priljubljena igra mo"no ukoreninila.
Aktivno igranje je omogo"ilo njeno ohranjanje skozi "as, zato jo lahko danes
ozna"imo kot istrsko tradicijo in kulturo. To trditev lahko podpremo z dokazi, da je
mora dedi�"ina, ki so nam jo zapustili na�i predniki in ki je kot ljudsko izro"ilo, ki se
prena�a iz roda v rod, preraslo v tradicijo, ter da je pomembno dru�beno dejstvo in
kot tako predstavlja element dru�enja, ki pri igralcih vzpodbudi �eljo po zabavi,
tekmovanju, dokazovanju in v"asih tudi dobi"karstvu. Zato lahko igro mora cantada
ozna"imo za pomemben kulturni element istrske kulture.
Igranje more za igrajo"ega predstavlja beg iz vsakdanje rutine, ki mu
omogo"i sprostitev in ga ponese v fiktivni svet, ki pa ga do�ivlja kot trenutno
realnost, v kateri vladajo to"no dolo"ena pravila in v katerem si igralec jasno zastavi
�eleni cilj. Ker je mora cantada strastna igra, mo"ne prevzetosti in v�ivetosti ni te�ko
dose"i. V tem pa se skriva igralni�ka past, in sicer hazarderstvo, ki je zaznamovalo
marsikaterega doma"ina. Da je mora cantada mo�ka igra, ki je �enske niso
odobravale, sem v nalogi dokazala in tako potrdila svoja za"etna pri"akovanja.
Problem igranja more cantada je bil predvsem v tem, ker je igra bila povod za to, da
so mo�je pono"evali, popivali in zapravljali "as in dobrine ter se razo"arani zaradi
(slabega) igranja zna�ali nad dru�ino. Nasprotno od pri"akovanj pa je bilo dejstvo, da
doma"ini in doma"inke niso poznali zgodovine igre. Ve"ina je bila mnenja, da je
mora italijanska igra, ki so jo v kraje slovenske Istre prinesli italijanski vojaki
oziroma doma"ini, ki so bili primorani slu�iti italijanski vojski. Vendar so me
raziskovanja pripeljala do druga"nega zaklju"ka, in sicer, da je mora izredno stara
ljudska igra, ki je prisotna tudi drugod po svetu. To pri"a, da je za ljudi bilo
pomembno le igranje more kot dejavnost, ne pa �ir�e vedenje o igri. Naj ob zaklju"ku
omenim �e nekatere te�ave, ki so se pojavile med raziskovanjem. Na prvo te�avo
sem naletela �e pri zbiranju in analizi razpolo�ljivih pisnih virov. Prvi", ker jih je
izredno malo, in drugi", ker vseh dobljenih informacij nisem mogla dodatno
preveriti. Prav zaradi pomanjkanja pisnih virov sem te�ko najdene informacije �elela
podrobneje raziskati in tako preveriti njihovo verodostojnost, kar pa ni bilo vedno
103
mogo"e. V veliko pomo" pri tem mi je bilo moje predhodno znanje o igri in logi"no
povezovanje ter sodelovanje z mora"i. Nekaj te�av so mi povzro"ili tudi intervjuji.
Ker se z informantoma in informantkami nismo osebno poznali, jim govoriti o sebi
in svojih izku�njah sprva ni bilo lahko. Predvsem pri doma"inkah sem marsikdaj
za"utila sram, nelagodje in nezaupanje, ko sem jih povpra�evala o te�avah in
negativnih izku�njah, povezanih z igro mora cantada.
Naj nalogo zaklju"im z besedami, da je raziskovanje in preu"evanje igre
mora cantada bilo, ne glede na vse te�ave, izredno zanimivo. Raziskava nas je
obogatila s pri"ujo"im dokumentom in z znanjem, ki razlaga igro. More cantada ne
moremo ozna"iti in omejiti zgolj kot igro, kajti igra kot kulturni element oziroma
kulturna oblika privzame trdno podobo, ki ostane v spominu ljudi in se prena�a s
tradicijo. Igra mora cantada je torej dolgoletna tradicija, ki prispeva k izredni
raznolikosti istrske kulture.
104
20. LITERATURA IN VIRI
$ Caillois, R. (1965): Igre i ljudi. Maska i zanos. Beograd, Nolit.
$ !. Sadar, N. (1984): Socialni in psiholo�ki faktorji sprememb v na"inu pre�ivljanja
prostega "asa. Dru�boslovne razprave, 1. Ljubljana, 126�132.
$ !. Sadar, N. (1989): Politika prostega "asa. Dru�boslovne razprave, VI, 8.
Ljubljana, 143�148.
$ !. Sadar, N. (1991): Mo�ki in �enske v prostem "asu: socialne in psiholo�ke
dimenzije na"inov pre�ivljanja prostega "asa. Ljubljana, Znanstveno in publicisti"no
sredi�"e.
$ !. Sadar, N. (1998): Od "asa, ki ostaja, do blagostanja. Dru�boslovne razprave,
XIV, 27/28. Ljubljana, 86�97.
$ Degrassi, F., Sau, S. (2000): Lo statuto di Isola in lingua volgare. Isola, Il
Mandracchio.
$ Hribernik F. (1993): Pre�ivljanje prostega "asa na pode�elju � ali se ohranja
tradicionalni �ivljenjski stil kmetov. Sodobno kmetijstvo, 93, 26, Ljubljana, 150�
155.
$ Huizinga, J. (1970): Homo Ludens. O podrijetlu kulture u igri. Zagreb, Matica
Hrvatska.
$ Huizinga, J., Caillois, R., Fink, E. (2003): Teorije igre pri Johanu Huizingi, Rogerju
Cailloisu in Eugenu Finku. Ljubljana, �tudentska zalo�ba.
$ Jurin"i", E. (1991): Istrani. Koper, Zalo�ba Aris Koper.
$ Ju�ni", S. (1978): Socialna in politi"na antropologija. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani: Fakulteta za sociologijo, politologijo in novinarstvo.
$ Ju�ni", S. (1987): Antropologija. Ljubljana, Dr�avna zalo�ba Slovenije.
$ Ker�evan, M., Svetli", N. (2004): Koran � o koranu, bogu, islamu. Ljubljana,
Cankarjeva zalo�ba.
$ Kosovel, I. (1987): Igra. Anthropos, 3�4. Ljubljana, 218�225.
$ Manzoni, A. (1977): Zaro"enca. Ljubljana, Cankarjeva zalo�ba.
$ Manzoni, A. (1999): Ipromessi sposi. Milano, Mondadori.
$ Miheli", D. (1993): Hazard. Koper, Zgodovinsko dru�tvo za ju�no primorsko
(Knji�nica Annales; 3).
105
$ Petronio (1972): Satyricon (I capolavori sansoni). Firenze, Casini.
$ Simi", S., Pucer, A. (2001): Slovenska Istra � Zaledje. Ljubljana, IKI.
$ �tok � Vojska, N. (1998): Tega �ivega vse toka, Istrske prigode. Koper, Knjigarna
Libris.
$ Ule, M. (1992): Nevenka !. Sadar: Mo�ki in �enske v prostem "asu. Znanstveno in
publicisti"no sredi�"e, Ljubljana 1991. Dru�boslovne razprave, IX, 13. Ljubljana,
107�110.
$ Ule, M. (2004): Socialna psihologija. Ljubljana, FDV. 205-229.
$ Wolf, E. R. (1998�1999): Evropa in ljudstva brez zgodovine II. Ljubljana, SH �
Zavod za zalo�ni�ko dejavnost. 293�305.
Internetni viri
Int. 1: Associazione Wikimedia Italia (2004�08): Morra. http://www.wikipedia.it Int. 2: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Il gioco della morra. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO.htm Int. 3: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Le chiamate. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO2.htm Int. 4: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Micatio digitis. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO3.htm Int. 5: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Esperienza ed astuzia. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO5.htm Int. 6: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): La battuta d'apertura. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO6.htm Int. 7: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Le regole. http:// www.amicidellamorra.com/REGOLE.htm Int. 8: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Le origini. http:// www.amicidellamorra.com/leorigini.htm Int. 9: A. S. D. Associazione Marchigiana 'Amici della mora' (2004): Il gioco della Morra. http://www.giocodellamorra.it Int. 10: Associazione 'Roberto Mulas' (2001): Il gioco della morra. http://www.samurra.org/samurra.php?/=1
106
Int. 11: Associazione Culturale per la promozione della conoscienza e diffusione delle culture locali (1998): Canti della tradizione 'Taliana' nel sud del Brasile. http://www.soraimar.it/pagine/borson_cd.html Int. 12: Associazione Culturale per la promozione della conoscienza e diffusione delle culture locali (1998): Canti della tradizione 'Taliana' nel sud del Brasile. http://www.soraimar.it/Mediateca/MediaEsempio%5C578ariadecolonia/02%20Mora%20cantada.pdf Int. 13: Tomás Marco, Nicolás Ruiz (2006-12): A game of Morra in Teruel. http://usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html
Ustni viri
Fortuna, Z. (2007): Zvezdan Fortuna, r. 1946, mora" iz Dekanov. Ustno poro"ilo.
Magnetofonski zapis pri avtorici.
Marke�i", A. (2007): Augustina Marke�i", r. 1922, doma"inka iz Pregare. Ustno
poro"ilo. Magnetofonski zapis pri avtorici.
Marke�i", M. (2007): Marija Marke�i", r. 1916, doma"inka iz Pregare. Ustno
poro"ilo. Magnetofonski zapis pri avtorici.
Stepan"i", M. (2007): Marija Stepan"i", r. 1934, doma"inka iz Pregare. Ustno
poro"ilo. Magnetofonski zapis pri avtorici.
Ugrin, K. (2007): Klavdij Ugrin, r. 1939, mora" iz Dekanov. Ustno poro"ilo.
Magnetofonski zapis pri avtorici.
107
21. PRILOGE
108
Priloga 1
Slika: Sardinian villagers playing morra35
Galerija: Real Gallery of Cassel
Vir: http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html Slika prikazuje igranje more cantada, ki se razlikuje od slovensko-istrskega na"ina
igranja. Naslikani mora"i hkrati, isto"asno z rokami mahajo po zraku, nimajo mize
ali soda, kjer bi lahko udarjali in si ozna"evali to"ke, tako kot je to v navadi pri
Istrijanih v slovenski Istri.
35 Slovenski prevod: Prebivalci Sardinije med igranjem more
109
Priloga 2
Slika: La morra, l. 1850
Slikal: Juan Lys picture
Galerija: Real Gallery of Cassel
Vir: http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html
110
Priloga 3
Notni zapis napeva za igranje (bene�ke) igre mora cantada
Vir:
http://www.soraimar.it/Mediateca/MediaEsempio%5C578ariadecolonia/02%20Mora%20can
tada.pdf