I X 6, 1 20 št. - Portal GOV.SI...Realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta...

št. 7

/201

6, le

t. XX

II

Ekonomsko ogledaloISSN 1318-3818 (tisk)ISSN 1580-6170 (pdf )

št. 7, letnik XXII, 2016

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27

Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktorGlavni urednik: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Jure Brložnik; Janez Dodič; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; Katarina Ivas, MSc; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Branka Tavčar; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrane teme so pripravili: mag. Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2016-2017; Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja (Doing Business 2017), mag. Mateja Kovač (Gozdarstvo v letu 2015), dr. Ana Murn (Subvencije 2010-2015), Janja Pečar (Gospodarska slika regij na osnovi nekaterih izbranih gospodarskih kazalnikov), dr. Valerija Korošec (Zadovoljstvo z življenjem, pomlad 2016)

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Oblikovanje: Katja Korinšek, PristopRačunalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Demat d.o.o.Naklada: 120 izvodov

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

KazaloAktualno ...........................................................................................................................................................3

Tekoča gospodarska gibanja ..........................................................................................................................5

Mednarodno okolje ........................................................................................................................................................... 7Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................................................................8Trg dela ....................................................................................................................................................................................................... 13Cene ............................................................................................................................................................................................................. 15Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 18Finančni trgi .............................................................................................................................................................................................. 19Javne finance ........................................................................................................................................................................................... 21

Izbrane teme

Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2016–2017................................................................................................ 25Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja (Doing Business 2017) ...................................................... 26Gozdarstvo v letu 2015 ................................................................................................................................................... 27Subvencije 2010–2015 .................................................................................................................................................... 28Gospodarska slika regij na osnovi nekaterih izbranih gospodarskih kazalnikov ............................................... 30Zadovoljstvo z življenjem, pomlad 2016 ..................................................................................................................... 32

Statistična priloga .........................................................................................................................................35

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 9. novembra 2016.

3Ekonomsko ogledalo, št. 7/2016Aktualno

Aktualno Gospodarska rast v evrskem območju se je v tretjem četrtletju nadaljevala; zmerna gospodarska rast se pričakuje tudi v zadnjem četrtletju. Po oceni Eurostata se je BDP evrskega območja v tretjem četrtletju povečal za 0,3 % (desez.) in bil medletno večji za 1,6 %. Vrednosti kazalnika gospodarske klime ESI in sestavljenega indeksa vodij nabave (PMI) nakazujeta krepitev gospodarske aktivnosti tudi v zadnjem četrtletju. Evropska komisija v jesenski napovedi pričakuje 1,7-odstotno gospodarsko rast v evrskem območju v letošnjem letu. Napovedi za prihodnje leto je zaradi pričakovanih posledic brexita nekoliko znižala (na 1,5 %).

Tudi v Sloveniji so se v poletnih mesecih nadaljevala ugodna gibanja; obeti so ugodni tudi za zadnje četrtletje. Realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta ostala na visoki ravni. Po rasti v drugem četrtletju je skoraj nespremenjena tudi aktivnost v gradbeništvu, ki pa precej zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja lani. Prihodek v večini tržnih storitev se postopoma krepi. Ob izboljševanju razmer na trgu dela raste predvsem prihodek v nekaterih segmentih trgovine ter v storitvah, povezanih s turizmom, slednjemu je prispevalo tudi večje trošenje tujih turistov.

Razmere na trgu dela so se nadalje izboljšale; pričakuje se nadaljnja rast zaposlovanja. Število delovno aktivnih se je avgusta še povečalo. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast v večini dejavnosti, z izjemo gradbeništva, višja kot pred letom. Število registriranih brezposelnih se je nadalje zmanjšalo, konec oktobra je bilo v evidenci prijavljenih 97.263 oseb oz. 9,5 % manj kot pred letom. Povprečna bruto plača se letos postopoma krepi. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast v zasebnem in javnem sektorju precej višja kot v enakem obdobju lani.

Po skoraj dveletni deflaciji zadnja dva meseca beležimo rast cen življenjskih potrebščin. Medletna inflacija je oktobra znašala 0,6 %. Višja medletna rast je predvsem odraz vedno manjšega padca cen energentov in krepitve rasti cen hrane. Znova so medletno višje tudi cene poltrajnega blaga. Višje kot pred letom ostajajo cene storitev, nižje pa cene trajnega blaga.

Cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva ostajata blizu lanskih ugodnih ravni. Apreciacija evra je imela na Slovenijo zaradi geografske strukture menjave manjši vpliv kot na večino preostalih članic evrskega območja. Poslabševanje cenovne konkurenčnosti je ublažilo še zniževanje relativnih cen življenjskih potrebščin. Zniževanje stroškov dela na enoto proizvoda je bilo podobno kot v trgovinskih partnericah, a nekoliko nižje kot v povprečju evrskega območja. Tržni delež blaga na svetovnem in trgu EU se je nadalje povečal.

Slovenija je na lestvicah mednarodne konkurenčnosti letos napredovala. V najnovejši raziskavi WEF se je uvrstitev Slovenije izboljšala, kar je posledica ugodnejših makroekonomskih kazalcev in ugodnejše percepcije gospodarstvenikov glede možnosti poslovanja. Uvrstitev se je izboljšala tudi pri drugih mednarodnih raziskavah konkurenčnosti (npr. IMD, WB Governance Indicators), kljub temu pa Slovenija ostaja ena izmed držav, ki so uvrščene nižje kot pred začetkom krize. Po najnovejši raziskavi Svetovne banke glede enostavnosti poslovanja Slovenija ostaja uvrščena relativno visoko.

Tudi razmere v bančnem sektorju se še naprej izboljšujejo; v poletnih mesecih je prišlo do izrazitejšega izboljšanja bančne aktive. Izboljševanje kakovosti bančne aktive se je v tretjem četrtletju pospešilo ob prodaji dela nedonosnih terjatev in večjih odpisih. Primerjava z državami EU, ki so se ob začetku krize soočale s podobnimi težavami kot Slovenija kaže, da je bilo od začetka sanacije bančnega sistema znižanje deleža nedonosnih terjatev v Sloveniji najizrazitejše. Spreminja se tudi struktura virov financiranja bank: odvisnost bank od tujih bančnih virov se še naprej postopoma zmanjšuje, naraščajo pa vloge nebančnih sektorjev. Te predstavljajo že dve tretjini bilančne vsote bančnega sistema, kar je za približno polovico več kot leta 2008. Prevladujejo vloge čez noč, ki so medletno večje za skoraj petino.

Kljub temu se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem nadalje skrčil. Zniževanje obsega kreditov, ki je v zadnjem letu znašalo 6,3 %, je posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI, gospodinjstva pa se zadolžujejo, tako v obliki stanovanjskih kot potrošniških posojil. Ocenjujemo, da šibko kreditiranje podjetniškega sektorja posledica prepletanja več dejavnikov: deloma je povezano s ponudbo, kjer previdnost bank ob še vedno visokem deležu slabih posojil ostaja visoka, deloma pa odraža dejavnike na strani povpraševanja: še vedno prisotnem pomanjkanju kakovostnih projektov, pa tudi preusmeritve nekaterih podjetij k nebančnim virom financiranja.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani za 248,8 mio EUR. Na povečanje javnofinančnih prihodkov so medletno najbolj vplivali višji prihodki povezani z izboljševanjem razmer na trgu dela. Javnofinančni odhodki so bili nižji kot pred letom predvsem zaradi nižjih investicij (ob prehodu na novo finančno perspektivo EU). Večina ostalih izdatkov je višja, največ pa k temu prispevajo izdatki, povezani z delnim sproščanjem varčevalnih ukrepov.

4 Ekonomsko ogledalo, št. 7/2016Aktualno

Ugodna gospodarska gibanja so se v poletnih mesecih v Sloveniji in evrskem območju nadaljevala.

Število delovno aktivnih v Sloveniji se je v prvih osmih mesecih v večini dejavnosti povečalo bolj kot pred letom, višje so tudi plače.

-2

-1

0

1

2

3

4

-2

-1

0

1

2

3

4

Predelovalnedejavnosti

Gradbeništvo Tržne storitve(G-N)

Javne storitve(OPQ)

Med

letn

a ra

st ja

n.-a

vg.,

v %

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Plače 2016 Delovno aktivni 2016Plače 2015 Delovno aktivni 2015

30

40

50

60

70

80

90

100

110

120

jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16Des

ezon

iran

inde

ks 2

008=

100,

3-m

. drs

eče

sred

ine

Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Slovenija - Obseg proiz. predelovalnih dej.Slovenija - Vred. opr. del v gradbeništvuSlovenija - Prih. v trgovini na drobnoEvrsko območje - Obseg proiz. predelovalnih dej.Evrsko območje - Vred. opr. del v gradbeništvuEvrsko območje - Prih. v trgovini na drobno

Cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva ostajata blizu lanskih ugodnih ravni.

Tržni delež blaga v EU in na svetovnem trgu se je povečal.

94

97

100

103

106

109

112

Q1

07

Q1

08

Q1

09

Q1

10

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Inde

ks 2

007=

100

Vir: ECB, preračuni UMAR. *Rast vrednosti REER (defl. s HICP oz. ULC) pomeni poslabšanje (cenovne oz. stroškovne)

konkurenčnosti in obratno.

NEER REER, HICP rel. HICPREER, ULC rel. ULC

-15

-10

-5

0

5

10

15

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

jan

.-ju

n. 2

016

Med

letn

a ra

st, v

%

Vir: SURS, Eurostat, UN; preračuni UMAR.

SVET EU28

-2.000

-1.500

-1.000

-500

0

500

1.000

1.500

2.000

0

2

4

6

8

10

12

14

16

2011 2012 2013 2014 2015 jun.16 jul.16 avg.16

Med

letn

a sp

rem

emba

, v m

io E

UR

V %

Vir: BS.

Obseg nedonosnih terjatev (desna os)Delež nedonosnih terjatev (leva os)

-2.000

-1.500

-1.000

-500

0

500

2011 2012 2013 2014 2015 jan.-avg.2015

jan.-avg.2016

V m

io E

UR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo

Kakovost bančne aktive se je v poletnih mesecih ob prodaji nedonosnih terjatev in večjih odpisih precej izboljšala.

Javnofinančni primanjkljaj se nadalje znižuje.

teko

ča g

ospo

dars

ka g

iban

ja

7Ekonomsko ogledalo, št. 7/2016Tekoča gospodarska gibanja

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se povečuje; tudi do konca leta se pričakuje zmerna gospodarska rast. Po prvi predhodni oceni Eurostata se je BDP evrskega območja tudi v tretjem četrtletju povečal za 0,3 % (desez.), medletno je bil večji za 1,6 %. EK v svoji jesenski napovedi pričakuje nadaljevanje zmerne gospodarske rasti do konca leta, kar nakazujeta tudi vrednosti kazalnika gospodarska klime ESI (oktobra je dosegel najvišjo vrednost letos) in sestavljenega indeksa vodij nabave (PMI). EK sicer evrskemu območju napoveduje 1,7-odstotno rast v letošnjem letu (spomladi 1,6 %), v 2017 pa bo BDP predvsem zaradi predvidenih učinkov brexita nižji od napovedanega spomladi (1,5 %; spomladi 1,8 %). Rast bo še naprej temeljila na zasebni potrošnji in investicijah.

Posojilni pogoji za podjetja evrskega območja se v tretjem četrtletju niso nadalje izboljšali, banke v prihodnje pričakujejo njihovo zaostrovanje. Anketni kazalniki ECB kažejo, da so posojilni pogoji za podjetja po dveletnem izboljševanju ostali nespremenjeni. Za gospodinjstva se nadalje izboljšujejo, pri čemer je glavni dejavnik večja konkurenca med bankami. Povpraševanje po vseh vrstah posojil se ob nizkih obrestnih merah še povečuje.

Slika 1: Prispevki h gospodarski rasti v evrskem območju

-3

-2

-1

0

1

2

3

-3

-2

-1

0

1

2

3

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

napoved

Real

na

rast

, v %

Pris

pev

ek k

rast

i BD

P, v

o.t.

Vir: EK.

Zasebna potrošnja Državna potrošnjaBruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vred. pred.Neto izvoz BDP (desna os)

Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih podjetjem v evrskem območju

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Razl

ika

med

št.

ban

k, k

i pri

čaku

jejo

p

oveč

anje

in z

man

jšan

je p

ovp

r. p

odje

tij,

v %

Razl

ika

med

št.

ban

k, k

i so

izb

oljš

ale

in

pos

lab

šale

pos

ojiln

e p

ogoj

e, v

%

Vir: ECB. Opomba: Pozitivna vrednost pomeni izboljšanje.

Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os)Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os)Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os)Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os)

Mednarodno okolje

Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2015 IX 16 X 16 X 16/IX 16 X 16/X 15 I-X 16/I-X 15

Brent USD, na sod 52,35 46,57 49,52 6,3 2,3 -22,2

Brent EUR, na sod 48,25 42,69 47,36 10,9 7,9 -20,6

USD/EUR 1,110 1,121 1,103 -1,7 -1,9 -0,1

3-mesečni EURIBOR, v % -0,020 -0,302 -0,309 -0,7 -25,5 -25,2

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAROpomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

8 Ekonomsko ogledalo, št. 7/2016Tekoča gospodarska gibanja

V večini dejavnosti se nadaljujejo ugodna gibanja. Realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta v poletnih mesecih ostala na visoki ravni. Po rasti v drugem četrtletju je nespremenjena tudi aktivnost v gradbeništvu, ki pa precej zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja lani. Prihodek tržnih storitev se postopoma krepi. Z izboljševanjem razmer na trgu dela se povečuje prihodek v nekaterih segmentih trgovine in gostinstvu, k čemur je prispevalo tudi večje trošenje tujih turistov. Razpoloženje v gospodarstvu in med potrošniki nakazuje nadaljevanje ugodnih gibanj v zadnjem četrtletju.

Po občutni rasti v začetku leta realni izvoz in uvoz blaga ostajata na visoki ravni.1 V prvih osmih mesecih je bil realni izvoz blaga medletno večji za 6,2 %. Ob večjem izvozu večine panog predelovalnih dejavnosti k rasti največ prispeva izvoz proizvodnje motornih vozil. Medletna rast uvoza v enakem obdobju je znašala 4,2 %. V podobni meri je bila posledica večjega uvoza proizvodov za investicije in za široko porabo v povezavi z okrepljeno investicijsko aktivnostjo zasebnega sektorja in potrošnje gospodinjstev.

1 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Podrobni podatki o strukturi blagovne menjave za avgust 2016 še niso razpoložljivi.

Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

30

40

50

60

70

80

90

100

110

120

130

jan.

08

jan.

09

jan.

10

jan.

11

jan.

12

jan.

13

jan.

14

jan.

15

jan.

16

Des

ezon

iran

real

ni in

deks

200

8=10

0,

3-m

es. d

rseč

a sr

edin

a


Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno

Slika 4: Blagovna menjava – realno

80

85

90

95

100

105

110

115

120

jan.

11

jul.

11

jan.

12

jul.

12

jan.

13

jul.

13

jan.

14

jul.

14

jan.

15

jul.

15

jan.

16

jul.

16

Des

ezon

iran

real

ni in

deks

200

8=10

0, 3

-mes

. drs

eča

sred

ina


Izvoz Uvoz

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2015 VIII 16/VIII 16 VIII 16/VIII 15 I-VIII 16/I-VIII 15

Izvoz blaga, realno1 4,3 0,23 10,8 6,2

Uvoz blaga, realno1 3,9 -1,73 7,2 4,2

Izvoz storitev, nominalno2 8,4 3,53 10,3 6,1

Uvoz storitev, nominalno2 3,7 -0,13 7,4 3,6

Industrijska proizvodnja, realno 5,6 -0,63 5,94 5,94

v predelovalnih dejavnostih 6,0 -0,53 7,84 7,54

Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -8,2 -2,83 -14,5 -22,5

Trgovina na drobno – realni prihodek 1,0 0,13 3,54 1,54

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 5,4 1,23 4,24 3,74

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.Opombe: 1zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki.


Rast nominalnega izvoza in uvoza storitev se nadaljuje.2 Medletna rast izvoza v prvih osmih mesecih (6,1 %) je bila predvsem posledica večjega izvoza transportnih in gradbenih storitev. Medletna rast uvoza (3,6 %) pa je izhajala predvsem iz večjega uvoza tehničnih, s trgovino povezanih poslovnih storitev, in večjega trošenja prebivalcev na potovanjih v tujini (uvoz potovanj).

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ostaja visok. V prvih osmih mesecih je bil v večini panog večji kot v enakem obdobju lani. Večina podjetij (po podatkih poslovnih tendenc) pričakuje nadaljnjo rast povpraševanja in proizvodnje tudi v zadnjem četrtletju. Nezadostno povpraševanje (predvsem domače) sicer ostaja glavni omejitveni dejavnik, vedno več podjetij pa se sooča tudi s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. V prvih osmih mesecih se je število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih medletno povečalo za 3,2 % oz. okoli 5.800 oseb. K rasti zaposlenosti so največ prispevale nekatere bolj izvozno usmerjene panoge, v katerih se je proizvodnja medletno najbolj povečala (gumarska in kovinska industrija, proizvodnja IKT opreme in električnih naprav)3.

Slika 5: Storitvena menjava – nominalno

250

300

350

400

450

500

550

jan

. 11

jul.

11

jan

. 12

jul.

12

jan

. 13

jul.

13

jan

. 14

jul.

14

jan

. 15

jul.

15

jan

. 16

jul.

16V m

io E

UR,

des

ezo

nir

ano

, 3-m

es. d

rseč

a sr

edin

a

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 6: Obseg proizvodnje in zaposlenost v predelovalnih dejavnostih

-1.500

-1.000

-500

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

-10

-5

0

5

10

15

20

Prz.

IKT

opr.,

el.

napr

av

Pop

rav.

in m

onta

ža

Kovi

nska

ind

.

Pohi

štve

na in

d.,

dr.

Gum

arsk

a in

d.

Teks

tilna

ind.

Lesn

a in

d.

Prz.

dr.s

troj

ev in

nap

rav

Preh

ram

ben

a in

d.

Pap

irna

ind.

, tis

k.

Prz.

voz

il in

plo

vil*

Prz.

neko

v. m

iner

. izd

.

Kem

. in

far.

ind.

Usn

jars

ka in

d.

Med

letn

o, ja

n-av

g 20

16, v

šte

vilu

Med

letn

o, ja

n-av

g 20

16, v

%


Zaposlenost (leva os) Proizvodnja (leva os)Št. oseb (desna os)

2 Po plačilnobilančni statistiki.3 K visoki rasti v nekaterih panogah je prispevala tudi preklasifikacija podjetij iz proizvodnje vozil in plovil, ki je beležila padec zaposlenosti.

Po rasti v drugem četrtletju ostaja vrednost opravljenih gradbenih del poleti približno nespremenjena. Zaradi močnega padca konec lanskega in v začetku letošnjega leta pa je aktivnost znatno nižja kot lani. Višje kot lani je le gradnja stanovanjskih stavb, ki je od sredine lanskega leta močno okrevala.

Slika 7: Vrednost opravljenih gradbenih del

0

20

40

60

80

jan.

11

jul.

11

jan.

12

jul.

12

jan.

13

jul.

13

jan.

14

jul.

14

jan.

15

jul.

15

jan.

16

jul.

16

Des

ezon

iran

inde

ks 2

008=

100,

3-m

es. d

rseč

a sr

edin

a


Skupaj Stanovanjske stavbeNestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti


V trgovini se nadaljuje rast prodaje vozil in neživil. V trgovini na drobno, ki postopoma raste od začetka leta, je poleg neživil v zadnjih mesecih rastla tudi prodaja motornih goriv. Prodaja živil pa je ob spremenjenih nakupovalnih navadah potrošnikov ostala nizka in edina ni presegla ravni izpred leta. Ob nadaljnji rasti prodaje novih osebnih in tovornih vozil4 so v prvih osmih mesecih najvišjo medletno rast (za več kot petino) dosegli v trgovini z motornimi vozili.

Nominalni prihodek v tržnih storitvah se postopoma krepi. Ob povečanem trošenju domačih in tujih turistov prihodek najbolj raste v gostinstvu. Rast v največji dejavnosti prometu je šibka zaradi znižanja izvoznih prihodkov kopenskega prometa. V prvih osmih mesecih je prihodek v vseh tržnih storitvah medletno večji.

Obseg cestnega blagovnega prometa v zadnjih četrtletjih stagnira. Izraziteje se povečuje le prevoz naših cestnih prevoznikov izključno po tujini. To je povezano z ugodnim tujim povpraševanjem ter liberaliziranim trgom prevozov, ko se prevozniki vse bolj potegujejo za posel tudi v drugih državah. K naraščanju tovornega prometa po slovenskih cestah pa več prispevajo tuji prevozniki kot domači5. Kljub znižanju izvoznih naročil v prvi polovici leta je železniški blagovni promet ohranil doseženi obseg.

4 Po visoki lanski rasti se letos nadaljuje rast prodaje novih tovornih motornih in priklopnih vozil. Nadaljuje se tudi rast prodaje novih osebnih avtov fizičnim osebam, prodaja pravnim osebam pa je po treh letih rasti medletno manjša.5 V Q2 2016 se je število prehodov (tujih in domačih) tovornjakov prek cestninskih postaj naših avtocest medletno povečalo za 7,1 % (vir DARS), domači prevozniki pa so v notranjem prometu ter v delu mednarodnega, ki gre vsaj deloma po ozemlju Slovenije, prevozili za 3,7 % manj kilometrov (po tujini za 13,9 % več; vir SURS).

Slika 8: Prihodek v trgovini

80

92

104

116

128

140

80

84

88

92

96

100

jan

. 11

jul.

11

jan

. 12

jul.

12

jan

. 13

jul.

13

jan

. 14

jul.

14

jan

. 15

jul.

15

jan

. 16

jul.

16

Des

ezon

iran

ind

eks

2008

=10

0,

3-m

es. d

rseč

a sr

edin

a

Des

ezon

iran

ind

eks

2008

=10

0,

3-m

es. d

rseč

a sr

edin

a


Trgovina na drobno, real. (leva os)Trgovina na debelo, nom. (leva os)Mot. vozila in popravila, real. (desna os)

Slika 9: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75

80

85

90

95

100

105

110

115

120

jan.

11

jul.

11

jan.

12

jul.

12

jan.

13

jul.

13

jan.

14

jul.

14

jan.

15

jul.

15

jan.

16

jul.

16Des

ezon

iran

inde

ks 2

008=

100,

3-m

es.d

rseč

a sr

edin

a


Skupaj Promet in skladiščenje (H)Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M)Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 10: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa v 2. četrtletju 2016

60

70

80

90

100

110

120

130

140

150

160

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

V m

io tk

m, o

rig. i

ndek

s 200

8=10

0, 4

-čet

rtle

tna

drse

ča s

redi

na


Železniški Cestni - izvoz in uvozCestni - po tujini Cestni - notranjiCestni


Trošenje gospodinjstev se krepi ob izboljševanju razmer na trgu dela in rasti razpoložljivega dohodka. Avgusta se je nadalje povečala potrošnja trajnih dobrin, med katerimi izstopajo predvsem nakupi osebnih vozil6. Nadalje so se nekoliko povečali tudi nakupi nekaterih poltrajnih izdelkov. Ocenjujemo, da so gospodinjstva povečala tudi izdatke za storitve, povezane z gostinstvom, rekreacijo in kulturo7. Od sredine leta se je precej izboljšalo tudi zaupanje potrošnikov.

Razpoloženje v gospodarstvu se od sredine leta izboljšuje. V tem obdobju se je najbolj povečalo zaupanje v gradbeništvu, v ostalih dejavnostih je ostalo podobno visoko kot v prvi polovici leta.

Slika 11: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

80

85

90

95

100

105

110

jan

. 11

jul.

11

jan

. 12

jul.

12

jan

. 13

jul.

13

jan

. 14

jul.

14

jan

. 15

jul.

15

jan

. 16

jul.

16

Des

ezon

iran

ind

eks

2008

=10

0, 3

-mes

. drs

eča

sred

ina


Masa neto plač Trgovina z živili Trgovina z neživili

Slika 12: Poslovne tendence

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

jan

. 11

jul.

11

jan

. 12

jul.

12

jan

. 13

jul.

13

jan

. 14

jul.

14

jan

. 15

jul.

15

jan

. 16

jul.

16

Des

ezon

iran

a vr

edn

ost k

azal

nik

a, 3

-mes

. drs

eča

sred

ina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Zaradi spremembe metodologije podatki o zaupanju potrošnikov od januarja 2016

niso primerljivi s predhodnimi.

Gospodarska klima Predelovalne dej.Trg. na drobno Storitvene dej.Gradbeništvo Potrošniki

6 Število prvih registracij osebnih vozil, kjer je uporabnik fizična oseba, je bilo v prvih osmih mesecih medletno večje za 12,5 %.7 V prvih osmih mesecih je bilo število prenočitev domačih gostov medletno večje za 1,4 %. Precej večje (za 6,7%) pa je bilo tudi trošenje prebivalcev na zasebnih potovanjih v tujino.8 Neplačane obveznosti nad eno leto.9 Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, 27.7.2012), ki je začel veljati 28.7.2012).

Plačilna sposobnost se izboljšuje. Število neplačnikov in višina neplačanih zneskov pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih sta bila tudi v tretjem četrtletju manjša kot pred letom. Skrajšali so se roki neplačil, vendar so dolgoročne neplačane obveznosti8 ostale visoke. Predstavljale so 73 % vseh neporavnanih obveznosti pri pravnih osebah in 83 % pri samostojnih podjetnikih. Skupaj s septembrskim krogom obveznega in prostovoljnega pobota se je od aprila 2011 medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 2,9 mrd EUR.9

Slika 13: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni zneski dospelih neporavnanih obveznosti

0

100

200

300

400

500

600

700

800

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

Q1

08

Q1

09

Q1

10

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

V m

io E

UR

Štev

ilo

Vir: AJPES.

Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimiobveznostmi (leva os)Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR(desna os)


Število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki ter število začetih osebnih stečajev se je v zadnjih dveh četrtletjih zmanjšalo. Največ začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami ostaja v trgovini in gradbeništvu, pri samostojnih podjetnikih pa tudi v gostinstvu. Kljub manjšemu številu začetih osebnih stečajev v primerjavi z enakim obdobjem lani (za 12 %) jih je bilo v prvih devetih mesecih še vedno 2.703. Zneski prijavljenih terjatev so bili manjši za tretjino.

Slika 14: Začeti stečajni postopki pri gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih posameznikih

0

10

20

30

40

50

60

70

0

50

100

150

200

250

300

350

Q1

09

Q1

10

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Štev

ilo

Štev

ilo

Vir: AJPES, poslovni register Slovenije.

Št. začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami (leva os) Št. začetih stečajnih postopkov nad s.p. (desna os)


Naraščanje števila delovno aktivnih10 se ob ugodnem razpoloženju in gospodarski aktivnosti nadaljuje. Medletna rast v prvih osmih mesecih je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani višja v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Najbolj izstopajo predelovalne dejavnosti11, trgovina, gostinstvo ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. V javnih storitvah je bila ob sprostitvi omejitev pri novem zaposlovanju rast višja kot pred letom v zdravstvu in javni upravi ter v osnovnem šolstvu. Obeti glede zaposlovanja ostajajo ugodni.

Slika 15: Pričakovanja o prihodnjem zaposlovanju

-40

-30

-20

-10

0

10

20

jan.

11

jul.

11

jan.

12

jul.

12

jan.

13

jul.

13

jan.

14

jul.

14

jan.

15

jul.

15

jan.

16

jul.

16

Des

ezon

irana

vre

dnos

t kaz

alni

ka, 3

-mes

. drs

eča

sred

ina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Industrija GradbeništvoTrgovina Storitve

Trg dela

Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih oseb se ob okrepljenem zaposlovanju nadaljuje. K zmanjševanju poleg odliva v zaposlitev, ki je bil v prvih desetih mesecih medletno večji, prispeva tudi postopno zmanjševanje priliva v evidenco. Ta je bil manjši zlasti zaradi manj prijav zaradi izteka pogodb za določen čas in iz poslovnih razlogov, manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve. Konec oktobra je bilo v evidenci prijavljenih 97.263 oseb oz. 9,5 % manj kot lani.

Slika 16: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni

90

100

110

120

130

140

150

160

170

180

720

730

740

750

760

770

780

790

800

810

jan.

11

jul.

11

jan.

12

jul.

12

jan.

13

jul.

13

jan.

14

jul.

14

jan.

15

jul.

15

jan.

16

jul.

16

Štev

ilo re

gist

rira

nih

bre

zpos

elni

h, v

1.0

00,

dese

zoni

rano

Štev

ilo d

elov

no a

ktiv

nih

po

SRD

AP,

v 1

.000

, de

sezo

nira

no

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os)Registrirani brezposelni (desna os)

10 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.11 V predelovalne dejavnosti je po naši oceni napoten tudi znaten del delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile v druge dejavnosti. V teh dejavnostih je bilo v prvih osmih mesecih število delovno aktivnih medletno večje za 8,9 % oz. za 1.236 oseb. Medletna rast se v primerjavi z lani umirja, kar bi lahko bila posledica pogostejšega neposrednega zaposlovanja podjetij v drugih dejavnostih.

Povprečna bruto plača se zmerno zvišuje. V zasebnem sektorju njeno rast povezujemo s krepitvijo gospodarske aktivnosti, v javnem sektorju pa predvsem z napredovanji javnih uslužbencev decembra lani. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast v zasebnem sektorju in sektorju država precej višja kot v enakem obdobju lani. Nižja, za razliko od preteklih let, je bila le plača v javnih družbah.

Slika 17: Povprečna bruto plača na zaposlenega

1.300

1.400

1.500

1.600

1.700

1.800

1.900

jan.

11

jul.

11

jan.

12

jul.

12

jan.

13

jul.

13

jan.

14

jul.

14

jan.

15

jul.

15

jan.

16

jul.

16

Brut

o p

lača

na

zap

osl.,

3-m

es.d

rseč

a.sr

edin

a, v

EU

R,

dese

zoni

rano


SkupajZasebni sektorJavni sektor - v tem sektor država - v tem javne družbe


Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2015 VIII 16/VII 16 VIII 16/VIII 15 I-VIII 16/I-VIII 15

Delovno aktivni2 0,9 0,21 1,6 1,2

Registrirani brezposelni -6,1 -0,61 -9,3 -7,7

Povprečna nominalna bruto plača 0,7 0,51 2,8 1,8

zasebni sektor 0,5 0,81 3,2 1,6

javni sektor 1,2 0,41 2,4 2,3

v tem sektor država 1,0 -0,21 3,3 3,6

v tem javne družbe 1,5 0,81 0,5 -0,7

2015 VIII 15 VII 16 VIII 16

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,3 12,2 11,2 11,1

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje.


Po skoraj dveletni deflaciji zadnja dva meseca beležimo rast cen življenjskih potrebščin. Medletna inflacija je oktobra znašala 0,6 %. Višja medletna rast je predvsem odraz vedno manjšega padca cen energentov in krepitve rasti cen hrane. Višje kot pred letom so cene storitev, po padcu v poletnih mesecih so znova višje tudi cene poltrajnega blaga. Cene trajnega blaga ostajajo nižje. Krepitev rasti cen v evrskem območju je zaradi nižje rasti cen hrane skromnejša.

Slika 18: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju

-2,0

-1,0

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

jan.

11

jul.

11

jan.

12

jul.

12

jan.

13

jul.

13

jan.

14

jul.

14

jan.

15

jul.1

5

jan.

16

jul.1

6

Med

letn

a ra

st, v

%

Vir: Eurostat.

Evrsko območje HICPEvrsko območje HICP - OISlovenija HICPSlovenija HICP - OI

Medletni padec cen industrijskih proizvodov in uvoznih cen se ob višjih cenah surovin na svetovnih trgih zmanjšuje. Podobna gibanja so značilna tudi za cene industrijskih proizvajalcev v evrskem območju.

Slika 19: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene

100

102

104

106

108

110

jan.

11

jul.1

1

jan.

12

jul.1

2

jan.

13

jul.1

3

jan.

14

jul.1

4

jan.

15

jul.1

5

jan.

16

jul.1

6

Inde

ks 2

010=

100

Vir: SURS.

PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2015 X16/IX16 X16/X15

Skupaj -0,5 0,5 0,6

Hrana 1,5 0,3 2,0

Goriva in energija -6,7 0,1 -2,0

Storitve 0,7 -0,7 1,6

Ostalo1 -0,1 1,7 0,1

Skupaj brez hrane in energije 0,3 0,6 0,8

Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,0 0,0 0,5

Regulirane cene3 -9,8 0,7 -1,5

Davčni vpliv - prispevek v o.t. -0,2 0,0 0,0

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. 3 V izračun so vključene cene, ki se oblikujejo na podlagi mehanizmov cen po Zakonu o kontroli cen in cene, ki so pod neposrednim nadzorom Vlade RS (naftni derivati, prevoz z vlakom, učbeniki, cestnina).


V drugem četrtletju so se stroški dela na enoto proizvoda ponovno znižali. Medletna rast stroškov dela na zaposlenega je ostala zmerna (0,3 %) in je nekoliko zaostala za rastjo produktivnosti (0,7 %), kar je privedlo do skromnega znižanja realnih stroškov dela na enoto proizvoda (-0,4 %). Podobno oz. celo nekoliko ugodnejšo dinamiko so beležili tudi na ravni povprečja držav evrskega območja.

Slika 21: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in evrskem območju

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Med

letn

a sp

rem

emb

a, v

%

Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *realno, deflator BDP.

RULC SI RULC EASredstva na zaposlenega SI* Sredstva na zaposlenega EA*Produktivnost dela SI* Produktivnost dela EA*

V predelovalnih dejavnostih, ki so najbolj izpostavljene mednarodni konkurenci, so se realni stroški dela na enoto proizvoda v drugem četrtletju znižali bolj kot na ravni celotnega gospodarstva. K 1,5–odstotnem medletnem znižanju je prispevala ponovna krepitev rasti produktivnosti (4,7 %). V Sloveniji in povprečju evrskega območja so bili sredi leta v predelovalnih dejavnostih realni stroški dela na enoto proizvoda na podobnih ravneh kot pred krizo.

Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda v predelovalnih dejavnostih, Slovenija in evrsko območje

98

100

102

104

106

108

110

112

114

Q1

07

Q1

08

Q1

09

Q1

10

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Inde

ks 2

007=

100,

4-č

etrt

letn

e dr

seče

sre

dine

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Predelovalne dej. SI Predelovalne dej. EA

Cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva ostajata blizu lanskih ugodnih ravni. Manjše poslabšanje je bilo posledica apreciacije evra, ki je imela na Slovenijo zaradi geografske strukture menjave manjši vpliv kot na večino preostalih članic evrskega območja12. V zadnjih mesecih pa evro do naše košarice valut skoraj ni več naraščal. K blaženju poslabševanja cenovne konkurenčnosti je v prvih devetih mesecih prispevalo tudi zniževanje relativnih13 cen življenjskih potrebščin, katerih učinek se v zadnjih mesecih zmanjšuje. Relativni stroški dela na enoto proizvoda so bili v prvi polovici leta na ravni enakega obdobja lani.

Slika 20: Cenovna in stroškovna konkurenčnost

94

97

100

103

106

109

112

Q1

07

Q1

08

Q1

09

Q1

10

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Inde

ks 2

007=

100

Vir: ECB, preračuni UMAR. *Rast vrednosti REER (defl. s HICP oz. ULC) pomeni poslabšanje (cenovne oz. stroškovne)

konkurenčnosti in obratno.

NEER REER, HICP rel. HICPREER, ULC rel. ULC

12 To je posledica našega nadpovprečnega deleža menjave na trgih evrskega območja in s tem manjše odzivnosti na gibanja drugih valut v primerjavi z evrom. Poleg tega pa tudi šibkejših trgovinskih vezi s posameznimi partnericami, katerih valute v letošnjem letu občutneje depreciirajo.13 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami.


V prvih šestih mesecih se je nadaljevala rast tržnega deleža blaga v EU in na svetovnem trgu. Na oživitev rasti je v EU vplivalo predvsem povečanje tržnih deležev v Nemčiji, na Hrvaškem in v Italiji, ob ponovni izrazitejši rasti na večini relativno manj pomembnih trgov EU15. Med pomembnejšimi proizvodi predelovalnih dejavnosti16 so se v EU povečali tržni deleži medicinskih in farmacevtskih proizvodov, izdelkov iz kavčuka, papirja in kartona, barvnih kovin, specialnih strojev ter raznih gotovih izdelkov. Zunaj EU so se med našimi pomembnejšimi izvoznimi trgi povečali tržni deleži v Bosni in Hercegovini ter Srbiji17. Visoka rast tržnega deleža na svetovnem trgu je bila deloma posledica učinka osnove, pa tudi skromnejše rasti uvoznega povpraševanja na trgih zunaj EU (severno in južno ameriškem ter azijskem trgu). Podobno kot v letih 2013-2014 je bila med članicami EU med višjimi.

Slika 23: Sprememba tržnih deležev v pomembnejših trgovinskih partnericah14

-30

-20

-10

0

10

20

30

-15

-10

-5

0

5

10

15

SVET

EU 2

8

Part

neric

e 12 D

E IT FR AT PL HU CZ

UK

HR RS BA RU

EU 1

8**

EX-Y

U**

*

Del

ež v

%

Med

letn

a ra

st, v

%

2015 (leva os) jan.-jun. 2016 (leva os)Delež v izvozu 2015 (desna os)*

Vir: SURS, Eurostat, WIIW, WTO, UN; preračuni UMAR. Opomba: * izvoz blaga=100; ** preostali trgi EU;***brez Kosova

Tabela 5: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti

Medletna rast, v % 2014 2015 q2 15 q3 15 q4 15 q1 16 q2 16

Efektivni tečaj1

Nominalno 0,3 -2,8 -3,7 -2,4 -1,9 0,5 1,4

Realno, deflator HICP -0,1 -3,8 -4,8 -3,4 -3,1 -0,7 0,8

Realno, deflator ULC -1,7 -3,1 -3,5 -2,4 -2,1 0,7 0,9

Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente

Nominalni stroški dela na enoto proizvoda -1,3 0,3 0,7 0,1 0,4 1,8 0,3

Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,3 1,4 1,6 1,0 2,0 2,6 1,0

Produktivnost dela, realno 2,7 1,2 0,9 0,9 1,7 0,8 0,7

Realni stroški dela na enoto proizvoda -2,1 -0,7 0,1 -0,4 -1,1 0,2 -0,4

Produktivnost dela, nominalno 3,5 2,2 1,5 1,4 3,2 2,4 1,4Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR.Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB.

14 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v povprečju let 2013-2015.15 Na nizozemskem, španskem, danskem, grškem, irskem, portugalskem, luksemburškem, švedskem, slovaškem, estonskem, latvijskem, malteškem, romunskem in bolgarskem trgu.16 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU v povprečju let 2013-2015. 17 Pa tudi v ZDA in Švici.


Presežek na tekočem računu plačilne bilance je najvišji doslej, v dvanajstih mesecih do avgusta je dosegel 6,7 % BDP. K medletno večjemu presežku je v prvih osmih mesecih največ prispeval presežek v menjavi blaga in storitev, ki odraža konkurenčnost izvoza, rast izvoznih trgov in šibko domače trošenje. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi manjših ocen reinvestiranih dobičkov tujih neposrednih vlagateljev18. Poleg tega so bila nižja tudi neto plačila obresti na zunanji dolg, kar je posledica nadaljnjega razdolževanja bank in države do tujine. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov znižujejo predvsem manjša vplačila v proračun EU.

Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000

-1.000

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

jan.

11

jul.

11

jan.

12

jul.

12

jan.

13

jul.

13

jan.

14

jul.

14

jan.

15

jul.

15

jan.

16

jul.

16

12-m

eseč

ne d

rseč

e ku

mul

ativ

e, v

mio

EU

R

Vir : BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjavaPrimarni dohodki Sekundarni dohodkiTekoči račun

Plačilna bilanca

Neto financiranje tujine se nadaljuje. V prvih osmih mesecih so k temu prispevali neto odlivi pri vrednostnih papirjih, medtem ko so bile ostale naložbe in neposredne naložbe neto prilivne. BS je v skladu s programom nakupovanja vrednostnih papirjev javnega sektorja v evrskem območju povečala naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje. Zaradi manjše donosnosti so država19 in poslovne banke znižale imetja na računih v tujini in nadalje odplačevale zunanji dolg.20 K medletno višjemu neto prilivu neposrednih naložb so prispevala predvsem medpodjetniška posojila tujih neposrednih vlagateljev.

Slika 25: Finančne transakcije plačilne bilance

-10.000

-8.000

-6.000

-4.000

-2.000

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

jan.

11

jul.

11

jan.

12

jul.

12

jan.

13

jul.

13

jan.

14

jul.

14

jan.

15

jul.

15

jan.

16

jul.

16

12-m

eseč

ne d

rseč

e ku

mul

ativ

e, v

mio

EU

R

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirjeFinančni derivativi Ostale naložbeFinančne transakcije

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-VIII 2016, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-VIII 15

Tekoči račun 22.031,9 20.109,5 1.922,4 1.256,0

Blago 16.278,2 15.090,4 1.187,8 922,9

Storitve 4.203,4 2.713,9 1.489,5 1.340,4

Primarni dohodki 1.108,0 1.512,0 -404,1 -623,7

Sekundarni dohodki 442,3 793,2 -350,9 -383,5

Kapitalski račun 201,4 377,1 -175,6 201,3

Finančni račun -1.518,1 -425,8 1.092,3 1.281,7

Neposredne naložbe 974,2 169,3 -804,9 -518,8

Naložbe v vrednostne papirje -1.016,2 981,1 1.997,3 1.177,9

Ostale naložbe -1.424,9 -1.473,8 -48,9 616,6

Statistična napaka 0,0 -654,4 -654,4 -175,5Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

18 Podatki o reinvestiranih dobičkih v letu 2015 so iz zaključnih računov podjetij. V letu 2016 pa se upošteva ocena reinvestiranih dobičkov, temelječa na gibanju poslovnega rezultata predhodnih treh let in tekočih izplačil dobičkov v letu 2016.19 V prvih osmih mesecih lani je država na račune bank v tujini plasirala sredstva v višini 2.265 mio EUR in za vloge daljše od 6 mesecih prejemala pozitivne donose.20 V prvih osmih mesecih lani so se obveznosti bank do tujine na segmentu ostalih naložb znižale za 951,6 mio EUR, letos pa za 511,5 mio EUR.


Finančni trgi

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se krči. Zniževanje obsega kreditov je posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI, gospodinjstva pa se zadolžujejo v obliki stanovanjskih in potrošniških posojil.

Slika 26: Spremembe obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem

-2.500

-2.000

-1.500

-1.000

-500

0

500

1.000

sep.11 sep.12 sep.13 sep.14 sep.15 sep.16

Med

letn

e sp

rem

emb

e, v

mio

EU

R

Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: Vpliv prenosa terjatev na DUTB je izločen.

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj

Izboljševanje kakovosti bančne aktive se je v prvih dveh mesecih tretjega četrtletja pospešilo. K temu so prispevale prodaje dela nedonosnih terjatev21 in večji odpisi. Na medletni ravni so tako najbolj padle nedonosne terjatve do podjetij v dejavnostih z visokim deležem in obsegom nedonosnih terjatev, in sicer v gradbeništvu, trgovini, strokovnih, znanstvenih in tehničnih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter nepremičninah. Primerjava z državami EU, ki so zaprosile za finančno pomoč, kaže na to, da je bilo od začetka sanacije bančnega sistema znižanje deleža nedonosnih terjatev v Sloveniji najizrazitejše.22

Slika 27: Delež nedonosnih terjatev po panogah

DE

K

I

F

JOPQR

AB

L

C

H

MN

G

0

10

20

30

40

50

0 10 20 30 40 50

Avg

ust 2

016

Avgust 2015Vir podatkov: BS.

21 Zaradi daljše časovne vrste in podrobnejših podatkov smo kot nedonosne terjatve upoštevali le terjatve z zamudo nad 90 dni in ne EBA definicije, ki je širša.22 V zadnjih dveh letih se je sicer izraziteje zmanjšal delež nedonosnih terjatev na Irskem, kjer pa je ta naraščal še več kot dve leti po začetku sanacije (konec leta 2011).

Struktura bančnih virov financiranja se spreminja v prid vlog nebančnih sektorjev. Te predstavljajo že dve tretjini bilančne vsote bančnega sistema, kar je za približno polovico več kot v letu 2008. Prevladujejo vloge čez noč, ki so medletno večje za skoraj petino. Odvisnost bank od tujih bančnih virov financiranja se še naprej postopoma zmanjšuje.

Slika 28: Pomembnejši viri financiranja v slovenskem bančnem sistemu

-7.000

-6.000

-5.000

-4.000

-3.000

-2.000

-1.000

0

1.000

2.000

3.000

4.000

sep.11 sep.12 sep.13 sep.14 sep.15 sep.16

Med

letn

e sp

rem

embe

, v m

io E

UR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Tuje banke EvrosistemDomače banke Domači nebančni sketorjiSkupaj


Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

30. IX 15 31. XII 14 30. IX 16 30. IX 16/31. VIII 16 30. IX 16/30. IX 15

Krediti skupaj 21.919,5 21.741,8 20.530,4 -0,1 -6,3

Krediti podjetjem in NFI 11.328,1 10.966,1 9.772,9 -0,5 -13,7

Krediti državi 1.766,6 1.919,7 1.784,3 -1,0 1,0

Krediti gospodinjstvom 8.824,8 8.855,9 8.973,2 0,5 1,7

Potrošniški 2.057,2 2.032,2 2.093,8 1,2 1,8

Stanovanjski 5.474,5 5.524,6 5.654,2 0,4 3,3

Ostalo 1.293,1 1.299,1 1.225,2 -0,1 -5,3

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.660,2 15.879,4 16.605,0 -0,1 6,0

Čez noč 8.618,5 8.962,9 10.421,3 0,6 20,9

Vezane 7.041,6 6.916,5 6.183,8 -1,3 -12,2

Bančne vloge centralne države skupaj 1.885,6 1.644,6 1.061,3 8,9 -43,7

Vloge nefinančnih družb skupaj 5.016,3 5.331,9 5.444,4 -0,7 8,5

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.


Javne finance

Slika 29: Saldo javnih financ po denarnem toku

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. To odraža izboljšanje gospodarskih razmer, izrazito spremembo tokov EU sredstev23 in ohranjanje dela ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov. Saldo brez izdatkov za obresti, ki je pomemben za umiritev naraščanja javnega dolga, dosega presežek, ki je bil bistveno višji kot enakem obdobju lani.

Javnofinančni prihodki so se v prvih osmih mesecih medletno povečali. Najhitreje naraščajo prihodki, povezani z razmerami na trgu dela – krepitvijo plač in zaposlenosti. Relativno nizka medletna rast prihodkov, povezanih s potrošnjo, je povezana z dejavniki prehodne narave – pri prihodkih iz DDV z vplivom spremembe pri plačilu DDV iz uvoza.24

Slika 30: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-VIII 2015 I-VIII 2016

Kategorija

I-VIII 2015 I-VIII 2016

Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 10.244,7 3,7 10.345,4 1,0 SKUPAJ ODHODKI 10.941,8 0,0 10.793,6 -1,4

Davčni prihodki* 5.417,6 6,7 5.570,9 2,8 Plače in drugi stroški dela** 2.410,5 -0,4 2.516,8 4,4

Dohodnina 1.273,3 3,0 1.350,8 6,1 Izdatki za blago in storitve 1.433,8 -1,0 1.478,8 3,1

Davek od dohod. pravnih oseb 405,2 29,6 426,7 5,3 Plačila obresti 750,8 2,8 785,7 4,6

Davki na nepremičnine 97,4 42,7 109,7 12,6 Rezerve 108,3 91,5 117,2 8,2

Davek na dodano vrednost 2.130,3 3,5 2.149,7 0,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 4.304,4 0,6 4.387,3 1,9

Trošarine 987,7 8,3 1.009,5 2,2 Ostali tekoči transferi 808,7 -5,1 802,6 -0,8

Prispevki za soc. varnost 3.600,3 3,6 3.762,6 4,5 Izdatki za investicije 817,4 -3,5 433,9 -46,9

Nedavčni prihodki 613,0 -26,2 660,7 7,8 Plačila v proračun EU 307,9 1,0 271,4 -11,9

Prejeta sredstva iz EU 543,4 19,8 301,0 -44,6 JAVNOFINANČNI SALDO -697,1 -34,0 -448,3 -35,7

Ostalo 70,4 54,2 50,2 -28,7 PRIMARNI SALDO 42,2 -112,2 314,3 645,3

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

-2.000

-1.500

-1.000

-500

0

500

2011 2012 2013 2014 2015 jan.-avg.2015

jan.-avg.2016

V m

io E

UR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo

-4

-2

0

2

4

6

8

2011 2012 2013 2014 2015 jan.-avg.2015

jan.-avg.2016

Pris

peve

k k

rast

i, v

o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Davčni prihodki Prispevki za socialno varnostNedavčni prihodki Kapit. in transf. prih. ter donacijePrejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (rast v %)

23 V prvih mesecih leta 2016 smo prejeli še prihodke EU iz stare perspektive, izdatkov stare perspektive pa ni več, obenem tudi še ni znatnejših izdatkov (investicij) iz nove perspektive EU. 24 Z novelo zakona o davku na dodano vrednost se DDV pri uvozu od 1.julija 2016 ne plača več kot uvozna dajatev po carinski deklaraciji, temveč ga davčni zavezanec izkaže v obračunu DDV, zaradi česar je prišlo do likvidnostnega izpada prihodkov. Za razliko od 62-odstotnega medletnega znižanja vplačil DDV iz uvoza v avgustu tako podatki FURS o obračunanem DDV iz uvoza kažejo na relativno visoko medletno rast v tem obdobju (7,6 %). Tudi podatki državnega proračuna za devet mesecev že kažejo na ugodnejšo realizacijo skupnih prihodkov od DDV (2,2-odstotno nominalno rast, glede na 0,9-odstotno v osmih mesecih). Prav tako podatki o prihodkih iz naslova trošarin državnega proračuna, za devet mesecev, kažejo na visoko medletno rast teh prihodkov (8,7 %; v osmih mesecih 2,2-odstotna).


Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je negativen (-8,4 mio EUR). Slovenija je v prvih devetih mesecih iz EU proračuna prejela 297,3 mio EUR. Največji del prihodkov so predstavljala sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike. Večina sredstev iz Kohezijskega sklada in strukturnih skladov (98,4 mio EUR) je bila v proračun RS vplačana v prvih petih mesecih iz prejšnje finančne perspektive. Iz državnega proračuna je bilo projektom (do konca avgusta) izplačanih le 20 mio EUR. V proračun EU je bilo v prvih treh četrtletjih vplačanih 305,7 mio EUR.

Slika 32: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar-september 2015 in 2016

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

Drugo

Skupnakmetijska

politika

Kohezijskisklad

Strukturniskladi

V mio EURVir: MF, preračuni UMAR

Skupaj prejeta sredstva (januar-september 2016)Skupaj prejeta sredstva (januar-september 2015)

Javnofinančni odhodki so v prvih osmih mesecih medletno upadli. Glavnina znižanja izhaja iz nižjih investicij (ob začetku izvajanja nove finančne perspektive EU). Narašča večina ostalih izdatkov, največ pa k temu prispevajo izdatki, povezani z delnim sproščanjem varčevalnih ukrepov (plače, zaposlenost v javnem sektorju, transferji posameznikom in gospodinjstvom).

Slika 31: Rast odhodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2011 2012 2013 2014 2015 jan.-avg.2015

jan.-avg.2016

Pris

peve

k k

rast

i, v

o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Izdatki za blago in storitvePlačila obresti RezerveTekoči transferi Investicijski odhodki in transferiPlačila sredstev v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (rast v %)

izbr

ane

tem

e

25Ekonomsko ogledalo, št. 7/2016Izbrane teme

Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2016–2017

Uvrstitev Slovenije na lestvici WEF1 o globalni konkurenčnosti se je drugo leto zapored izboljšala, vendar je ostala nižja kot pred krizo. Med 138 državami, ki so uvrščene na lestvico, se najvišje uvrščajo Švica, Singapur in ZDA, med prvimi desetimi državami pa je pet držav EU. Slovenija je v primerjavi z lanskim letom napredovala za tri mesta na 56. mesto, med državami EU pa za eno mesto na 22. mesto. Uvrstitev se je izboljšala v vseh treh sklopih konkurenčnosti2, najbolj pri osnovnih dejavnikih konkurenčnosti. Izboljšanje je v veliki meri posledica ugodnejših makroekonomskih kazalcev, kar je prispevalo k ugodnejši percepciji gospodarstvenikov glede poslovanja v Sloveniji. Nadaljevalo se je izboljševanje odgovorov na anketna vprašanja,3 kar se kaže tudi na krovnem kazalniku, kjer je bilo povečanje v zadnjih dveh letih večje kot v povprečju EU in OECD. Kljub izboljšanju vprašani ostajajo bolj pesimistični kot pred krizo, Slovenija pa ostaja ena izmed držav, ki so po letu 2008 močno poslabšale uvrstitve na lestvici konkurenčnosti (za 14 mest, med državami EU za šest mest). V primerjavi z obdobjem pred krizo so uvrstitve primerljive oz. se niso poslabšale samo na področjih šolstva, zdravstva in inovacij. Na teh področjih se Slovenija tudi uvršča najvišje.

1 World Economic Forum.2 V raziskavi je bilo letos uporabljenih 114 kazalnikov, ki jih je WEF razvrstil v 12 ključnih dejavnikov konkurenčnosti in združil v tri večje sklope. Osnovni dejavniki konkurenčnosti vključujejo področja institucij, infrastrukture, makroekonomske stabilnosti, zdravja in osnovnega izobraževanja. Sklop dejavnikov pospeševanja učinkovitosti sestavljajo visokošolsko izobraževanje in usposabljanje, učinkovitost na trgu blaga in dela, razvoj finančnih trgov, tehnološka pripravljenost ter velikost trga. Zadnji sklop predstavlja področje inovacij in podjetniškega delovanja. Metodologija že nekaj let ni bila bistveno spremenjena, zato so možne tudi primerjave med posameznimi leti.3 Število točk in uvrstitev sta odvisna predvsem od anket med gospodarstveniki. Od 114 kazalnikov je 80 mehkih (ankete), 34 pa temelji na statističnih podatkih za leto 2015. Anketiranje je potekalo med februarjem in junijem 2016.

Slika 33: Primerjava vrednosti krovnega kazalnika med Slovenijo, EU in OECD

4,1

4,2

4,3

4,4

4,5

4,6

4,7

4,8

4,9

5,0

5,1

2006

-200

7

2007

-200

8

2008

-200

9

2009

-201

0

2010

-201

1

2011

-201

2

2012

-201

3

2013

-201

4

2014

-201

5

2015

-201

6

2016

-201

7

Štev

ilo to

čk

Vir: WEF, preračuni UMAR.

EU Slovenija OECD

Glavne ovire za poslovanje v Sloveniji so po raziskavi WEF povezane z davki in davčno politiko. Gospodarstveniki so v anketi izpostavili višino davčnih stopenj in davčno zakonodajo (skupaj 30,1 % vprašanih), neučinkovito državno administracijo (18,9 %) in omejevalno delovno zakonodajo (12,3 %). Ob tem so izpostavili predvsem visoke socialne prispevke in stroške dela. V primerjavi s preteklimi leti je precej manj vprašanih kot oviro za poslovanje izpostavilo dostop do financiranja, kljub temu pa so uvrstitve pri WEF kazalnikih razvitosti finančnih trgov še naprej nizke.

K boljši uvrstitvi na področju osnovnih dejavnikov konkurenčnosti so prispevali ugodnejše makroekonomske razmere in področje institucij. Ob izboljšanju javnofinančnih kazalnikov se je izboljšala uvrstitev v makroekonomskem okolju (za 31 mest na 58. mesto). Gospodarstveniki pozitivno ocenjujejo tudi napredek na posameznih področjih delovanja države4. Izboljšalo se je zaupanje glede javnih institucij (za osem mest na 58. mesto), kjer je ostala slabo ocenjena učinkovitost države in akterjev odločanja (predvsem potratnost javne porabe in bremena državne regulacije). Gospodarstveniki so izrazili večje zaupanje v zasebne institucije (za 24 mest na 57. mesto), saj se je po njihovem mnenju izboljšalo etično obnašanje podjetij, učinkovitost nadzornih svetov, zaščita malih delničarjev in uveljavljanje računovodskih standardov. Slovenija se še naprej uvršča med bolj konkurenčne države na področju zdravstva in osnovnega šolstva (16. mesto) in na področju infrastrukture (39. mesto).

Na področju pospeševanja učinkovitosti se je uvrstitev Slovenije nekoliko izboljšala pri večini podpodročij, vendar je še vedno precej nižja kot pred krizo. Visoki ostajata uvrstitvi na področju srednjega in visokega izobraževanja (22. mesto) ter tehnološke pripravljenosti (35. mesto). Izboljšali so se kazalniki povezani z razvitostjo finančnega sistema (za deset mest na 118. mesto), kar je predvsem posledica

4 Več v Poročilo o razvoju 2016, poglavje Vloga države in institucij.

Slika 34: Glavne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji (anketa WEF)

38,6

0 5 10 15 20 25

Ostalo

Dostop do financ

Korupcija

Nestabilnost politik

Davčna zakonodaja

Omejevalna delovna zakonodaja

Neučinkovitadržavna birokracija

Davčnestopnje

% odgovorov Vir: WEF.

2016-20172015-20162008-2009

26 Ekonomsko ogledalo, št. 7/2016Izbrane teme

intenzivnega procesa sanacije bančnega sistema po dokapitalizaciji leta 2013. Po oceni gospodarstvenikov pa ostaja nizka razpoložljivost finančnih sredstev, ki se je v zadnjem letu nekoliko izboljšala. Zelo nizko je tudi zaupanje v likvidnost bank (124. mesto), ki je med državami EU nižje samo v državah z velikimi problemi v bančnem sektorju v času krize (Portugalska, Ciper, Grčija)5. Na področju učinkovitosti trga dela glavni problemi ostajajo visoka davčna obremenitev plač (137. mesto), zakonodaja na področju najemanja in odpuščanja delavcev (132. mesto) in fleksibilnost določanja plač (115. mesto).

Uvrstitev Slovenije na področju inovacij ostaja visoka, še izboljšala pa se je na področju podjetniškega delovanja. Po ugotovitvah WEF so bili v zadnjem letu narejeni pozitivni premiki glede sposobnosti podjetij za inoviranje, kakovosti raziskovalnih institucij, števila patentov in večje dostopnosti znanstvenikov in inženirjev na trgu. Povečala so se tudi vlaganja podjetij v raziskave in razvoj, hkrati pa poročilo ugotavlja, da javno naročanje ne podpira dovolj razvoja visokotehnoloških izdelkov (128. mesto). K izboljšanju uvrstitev na področju podjetniškega delovanja je prispevalo predvsem izboljšanje ocene glede tehnološke zahtevnosti proizvodnje in večje prisotnosti na višjih stopnjah globalnih verig vrednosti, slabost pa ostaja premajhna razvitost podjetniških grozdov (87. mesto).

Slovenija na večini področij na lestvici konkurenčnosti WEF precej zaostaja za državami, katerih razvoj temelji na inovativnosti6. Njihove prednosti so predvsem v

5 Podatki BS kažejo, da je likvidnost bančnega sistema dobra. Likvidnost drugega razreda (razmerje med finančnimi sredstvi s preostalo zapadlostjo do 180 dni in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 180 dni) je konec prvega četrtletja presegala raven pred začetkom finančne krize (Poročilo o finančni stabilnosti, 2016, str.33).6 10 najvišje uvrščenih držav – Švica, Singapur, ZDA, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Združeno kraljestvo, Japonska, Hong Kong in Finska.

Slika 35: Primerjava posameznih področij konkurenčnosti med Slovenijo in gospodarstvi, katerih razvoj temelji na inovativnosti

01234567

InstitucijeInfra

struktura

Makroekon.stabilnost

Zdravje, osnovnoizobr.

Visokoš. izobr. , uspos.

Učinkovitost natrgu blaga

Učinkovitost natrgu dela

Razvoj finan. trgov

Tehnološkapriprav.

Velikost trga

Podjetniškodelovanje

Inovacije

Gospodarstva, katerih razvoj temelji na inovativnosti * 2016/2017Slovenija 2016/2017Slovenija 2008/2009

Vir: WEF, preračuni UMAR. Opomba: * najbolje uvrščenih 10 držav. Višje št. točk je boljše, največ možnih je 7.

učinkovitih institucijah, kakovostni infrastrukturi in človeškem kapitalu. Slovenija se je tem državam približala le na področju zdravstva in izobraževanja, močno pa zaostaja pri infrastrukturi in inovacijah. Slednje so, poleg nadaljnjega razvoja človeškega kapitala, eden pomembnejših dejavnikov, ki bi lahko tudi dolgoročno vplivali na dvig produktivnosti in konkurenčnosti.7

Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja (Doing Business 2017)

Slovenija se na lestvici Svetovne banke o enostavnosti poslovanja (Doing Business) uvršča v sredino EU držav. Med 190-imi ocenjevanimi državami se na najvišja mesta uvrščajo Nova Zelandija, Singapur in Danska. Slovenija se je tudi letos uvrstila na 30. mesto8, med državami članicami EU pa na 16. mesto. Izračun mejnih vrednosti9 kaže, da se je zaostanek Slovenije za najboljšimi v zadnjih letih močno zmanjšal, predvsem zaradi sprejetja stečajne zakonodaje in ukrepov, ki so omogočili enostavnejše in hitrejše ustanavljanje podjetij ter registracijo nepremičnin. Glavna dejavnika, ki zavirata hitrejše napredovanje, sta dostop do finančnih sredstev za poslovanje in sodno uveljavljanje pogodb. Za zadnje leto raziskava ne navaja večjih sprememb, ki bi vplivale na enostavnost poslovanja, zaznati pa je poslabšanje uvrstitev na več področjih.

7 Več v Poročilo o razvoju 2016, poglavje Dejavniki konkurenčnosti. 8 Zaradi metodoloških sprememb je spremljanje uvrstitve smiselno le v primerjavi s predhodnim letom, za katerega je objavljen preračun po metodologiji za tekoče leto. Po stari metodologiji se je Slovenija v lanskem letu uvrščala na 29. mesto, po novi pa na 30. mesto. 9 Za razvrščanje držav se uporablja izračun oddaljenosti do najuspešnejše države (izračun mejne vrednosti oz. angl. »distance to frontier«).

Slika 36: Primerjava Slovenije in EU na lestvici enostavnosti poslovanja*

2030405060708090

100

Ustanovpodjetja

Pridob.gradb.dovolj-

enj

Regis-tracijanepre-mičnin

Dostopdo

elektr.energije

Dostopdo fin.

sredstevza podj.

Zaščitamalih

investit.

Plačeva-nje

davkov

Čezmej-no

poslo-vanje

Sodnauveljav.pogodb

Insolv.zakono-

daja

Slovenija (DB 2017)Slovenija (DB 2009)EU

Vir: Doing business.* Mejne vrednosti so izračunane za posamezno leto po metodologiji, ki je veljala tisto leto. Za področje dostop do električne energije je bil za prikaz uporabljen podatek iz DB2010, ko je bilo področje uvedeno v raziskavo.


Tabela 9: Uvrstitev Slovenije na lestvici enostavnosti poslovanja Doing Business

UvrstitevRazlika2015

(DB 2016)2016

(DB 2017)

Enostavnost poslovanja 30 30 0

Ustanovitev podjetja 45 49 -4

Pridobivanje gradbenih dovoljenj 76 80 -4

Registracija nepremičnin 35 34 1

Dostop do električne energije 35 16 19

Dostop do finančnih sredstev za podjetja 127 133 -6

Zaščita malih investitorjev 7 9 -2

Plačevanje davkov 24 24 0

Sodna uveljavitev pogodb 1 1 0

Insolvenčna zakonodaja 118 119 -1

Vir: Doing Business 2017.

Mejne vrednosti se letos niso bistveno spremenile, kljub temu pa so se uvrstitve na več področjih poslabšale10. To gre pripisati predvsem hitrejšemu napredku in spremembam v drugih državah, kar je vidno v poslabšanju uvrstitev na področjih enostavnosti ustanavljanja podjetij in pridobivanja gradbenih dovoljenj (oboje za štiri mesta). Na področju dostopa do finančnih sredstev, kjer je Slovenija zelo nizko uvrščena že nekaj zadnjih let, je njen položaj še nazadoval (za šest mest na 133. mesto). Nizka uvrstitev je v poročilu ocenjena kot posledica pomanjkljive obstoječe zakonodaje na tem področju in pomanjkanja kakovostnega bonitetnega informacijskega sistema za vse uporabnike. Podobno kot v preteklih letih se zelo nizko uvršča tudi na področju sodnega uveljavljanja pogodb (119. mesto) predvsem zaradi sodnega trajanja uveljavljanja pogodb (Slovenija 1.160 dni, EU 594 dni). Po mnenju Svetovne banke ima učinkovito reševanje sporov na sodiščih lahko velike pozitivne učinke na srednja in mala podjetja ter podjetnike, ki jim omejena tekoča sredstva ne dovoljujejo dolgih postopkov na sodiščih. Uvrstitev se je močno izboljšala na področju oskrbe z električno energijo, kar gre pripisati drugačni oceni zanesljivosti oskrbe kot v lanskem letu, kjer so bili podatki pod vplivom enkratnega dogodka11. Na preostalih področjih se uvrstitve niso bistveno spremenile.

Gozdarstvo v letu 2015

Po žledolomu leto prej in izrazitem širjenju lesnih škodljivcev je bilo gozdarstvo tudi leta 2015 zaznamovano z izjemno visokim posekom. V zadnjih dveh letih je bilo 10 Indeks enostavnosti poslovanja vključuje 10 področij, ki zajemajo enostavnost ustanavljanja podjetij, pridobivanja gradbenih dovoljenj, registracijo nepremičnin, dostop do električne energije, pridobivanje sredstev za poslovanje, zaščito investitorjev, plačevanje davkov, čezmejno poslovanja, sodno uveljavitev pogodb in insolvenčno zakonodajo. 11 Zanesljivost oskrbe z električno energijo sestavljata kazalnika pogostosti in trajanja prekinitev oskrbe. Podatki za izračun temeljijo na predhodnem letu, nizka vrednost kazalnika v DB 2016 (vključuje podatke za zanesljivost oskrbe za leto 2014) je lahko posledica motenj z oskrbo z električno energijo zaradi žleda v februarju 2014.

letno posekanega preko 6 mio m3 lesa oz. za več kot polovico več kot pred žledolomom. V obeh letih se je evidentirani posek povečal približno na raven strokovno dopuščenega, medtem ko je prej za njim močno zaostajal12. Intenzivnost poseka, izražena v razmerju do letnega prirastka lesa, se je v obeh letih močno zvišala, na preko 70 %. Struktura pa se je precej poslabšala: posek za nego gozdov, ki je v običajnih razmerah najpomembnejši in se je pred tem povečeval, se je znižal. Dve tretjini poseka sta bili sanitarne narave, saj se je po žledolomu še vedno precejšnji poškodovanosti gozdov pridružilo izrazito širjenje smrekovega lubadarja. To je bil lani razlog za posek 1,8 mio m3 lesa, kar je trikrat toliko kot pred desetimi leti, ko je bila poškodovanost dreves zaradi njih dotlej največja.

V proizvodnji okroglega lesa se je leta 2015 povečala količina najkakovostnejše kategorije. Skupno je bilo pridobljenega okoli 5,2 mio m3 okroglega oz. nepredelanega lesa. V zadnjih dveh letih se je izkoristek posekanega lesa znižal: rast proizvodnje je nekoliko zaostala za rastjo poseka, vendar leta 2015 manj kot leto prej13. Po žledolomu se je najbolj povečala količina lesa za celulozo in plošče, lani pa le hlodov za žago in furnir, ki je najkakovostnejši in za dosego višje dodane vrednosti najprimernejši les. K skupaj pridobljeni količini lesa je prispeval okoli polovico, kar je bilo podobno kot pred žledolomom.

Precej bolj kot proizvodnja najkakovostnejšega lesa se je povečal njegov izvoz. Skupni uvoz okroglega lesa je leta 2015 ostal podoben kot leto prej, njegov izvoz pa se je ponovno povečal, na 2,7 mio m3, kar je bilo za 13 % več kot v letu prej in za tri četrtine več kot pred žledolomom. Povečal se je le izvoz hlodov za žago in furnir, za skoraj tretjino, na več kot dvakrat toliko kot leta 2013. Delež v izvoz usmerjene proizvodnje te kategorije lesa se je v 12 V zadnjih letih pred žledolomom je evidentirani posek pomenil okoli dve tretjini dopuščenega poseka. 13 Za proizvodnjo okroglega lesa je bilo v letu 2013 izkoriščenega 90 % poseka, v letu 2014 83 %, lani pa 86 %. Izkoristek posekanega lesa je odvisen od strukture pridobljenih sortimentov, pa tudi od vrste dreves.

Slika 37: Posek lesa, struktura

0

1

2

3

4

5

6

7

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

V m

io m

3

Vir: SURS, Zavod za gozdove Slovenije.

Ostali posek

Sanitarna sečnja

Posek za nego gozdov


Subvencije 2010–2015

Z oživitvijo gospodarske aktivnosti se obseg subvencij ni občutneje znižal, nameni subvencij pa ne odražajo razvojnih politik. Subvencije, kot jih izkazujejo zaključni računi14, so kljub znižanju leta 2015 višje kot pred krizo15. Več kot polovica subvencij je namenjena trem dejavnostim: prometu in skladiščenju, strokovnim, znanstvenim in tehničnim dejavnostim ter predelovalnim dejavnostim. Veliko povečevanje subvencij prometu (železniškemu16 in cestnemu17) izhaja predvsem iz povečanega subvencioniranja potniškega prometa, kar pa se ne odraža v povečanem številu prepeljanih potnikov18, subvencije za tovorni promet so še razmeroma nizke, a se hitro povečujejo. Razmeroma visoke subvencije za strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti so se leta 2015 močno zmanjšale zaradi prehodne19 več kot prepolovitve subvencij za znanstvene, raziskovalne in razvojne dejavnosti, kar za dolgoročni razvoj ni

14 V skladu s slovenskimi računovodskimi standardi so zajeti prihodki iz javnih sredstev za subvencije, dotacije, regrese, kompenzacije in druge prihodke, ki se nadalje delijo na tiste, ki so povezani s poslovnimi učinki, in na druge, ki s poslovnimi učinki niso povezani. V analizi smo zajeli obe skupini subvencij.15 Slovenija je v letih 2009 in 2010 sprejela dokaj visok obseg dodatnih ukrepov za blažitev krize, ki se večinoma uvrščajo med subvencije in/ali državne pomoči.16 Subvencije železniškemu potniškemu in tovornemu prometu so porasle za 24,3 % iz 46,9 mio (2010) na 58,3 mio EUR (2015).17 Subvencije cestnemu potniškemu prometu so se med letoma 2010 in 2015 povečale iz 30,5 mio na 53,7 mio EUR (za 76,3 %), cestnemu tovornemu pa iz 13 mio na 15,4 mio EUR (za 18,5 %).18 Število potnikov, prepeljanih po železnici, se je v obdobju 2010–2015 znižalo za 8,1 %, potniških kilometrov za 14,3 %, v cestnem javnem medkrajevnem prometu pa se je v obdobju 2010–2015 število potnikov znižalo za 2,4 % (v mestnem za 1,9 %), potniških kilometrov pa za 13 %. 19 S pričetkom koriščenja sredstev nove finančne perspektive EU se bodo predvidoma spet povečale.

zadnjih dveh letih zvišal za 17 o. t., na 59 %. Obsežen in hitro naraščajoč izvoz kakovostne naravne surovine je bila neizkoriščena možnost doseganja večje zaposlenosti in višje dodane vrednosti v nadaljnjih členih gozdno-lesne verige.

Tabela 10: Gozd in gospodarski izkoristek, Slovenija

2000 2005 2010 2011 2012 2013 2014 2015rast v %

2015/2014 2015/2000

Površina gozda (v tisoč ha) 1.134,2 1.169,2 1.185,2 1.184,4 1.184,5 1.183,4 1.181,9 1.182,0 0,0 4,2

Lesna zaloga (v mio. m3) 262,8 300,8 331,0 334,1 337,8 342,4 346,1 348,2 0,6 32,5

Letni prirastek lesa (v mio. m3) 6,9 7,6 8,1 8,3 8,4 8,5 8,6 8,6 0,2 25,2

Posek lesa (v mio. m3) 2,6 3,3 3,4 3,9 3,9 3,9 6,3 6,0 -5,0 131,2

Proizvodnja okroglega lesa (v mio. m3) 2,3 2,7 2,9 3,4 3,4 3,5 5,3 5,2 -1,3 130,1

Intenzivnost poseka lesa1 38,0 43,0 41,6 47,1 46,4 46,2 74,0 70,1 .. ..

Vir: SURS, Zavod za gozdove Slovenije; preračuni UMAR.Opomba: 1 razmerje med posekom in letnim prirastkom lesa.

Tabela 11: Subvencije po oblikah gospodarskih subjektov, 2010–2015, v mio EUR

2010 2013 2014 2015

Gospodarske družbe 471,8 465,4 471,4 426,1

Zadruge 3,7 3,6 3,6 3,5

Veliki samostojni podjetniki 0,8 0,6 0,8 0,7

Mali samostojni podjetniki 43,8 41,5 41,3 34,4

SKUPAJ 520,1 511,1 517,1 464,7

Vir: AJPES, preračuni UMAR.

Slika 38: Proizvodnja lesa, struktura

0

1

2

3

4

5

6

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

V m

io m

3

Vir: SURS, Zavod za gozdove Slovenije.

Les za kurjavo

Les za celulozo in plošče ter drug okrogel ind. les

Hlodi za žago in furnir

Slika 39: Neto izvoz lesa, struktura

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

V m

io m

3

Vir: SURS.

Les za kurjavoLes za celulozo in plošče ter drug okrogli ind. lesHlodi za žago in furnirUvoz skupajIzvoz skupaj


subvencij po tehnološki zahtevnosti22 kaže, da se delež subvencij visoko in srednje-visoko tehnološko zahtevnim dejavnostim giblje okoli 40 %. Glede na ustvarjene dodane vrednosti so bile v opazovanem obdobju subvencije najvišje v nizko tehnološko zahtevnih (najbolj izstopa proizvodnja oblačil), glede na število zaposlenih pa v srednje-visoko tehnološko zahtevnih panogah (izstopa predvsem proizvodnja drugih vozil in plovil).

Aktivnosti države še vedno niso prvenstveno usmerjene k pospeševanju rasti panog s tehnološkimi in proizvodnimi prednosti23. Razmeroma visokih subvencij so deležne panoge s proizvodnimi prednostmi, v katerih rasteta produktivnost in izvoz, ki so gonilo gospodarske rasti, izvoza in zaposlovanja24. Visoko stopnjo razvojne perspektivnosti kažejo tudi panoge, ki so še brez proizvodnih prednosti, vendar izkazujejo stabilno in visoko rast poslovnih rezultatov25. Te panoge ter panoge s proizvodnimi in tehnološkimi prednostmi so najmanj subvencionirane. Visoke subvencije so usmerjene panogam, ki nimajo tehnoloških in proizvodnih prednosti, in so namenjene njihovemu ohranjanju pri življenju26. Čeprav je temeljni razvojni problem slovenskih predelovalnih dejavnosti doseganje nizke dodane vrednosti v obsegu in na zaposlenega in osrednji cilj Slovenske industrijske politike (2013) ter Strategije pametne specializacije (2015) povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, se subvencije v večjem obsegu (54 % v letu 2015) razdeljujejo panogam brez razvojne perspektive in z nizko dodano vrednostjo.

22 Dejavnosti po tehnološki zahtevnosti so razporejene po OECD klasifikaciji (Hatzichronoglou, T. (1997). Revision of the High – Technology Sector and Product Classification. OECD STI Working Papers 1997/2. Paris : OECD).23 Panoge so razvrščene na osnovi gradiv: Burger, A. in Kotnik, P. (2014). Strokovna analiza kot podlaga za Strategijo pametne specializacije, pridobljeno na: http://www.eu-skladi.si/ostalo/metodologija-za-sps, in Murn, A. (2015). Razvojna usmerjenost državnih pomoči v predelovalni industriji. IB revija 2015(XLIX)1, str. 5–20.24 Dodana vrednost se je panogam iz druge skupine v obdobju 2010–2015 povečala za 32,9 %, število zaposlenih na podlagi delovnih ur pa za 14,6 %; v vseh predelovalnih dejavnostih je dodana vrednost porasla za 20,2 %, število zaposlenih pa padlo za 1,9 %.25 Pri teh panogah je v obdobju 2010–2015 dodana vrednost porasla za 46,5 %, število zaposlenih pa se je povečalo za 17,2 %.26 Dodana vrednost se je panogam iz pete skupine v obdobju 2010–2015 povečala za 10,9 %, število zaposlenih pa je upadlo za 9,6 %.

vzpodbudno, saj razvoj proizvodov z višjimi dodanimi vrednostmi praviloma zahteva več raziskovalnih in razvojnih aktivnosti.

Najbolj subvencionirane dejavnosti20 so večinoma tiste, ki poleg tržnih izvajajo tudi družbeno koristne funkcije. Te dejavnosti, ki prejemajo okoli polovico vseh subvencij, ustvarijo okoli petino dodane vrednosti in zaposlujejo 18 % zaposlenih. Med leti 2010 in 2015 se je ustvarjena dodana vrednost povečala le v prometu in skladiščenju ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih storitvah. V rudarstvu, kjer so subvencije namenjene predvsem zapiranju premogovnikov, se je ustvarjena dodana vrednost občutno znižala. Tudi število zaposlenih se je v opazovanem obdobju v večini dejavnosti zmanjšalo, ohranilo se je le v komunalnih dejavnostih.

Subvencije gospodarskim družbam21 iz predelovalnih dejavnosti se od leta 2010 znižujejo, njihova struktura pa ostaja neugodna. Leta 2010 so subvencije predstavljale 2,4 % dodane vrednosti, leta 2015 pa le še 1,3 %, kar je razvojno spodbudno, saj visoke subvencije neugodno vplivajo na delovanje tržnih zakonitosti. Pregled 20 V primerjavi z doseženimi dodanimi vrednostmi so to: kmetijstvo; rudarstvo; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (komunalne dejavnosti); promet in skladiščenje; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter druge dejavnosti.21 Gospodarske družbe prejmejo večino vseh subvencij, namenjenih predelovalnim dejavnostim (93 % leta 2015).

Tabela 12: Subvencije po dejavnostih, 2010 in 2015, v mio EUR, in v primerjavi z dodanimi vrednostmi, 2015, v %

2010 v mio

2015 v mio

2015 v % od DV

A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 18,2 17,6 11,9

B rudarstvo 17,2 10,9 9,2

C predelovalne dejavnosti 143,4 98,1 1,4

D oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,1 6,2 0,8

E oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 23,7 14,6 4,7

F gradbeništvo 19,5 13,1 1

G trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 39,3 33,8 1

H promet in skladiščenje 93,9 133,5 6,9

I gostinstvo 8,5 7,6 1,5

J informacijske in komunikacijske dejavnosti 32,4 17,9 1,5

K finančne in zavarovalniške dejavnosti 4,8 4,3 2,2

L poslovanje z nepremičninami 3,3 4 1,4

M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 71,6 59,6 4,2

N druge raznovrstne poslovne dejavnosti 12,1 20,9 3,3

O dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti; P izobraževanje; Q zdravstvo in socialno varstvo; R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

15,7 15,2 3,5

S druge dejavnosti 9,1 7,2 5,1

SKUPAJ 520,1 464,7 2,3

Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: DV = dodana vrednost

Tabela 13: Subvencije gospodarskim družbam predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti panog, 2010 in 2015, v %

delež subvencij v DV

struktura subvencij

2010 2015 2010 2015

Visoko 1,0 1,0 6,7 5,2

Srednje-visoko 2,6 1,5 35,4 34,9

Srednje-nizko 2,7 1,5 34,2 36,7

Nizko 2,5 1,5 23,7 23,2

Predelovalne dejavnosti skupaj 2,4 1,3 100,0 100,0

Vir: AJPES, preračuni UMAR.


Glede na sestavljeni indeks gospodarske uspešnosti regij so uspešnejša gospodarstva v zahodni kohezijski regiji. Nadpovprečno vrednost indeksa imajo osrednjeslovenska, gorenjska, obalno-kraška in goriška regija, pa tudi jugovzhodna Slovenija, edina iz vzhodne kohezijske regije. Vrednost sestavljenega indeksa je najvišja v osrednjeslovenski regiji in obenem dvakrat višja od slovenskega povprečja in desetkrat višja od vrednosti indeksa v pomurski regiji, najslabši regiji merjeni s tem merilom. Tak rezultat je pričakovan, saj osrednjeslovenska regija ustvari več kot tretjino slovenskega BDP, BDP na prebivalca pa za 40 % presega slovensko povprečje. Obenem je to tudi edina statistična regija, kjer BDP na prebivalca presega evropsko povprečje (za 17 %). V regiji deluje okoli 45 % vseh GD, ki ustvarijo več kot 40 % dodane vrednosti GD, od tega skoraj 70 % v storitvah. V letu 2015 so GD regije ustvarile 688 mio eur neto čistega dobička in se povzpele na sam vrh med statističnimi regijami29. Največ neto čistega dobička so ustvarile GD s

29 Deloma k takim rezultatom prispeva tudi zbiranje podatkov po organizacijskem načelu, t. j. po sedežu podjetja.

Visoke subvencije so s prelivanjem sredstev od uspešnih v manj uspešne gospodarske subjekte z vidika gospodarskega in družbenega razvoja škodljive. Hkrati zavirajo vstope na trg potencialno uspešnejšim proizvajalcem, kar zavira prestrukturiranje gospodarstva v smeri doseganja višjih dodanih vrednosti. Subvencije je zato treba znižati na sprejemljivo raven in jih usmeriti tja, kjer se pričakujejo dolgoročnejši učinki, ki bodo koristili gospodarstvu in družbi kot celoti.

Gospodarska slika regij na osnovi nekaterih izbranih gospodarskih kazalnikov

Za prikaz gospodarske slike regij smo oblikovali sestavljeni kazalnik, ki smo ga poimenovali sestavljeni indeks gospodarske uspešnosti regij. Sestavlja ga šest kazalnikov27 odvisno od: (i) razpoložljivosti podatkov na regionalni ravni in (ii) vsebinske povezanosti z obravnavano temo. Sestavljeni indeks vključuje naslednje kazalnike28: (i) BDP na prebivalca, kot najpogosteje uporabljen kazalnik razvitosti in edini z mednarodno primerljivo metodologijo, (ii) dodana vrednost gospodarskih družb (GD) na zaposlenega, saj ta predstavlja od 40 do 60 % dodane vrednosti iz regionalnih računov (oz. od tretjine do 53 % regionalnih BDP), (iii) stopnja delovne aktivnosti, ki kaže zaposlenost v regijah, (iv) indeks delovne migracije, ki posredno kaže na pomanjkanje oz. višek delovnih mest kar posledično povzroča delovne migracije, (v) bruto osnova za dohodnino, ki je povezana z dohodki, ki jih ustvarja prebivalstvo, in (vi) bruto plače na zaposlenega, ki so glavni vir dohodkov prebivalstva. Zadnja dva kazalnika sta posredno povezana z uspešnostjo gospodarstva in delovnimi migracijami.

27 Omejitve, ki so vezane na regionalno raven, ožijo izbor kazalnikov.28 Za kazalnike so uporabljeni zadnji razpoložljivi letni podatki.

Tabela 14: Subvencije gospodarskim družbam predelovalnih dejavnosti po skupinah panog s primerjalnimi prednostmi, 2015 in 2015, v %

delež subvencij v DV

struktura subvencij

2010 2015 2010 2015

Prva skupina 1,9 0,8 24,6 18,5

Druga skupina 2,9 2 21,0 27,9

Tretja skupina 2,5 1,2 31,2 26,1

Četrta skupina 1,6 1 3,9 5,4

Peta skupina 2,6 1,8 19,3 22,1

Predelovalne dejavnosti skupaj 2,4 1,3 100,0 100,0

Vir: AJPES, preračuni UMAR.Opomba: prva skupina: panoge s tehnološkimi in proizvodnimi primerjalnimi prednostmi; druga skupina: panoge, ki imajo proizvodne prednosti in v obdobju 2008–2012 pozitivno realno rast produktivnosti in izvoza; tretja skupina: panoge, ki imajo proizvodne primerjalne prednosti, ne pa tudi pozitivne realne rasti produktivnosti in izvoza; četrta skupina: panoge, ki ne izkazujejo proizvodnih prednosti, vendar imajo v obdobju 2008–2012 pozitivno realno rast produktivnosti in izvoza in peta skupina: panoge, ki nimajo tehnoloških in proizvodnih prednosti.

Slika 40: Sestavljeni indeks gospodarske uspešnosti regij, 2014-2015

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

Osrednjeslovenska

Jugovzhodna Slovenija

Gorenjska

Obalno-kraška

Goriška

Savinjska

Posavska

Koroška

Primorsko-notranjska

Podravska

Zasavska

Pomurska

Vir: SURS, AJPES, FURS, preračuni UMAR.

Slika 41: Struktura BDV po regijah, 2014

Osrednjeslovenska

Obalno-kraška

Gorenjska

Goriška

Savinjska


PomurskaPrimorsko-notranjska

Podravska

Koroška

Posavska

Zasavska

Vir: SURS, regionalni računi.


Tabela 15: Kazalniki sestavljenega indeksa gospodarske uspešnosti regij, zadnji razpoložljivi letni podatki

Regije

BDP na prebivalca, EUR

(tekoči tečaj)

Dodana vrednost GD na

zaoslenega, EUR

Stopnja delovne aktivnosti 1

Indeks delovne migracije 2

Osnova za dohodnino na

prebivalca, EUR

Bruto plače na zaposlenega,

EUR

Sestavljeni indeks

gospodarske uspešnosti

regij3, Slo=100

2014 2015 4 2015 4 2015 4 2014 2015 4 2014-2015

Slovenija 18.093 41.124 58,2 0,0 8.002 1.556 100

Osrednjeslovenska 25.771 44.952 59,8 127,6 8.970 1.720 204

Obalno-kraška 17.652 41.101 58,5 100,3 7.921 1.533 118

Gorenjska 15.836 40.409 61,2 84,0 8.254 1.545 119

Goriška 16.377 39.783 59,1 95,7 7.806 1.487 105

Savinjska 16.634 40.499 58,6 97,2 7.564 1.430 96

Jugovzhodna Slovenija 17.382 50.351 60,1 89,2 8.147 1.560 142

Pomurska 12.271 31.488 50,5 89,4 6.955 1.384 21

Primorsko-notranjska 12.967 35.300 61,8 74,6 7.940 1.374 75

Podravska 14.951 32.469 54,8 96,5 7.255 1.420 56

Koroška 14.486 38.051 56,1 86,1 7.887 1.454 80

Posavska 14.915 43.152 58,5 76,7 7.449 1.446 84

Zasavska 10.431 34.381 56,6 62,6 7.462 1.379 35

Vir: SURS, AJPES, FURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 Registrirano delovno aktivno prebivalstvo / delovno sposobno prebivalstvo (15-64 let) x 100. 2 Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po občini delovnega mesta / delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po občini prebivališča x 100. Izračunano iz registrskih podatkov. 3 Izračunan iz aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti vseh šestih kazalnikov v tabeli, izraženega v indeksu glede na slovensko povprečje. Za kazalnike so uporabljeni zadnji razpoložljivi letni podatki, sestavljeni kazalnik pa ima letnico izračuna. 4 Z letom 2015 so stopile v veljavo teritorialne spremembe za osrednjeslovensko, zasavsko, savinjsko in posavsko regijo.

področja trgovine in predelovalnih dejavnosti, predvsem farmacevtske industrije. Regija se nekoliko slabše uvršča po dodani vrednosti gospodarskih družb na zaposlenega in stopnji delovne aktivnosti, vendar tudi po teh kazalnikih presega slovensko povprečje.

Tudi delovna mesta se koncentrirajo v osrednjeslovenski regiji. Tu je največ, dobra tretjina vseh delovnih mest v Sloveniji, kar vpliva na delovne migracije v regijo. Tako je po indeksu delovne migracije30, ki primerja delovno aktivno prebivalstvo po kraju dela (delovna mesta) z delovno aktivnim prebivalstvom po kraju bivanja, regija izrazito delovna. Za delovne regije je značilno, da delovna mesta pretežno presegajo delovno aktivno prebivalstvo, kar je v Sloveniji značilno za osrednjeslovensko regijo, kot edino izrazito delovno, kjer je ta presežek skoraj 28 %. Zaradi presežka delovnih mest nad tam živečim delovno aktivnim prebivalstvom regija privablja delovne migrante

30 Indeks delovne migracije povezuje število delovnih mest s številom delovno aktivnih prebivalcev po kraju bivanja v izbrani teritorialni enoti (IDM = delovno aktivno prebivalstvo po teritorialni enoti delovnega mesta/delovno aktivno prebivalstvo po teritorialni enoti bivanja x 100). Meri samo delovne migracije med posameznimi teritorialnimi enotami in ne upošteva notranjih delovnih migracij v opazovani teritorialni enoti. Glede na vrednost IDM se opazovane teritorialne enote delijo v naslednje kategorije:

Delovne občine (upravne enote, regije): IDMizrazito delovne 116 ali večzmerno delovne 96,0-115,9Bivalne občine (upravne enote, regije): šibko bivalne 76,0–95,9zmerno bivalne 56,0–75,9pretežno bivalne 36,0–55,9izrazito bivalne 35,9 ali manj

Vir: Metodološka pojasnila SURS,http://www.stat.si/statweb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8147, september 2016.

z vse Slovenije. K temu prispevajo še ugodne prometne povezave in raznolikost delovnih mest, predvsem za visoko izobražene kadre. Regija izstopa tudi po dohodkih. Bruto plače na zaposlenega za desetino presegajo slovensko povprečje, posledično pa tudi osnova za dohodnino za 12 %, kar je pri obeh kazalnikih največ med statističnimi regijami.

Med regijami s podpovprečnimi vrednostmi sestavljenega indeksa se je najslabše uvrstila pomurska regija. Vse regije s podpovprečnimi vrednostmi indeksa gospodarske uspešnosti regij (savinjska, posavska, koroška, primorsko-notranjska, podravska, zasavska in pomurska) so v vzhodni kohezijski regiji. Vrednost indeksa v pomurski regiji dosega petino slovenskega povprečja. Regija

Slika 42: Struktura BDV v regijah, 2014

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Ob

alno

-kr

aška

Osr

edn

jesl

oven

ska

Pod

ravs

ka

Gor

iška

Gor

enjs

ka

Pom

ursk

a

Prim

orsk

o-no

tran

jska

Savi

njsk

a

Zasa

vska

Koro

ška

Posa

vska

Jug

ovzh

odn

aSl

oven

ija

Slov

enija

V %

Vir: SURS, regionalni računi; preračuni UMAR.

Dejavnosti G-U Dejavnost F Dejavnosti BCDE Dejavnost A


višji kot v predhodni meritvi novembra 2015. Povprečje EU se je v primerjavi s predhodnim merjenjem znižalo (za 1 o. t na 80 %).

Finančno situacijo na osebni ravni so respondenti v Sloveniji ocenili nekoliko bolje kot v predhodni meritvi. Opredelitev dveh ključnih problemov na osebni ravni kaže, da respondenti pokojnine, življenjske stroške ter finančno situacijo gospodinjstva še vedno vidijo kot najbolj ‘problematične’, a so se ti deleži nekoliko znižali glede na predhodno meritev. Zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo je ostalo nespremenjeno; tako kot v EU za oba kazalnika, ki merita zadovoljstvo na osebni ravni. Na ravni države, za povprečje EU in v Sloveniji, v primerjavi s predhodno meritvijo gospodarstvo ocenjujejo nekoliko slabše, zaposlitveno situacijo pa nekoliko bolje. Verjetno lahko tem rezultatom pripišemo, da so v Sloveniji za

kategorijo zadovoljnih.

ustvari 3,8 % slovenskega BDP. Po višini BDP na prebivalca od leta 2010 ni na zadnjem mestu, ko jo je na tem mestu zamenjala zasavska regija. Na zadnjem mestu pa je po dodani vrednosti GD na zaposlenega, stopnji delovne aktivnosti in osnovi za dohodnino na prebivalca. V regiji posluje 2,8 % GD, ki zaposlujejo 3,4 % delavcev in ustvarijo 2,6 % dodane vrednosti vseh GD. Zaradi strukture gospodarstva dodana vrednost GD pomurske regije prispeva najnižji delež k BDP regije, le 38 %. GD regije ustvarijo največ dodane vrednosti (46 %) v predelovalnih dejavnostih, predvsem kovinski in strojni industriji, hkrati pa je ta regija tudi najbolj kmetijsko usmerjena. GD iz dejavnosti kmetijstva ustvarijo 5,2 % dodane vrednosti GD regije oz. 6 % BDP regije ustvari kmetijstvo, medtem ko v slovenskem povprečju 2,2 %.

V pomurski regiji je 4,4 % delovnih mest, kar je med manjšimi deleži med regijami. Po indeksu delovne migracije je regija šibko bivalna, saj znaša indeks delovne migracije 89,4. V regiji je za okoli 10 % nižje število delovnih mest kot delovno aktivnega prebivalstva. To pomeni, da ima to delovno aktivno prebivalstvo zaposlitev izven regije bivanja. V primerjavi z delovno sposobnim prebivalstvom (od 15-64 let) jih je v regiji le polovica delovno aktivnih, kar je 13 % pod slovenskim povprečjem. To se odraža v najnižji osnovi za dohodnino na prebivalca, pa tudi bruto plače na zaposlenega so za dobro desetino nižje od povprečja, kar je med najnižjimi v Sloveniji.

Zadovoljstvo z življenjem, pomlad 2016

Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji se je nadalje izboljšalo in bilo spomladi 2016 podobno kot pred krizo. Delež zadovoljnih31 je bil po podatkih Eurobarometra za 3 o. t.

31 Eurobarometer meri zadovoljstvo z življenjem z vprašanjem: Na splošno, kako zadovoljni ste z življenjem, ki ga živite?, in možnimi odgovori: zelo zadovoljen, kar zadovoljen, nekoliko nezadovoljen in čisto nezadovoljen. Tu združujemo zelo zadovoljne in kar zadovoljne v

Slika 43: Poslovni izid gospodarskih družb, 2015

-400 -200 0 200 400 600 800

Osrednjeslovenska

Obalno-kraška

Gorenjska

Goriška

Savinjska


Pomurska

Primorsko-notranjska

Podravska

Koroška

Posavska

Zasavska

v mio EURVir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: neto čisti dobiček (+), neto čista izguba (-).

Slika 44: Zadovoljstvo z življenjem, Slovenija in EU

70

75

80

85

90

95

jese

n 20

04po

mla

d 20

05po

mla

d 20

06je

sen

2006

pom

lad

2007

jese

n 20

07po

mla

d 20

08je

sen

2008

pom

lad

2009

jese

n 20

09po

mla

d 20

10je

sen

2010

pom

lad

2011

jese

n 20

11po

mla

d 20

12je

sen

2012

pom

lad

2013

jese

n 20

13po

mla

d 20

14je

sen

2014

pom

lad

2015

jese

n 20

15po

mla

d 20

16

V %

Vir: Eurobarometer.

Slovenija EU

Slika 45: Zadovoljstvo z življenjem v EU, pomlad 2016

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Dan

ska

Fins

kaLu

ksem

bur

gN

izoz

emsk

aŠv

edsk

aU

KM

alta

Irsk

aSl

oven

ijaBe

lgija

Nem

čija

Češ

kaA

vstr

ijaFr

anci

jaEs

ton

ijaC

iper EU

Poljs

kaŠp

anija

Latv

ijaSl

ovaš

kaH

rvaš

kaLi

tva

Ital

ijaPo

rtu

gals

kaM

adža

rska

Rom

unija

Bolg

arija

Grč

ija

V %

Vir: Eurobarometer.


naslednje leto optimistična32 pričakovanja rahlo višja pri vseh štirih kazalnikih; na ravni EU so nižja pri vseh štirih kazalnikih.

Na ravni države ljudje spomladi 2016 med ključne probleme ponovno v največji meri uvrščajo brezposelnost in ekonomsko situacijo. V predhodni meritvi je bil to problem imigracije. V primerjavi s predhodnim merjenjem je zaznava problematičnosti migracij precej upadla. Zvišala pa se 'problematičnost' zdravja in sociale, problematičnosti javnega dolga, davkov, brezposelnosti in zločinov. Tu se kaže, na katere aktualne probleme so se mediji v času anketiranja najbolj osredotočali.

32 Pri opazovanju 'optimizma' med možnimi odgovori opazujemo delež tistih, ki pričakujejo spremembo na boljše.

Slika 46: Ocena zadovoljstva osebne finančne in zaposlitvene situacije v Sloveniji

40

45

50

55

60

65

70

75

jese

n 20

08

pom

lad

2009

jese

n 20

09

pom

lad

2010

jese

n 20

10

pom

lad

2011

jese

n 20

11

pom

lad

2012

jese

n 20

12

pom

lad

2013

jese

n 20

13

pom

lad

2014

jese

n 20

14

pom

lad

2015

jese

n 20

15

pom

lad

2016

V %

Vir: Eurobarometer

Osebna zaposlitvena situacija Osebna finančna situacija

Slika 47: Dva ključna problema na ravni države

0 10 20 30 40 50

Kriminal

Davki

Imigracija

Pokojnine

Zdravstvenisistem

Vladni dolg

Ekonomskasituacija

Brezposelnost

v %Vir: Eurobarometer. Opomba: prikazujemo probleme, ki jih je

izpostavilo več kot 10 % anketiranih.

Jesen 2015 Pomlad 2016

stat

isti

čna

prilo

ga

37Ekonomsko ogledalo, št. 7/2016Statistična priloga

Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 20152016 2017 2018

Jesenska napoved 2016

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 -2,7 -1,1 3,1 2,3 2,3 2,9 2,6

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.252 36.896 36.003 35.917 37.332 38.570 40.004 41.416 42.885

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.694 17.973 17.504 17.439 18.107 18.693 19.376 20.056 20.770

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.100 21.500 21.500 21.500 22.600

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 82 81 80 82

Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 10,2 9,5

Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,0 8,2 7,5 6,8

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,4 -1,8 0,0 2,6 1,2 0,4 1,5 1,5

Inflacija2, povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,5 0,1 1,4 1,5

Inflacija2, konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 -0,5 1,1 1,4 1,5

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,2 6,9 0,6 3,0 5,7 5,6 5,7 5,5 5,0

Izvoz proizvodov 12,0 8,0 0,4 3,3 6,3 5,3 5,9 5,8 5,1

Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,9 3,4 6,5 4,9 4,3 4,4

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,8 5,0 -3,7 2,1 4,2 4,6 5,3 5,9 5,1

Uvoz proizvodov 7,6 6,0 -4,3 2,9 3,8 5,0 5,8 6,2 5,2

Uvoz storitev 3,1 -0,4 0,2 -3,1 6,3 2,2 2,8 4,3 4,4

Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR -43 68 930 1.732 2.325 1.998 2.700 2.326 2.272

- delež v primerjavi z BDP, v % -0,1 0,2 2,6 4,8 6,2 5,2 6,7 5,6 5,3

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.123 41.669 42.872 41.658 46.314 44.723 43.400*

- delež v primerjavi z BDP, v % 116,2 112,9 119,1 116,0 124,1 116,0

Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,110 1,116 1,118 1,118

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,3 0,0 -2,5 -4,0 2,0 0,5 2,3 2,2 2,0

- delež v BDP, v % 56,0 56,0 56,8 55,0 54,0 52,1 51,3 51,3 51,1

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,5 -0,7 -2,2 -2,1 -1,2 2,5 2,0 1,3 0,7

- delež v BDP, v % 20,3 20,4 20,3 19,7 18,7 18,7 18,8 18,8 18,5

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -13,3 -4,9 -8,8 3,2 1,4 1,0 -4,0 6,0 5,0

- delež v BDP, v % 21,3 20,2 19,3 20,0 19,6 19,5 18,2 19,0 19,7

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2016).Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec avgusta 2016.

38 Ekonomsko ogledalo, št. 7/2016Statistična priloga

Proizvodnja 2013 2014 20152014 2015 2016 2014

Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 9 10 11 12

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D -0,9 2,2 5,6 2,3 3,1 2,6 6,7 5,2 5,5 5,2 4,9 7,8 4,7 2,9 1,5 3,5

B Rudarstvo 1,3 -3,8 0,4 33,0 -9,6 -28,1 0,4 -14,4 -1,9 23,3 8,6 -7,6 20,3 -4,5 -24,1 -52,5

C Predelovalne dejavnosti -1,5 4,3 6,0 3,1 5,1 5,6 6,8 5,8 6,3 5,3 6,1 9,5 6,4 5,1 3,8 8,3

D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,9 -14,2 2,5 -10,0 -11,5 -16,1 5,8 2,4 -0,5 2,2 -6,6 -5,9 -13,0 -16,2 -13,7 -18,1

GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj -2,5 19,5 -8,1 40,0 19,8 -3,3 0,3 -8,9 -12,5 -8,3 -31,3 -21,4 6,8 -1,8 -10,5 4,6

Stavbe -20,4 3,8 -4,0 6,5 8,0 -4,5 -5,3 -1,1 -5,6 -4,2 -6,6 -11,6 -3,9 -5,2 -12,4 7,0

Gradbeni inženirski objekti 6,3 26,5 -9,8 55,7 25,1 -1,9 2,5 -11,5 -15,2 -10,0 -39,9 -24,9 11,6 0,4 -8,6 4,4

TRŽNE STORITVE, medletna rast v %

Storitve skupaj -0,7 3,7 5,4 3,1 5,4 2,2 3,7 4,2 5,0 8,5 5,0 4,2 3,7 2,8 0,6 3,2

Promet in skladiščenje -0,1 6,2 3,2 6,1 7,0 4,5 2,3 3,1 2,2 5,2 3,8 4,4 9,8 2,5 2,4 8,9

Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,4 1,1 4,6 -0,3 0,6 -0,5 1,4 1,7 4,5 10,2 3,7 4,2 -1,0 -0,3 -0,7 -0,6

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -2,1 -1,8 3,5 -2,5 6,6 -5,7 3,5 -0,4 2,6 7,7 0,8 0,9 -4,1 -0,5 -9,0 -7,1

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,7 2,5 11,6 -1,6 1,8 10,1 14,2 15,5 9,7 8,0 12,5 6,6 2,0 8,8 9,6 12,0

TRGOVINA, medletna rast v %

Skupni realni prihodek* -1,0 2,4 5,7 -1,2 5,7 2,6 4,9 6,8 4,5 6,6 9,0 9,0 7,9 2,9 0,7 4,2

Realni prihodek v trgovini nadrobno -3,7 0,0 1,1 -1,0 2,3 -0,8 0,8 1,4 0,4 1,6 2,2 2,0 4,8 -0,7 -1,3 -0,3

Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil

4,7 7,2 13,9 -1,7 12,8 9,0 11,8 15,8 12,9 15,3 23,1 24,2 13,6 9,4 4,0 13,9

Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -0,2 3,8 1,3 3,0 6,0 0,1 0,2 1,5 0,6 3,0 0,2 1,0 9,4 1,6 0,1 -1,4

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 0,3 -0,5 7,2 2,9 -3,4 3,9 6,8 7,0 9,1 3,3 9,6 0,9 -4,7 6,0 -0,7 5,6

Domači gostje, prenočitve -3,4 -3,5 6,3 -1,2 -7,7 1,6 6,8 4,9 8,7 3,4 1,3 1,0 -5,8 8,2 -0,7 -3,6

Tuji gostje, prenočitve 2,8 1,4 7,7 5,3 -1,4 5,6 6,9 8,2 9,3 3,2 17,4 0,8 -4,2 4,5 -0,7 13,9

Nominalni prihodek v gostinstvu -1,4 0,3 7,3 2,0 -1,8 -1,1 5,0 6,4 8,4 9,3 9,8 8,2 -4,5 0,5 -2,0 -1,9

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 478,4 506,9 472,9 122,8 132,5 138,0 102,5 111,3 123,6 135,5 104,6 110,1 45,7 47,4 40,9 49,7

POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**)

Kazalnik gospodarske klime -13,3 -2,2 5,2 -2,1 -0,1 1,3 4,5 4,9 5,4 5,8 3,7 4,6 0,1 1,8 0,7 1,5

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih -5 2 6 3 3 3 7 5 6 6 5 6 2 2 2 4

v gradbeništvu -22 -11 -14 -9 -10 -12 -10 -14 -17 -15 -17 -14 -12 -10 -13 -12

v storitvenih dejavnostih -12 5 16 6 7 11 15 16 16 18 17 19 8 10 12 11

v trgovini na drobno 2 9 15 8 10 17 17 16 14 14 24 13 9 18 19 13

potrošnikov -33 -22 -11 -25 -17 -17 -15 -10 -8 -12 -18 -17 -14 -13 -20 -17

Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi;

**desezonirani podatki SURS.


2015 2016

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

4,0 7,5 8,4 0,9 6,1 8,4 2,6 8,4 6,2 3,5 8,4 3,6 3,3 8,2 3,4 7,8 9,0 6,6 2,2 9,1 - -

-15,8 -5,2 29,3 -36,6 -0,8 6,8 11,4 9,3 -21,1 -10,8 27,4 77,5 9,5 7,0 9,3 -8,1 -5,9 -8,9 -24,1 9,8 - -

4,1 7,4 8,7 1,6 6,8 9,0 3,1 9,0 7,3 4,0 8,6 3,1 4,3 9,8 4,5 9,7 10,8 8,0 3,7 10,9 - -

4,4 9,2 4,1 2,1 0,6 4,7 -3,0 1,8 -0,1 2,6 3,6 0,7 -5,8 -6,0 -8,1 -7,4 -5,1 -5,3 -8,1 -6,1 - -

-2,7 6,0 -1,5 -6,9 -8,9 -10,5 -12,8 -13,8 -10,7 -11,6 7,0 -22,2 -25,9 -29,7 -36,0 -27,4 -19,5 -17,9 -14,7 -14,5 - -

-0,3 -6,5 -8,2 -5,4 1,0 0,9 -2,9 -11,3 -1,7 -7,0 2,6 -8,1 -9,4 -2,8 -7,5 -12,3 -13,4 -9,4 10,7 4,8 - -

-4,2 11,8 0,8 -7,5 -12,2 -14,3 -16,5 -15,1 -14,1 -13,2 8,5 -28,3 -32,2 -39,3 -45,1 -32,5 -21,7 -21,0 -23,7 -21,6 - -

0,7 6,0 4,4 2,0 4,1 6,3 4,6 5,7 4,7 6,4 12,3 7,0 4,7 6,5 3,8 4,0 4,6 4,2 -0,1 5,5 - -

-2,0 5,7 3,1 0,8 2,1 6,2 2,4 3,9 0,6 3,9 8,6 3,3 3,6 5,5 2,3 4,1 4,5 4,6 -3,4 5,3

-0,9 3,2 2,0 2,9 0,3 1,8 2,2 4,8 6,6 4,6 15,0 10,9 3,2 3,5 4,4 3,5 3,8 5,3 0,3 3,3

2,8 5,8 2,1 -4,5 2,5 1,0 2,6 2,2 2,9 7,2 13,6 3,1 -0,7 2,1 0,9 0,1 2,9 -0,3 -5,3 2,2

13,4 12,8 16,2 12,4 13,5 20,2 8,7 9,9 10,5 9,7 10,8 3,6 12,5 13,5 11,6 8,1 8,4 3,7 8,4 10,8 - -

2,0 6,4 6,4 2,7 8,1 9,8 3,5 4,9 5,1 3,8 7,8 8,3 6,0 13,3 7,9 8,5 10,8 7,8 5,1 13,7 - -

-1,3 2,9 0,7 -0,9 2,5 2,6 0,2 0,2 0,8 0,4 1,8 2,8 0,8 3,7 2,0 0,4 1,5 4,0 1,1 5,4 - -

7,7 12,3 15,4 8,9 17,6 21,4 9,7 15,9 13,1 9,4 19,9 16,8 15,7 33,0 21,1 25,4 30,6 17,1 12,1 27,8 - -

-6,8 3,4 4,4 -2,2 1,8 5,0 0,8 0,3 0,8 -2,1 5,6 5,9 -0,2 2,1 -1,1 -1,9 2,9 2,0 -5,9 5,4 - -

6,2 12,4 2,2 6,1 8,1 6,7 10,9 8,7 7,0 1,1 0,6 8,8 9,3 7,0 12,8 -0,4 2,5 0,4 8,1 6,9 - -

9,6 9,9 1,0 10,5 -2,9 7,4 8,3 10,2 6,4 0,9 5,0 5,1 6,8 2,7 -5,0 8,5 -0,5 -3,1 2,3 1,5 - -

4,0 15,7 3,2 3,7 14,2 6,3 12,1 8,1 7,3 1,2 -3,0 11,7 11,0 12,5 28,8 -5,7 3,9 2,3 10,9 9,2 - -

6,0 5,8 3,4 2,2 9,0 8,2 10,3 8,0 7,0 6,2 8,7 13,0 7,8 12,6 9,1 8,9 6,5 9,1 13,3 10,7 - -

34,1 32,1 36,3 37,1 37,0 37,2 43,3 36,2 44,2 49,0 40,3 46,2 33,7 34,2 36,7 36,0 37,3 36,8 39,1 36,3 - -

3,6 4,3 5,6 4,7 5,2 4,9 3,5 6,9 5,7 5,6 5,3 6,6 4 3,5 3,7 5,9 3,5 4,3 5,2 6,5 6,0 7,0

5 6 9 4 6 5 6 7 4 6 6 7 5 5 4 8 5 5 4 7 3 6

-12 -10 -8 -14 -14 -13 -15 -15 -20 -16 -14 -15 -16 -15 -19 -15 -15 -13 -12 -8 -2 -3

12 16 16 17 16 15 15 16 17 18 18 19 16 17 19 22 17 18 19 17 18 21

23 19 9 24 19 5 5 15 23 14 15 12 28 23 21 10 13 17 19 24 30 11

-14 -17 -14 -12 -11 -6 -14 -5 -6 -11 -14 -10 -16 -19 -19 -17 -18 -16 -13 -12 -12 -11


Trg dela 2013 2014 20152014 2015 2016 2014

Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11

FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 913,4 917,9 917,4 919,8 917,5 921,3 919,7 917,5 914,5 917,8 917,8 919,7 916,5 918,1 922,3 922,2

FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 793,6 797,8 804,6 799,6 803,0 804,4 798,0 805,0 807,1 808,5 803,0 817,2 801,7 805,5 806,4 806,8

V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,2 35,4 29,9 37,1 37,5 35,1 32,8 30,5 29,4 26,9 23,9 23,8 37,5 37,6 35,2 35,1

V industriji in gradbeništvu 252,2 252,4 255,2 252,9 254,1 253,8 250,4 255,2 257,3 257,9 254,7 260,7 253,7 254,7 255,5 255,5

- v predelovalnih dejavnostih 177,7 178,3 181,0 178,2 178,6 179,2 178,8 179,9 181,6 183,6 184,1 186,2 178,5 179,0 179,4 179,6

- v gradbeništvu 54,3 54,0 54,3 54,6 55,4 54,5 51,8 55,3 55,7 54,5 50,9 54,6 55,1 55,7 55,9 55,8

V storitvah 503,2 510,0 519,6 509,7 511,4 515,5 514,9 519,3 520,4 523,7 524,4 532,7 510,5 513,2 515,7 516,2

- v javni upravi 49,1 48,8 48,1 49,0 49,0 48,5 48,1 48,2 48,3 48,0 48,1 48,4 48,9 48,9 48,7 48,5

- v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 121,0 122,2 124,0 122,4 121,6 123,1 123,3 124,1 123,3 125,5 125,9 127,6 121,1 122,4 122,9 123,3

ZAPOSLENI (C)1 698,7 703,0 713,1 703,5 706,1 708,8 704,2 712,9 715,9 719,3 716,2 730,2 704,9 708,2 710,9 711,2

V podjetjih in organizacijah 647,6 652,6 662,3 653,1 654,7 657,2 654,6 661,5 664,6 668,6 667,5 679,6 653,6 656,4 658,6 659,0

Pri fizičnih osebah 51,1 50,5 50,8 50,4 51,3 51,6 49,7 51,4 51,4 50,6 48,7 50,7 51,3 51,7 52,3 52,2

SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 94,8 91,6 96,1 97,0 95,6 93,8 92,1 91,1 89,2 86,9 87,0 96,9 97,4 95,5 95,6

REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 119,8 120,1 112,7 120,2 114,5 116,9 121,6 112,5 107,4 109,3 114,8 102,5 114,8 112,6 115,9 115,4

Ženske 57,4 59,6 57,5 59,4 58,4 59,6 60,0 57,7 55,9 56,2 56,6 52,3 58,6 57,7 59,9 59,6

Mladi (15 do 29 let) 28,8 30,4 26,8 30,5 27,4 30,2 30,0 26,5 23,9 26,7 26,1 21,7 27,4 26,7 30,4 30,1

Starejši od 50 let 38,9 37,3 36,7 37,7 36,5 36,0 37,8 36,8 36,2 36,1 38,6 36,8 36,6 35,9 35,7 35,6

Osnovnošolska izobrazba ali manj 34,2 33,8 32,3 33,8 32,1 32,8 35,3 32,0 30,5 31,2 33,8 30,0 32,0 31,7 32,0 32,1

Brezposelni več kot 1 leto 55,4 59,9 59,7 59,9 59,1 59,7 61,1 60,1 59,1 58,4 58,5 56,0 58,9 59,2 59,5 59,6

Prejemniki nadomestil in pomoči 33,0 26,6 23,7 26,2 23,9 23,7 28,7 22,4 21,4 22,2 28,9 21,3 23,8 23,2 23,2 22,4

STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 13,1 13,1 12,3 13,1 12,5 12,7 13,2 12,3 11,7 11,9 12,5 11,1 12,5 12,3 12,6 12,5

Moški 12,5 12,0 11,1 12,1 11,1 11,4 12,3 11,0 10,3 10,7 11,8 10,1 11,2 10,9 11,1 11,1

Ženske 13,8 14,3 13,7 14,2 14,1 14,2 14,4 13,8 13,4 13,4 13,4 12,4 14,2 13,9 14,3 14,2

TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 6,0 -4,6 -6,4 -9,4 -4,8 6,9 -1,4 -7,9 -5,5 8,3 -2,9 -10,4 -1,4 -2,2 3,3 -0,5

Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve

19,1 18,5 15,8 2,7 3,3 8,4 3,5 2,2 2,8 7,4 3,0 2,0 0,8 1,7 5,9 1,5

Izgubili delo 88,7 83,9 81,3 17,3 17,7 23,1 24,4 16,3 17,3 23,3 23,8 15,4 4,8 6,3 7,1 6,2

Brezposelni dobili delo 65,1 74,0 71,0 21,4 16,6 15,3 21,8 19,0 16,9 13,3 23,6 20,6 4,3 6,7 6,3 5,0

Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 37,3 33,2 32,6 7,9 9,2 9,3 7,5 7,5 8,6 9,1 6,0 7,2 2,7 3,5 3,4 3,2

DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 30,5 25,1 23,2 25,7 24,8 23,6 22,6 23,3 23,7 23,3 21,6 20,0 24,7 24,6 24,6 23,4

Od vseh formalno aktivnih, v % 3,3 2,7 2,5 2,8 2,7 2,6 2,5 2,5 2,6 2,5 2,4 2,2 2,7 2,7 2,7 2,5

Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.


2014 2015 2016

12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8

919,4 918,5 919,9 920,6 917,9 917,3 917,3 915,0 913,6 914,8 917,9 918,8 916,7 916,2 918,0 919,4 919,3 919,9 919,8 916,9 916,6

800,0 794,3 797,4 802,5 803,0 804,9 807,1 805,5 805,6 810,1 810,4 811,4 803,6 798,0 801,9 809,2 813,9 817,6 820,0 817,8 818,7

35,1 32,6 32,7 33,0 30,5 30,5 30,5 29,5 29,3 29,3 27,0 26,8 26,9 23,9 23,9 24,0 23,8 23,8 23,7 22,2 22,1

250,4 249,1 249,9 252,2 254,2 255,1 256,2 256,5 256,9 258,4 259,6 259,8 254,3 252,7 254,1 257,4 259,7 260,7 261,7 262,1 262,0

178,6 178,5 178,8 179,1 179,3 179,9 180,6 180,9 181,3 182,5 183,6 184,1 183,0 183,2 184,1 184,9 185,6 186,2 186,8 186,8 187,1

51,9 50,9 51,3 53,2 55,0 55,3 55,6 55,5 55,6 56,0 56,1 55,7 51,6 49,8 50,2 52,7 54,2 54,6 55,0 55,3 55,2

514,5 512,6 514,7 517,3 518,2 519,2 520,4 519,5 519,4 522,3 523,8 524,8 522,5 521,4 524,0 527,8 530,4 533,2 534,6 533,5 534,6

48,3 48,0 48,1 48,2 48,2 48,0 48,3 48,2 48,3 48,2 47,9 48,3 48,0 47,9 48,1 48,3 48,3 48,4 48,5 48,5 48,6

123,1 122,6 123,4 123,9 124,0 124,1 124,1 122,8 122,6 124,5 125,2 125,7 125,5 125,0 125,8 126,8 127,4 127,7 127,8 126,5 126,5

704,4 701,0 703,6 708,2 710,9 712,7 714,9 714,3 714,6 718,8 721,2 722,1 714,5 711,3 715,0 722,2 727,0 730,6 733,0 732,2 733,1

654,0 651,8 654,3 657,6 659,6 661,3 663,5 663,0 663,3 667,4 669,7 670,9 665,3 663,2 666,7 672,6 676,6 679,9 682,2 681,4 682,2

50,4 49,1 49,3 50,6 51,4 51,4 51,4 51,3 51,3 51,4 51,4 51,2 49,2 48,2 48,3 49,6 50,4 50,7 50,8 50,8 50,9

95,5 93,3 93,8 94,3 92,0 92,2 92,1 91,2 91,0 91,3 89,3 89,2 89,1 86,7 86,9 87,0 86,9 87,0 87,0 85,6 85,7

119,5 124,3 122,6 118,1 114,9 112,4 110,2 109,6 107,9 104,8 107,5 107,4 113,1 118,2 116,0 110,2 105,5 102,3 99,8 99,1 97,9

59,5 60,9 59,9 59,2 58,5 57,6 56,8 56,9 56,4 54,6 56,2 55,8 56,6 57,9 56,9 54,9 53,5 52,3 51,3 51,4 51,0

30,2 30,8 30,2 29,0 27,7 26,4 25,4 24,8 23,9 22,9 26,2 26,9 26,9 27,3 26,4 24,7 22,9 21,5 20,5 20,1 19,6

36,7 38,1 37,9 37,3 37,0 36,8 36,7 36,6 36,3 35,7 35,6 35,6 37,2 39,1 38,9 37,9 37,2 36,8 36,3 36,0 35,6

34,4 36,1 35,9 33,9 32,7 31,9 31,4 31,0 30,5 30,1 30,3 30,4 33,0 34,6 34,3 32,4 30,8 30,0 29,2 28,6 28,2

60,1 61,5 61,0 60,8 60,3 59,9 60,0 59,5 59,0 58,9 58,8 58,2 58,2 59,2 58,5 57,8 56,6 56,1 55,4 54,3 53,6

25,5 29,4 29,4 27,3 23,1 22,4 21,8 21,8 21,5 20,8 20,6 20,7 25,3 30,2 29,5 26,9 22,1 21,3 20,7 21,2 20,1

13,0 13,5 13,3 12,8 12,5 12,3 12,0 12,0 11,8 11,5 11,7 11,7 12,3 12,9 12,6 12,0 11,5 11,1 10,8 10,8 10,7

12,0 12,6 12,5 11,7 11,3 11,0 10,7 10,6 10,4 10,1 10,3 10,4 11,4 12,2 11,9 11,1 10,5 10,1 9,8 9,6 9,4

14,2 14,6 14,4 14,2 14,0 13,8 13,6 13,6 13,5 13,1 13,4 13,3 13,5 13,7 13,5 13,0 12,7 12,4 12,1 12,2 12,1

4,0 4,8 -1,7 -4,5 -3,2 -2,5 -2,1 -0,7 -1,6 -3,2 2,7 -0,1 5,7 5,1 -2,1 -5,8 -4,8 -3,2 -2,5 -0,7 -1,2

1,0 1,3 1,1 1,1 0,8 0,7 0,8 0,7 0,7 1,4 5,0 1,3 1,1 1,2 0,9 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,6

9,8 12,5 5,9 6,0 5,8 5,2 5,3 6,5 5,1 5,8 6,5 6,5 10,3 12,9 5,7 5,2 5,3 5,1 5,0 6,1 4,8

4,0 6,2 6,5 9,0 7,3 6,0 5,7 5,2 4,7 7,0 5,4 4,8 3,1 6,7 6,9 10,0 8,4 6,5 5,7 5,0 4,3

2,7 2,8 2,2 2,5 2,4 2,6 2,5 2,6 2,7 3,4 3,3 3,1 2,6 2,2 1,8 1,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,3

22,8 22,6 22,3 22,8 23,1 23,6 23,2 23,3 23,6 24,1 23,8 23,3 22,8 22,1 21,8 21,0 20,3 20,3 19,5 19,0 18,2

2,5 2,5 2,4 2,5 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,5 2,5 2,4 2,4 2,3 2,2 2,2 2,1 2,1 2,0


Plačev EUR

2013 2014 20152014 2015 2016

2015 Q2 16 avg. 16 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2

BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v %

SKUPAJ 1.556 1.566 1.571 -0,2 1,1 0,7 1,1 1,3 1,2 0,5 0,6 0,4 1,3 2,3 1,8

Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.506 1.503 1.516 0,7 1,5 0,8 1,4 1,4 1,3 0,4 0,8 0,6 1,2 1,8 1,1

Dej. javnih storitev (OPQ) 1.708 1.759 1.744 -2,3 0,3 0,6 0,3 1,1 0,8 0,8 0,2 -0,1 1,7 3,9 4,2

Industrija (B-E) 1.555 1.546 1.580 2,6 3,1 1,7 2,7 3,4 2,9 1,4 1,9 1,2 2,1 2,2 1,6

Trad. tržne stor. (GHI) 1.381 1.386 1.370 0,1 1,0 0,9 0,7 0,9 1,3 0,2 1,4 1,0 1,0 1,6 0,8

Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.679 1.671 1.684 -1,3 -0,3 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 -0,5 -0,9 -0,5 0,1 1,2 0,3

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.315 1.280 1.303 0,8 0,7 0,2 -0,3 2,3 0,5 -0,7 0,0 -0,2 1,6 2,2 -0,7

B Rudarstvo 2.003 2.036 2.139 -2,0 5,9 -5,9 8,3 10,7 2,0 -8,9 -4,8 -4,8 -4,9 1,1 1,6

C Predelovalne dejavnosti 1.515 1.506 1.536 2,8 3,3 2,1 2,8 3,1 3,2 2,1 2,3 1,8 2,3 2,4 1,7

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.317 2.301 2.407 3,0 2,6 -1,0 -1,1 6,5 -0,1 -4,4 1,7 -3,0 1,9 2,3 1,9

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

1.496 1.498 1.534 0,7 1,4 1,5 2,2 1,5 2,2 1,3 0,3 1,8 2,2 2,3 2,6

F Gradbeništvo 1.189 1.197 1.220 -1,4 0,3 -0,2 0,7 -0,2 0,9 -0,7 -0,8 -0,5 1,0 1,5 1,5

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.415 1.431 1.407 0,4 1,2 1,4 1,0 1,1 1,3 0,4 1,8 1,6 1,8 2,4 1,6

H Promet in skladiščenje 1.474 1.454 1.441 -0,2 1,1 0,5 0,0 0,3 3,0 0,7 1,4 0,6 -0,5 -0,1 -0,6

I Gostinstvo 1.070 1.079 1.096 -0,4 -0,2 -1,0 0,1 0,6 -2,0 -2,2 -1,0 -1,0 -0,1 2,0 0,3

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.096 2.076 2.088 -1,4 0,1 1,0 1,7 0,8 0,8 2,6 -0,2 1,0 0,7 1,1 0,6

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.259 2.271 2.283 0,1 1,2 2,1 2,7 -0,2 2,3 3,9 1,9 1,8 1,0 2,0 -0,1

L Poslovanje z nepremičninami 1.480 1.461 1.458 -0,3 -1,2 -0,7 -1,1 -0,5 -2,4 -1,1 -1,6 -0,5 0,5 0,4 0,6

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.725 1.710 1.739 -2,4 1,1 0,8 0,5 1,5 2,2 0,8 1,7 0,5 -0,1 1,3 0,5

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.020 1.044 1.054 0,0 2,4 0,4 2,7 2,6 1,2 0,3 -0,6 0,0 1,9 3,7 3,8

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti

1.789 1.847 1.858 -1,4 1,0 2,1 1,2 2,1 1,5 1,8 0,7 0,4 5,2 6,8 4,9

P Izobraževanje 1.648 1.697 1.652 -3,3 0,0 -0,2 -0,1 0,7 0,7 0,5 -0,1 -0,6 -0,3 1,8 3,9

Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.708 1.755 1.751 -2,0 -0,1 0,3 -0,2 0,7 0,4 0,2 0,1 0,1 0,8 3,6 3,9

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.613 1.651 1.625 -3,0 -0,5 -0,5 -0,5 0,2 -1,1 -0,5 -0,2 -1,6 0,3 1,6 2,9

S Druge dejavnosti 1.346 1.325 1.329 -0,4 -1,1 -2,2 -0,7 -0,3 -2,2 -1,9 -2,8 -2,5 -1,5 -0,1 -1,0

Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi.


2014 2015 2016

12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8

1,4 0,2 -0,3 1,6 0,8 -0,2 1,2 0,4 0,5 0,2 -0,2 2,5 1,5 1,1 3,5 2,4 1,4 1,8 1,3 0,2 2,8

1,7 0,0 -0,7 1,9 1,1 -0,3 1,7 0,6 0,7 0,4 -0,3 3,1 0,6 0,0 3,3 2,0 0,9 1,6 0,8 -1,0 2,7

0,6 0,9 0,7 0,8 0,2 0,3 0,1 0,0 -0,1 -0,2 0,1 0,9 4,1 4,0 4,0 3,6 3,0 2,7 2,8 3,6 3,1

4,1 0,2 -0,1 4,2 2,8 0,4 2,6 1,6 1,2 1,0 0,6 4,8 0,5 -0,2 4,4 2,5 0,2 2,7 1,9 -1,8 4,0

0,9 -0,1 0,1 0,4 1,5 0,8 1,8 1,2 1,1 0,7 0,2 1,9 0,6 0,6 2,8 1,4 1,7 0,7 0,0 -0,7 1,3

-0,8 -0,1 -2,1 0,7 -1,3 -2,0 0,6 -0,9 0,1 -0,6 -1,6 1,4 0,6 -0,6 2,5 1,7 0,8 0,6 -0,4 -0,5 1,5

1,5 -0,9 0,3 -1,3 -2,0 -1,5 3,6 -0,4 0,0 -0,2 -4,0 8,5 0,2 1,4 2,9 2,5 -0,9 1,3 -2,7 -0,2 2,7

5,5 -4,0 -20,3 -0,5 -1,0 -5,5 -7,7 1,8 -9,6 -6,6 -4,2 -5,4 -5,1 -1,5 1,4 3,4 -3,9 -0,4 9,2 -6,6 10,1

4,4 0,3 1,1 4,8 3,0 0,6 3,2 1,2 2,2 1,8 1,0 4,6 1,1 0,0 4,7 2,4 0,5 2,9 1,6 -1,1 3,8

2,9 -0,4 -9,8 -2,8 3,5 0,9 0,6 5,7 -8,2 -6,0 -2,6 12,1 -4,5 -0,7 3,4 4,3 -2,4 1,7 6,5 -7,1 5,9

2,7 -0,2 1,0 3,0 1,0 -0,6 0,6 3,1 1,2 1,0 2,1 4,3 0,1 0,3 2,6 4,1 1,3 3,7 2,6 -2,7 5,6

1,1 -0,9 -1,0 -0,1 -1,0 -1,8 0,3 -0,6 -0,6 -0,4 -1,2 3,3 1,0 0,5 1,8 2,3 1,5 2,0 1,1 -0,4 4,4

1,2 0,6 0,1 0,6 1,9 1,1 2,5 1,9 1,7 1,1 1,2 2,9 1,3 1,2 4,2 1,9 3,3 1,1 0,6 -0,1 1,8

1,5 -0,5 1,6 1,0 2,0 0,8 1,4 1,0 0,4 0,5 -1,6 0,3 -0,4 -0,8 -0,3 0,7 -0,9 0,2 -0,9 -2,2 0,7

-2,0 -2,4 -3,2 -1,0 -1,2 -0,4 -1,3 -1,7 -0,1 -1,1 -0,8 0,9 -0,2 1,5 3,3 1,2 0,0 0,7 0,3 0,2 1,2

0,1 0,8 0,5 6,5 -1,4 -0,7 1,5 1,6 0,5 1,0 -0,3 1,2 1,2 0,1 1,4 1,8 0,7 1,5 -0,6 -1,9 1,8

0,5 8,5 -1,8 5,1 2,7 -1,6 4,8 1,1 2,9 1,3 -2,9 3,0 3,0 -2,4 5,8 2,9 1,1 -0,4 -1,1 0,6 3,6

-2,6 -1,1 -1,6 -0,5 -1,0 -1,6 -2,2 -0,9 0,0 -0,5 -0,3 1,0 0,7 0,2 1,0 -0,1 -0,7 0,0 2,3 -0,7 0,8

3,7 1,0 1,9 -0,4 2,1 2,0 0,9 0,2 2,5 -1,1 -1,4 1,5 -0,3 -0,9 2,7 2,0 0,4 1,6 0,0 -0,5 0,5

1,9 0,4 -0,1 0,5 -0,5 -2,0 0,8 -0,7 0,2 0,5 0,7 3,5 1,4 2,1 4,2 4,6 4,0 4,2 3,2 2,6 3,9

1,9 1,7 1,9 2,0 0,2 1,0 0,8 0,5 0,7 0,1 1,8 4,1 9,7 7,3 7,0 6,2 5,3 3,6 4,0 4,9 4,8

0,5 0,5 0,6 0,5 -0,4 -0,1 0,2 -0,5 -0,6 -0,6 -1,0 -0,8 1,1 1,7 1,6 2,0 2,1 2,2 2,4 2,6 2,6

-0,4 0,6 -0,2 0,2 0,9 0,2 -0,7 0,2 0,0 0,0 -0,2 -0,1 2,6 3,7 4,0 3,1 2,0 2,4 2,3 3,4 2,1

0,7 -0,5 -1,4 0,3 0,0 -0,3 -0,5 -1,5 -1,4 -1,8 0,4 1,0 -0,4 1,5 2,1 1,3 4,9 1,1 1,3 2,4 0,2

-3,0 -2,8 -1,9 -1,1 -2,1 -3,4 -3,0 -2,6 -2,1 -2,7 -2,2 -0,4 -1,8 0,3 -0,6 0,2 -1,4 -1,2 -0,3 -1,9 0,0


Cene in indikatorji konkurenčnosti 2013 2014 20152014 2015 2016 2014

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12

CPI, medletna rast v % -0,2 0,2 -0,5 -0,2 -0,1 -0,4 -0,6 -0,5 -0,6 -0,7 -0,2 0,1 -0,3 -0,1 -0,2 0,2

Hrana in brezalkoholne pijače -1,0 -0,3 0,9 -1,0 -0,7 -0,3 1,1 1,5 1,2 0,4 0,2 1,3 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2

Alkoholne pijače in tobak 3,6 3,6 1,9 3,6 3,7 4,2 2,1 1,0 0,6 0,1 0,3 0,3 3,8 3,7 3,4 4,0

Obleka in obutev -0,1 -0,9 -0,9 -0,1 -1,6 -0,9 -1,8 -0,4 -0,4 0,5 0,6 -1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5

Stanovanje -0,3 0,1 -1,3 -0,3 -0,8 -1,6 -1,3 -1,2 -1,0 -1,1 -1,3 -1,0 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3

Stanovanjska oprema -2,0 -1,2 -1,2 -2,0 -1,6 -1,8 -1,9 -0,4 -0,8 0,0 0,2 0,2 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3

Zdravje -0,9 -0,1 0,5 -0,9 -0,4 0,0 -0,1 1,2 0,8 0,2 0,5 0,5 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3

Prevoz -0,1 0,2 -5,1 -0,1 -0,9 -4,5 -4,4 -5,3 -6,3 -5,4 -4,8 -3,1 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2

Komunikacije -2,8 -1,9 1,1 -2,8 -2,8 -0,5 -1,3 1,7 4,3 4,0 5,2 2,6 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5

Rekreacija in kultura -0,2 0,8 1,0 -0,2 3,0 4,2 1,5 0,3 -1,6 -2,0 0,8 1,7 0,1 1,8 3,0 4,2

Izobraževanje 0,0 0,1 0,6 0,0 0,8 0,7 0,8 0,8 0,0 0,1 0,0 0,0 0,7 0,6 0,9 0,7

Gostinske in nastanitvene storitve 1,0 1,1 0,5 1,0 0,7 1,0 0,2 -0,1 1,0 1,7 2,1 2,8 0,7 0,6 0,7 0,8

Raznovrstno blago in storitve 1,6 1,6 1,4 1,6 1,2 0,8 0,9 1,1 2,9 0,5 1,0 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8

HICP 0,1 0,4 -0,8 0,1 0,0 -0,5 -0,8 -0,8 -0,9 -0,9 -0,4 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1

Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,6 1,0 0,7 0,6 0,7 1,0 0,4 0,7 0,9 0,3 1,2 0,9 0,5 0,4 0,4 1,3

CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v %

Skupaj 0,0 -0,6 -0,2 -0,5 -0,1 0,1 0,6 -0,4 -1,2 -1,8 -2,2 -1,3 -0,3 0,0 0,0 -0,2

Domači trg 0,3 -1,1 -0,5 -1,1 -0,8 -0,3 0,0 -0,5 -1,2 -1,6 -1,9 -1,5 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6

Tuji trg -0,2 -0,1 0,1 0,1 0,7 0,5 1,3 -0,3 -1,2 -2,0 -2,6 -1,2 0,6 1,1 0,8 0,3

Na evrskem območju -0,4 -0,7 0,1 -0,6 0,8 0,7 1,0 0,1 -1,3 -2,3 -2,5 -1,9 -0,1 0,8 0,8 0,8

Izven evrskega območja 0,3 1,1 -0,1 1,8 0,6 0,1 1,8 -1,1 -1,1 -1,4 -2,6 0,1 2,2 1,8 0,9 -0,8

Indeks uvoznih cen -0,4 -1,4 -0,7 -1,0 -1,2 -0,7 0,2 -0,5 -1,6 -2,2 -2,3 -1,7 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3

REGULIRANE CENE1, medletna rast v %

Energetika 0,2 -1,9 -9,9 -1,5 -1,0 -9,0 -7,5 -10,7 -12,6 -13,2 -10,6 -6,8 -2,9 0,5 0,7 -4,0

Naftni derivati 1,7 0,7 -12,4 1,7 -2,0 -11,9 -9,6 -13,1 -15,1 -13,8 -12,3 -7,9 -0,3 -0,2 -0,1 -5,7

Promet 11,3 11,1 0,3 7,3 7,3 1,1 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 7,3 7,3 7,3 7,3

Ostale regulirane cene2 -1,5 3,6 1,6 3,2 3,2 5,0 0,5 0,5 0,4 0,2 0,1 0,1 3,6 3,4 3,1 3,1

Regulirane cene skupaj 1,2 0,5 -8,5 0,4 -0,1 -7,5 -6,4 -9,2 -11,1 -11,3 -9,2 -5,9 -0,7 1,2 1,2 -2,6

INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3, medletna rast v %

Efektivni tečaj4 nominalno 1,0 0,3 -2,8 0,0 -1,0 -3,1 -3,7 -2,4 -1,9 0,5 1,4 0,6 -0,4 -0,8 -0,8 -1,2

Realni (deflator HICP) 1,3 -0,1 -3,8 -0,7 -1,4 -3,6 -4,8 -3,4 -3,1 -0,7 0,8 0,2 -1,2 -1,5 -1,3 -1,4

Realni (deflator ULC) -0,2 -1,8 -4,0 -2,2 -1,5 -4,3 -3,5 -2,4 -2,1 0,7 0,9

USD za EUR 1,32821,3288 1,1096 1,3252 1,2492 1,1270 1,1047 1,1119 1,0949 1,1018 1,1293 1,1164 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331

Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Vir odatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno.


2015 2016

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9

-0,5 -0,4 -0,3 -0,7 -0,5 -0,7 -0,4 -0,3 -0,6 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -0,7 -0,9 -0,6 -0,4 0,3 0,2 0,0 0,2

-1,3 -0,3 0,7 0,8 1,3 1,2 1,4 1,8 1,2 1,1 1,0 1,5 0,4 0,5 0,4 -0,2 -0,2 1,1 1,3 1,4 1,1

4,1 4,2 4,2 4,1 1,8 0,6 1,1 1,0 0,9 0,7 0,9 0,1 0,2 0,2 0,0 0,3 0,2 0,5 0,4 0,2 0,4

1,4 -0,6 -3,1 -2,4 -1,7 -1,2 0,0 -0,7 -0,4 -2,0 0,1 0,8 0,3 0,8 0,5 0,8 0,7 0,4 -1,4 -0,9 -2,8

-1,5 -1,9 -1,3 -1,0 -1,3 -1,5 -1,9 -0,8 -0,9 -0,9 -1,1 -1,0 -0,7 -1,1 -1,4 -1,5 -1,3 -1,2 -0,4 -1,4 -1,1

-1,4 -1,9 -2,1 -2,3 -2,1 -1,4 -0,4 -0,4 -0,2 0,0 -1,4 -1,1 -0,7 0,4 0,2 0,2 0 0,5 0,1 0,5 0,1

0,4 -0,3 0,1 -0,2 -0,3 0,2 1,2 1,3 0,9 0,8 0,7 0,7 -0,1 0,4 0,2 0,1 0,3 1,1 0,6 0,5 0,4

-4,8 -4,6 -4,0 -5,1 -4,0 -4,2 -4,5 -4,8 -6,5 -6,7 -7,0 -5,2 -4,5 -5,5 -6,2 -5,2 -5,3 -4 -3,8 -4,5 -0,9

-2,6 1,2 0,1 -0,8 -0,5 -2,6 1,7 1,7 1,7 3,3 4,3 5,3 5,3 2,9 3,9 4,5 5,2 6 2,3 2,2 3,4

4,1 4,1 4,3 1,3 2,2 1,0 0,0 0,3 0,6 -0,8 -1,8 -2,3 -1,8 -2,4 -1,9 0,1 0,5 1,7 2,7 2,3 0,2

0,6 0,7 0,8 0,8 0,8 0,9 0,8 0,8 0,6 0,1 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0 0 0 0 -0,1

1,2 1,0 0,8 0,8 -0,3 0,1 0,0 -0,4 0,0 0,2 1,4 1,4 1,2 2,1 1,9 1,8 2,2 2,3 2,7 3,1 2,5

0,9 1,0 0,6 0,8 0,7 1,1 1,3 1,2 1,0 1,2 6,5 1,1 0,6 0,4 0,4 0,6 1,2 1,2 1,3 1,7 1,6

-0,7 -0,5 -0,4 -0,7 -0,8 -0,9 -0,7 -0,6 -1,0 -1,2 -0,9 -0,6 -0,8 -0,9 -0,9 -0,7 -0,5 0,1 -0,1 -0,2 0,2

1,1 1,0 0,8 0,5 0,3 0,3 0,6 0,8 0,8 0,8 1,2 0,7 0,1 0,3 0,4 0,8 1,2 1,6 1,2 1,1 0,5

-0,1 0,1 0,4 0,9 0,6 0,4 0,2 -0,4 -1,0 -1,1 -1,2 -1,4 -1,6 -1,7 -2,2 -2,5 -2,2 -2,0 -1,8 -1,4 -0,9

-0,6 -0,4 0,0 0,0 0,1 -0,2 -0,2 -0,4 -0,9 -0,9 -1,3 -1,4 -1,5 -1,4 -1,9 -2 -1,9 -1,8 -1,7 -1,6 -1,1

0,3 0,5 0,8 1,8 1,1 1,0 0,5 -0,4 -1,1 -1,2 -1,2 -1,3 -1,7 -1,9 -2,4 -2,9 -2,5 -2,2 -1,8 -1,3 -0,6

0,8 0,9 0,6 1,2 0,8 1,0 0,8 0,0 -0,6 -1,0 -1,3 -1,6 -2,0 -2,3 -2,6 -2,7 -2,6 -2,3 -2,3 -2 -1,3

-0,6 -0,2 1,1 3,0 1,6 1,0 -0,2 -1,0 -2,2 -1,6 -0,9 -0,7 -1,1 -1,1 -2 -3,4 -2,4 -1,8 -0,7 0,3 0,8

-1,5 -0,9 0,3 0,5 0,1 0,0 0,0 -0,5 -0,8 -1,8 -1,7 -1,4 -1,9 -2,4 -2,4 -3,1 -2,2 -1,7 -1,8 -1,9 -1,4

-9,8 -9,4 -7,6 -8,5 -6,7 -7,4 -9,0 -10,3 -12,9 -13,2 -13,5 -11,0 -11,2 -13,7 -14,5 -11,3 -11,6 -8,8 -8,5 -9,0 -3,0

-13,2 -12,3 -10,2 -11,5 -8,4 -8,8 -10,9 -12,6 -15,8 -16,0 -16,1 -13,2 -11,5 -14,3 -15,6 -12,1 -13,7 -11,0 -10,4 -10,2 -3,2

1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0

3,4 5,7 5,8 0,8 0,8 0,1 0,1 1,4 0,1 0,3 0,5 0,5 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0

-8,4 -7,9 -6,2 -7,4 -5,6 -6,2 -7,6 -8,6 -11,3 -11,5 -11,8 -9,8 -9,6 -11,7 -12,6 -9,7 -10,1 -7,7 -7,4 -7,8 -2,4

-2,2 -2,9 -4,2 -4,5 -3,6 -3,0 -3,2 -2,5 -1,7 -1,6 -2,3 -1,8 -0,3 0,6 1,3 1,9 1,4 0,9 1,1 0,5 0,3

-2,6 -3,5 -4,7 -5,4 -4,8 -4,3 -4,2 -3,3 -2,8 -3,0 -3,6 -2,8 -1,6 -0,5 0,1 1,0 0,7 0,7 0,7 0,0 0,0

1,1621 1,1350 1,0838 1,0779 1,1150 1,1213 1,100 1,1139 1,1221 1,1235 1,0736 1,0877 1,086 1,1093 1,110 1,134 1,131 1,123 1,107 1,121 1,121


Plačilna bilanca 2013 2014 20152014 2015 2016 2014

Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11

PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR

Tekoči račun 1.732 2.325 1.998 596 642 582 435 462 641 460 728 769 14 337 297 91

Blago 708 1.181 1.498 291 305 312 348 382 424 344 495 478 -32 204 176 42

Izvoz 21.692 22.961 24.039 5.719 5.716 5.984 5.881 6.063 5.934 6.160 6.066 6.400 1.545 2.140 2.164 1.996

Uvoz 20.984 21.780 22.541 5.428 5.411 5.672 5.533 5.681 5.510 5.817 5.571 5.922 1.576 1.936 1.987 1.953

Storitve 1.732 1.697 2.019 432 566 386 394 524 609 492 471 557 218 161 127 126

Izvoz 5.317 5.558 6.025 1.383 1.596 1.402 1.260 1.511 1.730 1.524 1.374 1.558 542 501 478 419

Uvoz 3.586 3.862 4.006 951 1.030 1.015 866 987 1.121 1.032 903 1.001 324 340 352 292

Primarni dohodki -192 -125 -982 -49 -139 -45 -114 -331 -285 -252 -81 -171 -146 -13 6 -49

Prejemki 1.117 1.396 1.632 348 311 350 437 417 371 407 485 379 87 99 94 110

Izdatki 1.309 1.521 2.614 397 450 395 551 748 656 659 566 550 232 112 88 159

Sekundarni dohodki -516 -428 -537 -78 -89 -71 -193 -113 -107 -124 -157 -95 -27 -15 -12 -30

Prejemki 632 709 725 215 162 188 153 184 173 215 156 172 46 55 72 53

Izdatki 1.148 1.137 1.262 294 251 258 346 296 280 339 312 267 73 70 85 83

Kapitalski račun 187 157 371 62 141 -90 46 62 127 136 -39 -112 50 33 68 46

Finančni račun 1.042 2.377 1.772 603 745 476 569 557 478 168 476 291 3 416 103 156

Neposredne naložbe -47 -584 -1.238 -521 -365 186 -348 -45 -218 -628 -324 -258 -229 -196 31 44

Imetja 24 155 278 51 -57 20 93 301 23 -140 143 19 -125 -6 126 6

Obveznosti 71 739 1.516 571 308 -166 441 346 241 488 466 277 104 190 95 -38

Naložbe v vrednost. papirje -4.176 -3.968 2.929 -1.204 76 264 689 1.684 -993 1.549 584 791 102 286 429 -662

Finančni derivativi 32 -3 28 -9 2 7 22 5 -9 10 -7 -9 -3 0 10 -4

Ostale naložbe 5.227 6.843 166 2.328 1.106 22 226 -1.110 1.746 -697 212 -192 153 378 -354 742

Imetja 632 4.815 -672 2.019 374 671 434 -1.478 1.225 -853 108 -582 -38 99 -245 567

Ostali lastniški kapital 152 84 10 70 1 -1 10 1 0 -2 1 -1 0 0 0 0

Gotovina in vloge 564 5.037 -545 1.964 469 1.089 90 -1.272 1.273 -636 -272 -522 -4 62 -369 690

Posojila 1 -299 -408 -48 -98 -75 -80 -224 -27 -78 10 -68 1 -30 1 -32

Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -10 8 -8 -3 -4 -2 12 -3 -15 -2 7 0 -1 -1 -1 -1

Komercialni krediti in predujmi 19 -16 -4 83 -51 -252 341 27 -15 -357 314 118 -109 114 101 -30

Ostale terjatve -94 1 283 -46 57 -87 60 -7 8 222 49 -110 76 -46 22 -60

Obveznosti -4.595 -2.028 -837 -309 -732 649 208 -369 -521 -156 -103 -390 -191 -278 109 -175

Ostali lastniški kapital -29 7 1 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0

Gotovina in vloge -4.169 -831 -400 -54 21 278 -178 -301 -37 116 441 -415 45 -52 16 -17

Posojila -269 -1.246 -315 -297 -691 107 378 -82 -376 -235 -491 -114 -256 -270 -52 -70

Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 39 -54 3 -40 -2 -10 -7 4 2 4 10 0 -1 -1 -3 -3

Komercialni krediti in predujmi -182 -144 -101 81 -46 36 9 3 -122 9 -78 150 -3 63 87 -31

Ostale obveznosti 16 240 -25 -2 -13 238 5 7 12 -49 15 -12 23 -19 61 -54

Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Rezervna imetja 5 89 -113 8 -74 -3 -20 23 -49 -67 10 -40 -20 -52 -14 38

Neto napake in izpustitve -877 -105 -596 -56 -39 -16 88 33 -290 -428 -214 -366 -61 47 -262 20

IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR

Izvoz investicijskega blaga 2.163 2.343 2.596 590 573 629 581 632 630 753 646 687 161 205 226 202

Blaga za vmesno porabo 12.425 12.924 13.355 3.254 3.237 3.202 3.280 3.406 3.348 3.322 3.367 3.547 893 1.187 1.195 1.099

Blaga za široko porabo 6.960 7.668 7.989 1.874 1.887 2.134 2.003 2.040 1.904 2.042 2.059 2.179 475 750 729 707

Uvoz investicijskega blaga 2.573 2.774 2.968 696 635 796 658 713 720 877 722 816 182 223 267 272

Blaga za vmesno porabo 13.635 13.417 13.803 3.364 3.366 3.403 3.453 3.541 3.376 3.432 3.332 3.542 974 1.204 1.200 1.195

Blaga za široko porabo 5.906 6.389 6.534 1.611 1.603 1.657 1.604 1.637 1.592 1.701 1.693 1.755 472 580 593 554

Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position).


2014 2015 201612 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8

195 164 41 230 85 174 203 236 123 282 220 212 27 242 165 321 234 217 318 227 198

93 94 35 219 7 122 253 198 -5 231 183 172 -11 175 147 174 145 123 209 168 47

1.825 1.817 1.867 2.196 1.942 1.950 2.172 2.146 1.595 2.193 2.177 2.116 1.867 1.842 2.025 2.199 2.091 2.104 2.205 2.075 1.738

1.731 1.723 1.832 1.977 1.935 1.828 1.919 1.947 1.600 1.962 1.995 1.944 1.878 1.667 1.879 2.025 1.945 1.981 1.995 1.907 1.691

133 140 102 152 216 163 145 186 236 187 183 150 159 153 116 201 187 183 187 191 271

505 399 395 466 523 486 502 586 603 541 508 471 545 423 442 509 507 503 548 606 665

372 258 293 314 307 323 357 400 367 354 325 321 386 270 325 308 320 320 362 416 394

-3 -25 6 -95 -97 -60 -174 -103 -75 -106 -119 -67 -66 -65 -14 -2 -66 -52 -53 -76 -77

145 148 184 105 120 135 162 128 108 135 122 118 167 114 171 200 125 127 127 118 126

148 173 178 200 217 196 335 231 183 241 241 185 234 179 185 202 191 179 180 194 203

-29 -45 -102 -45 -41 -50 -22 -45 -33 -29 -27 -43 -54 -21 -84 -52 -32 -38 -25 -56 -43

62 46 53 54 61 53 70 61 53 59 76 60 78 55 52 48 61 54 57 59 55

90 91 156 100 102 103 92 106 85 89 103 103 132 76 136 100 93 91 83 115 99

-204 28 6 12 25 7 29 55 38 33 79 62 -5 -7 -17 -15 -35 -40 -37 -8 -17

217 539 -19 49 41 163 353 141 15 323 145 471 -448 247 152 77 -31 173 150 415 -90

111 1 -73 -276 -187 -26 169 -50 -76 -91 -387 -9 -232 -237 72 -159 -353 51 44 -25 -198

-112 63 59 -29 43 83 175 73 -56 7 67 -8 -199 26 72 44 16 18 -16 128 -120

-223 62 132 247 231 110 6 123 20 98 454 1 33 264 0 203 370 -34 -60 153 78

497 193 296 200 1.070 339 275 -1.044 -151 202 491 526 532 373 1.040 -829 477 197 116 321 301

2 -6 20 7 2 0 3 -3 -6 0 0 -3 14 -6 0 -1 6 0 -15 30 1

-366 326 -186 85 -800 -162 -148 1.229 271 246 19 1 -718 90 -988 1.110 -132 -78 17 108 -176

349 541 -213 107 -1.053 -153 -273 1.091 -141 275 170 187 -1.210 -118 -245 471 -975 38 355 -56 -944

-2 2 3 6 3 -2 0 0 1 0 0 0 -2 0 0 1 0 0 0 0 0

768 462 -343 -29 -863 -230 -179 1.093 32 148 111 176 -923 -117 -393 238 -891 132 237 -3 -736

-44 -8 -49 -22 -45 -18 -160 -4 -27 4 -20 -13 -45 -11 -22 43 -31 -38 2 -21 -19

-1 4 4 4 -1 -1 -1 -5 -5 -5 -1 -1 -1 2 2 2 0 0 0 0 0

-323 17 126 198 -84 65 45 14 -143 114 15 42 -414 71 117 125 -3 4 117 -34 -202

-49 63 46 -50 -63 33 22 -8 1 14 65 -18 175 -63 51 62 -50 -59 0 2 13

715 214 -28 22 -253 9 -125 -138 -412 29 151 185 -492 -207 743 -639 -844 116 337 -164 -768

0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

278 -89 -65 -24 -112 -170 -18 63 13 -114 112 66 -62 -5 765 -320 -766 155 197 20 -418

230 664 -225 -61 3 175 -259 -58 -361 43 -37 167 -365 15 -256 -250 -87 -100 73 -107 -322

-3 -2 -2 -2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 3 3 0 0 0 0 0

-21 -365 228 146 -168 23 148 -173 -31 81 45 -4 -32 -252 132 42 -1 76 76 -68 -135

231 7 36 -38 23 -20 4 29 -34 18 30 -44 -35 32 98 -115 11 -14 -8 -8 107

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

-27 24 -76 32 -43 12 54 9 -23 -35 21 -43 -45 27 28 -45 -29 2 -13 -18 -18

225 346 -65 -193 -69 -19 121 -151 -146 7 -155 197 -470 12 4 -230 -230 -5 -131 196 -271

201 169 192 220 204 212 216 232 167 231 246 243 264 177 222 247 226 229 232 231 n.p.

909 1.030 1.061 1.189 1.142 1.095 1.169 1.207 935 1.206 1.219 1.160 944 1.062 1.124 1.181 1.178 1.173 1.196 1.114 n.p.

698 607 625 771 615 658 767 696 471 737 701 694 646 602 687 770 692 699 787 722 n.p.

257 193 210 255 240 232 241 248 210 262 271 283 322 206 237 278 276 262 277 294 n.p.

1.008 1.092 1.136 1.224 1.231 1.133 1.177 1.200 976 1.201 1.205 1.161 1.067 1.033 1.117 1.182 1.137 1.210 1.195 1.131 n.p.

511 494 533 577 537 527 573 568 459 565 590 565 546 483 582 628 595 576 584 543 n.p.


Denarna gibanja in obrestne mere 2013 2014 2015

2014 20155 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3

IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR

BS do centralne države 233 263 2.327 227 228 229 230 230 237 246 263 265 282 445

Centralna država (S.1311) 6.563 7.240 7.112 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 6.936 7.010 7.240 7.443 7.502 7.163

Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 581 685 622 577 582 594 596 606 611 618 685 654 631 633

Gospodinjstva (S.14, 15) 8.917 8.762 8.856 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 8.807 8.791 8.762 8.842 8.802 8.834

Nefinančne družbe (s.11) 14.902 11.729 10.502 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 12.603 12.511 11.729 11.823 11.726 11.674

Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.763 1.485 1.432 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 1.665 1.654 1.485 1.463 1.455 1.642

Denarni sektor (S.121, 122) 5.020 3.684 3.206 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 4.037 3.915 3.684 3.657 3.696 3.479

Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ

V domači valuti 29.620 25.155 23.816 29.017 27.756 28.005 27.645 27.220 26.425 26.191 25.155 25.232 25.179 24.885

V tuji valuti 1.097 950 824 1.025 1.019 1.010 1.011 994 986 973 950 1.059 1.003 983

Vrednostni papirji skupaj 7.026 7.469 7.059 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 7.240 7.326 7.469 7.576 7.615 7.539

IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR

Vloge v domači valuti skupaj 27.051 25.843 25.885 27.067 26.577 27.060 26.869 26.318 26.492 26.309 25.843 25.930 25.800 25.389

Čez noč 8.558 10.157 12.717 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 10.329 10.398 10.157 10.731 10.947 10.842

Vezane vloge – kratkoročne 6.689 5.955 4.481 7.088 6.768 6.876 6.928 6.720 6.477 6.250 5.955 5.708 5.610 5.350

Vezane vloge – dolgoročne 11.569 9.267 8.196 10.252 9.875 9.585 9.368 9.265 9.172 9.155 9.267 9.078 8.838 8.762

Kratkoročne vloge na odpoklic 235 464 491 337 352 363 435 463 514 506 464 413 405 435

Vloge v tuji valuti skupaj 487 510 655 496 508 510 516 538 528 535 510 566 604 601

Čez noč 324 354 508 336 350 345 354 354 348 353 354 401 447 442

Vezane vloge – kratkoročne 91 84 80 92 90 96 92 115 110 110 84 86 77 81

Vezane vloge – dolgoročne 72 72 67 68 68 69 70 69 70 72 72 79 80 78

Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v %

Nove vloge v domači valuti

Gospodinjstva

Vloge čez noč 0,11 0,07 0,04 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,07 0,06 0,06 0,05 0,05 0,05

Vezane vloge do 1 leta 1,86 0,98 0,37 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 0,81 0,74 0,66 0,58 0,51 0,46

Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti

Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,40 5,06 3,54 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 4,65 4,72 4,38 4,17 4,85 3,34

Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti

Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 3,86 4,25 2,46 5,51 1,53 5,05 2,82 .. 4,66 3,07 4,50 3,89 2,40 3,39

OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v %

Operacije glavnega refinanciranja 0,54 0,16 0,05 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05

MEDBANČNE OBRESTNE MERE

EVRIBOR

3-mesečni 0,221 0,210 -0,019 0,325 0,241 0,205 0,192 0,097 0,083 0,081 0,081 0,063 0,048 0,027

6-mesečni 0,336 0,309 0,054 0,417 0,333 0,305 0,292 0,200 0,184 0,182 0,177 0,152 0,126 0,097

LIBOR za CHF

3-mesečni 0,020 0,012 -0,755 0,016 0,012 0,013 0,020 0,008 0,008 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 -0,802

6-mesečni 0,080 0,066 -0,688 0,068 0,069 0,072 0,073 0,059 0,057 0,053 0,023 -0,403 -0,773 -0,707

Viri podatkov: BS, EUROSTAT.


2015 20164 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9

642 838 1.045 1.299 1.488 1699 1.942 2.175 2.327 2.539 2.759 2.987 3.144 3.378 3.631 3.861 4.012 4.219

7.368 7.380 7.387 7.449 7.445 7.301 7.380 7.387 7.112 7.212 6.957 7.022 6.739 6.853 6.813 6.861 6.850 6.873

633 633 635 634 631 624 623 618 622 630 614 601 602 594 591 589 587 571

8.826 8.847 8.836 8.821 8.812 8.825 8.873 8.857 8.856 8.815 8.789 8.830 8.863 8.891 8.920 8.892 8.930 8.973

11.569 11.493 11.396 11.190 11.137 10.941 10.819 10.688 10.502 10.527 10.046 9.904 9.953 9.870 9.771 9.706 9.520 9.455

1.519 1.511 1.466 1.470 1.405 1.435 1.417 1.411 1.432 1.422 1.328 1.397 1.326 1.332 1.298 1.298 1.283 1.310

3.353 3.365 3.007 3.181 3.442 3.312 3.904 3.713 3.206 3.574 4.030 3.318 3.727 3.572 3.240 3.578 3.625 3.610

24.707 24.661 24.240 24.316 24.469 24078 24.532 24.226 23.789 24.152 24.088 23.407 23.796 23.552 23.026 23.272 23.149 23.171

957 955 937 904 874 845 839 839 823 794 802 778 758 751 759 743 717 714

7.566 7.574 7.512 7.486 7.494 7.478 7.606 7.568 7.079 7.178 6.795 6.812 6.580 6.735 6.777 6.836 6.848 6.823

25.884 25.894 25.715 25.974 26.073 25.652 26.330 26.442 25.885 26.315 26.067 25.869 25.689 25.697 25.364 25.725 25.646 25.612

11.200 11.458 11.533 12.080 12.278 12.130 12.991 13.244 12.717 13.255 13.553 13.405 13.504 13.668 13.819 14.274 14.478 14.365

5.302 5.217 5.032 4.896 4.743 4.664 4.341 4.325 4.481 4.393 4.251 4.174 3.984 3.942 3.777 3.697 3.507 3.571

8.916 8.707 8.574 8.411 8.513 8.349 8.410 8.322 8.196 8.148 7.702 7.595 7.572 7.390 7.110 7.077 7.040 7.047

466 512 576 587 539 509 588 551 491 519 561 695 629 697 658 677 621 629

585 612 620 616 616 623 618 651 655 674 687 686 658 684 708 683 686 705

433 464 469 468 475 484 478 498 508 529 544 550 529 553 561 540 550 565

75 71 77 73 69 71 71 82 80 79 78 75 69 70 86 82 75 81

77 77 74 75 72 68 69 71 67 66 65 61 60 61 61 61 61 59

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

0,05 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02

0,39 0,37 0,36 0,31 0,33 0,31 0,28 0,28 0,28 0,25 0,25 0,24 0,20 0,20 0,19 0,20 0,21

3,49 3,5 3,39 3,38 3,36 3,34 3,39 3,14 3,16 3,06 2,91 2,75 2,71 2,57 2,54 2,62 2,45

4,58 .. .. 1,90 .. 0,81 1,71 .. 1,00 0,75 .. 1,85 2,58 3,84 2,16 .. ..

0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

0,005 -0,010 -0,014 -0,019 -0,028 -0,037 -0,054 -0,088 -0,126 -0,146 -0,184 -0,229 -0,249 -0,257 -0,268 -0,295 -0,298 -0,302

0,073 0,057 0,049 0,049 0,044 0,035 0,020 -0,015 -0,040 -0,061 -0,115 -0,134 -0,138 -0,145 -0,162 -0,188 -0,189 -0,199

-0,812 -0,791 -0,782 -0,762 -0,729 -0,729 -0,728 -0,784 -0,792 -0,752 -0,775 -0,760 -0,727 -0,734 -0,763 -0,766 -0,743 -0,741

-0,727 -0,704 -0,711 -0,710 -0,681 -0,672 -0,674 -0,754 -0,737 -0,685 -0,723 -0,698 -0,653 -0,646 -0,676 -0,688 -0,658 -0,647


Javne finance 2013 2014 20152014 2015 2016 2014

Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 9 10 11 12

KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF

JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR

PRIHODKI SKUPAJ 14.728,2 15.492,0 15.714,1 3.905,1 3.686,5 4.268,4 3.635,8 3.972,6 3.864,3 4.241,4 3.685,2 4.109,9 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.569,3

Tekoči prihodki 13.637,4 14.377,0 14.702,6 3.695,2 3.501,4 3.770,7 3.413,6 3.756,8 3.596,3 3.935,9 3.511,2 3.950,0 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.325,1

Davčni prihodki 12.648,4 13.191,6 13.746,4 3.317,0 3.237,5 3.491,3 3.252,4 3.524,1 3.277,4 3.692,4 3.344,3 3.659,7 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.216,2

Davki na dohodek in dobiček

2.137,4 2.385,9 2.584,6 686,3 466,3 637,7 601,7 786,4 504,0 692,5 634,2 811,4 199,5 197,0 204,1 236,6

Prispevki za socialno varnost

5.127,2 5.272,5 5.473,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 1.339,5 1.353,4 1.357,7 1.423,3 1.395,1 1.423,5 431,1 438,2 439,1 488,0

Davki na plačilno listo in delovno silo

23,4 20,2 19,7 5,3 4,7 5,4 4,5 4,9 4,6 5,6 4,8 5,1 1,5 1,6 1,6 2,1

Davki na premoženje 254,1 244,2 237,8 29,3 100,3 96,2 26,9 41,7 85,2 84,1 27,2 46,3 39,2 27,6 40,4 28,2

Domači davki na blago in storitve

5.027,4 5.191,2 5.347,1 1.300,1 1.350,5 1.369,7 1.246,0 1.322,2 1.305,9 1.473,1 1.233,7 1.365,4 478,2 485,4 421,5 462,8

Davki na medn. trgov. in transaksije

77,5 77,7 82,5 19,0 18,5 21,1 21,3 21,5 20,2 19,6 22,3 19,8 6,3 6,9 6,7 7,6

Drugi davki 1,3 -0,2 0,6 -25,7 -3,5 -4,1 12,5 -6,0 -0,2 -5,8 27,0 -11,7 -6,4 0,9 4,1 -9,1

Nedavčni prihodki 989,0 1.185,4 956,2 378,2 264,0 279,4 161,2 232,7 318,8 243,5 167,0 290,2 74,8 102,8 67,7 108,9

Kapitalski prihodki 67,1 51,4 96,3 10,5 13,1 17,8 10,8 16,2 26,2 43,2 14,7 17,3 4,4 4,1 4,0 9,8

Prejete donacije 32,7 18,9 12,2 11,0 4,3 2,3 2,3 1,7 4,7 3,4 1,3 1,8 3,8 0,8 1,1 0,4

Transferni prihodki 52,7 4,5 20,6 0,4 0,5 2,4 1,2 0,3 19,3 -0,2 0,7 0,0 0,1 1,3 0,4 0,7

Prejeta sredstva iz EU 938,4 1.040,3 882,4 188,0 167,2 475,2 207,9 197,5 217,9 259,1 157,3 140,8 111,3 115,6 126,3 233,3

JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR

ODHODKI SKUPAJ 16.286,4 16.751,2 16.956,4 3.957,1 4.009,3 4.498,5 4.290,6 3.980,9 3.974,9 4.710,0 4.223,3 3.882,2 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.608,1

Tekoči odhodki 6.838,4 7.042,1 7.168,4 1.692,4 1.581,3 1.845,9 1.969,7 1.678,3 1.608,5 1.912,0 1.977,9 1.775,0 540,7 686,6 568,3 591,0

Plače in drugi izdatki zaposlenim

3.616,7 3.610,4 3.610,2 908,4 883,3 898,9 923,7 903,4 875,0 908,2 924,5 969,8 289,8 294,6 293,1 311,2

Izdatki za blago in storitve

2.238,9 2.232,3 2.311,2 538,8 546,9 615,6 502,5 558,9 546,1 703,7 536,4 554,2 169,1 179,6 182,4 253,6

Plačila obresti 840,1 1.097,4 1.042,6 221,9 131,0 292,6 497,2 178,4 148,0 218,9 489,5 181,3 74,4 204,6 84,5 3,5

Sredstva, izločena v rezerve

142,6 102,1 204,4 23,3 20,1 38,9 46,2 37,6 39,5 81,1 27,5 69,6 7,4 7,8 8,3 22,7

Tekoči transferi 7.671,3 7.591,9 7.540,1 1.848,4 1.883,4 1.876,1 1.936,5 1.863,9 1.899,4 1.840,3 1.974,1 1.896,4 585,6 599,7 618,5 657,9

Subvencije 519,5 467,4 399,0 80,3 71,3 110,2 201,2 79,1 47,7 71,0 186,4 78,5 22,2 23,9 43,8 42,6

Transferi posameznikom in gospodinjstvom

6.343,1 6.335,0 6.370,8 1.600,0 1.621,1 1.552,3 1.564,2 1.592,7 1.657,7 1.556,2 1.604,8 1.619,5 505,0 513,3 517,6 521,3

Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi

734,2 714,3 713,8 147,7 173,2 188,8 156,5 180,5 186,0 190,7 167,5 179,3 57,1 59,2 54,3 75,3

Tekoči transferi v tujino 74,4 75,2 56,5 20,4 17,8 24,7 14,5 11,6 8,1 22,3 15,4 19,2 1,3 3,3 2,7 18,7

Investicijski odhodki 1.031,8 1.444,4 1.520,0 269,8 414,6 578,2 175,3 285,2 350,4 709,1 98,6 114,7 153,4 151,2 141,8 285,2

Investicijski transferi 319,5 270,0 295,0 50,7 67,9 116,2 37,9 58,7 60,8 137,5 32,9 26,9 22,4 44,3 31,0 40,9

Plačila sredstev v proračun EU

425,5 402,9 432,9 95,9 62,2 82,1 171,1 94,8 55,8 111,2 139,9 69,3 16,0 18,7 30,3 33,1

JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ

-1.558,2 -1.259,2 -1.242,3 -52,0 -322,8 -230,0 -654,8 -8,4 -110,6 -468,6 -538,1 227,7 25,7 -118,4 -72,8 -38,8

Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani.


2015 20161 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8

1.312,5 1.075,2 1.248,1 1.440,0 1.197,2 1.335,3 1.310,4 1.325,9 1.227,9 1.429,6 1.388,0 1.423,9 1.329,1 1.178,8 1.177,5 1.352,7 1.391,5 1.364,1 1.161,0 1.390,6

1.276,7 998,9 1.138,0 1.327,2 1.151,4 1.278,2 1.199,6 1.260,8 1.135,8 1.367,4 1.245,3 1.323,2 1.234,0 1.132,1 1.145,4 1.299,8 1.297,5 1.351,0 1.152,4 1.382,0

1.221,6 945,9 1.084,9 1.272,4 1.036,3 1.215,5 1.087,8 1.153,6 1.036,0 1.287,9 1.178,2 1.226,3 1.176,4 1.080,9 1.086,9 1.244,9 1.217,0 1.197,8 1.096,1 1.233,4

207,6 202,6 191,5 323,0 187,7 275,7 81,3 210,2 212,5 206,9 228,6 257,0 214,8 212,6 206,8 219,0 289,0 303,4 63,8 270,6

454,6 440,4 444,5 455,0 449,0 449,4 456,2 451,3 450,3 453,5 457,4 512,4 465,0 460,6 469,4 473,5 478,6 471,4 482,7 461,3

1,6 1,4 1,5 1,8 1,4 1,7 1,8 1,3 1,5 2,0 1,6 2,0 1,7 1,7 1,5 1,5 1,8 1,8 1,7 1,6

11,1 10,0 5,8 9,0 11,9 20,9 25,5 29,4 30,3 32,8 30,3 21,0 11,6 9,0 6,6 6,2 12,0 28,1 29,7 35,1

504,8 361,2 379,9 482,1 375,3 464,8 517,4 443,3 345,1 582,2 454,4 436,5 462,9 393,8 376,9 469,4 502,9 393,0 507,2 472,8

5,9 6,2 9,1 8,0 6,7 6,8 7,0 6,6 6,5 7,3 5,8 6,5 6,7 7,7 7,9 7,2 6,2 6,4 5,5 7,8

36,0 -76,0 52,5 -6,5 4,2 -3,7 -1,4 11,4 -10,2 3,3 0,0 -9,1 13,7 -4,5 17,8 68,0 -73,4 -6,3 5,5 -15,9

55,1 53,0 53,1 54,8 115,1 62,7 111,8 107,3 99,7 79,5 67,1 96,9 57,5 51,2 58,5 54,9 80,5 153,2 56,3 148,6

3,3 3,7 3,8 4,5 4,2 7,5 11,1 6,7 8,3 9,6 19,9 13,6 4,8 6,0 3,9 6,5 4,7 6,3 7,1 5,6

0,4 0,8 1,1 1,1 0,2 0,4 0,3 0,5 3,9 0,1 0,7 2,6 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,2 0,3 1,3

0,1 0,0 1,1 0,1 0,1 0,1 19,1 0,1 0,1 0,1 -0,5 0,2 0,0 0,0 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

32,0 71,6 104,2 107,1 41,3 49,1 80,2 57,8 79,9 52,3 122,5 84,3 90,2 40,4 26,8 45,8 88,4 6,6 1,2 1,7

1.422,5 1.402,6 1.465,5 1.335,7 1.296,4 1.348,8 1.406,9 1.263,5 1.304,6 1.439,9 1.410,3 1.859,8 1.302,6 1.416,7 1.504,0 1.259,9 1.306,9 1.315,5 1.374,6 1.313,6

637,9 619,2 712,6 573,6 546,3 558,3 529,9 525,5 553,1 634,1 574,1 703,9 617,6 641,3 719,0 575,1 592,2 607,1 548,1 598,0

316,0 303,1 304,6 287,1 290,1 326,2 295,9 287,5 291,5 296,1 296,5 315,6 305,6 308,1 310,9 299,3 305,0 365,4 309,1 313,3

154,5 147,4 200,6 179,7 165,6 213,6 200,0 172,4 173,7 181,7 190,2 331,9 157,9 178,5 200,0 167,9 198,1 187,5 183,5 205,4

142,8 159,3 195,2 97,8 73,4 7,1 22,5 52,7 72,8 141,5 72,5 5,0 143,6 145,0 200,9 98,2 77,5 5,7 45,0 69,7

24,7 9,4 12,1 9,0 17,2 11,4 11,6 12,9 15,0 14,8 14,9 51,4 10,5 9,7 7,3 9,6 11,5 48,5 10,4 9,6

676,1 619,9 640,5 614,0 617,0 632,9 728,3 584,5 586,6 581,8 601,2 657,3 615,9 654,7 703,4 621,6 642,4 632,3 717,6 602,0

78,3 103,0 19,9 10,9 29,5 38,7 17,8 14,4 15,5 14,0 15,6 41,4 30,6 54,2 101,7 12,4 46,2 19,9 10,4 11,2

515,8 516,7 531,7 542,4 520,7 529,6 636,7 510,8 510,1 507,5 517,8 531,0 529,0 534,0 541,6 542,2 535,1 542,2 635,2 528,0

75,7 -3,8 84,7 56,0 62,1 62,4 71,4 58,4 56,2 57,8 54,1 78,8 47,4 63,7 56,4 55,0 56,9 67,4 66,4 61,9

6,3 4,0 4,2 4,6 4,8 2,2 2,4 0,8 4,8 2,5 13,8 6,1 8,9 2,8 3,7 12,1 4,1 2,9 5,6 0,8

63,9 43,5 67,9 93,1 83,3 108,8 116,0 111,6 122,8 166,9 153,2 389,0 25,8 34,3 38,5 33,2 37,3 45,0 70,4 75,7

10,3 17,0 10,6 20,3 14,4 24,1 16,0 16,6 28,2 29,7 40,7 67,1 9,8 14,4 8,7 9,4 5,9 11,6 7,5 6,6

34,3 102,9 33,9 34,7 35,4 24,8 16,6 25,3 13,8 27,5 41,2 42,5 33,6 71,9 34,4 20,6 29,2 19,5 30,9 31,3

-110,0 -327,4 -217,4 104,4 -99,2 -13,6 -96,5 62,5 -76,6 -10,4 -22,3 -435,9 26,5 -237,9 -326,4 92,8 84,7 48,6 -213,6 77,0

52 Ekonomsko ogledalo, št. 7/2016Seznam kratic

Seznam kratic

Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008)

A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.

Kratice držav

AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.

Kratice uporabljene v besedilu

AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP – Agencija RS za trg vrednostnih papirjev, BS – Banka Slovenije, DDV – Davek na dodano vrednost, DUTB – Družba za upravljanje terjatev bank, DV – Dodana vrednost, EBA – European Banking Authority, EBITDA – Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization, ECB – European Central Bank, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska Komisija, ESI – Economic Sentiment Indicator, EU – Evropska unija, EUR – evro, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, EZR – enotni zakladniški račun, FED – Federal Reserve System, HICP – Harmonized Index of Consumer Prices, IC – Interest Coverage, ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, IEA – International Energy Agency, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, MSP – Mikro, mala in srednja podjetja, MZI – Ministrstvo za infrastrukturo, NFI – nedenarne finančne institucije, OPEC – Organization of Petroleum Exporting Countries, PMI – Purchasing Managers Index, PPI – Producer Price Index, RS – Republika Slovenija, SKD – Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UL – Uradni list, ULC – Unit Labour Cost, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje.

št. 7/2016, let. XXII

I X 6, 1 20 št. - Portal GOV.SI...Realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta...

Documents

Transcript of I X 6, 1 20 št. - Portal GOV.SI...Realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta...