3

I UVOD Problematika prepovedanega prehajanja meja ali ozemelj držav postaja čedalje bolj pereča, še posebej v evropskem prostoru. Množične migracije vzbujajo zaskrbljenost in povzročajo številne probleme. Tudi na zakonodajnem področju je zadnja leta v nekaterih državah opaziti spremembe v smeri drugačnega sankcioniranja kaznivih dejanj ali prekrškov, povezanih z migracijami. V tem pregledu smo prikazali, kako je v izbranih državah (Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Poljska, Srbija in Rusija) urejeno sankcioniranje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja. Pri izdelavi pregleda se nismo ukvarjali s širšimi vidiki migrantske problematike, torej s trgovino z ljudmi, azilom ipd. Podatke smo pridobili prek zakonodajnih spletnih strani posameznih držav, uporabili pa smo tudi druge ustrezne vire na svetovnem spletu. Glede na zahtevo v naročilu smo prevedli posamezne relevantne člene, zaradi obsega in časovne omejitve pa smo v večini primerov zgolj povzeli njihovo vsebino. Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1) v 308. členu (Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države) določa naslednje: »(1) Kdor nasilno prekorači državno mejo Republike Slovenije ali oborožen nezakonito vstopi na njeno ozemlje, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let ali z denarno kaznijo. (2) Enako se kaznuje tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, če se na način iz prejšnjega odstavka zadržuje na njenem ozemlju ali se upre zakoniti odstranitvi z njega. (3) Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo. (4) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje uradna oseba, ki omogoči tujcu nezakonit vstop na ozemlje Republike Slovenije ali nezakonito prebivanje na njem. (5) Kdor pridobiva ali zbira ljudi za nezakonito preseljevanje, jim preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz ali kako drugače organizira nezakonito preseljevanje ali organizira preseljevanje s preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena vstopa na ozemlje Republike Slovenije, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo. (6) Če storilec z dejanji iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo. (7) Prejšnji odstavki se uporabljajo tudi za kazniva dejanja, storjena v tujini, če je država, v kateri so bila storjena, enako kot Republika Slovenija sprejela skupno mednarodnopravno obveznost preprečevati taka kazniva dejanja, ne glede na to, kje so storjena, ter je dejanja v svojem zakonu ustrezno enako določila kot kazniva dejanja. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno na območju Evropske unije, se državljani njenih članic pri uporabi drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ne štejejo za tujce.«

Zakon o tujcih (ZTuj-2) v svojih kazenskih določbah med drugim določa, da se z globo od 500 do 1.200 EUR kaznuje za prekršek tujec, če nedovoljeno vstopi v Republiko Slovenijo (prvi odstavek 145. člena). Z globo od 2.000 do 4.500 EUR pa se kaznuje za prekršek posameznik, ki omogoči ali pomaga tujcu, da vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju Republike Slovenije v nasprotju z zakonom.

4

Iz navedenega izhaja, da gre v naši državi za kaznivo dejanje samo v primeru, ko tujec nasilno ali oborožen vstopa v državo, ravno tako pa kaznivo dejanje predstavlja tudi ukvarjanje z nezakonitim spravljanjem tujcev na ozemlje države. V ostalih primerih gre za prekrške. II UREDITEV SANKCIONIRANJA PREPOVEDANEGA PREHAJANJE MEJE ALI

OZEMLJA V IZBRANIH DRŽAVAH 2.1 Avstrija Avstrijski Kazenski zakonik (Strafgesetzbuch – StGB) ne vsebuje določb o samem prepovedanem prehajanju meje ali ozemlja. Problematiko prepovedanega prehajanja meje obravnava Zakon o policijskem nadzoru nad tujci (Fremdenpolizeigesetz 2005 – FPG).1 V 120. členu FPG je opredeljen protipraven vstop in protipravno prebivanje na državnem ozemlju. V prvem odstavku navedeni člen določa, da se tujec, ki protipravno vstopi v državo, kaznuje za prekršek (Verwaltungsübertretung) z denarno kaznijo v višini od 100 do 1.000 EUR, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do dveh tednov. Kdor je bil že pravnomočno kaznovan za tak prekršek, se kaznuje z denarno kaznijo v višini od 1.000 do 5.000 EUR, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do treh tednov. V odstavku 1.a 120. člena je določeno, da se tujec kaznuje za prekršek tudi na podlagi samega protipravnega prebivanja na ozemlju države. Zagrožena denarna kazen je od 500 do 2.500 EUR, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do dveh tednov. Kdor je bil že pravnomočno kaznovan za tak prekršek, se kaznuje z denarno kaznijo v višini od 2.500 do 7.500 EUR, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do štirih tednov. Omeniti je treba tudi 1.b odstavek, ki določa, da tujec, ki nemudoma ne zapusti države kljub izdani pravnomočni odločbi, stori prekršek in se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 EUR, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do šestih tednov. V nadaljevanju je v odstavku 1.c FPG med drugim določeno, da tujec, ki protipravno vstopi v državo ali se v njej zadržuje kljub izdani pravnomočni odločbi o prepovedi vstopa ali prebivanja, stori prekršek in se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 EUR ali z zaporom do šestih tednov. Tretji odstavek 120. člena FPG pa določa tudi prekršek za vsakogar, ki zavestno preskrbi ali drugače olajša tujcu prihod v državo (članico EU ali sosednjo avstrijsko državo), prehod preko njenega ozemlja ali protipravno prebivanje na ozemlju države; zagrožena kazen je od 1000 do 5000 EUR, v primeru neizterljivosti pa zapor do treh tednov. Če je bil že pravnomočno kaznovan za enak prekršek, se storilec kaznuje z zaporno kaznijo od 5.000 do 15.000 EUR, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do šestih tednov. Celotne vsebine sicer obsežnega 120. člena FPG nismo prikazali, saj njegovi preostali deli niso bistveni za osvetlitev obravnavane problematike. V 114. členu zakona pa je opredeljeno kaznivo dejanje ilegalnega vodenja oseb preko državne meje (Schlepperei). Člen mdr. določa, da se z zaporno kaznijo do dveh let kaznuje, kdor omogoča tujcu nezakonit vstop na ozemlje ali prehod preko ozemlja ene od držav članic

1 Glej tudi spletno stran Global Detention Project:

https://www.globaldetentionproject.org/countries/europe/austria#_ftnref52.

5

EU ali katere od držav, ki mejijo na Avstrijo, pri čemer ima namen pridobiti zase ali za koga drugega neupravičeno premoženjsko korist. Storilcem povratnikom se lahko izreče kazen zapora do treh let. Če gre za najmanj tri tujce ali če je tujec dlje časa izpostavljen nečloveškim razmeram, zlasti med prevozom, je zagrožena kazen od šestih mesecev do petih let. Če storilec tako dejanje stori kot član hudodelske združbe ali je zaradi kaznivega dejanja ogroženo življenje tujca, se storilcu lahko izreče kazen zapora od enega do desetih let. 2.2 Francija Kazenski zakonik (Code pénal) nima določb, ki bi se neposredno nanašale na samo prepovedano prehajanje meje in prebivanje na ozemlju Francije. Zakonik o vstopanju tujcev v državo, o njihovem prebivanju v državi in o pravici do azila (Code de l'entrée et du séjour des étrangers et du droit d'asile) v tej državi celovito ureja področje migracij. Glede na spremembe iz letošnjega leta je za tujce, ki niso državljani EU in ki nezakonito vstopijo na ozemlje države, v skladu s členom L621-2 navedenega zakonika določena kazen zapora do enega leta ali denarna kazen v višini do 3.750 EUR. V členih L624-1 do L624-3 zakonika je mdr. določeno, da se z zaporno kaznijo do treh let kaznuje tujec, ki se upira ali se poskuša upirati ukrepom oblasti v zvezi z njegovo odstranitvijo iz države. Enako velja tudi za primere, ko tujec oblastnim organom ne pokaže svojih potnih listin ali pa ne sporoči podatkov oziroma sporoči nepravilne podatke v zvezi s svojim bivanjem v državi. Sodišče takemu tujcu lahko izreče tudi ukrep prepovedi vstopa v državo v trajanju do desetih let. Kazen zapora do treh let je zagrožena tudi v primeru, če tujec zapusti kraj začasne nastanitve v državi, ki mu ga odredijo oblastni organi, ali pa če po odstranitvi ponovno vstopi v državo. Za fizične osebe, ki se ukvarjajo z nezakonitim spravljanjem tujcev na ozemlje Francije, veljajo določila členov L622-1 do L622-10 navedenega zakonika. Tako je v teh členih mdr. določeno, da se vsak, ki neposredno ali posredno pomaga, omogoča oziroma poskuša omogočati nezakonit vstop, bivanje ali gibanje tujcev na ozemlju Francije ali druge države schengenskega območja, kaznuje z zaporom do petih let ali z denarno kaznijo v višini do 30.000 EUR. Glede na podane okoliščine so predvidene tudi nekatere stranske kazni, in sicer: - prepoved prebivanja na določenem območju za največ 5 let; - odvzem vozniškega dovoljenja za največ 5 let; v primeru ponovitve se lahko trajanje te

kazni podvoji; - trajna ali začasna prepoved izvajanja transportnih storitev; - zaplemba predmetov oz. transportnih sredstev, ki so bila uporabljena; - prepoved opravljanja poklicne dejavnosti v zvezi s storjeno kršitvijo za največ 5 let;

kršitev prepovedi se kaznuje z zaporom do dveh let ali z denarno kaznijo v višini 30.000 EUR;

- izgon tujca iz države do desetih let, če so izpolnjeni pogoji iz Kazenskega zakonika. Kot prepovedana pomoč se ne šteje pomoč med družinskimi člani ali v primeru nujnega ukrepanja zaradi nevarnosti za življenje ali zdravje tujca. Zagrožene kazni za nezakonito spravljanje tujcev na ozemlje Francije se lahko tudi zvišajo. Kazen zapora do desetih let ali denarna kazen v višini 750.000 EUR je med drugim predvidena v naslednjih primerih: - če so dejanja storjena v hudodelski združbi;

6

- če so storjena v okoliščinah, ko so tujci izpostavljeni neposredni smrtni nevarnosti ali nevarnosti za nastanek trajne pohabljenosti ali bolezni;

- če so tujci pri prevozu, nastanitvi, delu ipd. izpostavljeni okoliščinam, ki so v nasprotju z njihovim dostojanstvom;

- če se s temi dejanji mladoletne tujce iztrga iz družinskega ali tradicionalnega okolja. Poleg navedenih stranskih kazni se storilcu tudi zapleni premoženje, in sicer v celoti ali pa le v določenem delu.2 2.3 Hrvaška Hrvaški Kazenski zakonik (Kazneni zakon) iz leta 20173 v 326. členu (Protuzakonito ulaženje, kretanje i boravak u republici Hrvatskoj, drugoj državi članici Europske unije ili potpisnici Šengenskog sporazuma) prepoveduje tihotapljenje ljudi. Kdor iz koristoljubja omogoči ali pomaga drugi osebi, da nezakonito vstopi, izstopi, se giblje ali biva v Republiki Hrvaški ali drugi državi članici Evropske unije ali podpisnici Šengenskega sporazuma, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.4 Če je omenjeno dejanje storjeno na način, ki ogroža življenje ali zdravje tihotapljene osebe ali se s to osebo ravna na nečloveški ali ponižujoč način, oziroma če je storilec dejanja uradna oseba, je zagrožena zaporna kazen od treh do dvanajst let. Zakon o tujcih (Zakon o strancima) iz leta 20185 v 222. členu za nezakonito bivanje v državi predvideva denarno kazen od 500 do 7.000 kun (cca. 67 do 942 EUR). V 225. členu pa predvideva kazen zapora do 60 dni in denarno kazen 23.000 kun (cca. 3.100 EUR) za vsako tihotapljeno osebo. Ta kazen je predpisana za fizično osebo, ki pomaga ali poskuša pomagati državljanu tretje države pri nezakonitem prehodu, tranzitu ali bivanju v Republiki Hrvaški, za pravno osebo pa je v tem primeru predvidena kazen 50.000 kun (6.730 EUR) in 23.000 kun za odgovorno osebo. 2.4 Italija Italijanski Kazenski zakonik (Codice penale) ne vsebuje določb, ki bi se neposredno nanašale na samo prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države. Zadevno problematiko ureja zakonodajni dekret oz. uredba z zakonsko močjo št. 286 iz leta 1998 s področja urejanja priseljevanja in položaja tujcev (Decreto legislativo 25 luglio 1998, n. 286; Testo unico delle disposizioni concernenti la disciplina dell'immigrazione e norme sulla condizione dello straniero). Zadnje spremembe tega akta so bile sprejete v letu 2017 in se ne nanašajo na v tem besedilu obravnavano problematiko. O prekršku nezakonitega vstopa na ozemlje države govori člen 10-bis navedenega zakonodajnega dekreta. Med drugim je v njem določeno, da se tujec, ki v nasprotju z določbami tega predpisa pride v državo ali se zadržuje na njenem ozemlju, kaznuje z globo (ammenda) v višini od 5.000 do 10.000 EUR. V postopku odloča mirovni sodnik (giudice di pace), ki sicer na prvi stopnji obravnava manj pomembne zadeve. Dejansko gre v navedenem primeru za prekršek (contravvenzione).

2 Kazni so predvidene tudi za pravne osebe, vendar pa jih na tem mestu ne navajamo.

3 V veljavi od 20. 10. 2017.

4 V preteklosti so bile predpisane kazni za omenjeno kaznivo dejanje nižje: koncem devetdesetih let

prejšnjega stoletja do enega leta, zatem do tri, nazadnje pa do pet let zaporne kazni. 5 V veljavi od 26. maja 2018.

7

V 12. členu navedenega zakonodajnega dekreta so predvidene kazni za tiste, ki sodelujejo pri spravljanju tujcev na ozemlje države. V navedenih primerih gre za kazniva dejanja (delitti). Člen mdr. v prvem odstavku določa, da se z zaporno kaznijo od enega do desetih let in z denarno kaznijo (multa) v višini 15.000 EUR za vsako osebo kaznuje, kdor v nasprotju z določbami tega predpisa spodbuja, vodi, organizira, financira ali izvršuje prevoz tujcev na ozemlje države ali izvršuje druga dejanja, usmerjena v spravljanje tujcev bodisi na ozemlje Italije bodisi na ozemlje druge države, katere državljan tujec ni in tudi nima dovoljenja za stalno prebivanje na njenem ozemlju. V drugem odstavku 12. člena zakonodajnega dekreta je v skladu z določbo 54. člena Kazenskega zakonika določeno, da humanitarna pomoč tujcem v stiski na ozemlju Italije ne predstavlja kršitve navedenega predpisa. Tretji odstavek 12. člena določa strožje kaznovanje, in sicer je poleg denarne kazni v višini 15.000 EUR za vsako osebo predpisana zaporna kazen od petih do desetih let, če osebe iz prvega odstavka sodelujejo pri nezakonitem vstopu v državo petih ali več tujcev, če je tujec pri transportu izpostavljen nevarnosti za življenje ali zdravje, če je pri tem izpostavljen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju, če so dejanje izvršile najmanj tri osebe v sostorilstvu ali ob uporabi mednarodnih prevoznih storitev ali ob uporabi ponarejenih, prirejenih ali nezakonito pridobljenih dokumentov, ali pa če so storilci posedovali orožje ali eksplozivna sredstva. Kazen se lahko še poveča, če je podanih več od naštetih okoliščin ali če gre npr. za povezanost s prostitucijo oz. izkoriščanjem mladoletnikov. Tretji odstavek predvideva tudi možnost znižanja zagrožene kazni do polovice, če storilec prepreči negativne posledice ali konkretno pomaga organom pregona. V nadaljevanju 12. člen navedenega zakonodajnega dekreta predvideva še nekatere druge podrobnosti v zvezi s kaznovanjem storilcev, navedeni pa so tudi opisi različnih postopkov organov pregona, med drugim tudi v zvezi z zasegom predmetov in premoženja ter z delovanjem na morju.6 2.5 Madžarska Madžarski Kazenski zakonik (2012. évi C. törvény a Büntető Törvénykönyvről)7 je s spremembami leta 2015 uvedel nova kazniva dejanja v povezavi s prepovedanim prehajanjem državne meje. Tako Kazenski zakonik od leta 2015 v 352.A členu (Határzár tiltott átlépése) določa, da se nezakoniti vstop na zavarovano območje države, ki jo varuje mejna zaščitna ovira, kaznuje z zaporno kaznijo do treh let.8 Če pa oseba nezakonito vstopi oborožena ali ob hkratni udeležbi v nemirih, je predvidena kazen od enega do petih let. Oseba, ki oborožena nezakonito vstopi in je udeležena v nemirih, se kaznuje z zaporom od dveh let do osmih let. Če pa omenjeno kaznivo dejanje povzroči smrt druge osebe, je predvidena zaporna kazen od petih do desetih let (glej tudi The Hungarian Helsinki Committee’s opinion on the Government amendments to criminal law related to the sealed border). Kazenski zakonik je s spremembami leta 2015 uvedel tudi prepoved poškodovanja ali uničenja zaščitnih ovir na državni meji (352.B člen). Za to kaznivo dejanje je predvidena zaporna kazen od enega do petih let. Če storilec oviro poškoduje ali uniči oborožen ali z

6 Zaradi obsežnosti jih na tem mestu nismo navajali, sploh pa po naši oceni ne bi bistveno prispevali k

osvetlitvi obravnavane problematike. 7 Glej: http://njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=152383.

8 Pred septembrom 2015 je bil nezakonit vstop na Madžarsko obravnavan kot prekršek – globa je

znašala do 150.000 HUF (okrog 485 EUR) (povzeto po spletni strani Global Detention Project, Hungary).

8

udeležbo v nemirih, je predvidena kazen od dveh let do osmih let. Storilec, ki pa omenjeno kaznivo dejanje izvrši oborožen in je hkrati tudi udeležen v nemirih, se kaznuje z zaporom od petih do desetih let. V primeru smrti druge osebe pa je predvidena zaporna kazen od desetih do dvajsetih let (glej tudi The Hungarian Helsinki Committee’s opinion on the Government amendments to criminal law related to the sealed border). Kazenski zakonik je s spremembami leta 2015 prepovedal tudi oviranje gradnje (ali vzdrževanja) zaščitne ovire na državni meji (352.C člen). Za to kaznivo dejanje je predvidena zaporna kazen do enega leta. Kazenski zakonik v 353. členu (Illegal Immigrant Smuggling) obravnava tihotapljenje ljudi oziroma pomoč pri nezakonitem prehajanju državne meje. Leta 2015 so se tudi predpisane kazni za omenjeno kaznivo dejanje zvišale,9 in sicer: - od enega do petih let zapora za pomoč pri nezakonitem prečkanju meje (prej do treh let); - do treh let zapora za storilca, ki neposredno izvaja tihotapljenje; - od dveh do osmih let (prej od enega do petih let) v primeru tihotapljenja ljudi zaradi

finančne koristi oziroma če pomaga pri tihotapljenju več kot ene osebe oziroma če je pri tem uničena ali poškodovana zaščitna ovira na državni meji;

- od pet do deset let, če je storilec oborožen ali če je član hudodelske združbe itd. (prej od dveh do osmih let);

- od petih let do petnajstih let, če je storilec oborožen in član hudodelske družbe in - do dvajsetih let zaporne kazni za organizatorje/vodje hudodelske združbe oziroma če je

dejanje tihotapljenja ljudi opravljeno z uporabo orožja in temu podobno. Leta 2018 pa je bil Kazenski zakonik dopolnjen s 353.A členom (Facilitating Illegal Immigration), ki prepoveduje spodbujanje nezakonitega priseljevanja.10 S tem členom je za storilca kaznivega dejanja opredeljena oseba, ki: - se ukvarja z organizacijo začetka azilnega postopka na Madžarskem za osebe, ki v svoji

državi porekla ali v državi običajnega prebivališča ali drugi državi, prek katere so prišli, niso bile preganjane zaradi rase, narodnosti, članstva v določeni družbeni skupini, vere ali političnega mnenja ali če njihov strah pred preganjanjem ni utemeljen, ali

- se ukvarja s pridobivanjem dovoljenj za prebivanje za tiste, ki nezakonito vstopajo ali prebivajo na Madžarskem.

Za lažje oblike tega dejanja se storilec kaznuje za prekršek z odvzemom prostosti. Storilec, ki zagotovi finančna sredstva za opisano kaznivo dejanje ali ki redno izvaja takšne organizacijske aktivnosti, se kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta. Z zaporno kaznijo do enega leta se kaznujejo tudi storilci, ki omenjene organizacijske aktivnosti izvajajo zaradi finančne koristi ali če nudijo podporo za več kot eno osebo oziroma če dejavnost opravljajo v območju 8 kilometrov od madžarske državne meje. Leta 2018 je bil spremenjen tudi 364. člen (Kitiltás) Kazenskega zakonika, in sicer tako da se sedaj lahko izreče ukrep izgona/prepovedi bivanja (banishment) tudi za tihotapljenje ljudi, za nezakoniti prehod mejne ovire, za oviranje gradbenih del pri postavljanju mejnih ovir ter za spodbujanje nezakonitega priseljevanja ali prebivanja (glej tudi Bill No. T/333 in 2012. évi C. törvény a Büntető Törvénykönyvről).

9 Dodane pa so bile tudi nove kvalificirane oblike kaznivega dejanja (hujše oblike), kot npr.

poškodovanje zaščitne ovire na državni meji. 10

Glej: http://njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=152383 in https://www.helsinki.hu/wp-content/uploads/T333-ENG.pdf.

9

2.6 Poljska11 Kazenski zakonik (Kodeks karny) v drugem odstavku 264. člena določa, da se vsakdo, ki prekorači poljsko mejo v nasprotju s predpisi, pri čemer uporabi nasilje, grožnjo, prevaro ali pa to stori v sodelovanju z drugimi osebami, kaznuje z zaporno kaznijo v trajanju do treh let. Na tem mestu je treba pripomniti, da je bil prvi odstavek tega člena, ki je opredeljeval kot kaznivo dejanje že samo prekoračitev meje, pred časom razveljavljen. Sam nezakonit prehod meje pa se kaznuje po Zakonu o prekrških (Ustawa z dnia 20 maja 1971 r. Kodeks wykroczeń). V členu 49.a tega zakona je določeno, da se z globo kaznuje vsakdo, ki nezakonito prekorači državno mejo. Poskus in pomoč pri tem dejanju sta kazniva. V skladu s prvim odstavkom 24. člena istega zakona je za prekršek določena globa v razponu od 20 do 5.000 PLN.12 Zakon o tujcih (Ustawa z dnia 12 grudnia 2013 r. o cudzoziemcach) v 465. členu določa, da se z globo kaznuje, kdor mdr.: - nezakonito prebiva na ozemlju države; - na zahtevo oblastnim organom ne predloži dokumentov, ki mu dajejo pravico do

prebivanja na državnem ozemlju; - na zahtevo oblastnim organom ne predloži dokazila o finančnih sredstvih oziroma o

možnosti njihove pridobitve; gre namreč za finančna sredstva, ki so po zakonu zahtevana za kritje stroškov bivanja tujca v državi, pa tudi njegove vrnitve v državo izvora ali prevoza po ozemlju države do tretje države, ki mu bo dovolila vstop;

- ne ravna v skladu z zahtevami oblastnih organov glede posedovanja ustreznih dokumentov oziroma v 3 dneh ne prijavi njihove izgube;

- v roku ne izpolni obveznosti, da zapusti državo v skladu z ustreznim izdanim aktom; - ne izpolnjuje obveznosti občasnega javljanja pri za to določenemu organu; - zapusti kraj začasne nastanitve v državi, ki mu ga odredijo oblastni organi. Globa za navedene kršitve se določi v postopku, predpisanem v Zakonu o postopku v prekrškovnih zadevah (Ustawa z dnia 24 sierpnia 2001 r. Kodeks postępowania w sprawach o wykroczenia). V tretjem odstavku 264. člena Kazenskega zakonika je določeno, da se z zaporno kaznijo od šestih mesecev do osmih let kaznuje, kdor organizira nezakonito spravljanje tujcev na ozemlje države. Prvi odstavek člena 264.a Kazenskega zakonika določa, da se z zaporom od treh mesecev do petih let kaznuje, kdor omogoča ali olajšuje nezakonito prebivanje tujcev na ozemlju države, pri čemer mora imeti namen pridobitve premoženjske ali osebne koristi. V izrednih primerih, ko storilec ne pridobi premoženjske koristi, lahko sodišče v skladu z drugim odstavkom navedenega člena uporabi določila o izredni omilitvi kazni ali storilcu kazen tudi odpusti. 2.7 Rusija Ruski Kazenski zakonik iz leta 199613 v 322. členu (Незаконное пересечение Государственной границы Российской Федерации) prepoveduje nezakonito prehajanje meja Ruske federacije. Prvi odstavek 322. člena določa, da se za prehajanje državne meje

11

Pri prevajanju besedil iz poljskega jezika smo uporabili prevajalnik DeepL. 12

Poljski zlot (PLN); 1 EUR je 4,3045 PLN po tečajnici Banke Slovenije za dan 5. 10. 2018. 13

Уголовный кодекс Российской Федерации от 13 июня 1996 г. N 63-ФЗ.

10

brez veljavnih dokumentov storilec kaznuje z denarno kaznijo do 200 tisoč rubljev (cca. 2.600 EUR) ali z denarno kaznijo v višini osebnih prihodkov storilca za obdobje do 18 mesecev ali s kaznijo prisilnega dela do dveh let ali z zaporno kaznijo za enako obdobje. S spremembami leta 2012 je bil 322. člen dopolnjen z novim drugim odstavkom, ki določa, da se nezakoniti prehod državne meje Ruske federacije tujega državljana ali osebe brez državljanstva kaznuje z denarno kaznijo do 300 tisoč rubljev (cca. 3.900 EUR) ali s prisilnim delom do štirih let ali z zaporno kaznijo za enako obdobje. Tretji odstavek 322. člena pa določa, da se za dejanja, predvidena v prvem ali drugem odstavku tega člena, ki jih je storila skupina oseb po predhodnem dogovoru ali organizirana skupina ali z uporabo nasilja ali groženj, storilec kaznuje z zaporom do šestih let. Ta 322. člen pa se ne uporablja za primere, ko tuji državljan ali oseba brez državljanstva prečka državno mejo, da bi v skladu z Ustavo Ruske federacije uporabila pravico do azila, če pri tem ni storila drugega kaznivega dejanja. Ruski Kazenski zakonik v 322.1 členu (Oрганизация незаконной миграции) pa prepoveduje organiziranje ilegalnih migracij. Za organizacijo nezakonitega vstopa tujih državljanov ali oseb brez državljanstva v Rusko federacijo, za organizacijo njihovega nezakonitega bivanja v Ruski federaciji ali za organizacijo nezakonitega tranzita čez ozemlje Ruske federacije, se storilec lahko kaznuje z zaporno kaznijo do petih let. Če pa je omenjeno dejanje storjeno v skupini oseb po predhodnem dogovoru ali v organizirani skupini oziroma zaradi izvrševanja kaznivega dejanja na ozemlju Ruske federacije, se storilec kaznuje z zaporno kaznijo do sedmih let in z denarno kaznijo do 500 tisoč rubljev (6.500 EUR) ali v višini osebnih prihodkov storilca za obdobje do treh let ali brez omenjene denarne kazni. 2.8 Srbija V Srbiji Kazenski zakonik v 350. členu (Nedozvoljeni prelaz državne granice i krijumčarenje ljudi) obravnava nezakonito prehajanje državne meje in tihotapljenje ljudi. Kdor brez ustreznega dovoljenja prekorači ali poskusi prekoračiti državno mejo Srbije, in sicer oborožen ali z uporabo nasilja, se kaznuje z zaporom do enega leta. Kdor z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil korist, omogoči drugemu nezakonito prehajanje državne meje ali nedovoljeno bivanje ali tranzit skozi Srbijo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Če je omenjeno dejanje storjeno v skupini, z zlorabo uradnega položaja ali na način, ki ogroža življenje ali zdravje tihotapljenih oseb, ali če se tihotapi veliko število ljudi, se storilec kaznuje z zaporom od dveh do dvanajst let. Če pa je omenjeno dejanje zagrešila organizirana kriminalna skupina, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.14 Zakon o tujcih (Zakon o strancima)15 v 121. členu za nezakonit vstop v državo predvideva denarno kazen od 5.000 do 150.000 dinarjev (cca. 42 do 1.260 EUR). Za fizično osebo, ki pomaga ali poskuša pomagati tujem državljanu, da nezakonito vstopi ali biva v državi, pa je predvidena zaporna kazen do 60 dni in denarna kazen od 5.000 do 150.000 dinarjev. Enaka denarna kazen je predvidena tudi za tuje državljane, ki nezakonito bivajo v Republiki Srbiji (122. člen).

14

Omenjene dolžine predpisanih zapornih kazni so v uporabi od 1. junija 2017. Pred tem so bile nekoliko nižje (povzeto po spletni strani Pravni portal). 15

Stopil v veljavo 3. aprila 2018, v uporabi od 3. oktobra 2018.

11

III ZAKLJUČEK Avstrijski Kazenski zakonik ne vsebuje določb o prepovedanem prehajanju meje ali ozemlja, pač pa to problematiko obravnava Zakon o policijskem nadzoru nad tujci. Po določilih tega zakona se tujec, ki protipravno vstopi v državo, kaznuje za prekršek z denarno kaznijo, v primeru neizterljivosti pa s kratkotrajnim zaporom. Tujec se kaznuje za prekršek že na podlagi samega protipravnega prebivanja na ozemlju države. Prekršek stori tudi tisti, ki zavestno preskrbi ali drugače olajša tujcu prihod v državo, prehod ali protipravno prebivanje na ozemlju države. Posebej je v zakonu opredeljeno tudi kaznivo dejanje ilegalnega vodenja oseb preko državne meje. Z zaporno kaznijo se kaznuje, kdor omogoča tujcu nezakonit vstop na ozemlje ali prehod preko ozemlja ene od držav članic EU ali katere od držav, ki mejijo na Avstrijo, pri čemer ima namen pridobiti neupravičeno premoženjsko korist. Francoski Kazenski zakonik tudi nima določb, ki bi se neposredno nanašale na prepovedano prehajanje meje in prebivanje na ozemlju Francije. Področje migracij celovito ureja Zakonik o vstopanju tujcev v državo, o njihovem prebivanju v državi in o pravici do azila. Za tujce, ki niso državljani EU in ki nezakonito vstopijo na ozemlje države, navedeni zakonik predvideva kazen zapora ali denarno kazen. Z zaporno kaznijo se npr. kaznuje tudi tujec, ki se upira ali se poskuša upirati ukrepom oblasti v zvezi z njegovo odstranitvijo iz države, pa tudi če ne pokaže svojih potnih listin ali pa ne sporoči podatkov oziroma sporoči nepravilne podatke v zvezi s svojim bivanjem v državi. Kazni so nadalje določene za fizične osebe, ki se ukvarjajo z nezakonitim spravljanjem tujcev na ozemlje Francije. Glede na podane okoliščine so predvidene tudi nekatere stranske kazni ter zaplemba premoženja. Hrvaški Kazenski zakonik prepoveduje tihotapljenje ljudi oziroma pomoč pri nezakonitem prehajanju državne meje, nima pa določil, ki bi se neposredno nanašala na prepoved prehajanja meje. Zakon o tujcih pa za nezakonito bivanje v državi predvideva denarno kazen. Italijanski Kazenski zakonik ravno tako ne vsebuje določb, ki bi se neposredno nanašale na prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države. Zadevno problematiko ureja zakonodajni dekret s področja urejanja priseljevanja in položaja tujcev. Tujec, ki v nasprotju z določbami tega predpisa pride v državo ali se zadržuje na njenem ozemlju, se kaznuje za prekršek z globo. V postopku odloča mirovni sodnik. V zakonodajnem dekretu so tudi predvidene kazni za tiste, ki sodelujejo pri spravljanju tujcev na ozemlje države. V navedenih primerih gre za kazniva dejanja. Navedeni predpis v določenih primerih predvideva tudi možnost znižanja zagrožene kazni do polovice, če storilec prepreči negativne posledice ali konkretno pomaga organom pregona. Madžarski Kazenski zakonik določa, da se nezakonit vstop na zavarovano območje države kaznuje z zaporno kaznijo do treh let. Za hujše oblike tega kaznivega dejanja pa so predpisane zaporne kazni tudi do deset let. Kazenski zakonik tudi prepoveduje poškodovanje ali uničenje zaščitnih ovir na državni meji, kot tudi oviranje gradnje (ali vzdrževanja) teh ovir. Poseben člen pa določa prepoved tihotapljenja ljudi. Za pomoč pri nezakonitem prečkanju meje je predvidena zaporna kazen od enega do petih let, pri hujših oblikah tudi do 20 let zaporne kazni (npr. za vodje kriminalne združbe). Leta 2018 je bil Kazenski zakonik dopolnjen s členom, ki prepoveduje spodbujanje nezakonitega priseljevanja. Poljski Kazenski zakonik v drugem odstavku 264. člena določa, da se vsakdo, ki prekorači poljsko mejo v nasprotju s predpisi, pri čemer uporabi nasilje, grožnjo, prevaro ali pa to stori v sodelovanju z drugimi osebami, kaznuje z zaporno kaznijo v trajanju do treh let. Sam nezakonit prehod meje pa se kaznuje po Zakonu o prekrških, ki določa, da se z globo kaznuje vsakdo, ki nezakonito prekorači državno mejo. Zakon o tujcih pa določa, da se z globo kaznuje, kdor mdr. nezakonito prebiva na ozemlju države. V tretjem odstavku 264. člena Kazenskega zakonika je tudi določeno, da se z zaporno kaznijo od šestih mesecev do

12

osmih let kaznuje, kdor organizira nezakonito spravljanje tujcev na ozemlje države. Prvi odstavek člena 264.a Kazenskega zakonika določa, da se z zaporom od treh mesecev do petih let kaznuje, kdor omogoča ali olajšuje nezakonito prebivanje tujcev na ozemlju države, pri čemer mora imeti namen pridobitve premoženjske ali osebne koristi. V izrednih primerih lahko sodišče uporabi določila o izredni omilitvi kazni ali storilcu kazen tudi odpusti. Ruski Kazenski zakonik prepoveduje nezakonito prehajanje meja Ruske federacije. Za to dejanje se tujega državljana ali osebo brez državljanstva kaznuje z denarno kaznijo do 300 tisoč rubljev (cca. 3.900 EUR) ali s prisilnim delom do štirih let ali z zaporno kaznijo za enako obdobje. Za kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja pa so predpisane zaporne kazni tudi do šestih let. Poseben člen pa prepoveduje organiziranje ilegalnih migracij (tihotapljenje). Za to dejanje se storilec kaznuje z zaporno kaznijo do petih let (pri hujših oblikah do sedem let). V Srbiji Kazenski zakonik obravnava nezakonito prehajanje državne meje in tihotapljenje ljudi. Zaporna kazen (do enega leta) je predvidena samo za tiste, ki oboroženi ali z uporabo nasilja nezakonito prehajajo državno mejo. Kdor pa z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil korist, omogoči drugemu nezakonito prehajanje državne meje (ali bivanje ali tranzit), se kaznuje z zaporom od enega do osmih let (pri kvalificiranih oblikah tudi do petnajstih let). Zakon o tujcih tudi predvideva denarno kazen za nezakoniti vstop in bivanje v državi. Denarna kazen in zaporna kazen do 60 dni je predvidena tudi za tiste, ki pomagajo pri nezakonitem vstopu ali bivanju v državi. Pripravila: Janez Blažič mag. Andrej Eror

13

Viri in literatura: - 2012. évi C. törvény a Büntető Törvénykönyvről (veljaven Kazenski zakonik, v madžarščini).

Spletna stran: http://njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=152383 (oktober 2018). - Act C of 2012 on the Criminal Code (Madžarski Kazenski zakonik, brez sprememb leta 2015).

Spletna stran: http://thb.kormany.hu/download/a/46/11000/Btk_EN.pdf (oktober 2018). - Bill No. T/333 amending certain laws relating to measures to combat illegal immigration. Spletna

stran: https://www.helsinki.hu/wp-content/uploads/T333-ENG.pdf (oktober 2018). - Code de l'entrée et du séjour des étrangers et du droit d'asile:

https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=6D0FAF41D7AAD99464C4B605EB3D56B3.tpdjo15v_1?cidTexte=LEGITEXT000006070158&dateTexte=20081007 (oktober 2018).

- Code pénal: https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=D4E5AE87D4592818D96050BF28E884AD.tplgfr31s_2?cidTexte=LEGITEXT000006070719&dateTexte=20181005 (oktober 2018).

- Codice penale: http://www.altalex.com/documents/codici-altalex/2014/10/30/codice-penale (oktober 2018).

- Decreto legislativo 25 luglio 1998, n. 286; Testo unico delle disposizioni concernenti la disciplina dell'immigrazione e norme sulla condizione dello straniero: http://www.normattiva.it/ricerca/semplice (oktober 2018).

- DeepL: https://www.deepl.com/translator (oktober 2018). - Fremdenpolizeigesetz 2005 – FPG: - https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=200

04241 (oktober 2018). - Global Detention Project: Austria Immigration Detention. Spletna stran:

https://www.globaldetentionproject.org/countries/europe/austria#_ftnref52 (oktober 2018). - Global Detention Project, Hungary. Hungary Immigration Detention Profile. Spletna stran:

https://www.globaldetentionproject.org/countries/europe/hungary (oktober 2018). - Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15,

38/16 in 27/17). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 (oktober 2018).

- Kazneni zakon (pročišćeni tekst zakona, NN125/11, 144/12, 56/15, 61/15, 101/17). Spletna stran: https://www.zakon.hr/z/98/Kazneni-zakon (oktober 2018).

- Kodeks karny: http://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/download.xsp/WDU19970880553/U/D19970553Lj.pdf (oktober 2018).

- Krivični zakonik (»Sl. glasnik RS«, br. 85/2005, 88/2005 - ispr., 107/2005 - ispr., 72/2009, 111/2009, 121/2012, 104/2013, 108/2014 i 94/2016). Spletna stran: https://www.paragraf.rs/propisi/krivicni_zakonik.html (oktober 2018).

- Pravni portal, Strožije kazne za nedozvoljen prelaz državne granice i krijumčarenje ljudi i prikaz novije sudske prakse. Spletna stran: https://www.pravniportal.com/nedozvoljen-prelaz-granice-krijumcarenje/ (oktober 2018).

- Strafgesetzbuch – StGB: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10002296 (oktober 2018).

- Tečajnica Banke Slovenije. Spletna stran: https://www.bsi.si/en/statistics/exchange-rates-and-precious-metals-prices/bank-of-slovenia-exchange-rates-ecb-reference-rates (oktober 2018).

- The Criminal Code of the Russian Federation, No.63-Fz of June 13, 1996 (brez sprememb leta 2012). Spletna stran: https://www.legislationline.org/documents/section/criminal-codes/country/7/Russian%20Federation/show (oktober 2018).

- The Hungarian Helsinki Committee’s opinion on the Government amendments to criminal law related to the sealed border. Spletna stran: http://helsinki.hu/wp-content/uploads/modification-of-criminal-laws-16092015.pdf (oktober 2018).

- Ustawa z dnia 12 grudnia 2013 r. o cudzoziemcach: http://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/download.xsp/WDU20130001650/U/D20131650Lj.pdf (oktober 2018).

- Ustawa z dnia 20 maja 1971 r. Kodeks wykroczeń: http://prawo.sejm.gov.pl/isap.nsf/download.xsp/WDU19710120114/U/D19710114Lj.pdf (oktober 2018).

14

- Ustawa z dnia 24 sierpnia 2001 r. Kodeks postępowania w sprawach o wykroczenia: http://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/download.xsp/WDU20011061148/U/D20011148Lj.pdf (oktober 2018).

- Zakon o strancima (»Sl. glasnik RS«, br. 24/2018). Spletna stran: https://www.paragraf.rs/propisi/zakon_o_strancima.html (oktober 2018).

- Zakon o strancima (pročišćeni tekst zakona, NN130/11, 74/13, 69/17, 46/18). Spletna stran: https://www.zakon.hr/z/142/Zakon-o-strancima (oktober 2018).

- Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo in 9/18 – popr.). Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 (oktober 2018).

- Уголовный кодекс Российской Федерации от 13 июня 1996 г. N 63-ФЗ (veljaven Kazenski zakonik, v ruščini). Spletna stran: http://graph.garant.ru:8080/SESSION/PILOT/main.htm (oktober 2018).