Hvala zaposlenim, ki uvajajo izboljšave - kclj.si · 4 Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega...

05

OKTOBER

Pomoč ob tragediji na HE BlancaPomoč ob tragediji na HE Blanca

Hvala zaposlenim,ki uvajajo izboljšaveHvala zaposlenim,ki uvajajo izboljšave

Verjamem v timsko delo,v nove idejeVerjamem v timsko delo,v nove ideje

4

18

23

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana / oktober 082

Iz vsebineAbeceda, ki jo bomo zapisali skupaj z vami .............................................................................................. 3Hvala zaposlenim, ki uvajajo izboljšave ...................................................................................................... 4,5Plače po novem ................................................................................................................................................................................................... 6Trimesečni podatki iz pilotnega modela zbiranjapodatkov o prijavah varnostnih zapletov ....................................................................................................... 7Otvoritev avtomatiziranega laboratorija ......................................................................................................... 8Zbrali smo za CT ................................................................................................................................................................................................. 9Izvajanje zdravstvenih storitev od januarja do junija ........................................ 10, 11Finančna služba .............................................................................................................................................................................. 12, 13Predstavljamo novoimenovane predstojnikeDoc. dr. Borut Kobal., dr. med. ...................................................................................................................................... 14Timska obravnava žilnih bolnikov .............................................................................................................................. 15V spomin: Prof. dr. Darinka Soban, dr. med. .................................................................................... 16V spomin: Prof. dr. Milan Lazar, dr. med. ................................................................................................ 17Verjamem v timsko delo, v nove ideje ............................................................................................. 18, 19Interno izobraževanje za bolniške strežnice – čistilke ................................................... 20Utrip UKC ................................................................................................................................................................................................... 21, 24 Umetnost v bolnišnicah ................................................................................................................................................................ 22Ob nesreči na HE Blanca ........................................................................................................................................................... 23Začimbe za čaj ................................................................................................................................................................................................. 25Snežnik ............................................................................................................................................................................................................................ 26Kaj menijo o nas ......................................................................................................................................................................................... 27Nove knjige ............................................................................................................................................................................................ 28, 29Kako ste zadovoljni s prevedbo? ................................................................................................................................ 30

VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE!Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete,pošljete fotografije? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomovsakega utripa.Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 10. v predhodnemmescu. Ostali zamudniki bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanjatekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam jih po elektronski pošti (Word for Windows) nanaslov: [email protected]. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v enivrstici (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v digi-talni obliki: TIF, JPG, … ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili.Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do 2.500znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko). Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem – zaposlenim vUniverzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite!

Interno glasilo Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljanaoktober 2008, številka 5Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavna urednicamag. Darinka Miklavčič

Odgovorna urednicaBiserka Marolt Meden

Uredniški odborprof. dr. Bojana Beović, dr. med.Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.Ada Košir, univ. dipl. prav.Vida Linec, univ. dipl .ekon.prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višjasvetnicaPolona M. L. Wallas, univ. dipl. soc.Miha Žemlja, univ. dipl. org.Tatjana Nendl, dipl. med. ses.

LektoriranjeBilka Mate

FotografijeJolanda KofolMarjana ČesenjBranko Frecein drugi

OblikovanjeMa3ca

TiskTiskarna Grafika Gracer

Naklada3000

Glasilo je v elektronski oblikina naslovuhttp://www3.kclj.si/index.php?m=5&s=7

Foto

: Mile

nko

Alči

n

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana / oktober 08 3

uvodnik

Imam soseda Primoža, zdravstvenega tehnika, ki že od leta 1991dela v Deželni bolnišnici Celovec. Njegovo delovno mesto je venoti intenzivne terapije. Te dni je Primož s svojo ženo Avstrij-ko, tudi medicinsko sestro, na dopustu in vedno se malo pome-niva, kako je kaj v službi. Še vedno je zelo zadovoljen, a ob tempove o svoji izkušnji, ki jo je doživel, malo preden je odšel na do-pust. K sebi ga je poklicala nadrejena in mu povedala, da je bilvse od junija naprej opazovan. Imela je celotno dokumentacijopacientov, za katere je skrbel, in pregledala sta vse tisto, s čimernadrejena ni bila povsem zadovoljna…

V Avstriji imajo za dejavnost zdravstvene nege poseben zakon, vkaterem so zajeti vsi pomembni elementi. Že leta 1997 so uza-konili negovalne diagnoze, pripravili standardne načrte zdrav-stvene nege, standarde postopkov in posegov. Vsi se zavedajo,da so to zakonska določila in da neizpolnjevanje pomenimožnost izgube službe. Hkrati redno izvajajo zunanjo, državnokontrolo. Primož pravi, da so tudi pacienti in svojci zadovoljni zdelovanjem zdravstvenega sistema.

Kako bi lahko pri nas dosegli to stanje vsesplošnega zado-voljstva? Smo res tako drugačni? Kaj lahko storimo sami?V avstrijski deželni bolnišnici je vse predpisano, vse standardizi-rano in nadzirano, celo na individualni ravni. Začetni vložek jeogromen, toda potem je laže, ker samo še modificiraš in se pri-lagajaš posamezniku.

Tudi pri nas smo na področju zdravstvene nege že pred več letizačeli s sistemom vodenja kakovosti. Začeli smo spremljati za-dovoljstvo pacientov, zbirali neželene dogodke, razjede zaradipritiska, napisani so bili številni standardi postopkov in posegov. Zavedamo se, da le urejen sistem, jasna navodila za delo,sprejeti standardi pripomočkov, procesov posredno vpliva-jo na boljšo in varnejšo zdravstveno oskrbo.

V zadnjem letu pri nas potekajo še naslednje pomembne dejav-nosti:Kontinuirano poteka osveščanje naših zaposlenih o pravilniuporabi pripomočkov za inkontinenco. Prizadevamo si dvig-niti prag občutljivosti za uporabo plenice, ki lahko odraslegabrez pravilnega pristopa vrne na raven otroka.

Sprejeli smo standard uporabe različnih vrst rokavic in pri-pravili laserske plošče kot najprimernejše učno orodje, saj greza množico uporabnikov.

Skupine intenzivno pripravljajo standard za oskrbo rane, ki jev zaključni fazi, saj ga morajo potrditi še zdravniki, strokovnjaki

s tega področja. Gre za obsežno delo, vendar sprejeti standardlahko pomeni velike prihranke. Oblikuje se standard »Reanima-cija v UKC Ljubljana«, ki bo zajel tako strokovni del kot vse potiin načine obveščanja. Nastaja standard uporabe merilnikov krv-nega tlaka v sobah za izolacijo in standard uporabe elastičnihnogavic.

Sodelujemo v pripravi navodil za obvladovanje legioneloze vvodi, sprejeti so standardi za različne vozičke, ki jih uporabljamopri delu.

Najbolj aktualna tema, ki nas zaposluje že vse od maja, pa soplače. Bila so velika pričakovanja, da bo nov plačni sistem po-pravil vse stare krivice in bomo vsi imeli boljše plače. So bilanaša pričakovanja realna? Nov plačni sistem kot temeljnomerilo za uvrstitev na delovno mesto postavlja doseženoizobrazbo. Strokovna usposobljenost, ki si jo je posameznik pri-dobil v zahtevnem kliničnem okolju, ne šteje nič. Razočarane sovišje medicinske sestre, ki so jim odbili plačni razred, več zahte-vajo babice v porodnem bloku, zdravstveni tehniki v enotah in-tenzivne terapije tretje stopnje, vozniki - reševalci, bolničarji vurgenci, intenzivi, spremljevalci in še bi lahko naštevala. Vseenolahko rečemo, da so imeli pogajalci težko delo in da so dosegliveliko. Ugotovljene neskladnosti še pregledujemo in predla-gali bomo spremembe, rešitve.

Za kakršne koli sistemske rešitve znotraj UKC Ljubljana potrebu-jemo jasne sheme naše organiziranosti, strukturo in število po-sameznega kadra. Kot osnovo za razporejanje oziroma preverja-nje bomo vzeli kategorizacijo zahtevnosti zdravstvene nege,status intenzivnosti posebej organiziranih enot in status učnebaze.

Pred nami je torej projekt, ki bo zahteval mnogo delovnihur, toda to je abeceda, ki jo bomo ponovili in zapisali sku-paj z vami.

Naj bo jesen vroča, da bodo spomini na poletje trajali še dolgo!

Erna Kos Grabnar

Abeceda,ki jo bomo zapisali skupaj z vami


aktualno

Polona M. L. Wallas

Hvala zaposlenim, ki Pogovor z mag. Darinko Miklavčič, univ. dipl. ekon.

Smo v drugi polovici leta. Kako ste za-dovoljni s potekom številnih projektovizboljšav, ki smo jih opredelili v letnemplanu? Katerega izmed projektov bi šeposebej izpostavili in zakaj ?Letos smo prvič v letnem planu opredelilitako razvojne projekte kot tudi ključneprojekte na področju izboljšav, ki potekajona ravni UKC Ljubljana. Delo poteka različ-no uspešno oziroma z različno dinamiko.Izpostavila bi projekte na področju dia-gnostike.

Diagnostika je namreč srce bolnišnice, vkaterem se odraža kakovost delovanja ce-lotnega našega internega sistema priobravnavi pacientov. Prav zaradi tega smose v zadnjih letih posebno pozorno lotili iz-boljšav na tem področju. Za učinkovito de-lovanje diagnostike so potrebne tri kom-ponente: tehnična opremljenost (aparatu-re), visoko usposobljeni strokovnjaki ternajboljši procesi dela. Zato so v zadnjih le-tih prioritetna finančna vlaganja v novenajsodobnejše diagnostične aparature, kotso MRI, CT, rentgeni, ultrazvoki, DSA. Ne-davno smo odprli avtomatiziran laborato-rij, ki je eden najsodobnejših v Evropi. Te-mu se pridružuje še diagnostični center na

novi nevrologiji ( investicija MZ ter dona-cija Mercatorja). Lahko celo trdim, da bo-mo po odprtju diagnostičnega centra naNevrološki kliniki stopili v korak s številnimnajsodobnejšim bolnišnicam po Evropi, karzadeva tehnično opremljenost. Vendar toše ne zagotavlja, da bo tudi naša učinkovi-tost primerljiva z najboljšimi v Evropi. Za-vedati se moramo, da ni pomembno samovlaganje v aparature, temveč je pomem-bno spreminjanje že ustaljenih delovnihprocesov. Morda je ta del za zaposlenenajbolj boleč, porušijo se namreč ustaljeniritmi, dodajajo se nove rešitve, ki jih je tre-ba šele ponotranjiti, in prav tu se največ-krat pojavi nelagodje. Povzroča ga strahpred novim, še neutečenim; zakaj bi ven-dar nekaj spreminjali, če je že 20 let tako,saj deluje, saj je učinkovito.

Nekateri doslej uspešno izvedeni projekti padokazujejo, da smo v UKC Ljubljana zmožnitudi tega koraka. Na področju diagnostikemoram omeniti dva uspešna projekta, kate-rih rezultat je že viden v praksi, in sicer iz-boljšave v organizaciji dela Kliničnega inšti-tuta za radiologijo ter konsolidacija labora-torijev, ki je pomenila prostorsko, strokov-no-metodološko in kadrovsko konsolidaci-jo. To je primer, kako lahko timsko delo raz-ličnih strok, navdušenje in motivacija za-poslenih ter reorganizacija procesa dela pri-peljejo do situacije, ki je primerna za vse.Prepolovljeni so stroški preiskave, na jav-nem razpisu je bil izbran najugodnejši po-nudnik, ukinjajo stroške servisov. Z optimi-zacijo delovnih procesov smo ustvariliboljše odzivne čase, stroškovno učinkovi-tost in konsolidacijo stroke. Poenotili smolaboratorijske metode in standardiziralimateriale. Ustvarili smo izhodišča za krepi-tev trženja laboratorijske dejavnosti in za ševečjo vključitev v razvojno raziskovalne to-kove v Evropi. – morda črtati Subspecialnilaboratoriji pa se bodo tako lahko posvetilisvoji specializirani dejavnosti. Prav z zad-njim projektom smo v UKC Ljubljana pre-

segli ozko razmišljanje, podrli plotove in sepremaknili od ustaljenih navad, da ima vsa-ka enota svoj material in s tem tudi svojegadobavitelja. Projekt se zaključuje še s ka-drovsko konsolidacijo, ki bo poleg prihran-kov omogočila zaposlenim širšo možnost zarazvoj kariere. Zato vse pohvale projektnimtimom in tudi zaposlenim, ki v praksi uvaja-jo spremembe.

Kako je s projektom organizacijskih iz-boljšav Poliklinike?Ogledalo naše urejenosti in učinkovitosti jetudi Poliklinika. Na leto jo obišče več kot700.000 pacientov. Zato smo že v pretek-lem letu pripravili elaborat izboljšanja or-ganiziranosti in organizacije dela Poliklini-ke. Projekt je temeljil na analizi stanja, ki jepokazala, da imamo izredno veliko pri-ložnosti za izboljšave. Nekatere točke smopričeli uveljavljati že v preteklem letu, kotna primer naročanje na uro, izboljšanjeoznak in usmeritev, a je izvedba nekolikozbledela. Zato smo se odločili, da dejavno-sti pospešimo in zaradi velike kompleksno-sti poenostavimo projekt s postopnoizvedbo. V prvi fazi bomo izpeljali tiste de-javnosti, ki ne zahtevajo nobenih finančnihvlaganj, in sicer smo se odločili, da realizi-ramo naslednjih sedem točk projekta:1. Urediti in določiti sistem triažiranja in

obravnave nujnih pregledov, na katereso paciente napotili ali ne.

2. Čim bolj zmanjšati čakanje pred ambu-lanto, tako da bomo uvedli:- striktno planiranje ob upoštevanju ča-

sovnih standardov,- naročanje na uro v tistih redkih ambu-

lantah, ki tega še niso storile,- nadomeščanje izpada zdravnikov.

3. Organizirati ponovno izobraževanje zazaposlene o tem, kako komunicirati spacientom in se mu približati ( zlasti vsprejemnih pisarnah).

4. Opravljati vse konzilijarne preglede (ra-zen utemeljenih izjem) na bolnišničnemoddelku .

Foto

: Jo

land

a Ko

fol


aktualno

uvajajo izboljšave5. Izboljšati izkoriščenost zaposlenih:

zdravstveni tim se pri spec. amb. obrav-navi sestoji iz zdravnika in medicinskesestre; zdrav. administrator naj ne boprisoten ob pacientu v času obravnave(varovanje pacientovih pravic, zlasti za-sebnosti in podatkov, racionalizacije);administrativna dejavnost (pisanje izvi-dov idr.) naj poteka v skupnih izvidnihsobah – pisarnah.

6. Izboljšati dostopnosti posameznih am-bulantnih enot (sprejemnih pisarn) potelefonu.

7. Izboljšati predstavitve Poliklinike naspletnih straneh UKC Ljubljana.

Za vsako točko so določeni roki ter zaizvedbo odgovorne osebe. Projekt vodita innadzirata doc. dr. Accetto in gospa Kle-menc, glavna medicinska sestra Poliklinike.V skladu z rokovnikom bo moral biti na-predek viden že v tem letu.

Naše dejavnosti sovpadejo tudi z uredbo,ki jo je izdalo MZ, vključuje pa tudi iz-boljšave v sistemu napotitev s primarneganivoja.

Izvedba bo seveda vnesla novosti in verje-tno bodo obstajale velike težnje po ohrani-tvi sedanjega stanja. Ko bomo v času uva-janja sprememb na preizkušnji, moramopomisliti, kako bi bilo nam, če bi bolni in binemočni iskali pomoč v naših ambulantah.

Pred nekaj meseci sem imela sestanek znadzornimi sestrami Poliklinike. Zaznalasem tudi njihovo željo po izboljšavah inimele so polno ustvarjalnih zamisli. Zatosem prepričana, da nam bo uspel tudi takorak, ki bo pacientom zelo olajšal pot dostoritve in jim izboljšal počutje pri nas.

Slišali smo, da se odpira projekta pisar-na. Nam lahko kaj več poveste o tem?Projektno delo postaja v UKC Ljubljana vsebolj pomembno, saj je za učinkovitost po-

sameznega projekta potrebno vključiti ce-lotno strukturo zaposlenih - od strežnicedo predstojnika – ali, če želite, strokovne-ga direktorja. Zato smo vpeljali projektnopisarno, ki bo nudila administrativno-te-hnično pomoč projektom, bedela nad po-tekom vseh ključnih projektov ter imelavlogo informacijskega vozlišča za vse klju-čne projekte. To je bilo v preteklosti raz-drobljeno, marsikateri dobro zastavljenprojekt je zbledel. Temu se želimo v priho-dnosti izogniti.

Projektna pisarna bo imela vodjo, ki bonadziral potek vseh projektov in skrbel zato, da bo projektna skupina zaživela, da boučinkovito delovala ter da bo zagotovljenasledljivost in potek po terminskih planih.Vse na enem mestu. K sodelovanju v pro-jektnih skupinah želimo privabiti čim večstrokovnjakov z različnih področjih. UKCLjubljana je velik in težko določimo ljudi, kibi sodelovali. Zato smo se odločili, da bo-mo strokovnjake povabili k sodelovanju zinternimi razpisi. Sodelovanje v projektihbi moral biti izziv, saj omogoča osebni raz-voj, širitev znanj in pogledov in je dobravstopnica za razvoj kariere.

Trenutno poteka interni razpis za sodelo-vanje na področju organizacije, informati-ke in informacijske tehnologije.

Kakšne so vaše ugotovitve ob prehoduna nov plačni sistem?Za nami so meseci sprememb. Nov plačnisistem je spremenil plačna razmerja medprofili različnih strok in izobrazbenih nivo-jev. Plače so najbolj občutljivo področje,zato se zavedam močnih občutij, ki tlijo nadoločenih deloviščih, ko marsikdo analizi-ra, ali je razlika med njegovo plačo in pla-čo sodelavca upravičena. Prehod na novplačni sistem je bil v praksi operativnoizveden v izjemno kratkem času. Glede nato, da imamo skoraj 7.500 zaposlenih, se jebilo potrebno hitro in učinkovito organizi-

rati, da smo lahko prevedbo izvedli v roku.Prevedba je potekala timsko, imenovane sobile skupine za področja, glavno besedo prirazvrščanju pa so imeli vodje organizacij-skih enot. Dosledno so morali upoštevatizakonske osnove. Tesno sem spremljalaprojekt, saj je bilo potrebno razrešiti mno-go nejasnosti. Reči moram, da so se vsi, kiso sodelovali, kar najbolj potrudili in žrtvo-vali letni dopust, vikende in privatni prostičas. Posebej moram izpostaviti zaposlene vUpravno-administrativnih službah, ki sopridno in mirno garali brez nerganja. Niko-li nisem slišala pripomb. In prav tem delav-cem se je plača ob prevedbi najmanj pove-čala. Po izvedeni prevedbi je stekel širokdialog preko posebne strokovne skupine, kiobravnava vsa vprašanja in pritožbe. Ana-lizirajo tudi sistemska neskladja, ki jih bo-do reševali na nacionalni ravni. Prevedbanovega plačnega sistema je namreč osve-tlila tudi sistemske probleme, ki so desetlet-je tleli pod preprogo.

Pred časom smo lahko brali o zlorabipoložaja vašega najožjega sodelavca.Kako komentirate ta dogodek? Z to, kar se je zgodilo, je izraz zloraba po-ložaja preblag. Šlo je za odpoved temelj-nih vrednot. To spoznanje je žalostno inboleče. V UKC Ljubljana nas je 7.500 za-poslenih, in najmanj, kar pričakujem odvsakega, je, da je iskren, pošten in da mulahko zaupam. Ko obiskujem posamezneoddelke (ali kadar me kdo obišče ob dne-vu odprtih vrat), me vedno znova radosti-jo nasmejani obrazi posameznikov in po-sameznic, ki mi poleg problemov našteje-jo veliko pozitivnega o delu sodelavcev.Tako začutim utrip kolektiva, začutim, daso del tima, del skupnosti sodelavk in so-delavcev, ki si zaupajo.In to je najpomembnejše: zaupati dru-gemu in biti vreden zaupanja.


aktualno

Ada Košir, univ. dipl. prav., pomočnica generalne direktorice za pravne zadeve

Plače po novem

Z navedenim pravilnikom, ki ga je spreje-la generalna direktorica na osnovi Zako-na o sistemu plač v javnem sektorju, Za-kona o delovnih razmerjih, Zakona o jav-nih uslužbencih, Zakona o zavodih terkolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbeza javni sektor, Kolektivne pogodbe zadejavnost zdravstva in socialnega varstvaSlovenije, Kolektivne pogodbe za zapo-slene v zdravstveni negi, Kolektivne po-godbe za zdravnike in zobozdravnike v RSin Kolektivne pogodbe za raziskovalnodejavnost) v zavodu določajo sistemiza-cijo delovnih mest. Določajo jo z delitvijodela in nalog, s katerimi zaposleni naosnovi planov in programov optimalnoizvršujejo izvajanje javne službe zdrav-stvenega varstva oziroma opravljanjadrugih storitev v zavodu. Sistemizacijodelovnih mest sestavljajo in opredeljuje-jo: katalog funkcij, delovnih mest in nazi-vov, ki je priloga 1. pravilnika, in opisi delin nalog delovnega mesta, ki je priloga 2.navedenega pravilnika.

Zaposleni so v mesecu avgustu 2008 pre-jeli v podpis anekse k pogodbi o zaposli-tvi. Zaradi večje preglednosti in njihove-ga boljšega razumevanja je na naših in-tranetnih straneh objavljena razlaga po-sameznih zneskov in številk, ki se pojav-ljajo v aneksu.

Skupaj z aneksom k pogodbi o zaposlitviso zaposleni prejeli tudi dopis generalnedirektorice, da si bo UKC Ljubljana priza-deval po najboljših močeh odgovoriti navprašanja zaposlenih, saj je bil čas odsprejema nove zakonodaje do uveljavitvenovega plačnega sistema zelo kratek. V tanamen je bila ustanovljena posebna ko-misija za spremljanje in pomoč zaposle-nim pri pojasnjevanju novega sistemaplač, ki se je prvič sestala 19. 8. 2008.V omenjenem dopisu lahko prebere-

mo, da je namen komisije obravnava-ti prispela vprašanja zaposlenih, ki jihti lahko posredujejo na elektronskinaslov: plač[email protected] ali pisno na ka-drovsko službo.

Do sredine septembra je komisija prekoelektronske pošte prejela približno 960individualnih vlog, ugovorov oz. pritožbzaposlenih, poleg tega pa še kakšnih 150različnih vprašanj in izražanj nestrinjanja.

Najpogostejša vprašanja se nanašajona razlago aneksa na splošno, na to,kje so razvidni dodatki, kako soupoštevani razredi napredovanj. Po-javljajo se ugovori zdravnikov zaradiuvrščanja v različne pogoje dela,vprašanja, kako je z dodatkom za vo-denje oz. položajnim dodatkom ipd …

Komisija opravlja delo v dveh različnihvlogah, in sicer tako, da v okviru danegapooblastila pripravlja rešitve in odgovoreneposredno po pooblastilu, v primerih, kipresegajo njena pooblastila, pa pripravljapredloge, kako naj bi delodajalec rešilvloge in odgovoril zaposlenim. Velikovlog zaposlenih, ki so se nanašale na očit-ne napake, je bilo rešenih že pred prvimizplačilom plač po novem plačnem siste-mu, reševali pa so jih tudi ob neposred-nem sodelovanju komisije, prav tako patudi v sami kadrovski službi, če je zapo-sleni prišel v času uradnih ur.

Ključna vloga komisije je v tem, dapristopa k sistemskemu reševanju vlogenakih vsebin in s tem pripomore kodpravi raznih nepravilnosti, do kate-rih je zaradi različnih razlogov prišloob prevedbi. Delo teče dobro, komisi-ja se sestaja tedensko in rešuje zade-ve, ki terjajo medsebojno sodelovanje.Prav tako dobro poteka tudi sodelo-

vanje med komisijo in predstavnikisindikatov, ki lahko posredujejo svojanačelna mnenja na sami seji komisije,lahko pa tudi aktivno sodelujejo s ko-misijo pri konkretnem reševanju vlog.

Ob izplačilu plač (10. 9. 2008) so zaposle-ni prejeli še novo obvestilo zaradi spre-memb Zakona o sistemu plač v jav-nem sektorju z dne 8. 8. 2008, kate-rega ključna sprememba se nanaša naprenos napredovalnih razredov v novplačni sistem, kar posledično pomenitudi spremembo aneksov o zaposlitvi zavse tiste zaposlene, ki glede na rezultateprevedbe lahko v nov plačni sistem pre-nesejo več napredovanj, kot so jih doseglipred prvim obračunom plač po ZSPJS.

Z dnem prvega obračuna plač na podlagiZSPJS so začeli uporabljati tudi nekateredruge predpise s področja plač, in sicer zapodročje redne delovne uspešnosti pokolektivni pogodbi za javni sektor,Uredbo o napredovanju javnih uslužben-cev v plačne razrede, Uredbo o delovniuspešnosti iz naslova povečanega obsegadela za javne uslužbence in Uredbo o de-lovni uspešnosti iz naslova prodaje blagain storitev na trgu, ki pa začne veljati 1. 1.2009.

Izvajanje zgoraj navedenih predpisov vpraksi za strokovne službe predstavljapoleg vsakdanjega dela še ogromnododatnega, pri čemer pa predvideva-mo, da bo osnutek Pravilnika o meri-lih in postopkih za določitev dela pla-če za delovno uspešnost iz naslovapovečanega obsega dela, ki bo podrob-neje določil merila in postopek za do-ločitev tega dela plače, pripravljen žedo konca septembra, ob tvornem so-delovanju sindikatov v UKC pa bomorda sprejet oktobra 2008.

S 1. avgustom 2008 smo v UKC Ljubljana začeli uporabljati novi Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest.


aktualno

Biserka Marolt Meden

Trimesečni podatki iz pilotnega modela zbiranjapodatkov o prijavah varnostnih zapletovPogovor z Jelko Mlakar

Zaposleni in uporabniki zdravstvenih storitev v UKCLjubljana lahko od aprila letos pošljejo prijave o var-nostnem zapletu kar po internetu. Prijave se preko in-tranetne spletne strani »Varnostni zapleti« stekajo hgospe Jelki Mlakar, vodji projektne skupine za zago-tavljanje varnosti pacientov, zaposlenih, obiskovalcevin drugih. Prijave zbira tudi po telefonu in po pošti

Ker prijave zapletov potekajo po ustaljenih poteh tudi preko dru-gih služb v okviru UKC Ljubljana, po treh mesecih še ni mogočepripraviti natančnega poročila o vseh varnostnih zapletih v UKCLjubljana, kot je bilo predvideno v pilotnem projektu. Cilj sistemaobvladovanja varnosti je, da bi na podlagi vseh podatkov dobilijasno podobo za obdobje enega leta o tem, do katerih varnostnihzapletov prihaja v UKC Ljubljana. Na podlagi teh podatkov bi pre-sojevalna skupina v skladu s Pravilnikom o zagotavljanju varno-sti lahko predlagala tudi ukrepe, ki bi prispevali k izboljšanju var-nostne kulture v UKC Ljubljana. Na ta način bi zmanjšala dejav-nike tveganja, ki so praviloma splet okoliščin in pripeljejo do za-pleta. Ga. Jelka Mlakar pa že razpolaga z zbirom podatkov za trimesece, ki so prišli na njen naslov. Na elektronski naslov je pris-pelo 40 prijav in ocenjuje, da jih je večina testnih, ko so zaposle-ni v UKC preverjali delovanje sistema prijave.Spletne prijave se nanašajo na naslednja področja:10 na področje zdravstvene nege (padci s postelje, napake pri

dajanju zdravil …),3 verbalno nasilje na delovnem mestu,3 odklon v oskrbovalnih službah,

18. septembra 2008 je vodstvo UKC Ljubljana obiskala del-egacija UKC Tuzle, v kateri sta bila generalni direktor prof. dr.Nedret Mujkanović in prof. dr. Midhat Nurkić, predstojnikKlinike za kardiovaskularne bolezni.

Mag. Darinka Miklavčič, generalna direktorica UKC Ljubljana,je podpisala pogodbo o sodelovanju, po kateri bodo našikardiovaskularni kirurgi in perfuzionisti v Tuzli izvajali srcneoperacije in izobraževali njihove zdravnike in drugo osebje.

1 zaplet pri operaciji.Poleg spletnih prijav je prispelo tudi 6 pisnih prijav in 5 prijavpo telefonu. Za obdobje treh mesecev torej skupaj 51 prijav.Hitra ocena seveda pokaže na dejstvo, da velika večina za-poslenih v UKCL še ne pozna možnosti prijavljanja vseh vrstzapletov, zaradi česar bo potrebno vložiti veliko več trudav informiranje in motiviranje zaposlenih, da bodo prijavilivse vrste zapletov. V začetku naslednjega leta bo pripravljeno celovito letno poro-čilo, v katerega bodo vključeni podatki o številu in pojavni obli-ki varnostnih zapletov vseh služb, ki v UKCL zbirajo in obravna-vajo tovrstne neželene dogodke.

Podpisana pogodba o sodelovanjuSlužba za odnose z javnostmi


aktualno

Služba za odnose z javnostmi

Otvoritev avtomatiziranega

laboratorija

Gre za zaključeno fazo v projektu konso-lidacije, optimizacije in racionalizacije la-boratorijske dejavnosti v UKC Ljubljana.Nov sistem bo doprinesel k hitrejši in ka-kovostnejši obravnavi pacienta ter bo za-gotavljal še večjo možnost vključitve vevropske razvojne raziskovalne tokove. Ključno je zvišanje zanesljivosti in kapa-citete preiskav, znižujejo se stroški napreiskavo, ukinjajo pa se tudi skriti stroškipotrošnih materialov in servisov. Avto-matiziran laboratorijski sistem je sestav-ljen iz linije za transport vzorcev, pripa-dajočih povezanih hematoloških, bioke-mijskih in imunoloških analizatorjev zmoderno robotizacijo in informacijskopodporo za izvedbo laboratorijskih prei-skav in vseh povezav z naročniki. Predstojnik Kliničnega instituta za klinič-no kemijo in biokemijo doc. dr. Milan Ski-tek, spec. med. biok., svetnik, ob otvoritvini skrival navdušenja. Povedal je, da je bi-la pot do avtomatiziranega laboratorij-skega sistema Advia LabCell-Siemens(ALS) zanimiva, zapletena in naporna vsedo otvoritve. Zahvalil se je vsem soude-leženim: od članov razpisne komisije,partnerjema Interexportu in Siemensu, kista v rekordnem času postavila in uspo-sobila ALS, in tudi čistilkam in strežni-cam, ki so tako lepo uredile skoraj nov la-boratorij. Prednosti novega medicinskega labora-torija so številne, med drugim gre za so-dobno povezavo urgence in neurgence,avtomatizacijo sodobne tehnologije,konsolidacijo stroke, kadrov in infra-strukture. Predstojnik je poudaril, da sebodo sedanji kadri dodatno usposobili zadelo v novem okolju, ne bodo pa nado-meščali upokojitev in na ta način prilago-dili kadre novi tehnologiji.

V prostorih nekdanjega urgentnega laboratorija KIKKB smo v septembru odprli najsodobnejši prenovljen in av-tomatiziran medicinski laboratorij. S tem smo se tudi na področju avtomatizacije, vodenja in upravljanja la-boratorijskih procesov postavili ob bok najsodobnejšim medicinskim laboratorijem v evropskem in svetovnemprostoru.

ALS izboljšuje vse tri faze testiranja vzorcev: predanalizno, analizno in poanaliz-no fazo. ALS nudi in omogoča:- sodoben koncept vodenja in upravljanja laboratorijskih procesov z visoko stop-

njo strokovne, kadrovske in prostorske konsolidacije laboratorija, - fleksibilnost z možnostjo dograditve in razširitve,- skrajšanje časa od naročila oz. odvzema biološkega materiala do izdaje rezulta-

ta,- avtomatizacijo postopkov v vseh fazah meritev,- spremljanje pacienta in vzorcev iz ene delovne postaje-terminala.

Prišel je ta pričakovani dan in »kljub vsemu se vrti«, je poudaril predstojnik KIKKB doc. dr.Milan Skitek, spec. med. biok., svetnik.


aktualno


Zbralismo za CT

Novi CT so pospremile v uporabo ministrica za zdravje ZofijaMazej Kukovič, predsednica Europe Donne prim. Mojca Sen-čar, dr. med., generalna direktorica mag. Darinka Miklavčič,univ. dipl. ekon, in strokovna direktorica prof. dr. Saša Mar-kovič, dr. med, višja svetnica. Vsem zbranim pa je doc. dr. IgorKocijančič, predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo,predstavil tehnične značilnosti in delovanje same naprave:

»Večrezinski računalniški tomografi (computed tomography -CT) so v zadnjem desetletju nepogrešljivi v diagnostični radiolo-giji. Napredek v tej tehnologiji predstavljajo računalniški tomo-grafi z dvema izvoroma rentgenskih žarkov (dual source com-puted tomography – DSCT).Od leta 2005, ko je bil predstavljena prva aparatura DSCT, je bi-lo v svetu nameščenih približno 300 tovrstnih aparatur. To po-meni, da je z nabavo tovrstne aparature UKC Ljubljana v korakuz razvojem slikovne diagnostike v svetu, podobno kot z nabavo3 Tesla magnetno resonančnega tomografa pred manj kot dve-ma letoma. Ni pa naša aparatura prva te vrste v Sloveniji, saj

podobna aparatura DSCT že več kot eno leto deluje v SB Izola.Pravzaprav gre za dve CT- aparaturi v enem sistemu. Sistem jenamreč sestavljen iz dveh rentgenski cevi in dveh sklopov tan-kih večvrstičnih detektorjev rentgenskih žarkov, ki se skupaj vr-tijo z veliko hitrostjo. Oba sklopa (cev – detektorji) sta med se-boj postavljena pod pravim kotom, kar omogoča zajem množiceslikovnih podatkov v polovičnem času enega obrata (rotacije), kije pri tej aparaturi že tako ali tako izjemno kratek, saj znaša 0.33sekunde. Aparaturo odlikuje tudi izjemno dobra ločljivost slike.Tako omogoča natančnejši prikaz venčnih (koronarnih) arterijsrca pri bolnikih s hitrim in nerednim bitjem srca (aritmije), kardo sedaj ni bilo izvedljivo brez sočasnega dajanja zdravil, ki upo-časnjujejo srčni utrip (‚- blokerji). DSCT ima še številne drugeprednosti, tako npr. v kratkem času (15 sekund) omogoča izved-bo CT- slikanja celega telesa, kar je pomembno pri obravnavipoškodovancev s številnimi poškodbami (politravma). Doberprikaz telesnih struktur pri zelo debelih osebah omogoča širokaodprtina za bolnika. Njen premer je kar 78 cm.«

V prostorih Kliničnega inštituta za radiologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so 24. julija 2008predali v uporabo CT-aparat. V akciji zbiranja sredstev za nakup novega aparata, ki se je začela decembra2005, je bilo zbranih 433.490 evrov sredstev, ki jih je prispevalo preko 500 posameznikov in podjetij.


aktualno

Vida Linec, univ, dipl. ekon., pomočnica generalne direktorice za ekonomsko področje

Izvajanje zdravstvenih storitevod januarja do junija

V preglednici prikazujemo podatke s po-dročja spremljanja delovnega programaza obdobje januar – junij 2008; številobolnikov po skupinah primerljivih prime-rov v akutni bolnišnični obravnavi zaZZZS in ostale plačnike. V prvem polletju2008 smo obravnavali 52.376 vseh bolni-kov, kar je za 903 več kot v istem obdo-bju lani. Število bolnikov po pogodbi zZZZS je bilo v prvem polletju večje za2.753, za izvajanje Pogodbe z ZZZS pa jepomembno, da so tudi drugi primeri do-seženi glede na določila pogodbe.

Število doseženih uteži je bilo v obrav-navanem obdobju 82.143, kar je za 2,2 %višje od lanskega obdobja. Dosežena jebila povprečna vrednost uteži (v višini1,59) in je malo višja od povprečne vred-nosti v lanskem obdobju.

V specialističnih ambulantah so v prvempolletju 2008 opravili 378.779 prvih inponovnih pregledov. Za ZZZS smo opra-vili 375.856 specialističnih ambulant-nih pregledov. Obdobni plan vseh pre-gledov je bil presežen za 9,4 %.

V prvem polletju so za ambulantne bolni-ke opravili 2.933 preiskav z magnetnoresonanco, kar predstavlja preseganjeobdobnega načrta za 22,3 %. Obdobninačrtovani program je presežen tudi napodročju diagnostičnih preiskav s CT, zRTG in UZ.

Uravnavanje delovnega programa gledena Pogodbo o izvajanju programa zdrav-stvenih storitev je zelo pomembno, sajnam ZZZS ne plačuje za več bolnikov, kotso načrtovali. Če delovni program, tako vhospitalni kot v specialistični ambulantni

Nova opremaNova oprema v vrednosti več kot 20.000 evrov, dobavljena v juli-ju, avgustu in septembru 2008Klinični inštitut za radiologijo je iz združenih sredstev UKC, donacij in sred-stev investicijskega vzdrževanja nabavil in instaliral računalniški tomograf CTv skupni vrednosti 1.800.000 evrov.V Centralni sterilizaciji UKC Ljubljana so iz sredstev amortizacije nabaviliplazma sterilizator v vrednosti 43.000 evrov.Klinični oddelek za nevrologijo Nevrološke klinike je iz sredstev raziskoval-nih projektov nabavil transkranialni ultrazvočni doplerski aparat v vrednosti21.000 evrov.UKC Ljubljana je iz združenih sredstev amortizacije za različne oddelke nabavil9 monitorjev za invazivne meritve v skupni vrednosti 55.000 evrov in dvareanimacijska vozička, 39 različnih vozičkov, 6 pregledovalnih miz, 50 in-validskih vozičkov in 12 vozičkov za prevoz ležečih bolnikov v skupni vre-dnosti 97.000 evrov.

Obvestilo zaposlenimv zvezi z uvedbonovega plačnega sistema

Obveščamo vas, da komisija za po-jasnjevanje o prevedbi novega plačil-nega sistema aktivno proučuje vloge,ki so prispele individualno ali na na-slov [email protected]. Rešujejo jih vsakdan, ker pa je vlog in vprašanj pre-cej, predvidevamo, da bo do dokon-čanja pisnih odgovorov minilo vsajše nekaj časa. Vse vljudno prosimo zarazumevanje.

Polona M. L. WallasSlužba za odnose z javnostmi

dejavnosti, ni dosežen, tudi ni plačan inpri obračunu storitev odštevajo planiranafinančna sredstva.

Splošni dogovor za leto 2008 je bil spre-jet v mesecu juniju, v juliju 2008 pa šeaneks št. 1. Čistopis Področnega dogovo-ra za bolnišnice je v fazi zaključevanja. Tobo osnova za pripravo Pogodbe UKC Lju-bljana z ZZZS za pogodbeno leto 2008,temu pa bo nato sledil ustrezen rebalansdelovnega programa in rebalans finanč-nega načrta za leto 2008. Za zavod topomeni dodatna sredstva in povečanjeprograma za skrajševanje čakalnih dob,nujne širitve zdravstvenih programov,povečanje števila onkoloških primerov inod oktobra 2008 dalje tudi boljše vredno-tenje transplantacij.

Izvajanje zdravstvenih storitev v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je v obdobju od januarja do juni-ja 2008 temeljilo na aneksu št. 1 k Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto2007 med UKC Ljubljana in ZZZS.


aktualno

Izvajanje delovnega programa v UKC

januar - junij 2008PROGRAM Letni plan Plan Realizacija Realizacija % R/P indeks

2008 2007 2008 1 2 3 4 5 6=5:3 7=5:4

Število hospitaliziranih bolnikov 99.355 49.678 51.550 52.376 105,4 101,6

iz mesta Ljubljane 33.750 16.875 17.532 17.483 103,6 99,7

iz preostalega dela regije Ljubljane 35.605 17.803 18.517 19.208 107,9 103,7

iz drugih regij 30.000 15.000 15.501 15.685 104,6 101,2

Program ZZZS (bolniki) 98.355 49.178 51.161 51.933 105,6 101,5

Drugi plačniki (bolniki) 1.000 500 389 443 88,6 113,9

Vse postelje 2.274 2.274 2.275 2.274 100,0 100,0

Ležalna doba 6,11 6,11 5,42 5,30 86,7 97,8

Procent zasedenosti postelj 84,00 84,00 70,54 70,01 83,3 99,2

Doječe matere 7.464 3.732 0 5.110 136,9 0,0

Spremljevalci 130 65 84 110 169,2 131,0

Neakutna obravnava - štev. dni 35.222 17.611 18.645 17.936 101,8 96,2

Obiski v spec.ambulantah 702.706 351.354 364.622 378.779 107,8 103,9

Program ZZZS (obiski) 697.207 348.604 361.847 375.856 107,8 103,9

Drugi plačniki (obiski) 5.499 2.750 2.775 2.923 106,3 105,3

Obiski v funkcionalnih enotah 240.294 123.366 134.127 138.547 112,3 103,3

Dokončanje gradnje nove pediatrične klinikeMinistrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je 18. avgusta izrok Ivana Zidarja, predsednika uprave SCT d.d., prejela sim-bolični ključ zgradbe nove pediatrične klinike v Ljubljani.Ob tem je dejala:«V zadnjega pol leta je bil narejen velikkorak, da danes lahko prejemam ta ključ. Če bi izvajalcidelali ves čas tako, bi se otroci v novi kliniki zdravili že karnekaj časa. Klinika je lepa in prijetna in samo želim si, dabo tudi funkcionalna.«SCT je zavezan takoj odpraviti morebitne napake, ki bi jihodkrili v naslednjih šestih mesecih do vselitve. Garancijskirok za novo pediatrično kliniko bo po vselitvi trajal šenaslednjih 36 mesecev, za nekatere sklope pa še velikodlje. Razpisi za opremo so v teku, končna vrednost celotneinvesticije pa bo znašala med 90 in 100 milijoni evrov.Selitev pacientov v nove prostore bo po zagotovilihinvestitorja možna spomladi 2009.


predstavljamo

Marija Gačnik

Finančna službadnevno spremljanje stanja sredstev, zagota

Finančna služba je povezana in sodelujez drugimi organizacijskimi enotami, nu-di jim podatke in poročila o stanju finan-čnih sredstev, obveznostih, prilivih inplačilih. Vključuje se tudi v pridobivanjedrugih virov financiranja UKC Ljubljana.V prihodnosti bo bolj poudarjeno prido-bivanje sredstev iz javno-zasebnegapartnerstva in sredstev iz evropskihskladov.

Spremljamo finančno poslovanje zavo-da in o njem dnevno, mesečno in letnoporočamo, in sicer tako v internih poro-čilih kakor tudi različnim zunanjim usta-novam za poslovne, davčne in statistič-

ne namene. Dnevno skrbimo za nemote-no finančno poslovanje, pravočasno po-skrbimo za zagotovitev sredstev za plačein druga tekoča izplačila. O plačilihobveščamo tudi zaposlene in jim nudi-mo strokovno pomoč pri izpolnjevanjuraznih obrazcev in potrdil o izplačilih. Vslužbi rešujemo reklamacije izdanih računovin pripravljamo predloge za izvršbo ne-plačnikov.

Finančna služba se deli na več oddelkov.To so:Oddelek nakazil, Obračun davka nadodano vrednost, Blagajna, Reklama-cijsko- izterjevalni oddelek

Oddelek nakazil V tem oddelku dnevno spremljamo prili-ve in odlive na računu. Zagotavljamodnevno likvidnost, dobaviteljem izplača-mo po prejetih računih mesečno več kot6000 plačil. Vsa izplačila dobaviteljem vSloveniji in tujini opravimo negotovin-sko z enega računa, po elektronski poti.Služba poskrbi za nemoteno izplačiloplač in pogodb o delu. Negotovinsko na-kazujemo zaposlenim na tekoče računetudi akontacije in zneske obračunanihpotnih nalogov. Sodelujemo z vsemislužbami zavoda, še zlesti s komercial-nim sektorjem, s službo za pogodbeneodnose z ZZZS in razvoj sistema SPP terz računovodsko službo. Za potrebe od-delkov in zaposlenih pridobivamo potr-dila o izvedenih plačilih in jih naslavlja-mo na uporabnika. Z uvedbo nove de-narne enote (evro) je UKC Ljubljanaohranil na NLB devizni račun za nekate-re tuje valute. V letošnjem letu pa jebanka zaprla tudi ta račun, zato v vsehdokumentih uporabljajte številko računaoziroma podatke:

V oddelku nakazil vodimo evidenco oobračunanih in plačanih zamudnih

Finančna služba je sestavni del finančno-ekonomskega področja UKC Ljubljana, ki deluje kot del dejavnostiStrateškega upravljanja in poslovno administrativnih storitev. V finančni službi skrbimo za pravilno in zako-nito poslovanje zavoda s finančnimi sredstvi, spremljamo pridobivanje in uporabo sredstev, opravljamo goto-vinski in negotovinski plačilni promet, blagajniško poslovanje in izplačila raznih stroškov ter nadomestil, ki sopovezani z delom zaposlenih.

Univerzitetni klinični centerLjubljana, Zaloška cesta 002, 1000Ljubljanaštevilka : 0110 0603 0277 894matična številka : 505 72 72ID za DDV: SI 52111776šifra dejavnosti : 86.100 šifra proračunskega uporabnika: 27782swift koda: BSLJSI2X


predstavljamo

avljanje likvidnosti, reševanje reklamacij

obrestih, rešujemo opomine in se z do-bavitelji dogovarjamo o neplačanihobveznostih. Oddelek sprejema doku-mentacijo za kompenzacije, asignacije inza odkup terjatev. Tu pridobivajo bančnegarancije, vnovčujejo prejete čeke iz tu-jine, nakazujejo prispevke in davke, skle-pajo depozite z Ministrstvom za financein izdelujejo razna poročila za potrebevodenja in finančnega nadzora.

Obračun davka na dodano vrednostVsem je verjetno znano, da je UKC Lju-bljana davčni zavezanec, zato mora vo-diti davčne knjige. Davčna številka za-voda je SI52111776. V davčne knjigevnašajo vse prejete in izdane račune, do-bropise in bremepise in tudi račune iztujine. Račun vnesejo v davčne knjigeavtomatsko ob knjiženju (ročno del rač-unov vnašata dve delavki v oddelku. UKCLjubljana), izračunavajo odbitni deleždavka na dodano vrednost glede navišino prihodkov od tržne dejavnosti, ra-

zen lekarne v Šiški, ki upošteva 100 %odbitni DDV. Davek na dodano vrednostvsak mesec obračunajo in ga vplačajo naračun DURS-a. UKC Ljubljana je tudi no-silec trošarinskega dovoljenja. Zaradisprejete zakonodaje o davku na dodanovrednost, ki velja v vsej EU, je zakonoda-ja na tem področju zelo stroga in jo več-krat dopolnjujejo.

BlagajnaV finančni sektor organizacijsko spadajotri delavke glavne blagajne na Bohoriče-vi 28 in delavka v pomožni blagajni Bol-nice Petra Deržaja. Delavkam v po-možnih blagajnah na Ginekološki in Pe-diatrični kliniki, ki organizacijsko niso delfinančne službe, nudimo strokovno po-moč. V glavno blagajno na različne nači-ne priteče vsa vplačana gotovina za do-plačila zdravstvenih storitev, ki jo bla-gajničarke dnevno polagajo na računzavoda.

Uradne ure v blagajni so vsak dan od9.00 do 12.00 V glavni blagajni zapo-slenim vračajo gotovino za plačane dro-bne račune, izplačujejo solidarnostnepomoči, vračajo preplačila računov sa-moplačnikom in izplačujejo druge izdat-ke. V skladu z zakonodajo blagajniškoposlovanje zavoda poteka preko goto-vinskega računa pri banki NLB. V glavniblagajni izdajajo oddelkom bloke raču-nov, o čemer vodijo posebno evidenco.Obračunavajo in izplačujejo potne nalo-ge za službena potovanja zaposlenih vSloveniji in v tujini. Izstavljajo tudi po-ložnice za odplačilo stanovanjskih poso-jil in najemnin.

Reklamacijsko- izterjevalni oddelekŠtirje zaposleni v tem oddelku rešujejoreklamacije glede hospitalnih in ambu-lantnih računov. Zaradi raznih napak oz.nepopolnih podatkov jih reklamirajozdravstvene zavarovalnice, samoplačniki

in ostali poslovni partnerji. Za pravilnoin natančno navedbo plačnika - in s temprejeto plačilo opravljenih zdravstvenihstoritev- pridobivajo potrebno doku-mentacijo oziroma podatke o zavarova-nju pacientov. V oddelku urejajo vso po-trebno dokumentacijo, ki jo po fakturi-ranju skupaj z računi pošljejo ustreznimplačnikom. V primeru, če računi zdrav-ljenja niso plačani, vlagajo predloge zaizvršbo, sodelujejo z izvršitelji in oprav-ljajo druge poizvedbe za uspešno izter-javo dolgov.

Zaposleni sodelujejo z drugimi orga-nizacijskimi enotami, oddelki in am-bulantami, dajejo navodila za pravilenvnos storitev, pravilno in pravočasnopripravo dokumentacije ter pravoča-sen in pravilen vnos podatkov, po-trebnih za fakturiranje. Oddelek so-deluje pri preverjanju pravilnosti vno-sa nekaterih storitev, ureja doku-mentacijo v primeru neurejenih listin( konvencijskih potrdil ali evropskekartice zdravstvenega zavarovanja)in dokumentacijo pacientov, ki imajoposeben status (begunci, zaporniki).Vsi pomembni podatki, potrebni pri fina-nčnem poslovanju zavoda, so objavljenitudi na internetni strani zavoda.

S predstavitvijo Finančne službe za-ključujemo predstavitev Področja zaekonomsko in finančno dejavnost.Služba za razvoj poslovno - informa-cijskega sistema bo predstavljena vokviru področja za informatiko.

Vsi zaposleni si želijo, da bi v priho-dnosti poleg informacijskega siste-ma posodobili tudi prostore, saj se-danji prostori na več lokacijah intudi v neustreznih vlažnih hišah ni-so primerni za dobro počutje vsehzaposlenih.

nadaljevanje na strani 19

Potni nalogiDa bi delo lahko hitreje in nemotenopotekalo, prosimo vse zaposlene, najupoštevajo Pravila o službenih odsot-nostih izven sedeža UKC Ljubljana(sprejeta leta 2006), ki so objavljena nainternetni strani zavoda. Potni nalogpravilno izpolnite in ga z vsemi priloga-mi, ki dokazujejo službeno pot, pravo-časno oddajte v blagajno. V primeru, daboste račune plačali osebno, pa pri-ložite dokazila o plačilu. Računi, ki jihUKC Ljubljana plačuje v tujino (za čla-narine, kotizacije, hotelske storitve),morajo vsebovati vse potrebne elemen-te, ki jih zahteva zakon o DDV (naziv innaslov zavoda, datum, številko računa,davčno številko dobavitelja ali klavzulo,da dobavitelj ni davčni zavezanec, zapotrebe banke pa še BIC in kodo SWIFT).


predstavljamo novoimenovane predstojnike

Doc. dr. Borut Kobal, dr. med.Klinični oddelek za ginekologijo Ginekološke klinike

Kot del UKC je referenčni center name-njen za kirurško zdravljenje težjih bolnic znajtežjimi spremljajočimi obolenji (težjeinternistične bolezni, predhodni večji ope-rativni posegi v trebušni votlini, imunskokompromitirane bolnice ipd). Ob tem jeKOG vodilni v uvajanju novih tehnik in teh-noloških rešitev na področju endoskopskekirurgije in uroginekologije. Predstavljaučno bazo ginekološke kirurgije za specia-lizante ginekologije in porodništva, zaradisvojih referenc pa tudi za domače in tujespecialiste. Vizija KOG je, da bi ostal inse razvijal kot vrhunska ustanova napodročju ginekološke kirurgije.

Klinično deloV zadnjih letih beležimo pomemben prilivbolnic iz regionalnih bolnišnic, ki sicerzahtevajo obravnavo na sekundarnem ni-voju. Eden od razlogov je nedvomnomožnost endoskopskega kirurškegazdravljenja, predvsem t.i. napredne(angl.:advanced) endoskopske kirurgije, kijo izvajamo zdravniki KOG sami ali pa sku-paj z zdravniki KO Reprodukcija GK. T.i.Ljubljanska endoskopska šola je v letu2005 dobila licenco učnega centra ev-ropskega združenja za endoskopsko gine-kološko kirurgijo (ESGE), kar je hkrati pri-znanje in obveza zdravnikom obeh KO. Obseg dela in bogata paleta ginekološkepatologije, ki se zaradi specifične vlogezbirata na KOG, omogočata na eni straniuvajanje in analizo standardov kakovostiza področje ginekološke kirurgije, novihkirurških tehnik in materialov, na drugistrani pa bogat vir za klinično raziskoval-no dejavnost.

Ljubljanska šola radikalnega kirurškegazdravljenja karcinoma maternice je po za-

slugi prof. Novaka znana zunaj meja RS,zato je ena njenih temeljnih nalog nego-vanje in prenos znanja te operativne te-hnike na naslednje generacije kliničnih gi-nekologov. Na tem mestu še zlasti pou-darjam, da je poleg zgoraj navedenegapotrebno vgraditi tudi nove tehnike, ki sov svetu že priznane, kot sta radikalna tra-chelectomija in 'nerve sparing' radikalnahisterektomija, nenazadnje pa tudi lapa-roskopska in laparoskopsko asistirana ra-dikalna histerektomija pri karcinomu ma-terničnega vratu. S pravilnim sprejema-njem novih tehnik in ob skrbnem izborubolnic lahko KO uvrstimo ob bok vodilnimevropskim centrom ginekološke kirurgije,kar najbolje dokazuje izvedba dveh radi-kalnih trahelektomij v letu 2007. Endosko-pija v ginekološki onkologiji prinaša števil-ne prednosti, predvsem v kvalitetnejšempooperativnem okrevanju, vendar morabiti skrbno in konzilijarno predvidena, pri-dobivanje kirurškega znanja pa je zahtev-no. Trenutno je KOG edini v Sloveniji, kiizvaja tovrstne napredne (advanced) en-doskopske posege pri ginekoloških mali-gnih obolenjih. Funkcionalna ginekološka kirurgija obsegakirurško zdravljenje statike medeničnegadna in stresne urinske inkontinence. Delu-je po najnovejših smernicah, s stalnimuvajanjem novih tehnoloških rešitev. Uče-nje teh v regionalnih bolnišnicah, ki gaizvajajo specialisti KOG, predstavlja korakk razbremenitvi KO v izvajanju dejavnostisekundarnega nivoja.

Specialistična ambulantna dejavnostVsebinske, strokovno utemeljene spre-membe načrtujemo v kolposkopski in ur-gentni ambulanti. Prva mora zadovoljititehnične standarde, ki omogočajo kako-

vostno izvedbo in ustrezno dokumentira-nje sprememb na materničnem vratu. Ur-gentna ginekološka ambulanta potrebujespremembe, s katerimi bi razbremenili tre-nutno stanje, ko v 24 urah pregledajo tu-di do 70 bolnic. Nekatere lahko opravimoznotraj KOG, vendar se glede na spre-membe urgence na nivoju UKC ponujaizjemna priložnost za novo organizacijoginekološke urgentne dejavnosti. Ta naj binastala po zgledu IPP; in sicer naj bi serazdelila na del, ki ga bo organizacijsko inkadrovsko izvajala splošna ginekološkaslužba, in na del, ki bo zahteval hospitalnoobravnavo in s tem angažiranost KOG.

Raziskovalno deloNa KO Ginekologija trenutno potekata ozi-roma se končujeta dva raziskovalna projek-ta, ki ju financira Ministrstvo za znanost,šolstvo in šport, na nivoju SPS Ginekološkaklinika pa se KOG (v letu 2008) vključuje venotni raziskovalni program s tremi pod-programi. Z omenjenimi projekti so poten-ciali kliničnega raziskovanja izkoriščeni ledelno, če upoštevamo koncentracijo gine-kološke patologije in njeno obravnavo naKOG. Prva naloga za povečanje kliničnegaraziskovanja je priprava ustreznih protoko-lov za področja, ki jih lahko klinično razisku-jemo, in njihova vpetost v rutinsko delo.Sinteza in analiza, ki izhajata iz takega nači-na, sta zaradi elektronske obdelave lahko virštevilnih prispevkov, omogočata pa tudivključitev v multicentrične raziskave innadzor kakovosti.

Pedagoško deloV KO Ginekologija so trije habilitirani so-delavci Medicinske fakultete v Ljubljani,med njimi je tudi predstojnik katedre zaGinekologijo in porodništvo.


KO za Ginekologijo (KOG) je eden od treh kliničnih oddelkov, ki sestavljajo Ginekološko kliniko Ljubljana (GK). Z88 posteljami je največji ginekološki oddelek v državi in predstavlja enega stebrov v razvoju stroke. Vsebinsko jereferenčni center za najzahtevnejše kirurške posege, povezane z ginekološkimi malignomi, saj opravimo 2/3 vsehradikalnih posegov v državi, ko gre za maligna obolenja materničnega vratu, materničnega telesa in jajčnika.


utrip UKC

Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.

Timska obravnava žilnih bolnikovin odgovornost terciarne ustanoveza delovanje stroke v celotnemslovenskem prostoru

Pri obravnavi bolnikov s kroničnimi bo-leznimi, kot so tudi bolezni perifernih ar-terij, je izjemno pomembna vloga medi-cinske sestre, in to tako v okviru ambu-lantne kot tudi hospitalne obravnave.Medicinska sestra ni zadolžena le zaizvajanje nege in administriranje, tem-več aktivno sodeluje v diagnostičnih po-stopkih in pri zdravljenju. Tako na KOŽBmedicinske sestre povsem samostojnoopravijo večji del neinvazivne funkcijskediagnostike: doplersko merjenje perfu-zijskish tlakov, akralno pletizmografijo,skozikožno merjenje tlaka kisika ter so-delujejo pri drugih invazivnih in neinva-zivnih diagnostičnih postopkih. Izjemnopomembna je tudi vloga medicinske se-stre pri izobraževanju bolnikov. Pri našihbolnikih, ki imajo večinoma napredovaloobliko ateroskleroze, so prisotni najrazlič-nejši dejavniki tveganja in razvade, kipospešujejo razvoj bolezni. Zato je naj-manj toliko, kot je pomembno predpiso-vanje zdravil, pomembno seznaniti bol-nika z naravo njegove bolezni, z vzroki,ki so pripeljali do nje in ga naučiti, kakosi lahko sam pomaga. Predvsem gre zaseznanjanje bolnikov z zdravim načinomživljenja, ki vključuje zdravo prehrano,telesno aktivnost, izogibanje stresu inodstranjevanje dejavnikov tveganja. Ta-ko je skorajda vsak bolnik, ki obišče ka-tero koli od naših ambulant, deležen in-dividualne in/ali skupinske edukacije, kijo občasno opravljajo zdravniki, večino-ma pa medicinske sestre.

Pri obravnavi žilnih bolnikov sodelujetudi fizioterapevt, ki skrbi za rehabilita-cijo bolnikov z motnjami perifernega ar-terijskega obtoka in s prebolelo vensko

trombozo. Na KOŽB smo že pred leti or-ganizirali skupinsko nadzorovano teles-no vadbo za bolnike z motnjami peri-fernega arterijskega obtoka, ki se je izka-zala za izjemno učinkovito in je njenakoristnost večja, kot je učinkovitost naj-različnejših vazoaktivnih zdravil.

Prenos dejavnosti s sekundarnega naprimarni nivo ter skrb za razvoj stro-ke v celotnem slovenskem prostoru.Na KOŽB smo že pred leti spoznali, da sobolezni perifernih arterij, ki sicer sodijomed najpogostejšo pojavno obliko ate-roskleroze, v slovenskem prostoru slaboprepoznane in da se tem bolnikom pra-viloma slabo godi. Še nedolgo tega je bi-la ponekod amputacija noge tako rekočedini način zdravljenja motenj perifer-nega arterijskega obtoka. Zato smo pre-ko sekcije in združenja, ki smo ju v ta na-men ustanovili, širili znanje in s to bole-znijo seznanjali zdravnike na primarnemin sekundarnem nivoju. Toda z iz-boljševanjem odkrivanja bolezni se jepovečeval priliv bolnikov na kliniko inzaradi omejenih prostorskih ter kadrov-skih kapacitet bremena nismo zmogliveč, zato smo pristopili k načrtnemuprenosu obravnave žilnih bolnikov naprimarni nivo. Najprej smo poskrbeli zaizobraževanje zdravnikov. Z organizacijotečajev in individualnih izobraževanj nanašem kliničnem oddelku smo za izvaja-nje osnovne žilne diagnostike usposobilinekaj sto družinskih zdravnikov ter spe-cialistov drugih strok. Toda za izvajanjeprograma in vzpostavitev mreže za žilnodejavnost ni bilo na voljo ustrezne opre-me. Na pomoč je priskočila farmacevt-ska družba KRKA, ki je doslej že 150 am-

bulantam oz. zdravnikom, ki delujejo naprimarni ravni, donirala ultrazvočne do-plerske detektorje, ki omogočajo prese-jalno žilno diagnostiko. Na KOŽB pa šenaprej teče neformalno in brezplačnoizobraževanj zdravnikov različnih smeri,ki jih zanima diagnostika žilnih bolezni.Pomemben delež so k temu prispevaletudi medicinske sestre na KOŽB, ki že vr-sto let izobražujejo medicinske sestrezdravstvenih domov in bolnišnic. Tako seje v naši ustanovi zgolj v zadnjih letihizobrazilo več kot 300 medicinskih se-ster( najmanj po ena medicinska sestraiz centrov, kjer razpolagajo z že omenje-nimi doniranimi aparati za žilno diagno-stiko).

Tako KOŽB, ki je v slovenskem prostoruzadolžen za razvoj žilne medicine, skrbitudi za čim bolj homogeno pokritost slo-venskega prostora z dostopnostjo do žil-ne diagnostike in ustreznega zdravljenja.S tem so bile postavljene osnove mrežeza tovrstno dejavnost.

Z izboljšanjem presejanja bolezni se je vprehodnem obdobju sicer res povečalpriliv bolnikov na kliniko, toda po drugistrani prihaja k nam vse bolj selekcioni-rana kazuistika, zato pričakujemo, da bov bodoče vedno manj bolnikov z naj-hujšimi motnjami prekrvitve (zamujeniprimeri), ko učinkovito revaskularizacij-sko zdravljenje ni več mogoče.

Izboljšana skrb za bolnike z motnjamiperifernega arterijskega obtoka se naka-zuje tudi v izboljšanju preventive atero-skleroze.


Na Kliničnem oddelku za žilne bolezni (KOŽB) smo že pred več kot dvema desetletjema začeli uvajati timskoobravnavo bolnikov z žilnimi boleznimi. Tako v timu poleg zdravnika, ki je nosilec dejavnosti na področju di-agnostike in zdravljenja bolezni perifernih arterij in ven, aktivno sodelujejo še medicinske sestre in fiziotera-pevti. Bolnike z napredovalimi motnjami arterijske prekrvitve pa obravnava konzilij, in sicer v tesnem sodelo-vanju z radiologi in kardiovaskularnimi kirurgi.


v spomin

doc. dr. Vesna Novak-Jankovič, dr. med., prim. Nada Kodrič, dr. med.

Prof. dr. Darinka Soban, dr. med.1921 - 2008

Prva profesorica anesteziologije in reanimatologije na Medicinskifakulteti v Ljubljani, prof. dr. Darinka Soban, dr. med., se je v svo-jem plodnem življenju posvetila medicini in botaniki. Rojena je bi-la 13. 5. 1921 v Novem mestu. Leta 1939 se je vpisala na Medicin-sko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1949 tudi promovirala. Med2. svetovno vojno je kot študentka medicine na Vipavskem vodilapomično partizansko bolnišnico. V začetku 50. let prejšnjega stoletja se je usposabljala v aneste-

zijskem centru Svetovne zdravstvene organizacije v Kopenhagnu,kasneje pa tudi v britanskih učnih anestezioloških oddelkih. Od le-ta 1953 je sodelovala v »Slovenski anesteziološki šoli« in vodila pr-ve anestezijske tečaje. Na pobudo prof. Darinke Soban je bil leta 1960 izdan dekret, damora vsaka bolnišnica z operativno dejavnostjo imeti tudi aneste-ziologa. Leta 1961 je bila izvoljena za asistentko na MF v Ljublja-ni. Bila je pobudnica izdelave prvega domačega anestezijskega

aparata. V sodelovanju s prof. Sobanovo je bila leta 1962 vMengšu dograjena tovarna, v kateri so pridobivali anestezijski plindušikov oksidul. Leta 1974 je opravila prvi doktorat znanosti s področja slovenskeanesteziologije. Kot predstojnica Razreda za anesteziologijo in re-animatologijo v okviru Katedre za kirurgijo na MF v Ljubljani jedelovala od leta 1987 do leta 1990. Občasno je delala kot aneste-ziolog na Švedskem, kjer je preučevala rastline in dela švedskih pi-sateljev prevajala v slovenščino. Sodelovala je z revijo Proteus inje slovenskim bralcem približala rastlinski svet. Predsednik Republike Slovenije jo je leta 2004 odlikoval z zlatimredom za zasluge, za njen prispevek k medicini, naravoslovju inkulturi ter mednarodnemu uveljavljanju Republike Slovenije. Slovenski anesteziologi se bomo spominjali njenega prispevka krazvoju slovenske anesteziologije in jo bomo ohranili v trajnemspominu.

Doc. dr. Borut Kobal, dr. med. Klinični oddelek za ginekologijo Ginekološke klinikenadaljevanje s strani 14Vendar pa pedagoško delo v dodiplomskem in podiplomskemštudiju na ljubljanski Medicinski fakulteti, pri specializaciji iz gi-nekologije in porodništva in nenazadnje pri mednarodnem izo-braževanju tujih specializantov in specialistov predstavlja po-membno usmeritev KO. V skladu s smernicami razvoja UKC v pe-dagoškem delu tako sodelujejo vsi delavci, in sicer ne glede nahabilitacijo. Posebno poudarjeno je prirejanje tečajev za tujezdravnike, ki zahtevajo določene vsebinske spremembe, in indivi-dualno izobraževanje za posamezna ožja področja. Prihodnje ak-tivnosti bo potrebno usmeriti v usklajevanje s standardi ES ter sepotegovati za učni center, oz. center odličnosti (ne samo vsebin-sko ampak tudi formalno!).

KadriPodobno kot drugod v UKC se problem pomanjkanja zdravnikovodraža tudi v KOG, vendar je usposobljenost srednje generacijespecialistov dovolj kvalitetna, da bo presegla generacijsko vrzel inuspela ob pravočasnem zaposlovanju izobraziti mlade zdravnike.Vseeno je zaskrbljujoče dejstvo, da so na KO trenutno zaposlenile trije zdravniki mlajše generacije. Naloga predstojnika je torejtudi pridobivanje novih, sposobnih, mladih sodelavcev in ustvar-janje pogojev za njihovo zaposlitev. Reševanje statusa in obreme-nitve zaposlenih zdravnikov KOG, ki izvira iz nedefiniranegaodnosa med sekundarnim in terciarnim nivojem (kot tudi iz vklju-čevanja zdravnikov KO v primarno ginekološko dejavnost), semora uskladiti s strategijo razvoja na nivoju Ginekološke klinike

in UKC. Aktivno in vsebinsko tvorno vključevanje v ta procespredstavlja enega največjih izzivov predstojnika KO. Prostori in opremaZ oddajo enega oddelka (32 postelj) leta 2000 torakalni kirurgijije KOG ostal brez ustreznih sob za dežurno ekipo in zdravnike, se-minarski prostor pa si dvakrat tedensko deli s torakalno kirurgijole za najnujnejše sestanke. Ustrezne prostore, ki naj bi jih dobili zizselitvijo vzdrževalno- tehnične službe, tako čakamo že sedmoleto. Naloga predstojnika je urediti ta problem in zmanjšati pro-storsko razseljenost delavcev KO. Na podlagi prostorskih sprememb, ki so predvidene v razvojnihsmernicah UKC, se bo KOG izselil iz stavbe na Zaloški 7 v prosto-re na Šlajmerjevi ulici. V tem primeru je naloga predstojnika, dasvojemu KO zagotovi optimalne pogoje dela za realizacijo pro-grama, ki ga KO izvaja, pri tem pa upošteva racionalne in realnerešitve, ki jih ponuja prostorska združitev znotraj Ginekološke kli-nike.

ZaključekČe sledimo viziji KOG iz prvega odstavka tega prispevka, so nalo-ge predstojnika KO predvsem v tem, da poskuša v okviru svojihpooblastil zagotoviti optimalne prostorske, materialne in kadrov-ske pogoje za delo ter skrbeti za visoko stopnjo strokovnosti. Me-nim, da s svojo aktivnostjo lahko vzpodbuja človeške in razisko-valne potenciale znotraj KO in jih motivira ter usmerja v skupneprojekte, ki vodijo v strokovni razvoj in večjo kakovost dela. Na tanačin lahko preseže tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so rezultattrenutnega stanja v UKC.


v spomin

Doc. dr. Ludvik Vidmar, dr. med.

Prof. dr. Milan Lazar, dr. med.1920 - 2008

Prvi dan letošnjega julija je sklenil svojo življenjsko pot prof. dr.Milan Lazar, dr. med. Rodil se je 6. 4. 1920. Medicino je najprejštudiral v Ljubljani. Ker je bila ljubljanska medicinska fakultetatedaj še nepopolna, je študij nadaljeval v Beogradu. Večkrat jepovedal, da so ga na njegov rojstni dan leta 1941 v jugoslovan-ski prestolnici presenetile bombe ob začetku nemškega napada.Zaradi vojnih razmer je odšel študirat v Zagreb, diplomiral pa jeleta 1948 v Ljubljani. Leta 1953 je postal specialist infektolog,leta 1974 je doktoriral, leta 1980 pa je postal redni profesor naKatedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fa-kultete v Ljubljani. Izobraževal se je v Lyonu, Parizu, Freiburgu inMünchnu. Bil je dolgoletni vodja Respiracijskega centra na Kli-niki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnegakliničnega centra v Ljubljani.

Strokovno se je kalil neposredno po drugi svetovni vojni, ko soklasične infekcijske bolezni predstavljale hud problem. Davica,škrlatinka, otroška paraliza, tetanus, tifus in druge bolezni soterjale visok krvni davek. Ko je sredi petdesetih let minulega sto-letja izbruhnila epidemija otroške paralize in je v Sloveniji umr-lo več kot sto otrok, je leta 1957 asistentu dr. Milanu Lazarjuskupaj z akademikom prof. dr. Milkom Bedjaničem uspelo obpodpori Sveta za zdravstvo SRS ustanoviti Respiracijski center,ki je bil pravzaprav oddelek intenzivne terapije z možnostjoizvajanja umetnega predihavanja. Ta oddelek se je prav pod La-zarjevim vodstvom razvil v sodobno enoto intenzivne terapije.Dr. Lazar je bil izjemen klinik, izvrsten diagnostik, nemirnega inpronicljivega duha. Nikoli se ni zadovoljil s trenutnimi dosežki inznanjem medicinske vede; vedno je hotel naprej in je zahtevalveč. Izzivov ni le iskal ali zaznaval, ampak se jih je tudi loteval.Posebno uspešen je bil na področju patogeneze in zdravljenjatetanusa. Domneval in potrdil je, da povzroča vegetativni sin-drom pri tetanusu sam tetanusni toksin. Na podlagi svojih spoz-nanj je s specifično terapijo uspel maksimalno znižati smrtnostza tetanusom, in sicer s 36 % na zgolj 5 %, kar je bil glede na

podatke o zniževanju smrtnosti iz strokovne literature tedaj naj-boljši možni uspeh tudi v svetovnem merilu.

Dr. Lazarja so kot zdravnika cenili njegovi vrstniki, še posebej pasmo ga imeli za zgled kolegi iz mlajših generacij, ki smo se gapogosto spominjali tudi potem, ko se je upokojil. Bil je vizionar.Vnaprej je začutil in napovedal dogajanja na področju medicinein posebej infektologije. Ko se je leta 1981 v ZDA pojavil aids, jedr. Lazar takoj zatrdil, da bo bolezen kmalu prišla tudi do nas,kar se je res zgodilo. Že leta 1983, ko pri nas še nismo imeli bol-nikov z aidsom, je kot prvi slovenski zdravnik v strokovni litera-turi objavil prispevek o tej bolezni.Znan je bil po svoji izjemni razgledanosti. V mladosti je bil do-ber športnik, vse življenje pa ljubitelj prvobitne narave in velikpoznavalec umetnosti, zlasti slikarstva. Kolegi s klinike smo biliz njim zadnjič skupaj maja lansko leto na simpoziju ob proslav-ljanju petdesete obletnice Respiracijskega centra – prvega slo-venskega oddelka intenzivne terapije. Kljub visoki starosti je de-loval tako, kakor smo ga bili vajeni: mladostno, bistro, smelo.Imel je izvrstno predavanje ter požel velik aplavz in naklonjenostobčinstva. Predavanje pa je zaključil s tem stavkom: »Na nasled-njo obletnico me ni treba vabiti, ker bom odsoten.« Njegovebesede so se izkazale za preroške. Kmalu zatem je zbolel, letopozneje pa umrl. Čeprav še povsem bistrega duha, morda paprav zaradi tega, je proti koncu življenja pogosto razmišljal oonostranstvu in večnosti, kakor da bi se hotel – zvedav, kakršenje bil – spoprijeti še z zadnjo preizkušnjo, s svetom, iz kateregani več povratka.

Prof. dr. Milan Lazar je slovenski medicini, še zlasti pa infektologi-ji, zapustil ogromno dediščino. Bil je in še vedno ostaja legendaslovenske infektologije. Pogrešali ga bodo njegovi najbližji, po-grešali ga bomo vsi tisti kolegi zdravniki, ki smo ga poznali, se odnjega učili, skupaj z njim delali, ga cenili in spoštovali.

Timska obravnava žilnih bolnikov in odgovornostterciarne ustanove za delovanje stroke v celotnemslovenskem prostoru

nadaljevanje s strani 15Za razliko od koronarnih srčnih bolnikov povsod po svetu sla-bo prepoznavajo bolnike s periferno arterijsko boleznijo, če-prav so najmanj tako ogroženi kot srčni bolniki. Pomembneepidemiološke raziskave v ZDA in Evropi so pokazale, da le sla-ba tretjina žilnih bolnikov dobiva nujno potrebna zdravila, kotso aspirin in zdravila za zniževanje holesterola, medtem ko se

srčnim bolnikom po tej plati godi veliko bolje. Raziskava, ki joizvaja naša klinika, pa kaže, da so naši žilni bolniki obravnava-ni najmanj tako dobro ali celo bolje kot v večini drugih držav,saj omenjena zdravila za preventivo ateroskleroze pri nas pre-jema 70 – 80 % žilnih bolnikov, kar je verjetno posledicanašega sistematičnega pristopa. Naš model obravnave žilnihbolnikov je zbudil pozornost tudi v drugih državah in nas ne-redko citirajo kot primer dobre klinične prakse.


intervju

Polona M. L. Wallas

Verjamem v timsko Pogovor z doc. dr. Urošem Ahčanom, dr. med.,

Pred več kot letom dni so vaš oddelek zapustili trije znani plas-tični kirurgi. Govorilo se je o razpadu oddelka in zastoju stro-kovnega dela. Kako danes gledate na to? Na dogodke iz preteklosti gledam z mešanimi občutki. Odhod sode-lavcev, s katerimi se vsakodnevno srečuješ, izmenjuješ znanje in iz-kušnje ter ure in ure preživljaš v operacijski dvorani, spodbudi raz-mišljanja, postavlja vprašanja ter sili v iskanje rešitev. Nelagodnosmo se počutili zlasti ob mastnih naslovih v časopisju in izkrivljenipodobi plastične kirurgije v UKC Ljubljana. Zapisali so celo, da je pa-radni konj postal kljuse. Brez objektivnih kriterijev so prijatelji, znan-ci in novinarji razlikovali med vrhunskimi in povprečnimi. Zdravnikiso odšli, kot odidejo športniki v drug klub. Tako kot športniki tudi ki-rurgi svoje življenje posvetimo poklicu in imamo omejen rok traja-nja. Odhod zdravnikov je bil povezan s pomanjkanjem motivacije,kamor nedvomno sodi slab zaslužek, možnost vpliva na organizaci-jo dela, osebni razlogi. V teh razmerah smo se tudi ogromno nauč-ili. Čoln s stotimi močnimi veslači ne pride daleč, če vsak vesla vsvojo smer. Menim, da je bolje, če je v čolnu ostalo manj kirurgov.Bistveno je, da vsi usklajeno veslamo proti skupnemu cilju. Za kako-vostno delo pa so nujno potrebne skrbne sestre, administratorji inostalo osebje, ki se je našim prizadevanjem pridružilo z nalezljivovnemo.

Pred meseci ste se na vašem oddelku širši javnosti predstavili

z novinarsko konferenco, na kateri ste poudarili možnost re-konstrukcije dojke po operaciji. Zanima me, kako utečena eki-pa ste v resnici, kdo vse sodeluje pri posegu ter ali je pri temnujno sodelovanje OI? Z veseljem lahko povem, da so že naši učitelji prehiteli svoje kolegev najrazvitejšem svetu in našim ženskam ponudili več, kot so jimlahko v drugih državah. Razvoj je potekal zlasti v smeri rekonstruk-cije dojke s telesu lastnim tkivom in racionalne izbire dajalskegamesta, ki bi povzročila čim manj škode (bolečin, brazgotin in funk-cionalnih motenj) in tem lepši in trajen rezultat. Naš cilj je bil sledi-ti napredku in oblikovati široko skupino kirurgov, ki so sposobni inpripravljeni opravljati različne načine rekonstrukcij, skladno z novi-mi spoznanji stroke in željami bolnic. Le timsko delo je omogočilokrajši čas operacije in odlične rezultate. V zadnjem letu smo na od-delku dokazali, da je homogena ekipa kirurgov, sester in drugih so-delavcev prava pot v korist naših bolnic in rezultate lahko po-kažemo na katerem koli kongresu plastičnih kirurgov na svetu. Že vprvem letu smo dosegli cilj: opravili smo veliko več operacij z veli-ko manjšim številom zapletov. Uspešnost posega je višja od 95 od-stotkov. Razvijamo nove tehnike in izpopolnjujemo stare. Sodelova-nje z OI pa je prijazno in strokovno. Ljubljansko šolo smo predsta-vili tudi v okviru Evropske onkološke šole (Scinentientific commit-tee European Schol of Oncology) in opravili prve rekonstrukcije vUKC Sarajevo ter tudi ženskam v BiH ponudili nove možnosti.

Ali se vam zdi, da se ženske zavedajo možnosti, ki jih imajo da-nes, so z njimi dovolj seznanjene? V nekaterih razvitih okoljih se za enega od načinov rekonstrukcijedojke odloči do 80 odstotkov operiranih žensk. Pri nas je ta deležznatno manjši - pod 20 odstotkov, kar kaže, da javnost, ki jo to za-nima, slabo pozna odlične možnosti rekonstrukcije v Sloveniji. Zatosmo tudi organizirali odmevno tiskovno konferenco in vzpostavilitesno sodelovanje s Slovenskim združenjem za boj proti raku dojkEuropa Donna. Predlagali smo Sekcijo za pomoč obolelim za rakomdojk, ki nudijo psihološko pomoč bolnicam. Zavedamo se, da zdrav-niki in sestre ne znamo odgovoriti na vsa vprašanja bolnic. Natanč-no lahko opišemo vse postopke in možne zaplete. Ne moremo paodgovoriti na pomembna vprašanja, ki zanimajo ženske pred rekon-strukcijo: kakšne so bolečine, specifične omejitve pri določenihopravilih in športni aktivnosti, spolnosti… To so vprašanja, ki so zakirurga navadno manj pomembna, za ženske pa zelo, kajti živeti jetreba kvalitetno. Prav vsak dan šteje. Nihče drug kot ženska po ope-raciji ne more bolje opisati vseh faz zdravljenja in naslednjo bolni-co lahko tako pripravi na poseg in obdobje po njem. Neprijetnihpresenečenj mora biti čim manj. Sodelovanje pa ni omogočilo le več-jega deleža in boljše priprave žensk, ki se odločijo za rekonstrukcijo,pač pa je zagotovilo tudi finančno podporo. Podjetje Avon je prek


intervju

delo, v nove ideje predstojnikom KO PREKO

Europe Donne podarilo za 13.000 evrov medicinske in tehničneopreme za prenovljeni seminarski prostor, kjer potekajo konziliji inindividualni razgovori z bolnicami, ki pridejo na kliniko zaradi re-konstrukcije dojke po prebolelem raku. Prav zaradi te nove oprem-ljenosti lahko bolnici bolje predstavijo poseg in potek zdravljenja, naosnovi česar se bolnica tudi lažje odloči.

Koliko rekonstrukcij dojk naredite na leto? Katere so še osta-le operacije, ki jih izvajate na KO za plastično kirurgijo? Rekonstrukcija dojk je kirurški poseg ali skupina posegov (posto-pek), ki jih opravijo plastični kirurgi in so namenjeni povrnitvi obli-ke in simetrije dojk po delni ali popolni odstranitvi dojk. Običajno jeza dokončno rekonstrukcijo potrebnih več operativnih posegov, ka-mor prištevamo tudi operacije zdrave dojke, ki jo je v nekaterih pri-merih (viseče ali preobilne dojke) smotrno preoblikovati za bolj si-metričen rezultat in tako izboljšati psihološko stanje bolnice, kvali-teto življenja. Takih operacij smo v letu 2007 napravili 142. V ose-bni izkaznici KOP REKO pa je zapisano: 7 specialistov in 4 speciali-zanti s sodelavci opravijo na 13 deloviščih 17.000 prvih pregledovin 30.073 ambulantnih obravnav, 7927 operacij, 4103 prevez...,opravljajo konzilijarno službo in multidisciplinarno delo, zagotavlja-jo 24-urno dežurno službo z dežurnim zdravnikom in zdravnikom vpripravljenosti za replantacijski in opeklinski center, rekonstrukcije,zdravljenje opeklin, kirurgijo roke, estetsko kirurgijo, laserske pose-ge za vse telesne regije in starostne skupine od prvega dne do 103.leta starosti. Ker je UKC Ljubljana terciarna ustanova, pa moramoopraviti še znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo, uvajati no-ve metode za vso državo, prenašati znanje iz tujine in obratno.

Kaj bi izpostavili na vašem oddelku? Kaj je tisto, kar vas deladrugačne? Bogata zgodovina z velikimi imeni in odmevnimi dejanji, preplete-na z mladostno zagnanostjo in željo po dokazovanju, medsebojnorazumevanje in razlikovanje med spoštovanjem in strahospoštova-njem. Dva zdravnika, ki sta nas zapustila, pa organizirata tudi sku-pno tradicionalno junijsko jadranje, kjer isti veter piha za javno inzasebno zdravstvo.

Kakšni so vaši načrti za naprej? Kakšne so vaše želje? Glavni cilj je zadržati ustvarjalno in prijazno vzdušje, okolje, ki bovsakemu zaposlenemu omogočilo, da bo razvil svoje kvalitete in iz-polnil svoja hrepenenja. Pri vsakem posamezniku je potrebno najtinjegov najboljši del in ga razvijati, vzpodbujati, da tvorno prispevak skupnemu cilju in ne stalno kritizirati slabosti in pomanjkljivosti.Pomemben je končni cilj, pot do cilja pa je lahko različna in jo lah-ko prilagodimo posamezniku. Verjamem v timsko delo, v nove ide-je. Vse, kar lahko storimo sami, je, da si ustvarimo prijetno okolje, da

z veseljem pridemo v službo. Opozarjati pa moramo tudi tiste, kiodločajo o organizaciji dela, nagrajevanju, sistemskih rešitvah,opremi... Pri tem bi si želeli večji vpliv v korist zaposlenih in bolni-kov. Zavedati se moramo, da vsebino institucijam dajemo ljudje –zaposleni, država postavi le stene, kupi opremo in postavi tablo zimenom. Vlagati je treba začeti v ljudi, v vsebino.

nadaljevanje s strani 13

Zaposleni v finančni službiOddelek/zaposleni int.št.

Vodja finančnega sektorjaTanja Šprohar 2927Vodja finančne službeMarija Gačnik 1101

namestnicaUrška Mišmaš 1131

Oddelek nakazilMilena Pantar 1111Halima Gazibegovič 1261Dragica Puš 1211Smilja Lekič 1141

Obračun davka na dodano vrednostBranka Mrvar 1121Snježana Kovačič 1102

BlagajnaJanja Križnar 2597Danica Zajec 2587Stanka Tomšič 2735Marinka Šinkovec, BPD 5402

Reklamacijsko-izterjevalni oddelekvodjaStanka Bandelj Držaj 2314

Tatjana Pongračič 2942Vilma Zakrajšek 2573Andrej Brlan 2942

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / oktober 0820

utrip UKC

Interno izobraževanje za bolniške strežnice - čistilkeNatalija Čulk, san. inž., univ. dipl. org. s sodelavci

Zaposleni v Službi za higieno prostorov in opreme smo v so-delovanju s sodelavci v UKC Ljubljana v novembru 2007 pr-vič izvedli izobraževanje za bolniške strežnice – čistilke. Izo-braževanje smo poimenovali: »Higiena prostorov in opreme vbolnišnici v delokrogu bolniške strežnice – čistilke«. Do juni-ja 2008 smo učno delavnico ponovili devetkrat. Do junija2008 se je izobraževanja udeležilo 225 zaposlenih na delov-nem mestu bolniške strežnice – čistilke v oskrbovalnihslužbah (v nad. OS) - Službi za higieno prostorov in opreme,OS Centralni sterilizaciji, Službi bolniške prehrane in dieto-terapije, Ginekološki kliniki, Nevrološki kliniki, Kliniki za in-fekcijske bolezni in vročinska stanja, Kliničnem inštitutu zaradiologijo in Kliniki za nuklearno medicino.

Vsebina specialne učne delavnice je izredno praktična in usmerje-na k praktični uporabnosti vsebin na delovnem mestu. Vključujepozdravni nagovor vodje OS, predstavitev vloge higiene prostorovin opreme v bolnišnici, organiziranosti SHPO, metode čiščenja vUKC, preprečevanje bolnišničnih okužb, razmišljanja o osebni hi-gieni in urejenosti na delovnem mestu, predstavitev uporabe čistilin delovnih pripomočkov, dnevna in obdobna čiščenja v bolnišni-ci, čiščenja v izolaciji in v operacijskem bloku, vzdrževanje vodo-vodnega sistema, ravnanje z odpadki, varstvo pri delu in varno de-lo s čistili ter čistilnimi stroji, čiščenje tal in ravnanje s čistilnimstrojem, generalno čiščenje postelj in vozičkov ter praktični prikazpravilnega dvigovanja bremen.

Predavatelji so strokovnjaki na posameznih strokovnih področjihv Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Svoja znanja, iz-kušnje in spoznanja posredujejo slušateljem in jih delijo z njimi.Vodijo razpravo in odgovarjajo na vprašanja, ki se vsak dan pojav-ljajo v praksi. Specialne učne delavnice se zaključijo s pisnim pre-verjanjem znanja slušateljev. Predavatelji so prispevali testna

vprašanja iz vsebin, ki so jih predstavili v svojem prispevku. Vse-binsko testna vprašanja obravnavajo reševanje različnih situacij –prepoznavanje situacije, sprejemanje odločitev in reakcijo. Preda-vatelji po vsaki zaključeni specialni učni delavnici prejmejo povra-tno informacijo o doseženem uspehu preverjanja znanja, kar jihvodi pri pripravi predavanj za naslednjo delavnico. Povprečen de-lež pravilnih odgovorov je 80 %.

Po zaključenem izobraževanju in pisnem preverjanju znanja ude-leženci izobraževanja izpolnijo kratek anketni vprašalnik. Ocenijozanimivost predstavljenih tem, nazornost in razumljivost preda-vateljev, priložnost za diskusijo, organizacijo izvedbe in upora-bnost novopridobljenega znanja. Med najbolj zanimive teme sstrokovnih področij so slušatelji uvrstili: »Pravilno dvigova-nje bremen (vreče z umazanim perilom, voziček)«,»Vzdrževanje in generalno čiščenje tal in ravnanje s čistil-nim strojem« in »Varstvo pri delu – varno delo s čistili inčistilnimi stroji s praktičnim prikazom«. Po mnenjuslušateljev so najbolj nazorni in razumljivi predavatelji:Milena Klopčič, dipl. fiziot., Marija Lakner, san. inž., BožaNovljan, san. inž. in Deborah Zupan, dipl. san. inž..

Udeleženci so pridobili nova znanja in ozavestili veliko veščin, ki jihže uporabljajo pri vsakdanjem delu. Velika večina udeležencev je bi-la ob zaključku specialne učne delavnice zadovoljna z organizacijo inizvedbo. Mnenja je bila, da jim novopridobljeno znanje koristi pri de-lu. Poudariti moram, da je pridobljeno znanje treba obnavljati inhkrati poglabljati, kar posamezniki nedvomno želijo. Imajo pa tudivoljo, med drugim pa tudi priložnost, zlasti na delovnem mestu.

Konec septembra 2008 nadaljujemo z izobraževalnimi dejavno-stmi. Načrtujemo nove termine in ponovitve učne delavnice, takose bodo izobraževanja lahko udeležili novi slušatelji.

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / oktober 08 21

utrip UKC

21

Nova oprema za porodnišnicoSlužba za odnose z javnostmi

Ljubljanska porodnišnica je tako kot druge slovenske poro-dnišnice bogatejša za novo opremo, ki jo je kupilo MZ. Nakupaparatur, katerih skupna vrednost znaša 1,5 milijona evrov, jeomogočila prerazporeditev sredstev z Ministrstva za obrambo.Novo opremo v ljubljanski porodnišnici sta si septembra ogle-dala ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič in minister zaobrambo Karl Erjavec. Vodja enote za intenzivno nego in terapi-jo novorojenčkov ljubljanske porodnišnice mag. Lilijana Korn-hauser Cerar, dr. med., je na predstavitvi nove opreme za in-tenzivno terapijo novorojenčkov poudarila, da se v Ljubljani ro-di kar dve tretjini slovenskih novorojenčkov, težkih manj kot1500 gramov, in skoraj 90 odstotkov takih, ki so ob porodu težkimanj kot 1000 gramov. Porodnišnica je tako bogatejša za dvemesti za intenzivno zdravljenje. Po besedah as. dr. TanjePremru-Sršen, dr. med., predstojnice Kliničnega oddelka zaperinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, so v okviruširitev programa, ki jim ga je odobrila zavarovalnica, že lahkozaposlili nekaj dodatnega osebja, ki bo delalo na teh mestih. Za-prosili so še za eno širitev in upajo, da bodo tako lahko zaposli-li še manjkajoče kadre.

Na Kliničnem oddelku za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljanase lahko pohvalijo z dobrimi rezultati strokovnega dela.Služba za odnose z javnostmi

Urologi imajo pomembno vlogo pri transplantacijski dejav-nosti, saj delajo z roko v roki z nefrologi in so z njimi zaslužniza izjemno uspešnost transplantacij ledvic v UKC Ljubljana.Rezultati presaditev levic v UKC Ljubljana so glede napreživetje presajenih ledvic in bolnikov skoraj za 20 odstot-kov boljši, če jih primerjamo z rezultati največjih transplan-tacijskih centrov v državah, vključenih v Evrotransplant.

Urologi so uspešni tudi na področju rekonstruktivne urologije,ko skušajo vzpostavljati normalno delovanje sečil, vključno zmehurjem in sečnico. Te zahtevne operacije, ki trajajo po 5 ur inveč, opravljajo pri bolnikih z rakastimi obolenji in tudi pri tistihs prirojenimi ali pridobljenimi nepravilnostmi v razvoju sečil. Se-čila predstavljajo povezan sistem odtoka seča od mesta nastan-ka v ledvicah do mesta, kjer se seč izloči. Vsaka motnja v odto-ku seča povzroča bolečine, predvsem pa deluje škodljivo na ce-loten sistem in povzroča začasno ali trajno okvaro ledvic.

Urologi iščejo metode, kako bi na najmanj škodljiv in najmanjboleč način ponovno vzpostavili normalno delovanje sečil, pre-ko katerih se iz organizma izločajo presnovne, škodljive snovi,izloča pa se tudi tekočina iz hrane, ki jo zaužijemo. Na način, kije za bolnika najmanj boleč in moteč, se trudijo povrniti sečila vprvotno stanje pred boleznijo. Pri rekonstrukciji sečil si pomaga-jo z »naravnimi materiali« iz obstoječih tkiv človekovega telesa,še najbolj pogosto je to črevesna stena. Njihovo vodilo je skrb za

kakovost življenja pacienta, ki mu želijo povrniti vse osnovnefunkcije.

Veliko si obetajo od razvoja oziroma raziskav na področju tkiv-nega inženiringa in gojenja lastnih celic tkiva določenega orga-na, kar bi omogočilo nadomestitev dela ali celega organa z nanovo vzgojenim tkivom. V ta namen že sodelujejo z raziskoval-nimi skupinami, ki se ukvarjajo s temi raziskavami. Obetajo si tu-di uporabo rezultatov raziskav z zarodnimi celicami, ki bi omo-gočale rekonstrukcijo ali nadomestitev določenih specifičnihtkiv, kot je na primer mišica zapiralka- sfinkter .

Na leto opravijo do 30 večjih operacij, kjer je potrebna rekon-strukcija sečil, in pomagajo bolnikom, ki tovrstne operacije po-trebujejo. Operacije opravljajo tudi pri starejših, predvsem pa pribolnikih srednjih let.

Če rekonstrukcija sečil iz kakršnih koli zdravstvenih razlogov nimožna, naredijo bolniku urostomo, to je izpeljavo seča neposred-no na kožo trebušne stene, z vrečko, v katero se lovi seč. »Odlo-čitev o stomi ali rekonstrukciji sečil je odvisna od bolezni, njenerazširjenosti in starosti bolnika. Navadno gre za timsko odloči-tev, pri kateri poleg zdravnika sodelujejo tudi medicinske sestre,ki se ukvarjajo s problematiko teh bolnikov, imenovane entero-stomalne terapevtke,« pravi Miro Mihelič, dr. med.

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / oktorber 0822

utrip UKC

Poleti 2004 je Univerzitetni klinični center od Art dans laCité (Pariz) prvič prejel prijazno povabilo k sodelovanju vprojektu Evropske skupnosti Umetnost v bolnišnicah.Ker v UKC želimo otrokom in mladostnikom ob vrhunskemzdravljenju zagotoviti tudi čim boljše počutje, se trudimo, da bizunanji svet, od katerega so zaradi bolezni odtrgani, prišel knjim. Vsi se zavedamo, da dnevi v bolnišnici hitreje minejo, če sopopestreni s kulturno-umetniškimi dogodki. Zato ni bilo dvoma,ali naj se projekta udeležimo ali ne. Junija 2005 je gospa RachelEven, direktorica Art dans la Cité, obvestila, da je projekt sprejet,že v juliju pa je z Olivierjem Galaverno obiskala Pediatrično kli-niko. Decembra 2005 je UKC LJubljana podpisal konvencijo osodelovanju Art dans la Cité in Pediatrične klinike. Sodelovanjev projektu ni finančno bremenilo UKC Ljubljana. ŠKUC je opravil veliko delo, ko je likovne umetnike in kiparje po-vabil k sodelovanju. Projekt je potekal spomladi 2006, ko so bol-ni otroci skupaj z učitelji iz Bolnišnične šole pod vodstvom ki-parja Damijana Kracine ustvarjali koralni otok. Projekt se je vUKC zaključil z razstavo v avli UKC Ljubljana, ki je bila na ogledod 15. do 27. maja 2006. Delavnice so hkrati potekale še v pe-tih prestolnicah Evrope. V letu 2007 je bil UKC Ljubljana ponov-no povabljen k sodelovanju v novem evropskem projektu. Tokratz Art dans la Cité in ŠKUC-em sodeluje Klinični oddelek zaotroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike.

Rachel Even in Olivier Galaverna sta se skupaj s Tevžem Logar-jem iz ŠKUC-a pod vodstvom predstojnika doc. dr. Janeza Pri-možiča, dr. med., že seznanila z dejavnostjo KO in se dogovorilaza sodelovanje v novem projektu Umetnost v bolnišnicah, ki bointenzivno potekal v naslednjem letu. Umetniško delo, ki ga bo-do ustvarili, bo obogatilo prostore KO v stavbi nove pediatričneklinike v Ljubljani.

Umetnost v bolnišnicahBiserka Marolt Meden

Koralni otok je bil najprej razstavljen na Pediatrični kliniki, nato v preddverju UKC Ljubljana, zdaj pa je na prehodu iz glavne avle v prvo klet.


utrip UKC

Vsi se še spominjamo hude nesreče na Blanci, ki jo je preživelale ena oseba. Civilna zaščita je takoj po nesreči pritegnila kreševanju razpoložljivo in maloštevilno psihološko ekipo Zdrav-stvenega doma Krško, Centra za socialno delo Krško in kliničnopsihologinjo novomeške bolnišnice. Tako je bila psihološka pod-pora svojcem, ki so prišli na mesto nesreče, zagotovljena že ta-koj po nesreči. Naslednji dan v opoldanskih urah pa smo se tripsihologinje UKC Ljubljana - dve psihologinji Nevrološke kli-nike: Alenka Sever in Ana Ožura ter psihologinja AndrejaMlinarič iz Eurotransplanta - na prošnjo Ministrstva zazdravje pridružile psihološki ekipi. Razporejene smo bile vZdravstvenem domu Sevnica ter na mestu nesreče. Ostale smoše v soboto in nedeljo. Po potrebi smo odšle na domove priza-detih svojcev. Poleg tega pa smo sicer bolj v smislu neformalnihpogovorov nudile psihološko podporo zdravstvenim delavcemZdravstvenega doma Sevnica.

Potrebno se mi zdi opozoriti na dejstvo, da so bili psihološkepodpore deležni le svojci žrtev, v kolikor jo je sploh mogoče nu-diti, glede na to, da Slovenija nima razvitega sistema psihološkepomoči žrtvam nesreč, kriznih dogodkov, kot tudi ne nudi ustre-zne pomoči reševalnim ekipam (tako zdravstvenih delavcev, po-tapljačev in policistov).

Ni bilo pričakovati, da se bodo reševalci zjokali na mestu reševa-nja, saj so izurjeni v obvladovanju čustev med reševanjem, in-tervencijo. Kljub temu pa je bilo mogoče zaznati hudo travma-tiziranost reševalcev, tudi gasilcev in policistov. Iz vode soreševali svoje mrtve znance, prijatelje, kar je neprimerno boljobremenjujoče, kot je reševanje tujih oseb. V teh primerih po-stane intervencija osebna, krizni dogodek, torej ne več kritičnidogodek, saj se na tako smrt nikoli ne navadiš. Upoštevati pa jebilo potrebno, da so bili časovni presledki reševanja posamezne

Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič si je 18. septembra2008 skupaj z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra vLjubljani in vodstvom Nevrološke klinike ogledala Diagnostičnicenter na novi Nevrološki kliniki. Naprave v Centru (magnetnaresonanca, CT in aparat za radiologijo) so pripravljene in na-meščene. Po pridobljenem uporabnem dovoljenju, ki ga na mi-nistrstvu pričakujejo v septembru, bo Center lahko začel spreje-mati prve pacient.

ekipe absolutno prekoračeni. To pa še dodatno obremenjujočevpliva na reševalce.

Naša služba je opozorila, da je pri ekipah, ki so sodelovale prireševanju, mogoče pričakovati posttravmatske težave. Tako smoorganizirali psihološki debrifing za sodelujoče policiste in gasil-ce. Spoznavali smo njihove travmatiziranosti, težave, s katerimiso soočajo in ki nevarno preraščajo njihovo osebnostno zmoglji-vost, pri nekaterih pa se razvijajo znaki izgorelosti. Podobno iz-kušnjo sem doživela pri srečanju z našimi reševalci po težki pro-metni nesreči, v kateri je bilo večje število žrtev. Žal tudi UKCLJubljana nima razvite službe psihološke pomoči zdravstvenimdelavcem, ki se pri svojem delu vsak dan srečujejo s človeškimtrpljenjem, umiranjem, z delovno preobremenjenostjo. Ob vsemtem pa so tudi večkrat nemočni, da bi zmanjšali trpljenje bolni-kov. Eden od dnevnih stresov je na primer sporočanje bolniku,da je neozdravljivo bolan, ali pa staršem, da jim je umrl otrok.Posledica takih obremenitev je razvijajoči se delovni stres in patudi izgorelost.

Razvija se depresivnost, anksioznost zdravstvenih delavcev, mo-tnje spanja, stalna utrujenost in pri izgorelih zdravstvenih de-lavcih tudi brezosebnost in razdražljivost v odnosu do bolnikov,sodelavcev, lastne družine, tudi pogosti konflikti z bolniki, njiho-vimi svojci ter s sodelavci. To je pogosto pot do bolezni, absen-tizma in, žal, pri nekaterih tudi do zlorabe opojnih snovi.

Zato bi bilo smotrno, da vodstvo v ustanovi, kjer se zdra-vijo najzahtevnejši bolniki in kjer je zato pričakovati tudinajbolj stresno delo, organizira možnost psihološke podpo-re ob takih dogodkih. Saj ne gre za to, da bi bil tak zdrav-stveni delavec nesposoben za svoje delo, ampak za dejstvo,da je samo človek.

Ob nesreči na HE BlancaDr. Alenka Sever, spec. klinične psihologije, Nevrološka klinika, Služba za nevrorehabilitacijo

Diagnostični center na Nevrološki kliniki Služba za odnose z javnostmi


utrip UKC

Bolezni srca in žilja so v razvitem industrializiranem svetu,med njimi tudi v Sloveniji, eden glavnih vzrokov smrti.Vzrokov za te bolezni je več, med njimi zlasti: sladkornabolezen, kajenje, prevelika koncentracija holesterola indrugih maščob, debelost itd. Med temi pa je najpomemb-nejši visok krvni tlak – arterijska hipertenzija. Številne klinične raziskave potrjujejo, da uspešno zdravljenje hi-pertenzije – vzdrževanje krvnega tlaka (ciljni krvni tlak) pod140/90 mmHg - zmanjša tveganje za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni, kot tudi tveganje za smrt zaradi teh bolezni. V ve-čini primerov pa morajo bolniki z visokim krvnim tlakom živetizdravo in ob tem trajno jemati tudi zdravila. Izbira primernegazdravila ni enostavna, saj cilja ne predstavlja le ustrezen krvnitlak, ampak je ta čim manjše tveganje za razvoj srčno-žilnih bo-lezni. Rezultati kliničnih raziskav kažejo, da je kljub ustreznemuin primerljivemu znižanju krvnega tlaka z različnimi zdravili tve-ganje različno. Najpogostejši usodni srčno-žilni zapleti, povezani z visokim krv-nim tlakom, so: možganska kap, srčno mišični infarkt in ledvič-na prizadetost. Zato je pomembno vedeti, kakšen je krvi tlak vmožganih, kakšen je v aorti. Nekatere najnovejše raziskave sopokazale, da različna zdravila bolj znižujejo krvni tlak v velikihžilah kot v manjših. Vse kaže, da je večje znižanje krvnega tlakav velikih žilah ugodnejše za bolnika, tveganje pa je manjše.Zaradi teh ugotovitev je v ESC/ISC Smernicah za zdravljenje hi-pertenzije (evropske smernice) in tudi v Slovenskih smernicah zazdravljanje arterijske hipertenzije kot diagnostična metodaomenjeno merjenje pulznega vala. S to neinvazivno metododobimo podatke o krvnem tlaku v velikih žilah in posredno po-datke o morebitni prizadetosti žil zaradi visokega krvnega tlaka. Na KO za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana upora-bljamo ustrezen aparat (SphygmoCor), ki temelji na aplana-cijski tonometriji. Preiskovalno sondo postavimo nad preiskova-no žilo, ki utripa, in na povsem neinvaziven in neboleč način po-snamemo posamezne utripe, ki jih grafično predstavimo kot pul-

zni val. Prof. dr. Rok Acceto, dr. med., predstojnik KO za hiperten-zijo Interne klinike, je povedal: »Zdravnik, ki je oborožen s takimipodatki, se lahko utemeljeno odloči za zdravljenje z enim ali dru-gim zdravilom, za katerega ve, da v večji ali manjši meri znižujekrvni tlak v aorti. Torej ni edina številka, ki jo uporabljamo prizdravljenju in kontroli zdravljenja, krvni tlak, izmerjen na klasičennačin, z manšeto na nadlahti, ampak ocenjeni krvni tlak v aorti.Drug pomemben podatek, ki ga dobimo s preiskavo, pa je hitrostširjenja pulznega vala, ki je povezana s spremembami velikih žil.Če arterijska hipertenzija traja že dalj časa, se žile, ki so izpostav-ljene temu visokemu krvnemu tlaku, bolezensko spremenijo. Nač-in zdravljenja je zato lahko različen in bolj uspešen«.Preiskave ne uporabljamo namesto klasičnega merjenja krvnegatlaka. Pri manjšem številu bolnikov, pri katerih nikakor ne uspe-mo doseči ustrezne kontrole krvnega tlaka, in pri tistih z velikimtveganjem za srčno-žilne bolezni in zaplete, pa je preiskava ne-dvomno koristna.

Fizioterapevti Inštituta za medicinsko rehabilitacijo v Univerzi-tetnem kliničnem centru Ljubljana so 8. septembra praznovalimednarodni dan fizioterapevtov kot spomin na dan prvega za-sedanja skupščine WCPT leta 1951 (Svetovno združenje za fizi-oterapijo - World Confederation for Physical therapy).

Tema, ki so jo fizioterapevti obeležili letos, je bila GIBANJE ZAZDRAVJE. Zato so ta dan tudi fizioterapevti s pomočjo zdrav-stveno-vzgojne vsebine spodbujali zaposlene in jim dajali na-potke za zdrav način življenja. Vsako delo izzove večjo alimanjšo utrujenost, zato potrebujemo počitek, da lahko znovaopravljamo naloge. Seveda pa ni vseeno, kakšen je ta počitek.

Med aktivnim odmorom si utrujeni del telesa hitreje opomore,zmanjša se psihična napetost. Nikar se ga ne izogibajmo, saj nasnavaja na zdrav način življenja.

Milena Klopčič, vodja fizioterapevtov IMR v UKC Ljubljana, je po-vedala: “Aktivni odmor pomeni, da delamo tisto, kar ni obvezno,nas razvedri ter sprosti. Pomeni telesno in duševno osvežitevmed delom in tudi razvedrilo, oddih in počitek. Prav aktivniodmor je tudi vzrok za manjšo odsotnost z dela zaradi bolezni kost-no- mišičnega sistema.« Tudi v UKC Ljubljana ponekod že izvaja-jo kratke programe aktivnega odmora za zaposlene.

Diagnostična metoda merjenja pulznega valaSlužba za odnose z javnostmi

Gibanje za zdravjeSlužba za odnose z javnostmi


koristno

Polona M. L. Wallas

Začimbe za čajSte kdaj pomislili, da bi skuhali čaj iz začimb iz vaše kuhi-nje? Jesen je kot nalašč za zavijanje v toplejše puloverje terkuhanje toplih čajev. Če ste pripravljeni na nove okuse, vamtokrat ponujamo tri dišavnice: timijan, origano in baziliko.

TimijanTimijan je večletna zelnata rastlina. Raste kot polgrmiček, najpo-gosteje pa v obliki blazinic ali preprog. Cveti od maja do septem-bra. Ima rahlo citronast vonj, je močno aromatična in grenkegaokusa. Raste na suhih in sončnih mestih, travnikih, vrtovih, gozd-nih goličavah, nabrežinah. Materina dušica je skupaj z vrtnim ti-mijanom zelo znano zelišče že iz antike. Povezana je z mnogimimističnimi obredi. Na Škotskem so pili čaj iz ene od različic divjematerine dušice, in sicer za pogum pred bitkami in za odvračanjezlih duhov. Zaradi razkuževalnega delovanja in prijetnega vonjaso jo nosili pripeto na obleko ter jo uporabljali za posipanje poprostorih.Za čaj porabljamo sveže ali suho cvetoče zelišče, naredimo popa-rek ter čaj spijemo. Znano je, da je učinkovito sredstvo pri vnetjuprsnega koša in lajša bronhitis, oslovski kašelj in vnetje poprsnice.Poparek lahko jemljemo pri blažjih vnetjih grla in prsnega koša,sveže liste pa žvečimo za pomoč pri vnetem grlu.

Origano Grki so mu dali vzdevek »gorsko veselje«, Slovenci pa to zelišče boljpoznamo pod imenom »dobra misel«. Origano je sorodnik majaro-

na in materine dušice. Marsikje raste divje, brez težav ga gojimona vrtovih in v lončkih. Kot začimbo uporabljamo sveže ali po-sušene osmukane lističe, vršičke in cvetove. Origano ima prijeten,sladkoben vonj in okus. Dobra misel vsebuje dišavno olje, katerega glavna sestavina je ti-mol, ki daje močan, aromatičen okus, uporabljajo pa ga tudi vzdravilstvu. Rastlina je bogata z železom, magnezijem, omega trimaščobami, vitaminoma A in C, vsebuje pa tudi veliko grenčin. Čajiz dobre misli je učinkovit pri prehladu, želodčnih krčih, napihova-nju (zato je posebej primeren pri jedeh iz fižola), blaži kašelj inznižuje telesno temperaturo.

BazilikaBaziliko verjetno dobro poznate, morda imate na okenski policicelo kakšen lonček z njo. Mnogi kuharji jo imenujejo kar “kraljicazelišč”, brez nje pa si italijanske kuhinje ne moremo predstavljati,saj je bazilika v njihovih jedeh prisotna prav povsod. Bazilika jenajbolj aromatična sveža, posušena pa nam prav pride v vseh le-tnih časih. Nepogrešljiva je v kuhinji, jedem jo dodamo čisto nakoncu, ko so že kuhane. Najbolj znana omaka iz bazilike je slavnipesto. Bazilika je nepogrešljiva sestavina paradižnikove omake. Čebaziliko pripravimo kot čaj, deluje pomirjajoče na živčevje. Poma-ga tudi pri prehladih, saj uravnava potenje in pomaga pri kašlju.

BoženinepalačinkeBralci ste nas opozorili, da v prispevku - pogo-voru z gospo Boženo Krušič- v avgustovskištevilki internega glasila ni bilo fotografije ra-znobarvnih palačink. Napako popravljamo inobjavljamo fotografijo slastnih palačink.


izlet


SnežnikNaša vodnica Jožica je izbrala pot, ki jemanj znana, zato bom napisala nekajbesed o tej poti, saj tisto iz Ilirske Bistri-ce verjetno pozna veliko ljubiteljev spre-hodov po naših gorah. Vzpon na Snežnikje namreč tako nezahteven, da mu lahkorečemo kar malo daljši sprehod. Sevedaz ustrezno pohodniško oziroma planin-sko opremo. Nujna je dobra obutev (pla-ninski čevlji), priporočljive pa so tudi po-hodne palice. Malica skorajda ni potreb-na, saj je na vrhu koča, kjer poskrbijo zaobiskovalce.

Pohod smo štiri ženske začele s kavico vCerknici, kjer je še ena redkih slaščičarn(vsepovsod po Sloveniji so bolj v modirazni bari ipd…). Selim postreže dobrokavo in dogovor o pohodu je nujnastvar.

Potem smo se po asfaltu pripeljale dogradu Snežnik, ki je že sam po sebi zani-miv za prijeten izlet, še posebej zdaj, koje obnovljen. Pot smo nadaljevale poodlično vzdrževani makadamski cesti.Oznake niso najboljše. Nikar ne iščite ta-ble z napisom Snežnik, ampak tisto, nakateri piše Mašun. Zavijajte vedno levo,samo na koncu enkrat desno. Mogočevam bo tako uspelo, da se boste skoziLeskovo dolino pripeljali do Gašperjeve-ga hriba, kjer ob cesti parkirajte inpoiščite pot na Snežnik.

Najprej vas bo pot vodila skozi gozd, na-to pa po travnatem področju do nizkihgrmičastih borovcev, kjer vse diši pocveticah in po eteričnih oljih. Prav opoj-no!

Vsepovsod cvetice in toliko planik, kotjih nisem videla še nikoli nikjer. Snežnik

je znan po različnih redkih cveticah, kotso dinarska smiljka, travnolistna vrčica,kranjska trinija, lepničevolistni grinta-vec, planinski pelin in še katera. Čaka vasmanj kot dve uri zmerne hoje z velikopostankov, saj so drevesa ob poti takozanimivih oblik, da si zaslužijo malodaljši ogled. Tudi razgledne točke ob po-ti kar kličejo po postanku.Tik pred vrhom je pot skalnata. Po kame-nju je potrebna malo večja previdnost,še posebej, ko se spuščaš navzdol.

Čeprav je bilo lepo sončno vreme, tokratzaradi meglic nismo videle morja in botreba pohod ponoviti. Ampak verjetnopo drugi (bolj obljudeni) smeri iz IlirskeBistrice, saj smo se tri bolj mestne srajce

malo zamislile, ko nam je vodička poka-zala razrito travo ob poti, kjer je medvediskal mravlje in je bil dobro viden tudiodtis njegove tace na zemlji … Kasnejesmo izvedele, da smo bile po poti takoosamljene prav zato, ker se planinci izo-gibajo te prelepe poti ravno zaradi me-dvedov …

Čaj v koči je bil odličen, a skrivnostnioskrbnik ni povedal, katera rožica ga na-redi boljšega od drugih čajev …Tudi jotaz ali brez je teknila. Pot navzdol pa je mi-nila, kot bi mignil.

Vzpon na 1796 metrov visok Snežnik, kisodi v Dinarsko sredogorje toplo pripo-ročam.

Najlažji dostop na Snežnik je menda skozi Ilirsko Bistrico in čez Sviščake. Ker sem si že dolgo želela na ta vrh,saj sem veliko slišala o prelepih cveticah in razgledu vse do Jadranskega morja, sem zadnjo soboto v avgustukončno našla čas, lepo vreme in dobro družbo. Izlet ali vzpon na Snežnik pa je primeren v vseh letnih časih.

Foto

: Jo

žica

Mlin

ar


preberite

Kaj menijo o nasKlinični oddelek za nevrokirurgijo Bolniki iz sobe št. 12 se s tem pismom zahvaljujemo za vrhun-sko oskrbo celotni ekipi Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo.S svojo profesionalnostjo, z visokim delovnim elanom, občut-kom za naše posebne zahteve in želje ter dobronamernim smi-slom za humor ste dokazali svojo vrhunsko profesionalnost, kije potrebna za velike dosežke.Zaradi vas nam je bilo, kljub težkim operacijam, prijetno in vča-sih celo zabavno. Zato še enkrat zahvala in pohvala vsem zdrav-nikom, fizioterapevtom, sestram, » bratom », gospodinjam,spremljevalkam in čistilkam.Posebna zahvala gre dr. Matosu, saj se je stalno zanimal za bolni-ke, bil je izjemno potrpežljivo ter je izčrpno razlagal pooperativneprobleme. In pa seveda » Magnifico » Fabio, ki nas je s svojo ener-gijo, znanjem in » know – howom » naučila na novo živeti. Bivanje v KC nam bo ostalo v lepem spominu.Hvala lepa vsem!

Pacienti: Š.J., M.L., Š.V., A. Š.

ZahvalaV nedeljo, 7.6.2008, so reševalci ( g.Vidmar, g.Hribšek ) in urgent-na zdravnica ( dr. Oblakova ) v Šiški nudili prvo pomoč našemumožu in očetu Milanu Šobatu, ki je le z njihovo pomočjo še pra-vočasno prispel v Urgentni blok UKC-ja v IPP, kjer so mu zapo-sleni na oddelku in dežurna zdravnica oddelka KIIM - dr. Gorju-pova - nudili dolgotrajno oživljanje. Po 40-minutnem oživljanjuin hitrih ter pravilnih odločitvah in posegih so ga odpeljali v KI-IM, kjer je ostal še nadaljnjih 5 dni kot bolnik dr. Zormanove. Kas-neje so ga premestili na intenzivni oddelek Kliničnega oddelkaza žilne bolezni, kje je nad njim budno bedela medicinska sestraMira, prav tako pa ostali člani ekipe intenzivne terapije.

Vsem omenjenim in njihovim sodelavcem se iskreno zahvaljuje-mo za vso nudeno pomoč. Še posebej se zahvaljujemo reševal-cema g. Vidmarju in g. Hribšku za razumevanje in pomoč takopacientu kot svojcem, dr. Oblakovi, ki si je po uspešnem oživlja-nju vzela čas tudi za svojce in jim s svojim znanjem in sočutno-stjo priskočila na pomoč, dr. Gorjupovi, ki ni obupala med dol-gotrajnim oživljanjem, dr. Zormanovi za strokovnost in razume-vanje svojcev, sestrskemu timu na KOŽB, predvsem medicinskisestri Miri za potrpežljivost, strokovnost in vzpodbudo bolnikuin svojcem ter vsem ostalim, ki so pripomogli k sreči družineŠobat.

Iskrena hvala in lep pozdrav,Družina Šobat

Klinični oddelek za hipertenzijoIzraziti želim svojo hvaležnost vsem, ki so pomagali pri zdravlje-nju moje matere Jožefe Knežević, ki je bila 1.8.2008 sprejeta naurgenco. Po visoko profesionalni obdelavi je bila premeščena vKO za hipertenzijo bolnišnice v Šiški.Posebej me je prevzelo delo, visoka profesionalnost in zagna-nost treh mladih ljudi, in sicer Enesa Čajiča, Gabi Paul in Kle-mentine Kumer. Z mojo soprogo sva jih spremljala od petka doponedeljka zjutraj in sva občudovala njihovo profesionalnost inpredanost njihovemu delu. Vedno med pacienti, vedno na raz-polago za njihove zahteve, razumevajoči, potrpežljivi…Prepričana sva, da je okrevanje naše matere, razen znanjazdravnikov, rezultat njihovega izjemnega dela.Zato bi Vam bil hvaležen, če bi tem mladim ljudem izrazili vsomojo hvaležnost in jim čestitali za njihovo izjemno delo. Prosim,da izraze moje hvaležnosti posredujete tudi vsem zdravnikom, kiso bili dežurni v tem obdobju in so poskrbeli, da se je zdravstve-no stanje moje matere toliko izboljšalo. Lep pozdrav,

Prof.dr. Mladen KneževićSveučilište u Zagrebu

Klinični oddelek za urologijoPodpisani L. M. iz Ljubljane sem se od 1. do 18. 7. 2008 zdravilna vašem Kliničnem oddelku za urologijo pri prof. dr. Kmetcu.Rad bi se zahvalil zlasti prof. dr. Kmetcu, ki me je operiral inzdravil. Želim se zahvaliti celotnemu osebju KO za urologijo, posebno šemedicinskim sestram, medicinskim tehnikom in vsem, ki so so-delovali pri mojem zdravljenju in negi na oddelku.Posebno se želim zahvaliti medicinskim sestram, medicinskimtehnikom intenzivnega oddelka, ki so me negovali in so bili ze-lo prijazni.Lep pozdrav,

L. M.

Klinični oddelek za reprodukcijoZelo bi rada pohvalila medicinsko sestro, ki je bila dežurna danpo moji operaciji (imela je dolge svetle lase). Kadar si jo potre-boval, je bila že poleg in ti pomagala. Bila je kot naš angel z zla-timi lasmi, ki nas varuje.

Še enkrat bi se dr. Martini Ribič zahvalila za vse, kar je storila, zanjen odnos do pacientke, ki je 1 A + . Zahvalila pa bi se tudi nje-ni ekipi. Vsi ste bili super.

Hvaležna pacientka K.S.


preberite

Polona M. L. Wallas

Darja Rojec: Pa jo imam

Redke so knjige, ki s svojo resnično zgodbo sploh lah-ko še presenetijo. Vendar obstajajo izjeme. Darja Ro-jec, zelo aktivna članica Europe Donne, je o svojemprvem raku napisala knjigo z naslovom PA JO IMAM,ki je izšla letošnje poletje.

Njena izpoved je pretresljiva, saj ji je rak ponudil življenjskošolanje za preživetje v najtežjih psihičnih in fizičnih pogojih. Vknjigi opisuje svojo borbo za življenje vseh šest mesecev, ki jih jepreživela v bolnišnici. Morda jo je pri življenju obdržala zgolj la-stna močna volja, morda je bila to sreča ali pa so bili ljudje, ki sos svojo strokovnostjo prispevali k njenemu okrevanju. Darja Ro-jec je junakinja današnjega časa, saj zaradi te izkušnje danes bo-lje živi. Ko pa ji je plastični kirurg dr. Ahčan lanskega avgustanaredil novo dojko in ji vrnil, kar ji je rak odvzel, se ji je življe-nje zazdelo nekaj najlepšega na tem svetu. Knjigo priporočamovsem, ki zbolijo za rakom, pa tudi vsem zdravstvenim delavcev,ki bodo lahko prebrali izkušnjo naše pacientke.

Knjigo je izdala Europa Donna, slovensko združenje za boj protiraku dojk, založilo jo je podjetje Delo Revije, d.d. , stane pa 10evrov. Ves denar od prodaje bo namenila za pomoč pri nabavikakšnega dodatka na KO PREKO. Naročite jo lahko pri EuropiDonni, in sicer na tel.: 01 231 21 01.

Združenje atletskih veteranov Velike Britanije

Datum: 9. 8. 2008

Edvard Šega, EVACS 2008Dragi Edvard,

Pišem vam v imenu britanskih tekmovalcev, da bi se zahvalila vam in vašemu prizadevnemu organizacijskemu odboru,

ker ste pripravili tako čudovito evropsko veteransko prvenstvo. Prosimo, da prenesete našo zahvalo predvsem

reševalcem, ekipi za prvo pomoč in bolnišnici, v kateri so tako lepo poskrbeli za našo tekmovalko, ki je ne-

nadoma zbolela.Vseh naših 333 atletov in njihove družine so se že vrnili domov, ne le z odličji, ampak tudi s prijetnimi spomini na

vaše lepo mesto.

Iskrena hvala za dobro opravljeno delo.S spoštovanjem,

Bridget Cushenčastna tajnica združenja


preberite


Venski pristopi, odvzemi krvi in dajanje zdravil

Prof. dr. Mirta Koželjj, dr. med.

Ehokardiografija

Knjiga z naslovom Venski pristopi, odvzemi krvi indajanje zdravil avtoric Janje Šmitek in AlenkeKrist je nastala, da bi poenotila strokovne smerni-ce za izvajanje medicinsko-tehničnih posegov, skaterimi »vstopamo v pacientovo telo«. Ima desetpoglavij, ki obsegajo teoretične vsebine oziromaznanja z različnih strokovnih področij, ki se nepo-sredno povezujejo s praktičnim izvajanjem pose-gov. Ima standardizirane opise dela, kjer je po ko-rakih razloženo izvajanje posegov, ki sodijo v posa-mezni sklop. Medicinske sestre tako pridobijo po-trebno širino znanj za kakovostno izvedbo pose-gov, seznanijo pa se tudi z odgovornostmi, ki pre-segajo zgolj tehnično izvajanje. Vsebine v knjigi sostrokovno pregledali različni strokovnjaki v zdrav-stveni negi in sledijo kriterijem kakovosti doma inv svetu. Potrdil jih je tudi Strokovni svet zdravstve-

ne nege UKC Ljubljana. Alenka Krist, pomočnicaglavne medicinske sestre UKC Ljubljana za področ-je izobraževanja, je ob predstavitvi knjige poudari-la: »Priročnik vključuje marsikatero delovno iz-kušnjo, za katero se je pokazalo, da ima širšo, ne leosebno strokovno vrednost. V tem pogledu je pri-ročnik prvi v našem prostoru, ki je napisan »iz prak-se in za prakso«. Uporabljati ga je mogoče kot uč-benik v zdravstvenih šolah, kjer se študenti šelesrečujejo s strokovnim znanjem, ali kot priročnik vdelovnih sredinah, ki jim sledenje sodobnim stro-kovnim standardom in zagotavljanje kakovosti vpraksi predstavljata skupinski ali osebni izziv.« Knji-ga je opremljena s fotografijami in skicami ter ima250 strani. Naročite jo lahko na elektronski naslov:[email protected](cena 30 evrov).

Ehokardiografija je nepogrešljiva preiskovalna metoda, ki že dolgo nipomembna samo v kardiologiji, pač pa tudi v kardiokirurgiji in v in-tenzivnih enotah internističnih in kirurških strok. Skoraj si ne moremopredstavljati zdravljenja bolnika z boleznijo srca brez ehokardiograf-ske preiskave. Zaradi široke uporabe je znanje ehokardiografije neob-hodno potrebno ne samo za kardiologe, pač pa tudi za velik del inter-nistov, anesteziologov in kardiokirurgov. S to knjigo želimo poenotitiznanje ehokardiografije pri nas in jo namenjamo specializantom inspecialistom omenjenih medicinskih strok, ki potrebujejo ehokardio-grafijo pri vsakodnevnem delu, pa tudi podiplomskim študentom, ki jonameravajo uporabiti kot metodo pri svojem raziskovalnem delu.Knjiga Ehokardiografija zajema besedilni del in zgoščenko. Besedilnidel lahko razdelimo na splošni in posebni. K splošnemu delu spadajopoglavja o temeljih ultrazvoka, ehokardiografskih tehnikah, pristopihin presekih. Poglavje o indikacijah za ehokardiografijo tvori most k po-sebnemu delu, v katerem obravnavamo ehokardiografijo pri vseh ve-čjih skupinah bolezni srca. Zdelo se nam je pomembno, da s posebnimpoglavjem osvetlimo pristop k bolniku s prirojenimi srčnimi napakamiin k bolniku z nujnim internistističnim obolenjem. Urednika knjige sta:prof. dr. Mirta Koželj, dr. med. in prof. dr. Dušan Štajer, dr. med. Posa-mezna poglavja so poleg njiju pisali še priznani strokovnjaki s področ-ja kardiologije: Vojka Gorjup, doc. dr. Tatjana Lejko – Zupanc, asist.mag. Hugon Možina, prof. dr. Tomaž Podnar, asist. dr. Katja Prokšelj in

asist. dr. Martin Tretjak.Strokovna recenzenta stabila prof. dr. Nikša Drinkovićin prof. dr. Peter Rakovec.Predgovor h knjigi je napi-sala prof. dr. Andreja Koci-jančič, rektorica Univerze vLjubljani. Tehnični urednikje Blaž Mrevlje, dr. med. Uč-benik je izdalo Slovenskomedicinsko društvo. Ker jeehokardiografija slikovnapreiskovalna metoda, sopoglavja opremljena s 308slikami iz zbirk avtorjev.Ehokardiografija je dinami-čna metoda, ki pokaže vsosvojo diagnostično vrednost v gibajoči sliki. To je bil razlog, da smo seodločili besedilnemu delu dodati še zgoščenko z 194 video posnetki. Vbesedilu so označeni video posnetki, tako da si jih bralec lahko ogle-da sproti. Vsak video je tudi kratko komentiran. Slike in video posnet-ki so izbrani iz videotek avtorjev. Knjigo lahko naročite na email na-slov Slovenskega medicinskega društva: [email protected]


anketa


Kako ste zadovoljni s prevedbo?

Doc. dr. Janez Primožič, dr. med., svetnik, predstojnik Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in in-tenzivno terapijo Kirurške klinike:»Še vedno se spominjam predzadnje prevedbe plač, ki je potekala okoli leta 1980 in je med zaposlenimi pov-zročila veliko nezadovoljstva. Takrat se je pritožila polovica zaposlenih na kirurgiji. Približno pol leta je tra-jalo, da so bile rešene vse pritožbe in se je nezadovoljstvo poleglo. V zvezi z mojo sedanjo prevedbo nimampripomb, saj se nisem poglabljal v vse podrobnosti aneksa. Zadovoljen sem, da je vodstvo rešilo problem, kije nastal, ker je bilo vodenje kliničnih oddelkov premalo ovrednoteno. Vendar je to obrobno vprašanje. Glav-na težava je podvrednoteno delo zdravstvenih tehnikov in tehnic v enotah za intenzivno terapijo UKC. Po-sebej je potrebno v tej skupini dodatno nagraditi prav tiste, ki delajo v najbolj zahtevnih intenzivnih enotahUKC, ki jih je Slovensko združenje za intenzivno medicino uvrstilo v kategorijo A.”

Dr. Jože Bertole, dr. med., poslovni direktor Ginekološke klinike:"Opravljam delo poslovnega direktorja, v manjšem obsegu pa tudi delo zdravnika specialista. Ugotavljam, daje moja nova plača sicer nekoliko višja, vendar bi bila v primeru, če bi opravljal samo delo zdravnika , boljša.Veliko na slabšem so moji kolegi, poslovni direktorji, ki niso zdravniki. Poslovni direktorji so namreč v novemplačnem sistemu še bolj podcenjeni, čeprav imajo v skladu s statutom veliko odgovornost. Sprašujem se, kdobo v prihodnje še pripravljen delati na delovnem mestu poslovnega direktorja, če vodstvu UKC ne bo uspe-lo doseči uvrstitve poslovnih direktorjev v primernejši razred, za kar si sicer prizadeva.”

Brigita Mali:»Opravljam delo pisarniške referentke, po novem plačilnem sistemu zdravstvenega administratorja V. Ko semprejela plačo za mesec avgust 2008, je bila ta nekoliko višja kot za julij 2008, razlog pa je bil poračun razli-ke za maj, junij in julij. Težko rečem, ali se mi je plača povečala ali zmanjšala, saj bo realni podatek primer-ljiv šele z izplačilom septembrske plače, v kateri ne bodo zajeti poračuni. Moje mnenje je, da je šlo zgolj zaprevedbo iz starega v nov plačni sistem.«

Blanka Pust, dipl. m. s., Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja:"Kar zadeva zakonsko podlago, je moja prevedba pravilna. Ne morem pa se strinjati s tem, da sprejeti doku-menti ne omogočajo, da bi mi upoštevali napredovanja, ki sem jih pridobila, ko še nisem končala šolanja inpostala diplomirana medicinska sestra. Hodila sem na izobraževanja skupaj z diplomiranimi medicinskimisestrami in pridobila enaka znanja. Zdaj pa imam plačo kot začetnica, ker sem diplomirala šele pred enimletom. Torej pričakujem, da se bodo pravila spremenila tako, da bodo upoštevana vsa moja napredovanja,katerih rezultat je tudi moje znanje oziroma usposobljenost."

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je bil sprejet že v letu 2007, dopolnjen pa v letošnjem letu. V avgu-stu smo zaposleni prejeli anekse k pogodbi o zaposlitvi. Posameznike iz različnih poklicnih skupin smo pov-prašali, kako so zadovoljni s prevedbo.


razvedrilo

Križanka

Vse več vaših najljubših izdelkov že v novi preobleki!

Hvala zaposlenim, ki uvajajo izboljšave - kclj.si · 4 Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega...

Documents

Transcript of Hvala zaposlenim, ki uvajajo izboljšave - kclj.si · 4 Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega...