GOSPODARSKO PRAVOGOSPODARSKO PRAVO

mag. Davor Mandičmag. Davor Mandič

Pacta sund servanda

PRAVO IN DRUGA POMEMBNA PRAVO IN DRUGA POMEMBNA DRUŽBENA PRAVILADRUŽBENA PRAVILA

POJEM PRAVAPOJEM PRAVA

• Pravo je skupek družbenih pravil, s katerimi na organiziran in prisilen način urejamo temeljna razmerja v družbi.

• Pravo usmerja človekovo obnašanje in omejuje njegovo svobodo.

• Spoštovanje družbenih pravil je odvisno od človekove volje in zavesti.

TEORIJA PRAVATEORIJA PRAVA

PRAVNO PRAVILOPRAVNO PRAVILO

• Pravna norma oziroma pravno pravilo zavezuje k določenem družbenem vedenju in ravnanju. Pove, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v družbenih razmerjih.

ZGRADBA PRAVNEGA PRAVILAZGRADBA PRAVNEGA PRAVILA

1) HIPOTEZA (določa okoliščine, v katerih je potrebno ravnati po dispoziciji).

2) DISPOZICIJA (določa ravnanje subjektov)• zapovedujoča (dolžnosti plačevanja davkov, obveznost

vojaščine, dolžnost pričanja …),• prepovedujoča (prepoved nekomu vzeti življenje drugemu,

prepoved pranja denarja…),• c) pooblaščajoča (nekomu nekaj dovoljujejo – nas

pooblaščajo – npr. pooblastilo, da upnik lahko toži dolžnika).3) SANKCIJA (določa ukrepe, če naslovljenec ne ravna v

skladu z dispozicijo, ko bi glede na okoliščine moral).

VRSTE SANKCIJVRSTE SANKCIJA) KAZENSKE SANKCIJE: Kazni - zaporna kazen, kot najstrožja: - denarna sankcija – denarna kazen, - prepoved vožnje motornega vozila - izgon tujca iz države

OPOZORILNE SANKCIJE - pogojna obsodba – največkrat, - pogojna obsodba z varstvenim nadzorom, - sodni opomin – izjemoma.

VARNOSTNI UKREP - odvzem vozniškega dovoljenja - prepoved opravljanja poklica -obvezno zdravljenje v psihiatričnih bolnišnicah … VZGOJNI UKREPI - ukor - oddaje v prevzgojni dom

B) SANKCIJE ZA PREKRŠKE - MILEJŠE KRŠITVE: - denarna kazen, - zapor do 30 dni - izjemoma zapor do 60 dni (hujše kršitve jrm - varnostni ukrepi (prepoved vožnje, odstranitev tujca iz države)

PRAKTIČNI PRIMERPRAKTIČNI PRIMER Označitev oseb pri delu in pri izvajanju

izrednega prevoza na cesti 8. člen(1) Osebe, ki izvajajo gradbena, vzdrževalna ali

druga dela na cestah, ki niso popolnoma zaprte za promet vozil, in osebe, ki pri izrednih prevozih opravljajonaloge na cesti zunaj vozila, morajo nositi oblačila živo oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ki so dobro vidna tudi z večje razdalje.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

PRAKTIČNI ZGLEDPRAKTIČNI ZGLED

DRUŽBA MORA PRI SVOJEM POSLOVANJU UPORABLJATI FIRMO V OBLIKI, V KAKŠNI JE

VPISANA V REGISTER (čl. 19.1 ZGD).Z DENARNO KAZNIJO OD 5. DO 15. MIO SIT SE

ZA GOSPODARSKI PRESTOPEK KAZNUJE DRUŽBA, ČE PRI SVOJEM POSLOVANJU NE

UPORABLJA FIRME V OBLIKI, KOT JE VPISANA V REGISTER (čl. 570.1.2 ZGD).

HIPOTEZA

DISPOZICIJA

SANKCIJA

VRSTE PRAVNIH PRAVILVRSTE PRAVNIH PRAVIL

Abstraktne - glede na primer - KonkretneSplošne – na koga se nanaša - Posamične

Abstraktna – se nanaša na nek v naprej namišljeni primer (npr. kdor se ukvarja s pranjem denarja – že v naprej predvidimo, da bo to nekdo storil).

Splošna - se nanaša na neindentificirane (neimenovane) subjekte (npr. delavec, dijak, uradna oseba, učitelj).

Posamična – se nanaša na individualno osebo.Konkretna – se nanaša na konkreten primer.

ZGLEDZGLED

(1) Voznik, ki hoče peljati mimo udeleženca cestnega prometa, vozila, objekta ali ovire na vozišču, sme to storiti po levi ali desni strani, če ima dovolj prostora, pri čemer ne sme ovirati udeležencev cestnega prometa, ki vozijo oziroma prihajajo z nasprotne smeri. Če mora pri tem spremeniti smer vožnje, mora paziti na promet za seboj in spremembo smeri nakazati s predpisanim znakom.

(7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

VRSTE PRAVNIH PRAVILVRSTE PRAVNIH PRAVIL

- kogentne (ius cogens) ,- dispozitivne,- striktne (jasne in nedvoumne),- elastične (npr. razumen rok za sodbo).

PRAVNA NAČELAPRAVNA NAČELA

• Pravno pravilo izraža tip vedenja in ravnanja, pravno načelo pa posreduje le vrednostno merilo (npr. vestnost, poštenost). Pravna načela usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil.

• V širšem pomenu uvrščamo med pravna načela tudi vodila, kot so načela ustavnosti in zakonitosti.

PRAVNA RAZMERJAPRAVNA RAZMERJA

- Pravno razmerje je razmerje, ki je pravno urejeno. - Družbeno razmerje je pravno urejeno, če so določene

pravice in obveznosti subjektov tega razmerja- Subjekti vstopajo v pravna razmerja iz različnih vzrokov,

najpogosteje zaradi zadovoljevanja svojih potreb. - Bistvene sestavine pravnega razmerja so:- pravni subjekti,- pravice in obveznosti (vsebina pravnega razmerja),- predmet pravnega razmerja.

PRAVNI SUBJEKTPRAVNI SUBJEKT

S pojmom pravni subjekt označujemo nosilca pravic, obveznosti in pravnih razmerij.

Pravni subjekt je: -fizična oseba (človek), - pravna oseba (določene družbene tvorbe -

združbe oseb, organizacije) (načelo NUMERUS CLAUSUS).

FIZIČNA OSEBAFIZIČNA OSEBA

• človek, vsak posmezik, v tujem pravu naravna oseba, v procesnem pravu jo imenujemo stranka.

• Ima osebno sposobnost, ki jo sestavljata pravna in voljna sposobnost.

FIZIČNA OSEBA IN SPOSOBNOSTFIZIČNA OSEBA IN SPOSOBNOST

PRAVNA SPOSOBNOSTPRAVNA SPOSOBNOST

• sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti (pravno dovoljenih)

• pridobi se z rojstvom, posebnosti nasciturus (dedna pravica, pravica do povračila škode), preneha s smrtjo

• splošna pravna sposobnost (osebi ni potrebno izpolnjevati nobenega pogoja, da postane nosilec določenih pravic in obveznosti

• posebna pravna sposobnost (oseba mora izpolnjevati določene pogoje (oporočna, dedna sposobnost)

• kako in ali bo subjekt pridobil pravice in obveznosti je odvisno od voljne sposobnosti

VOLJNA SPOSOBNOSTVOLJNA SPOSOBNOST

• ločimo poslovno in deliktno sposobnost• poslovna sposobnost je sposobnost z lastno voljo

vstopati v pravna razmerja, sprejemati pravice in obveznosti in odgovarjati za posledice svojih dejanj (popolna in delna sposobnost)

• deliktna sposobnost (sposobnosz za nedopustna (protipravna dejanja), v civilnem pravu sposobnost za škodno ravnanje in odškodninsko odgovornost

PRAVNA OSEBAPRAVNA OSEBA

• umetna tvorba• elementi pravne osebe so personalni in stvarni

substrat, organizacija in organi ter namen pravne osebe

• pravna oseba obstaja v dveh oblikah in sicer kot združenje oseb (universitas personarum) in kot namensko premoženje (universitas bonarum).

• glede na sistem prava ločimo pravne osebe javnega in zasebnega prava.

PRAVNA SPOSOBNOST PRAVNIH PRAVNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEBOSEB

• ne more biti nosilec določenih pravic, ki jih lahko imajo samo fizične osebe

• pravne osebe zasebnega prava imajo posebno pravno sposobnost

• funcionalno opredeljena (vezana na namen)• teorija ULTRA VIRES

POSLOVNA I DELIKTNA POSLOVNA I DELIKTNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEBSPOSOBNOST PRAVNIH OSEB

• pravne osebe nimajo poslovne sposobnosti• Pravna oseba pa ima polno deliktno

sposobnost, kar pomeni, da odgovarja za ravnanja posameznikov, ko delujejo za pravno osebo.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI V PRAVICE IN OBVEZNOSTI V PRAVNEM RAZMERJUPRAVNEM RAZMERJU

• Osrednja prvina pravice je možnost, da pravni subjekt na določen način ravna (facultas agendi).

• Vsebovana je v abstraktni in splošni pravni normi. • Pravni subjekt lahko na ta način zadovoljuje svoje

interese, seveda pa morajo biti ti v skladu z pravom v konkretni družbi.

• Možnost ravnanja (aktivnega, pasivnega) je pravno zavarovana.

DELITEV PRAVICDELITEV PRAVIC

• Abstraktna pravica je sestavljena iz splošne in abstraktne pravne norme in vsebuje enega ali več upravičenj. Konkretna pravica izvira iz abstraktnega upravičanje, ki daje subjekto možnost ravnanja (facultas agendi).

• Absolutne so tiste, ki učinkujejo zoper vsakogar (ergo omnes), realativne pa učinkujejo le med osebami znotraj razmerja (inter partes).

• Za premoženjske pravice je značilno, da dajejo določeno premoženjsko korist, ki se da izraziti v denarju. Nepremoženjske pravice dajejo nepremoženjske koristi.

PREDMET PRAVNEGA RAZMERJAPREDMET PRAVNEGA RAZMERJA

• Predmet pravnega razmerja lahko opredelimo kot vzrok ali namen, zaradi katerega pravni subjekti vstopajo v konkretna pravna razmerja.

• Predmet obligacijskega razmerja je izpolnitveno ravnanje.

• V gospodarskih družbah je temeljni namen ustvarjanje materilanih in drugih dobrin ter ustvarjanje dobička.

• Temeljni namen razmerja med starši in otroci je doseči primerno vzgojo.

PRAVNI VIRIPRAVNI VIRI

Pravna teorija loči tri vrste pravnih virov:

1) materialni (primarni)2) formalni (sekundarni) a) heteronomni b) avtonomni

3) spoznavni

HIERARHIJA PRAVNIH AKTOVHIERARHIJA PRAVNIH AKTOV

O DLO K L O K A L N A S K U P N O S T

PRAVILNIK M IN IS TR S TV O

UREDBA V L A D A

ZAKO N P A R L A M E N T

USTAVA P A R L A M E N T

USTAVNO

SODIŠČE

SPLOŠNO O SODSTVUSPLOŠNO O SODSTVU

V sistemu oblasti poznamo zakonodajno, sodno in izvršilno vejo oblasti.

Temeljne opredelitve o vsebini in funkciji sodstva so vsebovane v ustavi (neodvisnost sodnikov, trajnost sodniške funkcije, izvolitev sodnikov…).

Zakon o sodiščih določa. da se sodniška funkcija opravlja na: 1. okrajnih sodiščih, 2. okrožnih sodiščih, 3. višjih sodiščih, 4. Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, 5. specializiranih sodiščih (upravno, delovno).

SPLOŠNO O SODSTVUSPLOŠNO O SODSTVU

Sodno funkcijo od izvršilne loči nekaj pomembnih značilnosti:

- sodišča delujejo na iniciativo drugih subjektov,-odločitve sodišča so dokončne in jih ne morejo

razveljaviti drugi nosilci oblasti,- sodišča so pri izvrševanju svoje funkcije samostojna in

neodvisna,- nadzoruje delo državne uprave (upravno sodišče),- nadzoruje zakonodajno oblast (ustavno sodišče).

DRŽAVNO TOŽILSTVODRŽAVNO TOŽILSTVO

Državni tožilci oz. tožilke izvajajo pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, za katere je tako določeno z zakonom.

DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVODRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO

Državno pravobranilstvo zastopa Republiko Slovenijo in določene subjekte (njene organizacije in organizacije v sestavi upravnih organov) pred sodišči in upravnimi organi.

NOTARIATNOTARIAT

Notarji kot osebe javnega zaupanja, ki sestavljajo javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov;

ODVETNIŠTVOODVETNIŠTVO

Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba. Opravljajo jo odvetniki kot svoboden poklic. Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.

PRAVNE PANOGEPRAVNE PANOGE• Med temeljne pravne panoge uvrščamo:• ustavno pravo• civilno pravo• -stvarno pravo• -obligacijsko pravo• -dedno pravo• -družinsko pravo• delovno pravo• gospodarsko pravo • socialno pravo• upravno pravo• finančno pravo• kazensko pravo• mednarodno pravo