Gorenjski glas...2010/09/24 · PETEK, 24. septembra 2010 vsebina...
32
PETEK, 24. septembra 2010 vsebina 76 ......................................................... ......................................................... Škodo še ocenjujejo Nedavne poplave na Gorenjskem niso povzročile katastrofalne škode. V žirovski občini so poškodovane ce- ste Žiri-Logatec, proti Rovtam in na Smrečje. V kamniški občini se je sprožilo več kot štirideset zemeljskih plazov. 3 AKTUALNO Postopno se bo pooblačilo, popoldne bodo že krajevne padavine. V soboto bo oblačno, deževno in hladneje. V nedeljo bo oblačno, še bodo plohe. VREME jutri: oblačno in deževno ......................................................... Nagrada je prihod v cilj Danes se v Atenah začenja sloviti Špartatlon, kar 246 kilometrov dolga tekaška preizkušnja, ki jo je od Slo- vencev do sedaj uspelo premagati le Dušanu Mravljetu, loteva pa se je tudi Škofjeločan Lojze Primožič. 7 ŠPORT Da bodo županski kandidati vedeli, kaj jih čaka ... Najrazvitejša občina je Trzin, najbolj zadolžena je Škofja Loka, najvišja stopnja brezposelnosti je v Tržiču, najnižje plače so v Bohinju, najstarej- še prebivalstvo je v Kranjski Gori ... 10 S Svatbe v Lovske scene V prvi letošnji premieri Prešernovega gledališča, v predstavi Lovske scene s Spodnje Bavarske, v vlogi Marije kot gostja igra tudi prva dama slovenske- ga gledališča, gledališka in filmska ig- ralka Milena Zupančič. 12 GG+ 63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900 Gorenjski časnik od leta 1947 ......................................................... ......................................................... ......................................................... GG+ 10/14°C 9770352 666025 Danica Zavrl Žlebir Hosta - Gradbišče so si v sredo ogledali predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, župan občine Škofja Loka Igor Draksler s podžupanjo in podžupanoma, Dušan Črnigoj, predsednik uprave gradbenega podjetja Pri- morje, na razpisu izbranega za gradnjo teh dveh faz ob- voznice, in Luka Brenk, predstavnik nadzora pri Družbi za državne ceste. "Gradili bomo predor v dol- žini 660 metrov in okoli dva kilometra ceste iz predora proti Zmincu, začenjamo pa z vgradnjo posebnih pilotov za zaščito začasnega sever- nega portala predora pod Stenom," je povedal Dušan Črnigoj iz podjetja Primor- je. Po pogodbi morajo biti dela končana v treh letih, njihova vrednost pa je 15,6 milijona evrov od sicer 43 milijonov vredne celotne na- ložbe v poljansko obvozni- co. Za drugo in tretjo fazo torej ni ovir, medtem ko na prvi (skozi vas Suha) še po- tekajo pritožbeni postopki. Kot je povedala Zdenka Lu- kančič, ki se na občini Škof- ja Loka ukvarja s projektom poljanske obvoznice, za ta del do konca leta pričakuje- jo razlastitev zemljišč. Ta te- den so izvajalci na gradbišče pripeljali mehanizacijo za gradnjo nosilne konstrukci- je začasnega severnega por- tala predora, vzpostavili so tudi zaporo ceste Medvode- Gosteče-Puštal na odseku Puštal-Hosta v dolžini 350 metrov in pripravili teren za nemoten potek dela. Zapora bo veljala do 11. decembra letos, obvoz bo po cestah Hosta-Gosteče-Lipica in Puštal-Škofja Loka. Pod Stenom začeli kopati za obvoznico Ta teden se je začela gradnja druge in tretje faze poljanske obvoznice, ki obsega predor pod Stenom in nadaljevanje trase obvoznice od izhoda v Puštalu do že zgrajenega krožišča v Zmincu. Na vhodu v predor pod Stenom so začeli z vgradnjo posebnih pilotov za zaščito začasnega severnega portala predora. / Foto: Tina Dokl Leto LXIII, št. 76, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si Boštjan Bogataj Kranj - Država ni lastnica Merkurja, ampak je zasebno podjetje, je na vprašanje, ali bo država pomagala pri ohranitvi velikega trgovca, povedala mi- nistrica Darja Radić in nada- ljevala: "Je pa Merkur zelo po- membno podjetje, na katere- ga je vezana slovenska indus- trija. Seznaniti se moram s stanjem in skupaj z upravo, lastniki, dobavitelji in upniki preveriti možnosti, tudi za po- moč države pri sanaciji." Poudarja, da so njena ključna skrb zaposleni v Mer- kurju: "Zainteresirani smo, da se podjetje ohrani. To ni Vegrad, ni Prevent, Merkur je mnogo večjih dimenzij. Na Merkur je vezano precej slo- venske industrije, prehitre in nespametne odločitve bi ime- le mnogo hujše posledice za celotno slovensko gospodar- stvo kot prej omenjena pod- jetja." Meni, da gre za podjet- je, ki je bilo uspešno in je še vedno lahko uspešno. Radićeva: Merkur ne sme propasti "Prehitre ali nespametne odločitve bi lahko imele hude posledice za slovensko gospodarstvo. Merkur mora obstati," pravi ministrica Darja Radić. Ministrica Darja Radić je Bojanu Knupležu, predsedniku uprave Merkur Group, zagotovila pomoč države. Stavka do izplačila plač 17. stran Konjeniški klub Komenda vas vabi, da od 1. do 3. oktobra 2010 obiščete jesenski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije na hipodromu v Komendi. Odprtje bo v petek ob 12. uri. Sejem si boste lahko ogledali v petek od 12. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure. Vstopnine in parkirnine ni. Konjeniški klub Komenda, Glavarjeva cesta 98, Komenda Foto: Gorazd Kavčič Zaposleni v tržiškem Tiku bodo stavkali do izplačila plač. 17. stran 27. 9. 2010 do 2. 10. 2010 med 10. in 19. uro PREDSTAVITEV VOZIL - TESTNE VOŽNJE - NAGRADNO ŽREBANJE AVTOKADIVEC, Šenčur, tel.: 04/279-00-00 Feel the difference AVTO KADIVEC, JANEZ KADIVEC s.p., PIPANOVA CESTA 46, ŠENČUR
Transcript of Gorenjski glas...2010/09/24 · PETEK, 24. septembra 2010 vsebina...
PETEK, 24. septembra 2010
vseb
ina
76
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Škodo še ocenjujejoNedavne poplave na Gorenjskemniso povzročile katastrofalne škode.V žirovski občini so poškodovane ce-ste Žiri-Logatec, proti Rovtam in naSmrečje. V kamniški občini se jesprožilo več kot štirideset zemeljskihplazov.
3
AKTUALNO
Postopno se bo pooblačilo, popoldne bodo že krajevne padavine. V soboto bo oblačno,deževno in hladneje. V nedeljobo oblačno, še bodo plohe.
VREME
jutri: oblačno in deževno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Nagrada je prihod v ciljDanes se v Atenah začenja slovitiŠpartatlon, kar 246 kilometrov dolgatekaška preizkušnja, ki jo je od Slo-vencev do sedaj uspelo premagati leDušanu Mravljetu, loteva pa se jetudi Škofjeločan Lojze Primožič.
7
ŠPORT
Da bodo županski kandidati vedeli, kaj jihčaka ...Najrazvitejša občina je Trzin, najboljzadolžena je Škofja Loka, najvišjastopnja brezposelnosti je v Tržiču,najnižje plače so v Bohinju, najstarej-še prebivalstvo je v Kranjski Gori ...
10
S Svatbe v Lovske sceneV prvi letošnji premieri Prešernovegagledališča, v predstavi Lovske scene sSpodnje Bavarske, v vlogi Marije kotgostja igra tudi prva dama slovenske-ga gledališča, gledališka in filmska ig-ralka Milena Zupančič.
12
GG+
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
10/14°C
97
70
35
26
66
02
5
Danica Zavrl Žlebir
Hosta - Gradbišče so si vsredo ogledali predsednikdržavnega sveta Blaž Kavčič,župan občine Škofja LokaIgor Draksler s podžupanjoin podžupanoma, DušanČrnigoj, predsednik upravegradbenega podjetja Pri-morje, na razpisu izbranegaza gradnjo teh dveh faz ob-voznice, in Luka Brenk,predstavnik nadzora priDružbi za državne ceste."Gradili bomo predor v dol-žini 660 metrov in okoli dvakilometra ceste iz predora
proti Zmincu, začenjamo paz vgradnjo posebnih pilotovza zaščito začasnega sever-nega portala predora podStenom," je povedal DušanČrnigoj iz podjetja Primor-je. Po pogodbi morajo bitidela končana v treh letih,njihova vrednost pa je 15,6milijona evrov od sicer 43milijonov vredne celotne na-ložbe v poljansko obvozni-co. Za drugo in tretjo fazotorej ni ovir, medtem ko naprvi (skozi vas Suha) še po-tekajo pritožbeni postopki.Kot je povedala Zdenka Lu-kančič, ki se na občini Škof-
ja Loka ukvarja s projektompoljanske obvoznice, za tadel do konca leta pričakuje-jo razlastitev zemljišč. Ta te-den so izvajalci na gradbiščepripeljali mehanizacijo zagradnjo nosilne konstrukci-je začasnega severnega por-tala predora, vzpostavili sotudi zaporo ceste Medvode-Gosteče-Puštal na odsekuPuštal-Hosta v dolžini 350metrov in pripravili teren zanemoten potek dela. Zaporabo veljala do 11. decembraletos, obvoz bo po cestahHosta-Gosteče-Lipica inPuštal-Škofja Loka.
Pod Stenom začeli kopati za obvoznicoTa teden se je začela gradnja druge in tretje faze poljanske obvoznice, kiobsega predor pod Stenom in nadaljevanje trase obvoznice od izhoda vPuštalu do že zgrajenega krožišča v Zmincu.
Na vhodu v predor pod Stenom so začeli z vgradnjo posebnih pilotov za zaščito začasnegasevernega portala predora. / Foto: Tina Dokl
Leto LXIII, št. 76, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Boštjan Bogataj
Kranj - Država ni lastnicaMerkurja, ampak je zasebnopodjetje, je na vprašanje, ali bodržava pomagala pri ohranitvivelikega trgovca, povedala mi-nistrica Darja Radić in nada-ljevala: "Je pa Merkur zelo po-membno podjetje, na katere-ga je vezana slovenska indus-trija. Seznaniti se moram sstanjem in skupaj z upravo,lastniki, dobavitelji in upnikipreveriti možnosti, tudi za po-moč države pri sanaciji."
Poudarja, da so njenaključna skrb zaposleni v Mer-kurju: "Zainteresirani smo,da se podjetje ohrani. To niVegrad, ni Prevent, Merkurje mnogo večjih dimenzij. NaMerkur je vezano precej slo-venske industrije, prehitre innespametne odločitve bi ime-le mnogo hujše posledice zacelotno slovensko gospodar-stvo kot prej omenjena pod-jetja." Meni, da gre za podjet-je, ki je bilo uspešno in je ševedno lahko uspešno.
Radićeva: Merkur ne sme propasti"Prehitre ali nespametne odločitve bi lahko imele hude posledice za slovensko gospodarstvo. Merkurmora obstati," pravi ministrica Darja Radić.
Ministrica Darja Radić je Bojanu Knupležu, predsednikuuprave Merkur Group, zagotovila pomoč države.
Stavka do izplačila plač
� 17. stran
Konjeniški klub Komenda vas vabi, da od 1. do 3. oktobra 2010 obiščete jesenski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije na hipodromu v Komendi.Odprtje bo v petek ob 12. uri. Sejem si boste lahko ogledali v petek od 12. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure. Vstopnine in parkirnine ni.
Konjeniški klub Komenda, Glavarjeva cesta 98, Komenda
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Zaposleni v tržiškem Tiku bodo stavkali do izplačila plač.
� 17. stran
27. 9. 2010 do 2. 10. 2010 med 10. in 19. uroPREDSTAVITEV VOZIL - TESTNE VOŽNJE -
NAGRADNO ŽREBANJEA V T O K A D I V E C , Š e n č u r , t e l . : 0 4 / 2 7 9 - 0 0 - 0 0
Feel the difference
AVTO
KAD
IVEC
, JAN
EZ K
ADIV
EC s
.p.,
PIPA
NO
VA C
ESTA
46,
ŠEN
ČU
R
2GORENJSKI GLAS
petek, 24. septembra 2010POLITIKA [email protected]
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MARIJA POHLEVEN iz Železnikov.
KRATKE NOVICE
Stojan Saje
Tržič - Vodstvo Nove Slove-nije - Krščanske ljudskestranke organizira po sloven-skih krajih razprave o vred-notah in o tem, kakšno Slo-venijo si želimo. TorkovZbor za vrednote v tržiški re-stavraciji Raj je bil že devet-najsti po vrsti.
Zbrane sta nagovorilapredsednica regijskega odbo-ra Ženske zveze NSi MarijaLavtar in županski kandidatNSi v Tržiču Boris Tomazin.Slednji je kot predsednikŠportne zveze Tržič opozoril,da šport in športna organiza-cija ne moreta nadomestitiotrokom družine. Žal so pri-meri, da v želji po športnemuspehu starši pozabijo naduševno stisko otrok. Pred-sednica NSi Ljudmila Novakje razmišljala o krizi v politi-ki. Ugotovila je, da so sekristjani umikali iz nje in sezaprli vase, ko je politika po-
stajala umazana. Pustili so,da drugi odločajo o njih, karni prav. Zato se morajo vpra-šati, kateri so odločilni korakiza izhod iz krize. Alojz Šte-fan iz Karitas se je spraševal,ali bo socialna država preži-vela. Menil je, da jo moramo
obdržati, saj je pri nas 12 od-stotkov ljudi pod pragomrevščine, okrog sto tisoč jihima depresije, še več pa je al-koholikov.
Publiko je ogrela z beseda-mi Berta Golob, ki ima poočetu tržiške korenine. Govo-
rila je o simbolih Zbora zavrednote: čebeli, kruhu, slo-venski zastavi, družini, zeleniveji lipe ter stari in mladiroki, sklenjeni v dlan. Čepravbi nam morali biti ti simbolisveti, naša vsakdanja ravna-nja potrjujejo nasprotno, jeocenila pisateljica. Janez Res-man iz Radovljice je spomnilna pozabljene žrtve povojnihpobojev. Dejal je, da naš na-rod nima svetlega upanja, do-kler ne bo enotnosti o izvir-nem grehu. Jana Grohar zBrezij pri Tržiču je predstavi-la novo tematsko pot Brezje -Peračica - Hudo - Sv. Neža-Leše - Brezje. Tam so imelidve romanji, označili pa bodozanimivosti. Joži Kališnik izKamnika je opisala svoje so-delovanje pri duhovnih de-javnostih. Na začetku zboraje zapela slovensko himno,Tina Bohinc iz Križev pa jezaigrala na violino. Srečanjase je udeležil tudi Borut Sajo-vic, župan Občine Tržič.
Izguba vrednot poraja krizeČlani Nove Slovenije so pripravili v Tržiču devetnajsti Zbor za vrednote. Gostje so razmišljali, katerevrednote izginjajo.
Ljubljana
Poslanci o malem delu in urejanju trga dela
Na septembrskem zasedanju državnega zbora so poslanciobravnavali predlog zakona o malem delu. Veliko pozorno-sti so namenili številu ur opravljenega malega dela in spre-jeli dopolnilo, ki odpravlja omejitev, ki omogoča delodajal-cem z več kot 1250 delavci odobritev višje kvote ur malegadela za tri mesece v posameznem koledarskem letu. Mini-ster za delo Ivan Svetlik je pojasnil, da je predlog zakona omalem delu namenjen povečanju prožnosti trga dela, prina-šal pa naj bi tudi večjo socialno varnost. Zakon malo deloopredeljuje kot plačano začasno delo, omejeno po trajanjuin zaslužku. Obdavčeno bo s 30-odstotno stopnjo, polegštudentov ga bodo lahko opravljali tudi upokojenci in brez-poselni. Omejevanje števila ur pa je namenjeno temu, da semalo delo razmeji od delovnega razmerja, slednje je na-mreč primarna oblika zaposlovanja z največ pravicami zadelavce. Malo delo je v parlamentarni postopek prišlo brezsoglasja socialnih partnerjev. Nasprotujejo mu tudi sindika-ti, pa tudi opozicija je na parlamentarni seji opozarjala naneupoštevanje socialnega dialoga. Poslanci so obravnavalitudi zakon o urejanju trga dela. D. Ž.
Ljubljana
Zbirajo podpise za referendum
Od včeraj poteka zbiranje podpisov za razpis naknadnegazakonodajnega referenduma o spremembi zakona o siste-mu plač v javnem sektorju. Zbrati je treba štirideset tisočpodpisov. Zbiranje bo potekalo od 23. septembra do 27. ok-tobra, je ta teden določil predsednik državnega zbora PavelGantar, pobudo za razpis referenduma pa so vložili pred-stavniki sindikatov javnega sektorja iz pogajalske skupine,ki jo vodi Janez Posedi. Enaindvajset sindikatov javnega sek-torja, ki jih vodi Janez Posedi, in vladna pogajalska skupinapod vodstvom Helene Kamnar pa se že ves teden pogajajoo stavkovnih zahtevah 21 sindikatov javnega sektorja gledeupoštevanja odprave plačnih nesorazmerij. Če ne bodo zbli-žali stališč, se bodo danes začele priprave na stavko javne-ga sektorja, ki naj bi bila v ponedeljek, 27. septembra. D. Ž.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Umetnost druženja ob vrhunski glasbi
Z veseljem vam sporočamo, da Gorenjski glas spet presene-ča in razvaja svoje naročnike (povabite prijatelje, sorodnike,naj postanejo naročniki, saj ob velikem številu nagradnihiger obstaja velika možnost za nagrado!). Tokrat vas vabi-mo, da sodelujete v nagradni igri, ki prinaša pet parovvstopnic za koncert Big Band orkestra RTV Slovenija z MioŽnidarič. Koncert iz ciklusa Aeda bo v soboto, 9. oktobra, ob20. uri v Kongresnem centru Brdo. Za prvi koncert smo zavas pripravili lažje vprašanje: Kako se imenuje hotel naBrdu? Odgovore s svojimi podatki nam pošljite na Gorenj-ski glas, Bleiweisova 4, Kranj ali na [email protected] naj-kasneje do četrtka, 30. septembra.
Otroci, živalski vrt vabi!
Lepe jesenske dni lahko izkoristimo tudi za obisk živalskegavrta, česar bodo najbrž najbolj veseli otroci. Ker zavarovalni-ca KD Življenje vsako leto poskrbi, da v živalski vrt pridejonovi prebivalci, je v letošnjem letu omogočila prihod čredealpak. V nedeljo, 3. oktobra, bo tam še posebej veselo: do-brodošlica alpakam bo pospremljena s pestrim progra-mom. Tam bo Ribič Pepe, ustvarjalo se bo v Zoo delavnicahin uživalo ob glasbi Pike Božič. Če bi otroci radi brezplačnovstopnico za ogled živalskega vrta, hitro narišite risbico skakšno živalico, ki vam je najljubša. Risbice pošljite na zgor-nji naslov in prejeli boste vstopnico. Če pohitite, bostevstopnico prejeli še pred tem dogodkom, sicer jo lahko iz-koristite kadarkoli v letošnjem letu.
Pisateljica Berta Golob iz Kranja je govorila o simbolih Zbora za vrednote.
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - ŠkofjeločanBojan Luskovec je bil prejš-nji teden imenovan za pred-sednika uprave Elektra Go-renjske, obenem pa je tudikandidat za župana občineŠkofja Loka. PredsednikElektrovega nadzornega sve-ta je izrazil pričakovanje, dase bo Luskovec povsem po-svetil vodenju podjetja, Lu-skovec pa pravi, da se kandi-
daturi ne namerava odpove-dati. Na naše vprašanje otem so v vodstvih strank SDin LDS, s katerima Bojan Lu-skovec kandidira za župan-ski položaj, odgovorili, da sospremljali postopke pri ime-novanju Luskovca za pred-sednika uprave Elektra inmu ves čas stali ob strani.
"Volilna kampanja Boja-na Luskovca, skupnega kan-didata SD in LDS za županaŠkofje Loke, ves čas nemo-
teno poteka v skladu z načr-ti in skupnimi cilji. Naredilibomo vse, da na županskihvolitvah zmagamo z našimkandidatom, ki si je župan-stvo zadal kot prioriteto.Menimo, da se je s temimenovanjem dodatno potr-dilo, da je Bojan Luskovecvisoko kakovosten kader, kije vreden zaupanja tudi privodenju tako velikega pod-jetja, kot je Občina ŠkofjaLoka," odgovarja Lidija Go-
ljat Prelogar iz volilnega šta-ba SD in LDS. "Ob raznihdezinformacijah, ki zadnjedni krožijo v javnosti gledenove funkcije našega kandi-data, lahko povemo, da tre-nutni položaj mag. BojanaLuskovca ni nič drugačenkot položaj drugih kandida-tov za župana, ki imajofunkcije državne sekretar-ke, poslanca v državnemzboru ali direktorja podjet-ja. Vsak od njih ima po-membno službo, ki jo naj-brž dobro opravlja, in to nebi smelo biti ovira za kandi-daturo za župana."
Županstvo je zanj prednostno
Češnjica
Zbirali bodo za prizadete v poplavah
Na drevišnji predstavitvi kandidata za župana občine Že-lezniki Tomaža Demšarja in kandidatov za svetnike na listiSDS v Železnikih, ki bo drevi ob 19. uri v restavraciji Luši-na na Češnjici, bodo navzoči zbirali denar za pomoč priza-detim v poplavah. Posebni gostje predvolilnega srečanjabodo kandidati za župane treh sosednjih občin: Milan Ča-dež iz občine Gorenja vas-Poljane, Milenko Ziherl, kandi-dat za župana občine Škofja Loka, oba tudi poslanca držav-nega zbora, in kandidat za župana občine Žiri Milan Oblak.Zbrani denar bodo namenili dobrodelni organizaciji Kari-tas, ki že sicer zbira denar za ljudi, prizadete v nedavnihpoplavah. D. Ž.
Radovljica
NSi stavi na mlade
Svojo listo kandidatov za člane občinskega sveta je predsta-vila tudi NSi Radovljica. "Ker je v naši občini potreben svežveter, Radovljičanom ponujamo nove obraze; mlade izobra-žene ljudi, načelne pri svojih stališčih in pripravljene poslu-šati," je dejal predsednik liste Simon Resman. Lista je takoob predsedniku na prva mesta postavila še Marijo Jekovecin Roka Andresa, pa tudi Avguština Mencingerja, občinske-ga svetnika v iztekajočem se mandatu. M. A.
Kranj
Predvolilni dogodki kandidatov SD
Danes, 24. septembra, ob 18. uri bo v Županski pisarni Darja-na Petriča kulturni dogodek s tenoristom Andrejem Ažma-nom in prof. Majo Tajnšek, v soboto ob 10. uri bo tam likov-na delavnica za otroke, v nedeljo pa bo ob 17. uri v gasilskemdomu na Golniku humoristična predstava s Sašom Hribar-jem. Ta predstava bo tudi v ponedeljek, 27. septembra, ob 18.uri, v zadružnem domu na Primskovem. Stanislav Koselj,kandidat SD za župana občine Naklo, se bo krajanom pred-stavil danes ob 19. uri v gostilni pri Slavki v Podbrezjah. Jutri,25. septembra, se bo ob 9. uri v Kulturnem domu v Šenčurjupredstavil kandidat za župana Franc Kržan. V Preddvoru sebo Ivan Grginič prav tako predstavil jutri ob 10. uri pred mla-dinskim domom v Preddvoru, ob 11. uri pa v Naklem kandi-dat SD Stanislav Koselj in kandidati za svetnike. D. Ž.
Kranj
Nevladne organizacije z županskimi kandidati
Ta in prihodnji teden potekajo okrogle mize nevladnih orga-nizacij (NVO) in kandidatov za župane v občinah na Gorenj-skem. V Škofji Loki bo okrogla miza v veliki sejni dvoraniobčine na Poljanski cesti 2 v torek, 28. septembra, v Radov-ljici v občinski dvorani 30. septembra, v Tržiču pa v DomuVincenca Drakslerja 4. oktobra, vsakokrat ob 18. uri. D. Ž.
Boštjan Bogataj, Jasna Paladin
Žiri, Poljane, Kamnik - "Sre-čo imamo, ni bilo katastrofal-no," pravi ljudski glas v Ži-reh (tako anketa na strani24), to pa nam je potrdil tudiDamjan Govekar, poveljnikštaba Civilne zaščite Žiri:"Glede na poplave v drugihkrajih po Sloveniji, vsaj karvidimo po televiziji, smo jodobro odnesli." Zaradi izred-no slabih napovedi so bili vŽireh minuli konec tednadobro pripravljeni, čakali inimeli tudi veliko dela. Pavendar, Govekar v šali pove,je imel več dela z novinarji.
"V petek smo se lahko za-nesli le na sebe, saj so bile ce-ste zasute in poplavljene,vode pa med najvišjimi v zad-njih 50 ali celo sto letih," po-jasnjuje in dodaja, da bi bilalahko sobotna noč usodna,vendar se je oblak utrgal ne-kaj kilometrov proč, Žiri paso jih odnesle brez katastro-fe. "V Žireh imamo srečo, daje bila pred leti izvedena re-gulacija Sore, saj so bile predtem Stare Žiri večkrat podvodo, hkrati pa ima vodamožnost, da se razlije po pol-jih in ima zaradi tega manjšorušilno moč," še pojasni Go-vekar.
Od približno devetdesetihogroženih objektov, nad ka-terimi so gasilci in člani civil-ne zaščite nenehno bedeli(med njimi tudi zdravstvenidom, gospodarski objekti,bencinski servis in žirovskožupnišče) je bila poplavljenale klet župnišča, voda je pri-šla tik do objektov. "Poplavi-lo je približno trideset objek-tov, na več mestih je poško-dovana in sedaj uničena ce-sta Žiri-Logatec, zaradi ze-meljskih plazov in usadov jepoškodovana tudi cesta protiRovtam in na Smrečje," šepojasni Damjan Govekar.Šele v torek so v Žireh tudipreklicali opozorilo o obvez-nem prekuhavanju vode.
V sosednji občini Gorenjavas-Poljane hujših težav s po-plavami ni bilo. Žal je tudi to-
krat zalilo več kleti v Polja-nah, škoda se je pokazala čezdva dni, pravi župan MilanČadež: "Zaradi razmočenezemlje so se utrgali zemelj-ski plazovi, poškodovanih jeveč občinskih cest. Škodomoramo še evidentirati, za-gotovo pa nas čaka zahtevnasanacija plazov v Javorjah inŽetini." V obeh občinah ško-do ta teden še popisujejo, aso, kot rečeno, zadovoljni, daob tokratnih močnih nalivihhujših posledic ni bilo.
Na Kamniškem več kotštirideset plazov
Močno deževje je minulikonec tedna na območju ob-čine Kamnik najbolj prizade-lo Tuhinjsko dolino in mesto,stanje pa se je večinoma umi-rilo že v začetku tedna, zato jeobčinskim službam v tehdneh že uspelo zbrati prvegrobe ocene škode. V občinije bilo sicer poplavljenih oko-li 120 objektov, sprožilo pa seje tudi več kot štirideset ze-meljskih plazov in samo ti sopovzročili za več kot milijonin pol škode. Kot je povedalvodja kamniške civilne zašči-te Matjaž Srša, so včeraj nanajbolj kritičnih plazovih žezačeli sondažne izkope inanalize (včeraj je to potekalona Hribu in na Selah). Števi-lo plazov, kot kaže, še naraš-
ča, saj so novega odkrili v sre-do v bližini zdravilnega gaja vTunjicah. Sedem občanov, kiso jih zaradi ogrožanja ze-meljskih plazov evakuirali iztreh objektov, se je že v pone-deljek vrnilo domov. Eviden-tiranje škode na objektih ininfrastrukturi še poteka. Naintervencijah je doslej sode-lovalo 535 gasilcev, opraviliso 3500 delovnih ur in raz-delili več kot 1500 protipo-plavih vreč. Župan ToneSmolnikar dodaja, da se jecivilna zaščita odzvala pravo-časno in da bi bile posledicelahko še hujše, če ne bi odzadnjih katastrofalnih po-plav pred tremi leti skupaj z
državo izvedli številnih inve-sticij na vodotokih in cestniinfrastrukturi. Občino Kam-nik je Uprava RS za zaščitoin reševanje že uvrstila medprizadete občine, ki morebi-ti lahko računajo na državnopomoč, a župan je povedal,da bodo del sredstev za sana-cijo skušali zagotoviti tudi izobčinskega proračuna. Osprejetju ukrepov za delnosanacijo bodo svetniki odlo-čali na izredni seji, ki bopredvidoma v sredo. Gasilciso pripravljeni tudi na napo-vedane padavine ta konectedna. Včeraj so zato poskr-beli tudi za zaščito plazov naVeliki Lašni in v Stolniku.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: STYRIA Print Holding GmbH, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Škodo še ocenjujejoObilne padavine in poplave so po gorenjskih krajih povzročile veliko strahu, katastrofalne škode patokrat na srečo ni bilo.
Suzana P. Kovačič
Kranj - Na Gorenjskem jeorganizirana nujna zoboz-dravstvena pomoč od pone-deljka do petka čez dan in obsobotah dopoldne. Regija na-mreč nima javno priznanedežurne službe, ki bi delalatudi ob nedeljah in prazni-kih. "V okviru javnih sred-stev nikjer v Sloveniji ni štiri-indvajseturne zobozdrav-stvene pomoči, ampak so te vsamo točno določenem deludneva. V Kranju je to od po-nedeljka do petka od 8. do12. ure ter od 14. do 18. ure,ob sobotah pa od 8. do 14.ure. Če imate hud zobobolsredi noči, se lahko odpeljetev Ljubljano, a boste v temprimeru samoplačnik, kerobčina Ljubljana krije nujnozobozdravstveno storitev vnočnem času le svojim obča-nom. V primeru, da poiščetenujno pomoč čez dan v ne-deljo ali na praznični dan, včasu dežurne službe v Ljub-ljani, ki je opredeljena v skla-du s določenim urnikomdela, ki ga določa Pogodbamed organizatorjem (Zdrav-
stveni dom Ljubljana) inplačnikom (zdravstveno za-varovalnico), pa doplačila zaprebivalce zunaj Ljubljanene bi smelo biti, saj gre zajavno službo, dostopno zavse paciente. Predvidoma s 1.januarjem 2011 pa bo tudi vkranjski zobni polikliniki za-čela delovati dežurna ambu-lanta ob nedeljah in prazni-kih v dopoldanskem času, zakar že imamo soglasja mi-nistrstva za zdravje, zdrav-stvene zavarovalnice kotplačnika dežurne ambulantein gorenjskih županov," jepovedal Jože Veternik, direk-tor Osnovnega zdravstva Go-renjske. Sobote so v nujnizobozdravstveni pomoči naj-bolj obremenjeni dnevi. "Naen sobotni dopoldan ima zo-bozdravnik od dvajset do tri-deset pacientov iz Kranja, Tr-žiča in Škofje Loke," je dodalVeternik in pojasnil, da ima-jo Jesenice, Kranjska Gora inŽirovnica ambulanto nujnepomoči na tisti lokaciji, ko-der ima urgentni zobozdrav-nik tudi redno ambulanto.Enak sistem je na območjuBleda, Bohinja, Radovljice.
Nedelja še ni danza zobobolPredvidoma z januarjem 2011 bo v kranjski zobnipolikliniki dežurna ambulanta tudi ob nedeljah...
3GORENJSKI GLASpetek, 24. septembra 2010 AKTUALNO [email protected]
V Poljanah so obilne padavine in poplave uničile cesto v Predmost. / Foto: Denis Bozovičar
Topol
Jesenska tržnica na Katarini
Učenci in učitelji POŠ Topol vabijo na jesensko tržnico s po-hodom Po poti suhih hrušk. Potekala bo v nedeljo, 26. sep-tembra. Tržnica in pohod se bosta začela ob 10. uri. M. B.
Ljubljana
Za poplavljene darovali tudi Lions klubi
Člani slovenskih Lions klubov, združeni v Lions Distriktu 129,Slovenija, so za pomoč prizadetim v poplavah že nakazali pr-vih šest tisoč evrov. Takoj so tudi pozvali svojih 1500 članov kzbiranju sredstev, o tej nesreči pa je prvi slovenski mednarod-ni direktor Janez Bohorič obvestil tudi mednarodno lionistič-no organizacijo, ki ima za nenadne naravne dogodke obliko-vana sredstva v okviru programa ALERT. V slovenskem Lionsdistriktu si želijo s pomočjo svojih članov zbrati petdeset tisočevrov za pomoč prizadetim. Zbrana sredstva bodo razdeljeva-li posameznikom in dobrodelnim organizacijam, kot sta Kari-tas in RKS. K pomoči je članstvo nagovoril tudi novi guvernerslovenskega Lions Distrikta 129 Anton Horvatič. D. Ž.
Ljubljana
Karitas zbira za pomoč po poplavah
Poplave minuli konec tedna so številnim družinam povzro-čile škodo. Slovenska Karitas je iz sklada za naravne nesre-če zagotovila začetna sredstva za realizacijo prve pomočinajbolj prizadetim v skupni višini 35 tisoč evrov, in sicer 15tisoč za območje Kostanjevice, Krške vasi in Podbočja, de-set tisoč evrov za Laško, Krško in Dobovo, po pet tisoč ev-rov pa za poplavljena območja v Ljubljani in za pomoč pri-zadetim na Primorskem. Še večja pomoč pa bo potrebna vprihodnje, zato Karitas začenja dobrodelno akcijo za pomočprizadetim v poplavah. Darovalci lahko denar nakažejo naračun Karitas, 02140-0015556761 (namen: Poplave Sloveni-ja, sklic: 00 2011). D. Ž.
V kamniški občini so padavine minuli konec tedna sprožileprek 40 plazov, najhuje je bilo v Tuhinjski dolini.
Foto
: Obč
ina
Kam
nik
4GORENJSKI GLAS
petek, 24. septembra [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Stanovalcidoma starejših in ljudje s po-sebnimi potrebami iz var-stveno delovnega centra sotako dobili skupen športnipark, kjer bodo lahko obstrokovnem vodenju svojihfizioterapevtk vadili tudi naprostem. "Stremimo k čimvečji kakovosti bivanja našihstanovalcev in k temu soditudi gibanje, ki je zaradi tele-snih sprememb ljudem vpoznih letih nekoliko oteže-no. V centru sicer z rednovadbo že skrbimo za ohra-njanje telesnih zmogljivosti,odslej pa bodo lahko to našistanovalci počeli tudi na pro-stem," je dejala direktoricaCentra slepih, slabovidnih instarejših Škofja Loka SilvaKošnjek. Mirjana Česen, kivodi Varstveno delovni cen-ter Kranj, kamor sodi tudiškofjeloška enota v nekdanjisrednji šoli za slepe in slabo-vidne, pa pravi: "S centromslepih, slabovidnih in starej-ših smo iskali skupne vsebi-ne, ki bi nas povezovale, innašli smo jih s skupnim pro-
jektom športnega parka.Upam, da bodo naši ljudjeradi uporabljali te naprave,kar bo v prid njihovemuzdravju, pomembno pa jetudi v družabnem smislu."
Športni park so jim s treminapravami, na katerih je mo-goča vadba tudi v parih, opre-
mili v podjetju MT Cvek, na-prave so uvožene iz Nemčije,sicer pa primerne za domovestarejših in druge varstveneustanove, klimatska zdravi-lišča in podobno. Denar za toso prispevali donatorji: Lionsin Rotary klub ter klub loškihdirektorjev. Zdravko Krvina,
ki je direktoricama Silvi Koš-njek in Mirjani Česen v ime-nu Lions kluba Škofja Lokaizročil simbolični ček z zne-skom 1300 evrov, je pravtako izrazil upanje, da bo da-rilo pripomoglo k večji kako-vosti življenja tukajšnjih sta-novalcev.
Lahko bodo vadili na prostemCenter slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki in tamkajšnja enota Varstveno delovnega centraKranj sta v skupnem parku dobila športne pripomočke za gibanje na prostem.
Marjana Ahačič
Begunje - Zveza etničnaskupnost Sintov Slovenije22. septembra praznuje danSintov in tudi letos so ob tejpriložnosti ob spomenikuSintom, žrtvam nacističnegagenocida, v Begunjah pripra-vili slavnostno akademijo.Kot je na slovesnosti pouda-ril slavnostni govornik, di-rektor Urada za narodnostiStanko Baloh, je pomembnoohranjati spomine na naci-stični genocid nad Sinti, kiso danes integralni del slo-venskega naroda. K spome-
niku Sintom, žrtvam naci-stičnega genocida, ki so ga vpark pred Muzejem talcev vBegunjah postavili pred dve-ma letoma, so ob tej prilož-nosti položili venec predstav-niki Zveze združenj borcevza vrednote NOB in Zvezeetnične skupnosti Sintov.Slavnostno akademijo, ki jepotekala pod častnim pokro-viteljstvom ministra za šol-stvo in šport Republike Slo-venije dr. Igorja Lukšiča, paso dopolnili tudi z dnevomodprtih vrat skupnosti Sin-tov v Radovljici in na Jeseni-cah.
Slavnostna akademija ob dnevu SintovOb spomeniku v Begunjah so v sredo pripravili slovesnost ob dnevu Sintov.
Direktorici Mirjana Česen (levo) in Silva Košnjek z Antonom Cvekom, čigar podjetje je uvozilo in vgradilo naprave za vadbo na prostem. / Foto: Tina Dokl
Ana Hartman
Žirovnica - "Glede na stood-stotno izveden investicijskiprogram v zadnjih štirih le-tih in na uspešno pridoblje-na sredstva iz evropskih indomačih skladov v višini sko-raj dveh milijonov evrov, birad nadaljeval z načrtovani-mi investicijami," je odloči-tev za vnovično kandidaturoza župana Žirovnice pojasnilLeopold Pogačar. Kot neod-visni kandidat s podporo Ne-odvisne liste za Žirovnico sepoteguje za drugi mandat.
Med pomembnejše dosež-ke tega mandata uvršča obno-vo regionalne ceste in grad-njo pločnika od Žirovnice doZabreznice, gradnjo večna-menske dvorane, vodohrananad Smokučem ter kanaliza-cije v vaseh Rodine, Vrba inBreznica, pričetek komunal-nega urejanja poslovno-obrtne cone Žirovnica ... Vprimeru vnovične izvolitve se
namerava najprej lotiti nada-ljevanja gradnje kanalizacijein obnove vodovoda v Zabrez-nici, Selu, Žirovnici in Mo-stah ter priprave projektov zagradnjo pločnika in obnovoceste do Breznice, med naj-pomembnejše prioritete pauvršča še sprejem občinskegaprostorskega načrta, ki meddrugim predvideva umestitevdoma starostnikov in obvoz-nice Vrba. Cilji za naslednjimandat so tudi povečanje vrt-ca, uspešno upravljanje Pre-šernove in Finžgarjeve hišeter gradnja parkirišča pri vsto-pu v dolino Završnice.
Pogačar je prepričan, dabodo s svetniki Neodvisne li-ste za Žirovnico (NLŽ) zada-ne cilje še naprej realizirali.NLŽ ima na listi za občinskisvet štirinajst kandidatov(nosilec je Miran Dolar). Vtem mandatu ima šest od šti-rinajstih svetniških mest, po-dobna pričakovanja imajotudi za prihodnji mandat.
Delo za ljudi je izzivTako pravi žirovniški župan Leopold Pogačar, ki se poteguje za drugi mandat.
Leopold Pogačar / Foto: Anka Bulovec
Venec k spomeniku Sintom, žrtvam nacističnega genocida,so položili predstavniki ZZB NOB Radovljica in skupnostiSintov. / Foto: Gorazd Kavčič
Urša Peternel
Jesenice - Na Jesenicah sozačeli graditi Upravni centerJesenice, v katerem bodonove prostore dobili Uprav-na enota Jesenice, izpostavadavčne uprave, izpitni centerter inšpekcijske službe. Kotje pojasnil Miran Koren zministrstva za javno upravo,bo objekt imel klet, pritličje
in dve nadstropji, imel boravno streho in obešeno fasa-do, projektiran pa je kot energetsko varčen objekt.Vrednost gradbenih, obrt-niških in instalacijskih del je2,4 milijona evrov, objekt panaj bi bil zgrajen v letu 2012.Stal bo tik ob stavbi ObčineJesenice, na mestu stavbenekdanje kadrovske službeželezarne.
Začeli graditi upravni center
Medvode
Zelena koalicija med ambrozijo
V sredo je nosilce list za občinski svet občine Medvode insvoj program predstavila Zelena koalicija. Predstavitev jebila drugačna od drugih, saj so jo organizirali kar v naravi,pri propadajoči športni dvorani v Medvodah, okrog katere jeveliko ambrozije. "Predstavitev je bila tam tudi s tem name-nom, da opozorimo na ta velik problem. Hkrati smo nekajambrozije tudi odstranili. Naš program je usmerjen v okolj-sko problematiko," je povedal Grega Pregrad, ki bo nosilecliste v 3. volilni enoti. V 1. volilni enoti bo to Uroš Košir, v 2.pa Dragan Djukić, sicer tudi županski kandidat, ki pa za tofunkcijo kandidira s podporo volivk in volivcev. M. B.
Na predstavitvi nosilcev list in programa so opozorili naproblematiko ambrozije: Grega Pregrad (desno), Uroš Košir(prvi z leve), Dragan Djukić (drugi z leve). / Foto: Iztok Pipan
5GORENJSKI GLASpetek, 24. septembra 2010
Stojan Saje
Lom pod Storžičem - Sep-tembra 1930 so otroci iz te-danje občine Sv. Katarina pr-vič prestopili prag nove šole vLomu. Danes je v tej stavbipodružnica Osnovne šole Tr-žič, ki jo obiskuje trideset šo-larjev. Že četrt stoletja imajotam tudi oddelek vrtca, v ka-terem ima varstvo sedem-najst predšolskih otrok.
Petkovo slavje ob 80-letni-ci šole in odprtju igrišč so za-radi dežja pripravili v dvoranigasilskega doma, kjer so sezbrali domačini in številnigostje. Učiteljice Katjuša Šli-bar Nemec, Janja Meglič,Mateja Hribar, Saša Rozmanin Janita Šimič so z učencipredstavile zgodovino šole.Odlomki iz Kronike ob 70-letnici lomskega šolstva sospomnili na preteklost, samipa so dodali zanimivosti v zad-njem desetletju. Po obnovistavbe ob koncu prejšnjegastoletja je šola dobila v temdesetletju novo kotlovnico nalesne sekance in prvič šport-no igrišče za mali nogomet,
košarko in odbojko. Prostor,ki je ograjen z novim opor-nim zidom in ograjo, služitudi za parkiranje vozil obprihodu otrok v šolo in odho-du domov. Otroško igriščezgoraj so opremili z novimiigrali.
"Okrog 150 tisoč evrovvredno naložbo smo uresni-čili s pomočjo KS Lom inFundacije za šport," je dejaltržiški župan Borut Sajovic.Ob njem sta simbolično pre-rezala trak za igrišča pred-sednik KS Lom Matej Slaparin ravnatelj OŠ Tržič StaneGrum. Prvi se je zahvalilvsem, ki so jim pomagaliuresničiti dolgoletno potrebokraja. Drugi je predstavilnovo vodjo šole Katjušo Šli-bar Nemec in javno pohvalilučiteljico Miro Kramarič, kije odšla v pokoj po 39 letihdela v podružnici Lom. Njejso podarili velik kovček zapotovanja, učenci iz podru-žnice Podljubelj pa so pri-nesli sladek grm šolarjem vLomu. Slednji so prepletliprogram s petjem in igro, za-peli pa so tudi Lomski fantje.
Jubilej lomske šoleV Lomu so proslavili 80-letnico šole in odprlinovo športno igrišče. Lepo slovo od Mire Kramarič, ki je tam učila 39 let.
Ljubelj
Stavbe na mejnem prehodu dokončno podrli
Na slovenski strani mejnega prehoda Ljubelj so konec pre-teklega tedna dokončno podrli stavbe, v katerih sta delovalipolicijska in carinska kontrola. V začetku tedna so takole od-stranjevali gradbeni material. Ploščad pred vhodom v pre-dor, ki so ga prevrtali interniranci iz taborišč na slovenski inavstrijski strani decembra 1944, bodo primerno uredili. Kajbodo naredili z objekti Avstrijci na svoji strani, še ni znano.Za sedaj nič ne kaže, da bi jih nameravali podreti. J. K.
Cerklje
Prva razstava klekljanih in kvačkanih izdelkov
V Petrovčevi hiši so v ponedeljek odprli razstavo klekljanihin kvačkanih del, ki so jih naredile dekleta in žene iz cerk-ljanske in sosednjih občin. Kvačkanja in klekljanja so se za-čele učiti pred enim letom na pobudo mentoric Vide Plevel,Lojzke Mrgole in Zdenke Zajc. V tem času so ustvarile večkot sto del, na razstavi jih je na ogled osemnajst. Razstavabo odprta samo še danes, v petek, od 8. do 19. ure, ter jutriin v nedeljo, oba dneva od 8.30 do 11.30 ter od 15. do 18. ure.V krožek kvačkanja in klekljanja, ki poteka vsak torek od 18.do 20. ure v osnovni šoli v Cerkljah, se je v teh dneh vključi-lo še več novih članic. J. Ku.
Katjuša Šlibar Nemec je brala Miri Kramarič misli, ki so jiho njej pisali učenci.
6GORENJSKI GLAS
petek, 24. septembra [email protected]
Jasna Paladin
Preserje pri Radomljah - Vobčini Domžale so odprlinov vrtec, in sicer je po letudni gradnje svoja vrata odprlVrtec Gaj v Preserjah, kjer jev osmih oddelkih prostoraza 134 otrok.
Vrtec ima tudi svojo kuhi-njo, ki obroke pripravlja tudiza vseh sedem dislociranihenot Vrtca Domžale, dvigaloin urejene zunanje površinez igrali za najmlajše in par-kirnimi prostori za starše.Občina je uredila tudi dovoz-no cesto, ker pa gre za odsek,ki bo del povezovalne cesteŽelodnik-Vodice, bodo ploč-niki morali počakati na ome-njeno gradnjo države. Inve-sticija je brez komunalneopreme ocenjena na dva mi-
lijona evrov, za kar je občinapridobila soglasje za najemposojila. Slabih 190 tisoča-kov je bilo tudi nepovratnihsredstev s strani ministrstvaza šolstvo in šport. "Občina vzadnjih letih pospešeno od-
pira nove oddelke in številootrok brez varstva nam jeuspelo zmanjšati za polovi-co, a še vedno jih je zdaj naseznamu okoli šestdeset.Občina zato načrtuje grad-njo še enega vrtca na območ-
ju Doba ali Krtine," je pove-dala podžupanja AndrejaPogačnik Jarc in dodala, daobčina za predšolsko vzgojoletno nameni kar 8,5 milijo-na evrov ali kar četrtino celo-tnega proračuna.
Nov vrtec za 134 otrokPomembno investicijo, vredno kar dva milijona evrov, je Občina Domžale financirala s posojilom.
Vrtec Gaj v Preserjah
Jutri, v soboto, 25. septembra 2010, vas vabimo na dan odprtih vratdoma Vincenca Drakslerja v Pristavi. Na dnevu odprtih vrat vas bomo sez-nanili s problematiko ozdravljenih odvisnikov in vam predstavili programreintegracije, ki v domu že poteka, saj so v domu nastanjeni že štirjeuporabniki, nekaj novih pa pričakujemo jeseni. Prav tako si boste obisko-valci lahko med 11. in 16. uro ogledali prenovljene prostore doma, zakatere pa so zahvalni donatorji, ki so nam v teh letih pomagali, da smodosegli naš cilj. Zato bomo v soboto predstavili zid donatorjev, na katerembo imel vsak donator simbolično spominsko opeko, v zahvalo in znakspoštovanja pa jim bomo podelili tudi plakete.Dom Vincenca Drakslerja za ozdravljene odvisnike je že pred časom odprlsvoja vrata in tako omogočil nastanitev prvih uporabnikov in izvajanje pro-grama reintegracije. Program reintegracije je namenjen ozdravljenimodvisnikom, ki potrebujejo pomoč in podporo pri vnovičnem vključevanjuv socialno okolje. Nudili jim bomo možnost dokončanja šolanja in pridobi-vanja delovnih izkušenj. Izvajalec programa je Center za socialno deloKranj ob podpori Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Trenutnoso v domu nastanjeni štirje uporabniki. Dom Vincenca Drakslerja jedostopen na sledeč način: Peljete se po cesti Kranj-Golnik mimo vasi
Senično do vasi Križe in končne postaje Pristava pri Tržiču. Na celotni potipeljete naravnost po glavni cesti, v Pristavi pa vas bomo usmerjali do kra-ja dogodka.
Dan odprtih vrat v Pristavi
Fund
acija
Vin
cenc
a D
raks
lerja
za
odvi
snik
e, S
love
nski
trg
1,
Kra
nj
Vabimo vas, da se udeležite okrogle mize z naslovom:
TE ZANIMA MOJA DRUŽBA?dialog nevladnih organizacij z županskimi kandidati
Okrogle mize so namenjene srečanju nevladnih organizacij (NVO) in kandidatov za župane v občinah na Gorenjskem. Skozi vodeno razpravo bodo pred- stavniki NVO in kandidati za župane lahko predstavili svoja mnenja o delovanju NVO v njihovi občini.
Mnenja o teh in drugih vprašanjih boste udeleženci okroglih miz lahko izmenjali na enem izmed spodaj navedenih srečanj.
Razpored srečanj:
Kraj Naslov Datum Začetek
Škofja Loka Upravna enota Škofja Loka, Poljanska cesta 2, velika sejna dvorana
28.9.2010 18:00
Radovljica Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, velika sejna dvorana
30.9.2010 18:00
Tržič Dom Vincenca Drakslerja, Pristavška cesta 16, Tržič
4.10.2010 18:00
Okrogle mize bo povezoval Blaž Račič, novinar Dela.
Prijave za udeležbo na okroglih mizah zbiramo preko tel.: 04 23 61 346 ali na e-naslov: [email protected].
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite in sodelujete v razpravi.
Tržič
Parada na Trgu svobode
Danes ob 16. uri bodo v Tržiču slovesno odprli obnovljenoglavno mestno ulico, Trg svobode. Najprej bo parada konje-nikov s prikazom zgodovine razvoja prometa v Tržiču. Natobo še parada starodobnih vozil, gasilcev, kinologov, godbe-nikov, folklornih plesalcev, športnikov ter starodobnih smu-čarjev in kolesarjev. Pripravili so bogat kulturni program, vkaterem bodo nastopili člani Folklorne skupine Karavankein trubači iz pobratenega Zaječarja. Po govorih domačinovin gostov bodo trg tudi blagoslovili. Kot je povedal direktorobčinske uprave Drago Zadnikar, bo osrednji gost ministerza lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš.Sledila bo zabava z narodno zabavnim ansamblom Modri-jani. Če bo vreme slabo, bo prireditev v šotoru na parkiriščuob tržnici. Zaradi prireditve bo danes od 6. do 24. ure zapr-to parkirišče na tržnici in delno parkirišče BPT, Trg svobodeod križišča s Predilniško cesto do križišča s Partizansko uli-co pa bo zaprt ob 9. do 24. ure. S. S.
Škofja Loka
Začenja se filmsko gledališče
Danes se s filmsko predstavo Božji bojevnik v kinu Sora vŠkofji Loki pričenja drugi cikel filmskega gledališča. V devetihpetkovih večerih do 19. novembra bo na ogled devet filmov.Akcijskemu filmu dansko-britanske koprodukcije Božji bojev-nik bodo sledili še filmi: vojna drama Triaža (Irska, Španija,Belgija, Francija), ameriška drama Brata, ameriški dokumen-tarec Kapitalizem: ljubezenska zgodba, francoska črna kome-dija Luise - Michel, triler Pisatelj v senci (Francija, Nemčija,Velika Britanija), Morilec v meni (ZDA, Velika Britanija), fran-coska drama Belka in drama romunsko-britansko-madžarskeprodukcije Katalina Varga. Za abonmajsko vstopnico je trebaodšteti 23 evrov, študentje in dijaki pa 21 evrov. D. Ž.
Popravek
Minuli petek smo pisali o mostu prek Kokre s Primskovegaproti Rupi in pri tem zapisali, da so dodatni most postavilizaradi spravila lesa. Jaka Grošelj, vodja gradbene operativeVGP, d. d., je sporočil, da dodatnega mostu niso postavilizaradi spravila lesa, temveč zaradi izvedbe sanacijskih delna reki Kokri, za kar bo porabljen les, ki je deponiran obmostu. Uredništvo
Lesce
Konjeniška prireditev na hipodromu
V nedeljo, 26. septembra, bo od 14. do 19. ure na hipodro-mu v Lescah konjeniška prireditev, na kateri bodo organiza-torji, Konjeniški klub Lesce Bled, predstavili terapevtsko ja-hanje, šolo jahanja, preskakovanje ovir, vožnjo s kočijo. Kotpravi predsednica kluba Tanja Ipavec, bi radi med drugimpokazali, kako konji v igri in soočanjih z otroki nastopajo kotpedagogi, ki vzgajajo na skorajda samoumeven način. Zagledalce, pravi, pa bodo verjetno še posebej zanimive pred-stavitve športnih aktivnosti s konji, kot sta preskakovanjeovir in vožnje z vprego. M. A.
Bohinjska Bistrica
Del kolesarske steze skoraj nared
Del kolesarske steze, s katero bodo povezali vasi v Bohinju,bodo v kratkem dokončno uredili, je pojasnil župan FrancKramar. Od Broda do Stare Fužine se bodo lahko tako kole-sarji izognili izredno prometni in nevarni glavni cesti, saj jimbo zdaj na voljo sodobna kolesarska steza. Steza je umak-njena od glavne prometnice, ob njej pa bodo v prihodnjeuredili tudi počivališča. Vrednost naložbe, za katero so pri-dobili tudi šesto tisoč evrov iz evropskega sklada, po žup-anovih besedah presega milijon evrov. Po končani gradnjibodo s kolesarsko stezo sklenili krog okrog Bohinja. M. R.
[email protected] GLASpetek, 24. septembra 2010 7
Vilma Stanovnik
Škofja Loka - Želja da bi pol-jubil kip kralja Leonidisa vŠparti in s tem zaključil dirkovseh dirk, sloviti Špartathlon,zagotovo tli nekje globoko vsrcu vsakega ultramaratonca.Vendar cilj vidijo le redki.Med Slovenci je bil to do se-daj le trmasti Gorenjec Du-šan Mravlje. Letos bo v Grčijimed več 357 tekači nastopilokar šest Slovencev: BogdanRobnik, Zdravko Čufar,Zdravko Barič, Miro Režonja,Toni Perušič in kot edini Go-renjec Lojze Primožič.
Letos, ob 2500. obletnici,ko je vojaški kurir Filipides izAten tekel v Šparto prosit zapomoč, da bi se Atenci ubra-nili pred napadi Perzijskihhord, bo ta 246 kilometrovdolga dirka še posebej sloves-na. Kot vsako leto se bo preiz-kušnja začela zadnji petek vseptembru ob 7. uri zjutrajpod Akropolo v središčuAten. Pot bo tekmovalce vo-dila po razgibanem terenuob obali do Korintskega pre-kopa in kasneje prek Pelopo-neza proti Šparti. "Že izpol-nitev pogojev, da se uvrstišna start legendarnega ultra-maratona, je zelo selektivna,vseeno pa cilj običajno dose-že le okrog trideset odstotkovtekačev. Tekma je zahtevnane le zaradi razdalje, ampaktudi zaradi časovnih limitov,vremenskih razmer in za-htevnega terena. Časovni li-
miti so postavljeni na vsakiod 75 okrepčevalnic, in čenisi dovolj hiter, te takoj izlo-čijo. Skupen časovni limit je36 ur. Vremenske razmerese gibljejo med dobrimi 30stopinjami v senci podnevi,spustijo pa se tudi do 4 sto-pinj ponoči, ko tekači pre-čkajo gore. Običajno ponočitudi dežuje, tako da so pred-vsem spusti lahko kar nevar-ni," pojasnjuje edini Gore-njec, ki bo letos nastopil naŠpartatlonu, Lojze Primožičin dodaja, da dirka vseskozipoteka pod skrbnim policij-skim in zdravniškim nadzo-rom, na progi pa je mnogoprostovoljcev, ki pomoč naokrepčevalnicah štejejo kotnekakšno poslanstvo. "Niti
zmagovalec niti nihče drug,ki pride do cilja, ne dobi no-bene materialne nagrade, lepožirek vode iz reke Evrotasin oljčni venec. Nagrada ječast, da si prišel v cilj Spar-tathlona," pravi 41-letniŠkofjeločan Lojze Primožič.
"Zahtevni treningi so kon-čani, zadnjih 14 dni sem večina počival, opravil semnekaj relaksacijskih tekov inse v mislih pripravljam natekmo. Z mano potujejo sta-ri borci: Edo Krnić - človek zavse, Matej Medved - šofer inmaser, in Neža Mravlje, sicernaša najboljša ultramaraton-ka in fizioterapevtka, ki je naŠpartatlonu in mnogih dru-gih ultra preizkušnjah v pre-teklosti spremljala očeta Du-
šana, ki mi je v veliki meri ne-sebično pomagal z nasveti,saj je prava zakladnica izku-šenj. Tekma bo naporna tudizanje, saj bo treba ostati bu-den in pazljiv do sobotnegavečera, čeprav mi lahko po-magajo le na štirinajstih toč-kah na dirki. Vendar že to, daso tam, v težkih trenutkih ve-liko pomeni," je pred odho-dom v Grčijo tudi povedalLojze, kateremu bi po zmagina šesturnem nočnem ultra-maratonu v Wildonu v Avstri-ji med pripravami na Spartat-hlon, 3. mestu na Ultrabalato-nu na Madžarskem, zmagina zimski Trans Sloveniji ...in drugih ultra dosežkih ciljv Šparti gotovo pomenil vr-hunec v karieri.
Nagrada je prihod v ciljDanes se v Atenah začenja sloviti Špartatlon, kar 246 kilometrov dolga tekaška preizkušnja, ki jo jeod Slovencev do sedaj uspelo premagati le Dušanu Mravljetu, loteva pa se je tudi Lojze Primožič.
Lojze Primožič (spredaj), ob njem pa ekipa nepogrešljivih spremljevalcev (z leve proti desni): Matej Medved, Edo Krnić in Neža Mravlje.
Žiri
Slovesno odprtje skakalnic preložili
Smučarski skakalni klub Alpina je pred še eno veliko zma-go, saj jim je v Žireh uspelo urediti državni nordijski centerza osnovnošolsko mladino. Slovesno odprtje s preizkusomnovih s plastično prevleko prekritih 40- in 66-metrskihskakalnic so načrtovali za jutri, v soboto, vendar so se zara-di slabe vremenske napovedi odločili, da bodo prireditevpreložili na oktober. V. S.
Bled
Veslači za naslove prvakov
Jutri, v soboto, bo Veslaška zveza Slovenije organizirala 20.državno prvenstvo v veslanju. Potekalo bo na Bledu,predtekmovanja se bodo pričela ob 10. uri, finalna tek-movanja pa bodo med 14.30 in 19. uro. Nastopilo bo 250 ves-lačev in veslačic iz vseh sedmih slovenskih klubov. Prijavl-jenih je 184 posadk, najštevilnejše pa so prijave v kategorijipionirjev in mlajših mladincev. Nastopila bo tudi večinareprezentantov, vključno z vsemi potniki na letošnje sve-tovno prvenstvo. Od standardnih reprezentantov zadnjih letbodo manjkali Miha Pirih (zdravstvene težave), Rok Rozman(še vedno trajajoča poškodba rame) in Iztok Čop. "Državnoprvenstvo je navadno pomenilo zaključek veslaške sezone,letos pa veslače najpomembnejši nastop še čaka, saj bo sve-tovno prvenstvo od 31. oktobra do 7. novembra na jezeruKarapiro na Novi Zelandiji," pravi sekretar VZS Jernej Slivnikin obiskovalce vabi tudi na slovesnost ob 17. uri, ko bosta natribunah v Veliki Zaki župan Občine Bled Janez Fajfar in min-ister za šolstvo in šport Igor Lukšič predala v uporabo novsodniški stolp in prenovljene tribune. V. S.
Šenčur
Karateisti na mednarodnem turnirju
Karate klub Shotokan Kranj bo jutri, v soboto, pripravil 11.mednarodni turnir. Ob 10. uri se bo začel v športni dvoraniv Šenčurju, tekmovalci in tekmovalke pa se bodo najprejpomerili v katah, potem pa v športnih borbah. V. S.
Hotavlje
Dvanajsti vzpon na Blegoš
Športno društvo Marmor Hotavlje bo v nedeljo, 26. sep-tembra, organiziralo 12. Vzpon z gorskimi kolesi na Blegoš,ki bo štel za državno prvenstvo. Start bo ob 10. uri predZadružnim domom na Hotavljah. Informacije: NikoStržinar, vodja tekmovanja (051/214 751), [email protected],www.sdmh.si. M. B.
Lesce
Zadnjič za točke svetovnega pokala
Za klasičnimi padalci je letos že pet tekmovanj za točke sve-tovnega pokala v skokih na cilj in dve svetovni prvenstvi, vo-jaško v Švici in civilno v Črni gori, kot je že v navadi, pa se nazaključku sezone zberejo ob jezeru Maggiore v Švici. Sloven-skim padalcem, ki v letošnji sezoni branijo tri lanske skupnezmage (ekipa Elan, Domen Vodišek in Irena Avbelj), tega do-sežka sicer ne bo uspelo ponoviti, so pa na dobri poti za troj-ne stopničke v skupnem seštevku. Pred novo skupno zmagoje skorajda zagotovo Irena Avbelj, precej težje delo bodo ime-li fantje. Ekipa Elan v postavi Roman Karun, Uroš Ban, SenadSalkič, Borut Erjavec in Domen Vodišek, je pred zadnjim tek-movanjem z Nemci in Čehi v boju za tretje mesto med ekipa-mi, za zmago se bodo udarili Madžari in Italijani, ogorčen bojza skupno zmago in stopničke pa bo tudi v posamični moškikonkurenci, kjer med našimi najboljše kaže Domnu Vodišku,kateremu odličen nastop in morda spodrsljaj tekmecev lahkoprinese tudi ponovitev lanskega uspeha. Z. R.
Kranj, Domžale
Do točke z gorenjsko trmo
Minulo sredo so nogometaši odigrali 10. krog državnega pr-venstva. Ekipa Triglava Gorenjske se je po visokem porazuproti Olimpiji navijačem skušala odkupiti z dobro igro protiMariboru. Sprva ni kazalo najbolje, saj so gostje povedli z 0 :2, v nadaljevanju pa so Triglavani po zaslugi Dejana Burgarjarazliko zmanjšali, z gorenjsko trmo in borbeno igro do zadnjega sodnikovega žvižga pa jim je po golu Bernarda Stje-panoviča v zadnji minuti uspelo izenačiti na 2 : 2. Nove zma-ge so se veselili nogometaši Domžal, ki so CM Celje prema-gali z 1 : 0. Ekipa CM Celja bo jutri gostila Triglav Gorenjsko,Domžalčani pa odhajajo v goste k Luki Koper. V. S.
GORENJSKI GLASpetek, 24. septembra 20108 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Podobno kot na dr-žavni ravni je tudi policija naGorenjskem v prvem pollet-ju obravnavala povečano šte-vilo kaznivih dejanj s podro-čja gospodarske kriminalite-te in premoženjskih delik-tov, k čemur so poleg aktiv-nejšega dela policije zagoto-vo prispevale tudi zaostrenegospodarske razmere. Ob-seg gospodarske kriminali-tete se je tako povečal za do-brih 27 odstotkov v primerja-vi s prvim polletjem lani,kaznivih dejanj zoper pre-moženje pa je bilo več za sla-bih dvanajst odstotkov. Go-renjski policisti in kriminali-sti so v prvih šestih mesecihskupaj obravnavali 3003 kaz-niva dejanja, kar je dva od-stotka več kot lani, preiskalipa so slabih šestdeset odstot-kov dejanj, kar je primerljivoz lansko uspešnostjo. Stop-nja varnosti na Gorenjskemje zato po mnenju direktorjaPolicijske uprave Kranj Si-mona Veličkega še vedno vi-soka.
Škode za tri milijone evrov
Ugotovljena premoženj-ska škoda, ki jo je povzročilgospodarski kriminal, pri ka-terem so najbolj izstopaleponeverbe in poslovne golju-fije, je na Gorenjskem zna-šala več kot tri milijone evrovoziroma kar 129 odstotkovveč kot pred letom dni. "Naj-več premoženjske škode grena račun davčnih utaj. Veli-
ko smo se ukvarjali s prime-ri podjetij, ki so uvažala rab-ljena vozila in prirejala po-slovno dokumentacijo ter natak način zmanjševala davč-no breme. Na področju go-ljufij smo se precej ukvarjaliz že znanimi posli Forex.Gre za primere, ki še zdalečniso zaključeni," je ob temdejal šef gorenjskih polici-stov.
Kljub manjšemu številuobravnavanih kaznivih de-janj je področje prepoveda-nih drog na Gorenjskem ševedno pereče, toliko bolj, kerje ta problematika povezanatudi s premoženjsko krimi-naliteto, ugotavlja Velički."Pri slednji opažamo močnopovečanje bagatelne krimi-nalitete, predvsem tatvin v tr-govinah in uličnih ropov,kjer je preiskanost nižja, ven-dar pa je v teh primerih ogro-ženost varnosti in zdravja žr-tev na srečo nižja, saj je pri-marni cilj teh roparjev prila-stiti si denar v blagajni."
Več nesreč, manj mrtvih
Na področju prometnevarnosti so se razmere letoszelo izboljšale, k čemur jeprecej prispevalo tudi inten-zivnejše delo policistov. Pro-metnih nezgod je bilo sicerveč (letos 871, lani 679), zatopa za dobro polovico manjmrtvih (letos 6, lani 13), za38 odstotkov je bilo manj hu-dih telesnih poškodb in zadevetnajst odstotkov manjlahkih telesnih poškodb."Policija je v tem obdobju zapetnajst odstotkov povečala
število preventivnih dejavno-sti, saj je izvedla 383 preven-tivnih aktivnosti," poudarjaVelički. Izpostavil je tudiusmerjeno nadzorovanodelo policistov, ki so se letosše posebej pozorno posvetilivzrokom prometnih nesrečz najhujšimi posledicami,kot je vožnja pod vplivom al-kohola. Do konca junija sotako odredili kar 22.441 alko-testov oziroma skoraj štiride-set odstotkov več kot v ena-kem obdobju lani, odvzeli562 vozniških dovoljenj inzasegli 46 vozil voznikom,ki so že večkrat storili naj-hujše prometne prekrške.Tudi neprilagojena hitrost jevzrok za najhujše nesreče,zato so gorenjski policisti nanajbolj kritičnih cestnih od-sekih pogosteje kot v prete-klosti izvajali meritve hitro-sti. "Posebej smo se usmeri-li v nadzor voznikov motor-nih koles, še zlasti tam, kjerso nas občani obvestili, damotoristi hočejo ustvarjatikrajša dirkališča."
Velički se je odzval tudi najavno izražene očitke, daimajo policisti navodilo, damorajo pobrati čim več kaz-ni zaradi prometnih prekr-škov in s tem polniti državniproračun. "Izrecno zavra-čam kakršnekoli trditve, dabi na področju cestnega pro-meta izvajali aktivnosti s ci-ljem, da polnimo državniproračun. Osnova za ukre-panje so analize stanja, inkjer se ugotavlja poslabšanaprometna varnost, se izvaja-jo tako preventivni kot tudirepresivni ukrepi. Če je ne-
kje problematična prevelikahitrost, je povsem jasno, dabomo tam povečali številomeritev hitrosti. Gre torej zaciljno usmerjanje policijskihnalog, da izboljšamo pro-metno varnost," zatrjuje.
Delo policistov je zakonito
Gorenjska policija se je si-cer v prvih šestih mesecihodzvala na 6236 intervencij-skih klicev tako zaradi kaz-nivih dejanj, kršitev javnegareda in miru, prometnih ne-sreč in drugih razlogov. Pri-tožb na policijsko delo je bilomanj kot v preteklosti. "Vo-dili smo 28 postopkov zaradipritožb občank in občanov, vdveh primerih pa ugotovili,da je bilo ravnanje policistov
neskladno s predpisi. Oce-njujem, da je stanje na temsegmentu zelo dobro, kar jetudi odraz naših ciljev, dadelujemo zakonito, strokov-no in učinkovito, da varuje-mo šibkejše, da smo v po-stopkih človeški in prijazni,"pravi Velički, ki trenutnovodi 508 policistov, krimina-listov in drugih uslužbencevpolicije na Gorenjskem. Go-renjska policija bi sicer po-trebovala še približno se-demdeset uslužbencev, da bibila kadrovsko popolna."Pred nami je reorganizacijapolicijske uprave, kjer se bosledilo naslednjima ciljema:povečanju števila uslužben-cev, ki izvajajo operativnenaloge policije, in zmanjša-nju drugih vej policije," šenapoveduje Velički.
IZLETI
Izleti z Gorenjskim glasom postajajo vedno boljpriljubljeni. Zdaj smo za vas pripravili posebnodoživetje: odkrivanje desnega brega Mure. Oddoma se bomo odpravili kar zgodaj, saj nasčakata dobri dve uri vožnje. Na AP v Radovljicise vidimo ob 6.20, na AP pred Creino ob 6.45, naPrimskovem pred Mercator centrom pa ob 7.uri. Prvi postanek na Trojanah bo rezerviran zamalico. Ko prispemo v Veržej, si bomo obspremstvu lokalnega vodiča ogledali plavajočiBabičev mlin na Muri. Možno bo kupiti ajdovomoko, ajdovo in proseno kašo, pšenični zdrob,krušno, rženo in belo moko. Nato si bomo vCentru domačih in umetnih obrti ogledalirokodelsko, kovaško, lončarsko delavnico in galerijo izdelkov iz celega Pomurja, ki jih bo pravtako mogoče kupiti. Med kosilom z znamenitimbogračem, gibanico in posebno dobrodošlico -postržjačo (pustimo se presenetiti, menda jezelo okusna), nas bo spremljal harmonikar. Natopa se bomo v osrčju Slovenskih goric, v MaliNedelji, osvežili v prostornih bazenih Bioterm.Prihod v Kranj je načrtovan okoli 22. ure, vRadovljico dvajset minut kasneje. Zagotavljamovam zanimiv in pester torek v dobri družbi!
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
Za rezervacijo čim prej pokličite na: 04/201 42 41.Cena vključuje: avtobusni prevoz, malico, kosilo, oglede, kopanje,zavarovanje. S seboj ne pozabite vzeti kopalk in brisače.Organizator izleta je TA Odisej. Cena izleta: 33 EUR
Več gospodarskrega kriminalaGorenjska policija je do konca junija obravnavala za dobrih 27 odstotkov več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.Prometna varnost se je občutno izboljšala.
Kranj
Oblačila prodajala brez dovoljenj
V sredo popoldne so policisti za izravnalne ukrepe naparkirišču pred trgovskim centrom na Jesenicah opazilimoška, ki sta občanu prodajala oblačila. Občan je v času, koso policisti pristopili do njih, že pomerjal oblačila. V postop-ku so policisti ugotovili, da sta Italijana, stara 43 in 34 let,brez potrebnih dovoljenj prodajala različne jakne inposlovne obleke. Prav tako pri sebi nista imela veljavnihdokumentov za prestop državne meje. Izrekli so jima popetsto evrov globe. Zaradi prodaje brez dovoljenj sopolicisti poklicali tudi tržno inšpektorico.
Nekdo ga ima na piki
V sredo dopoldne je oškodovanec policiji prijavil, da mu jeprejšnjo noč nekdo poškodoval osebni avtomobil v skupnihgaražah na Trgu Prešernove brigade v Kranju. Neznanec jenamreč razbil več stekel na vozilu in poškodoval pločevinoavtomobila. Nastalo je za okoli štiri tisoč evrov škode.
Spodnji Brnik
Znesel se je nad semaforjem
Pred dnevi je nekdo na Spodnjem Brniku poškodoval se-mafor, ki je stal na gradbišču novega krožišča. Nepridiprav jeCestno podjetje Kranj oškodoval za okoli tisoč evrov. S. Š.
Simon Velički, direktor Policijske uprave Kranj
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
POTEPANJE PO POMURJU IN PRLEKIJITorek, 5. oktobra 2010
Medvode
Pogrešana že nekaj dni
V Medvodah pogrešajo 77-letno domačinko MarijoDremota. Visoka je okoli 165cm, je srednje postave in sivih kratkih las. Oblečenaje v črno trenirko, zgorajima jopo, obuta pa je v črnešportne copate, so sporočilis Policijske uprave Ljublja-na. Nazadnje so jo videli naOsolniku v torek okoli 13.30,ko je bila namenjena v doli-no. Policija naproša vse, kibi karkoli vedeli o pogreša-ni, da o tem obvestijo polici-jo na eno izmed telefonskihštevilk policije: intervencij-sko 113 ali anonimni telefon080 1200. S. Š.
Spodnja Besnica
Medveda opazili v Pešnici
V ponedeljek popoldne sotudi v Pešnici v Spodnji Bes-nici opazili medveda. Okoli14.30 je namreč na policijopoklicala občanka in pojas-nila, da je med sprehodoms psom v gozdu pri igriščuza odbojko v Pešnici opazilamedveda. Takoj po preje-tem obvestilu je na kraj od-šla policijska patrulja, ven-dar medveda ni izsledila. Oopaženem medvedu so ta-koj obvestili tudi intervencij-sko skupino za medvede, kije pregledala teren, vendarmedveda niso opazili. Poli-cisti kljub temu svetujejo,da so pri hoji v naravi pre-vidni in naj o morebitnemopažanju medveda obvesti-jo Regijski center za obveš-čanje na številko 112 ali poli-cijo na številko 113. S. Š.
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
NA ROBU
RAZGLED
Podjetniki začetniki UspešniIgralka
Da bodo županski kandidati vedeli,kaj jih čaka ...
Najrazvitejša občina je Trzin, najbolj zadolžena je Škofja Loka, najvišja stopnja brezposelnosti je v Tržiču, najnižje plače imajo v Bohinju, najstarejše prebivalstvo je v Kranjski Gori ... V škofjeloški občini se je brezposelnost v zadnjih dveh letih podvojila - tudi na račun delavcevLTH-ja (na sliki). / Foto: Tina Dokl
Mizar Darko Golob je naCeljskem sejmu za omaro dobilnagrado zlati ceh. Stran 13
Milena Zupančič - drugič nakranjskem odru, drugič v gorenjskem dialektu Stran 12
Za začetek je potrebno malopodjetniške žilice in znanja, aza pogumne ni ovir. Stran 11
Stran 10
10 petek, 24. septembra 2010
Pred volitvami
Cveto Zaplotnik
Županski kandidati v tehdneh predstavljajo progra-me, nagovarjajo volivce, ob-ljubljajo, kaj bodo naredili,če bodo izvoljeni. Da bodovedeli, kaj jih čaka ob more-bitni izvolitvi, predstavljamonekaj dejstev, ki jim utegne-jo zagreniti (olajšati) "vlada-nje" ali jih bodo vsaj moraliupoštevati pri svojem delu.Najprej je zelo pomembno,da županski kandidati po-znajo meje občine, da se jimne bo zgodilo kaj podobnega,kot se je pred leti enemu, kije med nagovarjanjem voliv-cev - pomotoma ali zaradislabega poznavanja občine -zašel v drugo občino. Dobroje, da županski kandidativedo, kako razvita in zadolže-na je njihova občina, kolikoje zaposlenih v občinskiupravi, koliko je brezposel-nih, kakšno je (ne)zadovolj-stvo občanov s plačami, kakostaro (mlado) je prebivalstvoobčine, bo treba razmisliti okakšnih ukrepih za dvig rod-nosti ...
Poglejmo najprej zadolže-nost občin! Če upoštevamosamo znesek dolga, so bilena dan 31. december 2009najbolj zadolžene občineŠkofja Loka (8,4 milijona ev-rov), Kranj (8,3), Tržič (4,7),Radovljica (3,9) in Medvode(2,7). Preračun dolga na pre-bivalca kaže precej drugačnosliko. Škofja Loka je imela obkoncu preteklega leta 369 ev-rov dolga na prebivalca, Tržič305, Komenda 289, Radovlji-ca 207 in Bohinj 178 evrov.Brez dolga so bile po poda-tkih ministrstva za finance
občine Cerklje, Gorje, Jezer-sko, Mengeš, Moravče, Pred-dvor, Trzin in Vodice, skorajbrez dolga pa tudi občinaKamnik.
Tudi Gorenjska ima svoj "jug"
Tudi Gorenjska ima svoj"jug", to pomeni, da vse obči-ne niso enakomerno razvite.Na njihovo razvitost kažejotudi koeficienti razvitosti, kijih je na podlagi različnih ka-zalnikov razvitosti, ogrože-nosti in razvojnih možnostiobčine določilo ministrstvoza finance. Razlikovanje ob-čin po razvitosti ima praktič-ni pomen, saj je od višine ko-eficienta odvisen tudi obsegsofinanciranja investicij izdržavnega proračuna. Če so-dimo na podlagi koeficientovrazvitosti za leti 2009 in2010, so najbolj razvite go-renjske občine Trzin, Dom-žale, Mengeš, Žiri in Cerklje,najmanj pa občine Jezersko,Preddvor, Žirovnica, Gorje,Bohinj in Tržič.
Občine nimajo neposred-nega vpliva na število brez-poselnih in stopnjo brezpo-selnosti, vendar pa s prostor-sko politiko, naklonjenostjo
novim vlaganjem in komu-nalnimi prispevki vsaj po-sredno lahko vplivajo na raz-voj podjetništva. Registriranabrezposelnost se je v zadnjihdveh letih zaradi recesije vgospodarstvu v marsikateriobčini podvojila. Najvišjastopnja brezposelnosti je bilajunija letos v občini Tržič(10,4-odstotna), visoka je bilatudi v občini Kranj (9,9), naj-nižja pa v občinah Železniki(4,0) in Bohinj (4,3).
Zadovoljstvo oz. nezado-voljstvo občanov je odvisnotudi od njihovih dohodkov.Povprečna neto plača je juni-ja letos presegla tisoč evrov lev občinah Cerklje (1.133 ev-rov), Radovljica (1.036) inLukovica (1.014), nad sloven-skim povprečjem 966 evrovpa je bila še v občinah Ko-menda (993) in Kranj (981).Povprečje pod 800 evrov soimeli samo v občini Bohinj(755), nizke plače pa še v ob-činah Žiri (810), Železniki(810) in Tržič (827).
Županski kandidati so severjetno že tudi pozanimali,koliko sodelavcev bodo imeli"na občini" pri uresničeva-nju predvolilnih programov,morda pa tudi to, koliko se je
v desetih letih povečalo števi-lo zaposlenih v občinskihupravah in v občinskih režij-skih obratih. Podatki, ki jihobjavljamo le za gorenjskostatistično regijo oz. osem-najst občin, kažejo, da se je vobdobju 2000 - 2009 številozaposlenih v večini občin po-večalo, a je kritikam o krepit-vi občinskega aparata ven-darle treba dodati, da so obči-ne v tem času dobile nekajnovih nalog in da so nekate-re občine v tem času ustano-vile tudi svoje režijske obrate(primer Občina Bohinj), karje močno vplivalo na številozaposlenih.
Bodo novi (stari) županiimeli opravka z mlado ali sta-ro občino? Prebivalstvo v Slo-veniji je bilo na prvi letošnjidan v povprečju staro 41,4leta, na Gorenjskem je bilonajstarejše v občinah Kranj-ska Gora (44,2), Bohinj(43,1), Bled (43,0), Radovljica(42,2), Žirovnica (42,1), Je-zersko (42,0) in Preddvor(42,0), najmlajše pa v obči-nah Gorenja vas - Poljane(37,0), Komenda (37,3), Lu-kovica (38,1), Vodice (38,1),Cerklje (38,6) in Železniki(38,7).
Da bodo županski kandidativedeli, kaj jih čaka ...Najbolj razvita občina je Trzin, najbolj zadolžena je Škofja Loka, najvišja stopnja brezposelnosti je v Tržiču, najnižje plače imajo v Bohinju, najstarejše prebivalstvo je v Kranjski Gori ...
Zadolženost gorenjskih občin na dan 31. december 2009Občina Dolg (v EUR) Dolg (v EUR)
na prebivalcaBled 1.036.236 127 Bohinj 941.234 178Cerklje 0 0Domžale 2.515.784 75Gorenja vas - Poljane 635.946 88Gorje 0 0Jesenice 2.195.519 101Jezersko 0 0Kamnik 15.000 0,5Komenda 1.535.720 289Kranj 8.290.122 151Kranjska Gora 173.000 33Lukovica 83.458 15Medvode 2.683.237 174Mengeš 0 0Moravče 0 0Naklo 655.984 125Preddvor 0 0Radovljica 3.889.725 207Šenčur 801.251 95Škofja Loka 8.373.607 369Trzin 0 0Tržič 4.677.489 305Vodice 0 0Železniki 1.107.105 164Žiri 414.361 84Žirovnica 226.499 52(Vir: Ministrstvo za finance RS in lastni izračuni)
Brezposelni po občinah prebivališčaObčina Število Stopnja
brezposelnih brezposelnosti*junij *junij *junij *junij 2008 2010 2008 2010
Bled 120 229 3,5 6,7Bohinj 44 97 1,9 4,3Cerklje 112 207 3,7 6,6Domžale 669 1.174 4,3 7,4Gorenja vas- Poljane 75 156 2,4 5,0Gorje 31 77 2,6 6,4Jesenice 448 803 4,5 8,3Jezersko 11 17 3,8 6,2Kamnik 472 1.108 3,5 8,2Komenda 86 176 3,7 6,7Kranj 1.292 2.538 5,1 9,9Kranjska Gora 109 168 4,6 7,5Lukovica 82 141 3,3 5,6Medvode 332 534 4,8 7,7Mengeš 149 254 4,5 7,5Moravče 63 152 2,8 6,6Naklo 86 168 3,8 7,5Preddvor 46 98 3,1 6,7Radovljica 268 643 3,4 8,0Šenčur 130 254 3,6 6,6Škofja Loka 311 637 3,0 6,4Trzin 61 110 3,5 6,3Tržič 393 724 5,6 10,4Vodice 74 117 3,7 5,4Železniki 57 120 1,8 4,0Žiri 50 113 2,3 5,2Žirovnica 67 126 3,6 6,8(Vir: Statistični urad RS)
Gorenjske občine po razvitostiObčina Koeficient
razvitostiTrzin 1,54Domžale 1,32 Mengeš 1,27 Žiri 1,26Cerklje 1,25Naklo 1,23Šenčur 1,21Jesenice 1,20Kamnik 1,20Kranj 1,19Škofja Loka 1,19Komenda 1,17Moravče 1,17Medvode 1,16Železniki 1,16Bled 1,15Gorenja vas - Poljane 1,13Vodice 1,10 Lukovica 1,09Radovljica 1,09 Kranjska Gora 1,02Tržič 0,98 Bohinj 0,95Gorje 0,95Žirovnica 0,95Preddvor 0,91 Jezersko 0,90(Vir: Ministrstvo za finance RS)
Število zaposlenih v občinski upravi in režijskihobratihObčina Število zaposlenih v letih:
*2000 *2005 *2009Bled 21 24 25Bohinj 14 29 40Cerklje 7 10 11Gorenja vas - Poljane 8 11 17Gorje - - 4Jesenice 47 49 58Jezersko 1 0 0Kranj 79 89 109Kranjska Gora 17 16 16Naklo 6 8 8Preddvor 6 5 6Šenčur 7 8 8Škofja Loka 40 42 53Radovljica 26 35 40Tržič 24 26 31Železniki 8 13 14Žiri 5 11 12Žirovnica 6 6 7(Vir: Ajpes, izpostava Kranj)
Občina Jezersko je po številu prebivalcev najmanjša na Gorenjskem, po kazalnikih razvitostipa najmanj razvita. Na sliki: značilni jezerski motiv - Planšarsko jezero / Foto: Tina Dokl
11petek, 24. septembra 2010
Podjetniki začetniki
Iztok Omerza, organizator turističnega poslovanja, turistični vodnik in lastnik turističnegačistilnega servisa: "Delamo na območju Bleda,Bohinja in Gozd-Martuljka. Opravimo lahko vse:pripravimo turistične kapacitete na prihod gostov, prevzamemo turistično storitev v celoti... Začetki so obetavni, za preživetje pa bo trebapridobiti še dodatne posle ter nekaj investiratitudi v promocijo in marketing."
Petra Močnik, računovodkinja in lastnica računovodskega servisa: "Držim se načela korakza korakom. V prihodnost gledam z optimizmomin prepričana sem, da se da z dobrim delom inrazmišljanjem na dolgi rok uspeti."
Erik Horvatinovič, obrtni avtomehanik in izdelovalec grafitnih delov: "Enajst let sem delalv podjetju, ki izdeluje ultralahka letala. Ugotovilsem, da tam ne morem več napredovati in zaželel sem si novih izzivov. Zato sem začel s samostojno dejavnostjo, ki jo obvladam, dobropa poznam tudi razmere na tem trgu in svojokonkurenco."
Maja Korošak
Računovodkinja lahkoodpre svoj računovodski ser-vis. Mizar svojo delavnico,prevajalka lahko dela samo-stojno ali pogodbeno za večnaročnikov, novinar pa naprimer piše za več različnihtiskanih medijev. Natakari-ca najame in vodi svoj lokal,predavatelj začne delati nasvoje. Seveda je za vse to po-trebne vsaj malo podjetni-ške žilice in vsaj nekaj po-slovnih znanj za začetek. Čejih nimaš, jih je treba prido-biti. Z nekaj truda in nekajsreče je uspeh na dlani. Vzadnjih letih v precejšnjimeri k samozaposlovanjuspodbuja in pomaga tudiZavod za zaposlovanje zukrepi aktivne zaposlovalnepolitike, predvsem imamo vmislih organiziranje delav-nic in nudenje subvencije zasamozaposlitev. Resnici naljubo subvencija, ki niti nimajhna - znaša 4.500 evrov,pride največkrat - z zamudo.Takrat, prav na začetku, seje treba znajti sam. A za po-gumne ni ovir.
Loti se vsakega dela
Iztok Omerza iz Radovlji-ce, organizator poslovanja vturizmu z licenco turistične-ga vodnika, je bil nazadnjezaposlen kot vodja prodaje vhotelu in vodja marketinga.Potem je iz poslovnih razlo-gov dobil odpoved delovne-ga razmerja. Letos je odprlčistilni servis v turizmu 3-Sza pripravo zasebnih in dru-gih turističnih zmogljivosti.To pomeni, da poskrbi zaturistično enoto, naj bo toturistična soba, apartma alihotel, vse od odhoda prete-klega gosta do prihoda nove-ga. Dela na območju Bleda,Bohinja in Martuljka. Gostetudi sprejme, vpiše v knjigogostov, opravi njihovo prija-vo in opravi plačilo takse.Kadar je lastnik turističnegaobjekta domačin, takrat pri-pravi le apartma; če pa solastniki tujci, pa opravi celo-tno storitev namesto njih.To vključuje tudi drobna po-pravila in mojstrska dela teroddajo poročil zavodu zastatistiko in občini o pobranituristični taksi.
Ker je dolga leta delal v tu-rizmu in pozna tudi v tujiniveliko partnerjev, ga ti vča-sih prosijo tudi za to, da po-skrbi za celoten turističniaranžma. To pomeni, da za
njihove goste organiziraprenočitev, prevoze in celo-ten program. Posebnost nje-gove dejavnosti je ta, da jevse delo skoncentrirano vturistični sezoni. Zato jesvoje podjetje organiziraltako, da lahko opravlja čišče-nje tudi drugih objektov, naprimer poslovnih prostorov,ter urejanje okolice. Je člo-vek, ki se loti vsakega dela.Še prej kot vodja hotela jedelal vse od pranja, likanja,čiščenja in popravil. Tako jetudi zdaj, ko dela samostoj-no. Svojo prednost predkonkurenco vidi v kakovostisvojih storitev, hitri odzivno-sti in dobrem poznavanjutega, kaj si gostje želijo.
Postopno od stopničkedo stopničke
Erik Horvatinovič iz Ra-dovljice je po poklicu obrtniavtomehanik in svojo delav-nico odpira na Jesenicah.Njegova dejavnost je plasti-ka in ukvarja se z izdelavokarbonskih delov. Karbon jematerial, ki je izjemno trdenin lahek in zato zelo upora-ben povsod tam, kjer je po-membna teža: na primer primotorjih, pri letalih, v navti-ki in podobno.
Pred tem je delal v podjet-ju v Zapužah ultralahka leta-la za Pipistrel. Na neki točkije ugotovil, da je tam dose-gel vse, kar je lahko s svojoizobrazbo, zaželel si je panovih izzivov. Zato se je od-ločil, da bo šel na svoje. Za
začetek si želi, da bi mu po-sel v novem podjetju čimprej stekel, da bi zaslužil zaneko normalno preživetje.To je cilj za to leto, ki je prednjim. V nadaljevanju pa na-merava proizvodnjo tolikorazširiti, da bo lahko zaposliltudi nove sodelavce. Njegovmoto je postopni napredek,od stopničke do stopničke.
Trg za njegove izdelke jepo vsem svetu, le v Slovenijine. Trenutno sodeluje znemškim podjetjem, sode-loval pa je tudi že s kanad-skim. Trg dobro pozna, patudi svojo konkurenco. VSloveniji jih ni veliko, ki bise s tem ukvarjali, mordadeset, petnajst, in si medsabo pomagajo v tem smis-lu, da nihče ne znižuje cenepod tisto, ki se vsem zdi šesprejemljiva. Ko je odprlpodjetje in so konkurenti iz-vedeli zanj, so sami prišli knjemu in mu predlagali, najse drži uveljavljenih ceni-kov. Kaj pa konkurenca izAzije, glede na to, da gre zamednarodni trg? Ja, na Ki-tajskem na primer te stvariproizvajajo res na veliko. Prinjih se ne da naročiti le ne-kaj kosov, nikakor ne manjkot sto. Bolj zdravo se muzdi, da je nekdo konkuren-čen z večjo kakovostjo izdel-ka kakor pa s tem, da nenor-malno zniža ceno. Po-membno pa je seveda tuditrženje.
Karbon je precej drag ma-terial in nabavlja ga v Italijiali na Češkem, večinoma
prek interneta. Zato je tudikončna cena izdelka temuprimerna. Za vsak izdelekmora imeti svoj kalup, naprimer za blatnik motorja.Izdelava je počasna, saj seizdelek lahko suši tudi celonoč. Njegova prednost jemajhnost in okretnost pod-jetja. Zato so njegovi izdelkilahko cenejši od večjih kon-kurentov, hkrati pa ravnotako ali še bolj kvalitetni.
Odločitev za podjetništvozahteva svoj davek
Petra Močnik iz Lesc jebila zaposlena v nekem ra-čunovodskem servisu. Go-spodarska kriza je naredilasvoje in tudi njim se jezmanjšalo število strank,kljub temu da so dobro dela-li. Iz poslovnih razlogov jeostala brez službe in tako seje prijavila na zavod za zapo-slovanje. Ugotovila je, da za-vod samozaposlovanje spod-buja s subvencijami in to joje spodbudilo k razmišlja-nju, da bi tudi sama odprlasvoje podjetje oziroma s.p.Njeni domači in njen živ-ljenjski partner so prav takopodjetniki, o svojih name-rah se je pogovarjala z njimiin ker so jo podprli, se je od-ločila. Tudi ona se drži nače-la korak za korakom. Je opti-mistična in prepričana, da jibo uspelo. Njena dejavnost,torej računovodstvo, je po-sebna v tem, da so zelo po-membne izkušnje, ki si jihpridobiš z leti. Teh ji kljubmladosti ne manjka, veselapa je, da lahko še vedno po-godbeno dela za neki raču-novodski servis v Ljubljaniin si tako nabira dragocenoznanje. Pridobila si je tudiže nekaj rednih strank. Opa-ža veliko razliko med Ljub-ljano in Gorenjsko: v centruje pač neprimerno večmanjših podjetij.
Sama se ne bi hotela večzaposliti, tudi če bi bila pri-ložnost. Tako se je odločila.V službo hodiš za to, da za-služiš za preživetje. Ko pa sienkrat samostojen, je vseodvisno od tebe: toliko kotse boš sam zavzel, toliko bošimel, pravi Petra. Seveda tanjena odločitev zahteva svojdavek. Časa je manj, tudi zadružino, in dan postaja pre-kratek. Za zdaj ji je najboljpomembno to, da lahko za-čne delati in da zasluži do-volj za preživetje. Prihod-nost pa bo pokazala, ali bopodjetje lahko tudi širila.
Za pogumne ni ovirGospodarska kriza povzroča velike premike na trgu delovne sile. Pa nimamo v mislih samo tistih razvpitih zgodb propada velikih podjetij, tudi manjša in mikro podjetja se zapirajo in odpuščajo svojezaposlene. Marsikdo se tako po dolgih letih nepričakovano znajde na zavodu za zaposlovanje. Tistim,ki imajo takšna znanja, da jim omogočajo samostojno dejavnost, se ni treba bati.
Foto
: Maj
a K
oro
šak
Foto
: Maj
a K
oro
šak
Foto
: Maj
a K
oro
šak
Načrt je bil drugačen. Predstaviti večgorenjskih samostojnih podjetnikov, ki začenjajo svojo samostojno podjetniško pot. Povprašati jih, zakajso se odločili za ta pomemben korak inspremembo, kako se na tej svoji novipoti počutijo, kako jim gre. In mordaspodbuditi še koga, ki ima dovolj takšnega znanja, ki je za trg zanimivo.Pa smo se nekoliko ušteli. Ker jih je izjemno težko dobiti, te podjetnike začetnike. Nimajo časa, preveč so zaposleni, preveč se jim dogaja. In toje dobro! Po drugi strani pa delajo napako mnogih podjetnikov, ne samozačetnikov, da premalo časa in energijenamenijo samopromociji, promocijisvoje dejavnosti in marketingu. To paje slabo. Kakorkoli že, povabilu so senazadnje le odzvali trije, s povsem različnimi dejavnostmi. Vsi trije odločeni, da jim uspe.
12 petek, 24. septembra 2010
Igralka
"Besedilo že dolgo časa ni tisto, ki mepripravi do tega,da se lotimštudija vloge v neki predstavi.V prvi vrsti jepomembno, kdo predstavorežira in kdo sosoigralci. Štejetorej, s kom delam in da seimam pri temdobro."
Igor Kavčič
Na oder Prešernovega gle-dališča se vračate po tride-setih letih, ko ste v sezoni1980/81 odigrali vlogo Len-ke v Šeligovi Svatbi, takratizjemno odmevni predsta-vi, ki jo je režiral vaš možDušan Jovanović. Mar resšele po vseh teh letih?
"Res. In tudi zaradi Svatbesem, poleg vsega drugega se-veda, nekoliko čustveno na-vezana na Kranj. Svatba jebila posebna predstava.Zame je bila najpomemb-nejša in na neki način naj-lepša predstava, saj sem pre-miero takrat igrala tako re-koč tik pred porodom. Zmano vred je torej igrala tudimoja hči. Krasno besedilo,spomnim se krasne zased-be, zelo lepo je bilo. Žal pa vtem obdobju Prešernovo gle-dališče še ni bilo profesional-no. Tako smo v predstavi ig-rali profesionalni pa tuditako imenovani amaterskiigralci. Zato nas potem, vsajkar se festivalov tiče, takratniso šteli nikamor, ne medamaterje ne med profesio-nalce. To res ni bilo prav, sajje bila predstava vrhunska."
Po toliko letih ste sprejelivnovično vabilo v Kranj?Kaj je bilo tisto, kar vam jenaježilo kožo?
"V prvi vrsti me je k sode-lovanju v predstavi povabilrežiser Ivica Buljan, s kate-rim sem tokrat z veseljemdelala že četrtič. Dodatno meje v Kranju razveselilo delo znovimi igralci. Z večino se-danjega gledališkega ansam-bla doslej še nisem stala naskupnem odru. Seveda pa jevselej prvi igralski izziv tisti,ki mi da največjo spodbudo.Ves čas študija, predstavosmo začeli delati že pomladi,sem se v ekipi Prešernovegagledališča odlično počutila."
Je k vaši odločitvi pripomo-glo tudi dramsko besedilo,ki je po tematiki nekakouniverzalno za zahodno po-trošniško družbo, hkrati paje jezik v predstavi posebejza to uprizoritev adaptiranv gorenjščino, ki je vam za-gotovo še kako domača ...
"O seveda je, saj sem pra-va Gorenjska. A to zagotovoni bil razlog, da sem sprejelaponujeno vlogo v predstavi.Odločitev, da se bo predstavaigrala v dialektu, je padlakasneje. Zelo všeč mi je bilože samo besedilo, ker se
ukvarja z nestrpnostjo dodrugačnih, kar je danes ševedno zelo aktualno. Žal tanestrpnost pri nas v zad-njem času dobiva vedno več-ji razmah. Sicer pa pri meniže dolgo časa ni besedilo ti-sto, ki me pripravi do tega,da se lotim študija vloge vneki predstavi. V prvi vrsti jepomembno, kdo predstavorežira in kdo so soigralci.Šteje torej, s kom delam inda se imam pri tem dobro.
Seveda mi je bilo tokrat vdodatno veselje, da se tekstigra v gorenjskem dialektu,zame to pomeni v svojemdomačem dialektu. Gorenj-ščina se namreč v gledališčuzelo malo uporablja, če že,potem prevladujeta štajeršči-na in primorščina oziromanekakšna sodobna ljubljan-ščina. Moram reči, da semdoslej le enkrat igrala v Sha-kespearovi Romeu in Juliji včistem gorenjskem narečju,takem, kakršen je značilenza našo vas. Torej sem govo-rila na fanta. Lovske scene sošele druga predstava, kjer ig-ram v gorenjščini. Morampa tudi reči, da sem bila karnekoliko presenečena nadsabo, saj sem mislila, kakoenostavno bo igrati v nareč-ju. Nasprotno, potrebno seje bilo kar potruditi. Nekajdrugega je literarni jezik,preveden v dialekt, ali pa obi-čajna govorica."
Sicer pa, v predstavi je sli-šati kup enih "gorenjščin",tako rekoč vsakega igralcadrugačno ...
"To je zelo zanimivo.Najbolj gorenjski dialektimam pravzaprav jaz, kar jev predstavi tudi opravičlji-vo, saj je oseba, ki jo jaz ig-ram, edina, ki se ves časseli iz ene vasi v drugo,ostali vendarle vseskoziostajajo v enem kraju. Kdornatančno pozna gorenjskidialekt, bo seveda opazil, dagovorimo več vrst gorenj-ščine, praktično od vasi dovasi drugačno. Tako tudi vpredstavi govorimo različ-no, še posebej so se moralipotruditi tisti, ki niso z Go-renjskega. Sicer pa, saj negre za to, kako pravilno iz-govarjaš besede, bolj je po-membna melodija govora."
Kot rečeno, tema predstaveje univerzalna, saj bi se lah-ko odvijala kjerkoli, ne lena Spodnjem Bavarskem.Avtor obračunava s člove-ško družbo, ki je polna
"malih fašizmov", kot pravidramaturginja MarinkaPoštrak. Kako predstavo vi-dite vi?
"Seveda, to so mali fašiz-mi, ki narekujejo, da vse, karni po naši podobi, ni v redu.In tako razmišljanje ni izje-ma enega kraja ali ene deže-le, to je splošen problem povsem svetu. O tem se velikogovori, družba vlaga velikonaporov, da bi ljudje vendar-le sprejeli drugačnost, a sosadovi slej kot prej pičli.Tudi zato so pomembnepredstave s tako vsebino inniso le ogledalo, ampak tudiopomin, kako naj se ne biobnašali."
Glede na to, da gre za ljudskoigro v gorenjskem dialektu,bo ta zagotovo blizu tudi širšemu krogu gledalcev ...
"Zagotovo. Drugi velikšarm te predstave pa je, da jedelana in igrana na načinkot znani Finžgarjev Divji lo-vec, seveda z vso natančnost-jo, ki jo zahteva profesiona-len pristop k besedilu. Toniti ni tako enostavno, saj jevčasih težko postaviti mejo.Naj dodam, da mi je ne-skončno žal, ker predstava niodigrana na prostem, za karje bila tudi delana. Odprtioder v Kranju zaradi znanihokoliščin namreč še ni do-
grajen. Imeli pa smo pred-premiero na Dobu in bilo jekrasno."
Liku Marije, ki ga igrate vpredstavi, so zaradi sinovedrugačnosti usojene selitveiz kraja v kraj. Tudi vi sepoklicno selite iz kraja vkraj, venomer znova pa sevračate na Bohinjsko Belo.
"Mogoče je ravno zato Bo-hinjska Bela ostala moja baza,ker se drugače toliko zelo pre-mikam naokrog. Vedno pra-vim, kako lepo je stanovati,včasih biti tudi doma. A nivedno tako. Če bi preračunala,koliko časa preživim z ljudmi,s katerimi delam v gledališču,in koliko doma s svojimi naj-bližjimi, so slednji pogosto vmanjšini."
Imate tudi izkušnjo amba-sadorke Unicefa in ste odblizu videli tako imenovanitretji svet, ki ga mnogi brž-kone nikoli ne bomo. Jemogoče potegniti kakršno-koli primerjavo med sve-tom, kjer se ljudje bolj kot ssovaščani ukvarjajo z last-nim preživetjem, in oko-ljem iz predstave?
"Nobene vzporednice nimogoče potegniti. Kot ste re-kli, tam se ljudje ukvarjajo sfizičnim preživetjem, je pamed njimi veliko več človeč-
nosti, kot pa v tem našemsvetu. Tam skoraj da ni po-kvarjenosti v medsebojnihodnosih."
Predstava nam nastavljaogledalo, bomo torej znali vnjej prepoznati tudi samesebe?
"Upam, da ja. Ampak, čebi se samega sebe vprašali,ali smo mi kaj drugačni,kot so tile na odru, pa dvo-mim, da bi si upali priznatiresnico. Upam, da bo pred-stava imela svoj odmev. Za-služi si ga."
Poleg Kranja trenutno igra-te tudi v Novi Gorici, kaj pav vašem matičnem gledališ-ču Drami SNG v Ljubljani?
"V Novi Gorici igram vDürrenmattovi predstaviObisk stare gospe, ki je diame-tralno nasprotje kranjske. Vmatičnem gledališču trenut-no nisem v nobeni zasedbi,zato lahko gostujem v dru-gih gledališčih. In to mi je vnajvečje veselje, saj je delo vnovih sredinah zame vselejvelik izziv. Prepričana sem,da se človek uči vse življenje,tako se tudi jaz še vedno zenako radovednostjo kot ne-koč učim od soigralcev. Vobeh ansamblih, kranjskemin novogoriškem, se odličnopočutim."
S Svatbe v Lovske sceneV prvi letošnji premieri Prešernovega gledališča, v predstavi Lovske scene s Spodnje Bavarske, v vlogi Marije kot gostja igratudi prva dama slovenskega gledališča, gledališka in filmska igralka Milena Zupančič. Drugič sploh na kranjskem odru, drugičdoslej v gorenjskem dialektu, a vselej prvič, ko gre za nov igralski izziv.
Milena Zupančič, trideset let po Svatbi, tokrat kot Marija v Lovskih scenah s Spodnje Bavarske / Foto: Miha Fras
MilenaZupančič
13petek, 24. septembra 2010
Uspešni
Jasna Paladin
Darko Golob pred svojomizarsko delavnico v vasiRožično v Tuhinjski dolinine potrebuje velike reklam-ne table in skladovnice hlo-dov, ki bi opozarjali na dejav-nost, s katero se ukvarja, sajobiskovalcu ob prihodu topotrdijo izjemna lesena inumetelno izrezljana velikavhoda vrata, ki pričajo o zna-nju, spretnosti in kakovostimojstrov, ki delajo za njimi.
Ne dolgo nazaj so kljubvečletni tradiciji za Mizar-stvo Golob vedeli le redkiKamničani in okoliški na-ročniki, zadnjih nekaj dni paje le nekoliko drugače. Kam-niški mizar je namreč edenod treh prejemnikov letoš-njega zlatega ceha, ki so muga na letošnjem Celjskemsejmu podelili za prav po-sebno, predvsem pa z izjem-nim znanjem izdelano oma-ro s stekleno vitrino za dnev-ni prostor. "Letos se je medobrtniki veliko govorilo o re-cesiji, in kljub temu, da smopri nas imeli dovolj dela,sem si spomladi rekel, da bibilo dobro, če se za promoci-jo udeležimo kakšnega sej-ma, da nas spoznajo tudidrugje po Sloveniji. Predsta-vili smo nekaj kosov pohiš-
tva iz našega stanovanja inker gre za prav posebne iz-delke, s prepoznavnim, a ne-tipičnim stilom, nismo vede-li, kako bo naše delo spreje-to. Stavili smo na predstavi-tev naših izvirnih idej, pred-vsem pa izjemnega znanja -in obrestovalo se je," se zla-tega ceha še danes veseliDarko Golob, ki je prepri-čan, da je komisija opazila,kako zahtevna je bila njihovarazstavna omara, ki sicerkrasi domačo dnevno sobo,prav tako kot številno drugov domači delavnici zamišlje-no in izdelano pohištvo -unikatni stoli, jedilna miza,kuhinja, parket, ki je pravza-prav že pravi mozaik lesenihploščic, in številni drugi iz-delki, ki pričajo o tem, damizarstvo pri Golobovih nile obrt, ampak že pravastrast in predvsem veselje.To dokazuje tudi tale zani-mivost - zamisli za izdelavoparketa so Golobovi iskalicelo v slovitem dvorcu vfrancoskem Versaillesu.
Nagrajena omara še zda-leč ni nekaj običajnega. Vnjej je Darko Golob združilvse znanje, ki ga premoreskupaj s svojimi zaposleni-mi in družino, predvsemobema sinovoma, ki mu žepomagata v delavnici. Po ski-
ci in kasnejših načrtih, ki jihje narisal po lastnih željah, jenastala knjižna omara s ste-klenima vitrinama, ki nav-dušuje z zapletenimi ukriv-ljenimi ploskvami, ročno iz-rezljanimi površinami in in-tarzijami, ki so že praveumetnine. Za njeno izdelavoso porabili več kot 450 ur,narejena pa je iz kar štirinaj-stih vrst lesa, ki poskrbijo zapestro kombinacijo barv."Od nekdaj izdelujemo lese-no pohištvo za vse priložno-sti po naročilu naših strank,a sam uživam v tem, daimam doma izdelke, kakrš-nih nima vsak in so plodmojih lastnih zamisli," nav-dušeno pripoveduje Golob
in skromno doda, da so mednjegovimi strankami tudištevilni znani Slovenci.
Gospodarska kriza se nje-govega podjetja, ki ga je predosemnajstimi leti nadgradiliz domače garažne delavnicev Šmarci v sodoben lesniobrat v Rožičnem, ni kaj do-sti dotaknila, kar pa ne pre-seneča, saj mu tako kot ka-kovost veliko pomeni tudiodnos do zaposlenih. "Tre-nutno imam zaposlenih se-dem fantov - mizarjev izbližnje okolice in edina večjaželja v mojem poklicnemsvetu je ta, da bi se še naprejtako spoštovali in razumeli,in da bi skupaj naredili še ve-liko lepih stvari."
Mizar navdušil z omaroDarko Golob, ki svojo mizarsko delavnico vodi že osemnajst let, je na nedavnem sejmu v Celju prejelzlati ceh - najvišjo nagrado Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, čeprav je bila to za njegovo podjetje šele prva tovrstna predstavitev sploh.
Darko Golob pred domačimi vhodnimi vrati, ki pričajo osposobnosti mizarskim mojstrov, ki ustvarjajo za njimi.
Veselje do izdelovanja lesenega pohištva se v domači hišiGolobovih kaže na vsakem koraku. / Foto: Jasna Paladin
Omara, ki je prepričala komisijo na Celjskem sejmu inMizarstvu Darko Golob prinesla zlati ceh. / arhiv: Darka Goloba
wwwww.baanka-koper.si + 3866 5 666 1000
Zaposlimo
KOMERCIALISTA (m/ž)za prodajo tehničnih izdelkov
Od kandidata pričakujemo:■ višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali
tehnične smeri,■ izpit kategorije B,■ poznavanje dela z računalnikom,■ znanje nemškega ali angleškega jezika,■ izkušnje s prodajo tehničnih izdelkov,■ pripravljenost za delo na terenu (obisk lesnih tovarn, veletr-
govin, ipd),■ komunikativnost, prijaznost, urejenost, poštenost in pri-
lagodljivost.
Nudimo:■ zaposlitev za nedoločen čas s 4-mesečnim poskusnim rokom■ zanesljivo zaposlitev v podjetju s tradicijo■ redno mesečno izplačilo plače ter■ možnost osebnega napredovanja in izobraževanja.
Delo bo obsegalo prodajo pnevmatskih zabijalnih aparatov,sponk, žebljev, jeklenih vlaken ipd že znanim kupcem po Sloveni-ji, raziskavo novih trgov doma in v tujini ter sodelovanje na sej-mih.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite do 30. oktobra2010 na naslov NIKO, d. d., Železniki, Otoki 16, 4228 Železniki. Za informacije smo vam na voljo na tel. št. 04/51 17 725 ali [email protected].
Foto
: Jas
na
Pala
din
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden dve smrtni žrtviV minulem tednu (od 13. do 19. septembra) sta vprometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlidve osebi, so sporočili z Generalne policijske uprave. Gorenjski policisti so v istem tednuobravnavali 38 prometnih nesreč, v katerih se jepo podatkih PU Kranj osem oseb lažje ranilo.Zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali mamilso na Gorenjskem do streznitve pridržali osemvoznikov. Letos so slovenske ceste terjale 99smrtnih žrtev (lani 134). Na Gorenjskem je vprometnih nesrečah umrlo devet oseb, venakem obdobju lani pa devetnajst.
Damjana Šmid
moj pogled
Uniforme v šolah? (1)
Nekega dne bodo v eni izmednaših šol (najbrž zasebni)uvedli uniforme. V tej našisvobodni državi, ki kar kličepo še več svobode in čim manjodgovornosti, se bo to zdelonekaterim starokopitno. Nji-hov argument bo, da s temomejujemo svobodo in izra-žanje individualnosti z oble-ko. Meni pa se zdi, da se pravzaradi te individualnosti ved-no bolj omejuje pamet in nje-no izražanje. Saj mogoče nebi prišlo do tega, če ne bi pre-tiravali odrasli. Otroci se pačne rodijo s seznamom blagov-nih znamk, ki jih želijo oble-či in obuti. Tako pa se začnesocialno razslojevanje že nasamem začetku življenja, ko
otroci še vedo ne, čemu jimsluži obleka. Obleka ne nare-di človeka, ampak človek ob-leko. Zato je od nekdaj veljajoin velja še danes, da z oblekoizražamo odnos do dogodka,do drugih ljudi ali institucije.Kaj naj si torej mislimo o od-nosu učiteljev in učencev v šo-lah? Kaj mi sporoča učitelji-ca, ki kaže na ogled svoje tan-gice? Je prišla poučevati ali sekazati? In če se kaže, komuse kaže? Ravnatelju, učen-cem, staršem? Je njeno delores tako dobro, da ga ne po-kvari vtis izbrane obleke, kibolj sodi v nek drug prostor?Če sem za uniforme, sem zadvojne uniforme. Tako zaučence kot za učitelje. Kajti
vsi so v isti hiši, ki naj bi ne-kaj veljala. Ministra skrbi,kako bi povrnili ugled učite-ljem, vzpostavili zaupanje všolah in boljše sodelovanjemed starši in učitelji. Zakajpa jaz zaupam neki banki?Zato, ker imajo uradne ure,jasna pravila, jasne posledice,ker jim zaupam, da dobro de-lajo, se prilagajajo strankamin ker imamo obojestranskokorist. Nikoli pa nisem v za-dregi, ko pogledam oblekeuslužbenk. Pa jim zato naj-brž ni kratena pravica do svo-bodnega izražanja z dekolte-ji, popki in zadnjicami. Kajtiv službi niso zaradi takšnegaizražanja, marveč zaradi po-sla.
Vsakič, ko Breda pogledaočeta, ko stresa nekontroli-rano jezo, ko tava izgubljenosem in tja, ko govori ne-smisle, ko se joče, ko bi semoral smejati, jo stisne prisrcu. Boji se, da bo podobnabolezen zagrabila tudi njo.Takrat jo postane strah, kaj-ti misel, da ne bi več pozna-la svojih otrok in vnukov, seji zdi pošastna."Kadar grem v shrambo inmed vrati postojim, ker sempozabila, po kaj sem že šlatja, se ustrašim. Pomolimkakšno molitvico k svoji za-vetnici, naj me obvaruje testrašne bolezni."Kot nočna mora pa jospremljajo nekateri dogod-ki, ki so njej in njeni družininaredili cel kup sivih las. "Oče je začel prestavljatimejnike, na sosedovem dvo-
rišču je, medtem ko jih nibilo doma, izkopal jamo, češda išče vodni izvir, ob bliž-njem potoku, kjer smo seobčasno zbirali sosedje podtremi topoli, pa je dva poža-gal prej, preden nam mu jeto uspelo preprečiti. Najtežeje bilo, ker so bili tovrstnespominske luknje le občas-ne, prišli so dnevi, ko je biloz njim vse lepo in prav in ta-krat se je celo sam zgražalnad stvarmi, ki jih je nare-dil. Nekoč pa pri nas potrkapolicist in reče, da je prišelzaradi puške, ki jo moj možskriva v kleti. Skoraj me jekap. Moj partner je v življe-nju počel marsikaj, bil ješportnik, rad je surfal na va-lovih, dokler je bil še pri mo-čeh, hodil je v hribe, pel vmoškem pevskem zboru, ato, da bi kdaj vzel v rokeorožje, ne, kaj takega pa muni nikoli padlo na pamet. Tosem povedala tudi policistu,a ker moža slučajno ni bilodoma, da bi še on dodal svo-je mnenje, sem dovolila, dasi je šel ogledat klet. S treso-čim glasom sem ga vpraša-la, od kod mu informacija oorožju. Ja, od kod, od kod,vaš oče je telefoniral na 113,da mu zet streže po življe-nju. Zato sem tukaj. Verje-mite mi, moje srce ni ravnov najboljši kondiciji, toimam po mami, ki je imela,kar pomnim, težave z njim,zato sem se z nečloveškimimočmi trudila, da sem sedržala pod kontrolo. Ko sembila spet sama, sem poklica-la sosedo, ki je dogajanjeopazovala s svojega dvoriš-ča, da me je odpeljala kzdravniku, kjer sem dobilainjekcijo za pomiritev. Znjim sem se tudi pogovorilao očetu, nazadnje mi je sve-toval, naj ga damo v dom,ker ga sami enostavno nebomo več mogli držati podkontrolo."
A to je bilo laže reči kot na-rediti. Breda pripoveduje: "Že na-slednji dan smo začeli vrtetitelefone, klicarili smo na vsekonce in kraje, a povsod sonam odgovorili, da bo po-trebno počakati, ker nimajoprostega mesta. Šele tedajsem se začela zavedati, da jepodobnih bolnikov v Slove-niji res polno in da nismoedini, ki nas tepe usoda. Nemorem povedati, kako se mije oče smilil. Bil je tako ne-bogljen, žalosten in potrt, kosem mu samo omenila, dabo potrebno nekaj ukreniti.Sedel je za mizo in solze somu tekle med prsti. Objelasem ga in ga stisnila k sebi.Ko je prišel vnuk in povedal,da so poklicali iz doma zastarejše s Štajerskega, semmu rekla, da naj še malo po-čaka. Da bomo že kako. A vtistem trenutku je oče vstalin hitro stopil proti vratom,rekoč, da je slišal, da nekdohodi po pritličju, kjer je imelsvoje prostore. 'Vidiš, ni mupomoči,' mi reče vnuk in nimi kazalo drugega, kot da sesprijaznim z usodo. Nena-zadnje je bilo tudi meni žesedemdeset in nisem bilaveč mlada ..."Dom, kamor so ga čez kak-šen mesec odpeljali, je imelposeben oddelek, na kate-rem so bili samo dementnistarostniki. Breda jih je na-štela okoli dvajset. Ko sta zočetom prišla, so sedeli vdnevni sobi za mizo in izde-lovali rože iz krep papirja.Med seboj so se pogovarjali,kot bi bili povsem zdravi. Lesem in tja se je kdo od njihprazno zastrmel v steno.Očeta so povabili medse, bilje malce negotov, vseeno pase je usedel k prijazni sivola-si gospe. "Z vnukom sva nekaj časaše stala pri vratih, potem pasem ugotovila, da se je oče
zaklepetal z drugimi in komi je terapevtka namignila,naj se poslovimo, je le za-mahnil z roko in mi zaželelsrečno vožnjo domov. Bilasem šokirana, mislila sem,da bo sitnaril in hotel iti zmenoj, nekaj podobnega,kot sem pred davnimi letidoživljala pri vnukih, ko sošli prvič v vrtec," je dejalaBreda otožno.Po vrnitvi domov je bila hišapusta in prazna. Breda je po-grešala očeta na vsakem ko-raku. Enako kot vsi drugi.Navsezadnje so bili med se-boj tesno povezani v do-brem in slabem."Zdelo se mi je, kot da je očeumrl, kajti od njega ni bilonobenega glasu. Po tednudni smo ga šli obiskat. Pri-čakal nas je na pragu svojesobe, nasmejan in zadovo-ljen. Ob njem je bila tista si-volasa gospa, Marica poimenu. Držala sta se za rokein lastnim očem nisem mo-gla verjeti. Moj oče se je spetzaljubil ali kaj?! Šla sem napogovor k oddelčni sestri inona je le skomignila z rame-ni ter se nasmehnila.'Veste,' mi je rekla, 'vaš očebo tak, da ga bodo zanimaleženske, do zadnjega dne živ-ljenja.' Povedala je še, da soopazili, da se včasih zapretav sobo in se pocrkljata. Kerse mi je zdelo, da je oče bolj-ši, sem še vprašala, ali bilahko šel domov. Odkimalaje in dodala, da bolezen niizginila, le bolj počasi bo na-predovala, ker ima sedaj očeob sebi nekoga, ki se z njimukvarja noč in dan."Pomislila sem, da ne pravijozastonj, da ljubezen sicer ničudež, zna pa delati čudeže,to pa. In zakaj si človek ne biželel, da takega čudeža, kotga je doživel Nace, Bredinoče, ne bi bil deležen tudisam?
(konec)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Tožilstvo predlaga za Prijateljaslabih pet let zapora Na sojenju državnemu poslancu Srečku Prijatelju na Okrožnem sodišču v Kopru statožilstvo in obramba predstavila vse zbranedokaze, tožilstvo pa je tudi že podalo končnobesedo. Tožilka Barbara Milič Rožman je takoza obtoženca predlagala enotno zaporno kazenštirih let in desetih mesecev. Za nadaljevanokaznivo dejanje izsiljevanja je sicer predlagaladve leti in deset mesecev zapora, za nadaljevanokaznivo dejanje samovoljnosti štiri mesece, zakaznivo dejanje nedovoljenega prometa inproizvodnje orožja ali eksploziva pa leto in desetmesecev zapora. Za poslančevo ženo AleksandroPrijatelj, ki je obtožena pomoči storilcu kaznive-ga dejanja, je tožilka predlagala sedem mesecev zapora. "Prijatelj se očitno poslužuje groženj, kone doseže izplačil, država pa mora takemučloveku dopovedati, da to ni dopusten inprimeren način," je prepričana tožilka. "Razumje zapustil um in ostal je samo sum," se je napredlog tožilstva odzval Prijatelj, njegov zagovornik Luka Gaberščik pa je poudaril, daobramba ni uspela zaslišati vseh predlaganihprič in izvedencev, zato ocenjuje, da dejanskostanje ni bilo dovolj razčiščeno, da bi sodiščelahko razsojalo. "Če bo sodišče zaradi tega odločilo v škodo moji stranki, bomo to uveljavljali tudi v pritožbi," je napovedal odvetnik, ki bo končno besedo podal prihodnjiteden. Tožilka po drugi strani seveda meni, daje dokazni postopek postregel z dovolj obremenilnimi dokazi. Prijatelj je obtožen izsiljevanja novogoriškega poslovneža MarjanaMikuža, župana Divače Matije Potokarja in njegove žene Klelije Potokar. V primeru, ko jePrijatelj denar poskušal izterjati od prodajalcavozil Srečka Zorka in direktorice televizije VitelDolores Žigon Klaut, gre po mnenju tožilstva zaizterjavo resničnega dolga oziroma kaznivo dejanje samovoljnosti. Srečko prijatelj je sicerna sodišču vložil kazenske ovadbe zoper Mikužain Dolores Klaut Žigon zaradi poslovne goljufije, Mikuževo hčer Laro Mikuž pa je ovadilzaradi krivega pričanja. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden, ko bo končno besedo podal tudi Prijateljev zagovornik LukaGaberščik.
petek, 24. septembra 2010
Izguba spomina gradi med nami prepade
Spominčice
15petek, 24. septembra 2010
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediKako prav je imel pokojniobirski učitelj, pevovodja inslovenski narodni buditeljValentin Polanšek, ki je vSmrtnikovih fantičih izKort/Troegern, svojih učen-cih na ljudski šoli na Obir-skem/Ebriach, videl pevskitalent. Bratje Franc Jožef,Vladimir, Zdravko in Marjanso kot kvartet pred 25 leti pr-vič nastopili na koncertudružinskih pevskih skupin,ki ga je pri Cingelcu na Tra-ti/Tratten pri Borovljah/Fer-lach organizirala Krščanskakulturna zveza. Kasneje se ještirim bratom pridružil šebratranec Marko Smrtnik.Tako je nastal kvintet BratovSmrtnik in se v četrt stoletjaprepevanja uvrstil med naj-bolj znane manjše pevskeskupine na Koroškem. ZaSmrtnikovimi fanti, ki so po-stali zreli možje in ostali za-
vedni Slovenci, Franc Jožefpa je bil izvoljen za županaŽelezne Kaple/Eisenkappel,je nad sedemsto nastopov vvseh delih Koroške in v dru-gih avstrijskih deželah, v Ita-liji, na Hrvaškem in v Nem-čiji ter seveda v Sloveniji.Leta 1996 so gostovali priSlovencih v Argentini. Pojejopredvsem slovenske pesmi,pa tudi koroške v nemščini,popevke in pesmi drugih na-rodov. Kot prva pevska sku-pina so Smrtniki začeli pre-pevati Avsenikove pesmi.Zato so večkrat že nastopilitudi pri Avseniku v Begu-njah. Glasovi Smrtnikovihpevcev so usklajeni in lepozveneči, takšni, ki jih zmore-jo zapeti le koroški Slovenci.Njihov umetniški vodja inaranžer je dr. Bertej Logar, kije tudi sam izvrsten pevec.Smrtnikovi pevci bodo jubilej
obeležili s tremi koncerti. Prvibo v petek, 1. oktobra, ob 20.uri v Domu glasbe v Celovcu,naslednja dva pa v soboto, 2.oktobra, ob 16. in 20. uri vFarni dvorani v domači Želez-ni Kapli. Z njimi bodo nasto-pili še Kaerntner Viergesang,Vokalna skupina Klika, Blei-
berger Viergesang, kvintetFoltej Hartman in citrarja To-maž Plahutnik in KlemenMatk. Program bo povezo-vala Danica Thaler-Urschitz.Preprodaja vstopnic za kon-cert v celovškem Domu glas-be bo v knjigarnah Mohorjevain Haček v Celovcu, v posojil-
nicah v Železni Kapli in Škoc-janu/St. Kanzian, v Domuglasbe, pri Krščanski kulturnizvezi in pri pevcih. Smrtniko-vi imajo tudi spletno stranwww.smrtnik.at, vse o pevcihin koncertih pa pove tudi Vla-dimir Smrtnik po telefonu0043/0664 620 22 35.
Miha Naglič
Na vprašanje, kdo je največjislovenski arhitekt 20. stolet-ja, bi večina gotovo odgovori-la, da je to Jože Plečnik. In čebi tej večini postavili še do-datno vprašanje, kdo jeMaks Fabiani, bi se mordaizkazalo, da nekateri zanj šeslišali niso ali pa se ne zave-dajo, da sodi tudi on v samvrh slovenske arhitekture.Takšna (ne)vednost je najbržposledica izjemne pozorno-sti, ki jo je bilo v zadnjih de-setletjih deležno Plečnikovodelo. Vednost o Fabianiju pautegne precej okrepiti ne-davno izdana monografija znaslovom Maks Fabiani inpodnaslovom Dunaj, Ljub-ljana, Trst. Napisala sta jo ar-hitekta Andrej Hrausky inJanez Koželj, avtor številnihin lepih fotografij Fabianije-vih mojstrovin je MiranKambič. V knjigi si lahkoogledamo arhitektove moj-strovine, ki jih je največ naDunaju, v Ljubljani in Trstu,ne da bi se podali v ta mestain si jih ogledali na kraju sa-mem. Ob tem naj se malopohvalim, da sem bil med ti-stimi, ki smo za Fabianijevpomen vedeli že veliko predto knjigo. Svoj čas sem imelprijatelja na Dunaju in ju po-gosto obiskoval. S pomočjovodnika Dunaj in njegoviSlovenci (1978) sem si ogle-dal veliko tistega, kar je naDunaju slovenskega, pri če-mer so Plečnikove in Fabia-nijeve stvaritve seveda naj-
bolj vidne (v novejšem časuse jima je s svojimi deli pri-družil arhitekt Boris Podre-cca). O tem sem decembra1994 napisal tudi obsežnoreportažo za naš časopis.Na razmerje Fabianija inPlečnika velikokrat naleti-mo tudi v novi monografiji."Poleg Jožeta Plečnika jeMaks Fabiani gotovo najpo-membnejši slovenski arhi-tekt. O Ljubljani med obe-ma svetovnima vojnama go-vorimo kot o PlečnikoviLjubljani, Fabiani pa je vtis-nil mestu svetovljanski vi-dez v obdobju po potresuleta 1895 pa vse do prve sve-tovne vojne. Vendar, koPlečniku pripisujemo večjoustvarjalno moč, ne smemopozabiti, da je v dobi mo-narhije Fabiani dosegel naj-višja družbena priznanja inugled. Prvi arhitekt z dokto-ratom v monarhiji, osebnisvetovalec prestolonasledni-ka, sodelavec Otta Wagner-ja, profesor na Dunaju sonazivi, s katerimi so se lah-ko pohvalili le redki. Polegtega pa je bil Fabiani vednopripravljen pomagati, odkrilje mladega Adolfa Loosa,pomagal je slovenskim im-presionistom, podpiral slo-venske arhitekte Josipa Co-staperario, Janeza Jagra inJožeta Plečnika. Premalo jeznano, kako velik vpliv jeimel na Plečnika, ki je vLjubljani izvedel marsikate-ro Fabianijevo urbanističnozamisel. Tudi njuni živ-ljenjski usodi sta si podo-
bni. Spomnimo se, da stasorazmerno mlada arhitek-ta dobila priložnost v sa-mem središču Dunaja ures-ničiti svoje najbolj inovativ-ne projekte, kot sta bila vsvojem času znamenitaUrania in razvpita Zacher-lova hiša. Obema je uspelozgraditi na Dunaju zname-nite stavbe, oba sta se tudiodrekla tako secesiji kot Du-naju, oba sta se po prvi sve-tovni vojni vrnila domov,prav tako se tudi nista me-nila za tokove moderne ar-hitekture, ampak sta rajesledila lastnemu prepriča-nju. Drugače od Plečnika,ki so mu v domovini prizna-vali najvišjo strokovno inmoralno avtoriteto, sta Fabi-anija šovinizem in fašizem,s katerim se je moral sooča-ti doma na Primorskem,ponižala in odrinila na rob.Zaradi tega je ostal Fabianiv senci Plečnika, tako danjegovega dela niso nikolipovsem celovito ovrednotili.Za ene so njegova najboljšadela nastala na Dunaju, zadruge v Ljubljani, za tretje vTrstu in Gorici, dejansko paje bilo za Fabianijevo arhi-
tekturo najznačilnejše pre-pletanje italijanske, avstrij-ske in slovenske kulture."Nadvse zanimiva je zgodba,ki naj bi jo povedal profesorEdvard Ravnikar, za imeno-vanima gotovo tretji največjimed našimi arhitekti minu-lega stoletja. Plečnik naj biza stavbo Narodne in uni-verzitetne knjižnice v Ljub-ljani dobil navdih pri Fabia-nijevi cerkvi svetega Srca vGorici, zgrajeni 1937. Prinjej je moral Fabiani upoš-tevati od takratne fašističneoblasti predpisani arhitek-turni slog - romanski slogbazilike v Ogleju z uporabostarorimskega kombinira-nja rdeče opeke in kamna(opus mixtum); tudi na tanačin je hotela fašistična Ita-lija izkazovati svojo naveza-nost na rimski imperij, ko sije umišljala, da je nasledni-ca njegove veličine. Tako bilahko kak zlobnež Plečnikuoponesel, da je na fasadiNUK nekaj "fašistoidnega"ali vsaj rimljanskega. Pa negre za to. Poudariti želim,da sta oba velika arhitekta ssvojimi deli vidno zaznamo-vala slovenski in srednjeev-ropski prostor. Ko boste vnaslednjih letih hodilimimo Prešernovega spome-nika na Tromostovju, čezSlovenski trg pred sodno pa-lačo, mimo nekdanjega de-kliškega liceja Mladika (zdajsedež Ministrstva za zuna-nje zadeve), hiše županaHribarja na Slovenski cesti -če se omejimo samo naLjubljano, se spomnite, daso to Fabianijeve stvaritve.In ne nazadnje: on je bil ti-sti, ki je projektiral pred 90leti požgani Narodni dom,največji ponos in bolečinoSlovencev v Trstu ...
Andrej Hrausky, Janez Koželj, MiranKambič, Maks Fabiani,Cankarjeva založba,Ljubljana, 2010, 190 strani, 49,96 evra,www.emka.si
Knjige in knjigoljubi (65)
Maks Fabiani
Smrtnikovi Marjan, Vladimir, Marko, Franc Jožef in Zdravko (od leve) na nastopu v Celovcu
Slovenci v zamejstvu (213)
Smrtnikovi pojejo že četrt stoletja
Ovitek knjige, na njem delfasade Hribarjeve hiše vLjubljani
Arhitekt Maks Fabiani(1865-1962) v mladih letih
Dunajska Urania danes, po več prenovah, katerih arhitektiso spoštovali Fabianijevo zasnovo.
Fabianijeva palača Urania na Dunaju, kakršno je 1910 odprlsam cesar Franc Jožef.
16
razgled
Ko sva šla s kolegom 9. sep-tembra iskat pisatelja BorisaPahorja v Trst in ga pripelja-la na Glasovo prejo v Kranj,se je naš gost že med vožnjoin potem istega dne še več-krat pohvalno izrekel o go-renjskem glavnem mestu.Najprej v zvezi z bazoviškimižrtvami; tiste dni je namrečminilo 80 let od 6. septem-bra 1930, ko so bili na gmaj-ni pri Bazovici ustreljeni štir-je na smrt obsojeni slovenskirodoljubi Ferdo Bidovec,Frane Marušič, ZvonimirMiloš in Alojz Valenčič; naj-mlajšega, Ferda Bidovca, kije imel komaj 22 let, je Pahortudi osebno dobro poznal.Kar je hotel pisatelj poudari-
ti, pa je dejstvo, da so ustre-ljenim že novembra 1931 od-krili spomenik, seveda ne vkraju njihove smrti, temveč v- Prešernovem gaju v Kranju.In da je bil to pravzaprav"prvi protifašistični spome-nik v Evropi". Ko smo senato peljali mimo Prešerno-vega gaja, je pisatelj prvič ti-stega dne (in nato še nekaj-krat) izrekel predlog, ki gazadnje čase ponavlja ob vsehsvojih nastopih v javnosti.Predlaga namreč, da bi mo-rali spremeniti besedilo slo-venske himne.Pa ne gre za to, da bi spremi-njali Prešerna. Moti ga, kerso za besedilo himne izbraliravno tisti del pesnikoveZdravljice, v katerem na-zdravlja sosedom: "Žive najvsi narodi, / ki hrepene doča-kat dan, / da koder soncehodi, / prepir iz sveta bo pre-gnan, / da rojak, / prost bovsak, / ne vrag, le sosed bomejak!" Pojemo, kot da bibili še vedno narod, ki je sto-letja trepetal pred napadalni-mi mejaki, ki jim nazdravlja-mo z željo, da se ne bi nikdarveč prepirali in da bi bili do-bri sosedje. "Kje pa smo tisti,ki nazdravljamo?" sprašujePahor. V Prešernovi Zdrav-ljici smo, v državni himninas ni. V drugi kitici namrečpesnik nazdravlja: "Bog našonam deželo, / Bog živi vesslovenski svet, / brate vse,kar nas je / sinov slovenskematere!" Ti verzi bi moralibiti v himni, nazdraviti bimorali - tako kot v izvirniku -najprej sebi in svoji deželi inšele nato sosedom. Me pravzanima, kdo je namesto dru-ge izbral sedmo kitico Zdrav-ljice, namesto državljanovRepublike Slovenije naše so-sede? Je v njem podzavestno
prevladoval gen slovenske inkrščanske ponižnosti ali paje bil kak zagrizen ateist inkomunistični internaciona-list, ki ga je motila besedaBog, pisana z veliko začetni-co? Kakorkoli že, Pahorjevokritično razmišljanje se mizdi upravičeno in tak je tudipredlog, ki ga je izrekel napreji - da naj Kranj kot Pre-šernovo mesto predlog zaspremembo besedila himnejavno podpre. Pisateljev predlog je treba ra-zumeti tudi v kontekstu nje-govega pojmovanja nacional-ne identitete in samozavest-nega slovenstva. "Morampriznati, da sem jaz našel iz-hodno stališče v slovenskiidentiteti, ki sem jo uresniče-val s pisanjem v slovenščini,z vključenostjo v slovenskokulturo, tudi s tem, da sempo slovensko živel." Za svojerojake onstran meje pravi, damorajo ostati to, kar povečinitudi so - Slovenci v Italiji. Sopa med njimi tudi taki, ki vi-dijo slovenstvo le v slovenšči-ni, so Italijani, ki govorijoslovensko - to pa je začetekizgube slovenske identitetein hkratnega poitalijančenja.Podobno se je zgodilo tudiveliki večini Slovencev na av-strijskem Koroškem, (p)osta-li so Avstrijci, ki govorijo slo-vensko, pa še teh je vsakoleto manj. Slovenec morašbiti v mislih, besedah in deja-njih, samo slovenska besedaje premalo. Slovenec moratudi slovensko razmišljati indelovati, ne le govoriti. Tisti,ki so Slovenci samo še na je-ziku, bodo kmalu ugotovili,da je ta jezik premajhen in vglobalnem svetu neupora-ben, da je bolje oprijeti se ka-kega večjega, svetovnega je-zika ...
Miha Naglič
Mihovanja
Cvetka Bevc
romanKatja se do tedaj za ujetnike navidez ni zmenila, šalila se je zostarelim hlapcem, z ženskamiveselo klepetala, se pridružilapetju pesmi, čeprav se je ves časneutrudno sklanjala nad zem-ljo. Dela je bila vajena, oče ji ni-koli ni prizanašal, še zlasti ko sobratje odšli, je nehote prelagalnanjo tudi tisto, s čimer bi ji vdrugačnih okoliščinah prizane-sel. Ali pa tudi ne. Kajti Katja jebila kljub majhni rasti krepkihrok, žilavega duha in upornosti,nad katero je njena mati tedaj,ko je še živela, zmajevala z gla-vo. Skrbelo jo je za odraščajočedekle in ko jo je bolezen prikleni-la na posteljo, je Katjo velikokratpoklicala k sebi, ji polnila glavoz nasveti, pridigala o izborusnubcev, za katere je upala, da
jih ne bo pobrala vojna. Mihelči-čev Franc iz sosednje kmetije seji je zdel več kot primerna parti-ja, znal bi s to njeno neugnanko,ki je ob predlogih mrščila čelo inle zaradi mamine bolezni ni je-zikavo ubesedila nejevolje. Sicerpa bi tudi že iz navade zaklju-bovala, čeprav bi ji stara Lužni-karica postregla s čim primernej-šim. Ta ima hudiča v krvi, jeimel navado reči Katjin oče, ka-dar se je spopadel s hčerkino tr-moglavostjo. Zato ga je temboljpresenetilo, ker ga je tokrat ubo-gala in skorajda stekla do Vasili-ja, ki se je pravkar zravnal nadrugem koncu njive. Pa saj je ve-dela za njegovo prisotnost od pr-vega trenutka, skrivala je drgetin ga razblinjala pod zamahisrpa, da se je zdaj z vso močjo
razrasel v njej, ko je s trepetajo-čim glasom zaklicala njegovoime in pokazala proti drevesu,pod katerim so že posedli prvižanjci. Potem se je z roko dotak-nila ust in nekajkrat mljasknila.Pa kaj se grem, menda razume,da je čas kosila, se je ujezilasama pri sebi, saj fant ni ne-umen, ob nesreči je pokazal do-volj prisebnosti, pa tudi dela se jepo prvih neokretnostih hitro po-lotil. Kljub vsemu se je videlo, daima z zadevo prvič opravka.Najbrž je mestni škric, si je reklaKatja, ali pa kakšen graščakovsin, le kaj si, trapica, domišlja, čene bi bil ujetnik, takile kmečkideklini zagotovo ne bi namenilnobene pozornosti. Kaj šele po-ljubil roke, kot je to storil onidan, da jo koža še vedno zapeče,
če se le bežno dotakne spomina.In zagotovo je zdaj ne bi obdarils širokim nasmehom, pospešilkoraka, stopil z njo vštric in iz-koristil zadnjega dela poti, da joje lahko ogovoril. Na hitro se jetrudil nekaj razložiti, med ruskodrdranje stavkov pridodal nekajslovenskih besed, da je poslušal-ka razbrala okorno ponavljanjemoram te videti. Nazadnje ji jena hitro nekaj porinil v roke.Katja je lahko le upala, da ni-hče ni opazil ujetnikove kretnje.Še najmanj pa vojak, ki ga jepredramil hrup ljudi okoli nje-ga. A nič ni kazalo, da bi kdor-koli izmed žanjcev namenjalpozornost bližajočemu se paru.Vsaj Katji se je zdelo tako, ko jev stisnjeni pesti na otip prepo-znala kos papirja, razumela,
da ji je moški napisal sporočilo,ga urno porinila v žep predpas-nika in se usedla k ostalim žen-skam, kot da se ni nič zgodilo.Toda pripetljaj ni ostal neopa-žen. Stari Lužnik je ujel hčerki-no roko v trenutku, ko se je iz-muznila iz Vasilijeve; Giova-nni, italijanski ujetnik, s kate-rim se je Vasilij spoprijateljil vzadnjih dneh, pa je s pogledomspremljal Vasilija od trenutka,ko je stopil za Katjo. On je na-mreč bil tisti, ki je Rusu poma-gal sestaviti sporočilo. Po mamiSlovenec in očetu Italijan je bilvešč obeh govoric, pa še rusko jeza silo tolkel. V ujetništvu je bilšele nekaj časa in pod skupnimjarmom hiral skupaj s tistimi,ki so krivili Italijo za začetekvojne. (se nadaljuje)
Vaš razgled
Pred vami je grafični prikaz intervencij zaradi naravnih in drugih nesreč vSloveniji, o katerih je bila v zadnjih 24 urah obveščena Uprava RS za zaščito in reševanje. Rumene smrekice označujejo naravne nesreče in pravvse so bile povezane s poplavami. Marsikdo bi pomislil, da gre za prikaz intervencij minulo soboto ali nedeljo, ko je skorajda vso Slovenijo zajelavodna ujma. A ni tako. Zgornja slika je bila dokumentirana v torek ob 14.uri, ko nas je že grelo toplo sonce, a težav z vodo zato ni bilo nič manj. S. Š., foto: Gorazd Kavčič
petek, 24. septembra 2010
Šepetalnica za veter (14)
Na Gorenjskem pa ajda še cveti (zori), bi lahko zapisali pod ta posnetek. Pane nekje na podeželju, ampak na robu mesta! Če je že v kranjski industrijivse manj kruha za zaposlene, bo nekaj moke za kruh in žgance vsaj zbližnjega polja. S. S.
Bog živi nas Slovence!
17GORENJSKI GLASpetek, 24. septembra 2010 EKONOMIJA [email protected]
Boštjan Bogataj
Brdo pri Kranju - V kongres-nem centru Brdo je Poslov-na skupina Sava sredi tednapraznovala devetdeset let ob-stoja. Na praznovanju je biloveč sto pomembnih sloven-skih in predvsem gorenjskihgospodarstvenikov pa tudigospodarska ministrica Dar-ja Radić in predsednik Dr-žavnega sveta Blaž Kavčič,kar dokazuje le (kljub zad-njim pretresom zaradi viso-ke izgube), da je Sava moč-na in ugledna gospodarskadružba Gorenjske in Slove-nije.
"Živimo v turbulentnih ča-sih, v katerih nas čaka marsi-kaj nepredvidljivega," je za-čel slavnostni nagovor rektorUniverze v Ljubljani dr. Ra-dovan Stanislav Pejovnik innadaljeval: "Sava je komplek-sen sistem, ki desetletja raz-voja ni gradil na hlastanju zadobičkom." Pravi, da opazi,kako v Savi zaupajo v lastno(vrhunsko) znanje: "Drzno
so iskali in našli nove poti.Tako si danes, na primer, neznam predstavljati Bledabrez Save." Ne ve, s čim sebo Sava ukvarjala čez dese-tletje, ob stoletnici, prepričanpa je, da bo dejavnost teme-ljila na lastnem znanju inrazvoju.
Zgodovino Save so gostomna Brdu pri Kranju predsta-vili skozi multimedijo, pro-gram so dopolnili s številni-mi glasbenimi vložki v slogu
desetletja, ki so ga opisovali.Niti pregleda zgodovine jevlekla reka Sava, ki nezadrž-no teče od izvira na Gorenj-skem navzdol. Naravni tokreke pa skušajo v poslovnemsvetu Save obrniti in zato žedlje časa, ob tej priložnostipa znova poudarjajo, da Savateče navzgor.
"Praznujemo devetdesetlet uspešnega razvoja Save,desetletja odgovornega delatisočih zaposlenih, avtorjev
zgodbe o uspehu," je v nago-voru povedal Janez Bohorič,predsednik uprave Save, innadaljeval o sedanjosti: "Nirazloga za zaskrbljenost. Enasama neuspešna finančnanaložba Save, ki je ob pollet-ju krepko poslabšala uspeš-nost Poslovne skupine Sava,ni razlog za preplah." V vsehSavinih temeljnih dejavno-stih dobro delajo, tudi kriz-nim razmeram so se učinko-vito prilagodili. Pogoji poslo-vanja so še vedno oteženi,oživljanje svetovnega gospo-darstva gre zelo počasi.
"Pojavljajo se tudi pritiskina vodstvo Save, kar nas nepušča ravnodušnih. Čas je zapogum, ki smo ga Savčani vpreteklosti že večkrat izkaza-li. V devetdesetih letih obsto-ja je bila Sava na veliko tež-kih preizkušnjah, tako kotvedno pa bomo tudi iz te iz-šli še močnejši. Porok za toso naša bogata tradicija innaši sodelavci," je še povedalBohorič.
Ta je sedmim sodelavcempodelil tudi priznanja delavciSave 2010, še posebej pa seje s priznanjem menedžerleta zahvalil Igorju Hafnarju,sodirektorju najuspešnejše-ga Savinega podjetja Sava-tech (vodi ga skupaj z VesnoČadež), in Janezu Fabijanu spriznanjem menedžer zna-nja. Tudi Sava je prejela pri-znanje, in sicer Gospodarskezbornice Slovenije. SamoHribar Milič, njen generalnidirektor, je povedal, da bi bilatudi reka Sava ponosna naSavo: "Ne le, da imate odli-čen kolektiv in odlične proiz-vode, ampak ste eden od ste-brov slovenskega gospodar-stva. Brez Save bi bila Slove-nija drugačna."
Prihodnost temelji na znanju"V devetih desetletjih obstoja je bila Sava na veliko težkih preizkušnjah, tako kot vedno pa bo tudi tokratizšla še močnejša," je v govoru ob devetdesetletnici Save poudaril predsednik uprave Janez Bohorič.
Janez Bohorič, predsednik uprave Save, je iz rok Sama Hribarja Miliča prejel priznanje GZS. / Foto: Gorazd Kavčič
Kako danes posluje 'njihova' Sava, so si prejšnji teden v Kranju ogledali tudi nekdanji direktorji tega gorenjskega in slovenskega velikana. Na sliki od leve proti desni: Slavko Koren, Ivan Škofic, Marija Loparnik, Vanda Pečjak, Mirko Bedekovič, Franci Balanč, EmilVizovišek, Vinko Perčič, Janez Bohorič, Bruno Skumavc, Janez Peternel, Janez Ponebšek,Jože Lakner, Viljem Žener, Franc Indihar, Drago Smodiš, Anton Kepic, Judita Arko Rakovec,Milan Prah, Dušan Kveder, Andrej Košič. / Foto: Gorazd Kavčič
"Merkur je prepoznavnaznamka v Sloveniji, Slovencismo kupovali v Merkurju, into slovenske izdelke," praviministrica in še: "Z malomodrosti vseh vpletenih je topodjetje možno postaviti nanove zdrave temelje in zago-toviti razvoj."
Finančna pomoč državenajbrž niti ne bo potrebna,je prepričana ministrica Ra-dićeva, ampak bodo o temtudi razmišljali, če bo nujno.Zato pa je javnosti že do-stopno novo letno poročiloposlovanja Merkur Group vpreteklem letu, ki potrjuje 11milijonov evrov izgube iz
poslovanja in 148 milijonovčiste izgube. "Izguba je pre-cejšnja zaradi popravkov ter-jatev, vendar je bilo konecleta kljub vsemu še vednodovolj kapitala. Tega je da-nes precej manj," je po sejinadzornega sveta povedalpredsednik Matevž Slapni-čar. Revizija letošnjega po-slovanja v prvih šestih mese-cih kaže, da se je kapitalzmanjšal na vsega 32 milijo-nov evrov, uprava pa je preddobrim tednom razglasilainsolventnost Merkurja.
Načrt finančnega prestruk-turiranja naj bi bil priprav-ljen prihodnji teden, sanacij-ski program z odpisi terjatevali konverzijo v lastniške de-
leže pa naj bi enako pripravi-li v začetku prihodnjega ted-na, vendar se morajo z njimistrinjati vsi vpleteni. "Mer-kur naj bi tudi v prihodnjeostal tak kot je, brez večjihodprodaj," pojasnjuje Slapni-čar, najprej pa naj bi se spre-menila lastniška strukturaMerfina, saj je tako zadolžen,da je praktično že v lastibank. "V pogovorih z banka-mi smo nekoliko dlje kot 1.julija, vendar ne želim gojitilažnih upanj glede rešitve.Vsi imamo jasen cilj, vendarv tej zgodbi zmagovalcev nebo," pa pravi predsednikuprave Bojan Knuplež.
Skupina Merkurjevih za-poslenih pa je ta teden minis-
trici Darji Radić poslala tudipismo, v katerem so kritičnido vodenja Bojana Knupleža."Knuplež s svojimi izjavamineposredno poslabšuje pol-ožaj Merkurja na trgu. Obču-tek imamo, da to počne na-merno," pravijo v anonim-nem pismu in še, da je nor-malno delo onemogočeno,da Knuplež vpije na sodelav-ce in jih zmerja ter grozi zodpuščanjem. "Pismo je po-lno neresnic in namenjenozgolj vnašanju nemira," od-govarja Knuplež in ugotavlja,da je avtor anonimnega pis-ma eden izmed zaposlenih zindividualno pogodbo. Ti sos prihodom nove uprave iz-gubili precej privilegijev.
Radićeva: Merkur ne sme propasti
Boštjan Bogataj
Tržič - Zaposleni tržiškegaTika so v torek ustavili proiz-vodnjo in začeli stavko, ki sojo zaradi neizplačanih plačzačeli in kmalu zaradi obljubprekinili konec avgusta. "Ničse ne premakne. Še vednosmo brez julijskih plač, di-rektor nam zagotavlja, dapodjetje denarja nima, enakotudi lastnik," pravi MatevžŠtrukelj, predsednik hišnegasindikata. Delati bodo začelitakoj, ko dobijo sporočilo izračunovodstva, da jim je pod-jetje nakazalo vsaj nekaj stoevrov.
Za proizvodnjo je sicervseskozi dovolj naročil, de-narja pa zaradi neplačil last-nika Izolacije Kepic (vsa pod-jetja tega lastnika so v teža-vah) le malo, zato so plačevseskozi nekoliko zamujale -v poletnih mesecih pa že zadva meseca. Vodstvo Tika je
zaposlenim sedaj dolžnotako julijsko kot avgustovskoplačo in regres, tudi social-nih prispevkov za več mese-cev niso plačali.
"Težko je," o socialnempoložaju zaposlenih praviŠtrukelj: "Vsak ima nekaj za-log, vendar tudi te poidejo.Pomagajo nam starši, sorod-niki in prijatelji, vendar si prinjih, če veš, da plača ni zago-tovljena, ne moreš ves čassposojati. Mi si ne upamoveč." Pred mesecem so vTiku omenjali tudi prihodnovega lastnika. Kar nekajjih je, ki bi prevzeli podjetje,vendar, tako sindikalist:"Novi lastnik bi moral vložitivsaj nekaj kapitala, tako zamaterial kot za plače. Takegajunaka trenutno ni." Zapo-sleni bodo stavkali do izplači-la vsaj dela plač. Tega naj binakazal njihov največji nem-ški kupec, vendar tudi temuzaposleni ne verjamejo več.
Stavka do izplačila plačV tržiškem podjetju Tiko so delavci v torek začelinovo stavko oziroma nadaljevali prekinjeno. Plačše vedno ni.
Podnart
Temeljni kamen za novi objekt
V podjetju Atotech Slovenija so položili temeljni kamen zanovi proizvodno skladiščni objekt z laboratorijem. Ta bo obse-gal 3400 kvadratnih metrov, v pritličju bosta proizvodna dvo-rana in skladišče, v etaži pa načrtujejo laboratorij. ”Z investici-jo, ki bo presegla pet milijonov evrov, bomo podvojili proiz-vodne kapacitete, povečali okoljsko varnost in omogočili pove-čanje delovnih mest,” pravi direktorica Mariana Rebernik. Ponačrtih naj bi bil novi objekt zgrajen do konca leta. Temeljni ka-men sta ob pomoči Petra Simočiča iz Projektivnega podjetjaKranj ter Braneta Žiberna, direktorja CP Kranj, položila Reber-nikova in Atotechov podpredsednik Gerd Rees. M. A.
�1. stran
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
18GORENJSKI GLAS
petek, 24. septembra 2010KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Mošnje - "Letos bomo pride-lali bomo od 550 do šeststoton sadja, pretežno jabolk.Letina je količinsko povpre-čna pa tudi sadovnjak je do-kaj okrnjen. Tri hektarje na-sada čaka na obnovo, pethektarjev še ni v polni rodno-sti, en hektar imamo orehov,ki pa letos tudi še niso obro-dili," je dejala vodja sadov-njaka Tatjana Zupan in po-udarila, da jim tudi glede ka-kovosti sadja dobro kaže."Do zdaj ni bilo toče, upam,da je tudi v času obiranja nebo. Zaščita sadja pred bolez-nimi in škodljivci je bila za-radi pogostega deževja zelozahtevna, pretirano so se na-množile zlasti listne uši."
Zgodnje sadje so večino-ma obrali, zdaj obirajo žetudi jabolka za ozimnico, v
teh dneh je v nasadu tudi popetdeset obiralcev. Več kotpolovico sadja bodo poskuša-li prodati jeseni, preostalegabodo skladiščili v hladilniciin ga prodajali pozimi in spo-mladi, del ga bodo predelali v
sadni sok in kis. Odkar se jevečina prometa preusmerilaz nekdanje "magistralke" naavtocesto, ugotavljajo, da jemanj dnevnih kupcev.
Spomladi bodo dva hek-tarja sadovnjaka posadili s
sortami jabolk elstar, galain zlati delišes. Če bodouspeli z vlogo za državnosofinanciranje, bodo dvahektarja nasada jabolk sortezlati delišes pokrili z mrežoproti toči, njihov cilj je za-ščititi z mrežo vsaj pol nasa-da. Ker kupci povprašujejotudi po ekološko pridela-nem sadju, bodo morda žejeseni prihodnje leto polhektarja posadili z ekološki-mi sadikami.
Cene sadja in izdelkov
In kolikšne naj bi bile le-tos cene sadja in izdelkov izsadja? V Sadjarskem druš-tvu Gorenjska so na nedav-nem sestanku ugotavljali,da bi najnižja cena za jabol-ka prvega kakovostnega raz-reda morala biti 0,89 evraza kilogram, za drugo kvali-
teto 0,59 evra in za tretjo0,29 evra, za hruške 1,2evra, za slive (češplje) pa enevro. Najnižja cena moštanaj bi bila odvisna od količi-ne: do 50 litrov - 0,65 evraza liter, od 50 do 100 litrov -0,60 evra in za več kot 100litrov - 0,55 evra. Za pasteri-ziran sok naj bi bila mini-malna cena za en liter 1,30evra, za pet litrov 6,50 evrain za deset litrov 11,50 evra,za storitev stiskanja sadja0,18 evra in za pasterizira-nje s steklenico 0,65 evra.Za liter kisa naj bi kupci od-šteli najmanj 1,50 evra, zapoldrugi liter 2,10 evra in zapoljubno količino 1,30 evraza liter. Hruškovi krhlji najbi bili najmanj 11 evrov zakilogram in jabolčni 8 ev-rov, liter žganja tepkovca8,4 evra, viljamovka 15 evrovin sadjevec 7,4 evra.
Povprečna letina sadjaV sadovnjaku Resje (KGZ Sava Lesce) bodo letos pridelali od 550 do šeststo ton sadja. Spomladi najbi na novo zasadili dva hektarja nasada.
Ob 50-letnici sadovnjakaResje bo od 22. do 24. ok-tobra v kulturnem domuv Mošnjah razstava odpor-nih sort jabolk in sort, kiso jih nekdaj pridelovaliali jih še pridelujejo v sa-dovnjaku Resje.
Tatjana Zupan: "Zaščita sadja pred škodljivci in boleznimije bila letos zelo zahtevna."
V zadružnem nasadu Resje v teh dneh obira sadje za ozimnico okoli petdeset obiralcev.
Ovsiše, Kovor
Dan odprtih vrat na ekoloških kmetijah
Številne ekološke kmetije po vsej Sloveniji bodo v nedeljo vokviru mednarodnega dneva odprtih vrat na ekoloških kme-tijah in na pobudo Zveze združenj ekoloških kmetov Sloveni-je odprle vrata obiskovalcem in jim predstavile ekološki na-čin kmetovanja. Na Gorenjskem bosta odprli vrata ekološkikmetiji Šlibar iz Kovorja pri Tržiču in Porta z Ovsiš pri Pod-nartu. Na Šlibarjevi kmetiji, kjer ponujajo sezonsko zelenja-vo, sadje, izdelke iz sadja in zelenjave, žito in žitne izdelke,kruh in pecivo, bodo ob tej priložnosti tudi odprli trgovino zekološkimi pridelki in izdelki ter ponudili kulinarične dobro-te priznanega kuharja. Obiskovalci si bodo med 10. in 16. urolahko ogledali kmetijo in predelavo pridelkov, otroci pa bodolahko uživali na igralih in si ogledali živali. Na kmetiji Portaorganizirajo dan odprtih vrat skupaj z ekološko kmetijo Po-točnik z Brezij. Ob 9. uri se bo začel ogled posevkov in živi-ne na paši, obiskovalcem pa bodo ponudili žita in moko,kruh iz kmečke peči, suhomesnate izdelke, sir, skuto, zele-njavo, po naročilu pa tudi govedino in ovčetino. C. Z.
Kranj
Na začetku naj bi promocijo plačevala država
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki soga pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano, predvideva, da bi denar za promocijo zagotavljali izdržavnega proračuna, iz sredstev Evropske unije in z obvez-nim prispevkom, ki bi ga plačevali kmetje in živilsko prede-lovalni obrati. Svet kranjske območne enote kmetijsko goz-darske zbornice na seji prejšnji teden takšnega financiranjani podprl, ampak je predlagal, da bi v prehodnem obdobjupromocijo financirala le država in da bi kmetje prevzeli delfinančnega bremena šele potlej, ko bi se pokazali učinki pro-mocije. Člani sveta pogrešajo v zakonu določbe, na podlagikaterih bi merili učinkovitost promocije. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana, Bled - V Slovenijibo prihodnji teden, od torkado sobote, pomemben čebe-larski dogodek - svetovnikongres (forum) o apiterapi-ji in kakovosti čebeljih pri-delkov, ki ga pod pokrovitelj-stvom svetovne čebelarskeorganizacije pripravlja Čebe-larska zveza Slovenije. Kotpoudarja predsednik zvezeBoštjan Noč, bo na forumusodelovalo več kot 150 razis-kovalcev, glavni namen pa jepovezati znanstvena spozna-nja s čebelarsko prakso. Vokviru kongresa bo na Go-spodarskem razstavišču odsrede do petka mednarodnačebelarska prodajna razstavaApi-expo, na kateri se bodopredstavili domači in tuji iz-
delovalci čebelarske opremein izdelkov, ponudniki čebe-larskega turizma, občine indruštva. Na stojnici čebelar-ske zveze bo potekalo podpi-sovanje peticije za ohranitevčebel, ki jo bodo v petek izro-
čili predstavnikom ministr-stva za kmetijstvo. Pripravilibodo medeno tržnico, pred-stavil se bo tudi Čebelarskimuzej Radovljica. Že v pone-deljek bo v Laškem medna-rodna konferenca, na kateribodo čebelarske organizacijepredstavile čebelarsko pro-blematiko v posameznih dr-žavah. Po vsej Sloveniji bodopotekali festivali čebelarstva,pripravili naj bi ju tudi naBledu in v Lukovici. Podelilibodo priznanja za najboljšimed na svetu in za najboljšomedeno pijačo.
Prireditelji pričakujejo, dabo Slovenijo v času kongresaobiskalo več kot deset tisoččebelarjev iz bližnjih in tudibolj oddaljenih držav, prijaveimajo celo iz Japonske, Ka-nade in Južne Koreje.
Velik čebelarski dogodekV Sloveniji bo prihodnji teden svetovni forum o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov, festival čebelarstva bo tudi na Bledu.
Knjigo lahko kupite
na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4,
Kranj, jo naročite
po tel.: 04/201 42 41
ali na:
Broširana vezava,
14 x 20 cm, 287 strani
Redna cena: 24,95 evra
Če knjigo kupite ali naročite
na Gorenjskem glasu,
je cena le 20 evrov
+ poštnina.
Kašelj
"Kašelj se popravi, če
v enakih delih zmešate
limonov sok in hladno
stiskano olivno olje ter
vsako uro zaužijete
po eno čajno žličko
mešanice."
Kamin ali peč
"V kaminu ali lončeni
peči lahko dobro
podkurimo s posušenimi
pomarančnimi in
limoninimi lupinami.
Prijetno dišijo, zaradi
eteričnih olj pa gorijo
dlje kot papir."
Še več nasvetov v knjigi!
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Ljubljana
Velika škoda
Nedavne poplave so po prvioceni kmetijske svetovalneslužbe prizadele okoli tride-set tisoč hektarjev kmetijskihzemljišč, nekaj tudi naGorenjskem. Največ škode jena koruzi in travinju. Velikoškode je tudi v gozdovih C. Z.
Boštjan Noč
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Gospodarsko in-teresno združenje Mesne in-dustrije Slovenije in sedemčlanov združenja je opozori-lo ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano naposledice napovedane pone-deljkove stavke zaposlenih vjavnem sektorju, kamor so-dijo tudi veterinarski inšpek-torji, ki v klavnicah oz. mes-no predelovalnih obratihopravljajo obvezen veteri-narski nadzor pred zakolomživali in po njem ter predpi-sani monitoring. Če bodoveterinarski inšpektorji v po-nedeljek stavkali, klanje go-ved, prašičev in perutninene bo možno, zastala bo pre-delava mesa, onemogočen
bo promet z mesom in iz-delki na notranjem trgu inizvoz ter tudi promet z jajciin krmo, motena bo oskrbaprebivalstva, posledice bodočutili tudi rejci. Ob enote-denski stavki bi to pomeniloizpad najmanj 13 milijonovevrov prihodka, škoda pa boše večja, saj bodo kupci na-bavili meso in izdelke v dru-gih državah ali bodo od do-baviteljev zahtevali plačilopenalov. Člani združenjamesne industrije pričakuje-jo, da bo vlada kljub more-bitni stavki zagotovila nemo-ten veterinarski nadzor vmesno predelovalnih obra-tih, sicer bodo od ministr-stva za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano zahtevalipovrnitev škode.
Stavka bi ogrozila klanje in predelavo mesa
19GORENJSKI GLASpetek, 24. septembra 2010 REPORTAŽA [email protected]
Janez Štrukelj
Jedi za jesenske dni K U H A R S K I R E C E P T I
Jelena Justin
V triglavskem kraljestvu,ki leži tik ob romarski magis-trali na slovenskega očaka,ležijo prenekatere gore, kate-rih poti niso markirane, onepa zato zapostavljene. Najtako ostane še dolgo, dolgo!Eden takih zapostavljenih le-potcev je Veliki Draški vrh, kije s svojo priostreno pirami-dalno obliko pravi maneken.
Skozi Bled se zapeljemo doPokljuke. Mimo Mrzlega Stu-denca nadaljujemo proti vo-jašnici na Rudnem polju, kjerzavijemo desno in po nekajsto metrih parkiramo obvznožju smučišča. Vse tja doStudorskega prevala hodimopo eni najbolj obljudenih potiv Sloveniji, po poti, ki vodi naTriglav. Hoditi začnemo pocesti, kjer na prvem ovinkuzavije v gozdni breg stezica, kinas pripelje na zgornjo cesto,kjer se tudi še da parkirati.Sledimo makadamu in mar-kacije nas znova usmerijo v
gozd. Pot se vije v okljukih do-kaj strmo, a le nekaj minut,nato se pot skorajda položi,vmes tudi rahlo spusti. Pot poPokljuki se kar vleče, na levistrani, globoko pod nami jeplanina Konjščica. Hodimopod Sivimi policami, ko sepot obrne desno in se strmovzpne do Jezerc pod Studor-skim prevalom. Čaka nasvzpon na preval. Predlagam,da se držimo markirane poti,saj bo vzpon lažji. Pot najprejpoteka po levi strani, nato papreči v desno in se po robudolinice v okljukih dvigne doprevala, na višini 1892 m.
Ko stojimo na prevalu ingledamo proti Toscu, je Veli-ki Draški vrh na naši desnistrani. Zaradi gostega ruševjaslabo vidna stezica pelje polevi strani rušja. Mestoma jeresnično gosto, kar da vedeti,da vrh ni ravno pretirano obis-kan. Gostota rušja je prva te-žava na poti, naslednja pa jeskalni skok, ki ga je potrebnopremagati. Še dobro, da so v
pomoč korenine rušja, kajtiskala je krušljiva. Nad skalnozaporo je vse težko že zanami. Z vsakim pridoblje-nim višinskim metrom senam bodo odpirala nova ob-zorja. In ko mislimo, da smože blizu vrha, ugotovimo, daje do vrha še kar nekaj poti.Vsaj videti je tako. Sprehodi-mo se skozi grebenski pasrušja, ki kot pomol štrli iz vrš-nega grebena Velikega Dra-škega vrha. Pod vrhom je ne-kaj skalovja, ki ga prečimo, inže smo na vrhu, ki nudi raz-gled za Bogove. Na doseguroke so njegovi sosedje Višev-nik, Mali Draški vrh, Ablancain Tosc; streljaj stran pa tri-glavsko kraljestvo z Očakom.Rjavina ima s te strani dru-gačno podobo, v daljavi senam nasmiha Kanjavec, paStogovi itd.
Možnosti sestopov je več.Lahko sestopimo po potivzpona, moj predlog pa jesledeči. Z vrha Velikega Dra-škega vrha sestopimo po
vzhodni strani gore, ki je pre-krita s travo in kamni, na se-dlo med Malim in VelikimDraškim vrhom. Z vrha se-stopimo nekaj metrov pogrebenu, kjer smo se povz-peli, nato pa skrenemo levoin preko trave. Udoben, trav-nat sestop se drži roba stene.Po dežju ta sestop odsvetu-jem, saj so mokre trave pre-več nevarne. S sedla se pomarkirani poti lahko povzp-nemo na Srenjski preval, seod tam povzpnemo na Višev-nik, ali pa se čez Kačji rob vr-nemo nazaj na Rudno polje.
Varianta je tudi, da se s se-dla med Velikim in MalimDraškim vrhom preko dobroshojene stezice, ki vodi prekomelišča, spustimo do Jezercater od tam po poti pristopanazaj na Pokljuko. Kjerkolibomo šli, čaka nas čudovitavisokogorska tura. Nadmorska višina: 2243 mVišinska razlika: 900 mTrajanje: 5 urZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Veliki Draški vrh (2243 m)
Piramidni lepotecLegendarni Tine Mihelič ga je označil za mladostniško vitkega in elegantnega. Gora, vrhunske oblike,na katero ne vodi nobena markirana pot. Idilični razglednik.
Vršni greben Velikega Draškega vrha s Triglavom v ozadju Razgled z vrha proti Mišeljskemu koncu
Piramidalna oblika Velikega Draškega vrha z Ablance
142
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
Jelena Justin
Pozdravljene,gore II
188 strani, mehka vezava Redna cena: 20 EURČe knjigo kupite ali jo naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 15 EUR.Ceni knjige prištejemo še poštnino.
Knjigo lahko kupite na sedežu Gorenjskega glasa, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali po e-pošti: [email protected].
Po razprodanem prvem delu knjige Pozdravljene, gore je pred nami še drugi del uspešnice.
V knjigi so predstavljene poti za vsakega planinca, ki jih Jelena Justin opisuje na prijeten način
in vam hkrati ponuja veliko idej za obisk gora.
Knjigo lepo dopolnjujejo čudovite fotografije,
dodani so tudi zemljevidi.
Juha iz buče
Sestavine: 6 dag masla alimargarine, 6 dag čebule, 2stroka česna, 70 dag jedilnebuče, sol, poper, vejica peterši-lja, na kocke narezan kruh,nariban parmezan, sladkasmetana po okusu.
Priprava: Na maslu alimargarini prepražimo se-sekljano čebulo in česen,peteršilj in na kocke nareza-no jedilno bučo. Juho nekajčasa kuhamo, jo začinimo ssoljo, poprom. Kuhano zme-ljemo s paličnim mešalni-kom in jo zgostimo s smeta-no. Potresemo jo z nariba-nim parmezanom ali kakš-nim drugim sirom, kruhovi-mi kockami in juho gratini-ramo, da se sir lepo zapeče.
Krompirjevi štruklji spraženimi drobtinami
Sestavine - krompirjevo te-sto: 50 dag kuhanega in pretla-čenega krompirja, 20 dag ostremoke, 4 dag margarine, 5 dagzdroba, 2 jajci, sol.
Nadev: 10 dag margarine, 10dag presejanih drobtin, 2 jajci.
Priprava: Krompir še topelolupimo in takoj stisnemo.Ohlajenemu dodamo mar-garino ali olje, jajca in sol.Dodamo še ostro moko inzdrob ter pognetemo vkrompirjevo testo. Pustimoga počivati krajši čas. Spoči-tega razvaljamo, ga prema-žemo s stepenim jajcem, namaščobi prepraženimi drob-tinami. Testo zvijemo v štru-kelj, ki ga zavijemo v pomaš-čeno alufolijo. Kuhamo ga v
slanem kropu 30 minut, od-visno od debeline štruklja.Kuhanega odvijemo in po-nudimo k ruladicami.
Jabolčni zavitek malodrugače
Sestavine - testo za zavitek:1,5 dl mleka, 25 dag moke, 1jajce, 2 žlici olja, 1 žlička bele-ga vina, olje za premaz.
Nadev: 5 dag mandljevih li-stov, 10 dag masla ali margari-ne, 6 dag drobtin, 15 dag slad-korja, 1 limona, 80 dag kislih ja-bolk, malo calvadosa, maloruma, 5 dag rozin, malo mlete-ga cimeta, sladkor za potresanje.
Vanilijeva omaka: 1 vanili-jev strok, 2,5 l mleka, 2, 5 l slad-ke smetane, 6 rumenjakov, 8dag sladkorja v prahu.
Priprava: Za testo mleko se-grejemo. Iz sestavin zamesi-mo gladko testo, ga premaže-mo z oljem in pokrijemo s to-plo krpo ter pustimo počivatikakšno uro. Za nadev: man-dljeve liste damo v ponev in jihzlato rumeno prepražimo.Maslo ali margarino raztopi-mo v ponvi, dodamo drobtine,sladkor in vse skupaj nekolikoprepražimo, nato ohladimo.Limoni stisnemo sok. Jabolkaolupimo, jih narežemo na če-trtine, izrežemo koščišče, natojih narežemo še na tanke listi-če. Jabolkom dodamo sladkor,calvados ali maraskino, vrumu namočene rozine, ci-met in mandlje. Vse skupajzmešamo. Preostalo maščoborazpustimo in jo postavimo nastran. Testo damo na pomoka-no krpo in ga razvlečemo. Pre-
mažemo ga z maslom ali mar-garino. Sredino testa potrese-mo s praženimi drobtinami.Jabolčni nadev potresemo potestu in ga zvijemo v zavitek.Premažemo ga z maščobo inga položimo v pomaščen pe-kač. Pečemo ga v segreti peči-ci najprej pri 200 stopinjahCelzija, nato pa še pri 180 sto-pinjah Celzija, približno 25minut. Zavitek potresemo ssladkorjem v prahu.
Vanilijeva krema: Vanilijevstrok razpolovimo, sredino po-tegnemo ven in vse skupaj ku-hamo z mlekom in smetano.Rumenjake in sladkor pena-sto umešamo, dodamo vročemleko in kuhamo nad og-njem, da se krema nekolikozgosti. Zavitek serviramo topelali hladen in ga prelijemo spripravljeno kremo.
Izvedba celovitih geodetskih storitevpo ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v kata-ster stavb
■ zakoličbe objektov, komunalnih vodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite na sede-žu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno vIII. nadstr., l. izgr. 1965, obnovljeno l.2005 (kopalnica, WC, CK na plin)vpisano v ZK, klet, balkon, cena125.000,00 EUR.Kranj, Planina I. dvosobno + 2 kabi-neta, 5. nadstr. v izmeri 93,81 m2, l.izgr. 1976, delno obnovljeno l. 2005 -okna v spalnicah, radiatorji, vsi pri-ključki, vpisano v ZK, lepo ohranje-no, cena 129.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardi iz-mere 48,00 m2, v hiši so samo šti-ri stanovanja, l. izgr. 1960, stanova-nje izdelano l. 1991, CK, cena77.500,00 EUR.STANOVANJE ODDAMO V NAJEMKranj, Drulovka, manjša visoko pri-tlična hiša tlorisa 30 m2 na parcelivelikosti 500 m2, l. izgr. 1951, v celo-ti prenovljena in opremljena l. 2009,v pritličju - kuhinja, jedilnica z dnev-no sobo, WC, v nadstr. -spalnica, po-možni prostor in kopalnica, CK, naj-več za dve osebi vseljivo takoj, cena630,00 EUR/mesečno+stroški+2xvarščina.
t MM
T F
Kranj, Vodovodni stolp, enosobno vpritličju izmere 38,90 m2, l. izgr.1967, v celoti opremljeno, vsi pri-ključki, CK, cena 310,00 EUR me-sečno+stroški+1x varščina, vseljivotakoj.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjske po-vršine na parceli velikosti 262 m2, l.izgr. 1935, prenovljena l. 2002 -okna, vse instalacije, kopalnica, CKna olje, dvorišče, kjer je možno parki-ranje za dva avtomobila, terasa s 115m2 vrta, cena 180.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni lo-kaciji, medetažna s 300 m2 uporab-ne stanov. površine na parceli veli-kosti 1144 m2, l. izgr. 1999, cena399.000,00 EUR, v kateri je vključe-na tudi vsa oprema, izdelana pomeri.Gorenjska, Cegelnica pri Naklem,visokopritlična, tlorisa 8,5 x 8 m2 naparceli velikosti 539 m2, l. izgr. 1939,delno obnovljena l. 1994 - okna, stre-ha, kopalnica, WC, garaža, vsi pri-ključki, CK na olje, ZK urejena, cena133.000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOKranj, Savska cesta, tlorisa 364 m2na parceli velikosti 884 m2, l. izgr.1959, višina stropa 5 m, objekt jemožno uporabljati za različne de-javnosti, urejen dostop in lastnoparkirišče, cena 250.000,00 EUR.Tržič, v centru mesta na glavni uli-ci, pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr.1900, že delno prenovljen, prime-ren za neživilsko trgovino, cena47.000,00 EUR.VIKEND - PRODAMOTrstenik-Orle, zidan, visokopritlični,tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478m2, lepa sončna lokacija, garaža, do-stop tlakovan, ob vikendu tudi manj-ša brunarica, l. izgr. 1997, cena220.000,00 EUR skupaj z opremo,PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
20 petek, 24. septembra 2010GORENJSKI GLAS
[email protected]ŽIPOT, MALI OGLASI
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Svetovni dan turizmaKranj - V ponedeljek, 27. septembra, praznujemo Svetovnidan turizma 2010. Letošnja tema je Turizem in biodiverzite-ta, zato Turistično društvo Kranj vabi vse, naj se ustavijo"info točki" pred društvom, kjer bodo od 10. do 16. ure, po-stregli bodo tudi s skromnim prigrizkom.
Jesenice - Predstavitev TIC-ev in nekaterih kulturnih društevter organizirana okrogla miza ob Svetovnem dnevu turizmabo 27. septembra. Več informacij in prijave: Razvojna agenci-ja Zgornje Gorenjske ([email protected], 04/581 34 15)
Skriti kotički JezerskegaJezersko - Jutri bo potekala zadnja prireditev Slovenske tre-king lige, "Feel Green Jezersko". Prireditev je zmes hoje,teka in tekmovanja med pohodniki in tekači. Več nawww.treking.si.
III. Večer kultureSpodnja Besnica - Kulturno društvo Jože Papler Besnica pri-reja III. Večer kulture, kjer bodo sodelovali likovniki, glasbe-niki, literati iz Puštala iz Škofje Loke in Besnice. Prireditev bodanes ob 18.30 v Kuharjevi galeriji Kolo Dvor na Pešnici 2 vSpodnji Besnici.
Lepo in radi se imejtePoljane - Saša Pivk Avsec, dolgoletna radijska napovedoval-ka, glasbena urednica in novinarka, nominiranka za radijske-ga viktorja popularnosti in voditeljica več sto prireditev, ob20-letnici dela pred mikrofonom pripravlja veliko prireditevz naslovom Lepo in radi se imejte, ki bo jutri ob 20. uri v Te-lovadnici OŠ Poljane.
12. Slikarska kolonijaKranj - Turistično društvo Kranj danes organizira že 12. Sli-karsko kolonijo učencev in mentorjev kranjskih in okoliškihosnovnih šol, ki se bo ob 10. uri začela na Slovenskem trgu.
Srečanje pri čebelarski lipiPreddvor - Čebelarsko društvo Frana Lakmayerja Preddvorvabi ljubitelje čebelarstva na 5. tradicionalno srečanje pri če-belarski lipi, ki bo v nedeljo ob 14. uri.
Dan oprtih vrat ekološke kmetijeOvsiše - Iz ekološke kmetije Porta Ovsiše, Ovsiše 55, Pod-nart, vabijo v nedeljo na Dan odprtih vrat ekološke kmetije.
Bolšjak in poslikava obrazaRadovljica - Na graščinskem trgu v starem delu Radovljicepripravljajo vsako zadnjo nedeljo v mesecu bolšjak, kjerbodo po stari tradiciji menjali, kupovali in prodajali predme-te, ki imajo še uporabno vrednost ali pa so antikvitete. Včasu sejma bo tudi delavnica za otroke, tokrat Poslikava ob-raza. Prireditev bo to nedeljo od 9. do 13. ure.
Glasbeniki v BegunjahBegunje - V gostišču Avsenik bo danes in v sredo ob 19. uriigral ansambel Saša Avsenika. Jutri ob 19. uri pa bo ansam-bel Veseli Begunjčani v Krpinu predstavil novo zgoščenko.
Ledenica v ParadoniKranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo 30. septembrana pohod na Ledenico v Paradoni. Prijave in vplačila spreje-majo v društveni pisarni do ponedeljka, 27. septembra.
Do lovske koče na Sorškem poljuKranj - Iz kolesarske sekcije Društva upokojencev Kranj vabi-jo v torek, 28. septembra, pa kolesarski izlet na relaciji Kranj-Čirče-Zbilje-Godešič-Sorško polje-Trata-Kranj. Start bo ob 8.uri izpred društva.
IZLETI
PRIREDITVE
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
MADŽARSKE TOPLICE: 2. 10 - 5. 10, 2. 11. - 5. 11.; BIO TERME: 11. 10.;TOPOLŠČICA: 27. 9.; TRST: 6. 10.; BANJA VRUČICA: 6. 10. - 13. 10.; 25. 10. - 28.10.; MEDŽUGORJE: 15. 10. - 17. 10.; MARTINOVANJE - BIZELJSKO 13. 11.; SIL-VESTROVANJE - BANJA VRUČICA: 30. 12. - 2. 1.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Športno društvo Gorenjski glas vabi na
4. Tek Gorenjskega glasaFinalna tekma Gorenjskega pokalav rekreativnih tekih in pokala mladih
Dobimo se v Preddvoruv nedeljo, 26. septembra, ob 10. uripred OŠ Matija Valjavca.
Dolžina proge za ženske in moške je 11.040 metrov, za otrokein mladince od 550 do 1650 metrov. Prijave sprejemamo na dantekmovanja od 8.00 do 9.45 v bližini starta.
Vabljeni vsi navijači in ljubitelji Gorenjskega glasa!
Info: Janez Ferlic, 031/561 663ali [email protected]
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
OSMRTNICA
V 86. letu starosti je v gospodu zaspala naša dragamama, babica, prababica in teta
Anica Jerucs Kokrice
Žara s posmrtnimi ostanki bo danes, v petek, 24. sep-tembra 2010, ob 17. uri v mrliški vežici na Kokrici.Pogreb bo jutri, v soboto, 25. septembra 2010, ob 15. urina tamkajšnjem pokopališču.
Vsi njeni
NAGRAJENCI MEGAMIK, d.o.o., Belska cesta 7, 4205Preddvor. Rešitev križanke: OSMI HIŠNI SEJEMMEGAMIK. 1. nagrado: sesalec za pepel, prejme AnicaArnol, Žirovnica; 2. nagrado: vrednostni bon za 20,00evrov, prejme Jože Jeram, Kranj; 3. nagrado: vrednostnibon za 10,00 evrov, prejme Miloš Brešan, Jesenice
Nagrajenci iz Kotička za naročnikeKoncert Joseja Carrerasa si bodo v paru ogledali: AntonKoselj iz Žirovnice, Danica Kropar iz Preddvora, Jože Cu-derman z Golnika, Sonja Gregorič iz Kranja in Vencel Pe-ternel iz Šenčurja. Abonma za sezono 2010/11 v Prešer-novem gledališču pa prejmejo: Martin Žnidaršič iz ŠkofjeLoke, Peter Kokalj iz Naklega, Jože Hudobivnik, JankoJagodic in Lana Sladič iz Kranja. Vsem nagrajencemiskreno čestitamo!
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
LOTORezultati 76. kroga - 22. septembra 2010
3, 4, 7, 9, 16, 24, 27 in 13Lotko: 9 8 3 8 2 8
Loto PLUS: 1, 5, 8, 15, 17, 26, 30 in 3
Garantirani sklad 77. kroga za Sedmico: 200.000 EURPredvideni sklad 77. kroga za Lotka: 210.000 EURRekordni sklad 77. kroga za PLUS: 950.000 EUR
V neznanoKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, 25. sep-tembra, na tradicionalni izlet v neznano. Prijave in informa-cije pri vodnikih ali v pisarni: Niko Ugrica, tel. 041/734 049pisarna društva, Iskratel, vhod na škofjeloški strani pri am-bulanti, ob sredah med 17. in 18. uro.
Z Društvom upokojencev BitnjeBitnje, Stražišče - Iz Društva upokojencev Bitnje - Stražišče va-bijo na naslednje izlete: kolesarski izlet v neznano bo v petek, 1.oktobra, informacije dobite pri Janezu Arhu, tel.: 041/253 366; 4.oktobra vabijo na izlet po Pomurju, prijave in vplačila Jure Zu-pan v ponedeljek, 4. oktobra, od 9. do 11. ure v društveni pisar-ni v Bitnjah in v sredo, 6. oktobra, v Šmartinskem domu v Stra-žišču, prav tako od 9. do 11. ure, lahko pa se prijavite tudi po tel.:040 696 163 od 6. septembra dalje; izlet po Kosovelovi poti bov torek, 5. oktobra, prijave zanj sprejema Cirila Resman v pone-deljek, 27. septembra v društveni pisarni v Bitnjah in v sredo,29. septembra, v Šmartinskem domu v Stražišču, obakrat od 9.do 11. ure. Lahko se prijavite tudi po tel.: 040/268 005.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega vabi jutri ob 9. uri v Dom kra-janov Primskovo na proučevanje Svetega pisma z okvirno temoŽiva cerkev - kaj je že to?. Razgovor bo povezoval Janez Borse.
O duševnih boleznihKranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdrav-je, vabi v torek ob 16. uri na predavanje in pogovor o duševnihboleznih z odgovori na konkretna vprašanja. Predavanje, ki bo vdruštveni pisarni v Kranju na Oldhamski c. 14 (pri Vodovodnemstolpu), bo vodil mag. specialist psihiatrije dr. Jurij Bon.
Test hoje na dva kilometraRadovljica - Zdravstveni dom Radovljica organizira letošnjitest hoje na dva kilometra, ki bo jutri potekal od 9. do 10.30na poti okoli Oble Gorice. Start bo pred zdravstvenim do-mom Radovljica. Pred testom bodo udeleženci lahko pome-rili vrednosti holesterola in sladkorja v krvi.
OBVESTILA
PREDAVANJA
[email protected], 24. septembra 2010GORENJSKI GLAS MALI OGLASI
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
ENOSOBNO stanovanje 41 m2 skletjo in zastekljenim balkonom, zelolepo vzdrževano na Planini v Kranju, ☎051/313-732 10005151
TRISOBNO stanovanje, v celoti re-novirano, v ožjem centru Kranja, ☎041/660-752 10005175
KRANJ okolica, 51,67 m2, mansardavečstan. objekta, lasten vhod, obn. l.08, solastništvo na parceli, 69.000EUR, SVET RE, d.o.o., Škofjeloška16, Kranj, ☎ 04/28-11-000
10005159
KRANJ, 2 km izven, 86,65 m2, obn.l.08, pritličje hiše z garažo in atrijem,takoj vseljivo, 119.000 EUR, SVETRE, d.o.o., Škofjeloška 16, Kranj, ☎04/28-11-000 10005160
ODDAM
OPREMLJENO in ogrevano sobo štu-dentki, oddaljenost od šole 2 km, ☎04/20-45-165 10005148
GARSONJERO, Bled, alpski bloki,opremljeno, CK, KTV, balkon, klet,takoj vseljivo, cena 200 EUR + stroški,☎ 041/681-058 10005165
POSAMEZNIKU ali mlajšemu paru vnajem garsonjero, v Šk. Loki, oprem-ljeno, vsi priključki, ☎ 070/502-260
10005068
ENOSOBNO stanovanje na Jesenic-ah, ☎ 041/500-943 10005150
NAJAMEM
V NAKLEM ali bližnji okolici najamemopol hiše ali večje stanovanje. Plačilovnaprej. Kramer, ☎ 040/756-262
10005209
MATI samohranilka z otrokom (11 let),skrbna, z rednimi prihodki, nekadilka,išče eno ali dvosobno stanovanje vKranju, ☎ 031/645-193
10005157
HIŠEPRODAM
HIŠO Dvorje pri Cerkljah, starejša,potrebna obnove, parcela 356 m2,cena: 67.000,00 EUR, ☎ 040/463-000 10005113
PODREČA pri Medvodah, hišo III.gradbena faza ter 1/2 stanovanjskegadvojčka, ☎ 051/388-822
10005105
ŠKOFJA LOKA - Hafnarjevo naseljeprodam pol stanovanjskega dvojčka,☎ 051/388-822
10005103
VIRMAŠE - Škofja Loka 1/2 stanova-njskega dvojčka, ☎ 051/388-822
10005101
POSESTIPRODAM
NA GOLNIKU (Malijevo) sta naprodaj2 zazidljivi parceli, 665 m2 in 1.049m2, ☎ 040/204-184 10004951
PRI ŠKOFJI LOKI prodam parcelo zgradbenim dovoljenjem za stanovan-jsko hišo in dvojčka, ☎ 051/388-822
10005104
ŠKOFJA LOKA - Stara Loka, prodamparcelo za gradnjo stanovanjske hiše,☎ 051/388-822 10005102
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinski odkup, prodaja naobroke, MEPAX, d. o. o., Planina 5, Kranj,☎ 041/773-772, 040/773-772 10005076
FIAT Punto, bencin, l. 2006, 5 vrat,klima, ohranjen, ☎ 040/523-294
10005055
FORD Focus 1.6, bencin, l. 2004, 5vrat, vsa oprema, lepo ohranjen, ☎030/313-378 10005054
RENAULT Megan 1.6 dinamik, novovozilo, l. 2010, 5 vrat, vsa oprema, ☎030/626-106 10005053
RENAULT megane 1.4, 16 V, l.09/01, 108.000 km pravkar registri-ran, svetlo kovinski, odlično ohranjen,cena: 2.900,00 EUR, ☎ 041/8203-458 10005107
SEAT Ibiza 1,9 dci, l. 06 klima in vsaoprema, 5 vrat, srebrna, cena:7.300,00 EUR, ☎ 041/366-664
10005188
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
NAVIGACIJO MIO, malo rabljeno, šev garanciji, nujno prodam, ☎040/629-900 10005130
NEPOŠKODOVANA leva, sprednjavrata, za BMW serije 5, metalno sivebarve, ☎ 030/307-057 10005137
KARAMBOLIRANAVOZILAPRODAM
KARAMBOLIRANO pando 4x4, ☎05/38-08-095 10005111
TEHNIKAPRODAM
TV PHILIPS, 81 cm, in digitalnipretvornik signala Arion, ☎ 041/283-542 10005169
STROJIIN ORODJAPRODAM
ELEKTROMOTOR 3 F, 1.1 KW, 1400o/min in 1F, 0.4 KW, 2800 o/min, ☎041/858-149 10005136
PODARIM
ŠIVALNI stroj Jax v omarici, ☎040/282-485 10005203
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
POCINKANO mrežo za ograjo, višina1,5 m, ☎ 040/931-350 10005200
SALONITNE plošče Anhovo 70 kom,gradbene deske 25 mm, 130EUR/m3, ☎ 041/887-021 10005117
SMREKOVE plohe, ☎ 031/271-15110005125
ZRAČNO suhe smrekove colarice inplohe, ☎ 040/776-484 10005212
KUPIM
ODKUPUJEM les na panju, plačilotakoj, ☎ 041/584-233
10005182
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
10004707
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
10004705
BUKOVA drva s prevozom na relacijiŠkofja Loka-Kranj, 55 EUR/m3, ☎040/1736-928 10005118
BUKOVA drva v okolici Šenčurja, ☎041/787-995 10005219
DRVA brezova, 55 EUR, bukova, 60EUR, mešana, 45 EUR, možnostrazreza in dostave, ☎ 070/323-033
10004706
DRVA, bukev, gaber, debelo cepljena,primerno za centralno, 45 EUR/m3,Poljanska dolina, ☎ 031/811-931
10005131
DRVA, mešana, možnost razreza indostave, ☎ 051/625-877 10005187
SUHA gabrova in hrastova drva zdostavo, ☎ 041/350-263 10005127
SUHA, bukova drva, ☎ 031/340-84310005166
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
KUHINJSKI šank - pult, š. 160 cm intri barske stole v beli barvi in TV regal,☎ 040/698-093
10005115
NIZKE omare za dnevno sobo in mizoza računalnik, ☎ 051/814-243
10005218
GOSPODINJSKIAPARATIPRODAM
PRALNI stroji in zamrzovalno omaro,☎ 041/878-494 10005193
SUŠILNI stroj Gorenje, ugodno, ☎041/653-023 10005213
PODARIM
ŠTEDILNIK 2x plin in 2x elektrika, ☎04/20-42-065 10005162
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
PEČ na drva - kiperbusch, ugodno, ☎01/83-24-402 10005198
ŠTEDILNIK kiperbuš na drva, el. šte-dilnik, sobno peč na olje in oljni go-rilec, ☎ 040/698-093 10005114
OSTALOPRODAM
DVA JOGIJA, nova, rabljena 2 mese-ca, dimenzije 90 x 200, ☎ 040/558-720 10005211
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
V TRGOVINI Korotan v Struževem, vamnudimo mačehe za jesensko zasaditev poceni 0,38 EUR/kom. Na zalogi tudi ostalejesenske rože ter zemlja. Vabljeni! 10005164
CIPRESE smaragd, 50 - 60 cm 3.9EUR, 80 - 90 cm 7 EUR, možnostdostave, ☎ 040/578-587 10004651
PODARIM
PSA sibirski husky, z rodovnikom, rednocepljen, vajen čistoče, želi si veliko prostoraob hiši z vrtom, ☎04/23-24-745 10005065
DVA MUCKA, ☎04/53-36-616 10005145
MUCKA, starega 3 mesece, ☎041/626-154 10005091
MUCKE, stare 2 meseca. Pripeljem jih tudina dom, ☎040/295-932 10005207
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
”PAJKL” za sejanje žita in 3 tuš kadi,☎ 031/206-261 10005186
PRIPRAVO za stiskanje butar, zategov-anje z žico preko škripca, priročna,teža 7 kg, ☎ 040/383-733 10005178
SILOKOMBAJN SIP 80D, ugodno, ☎040/531-667 10005133
SILOKOMBAJN SIP SK 80S, dobroohranjen, ☎ 031/245-415 10005190
SIP NAKLADALNO prikolico, Pionir17, cena 600 EUR, ☎ 031/869-443
10005124
TROSILEC hlevskega gnoja SIP in pajekSIP na 4 vretena, ☎051/673-752
10005099
VZ ZGRABLJALNIK 330 cm in traktorZetor 25 KM, ☎ 041/539-440 10005100
KUPIM
DVOBRAZDNI PLUG, hidravličnoobračanje, s podpornim kolesom, dobroohranjen, ☎ 041/229-159 10005196
TRAKTOR Štore, Univerzale, Zetor,IMT od lastnika, plačilo takoj, ☎051/203-387 10005005
TRAKTOR Ursus, Ferguson ali Zetor,☎ 041/680-684 10005097
PRIDELKIPRODAM
JABOLKA elstar in gala ter hruške vil-jamovke, že lahko dobite Pri Markuti,Čadovlje 3, Golnik, ☎04/25-60-048
10004952
JABOLKA, hruške, sladki mošt inprešanje sadja, kmetija Matijovc -Jeglič, Podbrezje 192, ☎ 04/53-31-144 10005120
JABOLKA za mošt, ☎ 04/25-51-55110005222
JEDILNI krompir, beli fiana, rdeči de-sire in fabiola, cena 0,40 EUR/kg, ☎041/971-508 10005098
KRMNO peso, jedilni krompir, šalotko,čebulo, ☎ 04/25-91-355 10005141
KROMPIR beli kalinford in rdeči dezire,brez herbicidov, možna dostava aliskladiščenje, ☎041/728-092 10005122
KROMPIR beli fijana in rdeči dezire, ☎031/225-062 10005149
KROMPIR za krmo, ugodno, ☎031/899-924 10005197
KROMPIR, bel in rdeč, za ozimnico,☎ 040/616-848 10005199
LEPO posušeno poprovo meto, kotzelišče ali kot začimba, večjo količinoin ajbš - slezovec, ☎ 031/726-654
10005132
NEŠKROPLJENA jabolka, ☎ 051/250-822 10005191
NEŠKROPLJENA jabolka, sorteboskopski kosmač, ☎ 040/372-098
10005201
POD ŠMARNO GORO, v Zg. Gamelj-nah, prodam 1 ha koruze za silažo, ☎041/876-816 10005163
RDEČO peso in rdeče korenje, ☎040/848-888 10005106
SENO, lepo posušeno v kockah zdostavo, ☎ 031/276-930
10005206
SILAŽNA koruza na njivi 0,4 ha, okoli-ca Kranja, ugodno, cena 220,00 EUR
10005176
SILAŽNO koruzo, Voglje, ☎ 041/350-458 10005094
SILAŽNO koruzo 0,8 ha, Kranj, ☎031/624-552
10005217
STOJEČO koruzo, 2 ha, Kranj, ☎051/751-649 10005183
VARAŽDINSKO zelje, ☎ 041/869-791 10005093
VARAŽDINSKO zelje, rdečo peso inčebulo za ozimnico, ☎ 040/326-708
10005174
VINO CVIČEK zelo kakovosten z anal-izo, cena za liter 0,80 EUR, ☎041/697-815 10005179
ZELJE, lahko tudi naribano, ☎041/209-677 10005214
KUPIM
1.3 HA silažne koruze v okolici Kranja,☎ 031/253-521 10005156
HRUŠKE za namakanje, ☎ 04/51-88-037 10005152
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
2 BREJI telici, ☎ 041/347-49910005161
Vabimo vas, da se vpišete v programe:
PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT)
EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI, PT)
ADMINISTRATOR (SPI)
TRGOVEC (SPI)
BOLNIČAR - NEGOVALEC (SPI)
MATURITETNI TEČAJ (MT)
PRIPRAVA NA MATURO
Programi srednjega strokovnega izobraževanja(SSI) trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve leti, programi srednjega poklicnegaizobraževanja (SPI) eno do dve leti, poklicni in maturitetni tečaj (PT in MT) eno leto.
Informacije: 04/506 13 60 in na www.lu-skofjaloka.si
Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali najematestanovanje, hišo ali poslovni prostor?
Celovita rešitev na enem mestu. Za vas delamo
Aktivno - Jasno - PreudarnoAJP d.o.o. Kranj,Koroška cesta 2, 4000 Kranjgsm: 031/330 - 040, tel.: 04/20 28 223,e-pošta: [email protected]
www.a jp .s i
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
BIKA limuzin za naravni pripust s pedi-grejem eko reja, ☎ 041/734-112
10005142
BIKCA simentalca, starega 14 dni,cena 5 EUR/kg, Žabnica 57, ☎04/23-10-268, 041/595-355
10005135
BIKCA in teličko lisaste pasme, stara 2meseca, ☎ 031/605-241
10005139
BIKCA ČB, starega en teden, ☎031/417-221 10005194
BIKCA mesne pasme, starega 10 dni,☎ 041/506-183 10005195
BIKCA in teličko, simentalca, stara 10dni, ☎ 04/25-25-879 10005202
BIKCA simentalca, starega 10 dni, ☎031/635-401 10005204
BIKCA simentalca, starega 3 mesece,☎ 051/298-935 10005216
BIKCE simentalce, stare 4 mesece,☎ 041/240-549 10005154
ČB BIKCA starega 14 dni, Podbrezje,☎ 04/53-31-310 10005153
ČB BIKCA, starega 14 dni, ☎041/781-305 10005215
ČB KRAVE molznice in breje telice poizbiri prodam zaradi prenehanja de-javnosti, ☎ 031/355-457, 051/624-184 10005095
DVA ČB bikca, stara 10 dni in bikca si-mentalca, starega 14 dni, ☎041/582-168 10005168
DVE TELIČKI simentalki, stari 5 mese-cev, Kosec, Spodnji Brnik 25 10005184
JAGNJE, ☎ 031/340-843 10005167
JAGNJETA za zakol ali za rejo, možnadostava, ☎ 041/566-429 10005126
JALOVO kravo simentalko, staro 6 letali menjam za brejo, ☎ 04/25-51-791
10005158
KRAVO simentalko s teletom, ☎031/220-367 10005180
NESNICE rjave, grahaste, črne tikpred nesnostjo. Brezplačna dostavana dom. Vzreja nesnic Tibaot, ☎02/58-21-401 10004772
PAŠNO telico simentalko, brejo 7mesecev, ☎ 051/204-264 10005185
PRAŠIČE težke 30, 60 in od 100 do120 kg, možna dostava, ☎ 041/760-789 10005129
PRAŠIČE težke 30 do 150 kg, možnadostava, ☎ 041/753-893 10005146
RJAVE jarkice v začetku nesnosti,Stanonik, Log 9, Škofja Loka, ☎041/694-285 10004953
SANSKE koze, ☎031/339-003 10005075
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, ☎04/53-38-040 10005123
TELIČKO simentalko, staro 4mesece, teža 150 kg in 3 m3 sm-rekovih plohov, zračno suhi, ☎070/617-550 10005173
VEČ 9 mesec brejih telic, čb in si-mentalk, ☎ 041/938-376 10005210
ZAJCE - zajklje, stare 6 mesecev, ☎040/833-142 10005108
KUPIM
KRAVO ali telico ter bikce in teličke odenega tedna naprej, ☎ 051/372-468
10005119
OSTALOPRODAM
HLEVSKI gnoj, ☎ 031/875-73010005116
LESENE gajbice, dimenzije 27x37x57cm, primerne za krompir in sadje, ☎04/51-86-268 10005189
PRST, ugodno, ☎031/285-334 10005192
STEKLENI balon 75 l z zabojem zaprevoz vina, ☎ 040/332-590 10005147
SUŠILNICO za sadje, ☎ 031/307-045 10005140
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
GOSTILNA v Kranju zaposli dekle alifanta za delo v kuhinji, možna priučitev,Gostilna Pri Matičku, Jezerska cesta41, Kranj, ☎ 04/23-43-360 10005109
ZAPOSLIM dekle v Bar Monika, Luže,Šipec Monika s.p., Velesova 56 a,Cerklje, ☎ 040/330-060
10005112
ZAPOSLIMO kuharja, Gostišče KlubKovač, Glavna c. 1, Naklo, ☎031/339-003 10005074
ZAPOSLIMO kuharja oz. kuharja-pi-copeka, Gostilna picerija Logar, LogarIgor s.p., Hotemaže 3 a, Preddvor, ☎041/335-979, 041/369-051
10005092
ŠTUDENTU nudim delo za občasnovožnjo, pogoj C kategorija, Bernik An-ton s.p., Sp. Luša 19, Selca, ☎031/628-455 10005170
ZAPOSLIM voznika tovornega vozila zdvigalom, C in E kat., prednost imamlajši kandidat iz okolice Tržiča, za-poslitev je za nedoločen čas. Komteksd.o.o., Loka 119, p.p. 82, Tržič, ☎041/811-483 10005205
DOBER zaslužek, s terensko prodajoizdelkov za izboljšanje zdravja, Jan-comm, d.o.o., Retnje 54, Križe, ☎041/617-132
10005181
IŠČEMO elektromonterje, elektrikarjes poznavanjem industrijske elektrike,za delo v Nemčiji, dobro plačilo. Elek-tronika Borak, d.o.o., Puhova 27, Ptuj,☎ 02/78-78-710 10005171
ZAPOSLIMO samostojnega mizarja zarestavriranje pohištva, delo v Dupljah,prijave na naslov: Cezan, d.o.o., Mest-ni trg 21, Ljubljana
10005056
ZAPOSLIMO cvetličarko iz okoliceBitenj, Žabnice ali Sv. Duha, Smrekcacenter, d.o.o., Šutna 43 a, Žabnica,☎ 031/676-471 10005144
IŠČEM
DELO čiščenje, likanje, varstvo otrok,pomoč starejšim, imam izkušnje, ☎051/428-551
10005177
IŠČEM DELO v okolici Bleda, likanje,kuhanje, pospravljanje, spremljanje poopravkih ali k zdravniku, ☎ 030/388-553 10005128
NEGA bolnikov, čiščenja pisarn instanovanj, likanje, ☎ 040/756-409
10005220
DELO čiščenje, likanje, varstvo otrok,pomoč starejšim, imam izkušnje, ☎051/428-551 10004955
DELO, čiščenje, gospodinjska dela,pomoč starejšim osebam, Kranj zokolico, ☎ 051/605-303 10005071
DUO ROLO išče delo na obletnicah,porokah z zabavno in narodno glasbo,☎ 041/224-907 10004999
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, ☎ 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete,lamelne zavese, plise zavese, komarni-ki, markize, www.asteriks.net 10004708
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije,tlakovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838
10004620
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741
10005041
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o.,Jelovškova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614, 041/680-751 10004734
BELJENJE in glajenje notranjih pros-torov, beljenje fasad, barvanje na-puščev, oken, vrat in ograje, hitro,kvalitetno in ugodno, Pavec Ivan, s. p.,Podbrezje 179, Naklo, ☎ 031/392-909 10005172
ČE STE OSAMLJENI, starejši, samskiin rabite pomoč ali nego, ne želite vdom, sva zakonca, brez otrok, stara56 let, preselila bi se k vam in prevzelaskrbništvo, Damjan Cafuta s.p.,Maistrov trg 11, Kranj, ☎ 040/756-409 10005221
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela odtemeljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlako-vanje dvorišč, ☎ 041/557-871
10004733
GRADBENIK REXHO, d. n. o., Ader-gas 13, Cerklje, izvaja od temeljev dostrehe, notranji ometi, vse vrste fasad,kamnite škarpe, adaptacije, urejanje intlakovanje dvorišč, ☎ 041/589-996
10004316
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd.brunaric in nadstreškov, DamjanMesec, s. p., Jazbine 3, Poljane, ☎041/765-842 10004526
KOMBI PREVOZI TOVORA INSELITVE, Avtoprevoznik Jankovič Bo-jan s.p., Begunjska ul. 6, Kranj, ☎041/631-776, www.kombi-prevozi.si
10004782
NAPELJAVA elektroinstalacij, novo-gradnje in adaptacije, Lemaks, d.o.o.,Potoče 3, Preddvor, ☎ 031/280-377,Novak 10004612
SLO DOM - stene, stropi knauf, arm-strong; izdel. podstreh in adaptacijestanovanj; laminati, okna, vrata, str.okna velux; pleskarska dela, SlavkoMarkotič s.p., Suška c. 28, Šk. Loka,☎ 0590/20-722, 041/806-751
10005019
STROJNI ali klasični ometi, fasade insplošna gradbena dela opravimo hitro,kvalitetno in konkurenčno, Zoki,d.o.o., Kašeljska c. 53 a, Ljubljana -Polje, ☎ 041/378-524 10005121
TLAKOVANJE, asfaltiranje, strojniizkopi, adaptacije starih hiš, IMGKranj, d.o o., Savska cesta 34, Kranj,☎ 04/23-80-748, 041/776-792
10005138
IŠČEM
IŠČEM osebo za popravilo sedežnegarniture, v Kranju, ☎ 041/826-863
10005143
IŠEMO gospo za pomoč v gospodinj-stvu in prevoz otrok, od ponedeljka dopetka v okolici Kranja, potreben lastenprevoz, ☎ 041/615-618 10005155
IZOBRAŽEVANJENUDIM
PLES, KITARA - Vabimo vas vPLESNE TEČAJE za vse generacije inv posamezne tečaje ali celoletno šoloKITARE! Studio Tango, Britof 316,Kranj, ☎ 041/820-485 10004568
ZASEBNI STIKIFANT išče razočarano dekle, ki niimela sreče v ljubezni, oziroma je bilazapostavljena, ☎ 041/959-192
10004389
ŽENITNA posredovalnica za vse os-amljene, ☎ 031/505-495 10004388
IZGUBLJENO,NAJDENONA CESTI Bobovek - Sp. Bela sempretekli teden našel fotoaparat Nikon,inf. na, ☎ 041/657-157, Tomaž
10005110
RAZNOGROB na pokopališču Blejska Dobra-va oddam. Informacije Janez Mulej, ☎031/787-001 10005208
PRODAM
TRAJNO ŽAREČO peč Gorenje,sesalec za mokro in suho čiščenje,voziček - dira 4 kolesa, ☎ 04/53-33-501 10005134
22 MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected] GLAS
petek, 24. septembra 2010
SPOROČILO O SMRTI
Umrla je naša nekdanja sodelavka
Bogomila DornikOhranili jo bomo v trajnem spominu.
Psihiatrična bolnišnica Begunje
ZAHVALA
V 79. letu starosti naju je zapustil ljubljeni oče
Franc Kalaniz Drolčevega naselja 31, Kranj
Iskreno se zahvaljujeva zdravstvenemu osebju hematološkegaoddelka UKC za zdravljenje v času njegove bolezni, osebnizdravnici, sodelavcem Save Tires in trgovine OBI, vsem sorod-nikom in sosedom, ki ste nama v času bolezni in ob trenutkuslovesa stali ob strani, darovali za svete maše, cvetje in sveče.Vsem se zahvaljujeva, da ste ga v tako velikem številu pospremi-li na zadnji poti, še posebej pa domačinom iz Koprivnika.Prav tako se zahvaljujeva govornikoma za poslovilne besede,župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, trobenta-ču in pogrebni službi Komunale iz Kranja.
Žalujoča sinova Bogdan in Lado z družinama
Mrtvi niso vsi mrtvi,mrtvi živijo v nas,in bodo drugič umrli,z nami in v nas.(Tone Pavček)
ZAHVALA
Bolečina ob prerani izgubi našega ljubega atija, moža, brata,strica, zeta
Jožeta Zupanaje res velika.
Iskreno se zahvaljujemo požrtvovalnim sosedom, dragim so-rodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vsa izrečenain pisna sožalja, denarno pomoč, cvetje, sveče in sv. maše, lepeposlovilne besede, častno spremstvo prijateljev čebelarjev, pritr-kovalcem za poslednjo pesem zvonov. Zahvalo izrekamo pev-cem Zupan in flavtistki Ajdi. Iskreno se zahvaljujemo za lepoopravljen pogreb tudi vsem duhovnikom in pogrebni službiNavček. Hvala vsem, ki ste se poslovili od Joža in ga pospremi-li k mnogo prezgodnjemu počitku.
Žalujoči: žena Tatjana, hči Špela, sin Boštjan, sestre in brata združinamiMoše, september 2010
Noč, ki ne pozna jutra,ni tvoja poslednja noč.
Prijatelji Loke
smo občani, ki aktivno
delovanje pretvarjamo
v spreminjanje stvari na
bolje. Podprite nas in
pridružite se nam!
Nar
očni
k: M
iha
Ješe
in p
rijat
elji
Loke
, Pod
Ple
vno
30, Š
kofja
Lok
a
Zaposlimo
AVTOMEHANIKA m/ž
Od kandidata pričakujemo:● Končano šolo za avtomehanika, zaželene izkušnje● Zanesljivost, natančnost, samostojnost● Vozniški izpit
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo sklenitve za nedoločen čas.Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Avtohiša Kavčič, d. o. o., Milje 45, 4212 Visoko.
Avtohiša Kavčičpooblaščeni seriser
vozil PeugeotMateja Petač041/761 110
Expres sodni prevodiZoisova 1, Kranj
(nasproti sodišča)
ZAHVALANi smrt tisto, kar nas loči,in življenje ni, kar druži nas.So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.(M. Kačič)
V 98. letu nas je zapustila naša draga mama
Marija Šušteršičrojena Molj, iz Planjave v Šenčurju.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste bili z nami na njeni zadnji poti.Sveta maša ob 30. dnevu bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 19. uri v baziliki
Marije Pomagaj na Brezjah.
Vsi njeni
Mat
eja
Peta
č Ju
g, s
.p.,
Ces
ta m
arša
la T
ita 4
5, J
esen
ice
23petek, 24. septembra 2010GORENJSKI GLAS
V SPOMIN
Srce je omagalo, vajin dih je zastal,a na vaju spomin
bo večno ostal.
23. septembra je minilo šest let, odkar nas je zapustil naš dragi
Jakob Kozeljp. d. Bajdov ata, Cesta na Klanec 5
in 29. septembra pa bo minilo eno leto,
odkar nas je zapustila naša draga
FrančiškaKozelj
p. d. Bajdova mama, Cesta na Klanec 5
Svoje življenje je v 87. letu sklenila naša draga mama, babica,prababica, sestra, teta, sestrična in tašča
Angela Čarmanroj. Križnar, p. d. Urbančkova mama iz Zabukovja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom,prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, po-darjeno cvetje, sveče in dar za sv. maše. Hvala dr. Terčonu in dr. Jerajevi za dolgoletno skrb za njeno zdravje in patronažnimsestram iz ZD Kranj za obiske na domu. Hvala tudi župniku izŠmartina g. Bojanu Likarju za lep pogrebni obred, pogrebnislužbi Navček, pevcem in nosačem. Hvala vsem imenovanim inneimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali in našo mamo vtako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Za njo žalujemo vsi, ki smo jo imeli radiSp. Besnica, Stražišče, Predoslje in Struževo, 10. september 2010
Kako je prazen dom, dvoriščenaše oko zaman te išče.Ni več tvojega smehljajale trud in delo tvojih rokza vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati,v sen večni potovati.
Ob izgubi drage mame, babice, prababice, tašče
Pavle Plevelse iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, so-vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besedesočutja, darovano cvetje in sveče in spremstvo na njeni zadnji poti!Vsem iskreno hvala!
Vsi njeni!Zalog, Nasovče, Cerklje
ZAHVALA
ZAHVALA
Za vedno je zatisnil v 80. letu trudne oči dragi brat in stric
Bruno Grašičiz Kranja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel-jem in znancem za izrečene besede sožalja, cvetje, sveče in sv.maše. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in pospremili na njegovizadnji poti. Lepa hvala za zelo lep poslovilni obred duhovnikomg. Janezu Šavsu, g. Petru Nastranu ter g. Francu Godcu pa tudiza lepe besede ob njegovi krsti. Lepa hvala tudi vsem zvonar-jem. Zahvaljujemo se pevcem, pogrebni službi Kranj in dr. Te-ranovi ter njeni medicinski sestri za pomoč in prijazne besede.
Žalujoči vsi njegoviSeptember 2010
ZAHVALAV 74. letu je po hudi bolezni za vedno zaspal naš dragi
Jože Vehovec29. 10. 1936 - 11. 9. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose-dom in znancem ter sodelavcem za izrečena sožalja, podarjenocvetje in sveče. Hvala tudi pevcem pevskih zborov Peter Lipar inTriglav Duplje pod vodstvom Nade Krajnčan. Hvala LD Šenčurin praporščakom ter rogistom ostalih lovskih družin. Hvala osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Golnik za skrbno negoter g. župniku iz Hrastja za lepo opravljen obred. Hvala gospo-du z golobom. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih staliob strani. Ati, radi te imamo in pogrešali te bomo!
Vsi njegoviHrastje, 15. septembra 2010
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 58. letu starosti, 15. sep-tembra 2010, za vedno zapustil
Srečko Grosariz Kranja
Od dragega pokojnika smo se poslovili 18. septembra 2010 nakranjskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki so se od nje-ga poslovili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje innam izrekli sožalje.
Žalujoči: sinova Jaka in Grega z družinama ter brat Franci
V 75. letu starosti nas je zapustil ljubljeni mož, oče, stari oče in tast
Peter PristovIskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem elektrarne Moste,Srednje gostinske in turistične šole Radovljica in vojašnice Kranj za podarjeno cvetje, sveče,denarno pomoč in izražena sožalja. Hvala dr. Goljevi in osebju Doma dr. Janka Benedika
za zdravljenje in nego. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Babiču in cerkvenemupevskemu zboru, prijateljici Ingrid Antolin ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali
v težkih trenutkih in našega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegoviLesce, 21. septembra 2010
Ko je življenje samo še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja,takrat je smrt samo odrešenje, vendar srce se pretežko poslavlja.
ZAHVALA
ZAHVALAV 75. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Mirko Vlašičiz Rateč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom,prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja in besede tolaž-be, podarjeno cvetje, sveče, darove in darovane svete maše. Zahva-la vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospoduAmbrožiču za lepo opravljen mašni obred, trobentaču, zvonarjem,pogrebni službi Akris in pogrebnikom. Posebna zahvala tudi sestriBernardi, dr. Kersniku in zdravnikom ter osebju na intenzivni negiSplošne bolnišnice Jesenice za dolgoletno zdravljenje. Vsem ime-novanim in neimenovanim še enkrat najlepša hvala.
Vsi njegovi: žena Ivanka, vnuk Luka, hčerka Mira z družino,sinova Jože in Milan z družinama
Nič več trpljenja,ne bolečin
Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun grob.
Žalujoči vsi njuniKranj, 23. in 29. septembra 2010
28. septembra bo minilo dvajset let, odkar nas je zapustil naš dragi
Ivan Močnikroj. 1957, iz Kranja, Cesta na Klanec 5
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in muprižigate sveče, iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegoviKranj, 28. septembra 2010
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva,spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
SOBOTA
10/14°C
NEDELJA
10/17°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 24. septembra 2010
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Postopno se bo pooblačilo, sredi dneva in popoldne bodože krajevne padavine, plohe in posamezne nevihte. Vsoboto bo oblačno, deževno in hladneje. V nedeljo booblačno, še bodo krajevne plohe.
PETEK
9/20°C
....
....
....
....
....
....
...
Maja Možina:
"Poplav nisem doživela, seve-da pa smo si z družino ogle-dali posledice. Na Ledinci jebila zaprta cesta, domačini sobili odrezani od sveta. Kdorživi ob vodi, jo je žal skupil.Država naj uredi ceste."
Suzana P. Kovačič
Kranj - V avli Gorenjskegaglasa smo v torek odprli raz-stavo likovnih del članovDruštva Sožitje Kranj z na-slovom Ulica prijaznih ljudi."Naši člani so imeli možnostizražanja na likovni delavnicikot eni izmed oblik prosto-časnih dejavnosti našega druš-tva. Z razstavo Ulica prijaz-nih ljudi skušamo pri ljudehspodbuditi razmišljanja o so-bivanju, prijaznosti, spošto-vanju, kar sploh v današnjemčasu potrebujemo vsi," je po-vedala Branka Perne, pred-sednica Društva SožitjeKranj. Mentorica likovnih de-lavnic, ki je tudi pripravila iz-bor slik za razstavo, je Tatja-
na Ferengja. "Varovance semnajprej vprašala, kakšno ulicosi želijo, kako si predstavljajo,kakšni naj bi bili ljudje okrognjih ... Morda bomo s tem šekoga prebudili, da bo videl,da so moji varovanci enako-vredni drugim," je povedalaTatjana Ferengja. Slike, ve-činoma na velikih platnih, prijetno popestrijo vsak pros-tor s svežimi in živahnimibarvami. "Rad imam živahnebarve, z gospo Tatjano pa žepripravljava dvanajst novihslik na temo živali," je pove-dal Borut Seljak, ki je že pra-vi mojster čopiča.
Tanja Draksler je poudari-la, da je zelo hvaležna za tedelavnice, njena mentoricapa je dodala, da likovne delav-
nice niso samo čas in prostorza delo in ustvarjanje, pač patudi za druženje. Eva Pirnatima zelo rada note, kar izrazitudi v sliki, njena mamica paje dodala, da ima Tatjana veli-ko srce za te otroke. Eva tudidoma veliko ustvarja, njenanajljubša motiva, ki ju prelijena papir ali platno, pa so rožein ribe. Nina Gale je že imelasamostojno likovno razstavoin kot je povedal njen oče, jedoma sploh ni treba spodbu-jati k slikanju, ker se že samaveč kot dovolj.
Prodajna razstava Ulicaprijaznih ljudi bo v avli Go-renjskega glasa na ogled dosredine oktobra. "Razstavaima namen prepoznavatiljudi s posebnimi potreba-
mi, denar, ki ga bomo zbralis prodajo slik, pa nam boomogočil nakup novega li-kovnega materiala za ustvar-janje," je poudarila BrankaPerne. S projektom so začelipred dobrim letom dni in gabodo sklenili novembra skoncertom, ki so ga že po-imenovali Ohranimo na-smeh. "Nasmeh nas nič nestane, polepša pa nam dan,"je dejala predsednica Druš-tva Sožitje Kranj in s tem ženapovedala enega v nizu do-godkov na temo Nasmeh.Odprtje razstave na torkovopopoldne pa so vsekakor po-lepšali Eva Pirnat in LukaPerne s plesnim nastopom,zborček Od A do Ž in MaticTičar s harmoniko.
....
....
....
....
....
....
...
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Tea Drnovšček:
"Pri nas je poplavilo klet, do sobotnega popoldneva smo bili odrezani od sveta,zato mi niti ni uspelo priti domov. Poplavna varnost vŽireh očitno ni dobro ureje-na."
Katja Novak:
"V petek ponoči smo slišali si-reno, vendar smo doma v hri-bu, tako da poplav nismo ob-čutili. V soboto je bilo večino-ma že vse počiščeno, voda jeodtekla. Kljub vsemu je biloveliko dela s čiščenjem."
Franci Mlinar:
"Naši družini padavine inpoplave niso povzročale te-žav. Pomagam pa pri doma-čiji, kjer jim je zalilo klet. Napomoč so prišli gasilci, ksreči pa škoda ni velika. Vžupnišču je bilo hujše."
Prijazna ulica za prijazne ljudiV avli Gorenjskega glasa je na ogled razstava likovnih del članov Društva Sožitje Kranj.
Katastrofe k sreči ni biloBoštjan Bogataj
Vremenska napoved prejš-njega tedna je bila črna.Obilne padavine naj bi naj-prej zalile in povzročale ško-do v Žireh. Žirovci so namnekaj dni kasneje povedali,da katastrofe k srečni nisodoživeli. / Foto: Polona M. Baladsin
Ana Posedi:
"Voda je prišla do hiše, ksreči se je ustavila ob robu.Če bi šla čez, bi nam zaliloin uničilo delavnico s strojiin materialom. Polje za hišoje postalo jezero, za nekate-re žal katastrofalno."
Ljubljana
Gorenjski kampi med najbolj urejenimi
Ocenjevanje krajev in vseh drugih sodelujočih v projektu Tu-ristične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna sebo v začetku oktobra sklenilo v Celju. V tekmovanju s pogla-vitnim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja, so pojasni-li pri Turistični zvezi Slovenije, sta sodelovali dobri dve tretji-ni slovenskih krajev, ki so jih razdelili po kategorijah, prilago-jenih značilnostim naselja in turistični ponudbi. Med manjši-mi mesti so si nagrado za najbolj urejen kraj znova prislužileCerklje na Gorenjskem, med turističnimi kraji pa Bohinj inBled. Dobro so se odrezali tudi gorenjski kampi. Med veliki-mi kampi sta si nagrado za urejenost prislužila Camping Bledin Camping Šobec, med srednje velikimi kampi pa Camp Da-nica v Bohinju. Med manjšimi kampi se je na drugo mestouvrstil Camping Kamne z Dovjega. Med mladinskimi preno-čišči pa je med nagrajenci Youth hostel pod Voglom. M. R.
Mengeš
Začel se je 18. Mihaelov sejem
Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš ta konec tednapripravlja 18. Mihaelov sejem, ki se začenja danes zvečer inbo trajal vse do nedelje. Nocoj bo na osrednjem prizoriščuglasbeni večer za mlade, po odprtju sejma jutri ob 9. uri pabodo čez dan potekali nastop učencev diatonične harmoni-ke, vlečenje vrvi, festival orgličarstva in nastop tamburaškihskupin. Nedeljsko dogajanje se bo začelo z mašo ob prazni-ku farnega zavetnika sv. Mihaela in nadaljevalo z različnimiglasbenimi nastopi. Organizatorji tudi letos pričakujejo ve-liko ponudnikov na stojnicah, najbolj izvirni stojnici doma-če in umetnostne obrti bodo podelili priznanje. J. P.
Ukanc
Konec tedna kravji bal
Na prireditvenem prostoru v Ukancu, če bo organizatorjemvreme tokrat bolj naklonjeno, se bo v nedeljo odvijal tradici-onalni kravji bal. Planšarji in majerji bodo privedli okrašenetrope živine, na ramenih pa prinesejo "basengo" oziromavse, kar potrebujejo za izdelavo sira, in druge stvari, ki sopotrebne za življenje na planini. M. R.
Medvode
Sejem domače in umetnostne obrti
V organizaciji Turistične zveze Medvode bo jutri, 25. sep-tembra, potekal sejem domače in umetnostne obrti. Sejembo na Cesti ob Sori v Medvodah od 9. do 12. ure. M. B.Vsak dogodek, ki ga pripravijo za prijatelje, jim da voljo in energijo. / Foto: Tina Dokl
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
32 PETE
K_24
. 09.
2010GLASOV ODER
DESETA VESELA HARMONIKA
Na Senici pri Medvodah je potekalfestival Vesela harmonika. Na frajto-nerci se je predstavilo 21 harmoni-karjev. / Foto: Maja Bertoncelj
26
LJUDJE
PIVO IN PESEM
Napovedani dež ni ustavil ljubitel-jev piva v Preddvoru, le namestotreh je zabava trajala dva dni. Karprecej pa jih je prisluhnilo energičnim partizanskim pesmimv glavni dvorani dogajanja na Vi-sokem. / Foto: AB
KULTURA
DUCAT GIMNAZIJCEVUMETNIKOV
V vhodni dvorani Sokolskega domav Škofji Loki so odprli razstavolikovnih del nekdanjih profesorjevin dijakov Gimnazije Škofja Loka, kiletos praznuje 60 let obstoja.
27
Pirf
esta
v P
redd
voru
dež
ni p
regn
al. G
lasb
a, p
ivsk
e ig
re, p
les
... V
eč n
a st
rani
32.
/ F
oto:
Tin
a D
okl
26 PETEK_24. 09. 2010
GLASOV ODER
rizadevnim članomKUD Fran SaleškiFinžgar Senica je vsoboto vendarleuspelo izvesti dese-
to, jubilejno prireditev Vese-la harmonika. Po dveh pre-stavitvah zaradi slabega vre-mena jim slednje tudi tokratni bilo naklonjeno. So se pana to pripravili in postavili
šotor. Slišali smo 21 "tekmo-valcev", ki so se predstavili vigranju na diatonično har-moniko, po domače frajtone-rico. Po prireditvi je bilo šedružabno srečanje z ansam-blom Veseli Gorenjci.
"Prireditev ima tradicijo inje kraju v ponos. Slišali smopravo slovensko domačoglasbo. Človek postane sko-raj solzen, ko na koncu obskupnem nastopu na odruvidi tako mlade kot tudi sta-
rejše, kako igrajo na diatonič-no harmoniko," so bile bese-de Valentina Križaja, pred-sednika KUD Fran SaleškiFinžgar Senica.
Vesela harmonika je vprvi vrsti namenjena druže-nju, nastope harmonikarjevpa je spremljala in ocenjeva-la tudi strokovna komisija, vkateri so bili Vinko Avgu-štin, Drago Korošec (oba statudi člana Godbe Medvode)in Matjaž Ribnikar, član an-
sambla Veseli Gorenjci. Le-tos so organizatorji sodelu-jočim podelili priznanja.Šest jih je prejelo zlato (To-maž Pustotnik, Danilo Pol-janšek, Ajda Šolar, TilenRžen, Anja Koračin in AnaJesenovec), drugih petnajstpa bronasto. Komisija je zanajboljšega razglasila Dani-la Poljanška iz Kamnika, kije nastopil v starostni skupi-ni nad petdeset let.
DESETA VESELA HARMONIKANa Senici pri Medvodah je potekal festival Vesela harmonika. Na frajtonerci se je predstavilo 21 harmonikarjev.
NAGRADNA IGRA
Predstavitev nove zgoščenke Trije mušketirji pripravljajoVeseli Begunjčani 25. septembra ob 19. uri v Krpinu priBegunjah. Prireditev bo pod šotorom, poskrbljeno botudi za hrano in pijačo. Mi pa vas sprašujemo: Je to nji-hova tretja ali četrta zgoščenka? Odgovor nam pošljitedo srede prihodnji teden na SMS pod šifro VESELI, pri-pišite rešitev (tri ali štiri) + ime in priimek na številko031/69 11 11 ali po pošti na Gorenjski glas, Bleiweisovacesta 4, 4000 Kranj, s pripisom za Razvedrilo/ VESELI.Ne pozabite pripisati svojega naslova! Srečni izžrebanci,ki bodo odgovorili pravilno, bodo prejeli njihovo novozgoščenko. Rešitev prejšnje nagradne igre pa je 20 let.Zgoščenko pa prejmejo Tamara Posedi in Marinka Čufar.
Maja Bertoncelj
P
Na Veseli harmoniki na Senici je nastopilo 21 harmonikarjev.
Komisija je za najboljšegarazglasila Danila Poljanškaiz Kamnika.
KINO SPORED
Petek, 24. 9.18.30, 21.00, 23.20BUTEC NA VEČERJI16.30 CHARLIE21.15, 23.35 ČAROVNIKOV VAJENEC15.10, 18.00, 20.50, 23.50JEJ, MOLI, LJUBI15.40 KARATE KID18.40 LJUBEZEN NA DALJAVO19.15 MAČETA21.35, 23.45NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D16.40, 19.00, 21.20, 23.40ODPLEŠI SVOJE SANJE 3D17.00 SVET IGRAČ 3 - 3D sinhronizirano
Sobota, 25. 9.11.40, 18.30, 21.00, 23.20BUTEC NA VEČERJI16.30 CHARLIE12.00, 21.15, 23.35ČAROVNIKOV VAJENEC12.20, 15.10, 18.00, 20.50, 23.50JEJ, MOLI, LJUBI15.40 KARATE KID18.40 LJUBEZEN NA DALJAVO19.15 MAČETA21.35, 23.45NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D13.00, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40ODPLEŠI SVOJE SANJE 3D11.00, 14.40, 17.00SVET IGRAČ 3 - 3D sinhronizirano
Nedelja, 26. 9.11.40, 18.30, 21.00BUTEC NA VEČERJI16.30 CHARLIE12.00, 21.15 ČAROVNIKOV VAJENEC12.20, 15.10, 18.00, 20.50JEJ, MOLI, LJUBI15.40 KARATE KID18.40 LJUBEZEN NA DALJAVO19.15 MAČETA21.35 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D13.00, 16.40, 19.00, 21.20 ODPLEŠISVOJE SANJE 3D11.00, 14.40, 17.00SVET IGRAČ 3 - 3D sinhronizirano
Ponedeljek, 27. 9.18.30, 21.00 BUTEC NA VEČERJI16.30 CHARLIE21.15 ČAROVNIKOV VAJENEC15.10, 18.00, 20.50 JEJ, MOLI, LJUBI15.40 KARATE KID18.40 LJUBEZEN NA DALJAVO19.15 MAČETA21.35 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D16.40, 19.00, 21.20 ODPLEŠI SVOJESANJE 3D17.00 SVET IGRAČ 3 - 3D, sinhronizirano
Petek, 24. 9. in sobota, 25. 9.19.00 IZVOR
Organizatorji filmskih predstav sipridržujejo pravico do spremembeprograma.
KINO ŽELEZAR, JESENICE
PLANET TUŠ KRANJ
ani je Mešani pev-ski zbor MusicaViva Kranj Prim-skovo gostil pevceiz makedonske Bi-
tole, konec meseca pa jimbodo kranjski pevci vrniliobisk. "Pred dvanajstimi letismo v Makedoniji nastopilina povabilo slovenske vele-poslanice Jožice Puhar obslovenskem dnevu državno-sti. Naši spomini so še takoživi in nepozabni, da bo to-kratni štiridnevni obisk po-bratenega mesta poseben iz-ziv," se veseli predsednicazbora Milica Žagar.
MePZ Musica Viva se uvr-šča med kranjske zbore znajdaljšo tradicijo, saj deluježe več kot šestdeset let. Nji-hov repertoar sega od rene-sančne zborovske literaturedo domačih in tujih ljudskihin umetnih pesmi, v za-dnjem času pa z veseljemprepevajo tudi dela iz zlate
dobe slovenske popevke. "Kraznolikemu programu pri-pomore tudi nov zborovodjaAleš Gorjanc, ki zbor vodiod marca letos, vaje pa obis-kujemo z navdušenjem.Aleš ima izredno tankoču-ten odnos do glasbe in gaprenaša na nas," je pojasnilaŽagarjeva.
Slovensko pesem so ževečkrat ponesli tudi v tujino:na Nizozemsko, v Argenti-no, ZDA, Italijo, Avstrijo,
Nemčijo in že omenjenoMakedonijo. Še posebej radise spomnijo festivala v Men-dozi v Argentini, kjer so sslovensko ljudsko pesmijoPolka je ukazana povsemosvojili prepolno dvorano obiskovalcev. Pohvalijo selahko tudi z uspehi na med-narodnih tekmovanjih, laniso se denimo iz Bratislave vr-nili z zlatim in srebrnim pri-znanjem. "Ponosni smo tudina zgoščenki Lepa pesem,
dobra misel in Čej so tistestezice, ki sta plod vsakolet-nih snemanj za Radio Slove-nija," je dodala sogovornica.
V več kot šestdesetih letihse je v zboru zvrstilo okoli150 pevcev, v mnogih prime-rih cele družine. Trenutnošteje 36 pevk in pevcev. Tri-deset let in več so zboru zve-sti Pavel Žagar, Metka Her-man, Cilka Bregar, Jože Pe-šak, Tone Maršič in že ome-njena Milica Žagar.
NA GOSTOVANJE V BITOLOMešani pevski zbor Musica Viva Kranj Primskovo združuje 36 pevk in pevcev, ki se ta čas pripravljajona gostovanje v Makedoniji.
Ana Hartman
LMePZ Musica Viva se uvršča med kranjske zbore z najdaljšo tradicijo, saj deluje že več kotšestdeset let. / Foto: Matic Zorman
Vas zanima, kaj prikupni junak Krtek počne v vseh letnih časih?Spomladi reši siničko, poleti skrbi za rožice in doživi lepo presenečenje, jeseni peče piškotke, pozimi pa ... brrr, uživa nasnegu. Pocrkljajte svoje najmlajše z barvitimi kartonkami, ki jihbodo z veseljem opazovali in prebirali.
Redna cena posamezne knjižice je 6 EUR. Če jo kupite alinaročite na Gorenjskem glasu, je cena le 5 EUR za knjižico.Če pa želite komplet vseh štirih, boste zanj odšteli le 18 EUR. Prištejemo še poštnino.
Knjigice lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4, Kranj, naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. w
ww
.gor
enjs
kigl
as.s
i
PETEK_24. 09. 2010 27
KULTURA
animiva ideja, naskupni razstavipredstaviti likov-no ustvarjalnostŠkofjeločanov, ki
so s tamkajšnjo gimnazijopovezani bodisi kot nekdanjiprofesorji bodisi dijaki, je žena odprtje privabila veliko lju-biteljev likovne umetnosti.Na razstavi se vsak s po nekajdeli predstavlja dvanajstustvarjalcev, slikarjev, kipar-jev in fotografov, med njimitrije profesorji, Pavel Bozovi-čar in Tone Logonder, oba žepokojna, ter Matej Pleste-njak, poleg teh pa še devetnekdanjih dijakinj in dijakov:Berko, Tina Dobrajc, TomažLunder, Agata Pavlovec, Mir-na Pavlovec, Janez Pleste-njak, Matej Plestenjak, PetraPlestenjak Podlogar, PeterPokorn in Maja Šubic. "Obpripravi razstave nismo iskalineke posebne rdeče niti, sajje bil prvi in edini povezoval-ni element vseh razstavljav-cev naša gimnazija. Gre zaznana imena, ki jih vsakegaposebej označuje tudi njiho-va svojska ustvarjalna poeti-ka," je razmišljala direktorica
Loškega muzeja Jana Mlakar,iz nagovora ravnatelja gimna-zije Jožeta Bogataja, zelo po-nosnega na ustanovo, ki jovodi, pa smo lahko razbrali,da gre za umetniški cvet šole,ki jo je v njeni zgodovini obiskovalo več kot tisoč dija-kov, ki so vsa ta leta na različ-ne načine ustvarjali njenomisel, pogled in izgled.
Razstava je zelo raznolika,posamezni umetniki so pred-stavljeni z deli, ki so značilniza njihovo umetniško govori-co. Od del na platnih in papir-ju, do malih plastik in foto-grafskih del, med njimi naj-
demo Bozovičarjeva olja, akril-ne slike Šubičeve ter Agate inMirne Pavlovec, slike s kredoJaneza Plestenjaka, Berkovegrafike, slike instalacij Do-brajčeve, do Lundrovih in Po-kornovih fotografij, del iz var-jene pločevine Mateja Pleste-njaka, Logondrovih malihplastik in del v lesu Petre Ple-stenjak Podlogar. "Razstavapredstavlja za škofjeloško li-kovno in kulturno občinstvoposeben dogodek, saj je tarazstava izsek likovnegaustvarjanja, pa tudi javna za-hvala likovnim ustvarjalcemza opravljeno delo," je ob raz-
stavi povedal profesor s škof-jeloške gimnazije Ivan Golobin v sicer čustvenem nagovo-ru dodal, da so njihova delaizraz življenjskega vitalizmain ustvarjalne strasti, ki pre-žarja umetniške podobe z in-tenziteto, ki je enakovrednaživljenju. Ob tem razveseljujedejstvo, da bo to jesen v So-kolskem domu še zelo živah-no, od slovesnosti ob 60-let-nici gimnazije do prvih abon-majskih glasbenih koncertov,ki jih pripravlja občina inGlasbena šola, kar pomeni,da bo razstava dobila nove innove občudovalce.
DUCAT GIMNAZIJCEV UMETNIKOV V vhodni dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki so odprli razstavo likovnih del nekdanjih profesorjevin dijakov Gimnazije Škofja Loka, ki letos praznuje 60 let obstoja.
Igor Kavčič
Z
preddverju Domakulture Kamnikje na ogled novarazstava članov
Foto kluba Kamnik, že petav sklopu projekta Foto-graf/inja se predstavi. Tokratse sedemnajst najbolj dejav-nih članov kluba predstavljas svojimi avtoportreti, kakorso tudi naslovili to razstavo.Zanimive in izvirne fotogra-fije, ki prikazujejo avtorje nanačin, kakor si sami želijo,bodo na ogled do konca ok-tobra.
Poleg Avtoportretov je vteh dneh zaživel še en pro-jekt, s katerim bodo nadgra-dili svoj prvi večji projektOko Kamnik. "Projekt je bilzasnovan kot razstava naprostem, ki je pet let zapo-red z izvirno postavitvijo narazličnih lokacijah prikazo-vala poglede na naše mesto.Letos smo se odločili, da
razstave ne bomo več po-stavljali na prostem, ampaksmo jo preoblikovali v splet-no Oko Kamnika. Fotografi-je bodo zdaj na ogled naspletni strani, kjer pa jih bolahko objavil prav vsakdo,"je povedal predsednik klubaBojan Težak in dodal, da sev klubu s polno vnemo žepripravljajo na največji
mednarodni fotografski na-tečaj v Sloveniji - Exposed2010. Že lani so pod pokro-viteljstvom FIAP, PSA inFZS uspeli privabiti 775 av-torjev iz 55 držav, letos papričakujejo še večji odziv.Spletna prijavnica je že iz-delana, vsak udeleženec palahko sodeluje s po štirimiposnetki za vsako od štirih
razpisanih tem. Prijave zbi-rajo do 9. decembra, izbornajboljših fotografij pa bona ogled februarja.
KAMNIŠKI FOTOGRAFI Z AVTOPORTRETIČlani Foto kluba Kamnik so novo sezono začeli s klubsko razstavo, pripravljajo pa se tudi na projektExposed 2010, največji mednarodni fotografski natečaj pri nas.
Jasna Paladin
V
Gorenja vas
Tri dni Ažbetove kolonije
S predstavitvijo del, ki so nastala na lanski koloniji, se bodanes med 17. in 18. uro v Galeriji Krvina v Gorenji vasizačela letošnja 16. slikarsko-kiparska kolonija, ki jo orga-nizator posveča slovenskemu slikarju in pedagogu Anto-nu Ažbetu. Kolonija bo potekala v soboto in nedeljo, ude-leženci pa bodo kot po tradiciji nastanjeni na Četeni Rav-ni, ustvarjali pa naj bi po celotni Poljanski dolini od Škof-je Loke do Žirov. Kolonija se bo zaključila v nedeljo, kobo nastala dela ocenil prof. dr. Mirko Juteršek. I. K.
Škofja Loka
Dagarinove slike na lesu
Danes, 24. septembra, ob 19. uri bo v Galeriji Fara odprtje razstave del slikarja Rada Dagarina. Predstavilse bo s slikami na lesu, ki jih je ustvaril predvsem v obdobju zadnjih let. I. K.
Kranj
Dnevi kulturne dediščine
Med 25. septembrom in 3. oktobrom bodo tako kot vdrugih evropskih državah tudi v Sloveniji potekali dneviEvropske kulturne dediščine, tokrat pod geslom Kultur-na dediščina in pomanjkanje. V ta namen se bodo v Slo-veniji zvrstile številne prireditve, predavanja, razstave indogodki, med drugim tudi na Gorenjskem: v Cerkljah,Domžalah, Kamniku, Komendi, Mengšu, Trzinu, naDovjem, v Kranju, Kranjski Gori, Podbrezjah, Ratečah,na Jesenicah in v Škofji Loki. Več o tem na spletni stra-ni www.zvkds.si. I. K.
Premierno:BIG BAND RTV SLOVENIJAin MIA ŽNIDARIČPrvi od letos kar sedmih koncertov izjemnega gl sbenega ciklusa Aeda na Brdu. Odlična jazz vokalistka in priznani orkester presenečata z novim glasbenim projektom! Premierno na koncertu na Brdu, v soboto, 9. oktobra.
www.brdo.si/ars
Zagotovite si svoje mesto v dvorani Grandis v Kongresnem centru Brdo in na družabnem sprejemu po koncertu. Abo-nma in vstopnice: recepcija hotela
Abonma in vstopnice za posamezne koncerte: recepcija hotela Kokra; T: 04 260 15 01; E: brdo.recepcij[email protected]. Na prodaj tudi v mreži Eventim! Spletna prodaja: www.eventim.si, www.vstopnice.com. Cene vstopnic: 1. - 7. vrsta: 25 EUR, 8. – 15. vrsta: 20 EUR Cene abonmaja: 1. - 7. vrsta: 135 EUR, 8. – 15. vrsta: 110 EUR
a
VABILO
Društvo rojakov Plava in Gusinja "IZVOR" v petek, 24. septembra, vabi ob 18. uri v prostore
Mestne hiše Kranj.
Predstavili bodo projekt "OD ČRTE DO RISANEGA FILMA",
dela, ki so nastala v času projekta, kot so likovniizdelki, risbe, skice, zbirka stripov ter animirani film
Veselo leto. Veselimo se vaše udeležbe.
Društvo rojakov Plava in Gusinja "Izvor"
DR
UŠ
TVO
RO
JAK
OV
IZ P
LAVA
IN G
US
INJA
IZVO
R,
TRG
RIV
OLI
9,
KR
ANJ
DANES!
Na klubski razstavi s svojim avtoportretom sodeluje tudiJanez Ravnikar.
Osem od dvanajstih likovnikov smo srečali tudi na četrtkovem odprtju razstave: (z leve) MirnaPavlovec, Petra Plestenjak Podlogar, Agata Pavlovec, Tomaž Lunder, Tina Dobrajc, Ivan Golob(pobudnik in organizator razstave), Peter Pokorn, Janez Plestenjak in Maja Šubic. / Foto: Igor Kavčič
28 PETEK_24. 09. 2010
PRAZNOVANJA
a Marka Primožičaprav lahko zapi-šem, da mu ni ni-koli dolgčas. Rodil
se je v kot prvi od šestihotrok na kmetiji v Podgori,kjer dela nikoli ne zmanjka.Že kot fantič je vzljubilšport, se vpisal na Fakultetoza šport in se kot profesornajprej posvetil poučevanju.Kasneje je postal ravnatelj,sedaj pa je zaposlen na jav-nem Zavodu za šport RSPlanica, kjer je vodja oddel-ka za šport otrok in mladi-ne. Poleg tega, da ima radšport, uživa v družbi doma-čih, številnih sorodnikov inprijateljev. Ti so mu minulikonec tedna pripravili velikopresenečenje, saj so ga napredvečer v bloku obiskalikar po lestvi. Seveda nimanjkalo smeha, več kot tri-deset prijateljev pa je z njim
ob polnoči dočakalo rojstnidan. Komaj se mu je uspelonaspati, že ga je čakalo pra-vo praznovanje pri Preme-tovcu na Logu. Tam je mo-ral pokazati (skoraj) vse, kar
se je naučil v petih desetlet-jih, od postavljanja šotora dokolesarjenja. Na koncu jeprišel še Abraham, ki mu jeMarko obljubil, da bo tudinaprej živel zdravo, spošto-
val starše, ljubil ženo inotroka ter seveda največ pro-stega časa porabil za prijate-lje. Ker sta podpisala tudipogodbo, je seveda verjeti,da obljub ne bo pozabil.
PODPISAL POGODBO Z ABRAHAMOMMarko Primožič se je kot prvi od šestih otrok pred pol stoletja rodil v Podgori v Poljanski dolini, minulosoboto, natanko na svoj rojstni dan, pa je Abrahamu obljubil, da se bo staral v skladu z njegovimi pravili.
Marko Primožič je Abrahamu obljubil, da bo tudi v zrelih letih živel zdravo in predvsem, dane bo pozabil na druženje s prijatelji.
Vilma Stanovnik
Z
Novorojenčki
V minulem tednu se je na Gorenjskem rodilo 56 novoro-jenčkov. V Kranju se je rodilo 27 dečkov in 17 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4600 gramov,najlažjemu dečku pa je tehtnica pokazala 2650 gramov.Na Jesenicah se je rodilo 8 deklic in 4 dečke. Najtežja jebila deklica, ki je tehtala 4150 gramov, najlažji pa je biltokrat deček, ki se mu je kazalec na tehtnici ustavil pri2800 gramih.
Mladoporočenci
V soboto, 10. septembra, sta se v Radovljici poročilaBoštjan Sambolec in Kristina Rolk, 18. septembra vGradu Podvin v Mošnjah Milan Raljič iz Vodic in Eva Ju-van iz Domžal, na Ribčevem Lazu Tjašo Vlasak iz Mari-bora in Natalija Salagaeva iz Rusije, v Kranju Domen Če-bulj s Pšenične Police in Jerneja Hafner iz Vodic, v Pred-dvoru so se poročili Saša Boškan in Danijela Štrbac izKranja, Marko Djukić in Špela Jakob iz Naklega, RokVodiškar in Maja Snoj iz Kranja, Jure Buh iz Horjula inPetra Jakhel iz Ljubljane, na Brdu pri Kranju AndrejLenič iz Ljubljane in Kaja Zorc iz Verda, v Škofji LokiCvetko Dolenc in Katja Mrak, Marko Pibernik in BarbaraHribar, na Hotavljah pa Uroš Alič in Barbara Mohorič.Mladoporočencem čestitamo.
Foto
: San
di N
ovak
Foto
: ose
bni a
rhiv
Čisto vse bi ponovila
Prvo soboto v septembru sta za usodni 'da' izbrala diplomi-rana inženirja agronomije in hortikulture: 24-letni Rok Ra-movš iz Praprotne Police (pri Kranju) in 23-letna Tadeja Ar-har iz Kranja. Mladoporočenca sta za poročno potovanje iz-brala Grčijo. Spoznala sta se drugi dan srednje šole, ko jeRok zašel in se znašel v napačnem razredu. "Prvi dve letisrednje šole sva se komaj kaj pozdravila, potem pa postalanajboljša prijatelja. Med počitnicami sva veliko časa preži-vela skupaj in spoznala, da med nama ni veliko razlik," raz-loži Rok, Tadeja pa doda: "Pri meni je ljubezen zagorela ženekaj let prej, Rok pa je to spoznal v drugem letniku fakulte-te." Civilno poroko sta imela v kranjski Mestni hiši, cerkve-no v Velesovem. Pripravili so jima tudi šrango, kar je bilo zaTadejo nekaj novega, saj pri njej tega običaja ne poznajo.Rok se je moral pogajati za popravilo kosilnice, ki ni imelakline, Tadeja pa je kupovala in zasajevala korita z rožami.Na koncu sta oba morala prežagati hlod z nenabrušeno roč-no žago. Namesto fantovščine in dekliščine pa sta v viken-du pred poroko pripravila piknik za vse bratrance in sestrič-ne, kar pa je bil tudi poseben dogodek, saj so se vsi skupajzbrali po okoli desetih letih. In če bi Rok in Tadeja še enkratnačrtovala poroko, bi vse skupaj naredila enako. A. B.
Hokejska poroka
V novi jeseniški dvorani Kolpern je 11. septembra potekalačisto posebna poroka. Ne le, da je bila to prva poroka v temprostoru sploh, poroka je bila zanimiva tudi zato, ker sta seporočila dva navdušena hokejista:, 23-letna Anja Jeršin s Slo-venskega Javornika in 29-letni Primož Grilc z Blejske Dobra-ve. Anja se s hokejem ukvarja že dvanajst let, vrsto let je bra-nila hokejska vrata v Avstriji, letos pa je vratarka pri Maribo-ru. Primož je dolga leta igral v ekipi HD Mladi Jesenice, zdajpa se rekreativno ukvarja s posebno zvrstjo hokeja, to je"broomballom". Uradno sta skupaj tri leta, živita v hiši Anji-nih staršev, skupni prosti čas pa najraje preživljata na Poklju-ki, kjer nabirata gobe. Na poročno potovanje še ne bosta od-šla, saj je pred Anjo zahtevna hokejska sezona, v tople krajejo bosta mahnila prihodnjo jesen. Takrat bo napočil tudi časza povečanje družine, sta povedala. Da je Anja res športnicaod glave do pet, pa je dokazala tudi s tem, da je takoj pouradnem delu poroke snela preozke salonarje in h klasičniporočni obleki obula - teniske ... U. P.
Foto
: ose
bni a
rhiv
Bele marjeticeMaja Švab (31) se je prej pisala Smolej. Vrbnje pri Radovlji-ci so njen kraj, soprog Janez (35) pa je doma z Zgoše pri Be-gunjah. Poročila sta se v začetku septembra. V istem mese-cu pred štirimi leti ju je seznanil sodelavec, ki je obenemtudi njun dober prijatelj. Že ko sta se prvič videla, jima jebilo vse jasno: ustvarjena sta drug za drugega. Danes imatatudi že triletnega sina Anžeta. Takoj sta vedela, da se bostaporočila, in letos aprila sta se potem odločila, da se poroči-ta, naredila seznam povabljencev in priprave so se začele.Maja je želela sicer elegantno, a bolj preprosto poročno ob-leko. Brez volančkov in drugih okraskov. Na koncu se je od-ločila za prvo, ki jo je pomerila, zraven pa se je zelo lepo po-dal šopek belih marjetic. Za cerkveno poroko sta izbrala be-gunjsko cerkev, ker je bil tudi njun Anže tam krščen. Poročilju je župnik Franci Maček. Po cerkveni poroki je sledil spre-jem v Hotelu Ribno, družinsko fotografiranje, civilni obred,zvečer pa so se gostje (okoli 65 povabljenih) ob živi glasbizabavali še dolgo v noč. Slovesno-srečni dogodek je imeltudi moderatorko: Ingrid Antolin. Priprave na poroko so bileza par sicer stresne, ampak vseeno je bilo prisotno več vzne-mirjenja. Namesto poročnega pa sta si omislila predporoč-no potovanje, ko sta skupaj z bratovo družino obiskalaOmiš. A. B.
PETEK_24. 09. 2010 29
HUMOR, RAZVEDRILO
e en motiv izparka Sofiyivka vUmanu mi je ostalv spominu in ka-kopak tudi zapi-
san v obliki digitalne fotogra-fije. Pedalini, ki so bili na vo-ljo za vožnjo po jezercu, sobili res pravi oldtimerji (glejfotografijo). Kdo ve, iz kate-
rega časa so bila ta lesenaplovila, ampak pogled nanjeres ni vzbujal občutka, da seje mogoče z njimi voziti povodi in hkrati na njej tudiostati. Je pa res, da so bilipred poletno sezono očitnoobnovljeni, na novo prebar-vani v ukrajinskih nacional-nih barvah, rumeni in svetlomodri. Ali je šlo za močnoekološko zavest in uporabonaravnih materialov, torejlesa namesto plastike, ali paso tamkajšnji ponudniki pe-dalinov zgolj "retro" usmer-jeni, nismo izvedeli.
Do Kijeva nas je ločilo šepribližno 200 kilometrov.Ob štirih popoldne smo bilizmenjeni z našo zvezo Michaelom, zato smo se karpodvizali na pot. Sicer je bilotudi naprej do glavnega me-sta države pričakovati avtoce-sto, po kakršni smo se voziliiz Odese, a človek nikoli neve, kje bi lahko ob kakšnemzastoju izgubljal čas. Tikpred Kijevom smo recimopadli v nevihto in 20 kilome-
trov nas je pralo kot iz škafa.V potniško kabino ni prite-klo, hkrati pa nam je vsajopralo avtomobila, in smona zadevo pogledali s pozi-tivne plati. Fotografirali smose ob tabli Kijev, mesto he-roj, in se hrabro zagnali v na-pad po ulicah kijevske me-tropole ... Prvič je zabrnel te-lefon, kje naj bi se dobili zMichaelom. Nekako smo seorientirali po provizoričnem
načrtu centra mesta iz Lone-ly Planeta in se ustavili naneki bencinski črpalki, odkoder se je z zadnje strani vi-del en velik "plehnat" kip, kije predstavljal neko gospo zdvignjenim mečem. V polure lahko pridem kamorkoliv mesto, mi je sporočil vsms-u. In smo ga čakali terugibali, le kakšen tip in skakšnim avtom bo prišel ponas ...
Štiri stopnje hrabrosti Hraber: Ko sredi noči prideš pijan domov, je žena že v postelji, a še ne spi.Sedeš na stol poleg postelje, ona pa te vpraša: "Zakaj zdaj to?" Pa ji odgovoriš: "Rad bi bil v prvi vrsti, ko se bo začel cirkus."
Hrabrejši: Ko sredi noči prideš pijan domov in te žena čaka z metlo v roki, jo vprašaš: "A imaš čistilno akcijo, a misliš kam odletet?"
Najbolj hraber: Ko prideš sredi noči domov nadišavljen od parfuma, s šminko na srajci.Udariš ženo po riti in rečeš: "Ti si naslednja!"
Hraber k' sto hudičev: Ko prideš sredi noči domov z ljubico in ženi rečeš: "Delaj se, da si moja sestra."
Kravata in izstopajoče očiNeka gospa v trgovini z moškimi oblačili vpraša trgovko:"Mi prosim pomagate izbrati kravato za moža. Želela bitako kravato, ob kateri bi izstopale moževe modre oči."Trgovka je odgovorila: "Gospa, oči lahko izstopijo z vsa-ko lepo kravato, če jo le dovolj močno zategnete."
S spačkom do Kijeva in nazaj (51)
PRED NAMI JE KIJEV Prišli smo v Kijev, mesto, kjer se bo naše potovanje počasi obrnilo nazaj. Najprej pa smo počakalinašo ukrajinsko vezo Michaela.
TA JE DOBRA
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: Petra F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
Darja pred Kijevom. Čakajo nas trije zanimivi dnevi v ukrajinski prestolnici. / Foto: Aljaž Stare
Leseni pedalini - eko aliretro? / Foto: Igor Kavčič
a kuga me pa gledate? Aprvič medveda vid'te?No, že res, de ne hod'mtok tle po vas', s'm puna-vad b'l u gmajn gor uZgorn' Besnc. Zdej je pa
tuko, de je gozdarska inšpek-torica Urša Ahačič na bolnišk',poj so pa mene poklical," ne-koliko nejevoljen pove, ker gaene par ljudi zija kot devetočudo. "Pa kva poj, če sem pršutle h Jazbec na en pir pa enešest komadov postrvi. Gor pogmajn se sliš', de Viki ful do-bre nardi, pol jih pa še človk,pardon, medved, enkat zavo-ha, pol pa ni druge, k' de tleledol sedeš," je razlagal medved,ki se je usedel Pr' Jazbec zadajna vrtu, predvsem zato, da nebi vzbujal preveč pozornostimed ljudmi.
Ampak Besničani so se gavseeno nekoliko prestrašili, če-prav vajeni vsega hudega, sajveljajo za hrabre ljudi. Saj ve-ste, kako gre reklo, če zmorejoživet' eden z drugim, pol tudmedved ni tak problem. No-beden mu ni upal preveč blizuin ko so že razmišljali, koga
naj pokličejo, policijo, vojsko,veterinarja, lovce, nekatere le-tošnje županske kandidate,kakšnega Prijatelja ..., se jeopogumila točajka Špela, pris-tna Besničanka, gajstna ko stomater.
"Kva je, avš pir? Dej nimamcajt, ob šestih zaklučujem."
In medved je res nekolikoprestrašen vsled njenega"šorf" nastopa hitro naročilpir in šest komadov postrvi.Besničani se še kar nisoumaknili, nasprotno, Špelcajih je opogumila, da medvedle ni tako hud in sčasoma soeden za drugim prisedli k
mizi. In vnela se je ostra de-bata.
Govorili so o različnih stva-reh, ki se tičejo Besniške doli-ne. Medveda je zanimalo,kako kaj kaže županskemukandidatu Kleču in njegoviNoje sloveniše stranki, ni munamreč vseeno, kako jim bouspelo, saj živi v najemu pravv njihovih gozdovih. Potem gaje zanimalo, če so besniškovoščenko že dali v muzej voš-čenih lutk v London, spraševalje, če gun Flajnik še na Glasudela, na pomlad bi se namrečpri njem rad učil harmonike,če bo Grehc le imel kaj časa,
da je človek menda zelo zabe-zecan od šihta. "Koko se je paValjavc od dopinške zmazov,"je zanimalo medveda: "Jestsem mu lepo govoru, nka nejne je tiste mamilje, na pomladsem mu vsak juter na vrt pr-nesu porovnice, pa jagode, paune dumače rcnije, k pomaga-jo, da s' bol hitr na kules... Ja,kva pa mislte, zakva smomedved' toko hitr' na koles ...In tako se je medved med Bes-ničani kar dobro udomačil inče imate kaj časa, le pojdite po-gledat k Jazbec, mogoče boprav takrat medved prišel naribe, pir in debato ...
www.gorenjskiglas.si
Igor Kavčič
Š
Mali Brat
J
VISOK OBISK PR’ JAZBEC Te dni je v Besniški dolini na neuradnem obisku medved. Srečali smo ga v gostilni Pr' Jazbec, kamorje prišel na Vikijeve postrvi.
Foto
mon
taža
: Ju
Wan
30 PETEK_24. 09. 2010
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"10. 12. 83."
Draga Tanja, obračam senate. Ne vidim izhoda iz svojihtežav. Čustveno sem na tleh inne zmorem več ... Kaj bo zmojim življenjem v prihodno-sti? Služba, moja in njegova?Skrbi me tudi moje zdravje.
Že po naravi si precej nego-tova, sedaj pa si v obdobju,ki ti to samo še stopnjuje. Siprecej močna oseba, in če lehočeš, znaš pozitivno raz-mišljati. Ker pa si izgubila za-upanje v karkoli dobrega, seboš morala res potruditi innajbolje, da začneš pri sebi.Miselni vzorec v naši glavi jebolj pomemben, kot si lahkopredstavljaš. Ne obljubljamti čudežev, čeprav se dogaja-jo, če v njih verjamemo. Vsebi se boriš s tisočimi raz-ličnimi mislimi. Naredi si na-črt in ko ga boš imela, se tibo postopoma začel uresni-
čevati. V ljubezni ti vidimogromno sprememb in pri-šla boš končno do občutkavarnosti in ljubljenosti. Part-nerstvo, ki ga imaš, je pravo.Predolgo sta čakala na enemmestu, saj nihče od vaju nišel korak naprej. In pozabina to, da ni zvestobe z njego-ve strani, ker je, samo vsemu je že samoumevno. Po-vej mu vsake toliko časa, daga imaš rada, in ne čakajsamo, da to stori on. Naj tipovem tudi to, da se v pri-hodnjem letu poročiš inkmalu dobita tudi dojenčka.V roku dveh let zamenjatastanovanje in se selita bolj vbližino tvojih staršev. Kar jedobro. Na področju službese ti bo na koncu leta, kmalupo rojstnem dnevu, ponudilaizvrstna priložnost, ki jo bošsprejela in tudi uspela. Part-ner v službi ni preveč zado-voljen in ima določene stra-
hove, kaj bo z njim naprej.Na pomlad se bo začel do-govarjati s prijateljem in naj-deta zelo dobro rešitev, ozi-roma se zmenita, da skupajzačneta z nekim projektom.Že na samem začetku sejima nasmehne sreča, po-tem pa samo naprej. Gledezdravja si delaš več težav,kot bi bilo treba. Lahko si no-seča in tudi boš. Poglej, kakolepe stvari te čakajo, pohiti vnov dan. Lep pozdrav.
"Zvonček lev"
Sem vaša redna bralka, zani-ma me, kako mi kaže kaj všoli, bom uspešno dokončalazadnji letnik? Imam fanta, skaterim sem srečna, a zadnječase se obnaša zelo čudno,nima časa in še ko ga ima, jeraje s prijatelji kot z menoj.Ima drugo, ali kaj? Naj murečem ali počakam. Ne bi ga
rada izgubila, saj ga imamrada. In še to, ali moja staršaostaneta skupaj.
Zadnji letnik uspešno kon-čaš, ne vidim ti kakšnih po-sebnih težav. Glede tvoje lju-bezni ... Vse je v redu, a zače-la si ga utesnjevati. Daj mudihati in ne sprašuj ga vsakouro, kje je. S tem ga zabloki-raš in zagrabi ga panika. Imate rad, a ne bodi mu v breme.Nič ne reci in ne obtožuj. Lemalo se spremeni, začni za-upati, saj to je eden izmedtemeljev ljubezni. Ne bodiposesivna, ljubosumna inpozabi na strahove, ki jih ni,razen v tvoji glavi. Staršaimata že dolgo krizo, prihajaobdobje, ko se vse skupajumiri, a na dolgi rok ju ne vi-dim skupaj. Lepo se imej.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) Čez cel teden se vam bodo porajale nove in nove ideje.Čeprav še nekaj časa ne boste videli cilja pred seboj, sezato ne boste obremenjevali. Zaposleni boste z drugimistvarmi, saj se vam približuje ljubezen, kar je že zadnjičas, saj ste že skoraj obupali.
Bik (22. aprila - 20. maja)Čez cel teden boste delovno razpoloženi in šele na koncutedna si boste vzeli nekaj časa za sebe in svoje hobije.Vsaj za nekaj trenutkov boste postavili v ospredje svoježelje in sledili svojim ciljem. Torek bo vaš dober dan.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Zvezde so na vaši strani, zato ne oklevajte, sedaj je vaščas. Zadnji čas je, da uredite čustvene zadeve, imeli bo-ste dobro priložnost, ki je ne boste spustili iz rok. Ne de-lajte si nepotrebnih in neutemeljenih skrbi, saj se bo vseuredilo vam v prid.
Rak (22. junija - 22. julija)Pred vami je uspešna ljubezenska avantura, ki se ji bostepredali na vse možne načine. Za nasvete prijateljev vamne bo mar, pa čeprav bodo videli več korakov naprej odvas. Pri financah boste nespametni, kar pa se vam bo po-znalo šele kasneje.
Lev (23. julija - 23. avgusta)V prihodnjem tednu se vam bo marsikaj postavilo na gla-vo. Ker boste tudi precej rahločutni, morate biti pazljivi, dastvari, ki so namenjene zabavi, ne vzamete preveč zares.Petek bo vaš dober dan, kar boste znali dobro izkoristiti.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Preutrujeni od samega dela, kot doma tako v službi, bostepripravljeni premišljevati le o sebi in težavah, ki jim ne vidi-te konca. Če boste hoteli izpeljati vse tako, kot ste si zamis-lili, bo potrebno malo več truda. Nekdo vas bo presenetil.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Velike misli in dvome vam bodo povzročili prijatelji. Ssvojimi idejami in nasveti bodo prišli tako daleč, da bodoomajali zaupanje, ki ga imate do njih. Ker ste seveda člo-vek načel, nikakor ne boste popustili in boste ravnali posvoji pameti.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Prve dni v tednu se boste prepustili lenarjenju in prav bivam prišel kakšen dan oddiha. Vživeli se boste v domačeokolje, kar vam bo ugajalo, in se prepustili razvajanju.Proti koncu tedna pa se vas bo lotila delovna vnema in vsiv vaši bližini bodo šli v akcijo.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Že dalj časa se odpravljate na daljšo pot, tako da je že skraj-ni čas, da se v tem tednu vendarle odpravite. V prihodnjihdneh se izogibajte resnim pogovorom, če pa že ne gre dru-gače, dovolite tudi drugim, da povedo svoje mnenje.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Nad dogodki na ljubezenskem področju boste preseneče-ni. Vse bo šlo z bliskovito hitrostjo, in sam razplet bo ču-dovit. Seveda tudi tokrat ne bo šlo brez tega, da si bostekljub vsemu postavljali omejitve, čeprav se dobro zaveda-te, da to ne vodi nikamor.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Skrbelo vas bo finančno stanje, saj ste v zadnjem časupreveč zapravljali. Pred vami so pozitivne spremembe, akljub temu vas bo obremenjevalo tisoč različnih misli. Ni-kakor ne boste dovolili, da bi vam kdo uničil sanje.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Nekdo bo do vas zelo odkrit. Vprašanje bo le, če bosteznali to pravilno sprejeti. Ljubezen iščete daleč od sebe,ne vidite pa tiste, ki je tik ob vas. Kar se tiče prijateljev, seboste znašli na razpotju in prišli do novih zaključkov.
"Že pet let sem vdova, če-prav sem še mlada. Tokratsem prvič sanjala lepo o pokoj-nem možu, ki mi je nudil, karje malo-nič. V sanjah mi jeprinesel dragocen prstan - kotsem ocenila. Bil je v celoti izde-lan iz akvamarina - bil je po-seben v taki izvedbi. Mož mi jerekel, da si tak prstan zaslu-žim. Ob tem se mi je odkritosmehljal. Isto dopoldne se jeustavila daljinsko vodena noč-na ura, ki jo je imel on za časživljenja in je edina stvar, kisem jo zadržala. Po treh dneh,ko ni delala več, sem jo vrgla vsmeti. Mislim, da mi duša ne-kaj sporoča, toda kaj?
Moj zelo dober prijatelj intudi družinski prijatelj, ki jebil na zelo pomembnem delo-vnem mestu - visoko cenjenčlovek - mi je v sanjah telefo-niral. Ker so bile motnje, meje klical še enkrat. Spet mot-
nje, sem ga jaz klicala nazajin ga nisem več dobila. Semse zbudila. Sicer živim v zelostresnem obdobju in semsama za vse."
Slavica
Draga Slavica,znanstveniki in filozofi
vseh časov so skušali razvoz-lati, kam in kako potuje našduh med spanjem. Poleg de-litve sanj na različne vrstepomembnosti in funkcio-nalnosti, so se pojavile tudištevilne publikacije o "nad-svetovih", ki obstajajo nad fi-zično dimenzijo in katerenaš duh "obiskuje" v spanju.Vsaka od teh številnih nefi-zičnih dimenzij je poseljenas tistimi oblikami zavesti, kiso jim skupne istovrstneenergije, dušni nameni,misli in čustva. V eni izmedteh dimenzij bivajo vse tiste
entitete, ki še niso ozavestiledejstva, da v biološkemsmislu niso več živi ali pa jihkrivda oz. neopravljena nalo-ga iz zemeljskega življenjazadržuje pri napredovanju v"višje" sfere. Gre torej za ne-kakšen svet zmedenih du-hov, ki (večinoma) skozi sa-nje iščejo stik in komunika-cijo z nami, ker potrebujejopomoč ali odpuščanje. Vospredju tvojih sanj je pokoj-ni mož, ki ti podarja drago-cen prstan. Pri privolitvi vzakonsko skupnost si part-nerja obljubita podporo inljubezen do smrti - zato jeprstan simbol obljube, zve-stobe, varnosti in (ker nimazačetka, ne konca) - tudi več-nosti. Res je, da gredo oblju-be včasih preveč zlahka z je-zika in velikokrat se znajde-mo v situacijah, ko razočara-mo ne le drugega, ampak
tudi sebe. Očitno tvoj mož nidržal danih obljub in potre-buje tvoje odpuščanje. Čemisliš, da si to že storila -premisli še enkrat. Nekaterevrste odpuščanja so namrečpovsem zgrešene. Odpušča-nje z obsojanjem je neučin-kovito. Popolno odpuščanjepomeni prenehati obsojatiin premlevati napake in šeletakrat smo zares "svobodni".Le na takšen način boš učin-kovito razrešila položaj inpomagala sebi in možu.
Sanje o telefonu imajodvojni pomen. Ker pri tele-fonskem pogovoru ne vidi-mo sogovornika, simbolizirakomunikacijo z lastnim du-hom, zato je zelo pomemb-no, kako ga doživljamo. Mo-tena telefonska linija zrcaliosamljenost - zato se odpri inpoglej okoli sebe - nihče ničisto sam. Po drugi strani pati sanje lahko sporočajo, dabi morala navezati stik s temprijateljem. Morda ti lahkopomaga, morda pa sam iščein potrebuje tvojo pomoč.
Želim ti vse lepo!
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_24. 09. 2010 31
NAGRADNA KRIŽANKA
AMC
STU
DIO
D.O
.O.,
DU
NAJ
SK
A C
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
Nagrade: 1. nagrada: 3 zgoščenke, 2. nagrada: 2 zgoščenki in 3. nagrada: 1 zgoščenka. Tri nagrade podarja Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj invpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 6. oktobra2010, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahkooddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
Josep Maria Carreras, bolje poznan kot Jose Carreras ima privilegiranomesto v glasbenem svetu. Rojen v Barceloni je glasbo študiral v domačem mestu. L. 1970 je začel svojo profesionalno kariero v GranTeatre del Liceu. Svoj glasbeni debi je hitro dosegel zaradi nastopovv prestižnih operah po svetu, kot so: milanska Scala, newyorška Metropolitanska opera, Opera v San Francisco, Dunajska državnaopera, londonska Royal Opera, Opera v Münchnu, chicaška LyricOpera; ter festivalih: Salzburg, Aix en Provence, Edinburgh in Verona.Sodeloval je s številnimi slavnimi dirigenti, kot so: Herbert von Karajan,Claudio Abbado, Riccardo Muti, Lorin Maazel, Riccardo Chailly, ColinDavis, Giuseppe Sinopoli, James Levine, Carlo Maria Giulini, LeonardBernstein in Zubin Metha ter s priznanimi režiserji: Franco Zeffirelli, JeanPierre Ponnelle, Giorgio Strehler, Luigi Comencini in Harold Prince.Njegov repertoar obsega več kot šestdeset oper, nastopal je za televizijo, filme. Njegova diskografija obsega več kot 150 posnetkov,50 oper, oratorijev, sodobnih in klasičnih recitalov. Prodaja njegovihplošč je po vsem svetu dosegla platinaste in zlate naklade, skupajima prodanih 60 milijonov posnetkov po vsem svetu. Širše občinstvo je dosegel kot eden izmed treh tenorjev s PlacidomDomingom ter Lucianom Pavarottijem s serijo množičnih koncertov,ki so se začeli l. 1990 in se nadaljevali do l. 2003. Carreras je pravtako poznan po svojem humanitarnem delu - v ta namen je ustanovilJose Carreras International Leukemia Foundation, saj se je tudi samboril s to boleznijo.Glas Joseja Carrerasa se šteje kot eden najlepših tenorskih glasovnašega časa, v Ljubljani pa ga bomo lahko slišali s posebno gostjo,sopranistko Celine Byrne, ter s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenijapod taktirko dirigenta Davida Gimeneza. Vabljeni na vrhunski gala koncert, ki bo v četrtek, 7. oktobra 2010, v novi dvorani Arena v Stožicah, v Ljubljani!
32 PETEK_24. 09. 2010
Preddvoru sopod velikim šo-torom ob HoteluBor za vikendpripravili prire-
ditev Pirfest 2010, ki ji sicerdež ni prišel do živega dvadni, program tretjega dne paso odpovedali. V petek zvečerso prisotne pod šotorom do-dobra razgreli člani ansamblaPogum in Fredi Miler, zaple-sali sta tudi trebušni plesalkiskupine Raklayla Ana in Lea(iz Komende), ki je edinimaod skupine uspelo priti naprireditev. Obiskovalci soiskali srečo na pivski ruleti inuživali v kulinarično pivski
ponudbi. Dober odziv in od-lično vzdušje se je nadaljeva-lo tudi v soboto. Po osmi zve-čer je za zabavo skrbela enanajboljših slovenskih glasbe-nih šov-skupin Vagabundi, vnedeljo pa je bil predvidenzabavni program že v popol-danskih urah z Viharniki terdružabnimi igrami, v katerihbi se pomerili člani turistič-nih društev iz okoliških vasi,pa je bila sobota vseeno'premokra' in so se organiza-torji Pirfesta odločili, da ne-deljski spored odpade.
Dve, tri vasi od Preddvorav smeri Kranja pa so na Viso-kem v soboto proti večerupopolnoma zaparkirali sre-dišče vasi, ker je bil v bliž-njem Domu krajanov kon-
cert - sicer v okviru praznikaomenjenega kraja. Tokrat jedonela partizanska pesem.Koncert so poimenovali Za-poj zdaj, srce partizansko.Nastopilo je šest zborov, za-peli so po tri pesmi, med od-morom pa je s prisotnimi vdvorani delil spomine izotroštva na partizansko pe-sem Šenčurjan Marjan Ro-blek - Matevž. Skozi koncertpa sta prisotne z vezno bese-do popeljala Sašo Gašperlinin Nataša Gros. Emil LeonSekne, sicer tudi sam pevec,glavni pobudnik glasbenegadogodka, nam je razložil, daima občutek, da spomin napartizansko pesem slabi, pavendar gre samo za pesem injo moramo negovati. K sode-
lovanju so organizatorji kon-certa povabili vse zbore v ob-čini Šenčur in tiste, v katerihprepevajo njihovi občani.Sekne je bil vesel, da se jeodzvalo toliko zborov, v na-daljevanju pa je izrazil željo,da naj bi dogodek postal tra-dicionalen.
Nastopili so Moški pevskizbor Peter Lipar pri DUKranj, Partizanski zbor Ko-krškega odreda Preddvor,Kulturno društvo Šenčurskizvon Šenčur, MePZ IskraKranj, MePZ Musica VivaPrimskovo in Moški pevskizbor Triglav Duplje. Reper-toar pesmi pa je obsegal vseod energične Hej brigade,do nežnejših kot Gor čez iz-aro in Čej so tiste stezice.
DRUŽABNA KRONIKA
Lindsay Lohan danes spet na sodišču
Zvezdniška igralka Lindsay Lohan (24)kar ne najde poti iz primeža sodnih mli-nov in kazni. Pred kratkim je odsedelatrinajst dni v zaporu, prav danes pa jospet čaka obisk sodišča, saj ni uspešnoopravila preizkusa za nedovoljene sub-stance. To je tudi priznala ter dejala, da
bo pogumno prevzela odgovornost. Čaka jo mesec dnizapora. Obenem Lindsay razmišlja o tožbi v vrednostisto milijonov dolarjev proti podjetju, ki naj bi zlorabilonjeno ime ter podobo v reklami, ki jo posredno prikazu-je kot alkoholičarko.
Bardem potrdil govorice o nosečnosti
Španski filmski igralec Javier Bardem (41)je potrdil govorice, ki že nekaj tednov kro-žijo po tabloidih, naj bi bila njegova ženaPenelope Cruz (36) noseča. "Da, vse jeres. Toda sedaj naju prosim ne nadleguj-te, potrebujeva počitek," je bil redkobese-den Bardem. Ime in spol otroka sta še ne-
znanki. Oskarjevski par (ona za film Vicky Cristina Barce-lona, on za Ni prostora za starce) sedaj dela načrt, kako bousklajeval starševsko vlogo z igralsko kariero.
Domingo bo ostal direktor opere
Operni pevec, tenorist Placido Domingo(69) je obnovil pogodbo generalnega di-rektorja Opere v Los Angelesu. To funk-cijo opravlja že od leta 2003, prvič pa jekot pevec nastopil v njej leta 1986 v Ver-dijevem Othellu. "Delo tukaj mi pomeniustvarjalni izziv, obenem pa me navdaja
s hvaležnostjo - tu je moj dom," je dejal Domingo. Spo-mladi je prestal operacijo črevesnega raka, sedaj pa jespet na odrih. Latinska glasbena akademija mu bo po-delila nagrado za osebnost leta.
Pogorela hiša Ricki Lake
V soboto je v Malibuju pogorela hiša, kijo je imela v najemu ameriška igralka terznana voditeljica pogovornih oddaj Ri-cki Lake (41). Zagorelo naj bi, ko je Rickiz gorivom polnila prenosni grelec.Ogenj je v hipu zajel vso hišo. Ricki jenajprej pograbila "svojega ljubljenega
psička" ter s sinovoma zapustila hišo. Gasilci so ogenjkmalu pogasili, Ricki pa je nadvse hvaležna vsem za po-moč in dobre želje.
PIVO IN PESEMNapovedani dež ni ustavil ljubiteljev piva v Preddvoru, le namesto treh je zabava trajala dva dni. Karprecej pa jih je prisluhnilo energičnim partizanskim pesmim v dvorani na Visokem.
Alenka Brun
V
VRTIMO GLOBUS
Koncertna tkalca besed Nataša Gros in Sašo Gašperlin vdružbi predsednice kulturnega društva Visoko Staše Pavlič./ Foto: AB
Fredi Miler je delil podpise. Kamorkoli pride, povsod se pododrom nabere kar precejšnje število ljudi, ki mu radi prisluhnejo. / Foto: Tina Dokl
Voditeljica Saša Pivk Avsec v družbi fantov iz Poguma
Dejan (Vagabundi) je meh raztegnil najprej v avtu. StankoArh in Matjaž Kokalj, ki je v petek postal prvak v pivski igriVahovške cimbare. / Foto: AB
Emil Leon Sekne meni, da je pesem le pesem in samo pesem in jo moramo spoštovati kot tako, Matevž pa se ševedno spominja ... / Foto: AB
Od skupine plesalk je uspelo priti na Pirfest le Lei in Ani.
Sanela Rekič je pri 26 letih že ponosna mamica dveletnega sina. Jeseničanka, sicer absolventka, je poletne mesece preživela tudi kot natakarica. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
![O HRVATSKOJ ,]YMHãüXRVX]ELMDQMXNRUXSFLMHX(8 -u...Prema procjenama iz nedavne studije udio sive ekonomije u hrvatskom BDP-u u 2012. je dosegao 29,5 %. 24 Budući da je smještena](https://static.fdocument.pub/doc/165x107/6128588767c3f40bfc4e3095/o-hrvatskoj-ymhxrvxelmdqmxnruxsflmhx8-u-prema-procjenama-iz-nedavne.jpg)
