Priložnosti za prodorne

št. december 2012

5

Evropejci imajo uro, mi čas

Poslovni običaji po svetu

malo drugače

Severni sij

uvodnik

zgodbe uspešnih

v središču

ob koncu leta

osrednji intervju

novoletne želje

Lotrič d.o.o.,

Bijol d.o.o.,

ROMUNIJA

SEVERNA EVROPA

ZAHODNA AFRIKA

Vabilo podjetjem

POSLOVNI OBIČAJI

VPRAŠALNIK

Gregor Benčina

Poslovni svet na dlani

Merimo za prihodnost

V iskanju novih tržnih niš

Priložnosti za prodorne

Severni sij

Evropejci imajo uro, mi čas

Skupaj z Avstrijci na trge JV Evrope

Malo drugače

Kaj dejansko želijo in potrebujejo podjetja?

Skupina Jelovica

3

4

6

7

10

12

15

16

18

21

26

uvodnik

Poslovni svetna dlani»Poslovni svet na dlani« je slogan Centra za

mednarodno poslovanje (CEMP) pri Gospodarski

zbornici Slovenije, kjer poskušamo slovenskim

izvoznikom po najboljših močeh pomagati pri

iskanju novih priložnosti na tujih trgih. Priznam,

zveni sila ambiciozno, morda prepotentno, a

brez visoko postavljenih ciljev bodo tudi

rezultati le povprečni. Tega pa si ne želimo in

ne moremo privoščiti. Kot v vsaki poslovni

družbi je tudi vrednotenje našega delo odvisno

od zadovoljstva kupcev oziroma uporabnikov

storitev. Da bi bili v podjetjih kar najbolj

zadovoljni z našim delom na področju

spodbujanja internacionalizacije, nenehno

dopolnjujemo svoje znanje, uvajamo nove

pristope in aktivnosti, iščemo rešitve za

učinkovitejše poslovanje na tujih trgih, krepimo

svoje mednarodne povezave ter se poskušamo

čim bolj prilagajati potrebam in željam članov

GZS. Čeprav imamo jasno opredeljene cilje, je

včasih težko izmeriti, kako uspešni smo bili pri

svojem delu. Povratne informacije, ki jih

prejmemo iz podjetij, so zato za nas zelo

dragocene in nam pomagajo do večje

učinkovitosti. Če je učinke posameznih

aktivnosti težko izmeriti, pa je skupni cilj

izvoznikov in vseh podpornih institucij jasen;

nadaljnja krepitev slovenskega izvoza. Glede

na nič kaj spodbudne makroekonomske

rezultate tretjega četrtletja in pesimistične

napovedi do konca leta bomo morali v prihodnje

še bolj strniti vrste in dodatno okrepiti

aktivnosti, da bomo omenjeni cilj dosegli.

V okviru

smo v Centru za mednarodno poslovanje v

letošnjem letu pripravili skoraj sto

pomembnejših aktivnosti, ki se jih je udeležilo

več kot 3.500 slovenskih izvoznikov. Resda so

gospodarske delegacije najbolj odmevne, a smo

pri svojem delu načrtno največ pozornosti

namenili predstavitvam poslovnih priložnosti na

manj znanih, a hitrorastočih trgih, iskanju

konkretnih poslovnih kontaktov v tujini,

spodbujanju tehnološkega povezovanja

slovenskih podjetij s tujimi partnerji ter

povezovanju slovenskih podjetij za skupne

prodore na tuje trge. Prepričan sem, da smo

mnogim podjetjem pomagali narediti prve, a

pomembne korake do novih trgov ali jim

približali zahtevni globalni poslovni svet.

Kljub omejenim sredstvom smo v sodelovanju s

panožnimi zbornicami pri GZS za naslednje leto

pripravili še bolj ambiciozen načrt dela. Ta

predvideva tudi tesnejše povezovanje z

Ministrstvom za gospodarski razvoj in

tehnologijo oziroma novoustanovljeno agencijo

SPIRIT ter gospodarsko diplomacijo. Če kdaj,

potem moramo nedvomno danes upoštevati

ljudsko modrost, da smo skupaj močnejši.

Srečno 2013!

Programa »Go International Slovenia«

Aleš Cantarutti

3

V letu 2012 so začeli opravljati meritve tudi na

naslednjih področjih: hitrost in pretok zraka,

sevalna termometrija, konusne dimenzije,

stroji za merjenje sile, tahometri in merilniki

slanosti tekočin. Sicer pa podjetje svojim

strankam ponuja vse na enem mestu v okviru

naslednjih področij dela:

- meroslovne rešitve,

- merjenje meril in vzorcev,

- programske rešitve (IKT),

- M & Q Akademija (izobraževanje na

področju meroslovja in kakovosti),

- servis in vzdrževanje,

- prodaja ter

- meroslovni forum.

Lotrič d.o.o.

zgodbe uspešnih

Merimo zaprihodnost

Najzahtevnejše meritve opravljajo v osmih

sodobno opremljenih laboratorijih. Točnost

etalonov, s katerimi izvajajo meritve, redno

preverjajo na najvišjih ravneh meroslovja, kar

pomeni, da je sledljivost zagotovljena vse do

mednarodne definicije enote. Pridobljeni

laboratorijski certifikati potrjujejo njihovo

tehnično usposobljenost na najvišji ravni.

Certifikati z rezultati in merilnimi

negotovostmi, ki jih izdajo po vsaki meritvi,

imajo mednarodno veljavo.

Zaradi majhnosti slovenskega trga in

naraščajočega števila neposrednih konkurentov

ter akreditiranih organov, so se v letu 2006

odločili za strateško usmeritev na tuje trge.

Tako so že istega leta dobili prvo zastopstvo na

Hrvaškem, leto kasneje so se začeli pojavljati

tudi na sejmih v tujini (Makedonija, BiH, nato

Nemčija, Italiji, Češka in Srbija). Na poslovnih

konferencah ter vhodnih in izhodnih

gospodarskih delegacijah so, kot pravijo,

navezali pomembne poslovne stike, ki so jim

pomagali pri poslovanju na tujih trgih. Sočasno

z novo strategijo usmeritve na tuje trge so

opredelili tudi novo, bolj globalno in

ambiciozno vizijo: »Merimo kakovost pitne

vode, zdrave prehrane in čistega zraka«.

Družinsko podjetje je bilo ustavljeno leta 1991 v kraju Selca v

Selški dolini. Glavna dejavnost podjetja v tistem času je bil pregled merilne in

laboratorijske opreme, prvi strokovni postopek v njihovem laboratoriju pa

priprava tehtnic in uteži za overitev. Skozi vsa ta leta so vztrajno širili svoj obseg

meroslovnih rešitev, in tako se lahko danes pohvalijo z dejstvom, da pokrivajo

osem merskih veličin in izvajajo 101 merilni postopek.

LOTRIČ Meroslovje

4

Marko Lotrič, direktor

V skupini LOTRIČ Meroslovje danes deluje šest

podjetij, od tega štiri v tujini. Na Hrvaškem so

pridobili prvo čezmejno akreditacijo

laboratorija za maso, ki jo je potrdila Slovenska

akreditacija. V Sloveniji so bili kot prvi

imenovani za izvajanje zakonskih overitev,

podobno so letos s pooblastilom vstopili v sistem

zakonskega meroslovja na področju Bosne in

Hercegovine. V svojih podjetjih v Makedoniji in

Srbiji zaključujejo z aktivnostmi za pridobitev

akreditacije pri nacionalnem akreditacijskem

organu. V omenjenih državah so zgradili

sodobne meroslovne laboratorije ter s tem

pripomogli k dvigu meroslovne infrastrukture.

»Naš cilj je postati referenčni meroslovni

laboratorij v regiji in z vodilnimi področji

merjenja našega laboratorija prepoznavni na

globalnem trgu,« je pojasnil direktor podjetja

Marko Lotrič in dodal: »Vsi zaposleni v skupini

LOTRIČ Meroslovje sledimo vrednotam, ki jih

opredeljujemo znotraj filozofije podjetja in je

zaobjeta v treh naravnih elementih življenja:

vode, zemlje in zraka. Z ognjem v očeh

dodajamo četrti element. Vrednote smo

povezali s tem trojčkom in pod vsak element

zapisali tri vrednote: voda predstavlja

kakovost, zaupanje in točnost, zemlja

strokovnost, poštenost in čistost, zrak pa

inovativnost, odprtost in neskončnost.«

Že pred leti so v poslovanje podjetja vpeljali

model poslovne odličnosti EFQM, ki jim

omogoča stalen pregled poslovanja. Merjenje

učinkovitosti na vseh ravneh je temelj za

nadaljnje izboljševanje poslovanja, kot pravijo,

in predstavlja neskončno spiralo na poti

odličnosti. Z rednimi izobraževanji skušajo

zaposlenim predstaviti pričakovanja podjetja in

jih vzpodbuditi k delu v skladu s podobo in

kulturo skupine. Tako je celotno delovanje vseh

podjetij podprto z lastno razvito programsko ®opremo QTree , ki je prvi sodoben modularno

zasnovan laboratorijski informacijski sistem z

možnostjo dostopa kjerkoli in kadarkoli.

Program omogoča nadzor nad celotnim

procesom dela in je vsebinsko ter jezikovno

prilagojen posameznemu trgu oziroma državi.

5

zgodbe uspešnih

Ustanovitelj in lastnik podjetja, Janez Bijol, je

v letu 2011 prejel nagrado Gospodarske

zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in

podjetniške dosežke. Podjetje odlikujejo dobri

razvojni in finančni rezultati, kar med drugim

kažejo tudi visoka dodana vrednost na

zaposlenega, nizki stroški dela na zaposlenega

in visoka dobičkonostnost kapitala ter sredstev v

primerjavi s panogo. Navkljub zaostrenim

razmeram, predvsem v gradbeništvu, podjetje

dobro posluje.

Nastalim razmeram se, kot pravi direktor Janez

Bijol, prilagajajo na tri načine:

1. iščejo nove tržne niše – predvsem v tujini;

poskušajo se uveljaviti na področjih, ki jih kriza

ni tako prizadela kot gradbeništvo in ki še

investirajo;

2. motivirajo zaposlene; s svojim ravnanjem in

odnosom do zaposlenih poskušajo v slednjih

vzbujati občutek pripadnosti; spodbujajo

inovativnost za boljše in lažje delo, za

prihranke pri času in materialu v proizvodnji;

3. vzpostavljajo kompleksen in natančen nadzor

nad poslovanjem; s sprotnim analiziranjem

stroškov ugotavljajo stroškovno učinkovitost

podjetja in pravočasno ukrepajo.

Bijol d.o.o.

zgodbe uspešnih

V iskanju novih tržnih niš

Vsekakor velja v povezavi s podjetjem Bijol

omeniti tudi izrazito družbeno odgovornost tako

podjetja kot vodstva, ki aktivno podpira razvoj

športnih, kulturnih, zdravstvenih, izobraževalnih

in ostalih dejavnosti v lokalnem okolju.

Začetki podjetja iz Vuzenice segajo v leto 1996. Danes se pretežno

ukvarjajo z montažo, razvojem in s prodajo avtodvigal kot generalni zastopnik

avstrijskega podjetja Palfinger.

Bijol d.o.o.

6

Janez Bijol, direktor

ROMUNIJA

Priložnosti za prodorneRomunija je, tako kot večina držav Evropske unije, v gospodarski krizi, vendar

kljub temu slovensko gospodarstvo premalo izkorišča priložnosti, ki se ponujajo

na tem trgu. O tem je prepričan Branko Grgič, ekonomski svetnik na našem

veleposlaništvu v Romuniji.

v središču

Znaki oživljanja romunskega gospodarstva se,

kot pravi, že kažejo in v letošnjem letu

Evropska komisija, Svetovna banka in

Mednarodni denarni sklad Romuniji

napovedujejo rahlo, enoodstotno gospodarsko

rast. Napovedi za prihodnje leto se gibljejo

okoli poldrugega odstotka. Lokalna valuta je

relativno stabilna in tudi kreditni krč ni prehud.

Reforme, ki jih je država začela izvajati že leta

2010 (pokojninska, reforma javnega sektorja,

reforma trga dela itd.), se počasi obrestujejo,

čeprav je stanje gospodarstva, tako Grgič, še

vedno šibko. K reformiranju gospodarskih

sektorjev je v veliki meri pripomogel tudi

Mednarodni denarni sklad, ki budno nadzoruje

dogajanje na gospodarskem področju države. Še

vedno ostaja velik problem črna ekonomija, na

račun katere država po nekaterih ocenah izgubi

približno 35 odstotkov proračunskih prihodkov.

7

Kakšne so trenutne prioritete države na področju gospodarstva?

V naslednjem letu bo glavna naloga vlade reforma zdravstvenega sektorja, ki postaja resnično pereč problem, pospešena privatizacija državnih podjetij, ki so praviloma globoko v rdečih

Branko Grgič

številkah, pospešeno črpanje EU sredstev za velike infrastrukturne projekte (avtoceste so na prvem mestu, modernizacija železnic, komunalna infrastruktura, energetska infrastruktura itd.), vlaganja v ekologijo (integrirano upravljanje z odpadki, rehabilitacija degradiranih kmetijskih površin, urejanje vodotokov, omejevanje izpustov CO2 v industrijskih obratih …), vlaganja v zeleno energijo (predvsem se poudarja obnova hidroelektrarn in biomasa, ki je imajo Romuni na pretek) in vlaganja v energetsko sanacijo objektov vseh vrst. Kmetijstvo, ki ga večina vidi kot zelo potencialno pomemben dejavnik rasti gospodarstva, ostaja še vedno »nerešljiv« problem. Na eni strani je problem velika razdrobljenost kmetijskih površin in na drugi strani pomanjkanje sredstev iz naslova Osrednje kmetijske politike (CAP – Central Agricultural Policy), kjer se v naslednji finančni perspektivi obetajo dodatni rezi.

Pričakovati je, da bodo decembrske volitve in stabilne politične razmere precej pripomogle k postopni rasti gospodarstva. Romunija je relativno velika država, ki prodornim podjetjem nudi veliko priložnosti. Posla in projektov je dovolj, da lahko ob pravi viziji, strategiji in načrtovanju aktivnosti podjetja računajo na uspeh. Vsekakor lahko k temu veliko pripomore tudi gospodarska diplomacija.

Kje so poslovne priložnosti za naša

podjetja - zlasti mala in srednje velika?

Sektorji, ki so zanimivi za slovensko

gospodarstvo, izhajajo pravzaprav iz prioritet

vlade v naslednjih letih: infrastruktura,

energetska sanacija objektov, zelena energija,

ekologija … Nikakor pa ne gre zanemarjati tudi IT

sektorja, ki je eden najprodornejših v Romuniji

in kjer se slovenska podjetja lahko najdejo tudi v

višjih oblikah sodelovanja (npr. pri skupnih

raziskavah in razvoju) ali v ustanavljanju skupnih

podjetij za nastop na tretjih trgih. Priložnosti za

mala in srednja podjetja je v teh sektorjih več

kot dovolj. Ob tem velja poudariti, da brez

povezovanja v konzorcije oziroma sodelovanja na

večje projekte ni mogoče računati. Za vse

naštete panoge gospodarstva je oziroma bo v

Romuniji na razpolago veliko evropskih sredstev,

zato je potrebno narediti »domačo nalogo« in se

za skupne nastope dogovoriti doma. Naloga

gospodarske diplomacije je, da takšne projekte

8

identificira, naloga podjetij pa, da se za nastop

na takih projektih primerno organizirajo.

Romunija je še vedno država priložnosti, ki smo

jo v Sloveniji zanemarjali. To velja tako za

podjetja, ki se jim prodor na tuje trge običajno

ustavi na meji med Srbijo in Romunijo (čeprav v

poslovnih praksah in miselnosti ni velikih razlik),

kakor tudi za našo državo, ki je do sedaj

aktivnejšo vlogo, kot jo izvaja npr. v Rusiji ali

Turčiji, zanemarjala. Promoviranje Romunije kot

države priložnosti bi bilo vsekakor potrebno

okrepiti. Gospodarska zbornica Slovenije dela v

pravi smeri s projektom mreženja. Vendar bi bilo

potrebno več skupnih akcij akterjev, ki se

ukvarjajo z internaciona-lizacijo slovenskega

gospodarstva. Kar zadeva podjetja, se morajo

le-ta zavedati, da brez organiziranega nastopa

na trgu in fizične prisotnosti v kakršni koli obliki,

ne morejo računati na uspeh.

Česa se mora podjetje zadevati,

preden se odloči za nastop na tem

trgu? Kaj priporočate?

Eden od poglavitnih problemov je še vedno

prisotna in zelo razširjena korupcija. S tem

fenomenom se bodo podjetniki srečevali na

vsakem koraku, in je to pri načrtovanju

poslovnih aktivnosti potrebno upoštevati. Stvari

se sicer popravljajo, saj Evropska komisija tako

rekoč dnevno pritiska na vlado, vendar pa je ta

problem tako globoko zakoreninjen, da bo minilo

še kar nekaj časa, preden bo mogoče govoriti o

normalizaciji stanja.

v središču

9

Druga težava so plačila. Podjetjem svetujemo, da

si pri začetnih poslih zagotovijo kakšno od oblik

varovanja plačil ali avans, kar pa ni zelo pogosta

praksa in ima lahko tudi negativen učinek.

Zavedati se je potrebno, da se v Romuniji nič ne

zgodi na hitro. Romunija je oblegana s podjetji iz

vsega sveta, še posebej iz EU. Prav zato je v poslu

potrebna predvsem vztrajnost. Poslovni obiski so

nuja in morajo biti pogosti. Romuni dajo veliko na

osebne stike, in zato je potrebno kontakte

potrpežljivo graditi. Ker ima Romunija v Evropi

kot država in gospodarstvo pogosto »negativen

prizvok«, poskušajo včasih domači poslovneži s

pretiranim poudarjanjem svojega znanja ali

obvladovanja posla v pogovorih dokazati svojo

enakovrednost. Prav zato je potrebna umirjenost,

potrpežljivost in predvsem profesionalen pristop.

Na sestankih je potrebno biti jasen in prepričljiv.

Na vprašanja je potrebno odgovarjati konkretno

in hitro, obenem pa sogovorniku priznati

»enakopravnost«. Le tako se lahko zgradi odnos,

ki v naslednjih korakih pripelje do posla.

Menda so tudi znotraj Romunije

precejšnje razlike v poslovni kulturi in

navadah …

Že iz zgodovine je Romunija razdeljena na sever

in jug, kar se odraža tudi v poslovnih običajih in

poslovni praksi. Južni del je zelo podoben trgom

naše nekdanje skupne države. Veliko je

prijateljevanja in nepotrebnega izgubljanja časa.

Drugačna klima vlada v severnem delu, ki je bil

del Avstro-ogrskega imperija. Tam je način

sklepanja poslov precej bližje evropskim

standardom. Poslovna kultura je na precej višji

ravni in manj je poskusov izogibanja pogodbenim

obveznostim. Višja je tudi raven strokovnega

znanja, organiziranosti podjetij in vsesplošne

kulture.

Kakšni so pogoji za uspešno poslovanje

v Romuniji?

Pri pripravi strategije nastopa na ta trg je

bistvenega pomena lokalna prisotnost na trgu. Le-

ta ima namreč mnogo specifik. Pri tem ni vedno

nujno potrebno razmišljati o ustanovitvi novega

podjetja. Obstajajo namreč tudi drugi načini,

vendar je pogoj za to dober lokalno partner.

Za mala in srednja podjetja so priložnosti na

vsakem koraku. Prisotnost na trgu si običajno

zagotavljajo preko distributerjev in se redno

odločajo za samostojno podjetje. Smiselno

zanje bi bilo, da se medsebojno dogovorijo in

vzpostavijo vertikalne ali horizontalne povezave

ter pridejo na trg s celovitejšo ponudbo. Tako se

lahko tudi laže in hitreje odločijo za samostojno

obliko delovanja na trgu. Hkrati pa poslovne

priložnosti obstajajo tudi na projektih, kjer v

okviru konzorcijev sodelujejo kot pod-

dobavitelji ali izvajalci dela projekta.

Eden od načinov je tudi poslovanje preko

zastopnika oziroma agenta. V tem primeru se

malo ali srednje podjetje lahko poveže z

lokalnim podjetjem, s katerim lahko skupaj

dopolnita proizvodni ali prodajni program.

Običajno se partnerja dogovorita, da bo program

slovenskega podjetja v tej navezi promoviral in

ponujal skupno izbran komercialist, ki se ne bo

ukvarjal z drugimi programi.

Lahko pa pride tudi do dogovora z lokalnim

partnerjem o ekskluzivni odprodaji pravic

prodaje izdelka, ki ga ponuja slovensko

podjetje. Vendar pa je pri tem potrebna

previdnost. Ni malo primerov, ko se ekskluziva

sprevrže v svoje nasprotje, kar pomeni

onemogočanje konkurenta na trgu.

Vsekakor je za proizvodna podjetja zelo

smiselno razmišljati o višjih oblikah povezovanja

z lokalnimi partnerji, kamor sodi denimo tudi

skupno raziskovanje in razvoj, kar tesneje

poveže podjetja in jasno definira skupni interes.

v središču

Branko GrgičVeleposlaništvo RS v RomunijiAlexandru Puskin Str. 10RO-011995 BukareštaT: +40 21 300 2786 / 2780E-pošta: branko.grgic@gov.si

Kontakt:

Danska, Finska, Nizozemska, Norveška in Švedska niso le privlačni turistični cilji,

temveč tudi zanimivi trgi z visokimi poslovnimi potenciali. Po gospodarski krizi na

začetku 90. let je gospodarstvo ponovno zacvetelo. Motor razvoja so predvsem

informacijska tehnologija ter naravni viri, kot so nafta, ribe in les. Severnjaki, še

posebno Skandinavci, so dokazali, da se gospodarski uspeh in socialna država ne

izključujeta.

Očitno je, da so našli skrivnost dobrega

življenja in dosegli to, kar je za druga

gospodarstva po njihovem mnenju nemogoče.

Skandinavci so enostavno uspešni na vseh

področjih. V skoraj vsaki študiji, pa najsi gre za

pričakovano življenjsko dobo, stopnjo revščine

ali pa svobodo tiska, dosegajo Skandinavci prva

mesta. Finski 15-letniki leto za letom v

mednarodni študiji PISA dosegajo najboljše

rezultate na področju bralne, matematične in

naravoslovne pismenosti, na Danskem se

zaposleni čutijo bolj varne kot npr. v Nemčiji,

čeprav jih vsaj četrtina vsako leto zamenja

zaposlitev, na Švedskem je zdravstveni sistem

brezplačen in še bi lahko naštevali. Marsikdo se

zato sprašuje, kako model deluje in ali se lahko

prenese tudi v druge države, predvsem pa, kje

so priložnosti za gospodarsko sodelovanje.

10

v središču

NorveškaNorveška se ponaša s stabilno gospodarsko rastjo,

na kar zagotovo vplivajo surovine, s katerimi

razpolagajo, rastoča kupna moč, kot tudi

nadpovprečno dober življenjski standard. Zaradi

politične in gospodarske stabilnosti države pa je

tudi zanesljiva poslovna partnerka. Norveška je

velik uvoznik avtomobilov, strojev, kovinskih

izdelkov in kemičnih izdelkov. Energetska panoga

z nafto in zemeljskim plinom v ospredju

vzpodbuja inovativnost podjetij ter potrebo po

strojni opremi, ki je potrebna za črpanje

omenjenih energetskih virov. Veliko se vlaga tudi

na področju obnovljivih virov energije, predvsem

v vetrne elektrarne in daljinsko ogrevanje. Na

področju gradbeništva je poudarek na energijski

učinkovitosti, znanje ter produkte s tega

področja pa prav tako iščejo v tujini.

ŠvedskaNajvečje in najpomembnejše gospodarstvo

Severne Evrope, s še posebej močno in razvito

industrijo, ponuja ugodne gospodarske pogoje in

zanesljiv pravni sistem, odlično infrastrukturo,

razvita komunikacijska sredstva in visoko

izobrazbeno raven prebivalcev. S cvetočo

zunanjetrgovinsko politiko in z domačim

povpraševanjem je švedsko gospodarstvo

kljubovalo globalnim turbulencam zadnjih let.

Tuja podjetja investirajo predvsem v

informacijsko komunikacijske tehnologije,

SEVERNA EVROPA

Severni sij

v središču

11

strojni inženiring, kovinsko predelovalno

industrijo, papirno industrijo in celulozo,

farmacijo, biotehnologijo, avtomobilsko

industrijo idr. Švedsko gradbeništvo prav tako

stavi na tuje znanje, še posebno na področju

energijsko učinkovite gradnje ter stavbarstva in

gradnje infrastrukture.

DanskaSedma najbogatejša država na svetu razpolaga z

velikim številom srednje velikih podjetij, ki so

visoko specializirana, inovativna in izvozno

močna. Hkrati so pod pritiskom, da za obstoj na

mednarodnih trgih postanejo še boljša. Da bi

zagotovila visoko kakovost, se pogosto ozirajo

po inovativnih produktih ter visokotehnoloških

in specifičnih rešitvah tudi v tujini. Visoka

kupna moč skupaj z dokaj omejeno konkurenčno

intenzivnostjo pomeni, da so stopnje dobička na

danskem trgu na številnih področjih precej

visoke. Ne gre zanemariti tudi ladjarstva ter

pivovarstva, kjer je v zadnjih letih prišlo do

povezovanja pivovarn z bankami, podjetji s

področja proizvodnje strojev, farmacije,

turizma in prehrambene industrije. Že

obstoječe poslovanje na Danskem pa je pogosto

tudi odskočna deska za celoten skandinavski trg.

Finska Finsko gospodarstvo, ki uspešno raste (leta 2010

za 3,6 odstotka in leta 2011 za 2,9 odstotka),

zaznamuje visoka odvisnost od izvoza. Veliki

projekti na področju energetike, prometne

infrastrukture ali rudarstva ponujajo nove

poslovne priložnosti. V središču infrastrukturnih

ukrepov, od katerih ima precejšno korist tudi

finska logistična panoga, sta gradnji cest in

železniških prog. Precej aktivni so Finci tudi na

področju gradnje stavb in storitev s področja

gradbeništva, celotna gradbena panoga pa se bo

po napovedih strokovnjakov v letu 2013 še

dodatno krepila. Na področju rudarstva soinvesticijske potrebe trenutno ocenjene na tri

milijarde evrov, in sicer za projekte na severu in

vzhodu Finske, kjer gre predvsem za pridobivanje

zlata, niklja, urana, bakra in kobalta. Prihodek iz

panoge pa naj bi se v primerjavi z letom 2010 do

leta 2016 potrojil. Na področju okoljske tehnike

se priložnosti ponujajo na področju trženja

oziroma ponudbe decentraliziranih rešitev,

predvsem na področju oskrbe z vodo in ravnanju

s sanitarno vodo. Vedno bolj v ospredju in vse

bolj pomembni postajata tudi zelena kemija in

energetska učinkovitost. Za tuje dobavitelje pa

je veliko priložnosti tudi na področju

zdravstvenih storitev, kjer se vlaga predvsem v

medicinsko tehniko bolnišnic.

Nizozemska Kljub temu, da tradicionalno močno bančništvo in

zavarovalništvo trpita in da je bila gospodarska

rast v letu 2011 zanemarljiva, ostaja Nizozemska

zanimiva za tuje izvoznike. Predvsem zaradi

svojega 16-milijonskega trga in vodilne kupne

moči v Evropi. Ne gre zanemariti nizozemske

navezanosti na nemške izdelke ter priljubljenosti

le-teh pri nizozemskih kupcih ter navezanost na

nemške poslovne partnerje, kljub temu pa trg

ostaja odprt tudi za druge. Na Nizozemskem so

priložnosti za sodelovanje na področju

mikroelektronike, novih materialov in

nanotehnologije. Posebno privlačno za tuje

investitorje je mesto Eindhoven, kjer ima sedež

gigant Philips, ki tujim partnerjem ponuja

sodelovanje na področju raziskav in razvoja.

Nizozemska je zanimiva tudi za podjetja s

področje farmacije in medicinsko tehničnega

sektorja, strojništva, kot tudi s področja

obnovljivih virov energije.

Omenjene države ponujajo torej mnogo več, kot

le ogled kitov na Norveškem, danskih gradov,

Aurore Borealis ali Božičkove dežele!

T: 01/5898 113E-pošta:

mag. Maša Repež

masa.repez@gzs.si

Kontakt:

12

v središču

ZAHODNA AFRIKA

Evropejci imajo uro,mi časZahodna Afrika in njena kultura slovi po vsem svetu, še posebej pa v Južni in

Severni Ameriki. Regija je že stoletja tesno povezana z zahodno kulturo, kar se

med drugim odraža tudi v jezikovni raznolikosti. V teh državah se lahko namreč

brez težav sporazumevate tudi v angleščini, francoščini, portugalščini in

španščini. Večina držav se nahaja ob Gvinejskem zalivu, kjer je veliko naravnih

rudnin in naftnih nahajališč. Iz Zahodne Afrike je precej enostaven dostop tudi v

druge dele sveta, kot sta Evropa in Amerika.

Seku Mladi Conde, Ignacio Bintchende in Mihael Kačič (z leve) na oktobrskem Poslovnem zajtrku GZS o Zahodni Afriki.

Zahodnoafriške države so članice gospodarskih

združenj ECOWAS (angl. Economic Community of

West African States) oziroma UMEOA (fr. Union

Economique et Monétaire Ouest Africaine). V

okviru teh skupnosti lahko države svobodno,

brez večjih omejitev trgujejo med sabo. Velika

večina zahodnoafriških držav uporablja enako

denarno enoto, ki je zelo stabilna. Trenutno so v

ospredju predvsem infrastrukturni projekti,

katerih namen je povezati omenjene države med

sabo.

O tem delu Afrike, njenem gospodarstvu in

poslovnih priložnostih smo povprašali afriškega

poslovneža Inacia Bintchendea, mnogim bolj

znanega kot Janez Belina iz oddaje TV Poper.

Bintchende, ki sicer prihaja iz Gvineje Bissau, je

leta 1986, v času nekdanje skupne države

Jugoslavije prišel kot državni štipendist na

visokošolsko izobraževanje v Slovenijo. Kot

pravi, ni imel z vključevanjem v družbo nobenih

težav. V času njegovega študija je bilo na

ljubljanski in mariborski univerzi kar nekaj

študentov iz njegove domovine, sčasoma pa so

postajali vse redkejši. To naj bi bila po njegovem

mnenju velika škoda za slovensko univerzo, saj

se lahko Jugoslavija oziroma Slovenija namreč

pohvalita, da sta pomagali ustvariti

strokovnjake, voditelje v mnogih afriških

državah. Slovenija, kot še dodaja, žal ni znala

izkoristiti vseh teh priložnosti. Dvajset let je na

Afriko gledala kot na celino, kamor se ne izplača

vlagati truda in časa, in tako je, pravi

Bintchende, popolnoma pozabila nanjo.

v središču

13

Po njegovem mnenju naj bi bila ta omejenost,

ki naj bi izvirala iz zunanje politike naše

države, na splošno tudi kriva za trenutno stanje

slovenskega gospodarstva. Prepričan je, da

določena slovenska podjetja ne bodo nikoli

konkurenčna italijanskim oziroma francoskim

podjetjem, če bodo še naprej surovine kupovala

pri posrednikih. Surovine so namreč neposredno

dosegljive tudi slovenskim podjetjem, samo

uporabiti bi bilo potrebno vezi, ki jih je

Slovenija v okviru Jugoslavije vzpostavila po

svetu. Smiselno bi bilo tudi izkoristiti nekdanje

študente in diplomate, torej tradicionalne vezi,

ki je Slovenija imela z Afriko, še dodaja

Bintchende.

Bi lahko potegnili kakšne vzporednice

med Gvinejo Bissau in Slovenijo?

Slovenija je po površini in številu prebivalstva

precej podobna Gvineji Bissau. Slednja se

nahaja na strateški točki v Zahodni Afriki, ima

dobro obalno lego in dober dostop do drugih

večjih držav. V Gvineji Bissau se bo gradilo

najgloblje pristanišče, ki bo državi in njenim

sosedam brez dostopa do morja, denimo Maliju

in Burkini Faso, omogočalo boljšo dosegljivost

blaga in boljšo izvozno logistiko. Podobno vlogo

igra Slovenija s pristaniščem v Kopru v

srednjeevropskem prostoru. Sicer pa bi lahko

Gvinejo Bissau opisali tudi kot odskočno desko

za vzpostavitev poslovanja v zahodnem delu

Afrike. Je majhna in obvladljiva, tveganja za

»začetnike« pa so precej manjša. V Gvineji

Bissau je lahko center za distribucijo v druge

zahodnoafriške države, kot recimo Senegal,

Gvinejo, Mali in Burkino Faso. Kulturno je zelo

pestra, saj v njej živi ogromno etičnih skupin iz

drugih afriških držav.

Kako je z razvitostjo zahodnoafriškega

gospodarstva? Kateri sektorji so v

največjem razcvetu?

Velika večina držav je v dinamični začetni fazi

zagona gospodarstva. Novo generacijo

voditeljev sestavljajo izobraženci, ki so študirali

po svetu, zlasti v Evropi in Ameriki. Kar zadeva

razvitost gospodarstev v tem delu Afrike, med

državami ni večjih razlik. Infrastruktura je

slaba, kar velja tako za ceste kot energetiko,

gradbeništvo in druge storitve, povezane z

infrastrukturnimi projekti.

Najhitreje se razvijata področji telekomunikacij

in izkoriščanja rudnin. Od nekdaj so bile

zanimive klasične trgovinske dejavnosti, kot je

na primer trgovanje s prehrambenimi izdelki in

z gospodinjsko opremo, pa seveda transport kot

posledica vse bolj aktivne blagovne menjave.

Turizem je eden od večjih potencialov Zahodne

Afrike, še posebej pa to velja za poslovni

turizem. Vzporedno z omenjenimi

gospodarskimi dejavnostmi se razvijajo tudi

finančne storitve. Obstajajo mnoga zanimiva

področja za naložbe, kot sta denimo

predelovalna industrija ali proizvodnja

polizdelkov za druge trge.

Kakšna je poslovna kultura? V

kakšnem jeziku se lahko poslovneži iz

tujine najbolj sporazumevajo?

Afričani imajo zaradi svoje zgodovine nekaj

predsednikov do zahodnega sveta, posebej

občutljivi so na paternalizem. Občutek

enakopravnosti zato vsekakor odpira vrata za

poslovne pogovore. Slednji se običajno začnejo

z družabnimi vsebinami in se nato postopno

preidejo v poslovne tematike. Evropejec bo

začuden, ko ga bo zahodnoafriški poslovnež

začel po dolgem in počez spraševati o njegovi

družini, otrocih, ženi, sorodnikih itd. Če se

sogovornika na tem področju ujemata, lahko

poslovni odnos kmalu preide tudi v povsem

prijateljskega. Evropejci imajo mnogokrat

občutek, da izgubljajo čas, ker želijo hitro

preiti k zadevi, a poslovanje v Zahodni Afriki

zahteva veliko potrpežljivosti. Afričani radi

rečejo, da imajo Evropejci uro, mi pa imamo

čas. A ko zadeva steče, znajo biti zelo

prilagodljivi, in to v vseh pogledih.

Poslovni jezik se razlikuje od države do države.

V Zahodni Afriki prevladujejo francoščina,

angleščina in portugalščina. V portugalsko

govorečih državah se je obenem skorajda

povsod mogoče sporazumevati s francoščino,

kajti večina poslovnežev govori francoski jezik,

v zadnjem času pa precej napredujejo tudi v

angleščini. V francoskih govorečih državah

večina podjetnikov govori angleščino. V

angleških govorečih državah pa je tendenca, da

podjetniki govorijo samo angleščino.

14

v središču

Kje je največ priložnosti za slovenska

podjetja?

Slovenska podjetja imajo največ priložnosti v

infrastrukturnih projektih, v prodaji oprem za

infrastrukturne projekte, za gradbeništvo, za

vodno kanalizacijo, pa v projektih, povezanih s

komunalo in z odpadnimi vodami, veliko je

priložnosti na področju prehrambene industrije,

ekologije (reciklaže), storitev, povezanih s

telekomunikacijami in z informacijsko

tehnologijo, farmacevtske industrije,

prilagojene gospodinjske opreme oziroma

aparatov za področja, kjer primanjkuje

elektrike, in turizem. Največ priložnosti ponuja

energetika, sploh obnovljivi viri energije, za tuja

podjetja pa je ogromno možnosti tudi na

področju kmetijstva in gozdarstva, proizvodnje

zdrave hrane, predelave rib in turizma. Prenos

znanja je eden od najbolj zanimivih področij z

največjim potencialom.

Kaj bi slovenskim podjetjem priporočili

ob vstopanju na zahodnoafriške trge?

Na kaj morajo posebej paziti?

Za konkreten vstop na ta trg niso dovolj le

prodajni katalogi. Tamkajšnji poslovneži morajo

videti, se dotakniti in poskusiti izdelek, ki ga

ponujamo. Pomembno je, da imamo na začetku,

ko izdelek uvajamo na ta trg, popoln nadzor. Rok

plačila je Zahodnoafričanom neznanka – tisti, ki

bo kupil izdelek, ga bo tudi takoj plačal. V

nasprotnem primeru je izterjava zelo težavna.

V Zahodni Afriki je veliko podjetnikov, ki nimajo

šol, nekateri celo ne znajo brati, a so dobri

poslovneži. Gotovinski način poslovanja, ki ga

tudi sam priporočam, je primeren zlasti za tista

tuja podjetja, ki imajo sedež v eni od

zahodnoafriških držav. Obstajajo tudi mladi

podjetniki, ki poznajo vse načine poslovanja, od

odprtja bančnih akreditivov do drugih oblik

plačevanja.

Kje vidite Zahodno Afriko in Afriko v

celoti v naslednjem desetletju?

Afriko oziroma Zahodno Afriko bo v naslednjih

desetih letih zaznamovala velika gospodarska

dinamika. Ta del sveta ima ogromne zaloge

naravnih virov in mlado populacijo, ki si aktivno

prizadeva za gospodarski razvoj svojih držav.

Bojana Jančič

Projekt, ki je zaživel v oktobru 2011 in se bo

zaključil konec septembra 2014, smo razdelili v

tri faze:

1. priprava na povezovanje podjetij,

2. priprava za skupen vstop na ciljni trg in

3. strokovna pomoč pri vstopanju na trg.

Projektni partnerji – Gospodarska zbornica

Slovenije kot vodilni partner, svetovalno podjetje

iz Celovca Enterprise Support Breznik Hingerl

Stückler OG in Visoka strokovna šola iz Beljaka –

bomo tako v okviru prve faze projekta v začetku

leta 2013 v sodelovanju z nekaterimi območnimi

in samostojnimi regionalnimi zbornicami

pripravili informacijske dneve za ciljna

podjetja. Gre za podjetja na območju

Gorenjske, osrednje Slovenije, Savinjske,

Koroške, Podravja in Pomurja, ki po svojih

dejavnostih sodijo v enega od naslednjih

sektorjev:

- kovinsko predelovalna industrija,

- elektro in elektronska industrija,

- lesna industrija,

- okolje in obnovljivi viri,

- turizem ter

- informacijsko komunikacijske tehnologije in

- promet oziroma logistika.

Povezovanje podjetij, ki lahko vključuje

izmenjavo informacij oziroma znanja, izkušenj,

kadrov, finančnih virov ali morda celo skupen

razvoj novih produktov oziroma storitev, bi le-

tem prineslo številne koristi: 15

ob koncu leta

Skupaj z Avstrijci natrge JV Evrope

Vabilo podjetjem

Malim in srednje velikim slovenskim podjetjem, ki se ozirajo po trgih Jugovzhodne

Evrope, se v okviru mednarodnega projekta ponuja priložnost

za uspešen nastop na teh trgih v sodelovanju s podjetji iz avstrijskega Koroškega.

Projekt, ki je del Operativnega programa Slovenija – Avstrija 2007 – 2013,

sofinancirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo RS za gospodarski

razvoj in tehnologijo ter Avstrijsko koroški sklad za spodbujanje gospodarstva.

SI-K Exportcoop SEE

- več prometa na račun novih trgov

/ strank / prodajnih partnerjev,

- skupno delitev stroškov,

- zmanjšanje tveganj,

- olajšanje vstopa na trg,

- mednarodne finančne spodbude.

Po informativnih dneh bomo v okviru projekta

oblikovali sodelujoče skupine podjetij in zanje

pripravili (predvidoma v aprilu 2013) panožne

delavnice. V okviru teh delavnic bomo za

podjetja izdelali tudi skupne strategije vstopa

na ciljni trg.

Zadnja faza projekta, ki naj bi se predvidoma

začela jeseni 2013, bo iskanje konkretnih

poslovnih kontaktov oziroma partnerjev v

Jugovzhodni Evropi na mestu samem ter

pridobivanje strank (organizacija pogovorov ter

spremljanje podjetij pri pogovorih). Za ta del

aktivnosti bodo morala podjetja del stroškov

pokriti sama. Vsekakor pa bomo glavnino

»domačih nalog« podjetij, kot pravimo, naredili

skupaj ob strokovnem vodenju projektnih

partnerjev oziroma zunanjih strokovnjakov ter

ob pomoči evropskih in nacionalnih finančnih

spodbud.

Bojana Jančič

Matej RogeljT: 01/5898 159E-pošta:

T: 01/5898 473E-pošta: bojana.jancic@gzs.si

matej.rogelj@gzs.si

Kontakt:

16

ob koncu leta

JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA

ARGENTINA

AVSTRALIJA

KANADA

ČILE

KITAJSKA

Kosilo na domu belopoltega južnoafriškega poslovnega partnerja bo vključevalo meso z žara »braaivleis« ob bazenu.

Zamah z roko, ki se začne pod brado in se nadaljuje čez vrh glave, pomeni »ne vem« ali »vseeno mi je«. Delovni dan argentinskih poslovnežev pogosto traja do 22. ure, zato sestanki ob 20. uri niso nič nenavadnega. Večino Argentincev ima dva priimka: enega po očetu, ta je navedno prvi, in drugega po mami. Pri nagovarjanju posameznika se uporablja le prvi, torej očetov priimek. Dobre teme za pogovor so: nogomet, zgodovina, kultura, dom in otroci, potrebno pa se je izogibati pogovorom o Peronovi vladavini, religiji ter konfliktu glede Falklandskega otočja.

Moški potnik, ki se sam pelje s taksijem, naj bi sedel spredaj poleg voznika.

Moški počaka, da ženska iztegne roko za rokovanje.Ne jejte med hojo v javnosti.

Čilenci se pogovarjajo tako, da stojijo zelo blizu drug drugemu. Med obrokom imejte roke ves čas nad mizo in ne pod mizo. Držanje palca navzgor, ki mu sledi razprostrtje vseh prstov, pomeni, da je nekaj neumno.

Ne uporabljajte velikih gest z rokami. Kitajci ne govorijo z rokami, zato so vaši gibi lahko moteči za gostitelja. Med govorjenjem ne kažite s prstom. Če želite nekaj pokazati, ne uporabljajte kazalca, temveč odprto dlan. Poizkusiti morate vse jedi, ki vam jih ponudijo. Ne pojejte celega obroka. V kolikor pojeste cel obrok, bodo Kitajci mislili, da niste dobili dovolj hrane in da ste še vedno lačni.

KOLUMBIJA

EGIPT

FRANCIJA

NEMČIJA

VELIKA BRITANIJA

Bikoborba je zelo popularna, zato ne dajajte negativnih komentarjev glede te tematike.

Prostor med sogovorniki moškega spola je precej bližji, kot je to navada v zahodnem svetu, zato so pogovori za Severnoameričane in Evropejce večkrat neprijetni. Egipčani so nagnjeni k temu, da se postavijo zelo blizu k govorcu, in odmik sogovornika vidijo kot vzvišenost. Po drugi strani pa moški in ženske stojijo precej bolj narazen kot v Severni Ameriki ali Evropi. V Egiptu ni nenavadno, da sestanke zmotijo telefonski klici in / ali obiskovalci.

Če ne govorite francosko, je zelo pomembno, da se opravičite za slabše znanja francoskega jezika. Francozi med pogovorom pogosto prekinjajo drug drugega in si skačejo v besedo, saj argumentiranje razumejo kot obliko zabave.

Naj vas ne preseneti, če boste občasno videli izstopajočo modno »odločitev«, in sicer bele nogavice ter temno obleko.Nemci ne potrebujejo in ne pričakujejo pohval. Za Nemce je vse zadovoljivo, razen,če nekdo izrazi nezadovoljstvo. Nemci zelo radi govorijo po telefonu. Medtem, ko pomembnih poslovnih odločitev ne sprejemajo preko telefona, pa lahko pričakujete veliko povratnih telefonskih klicev ali faksov.

Moške srajce v Veliki Britaniji naj ne bi imele žepov, v kolikor pa jih imajo, naj bodo le-ti vedno prazni. Moški naj nosijo enobarvne ali vzorčaste kravate, črtastim kravatam pa se je potrebno izogniti. Če hočete signalizirati, da je nekaj potrebno ohraniti zaupno, se potrepljajte po nosu.

POSLOVNI OBIČAJI

Malo drugače

ob koncu leta

17

HONG KONG

INDIJA

ITALIJA

JAPONSKA

MEHIKA

Ne brišite si nosu v javnosti ali za mizo. Obiskovanje barov in karaoke sta standardni obliki zabave,

zato bodite pripravljeni, da vas bodo partnerji vsak večer povabili ven.

Med vašim obiskom vas lahko pozdravijo z aplavzom. Pričakuje se, da boste aplavz

vrnili in tako izkazali svoje spoštovanje.

Izogibajte se uporabi usnjenih izdelkov, vključno s pasovi in

torbami, saj je lahko to za vašega hindujskega partnerja žaljivo. Krave so svete živali. Ker je glava zanje sedež duše, se nikoli ne dotikajte tujih glav, niti v primeru, ko bi želeli le pobožati otroka. Na koncu obroka se ne zahvaljujte gostitelju. »Hvala« zanje pomeni eno izmed oblik plačila in je zato v tem primeru lahko žaljivo.

Izogibajte se podarjanju stvari v številu 17, saj je za Italijane le-to nesrečno število.

Na družabnih srečanjih je žaljivo, če sogovornike

sprašujete o njihovi izobrazbi.

Izogibajte se znaku "OK". Na Japonskem ta znak pomeni denar.

Nasmeh ima lahko dvojni pomen. Lahko izraža veselje ali

nezadovoljstvo.Popolnoma sprejemljivo je, da srkate

rezance. V kolikor boste to počeli, boste izražali svoje zadovoljstvo s hrano. V kolikor tega

ne boste počeli, bodo gostitelji menili, da niste bili zadovoljni z jedjo.

Stanje z rokami na bokih izraža vašo agresivnost, držanje rok v žepih pa nevljudnost. Moški v Mehiki so topli in prijazni in uporabljajo veliko fizičnih kontaktov, kot je dotik rame ali držanje roke drugega moškega. Če se tem dotikom želite izogniti, je to zanje izraz nevljudnosti. Mehičani uporabljajo "psst-psst" zvok, da pritegnejo pozornost drugega v javnosti. To zanje ni nevljudno.

RUSIJA

SAVDSKA ARABIJA

ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI

Od tujca se pričakuje, da bo točno prišel na vse sestanke. Po drugi strani pa ni nenavadno, če bo vaš ruski sogovornik pozen in se vam za to ne bo opravičil. Lahko gre za preizkus vaše potrpežljivosti. Ko se z nekom rokujete, poskrbite, da boste odstranili rokavice, ker rokovanje z rokavicami v Rusiji zelo nevljudno.

Povsem običajno je, da se sezujete, preden vstopite v stavbo. Posnemajte svojega gostitelja. Če se dva moška sprehajata z roko v roki, je to znak prijateljstva. Znak z iztegnjenim palcem navzgor je žaljiv. Ne pogovarjajte se o ženskah, niti v primeru, ko se želite pozanimati o zdravju žene ali hčerke vašega sogovornika. Izogibajte se tudi pogovoru o Izraelu in se raje držite športa.Lahko se zgodi, da bo vaš gostitelj zapustil sestanke ali pogovor za 15 do 20 minut, ker se bo posvetil dnevnim molitvam.

Izogibajte se prevelikemu občudovanju določenega predmeta, ker se bo vaš gostitelj čutil dolžnega, da vam predmet podari. Ko vam je darilo ponujeno, je nevljudno, če ga zavrnete. Komunikacija je zelo počasna. Ne imejte občutka, da je med daljšimi premori v pogovorih potrebno kaj povedati ali dodati. »Da« zelo pogosto pomeni »verjetno«.

Zbrala mag. Maša Repež

1. Tuji trgi

Raziskava je bila izvedena med nekaj več kot

100 podjetji. V največji meri so to podjetja, ki

izvažajo na tuje trge (skoraj 85 %). Polovica

podjetij obenem uvaža storitve ali izdelke,

četrtina pa jih ima predstavništvo v tujini. Med

anketiranimi podjetji so bila tudi taka, ki so v

tujem (so)lastništvu (11 %), ki imajo investicije v

tujini (8 %), so s tujim podjetjem v skupnem

projektu (5 %) ipd. Nekaj pa je bilo takih, ki na

tujih trgih še niso aktivna.

Med glavnimi tujimi trgi, kjer poslujejo

slovenska podjetja, so še vedno najmočnejši

bližnji trgi, kot so Nemčija (39 %), Avstrija (36

%), Hrvaška (32 %) in Italija (29 %). Sledijo tudi

ostali trgi nekdanje Jugoslavije, kot sta Srbija

(20 %) in Bosna in Hercegovina (19 %) ter bolj

oddaljeni trgi – ZDA in Francija (11 %), Švica,

18

ob koncu leta

Kaj dejansko želijoin potrebujejo podjetja?Tako smo se vprašali v , ki pod okriljem

Gospodarske zbornice Slovenije aktivno deluje na področju internacionalizacije

slovenskega gospodarstva. Tako smo v prvi polovici oktobra 2012 pripravili

, katerega namen je bil predvsem ugotoviti, kakšne so potrebe slovenskih

podjetij pri internacionalizaciji, kako so podjetja zadovoljna storitvami Centra za

mednarodno poslovanje in kako lahko v prihodnje prilagodimo svoje dejavnosti

tako, da bodo imela podjetja od tega največjo korist pri vstopanju na tuje trge.

Centru za mednarodno poslovanje (CEMP)

vprašalnik

Velika Britanija in Rusija (10 %).

Podjetja smo vprašali o tem, katere skupine

trgov so za njih najbolj zanimive v prihodnosti.

Izkazalo se je, da je za veliko večino slovenskih

podjetij, ki so odgovarjala na vprašanja, najbolj

zanimiva Evropska unija. Poslovanje na teh trgih

namreč zanima kar 70 odstotkov anketiranih

podjetij. Zelo zanimivi so še vedno trgi vzhodne

Evrope (nekdanja Jugoslavija in okoliške

države), kjer želi v prihodnje poslovati 53

odstotkov anketiranih podjetij. Sledijo trgi

nekdanje Sovjetske zveze (27 %), Oddaljeni

razviti trgi (Severna in Južna Amerika, Japonska

in Koreja – 25 %), Bližnji vzhod in ostali arabski

trgi (19 %), trgi BRICS (9 %), oddaljeni trgi v

razvoju (npr. Vietnam, Kambodža, Indonezija,

Afrika, Pakistan – 8 %) in Afrika (3 %). Med

posameznimi državami najbolj izstopajo

Nemčija, Avstrija in Rusija.

Evropska unija36%

Vzhodna Evropa27%

Trgi nekdanje Sovjetske zveze

14%

Oddaljeni razviti trgi

13%

Bližnji vzhod in ostali arabski trgi

10%

Ciljni trgi v prihodnosti

46%36%

33% 32%29% 27%

22% 22%

16%

0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45%50%

Ali vam je pri vašem poslovanju s tujimi trgi pomagala katera od aktivnosti, ki jih izvaja GZS?

VPRAŠALNIK

ob koncu leta

19

2. Poslovne aktivnosti GZS

Anketirana podjetja smo vprašali, katere izmed

dejavnosti, ki jih izvaja GZS, so pripomogle k

njihovem uspešnejšem poslovanju v tujini. V

največji meri so jim pomagali izobraževalno -

informativni posveti in delavnice (46 %). Na

drugem mestu so obveščanje o poslovnih

priložnostih, mednarodnih razpisih in javnih

naročilih (36 %), izhodne delegacije (33 %) ter

pridobivanje individualnih informacij in

nasvetov preko neposrednih stikov s svetovalci

(32 %). Sledijo poslovna mreženja (29 %) in

vhodne delegacije (27 %), podjetjem pa je

pomagalo tudi pridobivanje individualnih

informacij iz publikacij in drugih gradiv (22 %),

pomoč pri iskanju potencialnih tujih partnerjev

v tujini (22 %) ter informacije in analize tujih

trgov (16 %).

Podjetja smo prosili, da te dejavnosti tudi

ocenijo z ocenami od 1 do 5 (1 - nezadostno, 5 -

odlično). Najbolje ocenjeni so bili izobraževalno

- informativni posveti in delavnice (s povprečno

oceno 3,9), za katere so podjetja trdila, da tudi

najbolj pripomorejo k njihovem poslovanju v

tujini. Vse ostale dejavnosti so dobile povprečno

oceno med 3,4 in 3,6, z izjemo dejavnosti iskanja

potencialnih poslovnih partnerjev v tujini, ki je

dobilo povprečno oceno 3,2.

Ko smo podjetja vprašali, katere dejavnosti

ocenjujejo kot najpomembnejše za pomoč pri

poslovanju s tujimi trgi, so se na samem vrhu

lestvice znašla poslovna mreženja s trgovinskimi

posredniki in z agenti, pa tudi mreženja med

podjetji samimi. Kot zelo pomembno se je

izkazalo tudi individualno svetovanje ter

neposredno iskanje in posredovanje potencialnih

poslovnih kontaktov v tujini. Iz spodnje tabele,

kjer so dejavnosti razporejene po pomembnosti,

je razvidno, da podjetja želijo predvsem

dejavnosti, kjer se lahko neposredno pogovarjajo

z drugimi podjetji ali s posredniki, ter dejavnosti,

ki so individualizirane in prilagojene

posameznemu podjetju.

Kako ocenjujete pomembnost posameznih storitev, ki so vam v pomoč

pri vašem bodočem poslovanju s tujimi trgi nudi GZS?

Poslovna mreženja – srečanja podjetij s trgovinskimi posredniki in z agenti

Individualno svetovanje in pomoč podjetju

Poslovna mreženja med podjetji

Direktno iskanje in posredovanje potencialnih poslovnih kontaktov v tujini

Posredovanje in izmenjava dobrih poslovnih praks in izkušenj

Obveščanje o poslovnih priložnostih, mednarodnih razpisih in javnih naročilih

Organizacija obiskov tujih gospodarstvenikov v Sloveniji

Informacije in analize tujih trgov

Organizacija obiskov slovenskih gospodarstvenikov v tujini

Sodelovanje v okviru mešanih poslovnih svetov (združenja, zbornice ...)

Organizacija seminarjev »Kako poslovati z …«

Oblikovanje konzorcijev za skupni vstop na tuje trge

Skupinske udeležbe na tujih specializiranih sejmih

Organizacija okroglih miz in specializiranih seminarjev (zakonodaja, finančni viri, javna naročila …)

Posredovanje informacij o tujem poslovnem okolju v obliki pisnih gradiv (brošure, članki, CD-ji …)

4,2

4,1

4,1

4,1

4,0

3,9

3,9

3,8

3,8

3,6

3,6

3,6

3,6

3,5

3,5

20

ob koncu leta

3. Vzpostavljanje poslovnih stikov

Da bi preverili, kakšen je dejanski učinek naših

dejavnosti, smo podjetja vprašali po številu

poslovnih stikov in konkretnem poslovnem

sodelovanju, ki so se zgodila v okviru poslovnih

storitev GZS. Pomoč GZS pri vzpostavljanju

poslovnih stikov se je po odgovorih sodeč

izkazala za uspešno, saj je poslovne stike

vzpostavilo več kot 60 odstotkov vprašanih

podjetij. Tudi pri vzpostavljanju konkretnega

poslovnega sodelovanja je delež teh podjetij

velik – več kot tretjina podjetij je namreč

uspela vzpostaviti konkretno sodelovanje.

Ker se nekatera podjetja ne morejo udeležiti

vseh dogodkov, ki jih organizira GZS, smo jih

povprašali tudi, ali bi bili zainteresirani, da bi

njihove poslovne interese na nekaterih B2B

poslovnih dogodkih (doma ali v tujini) v

neposrednih kontaktih s potencialnimi tujimi

partnerji

Med zunanjimi ovirami največjo vlogo igra

pomanjkanje podpore države. Pomanjkanje

podpore ostalih javnih institucij, med katerimi

je tudi GZS, je šele na sedmem mestu. Med

pomembnimi zunanjimi ovirami so tudi

pridobivanje finančnih sredstev, administrativne

ter zakonodajne ovire na tujih trgih ter

pomanjkanje informacij o možnostih poslovanja

s tujimi trgi.

Podjetja ob tej priložnosti ponovno vabimo k

izpolnitvi vprašalnika. Odgovore bomo zbirali le

še do 31. januarja 2013.

Katja Sever

3,4 3,3 3,13 2,9 2,9 2,9

2,5

00,51

1,52

2,53

3,54

Notranje ovire

zastopali predstavniki GZS. Kar 64 odstotkov

anketiranih podjetij je odgovorilo, da bi jih to

zanimalo.

Da bi na GZS bolje razumeli, kaj podjetja

potrebujejo in kje vidijo svoje šibke točke pri

poslovanju s tujimi trgi, smo jih prosili, da

ocenijo (z ocenami od 1 do 5, pri čemer 5

predstavlja največjo pomembnost), katere so

tiste zunanje in notranje ovire, ki v največji

meri preprečujejo njihovo uspešno nastopanje

na tujih trgih. Med notranjimi ovirami za

uspešen nastop na tujih trgih so podjetja na

najvišje mesto uvrstila pomanjkanje lastnih

sredstev. Zelo pomembna se jim zdi tudi

specifičnost izdelka ali storitve, saj niso vsi

izdelki primerni za vse trge. Jezikovno-kulturne

ovire znotraj podjetja anketirancem

predstavljajo najmanjši izziv pri poslovanju s

tujimi trgi.

4. Notranje in zunanje ovire pri poslovanju s tujimi trgi

osrednji intervju

21

Z Jelovico ste tesneje povezani od

leta 2007, ko ste prevzeli podjetje.

Kako bi strnjeno povzeli dogajanje

oziroma razvoj podjetja v tem času?

»Popolna preobrazba« je izraz, ki bi najbolje

opisal petletno obdobje od mojega vstopa v

družbo Jelovica. V petih letih smo na vseh

ključnih področjih izvedli številne spremembe

in iz tradicionalnega in okorelega proizvodnega

lesnopredelovalnega podjetja uspeli ustvariti

moderno dinamično družbo, ki sledi najnovejšim

svetovnim trendom, ob tem pa razvija

tehnološko dovršene rešitve. Temeljne

usmeritve v energetsko varčno gradnjo iz okolju

prijaznih materialov, s katerimi zagotavljamo

visoko kakovost bivanja, kot tudi gradnja lastne

maloprodajne mreže ter izvozna usmeritev na

najzahtevnejša svetovna tržišča so se izkazale

kot pravilne. Naši viziji je na temelju

usmeritvenih kriterijev sledil izbor aktualnih

programov ter vlaganje v razvoj, inovativnost in

spremembe tržnega fokusa iz jugovzhodno

evropskih trgov na zahodna tržišča. Posodobitev

tehnologije, uvedba novih informacijskih

sistemov, popolnoma prenovljen pristop k

trženju, novi produkti, storitve in celovite

rešitve so le del celovite spremembe, katere

najpomembnejši del je popolna kadrovska

prenova podjetja. V petih letih smo tako v

Jelovici zaposlili številne nove ljudi z različnimi

znanji in drugačno, razvojno usmerjeno kulturo.

Skupina JelovicaGregor Benčina

Jelovica, ki je bila sicer že od nekdaj sinonim za tradicijo in kakovost, danes

predstavlja enega pomembnejših igralcev v evropskem merilu na področju

gradnje energetsko varčnih lesenih izdelkov – objektov, oken in vrat. Kljub

neugodnim razmeram na trgu v zadnjih letih se je iz tradicionalne, proizvodno

usmerjene družbe pod vodstvom Gregorja Benčine, večinskega lastnika in

predsednika upravnega odbora Skupine Jelovica, slednja uspela preleviti v

sodobno, dinamično in zeleno družbo z novimi izdelki in trgi, inovativnimi načini

poslovanja in vizijo za prihodnost.

Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora Skupine Jelovica

22

Zakaj naša država ne zna ali pa noče

prepoznati potenciala lesne

industrije? Smo na tem področju res

toliko v zaostanku, kar zadeva znanje,

inovativnost, konkurenčnost …?

Danes ni več problem v tem, da država in tudi

vsi ostali v panogi ne bi prepoznali velikih

potencialov, ki nam jih kot dolgoročne

konkurenčne prednostni omogoča slovenski gozd

oziroma les, kot surovina. V zadnjih treh letih

smo namreč v panogi uspeli prepričati

odgovorne in tudi pokazati, da so tem področju

za nacionalno gospodarstvo izjemne rezerve. V

tej smeri so bili v zadnjem letu sprejeti tudi

številni ukrepi: od uvrstitve lesne panoge med

najbolj strateške razvojne panoge naše države,

sprejetja panožne strategije in akcijskega

načrta kot tudi številnih drugih deklarativnih

ukrepov. In tako se danes nahajamo pred tem,

da je potrebna realizacija vsega sprejetega.

Prav v tem koraku, ko bo torej od besed

potrebno preiti k dejanjem, se bo izkazalo, kaj

resnično zmoremo in kakšnega gospodarstva si

želimo. Panoga, ki temelji na domači surovini,

je pretežno izvozno usmerjena in bi lahko ob

ustreznih vzpodbudah generirala več tisoč

delovnih mest, se danes žal še vedno ubada z

osnovnimi problemi, med katere sodi

nekonkurenčno poslovno okolje, pomanjkanje

sredstev in zmanjševanje števila delovnih mest.

Potencial obstaja, vprašanje pa je, kako ga

bomo kot slovensko gospodarstvo uspeli

izkoristiti.

Praktično vsako uspešno izvozno

naravnano slovensko podjetje

poudarja pomen in nujnost

združevanja oziroma povezovanja, a

je v praksi takšnih povezav bore malo.

Kako bi lahko to omejenost oziroma

odpor podjetij presegli?

Slovenija je majhna država in globalno gledano

so takšna tudi naša podjetja, zato je za uspešen

nastop na velikih izvoznih trgih možno uspeti

šele s sposobnostjo presežka kritične mase

oziroma z zelo ozko specializacijo. V sled temu

bodo za zagotavljanje kritične mase ter

optimizacije na osnovi ekonomije obsega

potrebna tako vertikalna, kot horizontalna

povezovanja, kar bo pomembno tudi z vidika

pretoka in prenosa znanja med različnimi

področji. Takšna povezovanja v Sloveniji ne

bodo nič posebno novega, saj smo v preteklosti

že imeli podobne oblike skupnega delovanja, ki

je zagotavljalo uspešnost naših družb doma in v

tujini. Povezovanja bomo težko dosegli z

administrativnimi ukrepi, zato bodo potrebna

spoznanja lastnikov, ki bodo v teh procesih

morali odigrati ključno vlogo, vse v smeri

zmanjšanja poslovnih tveganj, izkoriščanja

skupnih potencialov in posledično boljših

prihodnjih rezultatov.

Odkod ideja za Center energetskih

rešitev in kako deluje?

Ideja za postavitev centra energetskih rešitev je

zrasla iz smernic v tujini, kjer energijski

učinkovitosti stavb že posvečajo izjemno

pozornost. Tudi v naši družbi smo zaznali vse

večjo potrebo individualnih strank, ki so se

soočale s parcialnimi ponudbami za povečanje

energetske varčnosti stavb posameznih

ponudnikov, ob tem pa izgubljale čas in denar z

iskanjem optimalne rešitve za njihov problem.

Za nas je bila nekako logična posledica, da se

stranki približamo tudi v tem segmentu.

Center energetskih rešitev je platforma

partnerjev, ki hitro in usklajeno ponudijo

strokovno svetovanje pri odpravljanju

energijske neučinkovitosti. Obiskovalci lahko v 2novem centru na več kot je 1.200 m najdejo

strokovne nasvete za optimalno izbiro

energentov, ogrevalnih in hladilnih sistemov,

energijsko varčnih oken in vhodnih vrat, lesenih

energijsko varčnih hiš, izolacijskih fasad itd.

osrednji intervju

Hiša Jelovica v Italiji

osrednji intervju

23

Skratka, na enem mestu so na voljo inovativne

rešitev za odpravljanje energijske

neučinkovitosti hiše, stanovanja, javne zgradbe

ali poslovnega objekta. Gre za prvi tak center

pri nas in tudi v tujini, zato smo že dobili

konkretne pobude, da bi poslovni model razširili

še izven Ljubljane ali naših meja.

V nekem intervjuju ste dejali, da bi

lahko Slovenija svojo prepoznavnost

gradila na »zelenosti«, torej v

usmeritvi vseh segmentov družbe v

okolju prijazno, razvojno naravnano

industrijo.

Svet in njegov razvoj je s pomočjo tehnoloških

dosežkov enostavno postal prehiter. Tako človek

ni bil več v stanju obvladovati vseh sprememb,

kar nas je pripeljalo v krizo, ki bo dodobra

spremenila našo prihodnost. Poglejte samo

primer avtomobilske industrije, ki v zadnjih

letih ob gospodarsko energijski in okoljski krizi

postaja vse bolj ekološko usmerjena. Samo

vprašanje časa je še, kdaj bo prišlo do dokončne

prevlade električnih avtomobilov. Posledice

gospodarske krize in klimatskih sprememb bodo

na vseh področjih zelo spremenile način

življenja, do veljave pa bodo ponovno prišle

tudi nekatere pozabljene vrednote.

Ob vseh naštetih spremembah ima Slovenija s

svojo lego in naravnimi bogastvi možnost, da

s pomočjo znanja in sodobnih inovativnih

rešitev začne graditi povsem novo razvojno

zgodbo. Osebno sem prepričan, da so panoge

prihodnosti tiste, ki so okolju prijazne,

energetsko varčne in zahtevajo veliko znanja.

Med takšne panoge uvrščam vse vrste turizma,

zdravstvo, farmacijo, prehransko industrijo,

visoko tehnološko industrijo, pa tudi moderno

gradnjo. Njihova skupna lastnost je, da ne

povzročajo negativnih vplivov na okolje, da

temeljijo na naravnih virih ter so človeku

prijazne, zato sodijo v tako imenovano zeleno

panogo, ker se med seboj odlično dopolnjujejo.

Ker smo na začetku tega novega obdobja, vidim

v tem izjemno razvojno možnost tudi za

Slovenijo.

Če bomo v »zeleni državi« uspeli prepoznati

vizijo, potrebujemo nadalje celovito razvojno

strategijo, in ob tem verjamem, da bi lahko

Slovenija v naslednjih desetletjih postala model

trajnostno usmerjene države, neke vrste

Hiša Jelovica pri Novem mestu

prototipna država ali če želite Silicijeva dolina

svetovnega trajnostnega razvoja. Ni potrebe, da

kopiramo tisto, kar so v svetu razvili včeraj.

Danes imamo priložnost, da smo sami inovativni

in originalni.

Čeprav je Jelovica v preteklosti

predvsem izvažala na jugovzhodne

trge, ste se v zadnjih letih ciljno

usmerili na zahtevnejše

zahodnoevropske in še nekatere druge

trge. Zakaj?

Izdelke Jelovice skozi več kot 100-letno

zgodovino našega obstoja lahko dejansko

najdemo na številnih tržiščih, od ZDA do Rusije,

od Bližnjega vzhoda do daljne Japonske in

seveda v državah Evrope. Ob koncu 90-ih let se

je Jelovica pričela vse bolj zapirati in usmerjati

na tržišča jugovzhodne Evrope oziroma na

Balkan. Tako smo morali v zadnjih petih letih

zaradi spremembe razvojnih usmeritev ter

proizvodnje tehnološko zahtevnih energetsko

varčnih hiš, oken in vrat veliko vložiti tudi v

osvajanje najzahtevnejših zahodnoevropskih

tržišč, ki predstavljajo glavne izvozne trge naših

družb. Danes tako med naše glavne trge sodijo

Švica, Nemčija, Italija, Avstrija in še nekatere

druga razvita in za kvalitetne proizvode

perspektivna tržišča.

Kako vstopate na tuje trge in kako se

tem trgom prilagajate?

Vsak trg zahteva svoj način dela, a vseeno je

vsem skupna zahteva po kakovostnih izdelkih,

zanesljivosti in učinkovitosti naših storitev ter

celovitih konstrukcijskih rešitvah, kjer odigramo

odločilno vlogo. To spoznavajo tudi naši

partnerji v tujini, s katerimi sodelujemo na

različnih projektih individualnih hiš, večjih

večstanovanjskih zgradb, nadgradenj, prenov ali

večjih poslovnih kompleksov. Proces razvoja

novih izdelkov se v Jelovici ne ustavi. Vedno

iščemo novosti, nove tržne niše, kot tudi nove

inovativne poslovne modele, pa naj si gre za

samostojne nastope ali partnerske načine

sodelovanja. Skupni imenovalec vseh naših

aktivnosti je popolna ponudba – od svetovanja

do postavitve oziroma ponudbe celovitih

rešitev, ki zagotavljajo enostavnost nakupa in

čim manj skrbi za končnega uporabnika.24

osrednji intervju

Gospodarska zbornica Slovenije

je družbi Jelovica nedavno

podelila pečat odličnosti

poslovanja »Excellent SME«.

Certifikat predstavlja priznanje

za minulo delo in dodatno

povečanje mednarodne

konkurenčnosti zaradi potrditve

zanesljivosti in stabilnosti

poslovanja.

Jelovica je na letošnjem

Okoljskem srečanju v Ljubljani

prejela tudi nagrado za okolju

prijazno podjetje. Družba je

strokovno komisijo prepričala z

občutnim zmanjšanjem

izpustov ogljikovega dioksida,

lesenimi montažnimi objekti, ki

zagotavljajo energijsko

varčnost ter samozadostnostjo

njihove proizvodnje.

osrednji intervju

25

Jelovica je danes izključno usmerjena

v gradnjo energetsko varčnih hiš in

izdelavo energetsko varčnih oken iz

lesa in okolju prijaznih materialov.

Glede na evropske direktive bi lahko z

gotovostjo rekli, da so to pravi

produkti v pravem času. Kaj pa je vaša

konkurenčna prednost pred tekmeci

in kje je konkurenca najmočnejša?

Prednost Jelovice tako doma, kot na tujih

tržiščih, je v znanju, izkušnjah, inovativnosti,

stalnemu razvoju in nenehnih izboljšavah na

vseh področjih. Danes sodimo v ozko skupino

podjetij, ki je kjerkoli v evropskem prostoru

izključno z lastnimi ekipami sposobna zasnovati

in izdelati velik, energetsko varčen,

večstanovanjski objekt, hotel ali vrtec. Močni

smo pri nadgradnjah in prenovah zahtevnih

objektov, saj večina konkurentov še ni razvila

primerne rešitve. Tudi taki zahtevni projekti

nam dajejo potrebne izkušnje in samozavest.

Številna priznanja in certifikati so dokaz, da se

razvijamo v pravi smeri in nenazadnje,

pravilnost naših usmeritev potrjujemo tudi z

rastjo obsega poslovanja in odličnimi

referenčnimi projekti. Med slednjimi zagotovo

velja omeniti nedavno zaključen energetsko

pozitiven vrtec, ki s svojimi izjemnimi

tehnološkimi rešitvami sodi v sam evropski vrh.

Od kod sami in vaš tim strokovnjakov

črpate ideje? Ali obstaja univerzalni

model, platforma, kako se lotiti

sprememb, izboljšav, kako priti do

novih, boljših rešitev?

Razvoj in uvajanje sprememb je v Jelovici postalo

vsakdanji način delovanja. Pri tem igra pomembno

vlogo tudi sodelovanje z različnimi razvojnimi in

znanstvenimi institucijami, med katere sodijo tako

različne domače fakultete in raziskovalne

organizacije, kot tudi nekatere tuje institucije.

Seveda ideje črpamo tudi iz vsakodnevne poslovne

prakse in povezovanja z različnimi strokovnjaki in

iz želje po novem, za boljšo kakovost bivanja nas

vseh in za naslednje generacije.

A nismo usmerjeni samo na razvoj produktov. Ob

našem delovanju seveda vlagamo tudi v razvoj

naših zaposlenih, kot tudi v razvoj tehnologije.

Tako smo pred kratkim zaključili posodobitev

tovarne za proizvodnjo hiš, ki se lahko danes kot

ena redkih v Evropi pohvali z energetsko

samozadostnostjo, saj uspemo izključno iz

obnovljivih virov torej vode, sonca in lesa

proizvesti več električne in toplotne energije, kot

jo tovarna za svoje delovanje potrebuje. Na vseh

korakih torej sledimo naši viziji postati zelena,

trajnostno usmerjena družba, tako z našimi

izdelki, z našim načinom dela, kot tudi s

pozitivnim odnosom med zaposlenimi.

Bojana Jančič

Lesen pasiven vrtec v Preddvoru

26

novoletne želje

HRG SLOVENIAIztok Verdnik

Naj bo leto, ki prihaja, polno zanimivih trenutkov,

smelih odločitev. S pozitivno energijo premagajmo

ovire in nesoglasja ter skupno pojdimo naprej k

uresničevanju poslovnih in osebnih ciljev.

BIJOLJanez Bijol

V naslednjem letu bi si želel:

1. da bi sindikalni voditelji

končno dojeli, da je naše

gospodarstvo (država) v krizi

ter da bodo nujno morali tudi

nekoliko popustiti pri svojih zahtevah;

2. da bi vlada sprejela ukrepe, ki bi dvignili

gospodarsko rast, ne pa ukrepe, ki jo zavirajo.

VARČUJEMO, ne TROŠIMO. Gospodarska rast je

odvisna od potrošnje (ne samo domače; za velik dela

realnega sektorja – izvoznikov je še pomembnejša

tuja potrošnja);

3. da bi napovedani ukrepi doprinesli k stabilizaciji

javnih financ! Sedaj še vse sloni na teoretičnih

izračunih in predvidevanjih! Počakajmo, kakšne

efekte bodo ukrepi ZARES prinesli in koliko obvodov

in posebnosti se bo spet ustvarilo (v tej panogi smo

po moje svetovni prvaki). Če ne bo resnega nadzora

nad izvajanjem ukrepov, bo rezultat piškav!

V letu 2013 bi rad nazdravil vsem, ki še verjamejo v

naše gospodarstvo in so mu pripravljeni tudi

pomagati.

EKONOMSKA

FAKULTETA UL: Maja Makovec Brenčič

Slovenskemu gospodarstvu

želim, da kljub zahtevnim

razmeram ne popusti v

vztrajnosti in pogumu

umeščanja na mednarodne

trge, da nove moči črpa iz inovativnosti in

potencialov domačega znanja in jih kar se da uspešno

udejanja z vizijo prepričanja, da so tudi v teh časih

preboji možni.

DUOLDušan Olaj

Vsi gospodarstveniki smo s

pogledom uprti v prihodnost,

zato je razumljivo, da nas ob

zavedanju trenutnega stanja

spremlja tudi nekaj

negotovosti. Iztekajoče se leto

smo v našem podjetju oplemenitili s pravilnimi

poslovnimi odločitvami. Tudi zato vam vsem v svojem

imenu in imenu svojih sodelavcev želim vliti pogum

za drznejše poteze. Samo s samozavestjo in z vero v

lasten proizvod ali lastno storitev bo kriza, ki se

mogoče vse prevečkrat poudarja in destimulira naše

okolje, premagana.

Želim vam obilo notranjega miru in moči za izzive ter

ustvarjalne in zadovoljne trenutke v letu 2013.

Bodite drzni.

DOMELJožica Rejec

V prihajajočem novem letu

2013 vam želim veliko

poguma, sprejemanja danih

možnosti, vztrajnosti iskanja

vedno novih rešitev,

ambicioznosti merjenja s

svetovno konkurenco, uspešnega uresničevanja vizije,

delovanja podjetja kot celota in iz bogastva

različnosti kovati najboljše rešitve. Želim vam osebne

rasti, notranjega miru, harmonije želja in obveznosti,

hvaležnosti in tudi nekaj sreče.

GONZAGAIztok Bizjak

Poleg zdravja, osebnega miru

in notranje moči

vam želim

kupcev, ki vas sprejemajo in

plačujejo,

odgovornih in vestnih

sodelavcev,

resnih in točnih dobaviteljev,

skromne in poštene države,

zvestih in iskrenih prijateljev,

toplih in ljubečih družin.

novoletne želje

GORENJE Stanko Pušnik

Slovenskemu gospodarstvu

želim makroekonomski okvir,

v katerem bo lahko zopet

začelo ustvarjati nova delovna

mesta, predvsem ali tudi za

mlade, ki so se izobrazili, a v

dani situaciji ne vidijo

perspektive doma in odhajajo v tujino.

Našemu podjetju, Gorenju, pa še naprej smelosti,

poguma in pravilnih poslovnih odločitev pri nadaljnjih

korakih prestrukturiranja, ki so stalnica v zreli panogi

gospodinjskih aparatov.

Ljudje, GORENJČANI, so vedno bili bogastvo Gorenja

– naj tako tudi ostane!!

LOTRIČ

MEROSLOVJE

Meritve bodo prinesle

svetovne rekorde,

človeštvu polete v vesolje.

Merimo vsak korak,

saj nas navsezadnje

vendarle zanima,

koliko je zrasel naš otrok

...

Vse, kar rabimo, je voda, zemlja, zrak,

kar je tudi naš zaščitni znak.

Neskončnost želja in odprtost duha v letu 2013 vam

želimo iz LOTRIČ Meroslovja.

POLFA LODŽ SADruštvo in poslovni klub

Triglav-Rysy

Marko Dolžan

Poguma, potrebnega poleg

dobrih idej, virov in ... sreče,

ki ga najbolj pogrešam pri

slovenskih poslovnežih, želim

rojakom pred novim letom.

Pa seveda tega, da bomo imeli bolj modro vlado,

politiko, tožilstvo in sodstvo, kot jih imamo od

osamosvojitve naprej.

Na Poljskem živim od leta 1991, delam pa že od

poznih osemdesetih. V celotnem tem obdobju

Poljska kot edina evropska država beleži

gospodarsko rast. Farmacevtski trg sicer prvič v

tem obdobju pada, tudi naslednje leto menda ne

bo nič bolje, a v primerjavi z drugimi trgi ne

smemo tarnati. Smo optimisti, ki kljub situaciji

začenjamo graditi novo tovarno. Brez investicij

pač ne gre. In nismo pohlepni, kar tudi priporočam

vsem, da si vgradijo v svoj vrednostni sistem.

Kot predsednik Društva in poslovnega kluba

Triglav-Rysy napovedujem pomladitev delovanja in

vodenja ter vas ob tej priložnosti vabim, da nas

kontaktirate - z veseljem vam bomo pomagali.

Veliko sreče, modrosti in poguma vam želim v

novem letu in prijazno vabljeni na Poljsko.

TRIMOTatjana Fink

V letu 2012 smo se vsi skupaj

od posameznika do družbe

začeli zavedati potrebnosti

večjih sprememb v

gospodarstvu in v celotni

družbi. Realizacija večine

nujnih sprememb nas šele

čaka. Zato bo potrebno veliko

ustvarjalne energije, dobrih

zgledov, smelosti, vztrajnosti in sodelovanja.

Za leto 2013 želim, da bi bili vsi mi v gospodarstvu,

bančništvu, državnih institucijah in v celotni družbi

sposobni stopiti skupaj in hitro sprejeti modre

odločitve, ki so nujne za nadaljnji razvoj družbe.

Želim, da postanemo vsi soustvarjalci uspešnega

27

ŠPICA

INTERNATIONALTone Stanovnik

IKT branža je ena tistih, kjer

lahko mladi z neizmerno

energijo in s košem sreče

preko noči dosežejo “nebo” in

prehitijo starejše zakrnele

“dinozavre”. Seveda so uspehi

obkroženi tudi z obilico neuspehov, zato je zaupanje,

pogum in kreativno vzdušje v celotni izvozni IKT

branži ključnega pomena.

Tesno sodelovanje izvozne prebojne ZITex sekcije in

CERMP-a bo prihodnje leto po naših načrtih poskrbelo

tudi za uspešno vertikalno in horizontalno

integracijo.

Vertikalna integracija pomeni, da izvozne ambicije,

ki smo jih vzbudili pri sebi, razširimo v sam vrh

slovenske politike, kjer računamo vsaj na moralno

podporo, in seveda navzdol med mlade, ki bodo svojo

energijo namesto v granitne kocke investirali v

kreativne izdelke in storitve, ki se bodo lahko kosali s

konkurenco po celem svetu.

Horizontalna integracija pa pomeni, da bomo

navezali tesne stike s sosednimi branžami, ki

informatiko potrebujejo kot “sahara vode”, če želijo

doseči zdravo dodano vrednost in izstopit iz

“janičarskih lon poslov”. Torej informatiko ter

zgodovinske izkušnje iz samoupravljanja in

neuvrščenosti moramo Slovenci razpoznati kot orodje

in orožje, da stopimo iz EU povprečja in se z

uspešnim izvozom ponovno prebijemo naprej ter

odpremo vrata naši mladini v svetlejšo prihodnost.

Srečno 2013!

VARIS TOPSilvijan Čivre

Vsak od nas ima v sebi

pozitiven naboj, ki vpliva na

nas same in pa tudi na našo

okolico. Vse pozitivne,

zmagovite misli moramo

obvladovati popolnoma, da s

časom postanejo del nas,

del našega življenjskega

prostora, del naših bližnjih sodelavcev, ožje in širše

okolice. To je stvar, ki nam je ne more nihče vzeti,

ne glede na politični sistem, naj bo to levi ali desni,

kajti naboj je energija, ki je neuničljiva. Lahko jo

shranimo, ampak prej ali slej bo prišla na plan.

Slovenci smo iznajdljivi, pridni, polni idej, vendar se

zelo težko dokažemo v svetu, ker nam razna

dogajanja v domovini onemogočajo lažjo pot do

uspeha, lepšega življenja. Zelo veliko energije

moramo vložiti v vsako naše delo, da pokažemo

svetu, da smo vredni zaupanja, da smo dobri

partnerji in da se izplača poslovati z nami. Ljudje, ki

naj bi nam pomagali do lažje poti, se žal ukvarjajo

sami s sabo, kajti miselnost le-teh je usmerjena samo

v oblast.

Ko se bo združil pozitiven naboj dveh milijonov ljudi,

bo nastala visoka napetost, tako da nas ne bo ustavila

nobena ovira, noben sistem do naše zmagovite poti.

V našem podjetju VARIS top, kjer proizvajamo

dizajnerske radiatorje in skate igrišča, poskušamo

združiti energijo vseh nas in naših partnerjev v

skupno zadovoljstvo. Želimo si večje prepoznavnosti

v svetu.

V prihajajočih časih združimo moči, nastopimo skupaj

in pokažimo, da zmoremo.

28

novoletne želje Go InternationalSlovenia

Me fat Viti i Ri dhe Gëzuar Krishtlindjet

Merry Christmas and Happy New Year

عید میالد سعید وسنة جدیدة سعیدة

Весела Коледа и Щастлива Нова Година

Sretna Nova godina i predstojeći blagdani

Srećna Nova godina i nastupajući praznici

Veselé Vánoce a šťastný Nový rok

Glædelig jul og Godt Nytår

Joyeux Noël et bonne année

Καλά Χριστούγεννα και Ευτυχισμένο το Νέο Έτος

Čestit Božić i Sretna Nova godina

Buon Natale e Felice Anno Nuovo

よいクリスマスと新年をお迎えください

Bon Nadal i Feliç Any Nou

我们祝您圣诞节与新年快乐

메리 크리스마스와 새해 복 많이

Hilarior Natale et Felix Novus Annus

Kellemes Karácsonyi Ünnepeket és Boldog Új Évet

Среќен Божиќ и Среќна Нова Година

Frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr

Prettige Kerstdagen en Gelukkig Nieuwjaar

God Jul og Godt Nyttår

Wesołych Świąt i Szczęśliwego Nowego Roku

Feliz Natal e Feliz Ano Novo

Crăciun Fericit și un An Nou Fericit

С Новым Годом и Рождеством

Срећан Божић и Срећна Нова Година

Feliz Navidad y Feliz Año Nuevo

God Jul och Gott Nytt År

Yeni Yılınız Kutlu Olsun

З Новим Роком і Різдвом Христовим

Kanček zdravega razuma,

zvrhano žlico poguma,

ščepec previdnosti in

obilico dobrih poslovnih priložnosti

vam želi

Center za mednarodno

poslovanje pri GZS.

Albanščina

Angleščina

Arabščina (Kopti)

Bolgarščina

Bosanščina (Federacija BiH)

(Republika Srpska)

Češčina

Danščina

Francoščina

Grščina

Hrvaščina

Italijanščina

Japonščina

Katalonščina

Kitajščina

Korejščina

Latinščina

Madžarščina

Makedonščina

Nemščina

Nizozemščina

Norveščina

Poljščina

Portugalščina

Romunščina

Ruščina

Srbščina

Španščina

Švedščina

Turščina

Ukrajinščina

Vesel Božičin srečno Novo leto