GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA...
Transcript of GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA...
![Page 1: GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA ...arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_48_L.pdf · javi • z lanskoletno realizacijo. Skupni izvoz naj bi dosegel vred](https://reader033.fdocument.pub/reader033/viewer/2022041622/5e400d2061b03a63375f110f/html5/thumbnails/1.jpg)
IZDAJA CPiCORHfJSKT TISK«
- UREJUJE UREDNIŠKI O D B O R
- G L A V N I U R E D N I K S L A V K O
BEZNTK - ODGOVORNI U R E D
N I K G R E G O R KOČIJ A N - T E L ,
UREDNIŠTVO IN U P R A V A 21-90,
G L A V N I U R E D N I K 24-73 . T E
KOČI RAČUN PRI N A R O D N I
B A N K I V K R A N J U 607-11-1-133
LETO XV KRANJ, SREDA, 25. APRILA 1962 ST. 48 t l iul lA^Olli l iM^RUf T E D N I K • OD 1. J A N U A R J A 195«
K O T P O L T E D N I K - O D 1. JA
N U A R J A 1960 T R I K R A T T E
D E N S K O : O B P O N E D E L J K I H ,
S R E D A H I N S O B O T A H - L E T N A
NAROČNINA 1300 D I N , MESEČ
N A NAROČNINA 110 D I N , P O
S A M E Z N A ŠTEVILKA 10 D I N
G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O
Prebivalcem turistične Gorenjske! Bližajo se prvomajski prazniki in
g njimi se bliža nekak uvod v novo turistično sezono.
Marsikdo izmed nas bo zapustil fooje stalno bivališče in se odpeljal X4 neka.j dni na oddih. S tem bo postal gost tujega kraja in bo želel J>iti najlepše sprejet, da bo v vsa-kem pogledu ponesel lep vtis v svoj domaći kraj.
Gorenjska je turistična dežela, tega bi se moral zavedati sleherni prebivalec, ki živi na tem lepem koščku naše ožje domovine. Mesec maj na) bi pomenil vsakemu pre-hrualcji, vsakemu turističnemu in gostinskemu delavcu in prav vsem, ki imajo koristi od te gospodarske panoge, mesec priprav, urejevanja, čiščenja in skrbi za sprejem novih gostov, domačih ali tujih, ki bodo ponesli glas o tem med svoje prijatelje in znance.
Gostinci, uredite svoja gostišča.' Popestrite vaše jedilnike tudi z nacionalnimi specialitetami in vasi delavci naj bodo do gosta uslužni, vendar ne hlapčevski.
Trgovci, uredite okolje ter zunanji in notranji izgled prodajaln. — Skrbite za zadostno in kvalitetno izbira blaga, posebo sadja in zelenjave. Turiste postrezite hitro, higiensko in kulturno. Delovni čas trgovin prilagodite potrebam turizma.
Obrtniki, nudite gostom dobre in hitre usluge v vseh panogah obrtništva, posebno pa apeliramo na izdelovalce in prodajalce spominkov, da ponudijo gostom kvalitetne izdelke, ki so gostom vedno dobrodošli.
Radi bi priporočali domačim go-ttom, da so strpni do tujih gostov *t glede na narodno pripadnost in jim dajejo prednost pri postrežbi povsod, ker so naši gosti, od katerih ima vsa naša skupnost koristi. Tudi mi smo radi v tujini priznam kot gosti, kar znajo tuje turistične dežele upoštevati in spoštovati.
Prebivalci, počistite svoja naselja, uredite zelene trate s cvetličnimi nasadi ob stanovanhkih blokih, okrasite okna in balkone 5 cvetlicami in posujte pota $ peskom. Stanovalci individualnih his, uredite ograje ob cestah.
Dajajte gostom informacije uslužno, posebno pa vzgajajte mladino k turistični zavesti.
Učitelji in profesorji, posvetite nekaj ur do konca šolskega leta turistični vzgoji mladine po predloženem programu, na vasi pa na] mladina ne opusti lepe navade pozdravljanja.
Prav posebno pozivamo mladino, da vedno in povsod odstopa sedeže starejšim osebam, kar je znak humanosti in kulture posameznega naroda. Gorenjska turistična zveza, Kranj Gostinska zbornica za okraj Kranj,
Kranj Trgovinska zbornica za okraj Kranj,
Kranj Obrtno-komunalna zbornica za
okraj Kranj, Kranj Hortikultnrno društvo za okraj . Kranj, Kranj
e le trenutne, temveč tudi perspektivne
koristi Od poznanih besed h konkretnim nalogam
Letos skoraj nI več gospodarskega posvetovanja, kjer se ne bi i cejšnje povpraševan je . Tudi pri v tej aH oni obl iki dotaknihi tudi Izvoza. Tu pa tam se sicer še bolj aH manj križajo nekatera mnenja glede povečanja, strukture aH iisn)<'r.innosti izvoza; n ihče pa ne dvomi več v to, da je od našega i/imšir.šega vključevanja v mednarodno blagovno izmenjavo odvisen naš! nadaljnji razvoj. Majejo 6e tudi prepričanja, da ima izvoz zg«$j trenutne korist i (devize) In se vse bolj uveljavlja mišl jenje, da je na jpomembne j š i pomen izvoza v tem, ker nam ustvarja perspektive nadaljnjega razvoja.
P O M L A D I N M L A D O S T
Lanskoletna realizacija izvoza na Gorenjskem ni dosegla planiranega zneska, čeprav se je izvoz v primerjavi z letom 1960 povečal za 13,5 odstotka. Ustrezni podatki iz občinskih družbenih planov za leto |962 pa kažejo, da 6 e predvideva v letošnjem letu 40,2 odstotno povečanje izvoza v primerj av i • z lanskoletno realizacijo. Skupni izvoz naj b i dosegel vrednost 4,2 milijarde deviznih dinarjev. Svoj izvoz naj b i po teh podatkih najbolj povečala gumarska, tekstilna i n elektroindustrija.
Zaščitni ukrepi članov Skupnega trga vplivajo tudi na Izvoz nekaterih gorenjskih podjetij. Tako morajo biti na primer izdelki , k i j ih Iskra plasira v te d ržave , za trideset odstotkov cenejši . Glede same kvalitete ni zaprek, ker ta ustreza evropskim standardom. Konkretno za Iskro obstaja tudi možnost za izvoz relejev.
Kranjski Tekstilindus kot eno izmed največjih 6 l o v e n 6 k i h tekstilnih podjetij namerava povečat i
Zaradi popravil smo v zadregi
MOĆAN PORAST ELEKTROTEHNIČNIH NAPRAV V ZADNJIH LETIH - SERVISNA SLUŽBA V PREPOČASNEM RAZVOJU
svoj izvoz skoraj še za enkrat tol iko. Tud i »Elan« Begunje izvaža 60 odstotkov celotne proizvodnje v Z D A , Kanado, Zahodno Nemčijo, Francijo i n Švico. Cene domačega reprodukcijskega materiala pa so visoke i n 60 tako nekateri izdelki zato manj rentabilni za izvoz. Z a nekatere izdelke kranjske Save je na t rž išču pre-
nas — po zagotovitvi nekaterih strokovnjakov — obstajajo možnosti , da b i izvažali toliko, kol ikor izvažajo gumarska podjetja v drugih državah.
Naša Industrija je že dokaj modernizirana in prav to nas s i l i , da t ež imo na zunanje tržišče. D a pa bo n a š nastop uspešen, bo treba v proizvodnji še marsikaj pokre-niti . Izboljšanje tehnološkega postopka, specializacija, smotrna delitev dela so sicer besede, k i z la sti zadnje čase venomer krožijo v gospodarskih krogih, vendar to niso le besede, t emveč dejstva, od katerih je odvisen n a š nastop na svetovnem tržišču. — P.
DOPUSTI, DENARNA NADOMESTILA IN CILJI
Vsem ali samo tistim, ki...? KATERO STALIŠČE BO PRAVILNE J ŠE?
— Delali In prispevali smo vsi enako, zato imamo vsi enake pravice do denarja — vsem enako!
— Zainteresirani smo, da se naši ljudje vračajo spočiti i n sveži na delo — zato regres samo tis t im, k i v resnici gredo na oddih!
Prvo stališče je letos prevladovalo in tudi zmagalo v tovarni »Iskra« v Kranju, drugo pa je s posebnim pravilnikom nedavno sprejeto v tovarni ~Sava«.
Točnih podatkov, kol iko Je danes na Gorenjskem radlUklh In televizijskih sprejemnikov In drugih e lek t ro tehn ičn ih naprav - n « d vsem gospodinjskih p r ipomočkov - trenutno ni moč ugotoviti Rn zen tega je težko računa t i tudi s povprečn im letnim odstotkom nn* rasta e lekt ro tehničnih naprav, k i jih Je vedno več, Z končno so tudi zahteve l judi iz dneva v dan večje. Končno so
Radijskih sprejemnikov (po podatkih, k i smo j ih dobil i na Obrtni in komunalni zbornici za kranjski okraj) je bilo leta 1956 v našem okraju prodano 1503, potem se je prodaja povečala za pr ibl ižno 1000 sprejemnikov v letu 1960; po zadnjih podatkih pa je na Gorenjskem 30.884 radijskih spre-jemnikov, kar pomeni, da pride na vsakih 4,4 prebivalcev 1 radi j ski sprejemnik. Medtem ko je b i lo leta 1959 prodanih šele 17 televizi jskih sprejemikov, j i h je b i lo naslednje leto že 114, zadnji podatki pa kažejo, da pride na 174,1 prebivalcev 1 televizijski sprejemnik oziroma da je v našem okraju 773 televizijskih sprejemnikov. Prodaja e lek t ro tehn ič n ih aparatov — predvsem gospodinjskih - se je od leta 1956 do
O samoupravljanju v trgovskih podjetjih
" •Kran j , 24. aprila - Ob koncu preteklega meseca je upravni odbor Trgovinske zbornice za okraj Kranj imenoval odbor za delavsko in družbeno upravljanje trgovskih podjetij. Odbor je b i l ustanovljen z namenom, da nudi strokovno in poli t ično pomoč samoupravnim organom. Včeraj dopoldne so se člani zbrali na drugi seji, na kateri so se pogovorili o sistemih delitve dohodka, o d ruž beno-politični znači lnost i notra
njih razmerij in o kakovosti samouprave. Obenem so se pomenili še o pospeševanju kvalitete delavskega samoupravljanja pr i trgovskih organizacijah. Odbor posreduje svoja priporočila upravnemu odboru, sproti pa so z n j imi seznanjena tudi večja gorenjska trgoska podjetja, k i imajo v odboru svoje predstavnike.
O odnosih v trgovskih podjetjih •o člani odbora razpravljali na
osnovi analize notranje ureditve 4 trgovskih podjetij, k i 6o jo i z delali na Trgovinski zbornici. Men i l i so, da bi morali p r i deli tvi osebnih dohodkov upoš teva t i čim manj subjektivnih meri l i n kar največ objektivnih. Razmerja med najnižj imi i n najviš j imi osebnimi dohodki so v pravi ln ikih zadovol j ivo urejena, vendar b i morali paziti, da se to razmerje pri samih izplačilih ne bi ruši lo. Okrepiti bo potrebno ekonomske enote, da bodo res odločale o svojih problemih in ne da bodo obstajale le formalno.
Odbor bo skušal vplivati na to, da bodo člani delovnih kolektivov seznanjeni z vsemi pravicami, k i j ih imajo kot upravljavci in j i h tudi uporabljali. Seveda so težave v tem, ker je med trgovskimi delavci več kot polovica žena, k i j i m mnogokrat primanjkuje časa za udeležbo v organih delavskega samoupravljanja.
^ u 1 * ? , c e l ° Potroji la: od na 12.472! 4077
Kakor hitro P m o ^ ^ ž n o preleteli omenjeno š tevi lke PO samo po sebi vsiljuje vprašanje , kako so koris tniki e lek t ro tehn ič n ih pr ipomočkov preskrbljeni tud i s servisnimi s lužbami in najrazl ičnejšimi popravljalnicami. Glede odgovora na to vprašanje m tudi točnosti odgovora verjetno Tie bi b i l v zadregi skoraj nobrn konstnik : servisna s lužba je na sp lošno nezadovoljiva! V našem okraju o nekom organiziranem e lek t ro tehn ičnem servisu r c s n e
bi mogel nihče- pisati, zato so bom loti l nekaterih problemov, k i so v tesni zvezi z nače t imi problemi.
Obstaja mnenje (morda upravičeno), da so podjetja k i proizvajajo e lek t ro tehn ične pr ipomočke, tudi zadolžena, da skrbe za servisno s lužbo (seveda s pomočjo oocinskih organov). Podjetja pa so zamteresirana, da usatnavljajo servise v večj ih mestih, kjer ima-jo tudi močno prodajo, manjš i K r a j i pa so skoraj vedno zapostavljeni. V teh primerih sta pod-3225 8 r t * i * zainteresirana, da oobro organizirata servisno s luž-° ° . k i zagotavlja tudi večji promet. Razen tega so v teh p r i merih tudi servisne usluge cenejše, kot b i bi le sicer. Ob tem pa je zammivo vprašan je , kako veliko mora bit i mesto, da ima lahko 7 g a " i Z ' r a n o i n sodobno servisno službo. Praksa nam vsiljuje odgovor - »Goren jska jo premajhna!« *rav gotovo bi bi lo odveč dokazovati, da so sedanje zmogljivosti servisov ali popravljalni/: spr ičo vse v e č j i h potreb v naSero otaipju mnogo premajhne i n da so;njihove delavnice v večini tudi v taksnih prostorih, k i sploh ne zagotavljajo potrebnih delovnih po-f ° J e v - Problem pa je postal že tako aktualen, da se ga je treba Wkoj lot i t i , i n to s tol iko velčjo načr tnost jo , kol ikor jo je bi lo doslej premalo.
Ob vsej tej problematiki je aktualen še naslednji problem: 1 k v a
liteta uslug. Razumljivo je, da morajo biti v servisnih s lužbah kvalif icirani in visoko kvalif icirani delavci, k i se morajo spoznati na najrazl ičnejše e lek t ro tehnične naprave. In če hočete je tudi odgovornost ih samostojnost teh delavcev precej večja kot onih, k i so zaposleni v tovarnah. K l j u b temu pa so delavci v servisnih službah v primerjavi z enako kval i f i ciranimi v tovarnah precej na s labšem glede osebnih dohodkov. Kval i te ta uslug, razen že tako ali tako slabih delovnih pogojev (prostorov!), trpi torej tudi po tej plati. Tudi glede tega bi bi lo potrebno v na jkra jšem času ukrepati, tako da bi b i l i lahko zadoovlj-ni vsi . — B. F.
Večina delovnih kolektivov je letos postavila d rugačne zahteve do svojih poči tniških domov kot lani . Skoraj povsod so sprejeli stališče, da morajo počitniški domovi poslovati kot samostojne ekonomske enote, tako kot ostali oddelki oziroma dejavnosti v okviru podjetja. Seveda so še mnoge stvari neurejene v odnosu do domov. Toda v večini so se delavski sveti opredelili na stališča, da ne bodo tem domovom priznali nobenih regresov po opravljeni sezoni za izravnavanje morebitnih primanjkljajev i n zahtevali, da 6 a m i koristniki plačajo celotno oskrbnino.
To je velik korak, k i bo vodstva teh domov počasi s i l i l v to, da bodo morali misl i t i na cene, na gospodarjenje v teh domovih in končno morda tudi že na kon-kurenco med tovrstnimi objekti in na propagando, na skrb za goste i n podobno, kar bo v prihodnjih letih moralo postati pravilo.
V večini so kolekt ivi spremenili dosedanjo politiko, tako da ne regresirajo več domov, m a r v e č dajejo ta sredstva naravnost delavcem, Delavci so ob tem dokaj svobodnejši, lahko si izbirajo
kraje za svoj oddih in podobno ter nastopajo kot močan potrošnik v našem domačem turizmu. Toda ob tem se je odprlo tudi več nerešenih problemov. Trenutno je zelo aktualno to, s kakšn imi merili deliti sredstva za dopuste delavcem. Konkretno gre za dve glavni varianti : aH dajati regrese vsem al i pa samo tistim, k i resnično gredo na oddih v druge kraje in imajo pri tem več je izdatke. (To so morali reševa t i že vsa zadnja leta v manjš ih kolektivih, kjer nimajo lastnih domov.)
IZKUŠNJE V »ISKRI« Letošnja reš i tev v »Iskri«
- V S E M E N A K O - n i povsem nova. K e r ta kolektiv n i i m e l ra dostne zmogljivosti v svojih domovih ,so že vsa zadnja leta iskal i možnost i in oblike, da b i zagotovili več jemu števi lu delavcev ustrezne pogoje za oddih i td . T a ko so že lansko leto uvel javi l i načelo, da izplačujejo regrese vsem svojim članom, k i bodo res m>ristili dopust izven doma. K l j u b vsem tem uspehom, da jo pod takimi pogoji v resnici šlo veliko več delavcev res na oddih,
(Nadaljevanje na 2. 6trani)
TOKRAT V SLIKI • TOKRAT V SLIKI
Tako kot vsako pomlad so tudi leto« začeli delavci kranjskega »Komunalnega servisa« obnavljati prehode za pešce (na sliki). Seveda ne smemo pri tem prezreti številnih očiščevalnih del v parkih. Razen tega pa bodo razširili cesto na križišču, na vrhu Jelenovega klanca, tako da bodo za približno poldru gl meter skrajšali pločnik. Z deli hitijo, zakaj želijo, da bi dobilo mesto za 1. maj lepše lice.
St. S. Foto: F. Perdas
![Page 2: GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA ...arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_48_L.pdf · javi • z lanskoletno realizacijo. Skupni izvoz naj bi dosegel vred](https://reader033.fdocument.pub/reader033/viewer/2022041622/5e400d2061b03a63375f110f/html5/thumbnails/2.jpg)
TE DNI PO rt*tiilliilimitiliitM;iKtt]:iii::;ii>ar[titiiMiiiMiiitttiiiiiiuiitti!iii:iiiMtiilitiMitliiiiMllllliilll i:it ;iiiui;aitiiiHiiuilMtinitHimnt'V!tuMiii:iiiii:ii'(niiiHMi: niniinrinnniiiiiiHinuiMlUllMiHi.^
N A C I O N A L I Z A C I J A I N D U S T R I J E Predsednik sirijske vlade je po
radiu Damask govoril o nalogah nove vlade v prihodnjem obdobju . V zunanji pol i t iki ostaja vlada zvesta nače lu arabske enotnosti In bo v zvezi s tem pripravila načr t , katerega cil j je združevanje s svobodnimi arabskimi državami , predvsem z Egiptom. Premier Azmed je izjavi l , da bodo v S i r i j i uvedli demokra t i čen red in zagotovili l judstvu resnično preds tavniš tvo v lokalnih organih oblasti in v parlamentu. Med drugim je vlada 6 k l e n i l a ponovno nacionalizirati industrijo in razveljaviti vse sklepe pre jšnjega rež ima, katerih namen je b i l ukini t i agrarno reformo.
Vika Sefer V i k a Sefer je bila ena izmed
tistih, k i so jo Nemci v begunjskih zaporih tako hudo mučili i n pretepali, da so jo morali že sam i izročiti v zdravljenje v bolnišnico na Golniku . B i l a je ena izmed smelih mladink - skojevk iz Kranja . Nemci so jo ujeli, prav k o je v Dragi nad Begunjami čakala na zvezo s partizani. Ničesar niso mogli zvedeti od nje.
Posledica takratnega pretepanja In trpljenja so j i ostale. Vsa povojna leta je bolehala i n končno popolnoma ohromela. Vendar je b i la zmeraj na razpolago za razno delo i n pomoč organizacijam. Zlasti je pomagala otrokom padl ih borcev p r i učen ju matematike.
Po dolgih letih je V i k a podlegla. Organizacija Z B in druge organizacije na Zlatom polju so j i v torek, 24. aprila, priredilo zadnje slovo na kranjskem pokopališču. Zapustila je dva nepreskrbljena otroka, zakaj pred leti Ji je umr l mož. Za pomoč otrokoma se je zavzela Zveza prijateljev mla-Sline.
K O N E C A R G E N T I N S K E K R I Z E Argentinska kriza je, kakor je
izjavil vojni minister general Ju -an Batista Lozaz, končana. Neuradni krogi izjavljajo, da bo predsednik Guido razveljavil vso volitve po 17. decembru lani in tako obenem tudi zmago peroni-stov na volitvah 18. marca. Medtem, ko to razveljavitev zahtevajo poveljniki argentinske mornarice, pa sindikati podpirajo peroni6te in so po odstranitvi predsednika Frondizija organizirali že vrsto demonstracij. Predsednik Gvido je obljubil , da bo do 29. aprila sprejel odločitev o razpisu volitev za novega predsednika republike.
A T O M S K I P E K E L N A P A C I F I K U ? Menda bodo Američani te dni
začeli svojo novo serijo atomskih poskusov v ozračju nad Pacif i kom. Proti tem poskusom prihajajo protesti z vsega sveta, posebno pa še z bližnje Japonske Vodi ln i amer i šk i krogi skupaj s predsedn ikom Kennedvjem opra vičujejo svojo namero s tem, ker so tudi v SZ že Izvedli take poskuse. V s r r i j i naj bi bilo več kot 30 eksplozij.
V Londonu je bila v ponedeljek množična protijedrska demonstracija, k i je bi la po splošnem mnenju najmočnejš i glas protesta britanske javnosti proti nevarnosti jedrske katastrofe. Demonstracije so bile tudi v Holandiji na Finskem in Danskem.
M I N I S T E R P R E T I V J U G O S L A V I J I Italijansko gospodarsko delega
cijo, k i bo imela v Beogradu razgovore o ekonomskih odnosih med Jugoslavijo in italijo, vodi i ta l i janski minister t a zunanjo trgovino g. Luiggi Pret i .
N a razgovorih bodo skušal i najti možnost i za r-boljšanje in napredek ekonomskega sodeova-nja.
bolj klavrno kažejo svojo surovost in pogubnost. Sprva je Sa-lan mis l i l , da bo s svoj im »peklenskim s t ro jem« zanetil pre-
Za vrati par i šk ih zaporov j« o b r a ( v F r a n cm l n v Alžiriji ter I naposled končal svojo nalogo I nasilja zadnji od š t i r ih franco-« sklh generalov, k i so v lanskem I aprilu zanetili a lž i rsko vstajo in I se na ta način želeli odcepiti od i mali .nega vpl iva. Salanovo slal i vo kljub ponarejenim bnkom I hranijo v senci reše tk . V cen-| trajnem par i škem zaporu čaka I vodja alžirskih teroristov na ka-I Sen, k i bo verjetno stroga. Sa-i lan bo pred vojaškim sodiščem
spravil na oblast najbolj kruto fašistično diktaturo. T a načr t se j« izjalovil ob ogorčenem nasprotovanju francoskega javnega mnenja. K o ni uspel ta š i roki poskus. Je svojo vražjo po
lj jetje Salana i n njegova pre- sokim vojašk im sodiščem lahko | mesti te v iz Alžira v par iški za- odkr i la novega. Prihaja ur*. W | por je psihološki poraz O A S . Od bo Salan z zatožne M * P J | tu pa do vojaškega poraza pa dal razloge, zaradi k**?*™ * | ni več daleč . Ce bo francoska pahnil deželo na rob državlj*«- j vojska preš la v napad, je zlom ske vojne i n zakrivi l toliko ne- | teror is t ičnih skupin ki so pove- uprav ičen ih političnih • i*>j^ | zane z nekaterimi evropskimi To j e obenem trenutek •» ™* naseljenci i n njihovimi denarnimi zaščitniki — neizbežen in hiter. Salanovi nasledniki so sle-
mislek za vse teroristične 6ku- I pine v Alžir i j i , naj vendar te * enkrat konča jo blazno klanj« 1» §
Orkester nasilja brez vodje začel = tegavščino hotel omejiti na A l - pe miši . Nasi l ja se poslužujejo, krvoločno igro, k i jo je
zadnie odprl us'.a. k i po souhi i n i j o . toda francoska vojska ni da bi preplaši l i l judi i n napra- Salan, ko Je Izrabljal njihovo • § večine niso zmožne izgovoriti skotila p o d njegrov ščit. K e r se v i l i zmedo. Igranje z živci je strast do bogastva in privrženost | 1 pravega zagovora. vojska ni pr ikl juči la alžirskim zdaj še zadnje njihovo sredstvo. Franc i j i . Psihologija Saianovegs | H To, da so ujeli generala Sala- naseljencem, se je O A S znašla Morda b i ob vsakdanjih pokolih početja n i brez motenj. Sodišče | i na. ni bila prvovrstna novica v kleščah med alž i rskim prebi- le prekipela mirna a lž i rska k r i , bo morda razvozJjalo marsikate- « 1 samo zato, ker so se ceneralo- valstvom in pariško prestolnico, da ljudje ne bi več razl ikoval i r l vozel desničarsk ih pobud. V I 2 v i m krvavim rokam neverjetno Tudi če bi vo j sk i ne pokazala kokolja od žita. O A S ni več ob- vsakem primeru bo to sojenj«. I = prilegale oro.-niške l i tiče, tem- svojega nevtraJističnesja obraza stanka. V takšn ih okoliščinah je k i spada v vrsto primerjav t • več bolj zaradi svoje pomemb- m n e odklonila ponujene Sala-I nosti na alžirski tehtnici. Ujet- nove roke. M njegov alžirski 1 je voditelja teror is t ične organi- načrt težko uspel. Dckler Je b i -| zarije O A S je prineslo temu i a vojska neodločena, Je Salan I iimet-io v / d r e vanjrmu nasilju in lahko rohnel s plast ičnimi m i -
povzročanje srda, nestrpnosti i n / ločins tvi hitlerjevih generalov, maščevalnost i edino sredstvo, k i G lavn i š t a b Salanovih teroristov lahko prepreči duh pomiritve in še n i pokončan. Obsodba Sala-
nami. podtikanjem druščini nasi lnežev težek poraz, ki bo prej ko slej pripelj:1.! tudi j n z a . s t r a š e v a n ; e m . Neodločnost do vojaške predaje ali popelne- vojske je tudi pripomogla, da jra uničenja. Salanovi načrti, ki j * svojo taktiko po evianskem j ih je s toliko poguma zasnoval sporazumu prenesel na koman-na nasilju in umorih, so ostali dose, ki so pobijali »Ižirsko pre-ncizpolnjeni in iz dneva v dan bivalstvo kot za stavo.
"illlUMIIIIlirilliMi!1
sodelovanja. Pred Alžirijo, Francijo in vsem svetom pa je
razstreliva njihovo roparsko in pobljalsko početje proglašeno za največj i zločin v zgodovini.
Salanova obtožnica bo težke
na pred vojaškim sodiščem bo imela spr ičo tega omejen pomen, če vojska v Alžiriji ne bo storila svoje naloge. Salaoovs aretacija je pokazala, da se lah-
prezrla vse te zločine. Svetovni ><» napravi marsikaj, če so ljud-tisk že sedaj na š i roko miba , je pri vol j i , kaj bo sodna obravnava pred \ i - Zdravko TomažfJ
mt
Čimveč mladih v ZK Mladinske organizacije kranjske
občine so se v minul ih dneh lotile študija statuta Z K J , razen tega redno prebirajo tudi tedensko glasilo Komunist.
Mladinske organizacije so vzgojile v naprednem duhu š tevi lne mladi ice in mladinke, k i so postali dobri in akt ivni č lani Z K J -Da bi se njihov krog še bol i okrepil , bodo mladinske organizacije za č l ans tvo Z K predlagale vse zaslužne mladince. — R-
v" maju festival mladinskih zborov
Vsem ali samo tistim, k i . . . ? (Nadaljevanje s 1. strani)
pa je manjše število ljudi povzročalo določene t ežave z dokazi l i dvomljivo vrednosti. Tako 6o mora l i te regrese izplačati skoraj vsem. Hkra t i pa je to povzročalo mnogo dela, nesoglasja i n celo zamero v kolektivu. Zato so 6e leios, odločili, da izplačajo ta regres vsem enako, ne glede na to, a l i bodo delavci ta denar porabili za resn ične dopuste i n počitek v nekih gostiščih a l i bodo s tem kup i l i kurjavo za zimo in podobno. Vsak zaposleni bo prejel 7.000 d i narjev, na vsakega otroka pa bo dobil še po 2.000 dinarjev. Tako bodo izdali za te regrese približno 25 do 26 milijonov dinarjev. L a n i so za to izplačali nad 23 mili jonov dinarjev.
V »SAVI« DRUGAČE N a seji delavskega sveta tovar
ne »Sava« so sprejeli pravilnik o letovanju, k i daje pravico do regresa samo tistim č lanom kolektiva, k i bodo preživel i letni oddih v poči tniških domovih, hotelih, na taborjenju itd. Seveda morajo predloži t i r ačun oziroma pismeno potrdilo gostišča, prijavo začasnega prebival išča v določenem kraju oz. druga potrebna dokazila. Hkra t i zahtevajo tudi pismeno izjavo koristnika, s katero le-ta moralno i n materialno jamči za točnost podatkov.
Posebno izjemo bodo naredili za svoja dva domova, in 6icer tako, da bodo za letovanje v teh domovih plačali višji regres (do 1.100 dinarjev), za vsa ostala gost išča oziroma letovanja kjerkol i pa bodo koristnikom povrnil i za
BODICE # Na uho mi jc prišlo, ia se bo
poštni urad v Dupljah preselil v nove prostore. Imenitno! Jaz sem sploh navdušen nad tem, da se svr-ai čimvečkrat selijo. No, pa preselimo še dupljansko pošto. Ampak, kam? Vidite, to je tisto nevšetno vprašanje, ki dela prebivalcem sive lase. V vsakem kraju menda ni primernega prostora, kjer bi dobil poštni urad streho. Kmetijska zadruga ima menda tak prostor. Morda bodo imeli pravšnjo mero razumevanja in bodo sprejeli pošto pod svoja streho? Sicer je na razpolago še desna stran poslopja, kjer je sedaj gostilna. Nič ne dć, če so sedaj tam drvarnice. Ali ne bi bilo imenitno, če bi za spremembo pošta _ uradovala v drvarnici? Prava turistična zanimivost! Seveda bi se dalo tiste drvarnice Čedno preurediti. No, nekaj denarja bi že sned-la, menda tudi pošti ne bi kazalo pokazati jif>e. — Kaj se le toliko pulim za tisto pošto? Navsezadnje je precej vasi, ki so odvisne od teta poštnega urada. To so 2c<e, Bistrica, Podbrezjc, Podtabor, Zadra-ga in še Duplje. Ce menijo, da bi
SEDMA PREMIERA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU V petek, 27. aprila, se bo ansam
bel Preše rnovega gledališča v K r a nju predstavil z novo premiero. Na programu je komedija SREČA N A U P A N J E , k i jo jo napisal Marcel Franck. Delo je rež i j sko pr ipravi l Jože Kovačič, sceno pa je zamisl i l Saša Kump. '
Ob tej pri ložnosti lahko pr ip i -JT0., š e
1
n o v i « > . k i jo bodo l j u bitel j i gledališča z veseljem pozdravi l i . P 0 večletnem premoru bo v tej komedij i nastopila tudi igra lka Vera Blanč-Kalanova iz Kranja , članica poklicnega Preše r novega gledališča. Nadejamo se lahko, da jo bomo tudi v prihodnji sezoni v e č k r a t v ide l i na odru.
kazalo po več kot desetih letih pošto ukiniti, naj io pa. Jaz se poslužujem kranjske pošte!
• Na radovljiški avtobusni postaji so 4 zelo »hudobne' klopi. Tako so razmajane, da potnikom skoraj ne več privoščijo varnega počitka. Ce pa se že odločiš in sedeš nanje, je spet nevarnost, da si strgaš obleko. Prav gotovo so lepo poživilo letnega turizma!
# Mostovi so zato, da ljudje prečkajo mokroto, ne da bi se zmočili. V Lancovcm pri Radovljici je drugače. Tam imajo most zato, da se v deževnem vremenu liitdje za go-
čas sezone 400, izven sezone pa 500 dinarjev, in to na jveč za dobo 14 dni.
Kot so povedali, so taka merila za regrtoe pretresli po vseli KO-n o m s k i h enotah podjetja. Nikjer ni bilo resne jš ih predlogov za V S F M E N A K O . Na seji delavskega sve:a so utemeljevali Potrebo takega meri la za to . ker je kolektiv k o t p r o i z v a j a l n a skupnost zainteresiran, da se 'n jegovi člani vračajo i z dopustov na delo spočiti in sveži . Tako so stvar zagovarjali tudi ondan ob vprašanju, zakaj 60 pr i nj ih z a v z e l i tako stal išče.
N A J P O K A Ž E P R A K S A Ob w m t?m nastane pomislek,
al i naj bi s temi regresi zgolj dvigali osebne dohodke, kar naj b i l judi vodilo k samostojni opredelitvi z a dopuste, poči tek a l i ne, ali naj z regresi zasledujemo do-lo ena polit iko, da umetno podpiramo težn je r e sn i čnemu poji t-ku i n oddihu. Brez dvoma, da je to stvar d a n a š n j e prehodne dobe in da bodo no-kcč, ko bodo ekonomska merila in zakonitosti prostega trga popolnoma izravnala prejemke zaposlenih in tudi cene uslugam, dozoreli pogc \ da o regresih za dopuste splc« ne bomo več govoril i . Trenutno pa so t i ekonomiki posegi še utemeljeni.
Stal išče - S a v e - je vsekakor s ta l išče mnogih kolektivov v današnjem iskanju sodobnih oblik delavskega turizma. Ce je pa tudi pot tovarne »Iskra« pravilna,
pevskih zborov. Organizatorji so že navezali stike s šolskimi zbor i i n orkestri oziroma s pevovod-j i in glasbenimi učitel j i z namenom, da se za pirreditev temeljito pripravijo.
Pr ičakovat i je, da se bodo tega
svoje odgovorne naloge, razen tega n i m a pr imernih hladi lnih prostorov za spravilo mesnih izdelkov i td.
K e r že skoraj ves povojni čas ugotavljamo te nepravilnosti, k i se pa iz leta v leto zaradi poveč a n e pot rošnje mesa le še stopnjujejo, Je res prav skrajni čas , da tudi ureditev klavnice pride
obolenja naj bodo majhen opomin . Ka j moramo čaka t i še na več jega? - M .
lovo premočijo — predvsem v no"e. I v J*Jtm~i~ I M M A . J« - j - * - : — . I naj pokaže sama praksa. Ce bo V deževju je na mostu do gležnjev vode. Pa so se mnogi znašU! Tako lepo telovadijo po ograii čet most, da jih je veselje pogledati. No, Če si ne znajo pomagati, da bi voda z mosta odtekla, naj se pa namaka jo f
# Na železniški postaji v Radovljici bi lahko izobesili pojasnilo, d« ielezniška blagajna ne prodaja voznih listkov za zadnii večerni vlak, ki odhaja ob 22.38 uri. Pa še to bi lahko pripisali na tisto
to nov korak k fizični, zdravstveni duševni krepi tvi kolektiva, potem bo ci l j dosežen. Zdaj to n i prepr ič l j ivo in je treba 6 t v a r prepustiti i zkušnjam. - K . Mafcuc
Z D R K N I L J E V P R E P A D V soboto, 21. aprila, popoldne so
em
Radovljica, 24. aprila — Glasbeni sesvet obeiniskega sveta Svobod in prosvetnih d ruš t ev radovljiške občine pripravlja za letošnje praznovanje D N E V A M L A DOSTI vel iko glasbeno pr i redi tev. Gre za festival mladinskih
Kljub dobremu koncu zanič Pred kra tk im je zdravstvena
služba v Kran ju zasledila več p r i merov zastrupljenja s hrano. — Ugotovili so, da so bile temu vzrok pokvarjene hrenovke, k i so na l isto investicij. - Omenjena jih prodajali v novi prodajalni Klavnice v/ Kranju . Prav gotovo »o bile to po več dni stare hrenovke (ker so hrenovke izredno hitro pokvarl j iv mesni izdelek, bi smeli uporabljati na jveč dva dni stare, k i b i bi le shranjene v hladilniku), kar k a ž e na premajhen čut odgovornosti do pot rošnika . -Razen tena pa nas ponovno spomni na — že leta in leta zelo p e n v - problem kranjske klavnice. Pogoji, v katerih se pripravlja meso in še posebej pogoji v prede-lovalnici , eo več kot nemogoči . Pregovor: konec dober, vse dobro - torej v tem primeru n i mo"ol obveljati, zakaj modoma pro-i-i-jalna mesa v Kran ju pe rečega problema preskrbe Kran jčanov z zares kvai tetnim mesom in mesn imi izdelki ni omil i la .
To. da NO b i l i omenjeni mesni izdelki pokvarjeni v času. ko je bilo še hladno, nam ne more obetati n ič dobrega, saj lahko za poletni čas, ko bo » n a r a v n a hladi l nica« popolnoma odpovedala, p r i č a k u j e m o le najs labše . V verigi preskrbe z mesom v Kran ju je n a m r e č že precej takih č lenov, k i so že pooolnoma dotrajani i n bodo kmalu popustili, že sedaj pa le za s i lo izpolnjujejo svojo funkcijo. Kranjska klavnica nima dovolj hlevov, v katerih bi se živina pred zakolom lahko odpočila, kar je prv i minus za kva l i teto mesa: zaradi preobremenjenosti prostorov klavnice i n zastarelih naprav pr i k lanju n i mogoče upoš teva t i higienskih predpisov (ki so b i l i uzakonjeni zato, da ščit i jo po t rošn ike) ; ker n i h lad i ln ih naprav, odhaja meso v prodajalno n e u l e ž a n o i n se zato h i treje kva r i , predel ova lnica je premajhna in povsem neprimerna za
festivala udeleži le vse šole v komuni, zakaj povsod so se le za« čeli mar l j ivo pripravljati za na-.stop. Od organizatorjev so i e preje l i potreben material, medtem ko se bodo za pesmi, k i j ih bodo u> vajali na festivalu, sami odločil. Posebna občinska glasbena komisija že spremlja vse priprav« in po potrebi nudi pevovodjem tud strokovno pomoč.
Letošnj i majski festival, k i b» verjetno v prvi polovici maja, bo zajel domala vseh devet Sol v radovlj iški komuni . Napovedani fest ival bo množična manifestaciji vokalne in tudi deloma instrumentalne glasbe mladih izvajaK cev. kar bo nedvomno spodbudne vpl iva lo na delo mladinskih sbo» rov v šolah, pevskih društvih ic Svobodah. — J . B .
opozorilo, da lahko potniki kupijo prinesli v mr tvašn i co na Dov j . . . vozne listke v vlaku. Zadnjič sem truplo vzhodnonemškega državi ja-tako dolgo iskal blagajno, da sem na, 22-letnega Erwina Seilerja. V zams^i / vlak. Kako pa sem potlej , družbi svojih rojakov se je odpra-hodil v Kranj z avtostopom, pa i v i l v triglavsko pogorje nad do-
pa rajši ne kom povedal. Tako sem l ino Vrat. Pod bivakom št. 2 w
vihtel palec, da ga še po enem ted- je Seilerju na r azmočenem tere-nu ne morem listo skrčiti. \ nu spodrsnilo, tako da je padci
O Za konec pa še tole zgodbic-i. « 'o metrov globoko v prepad. P r i —- Ondan sem se napotil v kranjski padcu s i je razbil glavo. Zdravstveni dom. Stal sem pri oknu v čakalnici in pasel zijala. — lz poslopja je stopil neki moški v modrem dežnem plašču. Iz žepa mu je padel stodinarrki bankovec. To jc opazila plavolasa voznica »/»-čka*, ki je stal v neposredni bližini. Brž je odprla vrata avtomobila in pobrala denar. Vidiš, sem si dejal, še so pošteni ljudje na svetu! Pa mi je pri priči zaprlo sapo, zakaj
U B I L S E J E P R I SMUČANJU V nedeljo, 22. aprila, je tudi P la
nina na Dobrči zahtevala svojo žr tev. A n t o n Renko iz Srednje vasi nad Begunjami, zaposlen v tovarni A l m i r a Radovljica, j e p r i s m u č a n j u tako n e s r e č n o padel, da se Je ub i l .
S M R T P O D T O V O R N J A K O M V soboto, 21. apr i la , ob 10. u r i
najdttelnca te denar mirno vtak- «e je pr ipet i la na G o l n i k u nesre-nila v žep. Prav lahko bi poklicala lastnika, saj ni ibl oddaljen več kot pet metrov. Potetn se je malomarno sprehodila in spet sedla v avtomobil. Ka\j neki sia ti mislila otroka, ki sta sedela v avtomobilu?
Vas pozdravlja vaš BODIC AR
ča, k i j « zahtevala živl jenje A l b i na Lombarja , zaposlenega v tamkajšnj i bolnišnic i .
Šofer J o ž e Vevar je pel jal tovornjak od golnišklh stanovanjsk ih blokov proti bolnišnici . Spotoma ga je ustavi l A l b i n Lombar i n ga pros i l , č e b i odpeljal v bol
nišnico zelenjavo. Šofer Vevar je hotel tovornjak obrniti , p r i tem pa je Lombar zaradi nepazljivosti prišel pod kolesa avtomobila. Pones rečenca so prepeljali v l jubljansko bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb podlegel.
G O Z D N I P O Ž A R O G R O Ž A L V A S V soboto, 21. aprila, ob 1.V30 je
začelo goreti v gozdu ob naselju Murova nad železniško postajo Jesenice. Vnela se je gozdna podrast in trava^ K e r je p ihal veter, je gorečo travo zanaša lo med hiše. Groz i l a je nevarnost, da bo pr iš lo do požarov tudi v naselju. Pokl ic ni gasilci z Jesenic i n prebivalci so p o ž a r uduši l i . Škode na gozdni podrasti j e za o-troa loo tisoč dinarjev.
A V T O M O B I L S E J E P R E V R N I L V nedeljo, 22. apri la , ob 17.40
ur l je p r i š lo v vasi Bitnje v B o h in ju do prometne nes reče , k i pa 6 e j e na s r ečo konča la le z večjo materialno škodo. — L u d v i k Bernard z Bleda je zapeljal z osebn i m avtomobilom na kup gramoza ob cesti, zaradi česar se Je avtomobil p revrn i l . Telesnih poškodb sicer n i bilo, škode na avtomobilu pa je za okrog 300 t isoč dinarjev,
Upravni odbor obč inskega stanovanjskega sklada občine Rado\ l j ica razpisuje na podlagi sklepa 2. redne seje dne 3. 4. 1%2
N A T E Č A J ZA GRADNJO IN DOGRADITEV STANOVANJSKIH H! GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN STANOVANJSKI ZADRUG TER ZA POPRAVILA STANOVANJSKIH His
HIŠNIH SVETOV V LETU 1962 1.
Stanovanjski sklad obč ine Radovl j ica bo dajal posojila o tets na t eča ju iz sredstev stanovanjskega sklada gospodarskim organizacijam, stanovanjskim zadrugam in h i š n i m svetom za popravili nj ihovih stavb, do zneska 81,000.000 (enainosemdeset milijonov) din
2. Posoji la se morajo uporabit i za dograditev In za novogradnk
stanovanjskih hiš investitorjev, imenovanih v prvem odstavku tefi razpisa in za popravila h i š d r u ž b e n e lastnine.
S. Najnižja obrestna mera Je do ločena za gospodarske organiiarijt
in stanovanjske zadruge na 4 % letnih obresti i n za hišne svete 1 % letnih obresti .
4. Sredstva sklada se morajo č r p a t ! vzporedno s sredstvi ponu*
nika. Lastno udele?.bo mora ponudnik dokazat i s potrdilom detu> nega zavoda, kjer ima svoj tekoči r a č u n .
5. Lastna ude ležba ponudnika za gradnjo ln dograditev s t a n o m š
skih hiš mora znaša t i najmanj 50% p r o r a č u n s k e vrednosti stane-vanjskega poslopja, p r i kateri n i v š t e t komunaln i prispevek za ofc-jekt. k i ga p r e d p i š e obč insk i l judski odbor Radovl j ica s posebne od ločbo .
«. Rok odplači la posojila Je določen za gospodarske organJtacii«
na jveč na pet let (5 let), za ponudnike iz obr t i , kmetijstva in t? govine pa največ deset do petnajst let (10 do 15 let) .
7. Prednost p r i dodelitvi do lgoročnega posoji la za gradnjo st».
novanjskih h i š gospodarskih organizacij i n stanovanjskih zadrt« i m a t is t i ,
— k i ponudi večjo obrestno mero, — k i sodeluje p r i gradnji z več jo lastno ude ležbo , ^ T " — k i ponudi kra jš i odplači ln i rok.
i . Nateča ja se lahko udelež i jo vs i investi torj i pod i . , k i gradi l
svoje stanovanjske hiše na o b m o č j u obč ine Radovl j ica .
9. Pred odobri tvi jo do lgoročnega posojila bo strokovna konrisiii
postavljena od upravnega odbora stanovanjskega sklada, prtjle dala vse stavbe ponudnikov in ugotovila n j ih dejansko stanje a preverila njihove navedbe.
10. P rošn jo je treba vložiti p r i o b č i n s k e m stanovanjskem skl*<h:
obč ine Radovlj ica najkasneje do 19. maja 1962 na predpisanen-obrazcu in z naslednjimi pr i logami :
a) odobren glavni projekt b) p r e d r a č u n gradbenih, o b r t n i š k i h in instalacijskih del n ^
lotno stavbo c) za že p r i če t e zgradbe p r e d r a č u n n e d o v r š e n i h del d) prepis od ločbe o gradbenem dovoljenju e) zeml j i škoknj ižn i Izpisek zemlj išča , na katerem stoji stavba f) sklep delavskega sveta podjetja o najetju posoji la g) potrdi lo o lastni udeležbi
11. Za zavarovanje posojila je zastavna pravica v korist občinih-
ga stanovanjskega sklada obč ine Radovl j ica , k i jo predlaga prosilec za odobritev do lgoročnega posoji la .
12. O izidu na teča ja bodo prosi lc i obveščen i s sklepom ali odloJK>
obč inskega stanovanjskega sklada ob z a k l j u č k u na teča ja najka$n«j< do 1. junija 1962.
Tiskovine za p r o š n j e dobe interesenti p r i pod ružn i cah Komunalne banke v Radovl j ic i in na Bledu .
Radovlj ica, dne 19. apri la 1962 O B Č I N S K I S T A N O V A N J S K I SKUP
O B Č I N E R A D O V L J I C A
![Page 3: GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA ...arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_48_L.pdf · javi • z lanskoletno realizacijo. Skupni izvoz naj bi dosegel vred](https://reader033.fdocument.pub/reader033/viewer/2022041622/5e400d2061b03a63375f110f/html5/thumbnails/3.jpg)
SREDA. K aprila 196?
OB IZREDNIH KONFERENCAH KRAJEVN IH ORGANIZACIJ SZDL
Poglabljanje krajevne samouprave RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBCINSK EGA ODBORA SZDL KRANJ
VILIJEM TOMATOM
K r a n j , 24. aprila — V tem mesecu in v prvih dneh maja bodo j r i l Jzredne konference vseh krajevnih orgrandzacij v kranjski občini. Ob ' tej priložnosti smo zaprosili novejra predsednika Občinskega odbora SZDI. Vilija Tomata, naj nam odgovori na naslednji vprašan j i :
Predvsem bi bilo, tovar iš pred-tednik. za naše bralce zanimivo, zvedeti ka j več o vsebini teh konferenc. K a j bodo člani S Z D L na teb konferencah predvsem obrav-»valf?
Od s k u p n o 38 krajevnih organizacij S Z D L j i h je doslej 14 že imelo i z redne konference. Čep rav za sedaj n imamo zbranega vsega gradiva i z teh prvih sestankov Aanstva, vendar lahko glede na veliko u d e l e ž b o in ž ivahno razpravo t r d i m , da se že kaže , da so krajevne organizacije S Z D L naš le svoje mes to v okviru krajevne samouprave. Razprave so bile raz-
konkretno o pripravah na konference. V Tedenskih informacijah smo nekajkrat objavi l i gradivo iz razprav o novi ustavi in občiniskem statutu, o Vlogi S Z D L in nekatera na jb i s tvene j ša t ehn ič na navodila za izvedbo kon?er.-r> .
Na vseh konferencah krajevnih - j organizacij sodelujejo člani občin-
; . - o r ~ jskega odbora S Z D L . Občinski od
biti statutih k i bodo morali ustrezno urejeni.
Na teh zborih pa člani seveda obravnavajo tudi svoje krajevne
ganizacijske zadeve. Tako so v ne-
K R A N J S KI. G L A S
katerih organizacijah pr ipravi l i odbori predloge za zamenjavo nekaterih članov.
Zanima nas še, kako so se krajevne organizacije pripravile na te konference i n kakšno pomoč j i m je nudil občinski odbor?
Za vse predsednike krajevnih organizacij S Z D L je bil od 22. do 25. februarja na Jezerskem seminar. Na seminarju smo obravnavali vsa vprašanja v zvezi z dejavnostjo S Z D L . To je nedvomno precej koristilo odborom v p r i pravah na izredne konference. — Razen tega pa je bi l v marcu še posvet vseh predsednikov krajevnih organizacij na občinskem odboru S Z D L , kjer smo se pogovo-
PRED KONCERTOM MLADIH SOLISTOV
bor S Z D L pa je nudil krajevnim organizacijam tudi vso t e h n i č n o pomoč pr i izdajanju nj ihovih krajevnih glasil, vabi l na konference in tako dalje. Zaradi obilice dela pa smo prav na tem področju b i l i i premalo pozorni in konkretni. T a ko smo na primer na vabi l ih precej zapleteno prikazal i vlogo in položaj socia l is t ične zveze v na- ! šem d r u ž b e n e m dogajanju. Te pomanjkljivosti pa prav gotovo na vsebino i n potek konferenc ne vplivajo i n upamo, da nam bodo analize po konferencah pokazale, da smo razgibali č lanstvo v vseh krajevnih organizacijah in ga aktivno vključili v mehn'zem komunalne samouprave. — B .
Delavci Komunalne uprave v Radovlj ici imajo že nekaj dni (odkar je lepo vreme) polne roke dela Močno si prizadevajo, da bodo parki , zelenice in oko l i ca spomenikov v Radovlj ici , Lescah, Begunjah, K r o p i in v K a m n i gorici dobil i lepši videz. Posadili bodo vrsto sadik raznega okrasnega grmičevja in drevesc, obnovili p ločnike ln prehode za pešce Itd. Pot i ln steze v parkih bodo tudi posuli s peskom. N a s l ik i : delavca Franc Pristov In Metod Debeljak p r i urejevanju »zelenega« varnostnega otoka na k r i žišču v Radovlj ici
Pomanjkljiva izbira ovira razvoj
V I L J E M T O M A T
gfibane l n vsestranske i n so pokazale, da Soc ia l i s t i čna zveza delov tih l judi postaja prava tribuna državljanov p r i urejanju krajev aih i n o b č i n s k i h zadev.
Namen teh konferenc je prav v tem, da vs i člani i n državl jan i nasploh — za to smo vab i l i tudi ne-flane na te konference — spoznajo •ssto i n vlogo S Z D L v sistemu Bsatunalnega samoupravljanja i n ^•a v p l i v preko občanov na po l i tiki kra jevne skupnosti, obč inske-
' i skega odbora in na živl jen j « ^ dogajanje v komuni sploh, .'•'a konferencah seznanjamo obča-r.e- tudi z osnovnimi obrisi nove ustavne uredi tve F L R J i n z gradivom, k i naj bi bi lo osnova za pripravo novega obč inskega statuta. K e r b o novi občinski statut moral jasno opredeliti mesto i n v'ogo vseh d ružben ih samoupravn i organov i n dejavnosti v komuni, so zlasti zaželene pobude v tej smeri i n dosedanje konference so že nakazale kopico problemov,
V če t r tek , 2fi. aprila, ob 19. u r i ' , • P r c d k r a t k i m se jo v Žabo v koncertni dvorani Delavske- \ 1 ! / ^ . ^ ^ končala »-Šola ga doma v Kran ju koncert gojencev kranjske glasbene šole. Nastopilo bo 5 pianistov, 4. v io l in i sti, 2 violončel ista, 4 solisti na trobenti, 2 klarinetista, 1 flavtist, 3 solopevci s sporedom opernih arij i n k l av i r sk i trio, k i bo izva ja 3. stavek iz Dvofakovega Dum-ky-tr ia .
Koncert bo zanimiv zaradi pestrosti sporeda i n instrumentalnega sestava, pa tudi kvaliteta obeta precej. Nastopili bodo učenci od 4. do 10. razreda. - Tudi ta glasbeni večer prireja Koncertna poslovalnica Kranj . — R.
PIONIRJI — PROMETNI MILIČNIKI Osnovna šola "Staneta Kovači -
ča« na Primskovem v Kranju ima 230 učencev, od tega je kar 62 pionirjev, k i smejo opravljati »službo« prometnih miličnikov. T i pioni r j i so pretekli teden obiskali Ljubljano i n Zagreb, kjer so s i ogledali zanimivosti cestnega prometa. Ob tej priložnosti so obiskali tudi Kumrovac - rojstni kraj marša la Tita
m-v'imm^L^S^SSS^ >TUX a h t c v e Potrošnikov in razvoj I kov za nadaljnji razvoj škodljiv,
J . D o i j s u - trgovine v nekaterih sedanjih ob-I ker trgovina n i mogla ustvarjati č inah. Ob zastarelih prodajalnah tolikšnih sredstev, da bi lahko obje problem prometa v trgovinah 1 navijala prodajalne in s i zagoto-tudi majhna ( izbira prodajnega | vi la zaloge z na j š i r š im izbirom blaga. To dejstvo kaže na bolj a l i
jejo, vendar pa j e modernizacija še vedno precej p repočasna glede
DROBNE IZ ZALOGA
s ta r še« . V s a predavanja v okviru tega ciklusa so b i l a dobro obiskana.
Delavska univerza v Zalogu je imela v letošnji z imski sezoni 8 predavanj. Najbolj obiskana so bila predavanja, k i j i h je v o k v i ru Delavske univozo Kran j imel Stane Tavčar . Imel je t r i potopisna predavanja — po Evropi , A z i j i i n A f r i k i . Posameznih predavanj se j e ude lež i lo tudi preko 300 l ju di . Zače to delo bodo nadaljevali tudi prihodnjo sezono, saj se je pokazalo, da so predavanja zelo uč inkovi to obl ika izobraževanja
S) N i š e dolgo, ko se je za loška igralska d r u ž i n a predate-v i l a s premiero veseloigre v treh dejanjih » K a m i z zadrege« . Režijo so zaupali uči te l j ic i M i l k i Po la jnar jev! Gledalci , k i so to pot tesno zasedli dvorano, so b i l i z uprizori tvi jo zelo zadovoljni. M e nijo le, da je gledal iSkih uprizori tev v Zalogu zelo malo. — R.
ŠOLI SO IZBRALI IME V Dupljah^ so pol i t ično o
e
' > t ^ T i e r a imenovan — ' ^ m i e t n o solo po-
K o že govorimo o tej šoli, velja prednem tekst i l n « k že leta iSFSSS0^^
s t ične Partije ^ L 3 " , K ° M U N I " vimi, k i so J : V , t u d i m e d p r -o k u p a t o r i u *Z P r l i n e m š k e m u
v S23S\%j *jm
omeniti, da vsi učenci marlj ivo tekmujejo v akci j i »Za varnost prometa« . Pretekl i teden je 137 učencev opravilo izpite za pionirsko prometno značko. — C.
T R Ž 1 Š K I V E S T N I g
manj uprav ičene govorice, da so b i l i doslej razvit i le interesi nekaterih odgovornih občinskih organov, k i so zaviral i dotok tujega blaga na trži.ško t rž išče na ra č u n tega, da bi b i l čim večji promet z izdelki, k i j i h proizvaja domača industrija. Zaradi tega je seveda trpela izbira, k i si jo potrošnik želi. Tatten nač in trgovskega prometa je b i l brez pomisle-
Zadeva pa je to l iko bolj aktualna, ker je Tržič lahko pomembno središče tranzitnega turizma in maloobmejnega prometa.
Ker dolej n i b i lo zadovoljive i z bire, so Tržičani na jveč nakupoval i v Kranju al i celo v Ljubljan i ! K e r t ržiška trgovska mreža ni omogočila občariom nakupa doma, je trpel promet, razen tega pa so morali Tržičani in okoličani izgubljati večkrat predragocen čas. N i dvoma, da je tudi trgovina pomemben čini te l j , k i vpliva na turizem, in če t rž ičani nameravajo svoje gospodarstvo razšir i t i prav na področju turizma, morajo že sedaj misl i t i tudi na trgovsko mrežo, kako bi j o n a m r e č lahko izpopolnili. — B. F .
St. S. — Foto: F . Perdan
Zaloge naraščajo
Izkušnje naših kolektivov Novi stroji-večja proizvodnja MOŽNOST VEČJE SPECIALIZACIJE — NEUSTREZNI PROSTORI — PODJETJE SE RAZVIJA V SKLADU Z OSNOVNIMI SMERNICAMI O RAZVOJU OBRTNE DEJAVNOSTI
V tržiški tovarni obutve Peko so že dlje v precejšnj i zadregi, ker proizvodnja p re rašča promet na tržišču. Zaloge se kopičijo i n nevšečnosti se odraža jo na najrazličnejših področj ih .
O omenjenem problemu so nedavno razpravljali tudi na plenumu O b K Z K S , kjer je bi lo med drugim izraženo mnenje, da nastalo situacijo premalo rešu je celotni kolektiv, t emveč le določen zaprt krog l judi .
K a k o je z omenjeno zadevo, je na omenjenem plenumu dal pojasnilo J o ž e Benedičie, č lan kolck-
Vse zahtevnejš i ekonomski pogoji so p r i s i l i l i marsikateri delovni kolektiv, da je pr iče l resneje razmiš l ja t i o svoji perspektivi i n s tem v zvezi o modernizaciji i n specializaciji proizvodnje. Na jvečkra t v tem smis lu razpravljamo o indus t r i j sk ih podjetjih, č ep rav razen redkih izjem tudi obrtne gospodarske organizacije v tem pogledu ne zaostajajo. M e d obrtnimi podjetji, k i so že da l j časa težili za modernizaci jo i n jo tudi že uspešno zakl juč i l i , je tudi 150-čLanski delovni kolektiv Gorenjske oblač i ln ice v Kranju . Tud i ta ko lek t iv je n a m r e č uvidc l , da delo na starih strojih ne bo u s p e š n o i n da sodobnejša proizvodnja zahteva tudi nove i n kval i te tno boljše delovne pr i prave.
Delovni kolektiv Gorenjske oblač i ln ice se je zato odločil, d a k u p i .nove stroje. Z a to i n vesticijo je porabil p re t ežno lastna sredstva i n p r i tem so nedvomno nekoliko trpeli tudi osebni prejemki. Stroji, k i so j i h k u p i l i in namestili lani , pa so kmalu vpl iva l i na porast proizvodnje. Podatki kažejo , d « se je proizvodnja na novih • t ro j ih pri istem števi lu zaposlenih povečala za pr ib l ižno trideset odstotkov. Razen tega omogočajo novi stroji tudi uvajanje specializirane proizvodnje, k i bo vedno bolj odločujoči faktor za uspešno poslovanje tega a l i onega podjetja. Specializirana i n s tem kva l i t e tne j ša proizvodnja je namreč eden izmed najpomemb
nejš ih pogojev, da delovni kolekt ivi obdrže in po možnosti se razš i r i jo sedanje (tržišče.
To dejetvo zagovarjajo tudi v Gorenjski oblačilnici.
Novi stroji torej v Gorenjski oblačilnici že opravičuje jo tovrstno investicijo. V podjetj u menijo, da bi bilo potrebno kupi t i še l ikalne naprave. Proizvodnjo i n delovni postopek na splošno pa utesnjuje
jo premajhni delovni prostor i ; zato podjetje teži po novih oziroma večj ih . V več j ih delovnih prostorih, Tcjer b i na proizvajalca odpadlo v e č delovne površ ine , b i bi lo proizvodnjo laže še bolj specializirati .
Ne glede na premajhne delovne prostore pa se bruto produkt i n narodni dohodek v tem podjetju i z leta v leto večata . Na jpomembne j š i de lež k sedanjemu in prihodnjemu predvidenemu povečan ju pa bodo prinesl i prav novi stroji.
Poglobi j eno delavsko eamo-upravljanje, to je uvedba ekonomskih enot, je tudi v delovn i kolektiv Gorenjske oblačilnice vnesla v e č p rožnos t i i n prizadevanja. V podjetju 60 l an i formiral i osem ekonom
skih enot, k i so dejansko zaživele s polnim zaletom v le tošnjem letu. Nedvomno je ta oblika decentraliziranega
upravljanja dosegla svoj namen s tem, da je v proizvajalcih vzbudila zanimanje za izpolnjevanje planskih obveznosti, za nast<ile s t roške i n druge f inančne pokazatelje.
Gorenjska oblačilnica v K r a nju je eno izmed tistih obrtnih podjetij, k i dokaj spretno i n u s p e š n o preusmerja proizvodni postopek iz t ipično obrtn iškega v industrijski oziroma specializirani nač in dela. Taka smer pa je popolnoma pravi l na i n v skladu s splošnimi smernicami o razvoju obrti, k i j i h bo treba pričet i u re sn iče vati tudi v drugih obrtnih podjetjih. - P .
• iva »Peko«. Med drugim je povedal, da kr i t ično situacijo rešuje celotni kolektiv i n da so glede tega nekatere govorice neupravičene. Enak problem, kot je v - P • ko«, pa velja za vso n a š o čevl., sko industrijo. Razvoj čevl jarak..-industrijo jo b i l doslej bolj a l i manj nepačr ton i n je presegel zmogljivosti i n potrebe tržišča. Za izvoz pa n a š a čev l j a r ska industrij a v mnogih pr imerih na tujih tržiščih še n i k o n k u r e n č n a , bodisi zaradi kvalitete a l i pa zaradi cene. Bržkone bodo skušali v »Peko«' preusmeriti de l proizvodnje, o čemer so že tudi razpravljal i .
4} Jutri zvečer ob 20. u r i bo v domu T V D Partizan v Ljubnem slovesna proslava ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte — združena s proslavo delavskega praznika 1. maja .
9 Pojut r i šn jem bo ljubljanska Drama gostovala v kino dvorani Radovljica. Upr izor i l i bodo Zupančičevo dramo »Hiša na robu mesta«, in to popoldne ob 16. in zvečer ob 20. u r i .
9 V bolnici za duševne bolezni v Begunjah imajo te dni tečaj za pridobitev kvalifikacije. Obiskuje ga 11 bo ln iča rk oziroma bolničarjev.
$ Na poklicni posvetovalnici pr i Zavodu za zaposlovanje v Radovljici smo zvedeli, da je končana IT. stopnja poklicnega svetovanja šolske mladine, ki zapušča osemletko. Sledi IIT. stopnja — posvetovanje psihologa s posamezniki.
r> Nekdanjo pastirsko kočo na Vodi.ški planini nad Kropo preurejajo v Dom za klimatsko zdravljenje borcev N O B kranjskega okraja. V njem bo okoli 50 ležišč, razen tega pa so nred-videna še skupna ležišča. Otvoritev bo združena z okrajno proslavo D N E V A B O R C A .
«ft Tur i s t i čno d ruš tvo v Lescah je pozvalo t amka jšn je prebivalce na prostovoljno delovno akcijo pri »Sobcu«. S petimi prostovoljnimi urami pr i čiščenju terena (trebijenju) si bodo prislužili b rezp lačno vstopnico. Delo bodo opravili do 1. maja, zakaj ObSS namerava priredi t i tokrat proslavo z zabavo. Na ta dani bo začel poslovati tudi d ruš tven i bife.
Začeli so z gradnjo Doma družbenih organizacij
Lesce, 24. apr i la - Dolgoletna želja Leščanov, da bi imel i svoj Dom družbenih organizacij, se je naposled začela Uresničevat i . (Mimogrede naj omenimo, da se po neuradnih vesteh ta želja v leče
RADOVLJIŠKA K O M U N A
že od 1928. leta!) N a pobudo Krajevnega odbora S Z D L so lani ustanovili gradbeni odlbor. Le-ta se je tega problema lot i l z vso resnostjo, saj so že pred dnevi začeli s p rv imi zemeljskimi deli za postavitev Doma d ružben ih organizacij. Gradnja tega doma, k i bo zgrajen v p^vil jonskem st i lu po načr t ih inž. Lojzeta Sarca, bo
lijonov dinarjev. F inančna sredstva bodo prispevale t a m k a j š n j e gospodarske organizacije. Največj i delež, bo nedvomno prispevala "•Veriga«, saj je že lani prispevala IS milijonov, s katerimi so odkupi l i zemlj išče na Zagi, nabav i l i les in opeko, v le tošnjem letu pa p r ičaku je gradbeni odbor, da bo prispevala prav toliko.
V domu so predvideni prostori za družbeno-pol i t i čne organizacije, knj ižnico i n klubski prostori te naj b i zajela prva etapa gradnje, k i naj b i b i l a k o n č a n a v letošn jem letu. Druga etapa gradnje v letu 1963 obsega dvorano za sestanke, v kateri b i lahko bile k ino predstave dn druge prireditve, za katere sedaj v Lescah ni ustreznega prostora. V tretji etap i — 1964. leta — pa bo zgrajena fizkulturna dvorana i n opravljena
Delo ob novem stroju
etapna in bo vel jala okrog 80 mi - bodo zak l jučna dela. - St. S.
Obveščamo vsa gostinska podjetja ln graditelje garaž, da
Imamo na zalogi po ugodni ceni:
vrtne garniture - stabilne in zložljive v raznih barvah, garažna vrata raznih izvedb in dimenzij.
Izdelke si lahko ogledate v skladišču podjetja.
S e p r l,p o r o č a m o !
»ROLETA . MIZARSTVO« - K R A N J
![Page 4: GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA ...arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_48_L.pdf · javi • z lanskoletno realizacijo. Skupni izvoz naj bi dosegel vred](https://reader033.fdocument.pub/reader033/viewer/2022041622/5e400d2061b03a63375f110f/html5/thumbnails/4.jpg)
V soboto zvečer: „TREMARSKI DUKAT"
Jesen iško gledališče Cufarja« je vključi lo 1
tošnji repertoar tudi opero. Za opero se je gledališče odločilo le Ob pomoči Sveta Svobod i n prosvetnih druš tev v jeseniški občin i , k i je prevzel tudi vso organi-
J E S E N I Š K I KOVINAR
zacijsko stran. K sodelovanju pa so pritegnili soliste komornega
PET MOSTOV Mostovi 60 v jesenišk i občini —
kot povsod na Gorenjskem — precej dotrajani. Nekateri so zelo slabi, še posebej v Podkorenu, Mojstrani, Kran j sk i gori i n na Jesenicah. Zato bo letos v jesenišk i občini zgrajenih nekaj novih mostov oziroma bodo nekatere popravi l i . Nov most čez Savo z Ja -vornika na Blejsko Dobravo bo zgrajen že letos i n bo vel ja l okoli 95 milijonov clinarjev, most čez Savo v Mojstrani pa okoli 2 m i l i jona dinarjev. Popravila mostu v Podkorenu bodo znašala okoli 200 tisoč dinarjev, potem most čez Savo v P i škovdh , most čez Pišni-co v Kranjski gori bo vel ja l okol i »00.000 dinarjev in Zvagnov most na Jesenicah okoli 500.000 dinarjev.
- M . Z.
KENORMAJLNI DOHODKI V ra teški P i l ar ni imajo delavci
v povpreč ju najnižjo osnovne dohodke v vsej škofjeloški občini. Najmanjš i mesečni prejemki so v podjetju 12.500 dinarjev, medtem ko ima direktor tudi le 37.000 d i narjev na mesec. Na seji zbora proizvajalcev ObLO Skofja Loka je direktor Pilarne pojasnil, da bodo stanje skušal i izboljšati z nekaterimi novimi dejavnostmi, k i j ih bodo kmalu uvedli. - Z.
»Toneta I zbora in glasbene šole, komorni 6 v o j le- I zbor jeseniške i n mešan i zbor Ja-
vorniške Svobode ter orkester jeseniške glasbene šole.
N a posebnem posvetovanju so se odločili za Gobčevo opero »Tre -marski duka t« , k i je b i l a najprej napisana kot opereta l n j o Je skladatelj nato preuredil v opero. Krs tna predstava omenjene opere je b i l a predlanskim v Trbovljah. V operi, k i Jo r ež i r a Bojan Ce-
. bulj , d i r ig i ra pa Rado Kleč , sodeluje okrog 100 pevcev i n glasbenikov. V tem tednu so že imel i vaje na odru, zakaj premiera bo v počas t i tev le tošnjega praznika dela — to je v soboto, 28. aprila, zvečer .
Ljudska opera, k i jo je napisal priznani slovenski komponist Ra dovan Gobec je lahko razumlj iva i n zelo melodična, zato bo gledalce i n poslušalce gotovo navduš i la . Za res kvaliteten uspeh pa j amči jo sicer sami domači solist i : B r u -nova. Koroščeva, Balohova, Rotar, Kosem, J e ra ševa , Jemc, orkester jeseniške Svobode i n j e sen i šk i i n javorniški pevci. Trud, k i ga v la gajo predvsem solist i i n člani orkestra v študij že od zače tka letošnje sezone, je nepopisen. Predvsem je omembe vredna požr tvovalnost dirigenta Rada Kleca in zadnje čase tudi režiserja Bojana Cebulja, k i nosita vel ik delež pri uprizori tvi prve opere na Jesenicah.
Gobčcva opera -Tromarski dukat« bo lep poklon jeseniških k u l turnih i n predvsem glasbenih delavcev k le tošn jemu prazniku dela. - U .
Na vrsti so stanovanja V d r u ž b e n e m načrtu jesaufc
občine so letos namenili za neffr-spodarske investicije precej *ei sredstev kot lani. Gre za W* 2.682 milijonov dinarjev, kar j« za 73 odstotkov več kot lani. Ker je prav v jeseniški občini najbolj aktualen problem stanovanj, je tudi na jveč sredstev določenih prit za gradnjo stanovanj, in sicer 1,287 mili jonov dinarjev.
Za razna komunalna dela v občini so namenili 333 milijonov ds-narjev, za zdravstvo in socialne ustanove pa več kot 300 miujooo'.-dinarjev.
Šols tvo je lani dobilo v jeseniški občini 8 milijonov dinarjev. Letos pa 6e bo ta številk* povečala na 15 milijonov dinarjev, kar je tudi predvideno v druibener. n a č r t u občine . Toda kljub tem., da je letos za negospodarske ie-vesticije predvidenih kar 73 at-stotkov več sredstev kot lani, st vedno ne bodo zadostili vsem pe-trebam. K a r pa je precejšnjegi pomena, rešil i bodo problem eU-novanj v prece jšn j i meri. — M. t
KOROŠKA B E L A - P r i montaži strojev in naprav v novih valjarnali jeseniške Železarne na Be l škem polju bodo sodelovali tudi strokovnjaki in monterji iz Združenih držav Amerike . Zato bodo na KoroSKi Bel i zgradili za te l judi samska stanovanja
ZAPOSLENOST IN PROIZVODNOST V LOŠKI OBČINI
Večji narodni dohodek pri povečanju proizvodnosti dela. I Gorenjske predilnice, k i bo p n -delovni discipl ini in zmanjšan ju | čela s proizvodnjo polne zmogljI-
Po načr tu gospodarskega razvoja v škofjeloški občini pr ičakujejo v letu 19C2 nadaljnji porast
REKONSTRUKCIJA LEDARNE Ledarna na umetnem drsal išču
pod Mcžakljo že ne ustreza več zahtevam. Zato so se na Jesenicah odločili, da jo bodo rekonstruirali in precej povečali . T o je predvideno tudi v d ružbenem načr tu j e sen i ške občine. Za rekonstrukcijo Ledarne so namenili okoli 6.000.000 dinarjev. - M . Z.
L O Š K I D E L A V E C
proizvodnosti dela i n s tem tudi dvig narodnega dohodka na zaposlenega (za okrog 16 odstotkov). Za uresničenje tega je potrebno, da gospodarske organizacije /bol j šajo tehnično opremi ienost ln uvedejo sodobnejše proizvodne poi'Of.ke. Važen č in i te l j , zlasti
Vedno močnejša krila jeseniškega aarokluba Delavska mladina v jeseniški
občini kaže že od nekdaj izredno zanimanje za letalski šport. A c r o -klub na Jeesnicah že več kot 25 let vztrajno in uspešno vzgaja letalske modelarje, jadralce, padalce i n tudi motorne pilote. V letih po osvoboditvi je dobilo to prizadevanje i n delo še bogatejšo vsebino. Bližina letališča Alpskega letalskega eentra v Lescah nedvomno nudi idealne pogoje za šolanje vseh vrst ljubiteljev letalskega športa.
N a zadnji letni skupščini k l u ba pod vodstvom inž. Franceta Vi lmana smo lahko poslušali po
jadralci, padalci in motorni piloti I tem krožkom pa ne zaostaja dosti z Jesenic uspešno uveljavi l i na krožek na Blejski Dobravi, k i je številnih okrajnih, republ iških in zveznih letalskih tekmovanjih. To prizadevno delo bo jeseniški Aero-klub nadaljeval tudi v prihodnje in to pod vodstvom inž. Kunca. Prvo i n glavno skrb bodo na Jesenicah posvetili načr tn i vzgoji mladih letalskih modelarjev, k i že sedaj dosegajo v zveznem merilu spodbudne uspehe.
Letalski modelarski krožek, k i ga vodi v Mar tu l jku Janez Odar, je dosegel v zveznem meri lu častno drugo mesto. Za ta uspeh je
2fc8L° H? lf p e 5 n c m d e l u v Pre- I dobil od Letalske zveze Jugosla ,
icKiem jetu, ko so se modelarji. I vije nagrado 70.000 dinarjev. Za I lujejo modelarski skrožki . - U . Z. 80 delavcev, predvsem na r
prejel za svoje uspešno t' ' 1 <>-l Letalske zveze Slovenije • l -do 20.000 dinarjev. Leta lski n iar-j i iz Martul jka. Hruš ice , Javorni-ka in Koroške Bele so trenutno sredi načr tn ih priprav za bližnja tekmovanja, med katerimi bo eno največj ih v Skofji L o k i v času X I . zleta L judsk" tehnike kranjskega okraja (17. jeltfja),
Aeroklub Jesenice razen letalskih modelarjev vzgaja tudi preko 25 jadralcev, 8 padalcev in 6 motornih pilotov. Skoda je le, da
I tudi na jeseniških šolah ne de-
fuktuacije delovne sile bo tudi povečana zavest Proi/vajalra, k i se bo prav gotovo odrazila v dcrcntrallzacij i delavskega samoupravljani* in v utrjevanju novega sistema nagra'e-vanja po učinku v posameznih ekonomskih enotah.
Narodni dohodek na zaposlenega 6e bo v letu 1962 (v primerjavi z 1961. letom) največ povečal v industriji, kjer bo znašal mi l i jon 323 tisoč dinarjev al i za 24,5 odstotkov več kot lani .V gozdarstvu bo za 13,2°,o višji , v prometu pa za 12,3°'o itd. Na sp lošno se bo v letu 1962 narodni dohodek dvigni l od 1,184.000 na 1,373.000 dinarjev na zaposlenega, kar je 15,9 odstotno povečanje . — Manjš i na
vosti v obratu - k o d r a v k e « . - Za-neposrednega ! radi nove investicijske polit ike, o
J kateri smo za škofjeloško občino tudi že pisal i . «e bo š tevi lo delavcev v g radben i š tvu zmanjša lo za 99 delavcev. - J . Z.
Upravno poslopje LTK Sest nadstropna stavba, katere
fotografijo smo objavi l i na W* strani ponedeljkove števi lke natega lista, je novo upravno poslcp:e Loških tovarn hladilnikov in ne Gorenjske predilnice, kot «a# pomotoma objavi l i v podpisu. Te stavbo so L T H začele graditi Iss pr i novem obratu na Trati pn Skofji L o k i . kjer izdelujejo rej-novrstno hladilno pohištvo H ostale hladilne naprave, v njej ft bo celotna uprava in nekateri oe> dclki podjetja. - Z .
NAS RAZGOVOR Turizmu odpreti pot v Poljane
Turizem z vseh strani - v d i r a « | vseh inozemcev 13, medtem fc» Jffe Gorenjsko in pr i tem ne - p r i - letos p r i č a k u j e m o okrog JO. Se*
i m a m o sedaj okrog 50 (vsej f* privatnikih) , k i pa so v glavaš*
na zanese« nobenemu kraju.
O tem, kako misl i jo - izpel jat i poletno sezono v Poljanski dol in i , I že rezervirane za č a s od M . jas* sem povpraša l predsednika T u r i - '
! ^ _ T _ N a 8 a a k c i J a - Naša akcija - Naša akcija - Naša akcija
Zapostavljeni sadni sokovi
3 s ; 8 1 " - 1 FRTNCT\ŽV. C A R J A . D a sem se obrn i l na pravega, pove že njegov - p s e v d o n i m « , saj m u v Poljanah sp r i čo njegovega delovanja v Tur i s t i čnem druš t v u pravi jo ka r -Tur i s t i čn i F rance« .
- K a k o ste sc letos pripravljal i na t u r i s t i čno sezono in od kod pr i čaku j e t e goste?
» M e n d a smo letos .zagrabili ' kot doslej še n i k o l i . Izdali smo c ik lo -stirane prospekte z opisom znamenitosti kraja i n okolice v nemškem francoskem i n italijanskem jez iku . Razen tega smo pr idal i še cenik hrane i n prenoč išč ter tur i s t i čno takso, k i pa se je žal spet povečala . - S pomočjo poslovnih zvez t u k a j š n j e Termike (ki j i h
Naša_akci ja —Naša akcija - Naša akcija - Naša akcija - Naža ak vzdržu je p^ "<«J Evropi), bomo te ' prospekte
Po predvidevanjih v g radben iš tvu , kmetijstvu ln komunali , vendar so vzroki za to utemeljeni i n smo o njih že pisali .
V letu 1961 je bi lo na področju občine v d r u ž b e n e m sektorju gospodarstva zaposlenih 5.697 delavcev, v letu 1962 pa 6e bo to število povečalo za okrog 50 delavcev, a l i za 0,8 odstotka. - Znaten porast zaposlenih predvidevajo v prometu, zakaj podjetje Transturist namerava povečat i tako avtobusni kot tudi tovorni promet. Zato pr ičakuje jo 19,7 odstotno povečanje š tevi la zaposlenih (33 delavcev). V industri j i se bo letos na novo zaposlilo okrog
I sokove lahko gostinska in druga pod;etja nabavijo v -Vino« Kran j ,
j Prej je omenjeno podietje dobi-valo sadne sokove (Vitasok) iz
Maiinovec lahko »dobite« že za 55 dinarjev?! - - Najbolje v kranjski mestni slaščičarni — Beograda, pred mesecem dni pa je Čeprav sadni sokovi so, jih gostinska podjetja nočejo nabaviti — . . . ?
f r
S P 0 M ' - A D A N S K I D N E V I M A R S I K O G A P R I S I L I J O , DA jev N a zalogi pa imajo ve^ vrsi S ° K ? a D E n J ^ V J 5 i A L I ° N I R E S T A V R A C U I , GOSTIŠČU, B I F E J U . . I jogurtov. C e S £ v redu o tem, n n u v r ^ r ^ » D V A D E C I < < ' C ° C K T O A L I K A J PO- zakaj nimajo ostalih sadnih sokov! B^SfSSžvJ^LT^! N I M A L 0 ' K I Z E L I J 0 S A D N E S O K O V E . I nam je upravnica povedala nas' 1-V Z ™ , C A S U S ° T U D I P R I N A S » V M 0 D K » J * časom smo imeli bo- 1
x - . , 0 5 ^ 1 Y w A ! J G 0 T 0 V I T E V A K C U E »SADNI SOKOVI« NI NIC 1 rovničev biser, a je bil (60 dinar- I K A J Z A D O V O L J I V A , V S A J K A R S E TIČE C E N S A D N I H S O K O V iev za 2 drl) odločno N E , PA TUDI I Z B I R A N I NAJBOLJŠA . . .
sklenilo pogodbo s oodjetjem •>FRUCTAL« Iz Ajdovščine. Povedali so nam. da so bil i presenečeni , kako hitro j im - F R U C T A L « clobuvlia sadne sokove, tuko da ni problem dobiti ta ali oni sok.
N A J E S E N I C A H 2 D C L ČRNEGA R I B E Z A 140 D I N Poglejmo najprej kavarno in
restavracijo hotela -Koro tan« , n ič bolj.se verjetno ni v ostalih jeseniških gostinskih podjetjih. Po-vp ra ša jmo po sadnih sokovih.
-Imamo samo č rn i ribez in mal i -nov sok,« nam je odgovoril mladi natakar. Nadaljeval je: -Č rnega ribeza se sploh ne izplača, ker je predrag. Pomislite, 140 dinarjev z a
dva del.« Torej odločili smo so raje za malinov sok, k i je veljal nekaj nad 70 dinarjev. Nič drugega nimajo, seveda če odšte jem -tradicionalno« coekto, maiinovec . . . Pr iš l i smo do zakl jučka, da je bolje naroči t i -dva deei« vina, vsaj kar se denarja tiče, je ce-! neje.
V mlečni restavraciji, kjer bi morali bi t i doma sadni sokovi in brezalkoholne pi jače sploh, te pos t reže jo samo z o r anžado za 40 din. Res skromno!
V S K O F J I L O K I L E V P R O D A J A L N I L U B N I K Zanimivo je, da dobiš v Skofji
L o k i 6 a m o v prodajalni trgovskega podjetja -Lubnik-< marel ičen, češnjev in borovničev sadni sok. Tam se cene gibljejo okoli 70 din. Naredil i smo še skok po ostalih gostinskih podjetjih v Skofji L o k i . V restavraciji - K r o n a « so nas postregli z borovn ičev im biserom i n češnjevim sadnim sokom, v restavraciji na avtobusni postaji pa samo s Češnjevim. B i l i smo malo razočarani , ko smo povpraševal i po jagodnem, mare l ičnem, češn je -vem i n drugih sokovih. Tudi tam so cene nekaj nad 70 dinarjev. Ce b i ocenili izbiro, b i r ek l i : nezadovolj ivo.
M A L I N O V E C S SODO 55 D I N A R J E V Rekl i boste, saj to ni mogoče.
Pa je res. K a r naroči te ga v kavarni hotela - E v r o p a « v Kran ju ali V restavraciji - P a r k « , kjer ga dobite za 50 al i pa tudi za 55 din. K o l i k o stane točno menda n ihče ne ve. Večkrat se zgodi, da vsak natakar r ačuna po svoje.
Razen - cenenega« malinovra lahko dobite v restavraciji ali kavarni hotela - E v r o p e « v Kran ju še o r anžado za 45 dinarjev 2 del (narejeno iz sirupa, k i je uvožen iz Izraela, v trgovinah dobite lite;-omenjenega s i rupa za 380 do 390 dinarjev). O sadnih sokovih ni tam ne duha ne sluha. V restavraciji - P a r k « je malo bolje. Tam so pred kratkim (14 dni) dobi l i češnjev, jagodov in borovničev sok.
V gostilni -Star i Mayer« V Kran ju smo dobili naslednji odgovor, ko smo povpraša l i po sadnih sokovih: - Imamo coekto in maiinovec; sadnih sokov sploh n i mamo, ker enostavno ne gredo ,v promet '« . Menimo, da je komentar odveč.
Ce jo primerjamo z ostalim;, lahko kranjsko Mestno s lašč ičarno v tem zapisu zelo pohvalimo.
-Naj prinesem borovničev biser, črn i ribez a l i jagodin, mare l ičen , češn jev s o k . . .«, nam je dejala pri jazna natakarica. Cene so zmerne. V s i sokovi so po 55 dinarjev, borovničev biser je 70 dinarjev in č rn i ribez dva del 80 dinarjev. M a iinovec s sodo dobite pod 40 din
In še kranjska mlečna restavracija .Tam je še najceneje. Jabolčn i sok (2 del j dobite po 20 dtn&rjej, V restavraciji lahko dobite Sa o r anžado , limonado, maiinovec; vse razen mallnovca po 40 dinar-
I N Z A K O N E C . . . za 2 drl) odloeno predrag. I Torej sadnih sokov je dovolj ,
Sploh ni šel ,v promet'. Prav tako v 'endar velja eno: gostinska pod-so predragi ostali sokovi, zato j ih J e t J a 6 e z a n J e ne zanimajo, če tudi n imamo.« i prav je precejšnje povpraševan je
p o njih. Ce bi j ih gostinska pod-K A K S \ E RO TOVARNIŠKE I Jetja (ne vsa) prodajala po bolj C E N E S A D N I H S O K O V ? I zmernih cenah, bi b i l efekt popol-O tem smo se pozanimal; v tr- notna d rugačen . Cene malinovcu,
govskem podjetju *Vino« Kranj , k i &i ga n o ^ kupi t i vsak otrok, Torej t ova rn i ške cene za posamez- s o odločno pretirane. S primerno ne sokove so naslednje: borovni- propagando b i tudi gostinska pod-čev biser 42 dinarjev, malinov sok |jetja -spravila v p romet« prene-38 dinarjev, mare l ičen sok 38 d i - I kateri sadni sok. Tur is t ična sezona narjev, jagodin s o k 38 dinarjev in trka na vrata, treba se bo podvi-češnjev 60k 33 dinarjev. Vse te zatl. - M . Zivkovič - J . Zontar
aslali raznim potova ln im agencijam, predvsem v N e m č i j o «
- K o l i k o turistov ste v lanski sezoni zabeležili v Poljanah?
. . K nam pride na jveč Ljub l jančanov, Nemcev iz Porurja i n vsaleo leto 2 Italijana. O p a ž a m o pa, da je vedno več tak 'h turistov, k i leto za letom preživl ja jo poči tn ice pr i
ker je. kot pravijo, t u lepa okolica. L a n i je b i lo nas,
in mirna
do srede a v g u s t a «
— K a k š n i p r o b l e m i . . .? - L a n i so se turisti nekoliko pri
toževali nad hrano v gostišču <Jk Vidmu« , vendar bomo letos tu4 to pomanjklj ivost odpravil i .«
— K a k o pa delo v društvu? -Precej slabo, predvsem kar •
denarja t iče. saj ga nič na dobil** Gostinsko podjetje nam je Ht> 5000 dinarjev, m l pa smo j i m * to d a l i 500 prospektov . . . ! Zs*> voljni smo lahko le z mladost* sekcijo, katere č lan i (šolarji) b»* v poletnih mesecih n e k a š n i tf s t i čn i vodnik i . Vseh je okrog I sicer pa vse delajo prostovoljs**
Tako v P o l j a n a h . . . Pri rt* tem jc »Tur is t ičn i France, se umoren, saj kar 10 popoktorf vsak mesec -daruje« razvoj« **• rizma. Moramo povedati, da Je ** sam vzdrževa l pismene trese 1
nemšk imi turisti i n da je pni-* d ruš tven i blagajni dostikrat trt-makni l stotak za razgiedniee znamke. Franc Tavčar fivi s f* l j ansk im turizmom; prav scdij .* prišel na novo idejo (svojih .* uresnič i l že najmanj 20) - d» ** v predsezoni organiziral tU-stavo l ikovn ih del deosafiset Igorja Dolenca i n Ive Subki ** gosta Jože t a Ciuhe iz I JaMjsr*
j . :
G O Z D N O G O S P O D A R S T V O K R A N J — OBRAT TRtIC bo zaradi z m a n j š a n j a obsega prevozov z rež i j sk imi vozniki izvrši lo dne 28. 4. 1962 L I C I T A C I J S K O ODPRODAJO KONJS K E O P R E M E I N V O Z O V . Odprodaja se bo pr ičela ob 9. u r i v Jelendolu.
Obiskovalci Gorenjske
POZOR! 28. aprila prične redno poslovati CAMPING BIFE PO VDIN pri Radovljici )t> Odlična kuhinja j > Prvovrstne pijače |p> Gorenjske specialitete
Obiščite nas -zadovoljni boste!
![Page 5: GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA ...arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_48_L.pdf · javi • z lanskoletno realizacijo. Skupni izvoz naj bi dosegel vred](https://reader033.fdocument.pub/reader033/viewer/2022041622/5e400d2061b03a63375f110f/html5/thumbnails/5.jpg)
gftTDA. aprila lflftt
j a c k L O M D O K r i š t o f I) i m a e* i | t l i n k o Vi M ENC
a n e z G R U D E N
10 S t r i c In njegovi fantje so si vsaklkrat natovorili 50 funtov *~ hrbet Kr i š ni bi l prijatelj hoje. Zato si Je naložil kot ostal«, da mu ne b i bilo treba tolikokrat p renaša t i . Toda že tretji tovor ga j« zmagoval . Odvrgel je samokres v grmovje in se tako rešil desetih funtov.
i> x i T 0 ™ 8 3 ' b o m « J' e Potožil nekemu nosaču . »To šc nI nič. Počakaj, da pridemo do Convona. Sotesko Je moč prtkoraMti edinole po 60 čevljev dolgem smrekovem deblu. Ce tamkaj s tovorom padeš, ne bo več čas, da bi se rešil oprtnlc. Trije ali pa štir je utonejo vsak dan,« mu je zagotavl|al m o ž a k a r
12. Kriš sc je opotekal dalje. On in vreča fižola sta postala potujoča žaloigra. Mučila ga jc skušnjava , da bi vrgel v rečo v grmovje in jo pobrisal domov. Preden je dokonča l mil jo, je prenehal s kletvijo in začel jokati . Vendar je sklenil , da bo zdrža l , kakor Je zdrža lo že toliko l judi pred nJim.
mali oglasi •mali oglasi
prodam Prodam dobro ohranjeno kuhinj
sko pohiStvo. — Rozman, Kran j , Ljubljanska 4 1566
Prodam rabljeno kompletno sob-ao opremo za 8 samskih sob s posteljnino — po n i zk i ceni. — Ka lan -Nosan. Skofja Loka , Cesta talcev 8
1587 Ugodno prodam emajliran š ted i l -
mk na 2 plošči. - Ješe tova 16, StraJUče 1615
Prodam moped znamke «HMW. — Naslov v oglasnem oddelku 1625
Prodam kompletno venecianko rirkojarko. Ogled popoldne. — Naslov v oglasnem oddelku 1626
Prodasn kozo z mlad ičem. — Pota ve J3, Podnart 1627
Prodam kravo po izbir i (ki bo v taćetku maja teletila). — Ilovka 7. Kranj 162?
Prodam korenje, peso, repo in Msve p leve za prašič jo krmo. — faslov v oglasnem oddelku 1629
Prodam dobro ohranjen šlcdi lnik ia lončeno k rušno peč. — Zlatnar-jev* pot 10, Stražišče 1630
Prodam »vto »Topolino« v vdz-»em stanju. — Gorenjesavska ce-sta š tev i lka 1 1631
Prodam več praš ičkov, 6 tednov Starih. — Kestnar, Dobruša 6, V o dice 1632
- \ 8 U - P r i m o « — 175 cem, skora; novo (7000 km), zaradi bolezni srodam. — V i l a r , Ljubljana, Leoo-dvorska 21 1633
Prodam - H o r e x a « s prikolico — 254 eem. — Golmajer, Cesta -TLA •t. 24, T rž i č 1634
Prodam 2000 ki? sena in otave. -tr. Bitnje 33, 2abniea 1635
Prodam gozd. I>*pa lega in bl izu eeste. — Naslov v oglasnem od d.
1636 Prodam -F ia t -Zas t ava« - 600 D,
v dobrem stanju. — Naslov v •» lasnem odelku 1637
Zaradi selitve poceni prodam spalnico i n več dnt«rcga peh i š tva : omare, postelje, mize, tsto'e. k u halnik. - Stiglic, Staneta Zagaria M. 12, K r a n j 1633
Prodam 2 plemenski kravi po iz-WH. — Poizve se v Vodopivčevi ulici i t . «, Kranj (v mesnici) 1660
Svinjo, k i bo v kratkem kotila in mlade praš ičke prodam. — Sesek, Koseze, Vodice 1856
Ugodno prodam kmečko k rušno peč r. okovi in vrati, desni vzidJjiv štedilnik i n rabljeno moško kolo. — Naslov v ogl. oddelku 1657
Prodam 10 dobro ohranjenih oken. - Britof 15, Kranj 1658
Kmeti jsko gospodarstvo Šenčur proda osebni avtomobil -Mercedes« - 170. Prodaja bo 27. aprila oŠ 7. do 10. ure za družbeni sektor, po 10. uri pa tudi za zasebnike
1659
kupim K u p i m obračalnik za seno. —
Naslov v oglasnem oddelku 1639 K u p i m suhe -hrastove plohe, 3
leta stare. — Anton Draksler, Dru-lovka 25/a, Kranj 1661
ostalo 1. maja vabi kolektiv restavracije
»Pa rk« na otvoritev restavracijskega vrta. 1477
Veliko izbino švicarskih in ruskih ur - zlatnine — vseh vrst očal i n zadnje modele sončnih očal, vam nudi po najbolj ugodnih cenah poslovalnica O P T I K A Kran j , Koroška cesta 1640
Podpisani Vik tor Kokal j iz Ze. Bitenj št. 82 preklicujem in obžalujem vse, kar sem govoril dne 14. 10. 1961 zvečer v Gosti lni Fa -bijan. v Zg. Bitnjah, o zasebnih tožilkah Mar i j i Hafnerjevi in Danijeli Hafnerjevi, stanujoči v Zg. Bitnjah št. 27 ter izjavljam, da so bile moje govorice neosnovane
1811 Praktikant išče sobo v Kran ju
za eno leto. - Naslov v Oglasnem oddelku 1612
Rokavice z enim prstom, izgubljene od Kokr ice do Sejmišča, nros :m orofi n e r a d i vrni t i . — Hvasti , Breg 44, Kranj 1843
Veletrgovina - Ž I V I L A « Kranj sprejme v zaposlitev dva delavca za pome/na dela v skladišču in razvažanjc blaga strankam. Pogoj:
FiziČ-no zdrav in s t anu joč v bližini Kranja . - Pri jave sprejema gornji naslov 1644
Oddam opremljeno sobo m o š k e mu (v bližini avtobusne postaje) - Naslov v ogl. oddelku 1645
Podpisana Starta Luznar , Kran j , Kokrški breg 3, izjavljam, da n i sem plačnik dolgov svojega p re j š njega moža Edvarda Požgaja 1646
Ve l ik pes, rjave barve, s č rn imi l isami, se Je zatekel. — Lastnik ga dobi v Srednji B e l i 16, Preddvor 1647
Od Bašl ja do M i l j sem izgubil aktovko z ot roškimi h lačkami . — Najditelja prosim, da j i h vrne Petru Cudermanu, Bašel j 5, Preddvor 1648
D a m v najem vrt — obe košnj i . - Naslov v ogl. oddelku 1649
Zidarja, veščega vseh zidarskih del sprejme takoj -Role ta - mizars tvo« Kran j 1650
Ključavničar ja , sposobnega za vodenje delavnice, sprejme takoj -Roleta - miza r s tvo« K r a n j 1651
V Kran ju sem izgubil denarnico z osebno izkaznico na ime Te r šek . - Prosim proti nagradi vrn i t i v oglasni oddelek 1652
Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov i n motorjev vam i z dela Bohor ič K r a n j , Gregorč ičeva št. 1 1653
Žensko v sivem plašču, ki je v nedeljo pobrala izgubljeno o t roško rumeno jopico, prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 1654
Izgubljeno vozn i ško dovoljenje, prometno dovoljenje i n vo iaško knjižico, prosim prot i nagradi vrniti Božu Pretnarju. Brezje št 43. Tržič, Kr iže 1855
O S M R T N I C A Z globoko žalost jo se spominja
mo dne 20. apr i la 1962, ko nas je nenadoma za vedno zapustila naša nadvse dobra, ljubljena mama
M A R I J A Z G A G A roj . KeiZar Ohrani l i jo bomo v večnem «oo-
minu, saj jo vsi tako zelo pogre-
Zaluioči : hčerk i M i r i l n , Dora z d r u ž i n a m a , s inovi : | Drato. r t ' * , L Franci , Janez in M i r k o
rodporezn, dne 20. aprila 1962
šamo.
etMKKMjMMeat 1 MuHuem » UMUIILMSI
Krajevni odbor Zveze borcev Selca nad Skofjo Loko vabi k odkrit ju spomenika, ki bo v nedeljo, 20. aprila 1362, ob 10. uri dopoldne v Lajšah.
Prevoz \y. Škofje Loke ob 8.15 ur i z rednim avtoHusem do Selc in nato 1 uro peš do slavnostnega mesta.
SREČANJE D O L O M I T S K I H B O R C E V
Dne 3. junija 1962 bo v Dolomitih srečanje ob pr i l ik i 20-letnlee ustanovitve Dolomitskega odreda. Na večer pred dnevom ustanovitve odreda bo tudi zbor borcev Dolomitskega odreda.
Tovariško s rečan je bo prirojeno za vse borce Dolomitskega odreda.
Vse borce prosimo, da takoj pošljejo svoje naslove na ObLO Z B Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7. V dopisu raj navedejo datum vstopa v odred in edinico, v kateri 6 o sodelovali.
P R I P R A V L J A L N I O D B O R Z A P R O S L A V O U S T A N O V I T V E D O L O M I T S K E G A O D R E D A
O B J A V A »-Ob 10-letnici obstoja trgovine
D E L I K A T E S A Kranj bo 22". maja t. 1. veliko N A G R A D N O ŽREBAN J E kuponov, k i j i h dobite p r i vsakem nakupu nad 2000 din.
Trgovina Delikatesa Kran j vas bo tudi v prihodnje vedno zadovolj i la 7. bogatim izborom del ikatesnega blaga po ugodnih cenah.«
O B J A V A D E L A V S K \ U N I V E R Z A
V K R A N J U r a z p i s u j e
tečaj za kinoopkraterje — amaterje ozkega traku.
Tečaj bo vseboval teoret ični in praktični del. Tečajniki se bodo usposobili za uoravljanie s kinoprojektorjem OP-2 in KO-6, d ia-projektorjom in magnetofonom.
Predavanja bodo predvidoma V sredini maja 1962 v popoldanskem času. Celoten program bo zajet v 20 do 25 urah.
Prijave sprejema Delavska uni verza v Kranju. Koroška cesta 13, tel. 27-33, vsak dan od 7 do 14. ure do vkl jučno 12. maja 1962.
Ohveščamo lastnike motornih vozil, da odpiramo v Skofji L o k i
A V T O M E H A N l C N O S E R V I S N O D E L A V N I C O .
kjer bomo nudili kvalitetne servisne usluge, pranje, mazanje in poliranje vozil .
Odprto vsak dan od 12.-20. ure v Domu A M D Skofja Loka , Jego-rovo predmestje 10. Za č lane druš tva poseben popust!
Upravni odbor Druš tva knj i govodij v Kranju sklicuje 4. redni občni zbor, k i bo v petek, dne 27. aprila 1962 ob 17. uri , v konferenčni dvorani Delavskega doma (f. nadstropje - vhod s strani okraja).
P O S L O V A N J E T R G O V I N Z A 1. M A J V dneh praznovanja 1. maja bo
na območju okraja Kran j naslednji poslovni čas trgovinske mreže :
v soboto, dne 28. aprila, kot vsak delavnik, t. j . tudi popoldne,
v nedeljo, dne 29. aprila, kot vsako drugo običajno nedeljo,
v ponedeljek, dne 30. apri la , kot običajno vsak ponedeljek, t. j . dopoldne i n popoldne,
v torek, dne 1. maja, V6e zaprto, razen poslovalnic, k i stalno obratujejo (n. pr. Delikatesa, K r a n j , bencinsko črpalke) ,
v sredo, dne 2. maja, kot na ob i čajno nedeljo (t. j . d e ž u r n e mesnice, pekarne i n trafike) i n dopoldne od 6.-»9. ure vse mlekarne.
O B V E S T I L O Tečaji in izpi t i za mopediste Obveščamo vse prebivalce, k i
prebivajo na območju dejavnosti Avto-moto d r u š t v a Šenčur , d a 6e od 1. maja 1962 dalje opravljajo izpraševanja mopedist.ov o znanju cestno-prometnih predpisov vsako drugo i n če t r to 6redo v mesecu in ne vsako sredo kot do sedaj. Nadalje sporočamo vsem zainteresiranim, da bo moral vsak obiskovati kratek 3-večerni tečaj radi pridobitve potrebnega znanja o cestnem prometu. Nato selo bo pr ipuščen k izpraševalnt ko mis i j i . Tečaji bodo organizirani po naslednjem redu: vsak p r v i i n tretji teden v mesecu v če t r tek , petek i n soboto v prostorih društva ob 18 u r i . Pri jave sprejema ta jn iš tvo d r u š t v a a l i na dan p r i -če tka v d ruš tven ih prostorih.
A M D Š e n č u r
V soboto, 28. aprila, odore D E L I K A T E S A K R A N J G O S T I L N O V B E S N I C I .
Za praznike Jo obišči te . Lep izlet. V bližini slap Sum. Domača jedila, dobre pi jače .
C E S T N O P O D J E T J E V K R A N J U komisija za sprejem ln odpoved delovnih razmerij
razpisuje spodaj navedena delovna mesta:
1. ZA K V A L I F I C I R A N E G A A V T O M E H A N I K A 2. ZA K V A L I F I C I R A N E G A KOVAČA — V A R I L C A — A V T O G E -
N O I N E L E K T R I Č N O 3. S T R O J N I K E :
1 ZA M O T O R N I V A L J A R 1 Z A P A R N I V A L J A R 1 ZA BULDOŽER
Avtomehanik in kovač za dela v delavnici Pr imskovo. S t ro jn ik i za dela na gradbišč ih .
Treba se je zglasitl osebno pr i Cestnem podjetju v K r a n j u , T rg revolucije š t . 4, soba š tevi lka 33 I nad., novi trakt. S seboj je potrebno prinesti spr ičevalo o kvalif ikaci jah. Rok je do 30. 4. 1962.
41
o č i t n o me Je razumela, kajti počast je pr ik imala . -Vse ln vsakdo se j e mora l p r i nJem podrediti temu cilj\i.« Vzd ihn l l a je. - D a , imate prav. K o b i bi la vsaj takrat to vedela! Potem bt —« Zastala je. » N e , - j « dejala. Vse skupaj nikakor ne bi bilo potekalo drugače . Prav t a njegova zavest i n odločnost , pr i t i do ci l ja , ta njegov notranji ogenj so me tako privlačili .«
Nekaj časa je sedela z zaprtimi očmi . Njena roka je ležala mehko i a oproščeno v moji . » In kako je z vami, BiH?« je s lednj ič vp ra ša l a . »Pravi te , da ste b i l i sami zaljubljeni - l n celo mnogokrat. Kaj Je b i l vas cilj?«
Premiš l j eva l sem. -Tega ne vem na tančno ,« sem dejal. -Car , tako se mi zdi . Draž, k i leži v tem, da nekaj zmorem, da se nenehno znajdem pred nalogami, k i so pravzaprav p r e v e č zame, vse dokler j i h n e premagam. Jaz sem plezalec — mis l im takšen , k i zmaguje z energijo. Vedno sem moral doseči naslednji višj i cilj.««
- I n zdaj?« je vpraša la . Zrn i gnil sem z rameni. - Z a sedaj imam vsega dovolj - vsaj za
nekaj časa,« sem odgovoril. - M e d vojno sem b i l na višku. Dal sem vse i z sebe pa tudi moja želja po oblasti je p r i š la na svoj račun . Zdaj sem zadovoljen 6 tem, da b i ležal na soncu i n se malo žgal — s i l vsaj b i l sem z a d o v o l j e n . . . «
»Bi l i s te?« Dvigni la je svoje n e ž n e obrvi. - N e vem še,« sem dejal. - V e s ta čas, ka r zdaj plujemo proti
tem hribom, postaja ta stari znani dražeč i obču t ek v meni vedno močnejš i . Ce bom našel to, ka r je Farne l l o d k r i l . . . « Zastal sem. Nenadoma se m l Je vea ta lov za plenom mrtvega zazdel kot ropanje trupla.
•Razumem,« je dejala i n zopet pogledala proti goram. In potem Je z neko čudno notranjo silovitostjo, na katero nisem b i l pripravljen, izbruhnilo iz nje:
- M o j bog. zakaj sem se morala roditi kot ženska?« Vstala je in odšla po stopnicah, jaz pa sem se, ker sem moral
Oatati fijim, nenadoma čuti l silno osamljen. Gore niso bile več tako ve l ičas tne in nebo n i bilo več tako modro. In tedaj sem vedel -i n s i tudi p rv ič priznal — da mi je v živl jenju nekaj manjkalo. Za hip sem b i l držal to v rokah, n ič več. Toda to ni bi lo moje. Sposodil sem si to od nekega mrtvega.
Spredaj na palubi se je nekdo premaknil . B i l j c potapl jač . - S u n d e , « sem zaklical . Sedel je in si drgni l oči. Potem je vstal in pr i še l proti k rmi . - K j e bom dobil vašega pa r tne r j a?« sem ga vpraša l . - V F jae r l andu ,« je odgovoril. -Gotovo bo pr iše l s čolnom Einarja Sandvena v F jae r l and?« » D a « - K d a j ? « - N e vem. Saj sem samo oddal sporoč i lo zanj.« -Potem mogoče pravkar prihaja po fjordu navzdol?« »Točno.« Položil st je roko nad oči i n gledal čez široko bleščečo
vodno ploskev. Potem je pri jel daljnogled, vendar Je zmajal z glavo. » N e v id im ga,« je dejal.
Vze l sem daljnogled in še sam pogledal vso ši r ino fjorda. V ide l sem sicer več ladi j , toda nobena n i b i la dovolj majhna. Obrni l sem daljnogled proti hribom in proti vedno ožji odprt ini Fjaerland fjorda. S smrekami obrasli gorski obronki so se strmo spuščal i do vode. Barva vode pa je č u d n o odsevala v nenavadnem ze len i lu
- L e p o je, al i ne?« Ozrl sem se i n videl , da stoji Dahler poleg mene. -Balestrand, a l i ne?« sem vpraša l . P r i k i m a l je. »Najbol j sončni kraj v vsem Sogmefjordu,« je dejal.
»Tamkajšn j i hotel se imenuje hotel Kvikmes. Zelo ve l ik j e i n ves zgrajen iz lesa. Najboljši norveški hotel. Mnogo lepih spominov imam na ta kraj . Nekdanji n e m š k i cesar je običa jno tukaj sidral s svojo jahto .«
K o sem tako gledal Balestrand i n hotel z njegovimi bel imi Pročelj i i n ba lkončki , sem dejal: »Vse j e v ide t i tako mirno.«
»Gotovo ste s i predstavljali t u k a j š n j o pokrajino mnogo e t r a š -nejšo.« Stresel j e z glavo. -Sognefjord n i prav n i č d iv j i i n grozljiv. Pač pa drugi majhni fjordi.«
»Počaka j te , dokler ne pridemo v Fjaer landsf jord ,« Je dejal Sunde.
Dahler se jo nasmehnil. »Da, gospod Sunde i m a prav, počakaj te , dokler ne nridemo v FJaeriandsfJord. T a m je voda ledena, h r ib i so
temačni i n grozljivi i n na kraju se zl ivata v fjord ledenika Bojum i n SupheJer. Mi s l im , d a ne boste razočaran i , k o boste ugledali Fjaer land.«
Imel je prav. K o smo zavi l i mimo Balestranda, je sonce na nebu še sijalo i n nebo je b i lo še vedno modro, toda toplino dneva n i bilo več. Voda je imela rezko ledeno mrzlo zeleno barvo. F jo rd je b i l ena sama 20 mi l j dolga gorska soteska. N a obeh straneh so navp ično s i l i le i z vode gole skale, kjer pa je b i lo nekaj poboč i j , so b i l a tako strma, da je č lovek imel občutek , kot b i grozilo smrekam, k i so tam rasle ,da bodo vsak č a s strmoglavile v vodo. Ponekod jo segal sneg prav do morja. T e m a č n o razpoložen je t « okolice j« leglo na nas kot nekaj grozljivega i n na palubi j e zamr l vsak razgovor.
Eno uro smo tako p lu l i po ozkem fjordu. N i t i ve t r i č se n i ganil . Tedaj se je barva vode ponovno spremenila. Postala je modrosiva i n je b i la s lednj ič kot k e m i č n o pobarvana t ekoč ina . B i l a je najbolj hladna barva, ka r sem j i h kdaj kol i videl .
K o smo nazadnje zavi l i prot i pomolu Fjaerlanda, mc jc Dahler pri jel za roko. »Poglejte,« je dejal, » t amka j gradijo čoln. Gradi jo ga prav na enak nač in , kot so j i h gradi l i že pred 2000 leti.«
Dejansko je ležal nasproti pomola čoln v delu. »Ali uporabljajo res samo sekire?« je v p r a š a l a Jill.
»Da točno,« je dejal Dahler. »Ničesar drugega ne uporabljajo kot sekiro. Tako so gradil i čo lne že stari v ik ingi i n tukaj v Fjaerlandu so od nekdaj gradil i tako svoje r ib i ške ladje. T u d i preproge i n nogavice i n puloverje pletejo tukaj iz d o m a č e volne — vse prav tako in po enakih postopkih kot pred davnimi stoletji. Prav n ič se n i tukaj spremenilo — razen hotela i n parn ika .«
Zaplu l i smo mimo majhne lesene cerkvice in m i m o na p o l v drevju skritega hotela do pomola, k i je stal zgrajen na lesenih pi lot ih . Pokazal sem na majhen »tok-a-tok«, k i j« ležal na drug i strani pomola, i n vpraša l Sundeja: »Ali je to čo ln vašega d r u ž a b -ništva?« Toda zmajal je z glavo. Njegovega d r u ž a b n i k a še sploh nI bi lo i n imel sem obču tek , da to že sedaj kaže , da se s tvar i ne bodo razvijale po moj i želji .
Pus t i l sem druge na ladji i n odšel v hotel . Na takar ica v č r n i narodni noš i , z vezenim telovnikom in v b l u z i s č i p k a s t i m ovratn ikom je stala v sprejemnem prostoru. V p r a š a l sem jo : »AU sfaruje gospod U l v i k v hotelu?«
Stresla je z glavo i n sc smejala. Nekaj je dejala v norvaeVttnj i n izjpj**1"
![Page 6: GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA ...arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_48_L.pdf · javi • z lanskoletno realizacijo. Skupni izvoz naj bi dosegel vred](https://reader033.fdocument.pub/reader033/viewer/2022041622/5e400d2061b03a63375f110f/html5/thumbnails/6.jpg)
G L A S
Rttzultali in perspektive s p l o š n o g r a d b e n e g a podjetja
,Sava6 Jesenice Pod tem imenom posluje jeseniško
gradbeno podjetje že od maja 1.1954, ko je podjetje nastalo spričo potreb in velikih razvojnih možnosti jeseniške občine iz nekdanjega majhnega remonta, te ob ustanovitvi pa se je mlado podjetje lotilo tudi zahtevnejših, večjih gradenj, med katerimi je potrebno zlasti omeniti Bivalnico in kooperativno gradnjo perona na jeseniški železniški postaji.
Prvi začetki novega podjetja so bili težki. Osnovnih sredstev ni bilo, obratnih sredstev le en milijon dinarjev in končno — 7 krampov in 11 lopat. Takratni kolektiv pa se zadanih nalog ni ustrašil, temveč se je uspešno spoprijel z delom. Medtem ko je podjetje ustvarilo 1954. leta 70,000.000 dinarjev realizacije, je znašala realizacija čez dve leti 180 milijonov, 1959. leta 350 milijonov, lani pa že 750 milijonov din.
Vsa pretekla leta je kolektiv »Save« skrbel tudi za načrtno rast svojega podjetja glede mehanizacije. S to zadevo je kolektiv že tako daleč, da za podjetje ni več problemov tudi zaradi večjih zemeljskih, betonskih in podobnih gradbenih del. V te namene je bilo doslej investiranih (brez prevoznih sredstev in osnovnih sredstev!) 65 milijonov dinarjev.
Perspektive podjetja obetajo tudi v prihodnosti dobro gospodarjenje. Velik delež glede tega bo dala decentralizacija samoupravljanja v podjetju, ki se šele uveljavlja, vendar pa je sedanjih
šest ekonomskih enot žc dalo več pozitivnih rezultatov: produktivnost se je povečala za 8,7 «/o, dohodki so precej večji na račun pomanjševanja poslovnih stroškov, izboljšala pa sc jc tudi delovna disciplina.
Kljub števUnim proizvedenim nalogam je podjetje doslej uspešno reševalo tudi problem družbenega standarda. Za svoje delavce je zgradilo tri samske domove (306 postelj), 20 družinskih stanovanj in počitniški dom v Bohinju.
Z vsemi dosedanjimi uspehi delovni kolektiv 3GP »Sava« Jesenice še ni zadovoljen in že kuje načrte, kako bi lahko razvil svoje podjetje do takšne stopnje, ki bi zagotavljala nad 1 milijardo dinarjev letne realizacije, s čimer bi lahko tako glede kvalitete in raznih uslug zadovoljili investitorje in druge potrošnike.
Vsem delovnim ljudem in vsem
delovnim kolektivom pošilja ob
mednarodnem ~ - . • j prazniku dela OkrEJIH ZaVOO
L maju iskrene čestitke
za socialno zavarovanje v Kranju
Počitniški dom S G P »Sava« Jesenice v Bohinju
V S E M B R A L C E M I S K R E N O Č E S T I T A M O K NAŠEMU N A J V E Č J E M U P R A Z N I K U -1. M A J U - I N SE P R I P O R O Č A M O
K O M U N A L N O
PODjim VODOVOD BLED želi ob letošnjem praznovanju 1. maja
vsem delovnim Ijudt m v prihodnje
še več delovnih uspehov
t o v a r n a o b u t v e
s
C
Vam je pripravila s svojo poletno kolekcijo najnovejših vzorcev prijetno presenečenje Obenem pošilja kolektiv Tovarne »PEKO« vsem svojim dobaviteljem, odjemalcem in ostalim poslovnim prijateljem svoje borbene pozdrave in iskrene čestitke k čim lepši proslavi našega največjega delavskega praznika.
Komunalni servis Kranj čestita vsem delovnim
ljudem ob
prazniku dela - L maju
Tovarna usnja
Runo Tržič
nudi svojim odjemalcem: goveje bokse vseh vrst in barv, telečje bokse, juneče bokse, konjske bokse, podloge raznih banr, oblačilno usnje, cepljenec barvasti in krom
Kolektiv čestita delovnemu
ljudstvu ob prazniku dela -
1. maju
OB l.MAJU ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM!
Tovarna verig Lesce pri Bledu
proizvaja vse vrste vijakov ln zakovic, verig za široko potrošnjo, industrijo In ladjedelništvo, žičnike, opremo za pomorsl- i in razne odkovke-
Ob 1. maju vsem delovnim ljudem plamteče pozdrave!
VINO KKANJ Podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami vseh vrst
Vsem delovnim ljudem ob le tošnjem
praznovanju 1. maja iskreno čest i tamo
Delovni kolektiv
kamnoseštvo in cementni izdelki - Kranj
Vsem delovnim ljudem ob mednarodnem
prazniku dela . l .maju iskrene čest i tke
Tapetništvo Kranj
Trgovsko podjetje
L J U B E L J - T r ž i č čestita k prazniku dela vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem in vsem delovnim ljudem
Lesno industrijsko podjetje , K i j , . ,. , Bled
pošilja ob 1. maju vsem delovnim ljudem ^ naše domovine V T,.. .... . M v .
Naši izdelki: žagani les smreke — jelke, resonančm l^Wrt>n£^ r ^ o e t i i k o ~~ a v i o n s k i l e s ' v e z a n e plošče za gradbeništvo, vezani
• *• *^ les, ladijski pod, opaži vseh vrst, stropne in stenske obloge, lamelirana gladka vrata, strešne konstrukcije, moka, lesna embalaža vseh vrst in čebelni panji so povsod priznani kvalitetni proizvodi
Gozdno gospodarstvo Bled dobavlja najkvalitetnejši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Posebno izbrano kvaliteto smrekovega in macesnovega lesa pa dobavlja za najti-nejšo lesno' predelovalno industrijo: za proizvodnjo glasbil, čolnov, opreme ladij, športnega orodja, avionov, furnirjev, luščenega furnirja za embab. in drugo.
Po naročilu kroji dolžinski les za jambore, pilote, drogove in drugo.
Prevoze vrši z lastnimi prevoznimi sredstvi do kupca ali do železnice. Vse sortimente prodaja po dnevnih veljavnih cenah.
Ob praznovanju 1. maja vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo!
Kemična tovarna
E X 0 T E R M - K r a n j Iskreno čestitamo ob letošnjem praznovanju Lmaja. mednarodnem delavskem prazniku