Letošnja zima je polna presenečenj. Ni še dolgo, ko smo pisali o telohu in — Foto: F. Perdan

Leto XXVIII. Številka 8

Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni

urednik Albin Učakar

G L A S I L O S O C I

trobenticah in slišali za prvega letošnjega nabiralca gob, žeje na piano pokukal regrat. Nabiralcev je seveda takoj dovolj.

Kranj, petek, 31. 1. 1975 Cena: 1 din

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

Z A G O R E N J S K O

11. S potovanja STRAN:

okoli sveta Uraničeva mama je dočakala 90 let

6. Čudež pod Jelovico STRAN:

Biserni jubilej Čmakove Neže in Janeza

14. STRAN: 999 tranzistorjev v kovčkih

Gams v skrinjo, lovec v posteljo

Anton Tišler obsojen

Veriga Lesce: Letos za 70 milijonov investicij 1150-članski kolektiv tovarne Ve­

rig v Lescah (največji po števi lu za­poslenih v radovlj iški občini) je letos pred pomembno plansko nalogo. Skleni l i so, da bodo v modernizacijo obratov, s čimer, bodo predvsem iz­boljšali t ežke delovne pogoje in kva­liteto ter delno povečal i storilnost, vložili 70 milijonov novih (!) dinar­jev. T o je največja investicija v enem letu odkar obstoja tovarna.

»Za t a k š e n p r o g r a m smo se m o r a l i o d l o č i t i , s i ce r ne b i m o g l i d r ž a t i k o r a k z z a h t e v a m i t r ga , o m a j a l i b i s i l a h k o ug led , k i ga danes i m a m o v sve tu , i n k a r j e n a j p o m e m b n e j š e , p o č a s i , v e n d a r z anes l j i vo , b i ' i z g u b l j a l i d e l o v n o s i l o . D e l o v n i pogo j i v n e k a t e r i h n a š i h o b r a t i h so i z r e d n o t e ž k i , za to n i č u d n o , d a smo l e t a 1973 z a b e l e ž i l i v podjet ju p r e c e j š n j o fluktuacijo d e l a v c e v , « pravita di­rektor podjetja inž. V inko Gole in predsednik delavskega sveta inž. V i -tomir Rems.

Tako gradijo zdaj t r i pomembne objekte: kovačnico , vzdrževa lne ob­rate in obrat za pripravo materiala. Gradnja nove kovačnice je na jbrž res potrebna, saj je sedanja stara že 50 let. V novih bodo dobil i sodobne stroje in peči. Tako bodo na primer imeli t r i avtomatske linije za odkov-ke oziroma opremo ladij i n deloma za avtomobilsko industrijo. V pri­hodnje nameravajo dobršen del in ­vesticij nameniti tudi za izdelavo orodja. Zdaj morajo večji del drage­ga orodja uvaža t i , v prihodnje pa ga bodo lahko sami izdelali še za druge. Stroje za uresn ič i tev tega programa imajo že na ročene . Pomemben ko­rak bodo naredili tudi pr i pr ipravi materiala. V novem obratu ne bodo več imeli kemičnega postopka za či­ščenje materiala, marveč sodobnejš i mehanski postopek. T a sprememba bo pripomogla, da Veriga ne bo več onesnaževa la okolja z bazičnimi in kis l imi t ekoč inami .

Nadaljevanje na 4. str.

Enotna merila za vse delovne ljudi

Sindikalna lista, ki jo je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejel sredi januarja, je skupen dogovor organizacij in organov sindikata in Zveze sindikatov Slovenije. V njej so povzeta stališča o tistih vprašanjih, za katera je treba po mnenju sindikatov doseči usklajeno urejanje v samoupravnih sporazumih, internih aktih te­meljnih in drugih organizacij združenega dela ter

v družbenih dogovorih. Predhodnica sindikalne liste se je

rodila že leta 1965, ko smo v repub­l ikah začeli z zakoni urejati nočno delo žensk in mladine. T a k r a t n i sin­dikalni odbori so moral i dajati so­glasje za uvajanje nočnega dela. Ob delu posameznih kolektivov so se porajala s ta l išča , s katerimi žele sin­dikat i usmerjati enakopravno ob­ravnavanje vsakega posameznega delovnega človeka — samouprav-ljavca.

Danes sindikalna l ista že sodi med tiste dokumente, na podlagi katerih vsak med nami i z računava , za kol iko se mu utegne zvišati osebni doho­dek, seveda le pod pogojem, da je njegova organizacija uspešno poslo­vala in napolni la sklade.

Najnižji in najvišji osebni dohodek

M e d drugimi le tošnja sindikalna lista p r i na ša spremembo v iz računa­vanju osebnega dohodka. Najnižj i dohodek vrednoti ne le kot socialno, t emveč kot ekonomsko kategorijo, k i delavcu zagotavlja materialno in so­cialno varnost. Najnižj i osebni do­hodek naj b i letos znaša l 60 odstot­kov poprečnega osebnega dohodka v minulem letu v Sloveniji in pred­stavlja nagrado za na jenos tavne j šo obliko dela za normalni delovni čas in ob normalnem delovnem uspehu — to je ob 100 odstotnem doseganju norme oziroma delovne obveznosti.

Novost je tudi pr i najvišj ih oseb-l i h dohodkih. Najviš ja meja n i več

določena. N a podlagi mnenj iz javne razprave je obveljalo načelo , da mo­rajo vsi osebni dohodki, tudi naj­višji, izhajati iz osnov in določil v samoupravnih sporazumih in uspeš­nosti dela.

Pomembna novost med določili o osebnih prejemkih je tud i osebni do­hodek pripravnikov, k i se giblje od 70 do 105 odstotkov poprečnega osebnega dohodka v republiki , od­visno od stopnje izobrazbe.

Nadaljevanje na 16. str.

N a r o č n i k :

Uresničevanje ustave v ospredju

Tržiš ki komite ZK je sklenil, da bosta marčni konferenci ZK razpravljali o organiziranosti ZK, kadrovski politiki, delovnem programu komiteja in konference in uresničevanju ustave — Pozor­

nost delavcem iz drugih republik in pokrajin

Kranj Predsedstvo kranjske obč inske skup­ščine, občinska konferenca sociali­s t ične zveze in občinski sindikalni

svet so za ponedeljek popoldne skl ical i skupni sestanek vseh č lanov izvršilnih organov d ružbenopo l i t i čn ih organizacij občine in delegatov družbenopol i ­t ičnega zbora občinske skupšč ine . N a sestanku bodo obravnavali d ružben i n a č r t kranjske občine in p r o r a č u n za letos in predlog mandatnega programa občinske skupščine in izvršnega sveta za celotno mandatno obdobje.

Včeraj opoldne se je pr i občinski skupščini sestala na peti seji komisija za medobč insko sodelovanje. Obravnavali so poroči lo o u resn ičevan ju začr ta ­nega programa v minulem letu. A . Ž.

Radovljica V sredo popoldne se je na redni seji sestalo predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov. Obravnaval i so

osnutek poslovnika o notranji organizaciji in nač in ih delovanja občinskega sveta zveze sindikatov in dogovor o financiranju in f i nančnem poslovanju sindikatov in zveze sindikatov v Sloveniji . Pogovori l i so se tudi o pripravah na sejo sveta in odborov sindikatov in o občn ih zborih oziroma letnih skupšč inah osnovnih organizacij sindikata. Nazadnje so obravnavali še problematiko poči tn iškega doma M u r k e Lesce.

V ponedeljek opoldne se bo v Radovl j ic i sestal izvršni odbor občinske konference social is t ične zveze. Ocenil i bodo dosedanje javne razprave o pred­logu statuta social is t ične zveze Slovenije in pravi l krajevnih organizacij S Z D L . Razen tega bodo obravnavali nekatera vp rašan ja v zvezi z organiza­cijo in konsti tuiranjem krajevnih in občinskih organizacij social is t ične zveze.

A . 2. V ponedeljek, 3. februarja, ob 16. uri bo v sejni dvorani škofjeloške občin-' ' ske skupšč ine 4. seja občinske kon­

ference Z K Škofja L o k a . Č lan i konference bodo obravnavali vprašan ja , o katerih je bilo govora na zadnjem sestanku komiteja občinske konferen­ce Z K .

Škofja Loka

V sredo, 5. februarja, ob 17. u r i bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja L o k a 1. seja uporabnikov skupšč ine občinske zdravstvene skupnosti Škofja L o k a . Navzoč i se bodo na njej pogovorili o delu v turnusih v zobnih ambu­lantah v Škofji L o k i , podano pa bo tudi poroči lo predsednika izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti. -jg

Tržič 21. januarja so se v t rž iški občini konča le razprave o vlogi in organizi­ranosti S Z D L in vlogi komunistov v

njej. Sestanke so organizirale vse osnovne organizacije, vendar ude ležba ko­munistov na teh zborih n i bi la najbol jša . Od 556 komunistov v občini se j i h je zborov udeleži lo le okrog 230. Boljša b i b i la lahko tudi ude ležba predstavni­kov krajevnih d ružbenopo l i t i čn ih organizacij in pol i t ičn ih organizacij v de­lovnih kolekt ivih. N a zadnji seji komiteja Z K v Trž i ču so ugotovili , da je eden od vzrokov za s labšo udeležbo precej hiter sklic sestankov.

Trž iški aktiv komunistov-neposrednih proizvajalcev je b i l tako na go­renjski kot republ iški ravni izredno ugodno ocenjen predvsem zaradi dobrega kadrovanja in uspešnega nač ina dela. D a bi bilo delo aktiva še boljše in učin­kovitejše, so se dogovorili za organizacijo pogoste jš ih razprav v organizacijah združenega dela, kjer delujejo komunisti-delavci.

V t rž iški občini so stekle priprave na celodnevno šolo. O novosti že raz­pravljajo v šolskih kolekt ivih in drugih organih, razpravam pa se pr idružuje tudi odbor za gradnjo šol in vrtcev. V Trž iču se n a m r e č začenja nova faza u resn ičevan ja samoprispevka in bo treba program gradnje in modernizacije šol prilagoditi zahtevam celodnevne šole. T o je povezano predvsem z usodo stare šole heroja Brač iča oziroma novogradnje pr i Grajzarjevi osnovni šoli. D a bo delo na tem področju lažje, je komite Z K osnoval delovno skupino, k i bo delovala pri komisij i za idejna vprašan ja . -jk

zunanjepolitični komentar m zunanjepolitični komentar

C ^ Prvomajske

nagrade V Beogradu so ustanovili

zvezni odbor za dodeljevanje prvomajskih nagrad dela, ki jih bodo podeljevali pred prvo­majskim praznikom. Posebno pozornost so posvetili moral­nemu pomenu te nagrade, ki bo izredno družbeno prizna­nje. Podeljevali jo bodo delav­cem neposrednim proizvajal­cem za velik prispevek k naši socialistični skupnosti. To naj bi bili ljudje, ki so s svojim delom in moralnimi vrlinami dobili ugled v svojem okolju. V Sloveniji bodo podelili 4 prvomajske nagrade. Vsak nagrajenec bo dobil 20.000 di­narjev.

Džemal Bijedić častni starešina Predsednik ZIS Džemal Bi­

jedić je sprejel delegacijo zve­ze tabornikov Jugoslavije, ki ga je seznanila z načrtom, da bi taborniki od 3. do 7. julija letos v okviru proslave 25-let-nice svoje organizacije orga­nizirali srečanje tabornikov. Predsednik ZIS je sprejel tudi predlog tabornikov, da bi bil častni starešina srečanja.

Stanovnik v Jugoslaviji

Izvršni sekretar gospodar­ske komisije OZN za Evropo Janez Stanovnik je dopotoval na večdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. S predstavniki ju­goslovanske vlade in gospo­darske zbornice se bo pogo­varjal o vprašanjih, ki zade­vajo delo gospodarske komi­sije OZN za Evropo in njeno sodelovanje z Jugoslavijo. Po uradnem obisku v Jugoslaviji bo Janez Stanovnik zastopal generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima na drugem sestanku medparlamentarne unije o evropski varnosti, ki bo v Beogradu.

Iz odpadkov surovine

Republiški odbor Rdečega križa Slovenije in podjetje za promet s surovinami Unija — papir servis Ljubljana sta podpisala pogodbo o sodelo­vanju pri zbiranju odpadnega papirja in tekstila.

Osnovni namen te akcije, ki se bo v slovenskih šolah za­čela že februarja, so prizade­vanja za splošno varčevanje, varstvo gozdov in dvig higie­ne. Poleg tega pa bomo z zbi­ranjem odpadnega papirja prihranili tudi precej drago­cenih deviz. V minulem letu je naša industrija uvozila 100.000 ton starega papirja in za to porabila 5000 dolarjev. Krp in starih oblačil pa smo uvozili več kot 4500 ton.

Na Hvaru za polovico ceneje

Več kot sto turistov, ki so na zimskih počitnicah v hotelih na Hvaru, je v torek dobilo 50-odstotni popust pri pen-zionski ceni, ker je čez dan več kot tri ure deževalo. Hotelsko podjetje Hvar daje tudi 40 od­stotkov popusta, če se spusti megla ali se temperatura spu­sti pod ničlo. Ce pa sneži, gostje ne plačajo ničesar.

Več za energijo V prihodnjih letih bomo v

Jugoslaviji zgradili več novih elektrarn kot smo jih vsa leta po vojni. V petih letih bomo zgradili elektrarne s skupno močjo 11.000 megavatov (do sedaj 8500 megavatov). Da bi nove elektrarne lahko delale s polno paro, bo poleg seda­njih treba odpreti tudi nove premogovnike, dcf bi lahko pridobili 30 milijonov ton pre­moga, ter rudnik urana s pro­izvodnjo 117 ton jedrskega goriva in zagotoviti približno 3 milijone ton mazuta in dru­gega tekočega goriva. Poraba električnega toka narašča pri­bližno za 10 odstotkov letno. Konec desetletja bomo pora­bili že 76£ milijarde kilovat-nih ur letno. /

Petek, 31. januarja 1975

V torek je bi la v Trž iču 12. seja komiteja občinske konference Z K S , na kateri so se dogovorili, da bo na­slednja seja komiteja okrog 20. februarja in da bosta marca dve za­sedanji občinske konference Z K S . N a prvi seji konference, sešla naj bi se 4. marca, bodo razpravljal i o orga­niziranosti Z K v občini, o kadrovski pol i t ik i in le tošn jem delovnem ter f i ­n a n č n e m n a č r t u , na drugi seji pa bo govora predvsem o uresničevaju ustave v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V tem obdob­ju je n a č r t o v a n tudi sestanek sekre­tarjev osnovnih organizacij in stal­nih aktivov Z K , na katerem bodo o omenjenih vprašan j ih temeljito raz­pravljali . N a torkovi seji je b i l spre­jet dnevni red za naslednjo sejo ko­miteja. Č lan i komiteja bodo raz­pravljal i o u resn ičevan ju ustave v t rž iški občini , kadrovski pol i t ik i , or­ganiziranosti Z K ter o delu akt iva mladih komunistov.

Za torkovo sejo komiteja je zna­čilna bogata in vsestranska razpra­va. Sprejeto je bilo f inančno poslo­vanje komiteja v preteklem letu in potrjene osnove f inančnega progra­ma za prihodnje leto. K o m i t e je prav tako ugodno ocenil predlog le tošnjega delovnega programa ko-

Reorgani­zacija

nekaterih osnovnih

organizacij ZK

N a zadnji seji komiteja občinske konference Z K Škofja L o k a so č lani komiteja najprej spregovorili o vprašanj ih , k i naj bi bi la obravna­vana na bližnji 4. seji občinske konference Z K . Komi te je sklenil , da č lani konference najprej spregovori­jo o sklepih sekretarjev, sprejetih na seminarju, k i je bi l zanje pripravljen ob koncu preteklega leta. G lavn i del razprave pa naj bi bi l posvečen neposrednim nalogam pri uresniče­vanju nove ustave v praksi. T i sklepi bodo kasneje tudi izhodišče za vse akcije po osnovnih akcijah na področju loške občine. Poleg tega bodo na seji obravnavali še: poslov­nik občinske konference Z K , n a č r t i zobraževanja v le tošnjem letu ter poročilo o ide jnopol i t ičnem izobra­ževanju v preteklem letu.

N a če t r t i seji bodo predlagane tudi nekatere kadrovske spremembe v organih konference. Te so potreb­ne zaradi smrti a l i odselitve akt ivnih d ružbenopo l i t i čn ih delavcev — do­sedanjih č lanov. Tako bodo morali volitve opravit i v Alplesu in Iskri v Železnikih.

Predlagano je bilo še, naj bi se reorganizirala osnovna organizacija Z K N o v i svet. Zaradi organiziranja osnovnih organizacij po organizaci­jah združenega dela se je n a m r e č aktivnost po nekaterih osnovnih organizacijah na terenu zaradi man j šega š tevi la č lanov precej zmanj ša la . V novo osnovno organi­zacijo naj bi b i l i vkl jučeni komunist i s področ ja Vincar i j , Novega sveta, Groharjevega naselja, Stare Loke in Podlubnika. -jg

V Tržiču klub mladih novinarjev

N a osnovi sklepa zadnjega zaseda­nja konference Z K S Trž ič , na kate­rem so razpravljal i o obveščanju , da Trž i čan i oblikujejo klub mladih no­vinarjev, se je pred kra tk im sestal in ic ia t ivni odbor za ustanovitev k lu­ba. Dogovori l i so se, da bo klub de­loval pri komisij i za obveščanje pri občinski konferenci Z S M S , povezal pa se bo tudi s samoupravno interes­no skupnostjo za izobraževanje . Ustanovitev kluba bo predvsem dobrodoš la pri izdajanju Tangente, glasila občinske konference Zveze social is t ične mladine Slovenije, hkrat i pa bodo njegovi člani sode­lovali tudi v drugih sredstvih javne­ga obveščanja . -jk

miteja in konference. Komi te naj bi se sestal trinajstkrat, konferenca pa petkrat. Oba organa, tako komite in konferenca, bosta posvečala največ pozornosti u resn ičevanju ustavnih določil. Sestavni del programa so tudi delovni n a č r t i komisij komiteja in konference. Komisi je bodo obliko­vale delovne programe do 20. febru­arja.

Član i komiteja so v torek razprav­l ja l i tudi o organiziranosti in raz­voju Z K v tržiški občini . Osnovno gradivo je pripravi la komisija za or­ganiziranost in razvoj. K o m i t e je so­di l , da bo treba tudi letos posvetiti na jveč pozornosti sprejemanju no­vih č lanov. L a n i je prejelo partijske knjižice 74 Trž ičanov , med kater imi je veliko mladih. Prav tako bo treba okrepiti in poživit i delo nekaterih osnovnih organizacij in le-te ter stalne aktive ustanovit i povsod kjer so pogoji. Sedaj je v Z K 4,3 odstotka prebivalcev t rž iške občine, pr i upo­š tevan ju samo zaposlenih pa se od­stotek poviša na 8,4. Šele takrat, ko bo odstotek dosegel 10, bomo lahko zadovoljni, so dejali na torkovi seji. K m a l u bo tudi odločeno, kako orga­nizira t i komuniste v krajevnih skup­nostih Križe , Pris tava, Sen ično in Sebenje; al i obdrža t i enotno osnov­no organizacijo a l i obl ikovati več osnovnih organizacij. Čim prej kaže osnovati aktive Z K tudi med dele­gati obč inske skupščine , delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, v organizaicji rezervnih vojaških s ta reš in , med predavatelji, k i skrbe za d ružbenopo l i t i čno iz­obraževanje v občini , ter združ i t i v partijski aktiv l judi, k i delajo na področju kadrovske polit ike. K o m i t e je v torek tudi sklenil na eni od pri­hodnjih sej razpravljat i o vkl jučeva­nju delavcev iz drugih republik in pokrajin v d ružbenopo l i t i čno življe­nje občine in Zvezo komunistov.

J . Košn jek

K a ž e , da Sadatova nenavadna zgovornost v š t e v i l n i h izjavah za tisk med njegovim obiskom v Pa­rizu ni bila zgolj trenutni izraz dobrega r a z p o l o ž e n j a , m a r v e č sestavni del skrbno pretehtane­ga n a č r t a , ki naj bi n a j n o v e j š i m p o l i t i č n i m manevrom Kaira dala č i m v e č j o t e ž o . Če n a m r e č vemo, kaj je Sadata prignalo v Fran­cijo, nam brž postane jasno, da so tudi navidezno nepomembne malenkosti okrog pogajanj z D'Estaignom zelo v a ž n e . Vsaj tako sodijo opazovalci v Wa-shingtonu in Moskvi, k i menda izjemno pozorno spremljata ne­p r i č a k o v a n o odjugo v odnosih francoske vlade do Z A R . Kajti cilje E g i p č a n o v bi lahko razdelili v dve poglavitni skupini: prvo sestavljajo e k o n o m s k o - v o j a š k i sporazumi o uvozu tehnologije, opreme in o ro ž ja , drugo pa iska­nje » r e z e r v n e g a « diplomatskega z a š č i t n i k a , saj dosedanja » t r a n s ­fera« kairskih interesov v bl iž -njevzhodnem zapletu, Z D A in SZ, nista izpolnila p r i č a k o v a n j Egip­ta.

K a r zadeva ekonomsko-voja-š k o sodelovanje, je Anvar el Sa-dat dosegel veliko v e č kot so pri­č a k o v a l i strokovnjaki. Poleg na­č e l n e g a soglasja D'Estaigna o p o m o č i Francije pri u r e s n i č e v a ­nju nekaj velikih gradbenih pro­jektov (elektrarna Abukiru, tele­komunikacijski center, podzem­ska ž e l e z n i c a itd.) najbolj bode v o č i obljuba o dobavi o r o ž j a in opreme v vrednosti 10 milijard frankov. V ta » p a k e t « je menda zajetih tudi 40 ali 50 prestrezni-kov mirage poslednje generacije, torej n a j b o l j š i h . Obetano k u p č i j o so poznavalci razmer o z n a č i l i kot z a č e t e k egiptovskih priza­devanj, da se r e š i j o popolne od­visnosti od Sovjetske zveze, do­slej edinega podpornika Z A R , ki zadnje č a s e ni pripravljen ob­navljati obrambne m o č i afri­š k e g a zaveznika v enakem tem­pu kot pred oktobrsko vojno 1973. Ni dvoma: Sovjeti posta­jajo nezaupljivi. Trdijo, da nji­hovih tankov in letal E g i p č a n i ne znajo dovolj smotrno izkori­stiti, saj po i z r a č u n i h londonske­ga i n š t i t u t a za s t r a t e š k e raziska­ve en izraelski phantom odtehta najmanj dva arabska miga. Vzrok, pravijo, t ič i v nezadostni i z v e ž b a n o s t i pilotov in tankov-skih posadk, katerih š o l a n j e je

z odslovitvijo sovjetskih sveto­valcev, leta 1972, kvalitetno ob­č u t n o nazadovalo.

Hkrat i h o č e Kairo prek Fran­cozov (ki jim okrepljen vpliv v b l i ž n j e v z h o d n e m prostoru kaj­pak utegne samo koristiti) poka­zati A m e r i č a n o m in Rusom, da ni zadovoljen z dosedanjimi re­zultati Kissingerjeve politike » p o s t o p n i h k o r a k o v « in previd­nega taktiziranja B r e ž n j e v a . Od-l o č a n o vztraja pri p o j a č a n e m pritisku na Izrael, ki za zdaj n o č e n i č e s a r s l i š a t i o nadaljnjem umiku iz zasedenih pokrajin, ter poudarja, da je arogantnost Tel Av iva posledica p o r u š e n e g a rav­n o t e ž j a m o č i v prid Ž idov . Obe­nem iz izjav predsednika Sadata veje prikrit dvom o u č i n k o v i ­tosti napovedanih l o č e n i h mi­rovnih turnej Gromika in Kissin-gerja, turnej, k a k r š n e v pretek­lih mesecih niso prinesle nobe­nih bistvenih sprememb.

»Miraži« za Kairo

K a k š n a bo reakcija Bele h i š e in Kremlja, ki sta s p r i č o zares senzacionalne Sadatove poteze precej p r e s e n e č e n a ? Na odgovor bo treba p o č a k a t i najmanj do z a k l j u č k a k r o ž n i h potovanj sov­jetskega in a m e r i š k e g a zunanje­ga ministra.

Zveni kot p o n e s r e č e n a š a l a , a je vendarle res: Š v e d s k a d o ž i v l j a razcvet, o k a k r š n e m kapitali­s t i č n i Zahod, pahnjen na rob hude krize, lahko samo sanja. Pred kratkim objavljeno poro­č i l o f i n a n č n e g a ministra vsebuje podatke, ki so svet m o č n o osup­nili. V njem p i š e , da je navzlic 6-odstotnemu z m a n j š a n j u po­rabe energije lanski kosmati na­rodni dohodek narastel za 4,5 od­stotka, pri č e m e r so odprli pri­b l i ž n o 110.000 novih delovnih mest ter brezposelnost s k r č i l i na

minimum. Zaradi okrepljenega izvoza industrija b e l e ž i rekordne d o b i č k e , rekordna pa sta bila minulo jesen tudi pridelek ž iv i l in prodaja ž i t a r i c v tujino, k i je dosegla skoraj poldrugi milijon ton. Inozemstvu š e bolj nepoj­mljive so napovedi Stockholma, da bo kmalu z m a n j š a l stopnjo o b d a v č e n j a dohodkov, z v i š a l po­kojnine, uvedel subvencionira­nje cen osnovnih prehrambenih artiklov ter p o s p e š i l n a l o ž b e v socialne ustanove, b o l n i š n i c e , medicinske raziskave, š o l s t v o , o t r o š k o varstvo in varstvo oko­lja. Vlada celo r a z m i š l j a , ali ne bi kazalo sprostiti omejitvene kvo­te, k i p r e p r e č u j e j o pretiran do­tok tujih delavcev.

Čudež? Ne. Razlogov, da se je Š v e d s k a spremenila v o t o č e k blagostanja sredi morja evro-azijskih t e ž a v , ni malo. Pred­vsem je treba omeniti domala popolno neodvisnost vseh panog gospodarstva, ki so v internacio­nalno blagovno menjavo vklju­č e n e samo enostransko, kot iz­voznik in ne kot uvoznik. » P e t r o ­lejski u d a r « Arabcev je Š v e d e komajda oplazil in ni mogel v r e č i iz tira gladko t e k o č e g a notranjega ekonomskega meha­nizma. Izredna prilagodljivost ljudi prav tako z a s l u ž i n a š o po­zornost, saj nikjer v svetu ne umejo hitreje, bolj dosledno in bolj temeljito p r e n a š a t i v prakso sprejete zakone, z a š č i t n e pred­pise in navodila, s katerimi že vnaprej p r e p r e č i j o n e z a ž e l e n e posledice š k r i p a n j a v drugih d r ž a v a h . Seveda poznajo š t e d ­njo, ne poznajo pa prisilnih ome­jitev in redukcij jugoslovanske­ga tipa. Z n a č i l e n je dogodek iz­pred nekaj let, ko so s p r i č o ne­nadne okvare na sistemu hidro­elektrarn v s eve rnem koncu de­ž e l e odgovorni prek sredstev jav­nega o b v e š č a n j a pozvali č l a n e gospodinjstev, naj s k u š a j o do nadaljnjega malce s k r č i t i po­t r o š n j o e l e k t r i č n e g a toka. Zve­č e r sta radio in televizija obja­vila dopolnilno o k r o ž n i c o mini­strstva. O b v e š č a l a je d r ž a v l j a n e , da ni treba pretiravati, kajti pri­manjkljaj z n a š a le 4 in ne 22 od­stotkov, za kolikor je upadla po­raba v preteklih 12 urah. »Brez k o m e n t a r j a « , bi najbrž dejal kak puritanski ideolog, ki š v e d s k o demokracijo e n a č i z anarhijo.

I. Guzelj

dogovorimo se Seja radovljiške občinske skupščine

V Radovl j ic i bo v sredo, 5. februarja, osma skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Iz predloženega gradiva je razvidno, da bodo delegati obravnavali 13 točk dnevnega reda. Tako naj bi sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov, odlok o potrdi tvi zazidalnih n a č r t o v za Kropo in K a m n o gorico, odlok o cenah za geodetske storitve in še nekatere druge. Razpravl ja l i bodo tudi o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja in o delu geodetske uprave.

K O N Č N O ZAZIDALNI N A Č R T Prebivalci Krope in Kamne gorice so končno dočakal i , da je pred

občinsko skupšč ino prišel predlog zazidalnega n a č r t a za t i dve področji . K o n č n o pravim zato, ker je bilo želje, prošnje in zahteve po t a k š n e m n a č r t u sl išat i na domala vseh sestankih v tem delu radovlj iške občine Že nekaj let. N a č r t predvideva, da b i na tem področju lahko zgradili 56 individualnih stanovanjskih h iš in 140 stanovanj v družben i gradnji; skupaj torej za okrog 700 prebivalcev. Javna razprava o zazidalnem n a č r t u za Kropo in zazidalnem n a č r t u za K a m n o gorico je bi la sredi poletja lani . Posamezniki in organizacije so na predlog dal i precej pripomb. Nekatere so projektanti — Zavod za urbanizem Bled — upošteval i , za nekatere pa so predložili ustrezne odgovore. Prav je, da se delegati oziroma delegacije (posebno s področja Krope in Kamne gorice) pred sejo skupščine in potrditvijo obeh zazidalnih n a č r t o v temeljito pogovorijo o predlogih.

Seja kranjske občinske skupščine T u d i na šesti seji bodo delegati vseh treh zborov kranjske občinske

skupščine zasedali ločeno. Seja zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine bo v sredo, 5. februarja, popoldne. Druga dva zbora pa bosta zasedala v če t r tek ; družbenopol i t ičn i zbor ob 10. ur i , zbor združenega dela občinske skupščine pa ob 15. ur i . Družbenopol i t i čn i zbor ima na dnevnem redu 12 točk (sklepal ne bo o predlogu odloka o določitvi š tevila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju) , ostala dva zbora občinske skupščine pa 13. N a dnevnem redu je tako pred­hodna razprava o d r u ž b e n e m n a č r t u in p r o r a č u n u občine za letos, poročilo o delu izvršnega sveta za leto 1974, predlog mandatnega programa občinske skupščine i n izvršnega sveta za celotno mandatno obdobje, predlog programa dela zborov občinske skupščine za letošnje prvo polletje, sklepanje o podelitvi P reše rnov ih nagrad za leto 1974 i td.

P O D E L I T E V P R E Š E R N O V I H N A G R A D Delegati vseh treh zborov bodo na ločenih sejah v sredo in če t r t ek

sklepali tudi o podelitvi P reše rnov ih nagrad za leto 1974 oziroma o predlogu žirije. V poročilu žirije piše: »Po odloku o podeljevanju Preše rnov ih nagrad je vsako leto lahko podeljenih največ pet nagrad. Žirija je prejela deset predlogov, in sicer iz občin Jesenice in Trž ič po enega, iz občin Radovlj ica in Škofja L o k a po dva in iz občine K r a n j št ir i predloge. Žirija je predloge obravnavala na sejah 10., 15. i n 21. ja ­nuarja in predlaga vsem občinskim skupšč inam, da podelijo vsaka po eno nagrado.« A . Zalar

Polit ična aktiva v Bohinju Prejšn jo sredo, 22. januarja, sta se

sestala pol i t ična akt iva Stare Fuž ine in Srednje vasi v Bohinju . V Star i Fuž in i so se po razpravi o statutu in pravi lniku krajevne organizacije S Z D L odločili, da bodo bodočo kra­jevno konferenco predstavljali vsi Člani S Z D L na območju krajevne skupnosti. N o v i izvršni odbor pa bo imel 15 delegatov. A k t i v je podprl tudi s ta l išča občnega zbora krajevne organizacije zveze združenj borcev N O V za izgradnjo d ruš tvenega pro­stora, v katerem bi imele prostore vse organizacije, d ruš tva , krajevna skupnost in mladina. Novemu svetu krajevne skupnosti, k i ga vodi Franc Arte l j , pa so naložili , naj pripravi program gospodarsko- tur i s t ičnega razvoja kraja. Od podjetja Alpetour — hoteli Bohinj bodo zahtevali, naj Uredi restavracijo Triglav, a l i pa jo odstopi v upravljanje krajevni skup­nosti. Večina udeležencev poli t ič­nega aktiva je tudi izrazila željo, da W v Star i Fuž in i zgradili nižje raz­redno šolo in vrtec. Nazadnje so sklenili , da je treba čimprej uvelja­vi t i zakonske pravice glede novo­ustanovljene pašne skupnosti in do­polnit i ter razšir i t i stalno zbirko p l anša r s tva in sirarstva v stari si­rarni.

V Srednji vasi so se razprave o statutu in pravi l ih social ist ične zve­ze udeležili č lani Z K in predstavniki družbenopol i t i čn ih organizacij. Skleni l i so, da bodo izvol i l i 29 dele­gatov za bodočo konferenco S Z D L .

vsake vasi bodo v konferenco l r nenovali po dva delegata, ostale pa

Posvet dopisnikov TV-15

Prejšnj i če t r t ek , 23. januarja, so se v Radovl j ic i sestali gorenjski dopi­sniki TV-15 , glasila Z Z B N O V in Z R V S Slovenije. T a list ima v Slo­veniji 42.000 naročnikov, največ pa Jih je na Gorenjskem. Prav tako je n ? Gorenjskem tudi najbolje orga-n i z i r ana in števi lna dopisniška *nreža.

• . N a posvetu so razpravljali o vše­č n i glasila in povečanju naročnikov, predlagali so, naj bi v glasilu ob

u - obletnici osvoboditve uvedli n e k a j novih rubrik. Tako so predla­n i zapise o osvoboditvi posameznih j^est in krajev ter njihovem razvoju. Razširili bodo tudi prostor za mlade v l istu. Razen tega pa bodo še naprej pojavljali spominske in druge pri-sPevke iz življenja in dela borčev­skih organizacij in o prizadevanjih v Pripravah na S L O . J R

bodo do 5. februarja izvolile vse družbenopol i t i čne organizacije, dru­š tva in sindikat Kmetijsko-gozdarske zadruge* »Srednja vas. Izvršni odbor bo imel sedem delegatov, za posa­mezne dejavnosti bodo imenovali pet koordinacijskih odborov ter se­kretariat sekcije za d ružbeno aktiv­nost žensk. N a seji pol i t ičnega ak­tiva so določili tudi delegate za prvo sejo skupščine krajevne skupnosti. Skupšč ina bo imela 25 delegatov. Skleni l i so, da mora bi t i prva seja skupščine krajevne skupnosti do 15. februarja, seja konference S Z D L pa do konca februarja. J R

Delo vezistov NOV

Gorenjske Sredi decembra je imel pododbor

vezistov N O V Gorenjske redno sejo, na kateri smo razpravljal i o na šem delu v letu 1975. Po živahni razpravi je b i l sprejet sklep, da bo vsak član odbora v svojem kraju iskal nove člane, od katerih bo dobil tudi po­datke o njihovem sodelovanju v N O V . Tako bi razširi l i področje na­šega dela, ga obogatili z novimi spoz­nanji in izkušnjami , obenem pa b i spoznali, kako danes živijo še neka­teri borci, k i so morda zavoljo bolez­ni , skromnosti, ponosa a l i razočara -nosti v tej naš i d ružb i ostali nekje osamljeni, potisnjeni ob stran. Z nji­m i b i moral i navezati žive, pristne človeške stike, v razgovorih obuditi spomine na nekdanje dni, da b i spet dobili zaupanje vase, v človeka in družbo , da bi se ne počut i l i le kot »žrtve« usodnih zgodovinskih na­ključij .

Za to delo so b i l i predlagani tova­riši: Berce V inko za radovl j iško pod­ročje, Bertoncelj Janez za Lesce — Bled, Kocjančič An ton za Škof j o Loko, Divjak Gabrijel za Jesenice in Tul ipan Peter, ter Robič M i l a n za K r a n j .

Namen te poimenske zadolži tve je, da bi se borci-vezisti N O V tudi sami oglasili pr i teh tovar iš ih al i pa na občinskih odborih Z Z B N O V .

P r i vseh teh naš ih prizadevanjih gre za to, da vezisti N O V najdemo povezavo med preteklostjo in sedan-jc . t jo , da iz resničnih, dokumantira-nih virov na zadostni strokovni ravni posredujemo prihodnjim gene­racijam zaokroženi pogled na zgodo­vino našega delovanja v N O V . Treba se je zavedati, da so prav ve­zisti N O V postavili temelje d a n a š ­njim telekomunikacijam, saj še danes mnogi delajo na tem področju kot strokovnjaki za T T zveze. T u d i primerjava med nekdanjimi kurir­skimi zvezami in današn j imi pismo­noši je več kot oč i tna .

N a seji smo se domenili, da b i v le tošnjem letu vsaj trem č l anom omogočili b rezp lačno letovanje. V poštev naj bi prišli predvsem tist i , k i so tega najbolj potrebni. Za l pa so naše f inančne možnos t i tako skrom­ne, da kljub najbol jš im žel jam kaj več ne moremo napraviti , zato upra­vičeno p r ičaku jemo tudi od naš ih občinskih odborov Z Z B N O V malo več razumevanja in pomoči , kajt i tudi naše delo spada v sklop skupnih prizadevanj za osvetlitev zelo po­membnega trenutka naše zgodovine, saj je že mnogim stvarem in dogod­kom treba dati pravo mesto, v kol i ­kor nam je do tega, da se bodočim generacijam ohrani verna in zgodo­vinska objektivna resnica o N O B .

N a kraju še enkrat poudarjam že nekajkrat izrečeno željo, da b i se predstavniki radio-klubov udeleže­val i tudi naš ih sej in bi skupaj reše­val i probleme v zvezi s S L O , saj nam izkušenj ne manjka.

F . Gracer

Ustanovljena skupnost otroškega varstva

V Kran ju so se v zače tku tega tedna zbrali delegati na ustanovni skupščini skupnosti o t roškega var­stva Kran j . Delegati obeh zborov so na svoji prvi seji izvol i l i skupščinske organe: za predsednico skupščine je bila izvoljena Smil ja Gostiša, za predsednico izvršnega odbora Sla-vica Zirkelbach, za predsednika zbo­ra uporabnikov Janez Šifrer, za predsednico zbora izvajalcev pa Greta Sotelšek.

Skupščina skupnosti o t roškega varstva bo nadaljevala delo prejš­njega sveta za o t roško varstvo, se­veda pa je obseg nalog skupščine neprimerno širši. Delegati so se že seznanili z osnutkom programa dela skupščine za letošnje leto, razprav­ljal i in sklepali o njem pa bodo na eni od prihodnjih sej. Že sedaj pa je jasno, da je program nalog, kot je razviden iz osnutka, zelo obsežen in je vprašanje , ali bodo sredstva, k i skupnosti o t roškega varstva pripa­dajo, sploh zadostovala a l i d rugače povedano, program bo potrebno pri­lagoditi f inančnim možnos t im. Skupnost bo tako kot prej svet za ot roško varstvo razpolagala samo­stojno le z 20 odstotki sredstev, k i se natekajo od 0,52 odstotka od bruto osebnega dohodka. Večji del teh sredstev gre n a m r e č za izgradnjo šol in vrtcev v občini po že sprejetem programu, z ostalim delom sredstev pa je doslej svet za o t roško varstvo financiral adaptacije vrtcev pr i ne­katerih šolah v občini kot v Dup­ljah, Voklem itd. V predlogu pro­grama je dokončanje adaptacije sta­re Šole v Naklem v vzgojno-varstve-ne prostore in pa gradnja novega vrtca v Preddvoru namesto adapta­cije s tarejše stavbe. Razen tega bo treba financirati tudi n a č r t e za gradnjo novega vrtca v naselju Pla­

nina. V n a č r t u je tudi nadaljevanje nekaterih že lani zače t ih dejavnosti kot je organizacija po tu joč ih vrtcev, organizacija telesne vzgoje za pred­šolske otroke, k i niso v varstvu, tu je vprašan je vzdrževanja , nadzora in organizacije na o t rošk ih igriščih ob vr tc ih in šolah, izvedba letovanja za predšolske otroke in še in še. Ce bo tak program za le tošnje leto uresni­čen, potem bo v kranjski občini v vzgojno-varstvenih ustanovah 25 odstotkov predšolskih otrok.

Po osnutku tega programa bo skupnost o t roškega varstva večji del svojih sredstev - kot že rečeno ' -odvajala v sklad za gradnjo šol in vrtcev, z ostalim delom pa bo samo­stojno razpolagala; financiranje vzgojne dejavnosti vzgojno-varstve­nih ustanov in regresiranje oskrbnin za otroke iz socialno šibkih druž in pa naj b i kot doslej prevzela skup­nost za vzgojo in izobraževanje , s katero pa bo skupnost o t roškega varstva tesno sodelovala. Strokovna s lužba skupnosti o t roškega varstva pa je zaupana upravnemu organu skupščine občine. L . M .

Občni zbor ZB Gorje

V nedeljo je b i l v Gorjah občni zbor zveze združen j borcev. N a njem so pregledali dosedanje delo in se pogovorih o delovnem programu za naprej. Doslej je ta organizacija pri­rejala izlete in druge prireditve Uspešno pa so reševali tudi nekatere probleme. Tako danes n ihče od 234 č lanov nima težav s stanovanjem Nekaj nerešenih vprašan j je le še glede dvojne dobe. J . Ambrožič

/ O ljubljanska banka

Ljubljanska banka podružnica Kranj, poslovna enota Kranj bo 5. februarja 1975 odprla novo ekspozituro v Kranju — Delavska cesta 19 (novi prizidek samskega doma Tekstilindusa v Stražišču)

Delovni čas ekspoziture za občane bo: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 6.30 do 12.. ure, sreda od 6.30 do 1 6.30

Naj navedemo nekaj uslug, ki jih bodo občani lahko opravili v naši novi ekspozituri:

— sprejem navadnih in vezanih hranilnih vlog, — vpis osebnega dohodka v hranilne knjižice,. — vplačila in izplačila hranilnih vlog, — prepis obresti na hranilne vloge, — prepis obresti na hranilne vloge, — potrošniška posojila, — vpis pokojnin na hranilne knjižice, — dajanje raznih pojasnil v zvezi s stanovanjskim var­

čevanjem in druga pojasnila iz bančnega poslova­nja za prebivalstvo.

Zaupajte banki z najbolj široko razvejano mrežo po­slovnih enot, banki, ki uživa v Jugoslaviji med prebi­valstvom veliko zaupanje, dokazano z največjo zbrano vsoto hranilnih vlog. Za vaše zaupanje se vam bomo oddolžili s hitrim, natančnim in zaupnim poslovanjem. Zanesljivost, poslovnost in zaupnost so naša vodila pri opravljanju vseh vrst denarnih poslov.

Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. (Komunalni servis Kranj), prosi kupce, kateri so v blagajni podjetja p l a č a l i svoje r a č u n e in za p l a č i l o prejeli potrdilo pod naslednjimi š t e ­vilkami:

1. š t . 1454 dne 23. 7.1974 2. š t . 1502 dne 23. 9.1974 3. š t . 1412 in 1413 dne 11. 9.1974 4. š t . 3179 dne 14 .10.1974 5. š t . 1622 in 1623 dne 22. 10.1974 6. š t . 1628 in 1629 dne 24. 10.1974 7. š t . 1653 dne 28 .10 .1974 8. š t . 1665 dne 31 .10 .1974 9. š t . 3964 dne 12.11.1974

da se oglasijo z navedenimi potrdili v t a j n i š t v u podjetja.

Osnovna šola Petra Kavčiča Škofja Loka odbor za medsebojna razmerja, objavlja naslednja prosta delovna mesta:

1. učitelja v oddelku podaljšanega bivanja — U, PRU ali P za nedoločen čas,

2. učitelja za angleški jezik — PRU ali P za določen čas z ne polnim delov­

nim čašom, 3. snažilke

za nedoločen čas — delo bo v dopoldanskem času;

pod 3 . : je d o l o č e n o poskusno de lo 3 mesece.

P r i j ave spre jema odbor z a medsebojna r azmer ja 7 d n i po ob jav i razp isa .

Novi gasilski častniki Občinska gasilska zveza K r a n j je

organizirala v prostorih Zavoda za reševalno, gasilsko in t e h n i č n o služ­bo Kran j tečaj za gasilske čas tn ike k i se ga je udeležilo 24 kandidatov! Zal je bilo premalo kandidatov iz industrijskih gasilskih d ruš tev , če­prav so tam požar i najpogostejš i . T e č a j , obsegal je 181 učn ih ur, so vodih višji čas tn ik i občinske zveze pri izpi t ih pa je sodeloval tudi inž '

Franc Dolenc, predstavnik Gasilske zveze Slovenije. Tri je kandidati so opravili izpit z odl ičnim uspehom deset s prav dobrim, osem z dobrim,' eden z zadostnim, dva pa bosta morala opravljati popravne izpite.

I. Pe t r i č

t * J U A . 391 3 Petek, 31. januarja 1975

Kadri, skupni programi in denar Niko Čenčič, inženir organizacije dela v Alplesu komunikacije, k i »odpirajo«

r «* I slabo dostopne gozdove in t amkajš -z dolino. predsednik delavskega sveta SOZD gozdarstva in

fesne industrije Gorenjske Pavle Tolar direktor ^'kS 25 UOZanega gospodarstva Bled pa je pO Sklepu de- tizacije za ta namen ne bodo smeli

lavskega sveta SOZD vršilec dolžnosti predsed nika kolegijskega poslovodnega organa

Poleg novih vzdrževalnih obratov in obrata za pripravo materiala gradijo v Verigi Lesce tudi novo kovačnico.

Veriga Lesce: Letos za 70 milijonov investicij

Nadaljevanje s 1. str. Še pred dvema letoma je b i l kolek­

tiv Verige v precej nezavidljivem po­ložaju. Osebni dohodki so b i l i soraz­merno nizki , delovni pogoji težki , te­žave so bile s surovinami, cenami in z izpolnjevanjem rokov.

»1 . januarja lani smo se kot or­ganizacija z d r u ž e n e g a dela v k l j u č i l i v podjetje Slovenske že­lezarne, k i z d r u ž u j e danes sedem podjetij in m e t a l u r š k i i n š t i t u t . Tako smo k o n č n o reš i l i osnovni problem: oskrbo s surovinami. Razen tega smo uskladili razvoj­ne programe in uredili menjavo z vzhodom. P r e p r i č a n sem, da je bil to nujen in zelo pomemben korak za razvoj celotne kovin-sko-predelovalne industrije. 2e prvo leto so se pokazali rezulta­ti,« ugotavlja direktor Gole.

L a n i so na primer v Verigi izdelali za 12.300 ton izdelkov in izvozi l i za dva mil i jona in pol dolarjev. Produktivnost se je poveča la v to­varni za 6 odstotkov, osebni dohodki so narasli za 38 odstotkov in je zna­šal poprečn i osebni dohodek 2900 di­narjev. Dobro so gospodarili. Rezu l ­tat pa bi b i l še boljši, če ne bi bilo to l ikšne inflacije. Lastne cene so n a m r e č lan i po s talnih cenah naras­le kar za 49 odstotkov.

Letos predvidevajo, da bodo nare­d i l i 13.000 ton izdelkov. Vrednost proizvodnje pa bodo tako po lan­skih cenah povečal i kar za 34 odstot­kov. T e m u primerno se bodo pove­čali tudi osebni dohodki, skladi in ostanek dohodka oziroma dobiček. Izvozi t i nameravajo za 4 milijone dolarjev.

» Č e p r a v bomo ž e z l e t o š n j i m investicijskim programom m o č ­no i z b o l j š a l i delovne pogoje za­poslenih in smo na primer prak­t i č n o že ukinil i n o č n o delo ž e n s k (v podjetju jih je 400), bomo v prihodnje prav socialnim in de­lovnim pogojem p o s v e č a l i vso skrb. Poleg p o v e č a n j a osebnih dohodkov je trenutno n a š a glav­na skrb r e š e v a n j e stanovanjskih problemov. Letos bomo namenili

Kulturni dom na

Bohinjski Beli Pred leti r azpada joča stavba mla­

dinskega doma na Bohinjski Be l i , k i so ga kmalu po vojni zgradili vaščan i z, u d a r n i š k i m delom in prispevki, bo kmalu zrasla \r-lep ku l tu rn i dom. Zasluga za obnovo tega objekta gre predvsem sodelovanju in solidar­nosti vseh občanov ter č l a n o m sveta K S in D P D Svoboda.

Pred leti so obnovili in preuredili pr i t l ične in kletne prostore, kjer zdaj lahko prirejajo proslave. Za dramske predstave in druge večje prireditve pa so t i prostori premajhni. Zato so lani začeli razš i r ja t i gornji del stav­be, kjer nameravajo urediti večjo dvorano z odrom. Opravi l i so že pre­cej prostovoljnih delovnih ur in pri­spevali precej denarja, nekaj pa je prispevala tudi kul turna skupnost Radovl j ica . Zdaj so se lo t i l i še ene akcije. Večina kmetov — lastnikov gozdov se je odločila, da bo prispe­vala po eno smreko, nekaj lesa pa bo dalo tudi gozdno gospodarstvo Bled. Upravni odbor D P D Svoboda bo zdaj organiziral posek lesa. T a k o računa jo , da bodo s prodajo lesa in okrog 30.000 dinarji , k i j i h bo prispe­vala kul turna skupnost, pokri l i ve­čino s t roškov za d o k o n č n o dogradi­tev doma. Predvidevajo, da bo sve­čana otvoritev kulturnega doma letos za praznik republike. J R

10 milijonov novih dinarjev za gradnjo in nakup stanovanj. Zgradili bomo dva stanovanjska bloka. Razen tega ima sindikat v programu š e nekatere druge akcije za i z b o l j š a n j e standarda. Najprej pa moramo seveda ure­diti novo samoupravno organi­zacijo. O d l o č i l i smo se, da bomo imeli š e s t temeljnih organizacij z d r u ž e n e g a dela in skupne oziro­ma strokovne s l u ž b e . Tako bomo imeli temeljne organizacije zdru­ž e n e g a dela vijakarna, verigar-na, k o v č a n i c a , obrat t e ž k i h verig, orodjarna in v z d r ž e v a n j e . Da smo p r i š l i do slednje o d l o č i t ­ve o novi samoupravni organizi­ranosti, je bilo potrebnih precej š tud i j in razprav. Zdaj smo torej r a z l i č n e nejasnosti in mnenja r a z č i s t i l i in smo tik pred novo reorganizacijo celotnega podjet­ja ,« sta nam povedala direktor in predsednik delavskega sveta.

A . Zalar

Pretekli če t r t ek je bilo na Bledu ustanovno zasedanje novoizvoljenega delavskega sveta sestavljene organi­zacije združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske, k i mu je predsedoval najs tare jš i č lan sveta M a t e v ž Debeljak, delegat Gozdnega gospodarstva K r a n j . Po sprejetju poroči la predsednika koordinacijske komisije za združ i tev v sestavljeno organizacijo Janeza Š t e r a je delav­ski svet, sestavljen iz delegatov osmih združen ih organizacij, i zvol i l prvega predsednika delavskega sve­ta. Odgovorno dolžnos t so zaupali N i k u Cenčiču, inženir ju organizacije dela iz Alplesa, za podpredsednika pa so izbrali Franca K o p a č a , dele­gata Združene lesne industrije Trž ič . N a če t r tkov i seji so Pavla Tolar ja , direktorja Gozdnega gospodarstva Bled, imenovali za vrši lca dolžnos t i predsednika kolegijskega poslovod--nega organa in izbral i č lane organa. Prav tako je b i l ta dan razg lašen sporazum o združi tv i v sestavljeno organizacijo, hkrat i pa sklenjeno, da poslovodni organ najde najboljš i in naj pravičnejš i nač in financiranja nove sestavljene organizacije. Spre­jeta je bi la tudi organizacijska in samoupravna shema novega pod­jetja, katerega sedež je na Bledu.

Predlagatelji dnevnega reda se niso uštel i , ker so vanj, čeprav je bilo zasedanje prvo, v takni l i razpravo o preteklem, predvsem pa prihodnjem poslovanju sestavljene organizacije. Delegati so zahtevali čim prejšnjo kadrovsko zasedbo predvidenih de­lovnih mest v sestavljeni organiza­ciji in menil i , da pri podpisnicah spo­razuma ne bi Smeli naleteti na odpo­re, čeprav bi šlo za najbolj strokovne ljudi. Sodi l i so, da kaže v S O Z D čim prej oblikovati tudi d ružbenopol i t i č ­ne organizacije. A k t i v Z K že deluje in je odigral pomembno vlogo pri zd ruževan ju . Odgovornost akt iva bo tudi v prihodnje velika. Kolegi jski

Zaplet nikakor ni nov, je pa — žal — š e vedno aktualen. Aktualen bolj kot je bil dve leti nazaj, ko so prizadeti p r v i č glasno opozorili nanj in ko smo p r v i č odkrito zapisali, da bi veljalo nemudoma ukrepati. Pet minut pred dvanajsto je ura, smo ugotovili takrat. Pozno je, vendar ne prepozno. In danes? Danes k a ž e t a kazalca pet minut čez dvanajsto, a storjenega ni (skoraj) n i č e s a r .

In za kaj pravzaprav gre? Za rudnik urana v Zirovskem vrhu, surovinsko bazo n a č r t o v a n e jedrske elektrarne K r š k o . Z rudnikom seveda ni n i č narobe. Po g e o l o š k o - t e h n i č n i plati se stvari odvijajo v e č kot ugodno: uvodna eksperimentalno-raz-iskovalna faza prehaja v z a k l j u č n i del in 1. januarja 1978 naj bi k o n č n o z a č e l i m n o ž i č n o i z k o r i š č a t i ž i l e dragocenega minerala. Toda n e r e š e n ostaja cel niz dilem » p o s t r a n s k e « narave, k i j ih obeta s p r o ž i t i odprtje rudnika. Mednje sodi v p r a š a n j e nasta­nitve okrog 500 delavcev (ker imajo mnogi d r u ž i n e , je treba u p o š t e v a t i , da bo dejanski porast prebivalstva v Poljanski dolini, zlasti v Gorenji vasi, z n a š a l najmanj 1000 ljudi!), nadalje izredno p e r e č problem transporta, d o v a ž a n j a , u s k l a d i š č e n j a in nevtralizacije nevarnih snovi ( ž v e p l e n a kislina), potrebnih v po­stopku pridobivanja rumenega uranovega koncentrata, k i ter­jajo izpeljavo nove, dovolj zmogljive ceste, ter seveda razvoj preskrboval ne m r e ž e , zdravstva, š o l s t v a , o t r o š k e g a varstva itd. Ze na oko, brez k a k r š n i h k o l i konkretnih podatkov, lahko oce­nimo, da bodo » s p r e m l j e v a l n e « investicije zahtevale v e č milijard dodatnih dinarjev. Vsi ti izdatki niso zajeti v pred­r a č u n u , ki ga je objavil G e o l o š k i zavod SRS in ki naj bi rabil kot

Pet minut čez dvanajsto merilo rentabilnosti n a l o ž b v Ž i r o v s k i vrh. P r i č e smo torej prikritemu metanju peska v o č i d r u ž b e , saj so odgovorni v GZS omenjenim » m a l e n k o s t i m « sprva namenili s m e š n i h 500 starih milijonov (pol milijarde trenutno stane naselje š t i r i h , petih lesenih barak). Š p e k u l a c i j a je b r ž k o n e slonela na o t r o č j e naivni domnevi, da bo r e š e v a n j e n e t e h n i č n i h preglavic okoli prido­bivanja urana p a č prevzela nase o b č i n a Škof ja Loka.

Toda m o ž j e v o b č i n s k i upravi niso nasedli. Za l o š k o komuno rudnik ni nobena usodna pridobitev, k v e č j e m u nasprotno. Od njega si sme obetati le minimalne posredne koristi, n i č v e č j e kot, recimo, M a r i b o r č a n i , J e s e n i č a n i , N o v o m e š č a n i ali Zagor-jani. Čemu bi potem, ne kriva, ne d o l ž n a , iz svojih ž e p o v pla­č e v a l a ceho varljive slave prve » a t o m s k e « o b č i n e v Jugoslaviji? Odpravljanje posledic socialnega stresa, k i se obeta naseljem ob poljanski Sori, je naloga Slovenije kot celote in ne zgolj lokalnih oblasti. Z gornjim s t a l i š č e m so L o č a n i seznanili tudi delegacije r a z l i č n i h r e p u b l i š k i h forumov, a razen p r g i š č a meglenih obljub in zagotovil, da bodo pristojni organi storili ustrezne korake, je u č i n e k n i č e n . P i č l i h 35 mesecev pred prihodom knapov ni izkopana niti ena lopata zemlje, niti en temelj b o d o č e stano­vanjske če t r t i ne stoji, niti en meter trase predvidenega dvo-pasovnega asfaltnega traku ni nasut. Kakor smo s l i š a l i , krajani zaman č a k a j o , kdaj jim bodo s p o r o č i l i , od kod misli republika vzeti denar in kdo konkretno je poklican sodelovati pri r e š e ­vanju nezavidljive situacije. Nazoren primer so maratonska prerekanja med G e o l o š k i m zavodom in Cestno skupnostjo SRS; v obdobju, ko bi morala biti dela v polnem razmahu, sta s p r o ž i l a besedni » p i n g - p o n g « o n a č i n u financiranja gradnje 15 kilo­metrov dolge ceste. Prvi trdijo, daje realizacija projekta obvez­nost upravljavcev sklada za ceste, drugi pa, da mora s t r o š k e pokriti zavod, kajti novi prometni objekt je pogojen i z k l j u č n o z rudnikom. Polemiki ni videti konca in na upravi SO Škof ja Loka so u p r a v i č e n o nestrpni. V d r u ž b e n o p o l i t i č n i h aktivih in odborih Poljanske doline vladata nemir in nejevolja, kajti dnevi bež i jo in usodni datum je zmeraj b l i že . O b č a n o m n a m r e č ni neznano, k a k š n e so posledice p o l o v i č a r s k o izpeljanih, nezaklju­č e n i h programov, saj smo o podobnih spodrsljajih iz n a š e pol­preteklosti prelili sto in sto hektolitrov tiskarskega č r n i l a . A l i res zaman? I. Guzelj

poslovodni organ je b i l pretekli Četrtek odgovoren za pripravo sred­njeročnega razvojnega in investicij­skega programa sestavljene organi­zacije do leta 1978 in skrb za stalno sodelovanje in dogovarjanje med podpisnicami sporazuma.

Navržen i so b i l i tudi problemi, o katerih bodo moral i razpravljat i sa­moupravni organi sestavljene orga­nizacije in organi podpisnic spora­zuma o združi tv i .

Sestavljena organizacija naj sku­paj z Gospodarsko zbornico S R S preuči n a č r t o v a n e investicije v pro­izvodnjo stavbnega pohiš tva , ker je d o m a č trg že zasičen, sama pa naj oblikuje pravilno razmerje med cenami hlodovine in žaganega lesa. Hlodovino kaže bolje vrednotit i tudi zaradi tega, ker je gozd za š tevi lne kmete na jpomembne j š i vir dohodka, zaloge lesa pa so omejene. Zato so kmetje (pa tudi gozdarji) zainteresi­rani, da dobi vsak kubik posekanega lesa us t reža jočo ceno, obenem pa bodo na ta nač in tudi vlaganja v gozdove večja. Delegat Gozdnega gospodarstva Kran j je opozarjal na

več t roši t i , je usoda gozdnega cest­nega omrež ja negotova. Vpraša l se je tudi, kako in kje zaposliti invalide — gozdne delavce. Zaradi dela z motornimi žagami se širi »vibracij­ska bolezen«! Delovna mesta za take delavce so v gozdarstvu redka!

Bo S O Z D oblikovala svojo prodaj­no mrežo al i ne, je bilo naslednje vprašanje . Jelovica ima na primer že 12 trgovskih poslovalnic z več kot 100 zaposlenimi. Letos načr tu je jo Ločan i nove. Organi sestavljene or­ganizacije bodo morali reči besedo tudi o tem, hkrat i pa podpirati no­tranje proizvodno dopolnjevanje in sodelovanje. Tržiški Z L I T se loteva na primer t ape tn i ške dejavnosti, ki bi lahko hitro dopolnila Alplesovo pohiš tveno ponudbo in preprečila, da bi moral Alples iskati drugega so­delavca a l i celo sam razvijati tapet­ništvo, kar je najs labše!

K a d r i in proizvodni programi to­rej ostajajo področje , kjer bo morala sestavljena organizacija gorenjskih gozdarjev in lesarjev največ »pre­makn i t i« . N j i m se p r id ružu je še denar oziroma sodelovanje in pod­pora bank, sicer bo ostala marsika­tera zamisel neuresn ičena!

J . Košnjek

Od njive do trgovine Misel , k i je bi la že več let prisotna

tako v občinskih organih kot v zain­teresiranih podjetjih, je prišla kon­čno v konkretno obliko. Predstavni­ki K Ž K in Živila so se na pobudo občine Kran j dogovorili za združ i tev v enotno organizacijo združenega dela, k i bo imela okrog 1600 zaposle­nih.

Pobudnik tega koraka sta b i l i z obeh strani d ružbenopo l i t i čn i orga­nizacij i ; Z K in sindikat. V obeh pod­jetjih pa so se s tem že str injali tudi samoupravni organi. V dveh mese­cih, kot je bilo dogovorjeno na se­stanku, bo koordinacijski organ pri­pravil vse potrebne analize in skupni razvojni program, na osnovi kate­rega se bodo po temeljnih organiza­cijah združenega dela z obeh strani d o k o n č n o odločali . Poudarjal i pa so

iz obeh podjetij, da vidijo v tem večjo perspektivo, večjo socialno varnost svojih delavcev.

Vzporedno s to integracijo bodo na občini K r a n j dal i pobudo tudi za ustrezno pot sedanjih zadrug, k i so kar t r i na območju te občine. M e n i l i so, da sedanja razdrobljenost ne j amč i obe ta joče prihodnosti današ ­njim zadrugam in ob tem ni t i ne kmetovalcem v sedanjih utesnjenih organizacijskih oblikah. Ob vsem tem, kot so povedali predstavniki občine, d r u ž b a ne more b i t i brezbriž­na, marveč mora iskati ustrezne organizacijske oblike za čimbolj smotrno uporabo obstoječih kmetij­skih zmogljivosti. T o zahtevajo in­teresi občanov kot po t rošn ikov in hkrat i tudi kmetovalcev za njihove jasnejše perspektive.

K . M a k u c

Svet delovne skupnosti Občinskega sodišča v Kranju razpisuje dve prosti delovni mesti

strojepisk. Pogoj za sprejem je končana dvorazredna administrativ­na šola. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o de­litvi dohodka in osebnega dohodka na Občinskem sodišču v Kranju.

Prijave kandidatk z dokazili o strokovnosti se spre­jemajo do zasedbe delovnih mest.

CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Odbor hranilno-kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu Kranj razpisuje kredite za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev in za razvoj kmeč­kega turizma. Pravico do kreditov imajo prosilci: — lastniki gozdov — kmetje — bit i morajo vlagatelji in hranijo sredstva pri hranilno-kredit-

ni s lužbi Gozdnega gospodarstva Kran j — da trajno gospodarsko sodelujejo z Gozdnim gospodarstvom

Kranj — imeti morajo izdelane investicijsko usmentvene programe — da so kreditno sposobni — bit i morajo kooperanti kmetijskih zadrug. Krediti se dajejo za naslednje namene: — za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo in plemen­

sko živino — za preureditev živinorejskih proizvodnih objektov za mleko in

meso, ureditev in razši r i tev obdelovalnih površin — za graditev in preureditev objektov za osnovno predelavo

skladišč za kmetijske pridelke d o m a č e pridelave — za kmečki turizem Obrestna mera je 3 %, č e d r u ž b e n o - p o l i t i č n e skupnosti krijejo razliko do polnih obresti. Doba kreditiranja je d o l o č e n a s samoupravnim sporazumom o kreditiranju.

Vloge sprejemajo pododbori hranilno-kreditnih s lužb na T O Z D gozdarstvo Škofja Loka , Tržič in Preddvor.

Rok za predlaganje p r o š e n j je 28. februar 1975.

I s točasno obveščamo, da urejanje kreditnih zadev opravljajo s lužbe na T O Z D Gozdarstvo Škofja Loka , Tržič , Preddvor ter v Skupnih s lužbah v Kran ju vsak ponedeljek od 6. do 12. ure, vlaganje in dviganje denarja pa vsak delovnik od 8. do 12. ure, razen sobote.

Teden slovenske drame

Sodelovali bodo tudi avtorji r

»Pobuda za teden slovenske dra­me, k i smo ga letos pripravi l i že • petič, je pr iš la iz občinske skupšč ine in Prešernovega gledališča,« je dejal Jaka K u r a t , ko sva se pogovarjala o le tošnjem tednu slovenske drame. »Pobuda, k i je imela namen zbudit i v eč je zanimanje za d o m a č o dramo oziroma igro, je naletela na ugoden odmev. Letos se bo kranjskemu ob­činstvu predstavilo 9 pokl icnih gle­dališč, P re še rnovo gledališče kot go­stitelj in amaterska gledališka sku-Pina K U D Zarja iz Trnovelj pr i Celju. Slednja je b i la izbrana na sre­čanju gledaliških skupin Slovenije.

Tudi občins tvo je nad domač imi deli navdušeno . O tem pr iča obisk, k i J e že vsa leta dober, letos pa so vse Predstave že skoraj razprodane.«

» K a t e r a g l e d a l i š č a se bodo P r e d s t a v i l a ? «

»Teden slovenske drame 75 se bo začel v sredo, 5. februarja, s pred­stavo Stalnega slovenskega gledali­šča iz Trs ta . Predstavilo se bo z de­lom Ivana Cankarja Za narodov "iagor. Naslednji dan se bo gledali­ške Pekarna iz Ljubljane predsta­vilo^ z delom Rudi ja Šeliga A l i naj te z Ustjem posujem. V petek bo pre­miera Preše rnovega gledališča, in sicer dela Ivana P o t r č a Lacko in Kref l i . V soboto, 8. februarja, se bo Slovensko narodno gledališče iz Maribora predstavilo z delom M i r k a Rupla Boter Andraž , v nedeljo pa K U D Zarja iz Trnovelj z delom Jože ta J a v o r š k a Manevr i . V pone­deljek, 10. februarja, bo na sporedu delo Cankarja in Součka Veselica v Bla tnem dolu. Zaigralo jo bo S N G Drama iz Ljubljane. V torek, 11. fe­bruarja, si bomo lahko ogledali delo £• S. F inžgar ja Razval ina življenja, 1 1 1 ga bo predstavilo Slovensko ljud­sko gledališče iz Celja. V sredo, 12. februarja, bo nastopilo Eksperimen­talno gledališče Glej iz Ljubljane 2 delom avtorjev Messnerja-Sala-^ U n a - J o v a n o v i č a Pogovor v mater­i c i koroške Slovenke. V če t r t ek , *3. februarja, se bo predstavilo N a ­rodno pozor iš te Zenica z delom P r i ­moža K o z a k a Afera, v petek, 14. fe­bruarja, Primorsko dramsko gleda­o č e N o v a Gor ica z delom V i n k a Cudermana Trnova pot grešnega PUntarja Jerneja. Sklepno predstavo Pa bo v soboto, 15. februarja, pri-

r

35-letnemu J a k u K u r a t u , n o v e m u d i r e k t o r j u P r e š e r ­n o v e g a g l e d a l i š č a v K r a ­n ju , delo n a p o d r o č j u k u l ­ture n i n e z n a n k a . K u l t u r a ga je » z a s t r u p i l a « že , k o se je k o t deset le ten f a n t i č v p i s a l v g lasbeno š o l o . Vese l j e do g lasbe i n seveda t u d i p r i z a d e v n o s t s ta m u o m o g o č i l a , da je k m a l u za t em i g r a l v v e č k r a n j s k i h a n s a m b l i h . N a u č i t e l j i š č u se je z a č e l u k v a r j a t i t ud i z z b o r o v s k i m pet jem i n lut­k o v n i m g l e d a l i š č e m . K o ga je u č i t e l j s k a pot z anes l a n a S e n t u r s k o goro , je š o l a k m a l u p o s t a l a k u l t u r n o s r e d i š č e i n s h a j a l i š č e l j u ­b i te l jev i g r a n e besede, r e c i ­tac i j i n petja. N e k a j le t ka s ­neje je v C e r k l j a h p o d nje­g o v i m v o d s t v o m z a ž i v e l a p i o n i r s k a d r a m s k a s k u p i ­n a . Z a d n j i h pet let pa je b i l p r e d s e d n i k o b č i n s k e zveze k u l t u r n o p r o s v e t n i h o rga ­n i z a c i j . U s p e l je poveza t i k u l t u r n o a m a t e r s k o dejav­nost , uspe l je p r i n a p o r i h z a v e č j o k v a l i t e t o i n t u d i v p r i z a d e v a n j i h za sode lova ­nje a m a t e r s k i h i n p o k l i c n i h k u l t u r n o u m e t n i š k i h s k u ­p i n i n u s t a n o v .

pravilo Mestno gledališče ljubljan­sko z delom Andreja Hienga Izgub­ljeni sin.

Vse predstave bodo ob 19.30. L e v nedeljo, 9. februarja, bo predstava že ob 16. ur i . Poleg teh smo pripra­v i l i tudi zakl jučene predstave za srednje šole, in sicer v če t r tek , 6. fe­bruarja, v petek, 7. februarja, v po­nedeljek, 10. februarja, in v torek, 11. februarja. Vse predstave bodo ob 16. uri.« _

» K a k š n a pa je r a z l i k a m e d p r v i m i T e d n i s l o v e n s k e d r a m e i n l e t o š n j i m ? «

»Prvih nekaj let smo si v okviru Tedna slovenske drame lahko ogle­dali predvsem klasična dela sloven­ske dramske umetnosti. Letos pa je od 11 predstav kar 9 del sodobnih slovenskih avtorjev.«

» P r i p r a v l j a t e t u d i k a k š n o no­v o s t ? «

»Letos bomo povabili k sodelo­vanju tudi avtorje del, k i bodo pred­stavljena ob Tednu slovenske dra­me. Predvsem žel imo s tem vzposta­vi t i stik med avtorjem in gledalcem in gledališče odpreti tudi navzven. Skupaj s srednješolci bomo pripra­v i l i l i terarni večer, na katerem bodo avtorji bral i svoja dela in odgovar­j a l i na vprašan ja .

Poleg tega pripravljamo plenaren razgovor z avtorji in gledališkimi delavci iz K r a n j a in širšega sloven­skega prostora. Pogovarjali se bomo o vlogi sodobnega gledališča.

V sredo, 5. februarja, pa bo v Go­renjskem muzeju otvoritev razstave sodobnega slovenskega lepaka.«

L . Bogataj

»Vroča kri« na Ko krici V nedeljo, 2. februarja, ob 17. ur i bodo na K o k r i c i gostovali č lani

gledališkega ansambla K U D Naklo , in sicer z delom Johana Pat r icka »Vroča kri«. T o je že tretja predstava Nake l jčanov . Dvakra t so doslej nastopili na d o m a č e m odru ter enkrat na Visokem. Gostovali pa bodo še v di jaškem domu v K r a n j u in v Besnici .

Obnova kulturnih domov Komis i ja za vzdrževanje kul turn ih domov, k i deluje pri jeseniški

ku l turn i skupnosti, je izdelala program dela za le tošnje leto. Po tem programu naj b i letos obnovili oder v dvorani na Breznici , preuredili notranje prostore v domu na Hrušic i in na Dovjem ter popravil i streho na delavskem domu na Javorniku. Obenem se bodo člani te komisije zavzemali tudi za č imprejšnjo ustrezno opremo vaških knjižnic ter za obvezno zavarovanje vseh ku l tu rn ih domov v občini . D . S.

Zbornik Jeklo in ljudje Tretja knjiga zbornika Jeklo in ljudje bo izšla v prvi polovici

leta 1975. Zbornik bo vseboval predvsem prispevke o delavskem gibanju na Jesenicah. 400 strani zbornika bo uredil književnik M i h a K l i n a r . T i ska l i ga bodo v 1000 izvodih vezanih v platno in v 500 broš i ran ih izvodih.

Predvidevajo, da bodo s t roški za izdajo tretje knjige zbornika znašal i 271.410 dinarjev. Zanj je namenila jeseniška kul turna skupnost 145.000 dinarjev, zbrati pa morajo še 126.410 dinarjev. Prodajna cena zbornika, vezanega v platno bo veljala 50 dinarjev, broš i rani izvod pa 30 dinarjev. D . S.

Srečanje pevskih zborov P r i občinski zvezi kul turno prosvetnih organizacij na Jesenicah so

sklenil i , da tradicionalno prireditev srečanje pevskih zborov na predlog d ruš t ev upokojencev obogatijo še s sodelovanjem upokojenskih pevskih zborov. D . S.

1700 novih knjig P r i občinski knjižnici na Jesenicah je zaposlenih devet knj ižni­

čarjev, v prihodnje pa nameravajo zaposliti še enega, ker se bodo vaške knjižnice priključile ma t i čn i na Jesenicah.

Letos bodo pri ma t i čn i knjižnici nabavil i 1700 novih knjig. K u p o ­val i bodo vse nove slovenske knjige in dopolnjevali zbirko poučn ih knjig. Ves knj ižni fond bo na voljo tudi vsem p o d r u ž n i c a m .

V vseh oddelkih in pod ružn i cah si bodo bralci izposodili pr ibl ižno 73.000 knjig. Knj ižnico na Be l i bodo uredili v prostorih delavskega doma, strokovno pa bodo uredili tudi knj ižnice na Dovjem, v M a r ­tul jku in v Podkorenu. Zato bodo zaposlili še enega us lužbenca .

Za nabavo novih knjig bodo porabili okoli 80.000 dinarjev, vsi izdatki knj ižnice letos pa bodo znašal i 664.400 dinarjev. D . S.

Nove obleke za folklorno skupino K u l t u r n o - u m e t n i š k o d ruš tvo »Jaka Rabič« na Dovjem je č lanom

folklorne skupine nakupilo več novih oblek za nastopanje. Dosedanje narodne noše so bile že zelo dotrajane oziroma izsposojene. Nekaj denarja za nakup so dali č lani folklorne skupine sami. V zadnjem času člani vadijo redno vsak teden, imeli pa so tudi dva uspešna nastopa v Kran jsk i gori, in sicer ob 70-letnici Tur i s t i čnega d r u š t v a in ob otvori tvi evropskega prvenstva v kegljanju na ledu. J . R.

G O R E N J S K I M U Z E J V K R A N J U — V Mestn i hiši je na ogled stalna arheološka , e tnološka , kulturnozgodovinska in umetnostno-zeodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled a rheološka razstava K Z A M E T K O M S L O V E N S K E K U L T U R E , v 2. nadstropju na razstava K M E Č K O G O S P O D A R S T V O V D O L I N I .

V Prešernovi hiši je odprt P R E Š E R N O V S P O M I N S K I M U Z E J . V ealeriii v isti stavbi pa bo v petek, 31. januarja, odprta razstava L I K O V N A P R I Z A D E V A N J A N A G O R E N J S K E M I.

Stalne zbirke v ba ročn i stavbi v Tavčar jev i 43 so zaradi adaptacije stavbe začasno zaprte.

Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.

V griček nad vasjo se je zagrizla njena bajtica kot da je tu že od vekomaj, v podpori tega hriba, ki ji verno in zvesto preprečuje, da se ne bi sesedla. Večni griček ji je že stoletja opora, taki, kakršna je bila in je ostala, kajti skozi stoletja je niso bogvekaj spreminjali. Gank, ki zaškriplje pod hitro stopinjo lastnice, daje vtis, da obdrži le njeno shujšano telo in tudi lesene stopnice z glasnim škripanjem negosto-ljubno sprejemajo tujčevo nogo. V veži temačno zazija črna kuhinja in še v »hiši« je ob tem času stara kmečka peč neprijazno mrzla.

Svetal sončni žarek si utira pot skozi majhno okence in se hoče igrivo sprehajati po starem, zgubanem obrazu, ki mu dajejo življenje le neverjetno živahne sive oči. Vse je kot zakleto v tej hiši, upira se in se zavija v preteklost, ki neminljivo diha iz vsakega kota in z vso resnič­nostjo pritiska nate in bi v tej moreči utesnjenosti pri priči spet odpahnil zunanje duri. A zadrži te lastnica, tale Ivanca, ki s svojo živo besedo odganja tako neprijetne prve vtise tako trdovratno, da jih na koncu popolnoma odžene. In nazadnje sončni žarki vdirajo veselo in neugnano skozi vsa štiri okenca in v sobi ni več moreče, celo toplo postaja.

»Ivanca spod klanca« kličejo Ivanco že sedemdeset let, odkar pač pomni. In pomni Ivanca presneto dobro, živi leksikon je, živa kronika, a v tem zapisu naj bo kronika postranska stvar, vabljiv in do kraja zabaven se mi zdi njen portret, kajti Ivanca je od svoje prve misli do zadnje besede nepoboljšljiva opravljivka, obrekljivka, o kateri gre glas v deveto vas. V drugačnem času in v drugačnih okoliščinah bi jo mimogrede nejevoljno potisnila med babnice, ki ti v neuničljivi plohi besed o sosedi, ki vara svojega moža, brezobzirno dvigajo pokrovke piskra na štedilniku, z drugim očesom pa so v odprti omari dnevne sobe ali že nekje.

Ivanca pa je v svoji večni opravljivosti neznansko simpatična, morebiti zato, ker živi čisto sama svoje borno življenje v še bolj borni bajti, ker Ivanca živi tam nekje v bližnji in daljnji preteklosti, ker sploh ni škodljiva, ker je nenavadno čila in zdrava, predvsem pa naravna in tako zelo originalna. Gledam jo in poslušam, čeprav nikogar od obrekovanih niti približno ne poznam in me konec, njih usoda davna in sedanja niti malo ne zanima.

»Hja, hja,« de Ivanca pomenljivo, spretno zasuče oči proti stropu, prekriža stare nagubane roke in stisne ustnice, »no, tam doli so tudi imeli tačrno kuhinjo, pa jo je sin dal podreti. J a, Janez menm da je bil, kakopak Janez, vsa fara se je norčevala, ko je škrbasto nevesto s Pri­morske pripeljal. Jest že vem, starejša je bla in nč otrok nista imela. Čist vse glih bi blo, če bi kuhna ta stara ostala, saj itak nista imela nč lačnih ust.«

Vaška posebnica Kako prijetno se je takole ob Ivanci sprostiti, opazovati mimiko

njenega vedno spremenjenega izraza in se zaposliti z mislimi, le kam v možgane je vendarle spravila vso to goro usod.

»Hm, hm,« nenadoma vrže Ivanco s klopi na okence tako silovito, da bi šle njene vazice kmalu v tisoč črepinj. Šele zdaj opazim, da sedi ravno nasproti tistega okna, s katerega se vidi cesta. »Žvagenčkov Loj z je bil, k sestri gre. Saj, saj, zadnič je v potok obležal, tok se ga je napil. Konc, konc je z njim, pa kakšen golcvar je bil včas! Za Rezko je včas letal, pa ga ni marala. Kadarkol se je pri njej prikazal, so mu iz vseh žepov flaše visele, on je pa jokal, da ne bo več pil. Pa bi se gotov popravu, ko ne bi Rezka Miha vzela, ki se je revž let po porok obesu. Jest še zdej pravm, da zarad nje; je bla tko štemana, da nas, bajtarjev še videt ni votla, kadar smo v senožet pršli. Pa je pol mela, za kar je prosila, noben je poj ni več votu vzet.«

Ivanco vedno znova zanese, naj si še tako prizadeva opisati nekdanje življenje in navade na vasi. Neskončno uživa, da ima v meni tako vernega poslušalca.

»Pa Mengšov Fronček,« spet ji zažarijo oči, navada potegne roko pod ruto in popravlja sive lase, »ja, Fronček, štedirat jih je dal, otroče nehvaležne, umrl bi zdej v bedi, ko ne bi sosedje pomagal. En sin je dohtar, hči otroče uči v šol, pa nobenga ni blizo, ko jm ata umirajo.«

Hočeš nočeš, moram se dvigniti. Ivanca je na robu obupa, ko držim za kljuko in dobro vem, kaj bo sledilo. Moj davni rod pozna in Ivanca ne bi bila Ivanca, ko ne bi vedela tudi zame. Z njej lastno spretnostjo, z osupljivo dognano taktiko mi navrže vprašanj za koš in čisto za droben hipec ji zamerim. A se je že prej odkupila, enostavno je tako originalna, da ji potešim radovednost in se ji prav toliko odprem, da mi vrže še drugi kup vprašanj in moje odgovore nanje bo Ivanca spletla v zanimivo zgodbo, ki bo po mojem odhodu napolnila prav vse hiše v vasi. Malo me seveda moti, a ji ne zamerim, kako bi ji le! Mi, draga moja Ivanca, se gremo tale prastari slovenski šport tamle zunaj v moji sedanjosti neprimerno bolj razgibano, z večjo mero škodoželj­nosti, ki je ti sploh ne poznaš, mi gremo tako daleč, da podtikamo polena pod noge, tekmujemo med sabo, grabimo, postali smo ogabni v svoji grabežljivosti in nevarno nesramni s svojimi jeziki in dejanji. Tvoj jeziček, Ivanca, ki bolj ali manj opleta že več kot pol stoletja pa nikomur ne škodi, sicer te sovaščani ne bi trpeli, tako pa pravijo, da nisi nadležna, ker nisi hudobna in zlobna in ker je to prav vse,'kar v svojem osamljenem življenju še-imaš.

Zato te namerno ne imenujem opravljivka v slabem pomenu besede, pravim ti, da si vaška posebnica.

Še se oglasim, Ivanca, tedaj, ko mi bo dolgčas in bom imela vrh glave tega svojega sveta, v katerem živim, tedaj pridem v tvojo pre­teklost, v tvojo bajtico in po mili volji bo_š lahko napolnila »hišo« s svojim neusahljivim vrelcem besed. D. S.

KUD Visoko in Nušićevi Žalujoči ostali K u l t u r n o - u m e t n i š k o d r u š t v o V a ­

lentin Koka l j Visoko v kranjski občini je v soboto in nedeljo uprizo­rilo komedijo Branislava Nuš ića Ža­lujoči ostali v režiji Vlada Uršiča. Druš tvo , k i je lani praznovalo 20-letnico obstoja in katerega predsed­nik je že tretje leto M i l a n Krišel j , namestnik ravnatelja Poklicne šole Kran j in profesor za geografijo in zgodovino (poučuje pa tudi samo­upravljanje s temelji marksizma), je v zadnjih letih zelo aktivno. Člani dramske sekcije tega d ruš tva (velika večina je mladih) že nekaj let vsako sezono naš tud i ra jo eno gledališko predstavo, s katero potem gostujejo v raznih krajih kranjske občine.

» N a š e d r u š t v o s i je z a d a l o n a ­logo, da r a z v i j a vse o b l i k e k u l ­t u r n i h d e j a v n o s t i , « pravi predsed­nik M i l a n Krišel j . » M e d m e t o m p r i ­p r a v l j a m o r a z l i č n a p r e d a v a n j a s p o d r o č j a g lasbene i n l i k o v n e ume tnos t i . Z a n i m i v e so n a š e p ro ­s lave ob r a z l i č n i h p r a z n i k i h .

Imenujemo j i h p o l i t i č n o a n g a ž i ­rane p r o s l a v e . L a n i za d a n r e p u b l i k e smo n a p r i m e r i m e l i p r o s l a v o z n a s l o v o m U m e t n o s t z a m e j s k i h S l o v e n c e v i n n j i h o v a p r o b l e m a t i k a , zdaj pa p r i p r a v ­l j a m o za b l i ž n j i s l o v e n s k i k u l ­t u r n i p r a z n i k p r o s l a v o z nas lo ­v o m U m e t n o s t z a t i r a n i h na ro ­d o v V i e t n a m a , A n g o l e , Č i l a i n M o z a m b i k a . R a z e n tega p r i r e j a ­mo r a z l i č n e k u l t u r n e i z l e t e . T a k o smo l a n i o b i s k a l i k ra j e n a K o r o š k e m i n v K a n a l s k i d o l i n i , k je r smo p o n e k o d p r i p r a v i l i t u d i k u l t u r n i p r o g r a m . M e d najbol j a k t i v n e sekc i je v d r u š t v u p a so­d i t a d r a m s k a i n k n j i ž n i č a r s t v o . «

Dramska sekcija je predlanskim naš tud i r a l a Male oglase, lani Deklo Ančko in letos kot rečeno Žalujoče ostale. T o Nušičevo komedijo, s ka­tero so se zelo uspešno predstavili v soboto in nedeljo v polni dvorani zadružnega doma na Visokem, so š tudi ra l i od novembra lani . Lahko

rečemo da so imeli tako pri razde­l i tv i vlog kot pri š tudi ju pod uspeš­nim vodstvom Vlada Uršiča s rečno roko. S predstavo, k i je lepo uspela, bodo člani dramske sekcije Ivan Gros, Majda Tomaž ič , M i h a Krišel j , Bojana Bevc, M i l a n Krišel j , Nelka Jeler, Olga Kepic , Drago Grošel j , Rajko Bakovnik, Valeri ja Kuster , Brane Flor jančič in Mihae la Grošelj gostovali še v Šenčur ju , Naklem, na Jezerskem, v Predosljah, Cerkl jah, pri Sv. D u h u in najbrž tudi na K o ­roškem.

M i l a n Kriše l j , k i je tudi t ehn ičn i urednik zvočnega časopisa Obzorje, k i izhaja pri republ iškem odboru zveze slepih Slovenije, in urednik priloge Komunis t v zvočnem časo­pisu, pravi, da ima K U D Visoko za naprej še precej nač r tov . » N a m e r a ­v a m o r a z v i t i š e neka te re d ruge k u l t u r n e de j avnos t i . Seveda pa bo najprej t r eba na j t i denar , da b i vsaj k o l i k o r t o l i k o u r e d i l i se­danjo d v o r a n o . Zdaj n a m r e č ne u s t r eza povsem začrtani dejav­

n o s t i ( t reba b i b i l o p o p r a v i t i a k u s t i k o i n o b n o v i t i op remo) i n zato m o r d a v č a s i h p r e b i v a l c i ne­r a d i zahajajo van jo . S p l o h me­n i m , da b i zdaj , k o smo s t o p i l i n a po t n o v i h s a m o u p r a v n i h odno­sov t u d i na p o d r o č j u k u l t u r e , m o r a l i i m e t i v m i s l i h v e č j o s k r b za k u l t u r n o de javnos t na t e renu . Res je s ice r , da danes r a d i o i n t e l e v i z i j a l a h k o v e l i k o p r i s p e v a ­ta p r i o b l i k o v a n j u i n r a z v i j a n j u k u l t u r n e o z i r o m a d r u ž b e n e z a ­v e s t i , v e n d a r m e n i m , da s ta to bol j p a s i v n a med i j a . Še napre j bodo n a m r e č po moje n a t em p o d r o č j u i m e l a č e ne g l a v n o p a ze lo p o m e m b n o v l o g o p r a v k u l ­t u r n a d r u š t v a . D a pa bodo tej n a l o g i i n v l o g i kos , j i m bo seveda t r eba o m o g o č i t i t u d i pogoje .

A . Zalar

Petek, 31. januarja 1975

Čudež pod Jelovico Pred tridesetimi leti so se Dražgoše drugič rodile — Legenda, ki še vedno traja — 67 padlih ni

umrlo zaman T r i desetletja so pretekla od

tistih krutih č a s o v . V e č i n a ran je. zaceljenih, ostala sta le š e trpek spomin in sled gorja, bolj ali manj jasno vtisnjena v obraze pr i č . Tudi samemu kraju na­vzven ne bi mogel n i h č e priso­diti, da je kdajkoli d o ž i v e l trage­dijo. A saj ni č u d n o : d a n a š n j e D r a ž g o š e (kajti prav o njih bo govora v p r i č u j o č e m prispevku) so povsem nova naselbina, vzni-kla iz p o g o r i š č upepeljenih do­m a č i j , razdejanih in spremenje­nih v p u š č o . S t r a š e n je moral biti gnev tepenih Nemcev, ki so se j im celo ž a l o s t n e , o ž g a n e , v nebo š t r l e č e š k r b i n e sten zdele p r e v e č izzivalne. »Zbr i sa t i z o b l i č j a sve­ta!« je veleval ukaz okupator­skih vrhov. In zvesti Hitlerjevi kr ižar j i si niso pustili dvakrat reč i . Vasica je izginila kot bi ni­koli ne obstjala. Vendar ne za vedno. Simboli so n a m r e č ne­smrtni. Lahko j ih p o t e p t a š , raz­s t r e l i š in z m e l j e š v s o n č n i prah — dokler je kaj rodoljubov, ki verjamejo vanje, bodo zanesljivo vstali od mrtvih. Vstali bodo kot so vstale D r a ž g o š e , sodobni p t i č Feniks, sinonim svobode in ne-uklonjljivosti majhnega, trma­stega naroda v k r i ž i š č u Evrope.

. . . IN R A S L I SO D O M O V I

Št i r ina js t se nas je oni dan zbralo okrog mize, v stranski sobi prijazne dražgoške gostilne: deseterica zato, da bi pripovedovala, št ir je pa zato, da bi pos lušal i in si čim verneje za­beležili nadaljevanje zgodbe, zače te v januarskih dneh 1942. Zanj nista več znač i lna ogenj in kr i , ampak znoj in žulji, k i so botrovali obnovi upepeljenih posestev. V zapisu bomo torej segli trideset pomladi nazaj, v zmagoviti maj 1945, ko je č loveštvo solznih oči proslavljajalo konec kla­nja.

No , na rajanje in vesel jačenje nih­če od D r a ž g o š a n o v n i n i t i v sanjah pomisli l . 67 padlih (42 talcev, 25 par­tizanov), razbite in razkropljene rodbine ter razgaljeni temelji 82 hiš, nekdanjih bivališč pr ibl ižno 400 mož, žena in otrok, so prizadetim uč inkov i to preprečeval i , da bi pod­legli vzdušju razposajenosti. Zanje je bi tka še trajala — bitka, katere cilj sta predstavljala toplo ognjišče in streha nad glavo.

»Najpre j smo ustanovili obno­vitveno z a d r u g o , « pravita Franc Lotr ič in Ludvik Jelene. » S p r v a je zelo primanjkovalo delovne sile, kajti le polagoma so begunci ka­pali skupaj. In hudo smo pogre­ša l i krepke roke ubitih gospo­darjev, p o v e č i n i m o ž a k a r j e v v n a j l e p š i h letih. A kljub temu je š l o . Kmalu je zrasla g r u č a barak, ki so rabile kot z a č a s n a stano­vanja. Eno smo celo preuredili v š o l o . . . «

Vrn i lo se je 40 druž in oziroma sla­ba polovica prejšnjega življa. Drugi , predvsem nekmetje, ljudje brez pre­moženja , obdelovalnih površin in gozda, so raje iskali zatočišče v do­l in i , v Železnikih, v Škofji L o k i in v Kran ju .

» S p o z n a l i smo, da moramo str­niti vrste, č e h o č e m o uspe t i , « na­daljuje Jelene. » O k v i r je tvorila zadruga, mimo katere ni smel n i h č e ukreniti n i č e s a r . Delali so vsi, ne glede na to, koliko je kdo imel. N a j v e č truda smo v uvodni fazi p o s v e č a l i cesti, saj je pre­ozki in dotrajani kolovoz pome­nil nepremostljivo oviro; do jese­ni 1949 je bilo treba sleherni kilogram gradbenega materiala p e š pritovoriti sem gor .«

S cesto so uporni Dražgošan i ogromno pridobili . Povzroči la je zaokret, ob katerem sta t rp inčen i hrbet a l i nategnjena mišica v hipu prenehala boleti.

»Ne , ne p r e t i r a v a m o , « zadovolj­no pristavljajo domač in i in hiti jo razlagati, kako je v naslednjih dveh letih iz tal pognalo kar 50 poslopij. Res so narejena po starem, res na­mesto opeke in betona, k i j u po vojni nisi nikjer staknil , prevladujeta kla­sična malta in kamenje, toda nareje­na so. Še nobena stvar doslej ni s rečnih lastnikov bolj vzradostila kakor slovo od barak, kjer je pozimi voda v čebr ih zraven postelj zmrz­nila v masiven blok ledu in kjer so se hrkač i zjutraj prebujali z ivjem pod

0 % J t JtL# J ^ S k < C ^ P Petek, 31. januarja 1975

V S L O G I J E M O C

»Prece j je pomagalo dejstvo, da smo prek zadruge, ki so ji izje­moma dovoljevali odkup blaga po z n i ž a n i h tarifah, na kredit na­bavljali l es ,« pojasnjuje predsednik K S Franc Kavčič . » P o s e k a l i , okle-stili in k ž a g i zvlekli pa smo drevje seveda sami. Pogosto je z a d r u ž n o vodstvo odredilo s p l o š ­no mobilizacijo, ki ni nikomur prizanesla; ž e n e in dekleta so prav tako krenile v gmajno. In č e p r a v smo golevanja in furman-stva vajeni, saj sta rezala kruh mnogim generacijam D r a ž g o š a ­nov, bi vendarle nerad p o d o ž i v e l kaj p o d o b n e g a . «

V obdobju na j in tenz ivnejše grad­nje je žaga predelala v deske okoli 2000 kub ičn ih metrov hlodovine letno. Preprosto je ne bi mogli po­grešat i , poudarjajo vaščani . Das i so jo pozneje občinski inšpektor j i uka­zali ustavit i (obmolknila je za devet let), zdaj spet veselo teče. N i več nepogrešl j iva, a zdi se, da uživa sta­tus neuradne lokalne svetinje, k i je zlepa ne bodo pust i l i propasti.

»4,5 milijona din podpore je primaknila d r ž a v a . Tudi 30 mili­jonov dolga zadrugi so nam č r t a ­l i ,« je zbor d ružbenopo l i t i čn ih de­lavcev pohval i l toleranten odnos oblasti.

K o smo v pomenku naposled pri­d n i h do leta 1956, do odprtja nove šole, sem mimogrede ujel pripombo, da so nekako tedaj Dražgoše dosegle prelomnico. Samoodrekanju in sti­skanju pasu je odzvonilo. Delovišča so si jela nadevati sliko urejenih do­mov. V naselju s tremi jedri (Pr i cerkvi, N a Pečeh in Je lenšče) ter s 60 h išn imi š tevi lkami je resnobno vzdušje zmeraj češče zmoti l vrišč dojenčkov, zanesljiv znanilec svet­lejše bodočnos t i . N a r a š č a l a sta splošni in osebni standard, saj so si mladi naš l i zaposlitev v železnikar-skih industri jskih podjetjih. Social­na s t ruktura prebivalstva se je po« polnoma spremenila: ženske, zveste tradiciji , sicer ne hodijo »na š iht«, t emveč upravljajo kmetije, k i so pre-revne, da bi bile edini vir dohodka lastnikov, zato pa možje sekire, ce­pine in »gajžle« pridno zamenjujejo s stroji v Alplesu in Iskri. Pok l i ca gozdnega delavca in prevoznika ne­zad ržno izumirata. Le deset je še »holcarjev«, le še dvanjst konj hrza v hlevih; smešno skromna števi lka, posebno če jo primerjamo z 80-glavo čredo izpred št i r ideset , petdeset let. Napredek pač ne priznava roman­tike. V ospredje potiska ekonomič-nejše ter bolj zmogljive traktorje in tovornjake.

In d ružben i standard? » M a r s i k a j smo že storili zanj ,«

prikimavajo naš i gostitelji. » V e s t e , kolektivni duh je pri D r a ž g o š a -nih dokaj razvit. Kadar kaj skle­nemo, drži kot pribito. Ni ga, ki bi bojkotiral akc i je .«

K U P N A Č R T O V

V slogi je moč, sloga je kl juč do vel ikih dosežkov. Vzt ra jn i hribovci so, dosledno upoš teva je to preizku­šeno reklo, kakor za šalo premago­val i ovire: leta 1945 je v prebujajoči se kraj pribrzela elektrika (prejšnjo napeljavo iz leta 1924 so Nemci uni­čili, poruvali stebre in odpeljali žico), poleti 1955 so spustili v pogon vodni rezervoar, leta 1972 zajetje, katerega kapacitete znaša jo 100.000 litrov, i td.

» P a Ceste partizanov proti Jamniku in Kropi , ki je veljala 400.000 din in ki je kraj p r i b l i ž a ­la Gorenjski, nikar ne i zpus t i t e ,« opozarja Jelene. »Ob f i n a n č n e m sodelovanju treh o b č i n ter Laj-š a n o v in J a m n i č a n o v smo uspo­sobili dragoceno prometno ž i lo , p o d a l j š e k odcepa Č e š l j i c a - D r a ž -g o š e , in dosegli, da je p r e š l a v v i š j o kategorijo. Ako bi je ne bilo, bi izostal interes republike in sanje o lani p o l o ž e n i asfaltni prevleki bi p r o p a d l e . «

Asfaltiranje 3,5 kilometra kača-stih rid je poslednji občudovan ja vreden podvig bivših pregnancev. V poseben sklad plačujejo dva odstot­ka od čistega mesečnega O D in pet odstotkov od katastrskega dohodka. Doslej so zbrali 660.000 din. Vsaka hiša je potemtakem prispevala dober stari mil i jon. Podjetja so navrgla 200 t isočakov, K S Železniki 100 tiso­čakov, cestna skupnost S R S pa raz-

V pogovoru z novinarji so sodelovali: predsednik kra­jevne skupnosti Rudno — D r a ž g o š e F R A N C K A V Č I Č , predsednik krajevnega od­bora S Z D L F R A N C L O ­T R I Č , č l a n krajevnega od­bora za S L O in b i v š i odbor­nik o b č i n s k e s k u p š č i n e L U D V I K J E L E N C , predsed­nik krajevnega odbora ZZB N O V D r a ž g o š e F R A N C Z U -P A N C , sekretar . v a š k e g a aktiva ZSMS K A R L J E ­L E N C , č l a n a organizacije ZZB N O V D R A G O H A B -J A N in F R A N C LOTRIČ st., č l a n a odbora za pripravo prireditve » P o stezah parti­zanske J e l o v i c e « L U D V I K J E L E N C in M A R J A N ŠMID ter v a š č a n A N D R E J A M -B R O Ž I Č .

l iko, k i je znaša l a 3 milijone din. Če zneske seš te jemo, dobimo k o n č n o ceno investicije: 4 milijone din.

Potlej smo se dotakni l i n a č r t o v za bodočnos t . Sploh j im j ih ne zmanj­ka. Najbolj nestrpno čakajo , kdaj bodo loški urbanisti določili dodatne gradbene lokacije. Zanimanje je pre­cejšnje, čeprav poznavalci razmer vnaprej svarijo, da vas prenese kveč­jemu dopolnilno pozidavo obstoje­čih treh urbanih con in da odprtje če t r t ega stanovanjskega kompleksa n i sprejemljivo. Vsaj dotlej ne, dokler ne bodo okrepili preobreme­njenega e lekt r ičnega omrež ja (inva­zije gospodinjskih strojev, pečic, grelcev in l ikalnikov leta 1945 pač ni n ihče predvidel), povečal i profilov glavnega cevovoda, namestili hi-drantov in razvil i kanalizacijskega ožilja, menijo. Mlad ina pogreša mo­dernejše š p o r t n o igrišče in dvorano, namenjeno dramski dejavnosti v okviru K U D Bratov Biček, k i je pod mentorstvom režiserja Janeza T a -larja svoje dni n a š t u d i r a l a dve al i tr i različni predstavi v sezoni. Sorodno zamisel gojijo pris taši usmeritve v turizem, prepr ičani , da bi gostišče, kakršnega bi rada postavila Jelen-čeva fanta, oba gostinca, zanesljivo ne pridelovalo izgube.

Zelja je, skratka, n e š t e t o . Med­nje sodijo tudi napori odbora za izvedbo tekmovanj » P o stezah partizanske J e l o v i c e « , ki si pri­reditve prizadevajo popestriti z n a j r a z l i č n e j š i m i p r i v l a č n i m i v l o ž k i . (Letos, denimo, sta gle­dalce najbolj n a v d u š i l a padalski desant in demonstracija helikop­terskega r e š e v a n j a ranjencev.) D r a ž g o š a n i upajo, da bodo ja­nuarske manifestacije poslej še m n o ž i č n e j š e . H v a l e ž n i so organi­zatorjem, ki epopejo njihove vasice ohranjajo s v e ž o in ki jo p r e n a š a j o v zavest mladega rodu. 22. julija, ko naj bi zace­mentirali temelje v e l i č a s t n e g a spomenika ter »zal i l i« otvoritev asfaltirane ceste, pripravljajo zanje p r e s e n e č e n j a . Prezgodaj je, da bi navajali podrobnosti: po-trpite in videli boste, pravijo.

Dražgoška legenda ni zgolj epizo­da v burni zgodovini osvobodilnega boja Slovencev. Je legenda, ki se ne­nehno pomlaja in oplaja, oplaja v dokazovanju nadmoči življenja, ne-uničl j ivost i ljudske volje in nebog­ljenosti terorja. V sebi skriva spo­ročilo, enako onima iz varšavskega geta in iz Hirošime. Upoš teva jmo ga! I. Guzelj

Eden zadnjih velikih »podvigov« Dražgošanov je vsekakor asfaltna prevleko na cesti Cešnjica—Rudno—Dražgoše. Čeprav objekt sodi pod okrilje repu­bliške skupnosti za ceste, so vaščani iz svojih žepov prispevali zanj 660.0$ din. Sicer pa je v celoti veljal 4 milijone dinarjev. Posnetek, vzet iz našega arhiva, je nastal lansko jesen. — Foto: F. Perdan

Biserni jubilej Čmakove Neže in Janeza

Janez Pintar ima 87 let, Neža , k i se je kot dekle pisala Kr ižnar , pa 84. Ne kaže t a j i h toliko. V ponedeljek, 27. januarja, ie minilo 60 let, ko sta se poroči la v Smartnem v St raž išču . Trinajst otrok se j ima je rodilo in danes je živih še sedem; pet sinov in dve hčeri . Najs ta re j š i Ivan Pin tar je star 60 let, najmlajš i M i r k o , k i ima hišo zraven s ta r šev v Bi tn jah (nje­gova žena A n k a zdaj skrbi za jubi ­lanta), pa j i h ima 40.

Oče Janez je že 29 let upokojen. Doma je iz R i m s k i h Toplic in ves čas je delal pri železnici. »Včasih k železnici n i bilo lahko priti,« pravi. »To je bila zanimiva, t ežka in dobro p lačana d r ž a v n a s lužba. M e d prvo vojno sem bi l kot železničar vojske oproščen, vozil pa sem povsod, kjer je bilo treba. M e d obema vojnama pa sem največ delal na relaciji K r a n j — P o d n a r t — O t o č e . «

V vseh 35 letih dela pri železnici je zamudil s lužbo samo enkrat za dve minut i . Tega si še danes ne more od­pustiti . In čeprav je bil večino let k re tn ičar , ni imel v nobene nesreče. Nikdar ni bi l bolan. In doma je vedno ženi Neži tudi na polju poma­

gal. Le-ta je imela dosti dela z otrokj in s kmetijo, saj so včasih imeli okrog 8 hektarov zemlje. M e d drugo vojno pa je tudi za partizane kuhala

Oba sta še čila. Njega na primer Še nikdar n i bolel zob. Ona, če ne bj padla in si z lomila nogo v kolku, bi prav tako lahko še marsikaj pode-lala. Tako pa kramlja z možem, k<? plete ča jne in cambohe al i ko polet' kosi. Sicer pa še obadva prebirat* časopise, pos luša ta radio in spreifl' ljata televizijo. »Pa spomine obuja' va,« pravi Janez in se hudomušno nasmehne. »Na čase, ko sem še v vas hodil . T u d i sporečeva se še; saj vest« kakšne so ženske. Vedno so mal° sitne.«

Čeprav j ima ni bilo v 60 letih skupnega življenja vse lepo postla­no, sta s rečna . »Prehi t ro«, pravita, »so min i la ta le ta«. T rud i l a sta se da so otroci dobil i vsak svojo službo in dom. In danes sta najbolj srečna, kadar se vsi skupaj zberejo pri njijil doma v Bi tn jah; posebno zdaj, ko sprejemata čes t i tke za biserni jubi­lej. Č e s t i t a m o j ima tudi mi z željo, da bi s rečna in zdrava dočaka la tudi železno poroko. A . Ž.

L j u b l j a n s k e m l e k a r n e

TOZD Posestvo in tovarna močnih krmil Škofja Loka

prodaja na javni dražb i , 3. februarja 1975, ob 9. uri v Škofji Loki , Suha 1, naslednje kmetijske stroje:

izklicna cena 1. akumulatorski v o z i č e k 5000 din 2. plug-dvobrazdni Fe 1000 din 3. plug-trobrazdni Fe 2000 din 4. sortirnik krompirja jabelmann 700 din 5. okopalnik krompirja 1500 din 6. g r a b e ž i za kolesa Fe 35 - 500 din 7. prikolica IMT za ž i to 2000 din 8. m e š a l e c za malto 2500 din 9. trosilec um. gnojil vicon 2000 din

10. balirka n i z k o t l a č n a forsehritt 5500 din

Nadalje prodaja š e 2 gumi št . 550 x 20 in 4 kolesne o b r o č e .

Ogled je možen na naslovu 1. februarja 1975. Udeleženci d ražbe morajo vložiti 10 % kavcijo.

Informacije dobite na telefonu št. 064-60-556.

Pustni sprevod po blejskih ulicah — Prireditve

drsališču na

Na Bledu so že sredi priprav na letošnje pusto-vanje. Gostinski in turistični delavci si prizadeva­jo, da bi bili ti norčavi dnevi v prvi polovici pri­hodnjega meseca čimbolj zanimivi. Tako obljub­ljajo, da bodo v hotelih in restavracijah takrat na voljo pustne jedi in različne zabavne prireditve. Za osrednjo tradicionalno prireditev — pustni spre­vod po blejskih ulicah — ki bo v nedeljo, 9. febru-

Kanin in Soriška planina sta letos, toda skoraj že drugo sezono, kolikor toliko primerni smučišči. Toda na Primorsko se raje odpravljajo bolj izurjeni smučarji, Soriška planina pa je primerna prav za vse. Zato se na pobočjih pod Lajnarjem vsak dan zbirajo številni ljubitelji zimskega športa. Na Soriški planini trenirajo tudi številni alpski tekmovalci. Tak pa je bil živžav minulo nedeljo pred Litostrojsko kočo na Soriški planini. Te dni je na smučiščih nad Sorico ponovno zapadlo nekaj novega snega, (-jg) — Foto: J. Govekar

Veselo pustovanje na Bledu i arja, pa so pri turističnem društvu že imenovali

organizacijski odbor.

Tradicionalni pustni sprevod bo krenil po Pre­šernovi in Ljubljanski cesti ter Cesti Svobode ob 14. uri. Tudi letos bodo vanj vključeni godbeniki (zagotovo iz Gorij in Kranja), kompozicije iz raz­nih delovnih organizacij ter skupine iz Begunj, Go­rij, Žirovnice, Radovljice, Lesc in se nekaterih dru­gih krajev. Tokrat se bo sprevod končal na umet­nem drsališču na Bledu, kjer bo revija mask, ho­kejska tekma in se vrsta drugih šaljivih prireditev. Organizacijski odbor pri Turističnem društvu vabi posameznike in skupine, da se pravočasno prija­vijo, da jih bodo upoštevali pri razvrštitivi v spre­vodu.

Poleg tradicionalnega pustnega sprevoda bodo na umetnem drsališču pripravili še dve reviji mask. Prva takšna revija bo v soboto, 8. februarja, od 17. do 18. ure, druga pa v torek, 11. februarja, od 14. do 15. ure. Obakrat bodo najboljše maske na­gradili. Najboljša maska bo dobila tritedensko

f^\-4-g-\ P o o f r i n v karto za drsanje na drsališču, druga 14-dnevno in V / VkJ JL fc5 O L X I t 5 A tretja 7-dnevno karto. Organizatorji opozarjajo, da

_^ # 9 i bodo na obeh revijah lahko sodelovale le maske z

V l T O r P n i l \ 7 Q G l drsalkami. Nagrade bodo podelili tudi za najboljše v J U I VŠ1J. j M. V d i 5 l kompozicije oziroma skupine na nedeljskem pust­

nem •prevodu. A. Ž. TVD Partizan Gorenja vas v Poljanski dolini že

nekaj let zapored pripravlja mladinske plese, zabave za mlade, ki so vedno dobro obiskane. Prva leta je na njih igrala domača skupina »Tabor«, letos pa jih je zamenjal ansambel »Nocturno« iz Tržiča. Gorenje vaščani pa so letošnja vsakoteden-ska srečanja mladih sklenili še nekoliko bolj po­pestriti. Odločili so se, da od časa do časa medse povabijo znane slovenske pevce zabavnih melodij. Tako sta zadnjo nedeljo številne obiskovalce zaba­vala Sonja Gabršček in Oto Pestner, teden poprej pa Braco Koren.

»V Gorenji vasi danes nastopam prvič,« mi je dejal med kratkim odmorom Oto Pestner, »sicer pa mislim, da me marsikateri obiskovalec prav dobro pozna, saj sem že imel koncert v Škofji Loki. Upam, da bo ples tudi danes dobro uspel. Toda, zdaj je šele začetekl Z najpopularnejšimi melodija­mi bo treba plesalce še nekoliko ogreti!«

Kaj Oto Pestner trenutno počne? »Prav zdaj pripravljam veliko ploščo,» pravi,

»marca ali aprila pa bom posnel še malo! V maju bomo posneli veliko ploščo z New swing kvartetom. Nekaj ,malega sem poslal tudi na raz­pis za letošnji festival Slovenska popevka. Sicer pa trenutno nastopam z različnimi ansambli po vsej Sloveniji!«

Imate morda v bližnji prihodnosti v načrtu gostovanje po Sovjetski zvezi?

»Morda? Se ne vem! Nisem se še dokončno odločil!«

In vaša trenutno najpopularnejša skladba, pesem kije pri poslušalcih najlepše sprejeta?

»Brez dvoma — Zlato sonce!« Potlej je Oto odhitel pred mikrofon in po dvorani

se je razlila priljubljena pesmica »Trideset let«, melodija, s katero je Oto Pestner zablestel na slovenskem popevkarskem nebu! J . Govekar

Golf klub na Bledu

L a n i je bilo zgrajeno golf igrišče na Ble­du edino tovrstno v državi . Gradnja tega špo r tnega in tu r i s t i čnega objekta je trajala t r i leta in je veljala prek 6 mili jonov dinar­jev. Investitor gradnje tega objekta, k i so ga začeli graditi že pred vojno, vendar je otvoritev prepreč i la vojna, je b i l zdaj Za­vod za turizem Bled. Le- ta je v sodelova­nju s tu j imi strokovnjaki pr ipravi l nove n a č r t e in zgradil igrišče z 18 polji na 65 hektarih. Že lan i je bilo zanimanje za to edino igrišče pr i nas precejšnje predvsem med tu j imi gosti na Bledu. T a k o so zabele­žili že okrog 300 igralnih dni. Zadnje čase pa so se za to igro začeli zanimat i tudi doma. .

Tako so se na Bledu odločili, da ustano­vijo G o l f klub. Ustanovnega občnega zbora kluba, k i je b i l v če t r t ek , 23. januarja, se je udeleži lo prek 30 gostinskih in tu r i s t i čn ih delavcev ter igralcev z Bleda in Ljubljane. N a zboru so sprejeli pravi la in sklenil i , da znaša letna č l a n a r i n a za naše d ržav l j ane 2500 dinarjev, tuj i d ržav l j an i pa bodo poleg tega moral i p l ača t i še 2500 dinarjev pri­stopnine. Za mladino je letna č l a n a r i n a polovico man j ša . Razen tega bo Go l f klub priskrbel uči te l ja , Zavod za turizem pa bo še letos skuša l najti investitorja za uredi­tev klubske sobe.

Vodstvo k luba namerava že letos na igri­šču organizirati mednarodne turnirje, pri­čakuje jo pa precejšen obisk tuj ih turistov iz Amerike. Sicer pa bodo tisti , k i niso č lani k luba in j i h ta špor t zanima, lahko dobil i tudi dnevne karte. Le-te bodo po 100 dinar­jev, za opremo pa bo moral vsakdo dopla­ča t i 36 do 40 dinarjev. Igralna sezona na igrišču se bo zače la maja in bo trajala do oktobra. Izvedeli pa smo, da nekateri do­mač in i (vešči te igre) igrajo že zdaj. Pogoji so menda v teh zimskih dneh brez snega zelo ugodni.

N a ustanovnem občnem zboru Go l f k lu­ba so izvol i l i tudi 9-članski upravni odbor in za predsednika k luba inž. J o ž e t a Oster-mana. A . Z.

Pred dnevi so člani škofjeloškega planin­skega društva v koči na Križni gori po­skrbeli za prisrčno slovesnost. Na sveča­nosti so bile podeljene značke in potrjene knjižice Loške planinske poti šestnajstim slepim planincem. Ti so v kratkem času prehodili celotno loško transverzalo. V imenu planinskega društva seje PD Škofja Loka po podelitvi priznanj zahvalil pred­sednik kulturno-športnega društva osnov­ne organizacije slepih Stane Pire. Treba je povedati, da so pred tem prav tako že osvo­jili značke trije planinci iz Centra slepih v Škofji Loki, da imajo velik delež pri teh uspehih tudi vodniki slepih in, da slepi planinci za pomlad že načrtujejo nove »tu­re«. Na sliki: Predsednik PD Škofja Loka Miloš Mrak izroča slepemu planincu Tone­tu Tomcu odličja! (M. M.) - Foto: Habjan,

nagradna križanka od vsepovsod za smeh

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

13 14 • i 16

17 1 a

19 • 20 21 • 22

23 r • 25 • 27

28 29 • • 32 1 33 * • 3 5 • 3 6

37 3 8 • 39 40

41 42 J • 43 44 • 4 5 46 47

4 8 . • 49 50 • 52 53 54 55

56 57

Vodoravno: 1. južnoslovanski skupinski ljudski ples v krogu, 5. kdor ima razvit, prefinjen estetski čut, 9. glavno in največje mesto Norveške, 13. izdajatelj, kdor opravlja emisijo, kdor emitira, 15. večja ptica pevka, s temnimi lisami po belkastem trebuhu, carar, drozg, 17. ruski književnik, Konstantin,' njegov je vojni roman »Živi in mrtvi«, 18. stalna človeška naselbina, 19. avtomobilska oznaka za Kotor, 20. pristaš atomizma, 22. kratica za Ekonomsko šolo, 23. ime slovenske pesnice Muserjeve, 25. borišče, torišče, 26. ime slovenskega slovničarja Bohoriča, 28. popečenec, popečen reženj kruha, 30. hrvaška industrija nafte, 31. reka, ki teče skozi Maribor, 32. Alfred Nobel, 33. večji kraj, med vasjo in mestom, 35. glavni števnik, 36. drog z železno kljuko za plavljenje lesa, 37. vrtinčast vihar, besneč z velikansko hitrostjo, hurikan, 39. rjava, spodaj svetla ptica ujeda, ki pokončuje miši, 41. večja izbok­lina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice, 43. svetilo za ojačevanje svetlobnega sevanja, proizvaja ostro koncentrirane curke, 45. v grški mitologiji junak pred Trojo^ Ajant, 48. Ćapkova utopistična drama »Rossum Universal Robots«, 49. ime pesnika in prevajalca Salija, 51. ime indijskega politika Bahadurja Šastrija, 52. gnojen ušesni iztok, npr. pri vnetju srednjega ušesa, 54. enodnevna mrzlica, tudi muha enodnevnica, efemerida, 56. razuzdano popivanje in veseljačenje, v starem Rimu na čast bogu Bakhu, 57. privrženec starojudovske verskopolitiČne struje, nasprotne farizejem, imenovane po višjem svečeniku Zadoku, Sadducaeusu.

Navpično: 1. kesanje, 2. črka grške abecede, 3. citrona, 4. ime slovenskega popevkarja Pestnerja, 5. osnovna mera, 6. bitja, stvari, 7. slovnični pojem, 8. začrtana smer projektirane proge, ceste 9. če­belam podobne nadležne žuželke, 10. kuhinjska posoda, 11. lajšanje, 12. ata, 14. glavni števnik, 16. Estonec, 21. lunina faza, pri ženskah klimakterij, 23. grška črka, 24. lepa vrtna cvetlica, 26. operni spev, 27. rdeča poljska cvetlica, 29. trčenje, karambol, 31. ruša, 34. v srednjem veku vojna ali trgovska ladja na vesla, galeja, 35. cenik, uradno določen seznam cen ali pristojbin za storitve, 37. del odplačila dolga, rata, 38. pritisk množice, napad, 39. sovjetski šahovski velemojster Paul Petrovič, 40. muziko­log, glasbeni publicist, kritik, Rafael, 41. prostor v zemlji za pokop mrliča, 42. naglavni robec, tudi rastlina, 44. znak za kemično prvino selen, 46. reka, levi pritok Rena v Švici, 47. sladkost, 49. spanje, sanje, 50. kratica za nedeljo, 53. znak za kemično prvino radij, 55. kravje oglašanje.

R e š i t v e p o š l j i t e do torka, 4. februarja na naslov: Glas, Kranj , Moše , Pijadeja 1, z oznako Nagradna k r i ž a n k a . Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din

— Le zakaj naj se trudim s podobnostjo, saj te nihče ne pozna!

Ko se slanina počasi praži na masti, napravite omako iz masla . ..

Ne odgovoriš, kaj? Veš, da si vsega ti kriv.

— Povejte mami, da bi name­sto sestrice veliko raje kolo!

Zima naj bi nastopila prihodnji mesec

V potovalnih prospektih sovjetske turistične agencije Inturist je napisano, da je zima v Rusiji zelo snežena, mrzla in v zadnjih zimskih mese­cih sončna. Ta trditev pa je letos obrnjena na glavo. Vreme spominja na april. Meščani Moskve se sprašujejo, če ne bi krznenih plaščev zamenjali za dežne. Namesto januarskega mraza in žametov le tu in tam med dežnimi kapljami prileti tudi snežinka. Temperatura pa se vrti okoli ničle.

Kljub nenavadno topli zimi pa se Rusi niso odpovedali zimskim upom. Znani meteorolog Mihail Petrosjan sodržavljane tolaži z napo­vedjo arktičnega mraza in snežnih žametov že v začetku prihodnjega meseca. Živo srebro pa naj bi se spustilo do 30 stopinj pod ničlo.

Tudi v ZDA dražje življenje

Agencija Reuter poroča, da so življenjski stroški v ZDA lani narasli za 122 odstotka, kar je največja podražitev od leta 1946. Podatke je objavilo ameriško ministrstvo za delo.

Ruska trojka v ZDA Ruska trojka se je preselila tudi v ZDA, kjer

že prirejajo tekmovanja trovprežnih sani. Eden od šampionov ruske trojke Vladimir Fomin se je nedavno tega udeležil treningov in dirk ameri­ških trojk. Po vrnitvi v Moskvo ga je reporter časnika Trud vprašal, kako si razlaga priljub­ljenost trojk v ZDA in kako poteka njihovo tekmovanje.

»Tudi Američani imajo dobre konje in se navdušujejo za konjski šport. Ko sem opazoval njihove treninge, se nisem mogel znebiti vtisa, da so si starti neverjetno podobni, tekmovanja pa zelo enolična. Naše trojke pa se poženejo s starta vsakič drugače razpoložene. Nenehno bi jih gledal.«

Pokopališče Vikingov V bližini mesta Loeddenkoepinga v južni

Švedski so odkrili največje pokopališče iz dobe Vikirtgov. Naključje je hotelo, da je desetletno delo arheologov zaključil pes. Žival je izkopala nenavadno veliko kost. Strokovnjaki so ugoto­vili, da gre za človeško golenico. Na kraju, kjer je pes našel kost, so začeli kopati in tako so odkrili grobove Vikingov.

Grobovi so v dveh ali v treh vrstah položeni drug nad drugim. Doslej so odkopali 60 okost­njakov. Arheologi menijo, da je pokopališče iz 10. stoletja.

Strupena poslastica Riba fugu velja na Japonskem za veliko

poslastico. Je pa zelo nevarna, ker ima zelo stru­pen žolč, ki ga je seveda treba zelo previdno in natančno odstraniti. Kljub temu pa se vsako leto zastrupi precej Japoncev. Lani jih je zato umrlo 25.

Ptiči poškodujejo letala Ameriško vojno minstrstvo je lani utrpelo za

20 milijonov dolarjev škode, ker so se v njegova letala zaleteli ptiči. Ptiči neredko povzročajo velike probleme letalskim družbam, pa tudi le­talske katastrofe. Lahko prebijejo steklo pilotske kabine ali pa jih vsesajo turbine letalskih mo­torjev. Zaradi tega lahko letalo strmoglavi.

.s šolskih klopi

V svetu znamk Nagrajenca

O b l j u b i l i smo , da n a g r a d i m o t o k r a t n a j b o l j š i l i k o v n i p r i s p e ­v e k , v e n d a r m o r a m o p o z o r i t i , d a j i h n i b i l o v e l i k o . Z d i se m i , d a ste bol j v e š č i v p r i p o v e d o v a n j u z besedami , k o t p a v o b l i k o v a n j u s č o p i č e m , n o ž k o m i p d . I z b r a l i smo B o j a n o K o k a l j i z c e n t r a za es te tsko vzgo jo v K r a n j u , k i n a m je z r i s b o s p o r o č i l a , ka j je p r i p r a ­v i l a p t i c a m .

Še ena n a g r a d a bo t o k r a t p r i š l a m e d d o p i s n i k e .

U č e n k a M a r i j a D e b e l j a k i z 8. r a z r e d a o s n o v n e š o l e P e t r a K a v ­č i č a v Škof j i L o k i bo d o b i l a n a ­l i v n o pe ro G e h a , d a r i l o H e r m e s a , z a p r i s p e v e k V z t r a j a l sem. P r i ­p o v e d o v a l a n a m je, da ob z i m ­s k i h v e č e r i h r a d a p r i s l u h n e z g o d b a m i z N O B i n t a k o ne po­z a b l j a n a š e s l a v n e p r e t e k l o s t i .

Mnogo l judi na svetu ima svoje konjič­ke, s katerimi se ukvarjajo v prostem času. M o j konj iček je zbiranje znamk.

Znamke zbiram komaj kake pol leta. Na jveč m i j i h prinese sestra. Shranjujem j i h v posebnem albumu. K o znamko dobim, jo najprej pomoč im v vodo, da se odlepi od podlage, nato p o č a k a m , da se posuši , zatem pa jo nalepim v album. Za gledanje znamk imam tudi povečeva lno steklo. Znamke imam iz mnogih dežel. Vel iko j i h imam iz Špani je , Francije, Italije, Avstr i je , na jveč pa seveda iz Jugoslavije, nekaj tudi iz Z D A , Finske, Švice, Nemči je , Čehoslova-ške, Alžirije in Tunisa . Čeprav so vse znamke lepe, m i posebno ugajajo t r i : iz Alžirije, Špani je i n Italije. P rva , a lžirska, predstavlja železarje, k i delajo ob p lavžu , v ozadju pa stroje, ki |potem železo predelu­jejo v k o n č n e izdelke, tako da lahko sprem­ljamo pot kosa železa. Znamka je oprem­ljena še z nekaj besedami v arabšč in i . Druga znamka je iz Špani je , predstavlja pa velikega legvana oziroma kuščar ja , k i živi v Španij i . Znamka je vredna 5 pezet. Tret ja znamka pa je i tal i janska in predstavlja italijansko pokrajino: spredaj ciprese, v ozadju pa hr ib i , za n j imi pa turkizno nebo.

Žlica »Večerja,« se je začu lo iz kuhinje. Se­

s t r i čna je skoči la s stola in odhitela kot reaktivno letalo. K o se je vrni la , je posta­vi la skodelico na mizo in vzvišeno rekla:

»Ha, danes pa ne boš imela male žličke.«

»Kaj? No , prav, je pa ne bom imela.« Jezno sem pograbila k rožn ik in jedla. Očka se mi je smejal, v meni pa je kipelo:

»Kaj takega! S tisto žlico jem že tako dolgo, da se z a č e t k a skoraj ne spomnim. Zdaj t i pa pride neki t ip in t i vzame tvojo dragocenost. Nezas l i šano!« Jezi la sem se vedno bolj in nazadnje so m i v oči privrele solze. K o m a j sem j i h zadrževa la .

»Še malo polente, prosim! S to stvarjo se je ravno tako kot b i jedel z lopato .« In res. N a mojem krožn iku se je pojavi l precej velik kos, k i sem ga kar hitro pospravila i n nazadnje odložila, malo iz trme, malo iz jeze, žlico na prt, na katerem se je takoj pojavil rjav kav in madež .

»Nesi posodo v kuhin jo!« mi je v smehu rekla mami .

»Ne bom in to samo zato, ker nisem jedla s svojo žlico,« sem se odrezala in po­begnila spat.

Toda naslednje ju t ro nisem hotela jesti. Ses t r i čna m i je ponujala malo žlico, toda popila sem samo kavo in brez besed odšla v šolo. M e d potjo sem si mis l i la :

»Pri kosi lu bo pa lahko jedla z mojo žli­co, saj mene ne bo.«

Irena Levak, 7. b r. osn. šole Ivana T a v č a r j a , Gorenja vas

f * >

Zima Z i m a d r a g a , ka j n a m zdaj p o m a g a , k e r s i se š a l i l a i n v p r a t i k i s i o b l j u b i l a , d a k m a l u b o š p r i š l a i n n a t r e s l a v e l i k o n a m sr ega. Sedaj s i z a m u d i l a i n n a c e d i l u na s p u s t i l a . Za to te b o m o p o i s k a l i i n p o t e m s i d u š k a d a l i !

L i l i Grad iša r , 5. a r. osn. šole Franceta Prešerna , K r a n j

Znamka je vredna petinpetdeset l i r . Vse t r i znamke pa m i je prinesla sestra.

Čeprav je zbiranje znamk zamuden hobi, misl im, da bom ob njem vztrajala, saj m i znamke marsikaj koristnega povedo in nauče . Odkrivajo mi neznan svet, navade drugih dežel, predvsem pa si z nj imi šir im svoje obzorje, saj m i majhna znamka lahko približa pokrajino v dal jni Alžiriji a l i pa bližnji I tal i j i , zato si želim, da bi dobila še veliko domač ih in tu j ih znamk.

Mi lena Fornaza r i č , 7. b r. osn. šole heroja Brač iča , Trž ič

( 1 Ura je enajst Dragi poslušalc i in poslušalke,

dober dan! Pos luša j t e radio: govor­ne vaje iz s lovenščine, pred mikrofo­nom dežu rn i novinar Nekdo. Ob udarcu na gong je bila ura natanko enajst. P r i č e n j a m o z redno tedensko oddajo govornih vaj. V njej boste med drugim slišali no t r an jepo l i t i čn i komentar, a najprej vreme:

V minulem tednu se je na območju našega razreda razprostiral val razmeroma nizkega z račnega pritiska. Disc ip l ina je odplavala po narasli vodi, usodna burja, k i je v tretji vrsti pihala s sunki do 120 kilometrov na uro, pa je razpihala papirčke in še zadnjo trohico soli iz usahlih morij naš ih dečkov. Stat ist i­ke kažejo , da tako obču tnega padca znanja n i bilo doslej še nikol i , odkar obstoja mete ro lošk i zavod našega razreda. Obilne padavine so se do druge vrste od radiatorjev spreme­nile v snežne me teže in povodnji, vse območje pa so n a d p o v p r e č n o narasle reke resno ogrožale. Vremenske razmere so bile povečini precej težke, le v skrajnem delu je vladal višji z račni pritisk. Vreme prejšnjega tedna:

P r v a k l o p v p r v i v r s t i : zmerno do p re t ežno ob lačno s kratkotrajni­mi padavinami;

t re t ja k l o p : p r e t e ž n o s o n č n o z manjš imi poob lač i tvami , z račni pri­tisk 1020 milibarov, rahlo pada;

pe ta k l o p : jasno, temperatura 20 stopinj Celzi ja v senci;

š e s t a k l o p : delno oblačno z občasnimi frontalnimi motnjami.

Vreme v srednji vrsti je bilo povprečno primerno za ta letni čas, vmes so bile sicer kratkotrajne padavine, v zadnjem času pa nas je presenetil prvi sneg. Tembolj pa narava pus toš i po tretji vrsti . V prvi klopi je narasla Matemat ika zame­šala vse številke, padavine še niso prenehale. T u d i drugo klop so rahlo začele oblivati težave, v tretji nas je presenetil veter, k i je prinesel celo malo snega. Tem huje pa je v če t r t i klopi, kjer sta padla dva nova cveka na šest stare podlage. T u d i zadnji dve klopi si uspešno nabirata zalogo za zimsko spanje. In še napoved za naslednje dni : Meteorologi napove­dujejo zmerno oblačno vreme, mož­ne so padavine, v yečjih v iš inah celo v obliki snega. Temperature bodo ob dopoldnevih nizke, popoldne se bo vsa energija sprostila na igriščih.

A n k a Rezman, 8. a r. osn. šole Mat i j a Valjavca, Preddvor

V /

Vsi smo se smejali

B i l o je pred leti, ko še nisem hodila v os­novno šolo. Stara mama mi je povedala, da bodo naslednji dan kla l i . Tega sem se zelo razveselila.

Naslednji dan sem že zgodaj vstala, ker sem bila zelo nestrpna, kaj se bo zgodilo, ker še n ikol i poprej nisem videla, kako se kolje. Vs i smo že čakal i klavca. K m a l u ' j e prisopihal s kolesom po klancu. Orodje je bilo že pripravljeno in prašič je že ležal na stolu. Drža l i so ga moj oče, stric in dedek. K e r ga oče n i drža l dovolj, je prašič ušel in klavca je brcnil s čebrom, k i je bil priprav­ljen za kr i . Vs i smo se smejali, da nas je vse bolelo. Potem so jo ucvrl i za praš ičem, k i je tekel po vasi.

K o so praš iča ujeli, so ga zaklal i . Oče pa je sklenil , da je praš iča držal prvič in zad­njič.

A lenka Kuša r , 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Šk. L o k a

Petelin Izza oblakov je že pokukalo sonce in

začel se je novi dan poči tnic . B i l a sem pr i teti.

Komaj sem natakni la nase obleko, že sem zasl išala: »Vandi, pojdi po mleko!« Brez premiš l jan ja sem vzela kanglico in odšla. Počasi , kakor megla, sem šla čez travnik. »O, danes pa n i tistega napihnje­nega petelina, gotovo še spi!« Pr ib l iža la sem se vel ik i kmetij i , tedaj pa: groza in strah! Izza vogla je plani l velik petelin. Obrni la sem se in jo ucvrla, kar so me nesle noge. Petelin pa za menoj. Komaj sem mu uš la in upehana stopila v vežo. »Le kaj naj rečem tet i?« Tedaj pa se odpro vrata in zagledala sem h u d o m u š e n tetin nasmeh. »Kje je pa mleko osta lo?« » N . . . Nimajo ga!« »Kako to, da ga nimajo?« Toda moj i odgovori so b i l i k ra tk i : »Ni ga!«

Tedaj je teta sama pograbila kanglico in odšla. Jaz pa sem si mis l i la : »O, ko bi le hoteli zakla t i tega napihnjenca, še mesar­ske s t roške bi plačala!«

Vanda Kr ižna r , 7. b r. osn. šole Ivana Tavčar j a , Gorenja vas

radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled

sobota 1. FEBRUARJA

4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugo­slaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Dobimo se ob isti uri, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden

Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri zvoki, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra Johnnv Griffin, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugo­slaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Silva Stingla, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu

Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Georges Bizet: Carmen, opera v štirih dejanjih, 22.15 Dvignjena zavesa, 22.20 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije

nedelja 2. FEBRUARJA

6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — Žarko Petan: Gluhi kralj, 8.50 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Prvi aplavz, 11.15 Naši poslušal­ci čestitajo in pozdravljajo, 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra — Ivica Ivanac: Revolution Num-ber r 6, 18.46 Glasbena medigra, 19.40 Glasbene raz­glednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev

Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut hu­morja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202

Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Beethovnovi sonati z Dubravko Tomšič-Srebotnjako-vo, 23.55 Iz slovenske poezije

Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Donaldom Bvrdom, 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev

Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski lek­sikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba z deli Milana Stibilja, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Brahmsov večer, 22.40 Plesi s koncertnih odrov, 23.55 Iz slovenske poezije

sreda 5. FEBRUARJA

4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nena­vadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40 Te­melji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Pripo­ročajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni in­termezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Jean Claude Pelletier, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana in-zbora Slovenske filharmonije, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe

Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena, znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu rumbe, 18.00 Pro­gresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe

Tretji program 19.05 Deseta muza,19.150d silhuetedo scherza, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Na sporedu so zborovske skladbe Brede Šček in Srečka Koporca, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Predstavljamo vam nov posnetek opere Orfej in Evridika C. W. Glucka, 22.45 Marijan Kramaršič: Sodobna glasba nordijskih narodov, 23.55 Iz slovenske poezije

četrtek 6. FEBRUARJA

22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo

Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe

Tretji program 19.05 Radijska igra — Vladimir Kocjančič: Ime mi je Marija, 20.00 Stravinski in njegov Petruška, 20.15 Z ju­goslovanskih koncertnih odrov, 22.15 V nočnih urah, 23.30 Slovo od mladosti, 23.55 Izjslovenske poezije

tržni pregled JESENICE

Solata 12 din, špinača 20 din, cvetača 13,50 din, ko­renček 5,50 do 6,50 din, česen 27,50 din, čebula 3,50 din, fižol 16,80 do 17,60 din, pesa 3,50 din, kumare 20 din, pa­radižnik 17,50 din, paprika 40 din, slive 22 din, jabolka 5,50 din, hruške 13,50 din, grozdje 12,50 din, pomaranče 7 do 7,50 din, limone 11 din, ajdova moka 18,63 din, ko­ruzna moka 4,90 do 5,40 din, kaša 11,35 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, skuta 12,70 din, slad­ko zelje 6,50 din, kislo zelje 5,50 din, kisla repa 5,50 din, klobase 30 din, orehi 77,50 din, jajčka 1,25 do 1,45 din, krompir 1,70 do 2 din

KRANJ Solata 12 do 15 din, špinača 24 din, korenček 6 din,

slive 18 din, jabolka 4 din, pomaranče 7 din, limone 9 do 20 din, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 14 do 16 din, pesa 5 din, kaša 13 din, paradižnik 24 din, kokoši 30 din, radič 28 din, med 35 din, žganje 35 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 32 din, smetana 20 din, orehi 70 din, klobase 18 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 din, cvetača 14 din, krompir 1,80 din

TR2IC Solata 12 do 14 din, špinača 20 din, korenček 7 do 8

din, česen 2 do 2,50 din, čebula 7 din, fižol 15 do 17 din, pesa 5 din, slive 18 din, jabolka 4 do 6 din, hruške 8 do 13 din, grozdje 12 din, med 40 din, zaseka 24 din, žganje 40 din, hren 30 din, pomaranče 7 do 8 din, limone 11 din, ajdova moka 16 din, kaša 15 din, surovo maslo 6 din, smetana 5 din, sladko zelje 4,50 do 5 din, kislo zelje 6 do 7 din, kisla repa 6 din, krvavice 20 do 22 din, orehi 12 din, jajčka 1,40 do 1,60 din, krompir 2 din

ponedeljek 3. FEBRUARJA

4.30 Dobro jutro, 8.10 glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Oper­ni koncert, 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza

Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Al Hirt, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse

Tretji program 19.05 Tuja zborovska literatura, 19.30 W. A. Mozart: Kvintet za rog in kvartet godal, K. 407, 19.50 Lite­rarni večer, 20.35 Franz Schubert: Simfonija št. 3 v D-duru, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Blaž Arnič, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije

torek 4. FEBRUARJA

4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojo mali vokalni an­sambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Družba in čas, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — Odd Selmers: Potovanje v Ame­riko, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Mušica in modo istriano, 23.05 Literarni nokturno, 23.05 Popevke se vrstijo

4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Pri­poročajo vam, 14.10 Zbor RTV Zagreb izvaja dela Josipa Stojanoviča, Tihomila Vidošiča in Jakova Go­tovca, 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo, 14.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Pro­dukcija kaset in gramofinskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Majhen koncert Beriovih in Boulezovih del, 23.05 Literarni nok­turno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov

Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Radia Hessen, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Me­hurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in ritmov, 17.40 Pota našega gospodar­stva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples

Tretji program 19.05 Večerni concertino, 19.50 Sodobni literarni por­tret, 20.10 Zborovska glasba iz dobe renesanse, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Salzburške slav­nostne igre, 21.55 Pred Prešernovim dnem, 23.00 Štiri mojstrovine Johanna Sebastiana Bacha, 23.55 Iz slo­venske poezije

gledališče

petek 7. FEBRUARJA

4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mla­dina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav­ljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni inter­mezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z Alpskim kvintetom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih,

TONE CUFAR JESENICE PETEK, 31. januarja, ob 19.30 — Sean 0'Casey:

JUNONA IN PAV; gostovanje prosvetnega društva Horjul;

SOBOTA, 1. februarja, ob 19.30 pravljica za odrasle: NARIŠI MI BACKA; izvede mladinska skupina Izvir;

NEDELJA, 2. februarja, ob 19.30 pravljica za odra­sle: NARIŠI MI BACKA; izvede mladinska skupina Izvir.

poročili so se

V KRANJU Ajdovec Pavel in Rozman Ana, Jeraj Anton in Ve-

hovec Anica, Pucko Jožef in Zver Marija, Flisar Milan in Zakelj Miroslava, Zupan Stanislav in Ropret Ljubica, Tičar Milan in Mirt Dragica, Mihovec Janez in Golorej Ana, Podjed Ivan in Benedičič Ivanka

VTRŽICU Meglic Jernej in Meglic Marija

umrli so

V KRANJU

Berčič Ciril, roj. 1892, Humer Lovro, roj. 1911, Fila Martin, roj. 1913, Snedic Ana roj. 1904, Ahačevčič Angela, roj. 1893, Erzar Marija, roj. 1896, Hribar Jirina, roj. 1906, Šmid Ivana, roj. 1911, Hrovat Amalija, roj. 1896, Rozman Marija, roj. 1899, Rajgelj Marija, roj. 1899, Štremfelj Marija, roj. 1894, Kalinšek Frančiška, roj. 1883, Slapnik Matevž, roj. 1902, Nartnik Jakob, roj. 1896, Kiren Janez, roj. 1897, Vodopivec Olga, roj. 1889, Štefančič Frančiška, roj. 1898, Brezovar Frančiška roj. 1894

VTRŽICU

Mokorel Lovrenc, roj. 1899, Klemene Janez, roj. 1892, Lauseger Marija, roj. 1884, Stare Alojzij, roj. 190«

kino televizija

Kranj CENTER 31. januarja amer. barv. pust POSEIDONOVA

AVANTURA ob 16., 18. in 20. uri 1. februarja amer. barv. pust. POSEIDONOVA

AVANTURA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer.-ital. barv. CS westerna LOS AMIGOS ob 22. uri

2. februarja amer. barv. mladinski MOJ PRIJA­TELJ BEN ob 10. uri, amer. barv. pust. POSEIDONO­VA AVANTURA ob 15., 17. in 19. uri, premiera japon. barv. voj. BITKA ZA PORT ARTHUR ob 21. uri

3. februarja amer.-ital. barv. western LOS AMIGOS ob 16., 18. in 20. uri

Kranj STORŽlC 31. januarja amer. barv. western BIVŠI PRIJA­

TELJ KID ob 16., 18. in 20. uri 1. februarja amer. barv. pust. TARZANOV IZZIV ob

10. uri, amer. barv. western BIVŠI PRfcJATELJ KID ob 16. in 20. uri, amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 18. uri

2. februarja hongkonški barv. pust. NEPREMAG­LJIVI BOKSAR ob 14. in 18. un, amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 16. uri

3. februarja ital. barv. MOŠKOST ob 16., 18. in 20. uri

Tržič 31. januarja ital.-špan. barv. pust. TRIJE NE­

USTRAŠNI V TOKIU ob 18. in 20. uri 1. februarja amer. barv. mladinski MOJ PRIJA­

TELJ BEN ob 16. uri, ital.-špan. barv. pust. TRIJE NEUSTRAŠNI V TOKIU ob 18. in 20. uri

2. februarja danski barv. erot. ZOBAR V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri

3. februarja danski barv. erot. ZOBAR V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 18. uri

Kamnik DOM 31. februarja amer. barv. westem OSAMLJENI Z

ZAHODA ob 18. in 20. uri 1. februarja angl. barv. grozlj. VOLKODLAKI

PROTI VAMPIRJEM ob 16., 18. in 20. uri 2. februarja amer. barv. pust. TARZANOV IZZIV ob

15. uri, angl. barv. grozlj. VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 17. in 19. uri

3. februarja amer. barv. vvestern PUŠKE ZA APAČE ob 18. in 20. uri

Krvavec 1. februarja franc. barv. komedija KAKO SKRITI

TRUPLO ob 19. uri

Škofja Loka SORA 31. januarja amer. barv. avant. DIAMANTI ZA

SVOBODO ob 18. in 20. uri 1. februarja amer. barv. komedija PAPIRNATI ME­

SEC ob 18. in 20. uri 2. februarja amer. barv. komedija PAPIRNATI ME­

SEC ob 18. in 20. uri

Železniki OBZORJE 31. januarja amer. barv. komedija PAPIRNATI

MESEC ob 20. uri 1. februarja ital. barv. komedija PREPOVEDANI

DEKAMERON ob 20. uri 2. februarja amer. barv. avant. DIAMANTI ZA

SVOBODO ob 17. in 20. uri

Radovljica 31. januarja nem. barv. KAJ DELAJO BREZDEL­

NE GOSPODINJE ob 20. uri 1. februarja nem. barv. KAJ DELAJO BREZDEL­

NE GOSPODINJE ob 18. uri, ital. barv. POVRAČILO ob 20. uri

2. februarja amer. barv. risani POPAJ IN NJEGO­VA DRUŽINA ob 16. uri, ital. barv. POVRAČILO ob 18. uri, amer. barv. zabavni NORČIJE JERRY LEVVI-SA ob 20. uri

Jesenice RADIO 31. januarja franc. barv. komedija KJE JE SEDMA

ČETA 1. februarja slovenski vojni NA SVOJI ZEMLJI,

amer. barv. krim. MORILEC Z RILLINGTONSKEGA TRGA

2. februarja amer. barv. krim. MORILEC Z RIL-LINGTONSKEGA TRGA

3. februarja amer. barv. drama SUZANA IN JE-REMY

Jesenice PLAVŽ 31. januarja amer. barv. krim. drama POLETNI

MORILEC 1. februarja amer. barv. drama SUZANA IN JE-

REMY 2. februarja slovenski vojni NA SVOJI ZEMLJI,

amer. barv. drama SUZANA IN JEREMY 3. februarja amer. barv. krim. MORILEC Z RIL-

LINGTONSKEGA TRGA

Dovje Mojstrana 1. februarja franc. barv. komedija O. K. ŠERIF 2. februarja angl. barv. vojni TROJNI ODMEV

Kranjska gora 1. februarja arigl. barv. vojni TROJNI ODMEV 2. februarja franc. barv. komedija KJE JE SEDMA

ČETA

sobota 1. FEBRUARJA

10.00 TV v šoli (Bg), 17.00 Rokomet Lokomotiva : FIF, ženske — prenos 2. polčasa (Zg), 17.30 Rokomet Borac : Aarhus — prenos 2. polčasa (Sa), 18.05 Obzornik, 18.25 Alice v čudežni deželi — barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepoli­tični komentar (Lj), 20.00 Gledališče v hiši (Bg), 20.30 Smučate s Karlom Schranzem — barvna oddaja, 20.40 Človek brez meja — barvna TV serija (Lj), 21.10 Kobenhaven: evropsko prvenstvo v drsanju — barvni prenos nastopa žensk (EVR-Lj), 23.00 TV dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika, 18.15 Mladinski kviz (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Človekov vzpon — serijski film (Zg II), 21.00 Športna sobota. 21.15 Zabavno glas­bena oddaja, 21.45 Sedem dni (Bg II), 22.05 Mračni Jude — TV nadaljevanka (Zg II), 22.55 Makedonija v NOB (Bgll)

Reporter Rudi Klarič je na poti okrog sveta posnel televizijsko nanizanko ČLOVEK BREZ MEJA. V okviru serije bo najprej na vrsti šest od­daj o pomorstvu in pomorščakih. Prva oddaja pri­kazuje pot linijske trgovske ladje, ki v pol leta obkroži zemljo in se vrne v luko, iz katere je izplu-la.

nedelja 2. FEBRUARJA

9.25 Poročila, 9.30 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma, Avtomobil skozi kamero (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Bg), 12.00 Poročila, 14.35 Naši zbori: Črnomelj -barvna oddaja, 15.00 Kobenhaven: revija najboljših na evropskem prvenstvu v drsanju — barvni prenos (EVR-Lj), pribl. ob 17.00 Košarka Radnički : Zadar — prenos (Bg), 18.15 Poročila, 18.25 Vesolje 1999 — serijski barvni film, 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.05 Odpi­sani — TV nadaljevanka (Bg), 20.50 Karavana: Resava — 1. del (Lj), 21.20 Športni pregled (Zg), 21.55 TV dnev­nik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec pribl. ob 17.00 V. Stulli: Kate Kaporalica (Zg II), 18.45 Avtomanija, Zadnji junak — kratka filma, 19.00 Mla­dina sprašuje (Bg II), 19.30 TV dnevnik (Sa), 20.00 Zabava vas Julie Andrevvs (Zg II), 20.50 24 ur, 21.05 Ob Niči, Ulica — filma (Bg II), 23.05 M. Krleža: Tema z variacijami (Zg II)

Začenja se nova barvna nadaljevanka trinajstih znanstveno-fantastičnih filmov VESOLJE 1999. Spremljali bomo usodo posadke v oporišču Alfa na Luni, predvsem pa njihovo prizadevanje, da bi našli primeren življenjski prostor v vesolju, saj se na Zemljo ne morejo vrniti.

ponedeljek 3. FEBRUARJA

8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 Drejček in trije Mar-sovčki — lutkovna serija, 17.55 Obzornik, 18.10 Na sedmi stezi, 18.45 Nega bolnika na domu, 19.05 Odlo­čamo, 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik, 20.05 Zakrutkin-Vančik: Očetova sončnica — barvna TV drama, 21.15 Kulturne diagonale, 21.45 Mozaik krat­kega filma: Kar lepo — barvni film, 22.00 T V dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kro­nika (Zg), 18.15 Narodna glasba 18.45 Branje (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Športna oddaja, 20.35 L van Beethoven: Osma simfonija 21.15 24 ur, 21.30 Filmi Charliea Chaplina (Bg II)

torek 4. FEBRUARJA

8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžar­ski TVD (Bg), 17.20 Smučate s Karlom Schranzem — barvna oddaja, 17.35 E. Peroci: Očala tete Bajavaje — barvna oddaja, 17.50 Barvna risanka 18.00 Obzornik, 18.15 Nikogar ni doma — otroška oddaja, 18.25 Avto­mobil skozi kamero — serijski film, 18.45 Festival Kurirček Maribor 74, 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik, 20.05 Diagonale — izbor iz programov drugih študijev, 21.00 K. Mikszath: Črno mesto — madžarska barvna TV nadaljevanka, 22.05 TV dnevnik (Lj)

CRNO MESTO, televizijska priredba istoimen­skega romana Kalmana Mikszatha, je prva dram­ska nadaljevanka madžarske televizije, ki jo bomo gledali na Slovenskem. Roman se opira na zgodo­vinske dogodke in podatke o Rakoczijevem gibanju za neodvisnost dežele. Mikszath jih je po svoje pre-i oblikoval in jim dodal nove momente, osebe in pro­bleme. V zgodbi se prepletata ljubezen in smrt, pri­kazuje življenje plemstva in porajajočega se me­ščanstva, vsebuje pa tudi dosti akcije in avantu­rističnih podvigov.

UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila 17.30 Človek in zemlja, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Sedem umetnikov, ena umetnost (Bg), 18.45 Sodobna znanost (Sa), 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II), 20.00 Humoristična oddaja (Zg II), 20.25 Leteči cirkus, 21.00 24 ur, 21.15 Praznik Filmskih novosti, 21.30 Obzorje (Bg II), 22.15 Collegium Musicum (Zg II)

sreda 5. FEBRUARJA

8.10 TV v šoli (Zg), 16.25 Košarka Bosna : Barcelona — prenos (Sa), 18.00 Obzornik, 18.15 Viking Viki — barvni film, 18.45 Brigada veteranov — reportaža 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Čudaki — barvni film, 21.35 Miniature: Nocoj ste po­vabljeni — barvna oddaja, 21.50 TV dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 18.00 G. Verdi: Rigoletto — 1. del (Bg II), 19.00 Izobra­ževalna oddaja, 19.30 Kam gredo divje svinje (Zg II), 20.30 Valencia: nogomet Španija : Škotska — prenos (EVR), 62.15 Močnejše od življenja — serijski film (Zgll)

ČUDAKI — sovjetski barvni film, 1974; re­žiser Eljdar Šengelaja;

Neomejena človekova fantazija, želja po še ne­odkritem, nepreizkušenem dvigniti se visoko pod oblake — to je ideja tega veselega filma, ki se s svo­jimi številnimi momenti opira na bogate gruzinske folklorne tradicije. Avtorji filma so hoteli sprva posneti film o prvih gruzinskih letalskih poskusih ob koncu 19. stoletja. Ko so zbrali vrsto realnih dejstev, so začeli s čisto drugega konca. Bujna domišljija jih je zavedla, da so postavili čas doga­janja na začetek 19. stoletja.

četrtek 6. FEBRUARJA

8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.15 Verne-Kohout: V 80 dneh okoli sveta 17.45 Obzornik (Lj), 18.00 Košarka Zadar : Ignis — prenos iz Zadra (Zg), 19.30 TV dnevnik, 20.05 G. Chevallier: Clochemerle — nadaljevanje in konec, 20.50 Kam in kako na oddih, 21.00 Četrtkovi razgledi: Romi, 21.30 Sanjarjenja — barvna glasbena oddaja. 21.55 TV dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Krog (Bg II), 20.45 Jalnu-ševčani — gledališka predstava (Zg II)

petek 7. FEBRUARJA

8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17,20 Pisani svet — mladinska oddaja, 18.00 Obzornik, 18.15 Čez tri gore, čez tri vode: oktet Gallus — barvna oddaja, 18.50 Doktor, pomagajte mi: Morala in spolno življenje, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku — prenos, 20.50 Ljubimca iz Verone — francoski film, 22.20 T V kažipot, 22.40 T V dnevnik (Lj)

V tretji oddaji PISANI SVET bosta rubriki Na obisku pri vas in Gost oddaje posvečeni kulturne­mu prazniku 8. februarju, dnevu, ko se še posebej ustavimo ob spominu na pesnika Franceta Prešer­na, »brez katerega bi bili Slovenci ostali v somraku, narod brez genija, ljudstvo brez luči«, kot je zapisal Oton Zupančič. S šolarji iz Žirovnice bomo obiskali Vrbo, s prešernos lovcem Črtomirom Zorcem pa se bomo sprehodili po našem in Prešernovem Kranju.

UHF — oddajnik Krvavec 17.00 Tekmovanja v boksu za nagrado Oskar (Bg II), 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II), 20.00 M.A.D.A.C. — pred­stava z Bitefa, 21.20 24 ur (Bg II), 21.35 Gost urednik: Dušan Vukotič, 22.45 Zabava vas Dave Cash (Zg IIL 23.15 Kronika Festa (Bgll)

LJUBIMCA IZ VERO­NE — francoski film, 1949; režiser Andre Ca-yette, v gl. vlogah Anouk Aimee (na sliki), Serge Reggiani;

Mladi steklar in dekle iz ugledne, a propadle beneške patricijske rodbine se zaljubita med sne­manjem nekega filma. Dekletov zaročenec, sicer iz­siljevalec in nič prida človek, v navalu ljubosumno­sti ubije steklarja. Dekle gre prostovoljno v smrt za njim. Zgodba se odvija v Veroni in se prepleta s tra­gedijo o Romeu in Juliji. Film ima v sebi že vse značilnosti ustvarjalnega koncepta Andrea Cayet-ta, avtorja odličnih teznih filmov Vsi smo morilci. Pred potopom in še nekaterih.

družinski pomen ki

Nedosegljiva vitkost

Poglejmo še, kaj ne smete delati, kadar želite shu jša t i . Povsem nesmiselno in škod­ljivo je jesti neslano hrano. Tako dieto sme predpisati le zdravnik. Nikakor ne smemo nekatere vrste hrane popolnoma brisati z jedilnika in jesti na primer le riž a l i pa le zelenjavo in sadje. T a k a prehrana nas bo veljala kar precej, saj si bomo popolnoma zmedli prebavo.

Ce ste se odločili le malo manj jesti in na ta nač in izgubiti nekaj kilogramov, pa lahko na tešče zjutraj popijete nesladkano limonado al i pa mineralno vodo. Enkra t smo že omenili , da je škodljivo in neko­ristno preskakovati posamezne obroke. Če bomo jedli le enkrat na dan, bomo nujno pojedli preveč, telo pa bo del hrane hranilo kot rezervo. Najbol jša je prehrana s petimi seveda ne obl i ln imi obroki hrane. Navadite se zajtrkovati poš t eno : zajtrk naj vsebuje beljakovine v mesu, jajcih al i v mlečnih iz­delkih in sadju, predelanem v napitke ali v svežem, da se oskrbimo z vi tamini . T u d i večerje ne kaže izpuščat i , saj se lahko zgodi, da zaradi lakote ne bo spanca. Bolje je zato pojesti jogurt, malo nemastne šun­ke, malo mrzlega piščanca , jabolko ali po­m a r a n č o , pozabimo pa seveda na kruh.

Te omejitve, o katerih smo doslej govo­rili, pa veljajo seveda za zdrave l judi , k i le preveč jedo, se premalo gibljejo in zaradi tega nabirajo kilograme. So pa ljudje, k i se rede kljub temu, da izredno malo jedo. V takih primerih seveda pomaga le zdravlje­nje. Vzrokov je več, pravega bo določil zdravnik: lahko gre za oboljenje žlez, za motnje v presnavljanju, ginekološke teža­ve, ps ihične motnje in drugo. V takih pri­merih bi bi lo zdravljenje oziroma hu j šan je na lastno pest zelo škodljivo, včasih celo usodno. L . M .

Utrujene in ohlapne veke osvežimo s pravim čajem. Skuhamo močan ruski čaj brez sladkorja, vanj namo­čimo gazo in jo skupaj s čajnimi li­stiči položimo na veke. S to oblogo počivamo deset minut.

Nasveti — Madeže od kave lahko odstra­

nimo iz volnenih in svilenih tkanin z mešan ico rumenjaka in tople vode. S tem n a m a ž e m o madež in nato spere­mo z mlačno vodo. Iz b o m b a ž n i h tkanin pa kavne m a d e ž e odstranju­jemo z glicerinom in nato še z m l a č n o vodo.

— Masten madež odstranimo z usnjene torbice, če ga n a m a ž e m o z beljakom in nato zdrgnemo z volne­no krpo.

— Se tople slaščice a l i topel kruh lahko tanko na režemo , če nož za vsako rezino posebej pomoč imo v vrelo vodo.

— Kožo si po napornem dnevu najbolje osvežimo, če skuhamo na krhlje zrezano jabolko v malo mle­ka, nato pa si še z m l a č n o maso ob­ložimo obraz in pustimo uč inkova t i 20 minut.

marta odgovarja

Utrujenost Poznamo telesno in duševno utruje­

nost, k i lahko traja kratek čas a l i pa je dol­gotrajna. Do utrujenosti ne smemo bit i brezbrižni , saj je to znamenje, da z organiz­mom ni nekaj v redu. Utrujenost organiz­ma pomeni, da se v njem nabirajo škodljive snovi med posameznimi] živci ali , na prehoi-du živčnih vlaken v miš ična vlakna. V miši­cah pa se obenem nabirajo tudi škodljive kisline. P r i telesni utrujenosti obču t imo bolečine v mišicah, ps ih ična utrujenost pa se pojavlja kot glavobol, razdražl j ivost , nezmožnos t zbranega razmiš l jan ja i td . Utrujenost lahko spremlja tudi nespeč­nost.

Kadar smo m o č n o utrujeni, nam hrana ne diši, pa čeprav je od časa , ko smo zaužil i zadnjo hrano, poteklo že mnogo ur. Če se prisilimo k jedi, ne bomo mnogo opravili . Bolje je popit i grenak zeliščni čaj al i zauži­t i kako pikantno jed, da se nam odpre ape­tit . Morda bo pri jal tudi požirek vina. Če se nam večkra t dogaja, da zaradi utrujenosti ne moremo jesti, bomo oslabeli. K a d i l c i običajno ob utrujenosti več kadijo. Če ob utrujenosti pogosteje posegamo po požirku alkoholne pijače, češ da nas poživi, bomo še bolj pozabljali na hrano, lahko pa se tudi zgodi, da brez alkohola ne bomo mogli več živeti.

Utrujenost se seveda p o k a ž e tudi na na­šem obrazu. Poteze se poglobijo, ostreje zarežejo. Kadar smo torej utrujeni, posku­ša jmo najti nač in telesne sprostitve pod hladnim tu šem, v kadi tople vode a l i poči-vaje z dvignjenimi nogami na ležišču. K o ­ristni so tudi hranlj ivi napitki . Pripravimo ga iz rumenjaka, malo vode, limone in grozdnega sladkorja.

Potrebujemo: 25 dkg testenin, slan krop, žlico olja, 10 dkg prekaj'enega mesa ali mesnih ostankov, 5 dkg sira, 3 kisle kumarice, malo konzervo graha, 2 do 3 žli­ce majoneze, kis, sol, poper, gorčico.

Solata iz testenin Testenine skuhamo v slanem kropu, odlijemo in prelijemo z mrzlo vodo, nato pa polijemo z žlico olja, da se ne zlepijo. Prekajeno meso ali mesne ostanke, sir in ku­marice zrežemo na kocke, dodamo grah in vse skupaj zmešamo s testeninami. Prelijemo s solatno omako iz majoneze in ostalih začimb. Solato iz testenin okrasi­mo lahko še s kumaricami in trdo kuhanimi jajci.

Marija — Prosim vas za nasvet, kakšen naj bo moj novi p lašč . Rada bi, da bi b i l mode ren nekaj let in le eno sezono šček blaga gam. Stara let, visoka 1 tehtam pa

Marta — P laš vas je v dolžini in je midastega kr N a d prsmi je; zan, v stranskih šivih ima d v a žepa Podrobnosti /pa so razvidne iz skice.

Mali bolnik Kadar zboli otrok, si damo okol i njega

več opravit i kot okoli odraslega bolnika. Večina o t rošk ih bolezni se začne z vročino. Le- ta je navadno pri otrocih zelo visoka, vendar pa ne traja dolgo. Vročično stanje skuša jmo otroku olajšat i z mokr imi vlažni­m i obkladki prek prsi, čez denemo še suho krpo in obkladke menjamo vsake če t r t ure. Lahko posežemo tudi po tabletkah za zbi­janje vročine. Nikakor pa ne zavijajmo vročičnega otroka v debele odeje in ne pre-grevajmo sobe, v kateri leži mal i bolnik, sicer lahko dobi krče.

Bo lan otrok nima apetita. Zato mu da-jajmo le tisto hrano, k i si jo zaželi, pred­vsem pa veliko tekočin, vendar ne preveč mleka. K o se otroku zdravje vrača , se mu bo povrni l tudi apetit, zato zaradi neješč-nosti bolnega otroka ne bodimo preveč v skrbeh.

Bo lan otrok potrebuje mir in pa seveda pozornost s ta ršev . Če tud i je hudo bolan, na k a ž i m o pred njim svojih skrbi, sicer bo otrok reagiral s hujš imi znamenji bolezni.

Kdaj pa lahko otrok vstane iz bolniške postelje? Lahko se ravnamo kar po otroku samem. K o se n a m r e č bolje poču t i , z ačne s i l i t i s postelje. K o bo utrujen, bo kar sam spet legel k poč i tku oziroma se ne bo uprl , ko ga bomo odvedli v posteljo. Po nekaj dneh vstajanja s postelje in ko seveda n ima več vročine, lahko otroka peljemo za kake pol ure tudi ven. Če hodi v šolo, naj o po­novnem obisku šole odloči zdravnik. S ta r š i pa naj vedo, da potrebuje mal i rekonvale­scent prve dni šole več poč i tka in več spanja.

izbrali smo za vas gorenjski kraji

Pri radovljiški ALMIRI se je nekaj stvari nabralo za razprodajo. Med njimi so tudi tople, volnene bluze. Melirane so v vijolič­ni in zamolklo rdeči barvi.

Cena:129 din

Če i ičete otroški voziček, globok' ali špor­ten, poglejte na Kokrin otroški oddelek v GLOBUSU, kjer so pravkar dobili novo za­logo.

Cena: od 1610,60 do 2012 din

Tople flanelaste srajce v prijetnih karo vzorcih imajo naprodaj pri jeseniškem SLOVENIJASPORTU.

Cena: od 89 do 218 din

Odlične obloge za tla NOVTLON i vzorci keramičnih ploščic — uvoz iz Holandije — dobite v dekorativnem oddelku Murkine MODE v Radovljici.

Cena: 320,50 din za meter

POMENKI 0 PREDOSLJAH IN DRUGIH VASEH TAM NAOKROG (Bobovek, Britof, Rovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatinec)

(11. zapis) T u d i v bližini Suhe pri Predosljah stoji

skalnat pomnik, posvečen t r ag i čnemu dogodku iz narodnoosvobodilnega boja.

N A P A R O B K U G O Z D A

Nekoliko sto metrov, bolj severno od vasi, tik na parobku gozda, k i kot zavetni rob oklepa suška polja, stoji

kamnito obeležje — visoko 118 cm — z vklesanim napisom:

2. 10. 1942 SO N A T E M M E S T U P A D ­L I V B O R B I Z A S V O B O D O J U V A N I V A N - M A K S I M I N D V A B O R C A K O -K R Š K E G A O D R E D A

M i l a n (ne Ivan, kot je napak vklesano) Juvan-Maks im je bi l hraber borec. K o t puškomi t ra l j ezec je sodeloval v mnogih bojih, k i so j i h gorenjski part izani b i l i s sovražn ikom v Polhograjskih Do lomi t ih in v Poljanski dolini .

Juvan je bi l doma iz Spodnjih Pirnič pod Š m a r n o goro (rojen 1. 1915). B i l je č lan K P že pred drugo svetovno vojno. V parti­zane je odšel že v ju l i ju 1. 1941, in sicer v Raš iško četo , eno prvih slovenskih borbe­nih enot, k i se je pozneje (v jeseni 1. 1941) prebila na desni savski breg, kjer so se v zimi 1941—42 pričele formirati večje parti­zanske skupine. Te je potem poveljstvo od­redov razporejalo na področja , kjer je bilo treba udarjati po sovražnikovih postojan­kah.

Tako se je Juvan s svojim oddelkom že dne 6. januarja 1942 priključil Kokršk i četi , k i se je tedaj zadrževa la na Jezercih pod Krvavcem. Sprva je bil Juvan politkomisar 3. če te II. bataljona Kokrškega odreda, po­zneje pa je postal komandir 2. če te (Krvav-ške) v istem bataljonu.

Po razbitju te če te v času velike nemške ofenzive na K r v a v c u (sredi avgusta 1. 1942) se je Juvan s skupino svojih soborcev prebil na pobočje Storž iča . N a l o ž e n a mu je bi la nato naloga, da kot vodja patrulje vodi v I. bataljon, k i je tedaj taboril nad K a m n i ­kom, 15 borcev Savinjskega odreda.

J

S P E T I Z D A J S T V O wjr o pa se je v r l i borec M i l a n Juvan-*£L M a k s i m v rača l iz K a m n i k a na stor-* *> žiško področje , sta ga spremljala še

dva tova r i ša (njuni imeni nista znani) in part izanka Pepca (Ančka Tomazinova, Ju-vanova za ročenka ) .

V zgodnjih jut ranj ih urah 2. oktobra 1942 so prekorači l i K o k r o pri Visokem. Zaradi nas ta j a jočega dneva pot i niso nada­

ljevali , p a č pa so se ustavil i v gozdu nad Suho (tam, kjer sedaj stoji spominsko obe­ležje). Hote l i so se tu spočit i in naslednjo noč nadaljevati pot proti S torž iču .

Opazil pa je partizansko skupinico neki s tare jš i domač in in brž hi tel naznanit svojo »najdbo« nemški policij i v Preddvoru. — Le kaj je vodilo toliko naš ih l judi , da so svoje rojake izdajali kar tako, brez prisile? Nekako še razumemo slabiče, k i spričo gro­ženj al i po hudem mučen ju gredo na pot iz­dajstva — toda kar tako, iz sovraš tva do svojih rojakov, izdajati, to pa je al i pri­vzgojena al i p r iučena pokvarjenost. Vse­kakor posledica starega strankarskega so­vraš tva . Kakor , da ne bi bil naš , slovenski človek, če si d rugačnega svetovnega na­zora!

Prav kmalu — menda je oni izdajalec m o č n o hitel tja v Preddvor — je Juvana in njegovo skupino obkoli la nemška policija in vnel se je neenak boj. Juvan in oba nje­gova tova r i š a so padli že pod prvimi streli, le Tomazinovi se je posrečilo, da se je rešila skozi gozdno podrast proti K o k r i .

Tako mi je o dogodku nedavno pripo­vedovala sama tovar iš ica Ančka Tomazi-nova-Pepca, k i zdaj živi v Ravnah na K o ­roškem. — B i l pa sem o poteku tragedije informiran tudi od domačinov , k i so se prav tedaj nahajali na polju v neposredni bližini spopada.

G R O B V P R E D D V O R U

Staro pokopal išče ob župni jski cerkvi v Preddvoru je resda Že skoro opu­ščeno, vendar nekaj grobov domači ­

ni še oskrbujejo. Predviden pa je v bodoč­nosti na tem mestu vrtnarsko urejen park, saj imajo Dvor jani zdaj novo pokopal išče že drugje.

Prav nič skrbno pa ni urejen grob onih treh junakov, k i so padli pr i Suhi . Nemška policija je n a m r e č ukazala, da so mrtve partizane moral i prepeljati v Preddvor. T u so ležali za cesto — za strahovanje doma­činov — kar dva dneva. Sele potem so izna­kažena t rupla pokopali v Stopnici . L . 1945, po osvoboditvi so zemske ostanke padlih partizanov prekopali na staro preddvorsko pokopal išče .

Le s t ežka prebereš vklesan napis na temni plošči, prislonjeni ob senčni pokopa­liški zid (na j u ž n i strani):

T R E M N E Z N A N I M B O R C E M / Z A S V O B O D O P A D L I M V J E S E N I 1942 / U M R L I S T E / D A B I 2 I V E L I M I

Vsekakor bo treba grob urediti. In ga pusti t i v bodočem parku kot ča s t en spo­min. Par t izanski grob in obeležje na njem gotovo ne bi kazilo zelenega nasada. Prej bi mu bilo lep poudarek.

Druga stvar pa je z obeležjem nad Suho. Zdaj ga je zajela nova ograja, k i oklepa gozdove okrog Brda. Na jbrž bo prav, če obeležje prestavijo na to stran ograje, tako da bo dostopno mladini , k i skrbi za okolje in p r inaša cvetje k spomeni­ku hrabrih partizanov. Č. Z.

// a dalje i anka

9 V sodelovanju s .Prešernovo družbo objavljamo v nadalje­vanjih kriminalke- Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založbe Prešernova družba.

»In njen naslov?« »Njen naslov?« »Da, njen naslov! Naslov te gospodične Sarrazin, Huguette

Sar raz in!« »Naslov . . .« — Joannes se bledo, nes rečno nasmehne. —

»Mislim, da ga ne poznam! In t i , Leonard?« Leonard kaže kljub svoji m r t v a š k i bledici globok mir. »Ne vem, pri moji veri! Veste, za nas Lvonce, k i nikol i ne

gremo v Pariz , je pač vseeno, kje živi, tu ali tam, pač nekje v Par izu . M o j nečak pa vsekakor pozna njen naslov, lahko ga bo povedal tem gospodom.«

»2e prav,« odvrne pisar, »ne b o j u treba čakat i .« Avto , k i je pravkar pridrvel pred komisariat, se hrupno

ustavi. Pisar zavzdihne in pravi še: »Prosil b i vaju, da bi stopila do brigadirja tamle.« »Hudo se nama mudi,« spregovori Joannes. »Pomir i te se, njima se bo prav tako mudilo! Pojdimo,

pojdimo.« Bra ta odideta skozi vrata čakalnice . M e d vrat i se pojavi

d rugačna zvrst dvojčkov.

Na jpomembne j š i se imenuje: Glavni inšpek tor Senneville. Pisar je v hipu na nogah.

C L A U D E A V E L I N E MAČJE OKO »Pozdravl jeni , gospod glavni. Mai l le t , tajnik.« Senneville mu ponudi roko. »Inšpektor ja Delorma že poznate .« »Seveda, pozdravljeni, Delorme.« »Zdravo, Maillet .« Senneville vpraša : i »Ste sami?« »Ne, gospod glavni. Čaka ta .« . . . pogleda kovček: »Je to?« . . . in se lot i k l jučavnic . »Hoj,« pravi Delorme. Pisar mukoma premaguje grozo. »Leva roka,« pravi Senneville brez razburjenja. Gladko

odsekana. N i treba bit i doktor Locard, če hočeš ugotoviti , da tega ni napravil kirurg.«

»Noge sem že videl,« reče Delorme, »toda roke . . .« Senneville spusti pokrov. »Kaj porečeš, ko boš videl glavo!« »Če bo to glava tipa, k i je storil tole, gospod glavni, bom

rekel: bravo.« Pisar pride do sape in izjavi: »Ne more bit i daleč. Dečko , k i je prinesel ta kovček iz

Pariza, ve gotovo več, kot je povedal!« Senneville vpraša : »Je tuka j?« »Samo oče in stric. Ostal je doma, ves iz sebe, kot zatrju­

jeta. U l i ca Dumon t 10, Grande -Rue .« »Ste poslali koga tja?« »Ne, čaka l sem na vaju.« Senneville se ujezi. »Ste nori? Delorme, vzemi kovček, takoj zdrvimo tja. Po­

kličite s tarše!« Pisar se zbegano odpravi, da bi odprl čaka ln ico , in vpraša : »Mi boste pusti l i potrdilo za tole?« »Poslali vam ga bodo.« Joannes in Leonard p r e s t r a š e n a

vstaneta. »Dober dan, gospoda! Seznanil i se bomo kasneje. Gremo

k vam, mudi se.« »Oh, tako je prav, tako je prav!« si oddahne Leonard. Senneville ga p resenečeno pogleda. Delorme je s kovčkom

že zunaj. V s i se odpravijo za njim. Brigadir in pisar ostaneta sama. Stoj i ta in pr i s luškuje ta , kakor da se bo vsak hip zgodila nova nesreča . Skozi okno prileti do njiju ukaz:

»Ulica Dumont , samo trenutek, pa smo tam!«

Vra ta vozila se zaloputnejo, motor zabrni, avto zdrvi . Oba imata zaprta usta, na l i c ih se j ima rišejo naj raz l ičnejš i iz raz i , nato izginejo.

Nihče ni pobegnil od doma. Prišel je doktor Guerrier in da l injekcijo E m i l i j i , k i še n i nehala jokat i , pa še eno Jeanu M a r c u , k i brez prehoda omahne iz omedlevice v spanje. Senneville je takoj našel svoj mir, po katerem slovi da leč naokoli . N a k r a t k i poti od komisariata do sem si je že ustvaril svoje mnenje o bratih Berger in je na cilju ocenil njuno mater kot edinega druž inskega č lana , k i bo sposoben za sodelovanje. Žal pa n i videti r azpoložena in z glasom, k i ne trpi ugovora, izjavi, da ne ve ničesar.

P rva nevšečnost : Bergerovi nimajo telefona. »Torej nam mora vaš vnuk predvsem povedati naslov go­

spodične Sarrazinove,« pravi Senneville. M o j pomočnik ga bo s kovčkom vred nemudoma odnesel na našo upravo, da bo Par iz kar najhitreje obveščen, če ni že kako drugače izvedel za zločin.«

»Tam je njegova soba,« pokaže stara mati. »Pojdi te t ja.« Oknice so na pol zaprte. Jean M a r c spi v srajci, leži na

hrbtu, v obraz je bled. Senneville in Delorme stopita vsak na eno stran postelje. Stara mati je stopila za njima in obstoji ob vznožju. Joannes in Leonard sta ostala pri vratih. K o se Senneville dotakne fantovih ramen, Emi l ie sklene roke.

»O moj bog! . . . « Jean Marc poskoči. »Ne!« Zbegano se zastrmi v neznana obraza. Jasni glas stare

matere mu pomaga, da se zave. »Ta gospoda sta od policije, sinko. Rada bi dobila naslov

gospodične Sarrazinove.« »Da,« zaječi Jean Marc . »Da . . . T o je nemogoče, nemo­

goče . . .« Otre si čelo, skuša se prebuditi iz more, k i ga t lač i . »Neuillv, ulica de la Ferme, š tevi lka devet, pri Parizu.«

Senneville poizveduje dalje: »Telefon?« »Mail lot 46-79.« Delorme je zadovoljen, ko si je vse to zapisal. »Grem,

gospod glavni?« »In pošlji mi vozilo.« Delorme odide. Senneville se obrne k Jeanu M a r c u : »Lahko vstanete. A l i pa bi rajši ostala tukaj?« »Lahko vs tanem.« Emi l ie ga brž podpre, stara mat i mu pomoli suknj ič . V s i se

znajdejo v jedilnici , k i je svetla. Joannes p l a šno vpraša : »Bi lahko brat al i jaz šel dol telefonirat v pisarno? Povedal

bi , da bova zamudila. V Tkaln ice in predilnice Saint-Poly-carpe.«

»Rajši vaš brat kakor vi,« dovoli Senneville. »In ne pripo­vedujte, kaj vaju je zadržalo!«

»Ne?« vpraša Leonard. »Mora la bi pojasniti najino odsot­nost.«

»Povejte, da boste kasneje razložili . Sicer se bo takoj vmešal tisk!«

Dvojčka sta zdaj prav tako bleda kot Jean Marc. Senneville skomigne z rameni, češ da se je vdal v usodo, in

reče Jeanu M a r c u : »Pripovedujte!« Težko bo šlo. Pripovedovati mirno in prijazno zdaj, ko veš,

kaj je v kovčku. K o pride Jean M a r c do d r a m a t i č n e g a vrhunca, se mu spet stemni pred očmi. Zdaj prevzame besedo stara mati , k i se še vedno dobro drži. Senneville ni zastavil nobenega vprašan ja .

»Tale prstan, to mač je oko, je moja tukaj navzoča snaha poslala decembra svojemu sinu, da bi ga podaril prijateljici iz o t roških let, gospodični August i Chenelongovi, k i prav tako š tud i ra v Par izu.«

I n š p e k t o r se naglo dvigne. »Hčerka draguljarja Chenelonga? In niste mogli tega že

prej povedat i?« »Jo pozna te?« strahoma vpraša Joannes.

V letu 1975 bo PreSernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupan­čiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozme­tika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo bro­širan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975.

Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27.

S potovanja okoli sveta

Vesela predpustna igra Sem Kurent iz naše dežele, potujem po svetu okrog, in iščem si družbe vesele, preganjam skrb, žalost in jok.

A z mladimi plešem in rajam, pa pojem in godem jim vmes, dekletom rad zmerom nagajam, za šalo in tudi zares.

Kar bom vas pred pustom oženil, vsem pridem na svatbo in ples, kdor zakon prav srečen bo sklenil, še zibat mu pridem — zares!

Gotovo še poznate predpustne običaje in navade, k i so nekdaj velja­le pri nas. Čas veselja, rajanja in svadb je b i l to. Zemlja je počivala pod snežno odejo in kmetje so si ne­koliko oddahnili od napornega dela. V dolgih z imskih večerih so ob topl ih k rušn ih pečeh sklenil i marsikaj. Saj to je b i l vendar čas, ko so se moži la dekleta in ženili fantje. Ohceti so se kar vrstile. K d o r je b i l p repočasen

Urški Koblar v spomin

Pred nekaj dnevi nas je t iho zapustila Urška Kob la r — po d o m a č e Logarjeva Urška z Mar t in j vrha v starosti 64 let.

Par t izani , k i smo se zadrže­val i med vojno v Škofjeloških hribih, smo te dobro poznali kot predano aktivistko.

V grapi izpod Mar t in j vrha je domači ja Logarjevih. Bratje so b i l i v part izanih, a Urška je s svojo mamo in mal im sinkom ostala sama na domačij i . V bližini je bi la tehnika »Ben-ko«, pa tudi ambulanta n i bi la daleč. Imela je Urška polne roke dela na domačij i in na njivah, vendar je vedno poma­gala kjerkoli je mogla. Če je pretila k a k š n a nevarnost od Nemcev al i »belih«, že je bi la tu Urška . T iho nas je opo­zorila in odšla. Čeprav je ve­dela, da spravlja v nevarnost sebe in svoje. Saj so Nemci obveščevalce streljali in do­mači je požigali po vsej Slo­veniji.

Ko l ikokra t so Nemci in »beli« preiskali hišo, vam vse pobrali in pretili , da bodo zažgali , pa nikdar nikogar nisi izdala, čeprav je že ta­krat bilo bolno tvoje srce.

Nikdar t i ne bomo pozabili , ko smo v zadnji ofenzivi z Davče , Črnega K a l a in Ble-gaša prišli p remočeni , ranjeni utrujeni in lačni na Mar t in j vrh in se zatekli v Medvedove L a z i iznad vaše domači je . Obljubila si nam čaja in hrane. K e r pa so b i l i Nemci pri Megušar jevih , si nas opozorila z belo rjuho na kozolcu. Vse zeleno je bilo Nemcev, k i so nas napadli ter ujeli Savo in Bredo. K o so odnesli pete, si takoj šla pogledat, če je kdo ranjen. Alenka je bila mrtva, meni si pa — preden so prišli »beli« — pomagala v hišo, mi dala mleka, obvezala mi s svojo srajco z dumdunko hudo ranjeno roko in me odpeljala v bunker pod zemljo. H v a l a t i , ker si Alenko pokopala pod smrekami! Hva l a t i za vse cvetje, k i si ga položila na njen grob!

Čeprav te je že hudo muči la s rčna astma, si mi pisala za novo leto kot vsako leto in pripomnila, »da nas imaš do­stikrat v mislih in da naj pri­demo naokrog«.

Zal si hitro, t iho in skromno odšla, da sploh vedeli nismo.

H v a l a t i , draga Urška , za vse, kar si dobrega storila za vse naš in za našo zmago! Nikdar te ne bomo pozabili!

Naj ti bo lahka n a š a svobodna slovenska zemlja!

D u š a

al i pa preveč izbirčen, je moral po­čaka t i naslednje leto.

Zgodba se suka okrog tega presne­tega predpustnega časa. V Zelenem dolu, kmečki vasici nekje pri nas, b i matere rade oddale svoja brhka de­kleta, kora jžni ženini pa pogledujejo za nevestami. T u d i mat i župan j a bi rada poskrbela za svojo Veroniko, malce prifrknjeno in prevzetno dek­le — saj to se za hčerko vaškega ve­ljaka vendar spodobi. Ženini priha­jajo, marsikomu malce potihem diši tudi dota. Ona pa vselej prevzetno viha nos. Zgodbo razplete vaški burkež in večni ženin Kuren t Jaka. K a k o ? Vsega vam pa vendar ne smem povedati. Najbolje bo, da si ogledate predstavo v kul turnem domu Sv. D u h — Virmaše pri Škofji L o k i . Pr ipravi la jo je d o m a č a igral­ska skupina K U D Ivan Cankar.

Zvanova veseloigra Kuren tova ne­vesta bo na sporedu v nedeljo, 2. februarja, ob 16. ur i , v nedeljo, 9. februarja, prav tako ob 16. u r i ter v soboto, 15. februarja, ob 19.30.

Zanimivost je vsekakor, da bodo tokrat sodelovali na odru tudi gostje, sicer č lani Loškega gledali­šča: Zvezdana Zadnik v vlogi župa­nje, M a t i j a Trebše kot ž u p a n in Franc Jesenovec kot vaški čevljar. Izmed domač ih igralcev pa bodo na­stopil i : Mar i j a Šifrer, Janez Tavčar , Mar jan Žon ta r , Franc Porenta, Lado Pr imožič in K a r e l Tri ler . E k i ­pa je mlada in nekateri so prvič na

odru. K o sem j i h pos luša la na eni zadnjih vaj, sem imela občutek , da so zelo homogena skupina in da ima­jo veliko veselja za delo. Dos t i pro­stega časa j i m vzame priprava take-le predstave in edina nagrada zanje je priznanje občinstva . Zato tol iko bolj zaslužijo pohvalo.

Tekst je popestren s petjem, posa­mezna dejanja pa bo povezovala glasba s humor i s t i čn imi vložki in l judskimi pregovori na temo pred­pustnega Časa. Delo režira Janez Tavča r . To je njegovo prvo tovrstno prizadevanje. Najbrž bo prijetna osvežitev za oder, saj poskuša z ne­katerimi novimi prijemi. Gledalčevo pozornost želi osredotoči t i na akcijo, na igro samo. Ostali momenti (sce­na, kostumi, glasbeni vložki) so pod­rejeni temu. T u d i glede izbire tek­stov v bodoče, pravi, da se bodo od­ločali za zah t evne j ša dela in tako naredili korak naprej od tradicional-nosti igranja na vaških odrih. Seve­da je treba pri tem upoš t eva t i občin­stvo, zato bo to uvajanje novosti po­stopno.

Ze v navadi je, da s svojimi pred­stavami gostujejo v š tevi ln ih kraj ih po Gorenjski. T u d i sedaj so mi na­šteli Šenčur , Predoslje, Cerklje, Vo­dice, Škofjo Loko, Gorenjo vas, Selce, Železnike in Vrhniko.

Predstava v nedeljo bo pravza­prav uvod v sezono. Prekini la bo enoletni pr is i lni odmor. V tem času so n a m r e č temeljito preuredili ku l ­turni dom. Popolnoma nov je oder, e lekt r ična napeljava, ozvočenje in reflektorji. V kletnih prostorih ure­jajo garderobo in d r u š t v e n o sobo, nad odrom pa bo imel svoj prostor pevski zbor. K u p i l i bodo nov magne­tofon in zavese na odru. Seveda vse to zahteva dosti sredstev. Podprla j i h je Z K P O in K u l t u r n a skupnost iz Škofje Loke ter krajevne d ružbeno­poli t ične organizacije. Vel ik delež pa so prispevali tudi sami, saj so se na adaptacijo pripravljal i že nekaj let.

Letos zato želijo postaviti na oder čimveč predstav. Po tej pripravljajo že novo. T o bo ljudska igra »Revček Andrejček«, k i ga bo režiral V i n k o Rozmane. V . M .

Uraničeva mama je dočakala 90 let

N a včerajšnji dan, 30. januarja leta 1885, je pri Kovaču v Ljubnem v revni bajti privekalo na svet deklet­ce, k i so jo krs t i l i za F r a n č i š k e Grošljeva d ruž ina , tako so se nam­reč pri Kovaču pisali, je postala še številnejša. Oče, ukvarjal se je z drvarstvom, je bi l sam za zaslužek in je moral skrbeti za 15 otrok! Danes sta živa še dva. Franc in Frančiška , poročena Uranič , o kateri pišemo in je včeraj slavila 90. obletnico življe­nja. Slavljenka živi že dolgo v

„CHEMO« prodajalna Kranj, Trg revolucije 2

Cenjene potrošnike obveščamo, da bo prodajalna zaradi preureditve zaprta od 3. do 14. februarja 1975.

Srednji vasi pr i Šenčur ju v hiši hčerke Francke Kadunc .

Ljubensko dekle ni dolgo uživalo topline rojstne hiše. Šest a l i sedem let je bi la stara Frančiška , ko je od­hajala krave past in kasneje, ko je bi la večja, varovat otroke k premož­nejšim d r u ž i n a m . Dobra perica in pestema je bi la . Najprej na Bledu potem pa v Kran ju . L i k a l a je, pletla, varovala doraščajoče otroke in škro-bila srajce svojih delodajalcev.

Leta 1906 se je poroči la s Francem Uran ičem iz Zej. Mož je delal v Že­lezarni. N a Koroški Be l i sta začela ustvarjati dom in druž ino . Sedem otrok je rodila Franč iška , vednar j i h je le pet ostalo živih: Franc, T o n č k a , Regina, An ton in Francka. Anton je odšel leta 1941 v partizane. Ujel i so ga, odgnali v Gonars, odtod pa v Mauthausen. V r n i l se je ob koncu vojne vihre, vendar bolan. U m r l je leta 1958.

Uraničevi so ostali na Koroški Be l i do leta 1939. Potem sta Franc in Franč i ška kupi la v Srednji vasi hišo. Druž insko srečo je deset let kasneje ponovno nače la smrt. Tokrat očeto­va. M a m a ni ostala sama. Otrokom je postala še d raž ja . . .

» D o b r i , p r i d n i i n l j u b e z n i v i o t r o c i so v s a k i m a t e r i n a j v e č j e v e s e l j e , « pripoveduje slavljenka, k i je tudi na j s t a re j ša prebivalka kra­jevne skupnosti Šenčur . »Moj i so t a k š n i . V s i o d F r a n c k e , p r i k a ­t e r i ž i v i m , do F r a n c a . T u d i v n u k i i n p r a v n u k i n i s o d r u g a č n i . P r v i h je 13, d r u g i h p a 12. V s a k e g a n j i ­h o v e g a o b i s k a sem v e s e l a . «

Uran ičeva mama se nad zdravjem ne more pr i toževa t i . Le vid j i peša, sicer pa še nikdar ni bi la resneje bolna. V bolnici pomoči še n i iskala! Najbolj si opomore po domač ih čajih pa tudi skodelici prave kave se ne odreče. In dobra pevka je slav­ljenka. Zato ni nič čudnega , če rada prisluhne lepi slovenski pesmi!

Samo človek, k i je v preteklosti veliko pretrpel in marsikaj slabega užil, zna ceniti sedanjost in napre­dek. Uran ičeva mama je taka. Čeprav ne zapušča pogosto d o m a č e hiše in jo na piano zvabijo le lepi, sončni dnevi, z veseljem in občudo­vanjem spremlja rast vasi, delovno zagnanost njenih prebivalcev, pred­vsem mlajših. D a j i bo kdaj tako lepo in da bodo z visoko starostjo prihajala brezskrbne jša leta, n i nik­dar verjela. S reča ob visokem jubile­ju , za kar j i č e s t i t amo tudi mi , je zato še popolnejša . J . Košnjek

I N D I J S K I O C E A N

Za vožnjo od D a r es Salaama do Colomba smo potrebovali dobrih sedem dni, kar je seveda malo v pri­merjavi s starimi pomorščaki , k i so v količkaj neugodnem vetru potre­bovali za isto pot mesec, dva, včas ih še več. A tisti teden se nam je kljub temu čez vso mero vlekel. D a n ima sicer vedno š t i r i indvajse t ur, a na morju je že tako, da so dnevi v pri­s tan išču zmeraj prekratki, dnevi plovbe pa zmeraj predolgi.

V K n j i g i o sedmih morjih, k i sem jo vzel s seboj na pot, je nekje zapi­sano, da je med Madagaskarjem in indijsko podcelino več kot t r i t isoč otokov, k i so baje več inoma nena­seljeni, čeprav imajo vsi ugodne po­goje za življenje. M o r a m povedati, da na naš i poti nisem opazil n i t i enega. Vsepovsod samo morje. Gladko, sinje morje, krotko kot Blejsko jezero na pomlad. Zdelo se mi je, da ima Indijski ocean neko čisto posebno barvo, po kateri se loči od vseh drugih svetovnih morij . Voda je bi la videti zelo svetla in prozorna. Njena površ ina ni bi la na­kodrana, zato je vpijala vase barvo neba. Zaradi te barvne ubranosti sploh nisem opazil, kje se na obzorju neha morje in začne nebo.

Naj lepše , kar se lahko zgodi na tem morju, so sončni vzhodi in zahodi. O sončn ih vzhodih ne morem govoriti, ker sem vse prespal, zato pa sem bi l skoraj vedno na krovu v času od sedme do osme ure zvečer, ko je sonce zahajalo. Vsak dan po večerji sem vzel iz salona na­s lanjač in šel na palubo. Tako je storila tudi večina drugih. Čep rav ni bilo med nami nobenega zaljubljen­ca a l i pesnika, smo vsak večer ne­strpno čakal i na trenutek, ko se bo sonce zmočilo v morju. Zvečer pri­dejo od nekod tudi oblaki, k i j i h čez dan navadno n i ; veliki kumulusi , spodaj ravni, zgoraj pa kupolasti in razcveteni kot cve tača . Iz nj ihovih oblik smo lahko ugibali kot iz kavne usedline. V§ake oči so videle v njih nekaj drugega. K a r je bilo zame drevo, je bilo za Jakova atomska goba, in kar je bilo za Franja Mar i j a z J e z u š č k o m , je bilo za Mate ta ljubezenski par. K o se je nebo slednjič stemnilo in je sonce utonilo v morju, so se na nebu prižgale zvezde. Drug drugemu smo si kazal i posamezna ozvezdja, prepirali smo se, zakaj je Mars rdeč in iz česa je sonce, ugibali smo o le tečih krož­nikih in oddaljenih civil izacijah. Včasih nas je pri takih pogovorih zaloti l kapo in takrat smo kot h ruške popadali iz naš ih metafizič­nih sfer in brž zaokrenili pogovor v realnejše vode. Ze nekajkrat nas je n a m r e č poduči l , naj bi se namesto z astronomijo raje ukvarjal i s Schult-zerjevimi motorji in z nač r t i ladij­skih prostorov.

P R A Z N I K V C O L O M B U V glavno mesto Sr i Lanke, Co-

lombo, smo prišli 21. marca ponoči . Tovora je bilo malo, nekaj sto ton cejlonskega čaja, zato smo ostali tu samo dva dni .

K l j u b pozni ur i ni šel prvega dne n ihče spat. N a ladjo smo dobili poš to in časopise. Skoraj t r i mesece nismo imeli nobene zveze z domom in smo bi l i odrezani tako rekoč od vsega dogajanja. V vsem tem času smo zvedeli samo to, da je Crvena zvezda spet glavni kandidat za os­vojitev d ržavnega nogometnega, pr­venstva in da je v Washingtonu iz­bruhnila afera VVatergate. Vse drugo nam je bilo španska vas, čeprav smo imeli na ladji radiotelegrafista, k i bi nas moral zalagati s tovrstnimi in­formacijami. Zato ni čudno , da smo se vrgli na ta potiskan papir kot pes na kost.

N a Cejlonu so na dan našega pri­hoda praznovali . Nisem mogel ugotoviti za kakšen praznik gre, videti pa je bilo, da je bi l d r žavn i in ne verski. Mestne ulice so se že od jutra polnile z godbo in zastavami in vedno več l judi je vrelo na kup. Cej-lonsko prebivalstvo se nekoliko razlikuje od indijskega. Življenjska raven je tu v povpreč ju višja kot na sosednjem polotoku, in ljudje so videti veliko bolj veseli in sproščeni . Medtem, ko so Indijci oblečeni vsi v enake bele sarije, se na Cej lonu oblačijo veliko bolj pisano in razno­liko. Vide l sem precej deklet v k ra tk ih k r i l i h in moški , zlasti š t uden t j e in mlajši uradniki , se velikokrat odločajo za evropski slog oblačenja . T u ima seveda svoj vpliv tudi vera. Poleg hindujcev in budi­stov je na Cej lonu tudi precej kr i ­stjanov. K r š č a n s k o vero so na otok zanesli Angleži, saj je bil Cejlon več stoletij poet sk rbn i š tvom britanske kraljevske krone.

Okol i poldneva so se začele zgri­njati na pločnike množice meščanov , k i so hoteli videti p razn ične povork^ Po cestah je potekal mimohod pri­padnikov razl ičnih poklicev, od katerih so b i l i vsi oblečeni v znač i lne uniforme. V o z i l i so se na vprežn ih vozovih, na s cvetjem okrašen ih kamionih, največ pa j i h je bilo seveda peš. V zrak so se dvigale d ržavne in delavske zastave in slike M a r x a , Lenina in M a o Ce Tunga. Udeleženci povorke so dvigali pesti in vzk l ika l i revolucionarna gesla. Imel sem vtis, da se je ta dan zbralo pol Cejlona v Colombu in da pri­pravljajo mao i s t i čno revolucijo. P r i ­šle so obiralke čaja s p l a n t a ž v no­tranjosti otoka, skoraj nagi drvarji iz pragozda (s svojo za raščenos t jo s sekirami na ramah so se mi zdeli podobni praljudem), poš tn i us luž­benci s č rn imi narokavniki , di jaki , š tuden t j e , rudarji, reka l judi , k i se je kar naprej širila in je grozila, da bo preplavila vse mesto. Vpraša l sem nekega š t u d e n t a , k i je delil mao-ist ične letake, kaj se dogaja, pa mi je odgovoril, da bo zvečer na trgu pred parlamentom veliko ljudsko zbo­rovanje, na katerem bosta govorili Indira Gandh i in Sirimavo Banda-ranaike in da bodo to zborovanje izkoris t i l i za demonstracije. Sledil sem povorkam in sem res prišel na trg. T o je bil pravzaprav velik trav . . nik, k i so ga s treh strani omejevale vladne palače , s č e t r t e strani pa morska obala. Ljudje so se zgrinjali z vseh dohodnih cest in mirno po­sedali na travo. N a robu trga so bile velike stojnice, kjer so prodajali čaj in jestvine. N a s topnišču parlamen­ta so postavili velik lesen oder za go­vornike in ča s tne goste. D o večera so se ljudje že toliko umir i l i , da je vse kazalo, da z demonstracijami ne bo nič. Transparenti so se povesili, prav tako tudi Leninove in Maove slike. N a t a n č n o ob osmih sta prišli na oder obe predsednici. Ljudje niso pokazali ob tem nobenega pravega navdušen ja . Sprejeli so j u z medli*... *fl ploskanjem, tu pa tam se je oglasil kakšen žvižg in sramotilen medklic. Najprej je govorila Sirimavo Ban-daranaike. B i l sem precej bl izu go­vorniškega odra in sem jo lahko dobro videl. Nagibala se je nad mikrofon in brskala med papirji, kjer je imela natipkane svoje slavnostne govore. Njen obraz je b i l prazen in pust. Č e p r a v je skuša la dati svojemu govoru pridih ognjevi­tosti in zanesenosti, j i to nikakor n i uspelo. Zadaj je buča lo morje in, čeprav se je trudila, ga j i s poplavo njenih besed ni uspelo preglasiti. Ljudstvo je sedelo na t ravi in . s~-r a v n o d u š n o nacejalo s čajem. Ljudje so včasih ploskali, včasih negodovali, večina pa je molčala , ker na jbrž ni ničesar razumela.

K o sem se navel ičal hrupa, sem šel na plažo. T u d i tam je bilo precej l judi . Največ je bilo zaljubljeni! parov, družin z otroki, tu sem opazil tudi nekaj budis t ičn ih duhovnikov, sadhujev in evropskih hipijev. Zbi­ral i so se okoli ognjev, strmeli v mor­je in še oč i tno niso brigali za poli­tiko. Usedel sem se na ploščad pod vel ikim svetilnikom, k i je metal svetlobo milje da leč proti obzorju. V s i l i l se mi je neki oča las t domač in , predstavil se mi je za š tud t r . t : :« filmske režije in me vpraša l , če mi je kaj do tega, da bi naredil dobro kupči jo z njim. Prav nič mi ni bilo do njega in njegovih kupči j , a sem iz vljudnosti vseeno vpraša l , kaj ima naprodaj. Imel je vse: ča j , kavo, mamila, ženske . . . Imel je vse, jaz pa nič: ne denarja in ne potrpljenja, da bi se z njim ukvarjal . K o je videl, da z businessom ne bo nič, me je začel trepljati po hrbtu, imenoval me je prijatelj in začel jadikovat i . Rekel je, da nima kje prespati in me rot i l , naj mu posodim pet dolarjev za hotel. Rekel sem, da nimam ni t i ficka, on pa n i verjel in je še kar naprej s i l i l vame. Šele, ko sem ga zgrabil za ovratnik in mu zagrozil, da ga bom vrgel v morje, jo je odkuri l proč .

Čez nekaj časa pa so v moj krog svetlobe pod sveti lnikom spet prišli gostje. T i so b i l i dosti bolj znosni kot prej t isti očalar . Okrog mene se je zbralo kakšne pol ducata bosonogih hindujskih otrok, z dlanmi so udarjali po kamnu in mi z jasnimi in s čist imi glasovi zapeli pesem o bogu Kr išn i . D v a od njih sta imela tudi boben in harmoniko. B i l i so mi všeč in dal sem j i m nekaj rupij. K e r se j i m je zdelo, da so dobil i preveč , so mi pred slovesom še enkrat zapel? H i zaigrali, tokrat Še lepše kot prej.

(Se bo nadaljevalo) t 1 e

11 Petek, 31. januarja 1975

ffll fCI Jugoslovanska šola smučanja se uveljavlja

Almirine modne zanke

V radovlj iški A l m i r i so spletali v zanke le tošnje modele za pomlad in poletje že dosti prej, preden j i h je po t rošn ikom predstavil l jubljanski sejem M o d a 75. Za vtis, k i ga je A l m i r a napravila na sejmu, že vemo; zbirki svojih priznanj z modnih sej­mov se je pr idruž i la še le tošnja diploma. Mode l i , k i so j i h v A l m i r i za sejem spletli po zamisl ih kreator-ke Vesne Gaberščik-I lgo, akademske slikarke, so n e k a k š n e prve lastovke, znanilke pletene mode, k i jo bomo lahko kaj kmalu kupoval i v trgovi­nah.

Vs i , k i bodo spomladi kupoval i novo pleteno garderobo in tudi tisti , k i je ne bodo, morajo b i t i seveda se­znanjeni s tem, kaj se nosi po evrop­s k i h cestah, o kakšn ih barvah in ma­terial ih so se dogovorili evropski t r i -kotažer j i . »V m o d i so sedaj n a r a v ­n i m a t e r i a l i , « je povedala Vesna Gaberščik-I lgo, » z a t o smo t u d i p r i nas za n o v o k o l e k c i j o i z b r a l i me­š a n i c o sv i l ene n i t i i n a k r i l a , k i m a bol j g r o b o t i p i n n a r a v e n v i ­

dez, za top le d n i p a ne greje pre­v e č . Iz tega m a t e r i a l a b o m o p l e t l i š p o r t n e mode le , k i se bodo l epo s k l a d a l i t u d i s t k a n i n a m i , k i j i h s i ce r r a d i n o s i m o p o l e t i . T r g o v c i so n a š e p red loge lepo spre je l i i n t u d i n a r o č i l i , k a r p o m e n i , da te p l e t en ine v t rgo­v i n a h bodo . N o , t r g o v c e m so b i l e v«eč t u d i o b l e k e i z j e r s e v a , k i smo j i h u k r o j i l i v le tos p r e v l a d u ­j o č e m š i r š e m k r o j u « .

Za le tošnje modele v ležernem mehkem kroju, k i skriva tako preveč kot premalo, so znač i lne medle bar­ve, pastelne, kot bi žive barve prejšnje sezone pokri l prah. Zelo veliko je ni t i v surovi al i naravni barvi, modna je tudi zelena, kovin­sko modra, svetla rjasta barva. Barve se med seboj tonsko dopol­njujejo, izginile pa so izrazite kom­binacije kontrastnih barv.

» T a k š n e b a r v e bodo v š e č t u d i m o š k e m u sve tu , m a t e r i a l i p r a v *"»JjO. I m a m o že n a r o č i l a za mode l e v le tos spet o ž i v l j e n e m s a f a r i s t i l u , p o s e g a l i pa bodo t u d i po k r a t k i h m o d n i h j o p a h i z j e r ­seva z o k r a s n i m i š i v i , z a d r g a m i .

S k r a t k a , t a s t i l bo zamen ja l n a ­v a d e n p u l o v e r , po k a t e r e m je m o š k i svet doslej najraje pose­g a l . Zdaj m o š k i p r i i z b i r i v sega n o v e g a ž e sko ra j doh i t eva jo ž e n ­s k i svet . T e m ž e l j a m je t r e b a se­v e d a s l e d i t i . «

Čeprav posamezni proizvajalci oblači lne industrije pr i nas vedo za splošne tendence mode v neki sezoni, pa je za naše razmere zna­čilno še vse premalo povezovanja med proizvajalci, medtem ko je dogovarjanje o modi z a . evropske proizvajalce oblačil in dodatkov vse­kakor pravilo. » K u p e c po tem že v e n i s a m i t r g o v i n i l a h k o zve i n t u d i k u p i o b l a č i l a , k i se s k l a d a j o po m o d n i l i n i j i i n b a r v a h , « pravi Vesna Gaberščik-I lgo, » in se m u n i t r eba t a k o t r u d i t i z u s k l a j a n j e m ga rde robe k o t se to p r i nas doga ­j a . N a m je n e k o l i k o l a ž e , k e r p o l e g p l e t e n i n k r o j i m o mode le t u d i i z m e t r s k e g a j e r s eva i n za ­torej obe p r o i z v o d n j i l epo d o p o l -njujejmo i n usk la ju j emo po k r o j u i n po b a r v n i l e s t v i c i . U p a m , da bo v k o r i s t p o t r o š n i k a t u d i p r i nas p r i š l o m e d p r o i z v a j a l c i do t a k i h d o g o v o r o v . «

E N T R A L

Bi

G O S T I N S K O IN T R G O V S K O P O D J E T J E • K R A N J

Hotel Kazina Jezersko ' prireja pustovanje v svojih prostorih

v soboto, 8. februarja. Rezervacija z večerjo 70 in brez večerje 30 din. Rezervaci­je sprejema po telefonu 44-007.

Zabaval vas bo ansambel Sibila. Najlepše maske bodo nagrajene. Vabljeni!

Kranjčan Iztok Belehar pripoveduje o jugoslo­vanskem uspehu na 10. kongresu smučarskih uči­teljev v Štrbskem Plesu na Češkoslovaškem — Novo priznanje Elanu, ki ga doma radi zapo­stavljamo, čeprav na tujem njegovi izdelki žanje­

jo uspehe Konec preteklega tedna se je v

Š t r b s k e m Plesu v češkoslovaških T a t r a h konča l 10. jubilejni kongres s m u č a r s k i h učitel jev, interski kon­gres imenovan. Udeležili so se. ga smuča r sk i učitel j i , vaditelji in tre­nerji iz 23 držav , med katerimi je b i la letos prvič popolno zastopana tudi Jugoslavija. N a š a d ržava se je ude leževa la tudi nekaterih doseda­njih s r ečan j , vendar njen nastop v t eo re t i čnem in p r a k t i č n e m delu kon­gresa še nikdar n i b i l tako celovit. Profesor Mar jan Je ločnik in profe­sor M i r o Dvor šak sta bi la n a š a pred­stavnika v znanstvenem delu sre­čanja , Mar j an Svetl ičič, N i k o Ven-ger, Miloš K o n č a r in Majda Ankele-Samaluk iz Ljubljane, Drago M l a ­kar in Ado l f Rajtmajer iz Mar ibora , Andrej M a ž g o n iz Idrije in Iztok Belehar iz Kran ja , vsi smuča r sk i učitel j i , vaditelji in trenerji, pa so sestavljali tako imenovano »demon­straci jsko« skupino, k i je jugoslo­vansko šolo s m u č a n j a prvič tudi p r a k t i č n o prikazala. Skupino sta uspešno usposobila in jo vodila Aleš Guček iz Ljubljane in inž. Mar j an Šte le iz K a m n i k a .

V ponedeljek smo se pogovarjali

z enim od č lanov »demonstraci jske« skupine, č l anom področnega zbora smuča r sk ih učitel jev, vaditeljev in trenerjev K r a n j Iztokom Belehar-jem.

»Med s m u č a r s k i m i u č i t e l j i i z 23 d r ž a v smo b i l i J u g o s l o v a n i e d i n i ama te r j i , pa smo k l j u b t e m u z b u d i l i s s v o j i m p r o g r a ­m o m i n o p r e m o v e l i k o pozo r ­n o s t , « pripoveduje Iztok Belehar. » S k u p i n a j e p o k a z a l a u č e n j e s ta ­r e j š i h z a č e t n i k o v s ses topan jem. P r i k a z je b i l ugodno ocenjen . U č i t e l j i i z d r u g i h d r ž a v , p redn ja ­č i l i so F r a n c o z i , Č e h i i n A m e r i ­č a n i , pa so nas o b l e g a l i p r e d ­v s e m z a r a d i s m u č i . E l a n i z B e ­gunj nas je o p r e m i l s s m u č m i i m p u l z c o m p e t i c i o n i n te so b i l e v s e m po v r s t i v š e č . C e l o p r o s i l i so nas zanje . T o potr juje, da E l a n v s m u č a r s k e m sve tu n i n e z n a n . T e m b o l j me z a r a d i tega č u d i r a v ­nanje š t e v i l n i h n a š i h o b č a n o v , k i v t u j i n i kupuje jo za s t a r e lo i n p r e l e ž a n o op remo , na d o m a č e i z d e l k e pa pozabl ja jo . D a je b i l a n a š a o p r e m a eno tna , gre za s luga t u d i T v r o l i j i , T o p r u i z C e l j a , A l m i r i i z R a d o v l j i c e , S p o r t u iz

Razgibano kulturno življenje v Retečah

L a n i je bi la v R e t e č a h obnovljena zunanjost, letos pa so b i l i obnovljeni še nekateri notranji prostori doma­čega kulturnega doma. In treba je

Eovedati, da se je v zadnjem času , rez dvoma prav zato, precej poživi­

lo tudi kul turno življenje v kraju. V domu se zdaj večer za večerom vrsti­jo sestanki, s rečan ja in vaje za razne nastope.

V zače tku septembra je bilo v domu odl ično pripravljeno in do­bro obiskano zdravniško predavanje o ž ivčnih boleznih.

Dober teden kasneje je l jubljan­ska R T V v R e t e č a h pr ipravi la pri­ljubljeno radijsko oddajo » K o n c e r t iz na š ih kra jev«! N a njej so nastopili tudi domač i pevci in t a m b u r a š i . N a ­bito polna dvorana je bi la navduše ­na nad celotno izvedbo in, kajpak, si domač in i podobnih prireditev še že­lijo.

Naslednjo prireditev Re tečen i pri­pravljajo za letošnji slovenski ku l ­tu rn i praznik — Preše rnov dan. Ob tej pr i ložnost i nameravajo v R e t e č e povabiti na prireditev vse kulturne delavce z loškega področja , seveda pa bodo takrat predstavljena tudi vsa njihova p o m e m b n e j š a dela in stvaritve. Pred proslavo bo tudi otvoritev razstave del slikarjev, k i ustvarjajo v Škofji L o k i in okolici . Otvoritev je napovedana za to nede­ljo v r e t e škem kul turnem domu ob 16. ur i .

D o dneva žena je sicer še dober mesec, a v R e t e č a h že zdaj razmiš­ljajo, k a k š n o proslavo bi pr ipravi l i za ta dan. Pravkar teko pogovori s č lani ljubljanske operne hiše. In kot vse kaže si bodo na proslavi ob praz­n iku žena dekleta in žene iz R e t e č ter okolice v d o m a č e m kraju, v do­m a č e m kul turnem domu, lahko ogledale poznano komično opero »Don Pasqua le« . T o pa bo prav go­tovo lepo presenečenje .

V počas t i t ev 100-letnice ustano­vitve svetovne organizacije Rdečega

križa bo tudi r e t eška osnovna orga­nizacija R K pripravila posebno pri­reditev. V programu, k i ga bodo za to pr i ložnos t pripravil i , bo poudar­jen predvsem pomen te humanitar­ne organizacije, posebna priznanja pa bodo dobil i tudi vsi krvodajalci iz Re t eč . F. Ran t

Mladina o prometu

Republ išk i svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo tudi v letu 1975 organiziral s pomočjo občinskih organov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in v koor­dinaciji z nekaterimi č lani teh orga­nov v občinah , kot so Zveza prija­teljev mladine, avto-moto d r u š t v a in drugi, prireditve s področ ja promet­ne varnosti mladine »Kaj veš o pro­m e t u « .

Sedmo republ iško zak l jučno šol­sko tekmovanje, k i poteka prek raz­rednih, šolskih, občinskih in med­občinskih tekmovanj, bo izvedeno v organizaciji občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro­metu Koper. S tem tekmovanjem bo združeno tudi V I I . republ iško sre­čanje pionirjev prometnikov. Prire­di tvi bosta 19. in 20. aprila letos v Kopru . Šesto zvezno šolsko pro­metno tekmovanje pa bo letos 3. in 4. maja. K r a j še ni določen. Med­narodno šolsko prometno tekmo­vanje bo letos od 14. do 16. maja v Kopenhagni i na Danskem, zdru­ženo pa bo s proslavo 40-letnice delovanja prometno preventivne in vzgojne dejavnosti v tej deželi.

Znan je že tudi datum III. repub­liškega šolskega prometnega tekmo­vanja za srednje šole, k i bo 24. maja v Velenju, zd ruženo s proslavo dneva mladosti.

Letošnja zima, kije še najbolj podobna suhi jeseni, ne spravlja v slabo voljo le ljubiteljev smučanja. Kopico težav je že povzročila gostinskim in turistič­nim delavcem in organizatorjem različnih prireditev. Odpovedanih ali pre­stavljenih v kraje, kjer je vsaj malo snega, je bilo več tekmovanj. V Bohinju so se na primer skrbno pripravili na mednarodno FIS A tekaško prireditev Bohinj 75. Prek ceste pri Bohinjski Bistrici so naredili celo leseni most, kjer naj bi potekala proga. Zaradi pomanjkanja snega so morali tekmovanje pre­staviti v Kranjsko dolino na Pokljuko. Upali so, da bodo potem lahko pri­pravili vsaj tekaško prireditev za memorial Tomaža Godca, vendar snega še vedno ni. Zato so se v smučarskem klubu odločili, da bo to tekmovanje takoj, ko bo zapadel sneg. Vendar pa so leseni most medtem že podrli in bodo progo speljali drugje. — A . Ž. —Foto: F. Perdan

M i l j p r i T r s t u te r t o v a r n i Cebe , k i nas j e o p r e m i l a z o č a l i . K a ž e , da se omenjene t o v a r n e z E l a ­n o m n a č e l u d o b r o zavedajo , kaj p o m e n i p r e d s t a v i t e v n j i h o v i h i z ­d e l k o v n a t a k o p o m e m b n e m sre­č a n j u . «

N a š a šola smučan ja , osvojena v vsej Jugoslaviji , je torej pridobila na mednarodni uveljavitvi . Upajmo, da jo bo na prihodnjem kongresu na Japonskem še utrdi la . J . Košn jek

Partizansko srečanje v Podnartu

V soboto, 25. januarja, je b i l v ku l ­turnem domu v Podnar tu redni občni zbor krajevne organizacije zveze združen j borcev N O V Pod-nart. N a njem so pregledali delo v minu l ih dveh let ih in ugotovili , da je organizacija pripravi la več uspelih prireditev. 1973. leta so v Podnar tu pripravil i tretje partizansko sreča­nje, lan i pa so se udeležili partizan­skega s rečan ja v Dražgošah . Poleg tega so imeli predlanskim proslavo na Lipniški p lanini in na Jelovici strelsko tekmovanje v sodelovanju z Z R V S . Član i vsa leta sodelujejo tudi s pionirskim odredom Alo jza Rakovca na osnovni šoli Ovsiše. Tako ob raz l ičnih praznikih skupaj prirejajo svečanos t i .

N a občnem zboru so sklenili , da bodo letos ob 30. obletnici osvobo­ditve v Podnar tu pripravil i č e t r t o partizansko srečanje . Nanj bodo povabili vse borce, k i so pred vojno in med njo živeli v Podnartu in oko­l ic i . V soboto, 8. februarja, bodo v kul turnem domu v Podnar tu prire­d i l i tudi pustno prireditev. Izkupiček s te prireditve bodo namenil i za pripravo če t r t ega partizanskega srečanja . C . R o z m a n

V Besnici skrbe za čistočo

N a pobudo sveta krajevne skup­nosti Besnica je b i l v nedeljo, 19. januarja, sestanek prebivalcev zasel­ka Pesnica, k i združuje okrog 50 sta­novanjskih hiš. N a zelo dobro obi­skanem sestanku so se pogovarjali o odlaganju in odvozu smeti ter o pri­zadevanjih, da bi ostalo besniško okolje čim bolj čisto. N a srečanju so se dogovorili za nakup smetnjakov, k i j i h po prazni l in odvažal K o m u ­nalni servis. -jk

Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole Staneta Žagarja Kranj razpisuje delovno mesto

kuharja — kuharice (PK, K) za določen čas

Kandidati morajo pisme­ne vloge poslati v 8 dneh na naslov: Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj, Ce­sta 1. maja 10 a.

P L A N I N S K O D R U Š T V O T R Ž I Č razp i su je p ros to d e l o v n o mesto

oskrbnika v p l a n i n s k e m d o m u n a K o f c a h za s t a lno o s k r b o v a n j e . Osebni dohodki po dogovoru. P r i j a v e p o š l j i t e na P l a n i n ­s k o d r u š t v o T r ž i č do 15. m a r c a 1975.

Cesta JLA 6/1 nebotičnik

PROJEKTIVNO P O D J E T J E K R A N J Izdeluje n a č r t e za vse vrste v i s o k i h in n izk ih gradenj. Razpolaga z na­č r t i t ipskih projektov s tanovanjsk ih h i š in gospodarsk ih poslopij.

mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam dobro ohranjen T R A K ­

T O R P A S Q U A L I . Senično 19, Trž ič 466

Prodam S L A M O R E Z N I C O s pu-halnikom. Sp. Bela 7, Preddvor 486

Prodam 6 tednov stare P R A Š I Č ­K E . Voglje 95 (Kur ja vas) 487

Prodam rabljeno P O H I Š T V O . Kambera Mar i ja , Tavča r j eva 16, Kran j 488

Prodam P R A L N I S T R O J G O R E ­N J E super, še zapakiran, po ugodni ceni in kupim Š O T O R za 4 osebe. Naslov v oglasnem oddelku. 489

Prodam globok O T R O Š K I V O Z I ­Č E K . Ogled v soboto popoldan al i nedeljo dopoldan. Bozovičar Janez, Samski dom, Planina 3, Kran j 490

Prodam P R A Š I Č A za zakol. Zab­ije 1, Golnik 491

Prodam japonski P L E T I L N I S T R O J na kartice in otroški V O Z I ­Č E K z av tosedežem. Te l . 75-941 492

Prodam novo desno P O M I V A L ­N O M I Z O marles, 120 cm, po stari ceni. Zg. Bitnje 130, Pot za p u š k a r n o

493 Prodam 1 leto starega B I K £ A .

Hafnarjeva 9, Kran j , S t raž išče 494 Prodam mlado težjo brejo K R A ­

V O z mlekom, k r i žanko in mladega plemenskega V O L A , k i zna delno vozit i . Gole, Višelnica 15 nad Gorja-m i 495

Prodam T R A K T O R S A M E D E L -F I N O , 35 K M , pogon na 4 kolesa, skoraj nov. Poizve se na naslov: Kozjek, Huje 13, Kran j 496

Prodam K A B I N O za traktor Z E -T O R , novo. Fojkar Ivanka, Srednja Dobrava 10, Kropa 497

Prodam semenski K R O M P I R igor, krmilno R E P O in s t r e šno O P E ­K O bobrovec. Lahovče 52, Cerklje

498 Prodam 200 kosov s t rešne O P E ­

K E , rjave trajanke, in V W M O T O R 1200, nevozen. M l a k a 28, Golniška ccstfl 499

Prodam semenski K R O M P I R — saški. Jama 3, Kran j 500

Prodam S E N O in O T A V O . Voglje 27 501

Prodam rabljena dvodelna O K N A 108x 128 in l i t rski S T E K L E N I C I za kisik in acetilen. Naslov v oglas­nem oddelku 502

Prodam plemensko T E L I C O si-mentalko, staro 20 mesecev. Guzelj , Zg. Senica 3, Medvode 503

K O S I L N I C O , motor benassi, do­bro ohranjeno, prodam. Zaplotnik Franc, Retnje 11, Križe pri Trž iču

504 Prodam H L A D I L N I K himo, plat­

nene R O L E T E , kuhinjski K O T , SO­K O V N I K in M R E Ž E za okna. Hrastje 10 505

Prodam špor tn i V O Z I Č E K . Bra -t u š Irena, Nar tn ikova 2, Kran j 506

Prodam dve K R A V I pred telitvijo po izbiri . Repinc M i h a , Zg. Veterno 3, Trž ič 507

KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO — VALILNICA

Prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure. Sprejemamo pismena pred­naročila nad 25 kosov. Se priporoča

KZ Naklo 64202 — Valilnica

Prodam N O V O F U N L A N D C A -P S I C O , ocenjena s 4. Rudolf, M r a ­kova 2, Kran j 508

Prodam dva P R A Š I Č A za zakol. Kris tane Janko, Srednja vas 13, Šenčur 509

Prodam okrog 300 kg K R O M P I R ­J A za krmo. Sitar Pavla , Srednja vas 8, Šenčur 510

Prodam 6 tednov stare P U J S K E . Olševek 12, Preddvor 511

Prodam mlado K R A V O , 8 mese­cev brejo. Vreček, Možjanca 5, Pred­dvor 512

Prodam S T O J A L O za radio in te­levizijo. Informacije: telefon 23-5Jj>

Prodam K O N J A za zakol ali za­menjam za mladega B I K C A , 16-col-ski G U M I V O Z nov ali rabljen ter K O S I L N I C O Alpino. Praprotno 8, Selca nad Škofjo Loko 539

Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi­tarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kra­nju številka 51500-601-12594 — Te­lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredni­štvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju

421-1/72.

Prodam meso polovice K R A V E , rabljeno s t r e šno zarezno O P E K O in dimniške T U L J A V E Schiedel. T ra ta 16, Škofja Loka 540

Prodam večjo količino M E D U . Bernik, Ševlje 3, Selca nad Škofjo Loko 541

Prodam razne sorte J A B O L K od 1—2,2 din. Žvegelj Francka, Zeleška 12, Bled 542

Prodam novo P E Č S T A D L E R z bojlerjem, 35.000 kalorij (premog, olje). Zg. Besnica 106 544

Prodam 7 tednov stare P R A Š I Č ­K E . Stara L o k a 11, Škofia L o k a 545

Prodam 8 P R A Š I Č E V nad 30 kg. Srednja vas 48, Šenčur 546

Prodam 2000 kg K R M I L N E P E ­S E . Olševek 3, Preddvor 547

Ugodno prodam otroški K O Š E K in P O S T E L J I C O z ž imnicami . In­formacije od 15. ure dalje. Jenko Lado, Je lenčeva 2, Kran j 548

Prodam K R A V O , če t r t ič brejo, lahko po izbiri . Breg 15, Preddvor

549 Prodam dva KAVČA in O M A R O .

Šorlijeva 19, stan. 35, Kran j 550 Prodam 300 kg težkega B I K A al i

zamenjam za K R A V O . Čadovlje 3, Golnik • 551

Prodam K R A V O , sedem mesecev brejo. Zalog 40, Cerklje 552

Prodam P R A Š I Č A za zakol. Sp. Brn ik 25, Cerklje 553

Prodam P R A Š I Č K E , šest tednov stare. Glinje 10, Cerklje 554

Prodam P S A V O L Č J A K A , sta­rega pet mesecev. Lat ič Ferdinand, Prešernova 13, Radovlj ica 555

vozila Ugodno prodam Z A S T A V O 750,

letnik 1966. Zaplotnik — Naklo , P ivka 64 _ . . \ . , ..

Prodam M O P E D T 1 5 , letnik 1971. Cena 3500 din in karoserijo za F I A T 750 po delih, letnik 1964. V i n -carje 16, Škofja L o k a ^ 556

Prodam F I A T 850 S P O R T . Ogla­site se na avtobusni postaji, pisarna Transturista, Škofja Loka 557

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1969. Tene t i še 33, Golnik 558

Prodam F I A T C O M P A N J O L A s prikolico po ugodni ceni. Lavtar Dani lo , Zabukovje 6, Besnica 559

Prodam osebni avto Z A S T A V O 750, dobro ohranjeno, letnik 1968. C. na Brdo 62, K o k r i c a 560

Prodam Z A S T A V O 750 v voznem stanju, p l a č a n a registracija. Žlebir, Dvorje 29, Cerklje 561

Prodam karambolirano Z A S T A ­V O 750 z novim motorjem, lahko tudi po delih. Lahovče 40 562

Prodam dobro ohranjen avto Z A S T A V O 750, letnik 1971. Stiska vas 6, Cerklje 563

Prodam Z A S T A V O 750 po delih. K o s Ivan, Podporezen 1, Železniki

471 - Prodam F I A T 850, sport coupe,

letnik 1971 december. Jakopin K a t i , Frankovo naselje 66, Škofja Loka

513 Prodam avto A U S T I N 1300, ka-

ramboliran, komplet al i po delih. Vopovlje 5, Cerklje 514

Prodam tovorni avto v dobrem stanju, 2,5 t nosilnosti. Naslov v og­lasnem odddelku. 515

Prodam A U S T I N 1100 v nevoz­nem stanju. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Pucelj, Planina 1, Kran j

Prodam Z A S T A V O 850 v dobrem stanju. Lesjak Janez, K o k r a 22, Je­zersko 517

Prodam F I A T 750, letnik 1971, dobro ohranjen. Ogled od 1. 2. 1975 dalje po 16.30. Kumše , Gregoričeva 38, Čirčiče ,518

Prodam dve novi avtomobilski G U M I B A R U M za avto Š K O D O . Informacije na tel. 26-011, Kran j

519 Dobro ohranjen F I A T 124, pro­

dam. Kran j , Staneta Žagarja 21 520 Prodam Z A S T A V O 750. Čemas

Ivan, Kidričeva 18, Kranj 521 Prodam V W C A R M E N , 1968.

Stara Fužina 143, Bohinj . Ogled po­poldan. 522

Prodam F I A T 1300, letnik 1965. Ogled vsak dan popoldan. Hrastje št 173 523

Prodam dele za Š K O D O . Suha 30, Kran j 524

kupim K u p i m motorno ŽAGO. Naslov v

oglasnem oddelku 539 K u p i m G R A D B E N E P L O Š Č E

( L I P Bled). Telefon 061-843-031 447 K u p i m motorno K O S I L N I C O

g g K M . Naslov v oglasnem oddel­ku 525

K u p i m kombiniran, dobro ohra­njen, M I Z A R S K I S T R O J , železne konstrukcije s »frezerjem«, cirkular-jem in vrtalno napravo, majhne oblike Zupančič , Po točn ikova 4, Škofja Loka 567

K u p i m namizni ali stoječi V K -T A L N I S T R O J . Informacija: T u r i ­s t ično d ruš tvo Škofja Loka 568

stanovanja Upokojenka išče S T A N O V A N J E

pri dobrih ljudeh v Škofji L o k i ali

bližnji okolici . Plači lo nekaj v na­prej. Ponudbe: Tur i s t i čno , d ruš tvo Škofja L o k a 564

Mlada t r i č lanska d ruž ina nujno išče S T A N O V A N J E (vsaj sobico in kuhinjo) v K r a n j u al i okolici do 10 km. Predplači lo za 3 mesece. Naslov v oglasnem oddelku 565

Zamenjam enosobno S T A N O V A ­N J E za dvosobno al i dvo- in pol-sobno v Kran ju . Telefon 21-375 566

Zamenjam enosobno S T A N O V A ­N J E v Naklem z vrtom za večjega v blokih v Kran ju proti nagradi. N a ­slov v oglasnem oddelku. 526

V opremljeno S O B O v Kran ju sprejmem dva moška. Naslov v oglasnem oddelku. 527

Iščem ali zamenjam dvosobno S T A N O V A N J E na Jesenicah za pri­merno v Radovlj ici . Naslov v oglas­nem oddelku. 528

Prodam trisobno S T A N O V A N J E v Kranju* Ponudbe pod »Vseljivo konec maja« 529

Dve dvosobni komfortni S T A N O -J V A N J I V centru Domža l hkrat i pro­dam. Posebna vhoda. Informacije na tel. 72-937 zvečer 530

posesti Vzamemo v najem G A R A Ž O za

kombi. Poslati ponudbe na El i to , Kran j , tel. 25-081 531

Takoj kupim Z A Z I D L J I V O P A R ­C E L O v okolici Kran j a do 10 km. P lačam v devizah. Naslov v oglas­nem oddelku. 532

Malo P O S E S T V O s poslopjem na Gorenjskem vzamem v najem. Po­nudbe pod »Gorenc« 533

obvestila R O L E T E : lesene, p las t ične in ža-

luzije, na roč i t e Š P I L E R J U , Grad-nikova 9, Radovlj ica, telefon 75-610 al i pišite, pridem na dom. 4733

G O S T I Š Č E A Ž M A N pri V i d i , No-menj, Boh . Bis t r ica je spet O D ­P R T O s 1. 2. 1975. Postrvi , kmečki narezek, žabji kraki , domače pečeni­ce s kis l im zeljem, dobra d o m a č a kapljica. Cene konkurenčne . Vab­ljeni! 482

dežurni veterinarji od 3. do 10. januarja: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Valjavčeva 6, tele­fon 23-716 ali 21-798; od 10. do 17. januarja: BEDINA Anton, dipl. vet., Kokrica, Betonova 58, telefon, 23-518; od 17. do 24. januarja: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., Kranj, Kajuhova 23, telefon, 22-994; od 24. do 31. januarja: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015.

zahvala Gasilcem in vsem znancem in pri­

jateljem, k i ste nam pomagali ob požaru in k i ste nam nudi l i veliko pomoč, se najiskreneje zahvaljujem. Bokal j M i l i c a , Zminec 24, Škofja L o k a 573

čestitke N a Fakul te t i za s t ro jn i š tvo v

Ljubl jani je 27. 1. 1975 diplomiral F R A N C N E Č I M E R . Iskreno mu če­stitajo mama in brat z d ruž ino . 537

loterija

* C

o) Z "O K = •-Nji °£ 00 "O

lokali Oddam primerne P R O S T O R E za

manjšega obrtnika. Te l . 21-452 569 G A R S O N J E R O centralno ogre­

vano v K r a n j u in L E P Š P O R T N I A V T O skupno ali posamezno N U ­D I M V Z A M E N O Z A P A R C E L O z lokacijo, kakršnokol i H I Š O v grad­nji, m o n t a ž n o ali zidano. V poštev pride tudi man j ša ali s ta re j ša hiša. V S E S T R A N S K A K O M B I N A C I J A , tudi z doplači lom. Naslov v oglas­nem oddelku 570

K u p i m H I Š O ali G O S P O D A R ­S K O P O S L O P J E v okolici Trž iča . Naslov v oglasnem oddelku 571

G O S T I N S K I L O K A L dam v na­jem. Zg. Bitnje 32. Ogled v nedeljo 2. februarja 1975 od 14. ure dalje

prireditve G A S I L S K O D R U Š T V O MAVČI­

Č E prireja vsako nedeljo ob 18. uri P L E S . Igra ansambel M O D R I N A . Vabljeni! 322

N O G O M E T N I K L U B Š E N Č U R prireja v kulturnem domu Šenčur dne 8. 2. 1975 ob 20. uri vsakoletno M A Š K E R A D O . Igral bo priznan ansambel M M 5. Maske bodo na­grajene. Rezervacije sprejme samo­pos t režna trgovina Šenčur 536

A N S A M B E L T R G O V C I igra v soboto, 1. 2. 1975, ob 19. ur i na M L A ­D I N S K E M P L E S U v Komendi 574

A N S A M B E L T R G O V C I obvešča, da tudi vse nedelje v mesecu fe­bruarju igra v Kran ju v delavskem domu, razen v nedeljo, 9. 2. 1975, ko igra na P U S T O V A N J U v Zalogu.

izgubljeno Prosim poš tenega najditelja Z L A ­

T E S P O N K E , da mi jo proti nagradi vrne: T u š e k Mi lena , Je lenčeva 9, Kran j 538

0 10 35290 600 18730 600 45190 800

531600 5.000 455620 10.000

91 50 48691 800 81451 800 06071 1.000

326491 5.000 155481 10.000

72 30 7932 200

34462 800 98322 800 82162 800

133 80 29973 600 82873 600 07183 600

411063 5.000 148853 150.000

64 20 14 20

424 60 324 60

78904 v1.000 15674 1.000

481394 5.000

V-9 5 h o

5 99265 73185 19905 33295 20855

480675

06 26

44806 13986

598806

07 17 47

57157

78 018

8248 4388

67248 29988 60568

265868 060618

59 539

93769 63219 03769

208129 053929 101639

4,Z

•o «

10 600 600 800 800

1.000 5.000

20 30

600 1.000 5.000

20 20 30

600

40 100 300 500 800 800

1.000 5.000

lo.ooei*

40 80

600 1.000 1.000 5.000

10.000 10.000

zaposlitve Sprejmem Š O F E R J E za razvoz

oranžade . Klanšek , Brezje 76 481 Sprejmem redno delo na dom.

Imam plet i lni stroj empisal in stad-nard 6. Naslov v oglasnem oddelku.

534 N a domu al i pa v podjetju sprej­

mem v popoldanskem času vodenje A D M I N I S T R A C I J E . Vse nadaljnje informacije dobite po tel. š t . 41-093, vsak dan od 14.30 do 16.30 ure. 535

V K r a n j u ali okolici Kran j a grem v pomoč v G O S P O D I N J S T V U za stanovanje in hrano. Delam na dve izmeni. Kliči te na telefon 206-125

Z A H V A L A

Ob smrti naše dobre tete

Frančiške Kalinšek se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, k i so jo v tako velikem števi lu spremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo vsem gospodom žup­nikom za tako lepo opravljeni cerkveni obred in govor. P r i s rčna hvala dr. Bajžlju za dolgoletni trud in zdravljenje. Lepo se zahvaljujemo tudi pevskemu zboru d ruš tva upokojencev Pre-doslje za ganljivo petje ter sestram za vso skrb in nego v zadnjih

letih.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči sorodniki.

Kran j , 27. januarja 1975

Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete

Marije Rozman rojene Brolih

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, k i so nam v teh težkih dneh stali ob strani, z nami sočus tvoval i ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni izreči Bulovec A n i c i za njeno vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem podjetja L T H iz Škofje Loke ter D r u š t v u prvih ljubljanskih postreščkov. Nadalje se zahvaljujemo dr. Sajevicu za zdravljenje ob njeni bolezni in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem vencev in vsem tistim, k i ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji

poti.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči : sinovi Francelj, Janko in Ludvik z d ruž inami , sestri Johana in Franč i ška ter ostalo sorodstvo.

Šenčur , Škofja Loka , 26. januarja 1975

Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega in nepozabnega moža , očeta , brata in strica

J anez a Pretnar j a mizarskega mojstra v pokoju

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom in prav vsem k i so nam v teh težk ih dneh stal i ob strani in sočus tvuje jo z nami. Zahvalo smo dolžni vsem, k i so'ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti , posebno gasilcem iz Gori j in okolice, Z B Krajevni skupnosti Gorje, Kmet i j sk i zadrugi Bled, obrtnikom iz Gori j , gorjanski godbi za ganljive ža los t inke

govorniku za izrečene besede ob odprtem grobu ter g. župn iku za obred.

Iskrena hvala vsem, k i so s svežim cvetjem pokr i l i njegov prerani grob.

Žalujoči: žena Mara , sin Janko z ženo Malči , hči Nada in M a r i n k a z možem Andrejem, vnuka P r i ­mož in Ma t j až , sestri M i n k a in Jerica ter ostalo sorodstvo.

Poljšica, Bled, Senično, 28. januarja 1975

Gams v skrinjo, lovec v posteljo Zadel pešca

V ponedeljek, 27. januarja, ob 19.45 se je na Smlednišk i cesti v Kran ju pripetila prometna nezgoda. Vozn ik osebnega avtomobila Janez Foršek (roj. 1936) iz K r a n j a j e vozi l od Hrast ja proti K r a n j u . K a k i h 50 metrov pred mle­karno je zagledal pred seboj pešca Ma t i jo M r a k a , starega 60 let, k i je hodil po desni s trani proti Kran ju . Voznik je zman j ša l hitrost in zaviral , vendar nesreče n i mogel prepreči t i . H u d o ranjenega pešca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.

Odtrgalo prikolico V ponedeljek, 27. januarja, dopoldne se je na cesti prvega reda na

D r u l o v k i pr i K r a n j u pripeti la nenavadna nezgoda. Tovornemu avtomobilu, k i ga je vozi l Savo M a r a n č i č iz Nove Gradiške , se je na drogu priklopnega vozila odtrgala varovalka skupaj z matico, tako da je prikolico zaneslo čez cesto na njivo. Škode je za okoli 50.000 din. L . M .

s sodišča Anton Tišler obsojen

wsr V če t r t ek , 30. januarja, je bi la pred senatom na jesen iškem občin­skem sodišču javna obravnava proti o b t o ž e n e m u A n t o n u Tiš ler ju , zapo­slenemu pri podjetju Grad i š na Jese­nicah, do obravnave v priporu.

A n t o n Tiš ler je bil sprva osumljen uboja svoje žene , pokojne Mi l i ce Tišler , sicer matere dveh otrok, 7- in 10-letnega. Obdukcija, k i jo je opra­v i l Insti tut za sodno medicino v Ljubl jani , je pokazala, da je pokojna dobila hude telesne poškodbe, da pa je umrla zaradi vnetja možganske mrene in da n i vzročne zveze med poškodbo in smrtjo.

Odnosi v d ruž in i so se med zakon-^ e m a poslabšal i tedaj, ko je b i l A n ­

ton Tiš ler pred leti obsojen na po­gojno kazen zaradi posilstva. L a n i 7. oktobra ob 24. ur i je obtoženi pripe­l jal svojo ženo v stanovanje A . G . na Jesenicah zaradi ugotavljanja za­konske nezvestobe svoje žene. B i l je razburjen, žena pa zavita v ruto in z robcem pred usti . S seboj je imel se­kirico za meso. Pokojna je imela na čelu hudo poškodbo zaradi udarca s topim predmetom, s sekirico, k i so jo pozneje naš l i okrvavljeno. V stano­vanju A . G . je svojo pokojno ženo pretepal.

Naslednji dan je pokojna M i l i c a i^uhHrišla zjutraj v s lužbo v podjetje

Rožca skupaj z m o ž e m i n dejala, da ne bo delala. K o t so na obravnavi iz­povedale priče, je bila pokojna M i l i ­ca hudo podpluta po obrazu in po rokah. K o so jo sodelavke pozneje na domu obiskale, so jo naš le vso č rno od udarcev, pretepeno, v izred­no slabem zdravstvenem stanju, po­kri to in zakrito, tako da so se j i videV

le samo oči. Pokojna n i hotela v bol­n i šn ico / tudi hudo toži la n i . Nazad­nje so jo po nekaj dnevih odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je umrla .

Ob toženec je v zagovoru dejal, da je b i l razburjen in nepr i š teven , ven­dar dejanje obžaluje . Sodišče je kot o la jševalno okoliščino upoš t eva lo njegovo delno priznanje in to, da bo moral skrbeti za dva nepreskrbljena otroka, kot o tež i lno okoliščino pa predvsem njegovo vztrajnost in surovost, saj je pokojno pretepal skoraj vso noč.

Sodišče je An tona Tišler ja obsodi­lo za kaznivo dejanje hude poškodbe na 12 mesecev zapora, ob tem prekli­calo njegovo prejšnjo pogojno kazen in mu odmerilo še dodatnih 7 mese­cev zapora. Do p r a v n o m o č n o s t i sodbe bo ostal v priporu. D . Sedej

Ustrelil ženo V ponedeljek, 27. januarja,

nekaj po 14. uri je Milo J u k i č (roj. 1922) z Jesenic v kuhinji svojega stanovanja z dvema stre­loma iz svoje p i š t o l e ubil svojo ž e n o Marijo J u k i č (roj. 1927). Zakonca se ž e nekaj let nista razumela, pred mesecem je po­kojnica celo Vloži la t o ž b o za raz­vezo zakona, isto pa je pred 14 dnevi storil tudi m o ž . Po dejanju je J u k i č sam o d š e l na postajo milice in povedal, kaj je storil. Preiskovalni sodnik je zanj od­redil pripor.

qpajsNj duar

vas vabi na veselo pustno rajanje

v soboto, 8. februarja 1975, ob 20. uri in v torek, 11. februarja 1975, ob 20. uri Za prijetno razpoloženje igra ansambel R i v a l i , poje Franci Rebernik Maske dobrodoš le , naj lepše tudi nagrajujemo Sprejemamo rezervacije. Vstopnina 25 din. P r i p o r o č a m o se za obisk Hotel Grajski dvor Radovljica

999 tranzistorjev v kovčkih N i dolgo tega, ko so jeseniški cari­

n ik i pri rednem pregledu na potni-v škem vlaku na Jesenicah odkr i l i

c okaj zanimivo vsebino š tevi ln ih kovčkov, k i so bi l i last tu r škega d ržav l j ana .

Car inik , k i je vstopil v kupe pot­niškega vlaka, je takoj postal po­zoren na zares ogromno prtljago tu r škega d ržav l j ana , prav tako je bi l v sosednjem kupeju presenečen drugi carinik, saj je pri potnici , prav tako turšk i d ržav l jank i , odkri l sum­ljivo veliko kovčkov. Že bežen po­gled pod pokrov prvega kovčka tako v prvem kot v drugem kupeju je za­dostoval, da sta morala potnika potovanje odloži t i za nedoločen čas.

K o so nato odprli prav vse kovčke 10 zložili »robo« na kup, so se moral i poš t eno potrudit i s š t e t j em malih, popolnomaf enakih tranzistorjev znamke belcon, k i j i m je za n a m e č e k delalo d r u ž b e še nekaj vrednejš ih , večjih tranzistorjev. B i l o j i h je na­tanko 999, nič več in nič manj, b i l i so lepo zloženi v š tevi lnih kovčkih , tako da so zavzeli kar najmanj pro­stora. Lastnik j i h ni t i n i kdovekako zakri l a l i skr i l , sicer pa bi bil pravi mojster, ko bi mu uspelo tol iko pri­merkov vsaj delno prekrit i a l i za­kr i t i . K o t pokl icni trgovec je tvegal in postavil vse skupaj na kocko; kljub njegovi občudujoči hladno­

k r v n o s t i je pr i carinski kontrol i carinikom postal sumljiv. Tokra t mu torej ni šlo po maslu.

14 €1 Petek, 31. januarja 1975

Verjetno z; .res lahko pravimo » tokra t« , kaj t i potem so car iniki od­kr i l i še nekaj zanimivega. Potnica iz sosednjega kupeja je vztrajno trdi la , da n i imela pojma, čigava naj bi bi la š tevi lna prtljaga, v katere družb i je bi la skupaj potovala. Enak zagovor so dobil i od moškega, češ da potnice ni t i pr ib l ižno ne pozna in da ona n i vpletena v tihotapljenje mal ih tran­zistorjev. K a r k o l i nasprotnega ca­r in ik i v tem primeru niso mogli dokazati , zato so tu r škega držav­ljana kaznoval i s precejšnjo denarno kaznijo in mu vseh 999 tranzistorjev tudi odvzeli.

Ob n a t a n č n e m pregledu obeh potnih listov pa so ugotovili , da moški dokaj pogostoma potuje iz Nemči je v Turč i jo in obratno. Po tn i list ženske, k i naj ne bi imela pojma, da se vozi v d ružb i več sto tranzi­storjev, je bi l v primerjavi s potnim listom moškega sicer zares še skoraj nov, vendar je ona, kadar je poto­vala v ist ih smereh, izbirala natanko isti da tum potovanja kot on. Nikdar in n ikol i se ni podala na pot kakšne­ga drugega lepega dne, vsakokrat, ko je potoval on, je potovala v isti smeri tudi ona.

Zares skoraj neverjetno nakl juč je . T a k i h in podobnih nakl juči j pa ne­kateri ne razumejo in j i m ne verja­mejo. Naj je bi la ona še tako pre­pričljiva in on še tako »gent leman-sko« vljuden, ko jo je hotel izvleči iz vsega, nič n i pomagalo. Nazadnje sta se vdala in mimogrede prišla tudi do dragocenega (in dragega) spozna­nja, da so car iniki le precej prekalje­ni v svojem poslu in da ne verjamejo v t a k š n a al i podobna nakl juč ja .

D . Sedej

Martin Kersnik iz Gozd Martuljka obdolžen kaz­nivega dejanja zatajitve — Nevarna bolezen divjadi v loviščih kranjskogorske lovske družine

— Raziskujejo vzroke obolenja V sredo, 29. januarja, je b i la na je­

seniškem obč inskem sodišču pod predsedstvom sodnice Mari je Roz­man javna obravnava proti M a r t i n u Kersn iku iz Gozd-Mar tu l jka , obto­ženega kaznivega dejanja zatajitve.

M a r t i n Kersn ik je 30. septembra lani v Ju rečev i p lanini ustrel i l gam­sa, vendar svojega odstrela n i j av i l gospodarju lovske d ruž ine Kranjska ,

Šora, k i bi moral gamsa stehtati, evi- ' entirati , razen tega pa še zad rža t i

nekatere dele; kot n e p o š k o d o v a n a gamsova pl juča , del kože s prsi in spolovila, KI j i h mora Lovska druž i ­na poši l ja t i na raziskave v Ljubl ja­no.

N a tromeji v R a t e č a h se je nam­reč razšir i lo med divjadjo nevarno obolenje, gamsje garje. Zato so lovci

po skupnem dogovoru z avstri jskimi in i ta l i janskimi lovci sklenil i , da dovolijo v tem predelu popoln od­strel. Bolezen pa se je še naprej širila in tako so se moral i domeniti , da na­pravijo še drugo »praznino« v smeri Pol jan do Srednjega vrha, ker so se bali , da bi pr ib l ižno trideset gamsov zaneslo bolezen naprej proti sredi­šču lovišč a l i celo še dlje in bi bilo tako v resni nevarnosti kar 1000 gamsov.

L o v c i so tako sklenil i — tega do­govora se str iktno drže tudi avstrij­ski lovci na drugi strani — da dovo­lijo totalen odstrel, vendar pa še vedno velja 33. člen njihovega pra­vi ln ika , k i pravi , da morajo lovci o upleni tvi divjadi visokega lova (to je parkljasta divjad in oba petelina)

Prehitevanje z desne strani V o z n i k i običa jno poznajo le prehi­

tevanje z leve strani in za mnoge prehitevanje po desni sploh ne ob­staja. Prav zato je potrebno sprego­vori t i nekaj besed tudi o tem pre­hitevanju.

Kdaj lahko prehitevamo z desne strani? Takrat , ko je vozilo na vozi­

šču zavzelo tak položaj in voznik daje tak znak, da se da zanesljivo sklepati, da bo vozilo zavilo levo. N a s l ik i vozilo označeno s št . 1 stoji, usmerjeno je v levo, vkl jučen pa ima levi smernik. V takem primeru smo gotovi, da bo vozilo zavilo levo, zato ga vozilo št . 2 lahko prehiteva po desni. K a k o to izvedemo? Najprej se p repr i čamo v vzvratnem ogledalu, če je pot prosta, nato vkl juč imo desni smerni kazalec in prehitimo.

Če pa niso izpolnjeni pogoji, k i so navedeni, ne smemo prehitevati, ker je tvegano in tega zakon o varnosti v cestnem prometu prepoveduje. Voznik ima lahko vkl jučen levi smernik in se počasi premika naprej, vendar ga v tem položaju ne smemo prehitevati, ker še n i vozilo zavzelo položaja, da bo zavilo v levo. Zato vozimo nekaj časa za nj im, da bomo videli, kaj namerava in potem ukre-pajmo. Vel ja Kocič

takoj j av i t i odstrel, dat i trofejo na ocenitev. T a »takoj« pomeni čas 24 ur, kaj t i gamsa je treba č imprej razkosati. Potem lovec a l i gamsa po dnevni ceni odkupi al i ga ponudi hotelom a l i L o v c u v Ljubl jano a l i Perutnini Ptuj , k i j i h odkupuje. Vsaj kranjskogorski lovci oddajajo div­j ač ino tem interesentom.

Obtožen i M a r t i n Kersnik, k i je č lan Lovske d ruž ine Kranjska gora dve leti , je pred tem zadnjim, spor­n im gamsom, že ustreli l srnjaka ter dva gamsa in odstrele v roku prija­v i l . Za zadnjega, k i ga je zadel 30. septembra, pa je dejal, da ga je imel namen pri javit i , vendar gospodarja Lovske d ruž ine n i našel doma. T r d i l je, da ga je pozneje odpeljal k mesar­ju na Jesenice, da bi ga stehtal, vendar ga mesar n i hotel sprejeti, ker je b i l ustreljeni gams druge kva­litete — krogla ga je zadela v križ. Na to mu ga je brat razkosal ter vlo­žil v klet v globoko zamrzovanje. Če­prav je pozneje gospodarja d ruž ine srečal in izmenjal z njim nekaj be­sed, mu n i omenil, da je uplenil gam­sa. M a r t i n Kersnik bi gamsa moral pri javit i , še posebno zaradi tega, ker bi moralo bi t i prav lovcu kot zašči t­n iku divjadi največ do tega, da se opravijo raziskave in odpravi obole­nje, razen tega pa bi gamsa moral i stehtati zaradi kontrole, evidence in statistike, da tako ne b i prišlo do p r e k o r a č i t v e dovoljenih odstrelov.

Obtoženi je sicer Lovsk i d ruž in i plačal odstrel ža tega št ir i leta stare­ga gamsa, vendar so ga zaradi tega, ker odstrela n i j av i l , dal i pred disci­plinsko komisijo druž ine . T u d i pred sodiščem se je zagovarjal, da ga n i nameraval zatajiti , da gospodarja n i našel , da je b i l naslednji dan preveč utrujen in potem bolan. Razen tega ie dejal, da n i t i n i vedel, da stvar lahko postane tako resna, če tud i je č lan Lovske druž ine .

Sodišče je M a r t i n a Kersnika , sicer zaposlenega kot preglednika ceste pri Cestnem podjetju, obsodilo na 4 mesece zaporne kazni nepogojno, s pravico p n t o ž b e , mu odvzelo trofejo, p lača t i pa mora tudi sodniške stro­ške. D . S.

Umrl je J anez Pretnar

Pred dnevi so v Gorjah pri Bledu pokopali 60-letnega Ja­neza Pretnarja iz Poljšice. B i l je mizar, samostojni obrtnik, med vojno pa je vsa leta sode­loval * v narodnoosvobodilnem boju. B i l je borec, priljubljen med vaščan i in eden prvih pri ustanavljanju odborov OF . K o t odbornik je akt ivno delal tudi v razl ičnih d ružbenopol i ­t ičn ih organizacijah in bi l dolga leta tajnik gasilskega d r u š t v a Gorje. Njemu gre tudi zasluga, da je v Gorjah nov gasilski dom s sodobno požar­novarnostno opremo. Vrze l ob njegovi smrti ne bo obču t i l a le d ruž ina , ampak tudi širša skupnost. J . Ambrož ič

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, sestre in tete

Marije Štremfelj roj. Prezelj

se iskreno zahvlajujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, v K r a ­nju in Davč i in vsem, k i ste jo pospremili k večnemu poč i tku v njen rojstni kraj , j i dal i cvetja in sočus tvoval i z nami. Posebna hvala dr. Bajžlju za la jšanje bolečin, gospodu župn iku za oprav­

ljeni obred in vsem, k i ste nam pomagali v teh težk ih dneh.

Žalujoči : sin Franc, hče re Mar i j a , Kr i s t ina , V i k a in Ivanka z d ruž inami .

K r a n j , 29. januarja 1975

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi mojega moža

Valentina Vilmana se iskreno zahval im vsem sosedom, prijateljem, k i so me ob težkih urah tolažil i in pomagali ter vsem za izrečena sožalja in za pomoč v denarju. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, k i so ga spremili na zadnji poti . Posebno zahvalo dr. Grožl ju za zdravljenje in g. župniku za opravljeni pogrebni

obred.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoča žena Francka.

Mojstrana, 29. januarja 1975

Zahvala Ob nenadni izgubi našega dragega moža , oče ta , starega očeta , tasta in strica

Lovra Humra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljm in znancem za podarjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sotrpinom iz tabor i šča Mauthausen, kateri so prišli iz vseh krajev Slovenije, da ga pospremijo na njegovi zadnji poti, prijatelju in sotrpinu Andreju za govor ob odprtem grobu, D r u š t v u upokojencev za ganljivo

petje in nekdanjim sodelavcem tovarne I B I .

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči : žena Ivanka, hčerka Ivica z d ruž ino , sin Lovro z d ruž ino ter ostalo sorodstvo.

K r a n j , P u l j , Šenčur , Primskovo, Huje, 30. januarja 1975

pogovor tedna

Miroslav Kluc: Drsališča in trenerji so osnova

Zadnja štiri leta je ime Miroslava Kluca t°sno povezano z jugo­slovanskim hokejem. Nekdanji češkoslovaški igralec in ugleden *rener je bil najprej učitelj hokejistov ljubljanske Olimpije, kmalu pa mu je bila zaupana tudi vadba državne hokejske reprezentance, ki je prav pod njegovim vodstvom dosegla največ v zgodovini našega hokeja — srebrno medaljo na zadnjem svetovnem prvenstvu B skupine. Vadbi Olimpije in reprezentance hkrati sta terjali od Miroslava Kluca preveč napora. Olimpijo je »zaupal« nasledniku, tudi trenerju iz njegove do­movine, sam pa je prevzel samo skrb za reprezentanco.

Miroslav Kluc ni ljubitelj počitka. Ko z reprezentanco ni dela, ga srečujemo pri klubih, ki tekmujejo v najvišji hokejski ligi, in hokejistih, ki sodelujejo v nižjerazrednih tekmovanjih. Prav njim so nasveti ho­kejskega strokovnjaka najbolj potrebni. Pogovarja se z igralci in tre­nerji in jim razkriva praktične ter teoretične skrivnosti igre na ledu.

Pred dnevi sem srečal Miroslava Kluca na naravni ledeni ploskvi v Tržiču. Po razgovori z igralci in trenerjema ter skoraj poldrugournim delom na ledu je dejal:

» N a l o g a zveznega trenerja so tudi obiski hokejskih klubov po Sloveniji in Jugoslaviji. Na taksnih s r e č a n j i h , k a k r š n o je t r ž i š k o , r a z l o ž i m trenerjem in igralcem osnovne z n a č i l n o s t i ho­kejske igre ter p o k a ž e m njene p r a k t i č n e elemente. To j im veliko pomaga. V V e v č a h , Celju in drugod sem ž e bil. Spoznavam, da igralci resno trenirajo, povrhu vsega pa morajo v tako mili zimi pokazati pri urejevanju ledenih ploskev š e veliko iznajdljivosti. Nad t rž i š kim naravnim d r s a l i š č e m sem p r e s e n e č e n . Led je hiter in trd, d r s a l i š č e izredno dobro urejeno in v z d r ž e v a n o , enako pa velja tudi za ,bando\ Č e p r a v t r ž i š k i hokejisti m o ž n o s t i za vsako­dnevno vadbo nimajo, je njihovo znanje zadovoljivo. I z k u š e n a igralca Kranjske gore, k i sta tudi trenerja hkrati (Ambrožič in Vidmar), in nekateri d o m a č i igralci so steber ekipe. Predvsem vi­dim veliko mladine. Zanimanje za hokej je. Fantje imajo hokej radi in to je n a j v a ž n e j š e za n a p r e d e k . «

»V Jugoslaviji manjka umetnih d r s a l i š č , kar se pozna š e po­sebno v tako milih zimah, in š e predvsem trenerjev za mladince in pionirje. S takimi problemi se s r e č u j e j o tudi v drugih d r ž a v a h . Vendar u p a m , « nadaljuje Miroslav Kluc, »da je v a š hokej na poti š e h i t r e j š e g a napredka. V zadnjih š t i r i h letih, ko delam v Jugoslaviji, je veliko napredoval. Obetajo se nova d r s a l i š č a v V e v č a h , Mariboru in Kranju. Bled je ledeno ploskev že dobil. Vse to pomaga k napredku. Vendar se v hokeju ne p o k a ž e čez n o č . V igri na ledu o d l o č a v e č l e t n o trajno, trdo in prizadevno delo. S parimi treningi na Jesenicah v celi sezoni, kot je primer v T r ž i č u , seveda h i t r e j š e g a napredka ni p r i č a k o v a t i . «

J . Košnjek

Triglav še brez poraza T u d i 3. kolo gorenjske koša rkar ­

ske lige je prineslo dvoje zanimivih s rečan j . M l a d i igralci Tr ig lava so tudi tokrat brez večjih t ežav prema­gali sicer borbene Trž ičane , igralci Šenčur j a pa so pod vodstvom nove­ga trenerja Pol j šaka osvojili prvi točki v tekmovanju.

Izidi: Š e n č u r : Sava 81:80 (40:42), Triglav : Trž ič 57:43 (27:16). Lestvica: Triglav 3 3 0 182:1356 Š e n č u r 2 1 1 135:135 2

Ljubljana : Triglav 8609:7820

V nadaljevanju moške republ i ške kegljaške lige so K r a n j č a n i tokrat gostovali v Ljubl jani , kjer j i h je na kegljišču M a k s a Perca premagala d o m a č a ekipa. Zmagovalci so z 8609 keglji dosegli najboljši rezultat v re­publ iški l igi in rekord kegljišča, med posamezniki pa se je izkazal tudi L jub l j ančan Hafner, k i mu je uspelo podreti kar 1138 kegljev. V m o š t v u Tr ig lava je bi l tokrat najboljši Ve-hovec s 1033 keglji.

Ljubljana 8609 (Hafner 1138) Triglav 7820 (Jereb 1018, Jenkole

1005, Cater 1007, Pavl in 951, Bregar 986, Vehovec 1033, Ambrožič 988, K a r u n 842). -dh

Radovljica 2 1 1 103:103 2 Trž ič 3 1 2 155:169 2 Sava 2 0 2 127:160 0

Pari prihodnjega kola: Sava : Radovlj ica, Triglav : Šenčur .

-bb

Murova prvak V K r a n j u se je konča l prvi del tek­

movanja v področni gorenjski na-mizno ten i šk i l igi . Prvo mesto je os­vojila ekipa Murove (Jesenice) pred Kondorjem in Tr ig lavom II. E d i n i poraz je novi prvak doživel z ekipo Kondorja , k i pa je potem izgubila odločilna dvoboja s Trbojami in Savo.

Ligo so morale zapustit i Mošnje , Vok lo in Jesenice II. Drug i del tek­movanja se pr ične 20. februarja. Lestvica:

Murova Kondor Triglav II Lesce Sava Š e n č u r Trboje Kamna gorica Voklo Jesenice II M o š n j e

10 9 10 8 10 7 10 7 10 7 10 6 10 5 10 3 10 2 10 1

149:19 9 2 48 :218 3 43:25 7 3 42:28 7 3 40:29 7 4 41:33 6 5 41:31 5 7 20:43 3 8 21:42 2 9 15:48 1

10 0 10 9:50 0 J . Starman

Jutri odločitev J e s e n i š k i hokejisti so se za ju tr i šn j i o d l o č i l n i derbi v hali

Tivol i proti m o š t v u Olimpije, ki bo lahko že dal odgovor, kdo bo l e t o š n j i d r ž a v n i prvak, dobro pripravili . Kol ikor bi n a m r e č Olimpija jutri zmagala, bi si p r a k t i č n o že zagotovila naslov n a j b o l j š e g a v l e t o š n j i sezoni. Če pa se bo s r e č a n j e k o n č a l o z n e o d l o č e n i m rezultatom ali pa bi v e č k r a t n i prvaki zmagali, bi bil dan d o k o n č n e o d l o č i t v e , 12. februar, ko se bosta m o š t v i š e zadnj i č pomerili v l e t o š n j e m d r ž a v n e m prvenstvu, v dvorani v P o d m e ž a k l j i .

J e s e n i š k i hokejisti se zavedajo, da vse š e ni izgubljeno, č e p r a v ima Olimpija dve t o č k i prednosti. Glede resnosti in pri­zadevnosti na treningih je zlasti pozitivno vlogo odigrala zadnja tekma med Olimpijo in Jesenicami, ki sta ju m o š t v i odigrali pred dnevi in se je k o n č a l a 3:3. T a rezultat, š e bolj pa igra v e č k r a t n i h prvakov, je vrnil zaupanje v j e s e n i š k e vrste, zato ni n ič č u d n e g a , da so po tej tekmi J e s e n i č a n i nadaljevali z izredno ostrimi in prizadevnimi treningi. Forma m o š t v a se je o č i t n o popravila, vendar je kljub temu v p r a š l j i v o , kaj pravzaprav lahko v e č k r a t n i prvaki p r i č a k u j e j o v hali Tivoli . Vs i igralci sicer obljubljajo, da se bodo borili do zadnjega atoma m o č i , in to jim je tudi treba verjeti, toda Olimpija je Olimpija — m o š t v o , ki je ž e nekajkrat v tej sezoni pokazalo, da je bo l j š e kot J e s e n i č a n i . Hokejisti Jesenic poudarjajo, da so zelo dobro igrali na zadnjem derbiju in je le s r e č a obvarovala Olimpijo pred z a s l u ž e n i m porazom. , . . . . . .

Žal pa v e č k r a t n i prvaki tudi tokrat ne bodo nastopili v polni postavi. V ponedeljek se je na treningu p o š k o d o v a l napadalec prvega napada Janez Mlakar. J e s e n i š k i hokejisti pa so d o ž i v e l i neprijetne trenutke v torek, ko je disciplinska komisija H Z J s p o r o č i l a , da je kaznovala vratarja Rudija Kneza s prepovedjo igranja na dveh prvenstvenih tekmah. J e s e n i č a n i so se š e istega dne pr i tož i l i glede tega sklepa, sekretariat H Z J pa je kazen D K razveljavil in izrekel opomin Knezu, tako da bodo J e s e n i č a n i v Ljubljani nastopili le brez Mlakarja ter dveh še vedno kazno­vanih branilcev Pipana in S. Koš ir ja . D. D r a g o j e v i č

Nov Aljažev dom

V slovenskem planinskem in gorskem svetu je okrog 170 domov, koč in zavetišč, ki kljub prizadevanju planincev, da bi jih modernizirali in povečali, navalu niso kos. Po novih postojankah in domovih kličejo Mangart, Krnsko jezero, Golica, Ledine itd. Povečanja je potreben tudi Aljažev dom v Vratih, čeprav je bil doslej že trikrat popravljen.

Jakob Aljaž je zgradil prvo kočo v Vra­tih pod severno steno Triglava leta 1896. Osem let kasneje je Aljaž zgradil v Vratih s pomočjo sodelavcev drugi, večji Aljažev dom. Staro lesenjačo in novi Aljažev dom je leta 1909 odnesel plaz. Toda Aljževa volja ni bila premagana. 2e naslednje leto sta on in Janez Klinar-Požganc zgradila sedanji Aljažev dom. Otvoritev je bila 17. julija. •

Planinska zveza Slovenije se je odločila najprej modernizirati sedanji Aljažev dom, potem pa na jasi pred sedanjim domom zgraditi novega. Denar je zagotovljen, za modernizacijo in gradnjo pa skrbi gradbe­ni odbor PD Dovje-Mojstrana. Izvajalec del bo Splošno gradbeno podjetje Sava Je­senice. Planinci računajo, da bo nov, četrti Aljažev dom odprt v počastitev 200. oblet­nice prvega pristopa na Triglav Geta 1978) in 50. obletnico ustanovitve triglavske podružnice Slovenskega planinskega dru­štva na Dovjem in v Mojstrani. U. Z.

80 let Planinskega

vestnika Slovenska planinska organizacija slavi

letos več jubiljev. Omenjamo le nekatere. Marca bo radovljiško društvo staro 80 let, julija bo 65. obletnica otvoritve Prešernove koče na Stolu, Češka koča nad Jezerskim pa bo julija stara 75. let. Razen tega se je pred 130 leti rodil Jakob Aljaž, pred stoti­mi pa je bil Julius Kugy prvič na Triglavu. 7. avgusta bo minilo 80 let od zgraditve Aljaževega stolpa na Triglavu itd.

Na ta dan je izšla tudi prva številka Pla­ninskega vestnika. Kulturnoznanstvena komisija Planinske zveze Slovenije pri­pravlja za ta jubilej več kulturnih priredi­tev, razstavo slovenske planinske knjige, poseben Triglavski zbornik in razstavo Slovenski planinski svet v sliki in besedi. Obenem pa se bodo letos tudi že začele pri­prave na proslavljanje 200. obletnice prve­ga vzpona na Triglav. U. 2.

Na Stol že desetič

V soboto, 22. in nedeljo, 23. februarja, bosta občinski odbor Zveze združenj bor­cev Jesenice in alpinistični odsek Planin­skega društva Jesenice v počastitev 30. ob­letnice osvoboditve organizirala že 10. ju­bilejni zimski spominski pohod na Stol. Pokrovitelj letošnje prireditve je Časopis­no podjetje Delo iz Ljubljane. Ker so pre­nočitvene zmogljivosti Valvasorjevega doma in Prešernove koče na Stolu pre­majhne, bo del udeležencev opravil vzpon in sestop že v soboto, del pa v nedeljo. Or­ganizatorji pohoda so tudi letos izdelali posebne značke, udeleženci vseh desetih pohodov pa bodo prejeli častne znake in spominske plakete, izdelek jeseniškega akademskega slikarja Jaka Torkarja.

Jubilejni pohod bo pestrejši od doseda­njih. Zato so se organizatorji povezali z borčevskimi, lovskimi, planinskimi in ta­borniškimi organizacijami v jeseniški in drugih občinah. Pri organizaciji pohoda pomaga tudi telesnokulturna skupnost je­seniške občine. Pohod bodo spremljala šte­vilna športna tekmovanja šolarjev in starejših občanov. U. Z.

Pisarna Planinskega društva Kranj na Koroški cesti je odprta vsak ponedeljek med 9. in 11. uro ter vsako sredo, četrtek in petek med 13. in 17. uro. V društveni pisarni imajo na voljo planinske članske znamke, ki naj si jih planinci čim prej pre­skrbe. Razen tega so v pisarni naprodaj planinski zavoji prve pomoči, ki jih je kranjsko društvo uvedlo prvo v republiki. Zavitek prve pomoči, brez katerega pla­ninci ne bi smeli v gore, velja 50 dinarjev. Društveni prostori so tudi dobro založeni z vodniki po slovenski planinski transver­zali, gorenjski planinski partizanski poti, loški planinski poti in poti prijateljstva treh dežel. - jk

/. zvezna hokejska liga

Jesenice : Medveščak 6:0

Je sen i ce , Z H L A - l Jesenice Medveščak 6:0 (1:0, 0:0, 5:0), dvo­rana v Podmežakl j i , gledalcev 1500, sodnika Benedičič (Jesenice), K a l t -nekar (Ljubljana).

S t r e l c i za J e s e n i c e : Pol janšek 2, B . Jan , J . Razinger, Jug ter Hafner po 1.

Po uvodnih dveh tretjinah, v ka­terih so domač in i prikazal i slabo in nepovezano igro, je bi l rezultat za goste ugoden. Šele v zadnjih desetih minutah s rečanja so se Jesen ičan i razživeli , dosegli pet zadetkov in zmagali. Če bodo v» soboto v Ljub­ljani pokazali tako igro, si proti Ol impi j i ne morejo zagotoviti pre-potrebnih točk za osvojitev naslova.

S P A R T A K : T R I G L A V 6:3 S u b o t i c a , Z H L - B Spartak : T r i ­

glav 6:3 (1:0, 4:3, 1:0), drsal išče malih špor tov , gledalcev 500, sod­nika Grgec (Zagreb), Djokić (Beo­grad).

S t r e l c i z a T r i g l a v : Nadižar , Sajovic, Koka l j vsi po 1.

Nepr i čakovan uspeh domačega moš tva , saj so K r a n j č a n i po zmagi v Beogradu nad Crveno zvezdo ve­ljali za favorita. Toda tr iglavani so v Subotici morali razigranim doma­činom prepustiti obe točki. -dh

Težko naprej

Danes se bo v zimskem ba­zenu na R e k i začel kvalif ika­cijski turni r za mladinski va­terpolski pokal S F R J . Poleg domačega Pr imorja bodo v tej skupini nastopili še Par t izan, Crvena zvezda (oba Beograd), Mladost (Zagreb), Koper , De l ­fin (Rovinj) ter mladinci T r i ­glava.

Pod vodstvom trenerja To­ma Baldermana in vodje M a ­teja Beciča so na pot odšli Le-skovar, Rant (vratarja), Ča-l ič , Stariha, Strgar, K r a š o -vec, Wagner, P e r k o v i č , L a -dan, Gale, Manfreda ter To-mat. M l a d i n c i Tr ig lava sicer branijo 2. mesto z lanskega po­kala, toda že na kvalif ikacijah so naleteli na na j tež jo skupi­no, v kateri so izrazi t i favoriti beograjski Par t izan, zagrebška Mladost ter domačin i .

N o v i trener Balderman nam je pred odhodom dejal, da se bo t ežko uvrs t i l i v nadaljnje tekmovanje, saj gresta le dva naprej. T o d a mogoče je vse.

In še zanimivosti : vrhovni sodnik tega reškega turnirja je K r a n j č a n Peter Didič, k i pa od 27. avgusta 1974 nima v klubu Tr ig lava nobene obveznosti več. Sodnika bosta še Zagreb­čan M a t o š i č ter Sp l i t čan Gru-bič, medtem ko je delegat Sar-delič iz Zagreba. -dh

Trije rekordi Boruta Petriča V malem zimskem plavalnem

bazenu na Ravnah je bil v nede­ljo mednarodni č e t v e r o b o j pio­nirjev Ravne '75. Poleg d o m a č i h plavalcev so nastopili š e gostje iz Bedforda (Velika Britanija), Darmstadta (ZRN), Genove (Ita­lija). V k o n č n i uvrstitvi pionir­jev in pionirk so sicer zmagali mladi plavalci iz Genove, z ena­kim š t e v i l o m t o č k kot priredi­telji, k i so v svoje vrste povabili tudi št ir i o d l i č n e kranjske mlade plavalce. Za barve ravenskega F u ž i n a rja so n a m r e č nastopili Triglavani Š t e m b e r g a r j e v a , Jer­man, Oblak ter Borut P e t r i č .

Vs i š t i r je so o p r a v i č i l i zaupa­nje, saj so prinesli s svojimi do­brimi rezultati R a v e n č a n o m do­volj t o č k . Posebno se je izkazal Borut P e t r i č , k i je na 400 m kravi s č a s o m 4:33,2, na 200 m delfin z 2:28,9 ter na 200 m me­š a n o s č a s o m 2:28,9 postavil nove d r ž a v n e rekorde. Res lep uspeh vseh K r a n j č a n o v . -dh

Z mednarodnih smučišč

V B a d Auseeju je bilo tra­dicionalno tekmovanje v kla­sičnih disciplinah. Nastopilo je nad 50 tekmovalcev iz osmih držav. Lep dosežek na tem tekmovanju je dosegel Kran j ­čan Gorjanc, k i je zasedel 16. mesto — v skokih je b i l 7. — ter mladi J e sen i čan Cuznar , k i je b i l 19.

N a š i t e k a č i so tekmovali na mednarodnem tekmova­nju za kristalni pokal. V Taschu v Š v i c i sta se v teku č l a n i c na 10 km o d l i č n o od­rezali K r a n j č a n k i Milena Kordež in Helena B e š t e r . K o r d e ž e v a je bila 3., Be-š t r o v a pa 4. V teku mladink na 5 km je Š p o r č i č e v a (Polet Skrad) zasedla 16. mesto, K r a n j č a n k a Fistro-va je bila 17., L j u b l j a n č a n ­ka Munihova pa 20. V teku mladincev na 15 km je bil B o ž o K o r d e ž (Plamen Kro­pa) 16., Triglavan Janez K a v č i č 20., J e s e n i č a n Dju-r ič ič pa 22. V teku š t a f e t so bile č l a n i c e 4., mladinke pa 6. -dh

Veleslalom za mlajše pionirje

Tekmovanje na Soriški p lan in i se zaradi pomanjkanja snega na drugih smučiščih odvijajo kar na t ekočem traku. Š p o r t n o d r u š t v o Železniki je takoj po k o n č a n e m d r ž a v n e m prven­stvu mladincev in mladink na pobočjih Lajnarja pripravilo velesla­lom za mlajše pionirke in pionirje, k i je veljalo za kategorizacijo. Udeleži­lo se ga je 108 tekmovalcev iz 19 klubov.

Rezultati: ml. pionirke: 1. Rav­nikar 49,93, 2. L ikozar 51,66 (obe Transturist) , 3. Zupančič 52,49, 4. Jerman 52,86 (obe Olimpija); ml . pionirji: 1. Flajs (Matajur) 49,28, 2. Macaro l (Akademik) 49,66, 3. P ikon (Črna) 50,27, 4. Grašič (Transturist) 50,34

Mirovanje — zlo časa

Razvoj civilizacije, avto­matizacije in tehnike nam vsaj na videz vse bolj l a j š a ž iv l j en je . Navzlic razvoju š p o r t a pa se danes bolj kot kdaj koli v preteklosti sre­č u j e m o z z n a č i l n o nadlogo č a s a — s pomanjkanjem gibanja, hipokinezijo ali hi-podinamiko, kakor ta pojav imenujejo izvedenci. Hipo-kinezija r u š i b i o l o š k o rav­novesje organizma in ogro­ž a n a š e d r u ž b e n o ravnoves­je.

Premalo gibanja ali gi­balna beda ne spodbuja dovolj srca, ož i l ja , dihal in ostalih organskih sistemov. Sodobnemu č l o v e k u vse bolj ogrevajo glavo in vzburjajo ž i v č e v j e ter delo­vanje srca poklicni napori in zapleti. Ce je prej srce delovalo bolj naravno pod vplivom dela in napora vse­ga organizma, sedaj deluje pogosteje pod pritiskom razburljivega ž i v č n e g a na­pora civilizacije.

Statistika govori, da za­radi infarkta ali s r č n e kapi po 55. letu starosti umre znatno v e č tistih, k i oprav­ljajo ž i v č n o naporno delo, se premalo gibljejo ali po delu ne najdejo č a s a za aktivni oddih in rekreacijo.

Isto so potrdili poizkusi na ž i v a l i h . K o so j im omejili gibanje, so postale bolj za­vrte, pojavila se je oslabe­lost srca in niso zmogle ta­k ih naporov kot druga sku­pina, k i se je normalno gi­bala.

Podobno je pri ljudeh. A m e r i š k i znanstveniki so p r e u č e v a l i dve skupini lju­di. V prvi so bili š p o r t n i k i , vojaki in k m e č k i delavci, taki k i so se pri delu dovolj gibali in znojili. V drugi skupini so bili š t u d e n t j e in umski delavci. Prav pri tej skupini, o s i r o m a š e n i giba­nja, so se ž e med 17. in 35. letom starosti pokazali zna­ki r u š e n j a energetike srca in presnove v s r č n i m i š i c i . To pa so že v ir i infarkta in arteroskleroze. Negiblji­vo st p o v z r o č a razpad bel­jakovin, m i š i č n o oslabe­lost, z m a n j š a n j e kalcija v kosteh, z m a n j š a n j e napeto­sti ož i l ja in n e u č i n k o v i t o prekrvavitev, kar vse delu­je na zavest č l o v e k a , nje­gov z n a č a j in zmogljivost.

P o u č e n je tudi poizkus sovjetskih znanstvenikov. Deset ljudi je imelo toliko potrpljenja, da je 120 dni ži­velo v mirovanju — v.negi-banju. Po poizkusu so se po­čut i l i izredno slabo, bili so utrujeni, i z č r p a n i , niso zmogli naporov, ž e kratek sprehod j ih je utrudil. Giba­nje j im je spet vrnilo m o č , voljo do dela in ž i v l j e n j s k o vedrino.

U č e n j a k e d a n a š n j e g a č a ­sa vse bolj zanima proble­matika hipodinamike — nezadostne ali male giblji­vosti in se lotevajo novih poizkusov z edinim name­nom: spoznati in premagati negibljivost.

O č i t n o je, da sta š p o r t in š p o r t n a rekreacija glavno in n a j u č i n k o v i t e j š e zdravi­lo v boju zoper negibljivost. Š p o r t postaja vse bolj nuj­no sredstvo v izpopolnjeva­nju č l o v e k a in ohranjeva­nju njegovega obstoja, kaj­ti č l o v e k , ki p r e v e č sedi in miruje, je kakor s t o j e č a vo­da, kakor mlaka, ki plesni, gnije in se razkraja.

J o ž e A ž m a n i

Te dni praznuje plesna folklorna skupina Sava K r a n j deseto obletnico svojega ob­stoja. Pomemben jubilej bo skupina, k i deluje v treh sek­cijah, proslavila delavno: z več nastopi, od katerih je zadnji 22. februarja v P r e š e r n o v e m gledališču namenjen K r a n j č a ­nom. Ob tej pr i ložnost i smo naprosili t r i predstavnike folk­lorne skupine za nekaj besed ob jubileju, o dosedanjih uspe­hih, za kater imi se seveda skri­va trdo delo mnogih z znojem prepojenih vaj ter seveda o te­žavah , k i j i h ima tudi ta 60-članski ansambel.

Andrej K o š i č je umetni­š k i vodja folklorne skupi­ne: »Začetki skupine segajo v leto 1965, ko je bi la skupina ustanovljena na pobudo sav­skega mladinskega aktiva. Sprva so b i l i č lani le iz Save, zdaj pa skupino sestavljajo tudi č lan i drugih delovnih or­ganizacij Kran ja , pa š t u d e n t i in drugi. Poleg plesne skupine, k i goji predvsem slovenski l judski ples in pesem, so v sku­pini še t a m b u r a š k i orkester iz R e t e č in vokaln i oktet. Letos smo poskrbeli — sicer malo pozno — tudi za podmladek, več kot 100 osnovnošolcev se je navduš i lo za folkloro in najbol jše in na jvz t ra jne j še bomo sprejeli. K a j t i za folklo­riste velja, da so s srcem pri stvari , saj so vaje naporne, na­stopov pa imamo tudi okoli 50 na leto. P r i tem je zanimivo, da je doma na slovenskih tleh za folkloro manj zanimanja, kakor pa prestopimo meje, na­letimo vedno na n a v d u š e n o občins tvo . M o r d a smo doma­čega res malce zanemarjali, saj smo imel i v K r a n j u zadnji nastop pred dvema al i tremi leti , vsekakor naj bi bilo za naprej d rugače , še posebej, če se bo sodelovanje z Z K P O K r a n j poglobilo.«

Anton Bajuk je predsed­nik odbora folklorne skupi­ne: »V skupini plešem že devet let, prevzel pa sem tudi orga­

nizacijske naloge. Skrbim, da vse t r i sekcije v skupini sklad­no delujejo. De la je precej, dosti je gostovanj, vedno je tu vp ra šan j e denarja i td. Res, da ima patronat nad skupino to­varna Sava in da nas f inačno delno podpira, želeli pa bi si pomoč tudi od drugod. Prav sedaj se je pojavilo vp rašan je prostorov za vaje, saj bomo v maju moral i zaradi adaptacij zapusti t i prostore Delavskega doma, kjer sedaj vadimo dva­krat na teden. No , upam, da se bo naš l a reši tev, da na cesti ne bomo. Zaradi tak ih problemov skupina tudi ne bo razpadla, to vem zagotovo.«

Zvone Gantar je t e h n i č n i vodja plesne skupine: »Za tako veliko d ruž ino kot je n a š a folklorna skupina je potrebno kar dosti dela: skrbi so z evi­denco, z glasbo, še posebej pa z vzdrževan jem obleke. Skratka , z vsem tist im, kar se ob nasto­pu najmanj vidi . Še posebno skrbno je treba pazit i na ori­ginalne noše, k i j i h potrebuje­mo za nekatere plese iz Bosne, pa za baranjske plese, ostale noše pa obnavljamo v sodelo­vanju z Etnografskim muze­jem. Oblači la folklorne skupne so prav tako važna kot plesni korak in pesem, oboje si kot narodno zapušč ino trudimo ohranjati pod strokovnim vod­s tvom.« L . M .

Enotna merila za vse delovne ljudi

Sklenjena pogodba za rudnik urana

Predstavniki G e o l o š k e g a zavo­da iz Ljubljane, podjetja, ki je opravljalo in š e opravlja razis­kave na p o d r o č j u b o d o č e g a rud­nika urana v Zirovskem vrhu, Vtfetalke, ki ima na skrbi vse zuna­njetrgovinske posle v zvezi s projektom i z k o r i š č a n j a urana, ter Savskih elektrarn so pred dnevi podpisali pogodbo z znano a m e r i š k o projektantsko organi­zacijo » F l u o r U t a h « , pogodbo, ki a m e r i š k e g a partnerja obvezuje

izdelavo i n ž e n i r i n g a in izvajanje nadzora pri gradnji rudnika Zirovski vrh. Organizacija »Flu­or U t a h « se bo izdelave prve faze projekta — izdelave š tud i j e o varstvu okolja, testiranja vzor­cev rude ter d o l o č i t v e najustrez­n e j š e tehnologije predelave — lotila takoj, ko bo zvezni komite za energetiko in industrijo to pogodbo registriral. To pa bo verjetno že prihodnji mesec.

-jg

Nadaljevanje s 1. str.

Nočno in nadurno delo

V poglavju Nekatera izplačila, k i bremenijo osebne dohodke, so na­t a n č n o opredeljeni dodatki na nad­urno, n o č n o in nedeljsko delo in za delo ob praznikih. Posebej je poudarjeno, da se t i dodatki med seboj ne izključujejo.

Za nadurno delo dobi delavec do­datek v višini 50 odstotkov od oseb­nega dohodka — urna postavka je povečana za polovico.

Za n o č n o delo je up rav ičen do do­datka, k i se lahko giblje od 30 do 50 odstotkov od urne postavke. Nedelj­sko delo prinese dodatek, k i se giblje med 35 in 50 odstotki urne postavke, delo na praznik pa poleg zakonsko določenega nadomestila in akonta­cije dohodka, na ta dan, še 50 odstot­kov od urne postavke.

T u d i deljen delovni čas n i redkost, zato sindikalna l is ta tudi v teh pri­merih do loča dodatek, k i se giblje od 300 do 600 dinarjev na mesec.

Posebna novost le tošnje sindikal­ne liste predstavlja tudi s ta l i šče o nadomestilu osebnega dohodka za čas bolezni. Znesek za bolniško do 30 dni ne sme bi t i nižji od 90 odstotkov od neto osebnega dohodka delavca. Vendar je dalje tudi zapisano, da naj udeleženci v d ružben ih dogovorih za območja al i v svojih internih akt ih določijo višino nadomestila in ukre­pe, s katerimi bodo zavaroval i real­no vrednost nadomestil osebnih do­hodkov za čas bolezni.

Minulo delo O minulem delu smo že veliko raz­

pravljali , vendar točna meri la za njegovo vrednotenje še niso bi la iz­delana. V glavnem se še vedno obravnava kot denarni dodatek na delovno dobo. Pripombe iz javne razprave o predlogu sindikalne liste pa so zahtevale, da je treba meri la obdelati s posebnim d ružben im do­govorom. K l j u b temu pa je sindikal­na lista letos še prinesla določila o dodatkih. Za delovno dobo od 1 do 5 let z n a š a dodatek največ 1 odstotek, za dobo od 5 do 10 let 2 odstotka, od 10 do 15 let 4 odstotke, od 15 do 20 let 6 odstotkov, od 20 do 25 let 8 od­stotkov, od 25 do 30 let 10 odstotkov in nad 30 let delovne dobe 12 od­stotkov dodatka od neto osebnega dohodka. Ženske si pridobijo maksi­maln i odstotek ovrednotenja delov­nih izkušenj 10 let pred upokojitvijo.

Dnevnice in kilometrina

Zaradi vsestranske podraž i tve za­hteva sindikalna lista tudi zvišanje dnevnic in nočnin . Od 8- do 12-urna odsotnost prinese 90 dinarjev, več kot 12-urna pa največ 140 dinarjev. S t rošk i p r enočevan j a se na podlagi predloženega r a č u n a krijejo do 160 dinarjev, brez r a č u n a pa največ do 70 dinarjev. Nadomestilo za prevo­ženi kilometer z lastnim avtomobi­lom pa znaša letos 1,50 dinarja.

Regresi Regres za prehrano bodo delavci

prejemali v višini 200 dinarjev, če ima njihova temeljna organizacija urejeno prehrano. Ce tega nima, de­lavec dobi za 100 dinarjev bonov.

Regres za dopust bo letos znaša l od 900 do 110 dinarjev na zaposlene­ga.

Višje so tudi nagrade učencev v gospodarstvu. V času p r a k t i č n e g a dela bodo prejemali najmanj 600, 700 in 850 dinarjev nagrade, odvisno od letnika, k i ga obiskujejo.

Odpravnina in jubilejne nagrade

Letošn ja sindikalna lista je t očno določila, da lahko znaša odpravnina ob odhodu delavca v pokoj najmanj dva in največ tr i poprečne , osebne dohodke v republiki v preteklem letu. Enak znesek dobijo ob smrti delavca najožji č l an i d ruž ine .

T u d i nagrade ob delovnih jubile­j ih so sedaj bolj izenačene . Za deset let delovne dobe znaša jo 2300 dinar­jev, za 20 let 3450 dinarjev in za 30 let 4600 dinarjev. Seveda mora dela­vec vso to dobo prebiti v eni delovni organizaciji.

T o je nekaj na jpomembne j š ih načel sindikalne liste. K a k o jo bomo uresničeval i , pa je odvisno predvsem od dohodka, k i si ga bomo pr idobi l i z večjo storilnostjo in u milejšim gospodarjenjem. Ce dohodka ne bo, bodo skladi prazni in vse bo ostalo le na papirju.

Mnenje delavcev Ste v vaši temeljni organizaciji že

potrdi l i določi la sindikalne liste? K a k š n e novosti je prinesla? Ste o njej razpravljal i s sodelavci? Imate pripombe? T o je nekaj vp ra šan j male ankete, k i smo jo pred nekaj dnevi izvedli v K r a n j u . Imeli smo šest sogovornikov.

Boris Posedi, 28 let, mehanik v Iskri Commerce: »Zaposlen sem v servisu in večino delovnega časa pre­živim na terenu. Zato me najbolj za­nimajo tista določila, k i govorijo o dnevnicah, k i lometr in i in terenskem dodatku. Povišan je dnevnic je po­trebno, saj s s tarimi 12 t i sočaki ne moremo več k r i t i s t roškov, k i j i h imamo s prehrano na terenu. O l is t i se s sodelavci nisem pogovarjal. T u d i ne vem, če so listo v naš i te­meljni organizaciji že potrdi l i in kdaj bodo njena določi la začela veljati .«

Marija Kodele, 28 let, proda­jalka v trgovini Chemo: »O sindi­kalni l isti se v naši prodajalni nismo dosti pogovarjali. T u d i s indikalna organizacija še ni razpravljala o njej. P r e p r i č a n a pa sem, da bodo določila upoš teva l i . L a n i , ko je lista izšla prvič, smo ponovno dobili regres za dopust in dodatek na stal­nost. T u d i regres za malico imamo. Vse je sicer še v nizkem znesku. Pr i ­čaku jemo pa, da bo letos bolje. Mož­nosti za to so.«

Franc Levstek, 36 let, sekretar T O Z D za P T T promet: »Delavski svet organizacije zd ruženega dela za P T T promet in sindikalna organiza­cija o l ist i razpravljata v teh dneh. K e r smo lansko izvajali v celoti, bo potrebno posamezna določi la le na novo ovrednotiti oziroma j ih uskla­di t i z le tošnjo. Posebno so za nas važna določila o dodatkih za nočno in nedeljsko delo, za delo na praznik, določila 0 deljenem delovnem rasu in terenskem doda tku .«

Janez Gajser, 22 let, vodja stroja pri izdelavi umetnega usnja v T O Z D umetno usnje v Sa­vi: »O sindikalni l ist i se v kolekt ivu večkra t pogovarjamo. Predvsem nas zanimajo tiste novosti, k i bodo .ode­belile' kuverte. T o je regres za do­pust, dodatki za stalnost in delovno dobo in regres za prehrano. Poseb­nih razprav o l is t i na zborih delav­cev n i bilo, zvedeli pa smo, da bodo nova določila že v teh dneh vnesena v samoupravni sporazum o združe­nem delu.«

V i l i Butara, 36 let, tehnolog v tovarni Ikos: »O sindikalni l is t i je razpravljal izvršni odbor sindikata in ni imel pripomb. Določi la smo že vnesli v samoupravni sporazum o razdeljevanju osebnih dohodkov. Predlagali pa smo dopolnilo k po­glavju, k i govori o jubilejnih nagra­dah. Vsak jubi lant naj bi poleg de­narja dobil tudi posebno plaketo: za 10 let bronasto, za 20 srebrno in za 30 let zlato. Delavski svet je predlog že potrdil .«

Martina Brezar, 35 let, elektri-č a r k a v m o n t a ž i stikalnih na­prav v Elektromehaniki - Iskra Kranj: »Kl jub temu, da regres do­bimo vsako leto v najviš jem znesku, večkra t ne doseže namena. Življenj­ski s t roški so n a m r e č tako narasli, da ga marsikdo ,mora' uporabiti za nakup oblačil in drugih predmetov za vsakdanjo rabo, namesto da bi šel na dopust. Pa tudi cene ob morju so tako zasoljene, da regres nikakor ne zadostuje.

K a k o je z dodatkom za minulo delo? Vs i , ki smo več kot 15 let v to­varni, ga dobimo. Vendar menim, da bi ga vsi zaposleni morali dobiti v enakem odstotku od osebnega do­hodka. N a š a interna določila pa predpisujejo za nekvalificirane naj­nižji odstotek, k i potem i kvalifika­cijo n a r a š č a in z njim tudi razlike.«

Besedilo: L . Bogataj Sl ike: S. Haiu