GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

1

FILOZOFIJA Vaja 2: Filozofski pristop ................................................................................................................................................ 2

Vaja 3: Filozofska interpretacija ..................................................................................................................................... 2

Filozofi....................................................................................................................................................................... 3

Filozofske panoge ............................................................................................................................................................. 5

Ontologija ..................................................................................................................................................................... 5

Agnostični fenomenalizem......................................................................................................................................... 6

Materializem ............................................................................................................................................................. 6

Metafizični idealizem ................................................................................................................................................. 6

Epistemologija/Gnoseologija/Spoznavna teorija ............................................................................................................ 7

Navodila/delo s tekstom ................................................................................................................................................ 8

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

2

Vaja 2: Filozofski pristop

1. Kako je mogoče, da nekateri ljudje ne znajo na reči gledati stvarno? oz. Kako je mogoče, da nekateri vedno najdejo odgovor na še tako težka vprašanja? a. filozofsko vprašanje b. široka splošna razgledanost – ne le šolska; zmožnost povezovanja znanosti; nisem med temi

»nekaterimi« ljudmi c. ontologija (vprašanje realnosti); epistemologija (spoznavanja)

2. Ali bo 21.12.2012 res konec sveta? a. filozofsko vprašanje b. ne; vera; laičnost c. ontologija (vprašanje realnosti); epistemologija (spoznavanja)

3. Kaj je bilo prej na svetu – jajce ali kokoška a. filozofsko vprašanje b. vprašanje substance – kaj je prvi, začetni vzrok; epistemologija

4. Ali smo ljudje edina živeča in misleča bitja v vesolju? a. filozofsko vprašanje b. ne c. filozofska antropologija

5. Ali obstaja življenje po smrti? a. filozofsko vprašanje b. morda obstaja, v določeni situaciji človeku pomaga c. vprašanje metafizike; epistemologija

6. Zakaj mi starši ne povedo vsega, ker mislijo, da še ne razumem? a. filozofsko vprašanje b. nekaj je potrebno doživeti, da razumemo c. epistemologija in spoznavni proces racionalizem (um lahko najbolj kvalitetno pride do spoznanj)

Vaja 3: Filozofska interpretacija

1. Navodila: a. izbor b. individualna interpretacija – koncept odgovora c. oblikovanje skupin – primerjava interpretacij

- podobnosti in razlike - nadgradnja

d. iskanje podatkov o filozofu »Vseh stvari je merilo človek.« Protagoras (485-411 pr. Kr.) Protagorasova misel je, da je vseh stvari merilo človek. S to mislijo se strinjam. Postavil je merilo inteligence glede na svojo inteligenco. Ni nujno, da inteligenca pomeni hiter razvoj in prevlado. Če bi bil človek res najinteligentnejše bitje na svetu, ne bi povzročal vojn, mislil nase in se ne zanimal za prihodnost sveta. Že »najprimitivnejša bitja« imajo v sebi potrebo, da nadaljujejo rod, kateremu želijo čimbolje; človek pa že nekaj časa sam sebi uničuje svet. Protagoras je grški filozof, ki je živel od leta 490-420 pr.kr. Bil je predsokratski grški filozof. Bil je rojen v Trakiji, Antični Grčiji. Za njegov čas je bila ideja »Vseh stvari je merilo človek« revolucionarna. Takratna filozofija je temeljila na temeljila na tem, da je vesolje nekaj objektivnega in izven človekovega vpliva.

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

3

Sofistika pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji. Sofist je tisti, ki se poslužuje neveljavnih argumentov kot sredstva prepričevanja. Izvorno pomeni beseda sophistes modreca, tistega, ki poseduje modrost. Sprva se je naziv sofist nanašal na Sedem modrih mož Stare Grčije. Kasneje je sofistika označevala skupino retorikov in govornikov, ki so posredovali svojo modrost proti pogosto visokem plačilu. Sofistika je zaradi svoje družbeno naravnane funkcije (sofisti so bili pogosto javni govorniki ter politiki) postala doktrina, ki postavlja v središče kozmosa človeka. Osnovno načelo sofistike povzema Protagorov izrek homo mensura, človek je merilo vseh stvari. Sofistiko bi lahko opredelili kot »prvi pojav moralnega, političnega in spoznavnega relativizma«.

Filozofi

1. »Vse je v toku kakor reka.« Heraklit a. Heraklit je pripadal skupini filozofov jonskih naravoslovcev b. bil je začetnik evropske filozofije in znanosti

- filozofija pomeni ljubezen do modrosti. c. Jonski naravoslovci so pripadali smeri »naivni materializem« - po rodu Jonci (mesto Milet)

- ontologija – vse so poskušali razviti s pomočjo materije/snovi d. je začetnik nauka o dialektiki (spreminjanju) – spraševal se je, zakaj se vse spreminja in je razvil nauk

o protislovjih/nasprotjih 2. » Vseh stvari je merilo človek.« Protagoras

a. predsokratik b. predstavnik sofistike (kulturno in znanstveno filozofsko gibanje), v središču filozofskega razmišljanja

je človek c. sofistiki so radi so podvomili v vse, kar se je zdelo normalno – bili so skeptiki/dvomljivci d. spoznavanje/epistemologija – dvom v spoznavanje

- sklep-spoznanje je subjektivno, torej tudi relativno - za brezdomca je zima najhujši letni čas, za smučarja pa najlepši letni čas – oba imata prav

3. »Nič ne obstaja.« Gorgias a. Gorgias je iz smeri skepticizma prešel v smer agnosticizma b. gnosis/episteme pomeni spoznanje c. »a« (agnosicizem) pomeni NE d. skrajna teorija – svet okoli nas ne obstaja, vse podatke nam je nekdo (Bog) naložil v glavo – ko se

udarimo, je to da nas boli iluzija, saj se nimamo ob kaj udariti 4. »Vem, da nič ne vem!« Sokrates

a. Sokrat je bil najprej sofist, potem ga je zaradi neugleda zapustil, ni se pa strinjal z agnosticizmom b. ugotovil je, da se pod določenimi spoznavnimi pogoji da marsikaj spoznati – ta način je dialog.

- v prvi fazi, ko se začne dialog, poda sogovornik mnenje (doxa), ki nima nobene spoznavne vrednosti

- govornik ugotovi, da to mnenje ne pomeni nič, vendar nadaljuje dialog z vprašanji - v tem dialogu sogovornik ugotovi »Vem, da nič ne vem!« - samospoznanje - če je sogovornik vztrajen pride do spoznanja (3.faza)

I. metoda majevtike – ko se spoznanje rodi - razvil je tudi teorijo anamneze (pospominjanje) in trdil, da naša duša ima spoznanja že iz

prejšnjih življenj 5. »Znanje je moč.« Bacon

a. videl je pomen v znanosti in pomembnost v tehniki, kjer naj bi se realiziralo znanje b. s tehniko se je postavil proti naravi (narekuje tempo naravi) c. postavil je metodo logičnega razmišljanja – indukcijo; od posameznega k splošnemu (skupne

ugotovitve); posploševanje/generalizacija d. nasprotna od indukcije je dedukcija, ki je obratni proces (od splošnega k posamezni) – tega Bacon

NI zagovarjal 6. »Človekova duša je nepopisan list papirja.« Locke

a. epistemologija – filozofska panoga, ki se ukvarja s človekovim spoznavanjem

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

4

b. empirizem – čutno dojemanje in opazovanje je glavni vir spoznanje (smer) c. je predhodnik novo-veške filozofije d. tabula rasa – nepopisan list papirja izkušnje, ki jih pridobimo v življenju nas pripeljejo do

spoznanja e. izkustvena spoznanja ali a'posteriorna spoznanja (izkustveno odvisna), pridobljena – ni vrojenih

spoznanj (odgovor Descartesu) f. naše telo je opremljeno s čutili, zato ves čas dobivamo podatke, čutne podatke – te podatke

uredimo, s pomočjo jezika povezujemo podatke 7. »Cogito, ergo sum!« Descartes

a. epistemologija b. racionalizem – pomemben je um

- sposoben je kvalitetnega, objektivnega spoznanja - pride do spoznanja sam (brez izkustvenega spoznanja!) - prisotno je čisto mišljenje (IDEAL)

c. um ima vrojene ideje (matematično-logične resnice, ideja boga) - spoznanja so a'priorna – izkustveno neodvisna - oboževali so matematiko, prava spoznanja so vedno zmatematizirana – zapisana v matematični

obliki - metafizični idealisti (Bog)

d. v negotovosti, katero znanje je resnično (nova znanost ali religija?), se je odločil za metodo dvoma - za vsako stvar se je spraševal npr. »Ali so moje roke res moje?« - »Mislim, torej sem!« - če mislim, obstajam – da mislimo, imamo neposreden dokaz - cogito – zavest, mišljenje – prvi zanesljiv temelj vednosti – jaz, kot misleče bitje obstajam

8. »Vse kar čutim in zaznavam-čutim in zaznavam v prostoru in času.« Kant a. epistemolog, združil je empirizem in racionalizem b. spoznavni proces

- 1. empirično/izkustveno spoznanje – človek dobi čutne podatke; vsi podatki so vezani na prostor in čas (empirist)

- 2. faza razuma, kjer so urejeni podatki glede na prostor in čas; razum ima kategorialni aparat, po katerem podatke ponovno obdela – razdelil na kvantiteto, kvaliteto, po relaciji (racionalist)

- 3. um, kjer s sintezo nastanejo ideje (racionalist) 9. »Nazaj k naravi!« Rousseau

a. filozofija zgodovine (filozofska panoga), ki se ukvarja s splošnimi procesi v zgodovini b. »Človeška zgodovina je nazadovanje«

- vir zla: osebna lastnina egoizem I. kaj je bistvo človekove narave?

- začetek zgodovine – skupna lastnina, nekdo je rekel »To je moje, ne hodi sem« 10. »Človek je sam svoj projekt.« Sartre

a. filozofija antropologija in etika – filozofski panogi b. eksistencializem – literarno in filozofsko gibanje

- »Najprej eksistenca, potem esenca!« - v življenju moram delovati; bistvo je delovanje oz. dejanja - sestavni deli:

I. svoboda – človek se ne more razvijati, če ni svoboden II. izbira – če je človek svoboden, lahko izbira III. odgovornost – za to, kar počnem, je potrebno vzeti odgovornost

11. »Večina ljudi je kot gnoj. Razmazati ga moraš na debelo, da vzklije posamezna cvetlica.« Nietzsche 12. »Kdo lahko doseže kaj velikega, če v sebi ne čuti moči in volje, da bi prizadel veliko bolečino?«

Nietzsche

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

5

a. koncept moči, volja do moči – ontologija (panoga), Nietzche je pripradal smeri metafizični idealizem, podzvrst je pa iracionalizem

b. koncept - nadčloveka – razvije gosposka morala, ni družbeno prilagojen, je nekonvencionalen, ima svoje

vrednote in svoja pravila - črednega človeka – konvencionalen človek, podredil se je nadčloveku, pasiven človek, čredna

morala; vzgojilo ga je krščanstvo, kasneje marksizem c. zahodna kultura je po njegovem mnenju dekadentna – razpadajoča družba; slavil je antično družbo

RAZLIKE

FILOZOFIJA ZNANOST

celostni pristop (svet je nedeljiva celota)

pristop posamični pristop (svet je deljiv; predmetno področje)

objektivnost+subjektivnost objektivnost/subjektivnost objektivna spoznanja

metoda abstrakcije dela filozofijo težko razumljivo

metode matematično-logične, empirične metode

svoboda terminologija natančnost, doslednost

svoboda odnos do znanj sistem, ki se dopolnjuje, pozitivni odnos do obstoječih spoznanj

Filozofske panoge Filozofske panoge so notranje strukture filozofije. Je metodološki pripomoček s tematskimi področji:

o ontologija – najpomembnejša vprašanja, ki jih mora filozof razrešiti – kaj je bilo prej-kokoš ali jajce? o epistemologija – kaj lahko človek spozna, lahko sploh ugotovi kaj je bilo prej? o filozofska antropologija – ukvarja se s preučevanjem človeka o filozofija zgodovine o etika o estetika o socialna filozofija o politična filozofija o logika…

Ontologija

1. Včasih se je imenovala metafizika, danes pa le ena izmed smeri. 2. IME: to on – bitje/bivajoče; logos – nauk 3. Ontologija je filozofska panoga, ki proučuje realnost/stvarnost oz. njeno osnovo/osnove. 4. Prepoznamo jo po temah/vprašanjih

a. Kaj je osnova realnosti? / substanca, podstat, bit - substanca je neomejena in neskončna osnova realnosti izven časa in prostora ter se ne

spreminja - določitev substance – velike razlike med filozofi

I. glede števila substanc (Koliko jih je?) (a) monizem – substanca je ena sama – ali materija ali duhovna (b) dualizem – substanci sta dve – materialna in duhovna; razmerje med njima filozofi

rešujejo s (I) psihofizičnim paralelizmom – obe sta paralelni (II) s pluralizmom (!!)

(c) pluralizem – substance so vsaj tri (največkrat 2 duhovni in 1 materialna; med njimi se določi hierarhija in se pogosto omenja nižji substanci in višjo-Bog)

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

6

II. glede določitve substance (Kaj je substanca?)

materializem metafizični idealizem agnostični fenomenalizem

naivni materializem subjektivni idealizem

mehanični materializem objektivni idealizem

historični dialektični mater. (marksistična filozofija)

absolutni idealizem

iracionalizem

Agnostični fenomenalizem

1. a – zanikanje; gnosis – spoznanje 2. Substance se ne da spoznati. Človek je spoznavno defektno, omejeno bitje in lahko spoznava le

fenomenalni (pojavni) svet.

Materializem

1. Substanca je materija/snov; iz substance izvirajo vsi materialni in nematerialni pojavi (realnosti) 2. Vsi materialisti so monisti 3. Razvojne faze (vsaka razlaga je bolj dodelana, zato so lahko poleg smeri tudi razvojne faze)

a. naivni materializem – Jonski naravoslovci – Heraklit, Tales, Anaksimander, Anaksimenes, Anaksagoras, Empedokles - po rodu Jonci, prvi evropski znanstveniki - uporabljali so domišljijo - mitološke razlage jih niso (več) zadovoljile, želeli so pojasniti določene stvari - nedoslednost v materialističnih razlagah, vključevali so metafizične elemente - poimenovanje substance

I. konkretna oblika materije (voda, zrak, ogenj, zemlja) – vsi, razen Anaksimandra II. Anaksimander je abstraktno poimenoval substanco (ne kot konkretno snov) – Apeiron –

pomeni neomejeno neskončno b. mehanični materializem

- determinizem (vnaprejšnja določenost) – njihov način razmišljanja - a'priorno – neizkustveno spoznanje, ki je vnaprej določeno - vse se dogaja iz nujnosti – imamo točno določene vzroke in posledice - Demokritos nauk o atomih

I. substanca so atomi, ki se gibljejo v praznem prostoru II. gibanje je determinirano III. atomi duše so nežni, atomi telesa pa bolj grobi

- teorija se ponovno pojavi v Franciji v 18.st. I. psiha naj bi bila še en organ v telesu, pogoje za delovanje psihe daje telo II. predstavniki: Diderot, La-Mettrie (delo Človek stroj), Halbach, Helvetius

c. dialektični in historični materializem (marksistična filozofija) - dialektizem – nauk o spreminjanju - ukvarja se s sociološko in antropološko filozofijo - substanca se ne spreminja

Metafizični idealizem

1. Substanca je nekaj duhovnega. Duhovna substanca omogoča tako nematerialne, kot materialne pojave v realnosti. Substanco so različno poimenovali: Bog; um – globalna kategorija; ideja/e – realnost, kot slika ideje; števila; volja – do moči in življenja; nagoni (Freud),…

2. Predstavniki a. Pitagoras – prvi je dal metafizične razlage

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

7

b. Parmenides (Ahil nikoli ne ujame želve, puščica ob strelu miruje) c. Platon d. Aristotel e. Tomaž Akvinski (Sholastika) f. Descartes g. Spinoza h. Leibniz i. Hegel j. Schopenhauer k. Nietzsche

3. Po številu substanc lahko metafizične idealiste prištevamo pod a. moniste b. dualiste c. pluraliste

4. Smeri metafizičnega idealizma a. subjektivni idealizem – substanca je odvisna od zaznavajočega subjekta (Berkeley – človek je iluzija;

s tem, ko je povedal, da je vse kar vidimo nam naložil Bog, je prešel na objektivni idealizem) b. objektivni idealizem – substanca je neodvisna od zaznavajočega subjekta in se nahaja izven njega

(religija – Bog obstaja, če ga »čutiš« ali ne) c. absolutni idealizem – pomeni stopnjevanje objektivnega idealizma, substanca je samozadostna in

vseobsegajoča (Hegel) d. iracionalizem – substanco iščejo v nerazumskih elementih (volja – Nietzsche, nagoni, intuicija)

- je odgovor na krizo klasične metafizične idealistične razlage (kriza je bila izrazita v 18.st.) - ljudi te klasične razlage niso več navduševale, niti zadovoljile - začeli so se spogledovati z mehaničnim materializmom - mladini so bile te razlage všeč

Ontologija: 1) Določitev substance. Znotraj vsake smeri se določa naslednje: 2) Vprašanje realnosti – realnost ima strukturo (narava, družba, človekova duševnost). Tu so si vsi filozofi enotni. Kakšen je odnos oz. kakšna so razmerja med kategorijami?

- materialist postavi na prvo mesto naravo - subjektivni idealist postavi na prvo mesto človekovo duševnost

narava in družba = objektivna realnost / zunanji svet človekova duševnost = subjektivna realnost / notranji svet 3) Vprašanje dialektike (glej Heraklita) – velja samo v odnosu do realnosti (spreminja se realnost, nikakor pa substanca, ki je večna osnova realnost!) - subjektivna dialektika – kažemo na spreminjanje v človekovi duševnosti; izpostavi načela in principe pravilnega mišljenja - objektivna dialektika – gre za spremembe, dogajanja v naravi in družbi

Epistemologija/Gnoseologija/Spoznavna teorija

1. Epistemologija je filozofska panoga, ki se ukvarja s pogoji in možnostmi človekovega spoznanja. 2. Vprašanja:

a. Kaj je spoznanje? - opredelitev, definicija, ki pove bistvo - kriteriji razločevalni elementi so kriteriji, da se spoznanje loči od nespoznanja - doxa – mnenje

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

8

b. Kaj je spoznavni proces? spoznanje (do spoznanja pridemo na več različnih načinov) c. subjektivnost-objektivnost človekovega spoznanja d. Kaj je resnica? – lahko je subjektivna e. meja – moč, obseg, veljavnost človekovega spoznanja f. metode spoznavanja (kje je vir, vzrok možnosti spoznanja) epistemološke smeri:

- empirizem – Locke (tabula rasa, a'posteriorna spoznanja, čutni podatki, urejanje čutnih podatkov, vloga jezika); skrajna smer empirizma je senzualizem

- racionalizem – Descartes (um, čisto mišljenje, a'priorno spoznanje, vrojena spoznanja) - skepticizem – Protagoras – sofisti (dvom, relativna, subjektivna resnica) - agnosticizem – Gorgias (nič ne obstaja, bistva se ne da spoznati, nespoznanje) - pragmatizem (pragma=dejavnost) - intuicionizem (intuicija – zrenje v bistvo; neposreden vpogled v bistvo) subjekt prepozna objekt

tako, da se z njim istoveti/identificira (postaneta eno) – tako najdemo bistvo biti, se pravi biti zaznan jaz je nekdo drug Skeptična drža je nesmiselna, saj je očitno, kakšna je resničnost. filozofske panoge:

ontologija (proučuje realnost/resničnost) epistemologija (pogoji in možnosti človekovega spoznavanja) – skepticizem

filozofska interpretacija: S to trditvijo se strinjam. Nesmiselno se je za vsako stvar spraševati, saj s tem nikamor ne pridemo. Lahko pridemo le do agnosticizma, kjer se pa nič ne da spoznati. S tem, da smo skeptični, tudi agnostični, ne pripomoremo veliko k razvoju družbe. Nekaj skepticizma seveda mora biti prisotnega, saj bi nas v nasprotnem primeru lahko ljudje z družbeno močjo zavajali in mi bi jim dovoljevali uveljavljanje njihovih interesov. Če bi bil človek popoln, bi bil Bog. filozofske panoge: ontologija (Bog duhovna substanca – metafizični idealizem) objektivni idealizem (Bog – objektivno dejstvo) subjektivni idealizem (interpretacija Boga je odvisna od nas) absolutni idealizem (»popolnost«) filozofska antropologija (človek) S trditvijo se ne strinjam. kaj je popolnost? kaj je Bog? Jaz je nekdo drug. koncept realnost (človek je sinteza vseh 3 oblik)

Navodila in delo s tekstom

1. Navodila – delo s tekstom a. strukturni pristop – cilj: razumevanje (avtor)

- tekst večkrat preberemo - tekst razdelimo na posamezne zaključene vsebinske enote - za vsako posamezno vsebinsko enoto oblikujemo tezo (bistvo vsebinske enote zapisano v enem

stavku) - celotno besedilo povzamemo s t.i. glavno tezo v enem stavku

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

9

b. filozofski pristop – cilj: opredelitev do vsebine - oblikovanje izhodišča (teza) - argumentiramo (filozofska in znanstvena spoznanja) - problemski pristop - presojamo/vrednotimo - interpretiramo, pojasnjujemo razlagamo - na koncu sinteza (povzetek) - glej sokratska vprašanja

2. Platon: Pralik, podoba, posnetek a. Strukturni pristop

- Stvarnik je ustvaril idejo, ki jo imenujemo pralik, in je resničen. - Eno izmed idej posnema mizar in ustvarja stole ali mize, zato ustvarja navidezni svet. - Slikar je posnemovalec mizarja in zato spada posnetek med navidezni svet. - Glavna teza: Resnična ideja ustvarja realnost (kopijo), ki je sestavljena najprej iz podobe, potem

iz posnetka. b. Filozofski pristop

3. Platon: Votlina a. slika – opravljeno b. filozofske panoge

- epistemologija (empirizem, skepticizem) - ontologija (opis realnosti – notranji in zunanji svet) podoba (stvari, ljudje), posnetek (sence),

dialektika (subjektivna) c. poišči prispodobe

- votlina – spoznavna omejenost - priklenjene osebe – spoznavno omogočene – imajo določene spoznavne pogoje - sence – odmaknjeni od resničnosti - svetloba – spoznavna pot (možnost spoznanja) - izhod – možnost izhoda iz spoznavne nezmožnosti - bolečina – zabolele so ga oči

d. postavljen sem v vlogo osvoboditelja. Ali bi osvobodil priklenjene osebe? Ne! e. postavljen sem v vlogo priklenjene osebe. Ali bi želel biti osvobojen? Ne!

aktualiziraj votlino z 2 primeri – kdo so priklenjenci, kaj so sence, kdo so za zidom (kdo manipulira z priklenjenci), postavi v čas in prostor

- zgodovina praška pomlad, madžarska vstaja, kmečki upor, kopernik, kdor sledi stalinovemu kultu (goli otok)

1) primer severne Koreje – Kim Sung Il, Kim Jong Il, Kim Jong Un

2) primer komunistične Kitajske – državo vodi partija, blokirajo internet oz. določene spletne strani, študenti,

ko so se na trgu nebesnega miru uprli, Kitajska je zadušila upor

3) primer, ko se je Egipčan zažgal in začel revolucijo

4) primer Sovjetske zveze, ko je prišel Hruščov na oblast in je začel z destalinizacijo

5) primer, ko je Roosevelt želel rešiti gospodarsko krizo, so mu očitali komunizem

6) Hitler z organizacijami »Hitlerjugend« so marsikdaj spremenili tok zgodovine – želeli so ga na novo napisati

(koncept nadčloveka) – problem denacifikacije

7) Pomlad narodov 1848, ko se je revolucija začela na jugu. Zahteve:ustava, parlament, odprava fevdalizma

8) Galileo Galilei – Zemlja se vrti okoli sonca

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

10

Platon – združevanje ontologije in epistemologije

1. Platonova analiza pojma vednosti a. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je stavek »O ve X« resničen? b. »O« je katera koli oseba, »X« je katero koli dejstvo c. stopnje

- O verjame X. (verjetje je nujen del vednosti) - X je res. (resnica) - O lahko da Logos za X. (teorija)

Verjamem v to, da se je prva svetovna vojna zgodila. Vojna se je zgodila, ker verjamem profesorici in za to obstajajo dokazi. Priče so to potrdile. Iz pisnih virov je razvidno, da se je začela z AO napadom na Srbijo 28.7.1914. Udeležena sta bila 2 tabora – centralne in antantne sile. Na koncu zmaga antanta. Konča se z kapitulacijo Nemčije 11.11.1918, kar je podpisano na dokumentu. Mirovni sporazumi so bili sklenjeni v Parizu 1919. Vidni/fizični svet (svet pojavov)

- sestavljen iz podob/posnetkov in čutnih predmetov - posnetki – sence in odsevi, ki so odvisni od čutnih objektov (senca drevesa je manj resnična od

samega drevesa; drevo je trajnejše in lahko biva brez sence); če je predmet naše zavesti posnetek, smo v stanju domišljanja oz. ugibanja (stanje prevare)

Pojmi - razumevanje dosežemo z dvigom zaznave na pojmovno raven (sublimiranje posameznega pod

splošno) - vednost nadomesti mnenje z umestitvijo v kontekst logosa/teorije/znanosti - primer: Nalivnik pade na tla – teorija Isaaca Newona: Sila med danima dvema točkastima

telesoma je sorazmerna s produktom njunih mas in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje. Ideje

- so arhetipi/praliki vsega bivajočega v vidnem svetu - transcedentalno spoznanje je nadčutno spoznanje - niso fizične, pa tudi duševne ne - dojame jih lahko le um, ki čute transcendira - so neustvarjene, neuničljive, nespremenljive, večne - odvisne so od »dobro« (ideja vseh idej, absolutna vrednota, ki utemeljuje vso resničnost) - um dojame ideje, ko se osvobodi vidnih podob in matematizira svoj predmet spoznave

Kognitivno izkrivljanje

epistemološka smer za celotno besedilo – epistemologija RAZUM racionalizem + skepticizem (ker so idoli problem) -idoli nas zavajajo -idoli so: - idoli plemena (vse zaznave se vršijo po meri človeštva) – univerzalnost človeške narave – apriorno racionalizem

- idoli votline (vpliva na posameznika na mikro nivoju) – individualna nagnjenja in proces socializacije (a'posteriornost) – empirizem - idoli trga (ubeseditev) – komunikacija/besede, jezik – aposteriorno (empirizem)pragmatizem - idoli gledališča (razlaga drugih) filozofski nauk, miti, aksiomi (aposteriorni – empirizem)

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Filozofija

11

idoli plemena – empirizem; besede nas terorizirajo 2.flozofski pristop osebna opredelitev do vsebine (glej sokratska vprašanja) esej meje mojega jezika so meje mojega sveta marija fürst: filozofija 134-151

Etika 1. Je filozofska panoga, ki je tesno povezana s filozofsko antropologijo. Človek je nosilec etičnega

ravnanja. Deluje lahko etično ali neetično. 2. Izhaja iz besede ethos - šege, navadi, običaji. Etika je teorija morale. 3. Vprašanja

a. vsak filozof določa etično dobro/slabo b. sreča c. smisel življenja d. svobodna volja e. determinizem f. egoizem – altruizem (hvaljenje drugih) – v vsakem našem dejanju je osnova egoizem

4. Smeri: a. evdemonizem (evdemonia – sreča) b. hedonizem (cilj: užitki) – Demokritos (imamo telesno in duhovno uživanje) c. utilitarizem (clj: koristi – osebne (etični egoizem) in splošne) d. rigorizem (rigor – strogost)

efekt boljši kot povprečje. efekt središče pozornosti Tekst: Pomen besed vir: T nagel – Zakaj sploh gre?