Fronta Soška fronta ujetnikov - files. · PDF filePozicijski boj in strategija...
Transcript of Fronta Soška fronta ujetnikov - files. · PDF filePozicijski boj in strategija...
fron
ta 1
917
(po
11 o
fenz
ivah
)
fron
ta 1
915
fron
ta 1
916
(po
5 of
enzi
vah)
gorizia/gorica
solkan
monfalcone/tržič
trieste/trst
koper
Bohinjsko j.
Idrijca
Idrija
Iud
rio
/Id
rija
Soča
kobarid
žaga
Krn
bovec
tolmin
Soča
Soča
Nadiža
Na
tiso
ne/
Na
diž
a
Soča
Triglav
Mangart
Rombon
Mrzli vrh
Kal
Predel
Vršič
Kanin soča
trenta
kanal
most na soči
Soča
Ko
ritn
ica
diuno/devin
AVSTRO -OGRSKA
ITALI JA
Soška fronta je bila najzahtevnejše bojišče 1. svetovne vojne in največji spopad vseh časov na slovenskih tleh. Pozicijski boj in strategija izčrpavanja, značilna za spopade 1. svetovne vojne, sta v porečju smaragdne reke dosegla svoj vrhunec. Naj sta se nasprotujoči si italijanska in avstro-ogrska vojska še tako trudili, ob srditih bojih med seboj nista mogli ubežati tretjemu, neizprosnemu igralcu v soškem vojnem teatru: alpsko-kraškemu terenu.
Frontaujetnikov
Zemljevid obsega le zahodni del Slovenijein takratno mejo z Italijo. Na njem ni vidnareka Piava, do koder je avstro-ogrska vojskav 12. soški bitki potisnila italjanske enote.Reka teče več 10 km proti zahodu.
Rdečkasto območje označujeobmočje italijanske okupacijeozemlja avstro-ogrske v časubojev na soški fronti.
www.dnevnik.si/objektivDnevnik, 20. junij 2015
Prispevek sta pripravila Aljaž Vindiš in Aljaž Vesel,s pomočjo Kobariškega muzeja in Geodetskega inštituta Slovenije,ob priložnosti 100. obletnice začetka 1. soške ofenzive.
888 dni,12 bitk
Zaradi razmer so bile bitke kratke, a intenzivne, pogosto z daljšimi premori med njimi. Prvih enajst je začela italijanska vojska. Pri tem ni bila uspešna, uspela je osvojiti le Gorico in del kraškega ozemlja. Zadnjo bitko sta družno začeli avstro-ogrska in nemška vojska ter v zgolj petih dneh, proti vsem pričakovanjem, potisnili italijanske enote več 10 km zahodno; zato poimenovanje »čudež pri Kobaridu«.
Na Rombonu je bila ena ključnih obrambnih trdnjav avstro-ogrske vojske. Zaledje v smeri proti Predelu in Vršiču je bilo prepleteno s cestami, žičnicami, predori, skladišči, bolnišnicami ... V njegovi senci, ob reki Koritnici, stoji tudi trdnjava Kluže.
Bovška kotlina je bila ena redkih ravnin na severnem delu fronte. Prosto viden z okoliških vrhov je bil Bovec zaradi obstreljevanja avstro-ogrske vojske popolnoma uničen.
Krn je bil najvišji vrh na fronti in zato strateško pomembna točka. Prizorišče bojev je bil od vsega začetka. Na bližnji Batognici sta bili vojski med seboj oddaljeni vsega nekaj 10 metrov. V masivu je ohra-njenih 500 m zaščitnih rovov.
Tolmin je avstro-ogrska vojska branila z vsemi silami. Do njega so namreč vodile bohinjska železnica in regionalne ceste, ki so bile ključne za dobavljanje iz zaledja fronte. Pri obrambi jim je kot naravna trdnjava služil Kozlov vrh nad Tolminom.
Vrhovi, ki se severno od Solkana vijejo nad Sočo, so bili idealno območje za artilerijske baterije, ki so od tod lahko nemoteno streljale proti vzhodu in jugu. Da so jih osvojili, so Italijani morali prečkati Sočo in napadati navkreber po strmih pobočjih porečja, medtem ko so bili prosto vidni avstro-ogrski obrambni liniji.
Gorica je edino mesto na fronti,kjer je italijanska vojska doseglavečji preboj avstro-ogrske linije, a je tudi ta znašal le nekaj kilometrov. Če italijanskih premikov od Solkana do Jadrana avstro-ogrska vojska ne bi uspešno ustavila, bi jih zagotovo upočasnil Kraški rob.
1917
1916
Položnejši, kraški del na jugu je zaradi svoje prehodnosti omogočal večje premike, pa vendar italijanski vojski po 11 bitkah ni uspelo priti kaj dlje kot do Gorice. Če je težaven teren na severnem delu vendarle ponujal možnost zavetja za vrhovi, v utrdbah in rovih, je bila na jugu fronta v tem smislu precej bolj odprta. Tudi tukaj je vojski pestilo pomanjkanje vode, ki usiha v kraška tla, je pa bila povezava z zaledjem na tem terenu lažja.
Južni,kraškidel fronte
Ob napovedi vojne je avstro-ogrska vojska izvedla taktični umik do naravnega ščita Julijskih Alp; italijanska vojska se je do Posočja sprehodila brez spopada. Fizično in psihično izčrpavajoči boji v sledečih treh letih so potekali po zaplete-nem terenu, katerega razgledne točke so bile raj za topničarje. Kronično je primanjko-valo vode. Frontna linija se skorajda ni premaknila.
Severni,alpskidel fronte
S
23. maj 1915: Italija napove vojno Avstro-Ogrski, ta umakne vojake z meje na levi breg Soče.
9. november 1917: Nove pozicije ob reki Piavi se ustalijo 9. novembra 1917.
1. bitka (23. junij–7. julij)2. bitka (18. julij–3. avgust)
3. bitka (18. oktober–4. november)4. bitka (10. november–2. december)
5. bitka (11. marec–16. marec)6. bitka (4. avgust–16. avgust)
7. bitka (13. september–17. september)8. bitka (9. oktober–12. oktober)9. bitka (31. oktober–4. november)
10. bitka (12. maj–5. junij)11. bitka (17. avgust–12. september)
12. soška bitka (24. oktober–28. oktober)
10 k
m
4 km
6 km
8 km
2 km
Prer
ez 1
Prerez 2
Prerez 3
Prerez 4
Prerez 5
Prerez 6
1000 m
2000 m
3000 m
Prerez 6
višinski profil prereza,označeni sta pozicijivojsk oktobra 1917
1000 m
2000 m
3000 m
Prerez 1
ITAO
1000 m
2000 m
3000 m
Prerez 2IT AO
Soča
1000 m
2000 m
3000 m
Prerez 3
IT AO
1000 m
2000 m
3000 m
Prerez 4IT AO
Soča
1000 m
2000 m
3000 m
Prerez 5IT
AO
Soča
IT AO