Franc Guzaj zloženka 2
-
Upload
guzaj-guzaj -
Category
Documents
-
view
232 -
download
2
description
Transcript of Franc Guzaj zloženka 2
flozce naJ c etij 0,
pti ce naj pojo, naj narna razveselij'o srcc, kdaj zal{}stnoho..
Ilozca razev(~ti, ·poganja lepi CV(::;t,
jaz pa. z rnojoj Ijllbc6j se hocern ves{~.lje irneL
Domnevno Guzejevi stihi
Guzejevo poslednje zatoCiffe na prevorskem »britofu«
"". -
~ odhoyn ;td. , /..' v-r}{)
u
fosnetek casopisne vesti 0 Guzajevem pobegu iz zapora
~ Razstava, ki jo je pripravilo Muzejsko drustvo Kozje,
je bila v poletnih mesecih 2009 na ogled v Kroflnovem mlinu v Kozjem. . I
Avtor razstave je MILENKO STRASEK.
Postavitev razstave je omogocilo
) SD Sedina, Sekcija za zgodovino.
J
INFORMACljE Za ogled razstave nas p;osim predhodno kontaktirajte na
[email protected] ali telefon 051 342 652
Vee informacij: hltp:·//www.ednevniks;/?u=ra:::bojnikGuzej
~ ~tA
SD Sedina
Sekcija za zgod<?vino
..~ :~: 'r ,
~~,
Razstava RAZBOJNIK GUZEJ MED KRIVICO,
MASCEYANJEM IN LEGENDO
Guzajevn. l'ojstna. hisa IHl leva uti podt'uzne cerkve Sv. PrinlU;la.
FRANC GUZEj Primoz, 12. november 1839
Kosnica, 10. september 1880
Guzej. Razbojnik, morilee, predrznd, tolovaj,
hudodelee, prekoeuh, rokomavh, rokovnjac, vagabund,
. nesrecneZ, zoprnik oblastem, mascevalee, pustolovee,
nebodigatreba, upornik, ropar, zlikovee, clovek, zeljan
ljubezni, razumevanja, top line ...
Rojen v slamnati, uborni bajti na robu Kozjanskega
je pri krcmarici na Dobrni, kjer se je, soldat 87. polka
druge kompanije, zandar, veSc nemskega jezika,
zaposlil, naletel na pretrd oreh: zenski ni bilo mar za
njegovo delo, zanimal jo je on - moski. A ta ji je strene
temeljito premdal, zavrnil jo je: mascevala se je brez .
pomisleka, ga obtoZila kraje, bil je obsojen, strpali so ga
v keho, od koder je usel in se po robinhoodovsko
zaletel v mascevanje . . .
Bili so tdki Casi . Kmetje na robu obupa. Kmecka
odveza brez fiekov jim ni pomagala, namesto da bi
kupovali, so svoja posestva prodajali, mnogi so se selili v
Ameriko, na Lasko, v nemske rudnike, Guzej pa se je
, poigraval z gospodo, se oblacil enkrat v hndarja, drugic
spet v gospoda, pa v logarja, jo zagodel grofu Attemsu iz
Brdie, si vzel na piko Ipavee iz Sentjurja, fame gospode,
I nakupoval macke po Podsredi, »potempljal« zenicko, ki si
I je drznila reCi, da je barabin . . . se v poznih vecernih urah
pri eerkviei sv. Trojiee v Dobldicah poslavljal od pajdasev,
ne da bi vedeli da odhaja v Ameriko, velikodusno delil
naropano, revckom nosil blago, dajal denar, se
i' . »oddolzeval« njihovim zoprnikom .. , POCasi so mu
, pripisovali tudi tisto, cesar ni storil in ko so zaradi uboja
hndarja razpisali na njegovo glavo visoko nagrado, je vrag
vzel salo, izdal pa ga vendar ni nihce. Do konea ...
Nehote, a vztrajno so se v spominu Ijudi nizale smdno
trpke dogodivsCine njihovega »antijunaka«, kot jagode na
molku: pOCasi je odhajal v zgodovino in legendo. Ne Ie na
Kozjanskem in ne Ie na Stajerskem ... Postajal je nekaj
novega: uteldal je njihove zelje, botroval njihovim upom,
, njegov upor, ki je bil tudi njihov, je postal plemenit,
smiseln, pogled
uprt v boljso
prihodnost ...
Drobnetova domacija, levo klet, kjer se je skril slavni naJ junak
in bi! na pragu tudi ustreljen
Ob Drobnetovi hrufki (ki je ni vee), kjer je naf junak, prislonjen nanjo, izdihnil
V dobrem stoletju ponjegovi smrti so se prigode
mohkarja iz Primoza zacele seliti v - literaturo in
postajati last vseh, podobno kot se je to zgodilo v
evropskem prostoru Robinu Hoodu, Janosiku, Viljemu
Tellu, Tarasu Bulbi, Stjenki Razinu, nasim rokovnjacem,
gorskemu earju ... junaka »nasega casa«, Petra Kostreo, je
na poseben nacin upodobil v »Povesti 0 dobrih Ijudeh«
Misko Kranjec. Snov je temeljito pregnet!6 kar nekaj
piseev: Janus Golec, Ernest Tiran, Ana
Wambreehtsammer, Albert Tansek, Davorin PetanCic i~ kot literarnozgodovinsko studijo se Milenko Strasek.
Guzejeve zgodbe pa nosijo s seboj se poseben
poudarek, reeimo mu kar - slovenski! Od vseh
slovenskih junakov te vrste, od Rokovnjacev do Dimda,
- tudi novodobnega RihtariCa pa Haeeta, ki, razen drznih
ropov, nimata z nasim junakom nicesar skupnega, je
Guzej po duhovitosti, iznajdljivosti, predrznosti in
lahkotni igrivosti pojav zase, taksno mesto mu je podelila
tudi knjizevnost.
Guzej torej Ie ni kozjanski, pac pa kars 10 ve n ski
Rob i n H 0 0 d , najslavnejsi med evropsko druscino.