Fran Maselj-Podlimbarski - Gospodin Franjo

BESeDAGOSPODIN FRANJO

1

Fran Maselj– Podlimbarski

GospodinFranjo

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Fran Maselj-PodlimbarskiGOSPODIN FRANJOPo prvi izdaji pri Slovenskimatici, Ljubljana 1913

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-121-5

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Istinu reci pa uteci!Bosenska prislovica.

1.

Ko je bil France Vilar dokonãal l. 1877. svoje ‰tudijena tehniki, se je povrnil kot nadobuden inÏenir v

svojo domovino. âez zimo je bival doma na Gorenj-skem, spomladi je zaãel iskati sluÏbo. Pa niã primerne-ga ni mogel dobiti. Îe je hotel zapustiti oÏjo domovinoin se nameraval ogledati po ‰irni Avstriji, ni li kje poslazanj, ko ga nenadoma doleti ukaz, naj se kot rezervniporoãnik oglasi pri svojem polku, ki je bil namenjen, dase udeleÏi zasedbe Bosne in Hercegovine. Tisti polk jebil prideljen Saparijevi diviziji, ki je prodirala od Dobojaob reki Spreãi proti vzhodu, pa skraja ni imela sreãe inje ‰ele okrepljena z novimi ãetami po trdem boju vzelamesto Tuzlo. Po konãani zasedbi je proti koncu l. 1878.z lahkim srcem zapustil voja‰ki stan in deÏele, kjer jevidel dosti ostudnih bojnih slik, ki so potem ‰e dolgoãasa kakor s krvjo o‰kropljene stale pred njim. Potem jebil dve leti zaposlen pri zgradbi nekega mostu ãez Savo.— Koncem spomladi 1881 je ãital v novinah, da i‰ãe bo-senska uprava za izkori‰ãanje gozdov inÏenirjev. To gaje mikalo. Nekoliko so se mu bili v spominu Ïe zabrisalioni krvavi dogodki in zaÏelel je videti Bosno sreãno in


4

prerojeno, ko jo je pred tremi leti videl tako solzorosno.VloÏil je pro‰njo in dobil odgovor, da je s prvim julijemsprejet. Ni se teÏko loãil od domovine. Nekaj mu je re-klo, da ni podoben drevesnemu listu: ãe ga odtrga vihar,nikoli veã ne pride na prej‰nje mesto; on se vrne nazaj,kadar izkusi Ïivljenje drugod in se mu poleÏe Ïelja pospoznanju tujih krajev.

Peljal se je do Siska, potem s parobrodom po Savi doBroda, dalje po Ïeleznici do Zenice. Slavonski kraji nezanimajo popotnika, ki je vajen gor, hrumeãih potokovin idilnih kotov; topo zre na ravne pokrajine, zave‰a oãi,vzdihuje: Oj, da, je taka plodovita ravnina kje na Slo-venskem ali na âe‰kem, kako vse drugaãe bi se obdelo-vala! — in dremlje. Zanima ga pa dobro in krepko pre-bivalstvo, ki vsled nebriÏnosti vlade in nesreãne gospo-darske politike na tako rodovitni zemlji tiãi ‰e v povojihnapredka.

Vilar se je zaãel ogledovati ‰ele onstran Broda na hri-boviti bosenski zemlji. Tod je mar‰iral pred tremi leti vnepregledni vrsti oznojenih in izmuãenih ljudi, delomaob neugodnem vremenu. In zdaj sedi v ozkem Ïelez-ni‰kem vagonãku stisnjen kakor v orehovi lupini. Ni zadana‰nje ãase Bog ve kaj, no kultura se je vendar Ïe pri-ãela. Drugih njenih znakov z vlaka ni zapazil. Kako najse paã v treh letih zasedbe vgnezdi v zapu‰ãeni deÏelikar cela kultura! Ob progi je videl tu in tam obhodne


5

straÏe vojakov in oroÏnikov, dvakrat je njegov poglednaletel na vklenjene Bo‰njake, ki so jih oroÏniki vedliBog ve kam k sodi‰ãu. Obakrat je povesil glavo in sepoglobil v teÏko misel. Bil je namreã tako ustvarjen, dani mogel videti vklenjenega ãloveka. Ni dalo njegovomehko ãlovekoljubje, ki mu je tiãalo v krvi, ki mu je biloprirojeno in se ga ni priuãil iz knjig.

Do Doboja je imel za sopotnika dva lepo opravljenaTurka, ki sta mraãna, skrivnostna in molãeãa ãepela nardeãih pli‰astih blazinah ter kazala, da sta nepristopnaza pomenek. V Doboju sta izstopila in priroÏljala sta vnjegov kupe dva ãastnika, razgreta in dobrovoljna, ka-kor da sta pri‰la od dobre pojedine.

Oba sta ga prijazno pozdravila, oba sta se predstavi-la, videã dokaj fino opravljenega, inteligentnega ãlove-kaj ki pride najbrÏ z onkraj Save. V zasedenih deÏelah sobili v tistih ãasih avstrijski gosposki ljudje zelo druÏlji-vi in sloÏni; pri domaãinih niso na‰li soglasja in druÏab-ne opore, zato so Ïiveli med seboj brez ozira na stanov-ske razlike v dobrih prijateljskih odno‰ajih. Vilar je bilvesel, da je dobil zgovorna potnika, ker doslej na dolgipoti ni ‰e z nikomer govoril, a niti on sam bi nam nemogel povedati, kako se je takrat na‰la nit pogovora inzabave.

Ime mlaj‰ega ãastnika si je precej zapomnil; poveda-no je bilo trdo in razloãno, tako da bi se zapomnilo za


6

veãne ãase: Simon Buzduga, oroÏni‰ki nadporoãnik.Vilarju je imponirala ta juna‰ka, gibãna postava, dasi jeni venãalo prelepo lice. Bilo je nekoliko razdrapano pokozah in nepravilno v tem, da se je konec velikega nosuza spoznanje povesil na levo stran. Tudi oãi niso bile pri-jazne. Drugi ãastnik je povr‰no zamrmral svoje ime, noVilar je videl, da je stotnik in za kak‰nih petnajst let sta-rej‰i od prvega. Po njegovi nem‰ãini s tujim priglasomga je precej spoznal za Poljaka. Za njegovo ime je zve-del na maglajski postaji, kjer je iz krdela ãastnikov, sto-jeãih na peronu, pohitel k vlaku star major, podal rokostotniku, nagniv‰emu se skozi okno, ter ga v srbsko-hrvatskem jeziku vpra‰al: »Kako si, Hvalibogovski?« inmu pri odhodu vlaka zaklical: »Îivio, HadÏirumba!«Stotnik Hvalibogovski, z bosenskim priimkom HadÏi-rumba, je bil majhen, zavaljen ãlovek, precej razbrazda-nega ãela, sesedlega nosu, drobnih in milih oãi, ki soÏi-vahno kolotoãile pod moãnimi obrvmi, kakor bi iskaleplen. Njegov obraz je bil izÏit, raskav, podoben gostopre‰iti temnozelenkasti usnjeni blazinici. Britev bi nemogla gladko teãi po njem, zato ga je pokrila redka raz-nobojna bradica, kakor prekrilijo sive, ãrne in rjave ovceobmuljeni pa‰nik.

Sopotniki so govorili o razliãnih predmetih. âastnikasta potovala v sluÏbenih stvareh iz Tuzle v Sarajevo. Se-veda tujcu nista povedala, kak‰nega znaãaja so tiste


7

sluÏbene stvari, vedla sta se nekako zdrÏno; umela sta zneko dostojnostjo zakrivati vse, kar se tiãe vaÏne in koã-ljive sluÏbe. Vilar je vse odkrito povedal, kaj in kako jez njegovim potovanjem. Pristavil je, da je Ïe videl Tuz-lo. Ko sta onadva sli‰ala, da je rezervni ãastnik in da seje udeleÏil okupacije, sta postala ‰e prijaznej‰a.

»Prav lahko je mogoãe, gospod inÏenir, da vas deÏel-na vlada nastavi v Tuzli, to se pravi, na Konj-planini,kjer se na debelo trebijo pragozdi; trdno vem, da pridetja inÏenir. Sedaj opravlja administrativna, inÏenirska ingospodarska dela moj prijatelj Bierkopf, ki seveda samne more biti kos tak‰nemu ogromnemu delu,« je rekelstotnik.

»To bi bila lepa pridobitev za na‰ zeleni otok, ko bigospod inÏenir pri‰el v na‰ okraj. Dal Bog, da bi se zgo-dilo!« je potrdil stotnikovo misel Buzduga.

»Zakaj mislite tako, gospod nadporoãnik?«»Gotovo ste dober plesalec, morda tudi godbenik,

pevec ali kvartaã. Na na‰em otoku vse lahko porabimo.«»NajbrÏ nisem ne eno ne drugo. Pust samotarec sem,

ki se Ïelim ãimprej zariti v pragozd.«»Oho, oho!« je obÏaloval nadporoãnik.Da bi Vilar pokazal zanimanje za voja‰ke stvari, je

vpra‰al po tem in onem polku, kje je sedaj nastanjen.Tekom pogovora je zvedel, da je slotnik sluÏil v 17.kranjskem polku. No Hvalibogovskemu ta polk ni ostal


8

v dobrem spominu. »Tak‰nih pretepaãev in razgrajaãevni, kakor so Kranjci. Sedaj je ta polk na Dunaju in veli-ke sitnosti imajo z njim. Vsak ponedeljek pride na polkovadba, da so se prej‰nji veãer ali ponoãi pretepavaliKranjci v tem ali onem okraju. In tako se je godilo tudiv Tridentu, kjer sem ‰e jaz sluÏil pri njih. Zaradi teh ro-govileÏev so me pomaknili na vi‰jo stopnjo za celo letopozneje, nego sem bil na vrsti. Sploh bi trebalo tele Slo-vence kurirati, njih nadutost pritisniti k tlom.« Pri tehbesedah se je stotnik razburil, z napetim palcem je nare-dil po zraku kretnjo, s kakr‰no se ubije nadleÏna Ïival-ca. »O, jaz bi jim pokazal! Kakor je v starih ãasih Kon-fucij kuriral nedisciplinirane in pijanstvu vdane Korej-ce s tem, da jim je ukazal, nositi vsak dan, ki so ga praz-novali, od jutra do ure poãitka neprestano na glavi por-celanaste klobuke, zato da niso mogli razgrajati, tako bitudi jaz Slovencem predpisal za nedeljo in prazniklonãene z uradnim znakom opremljene klobuke. Nihãebi ne smel zunaj doma pokrivala odloÏiti, pri Ïganju,vinu in pri veselicah pa Ïe celo ne. Tako bi morali hoditiin sedeti ravno in mirno kakor vojaki na paradi ali v ‰oli.Stroga kazen bi zadela tistega, ki bi se pregre‰il protimoji naredbi, posebno pa ‰e onega, ki bi pri‰el z ubitimklobukom domov. Jaz bi jim Ïe izgnal razposajenost inpretepa‰tvo ter jih navadil reda!« Hvalibogovski si jepomel roki od samega veselja ob originalni misli.


9

Vilar je izprevidel, da ima opraviti s ãlovekom, ki muje alkohol naãel moÏgane. Ni mu bilo prav, da je taHadÏirumba tako nasajen na uboge Slovence. »Pa bimojim rojakom privo‰ãili vsaj sadrena pokrivala, velja-kom in prvakom pa porcelanasta,« se je po‰alil.

»A kaj ste vi tam doma? Pardon! Oprostite! Nisemhotel Ïaliti,« je pohitel stotnik. »Kar je res, je res,« je na-daljeval resnega obraza in pritrjujoã z glavo. »Sedem-najsti polk je med najhrabrej‰imi na‰ega cesarstva. NaLa‰kem, v Bosni, kamorkoli so ga postavili, povsod se jeizkazal. Nikdar ne pozabim izgubljenega leta, a kranjskifantje so korenjaki.«

»Kaj to, a ko se vãasi stepejo z Dunajãani. Saj so vo-jaki pravzaprav samo za pretep na svetu,« je pomogelBuzduga svojemu tovari‰u iz zadrege.

»Gospod stotnik je napravil dovtip na raãun mojihrojakov,« je mirno govoril Vilar. »No dovtip ‰e nikogarni snedel. Koliko so jih izumili Dunajãani na raãunMadÏarov in Slovanov, toda vkljub temu so MadÏarimalone gospodarji drÏave in tudi proti Slovanom se nebo moglo dolgo vladati.«

Buzduga se je poãesal po nosu in nedoloãno se je za-zrl v nasprotno steno. Njegova noga je nalahno pritrko-vala ob tla, tako da se je sli‰alo tiho Ïvenkljanje njego-ve ostroge. Bal se je, da ne bi ta dva gospoda zaãela go-voriti o pustih narodnostnih stvareh. Hvalibogovski je


10

mahnil z roko ter zamomljal: »Hm, Slovani…« Potem seje naslonil ob okno, podprl glavo z roko in se zazrl vhribovje. Po dolgem premolku je vzkliknil: »Glejte,kak‰no bujno vegetacijo imamo v Bosni! Vsega je dos-ti, samo kultura je ‰ele v zaãetkih.« In migal je z glavo,v mislih hvaleã dobrotljivo prirodo in obÏalujoã nedo-statek kulture. Hipoma pa se je okrenil k Vilarju, poloÏilroko na njegovo koleno ter rekel: »Gospod inÏenir, akoÏelite priti v na‰ okraj, ki vam je Ïe znan, vam lahko iz-poslujem to. Znan sem pri vseh oddelkih deÏelne vlade.Dobra beseda najde dobro mesto. V Tuzlo dobimo v parletih Ïeleznico, za silo bomo zvezani z ostalim svetom.Joj, in kako veselo bi Ïiveli z brhkim Bierkopfom naKonj-planini! Sicer vas po‰ljejo v pu‰ãoben, odlegel kraj,kjer daleã naokrog ne najdete dostojnega ãloveka.«

»O, menim, da bo vojakov in oroÏnikov v Bosnipovsod dosti, saj sem jih doslej videl ‰e na vsaki posta-ji. In to so dostojni ljudje,« je odsekal Vilar. »Va‰e pos-redovanje, gospod stotnik, bi bilo zelo ãastno zame,toda hvaleÏno ga moram odklanjati, ker kot novinec nemaram poseãi v samostojne ukrepe slavne deÏelne vla-de. To bi ne bilo pravo priporoãilo zame.«

»Oo — oo! Ako mislite …« In Hvalibogovski je uÏal-jen potegnil svojo roko nazaj ter se stisnil v kot.

»Nisem mislil slabo. Vse naj gre svojo ravno pot. Akoprecej prvi dan izza hrbta uglednega gospoda moled-


11

nem za kak‰no prednost, bi tega morda ne zabeleÏili vmoj prospeh. âe i‰ãem pri njih sluÏbe, naj odletim tja,kamor me porinejo. Prav po voja‰ko hoãem slu‰ati.«

Hvalibogovski je pritrknil v znamenje, da sogla‰a. Pri-lezla je dremota nanj, naslonil se je z ramo ob steno inzaãel cincati z glavo, poãasno in enakomerno je padalain se dvigala, kakor v stroju kladvo na nakovalo.

Îeleznica je tekla ob reki Bosni po malo obljudeniprijazni dolini, obrastli po vseh poboãjih s temnimi le-sovi. Vilar je, sedeã pri oknu, zapazil vsakega Bo‰njaka,ki je jezdil po cesti kraj bistre reke, vsako ptico, ki se jeprepeljavala v vi‰avah, vsak mlin, ki je majhen kakorigraãa sameval ob vodi. Vse ga je zanimalo. Poãudil se jeVranduku, mestecu prilepljenemu na visok obronek ne-posredno nad reko. Igraãicam podobne, tiãe hi‰ice naskalnatih tleh in da se poljubi prirodi pomajati z obron-kom, zdrãe vsa ta gnezda v Bosno. Bog ve, kak‰ni ljud-je so si izbrali v davnih ãasih to mraãno sotesko za na-selitev! Leta 1878. se je Avstrija ãudila, kako to, da vsta‰ite strategiãne toãke niso porabili za izdatnej‰i odpor inso pustili vrata v bosensko sredi‰ãe na steÏaj odprta.Potem je dolgo zrl na veliko ptico, ki je kroÏila visoko vzraku nad vrandu‰kimi hribi.

»Gospod inÏenir, ste li dober strelec?« ga je vpra‰alBuzduga.


12

»Na tehniki sem se paã vadil v sabljanju, ne pa v stre-ljanju. Kolikor sem se nauãil pri vojakih.«

»V Bosni imamo dober lov. Kamorkoli pridete, div-jaãine bo dosti. V tuzlanskem okraju so ‰e volkovi. Pre-teklo zimo so kmetje prosili za pu‰ke, da se jih obrani-jo. Seveda jih niso dobili.«

»Pu‰ke, pu‰ke — da streljajo na ‰vabsko divjaãino,« jehripavo vzdihnil stotnik, prebudiv‰i se iz dremote.

Vilar je Ïelel zvedeti, kak‰ne so varstvene razmere vzasedenih deÏelah. âastnika sta se izraÏala ãrnovidno inzaniãevalno o Bo‰njakih in Hercegovcih. Vse kriÏem soletele psovke: lopovi, razbojniki, ovãji tatovi, u‰esni stri-gavci, sodrga. Bila sta uverjena, da ãim veã psujeta do-maãe prebivalstvo, tem bolj raste ugled tujcev, ki nosi-jo kulturo na Balkan. Krãilo se mu je srce, ko je bil izpre-videl, da v Bosni ‰e ni tiste sreãe, o kateri so govorili vdelegacijah in da je njena usoda izroãena ljudem, ki binam najraj‰i nataknili svinãene klobuke na glavo. Neselje v Bosno usmiljeno srce, ãuvstvujoãe s trpeãim sobra-tom.

V Zenici so zapustili vlak, ker samo do tja je bila zgra-jena Ïeleznica. Naprej je vozila v Sarajevo voja‰ka po‰ta,ki je dostavila vselej toliko vozov, kolikor jih je trebaloza popotnike. Tisti dan so ãakale tri velike in okorne ko-ãije pred kolodvorom. Na vsaki je sedel spredaj polegvoznika, oboroÏenega z revolverjem, vojak s pu‰ko v


13

roki. Vilar je, skrbeã za svojo prtljago, izgre‰il svojaznanca. Zlezel je v koãijo, kjer je videl prostor in v katerise nista nahajala.

»Kje pa je ostal najin Panslav?« je vpra‰al Hvalibo-govski, ko so se bile premaknile koãije.

»Ne vem. V drugo koãijo je sedel,« je odgovoril Buz-duga. »Morda je kaj uÏaljen zaradi tvojih lonãenih klo-bukov. Povej mi, kolikokrat si Ïe porabil ta dovtip?«

»Mar mi, ãe je uÏaljen! Vse preveã po‰iljajo semtak‰nih uradnikov, ki so zaradi jezikovne sliãnosti na-klonjeni domaãinom. To ni prav. Mi se nahajamo tukajna vulkanu. In kako je o‰aben, o‰aben!«

»Samozavesten je, sicer pa simpatiãen ãlovek. Bosnakmalu ozdravi njegov panslavski ponos.«


14

2.

·tiri dni je Vilar ostal v Sarajevu. Prvi dan je poãivalali se izprehajal ob Miljacki, kjer je videl mnogo av-

strijske gospode in mnogo preprostih ‰vabskih ljudi,uniformiranih in v civilnih oblekah. Na njih obrazih jeãital zanos orjaka, ki je bil pravkar tre‰ãil ob tla svojeganasprotnika in ki v mislih pre‰teva, koliko mu prinesedobiãka ta borba. To so bili sami zavojevalci Bosne inoni, ki so jih zavojevalci pritegnili k sebi, da priãnejo skulturnim delom. Turbani in fesi so se malone izgubiliv tem vrveÏu tujcev, ker domaãini so ostali raj‰i v svo-jih hladnih hi‰ah ali so pa ãepeli v pestrih duãanih. Dru-gi dan se je dopoldne predstavil gosposki, ki ga je po-zvala k sebi za prihodnji dan, ko so mu povedali, da jeprideljen v tuzlanski okraj na Konj-planino. âetrti danje naposled stal pred uglednim in vaÏnim uradnikommrzlega lica in lokavih oãi, ki mu je pravil, da je gozdarna Konj-planini, Bierkopf po imenu, preobloÏen z de-lom, da so prigla‰ene neke malenkostne pritoÏbe zopernjega, a uboÏec — der arme Teufel — ne more zmago-vati toliko poslov, »zato smo upo‰tevali BierkopfovetoÏbe o mnogih poslih ter vzeli v sluÏbo inÏenirja. In


15

tako smo odredili, da prevzamete vi, gospod inÏenir,poleg inÏenirskih del, ki jih je malo, tudi administraci-jo, kolikor se tiãe plaãe in hrane delavstva. Sicer se pazglasite v tuzlanskem konaku, kjer vas natanãno uvede-jo v vse podrobnosti dela.« Vilarju se je zdel ta uradnikzelo visoka glava, ker je govoril o sebi, oziroma o svojemdelokrogu v mnoÏini. Z administrativnimi opravki ni bilprav zadovoljen, toda kaj je hotel — nahajal se je Ïe vBosni in plaão so mu odmerili visoko.

Tri dni je trajala njegova pot v Tuzlo. Vlaki in po‰te sovozili zaradi varnosti samo podnevi, kar je zamudilo po-tovanje. Peljal se je nazaj do Doboja, kjer je moral pre-noãiti, potem zopet s po‰to po lepi dolini ob Spreãi vGraãanico, kjer je zopet noãil. Prenoãi‰ãe je dobil, kerhotelov ni bilo, v voja‰kih tabori‰ãih, kjer so imeli po-vsod sobico za tujce, namreã za potujoão avstrijsko go-spodo. V obeh mestih je sedel zveãer v druÏbi ãastnikovin uradnikov, ki so se progla‰ali za nekak‰en otok v bo-senskem oceanu. Primerjali so Bosno ogromnemu, ne-obdelanemu in grobemu kamenu, kamor je prirodavbrizgnila veãje ali manj‰e gruãe dragocenih kristalov;tem so pripodabljali sebe. Sli‰al je mnogo razbojni‰kihanekdot, ki so mu kaj mrko slikale poloÏaj v zasedenihdeÏelah. âudil se je, kako to, da se na Dunaju slika s takosvetlimi barvami.


16

Tako je pri‰el naposled neko vroãe opoldne — bilo jeprve dni julija — izmuãen in truden v Tuzlo. Na po‰ti soga poslali na stanovanje v Agularjev hotel, ki je bil edi-ni v mestu, preprost, toda prostoren. V prvem nadstrop-ju in v podstre‰ju so se nahajale sobe, v pritliãju je ne-prijetno dehtelo po gostilni in kavarni. Obed, ki si ga jedal prinesti v sobo, mu ni ‰el v slast; paprikovite jedi soga preveã spominjale druge drÏavne polovice. Po obeduje dolgo spal, potem se je opravil in ‰el po mestu, da siogleda znamenitosti. Tuzla je ‰tela takrat z voja‰tvomvred kak‰nih osem tisoã prebivalcev, tur‰kih, pravoslav-nih srbskih in nekaj katoli‰kih. V eni uri je z lahkotoopravil svojo izsledovalno pot. S pomoãjo najetega ci-ganãeta je na‰el konak, Sem‰ibegovo hi‰o — cigan jo jeimenoval dvor — dalje nekaj dÏamij, med njimi tisto spo‰evnim minaretom na levem bregu potoka Jale, na-posled ugledno pravoslavno cerkev in franãi‰kanskisamostan z neznatno cerkvico. Na teh poslopjih ni videlniã zanimivega.

Odpustiv‰i cigana, je kakor prikovan obstal sredi ãar-‰ije. Zagledal je bil na pragu nekega duãana davno zna-nega ãloveka, nekdanjega so‰olca Hrena, ki se je s tur-‰kim trgovcem pogajal za ceno preproste preproge. Sto-pil je bliÏe, poloÏil Hrenu roko na ramo in ãez hip stastala dobra znanca sredi ãar‰ije v Ïivem pogovoru. Vi-lar je razodel svoje razmere, Hren je povedal, da je Ïe


17

dve leti v davãni sluÏbi v Tuzli. »Potemtakem se pa veã-krat lahko vidiva!« je vzkliknil ter ‰e enkrat stisnil Vilar-jevo roko. Hren je bil tridesetletnik. V prej‰njih letih jebil pomoãnik v manufakturni trgovini, po okupaciji jeodloÏil meter ter se posvetil kultiviranju zasedenih de-Ïel. Govoril je hudomu‰no, z nasme‰kom. Imel je na-vado, da je prikril desno oko, kadar je trebalo izreãi kajzbadajoãega ali poslu‰ati kaj politiãno nevarnega. Stra-hopetec je bil velik, morda je hotel svojo bojazljivostskriti za spu‰ãeno trepalnico. ·la sta po mestu, potem vokolico proti voja‰kemu ostrogu, Na veã krajih sta vide-la jetnike, ki so pod voja‰ko straÏo kopali odvodnike,zasipali cesto ali delali pri zgradbah. Vsi so imeli tudi pridelu noge vklenjene v Ïelezje; da jih veriga ni ovirala prihoji, je bila pripeta k pasu. Tisto roÏljanje verig je Vilarjanemilo dirnilo. âlovek, podoba boÏja, pa v tak‰nemrobstvu!

Na nasprotnem koncu mesta sta bila priãa nenavad-nega prizora. Oddelek voja‰tva je gnal v mesto blizudvajset glav goveje Ïivine. Voja‰tvo in Ïivina, vse je biloodeto z debelim prahom, znamenje, da je izprevod pri-‰el od daleã. Îivina je jedva capala po trdi cesti.

»Kaj pomeni to?« je vpra‰al Vilar.»Jutri bo semenj za to Ïivino, ako hoãe‰ kaj kupiti,« je

odgovoril Hren ter pomeÏal. Potem je pojasnil, da soÏivino zaplenili najbrÏ v kak‰ni vasi za Majevico-plani-


18

no, ker va‰ãani niso mogli ali hoteli plaãati globe, nalo-Ïene za prikrivanje oroÏja, ali pa ker so bili nemara nasumu, da so dali zavetja in hrane hajdukom.

»Ubogi va‰ãani!« je vzkliknil Vilar. »Îivino so jim vze-li, polovico premoÏenja. ·e li tak‰ni izprevodi veãkratvidijo v Bosni?«

»To ni prav niã novega. Mene niã ne zanimajo te eks-pedicije, kontribucije in usmrtitve. Toãno in vestno de-lam sluÏbo, sicer sem pa ves boÏji ãas doma pri Ïenki inotrocih. Nekateri gospodje in tudi dame jedva ãakajo,da ustrele ali obesijo hajduka, da si napasejo oãi. Sme‰-no. Jaz ne grem nikdar blizu. Glej, onstran Save imajosvoje mirne, sladkoginjene narodne veselice, pri nas sevr‰e tak‰ne zabave, kakr‰ni si sedaj priãa. Sicer pa, pri-jatelj — jezik za zobe! Moj svet je ta, da hodi‰ slep ingluh po Bosni, ako pa tega ne more‰, si vsaj zaveÏi je-zik.«

»Poslu‰al bom tvoj svet, kolikor mogoãe. Predenumolknem, mi povej, ãemu vklepajo v Bosni jetnike, kise nahajajo pri delu, v Ïelezje? Saj jih straÏijo vojaki znabitimi pu‰kami.«

»Vsak pride v Ïelezje, ki je nad dvajset dni zaprt.«»Meni to neprestano roÏljanje z verigami, ãe vem, da

jih nosi ãlovek, neprijetno doni na uho.«


19

»Vsega se treba navaditi. Za tur‰kega gospodarstva sov Ïelezje vklepali jetnike, to je Ïe vkoreninjena navada,in na‰i noãejo kr‰iti starih ‰eg in navad.«

»V ãem so se pregre‰ili ti mnogi nesreãniki, da morajojavno nositi verige?«

»Hm, mogoãe, da so katerega zaprli, ker je rekel be-lemu kruhu ‰truca,« je odgovoril Hren ter zameÏal. »Se-daj pa nobene besede o stvareh, ki se naju niã ne tikajo.Uradnik naj toÏi ob obilnem poslu in ob mali plaãi, vsedruge toÏbe so zanj neumestne.«

Niã ni ugajalo Vilarju, kar je videl in sli‰al. Kot dijakje z vnemo ãital zgodovino francoske revolucije, spisanopo zgodovinarju, ki je opraviãeval vse grozovite morije,ki so se vr‰ile za svobodo, bratstvo in enakopravnost, terpisal, da so te dobrote vredne najveãjih krvnih Ïrtev. Ta-krat se je navzel radikalnega mi‰ljenja, ki je pri‰lo neko-liko v nasprotje z njegovim dobrim srcem. VklenjeniBo‰njaki so ga spominjali, kako ga je za prvih dija‰kihlet, ‰e pred 1866. letom, marsikatero noã prebudilo roÏ-ljanje verig iz spanja; stanoval je tedaj v ljubljanski Blat-ni ulici, po kateri so gonili s kolodvora v Ïelezje vkova-ne Italijane na Grad. Vsaj toliko jih je bilo sram, da jihniso tirali podnevi. V Bosni jih ni sram, kazati te verigepri belem dnevu. Pri tak‰nih mislih se mu je zbudila re-volucija v du‰i.


20

Vrniv‰i se v sredi‰ãe mesta, je Hren opozoril prijateljana voja‰ko postajno poslopje, stojeãe na lepem polju obveliki cesti. Za njim se je razprostiral vrt z gredicamibujnih cvetic in z nasadi mladih, jedva nekaj pedi viso-kih drevesc.

»Glej, ono poslopje, ki stoji v ozadju vrta s krilcem, jekazinska last,« je razlagal Hren. »Tam imajo ujetniki na-jetega restavraterja, tja hodijo na hrano. Skoncema jeprizidano kegli‰ãe — vse nobel. Ali sli‰i‰, kako keglajo?Ti sreãni ljudje imajo prekrasno Ïivljenje; nam ubogimuradnikom se po dovr‰enih sluÏbenih urah ne ljubi, me-tati krogle.«

»Vinko, le nikar se mi ne prekrehni v sluÏbi!«»Moram. Je Ïena, so otroci.«»To vse so si nemara brezplaãno prilastili po pravilih

okupacije — a?« je vpra‰al Vilar zroã po vrtu.»I kaj pa? No — pst, pst!«»Na tem ozemlju bo stal lahko lep park. Sedaj je ‰e

vse v povojih. Harmoniãnega zasnutka pogre‰am. Vojakpaã ni vrtnar.«

Naposled je Hren pouãil prijatelja, da se mora pred-staviti generalu v njegovi pisarni; tako se spodobi in jeobiãajno v Bosni, z drugo gospodo se pa ‰e tisti veãerlahko seznani v kazinski restavraciji, kjer je vsak urad-nik dobrodo‰el. »V kazini bo‰ vse videl, tudi na‰e naj-lep‰e dame se zbero vãasi tam. Ve‰, France, vsega je pri


21

nas dosti, le Ïensk imajo premalo. Z domaãinkami niniã; kolikor je avstrijskih, so vse obletavane in zalezava-ne in nobena ne ostane brez dveh, treh tajnih ali javnihãastilcev. Izvzeta je samo moja Minka, po‰tena Kranji-ca. Pa kam naj gre Minkec, ko ima tri otroke in ãetrti jena potu.« Vilar se je nasmehnil ob tolikem blagoslovu inãestital.

Pred Agularjem sta se poslovila. InÏenir je moral ob-ljubiti, da kmalu poseti prijatelja na domu.

Ko se je zmraãilo, se je napravil v kazinsko restavra-cijo. V veÏi je ‰epetaje vpra‰al vojake-natakarje, je li tudigeneral v gostilni, kar so mu potrdili. Stopil je v prostor-no dvorano, kjer je sedelo v dimu bosenskega duhanamnogo gospode. Vzravnal se je in ozrl, kje visi cesarje-va podoba. Proti njej se je napotil, pod njo mora sedetigeneral. Slok, postaren moÏak ãastitljive vnanjosti se jenapol pridvignil ter mu vljudno podal roko. Vilar mu jemoral ponoviti svoje ime, ker prvikrat ga je bil generalpresli‰al. Na vpra‰anje, ali je bil Ïe kdaj poprej v Bosni,je pritrdil, na kar je rekel general: »Me veseli.« Polegnajvi‰jega voja‰kega dostojanstvenika je sedela najvi‰jacivilna osebnost tuzlanskega okraja, okrajni naãelnik pl.Pester, srednjeleten moÏ temne polti, kljukastega nosuin za spoznanje nabrekle dolenje ustnice. Ta se je predVilarjem gibãno dvignil, uprl vanj temnoÏareãe oãi, gazgrabil z obema rokama za desnico, rekoã, da ga zelo


22

veseli, ker vidi gospoda inÏenirja, s katerim bo imel vãa-si neposredno opravka v konaku in ki bo v pragozdihKonj-planine z vnemo delal za deÏelne finance. »Îal mije, da skraja ne bo posebnih inÏenirskih poslov, zato sovam naloÏili del administracije, da vam ne postane dol-goãasno. Ne stra‰ite se, pri nas tudi administracija ni su-hoparno ‰tevilãno ‰pijonstvo. Delavci vam napravijodosti sitnosti in opravka.«

»Za mladega gospoda je dandanes spoznanje poslo-vanja s ‰tevilkami zelo potrebno in pouãno. Ves na‰druÏabni red sloni na ‰tevilkah,« je rekel general svoje-mu sosedu na drugi strani, brkastemu polkovniku. Vi-lar se je predstavil vsem ‰tabnim ãastnikom; vsak mu jerekel: »Me veseli.« Pri tej mizi veljakov je sedelo tudinekaj starej‰ih stotnikov in uradnikov, med njimi Hva-libogovski, ki je vstal, ‰el Vilarju naproti ter kliknil:»Glejte, gospod inÏenir, kako kmalu ste pri‰li za menoj!Prav je tako!« »Me veseli,« je suho odgovoril Vilar in ‰eldalje. ·e prijazneje ga je pozdravila druÏba mlaj‰ih Iju-di, v kateri so ‰tele dame jedva petino. Klanjajoã se odmize do mize, gledajoã v razgrete obraze in segajoã vzapotene roke, je izrekel veã ko ‰tiridesetkrat svoje imein prav toliko tujih imen je ‰lo skozi njegova u‰esa.

Pri poslednji mizi je skoãil k njemu visok in suh moÏbledega obraza in ogrizenih brkov, ki je z mehkim, pri-jetnim glasom viknil: »Dobro do‰el, Vilar, stari bojni


23

tovari‰! Nama se ni treba predstavljati. Ali se ‰e kaj spo-minja‰ nadporoãnika Bajiça? Evo me v civilni haljini! Ej-ej-ej! Kmalu bodo tri leta … Zdaj sem okrajni komisartukaj v Tuzli.«

Zdaj je bila vrsta na Vilarju in prav tako prisrãno se jevedel. »Bog te Ïivi, prijatelj Bajiç! âital sem v voja‰kemnaredbenem listu, da si popustil aktivno sluÏbo. Me zeloveseli, da te najdem tukaj.« In iskrenost je zvenela iz tehbesed.

»âestitam ti na prijetni sluÏbi.«»Prijetni? Îe zdaj se norãujejo iz mene, da bom ‰te-

vilãni ‰pijon, ãisloÏer, pikoder —«»E, kaj to! Predvãeraj smo dobili v konaku glas, da

pride‰ sem. In tvoje dokumente ima Ïe oni Ïid, ki ti jepravkar tako hinavski stisnil roko.« Bajiç je z glavo na-mignil tja, kjer so na prvi toãki naãelovali veljaki. Z Ïi-vahno kretnjo je primaknil stol. »Kar pri na‰i mizi osta-ni, ker obral si Ïe vso dvorano! A dragi moj, do zdaj po-zna‰ samo polovico mojega bitja, evo je druge polovice— moja soproga Ljubica.« In Vilar se je zazrl v krepko insveÏo junonsko postavo, ki mu je izza mize iztegnilaroko v pozdrav; pogrelo ga je ob toliki lepoti, zavzel seje in ostrmel kakor v ãasih Ïive vere pravoverni romar,ãe je po dolgi poti zagledal v romarski cerkvi kolikormogoãe idealiziran Madonin obraz.


24

»Gospod inÏenir, moj moÏ mi je Ïe veãkrat pravil ovas, kako sta 78. leta v tem okraju sluÏila skupaj. Îelim,da bi bili zadovoljni in sreãni pri nas,« je rekla gospaLjubica z odkritim smehljajem in z glasom, ki se je zdelVilarju tenak, neÏen in kakor bi bil zastrt z oblaãkomtrpeãe misli.

»Kaj ti nima‰ niã pritiklin s seboj, se ‰e nisi oÏenil?«»Ne ‰e,« je odgovoril Vilar in po de‰ko zardel.»Prav ima‰.« In prijatelja sta sedla.»Pa kod se potika na‰a Katica?« je ãez hip razburljivo

vpra‰al Bajiç. »Pride kavalir k mizi in nje ni, da bi ju se-znanil.«

Lepe oãi Ljubice so blisnile po dvorani ter obstale podcesarjevo podobo, kjer sta si drugovala prvaka, oba vveliãastni pozi, z rokami, oprtimi v bok. »Pri Korkiriçe-vih sedi na levi strani.«

»A—a! In oblega jo pol bataljona ãastnikov.«»âastniki dvorijo Korkiriçevi Kaliopi in ne na‰i Kati-

ci,« je hladno pojasnila gospa in Vilar se je spomnil, dasi je pri predstavljanju zapomnil samo ime mestneganotarja Odiseja Korkiriça, ki mu je predstavil dve gospi-ci, ki sta s svojo izredno lepoto zbudili njegovo pozor-nost.

»Katica naj ostane pri na‰i mizi; ãemu dela izlete podvorani.« Bajiç je vstal ter zaãel z roko in glavo migati kmizi na levi strani.


25

Gledajoã v podani mu jedilni list, je Vilar sli‰al, kakose je Bajiç z osornim glasom obregnil k svoji soprogi.»Îe zopet sedi pri poroãniku Miku. Posvari jo vendar,Ljubica, naj opusti tisti nehvaleÏni flirt s ãlovekom, ki jenikdar ne more na po‰ten naãin dvigniti k sebi.«

»Mik lahko prestopi v civilno sluÏbo, kakor si ti,« jetiho pristavila gospa.

Bajiç, mahniv‰i z roko, pa ‰e ti‰e: »Îenska pamet, la-rifari! Njegovi dolgovi pojdejo vedno za njim. Njej jepotreba po‰tenega uradnika, ki stoji na trdnih nogah. Tisi njena sestra, ti ji mora‰ to povedati.«

»Ti bi jo rad Ïe spravil iz hi‰e, dasi gre ‰ele v 18. leto.Zaradi mene naj gre k roditeljem, ako ti je odveã tukaj.«

Vilar je strmel v jedilni list in ãakal, da konãata za-konska svoj prepirãek. âutil je, da obraãa gospa, govo-reã o sestri, svoj pogled vanj.

»No, glejte, naposled priskaklja izgubljena ovãica vsvoj hlev,« se je razveselil komisar, ko se je prizibalakakor na vzmeteh k mizi deklica, kateri je Vilar Ïe po-prej globlje pogledal v oãi. »Predstavljam ti svojo sva-kinjo Katico pl. âoban.«

»O, z gospodom sva si Ïe pri Korkiriçevih segla vroke. Pa ‰e enkrat: Zdravstvujte!« V Vilarju je zasviralaradost, ko je stal pred deklico, kateri je toplo Ïivljenjeplamtelo v Ïareãem obrazu in Ïiva igravost v vsem Ïivo-tu.


26

»Ba‰ smo govorili o vas, gospod inÏenir.«»O—o—! Nadejam se, da same lepe reãi.«»To se ve. Veste, mi smo vso zimo delali naãrte za po-

letne izlete. Nekaj naãrtov je Ïe padlo v vodo, ker je vsospomlad deÏevalo, druge bomo ‰e izvr‰ili.«

»Kaj je v Bosni deÏevalo?« je vpra‰al inÏenir z vaÏ-nostjo salonskih pogovorov. »Na Kranjskem smo imelipa tako krasno vreme.«

»O, na Kranjskem je tako krasno! Sicer sem ãitala sa-mo o Postojnski jami in tudi nameravali smo iti tja,« jeodgovorila deklica ter dvignila pahljaão, kakor bi muhotela poboÏati lice.

»V kranjskih jamah je prijetno, tam je vsaj toplo invãasi jih razsvetijo, a na povr‰ini je mraz, in tema namnoãe izginiti,« je rekel Vilar in sentimentalno je povesilglavo.

Katici se je tak‰no govorjenje zdelo ãudno. — Nagnilase je k svaku ter ga tiho vpra‰ala, je li inÏenir ‰e samec.

»Ni spodobno ‰u‰ljati, kadar so drugi ljudje navzoãi,«jo je pouãila sestra.

»Saj ne ‰u‰ljam. Hotela sem zvedeti, ali je gospod in-Ïenir oÏenjen, in zdaj vem, da ni in kako ga moram ob-delavati. To je vaÏno za nas deklice.«

»Ti si Ïiva razposajenost.«»Kaj pa naj bom! Ali naj povesim glavo ter premi‰-

ljujem o jamah, mrazu in temi. Sli‰ite, gospod inÏenir —


27

udarila ga je s pahljaão po roki — nocoj smo se zmeni-li, da pojdemo na Konj-planino na lov na divje pra‰iãe.Pri tej priliki vas posetimo in vi nam pomorete sami ins svojimi delavci.«

»Jaz bi najraj‰i, da gre cenjena druÏba kar precej zmenoj v tiste samote.«

»Zdaj ‰e ne, zdaj vas ‰e ne smemo motiti pri va‰emposlu. Vi se morate prej udomaãiti v svojem novem za-viãaju. Seznaniti se morate s krajem —«

»In z divjimi pra‰iãi —«»Tudi.«»Izku‰al bom, da hitro pregledam svoje posle in do

bilke spoznam Konj-planino. Verjemite mi, da bomkmalu vedel Ïe za vsak brlog in kotiãek, kjer se skrivazverjad; vse njih ‰ege in navade hoãem prouãiti: po ka-terih predelih se najraje ‰etajo, na katerih tratinah seshajajo. O, zanesite se name, gospica!«

V Ïivo sta se smejala, obrnjena drug k drugemu, inKatica je sklenila roki ter jih v zanosu veselih ãuvstevkrãevito stiskala ob koleni. Ko pa je Bajiç pripomnil, daje biftek na mizi, se je Vilar okrenil od deklice ter sipredstrl prtiã ãez telovnik.

»Kar se tiãe kuhinje, ne boste zadovoljni pri nas; bo-senska Ïivina je medla in suha in po tem je tudi meso,«je prijazno pouãila gospa Ljubica.


28

Bajiç nato: »Mari bo prijatelju za bosensko govedo,ko si pa ob Konj-planini lahko nastrelja divjaãine, koli-kor hoãe!«

»Mi vam nastreljamo divjih pra‰iãev za vso zimo,« jezagostolela Katica.

»Ti pojde‰ za zverino, ovãica preprosta!«»Zakaj pa ne, Sa‰a? Streljati umem in jahati tudi. Ti

vedno pravi‰, da sem ovãica, pa nisem tako brezsilna inslabotna, kakor misli‰. V fiziãnih naporih se lahko ko-sam z marsikaterim mo‰kim.«

»Katica je res utrjena. Poroãnik Mik pravi, da je naj-bolj‰a jahalka,« je potrdila gospa Ljubica, sanjavo zroãproti cesarjevi podobi.

»Kar Mik mlati, to mi je prazna slama,« je rekel komi-sar.

»Bo‰ videl, da se na prihodnjem izletu ‰e s teboj poiz-kusim. Kaj je lep‰ega nego beÏati ob lepem vremenumed bogatimi lesovi, kjer na vsak korak dobi‰ gradiva zadrugo besedo.«

»To je pa res lepo. Ali kar tako na mah ne sme‰ oku-pirati gospoda Vilarja. Pusti, da se oddahne in se vÏivi vnove razmere,« je govoril Bajiç. Potem je zaãel razkla-dati, kak‰no sluÏbo bo opravljal inÏenir. Res bo Ïivel nasamoti, toda poleti je med zelenjem ob Oskovi prijetno.In vsakih deset dni lahko najmanj enkrat pride na konjuali z vozom v mesto na po‰to in v konak po denar in


29

drugih opravkih. O tej strani sluÏbe ga itak jutri natan-ko pouãe v konaku.

»Niti naslikana bi ne hotela biti poleg pustega in sit-nega âumurpa‰e,« je pritaknila Katica.

»Kdo je âumurpa‰a?« je vpra‰al Vilar ter odrinil praz-ne pladnje.

»Tako pravimo gozdarju Bierkopfu. Tur‰ka besedaãumur pomeni oglje.«

»Ali Ïge oglje?«»Ne. Priimek so mu dali tak‰en, ker biva v gozdu.

Mimo lova ne bo nobene zabave v pu‰ãavi, zato pridi-te veãkrat v Tuzlo. Ali ste pevec?«

»Sem, pa slab, sam zase.«»In jaz igram na citre. In na kegle igramo. Rusko keg-

li‰ãe tudi kmalu dobimo.« Potem mu je razodela, kakoje zasnovan izlet na Konj-planino. Vsa druÏba bo na ko-njih, ki si jih izposodijo pri Bo‰njakih, dvojico jih damorda baterija, pri kateri sluÏi poroãnik Mik. Ona vza-me najãilej‰ega, tak‰nega, ki se navzame ãlove‰ke ãilo-sti in smelosti in se razigra pod Ïenskim sedlom. Mor-da jim posodi Sem‰ibeg iz svoje konju‰ne, kjer jih stojinekaj brzih in skoãnih. »Vi paã znate jahati?«

»Ne znam najbolje, no vsekakor se udrÏim na sedlu.Saj so bosenski konjiãi zelo pohlevni, prave ovãice.«

Obrnila sta se na stolih zopet drug k drugemu, inobema je sijala radost v oãeh. Katica je pravila o svojih


30

jahalskih vajah. Ker jezdi skoraj vsaka Bo‰njakinja, ãe jele konjiã pri hi‰i, noãejo zaostati dame ãastnikov inuradnikov in se urijo na konju. Uãi jih pa poroãnik Mik,ki slove za najbolj‰ega jezdeca v Tuzli.


31

3.

Ob deseti uri je general zapustil druÏbo. Veljaki, kiso mu drugovali, so posedeli ‰e nekaj ãasa skupaj;

ker so pa od vseh miz leteli nanje Ïenski pogledi s pro‰-njo, naj vendar Ïe pridejo in prisedejo, so se kmalu pre-selili, kdo sem kdo tja. Okrajnega naãelnika je nemirnooko gospe Ljubice, ki je preko nekaj manj vrednih glavÏe tolikokrat zablodilo k njemu, zvabilo k sebi. Vilar seje precej prepriãal, da je pl. Pester zelo udomaãen priBajiçevih. Na krilih svoje mogoãnosti se je prizibal podvorani, smehljaje se na vse strani. Ljubica mu je pripra-vila stol kraj sebe. Samo prijaznost in priljudnost jeizraÏalo njegovo lice, ko je globoko sklonjen stisnil nje-no roko. Pred predstaviteljem najvi‰je civilne oblasti vokraju, ki je pravkar pri‰el od najvi‰jega predstaviteljavoja‰ke sile, je Vilar skraja ãutil neko tesnobo, ãeprav sesicer ni bal obãevanja z visoko gospodo. Spomnil se jevklenjenih jetnikov ob cesti in zaplenjene Ïivine, vrhu-tega ga je vznemirjala misel, da bo delavcem plaãnik inkuhar in ne bo imel mimo odurnega gozdarja nobene-ga tovari‰a. To malodu‰je ga je minilo, ko je videl, daima pl. Pester za vsakega v druÏbi toplo besedo.


32

Pl. Pester je bil rojen Dunajãan; izhajal je iz Ïidovskeplutokracije, zato je imel v javno Ïivljenje vrata odprtana steÏaj. Njegov oãe je bil ugleden poslanec liberalnestranke in vladi udan politiãar, za kar je dobil na staraleta mastno sinekuro, kjer je obogatel do milijonov. Kernjegovega sina niso smatrali za odprto glavo, ki bi semogla kosati s talenti in pridnostjo, so ga njegovi pro-tektorji spravili v Bosno, kamor so porivali takrat tuditake uradnike, ki so bili drugje nemogoãi. Tu je postalokrajni naãelnik ali muta‰erif, kakor so ga imenovaliTurki, dasi ni umel srbsko-hrvatskega, ne kak‰nega dru-gega slovanskega jezika. Nelepe plemenske znake naobrazu je izku‰al zagladiti s tem, da se je nenavadno pri-jazno vedel z vsemi, ki jih je usoda pripeljala na otok inki so se ‰teli k inteligenci. Posebno voja‰tvu, damam,nunam in franãi‰kanom se je kazal pri vsaki prilikiusluÏljivega. Z domaãini se je vedel drugaãe: menil je, daravna v smislu svojih vi‰jih, ako smatra domaãine zasuÏnje, porobljene v krvavi vojski.

Poprej tiha, zami‰ljena, v daljavo strmeãa gospa Lju-bica je nenavadno oÏivela. Oãi so se ji razbistrile, vsenjene kretnje so se razvezale in razveselile. Tak‰na strastje zavalovila v njej, da so se zdele njene prve besede ne-koliko afektirane: Ïevala jih je in valjala po ustih. Vilarje opazil, da krasna Ïena svojega dolgega pogleda vãa-si kar ne more prenesti z naãelnika kam drugam; vsako-


33

mur se je moralo zdeti, da ta pogled hoãe uÏivanja. Nje-ne lepo odprte, temne in ‰iroke oãi so vabile, vlekle ksebi. Pomembno je bilo to, da so govorile samo naãelni-ku, za soproga niso imele ne izraza, ne ognja, ne ljubez-ni. In kruta verolomnost je sedela v njih, ki so jo ljudjespoznali in prav obsodili ‰e le par mesecev pozneje.Bajiç je zrl na svojega hi‰nega prijatelja s preseneãenimpogledom, kakor bi iskal na njem tiste sposobnosti, ki soga posadile na tako odliãno mesto, in kakor bi ga hotelopomniti: Bodi oprezen, ker gorje vama, ãe pride v jav-nost in pomaÏe mojo ãast!

Katica je, ne meneã se za naãelnika, pravila o izletih,ki so jih Ïe naredili. Pod Ozren-planino bi se bili pravdobro imeli, ko bi jih Sa‰a ne bil spravil v ondotni samo-stan, kjer jih je povabil iguman k kosilu.

»Ne govori o tem, Katica! âemu zopet blebeãe‰?« jeposvaril Bajiç.

»Naj gospod inÏenir pozna tukaj‰nje razmere, da bovedel ravnati z ljudstvom.«

»Hm — no!« se je okrenil k deklici naãelnik s svaril-nim pogledom.

Pa Katica se ni dala ustaviti. Pravila je, kako je bilo vsamostanu za kosilo pripravljenega tako malo, da sosami razpoloÏili po mizi peãeno kuretino, ki so jo imelis seboj. Na razpolago so dali tudi dve veliki ãutari vina.Tisti ãutari sta znamenito tur‰ko delo; priplenjeni sta


34

bili v bitki pri Jajcu in na dalj‰e izlete jih jemljejo s seboj.Ko je iguman videl toliko blagodati na mizi, je postalzgovoren in na moã je zaãel hvaliti avstrijsko upravo.No ona, Katica, ne veruje v njegovo lojalnost in ko biimela oblast, izgnala bi ga v Srbijo, njegovega kaludje-ra pa bi dala obesiti na prvo drevo.

»I, kaj pa vam je storil Ïalega?« se je prestra‰il Vilar.Okrutne besede iz Ïenskih ust mu niso bile po godu.

»Temno in mrko je gledal kakor hajduk v ‰umi, gra-bil se v dolge lase in trdil, da so ·vabi nesreãa za srbskinarod, ker ga stiskajo in sejejo nemoralnost vanj.«

»Morda je imel s svojega stali‰ãa prav. Besede so be-sede in zaradi njih bi ga jaz ne dal obesiti,« je izustil Vi-lar, no precej je ãutil ostrost naãelnikovega pogleda nasebi.

Katica je nadaljevala: »Oãital nam je na‰o potratnost,da pohuj‰ujemo narod s svojimi razko‰nimi izleti, na‰ezabave po gostilnah in kavarnah mu niso bile v‰eã. No-bena stvar mu ni bila dobra, ãe je pri‰la ãez Savo; vsemuje zabavljal. ·e moje obleke ni pustil pri miru.«

»Aj — kako?«»Ko sem mu povedala, da sem Srbkinja in pravoslav-

ne vere, me je ta barbar sirovo zavrnil z odpadnico, kerse ne oblaãim v srbski narodni kroj, in z narodno izda-jico, ker sluÏim ideji tujcev. Tak‰na blazna prenapetost!«

»Tako je govoril pri mizi?«


35

»Pri mizi. In pomislite, da se barbar ni dotaknil na-‰ega vina in na‰e kuretine. Raj‰i je glodal suhe skorje.Najprej nas je iguman pozdravil z lepo in dostojno be-sedo, potem nam je pa suroveÏ kaludjer kar po vrsti za-ãel brati levite. Nadporoãnik Buzduga mu je poznejezato plaãal, da ga bo dolgo pomnil.«

»Pravi enfant terrible je va‰a sestra,« je tiho rekel na-ãelnik, obrnjen h gospe Ljubici.

»Katica!« je nevoljno vzpihnil Bajiç in poÏugal sprstom. »Jovica Milo‰eviç ‰e ni bil kaludjer, samo pri-pravljal se je na meni‰ki izpit. Svojo prevroão hajdu‰koglavo si je hladil Ïe v jeãi.«

»In vendar ga zagovarja tvoja mati.«»Pusti mojo mater na miru, ona Ïe sama ve, kaj dela.«Deklica je na‰obila ustni in nastal je kratek premolk.

Ljubici je bilo prav, da se je sestra ukvarjala z Vilarjem,tem laÏe in svobodneje se je sama zabavala z naãelni-kom. »Povej gospodu inÏenirju, kako smo jahali v Bre‰-ke,« je poprosila, in Katica je zaãela praviti o onem izle-tu. V Bre‰kah je katoli‰ka farna cerkev in poleg nunskisamostan. Îupnik-franãi‰kan jih je pogostil s kruhom,sirom, maslom, jajci in s slivovko. Potem jim je pokazalsvojo oroÏarno. Leto po zasedbi so ga hajduki oropali za3000 goldinarjev in preteklo zimo so jeli izpra‰evati, alije Ïe zopet kaj obogatel, zato mu je deÏelna vlada daro-vala nekaj pu‰k, samokresov in handÏarjev in ‰tirje


36

kmeti spe vsako noã v Ïupni‰ãu kot njegova telesnastraÏa. Îenske so ‰le tudi v nunski samostan, kjer so bilezelo prijazno sprejete. Sploh je ni udanosti nad uda-nostjo katoli‰ke duhov‰ãine in nun — tako je sodilaKatica — in vlada ima prav, da se opira nanjo, pa naj boto kaludjeru v‰eã ali ne. Na povratni poti jih je ujelahuda nevihta in morali so vedriti v gorski tur‰ki vasi, kiso ji prizadeli mnogo strahu s tem, da so v divjem dirupridrvili vanjo in se, kakor da so padli z neba, ustavilipred muktarjevo hi‰o. Vilar je zvesto gledal v njenobraz, kakor bi poÏiral njene besede. Imel je Ïe svojosodbo o njej: to je nedorasla, blebetava in vesela dekli-ca, ki je sama sebi malik. Veã o njej ni hotel misliti, kerkrasna se mu je zdela.

K mizi je pristopil topniãarski poroãnik Mik, dolg intankih nog in suhih rok, raven liki struna. Njegov drob-ni obraz je cvetel v rjavkastordeãi barvi, kakor bi ga bilnekoã nabrizgal z moko od natrte opeke, obesil v dim-nik ter posu‰il. Od njega je vedno po neãem dehtelo:bodisi po konju in hlevu, bodisi po alkoholskih pijaãahin cigaretah. Majav je bil njegov korak, znamenje, da jemnogo sedel na konju. Bil je moãno ugleden pri Ïen-skah. Pridobil si jih je z izredno smelostjo v druÏabnemvedenju, z drznim jahanjem, posebno pa s svojo zabav-nostjo. Odkar je bil zapazil, da z razliãnimi prednostmisvojega intelekta imponuje na tuzlanskem otoku, se je


37

dvignil za merodajalca pri vseh podjetjih in zabavah,tako da se brez njega niã ni moglo izvr‰iti. âudovit je bilnjegov glas, zmoÏen vseh modulacij, bil je dober peveczabavnih kupletov, igral je na citre in tamburo, pri ple-sih je bil kolovodja. Kot lahak in gibãen ãlovek se je po-kazal mojstra na svoji suhi kobili, ki je beÏala Ï njimkakor ptica pod nebom. Dame se ga niso mogle nagle-dati.

âe se je vedla Katica z Vilarjem zelo prijazno, je rav-nala z Mikom kolikor mogoãe po domaãe. Na dolgo jerazvijala pred njim svoje misli o izletu na Konj-planino.Neprestano so zvenele v njeni glavi — menda niãesardrugega tam ni, si je hudomu‰no rekel Vilar. Mik kotdober poznavalec Ïenske vihravosti je vedel, da deklicini za izlet sam na sebi, ampak za mo‰ko dru‰ãino in dahoãe Vilarju pokazati svojo naklonjenost, govoreã mu otori‰ãu njegovega delovanja, o Konj-planini. Satirski seje nasmihal in prigovarjal, ãe‰: pot do Konj-planine jepredolga, in z damami izleta nikakor ni mogoãe izvr‰itiv enem dnevu.

»Onda ga izvr‰imo v dveh dnevih. Vi imate ãasa do-volj: itak spite celo dopoldne, da nimate popoldne no-benega posla veã. Gospod inÏenir bo tako prijazen innam priredi prenoãi‰ãe v kolibah ali pa kje v gozdu nalistju.« Vilar je v znak soglasja naklonil glavo. »Vi pa,


38

gospod poroãnik, nam preskrbite veãerjo. Same postrviiz Oskove morajo biti.«

»Kaj pa s kosilom … kdo naj skrbi zanje? Ali menite,da lahko obidem obed in sem Ïe sreãen, ako moram vesljubi dan jahati in ribariti? Moj poklon tak‰nemu izle-tu!«

»Uuu!« se je na‰obila gospica in dregnila poroãnika vkomolec. »Ne domi‰ljujte si vendar toliko in ne mislite,da naloÏimo res vse na va‰e rame. Tudi brez vas ne po-ginemo od strada in glada. Pa nekaj drugega vam ‰e po-vem: na va‰i kobili bom jahala jaz, vi pa si smete vzetikaterega konja hoãete pri bateriji.«

»Ali smem? Milostiva ste, gospica Katica.« In zopet jedobil sunek v komolec.

Ko je bil Vilar zapazil, da sedita gospa Ljubica innaãelnik tako blizu skupaj, da se zadevata s komolci, jerekel sam v sebi: »Med ãudne ljudi sem za‰el; ‰tejejo sek inteligenci, pa se sujejo s komolci kakor pijani kmet-je.«

V tem je bil dal pl. Pester postaviti ‰tiri stekleniceShery-vina na mizo ter naliti kozarce. Mik se je polastil,vstal in povabil omizje, naj pije na zdravje na‰egamuta‰erifa, da bi ‰e dolgo vladal kaurinom, Vlahom,·panjolom, ciganom, Turãinom — in polnoustna pijaãaje stekla po njegovem grlu. Nalili so mu zopet do vrha,na kar se je pogladil po licu, s krotkim pogledom obvel


39

obe dami in napil ,na‰ima damama, ki bi ju primerjaljuna‰kim amazonkam, ki so v starih ãasih ne ve se kje inne ve se kako zavladale mo‰kemu spolu.’

Katica se je po teh napitnicah pogreznila v neke taj-ne misli; morda je tako uãinkovalo moãno vino, ki se gaje dvakrat zapored z ustnicama veã ko dotaknila. Njeneble‰ãeãe oãi so se uprle na mizo, kjer so njeni roÏnatiprsti meli ko‰ãek kruha. Ko je bil do skorje zrobkan, jeskrivila kazalec desnice, zataknila palec, poloÏila nanjdrobtino, sproÏila in puf — drobtina je zletela Vilarju vobraz. Dvignila je vanj vpra‰ujoãe oãi, in on se ji je po-smejal. Potem je dvakrat strelila v Mika. »Na vas semjezna,« je izpregovorila s tihim glasom, razpoloÏiv‰i res-nost v cvetoãe ãrte svojega obraza.

»Kaj sem pa zopet zakrivil?«Z nagajivim izrazom mu je oãitala Kaliopo, rekoã, da

mora le sreãen sluãaj zahvaliti za njegovo druÏbo; daniso Korkiriçevi od‰li spat, bi se on nikakor ne mogelloãiti od njih ter se preseliti k njej. »O ta svetlooka, slad-koglasna Kaliopa z gr‰ko glavo se vam je zasadila v srce.No, ãakajte!« In strelila je v Vilarja.

Mik je odgovoril poetiãno, da obãudujemo ubogizemljani nebroj teles na nebu, nad vsa druga pa solncein mesec; nemogoãe pa je obãudovati le eno ali drugo,ampak ustvarjena je na‰a narava tako, da dvigamo svojpogled k vsem predmetom, ki vzbujajo v nas ãut lepo-


40

te. Luno pride‰ gledat, kadar zaide solnce, no luna jeizpremenljiva —«

Vilar veã ni poslu‰al. Svoje zanimanje je obrnil naoroÏni‰kega ãastnika, ki je, ves razgret in rdeã, kakor bibil pri‰el od napornega dela ali pa iz dolge seje, pijan-cev, stopil k naãelniku. Spoznal je v njem onega Buzdu-go, s katerim se je bil vozil po bosenski Ïeleznici.

»Nu, kako je, ali si kaj pozvedel?« je tiho vpra‰al pl.Pester.

»Gospod naãelnik, ves dan sem lazil po hribih gor indol, vse sem preiskal, kak‰nih trideset oseb sem zasli‰al,vem pa toliko kakor poprej. To vem, da moram jutri vesdan pisati raport.« Sklonil se je k naãelniku in nekaj ãasasta ‰epetala, kimaje z glavama, srepo zroã drug druge-mu v oãi.

»Aha!« je rekel naposled naãelnik. »Kaj pa Atif Saraj-lija niãesar ne ve?«

»Ta zlodej nas morda vãasi za nos vodi. Verjemi mi,gospod naãelnik, da ni na svetu bolj prekanjenega ãlo-veka. Morilec in poÏigalec je, ãeprav se je zaradi obehzloãinov izmuzal. Hvalibogovski mu vse verjame, a jazle to, kar sam vidim. Vse boste ãitali v raportu.« Kolikorje dopu‰ãal hripavi in izpiti glas, je govoril z zanosom,da bi vsi vedeli, kako huda in teÏka je njegova sluÏba ins kak‰nimi ljudmi se mora ukvarjati.


41

·e le zdaj, ko je bila opravljena sluÏbena zadeva, jeãastnik udostojil tudi ostalo omizje svoje pozornosti.Okorno se je priklonil, po domaãe je pozdravil ter za-gledal Vilarja. »O — znanec s poti v Sarajevo. Torej naKonj-planino so vas poslali? âestitam vam, gospod in-Ïenir! Niste pogodili slabo.« Vilar je vstal in poloÏil svo-jo desnico v njegovo. »Me veseli. Hvala!«

Buzduga je sedel in povedal, kako je tisti dan obde-laval kneza v Prnjavoru, kjer je bil v neki zadevi, pa niãe-sar ni opravil. ·el je h knezu in ga izpra‰eval. Pa knez seje delal, kakor da ga ne ume in ne pozna. Dal ga je pre-vesti v oroÏni‰ko pisarno. To je kneza prestra‰ilo in zde-lo se je, da je Ïe ves skesan. Buzduga je z bikovko v rokistopil predenj, prijel ga za ‰op las, ki mu je ‰trlel iznadu‰esa, uhljal ga, robanteã: »Ali me sedaj pozna‰, ali mepozna‰, lopov!« Pa od kneza vendar ni niãesar zvedel.Dal ga je vkleniti v Ïelezje, pa tudi to ni izdalo. Buzdu-gi je knez toliko, kolikor mu je noht, kar si ga odreÏe,ãeprav ve, da ga bo zatoÏil, morda celo v Sarajevo.

Vilar je z izgovorom, da je truden, kmalu ostavil druÏ-bo. Vsi so mu rekli: »Na svidenje jutri!« Da bi se dobroprezraãil, predno gre spat, je ‰el parkrat gor in dol predkazinskim vrtom. Premi‰ljeval je o onih, s katerimi jesedel v kazini. Simpatiãen mu je bil Bajiç. Spomnil se je,kako se je njegovo oko veãkrat zbegano uprlo v naãel-nika, potem obotavljajoã se obrsnilo soprogo, kakor bi


42

obema govorilo nekaj resnega in ju opominjalo. O Ka-tici je sodil, da govori nepremi‰ljeno in se vede vihravoliki razneÏeno dete, ki vse sme in je prepriãano o svojiveljavnosti, ki vse posnema v druÏbi, ãeprav je okrutno.Mika je smatral za dobrega veseljaka, ki se da izrabiti zavse. Buzduga in naãelnik sta se mu zdela vaÏna faktor-ja v bosenski upravi, predstavitelja vsega tega, kar je do-slej videl ali sli‰al neprijetnega in odurnega: lonãeni klo-buki, vklenjeni jetniki, zaplenjena Ïivina, prnjavorskiknez.

Drugega dne je ‰el dopoldne in popoldne v konak,kjer so ga uvedli v njegovo sluÏbo. Okrajni naãelnik pl.Pester mu je sam razkazal krajepis Konj-planine, kjer jebilo naãrtano vodno omreÏje Oskove in njenih pritokov,vse drãe, po katerih se je spravljal les v dolino. Z rdeãotinto je bilo zarisano, kje bo treba za splav lesa ureditivodo ali zgraditi nove Ïlebove. Za zdaj naj se gospodinÏenir samo pouãi o krajevnih razmerah, popravi naj,kar treba pri drãah, a jeseni se zaãne zanj pravo delo.Tudi je bilo na krajepisu zaznamovano, koliko je Ïe po-sekanega, kje se zdaj seka, kje stoje drvarske kolibe. Vi-larja je vse to zanimalo, ker je spadalo v njegov delo-krog. Pri slovesu mu je naãelnik naroãil, naj se odpraviprecej jutri na svoje mesto, naj si najme za pot konja; doSamojlovega hana, ki leÏi ob reki Spreãi, ga bo spremi-la mala kazinska druÏba, in sicer na konjih. Manj ga je


43

zanimala administracija. Mlad uradnik, h kateremu jevstopil popoldne, da si prilasti njene skrivnosti, je lomilnem‰ãino s trdim madÏarskim naglasom. Najprej ga jeta neÏni golobradec vpra‰al, kje je doma. »Na Kranj-skem«, je odgovoril Vilar. Uradnik je nategnil obraz vuãene poteze ter stopil k velikemu zemljevidu avstro-ogrske monarhije, viseãemu na steni. »Kranjsko, Kranj-sko — aha, to je tu gori na severovzhodu ogrske drÏa-ve«, je rekel ter s prstom pokazal na Bukovino. »Kranj-sko leÏi tu doli ob Savi in meji na hrvatsko kraljevino,«je pojasnil Vilar, kaÏoã na zemljevid in smejoã se golo-bradcu v obraz. »Onda ste Hrvat,« je rekel ta in inÏenirje prikimal, ker je vedel da uradnikova zemljepisna vedane sega preko Ogrske in njene ,posestrime’ Hrvatske.Potem mu je mladi MadÏar z veliko samozavestjo raz-kazal raãune prej‰njega meseca, ki jih je bil podpisal inpredloÏil gozdar Bierkopf. Iz teh listin je bila razvidnavsa manipulacija, koliko plaãe dobiva gozdar in dvapaznika, kolike dnevnine drvarji. Pokazal mu je inven-tar vsega orodja in pohi‰tva za kolibe in mu povedal, damu mora itak gozdar izroãiti vse listine, ki se tiãejopisarni‰kega posla, in naj se v dvomljivih sluãajih za na-vodilo zateãe vselej k natanãnemu in praktiãnemu Bier-kopfu. Konãno mu je naroãil pozdrav na gospoda goz-darja, posebno pa ‰e na Samojla in njegovo soprogo, kizalagata delavsko naselbino z Ïivili. Vilar je zvesto zrl v


44

liãni, pri‰piljeni, ptiãji obraz drobnega uradnika, katere-mu je v mislih nadel priimek ‰tevilãni vrabec.

Veãerjal je zopet v kazini. Ker je bila sobota, se jezbrala tam ‰e veãja druÏba. Sedel je zopet z Bajiçevimipri eni mizi, zopet so prisedli tisti gospodje kakor prej‰-nji veãer. Da je hodil Vilar veãno v kazino, zabava bi sebila vr‰ila veãno po tisti ‰abloni. Najveã je govorila Ka-tica, pona‰ajoã se, da od nje izhaja pouda za izlet v hanob Spreãi. UdeleÏniki izleta niso dolgo ostali v dvorani.Sklenili so bili za drugo jutro zgodnji odhod, zato so ‰li‰e pred enajsto uro spat.


45

4.

V nedeljo se je naredil dan, kakr‰en je po izletniko-vi volji. Solnce je bistro gledalo iznad nizke âakla-

vice-planine, ko se je zbralo ‰est izletnikov na konjihpred voja‰kim ostrogom. Njim se je pridruÏil Vilar sTurkom, pri katerem je najel konja. Prva je Ljubica po-dala roko naãelniku, potem so si vsi segali v roke, kakorda se niso videli par mesecev. Odjahali so. Vsem se jesvetilo radostno priãakovanje na licih, celo resnemuTurku se je zjasnil obraz, ko je gledal po nizkih brdih,kjer je narava po vseh straneh ‰epetala svoje umerjenepoletne besede. Razvrstili so se tako, da je jahal na ãeluBuzduga, potem naãelnik z gospo Ljubico, Mik z gospi-co Katico, Bajiç z Vilarjem, kot zadnji pa Turek z inÏe-nirjevo prtljago. Kjer je bila pot ozka, so morali odsto-piti drug od drugega in posamiã jahati; kjer se je raz-‰irila in spojila s tratino, so se zdruÏili v tolpo in v div-jem diru gnali po mehkih tleh.

Katica je s pobalinskim smehom ter z otro‰ko brblja-vostjo in nagajivostjo zabavala vso druÏbo. Pojoã se jezdel njen srebrni glas in vsi so utihnili, ko je izpregovo-rila. âlovek bi vgriznil v ta melodiãni glas in v opojno


46

vonjavo rosnega jutra. Njeni volji se je vse pokorilo. Iz-pod nekega grmovja so gledale najlep‰e spominãice;Katica jih je Ïelela imeti in druÏba se je morala ustavi-ti; Mik je skoãil s konja ter nabral damama vsaki ‰opek.

Na drugem kraju je priskakljala veverica po resju;ugledav‰i jezdece, je bistro skoãila v oskubeno, skorajbrezlistno ãre‰njo kraj poti. Pogled na ãilo in pozornoÏivalco je pobudil druÏbo, da je postala in se zazrla vdrevo. Katica je zaÏelela, da bi imela tak‰no ljubo Ïivalcodoma v kletki, na kar je Mik nemudoma skoãil s konjain splezal na ãre‰njo. Ko je stal na prvi veji, mu je pl.Pester med krohotom druÏbe zaklical; »Lovite jo, primi-te jo, drÏite jo!«

»S krikom je ne ujamemo,« je zagorel Mik. »Obkoli-te raj‰i drevo, in ko skoãi na tla, navalite nanjo, pa bona‰a!«

Razen naãelnika so vsi razjahali, privezali konje k plo-tu ter obkolili drevo v velikem krogu, kamor je stopiltudi naãelnik.

»Zdaj pazite, da jo ujagmite! Ako prodere ãrto, pa vi,gospod naãelnik, napravite atako nanjo! Pozor!« je ve-lel Mik in stopil za dve veji vi‰e. Veverica ni ãakala ple-zalca: v silnem skoku je ‰vignila na travo prav prednaãelnika, ãigar konj se je prepla‰en vzpel, kar je spra-vilo jezdeca iz ravnoteÏja in na tla. Nastala je zme‰njava.Pl. Pester je obleÏal v travi ves bled in v omedlevici. K


47

njemu je priskoãila gospa Ljubica vsa prestra‰ena. Viso-ko so se ji dvigale grudi, podprte s prsnim steznikom,globoko je dihala, pokleknila je na zemljo tik njegoveglave; in preden je mogel kdo mo‰kih priskoãiti, mu jeodpela ovratnik, telovnik in srajco. Z robcem mu je bri-sala pot z obraza. Bajiç je zavil vrat, kakor bi bil nekajpogoltnil, potem se je odvrnil in stopil po travi, zroã vbliÏnji gozd.

»Kako je, gospod naãelnik, kje te kaj boli?« je vpra‰alBuzduga, ki se je sklonil na drugi strani k ponesreãen-cu.

»Konjaka gospodu!« je velel Mik, skoãiv‰i s ãre‰nje.Vilar je vzel iz svoje torbe stekleniãico konjaka ter jo

podal gospe Ljubici. Ulila je omedlelemu nekaj tekoãi-ne med ustnici, drÏeã z roko njegovo gladko ostriÏenoglavo. Kmalu je odprl oãi in hvaleÏno se je posmejal svo-ji streÏnici, ki mu je odgovorila z mehkim, blaÏenim si-jajem v oãeh in na obrazu. Pogoltnil je nekaj kapelj ko-njaka. Izkazalo se je, da se ni po‰kodoval; priletel je natla po strani in padel na revolver. Vsi mo‰ki mimo Tur-ka so bili oboroÏeni z revolverji.

»Kaj je, gospod naãelnik, ali pojdemo naprej ali na-zaj?« je vpra‰al Mik, sklonjen, opirajoã roki ob koleni ins pritajenim nasme‰kom zroã na nedeljskega jahaãa.

»âe se ne poãuti‰ dobro, napravimo izlet lahko dru-gikrat,« je menil Buzduga.


48

To je spravilo Katico v nevoljo; napela je ustnice, od-mignila ter se zavrtela k inÏenirju. »Vas spremimo pasami,« mu je tiho rekla.

»Moja nezgoda naj vam ne provzroãi slabe volje,« jeizpregovoril pl. Pester. S pomoãjo Ljubice, ki ga je drÏalapod pazduho, je vstal. Potem se je, popravljaje si oble-ko, glasno zasmejal, da bi pokazal neustra‰ljivost in do-bro voljo. »Ta prokleti konj, da se prepla‰i tak‰ne nez-natne Ïivalce! No … naj bo! Druge nesreãe ni, kakor vi‰-njevo liso mi je vtisnil revolver v bok. Na konje in na-prej! Srãnemu pripada svet!«

Zdajci je poãil za njegovim hrbtom strel. Vsi so seprepla‰eni ozrli, naãelnik se je od strahu po‰ibil v kole-nih. Bajiç je bil strelil za veverico v hrast, ki je stal zanjimi.

»Izborno strelja‰, Bajiç, kar v skoku si jo podrl,« jeviknil Mik, stopil po mrtvo Ïivalco ter jo prinesel Kati-ci.

Obveselila se je. »Natrpano bi jo rada imela, da bostala na mojem oknu.«

»Na konje, na konje!« je viknila Ljubica, posnemajoãnaãelnika. »A vpra‰am vas, ãemu smo kazili krasni pri-zor v naravi? Kaj nam je storila veverica na ãre‰nji, da jenismo pustili na miru. Kakor mi, se veseli Ïival, bujna kriji kroÏi po telescu, pa tu pride kruti ãlovek in jo umori.Grozno!«


49

Bajiç je ãutil ugrizljivost oãitanja. »Hotel sem se samoprepriãati, ali moja roka ‰e zadene,« se je opraviãil. Sko-doÏeljno je pogledal na pl. Pesterja, ki se je poizku‰alvzkobaliti na konja. Ker ga ãili, srbonogi vranec iz Sem-‰ibegove konju‰ne ni hotel pustiti nase, ga je z lahkotozasedel Buzduga. »Jahaj ti mojo Heugeigen, na njej sesedi kakor na mizi. Za dve luknji sem ti skraj‰al streme-ni. In ostroge odveÏi; saj ti jih ni treba. Tile tur‰ki konjiso vsi trdi in neokretni v gobcu, razvleãeni, ker Turkirabijo preveã vajeti in premalo meãa. Treba ga stisnitimed kolena — glej tako! Pa naj se gane!«

Spustili so se v globok jarek. Mik si ni mogel kaj, da nebi pouãil naãelnika, kako treba jahati navzdol, da se neprekopicne ãez konjsko glavo. Bajiç je po zorno gledalna nerodnega jezdeca in nasme‰ljivo je omenil Vilarju:»Glej ga, Ïida, kako sedi na konju kakor Ïaba na kuma-ri! Ako ne ume jahati, naj gre pe‰ ali pa naj ostane do-ma! Ali mora biti povsod kuhan in peãen?« Grizlo ga je,da je pl. Pester spravil njegovo Ïeno tako zelo v tok svo-jih misli. Vilarju je postal prijateljev poloÏaj jasen.

Nad jarkom se je zaãela po planjavi ravna pot podrobnem pesku, in po tej so drvili, dokler niso zagledalina pa‰niku ãrede mr‰avih Ïivinãet in poleg krdelo praz-niãno obleãenih pastiric, igrajoãih kolo. Sredi njih kro-ga je stal pastir ter piskal na postranico, gibajoã z goren-jim delom Ïivota in bijoã z glavo takt. ·e drug momak je


50

bil navzoã — kolovodja. Ta prizor je jezdece presenetil,zamikal ter vÏgal v nekaterih Ïeljo, gledati od blizuigranje preprostega kola. Udarili so preko pa‰nika, vhipu so obstali pred kola‰icami, ki so obstrmele ob ne-navadnem pojavu. Postranica se je razmogla v dolgemin tankem piskljaju in to je bil znak, da je zdaj konecigre. In kolo se je utrgalo.

»Zakaj ne igrate dalje?« je zarohnel v nem‰kem jezi-ku pl. Pester, hoteã zakriti svojo nerodnost, ker ni mo-gel ustaviti konja pred dekli‰kim zborom, ampak ga jezajahal vanj. Bulil je razjarjene oãi na prestra‰ene dekli-ce, ki so stale kakor ukopane. Bilo jih je kak‰nih petnajstv starosti 12 do 20 let.

»Igrajte, igrajte, devojke!« je povzbudila gospa Ljubi-ca v zelo neÏni srb‰ãini.

»Dekleta se vas boje,« je trezno in resno odgovorilkolovodja. »Boje se va‰ih konj-vitezov in va‰ega oroÏja.«

»Niã Ïalega vam ne storimo. Igrajte dalje, mi bi radivideli va‰e kolo,« je zaprosila Katica, zroã v najstarej‰odeklico, h kateri sta se stiskali dve druÏici, drÏeã se je obrameni.

»Danes ne igramo veã, ne ljubi se nam,« je poroglji-vo odgovorila deklica in postavila desno nogo smelo na-prej. V vsej njeni postavi, na zagorelem obrazu, na kos-mu svetlih las, ki se je usul ãez oko, je bila izraÏena ne-upogljiva smelost in drzna kljubovalnost.


51

»Kaj pravi, kaj pravi?« je nestrpno vpra‰al pl. PesterBuzdugo.

»Da se jim danes ne ljubi veã igrati. Glejte, tak‰en jeta u‰ivi narod! Izlepa se ne opravi niã, izgrda niã —tak‰en je na‰ poloÏaj sredi tega v zlobi zakorenelegaljudstva. O, ko bi imel ãlovek svobodne roke, pokazal bijim!«

Pl. Pester je srdito pogledal na deklice, hripavo jezakrakal: »·ta! — ·ta! — Bagage!« Buzduga pa je z bi-kovko poÏugal: »âakajte, nauãim vas, kako se vesti predsvojim muta‰erifom! Zaradi hajdu‰tva smo imeli Ïeopraviti v va‰i vasi, in ‰e pridem tja. Razbojniki! Tatin-ska zalega!«

»Niãesar vam ‰e nismo ukradli, nesreãe vi na‰e!« jeodgovorila gorko uÏaljena deklica, prezirno strmeã vãastnika, ki je pljunil pred njo ter okrenil konja. Izletnikiso ozlovoljeni odjahali.

»Glej, na tak‰no odgovornosti polno mesto so posta-vili ãloveka, ki ne ume razen ,‰ta — ‰ta’ izpregovoritinobene srbohrvatske besede,« je tiho rekel Bajiç.

»Mari jim za slovanske jezike. ProteÏirance povsodsilijo v ospredje,« je zamomljal Vilar.

»To se jim bo ‰e ma‰ãevalo. Drugaãe je ravnal gene-ral Filipoviç v Sarajevu. Generala Nemca, ki so mu gabili poslali z Dunaja za mestnega poveljnika, je stantepede poslal ministru na Dunaj nazaj z obvestilom, da


52

generala, ki ne ume nobenega slovanskega jezika, nemore rabiti za mestnega poveljnika. Filipoviç ve, kaj tre-ba Bosni.«

»Ljudi ji treba, ki ãutijo z njo.«»A ta-le?«Ob devetih so prispeli k reki Spreãi. Tu je stal nekdaj

uboÏen lesen han, ki je ob zasedbi zgorel. Njegov last-nik je ali poginil ali pobegnil, in pogori‰ãe je ostalo brezgospodarja. Ko so se zaãeli Ïidovski podjetniki zanimatiza les Konj-planine, so zasedli pogori‰ãe in postavili nanjem precej dolgo pritliãno hi‰o. Vanjo so nastanilisremskega Ïida Samojla Blaustifta ter mu poverili nalo-go, da z vsem ÏiveÏem preskrbljuje sekaãe na Konj-planini. Pridobili so mu koncesijo za han in prodajalno.To je bil han prve vrste, kjer se je dobilo razen ãrne kavetudi vino, Ïganje, pivo, meso, v ‰tacuni pa razno blagoza obleko in razna Ïivila. Stal je pribliÏno napol poti odmesta do Konj-planine in Samojlo je bil posrednik medobema. Dobival je blago iz Tuzle ali pa naravnost izOgrske in ga dostavljal gozdni upravi. Deloma so ‰letudi po‰tne po‰iljatve za drvarje potom njegovih rok.Poleg hana je dala oblast postaviti oroÏni‰ko straÏarno,kjer je bivalo pet oroÏnikov, ki so straÏili pota in Samoj-lovo zalogo. Precej za hanom onstran Spreãe sta se ce-pili poti: bolj‰a je drÏala naravnost v Kladanj, slabej‰a pana desno pod Konj-planino. Îidovski konsorcij je trebil


53

imenovano planino samo poldrugo leto, potem ga jevlada zaradi velikih dobiãkov primorala, da ji je odsto-pil vso gozdno upravo s Samojlom vred.

»O, kako ste me poãastili, milostivi gospod naãelnikin vsa gospoda, da ste pri‰li k meni! O—o, kaj najreãem? Le to reãem, da sem ves vesel in da vam je vse narazpolago, kar se dobi pri meni. In pri meni se vse dobi.âesa sem Ïelel ves ãas? Bog mi je priãa — niã drugeganisem Ïelel, nego da vam ‰e enkrat postreÏem pod svojostreho.« Tako je skakaje in mahaje z rokama govoril Sa-mojlo, rejen, majhen moÏ razlezlega trebuha, ko so biliizletniki, ki jih je mimo Vilarja Ïe vse poznal, stopili prednjegovim hanom raz konje. V veliki poniÏnosti je sklo-nil glavo in solze hvaleÏnosti so stopile v njegovekrmeÏljave oãi, ko je vsem po vrsti podajal desnico,drÏeã v levici ãrno ãepico, kakr‰no nosijo pravoslavnipopi.

Turek je privezal svoja konjiãa v senco k plotu, drugiso jih zavedli v hlev.

»Kako je, oãka Samojloviç?« je ljubeznivo vpra‰alnaãelnik.

»Nikdar ‰e ni bilo dobro, toda z boÏjo pomoãjo rijemnaprej.«

»Narasli ste, he—he!« Naãelnik mu je s kazalcem po-trkal po trebu‰ãku. »Kaj je pa z raki, ki ste mi jih ob-


54

ljubili? Potopili so se tu notri — a? Foter Samojloviç?« Inzopet je potrkal.

»Kap naj me zadene, ãe vem, kam so pre‰li raki. Men-da so jih zastrupili Bo‰njaki. Ako pa Ïelite postrvic izOskove, polno banjo jih imam — to vam je nekaj poseb-nega.« Samojlo je Ïevaje nabral sline v ustih in poÏrl; odslasti se mu je raztopil obraz. Potem je poizkusil posko-ãiti, kakor bi se bila izproÏila vzmet v njem, zakrilil je zrokama ter zavpil v hi‰o: »Etelka, Manojlo! Pridita ven-dar poveselit se z menoj visoke gospode! — Kaj naj re-ãem? Blagoslov boÏji je pri‰el pod mojo streho.«

»Tiste postrvi okupiramo mi!« je rekel Buzduga, bijoãse z bikovko po golenici.

»Vse anektiramo, kar imate!« je pristavil Mik.»Nadejam se, da pri vas ne bomo stradali. Je li va‰a

zaloga tolika, da nas lahko preÏivite danes?« je vpra‰alpl. Pester z izrazom zaupanja v Samojlovo skladisãe.

Îid se je zgreznil v kolenih, pomolil trebu‰ãek naprej,vtaknil palca pri pazduhah za telovnik in zakrilil s prsti.»Leto dni naj ostane visoka gospoda pri meni in ‰e nebo konca moji zalogi. âesa ni dobiti pri meni? Z vsempostreÏe Samuel Blaustift.«

Pojavil se je njegov sin Manojlo, osemnajstletnik ‰iro-kih ust in nabreklih, napol odprtih ustnic, iz katerih sogledali sila beli zobje. Za njim je pri‰la na dan SamojlovaÏena Etelka, mogoãna in ãedno opravljena dama sred-


55

njih let, okusna, obila, pa vendar gibãna. Izletniki so sez njo prisrãno pozdravili, posebno pa Buzduga, ki jo jeimenoval svojo bosensko majko. Samojlo je naroãil sinu,naj skrbi za konje, da bodo imeli vsega dosti.

Naãelnik je Ïelel videti tisto banjo postrvi, na kar se jeSamojlo zavrtel in tako naglo tekel pred druÏbo, da jenjegov zamasljeni kaftan kar frãal za njim po zraku. Vsiso stopali za njim po stezi, ki je drÏala k Spreãi. Prepriãa-li so se, da je postrvi za vso druÏbo veã ko dovolj. Na-roãili so si slasten obed.

Ko so pri‰li zopet pred han, sta jih priãakovala tamdva oroÏnika v paradi ter se spodobno javila pri naãel-niku in pri nadporoãniku. Buzduga jima je naroãil, najpreskrbita odrtega janjca za popoldne.

Vsi izletniki so bili sveÏi in ãili, le pl. Pester je toÏil, dasi je ob stremenskih jermenih odrgnil stegna in da ãutivsled padca s konja boleãino na strani. Poprosil je Sa-mojla, da mu odpre sobo, kjer bi se umil, oziroma zmrzlimi obkladki pohladil svoje boleãine. Tako se je za-ãela druÏba drobiti. Gospa Ljubica se je ponudila, da bosama pomagala v kuhinji, kar je bilo sprejeto s pohva-lo, le Bajiç je pikro omenil, da nima kuhinjske obleke sseboj. Buzduga je rekel, da gre poin‰picirat svoje oroÏ-nike, Bajiç in Mik sta ‰la s Katico ob Spreãi poiskat me-sta, ki bi bilo ugodno za popoldanji raãji lov. Ko je Sa-mojlo zvedel, da gre Vilar za inÏenirja pod Konj-plani-


56

no, se je jel smukati krog njega. Povabil ga je, naj grepregledat njegove shrambe, kjer ima v zalogi najrazliã-nej‰e blago za drvarsko kolonijo.

Razkazal mu je vse skladi‰ãe, odpirajoã po vrsti vreãe,predale, zaboje in lonce. Povzdigoval in hvalil je blago,urno se kretajoã krog Vilarja. »Prosim, milostivi gospod,pokusite to maslo, blagovolite dejati na jezik. A? Kako seto razleze in ni atoma Ïarkosti ne ãutite v ustih. Glejte,tu je troje vrst moke, pa poduhajte — nu! — ni drobecprhkosti in plesnobe ne udarja iz nje. In kako lepo ãistin trebu‰ast je ta fiÏol!« Samojlo se je razburil in v jezi jeposkoãil. »Pa pravijo drvarji in se pritoÏujejo, da imampreperelo, trohnelo in preleÏano blago. O—o, milostivigospod inÏenir — roko na srce — Bog praviãni mi jepriãa, no — kaj naj reãem? — iz jasnega naj tre‰ãi name,bodeãi osat naj mi zraste pod brado, ãe je kaj slabega inpokvarjenega med temi stenami.«

Vilar se je ogledoval po prostoru, pripravljen, zago-varjati interes drvarjev.

»Spomladi so se pritoÏili v Sarajevo, na kar je pri‰el c.kr. polkovni zdravnik Raps — morda ga Ïe poznate — izTuzle pregledat mojo zalogo. Vse je prebredel in pre-vrnil, vse je preduhal in pretipal — in tak‰en kaj ume! —pa ni bilke neuÏitnega ni na‰el. Od nekaterega Ïivila sije dal napraviti jed in ãudil se je okusnosti. Dva dni meje vizitiral. Ko je odhajal, me je potrepal po rami, rekoã:


57

,Lepo izpriãevalo vam napi‰em, gospod Blaustift!’ Odtakrat pride vsak mesec pretipat moje blago, in vlada gazato plaãa. Kar ãudi se, od kod dobivam tak‰no pre-Ïganko.«

»Verjamem, da se pri vas napravi bolj‰a jed nego naKonj-planini. Vsekakor pa je treba, da ima teÏak, kiopravlja naporen posel, teãno, zadostno in ceno hrano.Cene, cene —« je poudaril Vilar, kakor bi prehajal v opo-zicijo.

»Ali jaz kaj drugega trdim? Popolnoma se strinjam zvami, gospod inÏenir. Toda v dober kup hrana ne morebiti, ni mogoãe — Bog praviãnik! Le pomislite, kako da-leã smo od Ïeleznice, kaj velja prevaÏanje?«

»Docela novinec nisem v Bosni, poznam Ïe nekolikorazmere. Vozniki tukaj niso dragi.«

»Pa cest ni, cest, in pota so zanemarjena. To vpliva nacerto, o—o—« Samojlo se je pogreznil v kolenih, zamah-nil z rokama in odskoãil od tega hudobnega ãloveka, kinasprotuje visokim cenam. Stopil je za korak bliÏe kVilarju. »Prosim poniÏno, predstavite si moje zadrege,vÏivite se v moje skrbi pozimi, ko je pot iz mesta zasne-Ïena, zametana in smo takorekoã odrezani od sveta,delavec pa mora imeti svoj teãni in zadostni ÏiveÏ. Lepritrdite mi, ljubi moj gospod, da je takrat dobava ÏivilteÏavna in draga.«


58

»To ne more priti v po‰tev. Bo‰njak zna pregazitisneÏene zamete, ãe so ‰e tako debeli, ali pa po ovinkihsi izklesati pot k vam mimo najvi‰je gore.«

Neverni Samojlo je majal z glavo. Zdajci pa se je vzpelter odprl nov predal. Zajel je pest riÏa. »Glejte, gospodinÏenir, kak‰no blago dostavljam za delavce. Le poglejte,kak‰na dolga zrnca — takole proti luãi prosim — kako seto sveti, kakor zvezdice na veãernem nebu.« Tre‰ãil jeriÏ nazaj v predal. »Najvecja gospoda v Trstu ne uÏivabolj‰ega, to mi mora vsak priznati, ki se razume na riÏ.«

»Ni moja stvar, da bi sodil. O tem naj razsodijo delav-ci sami in njih kuharji.«

»Dovolite, gospod, da vam pokaÏem svojo svinjskomast.« Samojlo je priskoãil ter odprl velik lonec. »Ves-te li, na ãem se pozna dobra svinjska mast?«

Vilar je mahnil z roko, prehajajoã v obstrukcijo. »Jazjo spoznam ‰e le na Ïgancih. Tudi zdravnik se o tem lah-ko moti. Toda zanimal se bom za to stvar in z vso vne-mo nameravam delati za blaginjo delavcev. To si za-pomnite, gospod Blaustift!«

Temnega obraza je zaklepal Samojlo skladi‰ãe. Potemje vedel svojega gospoda v klet, kamor je bila vloÏenazaloga alkoholnih pijaã. Na vse pretege je hvalil, trkajoãna sode, sremska vina in bosensko slivovko. Natoãil jeiz majhnega soda kozarec ãrnega vina ter ga ponudilVilarju, naj pokusi; pa ta se je ubranil z izgovorom, da


59

dopoldne nikdar ne pije. »Sicer pa tega vina nimate zadrvarje?«

Samojlo se je ‰iroko nasmejal in se razkoraãil, kakorbi hotel zaplesati valãek; potem je vtaknil oba palca zatelovnik in dromljaje z vso osmerico prstov po prsih, jegovoril: »To je za gospodo. V Tuzli ga pijejo, vãasi tudiv Sarajevu in pa gospod Bierkopf, va‰ novi tovari‰, garad srka. V okolici Sremskih Karlovcev je rastlo.« Po tehbesedah se je nekako skrãil, desnico je prenesel k ustom,iztegnil palec in kazalec, kakor bi hotel priseãi, ter po-‰epetal: »Gospodje imajo pri meni posebne cene, polzastonj, pol tako. Imam pa ‰e druga vina iz Vilanja inSeksarda v butiljkah. Ali jih smem par vtakniti v torbeva‰ega Turka?«

»Bog ne daj! Moj Turek ne pije vina.«»Za vas ga ponese pod Konj-planino. Bog praviãnik

mi je priãa … po njem se zaspi, kakor bi se zazibal v Ab-rahamovem naroãju. Dovolite, milostivi gospod inÏenir… midva bova imela toliko posla drug z drugim … nekajbutiljic no … prosim … Odma‰ita jih danes zveãer z go-spodom gozdarjem Bierkopfom in izpraznita jih na sre-ãen zaãetek sodelovanja. Oh, âumurpa‰a, to je po‰te-njak in dobrina — kdor ga ume okreniti k sebi.«

»Lepa hvala, gospod Blaustift,« je rekel Vilar z izra-zom nevolje na licu. »Nikakor noãem kaj posebnega,ãesar nimajo delavci.«


60

»Va‰i drvarji pijejo Ïganje in tega vi ne bodete.«»Onda se zadovoljim z vodo.«In skrbnega lica je zapiral Samojlo svoj hram. Za hi‰o

je pokazal kurnik, kjer se je dolgoãasilo pet pitanih pu-ranov. Vtakniv‰i palca za telovnik, je zarajal pred kur-nikom in pohvalil slastno puranino; pa tudi s tem niomehãal inÏenirja, ki je odloãno izjavil, da bo Ïivel z de-lavci in uÏival tisto hrano kakor oni, pa dobra bo moralabiti in po primerni ceni. Samojlo je dromljal po prsih inenomerno je majal z glavo, ker v svoji du‰i je obÏalovalinÏenirja in ni verjel njegovim besedam. Jadrno se jeobrnil in ‰el pred hi‰o. Ko je zagledal Turkova konja,kako Ïalostno pove‰ata glavi, jima je velel prinesti krme.Tudi v hlev je pogledal, je li pri gosposkih konjih vse vredu.


61

5.

Vilar je poãasi stopal skoncema hi‰e, ogledujoã se pookolici, kje bi zapazil ono trojico, ki je ‰la iskat pro-

stora za raãji lov. Ko je stopil izza ogla, je videl naravnostv kuhinjo. Na odprtem oknu sta sedela tesno drug pridrugem, gledajoã v kuhinjo, pl. Pester in na njegovi des-ni gospa Ljubica. Iz kuhinje je bilo sli‰ati bobneãi glasnadporoãnika Buzduge; gotovo je pravil nekaj zelosme‰nega, ker pl. Pester se je od same zadovoljnosti melna oknu, glasno se smejal, pripogibal se naprej, vãasipogledal v obraz gospe, ki se je tiho hohotala, tako dasta se tresli njeni rami. »Tu se zbijajo umazane ‰ale,« sije mislil Vilar, ko je bil zasli‰al iz kuhinje glasni grohotgospe Etelke in je naãelnik v‰ãipnil v komolec gospoLjubico, ki je sklonila glavo in si srameÏljivo pokrila oãiz roko. Ta prizor ga je piãil. Bajiç se mu je smilil. Ko bibil prijatelj, v svesti si svoje du‰evne in telesne nezmoÏ-nosti, Ïe zrl ravnodu‰no na nezvestobo svoje soproge,onda bi se Vilar niã ne zgraÏal; kadar ptica veã ne naj-de zrna na severu, se preseli po naravnem nagonu najug. Toda Bajiçeva osebnost je visoko nadkriljevalanaãelnikovo; bil je lep‰i in mlaj‰i; Ljubica se je morala


62

samo v nekem du‰evnem mraku odvrniti od soproga inse udati onemu, ki jo je omamil z bogastvom in s svojimvplivnim dostojanstvom.

Proti poldnevu so se zbirali izletniki v hanu. Prva jeprihrumela Katica z novico, da so na‰li zelo pripravnomesto za raãji lov: kjer Spreãa teãe v ovinku med trav-niki, kjer dela oster komolec, prav tam je lahko pristop-na; tam stoje na bregu stare vrbe in jel‰e ter spu‰ãajokorenine v vodo; in travnate ru‰e segajo izpodjedene obkoreninah v tolmune, kjer mora kar mrgoleti rakov. Zanjo je Mik prinesel sake za raãji lov: majhne mreÏice,okroglo prikrojene in privezane k Ïeleznim obroãkom;nanje se dene Ïabji krak ali ãrv in kamen, da se potope.

»Ste li zacelili rane, gospod naãelnik?« je sirovo vpra-‰al Bajiç, stopiv‰i v kuhinjo. Na Ïeno se ni ozrl.

»Tista prokleta stremenska jermena sta mi naãelakoÏo. Ne vem, kako pojaham nazaj,« je odgovoril pl.Pester, Ïevaje ob debeli smotki. Sedel je z Buzdugo pristeklenici konjaka.

»Samojlo naj te pelje nazaj,« je svetoval oroÏni‰kiãastnik.

»To je dobra misel.«»Jermena sta vas ogulila, ker ne sedite trdno v sedlu,

ampak stojite v stremenih,« ga je pouãil Mik.»Vam bolje pristoja sedeti pri pisalni, pivski ali ku-

hinjski mizi nego na konju,« ga je pikal Bajiç. »Za dol-


63

go jeÏo niste. Pod Konj-planino vas ne vzamemo s seboj,ako ne pojde z nami sanitetna patrula z nosilnico.« Nih-ãe drug bi ne smel tako v‰ãipljivo govoriti z naãelnikom;na Bajiçeve zbadljivosti ni odgovarjal, le prihuljeno se jesmejal, ker odolÏenega se je ãutil pred njim.

H kosilu so sedli oÏivljeni, nestrpni kakor Ïival. Dobravolja se je pokazala v tem, da so se zaãeli kepati z brisal-kami. Kepanje se je nadaljevalo tudi med obedom. Kopa je brisalka, ki jo je Katica pomerila na Vilarja, padlana mizo in prevrnila ãa‰ico vina, ki se je razlilo proti Lju-bici, so skoraj vsi veselo zahrumeli, da to nekaj pomeni,in Samojlo, sloneã ob steni, je zaploskal. Takrat je ãe-merni Bajiç ostro pogledal na svakinjo, odmignil z gla-vo, in Ïoganje je prenehalo. Katica je nasme‰ljivo napelaroÏnati ustnici, v razposajenosti nakremÏila obraz in spoluzaprtim oãesom je pokukala na zlovoljnega svaka.»Govorimo torej o ãem drugem, o popoldanji zabavi,najprej pa o Ïabah in ãrvih, ki so nam potrebni za raãjilov.« In razdelila je uloge: naãelnik in Buzduga pojdetalovit Ïabe. Mik naj uredi svoje sake, ona z Vilarjem na-bere ãrvov, oroÏniki naj preskrbe, zakoljejo in oderojanjca. Sklenili so, da precej po kosilu nastavijo rakom,potem poigrajo z Ïogo, zaple‰ejo kolo, pred odhodomspeko janjca.

Zdajci je viknila Katica: »Poglejte, gospoda — kaludjerMilo‰eviç gre mimo. Nasujmo si pepela na gre‰ne gla-


64

ve!« Vsi so pogledali na pot, po kateri je proti hanu ko-rakal velik, mlad moÏ, ‰irokih pleã, lepe ãrne brade, ko-drastih las, kakr‰ne nosijo pravoslavni sveãeniki; ‰trleliso mu na vseh straneh izpod ãrne ãepice. Obut je bil vopanke in obleãen v bosenske ãak‰ire, ki so zgoraj zeloohlapne, pod kolenom pa ozke. Samozavestno je ‰el,mahaje z levico, ki je drÏala debelo grãavo palico; desni-co je imel obvezano in nesel jo je na ãrni ruti, priveza-ni krog vratu. Mladostna gibãnost se je kazala v njego-vih korakih. Pri‰ed‰i pred han, se je pridruÏil Vilarjeve-mu Turku, ki je ãepel v senci, lu‰ãil trdo kuhano jajce inprigrizaval kruh. Poãenil je k Turku.

»Na tega pazite, gospod inÏenir, ker ta seje nezado-voljnost v delavskem taboru,« je rekel Samojlo, ki je vkotu sobe odpiral buteljke. »Sitnosti je delal gospodugozdarju in tudi vi boste spoznali njegovo delovanje. Onje zakrivil, da zahtevajo delavci nemogoãih stvari. Milo-stivega gospoda naãelnika vpra‰ajte, ako ne verjametemeni.«

Pl. Pester je prikimal, rekoã: »Ako se pojavijo ‰e kdajnemiri na Konj-planini, poprosim za pol bataljona vo-jakov, in onda poteãe kri. Neredov mora biti v Bosnikonec, ker vsa Evropa gleda na na‰e kulturno delo.«

Tudi Buzduga je stopil na Samojlovo stran z beseda-mi: »Milo‰eviç je prvi podpihovalec tega okraja in vele-izdajnik. O, dobro ga poznam. Zaznamovali smo ga Ïe,


65

da bo dolgo pomnil. Bujna, smela glava, ki ne umrjenavadne smrti.«

Naãelnik se je obrnil k Vilarju z glasom, iz katerega jezvenel blag pouk in rahla groÏnja. »Prosim, imajo lidrvarji teÏko delo? Ves boÏji dan pod milim nebom nazdravem zraku, poleti v prijetni senci, po zimi v zati‰jugostega gozda; ‰kodljivega prahu ni, nevarnih plinov ni.Povsod okoli samo fantastno veliãastvo pragozda. Invedno imajo primerne odmore za uÏivanje hrane. Njihdelo se nikakor ne da primerjati z delom v rudnikih glo-boko pod zemljo. Res imajo na‰i sekaãi poleti veã delav-nih ur na dan nego rudokopi, zato pa po zimi veãjidelspe. In vlada jih vedno enako plaãuje z isto plaão kakordelavce v premogovnikih. Na njih pritoÏbe treba zreti spoveãevalnim steklom, vse okolnosti treba vpo‰tevati,trmoglavost pa krotiti s primernimi sredstvi. Îe semmislil o tem, ali bi ne predlagal, da se nastavijo oroÏni-ki kje v bliÏini delavskega tabora.«

Samojlo se je pri teh besedah zadovoljno muzal terpritrjeval z glavo, Vilar pa je odgovoril: »Nadejam se, dabomo izhajali brez oroÏnikov.«

»Brez oroÏnikov ne pojde. Gospod inÏenir ‰e ne poz-na razmer v Bosni,« je rekel Buzduga.

»TeÏko in nevarno je delo tudi v gozdu. Kaj drugegaje, vihteti sekiro, kaj drugega, vihteti pero. Vsekakor bimislil, da morajo biti drvarji zadovoljni s svojim zasluÏ-


66

kom, ki ga polovico lahko denejo na stran, ker bivajodaleã od mesta in se ne morejo udeleÏevati potratnihzabav. Moja skrb bo, da jih navajam k varãnosti, da vsakspravlja sedaj, ko ima. Malo k malemu da mnogo, invsak mora imeti majhno premoÏenje, kadar zapustiKonj-planino.«

»Gotovo se prevarite, gospod inÏenir! Poznam drvar-je, skromno ne marajo Ïiveti, za gosposko mizo bi se-deli,« je dejal Samojlo, prijazno se smejoã naãelniku vobraz.

»Kolikor je v moji moãi, bom izku‰al, da jih odvadimpotrate. Z malim naj izhaja teÏak in o svoji prihodnjos-ti naj misli. Blagostanje treba ‰iriti s treznostjo, ‰tedlji-vostjo in modrim gospodarstvom. Iz blagostanja se rodisvoboda.«

S prezirnim izrazom se je posmejal naãelnik. »Utesni-li mu boste osebno svobodo, ako nadzorujete krompirv njegovi skledi. Naj je, kar hoãe in za kolikor mu nese.Enemu ugaja to, drugemu ono in nihãe si ne da kratitipravice do izbire. V tej pravici naj ima svojo svobodo.Druge svobode za tak‰ne ljudi ne poznam. Delavec najse pita, naj se redi, v nedeljo naj se napije, ker sit nam ninevaren. Bati se ga je tedaj, ko zaãne premi‰ljevati osvoji prihodnjosti in zanjo varãevati. Takrat se mu zdi,da vse premalo zasluÏi, takrat se zaãne upor.« Pl. Pester


67

v Bosni besedice »svoboda« ni rad sli‰al, dasi je stal naDunaju v vrstah liberalne stranke.

Vilar je prikimal, ãeprav v srcu ni sogla‰al. Molãal je,ker je vedel, da pri teh trdosrãnih in razvratnih ljudehniã ne zaleÏe beseda ljubezni do siromaka. Pol osato jegledal na naãelnika, ki si je slabovoljen zataknil brisal-ko za telovnik ter se lotil pi‰ãanca, sveteãega se v rumenitol‰ãi. Bil je paã agresivna natura, toda obiãajna pravi-la vljudnosti so mu branila, obelodaniti Ïe danes svojenazore, ki v tej druÏbi gotovo zadenejo na odpor. Povsem, kar je sli‰al, je spoznal, da delavci niso zadovolj-ni. Ako je tako, jim pomore, kolikor je v njegovi moãi.âemu razvijati teorije, dokler ni pokazal dela! V zaãet-ku je bila praksa, potem so se razvile teorije. Obirajoãpi‰ãanca, se je zazrl skozi okno na ona dva, ki sta ãepe-la zunaj ob meji, na svojega Turka in na Milo‰eviça, kije privlekel izza pasu kosec sira in kos kruha ter priãelskromni obed. Na jezik so mu silile gorostasne besede:Kadar bosta tudi ona dva ob meji sedela za na‰o boga-to obloÏeno mizo, takrat zavlada v Bosni blagostanje insvoboda — pa jih ni izgovoril. Tak‰ni so bili nazori mla-dega Vilarja. ·tel je ‰ele 26 let.

Obed je trajal samo eno uro, potem se je druÏba dvig-nila in odpravila na rake. Ob meji sta ‰e vedno ãepelaTurek in Milo‰eviç, pu‰eã svalãice in pijoã ãrno kavo,katero jima je dona‰al Manojlo.


68

»Hej Ture in ti kaludjer, idita in nalovita nam Ïab!«jima je zaklical Buzduga, stopiv‰i na pot.

Turek je skomizgnil z ramama in razprostrl roki, ka-kor bi hotel objeti pol Bosne. »Gospodine, kje so tukajÏabe?«

»Na njih sedi‰, lena para! Vsenaokrog moãvirnato, pabi Ïab ne bilo. No in ti Milo‰eviç — se li ne more‰ dvig-niti?«

»Ako te po obilnem obedu mikajo ‰e Ïabe, nalovi sijih sam! Vse polno jih je v luÏah po travnikih. Eto!«

Buzduga je z bikovko poÏugal. »âakaj, kaludjer, en-krat si se nam izmuznil, drugikrat ne uide‰. Les za tvo-ja ve‰ala ne bo veã dolgo rastel.«

Niso ‰li dolgo ob Spreãi, ko nalete ob grapi na ‰tirideãke; trije so bili prazniãno obleãeni, eden je pohajal izciganstva. »Alo, otroci, nalovite nam Ïab in ãrvov! Po-i‰ãite po luÏah!« je viknil Mik.

»Ne smemo ‰lapati trave. Razjezil bi se lastnik travni-kov,« je ugovarjal najstarej‰i deãek.

»âemu ste pa do zdaj ‰lapali — u‰ivci, a?« je zagrmelBuzduga in pogrozil z bikovko. Stopil je bliÏe in prijelonega paglavca za uho, rekoã: »Si razumel? ârvov in Ïabprinesite! Ako ne, pridejo zaptije po tebe in po tvojegakneza. Zrla bosta Ïabe in ãrve, ako jih moram sam na-birati. Si sli‰al?«


69

Otroci so ostolbeneli in zazijali. »Le pohitite, otroãaji!Tja k Spreãi prinesite, na ovinek! Za vsak komad dobi-te novãiã,« je neÏno zalepetala gospa Ljubica, in drob-njav se je v diru spustila po travniku.

DruÏba je legla v senco po travi, da mirno prebaviobed, oziroma ga nadaljuje pod milim nebom. Samojloje prinesel za njo veliko ãutaro vina, gospa Etelka v jer-basu peciva in ãa‰ice, Manojlo pa ponvo ãrne kave. Tak-rat je ‰el mimo po poti Milo‰eviç. Z vzboãenimi prsmije ‰el, gledaje visoko predse. Solnce mu je sijalo od stra-ni v obraz, na katerem se je kazal cvet mladosti in izrazmoÏatosti obenem.

»Lep ãlovek,« je izpregovoril pl. Pester.»Tip Srba,« je rekel Bajiç.»Ponosno gre, kakor bi bila vsa Bosna njegova,« je

menil Mik.»Zlovoljen ãlovek je, in takemu je vsaka stvar dobra,

da jo zabrusi nam ali neljubemu ãloveku v obraz. Glej-te, Ïe v njegovi hoji je nekaj agitatorskega. Tega imamna piki. ·el bi ãlovek in mu podstavil no‰o, da se njegovaizzivalnost prevrne v prah,« se je hudoval Buzduga.

»âemu vzeti ãloveka na muho, o katerem ni dokaza-no, da je hudoben. Sodi‰ãe mu ni moglo do Ïivega,« jerekel Bajiç.

»Dokazano je, da se njegovo mi‰ljenje ne strinja zna‰im redom, da je nazadovoljneÏ, malkontent prve


70

vrste. Jaz bi vse ljudi njegovih misli dal obesiti, ne po-streliti, ker smrt iz pu‰ke smatrajo za juna‰ko.«

Pl. Pester nato: »Naj stopi nas kdo pred zbor Bo‰nja-kov in naj jim pove najsvetej‰e resnice, ne bodo mu ver-jeli, a njemu verjamejo. Agitator je in nevaren ãlovek.«

Prekinil ga je komisar in ga piãil: »Zato ga poslu‰ajo,gospod naãelnik, ker jim govori v narodnem jeziku, zatoga razumejo in mu verjamejo. Pred onim, ki ga ne razu-mem, sem nezaupljiv, ãeprav pride s polnimi rokami kmeni. Sicer pa jaz ‰e nisem videl na‰ih polnih rok … Nitreba imeti posebnega proro‰kega daru, da bi ne videlÏrtev, ki jih bo treba, preden pomirimo zasedene deÏe-le.«

»S kulturnim delom treba pridobiti nezadovoljneÏe;jezik, s katerim se to vr‰i, je postranska stvar,« je odloãilpl. Pester.

Bajiç je majal z glavo, kakor bi imel tehtne pomisleke.Hotel je omeniti Dalmacijo in Istro, ki sta Ïe desetletjazdruÏeni z drÏavo in ‰e tako zanemarjeni. No previd-nost mu je velela molãati.

V tem je izginil Milo‰eviç za drevjem in Ïe je stal ci-ganãek z lonãeno ãrepinjo polno Ïab in ãrvov pred Mi-kom.

»Zakaj se pa tvoji tovari‰i niso vrnili?« je vpra‰alagospa Ljubica rjavega otroka, obdariv‰i ga z desetico.


71

»V vas so zbeÏali. Boje se, da jim daste Ïreti Ïabe inãrve.«

Mik je spustil sake, obloÏene z vado, v vodo, potem seje priãela igra z Ïogo. Pl. Pester se je ni udeleÏil, skrajatudi gospa Ljubica ne. Sedeã sama v travi, sta se smeja-la in gledala na igralce. Ko je bil pa naãelnik parkrat za-pored pohvalil Katico, kako estetiãne so njene kretnje,se je zagnala tudi gospa med one, ki so lovili Ïogo, dapokaÏe svojemu ljubimcu, kako ume tudi njeno bujnotelo zaigrati v mladostnem poletu.

Ker so igrali na solncu, so se Ïoge kmalu naveliãali.Sedli so v senco upehani in razgreti. Naãelnik je postre-gel Ljubici, Mik Katici z ogrinjalom. Samojlo in njegovaÏena sta se zopet pojavila ter nalivala vino in kavo. Pri-Ïgali so si svalãice. Iz straÏarne sta dva oroÏnika prineslaodrtega janjca in naroãje drv. Kmalu je zaprasketal ve-sel ogenj na produ kraj Spreãe. Vnel se je pomenek okulturi sploh in o bosenski posebe. Kultura je bil tistikonjiãek, ki ga je rad zajahal pl. Pester. Bil je do dna srcaprepriãan, da so ga samo zato poslali z Dunaja v Bosno,da bi tukaj ‰iril kulturo, in da svojo nalogo tudi izvr‰uje.»V lepem kraju ste se naselili, Samojloviç,« je govoril.»Podnebje je ugodno, vode je dosti, zemlja rodovitna,vegetacija bujna. Kaj hoãete ‰e veã?«

»Kaj pomaga vsa dobrota in lepota, ãe pa ljudi ni pra-vih tukaj.«


72

»S tak‰no krasno Ïenko bivati v pravljiãno lepi po-krajini, to je sreãa, ki jo je Bog namenil samo svojim iz-voljencem.«

Gospe Etelki je ugajala tak‰na hvala. Zasvetili so senjeni beli nekoliko skrivljeni zobje. »Gospod naãelnik,verjemite mi, da mi je onile ciganãek, ki ‰e vedno ãakav travi va‰ih naroãil, ljub‰i nego vse drugo domaãe pre-bivalstvo. Ko bi ne bilo tukaj gospodov oroÏnikov, bi jobila Ïe zdavnaj potegnila nazaj na Ogrsko. Ti so najiniza‰ãitniki, dobrotniki. Kaj ne, Sami?«

»Tako je, Etel-leben. Glejte, milostivi gospod naãel-nik, ta poloÏna prisojna brda, ki jih zara‰ãa grmovje,kako ugodna so za kultiviranje, za krãenje, pa nihãe sejih ne loti. Tako stoji ta svet nenaãet in ãaka odre‰enja.Bogme, ko bi jih meni podarila vlada!«

»Le ãakajte, korenito se vse izpremeni, kakor hitro bore‰eno agrarno vpra‰anje. Domaãinom treba dati zem-ljo, ki jedva ãakajo nanjo,« je rekel Bajiç. »Niã dati iz rok,poleg pa zabavljati, to je lahko, pa ni po‰teno.«

Pl. Pester je resno in blagohotno zrl na Samojla, kersmatral ga je za vaÏen steber kulture. »Stavil bi, da bostala v petdesetih letih krog va‰ega hana veãja vas, ãe nemesto; tako se mi zdi ta kraj pripraven za veãjo naselbi-no.«

»Samojlovac se bo imenovalo,« se je ponorãeval Ba-jiç.


73

»Ali pa Samivaro‰,« je pristavil Mik.»Zahvalili nas bodo Bo‰njaki za mesto, kjer bo Ïupa-

noval Samojlo ali Manojlo,« je govoril Bajiç. »S tako kul-turo jih ne bo pridobiti, marveã z ono, ki bo redila do-maãine. Ali storimo kaj za domaãine? Trosijo se ogrom-ne vsote za varstvo deÏele, za kulturne namene, namreãza ‰olstvo pa se ne stori niãesar. Od kod naj pridejo do-maãini v vladne sluÏbe, ako se jim ne da priloÏnost, dase po na‰e izobrazijo? V prvi vrsti bi bilo skrbeti za izo-brazbo ljudstva, da postane sposobno samo Ïeti tam,kjer Ïanjejo sedaj tujci. Ker na‰ gospod naãelnik rad na-gla‰a kulturo, naj pripomnim, da moramo v Bosnivpo‰tevati dve kulturi, na‰o, ki nas je oblizala onstranSave in stremi za na‰o koristjo, in tukaj‰njo domaãokulturo, ki je Ïe v starih ãasih vzrastla na tleh balkanske-ga poluotoka. Prva bi morala drugo oplojati, to ni mo-goãe, ker prva Ïivi sama ob sebi in sama zase in je takoneplodna, da se ne prime Bo‰njakov. Omenjam n. pr.zadrugo. Zakaj pospe‰uje vlada razdruÏenje? Popolne-ga ni na svetu niãesar in tudi zadruga popolna ureditev,vendar pa varuje na ‰iroko razraslo rodbino rev‰ãine inprepreãuje izseljevanje. Vlada ima vedno pri rokah stro-gi zakon, kadar gre za njen prospeh, zakaj nedostatkovv zadrugi ne odpravi s posebnim zakonom? V gozdihima na razpolago neizmerna bogastva, s temi naj kupiod veleposestnikov zemljo, to naj prepusti nesvobod-


74

nim kmetom in rodbine naj zdruÏi v zadruge, ki bodonesle drÏavi veã nego davki upornih begov. Pravite, daBosna ‰e ni na‰a. Zakaj pa trebite gozde, ako niso drÏav-ni? In kjer sekate, tam treba ondi iznova zasaditi, ker si-cer se lahko zgodi, da bo stala v sto letih tam kra‰kagolava, kjer stoji sedaj pragozd. Tako si mislim jaz vpli-vanje na‰e kulture na bosensko, gospoda! In ‰e nekaj.Ker pragozda ni mogoãe postaviti v muzej, naj bi ven-dar deÏelna vlada naredila, da se pusti nedotaknjen delKonj-planine, da bodo prihodnji rodovi vedeli, kak‰enje pragozd sploh in kak‰ni so bili oni, ki jih je na‰la Av-strija v Bosni.«

Vilar je sam pri sebi odobraval komisarjeve nazore,no gozdarstvo ni spadalo v njegov delokrog, zato se nivme‰aval v pogovor. Pl. Pester se je po‰alil, da bi bilodobro, ko bi poklicali komisarja Bajiça v skupno minis-trstvo, kjer opravljajo bosenske zadeve, no ugovarjati nimogel in tudi ni hotel.

Zdajci je poskoãila Katica in viknila: »O lenobe zaspa-ne, kaj menite, da sem ‰la z vami, da leÏim v travi in po-slu‰am va‰e neslane nazore. Samo v meji bi se pasli inklepetali. Alo, gospod poroãnik, vi ste kolovodja, zdajpride na vrsto sremsko kolo.«

Mik je vstal in prijel Katico za roko. Potihoma pojoãpesemco, je po napevu stopical pred druÏbo, vnemajoãza ples. Gospa Ljubica se je ozrla na naãelnika.


75

»Hoãete li z nami?«»Boga mi, ne morem. Oprostite me za danes!« Îive

naãelnikove oãi so se zabodle v lepo gospo. V razmahuje zagrabil Bajiç svojo soprogo za roko. Pomignil je Vi-larju in ta je skoãil v sredo med obe sestri. Toplota ga jeizpreletela, ko sta se njegovi roki staknili z mehkimaÏenskima rokama. Potem je Buzduga pritegnil Etelko kBajiçu v vrsto, ki jo je, izravnav‰i se z Buzdugo, zakljuãilkrivonogi Samojlo. Priãelo se je kolo. Tanko je pel Mik:

O moj — o moj Mijo,O moj — o moj Mijo,Gde si sinoç bio?Gde si sinoç bio?

Nato je ves zbor glasovito pritisnil:

Haj, haj, neka, neka,Haj, haj, haj, neka, nek —Gde si sinoç bio?Gde si sinoç bio?

Tako so, gibajoã telo na desno in na levo, peli vsakovrstico nastopne pesmi:

O moj Mijo, gde si sinoç bio?Gde sam bio, dobro mi je bilo.Jerbo ja sam rujno vince pio,


76

Rujno vince iz rodne gorice.Vidio sam bisernu devojku,Ogleda se, nasmije se name,åini mi se, da bi po‰la zame.Uzeo b’ ju, al ju neda majka,Oteo b’ ju, al ju ãuva straÏaDevet bana, deset kapetana.Pred kuçom joj bunar voda ladna,Pred bunarom jablan drvo raste.Penjat çu se jablanu na granu,Zakukat çu kavo kukavicaI zacvilit kavo lastavica,Nebi l’ mi se smilovala majka,Nebi l’ meni svoje zlato dala.Nit se meni smilovala majka,Nit je meni svoje zlato dala.

Rahlo so se zibala razgreta telesa, nagibala se drugok drugemu. Velika jim je bila proÏnost, celo Samojlo jes tako gibãnostjo metal krive noge, da se je zdelo: zdaj-zdaj mu odlete, a Mik jih je vrtel, da so ‰vigale kakor bo-rilãeva gola sabla; v goreãnosti mu je padla ãepica z gla-ve, a on jo je z nogo bacil daleã od sebe; koder plav-kastih las mu je zamahal po rdeãem in znojnem licu.Bajiç je lahno in prosto otepaval; krog usten mu je drge-tala nevolja, sicer pa se je vedel sveãano, kakor bi se na-


77

hajal na resni narodni sveãanosti. Vilarju je ‰la igra zelok srcu, s toploto in lahkoto je plesal; navadnih kroÏnihplesov ni maral, ker se mu je pri njih vrtelo v glavi. Meh-ko je stopal, kakor bi z nogama boÏal mater zemljo. Obnapevu se mu je zdel ples naraven, sam ob sebi umeven,resno delo. Pri‰teval se je k jugoslovanski kulturi, o ka-teri je maloprej govoril Bajiç. Buzduga je cepetal in otre-sal nogi, kakor bi plesal na razbeljeni plo‰ãi. âe je nag-nil svoje ogromno telo proti Samojlu, ga je pogledal na-sme‰ljivo, kakor bi mu hotel reãi: »Osel, oh kak‰ne ro-gove nosi‰!« A k Etelki se je globoko nagibal, hoteã jipo‰epetati kaj prijetnega na uho. Krãevito in strastno gaje drÏala za roko, zroã na svoji koleni, ki sta se izrazitoslikali pod tankim krilom. Kakor iz zelenih listov bije voãi belordeãi jabolãni cvet, tako se je v vrsti javljala inodlikovala lepota Bajiçeve Ïene in njene sestre. Igraje staplesali, v harmoniãnem valu jima je teklo veselje po top-lih udih. V svesti svoje krasote se je svetlega in sreãne-ga obraza zibala Katica, kakor da sedi v gugalnici meddvema moãnima drevesoma. Tako se sveti v jutranjemsmehu lice zdravega in krepkega deteta iz bogatoopravljene zibelke. Njen pogled je prehajal od tistegakodra, mahajoãega po Mikovem obrazu, do male Vilar-jeve bradice in obratno, ves udan in ves zamaknjen vharmoniãno vihro plesa in v druge tajne stvari. Kakor bise majal poln cvet v pomladanskem vetru, tako je plesa-


78

la gospa Ljubica. Îarovitih oãi je pogledavala na svoje-ga ljubimca, pogledavala in potepavala oãi v tla, kakorbi se ji vtihotapljala sladka misel ali zavest teÏke pre-grehe. Njena obleka je bila tako prikrojena, da ni skriva-la bujnih oblik njenega proÏnega telesa. Zdelo se je, dato zapeljivo telo v vsakem gibljaju razodeva ljubezen, dabi najraj‰e v strasti splavalo tja v mejo k naãelniku. Inpazil je dunajski pohotnik na vsa razodetja ozko prikro-jene obleke. Ljubi Bog, zakaj si pripustil, da je zasejalvrag tak‰ne stvari med tvoje zemljane, ki si jih vstvarilza svoje nebe‰ko kraljestvo!

Po prvem so plesali novo kolo po napevu pesmi:

Jelen pase po gorici travu,za dan pase, a za dva boluje,a za treçi ni glave ne diÏe.

In potem ‰e eno s pesmijo:

Dve su druge lepo drugovale;jedna drugu na prozor doziva:Hodi drugo, da ti se potuÏim!

Vilar teh pesmi poprej ‰e nikdar ni bil sli‰al, no njihbesedilo mu je moãno ugajalo; niã ni bilo v njih nespo-dobnega: v plemenitih, mehko ubranih besedah so ope-vale tu resno, tu hudomu‰no srãne zadeve mladih ljudi.


79

Prvi se je odtrgal od vrste teÏki Samojlo; Ïe po dru-gem kolu se je ves razgret naslonil ob vrbo. Kmalu zanjim je izstopila Ljubica, potem Buzduga z Etelko, ostaliso se razdruÏili po konãanem tretjem kolu, za kar jih jeneugnana Katica po‰teno okregala. Zavili so se v pledein ogrinjala ter polegli po travi, Samojlo je nalival vinoin kavo, njegova soproga je ponujala pecivo.


80

6.

Vilar ni hotel poãakati peãenega janjca, ker se mu jemudilo, da pride z noãjo vred pod Konj-planino.

Obraãunal je s Samojlom za obed. Îid skraja od milo-stivega gospoda inÏenirja, s katerim bo imel tolikoopravkov, ni maral vzeti novcev; sprejel jih je ‰e le tedaj,ko ga je bil oni pisano in strogo pogledal. Solnce je sijalo‰e vroãe, ko se je poslovil pri izletnikih. Slovo je bilokratko, ker svojega srca ni pustil pri njih, niti pri Katici,dasi ga je celo minuto drÏala za roko in mu zabiãevala,naj kmalu pride v Tuzlo in jih poseti v njih hi‰i. Vsi somu naroãili pozdrave za âumurpa‰o. »Naposled pride,kar sem Ïelel vse te dolge dni — gozdna ti‰ina, samota,mir«, je vzdihnil, ko je s Turkom izginil iz.letnikom izvidika. Spustila sta se v lahen dir po mehki, malo izvoÏe-ni poti. Zamislil se je v tuzlansko gospodo. Niã mu niugajala. V stra‰ni lenobi se pase, sluÏba ji je igraãa, kipreganja dolgoãasje, razuzdano Ïivi in poleg misli, da jekulturna in vr‰i imenitno naroãilo, izobraÏa in lika zacesarstvo dve ji izroãeni provinciji. Kdo se more ogretiza kulturo pl. Pesterja, ki brezsrãno gazi veljavno zakon-sko pravo, ali za kulturo Simona Buzduge, ki z bikovko


81

in detektivnim talentom strahuje ljudstvo! Le Bajiç semu je priljubil. Ta se prostodu‰no zavzame za pravicoter po‰teno in odkrito sodi o razmerah, paã iz prepri-ãanja in izku‰nje, ker vsa ta ‰vabska kultura je strla nje-govo rodbinsko sreão.

Polagoma se je zaãel svet dvigati. Dospela sta do dvehbornih vasi, do kr‰ãanskih in tur‰kih Îivinic, katerihhi‰e so, na ‰iroko raztresene, stale po zelenem hribov-ju nasproti Konj-planine. Doãim v kr‰ãanski vasi ni no-benega znaka, po katerem bi bilo spoznati, da v njejprebivajo kristjani, sta za tur‰ko vas kazala dva zaãrnelalesena minareta, vidna Ïe od daleã. Vilar je radovednoogledaval kraj in ljudi, mimo katerih ga bo ‰e mnogo-krat vedla pot. Mnogo je videl tu ‰e rodovitnega sveta,ki je bil zarasel z grmovjem in trnjem. Kar se tiãe ljudi,je sli‰al, da govore Turki in kristjani isto nareãje, da sosi po obrazih vsi podobni, kakor bi bili vsi bratje, nokristjani se mu ugibajo prepla‰eni in poniÏni, zmalodu‰no udanostjo zrejo vanj, doãim stopajo Turkio‰abno in srdito v stran in ga niti ne pogledajo.

UÏalilo ga je, ko je videl, da se mu ti ljudje umikajo inne poznajo njegovega dobrega srca in ne uvaÏujejo nje-govih po‰tenih namer. Ne nosi sicer srca na dlani, todavsi bi morali ãutiti, kako toplo bije zanje. Na pragu nekehi‰e v kr‰ãanskih Îivinicah sta stali dve brhki deklici,katerima bi bil rad povedal svodobno in prijazno bese-


82

do. Ko pa je prijahal blizu, sta skoãili v veÏo za vrata inVilar jima je hudomu‰no zaklical: »Solnce naj se vamaodteguje tako, kakor se vedve prikrivate mojim oãem!«Te besede so celo njegovemu ãemernemu Turku priva-bile nasmeh na rjavo lice.

Z Îivinic ju je vedla steza preko predgorja v temnodolino, po kateri teãe Oskova. Ta moãni potok izviravisoko gori v Konj-planini; skraja ima znaãaj hudourni-ka: veãni sovraÏnik rastlinstva izpodjeda in trebi drev-je, bobneã ãez skale, in si samovlastno razriva in ‰iriskalnato strugo; v dolini mirno ‰umlja in leze prekosvetlih tolmunov Spreãi v naroãje. Podjetnim Ïidom jepokazal pot k neizmernim bogastvom Konj-planine.Kraj njega so dali nakopati zloÏno pot.

Vilarja se je polastila dobra volja, ko je jahal po senã-nati dolini. SveÏ hlad je vel iz vode in zelenja. V dnu zadije Ïe videl visoki vrh Konj-planine, ki mu drugujeta ‰edruga dva vrhova, Zeleboj in Kravanja. V dalji pred se-boj je zapazil bodro postavo kaludjera Milo‰eviça. Po-gnal je konja v dir in ga poleg mladega popotnika hitroustavil, iz ãesar je le-ta sklepal, da hoãe z njim govoriti.Okrenil se je k jezdecu in ga spo‰tljivo pozdravil. Vilarse je obveselil prijaznega pozdrava, ker priljudnosti niprisojal ãloveku, ki je poprej tako zadirãno odgovarjalBuzdugi.


83

»Ti jaha‰ pod Konj-planino, gospodine. InÏenir si,« jerekel Milo‰eviç, odkrito zroã Vilarju v obraz. Kakor binekaj veleval, tak‰en je bil njegov glas. Nekaj ponos-nega, krepkovoljnega je zvenelo iz njega.

»Gotovo sem tisti. Pa odkod ve‰, da so nastavili inÏe-nirja? Ima‰ li zveze s konakom?«

Milo‰eviç je potresel svoje dolge, temne kodre, ki somu padali ãez tilnik, in se posmejal. »Stike sem imel zva‰o gospodo, no precej Ïalostne. Ako ‰e nisi sli‰al onjih, pa ‰e bo‰. Sicer sem te pa vãeraj videl hoditi v ko-nak noter in ven, in ljudje so mi povedali, kdo si. Tudi vnovinah sem ãital tvoje imenovanje, v sarajevskih, no-vosadskih in belgrajskih. Pri nas mnogo stvari prikriva-jo, mnogo se vr‰i tajno, vse, kar je kriviãno, se zastere zglobokim molkom. No kar se tiãe lako zvanega kultur-nega dela, to umejo raztrobiti urbi et orbi, in inÏenir jekulturno delo.«

Vilar se je poãudil tak‰nim izbranim besedam, iz ka-terih se je zrcalila ogorãena inteligentnost.

»Povej mi, gospodine, s kak‰no voljo jaha‰ pod Konj-planino?«

»Z dobro.«»Morda meni‰, da bo‰ deloval za bosenski blagor, ako

pomaga‰ trebiti na‰e gozdove.«»Moja misel je ta, da bom deloval za tistega, ki me je

najel. To je moja dolÏnost.«


84

»Kajpada. Ve‰, gospodine, mnogo lahko koristi‰ na-jetim delavcem. Tvoja inÏenirska dela ne bodo obseÏna,a z oskrbo delavcev bo dosti opravka.«

Vilarju se je zdelo, kakor bi stal pred tuzlanskim na-ãelnikom, prav tako je govoril Milo‰eviç o njegovemsluÏbenem delokrogu. »Vestno hoãem opravljati sluÏbobrez tvojega pouka in ne oziraje se na desno ali nalevo,« je rekel. Ni mu bilo v‰eã, da hoãe Ïe vsak s svoji-mi nasveti segati v njegov posel. In pomislil je: Ia pro-ziravi ãlovek pozna ves moj bodoãi delokrog; to je znakagilnega agitatorja, da vse ve, kar se pripravlja ali godiv nasprotnem taboru; tisti agitatorji niso niã vredni, kine poznajo poloÏaja in ga izpregledajo ‰e le takrat, ka-dar dovr‰eni fakt udari nanje in jih na glavah zapeãeudarec.

Konja sta brzo stopala, toda Milo‰eviç ni zaostal. Nje-gov korak je bil trd in razvaljen, zdelo se je, da donizemlja pod njegovo mi‰iãasto nogo, podobno oni slav-ni nogi, ki jo je bil Michelangelo izklesal za razjarjene-ga Mojzesa. S tihim veseljem je zrl Vilar na orjaka. âe-prav je bil ‰e mlad, vendar je Ïe dosti videl, vedel in pre-mi‰ljal. Vedel je, da ima ãlove‰ka ãreda svoje pastirje intem pomagajo psi. In oni, ki se nahaja v ãredi in ni pas-tir, pes pa noãe biti, mora ravnati oprezno, da izhaja.Vzlic temu sam ni bil oprezen in ni ljubil tistih tiho‰la-pov in lizunov, ki uspevajo po vseh slojih druÏbe z


85

neodkritostjo in hinavstvom. Ugajal mu je ãlovek, kate-remu je strast odkrila srce, ãlovek smelega ãela, neu-pogljivega znaãaja in drzne misli. Tak‰en se mu je zdelMilo‰eviç.

»Kako napreduje kultura v Bosni?« ga je vpra‰al z iz-razom nasme‰ljivca, ki Ïe naprej ve, kak‰en bo odgovor.

»Za tujce dobro; oni Ïanjejo in veÏejo v snope, nampa ‰e pabirkov ne puste. Oprosti, da govorim odkrito!Bo‰njaki ne smemo molãati; kdor molãi, kaÏe, da je za-dovoljen.«

»Bodi odkrit z menoj! Glej, moje srce je vedno nastrani potlaãenih in robujoãih ljudi. S svojim znanjemnisem suÏenj nobene vlade. Sicer pa zasedba Bosne tra-ja ‰e le tri leta; v tako kratkem ãasu ni mogoãe doseãividnega napredka.«

»O, imamo viden napredek! Îe rastejo na‰a mesta inse lep‰ajo in ‰e bolj se dvignejo, pred vsemi Sarajevo.Îeleznice in poti nam gradijo, vso deÏelo objema trdamreÏa oblasti. Kaj hoãe‰ ‰e veã? Pa mesta napredujejo lepo tujcih in zanje, komunikacije skrbe le za strategiãnezveze. Ta napredek niã ne koristi na‰emu ljudstvu. Kakobi se sicer trumoma selili Turki iz deÏele, ko se vendarvlada v prvi vrsti hoãe opirati nanje! Poglej pa po vaseh,kjer prebiva masa ljudstva, ãe se je kaj storilo za kmeta.«Jeza vnetega agitatorja je gorela na Milo‰eviçevem ob-razu, oÏganem od solnca. Energiãneje je potresal s kodri


86

in vi‰e je dvigal gorjaco. Vilar mu ni ugovarjal. Po krat-kem presledku je oni nadaljeval: »Kakor riba vode, ka-kor vzduha bi potrebovali va‰e ljubezni sedaj, ko smoÏiveli blizu 500 let pod tur‰kim igom. In vi nam nisteprinesli zaÏeljene dobrote. O, ko bi bili pri nas vse takouredili, da bi nam bilo prijetno in udobno Ïiveti, da birekli: toplo nam je pod bosenskimi krovi! No vi ste tu-kaj obrnili vse v svoj prid; vam sije solnce, a mi ãutimo,kakor bi Ïiveli v mrazu, vi ne razumete na‰ih potreb‰ãin,in kriÏajo se te-le z va‰imi na vseh potih.«

Vilar je kimal z glavo, pritrjujoã agitatorju, ki tega ti-hega soglasja ni mogel videti, ker je govoreã neprestanozrl predse v temna poboãja planin. Zvonek je bil njegovglas, neustra‰enost in prepriãanje je odmevalo iz njega.Zdelo se je, da ne govori toliko svojemu sopotniku, am-pak v ogromne gozdove Zeleboja, Kravanje in Konja,kakor bi videl v njih vse polno naroda, ki drhti po svo-bodi in ga poslu‰a, nadahnjen s prav isto strastno misli-jo.

»Na‰e vode ne smejo po na‰ih Ïlebovih teãi v tujakorita. Iztrebiti se ne pustimo. Ako so izstrebili divjakev Ameriki in naselili tja Evropejce, se da to upraviãiti les stali‰ãa evropske sebiãnosti; no v Bosni ni divjakov; tuje bilo modro urejeno gospodarstvo Ïe takrat, ko so vCarigradu gospodovali Grki. Od tam smo dobili svojokulturo, ne s severa, ne od vas. Ko so nas s tistega Cari-


87

grada porobili, se nas je polastila apatija, imenujem jomrÏnja ali lenoba, kakor hitro smo spoznali, da ne de-lamo zase. ·e dandanes se dostikrat prigodi, da kmetnoãe pokositi travnika, noãe poÏeti njive, ker vidi, da muniã ne ostane, ako redno plaãa bega, carja in najetegadelavca. Od tod veãni prepiri, razboji, nezadovoljnost.Lenobo oãitajo na‰emu ljudstvu, no pridno in marljivopostane, kadar dobi svobodo, mine ga apatija, prinese-na z muhamedovsko vero iz Azije. Prepriãan sem, gos-podine, da razcvete v Bosni zopet blagostanje, pride papo drugaãni kulturi, nego je tista, ki jo imajo v mislihtvoji prijatelji v Samojlovem hanu. Ljudje se pomnoÏe inob vsestranski marljivosti bo Bo‰njak razmeroma dobroÏivel; ali tisti, ki pride iz tujine in hoãe tu bivati, se moraãutiti domaãina, na‰ jezik mora govoriti, na‰e obiãajespo‰tovati, tisti plamen mu mora goreti v srcu kakornam. Mnogojeziãnosti tu ne potrebujemo. Samo slo-vanski jezik mora tu obveljati, pa naj se imenuje srbskiali hrvatski. âudna stvar je jezik; on nas zdruÏuje in raz-druÏuje. Tu je posebno treba, da nas zdruÏuje, ker nasloãijo nesreãne razlike v veri.«

»Da bi vsem en plamen gorel v srcih, tega ni nikjer.Povsod se kriÏajo nazori. Brat, ti si odu‰evljen za stvari,ki niso vseskozi izvedljive.«

»Pravijo, da sem nevaren agitator. Moje prepriãanjeje stalno: voda ga ne izpere, rja ga ne izje. Nikdar ne go-


88

vorim samo zato, da bi napravil efekt. Nazori se povsodme‰ajo, dokler se ne izbistrijo, misel in protimisel sevrtita v glavah, konãni uspeh je pa napredek. Glede na‰euprave je moj nazor ta, da se mora prilagoditi potrebamljudstva vseh slojev. Rokav treba tako narediti, da seprilega roki, roke ni mogoãe prikrojiti po razmerah ro-kava.«

Od teh splo‰nih stvari je pre‰el na posamezne sluãa-je, na konkretnosti. Grajal je vlado, ki ima za vsakegadosti zemlje; kolonisti, samostani, cerkve, vakuf je dobe,kolikor poÏele, le domaãi kmet je ne dobi. Oglasil se jec. k. stotnik za zemljo in dobil jo je ter obdelal s svojostotnijo. Posebno je zabavljal zistemu kolonizovanja.»Kaj pa so kmetski kolonisti? To so ljudje, ki so Ïiveli vsvoji domovini ob bera‰ki palici, bodisi da nikdar nisoniã imeli ali pa da so pri slabem gospodarstvu zapravilisvojo zemljo — pa hajdi v zasedene deÏele ‰irit kulturo!âlovek, ki kaj ima v svoji domovini, ostane tam in neponese kar na dobro sreão svoje kulture v tujino. Kerjim vlada podeli vse mogoãe dobrote in svobo‰ãine terdovoli, da se povsod svojevoljno razprostirajo in odriva-jo domaãine, se ti kolonisti sãasoma dvignejo, kolonijezacveto. In ãez sto let po njih prihodu v deÏelo, ako nepoprej, dvignejo glave in se zaãno pona‰ati, da so onikultivirali deÏelo in da morajo stati, ako ne na prvem, pavsaj na odliãnem mestu. Tako se vedejo dandanes po-


89

tomci onih, ki so svoje dni kot kolonisti, to je kot beraãiin klativitezi pri‰li na Ogrsko, âe‰ko, Rusko in v Ame-riko. Ako bi vlada proglasila za domorodno prebivalst-vo tiste ugodne agrarne zakone, kakor jih uveljavlja zakoloniste, onda bi deÏela napredovala in se povzdigni-la z domaão moãjo. Mi imamo samo dolÏnosti in nobe-nih pravic. Poprej tudi nismo imeli pravic, a vrag se jemenil za tur‰ko carstvo.«

Vilar je zvesto poslu‰al svojega razburjenega sopotni-ka, ki mu je strast razgrela glavo, pognala kri v lice. Niãponarejenega ni videl v njegovi goreãnosti. »âital sem,da osebne varnosti in varnosti imetka poprej ni bilo vva‰i deÏeli,« je pripomnil.

»Da, tako se ãita v va‰ih novinah, da na‰ imetek po-prej ni bil varen, a zdaj bo kmalu ves na varnem, nam-reã v tujih Ïepih. Poprej je na‰a pest skrbela za varnost.Dasi je bilo kristjanom zabranjeno nositi oroÏje, smobili za silo vendar vsi oboroÏeni. Na tur‰ka razbojstva seje odgovarjalo z oroÏjem. Prigodilo se je, da so kmeta, kije posamiã gnal Ïivinãe preko planine, napadli tur‰kirazbojniki. No strah je iznajdljiv: v nevarnih ãasih inkrajih so se napotili kristjani iz ene ali veã vasi s han-dÏarji in samopali za pasom skupno na semenj in obo-roÏenim se ni trebalo bati sovraÏnega navala. Naj namne hvalijo sedanje varnosti! Ptica v kletki je gotovo na


90

varnem in lev v zverinjaku tudi, toda kak‰no je Ïivljenje,kjer ni svobodnega gibanja.«

Milo‰eviç je globoko vzdihnil, kakor bi bila njegovaiznajdljiva in gibãna misel zadela ob mreÏe in okove Ïi-valskih kletk in zaporov.

»Zdi se mi, da pretirava‰ in prehitro sodi‰,« je govo-ril Vilar. »Vse, kar je temno, slika‰ ãrno in svetlobi nikjerne pusti‰ prostora. Ako hoãemo spoznati posameznegaãloveka, pravijo, da treba ãakati sedem let; ãe se v temãasu ni pokazal, kaj je in kako, ãakaj ‰e sedem let; ondase ti gotovo odkrije, kaj velja in ãesa more‰ priãakovatiod njega. Tako treba ãakati tudi na upravo, ki pri zamo-tanih razmerah, kakr‰ne je na‰la v Bosni, ne more vse-ga preurediti kar na hitro roko.«

»Lahko bi bila vsaj zaãela, da je sposobna in po‰tena.Nekaj je Ïe uvidela, lani je nekaj pometala z uradniki, alitak‰nih, ki bi imeli srce za nas, nam ‰e ni poslala. Îe no-coj ali jutri bo‰ spoznal gozdarja Bierlopfa in tedaj po-reãe‰, da govorim resnico. Obljubila nam je v proklama-cijah ‰iroko kulturo, blagostanje in kaj ‰e vse, no od be-sede do dela se mnogo predela in od besede do dejanjase ãloveku mnogo sanja. Ako inadniki ne delajo za nas,kdo naj dela? Morda nune, ki so jih poslali sem in so vmestu otvorile ‰olo za otroke ãastnikov in uradnikov?Priredile so pozimi neko boÏiãnico ter povabile na slav-nost tudi bosanske otroke. Obdarile so jih z man‰etami,


91

ovratniki, zavratnicami ter s hlaãicami ‰vabskega kroja,z igraãkami in drugo drobnjavo, ki za na‰e otroke nimaprida. Zato so bile pa tudi poti iz samostanske ‰ole karnastlane s tak‰nim blagom, do‰lim z Dunaja. Z man‰e-tami kulturo sejati na Balkanu, to je paã sme‰no.«

Milo‰eviç se je trpko posmejal. Tudi Vilar se je sme-jal.

»Glej, tvoji ljudje tam v mestu pravijo, da Ïive patri-arhalno Ïivljenje na otoku sredi sirovega naroda. Svojesirovosti, kriãeãe v nebo, ne vidijo in prisojajo jo nam.«

Vilar mu ni odgovoril, a razsodil je sam v sebi: Ta ãlo-vek bi s komolcem, ne — s handÏarjem bi si delal potmed tirane. In spo‰tovati je zaãel ãloveka, ãigar filozo-fija si je nadela Ïalno obleko narodnega gorja. Rad bi gabil vpra‰al po njegovi preteklosti, kje je ‰tudiral, kako jepri‰el v samostan, kako iz njega, zakaj nosi roko v obve-zi, pa Milo‰eviç je zaostal za njim. Pogreznjen v svojestrastne misli je molãe korakal poleg Turka.

Vilar je zagledal pred seboj na levo ob poti poniÏnohi‰ico, naslonjeno ob breg nad Oskovo, ki je ‰umela nadesno v globoki strugi. Milo‰eviç je pospe‰il korak in sezravnal z njim. »To je Mu‰içev han ali han ob Oskovi.Tukaj se loãita najina pota. Tvoj pelje dalje vedno polegpotoka, jaz sem tukaj doma.«

»V tem hanu?«


92

»Moj pravi dom je daleã od tukaj v Hercegovini, asedaj bivam v Piliçu. To je pravoslavna vas dobre pol urenad Oskovo. Gori bivam s handÏijo Mu‰içem pod enostreho. Tukaj si odpoãijem in potem hajdi v breg.«

Tudi Vilar je postal pred hanom. Nameraval je kar nakonju popiti ãa‰ico kave, ko pa je zagledal pod visokimpristre‰jem, stojeãim na koncu hana na ‰tirih drogih terpokritim s suhim vejevjem in prapretjo, kopo otrok, ra-jajoãih in igrajoãih neko igro, in poleg njih deklicomamljive lepote, je razjahal ter oddal konja Turku. Te-daj je stopil iz hana visok, suhljat, star moÏ prijaznih,dobrih oãi, ki je v pozdrav povr‰no dvignil rjavo in ko-‰ãeno roko h koniãasti albanski kuãmi, nekoã beli, sedajpa zelo obno‰eni in zamazani.

»Pomozi Bog, gospodine! Hoãe‰ li kave?« je vpra‰alstarec s tiho, hripavo in ubito besedo.

»Prinesi, handÏija!« In Vilar se je okrenil proti pri-stre‰ju, kjer je sedel na konec klopi, ki je stala ob zunanjisteni.

»Daj i meni, Pero!« je zaklical Milo‰eviç in ‰el za in-Ïenirjem. »Umoril sem se danes, bogme! Dolgo pot semnapravil. Ob treh zjutraj sem bil ‰e v hribih Majevice-planine,« je rekel ter sedel.

Vilar ga ni poslu‰al, njegova pozornost se je obrnila krajajoãim otrokom. Kak‰nih petnajst let star deãek s fe-siãem na glavi, nevelik, toda Ïivoten, v novih opankah,


93

je drÏal za povodec, na katerem je bil krog vratu prive-zan mlaj‰i deãek, bos, raztrgan in odet ãez glavo v sta-ro koÏuhovino, obrnjeno narobe. Ta koÏuhar je v krogupo strani stopical z nogama ãrnima kakor zemlja krogsvojega vodnika, nagibajoã glavo zdaj na desno zdaj nalevo, mrmrajoã, brundajoã in buleã oãi. Oni v opankahmu je nasme‰ljivega obraza s tankim glasom pel: »Igraj,igraj medjede! Igraj, igraj medjede!« — ter cukal s po-vodcem. ,Medved’ smrãi, grãi kakor razdraÏen ris, hrka,voha, pade na vse ‰tiri, potem se postavi na zadnji dve.Sme‰no. Vodnik mu neprestano poje: «Igraj, igraj, med-jede!« Drugi otroci so stali v krogu ali leÏali na trebuhihna tleh ali ãepeli na podvrtih nogah in drezali z dolgimi‰ibami v ,medveda’, ki je imel podolgovat Ïivalski obrazin je znal strahovito bliskati z oãmi. Da bi bila slika po-polna, prinese zavaljen deãek s krasto na bradici pehar-ãek ter ga pomoli ,medvedu’. Ta podalj‰a ãeljust ter gazagrabi z belimi zobmi, miga z oãmi, se reÏi, ‰ãeperi inpobira, nagibajoã se na stran. In gledalci meãejo v pe-harãek kamenãke, travo, prah, kdo vrÏe tudi gumb. Vi-lar se je vzpel ter vrgel dvajsetico. Potem je v pohvaloplosknil z rokama, kar je deãke tako prepla‰ilo, da somahoma prenehali z igro.

»Na‰ narod je podoben medvedu na povodcu, pravtako mora slu‰ati, stopicati, kakor bi bila razbeljena tlapod njim, sicer ga cukajo, vleãejo sem in tam in kopo


94

batin mu naloÏe na koÏuh. Renãati ne sme, da ne bisli‰ala Evropa, ki z vsem svojim razumom in s tisoãeri-mi oãmi pazi na balkanske deÏele.«

Te Milo‰eviçeve besede je prekinil handÏija Pero, ki jeprinesel kavo. »Je li dosti klaje v Majevici-planini, Jovi-ca?« je vpra‰al.

»Detelje ne bodo kosili, ker vsled kuge je popadla Ïi-vina. Vse pojde v propast,« je odgovoril agitator, in han-dÏija je skrbno pogledal Vilarja, ki je precej vedel, dagovorita o oni Ïivini, ki je bila zaplenjena in predvãera-njim prignana v Tuzlo. »Ta gospod je inÏenir, potujepod Konj-planino,« je nadaljeval Milo‰eviç. »Dober, po-‰ten ãlovek,« in me‰aje kavo je dodal: »On se zavzameza sekaãe, on ne pripusti, da bi jih odirali in izsesavali.In tudi na‰o porobo pripozna; kdor pripozna na‰o bedo,je usmiljen ãlovek in z nami.«

HandÏija je skomizgnil z ramo, ãe‰: mnogo so namobetali tak‰ni dobri in po‰teni ljudje, srca pa le nisoimeli za nas. Vendar pa se je zasvetil v njegovih milih,skoraj otro‰kih oãeh usmev, ki je veljal inÏenirju. Podpi-raje se z Ïilastima rokama ob suha boka je rekel: »Bogami, pametni in uãeni so ti ljudje, ki so pri‰li k nam. Nik-dar si nisem mislil in nikomur v Bosni se ‰e sanjalo ni,da pojde kedaj vsa Konj-planina po Oskovi v dolino. ZaKonjem prideta na vrsto Kravanja in Zeleboj, potemOzren-planina ter vsi neprodirni gozdi ob Krivaji in


95

Spreãi od Doboja pa do Kladnja. To je bogastva! Turekje spal, tiho se je nakopiãilo tak‰no bogastvo krog nje-ga, a on ga ni videl.«

»Zdaj vidimo, ko je prepozno.«»Modri ljudje so nam zavladali, tak‰nih ni bilo prej.«Agitator je pljunil.»Vsak zase, Bog za vse,« je rekel Pero, zroã na Jovico,

kakor bi mu oãital preveliko iskrenost.Ko se je Vilar okrenil od kave k otrokom, se je njegovo

oko ustavilo na deklici, ki je, opirajoã se ob drog pri-stre‰ja, zrla nanj. Nekaj toplega ga je izpreletelo. Le zahip je videl v njene temne oãi, ki so se precej umaknilenjegovemu pogledu. On sam bi se ne bil upal dalje gle-dati vanje, ker je vedel, da se Bo‰njaku ne zdi vse do-pustno, kar je pri nas obiãajno in spodobno. Grozeãemotri tujca, ãe se drzno ozira na njegovo Ïenstvo.

»No, deca, sedaj nam zapojte srbsko pesem in ti, Da-nica, mi prinesi sveÏe vode!« je ukazal Milo‰eviç. Vilarje gledal za deklico, ki je z bakreno konvico v roki gibã-no in hitro korakala preko poti k Oskovi. Vse na njej jebilo prijetno napeto, lica in grudi, vsa postava v pravil-nih razmerah, ki se ne vidijo vselej na mestni Ïenski,dasi ji na rafiniran naãin pomaga ‰ivilja. Le tista ‰irokadimlija (Ïensko krilo), ki se zdolaj ob ãlenkih privezujek nogi, se mu je zdela neokretna in sme‰na. »Kje se je


96

vzela v teh gozdih tak‰na krasotica?« je pomislil Vilar,ko mu je bila izginila deklica v strugi Oskove.

Otroci so zapeli srbsko pesem in Vilar je, kimajoã zglavo, zvesto poslu‰al. »Kje so se nauãili tako lepo peti?Imate li ‰olo v vasi?« je vpra‰al.

»V Piliçu ni bilo nikdar ‰ole, no jaz zberem po trikrat‰tirikrat na teden otroke ter jih uãim ãitati, pisati, raãu-nati in peti. Na‰i ljudje so nadarjeni in vneti za pouk, ‰olpa vendar nimamo razen v mestih, samostanih in veã-jih sredi‰ãih pravoslavnega naroda. Kakor bi ne imelvseh petih ãutov, tak‰en se mi zdi ãlovek, ki ni hodil v‰olo.«

Vilar mu je pritrdil in pohvalil njegovo ‰olo. — Bog ve,ume i ona ãitati in pisati — si je mislil, ko je sprejel izDaniãine roke ãa‰o z vodo. In pijoã je kradoma dvigniloãi od njenih rok na njeno skoraj gosposko neÏno obliã-je. — Ni mogoãe, da bi tak‰no dekle ne umelo ãitati —je pomislil.

»No, Vazko, prinesi gusle in zapoj nam na‰o pesem!«je velel Jovica onemu brhkemu deãku, ki je maloprejvodil medveda. Deãek je prinesel iz hana stare gusle.Poãenil je na tla in brundajoã po struni, je pel dolgopesem o starem bosenskem junaku. Njegov zatemneliobraz se je pokril z resnostjo in starãevsko solzljivostjo,ko je z otoÏnim glasom bolj pripovedoval nego pel o na-rodnem junaku. Oãi je zastrl s trepalnicama, kakor bi bil


97

pravi pravcati slepec-pevec. Njegovi tovari‰i so poãenilipred njim in prekriÏali roke na prsih ali polegli po tleh,oprli glave z dlanmi ter napetih oãi zvesto poslu‰ali, kergreh bi bil, ne poslu‰ati. Nihãe ni dal glasu od sebe.Danica je slonela ob zidu, oãividno z vso mislijo vtoplje-na v juna‰ko pesem, dasi jo je Ïe mnogokrat sli‰ala. In-Ïenir in Jovica sta molãe pu‰ila svalãice in srebala kavo.HandÏija Pero je pazno in bistro pogledaval na novegagosta, ker v‰eã mu je bilo, da mu ugaja tak‰na zabava inse kaÏe zadovoljnega. In res je bilo Vilarju mehko prisrcu. Preproste gusle so se mu zazdele nekak‰na vrstadu‰e, iz katere hrope sama boleãina, hrope Ïe mnogostoletij Ïalka in enozvoãna: izliva se iz nje potok solz inbridkih spominov na dolgotrajno suÏnjost. Naveliãal seje bil tistih praznih radovank pri gosposkih ljudeh, ki sevrste dan za dnem, so povsod enake, ‰ablonske, mnogo-krat sirove in nikdar ne nagnejo du‰e do globlje, soãut-ne misli. Hotel je Vazka, ko je odpel, nagraditi, pa deãekni hotel sprejeti, ker mu je bil Jovica odmignit z beseda-mi: »Vazko, sebi in narodu na slavo si pel in nam v ve-selje. Pohvala naj ti bo v nagrado!«

»Od Boga je pesem in k njemu kipi,« je rekel handÏi-ja, vihajoã si v zadovoljstvu dolge osivele brke.

Celo uro je posedel Vilar in ‰e dalje bi ostal, pa ura indolge sence, padajoãe od drevja, so ga spomnile, da jeãas odriniti po nepoznani poti. Ker mu je handÏija bore


98

malo zaraãanal za kavo, mu je natresel nekaj drobiÏakot nagrado v pest, kar je Pero jasnega obraza spravil zasvoj pas.


99

7.

Mu‰içev han leÏi Ïe na ozemlju Konj-planine, todado onih kolib, kjer je bila nastanjena uprava

drvarskega tabora, je bilo ‰e uro hoda. Konja sta posta-jala trudna, ni ju bilo mogoãe izpodbuditi v izdaten dir.Dolina se je ãim dalje bolj oÏila, znoÏje gor se je dotikaloÏe Oskove, ki je ‰umela po plitvi, le malokje skalnatistrugi. Na nekaterih krajih se je dolina zopet raz‰irila vmajhen kotel; tam je drÏala pot Ïe raj‰i preko kak‰negaobrunka kakor pa tesno ob izpodjedajoãem potoku. Tiobrunki in razrastki planin so bili gosto zarasli in pot ponjih je bila tudi podnevi temna. Od vseh strani je popot-nikoma zavelo dihanje gozda naproti.

Z radostjo se je oziral Vilar v temo drevja. Tu si od-poãije. Tudi gorski potok ga je zanimal, tista Ïila, pokateri se je stekalo planinsko bogastvo v dolino. Na ne-katerih krajih je bilo videti, kako je ãlove‰ka roka ugla-dila vodno pot s tem, da je posekala drevje ob bregu tertu zoÏila strugo, tam jo raz‰irila, da so v njej gladko po-tekli hlodi in se niso ustavljali in kopiãili. Ponekod sopotok napeljali v novo strugo in jo ogradili s krlji ali ob-zidali, tako da je voda brez ovir hitela navzdol. S poboãij


100

gor so drÏale suhe drãe do Oskove; po njih so spu‰ãalipozimi po zamrzlem snegu les k vodni poti. Ob pritokihso bili napravljeni ‰iroki leseni Ïlebovi; vanje so visokov gori napeljali vodo, jo zajezili, navalili lesa pod jez,odprli zatvornico in splav je bliskoma drvel v dolino.Pozimi, ko je zamrznil sneg v Ïlebovih, ni trebalo vod-ne sile; po njih so kakor po suhih drãah spu‰ãali hlode.Tako je umni ãlovek odstranil zapreke ter z moãno rokoposegel po zakladih, ki so se zdeli do tedaj nedosegljivi.Vilarja so Ïe v mestu pouãili in ga uvedli v njegov posel:vse te naprave naj nadzira, po njegovih navodilih naj sepopravljajo in izpopolnjujejo; kjer treba, naj se gradijonove. Bile so ‰e moãne, jedva dve leti stare, z njimi ne bopremnogo dela, zato se hoãe tem bolj zanimati za de-lavsko blaginjo. Ni vse v redu pri delavcih, to je posneliz prikritih namigavanj tuzlanske gospode in liferantaSamojla ter iz jasnih Milo‰eviçevih besed, no on spravivse to v red, tako da zadovolji delavce in ne bo trpela‰kode vlada. Kakor ga je skraja jezilo, ker so mu naprtiliadministracijo, tako ga je to veselilo zdaj, ko se je bil Ïenekoliko uÏivel v poloÏaj. S paznim oãesom je ogledavalone umetne naprave, ob katerih se bo potikal od jutrado mraka, s slastjo je vsesaval vase krepilni zrak, pome-‰an z vonjem najrazliãnej‰ega rastlinstva. Dehtele sotemne gore in pogrezal se je vedno globlje vanje. Zaukalbi od samega veselja, da je u‰el hrupnim mestom in


101

na‰el naposled zaÏeljeni mir v kraju, ki ga ‰e ni obliza-la kultura. Nekaj iz tistih starih ãasov, ko ‰e ni bilo ka-menitih mest in so na‰i davni dedi stanovali v pragoz-du, je menda ostalo ‰e v nas, da tako Ïelimo beÏati izmesta vun na zelene poljane in kraj ‰umljajoãega poto-ka v tihe gozde. V dolini je svetloba gasnila, a nad njimse je razpenjala plast jasnega neba, podobna podolgo-vatemu jezeru, ki v daljavi ble‰ãi v svitu zahajajoãegasolnca med mraãnimi gorami. Tihota povsod okrog.Naposled so zalajali psi, pot je bila konãana. Razjahal jepred lesenimi kolibami, namenjenimi za stanovanje,pisarno in hlev.

Kolibe so stale na lepi tratini ob Oskovi na vznoÏjuKonj-planine. Zgrajene iz grobo obtesanih brun, obitein pokrite z deskami, paã niso drÏale toplote, pa tudipred poletno vroãino so bile te lesene stene slaba za-‰ãita. Od 1. majnika sem drvarji niso bivali v njih, osta-jali so ãez noã v gori, tam kjer so sekali. Poleti so stalnoprebivali v njih samo gozdar Bierkopf, potem sluga inhlapec. Tem se je pridruÏil sedaj ‰e inÏenir. Sluga je ku-hal, snaÏil in opravljal vse hi‰ne posle, hlapec je oskrbo-val dva konja, ki sta iz Samojlovega hana poleti vozila,pozimi pa, ãe je bil velik sneg, tovorila ÏiveÏ; tudi za jeÏoso ju rabili.

Vilarju je pri‰el naproti s tremi psi me‰ane pasmeBierkopf, srednjevelik, trden ãlovek z neprimerno veli-


102

ko glavo, z zalizci, ki so pokrivali obe lici, kakor bi imelna vsaki strani obraza prilepljeno gosto ‰ãetico. Obleãenje bil v uboÏno lovsko obleko. Od njega je zadehtelo pozemlji, gozdu, preperelosti in po alkoholu. Njegovi psiso sumljivo vohnjali po dolenji obleki inÏenirjevi. »A,gospod inÏenir?« se je odurno zaãudil gozdar ter pomo-lil Vilarju mesnato desnico. »Vas so poslali semkaj napoãitnice?« je bolj renãal nego govoril, upirajoã jastre-baste oãi v do‰leca in sileã se v lokav nasmeh. Vilar jeprecej spoznal, da tukaj ni dobro do‰el. Stisnil je poda-no desnico, a zazeblo ga je, ko je gozdar ob nasmehupokazal svoje naprej stojeãe, dolge in rumenkaste zobein so mu zatizci stopili toliko v stran, da so zakrili u‰esi.,Kak‰na gozdna po‰ast je to! Favn, kajli? Kje so si ga nekiizposodili!’ si je mislil inÏenir in stopil za korak nazaj,ker ta grdi âumurpa‰a mu je puhal iz dolge pipe obla-ke dima naravnost v obraz. Gozdar mu je v naglici raz-kazal kolibe in ga naposled vedel v njegovo novo sta-novanje, precej‰njo sobo s preprosto opravo. Notri jeleÏala Ïe vsa Vilarjeva prtljaga, trije majhni kovãegi.

»Precej vam po‰ljem na‰ega sluÏabnika, da postreÏe,kar Ïelite. Tu notri bodete poãivali kakor v Abrahamo-vem naroãju. Pa lahko noã! Da bi se vam prvo noã kajlepega sanjalo!« je pri vratih govoril Bierkopf s sarkaz-mom na ustnah in v oãeh.


103

Vstopil je sluÏabnik in presenetil Vilarja s svojo pija-nostjo. Oãi so mu mrlele v ãudnem ognju, po obrazu gaje obljvala nenaravna rdeãica, jedva se je drÏal na no-gah. »Îelite veãerjo, gospod inÏenir? Kaj malega bi vamhitro napravil.«

»Sam imam kaj malega s seboj. Prinesi mi iz hlevatorbo!«

Sluga je prinesel torbo in precej za tem se je zopet po-javil, sedaj z neodma‰eno zlatoglavo steklenico. »Toleizpijte, gospod inÏenir, da boste laÏe zaspali«.

Vilar se je spomnil zlatoglavih steklenic, ki mu jih jeponujal Samojlo. »Jeli dobro vino notri?« je vpra‰al.

SluÏabnik je stisnil usta in oãi, kakor bi zadrÏaval nekislasten okus v sebi.

»Koliko velja steklenica?«»Niã, prav niã — hi-hi-hi! — brez skrbi pijete. To nam

navrÏe vsak mesec liferant Samojlo, zastonj nam da na‰oãka Samojlo.« Sluga je dvignil obrvi in raz‰iril oãi, ka-kor bi hotel izzvati radost in veselo preseneãenje. In tihoje pristavil: »Gospod gozdar jih dobivajo 30 in ‰e veã, jaz5, Marko, ta, ki je v hlevu, tudi 5. O, brez skrbi vzame-te, to niã ne velja.«

Vilar je nevoljen odvrnil z roko. »Lepa hvala za tvojoprijaznost, ali tak‰nih finih vin jaz ne pijem. Danes veãne potrebujem tvoje postreÏbe, toda jutri te zgodaj po-kliãem. Navajen sem zarana vstajati. Le idi!«


104

Ozlovoljenost je izpreletela sluÏabnika, v stran je na-mrdil lice, ko se je po voja‰ko obrnil na petah. »Sladkegapoãitka vam Ïelim, gospod inÏenir! Naj se vam kaj pri-da nasanja, da stavimo v loterijo,« je odhajajoã rekel.Oãiten zasmeh je bil v njegovih besedah kakor maloprej v gozdarjevih.

Vilar je zgodaj ugasil ter legel v posteljo. Zaprl je oãiin izku‰al zaspati, odganjajoã misli, ki so se nana‰ale nadogodke dana‰njega dne. ,K ãudnim ljudem sem pri‰el,’je premi‰ljeval. ,Gozdar in sluga, oba sta pijana. Mordaso tak‰ni tudi delavci.’ Opraviãeval je pijanost z nedeljo,ãe‰: na ta boÏji dan se pije tudi na Slovenskem premno-go. Preden se je pojavila dremota, je zasli‰al nad sebojmoãno rompljanje, kakor bi kdo pod streho krompir na-tresaval po deskah. ,Kaj je to? Ali ple‰ejo gozdni ‰kratinad menoj? Tu ni mogoãe zaspati.’ PriÏgal je luã, vstalter ‰el iskat ãloveka.

Gozdar je imel ‰e luã, ki je udarjala skozi ‰pranje sla-bo zloÏenih desk v veÏo. Vilar je potrkal.

»Kdo je?« je zahre‰ãal pivski glas gozdarjev.»Jaz sem, inÏenir. Rad bi vedel, kak‰en vrag ple‰e nad

mojo sobo.«»Hahaha!« se je zlobno ozvalo iz sobe. »Prosim, vsto-

pite!«Bierkopf je sedel v domaãi suknji dopetaãi pri mizi,

pu‰il in sam s seboj igral karte. Prekladal jih je v pasjan-


105

ski igri. Kraj kart sta stali dve zlatoglavi steklenici. »Se-dite! Ali igrate v karte? Pike bi vrgla, to je prava igra zadva.«

»Ne umem nobene igre.«»·koda, ‰koda! To vam bo dolgoãasno v na‰i pu‰ãavi.

Vzamete li za ljubo kozarãek vina — finega —«»Lepa hvala, gospod gozdar, pijem samo navadno

vino in ‰e tega malo. Res — hvala!«»Treba se vam bo navaditi — podgan.«»Podgan?«Bierkopfu je neprijeten smeh legel na ustnici. »Lesne

podgane vam ‰krabljajo pod streho; sredi gozdov prebi-vamo, zato je toliko tega mrãesa.«

»Ali jih ni mogoãe ugonobiti?« Vilarju se je za malozdelo, da mu je maloprej Bierkopf vo‰ãil lahko noã in gani niã opozoril na prijetnosti tak‰ne lahke noãi.«

»Koliko sta jih Ïe hlapec in sluÏabnik postrelila in za-strupila, pa vse zastonj. Treba z njimi Ïiveti, vsakemugorju se treba prilagoditi. Najbolj‰e sredstvo proti pod-ganam so tele zlatoglavke. Izpraznite eno, ãe ne poma-ga, obglavite ‰e drugo, tedaj pa zaspite, nezavestno kdajse prevalite v Morfejevo naroãje, in naj poka koliba navseh koncih in oglih. Kaj vas sluÏabnik ni opozoril napodgane?«

»Ni. V ãuden kraj sem pri‰el in ‰e veselil sem se ga.«


106

»Zaradi podgan ni treba obupati. Po zimi ne bo nobe-ne. Va‰a sluÏba bo prijetna in lahkotna. Sploh se ãudim,ãemu so nam poslali inÏenirja, ker inÏenirskega delaskoraj niã ni, plaão so vam pa nakazali kar sijajno.«

»Pri deÏelni vladi bodo Ïe vedeli, ali sem tukaj potre-ben ali ne,« je ozlovoljen odgovoril Vilar.

»Gospodarske posle so vam naloÏili in ti tudi nekajnesejo. Va‰a hrana vas ne bo veljala novãiãa in tudi ste-klenic bo, kolikor jih boste Ïeleli. Pa tak‰no delo biopravljal lahko tudi najin sluÏabnik. V Sarajevu niã nevedo, tam delajo vse po neki nerazumljivi ‰abloni.«

Prezirno se je Vilar ozrl po steklenicah in ker je komajãakal prilike, da pokaÏe svoje po‰tene namere, je po-rogljivo rekel: »Postranskih zasluÏkov, na katerih lepémorda Ïulji delavcev, ne maram. Svojo hrano bom pla-ãeval Ïe sam. Kaj so tukaj v navadi vzetki, tiste podkup-nine, o katerih se toliko bere v ruskih knjigah?«

»Ti so povsod v navadi, ne samo na Ruskem. PoniÏ-nemu Ïelezni‰kemu izprevodniku jih ‰ãukajo popotni-ki, vi‰ji uradnik jih dobiva od tovarn in premogovnikov,ki dostavljajo material. Modrega ãloveka naãelo se gla-si: Kadar je kaj v skledi, zajemaj, kadar ima‰, spravljaj, ãekaj nese, pobiraj! Bosna je pravzaprav ‰e sultanova po-krajina, kako bi ne bili v navadi vzetki! Blagor mu, kdorsedi pri koritu, ker njegovo bo nebe‰ko kraljestvo!«Bierkopf je pome‰al karte ter jih zaãel metati predse.


107

Vilar je ostrmel ob njegovem cinizmu. Îelel mu je lah-ko noã.

Razsrdilo ga je vse, kar je videl in sli‰al. ·el je v hlev,da o‰teje pijanega sluÏabnika, ker ga ni opozoril na pod-gane. V kotu hleva je stala dolga miza, na njej luã, ki jesvetila krepkemu fantu, sedeãemu in pi‰oãemu pismo.»Kdo si ti?« je osorno vpra‰al Vilar.

»Konjski hlapec Marko Krpica sem,« je odgovoril pi-sar ter dvignil glavo.

»A jaz sem rezervni ãastnik —«Ko je bil Marko zasli‰al besedo ãastnik, je planil po-

konci ter v naglici prebrnil stol pod seboj. Vzravnal se jev voja‰ki postoj in zagrmel, kakor so ga bili pred leti na-uãili pri hrvatskih ulancih; »Gospod ãastnik, pokornojavljam — vse v redu!«

»Ni vse v redu, prijatelj. Tu imate podgan na milijo-ne. Kje je sluÏabnik, da mu navijem u‰esa?«

»Pokorno javljam — pijan spi pod kak‰nim drevesom.Prodal sem mu svoje steklenice in zdaj je pijan.«

»Zakaj me ni opozoril na podgane? Vse polno jih jepod streho.«

»Pokorno javljam — ne vem. Gospod ãastnik, podganse vam ni treba bati. V sobi pustite goreti luã, pa bo do-bro. Luãi se boje. Tako delajo tudi gospod Birkov.«

»In onadva hudiãa mi tega nista mogla povedati!Rada bi, da me poÏro podgane. No ãakajte, jaz vas bom


108

‰e mikastil!« Poteptal je Marka po rami in blagonaklon-jeno mu je rekel; »Ti si edini po‰tenjak tukaj!« Napravilse je k durim, Marko ga je spremil. »Hvala ti, Krpica!«mu je rekel pri durih in da bi mu vcepil ‰e vi‰je spo‰to-vanje, je strmo zroã nanj, nem‰ki pristavil: »Ein guterKerl!«

Dolgo ni mogel zaspati. Nekaj ga je motila luã, nekajpodganji ples pod streho.

Ko je drugo jutro vstal, je svetil Ïe davno beli dan. Slu-Ïabnik mu je skesanega obraza prinesel zajutrek. Vilarga je nahrulil s trdimi besedami: »Sanjalo se mi je o pod-ganah in o tebi, pijana svinja! Zdaj pa stavi v loterijo! Apri meni ne bo‰ pijanãeval!« Vpra‰al je po Bierkopfu, nota je bil Ïe od‰el v planino. SluÏabnik mu je pokazal iz-hojeno stezo za kolibami, kjer se je svet zaãel strmo dvi-gati, po njej naj gre vedno kraj Oskove ter lesenega Ïle-bovja, za uro hoda pride do sekaãev.

S pu‰ko ob rami je ubral tisto stezo. âez pet minut jebil Ïe v pragozdu. Ostrmel je. Silna neukroãena prirodaga je sprejela vase. Tu je tisoãletja delovala neovirano,samosvoja in ni je kazila ãlove‰ka roka. Prastara dreves-na debla so na obeh straneh potoka v bizarnem nereduleÏala po tleh ali se naslanjala na Ïivo drevje ogromnihobsegov. Nekatera so se nahajala ‰e v poslednjih utripihÏivljenja, pri tleh so poganjala ‰e mladike; druga so po-polnoma onemogla ãakala izpremenitve v prah, ali pa


109

Ïe kazala zadnje ostanke nekdanje moãi — preperel str-Ïen s trhlimi grãami, podoba kostenjaka, ki so se mu Ïevgreznila rebra in ki leÏi v zemlji kakor stlaãena cveticav herbariju. Dih Ïivljenja in smrti je zavel na Vilarja; nadesni in na levi so nevidne moãi snovale svoje niti zavedno jaãje Ïivljenje in povsod so se propadli deli glob-lje pogrezali v trohnobo. In neki poseben, neopredeljivvonj je udarjal v nos: to je bil duh Ïivljenja, pome‰an ssmradom smrti. Toplo solnce je sijalo na nebu, toda nje-gova svetloba je mogla le malokje prodreti k Oskovi, kisi je v veãnem boju z rastlinjem in trdo skalo izkopalasvojo drzno pot. Kakor bi ‰el ãlovek po ozki soteski, ob-robljeni z navpiãnimi in ãez pot viseãimi stenami gor!Kjer si je obrovska hra‰ãevina izbrala svoje tori‰ãe, ugo-nobiv‰i tujo okolico, so solnãni Ïarki prodirali ‰e dostinizko med vejevje, tvoreã na deblih in na vejah nekakozlato mreÏo, ki je plesala, kakor je veter gibal vrhove;ponekod so segali slabi solnãni utrinki noter do vlaÏnihtal, doli do drevesnih mrtvecev, vkovanih v raz‰opirjenorastlinsko golazen, in dobrodejna svetloba je ble‰ãala stak‰ruh prostorov. Kjer je kipelo bukovje in gabrovje,tam solnãni Ïarki niso pririli do tal, ãeprav je bilo nekajlesa za stezo ob potoku izsekanega.

Strmeã in zadivljen se je oziral v go‰ão. Tak‰nih debe-lin ‰e nikdar ni videl. No globoko ni moglo prodreti oko:povsod se je razrastel srobot, vse je preprezal zimzelen,


110

divja trta in podobna rastlinska navlaka. Le kraj Osko-ve je vse jasno videl. Prikazni ãudovitih obrisov so se mujavljale, in zaãel je prirodi lastiti ãlove‰ko ãuvstvovanje.Nebotiãna smreka kraj steze nad skalo, obleãena v kras-tavo lubje, ga je spominjala stare zagrenjene samice:osato zre v hrumeãi potok, peneã se pod skalo, kakor biga zasmehovala, da ji ne more do Ïivega on, ki je podrltoliko tovari‰ic; s ãudom in strahom gleda na gibãnobitje, ki se je pojavilo ob vodi in leze kvi‰ku — nov luba-dar, ki grozi s poginom vsemu, kar Ïivi v planini: pri‰elje konjederec s pasjo struno in vse, kar Ïivi, potegne vdolino. Veliãastni macesen, ves odet s sivim mahom —kaj se drÏi‰ tako resno in modro kraj grbavega in raz-mr‰enega gabra? Ali premi‰ljuje‰ o stoletjih, o veãnosti,ali pomilovalno tolaÏi‰ grbavca, ki je ostal kljub visokistarosti pritlikavec in kaÏe ‰iroko duplino, kakor bi mubila priroda izrezala bolne obisti, da se napravi zaviãajgozdni Ïivali. Kaj pa ve, mladostne, gladkokoÏne bukve— zakaj ste tako povesile svetle veje in se nagnile ãezpotok? Ali vas je oplazil sneÏeni plaz, zdrkniv‰i z vej so-sednjih velikanov, ali skrivate srameÏljivo, Veneri ob ko-pelji podobne, svojo nago krasoto? In vite‰ki storokihrasti stoje veliãavo kakor oãaki in kralji v zboru; trdadlaka jim pokriva raskavo telo, od rok vise sive brade; tapestuje glavo, ki mu jo je odbila strela, v svojih kosma-tih in silnih rokah; oni je naslonil svoje otrplo telo na


111

ãilej‰ega soseda in s kodelje svojih spominov prede po-vesti o davno minulih ãasih. Videl je, kako rod za rodomgine, a on se ‰e naslanja ob palico Ïivljenja. Rod je bilrodu enak, in niã novega ne rodi narava. Sinovi in vnu-ki, sami Ïe velikani, stoje kraj njega in pod njim, spo‰t-ljivo in zami‰ljeno poslu‰ajo njegovo modrost, ki izzve-neva v slutnji, da se bliÏa konec vsemu rodu, ker oblast-no bitje je prodrlo v planino in zahrbtno deluje na po-gin vsega, kar si je priborilo Ïivljenje na skalah. In raz-posajeni pravnuki mu gledajo v staro glavo, ga cukajo zastotero brad.

Plah rine Vilar po samotni in utrudljivi stezi navkre-ber in pozorno prislu‰kuje razodetjem narave v gozd-nem labirintu. O, ko bi mogel napisati stotisoãletno zgo-dovino tega gozda! Kdaj je nastalo ogromno skalovje, kise danes imenuje Konj-planina, kdaj je na njem pognalaprva bilka — in potem ves razvoj do dana‰njega dne!Koliko je stvari, o katerih nimamo najmanj‰e slutnje, inniti o lastnem postanku ne ve ãlovek niã pravega. âezskale hiti hrumeãi potok; le tam, kjer je nenasiten obli-zal tla, se vidi kamenje izmito v vseh razliãicah sive bar-ve, drugod pa pokriva, kolikor doseÏe oko, mnogovrst-no rastlinje trdo skalo. Kdo bi vedel povedati, kako so jomili, razjedali in se zarivali vanjo hudourniki, po kak‰-nih silovitih revolucijah v prirodi so nastale dolinice,ravninice in zakotja, pokrita s prstjo, odebelelo z listjem


112

in strohnelim drevjem. Kjer ‰e ni zadosti rodovitnezemlje, se je v zavetju ko‰atih orjakov naselil mah, kipokriva skale do njih poslednjih rebrin, pomolov inrogljev. V temnem odevu stoje ti roglji, podobni mraã-nim straÏnikom krog nedobitne trdnjave. No ta trdnja-va se je Ïe podala. Kovarni potok je pokazal vratolom-no pot in moãen Ïleb se dviga tu nizko, tam visoko nadnjim, mogoãen znak vse nivelujoãe kulture. Na tesarje-vo delo kaÏejo kupi trsk in vejevja ob strugi, zakaj treba-lo je naporne trebitve, predno se je izklestil zloÏni do-hod na planino.

Na svoji poti ‰e ni sli‰al nobenega Ïivalskega glasu.Vsak zvok in da je bil nebesni grom, je mestoma za-glu‰ilo bobnenje razljuãene vode: kakor bi gorski ‰kra-ti ob godbi viharjev balincali s skalami ter jih ozloblje-ni metali v zavratni potok. V strahu beÏi Ïival od tak‰-nega oglu‰ujoãega hruma, ‰ele ko je pri‰el v dolgo, pre-cej ravno kotanjo, je prenehalo ‰umenje. Zasli‰al je ne-kje blizu v hosti ptiãji glasek. Obveselil se je animalske-ga Ïivljenja. ·ãebeta ptiãek, tiho Ïvrgoli, kakor bi mole-doval in nekaj prosil drznega popotnika. Pa glej — viso-ko v vejah zaprhutnejo peroti roparske ptice, in v smrt-nem strahu zakoprni slabej‰e bitje. Tak‰na je svoboda vprvobitni prirodi. âez nekaj hipov je vse utihnilo, po-greznilo se v mrtveãe spanje, in Vilarja se je polastilaneizreãna tesnoba v strahovitem carstvu bujnega Ïiv-


113

ljenja in trde smrti. Oziral se je, da bi videl, kako globo-ko se je zarezala Oskova v goro, pa niãesar ni zaznal, kerse je nahajal med drevjem kakor v predoru.

Na koncu kotanje je zopet udarjal hrum na njegovouho. Kakor grive belih skakunov, ki dirjajo preko ravne-ga polja, tako so vihrali nevisoko pred njim razpenjenivali besnega potoka ãez ãeri in pragove. Prekobalil jebukovo deblo, ki se je bilo napol trhlo povalilo ãez ste-zo. Ozrl se je v breg. Postal je, ker to, kar je zaznal, ga jezgrozilo. V grozi je ãutil, kakor bi mu bilo zrastlo resjeter pezdir na licih in bi ga nekaj pikalo po Ïivotu. Mrav-lje, kajli? Zdelo se mu je, da vidi nad slapom velikegarjavega medveda, stojeãega ob stezi in gledajoãega vpotok. Kosmatin je nemara Ïejen. Vilar je snel pu‰ko zrame, se postavil za skalo, gledal in ãakal, kaj bo. Ko semu je pomirilo srce in razbistrilo oko, je izprevidel, dato ni medved, ampak po‰evno leÏeãa skalnata rebrina,vsa obrasla z mahom, od daleã za las podobna medvedjipostavi. In da je medved, ni se ga treba bati, saj stojipred njim prav na kraju struge gonjaã, zavaljen moÏak,zahaljen v ãrn pla‰ã. I — saj to ni gonjaã, ampak skalnatrogelj, zavit v temen mah. InÏenirju je odleglo, no po-gret je sopihal navkreber. Pri‰ed‰i do rebrine, ki ga jetako opla‰ila, je sedel, ne ba‰ z zadovoljstvom zmago-valca, na njen kosmati hrbet, da si odpoãije. PriÏgal si jesvalãico in se oziral. Kak‰en divji, pu‰ãoben svet! Vse


114

leÏi, zmedeno, zme‰ano in polomljeno v tej plasti pra-gozda, kakor leÏe ãlove‰ka ter konjska trupla in pohab-ljeni udje vse navzkriÏ v veliki jami, ki so jo izkopali postra‰ni bitki. Vihar ali sneÏni plaz je provzroãil tak‰nopobitje.

Zdajci je zagledal nad seboj v mraku drevja temnopostavo, podobno oni, ki jo je poprej smatral za med-vedjega gonjaãa. ,Vil in divjega moÏa nemara ne bo veãv teh gozdih,’ je mrmral tja v skalo. ,Kak‰na ‰koda, da jenapredujoãa omika za vselej pregnala s sveta ta fantast-na bitja!’ V hrumu po razorani strugi se peneãe vode semu je zdelo potrebno, da kaj izpregovori in preÏene ob-ãutek tlaãeãe ga osamelosti. Zdajci je zapazil, da se ne-kaj na postavi premika in da se kadi iz njene glave. ,Vragni, divji moÏ tudi ne! A po‰ten, Ïiv ãlovek bi mi dobrodo‰el v mrtvilu te zapu‰ãene samine.’ Vstal je ter po-spe‰il korake. Kmalu je do‰el svojega znanca s snoã-njega veãera — gozdarja Bierkopfa s pipo v ustih.

Bierkopf je na njegov pozdrav povr‰no prikimal terkorakal dalje, in Vilar je, gredoã za njim, uganil, da imaopravka z odurnim ãlovekom, ki je ali Ïe po svojem zna-ãaju nesprejemljiv za prijateljske odno‰aje sploh, ali pasamo inÏenirja ne mara, ãigar posel pride lahko navz-kriÏ z gozdarjevim.

»Gospod gozdar, vi paã Ïe dobro poznate to veliko-lepo gorovje?« je vpra‰al Vilar, ko sta pri‰la na kraj, kjer


115

voda ni toliko hrumela, da bi oglu‰evala pogovor. Silil seje, da bi pozabil na njegovo snoãnjo nevljudnost in napodgane.

»Kar je dostopnega, vse poznam.«»Oprostite, ali ste Ïe dolgo pri tem podjetju?«»Bil sem poleg, ko so tukaj posekali prvo drevo.«»Gotovo je bilo teÏavno, prodreti v tak‰no go‰ão, iz-

krãiti stezo.«»Nekak‰na hajdu‰ka steza je drÏala, ‰e preden so pri-

‰li Avstrijci sem, ãez Konj-planino v kraje pod Romanjo-planino.«

»Jeli mogoãe, da je ãlove‰ka noga na‰la stopinjo vtak‰ni ‰umi?«

Bierkopf je pomigal z ramo, kakor bi mu presedaloizpra‰evanje. Zato si je odgovoril inÏenir sam. »Pa ãe jeprodrla zver, kaj bi ãlovek ne, ki je v prvi dobi svojegazaroda prebival gotovo le v ‰umi.« Ker oni pred njim leni dal besede od sebe, je nadaljeval: »V prastarih ãasihje narava tak‰ne gozde lepo pokrila in tako poskrbela,da imajo pozni rodovi s ãim kuriti, a danes ji ãlovek nepusti njenega gospodinjstva. PreÏi na njo in jedva doãa-ka, da kaj rodi, pa Ïe spravi v svojo bisago.«

»Kultura gradi in razdira — vedno bo tako,« se je za-drl Bierkopf, kakor bi mu bilo neprijetno, da mora gre-doã navkreber govoriti.


116

Vilar se je spomnil, da je Ïe veãkrat v Bosni sli‰al be-sedo kultura. Potresel je z glavo. »Hm, hm, kultura, ved-no ta kultura! Ko bi nekateri narodi le ne mrli ob njej!«

Bierkopf je hipoma obstal, se okrenil k njemu, potrkalz desnim kazalcem na ramo in, ostro mu mu zroã na-ravnost v oãi, je rekel: »Kultura je palica, ob kateri rineãlove‰tvo naprej. Vãasi pa ni palica, ampak gorjaãa je, kibutne enega ob tla, drugemu pomore do blagostanja. VBosni mora biti gorjaãa, s katero ukrotimo te ovãje tato-ve.« Po teh besedah je urno ubral stezo, kakor bi si bil znjimi olaj‰al du‰o.

»Nikogar bi kultura ne smela butniti ob tla,« je pri-pomnil Vilar; in ãez hip je sarkastiãno pristavil: »Bojimse, da se bomo v Bosni in Hercegovini poãasno priprav-ljali h kulturnim delom, kakor se pripravljamo v Dalma-ciji.« Gozdar ni odgovoril, le oblak dima je puhnil izsebe. Vilar je zaãel premi‰ljevati o praktiãnosti tega ãlo-veka.

Pri‰la sta na mesto, kjer je s strmega poboãja skakljalbister pritok v Oskovo. Razmite skale ob njegovi strugiin podrta drevesa, v divjem neredu se kopajoãa v njem,so priãala, kako srdito je tekel za hudourja. »Jaz pojdemkraj potoka v Volãji Dol, kjer seka 10 drvarjev, veãja par-tija dela v Medvedjem Dolu kraj Oskove, kamor grestevi,« je z veliteljskim glasom odloãil gozdar.

»Se li nahajajo medvedi in volkovi na Konj-planini?«


117

»Ko smo priãeli s sekanjem, smo pregnali tu volka inmedveda, zato so delavci tori‰ãi svojega dela krstili poteh Ïivalih. Oglejte si ob Oskovi na‰e naprave; posla, kibi spadal v va‰o stroko, tam ne najdete. Je Ïe vse nare-jeno, tako narejeno, da potraja nekaj let. Poprave se iz-vr‰e lahko brez inÏenirja. Ker so vas Ïe poslali sem, iz-peljemo kraj tega pritoka jeseni Ïleb, da bomo po njemspu‰ãali pozimi les tukaj pod nama v glavni Ïleb. V pre-cej odprtem polkrogu bo moral zaviti novi Ïleb, tako, danjegova krivina ne bo ovirala hitrega odvoda. To razu-me vsak lajik.« Bierkopf se je brez slovesne besede vzpelv breg, kjer je malo izhojena stezica drugovala pritoku.Prijemajoã se za veje in skale, je deloma po vseh ‰tirih rilnavkreber.


118

8.

Vilar je ‰el dalje ob Oskovi. Gozdar mu je ãimdaljemanj ugajal. Kar bo on naroãil, to bo treba izvr‰iti;

inÏenirska veda bo dekla tega zatohlega in samosvoje-ga ãloveka. Vsekakor pa drugaãe ne more biti; po navo-dilih, ki jih je bil prejel v mestu, bo gozdar odloãeval, kjein kako naj se seka; pokoriti se mu bo treba, ker brezsloÏnosti vseh zaposlencev uspe‰no delo ni mogoãe. DaBierkopf le tako prezirno in o‰abno ne stavlja svoje ve-ljavnosti v luã, bi laÏe izhajal z njim, ãeprav se v neka-terih nazorih nikdar ne moreta ujemati. Spomnil se jeKatice in prav ji je dal, da je neugodno sodila o âumur-pa‰i.

Ves zasopen je pri‰el na kraj, kjer se je Ïleb, ki ga jespremljal do sem, delil v dvoje, podoben velikanskimarogljema lesenih vil. Eden se je ti‰ãal Oskove, drugi je bilnapeljan po suhi drãi v stran. Skoraj sama smrekovina,oblita s smolo, je rastla tukaj. Visoko v vrhovih se tem-ni igliãje in ostro zre v napravo, kamor je kakor k debeliverigi priklenjena planina. Ali so to solze, kar v svetlihkapljah leze po deblih, pona‰ajoãih se z bujnim Ïivlje-njem, solze, lite v strahu pred smrtjo, ki poje nekoliko


119

vi‰e v gori svojo uniãujoão pesem? Ali je treba temumehkemu lesu toliko balzama, da si hladi in celi rane, kijih provzroãuje vihar in lubadar? Solze in leki ne odvr-nejo smrti, ki se bliÏa z grozeãimi koraki. Nad razÏleb-jem je postal, da si natanãneje ogleda umetno napravo.Blizu nad seboj je zasli‰al votlo donenje. Vlekel je nauho. V enakomernih udarcih so padale teÏke sekire nales. Podvizal se je, ker ãlove‰ko bitje ga je v teh mraãnihprostorih vleklo nase. Kmalu je na solnãnosvetlem, dogolega izkrãenem, na obeh straneh potoka leÏeãem pri-breÏju zagledal drvarje. Eni so mahali s sekirami ob sto-jeãa debla, drugi so s posekanih klestili veje, tretji soÏagali. Vonj po vlaÏni zemlji, ki se pari na solncu, poÏaganju, smoli in strtem zeli‰ãju mu je udaril v nos. Vsepolno smrekovih in bukovih debel, pripravljenih, dazdrknejo v dolino, je leÏalo med pohojeno, zmeto inrazdrobljeno hosto, iz katere je mestoma zijala odrtarodovitna prst. Sredi tega razdrtja se je ob moãni odprtizatvornici konãal Ïleb. Vilar je izprevidel, da bo trebazatvornico pomakniti niÏe dol k velikanskim kopicamhlodov, ki so ãakali splavljenja. Vse je pazno ogledal.Malo vi‰e je zagledal iz brun sestavljeno dolgo kolibo.Napotil se je k njej. Stala je na usedlini, naslonjena navisoko, skoraj golo skalo. Bila je drvarsko zaveti‰ãe inbivali‰ãe. Ne daleã od nje je pod oãrnelo skalo plapolal


120

ogenj v moãnih plamenih; nad njim sta visela dva kot-la.

Ko so drvarji zagledali neznanega gosposkega ãlove-ka, so prenehali z delom ter dvignili glave. Vilar je kora-kal k ognju, kjer se mu je, pri‰ed‰i iz kolibe, pridruÏildelaven ãlovek z osmojenimi viseãimi brki.

»Kdo si?« je vpra‰al inÏenir ter prislonil pu‰ko k ste-ni.

Kakor vpra‰anje, tako je bil tudi odgovor slovenski.»Kuhar.«

»Ali me kaj pozna‰? Ve‰, kdo sem?«»Niã ne vem.«»Jaz sem za inÏenirja postavljen tu pri vas.«»Aha … so pravili, da pride Ïelir. Zatvornico bo treba

premakniti za 50 metrov niÏe, pa to prestavimo lahkobrez Ïelirja. Tako so rekli gospod Birkov.«

Vilar se je nasmehnil ter pogledal po prostoru. Drvarjiso se bili zopet polotili dela.

»Kje si pa ti doma?«»Z Gorogranskega. Jaz sem Janez Glavaã, po domaãe

Mrkezkov Janez od Sv. Franãi‰ka.«»Od Gornjega Grada na ·tajerskem? … Hm, nisva

daleã narazen doma. Kaj pa ima‰ danes v kotlu?«»Golja‰.«»So li tovari‰i zadovoljni s kuho?«


121

»S kuho so zadovoljni, saj sem pri dragoncih tudikuhal in so bili zadovoljni.«

Vilar je s palico pobezal v Ïerjavico pod kozico, v ka-teri se je cvrl lep kos mesa. »To pa ne bo golja‰. To jekak‰en pribolj‰ek zate — a?«

»To je biftek za na‰ega paznika.«»Kaj on bifteke je?«»Vãasi Ïe. Na‰ liferant mu vselej po‰lje kaj posebe.«»Kak‰na pa je hrana za delavce? Dobra?«»Hrana je tak‰na, kakr‰no je blago. Po pravici godr-

njamo in zabavljamo liferantu, tistemu Ïidu Samojlu, ãega poznate.«

»Kaj njegova roba ni dobra?«»Dostikrat je kaj pokvarjenega ali snetivega. Tudi pri

meri in vagi nas u‰ãipne.»Kaj pa cena? Je nizka?«»O ni, ni! Mi smo tukaj prav dobro plaãani — po dva

goldinarja na dan, pa nam za hrano toliko odtegnejo, danam zelo malo ostane.«

»To bo drugaãe, brate Gorogrance. Hrana mora bitidobra in po ceni. To stvar vzamem jaz v roke. Tukaj poneãem dehti.«

»Lahko dehti, saj sem zlil danes dva kotla ajprenka tudol po bregu.«

»Kaj je to ajprenk?«»Jutranja juha, ki nam pride cenej‰a, nego je kava.«


122

»To je torej preÏganka. Govori tako, da se razumeva!Ne govorim o naturnem duhu, ampak zdi se mi, da tudehti po nepo‰tenem gospodarstvu. To hoãem odpravi-ti.«

Janez je prepla‰en zazijal in niã ni zahvalil inÏenirja zadobre namene.

»Kaj pa, ali bi ne mogel precej sedaj zbrati krog sebedelavce in zasli‰ati njih Ïelje, kar se tiãe plaãe in hrane?«

»Saj niã ne pomaga,« je rekel kuhar, dvigniv‰i rame-ni. »Kar je v Ïidovskih rokah, tega s kle‰ãami ni mogoãeizvleãi. Na‰im gadom ne boste strli glav. Kveãjemu sezamerite gospodu Birkovu, in potem — adio! Sicer paljudi lahko pokliãem.«

»Pokliãi!«Kuhar je izza kamna potegnil staro trobento in zatro-

bil. Delo je prenehalo, drvarji so se zaãeli zbirati. Prvi jepristopil iz kolibe visok, suh ãlovek, stisnjenih ustnic,naprej potisnjenega ãela in dolgega obraza, ãigar bradaje silila naprej, tako da je bil obraz podoben pri‰ãipnjeniluni. Spo‰tljivo se je bliÏal. Zdelo se je, da ta ãlovek ti‰ãipod udrtima ustnicama samo hudobo, ki mu pri ostrihoãeh gleda na dan. Obleãen je bil v pono‰eno, tu in tamzakrpano obleko gosposkega kroja. Po njegovi majavihoji in nestalnem koraku je Vilar sodil, da je moÏ prija-telj opojnih pijaã.


123

»Dovolite, gospod, da se vam predstavim: Ignac Ga-jer, paznik pri delavcih,« je izpregovoril do‰lec ter seodsekano po oficirskem naãinu priklonil. SluÏil je vmlaj‰ih letih kot prapor‰ãak pri vojakih; ker si je pa pri-lastil nekaj tujih denarnih po‰iljatev, so ga spodili. Nje-gov nastop, nekoliko omajan po pijanstvu, je ‰e vednokazal starega vojaka. Govoril je nem‰ãino, iz katere jeudarjalo ‰vabsko nareãje iz Banata.

Vilar je odgovoril hrvatski: »Oprostite, da vas za hipmotim v delu. InÏenir sem in nastavljen pri tem podjet-ju. NaloÏili so mi administracijo, ekonomijo. Rad bi spo-znal ljudi, s katerimi bom imel posla. Imate li imenskiizkaz delavcev?« Paznik je zopet odsekal priklon ter ‰elv kolibo po izkaz.

Delavcev je bilo 80, in sicer po priliki tri petine do-maãinov, med njimi ‰est Turkov, drugi po veãini pra-voslavne vere, ena petina Hrvatov iz Dalmacije in Pri-morja in ena petina Slovencev. Postavili so se v gruãe poveri in narodnosti. Vilar je klical njih imena ter se zazi-ral v shuj‰ana, po veãini obrasla lica, ki so na videz brez-ãutno, kakor bi se nahajala v letargiji, gledala nanj. Ko jepri‰el do imena, ki je bilo rdeãe podãrtano, je vpra‰alpaznika, kaj pomeni rdeãa ãrta.

»Gospod inÏenir, to je rovar, podpihovalec; ‰e desetdni sme delati, potem je odpu‰ãen,« je odgovoril Gajernem‰ki.


124

»Kako ruje in podpihuje?« je vpra‰al Vilar tudi nem-‰ki.

»NezadovoljneÏ je, malkontent, agitator —«»S ãim je nezadovoljen?«»S hrano, s plaão, z vsem. Obãenevaren ãlovek.«V gruãah se je pojavila oÏivljena zvedavost.»Trkulja Ivo,« je zaklical inÏenir, in iz gruãe pravo-

slavnih je dvignil ko‰ãeno roko dolg, upognjen starec,razgaljenih kosmatih prsi, sivih las, ki so se izpod zama-zane ãepice usipali na tilnik. Vilar se je zazrl v izmuãe-no obliãje, ki je z izrazitimi oãmi, odeto v posivelo bra-do spominjalo Garibaldijevega obraza. Delavec je stal zdvignjeno roko, upiraje zasolzele oãi nepremiãno v in-Ïenirja, dokler ni ta nadaljeval izklicevanja.

Po konãanem izklicevanju je z moãnim glasom vpra-‰al Vilar: »MoÏje in mladeniãi, pri‰el sem k vam kot va‰tovari‰, zakaj tudi jaz moram delati, dasi manj z rokonego z glavo. Ste li zadovoljni s svojo usodo v teh goz-dih?« Srpo je pogledal po drvarjih, ki so jim otopele oãizalesketale v toploti nasme‰ljive zvedavosti. Neka ner-vozna paznost se jih je polastila in njih pogledi so se sre-ãali z Vilarjevimi. Gajerju se je zdelo ono vpra‰anje ne-umestno; votel zvok zaãudenja se je odtrgal v njegovemgrlu in precej zamrl. Vilar je to opazil in ‰e vesel je bil,da paznik strmi in se ãudi. Korupciji treba iti do dna


125

brez okoli‰ev in naravnost, pa naj se temu ãudi Peter aliPavel — si je mislil.

»Nu — ti Trdoglav, ti bi se raj‰i v koãiji vozil po Bosni,nego sekal drva na Konj-planini. Kaj?« je nasme‰ljivovpra‰al Gajer — ker se nihãe iz gruã ni oglasil — raz-mr‰eno glavo, debelih ustnic in krmeÏljavih oãi, ki je izgruãe Slovencev kukala, kakor nihalo se tresla na gu‰i inkazala znake bebstva. Ta glava se je abotno posmejala,a odgovorila ni.

Norca se dela iz ubogih trpinov — je mislil inÏenir inse domislil, da je zastavil svoje vpra‰anje preobãe, pre-prostim ljudem neumljivo. »Ste li zadovoljni s hrano inplaão?« je kliknil.

Spogledovanje in molk je trajal ‰e celo minuto, potemse je oglasil oni starec z Garibaldijevim obrazom, ozr‰ise na drugi konec delavske skup‰ãine: »Govori ti, Bati-niç! Jaz ne govorim veã, ker so mi zaradi mojih po‰tenihin praviãnih besed itak Ïe odpovedali delo.«

Vilar je pogledal v izkaz na podãrtano ime ter velel:»No, ti — Trkulja Ivo, govori torej, zakaj so ti odpoveda-li?«

»Gospodine, ker veli‰, povedal bom resnico ãisto ka-kor zlato solnce. Na‰a plaãa je velika, hvala ti, dobri Bog,ali na roko dobimo malo, ker si obdrÏe veã kakor polo-vico za hrano. In zato smo se dogovorili, da se pritoÏi-mo v Sarajevo in prosimo pomoãi. Moj prijatelj Jovica,


126

s priimkom kaludjer, nam je napisal pro‰njo. Tako smopostavili v pro‰njo, da bi smeli zanaprej sami kupovatiÏivila pri trgovcih. V nedeljo bi poslali nekaj ljudi z vo-zom v mesto; ti bi kupili in pripeljali. Za polovico bi bilana‰a hrana cenej‰a. Od takrat me preganja gospodinBirkov, ker sem jaz poprosil kaludjera in mu vse raz-loÏil.«

Starec je motno pogledal na paznika, ki je porogljivona nem‰kem jeziku siknil v stran: »NezadovoljneÏ je inovaduh.« InÏenir mu je nalahno odmahnil z roko.

»Moje roke so moãne kakor kogar si bodi, dasi ‰tejemmorda Ïe sedemdeset let. Pa me pode od dela, odpove-do mi trdo zasluÏeni kruh. Vnuãke moram Ïiviti in lepouãim svoje vnuãke in jim pravim: Spo‰tujte carja in nje-govo gospodo, vse se sãasoma prevali na bolj‰e. Glej,gospodine, vse moje Ïivljenje me je spremljal glad, koda sva rodna brata. âuj, koliko sem prestal, kako semdelal.«

»Stoj, Trkulja, zdaj ni ãasa, drugikrat mi razloÏi‰ svojeboleãine!« Vilar se je ozrl, priãakujoã ‰e od druge stra-ni odgovora na svoje vpra‰anje.

Zdajci se je oglasil na drugem koncu skup‰ãine visokmoÏ, oni Batiniç, ki ga je bil Trkulja izpodbujal, naj go-vori. Sunkoma mu je vrela trda beseda iz ust. »Pretekloje pet mesecev in na na‰o pro‰njo nismo dobili odgovo-ra. PritoÏba raje-siromakov niã ne izda v Sarajevu, zanjo


127

nimajo lepe besede. Dobro vedo, da so vsi ti drvarji suÏ-nji zasluÏka in vsakdanjega kruha. No, naj ne napenja-jo preveã strune, da ne poãi. Trkulja govori v okoli‰ih,ker je vezan na svojo rodbino in bi rad tukaj umrl, a mi,ki nismo navezani, ti povemo naravnost, da zapustimodelo vsi in ga pojdemo iskat v Srbijo in Rumunijo, akose Trkulji ne prekliãe odpoved. Ako noãe zlo od tebe,beÏi ti od zla — pravi na‰a prislovica in po njej se hoãe-mo ravnati.« Vsenaokrog so pritrjevale glave, in fesi sose gibali kakor cvetoã mak ob vetru.

Mirno je povzel Vilar: »Ne vem sicer doloãno, todazdi se mi, da je imela va‰a pro‰nja ta uãinek, da so meneposlali semkaj. âital sem jo pri deÏelni vladi v Sarajevu,kjer so mi naroãili, da spravim zadevo z va‰o hrano ko-likor mogoãe v red. Vlada me je tudi pooblastila, dasmem sprejemati in nastavljati delavce po svoji uvid-nosti. Vsled te pravice sprejemam Trkuljo za po prete-ku desetih dni nanovo v sluÏbo. Tega vlada ni dovolila,da bi si sami nabavljali Ïivila, ker je s kontraktom veza-na na liferanta in ker se boji, da bi si sami ne privo‰ãilitiste krepke hrane, ki je potrebna pri va‰em teÏkemdelu. Tudi ste ji predaleã od mesta. Zato ostane stvar pristarem, no odloãno hoãem pritisniti na liferanta zaradicene. S tem je stvar konãana in zdaj hajdi vsak na svojedelo!«


128

Drvarji so se poãasno razhajali. Spotoma so postaja-li in se ozirali na novega gospodarja, ki se jim je moãnoprikupil. Drugaãe je govoril, nego so bili vajeni sli‰atigozdarjevo besedo.

»Gospod inÏenir, bojim se, da zanaprej ne bo mogoãevzdrÏevati reda pri nas. To so ljudje sirovih znaãajev, inako jim ãlovek le enkrat popusti, onda gre vsa discipli-na k vragu,« je rekel Gajer, stojeã ob inÏenirjevi strani.

»Vi ste bili gotovo vojak.«»Bil. Zato vem, kaj je disciplina.«»Med vojaki in delavci je razloãek: oni po veãini pri-

siljeni prisegajo in sluÏijo, ti pa so svobodni ljudje, kizapuste delo, kadar hoãejo. Treba je drugaãe ravnati znjimi. Prosim, spremite me v kolibo! Rad bi si jo ogle-dal.«

Po vsej dolgosti kolibe je stala primitivna miza, se-stavljena iz obsekanih vej; tak‰ne so bile tudi klopi. Obstraneh je bila nastlana slama in listje za leÏi‰ãe. V ste-ne so bili zabiti Ïeblji za obe‰anje obleke. Tu in tam si jepritrdil delavec tudi majhno polico k steni. V kotu je bilos pregrinjalom oddeljeno in zastrto prebivali‰ãe. Vilar jekorakal naravnost proti kotu ter odgrnil zastor. Ko je bilzagledal na liãno sestavljeni mizici napol izpraznjenoãa‰o ter kak‰nih pet zlatoglavih steklenic, na tleh polegslamnice pa ba‰ toliko Ïe obglavljenih in praznih, je po-


129

majal z glavo, se nasmehnil in zamrmral: »Ruski vzet-ki.«

»To je va‰e letovi‰ãe?«»Moje.«»Po ãem plaãujete te zlatoglavke?«»Te so od na‰ega liferanta.«»Vem, od Samojla. Ceno bi mi povedali, da si jih na-

bavim tudi jaz.«Gajer je zaãutil nekaj toplega pri u‰esih: odmev, ne

vesti, ampak strahu je udaril tjakaj. Izku‰ajoã potlaãitineznani glas, je nerodno dejal: »Ako ugodno, gospodinÏenir … ãa‰ico —«

»O, ne pijem, dokler ne vem cene. Maãka v vreãi nekupujem. Jaz pijem in jem samo ono, kar morem plaãa-ti.«

Zdaj je Gajer spoznal, kam meri zbadljivoironski na-mig inÏenirjev. Kakor bi se bilo nekaj utrgalo v njem inkakor da mu grozi pogin, tako ga je pretreslo. Zbral jesvoje misli in se postavil v voja‰ki postoj, topo in malo-du‰no zroã nasprotniku v oãi. Ni tako pla‰ljivih ljudi,kakor so stari vojaki. Dolgoletna disciplina jim je umo-rila ãut samozavesti in ob najmanj‰em pogre‰ku, kadarpride na dan, jih navda smrten strah.

Pri odhodu je pogledal Vilar ‰e enkrat na stekleniceter rekel s poudarkom: »Novi red bo treba zaãeti z novodisciplino. Pri glavah jo treba uvesti.«


130

Pod kolibo je obsekaval delavec moãno bukev; temuje velel, naj ga spremlja in mu kaÏe stezo, ki drÏi v VolãjiDol k drugi partiji delavcev. Stez je bilo veã, ker delavciiz Volãjega Dola so hodili v Medvedji Dol spat in po hra-no. Prvi je bil od drugega dobre ãetrt ure oddaljen. Stezeso se vile med grmadnim ‰torovjem in vejevjem zdaj pomehki bregoviti zemlji, zdaj po mahovitem skalovju.Mestoma je bila ta golava po nalivih razorana in razje-dena, zato ni bilo mogoãe spe‰no stopati po njej. Vilarje naletel na mnogo pepeli‰ã, kjer so drvarji pozimi podpreperelim drevesom, padlim v nevihti ali vsled starosti,zanetili ogenj, da so se ogreli. Ponekod je iz njih Ïe po-ganjalo mlado rastlinje, drugod je puhtel iz njih ‰e duhsmodi‰ãa. OÏgana hosta, ogoreli hlodi, posu‰eno grmiã-je, to je bilo vse, kar je ostalo od pragozda na izkrãenigoliãavi, iz katere so moleli skalnati grebeni. Korenito jeposegel ãlovek v stvarstvo prirode. Tudi nad krãevino seje razprostiral ‰e pragozd, pa gori takrat ‰e ni prodiraldrvar, najbrÏ zato ne, ker ni dobil vode za splav, zakajOskova je izvirala v moãnem pramenu nedaleãod koli-be, tam kjer so prviã zapele sekire.

Na polpoti mu je pri‰el naproti Bierkopf, ki je ‰el izVolãjega Dola. Ko bi bilo mogoãe, stopiti kam na stran-sko stezo, gozdar bi bil napravil velik ovinek, samo da seogne Vilarju — to je ta zapazil. Bierkopf ga ni ogovoril,


131

obrnil pa se je k njegovemu spremljevalcu, rekoã: »Kajti tukaj hodi‰?«

»Stezo kaÏem gospodu.«»Si se ponudil — a? Ti se rad odtegne‰ delu. Pazi!«»Jaz sem ga poklical,« se je ozlovoljil inÏenir. »No se-

daj se lahko vrne.« Potem je vpra‰al: »Kdaj lahko pre-vzamem administrativne knjige? Rad bi se ãimprej po-globit v poslovanje.«

»Popoldne vam jih po‰ljem po sluÏabniku. Tudi de-nar priloÏim, kar ga je ostalo. Vse je v redu. Kar se tiãeva‰ega poslovanja, so vam itak Ïe vse razloÏili v konaku,zato meni ne bo treba kaj pristaviti.«

»Vem, da je treba k Samojlu dvakrat ali trikrat na te-den po‰iljati voz po meso in druga Ïivila in da moramvsakih deset dni v Tuzlo po denar.«

»Vse drugo stoji ãrno na belem v raãunskih knjigah.«»Gospod gozdar, ali ne bo ta gora kazala nekoã lica

kra‰kega peãevja, ker je vse tako na golo posekano inpomandrano,« je pozvedoval inÏenir, gledaje po goliãa-vi. »Z drevjem ste kar pometli.«

»To je moja stvar,« je pikro odgovoril gozdar z izra-zom sovraÏnosti v pogledu.

»O, prosim, nikakor se noãem vme‰avati v va‰ delo-krog, ampak skromna prijazna pripomba brez osti po-uka in oãitka mi bo pa vendar dovoljena.« Gozdar se jeodurno nasmehnil. Vilar je ‰el dalje.


132

Volãji Dol so drvarji imenovali ravno usedlino, na ka-teri je izviral oni pritok, ki je po Ïlebovih odvajal hlodek Oskovi. Tudi tu je inÏenir sklical delavce, ki so ob paz-nikovi odsotnosti kazali ‰e veã nezadovoljnosti nego oniv Medvedjem Dolu. Posebno so se pritoÏevali zaradiGajerja, kako okrutno ravna z njimi. »Svaka sila do vre-mena!« so vikali eni, drugi: »Bog ne plaça svake subote,a on plaça,« in tretji celo: »Bolje je, da nas du‰mani gazemrtve nego Ïive!« Trde so bile te besede kakor skalna-ta plast. Rohneli so, da jim paznik nalaga denarne glo-be in jim trga pri plaãi, da jih zmerja in predlaga za od-pust od dela. Vilar jim je obljubil dalekoseÏno podporoin pomoã: dnino bo sam delil, skrbel bo za cenej‰o inbolj‰o hrano, sam bo sprejemal delavce in z njimi rav-nal praviãno in ãlovekoljubno. HvaleÏno so zrli na do-brega gospoda, ki jim toliko obeta. Ko se je odslovil, jimje zaklical: »Bogu boÏje, caru carevo, pa mirna Bosna!«

Povratno pot je ubral kraj pritoka po zelo strmi stezi.Pletel se je po grandioznem gozdu, zdelo se mu je, da semu du‰a ‰iri v soãutju do drvarjev-trpinov. Vso pot jenekaj toplega obvevalo njegovo srce.

Bierkopf administrativnih knjig in aktov ni poslal posluÏabniku, sam jih je prinesel proti veãeru v Vilarjevo‰obo. Namr‰il in raz‰ãetinil je lase, obrvi in zalizce, ko-likor mogoãe je stisnil ustnice in zbulil oãi, kar je kaza-lo, da se je silno razburil. RazdraÏen je zabrusil knjige na


133

mizo. »To je va‰e, gospod inÏenir, uredite si po svoje! Alito vam povem, da vam ne dovolim zadrÏevati drvarjevpri njih poslu, sklicevati jih na skup‰ãino, hujskati jih napredstojnike, sploh: politiko uganjati z njimi.«

Vilar je stopil bliÏe k njemu. »O politiki jim nisem go-voril, a povedal sem jim, da se bo po‰teno in praviãnoravnalo z njimi. Sklical sem jih, ker bom imel opravka znjimi in jih moram spoznati. Nikakor se ne smete vzne-mirjati, gospod gozdar, nisem pri‰el kot sovraÏnik podto streho, tudi ne kot predstojnik, ampak kot enakovre-den, enakopraven in enakougleden uradnik. Midva mo-rava sloÏno delati za koristi vlade in delavcev, saj zatosva plaãana. In po mojih nazorih mora biti delavec za-dovoljen, potem bo njegovo delo dobro. âe skraja kajzagre‰im proti obstojeãemu redu, tega novincu nikar nezamerite! Kadar pridem v svoj red — in brez jeze in kri-ka bi rad to dosegel, onda uvidite, da bo ta red na vsestrani po‰ten in praviãen. Tako se govori!«

»Vi ste delavce hujskali, kr‰ili ste disciplino —«»To vam je rekel paznik, ãigar glas pri meni ne velja.

Sem vam Ïe razloÏil, o ãem sem govoril drvarjem, intudi od paznika ste zvedeli.« Stopil je nazaj k mizi inzaãel prekladati prinesene knjige. Bierkopf mu je pre‰teldenar, ki ga je moral oddati po raãunih, sprejel potrdi-lo, potem je zapustil sobo.


134

9.

Tisti veãer je Vilar dolgo brskal po imenski, plaãilni,nakupni in blagajni‰ki knjigi. Vse je na‰el v redu,

vse se je lepo stikalo in ujemalo, kar se tiãe suhih ‰tevilk,no po meritorni strani — kakor se izraÏajo predpisi ‰te-vilãnih vrabcev — se mu je zdel Samojlov cenik mnogoprevisok. V imenski knjigi je stala poleg imen zabeleÏe-na porabnost, zanesljivost in vedenje vsakega delavca,potem, od kod je, kdaj je nastopil sluÏbo, in kratek po-pis osebe. Trkulja, Batiniç in ‰e nekaj drugih je imelo be-leÏko: malkontent, agitator. Mnogo imen je bilo pre-ãrtanih in zapisano je bilo, kam so dotiãni delavci od‰li.Nekaj Turkov in Srbov je bilo zaznamovanih za begune,ki so u‰li v Turãijo, Srbijo in ne ve se kam. Med imeni seje nahajalo eno, ki je stalo samo zase, izven abecednevrste, takorekoã golo, brez zabeleÏene domovine in po-rabnosti, brez osebnega opisa. Ime se je glasilo Atif Sa-rajlija. V pripombo je bilo s svinãnikom zapisano, da jekonfident, glasom zapisne ‰tevilke 125 iz leta 1880. Vi-lar se ni spominjal, da bi bil ãloveka tak‰nega imena vi-del med drvarji, a spomnil se je, da je v kazinski dvora-ni oroÏni‰ki nadporoãnik Buzduga govoril z okrajnim


135

naãelnikom o njem kot o nekakem oroÏni‰kem zaupni-ku in ogleduhu. »Nemara je detektiv ali kaj?« Odprl jesveÏenj listin ter poiskal ‰tevilko 125. Z njo je bilo lan-sko leto okrajno naãelni‰tvo naznanilo vodstvu delavskekolonije na Konj-planini, da prideli po ukazu deÏelnevlade bosenskega Turka Atifa Sarajlijo drvarjem za paz-nika, za kar se je sam ponudil; in ker je ve‰ã deÏelnegajezika v vseh njegovih obratih, pregovorih in reklih, najpazi na mi‰ljenje delavcev, posebno domaãih. Oblast gabo, kadar treba, po‰iljala kot konfidenta po tuzlanskemokraju, za kar dobi vodstvo od sluãaja do sluãaja potreb-ne ukaze. MoÏ je zapriseÏen na zvestobo, vernost inmolãeãnost. Ker je oblast z nastavljanjem domaãihoroÏnikov na slabo naletela in izkusila, da se v podob-nih sluãajih ne more zaupno zanesti (v originalu je sta-lo: kann nicht vertrauensselig bauen) na po‰tenje do-maãih ljudi, zato kaÏe Atifa Sarajlijo oprezno nadzoro-vati v njegovi delavnosti. Vsa stvar je silno tajna. Posled-nji dve besedi sta bili ãrno in potem ‰e rdeãe podãrtani,tako da bi se bil Vilar kmalu prestra‰il, da ima tak‰nouradno skrivnost v svojem obmoãju. Iz druge temu aktupriloÏene listine, ki je bila oznaãena istotako kot naj-stroÏja tajnost, je razvidel, da so poslali pred tednomAtifa Serajlijo na njegov ogledu‰ki posel.

Pozno v noã je Vilar zloÏil vse te knjige in listine terjih zaklenil v stensko omarico. »Ta je lepa — je pomislil,


136

ko je legel v posteljo — zdaj naj nadzorujem konfidente,ogleduhe in ovaduhe. Naposled bodo i oni mene nadzo-rovali sredi teh groznih ‰tevilk. In ti dopisi so tako stro-go tajni, da bi jih ãlovek najraj‰i vrgel v podstre‰je pod-ganam, naj jih poÏro, da ne pridejo nepoklicancu vroke.«

Misel na inÏenirja Bierkopfu tisto noã ni dala miru.Na vse strani je premi‰ljeval, kaj bi se dalo storiti, daostane volk sit in jagnje celo. Prej se ni nikdar spomnil,da ravna nepo‰teno, ko jemlje od Samojla na ‰kodo de-lavske hrane najbolj‰a vina in na raãun te hrane obirapi‰ke, pure in gosi ter se masti s slastnimi bifteki, ne dabi kdaj kaj plaãal za te dobrote. Samojlo mu je ponudil,in on je hlastno segel po blagodati. Tako je zastonj jedelin pil on in paznik Gajer, in nekaj malega je odletelo tudiza Atifa, za sluÏabnika in hlapca, ne da bi ga kaj ugriz-nila vest. Spomnil se je, da sta s Samojlom Ïe naraãunalaceno teh zastonjskih Ïivil na 7% one vsote, ki so jo pla-ãevali drvarji za hrano. Dalje je dajal Samojlo 10% po-pustka od zneska, ki ga je dobival za Ïivila. In tega po-pustka ni odraãunal drvarjem, ampak spravljal ga je vsvoj Ïep. Vse to mu mora zdaj odpasti. Ta kisli inÏenir nitak‰en, da bi pustil vse pri starem in bi hotel z njim kajdeliti. Silno je obÏaloval, da je neprestano prosil v tuz-lanskem konaku in pri deÏelni vladi za zvi‰anje plaãe inpodpiral svoje moledovanje s tem, da ne opravlja samo


137

napornih gozdarskih poslov, ampak tudi inÏenirska inadministrativna dela. Usli‰an je bil, pa kako! Mrcine privladi mu niso zvi‰ale plaãe, ampak inÏenirja so mu po-slale v pomoã! O, kako je bilo to neumno! Mari bi bilmolãal, vse bi bilo ‰lo po starem, in niti raztrgal bi se nebil v sluÏbi. Kako je bilo do sedaj krasno! Koliko se jezasluÏilo! Kako lepo sta se razumela s Samojlom! Kakoimenitno mu je postregla gospa Etelka! Oh, ‰e njeno du-‰o in telo bi naposled vkljub Buzdugi spravil na svojostran! Od vseh strani mu je teklo skupaj in v par letih bibil obogatel. Potem bi se povrnil v svoj rojstni kraj, tambi si kraj velike ceste postavil liãno hi‰o in ne trebalo biveã sluÏiti tujim ljudem. O mati nebe‰ka, kak‰no ne-umnost je napravil! Dobrot se je bil preobjedel, pa je ‰elna led plesat kakor osel. Bierkopf je bil sicer energiãen,brezobziren in neustra‰en ãlovek, kadar je ‰lo za njegovÏep, a mahoma se je prestra‰il, omalodu‰il, ko je videl,da pridejo njegove lopov‰ãine lahko na dan. Zagazil jev kolomaz in ãim veã ga me‰a, tem neprijetneje puhti iznjega. Ko je dobil iz Sarajeva odlok, da pride inÏenir, seje ‰e tolaÏil, da bosta skupaj ‰ãipala delavce; ko pa jeprviã zagledal tega domi‰ljavega ãloveka, ki ne pije in neigra, je Ïe vedel, da so njegovi tajni upi splavali po vodi.Kako se je danes ‰irokoustil pred drvarji! To je slabo, daimajo tak‰ni ljudje mnogo kavalirske domi‰ljavosti in seradi pona‰ajo, ako doseÏejo v ulogi pobolj‰arja uspehov.


138

Da bi falot le po preteklosti ne brbal! Naj si uredi, kakorhoãe, ali kar je bilo, to naj pusti spati smrtno spanje. Vprihodnosti naj bo, kakor se mu zdi, da le preteklih gre-hov ne odkrije! Ako odkrije — potem adio sluÏbica, in ‰eprejete odstotke bi moral ne mara povrniti drvarjem.Tej sluÏbi se pa nemara odreãi, ker mu poleg izdatneplaãe nese tudi pri lesnih prekupcih lepe pribolj‰ke.

Bierkopf je bil sin gozdarja, ki je sluÏil poljskemu gro-fu v Galiciji. V mladih letih je hodil na realko, ki je nidovr‰il, ker mu je bolj ugajalo pohajkovanje po razseÏ-nih grofovih gozdih nego sedenje za knjigo. Po grofovipripro‰nji so ga sprejeli v kadetno ‰olo, kjer si je prilas-til dosti vnanje izobraÏenosti, ‰e veã pa domi‰ljavosti.Takrat ga je zaãela mikati voja‰ka slava, ki je pa ni ma-ral doseãi z juna‰ko smrtjo na bojnem polju, ampak spovi‰anjem v vedno vi‰ja dostojanstva. Neprestano jesanjaril o oni visoki gospo‰ãini, ki od pamtiveka s konjaukazuje tolpam, vleãe bogato plaão in si privo‰ãi udob-no Ïivljenje. Dosegel je ‰e nadporoãnika, a tu mu je iz-podletelo. Pri neki umazani stvari so mu dokazali, da nipo‰tenjak, in izginiti je moral z voja‰kega pozori‰ãa. Nanjegovo sreão je pri‰la okupacija. Ker ni mogel s sabljov roki ãez Savo, je ‰el v Sarajevo kot pisar in uradnikvelike transportne druÏbe Rotter et Per‰iç. Leto poznejeje prestopil k druÏbi, ki je dobila dovoljenje, da priãnesvoje kulturno delo ob Konj-planini. Nastavila ga je za


139

gozdarja, ker je bil njegov oãe tudi gozdar. Ko je deÏel-na vlada spoznala, kak‰ne ogromne dobiãke dela druÏ-ba, jo je primorala, da ji je za 200.000 goldinarjev pro-dala naprave za splav lesa po Oskovi. Tako je pri‰el Bier-kopf v sluÏbo deÏelne vlade, ki je skraja nastavljala vsa-kega, kdor se ji je ponudil: brivske pomoãnike za carin-ske, trgovske komije za davãne uradnike itd. Bierkopf jebil srãno zadovoljen z novim poloÏajem, nikdar se ninadejal, da tako udobno leÏe v mah, blagroval se je, damu je izpoddrsnilo pri vojakih. Tako bogatih dohodkov,kakor jih je imel pod Konj-planino, bi ne bil tam nikdardeleÏen, ker nikdar bi ne bil dosegel dostojanstva rdeãepodvleãenega pla‰ãa. Njegova nekdanja voja‰ka slavoh-lepnost, ki itak ni slonela na etiãni podlagi, se je izpre-menila v dobiãkaÏeljnost, v nizko grabeÏljivost. Ves jebil v krempljih umazanega egoizma. »Pa ãemu tolikobesedi o po‰tenjaku, ki se je rodil v Tarnovu!« mi poreãekritiãar. Zato preneham z Bierkopfovim Ïivotopisom.

Drugo jutro je hlapec Marko Krpica zapregel voz, dase odpelje v han ob Spreãi po Ïivila. Z njim se je odpe-ljal Bierkopf. Samojlo se je zelo zaãudil, ko je zagledalprijatelja, ker gozdar se je bil oglasil pri njem z denarjemza preteklo dekado ‰e le pred par dnevi.

»Kaj pa ti tukaj? Bog praviãni — kak‰en si! Ali sibolan?« je vzkliknil Samojlo, ko je pomagal prijatelju zvoza. »Tako si upadel in medel, ves iztrkan, kakor bi bil


140

u‰el z mrtva‰kega odra. Pa ni bila morda zopet Lavra iz,Rdeãe svetilne’ pod Konj-planino?«

»Oh, vso noã nisem spal. Ko bi ti vedel —« je zastokalgozdar ter se oprl ob Samojlovo ramo.

»Prav, da je polkovni zdravnik Raps tukaj. Lahko tepregleda in ti kaj napi‰e. Pa precej, ker je pri meni inmoji Ïeni Ïe odpravil in odhaja.«

»Zdravnik? On ni zanesljiv in odkritosrãen ãlovek. Tabi le grabil in grabil, prodajal svojo laÏiuãenost ter seslinil krog gospode,« je potihoma govoril Bierkopf incukal Samojla za rokav. Zasli‰al je bil v veÏi zdravnika,katerega je smatral za nevarnega ãloveka, stojeãega Ïeblizu gospode v konaku. Kolikor mogoãe je zatrl med-lost in upalost na licu ter se poizkusil prebibati v naj-bolj‰e du‰evno razpoloÏenje, kar se mu je tudi posreãilo.Oãi so se mu neprijetno svetile in nos je rdeã kakor na-vadno ‰trlel v boÏji svet.

»Zdravstvujte, gospod gozdar!« je prijazno pozdravi-la gospa Etelka, stopiv‰i z zdravnikom na prag. »Vselejsem sreãna, kadar vas vidim.«

»Ker âumurpa‰a prinese denar,« je pripomnil zdrav-nik in z veselim pogledom obrsnil vse navzoãe.

»O, tudi brez tega. Saj danes ga ni prinesel, ker ga je‰e le pred par dnevi. Vesela sem, ker je na‰ prijatelj takotolaÏljive in zadovoljive zunanjosti.«


141

Glej babo — si je mislil Bierkopf — a njen soprog meje smatral za ubeglega mrliãa.

»Lahko mu je, ker biva vedno med gorami in na sve-Ïem zraku. In nese mu — ej—ej! Da sem jaz le tri leta nanjegovem mestu, pa bi si kupil vilo kje v bliÏini mesta.«

Gozdar se je popolnoma osrãil. Zdravnikove besedeso ga potolaÏile, ker so opraviãevale njegovo grabeÏlji-vo poslovanje. Vsak drug bi na njegovem mestu pravtako gospodaril zase, le ta vraÏji inÏenir noãe. Dalje soga one besede prepriãale, da so v mestu itak poznali nje-gove manipulacije in gotovo so jih smatrali za umestne,ker so jih pokrivali s pla‰ãem kr‰ãanske molãeãnosti injih niso ustavili. V prisiljenem nasmehu je pokazal svojezobe in sladko in premi‰ljeno je odgovoril: »Raj‰i bi bol-nike prena‰al na ramah, nego imel opravka s sirovimi inpredrznimi delavci. To so sitnosti in teÏave, gospod dok-tor. Tem ljudem Ïe nobena stvar veã ne di‰i. Pomislite,da venomer zabavljajo Ïivilom, ki jih vi vsak mesec pre-gledate.«

Zdravnik se je vzpel in pogledal v daljo. »Îivila sozdrava, dobra, teãna, na to lahko stokrat priseÏem insem tudi Ïe prisegel, da bom vestno in toãno vr‰il svo-jo zdravni‰ko dolÏnost. Meso vidim Ïe v mestu vsakdan. Tak‰no meso kakor danes — saj ga na Dunaju nidobiti! Dal sem si odrezati krajãek, in tak‰en biftek mi jespekla gospa, da se je kar tajal v ustih. To umete delikat-


142

no, gospa. In tisti p‰eniãni cmoki poleg, malce opeãeniin po‰vrkani z maslom — reãem vam — nebe‰ka jed!«Bierkopf je poslu‰al kakor zamaknjen v petje rajskegaptiãa. Nekaj vodenega se mu je steklo v ustih in pogolt-nil je slino. »Tudi gospodu gozdarju napravite tak‰nopredpoldanico, gospa!« je svetoval zdravnik. »Slabo iz-gleda na‰ âumurpa‰a.«

»Pa res ni tak‰en kakor drugekrati. Moj biftek ga Ïepozdravi.«

»Kaj je pa novega pod Konj-planino? InÏenirja stezdaj dobili. Dolgo so odla‰ali in cincali, naposled ste gavendar izbezali. Ta vas razbremeni, odvzame vam nekajva‰ega teÏavnega posla.«

»Ta me razbremeni, ta. Oh bojim se, da bom sedaj ‰eteÏe sluÏil. Pomislite, ta ãlovek hujska drvarje zoper hra-no, da je slaba in predraga.«

»Kaj? Jaz vse to vidim, vzamem na dlan, predno seskuha za drvarje. In vse je naravnost znamenito. Peãen-ke in torte pa niso zanje, ker jih ne morejo plaãati. Topovejte inÏenirju! In drvarjem recite, da jim zavidam zaplaninski zrak in da bi si oblizal vsak dan vseh desetprstov, ko bi mogel piti vodo iz Oskove. Kaj pa delavciv premogokopih — a? Kak‰en zrak morajo Ïreti! Apro-pos — kako pa kuhajo jutranjo preÏganko?«

»Z vodo.


143

»No, seveda. Ali to povejte kuharju, da preÏganko izkonzerv treba v kotlu me‰ati, dolgo me‰ati. âimdaljeme‰a, tem bolj‰a je in tem veã se je nakuha.«

Bierkopf se je poniÏno zahvalil za modri recept.Zdravnik je po toplem slovesu sedel na voz, ki ga je ãa-kal v senci ob Spreãi. »âez mesec dni zopet tak‰no pred-poldanico, gospa — prosim.« Sklenil je roki. »Pri Agular-ju ne dobim tak‰nega bifteka. Vso pot me bo prijetno‰ãegetal moj notranji minister, tako ste mu ugodili,« jegovoril z voza in mahal z roko v konãni pozdrav.

»Ljubi moj prijatelj, jaz Ïe slutim, kaj te je privedlo kmeni. Ali je oni novinec Ïe kaj pobrskal in potipal?« jebrez pomilovanja vpra‰al Samojlo.

»Brska, brska … On bo skrbel za delavce — pravi.Hrana mora biti cenej‰a.«

»Cenej‰a?« je s strahom vpra‰ala Etelka.»In bolj‰a.« Bierkopfu so se na‰ãetinili lasje, na ãelu se

mu je pojavil znoj in ves je bil zopet medel in upadelkakor po stra‰nem maãku.

»I — cenej‰a je lahko,« je ravnodu‰no odsekal Ïid.»O, kako o‰aben in samosvoj je va‰ inÏenir,« je v za-

nosu srda in preziranja pridejala Ïidovka. »Tako nesim-patiãen ãlovek! Odbijte mu njegove ‰iljaste roge!«

»Etel-leben, v kuhinjo mi pojdi! Pri vreli vodi mi ve-ljaj tvoja! Velik biftek z dobro po‰vrkanimi cmoki na-pravi gospodu gostu! Midva se pomeniva sama.«


144

MoÏa sta ‰la v sobo in sedla za mizo. Bierkopf je z raz-draÏeno besedo povedal, kaj se godi. »Vse je razburil inspravil v veletok, ki naj me potopi. Odriniti me hoãejo,mene, ki sem se veã ko dve leti trudil za podjetje. Tak‰nemleãneÏe po‰iljajo v Bosno, ãe‰: ti naj upravljajo, novakultura naj napoãi!«

»Kaj nam mari kultura?« Samojlo je s kazalcem po-mel ob palec. »To le je najbolj‰a in naj‰ir‰a kultura. Zdajje inÏenir gospodar, vse treba tako urediti, kakor on ho-ãe. Proti vetru ne bomo pljuvali, ker bi nam padalo nalice. Oprosti, prijatelj!«

»Vso noã sem o tem premi‰ljeval.«»Tebi odlete lepi dohodki, no jaz nisem kriv, ti glej!«

je brez milosrãnosti rekel Samojlo.»Nikakor ne sme‰ povedati nikomur pod milim ne-

bom, da sem dobival sconto. I ti si pri tem udeleÏen.«»Jaz? Sconto sem vselej odraãunal. Kdo ga je spravil,

meni niã mari ni. Jaz sem nedolÏen kakor novorojenodete.«

»Ti si nedolÏen, Samojlo, kakor p‰eniãna moka, izkatere se speãe hostija. To vem,« je v obupnosti govorilBierkopf. Izpreletela ga je kurja polt, v megli je sedelpred njim navihani Ïid; gozdar se ga je zaãel bati.

No ta ga je potolaÏil, rekoã: »Niã hudega ne bo. Tre-ba vse polagoma izvesti v pravi red. TrÏne cene se izpre-minjajo in po teh se ravna cena hrane. Prviã ko pride


145

inÏenir, mu pokaÏem cenik, ki bo za 10% niÏji, nego jebil dosedanji: toliko zna‰a sconto, ki si ga dobival ti. Partednov pozneje mu predloÏim ‰e za 4% niÏji cenik, to jecena tistih Ïivil, ki sem jih brezplaãno po‰iljal zate.«

»A meni si naraãunil, da mi po‰ilja‰ za 7% vrednostivseh viktualij.«

»Raãun je bil po‰ten in praviãen, a sedaj mora ostatinekaj meni za moj trud in za modrost, s katero prevalimvratolomno stvar s starega na novi tir, tako da zate nebo ‰kode.«

»Ali zame ne odleti niã veã?«»Ne morem, prijatelj, ne morem. Bog praviãni mi je

priãa!«»Ti si velik ganef.«»Poglej se v zrcalo, tam zagleda‰ enakega. Ti me

grdi‰, a jaz sem tvoj dobrotnik. Glej, ko bi zahtevali se-daj drvarji tisti sconto, ne mogli bi ga iztoÏiti, ker ganisem vpisal v svojo knjigo. Tako sem skrbel zate, ko siizdatno ‰ãipal delavce. In ti mi pravi‰ ganef!«

Bierkopfu se je razjasnil obraz. »No, no, oprosti, os-taniva prijatelja!«

Uro pozneje sta se po‰tenjaka loãila. Slabe volje se jepeljal Bierkopf nazaj, Samojlo pa je od samega veseljaposkoãil pred svojo Ïeno. »Hvali Boga praviãnega, Etel-ka, Ïivljenje moje! Zdaj sva se iznebila tega nenasitne-ga zajedalca! In ne v najino ‰kodo. 3% ostanejo pri hi‰i.


146

S tem lahko pomaÏem, kadar bomo delali novi kontrakt.Delam kakor Rot‰ild in drugi bogata‰i: jemljejo denarljudem, da ga potem nazaj dajo v obliki podpor, milo-‰ãin in podkupnin. Ne dado vsega, le toliko, da si po-vi‰ajo ugled.«

»Meni Rot‰ild ‰e niãesar ni dal,« je rekla Etelka terod‰la v kuhinjo.

Vilar je delal dva dni doma; vse listine je prebrskal,vso administracijo je prouãil. Tretji dan ga ni veã strpelov izbi; dopoldne je hodil krog kolib in kraj Oskove se jeogledaval, popoldne se je napotil v planino. Pu‰ke nivzel s seboj, ker prezgodaj se mu je ‰e zdelo, da bi stre-ljal na Ïival; zaradi varnosti si je opasal revolver, ker tudiBierkopfa je videl tako oboroÏenega. Na stezi ga je vse‰e zanimalo kakor prvikrat: gorski potok s svojimi tem-nimi tolmuni, s svojim divjim begom, hrumenjem in Ïu-borenjem, ãudoviti pragozd s pokonãnim in poleglimdrevjem, podobnim storokim titanom ali pa vitkim mi-naretom tur‰kih sveti‰ã.

Pri delavcih je postal ter gledal na njih naporno inenomerno delo. Kakor mravlje v bilko, tako so se upiraliv hlode, jim podtikali kole in cepine, jih dvigali z vinta-mi in premikali k drãi. Povsod med zelenjem so mrgo-lele glave, pokrite z oguljenimi klobuki, fesi in ãepicami,ali pa gole, tu osivele, tam ku‰trave ali obrite; nekatereje krasila kita. In rjave, ko‰ãene roke so mahale, se upi-


147

rale, vlekle ali pritiskale; Ïilasti, oznojeni vratovi so sesvetili na solncu. Nihãe ni mogel podu‰kati, ker nad od-delki je ãuval Gajer z debelo bikovko v roki. Tedaj je ‰ti-rim drvarjem u‰el hlod ter se z neznanskim tru‰ãemzaletel nekam v go‰ão. Gajer, ki se je vedel pred inÏenir-jem priliãno mirno, vendar pa z zanosom ãloveka, kiopravlja samostojen posel, je zaãel grozovito kleti terzmerjati in zavihtel bi bil bikovko, da ni stal Vilar poleg.»Hlod bo leÏal najmanj dve leti v go‰ãi, ker pred temãasom tega tori‰ãa ne zaãnemo izsekavati. Izgubil bovrednosti in izgubo, kakor jo izraãuni gospod gozdar,mora ta oddelek plaãati.«

»Je li vlada predpisala tak‰ne stroge kazni?«»Izrecno ne, toda mi se moramo ravnati po njenih in-

tencijah, ki merijo na to, da se deluje vestno in s ãimveãjim dobiãkom zanjo. Vlada je pri nas gospod goz-dar.«

InÏenir je nekaj ugovarjal, no dosti oprezno, da bi nepri‰el navzkriÏ z gozdarjevim delokrogom. Sklenil pa je,da v raportu, ki ga mora pisati vsak drugi mesec na de-Ïelno vlado, oznaãi te globe kot vzroke nezadovoljnosti.

Delavci so ga opozorili na stezo, po kateri se pride vhan ob Oskovi. Ker je bilo dosti ãasa, da dospe tja inpotem ‰e pred noãjo po dolinski poti krog planine do-mov, je krenil nanjo. Steza je bila dobro izhojena, todastrma, temna in vlaÏna. Vãasi je moral skljuãen pod niz-


148

kimi vejami navzdol, vãasi je lezel po vseh ‰tirih ãezjarek. Na veã krajih je naletel na vodico, ki je kristalno-ãista izvirala izpod ru‰e ali skaline, rila meter daleã popesku in se izgubila med drevjem. Pragozd je povsodnekak‰na shramba za vodo, ki se rodi in zbira pod vlaÏ-no ãrno prstjo. Ob tak‰nih vrelcih se je posebno bohot-no razlezel slak ovijaã in plezavec, tvoreã med debli ze-lenoÏametaste preproge, za katere Vilar ni mogel pog-ledati. A kakor na stezi kraj Oskove, tako je tudi tu ãu-til, kak‰no tiho veliãastje ga obkroÏuje. Ponekod je ras-la ob studencih visoka trava, po kateri so se v bliÏinibistre tekoãine zibale krasne libele. V pol uri je prisel natratino nad hanom. Pod pristre‰jem je ãepel handÏijaPero ter pletel iz slame in vrbovih viter ko‰nico. Doãimje bil v nedeljo prazniãno obleãen, je danes kazala nje-gova obleka nekaj lukenj; stara albanska ãepica je leÏa-la kraj njega na tleh. Vilar je stopil k njemu in handÏijise je razjasnilo lice, ker spomnil se je dobrih besed, ki jihje o tem gospodinu govoril Jovica.

»Ti ima‰ paã malo gostov,« je rekel Vilar, ko mu je bilhandÏija prinesel kavo.

»Malo, bogme.«»Je li vredno, da sedi‰ in ãaka‰ tukaj ves dan?«»Zaradi kave bi ne ãakal, ampak tu doli za to skalino

imam mlin ob Oskovi. Vãasi dobim kak‰no mletev izPiliça.«


149

»Ti si iz Piliça?«»Iz pravoslavnega Piliça sem. A vse to, kar vidi‰: han,

mlin, hi‰ica v Piliçu in njiva, vse to je Karavajiçevo, kimu plaãujem tretjino. Dober ãlovek je Mitar Karavajiç,ki me je sprejel pod svojo streho, ko sem taval v najveãjibedi po Bosni.« Starec je potegnil s tak‰no silo za vitro,da se mu je utrgala.

»Ali pridejo kaj drvarji s planine v tvoj han?«»Pridejo, v nedeljo popoldne radi pridejo. Preteklo

noã sem imel gosta s Konj-planine.«»Ali noãuje‰ v hanu?«»Ne. In da noãujem, to noã ne bi hotel; tak‰en lopov

je spal pod mojo streho. Pri‰el je snoãi, ko sem hotel za-preti, k meni razbojnik —«

»Hajduk?« je hitro vpra‰al Vilar, ker hajduki, o kate-rih je toliko sli‰al in ãital, so ga zanimali.

»Huj‰i nego hajduk. Pride in pravi: ,Pusti me, da no-ãujem v hanu. Glava me boli in dalje ne morem.’ — Tudimene poboleva, pravim, da bi se ga iznebil. Idi spat ksvojim tovari‰em v Medvedji Dol, pravim, lahko ‰e pri-de‰ gor. Bojim se, da mi zaÏge‰ han in mlin. Pa se ganisem mogel otresti. ·e prosil me je, da mu delam ponoãi dru‰ãino. Ne bi rekel, da je po‰ten ãlovek, kakr‰ensi ti, ali to je lopov iz najniãemnej‰e rodbine v Bosni.Pijan je bil, obresten, bal sem se ga.« Pero je pljunil vstran.


150

»Kdo pa je bil?«»Atif Sarajlija, tisti, ki je pri vas vpisan, pa nikdar ne

dela, samo pohajkuje. In danes je zopet vse jutro slonelpri meni, potem je ves dopoldan spal za plotom. Ni dveuri tega, kar je od‰el po dolini.« HandÏija je utihnil, Vi-lar si je dal prinesti vdrugiã kave. Pogostil je starca ssvalãicami in ga vpra‰al to in ono, da bi mu razvezal je-zik in mu vcepil zaupanje. Rad je poslu‰al njegovo mir-no, preudarjeno govorjenje, njegovo blesteão in krepkosrbsko besedo. Vrhutega je Ïelel spoznati, kako Ïiveljudje zunaj mesta. V mestu je paã nekaj sli‰al o Ïivljenjuna kmetih, toda pripovedovali so mu ljudje, ki so imelioblast v rokah, sedeli za obloÏeno mizo in s tega stali‰ãasodili; zdaj hoãe vedeti, kaj govori in misli seljak. Vsakopriliko je hotel porabiti, da se seznani z njegovim Ïiv-

ljenjem.Posebno se je zanimal za Atifa Sarajlijo. Domneval je,

da mora biti ta ãlovek tanka nit v ‰iroki mreÏi policijstva.Kak‰en je, kje je, kaj dela? Navedel je besedo nanj, todaPero o njem ni hotel ãrhniti, pri njegovem imenu je lepljuval v stran in odbijal z glavo. In poglobil se je v misli,kakor bi urejal nekaj v moÏganih, urejal tako, da izteãev gladki besedi. Tu se je Vilar spomnil, kako ga je nekoãv Ïelezni‰kem vozu spravil v dolg pogovor Ïidovskiagent, ki je od vsakega potnika rad kaj pozvedel in se nidal odpraviti s kratkim odgovorom. Z vso spo‰tljivostjo


151

se je Ïid okrenil k njemu, poloÏil dva prsta na ãelo tervpra‰al z umiljenim glasom, kakor bi prosil za novãiã:»Oprostite, gospod, ali Ïe nisem imel te ãasti … m-da …ali se nisva Ïe videla v kavarni Central v Pragi?« Vilar je‰el na lim ter prostodu‰no odgovoril, da v Pragi sploh ‰enikdar bil ni, da je kranjska deÏela njegova domovina inje ‰tudiral na dunajski tehniki — sploh o vsem se je raz-blebetal, kar je hotel Ïid.

S podobno diplomacijo se je Vilar obrnil k Peru. Po-gledal je na njegovo albansko ãepico. »Jeli, ti nisi rojenv tem okraju, ti pohaja‰ iz juÏnih zemelj, od tam, kjer seSrbi stikajo z Arbanasi. Tvoj obraz kaÏe, da si nekje da-leã doma.«

»Jaz sem Hercegovec, iz Hercegovine sem se priselilsem. Glad in vstaja sta me pregnala od tam in ta dva stami tovari‰evala tudi v Bosni.«

»Jeli davno temu?«»Davno, brate! Dnevi lete kakor ptica in leta kakor

voda. Oj, da ve‰, kako sem se trudil za svojo rodbino inkak‰ni lopovi so Sarajlije! Danes nam vlada car ãastiti,ne veã sultan in svobodno lahko govorimo o svojem trp-ljenju.« Nagovor ,brat je znaãil, da se je govornik ogrelob prijaznem in neprisiljenem vedenju mladega gospo-da — tako je sklepal Vilar, priãakujoã, da se zdaj raz-govori starec. Toda ni se zgodilo tako. Prinesel je bil te-daj mlad Bo‰njak, ki je bil morda Turek, lahko pa tudi


152

cigan, meh Ïita na rami. Ta rjavi, sicer pa brhki ãlovek seje zavzel, ko je videl ‰vabskega gosta; kakor da ga je za-pekla vest, je obstal na oglu hana in ni maral pod pri-stre‰je. HandÏija si je nasadil ãepico na glavo ter ‰el zaonim v mlin. InÏenir je pogledal za Mu‰içem, ãigar hojaje bila opotekava kakor onih starih kmetskih ljudi, ki soznosili mnogo teÏkih ko‰ev na hrbtu.

Ko se je bil povrnil Pero, ga je izku‰al zopet zaplesti vpogovor, rekoã: »Sli‰al sem o Atifu, da je ljut Turek, ne-priljubljen pri ljudeh.«

Pero je odgovoril: »Od vekov je bila pasja vsa rodbi-na Sarajlij. Sami morilci in poÏigalci. âuvaj se Atifa, gos-podine, on vohuni in ovaja. Cele vasi spravlja v ne-sreão.« Po teh besedah je poãenil h ko‰nici ter jo zaãeliznova napletavati. Njegov obraz je bil teman, omrtvel.Gost je pu‰il in gledal na Perovo ãepico, gugajoão se nadsuhim tilnikom. Veã ni bilo mogoãe spraviti iz njega po-‰tene besede. Vilar bi bil rad kaj zvedel o deklici, ki jo jevidel v nedeljo v hanu, o Jovici, a ni se upal vpra‰ati,tako ãemeren se mu je zdel Mu‰iç. Hotel je zopet naves-ti pogovor na Atifa, toda handÏija je pri tem imenu stre-sel glavo ter odsekal: »Muãno je z volkovi lokati vodo.«InÏenir ni vedel, ali se nana‰ajo te pikre besede nanj alina Sarajlijo. Umolknil je. Kmalu je plaãal in se vrnil podolini domov.


153

Ko je pri‰el zveãer k svoji kolibi, se je skoraj prestra‰ilãloveka, ki se je v kotu pri durih visoko vzravnal in vpozdrav segel k turbanu.

»Kdo si?« je gromko vpra‰al inÏenir.Od onega v temi je nekaj hrknilo, kakor bi zakrulil

‰ãetinec.»Kdo si, pravim!« je ponovil Vilar in poloÏil roko na

revolver.»Jaz sem. V temo nikar ne streljaj!«»Kdo je ‚jaz’?«»Atif Sarajlija,« je odgovoril oni ter stopil iz teme v

mrak.Vilar je odklenil vrata svoje sobe in mignil onemu, da

vstopi. Atif je moral nekoliko poniÏati glavo, da ni zadelob poãezni tram. Zavalil se je v sobo in okni sta za‰kle-petali. Nekak‰en duh po plesnivi obleki je udaril od nje-ga. Vilar ga je premeril od nog do glave. Prvi hip ga jezazeblo na du‰i ob ãloveku, o katerem gre tak slab glaspo okraju. — Morda je on provzroãil, da so kmetom vvasi za Majevico-planino zaplenili ono Ïivino, ki so jopretekli teden prodali v Tuzli — je premi‰ljeval maloprejna poti iz Mu‰içevega hana. Prikrito mu je pokazal svojonezaupnost s tem, da si ni odpel revolverja. »Ti dobi‰ odmene drvarsko plaão a?« mu je rekel, ostro ga opazujoãin drÏeã tok z revolverjem pred seboj.


154

»Pazni‰ko plaão dobivam,« je odgovoril Atif in zatre-petal z nemirnimi oãmi, v katerih so begale sence zlobein o‰abnosti.

— Zloãini lepe na njem, in jaz po‰tenjak moram imetiz njim opravka, ne da bi mu smel javno pokazati svojezaniãevanje — je pomislil Vilar. Odprl je omarico tervzel plaãilno knjigo. »Za dva tedna dobi‰.« Na‰tel mu jedenar. »Potrdi mi s svojim podpisom, da si prejel!« Atifje pomoãil pero v tinto, si namazal kazalec ter ga priti-snil na predloÏeni mu papir. Tak‰en je bil njegov podpis.

»Kje si bil toliko ãasa?« je vpra‰al Vilar, ko je bil zaprlomarico.

»V konaku.«»Kaj tam dela‰, ko pisati ne zna‰?«»Pisarne ne pometam, obleke ne snaÏim, deci ne oti-

ram nosov. Tudi vetra ne lovim.«»Nekak‰en posel vendar ima‰, sicer bi ti ne ‰teli tako

lepe plaãe.«Atif se je lokavo nasmehnil in drgajoã s kazalcem po

bujnem ‰opu las, ki mu je ‰trlel izpod brhkega turbana,je vaÏno rekel: »Gospodine, jaz i speã gledam kakor za-jec.«

»Bogme, lepa lastnost, ãedna zmoÏnost,« je govorilinÏenir s sarkazmom na obrazu. »Vsaka sposobnost jedobra, ako po‰teno preÏivi gospodarja. Videl sem ljudi,ki umejo s trebuhom plesati. Na tak naãin si sluÏijo svoj


155

kruh. Navadno dela glava ali roka za vse na‰e potreb-‰ãine, in glej — ti dela‰ z oãmi. Pa zakaj te ne nastanijov konaku? Tam bi bilo ugodneje zate nego tu meddrvarji? åemu hodi‰ tako dolgo pot iz mesta do sem innazaj?«

»Kdor me je poklical v sluÏbo, Ïe ve, zakaj.«»Gotovo. Sli‰al sem o tebi, da si po‰tenjak.«»Ljudje ne govore dobrega o meni in jaz ne o njih.

Svoje ukaze dobivam v konaku in po njih se ravnam.âemu naj dremljem, ako lahko spavam? Vsak na svojmlin vodo navraãa in vsaka ptica se s svojim kljunomhrani in brani.«

»In vsak konj k sebi grebe seno. VaÏen in teÏak poselima‰. Konaku in narodu lahko koristi‰, ako hoãe‰ bitivesten.«

»Dober konj tudi brez ostrog dva plota preskoãi.«»Gotovo, gotovo.«Zdajci se je zasli‰al iz sosednje sobe Bierkopfov hre-

‰ãeãi glas: »Sit pes tudi na zvezde laja. Hahaha!« Ker sobile stene lesene, je gozdar ves pogovor sli‰al.

»Pa ne zalaja, dokler se mu ne stopi na rep,« je pikroodgovoril Vilar.

Atif Sarajlija se je izma‰il in izvalil iz sobe tako ne-okretno, kakor je bil pri‰el.


156

10.

Teden pozneje je Vilar jahal prvikrat v Tuzlo. Z njimse je peljal Marko Krpica po Ïivila v han ob Spreãi.

Samojlo je Ïe od daleã videl voz in gospoda na konju,zato je ‰el pred hi‰o naproti. Zaprhutal je s kaftanom,zakrilil z rokama, rekoã, da ga veseli, ker ima opravka stak‰nim uglednim gospodom, ki se je mnogo uãil in ve,kako se treba vesti z najodliãnej‰o gospodo in s prepro-stim ljudstvom. Potem je pravil, kako so cene pri Ïivilihpadle, najbrÏ vsled vladnega pritiska na Ïitno borzo —Vilar o tak‰nih stvareh ni imel pojma — in pa zaradi lan-ske dobre letine v Ameriki. Zato zniÏa ceno Ïivil precejza deset odstotkov. In prihodnji mesec pride novo zni-Ïanje, ker tudi letos Ïita lepo kaÏejo. Vilar je priljudnoposlu‰ajoã vihal brk, se nasmihaval z blesteãimi oãmi inkimal. Ves sreãen je bil, da mu je pri‰el Ïid tako radovo-ljno v‰tric in se ni bilo treba niã pogajati. Tudi Ïivila, kijih je naloÏil, so bila vseskozi dobra, kakor je bilo dobrihÏe par dobav. »Tako mora vedno ostati, oãka Samojlo!«je zabiãal Ïidu, ki je priskoãil in se zaklel pri vseh oãakihin prerokih, da nobenemu drugemu ni delavska blaginjatako na srcu kakor ba‰ njemu in da le on ustreÏe vsem


157

zahtevam brezpogojno in nesebiãno, ker delavec najÏivi udobno in prihrani naj si kaj za stara leta. Kaftan bislekel in podaril delavcu-trpinu. Vilar se je ‰kodoÏeljnoin veselo muzal, ko je odpravljal hlapca z vozom nazaj,videã, da Samojlo ni dodal ni ene zlatoglavke, ni pri-maknil ne pol griÏljaja bifteka. Paã je podtaknil v hlap-ãev Ïep stekleniãico Ïganja, pa ob tak‰no malenkost seinÏenir ni maral obregniti. Najraj‰i bi se bil precej po-vrnil na Konj-planino, sklical delavce in jim povedal osvojih uspehih. No po njegovem poslovniku ga je klicaladolÏnost naprej v Tuzlo po denarno zalogo in nekaj de-narnih po‰iljatev so mu izroãili drvarji za po‰to.

Mujezini so z minaretov klicali Alahove vernike kopoldanski molitvi, ko je po Saparijevi ulici prijahal vTuzlo. Pred kazinskim vrtom je stala gruãa ãastnikov, kiso ga veselo pozdravili. Oni, s katerimi se je bil najboljseznanil, so ga. povabili, naj pride na obed v kazino. Paje raj‰i kosil pri Agularju, ker je bil ves pra‰en in znojenin ga je utrudila dolga jeÏa. »Zveãer pridem v kazino,«je obljubil.

Popoldne je ‰el na po‰to in v konak. Na‰teli so mukopo denarja, vrhutega pa ‰e kopico znamk. S tak‰nimikositarskimi znamkami je imel sitnosti pri drvarjih, koje prvikrat delil plaão; zabavljaje so jih sprejemali. Vsakaznamka se je raãunala za 15 novãiãev, za vsak drugi danje moral drvar eno vzeti mesto denarja. Pri Samojlu je z


158

znamkami lahko kupil, kar je hotel, obleko ali pijaão. Tougodnost je imel Ïid s kontraktom zajamãeno. »S temiznamkami so drvarji navezani na liferanta, ki jim proda-ja, kar hoãe,« je rekel Vilar, ko je bil pre‰tel zalogo. Ple-‰asti uradnik, ki je imel z njim opravka, ga je debelo po-gledal, kakor bi ga bilo osupnilo, da si upa ãlovek, ki je‰e le pred dobrim tednom stopil v bosensko sluÏbo, Ïekritikovati. Namrdnil je usta, vzel pero ter ‰iroko sedelk mizi, ãe‰: Brbljaj, kar hoãe‰, a jaz v sluÏbi ne smem.

Gredoã iz konaka, je na hodniku naletel na Hrena, kiga je pokaral, da ga zadnjiã niã ni posetil na domu, pa gaje precej tudi opraviãil z besedami: »Posla si imel v ko-naku in z gospodo v kazini — kaj pa! Malo si se vlaãil zlepimi damami, z Ljubico, Katico, Kaliopo — tako da niostalo niã ãasa zame.« MeÏe z desnim oãesom, je levouprl vanj, kakor bi mu hotel do kraja raziskati notra-njost.

»V kazini sem gledal po tebi. Kaj ti nikoli ne gre‰ vkazino?« je vpra‰al Vilar.

»Kadar moram, grem, pa se dolgoãasim pri tisti visokigospodi in komaj ãakam, da pridem zopet k svoji rodbi-ni. Ve‰ kaj, ti mora‰ danes na moj dom. S pristnim cviã-kom ti lahko posluÏim in morda bo ‰e kaj drugega. Bodido veãera moj gost, potem gre‰ ‰e vedno lahko v kazi-no.«


159

»Tudi mene ne mika ba‰ v kazino, toda odno‰aji sotak‰ni, da se moram pokazati.«

Hren je vedel Vilarja po pra‰ni, umazani in ozki uli-ci, ki se je vila med dolgimi stenami lesene, ãrvive invegaste ograje. Nobena hi‰a ni stala tik ob ulici, paã patu in tam lesena gospodarska poslopja; ãlove‰ka biva-li‰ãa so bila pomaknjena proã od ceste ter so ji kazalasvoja hrbti‰ãa, doãim so bila proãelja obrnjena na vrte;kar je gledalo oken na ulico, vsa so bila zamreÏena.

»V tej ulici prebivajo sami Turki in tu sem si najel sta-novanje,« je rekel Hren, ko sta postala pred vrati, vde-lanimi v ograjo.

»Kako se imenuje ta ulica?« je vpra‰al Vilar.»Kaisersheimbova, po nekem generalu.«»Kako si more domaãin zapomniti tak‰no ime?«»Pst, pst! V Bosni ni dovoljena tak‰na kritika,« ga je

pouãil Hren.Stopila sta na vrt. Pred njima je stala sredi sadnega

drevja ‰e dobro ohranjena zidana hi‰a. Na enem koncuse je hi‰e ti‰ãala hladnica, na drugem raztrgano gumnoin hlev. Pod drevjem je rastla sveÏa trava, tu in tam po-hojena in poleÏana. Polovico vrta so pokrivale gredice intori‰ãa, kjer je rastla razliãna zelenjava. No predno jemogel Vilar vse razbrati, se je pojavila izza ogla Ïenska,okrogloliãna, polnoudna in zdravobojna, s peharjempolnim fiÏola v stroãju in kumar.


160

Hren je predstavljal. InÏenir se je priklonil in molelprijetni Ïenski roko.

»Oh, gospod inÏenir, saj vam ne morem podati roke.Glejte, kak‰na je! Delala sem na vrtu.«

»Niã ne de, gospa. Lepa je, k veãjemu ima ãastni znakdela na sebi.« In Vilar je stisnil podano desnico. Zelo muje ugajalo njeno neprisiljeno, odkrito vedenje, njenamilozvoãna slovenska govorica mu je udarila v srce.

»Kaj pa delajo otroci?« je vpra‰al Hren, poloÏiv‰i rokona njeno ramo.

»Mi‰ka spi, fanta se pa igrata poleg nje.«Hren ji je nekaj po‰epetal, na kar je stopila v hi‰o. Po-

tem je razkazal gostu ves vrt. Za razpadajoãim hlevomje bilo nekaj visoko ograjenega sveta; to je bil kurnjak,kjer je brskalo in se kopalo v prahu vse polno perutni-ne. V hi‰i je vedel gosta po vseh oddelkih. Pritliãje je bilonepriljudno, temno, z majhnimi okenci in razpraskanimdebelim zidovjem. Poleg prazne sobe sta se nahajali tudve shrambi. Na pragu ene je ãepela in straÏila velikamaãka. Skripajoãe lesene stopnice, ne vzidane, ampakprosto poloÏene, so drÏale iz veÏe v prvo nadstropje, kije bilo ‰ir‰e nego pritliãje. Tu je bilo vse svetlo, vse v ve-likih oknih, s katerih je bilo sneto leseno omreÏje. Dvepeãici, kakor dva na vrhu prisekana stoÏca, sestavljeni izsamih glinastih lonãkov, sta pozimi greli zraãni sobi,sprejemnico in spalnico. Na masivnem podzidju pritliã-


161

ja so stali komaj za ped debeli zidovi prvega nadstrop-ja; pozimi jih je bilo treba prepreãi z bosenskimi prepro-gami iz kozje volne, da so drÏali toploto. Poleg peci vspalnici se je nahajal z gladkimi deskami oddeljen pro-stor, podoben ‰iroki omari. »Kopali‰ãe za tur‰ko bulo, azdaj shramba za obleko,« je razlagal Hren. Pohi‰tvo jebilo mimo posteljne oprave preprosto, pa liãno. V tistihãasih oblast ni rada videla, ãe je za uradnikom ali ãast-nikom ‰la njegova rodbina v zasedene deÏele, prevozni-ne za rodbinske ãlane in za prtljago ni plaãevala, pre-vozni podjetniki pohi‰tva niso prevaÏali, zato se je mo-ral onkraj Save vsak zadovoljiti s tem, kar je dobil namestu in kar je izumila njegova glava. Hren si je napravilin nabavil toliko pohi‰tva, kolikor ga je trebalo. V vsakisobi je stala zofa, ki je priãala o iznajdljivosti in praktiã-nosti obeh zakonskih. On ju je zbil iz dveh starih zabo-jev, ona ju je natrpala s senom in prevlekla z zelenka-stim pli‰em. Prav tako enostavno sta bili zgrajeni noã-ni omarici in umivalnik: navadni zabojãki z zelenkasti-mi zastorci in prevlekami. Obe hi‰ni omari je v davnihãasih izgotovil soliden tur‰ki mizar in ju ozalj‰al z ara-beskami; Hren ju je kupil od uradnika, ki so ga pognaliiz Bosne, ker je hotel preveã okupirati zase in se po ne-previdnosti dal zasaãiti; veliãavo in resno sta stali obsteni posteljama nasproti, kakor bi nadzorovali vse os-talo pohi‰tvo.


162

»Gospod inÏenir, zdaj poglejte pa ‰e v na‰o otro‰kosobo,« je zaÏgolela gospa Hrenova, vesela, da je gost ne-prestano hvalil njeno stanovanje. ·li so preko lesenegamostovÏa, ãigar tla so se svetila v sveÏi belini, ter stopi-li v majhno sobo, kjer je dihalo in soplo troje otrok. Na-stopili so tisti mehki in blazeni trenotki Ïivljenja, kostar‰i v radosti in sreãi iztegujejo roke k otrokom inotroci k njim, ko se zde roditeljske dolÏnosti ‰e lahke inpretemni eblaki sebiãnosti ‰e niso padli na otro‰ki uda-na srca.

»Glej, prijatelj, mojo drobnjav! Ta je moj Mirko, naj-starej‰i; on bo nekoã ‰kof, pravi Minka,« in Hren je pri-jel vitkega deãka za glavo ter ga pritisnil k svojemu ko-lenu. »Zato preide rodoplod na tegale Stanka« — Hrenje mlaj‰ega krepkej‰ega deãka prijel za neÏno u‰esce —»in ona v zibelki je za nameãek, devica Nata‰a, mojanajmlaj‰a pritiklina. Zaradi malenkostnih razmer inobsegov jo imenujemo Mi‰ka. No, prvovrstna krasoticaje moja Mi‰ka.« Hrenovka je dvignila to prvovrstno kra-sotico, ki je z noskom strastno zaãela riti v materine gru-di. Mati je srameÏljivo stopila k oknu. »Kak‰na imena jeizbrala temu drobiÏu! Pa ime je prazen zvok, glavnastvar je, da mi ostane golazen krepka in zdrava.«

»Krasno deco ima‰, prijatelj,« je pohvalil Vilar in,skloniv‰i se k deãkoma, je vsakega pogladil, poboÏal inna lahno v‰ãipnil v roÏnata liãica.


163

Gospodinja je prinesla vina, kruha, sira in klobas terprisedla na zofo.

»Najprvo kruha in soli, gospod inÏenir — po slovan-skem obiãaju,« je rekla.

»Vidi‰, kak‰na Slovanka je? Uh, ta bo vzgojila otroke,ki kdaj ‰e prebrnejo nepobolj‰ljivo vlado in kar je v so-se‰ãini.«

»Ti se norãuje‰, ali jaz ti povem, da so otroci moji injih vzgojim po svojih nazorih. âe ostanemo v Bosni, na-uãe se hrvatskega oziroma srbskega jezika v ‰oli in pridrugih otrocih, pri meni pa slovenskega. Ta dva jezika semorata v njih du‰ah svetiti na prvem mestu, njih srcaglas bo govoril v teh jezikih.«

»Drr-drr — kaj pa nem‰ãina?« Hren je priprl desnooko in pomembno zrl na Vilarja.

»âe bo treba, naj se je uãita toliko, da zado‰ãa zavsakdanji kruh in za vse tisto, kar s srcem nima opravi-ti.« Gospa je ponudila inÏenirju od vsega, kar je bilo namizi. Segli so po jedilih in pijaãi.

Hren je mnogo govoril, najveã o svoji preteklosti. Pra-vil je, v kak‰ni rev‰ãini je ‰tudiral par razredov na ljub-ljanski realki, kako so ga pustili skopi domaãi ljudje nasmodi‰ãu prav takrat, ko je bil dobil veselje do uãenja,kako je postal trgovski pomoãnik in pri‰el kmalu pookupaciji v Bosno za davãnega praktikanta.


164

Gospa je vpra‰ala inÏenirja, ãe mu je kaj dolgãas vgozdu, na kar je zaãel hvaliti veliãastvo svojih pragoz-dov. Za‰el je na svojo administracijo in povedal, kako semu je posreãilo, zniÏati ceno za delavsko hrano. In kon-ãal je: »·e nekaj moram odpraviti — tiste znamke, ki jihdobivajo delavci mesto denarja, da z njimi kupujejo prizaloÏniku.«

»To je ogrski sistem, tako ravnajo ogrski Ïidi z delavci.Tega ne odpravi‰ izlepa.«

»Z novo pogodbo morda vendar pojde. Kontrakt zÏidom izteãe prihodnje leto. Jaz sem proti korupciji vvelikem in malem.«

»Bog ti pomagaj, ako se bo‰ pri nas zaganjal vanjo. —Oprosti, prijatelj, da se ob takozvane razmere ne zade-vam rad. Dasi stoji hi‰a sredi vrta in smo na samem,imajo stene vendar u‰esa. Bil je tu sodni uradnik, ki jezaãel javno kritikovati to in ono, ali so ga kmalu spravilipreko Save. Tu je najpametneje: prst na usta kakor sv.Janez Nepomuãan.«

»Jaz se ne bojim stenskih u‰es in kadar vidim nasilje,ne morem molãati.«

»Tebi je lahko, France. Z inÏenirskim znanjem so tiodprti vsi deli sveta, prav kakor duhovniku, ki berema‰o lahko sredi Afrike. Na Balkanu merijo ÏeleznicevzdolÏ in poãez in nastavljajo inÏenirje iz vseh kotovEvrope.«


165

»Kakor bi bil vzel to misel iz mojih moÏgan. Menim,da mi bo Konj-planina le kratka postojanka.«

»Vidi‰, ti si svoboden na vse strani, a jaz sem privezanmorda za vse Ïive dni na to svojo sluÏbo, zato hvalimvse, kar vidim. Je Ïena, so otroci — glej, to mi stoji noãin dan pred oãmi.«

»Tato,« je viknil zdajci Mirko iz kota, »Stanko pa ‰ene ve, zakaj je ura —«

»Mu pa ti povej!« je malomarno odgovoril Hren.»Znaj, ura je zato, da se nanjo pogleda,« je lepetal

deãek.Gospa je vpra‰ala, ãe je mnogo divjaãine na Konj-

planini. Vilar se je spomnil Katice, se nasmehnil in prit-rdil, da so medvedje, volkovi in — divji pra‰iãi.

»Onda pijmo na medvedovo koÏo,« se je vme‰alHren. »Na koÏo prvega medveda, ki ga poãi‰, se naro-ãim jaz. Minkec me vedno nadleguje, naj kupim med-vedjo koÏo za predlogo k postelji.«

»Glejte, kako je na‰e stanovanje preprosto. Ni enegaparadnega komada nimamo.«

»Kaj pa otroci? Ali niso najlep‰i okrasek vsake rodbin-ske sobe?« je rekel Vilar.

Gospa je svoji prvovrstni krasotici poljubila usteca,gospodar je pohvalil svoje stanovanje ter povedal, da jenajel hi‰o z vrtom vred za majhno od‰kodnino od age,ki upravlja premoÏenje bega, izseliv‰ega se v Anatolijo.


166

»Se li moãno sele Turki?«»Dosti jih je pobralo ‰ila in kopita. Kje bi dobili vsi

uradniki in ãastniki prostora, da se nam niso ognili Tur-ki!«

»âudno. BeÏe pred ·vabo noter dol za Carigrad.Kak‰na malodu‰nost je to, da beÏe in prepuste rodnozemljo kolonistom, ki jo dobe zastonj. Vsi protesti, ki jihpo‰iljajo iz tujine proti zasedbi, ne zaleÏejo niã — kakorbi skozi steklo lizal med. Doma naj bi ostali, iz rodnezemlje naj bi pili moã. S ãim veãjo moãjo polaga‰ vanjo,tem veãjo moã ti vraãa. Kdor bo imel v Bosni silnej‰ivpliv na rodovitno grudo, tisti bo vladal. Vselej prema-ga silnej‰i vpliv. Oni, ki se selijo v inozemstvo, delajo vpogubo domovine in na roko onim, ki jo hoãejo porobi-ti.«

Hrenov obraz se je omraãil, ker mu ni ugajalo Vilar-jevo modrovanje; poslu‰al ga je odprtih ust, sukal in po-drgetaval je z glavo, naposled je odgovoril: »Najbolj‰ebo, ako gredo vsi Bo‰njaki iz deÏele in mi naselimo semna‰e ljudi.«

Slabo je naletel pri inÏenirju. »Hvala za te na‰e ljudi,ki stoje v ‰vabski sluÏbi. Slovenec in âeh prideta sem, dasluÏita germanizaciji, a najveãji ·vaba je Poljak, ker senajbolj sili, da bi vr‰il nem‰ko ritje proti vzhodu injugu.«


167

»Gospod inÏenir govori ãisto resnico,« je rekla gospaHrenova, »ti ljudje, ki se shajajo vsak veãer v kazini, nisosposobni, da bi ‰irili kulturo, ker je sami nimajo. Mar-sikak‰en odstavãek bi lahko povedala o njih vedenju, paraj‰i molãim.«

Hren jo je debelo pogledal. »Prav ima‰, Minkec, damolãi‰. Saj dolgo ne bo‰.« Potem je prijel za kozarec innapil gostu, meneã, da s tem prepreãi nevarne politiãnepogovore.

Toda Vilar je bil na svojem tiru ter je hotel govoriti.Hren pa je vstal, da gre vun.Vilar je ostal sam, ker gospa se je opraviãila, da mora

previti Mi‰ko, ter stopila v sosedno sobo. Pusto mu jebilo v mislih vsled razgretih besed, ki jih je govoril vveter. Dve podstavki sta mogoãi — tako je premi‰ljeval:ali so bosenske razmere res tako zmedene in krute, daje nevarno, javno izpregovoriti o njih, ali je pa ta Hrenbrez vzroka pla‰ljivec prve vrste. Odlomimo od vsakepodstavke drobec, pa dobimo razmere, kakr‰ne so po-vsod: uprava samopa‰na, uradniki bojazljivi in sebiãni— oboje je povsod tako.

»Tata so rekli — so rekli —« je za‰ãebetal zdajci Stan-kov tanki glasek. Sedeã na tleh, je deãek dvignil svetlo-laso glavico proti tujcu, raz‰iril oãi, odprl usteca ter po-vedal, pa precej je na‰obil ustnici, ker ni hotela misel dokraja na dan.


168

»No kaj so rekli tata, povej, Stanko!« je milo povzbu-dil Vilar. Deãek se je posmejal tujemu ãloveku in svojineizraÏeni misli ter se povalil na podnice.

Tedaj je Mirko pomogel bratãevi domi‰ljiji. »Tata sorekli, da kupijo tak‰no uro, kakr‰no imajo pri Grgiçevih— s kukavico.« I on se je zavalil k bratcu na tla.

Vilar je zaãutil, kakor Ïe veãkrat po dovr‰enem viso-ko‰olskem uãenju, da nekaj pogre‰a, da njegovo Ïivlje-nje ni prav uravnano, da mu nedostaje druÏice in srãka-nih otro‰kih obrazov. Ta obãutek je priplaval na povr‰je,priplaval iz morja misli in pognal vse drugo nazaj vmorje nazavestnosti: skrhala se je za hip narodna misel,propadel ãut usmiljenja, otemnel je celo nagon in am-bicija do neumornega dela, kadar je zaãel sanjati o rod-binski sreãi. Plavale so te sanje vrhu morja, vse je cvetelov njih, obetale so obilo sadja za vso dobo do konca dni.Oklepal se je teh sanj, dokler mu niso u‰le v vrveÏu za-motanega du‰evnega delovanja. Tako se mu je zgodilomnogokrat, a tisti veãer ga Ïelje po rodbinski sreãi nisozapustile. Nalezel se jih je bil pri Hrenovih.

Ko se je povrnil gospodar in precej za njim njegovasoproga brez Mi‰ke, se jima je prijazno nasmejal. Poz-nal je, da s temi sreãnimi ljudmi ni treba govoriti o po-litiki; ti so se ukerili kraj korita, za nobeno ceno ga nezapuste; bob bi metal v steno, kdor bi jih spravljal proã,in pregre‰il bi se tisti, ki bi jim kalil mir. Z meni‰kim kla-


169

tivitezom Jovico bo govoril o politiki, v grabeÏljivegaBierkopfa in v varalico Samojla se bo zaganjal, po‰te-njaka Hrena bo pustil na miru.

»Resniãno ti povem, prijatelj, da ti zavidam v tvojirodbinski sreãi,« je povzel Vilar.

»Pa se i ti oÏeni, bo‰ Ïe videl,« je govoril malomarnoHren, trpajoã pipo. »Hoãe‰ li pipo, France?«

»Hvala! Z gospejnim dovoljenjem si naÏgem svalãi-co.«

Gospodinja je postavila na mizo pepelnjak.»Ba‰ slabo se mi ne godi,« je pravil Hren, ko je bil pri-

sedel, »v volni se pa tudi ne valjam. Otrok bo preveã.Trije so Ïe tu in ‰tevilka ãetrta —« Pridurnil je oko in senamuznil proti Ïeni. Ta ga je oplazila z brisalko, potempa ‰e okrcala s primernimi besedami.

Vilar je dolgo ostal pri Hrenovih, a ni se dolgoãasil.Udobno je sedel na zofi, smehljajoã se je poslu‰al za-konsko dvojico, ki se je nadalje prerekala, da bi zabavalanjega, gosta, prerekala tako, da je iz vsake nagajive be-sede vrela topla ljubezen.

V sobi se je zaãelo mraãiti. Gospodinja je vstala, dapriÏge luã. Tudi Vilar je vstal ter pogledal na uro. »Reãimoram, da je zelo prijetno pri vas. V kazini med unifor-mami mi ne bo tako. Pa ãlovek mora.«

»Le ‰e pridite, gospod inÏenir, ako vam ugaja prinas,« je rekla gospa.


170

»France, vsak dan si nam mil in drag. Ne pozabi nas!«je rekel Hren.

Vilar se je poslovil. Zakonska sta ga spremila do vrt-ne ograje.


171

11.

Gredoã v kazinsko dvorano, je premi‰ljeval o za-konski sreãi, kakr‰no je videl pri Hrenovih. ,To bi

bilo kaj drugega, ko bi na ãloveka pod Konj-planinogledale tak‰ne mehke, svetle in umne Minkine oãi! Po-zabil bi na vse sitnosti, na Bierkopfa in na paznika. Inotroci bi morali biti, ko me moje srce tako zelo vleãe knjim. OÏeniti se bo treba, France!’ Tako je govoril samv sebi. Ni mu ugajalo, da se nocoj v kazini ni nahajalanobena dama. Bil je mo‰ki veãer, dame so bile izkljuãe-ne, ker so mo‰ki hoteli vsak teden enkrat biti sami, dasvobobno lahko govore in — kvantajo.

Ko ga je brigadir zagledal pri vratih, ga je poklical ksebi. »Nekaj bi vas poprosil, gospod inÏenir,« je govorilgeneral in mu ponudil stol kraj sebe. »V pravem ãasu stepri‰li v na‰ kraj. Rad bi imel ãez Jalo trden most na GoloBrdo. Îe dva so mi postavili moji pionirji, pa oba je vzelvrag, oziroma odnesla voda. Tako je, ako se mojster-skaza loti dela, ki se ga ni uãil. ·koda denarja. Da vam nakratko povem: pisal sem v Sarajevo, da mi nakaÏejo de-narja, gotovo bodo ugodili. Ko se to zgodi, dam napeljatlesa in kamenja, potem zaãnem graditi. Vas pa prosim,


172

da sodelujete pri tej stavbi. Gospod naãelnik je bil takoprijazen in mi je vas dal na razpolago za to obãekorist-no delo. Kaj ne?« General je prenesel svoje medle oãi odVilarja na pl. Pesterja, ki je pazno poslu‰al in leno kimal.

»Gospod inÏenir, to je ãastni posel, ki vas ãaka,« jerekel naãelnik. »Ker visoka voja‰ka oblast Ïeli va‰egasodelovanja, sem precej obljubil. Menim, da ne bo nakvar va‰emu poslovanju pri delavski koloniji, ako tudimesec ali dva ostanete v mestu. Tiste administrativneposle oddaste za ta ãas gozdarju Bierkopfu«.

»O, âumurpa‰a je po‰ten in delaven ãlovek, on vsesam opravi,« je z mehkozveneãim glasom rekel mladnadporoãnik, ki je sedel pri tisti mizi generalu naspro-ti. Njegove prijetne oãi so se izzivalno uprle na Vilarja.Ker se ta ni spomnil, da bi bil Ïe kdaj videl tega nadpo-roãnika, je hitro vstal, pomolil desnico ãez mizo in sepredstavil. Oni se je urno odzval ter se imenoval: »Pl.Merks, brigadni adjutant. Me zelo veseli!« Potem jesladko pristavil: »Tu so tak‰ne ãudne razmere, da mora-mo vojaki in civilisti delati z roko v roko.«

»Posebne razmere, izjemno stanje,« je potrdil gene-ral. »Menim, da delo ne bo trajalo tako dolgo; temelja zamost bosta kmalu postavljena in to je glavna stvar; vsedrugo zma‰ijo pionirji sami. Tu v Bosni mora biti ãlovekvse: zidar, tesar, uãitelj in ne vem, kaj ‰e vse.«

»Profos,« je maliciozno pristavil naãelnik.


173

»Tudi to,« je potrdil general, nekoliko izbegan, zakajnaãelnik mu je z ono besedo oãital, da se vse preveã baviz zdravstvenimi razmerami v jetni‰nici, ki je bila za vo-jake in civiliste pod eno streho. Obrnil se je zopet k Vi-larju: »Sicer se mi pa zdi, da vam bo prijetneje bivati vmestu nego zunaj v gozdni pu‰ãavi.«

»Prijatelj sem prirode, zato pu‰ãobe v gozdu ne po-znam. Posebno v tem ãasu ne, gospod general.«

»Kaj ne, kak‰na bujna vegetacija, prav tropiãna.«»Saj je lahko, ko je deÏela tako oblagodarjena z vodo.

Vse kaj drugega nego kamenita Hercegovina,« je izpo-polnil generala njegov adjutant.

»Kadar zaãnemo z mostom, vam pravoãasno sporo-ãim. Ali vam je prav?«

»Prav, gospod general.« Ljubil je gozd, samoto, a radbo tem visokim ljudem pokazal, kaj ume, da ni samo‰tevilãni vrabec.

Poleg generala je sedel star polkovnik s ple‰o do tilni-ka, njemu nasproti pa stotnik Hvalibogovski. Prvi jeobrnjen h generalu udano gledal na njegovi ustnici; ka-zalo se je, da skromno priãakuje ãasa, ko pride tudi ondo besede; drugi je, pod pazduhama zataknjenih rok,nagubanãen in skrãen, sedel globoko v stolu ter strmelna mizo. V generalovi navzoãnosti je bil vselej zami‰ljenin nem kakor tur‰ki hadÏija, kadar premi‰ljuje o svojipoti v Meko.


174

Pl. Pester je zaãel govoriti, kak‰en blagoslov so za de-Ïelo mostovi in dobre ceste, kako se dvigajo mesta. Ge-neral se je hitro vnel za blagoslov cest, mostov in Ïelez-nic, ker se po njih vojne kolone lahko pomikajo naprej,glede mest pa je omenil, da si dosedaj ‰e noben Bo‰njakni postavil v mestu nove hi‰e, podirajo in zidajo le tuj-ci, ki so se polastili veãje trgovine.

»Treba bo, da se kaj stori za mase ljudstva, da se gra-dijo ‰ole, se dvigne Ïivinoreja, poljedestvo, domaãa obrtter omeji izseljevanje. Z davãnim vijakom ne pritegne-mo ljudstva nase. SovraÏi nas, ogiblje se nas in na‰ihprireditev.«

Vilar je kimal, ker visoka oseba se je izraÏala skorajtako kakor agitator Jovica.

Naãelnik je topo strmel v mizo, ker ni mu bila pogodu kritika, ki je merila proti vladajoãemu sistemu, vkaterem se je sam izvrstno poãutil. Sploh ni mogelsli‰ati besede ,tujec’ od osebe, ki sama ni bila doma vBosni, pa Ïe celo ne. Zdela se mu je oskrunitev njegove-ga visokega poklica. Vedel je, da tiãi v generalu nekajantisemita in da razumeva pod tujci priseljene Ïide, kiso vzeli v Bosni trgovino v roke in postavljajo hi‰e, vedelje, da general sovraÏi posebno one Ïidovske tujce, ki sose vtihotapili v bosenske urade in se tam po pa‰evskovedejo. Ker mu je bilo pa tudi znano, da so v generalanekaj z Dunaja podregnili in se Ïe pripravlja na dosto-


175

jen odhod v zasluÏeni pokoj, ga ni mnogo uvaÏeval in seje vãasi osmelil k ugovoru. »Najprej je treba ljudstvo na-vaditi na‰ega reda, da spo‰tuje na‰e naprave, da razumena‰e intencije,« je rekel.

General se je lahno posmejal in tega smehljaja se jenavzelo troje lic: pl. Merks, polkovnik in Hvalibogovski.»Na‰e intencije morajo biti tak‰ne, da bo imelo domaãeljudstvo kaj prida od njih. Po mojih nazorih bi se moralo15 ali 20 let po zasedbi na kakr‰ensibodi naãin ocenitiljudsko blagostanje. Namreã dognati bi se moralo, ko-liko ima deÏela veã Ïivine, veã denarja v denarnih za-vodih, Ïive li domaãi ljudje bolje nego prej, se li poÏlaht-njuje ãlove‰ko pleme, koliko se veã pridela. Nam, ki smose sem priselili, se godi tu prav dobro, doãim blagosta-nje domaãinov pada. Kaj pomagajo po mestih lepe uli-ce, nove zgradbe, ‰etali‰ãa in igrali‰ãa, ãe pa narod samniãesar nima od tega.«

Pl. Merks je komaj vidno pritrdil z glavo, dasi je bilpopolnoma nasprotnih nazorov.

»Dovolite, gospod general, moje mnenje je pa to, damoramo poprej dvigniti mesta, in iz mest se bo kultura‰irila tudi na kmete,« je povzel naãelnik.

»Ako doãakamo. Sicer pa mestna kultura ni za kme-te. Ni vse za vse.«

»Îal, da treba trmastemu narodu vsiljevati to, kar muje koristno.«


176

General se je uprl z rokama ob bok ter se nagnil nastran, bodisi da je markiral kak‰no notranjo bolezen,bodisi da se je hotel oddaljiti od nepriljubljenega naãel-nika. Vselej mu je bilo Ïal, kadar je v njegovi navzoãno-sti za‰el v pogovoru na politiãno polje, ker je imel tegazoprnika na sumu, da vohuni in ovaja v Sarajevo in jekriv, da na Dunaju niso zadovoljni z njim in mu oãita-jo zavoÏene razmere v tuzlanskem okraju.

Tedaj je pri‰el v dvorano Bajiç. Preden je ‰el k svojimizi, kjer sta sedela Mik in Buzduga, se je globoko pri-klonil generalu in naãelniku. General je vpra‰al Vilarja,kdaj se je sprijateljil z Bajiçem. Ko je bil vse zvedel, jerekel: »Bajiç je spo‰tovanja vreden ãlovek, zlata du‰a,kavalir brez hibe in bojazni, znaãaj iz kovine.« Obmolk-nil je, segel po vinu in si nalil. Za hip je pomislil, kako bi‰e povzdignil komisarja in s tem poniÏal naãelnika, ki jeves pozoren s kazalcem grebel drobtine po mizi ter jihspravljal na kupãek. General je nadaljeval: »·koda zanj,da je zapustil voja‰ko kariero. Tak‰en odkrit, brezma-deÏen ãlovek, ki lahko vsakemu naravnost pogleda v oãi—« Odpil je in pritrknil z glavo, bodisi temu, kar je po-vedal, bodisi dobroti vina.

»Po‰tenjak je in priden,« je povzel naãelnik z glasom,ki se mu je malone zadu‰il v grlu. »Prorokujem mu lepobodoãnost v bosenski sluÏbi.« Pogledal je daleã tja podvorani v nasprotni kot, kjer je visela stenska ura. — Dal


177

Bog, da bi ta nadleÏni ãlovek Ïe kmalu zapustil kazinskodruÏbo! — si je mislil.

Generalu se je zdel mladi inÏenir simpatiãen, zato jerad govoril z njim. Zaãel je o razmerah pod Konj-plani-no, kak‰ne dobiãke dela vlada v gozdih, povedal je, kamgre les, vpra‰al, koliko je zdaj delavcev. Omenil je tudivisoke dnine, ki jih _obivajo drvarji. Vilarju se je zdelopriliãno povedati, da so drvarji s hrano nezadovoljni inkako se mu je posreãilo zniÏati njeno ceno. General gaje pohvalil, toda objavil je svoj strah pred socializmom.Rekel je, da je dandanes vsa ãlove‰ka delavnost prepo-jena z individualnim in kolektivnim egoizmom, da vsina‰i prepiri in boji izvirajo iz sebiãnosti in kako se tre-ba pobriniti, da se te neznosne razmere re‰ijo v vses-transko zadovoljnost. Ljudstvo — tako je razlagal — imale malo prida od vsega tega, kar ustvarja silno razvitaprodukcija, vsa bogastva se stekajo v roke posameznihbogatinov, ki edini imajo sredstva za udobno Ïivljenje inza nabavo vseh teh mnogovrstnih razko‰nih, a nepo-trebnih predmetov, ki jih izdeluje obrt, doãim delav-skim vrstam vãasi nedostaje najpotrebnej‰ih Ïivil. Bo-gastvo pritiska na revne sloje, ki se pri tem ‰e neznan-sko mnoÏe, pod pritiskom se rodi odpor proletariata, serodi agitacija proti sedanjim uredbam in razmeram,kakor gobe po deÏju, rastejo bojevite organizacije soci-alizma, katerih skrajnji program je anarhizem, ki se za-


178

ganja ob temelje drÏavnega in druÏabnega ustroja, ãe-mur se zopet konservatizem protivi na vseh ãrtah.

Pri teh izvajanjih je pl. Merks neprestano in udano ki-mal z glavo; gledal je na svoj fini noÏiã, ki ga je vrtel v ro-kah, a vãasi se je za hip prav otro‰ki milobno zazrl v ge-neralove vodene oãi.

»Ta socialni boj — je zakljuãil general — je nevarnej‰inego vsi politiãni in narodnostni boji skupaj, ker imasvoj izvir v Ïelodcu.« Pri teh besedah se je govornik stre-sel, kakor da ga je nekaj piãilo v notranjosti. PoloÏil jeroko na trebuh in vzdihnil. Potem se je ozrl po omizju innamignil polkovnemu zdravniku Kapsu, tistemu, ki jehodil v han ob Spreãi poku‰at Samojlova Ïivila. Raps jeprecej prihitel in se sklonil k brigadirjevi glavi. Zaãel seje med njima tajen ‰epet, iz kalerega ni bilo niã sli‰atinego par medicinskih besed.

General je bil dobra du‰a po‰tenih nazorov. Domaãi-nov ni preziral, a nemirneÏe in hajduke je pestil z ne-izprosno strogostjo in praviãnostjo.

Staremu polkovniku, ki je nadome‰ãal brigadirja, ka-dar je bil ta odsoten ali bolan, se je zdelo umestno, na-daljevati pogovor v zapoãeti smeri. »Da —« je povzel zmoãnim glasom, »naj reãejo vsi ti kvaritelji drÏave, karhoãejo, eno je jasno kakor beli dan in stoji kakor pribi-to: dokler bo vojska moãna, dobro urejena, preskrblje-


179

na z vsem, kar treba, se nam ni treba bati prevrata naslab‰e, ne v politiãnem ne v socialnem oziru.«

»V tvojem taboru je Avstrija! — je zapel na‰ najveãjipesnik oãetu Radeckemu,« je poudaril adjutant, ki se jerad izraÏal pesni‰ki.

»To je deloma istina,« je prisiljeno rekel Vilar. »Ven-dar pa je treba gledati tudi na ono ljudstvo, ki z delomvzdrÏuje drÏavo in vojsko, ki se sama ne more. Obubo-Ïano ljudstvo teÏe skrbi za voja‰ke potreb‰ãine nego bo-gato.«

»Saj ljudstvo ni uboÏno,« je oÏivel stotnik Hvalibo-govski, »ne v Avstriji pa tudi v Bosni ne. Le poglejmoBo‰njake, kadar ple‰ejo kolo! Koliko nosijo njih zcnskezlatega denarja na fesu, na vratu in na prsih! In v Avstrijipotipajte mlado kmetsko ali delavsko Ïensko za jopo, zakrilo, pretipajte blago njene obleke in precej uvidite, za-kaj se jih ne drÏi denar. Ljudje Ïive sedaj bogato, raz-ko‰no, ‰iroko in potratno. Odtod pride rev‰ãina, ako seres nahaja kje. Gospoda moja, sluÏeã v na‰ih alpskih de-Ïelah, sem spoznal, koliko zapravijo tam ob nedeljah ponepotrebnem denarja za zabave, s katerih neso pozno vjutru krvave glave domov. Jaz bi Ïe zaãepil njih razpo-sajenost —«

»Z lonãenimi klobuki — a?« je s sarkazmom vpra‰alnaãelnik.


180

»V Avstriji lahko ‰e nosijo takozvana voja‰ka breme-na,« je menil pl. Merks, avtomatski gibaje misli polnoglavo.

»Kak‰na bremena so pa to — moj Bog!« je zavpil pol-kovnik in udaril ob mizo. »Vse, kar skopi davkoplaãeva-lec od‰teje za voja‰ke potreb‰ãine, gre nazaj k skopemudavkoplaãevalcu, ves denar mu damo nazaj, ker nejemo suhega. Voja‰tvo je — kako bi rekel — potrebnipospe‰evalec hitrega denarnega prometa. Kaj pa bi nas-talo, ko bi se res izvr‰ilo razoroÏenje, po katerem vpijejonerazsodni ljudje? Kam naj pa damo nad dvajset tisoãaktivnih ãastnikov in kam naj spravijo skrbni star‰i to-liko nadobudnih sinov, ko bi ne bilo tega odtoka?«

Vilar je z nasmehom v oãeh gledal v polkovnika in stem razodel, da se ne strinja z njegovo logiko.

»E-e — morali bi ta stan ustvariti, ko bi Ïe ne bil ust-varjen,« je zaresno privrgel pl. Merks in se samozavest-no vzravnal na stolu. Trdil je, da je voja‰tvo lijak, skozikaterega se lije kultura v narode.

Vilar je ostrmel ob tej trditvi. In utemeljeval je nas-protno mnenje, namreã da ‰irijo vojaki in delavci, ki sevraãajo iz Amerike in Pruske, samo potratnost, razuz-danost in spolne bolezni med poljedelsko ljudstvo, ki jeÏivelo ‰e pred petdesetimi leti kolikortoliko v patriarhal-nih razmerah.


181

»O, to je Ïe preveã, gospod inÏenir!« se je razburilpolkovnik. »Vi imate prav izprevrnjene in zavite nazo-re o stvareh — oprostite! Iz stanu, kjer hodi ãlovek raz-capan in skoraj vedno laãen, naj se trosi potratnost vljudstvo? Prav nasprotno je res: vojak prinese domovsmisel za red, varãnost in ãistoto. Tak‰ne voja‰tvu nepri-jazne nazore raz‰irja socialno demokratska stranka.«

»Dovolite, gospod polkovnik — sam sem rezervniãastnik, torej nisem sovraÏnik voja‰tva. Kot misleã ãlo-vek se poglabljam v vse nazore: v voja‰ke, delavske, du-hovni‰ke. V vsakem sem na‰el drobec resnice. Odloãnihpredsodkov nimam o nobenem, ker se tako najlaÏe og-nem zmoti. Le kar se tiãe mojih delavcev, stojim zaradinjih hrane na njih strani in jim hoãem pomagati.«

»Jasno je, da prodirajo nevarne socialne ideje Ïe tudiv vojsko,« je rekel Hvalibogovski. »DrÏava bo moralaraãunati s tem.«

»Vse vun iz vojske, kar se ne strinja z na‰imi nazori,«je pristavil pl. Merks in sukajoã si svetle brãice, je zade-klamiral: »Wer ’s nicht edel und nobel treibt, lieber weitvon dem Handwerk bleibt.«

Vilar se je posmejal. »Tako je zapisal pesnik Schiller.Toda vse ni za vse. Naj pa poizkusi katerikoli poveljnikpo hodnikih voja‰nice razobesiti tablice z onimi Schil-lerjevimi besedami — kaj stavim, da mu uideta v eni uridve tretjini polka domov!«


182

»To je pa res. Hahaha!« se je zakrohotal polkovnik,ker presedala mu je adjutantova uãenost sploh, poseb-no pa ‰e pesni‰ka, in dobro se mu je zdelo, ãe ga je kdozavrnil.

Pl. Merks je osato pogledal na Vilarja. Gospodje bi bilipri‰li morda do kak‰nih resnih nasprotij, no takrat je bilkonãal general svoje posvetovanje s polkovnim zdravni-kom. Vstal je ter podal polkovniku roko v znamenje, daodhaja. Vilarja je odlikoval s tem, da mu je odhajaje po-loÏil roko na ramo, rekoã: »Pri tem ostane!« — na kar jeinÏenir globoko naklonil glavo. Po dvorani je zavr‰elo.Ob premikanju in ‰kripanju slolov je vsa druÏba vstala.Vilar se je priklonil moÏem, s katerimi je bil besediãil;vleklo ga je k Bajiçevi mizi.

»Ta inÏenir nam s svojimi nevarnimi nazori ‰e pobunidelavce na Konj-planini,« je rekel naãelnik, ki mu je od-leglo po odhodu sitnega generala.

»Mlada kri, ki ne premisli, kaj govori,« je pristavil pol-kovnik.

V dvorani so stale ob stranskih stenah liãne s ‰ahov-nicami opremljene ali z zelenimi prtiãi prevleãene mizi-ce. Tja je sedla veãina gospodov in se zatopila v ‰ah aliv karte. Tisti mo‰ki veãer se je slabo obnesel; zaradi ne-znosne sopare je izostalo obiãajno petje veã ali manjumazanih kupletov. Vilar in Bajiç se nista udeleÏila iger.Ob enajstih sta zapustila kazino.


183

Zunaj je stala temna, ‰e vroãa noã. TeÏki oblaki so sebili kakor testo razlezli po nebu. Prijatelja sta korakalapo kazinskem vrtu na cesto mimo bujnih zelenih ple-tenin, ki jih je bil majnik vzbudil in juli s paro dodelal.Onkraj ceste je stala na tratini tur‰ka ‰e razsvetljenahi‰a.

»Spremi me do one hi‰e, da bo‰ vedel, kje stanujem,«je rekel Bajiç ter odprl vratca, vdelana v zeleno ograjo.»Tu je stala prej grda lesena ograja; pred dvema letomasem jo podrl in na njeno mesto sem zasadil krivenãas-to grmicje, ki je zdaj prepleteno z bohotnim plotnimslakom.«

»Ta dom je tvoja last?« je vpra‰al Vilar, ko sta stalapred hi‰o.

»Moja last,« je potrdil Bajjç, iskaje hi‰nega kljuãa poÏepih.

»To si okupiral?«»Po‰teno plaãal,« je odgovoril Bajiç z izrazom sarkaz-

ma na licu, ki ga pa Vilar v temi ni mogel videti. »To jebegov dvor, po‰teno kupljen. Beg ni mogel strpeti ·va-bov, pa je prodal in se izselil. Nam je moral po ceni pro-dati, ker domaãini ne marajo niãesar kupiti. Dobil semcarsko tapijo nanj. Kaj pa misli‰, da se tu dobivajo hi‰ekar zastonj! Le poizkusi!«

»Hvala — ne bom. Bosenski domaãin ne postanem,okupirati in anektirati ne maram niãesar.«


184

»I zakaj pa ne, gospod inÏenir?« se je odzval zdajci izpritliãnega okna neÏen glas, ki se je mehko dotaknil Vi-larjevega ãuvstva. Preseneãen je stopil k oknu.

»Dober veãer, gospica Katica, vi ‰e ne spite, vi ‰eoprezujete, kaj govore ponoãnjaki krog va‰ih oglov?«

Pomolila mu je roko in pogrelo ga je, ker zdelo se muje, da ga ta mehka, topla roka siloma vleãe k sebi. »Gorije stra‰anska vroãina, zato se hladim tukaj. Zakaj se naspa ogibate, gospod inÏenir? Îe ‰tirinajst dni ste v na‰emkraju, pa vas ‰e ni bilo v na‰i hi‰i. Niti se danes nistepotrudili, da bi pri‰li vpra‰at, kako smo potovali zadnjiãiz Samojlovega hana nazaj.«

»Ne sitnari, Katica!« jo je rahlo ustavil svak.Vilar se je ãutil zadetega. Po eni strani se mu je zdelo

sme‰no, da si ljudje prostovoljno nadevajo okove etike-te, ker tiste prisiljene posete je smatral za neke vrstesuÏnjost, po drugi strani ga je po‰ãegetala samoljub-nost, namreã da ga vabi ta draÏestna in vesela deklica vnoãni, nezadostno zapeti bluzi v hi‰o ter ga s svojo rokovleãe k sebi. »Oprostite, gospica — dosle sem bil v sluÏbitoliko zaposlen, da sem moral pozabiti na nekateredolÏnosti privatnega znaãaja —« je govoril v zmedeno-sti.

»O, saj vem, sluÏba je vedno glavna reã, mi Ïenske panaj ostanemo lepo v kotu kot privatna stvar —«


185

»To ne, gospica, to ne,« je hitel ter tresel dekliãinoÏametasto roko. »VÏiveti pa se vendar moram v svojedelo, preden se z zbrano mislijo lotim drugih stvari —«

»Nas privatnih revic.«— Drzna je, podjetna in vedno pripravljena na odboj

— si je mislil Vilar. »Jutri dopoldne vas posetim, gospi-ca. Najprej moram ogledati kraj ob Jali, kjer naj po ge-neralovi Ïelji postavim most. Ne vem ‰e, kje je tistomesto, a orientirati se hoãem —«

»Vi boste postavljali tisti ponesreãeni most ãez Jalo?Torej se preselite v Tuzlo?«

»Vsekakor moram bivati nekaj ãasa tukaj.«Stisnila mu je roko in jo izpustila. »Ima‰ li ãas, Sa‰a,

iti z nami? Jutri spremimo gospoda inÏenirja k Jali.«Svak je bil Ïe odprl duri in je v temi ãakal, kdaj bo

konãan ta pogovor. »Nimam, sem zadrÏan v sluÏbi, ti palahko gre‰,« je ãemerno odgovoril.

Vilar se je domislil, da se treba loãiti. »Na svidenjetorej, gospica. Jutri dopoldne ob desetih pojdem k Jali,ako mi hoãete pokazati ono mesto.«

»Dobro, ob desetih bom Ïe stala pred va‰im hotelom.Lahko noã in na svidenje!« Zopet mu je podala roko inzopet se mu je zdelo, da ga vleãe k sebi. »Pa zapomnitesi, gospod Vilar — v Bosni se mora okupirati in anekti-rati,« je ‰e rekla, preden je izginila v temi.


186

Ostrmel je ob njenih poslednjih besedah. Smatral jihje za nedostojen namig. — Oãita mi menda mojoskromnost, ker se ji nisem hotel pribliÏati. To Ïe ni veãnezavedna otro‰ka blebetavost, tak‰nih besed se je na-uãila v kazinski atmosferi — tako je mislil. Opotekal seje, ko je ‰el od Bajiçevega doma preko tratine na cesto,ki je drÏala k Agularju. Îenska bliÏina v noãni uri mu jezbudila dekoltirano misel, ki ga je tako razburila, da niprecej dobil trdnega koraka. Tisto noã se mu je v sanjahprikazala Katica.


187

12.

Drugo dopoldne ob desetih so ga ãakali pred Agu-larjem Katica in Ljubica, naãelnik in Mik. Katica je

zbobnala, kakor je rekla, to zaspano druÏbo skupaj, daga spremi na kraj ponesreãenega mostu. Vilar jo je sicerlepo zahvalil, a hvaleÏen ji ni bil za to druÏbo. Prijetne-je bi mu bilo, da je pri‰la Katica sama ali pa v BajiçevidruÏbi, ker te osebe, ki jih je bila »zbobnala«, mu nisougajale. Ljubice in pl. Pesterja, ki sta oãividno varala nje-govega prijatelja, ni maral; to nepo‰teno ravnanje se jenaravnost zadevalo ob njegov pravni ãut. Mik se mu jezdel lahkoÏivãek in veseljak, sicer ne napaãen ãlovek,toda nanj je bil malone ljubosumen. Ujezilo ga je tudi,da mu je Katica danes malomarneje podala roko negoMik. In snoãi mu jo je tako toplo stiskala! ,Îenska kapri-ca in vihravost,’ si je mislil, ,in Mik mi hoãe pokazati, damu nisem prav niã nevaren, ãeprav bi gradil leto dnimost ãez Jalo.’

»Mladina naprej!« je velel pl. Pester, ki je hotel bitisam ob Ljubiãini strani. DruÏba se je odpravila. Doklerso hodili po mestu, je naãelnik s svojo lepo spremljeval-ko ‰e dohajal mlado trojico, zaostajal pa je pozneje, ko


188

so pri‰li na stransko pot, ki je drÏala v ovinkih meddrevjem preko travnikov k Jali, skriti za vrbami injel‰jem.

Vilar je korakal malobeseden kraj Katice. Prej‰njiveãer se je bil navdu‰il za zakonski stan; lepa harmoni-ja, ki je vladala v Hrenovi hi‰i, ga je prevzela: tako bi onsedel zveãer z Ïeno in otroki ter nezavedno uÏival sreão;pojav Katice na oknu ga je pretresel in ogrel: kakor ptiãaspomladi ga je gnalo neko bujno koprnenje, ki teãe povseh Ïilah, ki mori du‰o, hrepeneão po razvedrilu. Snoãije sklenil, da vsekakor da slovo samskemu stanu, kjer seuÏiva le poloviãarsko Ïivljenje. Ko pa se je danes ozrl naono dvojico, ki je korakala zadaj, in zapazil, kako je Lju-bica tesno stopala poleg svojega galana, ki je lovil njenmezinec in pritiskal svojo zamasljeno pest k njeni meh-ki, beli roki, ko je ãutil za seboj krasno Ïensko, soprogosvojega prijatelja, oblito s ãrnim grehom pre‰estvova-nja, kako je, prikrita z odprtim solnãnikom, govorila ne-kaj — kaj, tega Vilar ni mogel sli‰ati, no prepriãan je bil,da niã po‰tenega — ko je videl in ãutil ta dva gre‰nika zaseboj, se mu je podrla vsa Ïelja do Ïenitve. Kradoma jepogledal na Katico, ki je venomer brbljala. Kdo ve, ali botudi ta tak‰na! Plodova enega drevesa sta si podobna:ena kri, eno svojstvo. Îenska, ki se giblje v atmosferituzlanskega otoka, ne bo najbolj‰a.


189

»No, povejte, gospica, kako ste se zadnjiã vraãali odhana ob Spreãi,« je mehko poprosil, ko se je bil iznebilmraãnih misli.

»O, imenitno. Nasmejali smo se dosti. Naposled bi sebili kmalu do dobrega sprli.«

»Res sme‰no je bilo,« je potrdil Mik. Pripadal je tistimljudem, ki menijo, da so neduhoviti in pusti, ako nepre-stano ne govore. Zato poi‰ãejo na vsak odgovor, ãepravse ne tiãe njih osebe, svojo pripombo.

»In muãno tudi,« je pravila Katica. »Proti veãeru smose ustavili v Bukinjah v hanu. HandÏija nam je posodilsake in vr‰e, in ‰li smo k Jali lovit ribe. Ujeli nismo niãe-sar.«

»Nasmejali smo se pa dosti,« je rekel Mik. »Meni jenekdo v mojo vr‰o naloÏil kamenja. To ste storili vi, gos-pica.« Iz njegovih besed je zvenela oãita dvorljivost, ka-kor bi se zahvaljeval za dekliãino ‰alo.

»To sem storila jaz, priznavam, no najveã smeha namje provzroãil gospod naãelnik.«

»Neokretni medved! Sede na konja, pa ‰e za vola ni,«je pojasnil poroãnik.

Katica se je ozrla po sestri in po pl. Pesterju, toda za-ostala sta tako daleã, da zaradi ovinka in drevja nistabila vidna. »Poslu‰ajte, gospod inÏenir, kako je bilo.Gospod naãelnik je sedel precej nad vodo v meji na des-ki, podloÏeni s kamenjem. Jaz sem sedela nekoliko vi‰e


190

za njegovim hrbtom ter se igrala z jahalno paliãico, takoda sem bezala z njo v tisto kamniãje pod njegovo desko,ne da bi mislila o kak‰ni ‰ali. Bog vedi, kako se je zgodi-lo, da se je tisto vegasto sedalo podrlo in je naãelnikovotelo tako slikovito zdrknilo v vodo, da smo se vsi zakro-hotali.«

»To ga je jezilo, kajpada. Tak‰na vzvi‰ena oseba!« jepridejal Mik.

»Saj smo mu precej pomagali in ga izvlekli. Potok jetam plitev, posut s ãistim in drobnim peskom, zato nibilo nevarnosti, da bi se gospod kaj po‰kodoval. Ali kakose je raztogotil —«

»Ker je voda kar curela od njega —«»Veste, name se je nasadil, ãe‰: ako se ne umem ves-

ti pri olikanih ljudeh, naj grem v Beãkerek past gosi.Kako je bulil name mokre oãi in kriãal: Kultura, kultu-ra! Vzgoja, vzgoja! Vsi gospodje so ga pogovarjali in sezavzeli zame, moja sestra pa ne — seveda —«

»Seveda — zakaj?« je negalantno vpra‰al Vilar.»O tem ãivkajo Ïe vrabci na strehi. Bajiç ga je pokli-

cal takrat malo na stran in mu je tak‰nih povedal v uhoin na glas —« Katica se je zopet ozrla, a onih dveh ‰e nibilo videti.

Vilar se je tudi ozrl in nehote je vpra‰al: »Kak‰nih?«Zardel je, ker se mu je zazdelo, da je preradoveden.


191

»Tistih si pl. Pester gotovo ni zapisal v svoje zapiske,«je rekel Mik ter zresnil obraz.

»Sli‰ala sem besedo zado‰ãenje, in ako se ‰e nistadvobojevala, se pa ‰e bosta.«

Oba gospoda sta molãala, ker deklica je pre‰la nakoãljiv, za mo‰ke sila vaÏen predmet. »Ali ste se Ïe kdajdvobojevali, gospod inÏenir?«

»Nisem. Sem miren drÏavljan.«»A v Tuzli se vsak teden bije dvoboj. Pridejo od ko-

dersibodi ljudske pevke, pa Ïe zavre.« Katica se je s po-gledom, v katerega je vloÏila nekaj pomembnega in vaÏ-nega, ozrla na Mika.

»Opro‰tite, gospica, tako hudo pa vendar ni,« je od-govoril Mik, zvito in samoljubno se smejoã, ker mu jelaskalo, da je deklica namignila na dvoboj, ki se je ne-davno vr‰il med njim in nadporoãnikom Buzdugo zara-di neke popotne pevke.

»O, tak‰ne ambulantne pevke so nevarne. Dame vsezvemo, ãeprav mo‰ki to skrivate. O, da sem jaz mo‰ki,vsak teden bi se dvobojevala.«

»Kaj ste tako nagle jeze?« je vpra‰al Vilar.»Jaz — zelo. S temle naãelnikom bi se borila do one-

moglosti. Za vse svoje grehe, pretekle in sedanje bi semoral pokoriti. Pred dobrim letom se je jako laskal krogmene. Takrat sem jedva zaãela nositi dolga krila. Neverjamete?«


192

»Verjamem,« je rekel Vilar, smehljajoã se ji v razzareliobraz. »Ali vam je sedaj tako zoprn?«

»Ni mi zoprn, saj je drugaãe lep ãlovek, toda ponaga-jam mu rada.«

,âemu mu nagaja?’ si je mislil Vilar. ,To pomeni, da stadobra prijatelja; vse drugo je prazno govoriãenje. KdorsovraÏi, ne nagaja.’

»In bogat je pl. Pester. Ljubica ima ãudovito lepa dari-la od njega; krasen niz cekinov ji je podaril in ‰e drugedragocenosti. Tak‰ne ima malokatera begica. Jaz vem,Bajiç pa ne ve.«

Tedaj je Vilar vedel, pri ãem je. Veã ni videl na njenipostavi tiste glorije lepote kakor snoãi. ,Vse ve o svojisestri in o naãelniku in ne obsoja ju niti z besedo. Ni jesram povedati, da jo je ‰e nedoraslo zalezoval naãelnik,in sestri menda celo zavida za tista njegova sramotnadarila.’ Tako je mislil in zopet je molãe korakal.

Pri‰li so k jel‰ju in vrbovju, za katerim je ‰umela Jala,ki je zdajci obvladala njegove misli; gledal je skozi hos-to na potok in njegovo precej strmo obreÏje. Prispeli sona kraj, kjer je zavila pot med hosto k vodi, ter se usta-vili pred razdrtim mostom; kup mostnic je leÏal naobreÏju, nekaj tramov je bilo sestavljenih v vegasto brv.Vilar je stopil nanjo ter zrl po vodi. Katica in Mik stasedla na mostnice. Kmalu sta se jima pridruÏila naãelnikin Ljubica. Pl. Pester je hotel stopiti na brv, pa Ljubica ga


193

je zadrÏala rekoã: »Nikar, gospod naãelnik, lahko bipadli v vodo, kakor oni dan. Ko ste pa tako nerodni!«Njen pogled je bil sladko melanoliãen, globok, zapeljiv;njen glas neÏen, opojljiv in prost, ni bil tako prisiljen inzvezan kakor oni dan, ko je v soprogovi navzoãnosti ja-hala v Samojlov han; gorkota je zvenela iz njega in srã-na ljubezen. HvaleÏen za njeno skrb, je mehko pogledalnanjo; vedel je, da se je oãitek nerodnosti porodil v lju-beãem srcu. Sedel je na bruno tako blizu nje, da sta sedotikala s komolci.

Ko je bil Vilar pregledal poloÏaj, se je povrnil k druÏ-bi. »Most ni stal na najbolj‰em mestu,« je razlagal. »Natem ovinku ima voda ob nalivih precej hud tok. Trebaga bo prestaviti izven vodnega navala za sto korakovniÏe in preloÏiti pot. âe dobim zadostno ljudi in gradi-va, bo delo konãano v ‰estih tednih.«

InÏenirjev ogled je bil konãan; nastopili so obratnopot. Naãelnik in Ljubica se sedaj nista loãila od druÏbe.On se je pridruÏil Katici, ona pa Vilarju in Miku. Tako sopri‰li pred Agularjev hotel, kjer jih je ãakal Bajiç. Na nje-gov predlog so ‰li mo‰ki v gostilno na predpoldanico,dami pa domov. Pri slovesu je Ljubica povabila Vilarjaz najprijaznej‰imi besedami, s solnãnikom se dotakniv‰injegove rame, na kosilo.

»Saj prideva, v eni uri sva doma,« je rekel Bajiç.


194

Ko je bil mujezin na minaretu kraj Agularjevega ho-tela zavr‰il svoj opoldanski klic, sta se Bajiç in Vilar od-pravila na komisarjev dom. Vilar bi bil raj‰i ostal v go-stilni in se kmalu po obedu vrnil pod Konj-planino, noãlovek vãasi pri najbolj‰i volji nima svoje volje.

Katica jima je pri‰la naproti na vrt, ki se je, oddeljenod tratine, ‰opiril pred hi‰o in skoncema. Vilar je moralpregledati vse gredice, torz‰ãa in grme. »Glejte, gospodinÏenir, to tori‰ãe bigonij sem pred kratkim jaz zasadi-la. Stebelca so ‰e mlada. Kadar se razcveto, dobite viprvi cvet,« je ãebljala deklica, ko sta stala prav pod ok-nom ‰irokega doma.

»Ako ne pozabite, gospica,« je sladko dejal Vilar.»Priti morate sami po cvet, sicer bi pa res pozabila.

Pravijo, da je pozabljivost osobito Ïenska lastnost.«»To pa zato, ker ima Ïenska dolge lase in kratko pa-

met,« se je zdajci zasli‰al nad njima tenak Ïenski glas.Vilar se je preseneãen ozrl kvi‰ku, kjer mu je ta hip voknu prijazno pokimala suha in bleda glava starke inprecej izginila.

»Vi se ãudite tej prikazni, gospod Vilar,« je tiho inuÏaljeno govorila Katica. »To je Bajiçeva mati, ki biva prinas. âuda‰ka in sitna gospa, ki moramo z njo potrpeti.«

Stopila sta v veÏo. Hi‰a je bila prav v tistem slogu zi-dana kakor ona, ki je v njej stanoval Hren. Samo dimen-zije so bile ‰ir‰e — begov dvor. Lahno in gibãno sta ubi-


195

rala lesene stopnice, no ona je stopala za prag prednjim, in tako se je zgodilo, da se je njena roka dotakni-la njegove, na kar sta za hip postala, govoreã najvsak-danjej‰e reãi. Razgreta in vesela sta pri‰la na mostovÏ.Vilar se je ozrl krog sebe: tla, stene, stopnice, vse se jesvetilo v najãistej‰i belini liki sneg zimskega jutra. Sko-zi veliko okno na koncu mostovÏa se je lila svetloba v taprijazni prostor; pod oknom so bila tla dvignjena v ni-zek oder, na katerem je stala miza; tu so pri roãnem delusedevale v toplih dneh za omreÏenim oknom tur‰keÏene, skozi to odprtino so jim dohajali vsi oni vtiski sve-ta, ki so jim bili po Muhamedovi volji potrebni za utes-njeno Ïivljenje. Lepo si je priredil Bajiç ta prostor. Nastenah je razvrstil slike med starim oroÏjem in lovskimitrofejami.

»Kakor je mraãna zunanjost teh tur‰kih hi‰, tako jeprijazna njih notranj‰ãina. Pri vas imate tukaj pravi tem-pelj,« je rekel inÏenir.

Katica se je posmejala: »To ni tempelj, kjer se nahajaoroÏje, natrpane ptice in Ïivalski rogovi.«

»Naj bo torej muzej krasote in okusa.«Tedaj je pristopil Bajiç v lahki domaãi obleki. »Povej,

Katica, v kuhinji, da smo vsi skupaj, in ti, prijatelj, idi zmenoj, da ti razkaÏem svoj mali zaviãaj. To je moj sa-lon,« je rekel, ko sta stopila v srednjeveliko sobo. Vilarse je zaãudil krasnim preprogam, ki so bile razprostrte


196

po tleh, ogromnemu zrcalu, ki je stalo ob steni napodstavku iz ebenovine, veliki uri, vdelani v najbolj‰iporcelan, stojeãi na stenski mizici, slikam, ki so bile vpresledkih razvr‰ãene po stenah. V tistih presledkih innad slikami je viselo vse polno starega orientalskegaoroÏja, jatagani, handÏarji in dolge, krasno okovanepu‰ke.

Vilar je hvalil zbirko, poãasno se pomikajoã ob stenahin pazno motreã to mavriãno krasoto. »Kje si dobil tezaklade tur‰kega oroÏja?« je vpra‰al.

»Vse je po‰teno plaãano. Precej po zasedbi je voja‰tvopobralo Bo‰njakom oroÏje. Polne vozove so ga vozili vTuzlo, in jaz sem izbiral in kupoval — seveda za slepoceno. Kar tako okupiranega ni niã.«

Vilar je obstal pred durmi, ki so drÏale v postranskosobo. Vanje so bili kaj umetno izrezljani polumeseci,tur‰ki reki in razne arabeske. »To je moja spalnica, mojharem. Blagor ti, da ‰e nisi vezan na tak‰ne stvari. Nik-dar se ne oÏeni!« Bajiç je mahnil z roko proti durim, ãe‰:Hajdiva dalje, stvar ni vredna, da bi se mudil. Vilar jemolãal.

V drugi, spalnici nasprotni sobi je zaroÏljala obednapriprava. Stopila sta tja. Mlada dekla v no‰i sremske po-krajine je pripravljala mizo. »Precej ti privedem svojomater, predobro Ïensko,« je rekel komisar in od‰el. Gostse je oziral po obednici, pa ta je bila skoraj prazna. Po


197

stenah je viselo le nekaj malo slik, ki so vse predstavljalevladarske rodbine, in sicer avstrijsko, rusko, srbsko inãrnogorsko. Postal je pred sliko, ki je predoãevala vsesrbske vladarje od prvega Nemanje do Obrenoviçev. Sli-kar jih je izobrazil v kriãeãih barvah; posebno onim, kiso Ïiveli pred tur‰kim jarmom, je obesil mnogo zlata nanjih oprave in jim zelo nalepotiãil ãastitljive obraze; lekraljeviãa Marka, ki ga ni mogel vtakniti v vladarski or-nat, je nadaril z mrkim obrazom in strahovitimi oãmi.Dvakrat si je po vrsti ogledal te imenitne moÏe, drugi-krat je ãital tudi letnice njih vladanja in tako se je poglo-bil v zgodovino, da ni sli‰al prijatelja, ki je privedel svojomater.


198

13.

Dobro do‰li, gospod inÏenir!« se je oglasil zdajci po-leg njega pojoã Ïenski glas in Ïe je predstavljal

Bajiç svojo mater, ãilo starko v preprosti domaãi obleki.Podala je gostu svojo tanko roko. Vilar se je klanjal iniskal priliãno frazo, no ãastitljiva gospa mu ‰e ni dala be-sede. »Veseli me, da vas osebno spoznam, pa da ste Slo-venec in na‰ prijatelj. Slovence zelo ãislam. Îivela semveã let med njimi —«

»Res, kje pa, milostiva?« je vpra‰al Vilar ter se zazrl vnjen shuj‰ani, veli obraz in v njene ‰e vedno Ïivahne oãi.Ugajalo mu je, da govori z njim srbski, a vsi drugi iz tehi‰e so govorili z njim dosle zgolj nem‰ki. Precej prvi hipse mu je zazdela simpatiãna; dobrota in miloba je odse-vala iz vsega njenega bitja.

»V Ljubljani sem bivala tri leta; bo Ïe tega kmalu pet-indvajset let. Glejte, kako preteãe ãas, moj Bog, moj Bog!Jedva je ãlovek malo poÏivel, pa treba umreti. Sicer patudi Ïivljenje ni kdo ve kaj. V va‰ih letih se lahko pre-na‰a, ãlovek bi ga zadrÏeval v njegovem hitrem begu, nopozneje pridejo skrbi, nadloge, neprijetnosti vseh vrst.âlovek bi vãasi obupal.«


199

»Sedimo, ljuba majka, juha je Ïe na mizi,« je prijaznorekel sin ter rinil mater k stolu.

Vilar se je ozrl ter se globoko priklonil in segel v rokogospe Ljubici, ki je nalivala juho na kroÏnike, potem jepokimal Katici, ki je prestavljala stole.

»Ve‰, prijatelj,« je rekel Bajiç, »moja mati je tak‰na:vãasi ti govori za pet drugih, vse ti spravi skupaj, kako jesedaj in kako je bilo takrat, ko je stric jemal teto —«

»Pa le malokdaj sem zgovorna, Ïalibog,« ga je preki-nila starka ter sedla. Vilar je sedel poleg nje.

»Res je, draga moja,« je govoril komisar, zatikaje siservieto pod vrat. »Vãasi molãi‰, kakor bi drÏala vodo vustih, in vsa miloba izgine s tvojega obraza.«

»Kadar imam migreno in me teÏe ‰e druge stvari,« jez vzdihom pripomnila majka, drobeã si polovico Ïemljev juho, kar je povzroãilo neprijazne poglede od straniLjubice in Katice na njen kroÏnik. »Sluãajno danes ni-sem bolna in druge skrbi mi je pregnal poset na‰egamilega gosta. Kaj ti ve‰, Sa‰a, kako je pri srcu ãloveku,kadar pride tujec iz kraja, ki se nam je omilil. Vse spo-mine tistih davnih ãasov vzbudi, kakor bi mu bili tistidogodki napisani na obrazu, ãeprav takrat morda niti nasvetu ni bil, tako porahlja du‰o —«

»No, le jej sedaj in si priveÏi du‰o, nam bo‰ pa potempri kavi pravila o svojih lepih ãasih,« ji je ljubeznivo re-kel sin.


200

»Tvoj brat Îivko je Ljubljanãan, on je v Ljubljani ro-jen.« Starka se je nagnila nad kroÏnik in umolknila.

»Ali je Ljubljana velika?« je vpra‰ala gospa Ljubicanem‰ki ter uprla svoje velike oãi v gosta.

»Ni velika, pokrajinsko mesto je, kjer se nahajajo vi-soki uradi, ‰ole —«

»Imate li tam gledali‰ãe, koncertno dvorano? Je liljubljanska garnizija moãna?« je pozvedovala Katica.

»Vse je tam«, je pohvalil Vilar, srebajoã juho. Katici jeugajalo tak‰no mesto in ko je sli‰ala, da je v Ljubljanitudi voja‰ka godba, je vesela stisnila sklenjeni roki medkoleni.

»Ne vem, meni ne ugajajo pokrajinska mesta,« je iz-pregovorila Ljubica, nagniv‰i se nazaj in poloÏiv‰i rokona srce. »Ne smete mi zameriti, gospod inÏenir, no vtak‰nih mestih so vendar malomestni nazori in ‰ege,mestne uprave se tam trudijo, kako bi v svojih podjet-jih posnemale prestolna mesta, pa ni pravega uspeha.Povsod se vidi pritlikavost in nezmoÏnost, vse je boljparterre. V malih mestih ‰e ljudje nimajo tistega ‰iroke-ga obzorja —«

»No, no,« jo je prekinil soprog, ne da bi pogledal na-njo, »po tvojem bi v vsem srbskem narodu ne bilo ãlo-veka ‰irokega obzorja, ker nimamo nobenega velikegamesta.« V nedoumevanju je potresel glavo.


201

»Nisem mislila tako, morda se nisem jasno izrazila. Lev velikih mestih, kjer se steka ogromno bogastvo, somogoãe tak‰ne stavbe, kakor jih vidimo na Dunaju in vBudimpe‰ti, n. pr. gledali‰ãa, muzeji, parlamenti, le tamse zbirajo umetniki vseh vrst in iz vseh delov zemlje. Vseto vpliva na prebivalce, da ne gledajo na svet iz Ïabjeperspektive. Ko sem bila ‰e doma, smo se iz na‰ega gra-diãa veãkrat peljali v Subotico. Je tudi pokrajinsko mes-to, toda kako dolgoãasno! Kar se tiãe prebivalstva, Subo-tica ne bo manj‰a od Ljubljane.«

Stara gospa je v obupnosti spustila Ïlico na kroÏnik.»Subotica in Ljubljana — to je kakor ena in deset. V Su-botici raste trava na ulicah, blata in prahu pa toliko, daãlovek jedva brede naprej. To je velika ogrska vas z ma-dÏarskim gospodarstvom.«

»Vsak ima svoj okus,« je nevoljno pripomnila Ljubi-ca in blisk je letel iz njenih oãi na ta‰ão.

»Nekateri ima popolnoma pokvarjenega,« se je usa-dila starka v ognju sovra‰tva.

»Pst, pst,« je miril Bajiç, ki je paã vedel, zakaj sta damiv svojih nazorih tako daleã narazen, pa mu ni bilo ljubo,da se to medsebojno sovra‰tvo razliva ba‰ sedaj. Zaãelje, obrnjen h Katici, govoriti nekaj o zadevah vrtne kul-ture, ki je bila, kar se tiãe cvetic, v oskrbi obeh sester, zzelenjavo pa je upravljala njegova mati. Govoril je zaradimatere srbski, a onidve sta se menili deloma v srbskem,


202

deloma v nem‰kem jeziku; tudi kak‰en madÏarski vzklikje padel vmes. Ljubica je govorila mirno in sladko je po-gledavala na gosta, Ïeleã, izbrisati razglasje, ãe se ga jekaj prijelo. Tako je minila obedna doba govejega mesaz omako in krompirjem v lahnem pogovoru, ki se gastara gospa ni veã udeleÏevala. Sklonjena na mizo, jetiho sedela ter sem pa tam ãemerno pogledala na gostovkroÏnik. Kmalu je tudi ona pri‰la v prej‰nji tir. Pri ocvr-tih pi‰ãancih s salato je bila pozabljena prej‰nja zlost innjeno zanimanje za gosta oÏivljeno. Videã, kako se z no-Ïem trudi, da bi ogolil kurjo gnjat, je prijela za ko‰ãico,rekoã: »Kar v roko vzemite, gospod inÏenir! Po bosen-ski ‰egi je to dovoljeno. Kaj bi pipali z noÏem?« In nekaradost je posijala na njenem licu, ko sta si bili Ljubica inKatica nekaj za‰epetali v madÏarskem jeziku. »âe je ne-spodobno, pri obedu glodati ko‰ãice, je ‰e bolj nepriliã-no, ‰epetati v jeziku, ki ni razumljiv vsem pri mizi,« jerekla z glasom, ki je priãal, da se hoãe po‰aliti in v‰ãip-niti obenem. »Bosta vidve mene uãili kulture, mar zaã-nita pri sebi!« In z oãividno zadovoljnostjo je zaãela gri-sti ob ko‰ãici. Vilar se je smehljal, a posnemal je ni, zatoje tudi ona vrgla ostanek na kroÏnik, ki ga je odrinila.Potem se je obrnila k gostu in ga obsula z mnogimivpra‰anji, ki so se tikala Slovencev. Ali Ljubljanãani ‰etako radi hodijo v ·i‰ko, ali izpijejo ‰e toliko cviãka, ali‰e toliko nem‰kutarijo, ali imajo ‰e toliko megle in za-


203

bav. Vilar je mogel le poloviãarsko odgovarjati na stav-ljena vpra‰anja, ker starki so ob spominu na mlaj‰a letatako hitro vrele besede iz ust, da jih je njegova paznostjedva dohitevala in se jih zavedala. No kar se ji je zdelole poloviãarsko pojasnjeno, k temu se je povrnila tekompogovora ‰e enkrat.

»Veste, jaz in moj moÏ sva bila znana z va‰imi prva-ki, s Tomanom, z DeÏmanom —«

»DeÏman je skoãil v nasprotni tabor.«»Vem. Bog ga ubij! DeÏmanova sramota pa ostane in

narod ostane.«»O tak‰nih ljudeh naj ne velja pravilo: De mortuis nil

nisi bene.«»Moj moÏ je bil graniãarskega rodu in je sluÏil pri

novosadskem polku, ko sva se vzela. Pozneje sva pri‰lav Italijo, tam je rojen tale moj Sa‰a, iz Italije pa v Ljublja-no, odkoder sva bila preme‰ãena nazaj v Novi Sad. VLjubljani je postal stotnik, pa vi‰e ni mogel priti, ker jebil z du‰o in telesom Slovan in pesnik. Zaradi pesmi, kijih je po‰iljal v srbske liste, je prestal marsikak‰no sit-nost. Najhuje se nama je godilo v Novem Sadu 1875.leta. Tisto leto meseca julija so v noãi pograbili doktor-ja Svetozara Miletiça, ki je bil prijatelj mojega moÏa, inga zaprli za pet let. Na‰ polk je dobil Ïalostno nalogo, daz oficirsko patruljo odvede Miletiça v zapor. Polkovnik·arunac je vpra‰al svoje ãastnike, kdo hoãe v noãi pro-


204

stovoljno s patruljo na Miletiçev dom. In oglasil se za taposel ni kak‰en nem‰ki ali madÏarski ãastnik, ampakporoãnik srbskega rodu. Pozneje se je ta poroãnik po-vsod hvalil, kako razume svojo voja‰ko dolÏnost, a mo-jemu moÏu se je zgabilo tak‰no hvalisanje, sprl in dvo-bojeval se je z njim. Potem je moral kmalu v pokoj. Lan-sko spomlad mi je umrl. Tudi v pokoju sva ãutila nepri-jateljsko pest. Ko sva prosila za najinega mlaj‰ega sinaÎivka, da bi ga sprejeli v kadetnico, so nama odgovori-li, naj ga po‰ljeva — no, Bog jim grehe odpusti, saj soimeli prav! Îivko je res sel v Srbijo in tam se mu dobrogodi.«

»Pa si le raj‰i pri meni,« je pripomnil Bajiç ter posta-vil na mizo ‰katljico svalãic, ker Katica je nalivala Ïeãrno kavo.

»Ali si se me Ïe naveliãal?« je resno vpra‰ala mati.»O ne, dragica, tega pa ne. Ti ostane‰ vedno pri

meni.« NeÏno ji je poloÏil roko na ramo.»Ljubim oba svoja sina enako in noã in dan premi‰-

ljujem o njiju sreãi.«»Ne sme‰ se s tragiãno mislijo poprijeti vsake moje

besede. Ve‰, da sem nervozen.«»Tudi jaz sem. Nisem se pritepla v tvojo hi‰o kot

prosjakinja, lahko bi Ïivela ob svojem premoÏenju kjer-sibodi. Tudi pokojnino mi plaãujejo.«


205

Ljubici so vzdrgetale ustne mi‰ice, ker se je ãutila pri-zadeto s starkino samohvalo. Sama je namreã pri‰la kBajiçu brez novãiãa, ãeprav se je veliãala za gra‰ãakovohãer. »In vendar niste zadovoljni z nami, ki vam plaãu-jemo pokojnino. Vi sploh z nobeno stvarjo niste zado-voljni,« je rekla tankoumno.

Starka je srepo pogledala nanjo. »Pokojnino mi plaãu-jejo po zakonu. Ako pa mislijo, da je zaradi svojega slo-vanskega mi‰ljenja nisem vredna, naj si jo obdrÏe.«

»Tiho, tiho, mamica!« jo je miril sin.»Zakaj?«Mesto odgovora je Bajiç vstal, pnjel za ãa‰o ter napil

Vilarju, rekoã, kako ga veseli, da more v svoji hi‰i po-zdraviti prijatelja, s katerim je pred tremi leti privojevaldrÏavi dve provinciji in sta zdaj zopet tukaj, da kultivi-rata te novi provinciji. Ko je konãal, so vsi trãili z go-stom, in sedaj se je tudi ta osokolil ter izpregovoril v iz-branem slovenskem jeziku lepe zahvalne besede, ki sostarko toliko navdu‰ile, da se je naklonila k inÏenirju terz najmilej‰im glasom zapela: Kolkor kapljic, tolko let.

»Milostivi so znane tudi na‰e slovenske pesmi,« jerekel Vilar, ko so zopet vsi sedeli in si priÏigali svalãice.Nato je nastopilo vsestransko obiãajno hvalisanje slo-venskih pesmi.

»Ali v Tuzli ni nobenega pevskega dru‰tva?« je vpra-‰al gost.


206

»Imamo srbsko pevsko dru‰tvo, ki dava svoje koncer-te v srbski kavarni. Toda tukaj smo tako loãeni mi — tuj-ci in oni — domaãini, da nas ne vabijo kaj dosti na svo-je zabave. Parkrat sem pa sli‰ala to dru‰tvo in moãno mije ugajalo.«

»Meni pa niã,« se je oglasila Katica. »Kar je bilo zbo-rovega petja, je ‰e nekaj veljalo, toda neznosen se mi jezdel tisti guslar, ki nas je kar celo uro muãil s svojimenoglasnim brundanjem.«

»Meni pa tisto brundanje sega prav v srce in ves veãerbi ga rada poslu‰ala. V teh pesmih je kos na‰e zgodovi-ne, kakor se je obrusila v spominu ljudstva, v njih je na-rodna du‰a, kakor je mislila, Ïivela in trpela, one vzbu-jajo to du‰o iz mrtvila, jo poje z moãjo in preganjajobrezbriÏnost. Tako je sodil o njih moj pokojni soprog, kijih je imel cele kope v knjigah in rokopisih.«

»Vsi smo v srbski kavarni gledali nate, ko si, pod-pirajoã glavo z dlanjo, tako zvesto poslu‰ala tistegabrundaãa,« je rekla Katica z umiljenim glasom in lah-nim smehljajem, ki je nekako prosil odpu‰ãenja zaradinesoglasja v nazorih.

»Vi ste se smejali, ker ste ‰vabskega mi‰ljenja, a pra-vi Srbi se mi niso smejali. Oni se zlijejo z guslarjem veno bitje in vse tisto ãutijo, kar pevec, ko jim pripovedu-je v izbranih besedah dogodek iz na‰ih juna‰kih ãasov.«


207

»To so pesmi za hajduke v planini in ne za olikanegaãloveka,« je povzela Ljubica z zasmehljivim glasom.»Mene po takem koncertu tri dni glava boli.«

»Seve — nekateremu ugajajo tiste okrogle dunajske,ki ali nesramno zasmehujejo nenem‰ke narode ali se pacedi v njih iz vsake kitice ãeber umazanosti in opolzlo-sti,« se je razburila starka. »S pokojnim soprogom sva‰la tudi nekoã poslu‰at tiste dunajske ljudske pevce, kirazkoraãeni neznansko odpirajo usta in lijo neãednokulturo med poslu‰alce; enkrat sva ‰la, pa nikdar veã.Mo‰ki bi morali spoditi Ïenske in otroke iz lokala, kjerse pojo tak‰ne kvante.«

»In Ïenske naj bi ves veãer poslu‰ale guslarja?« Lju-bica se je v smehu zagugala na stolu, zroã z razzloblje-nimi oãmi zdaj na Vilarja, zdaj na ta‰ão. »Kaj ne, tiste-ga razbojnika, ki hodi z obvezano roko in bi nas najraj‰ivse skupaj pognal preko Save?«

»Milo‰eviç ni razbojnik, ampak nesreãen ãlovek je,muãenik in po‰tenjak, in marsikdo, ki ga zasmehuje, nivreden, da mu priveÏe opanko na nogo.«

»U-u-u!« se je zaãudila Ljubica in pestujoã svoje ko-leno v sklenjenih rokah je proiznesla neko madÏarskofrazo, ki je Vilar ni razumel. Îivo sovra‰tvo je kipelo iznjenih oãi, ki so strmele na staro gospo.

Vilarju se je zdelo to Ïensko prerekanje nadleÏno,zato mu je bilo prav, da je Ljubica vstala in, ozr‰i se z


208

izrazom pomilovanja nanj, zapustila sobo. »Oprostite,milostiva, katerega Milo‰eviça ste imeli pravkar vmislih?« je vpra‰al. »Ali ne tistega, ki ima priimek kalud-jer in biva v vasi kraj Konj-planine?«

»Prav tistega — Jovico. On zna mnogo narodnih pes-mi na gusle. Ali ga Ïe poznate?«

»Sem Ïe govoril z njim.«»Siromak je in po nedolÏnem trpi. Ali nosi ‰e obveza-

no roko?«»·e.«»No — nedolÏen ni,« je povzel Bajiç. »Kaj bo agitator

nedolÏen! Kdor se toliko zaganja v na‰e naprave, ta joizkupi naposled; kdor vedno drega v osinje gnezdo, ti-stega opikajo ose, in kakor kdo vpije v gozd, tako se muodziva. Ne sme‰ tega ãloveka vedno zagovarjati, ker stem lahko ‰koduje‰ meni in sebi.«

»Moje srce stoji vedno na strani preganjanega ãlove-ka, vrhutega je Jovica sin moje sestriãne.«

»Ti ima‰ vedno svoje simpatije in antipatije in ne po-misli‰, da ga ni ãloveka pod boÏjim solncem, ki bi vbrezmejni meri zasluÏil eno ali drugo. Na vsakem lepinekaj, kar mika in vabi, in nekaj, kar je odurnega in od-bija.«

»Ali je na meni tudi kaj odurnega?« je s tihim, neskrb-nim glasom vpra‰ala Katica, zroã v zrcalo, ki je viselo na


209

nasprotni steni, in popravljajoã si kostanjeve lase nadgladkim in ozkim ãelom.

Bajiç se je nervozno okrenil k deklici, ãe‰: mi se me-nimo o resnih in vaÏnih stvareh, ta pa brblja tak‰ne ne-umnosti vmes. Vilar se ji je prijazno posmejal, kakor bise iznova zaãudil njeni krasoti, a stara gospa je nekakopri‰pilila obraz, posveÏila oãi ter jih namerila na dekli-co. Tej je postalo tesno in dolgoãasno v druÏbi, kjer jeimela prvo besedo ,ãuda‰ka in sitna gospa, s katero ji jetreba potrpeti’. Vstala je in od‰la za sestro. Odhajajoã seje preljubo spogledala z Vilarjem, ki je z lahnim naklo-nom odgovoril njeni paznosti.

»Prav je, da gresta, tu bi ãlovek Ïe srbski ne smel veãgovoriti. No, da vam dalje pravim o Jovici —«

»Mamica, pusti ãloveka, ki je pri oblasti slabo zapisanin pod nadzorstvom oroÏni‰tva,« je poprosil Bajiç.

Pa stara majka se ni dala ugnati. »Ti sam sicer niã neãuti‰, da ravnajo z nami brezobzirno in da v uradih us-pevajo samo tak‰ni gospodje, ki so nam nasprotni.«

»Mila majãica, bodi prepriãana, da vse tako ãutim ka-kor ti, toda nikakor ne morem plavati proti vodi. Zdajne, zdaj ‰e ne.«

»Izpolnjuj svoje uradni‰ke dolÏnosti, a poleg lahkotudi kaj veã zahaja‰ v pravoslavno druÏbo. Na‰ vladikasam se je pritoÏil, da te ni nikdar k njemu. Zakaj se neoklene‰ njegove druÏbe, ko je vendar tako ãastitljiv moÏ


210

in se zbirajo pri njem sami izobraÏeni srbski moÏje. Raj-‰i zahaja‰ v kazino k ljudem, ki nimajo v svojih pustihsrcih … O, od tistih ljudi za nas ni haska, tam se je za-snovala i tvoja poguba.«

Vilar je zrl na mizo, kamor je z vÏigalico ãrtal geome-triãne figure.

»Ti pretirava‰ in vidi‰ na vseh krajih in koncih samastra‰ila. Ko bi svoje misli in nazore pridrÏala bolj zase —«

»Pred gospodom inÏenirjem govorim odkrito, ker jeSlovenec in kot tak pozna na‰e stiske.«

Vilar je prikimal in gospa je nadaljevala: »Jovica Milo-‰eviç je sin neke moje sestriãne, s katero sem Ïivela vmladih letih v Sremskih Karlovcih v velikem prijatelj-stvu. PrimoÏila se je pred triintridesetimi leti v Neve-sinje na hercegovsko zemljo v neko trgovsko rodbino.Njen brat je bil uradnik na dvoru srbskega patriarha vKarlovcih; on in jaz sva izprosila patriarha Andjeliça, daje poklical nadarjenega Jovico iz Hercegovine in gasprejel v svoje ‰ole. Mladi Milo‰eviç se je dobro uãil inprecej po okupaciji ga je poslal Andjeliç v bosenski pra-voslavni manastir, da bi se tu kot igumanov pomoãnikpripravil za popovstvo. No tisti iguman je hlapãevskadu‰a kakor na‰ patriarh Andjeliç. Prilizuje se vsakemuãloveku, ki ne nosi bosenske obleke, in globoko se kla-nja, s ãimer se je tako prikupil, da mu je podarila vladamnogo zemlje krog samostana in ga zelo navezala nase.


211

Njegov pomoãnik pa ni bil tako dobro zapisan v Sara-jevu in tudi iguman ni bil povsem zadovoljen z njim. V‰oli se mu je zdel Jovica preliberalen, v obãenju z do-maãim ljudstvom preodkrit, pred naãelnikom preglasenin uporen. In zgodilo se je predlanskim v Ozren-mana-stiru —«

»Pusti to, dragica, vse skupaj ni bilo lepo. Trava najzraste na tistem dogodku,« je rekel Bajiç in prijel materza roko.

»Sam bo‰ pokosil travo, da bo vse odkrito. Toliko tepoznam, Sa‰a moj!«

»Pride dan, pride dan, a sedaj ‰e ni tisti ãas. Povej kajdrugega!«

»Nu — Jovica Milo‰eviç je moral zapustiti samostan.Nekaj ãasa je Ïivel v Piliçu, tam nekje pod Konj-planino.Potem je bil leto dni uãitelj v Tuzli in du‰a srbskega pev-skega dru‰tva. Zaradi svojega politiãnega mi‰ljenja jemoral zapustiti mesto, na kar je nekaj ãasa poduãevaldeco v vasi na Majevici-planini. Takrat, namreã preteklozimo se je to zgodilo, so zlobni ljudje zaÏgali premoÏne-mu kmetu na Majevici-planini hi‰o, ker ni hotel datihajdukom zaveti‰ãa in jim je Ïugal z ovadbo. Zaãela seje preiskava, v katero so vpletli tudi Jovico. Vi gotovo ‰ene veste, kako vr‰e na vasi tak‰no preiskavo.«

»Saj to nikogar ne zanima,« je rahlo ugovarjal sin.


212

»Saj pa tudi ni zanimivo, a Ïalostno je, da je kaj tak‰-nega mogoãe v na‰ih prosvetljenih ãasih in se o tem nesme pisati v novine. Naj zve gospod inÏenir golo resni-co, ki itak pride nekdaj na dan …«

»Ti se ne da‰ ugnati.«»Ne. V mojih prsih bije neugnano srce za ãast in pra-

vico. Gospod inÏenir pozna iz Jurãiãeve Ïaloigre ,Tugo-mer’ starko Vrzo. Glejte, tudi slovensko knjiÏevnost po-znam nekoliko. Jaz sem podobna Vrzi.« Vilar je z naklo-nom glave nemo pritrdil. »Milo‰eviç je resen, strog, ne-upogljiv — hercegovska kri. No, povedati vam moram otisti preiskavi, kako je bilo. Na Majevici-planini so polo-vili in vklenili trinajst mo‰kih, ki so se jim zdeli sumlji-vi. In iz vklenjenih ljudi so izsiljevali priznanja s torturoprav kakor v starih ãasih. V meni je vrela kri, ko je pra-vil o tem voja‰ki zdravnik Raps, ki so ga poklicali k sod-nijski obravnavi kot zvedenca zaradi ran, ki so jih dobilijetniki pri prvi preiskavi.«

»To je Raps izblebetal v kazini pred svojimi tovari‰imed ‰tirimi stenami, in ti bi tega ne smela obe‰ati naveliki zvon. Raps sploh mnogo klepeta, da bi pokazalsvojo vaÏnost in tehtovitost,« je rekel Bajiç.

»Raps se morda bolje razume na preÏganko nego namedicino,« je ironiãno pripomnil Vilar.

»Saj tako bo. Ampak uradna tajnost je uradna tajnost.Nevarno je dregati vanjo.«


213

»Kak‰na tajnost, ãe je o tem govoril ves okraj, le v no-vinah se ni smelo pisati. Kadar muãijo ãloveka, ne sme-mo molãati. Glejte, kako so vr‰ili tisto preiskavo. Obko-lili so vsakega jetnika posebej ter ga za obleko z bajonetidvignili kvi‰ku. Seveda se bajonet ni zapiãil samo v oble-ko, ampak tudi v koÏo. Dvignili so torej jetnike in jimkriãali: ,Priznaj, priznaj!’ In prevarila jih je kaãa, tako daso vsi priznali zloãin poÏiga. Pozneje so pred sodniki vsitajili, rekoã: ,Priznali smo nekaj, ãesar nismo storili, pri-znali smo v mukah, ki smo jih trpeli, viseã v zraku in konam je kri polzela po telesu, in pritrdili bi bili, da smozaÏgali samemu carju ãastitemu, da so tak‰no priznanjezahtevali od nas na‰i muãitelji.’ Jovice niso nataknili nabajonete, a pritisnil mu je muãitelj polno ‰katljico go-reãih Ïveplenk na roko ter mu kriãal: ,Priznaj, priznaj!˜Toda on je v boleãinah, ki mu jih je provzroãila Ïveple-na Ïara na roki, trdovratno molãal, ni besedice ni dal odsebe, njegova hercegovska kri, njegov ponosni znaãaj nidovolil laÏi, ki bi mu prikraj‰ala muãenje. Seveda je nje-gov uporni molk veljal za priznanje. Pozneje je predsodniki dokazal svojo nedolÏnost, ker tisto noã, ko je vMajevici-planini gorelo, se je nahajal v Tuzli v srbski ka-varni. Kakor pravite, nosi ‰e sedaj obvezano roko.«

»To je grozno, milostiva, kar pripovedujete. âlovek bimislil, da so ãasi ‰panske inkvizicije Ïe davno za nami,da je novodobna kultura ublaÏila ãloveka.«


214

»Tu pri nas spo‰tujejo v nekih zadevah stare tur‰keobiãaje,« je odgovorila gospa. Potem je pravila o svojirodbini. Njen praded je izgubil Ïivljenje v francoskihvojskah, toda pona‰ala se ni z njim, ker je ljubila Fran-coze, veliãala pa je deda svojega pokojnega soproga, kerse je boril za svobodo naroda in je padel pod ârnim Ju-rijem v boju s Turki. »Juna‰ka kri se pretaka po Ïilahmojih sinov,« je konãala obrnjena k sinu.

»Gotovo, majãica, gotovo. A hladna mora biti kri v tehpodlih ãasih,« je momljal sin skozi dim svalãice. »âast-na je borba za svojo ãast,« je pristavil ter jel s prstomzami‰ljeno ãrtati neke arabeske po mizi.

»In za ãast naroda,« je dodala starka, dvigniv‰i obrvipod gladko priãesane sive lase.

Vilar je prikimal, a zdajci se je spomnil, da sedi Ïedosti dolgo v gosteh. Pogledal je na uro ter vstal. »Zdajje ura dve, ‰e sem lahko z noãjo vred doma,« je rekel.

»Pa bi do jutri ostali tukaj, saj niãesar ne zamudite. Zvami se je tako prijetno razgovarjati.« Vilar se je priljud-no posmejal, ker se je spomnil, da on sploh ni govoril.

»Danes ne morem,« se je izgovarjal, »no pozneje —«»Sli‰ala sem, da pridete v Tuzlo gradit most. Takrat se

nas ne smete ogibati. PokaÏem vam Pre‰erna, tudi vmoji knjiÏnici se nahaja. In ‰e nekaj vas prosim. Ako sesnidete z Jovico, recite mu, naj se preseli s sestro vred odnas. Tam onstran se mojemu Îivku dobro godi, i Jovica


215

tam najde polje, kjer lahko uspe‰no deluje. Sama semmu Ïe svetovala, pa mene ni poslu‰al. Trmast je, sicer padober in poÏrtvovalen. Zdaj se nas ogiblje in nobenegavpliva nimam veã nanj.«

Vilar je vse obljubil ter se poslovil. Mati in sin sta gaspremila na mostovÏ.

Tedaj je iz kuhinje stopila Katica. »Kadar pridete zo-pet v mesto, nas morate posetiti,« je z otro‰kim glasompoprosila. »Ko se nastanete za veã ãasa tukaj, ondabomo igrali vsak dan na keglji‰ãu. Mik nam prihodnjiteden postavi na kazinskem vrtu rusko keglji‰ãe, kjerigrajo lahko tudi dame.«

»Gospod poroãnik Mik je zelo zabaven ãlovek,« jerekel Vilar.

»Pusto bi bilo v garniziji, da ni njega tukaj,« je pritrdi-la Katica, ki ni razumela inÏenirjeve ironije.

»Tistih vislic naj pa le nikar ne postavlja; jaz jih nemorem videti,« je rekla Bajiçeva mati.

»Kaj so to, vislice?« je vpra‰al Vilar ter pogledal z bi-strim obrazom nedoumenja po vseh navzoãih, kakor bi‰lo za vaÏno stvar. »Rusko keglji‰ãe mi ni znano.«

Tedaj mu je Bajiç s kazalcem narisal na steno na gla-vo postavljeni latinski L. »Glej, to je prevrnjeni L in tak‰-no podobo ima tudi rusko keglji‰ãe, ãe je res ruskegaizvira. V tla je zabito kak‰na dva in pol metra visokobruno, nanje je pritrjen na gorenjem koncu v dolgosti


216

metra popreãen polutram, na ãigar koncu visi vrvica skroglo, ki se spu‰ãa na keglje, razpostavljene na tleh. Toje vsa igra.«

»Torej bomo igrali pod vislicami,« se je ponorãevalVilar ter podal roko vsem po vrsti. Tudi z gospo Ljubi-co se je poslovil, ki je bila prav takrat stopila izza kuhinj-skih duri. Njene temne oãi so se mu zdele objokane.

Ko je ‰el preko vrta, je z okna zaklical za njim Bajiç:»Ako se zamudi‰, prenoãi v Samojlovem hanu; ponoãinikar ne jahaj sam ob Oskovi.« Pogledal je na nebo. »Si-cer te pa na potu ujame nemara ‰e nevihta. Izza Majevi-ce-planine lezejo sumljivi oblaki in neznansko je sopar-no.«

Vilar se je tudi ozrl na nebo. Potem se je odkril inkratko zahvalil prijatelja.


217

14.

Solnce ga je zaãelo bosti v tilnik in hrbet, ko je prija-hal iz ozkih tuzlanskih ulic k Jali. Onstran mosta je

pognal konja, ki se je po ãetrturnem diru ves oznojil.Jahal je nekaj ãasa zlagoma, ozirajoã se na nebo, jasno‰e na zapadni strani, na drugih straneh pa se je bolj inbolj zastiralo. Mehka juÏna sapa mu je pihljala v obraz,ne da bi ga osveÏila, udu‰ljiv, svinãen zrak je pritiskalnanj. Konj je otepaval z gobcem, repom in zadnjima no-gama po brenceljnih in muhah. Odlomil je dolgo vejo inmu odganjal mrães, kolikor je mogel. V tem je za âakla-vico-planino votlo zagrmelo, kakor bi skrit kje v ozad-ju zarenãal vremenski poveljnik, razstavljajoã oblake ponedoglednem nebosklonu. Vilar se je bal, da pred ne-vihto ne pride do Samojlovega hana, zato je zopet zapo-dil konja. Îival je prhala pod njim in vesela tekla pomehki poti, ki je drÏala zlagoma vzbrdo. Ko je prispelana vrh rebrine, ki loãi Jalo od Spreãe, je bila zopet v potuin znojne pene so se ji cedile po vratu in prsih. Tedaj jije jezdec prijenjal in si zaãel brisati znoj z obraza. Nebose je bilo Ïe ãez in ãez pomraãilo, iznad âaklavice so segnali hudourni oblaki proti Konju. Le na zapad nad


218

Ozren-planino je nebesni vladar razprostrl same svet-lej‰e megle, od vseh drugih strani je gnal nad VilarjateÏke, z vlago in elektriko prenasiãene oblake. In vsakhip je vrgel blisk v uporne roje in z gromko besedo jevzdrÏeval red v igri, ki je nevarna zemljanu. Îe so padaledebele kaplje in z njimi je zavelo blagodejno hladilo.Vilar se je oziral, kje bi dobil zaveti‰ãa pred nalivom.Nikjer strehe, nikjer Ïive du‰e! Zajahal je v jarek in nadseboj je na tisti planjavi, kjer so se pred dvema tednomaizletniki pomudili pri pastiricah, igrajoãih kolo, zagledalpol kilometra od poti med zelenjem napol podrto koão.DeÏ je Ïe v curkih padal, ko je pridirjal h koãi, ki je bilapostavljena iz grobega, neometanega kamenja in je ime-la skoncema slabo leseno pristre‰je. Skoãil je s konja inga zapeljal pod streho, vesel, da je na‰el zavetje. Sedel jena konãnik trama, ki je molel iz stene, ter se zagledal vdeÏ. âez dve minuti je zapazil, da dirja po poti, po katerije sam pri‰el, v najhuj‰em diru jezdec, ki je na videz boljplaval po zraku, nego jahal po zemlji, ãigar konj se jejedva dotikal tal, tako vneto je beÏal v deÏju. Poleg nje-ga je tekel velik pes.

,To je Heugeigen, kobila nadporoãnika Buzduge. Pavendar ne pride oroÏnik pod mojo streho?’ se je prestra-‰il Vilar, ki je prav od du‰e sovraÏil njegovo prevnetodelavnost v Bosni. ,Ne bi rad potoval v druÏbi tak‰negaraz‰irjevalca kulture, tak‰nega teptalca ãlove‰kega do-


219

stojanstva, tak‰nega ‰kodljivca na‰ega ugleda na Balka-nu, tega ba‰ibozuka v na‰i opravi.’ Pa ni imel ãasa, da bido kraja dal du‰ka svoji ogorãeni misli, ker jezdec je bilÏe okrenil s poti in v par trenutkih ga je prinesla suha,tankonoga kobila pred koão.

V razliãnih jezikih so vrele kletve iz jezdeãevih ust, koje skoãil s konja in ga zavedel pod streho. »Hohoho,zdravo, gospod inÏenir! Najprej vam moram podatiroko, da vas moj ‰ejk pripozna za na‰ega ãloveka. Glej-te, kako oprezno vas gleda.« Upehani Buzduga je stisnilinÏenirju roko, potem je potrepal psa po mokri glavi,vikajoã: »He, ‰ejãe, prijatelj, prijatelj, prijatelj!« — ter gaz nogo odrinil v stran. Poslu‰ni pes je povohal Vilarjevobedro, menda zato, da bi si zapomnil novega prijatelja— in zadovoljen se je potepel v kot. »Sedel sem v Buki-njah v hanu, ko ste capali mimo, in sam satan me je za-drÏal, da nisem ‰el precej za vami,« je govoril Buzduga.

»Glejte, kako teãe od mene! Tako se ãlovek Ïrtvuje zacesarja in drÏavo in niti ga ne cenijo, kakor bi se spodo-bilo po zaslugah. Vse jim daj: zdravje, ãas, mo‰ko silo inmo‰ko dobo, noã in dan se deri z Bo‰njaki. In vrhutegase treba vedno zagovarjati, sebe in svoje podloÏnike,ako preveã dregnejo v bosenskega razbojnika, vedno seupraviãevati ter vtikati nosove za zrcalo; a oni pri bata-ljonih vam ‰tirikrat na teden cepetajo pred oddelkom ali‰torkljajo za njim, sicer pa leÏe na koÏi mastne lenobe —


220

o, tisti so deleÏni vseh pohval, uvaÏevanj, priznanj, od-likovanj, da je groza.« Snel je man‰ete, odpel iz njihgumba, jih oÏel ter vrgel daleã po tratini. Otipaval se jepo ramah in bedrih. »Ni je suhe nitke na meni in vessem pregret. O-o-o! Pa zopet za‰kriplje revmatizem vmeni.«

»Ogrnite se s pla‰ãem,« je svetoval Vilar.»Prav imate, ta nasvet je nekaj vreden. Sicer je tudi

pla‰ã moker, vendar pa zadrÏi gorkoto, da ne izpuhti izmene.« Odpel je pla‰ã od sedla; pri tisti priliki se jespomnil svoje zaloge v torbi, pripeti na sedlo. Rekoã, datreba zaloÏiti malico, ker jed pospe‰uje telesno toploto,je vzel kos peãenke, kruh in stekleniãico konjaka iz tor-be, sedel poleg Vilarja, si razpoloÏil malico po naroãjuter zaãel uÏivati. Ponudil je tudi Vilarju, pa ta ni hotel,ãe‰: »Do dveh sem se gostil pri Bajiçevih.«

»A, Bajiçevi, to so po‰teni ljudje,« je mrmljal Buzdu-ga s polnimi usti. »Vse ãasti vredni ljudje — to se pravi— mlada gospa je kakor soãna pomaranãa, Katica Ïivakakor veverica in lepa — hm — a denarja niã, prav niã.Od ljubezni se pa ne da Ïiveti. Vseskozi po‰teni ljudje,le tista stara mama je prifrknjena, a bogata. Pomislite,ona se zavzema za Bo‰njake, moje simpatije so na njihstrani — pravi — in najraj‰i obãuje s Srbkinjami.«

»Sama je Srbkinja, zato ji ne smeva zameriti. I vi steSrb — ne?«


221

Nadporoãnik se je bolestno nagnil na stran ter debelopogledal na Vilarja. »Jaz nisem niã, prav niã. Pes sem naverigi, pes, ki je zvest do kosti kakor le oni moj ‰ejk. Indrugaãnih ljudi v Bosni ni treba.« Buzduga je srdito glo-dal ob kosti. Ko je bil doglodal, je potisnil v usta velikzalogaj kruha ter pricurknil konjaka. Pes je iz kota ne-premiãno zrl vanj. Vsak pasji ljubitelj in lastnik samoza-vestno pokaÏe, v ãem je izurjena njegova Ïival. Tako jestoril tudi Buzduga. »Na, ‰ejãe, apport!« je viknil tervrgel kost po tratini. Pes je skoãil v gosto deÏevje za njoin v hipu jo je prinesel nazaj. »To ni vse,« je velel nad-poroãnik, »‰e enkrat apport! Vi‰ tam!« ·ejk je skoãil potratini ter prinesel ‰e man‰ete, na kar ga je gospodar zo-pet potrepal. Vzel je man‰ete, jih oÏel in spravil v torbo.

»Zelo izurjenega psa imate, lahko ste ponosni nanj,«je pohvalil inÏenir, in Buzduga je izpregovoril o pasjemplemenu sploh, kak‰ne lastnosti ima ta in ona vrsta, anjegov ‰ejk ima dobre lastnosti vseh vrst, ker je prav po-sreãena me‰anica dveh imenitnih pasem. Na apport inappell razume kakor nobena druga Ïival. Pravil je o pas-jih simpatijah in antipatijah in kakor je sebi prisvajaldu‰o, tako jo je prila‰ãal tudi pasjemu rodu, sevedaumrjoão. A zunaj je lil deÏ, ‰vigal blisk, butal grom inizpod stene pristre‰ja jima je pricurljala tiha vodica vposete. Kmalu pa sta dobila ‰e drug poset, celo dva po-seta. Prvi je bila strela, ki je udarila kraj koãe v drevo, in


222

sicer s tak‰no silo in v toliki bliÏini, da se je potresla koãain je moÏakoma zamigljalo pred oãmi in sta zaãutilapuh, obenem pa tesnobo in grozo, ki ji nihãe ne moreodoleti ob tak‰nem grozovitem pojavu. Oba sta oblede-la, se spogledala z negibnimi, osteklenelimi oãmi. Îi-vahni oroÏnikovi kobili, ki je dotlej kazala najbolj‰o vo-ljo in je suhljato, z Ïilami prepreÏeno glavo drgnila obvrat Vilarjevega konjeta, je nekako izpodneslo zadnji delÏivota, tako da je z njim butnila ob steno; visoko je dvig-nila plemenito glavo in zastrmela v pajãevine, ki so pre-prezale ves strop, Vilarjev ‰arec je postrigel z u‰esi, jez-no pogrebel s sprednjo nogo, a kmalu se je vdal prej‰njiravnodu‰nosti. ·ejk je zarenãal, kakor bi ga bil piãil gad,nepopisna paznost se je pojavila na njegovem gobcu, kiga je iztegnil kvi‰ku in je z njim preizku‰aval zrak; tre-sel se je od same pozornosti. Tedaj pa se je prikazal novposet: Jovica Milo‰eviç je stopil ves premoãen izmeddrevja, kamor je bilo tre‰ãilo, ter se bliÏal koãi. Osupelje obstal, zagledav‰i druÏbo, ki je vedrila.

»Le noter! Povedri i ti!« mu je z usmevom viknil Vilar.No Jovica ga ni slu‰al. Ker je prav tisti hip zopet udarilgrom z bliskom, se je pokriÏal, potem je z roko povelproti inÏenirju kakor v pozdrav ter se okrenil v nasprot-no stran.

»Kaludjer ne mara biti pod mojo streho,« je pikro re-kel Buzduga. »Ej — teÏka vest. Glejte, kako pazen je moj


223

pes; on dobro ve, kdo je na‰ sovraÏnik. PokaÏem vamnjegovo izurjenost.« In tisti hip je viknil: »Pozor, ‰ejk —sovraÏnik!«

Pes je priskoãil in se zavrtel krog svojega gospodarja.Vilar je slutil, da napravi nadporoãnik kako neum-

nost, kak‰no kruto ‰alo. Zato ga je z odloãno in hitro be-sedo opozoril: »Gospod nadporoãnik, verjemite mi, danisem radoveden na pasje umetnosti —« No oni je od-mahnil z roko ter s klikom: »Alo, alo!« na‰ãuval psa, kise je liki blisk zagnal za Jovico. Milo‰eviç je otepaval znogama, ko ga je pes zagrabil za ãak‰ire, suval je v na-padalãev gobec ter udrihal po njem s palico. V Vilarju jezavrelo. Na ves glas je zavpil: »Gospod nadporoãnik,tak‰nega trpinãenja ne maram gledati. Pri svoji ãasti vasrotim, pokliãite psa nazaj! Ako ne, grem z revolverjemnanj.« Segel je po revolverju, ki ga je imel pripetega obsedlo.

No tisti hip je kliknil Buzduga: »Appell! Appell!« in‰ejk je priskakal nazaj k svojemu gospodarju, ves divji inkrviÏejen, ker dobil je dosti teÏkih batin in sunkov.

»Hahaha!« se je prisiljeno posmejal Buzduga. »Ste livideli, kako ga imam na vrvici, kako me slu‰a?« Pogla-dil je psa po hrbtu in se mu dobrikal: »UboÏec ti moj,danes ti jih je naloÏil prokleti kaludjer, a drugikrat tena‰ãujem na njegov vrat, tudi na to si izurjen. âakaj, ka-ludjer!« Zlost se mu je pojavila na obrazu, ker grizlo ga


224

je, da se inÏenir ni strinjal z njegovo ‰alo, ni obãudovalin pohvalil psa, in pa zato, ker je bil ‰ejk tepen. Nepri-jazno ga je dregnil z nogo, veleã: »Hajdi v kot in pomi-ri se!« — na kar je Ïival s pove‰enim repom na treh no-gah cincala v kot in poãenila.

Vilar ni na‰el besede, da bi dal du‰ka svojemu ogor-ãenju, doãim je bil Buzduga v zadregi, kako bi zagladilneprijetni vtisk, ki vselej potlaãi druÏbo, ako je njen ãlanzakrivil nerodnost. »Sedaj pazite nanj, gospod inÏenir,«je rekel z vsiljivo besedo, »sedaj se pokaÏe pasja du‰a vpravi luãi. Dela se klavrnega in pobitega, pa mu ni zle-ga. Hinavec!« Posmejal se je ,hinavcu’ in dobrosrãno muje obljubil: »Le poãakaj, ‰ejãe, drugikrat zmaga‰ zopet tina vsej ãrti.« Pes se je, tiho cvileã, kakor bi vse razumel,umiljeno zazrl v gospodarja, potem je za‰antal k njemu,mu oblizal roki, usta in krivi nos, na kar se je zopet povseh ‰tirih, zdrav in ãil, povrnil na svoj prostor. Buzdu-ga mu je vrgel neoglojeno kurjo kost in ko‰ãek kruha.»Ste li videli komedijanta, kako imenitno je markiralsvoj poraz in kako me je naposled prosil odpu‰ãanja?«je vpra‰al.

»Ali pa vas je prosil za kurjo kost.« InÏenirju se ‰e nizabrisala nevolja na obrazu. »Ne poznam pasje psiho-logije,« je nadaljeval, sileã se v miren ton, »a reãi mo-ram: da sem jaz Bo‰njak, zastrupil bi vam mrho. Zakaj


225

ste ga na‰ãuvali na ãloveka, gredoãega mirno svojopot?«

»O, to ni miren ãlovek, vi ga ‰e ne poznate. Ta ‰ãujemirne ljudi vsepovsod in ‰unta tudi va‰e delavce. Na tosmo vas opozorili Ïe zadnjiã v hanu ob Spreãi. Boditeoprezen, vi ste novinec in ne poznate tukaj‰njih raz-mer,« je govoril nadporoãnik in resnost ter skrb je izra-zil na licu, kakor bi obÏaloval tega mladega, brhkega, aneizku‰enega ãloveka.

»Moj ‰ejk je moja opora. Brez moãi bom, kadar mi tapogine in precej se vrnem nazaj preko Save. Vpra‰ajteâumurpa‰o in Atifa Sarajlijo, s kak‰nimi ljudmi imateopraviti v va‰em drvarskem taboru.«

»Ne, od Atifa Sarajlije noãem navodil. Temu tur‰ke-mu konfidentu menda sami ne zaupate dosti. ObÏalu-jem, da je na‰ tabor pod njegovim nadzorom. âudim sevladi, da je postavila toliko kozlov, naj ãuvajo njen vrt.O Jovici Milo‰eviçu vem dosle samo to, da je govoril zapravico, in kdor se poganja zanjo, tisti je moj prijatelj.Odkrito povem.«

»Jaz pa to vem, da stremi njegova pravica nekam vSrbijo in Rusijo in ni na‰a pravica,« je odloãil Buzduga,vstal ter roÏljajoã s sabljo stopil h konju.

Nevihta je pojemala, na vzhodu se je svetlikalo, ne-besni vladar se je Ïe daleã na zapadu nad Ozren-plani-


226

no kregal s svojimi oblaki. No kazalo se je, da jih i tamkmalu raztopi.

Zajahala sta. Ogibajoã se rjavih luÏ in mlak, sta se ne-spe‰no pomikala dalje. Buzduga je jel o nekem genera-lu v Hercegovini praviti anekdote, ki so se mu zdele takosme‰ne, da so ga spravile povsem v dobro voljo. Udob-no se gugajoã na sedlu in igraje z vajeti, se je Ïareãegalica na ‰iroko razgovoril. Jezdil je nekoã tlsti general ssvojim adjutantom, da vizitira neko oddaljeno posadko.Nikdar ne vzame oni general s seboj kak‰ne prtljage intudi takrat je ni. Prigodilo pa se je kakor danes, da je za-ãelo na poti deÏevati, in prispela sta na cilj mnogo predadjutantovim sluÏabnikom, ki je, na muli tovoreã prtl-jago svojega gospodarja, zaostal daleã za njima. Gene-ral sploh ni jemal sluÏabnika s seboj. Do koÏe premoãe-na, sta bila nastanjena v tujski sobi tiste posadke. Adju-tant je bil zelo razburjen, ker ni bil vajen, tiãati v mokriobleki; neprestano je stopical po sobi, da bi se reveÏ neprehladil, in nestrpljivo je kukal skozi okno, kdaj paãpride njegova mula, da bi vsaj perilo lahko premenil.General, ki ni priãakoval nikakr‰nega perila, je ravno-du‰no sedel na kanapeju in s prsti dromljal po mizi. Kose je bil naveliãal adjutantovega javkanja in razneÏeneneuãakljivosti, je vstal ter se zaãel slaãiti. Slekel je svo-jo do nitke mokro srajco ter jo podal svojemu sprem-ljevalcu, rekoã: ,Nate mojo srajco in meni dajte svojo,


227

ako hoãete Ïe vsekakor premeniti perilo.’ Adjutant se jesramoval svoje mehkuÏnosti in se pomiril s svojim ne-prijetnim poloÏajem. »To je general, ki ga ãaka lepa pri-hodnjost, ta bo na‰ vojskovodja v prihodnji vojski,« jeprorokoval Buzduga. »Ta pa ni niã podoben tistim ka-varnskim generalom. Preprost, a strog — genij! Rokavicne nosi nikoli; ko se je peljal k cesarju v avdijenco, si jihje kupil ‰e le na Dunaju. V njegovi obleki ni niã gizdalin-skega, ker si jo da delati pri kompaniji. In kako zna taãlovek sukati Hercegovce! DeÏelni jezik ume izvrstno;kar na vrat pokaÏe in kdor ima kaj na vesti, ga razu-me … To je cel general, ne tak‰en poloviãarski, kakor sodrugi. Da imamo v Tuzli tak‰nega poveljnika, kaj hitrobi pometli tukaj take hujskaãe, kakr‰en je va‰ prijateljJovica Milo‰eviç.«

»Res, Milo‰eviç mi ugaja. Sploh me niã ne zanimajomoÏje, ki kopiãijo okrutnost na okrutnost, paã pa oni, kinavdu‰ujejo tisoãe za kaj koristnega in lepega, n. pr. zaumno gospodarstvo, obrt, ‰ole, petje —«

Nadporoãnik je majal z glavo in grizel ustno. »Za svi-njerejo,« je hitro pripomnil.

»I to je koristno in spada k gospodarstvu.«»O gospodarstvu tukaj ne moremo govoriti, k veãje-

mu o gospodinjstvu. Mo‰ki tu samo lenarijo in politizi-rajo, ne delajo pa niã.«


228

»To je bajka, ki so si jo izmislili sovraÏniki te deÏele.Uredite agrarno vpra‰anje, osvobodite kmeta kakor vSrbiji in Bolgariji, onda uvidite, kako se poprime rodnegrude. Sicer pa vidim tudi pri dana‰njih Ïalostnih raz-merah mo‰ke na njivah. No, da vam razloÏim dalje —zanimajo me tisti, ki navdu‰ujejo za ãloveãnost, za svo-bodo —«

»Gospod inÏenir, v vas kipi agitatorska kri, vi ste po-dobni stari Bajiçevki.«

Vilar se je posmejal. »Gospod nadporoãnik, na‰ãujtesvojega psa name!«

Kakor bi ga ne bil sli‰al, je oni nadaljeval: »Premno-go pride k nam preko Save uãenih ljudi z zasukanimi inzavitimi idejami, zato pa vr‰imo tukaj samo poloviãar-sko delo. Veste li, da niti v Carigradu nimamo ugleda?Pred drugimi poslanci se tam tresejo, a na‰ega zasme-hujejo. No jaz si umijem roki in vr‰im svojo prokletodolÏnost, ne ozirajoã se na desno in levo. Jeli, ‰ejãe, daje tako?« Pes, ki je s pove‰enim repom otoÏno capal krajpoti, je dvignil gobec. Ker ni dobil nobenega ukaza, jeskoãil pred jezdeca na pot in je tekel pred njima, voha-joã po tleh, oãividno po Milo‰eviçevem sledu.

»Prosim, ali vam ni hladno?« je vpra‰al nadporoãnik.»Mene mrazi. Da se ogrejem, poÏenem malo — opro-stite! Va‰ konj se z mojim ne bo mogel kosati.« PribliÏalse je Vilarju ter mu segel v roko. »V Samojlovem hanu


229

me dohitite in tam ostanite ãez noã. Karte bi vrgli s Sa-mojlom in niã ne bova govorila o sluÏbenih sitnostih.«

»Hvala, gospod nadporoãnik! Kar naprej pojdem.Vsekakor bi bil rad nocoj doma! Jutri imam posla.«

»Kakor hoãete. Torej na svidenje v Tuzli!«Konjske podkve so zapeketale po izprani poti. Vilar-

ju je odleglo pri srcu, ko je videl, da je zavil ta prevnetisluÏabnik s poti, da se s svojim krviÏejnim psom liki zlo-ve‰ãa prikazen skokoma nese po mehki tratini in se ved-no bolj izgublja v daljavi.


230

15.

Zadovoljen je korakal Vilar par dni pozneje ob prvipopoldanski uri v planino, da izplaãa drvarjem

zvi‰ani zasluÏek. Veselila ga je zavest dobrega dela, invso pot je ogrevala njegovo glavo misel, kako mu bododelavci hvaleÏni. Mestoma je postal ter se zazrl v tem-no veliãastje pragozda in zdelo se mu je, kakor bi mu izveãnega mraka ‰epetala neka dobra gorska vila in ga iz-podbujala, naj ne postoji na zami‰ljeni pravi poti, najdeluje na to, da se odpravijo sovraÏene znamke. Tolikose je zamaknil v svoje dobrohoteãe namene, da mesto-ma niti ni sli‰al oglu‰ujoãega hrumenja jadrne Oskove.Tedaj je vsa krasota v prirodi omrtvela zanj, ki je videlpravo lepoto samo v dobrem dejanju, izkazanem svoje-mu bliÏnjiku. In tak‰no dobroto je prinesel drvarjem.Zal, da dovr‰eno dobro delo ni moglo biti splo‰no, da jemoralo neprijetno zadeti Bierkopfa in njegovo stranãi-co. Doãim so drvarji — tudi oni z Volãjega Dola so bilinavzoãi — z zadovoljnim kimanjem, s svetlimi poteza-mi na licih, glasnej‰i pa tudi s pohvalnimi in priznalni-mi izrazi sprejeli naznanilo, da se je plaãa za toliko in to-liko odstotkov zvi‰ala, ker je padla cena Ïivil, se je drÏal


231

Gajer kislo, ustnici sta se mu ‰e bolj udrli, oãi se skrilepod obrvi. Njegova du‰a je bila pusta in zakrknjena, nimogla prenesti iskre dobrovoljnosti v delavskih srcih;vrhutega se njemu pri novih cenah niã ni zvi‰al zaslu-Ïek, ‰e zniÏal se mu je, ker je moral sedaj plaãati hrano,prej pri gozdarjevem gospodarstvu je pa ni; in — kaj pato! — Îe dvakrat mu voznik iz Samojlovega hana ni pri-peljal nobene zlatoglave steklenice in niã biftekov. Vkrogu delavcev samo enega ni ganila vest o cenej‰i hrani— Atifa Sarajlije. Ta je dobival iz drugih virov drugaãno,vse bolj‰o plaão, zato je apatiãno zasli‰al Vilarjevo ob-vestilo in s preziranjem je zrl na te izgurane teÏake, ki sovedeli, da je njegovo pazni‰tvo navidezen postranskiposel, a glavno opravilo mu je vohunstvo in ovadba, davoha v drvarskem taboru in daleã naokoli po upornikih,nezadovoljneÏih, hajdukih, veleizdajnikih in po skritemoroÏju. âutil je, da ga drvarji sovraÏijo, in to jim je vraãals sovra‰tvom.

Po konãanem izplaãilu so se delavci raz‰li na svojamesta. Vilar je postal ter zrl za njimi. Kmalu so sekirezopet enakomerno sekale ter ‰le bujnemu Ïivljenju doÏivega, Ïage so pele svojo hripavozveneão smrtno pe-sem. Iz tega enoliãnega vrveÏa se je oglasila zdajci slo-venska pesem; pela jo je gruãa slovenskih delavcev, ki jeblizu njega klestila vejevje podrtih dreves. Vilar je pre-kobalil hosto, leÏeão vse kriÏem, ter se privalil k oni


232

gruãi. Sedel je na debelo vejo kraj ‰tora. Drvarji so zapa-zili, da jih poslu‰a ãlovek, ki so ga zaãeli uvaÏevati, zatoso po prvi pesmi zapeli ‰e drugo. Pesmi sta se ob napor-nem delu zelo trgali, ob buhanju sekir nista mogli pritido prave veljave, vsekakor pa sta toliko prevzeli Vilarja,da je komolec uprl ob ‰tor, poloÏil glavo na dlan in sezatopil v domaãe glasove. Tedaj so ‰tirje delavci prene-hali v delu, stopili skupaj, se oprli ob sekire in, zroã drugdrugemu na ustnice, so ubrano ponovili obe pesmi. Koso odpeli, so se polotili sekanja. InÏenir je ‰e nekaj hipovzamaknjen slonel ob ‰toru. Probudil ga je Ivo Trkulja, kije tiho in oprezno kakor k speãemu ãloveku stopil pre-denj. V rokah je drÏal velik kozol rdeãih jagod in te muje plaho pomolil, gledaje mu v oãi in ne da bi izpregovo-ril besedo.

»Si li zame nabral?« je vpra‰al Vilar in vzel kozol.»Moji vnuãki so nabrali danes in prinesli zate.«»No dobro, Trkulja. Prekrasen dar,« je pohvalil Vilar.

»So li zdravi tvoji vnuãki?« je pristavil.»Zdravi, ,kao krmaãe’,« je odgovoril starec in oni se je

posmejal tak‰ni primeri. Starec pa je nadaljeval: »Bed-ni so in bedi je vsak dolÏan. O, da vidi‰, kak‰no veseljesi nam napravil, ko si me zopet sprejel k delu. Ti si po-‰ten, a kruto ravna z nami oni« — pokazal je gori protikolibi — »nobenega oddiha ne dovoli, niti peti ne sme-jo, pravi, da ni mogoãe obenem peti in delati.«


233

Vilar je vstal. Ni mu bila v‰eã paznikova strogost, nored mora biti.

»âeprav branijo peti, plakati nam ne branijo,« je re-kel starec. »Kriv sem, gospodar ti na‰, a govorim ravno.«

»Lepa hvala za jagode, brate! A sedaj idi na delo inmimogrede reci onim, naj mi zapojo kak‰no nedeljo.Rad jih bom poslu‰al.« —

Vilar je tisti veãer zaãutil, kako sovraÏen mu je postalgozdar. Da bi se mu prikupil in pokazal, da Ïeli z njimÏiveti v prijateljstvu in slogi, je stopil v njegovo sobo.Precej je zapazil na njem veliko pobitost. »Gospod goz-dar, morda vam je dolg ãas samemu,« je rekel, stopiv‰ik njegovi mizi. »Morda bi naredila igrico na ‰ahu.«

»Ne igram. Niã se ne dolgoãasim,« se je kosmato iz-drlo Bierkopfu iz raskavega grla.

Vilar se je priljudno in z usmevom sklonil k njemu.»Tudi v karte ne? Nekoliko pa vendar tudi jaz umem.«

»Ne. «»Hm — onda — ali ste morda kaj bolni?«»Vi me ne boste ozdravili.« Te besede so bile tako za-

dirãne in ãemerne, da je inÏenir napravil dva korakanazaj, da bi ãim prej pohitel v svojo sobo, proã od tegapodivjanega, gozdnega ãloveka. Pri tem pa je zadel obsluÏabnika, ki se je pojavil s kositarskim podstavkom, nakaterem so stale konvice in ãa‰ice za ãaj. Vse na pod-stavku je zaroÏljalo, in Bierkopf je vstal ter se grozeãe


234

vzravnal. »Gospod inÏenir, vi poãenjate same nerodnos-ti pri nas. Na Konj-planini prirejate koncerte, a vlada jenajela drvarje za delo, ne pa za petje.«

Vilar, ki je sluÏabniku pomagal urediti namizno poso-do na podstavku, je vzkipel in od jeze rdeã se je posta-vil gozdarju po robu: »Oprostite — pri‰el sem k vam kotva‰ tovari‰ na prijazno besedo, in vi me tako nahrulite!Kar se tiãe nerodnosti ali nerednosti, naj pometa vsakpred svojim pragom. Jaz si nimam niãesar oãitati in sebom lahko zagovarjal pred vsakomer, a drugim bi slabapredla. Lahko noã, gospod gozdar!«

,To je nevaren star lisjak, ki ne more pozabiti, da nesme veã pleniti delavcev. Prenesti ne more nedostatkazlatoglavih steklenic, biftekov in odstotkov. Pride po‰tenãlovek pod Konj-planino in mu zme‰a njegove tatinskemreÏe. To je nerodno in bridko! Vse mu doprinesejoovaduhi, kaj delam pri drvarjih; saj pravzaprav niã nedelam in sam ne vem, ãemu sem tukaj. Pohajkoval bomin nihal med Konj-planino in Tuzlo. Trn sem mu v peti,bruno v oãesu, a pazi naj, da se ne spotakne ob mojinogi.’ Tako se je razburjal inÏenir, ko je hodil po svojisobi. Toda drugo jutro je na trati pred kolibo zopet s pri-jaznim usmevom pozdravil svojega nasprotnika, kakorbi mu hotel reãi: ,Snoãi si bil pa nataknjen! Oprosti mi,ker sem te motil!’ Tako je povrnil s prijaznostjo za gro-bost. Bierkopf je iz tak‰nega priljudnega vedenja posnel,


235

da ta mladi, kavalirski ãlovek paã ne bo pobrskal po nje-govih preteklih sleparstvih, ampak se zadovoljil s tem,kar je dosegel. Tistega, kar se je godilo s hrano pred nje-govim prihodom, ne bo vlekel na dan. Tak‰nega razne-Ïenega ãloveka se ni treba bati. Visokoleteãi, plemenitimisli se je rogal podel, nizek znaãaj in jo izkori‰ãal.

Vilar bi se bil rad hitro udomaãil pod Konj-planino,zato se mu je zdelo sitno, da mora Ïiveti pod eno stre-ho s ãlovekom, kateremu dela napoto, ki vselej, kadar sesreãata, tako sovraÏno upre svoje zlobne oãi vanj. Poiz-ku‰al je, kako bi oderuha pridobil na svojo stran. Skorajvsiljeval mu je svoje prijateljstvo, prijazno ga je pozd-ravljal, ga ogovarjal, tudi za svet ga je vpra‰al v sluãajih,ko je bilo vse jasno, vpra‰al zato, da bi sproÏil uljudenpogovor. Tak‰no oglajeno vedenje je zazibalo robategaBierkopfa v popolno varnost; njegovi kratki odgovori sobili nepriljudni, vãasi pa tudi osorni. InÏenir se jih je sãa-soma toliko privadil, da jih je z usmevom prena‰al; obrobatosti te delavske pijavke se je radovala njegova du‰ain mu neprestano ‰epetala: Jeza tega onemoglega sebiã-neÏa je dokaz tvoje po‰tenosti in ti ne more ‰kodovati.Glavna stvar je, da si zadovoljil delavce.

Tisti postranski posel raãunanja se mu skraja ni zdelnadleÏen, ker mu je dal vpogled v delavske razmere inpriliko, se uveljaviti, kar prija mlademu, podjetnemuãloveku, ki rad pokaÏe svojo razumnost, pravicoljub-


236

nost in dobro srce. Raj‰i bi bil opravljal inÏenirsko delo,ki je bilo vsa njegova bodoãnost, no tiste dni pri drvars-kem podjetju ni na‰el inÏenirskega posla, dasi ga je is-kal po vseh pristopnih kotih Konj-planine. Ogledal si jeoni pritok Oskove, ki naj bi se jeseni uravnal za splave,naãrtal si je ona mesta, kjer bo treba vodni tek preloÏi-ti ali z razstreljevanjem skal preurediti. Zapomnil si jenekaj popravil, ki bodo potrebna pri vodnih napravah,tudi novo suho drão si je zarisal v svoje beleÏke. To jevse delo, ki se ga loti, kadar dobi dotiãni ukaz iz Sarajevain bo smel razpolagati z delavci. Izprevidel je, da bo nje-gov inÏenirski delokrog zelo omejen: predlagati bo tre-ba vladi vsako preureditev in vsako novo napravo, iz-raãunati stro‰ke in ‰e za majhne poprave se bo trebadogovoriti z gozdarjem, da mu prepusti drvarje.

Vilar se ni dolgoãasil. âe se ni potikal po pragozdu,lazil preko mahovitih skal in trhlih debel, razpadajoãihv listnem gnoju, je posedal doma v senci pri kolibah,posedal kraj ‰umeãe Oskove v ozkem zakotju z divnogorsko dekoracijo. Od kolib ni videl mnogo neba; jutra-nje solnce jim je vzhajalo pozno, popoldanje se je skri-lo zgodaj. Gledajoã na malo delavsko naselbino, se jeãesto spominjal lesene kulture starih Slovanov, ki so sibrÏkone postavljali tak‰ne preproste kolibe, ko so bilinekje na daljnem vztoku prilezli iz podzemeljskih lukenjali ilovnatih hi‰ic in se naselili v dana‰nji domovini. Na


237

takih odmorih mu je tovari‰evala knjiga strokovne vse-bine. Veãerne in jutranje ure je namenil za svojo jezi-kovno izpopolnitev, ker Ïe davno se je bil odloãil, dapojde s svojo vedo daleã v svet. Îe v zgodnjih letih jeklilo v njem hlepenje po dotiki s tujimi narodi, po spo-znanju njih ‰eg in odno‰ajev. To hlepenje po brezmej-nem svetu, prirojeno ãloveku podjetnih misli in podÏga-no po modernih prometnih sredstvih, mu je mogoãnovzrastlo v Bosni, kjer je videl vsenaokrog Ïivljenje pisa-nega vztoka, seveda Ïe skaljeno pod zapadnim vplivom,vendar pa ‰e vedno zanimivo.

Ko je bival ‰e onkraj Save, ni nikdar iskal velike druÏ-be in ponoãnega pijanãevanja, drugovale so mu ponaj-veã knjige in pa njegove ‰iroke misli. Kadar je za‰el vgruão ljudi, ni bil samozavesten in zgovoren druÏabnik,paã pa vesten opazovalec in strog sodnik. V bosenskihmestih je na‰el ‰e brezobzirnej‰e ljudi, nego so bili oni,ki jih je pustil onkraj Save; malone vsi so se mu zdeliproÏeti s cinizmom razkoraãenega gospodarja, ki ga jeobogatil berlinski kongres. Vilar pa je hotel Ïiveti z ljud-stvom kot ravnopraven z ravnopravnim. Spoznati jehotel nove razmere, nove ljudi, med katere ga je vrglausoda. Vleklo ga je iz samote vun med bosenske ljudi,ne zato, kakor bi v vsem delavskem taboru ne mogelnajti bosenske osebe, s katero bi lahko izpregovoril be-sedo, ampak zato, ker je hotel videti ljudi, ki ne stoje


238

pod vplivom Bierkopfa, Gajerja in Sarajlije; tak‰ne jehotel spoznati, ki orjejo in kose ter govore o tretjini in odesetini.

Ob zgodnji popoldanski uri je sedel nekoã na konja,da jezdi kamorsibodi v svet, v prvo vas, ki jo najde, in ‰edalje z namenom, da se pribliÏa kmetom, novemu sve-tu. Dan je bil krasen, zelena tratina pred kolibami se jesvetila v solnãnih Ïarkih. Naveliãal se je bil za enkratsvojih knjig in premi‰ljevanj, temne gore, bednih delav-cev in pustega gozdarja, zato vun iz kota na nova odkrit-ja! Toda kam? Iz zakotja je drÏala samo ena pot, tista obOskovi, ki jo je bil premeril Ïe parkrat. Po njej je udarilin tako spe‰no je jahal, da je stal v pol ure Ïe pred Mu-‰içevim hanom.

Nameraval je starega handÏijo vpra‰ati po zdravju inse pogovoriti o vsem, kar slina prinese na jezik, popitiãa‰ico kave, potem pa se obrniti na desno ali na levo vhribe. Stopil je s konja in ga privezal k pristre‰ju. Takratse je prikazal na pragu ãvrsti Vazko, tisti, ki ga je prvi-krat, ko se je bil ustavil v hanu, zanimal kot medvedjiizprevodnik in kot narodni pevec ter guslar. Vilar mu jez usmevom prikimal ter preko njega pri poluodprtihdurih pogledal v veÏo, kjer je leÏal poleg vhoda v izbokupãek pepela na tleh.

»Je li handÏija in mlinar Pero doma?« je vpra‰aldeãka.


239

»Ni handÏije in mlinarja doma,« je ta odgovoril, ne-kaj pomislil in pristavil: »Doma je, Ïito Ïanje.«

Vilar je stopil bliÏe in ga debelo pogledal, a precej jemoral drugam obrniti svojo pozornost. V veÏi je za dur-mi na minderu*, pokritem z asuro, kraj stene sedela Da-nica, drÏala v naroãju Ïenski gunjiã (jopico) ter vanj v‰i-vala okraske. Na prvi hip ni videl vsega njenega obliãja,ker je bilo globoko sklonjeno nad delom, obstal pa jenjegov pogled na njenih laseh, preprosto ubranih podpreprostim fesom, in na njeni beli desnici, ki je vbada-la ‰ivanko. In zapazil je, da se deklica prikrito smeje nad‰ivanjem, najbrÏ zmedenemu deãkovemu odgovoru.

»Dober dan,« je pozdravil Vilar, obrnjen k njej. Takratje dvignila glavo in njene svetle oãi so se ozrle v Vilar-jeve. Pa kakor bi se bila zavedala neke nepristojnosti,neke pregrehe, se je molãe zopet sklonila nad ‰ivanje.

Vazko je bil opazil, kako sta se pozdravila. »Dobra jekakor dober dan, a sramuje se,« je povzel, se naslonil obsteno in uprl boso nogo ob podboj pri vratih. Samoza-vestno je pogledal na njo, potem na gosta, kakor bi muhotel reãi: Glej, kako je krasna, je li da tudi tebi ugaja!

»âemu jo je sram?« je vpra‰al Vilar, dvigniv‰i obrvi.

* Minder = kak‰nih 20 cm visoka in petkrat toliko ‰iroka klop, ki jorabi Bo‰njak tudi za posteljo; v bolj‰ih hi‰ah je pogrnjena z volnenopreprogo, v revnej‰ih z asuro, to je, iz biãja ali slame spletenimpogrinjalom.


240

»Tebe se boji. Na‰e Ïenske se vsakega boje, odkar sonam vzeli pu‰ke in handÏarje.«

»Nisem vzel jaz, torej se me ni treba bati. Da imampu‰ko, ne bi streljal na golobiãe, da imam handÏar, ne bisekal po jagnjiãih,« je z dvignjeno roko miril Vilar, sre-po zroã na Daniãino glavo, ki je podrhtevala v vzkipuzadrÏavanega smeha. ·aljiv se mu je zdel deãek, sme‰nadeklica, ki se srameÏljivo smeje v stran neznano ãemu,in sam sebi se je zdel sme‰en, da je za‰el v tak‰no druÏ-bico in da zbija tak‰ne gluposti, In razsodil je sam v sebi,da deklici, kar se tiãe znanih ljubeÏenskih obãutkov, ‰eni vzi‰lo solnce, noãi pa tudi ni veã v njenem srcu.

»Eto, dober ãlovek si,« je potrdil Vazko in cmaknil zustnicama. »Hoãe‰ li kave?«

»Bogme, hoãem. Napeci, podaj!« je odgovoril Vilar zveselo zapovedujoãim glasom. Pritegnil si je trinogatstolãek in sedel ob steno Danici nasproti. Vazko se jepred kupãkom pepela spustil na koleni, s trsko je posnelpepel iznad Ïerjavice, potem je priloÏil draãja in, sklo-niv‰i se liki maãek, je zaãel na moã pihati. Kmalu je za-plapolal ogenjãek in iz njega se je vila prozorna strujadima ter se zaganjala v praprotno streho. Deãek je pri-stavil konvico z vodo in ‰e bolj razpihnil ogenj. Osterduh po dimu je napolnil veÏo in silil v oãi in nos. InÏe-nir je jedva zadrÏaval prhanje; dim ga. je ‰ãipal v oãi; od-maknil je stolãek med duri, ki jih je odprl na steÏaj.


241

Solnce je sijalo nanj in zlat Ïarek je lil i na deklico, seigral na njeni rami, obliznil njene lase, se razsul po po-lovici njenega ordelega obraza in po gunjiãu, ãigar zla-te in srebrne nitke z v‰itimi drobãkanimi mednimi kol-esci so se iskrile kakor biseri, posuti na platno. Vilar, ne-vajen dima, se je zaãel solziti, tako da mu je Vazko pred-lagal, naj sede pod pristre‰je, kamor mu prinese kavo.Pa gost ni hotel: raj‰i je sedel tukaj kraj mladih bitij,vr‰eãih vaÏen posel. Zaziral se je na brhkega deãka, ki jeãepel pred ognjem ter ga netil sveãano, skrbno in resno,in na deklico, ki je spe‰no vbadala v gunjic, izpreminja-joã se v vseh mavriãnih barvah. Na njeno gladko, beloãelo so se spu‰ãali nekak‰ni zapredki temnih kodrcev, kijih niso zvile ogrete kle‰ãe, marveã narava sama. Vsa tanenavadno miãna prikazen je zbudila v njem vpra‰anje:Kako je za‰el ta neizbru‰en biser v tak‰en prah?

PriÏgal si je svalãico. Pu‰eãega je navdala velika do-brovoljnost. ,âemu bi iskal oddaljenih vasi in stikal zabosensko zanimivostjo, ãe imam pa tukaj toliko zani-mivega? Italijanski pesnik nam opisuje, kako se je, zaprtpod svinãeno streho bene‰ke jeãe, po cele dneve zaba-val s tem, da je opazoval mravlje, ki so prilezle na oknonjegove jeãe; kako je bil hvaleÏen Ïivalcam — kaj bi nebilo meni dosti zabave poleg teh dveh nedolÏnih mra-velj?’ Tako si je rekel in je sklenil, da posedi tukaj celouro. Strmel je na pisani gunjiã in v vrveÏu lepih in novih


242

misli se mu je pripetilo, da je nehote pljunil na Vazkovgoli podplat, kar se je zdelo deklici tihega hahljanjavredno, in deãek se je z nasmehom ozrl na samopa‰-nega gosta. Tisto Daniãino hahljanje mu je tako ugaja-lo, tako ga je razposadilo, da bi bil zopet in zopet plju-nil na deãkov podplat, ko bi se spodobilo.

Vazko je bil uren handÏija. S spretnostjo izurjenegakavarnskega malãika je postregel s kavo. »Ti ne pije‰?«ga je vpra‰al razposajeni gost.

»Pijem vodo, ki je moãnej‰a nego kava, ker Ïene mlin-ske kamne in prenese Konj-planino v dolino,« je odgo-voril deãek, in Danica se je zopet posmejala v svoj gun-jiã. A precej je dvignila glavo in se razÏarjenega obrazaozrla na deãka, kakor bi ga hotela posvariti, naj ne botako drzen pred tujcem. In ob pogledu na to lice se jezopet vpra‰al Vilar: Je li mogoãe, da je zrastla tak‰nardeãa jagoda v tak‰nem pustem kraju? Videl je od stra-ni dekliãine oãi in zdele so se mu podobne oãem njego-ve rajne matere, umrle pred desetimi leti. Kako so bileopojne in mikavne!

»Vazko, ali Danici ne nalije‰?« je vpra‰al imenoma, dabi pokazal svojo familiarnost.

»Ona pije mleko, zato se redi kakor krmaãa,« je iz-bruhnil deãek na naãin, kakor so govorili v stari Arkadijiin govore ‰e zdaj v Bosni in pri nas. Vilar se je kakor onidan pred Trkuljo tiho posmejal tak‰ni primeri. Toda de-


243

klica se ni posmejala; ãutila je nepristojnost tak‰negaprilikovanja in ‰e niÏe je sklonila glavo. Ko pa je bil gostzvil novo svalãico in je marljivi deãek z goreão trsko sto-pil predenj, da mu priÏge, tedaj se je vzravnala in seozrla na mladega moÏa, a precej je pazni pogled odvr-nila mimo Vazka na pot pred hanom in na vr‰iãe drev-ja, ki je stalo globoko ob Oskovi. Njena paznost pa niveljala solnãnim trakom, migljajoãim po vr‰iãih, ampaktemu priljudnemu tujcu, ki se vede tako prijazno in sezanima tudi zanjo. Zdaj, ko ga je napol prikrival deãek,je bila priloÏnost, da neopaÏena pokuka v njegovo stran.Vilar je to opazil, zazreti pa se ni mogel v njen obraz, kerse mu je brÏ umaknil.

»Kako to, gospodine, da pozna‰ vsa na‰a imena, ka-kor bi bil tukaj doma?« je vpra‰al Vazko.

»Nisem jih ãital v novinah, a sli‰al sem jih ono nede-ljo, ko sem se, potujoã mimo, prvikrat ustavil tukaj. Zatovem.«

»Ba‰ uãen si, gospodine, da si tako hitro zapomni‰,«je rekel deãek in cmaknil z ustnicama, kakor bi hotelodstriãi nekaj Vilarjeve uãenosti. »A kako je tebi ime?«je vpra‰al ãez hip.

InÏenir je pomislil, kako bi se imenoval, da bi si ljud-je laÏe zapomnili; in je odgovoril: »Franjo«. Deklica jelahno dvignila glavo, pa samo toliko, da je njen pogledsegel do njegovih kolen.


244

Nastalo je precej dolgo molãanje. Zatopil se je v pre-mi‰ljevanje. Sam sebi se je ãudil, da se tema malenkost-nima osebicama v hanu tako lahko prilagodi, doãim soga tako odganjali oni visoki in izobraÏeni ljudje na oto-ku — izvzeto je bilo le malo oseb — odganjali s svojoizobraÏeno brezsrãnostjo, tako da mu ostane asimilacijaz njimi za vse veãne ãase nemogoãa. Oni ljudje na oto-ku pravijo, da je pri njih kultura, povsod zunaj otoka panekultura. Ta kultura pa se kaÏe samo v njih oblekah, skaterimi se pona‰ajo in nadkriljujejo drug drugega, vnjih puhlih ‰alah, praznih zabavah, v njih visokih pla-ãah. Brez pu‰k in topov bi propadel ves njih druÏabnired, nastal bi kaos, anarhija — tako uãe, ker nimajo tesile in morale, da bi ustanovili kulturo, ki bi stala in us-pevala brez oroÏja. Vilarju je ostalo iz dija‰kih let mnogoãistokrvnega idealizma, zato je s toploto v srcu obãudo-val to ubogo in skromno deklico, vendar pa je prehajalpo malem v koristno strujo opreznega realizma, tako daje videl visoko socialno steno, ki ga loãi od te gozdnevile. Ba‰ takrat, ko je prikipelo navdu‰enje zanjo do pre-cej‰njega vi‰ka, ga je iztreznil pritip do one hladne ste-ne in ga privedel iz idealnih sanj v strujo resniãnega Ïiv-ljenja.

»Gospodine Franjo, hoãe‰ ‰e kave?« je opozoril de-ãek, videã, da drÏi zami‰ljeni gost prazni findjan na ko-lenu.


245

»Nalij!« Vilar je pil in pu‰il. Po dolgem molku je vpra-‰al deãka: »Zna‰ li ãitati in pisati?« Mislil je na Danicoin po ovinku je hotel zvedeti, je li zanimiva deklica iz-veÏbana v najnavadni‰ih ‰olskih stvareh.

»Ne znam najbolje, Jovica ‰e ni dolgo pri nas,« je po-jasnil deãek. Po kratkem premisleku je zbral vse ono, karume. Praskal se je za u‰esom in si posadil fesiã trdnejena glavo, da ne bi izpuhtelo ‰e ono, kar ve. »âitati znambolje nego pisati. Najbolje znam pa peti,« je dodal.

»Ok,« se je zaãudil Vilar, ki je imel navado, govoritipreprostim ljudem z neko lahko nasme‰ljivostjo, v ka-tero je zastiral svojo ljubeznivost. Okrenil se je k dekli-ci ter pozvedoval: »Kdo je pa tebe nauãil tako lepegavezenja? Ali morda sestra Jovice Milo‰eviça?« Navla‰ãje postavil vpra‰anje tako, da bi zvedel, je li Danica tistasestra, s katero naj bi se Jovica po besedah Bajiçeve ma-tere preselil v Srbijo.

Deklica ni odgovorila, paã pa Vazko, rekoã: »Onda biDanica sama sebe nauãila.«

Tedaj je inÏenir vedel, da ima pred seboj sestro pre-ganjanega Jovice. »Nu, govori, Danica, ne bodi kakornevesta na svatbi. Kdo te je nauãil vezenja? Ne boj semene, ki ti ne storim nikdar niã Ïalega.« Iz teh besed nizvenela nasme‰ljivost, paã pa soãutje in Ïivo zaniman-je. In kolikor je videl njenega lica, vse je gorelo v rdeãi-ci. ,Ni vajena, da bi mo‰ki govoril z njo tak‰ne mehke


246

besede’ — si je mislil — ,ni bila tako vzgojena, kakor sona‰a dekleta, ki vleãejo ‰e punãko iz cunj za seboj, pa Ïesli‰ijo priliznjena obãudovanja in jih par let pozneje tudizahtevajo. Na primer: Katica.’

Danica se je sklonila kolikor mogoãe nizko nad gunjiãin ker gospodinu Franju ni odgovorila, je posegel vmesbodri Vazko. »Niã ne koristi, gluhemu ‰epetati in slepe-mu namigavati,« je rekel. »Ako noãe ona, ti povem jaz.Ona i sitnu knjigu znade.« Poslednji stavek je proizne-sel z neznansko vaÏnostjo, napeto zroã gostu v oãi.

»Ek!« se je izmuznilo Vilarju iz ust.»Pop Arzen Dimitrijeviç jo je nauãil ãitati in pisati,

potem je hodila dve leti v ‰olo.«InÏenir je zakroÏil ustnici, s katerih se je zasli‰al sla-

boten pisk.»Na ârni Gori se je tri leta uãila v ‰oli. Ve‰, gospodi-

ne Franjo — pred Turki je beÏala tja. Ona je hãi herce-govskega vojvode, ki je pomagal du‰mane iztirati iz de-Ïele in je sam padel v boju. Ume i raãunati, plesti, kav-ljiãati — o-o! Ona poduãuje deklice v pletenju in veze-nju,« se je pona‰al bistroumnik s tujo uãenostjo. »Tudipetja se uãe na Cetinju in kolo igrajo.« Pomaknil si jefesiã na tilnik, zakaj velike misli so se porodile za njego-vim visokim ãelom. Po kratkem presledku je nadaljeval:»Oj, da bi jaz pri‰el kdaj na ârno Goro! Tam se ne bojene Turka ne vraga. Svobodni so, vsi nosijo samopale in


247

handÏarje za pasom. In njih zemlja sega do samega de-belega morja. Tam nikogar ne preÏenejo z zemlje, a tujeljudi sprejemajo v goste. Njih zemlja je nedobitna, mno-go tur‰kih pa‰ si je razbilo glavo ob njih skalah. Vsi carjipo‰iljajo na ârno Goro darove, ker se boje junakov, ki sose rodili iz krvi kraljeviãa Marka in Milo‰a Obiliça.«

Vilar se je posmejal vzhiãenemu slavospevu Milo‰e-viçevega uãenca, slavospevu, ki se je kolikortoliko strin-jal z resnico. No iztrezniti ni maral mladega navdu‰enja.Na videz je sicer pazno poslu‰al, ko mu je neugnaniVazko razodel ‰e druge svoje narodopisne, zgodovinskein zemljepisne znanosti, zajete po veãini iz narodnihpesmi, ki so se kakor evangelij zasadile narodu v du‰o,v resnici pa so se Vilarjeve misli vrtele krog skromne,tihe in uboge Danice. Njena veljavnost je moãno rastla,odkar je zvedel, da je hodila v ‰olo. Dasi je Ïivela borno,nestalno Ïivljenje, se je vendar povzpela nad analfabet-no maso. To mu je ugajalo. Kolikor je bilo mogoãe, se jetorej izbrusil ta biser, ki ga je bila vrgla usoda na pustohercegovsko grudo. Pojmil je kulturo nekoliko drugaãenego oni mogoãneÏi v mestu; v tem pa se je ujemal zvsem svetom, da je smatral znanje ãitanja in pisanja zanjeno podlago in za njen poglavitni znak.

»Hoãe‰ li sveÏe vode?« se je oglasil Vazko, drÏeã kon-vico iz medi v roki.

»Prinesi!« je kakor iz sanj odgovoril gost.


248

Ko je bil sam, je tiho in mehko vpra‰al: »Danica, za-kaj si zapustila ârno Goro, zakaj nisi ostala na Cetinju?Ali Ïivi ‰e tvoja mati?« Njena roka je zaãela hitreje vba-dati, rdeãica njenih lic se je razlila tudi po ãelu. Z neÏ-nostjo in toploto je zrl nanjo. Ko pa je videl, da ji je kani-la solza na belo roko, se je uÏalil. ,âemu se zadevam obnjeno nedolÏno, nepokvarjeno du‰o?’ se je vpra‰al. ,Za-kaj ji zbujam spomine, ki jo morda peko? Ali more imetitak‰no zapu‰ãeno bitje prijetnih spominov? âemu sedotikam njene goreãe srameÏljivosti? Siten, celo kuka-ven ãlovek se ji moram zdeti, ker pozvedujem o stvareh,ki mi niso niã mar in jo morda zabole v du‰o.’


249

16.

·e tesneje mu je postalo, ko se je ozrl in zagledalBo‰njaka, ki se je ustavil na poti ter zlezel z mr‰a-

vega konja. To je bil zavaljen moÏak, umazano plavkastebrade, srednje starosti. Kljub vroãini je imel glavo ovi-to s ãrnim, razcefranim turbanom. Na obeh straneh muje iz rokava mezelanastega gunja gledal komolec. Vedelje konja mimo hana k Vilarjevemu in Danica se je sko-zi vrata ozrla nanj. Takrat je videl inÏenir ves njen raz-Ïarjeni obraz, ãigar solzne oãi so mimogrede preletele injegovo osebo. ObÏaloval je, da Vazka ‰e ni nazaj in dasedi sam v hanu s to mladoletno deklico, kar lahko zbu-di v novem gostu nelepo sumnjo. Na njenem obrazu nizapazil strahu, nobene pla‰ljivosti; premlada je bila, dabi domnevala o kak‰nem nelepem sumu. Zopet je nag-nila glavo, si obrisala oãi in nadaljevala vezenje. Poãasije pristopil Bo‰njak, dvignil roko k turbanu in pozdravil:»Dal Bog dobro!«

»Precej pride Vazko,« je, sklonjena ãez gunjiã, tihoizpregovorila Danica. »Sedi, Ante!« Vilarju se je ãudnozdelo, da vabi pri‰leca, naj sede, ker v veÏi ni bilo nobe-nega stolca veã. Tega moÏaku ni trebalo; prestopiv‰i


250

prag, je kraj stene zdrknil na peti in se s hrbtom naslo-nil ob rjavkasti zid. V njegovem pogledu, ki se je pre-peljaval od ognja na deklico in obratno, je bilo nekajplahega, lokavega in proseãega. Oãividno bi bil rad srkalkavo, toda deklica se ni ganila. Ker je Vilar slutil, da zatonoãe postreãi, ker ne mara pokazati svojega razburjene-ga obraza, je sam vstal, vzel s police ãisti findjan, nalilkave ter jo podal Bo‰njaku, rekoã: »Pij, brate, danes semjaz handÏija in ti bodi moj gost!«

Bo‰njaku se je pojavil v kotih kraj ust lahek usmev.Smehljaje je pogledal ter rekel: »Dober handÏija, dobergost, slab pes, slaba kost. Daj, da se poÏivim, ker utru-dil sem se na potu in solnce me je prepeklo kakor zrelojabolko na jablani.«

»Odkod prihaja‰, brate?«»Z doma idem v mlin. Moja koãa stoji tu doli v jarku

ob Oskovi ob stari poti v mesto. Prej je moral vsak, ki jehotel iz mesta pod Konj-planino ali v Piliç, mimo mojekoãe, zdaj pa so va‰i uãeni ljudje napeljali dalj‰o in bolj-‰o pot ãez Îivinice, po kateri si i ti pri‰el sem. Ba‰ doberãlovek si, da mi da‰ kave.«

Povrnil se je Vazko z vodo. »Gospodine Franjo, ti pos-luje‰ kot handÏija? Evo, napij se vode!« je viknil. Obrnilse je k moÏaku: »Kako si, Bobojedac?«


251

»Dobro, Bogu hvala! Ne vode, prinesel bi po‰tenemuãloveku vina in ‰eãerli-‰erbeta,« je rekel Bobojedac, na-sme‰ljivo zroã v polni findjan.

»Kje bi meni vino in ‰eãerli-‰erbet,« je odgovorildeãek z resnostjo odraslega moÏa.

»Kaj dela Pero, da ga ni tukaj?«»Drljaãki pomaga pri Ïetvi. Suljaga je ukazal, da mora

biti vse Ïito poÏeto v dveh dneh, ako ne, spodi Drljaãkoz zemlje. Danes dopoldne smo vsi Ïeli: Drljaãka z Luco,Pero, Danica in jaz; tudi jutri bodemo. In Drljaãka si naj-me tudi Trkuljeve, da zadovolji Suljago. Danes dopol-dne je pri‰el Turãin na Drljaãkine njive pogledat, kakodelamo. Raj‰i bi bil, da nas ne vidi pri Ïetvi. Gledal je nanas kakor prasica na noÏ, tako malo mu je ugajala na‰apridnost. Rad bi pognal pridno babo in na njeno mestospravil Atifa, ki se je spomladi zopet oÏenil in nima pra-vega domovanja. Atif si dosti zasluÏi, lahko si kupi celoposestvo.«

»O katerem Atifu govori‰?« je radovedno vpra‰al Vi-lar.

»O tistem, ki je pri drvarjih za paznika in hodi podeÏeli ter spravlja ljudi v nesreão. Suljaga je pa muktarv tur‰kem Piliçu in ni niã bolj‰i od njega. A mi hoãemopomagati Drljaãki, da bi redno obdelovala muktarjevenjive, potem ji po zakonu tur‰ka bratca ne prideta doÏivega. Jok!«


252

»Da nas Bog saãuva tjesne ulice i bjesne poturice?« jevzdihnil Bobojedac ter dvignil roko, kakor bi odganjalsovraÏnike.

Vilarja so zanimale zamotane agrarne zadeve; rad bibil kaj zvedel o njih. Namignil je deãku, naj nalije zopetkave, in ponudil je Bobojedcu duhana. Potem ga jevpra‰al, kak‰no je razmerje kmeta najemnika do bega inage, je li sedaj bolje, nego je bilo prej.

»Hm,« se je teÏko in muãno izrazil Ante, »zli ãas nevpra‰a, kdaj naj pride, samovoljno pride.« S plahim po-zvedovalnim pogledom se je ozrl na Vilarja, potem jeprisrknil iz findjana, pogledal v zakajeno streho, posladkem poÏirku je, stisniv‰i ustnici, ‰e dvakrat pogolt-nil slino. Tako se je pripravil za odgovor. »Najemnik jeraja, beg in aga sta gospodarja. Kakor smo Ïiveli predsto leti in prej in pozneje, tako Ïivimo i danes. Razgrniraja mreÏo na sokola, vselej ujame vrano. Veselili smose, da pride amidÏa* in nas osvobodi. Katoliki smo vaspriãakovali — priãakovali —« Ante je obmolknil in si spoÏirkom zopet osladil usta.

»Ali si katolik?«»Beden katolik. Uf!«

* Kadar so bili Bo‰njaki sami med seboj, so imenovali Avstrijca ·vabo,kar je smatral ta za psovko. Da se izognejo neprilikam, so mu vnjegovi navzoãnosti rekli amidÏa, kar je tur‰ka beseda in pomeni pona‰e ,stric’.


253

»Vsem prebivalcem zasedenih deÏel se bo izbolj‰alo.Samo ãakati treba. I Bog ni mogel ustvariti sveta v enemdnevu.« Vilar sam ni verjel temu, kar govori.

»Kaj nam koristi, ãe bo planina rodila bisere, ko nasne bo veã. Kmet orje in Ïanje, posestnik spravlja — takoje pri nas. Dobe se tudi po‰teni begi in age, ki pravijo:Kjer ima sokol svoj obed, tam veãerja tudi vrana lahko.S temi se ‰e dobro izhaja. A tak‰en ni Suljaga. Glej, sta-ri Drljaãa je storil lansko jesen nasilno smrt —« Bobo-jedac je pri teh besedah pljunil v stran, Vazku so motnozablisnile oãi — »in Suljaga je moral po zakonu pustitina kmetiji vdovo, dokler mu vestno obdeluje zemljo inizroãa tretjino. Ker sama ne zmore vsega, ji sosedi, ãe-prav so pravoslavne vere, pomagajo, ker drevo se na-slanja na drevo, ãlovek na ãloveka. Vazko ve, kako rav-na Suljaga z njo.«

Deãek je skozi nos potegnil sveÏega zraka vase, po-tem je poãenil k ognju. »Vedno i‰ãe neredov pri starimajki, vselej mu pridela premalo,« je govoril in brskalnedogorele konce draãja v Ïerjavico. »Najraj‰i bi si vzelves pridelek. Grize kakor pes, dasi je majhen kakor mo-ãerad. Hrom je in vedno drÏi glavo po strani. Pravijo, daso ga vklenili vsta‰i in ga tako pustili leÏati dva dni, kerni hotel z njimi na vojsko zoper amidÏo. Od takrat je vesskljuãen.«


254

»Kaj pa Atif Sarajlija? Sli‰al sem, da ni na dobrem gla-su,« je pozvedoval Vilar.

»Atif je niãema, znan po vsem okraju med Savo, Dri-no in Krivajo — poÏigalec, pes, morilec,« je odgovorilBobojedac. Vzel je konvico z vodo in se napil.

»Zver sedi v tem ãloveku in zver treba ubiti!« je zado-nel tedaj globok, zvonek glas v veÏo. Vsi so se prestra-‰eni ozrli: pred vhodom je stal Jovica Milo‰eviç, ki se jebil tiho priplazil kakor oblak pred solnce. Z zdravo rokose je drÏal za podboj, njegova ãrnobradata glava, resnain ozlovoljena kakor vedno, je molela nad Vilarjevo gla-vo in zrla v veÏo. Prijazno je pozdravil Vilarja, vzrav-nav‰i se. »Lepa ti hvala, gospodine in Ïe da si se zadnjiãpred onim psom zavzel zame. Tega ti nikdar ne poza-bim. V neprijetnem poloÏaju sem bil, toda drugaãe bo,kadar bom imel obe roki zdravi.« Tako je govoril Jovica,sileã se na usmev. Vilar je soãutno gledal nanj.

»Hoãe‰ li kave, Jovica?« je Ïivahno kliknil deãek z od-krito radostjo na obrazu.

»Prinesi pod pristre‰je zame in za Milana Nikoliça!«je velel Milo‰eviç, se umaknil, in solnce je zopet posve-tilo v han.

Vilar se je ozrl, da vidi, s kom je pri‰el kaludjer. Podpristre‰je je korakal ãlovek srednjih let, velik kakor AtifSarajlija, moãan kakor Jovica. Zdelo se je, da se zemljatrese pod orjakom. Njegova glava je bila vsa ãrno zarast-


255

la kakor pri Jovici, a lasje so bili kratko pristriÏeni; nanjih je ãepela ãrna dalmatinska ãepica. Krog pasu ga jeobjemal ‰irok, ãrn jermen, na katerem se je spredaj sve-til cesarski orel. Na levi rami mu je visela kratka pu‰ka.

Bobojedac se je nagnil k inÏenirju in zaupno mu jepo‰epetal: »To je ‰umar, Milan Nikoliç, po‰tena du‰a.Za petnajst bank* na mesec pazi, da Bo‰njaki ne sekajolesa iz cesarskih gozdov, da ne gonijo tja koz in ovac.Dober ãlovek. Ta ‰e nobenega ni ovadil v konaku — tane.«

Vazko je v potrdilo zmignil z glavo in cmaknil. Odne-sel je kavo pod pristre‰je. Danica je vstala, poloÏila gun-jiã na minder in se odpravila vun. Ko je ‰la mimo Vilarja,so se sreãale njiju oãi. Na njenem obrazu so bile razpo-loÏene bolestne ãrte in pod oãmi so se poznali sledovisolz. Gledal je za njo, ko je proÏno ‰la preko poti. Nje-na bela dimlija se je ble‰ãala v solncu, v ãudoviti harmo-niji se je ujemala z njeno kratko in pisano, z raznoboj-nimi nitimi pre‰ito, brezrokavno jopico. Gledal je za njo,dokler mu ni izginila v strugi Oskove.

Bobojedac se je iztegnil k ognju in pobral goreão ‰ibi-co. »Res je Atif zver, godna, da se ubije. Zaradi njegasem se moral zakleti, prviã v svojem Ïivljenju sem se za-klel,« je rekel.

* Banka = papirnat goldinar, ki je bil takrat v prometu (bankovec).


256

»Kako si se zaklel?« je vpra‰al Vilar.»Pred sodi‰ãem. Za tur‰kih ãasov za rajo ni bilo za-

kletve, ni bila veljavna, a zdaj jo kar trumoma gonijo ksodi‰ãu in ji velevajo: Prisezi! Katoliki ne kliãemo radiBoga za prião, a zdaj nas silijo z globami. âeprav vem,da sem pred sodi‰ãem govoril resnico, me vendar ‰ezdaj boli tista zakletev. Uf!« je vzdihnil bedni katolik inpostavil prazni findjan na tla. Njegove oãi so zablodilepreko zakajene stene na ogenj, kjer je v kovinskem lonã-ku prekipela voda za kavo. Nagloma se je preklonil inodstavil lonãek od Ïerjavice.

V tem se je povrnil Vazko. »Nalij ‰e kave!« je ukazalVilar. In obrniv‰i se k Bobojedcu, je vpra‰al: »Kdaj si semoral zakleti?«

Ante je vstal, stopil k vratom, pogledal gor in dol popoti, ni li nevarnega ãloveka blizu. Potem je zopet poãe-nil kraj inÏenirja in povzel: »Ono se je zgodilo predlan-skim, ko je Atif Sarajlija umoril svojo bulo.«

»On je morilec svoje Ïene?«»Tako sodi ves svet, pa sodi‰ãe ga je oprostilo. Poslu-

‰aj, brate, kako sem i jaz, beden katolik, pri‰el v dotikos sodi‰ãem, dasi na meni ni toliko kriviãnosti, kolikor jeãrnega za nohtom.«

In Ante je pravil, kako je pri‰el Atif Sarajlija v Piliçtakrat, ko so zaãeli uãeni ljudje napravljati in nasipavatipot ãez Îivinice in so navalili na Konj-planino. Ves re-


257

ven je bil pri‰el s svojo bulo in Suljuga mu je dal koão inga sprejel za svojega oskrbnika. Neko noã pa je ubil Atifsvojo bulo — kdo drug bi bil storil tak‰en zloãin! Ranilse je na roki in bedru, drugo jutro pa je raztrobil pookraju, da je bila zveãer Ïena na vrtu, kar prihrume haj-duki in jo napadejo. To videã je Atif pritekel na pomoã,in vnel se je krvav boj zanjo. Hajduki jo vleãejo k sebi,Atif k sebi, naposled priskoãi velikan, mu nastavi pu‰kona prsi in zagrozi s smrtjo, ako ne izpusti Ïenske. Tedajje izpustil bulo in skoçil v koão po sekiro in tako obo-roÏen je planil nad hajduke. Dva sta stopila predenj inga zaãela bosti s handÏarji. Zamahnil je s sekiro in pre-gnal lopove, a bula je zaklana leÏala na travi. Tako jetrdil Atif. Takrat se je po Tuzli raznesel glas, da so se obOskovi pojavili razbojniki. Ob takih sluhih se je dvignilooroÏni‰tvo in z njim v podporo ãeta konjenikov. Kakorbesi so prihruli do Bobojedãeve koãe. Ante je ba‰ zakoão rval ãesen. Glavar grozne vojske ga je pozval k sebiin vpra‰al, katera pot drÏi v Sliviç-mahalo. Ante je od-govoril, da on, beden katolik, ne ve za Sliviç-mahalo.Glavar je zarohnel, naj mu pokaÏe pot v ono vas, na ka-tero so ponoãi udarili lopovi. To je razumel in povedal,da Sliviç-mahale ni ob Oskovi, morda se nahaja v Pos-preãju, da so pa lopovi, kakor se ãuje, a on jih ni videl nesli‰al, navalili na Piliç. Nato je moral iti z vojsko in ji po-kazati pot v Piliç. Sarajlija je leÏal na minderu in javkal,


258

njegova bula je bila Ïe pokopana. V vasi ni tiste dni nih-ãe videl hajduka. Kristjani so ‰epetali: ,To je tisti, ki je naâaklavici-planini zaÏgal; sam je ubil svojo Ïeno. Toda naglas ni hotel nihãe tega povedati, tako so se bali Atifa.Turki so molãali. Vojska je v teÏke verige vklenila Atifater ga gnala v Tuzlo. Zaãela se je preiskava. Ante je do-bil pozivnico in hajdi v konak! Tam je rekel, da so bilioroÏniki in vojaki, Srbi in Turki navzoãi, oni naj izpove-do, kar so sli‰ali od Atifa Sarajlije in kar so videli na me-stu, njega, bednega katolika, pa naj ne silijo, da kliãe ponepotrebnem Boga za prião. Toda vse zaman — priseãije moral. Sarajlija je bil ‰tiri mesece v zaporu, potem soga izpustili, ker priã ni bilo pravih in Turki so se poteg-nili zanj. Po vasi je bilo znano, da je Ïivel z bulo v ved-nem prepiru, pa vsak se je bal priãati zoper njega. Tistidan, ko se je izvr‰il uboj, je kupil za Suljago vola v me-stu. Prignal ga je zveãer pijan domov in je zapovedalÏeni, naj ga Ïene v pleter in opravi Ïivino. NajbrÏ je ‰elza njo in jo umoril.

Ko je bil Ante konãal svojo povest, se je oglasil Vazko:»Za ãasa Atifovega zapora je Suljaga najel drugegaoskrbnika in zdaj bi Atifa rad spravil na Drljaãino kme-tijo.«

»Muktarju Suljagi se zdi Atif ugleden in vpliven ãlo-vek, ker hodi v konak in govore uãena gospoda z njim.


259

Sarajlija je postal mogoãen in o‰aben; ne bo mu dobro,kdor se mu zameri,« je rekel Ante.

»Mogoãni ljudje in psi ne zapirajo vrat za seboj,« jepripomnil Vilar, drÏeã se sporeda misli Bobojedãevih inVazkovih.

»On i vino pije, kakor kdorsibodi na‰e nove gospode,ãeprav mu prepoveduje njegov koran.«

»Videla je Ïaba konja kovati, pa je i ona dvignilanogo.«

Tedaj se je povrnila Danica od Oskove. Prinesla jemajhno vreão moke in jo postavila ob steno zunaj hana.

Bobojedac se je zopet nagnil k Vilarju in skrivnostnomu je rekel: »âeprav je vdrugiã oÏenjen, vendar ni var-na pred njim Ïenska na samoti.«

,Ta Bobojedac mi namigava na Danico,’ si je mislilinÏenir. ,Zalotil me je samega pri njej in Ïe misli, da se-dim zaradi nje tukaj. To ni prav.’ Vendar pa se je ozrlnanjo. Na njenem sveÏem licu se je poznalo, da si je primlinu izmila objokane oãi. Ko je prestopila prag, se jezadela njena dimlija ob njegovo ramo. Niã veã se mu nizdela ta obleka neskladna, ohlapna in neubrana, kakorse mu je bila kazala oni dan, ko je prvikrat tukaj pil kavo.

Domislil se je, da je bil skraja namenjen, posetiti kak‰-no hribovsko vas. Pogledal je na uro — dve uri svojegane posebno dragocenega ãasa je bil zasedel v hanu. Toga ni vznemirilo. Danes Ïe ne pojaha dalje. Kaj naj i‰ãe


260

v vaseh, kjer ga ljudje niã ne poznajo in bi ne govorili znjim! V hanu je dosti veã sli‰al o bosenskih razmerah,nego bi mogel v neznani vasi. Vpra‰al je po Jovici, sedili ‰e s svojim tovari‰em pod pristre‰jem. Ko je zvedel, dasta onadva, popiv‰i kavo, precej od‰la, je sklenil ‰e maloposedeti, potem pa se vrniti naravnost domov.

Katoli‰ki Bo‰njaki so v prvih letih zasedbe kaj radi na-gla‰ali svoje katoliãanstvo, s ãimer so se hoteli prikupi-ti verskemu ãutu katoli‰kih Avstrijcev, ãe‰: Mi smo va‰evere, nam pomagajte! Tako je tudi Bobojedac pred po-‰tenim avstrijskim ãlovekom rad naglasil, da je katoli‰kevere. PotoÏil je Vilarju o svojem siroma‰tvu, da ima krajkoãe samo toliko sveta, da si posadi malo koruze, krom-pirja, ãesna in ãebule. Svet in koãa sta last Srba iz Piliça,ker bedni katolik nima lastne zemlje. Njegov gospodarje po‰tenjak, posodil mu je deset ok koruze, da bo imelkruha za otroke. Moko ponese danes domov, da zapeãe,sitnoj djeãici’.

»Zakaj ne gre‰ na Konj-planino za drvarja, tam je lepaplaãa, lahko bi zasluÏil za deco,« je rekel Vilar.

»Vsak ne more vsega, brate! Mojo Ïeno je piãil lanigad. Zapustila mi je kopo otrok, ki ‰e vsi s tujimi zobmijedo kruh. Glej, razpokale so mi pri delu zanje roke ka-kor borovãeva koÏa. Ne morem pustiti dece same v koãi.Da, lep zasluÏek je na Konj-planini. Drvarji so mi pravili,da je pri‰el sedaj uãen ãlovek iz tvoje deÏele za gospo-


261

darja na planino in je napravil red. Plaão je zvi‰al, hra-no je izbolj‰al, prepovedal je sirovo ravnanje. Zlato rokoima tisti ãlovek. Boga mi, rad bi ga poznal in ga nekajpoprosil.«

Vazko je bistro dvignil glavo; z jasnim usmevom jenamignil na inÏenirja ter viknil: »I Ante, saj govori‰ znjim. Gospodin Franjo je sedaj gospodar na Konj-pla-nini. On je Ïelir.«

»A-á! A-á!« se je ãudil Bobojedac, se sklonil k Vilarjuter zagrabil in poljubil rob njegovega suknjiãa. »Zlatadu‰a si, ãuj, gospodine Franjo! Solze so stale Trkulji voãeh, ko je govoril o tebi in hvalili so te Batiniç, Arbanas,Krivopetiç, Grbonog, vsi, vsi. ,âlovek se v muki, konj napoti spozna, je rekel Krivopetiç. ,Dobri ãlovek pusti hkoritu, a za psom ostane korito prazno,’ je dejal Grbo-nog. Arbanas je hvalil Boga, da je doãakal tak‰nega go-spodarja. ,Odbil jim je rogove, bogme, in nam se jih nitreba bati!’ je vzkliknil Batiniç.«

»Kje si govoril z drvarji?« je vpra‰al Vilar. Dobro muje dela hvala delavcev in radoveden je bil.

Ante je zaãel na ‰iroko praviti, da preÏivlja rodbino stovorjenjem drv v Tuzlo in kako pode nekateri ‰umarjisiromake iz carskih ‰um; a pri drvarjih na Konj-planinignije toliko lesa, da bi ves tuzlanski okraj lahko veã letkuril z njim. Zato je prosil oba paznika, da mu dovolita,tovoriti drva domov. Pa nista dovolila, ãe‰: Drva so


262

carska, in kadar ne bo debelih, spravimo drobnjav v do-

lino. Drvarji pa so usmiljenega srca in so mu nasekali izdrobnej‰ih vej toliko polen, da jih je imel za dom in jihje tovoril vsak teden dvakrat v mesto. Spravili so drva naskrit kraj ob stezi, ki drÏi iz Medvedjega Dola v Piliç.Tam je naloÏil polen, kolikor jih je prenesel konj, in ‰esam je vlekel vejo za seboj. Ko je to opazil Atif, ga je za-podil in ‰e konja bi mu bil vzel, da niso zabranili drvarji.»Glej, gospodar ti na‰ dobri,« je rekel naposled Ante zumiljenim glasom, »dva Ïepa imam pri gunju, eden jeprazen, v drugem ni niãesar, a gladnih otrok imam sed-mero. UkaÏi ti, ki si gospodar na Konj-planini, da smemjemati drobnjav, ki je sami nikdar ne pospravite v doli-no, in jo tovoriti domov. Daj, dovoli bednemu katoliku!«Ante se je zopet sklonil k Vilarju in pritisnil usta k nje-govemu suknjiãu.

InÏenir je vstal, stopil ãez prag in pogledal na solnce.»Stopi k meni!« je velel Bobojedcu. »Glej, da si jutri po-poldne v Medvedjem Dolu, ko bo stalo solnce nad Ze-lebojem. Dobil bo‰ drv, kolikor jih more‰ nesti.«

Pristopiv‰i je Ante poloÏil roko na srce. »Ej, gospodarti na‰, dobra sreãa te je privedla v na‰e kraje. Îivio punogodina ti i tvoja carevina!« se je zahvaljeval, vrteã pre-kanjene oãi.

Vilar se je okrenil k Vazku ter mu plaãal kavo. »Sreãa-la te sreãa, gospodine Franjo!« je viknil deãek, ko je vi-


263

del denar na dlani. Takrat je Danica dvignila glavo odgunjiãa. âudovit se ji je zdel ta tujec, ves drugaãen, ka-kor so bili drugi, o katerih so se pogovarjali v vasi in vhanu. Drugi so bili o‰abni, kruti, trdosrãni, a ta je doberkakor rodovitno leto. Ozrl se je za slovo nanjo. ZaÏare-lo mu je lice, kakor bi gledal v samo sreão. Zdelo se muje, da ãita v njenih oãeh obãudovanje nepopaãene mla-de du‰e. Dobro mu je delo tak‰no obãudovanje, pogodu mu je bila hvaleÏnost onih, katerim je nameravalpostati blagonaklonjen gospodar in za‰ãitnik.

Neko otro‰ko veselje ga je navdajalo na povratni poti.Glava in srce sta obdelovala vse, kar je videl in sli‰al tistopopoldne. âas, ki ga je presedel v hanu, ni bil izgubljenzanj. Kajpada bi ga zasmehovali oni na otoku, ki so pro-glasili za temelj svojega vladanja strogost zmagovalca invisokoglavo odbijanje domaãega prebivalstva, ako bivedeli, da je sedel malone tri ure pri teh preprostih lju-

deh, no sodba onih pustih glav zanj ni merodajna. ·ezveãer, ko je sedel na klopi pred svojo kolibo in so sve-tile zvezde na mraãno seli‰ãe, so v njegovi glavi vrele‰iroke misli usmiljenja, ki je iz njegove du‰e kakor bakljasijalo v bosensko temo.


264

17.

Drugo dopoldne sta iz Samojlovega hana pri‰la dvaoroÏnika ter prinesla na inÏenirja naslovljeno, za-

peãateno pismo, rezervatnega znaãaja, kakor je stalonapisano na omotu. Vilar je stopil nekoliko v stran, od-prl in ãital ukaz okrajnega naãelnika, naj se zglasi AtifSarajlija tekom prihodnjega dne v konaku. Potrdil jeoroÏnikoma v njiju beleÏnici sprejem s tajnostjo zavaro-vanega pisma, na kar sta se spo‰tljivo oddaljila.

Po obedu se je napotil v Medvedji Dol. Atifa mu nibilo treba dolgo iskati. Veliãastno je ãepel visoko naddrvarji na ogromnem odÏaganem ‰toru v senci kraj ma-hovite skale in pu‰il iz ãibuka. Ni se ganil, ni vstal, nipozdravil, ni vzel ãibuka iz ust, ko je s svojega vzvi‰e-nega prestola zagledal pod seboj inÏenirja, ki se je bilmimo velikih grmad hoste s teÏavo priril na ta kraj. Inzroã v vi‰avo na vaÏnega moÏa, s katerim o rezervatnihstvareh obãuje sam tuzlanski muta‰erif, se je Vilar do-mislil prvih kalifov, ki so vladali tam v vroãi Arabiji in soprav tako mirno, ravnodu‰no in preprosto, kakor ãakaAtif Sarajlija nanj, sprejemali, ãepeã pred svojo hi‰ico,


265

Ïveãeã dateljne in pijoã vodo, poslance sosednjih drÏavvztoka in zapada.

»Kaj bi mu prej predloÏil: Bobojedãevo pro‰njo ali na-ãelnikov ukaz?« se je vpra‰al Vilar, ko je stal Ïe blizumogotca. In odloãil se je za prvo. »Atif, sem v Medved-ji Dol hodi Ante Bobojedac, oãe sedmerih otrok, saj gapozna‰, po drobnjav in jo nosi domov. Jaz sem mu do-volil, ne sme‰ mu torej braniti.«

Atif je prikimal s svojega prestola. No prikim znaãi priTurkih odporen odgovor. »Drva so carska in vsa pojdejo‰e v dolino. Kadar ne bo debeline, pojde drobnina.Bobojedac ne pride sam, s konjem pride in z deco in vsehoãejo potegniti k Oskovi. ·kodo delajo,« je odgovoril,mirno pu‰eã in gledajoã na svoji moãni koleni.

»Kak‰na ‰koda? Debeline itak ne more odnesti, drob-njav pa brez haska trohni,« je prigovarjal Vilar.

»·koda,« je zatrdil Turek ter pljunil s prestola. »Jok!«je pristavil ãez hip. »Ako trohni in gnije, je to Allahovavolja.«

Tedaj je Vilar izvlekel naãelnikov list iz Ïepa, ga raz-grnil in se zazrl vanj. »·e nekaj naj ti sporoãim. Gospo-din naãelnik te zove.« Sarajlija je blagovolil dvigniti obr-vi. »Tekom jutri‰njega dne se javi v konaku!«

Turku se je razjasnil obraz, zakaj niã mu ni ugajalo,vladati delavcem s tistega ‰tora, moãno rad pa se je po-tepal po okraju, vohunil in ovajal, ker nagradili so ga za


266

njegovo vohunstvo. Vzel je ãibuk iz ust in odloãno od-govoril: »Hoãem, bogme!«

Vilar je zganil list ter ga vtaknil v Ïep. »In kar se tiãeBobojedca, je moja Ïelja in volja, da si poljubno vzamedrv, toda samo drobnjav. Pismeno hoãem prositi v Sa-rajevu, da smejo vsi ubogi ljudje, ki bivajo v okroÏjuKonj-planine, pobirati drobnjav po teh goliãavah. Si liãul?«

Atif je dvignil levo ramo ter z glavo odmignil proti tejrami, kar je pomenilo, da sogla‰a. Kaj je bilo mar tej de-tektivni du‰i za Konj-planino, za vejevje in za Bobojedcazdaj, ko jo kliãejo na vaÏnej‰e delo! Iztrkal je ãibuk ter siga zataknil za biãji vrat. Naglo se je skobalil s prestola.Z leno prezirnostjo je za slovo dvignil roko k fesu. Po-tem je udaril navzdol kakor ‰ejk, kadar ga je Buzdugana‰ãuval na ubogega Bo‰njaka. Urno in gibãno liki ve-verica je skakal preko ogromnih bukev, ki so skle‰ãeneleÏale, malone vzporedno zataknjene za skalne roglje.Draãje se je lomilo in hrustalo pod njegovim teÏkim te-lesom.

Vilar je sedel nekaj ãasa na razdrapanem mahu. Ko jestalo solnce nad Zeleboj-planino, je stopil k drvarjemter jih vpra‰al, kje je paznik Gajer. Odgovorili so mu, dabiva mnogo v Volãjem Dolu, kadar je Atif Sarajlija vMedvedjem Dolu. Velel je drvarju, naj vzame sekiro termu pokaÏe stezo, ki drÏi na Piliç. Naporno je drãal in


267

lezel za spe‰nim vodnikom, dokler se nista ustavila obmraãni steni neposekanega gozda. Tu je Ïe ãakal obkonjiãu Bobojedac, oboroÏen s sekiro; poleg sta stalanjegova medla, raztrgana otroka, deãek in deklica, obas sekiricama za pasom.

»Zgodil se je ãudeÏ, gospodine Franjo,« je rekel Ante,lokavo se smejoã. »Atif je ‰el pravkar mimo mene in nime odgnal. Ti si sedaj gospodar na‰. Oj, da sem to doãa-kal!« Skrbno se je ozrl na drobno stezico, ki je drÏala vgo‰ãavo, in tiho je pristavil: »Pri nas pravimo: Kadar ho-ãe‰ govoriti o Turãinu, snemi kapo, pa poglej, ãe ga nipod njo! No daleã bo Ïe nasilneÏ, in bedni katolik lah-ko odkrito govori s svojim po‰tenim gospodarjem.«

Drvar je pomagal Bobojedcu iz vej nasekati polen.Kmalu je bil natovorjen konjiã. Ante si je navezal nahrbet tovor drv, vsakemu otroku je dal ogoljeno vejo,naj jo vleãe domov. In karavana je stopila na stezo: prvije gnal deãek teÏko obloÏeno kljuse, za njim je vlekladeklica svojo vejo, potem se je uvrstil Vilar, da je bil bli-zu bednega katolika, ki je zakljuãil izprevod. Steza se jevila v kljuãih med starodavnim drevjem in skalovjem,pokritim z zelenjem. Zaradi go‰ãave ni noben solnãniÏarek posvetil nanjo. Temna je bila in naporna kakorpota v Dantejevih vicah. Od vseh strani je sililo nanjogrmovje, ki ga je trebalo odgrinjati, slabo je bila izhoje-na, zato jo je le s teÏavo ubiral otovorjeni konj. Poãasno


268

je rila karavana naprej. Ante se je zopet raz‰iril v svojihvaleÏnosti napram Vilarju: imenoval ga je svojega naj-veãjega dobrotnika. »Preverjen sem, da se bo v Bosninekoã ‰e dobro Ïivelo,« je govoril z vzhitom, ki ga jeinÏenir smatral za pretiranost in hinavstvo. »Doslej smotavali v temi, kakr‰na je v tej ‰umi, a sedaj nam zasijesolnce — bogme! — ker uãene ljudi po‰ilja k nam na‰car ãastiti.« In v deklamatorskem, gotovo Ïe mnogokratponovljenem hvalospevu se je povzpel do trditve, da soonstran Save i konji uãeni in psi uãeni, ãemur se je Vi-lar tihoma muzal predse. Zavzdihnil je, ko je pristavil,da se je rodil v sreãni uri, ker je doãakal to dobo. Poprejse je moral klanjati Turkom do pasu, ,ker s kim je vjeko-vati, nije vragovati,’ a zdaj spoznavata Turek in Srb, dajima je i bedni katolik ravnopraven brat. Sicer gre ‰evsak svojo pot, ,svaka majka svoje grli,’ in ,svaka kravasvoje tele liÏe,’ pravi blagor pa zasije Bo‰njakom, kadarspoznajo, da so si vsi rodni bratje, ker ,skladna braçanove dvore grade, a neskladna i stare prodaju’.

Vilarju srbohrva‰ãina ‰e ni tekla popolnoma gladko;zato je vneto poslu‰al vsakega Bo‰njaka, posebno pa ‰eBobojedca, ki je imel prikupljiv glas in je bil zelo zgovo-ren. Vpra‰al ga je, se li nahajajo prehodi ãez Konj-plani-no, ãez Zeleboj in Kravanjo na juÏno, sarajevsko stran vdolino reke Krivaje.


269

»Znaj, gospodine Franjo, po tej stezi, ako gre‰ nazajãez Medvedji Dol, pride‰ do reke Krivaje. Tudi nad Pi-liçem drÏi podobna stezica mimo Konj-planine v Kla-danj. Pa malokomu so znana tak‰na pota. Samo hajdu-ki so jih dobro poznali, kadar je pri‰la spomlad, ,Gjur-gjev danãe, hajduãki sastanãe’. Po teh stezah je uteklomnogo Turkov, ko je bil va‰ general vzel Tuzlo. Oj, Ïa-lostni ãasi so bili za nas bedne katolike! Vikali so namSrbi: Hajdi z nami nad Turka! — vikali so nam Turki:Hajdi z nami nad Srba in avstrijskega katolika! Zlo je,kadar se dva psa trgata za eno kost. Tako smo Ïiveli vvednem strahu. Eto sablje, evo moje glave!«

Po malem se je zaãelo svitati v gozdu. Poznalo se je,da niso veã v pragozdu. Sicer so leÏala tudi tukaj obrov-ska mrtva debla na tleh, no obsekala jih je Ïe sekira, tuditu se je ‰e nahajalo mestoma starodavno, nedotaknjeno,neobseÏno drevo, ki je zvisoka gledalo na niÏje sople-menike, Ïivotareãe v pritliãju in izpostavljene ãlove‰kisili. Mnogo trhlih in mnogo sveÏih ‰torov je molelo tu izbujne trave, ki so ji solnãni Ïarki pospe‰evali rast, pro-dirajoãi tu in tam do tal. Tu se je Ïe ãlove‰ka roka lotilakorenov pragozdnega Ïivljenja, znamenje, da ni daleãdo vasi. Za tur‰kih ãasov se ni nihãe zmenil za gozde.NeopaÏeno je leÏalo ogromno bogastvo in va‰ãani soprosto hodili v najbliÏje ‰ume ter sekali les, ki jim je ras-tel za hrbtom. Naravno, da so se gozdi bolj in bolj od-


270

mikali seli‰ãem, in sedaj stoji v bliÏini obljudenega krajasamo pritlikavo grmiãje. Izvzeti pa treba one gozde, nakatere so dobili begi in age sultanove tapije in so v njihzabranjevali drvarjenje. Tako so jih tudi v bliÏini seli‰ãohranili do malega nedotaknjene.

Zavili so v globok in ‰irok jarek, ãigar dno je izpodje-dala tiha vodica, ki je, po razdrtem, golem in skalovitemobreÏju soditi, nara‰ãala v neurjih v deroã potok. InÏe-nir je postal in pogledal gor in dol po jarku, premi‰lju-joã, koliko vekov je paã potrebovala ta vodica, predno jeizdolbla v kamenita tla tak‰no globino. Skalnate rebri-ne onkraj jarka so bile Ïe docela izsekane. Samo grmov-je, nizko drevje, tu in tam goliãava, kjer je vsepovsodmed ostrorezno travo stalo rastlinãje rdeãe jagode. Vrhurebrin jih je sprejel vase lep in sveÏ hrastov gozd, pokaterem so se vile preko drobne trave vse kriÏem jedvaznatne stezice. Vilarju je ugajala snaÏnost med debelohra‰ãino, ker tla so bila tako ãista, kakor bi jih pometa-li.

»Je tudi ta hra‰ãina carska?« je preseneãen vpra‰al.»To je vse bogata‰a Suljage,« je odgovoril Ante. »Sul-

jaga proda iz te ‰ume leto za letom za sto dukatov Ïelo-da v Srbijo. Ta volk ume gospodariti — zase. Ko bi ãlo-vek jeseni pobral tu Ïelod in ga vtaknil v Ïep, pojesti biga moral, ako bi ga zasaãil Suljaga ali njegov oskrbnik.Njegovi kmetje imajo peklo pri njem. TeÏko je pajãevi-


271

ni, kadar pometa metla, in teÏko je loncu, ãe se bori skamnom. Tu ne pomaga nobena pritoÏba v konaku.«

Za hrastovim gozdom se je odprla brdovita planjava,zarasla skraja s trnjem, praprotjo, brinjem in le‰evjem,potem pokrita z njivami. Na brdu, ki je zapiralo planja-vo in je bilo proti Oskovi ostro odsekano, se je pokaza-la mimo ‰opa visoke hra‰ãine vas, mraãna in groznakakor trdnjava sredi gor. Morda je bilo na tem kopcu vstarih bogomilskih ãasih tabori‰ãe ljudi, katerim se jezdel samotni kraj varen, tako da so priãeli graditi biva-li‰ãa in krãiti gozde. Iz skupine primitivnih lesenih hi‰ seje dvigal lesen minaret, vso to temno gruão pa je nad-kriljevala ‰iroka, pobeljena hi‰a, podobna gradiãu, ãigarokna so se svetila v solnãnih Ïarkih liki kovano zlato.Stala je nekoliko v strani sama zase; ni bila veãja, negoso hi‰e uglednej‰ih Turkov v mestu, no v Bosni imenu-jejo tak‰no, vsa druga nadkriljujoãe bivali‰ãe dvor, po-sebno ãe stoji kje na kmetih. Zidava je bila tista, kakr‰noje videl Vilar pri Hrenovi in Bajiçevi hi‰i: zidovi pritliã-ja so zelo moãni, iz debelega kamna, nanje je nazidanonekoliko raz‰irjeno prvo nadstropje, ãigar stene so tan-ke, proÏne, sama lesena pregraja, zametana z ilovico aliblatom in pobeljena.

Na izsu‰eni in trdi kolovozni poti, ki je drÏala prekonjiv, se je deklica vzporedila z bratcem in Vilar je stopalkraj Bobojedca. Ker je z zanimanjem zrl na brdo, mu je


272

pojasnil Ante, da so ono Suljagini dvori. »Sokolu je, dalovi, a prepelici, da se ãuva,« je rekel, upirajoã oãi v vi-soko leÏeão belo hi‰o. Dalje je pravil, da se vas imenujeTur‰ki Piliç, a precej pod njim za ‰opom hra‰ãine leÏiKr‰ãanski Piliç; tam se bo loãila njih pot: on tovori da-lje po kolovozni poti nad Oskovo, gospodin Franjo pa selahko spusti po strmi stezi naravnost v dolino; domovima po tej poti bliÏe nego preko Medvedjega Dola inlahko se ‰e spotoma okrepãa v Mu‰içevem hanu. Ta na-svet se je zdel Vilarju pameten.

Pravoslavni Piliç je ‰tel ‰estnajst hi‰, kakor je pravilAnte. V dveh hi‰ah sta gospodarila svobodna pravoslav-na kmeta; tema je robovala polovica drugih kmetov, po-lovica pa Suljagi. Vilarju so se srbske hi‰e zdele prijaz-nej‰e nego tur‰ke; v prvo nadstropje se ni pri‰lo iz veÏekakor pri tur‰kih, ampak po lesenih in ograjenih stop-nicah, ki so se nahajale zunaj pod raz‰irjenim ostre‰jem.Pod stopnicami so drÏale duri v pritliãne shrambe. Karje bilo uglednej‰ih, so stale v ograjenih vrtih.

Pri prvi hi‰i so spodili s poti suho, preÏvekujoão kra-vo in kokljo s tropom pi‰ãet, pri drugi, majhni in leseni,je Vilar visoko dvignil glavo, ker zasli‰al je bil klik: »Evonas, gospodine Franjo!« Ozrl se je na vrt in se zaãudil.Med drevjem je stala miza, pri njej so sedeli deãki inpisali, med njimi Vazko, ki je bil spoznal dobrotnika izhana in je vzrado‰ãen kliknil nanj. Oni ‰olarãki, ki niso


273

imeli prostora pri mizi, so ãepeli v travi ter pisali namajhne tablice, naslonjene na kolena, eden pa je kleãalob velikem plo‰ãnatem kamnu in pisal, migajoã z glavo.Ob deblo stare hru‰ke je bila pritrjena ãrna ‰olska tabla,ob drugem deblu je slonel uãitelj — kaludjer Jovica. Vi-lar je postal; zelo ga je presenetila tak‰na ‰ola in moãnomu je ugajala. Spoznal je vse tiste deãke, ki so bili ononedeljo v hanu in so igrali medveda. Dvigniv‰i ãepico, jepozdravil uãitelja, ki je z naklonom glave odzdravil,potem pa nadaljeval uãenje, ne meneã se za one na poti.

»Ne boj se povedati istino! Vselej in povsod jo odkritogovori!« je s strogo besedo uãil Jovica kozavega deãka,ki je vzboãenih prsi stal pred njim in mu smelo zrl v oãi.»âesar ne more‰ govoriti pred ãlovekom, tudi za njego-vim hrbtom ne govori! Vedno reci popu pop in bobubob!«

Oni na potu so krenili za vrtni plot. Bobojedac je za-niãljivo potresel z glavo v smeri ‰ole na vrtu, zaprtih instisnjenih ust je z zaniãevanjem dihnil skozi nos, kakorbi udarjal neprijeten duh od nekod. »Istinu reci, pa ute-ci!« je rekel in pljunil predse.

Vilar ga je debelo pogledal ter pomislil, kateri imaprav: bedni katolik ali pravoslavni uãitelj. Pohvalil pa jeuãitelja, rekoã: »Uãen ãlovek je ta Jovica.«

Bobojedac je pritrknil z glavo: »Ba‰ uãen. Znade on,‰ta car veãera.« âez hip pa je nadaljeval: »Je li treba tega,


274

kar Jovica ma‰i v vla‰ke glave? Zemljice naj bi dali kme-tom, zemljice. Kmet z ojesom, pisar s peresom, pa bovse prav. Kaj naj poãnemo brez zemlje?« Kradoma jepogledal na gospodina Franja, kaj poreãe ta, ki je domaiz deÏele, kjer so uãeni i konji i psi. Morda je mislil, datisti, ki dovoli drvarjenje, razdeli lahko tudi zemljo.

»Znajo li tvoji otroci ãitati in pisati?« je vpra‰al Vilar,misleã na primitivno ‰olo.

Bobojedac je skomizgnil v ramenih. »A — kaj ve svi-nja, kaj je peter‰ilj! In tudi treba ni. U, da bi bednemukatoliku dali zemlje —« In gledal je v to ãrno zemljico,kakor bi jo hotel privezati k svoji du‰i.

Za vasjo so se loãili. Vilar je drãal navzdol k Mu‰içe-vemu hanu; pa se ni ustavil, ker han je bil zaprt.


275

18.

Dva dni, preden se je Vilar v hanu seznanil z Bobo-jedcem, je sedel v komisno opravljeni pisarni tuz-

lanskega postajnega poslopja pri mizi, obloÏeni z mno-gimi papirji, stotnik Stanislav Hvalibogovski, mestni po-veljnik tuzlanski, organ najvi‰jega poveljnika posadke,generala, zatopljen v sluÏbene stvari. Hvalibogovski jeimel poleg poslov, ki so zaãrtani v voja‰kem sluÏbovni-ku, mnogo opravka tudi z ogledu‰tvom ali vohunstvom.Pod njegovim nadzorom je delovalo veã konfidentov alizaupnikov, ki so pozvedovali po okraju v prilog vlade,vrhutega je moral paziti tudi na vohune tujih drÏav, kiso v tistih nevarnih ãasih pohajali zasedeni deÏeli. Pu‰eãiz dolgocevnega ãibuka, je strmel v dolgi ukaz, ki mu gaje bil pravkar prinesel, v moãnem omotu zapeãatenega,voja‰ki razna‰aã postajnega poveljni‰tva. Ukaz je pri‰elz Dunaja preko Sarajeva stopnjema na generala in ta gaje izroãil v strogo rezervatno poslovanje mestnemu po-veljniku. Nad naslovnim napisom mu je stala visoka ‰te-vilka s ãrkama K. B., ki pomenita ,Kundschafter-Bu-reau’, slovenski ,vohunska pisarna’. Ker je bila listinaizvr‰ena na litografskem pristroju, se je poznalo, da so


276

jo dobile mnoge vi‰je oblasti zasedenih deÏel. Hvalibo-govski je, ãitajoã, kimal in odmigaval z glavo ter podogrizenimi brki mi‰je barve krivenãil ustni. Kaj vse zah-tevajo! âlovek bi se moral raztrgati, da bi ugodil vsemukazom — psiakrev! Povr‰no pre ; letev‰i listino, jo jepoloÏil na mizo, obteÏil s ‰karjami. Potem je vstal ter senapotil, da se, valeã goste oblake , dima iz ust, izprehodipo sobi in olehãa moÏgane, v katerih so v neredu mrgo-leli novi vtiski. Vselej, kadar je dobil vaÏen pismen ukaz,mu je skraja ozlovoljen zabavljal. S psovanjem in hojopo sobi ter s poljsko Ïganico, ki jo je imel shranjeno vomari ob steni, je napravil red v glavi, preden se je mo-gel z bistro mislijo lotiti dela. Po kratkem odmoru je zo-pet sedel, razprostrl listino pred sebe, vzel vi‰njevordeãisvinãnik, ãital vnoviã ter podãrtaval markantne toãke inpripisaval obrobne opazke. Zelo vaÏen ukaz je dobil.Vojno ministrstvo je opozarjalo na mnoge vnanje agita-torje in vohune, ki so se, kakor je nedvomno dokazano,preteklo zimo in pomlad zopet v veãjem ‰tevilu pokazalina veã krajih zasedenih deÏel, izku‰ali na‰untati ljud-stvo, ga podkupovali in mu obetali izdatno pomoã ino-zemstva. Vse kaÏe, da so na nekaterih krajih delovaliuspe‰no. »Preskrbljeni s pravilnimi potnimi listi, se tiljudje prosto klatijo po deÏeli,« je pisalo ministrstvo podznamko K. B. »Z vso pozornostjo treba paziti nanje. Zdise, da jim krinka trgovca in kro‰njarja ne zado‰ãa veã in


277

da hoãejo v drugaãni preobleki opravljati svoj niãemniposel. Zaãetkom leto‰njega leta se je potikala neka pev-ska druÏba, ki je ‰tela dva gospoda in dve Ïenski poljskenarodnosti, mesec dni po hercegovskih postojankah, sedruÏila s ãastniki in mo‰tvom ter vohunila za neko tujodrÏavo.« Tu je Hvalibogovskega oblila kurja polt, na-‰obil je ustni in ‰e enkrat je preãital poslednji odstavek,ker ona pevska druÏba se je na potu iz Srbije k morjumudila tri dni v Tuzli, gostovala v kazini, pri Agularju inv srbski kavarni, ne da bi bil on ali kdo drug kaj sum-njivega opazil na njenih ãlanih. Oj, oj! On sam, ki jemestni poveljnik in najvi‰ji voja‰ki policaj, se je dva ve-ãera v svojem maternem jeziku zabaval z onimi pevci inpevkami in starej‰o pevko je neko popoldne zaradi na-rodnega sorodstva celo posetil v njeni sobi Agularjeve-ga hotela. In nikjer ni opazil niãesar nenavadnega. »Tobi bil ‰kandal, ko bi vohunil Poljak za tujo, morda celoza rusko drÏavo!« je viknilo nekaj v njem. Naredil je zrdeãim koncem svinãnika velik vpra‰aj na okrajek, ba-cil je ukaz na mizo in svetoskrumbno je kliknil:»Wisch!« — beseda, ki pomeni v sloven‰ãini pusto ãeã-karijo. Svinãen klobuk bi nataknil ministru na glavo, kerpi‰e tako Ïaljivo o Poljakih. ln napotil se je zopet na iz-prehod po pisarni. Z visoko dvignjeno, misli polno gla-vo je korakal po sobi in z raz‰irjenimi oãmi je preletelslike, ki so krasile stene. Mimo podob treh ãlanov cesar-


278

ske rodbine sta viseli tam tudi podobi, ki sta dragi vsa-kemu poljskemu srcu: ena je predstavljala junaka Ko‰-ciuszka, druga tistega poljskega generala Bema, ki je vmadÏarski revoluciji vr‰il ãuda bistroumja in hrabrostiza Ko‰utovo drÏavo. Pri obeh slikah se je Hvalibogovskirad ustavljal, prav kakor bi hodil k njima v skrbipolnihpoloÏajih po svet.

âez par minut je zopet sedel ter ãital iz ukaza: »Paz-nega oãesa treba motriti zlasti za tujimi komedianti,lastniki cirkusov in panoram. Znano je, da je pred krat-kim sodeloval pri nekem cirkusu kavalerijski ãastnikneke tuje drÏave, ki je ‰e ob pravem ãasu pri‰el oblastiv roke.« Ta odstavek je Hvalibogovski vi‰njevo podãrtalin na robu je vi‰njevo napisal besedo: ,Albanci’, kerprej‰nja dva popoldneva so se na dvori‰ãu neke mestnegostilne producirali trije Albanci kot vrvohodci. Razpeliso bili vrv s strehe na streho in zelo spretno so kazalisvojo gibãnost in smelost; zdolaj pod njimi sta sredidvori‰ãa dve arbana‰ki babi proizvajali trebu‰ni ples, obãemer so se gledalci zgraÏali, a s slastjo so zrli, posebnopa dame, na one ãvrste in drzne vrvolomce. Odpraviliso se proti Doboju in to dejstvo je Hvalibogovski zabe-leÏil na ukazu, ker trebalo je dobojsko posadko brzojav-no opozoriti o glumaãih.

»Pa tudi med domaãini je mnogo obupanih elemen-tov, ki delujejo na agitatorskem polju, posebno med


279

onimi, ki so za homatij pod tur‰ko vlado beÏali na Ce-tinje, v Belgrad in Carigrad, ter so se po zasedbi vrnili vsvojo domovino, kjer se jim niso mogle izpolniti njihnade in kjer trosijo sedaj neizpolnjive ideje v ljudstvo.«Ta odstavek je podãrtal dvakrat in na robu je napravilklicaj, poleg pa je napisal: Kaludjer.

»Ker se po nekaterih okrajih nahaja roparska ‰iba ‰evedno v polnem cvetu« — tako se je izraÏala rezervatnalistina — »je v izdatnej‰i meri treba porabiti konfidente.Neprestano naj lazijo po goratih krajih, z vso opreznost-jo naj pozvedujejo o osebah, ki so v zvezi z razbojniki,ki jim dado bodisi nasvete, bodisi prebivali‰ãe ali hrano.Premetenim konfidentom bosenskega rodu ne bo teÏko,se pritihotapiti pod zvijaãnimi pretvezami v razbojni‰kebrloge —« Tu je Hvalibogovski napravil na okrajek ve-lik vpra‰aj, potem je tre‰ãil z listino in svinãnikom obmizo ter vzkliknil: »Pisarni‰ki kozli vi! Menijo, da se za-lezujejo hajduki tako, kakor oni lazijo po dunajskemRingu za ponoãno sovo. Pridi le sem, gigrl, pa nesi svo-jo frazovito butico v razbojni‰ke brloge! Hm — da sisam stal kdaj pred pravim, resniãnim, Ïivim hajdukom,oboroÏenim do zoba, kakor sem stal jaz sredi groznih·kipetarjev, ne bil bi utekel snaÏnih hlaã —« Stotnik jeodloÏil ãibuk in zopet vstal ter ‰el k omari po okrepãa-vo. PoÏvekuje ko‰ãek prekajene gnjati s kruhom in za-livaje to prvo predpoldanko s kontu‰ovko in jarÏebinko,


280

je umiljeno zrl na diplomo, ki je v okviru visela nad pi-salno mizo, na ono diplomo, ki se je pohvalno izraÏalao njegovem juna‰tvu za okupacije, za kar je postal last-nik voja‰kega reda.

Ko se mu je zdelo, da se je dovolj osveÏil, je iznovazapalil ãibuk in sedel k delu. Dalje se je listina, sestav-ljena v slogu lepo ubranih in zaokroÏenih besed, izraÏa-la o tem, kako svedoãijo vsi znaki poslednjih ãasov, dase nahaja v zasedenih deÏelah ‰e mnogo prepovedanegaoroÏja, skritega po mestih in vaseh, zato treba pozvedo-vati in ogleduhovati, kar je naloga konfidentov. Nalogavoja‰tva in oroÏni‰tva bo, vdirati v tak‰na skrivali‰ãa. Vzelo sumljivih sluãajih tudi haremom ni treba prizana-‰ati, ker izkazalo se je jeseni 1878. l., da so malkontent-ni elementi posebno v hareme skrivali oroÏje.

V posebnem odstavku je ministrstvo s prstom namig-nilo na bliÏajoão se uvedbo brambnega zakona. Uvedelse bo s silo ali brez nje, treba pa mu je pripravljati ugod-na tla. Oblast bo itak izdala posebna navodila —,Fingerzeige’ je stalo v originalu — kako treba pouãevatiljudstvo o potrebi in koristi novega zakona, ki se ga nitreba bati, ker se bo vsestransko oziral na verske obiãajein na ljudske teÏnje. Konfidenti, ki pridejo z ljudstvomv neposredno dotiko, tudi tukaj lahko sejejo dobroseme.


281

Dalje je ukaz opozoril na neko prej‰njo okroÏnico, kije v mnogih toãkah ob‰irno in splo‰no govorila o ogle-du‰kem poslu, opozoril na oni odstavek, ki doloãa, najse posebno zanesljiv konfident, kadar postane v do-maãem kraju ljudstvu sumljiv, premesti v drugo okroÏ-je, ako sam Ïeli. Izrabljen konfident naj se preskrbi s pri-merno sluÏbo (uradni sluga, cestar, ‰umar itd.), v kate-ri se lahko blagonosno deluje za varnost deÏele.

Naposled je ukaz naznanil, da ima dotiãni fond dos-ti denarnih sredstev na razpolago, da torej pri tako vaÏ-nem poslu, kakor je ogledu‰tvo, ni treba varãevati.

»Nu — torej — hvala Bogu!« je vzdihnil Hvalibogov-ski, ko je bil do kraja preãital ter vi‰njevo in rdeãe pod-ãrtal odstavek, ki je vzel v misel denarna sredstva. Po-tem je pismeno pozval vse konfidente svojega obmoã-ja, da jih pouãi in razpo‰lje po okraju med reckama Dri-no in Bosno. Te pozivnice je nemudoma predloÏil okraj-nemu naãelstvu, ki je imelo v evidenci in primerni sluÏbivse zaupnike.

Tri dni pozneje je stal Atif Sarajlija z zavestjo vaÏne-ga in koristnega ãloveka v pisarni okrajnega naãelnika.Pl. Pester ga je izpra‰al o mi‰ljenju drvarjev na Konj-planini. Atif je odkrito povedal, da so drvarji nezado-voljni s hrano in znamkami, da jih inÏenir podpihuje injim obeta izbolj‰anje njih stanja. Naãelnik si je to zabe-leÏil, potem je poslal zaupnika k mestnemu poveljniku.


282

Hvalibogovski ga je vpra‰al, kaj dela gospod gozdar,potem pa o drugih novicah iz delavskega tabora. Ko muje konfident zaãel praviti o drvarski hrani in o inÏenir-ju, je odmahnil z roko, ker ni mu bilo prav, da hoãe Atifoãrniti ãastnika, ãeprav samo rezervnega. »Povej raj‰i,kaj dela kaludjer Milo‰eviç, s ãim se preÏivlja, ãe mno-go hodi po okraju in kaj govori.«

»O njem vem toliko, da je mnogo na poti v Tuzlo innazaj. Mnogo posedava po hanih, vse vasi Pospreãja inMajevice-planine ga poznajo, na svojih potih ogovorivsakega domaãina in v Piliçu pouãuje deãke.«

»Saj tam ni ‰ole.«»·olo je ustanovil kar na vrtu hi‰e, kjer stanuje.«»Dobro,« je rekel stotnik ter napisal, da se nahaja v

Piliçu ‰ola, katere ni ustanovila, ne priznala oblast, kartreba naznaniti nacelni‰tvu. Vzev‰i v levico ukaz vohun-ske pisarne, v desnico pa svinãnik, je stopil tesno h kon-fidentu in, brodeã s svinãnikom po listini, ga je s previd-nimi besedami pouãil o onih odstavkih, ki so govorili oagitatorjih, o skritem oroÏju in o brambnem zakonu.Atif je zvesto poslu‰al, buleã oãi v tajnostni papir, ki jebil vsled mnogih vi‰njevih in rdeãih ãrt ter pripomb vesnamoãeraden, kakor visok uradnik, kadar tiãi v parad-ni uniformi. Stotnik mu je zabiãil skrajno opreznost instrogo molãeãnost. Za delovanje mu je to pot odkazalves tuzlanski okraj juÏno od Majevice-planine. Obrede


283

naj vse vasi in vsako sumljivo okolnost naj nemudomajavi najbliÏji oroÏni‰ki straÏarni. O vsem, kar bo videl insli‰al, naj mu sporoãi, kadar se povrne s poti. — Od‰telmu je potnino za petnajst dni ter ga odslovil.


284

19.

Neko krasno popoldne je Vilar zopet zasedel ko-nja in odjahal, da pozvedava in spoznava kraj in

ljudi, seveda na drugaãen naãin nego Atif Sarajlija. Inzopet ni pri‰el dalje nego do Mu‰içevega hana. Tam jePero ob poti iz navleãene hoste sekal skleske. Molãe stase pozdravila. Zavedel je konja v senco pod pristre‰je inga privezal. Na tnalu je sedela Danica in ob‰ivala svojgunjiã. Vstala je, razpihala ob kraju pristre‰ja ogenj inpristavila lonãek z vodo. Gost je sedel kraj svojega konjain opazoval deklico, kako se je gibãno kretala pri svojembornem kuhinjskem poslu, ne da bi si upala pogledatina gospodina Franja. Njeno gladko obliãje je rdelo v sra-meÏljivosti, nekam v stran se nasmihavalo, njene oãi sose kradoma ozirale od ognja na vse strani. A zdelo se je,da z enim kotiãkom vsekakor pazijo na tujca, ali ne bovzrojil, ker mora potrpeti in precej dolgo ãakati na kavo.Napol suho draãje se je cmerilo med dvema oÏganimakamnoma, in voda nikakor ni hotela zavreti. Pa Vilar jerad potrpel. S toploto v srcu se je naslajal ob pogledu nato v nekem oziru sme‰no deklico.


285

Prinesla mu je prvi findjan. Preden ga je vzel v roko,je prijel za Ïliãko in me‰al ãrni napoj. Tako je moralapostati pred njim. Dvignil je obraz k njej ter me‰al inme‰al. Pero je klestil drva nekje tam pod mejo, videti nimogel, kaj se godi pod pristre‰jem, kako tujec z oãmi inprijaznim usmevom zavaja v greh. Vilar je me‰al, dok-ler ni pljusnilo par kapljic ãrnine na njeno roko. Tedaj jenjen jasni pogled zadel ob njegov obraz, v ‰tirih oãeh seje nekaj zme‰alo in zamigljalo, kakor da je na vedremnoãnem nebu nastal potres in so zvezde zaplesale kroglune. Zatresla se ji je roka, odvrnila je pogled od gospo-dina Franja na kavo. Vzel je skodelico, jo nastavil na ust-no in prvi poÏirek je zdrknil v grlo, gorak in sladak ka-kor prvi obãutek ljubezni. ·inila mu je v glavo misel: Kajko bi videl stari Pero? Ali bi ne skoãil po skriti handÏarin navalil na drznega ‰vabskega tujca, ki po nepotreb-nem moti nedolÏno du‰o! To hladno raãunanje ga jeiztreznilo.

Danica ni mogla prenesti tega nenadno nastopiv‰ega,za njo ãisto novega, sladkega in pretresljivega obãutka,katerega ji je zbudil ljubeznivi tujec. Vsa rdeãa v lice jevzela konvico ter stekla ãez pot k Oskovi po vodo. Gle-dal je za njo in v svoji romantiãni du‰i se je spomnil kav-ka‰ke deklice Tamare, kakor jo je naslikal Lermontov v»Demonu«. Kakor ona k Aragvi, tako teãe ta bosenskadeva s konvico k Oskovi; ta kraj ob ‰umeãem gorskem


286

potoku je nekoliko podoben kavka‰kemu; narod je ena-ko uporen in samozavesten tu in tam, in on — ali najstopi kot demon pred to krasno in neizku‰eno deklico?Zamislil se je v svoj poloÏaj in teÏko mu je postalo nadu‰i.

Dolgo ni bilo Danice nazaj. Globoko v strugi je slone-la ob skalnem robu kraj mlina ter zami‰ljeno zrla v po-tok, ki se je v belih penah lil ãez peãino in se vrtel v sma-ragdno zelenem tolmunu pred mlinom. Kako dober seji je zdel gospodin Franjo! Kak‰na neodoljiva blaÏenostsije iz njegovih Ïivih, sivkastih oãi! Po srcu in du‰i niã nipodoben tistim tujim okrutneÏem, o katerih je toliko sli-‰ala v ârni Gori in o katerih vedo toliko slabega povedativ Bosni. Po zimi, kmalu potem, ko je bila pri‰la iz ârneGore v Piliç, ji je nekoã stra‰ni Atif Sarajlija tako gledalv oãi kakor danes gospodin Franjo. Takrat bi bila kma-lu omedlela od groze, v strahu je plakala in kriãala nje-na du‰a, a danes je ãutila, kakor bi stala pred njo samasreãa njenega Ïivljenja, sreãa, ki se je rodila nekje v dalj-nih severnih krajih, potovala dolgo pot na jug in je se-daj smejoãega obraza nenadno stopila pred njo. Vse jovleãe k tej sreãi; padla bi pred tega ãloveka ter se okle-nila njegovih nog. Molila bi pred njim, kakor so jo uãiliv cetinjski ‰oli. In v solzah sreãe bi se raztopilo srce.

Ko si je ohladila razburjenost, je zajela iz studenca, kije izviral izpod skale meter visoko nad potokom, ter


287

nesla vodo ljubljenemu gostu. Postavila je konvico krajnjega. »Kje je Vazko?« jo je vpra‰al, ko mu je prineslavnoviã kave. Povesila je oãi in ni mu odgovorila. On pani hotel sprejeti findjana, dokler ni slabo in tiho proiz-nesla: »V ‰oli.« Zopet se ji je prilil tok krvi od srca vobraz, zopet je v sreãi koprnela pred tem zmagovitimtujcem. Omamljena je sedla na tnalo. Ne daleã od pri-stre‰ja je pela Perova sekirica, v meji nad hanom je ãiri-kal ptiãek, vmes je s pronicavim glasom udarjal kos, vjarku je ‰umela Oskova. Ona ni niãesar sli‰ala; v bla-Ïenih sanjah se je zavedala samo tega, da sedi njej nas-proti tisti, ki je zbudil v njej pesem prve ljubezni.

Vilar je pil kavo, pil vodo, vil svalãice in pogledaval nadeklico, ki veã ni dvignila pogleda k njemu. Kakor bi sli-‰al njeno pesem, tako natanko je vedel, kaj se godi v nje-nem srcu. Vsa dekleta, pred katerimi je kdaj stal, so mugledala smelo v oãi, se ‰ãeperila pred njim, so kazala ne-kak‰en ogenj, ki se je vÏgal nekje v njih notranjosti in jeizku‰al Vilarja omotiti z visokimi plameni, pa je hitroizjedel samega sebe, ker ni bilo nakopiãenega dosti go-riva v dekli‰kem srcu — tako je bilo naposled i pri Katici:no v tej ubogi deklici tli plah ogenj, ki si ne upa na danin je zato tem vztrajnej‰i. Îal, da se ta ogenj ne moreprijeti njega, da oÏge njo samo. Spomnil se je drugegaromana, one Pu‰kinove deve, ki se je v gorah sirovegaKavkaza javljala pred vojnim ujetnikom ter mu z iskre-


288

nimi in ginljivimi besedami razodevala svoje hrepene-nje; toda ujetnik se ni hotel, se ni mogel odzvati glasunjenega srca, ker med njima se je dvigala neprehodnastena.

Dolgo je sedel molãeã in zami‰ljen. Ko pa ga je njegovkonj zaãel cukati za rokav, hrzati ter kopati s prednjimanogama, je vstal, poloÏil denar na stolãek in tiho odjez-dil kakor tat s svojim plenom. No zavest, da je zasejalnemir v nedolÏno du‰o, ga je tlaãila ves veãer.

Potem je deÏevalo tri dni in Vilar ni zapustil svojegazakotja. Ko se je zopet razjasnilo, je ‰el raziskavat Konj-planino, kak‰na je na svojem vrhu, namreã nad onimdelom, kjer so sekali drvarji. Hotel je z njenega vrha alis kak‰nega prevala pogledati proti jugu v one kraje, kijih namaka Krivaja, tekoãa v Bosno, in Drinaãa, tekoãav Drino. Menil je, da mora najti toãko, s katere si ogle-da vso pokrajino do Romanje-planine, zato si je polegrevolverja zataknil tudi daljnogled za pas. PribliÏal se jebil namreã tudi v obleki nekoliko domorodnemu prebi-valstvu: v Tuzli si je bil kupil fes, ker klobuk in slamniknista kaj pripravna za potikanje po ‰umah, in bosenskipas. Drvarji so mu pokazali stezico, ki se je vila skraja ‰evedno po pragozdu, pa la je kazal drugaãno lice negooni zdolaj. Tu je bilo vse bolno, vse je hiralo in se pri-pravljalo na smrt, ali pa je Ïe leÏalo strto in mrtvo natleh. Tu se je nahajala velika bolnica v carstvu rastlin-


289

stva. Zelenje je sicer ‰e poganjalo, pa se ni moglo po-na‰ati s sveÏostjo in bujnostjo, pricvrknjeno je bilo inosmojeno kakor ob veliki su‰i. InÏenir ni mogel dognati,odkod in kdaj je navalila bolezen v gozd. Morda ga jepred leti Ïe naãetega po lubadarju povalil sneÏeni plaz,navaliv‰i z gorenjih, slabo zarastlih predelov planine, inzdaj to razvalino dalje uniãuje ‰kodljivi ãrv. Pronicav,neprijeten duh je udarjal v nos kakor v bolnici po zdra-vilih in razkuÏevalnih sredstvih. Ta del pra‰ume je bilpodoben razseÏni grobnici na bojnem polju, v kateri vsekriÏem trohne razmeãkana ãlove‰ka in konjska trupla,razbiti in polomljeni ãlove‰ki in konjski udje. Strahomaje lezel ob skrivnostni gori po‰evno in navkreber in zde-lo se mu je, da se mu smehlja drobna stezica ter ga ogo-varja: Le naprej, ãlovekov sin! Ne boj se teh bitij,majãken del prirode so kakor ti, in v nekem oziru si jimbrat vsem, mrtvim in Ïivim! Ljubil je tak‰ne samotnestezice in kadar se je globoko zamislil vanje, so izpre-govorile ter mu razodevale ãudeÏe in skrivnosti narave.Govorile so mu o domovini, o ljubezni in usmiljenju, kerna samoti je sam zaÏelel tak‰nih besed. âim vi‰e jepri‰el, tem niÏje in redkej‰e je bilo drevje; mestoma jedrÏala stezica med samim krivenãastim grmovjem, mes-toma ãez golave, kjer se je vdirala zemlja, in se rastlinani mogla razviti, potem nad strmim jarkom pod gruãa-mi navpiãnih skal ãez robati gramoz, ki se je namlel od


290

peãin in pokrival celo poboãje, doãim se je debelej‰ekamenje, ki se je odkrhavalo, zvalilo v dno jarka, odko-der je sli‰al ‰umljanje vode.

Nad jarkom je postal, da se ogleda po kraju. Videl nidrugega nego del jasnega neba nad seboj, onstran jar-ka v senãni strani temnovi‰njevkasto plast gozda, ki jepokrival rebrine Zeleboj-planine, a pod seboj tisti sividebeli gramoz, ki je, podoben kamenenemu morju, na‰iroko zalil strmino. To stran, kjer je stal on, je obseva-lo solnce, ãigar Ïarki so segali globoko dol v jarek. Gle-dajoã ob vznoÏje, je zapazilo njegovo bistro oko, da senekaj premiãe po kamenenem morju, da se neka temnatoãka giblje med skalinami, zdaj je vidna, kmalu zatemnevidna. Lahko je veãje vrste Ïival, lahko je ãlovek, kileze veã po vseh ‰tirih nego po dveh. Vzel je daljnogledin videl, da ãlovek kolovrati navkreber, zdaj se dviga naskalo, potem se plazi po njej, zdaj izgine, zdaj se zopetprikaÏe in se mahedravih korakov opleta po gosto nase-janem peãevju. Ko je pri‰el oni ãlovek vi‰e, je v njemrazloãno spoznal Atifa Sarajlijo. Vilar si ga je mislil nekjeob Drini na vohunstvu, pa evo ga v teh gozdih, evo ga vjarku, o katerem bi ãlovek mislil, da ga nikdar ne pose-ti ãlove‰ka noga. Zasleduje li razbojnike v tej pu‰ãavi?Skrivali bi se todi paã lahko, toda kje jim dobiti hrane?Vilar ni bil bojeãega srca, pa vendar se je dotaknil revol-verja, ãigar bucika mu je gledala izza pasa. Ta zvesti to-


291

vari‰ je pregnal mravljince, ki so mu gomazeli, kakor semu je zdelo, po hrbtu. Atif se je dvigal vi‰e in vi‰e popoboãju, pokritem Ïe s samim razkrhljenim peãevjem.Ni pri‰el na stezo, ampak krenil je z gramoza, ‰el v po-‰evni smeri ter izginil v grmovju.

,Bog ve, kaj i‰ãe v tej odurni samoti. Hajdukov gotovone. Dasi je hrust in goreã v svoji sluÏbi, se vendar ne boupal sam nadnje v gozdna skrivali‰ãa,’ si je mislil Vilarter nadaljeval svojo pot. Zavil je krog skalnih gruã in pri-‰el v nekaj korakov dolgo, senãnato in mraãno dolinico,po kateri je tekla ona bistra in ãista vodica, ki jo je sli‰al‰umeti iz jarka. Ob tej vodici, ki se je pripenila po izdol-benem skalovitem Ïlebu, je bilo dosti pestrega rastlin-skega Ïivljenja. Liki freska je pokrival raznobarven mahpe‰ãena tla ob potoãku, tu z zelenkastim, tam z rumen-kastim ali plesnivosvetlim pregrinjalom. Bogme, kak‰entapetnik je narava! ln kak‰ne Ïile je zarisala v pecine,razjedene po vodi: ln temnomodre, tam belkaste, tutemnozelene, tam ãrne in kakor bi se igrala, je, veseleãse svoje umetnosti, i z rdeão barvo brizgnila tu in tam vkamen.

Vilar se je napil iz potoãka in udaril naprej v breg.Vsekakor je hotel videti, kak‰en je svet zadaj ob razvod-nici med rekama Bosno in Drino. Prispel je res na pre-val, toda tam ni videl niã posebnega. Sami gozdi in skaleso se razprostirali vsenaokrog po hribih, zakotjih in jar-


292

kih. Naprej se mu ni ljubilo, dasi je stalo solnce ‰e viso-ko. Ogledaval se je, kje bi bilo kaj odprtega sveta, da bitam sedel in odpoãil, pa prostor, kjer je stal, je bil veszadelan in obit s skalami in lesom, sliãen tesni jeãi, takoda v tej moreãi ti‰ini ni maral poãivati. Napotil se je na-zaj po stezi in privo‰ãil si je poãitka v oni slikoviti, hladnidolinici, kjer se je bil prej napil iz gorskega potoãka. Se-del je na mah in zapu‰il. Tu ni ãutil teÏkotne, tlaãeãeti‰ine; kolikor toliko je bil razgled odprt, in v njegove, odmladostnega navdu‰enja in hrepenenja kipeãe misli jeÏuborela skromna vodica, kakor bi gorska vila tiho pri-trjevala njegovim naãrtom in odgovarjala njegovim Ïe-ljam. V sladki omotici se je zleknil po mahu in zdelo semu je, da je vila pristopila k njemu, se posestrila z njimter sedla onkraj potoãka na mah. ,Bodi po‰ten in pra-viãen na vse strani!’ mu je naposled za‰epetala. ,Bodioprezen in previden, ker tu preÏi vohunstvo in ovadu‰-tvo na vsakega, ki govori s srcem po svojem umu-razu-mu. Pazi na svoje mehko, obãutljivo srce!’ Tu je Vilar za-tvoril oãi in zadremal. A ‰e vedno je videl poleg sebe po-sestrimo vilo, ki je postala mahoma podobna Danici: postasu, po obleki in obrazu. Kakor bi se bil napil ha‰i‰a,tako sladke in Ïive sanje je imel.

Zbudilo ga je neko roÏljanje, a tisti hip ‰e ni imel vredu svoje zavesti kraja in ãasa. Prepla‰en je dvignil gla-vo. Kaj to ropota nekje v zakotju, kakor bi drdrala koãija


293

po grbastem tlaku ali kakor bi prasketal ogenj v apneni-ci! Zdajci je priletel kamen po skalovju in prav blizu nje-ga je padel na tla. To ga je privedlo do popolne zavesti.V strahu se je pobral z mahu in skoãil iz zakotja na ste-zico. Mravljinci so mu zagolazili po hrbtu, ko je na ovin-ku pod skalnimi gruãami zagledal visokega moÏa. Hipo-ma mu je pri‰la misel na hajduke, ki se lahko skrivajomed peãinami in so morda vrgli kamen proti njemu. Za-grabil je za revolver, a precej ga je zopet zataknil nazajza pas, ker oni velikan se je okrenil k njemu. Vilar je spo-znal Jovico Milo‰eviça. Smeje sta si ‰la naproti.

»Tvoj revolver bi mi priãal, da se boji‰ hajdukov,« jezaãel Jovica. »A ker pospava‰ na tak‰nih samotah, vi-dim, da se jih niã ne boji‰. In tebi se jih ni treba bati.Po‰tenjaku, kakr‰en si ti, ne store Ïalega.«

»Ali ti obãuje‰ z njimi?« se je zaãudil Vilar.»Ne obãujem. Saj tukaj jih ni, v Hercegovini pa Ïe

zbira Stojan Kovaãeviç njih krdela. ·el sem pravkarmimo tebe in te nisem probudil, ker si tako sladko spal.A tu na ovinku sem se domislil, da bo bolje, ako gre‰ zmenoj, ker bliÏa se veãer. Kako bo‰ hodil sam po temnihgozdih domov — sem si mislil in ba‰ sem se hotel vrni-ti k tvojemu leÏi‰ãu.«

»Ti si vrgel kamen?«»Kak‰en kamen?«


294

»Padel je tik mene na tla, in nekaj je zaropotalo zaskalami. Kaj je bilo to?«

»Suh plaz se je odtrgal nekje in zdrknil v kotlino. Haj-diva sedaj v dolino! Do mraka sva v Medvedjem Dolu,naprej naj ti posveti delavec z baklo.«

Hitro sta hodila navzdol. Jovica je stopal gibãno invarno kakor koza; vãasi je moral prikraj‰ati korake alicelo postati, da mu oni ni zaostal. »Polahko, polahko!«je, postajajoã in zroã nazaj, klical Vilarju tam, kjer je bilastezica zelo strma ali je bilo treba lesti krog krhljivih inmlinãastih hlodov, leÏeãih v poslednjem mrtvilu v bol-nem gozdu. InÏenir se je na vso moã trudil, da bi ga brezzadrÏkov dohajal, pa se mu ni posreãilo, ãeprav je bil Ïepremoãen od potu. Sramoval se je svoje okornosti in ne-spretnosti in zdelo se mu je, da je kaludjer nala‰ã zapu-stil pravo stezo na strani in drl naravnost ãez trhline, dabi pokazal ·vabi, za koliko je Bo‰njak v svojih opankahutrjenej‰i na tak‰nem ozemlju.

Ko sta pri‰la na zloÏnej‰o pot, sta se porazgovorila.Milo‰eviç je pravil, da je ‰el prej‰nji dan po opravkih vKladanj, a sedaj se vraãa.

»Torej si dva dni zamudil ‰olo,« je pripomnil Vilar.»Moje ‰ole je itak konec. Predsnoãnjim sta prikoraka-

la v Piliç dva oroÏnika z ukazom, da mi naãelnik prepo-veduje ‰olo, ker nisem uradno preizku‰en, potrjen innastavljen za uãitelja.«


295

»In kaj sedaj?« je preseneãeno vpra‰al Vilar.Jovica je potresel svoje kodre in zmajal z orja‰ko

ramo. âez hip je vzkliknil: »Niã. Moja roka se kmaluozdravi in onda — kar hoãe na‰ pravoslavni Bog.« Sve-ãano so donele te proro‰ke in zlove‰ãe besede po gozd-nem mraku.

Vilar je molãal. ,Preobilje Ïivljenske sile se nahaja vtem korenja‰kem ãloveku. ·koda zanj, da mora poginitiv neravnem boju, toda s svojimi nazori in svojo neupog-ljivostjo bi poginil tudi za samostanskimi zidovi, ker zamirno Ïivljenje ni bil ustvarjen. Tako si je mislil, zroã namoãna meãa svojega sopotnika. In domislil se je na‰ih‰ol: kako je tu vse lepo urejeno po neki ‰abloni in nadzo-rovano, uklenjeno v sistem, tako da se mladina vadi hi-navstva, laÏi in pohlevne udanosti. Milo‰eviça paã nisosmatrali za sposobnega, da bi polagal v mladinska srcakvas, iz katerega bi vzklile ãednosti, ki naj diãijo udane-ga in pokornega drÏavljana. Zato so razgnali njegovo‰olo. Vedeli so, da je v njegovih mislih in besedah kvas,ki rodi odpor in Ïeljo po svobodi, zato so mu zabranilipouk. Tako je premi‰ljeval inÏenir.

Po dolgem premolku je izpregovoril: »·koda tvoje‰ole. Videl sem te oni dan, ko sem ‰el z Bobojedcemmimo in si pouãeval na vrtu. Ugajalo mi je tvoje uãe-nje.«


296

Milo‰eviç je obstal in z nasme‰ljivim izrazom zroãinÏenirju naravnost v obraz, je rekel: »Ti si me nadzoro-val in ovadil?«

Vilar se je zavzel. »Jaz? To se zelo moti‰. Jaz — vohunin ovaduh proti uãitelju?« Drzno je gledal na Milo‰e-viçeve bele zobe, ki so se prikazali med rdeãima, sme-joãima se ustnicama. Nehote je njegova desnica segla narevolverjev drÏaj.

»Pusti vraga za pasom,« je rekel Jovica. »Ne bojim sega, a tebe spo‰tujem, ker te poznam, da si po‰ten in od-krit ter ljubi‰ na‰e ljudstvo. I za mene si se Ïe zavzel vpoloÏaju, ko ti je bilo to sitno.« Nadaljeval je pot navz-dol.

»Niã mi ni bilo sitno, ker vsaki krivici odloãno nas-protujem,« se je razburil Vilar.

»Oprosti, brate, samo po‰alil sem se s teboj. Dobrovem, da me je ovadil Atif Sarajlija, ki ba‰ sedaj vohunipo okraju.«

»Kdo ti je to povedal?«»V na‰em taboru je vse znano, kar se dela v va‰em.

Vem, kdaj si prinesel ukaz Atifu, naj gre v Tuzlo, da gapo‰ljejo po vohunskih potih. Vem, da je hodil danes potem gozdu, in skoraj bi uganil, kaj je iskal todi.«

»Tudi jaz sem ga videl. Pri‰el je iz jarka, ki se nahajatu doli pod nama.«


297

»Dobro, gospodine Franjo. Zapomni si dana‰nje po-poldne. âez sedem let vse prav pride,«

Vilar se je zaãudil ob vsevednosti agitatorjevi. »Kje jeva‰ tabor?« je vpra‰al in tisti hip je obÏaloval svojo pre-veliko radovednost, ker je vedel, da ji Jovica ne ustreÏe.

»Ves narod od morja pa do reke Drine in ‰e dalje jena‰ tabor. Svojo usodo si doloãimo sami.«

»Ne igrajte se z Ïelezom in krvjo. I v Bosni se obrnevse na bolje. Mi smo poãasni kakor Rusija, no odloãilnikrogi vãasi niso brez dobre volje. Treba poãakati, ko bo-do smeli bosenski ljudski zastopniki in zagovorniki od-krito govoriti o tem, ãesa treba Bosni. âas poru‰i vse sta-ro in zgradi novo.«

»Do takrat bo zamorjen na‰ ãut za svobodo.«»Pod sultanom ste Ïiveli neko ‰iroko handÏarsko svo-

bodo, vsaj pravite tako, v tej svobodi pa ste zaostali zasto let za drugimi narodi.«

»Tudi Bolgari so bili pod sultanom, pa glej, kako se-daj napredujejo! Ta vlada pri nas pa nima denarja za na-‰e ‰ole.«

»Ti gre‰ neugnan za nekim ciljem, da bi uveljavil svo-jo osebnost,« je govoril Vilar, zroã v agitatorjeve kodre.Takrat ‰e ni poznal sebe, ni vedel, da bodo smatrali tudinjega za samosvojega ãloveka, za tak‰nega, ki hoãe posvoji glavi vse sam zasnovati in uravnati, ki se ne bojiteÏkoã Ïivljenja, izvirajoãih iz tragiãnih nasprotij med


298

bornim posameznikom in mogoãno druÏbo. »Îal, dasedaj ni prostora za tak‰ne krepke, neupogljive znaãa-je. Odkrito ti povem, Jovica, da se bojim za tvojo bujnoglavo.«

Kaludjer je pritrknil, rekoã: »Srbin se ne boji smrti.Smelo ji je gledal v oãi na mnogih boji‰ãih. Tudi za Av-strijo se je boril hrabro kakor za svojo domovino. Nasil-ne smrti smo v Bosni vajeni, o ãemer ‰e zasli‰i‰, o ãemerse i sam prepriãa‰. Spomni se takrat mene, gospodineFranjo!«. Po teh besedah je zamahnil z gorjaão in ‰iro-kih korakov je stopal navzdol.

Vilar je zopet zaostal. Usta so se mu raztegnila v na-smeh. Smejal pa se je svojemu priimku ,gospodin Fran-jo’, ki se je tako hitro raznesel in udomaãil po okraju. Nili to znamenje, da postaja popularen? âez hip pa je na-vezal svojo misel na Milo‰eviçeve besede. Na kaj nami-gava agitator? Ali se res pripravlja nova vstaja? Ali sehoãe v nasilni smrti Ïrtvovati, ali res upa na konãnozmago in se hoãe pobahati z njo?

Jovica je postal ter se ozrl po bolnem gozdu. Ko ga jebil oni do‰el, je rekel: »Glej, brate, tak‰nemu gozdu jepodoben narod, ki si ni umel ohraniti svoje individual-nosti. Koliko je tu krog naju hiranja in smrti!«

»A ‰e se dviga marsikak‰en zdrav hrast, boreã se zasvoj prostor. Tak‰nemu hrastu si podoben ti, Jovica.Sprijazni se z razmerami, ne sanjari o brezuspe‰nem


299

uporu. V misli se ti kaÏe vse drugaãe, nego se dogaja vresniãnem Ïivljenju. Ti se precenjuje‰, tvoji vratolomninazori te privedejo kveãjemu v hajdu‰ki tabor. Kaj po-maga dandanes Bosni vsa handÏarska slava? Nastopilaje zanjo nova doba, ki zahteva mirne, trezne, globokopremi‰ljene politike, nikakor pa tiste handÏarske. Pre-priãan sem, da bi ti s svojo nadarjenostjo lahko mnogokoristil svojim rojakom, ko bi se nekoliko ugnal, udal,vpo‰teval faktiãne razmere —« Vilar je vedel, da govo-ri budalost, da je vsaka beseda pred Milo‰eviçem bobob steno, po nekaj ga je gnalo k temu orjaku in trpinu.Du‰evno se mu je pribliÏal, ko se je bil zavzel zanj predBuzdugo. Na‰el je ãloveka, ki se je upiral vsemu seda-njemu sistemu, v nekem oziru sorodno du‰o, ki je kakornjegova trpela in sovraÏila sodobno druÏbo.

Milo‰eviç je obstal pred trhlim deblom, ki jima je za-piralo pot. Z divjim ognjem v oãeh je pogledal na Vilar-ja, ki je ostrmel ob tak‰nem pogledu. »Ti nisi videl na‰ihbojev,« je nasme‰ljivo rekel, »nisi ‰e dolgo v Bosni, to-rej ne pozna‰ ‰e vsega na‰ega trpljenja, zato ti teãejo ka-kor popu pred bolnikom pomaziljene besede vse vprek:ena z brda, druga iz doline.« Gibãno se je zavihtel ãezdeblo ter poãakal tovari‰a, ki je trudoma kobalil ãez dre-vo, kakor bi se vzpenjal na slona. Jovica je nadaljeval:»Tudi trdo drevo navrta ãrv, a mene ne bo. Ti mi nami-gava‰, naj grem na tuzlanski otok in naj se tam utopim


300

v va‰ih zabavah. Dobra pridobitev bi bil jaz za vohun-stvo in ovadu‰tvo, ker veã vem nego deset Atifov, veãnego vsi njih konfidenti skupaj. Kakor pop peva, tako idjak odpeva. Pa slabo me pozna‰.«

Vilar je bil prelezel mrtvo drevo. Zadihan je odgovo-ril: »Tudi ti me slabo pozna‰. Niti pet korakov bi ne ‰els teboj, ko bi ti tukaj kot domaãin upravljal vohunskiposel. Hotel sem ti svetovati, da bi se pri svoji sposob-nosti lahko potrudil za uãiteljsko pa tudi za uradni‰komesto. Va‰a odvisnost se bo nekoliko ublaÏila, kadarpridejo domaãini v uradni‰ke sluÏbe. Dosle niti uradnisluge niso va‰ega rodu.«

»Niso in ne bodo. Kakor po na‰ih gozdih, tako se jezaskominalo va‰im ljudem po bosenskih sluÏbah, Bo‰-njak pa naj pogine, naj se izseli, ako tukaj ne mara bed-no Ïivotariti. Za ãasa tur‰ke carevine smo govorili:

Siti vuci i na broju ovce —nit je bilo nit çe kada biti.

Tudi sedaj ni bolje. Sicer se pa moja dobra glava i za bo-gato plaão ne ukloni, dokler je Ïiva. O tem mi ne govo-ri, gospodine Franjo! Ko bi pri‰lo tisoã moÏ s tvojim sr-cem k nam in bi se kakor ti pome‰ali med nas in bi po-sedali z nami, onda bi spoznali na‰e siroma‰tvo in na‰onesreão in pomagali bi nam. V druÏbi tak‰nih po‰tenihljudi bi i jaz delal za Bosno; a oni v mestu, oboroÏeni in


301

uãeni, nimajo srca za nas, na‰e bede noãejo videti, oninam s svojimi zakrknjenimi du‰ami nikdar ne pomore-jo. Skozi okna svojih kavarn in gostiln zro s preziranjemna na‰o obleko, ‰tejejo nas k bitjem niÏje vrste, celo njihpropadle Ïenske se o‰abno smatrajo za zmagovalce inporobitelje Bosne.«

»Vseh na‰ih Ïensk mi ne meãi v eno ko‰aro! Tudidobre, soãutne Ïenske imamo. Vse ãasti vredna je naprimer tvoja teta.«

»Vukosava Bajiçeva je zlata du‰a, prava Srbkinja, njene ‰tejem med tujke. Si li govoril z njo?«

»Menila sva se o tebi. V njej ima‰ dobro zagovorni-co.«

»Pove naj ti, koliko mi velja lastna osebnost. Vse stami svoboda in srbstvo.«

»Brate, zdi‰ se mi samonikel, izobraÏen, naãitan,skratka ãudovit ãlovek. Veãkrat premi‰ljujem o tebi.Burna je morala biti tvoja mladost kakor vsakega ãlove-ka, ki se je rodil v Bosni in Hercegovini ter je videl po-jemanje tur‰ke sile. Radoveden sem, kako si pri‰el ba‰ tis svojim nemirnim srcem in viharno mislijo v samo-stan.«

Tedaj je kaludjer postal, se obrnil k inÏenirju in gavpra‰al, ima li duhana pri sebi. Vilar mu je ugodil. Zvi-la sta si svalãici. Srbu sta se od razburjenosti tresli rdeãiustnici, ko je lepil papiroso.


302

20.

Idiva poãasi, ni ‰e tako pozno, in zamuditi nimavaniãesar. Pojasnjeno naj ti bo moje Ïivljenje, da me bo‰

sodil po pravu in resnici,« je rekel Milo‰eviç in nadalje-val pot. »Rodil sem se v Nevesinju v Hercegovini, kjer jeimel moj oãe duãan in hi‰o. Moja mati me je tako vzga-jala, da sem Ïe v svoji otro‰ki dobi vzljubil sveãeni‰kistan. V na‰o hi‰o je zahajal tedanji nevesinjski pop Ar-zen Dimitrijeviç, ãastitljiv, dober in reven starãek. Vse jedal siromakom, neustra‰no se je potegoval za kristjane,kadar jih je gnetel Turek. Veãnaja pamjat po‰tenemuãloveku! (Jovica je dvignil ãepico.) V na‰em domu je bilskoraj vsak dan. Pravil nam je o slavni minulosti gr‰kegain srbskega naroda, o zmagovalni sili pravoslavne vere,kar se je moãno prijelo moje mlade du‰e. Rad je posedalpri mojem oãetu v duãanu, kamor jima je moja mati pri-na‰ala kavo. Pri kavi sta re‰etala politiko in delala naãrteza osvoboditev Hercegovine. ·e drugi mrki moÏje sozahajali tja in prepriãan sem, da se je v na‰em duãanuzasnovala nevesinjska vstaja, ki je zanetila tak‰en ogenjna Balkanu. Kakor bi bil sam otrok, tako se je otec Arzenigral z menoj; toliko miline in dobrote je bilo na njem,


303

da si nebe‰kih svetnikov nisem predstavljal drugaãe ne-go v njegovi podobi. Ko sem bil dvanajst let star, semumel po njegovi zaslugi Ïe gladko ãitati in pisati. Matimi je veãkrat rekla, naj se zgledujem po tem svetemstarãku, ki je ob praznikih molil v na‰i hi‰i razliãne mo-litve ter pel dele liturgije, pri ãemer sem mu i jaz poma-gal. Ko je bil spoznal moj lepi glas in mojo nadarjenost,je prigovarjal roditeljem, naj me posvetijo popovskemustanu. Oãe se je nekoliko branil, mati pa je precej pri-trdila, nakar se je priãelo uãenje doma pod Arzenovimvodstvom. ln spomnili so se ti dobri ljudje, da bi bilemoje vednosti nepopolne in nezadostne, ko bi zavr‰iluãenje v kak‰nem hercegovskem samostanu; zato sodoloãili, naj grem na konãne ‰tudije v seminarske ‰ole vKarlovcih. Moje veselje do popovstva se je nekolikoohladilo pri misli, da moram zapustiti roditelje in kr‰noHercegovino, no udal sem se. Takrat sem bil Ïe dvajsetlet star. Moja mati je pisala v Karlovce svojemu stricu, kije bil uradnik na dvoru patriarha Andjeliça, pisala jesvoji sestriãni Vukosavi Bajiçevi, in tako sem bil po pri-poroãilih in pripro‰njah sprejet v patriarhove ‰ole. To seje zgodilo ‰tiri leta pred nevesinjsko vstajo. Uãitelji vKarlovcih so bili ãastitljivi in prijazni sveãeniki, pod njihokriljem sem ‰e bolj zagorel za njih stan. Marljivo semse pripravljal za poklic. Nisem se uãil samo tega, kar tre-ba vedeti popu, tega je namreã malo, tudi v druge stro-


304

ke sem pogledal, na primer v zgodovino in prouãil semsrbsko in hrvatsko knjiÏevnost. Skraja sem sanjaril otem, kako pojdem v samostan in se poglobim v carstvoznanosti, pozneje sem izpremenil misli. Zgodila se je zmenoj velika premena, ko je bilo vstalo Nevesinjsko po-lje proti Turkom in se je upor raz‰iril po vsej Hercego-vini. Vesti iz domovine so me toliko prevzele, da sem oddne do dne bolj zanemarjal nauke. Knjige so leÏale ned-otaknjene na polici, prah se je nabiral na njih, a jaz semhodil s sklonjeno glavo in neprestano sem premi‰ljevalo mukah in juna‰kih podvigih svojih rojakov. Srbija inârna Gora sta napovedali Turãiji vojno. Takrat nisemmogel veã prestati v Karlovcih. Îelja po roditeljih in pobojih s Turki me je gnala domov. Nekega dne sem sto-pil pred seminarskega predstojnika, pred strica in Vu-kosavo Bajiçevo ter jim naznanil svoj sklep, da hoãempostati deleÏen usode svojih rojakov in se nemudomavrniti v Hercegovino. Niso mi branili, tem manj, ker seje moje uãenje Ïe bliÏalo koncu in sem znal Ïe na pametves katekizem ter psaltir in mi presledek ni mogel ‰ko-dovati. Preskrbeli so me z denarjem in v druÏbi trehSrbov prostovoljcev sem se vrnil domov. Moja pot je ‰lapo polÏevo. Avstrijska uprava ni rada videla privala pro-stovoljcev. Naposled sem vendar prispel v Dubrovnik.Tu sem zvedel od nevesinjskih begunov, da leÏi moj oãeranjen v dubrovni‰ki bolnici in moja mati streÏe tam


305

bolnikom. Tekel sem v bolnico. Oãe se je v prsi ranjenboril s smrtjo. Spoznal me je paã, a govoriti ni mogelveã. Shuj‰ano, malone do kraja uniãeno sem na‰el ma-ter, ki je bila pri mojem odhodu v Karlovce tako krepkain zdrava Ïenska. Njen obraz je okostenel in upadel, oãiso se ji globoko usedle, same solze so zamorile njih nek-danji sijaj. Prvikrat sem jo videl tedaj jokati. ,Draga mati,povej, kaj se je zgodilo z nami?’ sem zavpil, drÏeã v na-roãju ubogo mater in zroã na umirajoãega oãeta. Zvedelsem vso na‰o trpko hercegovsko usodo. Pred letom se jebila zaãela vstaja in z njo slabi ãasi za oãeta. Kr‰ãanskoprebivalstvo je zbeÏalo z Nevesinjskega Polja, kdo vgore k vsta‰em, kdo v gostoljubno ârno Goro in v Dal-macijo. Moj oãe ni niãesar veã prodal: Turki niso zaha-jali v njegov duãan; kar je ‰e ostalo drugega prebival-stva, je bilo vse obuboÏano. Velika beda se je naselila vna‰i hi‰i in po vsej Hercegovini. Piãla polja so leÏalaveãinoma neposejana, a kdor jih je ‰e obdelaval, ni veãhotel plaãevati tretjine. Ves dotedanji druÏabni red, itaknevzdrÏljiv, se je zrahljal in razvezal. âetovalo se je vsekriÏem: zdaj so udarili na puntarske vasi Turki, kmalu zatem so navalili vsta‰i. Po nekem spopadu so TurkizaÏgali Nevesinje, in zgorela je na‰a hi‰a z duãanomvred. Tako je pri‰el moj oãe ob svojo imovino. ,BeÏi,Danica — je rekel moji materi — beÏi s hãerko in drugi-mi rodbinami v Dubrovnik, jaz pa vzamem pu‰ko ter


306

handÏar in pojdem v gore.’ Tako se je zgodilo; moãnaãeta Stojana Kovaãeviça je spremila begunce do meje.Tako je ubeÏala moja mati v Dalmacijo. Ker je bil mojoãe ugleden, drzen in hraber in je imel ‰e nekaj novcev,je postal vojvoda veãji ãeti, ki je pod njegovim vodstvomvr‰ila ãuda juna‰tva. Pol leta je ãetoval po Hercegovini,dokler ga ni v nekem boju ob dalmatinski meji zadelatur‰ka krogla. Vsta‰i so ga odnesli ãez mejo, in dalje do-bri ljudje v Dubrovnik.«

Jovica je umolknil.»Pripoveduj dalje!« ga je izpodbudil Vilar.»Dva dni po mojem prihodu v Dubrovnik je moj oãe

umrl. Veãnaja pamjat hrabremu junaku! (Jovica je dvig-nil ãepico.) Ker so premnogi begunci postali dalmatin-ski vladi nadleÏni, sem vzel mater in sestro in ju odve-del preko Kotora v ârno Goro. Potem sem se oboroÏil inhajdi po najkraj‰ih stezah v Hercegovino. Spoznal semStojana Kovaãeviça, Lazarja So‰ico, Hubinajerja, ãetova-li smo po vsej Hercegovini; tudi na strani Petra Kara-djordjeviça sem stal pred sovraÏnikom. Bil sem Ïe nadpol leta vsta‰, ko so nas nekoã prisilili Turki, da smo sejim umaknili na ãrnogorsko ozemlje. Takrat sem zapu-stil ãeto ter se napotil na Cetinje, da vidim svojo mater.Toda veã je nisem na‰el med Ïivimi. Umrla je bila odsrãne boli v veliki bedi kmalu po naselitvi na ãrnogor-skih tleh. Veãnaja pamjat dobri majki!«


307

Jovica je vtretjiã dvignil ãepico ter jo pomaknil na til-nik. Vilar je ginjen gledal na njegovo bodro postavo. ,Taje dostikrat videl smrt’ — si je mislil. Rad bi bil kaj poz-vedel o Danici, pa se ni drznil vpra‰ati. Da bi pobudilkaludjera k nadaljevanju svoje povesti, je vpra‰al: »Kajse je zgodilo z onim popom — Dimitrijeviçem?«

»Sveti otec Arzen je umrl prvi mesec vstaje. Turki soga vklenili in vrgli v neko mrzlo jeão, kjer so ga pustili tridni leÏati. Zvraãali so krivdo nanj, da je suntal na upor,pa mu niso mogli dokazati. V jeãi se je prehladil in jekmalu na to umrl. Bil je Ïe nad osemdeset let star. Vsimoji dobrotniki so poginili. Veãnaja im pamjat!« Jovicase je odkril, se prekriÏal in par minut je korakal s skle-njenima rokama. Iz njegovega izmuãenega srca se jedvigala k nebu vroãa molitev za hercegovske muãenike.Grozna ti‰ina je vladala v mrtvem gozdu; le brstje insuho vejevje je hre‰ãalo pod teÏkimi koraki. In mrak jeÏe nastopal.

Ko se je bil pokril, je inÏenir izpregovoril: »Kaj si se lis ârne Gore ‰e povrnil v Hercegovino? Ali ste ‰e ãetova-li?«

Jovica je zamahnil z roko in poãil s prsti, kakor bi ho-tel pregnati vse teÏeãe ga lirske obãutke in spomine.»Haj!« je kliknil v mrak in utihnil. âez hip je nadaljeval:»âetovali smo do poletja 1877. leta. Takrat so odjenjaliTurki in Hercegovini se je olaj‰alo. Potrebovali so ne-


308

‰tetih mnoÏic voja‰tva, da branijo Donavo in AnatolijoRusov, ki so jim bili napovedali vojsko. V silne roke jepre‰la usoda balkanskih Slovanov. OdloÏil sem oroÏjeter se vrnil v Karlovce. Doba bojev je napravila iz menemoÏa. Uãenih knjig veã nisem jemal v roke, veã nisemhrepenel po zaprtju za samostanskimi zidovi, a poprije-la se me je Ïelja, da bi prehodil vse kraje, kjer prebivajoSrbi, utrjujoã ljudi v veri in narodnem odporu. Najraj‰ibi bil postal nekak‰en potujoã sveãenik, podoben one-mu, o katerem je pel Kaãiç:

I otide od grada do grada,ispovida, grãki pripovida,Boga moli, poje liturgiju,travu jede, hladnu vodu pije.

Glej, brat, tako nevesel stan sem si izvolil.«Kaludjer je zadrÏal vejo, ki je zapirala pot.»Kako si pri‰el v Bosno?«»Z Avstrijo vred sem pri‰el in kakor Avstrija tako sem

i jaz priãakoval veselega sprejema. Patriarh Andjeliç jeizbral nekaj popov in sveãeni‰kih novincev ter jih dal narazpolago novi bosenski vladi, da jih nastavi na izpraz-njenih Ïupah in po samostanih. Pri‰el sem v samostanv dobojskem okraju. Tu naj bi se ‰e izpopolnil v svetihobredih, potem bi me posvetili za dijakona. Kmalu mi jepostalo samostansko zidovje pretesno in Ïelel sem si


309

vun med narod. Ob izgredih, ki so se godili ob razoroÏe-vanju, se je zbudil v meni stari vsta‰. V vseh prepornihvpra‰anjih, pri vseh krivicah, ki so zadele domaãine,sem stopil javno in odloãno na stran zatiranih siroma-kov vseh veroizpovedanj, doãim je moj iguman, vredenuãenec madÏarskega patriarha Andjeliça, na vse naãinepazil, kako bi posluÏil vladi. On je pri vsaki kriviãnosti,ki se je zgodila Bo‰njakom, zaprl oãi. Seveda sem sekmalu razprl z njim. Si li sli‰al v Tuzli, kako sem pome-tel z razuzdano gospodo v Ozren-manastiru?«

»Nekaj malega sem sli‰al, natanãneje povej ti!«»Dobro. Takrat sem javno opomnil gospodo, naj se

vede dostojno, ako se pri‰teva olikanim ljudem. PodOzren-planino je prastar samostan, kamor je izza dav-nih ãasov ob Marijinih praznikih, potem na Ivanje, Pet-rovo in Ilijino trumoma potoval pravoslavni narod, dai‰ãe tolaÏbe pri boÏjih ugodnikih. Nekdaj so bili meni-hi goreãi za vero in s tem i za narodnost, zato so biliTurkom trn v peti. Prigodilo se je v burnih ãasih, da sose vr‰ile bitke med Turki okoliãani in boÏjepotniki. Na-posled je tur‰ka vlada zaprla samostan in iztirala iguma-na in njegove tovari‰e. Dandanes vidi‰ v cerkvi sledovetur‰ke okrutnosti. Notranjost sten je razdrapana in ob-streljena, bogorodici so izpraskane oãi. Pod avstrijskovlado se je ono sveti‰ãe zopet otvorilo. Ker menihov tam‰e ni, sva z igumanom hodila tja ob boÏjih potih oprav-


310

ljat cerkveno slavnost. Tako sva bila tam i predlanskimna Petrovo. Dan je bil krasen in mnogo pravoslavnegaljudstva, starega in mladega, se je narinilo od vseh stra-ni. In glej, iz Tuzle so pri‰la tisti Petrov dan gospoda,oboroÏena s sabljami in revolverji, da ogledajo manas-tirske zanimivosti. Pravzaprav so pri‰li na samo zabavo.V druÏbi se je nahajal Bajiç s soprogo in svakinjo; te sempoznal iz Tuzle, ker sem parkrat posetil svojo dobroteto. Tudi Ïida naãelnika sem poznal. O oroÏniku Buz-dugi so mi povedali tuzlanski Srbi, ki so pri‰li na boÏjopot, da je zver v ãlove‰ki podobi; pripeljal je s sebojomoÏeno handÏijico iz hana ob Spreãi, razuzdano Ïi-dovko. ·e trije drugi oficirji so pri‰li z izletniki. Prihru-meli so dopoldne po konãanem cerkvenem opravilu,navalili na samostan in cerkev in vse so preobrnili. Igu-man jim je vse razkazal in jih povabil na obed. In ti ljud-je so se razprostrli po samostanu, kakor bi bili doma. Izsvoje sobe sem videl, kako se razbrzdano vedejo pohodnikih. Takih drzovitih razuzdanosti, kakr‰ne je uga-njal naãelnik z Bajiçevo Ïeno in oroÏnik Buzduga s Sa-mojlovko, ‰e nisem bil priãa. Grem k igumanu in pra-vim: ,Ti ljudje so menda znoreli; okupirali so manastir inga skrunijo. Po hodnikih se vodijo za bele roke in vedejose, ko da je temna noã. Turki niso huje gospodarili vnjem.’ Iguman je nevoljno odgovoril: ,Pusti jih, oni sogospodarji. Sami bodo dali odgovor pred Bogom. Narod


311

jih ne vidi za samostanskim zidovjem. Pohuj‰anja ni.’ Vmeni je vrela kri, a molãal sem. Tudi pri obedu niso ka-zali posebne olike. Imeli smo peãenega jarca, pilav inkruh; vina ni bilo v samostanu. Stregel nam je knez izPetrovega sela. Ker je prina‰al v obednico bos in je no-sil kito, so se mu hohotale Ïenske. Najin obed jim je bilpreskromen, razpoloÏili so torej po mizi vse, kar so pri-nesli s seboj: kuretino, svinjino in veliko ãutaro vina.Iguman je govoril umiljeno, poniÏno in udano ter jemalod njih bra‰na, a jaz niãesar nisem hotel vzeti od tehrazvratnih ljudi. Vse sem uljudno odklonil, ker se mi jegabilo iz njih rok. Mrko sem zrl nanje, ki so jedli kakorkobilice in pili kakor ãutare. To ni bilo prav onemu Buz-dugi, ki sem ga bil maloprej zasaãil pri grehu. In ker slu-ãajno nisem bil navzoã pri neki napitnici, ki jo je proiz-nesel naãelnik, me je oblastno vpra‰al oroÏnik: ,Povej,kak‰ne vere si, ti, kaludjer, srbske ali avstrijske?’

âista je moja vera — sem odgovoril — ker korenini vBogu. A vedi, da v ·vabi ni vere, kakor ni v morju mere.

,Kaj meni‰, kaludjere, je povzel, veselo zroã name inna svoje Ïenske, ,ali kdaj zasije Bosni solnce slave, kakorse bolj abotno nego koristno izraÏajo srbski pesniki?

Odgovoril sem: Vse se lahko zgodi; na‰ pregovor pra-vi: Iz robstva ikad, iz groba nikad. Slava in propast gres-ta druga za drugo kakor dan za noãjo. — ·e veã podob-


312

nega, zadirljivega smo govorili. In tako so se napelestrune.

Po obedu je ‰la druÏba na tratino za cerkvijo, kjer jetaborilo ogromno ljudstva. Na veã mestih se je igralokolo. DruÏba se je zarila, ali kakor pri vas pravijo, po-niÏala se je med ljudstvo. ·el sem kraj Buzduge, ki jedelal druÏbi gaz. S svojo bikovko je o‰vrknil zdaj tega,zdaj onega, vãasi prav obãutno. Ljudje so se umikali indivji pogledi so sr‰eli na oblastnega ãloveka. ,Je li tomoralno, kaludjere, da igrajo va‰i ljudje na boÏjih potihkraj cerkve kolo?’ me je vpra‰al sredi mnoÏic.

V tem ne vidim ne jaz ne na‰a pravoslavna cerkev po-huj‰anja — sem odgovoril. Mladi in stari ljudje se zaba-vajo po na‰e javno, pod milim nebom in pri belem dne-vu. Preglej vse mnoÏice, ni enega pijanega ali drznegaãloveka ne najde‰ med njimi. To je njih nedolÏno vesel-je. So li moralne va‰e zabave? Videl sem vas, kako ste senesramno zabavali po pustih samostanskih hodnikih,videl sem te, kako si z ono omoÏeno Ïidovko vdrl vprazno samostansko celico. Reci, gospodine, je li to spo-dobno? Poslednje stavke sem vpil, tako da so jih sli‰alimnogi in ostro sem zrl na gre‰nika. Grozljiveje ga ne bosodil veãni Bog na sodnji dan. Narod je bil itak Ïe raz-burjen, ker marsikoga je skelel udarec oroÏnikove bi-kovke, drugi so se zgraÏali, ker se tujci niso povsem spo-dobno vedli v gneãi: mo‰ki so poizku‰ali briti norce iz


313

na‰ih deklet, Ïenske so porogljivo govorile o na‰ih no-‰ah in o nakitju na‰ih ljudi.

,A-a — ti si se osmelil nas zalezovati! mi je tiho siknilBuzduga. ,âakaj, drago mi ‰e plaãa‰ za to!’

Ne bojim se te — sem rekel mirno. Pri nas pravimo:En greh je mnogo, a malo je i tisoã dobrot. In vi valite legreh na greh. Vi hodite po svetu kakor ãebele po cvetu.Pa tudi vama pride dan plaãila.

Tedaj je viknil nekdo v druhali: ,Narod nima oroÏja, avedel bo braniti svojo ãast!’

Za njim se je oglasilo iz druge tolpe: ,Obleci pra‰iãa vzlato, a on pojde zopet v blato.’

In tretji je rekel: ,Grobnica vam kosti izmetala!’Vse to se je vr‰ilo zelo hitro. Naãelnik Pester, ki se je

z Bajiçevo Ïeno ril skozi mnoÏice, se je pla‰no okrenil kigumanu ter vpra‰al nem‰ki: ,Kaj pomeni to?’

,Narod se zabava,’ je tiho odgovoril iguman in prista-vil: ,Najbolje bo, velemoÏni gospod naãelnik, ako pojde-mo nazaj v samostan.’ Ko je videl naãelnik na njegovemobrazu bledost in strah, je namignil svoji druÏbi, ki jeobmolknila in se vsa poparjena poãasi zavlekla medsamostanske zidove. Iguman me je obrisal z groznim,sovraÏnim pogledom, potem je ‰el za tujci. âez pol ureje druÏba ozlovoljena zapustila Ozren-manastir, ne dabi se bila pri meni kaj poslovila. Iguman jo je spremilpreko gozdov kraj potoka Jadrene v dolino, kjer so jo


314

ãakali vozovi. Tri tedne pozneje sem moral zapustitisamostan, ker ustreÏljivi iguman me je opisal oblasti kotnemirneÏa, nezadovoljneÏa in strastnega agitatorja. A tosem, bogme! Drugaãen ne morem biti. Ostro so odslezaãrtana moja pota, edina moja strast je odpor na vsejãrti, odpor tak‰ni kulturi.«

»Kaj pomaga odpor!« je izpregovoril Vilar. »Pogled natrpljenje svojih bratov rodi globoko usmiljenje in ljube-zen do njih, to poznam po sebi. Toda odpor z oroÏjem— kako je mogoã, ãe nimate pu‰k in handÏarjev?«

»To se vse dobi. Treba nam odvaÏnih in smelih moÏ.In mnogo sem jih videl v hercegovskih vsta‰kih ãetah.«

»âe ima pa nasprotnik nad petdeset dobro oboroÏe-nih, drznih moÏ za enega vsta‰a? Kako se morete potemnadejati ugodnih uspehov? Svoje Ïivljenje tvegate vbojih, ki so brez upa zmage.«

»Tako so javkali tvoji predniki. Svojo usodo ima na-rod sam v rokah.«

»Tu odloãujejo razmere, sosedstva —«»Vsak si mora svoje razmere tako uravnati, da Ïivi.«»Res, uravnaj si jih tako! Toda ne z oroÏjem in krvjo.

Morda vam obetajo glasovi iz inozemstva pomoã, pa to jelaÏniva izpodbuda. Lahko zanetite v obmejnih krajih vsta-jo, ker se po prvih neudaãah lahko skrijete za mejo, toda stem daste vladi nov povod, da bo z vsem svojim bojnim inpisarni‰kim orodjem ‰e huje pritiskala na vas nego dosle.


315

Samo olja prilijete v ogenj. Pripoznavam, da se ti je godilakrivica, vem, zakaj nosi‰ obvezano roko —«

Milo‰eviç se je naglo okrenil. »To ti je pravila mojavrla teta.«

»Da, gospa Vukosava Bajiçeva mi je pravila. Rekla mije, naj ti prigovarjam, da se preseli‰ v Srbijo, tam bi silahko na‰el mesto, kjer bi uspe‰no deloval za blaginjonaroda. Na primer kot uãitelj. Veã bi mu koristil, negomore‰ tukaj z oroÏjem in krvjo. Na‰ boj je v nepresta-nem delu in ves na‰ napredek je v neumornem delu. Zaboj z oroÏjem nimamo moãi.«

Jovica je pljunil v breg. »Va‰e moãi so izmozgali, privas se bije boj samo na papirju, z besedami, z uãenostjo.Idi torej za denarjem, a jaz se bom bojeval z oroÏjem zapravico.«

»Pride ãas, ko se pomiri tvoja vsta‰ka kri. Tedaj bo‰ ssvojo izobraÏenostjo veã koristil, nego more‰ z brez-uspe‰nim agitatorstvom.«

Namig na izobraÏenost je laskal Jovici. Vzboãil je prsiin oÏivljeno je zrl v hitro nastopajoão noã. Stezica ju jevedla skoraj po ravnem vprek nad Volãjim Dolom. Podolgem premisleku je rekel: »Vsekakor mi ugaja‰, go-spodine Franjo. Morda bom res moral kdaj odtod. Pa zabeg je ãasa dovolj.«

Pri kolibi v Medvedjem Dolu sta se poslovila.


316

21.

Drvarji so sedeli pri veãerji. Vilar, je poãakal zunaj;po veãerji je poklical kuharja Janeza, da mu z bak-

ljo sveti po gozdu. Meseca ‰e ni bilo na obzorju; sicer panjegova luã ne bi mogla prodreti na stezo pod moãnorazvitim gostim vejevjem listnatega gozda.

Kuhar je vzel ‰tiri baklje pod pazduho. Po posekanemgozdu sta ‰la brez luãi; z jasnega neba in redkih zvezd seje lilo vsaj toliko svetlobe na zemljo, da se je videlo kamstopiti. Pred steno nenaãetega gozda sta priÏgala prvoplamenico in kuhar je ‰el naprej, visoko ob strani nesoãplapolajoão luã ali pa jo drÏec zaradi vejevja pred seboj.

»Kako si, brate Gorogranãe?« ga je ogovoril inÏenir,ko sta pri‰la v go‰ãavo.

»Îe bo; zdaj je hrana bolj‰a in povi‰ani smo vsak zapoldrugi goldinar na teden. Pri vseh delavcih da to nateden ãez sto goldinarjev. Kaj menite, kam je ‰lo poprejtoliko denarja?«

»Kam je ‰lo? RazloÏil sem vam, da so bila Ïivila draÏ-ja.«

»Tisto ne bo vse tako res, gospodine Franjo — ne za-merite!« Vilar ni zameril, a zopet se je poãudil, da ga


317

nazivajo tudi delavci tako po domaãe. »Kdo bi menipravil?« je nadaljeval Janez, smejoã se ob koãnjakih.»Îrli so na‰i gospodarji, Ïrli in spravljali v svoje bisage.Tako je bilo in niã drugaãe. Najveã je vzel gozdar, nekajje ostalo Ïidu, tudi Gajer in Atif sta dobila svoje — vsi soÏrli na na‰ raãun in vsi so namaziljeni s tatinsko maÏo.Nu, naj se jim zapeãe to tatinstvo na njih vesti. Odgovorbo dajal sodnji dan, kdor pije skozi mozolje revnegadelavca njegovo izmuãeno kri.«

»Dobro bi bilo, dobro, ko bi bilo vse res tako, kakoruãe,« je podvomil inÏenir.

»O, kako se je vedno kuhalo in peklo in cvrlo za teproklete poÏeruhe, a nad menoj so vpili, da premalome‰am in da je zato preÏganka preredka in plehka. Azdaj, ko ste jim vi zmedli ‰trene, so vsi povesili brke ka-kor krãmar, kadar nima gostov, ali pa cigan, kadar la-komnih oãi gleda na pogaão. Atif itak gleda kakor hudiãna Veliki petek, Gajer se zvija kakor ãrv v siru in gozdarse oblizuje krog nas kakor pes okoli vrele ka‰e. Veste,zato mu gre, da bi ne zahtevali od njega povraãila tiste-ga, za kar nas je bil odrl v prej‰njih ãasih. Naj mu gnijena du‰i tisto, kar nam je ukradel hudiã.«,

»âe bo le res tako. Dal Bog, da bi se zgodilo!« jepotrdil Vilar.

»Hudiãa, zakaj nas pa uãe, da pride za vsak greh go-tova kazen. Za gospodo ni kazni, le nas hlapce stra‰e z


318

njo. Hudiã naj vse vzame!« je rohnel Janez v trdo noã terpljuval skozi zobe.

Kraj je bil strahovit, kakor bi preÏale iz vseh kotovtolpe vragov na gre‰ne du‰e. Zdel se je mnogo stra‰nej‰inego podnevi. Kamor je blisnil svit plapolajoãe baklje,povsod so se pokazala iz go‰ãave ogromna kosmatadebla in z mahom pokriti skalnati roglji, kakor bi sto-pale po‰asti in spake iz brezden, hoteã s stotino sponvkovati bitji, ki kalita globoki mir v neprodirni temi.Grozna je bila ta tihota v umerjenem hrumenju Osko-ve, pa tudi to, kar jo je ru‰ilo, je. zbujalo grozo. Drsajoãikorak, ‰um in hrest vej, ki jih je pripogibal in odmikalbakljonosec, cvrketanje zelenega listjiãa, ki se je zadeva-lo v prasketajoãi plamen baklje, frfot ptice in beg Ïiva-li, ki se je zbudila v temi ter se zarila globlje v ‰umo, vseto je provzroãalo neko muãno pla‰ljivost in potrjevalopravilo, da ima noã svojo moã. Dasi Vilar ni bil izpla‰ljivega kota doma, ga je vendar prevzel strah inparkrat se je ozrl, ne prilomasti li iz go‰ãave gorska zver,ne pridrsa li za njim drzni hajduk ali sam pravcati slo-venski hudiã, ki ga je bil klical kuhar.

»Tiste marke bi nam odpravili, gospodine Franjo, stistimi se nam dela v nebo vpijoãa krivica,« je povzelJanez.

Vilar je bil vesel zgovornega kuharja, ker je Ïelet skakr‰nimsibodi pogovorom pregnati stra‰ljivost. »Kaj


319

delate z znamkami, kadar ne veste, kaj bi zanje kupili?«je vpra‰al.

»Jaz jih imam Ïe sto in ne vem, kaj bi z njimi. Oblekene potrebujem in ko bi jo, tistih cunj pri Samojlu nivredno kupovati. Nekateri jih prodajajo Samojlu za po-loviãno ceno, ker ne kaÏe drugega, drugi pa gredo, ka-dar sta dva praznika, k Ïidu in v dveh dneh vse zajedoin zapijo pri njem.«

»Poizkusiti hoãem, da jih odpravim, toda moja oblju-ba naj ne dela pri drvarjih dolga. Kakor stene stojetak‰ne zlorabe in razvade pred menoj in stene ne more‰prodreti z glavo.«

»Tako uãeni glavi, kakor je va‰a, se ne bodo ustavljali.Ste Ïe dokazali pri hrani, koliko premorete. V nedeljosmo se menili, da bi ‰li trije iz na‰e srede v tuzlanskikonak prosit, da nas re‰ijo mark.«

»Ni treba,« je pohitel Vilar. »Sam bom pisal v Sara-jevo. âe to ne zaleÏe; tudi va‰a pro‰nja v Tuzli ne bopomagala.«

»âe boste pisali, se bojim, da se bo vleklo kakor tur‰kipost, preden pride odgovor. No povedal bom drvarjem,da ste vi vzeli to v svoje moãne roke. Bog vam plati zato!«

Janez se je zadovoljno muzal predse, zakaj zdelo semu je, da je zadevo z markami imenitno spravil na pravitir. Tisto si je na lepem izmislil, da so bili trije drvarji


320

namenjeni v konak. Podrezati je hotel v Vilarja, ker de-lavce je res skrbelo, ukrene li inÏenir kaj v tej stvari aliniã. Preteklo nedeljo so ugibali, kako bi ga spomnili nanjegovo obljubo, zdaj je pa on sam, Janez Glavaã, podomaãe Mrkezkov od Sv. Franãi‰ka, sproÏil to zadevo,on sam je pripomogel, da se naposled pri oblasti izbe-za odprava mark. Janez se je pred drvarji vedel zelosamozavestno, in radi so poslu‰ali zgovornega KranjcaÏe zategadelj, ker se jim je zdelo njegovo slovensko na-reãje tako ãudno. Vãasi je s kazalcem potrkal na ãelo terrekel: Tu notri je veã masla nego v marsikak‰ni buãi, kije leta in leta zijala iz ‰olskih klopi. Tako je sodil Janez,in jaz menim, da ima prav tur‰ki pregovor, ki pravi: Dase izneso vse pameti na trg, vsak bi zopet kupil svojo.

Po kratkem premolku je vpra‰al inÏenir: »Ali je bildanes Atif Sarajlija kaj v Medvedjem Dolu?«

»Pri drvarjih ga ni bilo, a jaz sem ga videl, da je ‰elmalo pred noãjo visoko nad nami kraj posekanega goz-da. Napravil je velik ovinek. Veste, to je pes, kakr‰negani veã pod boÏjim solncem. Birkov in Gajer sta polegnjega ‰e angela. Za paznika je pri nas in ni. Oblizuje sekrog gospode kakor pes krog mesnice. Pravijo, da jebogato plaãan zato, da voha po deÏeli in spravlja ljudi vnesreão.«

»Ali je komu Ïe ‰kodoval?«


321

»O, ‰kodoval, pa kako! Glejte, pri nas je sekal lanskozimo neki Pavle Drljaãa iz Piliça, star, miren ãlovek intako dobrih, milih oãi, da bi se ãlovek zagledal vanje.Nikdar ni zmerjal in grdil tujca s ·vabo, z vsem je bilzadovoljen. Ob praznikih, ãe ni ‰el domov v Piliç, inzveãer je sedel tisti Drljaãa v kotu kolibe ter krpal na‰oobleko, ker bil je nekaj krojaãa. In pravil nam je o starihtur‰kih ãasih ter hvalil na‰ega cesarja. Radi smo gaposlu‰ali, sedeã kraj njega. Govoril je umerjeno, polah-no, kakor bi mu med tekel iz ust. Osivel je Ïe bil. ,Snegmi je zapadel glavo,’ je rekel vãasi, ,in sneg pomenismrt.’ Tak‰en dober ãlovek! Glejte, ãesa je zaÏelel! Radbi bil videl Tuzlo, kak‰na je sedaj pod novim cesarjem.Ni se mogel naãuditi, ko je bil sli‰al, da je sedaj v mestuãlovek, ki sedi na samem kolesu, z nogama goni kolo, kihitreje teãe pod njim nego najbolj‰i konj. ,Opravek bomdobil, da pojdem v mesto, ãe ne prej pa takrat, kadarMarko vzame mojo Luco. Tisto ãudovito kolo vsekakorhoãem videti, preden umrjem. Ako ne drugaãe, pojdempo ‰ivanke v mesto. Posebno z enim drvarjem sta bilavelika prijatelja. Marko âuruk se je imenoval tisti mla-deniã. Bil je majhen, a silen hrust, sicer pa tudi on zelomiren in priljuden. Prsi je bil udatih, vratu biãjega, rokjeklenih in debelih kakor moje stegno; mlad hrast jeprelomil kakor jaz ‰ibo. Vsakemu se je nasmihaval. Ves-te, Marko je hodil za Drljaãino hãerko Luco in ji je ob-


322

ljubil zakon. Veãkrat je pri‰la tista punca v na‰ tabor ksvojemu oãetu. Drljaãa in Marko sta ji dajala mesa in mismo ji metali kruha, a ona je vse pobrala in odnesla do-mov materi in bratom. Drljaãa ni bil ubog ãlovek. Kme-toval je na zemlji Turãina Suljage in toliko si je pri‰tedil,da je redil govejo Ïivino. To mu ‰e ni bilo zadosti; tistozimo, ko ni imel doma dela, se je v svojo nesreãopri‰tulil k drvarjem. Hãerka Luca je, kakor pravim, ho-dila za njim v Medvedji Dol. Atif jo je gledal kakor muhamed in vãasi ji je nameÏiknil. No punca je bila po‰tena.Zgodilo pa se je, da je nekoã mahnil Atif skrivaj za njo,ko se je vraãala domov. Vdovec je bil takrat, pravijo, daje s sekiro ubil svojo prvo Ïeno. Udrl je torej nevernik zatisto punco in jo napadel v hosti. Pa Ïe mu je bil Markoza petami. Zapazil je bil hudiãa in spoznal, kaj namera-va. Takrat je stal pri nas oni Jovica, kaludjer mu pravi-jo. I ta je tekel Marku na pomoã. In tam v hosti so sesprijeli. To je bilo ravsanja, praskanja in davljenja! Navpitje in strel — Atif je bil ustrelil, pa ni nikogar pogo-dil — no, veste, takrat smo tekli s sekirami pomagatMarku. Pa njemu ni trebalo pomoãi. Îe je bil s kaludje-rovo podporo spravil pod sebe Atifa in ga davil, daviltako, da je ãloveku srce od veselja igralo. Kleãal mu je naprsih in ga drÏal z eno roko za goltanec, z drugo pa ãof!ãof! ãof! Ves je bil zdivjal takrat Marko, zblaznel je, aprej je bil tako tih in miren. Groza je bilo ãloveka njego-


323

vih izbuljenih oãi, ki so gledale v Atifov krvavi nos in vnjegove ‰kripajoãe zobe. No brez Jovice bi ga ne bil mo-gel tako zdelati — lahko je ‰teti mrtvemu medvedu zo-be —«

»I — Atif ni bil mrtev,« je pritaknil Vilar, bojeã se, dase Mrkezkov Janez v Ïivahnem pripovedovanju ne bizaletel v laÏ, katero iskrenim pripovednikom tako hitroprinese slina na jezik.

»Ni bil mrtev, ampak samo grgral je ‰e pod Markom;zdelal ga je tako, da je bil najmanj napol mrtev in jetur‰ka du‰a Ïe trkala na peklenska vrata.«

»Kaj pa tista punca Drljaãka?«»Luca je zbeÏala. No — do mrtvega bi bil zadavil

Marko hudiãa, da ni pritekel Gajer in mu nastavil revol-verja na vrat. O, da ste videli gibãnega Marka! Kakor risje skoãil na noge in se zakadil v Gajerja. S tak‰no silo gaje sunil v prsi, da se je Nemec zvalil na tla in se liki svi-tek strkljal v grmovje. âeprav se je v nas hahljalo srce,zaãeli smo vendar miriti razjarjenega mladeniãa. Todaon je le bulil oãi, teÏko je dihal in se vedel kakor ãlovek,ki je izgubil vso razsodnost. ,Zdravo, bratje, o meni bo-ste ‰e sli‰ali!’ je zavpil, pograbil na tleh leÏeã topor in joudaril v planino. Kdo bi bil od njega kaj tak‰nega priãa-koval! Pobrali smo Atifa in ga odvedli v kolibo. Tedendni pozneje je bil zdrav. Kopriva ne pozebe. Nekaj sopreiskavali stvar, Drljaão so spodili od dela, Marka so


324

iskali, pa ta je bil Ïe med hajduki. Kaludjera so zaprli zanekaj dni in potem ga dolgo ni bilo k nam na izpregled.Dolgo nismo sli‰ali o Marku. Mislili smo, da je beÏal ãezmejo. Lani nekako o sv. Jakobu pa se je zopet pokazal. KDrljaãevim je pri‰el — v njih nesreão. Veãkrat smo sli‰alio njem, ta in oni je tudi govoril z njim. Na‰i so pogostohodili v Piliç, nosili Drljaãi obleko popravit, vse so videliin vedeli. Ko je Atif zvedel, da se je vrnil Marko, ni ma-ral sam hoditi ne ponoãi in ne po samotah. Najraj‰i seje potikal v bliÏini Ïandarskih straÏarnic. Naznanil ga je,pa Marko jo je pravoãasno popihal. Gospodine Franjo,ali ste kdaj kaj sli‰ali o haramba‰i Du‰anu?«

»Jedva se spominjam, da sem nekaj sli‰al,« je odgovo-ril inÏenir, vesel, da mu kuhar s pripovedovanjem kratiãas.

»Bogme na kolena bi padla oba pred njim, ko bi najuzdajle sreãal na tej peklenski stezi. O tem hajdu‰kemglavarju pravijo, da je nedotakljiv, namreã Turki in Srbipravijo, da odskoãi od njega vsaka kroglja, a do smrti biga ranil samo grah, ki bi ga blagoslovil tuzlanski ‰kof vsveti noãi. Naj verjame to, kdor hoãe, jaz ne verjamem.Du‰ana dohite na‰e pu‰ke, kakor gotovo je pravica vnebesih in krivica na zemlji. Petdeset cekinov dobi oni,ki ga privede Ïivega ali mrtvega na‰i oblasti, vrhu tegapa ‰e odpustke, ako ima kaj greha na sebi.«

»A kje se nahaja sedaj ta grozni ãlovek?«


325

»Hudiã ve. ·uma je njegovo polje, trata je njegova po-stelja, kamen njegovo zglavje, podzemske jame so nje-gove palaãe, burja mu je nevesta, tako namreã poje onjem hajdu‰ka pesem. Na piki ima oroÏnike in financar-je, domaãemu ãloveku ne stori Ïalega, ako mu da radevolje hrane. Drugega ne zahteva. Nekemu kmetu v Ma-jevici-planini, ki mu je odrekel hlebec kruha in je nje-govo bivali‰ãe, neko duplino v skalah, ovadil oroÏni-kom, je zaÏgal hi‰o in kmeta samega je spekel na ognjuter vrgel truplo v gozd, da se naÏro volkovi. Tako pravi-jo. Grozovit ãlovek!«

»Kaj se je zgodilo z Markom?« je vpra‰al Vilar.»Marko âuruk je bil v Du‰anovi ãeti. Lansko jesen je

ãeta streljala na financarje, ki so na âaklavici-planinipreganjali tihotapce. Dva financarja je obstrelila. Oblastje z oroÏniki in vojaki obkolila âaklavico, pa hajduki sose bili Ïe poskrili. Marko je pribeÏal k Drljaãi in se prinjem skrival par tednov. Toda izvohal ga je Atif. ·el je vSamojlov han in ga ovadil oroÏnikom. Navalili so na Pi-liç, pa Marko je imel dober nos in je zbeÏal. Mesto nje-ga so uklenili Drljaão in ga gnali v Tuzlo. Tam so ga po-stavili pred vojno sodi‰ãe, ki ima pravico, razbojnike inone, ki jim dajo hrane in zavetja, poslati v dveh dneh naoni svet. Drljaão so obsodili na smrt. Grbonog, ki je biltedaj pandur v Tuzli, je pravil, kako krotak in miren jebil Drljaãa pred sodi‰ãem, tako miren, kakor bi sekal z


326

drvarji ali pa krpal njih obleko. Ko so ga vedli iz mesta,da ga ustrele, je Drljaãa govoril duhovniku, ki je ‰el krajnjega: ,Glej, oãka, Ïelel sem opravka v Tuzli, da vidimãloveka na kolesu, a zdaj je pri‰el opravek. Videl semvãeraj popoldne ãloveka, ki se je peljal mimo moje jeãena samem kolesu. Dirjal je mirno in izginil, kakor bi pih-nil. Kakor bi pihnil v luã, tako ugasne tudi Ïivljenje. Snegje na moji glavi in sneg pomeni smrt. Ne bojim se je.’ Ssolzami zalit je bil duhovnik, in ni on tolaÏil Drljaãe,ampak Drljaãa njega. Njegove poslednje besede so bile:,Naj Bog pomore praviãnim ljudem, kriviãneÏi se bodoÏe sami branili!’ Tako pripoveduje drvar Grbonog, kipaã vãasi z jezikom udari ãez mejo. Pa kaj je ‰e pravil.Vojak je hotel pred smrtnim strelom zavezati Drljaãi oãi,pa ta ni pustil. Snel je fes, ga vrgel v zrak in zavpil: ,Îi-vela pravica, ki je dovolila, da umrje starec juna‰ke smr-ti!’ Hoteli so ga obesiti; ker je imel pa sarajevski krvnikdrugod preobilo posla, so ga ustrelili. Smrt na vislicah sezdi Bo‰njakom sramotna, smrt iz pu‰ke pa ãastna. Jazpa pravim, da obe skupaj nista poãenega gro‰a vredni.Veste, gospodine Franjo, tak‰nega ãloveka, kakr‰en jebil Drljaãa, na ‰irokem svetu ne najdete. Mnogokratpremi‰ljujem o njem in vselej ga vidim, kako sedi mednami, krpa in govori pol ‰aljivo, pol resno. Po ‰ivanke bibil ‰el v Tuzlo, da vidi kolesarja, in moral je iti po smrt.Skoraj vsako nedeljo govorimo o njem, on Ïivi v na‰ih


327

srcih kot svetnik in muãenik. I, kaj pa je zakriviltak‰nega? Laãnega je nasitil, Ïejnega je napojil, nesreã-nega ãloveka je vzel pod streho — in zato precej tak‰nasmrt! To podÏge ãloveka!«

Janez je umolknil. Dvakrat je ogorãen pljunil v stran.»Veliko smolo je imel dobri Drljaãa. Pravijo, da se

nesreãnemu krojaãu celo igla skrivi,« je rekel Vilar, da biizpodbudil bakljonosca k besedi.

»Glejte, smrt se ne zdi ãloveku vselej enaka,« je pov-zel kuhar. »Lani je strela ubila dva drvarja, pa me tadogodek ni kaj dosti ganil, a Drljaãeva usoda me vselejãudovito pretrese, kadar se je spomnim.«

»Od ãlove‰kih zakonov priãakujemo usmiljenje inupo‰tevanje razmer, doãim se nam zdi, da priroda sle-po uniãuje in gradi, pa udano zremo na njeno delo.«

»Vas Ïe razumem, gospod Ïelir. Mrkezkov Janez nitako zabit, kakor se komu zdi.«

»Ali se je zgodilo Ïe dosti nesreã v gozdu?«»Gode se, gode. Poslednji, ki ga je zadela nesreãa, je

bil neki Islamoviç. Hlod ga je bil pretrl, tako da je nas-topila smrt ãez dve uri. Slovenci smo prvi priskoãili kponesreãenemu drvarju. Sklepali smo roke in javkali:JeÏe‰, JeÏe‰! Islamoviã pa je nevoljno obrnil glavo kmeni, rekoã: ,Ne javkaj, kuhar! Usojeno mi je bilo, danespoginiti. Da sem stal poleg tvojih kotlov, i tam bi bilumrl. Rad imam Bo‰njake in obãudujem jih, ker so tako


328

trezni in varãni — vse bi shranili za svoje otroke — in kerse ne boje smrti. Pri nas pravijo, da brez boÏje volje ‰evrabec ne pade s strehe, umrje pa kveãjemu obupanisamomorec rad, ãlovek zdrave pameti pa ne mara, panaj bo ‰e tako bolan, reven in naj mu ‰e toliko govore onebe‰kem veselju.«

»Kaj pa je z Luco, ali se je Ïe omoÏila?«»Tisto ne, na nesreãnega Marka pa tudi ne ãaka. Sla-

bo se ne godi stari Drljaãki: sosedje ji pomagajo in de-lavci ji pomagamo. Odtrgamo si od ust in vsak teden jipo‰ljemo po dva hlebca kruha, vãasi pa ‰e krhelj mesa.«

Janez je postal, da priÏge novo plamenico; ostanekdogorele je vrgel na tla in ga poteptal. Tisti hip se je za-zrl Vilar v njegov obraz: debela solza se je bila razlezlakuharju po oÏganem brku. Molãe sta korakala dalje, za-mi‰ljena v usodo nesreãnih ljudi. Jezik jima je onemel,ker jima je srce gorelo v Ïaru usmiljenja. In ‰e bolj negoroja‰tvo ju je pribliÏal skupni ãut milosrãnosti.

»Nisem mislil, da je v teh pragozdih toliko dobrih lju-di,« je po dolgem premolku izpregovoril Vilar. »To jelepo, da skrbite za zapu‰ãene sirote, ki niãesar niso za-krivile.« âez hip je poloÏil roko na kuharjevo ramo. »Se-daj pojde‰ pa nazaj, Janez, da se naspi‰. Tu doli mi je potbolj znana. Daj mi goreão bakljo, zase priÏgi novo!«

Îelela sta si lahko noã. Janez je na povratni poti ukalv pusto noã, da bi pregnal strahove. Vilar se je zamislil


329

v teÏko usodo siromakov, ki pri teÏkem delu nosijo vsebi celo morje po‰tenja, in zamislil se je v podlo kulturoonih, ki vladajo tem siromakom. ,Je li treba, da morazaradi par hajdukov, ki stra‰e po okraju, propasti ne-dolÏen ãlovek? Je li treba pognati ãloveka, ki se je uprlpre‰estnim in pijanim ljudem, iz toplega samostana podkap?’ je robantil, ko je, v Ïarki svetlobi poãasno in sanja-vo stopajoã, premleval ono, kar je bil sli‰al danes. Krajnjega je kipela in vrela jadrna Oskova, kakor bi smrãa-la v nemirnem spanju. Tu je hrumeã butnila ob peãino,tam se je v penah prelila s skalnega praga v tolmun,grgrajoã kakor vrela voda v loncu, potem je v rahlemslapu zdrknila po izmiti in izjedeni kameniti plo‰ãi,povsod bujna in Ïivahna. Vilar je jedva sli‰al njen drz-ni dir, tako se je zatopil v soãutje. ,·e nisem dolgo v tehkrajih in Ïe sem sli‰al stvari, o katerih jih je sram pisativ novine. Ko bi pri nas pritisnili mirnemu, a preglasne-mu ãloveku Ïveplen peãat na golo roko, bi bila to sen-zacija prve vrste, a tukaj je vse v redu. Kdor seje trnje, nebere grozdja,’ si je rekel, muãeã se v teÏkih sanjah. Pri-‰ed‰i h kolibam, na plan, je vrgel goreão plamenico vvodo. Ves razgret se je zazrl v gosto temo. Ko se mu jerazjasnilo pred oãmi, je videl nad seboj lep kos vedreganebosklona. Na njem so rojile zvezde in pri‰ãipnjenimesec je migal z brado in se ‰aljivo smejal med njimi,


330

ãe‰: Ako na zemlji vso njih pravico pobere vrag, krivicene vzame nikdar.

22.

Neki veãer zaãetkom avgusta je sedel Vilar k mizi,da napi‰e svoj prvi raport na deÏelno vlado. Po

formularju, leÏeãem pred njim, je moral sporoãiti, koli-ko delavcev je bilo koncem julija nastavljenih pri pod-jetju, koliko jih je v preteklih dveh mesecih pri‰lo novih,koliko jih je od‰lo, in sicer a) ker se jim je odpovedalodelo, b) ker so odpovedali sami, c) vsled bolezni ali smr-ti, d) iz drugih vzrokov. Nadaljnja rubrika vzorca je zah-tevala poroãila o zdravstvenem stanju delavcev, dalje onjih hrani, potem je stal razpredelek s predpisom: ,Iz-polnjive Ïelje delavcev,’ dalje: ,PritoÏbe’ in naposled‰irok stolpec za splo‰ne opazke. Ljudomil se je zdel in-Ïenirju ta vzorec in vreden, da ga izpolni vestno in popravici. Seveda mora deÏelna vlada, ki je delodajalka,potem tudi ugoditi upraviãenim Ïeljam in vpo‰tevatipritoÏbe. Pomoãil je pero v tinto in razmahoma je napi-sal sedanje ‰tevilo delavcev. Tu se je spomnil, da morapri prvem raportu sodelovati tudi Bierkopf, ker ves juniin ‰e nekaj dni julija je opravljal on vse gospodarske po-


331

sle. Morda bi gozdar rad kaj posebnega postavil v listi-no, zato naj govori i on. Vstal je, stopil k steni in potrkal.»Gospod gozdar — raport pi‰em na deÏelno vlado, zatobi vas prosil, da sodelujete. Prosim!«

»Kaj je meni do va‰ega raporta! Napi‰ite po svojiuvidnosti!« je zahre‰ãalo za steno.

»Moje poroãilo obsega veã ko mesec dni va‰egagospodarstva, zato prosim! Kar s pipo pridite! Je likak‰en koncept prej‰njih raportov tukaj?

,Ta vrag bi mi lahko ‰e bolj olaj‰al moj mo‰njiãek. Bo-lje je, ãe sem priljuden z njim,’ se je odloãil Bierkopf. âezminuto se je prigugal s pipo v ustih v Vilarjevo sobo.Stopil je k odprti omari, pobrkljal med papirji, izvlekel.sveÏenj poÏoltelih listin ter ga vrgel na mizo pred inÏe-nirja. »Tu so vsi koncepti mojih raportov.« TeÏko je se-del nasproti Vilarju, ki je razvezal sveÏenj in v naglicipreãital nekaj poslednjih listin. Gozdar se ni mnogo tru-dil z raporti: zabeleÏeval je drvarski pokret, o drvarskihÏeljah in pritoÏbah ni nikdar pisal. InÏenir ni maral delaodpraviti tako ‰ablonski. S prvimi razpredelki je ‰lo ‰ezadosti gladko: Bierkopf je povedal, kateri drvarji sovstopili, kateri so od‰li. Pokazal je na dotiãna imena vimeniku. Vilar je pisal. Potem je preraãunal, se li vse uje-ma, ter na‰el pogre‰ek. »To se ne ujema, gospod gozdar.V svojem raportu koncem majnika ste priglasili 80 del-avcev — glejte! — zdaj jih priglasim zopet 80 — glejte!


332

Prihoda je bilo poslednja dva meseca 6 delavcev, odho-da pa le 5 — glejte! Torej bi jih moralo biti koncem ju-lija 81, pa jih ni! Tu je pogre‰ek.«

»âakajte, ‰e nekoga sem pozabil,« je rekel gozdar vnemajhni zmedi. »âlovek ne more vsega nositi v glavi.·e nekdo je od‰el. Kako se je Ïe pisal? âiã… ãiã… So einverfluchter Windischer «

Vilar je na‰obil usta in z naivnim zaãudenjem se jeozrl na gozdarja.

»I poglejte v imenik, vse je tam redno zabeleÏeno.«Vilar je preletel imenik drvarjev in pri njih stojeãe

opombe. »Smrkoljãiã bo.«»Nu, napi‰ite ga! Da ni sam ‰el, bi ga bil spodil, mal-

kontenta.«»Pri vas so bili vsi malkontenti, a sedaj so vsi zado-

voljni.«»Zadovoljni… oh … pa koliko ãasa? Ne poznate teh

ljudi —«»Dva Turka sta junija pobegnila, kakor kaÏe rubrika

d) — zakaj li?«»Malkontenta sta bila, hajduka, pa sta raj‰a ‰la v gore,

nego bi ãakala oroÏnikov. Ob vroãini marsikomu ne di‰idelo, pa se zatepe v gore.«

»To je lep red v Bosni. Vse domaãe prebivalstvo uidepred nami v gore ali pa preko meje. Naposled uidem


333

tudi jaz, ker dolgo ne bom mogel gledati tega zatiranjas strani ‰vabske gospode.«

»Red in mir morata zavladati v Bosni,« je rekel goz-dar ter na moã potegnil iz pipe, tako da mu je debelaplast dima zakrila celo glavo. Dobro se mu je zdelo, dase je ta vsiljivi mladi moÏ menda Ïe naveliãal Konj-pla-nine.

InÏenir je dvignil glavo ter ostro pogledal na gozdar-jeve zamazane zalizce, po katerih se je liki megla potravniku plazil ostanek dima. »Govorite, gospod gozdar,ali ne ustvarjamo sami malkontentov?« je razgret vpra-‰al, vrgel pero na mizo ter si zaãel viti svalãico.

»Vi mislite na kaludjera?«»Jovico Milo‰eviça imam v mislih. Kak‰en znamenit

ãlovek, ko bi ga umeli pridobiti zase! In Drljaãa in Mar-ko âuruk bi sekala ‰e danes drva, da so te razmere dru-gaãne.«

Bierkopf je zopet zavil glavo v gosto meglo. Skrit zanjo je zaka‰ljal, se zareÏal in zamomljal: »No—hm — res— da!« Razveselilo ga je, da ta neoprezni in razgreti in-Ïenir tako odkritosrãno razstavlja svoje simpatije do bo-senskih nezadovoljneÏev in svoje sovra‰tvo do ‰vabskegospode, zakaj s tak‰nimi prevrnjenimi nazori kmaludoigra v Bosni. Ko se mu je razkadilo krog obraza, jerekel: »Vi se potegujete za upornike, ki odreÏejo Ïivemuãloveku nos in u‰esa.«


334

»To je izmi‰ljotina. Ko bi bili le enemu Ïivemu usluÏ-bencu odrezali nos ali u‰esa, bi njegovo ime stalo v vsehnovinah, kazali bi tistega po vsem cesarstvu in denar binabirali zanj. Dogajajo se v vojski izgredi, saj je vojskasama najstra‰nej‰i izgred, toda dogajajo se na obeh stra-neh.«

»Zdaj ni vojska in vse se godi po veljavnih zakonih inpredpisih in v na‰ prid.«

»Sluãaj Jovica Milo‰eviç kaÏe nasprotno. Je li v na‰prospeh, ãe nastane novo krvoprolitje?«

Gozdar se je tajno hahljal, ãe‰: O ãlovek zabiti, s tak‰-nimi besedami ne bo‰ dolgo ‰u‰maril po Bosni; za ãast-nika se ne spodobijo.

»Dosti o tem,« je odmahnil Vilar, priÏgav‰i svalãico.»Dovr‰iva to pusto delo! Prokletega Slovenca Smrko-ljãiãa napi‰em v razpredelek b). Tako meãemo v tej pa-pirnati dobi ubogega ãloveka iz rubrike v rubriko in po-slednji razpredelek mu je grob. To zaveti‰ãe je zanj ‰enajbolj‰e.«

»Va‰a vera va‰ raj,« je prikimal Bierkopf. Njegove so-vraÏne oãi so se zapirale od zdolaj navzgor kakor pri ro-parskih pticah.

Vilar je rekel: »Zdaj pridejo na vrsto zelo vaÏne stva-ri: zdravstveno stanje, hrana i. t. d. Vi ste vselej napisa-li: Zdravstveno stanje je izborno, nalezljivih bolezni ni,hrana je okusna, redilna in obilna.«


335

»To je dognal polkovni zdravnik Raps, ki pride vsakdrugi mesec vse pregledat in se tudi podpi‰e. V omari jezdravni‰ko-pregledovalna knjiga. Zadnji pregled se jevr‰il 20. junija.«

»To napi‰em z va‰imi izrazi. Kar se tiãe hrane, semtoliko privil Samojla, da je sedaj res v redu in jo z mir-no vestjo lahko pohvalim. Ej, gospod gozdar, jaz sma-tram lahko vest za najbolj‰o imovino. Z njo smelo gle-dam v oãi komursibodi. Z zavestjo in namenom, da de-lam, kjer morem, samo dobro, pojdem odtod v ‰irokisvet. Kadar pride moj ãas.«

,Tu cika name ta zeleni sanjaã, zafrkava me neizku-‰eni klativitez,’ je mrmral zase Bierkopf. Potopil je oãi vtla in niãesar ni odgovoril. Mislil pa je na Drljaão, ki jepred oroÏniki, ko so ga vzeli s seboj, trdil, da je njegovavest ãista liki p‰eniãno zrno in nebe‰ko solnce, da nitoliko madeÏa na njem, kolikor je ãrnega za nohtom, paje vendar moral na mori‰ãe.

»Na vrsto pridejo ,Izpolnjive pro‰nje’« je povzel Vilar.»Drvarji Ïele, da se odpravijo znamke in da dobe celoplaão v gotovem denarju. To se mi zdi upraviãeno in iz-polnjivo. Sli‰al sem, da na Ogrskem odrivajo podjetni-ki delavske ljudi s tak‰nimi znamkami; kar velja na Ogr-skem, ni treba, da bi se uveljavilo v Bosni. âemu utes-njevati delavca v njegovi svobodi? Naj razpolaga z za-sluÏenim denarjem, kakor se mu ljubi. Marsikdo celo


336

leto niãesar ne potrebuje, ne ve, kaj bi si za tiste znam-ke kupil pri Samojlu, pa gre in jih zapije pri njem, dru-gi mu jih za poloviãno ceno proda. Tako se ne ‰ãiti de-lavãeva korist, s tem se daje le potuha za nepotrebnozapravljanje. To hoãem pojasniti deÏelni vladi, gospodgozdar. Kaj nama pa morejo v Sarajevu? âe delava po-‰teno svoje delo, lahko ‰iroko odpreva usta, kadar gre zapraviãno stvar. Kdo drug se pase s temi znamkami negonenasitni Samojlo? Izbezati mu moram i ta dobiãek. Karsrbi me v peresu.«

Gozdar je kimal in molãal, misleã si: ,Le trkaj z glavoob zid! Samojlo ne bo poãil, glava se razleti tebi. In po-tem pride zopet moja v veljavo. V Bosni treba tako ple-sati, kakor godejo drugi. Niã svoboda, enakopravnost inbratstvo! V enem letu dople‰e‰, tepec uãeni, ãe ne prej!’

Tudi Vilar je kimal, jasno gledajoã na listino in razma-homa pi‰oã. Prav grela ga je misel, da je vzel v svojemoãne roke potrebno po‰teno stvar in da jo tudi izvededo konca. Odtrgal jo je od srca, zato mu ta zadeva ne bodala miru, dokler ni vse uravnano. Ko je bil dokonãal taodstavek, se je pohvalil: »Nov veter veje sedaj pod Konj-planino. Nove metle dobro pometajo. Nisem pri‰el iztistega zakotja, kjer ljudje molãe ob krivici. Jasna miselpolje v meni in rad bi kaj koristnega zapustil v Bosni.Vsaj drvarji naj imajo lep spomin na gospodina Franja.«Segel si je v polno bradico in si naslonil glavo ob roko.


337

·e enkrat je preãital, kar je bil napisal, in zadovoljen jebil s svojim delom. »Zdaj pride rubrika ,PritoÏbe’. Kajmenite, gospod gozdar, so li kak‰ne pritoÏbe? Zadevazaradi znamk bi lahko pri‰la v ta razpredelek, pa sem jonamenoma postavil v prej‰njega. Za sedaj naj mehkogovori v raportu kot pro‰nja, pozneje bo grmela kot pri-toÏba. Sicer je pa pritoÏba koãljiva stvar: pri vojakih johitro obrnejo v zlobno mi‰ljenje ali pa v nepotrebnonadlegovanje vi‰jih in vojak, ki se je pritoÏil, je navadnokaznovan; delavca bi pognali od dela. Cela skupina, vsise morajo pritoÏiti, potem pomaga.«

»Vi svetujete ‰trajk?«»·trajk je pravi izraz nevolje proti krivici.«»Revolucija je.«»Naj bo pa revolucija, da le pomore. Torej?«»Pri meni se ni nihãe pritoÏil,« je suho odgovoril Bier-

kopf.»A jaz sem sli‰al, da se drvarji pritoÏujejo zaradi glob,

ki se jim nalagajo. Uide jim n. pr. hlod v brezno, pa jimnaloÏi paznik globo. Strto orodje, cepine, sekire in Ïageso morali sami plaãati. Vpra‰anje je, kdo je uveljavil teglobe: vlada ali paznik? Ako vlada, onda bi bila pritoÏ-ba umestna —«

Bierkopf je vstal, nasr‰il obrvi, pokazal svoje dolgezobe in vzplamenel: »Dosti dolgo sem poslu‰al va‰amodrovanja. Kako se sekajo drva, to ni va‰a stvar. Pitajte


338

drvarje z rozinami, ãe jih hoãete; kar se tiãe dela same-ga, v to se mi ne vtikajte! Disciplina pri sekanju vam niãmar ni, to je moja in paznikova skrb. Odloãno si prepo-vedujem, da bi se vi vme‰avali v to, ki tega ne razume-te in tudi nimate te pravice.«

Vilar je odloÏil pero na mizo in, zroã na trepetajoãegozdarjeve ustnice, je miril: »Nu, nu, gospod gozdar, neprenaglite se, saj ne mislim slabega. Midva morava spo-razumno delati, mirno se pobotati v vsaki zadevi. Negre, da bi drug drugemu polena metala pod noge. Zal,da ni nikjer natanãno zapisano, dokod sega moj delo-krog in kje se zaãne va‰. Neumestno bi bilo in smejali bise nama, ko bi vladi na nos obe‰ala tak‰ne pritoÏbe, kijim ugodiva sama lahko. Niã se ne razburjajte! S ãasompride i to, da bova v lepi harmoniji prijateljski vladala vna‰i koloniji. Rad sklonim glavo pred gospodarjem, ki semi zdi pameten in se mu iz srca v glavo priliva to, karimenujemo ãlovekoljubnost. — Zdaj pride poslednji od-stavek: ,Splo‰ne opazke. Jih menda ne bo — a?«

»Tja postavite, da samovoljno dovoljujete domaãi-nom jemati drva v Medvedjem Dolu,« je rekel Bierkopf,stojeã Ïe pri vratih.

»O-o, gospod gozdar! Ali je to zloãin, ako poberejosiroma‰ni ljudje nekaj skleskov, ki bi sicer segnili? Toli-ko bo pa vendar humanitete in srca v vas, da se ne bo-ste spotikali ob tak‰ni malenkosti.«


339

»Na gozdne tatvine se ljudje ne smejo vaditi. Zapom-nite si to! Lahko noã!« Odhajaje se je gozdar v svojihmislih zopet rogal temu mlademu vsevedeÏu, prenapet-neÏu in pobolj‰arju, ki meni, da je poklican, re‰iti Bosno.Prave olike ni poznal. Tudi ni mogoãa tam, kjer vodi vsadejanja ozkosrãna sebiãnost.

Vilar je dvakrat prepisal svoje poroãilo: en izvod je bilnamenjen, da obleÏi pri tuzlanskem naãelniku, drugi jemoral na deÏelno vlado. Prej je bil le sluãajno namignilgozdarju, da naposled tudi sam uide iz teh krajev, a zdajse je pi‰oãega nenadoma polastilo prijetno ãuvstvo, dani navezan na ta kraj, kjer mora opravljati tak‰ne ‰ab-lonske pisarske posle, se dreti s sirovimi ljudmi za tujoplaão in hrano ter poslu‰ati te podgane pod streho, ki bimu s âumurpa‰o vred najraj‰i odgriznile nos.

Teden pozneje je jahal s svojim poroãilom in po dru-gih opravkih v Tuzlo. Ker je tiste dni stra‰no pripekalo,se je odpravil z doma ob ‰tirih zjutraj. Krasna je takazgodnja pot ob poletnem ãasu. Zdelo se mu je, da se na-haja v vseh predelih njegovega bitja sama sreãa in ra-dost, ko gre mlad in krepak zbujajoãemu se dnevu na-proti. Toliko pesnika ni bil, da bi zapazil kak‰ne prime-re vredno harmonijo med cvetjem, zibajoãim se po po-boãjih nad Oskovo pod teÏko roso, in med svojim raz-cvetelim Ïivljenjem, polnim nad in sile, no ãutil je, ãe-prav je ‰e mrak pokrival dolino, topli solnãnojasni sijaj


340

v umu in v srcu. Jahaje mimo zaprtega Mu‰içevegahana, se je posebno toplo spomnil Danice. ,Niti uãitelji-ca ne sme biti, a njena skromnost in nedolÏnost bi za-sluÏili, da jo povede po‰ten ãlovek k svojemu ognji‰ãu,’si je rekel.

Vilarju se je Ïe davno kazala neka prijetna perspekti-va rodbinske sreãe. Îenitev je laskala njegovemu znaãa-ju, ki je bil neka sreãna me‰anica moÏatosti in mehkosti,idealizma in realnosti; veãkrat si je predstavljal slikosreãnega zakona. Bil je pa tudi oprezen; za tak‰no stvarje imel tudi svoj ,ampak’. Dasi mlad, je videl Ïe nekajnesreãnih zakonov, o drugih je sli‰al ali ãital. Brodeã pogozdih ali leÏeã pred svojo kolibo v hladu kraj Oskove,je mnogo mislil o tem predmetu. Premlel je bil vse zna-ne mu nesreãne zdruÏitve od Menelajeve do Bajiçeve,naposled pa je vselej pri‰el do zakljuãka, da je zakonmogoãna zahteva prirode, ki se ji ni mogoãe ustavljati,ãeprav ni tiste pesni‰ke ljubezni do hladnega groba.Spominjal se je, kako so v njegovi rojstni vasi, ko je bil‰e otrok, pol pomilovalno, pol nasme‰ljivo zrli na stare-ga ãloveka, posebno mo‰kega, ki je toliko ãasa odla‰al zÏenitvijo, da je naposled ostal zakrknjen, z vsem svetomnezadovoljen samec. To se je pa prigodilo samo tak‰nimmoÏakom, katerim zaradi rev‰ãine ni bila dovoljena Ïe-nitev. V preprostih kmetih je Ïivelo prepriãanje, da jezakonstvo dolÏnost vsakega zdravega ãloveka. I on se


341

mu noãe ogniti, Ïivljenski sili ne more odoleti, tu se po-greznejo vsi pomisleki v niã. V ljubezenskih stvareh jebil dosti praktiãnega mi‰ljenja, kakor je bila skozinskozpraktiãna njegova veda. Toda sebiãneÏ ni bil, ni hlepelpo denarju bogate neveste, da bi v zakonu Ïivel na nje-ne stro‰ke ‰iroko in udobno: kar potrebuje, si zasluÏisam in tudi za naraslo rodbino si upa pridobiti. Ko bidobil tak‰no Ïensko, kakr‰na je Hrenova Minka, onda bimnogo let komaril z njo po svetu. Naposled bi paã mor-da pri‰lo naveliãanje in razoãaranje, ostali bi samo spo-mini na lepe dni, ki so nepovratno potekli, toda skrb zapotomstvo bi ga ‰e moãno vezala na Ïivljenje. Vedno bise nahajal v nekem priãakovanju, v neki prijetni rado-vednosti ali pa v neprijetni bojazni, kako si z njegovopomoãjo zasnujejo bodoãnost oni, ki mu jih je rodilasoproga.

Sladki jutranji trepet v du‰i je Vilarju zbudil domovin-ske pesmi. Konj je ãilo beÏal, kakor da se naslaja ob bi-stri pesmi in ãistem zraku. Ob sedmih je bil v hanu obSpreãi. Dal je du‰ka konju in sam je popil ãa‰o kave. Sa-mojlo se je udano vrtel krog njega ter mu ponujal raz-liãne dobrote svoje kuhinje in kleti. »Moje Etelke sicerni doma, pa sam vam lahko napravim sveÏ biftek,« jerekel Ïid.

»Ali ste poslali gospo soprogo v toplice?« je pozvedo-val Vilar.


342

»Vãeraj se je peljala v mesto, da nakupi nekaj potreb-‰ãin in poseti svoje prijateljice. Gotovo so snoãi v kazi-ni nastopili kak‰ni pevci in prijateljice so jo obdrÏale ãeznoã pri sebi. Prav ima sirota, na deÏeli itak ni zanjo raz-vedrila. Naj se pokratkoãasi! O, Etelka se rada povese-li.«

Vilar ni zaÏelel niãesar. âez dobre pol ure je odjahal.Kmalu je sreãal Samojlov voz, na katerem je med razliã-nim blagom dremala gospa Etelka. Tiho se je ognil vstran, da je ne bi probudil. Vrh poloÏnih brd, ki loãijodolino ob Jali od Pospreãja, je zasli‰al igro trobent inbobnov ter streljanje iz pu‰k in topov: tuzlanska posad-ka je imela vaje v jalski dolini in po poboãjih Majevice-planine. Prenehal je konja draÏiti z vajeti in stegni, pri-volil mu je poãasen korak, da ne bi pri‰el v pusti voja‰kivrveÏ. Gledal je, kako bi se ognil podroãju teh vaj, inkrenil je na stransko pot, drÏeão mimo Sem‰ibegovihdvorov v Tuzlo. A tudi na tej poti je trãil ob ljudi, ki ganiso mikali. Zdajci je zagledal pred seboj gruão vojakovna konjih. Obodril je konja in sam se je vzravnal, da nebi kazal Ïalostne postave znanega ‰panskega viteza. Kose je pribliÏal, je spoznal generala, ki je z daljnogledomzrl na vaje. Poleg njega so stali, oboroÏeni z vojnimi ku-kali, adjutant pl. Merks, potem oni stari polkovnik, ki jesmatral vojaka za potrebnega pospe‰evalca hitrega de-narnega prometa, in ‰e neki major. ·tabna ãastnika sta


343

pri tisti vaji poslovala kot razsojevalca. Ti ‰tirje gospodjeso stali na nezaraslem porobku na poti, odkoder so ime-li dober razgled v dolino. Ob kraju sta stala ‰e dva ko-njika: trobentaã in huzarski podãastnik kot ordonanca.

Vilar je odvaÏno jahal in smelo upiral oãi v Ïivo pre-grajo na poti. Ko ga je zagledal general, mu je z dvig-njeno roko namignil v pozdrav in je tista roka liki ptiã-ja perotnica zaplapolala po zraku v znamenje, naj poãa-ka. Istotako je migal pl. Merks, posnemajoã svojega go-spodarja.

General se je okrenil k ãastnikom ter rekel: »Vednoisto kakor na vrtiljaku. Vrag poberi tak‰ne vaje. Ta te-renski oddelek je Ïe tako znan in obrabljen, da z vajamitratimo todi samo ãas in ãlove‰ko silo. Tu Ïe vsak kapralpozna vsako krtino, zemeljsko bradavico in ‰krbino.Glejte — kompanije se suãejo in brezskrbno gibljejo, ka-kor bi igrale kadriljo. Je li kaj takega mogoãe v nepozna-nem terenu, je li mogoãe v vojski, pri ostrih patronah?«

Adjutant je udano kimal generalu, zroã mu zvesto voãi.

»Vojni minister bi moral skrbeti za primeren teren,«je rekel polkovnik.

»Kajpada,« se je z visoka posmejal general. »On naj biumel prestvarjati zemeljska tla. Umel naj bi z dlanjo po-tlaãiti goro in na njenem mestu narediti ravnino, dru-


344

god pa na ravnino nakopiãiti goro, kakor to delamo pozimi pri vajah s svinãenimi soldatki na mizi.«

»Ne menim tako, gospod general,« je razÏaljen odvr-nil polkovnik, »ampak bolj bi moral preme‰ãati vojneoddelke. Noben polk bi ne smel ostati ãez dve leti v eniposadki.«

General je dvignil desnico ter posvalkal s palcem inkazalcem, ãe‰: veãno preme‰ãanje velja denar, tega pa nipri nas — major pa je ‰aljivo pripomnil, da bi trebalopolke sem in tam nastaniti v sovraÏnikovi deÏeli, da bii tam tako natanãno spoznali ozemlje.

General je odmignil z roko, veleã: »Za danes je konãa-no! Vsa banda domov, ker solnce Ïe pripeka! Trobentaã— odtrobiti!«

Tedaj so se raznesli ãvrsti glasovi trobente po vsemozemlju. Polkovnik in major sta odjahala k oddelkom.General je namignil Vilarju, naj se pridruÏi. Spotomamu je rekel: »Denar za jalski most je dovoljen, gradivoÏe vozijo, vojaki delavci ãakajo strokovnjaka, ve‰ãaka.Prosim, gospod inÏenir, bi li ne mogli zaãeti 20. tegameseca ali pa par dni pozneje? Kadar pridete, vam se-stavim delavski oddelek.«

Vilar je pritrdil. Nobenemu generalu bi ne bil mogelodreãi, no ta mu je bil simpatiãen in njegovo zaupanjega je nekako dvignilo: ãutil se je odlikovanega s tem, da


345

se mu poveri vodstvo veãjega dela, ki ga dovr‰i tako, dabo vsaj nekaj let priãalo o njegovi sposobnosti.

»Z gradbo mostu pojde poãasi, ker koncem avgusta,ko se priãno veliki manevri, potrebujemo vojake zavaje,« je rekel pl. Merks.

»Kar ne pojde zdaj, se dodela po manevrih,« je razso-dil general. »Sicer pa pustim gospodu inÏenirju nekajvoja‰tva tudi med vajami na razpolago, tako da bo mostkonãan do jesenskega deÏevja.«

»Tudi, tudi,« je sogla‰al adjutant. Obrnil se je k Vilar-ju. »In ‰e nekaj, gospod inÏenir! Izdelal sem neki osnu-tek ali naãrt za most, ki bi vam ga rad pokazal. Prosim,pridite, preden zaãnete, k meni v pisarno, da ga pregle-dava.«

Vilarju ni ugajal ta vsiljivi in pregoreãi vsevedeÏ gene-ralnega ‰taba. Molãe mu je prikimal.

»Gospod inÏenir naj dela po svojem naãrtu. On se jeuãil stavbarske umetnosti, torej ume. Preveã mojstrovskazi delo. Tega sem se Ïe veãkrat prepriãal,« je rekelgeneral, ki je vedel, da inÏenir ne mara pregledavati invpo‰tevati naãrtov neukega ãastnika. Pognal je konja vdir.

Pl. Merksa je uÏalilo, da ne priznavajo njegove goreã-nosti. Sin vi‰jega voja‰kega dostojanstvenika, Ïiveã Ïeod otro‰kih let v voja‰ki druÏbi, je bil ves udan voja‰-kemu stanu. Njegov suhljati, bledikasti obraz je bil ved-


346

no nabran v radostne, presreãne ãrte mladostne uãe-nosti in dostojanstva. Njegova oprava je bila vednobrezhibna, fina, celo na vajah so puhtele iz njegoveobleke di‰ave jutrovih deÏel in se borile z duhom po ko-njih. Pri onih ãastnikih, ki se ne ‰tejejo k generalnemu‰tabu, je kazal obraz vsevednega oraklja: po porcijah jimje ‰ãukal od svoje uãenosti; pred njimi je na ‰iroko raz-prostiral svoje znanje. Natanãno je vedel povedati, kjeÏuli ãrevelj Italijo, poznal je vse strategiãne ugodnosti inovire za avstrijski pohod preko Podolja in Volinije v srceRusije, vedel je, na ãem boleha francoska republika, kajse kuha na Balkanu, vedel, kam pes taco moli, ãe namBismark obeta zvestobo, vedel, kako bi se najlaÏe zadalasmrtna rana angle‰kemu svetovnemu imperiju: o vsemje umel oblastno govoriti pred ljudmi, ki so dan na dancapali s kompanijami na veÏbali‰ãe, no pred vi‰jovoja‰ko gospodo je govoril vselej oprezno in s pomisle-ki. Zveãer ni ostajal dolgo v kazini; sedel je raj‰i pri voja-‰ko-znanstvenih knjigah ali je pa ãital Ïivotopise slavnihvojskovodij. In tem je hotel postati podoben, ker njego-va slavohlepnost in domi‰ljavost je bila ba‰ tako velikakakor njegova nervoznost, izvirajoãa iz premnogegauãenja in fantaziranja. VlaÏne in oblaãne noãi so njego-ve Ïivce tako zrahljale, da dolgo ni mogel zaspati. Tak-rat je v postelji premi‰ljeval o slavnih ãinih, ki ga ãakajo:zdaj je vodil svoj dragonski polk po sarmatskih ravni-


347

nah, potem je podil s svojo hrabro brigado Lahe ãezreko Brento in — lej ga! — naposled ustanavlja s svojonepremagljivo armado nove kneÏevine in carstva nabalkanskem polotoku: Vojna zgodovina bo govorila onjem, rod pl. Merksov bo ovekoveãen v ble‰ãeãi vojniepopeji.

âemeren je dirjal adjutant za svojim poveljnikom,mrko je zrl na Vilarja, ker se ni obveselil njegovega naãr-ta, in pa zato, ker je pri‰el civilist v tak‰no milost, da jejahal kraj generala, doãim mora on zaradi preozke potiostati zadaj, in ker je videl, da je civilist sploh ve‰ã jaha-nja, ki ga je pl. Merks smatral za prednost bolj‰e birevoja‰tva. Preko neke tratine so udarili v skok. Preden seje poglobila pot v ozko sotesko, so prestavili v korak.

»Izborno jahate, gospod inÏenir. Nisem mislil,« je po-hvalil general, boÏajoã razpenjenega konja po vratu.

Razpaljeno adjutantovo lice je izpreletela zavist. »E-e, gospod inÏenir ima vztrajnega konja, dobro pleme.«

Zajahali so po globoko zarezani poti v sotesko. Precejso do‰li Bo‰njaka pod ãrnim turbanom, ãigar zamazanikonec je koketno visel ãez uho. Gnal je pred seboj kon-jiãa, natovorjenega z drvi. Kljuse se je le poãasi pomika-lo naprej ter zapiralo s ‰irokim tovorom pot. General jepotrpeÏljivo zadrÏeval konja in vsake pol minute je pos-tal. Tak‰na poãasna jeÏa pl. Merksu ni bila pogodu. Pre-ril se je po breÏini mimo Vilarja in generala naprej ter


348

viknil: »Hej, ãuÏ,* ali ne sli‰i‰, da gre gospoda za teboj!Ne zavezuj si u‰es s to cunjo! S poti!« Rekoã, je ‰vrknilz jahalsko paliãico Bo‰njaka ãez uho, prikrito s turbano-vim koncem. Oni se je zganil, pokril z roko uho ter za-vpil: »Jao meni, care ãestiti!« Bojeãe se je ozrl. Ko je vi-del za petami prhajoãe konje, se je silno prestra‰il. Uda-ril je po svojem konjetu, z dvignjenima rokama in kri-ãanjem ga je priganjal, pa to ni pomagalo. Naposled gaje z rokama rinil naprej, a tu se je kasni kljusi spotakni-lo in je padla na prednji nogi.

»Polagoma, polagoma!« je vikal general in postal. »Mise ne moremo, on se ne more ogniti, torej treba potrpe-ti.« Skomizgnil je z ramenom, kakor bi hotel reãi, da neume adjutantove sirovosti. »Ne mudi se nam nikamor.âemu muãiti ãloveka, ki se trudi, da plaãa svoj davek!Ovce se striÏejo, muãiti jih pa ni treba.«

»Plaãuje li tak‰en ãuÏ tudi davek?« je vpra‰al nekoli-ko v zadregi pl. Merks, ki pri vsej svoji uãenosti ni vedel,iz ãesa Ïivi voja‰tvo in s ãim se ustanavljajo kneÏevine.

»Na mitnici bo plaãal dva novãiãa.« Adjutant je na-‰obil ustni.

* Nem‰ki vojaki so sli‰ali pri Hercegovcih mnogokrat glagol âuje‰ —(âuje‰ li? âuje‰, brate!) Iz te besede so napravili kratico âuÏ — ter jorabili kot psovko za Hercegovce. Raz‰irila se je tudi po bosenskihposadkah.


349

V tem je Bo‰njak, v katerem je Vilar spoznal Bobojed-ca, pomagal svoji Ïivali na noge. Prijel jo je za rep ter jotiral naprej.

»Polahkoma, po malem!« je veleval general.Kmalu so pri‰li iz soteske in Bo‰njak se je ognil na tra-

to. Ko je ‰la kavalkada mimo, si je zatisnil uho in, pre-stra‰eno zroã na generala, je vzdihnil: »Uh, ja bedni ka-tolik! Crna si me rodila, majko! Bolje je sit plakati negogladan uzdisati!«

General je ustavil konja in vpra‰al v hrvatskem jeziku:»Po ãem proda‰ drva?«

»Tebi, gospodar ti na‰, jih dam za osem gro‰ev. Veli,kam naj jih prinesem!«

»Drugemu jih da‰ ‰e ceneje — lopov!«»Bolje je i bobova slama nego prazne jasli,« je vzdih-

nil Bobojedac, drÏeã se ‰e vedno za uho.General je izvadil iz Ïepa ‰est gro‰ev ter jih vrgel na

trato, rekoã: »Na, tu ima‰, a tvojih drv ne potrebujem.Prodaj jih, komur more‰.«

Govoreã vroãe zahvale, je bedni katolik mahoma po-zabil na u‰esne boleãine. Planil je pobirat novce. Ko jevstal in dvignil oãi, je spoznal Vilarja. Tedaj je padel nakoleni, poloÏil roki na srce, globoko se sklonil in viknil:»O, gospodine Franjo, dobrotnik ti moj edini! Pomagalsi meni, bednemu katoliku, delavcem si pomagal, vsempomaga‰. Vzi‰lo je solnce izza planine in nas ogrelo,


350

odkar si ti tukaj. Îivio, gospodine Franjo, ti i car tvojãestiti — bogme!«

General je, visoko dvigniv‰i obrvi, pogledal na Vilar-ja, potem na Bobojedca, pl. Merks se je porogljivo po-smejal.

»To je siromak, vdovec, ki Ïivi s kopico otrok ob Os-kovi. Dovolil sem mu, da sme na na‰em sekali‰ãu po-birati hosto, zato mi je hvaleÏen,« je pohitel Vilar. Zaja-hal je bliÏe k Bobojedcu: »Nu, Ante, kaj se plazi‰ pozemlji? Vstani!« Zroã na tovor, je z rahlim glasom pri-pomnil: »Glej, kak‰na debela drva jemlje‰ v MedvedjemDolu. Tega ti paznik ne bo dovolil. âuvaj se ga!«

Bobojedac se je spravil na nogi. »Delavci so mi dali stvojim dovoljenjem —«

»Ako sem ti rekel: pij! — nisem ti rekel: vse popij!Hosto bi spravljal, ne polena! No danes si dobro opra-vil, Ante. Gospod general ti je plaãal ves tovor in ‰e en-krat ga lahko proda‰.« Ante je prepeljal svoje lokave oãina generala. Po kratkem premisleku je skoãil k visoke-mu gospodu in mu poljubil koleno, rekoã: »Za vse tihvala, BoÏe mili! Bog zna, kaj je za koga, a ãloveku ninikdar dosti. Bogme, noben dar mi ni na kvar.«

General ga je odrinil z roko in odjezdil. Bobojedac jevedel svojega konjiãa za jezdeci. Sli‰ali so, kako je zanjimi momljal in vzdihoval: »Bogu boÏje, carju carjevo,pa mirna Bosna! O, gospodine Franjo — dober ãlovek!


351

Mili BoÏe, sami po‰teni in modri ljudje so to. I njih kon-ji-vitezi so uãeni — zahvaljen bodi Bog! Zdrav bil, go-spodine Franjo, ti in tvoji prijatelji!«

»Gospod inÏenir, vi ste Ïe dobro znani v tem kraju. Ivulgarno ime ste Ïe dobili,« je rekel general, ko Bobo-jedca ni bilo veã sli‰ati.

»Dobrotnik, dobrotnik,« je pri‰ãipnil pl. Merks.Malo pred mestom so prevrgli v dir.


352

23.

Popoldne je na ulici sreãala Vilarja vsa Bajiçeva rod-bina, ki je bila na potu v Obrenov han, kjer je ime-

lo srbsko pevsko dru‰tvo svojo zabavo. Ta han stoji vSolinski dolini, slabo uro hoda na severu od mesta. I Vi-lar je moral z rodbino, ãeprav je bil truden. Katica mu jetako zapeljivo zrla v oãi, da ji ni mogel odreãi. Njej inLjubici ni bil izlet na srbsko zabavo niã pogodu, todaBajiçeva mati je Ïelela, da gredo, in z njo je potegnil sin.Mladi dami sta bili Ïe skrivoma poskrbeli, da pridejoproti veãeru njiju kavalirji za njima, no do tedaj je bilo‰e dolgo in inÏenir jima je dobro do‰el. Kmalu za Tuzloso izletniki krenili na stransko pot, ki jih je, izpremeniv‰ise polagoma v gladko stezo, vedla preko podolgovate-ga senãnatega hriba.

Bajiçeva mati je bila danes zopet zgovorna. Zunaj podmilim nebom se ji je vselej nekoliko skrhal ãut za tistosramoto v rodbini, ki jo je zakrivila ona Ïenska, ki moã-nih bokov tako bodro koraka pred njo in, zatopljena vtajne misli, s koncem solnãnika tu in tam pobeza v sip-ko prst, v mehki mah ali pa med visoko praprot. Razo-dela je Vilarju, da namerava prihodnjo spomlad posetiti


353

svojega sina Îivka v Ni‰u, potem je na dolgo govorila osrbskih razmerah, o knezu Milanu in Nataliji, o Belgra-du i. t. d. Katici ni bilo v‰eã, da spotoma skoraj niã nimogla govoriti z inÏenirjem, tako si ga je bila osvojilastara majka. Na vsakem ovinku se je vsa razÏarjena za-zrla vanj in on ji je nehote redoma vraãal paznost. Ko jegledal na njen beli vrat, ki se je brezhiben pravilno izliliz fino oblikovanega, spredi in zadi globoko obnaÏene-ga ãoka, na njene moãne lase pod majhnim slamnikom,na njeni polni roki v prozornih rokavcih, se mu je zdajciporodilo vpra‰anje: Ali bo tudi ona v zakonu podobnasvoji sestri?

Na tratini pred Obrenovim hanom je bilo zbranomnogo ljudi. Ko so zagledali Bajiçeve, so jih pri‰li tru-moma pozdravit, posebno so srbske gospe obsule Ba-jiçevo mater. To priliko so porabili mladi ljudje, da so sepome‰ali v kolo. Mimo koloplesov je stalo na sporedupredavanje, zborno petje in naposled guslar. Ko je pri‰elna vrsto guslar, je prijela Katica inÏenirja pod pazduhoin mu po‰epetala: »Pojdimo naproti gospodom, ki pri-dejo iz Tuzle za nami!« Vilar se je pokoril. Tihoma sta seloãila od druÏbe, in Ljubica se jima je pridruÏila. TudiBajiç je ‰el za njimi. ·li so po ravni poti proti Tuzli. Ka-tica je venomer Ïgolela kraj malobesednega Vilarja,spravila je na dan nekaj pametnega in mnogo abotnegakakor otrok, ki obojega ‰e ne ve loãiti, no spremljevalec


354

je uvaÏeval samo njen draÏestni glas ter ãutil tople pri-tipe njenega razko‰nega telesa, premikajoãega se tesnoob njegovem. Ob njeni strani je bil Ïe pozabil na njenotesno sorodstvo z Bajiçevo soprogo, na njeno lahkomi‰-ljenost in plitvost v nazorih: v navalu nekega tajneganagona ji je bil Ïe vse odpustil. Zbudila se je v njem lju-bosumnost radi onih kavalirjev, ki jim gre naproti. Sedliso v mejo in tako so doãakali tuzlansko gospodo, gruãoãastnikov, v kateri se je nahajal tudi okrajni naãelnik.

»Veste kaj, gospoda,« je povzel Buzduga na poti predObrenovim hanom. »Naposled je konãana pravda zo-per Husejna Durakoviça. ·tiri mesece ga je pestilo civil-no sodi‰ãe, preden ga je obsodilo in je pri‰la potrditevsmrtne obsodbe. Jutri ga obesijo.«

»Ob kateri uri?« je hitro vpra‰ala Katica.»Ob sedmih zjutraj. Krvnik se pripelje danes ponoãi.«»O gospod inÏenir, na to morate pogledati!« je viknila

deklica, stopiv‰i k Vilarju.In kakor iz sanj je vpra‰al: »Na kaj, gospica?« Vest o

nasilni smrti, ki ãaka zloãinca, ga je pretresla.»Na usmrtitev. Zanimivo je gledati, kako peljejo zlo-

ãinca iz okrajne jeãe pod hru‰ko pred voja‰kim streli-‰ãem, kjer mu posvetijo na oni svet. Lani so ‰e vsak te-den ustrelili enega ali dva hajduka, nekoã pa kar trinajstskupaj.«

»Nesreãna trinajstica. In vi hodite gledat?«


355

»Moj navadni jutranji izprehod je bil proti streli‰ãu.«Vilarja je izpreletel mraz. ,Njeno telo je krasno, toda

njena du‰a je ledena,’ je pomislil. Po malem je zaostajal.Niã veã ni bil ljubosumen.

»E-e!« se je oglasil pl. Merks. »Vse premalo kompe-tence so odmerili voja‰kemu naglemu sodi‰ãu. Naglasodba in nagla smrt! âemu so krmili Husejna Durako-viça ‰tiri mesece? Jasno je bilo in sam je priznal, da jeubil svojega kmeta.«

»Zakaj ga je ubil?« je vpra‰al Vilar.»Kaj vem? Zaradi neke detelje.«»Kmet ni hotel pokositi detelje, ker bi bil moral dati

Durakoviçu tretjino. Ta se je razjezil in ga je ubil na nji-vi,« je pojasnil Buzduga.

»Naglo je obsodil in naglo je kaznoval. Po tem meri-lu bi se bilo moralo zgoditi Durakoviçu,« je rekel naãel-nik.

»Jaz sploh nisem za smrtno kazen,« je zamodrovalVilar. »Durakoviç je ravnal v nagli jezi. Da je sodil takodolgo kakor njegovi sodniki, ne bi bil ubil nepokorne-ga kmeta. Mnogo kazni se je Ïe naloÏilo po krivem, kopa je pri‰la istina na dan, se je krivica poravnala, koli-kor je bilo mogoãe; pri ãloveku pa, ki ga usmrte po ne-dolÏnem, kak‰en popravek ni veã mogoã. Zgodilo se jeÏe —«


356

»Durakoviç je umor priznal,« je naãelnik prekinil Vi-larja.

Ta pa je nadaljeval: »·e druge razloge imajo oni juris-ti, ki govore in pi‰ejo proti smrtni kazni. V onih drÏavah,kjer je Ïe odpravljena, se niã ni pomnoÏilo, ‰tevilo tistihzloãinov, katere so prej kaznovali z njo. Statistika je do-kazala, da kot stra‰ilo ni potrebna. Smrtna kazen po-sebno tistih ne ostra‰i, ki se bore za kak‰no idejo. Ako sojeseni 1849. leta usmrtili trinajstorico madÏarskih upor-nih generalov, s tem groznim ãinom niso potlaãili ma-dÏarsklh teÏenj za svobodo, ba‰ nasprotno so dosegli.Tako se je godilo tudi v Italiji. Treba je pomisliti, da je prizloãinih, kakr‰en je Durakoviçev, udeleÏena tudi upra-va, oziroma zakoni sami, ki so bili ustanovljeni v pra-starih ãasih, ko so smatrali narod, ki je podlegel meãu inognju, za brezpraven in so mu vzeli zemljo. Ubojstva,katerim je bil vzrok agrarni tur‰ki zakon, so se vednogodila v Bosni in ne izginejo, dokler Avstrija ne re‰i ag-rarnega vpra‰anja. Durakoviç je zasluÏil kveãjemu petlet jeãe in toliko bi bil dobil pri sodi‰ãu onstran Save.«

»Tukaj so razmere drugaãne. Durakoviç je bil obdol-Ïen dvajseterih zloãinov in pregre‰kov, med njimi skri-vanja oroÏja in nevarnega pretenja,« ga je poduãil Buz-duga.

»Niã drugega mu niso mogli dokazati kakor oniumor,« je izpregovoril Bajiç. »I to je mnogo, toda majh-


357

na je za‰ãita, ki so jo s kruto kaznijo izkazali kmetom. Tinoãejo krvi, ampak zemljo bi radi. Sam sem bil dvakratnavzoã pri obravnavi. âemu obravnavajo pri zaprtihdurih? Zakaj smejo v sodno dvorano samo ãastniki inuradniki, in ‰e ti ne vselej, ljudstvo pa ne sme. Ko se jevr‰ila obravnava proti Milo‰eviçu, tudi uradniki nisosmeli. âemu se boje sodi‰ãa solnãne svetlobe? âemu sevr‰i vse na skrivnem? To je dokaz, da imamo do prave-ga reda ‰e daleã.«

»Tu sentimentalnost ni umestna,« je rekel pl. Pester znapol zbadljivim, napol obÏalujoãim glasom. »Protismrtni kazni so sentimentalni ljudje, posebno pa rahlo-ãutne Ïenske.«

»Rahloãutnih Ïensk na na‰i strani ni mnogo. Jutri zju-traj bodo vse drle na mori‰ãe, da vidijo usmrtitev,« jeodgovoril Bajiç z brezzvoãnim glasom, pogreznjen v ne-prijetne misli. Mislil pa je o prerani smrti, ki mora zadetinjega ali naãelnika radi Ljubice.

Zabava ni trajala dolgo. Ko so Srbi videli, da se je na-teplo dokaj ‰vabske gospode na njih veselico, so skraj-‰ali veseliãni spored. Pred mrakom so se vrnili vsi izlet-niki v mesto.

Vilar je bil radoveden, kako pojde Husejn Durakoviçna svojo poslednjo pot. Drugo jutro je ‰el ob tri ãetrt nasedem pred okrajno jeão. Tu je stalo na cesti pol bata-ljona pehote pod oroÏjem. Stopil je k gruãi ãastnikov in


358

dam, ki je ãakala kraj voja‰tva. Morali so dolgo ãakati;vsi so zrli v vrata mraãnega poslopja, ne priÏeno li zlo-ãinca.

»E-e, njegova ura ne kaÏe prav; zakasneva,« je rekelnedoãakljivi brigadni adjutant, iztegniv‰i vrat in zroãpreko voja‰tva.

»âe mu le prehitro ne teãe,« se je po‰alil Hvalibogov-ski, hahljajoã se …

»Kaj pravite, kak‰en obãutek mora imeti ãlovek, pre-den se napravi na tak‰no pot?« je vpra‰al neki uradnik.

»Gotovo ga srbi po vratu,« je nekdo odgovoril. Dru-gi je obljubil, da hoãe biti do konca navzoã pri tej sveãa-nosti, tretji je menil, da se Durakoviç morda ‰e ni zado-sti nazajtrkoval, ãetrti, da ga pravi zajtrk ãaka pod hru-‰ko.

Vilar se je zgraÏal ob ostudnih dovtipih. Rekel je samv sebi: ,Gre beden ãlovek na mori‰ãe, in njih zakrknje-no srce igra v radosti. In ‰e h kulturnim ljudem se ‰te-jejo!’

»Morda se ‰e preoblaãi in frizira,« se je oglasila Katicav gruãi ãastnikov. Mnogi so se zakrohotali.

,Odurno, gnusno je njeno vedenje. Ta ne pozna senti-mentalnosti. Kak‰na krasna lupina in kak‰no ãrvivojedro!’ je pomislil inÏenir ter stopil par korakov nazaj.

Tedaj je pripeljala ãeta vojakov Husejna Durakoviçaiz jeãe. Îelezja veã ni bilo na njem. Obsojenec je bil


359

srednje postave, toda silen ãlovek ‰irokih pleã, tem-norjave polti, strogih potez na licu, pricajoãih o velikienergiji. Trdno izboãenih prsi, smelega pogleda je sto-pil v spremstvu hodÏe pod belordeãim turbanom nacesto na oni prostor, ki je bil namenjen zanj v sredinidveh kompanij. Dvignil je roko k ãelu, kakor bi pozdra-vil voja‰tvo. »Selam çete, braço, tko po meni pita!«* jezaklical Turkom, ki so v gruãi stali na nasipu kraj ceste.

Vilarju je odleglo, ko je videl toliko hladnokrvnost tikpred smrtnimi vrati. »Îiva glava dugovanje plaça, Ïivaikada, mrtva ba‰ nikada.«** Te besede je govoril nekdoza njegovim hrbtom. Okreniv‰i se, je zagledal za seboj‰unnarja Milana Nikoliça in Jovico.

»Na Durakoviçevi kmetiji bosta mesto ene dve vdo-vi,« je potihoma rekel Jovici ter mu pokimal. Imel je enrazlog veã proti smrtni kazni.

Izprevod je z Durakoviçem ob rahlem bobnanju nas-topil pot.

Med gledalci je nastafo Ïivahno kretanje in beganje,le gruãa Turkov se ni premaknila. Katica je zagledalaVilarja in skoãila k njemu. Prijela ga je za roko. »Idite,gospod inÏenir, po bliÏnjici z menoj!«

»Lepa hvala, gospica! Po nobeni bliÏnjici ne pojdem.«

* Pozdravite ga, bratje, kdor po meni vpra‰a! (Selam = pozdrav).** Îiva glava plaãa dolg, Ïiva ‰e kdaj, mrtva nikdar.


360

»Kaj vam je?« je hlastno vpra‰ala, videã njegov lem-ni obraz.

»Niã,« jo je odurno zavrnil. »Le hitite, da ne zamudi-te!«

Deklica je uÏaljena odhitela za drugo gospodo.Dopoldne je Vilar opravil svoje posle, po obedu je dve

uri poãival v hotelu. Potem je vstal, se umil in, bri‰oã se,je stopil k odprtemu oknu ter se zazrl na minaret, ki soga obletavale jate vran. Takrat je zasli‰al pod seboj de-kli‰ki smeh, ki ga je zvabil, da se je nagnil naprej in po-gledal na ulico. Tam so ‰le tri deklice, drÏeã se pod paz-duho — tri roÏe, povite v ‰opek. V sredi je ‰la Katica, obnjenih straneh pa Kaliopa in njena sestra Olimpija, kras-no se razvijajoã ‰tirinajstleten roÏnat popek. Ko je bilspoznal veselo se hahljajoão trojico, se je umaknil in hi-treje mu je zabilo srce.

»Ve‰, Olimpija,« je sli‰al govoriti Katico, »glej, ono jenjegovo okno. Pod oknom te u‰ãipnem v laket in ti mo-ra‰ dvakrat zakriãati: ,Katica, daj mi mir! Katica, ne na-gajaj mi!’ Na ta ne veã neobiãajni naãin ga spravimo po-koncu. In potem mora z nami na Kreko. Prijetneje bo,ako imamo kavalirja s seboj!«

Tri roÏe so se glasno posmejale in tudi Vilarja, sto-jeãega za zastorom, je sililo na smeh. ,Atako hoãejo na-praviti name,’ si je mislil. ,Kako ljubeznivo, ãeprav neposebno iznajdljivo! Uboge Olimpije bi ne bilo treba


361

‰ãipati. Kak‰en otroãji napad so zasnovale te mladost-no-sreãne gracije zato, da bi me Katica priklicala na uli-co! Vsekakor pojdem, da ji ‰e enkrat in poslednjikrat po-vem svoje mnenje in se za vselej iznebim brezsrãne ko-kete.’ No preden je mogel do kraja izpiti ãa‰o radosti,katero mu je nalila njegova domi‰ljavost, so deklice Ïeizvr‰ile nameravano atako, toda ne pod njegovim ok-nom, ki je bilo prvo v oglu, ampak pod ‰estim, ki je biloposlednje in na koncu nedolgega hotela. ,Kaj menijo, dastanujem na onem koncu? Zmotile so se — ãopke,’ si jerekel ter se zaãel hitreje opravljati. âez hip je za sli‰alodpiranje okna na drugem koncu hotela in enoglasnoãebljanje treh gracij: »Gospod nadporoãnik — vi ste za-spanãek. Pridite dol in spremite nas na Kreko!«

Vilarju se je zjasnilo. Torej nekega nadporoãnika sopri‰le klicat in ne njega! Zdajci se je razdal iz onega oknamo‰kotrd glas, ki je, kolikor mogoãe razneÏen in osla-jen, obljubil, da se precej odzove prijaznemu povabilu,ki si ga ‰teje v ãast. Po glasu je inÏenir spoznal Buzdu-go. Neprijetni obãutek razoãaranja ga je prevzel. Kakorbi ga bil zagnal mrzel veter, tako hitro je stopil od okna;tako neprijetno je zadel ta malenkostni dogodek ob nje-govo samoljubnost. Da so mlade deklice klicale kogar-sibodi drugega, bodisi Mika ali kak‰nega drugega ãast-nika ali uradnika, ne bil bi jim zameril, no da so se v svo-


362

jem dolgoãasju in hlepenju po zabavi zatekle k temuokrutnemu in pohotnemu gre‰niku, tega jim ni mogelodpustiti. Nameril se je v pritliãje v kavarno. Spotoma jena hodniku sreãal sobarico, ki je vselej z moãno usluÏ-ljivimi pogledi postala pred njim. Vpra‰al jo je, od kdajstanuje nadporoãnik Buzduga v hotelu.

»O, gospod Buzduga si vselej najme pri nas sobo, ka-dar se pripelje v mesto neka Ïidinja —«

»Aha!« je prekinil jeziãno srako ter odmahnil z roko.Uro pozneje je odjahal. Ko je jezdil mimo Kreke, je

zagledal dvesto korakov od ceste krdelce gosposkih lju-di, pohajkujoãih krog nove veãje stavbe, ki je bila na-menjena za ‰piritno tvornico in ‰e ograjena s stavbnimiodri. V krdelcu je spoznal Buzdugo z onimi tremi ,ãop-kami’ in naãelnika pl. Pesterja z gospo Ljubico. Predenso ga oni zagledali, je pognal konja v dir. Od strani je za-pazil, da mu z robci mahajo v pozdrav. Prihulil se je, ka-kor da jih ne vidi. ·ele pred Bukinjami je prijenjal konju.

Neki ãut svobode ga je navdal. Vse tiste ljubezenskemisli, ki so se dobre ‰tiri tedne sukale krog Katice in gadrÏale v nekih sponah, posebno kadar je stal pred njo inje njena lepota neposredno vplivala nanj, so padle vvodo. Pometel je v svojem srcu, vse jasno in novo se muje zdelo tam. Izgnal je iz njega ‰krata, ki ga je vãasi pri-jetno poboÏal ter ga naposled ljuto u‰ãipnil. Samo svet-


363

lobo in ãistoto je ãutil v svoji notranjosti in stopil je va-njo kakor v sveti‰ãe, ki je bilo prenovljeno in vnoviã po-sveãeno.


364

24.

Vilarju se ni mudilo v Tuzlo; ostal je nekaj dalje podKonj-planino, nego bi bil smel po obljubi, dani ge-

neralu. V soboto je plaãal delavce, in pri tisti priliki stadva drvarja prav o‰abno, oãitajoãe in izzivalno pometa-la v hosto znamke, ki jima jih je bil od‰tel. V nedeljo do-poldne je sprejel deputacijo: pri‰li so k njemu ‰tirje naj-zgovornej‰i drvarji, med njimi Batiniç in Grbonog, terga v imenu vsega delavskega zbora prosili, naj v Tuzlipri naãelni‰tvu deluje za odpravo mark. RazloÏil jim je,da je Ïe storil korake in pisal v tem smislu na deÏelnovlado, ker blagostanje delavcev mu je srãna zadeva, okateri vedno premi‰ljuje; storil bo vse, kar mogoãe. Pri-poroãal jim je potrpeÏljivost, hladno kri, udanost za slu-ãaj, ako deÏelna vlada odbije njegov predlog; ãudeÏevmu ne bo mogoãe delati. S tak‰nimi frazami jih je odslo-vil. Delavci so bili z njimi zadovoljni, saj so jim utrdileprepriãanje, da mora zmagati pravica, ako jo zagovarjanjih vsegamogoãni, po‰teni in uãeni gospodin Franjo.

Tisto nedeljo popoldne je ‰el ob Oskovi navzdol naizprehod. V bistrem tolmunu, skritem med drevjem, seje okopal. Skraja ni bil namenjen daleã, ker je pripeka-


365

la silna vroãina; po kopelJi pa se je ãutil tako osveÏene-ga in poÏivljenega, da je ubral pot proti Mu‰içevemuhanu. Îe od daleã je sli‰al tanke zvoke tamburice. Pri-‰ed‰i pred han, je zagledal zelo pestro druÏbo pod pri-stre‰jem in v meji za siroma‰nim poslopjem. Veã mladihin starih ljudi obojega spola iz Piliça je bilo napravilo vdolini zabavo, takozvani teferiç. Njim se je pridruÏilonekaj drvarjev. ·tirje mladeniãi so udarjali na tamburi-ce. Ob zidu je ãepel stari Trkulja z guslami v naroãju,blizu njega pa ,bedni katolik’ s ãutaro v rokah, ki jo jedvignil k glavi, kakor bi hotel dati blagoslov svojemudobrotniku. Med delavci sta bila navzoãa tudi Batiniç inGrbonog. V tej pisani druhali se je vrtel Vazko ter nali-val kavo, Mu‰iç pa je v veÏi kuhal vroão ãrnino.

Vilar je le povr‰no pregledal druÏbo, ker Ïe je pristo-pila Danica in mu prinesla stolãek, da sede. Deklica jebila vsa razÏarjena, ko je danes prvikrat sanjavo dvignilaoãi naravnost k njemu. In le za hip je mogla prenesti jas-ni odgovor njegovega pogleda. Obstala je pri njem, ãe-prav si je bil Ïe pri njej naroãil kave, stala je s stranjoobrnjena k njemu, njene oãi so bile uprte v tambura‰e,na njenem obrazu je gorela nasme‰ljivost, spojena s sra-meÏljivostjo. Sme‰no se ji je zdelo to, kar kipi v njenemsrcu, a sladko tako, da ne sme na beli dan.

Vsi so precej opazili navzoãnost odliãnega gosta.Utihnili so: nekaj jih je strmelo vanj, drugi so stikali gla-


366

ve. Tedaj je skoãil pred tambura‰e mladi Grbonog, po-loÏil roki na pas, ki ga je ovijal nad moãnimi boki, za-brundal je liki medved na povodcu, potem je ob zvokihtamburic zapel nastopno pesem:

Tamburao tamburdÏija Ivo,tambura se na daleko ãuje,na daleko po svem Sarajevu.To su ãule Sarajke devojke;jedne vele: da ga pogubimo,druge vele: da ga proteramotreçe vele: da ga obesimo.

Al govori tamburdÏija Ivo:Nisam kurva, da me proterate,ni ve‰tica, da me pogubite,veç sam junak, da me obesite!Kad bi znao, za koje bi drvo,no bi drvo zlatom obaljao,na vr‰iki i srebrom i zlatom,od zlata bi kline popravioi na kline tamburu ve‰ao,neg se znade, s ãeg’ sam poginuo:s tamburanja i s’ a‰ikovanja!

Pojoã je Grbonog meÏikal in se oziral na Vilarja, ka-kor bi pel samo njemu in bi hotel zbujati samo njegovo


367

pozornost. Ko je bila konãana ‰aljiva pesem in so tam-bure jenjale doneti v razgreta srca, so obsuli Vilarja nje-govi drvarji. Batiniç, ki se je ‰tel za modrega in razsvet-ljenega ãloveka in ki so ga porivali naprej pri vseh pri-loÏnostih, ko je bilo treba prepriãati koga z gladko inpremi‰ljeno besedo, ga je pozdravil v imenu vsega zborain izrazil veselje, da je pri‰el tako odliãen ãlovek v njihdruÏbo. »Glejte!« — je rekel — »po‰tenjak, ki obãuje zgenerali, muta‰erifi in metropoliti, je pri‰el in sedel kpreprostim ljudem.« In ti preprosti ljudje so nategova-li rjave, Ïilaste vratove in spo‰tljivo zrli na gospoda, ki jepo svoji srãni dobroti tako hitro zaslul po okraju. Trkuljaje prinesel ko‰arico sliv, ãe‰: Vse vzemi, dobrotnik na‰!— no Vilar se je zadovoljil s polnim peri‰ãem, rekoã:»Hvala ti, Trkulja! Rad vzamem, ker sem Ïejen.«

V tem mu je prinesla Danica kavo. Nasmehnil se jedeklici in jo pobliÏe ogledal. Vse na njej ji je pristojalo,od fesiãa do opanãic. Tista dimlija ga je s svojo belino instoterimi zgibi in gubami naravnost oãarala. Da je bla-go njenega proÏljivega jopiãa posvalkal z ve‰ãimi prsti,bi bil na‰el, da ni od najfinej‰e tvarine, a po tistih v‰itiharabeskah, cveticah, ‰koljkah in ptiãkih bi bil razsodil,da je jopiã umetnina, kupljena na razstavi Ïenskih roã-nih del, kjer se je pona‰ala na prednjem mestu. Kolikoje trebalo ãrpati iz Ïive domi‰ljije, preden se je dovr‰ilotak‰no mojstrsko delo! In ko se je Vilar ozrl v njeno lice,


368

se mu je zazdelo, da noben spomladanski dan ni rodilcvetice, ki bi se glede lepote mogla primerjati oãarujoãe-mu obrazu te siroma‰ne deklice. MoÏaki so se ob tolikikrasoti pomenljivo namuznili in Trkulja se je z razmot-rivajoãim, milim pogledom, ki je lasten samo izku‰enimstarcem, ozrl na inÏenirja in na deklico, kateri je ponu-dil sliv. Batiniç se je spomnil, da so mu nekoã v zagreb-‰ki kavarni, kjer je ãakal na, vlak, po kavi v preteku pol-druge ure prinesli trikrat sveÏe vode in da so tudi gospo-di nosili vodo, samo: vodo. Zato se je obrnil k Danici,rekoã: »Devojãica, prinesi gospodinu Franju studenevode! Rad jo pije.« Tedaj je Grbonog pomolil inÏenirjuãutaro s slivovko, a odrinil ga je Batiniç z besedami:»Gospodin Franjo si lahko kupi rujnega vina, kakr‰no sopili pri nas gozdar in oba paznika, pa zdaj ne morejoveã. Tem ponudi svojo smrdljivo brozgo!« Potem jetlesknil v roki, se udaril po kolenih, kakor je videl delatiMadÏare, preden so se spustili v ãarda‰, in viknil je to-vari‰u: »Kolovodjo, diko na‰a, okom treni, kolom kre-ni!«

Grbonog se ni dal dolgo prositi. Zaigral je z nogamain mlado in staro se je zaãelo zbirati v kolo, prijemale sotrde in grãave roke za bele in mehke. Kolovodja je sto-pil na ãelo vrste. Zazvenele so strune, ubrale se noge inzaãele udarjati po glasbi. Glasovito je zapel Grbonog inza njim vsi drugi:


369

Majka Maru kroz tri gore zvala:»Jesi l’ Maro, ubelila platno?«

Vilar je zami‰ljeno gledal v dolgo vrsto in skoraj zavi-dal je tem ljudem za njih preprosto zabavo. Spomnil seje podobnih zabav na Slovenskem. Kako so vse prisilje-ne, pa tudi robate so, ker ni niã domaãega in narodne-ga v njih. Kar je bilo narodnega, vse so Ïe v starih ãasihpogazili tujci ali pa je zatrla vera, ko je zaãela z askezo.Kolovodja je uredil vrsto prav njemu nasproti, kakor bise vse vr‰ilo le njemu v proslavo. Vite‰ko se je vedelGrbonog. Prosto roko si je zataknil zadaj za pas, z dru-go je drÏal brhko Srbkinjo za roko. Kako je tolkel z ju-na‰kima opankama ob tla, kakor bi zabijal tope kolce aliteptal du‰mane v prah ali brcal po poljskih mi‰ih! Kak‰-ne posunke in kretnje je delal s kodrasto glavo, sijajoãov zmagoslavni radosti! In jutri bo prav z istim zmago-slavjem vihtel sekiro, ker delo smatra za ãast, kakor semu zdi ãastno, igrati v kolu na prvem mestu.

Najveãjo pozornost je obraãal Vilar na Ïenske, ki somu srameÏljivo vraãale njegovo pazljivost. Zlasti sta semu dve mladoomoÏeni Srbkinji zdeli veliãastni, kar setiãe bogate obleke ter vaÏnega in samozavestnega na-stopa. Posebno so mu sijali v oãi zlati dukati staregakova, na‰iti na fesiã in nanizani na zlati vrvci krog vra-tu. Na koncu vrvce je visel ãez prsi dragocen medaljon,


370

delo dalmatinskega ali pa celo bene‰kega zlatarja. Vprvih letih okupacije se je pri vsakem kolu videlo tak‰nodragoceno Ïensko nakitje in zelo so po njem hlepele av-strijske gospe.

Bolj ko vse nakitje je zanimala Vilarja Danica. Kakoãedno je umela drobneti z lahkima nogama! Ple‰oã sre-di dveh mo‰kih, je gledala na konce svojih opanãic, ka-kor bi bile tam zapisane note za razvedrilno igro, ki jo jeigrala krotko, pohlevno in poglobljena v lepe misli. Lah-no poskakujoã in nihajoã, se je nesla, kakor bi plavala nazlatih oblakih. Vãasi je dvignila Ïarke oãi ter jih uprla vgospodina Franja, ãe‰: Oh, ko bi ti ãutil mojo sreão! âu-dil se je, da se je vedla v tej mnoÏici ljudi tako svobod-no in odkrito in mu je njeno srce brez bojazni letelo na-proti, doãim je tako skrbno ãuvala svoje najslaj‰e obãut-ke takrat, ko sta bila malone sama v hanu. GospodinFranjo menda ‰e ni vedel, da si ljudje plesa niso izmislilizato, da bi skakali in telovadili, ampak zato, da ple‰oãkaÏejo vsemu svetu to, kar tli v srcu, in da je nastal praviz najbolj praznicnih obãutkov. Vedel pa je, da Ïe ãutidel njene sreãe, kadar ujame njen globoki pogled.

Kola‰i so dopeli, strune so izzvenele, vrste razgretihljudi so se razmaknile. Danica mu je prinesla zopet kave.Dotakniv‰i se njene roke, je segel po ãa‰ici.

»O gospodine Franjo, dobrotnik ti na‰! Blagor one-mu, ki se ga dotakne tvoja roka — uh!« je zdajci vzdih-


371

nil kraj njega Bobojedac. Med plesom se je bil tiho pri-plazil in poãenil kraj Vilarja. »V tvojih prsih leÏi kepazlata in ti odlu‰ãi‰, odkru‰i‰, pa da‰,« je bera‰ko zajav-kal bedni katolik.

Vilar se je posmejal deklici v obraz, ker prav sedaj muje dobro del Bobojedãev slavospev. Me‰aje kavo ji je,odvrnjen od sitnega zajedalca, tiho rekel: »Danica, i tihrani‰ grudo zlata v svojem nedrju … Bi li odkr‰ila, od-drobila?« Tisti hip ni znal vladati ni glavi ni srcu. V slad-ki omotici bi bil govoril kdove kak‰ne neumnosti, da niDanica, bojeã se druÏbe in svoje nove, nepriãakovanovelike sreãe, zbeÏala od njega.

Tedaj je stopil predenj handÏija Pero z lepim kosompeãenega purana in s kolaãem na kroÏniku.

»O, o Pero, lepa ti hvala za vse!« je viknil Ante in raz-prostrl roki. »Daj, podaj! Gladen ãlovek ne pozna stida,ne razbira dlake.«

»Ni peãenka za Bobojedca, boleli bi ga zobje,« ga jezavrnil handÏija.

Bedni katolik se je zvito namuzal. »Zardel bi od sra-mu, toda gladen Ïelodec ne poslu‰a pridige.«

Vilar je vzel kroÏnik na naroãje in zaãel razrezavati. Vslast mu je ‰la bela peãenka. Pero, stojeã kraj njega, jezadovoljno zrl nanj.

»Izborno kuhinjo ima‰, handÏija,« je pohvalil inÏenir,Pero pa je pojasnil, da se peãenka ni pekla na njegovem


372

ognju, poslala sta mu jo moÏa onih dveh bogatih Srb-kinj, ki sta igrali v kolu; sama ga nista upala pogostiti,izbrala sta njega, handÏijo, za posredovalca. Vilar se jezahvalil, jedel, kimal z glavo ter nadaljeval »·e ni do go-lega obuboÏana Bosna, dokler si ãlovek na kmetih ‰elahko privo‰ãi toliko blagodat. Res izborna jed, kar topise v ustih. Na, Ante, pokusi i ti pa povej, kako ti ugaja!«Ponudil je Bobojedcu kost in pol kolaãa, za kar je ta za-jedalec pograbil z obema rokama.

»Moder si, gospodine Franjo,« je odgovoril Ante, pre-kanjeno zroã na dar, »zato ãita‰ na obrazu, kak‰no taj-nost skriva ãlovek v sebi. Ba‰ sem Ïelel izreãi svojo sod-bo o puranu in kolaãu. Glej, pregovor pravi, da dva psane moreta mirno glodati na eni kosti, a midva ,se niã neprepirava, ker sva po‰tena ãloveka.«

Vilar se je posmejal premetenemu skledolizu, ãigarsiroma‰tvo je vpilo v nebo. Okrenil se je k Peru ter rekel:»Veseli me, da vas vidim sloÏne pri delu in pri zabavi.Morda ni bilo vselej tako. Boga ne razume tisti, ki misli,da se moramo zaradi njega prepirati in sovraÏiti. Spo-znali ste sedaj, kako potrebna vam je sloga.«

»Ljudska sloga prodira planine,« je zami‰ljeno odgo-voril handÏija.

»Na kratko govori‰, Pero, pa kratke besede so vse mo-dre in jasne,« se je vme‰al Bobojedac. »Prej so se pri nasljudje dostikrat stepli, z noÏi in handÏarji so se zbili; od-


373

kar nam pa vlada modri amidÏa, ne pride do pobojev.Mirno se snidemo in razidemo. Danes teden smo imeliv Moranãanih cerkveno slavnost, sarajevski ‰kof je pri-‰el tja. Vse se je trlo ljudstva. MnoÏica se je razpoloÏilapo vrtovih, igrala kolo, gostila se, pila rakijo in prepeva-la. Vnel pa se je prepir med dvema kmetoma. Îe sta za-igrala z oãmi kakor hajduk in segla po noÏih, pa takratje stopil med nju oroÏnik, oni Mijo Kovaãeviç iz Puraãi-ça, ki je bil tudi navzoã. Tisti je stopil k nemirneÏema,prijel vsakega za ‰op las in parkrat je trãil z glavama sku-paj — takole.« Ante je pokazal, kako je trãil oroÏnik, po-tem je nadaljeval: »Mijo Kovaãeviç je pa tudi dober go-vornik. Ko je spravil onadva narazen, je ogovoril zbraninarod z besedami ,Kaj bi se trkali in prepirali, saj smomed svojimi. Vsi smo sami katoliki in nismo kak‰nazmes Turkov, ciganov in ãifutov.’«

»Vse nas Ïivi en Bog, i Turkom, ciganom in ãifutomda, kar potrebujejo,« je govoril handÏija. »Zato sodim vsvoji glavi, kjer vrta kolikor toliko pameti, da i one lju-bi kakor nas, ki trdimo, da je na‰a vera edinozveliãav-na.«

»Vsi to trdijo, pa nihãe ne ve. A Mijo Kovaãeviç je do-ber ãlovek in modro je storil in govoril. Tudi med oroÏ-niki se nahajajo po‰teni ljudje.«

Pero se je pazljivo zazrl v hosto. »Dobri so kakor po-letna toãa. Ne govori o volkovih, da se ne pojavijo. Ako


374

bi vedeli, da je tukaj zbranih nad deset ljudi, gotovo bipri‰li. Pa Atifa Sarajlije ni doma, zato ne vedo. âe maãkani doma, igrajo mi‰i kolo. A slabi ãasi nikdar ne vpra-‰ajo, kdaj naj pridejo.« Po teh besedah se je starec po-me‰al med mnoÏico, ki se je iznova zbirala v kolo.

»Pero, ali pojde‰ v kolo?« mu je zaklical Grbonog.»Hajdi v kolo, kdor je za kolo! Moji beli lasje kaÏejo

na bridko smrt kakor sneg na mrzlo zimo. Kaj bi jaz vkolu?« je rekel handÏija in ‰el v han.

»Hajdi ti, Ante!« je velel kolovodja.»Daj oslu orglice v gobec in vse se mu bo smejalo,« je

odgovoril Bobojedac.Zabrnele so tamburice in kola‰i so zapeli:

Îito Ïela lijepa devojka,sama Ïela, sama i vezala.K njoj dolazi ãoban od ovaca,pa govori lijepoj devojci:Aj, borati, lepoto devojko!Bi l’ ja tebi Ïito povezao?Odgovara lijepa devojka:Ako hoçe‰, ãoban od ovaca!Opet veli ãoban od ovaca:Aj, borati, lepoto devojko!Bi l’ ja tebi bunar ogradio?Odgovara lepota devojka:


375

Ako hoçe‰, ãoban od ovaca!Opet veli ãoban od ovaca:Aj, borati, lepoto devojko!Bi l’ ja tebi hladak napravio?Odgovara lijepa devojka:Ako hoçe‰, ãoban od ovaca!Opet veli ãoban od ovaca:Aj, borati, lepoto devojko!Bi l’ ja tebi lice obljubio?Al govori lijepa devojka:Ajd’ ne luduj, ãoban od ovaca!Ako si mi Ïito povezao,tvoje s’ ovce po njem travu pasle;ako si mi bunar ogradio,tvoje s’ ovce na njem vodu pile;ako si mi hladak napravio,tvoje s’ ovce u njem plandovale.

Vilar je zopet strmel v dolgo vrsto. Zdelo se mu je, koda se mu kola‰i venomer priklanjajo in ga pozdravljajo.No Danice sedaj ni bilo v vrsti. Ko je vsa razgreta stalapred Vilarjem in zasli‰ala njegove besede: Bi li odkr‰ila,oddrobila od grude zlata, ki ga hrani‰ v svojem nedrju?— se je nekaj vnelo v njenem srcu, ãesar se odsihdob veãni mogla iznebiti. VÏgalo se je solnce in je posijalo vtemo njene zavesti. Ta prikupljivi mladi tujec, ki ga vsi


376

imenujejo dobrega in po‰tenega, hvali ga celo njen brat,ki je neizprosen sovraÏnik vseh tujcev, ta se je je dotak-nil in nekaj neznanskega je izpreletelo vse njeno bitje.Njegove besede so se ujemale z njenimi sanjami. Presu-nil jo je meã prve ljubezni in postalo ji je tesno v hru-meãi druÏbi. Vzela je konvico in tekla k Oskovi. Sedla jena kamen v senco stare jel‰e. Ob nenadnem velikemspoznanju ji je radosten vzhit zaigral po vsem Ïivotu.

V tem je sedel mladi ·vaba pred rajajoãimi kola‰i, nevedoã, kak‰en ogenj je zanetil s svojimi nepremi‰ljenimibesedami v prsih nedolÏne deklice, o kateri je bil pre-priãan, da ne pozna ‰e nobene nedevi‰ke misli. Tudi vnjem je pred Danico zavalovila kri. Zroã na kola‰e, se jenaslajal z nekim prijetnim obãutkom, izvirajoãim izsplo‰nega radostnega razpoloÏenja vse druÏbe. Odigra-vala se je v njem in pred njim pastirska idila, kakr‰neprej ‰e nikdar ni bil deleÏen. In zdelo se mu je, kakor bibil v tej idili on sam tisti ,ãoban od ovaca’, ki je silil vlepo devojko, naj odkr‰i in oddrobi od grude zlata, ki gahrani v svojem nedrju.


377

25.

Ko so bili doplesali kolo, je zopet zahrumelo krajhana. V neki gruãi so peli, v drugi so ‰epetale Ïen-

ske, moÏje so se pogovarjali o hudih ãasih, o zanikarnitur‰ki carevini in o hudem severnem stricu, otroci soigrali svoje posebno kolo na poti pred hanom ali pa sepodili in kriãali med gruãami. Vilar je sedel zami‰ljen vono, kar mu je tako razvalovilo kri, z oãmi je iskal Dani-co, no ta je ‰e vedno sanjarila ob Oskovi. Bobojedac, kije sedel kraj njega in ves ãas vrtel prazni ãibuk medprsti, se mu je zdaj in zdaj zvesto zazrl v obraz, kakor bihotel razbrati njegove Ïelje in jim mahoma ugoditi. Kerse Vilar ni zmenil zanj, ga je oni prijel za rokav ter tihou-dano rekel: »Gospodine Franjo, verjemi mi: ãeprav pro-sim, torbe ne nosim. Duhana nimam, po‰el mi je…« Vi-lar mu je ustregel, vrhutega je mignil Vazku in mu na-roãil, naj prinese i Bobojedcu kave. Ko se je bedni kato-lik videl tako pogo‰ãenega, je zakrilil z rokama in tihozapel svojo pesem:

Dobro mi je i boljem se nadam,u ãem hodam, u tome i spavam,


378

kad veãeram, ruãku se ne nadam.BoÏe mio, ‰to sam ti skrivio!

Po polurnem odmoru je Grbonog zopet zbralsvojoãredo v kolo. Peli so nastopno pesem:

Leti soko preko Sarajeva,traÏi hlada, gde çe hladovati.

Sedaj je bila tudi Danica v vrsti. Vilar je videl, da de-klica ni s tisto du‰o pri plesu, kakor je bila prej, dasi sobile njene kretnje brezhibne. Njeni ustnici sta bili zaprti,ni vrela iz njih polnoustna pesem po taktu godbe in te-lesnih kretenj, njene oãi so gledale v tla in le enkrat sose dvignile motne in zastrte v mrak srameÏljivosti k nje-mu. Prepriãan je bil, da je bila to pristna srameÏljivost,ne ponarejena zato, da prija mo‰kemu, ne tak‰na pri-uãena, kakr‰no kaÏe nevesta, ki je Ïe davno zgubila cvet,pa se paãi in prisiljeno vede. Na fesu in na vratu ni imelazlatnine, toda zdel se mu je njen obraz kakor Ïarko soln-ce in njen vrat kakor bela meseãina.

Iz zami‰ljenosti ga je probudil Vazko, ki mu je, do-takniv‰i se njegove rame, po‰epetal: »Gospodine Fran-jo, pozna‰ li Drljaãino Luco?«

Vilar se je radovedno okrenil k deãku. »Sli‰al sem ostarem Drljaãi. Luce ne poznam.«


379

»Tista, ki igra prva na desno od Danice. Med devoj-kama igra njen Ïenin Luka Brnjavãiç, sin imovitega insvobodnega kmeta iz Moraãan. Njegov oãe se pa branivzeti Luco v svojo hi‰o. Sporoãil je njeni materi: ,Po‰ljipar volov, potem naj pride sama!’

»Ima li Drljaãka par volov?«»Jok — enega vola ima in kravo, ki se je otelila spo-

mladi. Prodala je tele in porabila ves denar, Suljagi pa jeostala tretjino od teleta na dolgu. ZaÏugal ji je, da jo botoÏil in pognal s kmetije.«

Vilar se je zazrl v jedrnato, nekoliko zatepeno Luco inv jakega mladeniãa robatih potez, ki je v kolu vodil z enoroko Luco, z drugo pa Danico. «Dolg in tuga sta brat insestra; vedno gre eden za drugim,« je rekel. »Smili se mideklica, ki je izgubila oãeta.«

Bobojedac je povesil mrke brke. »TeÏko je bosemu itipreko strni‰ãa, ‰e teÏe je ãloveku, ki nima denarja,« jevzdihnil. âez hip je pristavil: »Z denarjem nevesta je izzlata, brez denarja je re‰eto blata. Neprestano se gledatakakor kozja rogova, a to ne pomore, ãe se je ona rodilagola kakor repa. Golih kosti ‰e pes noãe, kaj bi jih ma-ral stari Brnjavãiç.«

,Krepko se ume izraÏati bedni katolik,’ si je mislil Vi-lar. Ker je rad poslusal prosja‰kega modrijana, je vpra-‰al: »Pa ãemu se je Luca obesila na bogatega. Luko, ãesama nima kaj pod palcem?«


380

»Kakor meni so ji lakomne oãi pri kolaãu, pri pogaãiin dukatih Ïoltih.«

InÏenir je nekaj pomislil, potem se je obrnil k Vazku.»Koliko je dolÏna Drljaãka svojemu gospodarju na tre-tjini od teleta?«

»·e danes poravna svoj dolg. Drvarji so nabrali in jidanes prinesli toliko, da je dosti,« je odgovoril deãek.

»To mi ugaja, to je lepo!«Po konãanem plesu so ljudje zopet zahrumeli. Ko pa

je sivi Trkulja zaãel brenkati na gusle, so se nekoliko po-mirili. Mnogi mo‰ki so obstopili guslarja, ker starãevubiti glas ni bil daleã sli‰en. Tudi Vilar, ki je sedel blizu,ni mogel povsem razbrati vsebine juna‰ke pesmi, dasi seje sklonil, oprl komolec ob koleno, podprl glavo inzvesto vlekel na uho. Drugega ni razumel nego to, da jeTrkulja pel o nekem kralju, ki je pisal ,knjigo’ (pismo) injo poslal nekemu junaku ,na koleno’. Nameraval je sto-piti bliÏe, toda lepo soglasje, v katerem se je doslej vr‰ilazabava, je skalilo troje prestra‰enih otrok, ki so zdajcipritekli po rebri doli. Zaripan deãek, najstarej‰i trojice,ki ga zaradi preslabe obleke star‰i niso vzeli na veselico,je pokazal svoje predstvo s tem, da je vrh meje, zasede-ne po starih ljudeh iz Piliça, prvi in na ves glas zakriãalv druÏbo: »BeÏite, pravoslavni ljudje, zaptije so navali-li na na‰o vas!« Drugi deãek pod oguljenim fesiãem, nov ãedni beli obleãici, ni odla‰al, izpopolniti razburljivo


381

novico in je skoraj obenem s svojim starej‰im tovari‰emzavpil: »Pri Mu‰içu so vdrli v hi‰o in zaplenili vse oroÏ-je.« Najmlaj‰e bitje te trojice, ‰estletna dobro izpitanasmrkolinka, ki je bila ob sovraÏnikovem navalu mimosrajãice pozabila vso svojo toaleto doma, se je vrgla zobupnim krikom: »·vaba, ·vaba!« najbliÏji majki, sedeãiv meji, v naroãje. Ob tej stra‰ni besedi, ki je zanjo obse-gala vse, kar je najhuj‰ega na zemlji in v peklu, je za-strmela v nekaj oddaljenega, nedoloãnega, grozovitega,na kar je vtaknila konãek prstka v usta, da si osladi pustiobãutek. Vsi so dvignili glave ob neprijetni novici, ki sojo prinesli otroci. Sicer so bili vajeni, da je oblast stika-la po domih za oroÏjem in mnogokrat po nepotrebnemnadlegovala ljudstvo; preteklo pa je Ïe leto dni, odkar vPiliçu ni bilo veã hi‰nih preiskav. Sedaj pa je zopet na-valila in kakor se vidi, ne brez uspeha. Guslar je umolk-nil; kdor je ãepel na zemlji, je vstal. MoÏje so obstopilideãka, ki sta, zasopljena in prevzetna, ker sta prva pri-nesla vest, goreãe pravila, kaj in kako se je vse dogodi-lo. Popoldne je prikorakalo v vas pet oroÏnikov. Kreniliso naravnost k hi‰i, kjer biva Jovica z Danico, Mu‰içemin Vazkom. Nikogar ni bilo doma. Odprli so nezaklen-jena vrata. Dva oroÏnika sta ostala zunaj, trije so vdrli vhi‰o. Ko je starej‰i deãek izza plota videl, kaj se godi, seje osmelil ter pristopil bliÏe. Pripomnil je oroÏnikoma,da v tej hi‰i danes ni Pera ne Vazka ne brata ne sestre in


382

nikogar ni doma, na kar je dobil tak‰no brco, da jestrmoglavil za deveto ãe‰pljo. Vse so preiskali ·vabe poveÏi in v izbi. Pogledali so v vse lonce, prevrnili so ‰ol-sko tablo, prebrskali vse papirje in knjige. Naposled stazlezla dva pod streho in od tam sta vrgla na tla dva han-dÏarja in samopal. Eden pa je stal pod jablano in je vsezapisal. Potem so vzeli oroÏje s seboj in ker so se spustilinavzdol, morajo vsak ãas priti v han. Ob tej povesti sose moÏje spogledali, Ïenske so za njimi iztegovale vra-tove in vlekle na u‰esa. Precej je vsa druÏba vedela, kajse je zgodilo in da pridejo hudi strici na veselico.

»Kaj i‰ãejo pri meni?« je popolnoma mirno govorilMu‰iç. »Te moje delavne roke so prijele za marsikak‰noorodje, nikdar pa ‰e ne za oroÏje z namenom, da bi po-‰kodovale koga. Naj mi povrnejo zemljico, ki so mi josiloma vzeli! In rovnico ter motiko naj mi dajo — to jemoje oroÏje! âemu bo meni handÏar in samopal na sta-ra leta? Zvali so me pred tremi leti na vstajo, pa kako najvstanem, ko me je Bog tako nizko posadil na zemljo? Patudi pri Jovici nisem videl oroÏja, odkar je pri meni. Ba-vil se je s knjigami, uãil je va‰ke otroke, dokler je smel.Veãkrat mi je rekel: ,Moje oroÏje je sedaj papir; razsvet-liti hoãem glave bosenskim ljudem, da izpregledajo, priãem so. I on ni imel prepovedanega oroÏja pod streho.«

Ko je Vilar zasli‰al iz gruãe ljudi Perov glas, se mu jepribliÏal. MoÏ mu je bil zaradi svojega siroma‰tva in


383

mirnega znaãaja tako simpatiãen in tako se mu je zdelodkritosrãen, da mu je do piãice vse verjel. Smilil se muje, a pomoãi ni vedel zanj nobene, ako pridejo oroÏnikiponj.

Tedaj je tik ob svoji strani zagledal Danico. Zalomilaje z rokama in razdal se je njen ihteãi glas: »Moj brat niskrival oroÏja. Odkrito ga je nosil, ko je bil ãas za to, asedaj ga nima. Ni teden tega, kar sem bila pod streho, intam ni bilo oroÏja. Pero in moj brat — oba sta nedolÏ-na.« Te besede so mu zbudile ‰e veãje soãutje, ker mu jevzrastla misel, da se je deklica namenoma zatekla nanjegovo stran, samo k njemu, ki ga smatra za dobrega inpraviãnega. UÏalilo ga je, da se ãuti onemoglega predmoÏmi reda in zakona.

In oroÏniki so se pokazali v rebri. Z nasajenimi bodali,sveteãimi se v veãernem solncu, so trdno in oprezno ko-rakali navzdol, mrko gledajoã na druÏbo, ki se je tesnejestrnila liki ovce, kadar zagledajo volka. Nekatere Ïenskeso zakrilile z rokami, druge, ki so imele majhne otrokepri sebi, so zbeÏale ter se napotile ob Oskovi navzdol, dapridejo po ovinkih v Piliç.

»Eto handÏar, evo moja glava!« je porogljivo kliknilGrbonog, zroã v brdo.

»âuvajte se zaptije kakor poleti strele!« je zavpil Ba-tiniç in ‰vignil s samozavestnim pogledom preko mno-Ïice.


384

Pla‰ljivi Bobojedac se je ob nenadnem pojavu spom-nil, kako so ga pestili tedaj, ko je Atif Sarajlija ubil svo-jo bulo, in prestra‰il se je nove prisege. »Tem bodo trliorehe na glavi. Bos ne hodi v trnje! TeÏko Vlahu siroma-hu a Turãinu, koji pare nema,« je zamomljal ter jo udrlza Ïenskami.

Kar se tiãe Mu‰iça, se lahko reãe: TeÏko loncu, ãe sezadene kamen obenj. OroÏni‰ki poveljnik je stopil na-ravnost k njemu. »Si li ti Pero Mu‰iç?«

»Sem.«»Pozna‰ li ona handÏarja in samopal?« Poveljnik je

pokazal na oroÏje, ki ga je nesel tovari‰ za njim.»Ne poznam.«»Poglej dobro!«»Vidim dobro, a ne poznam, bogme!«»Spoznal bo‰ v Tuzli. Dovoli, da pregledamo tvoj

han!«Vilar se je prezirno nasmehnil. To je opazil poveljnik,

ki je bil iz straÏarnice ob Samojlovem hanu in je inÏenir-ja Ïe veãkrat videl. Za hip se je vzravnal v voja‰ki postojter strogo rekel: »Dovolite, gospod inÏenir, da po svojihpravilih izvr‰im svojo dolÏnost.«

»O, prosim, prosim,« je odgovoril Vilar, ki mu je igral‰e vedno ãuden nasmeh na licu. Mislil si je: Kaj morejoiztakniti v tem bornem poslopju, prozornem kakorprazna steklenica!


385

No oroÏniki so iztaknili. V veÏi niso niãesar na‰li, vizbi niãesar. Vazko je moral prinesti lestvicp; po tej stazlezla dva moÏa skozi lino, ki se je nahajala na zadnjistrani hana, v podstre‰je in od tod sta po kratkem iskan-ju vrgla dva handÏarja in samopal. Mo‰ki so osupnili,Ïenske so prebledele. Danica je vsa prestra‰ena zaihte-la. Mu‰iç je ostal miren. OroÏniki so pregledali zaplenje-no oroÏje; po primerjanju se je pokazalo, da je prav ti-stega kova, kakor ono, ki se je na‰lo v Piliçu in se je ra-bilo takrat v otomanski vojski.

»Povej, odkod ima‰ to oroÏje?« je vpra‰al oroÏni‰kipoveljnik, sovraÏno zroã na Ïrtev.

HandÏija je dvignil glavo, kakor bi ga bil piãil gad.»Bog mi je priãa, da ne vem,« je mirno odgovoril. »Nik-dar nisem rabil oroÏja in klicali so me iz Sarajeva inTuzle, ko ste prestopili Savo. âemu mi bo handÏar insamopal sedaj, ko sem osivel in si Ïelim le grobnegamiru in nikomur ne streÏem po Ïivljenju, tudi tistemune, ãigar brat je umoril mojega brata in mi je sedaj pod-taknil oroÏje. Atif Sarajlija mi je zaÏgal koão na âaklavi-ci-planini in sedaj me hoãe ugonobiti s tem oroÏjem.«

»To lahko vse pove‰ pred sodi‰ãem,« je rekel povelj-nik, hlastno pi‰oã v svoj zapisnik.

In dvigniv‰i desnico, se je oglasil Trkulja, ki je z gusla-mi pod levo pazduho stal ob zidu: »Ako na‰i zakoni neprikrivajo resnice, onda pride Mu‰içeva nedolÏnost na


386

dan. Grozna zloãinstva uganja pes Atif Sarajlija; tudi,smrt Pavla Drljaãe in hajdu‰tvo nesreãnega Markaâuruka je zakrivil on. A vedno ne bodo za pasjo krivdoplaãevale ovce. âlovek snuje, Bog boguje in odloãuje. Mise obrnemo na carja vseh carjev, ki caruje vsem rodo-vom, da nam pomore.«

OroÏnik priziva na carja vseh carjev ni smatral zadrÏavi nevarno stvar. »To lahko stori‰ precej, alo, le hi-tro apeliraj!« je ciniãno rekel ter vtaknil zapisnik zabluzo. »Toda za sedaj v imenu na‰ega zakona vklenemin odvedem v zapor ãloveka, ki vkljub strogi in jasni pre-povedi skriva oroÏje.« Namignil je tovari‰em, ki so pri-jeli Mu‰iça in mu zaãeli vklepati roki. Potem je vpra‰al,ãe ve kdo, kje se nahaja Jovica Milo‰eviç, pa nihãe se nioglasil.

Vilarja je vselej pretreslo, kadar je videl vklenjenegaãloveka. BoÏja podoba v verigah! In za kak‰no malen-kost vãasi tako trdo in sirovo pritisnejo na ãloveka! Dru-gi pa smejo kopiãiti krivico na krivico in niã Ïalega sejim ne zgodi. Tudi takrat, ãe se je ta boÏja podoba kdajres izprevrgla v zverinsko, so se po odplivu prvega ogor-ãenja oglasili v njem razlogi, ki so govorili za usmiljenje.Bolje je, ãe mu ljudje oãitajo sentimentalnost kakor pasirovost. Na naslov oroÏnikov, pa ne obrnjen naravnostk njim, je izpregovoril: »Kakor jagnje v mesnico, tako


387

pohlevno pojde Mu‰iç. âemu tak‰nega mirnega in sta-rega ãloveka vklepati v Ïelezje?«

Poveljnik se je precej odzval s trdo nem‰ko besedo:»Ne peljemo ga v mesnico. Vedite pa, da nimate pravi-ce, vme‰avati se v na‰ uradni posel.« Izvlekel je zapisnikizza bluze in zabeleÏil nekaj. Potem je s hajdu‰kim po-gledom obrsnil vso druÏbo, govoreã v deÏelnem jeziku:»Zakon veÏe, razlog odre‰uje. Ako je moÏ nedolÏen, ve-selil se bom Ï njim; kakor otrok bom poskakoval od sre-ãe in veselja. I na kosilo ga povabim.« Nato je z nem‰kobesedo prismuknil Vilarja: »Verjemite mi, gospod inÏe-nir, da bi ob nedeljah i jaz raj‰i gledal v kolo, nego sti-kal za prepovedanim oroÏjem.«

Vilar je hotel nekaj odgovoriti, no razdal se je proseãiglas Vazkov. Deãek je ves ãas migal z oãmi, ker kruto gaje ta nesreãa skelela v du‰o, a zajokal ni. Skraja ni mislil,da bo stvar tako huda — zaptije so pri‰li, ker je mnogoljudi skupaj, in Jovice niso prignali — ko pa je videl Peravklenjenega, je skoãil k njegovim nogam, se jih oklenilter vzkliknil: »Ne zapusti nas, Pero! Kdo bo Drljaãki po-magal na njivah, ako tebe ne bo? Kaj naj poãnem breztebe, preljubi moj striãek!«

OroÏnikom ni bil po volji ta drastiãni nastop. S silo soodtrgali deãka od Mu‰içevih kolen. S pokojnim nasme-hom se je ozrl jetnik po svojih gostih, kakor bi jih hotelprositi, naj se ne vznemirjajo zaradi njega. In rekel je:


388

»Mnogo Bo‰njakov je Ïe ‰lo to pot; nisem prvi, ki nosimtak‰ne brojanice. Pozdravite mi Piliçane in drvarje, karjih ni tukaj! Kmalu pride moja nedolÏnost na dan inzopet se vidimo. Ni mogoãe, da bi ne zmagala pravica.Atif Sarajlija razpenja drugim mreÏe, a sam se bo ujelvanje. Popadljivi volk bo plaãal s svojo koÏo.«

Vilar se je zazrl v mile in mirne Mu‰içeve oãi. ,Kolikoje moral siromak pretrpeti in niã mi ni pravil o tem, niãse ni pobahal s svojo Ïalostjo. Dal Bog, da bi ga ne pre-varila njegova nada v pravico!’ Tako je mislil.

Poveljnik je mignil z roko in njegovi tovari‰i so vzelijetnika v sredo. Mu‰iç je korakal sklonjen, kakor bi ne-sel vso Ïalost tega sveta na hrbtu. Njegove dobre oãi sosvetile v daljavo, kjer je videl nad temno jeão stati v ne-be‰ki gloriji zvezdo pravice. Njegovi gostje so prepla‰eniin razburjeni gledali za njim.

»Eto jada iznenada!« je vzdihnil Trkulja ter zmajal zglavo.

»O Turãine, Ïiv te Bog ubio!« je kliknil Grbonog ter spestjo poÏugal za oroÏniki.

Vilar je pogledal na zasolzeno Danico. Skrb za njo semu je vdolbla v srce. Kaj bo z njo sedaj, ko so ji odvedliza‰ãitnika in ji zapro gotovo tudi brata, ker Ïe izpra‰u-jejo po njem. Kdo jo bo hranil in branil v teh sirovihãasih in krajih? Teh skrbi so ga re‰ile Ïenske, ki so obsu-le Danico; vsaka bi jo bila rada vzela v svojo hi‰o, ker v


389

njenem dosedanjem domu paã lahko ostane Vazko, ki jesrãan deãek, za deklico pa tam ni varno. Vsi so bili pre-priãani, da se Jovica ne vrne v Mu‰içevo koão, dokler boletel nanj sum, da je udeleÏen pri skrivanju oroÏja. Nih-ãe ni dvomil o Mu‰içevi nedolÏnosti, glede Jovice pa sobili nekateri mnenja, da morda res skriva in zbira oroÏje,ker so poznali njegovo bujno glavo in kipeãe sovra‰tvodo tujcev. Ako je stvar tak‰na, se zateãe pozimi v kak‰nidaljni gorski vasi pod streho usmiljenega kmeta, poletiin jeseni pa se bo skrival po hajdu‰kem naãinu v nedo-stopnih ‰umah, a ogibal se bo Piliça in obljudenih kra-jev, zato treba poskrbeti za njegovo zapu‰ãeno sestro.Tedaj je stavil Mitar Karavajiç, Mu‰içev gospodar, dolgSrb s ãastitljivimi, viseãimi brki, vzajemno z Ïenskamipredlog, naj se nastani Danica za ãas Mu‰içeve odsot-nosti pri Drljaãki, Vazko naj prebiva v njegovi hi‰i, najupravlja z njegovim hanom in mlinom, Danica naj muhodi pomagat. Tako so sklenili in tako se je tudi zgodi-lo.

Ko je bil Vilar sli‰al, kako modro je uravnana stvar, jeplaãal Vazku svoj dolg, potem je tiho od‰el proti domu.Vso pot se je zavzemala njegova misel za nesreãno de-klico.

Evo, kaj se mu je sanjalo tisto noã. Sanjalo se mu je,da leÏi na ‰iroki planjavi. Kar pridirja po planjavi koz-liãek in za njim drvi petorica volkov, hoteãa se poslad-


390

kati z njim. Na vso moã beÏi kozliãek in v skokih drvi zanjim divja zverina. In glej, ko kozliãek vidi, da je Ïe iz-gubljen, se obrne proti Vilarju, hoteã iskati zavetja prinjem, ki se sam ves trese od strahu, da ga ne bi zapazi-le one krvoloãne Ïivali. Hoãe kozliãek leãi k njegovimnogam, a on ga odriva proã, dasi mu je teÏko pri srcu,ker ne more pomagati preganjancu. Ljub‰i mu je svojjaz, ljub‰a lastna varnost nego Ïivalca, torej jo suje znogo in odganja. Veselo je vzdihnil, ko se je probudil izteÏkih sanj.

Dopoldne je urejal svoje pisarske stvari, da pred od-hodom v Tuzlo vse v redu odda Bierkopfu. Zaglobljen vmehaniãno delo, je premi‰ljeval o vãeraj‰njem dogodku.Volkovi gnetejo kozliãka, a on naj mu pomaga. Dvignilbi se z njim v zrak, ker na zemlji ni pravice, toda zave-zana so mu krila. Oni na otoku so mu jih zavezali, vse sotako uredili, da se njegov glas ne more zasli‰ati iz pu-‰ãave. Ako se Pero Mu‰iç sam ne izmaÏe, kako naj mupomore on! Kdo naj pogubi Atifa Sarajlijo, ki je zaupenmoÏ na otoku in v veliki milosti! Ko bi pa vendarle ka-ludjer skrival oroÏje? Ta ãlovek je sicer po‰tenjak, a od-loãen je, neustra‰ljiv in sposoben za vse podvige, ki sonaperjeni proti tujcem. Kaj bo z Danico?

V svojih mislih je toliko krenil od pisarskega dela, daga tisti hip veã ni mogel vr‰iti. OdloÏil je pero in vstal.Razburjen je stopil po sobi. ·kripale so podnice pod nje-


391

govimi koraki, stene so se tresle. Kaj, ko bi jo za ãas od-sotnosti njenega brata odvedel nekam, ãeprav prekoSave? Dal bi jo dobrim ljudem in preskrbel bi ji primer-no opravilo. Toda temu bi se protivil ljudski glas, tak‰naskrb za zapu‰ãeno deklico bi ga spravila v neroden po-loÏaj. Kaj, ko bi jo spravil k Bajiçevim ali pa k Hrenovim,tam bi bila varna pred vsako zalezljivostjo.

Stopil je k odprtemu oknu in pozorno je pogledal nasenãnato pot ob Oskovi. Kdo se ziblje in poskakuje pozloÏnem klancu proti kolibam? Ves bel je in upehan ka-kor oni kozliãek v sanjah. To je Vazko, ki se v potu svo-jega obraza Ïuri nekam. Za pas si je zataknil fesiã in ãelosi otira s stanom ohlapne srajce. Ko je bil deãek dospeldo hleva, je udaril naravnost proti uradni‰ki kolibi. Sre-ãala sta se s pogledi, Vilarja je izpreletela misel, da hitideãek k njemu v vaÏnem poslu od osebe, o kateri je pravkar premi‰ljeval.

»Vazko, i‰ãe‰ li mene?« mu je zaklical.»Tebe, gospodine Franjo!« je zadihajoã se vaÏno od-

govoril oni.»Le kar noter pridi!« ·el mu je po mostovÏu naspro-

ti, ga prijel za roko in vedel v svojo sobo. »Kak‰no novi-co mi prina‰a‰?«

Vazko je posegel za srajco, izvlekel v podobi pismazloÏen list, ki je bil iztrgan iz ‰olskega zvezka, in ga po-dal Vilarju. »Evo, pi‰e ti Jovica.«


392

»Jovica?« se je zaãudil Vilar, ki bi bil raj‰i prejel pismood koga drugega. »A kje je? Doma?«

»Danes zjutraj je pri‰el pogledat k sestri, napisal je listin me poslal k tebi.«

Vilar je razgrnil list in se zazrl v precej dolgo procesijocirilskih ãrk. Paã je lahko ãital svojo iz slovnic nauãenorusko in srbsko cirilsko pisavo, a tuja mu je delala teÏ-koãe, ker je nikdar ni dobil v roke. Zato je vpra‰al: »Ve‰li, kaj stoji na listu?«

»Kako bi vedel? Ni pisano meni, ampak tebi,« je spoudarkom odgovoril brhki Vazko; zazijal je po stano-vanju, vrteã fesiã v roki.

»Îeli li Jovica odgovor?«»Niã ni rekel. Naroãil mi je, naj oddam pismo, in je

‰el.«»Kam?«»Bog ve. NajbrÏ v planino. Odgovora bi mu ne vedel

kam nesti.« Obrisal si je z rokavom pot s ãela in ‰e neãe-sa se je spomnil. »Tu doli v Oskovi ribari gospod Birkovin ta me je vpra‰al, kam grem. ,Pozdrav nesem gospodi-nu Franju od Danice Milo‰eviçeve,’ sem mu odgovoril.Da si videl, kak‰en obraz je naredil, kakor bi bil vgriznilv nezrelo lesniko.«

»Zakaj pa?«»Prej, ko ‰e tebe ni bilo v tem kraju, je rad posedal v

na‰em hanu. Po dve uri je sedel, pil kavo in zijal na Da-


393

nico kakor gladen volk na kozo. Ko je nekoã Danica ‰lav mlin, se je opotekal za njo, kakor metljava ovca napa‰nik.«

Vilar je prenesel svoj raz‰irjeni pogled od krevljastecirilice na Vazka, ki se je prestra‰il in umolknil. Zroã nadeãka, si je mislil: ,Jedva muje petnajst let, pa Ïe ve, zaãem se peha svet. To dela kri in prirodna bistrost duha,pa pravijo nekateri, da k temu navaja ãitanje romanov.’— »Nu, nadaljuj, Vazko! Kaj se je zgodilo potem?« jeizpodbudil.

»Zli ãas je nesel jastreba k vodi, da si ujame ribico.Namreã takrat je pri‰el v han Jovica. Povedal sem mu,kam je ‰el Birkov. In sokol za njim. Prijel je jastreba zavrat in ga vrgel v Oskovo. Ves premoãen je ‰el Birkovdomov. Gledal je kakor kuhan rak iz sklede. Zeblo ga je,ker to se je zgodilo pred Veliko noãjo. Od takrat se prinas veã ne ustavi, ker ga jezi, da mu je Jovica potrl krem-plje in peroti in si ni mogel omastiti kljuna. Ali ni pravnaredil Jovica?«

»Prav.«»Ziniti in niã reãi, ne velja — nas je uãil Jovica. Ako ti,

gospodine Franjo, pogleda‰ za Danico, onda po‰ten ãlo-vek zre izza brda — kakor bi posijalo solnce na cvetje.Toda Birkov, zaptije, Atif Sarajlija, Gajer — jok — ne bo‰pil, Mujo, ‰eãerli ‰erbeta!«


394

Vilar se je lahno namuzal. ,Za vraga — zrel deãek!’ jepomislil. Potem ga je vpra‰al, kdaj je pri‰la Danica izârne Gore, na kar je dobil pojasnilo, da je lansko jesen‰el Jovica sam ponjo na Cetinje in jo privedel v Tuzlo kBajiçevim. Ker ji tam ni ugajalo, je pri‰la k bratu v Piliç.

»Nu — dobro, Vazko. Pozdravi mi Danico in domabodite prijazni z njo!« je rekel inÏenir ter poloÏil list namizo.

»âemo, bogme! In ti pridi v nedeljo k nam v Piliç.Drljaãka ti speãe pi‰ko in kolaã.«

»Sedaj ne morem, ker se preselim v Tuzlo.«Deãek je svetlo pogledal. »In ti ne pride‰ v han?« je

vpra‰al z obupnim in proseãim glasom.Vilarju se je zasmilil. Smatral ga je za prijatelja, ki ve

za njegovo srãno zadevo. »Pridem, Vazko. Samo za ne-kaj tednov grem v mesto, da zgradim nov most prekoJale. Tudi za tvojega strica bom govoril —«

»O, prosi zanj, gospodine Franjo! On je nedolÏen ka-kor punãica v oãesu. Dolgãas nam je po njem.« Deãku seje zmraãilo lice.

»Ko bom v Tuzli dodelal in vse opravil, se povrnemsem in vso zimo ostanem tukaj. Pridno bom hodil v hanin v Piliç pridem. Pa te dni pridem ‰e tudi v han.«

Ko je bil Vazko od‰el, je sedel Vilar k mizi, da preãitalist. Pa to ni bilo lahko. ârke so mu migljale pred oãmi;imele so svoje posebne poteze, repke in zavijaãe, kakr‰-


395

nih ni na‰el v slovnici. Zaãel je razbirati kljuke in krev-ljice od zadaj; najprej je pogledal na podpis, ki se mu jeprecej razodel: — Jovica Milo‰eviç. Potem je pomislilnekaj in zarobantil, ãemu mu kaludjer in pisal z latini-co, ki mu prav tako gladko teãe kakor cirilica. ,Nu Srbinje ‰ovinist, ki se obe‰a na te kaveljce, kakor vsak drug nasvoje. Prav ima. Slovenec bi v takem sluãaju bratu Slo-vanu najbrÏ pisal nem‰ki, ker ‰olobarda je ves zaljubljenv nem‰ãino celo tam, kjer tega ni potreba. Tako je pre-peljal svojo jezico od kaludjera na Slovence in se pola-goma potolaÏil. Priãel je zopet odgonetati zaãarano pis-mo. Odkril je ogovor in pozdrav. S pomoãjo pismenk, kijih je spoznal v podpisu, ogovoru in pozdravu, je hitrorazlu‰ãil vso vsebino. V pismu ga je prosil Jovica, najgotovo pride popoldne, ko bo stalo solnce nad Zelebo-jem, na stezo, ki drÏi nad Medvedjim Dolom v Kladanjin v dolino ob Krivaji, na tisto stezo, kjer sta se se‰la zad-njiã. Povedati mu mora nekaj vaÏnega, kar bo posveti-lo v zadevo o najdenem in zaplenjenem oroÏju ter opro-stilo Mu‰iça jeãe, ,ako Bog i sreça dade’.

Vilar je dolgo drÏal list v roki in strmel vanj. Ta nena-vadni ãlovek s kolotoãnimi hajdu‰kimi oãmi — hajdu‰-tvo je ‰ele zdaj spoznal v teh Ïivahnih oãeh, prej se muzdele melanholiãne — in z neugnanim sovra‰tvom dotujcev, se mu je zazdel sumljiv. Gotovo je beÏal na pla-nino zato, ker se boji oblasti zaradi skritega oroÏja. V


396

strahu pred kaznijo je beÏal morda na hajdu‰ki sesta-nek. In zdaj ga vabi, da se prizna sam v krivdi in ga prosiposredovanja, ki osvobodi starega Mu‰iça. Domislil seje, da mu je Jovica ono popoldne na stezi nad Medved-jim Dolom razodel, da je v njegovem taboru vse znano,kar se godi v Vilarjevem. Kak‰en tabor je menil? TabornezadovoljneÏev, sovraÏnih agitatorjev, zarotnikov, vo-hunov, morda celo hajdu‰ki tabor? Sklenil je, da se od-zove prejetemu vabilu. Ni sicer prijetno, posredovati vstvari, ki se je obrnila na tak‰no koãljivo stran, no Jovi-ca se mu je zdel vselej zanimiv, dasi nesreãen po‰tenjak,vrhutega je Daniãin brat, zato se razgovoru z njim noãeodtegniti. Postal je radoveden in radovednost bi ga bilagnala v samo sredi‰ãe hajdu‰kega zbora.


397

26.

Po obedu se je potil v goro. Tih in zami‰ljen je ‰elpreko Medvedjega Dola, ne da bi besedo izprego-

voril z delavci, ki so pri njegovem pojavu dvignili glave,navajeni njegovega prijaznega pozdrava. Ni se mu mu-dilo, solnce je stalo na modrojasni vedrini ‰e daleã odZeleboja. V onem delu pragozda, ki so mu drvarji priza-nesli, ker so ga spoznali za bolnega, je podu‰kal. Sedeãna skalini ob neznatni stezici, je zvesto gledal gor in dolmed drevje, se li ne pojavi oni, kateri ga je bil pozval.Ohlajen je nadaljeval pot. Srce mu je zabilo moãneje,kadar se je ozrl krog sebe, se li ne odvali od kod iz gozd-nega mraka nesreãneÏ, ki se mora skrivati pred oroÏniki.Nad udrtino, kjer je oni dan z daljnogledom zasledovalAtifa Sarajlijo, je dolgo stal. Pregledal je vso golavo: ra-zen ‰umljanja vode v jarku nikjer glasu in nobenegaÏivega bitja. Solnce je stalo nad Zelebojem, ko je zavilkrog skalnih gruã in zagledal tisto mraãno dolinico, kjerje bil zadnjiã zaspal. In tam ga je ãakal Jovica. Sedel je natratini in poleg ‰umar, tisti Milan Nikoliç, ki ga je bilVilar Ïe dvakrat povr‰no videl v Milo‰eviçevi druÏbi.MoÏa sta vstala, ko se jima je pribliÏal. Jovica je pobral


398

svojo drenovko, mu ‰el par korakov naproti ter mu sti-snil roko v zahvalo, da se je pdzval njegovi pro‰nji.

·umar si je obesil karabino na ramo. Oster in presun-ljiv smeh je zaigral v njegovih temnih oãeh. »Nu pobra-time, zdravstvuj!« se je poslavljal z globoko doneãimglasom pri Jovici. »Jaz grem preko Kravanje, da ustrelimzajca za veãerjo. A pazi mi, Jovica, na roko, da bo zdra-va, kadar prenehajo kokodakati jajca in zapojo petelini.In zapomni si: beg je ukazal psu, pes repu, rep dlaki,dlaka je vedno na tlaki.« Po teh zagonetnih besedah jesnel karabino in napravil z njo inÏenirju voja‰ko poãa-‰ãenje, prenes‰i jo na levo stran na srce. Potem je po-hitel po stezi, ki je drÏala navkreber proti prevalu. Vilarje gledal za orja‰kim gozdnim ãuvajem, ãigar skrivnost-ne besede je paã sli‰al, pa jih ni razumel. ·e le, ko mu jeoni izginil izpred oãi, je opazil, da Jovica veã ne nosiroke na preramnici, ima jo pa ‰e obvezano.

»Kaj je s tem skrivnostnim ‰umarjem?« je vpra‰al. »Vkaterem taboru se nahaja ta: v va‰em ali v tujem? Mor-da sluÏi obema.«

»Po‰ten ãlovek je Milan Nikoliç,« je odgovoril Jovica.»To je torej tisti, ki vam prina‰a novice iz tujega labo-

ra?«»I vi‰je glave so na na‰i strani. Vedi, da so razmere

zdaj za na‰e ljudstvo tak‰ne —«


399

»Na‰a uprava ni idealna, a tako slaba ni, kakor sodi‰ti.«

»NezmoÏna je, zato nastavlja pri nas nezmoÏne ljudiiz va‰ih krajev. Vesela je, da se jih iznebi doma. ln ãe pri-dobi na‰ega ãloveka, ãe dobi Bo‰njaka, ki ji hoãe oprav-ljati i‰karijotsko delo, vzame i njega v svojo sluÏbo.«

Jovica se je spustil po strmem poboãju v jarek, Vilarza njim. Debeli gramoz ni drÏal teÏke stopinje, tako dasta bolj drãala nego ‰la. Iz kamenja, izpostavljenega vesdan solnãni Ïari, je puhtela toplota in zvrha jima je soln-ce pripekalo v tilnik. Vsa zapotena sta pridrsala v dnojarka k potoku. Do sem ni segalo solnce; osveÏujoã hladju je obvel. Jovica je postal, se naslonil na skalo in izpre-govoril: »Gospodine Franjo, morda ve‰, kako se je vr‰ilaokupacija tuzlanskega okraja —«

»Vem,« mu je prestrigel besedo inÏenir, poãivajoã nakamnu in otirajoã si pot s ãela. »Saj sem sam sluÏil vdiviziji generala Saparija.«

Jovica je debelo pogledal nanj. »Dobro. Ako si sluÏil,ve‰. Ko je Sapari vdrugiã navalil na Tuzlo ter jo osvojil inje plevljanski mufti s svojimi Arnavti beÏal proti Zvor-niku, so se vsta‰i, ki so se bili iz tuzlanskega okraja pri-druÏili muftiju, razkropili na vse ‰tiri vetrove. Mnogo jihje beÏalo preko Konj-planine po stezi, na kateri sva prejstala, v pokrajino ob Drinaãi, Krivaji in pod Romanjo-planino. Tam je gospodovala Ïe va‰a vojska. Ker ji vsta‰i


400

niso hoteli oboroÏeni priti v pest, so spotoma pometalioroÏje v hosto ali ga skrili v duplinah in jamah skalov-ja. Hajdi za menoj, pokaÏem ti tak‰no skrivali‰ãe!«

Lezla sta nekaj ãasa kraj potoka navzdol med redkim,a bohotnim zelenjem, priraslim iz peska in gline. Na le-vo in desno so stale peãine, obrasle z mahom in ubor-nim grmiãjem; na njih so se poznali vplivi prirodnih sil:tu je deÏnica ali sneÏnica vrtala po njih in jih izmila alijih je pa raztrgal mraz; tam trohni in se drobi med zare-zami in razpokami v prst kamenje, odkru‰iv‰e se odskalnih gruã; in tu ‰iroko zija razpoãena skala, kakor bipodzemeljski zmaj odpiral Ïrelo in vdihoval zrak; in vi-soko gori mora leÏati na nekak‰nem obronku ali pomo-lu majhna leha rodovitne zemlje, vsa prerasla z zeli‰ã-jem, ki se od zdolaj zdi podobno pisanemu ‰opku, pri-petemu k skali za okras. Doãim je Vilar vãasi pogledal vrazsekano poboãje, ugibajoã, koliko je kra‰kega znaãa-ja v teh skalah, je Jovica bistro zrl v tla ter delal gaz med‰irokimi, temno pegastimi listi pripotoãnih rastlin. Zdaj-ci pa je postal.

»Evo, tu je hodila nedavno tega ãlove‰ka noga. Tupred nama se pozna v glini sled opanke,« je izpregovo-ril, odgrniv‰i z drenovko zeli‰ãje. »Tu in tam je zlomlje-no soãnato stebelce. O, tu je te dni hodil prokleti AtifSarajlija.«


401

Vilarju se je zaãelo daniti. In hitro je povzel: »Res jehodil. Ve‰ li, tisto popoldne, ko si mi v teh samotah pra-vil povest svojega bednega Ïivljenja, sem ga gori s ste-ze opazoval, kako je lezel iz tega jarka. Pod pazduho jenesel nekaj v papir ali v cunje zavitega.«

Jovica se je naglo obrnil in trpko je vzbruhnil: »Glej,gospodine dragi, kako se vse to ujema!. Tega mi takratnisi povedal, da je nekaj nesel. Torej ba‰ tisti dan! Tur‰kipes je nesel oroÏje iz skrivali‰ãa, da ga podtakne meni inMu‰içu. Hajdiva dalje!«

InÏenir ni bil na jasnem, kako je to, da se nahaja tusredi gozdov oroÏno skladi‰ãe, ne da bi ljudje kradlihandÏarje in samopale. Jovica mu je razloÏil, da je oroÏ-je skril najbrÏ neki Smajo Sarajlija, ki je beÏal z vsta‰i izTuzle in je potem pred svojo smrtjo povedal zanj svoje-mu bratu Atifu. »Dolgo sem pazil na Atifa, kam hodi pohandÏarje, ki jih prodaja tujcem,« je razkladal Milo‰e-viç, »naposled sem ga spazil. Mimo mene, Atifa in ‰edveh drugih nihãe ne ve za to skladi‰ãe. In ko bi vedel,vsak bi se ga ognil, ker se sedaj vsak boji oroÏja. Sicer sotudi drugod tak‰na skrivali‰ãa; baje se je nahajalo zad-nje dni septembra 1878. leta po gozdih toliko stran vrÏe-nega oroÏja, kolikor gob. Dobri ljudje so pobrali in po-skrili, kar je bilo porabnega, ker ãez sedem let vse pravpride. Kar je bilo slabega, so prostovoljno odnesli v ko-nak.«


402

Pri groblji nagomiljenega kamenja sta zapustila potokter se vzpela kvi‰ku med grmovjem in trnjem. Tu in tamso bili po raztrganem poboãju vidni sledovi ãlove‰kehoje. Jovica je ‰el ravno, Vilar je lezel malone po vseh‰tirih. Pri‰la sta na ozko, polici podobno tori‰ãe rodovit-ne zemlje, ki je prej pokrivala kamenite stene in je mor-da ‰e le pred dobrim desetletjem, razgaliv‰i skale, zdrk-nila doli na tori‰ãe. Zarastlo jo je samo mlado rastlinje:trnje, borovje, resje in ostra trava. Kdor je pogledal protivrhu razgaljene stene, je lahko spoznal, kje se je odtrga-la ta gruda zemlje. ·e veã prsti in peska bi bilo pridrãa-lo s peãine, da ni kru‰enja zadrÏaval mogoãen borovec,ki se je, sam zase stojeã prav na robu skale, temno risalna sinjem nebosklonu in straÏil pravilni razvoj v naraviin pa ono podolgovato in nizko odprtino v skalo, predkatero sta prispela Jovica in Vilar.

»Tu sva na cilju,« je rekel prvi, kaÏoã na odprtino, nadkatero so liki streha visele kamenene plasti. »Tu trebaluãi, drugaãe ne moreva v podzemlje.« Izza pasu je pri-vlekel dve drobni sveãici in ju priÏgal; eno je sam nesel,drugo je dal tovari‰u. Pri vhodu sta se morala skloniti,tako nizka je bila jama. Stisnjen duh po zemlji jima jeudaril v nos. Votlina se je kmalu toliko zvi‰ala, da stastopala lahko vzravnana. Slabo sta brleli luãici v gluhotemo. Vilar je posvetil v steno in jo potipal — niã vlaÏ-na; tudi tla so bila suha, kamenita: ‰pilja je bila kakor


403

nala‰ã ustvarjena za oroÏarno. Obotavljajoã se in pre-iskujoã podzemlje, je nekoliko zaostal. Ko pa je zasli‰aliz teme krepke kletve, kakr‰ne se ne spodobijo ãloveku,ki zna na pamet katekizem in psaltir, je hitro stopil zaJovico, ki je ves razburjen govoril: »Ako je njegov Allahpraviãen; mora ga pahniti v sedmo peklo. Moja skrb bo,da ga pahne ãim prej. Bru‰enih handÏarjev mi je na raz-polago, kolikor hoãem, a zanj bo zadosti eden. âakaj, tikrviÏejni volk, oãi ti iztaknem, u‰esa ti populim, za tvojaãreva te povleãem preko Konj-planine!« Votlo je done-la stra‰na groÏnja pod obokom podzemlja.

»Kaj pa je?« je prestra‰en vpra‰al inÏenir.»Glej, tu je leÏalo vse polno handÏarjev, pu‰k, samo-

palov in streliva in tu je za peklo dozoreli pes vzel, karmi je podtaknil.« MoÏaka sta posvetila na tla, kjer so bilev kotu jame ob steni razprostrte suhe, grobo obsekaneveje kot stelaÏe za oroÏje.

Vilar je posvetil po vseh vejah. »Na tvojih policah nitipipca ni, kaj ‰e handÏar, samopal in tako dalje,« se jepo‰alil. Bolj nego ta zatohla luknja bi ga bila zanimalahajdu‰ka ãeta s kolotoãnimi oãmi, viseãih brk, oboroÏe-na od nog do glave.

»Vse je ukradel Atif Sarajlija,« je jeãal Jovica ter sve-til po koteh. »Moral je paã domnevati, da sem ga zale-zoval, ko je hodil sem po handÏarje, in da sem na‰el to


404

skrivali‰ãe. Glej, tu leÏe ‰e cunje, ki je z njimi ãistil oroÏ-je, in ãrepinja z oljem —«

»Kako more ukrasti, kar ni pripadalo nikomur. Vzel jezalogo, ki se je brez gospodarja valjala tukaj, ker bi ga bilsicer prehitel kdo drugi,« je ravnodu‰no menil inÏenir,pomikajoã se proti izhodu.

»Prenesel jo je. O, gotovo je zapazil, da tudi jaz vemza njegovo oroÏarno, zato jo je prenesel. Zbal se je, dabi kdo zaloge, iz katere je jemal oroÏje za niãemne na-mene, ne pokazal zaptijam, zato jo je skril drugam. Ubilte Bog, prokleti nevernik! Slaven si v ‰vabskem taboru,a slava in propast gre ena za drugo. Kdor me je enkratprevaril, ne bo me drugi pot.«

Vilar si je oddahnil, ko sta stopila zopet pod vedronebo in je zagledal nebe‰ko luã. »Brate, povej mi, ãemusi me povabil v to samoto?«

»Hotel sem ti pojasniti vso stvar, ki si ji bil vãeraj po-poldne priãa. Da je oroÏje ‰e tukaj, bi bilo mogoãe ugo-nobiti Atifa Sarajlijo. Lahko bi se dokazalo, da je obojeoroÏje, ono, ki so ga zaptije zaplenili, in ono, ki se je na-hajalo tukaj, enega izvira in kova. To bi ‰e ne bil velja-ven dokaz za njegovo krivdo, toda ko bi ti hotel priãa-ti, da si videl ono popoldne pogana, gredoãega iz tegajarka —«

»PriseÏem, da sem ga videl, tudi kuhar v MedvedjemDolu ga je videl tisto popoldne priti od te strani. Pri-


405

seÏem, da je nesel zavitek, kjer so se lahko nahajali han-dÏarji —«

»To bo zadosten dokaz —«»Atif je zvita glava, vse bo utajil in ‰e nate bo zvalil, da

si imel ti tukaj oroÏno skladi‰ãe, on pa da te je nadzoro-val in ãakal ugodne prilike, ko te lahko zagrabi in ova-di.«

Jovica je molãal in premi‰ljeval, zroã Vilarju narav-nost v obraz. Naposled je vpra‰al: »In ti bi verjel nje-mu?«

»Ne, Jovica. Ti si odkrit ãlovek, vse verjamem, kar ho-ãe‰. Samo s tvojo politiko se ne ujemam. Priãati pa ho-ãem z lahko vestjo zate, kakor je moja dolÏnost.« Iskre-ne so bile te besede, ker ob njih je mislil na Danico, ka-teri bi bil rad ohranil za‰ãitnika. Prepriãan je bil, da jeJovica skrben brat svoji sestri, dasi ne mara govoriti oÏenski. »In kaj namerava‰ sedaj?« je soãutno vpra‰al.

»Sedaj treba re‰iti Mu‰iça. Z oroÏniki ne maram iti,zato pojdem sam po stranskih potih z brda na brdo pav Tuzlo. Jutri, ko se dan zazna, bom stal pred konakom.Ne bojim se. Na hercegovskih boji‰ãih sem se navadilgledati smrti v obraz, v Bosni se nisem bal razvratnihljudi, ne sodnikov in zaptij, ne psov — kakor ve‰ —« Jo-vici se je pojavil v oãeh melanholiãen nasmeh, ki je re-kel: Glejte, kako odloãna in neupogljiva je volja mojegagospodarja, nasmeh, ki ga vãasi zdravni‰ki izvedenci


406

pred sodi‰ãem progla‰ajo za znak du‰ne nenormalnosti,kadar poseÏe vi‰ja moã vmes ali pa posebne okolnostigovore za osvoboditev obtoÏenca. »In sedaj se sodni-kom zopet smelo zazrem v obraz,« je pristavil. »Potempa, kar Bog da in sreãa juna‰ka! Hajdiva!«

Ubrala sta povratno pot v jarek, potem po‰evno pogroblji razdrobljenega skalovja, prav tam, koder je ‰eloni dan Atif Sarajlija s svojim plenom. Zasopljen se jepletel in lovil inÏenir za svojim bodrim tovari‰em. Za-mislil se je vanj. Okolnost, da se je odloãil k sodi‰ãu, muje ugajala. âital je Ïe veãkrat, kako teÏko je pri teh pre-prostih sinovih narave, bivajoãih pred vrati orienta, pro-dreti v globino njih misli in namer in da je dolgotrajnazasuÏnjenost zasadila v njih du‰e opreznost in nezaup-ljivost. No Jovica se ni kazal bojeãega in nezaupljivega.Imel je svoje trdovratne nazore, plaval je v svojih pri-ljubljenih idejah, s katerimi se je odkrito pona‰al. Vilarje na‰el neko sorodnost med svojim in njegovim znaãa-jem. Po obeh se je vila ãrta globokega vsmiljenja, ki ju jespajala. Vedel je, da misli oni, gredoã preko planine, in-tenzivno o tem, kako bi pomagal, ne sebi, ampak dru-gim ljudem. Tudi on, Vilar, je nosil na svojih samotnihpotih tak‰ne nazore v glavi. Razloãek pa je bil ta, da Jo-vica ni bil razsoden, doãakljiv ãlovek, da ga je gnala nje-gova vroãa juÏna kri naprej in se je v svoji domi‰ljavostizana‰al na odpor z oroÏjem v roki. Jedro njegovih misli


407

je bil odpor na vsej ãrti proti vsiljenemu in kriviãnemuredu. In to je bilo naravno, ker na Balkanu tekmujejonarodi z oroÏjem, ne kakor na zapadu, z gospodarskimipodvigi, s ‰tevilkami, ki znaãijo kapital; Vilar pa je sanja-ril o tem, kako bi mirnim potom privedel svoje drvarjein kolikor mogoãe tudi druge bosenske ljudi iz njih bed-nega stanja do blagostanja, sicer ne do tak‰nega razvrat-nega nadãlove‰kega Ïivljenja, kakr‰nega uÏivajo njegoviznanci na otoku, paã pa do neke prijetne, tople udob-nosti, v kateri bi se le malo ãutila peza robstva. Bal se jeza Milo‰eviça. Ta ãlovek, ki pozna narod in bi mu s svojonadarjenostjo lahko veã koristil nego sto tujcev, se po-greza vedno niÏe v odpornost. Paã se mu posreãi, pre-priãati sodnike, da pravi krivec je Atif Sarajlija, toda svo-jih misli ne bo znal kontrolirati, pri zagovoru jih na dla-ni poda sodnikom, ki bodo smatrali njegovo prepriãanjeza nevarno novoustanovljenemu redu in ga zato lahkodo popolne pomiritve deÏele pridrÏe v zaporu.

Ko sta pri‰la na zloÏno stezico, sta zopet izpregovori-la. Jovica je vpra‰al: »Ali nisi ozlovoljen, da te pokliãe-jo zaradi mene k sodi‰ãu?«

»Ako povem resnico, kaj mi morejo?«»Mene smatrajo za agitatorja in oãitali ti bodo, da ob-

ãuje‰ s tak‰nim ãlovekom. ·e nevarnej‰e bo obãevanjez menoj, kadar postanem poleg agitatorja ‰e ma‰ãeva-lec. Ako Ïene Atif Sarajlija svoje ma‰ãevanje do skraj-


408

nosti, se tudi jaz lahko posvetim z osveto. Ko opravimsvojo stvar pri sodi‰ãu, ga poi‰ãem v planini. Zagrabimga za vrat, ko pojde za svojim niãemnim poslom, zalo-tim in zadavim ga, kleãeãega v travi in klanjajoãega seob zarji proti Meki. Mera njegovih zloãinov je polna.«

Vilar je odmajal z glavo rekoã: »Ni lahko meriti Ïive-mu volku rep in mu ‰teti zobe.«

»Pravijo sicer: Ako se hoãe‰ osvetiti Turãinu, prosiBoga, da ga najde‰ pijanega. A jaz mu treznemu upih-nem luã Ïivljenja in ko bi imel sto handÏarjev za pa-som.«

»Ne ubijaj, prijatelj! TeÏko je ãloveku do smrti, ãe sizloãin na ramo naprti. Premisli dobro, na kak‰no pot biza‰el —«

»Kdor dolgo misli, malo dela.«»Poslu‰aj me, ki ti Ïelim dobro.«»Slabo je zanj, ki vsakega poslu‰a.«»·e slab‰e je za tistega, ki ne poslu‰a nikogar. Pomisli,

da nisi sam na svetu. Sestro ima‰ —«Jovica je postal, se obrnil in tako presunljivo je po-

gledal na Vilarja, da ta prvi hip ni vedel, ali mu oni oãi-ta njegovo naklonjenost Danici ali ga hoãe samo opom-niti, da ni vredno govoriti o Ïenski. »Res — Danicoimam rad,« je rekel. »Ona je povsem nedolÏna. Mnogoje nedolÏnih ljudi, ki trpe po krivem in se ne morejo bra-niti. Glej, za zatirane ljudi bi plakal, plakal bi za Mu‰iça,


409

ko bi bilo kaj solz v mojih oãeh. Ko se vrne, naj ti pove,koliko je on prestal v svojem bednem Ïivlienju. Plakal biza sestro, ko bi solze ganile trde ljudi. Treba nam zopetprijeti za pu‰ko in handÏar. Ne potraja dolgo in zopet sebodo glasile bojne pesmi po hercegovskih gorah. StojanKovaãeviç Ïe zbira vsta‰ke ãete, da naredi konec na‰isramoti.«

»Stojan Kovaãeviç ne bo mogel odoleti premoãi, in kobi ‰li z njim vsi moÏje, kar jih je od Drine do morja,« jehitro in s poudarkom povzel inÏenir, videã, da je oni za-‰el v svoj deklamatorski in agitatorski ton.

»Ako ne poginemo v boju, zadu‰imo se v suÏnjosti.âe se utopim v morju ali v potoku, oboje je enako.«

»In kaj naj poãne tvoja sestra sama na svetu?« jeoprezno vpra‰al Vilar z glasom, ki se je tresel.

Jovica ni izgre‰il njegove razburjenosti. Z izku‰ajoãimpogledom mu je zrl v obraz rekoã: »Najde se dober ãlo-vek, ki poskrbi zanjo, ki jo bo branil Bierkopfa, Atifa inpodobnih neãistnikov. Sicer pa — kar ji je usojeno.«

Te besede so Vilarja nekoliko zme‰ale; ni vedel, kakonaj si jih razloÏi: ali smatra njega za tistega dobrega ãlo-veka, ki poskrbi za Danico, ali ga ‰teje k neãistnikom? Vposlednjem njegovem stavku je videl kos brezsrãnegaiztoãnega fatalizma. »Torej ti misli‰, da je Ïenski usoje-no?« je vpra‰al.


410

»Îenski je usojeno, mo‰ki si dela svojo usodo sam,«je odgovoril Milo‰eviç ter mahnil s palico po grmovju.»Hajdiva, gospodine Franjo! Dolga je moja pot in mudise mi, da ãim prej razbremenim Mu‰iça, zbri‰em z njegasum in ga kot najbolj‰ega Daniãinega za‰ãitnika po‰-ljem v Piliç nazaj.«

Molãe sta ‰la navzdol. Pri neki drãi se je Jovica zopetustavil. »Tu opravim svojo veãerjo, potem gre moja potv stran preko hoste.«

Vilar je mislil, da privleãe tovari‰ izza pasa kos kruhain sira, sede in poveãerja, toda kaludjer se je okrenil ktrnju, ki je ob stezi preprezalo grmovje in je bilo polnozrelih ostroÏnic. Zaãel je trgati ãrne jagode in jesti.

»Slabo, hajdu‰ko veãerjo ima‰, brate,« je rekel inÏe-nir.

»Ni ba‰ najbolja,« je ravnodu‰no odgovoril. Hipomase je prevrnila njegova misel k veliki Ïaloigri naroda iniz »Gorskega venca« je zadeklamiral: »O prokleta ko-sovska veãerja —«

Gledal ga je Vilar, kako je obiral in zobal jagode. Za-mislil se je vanj. Ta ãlovek je bil toliko preprost in primi-tiven, kar se tiãe telesnih potreb‰ãin, kolikor je bil vzvi-‰en, kar se tiãe znaãajnosti. Ni ga ‰e oblizala ona kultu-ra, ki nas je tako globoko pogreznila v bojeãnost in hlap-ãevstvo, pijanost ni skrhala njegove jeklene volje, po-Ïre‰nost ga ni potopila v brezznaãajnost. Visoko je dvi-


411

gal glavo iz tope druhali. »Bujna glava si, Jovica, obãu-dujem te. Veliko je tvoje sovra‰tvo, pa tudi krivda tvo-jih preganjalcev je velika. Jokal bi se zate, ko bi solze kajkoristile.«

»V kakr‰nem kolu se nahajam, tako moram tudi igra-ti.«

Zopet sta molãala. Vilar je pogledal na uro. Ker je biloÏe pozno in skrajnji ãas, da pohiti pri belem dnevu v do-lino, se je poslovil. »Jovica, da se Ïiva in zdrava zopetvidiva!« je mehko rekel za slovo.

Kaludjer se je obrnil in mu podal roko. »Bog ve, kaj jeza koga. On ne plaãuje vsako soboto, toda pride dan, konagradi tvoje po‰tenje. Sreãa naj hodi s teboj, gospodi-ne Franjo!« Skloniv‰i se zopet k grmovju, je zagonetnopristavil: »·koda je umreti in muãno je Ïiveti. Toda vsa-ke muke je kdaj konec, sramote pa nikdar.«

Vilar je pohitel v dolino.


412

27.

·tiri dni pozneje je ‰el po kosilu zopet v han. Svojestvari je Ïe uredil in oddal Bierkopfu. Ni vedel, kaj

narediti s poslednjim popoldnevom pred odhodom vTuzlo, zato je ‰el v han. Tako je namreã sam v sebi upra-viãeval svojo pot, ker se je ‰e vedno bal, priznati si vsoresnico. Gredoã ob Oskovi, je kraj poti videl v travi ne-kaj lepih zrelih jabolk. Ob robu go‰ãave je stala jablana,ki se je ‰ibila pod rdeãerumenim sadom. Drevo ni bilocepljeno, no sad njegov se je zdel Ïlahten. Pobral je ja-bolko, ga razkrojil in pokusil. Krhelj je bil kiselkast, sko-raj vkup je vlekel ustnici, toda za Ïejo in osnaÏenje ustje bil dober. Pomlajen bi imel izboren okus. ·e en sad jepobral in ga vtaknil v Ïep.

Danes je bil prav Ïidane volje. Na neprijetnosti, ki sozadele Mu‰iça in Jovico, je Ïe pozabil, sitnega pisarske-ga posla se je za ‰est tednov tudi Ïe iznebil, sedaj bo vTuzli pokazal svoje stavbno znanje. Misli o tem so gaspravile v veselo razpoloÏenje. Zarana si je na vse zgo-daj pel, seveda ko je bil gozdar Ïe od‰el iz kolibe; do-poldne ga je sãegetalo toliko ãasa v goltanec, da je zaãelnaposled na ves glas deklamirati »Krst pri Savici«. Tudi


413

popoldne ga in zapustila dobrovoljnost. Stopiv‰ega podpristre‰je hana, kjer je ‰ivala Danica in je Vazko drobilsuhe veje, ga je tako zalomila pre‰erna radost, da bi bilpo naãinu dobrovoljnih slovenskih mamic najraj‰i pri-jel Danico za nosek in jo vpra‰al: »Ali je Pero Ïe doma?«Pa tega ni storil, ker je na prvi pogled zapazil, da kraljujepri obeh osebicah globoka resnost. Deklica je vzela sstolãka, ki je stal pred njo, klobãiãe raznobarvnih niti terjih poloÏila v svoje naroãje. To je smatral za znamenje,da je stolãek pripravljen zanj. Prenesel ga je na mesto, kise je nahajalo sredi med ognji‰ãem, improviziranim natleh, in med Danico. Sedel je. Nemudoma je pritekelVazko, razgrnil pepel, naloÏil gorivo in zaãel pihati vÏivo oglje.

»Ali sta prodala danes Ïe dosti kave?« je vpra‰al Vilar,obrnjen k deklici.

Pogledala je nanj z vso tisto melanholijo, ki jo je bilvãasi videl v oãeh njenega brata. Zdela se mu je bolj za-upna in manj pla‰ljiva nego drugikrat. Zanjo je odgovo-ril Vazko: »Prodala sva nekaj.«

»Komu?«»Bili so tu zaptije —«»Zaptije?« je ponovil Vilar. »Kaj so iskali?« „Deãek je skomizgnil z ramo, ãe‰: Kdo ve? âez hip je

rekel: »In Drljaãka je bila tukaj. V mlin je pri‰la po mokoin je posedela.«


414

Zaplapolal je slab ogenj in zapihal tenak in prozorendim iz sebe. Vilar je odmaknil svoj stolãek za dve pedidalje od ognja. Pomislil je o rev‰ãmi teh dveh osebic ino bosenski bedi sploh. Vse tukaj lenari, pa ljudje teganiso sami krivi, ampak tisti, ki so jim vladali in jim vla-dajo. Njih dolÏnost bi bila, da skrbe za poduk, za ‰ole,kar privede po dolgi poti do delavnosti in blagostanja.Danici ni oãital lenobe, saj jo je na‰el vselej pri delu, aVazko naj bi hodil v ‰olo, ãeprav v primitivno Milo‰e-viçevo; bolj‰a je bila nego niã in veã bi mu koristila negota borna prodaja kave.

Ogenj se je vedno bolj razlizaval ter puhal, in Vilar semu je iznova umaknil za toliko, da je sedel Ïe ramo obrami poleg Danice. »Kaj je s Perom? Ali ‰e ni pri‰el?« joje neÏno vpra‰al.

»Ne,« je odgovorila tiho in se sklonila k ‰ivanju.»Pero kmalu pride, za to sem ti porok. Jutri pojdem v

Tuzlo in onda — kar Bog da. Za tvojega brata hoãempriãati tako, da zaradi tistega oroÏja ne ostane nikak‰-nega suma veã na njem. Ako se s kak‰no nepremi‰ljenobesedo sam ne zaplete kakorsibodi v mreÏo, onda gamorajo v kratkem izpustiti. Resnica je, da je sedaj toli-ko zakonov v Bosni, stari tur‰ki so in novi avstrijski, dapreko njih pravice niti videti ne moremo, a ‰e je pravi-ca na svetu, le to je, da spi vãasi. A jaz jo hoãem probu-diti, kakor sem jo potresel gori v Konj-planini — bog-


415

me!« Pri poslednji besedi je, zadovoljen s svojim delo-vanjem in svojo zgovornostjo, pritrknil z glavo. Pri‰el jebil itak Ïe z dobrovoljnostjo v srcu sem, vrhutega pa gaje sedaj ‰e bliÏina krasne deklice tako prevzela, da so muproti njegovi navadi v obilni meri tekle besede. Tak‰noblebetanje ugaja vsaki Ïenski in tudi mlade neizku‰eneSrbkinje se je prijelo. Zahvalila ga. je z jasnim, dolgim inpresunljivim pogledom, ki je zelo pogrel Vilarja. »·e Ïeprijemlje, se Ïe udomaãuje,« je banalno mislil. ,Ljubi mekakor oãi v glavi.’ In razveselil se je tega odkritja, ki imazmoÏnost stopnjevanja in se pri eni zaljubljeni dvojicilahko tisoãkrat ponavlja. V tak‰nih nedolÏnih odkritjihse vr‰i ves proces takozvane ljubezenske sreãe.

Vazko je prinesel kavo in inÏenir je izvrnil prvo sko-delico. Segel je v Ïep po duhanu. Tedaj je otipal jabolko.»Spotoma sem pobral ta lepi sad, glej, Danica! Kako jesveÏ, nikjer naãet!« Vrtel je jabolko med prsti. »Zate sempobral. Hoãe‰ li?« Govoril je deloma neresnico, zakajnamenoma za deklico ni vtaknil jabolka v Ïep. Toda onamu je vse verjela. Verjela je v njegovo dobro srce, sma-trala ga je za vsegamogoãnega ãloveka, ki bo opral inre‰il Mu‰iça in Jovico, verjela, da tiãi v izroãitvi tega ja-bolka poseben pomen. V vroãem navalu krvi je vsa pre-seneãena segla po sadu in z dvema prstoma prijela zanj.No Vilar ni hotel precej izpustiti. S svojim kazalcem jepritisnil njen palec k jabolku. Tako sta nekaj hipov drÏa-


416

la za nevarni sad, ki ga je bil Bog prepovedal prvimazemljanoma v raju. In zroã v njegov od strasti izpremen-jeni obraz, si je deklica mislila: ,Ljubi me kakor svoje oãiv glavi.’ Pri‰el je i njej ãas odkritja in spoznanja. Dobiv‰ijabolko v svojo oblast, si ga je poloÏila v nedrja in glo-boko je nanje povesila glavo.

Umni Vazko je vse videl, kaj se godi. Vedel je, ãesar nivedel Vilar, namreã da pomeni to nekaj posebnega, akopoda mladeniã deklici jabolko. Kakor Daniãino tako jeVazkovo otoÏnost pregnal gospodin Franjo s prijaznost-jo in prikupljivostjo. In hitro se je deãek vÏivel v vlogozvodnika. »Oj, gospodine Franjo, ve‰ li, kaj se je zgodi-lo v Piliçu?« je Ïivahno vpra‰al, ko je natakal kavo v fin-djan, ki mu ga je oni podstavil pod bakreni lonãek.

InÏenirju je od pravkar odigranega ljubezenskega du-eta toliko zastala sapa, da ni odgovoril na vpra‰anje, paãpa je ‰inil z glavo kvi‰ku in debelo se je zazrl v deãka,siloma skrivajoã valovanje krvi.

Vazko je tolmaãil njegovo ponarejeno strmenje zaradovednost, zato je pohitel: »Glej, gospodine Franjo,Luka Brnjavãiç je ugrabil Luco in jo odvedel na svoj domv Moranãane. Drljaãka je pravila. Eto, gospodine Fran-jo!« Iznebiv‰i se vaÏne novice, je cmaknil z ustnicama inpotresel glavo.


417

Vilar bi bil rad zvedel, kako se je vr‰ila ugrabitev LuceDrljaãke. »Kaj je pravila Drljaãka?« je hitro vpra‰al, me-‰aje kavo.

»Eto, Luka je ugrabil Luco in jo privedel boso in go-loglavo v Moranãane. V nedeljo sta tukaj ‰e kolo igralain tisti veãer jo je vzel in vso noã sta hodila na njegovdom. Venãati se hoãe z njo. Toda mati Drljaãka ni za-dovoljna s tem, ker drug Ïenin iz Ljubaãe bi rad dobilLuco. Tudi je ta Ïenin potro‰il Ïe dvajset dukatov za raz-liãne darove, ki jih je kupil dekletu. Pa mladi Brnjavãiçin njegov oãe nikakor noãeta pustiti Luce iz hi‰e, raj‰isama po‰ljeta Drljaãki kravo. Zdaj se pogajajo zanjo.«

»Ali za kravo?« je vpra‰al Vilar, gladeã si bradico, zvi-soka in s tak‰no ljubeznivo nasme‰ljivostjo, da je probu-dil Danico iz njenih sladkih sanj: v burnem in tihemsmehu se je tresla njena glava nad ‰ivanjem.

»Jok — za Luco se pogajajo,« je malo glasneje pouda-ril Vazko, razÏaljen, ker ga noãejo razumeti.

»Poãakaj, Vazko, zadnjiã pri kolu si malo drugaãepravil. Rekel si, da stari Brnjavãiç brez dveh volov nemara Luce v hi‰o, danes pa pravi‰, da ponuja za Lucokravo. Kaj je torej prav? Rad bi vedel, ali moram kupiti,preden se oÏenim, vola in kravo in par koz, ali dobimtak‰ne Ïivali z nevesto v hi‰o.«

Vazko se je pokazal nekoliko zme‰anega v svojemzvodni‰kem poslu. âez hip je odgovoril: »Tebi ni treba


418

kupovati Ïivine, ti ima‰ polno omaro Ïoltih dukatov.Tako je, kakor pravim danes. Vãasi ima ãlovek istino vglavi, a nehote pride na jezik narobe. Lahko se je pa stariBrnjavãiç Ïe tudi premislil.«

»No — kako so se pogodili naposled za Luco?«»·li so k fratru v Tuzlo —«»Kaj so katoliki?«»Brnjavãiçi in Drljaãe so katoliki. ·li so k fratru v Tuz-

lo, pa ta je rekel, da stvari on ne more razsoditi, a pisalbo svojemu metropolitu v Sarajevo, in dokler ne prideodgovor, naj poãakajo. Toda Brnjavãiça s tem nista bilazadovoljna in sta ‰la k fratru v Moranãane. Dva dnevasta Ïe pretekla, pa niã odgovora ‰e ni pri‰lo od Luke. Go-tovo ni fratra doma.« Dalje je deãek pravil, da bo pilav,kako prijetno je na pilavu, da dva dni pijejo vino in ‰e-ãerli-‰erbet, igrajo na tambure in gusle, pritrkavajo naboben, prepevajo, brijejo norce in igrajo kolo, da pojdevse na konjih v Moranãane v cerkev, Ïenske okra‰ene sstotinami dukatov, na ãelu vojvoda s praporom, ob stra-ni pa bo skakal na‰emljeni ãajo, vikajoã: Ma‰ala! Ma-‰ala!

Vilar ni do piãice verjel, kar je sli‰al, zlasti glede du-katov je dvomil. Vedel je, da rabi Bo‰njak v svojem pest-rem pripovedovanju pretirana ‰tevila; iz narodne pesmiãrpa svoje mi‰ljenje kakor verni kristjan iz evangelijev;narodna pesem pa je prisodila dosti pretiranosti pestre-


419

mu Ïivljenju davnih ãasov. Iz deãkovega oÏivljenega pri-povedovanja je sklepal, da mu hoãe radi Danice name-noma naslikati sladkosti in radosti svatovanja, da bi gaãim prej ujel v mreÏo svojega premetenega zvodni‰tva.

Vazko je s svojim vedenjem kazal prepriãanje, da jepopolnoma dosegel svoj namen. Po vsem licu se mu jerazlil izraz veselja, ker v duhu se je Ïe videl med ,kiçe-nimi svatovi’, kjer se smeje razposajenemu norcu. TudiDanica je vsa oÏivela: dvignila je glavo ter poloÏila des-nico na jabolko v nedrjih; liki zarja so zasijale njene oãi,smejali sta se njeni rdeãi ustnici, kakor da so pravkarokusili iz ãa‰e ‰eãerli/‰erbeta.

»Kje si doma, gospodine Franjo?« je vpra‰al deãek.Rad bi bil zvedel, odkod pride tak‰na sreãa njegovi pri-jateljici.

»Onkraj Save pod visokimi planinami,« je suho od-govoril inÏenir, hoteã opozoriti deãka, da ãloveku, ki jeonkraj Save doma, ni tako lahko napraviti svatovanja shercegovsko deklico. A neka radost je polnila njegovodu‰o. ,Rad vaju imam oba,’ si je mislil, ,ker veã zabaveimam z vama nego s celim krdelom puste in o‰abne tuz-lanske druÏbe. Naj se valja ona druÏba v obilnosti, raz-ko‰ju in pre‰estnosti, jaz ne silim vanjo: moje misli os-tanejo tukaj pri tej krasni in nedolÏni deklici. Bog ve,morda se kdaj uresniãijo Vazkove sanje. Vse je mogoãena svetu! Ma‰ala! Ma‰ala!’


420

In tuzlanska druÏba je bila Ïe na pohodu. Vazko jeãepel na tleh ter spiral in otiral findjane in Ïliãice, nozdajci je ‰inil kvi‰ku, kakor bi ga bil piãil gad, ter paznovlekel na uho. »Sli‰i‰, gospodine Franjo!« je viknil. »Vo-zovi drdrajo po poti in konjska kopita peketajo.« Tudideklica se je vznemirila. Vilar je nastavil uho, toda niãe-sar ni sli‰al. Deãek je stekel na pot, postal hip, potem seje vrnil. »Dva voza gospode se pelje in za njima jahadruga gospoda,« je rekel ter hitel prilagati draãja naogenj. âez dve minuti sta se pred hanom ustavila dvapreprosta voziãa, zapreÏena z majhnimi bosenskimi ko-njiãi. Na prvem vozu je Vilar zagledal voja‰kega avditor-ja majorja Lisinskega, z mastjo zalitega, rdeãeliãnegagospoda, in naãelnika pl. Pesterja, na drugem je sedelaBajiçeva mati in poleg nje stotnik Hvalibogovski. Zadiso se ustavili Bajiç in njegova soproga, Katica ter ãastni-ki pl. Merks, Buzduga in Mik; vsi ti so bili na konjih.

»O, ga Ïe imamo, ki ga i‰ãemo,« je zavpil avditor Li-sinski ter Ïe z voza mahal Vilarju v pozdrav. InÏenir jepozdravljajoã dvignil ãepico in tekel pomagat Bajiçevimateri z voza.

»Glejte me, gospod inÏenir, ker sami noãete k nam,pridem pa jaz k vam. âe gora noãe k proroku, mora paprorok k gori. Nisem se bala dolge poti —« je izpregovo-rila stara dama, Ïivahno udarila v podstavljeno Vilarje-


421

vo desnico in jo iskreno potresla. Pritisnil je poljub nanjeno velo roko.

»Me zelo veseli, milostiva, zelo veseli —« je zatrjevalVilar, ves preseneãen po tolikem in tako nenadnem po-setu.

»Kaj ne, koliko nas je,« je rekel Hvalibogovski termolel ãez starkini koleni desnico inÏenirju. Ta se je pri-klonil, potem je zavihtel s ãepico in kliknil na vseznanje:»Dobro do‰li, gospoda! Srãno pozdravljeni pod Konj-planino!« Odzvali so se mu prijazni pozdravi od vsehstrani.

»Gospoda!« je kliknil Lisinski, ‰e stojeã na vozu. »Tuje prvi akt mojega delovanja. Stopimo na vulkanska tlazloglasne Konj-planine!«

,Aha — preiskava zaradi oroÏja!’ je pomislil Vilar.»Ali smo Ïe na planini?« je vpra‰ala stara gospa, ki je,

opiraje se ob inÏenirjevo ramo in podprta z njegovoroko, lezla z voza.

»Pod planino ste Ïe, milostiva. Do drvarske kolonijeimamo dobre pol ure voÏnje. Pe‰ je urica. Gotovo vas jeutrudila voÏnja —«

»Vsa sem razbita in raztresena.«»I jaz sem ves iztrkan in otrpel, psiakrev!« je toÏil

Hvalibogovski, ki se je skobalil na drugi strani z voza.»Daleã je do va‰e pu‰ãave. Torej ‰e ni konãana voÏnja?«


422

»Dovolita, da pozdravim i ostalo gospodo,« je popro-sil inÏenir. Hitel je k naãelniku in Lisinskemu, ki sta za-bavljala, da sta vsa zlomljena in izmozgana. Potem jetekel k jahalcem in se poklonil vsem po vrsti. ,Kakor glu-maã na odru ali tisti na‰emljeni ãajo moram skakati odenega do drugega’ — mu je ‰inilo v glavo, preden je izre-kel pomasljene besede: »Jako ste me razveselili, gospo-da!«

»Oh, kako sem trudna!« mu je rekla gospa Ljubica ssladkim vzdihom, kakor bi ga prosila, naj ji dovoli, dapoãije v njegovem naroãju. Kako krasna se je kazala vsvoji utrujenosti! Lahne temne proge, leÏeãe pod njeni-mi oãmi in prehajajoãe pri notranjih oãesnih kotih v vi‰-njevkasto, so povi‰evale njeno lepoto. Neka tajna skrbje mraãila njen izraziti pogled. Vilar se je odvrnil, ko seje ta pogled uprl v ono smer, kjer je poleg prvega vozastal pl. Pester.

»Zdravstvujte, gospod inÏenir!« je zaklicala Katica, kije sedela ‰e na konju; Ïelela je, da si jo ogleda Vilar, kerveãkrat je Ïe sli‰ala pohvalo in prepriãana je bila, dauãinkujejo njene telesne forme ba‰ na konju zmagoval-no. Vilar je skoãil k njej, stisniv‰i mimogrede Bajiçevodesnico.

»Ali nisem izpolnila obljube, da vas posetim podKonj-planino? Glejte, da znam biti moÏ-beseda. Kar sem


423

kdaj obljubila, vse sem ‰e izvr‰ila.« Zavrnila je konja vstran, mamljivo zroã na inÏenirja.

»Prekrasno, preljubeznivo! Me neskonãno veseli!« jekliknil, pri ãemer bi se bil malone vgriznil v jezik. Po-zdravil je vse tri ãastnike, ki so bili Ïe privezali svojekonje k drevju.

»Gospica Katica je izborna jahalka, Amazonka,« se jeoglasil pl. Merks, ki je z desnico prijel Katiãinega konjaza uzdo, levico pa ji je podal, na kar je lahno skoãila natla.

»Gospica, vi ste vsa razgreta. Pot je dolga in vroãinaneznosna. Ali bi ne ugajal kak‰en jopiã, da se ne prehla-dite!« je svetoval Buzduga. ·ejk je iztegnjenega jezikalegel poleg svojega gospodarja na pot ter meÏikajoã ki-mal z glavo.

»Lepa hvala, ni treba, nisem preveã vroãa in prav niãtrudna,« je odvrnila Katica, popravljajoã si kostanjevelase, ki so podobni svitkom razãesane volne frleli izpodjahalskega klobuka. Prijela je za pahljaão, viseão ob bo-ku, ter si pahljala hlad v razÏarjeno lice. Kazalo se je, dase zanima samo za inÏenirja, le vanj je upirala poglede,pokazalo pa se je tudi, da se ji Vilar namenoma umika.Po kratkih pozdravnih besedah, naslovljenih na poroã-nika Mika, je stopil k Bajiçu, ki je stal s starej‰o gospo-do pri vozeh. Tedaj je tudi Katica s ãastniki ‰la za njim.

Mika je poskrbelo, kaj bodo jedli in pili v tej pu‰ãavi.


424

»Skozi steklo bo‰ lizal med, e-e,« je v sladkotnemsmehu rekel pl. Merks.

»·e tega ne dobi. âakajte, gospod poroãnik, danes bo-ste stradali, izvzem‰i sluãaj, da si sami nalovite postrviin si jih napravite,« je zaÏgolela Katica ter stopila na Mi-kovo stran, videã, da se je ogiblje Vilar.

»DrÏal se bom tu-le gospoda inÏenirja in ni vraga, dabi ne izhajal dobro. On ima v zalogi ÏiveÏa za dve bate-riji. Kaj ni res, gospod vojni tovari‰?«

»Za ÏiveÏ ni treba skrbeti, le z leÏi‰ãem bo slaba,« jerekel Vilar in lahno zaka‰ljal. Îelel si je daleã proã od tepuhle druÏbe. »Z ÏiveÏem lahko postreÏeva z gospodomBierkopfom, kateremu sem oddal precej‰njo zalogo. Oddanes naprej gospodari zopet gozdar. Strada in glada nebo pod Konj-planino.«

»Na zalogo se naroãim jaz. Îivio âumurpa‰a! Jaz sempreskrbljen, a vi glejte!« je rekel Mik in pokrilil s prstiKatici pred nosom, za kar je dobil s pahljaão po roki.

»Da ne pozabim, gospod inÏenir, general mi je na-roãil, naj vas opozorim na jalski most. Gradivo je nape-ljano,« je skozi nos izpustil pl. Merks.

»Vi morate precej jutri z nami!« je z izredno ljubezni-vo mimiko ukazala Katica. »General hoãe imeti svojmost in vi morate nanj z dletom vrezati njegovo ime inletnico zgradbe.«


425

InÏenirja ta ukaz ni omamil; izrazil je na licu skrajnjovdanost, toda nala‰ã ni hotel Ïe jutri v Tuzlo, ãeprav jebil Ïe vse tako uredil, da odpotuje jutri. »Pojutr‰njem seodpeljem,« je rekel ter se izgovoril s posli, ki jih moraopraviti ‰e jutri. Raj‰i se popelje pojutr‰njem sam, itakse zadosti naje teh pustih in praznih ljudi, s katerimi semora ukvarjati danes in jutri.

»Prosil vas bom, gospod inÏenir, da greste jutri do-poldne z menoj na Konj-planino in mi pokaÏete tistojamo, kjer se je nahajalo skrivali‰ãe oroÏja. Jaz sem nam-reã uradno tukaj in vi, gospod inÏenir, ste takorekoãvaÏna oseba, oziroma priãa v mojih protokolih,« je go-voril avditor Lisinski, obrnjen k Vilarju in priljudno seklanjajoã.

»Dobro, dobro,« je odgovoril inÏenir ter se priklonil.Danico je zanimalo, kdo je pri‰el. Nekaj neprijetnega

ji je leglo na du‰o, ko je v druÏbi spoznala Katico. Dok-ler so gostje stali pred hanom, je veãkrat dvignila glavoin skrivaj pogledala nanje, posebno ni mogla odoletiÏelji, da bi spoznala odno‰aje med gospodinom Fra-njem in Katico.

Ko jo je bil njen brat privedel s Cetinja v Tuzlo, jo jenastanil pri Bajiçevih, ker stara gospa je sama Ïelela, najostane Danica pri njej in izpopolni svojo izomiko. Jovi-ca je bil tega predloga vesel. Prvikrat, ko je Danica za-gledala Katico, je ostrmela ob njeni lepoti. Kakor izpre-


426

menjena v stolb, je takrat obstala pred njo in ni moglaodvrniti pogleda od tolike luãi. Nadarjena v obilni meris ãutom za harmoniãno lepoto, jo je obãudovala, kjerko-li jo je na‰la: na ãloveku, na obleki, na cveticah, na Ïivali,sploh na vsem stvarstvu. In vpra‰ala se je takrat: ,MojBog, ali imajo ·vabi tak‰ne krasotice?’ Podobna misel paje vstala tedaj tudi Katici: ,Kako krasna deklica, ko binosila na‰o obleko in bi bila po na‰e izobraÏena! Je limogoãe, da so Hercegovke tako lepe?’ In zavist se je po-javila v njeni du‰i. Sodila je vse po vnanjosti: Ïenske poplemenitih oblikah stasa in obleke, mo‰ke po prikuplji-vih besedah, manirah in uniformah. Prvi dan sta Ïiveliv polni harmoniji. Ko pa je Katica spoznala njeno pre-prostost, nedolÏnost in skromnost, se je Ïe drugi danodvrnila od nje in jo zaãela sovraÏiti zaradi ãednosti, kijih sama ni imela. Tudi gospa Ljubica je stala svoji ses-tri ob strani in jo podpirala, ko sta sklenili, vcepiti ne-dolÏni deklici svoje nazore, jo po svoje izobraziti. Molã-ljivi Danici je nastalo pravo peklo v Bajiçevi hi‰i in ãezpet dni je zbeÏala k svojemu bratu v Piliç. Tega se je se-daj spomnila in uÏalilo jo je, ko je videla, da se gospodinFranjo priklanja Katici. Kamen ji je legel na srce, po hr-btu so ji zamrgoleli mravljinci. Povesila je glavo, ‰ivanjeji je zastalo, poloÏila je roko na jabolko v nedrih. Izobiljesreãe se je mahoma izpremenilo v nesreão. IzteÏka jezadrÏevala jok v grlu.


427

Razen Bajiçeve matere so se napotili vsi izletniki z Vi-larjem vred k Oskovi, da ogledajo skalovito strugo inmalenkostni mlin, ki je dolgoãasno ragljal v globini. Sta-ra majka je stopila pod pristre‰je. Spoznav‰i deklico, jezakrilila z rokama in vzkliknila: »O Danica, du‰a mojadraga, udobno bi ti bilo pri meni, a tako mora‰ Ïiveti vtak‰nem odljudnem kraju, ki nikakor ni primeren zate.«Govorila je iskreno in z milo prizanesljivostjo. Sklonilase je k njej, jo pritegnila na svoje prsi in jo zaãela obje-mati. Danico so polile solze, stara gospa jih je smatralaza posledico ginjenosti ob nenadnem svidenju in rahlihoãitkih. ,Kesa se revica, ker je zapustila na‰ dom,’ si jemislila in precej je tolaÏilno rekla: »Niã ne maraj, Dani-ca, gotovo se najde priloÏnost, da te spravim v kak‰noprimerno sluÏbo, ãe ne v Tuzli, pa onkraj Drine ali Save.Vedno premi‰ljujem o tem. Sedaj si osamela in je skraj-nji ãas, da gre‰ odtod.«

Danica je iznova zaihtela.»Ne plakaj, dragica! Jovica se gotovo povrne, toda ti

vendar ne more‰ za veãno ostati tukaj. Spravim te kamna ugodno mesto in sãasoma, ako Bog da, pride tudimoÏitev na vrsto. Nisem mislila, da si tako vzrastla.« Sti-skala jo je k sebi in poljubljala na oãi in usta. Saj je bilaDanica hãi njene sestriãne in moãno podobna njenisrãni prijateljici izza mladih let! Med stiskanjem je na-nesel sluãaj, da je padlo Danici jabolko iz nedrij in se za-


428

trkljalo proti Vazku, ki je ãepel ob ognju, priãakujoãukazov gospode.

Deãek je pobral jabolko in ga podal deklici, rekoã:»Pazi na ta sad! Nikdar veã ne poloÏi solnce take zalo-ge sreãe pred tvoj prag. Kaj bi rekel gospodin Franjo, kobi vedel?«

Deklica je hlastno segla po jabolku in ga vtaknilagloblje v nedrja. Na gospejno vpra‰anje, kdo ji je dal ja-bolko, je poloÏila zasolzelo lice na njeno ramo in niãe-sar ni odgovorila. Odzval pa se je Vazko: »GospodinFranjo ji ga je prinesel in podaril.«

»Kdo je ta gospodin Franjo?« je vpra‰ala gospa, boÏa-joã Daniãino glavo.

»To je oni gospodin, ki je pri‰el pred kratkim sem, onimladi in lepi gospodin,« je vaÏno razloÏil deãek. »Carãastiti sam ga je poslal, da postriÏe peroti vsem nasilni-kom. Birkov je pod njegovo oblastjo in Atif Sarajlija invsi drvarji. In on deli carsko milost po pravu.«

»To je tisti gospodin, ki je sedel pravkar na tem stol-cu in pil kavo — gospodin inÏenir?« je ãudeã se vpra‰alagospa.

»Delavci mu pravijo tudi Ïelir. Tisti je dal Danici ja-bolko.«

Gospe se je zasvetilo v glavi. »Sedi, moja dragica, inposlu‰aj me!« je rekla ter neÏno odvrnila deklico, da jezopet sedla, in sama se je spustila na stolãek, na katerem


429

je pred kratkim poãival Vilar. V roke je vzela Daniãinolevico in nadaljevala: »V moji misli je vse jasno, detemilo. Ta gospodin Franjo je sama dobrota in ljubeznji-vost. Poznam ga osebno in dosti sem Ïe sli‰ala o njem,po ãemer sodim o njegovem po‰tenju. Toda to se mi zdibrezpomembno, da ti je podaril jabolko. Sad ti je dal,ker ni vedel, kaj to pomeni. Pri‰el je z onkraj Save, ni Srbin ne pozna ‰e na‰ih obiãajev. Prav tako ti lahko podaripest le‰nikov, kadar bodo dozoreli, ne da bi mislil o ãemvaÏnem. On ni kriv, ãe ti je zme‰al glavo. Ne smatrajvsake ljube, prilizljive besede za pristno zlato! Ne imejza zalog svoje sreãe tega, kar stori kdo nepremi‰ljeno, vzmoti in nevednosti, da se ti ne bo treba kesati in obu-pavati, ko bo prepozno. Ti si neizku‰eno dete —«

Deklica je poloÏila teÏko glavo na gospejno ramo, aVazko se je od ognja divje ozrl na sitno starko ter srdi-to pljunil v stran. Njemu je bilo veliko do tega, da bi sevr‰ila svatba, pri kateri bo na‰emljeni ãajo vikal: Ma‰ala!Ma‰ala!

»PotolaÏi se, ubogo dete, saj se ni zgodilo niã, kar bise ne dalo popraviti. Odbaci dar in vse je pri kraju!«

Danica je segla z desnico na prsi, kakor bi hotela bra-niti jabolko. Krãevito se je tresla njena glava. Nedo‰itigunjiã ji je zdrknil s kolen. Gospa je poloÏila svojo desni-co na njen beli vrat. Nekaj hipov je premi‰ljevala o Vi-larju. ,Mlada, vroãa kri mu kipi po Ïilah in ni mu zame-


430

riti, ãe mu ugaja deklica, ki je dobra liki med in krasnaliki zarja. Gotovo ji je govoril besede, ki so jo zme‰ale.Morda jo res ljubi. Lahkomi‰ljen ni, za ljubezenskoigraãkanje, za flirt ni, o ãemer se je pritoÏila na‰a Kati-ca, morda tudi te zmoÏnosti nima, dasi bi bilo tak‰novedenje odpustljivo v tej pustinji. So drugi ãuti, ki mupoljejo v du‰evnosti: narodnost, globokoãutnost za mo-dernega suÏnja, veselje do dela. Treba priti z njim najasno!’

Dvignila je dekliãino glavo in z neznansko mehkobov pogledu se je zazrla v njene oãi, ki so se svetlikale vvlagi. »Pomiri se, Daniãica! Ne mine te, kar ti je usoje-no. Solze ne izpremene tvojega poloÏaja. Ne kaÏi jih tuj-cem, ki jih ne morejo razumeti in te bodo zasmehova-li.«

Zasli‰alo se je grohotanje tuzlanske gospode, vraãa-joãe se od Oskove. Danica je pobrala gunjiã in ga po po-loÏila na stolãek. In urno kakor prepla‰ena srna je skoãi-la po konvico ter se skrila za han; od tam je skozi redkeveje obsekanega gabra oprezovala, kako je kolovratilahrumeãa gospoda po strmem bregu Oskove navzgor.Gospodin Franjo je stal na robu obrezja in podajal de-snico onim, ki so prilezli iz struge in so veã ali manj po-trebovali njegovo pomoã preko najvi‰jega praga stop-nic, drÏeãih na pot. Zazdelo se ji je, da je Katici le mimo-grede pogledal v obraz, ãeprav se je vihravo poprijela


431

njegove roke, ki jo je bliskoma dvignila na pot in precejizpustila. Ko je Ïe vsa gospoda od‰la pod pristre‰je, jestekla k Oskovi, da si s sveÏo vodo izplakne sledove solzz obraza.


432

28.

To je torej tisti han, kjer se priãne moje uradne delo-vanje,« je rekel major Lisinski, stopiv‰i pod pri-

stre‰je. Z ve‰ãim oãesom je premotril ves prostor s ha-nom vred. Izvadil je robec iz Ïepa ter si obrisal prah inznoj s ãela ter ple‰aste glave. Resne in vaÏne ãrte so sepojavile na njegovem licu, razgrnil je neke listine, osli-nil svinãnik in pokimal. »Tu je prva etapa mojega ogle-da.« Okrenil se je k Vazku ter kliknil: »Hej, deãko, kakose imenuje ta han?«

»Mu‰içev han ali han ob Oskovi. Znade to gospodinFranjo,« je bodro odgovoril Vazko, vedno ‰e ãepeã obognju.

»Ti — u‰ivec — lahko bi vstal, kadar govori gospod steboj!« se je zadrl Buzduga ter dregnil deãka z bikovkov nos.

Vazko se je kakor razdraÏena zver vzpel na nogi.»Tu je torej kuhal, ali kakor pravijo v Bosni, pekel

kavo Peter Mu‰iç?« je vpra‰al Lisinski, natakniv‰i si zlat‰ãipalnik na nos.


433

»Pekel je kavo Pero Mu‰iç. Znade to gospodin Fran-jo,« je rezko odvrnil Vazko, zaradi nosobrca ves rdeã vobraz, Kri mu je prilezla iz nosa. Obrisal jo je z rokavom.

Lisinski je nekaj zapisal. »Nu, kje je tisti nesreãni pro-stor, kjer so na‰li oroÏniki ali zaptije oroÏje?«

»Tu gori na hanu so ga na‰li, pa kriv ni ne Pero neJovica.«

»Smrkavec, odgovarjaj na to, o ãemer te gospod vpra-‰a!« je strogo velel Buzduga ter zaÏugal z bikovko, takoda je zaÏviÏgala v zraku. Obrnjen k naãelniku, je rekel:»Glejte, kako uporen narod je to! Neverjetno! Ta nezrelideãek je Ïe zdaj zrel za vislice. Docela lopov! A jaz muizbijem trmo. — Stopi bliÏe k gospodu!« je v deÏelnemjeziku ukazal deãku, ki je bil v strahu pred bikovko sto-pil na Vilarjevo stran.

Vazko se ni ganil. »OroÏje je podtaknil oni volkodlakAtif Sarajlija. Pero in Jovica sta nedolÏna. Znade to go-spodin Franjo.«

»Molãi!« je zagrmel oroÏnik.»Ni veãji ne manji od zajãjega repa, a gleda srepo

kakor hajduk v gori,« se je oglasil Hvalibogovski.»Kje se pride pod streho? Je li tu lestvica? So li stop-

nice?« je vpra‰al major, mirno stopiv‰i pred Vazka.»Lestvica je — za hanom.«»Alo, prinesi, prinesi, prinesi — in pristavi!« je milo

velel sodnik in se posmejal zaradi fantove nerodnosti.


434

Zopet je nekaj zapisal. Takrat je zagledal Daniãin gun-jiã, ki ga je bila Bajiçeva mati pobrala s stolca in zado-voljno kimajoã pregledavala. Skoãil je k njej in kliknil:»Glejte ãudo ãudovito! Ni li to krasno, milostiva? Tak‰niso bosenski Ïenski obrtni izdelki, povzeti z iztoãnihvzorcev. To je nekaj lepega. E — tudi v Bosni je neka kul-tura doma.«

»âe‰plje in ovce,« je pritaknil naãelnik.»O, tudi to spada h kulturi. Vsak narod po svoje. Tu

sem pridi Dunajãanka in se uãi!« je rekel Lisinski, drÏeãgunjiã z ene strani, doãim ga je Bajiçeva mati drÏala zdruge.

Vsa druÏba ju je obkolila.»Herrlich!« je vzkliknil pl. Pester, ãigar desnica je oti-

pavala gunjiãev rob.»Magnifique!« je pristavila gospa Ljubica, ki je tudi

prijela za rob, dotakniv‰i se naãelnikove roke.»Delo bi Ïe bilo, a barve so preÏive. Kako neokusna je

ta razvrstitev barv«, je razsodila Katica ter na‰obila ãre‰-njevi ustnici.

»Jaz pa stavim ne vem kaj, da bodo v tak‰ni razvrsti-tvi barv ‰e slikarji mazali na platno. âakati treba, dapride v modo,« je menil naãelnik.

»E-e-e!« je v obãudovanju zameketal pl. Merks.»Kdo je Ïe videl ptiãa z zlatim kljunom in zlatimi

krempeljci?« je nasme‰ljivo vpra‰al Mik, ki je pu‰eã stal


435

za Katico, zrl bolj na njen labodji vrat nego na gunjiã inpuhal oblake dima zadaj stojeãemu malomarnemu Buz-dugi v obraz. Za vse pa oroÏnik ni bil ravnodu‰en. Z bi-kovko je mimo Mika dregal Katico v zaokroÏeni bok,dokler ni gospica prijela za konec bikovke, kar je napra-vilo med njima elektriãno zvezo.

Bajiçeva mati se je nasmehnila Katici in Miku, ker staizku‰ala zgrajati delo. »Kdor razume kaj o vezenju,mora reãi, da je delo lepo, lepo v posameznostih in vcelotnem vtisku. Morda se je tu in tam ponesreãilo parvbodljajev, toda poglejte, kako slabo blago je vzeto zapodlago. V tak‰no treba oprezneje vtikati iglo.«

»Jaz obãudujem to fantazijo, pristno iztoãno fantazi-jo,« je poudaril Lisinski. »Ta uredba posameznih figur,aranÏma, tehnika! O, tudi pri nas na Moravskem imamo‰e lepe kroje z umetnim vezenjem.«

»Res nam ugaja lep odevek, toda na krepke, mladeljudi se ozremo tudi takrat, kadar so zaviti v cunje. Ogr-ski cigan je lahko tudi v raztrgani obleki krasen,« je so-dila Ljubica, stojeãa tesno ob pl. Pesterju.

»Vsak ima svoj okus,« je zbadljivo pripomnila staraBajiçevka, na kar je v‰ãipljivo odsekala Katica: »Predstarim ãlovekom v najlep‰i no‰i bo vsakdo beÏal v deve-to deÏelo.«


436

»Tega ne verjamem,« je rekel Vilar, da bi pomogelstari majki, »ãemu bi si potem kralji in kraljice natikalitoliko leska in bleska na ostarele rame?«

»Tako se govori!« je pritrdil pl. Merks, vesel, da jena‰el priliko pokazati svojo uãenost. »Na zunanjost sezelo oziramo in je tudi velikega pomena. Slaven Medi-cejec je hotel imeti na svojem dvoru nekega vplivnegabogata‰a. Ta se je branil tako duhovite druÏbe» ker nivedel, kako bi se vedel v njej. ,Malo govori in lepo seoblaãi!’ mu je svetoval Medicejec. E-e — obleka dela ãlo-veka.«

»In ‰e slavnej‰i Don Ki‰ot je svetoval svojemu slavne-mu slugi Sanãu Panzi, preden ga je poslal za namestni-ka na otok, naj ne je ãesna, ker se ne spodobi, da bi na-mestniku po ãesnu dehtelo iz ust,« je pridejal Mik, ho-teã pokazati, da je tudi on naãitan ãlovek, ãeprav ni prigeneralnem ‰tabu.

Vsi so se mu posmejali in Katica mu je s pahljaão pri-peljala lahen nosobrc. »Vi samo na jed mislite.«

Lisinski je ‰e vedno obãudoval gunjiã. Opozoril je nav‰ite arabeske ravnih in okroglih ãrt. S svinãnikom jepokazal tu na list, tam na roÏo ali potoãnico v cvetliãnihkitah ter na metulje in polÏe, ki so tu in tam sedeli nakitah. Zdolaj v obeh kotih je bilo na zelenih vejicah sãrno in sivkasto svilo v‰ito gnezdece, v vsakem je leÏa-lo dvoje belih jajec, nad vsakim sta frfotala dva ptiãka v


437

robatih oblikah, kakr‰nih morda nikdar ni ustvarila pri-roda. Vendar pa so bili ti ptiãki zelo ljubki. Kljune soimeli zlate, istotako kremplje, noge srebrne, peroti ru-mene, prelivajoãe se v zeleno, repe ãrnobele, Ïivote pavi‰njevkaste, prehajajoãe v rdeãe. Pri vsaki dvojici sobile barve enega ptiãka zatemnele in zamolkle, dokaz,da je umetnica mislila tudi na spolni razloãek.

Kdo je ta umetnica in kje je? Lepo delo je vsiljevalo tovpra‰anje in umetni‰ko nadahnjeni Lisinski ga je tudiizrazil. Poklical je Vazka, ki je bil Ïe pristavil lestvico kpodstre‰ju. »Deãko, ãigav je ta Ïenski gunjiã?«

»Danice Milo‰eviçeve. Znade to gospodin Franjo.«Katica se je zaãudila in obrnila k Bajiçu. »âuj, Sa‰a, to

bo tista Danica Milo‰eviçeva, ki je pri‰la s Cetinja in jebivala par dni pri nas, sestra kaludjera Jovice, Hercegov-ka —«

»Gotovo, saj je bival Jovica poslednje ãase tu ne-kje —«

Gospoda je obraãala ‰e nekaj ãasa gunjiã na vse stra-ni. Dasi je govorila med seboj izkljuãno nem‰ki, je ven-dar Vazko uganil toliko, da se meni o Danici in hvalinjen gunjiã. To priznanje je pomirilo njegovo prej‰njojezo. »Danica je zaãela z gunjiãem teden dni prej, negoje pri‰el k nam gospodin Franjo,« je pojasnil, zroã Lisin-skemu v obraz.


438

Avditor je dvignil rami, razprostrl roki, poostril pog-led ter ga nasme‰ljivo poslal po vrsti po vseh navzoãih.»Kdo je ta gospodin Franjo, ki vse zna, vse ve, in po ka-terem so tukaj zaãeli celo novo ãaso‰tetje?« je vpra‰al,dasi je bil to zvedel Ïe dva dni prej od handÏije Pera, koje pisal v sodnijski protokol njegove izpovedbe.

Tedaj se je spomnil pl. Merks, da je Ïe drugje sli‰alklicati inÏenirja za gospodina Franja, kar se mu je zde-lo nespodobno in neprimerno. »E-e-e!« je hrknil in po-gledal na Vilarja, ki mu je i stara Bajiçevka pogrozila sprstom, ãe‰: âakajte, sedaj pride vse na dan!

»Prosim, gospod major, to sem jaz,« se je malo zme-‰an oglasil Vilar, prikloniv‰i se, kakor bi se iznova pred-stavljal. »Ljudem tukaj se beseda inÏenir ne zdi okretna,zato me imenujejo po domaãe: gospodin Franjo, neka-teri pa tudi gospodin Ïelir.«

»Po domaãe, kaj ne!« je zavpil Hvalibogovski ter mupodal desnico. »Ljudje nadenejo znanemu ãloveku pri-imek, ki se jim zdi poljuden. Meni, na primer, pravijo vna‰i druÏbi HadÏirumba, Bierkopfu âumurpa‰a.«

»Îivio, gospodine Franjo, ki vse znade, le pot k Ba-jiçevim je Ïe izgre‰il,« je srbski kliknila Katica ter izra-zila uÏaljenost krog usten.

Vilar je hotel nekaj odgovoriti, no tisti hip ga je vpra-‰al Hvalibogovski: »Apropos, kako se kaj poãuti âumur-pa‰a?«


439

»O — dobro — kaj bi se ne?« je siloma pojasnil inÏe-nir. »Gospod je bolj zapetega znaãaja, samosvoj, tako dane obãujeva mnogo.«

»Torej Bierkopfa ‰e ne poznate dobro. Ko ga spozna-te, nastane med vama veãna harmonija. Tak‰nega ãlo-veka treba iskati z luãjo. Odkritosrãen je, vrl moÏ in ve-seljak. Nanj se lahko zanesete in lahko mu vse zaupate,prav vse. Oba sva dve leti v Kolomeji ‰tudirala. E, kaj svamidva skupno Ïe poãela na svetu — joj!« Hvalibogovskisi je s prstom zbezal solzo sladkih spominov iz oãesa.

»Nocoj to noã moramo âumurpa‰o obrati,« je menilMik, ki je bil hud kvartopirec.

To ‰iroko Ïeljo je skrãil Buzduga z besedami: »Vsajnaãeti ga moramo. O — ta ima, njemu nese. Pomislite,koliko dobi samo od lesnih prekupcev. Pa tudi od dru-god se mu je sipalo, kar vem od Samojla.«

»Vzeti sme pa vendar le toliko, kolikor more opraviãi-ti pred svojo vestjo. Po mojih nazorih bi tak‰en ãlovekne smel v ãastni‰ko druÏbo,« je rekel pl. Merks, ki je bilsicer velik po‰tenjak, vendar pa bi bil sultanu najraj‰ivse vzel, kar ima ‰e v Evropi.

»Nu — vest, vest — s to se malo opravi,« je zamrmralBajiç. Sedel je k materi, ki je Ïe poãivala na klopi, ter jipo‰epetal: »Marsikak‰en bandit bi ne smel zahajati vpo‰teno druÏbo, ko bi kaj vpo‰tevali ona dejanja, ki jihne moremo zagovarjati pred vestjo. No — kmalu se po-


440

vrneta red in po‰tenje v na‰o hi‰o.« Z izrazom dobrotein soÏalja v pogledu je poloÏila mati svojo roko na nje-govo.

Zdajci se je Lisinski spomnil, da je na ogledu, ki je delpreiskave, in da sestavlja ogledni zapisnik. Oslinil jesvinãnik in zapisal: Gospodin Frarijo. Nekaj ãasa je str-mo zrl na to ime, potem je zami‰ljen uprl oãi na prislo-njeno lestvo, s svinãnikom se je pobezal v uho, si popra-vil ‰ãipalnik, naposled je jadovito mahnil z roko, rekoã:»Vrag vse poberi! V podstre‰je ne polezem danes. Itaktam niãesar ni. Sedaj pa sedimo, gospoda! Moj tukaj‰njiogled je konãan.« Vtaknil je svinãnik in listino v usnje-no torbico, ki mu je visela ob desnem boku na sabljinemjermenu.

Gospoda je hrumeã sedla na klop. Vazko je poãenil kognju, vsul zmleto kavo v krop in pome‰al kipeão ãrni-no. Tedaj je Danica poãasno stopala od Oskove, nesoãkonvico z vodo. V glavi se ji je vrtelo, moãno ji je utripa-lo srce, vse je gorelo v njej od same ljubezni in srameÏ-ljivosti. Pla‰na je pri‰la na pot in tu se je osmelila, takoda je pohitela pod pristre‰je gibãna in urna kakor pod-lasica.

Katica ji je z vzklikom stopila naproti; ko pa je spo-znala, za koliko je od lanske jeseni pridobila njena lepo-ta, razviv‰i se od tedanje otro‰ke neÏnosti in brezsilnenezavednosti do stopnje oãarljive zmagovitosti, je zavist


441

ogrenila polovico njenega srca. Danica se je ni razvese-lila; pazno se je ozrla nanjo, pa ni videla niã doloãnega.Njenemu oãesu je ostalo vse v megli, dasi je s temnimpogledom povr‰no preletela druÏbo. Bajiç, ki je stopil knjej in ji zaradi matere podal roko, gospa Ljubica, ki jenjeno navzoãnost o‰abno prezrla, vsi drugi gospodje, kiso v razliãnih tonih z razliãnimi poudarki izrazili str-menje ob njeni presenetljivi lepoti, vse te vesele, drznein razposajene osebe zanjo niso imele cene ne pomena,ãez vse se je razprostiral mrak, iz katerega se je liki mla-do solnce svetil samo eden — gospodin Franjo. Ni gapogledala, a ãutila je njegovo navzoãnost. Postavila jekonvico k zidu, vzela gunjiã in ga prenesla v mejo za ha-nom.

Gosposki pogledi so ‰li vsi za njo. »ProÏna je, kakor bibila lazila deset let za kozami po hercegovskih skalah,«je menil pl. Pester, za kar ga je gospa Ljubica v navidezniljubosumnosti z jahalsko paliãico lahno o‰trknila poroki.

»E-e-e!« je zablejal pl. Merks in Vazko se je zaãudenzazrl vanj, ker nikdar ‰e ni bil sli‰al tak‰nega neãlove‰-kega glasu iz ãlove‰kih ust.

Mik si je potisnil pred desno oko monokel, ki ga jerabil samo za burke, in poloÏiv‰i roko na srce, je na-kremÏenega obraza zastrmel za Danico, kar je Vazka


442

spomnilo na‰emljenega ãaja. Nekaj ga je prasnilo v grluin le siloma je zadrÏaval smeh.

»Vili podgorkinji je podobna,« jo je s prijaznim smeh-ljajem pohvalil Bajiç.

»Miãna gozdna idila,« je rekel pl. Merks.»To je torej ta umetnica,« je govoril Lisinski, zadovolj-

no kimajoã, kakor bi stal pred imenitno sliko. »Njenodelo je lepo in ona sama se mi zdi stvar, ki bi tudi vmestu zbujala pozornost, seveda kar se tiãe pravilnegaobraza in drugih skladnosti.«

»S svojo neokretno obleko pa gotovo ne,« mu je uvr-gla Katica.

»I zakaj ne? Te se treba privaditi. In lahko se je okoprivadi, ãe najde na telesu samo harmonijo, kar smomenda maloprej Ïe dognali.«

»Meni se zdi neotesana. ·e pozdravila nas ni,« je re-kel Hvalibogovski.

»Tukaj Ïenske pred mo‰kim ne ãutijo toliko svobode,kakor pri nas. Zato tolika bojeãnost in pla‰ljivost. Dru-gaãne bodo, kadar jih obliÏe na‰a kultura.«

»Iz rok bodo zobale kakor na‰e Ïenske,« je sirovo re-kel Buzduga. Za neotesanost ga je Katica s pahljaãooplazila po licu, na kar jo je Bajiç pokaral in ji oãital na-turo Ïivega srebra.

Ko je Danica, stojeã ob zidu, umivala skodelice in jihbrisala s prtiãem, jo je vpra‰al Lisinski, kje se je in nauãi-


443

la vezenja. Ni mu odgovorila. Tedaj je Bajiçeva mati po-jasnila Ïivljenje in smrt njenih roditeljev in borno njenopreteklost. Njena povest je bila naslovljena na vso druÏ-bo, toda s pravim zanimanjem sta jo poslu‰ala samoLisinski in Vilar, ki mu je bila itak Ïe znana.

»Tedaj na Cetinju si se uãila, na ruski ‰oli? Povej, de-vojka, koliko si stara?« je v slabi srb‰ãini mehko vpra‰alavditor.

Danica zopet ni pogledala od svojega dela in ni od-govorila.

»To je prava hercegovska ãuÏinja. Uporna, vsta‰ka krise preliva po njenih Ïilah,« je viknil Buzduga in udaril ssabljo ob tla. Tisti hip je zavrelo v Vilarju; nagnil se jenaprej ter se izzivajoãe ozrl na oroÏnika, ki je to opazilin se zdrznil. Bajiçeva mati pa je pojasnila, da je Danicadovr‰ila sedemnajsto leto, in Buzdugo je poduãila, da nesme smatrati njene srameÏljivosti za kljubovalnost; de-klica ni trmasta, le vajena ni takozvane bolj‰e druÏbe; pona‰e ni vzgojena, zato molãi.

Lisinski je nadaljeval izpra‰evanje. »Povej, devojka, sili stanovala s svojim bratom in Mu‰içem pod eno stre-ho?«

In Danica je jedva sli‰no zalepetala: »Znade to gospo-din Franjo.«

Kadar se pri umetelnem ognju dotakne netivo razlet-ne snovi v moÏnarju, bukne tvarina z oglu‰nim pokom


444

v zrak: tako je nedolÏna in odkrita Daniãina izjava, uãin-kovala na izletnike: v neznanskem krohotu so se potreslina klopi in nasme‰ljivo so se ozrli na Vilarja, ki bi bilnajraj‰i skoãil k deklici ter jo za njen srãni odgovor pri-tisnil k sebi.

»Blagor gospodinu Franju, ki vse ve in zna!« je klikniliz vseobãega hahljanja nadporoãnik Buzduga.

»E-e-e, blagor vam, ki ste vsevedni pri tak‰ni deklici!«je jeknil pl. Merks in pritrknil z glavo.

»Bogme, i jaz bi hotel biti! Dober okus imate,« je re-kel ohripeli Hvalibogovski. Visoko je dvignil obrvi inizobrazil na ãelu nebroj gubic.

Katica se je dvignila in skoãila pred Vilarja. »O gospo-dine Franjo, ãestitam vam, gospodine Franjo!«

»Zakaj?« je krotko in potrpeÏljivo vpra‰al inÏenir,vpo‰tevajoã zakon gostoljubnosti.

»Ker umete preproste ljudi tako hitro privaditi nasvojo bolj‰o druÏbo. Torej zato ne morete strpeti vmestu! Vselej se vam tako mudi iz Tuzle, zadnjiã smovas klicali na Kreki, vpili za vami, a vi ste kakor vihardirjali mimo nas, da bi prej pri‰li v svojo idilo, v han obOskovi, kjer vas je ãakala mlada handÏijica, vila podgor-kinja. Kaj ni vse tako, gospodine Franjo?« In po‰arala jes pahljaão po njegovi bradici, za kar je dobila od svakanov ukor. TeÏko zatajevani srd se je skozi nasme‰ljivo


445

ljubeznivost priril na njeno razvneto lice. Njen obraz,spaãen od razoãaranja, tisti hip ni bil lep.

Vilar se je v zadregah branil in izgovarjal, kolikor jemogel, pa mu vse prerekanje ni pomoglo: spazili so ga:ne samo on, tudi drugi ljudje vse vedo in znajo.

Vazko je nalival kavo. Lisinski je razvil svoj naãrt zaprihodnji dan. InÏenir mu je na tla narisal oãrtek vsehstez, po katerih bo treba jutri hoditi. Sklenili so, da poj-dejo vsi do Medvedjega Dola, da si ogledajo pragozd,naprej do biv‰ega skrivali‰ãa oroÏja pa samo Lisinski,Buzduga in Vilar. Ti trije si dado napraviti obed pridrvarjih na planini in gredo potem ‰e v Piliç, da si Lisin-ski ogleda hi‰o, kjer se je na‰lo oroÏje; iz Piliça udarijonaravnost v han ob Oskovi, kamor pride ob dveh po-poldne tudi ostala druÏba, ki bo obedovala v uradni‰kikolibi. Avditorja je ‰e posebe zanimalo, se li nahaja vPiliçu knez ali muktar, ki mu podpi‰e pripravljeno po-trdilo, da se plaãa 40 gld. za dva dni za dva jahalna konjaod Oskove pa na kraj ogledov in nazaj, ker to svoto po-stavi v svoj popotni raãun. Temu se je zelo ãudil pl.Merks ter svetoval avditorju, naj ‰e enkrat gre na tak‰enogled, pa si lahko kupi dva bosenska konjiãa, ne bo tre-ba najemati. Domi‰ljeval si je, da si pridobi poleg slavena bojnem polju tudi priznanja na upravnem tori‰ãu ka-kor cesar JoÏef II., ki je nameraval posvetiti v vse kote


446

upravnih zvijaã, pa je naposled baje obupaval ob neiz-vedljivosti svoje hvalevredne namere.

DruÏba je pila kavo, pu‰ila cigarete. Takrat se je pri-peljala na lahkem voziãku gospa Etelka in se ustavilapred hanom. Krepka in smela gospa je navadno vozarilasama. Gostje so razen Bajiçeve matere in Vilarja skoãilina noge in jo ‰li pozdravit. Pripeljala je za njimi obilnozalogo ÏiveÏa iz hana ob Spreãi. Rekla je, da ostane znjimi do jutri, ker ‰e nikdar ni videla naprav pod Konj-planino in bi se tudi ona rada razvedrila pod milim ne-bom. Izletniki so ji pritrdili, Buzduga jo je potrepal pomoãni rami. Miku se je razveselilo srce, ko je, odgrniv‰iplahto z voza, zagledal zaklano jagnje, dva purana,meso za bifteke in ko‰aro z zlatoglavimi steklenicami.Prej mu niso hoteli razodeti, da so kaj naroãili. Odpasalje sabljo in se dvakrat v kolobaru prekucnil na potu, karje provzroãilo Vazku novo preseneãenje.


447

29.

Ko je bila dolina Ïe vsa v senci, so se izletniki dvig-nili na pot. Jahaãi so sedli na konje, drugi niso ma-

rali na vozove, ker so jim bile noge od dolge voÏnje pre-mrle in odrevenele. Raj‰i so ‰li pe‰, radujoã se zeleneOskove. Zadnja sta ‰la Bajiçeva mati in Vilar.

»Ali se niste niã zaãudili, ko ste nas zagledali, tolikodruhal?« je vpra‰ala gospa.

»Za vse bo strehe, le postelja bo slaba.«»Vem, da vam ta druÏba ne ugaja posebno, pa vsaj

meni oprostite to dolgo pot k vam. Saj je ni konca nekraja.«

»O, prosim, milostiva, vi in va‰ sin sta mi zelo simpa-tiãna. Netaktno bi bilo, ko bi rekel, da mi drugi niso do-brodo‰li, ãeprav se na tem izletu vr‰i neka neprijetnapreiskava. Odkrito govorim.« Potem je razkladal dolÏ-nosti gostoljubnosti in obÏaloval, da mu ni treba post-reãi znameniti druÏbi, ker je skoraj vse potreb‰ãinesama pripeljala s seboj.

»Kaj pa Katica — vam je simpatiãna?« je pozvedova-la gospa ter oprezujoã zameÏala z oãesom.


448

»Gospica Katica je prekrasna deklica, toda preotroã-ja je ‰e; niã ni v njej resnobnega, vse ‰e vre in kipi.Tak‰na poskoãnica se mora unesti, preden se osmeli pa-meten ãlovek izpregovoriti z njo ozbiljno besedo.« Vilarje govoril hitro, nekoliko razdraÏeno, ker je mislil, da gahoãe stara gospa privezati na Katico.

»Niã se ne bojte, gospod inÏenir! Vem, da Katica ni zavas. Tak‰nemu resnemu moÏu kakor vi, ki misli pri de-kletu priti precej s po‰teno besedo na dan, bi je ne ho-tela priporoãati. Raj‰i vam reãem: preudarite in preizku-site, preden se zaveÏete do smrti. Katica ni samo Ïivah-na in razposajena, tudi vihrava in samopa‰na bo, kakorje njena sestra. In s tak‰no Ïeno delati pokoro za ne-premi‰ljeni korak kakor moj sin — to je peklo na svetu.Kaj mi mar Katica? âe dobi kdaj Ïenina, ji bom mordaãestitala, njemu pa ne. Glejte, danes sem vesela kakor Ïedavno ne. Ali se mi niã ne ãudite, da sem tukaj?«

»Paã ste si zaÏeleli daleã kam na deÏelo —«»Tudi Tuzla je — deÏela. Toda prigodilo se je nekaj

vaÏnega, kar prinese morda mir in sreão v na‰o rodbi-no. Pomislite — naãelnik pl. Pester je preme‰ãen. Vãerajje pri‰el tisti blaÏeni ukaz in tekom enega tedna mora nasvoje novo mesto v Banjaluko.«

Vilar je izrazil priliãno preseneãenje. Pri srcu je ãutiltoploto, ker dobro se mu je zdele zaradi Bajiça.


449

»Na‰e pohuj‰anje pojde iz Tuzle. Zaradi tega dogod-ka raja moje srce vãeraj in danes. Zato sem danes tukaj,da dam du‰ka svoji radosti. Sa‰a mi je branil, obe sestrista mi na‰teli sto ugovorov proti dolgi voÏnji, a jaz semvsekakor hotela izleteti na perotih zadovoljnosti. Snoãisem i jaz ‰la v kazino, da vidim na‰ega galana in se muna tihem hudomu‰no posmejem. Sedel je pri Ljubici vesmraãen in tih. In sli‰ala sem, kako je iz zgibkov, vrask inãrt na svoji dlani vedeÏeval, da ne bo veã dolgo Ïivel:Naj pogine pre‰estnik, naj se razpoãi! In ste li videlidanes, kako je v hanu ãrtal s palico ãrko B v zgnetena tlapred Ljubico? To sem samo jaz zapazila. Ta Banjalukamu vrta po glavi in niã mu ne di‰i.«

»Zakaj so ga paã premestili?«»Zaradi pohuj‰anja najbrÏ, ker to slabo vpliva na nje-

govo uradni‰tvo. Nekateri trdijo, da zato, ker ne umenarodovega jezika, pa tega ne verjamem, saj ga v Ban-jaluki tudi ne bo umel. Morda so ga spravili od tod nje-govi kruti nastopi proti domaãinom. Naj bo, kakor hoãe.Ena skrb se mi je odvalila z ram, navalila pa je druga,gospodine Franjo.«

Vilar se je nasmehnil temu nazivu, stopal dalje in ra-dovedno je vpra‰al po vzroku druge skrbi.

»Oprostite, da vas kliãem za gospodina Franja. Toime mi ugaja, ker je domaãe in priãa, kako ste se Ïe spo-jili s tukaj‰njimi prebivalci. Vedite torej, da se moja dru-


450

ga skrb tiãe Danice Milo‰eviçeve, ki jo tudi vi dobropoznate. Glejte, deklica je vsa zaljubljena v vas sreãno alinesreãno, tega ne vem.«

InÏenir se je glasno posmejal in rdeãica mu je zalilaobraz. Ni se mu zdelo neprijetno, da je mogel govoriti oDanici. »Milostiva — pravijo, da je v ljubezni oboje: sre-ãa in nesreãa,« je rekel, kaÏoã prisiljeno ravnodu‰nost.

»Kar naravnost bom govorila. Vi ste podarili danesDanici jabolko.«

»Kaj to? Pobral sem ga kraj poti in dal. Ona je zdravain lepa kakor zlato jabolko. Naj smatra moj dar za po-klonstvo.«

»Ali ne veste, da pravi srbska mati svoji hãeri, ki senamerava omoÏiti: ,Spremi, ‰to treba za jabuku i svat-bu!’ In Ïenin pride k svoji izvoljenki ter ji podari jabol-ko z vtaknjenimi novci. Pa ‰e druga darila ji prinese.«

»Jaz sem ji dal golo jabolko, ker ne poznam tukaj‰-njega obiãaja.«

»V prenesenem smislu ste ji podali svoje srce in ji re-kli, naj se pripravi na svatbo. Ker je sprejela jabolko, jeznamenje, da vas ljubi. Tudi oni zaripljeni deãek, ki se jetako smelo postavil pred oroÏnikom, je prepriãan, da steji dali poroãni dar.«

»To se vse ujema. Tisti mladi zvodnik bi najraj‰i, da bijaz Danico boso in gologlavo iz hana odpeljal v svojegnezdo. Nesreãno jabolko je krivo, da se mi odpira tako


451

ãuden pogled v bodoãnost. Zaradi nepoznanja tukaj‰-njih razmer naj se takoj oÏenim s Hercegovko. Mislim,da se mi kak‰na ‰tiri leta ‰e ne mudi.«

»Toliko ãasa hoãete ‰e samovati? Moj pokojni moÏ jebil sedemindvajset let star, ko se je oÏenil, in nikdar seni kesal. Ni dobro za mo‰kega, ako predolgo samuje. Sa-mota je samo za Boga. Pa delajte, kakor veste in znate,samo norãevati se ne smete z nesreãno deklico. Nasta-la je pomota, ki zna biti usodna zanjo. Sirota je brez ro-diteljev, brat sedi v jeãi. Kdo naj pazi na tej samoti na-njo? Zato ji moram jaz pomagati in svetovati, da ji tujiljudje ne zamore mladega Ïivljenja.«

»Del te skrbi, milostiva, vzamem jaz na svoje rame.Morda je moja sreãa tako nanesla, da sem jo v dobri ãasobdaril. Ako se mojim delavcem ne sme goditi krivica,se tudi njej ne sme. Sicer pa tudi ni tako zapu‰ãena, ka-kor se vam dozdeva. Ves Piliç bo pazil nanjo, dokler sene povrne njen brat. In Jovica ima gotovo ‰e kje skrithandÏar, ki ga porine v onega, ki bi hotel oneãastiti nje-govo sestro.« Govoril je naravno in z ognjem, gledaje vsence, ki so se gostile pred njima med strminami nadOskovo.

Gospa se je z zadovoljstvom ozrla nanj. »Va‰e srce jesorodno srcu mojega pokojnega soproga. On tudi ni ni-kdar obupaval. Goreãe in neustra‰eno je govoril, kadarje ‰lo za pravico in resnico. Toda povsem se vendar ne


452

smete zana‰ati na Jovico. V Tuzli je vse polno govoric,da se pripravlja v Hercegovini in Krivo‰ijah nova vsta-ja. Ako se narod pobuni, je gotovo, da pobegne Jovicamed vsta‰e, ker ãimdalje bolj vroãa mu postajajo tla vBosni. Kdo bo potem ‰ãitil Danico, kdo bo, ãe treba, shandÏarjem skrbel za njeno varnost? Kot sestra nevar-nega agitatorja in upornika ne bo dobila pri oblasti za-slombe.«

»To skrb prepustite meni, milostiva! V vseh Ïalostnihin veselih sluãajih Ïivljenja naj se Danica zana‰a name.Ta izjava naj vam zado‰ãa.«

In majki je zado‰ãala. Razumela je njegovo besedo inpoÏrtvovalnost. HvaleÏno se je, tesneje gredoã polegnjega, dotaknila njegove roke. Kar se tiãe srãne dobro-te in plemenitosti, se ji je zdel tako zelo podoben njene-mu pokojnemu soprogu, kateremu je posvetila pri tejpriliki deset minut toplega spomina.

Bajiç se je veãkrat ozrl nazaj na svojo mater. Ko je vi-del, da ji postaja pe‰pot Ïe teÏavna, je velel vozniku, najpostane. Stara majka je zopet sedla k Hvalibogovskemu,ki je bil tudi Ïe na vozu.

Spreten pripovednik bi moral biti, kdor bi umel toã-no in po vrsti povedati vse, kar je druÏba poãela tistonoã pod Konj-planino. Burno je pozdravila âumurpa‰o,dosti glasneje in iskreneje nego v hanu Vilarja, ki ji tegani zameril, saj je bil Bierkopf starej‰i in je Ïe tretje leto


453

bival v teh krajih. In kako se je umel po pravilih, pri-uãenih v kadetnici, priklanjati in prilizovati! Vilar se muje kar ãudil. Pred naãelnikom se je nekako skrãil v po-niÏnosti; pred damami je bil sama udanost in na obestrani je metal sladke preraãunjene besede, pomasljenein po‰vrkane z ocvirki neÏnoãutja. In kar je posebnohvalevredno, tudi pozneje, ko je bil Ïe vedel za naãelni-kovo preme‰ãenje, ni izpremenil svojega podloÏni‰kegavedenja. ,In ta ãlovek tako surovo ravna z delavci in zmenoj!’ je pomislil Vilar. Razkazala sta druÏbi vse koli-be in kar se je nahajalo v njih.

Ko so bili vse pregledali, se je vsak lotil svojega oprav-ka. Mik je ‰el peã janjca; pomagala mu je Katica. Vilar inBierkopf sta poskrbela, da se urede postelje za dame inpripravi miza. Gospa Etetka in Bajiçeva mati sta si daliopravka v kuhinji; kmalu je pri‰el tja tudi Buzduga; te-daj ju je zapustila Bajiçeva mati in ‰la na tratino. Drugiso ‰li k Oskovi, kjer je hlapec Marko Krpica kar z rokolovil postrvi. Bajiç se je drÏal svoje Ïene, ãeprav se je onabolj zanimala za naãelnika nego zanj. Neprestano mu jeigral na ustnicah nasmeh, njegove oãi so krotko govori-le: Hudo je bilo, pa zdaj bo bolje!

Znoãilo se je, in druÏba se je zbrala na razsvetljenemhodniku uradni‰ke kolibe. Tam je zauÏila bogato veãer-jo. Pod streho so se oglasile podgane. Dame so se zgro-zile ob ãopljanju in ‰trkljanju nad stropom. Gozdar jih


454

je potolaÏil, da se ni ena ne pokaÏe druÏbi, dokler goreluãi. Proti koncu je Mik odprl zlatoglave steklenice, inKatica je napolnila kozarce. Tedaj se je dvignil stotnikHvalibogovski, potrkal na kozarec ter napil kot najsta-rej‰i pl. Pesterju, ki mora ÏaliboÏe zapustiti Tuzlo —

»Ah!« je zlobno vzkliknila Katica ter se nasme‰ljivoozrla na sestro. Govornika je medklic zme‰al; popraskalse je za u‰esom in par hipov moral srepo gledati v luã,preden je mogel najti pravo nit in mogel nadaljevati: »—Tuzlo, kjer je toliko storil za na‰o kulturo in za povzdigoubogega bosenskega ljudstva na polju ‰olstva, polje-delstva, Ïivinoreje in — in kmetijstva sploh.«

Bajiç, sedeã med materjo in Vilarjem, je prvo dregnilz nogo, drugega s komolcem, porogljivo zroã v kozarecna mizi. Dalje je govornik Ïelel naãelniku, da bi tudi nasvojem novem mestu, v Banjaluki, vztrajal na tisti poti,katero si je zaãrtal v Tuzli v prid bosenskega ljudstva inãlove‰tva sploh. Prosil je, naj se mu ne zameri, da vza-me gospodu generalu iz ust ugodno sodbo, ki mu jo shvaleÏnostjo izreãe tuzlanski vrhovni voja‰ki poglavarpovodom naãelnikove odhodnice, ki se bo slavila ãezpar dni v kazini. Toda takega vzor-uradnika se trebaspominjati na vseh koncih in krajih ‰irne Bosne, nje-govo slavo treba raztrobiti v svet, ki z obãudovanjem patudi z zavistjo gleda na bosenske stvari, na napredek, nana‰e delo sploh.


455

»Sploh je to star osel!« je Vilarju jedva sli‰no zamr-mral Bajiç, ko je bil konãal Hvalibogovski s solzami voãeh svoj hvalospev. Govornik je skoãil k naãelniku, trk-nil z njim ter ga objel. Drugi so vstali in pohiteli trãit sslavljencem. Samo Bajiç in njegova mati sta ostala nasvojih sedeÏih. Naãelnik je to opazil, globoko se je pri-klonil in trknil je tudi z njima ãez mizo. Potem je bled inrazburjen odgovoril na napitnico, kako neizmerno gaveseli vseobãe spo‰tovanje in priznanje, ter obljubil, dase hoãe tudi na svojem novem mestu potruditi, da bovr‰il svojo dolÏnost in korakal naravnost k vseobãemucilju, ki se imenuje: vzdig Bosne iz veãstoletnega bar-barstva. S teÏkim srcem zapusti Tuzlo, no dolÏnost gakliãe. Preseli se sicer v drug okraj, toda njegovo srceostane pri odkritosrãnih tuzlanskih sotrudnikih na kul-turnem polju.

»Hm,« je zahrknilo Bajiçevi materi v grlu in nagniv‰ise k Vilarju, je za‰epetala: »Naj vzame vrag svoje srce sseboj! Kaj ga nam treba tukaj!«

Potem je Buzduga pohvalil naãelnikovo naklonjenostnapram oroÏnikom, dalje je Lisinski opozoril na teÏkostali‰ãe, ki ga imajo okrajni naãelniki v Bosni, kjer jezdruÏena politiãna in sodnijska oblast v eni osebi, a on— naãelnik — je vedel s svojo energijo in bistrim umomizravnati vsa nasprotja, naj so se pojavila tu ali tam. Zatoostane nepozaben vsem!


456

»O, gotovo, gotovo!« je kimala stara gospa; poleg njese je gugal njen sin ter objemal z obema rokama svojikoleni. S ‰iroko odprtimi oãmi je v lahnem, ironiãnemnasmehu strmel na druÏbo. Pred vsemi drugimi ga jezanimala Ïena.

Gospa Ljubica je ãutila, da ji ne bo mogoãe Ïiveti breztega toliko slavljenega ãloveka, ki je storil toliko dobregain pametnega, ki ostane vsem v najbolj‰em spominu insam pusti svoje srce v Tuzli. Njen duh je bil tako ome-jen, da ni vedela, koliko hinavstva in laÏi se skriva zasladkimi in goreãimi besedami. Pri‰el je naposled ãlo-vek, bogat, zelo ugleden, v visoki sluÏbi, in ona se nesme odzvati njegovi ljubezni javno in na steÏaj, kakor birada, in ne sme z njim v ‰iroki svet. Kako grozna je ãlo-ve‰ka druÏba! Srce ji pravi, da je njeno mesto na stranitega ljubljenega naãelnika, in vsi zakoni se ji protivijo,vsa druÏba razstilja trnje na njeno pot. Zrla je topo namizo in da bi prikrila razburjenost, se poigravala z vili-cami in noÏi, ki so leÏali pred njo na belem prtu.

Bajiç je po‰epetal Vilarju: »Poslu‰aj jih, kako laÏejo! Tinjih govori so skovani vsi po eni ‰abloni, vsak jih umeblebetati, ker jih je Ïe tolikrat sli‰al. Tri leta sem Ïe tu-kaj, pa vedno godejo tisto hvalisajoão pesem, ki pravi,kako delamo za kulturo. Pri prihodu in pri odhodu naj-niÏjega uradnika ali ãastnika se zapoje ta pesem. In ãepride odliãen tujec k nam v posete, ga povabijo v kazi-


457

no, kjer sli‰i pesem o bosenskem napredku in o na‰ihzaslugah. Odliãni tujec vse verjame in si hvaleÏno zabe-leÏi; ko pride domov, pi‰e hvalisajoãe ãlanke v novine;ako je prehodil vso Bosno in Hercegovino, napi‰e celoknjigo prijetnih doÏivljajev in hvali napredek, dasimimo voja‰nic, straÏnic in kazin ni videl niãesar in nigovoril z nobenim domaãinom. Prijatelj, k naãelnikoviodhodnici v kazino nama ne bo treba iti, ker to, kar go-vore tukaj, bodo govorili tudi tam.«

Vilar je hotel reãi, da je imel i on krive pojme o Bosni,sodeã po tem, kar je ãital v novinah, a zdajci se je vzpeldolgi brigadni adjutant za napitnico. Skraja je bil njegovglas meketajoã in jecljav, potem se je okrepil in je iz-bruhnil v gromovit orkan. Tako je govoril: »Jaz hvalimgospoda naãelnika pl. Pesterja posebno zato, ker je umelkot najvi‰ji uradnik gojiti — e-e-e — neskaljeno soglasjemed voja‰tvom in uradni‰tvom. Gospoda moja, le v slo-gi je moã in zmaga. S svojim oãarljivim, kavalirskim —e-e — fascinujoãim vedenjem je umel gospod naãelnikprivezati nase vojaka in nevojaka. To soglasje, oziroma— hoãem reãi — skupno stremljenje vseh ãiniteljev, karjih je poslala najvi‰ja oblast v zasedene deÏele, nam jeporok, da se v kratkem zavr‰i na‰e vzvi‰eno poslanstvo,ki so nam ga zaãrtala nebesa sama, namreã na‰ zmago-nosni pohod do Soluna. Slava tak‰nemu naãelniku, ki


458

gre za na‰o vzvi‰eno idejo z du‰o in telesom z nami douspehov in konãne zmagel Hip — hip — hurrá!«

Ta napitnica je tako uãinkovala, da so vsi ãastniki zgozdarjem, s Katico in gospo Etelko vred vstali, stopilipred slavljenca in trikrat zaporedoma zavpili: »Hip —hip — hurra!«

Gospe Ljubici je ginjenost prikipela do vrha. Hotela jevstati in dvigniti kozarec v pozdrav, pa zdajci se ji je za-zdelo, da ji zastaja igra Ïivcev, vse okrog nje se potapljav temo, glava, teÏka in bleda, sili na mizo. Takrat je pri-skoãil k njej Bajiç prav v trenutku, ko se je brez opore inmoãi nagnila na stran in se onesvestila. Prestregel jo jein zgrudila se mu je v naroãje, kakor pade mrtvo telo.DruÏba se je prestra‰ila, postavila kozarce na mizo, za-gnala vik in krik.

»Vode! Vode!« je vpila gospa Etelka, ki je omedleliodpenjala bluzo.

»In vun na trato! Tu je soparno, zakajeno, ni ãuda—« je silil Lisinski.

»Pod milo nebo — kajpada — na sveÏi zrak — tam boprecej dobro,« je svetoval Bierkopf.

»Vse je pripravljeno na trati. Prosim, gospoda!« jehitel Vilar. »Koci so pogrnjeni, svetilke priÏgane. Le vun— vun!«

»Oh, bojim se, da to ‰e ni poslednja komedija, ki jouprizori ta nesreãna Ïenska mojemu Sa‰i,« mu je mimo-


459

grede po‰epetala stara gospa. »To je resniãna omedlevi-ca, ne navidezna, kakr‰ne so v navadi pri Ïenskah. Ingloboki so njeni vzroki.«

Bajiç, Katica in gospa Etelka so zanesli Ljubico na tra-to. Vsi so se porazstavili krog nje. SveÏi zrak in hladniobkladki na glavo so pomagali; pri omedleli se je kma-lu pokazala tista zavest, ki jo imamo v sanjah: stopila jeiz neznane teme misel v glavo in iz megle se ji je poja-vila v slabih obrisih naãelnikova postava in zbudila se jije zavest, da leÏi brezsilna in ne more k njemu, In sli‰alaje kakor v sanjah njegov glas: »Zakaj nismo ostali zunaj?âemu smo ‰li na zatohli hodnik? Milostivi gospe je ‰ko-dovala tista zatohlina. Saj bi se bil danes pri neznosnivroãini sam skoraj onesvestil.« Pri teh besedah je odprlaoãi in videla, kako so vsi prikimali naãelniku. ,On laÏe invsi laÏejo!’ je nekaj zavpilo v njeni du‰i. Zopet je zame-Ïala in pri‰la ji je misel, kako krasna in lahka bi bilasmrt, ko bi pri‰la tako tihotapski. Zakaj se ni preselila vkraj veãne nezavesti, ko se je nahajala Ïe na poti tja? Za-kaj se je morala zopet zbuditi v to neznosno Ïivljenje?

»Milostivi je ‰kodovala dolga pot, zato je obnemog-la,« je vedoma lagal Lisinski.

»I kaj pa! Dolga pot, soparica, stisnjeni zrak in napos-led va‰ vik in krik,« je ponovil za drugimi Hvalibogov-ski, vedoã, da laÏe.


460

»In pa tiste — e-e — grozne podgane nad nami,« jezameketal pl. Merks. »Vedno sem se bal, da nam nepade cela druhal na mizo.«

,Kako laÏejo, kako laÏejo! Vsa njih kultura se opira nalaÏ in prevaro,’ si je mislil Vilar. ,V tem neprijetnem slu-ãaju celo ne morejo drugaãe. Tu je laÏ plemenita in do-bra reã.’ In domislil se je Bobojedãevega izreka: Istinoreci pa uteci!

Prej brezbarvna lica gospe Ljubice so po malem zopetzagorela v zdravi rdeãici. Pogledala je in njeno oko se jeujelo z Bajiçevim, ki je kleãal pri njej, sklonjen ãez nje-no glavo. Njegovemu prisiljenemu in Ïalostnemu na-smehu se je srameÏljivo posmejala, kakor bi ga hotelaprositi odpu‰ãanja, da mu je s svojo omotico provzroãilatak‰no sitnost. Pa precej je odvrnila oãi od njega ter po-gledala na svetilke, ki so brlele po pritliãnih drevesnihvejah.

»To je bilo neumno od nas, da smo toliko ãasa zase-deli v tistem hanu. Mari smo se ‰li kopat v bistroOskovo. Kako bi se bili osveÏili in sprali prah raz sebe!Tako se pa niti umili nismo, ko smo pri‰li sem. Od todvsa ta neprilika. No sedaj je Ïe dobro, kaj ne, milostiva?«je z najmeãjim glasom govoril pl. Pester, stojeã pri nje-nih nogah.

,Sam ve, da ni dobro in da nikdar veã ne bo. Sam nosislutnjo smrti v glavi, pa laÏe,’ je mislila Ljubica.


461

»O, prosim, gospod naãelnik,« je rekla Katica, »mismo se umile v sobah obeh gospodov uradnikov.«

»On sam se je umazal z velikim grehom, ki ga ne iz-mije z nobeno vodo,« je po‰epetala Bajiçeva mati Vilar-ju.

Ljubica se je obrnila na stran ter se pri tej priliki zazrlav stroge, ostro presunljive ta‰ãine oãi. ,Samo ta starka nisposobna za laÏ. Ona ume ãitati angelu in vragu na dnudu‰e, toda tudi ona noãe govoriti. Moj greh je tak‰en, dase mora pokriti z laÏjo ali pa z molkom, ki je tudi laÏ,’ sije mislila. ,Mari bi odkrito govorili o njem. Ko bi vsajeden glasno izrekel: Tak‰na in tak‰na je sedaj Ljubica, kije nekdaj v strastni ljubezni do Bajiça beÏala iz oãetovehi‰e. Ko bi mu vsi prikimali, padli bi mi vsi oziri v niã, inglasno bi privrelo moje ‰iroko priznanje iz trpeãe du‰e.To bi olaj‰alo mojemu srcu. A ta prizanesljivi molk medu‰i in mori.’

Gospa Etelka ji je poloÏila nov obkladek na glavo. Go-spa je omedlevico prebolela in zadremala.

»Pst — pst —« je ‰epetal Bierkopf. »Zdaj bo dobro.NeÏne dame bi se bile morale odpoãiti — odpoãiti podolgi poti in ne skakati po tratini in begati za ribami.«

âez pol ure je Ljubica sedla. ZaÏelela je postelje, kerni marala ostati v druÏbi, ki bi z obÏalovanjem govori-la o njeni nezgodi, katere se je sramovala. »Oprostite,gospoda, ker sem nehote kalila zabavo. Jutri bo zopet


462

vse dobro, kakor je bilo dosle, in veselili se bomo podKonj-planino,« je rekla ter podala soprogu roko. Z nje-govo in gospe Etelke pomoãjo je vstala. Odvedla sta jov kolibo, kjer so bile za vse ‰tiri dame pripravljene pos-telje. Kmalu za njo je od‰la tudi Bajiçeva mati k poãitku.

V taboru izletnikov so brÏ pozabili na nepriliko, ki jezadela Bajiçevo soprogo. Neumorni Mik je s svojo nor-ãavostjo in ‰aljivostjo zdramil ves tabor iz otopelosti.Umel je zbijati imenitne ‰ale: ÏviÏgati, piskati, peti, po-snemati Ïivalske glasove, opona‰ati razliãna nareãja, karje vselej uãinkovalo in provzroãalo grohot. Ko so ‰e vsimolãe leÏali vznak, kakor bi ‰teli zvezde, je zdajci iz sre-dine razprostrtih kocev poletel v gorske stene petelinjiglas: Kikeriki! — na zadnjem zlogu podalj‰an in konãa-joã se s tremi pretrganimi, rahloãutnimi kurjimi ãivki, kinaj bi opozorili slu‰ateljstvo na nekaj ‰e neizreãenega,kakor opozarja na‰ sentimentalni pisatelj in pesnik nakoncu duhovito-sentimentalnega stavka s tremi pikamina nekaj neizrekljivega, o ãemer naj premi‰ljuje blago-voljni ãitatelj sam. Vsi izletniki so udarili v grohot, vsi so‰inili pokoncu, kakor bi bil vanje izpustil elektriãni tok:eden je sedel, drugi se je obrnil na stran ter se naslonilna komolec. Katica ni mogla odoleti ãudnemu peteli-njemu kliku: pobrala je svoj koc, ga vlekla nad Mikovoglavo in ga tam razprostrla.


463

»Producirajte se dalje, gospod poroãnik, lepo vas pro-sim! Glejte, kako smo zbegani! âemu pa smo ‰li podKonj-planino? Da tukaj prodajamo dolgãas? Pa res!« jepoprosila z jokavim glasom. Podobno so prosili tudidrugi. Mik je bil itak Ïidane volje in bi bil tudi brez mo-ledovanja izvajal svojo umetnost, pa — le prosijo naj! Kose mu je zdelo, da je zadosti pro‰enj, je zatisnil z levimkazalcem nosnico, dva prsta desnice je vtaknil v usta intako imenitno je zaãel piskati, da so se vsi drugi valjaliod smeha. Po kratkem odmoru se je v gali‰koÏidovskemnareãju pogovarjal sam s seboj, kar je izvabilo novo ve-selje. Potem si je priÏgal svalãico; mahoma jo je obrnil,to je, vtaknil je goreãi konec v usta in pu‰il, potem jo jevtaknil v nosnico in pu‰il z nosom.

»Oprosti, prijatelj Mik,« se je oglasil ob vseobãemsmehu Hvalibogovski, »ti si vrl ãastnik, a izgre‰il si svojpoklic. Da vstopi‰ k cirkusu, si petkrat bolje plaãan ka-kor pri vojakih.«

»E-e-e!« je vzkliknil pl. Merks, ki je menil, da nobena‰e tako sijajna plaãa ne odtehta ãastni‰tva. Bil je namreãz doma zelo bogat.

Mik je zalajal nanj, a tako po pasje, da je ‰ejk, drema-joã pri nogah svojega gospodarja, pozorno dvignil gla-vo in presunljivo zarenãal.

»PotolaÏi vraga, saj nas ‰e raztrga!« je rekel pl. PesterBuzdugi.


464

OroÏnik je pomiril ‰ejka, poloÏiv‰i mu roko na glavo.Zaãel je hvaliti njegove pasje sposobnosti. »To je zves-ta in zanesljiva Ïival,« je govoril. »V temni noãi bi lah-ko zaspal v bliÏini hajdu‰kega tabora; ‰ejk bi me zbudilin branil do poslednjega dihljaja. In moja roka tudi ne-kaj zaleÏe. Desne roke ne bom imel, kadar se mi pone-sreãi ta moj najbolj‰i prijatelj. Z njegovo pomoãjo bi naledu podkoval samega vraga.« ·ejk je iztegnil glavo, seobliznil ter s pasjim nasmehom pogledal po druÏbi; ka-kor bi razumel, kaj govori gospodar o njem. Potem jelegel in poloÏil glavo na prednji ‰api, pazno poslu‰ajoãin meÏurkajoã z oãmi.

»Velike sposobnosti tiãe v njem. Vse nas razume, legovoriti ne ume. In kako razloãuje na‰ega dobro obleãe-nega ãloveka od Bo‰njaka!« je hvalil Buzduga.

»Pa pravijo, da pes laja na po‰tenjaka in na lopova,«je rekel Bajiç.

»To vem, da ni rahloãuten,« se je oglasil Vilar, ker muje presedala pasja hvala.

Buzduga se je porogljivo posmejal. »Gospod inÏenirbi v Bosni rad imel rahloãutne pse, ki bi lizali roke na‰imnasprotnikom.«

»Niã psov — ãemu pse? Civilizacijo bi rad, istinito ci-vilizacijo, ne tak‰ne, ki je maska za laÏ in prevaro. Pri-merjal bi Bosno ‰iroki reki, polni skal, vrtincev, pragovin plitvin, ki ovirajo plovitev. Mi bi morali oãistiti in ure-


465

diti strugo, da bi po njej res kdaj lahko pri‰li globlje naBalkan. Toda mi samo ribarimo v kalnem —«

»Kako ribarimo v kalnem?« ga je brzo prekinil pl.Pester. Ni mogel umeti, kako more kdo, ki je nastavljenv bosenski sluÏbi, le namigniti z neugodno kritiko.»Morda s tem, da trebimo Konj-planino?«

»Ne, gospod naãelnik,« je mirno odvrnil inÏenir. Tistihip se je zavedel, da ne govori s prijateljem, ampak zvisoko postavljenim gospodom, ki je soodgovoren zavso upravo in pred katerim treba izbirati besede, ãepravje ta gospod Ïe na odhodu. Spo‰tljivo je sedel ter nada-ljeval: »Gozdov ne oãitam deÏelni upravi. Res me je vãa-si skoraj strah, ko sli‰im na vseh straneh peti sekiro. Zdise mi, da mi govore ti pragozdi oãitajoãe: ,Îivimo po ne-premagljivih vekovitih zakonih, in glej, tu je pri‰el ãlo-vek in smrtne udarce zadaja tej slavi!’ Kakor bi zadeva-la ostrina sekire v moje srce in bi pred mojimi oãmi uni-ãevali v smrt obsojen narod, tako mi je —«

»UboÏãek!« se je oglasila za njim Katica, pobezav‰i gaz izpuknjeno bilko v uho. »Srce vas boli, gospodine Fra-njo? Kuharica se nikdar ne solzi, kadar kolje kuro.«

InÏenirja ni premotil glasen zasmeh v druÏbi. Nada-ljeval je: »Po drugi strani se mi pa teh go‰ãav niã ne zdi‰koda, ker zato so se tako razrastle, da jih naposled izra-bi ãlovek, in sicer naj oni prej melje, ki prej pride. Do-


466

morodno prebivalstvo, oziroma otomanska vlada niprej mlela, zato meljemo mi, kar je vse v redu.«

»Da, da — vse v redu,« je potrdil Bierkopf. »Bo‰njakinimajo kapitalov, da bi sami trebili pragozde. Na do-biãke so ãakali petsto let. âesar oni sami niso mogli,vr‰imo zdaj mi, ki smo bogatej‰i. Blagostanje nam dajepremoã in svobodo. Siromak bo Ïivel vedno v podloÏ-nosti. In tako je prav. Siromakov i drugod ne bo nikdarkonec, kakor trave ne: mrjo in zopet se rode.«

»Iz moje glave govori‰, âumurpa‰a!« je rekel Hvali-bogovski.

»·e druga vpra‰anja se vsiljujejo ãloveku in odgovo-ri nanja niso ugodni,« je govoril inÏenir. »Zakaj se za-ganjamo pri vsaki priliki v domaãe ljudi? Zakaj jim nepustimo dihati? âemu stremimo za tem, da jih navadi-mo pijanstva in jim vcepimo bojeãnost suÏnjev? Slavnobi bilo zapovedovati ponosnemu, zavednemu in krep-kemu narodu, a mi hoãemo Bo‰njake pretvoriti v iz-mozgano, strahopeto in izprijeno parijo. Zakaj kristja-nom in onim Turkom, ki so suÏnji posestnikov, ne damozemlje? Saj je je dosti in siroma‰ni Bo‰njaki koprne ponjej. Dobivajo jo pa kolonisti —«

»Gospod inÏenir, vi ste malo ãasa tukaj in ne pozna-te razmer,« mu je prestrigel besedo Hvalibogovski. »Ko-lonisti so potrebni, da se domaãini uãe od njih polje-


467

delstva. Bo‰njak je len, apatiãen, nima smisla za napre-dek.«

»Za napredek, ki ga v nekaterih okrajih hoãejo ‰iriti zÏganjem, v katerem naj bi se utopila Bo‰njaku priroje-na pogumnost, tudi jaz nimam smisla,« se je zavzel Ba-jiç za svojega prijatelja. »Kar se tiãe mrÏnje do dela — tana mah izgine, kadar dobe Bo‰njaki zemljo v svojo last,kakor se je to zgodilo onkraj Drine v Srbiji.«

»In nemogoãi postanejo zloãinci, kakr‰en je bil Hu-sejn Durakoviç,« je pristavil Vilar.

»Poglejte bosensko primitivno orodje, te lesene plu-ge in vozove. Je li mogoãe s tem uspe‰no obdelavatizemljo?«

»Kolonistov tudi ni treba zato,« je odvrnil inÏenir,»paã pa pomoãi od merodajnih ãiniteljev. Ker ni mogoãeobdelovati zemlje z lesenim plugom, naj bi kupila deÏel-na vlada za vsako vas nekaj Ïeleznih garnitur. Ljudje sejih kmalu privadijo in spoznajo njih ceno. Kolonistov pazato ni treba.«

»Vi ne poznate upornosti ljudstva proti novim napra-vam.«

»Poznam, gospod stotnik. Upornost ne izvira iz so-vra‰tva proti koristnim novotarijam, paã pa iz sovra‰tvaproti tujcem, ki so toliko obetali, niã dali in vse vzeli.Svet je sedaj tako urejen in toliko prosvetljen, da tiãi vvsakem misleãem ãloveku dober kos upornosti. In mis-


468

leãa bitja so naposled tudi Bo‰njaki. S ãlovekoljubnostjojih treba pridobiti, ne podpihovati z bojnimi psi.«

»Prav dobro, gospod inÏenir!« je kliknila Bajiçevamati, ki je v noãni jopi stopila k oknu Vilarjeve sobe terposlu‰ala pomenek na trati.

Pl. Pester se je nasme‰ljivo ozrl v okno.Namig na bojne pse je provzroãil, da se je dvignil

Buzduga, oprl na komolec in v‰ãipljivo rekel: »Po-slu‰ajte — tu govori gospodin Franjo, ki vse zna in ve,na‰ filantrop iz gozda, tiha voda, prista‰ nazorov naj-veãjega agitatorja kaludjera Jovice.«

»Jovica ima svoje nazore, jaz svoje,« je pikro odgovo-ril Vilar. »Kar je slabega na njem, je zakrivila na‰a upra-va, ki je ubila to ‰iroko pamet, mesto da bi jo bila vzelav svojo sluÏbo.«

Lisinski se je posmejal. »âloveka z Milo‰eviçevimi na-zori paã ni mogoãe vzeti v bosensko sluÏbo. Za samo-stanskim zidovjem ni maral ostati, naj ostane za jetni‰-kim.«

»Njemu dati sluÏbo bi bilo tisto, kakor zaupati volkuovce,« je zavr‰il neprijetni pogovor Buzduga, vzdihnilter se zopet zleknil po kocu.

Mik je ves ta ãas zabaval Katico: posnemal je kokljo,kako v razliãnih sluãajih govori s pi‰ãeti, ãemur se jedeklica vedno smejala, ãeprav je to Ïe mnogokrat sli‰ala.Ko pa je izprevidel, da njegova ,umetnost’ Ïe niã veã ne


469

zanima mo‰kih, je skoãil na nogi ter viknil: »Gospodamoja, ne bodite dolgoãasni, da ne pokvarite lepega vre-mena! Nebe‰ke zvezde gledajo na vas, a vi se v oãigledKonja, Kravanje in Zeleboja menite o tak‰nih neplodnihstvareh. Mari bi poizkusili sreão v kvartah! Kaj pravi‰,âumurpa‰a?«

»Sogla‰am.«»In vi, gospod naãelnik?«»Noãem se izkljuãiti.«»In ti, HadÏirumba?«»Kakor je namenjeno. Allah je dal, Allah bo vzel ali pa

pridal.«»In ti zaptija vseh zaptij?«»Kjer so vsi ene misli, tam je i Buzduga poleg. La Al-

lah il Allahu.«Kmalu je stala pod drevesom, na katerem so visele tri

svetilke, miza s stoli. Igralci so sedli h kvartam. Bajiç jespremil svakinjo v kolibo, potem je ‰el z Lisinskim, bri-gadnim adjutantom in inÏenirjem pod napu‰ã, kamorsta hlapec in sluga nanesla sena in pripravila leÏi‰ãe zamo‰ke.

Lisinski in pl. Merks sta precej zasmrãala. Bajiçu jerojila Ïenina omedlevica po glavi, no utrujenost je tudinjega kmalu omamila. Vilar pa ni mogel zaspati. Dolgoje sli‰al kvartaãe, kako so bili s kvartami ob mizo, napo-vedovali, cvenkljali z denarjem. Domislil se je Jovice.


470

Slabo je zanj sprião ljudi, ki imajo smisel samo za nekajvelikega in slavnega, za celoto, za tisto, kar se zabeleÏiza veãne ãase; da celota uspeva, gredo mnogokrat z za-vezanimi oãmi mimo posameznega nedolÏnega ãlove-ka, ki ga Ïrtvujejo celoti, mimo pravice. In v tem je pri‰eltudi on v navzkriÏje z njimi; on bi rad pomagal vsakemunajmanj‰emu delcu te celote, ki ne more biti zdrava, akopoedinci, katerih vsota dela celoto, niso sreãni in zado-voljni. Oni so zaãeli graditi hi‰o pri strehi, on bi jo zaãelzidati pri tleh. O njih stremljenjih za velikost in slavocelote bodo uãenjaki pisali na papir zgodovine; to, poãemer hlepi on, ostane zapisano v hvaleÏnih srcih. Kajpomaga napisati kopo zakonov, ako v tej grmadi ni kru-ha za ljudstvo! Prezirati so ga zaãeli na otoku, celo so-vraÏiti, ker hoãe me‰ati kvarte tako, da odpade tudi zanesreãnega ãloveka kaj. Vedno glasnej‰i protest se od-pira v njegovi du‰i proti tem praznim ljudem, posebnoproti brezboÏnemu Buzdugi, ki tepta s svojim psom inbikovko ãlove‰ko dostojanstvo v prah. Kaj bo z Danico?Slepi sluãaj z jabolkom je nanesel tako, da je ves svoj upprenesla nanj. Niãesar bi si ne mogel oãitati, ko bi seodvrnil od nje, pustil Mu‰içev han ob strani in si ohra-nil svobodo. A onemu protestu proti ãrvivi in gnili kul-turi na tuzlanskem otoku hoãe dati izraza s tem, daostane i nadalje filantrop — kakor ga je nasme‰ljivoimenoval Buzduga — in ãe je Danica spoznala v njem


471

svojega za‰ãitnika, ãe vidi v njem cilj svojega Ïivljenja,onda naj se zgodi, kar mu je usojeno. Od njega naj seizliva vedno dobrota k njej, on naj ostane sredi‰ãe vse-ga njenega mi‰ljenja. Ne mara imeti Ïene, ki bi kakorvihrava Katica iskala pustolov‰ãin na izletih, po voja‰kihkazinah, na plesi‰ãih in koncertih, povsod v druÏbi, ki bihotela ble‰ãati v velikem svetu in s svojo telesno sijaj-nostjo dvigniti njegovo osebo. On se dvigne sam in ksebi dvigne preprosto hercegovsko deklico vkljub vse-mu hohotu na tuzlanskem otoku.

Prevrnil se je na senu in se zagledal v brezmeseãninebosklon. Bil je pesnik narave in usmiljenja, ki je pri-merjal te svetle toãke na nebu, zroãe iz teme nanj, zbelimi ovãicami, razkropljenimi brez pastirja po ‰irokiplanini, in ono najveãjo prebelo zvezdo na kraju nebo-sklona, ki otoÏno zre v hladno noãno temo, kakor biiskala varuha-pastirja, je primerjal Danici. »Tiha voda,— mi je rekel Buzduga. Da bi le bil tiha voda, ki nama-ka loke in travnike, da se razplode trave in cvetice! A oniso hudournik, razdirajoã blagostanje celega okraja. InDanica je tiha vodica, ki prijetno ‰umlja pod travo, do-kler za veãno ne utone v tihi vodi.«

Obrnil se je k Bajiçu in dalje je mislil: ,Oni zdaj ‰e nevedo, kako po‰teno mislim z Danico. Sploh pa me njihsodba skrbi toliko kolikor lanski sneg. Tak‰na je njihmorala: zdaj ‰e zavidajo gospodinu Franju za smelo


472

sreão pri vili podgorkinji, ker menijo, da se samoljubnoigram, zabavam in sleparim, da jo kot sladkosnedeÏ vljubezenskih stvareh z uspehom zalezujem v gozdnisamoti; ko pa spoznajo moje resne namere, ko zvedo,kako sem svojo bodoãnost za vselej navezal na siroma‰-no Hercegovko, se mi vsi ti gospodje s ponosno hojo, zbahatim roÏljanjem sablje, z zvoãnim glasom nasme‰-ljivosti in vse te dame z Ïareãimi iskrami porogljivostienoglasno zagrohotajo, ãe‰: Ujel se je norec! Pa menenjih zasmeh ne bo vznemirjal, nasprotno: vrsta bo nameni, da se glasno posmejem razbrzdanim razmeram vnjih rodbinskem Ïivljenju. DokaÏem jim, da noãem bitideleÏen sme‰ne usode tega prijatelja, ki v nemirnemspanju hrãi kraj mene.’

»Srãna dama vzame pikovega kralja,« je zdajci priigralni mizi glasno napovedal naãelnik. Tisti hip je Ba-jiç dvignil glavo ter prestra‰en pogledal na kvartaãe.Precej pa mu je zaspana glava omahnila na vzglavje inse pogreznila v teÏke sanje.

Bilo je Ïe pozno, ko je zaspal Vilar. Petorica gospodovje ‰e vedno kvartala.


473

30.

Ob ‰estih zjutraj se je gospoda zbrala na hodniku.Vsem je ‰e visela na trepalnicah zaspanost, le Ka-

tica se je javila v svoji navadni ãilosti in Ïivahnosti. Sili-laje v Mika, da bi razÏarila njegovo zabavnost in ‰alji-vost, toda poroãnik se je drÏal kislo. Slaba volja je bilarazlita po njegovem obrazu, roke je trdo ti‰ãal v prazneÏepe, kakor bi ga v dno du‰e mrazile ponoãne denarneizgube. Zelo so ga bili izmolzli.

»Niã ne maraj, prijatelj!« mu je po strani po‰epetalãemerni Buzduga. »I mene so slekli. Spotoma se itakustavimo pri oãku Samojlu, kjer imava kredit z neome-jeno zavezo. Hudiã je vzel, Ïid bo zopet dal.« Oba sta seprisiljeno nasmehnila.

âumurpa‰a, ki se je hitro otresel zaspanosti, je vese-lo razburjen ‰kakal krog svojih gostov. Veãkrat se je po-tipal na srãno stran, kjer je imel v suknjiãu spravljenonabito denarnico. V radosti je plesala njegova grabeÏ-ljiva du‰a. Kadar je pogledal na Mika in Buzdugo, se jenekaj zareÏalo v njem. »Sta nameravala — sta me hotela— a zdaj me gledata liki vol mesarsko sekiro. Allah jedal —«


474

Bajiç in Ljubica sta moÏato prena‰ala svojo bol: umelasta veliko srãno rano zakriti z veselimi ãrtami na obra-zu, zastreti to, o ãemer ne sme vedeti svet. In ãe ve svet,naj ne spazi, da ju peãe. Sicer pa je on zrl na vso to stvarz oãmi optimista, a ona se je hlinila. Njegova mati ju jestisnjenih ustnic in pepelnatega obraza opazovala. Slu-tila je, da ima snoãnja omedlevica ‰iroko podlago in davse to ne pomeni prida. Ljubica ji je odtegovala pogle-de, sin pa je odkrito gledal v njene oãi, kakor bi ji hotelvliti tolaÏbe v uÏaljeno srce. ,To je nekak‰en preval v Ïiv-ljenju moje Ïene,’ so govorile njegove oãi. ,Vsak ãlovekdoÏivi tak‰en preval. Le tega je treba premagati, pa seiztrezni. Zato ji je treba pomagati iz krize.’ In zelo lju-beznivo se je vedel z Ljubico. Ogrnil jo je s ‰alom, vpra-‰al, kako je poãivala, ãe ji podgane niso motile spanja,svetoval ji je, naj na povratni poti sede na voz, jeÏa bo zanjeno oslabelo zdravje prenaporna. Davno mu Ïe ni veãtako mehko odgovarjala; kakor bi se nekaj kovinskegatrkljalo po neravni plo‰ãi, tako zvonko se je tresel njenglas in Bajiç je bil vesel, ker ga je spomnil njenih prvihljubezenskih strasti. Izpod globoko spu‰ãenih trepalnicje togo zrla na mizo.

Pl. Pester jo je paã pri prvem jutranjem svidenju vpra-‰al, kako se poãuti, silil se je na smeh, a mesto smeha seje pokazal le spaãen obraz; potem se ji je umikal; iz daljeje vãasi pla‰no in zbegano pogledal nanjo.


475

,Ali se res sramuje snoãnje neprilike ali se samo hlini?’si je mislil Vilar. ,O, poznam vas: vsi skupaj ste tihevode, a resnica se vam ne sme naloÏiti, ker je ne prene-sete.’

Lisinski je druÏbo neprestano vnemal, naj se podviza,ker dana‰nja preiskava bo dolga in po dogovorjenemnaãrtu se morajo sestati ob dveh popoldne v hanu obOskovi. Naposled so ga slu‰ali. Bierkopf je oboroÏildame s palicami, da bodo laÏe hodile navkreber in navz-dol. V priãakovanju pragozdnih ãudes so prijetno raz-burjeni zapustili kolibe.

Pragozd je ãudovito vplival nanje; posebno one, ki ga‰e niso videli, je skraja prevzela velika resnoba. Najveãzanimanja za veliãastvo prirode je kazal Lisinski, naj-manj Katica. Lisinski je bil na gimnaziji karsibodi posr-kal iz starih knjiÏevnosti, imel je dar glasnega, navdu-‰enega obãudovanja, ki ga nima vsak in se ga marsikdosramuje. Spomnil se je starogr‰kega podzemeljskegasveta in njegovih bobneãih rek, spomnil se je Danteje-vega pekla. »Kako je tukaj vse grozno, kako je grozno,«je ponavljal, zroã v mraãne globine med drevjem. »Da nitega potoka, ki s svojim hrumenjem oÏivlja mrtvilo, biãlovek mislil: Tu ima smrt svoje mlade. Morda je prviãlovek prav v tak‰nem kraju dobil svoj prvobitni nazoro podzemeljskem svetu.«


476

Buzduga, ki je bil vajen pragozdu, se je posmejal vzhi-ãenemu sodniku in se po‰alil: »Morda se je zgodilo to Ïetakrat, ko se je opica, zaãutiv‰i v sebi du‰o, prvikrat po-stavila na zadnji nogi, se potrkala na prsi ter se pridu‰ilarekoã: »âlovek sem«.

»·alo v stran,« je nadaljeval Lisinski kakor iz sanj. »Tuse vidi, kako stvarja narava tam, kjer je ne moti ãlovek.Povsod deluje neprestano, tiho, na‰im oãem nevidno.«

Pl. Merks je globoko hropel v strmino. Oduren inmrtev se mu je zdel gozd, ker ni bilo sli‰ati ptiãjega pet-ja. Vilar mu je pojasnil, da v tak‰nem gozdu pravih pti-ãev pevcev ni, paã pa dosti ptic roparic in da v tem ãasuptiãi sploh ne pojo, ker se skubijo.

»Povsod je boj za obstanek; v zraku, v vodi in na su-hem poÏre moãnej‰i slabej‰ega,« je govoril adjutant.»Krog in krog vidimo samo kruto vojsko, a tu pi‰ejo inuãe nekateri laÏiuãenjaki, na ãelu jim tista milobna Sutt-nerica — e-e — naj bi se ljudje veã ne vojskovali. Segni-lo bi morje, da ni vetrov, sperelo bi ãlove‰tvo, da nivojsk. Vojska je potrebna, ker oãisti in oãedi ãlove‰tvo.«

»Pristavite, gospod nadporoãnik, da vojska iztrebiãlove‰tvo,« je rekel Vilar. »Ko bi izpulila samo plevel,onda bi jo morda zagovarjal, toda ona vzame vse odkraja.«

»Naj vzame! Veãno itak nihãe ne bo Ïivel,« je pripom-nil pl. Pester.


477

»Oprostite, gospod naãelnik — vse, kar se godi v na-ravi, se pa vendar ne da prenesti na ãloveka, ki kaÏe svo-jo kulturo s tem, da izku‰a omejiti vojske. Ko bi bilo mo-goãe, da zmagata obe vojujoãi stranki in dobita obe odnekod od‰kodnino, tedaj bi rekel: nu, vojska je oãistilaozraãje, uredila napeto razmerje, tako, da ãlove‰ke Ïrt-ve niso padle zaman, blagostanje ni trpelo —«

»E-e, gospodu inÏenirju se ‰koda zdi denarja,« se jeposme‰ljivo zaãudil pl. Merks.

»Posebno pomilujem Ïrtve. Mnogo je glavnih progÏivljenja, vsak razumni ãlovek si zaãrta eno, po katerinamerava hoditi do konca. Pomilujem onega, ki je polnnad zrl v bodoãnost, pa mora konãati na bojnem polju.«Adjutant je navedel ‰e veã razlogov za vojsko. Trdil je,da bi bilo ãlove‰tvo Ïe davno segnilo na poljih in pa‰-nikih, da na bojnem polju raste znaãaj in se, povzpne doneobiãajne vi‰ine, razvije se brezprimerna poÏrtvoval-nost in skromno samozatajevanje, ki je toliko potrebnomladim ljudem. »To je prav lepo,« je odgovoril Vilar,»toda kaj koristijo mlademu ãloveku te ãednosti, akopride s polomljenimi udi ali s smrtno kaljo v prsih do-mov? Po mojem mnenju se goji na bojnem polju podza‰ãito zakonov sama brezsrãnost in Ïivalska krvoloã-nost. Vojske so prva ovira napredku in blagostanju.«


478

»âudim se vam — e-e —, gospodine Franjo, kako sevãasi z nekim posebno Ïivim prepriãanjem ogrejete zakak‰no stvar.«

»Pred istino ne beÏim, ne devam je pod mernik,« jemirno odgovoril inÏenir. Tisti hip je zaãutil, da se je ne-kaj zadelo ob njegovo ramo. Ozrl se je: Bajiçeva mati sega je dotaknila s palico, hoteã ga opomniti, naj bo v svo-jih besedah oprezen pri teh ljudeh.

Lisinski je izvadil beleÏnico in zapisal nekaj.»Koliko generacij lesa leÏi tu na tleh v prahu,« je po-

vzel naãelnik. »Kdo bi mogel to izraãunati?« Njegovooko je bilo omegljeno, zdelo se mu je, da iz vseh kotovveje nanj dih smrti.

»Nihãe,« je zami‰ljeno odgovoril Hvalibogovski. »Vsoto ogromno drevje ni drugega nego gnoj za zemljo. Toje tudi ãlovek.«

»Kar se v povoj zavije, vse zemlja pokrije — tako je sãlovekom,« je rekla Bajiçeva mati. Ob gorjupi misli naminljivost je za hip pozabila na sramoto v rodbini.

Pri pogledu na mnoÏico padlega in trohneãega drevjaje pl. Merks govoril: »Tudi v gozdni go‰ãi se mora za-du‰iti bitje, ki se ne razvije pravoãasno in pravilno. Ka-kor ljudje tako se morajo tudi rastline boriti za prostor,zrak in svetlobo. Za vsa bitja v naravi velja en zakon:uredi korake tako, da ne zaostane‰.«


479

»Uredi korake, kakor hoãe‰ in more‰, veãnega ni niãna svetu,« je sentimentalno odvrnil Hvalibogovski. »Vseje posveãeno koncu in smrti. Koliko mogoãnih drÏav jenosila Ïe na‰a zemlja, nam malo ali niã znanih, in vse sopropadle. Zakon prirode je tak‰en, da ni niã trajnega nasvetu. âemu se toliko ubijamo in ubadamo?«

»E-e-e — HadÏirumba, ti si blizu ruske meje doma inprista‰ filozofije daljnega iztoka.«

»Mnogo je istine v tisti filozofiji.«»Pogubna je za nas, ker pozna samo niãevost. Na‰

ãlovek bi se pri tak‰ni veri pogreznil v lenobo in poginil.Res gre na svetu vse v niã, a to, kar imenujemo Ïivljen-sko silo, Ïivi vedno. In to Ïivljensko silo moramo krepitiz Ïivljensko voljo, to moramo izrabljati.«

»Na milijone krepkih bitij je tu pokopanih in nad temgrobi‰ãem diha iz milijonov ustec novo Ïivljenje. Izsmrti klije povsod Ïivljenje,« je zakljuãil pogovor Hva-libogovski, misleã na svojo nesreãno Poljsko.

Nekoliko zadaj, namreã toliko, kolikor je potrebovalzase prostora neizogibni ‰ejk, je ‰la druga partija izlet-nikov. Strmeli so v peneãi se potok in v temne stenedrevja; tu so jih zanimale umetne naprave za splav lesa,tam so se Ïeljno zazrli v modro liso nebosklona, ãe se jepokazala skozi raz‰opirjeno vejevje. Tam je Bierkopfkazal in razlagal ãudovitosti pragozda, pravil o volkovih,ki se zatepejo pozimi z Romanje-planine sem, o medve-


480

dih, ki so jih drvarji pregnali iz Medvedjega Dola, terrazkladal, kako se splavljajo hlodi v dolino. Bajiça je vseto zanimalo: pozorno je obraãal oãi v tisto stran, kjer jegozdar opozoril na ogromno trohneãe deblo, na ‰tor alideblo fantastne oblike, ali na celo gruão drevja, leÏeãe-ga vsekriÏem, kakorje padlo v divjem vrveÏu prirodnihsil. Solnãni valovi so prodirali mestoma skozi zelenje doOskove: tu v podobi krpice, tam kot dolg trak, kakor bineki poletni bog tu meÏikal, tam nami gaval prirodi injo izpodbujal, naj se podviza, dokler ji sije ‰e gorka luã.Ljubica se je na strmi stezi pokazala onemoglo; veãkratji je moral Bajiç podati roko in ji pomagati preko debe-le korenine ali skalne ãeri; brez lastne volje in sile se muje pustila vleãi, pokorna je vselej pogledala tja, kamorsoprog. V du‰evnih borbah ni na‰la opore v sebi in natrnjevi poti Ïivljenja ni bila utrjena: kdor je pri‰el naj-bliÏe, na tistega se je naslonila. Drobno korakajoã, se jesilila v kratke smehljaje, trudno je kimala z glavo in Ba-jiçu se je zdelo, da se mu zahvaljuje za razvedrilo, ki najbi njene misli odvrnilo od nevarnega predmeta.

»Bog praviãni, kak‰na bogastva so se tukaj pogreznilav preperelosti in koliko denarja bo tu ‰e izsekala deÏel-na vlada!« se je ãudila praktiãna Etelka.

»In nekaj tega denarja odpade tudi za vas, gospa, inza oãka Samojla. Vama vedno nese, pri vrelcu sedita, kinikdar ne usahne. Vama ne vzame vojska, ne pobije


481

toãa, ne odnese povodenj. Bog praviãni Ïe ve, kje je do-bro spravljeno.« Tako se je prilizoval Mik Ïidinji, ker jevedel, da ona nekaj premore pri Samojlu in se zavzamezanj, ako bi soprog ne hotel zaupati. Denar je moral navsak naãin imeti, da se odkriÏa Bierkopfa, ki mu je po-noãi posodil veãji znesek. Ta umazanec jih popoldnespremi do Samojlovega hana, paã samo zato, da mu tamz Buzdugo povrneta izposojeno vsoto.

Etelka se je ob poroãnikovi pohvali samozavestno po-smejala, vendar pa se ji je zdelo potrebno, malo potoÏitio slabih ãasih. »Dobre ãase sva imela s Samojlom, dok-ler so bila Ïivila cenej‰a in so bili delavci zadovoljni spreprosto hrano. Najina trgovina je uspevala, takrat seje nekaj nagomililo na kupãek. Toda zdaj zahtevajodrvarji najbolj‰e viktualije za tiste cene, po katerih jihkupujeva midva. In vpra‰am vas, ali jih moreva dajati,ne da bi se uniãila? Gospod inÏenir nama je zelo pristri-gel peroti. Ako ne odneha, morava odnehati midva inprepustiti oskrbovanje delavcev drugi osebi, ki bo ume-la delati ãudeÏe. Ali moreva midva delati ãudeÏe?«

»E, nekaj Ïe ‰e ostane, gospa. Kogar se bogastvo po-loti, tisti se sitneÏa veã ne iznebi,« je sladko tolaÏil Mik.

Zdajci je nekaj neznansko zahre‰ãalo v go‰ãi prav bli-zu steze. Izletniki so zaãutili pod nogami lahek potres.Mimo Bierkopfa so vsi ostrmeli, vse je izpreletela groza,vsi so odskoãili kolikor mogoãe daleã od one toãke, ko-


482

likor je dopu‰ãal srditi potok, vsem se je ãitalo na obra-zu vpra‰anje: Kaj to pomeni? Nekateri so zaãutili celomravljince na hrbtu. Vsi so obstali. Hre‰ãanje se je zdelotem grozljivej‰e, ker se ob hrumenju Oskove ni dalorazloãati, kaj mu je bilo vzrok. Mik je, strmo zroã v onosmer, nasme‰ljivo in stra‰ljivo ob enem s skrivnostnimglasom proiznesel: »Divji pra‰iã bo ali pa medved —«

Katica se je prva zdramila iz Ïivãnega pretresa. Po-smejala se je onim, ki so bulili oãi v temno drevesno ste-no, in kliknila: »Alo — moÏje, vitezi, lovci, junaki — divjipra‰iã je, ako ni volk ali pa medved! DrÏite oroÏje pri-pravljeno za boj in gonjo! To bo ‰undra v Tuzli, ako pri-peljemo tak znamenit plen s seboj.« Njo je navdajalatudi v pragozdu neskrbna radost iu neukroãeno zasme-hovanje vsega, kar je bilo krog nje. V njenih oãeh je bles-tel veãni nemir, razko‰je Ïivljenja se je svetilo na njenihlicih, v njej je vrela mladost prve vrste, hlepeãa po pu-stolov‰ãinah. Parkrat je zahalikala v go‰ão, izzivajoãgozdno zver. Nje zvoãni klik je bil podoben zvonãklja-nju kraguljcev, kakor bi ji viseli v grlu sami srebrnizvonãki. âudno je bilo sli‰ati tak‰en glas v tak‰ni samoti.

Bierkopf je pojasnil, da ono hre‰ãanje ni od zveri, paãpa se je nagnilo polmrtvo drevo in butnilo ob tla.

Prepla‰ena Ljubica se je zamislila. Njeno srce je zopetsplavalo k onemu, ki je stal visoko nad njo in je nosil


483

smrtne slutnje v sebi. »Tako se torej pogrezne orja‰kodrevo v smrt?« je sanjavo vpra‰ala.

»I kaj pa,« je ravnodu‰no govoril gozdar. »Taki pad-ci z neznanskim hrumom in polomom se mnogokratdogajajo.«

Tedaj je Mik, opona‰ajoã laãno tele, tako presunljivozablejal v neprodirno steno, da bi bil priklical celo krde-lo zveri, ko bi se tam nahajala. Gozdar se je smejal, drugiso strahoma prislu‰kavali, se li ne prijavi v go‰ãavi kajsumljivega. Nobenega glasu ni bilo nazaj.

»Idimo, da se ne zvali gozd na nas,« je svetoval resnimajor-avditor.

Po mnogih zamudah in zadrÏkih so prispeli v Med-vedji Dol. Tu so se loãili: Lisinski, Buzduga in Vilar so senapotili ob strmem poboãju Konj-planine k praznemuskrivali‰ãu oroÏja, ostalim je gozdar razkazal drvarskadela. Ko si je druÏba vse ogledala in si odpoãila, jo jevedel nazaj v dolino.

Lisinski je tisti dan marsikaj zapisal v svojo beleÏnico.Kadar jo je izvadil iz Ïepa, je Vilar vselej radovedno po-gledal nanjo. Kmalu je spazil, da je razdeljena v dvadela. V prvi del je zapisoval v nem‰kem jeziku sluÏbenestvari; tu je Vilar med drugimi zapazil besedo anarhist;ta del zma‰i doma v ogledni zapisnik. V drugi del pa jepisal ãe‰ke besede, ki jim inÏenir ni vedel pomena, ãe-prav so bile vaÏne. BeleÏil je iskalne besede ali zaãetni-


484

ce, kakor se imenujejo v kancelijskem jeziku, ki so senana‰ale na mogoãnost pragozda in je bila v njih izraÏe-na vsa toplota njegovih obãutkov ob pogledu na veliãas-tvo prirode. Lisinski namreã ni bil samo sodnik, ampaktudi pesnik. Îivci, razrahljani, vsled nezadostnega spa-nja na slabi in nenavadni postelji, hoja ob Oskovi navk-reber, potem dih prvobitne prirode ter nenavadnost ka-zenskega sluãaja — prej ‰e ni bil nikdar tako daleã odTuzle na sodnijskem ogledu, sploh nikdar ‰e ni bil stikalpo planinah za prepovedanim oroÏjem — dalje zavest,da vr‰i vaÏno delo ter nabere dosti gradiva za neizogib-no potrebni zapisnik, potem okolnost, da se mu je tonoã v nemirnem spanju pokazala njegova nevesta Van-da, bivajoãa daleã gori na âe‰kem, in naposled veselopriãakovanje lepe od‰kodnine, ki mu gre po paragrafihpristojbinskega opravilnika, vse to je tako prijetno vpli-valo na njegove moÏgane, da je tisto jutro sklenil, napi-sati primerno odo na pragozd in jo obelodaniti v lepo-slovnem listu. Kar je sklenil, to je pozneje tudi dovr‰il.Nekega blagoslovljenega zimskega veãera je sedel kmizi in se poglobil v one kratko zaãrtane ãe‰ke opazkev beleÏnici, iz katerih so mu polagoma vstajali strahot-no pretresljivi spomini in mraãnotopli obãutki, nekoli-ko podobni Hamletovim ob pojavu oãelovega duha,zadirjala je z nikotinom in kofeinom po ‰ãegetana obra-zotvornost, liki iskri konj pod ostrogo, spoãele so se


485

krasno vezane besede, rima je prilezla k rimi in napos-led — seveda je trebalo veã veãerov — se je svetila naliãnem papirju slovesna oda na pralesne ãudeÏe.

Lisinski se je v vseh sluãajih Ïivljenja vedel fino intaktno. Netaktno bi se mu zdelo, ko bi s svojim ve‰ãimperesom napisal pesem, vnemajoão njegove rojake naboj proti neizprosnim zatiralcem âe‰ke, dasi mu je vprsih vrela topla ljubezen do te poniÏane in poteptanezemlje. ·e nevarna bi mu lahko postala tak‰na pesem,zato je pel raj‰i o prirodi in ljubezni, kar s pridom ãitamladeniã in starãek. Poklicali so ga v Bosno, da s svojimpravnim znanjem koristi drÏavi. Na to zaupanje je bilponosen in vrednega se ga je hotel izkazati. S kraja se jeãudil, da se v Bosni gode vãasi krivice, a tolaÏil se je stem, da jih on ni zakrivil, on je vestno in natanãno pre-iskal pravni sluãaj, po pravici in nepristransko je poro-ãal; marsikdaj je na‰el poln mernik pravnih pomislekovproti obsodbi, drugikrat je pokazal samo na zrnce, iz ka-terega naj bi vzklila milost, toda konãni sodnik ni bil on,ampak general, ki je stal na svojem vojnem stali‰ãu in seje vraga menil za avditorjeve pomisleke. To ga je spra-vilo na oportunitetno stali‰ãe. Od vseh strani je sli‰al, daso v Bosni prav posebne razmere, ki jih treba odpravitina prav poseben naãin, in ãeprav je vedel, da bi se terazmere dale ozdraviti na ãlovekoljuben naãin, se je na-posled vendar prilagodil temu, o ãemur ni dvomil zad-


486

nji ·vaba na otoku. V svoji du‰i ni simpatiziral z oroÏni-ki. Tak‰ni Buzduge in tak‰ni ‰ejki so Ïe dostikrat sirovopotipali ãe‰ko du‰o, toda — ali sme oroÏnik drugaãe?OroÏnik je tak‰en, kakr‰na je vlada. Na drugi strani je vsvojem srcu cenil Vilarja, ker na prvi hip je spoznal vnjem dobrega ãloveka z usmiljenim srcem in bistrimpravnim ãutom. Sprijateljil bi se z njim, da niso casi takoresni in ko bi ne imel sluÏbenega opravka z njim. S ãlo-vekom, ki nastopi v vaÏni preiskavi kot priãa in Milo-‰eviçev zagovornik, ni maral iskrenej‰ih stikov, ker tiradi vplivajo na sodnijska izvajanja. Tak‰nega ãloveka sije hotel pobliÏe ogledati in ga naãrtati v oglednem za-pisniku. Kaj pa naj sicer postavi v ta dokument? V hanuni na‰el niãesar, v duplini Konj-planine in v Mu‰içevemdomu ne najde niãesar. To so itak dognali Ïe oroÏniki.Nekaj pa vendar mora priti v zapisnik, da ne poreãekdo: Daleã se je peljal na drÏavne stro‰ke, a uspeh je niã-la. To bi bili napisali tudi oroÏniki lahko. Sklenil je, dazapisnik nekoliko na‰opiri in ozalj‰a s podatki o glavnipriãi. Vsekakor je dobro, da prouãi inÏenirja, o kateremje bil sli‰al od Buzduge, Hvalibogovskega in od brigad-nega adjutanta, da je prenapetneÏ, ãudak, ki hlepi poneki popularnosti. Oprezno ga opi‰e, brez predsodkov,tako da se ne osme‰i s svojim opisom pred generalom inpred civilnim sodnikom, ki dobi naposled ves ta kazen-ski sluãaj v roke. Posebne opreznosti je treba, ker po


487

njegovem domnevanju se je pridruÏil Hvalibogovski lezato izletnikom, da na dolgi poti izvoha kaj sumljivegav teh osamljenih krajih in prouãi javno mnenje. âasi soresni; ako Hvalibogovski bistro pazi, ne sme on dremati.

·el je za svojima spremljevalcema po nam Ïe znaninevljudni stezi, po grobljah ostrega gramoza. Vilar jepravil, kako je bil dvakrat v tem pustem kraju z Jovico,kako je prvikrat s steze opazoval Atifa Sarajlijo, ki jenesel najbrÏ oroÏje, da ga drugim podtakne. Avditor jevse zabeleÏil. Opisal je natanko tudi ono prazno jamo vjarku pod planino.

Ko so se na povratni poti v Medvedjem Dolu pribliÏa-li drvarjem, se je polastila ‰ejka razdraÏena pazljivost.Zaãel je vohati po tleh, renãati in se ozirati na svojegagospodarja.

»Jih Ïe ãuti,« je rekel Buzduga.»Koga?« je vpra‰al Lisinski.»Drvarje. Glejte, gospod major, kako fin vonj ima moj

‰ejk, kako loãi navadnega ãloveka od gospoda. Tukaj pa‰e bolj, ker je zrak posebno ãist.« Potrepal je psa po gla-vi. »Oj — da — ‰ejk, Ïe dobro, Ïe dobro — prijateljãek,prijateljãek,« — in pes se je pomiril. Njegov gospodar paje nadaljeval: »Niti videl ni delavcev, pa jih je Ïe ãutil.Da sem ga na‰ãuval, na‰el bi bil med njimi najhuj‰egarazbojnika in ga zgrabil za vrat. Gotovo je med delavcidosti ljudi z omadeÏevano vestjo.«


488

»Tak‰nih je povsod dosti, gospod nadporoãnik, kerãlovek gre‰i sedemkrat na dan,« se je vme‰al Vilar. Nanjegovem obrazu se je neprestano svetil ljubezniv na-smeh. Vso pot se je nasmihaval, javno od prigojenevljudnosti, skrivaj pa zato, ker se mu je neumestno zde-lo to dolgoãasno pregledovanje in zapisovanje. »Verje-mite mi, da razbojnikov ni med mojimi drvarji in jih nebo, ako jih sami ne poÏenemo v razbojstva. Siroma‰niljudje so, veseli, da dobe delo in kaj zasluÏijo.«

Na golavi so postali in pogledali na drvarska dela.Vilar je avditorju razloÏil, kako se spravlja les v dolino,govoril je o plaãah in o hrani, kako je zniÏal ceno Ïivi-lom in sedaj se trudi odpraviti ‰e kriviãne znamke, kiobteÏujejo delavsko gmotno stanje. Iz srca je govoril inmajor mu je dobrodu‰no kimal. Vse se mu je zdelo pri-merno, praviãno in umestno, vendar pa je naposled za-pisal v beleÏko: Popularitätshascher.

Po kosilu, pri katerem je zelo usluÏljivo stregel Gajer,so se napotili v Piliç. V hi‰i, kjer je prebival Mu‰iç z Jo-vico in Danico, niso na‰li niãesar, kar je Lisinski zvestozapisal. Potem so ‰li h knezu Karavajiçu, da bi major itam pozvedoval. Knez ni vedel nic bistvenega poveda-ti, pohvalil je Jovico kot po‰tenega ãloveka, ki je va‰keotroke nauãil ãitati in pisati. Vesel je bil, da so nepovab-ljeni gostje kmalu od‰li, dobiv‰i od njega podpis na listi-no, ki je, v njemu nerazumljivem jeziku, uradno in pra-


489

vomoãno potrdila, koliko se v Piliçu in okroÏju plaãa zaenodneven najem dveh tovornih konj.

Toãno ob dveh popoldne so se izletniki se‰li v Mu-‰içevem hanu. Dame je tlaãila utrujenost, vse so Ïeleledomov. Obveljal pa je nasvet mo‰kih, da treba v hanupopiti findjan kave, ker kdo se bo vozil v tej vroãini, uri-co treba poãakati. Vazko se je urno vrtel krog gostov ternalival iz konvice, da mu je pot kapal s ãela. Danice nibilo v hanu. Ko je bila zasli‰ala ropotanje vozov na ces-ti, je stekla k Oskovi in se skrila v mlin.

Izletniki so oÏiveli. Dolgi Mik je vse zabaval, uganja-joã svoje burke in ‰ale. Najbolj se mu je ãudil pazljiviVazko, ki je gledal v njegov obraz kakor v drugo nad-stropje gosposke hi‰e.

Tedaj je neumorni Lisinski zagledal lestvo, ki je bila ‰eod vãeraj na koncu hana prislonjena k podstre‰ju.Spomnil se je svojega posla. Misel, da vãeraj ni pogledalpod streho, mu ni dala miru. VaÏno je korakal po lestviin se povzpel do vhoda v podstre‰je.

»Spomnila se je predica kodelje v jutro nedelje. Na-posled ‰e pod streho nese svoj nos. Kaj bo neki videl?«je po‰epetala Bajiçeva mati inÏenirju, sedeãemu polegnje. Nestrpno je Ïe koprnela po domaãem ognji‰ãu.

»Fej vraga, izpod strehe puhti Ïara, da je strah!« jevzkliknil avditor, stojeã na vrhnih klinih. »In drugega ne


490

vidim nego barbarsko temo.« Prasnil je z vÏigalico inposvetil. »Tu ni niãesar — fej!«

»E-e — kaj pa naj bo gori?« je vpra‰al pl. Merks, ki jerad poudarjal, da je sovraÏnik nepotrebnih zapisnikovin premnogih uradnih sitnarij.

»To je moja uradna dolÏnost, da vse doÏenem in kon-statiram, in nihãe se ne sme vme‰avati v moj posel,« jepikro odgovoril Lisinski in gromko puhnil skozi nos, dabi odgnal ‰ãegetajoãi prah.

»O, prosim, prosim. Ne zamerite, gospod major!« jerekel adjutant ter nameÏiknil prijatelju Buzdugi, katere-ga je zaradi njegove odloãnosti uvaÏeval nad vse druge.

Lisinski je priÏgal ‰e eno vÏigalico in posvetil. »Jasnoje kakor beli dan, da je tu vse prazno,« je rekel. âez hippa je zakriãal: »Krdelo podgan se je zbudilo — fej! Tisoããrtov!«

»V zapisnik jih zba‰i in zma‰i, prijatelj!« se je po‰alilHvalibogovski, ki si je smel marsikaj dovoliti i naprammajorju, ker je veljal v garniziji za ãastnika-zaupnika, kiopravlja prav izjemno in koãljivo sluÏbo.

Onega na lestvi je prijateljeva zbadljiva beseda suni-la naravnost v srce. Kaj bi ne? âlovek se pri tak‰ni vroãi-ni ubija po planinah, lazi po gramozu, skalah in lestvah,da bi do nitke posvetil v zamotani sluãaj, a gospodje, kiso pri‰li sem za zabavo, se norãujejo in zbijajo ‰ale obnjegovi vestnosti in marljivosti. Hotel se je obrniti ter


491

pikro in svarilno besedo zabrusiti lahkomiselnim ‰aljiv-cem, a zdajci je zahre‰ãalo pod njegovima nogama, zlo-mil se je klin, na katerem je stal, in avditor je vzmaho-ma letel na tla. Prestregla sta ga naãelnik in Buzduga.»ârt in peklo — moja noga, moja noga!« je zastokal inzahromal pod pristre‰je. Nezgoda je nekoliko razburi-la druÏbo. Dame so milovale in tolaÏile avditorja, ki jemoral sezuti ãevelj in si obvezati krog ãlenka mrzel ob-kladek.

»Ali so bile podgane tako debele, da se je prestra‰il inpadel?« je tiho rekel Bajiçu na uho Mik ter skrivenãilobraz, tako da se je Katica glasno zasmejala. Gospa Lju-bica jo je primerno posvarila.

»Hej, deãko,« je kliknil Buzduga, stopiv‰i z dvignjenobikovko k Vazku, »zakaj ima‰ tako slabo lestvo, da ãlo-vek na njej ni varen Ïivljenja. Zakaj nisi opozoril gospo-da?«

»Za nas je lestva dobra. Nisem vedel, da je gospod ta-ko teÏak,« se je glasil enostavni odgovor, na kar je pad-la bikovka po Vazku. In Ïe je priskoãil stra‰ni ‰ejk, da naprvi migljaj pomaga pokoriti sovraÏnika.

Deãek se je vzravnal, iztegnil, povi‰al za pol pedi, la-sje so se mu nasr‰ili, iz oãi so mu bliskale iskre srditosti.»Zulumçare!« je siknil, drzno zroã v oroÏnikov obraz.»Zakaj me tepe‰, ki sem nedolÏen, kakor sta Pero in Jo-vica! Tudi tvoje in Atifove strahovlade bo kdaj konec.«


492

»E-e-e,« se je ob tak‰nih revolucionarnih besedah za-drlo v grlu pl. Merksa.

Buzduga je iznova dvignil bikovko, no deãek je skoãilk gospodinu Franju ter se ga oklenil. Ta ga je za ramopritisnil k sebi in mirno je izpregovoril, obrnjen k oroÏ-niku: »Ne— gospod nadporoãnik — pomislite — prete-pavati mladoletnega otroka — va‰a bikovka skeli. Deãekje odgovoril po na‰ih pojmih res predrzno, pa — prosim— stavite to na rova‰ njegove nekulturnosti. Kdo naj biga nauãil na‰ih uglajenosti, ko tukaj ni na‰ih ‰ol. Brezvode se ni nihãe nauãil plavati.« To je govoril tako mir-no, kakor bi ga prosil na posodo. Ko pa je videl, da jeoroÏnikova bikovka ‰e vedno pripravljena na udarec, seje razburil in precej osorno je nadaljeval: »Menim, damora neprestano vihtenje bikovke nad nepremi‰ljenimotrokom napraviti najmuãnej‰i vtisk na vso druÏbo. Stak‰nimi sredstvi nikdar ne pridobimo ljubezni domo-rodnega prebivalstva.«

Neka neubranost se je polastila druÏbe, nastopilo jenesoglasje. Nekateri so v mislih stali na Vilarjevi straniter motno zrli v tla. Le Bajiçeva mati se je oglasila terpoklicala deãka k sebi. Ker je ni slu‰al, ga je prijela zaroko in potegnila na svojo stran, ãe‰: v Ïenskem varstvuse ti ne zgodi niã Ïalega.

Buzduga je ves zardel, roka z bikovko mu je omahni-la. Z razdraÏenim glasom je rekel: »Ljubezni tega raz-


493

bojni‰kega ljudstva ne potrebujem. Z va‰o filantropijoga ne boste pridobili za nas. Paã se vam bodo prilizovali,a izkori‰ãali vas bodo in se vam smejali za hrbtom.«

»Raj‰i imam, da se mi smejejo, nego da me proklinja-jo.«

»Gospod inÏenir, to si prepovedujem, da bi me vi uãi-li, s kak‰nimi sredstvi naj drÏim te razbojnike pod ob-lastjo.«

»Tega ne nameravam, a v moji navzoãnosti — ne vem— jaz ãesa tak‰nega ne morem videti —«

»Îe dobro!« je odmahnil Buzduga. Dvigniv‰i sabljo inbikovko, je rekel: »To sta edina argumenta, ki tukaj ‰ezbujata spo‰tovanje in pokornost — in pa moj ‰ejk. Pakaj ‰e?« Potegnil je z desnim kazalcem pod brado krogvratu ter kliknil: »Vislice.«

Vilar je molãal. Iz njegovih oãi je plamtel izzivajoãiogenj porogljivosti, njegove ustnice so trepetale. Poro-dila se mu je silna Ïelja, da bi bil Ïe kmalu proã od tehljudi.

Buzduga je stopal trdih korakov in s sklonjeno glavopod pristre‰jem gor in dol. Jedva je krotil svoj srd. Zvesti‰ejk, ki se mu je plazil ob nogah, je dobil za svojo uda-nost krepko brco. Zacvilil je ter sedel ob steno, odkoderje pomilovalno zrl na svojega gospodarja. Ta se je hipo-ma ustavil pred Vilarjem, in izobraziv‰i neko resnost inprazniãnost na licu, ga je prijel za gumb pri suknjiãu, ga


494

pogledal s sovraÏnim pogledom ter rekel: »Prosim, go-spod inÏenir, za kratek pomenek na samem.«

»Prosim, gospod nadporoãnik.«In ‰la sta za han.»Gospod inÏenir,« je rekel Buzduga, ki je zopet prijel

svojega nasprotnika za gumb in se mu ostro zazrl v oãi,»gospod inÏenir, vi imate navado, da se vme‰avate vstvari, ki jih ne razumete in vam niã mar niso. Îe zad-njiã, ko so moji oroÏniki imeli opravka v tem hanu — seli spominjate? — ste se vtikali v njih sluÏbeno poslovan-je, in le njih taktu se imate zahvaliti, da so molãali nava‰a izzivanja. Da niste rezervni ãastnik, naznanil bi vasbil pristojnemu sodi‰ãu, da vas sodi za va‰o netaktnost.A tako sem si mislil: ãastnika, ki se je udeleÏil vojske vBosni, ne ovadi‰; pride priloÏnost in sam mu zabrusi‰ vobraz, kar zasluÏi.« Buzduga je obmolknil in se oddah-nil.

Vilar, ki ga je dosle poslu‰al odprtih ust, se je zdajcispomnil, da oroÏni‰ki nadporoãnik, drÏeã ga za gumb,ravna z njim nespodobno in Ïaljivo. Mojster prime takosvojega vajenca za gumb, ga pokara in naposled zlasa.»Kaj hoãete?« je vzpihnil ter odtrgal oroÏni‰ko pest odsvojega gumba. »Vi pokliãete lahko svojega oroÏnika kraportu, a jaz nisem koliãkaj odvisen od vas.«

»Povedati vam hoãem samo to, da ste v pozi filantro-pa podoben stari babi. Zato sem vas pozval sem.«


495

»Zdaj vem, kaj hoãete in s ãim se bo vr‰ila poravna-va. Vi podlec, vi neãistnik!« se je razpalil Vilar, ãuteãneko lahkoto na du‰i ob odkritih besedah. Prijel je zarevolver. »Odstranite svojo pasjo mrho, da se izenaãijonajine fiziãne sile! Z du‰evnimi ostanete itak vedno glo-boko pod menoj. Precej na tem mestu dobite odgovorza svoje niãemnosti. Zadosti zla ste Ïe prizadeli tukaj‰-njemu ubogemu ljudstvu.«

»O-o-o — tudi za to oãitanje bi vas lahko pognal predsodi‰ãe. Uradna oseba sem in za svoje poslovanje semodgovoren vi‰jim gospodom, nego ste vi, gospodineFranjo! ·ejk ostane pri meni. Pravilni odgovor dobite vTuzli. Kdaj pridete tja?«

»Jutri popoldne.«»Dobro. Adieu!«Buzduga je zavil krog hana in stopil na pot. Njegova

vnanjost ni niã kazala zlosti, ki mu je pred hipom trga-la srce. Znebil se je burje v prsih, vse se je poleglo. Od-bilo se je prvo dejanje vaÏnega dela, drugo odloãi oroÏje.Gledal je pred groznimi hajduki smrti v oãi, kaj bi se balmehkuÏnega gospodina Franja. Z lokavim smehljajemkrog usten se je pridruÏil izletnikom.

Vilar je postal za hanom, da se pomiri. Zbeganost inrazdraÏenost je leÏala na njegovem obrazu. Ni ga mogeltako hitro spraviti v red in prilagoditi druÏbi, kakor je toumel Buzduga. Trpke misli so se mu podile po glavi.


496

,Morda se izteãe vse to bolj sme‰no nego Ïalostno; takose konãa veãina dvobojev; vsekakor pa vznemiri ãlove-ka. Hvala usodi, da sem se nauãil streljati in da umemsukati sabljo. Mene ne morete strahovati!’ Tako se je to-laÏil. Obrisal si je pot s ãela ter se vrnil k druÏbl narav-nost po tisti poti, po kateri je ‰el od nje. Ves resen je bilvideti, ko se ji je pridruÏil.

V druÏbi so dobro vedeli, da se je odigrala za hanomprva epizoda takozvane ãastne afêre. Gospo Etelko jeizpreletela zona, ko je videla, da se ljubimec sam vraãaizza hana. Bajiçeva mati je v mislih pomilovala Vilarja inDanico, Ljubica in Katica sta zvedavo in z obãudova-njem zrli na oba nasprotnika, ker mo‰ki, ki se namera-va dvobojevati, pri plitvih damah mnogo pridobi naugledu. Mo‰ki so ostali ravnodu‰ni, molãali so, kakor bise nahajali v cerkvi; pri pojavu tak‰nih nasprotij so sma-trali priziv na oroÏje za edino mogoãe izhodi‰ãe. Nas-protnika sta sklenila nekaj, kar odobravajo, namreã: navite‰ki naãin izbri‰eta Ïalitve, pa bo vse dobro.

Tuzlanci so zaãeli plaãevati kavo in se poslavljati zVilarjem. Zahvaljevali so ga za gostoljubni sprejem. Od-klanjal je zahvalo z izgovorom, da so itak vse prinesli sseboj in je bil on njih gost; sicer je pa sedaj gospod goz-dar edini gospodar pod Konj-planino in na njej. Vljud-no je segel v roke na vse strani.


497

»Precej nas morate posetiti, ko pridete v Tuzlo,« jeprosila Bajiçeva mati.

»Precej, ko mi bo mogoãe,« je odgovoril mraãno terpoljubil gospejno roko. Bajiça je naprosil, naj mu naroãiza jutri popoldne sobo pri Agularju.

Vsi so kazali utrujenost in ãemernost, z vseh obrazovse je kazala nezadovoljnost z izletom. Le Bierkopf se jezadovoljno reÏal v brado: igra mu je ‰la po sreci in zdajdobi ‰e inÏenir svojo po‰teno lekcijo. Kajpada se Buzdu-ga z Vilarjem niã ni poslovil: sedel je na konja, in ne me-neã se za druÏbo, je poãasi odjahal.


498

31.

Izletniki so se odpravilii Bierkopf je sedel na voz kSamojlovki. Oni na konjih so oddirjali za Buzdugo.

Kmalu so zaãeli izletniki na vozeh kimati z glavami indremati, jezdeci so molãali. Trudna in potrta se je pomi-kala druÏba naprej kakor vojska po izgubljeni bitki. Vhanu ob Spreãi so podu‰kali, da izroãe Etelko soprogu,poravnajo raãun za Ïivila in se okrepe. Samojlo jim je vzeleni lopi za hi‰o pripravil mrzlo juÏino. ·e preden sosedli za mizo, sta namignila Buzduga in Mik gospodar-ju, ãe‰: idi, dobrotnik, v kamrico na kratek pomenek!Samojlo je slu‰al, toda v kamrici se je ãemeril, rotil pripatriarhih in prerokih, izgovarjal s slabimi ãasi in nika-kor ni bil voljan dati. Privlekel je na dan ãrno knjigo,kamor je zapisaval svoje dolÏnike, pokazal je vsakemugospodu vrsto njegovih dolÏnih postavkov, naposled jezaprl knjigo, zamahal z rokama ter vzkliknil: »Ni mo-goãe, Bog mi je priãa, res ni mogoãe!«

Tedaj je tiho vstopila Etelka, ki je pred durmi poslu-‰ala ves pomenek. Potegnila je svojega moÏa za rokav inrekla: »Sami, le daj, ne bodi tako nezaupljiv! Na tak‰negospode se sme‰ vedno zana‰ati. Kako so prijazni in


499

vljudni z menoj, pa naj bo na Konj-planini ali v mestu.To je tudi za tebe ãastno. Kavalirji so — to ti reãem jaz.In ve‰ kaj? Gospod nadporoãnik Buzduga zaveÏe jeziktistemu o‰abnemu gospodinu Franju pod Konj-planino,ki naju hoãe obrati kar za par stotakov na mesec, zaveÏetako, da ne bo veã ‰untal drvarjev proti najinim Ïivilom.Nesramni fantalin! Kako neotesano se je vedel predgosti, ki so ga tako mnogo‰tevilno poãastili s posetom.Kako predrzno se je zavzel za tistega u‰ivega deãka in zatisto garjavo punco bi skoãil v ogenj! Gospod nadporoã-nik, pokaÏite mu na vite‰ki naãin, kako se plaãuje huj-skanje v Bosni! Niã ne ‰kodi, ãe mu odbijete nos, vsaj nebo veã vohal po najinih shrambah.«

»Kaj brblja‰ tukaj, Etel-leben? Kdo te je klical? Idi inpoglej, ãe je na mizi vse v redu,« ji je prestrigel besedosoprog, videã, da se ãastnika mrko muzata.

»Sami-leben, posodi gospodoma, za kar prosita, naãastno besedo posodi! âastniki imajo voja‰tvo v rokah;da ni voja‰tva, bi naju ubili Bo‰njaki. To pomisli in daj!«

Etelka je zapustila sobo, Samojlo je pomislil in dal.Na‰tel je vsakemu 250 gld. ter prejel od vsakega pobot-nico za 300 gld. Potem je naredil kratko propoved o sla-bih ãasih, o kriÏih in teÏavah, o svojem po‰tenju in kakose zadovolji z vsako pogodbo, da pa ne bo mogel veãpomagati, ako se ne obrne na bolje in kako vsak pamet-


500

ni ãlovek lahko izprevidi, da treba pri tak‰nem obãut-nem dolgu zvi‰ati meseãne razbremenilne zneske i. t. d.

»Kaj si je izmislil inÏenir Vilar! Ste li sli‰ali, oãka Blau-stift? Izdatno hoãe zniÏati va‰e dohodke,« je rekel pl.Pester, ko so izletniki Ïe sedeli za mizo.

»Oh, gospod naãelnik, ali bi bilo kaj tak‰nega mo-goãe? Gospod gozdar me je stra‰il spotoma,« je viknilagospa Etelka.

»I kaj pa je?« je v strahu vpra‰al Samojlo.»Sam sem se ãudil, ko sem v njegovem poroãilu na

deÏelno vlado ãital njegov predlog. Nasvetuje, naj se od-pravijo znamke, delavci naj dobivajo polno plaão v de-narju in naj si kupujejo svoje potreb‰ãine, kjer hoãejo.To bi vaju obãutno o‰kodovalo — sem si mislil.«

»Kaj — gospod naãelnik!« je vzkipel Samojlo ves rdeãv obraz in, zadihajoã se od naporne misli. »Vsa Konj-planina bo prej splavala po Oskovi in Spreãi, preden seposreãi gospodu inÏenirju odpraviti znamke. Saj stoje vmojem kontraktu in od tam jih ne izrine ne inÏenir nedeÏelna vlada.«

»Vse je mogoãe. Kakr‰en bo novi gospod naãelnik; odnjega je mnogo odvisno,« je postra‰il Bierkopf, ki se priznamkah ni udeleÏeval dobiãka.

»Od novega gospoda naãelnika?« je vzkliknila Etelka,ker iznenadil jo je gozdarjev namig. »Ako bo imel piãi-co pametnega razsodka v sebi, bo precej izprevidel, da


501

ni mogoãe, ni mogoãe. Moj Bog — z znamkami stojivain padeva s Samojlom.«

Gostje so ‰e nekaj ãasa draÏili razjarjenega Samojla zznamkami, potem je Mik, izvajajoã svoje burke, naredilkonec temu pogovoru. Kmalu pa je moral poroãnik spo-znati, da njegove ‰ale izmuãenim izletnikom ne gredoniã prav do srca. Malodu‰no je utihnil. Po enournemodmoru se je tuzlanska gospoda odpravila na pot.

Po odhodu izletnikov je posedel Bierkopf pri Samoj-loviçih v lopi.

»Etel-leben,« je rekel Samojlo ves v skrbeh, »vse se mizdi, da tuzlanska gospoda na povratku ni tako razposa-jena, kakor je bila vãeraj. Vse kaÏe, da se je moralo ne-kaj neprijetnega pripetiti. Utrujenost sama Ïe ni povzro-ãila teh kislih obrazov.«

»Oh — kaj utrujenost! Dvobojevala se bosta, dvobo-jevala — to vem za gotovo. Tak‰en gospod, kakor je nad-poroãnik Buzduga, ne odjenja prej, dokler ni zaznamo-val svojega nasprotnika za vse veãne ãase. Kaj — gospodgozdar?«

»Hm — da — dvoboj bo, no o tak‰nih stvareh se negovori. Onadva imata svojo ãastno afêro in mi se nesmemo vtikati vanjo,« je skrivnostno odgovoril Bier-kopf.

»Pri Abrahamovi veri vaju rotim, povejta, kaj se jezgodilo pod Konj-planino?« je ostrmel Samojlo.


502

»âakaj, Sami, vse zve‰. Videl si gospodo, kako. vese-la so se odpeljala vãeraj od tukaj, Ïidane volje, kakor bise odpravljala na sijajno svatovanje. Koliko sva se trudi-la, da niãesar ne pozabiva, ãesar treba gospodi za dobroÏivljenje. Vi ste priãa, gospod gozdar, ali vam nisemnapravila imenitne veãerje?«

»Imenitno ste nam postregli, gospa! ·e zdaj ãutimslast v ustih.«

»Oãitala bi si, da je moja veãerja zakrivila tisto slabostgospe Ljubice —«

»Vi ste nedolÏni. Njena slabost je pri‰la iz srca. Saj sepoznamo, a-a-a!« Bierkopf je zameÏal z desnim oãesom,z levim je strmo zrl na prazne ãa‰e.

»Kako obÏalujem uboÏico. Nu, da bo‰ vse vedel, kakoje bilo! Odpeljala sem se za gospodo in jih dohitela vhanu ob Oskovi. Vsi so me radostno pozdravili, samogospodin Franjo se je drÏal kislo kakor vselej.«

»Kdo je gospodin Franjo?«»Na‰ inÏenir, tisti, ki bi nas rad spravil na bera‰ko pa-

lico. Katica mi je vse povedala. Gospodin Franjo meri naneko hercegovsko punco, ki postreÏe v hanu s kavo in zvsem.«

»Pusti te babje stvari! Povej, s kom se bo dvobojevalBuzduga?«

»Z inÏenirjem. Kdo pa je tako neteãen kakor on?«


503

»Kdo je dal zau‰nico in kdo jo je prejel? Ali sta si re-kla osel in govednik, da mora samo dvoboj izravnatistvar?«

Bierkopf je hrknil, ker je zaãutil su‰o v grlu.»Bog praviãnik, kako si nedoãakljiv! Peljali smo se

pod Konj-planino, kjer sem prevzela kuhinjski posel inga tudi zavr‰ila v slavo najine hi‰e. Glej, Sami, ti vãasigodrnja‰ name, a jaz se vedno trudim, da ostane najinahi‰a na dobrem glasu.«

»Idi, Etelka, v klet in prinesi ‰e dve steklenici iz kota.Taãas mi prijatelj gozdar pove, kaj je provzroãilo pozivna dvoboj. Vse drugo mi niã mar.«

Bierkopf je stvar pojasnil s kratkimi stavki.»Kaj misli‰, prijatelj, kdo bo zmagal v dvoboju?« je

vpra‰al Samojlo.»Kdor bo imel veãjo sreão in spretnost. Sicer si pa v

mnogih dvobojih nasprotnika niti lasu ne skrivita. Vsese godi formalno, niti kapljice krvi ne prileze izza koÏe.«

»Tako se bijejo magnati in poslanci, da sipljejo pesekv oãi. âe pa trãita skupaj ãastnika — ej! Ti ljudje so na-vajeni krvi. Prelivanje krvi je njih poklic.«

»Mogoãe.«»Gotovo je tako, le meni verjemi! SluÏil sem tri leta

pri sanitejcih v Teme‰varu, tam sem mnogo videl. Pri-peljali so skoraj vsak drugi teden v bolnico ãastnika, kijo je izkupil v dvoboju. Spominjam se, da so nekoã pri-


504

peljali kar oba nasprotnika, vsa krvava po obrazu. Pra-vili so, da je bil eden izboren borilec, drugi, voja‰kiuradnik, pa ‰e nikdar ni imel gole sablje v roki. Bil pa jesilno moãan v rokah. Doãim je prvi, boreã se, stal v ve-likolepi pozituri izurjenega borilca, je drugi prijel z obe-ma rokama za sabljin roãaj in mahal po nasprotniku,kar se je dalo. Pa tudi oni ni lenaril in je zaãrtal uradni-ku mnogo krvavih prask na lice. Konec je bil tak, da stanaposled leÏala v bolnici oba v eni sobi in posteljo pripostelji. Zdravnik jima je kriÏkraÏ prevezal obraza, takoda sta se gledala kakor leva iz kletke. In nekoã so pripe-ljali poroãnika, ki se ga je odsekano uho drÏalo le ‰e stanko koÏico; bingljalo je ob glavi liki tisti kodri pri polj-skih Ïidih. O, jaz vem, kako nevarni so ãastni‰ki dvo-boji!«

»Morda primeta za samokrese. Kakor se dogovore se-kundanti,« je rekel Bierkopf izku‰ajoã Samojlovo pla‰-ljivost.

Samojlo se je bridko nasmehnil. »Tisto je pa kakor vvojski, tisto je ‰e huj‰e.« Vstal je ter zacel korakati po‰kripajoãih deskah.

»Smrt je dosti bliÏe,« je potrdil gozdar s prihlinjenoresnostjo.

»Niã se bati, gospod Buzduga zna dobro streljati,« seje gromko oglasila Etelka, ki je bila prinesla dve zapra-‰eni steklenici. Samojlo je obstal pred njo ter jo motril z


505

neznanskim sarkazmom v oãeh in na obrazu, kakor biizpra‰eval: Od kod ti to ve‰? Potem je nadaljeval svojizprehod po lopi.

»On Ïe pokaÏe postopaãu, da tukaj ne bo samovolj-no ru‰il starih navad,« je rekla gospodinja ter nalila vinagozdarju v kozarec.

Bierkopf je odpil in mirno rekel: »Stvar z znamkamipostaja resna. Napisal je v svoj raport na deÏelno vlado,da prosijo delavci za odpravo mark, ako to ne izda —pravi — bo v prihodnji raport postavil, da se pritoÏuje-jo in groze s ‰trajkom. ·trajk je upraviãen izraz nevoljeproti krivici — tako je rekel. âemu se pase ta nenasitniSamojlo ob znamkah? — je rekel. O, ta ãlovek je neva-ren. ·e Ïal jim bo, da so ga sprejeli v sluÏbo.«

»Ako prodre s to pro‰njo — kaj bo z nama?« je poskr-belo Etelko.

Samojlo je vtaknil palca za telovnik ob pazduhi in sprsti dremljajoã po prsih, je po‰etal po lopi. Mahoma paje obstal pred gozdarjem ter zavpil: »To se ne zgodi nik-dar, nikdar, pravim ti! Po celem ogrskem kraljestvu soznamke v navadi.« Skrãil je pest in pokazal figo protiKonj-planini. »Tu le gori naj sede gospodin Franjo, pabo videl Arpada jahati ãez Karpate.«

»Vse je mogoãe, prijatelj Sami,« je podraÏil oni. »Pra-vijo, da bo novi naãelnik — imenovan je neki Hrvat izDalmacije — vse preobrnil pri nas, vse bo preosnoval.


506

Baje ne bo iskal popularnosti pri vojakih in uradnikih,ampak prikupiti se bo hotel domaãinom. Prav tistastremljenja bo kazal navzdol kakor na‰ inÏenir. Skupnose bosta zaganjala toliko ãasa v marke, da padejo. Tukajne veljajo ogrski zakoni in obiãaji, tu nameravajo uvestineke posebne zakone, ki naj bi bili prikladni tukaj‰njimposebnim razmeram. Tako vsaj obetajo. Dokler so ne-miri v deÏeli, se ne bo izpremenilo; v kratkem pa jih ho-ãejo potlaãiti z vso strogostjo in uveljaviti nov kurz intak‰ne zakone, da ne bo mogel nihãe ribariti v kalnem.«

»Kako bo‰ izhajal ti, âumurpa‰a?« je zlobno vpra‰alSamojlo.

»Huje ne bo, nego je sedaj. Kaj pa tvoj kontrakt dokedaj je veljaven?«

»Do polovice prihodnjega leta.«»E — majejo se tvoje znamke in pri obnovitvi pogod-

be gotovo padejo. Vse se ziblje v Bosni. V deÏeli je vsepolno agitatorjev, ki pritiskajo na vlado, da izpremenidosedanji sistem. In tak‰en pritiskaã je tudi na‰ gospo-din Franjo. Ta ti skali vodo.«

Samojlo je razdraÏen zakrilil z rokama, potem jeskoãil k oknu in s pestjo je poÏugal proti Konj-planini.»Naj ubije Buzduga tega pritepenca, odseka naj muu‰esi, ali pa naj ga ustreli, da ne bo veã pisal raportov.«Obrnil se je k mizi in z omiljenim glasom je nadaljeval:»Bog naj me kaznuje, ako se nisem vedno potrudil, da


507

vestno in toãno do zadnje piãice izpolnim vse toãkekontrakta. V vsakem oziru sem vr‰il svojo dolÏnost, takoda sem dobil polno pohval in priznanj. To stoji ãrno nabelem na vsaki strani protokola, kamor je zdravnik za-pisaval izid in uspeh svojega pregledovanja Ïivil. Vednoje bilo vse v redu, zdravo, nepokvarjeno, cenam primer-no. Tudi v konaku so me pohvalili. Ni li tako, Etel-le-ben?«

»Bog naj naju kaznuje, ãe nisva vãasi delala v svojo‰kodo!«

Samojlo je priskoãil. »In ko je ta mladoletni postopaãzahteval, naj drvarjem na ljubo zniÏam cene, ali se ni-sem precej vdal, ãeprav sem mnogo izgubil in sem mo-ral od‰ãipniti tudi tebi, prijatelj, ki si prav za prav du‰avsega podjetja!«

»Bojim se prihodnjega izplaãevanja. Delavci mi po-meãejo tvoje znamke pred noge —«

»Po‰ljiva Manojla, naj jih pobere,« je svetovala go-spodinja.

»Tako jih je na‰untal gospodin Franjo,« je pristavilBierkopf, zadovoljno zroã na prestra‰enega prijatelja.

»Kdaj pa se vr‰i dvoboj?« je vpra‰al gospodar.»Jutri zjutraj se popelje inÏenir v Tuzlo in potem bo

zavr‰alo.«»Îe jutri?«


508

»To se pravi — jutri ‰e ne. Takole pojutr‰njem se bodovr‰ila posvetovanja sekundantov, potem ‰ele nastaneklanje.«

»Kaj pa — zna li ta hujskaã in ‰untar kaj streljati?«»Zna, saj je rezervni ãastnik. In tudi uri se v tem pos-

lu. Videl sem ga, da je prinesel tarão na trato pred koli-bo, jo obesil na drevo in zaãel streljati vanjo. Skoraj vse-lej poãi v sredo.«

»Se mu niã ne trese roka?«»Niã.«»Pred tarão se mu ne trese, a pred Buzdugo se mu go-

tovo potrese.« Razmahoma se je okrenil k Ïeni. »Etelka,jutri se popelje‰ v Tuzlo, pokliãe‰ nadporoãnika Buzdu-go k Agularju in mu naroãi‰, naj se vadi sabljanja instreljanja, celo popoldne naj se uri in pojutr‰njem ‰etudi, ker nevaren je njegov sovraÏnik, zanesljiva je nje-gova roka in oko. Vse mu razloÏi!«

Etelka je prikimala, vesela svojega preudarnega inmodrega moÏa. Stvar pa se je zasukala tako, da se dru-gi dan ni peljala v mesto ona, ampak Samojlo sam.

Proti veãeru je peljal Manojlo Bierkopfa nazaj podKonj-planino.

Samojlo se je valjal tisto noã v hudih du‰evnih mukahna postelji. Predmet njegovih skrbi pa niso bile veãznamke, ampak Buzduga. Krog polnoãi se je sklonil knemirno speãi Ïeni. »Etel-leben, roÏa libanonska …«


509

Îena je odprla oãi.»Kaj se tako premetava‰ in cepeta‰ z nogama? Prav-

kar si zdrgetala kakor bolnik v hudi mrzlici.«»Oh, sanjalo se mi je, da je stra‰na zver napadla Buz-

dugo in ga raztrgala. Bojim se, da ne pride niã prida iztega nesreãnega dvoboja.«

»Tudi jaz se bojim, tudi jaz mislim o Buzdugi in oãe-sa ne morem zatisniti.«

»Ali se ti smili?«»Sam sebi se smilim. O-o-o! Kaj bo z nama, ako zver-

ski inÏenir s Konj-planine ubije nadporoãnika!«»Ne bo ga. Buzduga imenitno strelja, sam se je hva-

lil. In ‰e izpopolniti se mora v tej spretnosti. Ga bom Ïejaz pouãila. Zanesi se name, Sami, in mirno zaspi!«

»Ne bo‰ ga. Ti ne pojde‰ jutri v Tuzlo, jaz pojdemsam, precej za inÏenirjem se odpeljem.«

»Kaj bo‰ pa ti opravil?«»K generalu pojdem in vse mu povem. Povem mu, da

je Buzduga v moji ãrni knjigi obremenjen za 3000 gol-dinarjev in da nikakor ne privolim, da bi mi ubili najteÏ-jega dolÏnika. Vse sem natanko premislil, ãujoã krajtebe. Glej, lahko se zgodi, da bosta Ïrebala za prvi strel,ta lahko pripade inÏenirju in — puf v moje tri tisoãake.Kje naj po njegovi smrti i‰ãem denar? Tak‰en pijanec inzapravljivec ne zapusti niti toliko, da bi zadostovalo zadostojen pogreb, kamo-li za poravnavo ogromnih dol-


510

gov. Ali naj me plaãajo iz njegovih posestev, ki leÏe ne-znano kje na luni? Potem naj mi ustrele ‰e Mika, Pata-kija, Ivani‰eviça i. t. d. Ne, na bera‰ko palico me tak‰nipotratniki ne smejo spraviti.«

»Saj ima‰ za vsakega dolÏnika tudi poroka.«»Ti navihani mojstri denarnega prometa so drug dru-

gemu porok, pa vsi skupaj sede na suhem. O, zakaj ni-sem tega prej izprevidel! Lahkomiseln sem bil, predo-ber. No bili so dobri ãasi, zasluÏilo se je, in tedaj posta-ne ãlovek ‰iroke volje, na steÏaj odpre mo‰njiãek inmarsikaj izpregleda.«

»Pri Buzdugi ne izgubi‰, on se ne bo dal kar tako iz-lepa ubiti.«

»Previdnost ne ‰koduje. Tega ti ne razume‰, ljuba.âastniki se ne bore za ‰alo in zabavo. SluÏil sem tri letav voja‰ki bolnici, zato vem. Vozili so tja v dvobojih ra-njene ãastnike s fiakarji in na re‰ilnih vozeh. Vem dobro,kak‰ne so posledice dvoboja. Zato ga prepreãim, kakorgotovo se imenujem Samuel Blaustift in imajo mojipredniki velike zasluge za drÏavo: Kak‰na razvada! Za-radi razdraÏenega pogleda, porogljive besede, umazanepunce — alo na dvoboj! Mar naj streljajo hajduke ali pasvoje pse, ako hoãejo imeti tak‰ne zabave! O, nekaterimugaja, ãe se cedi ãlove‰ka kri — toda prej moj denar sem,potem naj teãe v tak‰nih potokih, da bo gnala mlinskekamne.«


511

V Etelkini glavi so nastale stra‰ne slike. Zdaj je vide-la svojega ljubimca mrtvega s prestreljenim srcem, zdajga imajo v bolnici razmrcvarjenega, in ona ne more knjemu, da bi mu stregla. »Buzduga je kavalir, ki bi sepotegnil tudi za naju, ko bi trebalo,« je govorila z elegiã-nim glasom in stiskala obraz v blazino. »O tebi govorispo‰tljivo, a drugi se norãujejo iz tebe zaradi tvojih kri-vih nog. Gospodje, ki si jim storil dobro, zasmehujejotvoj rod, on pa nikdar.«

»Kaj jim mar moji nogi? Za cesarsko sluÏbo sta bilidovolj dobri. Ti se jima nisi rogala, ko sem te snubil.Etel-leben, roÏa libanonska — he-he-he!«

»Idi, Sami, in ga re‰i! Bodi mu hvaleÏen, kakor je ontebi!«

»Naj me zasmehujejo, kolikor hoãejo, to, kar vladasvet, je pa le v mojih rokah. Denar, denar!«

»On je pustil polovico svoje plaãe v na‰em hanu,« je‰epetala Ïena v dremavici.

»Tak‰nega ptiãa ne pustim ustreliti. Treba mi je samozavrteti in oni zaãivkajo po mojih notah, ãeprav onesna-Ïujejo moje gnezdo. Tudi inÏenirju bom kos. Marke meniã ne skrbe. Naj se zaletava vanje, kolikor hoãe, kljubnjemu pridejo v novi kontrakt. Pozimi pojdem v Sarajevo;tam se jim obnesem, in oni se mi obnesejo; tam bom ma-zal, mazal —« Tu so se upehale njegove misli, izãrpalenjegove besede. Pogreznil se je v trd spanec.


512

32.

,Naposled sam in prost, prost!’ je vzdihnil Vilar, ko je od‰la tuzlanska druÏba iz Mu‰içevega hana.

Stopil je pod pristre‰je ter sedel, ker je zaãutil velikoutrujenost. Mahoma je padla na njegovo du‰o globokamrÏnja. ,Ne, nisem ‰e prost in ne bom, dokler imamopravka s temi ljudmi,’ si je dejal. Tedaj je zagledal Da-nico prihajati od Oskove. Ko je utihnilo ropotanje vozovin topot konjskih kopit, je zapustila mlin. Stopiv‰i izstruge, je skrbno in bojeãe pogledala gor in dol po poti,ni li veã nadleÏnih tujih gostov na obzorju. Zagledala jeVilarja samega, izginil je njen strah in izdaleka se mu jeposmejala. Slast Ïivljenja je videl v tem nasmehu. ,Takoprileze cvrãek na dan, ko zaãuti ti‰ino nad svojim skri-vali‰ãem, prileze in se nasmehne boÏjemu solncu,’ jemislil, strastno zroã na deklico. ,Tako se prikaÏe po noã-ni nevihti, ko so se umaknili hudourni oblaki za goro,sijajna zvezda na nebosklonu, in zemljan jo pozdravikot oznanjevalko lepega vremena.’ Razveselil se je obehprispodob in prav ãutil je, da sta se rodili iz ljubezni.Toda dve minuti pozneje, ko je sedela Danica, z novimgunjiãem v naroãju, na svojem stolãku, skromna in tiha,


513

se je spomnil, da mu tako kmalu ‰e ne nastane lepo vre-me. Ako se izvr‰i dvoboj ugodno zanj, mu ostane ven-dar neka ost v srcu, ki ga bo vedno opominjala, naj seogiba ljudi, na katerih lepé madeÏi hladnega in brezsrã-nega cinizma. Vedno bo osamljen na otoku, ker nikdarse njegovo mi‰ljenje ne bo ujemalo s temi brezobzir-neÏi. Zamislil se je v svoj poloÏaj. Kak‰na neprijetnaafêra se je izcimila iz krutosti nadporoãnika Buzduge!Davno bi ga bil moral Ïe kdo pouãiti, da mu tudi v Bo-sni ni vse dovoljeno. Zaradi njegove pasje mrhe in bi-kovke mora nastaviti prsi morilnemu oroÏju. Priznal je,da ni ravnal po pravilih laÏne olikanosti svojih gostov,ko ni sogla‰al z njih nazori, morda mu je u‰la tu in tampreodkrita beseda, toda on se ne boji povedati resnico.Pogrela ga je zavest, da se je zavzel za tepenega Vazkain je bil pripravljen s svojim Ïivljenjem ‰ãititi Danico.Pre‰inila ga je tista radost, ki navda na‰e bitje po stor-jenem praviãnem delu, in toplo se je oziral na te revniosebici, ki sta mu po neljubi afêri ‰e bolj prirastli k srcu.

Tisto popoldne ni dolgo ostal v hanu. Nejasne slike somu vstajale v glavi. Misel na prihodnje dni se mu je ved-no vraãala. Ni vedel, s ãim bi jo zaglu‰ll, vznemirjen nivedel, kaj naj govori deklici, ki ãepi na stolãku in uÏivanjegovo bliÏino z vso du‰o, pa ji srameÏljivost ne pusti,da bi razodela, kar ãuti. Odhajajoã je rekel, obrnjen kDanici, da se popelje jutri zgodaj, ko bo ‰e spala, in bo


514

Vazko spal, v mesto gradit most. Tedaj je premagala tes-nobo in bojeãnost, vstala je in dvigniv‰i oãi k njemu, jezalepetala: »Kdaj se povrne‰, gospodine Franjo?«

Prijel jo je za roke in tiho je odgovoril: »BrÏ ko bo mo-goãe, Danica. Zanesi se name!« Za hip so se strnili nji-ju pogledi, priãajoãi, kako je oba presunil meã ljubezni.Ta meã je tako moãno zavladal njegovemu mi‰ljenju, daje, pletoã se po pra‰ni poti domov in i‰ãoã senãnatihstrani, Ïe ãisto pozabil, kaj bo njegovo prvo delo v me-stu. Niã ni mislil tisti veãer o dvoboju.

Ko je drugo jutro njegov voz drdral proti hanu, sosegali solnãni Ïarki mestoma Ïe do poti. Iz Oskove in izzraka je vela ‰e prijetna sveÏost v njegov obraz. Kopajoãse v krepilnem hladu avgustovega jutra, je ãutil nekajlepega in sanjavega na du‰i. Sklonil je glavo in udobnosedeã kraj svoje prtljage, je mislil: ,·koda, da je tako zgo-daj ‰e ne bo v hanu. Kaj naj poãne v jutranjih urah vdolini?’ âez hip je dvignil glavo in glej — nekaj moãnobelega, od solnca oÏarjenega se je loãilo od skaline krajpoti prav nasproti hana. Zbodla ga je v oãi ta intenziv-na belina, zable‰ãalo se mu je od nje. Vzhit radosti muje zaigral na licu. ,Danica, moja vila podgorkinja!’ jekliknilo v njegovem srcu. Velel je vozniku zapeljati vsenco kraj hana. Skoãil je z voza in ‰el k deklici.

»Dobro jutro, Danica! Kaj si danes tako zgodaj vhanu? Navadno ne pride‰ dopoldne v dolino,« je govo-


515

ril, drÏeã jo za roko. »Pojdiva in hitro skuhajva kavo!Meni se mudi,« je pristavil ter jo zavedel pod pristre‰je.

Krotka kakor jagnje je ‰la z njim. »Uranila sem predzasvitom,« je tiho odgovorila.

»In si ‰la tako zgodnja na pot, da bi se ‰e enkrat vide-la,« je nadaljeval njeno misel.

Oklenila se je njegove roke, poljubila jo je in poloÏi-la na svoje prsi. Zaãutil je jabolko v njenih nedrjih. Ob-‰la ga je vsa sladkost Ïivljenja. Sklonil se je k njej in jopoljubil na rosne oãi. Sedel je na klop in Danico je po-sadil poleg sebe.

»Sli‰ala sem —« je za‰epetala, poloÏiv‰i glavo na nje-govo ramo.

»Kaj si sli‰ala?« jo je mehko vpra‰al, ko se ji je bilautrgala beseda.

»Drvarji so pravili snoãi v Piliçu —« Zopet ni mogladalje. Vilar ni vedel, zakaj ji zamira glas, ali od grenke-ga ganotja ali od sladke razburjenosti, no sreãen je bil,da se je deklici razvezal jezik in da zaupljivo gleda k nje-mu. Objel je z desnico njen obraz in dvignil njeno gla-vo k sebi.

»No — kaj so pravili?« ji je pomogel.»So rekli: Grozni Birkov nam je zopet zagospodaril in

gospodin Franjo gre v mesto in se veã ne povrne.«»PotolaÏi se, draga! Drvarji ne vedo vsega. Reci jim,

da jim Birkov gospodari samo do mojega povratka, po-


516

tem pojde zopet vse po mojem. Nisem se poslovil odnjih, ker vem, da se vrnem. Nisem slepar, povedal bi tivso resnico, ko bi se ne nameraval vrniti.« Speklo ga jepri srcu, ker tisti hip se je spomnil, kaj bo njegovo prvodelo v Tuzli.

»Vazko mi je pravil, da ima‰ v mestu sovraÏnika, ti-stega nasilnega ãloveka z grdim psom.«

»Vazko je govoril resnico. Ako ãloveku zrastejo pre-velika krila, mora vedno kdo priti, ki mu jih pristriÏe. Nevem, ali bom strigel jaz ali kdo drug. Glej, odkar semtukaj, se mi zdi, da sem zrastel, da se je raz‰inlo mojesrce. Cela nebesa so v njem, odkar si ti v njem. âlovek‰iroke du‰e ima vedno sitnosti. Denejo njegovo srce vstiskalnico in ga stiskajo, dokler ne izteãe zadnja kapljakrvi.«

Sanjavo ga je poslu‰ala, pa ni vedela, kaj pomenijonjegove besede. On pa je dobro vedel, da so se tiste be-sede o zadnji kaplji krvi nehotoma prikradle iz dna za-vesti, odkoder je dotlej rinila na povr‰je sama boleãa lju-bezen. âastna afêra mu je stopila Ïivo pred oãi. »MadeÏbi mi ostal na vesti, ko bi te hotoma prevaril, madeÏ, kibi neprestano ‰el z menoj in bi se mi na smrtni dan po-kazal v vsej svoji gnusobi,« je nadaljeval po kratkempremolku in tisti hip se mu je zazdelo, da ni povedalzadosti jasno. Zato je popravil: »Samo tedaj se ne po-vrnem, ãe mi ugasne luã Ïivljenja. Ako reãem, to in to bo


517

moje, onda mora biti moje. In ãe imam rad to stvar, on-da jo imam rad do smrti. Res, Danica, do smrti, ki lah-ko pride vsak dan.«

Slastno ga je poslu‰ala, zroã v njegov obraz, ki je bilpoln strasti in Ïalosti. Po njenem licu se je razlil dihsreãe.

»Samo smrt me bo loãila od tebe,« je govoril v njenelepe oãi, zrcalo nedotaknjene ãistosti, in stiskajoã njenobrado in polovico obraza s svojo desnico. »Oprosti, dagovorim, kakor bi stal pred grobom. V mislih se kaÏe vsedrugaãe, nego se dogaja v resnici.« Potresel je njeno gla-vo, kakor bi hotel iztresti iz nje vse dvome in krive raz-lage svojih besed. »Ali se ti boji‰ smrti?« je hipoma vpra-‰al.

»Ne bojim se je. Videla sem jo korakati po hercegov-skih skalah in nisem se je bala. Toda tvoje smrti se bo-jim. Ni hip bi je ne mogla preÏiveti. Boj se tistega stra‰-nega ãloveka, gospodine Franjo! Vazko je rekel, da se jevãeraj zaradi tvojega usmiljenja naãemeril kakor vrag naveliki petek. Boj se Birkova, i on ni tvoj prijatelj!«

»Nikogar se ne bojim, du‰a draga! Z enim Bogom nasto vragov! — pravim po geslu tvojih Hercegovcev. âe-sar se ãlovek najbolj boji, tisto mu ‰e najprej pade naglavo. Samo Allah ve, kje bom umrl, ãemu naj o tempremi‰ljujem!«

»Ti nisi na‰e vere?«


518

»Oba sva kristjana in najina vera nama naravnost za-poveduje ljubezen in dobro delo.«

Sklenjena in zlita v eno bitje, sta si tisto jutro mnogo-kaj povedala. Slastne, strastne in neodloãne so se jimatrgale besede od srca. Vilarju se je zdelo neprevidno,govoriti o negotovih naãrtih za prihodnjost. Pri‰el bo znjimi na dan, kadar se sreãno konãa njegova afêra. Pri-hodnjiã, ko se snide z njo, ji jasno razkrije bodoãnost,kakor si jo slika v mislih. Rad bi ji bil rekel: ,Boso in go-loglavo te bom odvedel s seboj kakor Luka Brnjavãiçsvojo Luco. V vseh Ïalostnih sluãajih Ïivljenja se zana‰ajname!’ Toda ta tolaÏba mu ni hotela iz ust. Pride li Ïiv inzdrav pod Konj-planino? Danici je zado‰ãala njegovaobljuba, da ji ostane zvest do smrti in se povrne, drugemisli ni imela v tistih blaÏenih trenotkih. Samo da se Ïivpovrne! Stiskala se je k njemu kakor vãeraj Vazko, ko jegrozni Buzduga pretil z bikovko.

Kdo ve, kdaj bi bila tisto jutro ,spekla’ kavo, da nizaãel hrkati voznik Krpica, stojeã pri konjih. Zasli‰ala stanjegov raskavi glas in drsajoãi korak, ki se jima je bliÏalizpred hana. Voznik je poÏelel kave, zato je ‰el pogledat,stoji li lonãek pri ognju. Tedaj sta se zaljubljenca osves-tila. Stopila sta h kupu suhega iverja, ga zaãela lomiti inkopiãiti za ogenj. Trepetajoãa v burnih obãutkih stanalomila za ves obed in bi bila ‰e veã, ko bi ju ne bilopomnil Krpica, da je za kavo goriva dosti.


519

Danica je skoãila v han po posodo, Vilar je zanetilogenj.

»Koliko potrebujeva do Tuzle?« je vpra‰al, da bi spra-vil svoje obãutje v ravnoteÏje.

»Bo Ïe ena ãez poldne, ko se pripeljeva tja. Vroãina Ïepritiska in dirjati ne moreva.«

Pol ure pozneje sta dopila kavo. Ko se je Vilar odpe-ljal, je stopila Danica na pot. Kar se je dogodilo danes, seje neizbrisno vdolblo v njeno misel kot svetla toãka, hkateri du‰a vedno obraãa svoj pogled. âutila je objemenjegovih rok, v u‰esih ji je zvenela njegova obljuba;»Samo smrt me bo loãila od tebe.« Gledala je za njimkakor za onimi lepimi sanjami, ki se nikdar ne izgube izzavesti.

V hanu ob Spreãi se ni ustavil, dasi mu je Samojlo pri-jazno pokimal s praga in ga, snem‰i kapo, spo‰tljivo po-zdravil. Preden je stopil v Tuzli pri Agularju v najetosobo, mu je izroãila sobarica zapeãateno pismo. »Go-spoda pl. Merks in Mik sta vas opoldne iskala in mi ve-lela vam oddati to pismo.«

,Aha, na dogovor sta pri‰la. Treba poiskati dva sekun-danta. Kako se jim mudi!’ si je mislil, odpirajoã pismo.Na listu je stalo kratko obvestilo, da Ïelita danes popol-dne ob petih govoriti z njim, naj ju torej priãakuje v svo-jem stanovanju.


520

Umil se je ter si naroãil obed. Po kosilu je eno uropoãival na divanu. Potem je uravnal svojo prtljago. Toã-no ob petih sta se pojavila pri odprtih durih njegovesobe nadporoãnik pl. Merks in poroãnik Mik. Vstopiv‰ista se globoko poklonila in spo‰tljivo sta pozdravila. Po-nudil jima je divan, pa nista sedla.

»Gospod inÏenir, neprijetna dolÏnost naju vede kvam, e-e-e,« je govoril skozi nos pl. Merks. »Spominja-te se ‰e vãeraj‰njega svojega spora z gospodom nadpo-roãnikom Buzdugo —«

»Spominjam se, gospod nadporoãnik,« je prekinil go-vornika Vilar in se poklonil. »Pri‰la sta me v imenu mo-jega nasprotnika pozvat na dvoboj. Sprejeto. Moja se-kundanta bodeta gospoda uradnika Bajiç in Hren. Go-voril ‰e nisem z nobenim, nadejam se pa, da se mojipro‰nji odzoveta. Kdaj se hoãeta gospoda domeniti zmojima sekundantoma? Danes ali jutri?«

»Prosim, da prideta jutri opoldne v mojo pisarno.Mik, ti tudi pridi! Velja?« Pl. Merks je pogledal na Vilar-ja, ki se je v znak soglasja strojno priklonil, na kar sta seãastnika, Ïvenkljajoã z ostrogami, zelo priljudno in te-atralno poslovila.

Vilar je mehaniãno pogledal na uro, po preteku mi-nute zopet; ni si zapomnil, koliko kaÏe. Pobrskal je posvoji prtljagi v omari in nekaj je preloÏil. Potem je zopetizvlekel uro — kazala mu je ãetrt na ‰est. Spomnil se je,


521

da ima Bajiç do ‰este popoldne sluÏbo in ga dobi zdaj ‰ev pisarni. Raj‰i ga poi‰ãe tam nego na njegovem domu,kjer bi Ïenske oãi zvedavo, pomilovalno, morda pa tudi‰kodoÏeljno zrle nanj. Morda najde tudi Hrena ‰e v ura-du.

Bajiç je bil precej pripravljen, prevzeti posel sekun-danta. Odvedel je prijatelja v stransko sobo, da ne bi po-menka sli‰al tovari‰-uradnik, ki je poka‰ljeval v kotupisarne. ,S kak‰no tajnostjo se liÏejo krog te afêre!’ jepomislil Vilar. ,Razbojniki se v planini tako skrivnostnopomenkujejo, preden napadejo trgovsko karavano.’

»Kaj sem hotel reãi — si se Ïe kdaj dvobojeval ali bilza prião pri dvoboju?« je tiho vpra‰al komisar.

»Nikdar ‰e.«»Onda bo dobro, ako preãita‰ knjiÏico, ki vsebuje vsa

dvobojna pravila. âakaj!« Pohitel je v pisarno, odkoderje prinesel drobno knjiÏico z naslovnim napisom »DieRegeln des Duells.«

»To preãitaj, bo‰ vsaj vedel, da si pod strogo kontro-lo sekundantov, namreã taãas, ko bo‰ stal na juna‰kemmejdanu. Sli‰al sem, da smatra nasprotna stranka, nam-reã Buzduga et consortes, ta sluãaj za razÏalitev prvevrste, zato morajo frãati kroglje. Po mojem mnenju se jevr‰ilo navadno zabavljanje, torej je to razÏalitev drugeali tretje vrste, za kar zadostuje majhna praska s sabljo.


522

ObÏalujem, da si pri‰el v to zagato, ker z Buzdugo nivarno zobati ãre‰nje. Bori se dobro, strelja pa ‰e bolje.«

»Ni me ga strah. Ali dobim gospoda Hrena ‰e v pisar-ni?«

»Oni z davãnega urada so Ïe od‰li. Sreãni ljudje! Hrenbo drugi sekundant? Dobro.«

»Prosim, idita jutri opoldne s Hrenom k brigadnemuadjutantu v pisarno, da se dogovorite.«

»Dobro. Jutri opoldne, ko zveva, kaj Ïele oni, pridevatakoj k tebi, da sklenemo, kako in kaj. Do tedaj se go-tovo ‰e kaj vidiva. Nocoj praznujemo v kazini naãelni-kovo odhodnico. I ti pride‰ seveda.«

»Ne pridem. Prviã sem truden, drugiã mi je Ïe znansmisel in vsebina tistih govoranc, s katerimi bodo muãilidrug drugega, in tretjiã — s komer se bijem, z onim vinane pijem. Zveãer pojdem k Hrenovim.«

»Preprosti ljudje, izborna zakonska dvojica. V kak‰nisloÏnosti Ïivita! To je raj na zemlji. On pojde zveãer go-tovo v kazino.«

Vilar se je zahvalil za Bajiçevo radovoljnost in za knji-Ïico; priporoãil se je z obiãajnimi pozdravi Bajiçevimdamam in zapustil konak.

,Nevede in nehote sem se zasuÏnjil v Bosni,’ je pre-mi‰ljeval na poti v Kaisersheimbovo ulico. ,Ali ni tosme‰no, da moram hoditi od Petra do Pavla in iskati lju-di, ki naj bodo priãa neumnega poboja, morda pa tudi


523

pohabljenja, ki lahko traja vse Ïivljenje! Prisilijo me, dazastavim svoje Ïivljenje za razÏalitev, katero sicer zakonkaznuje z majhno denarno globo. Malovredni pravniãut teh samopa‰nih ljudi me tira pred nekak‰no sred-njeve‰ko boÏjo sodbo. A vse to delajo tajno, ker vedo, datak‰ni niãemnosti po‰ten ãlovek ne more gledati v oãi.’

Hrenove je dobil na vrtu. Gospodar je sedel na jabla-ni in jo tresel, gospodinja je z Mirkom in Stankom po-birala lepa jabolka. Hren je zlezel na tla in pozdravil do-‰leca.

»Ste pri‰li na kazinsko veselico?« je vpra‰ala gospa tersi obsenãila z roko oãi, da je mogla zreti naravnost vinÏenirjev obraz, zakaj solnce je oblivalo njeno glavo.

Vilarja je njeno vpra‰anje razveselilo, nekaj prisrãnonaivnega in domaãega je zvenelo iz njega. Izzivajoãe semu je tisti hip zdelo njeno obsenãeno oko. »Nisem pri-‰el na veselico, niti vedel nisem, da se vr‰i nocoj. Pri‰elsem gradit most ãez Jalo. Zveãer ne pojdem v kazino.«

Ko sta deãka zasli‰ala, da bo ta gospod gradil most,sta stopila bliÏe in zazijala vanj, ker sama sta bila Ïe gra-dila mostove. Vilar se je sklonil k njima in ju poboÏal.»Da imam jaz tak‰no rodbinico, veãno bi tiãal pri njej,«je rekel.

»Alo, deãka, le poberita jabolka in jih znesita v ko-‰aro!« je velel oãe.


524

»Gospod inÏenir, pa bi ‰li z Vinkom v kazino,« je po-prosila gospa. »On mora iti in zato rentaãi Ïe ves dan.«

»Gospa, raj‰i grem spat,« je skoraj odurno odvrnil.»Blagor ti, France, da si tako neodvisen in dela‰, kar

hoãe‰,« je rekel Hren. Njegov ne posebno inteligentniobraz je kazila trpkost nevolje.

»U — ne drÏi se tako ãemerno, kakor bi stal pred ne-izterljivim davkom!« ga je pokarala gospa, dregniv‰i gas kazalcem v ramo.

»Glej, prijatelj, kaj me jezi: ãlovek se ruje ves dan s‰tevilkami, pa ukaÏejo in ga po‰ljejo na pusto noãnosluÏbo v kazino. Noã je za poãitek, ne za prazno razsa-janje.«

»Torej tudi ti ume‰ zabavljati in kritikovati, pred ãi-mer si me svaril oni dan.«

»Tvoj predstojnik te hoãe razvedriti in pokratkoãasiti,ko se drÏi‰ vedno tako kislo. Boji se, da ne bi zbolel nakancelijski gobi,« je ponagajala Ïenka.

Hren je zamahnil z roko in bodro je govoril, obrnjenproti ulici: »Bogme, ãakajte, za to noã me ‰e plaãate!Bolan bom jutri in pojutr‰njem —«

»Tako naredi, ljubãek! Naj se drugi rujejo s ‰tevilka-mi, ti pa ostane‰ dva dni doma pri meni,« ga je tolaÏilagospa in mu poloÏila roko na ramo. »Bodi priden, pri-den! Glej — ograja ima u‰esa!« se je po‰alila, kaÏoã nadolgo ‰pranjo med razmaknjenimi deskami v ograji.


525

Precej pa se je zresnila. »Pri‰el je gost, tvoj davni prija-telj, ne odganjaj ga s svojo nevljudnostjo!«

»Jutri in pojutr‰njem ne bo‰ bolan, prijateljl V kazini,kjer bo itak nabito polno, te ne bo zadrÏeval nihãe. Po-bodi tam kveãjemu do polnoãi, potem idi spat!« je rekelVilar, napeljujoã vodo na svoj mlin. »Itak se o polnoãirazvleãe druÏba: eni na ples, drugi h kvartam.«

Hrenov obraz se je zaãel jasniti. »Naj bo po tvojem,Minkec! Predstojnik je vi‰ji od mene in kdor je jaãi, tatlaãi.« Okrenil se je k Vilarju. »France, nocoj veãerja‰ primeni. Pred osmo uro se itak ne grem opravit za kazino.Do tedaj se kaj pomeniva.«

»Le kar pri nas ostanite, gospod inÏenir! Tri tolste pi‰-ke imam Ïe zaklane za veãerjo,« je rekla gospa in Vilarse je v znak soglasja priklonil. Moral se je pogovoriti sHrenom, in sicer na samem. »Doãim bom jaz priprav-ljala veãerjo, pa vi vedrite mojega moÏiãka. In ne kujajse mi, Vinko! Kar tvoj predstojnik rad vidi, to mora‰ sto-riti! Zdaj pa ‰e celo, ko je jedva par mesecev ‰e do tvo-jega povi‰anja.«

»Res je, Minkec! Misliti treba o vi‰ji plaãi, ker kmaluzaãne sopsti najina ãetrta ‰tevilka —«

»I bodi no tiho, ‰emca!« se je potogotila gospa in,zardev‰i, se je sklonila h ko‰ari.

Vilar je z neko odsotnostjo duha poslu‰al to ne‰kod-ljivo prerekanje zakonske dvojice. ,Tako robato diha lju-


526

bezen iz ljudi, ki so si obljubili vdanost do groba in ki se,pokoreã se vsem neprijetnostim Ïivljenja, oklenejo tega,kar jim je najbliÏe, namreã neprestane skrbi za svojorodbino,’ si je rekel, a misel o svoji afêri mu ni dala, dabi se bil mogel popolnoma poglobiti v tujo sreão; ved-no mu je moral uhajati pogled po strani v nekaj nepri-jetnega, kar je nenadoma padlo nanj in se ne da izlah-ka odvaliti.

Hren je potrepal Ïeno po moãnih laseh, ki so ji sple-teni v kiti, ovijali glavo. »Vse se zgodi tako, da bo prav,«je rekel. »Nu — Minkec — niã ne reci, v kuhinjo steci,pi‰ke speci!« Vilar je zaãuden poslu‰al osladne prijate-ljeve besede in tisti hip so se prevrnile njegove misli odneprijetne afêre k zakonski sreãi. Sladkost se mu je za-svetila v oãeh, ki so zrle zdaj na dvojico odraslih, zdaj nadvojico otrok. Ves pomen Ïivljenja je videl v tak‰nihrodbinskih odno‰ajih.

Ko je nekaj minut pozneje sedel s Hrenom v hladni-ci, se je polotil zadeve, ki ga je privedla v hi‰o.

»Nekaj neprijetnega se mi je prigodilo te dni,« je iz-pregovoril in povesil oãi. »Z oroÏni‰kim nadporoãni-kom Buzdugo sva se razprla. Sitnosti imam z njim.«

»Pa se zopet pobotajta,« je ravnodu‰no odvrnil Hrenter segel po pipi.


527

Tu je zaãel Vilar praviti o izletu tuzlanske gospode inkako sta si pri‰la z Buzdugo tako navzkriÏ, da nobenadruga stvar ne more poravnati navzkriÏja nego dvoboj.

»Dvoboj?« je vzkliknil Hren, raz‰iril oãi in potegniloblak dima.

»Pst, tiho! O tak‰ni afêri treba molãati!« je miril Vilar,drÏeã prst na ustnicah. »Niti tvoji soprogi ne sme‰ po-vedati. Vse mora ostati tajno.«

»Kaj mi mar tak‰ne prismojene afêre! Toda ti si siro-mak, ti se mi smili‰. ·e ogrel se nisi v Bosni in Ïe mora‰postaviti svoje mlado Ïivljenje v tak‰no nevarnost. Oj, tuse bijejo pogosto dvoboji, vsak teden se kaj sli‰i! Vsakteden stoji ta ali oni ãastnik z roko na ãrnem poveslu naãar‰iji in kaÏe svoje juna‰tvo. Zato ne grem rad v ãast-ni‰ko druÏbo. Tam kar preÏe na ãloveka, kako bi mu po-kazali svojo prednost in preteÏnost. ·e tega treba, da mepohabijo.«

»Ni tako opasno, prijatelj.«»Kaj? Naj mi kdo pohabi desno roko, in to je ‰e naj-

manj, kar se mi lahko zgodi. Kdo poskrbi potem za otro-ke, kaj bi rekla moja Minka? O!«

»Niã se ne boj, saj se ne bo‰ dvobojeval. Jaz pa se mo-ram odzvati, ker sem pozvan. Vse je sama formalnost inniã drugega. Bajiç je moj sekundant, a potrebujem ‰eenega gospoda. Zato sem pri‰el tebe prosit, da mi sto-ri‰ to uslugo.«


528

Hren se je zaãel gugati na sedalu in puhati gostej‰idim. »Hmhm,« je momljal mimo cevkinega ustnika.»Ali morata biti dva sekundanta?«

»Dveh treba,« je rekel inÏenir ter izvadil iz Ïepa knji-Ïico, ki uãi dvobojna pravila. »Glej, Vinko, tu notri sto-ji vse, kar treba vedeti o predmetu. Sekundanta sta samopriãi, ki pazita na red, da se pravilni dvoboj ne prelevi vnavadno pretepavanje. Nobene nevarnosti! Poglej no-ter!«

Hren je vzel knjiÏico in jo odprl. Doãim je Vilar vilsvalãico in jo priÏgal, je oni preobraãal liste ter tu in tamprebiral. Na neki strani je obstalo njegovo pozorno oko,glava se je mahoma dvignila. »Hu, to so krvave bukvice,kakor‰nih ‰e nikdar nisem imel v rokah,« je govoril ki-majoã v knjiÏico. »Tudi sekundanti pridejo v nevarnost.Tu stoji pisano in ‰e rdeãe je podãrtano, da morajo s tve-ganjem lastnega Ïivljenja prepreãiti strel, ko bi eden na-sprotnikov meril ali predolgo meril.«

»Kdaj se pripeti kaj tak‰nega?«»Zapisano je, torej se zgodi,« je odloãil Hren, zmajal

z ramo in poloÏil knjiÏico na mizo.Tedaj je pristopila gospodinja z litrom vina in namiz-

nim prtom. »Kak‰na je tista drobna knjiga?« je pozve-dovala, sledec z oãmi za knjiÏico, ki jo je pobral gospo-dar, da ne bi pri‰la soprogi v roko. »Pa niso Gregorãiãe-ve pesmi?«


529

»O, to so zelo krvave pesmi. Ni zate, Minkec,« se jenasmehnil soprog in pritisnil knjiÏico k prsim.

»Morda je kak‰en razbojni‰ki roman ali pa kak‰nodrugo cunjarsko blago.«

»Same pogrebne smrtne pesmi se nahajajo tu notri.Kadar visi ãloveku Ïivljenje le ‰e na sami nitki, pa po-gleda sem. Ti bi omedlela, da to ãita‰. Te pesmice uãe,kako ãlovek najlaÏe zdrkne v grob. O samih pobojihgovore.«

»Ti se norãuj z na‰o postreÏnico!«»Vidi‰, zadovolji svojo radovednost, ãe more‰,« je

rekel soprog in potegnil z odprto knjiÏico preko Ïenine-ga nosa. Takrat je pod mizo zaãutil sunek v svojo nogo.Zresnil je obraz in rekel: »Te tajnosti niso za bitja neÏ-nih Ïivcev, to je samo za nas juna‰ke mu‰tacarje. Le idi,Minkec! Pri ognji‰ãu je tvoje delo.«

»Skrb me je tvoje knjiÏice. Preden posije jutranjesolnce, bom Ïe vedela za njeno vsebino,« je rekla gospa,malo uzaljena, ter se obrnila k odhodu.

»V kuhinjo teci, pi‰ke peci — Minkec!« je s sladkimglasom klical zanjo, vesel, da ve za tajnost, ki Ïeni ne bodala miru ves veãer in vso noã.

»Nu, Vinko, odloãi se, naredi mi to uslugo!« je popro-sil Vilar.

»Ljubi prijatelj, karkoli storim zate, samo tega ne zah-tevaj,« je odgovoril Hren in odprl knjiÏico. »Glej, tu na


530

‰esti strani je napisano, da stoji dvoboj izven zakona,torej po zakonih ni dovoljen. In kar ni zakonito, tega sene morem udeleÏiti.«

»Javno mnenje ga opraviãuje.«»Kaj javno mnenje? Vedno se dobi kdo, ki stopi izven

javnega mnenja, v tem sluãaju je to sodnik z zakonikomv roki. Oprosti in uvaÏuj moje razloge! Glej, s silnimiverigami sem privezan, tako da se ganiti ne morem.Prva veriga je moja ljuba Ïena, druga moj sin Mirko,tretja Stanko, ãetrta Mi‰ka, peta — no saj ve‰. Vse to injaz sam sem zavisen od plaãe, ki jo dobivam v konaku.O, ko bi imel tvoje znanje in bi me ãakalo ‰irom svetavse polno sluÏb in bi se mogel otresti konaka, kako radbi ‰el s teboj gledat, kako zakolje‰ Buzdugo ali pa onpihne vate svinãenko. Vidva se lahko zabavata in ‰opi-rita z juna‰tvom, ker za nobenim ne zajoka Ïena, nepostradajo otroci; Buzdugo urno nadomesti drug oroÏ-nik z ledenim srcem, moãno pestjo, ‰e veãji sledni pes,in na tvoje mesto hitro pride drug inÏenir, da nam zgra-di most preko Jale. V meni bi bilo dosti juna‰kega smislaza ãast in slavo, za narod in domovino, toda ako strmo-glavim v nesreão, kdo potem poskrbi za moje otroke? A?Povej! Ti se smeje‰ in si misli‰: Filister! A jaz ne moremravnati drugaãe. Kar je za ãastnika, ni za ubogega oÏe-njenega pisarja. Na, spravi to krvavo knjiÏico!«


531

»No, dobro, prijatelj! Tvoji razlogi so tehtni in veã tinoãem prigovarjati.«

»Sekundantov dobi‰, kolikor hoãe‰. Idi z menoj v ka-zino!«

»Ne grem, danes ne morem. S komer se bijem, zonim vina ne pijem.«

Po kratkem premolku sta se pogovorila o drugih ne-vznemirljivih stvareh. Pomenek jima ni tekel gladko;oba je teÏilo neko breme na du‰i. Preden se je zaãelomraãiti, ju je poklicala gospodinja v sobo. Pri veãerji jenajveã govoril Hren. Zavedal se je, da se je prebojazlji-vo vedel, ker ni ugodil prijateljevi pro‰nji. Zagladiti jehotel neprijetni vtisk in inÏenirjevo misel napeljati nadrug predmet. Ves rdeã v obraz je hitel obirati pi‰ko terjo oslajati s ãeÏano od bosenskih ãe‰pelj, poleg pa draÏi-ti soprogo z zbadljivo besedo; no ta je umela spretnoodbijati njegove ‰ale. To govoriãenje je bilo povsem ne-dolÏno, zasnovano z namenom, da bi udobrovoljilomalobesednega gosta. Vilarju se je zdelo, da se te ‰ale vHrenovi hi‰i mnogokrat ponavljajo, da je na vsako Ïeoddavna pripravljen primeren odgovor, da so nekak‰nahi‰na potreb‰ãina, s katero se preganja dolgoãasje. Z za-nimanjem je zrl na dvojico in se nasmehaval.

Prepriãan je bil, da jima teãe Ïivljenje mirno kakorkaplja za kapljo, da, tiho zroã na rodbino, nevede uÏiva-ta veliko sreão. V Hrenovem znaãaju je videl tisto logi-


532

ko, ki zagotovi ãloveku mirno in udobno Ïivljenje. Kerje ljubil svojo rodbino, je ljubil tudi deÏelno vlado, ki mudaja sredstva, da preÏivi Ïeno in otroke. Mimo iskreneljubezni do rodbine ni bilo v njegovem srcu nobenegaognja. Za narodnost in socializem se ni ogreval, bosen-sko agrarno vpra‰anje mu je bilo sicer znano, toda otem ni nikdar govoril, ni rad sli‰al o njem, ker re‰itevtega vpra‰anja bi lahko povzroãila prekucije, ki bi slabovplivale na njegovo sluÏbo. Îelel je, da bi ostalo vse lepopri miru v Bosni, da bi se ukoreninile trdne trajne raz-mere, ker potem lahko napreduje v sluÏbi in in pride dobogato plaãane stopnje. Vilar ga je v svojih mislih pri-merjal Jovici. Ni si mogel misliti vecjega nasprotja, negose mu je pokazalo v prispodobitvi biv‰ega srbskega ka-ludjera z bojeãim uradnikom Hrenom. Ta ne pozna ãutaza kakor‰nokoli samostojnost, utonil mu je v ‰tevilkahin rodbinskih skrbeh, oprezno gleda v tla in se pri vsa-kem koraku sebiãno trese za svoj kruhek, a oni je vajenkorakati smelo, z dvignjeno glavo in upornim pogle-dom, samega sebe bi Ïrtvoval za svobodo in ‰e druge bipotegnil za seboj.

»Vinko, s svojim strupenim jezikom me vedno nava-ja‰, da moram rabiti hribovske izraze, ki sem se jih na-uãila od tebe. Kaj si bo mislil gospod inÏenir o najinembesediãenju,« je rekla po dolgem prerekanju s svojimsoprogom gospa Minka.


533

»O, prosim, gospa! Mene tak‰en pomenek zelo zaba-va, prav oãara me. Tu se mi zdi vse tako domaãe, ãlovekpozabi, da se nahaja v mrzli tujini,« je odvrnil Vilar.

Bilo je Ïe po veãerji, ko so se odprle duri in se je vsobo privalil Stanko, za njim pa Mirko z Mi‰ko v na-roãju. Deãka sta bila krog ust in po licih vsa zaripana inpobrazdana z neko rdeãkasto tvarino, tako da bi ãlovekmislil: oÏiveli in vstopili sta dve moderni sliki, na kate-rih na pravem mestu stojeãi ogledovalec ne vidi niã ãlo-ve‰kih ãrt, ampak samo brazde drobno nanesene bar-vaste malte.

»O nesreãna maÏarja!« je zavpila mlada mati tervstala. »Glejte, kako sta se mi pomazala! K’aj tak‰nega!Dala sem jima skledo ãeÏane in jedla sta kakor prascapri koritu.« Plosknila je v roki in zaklicala pri odprtihdurih: »Majka! Majka!«

âez hip je stala za deãkoma gologlava, visoka Ïenskasuhljatega, bolestnega obraza, napetega v izredni po-zornosti. Na njej je visela kakor na ptiãjem stra‰iluohlapna, pono‰ena, nekoliko prekratka obleka ‰vabske-ga kroja. Vilar je mislil, da ima pred seboj Hrenovo aligospejno mater, zato je vdano naklonil glavo proti star-ki.

»Glej, majka, kak‰na sta! Fej, Mirko! Fej, Stanko! ·ejesti ne umeta. Na, ãakajta!« se je togotila gospa terskoãila k Mirku in mu lahno nategnila uhelj, Stanka je


534

dregnila v bok. Potem je vzela Mi‰ko v naroãje. Majka jehotela s predpasnikom deãkoma otreti maÏo z obraza,toda gospa ju je pognala vun, da se umijeta. Majki jevelela, da pospravi z mize in prinese kavo.

Vilar je zapazil, da se starka izredno zanima zanj: ved-no mu je gledala v oãi, posebno varno je pobirala izprednjega namizno pripravo, posebno skrbno je brisala prednjim drobtine s prta. DrÏeã skladanico kroÏnikov naroki, si ni mogla kaj, da bi ne izpregovorila s tujimgostom. »Gospodine, ali ste ‰ele pri‰li v Tuzlo?« jevpra‰ala, postav‰i pred mizo. Njene oãi so ‰vigale odgosta na Hrena in na gospo, kakor bi prosile pri zakon-ski dvojici sveta in pomoãi.

Gospa Minka je precej razumela njeno Ïeljo. Obrni-la se je k Vilarju ter rekla: »Gospod inÏenir, ako ‰e nis-te preskrbljeni s stanovanjem za ãas svojega delovanjav Tuzli, bi vam priporoãila tole na‰o postreÏnico, ki imav Saparijevi ulici hi‰o in v njej prav liãno sobico, ki bi jorada dala v najem. Majka je po‰tena, zanesljiva, podpo-re vredna in potrebna, ker Ïivi veãinoma le od dohod-kov tiste sobice in od krave.«

»Dobro, sprejmem,« je rekel Vilar, zroã starki v stro-gi obraz, ki se je zaãel jasniti. »To se pravi, jaz ne osta-nem v mestu vec nego kak‰nih ‰est tednov in ta ãas raj‰istanujem pri tebi nego v nemirni gostilni. Kako se pra-vi pri tvoji hi‰i?«


535

»Vpra‰ajte po Grgiçu, ta je namreã moj sin.«»Dobro, majka! Pojutr‰njem dopoldne pridem pogle-

dat. Ako dobite do tedaj stalnega najemnika za svojosobo, onda mu jo oddajte, in kadarkoli se bo oglasil kdodrug za njo, vselej se mu bom rad umaknil.«

»Sreãen bil, gospodine! Îiv bil in zdrav mnogo let!«Odhajajoã se je starka z izrazom hvaleÏnosti v oãeh ozr-la na Hrenovo gospo. Novi najemnik jo je moãno raz-veselil: vsaj za ‰est tednov je padla velika skrb z njenihram. Neka proÏnost in gibãnost jo je izpreletela; njeneliãne mi‰ice so zaigrale v milem nasmehu.

Po kavi se je Vilar poslovil.»Siromak je pri‰el v Bosno v stope. Neizku‰en je, ãe-

prav je toliko ‰tudiral, da zna vravnavati vode in gradi-ti mostove,« je govoril Hren zami‰ljen in ‰etajoã po sobi.Tajna Vilarjeva afêra ga je silno ti‰ãala.

»Kaj je z njim? Ves ãas je bil raztresen in malobese-den. Tudi veãerje se je jedva dotaknil.«

»Kaj bo z njim, ‰e ne vem. Prav lahko se zgodi, da gabo zastonj uãakovala Grgiçeva majka, da ga odvedejo vbolnico ali pa na pokopali‰ãe. Bo‰ Ïe sli‰ala.«

»Saj tudi nocoj nimam zama‰enih u‰es. Vinko, ti ima‰nakaj v potaji. Ali je bolan?«

Hren je stopil k soprogi ter ji tiho govoril: »V dvobojse je zapletel siromak — pa nikomur ne povej! V tistinjegovi knjiÏici se nahajajo dvobojna pravila. Bojim se,


536

da ga Buzduga namaÏe. Z oroÏniki hoditi v caker jeskrajno nevarno. Raj‰i bi poljubil njegovega psa na go-bec, nego pogledal njemu drzno v oãi. Vilar me je hotelimeti za sekundanta.«

»Pa ne pojde‰?«»Ne. Oficirji naj si izvojujejo svojo ãast brez mene.

Mar so mi!«»Za zajca te bo smatral odslej. Lahko bi bil prijatelju

storil tak‰no majhno uslugo.»Majhno uslugo? O, v kak‰no nevarnost pride lahko

sekundant! In dalje — stvar je protizakonita. Prav je, danisem obljubil. Vso noã bi ne mogel mirno spati. Itak semi mnogokrat sanja o mrliãih in pogrebih.«

»To je dobro znamenje. Mrliã pomeni denar. Nema-ra pa ugodno re‰ijo tvojo pro‰njo za nagrado.« Gospa jepogledala na stensko uro. »No, Vinko, Ïe je polosmihpreã in ãas, da zleze‰ v paradno obleko. Poslednji nesme‰ priti k odhodnici.«

Hren je, gledajoã v strop, divje zavrtel z oãmi, za‰kri-pal z zobmi. Potem je ‰el v sosednjo sobo, da se pre-obleãe.


537

33.

Drugo jutro je stal Vilar pred Agularjevim hotelomter premi‰ljeval, kje bi dobil drugo prião. Krog ofi-

cirjev laziti in prositi se mu je zdelo sitno, z uradniki pani bil znan. ,Bajiç naj mi preskrbi,’ je naposled sklenil,,on ima v konaku mnogo znancev; enemu ali drugemuuradniku se bo zdelo zabavno gledati, kako se pereomadeÏevana ãast.’

Jedva se je bil domislil Bajiça, ga je Ïe tudi zagledal,gredoãega v Samojlovem spremstvu proti ãar‰iji. Pohitelje za njima, ki sta se Ïivahno pogovarjala in kretala zrokami.

»Tak‰ni neredi me spravijo na bera‰ko palico. Buzdu-ge mi ne sme nihãe ubiti. K generalu pojdem, on moraprepovedati ta dvoboj. Ako je ‰e kaj pravice na svetu, onga prepove,« je razdraÏeno govoril Samojlo in mahal spolama novega kaftana. Vilar ga ni razumel, dasi mu jebil Ïe za hrbtom.

»Vi ste sme‰en ãlovek. General vas vrÏe vun. Na tanaãin ne doseÏete niãesar,« je z glasnim smehom rekelkomisar, obrniv‰i se k Ïidu. Tisti hip je zagledal Vilarja.»Zdravo, prijatelj! Glej, gospod Blaustift pravi, da je zve-


538

del o nekem dvoboju, ki ga baje bijeta ti in Buzduga. Inzaradi tistega dvoboja Ïe dve noãi ni mogel spati.«

»PotolaÏite se, gospod Samojlo! Vam se ne zgodi Ïa-lega. Blebetavi ljudje so nekaj sli‰ali in raztrobili. Jaztak‰nih govoric ne morem prepreãiti,« je nevoljno rekelinÏenir. Okrenil se je k Bajiçu in tiho je pristavil: »S Hre-nom ni niã. Boji se za kruh. Koga naj naprosim?«

Komisar mu je z oãmi namignil na Ïida. ·irok smeh seje inÏenirju razlil po obrazu. âez hip je postal in prijelSamojla za rokav. »Gospod Blaustift, poznate li dvoboj-na pravila?«

Îid je priskoãil, v razmahu se je udaril na prsi. »Sa-muel Blaustift vse pozna, vse ume, vse premore. Vseovoham, vse vidim, vse sli‰im. Tri leta sem sluÏil pri sa-nitejcih, zato vse vem. Prvo dvobojno pravilo je: Bij, se-kaj in streljaj bolje nego tvoj nasprotnik! O, koliko gos-podov oficirjev sem videl, ki so jih pripeljali z dvobojapohabljene in razmesarjene v bolnico! Veliki Bog, ãesanisem doÏivel, kolikrat sem moral miriti, ko so se v mojiÏganjarni v Subotici pretepavali Sokci in Vlahi, MadÏari,Rumuni, Nemci in cigani.«

»Prosil bi vas, da mi greste za sekundanta. Storite mito uslugo!«

»To se pravi: moj klient naj bo tisti, ki hoãe streljati naBuzdugo, ãigar Ïivljenje je dragoceno zame. Bog mojihprednikov, kak‰ne Ïrtve zahtevate od mene! Bodite mi-


539

lostiv, gospod inÏenir, nikar ga ne ustrelite! Ti kavalirJiniã ne pomislijo, da je kri prav poseben sok, ki drÏi ãlo-veka pokoncu.«

»Nu — hoãete ali ne? Ako noãete, vam prav odloãnoprepovem govoriti o tej afêri, kjer je prizadeta ãast dvehgospodov.«

»O, ãast je bila vedno domaãa v rodovini Blaustiftov.Vsi moji predniki so bili vneti zanjo. Eden je bil liferantv vojski princa Evgena, drugi je bil z Lavdonom pod Bel-gradom —«

Vilar je prezirno odvrnil z roko, Ïid je zaplesal prednjim, vtakniv‰i palec za telovnik in mahaje s kaftanovopolo krog sebe. »Bog mi je priãa, da tudi jaz vem, kaj jeãastna afêra. Vedno imam ãastne posle s kavalirji, ki sev zadregah obraãajo name. Popra‰ajte v kazini, vsi vamporeko: Samuel Blaustift ume brzdati jezik, ta je vseãasti vreden ãlovek. Zato se vam ãudim, gospod inÏenir,da ravnate z menoj kakor s cuckom in bebcem. Saj ve-ste, kako sem na va‰o Ïeljo v vseh ozirih pribolj‰al se-kaãem. Prav danes mi pride iz Brãke pet tovorov naj-finej‰e preÏganke v konzervah. Drago jo bom plaãal, adrvarjem jo zastavim po prej‰nji ceni. Vse storim — inva‰a velemoÏnost zahteva, naj se odpravijo znamke, najzaprem ‰tacuno, skratka, naj pridem ob vse.« Samojlo jezadromljal po prsih ter odskoãil za dva koraka proã od


540

hudobnega inÏenirja, ki je zopet nev‰eãno zamahnil zroko.

V dogovor je posegel Bajiç. »Gospod Samojlo, kar sto-pite v zbor sekundantov, tu se vam ponudi prilika, da ssvojo besedo napeljete afêro v tak‰en tir, da se opereomadeÏevana ãast in vi ne izgubite svojega posojila.«

»Bog praviãnik, koliko je to denarja! In zdaj me hoãe-jo pripraviti ‰e ob znamke!« je vzkliknil Samojlo ter seopotekel po rogljatem tlaku. Naposled se je vdal. »Vamse zaupam, gospod komisar. Uredite stvar tako, da bostra‰no grmelo in se bliskalo, a na zemljo naj pade samoblagodejen deÏek.«

»Delo se bo vr‰ilo po obãe veljavnih navodilih,« jeresno rekel Vilar ter vrnil Bajiçu knjiÏico o dvobojnihpravilih.

V pisarni brigadnega adjutanta so se tisti dan dvakratse‰li obojestranski sekundanti, da pri odsotnosti obehnasprotnikov vestno in natanãno presodijo afêro terukrenejo vse, kar jim je velela ãast in tista knjiÏica.Opoldne sta obe stranki sklenili, pomirjevalno vplivatina nasprotnika, ki pa o kak‰ni prijazni poravnavi niãe-sar nista hotela sli‰ati. Popoldne se je vr‰ilo zopet dol-go in viharno posvetovanje sekundantov, pri katerem jeSamojlo skakal, mahal, javkal, proti veãeru pa je neslavsaka stranka svojemu klientu konãno zasnovo, ki se jeglasila: Jutri zjutraj ob pol ‰estih se vr‰i v Solinski doli-


541

ni za Obrenovim hanom dvoboj s pi‰tolami na 15 ko-rakov razdalje.

Ko se je bilo drugo jutro dobro zdanilo, sta se v pre-sledku petih minut ustavila dva voza na poti za Obreno-vim hanom. S prvega so poskakali Buzduga, pl. Merksin Mik ter voja‰ki zdravnik Raps s torbo za zdravila obbedri; ti gospodje niso ãakali drugega voza, ampak somahnili nemudoma na stransko pot, ki je drÏala vsmreãje. Mik je nesel pod pazduho na veã mestih za-peãateno ‰katljo. Drugi voz je pripeljal Vilarja, Bajiça inSamojla; i ti gospodje so pe‰ udarili po oni stranski poti.V obeh strankah je vladalo resno razpoloÏenje, kakor sepaã spodobi pri tako ãastnem in vaÏnem podjetju. NoVilar je zapazil, da se njegova sekundanta prav silita vresnost, da v globokem molku, zroãa v sveÏi gozd, jed-va zadrÏujeta izbruh nasme‰ljivosti. Posebno Samojlo,drobno in brzo stopicajoã kraj njega, bi bil najraj‰i pri-skoãil in zaplesal po rosnati travi od same ‰kodaÏelj-nosti, vsaj tako si je Vilar razlagal njegovo nasilno pre-magovanje dobrovoljnosti.

Sredi smrekovega gozda se je nahajala prijazna trati-na, v enem delu ravna, v drugem grbasta, valovita. Nanjo je lilo solnce Ïe morje svetlobe. Tu sem so zahajaliob krasnih popoldnevih pravoslavni ljudje iz Tuzle nateferiç, nekateri na vozeh ali na konjih, drugi pe‰ pobliÏnjici preko hriba. Tu in tam je leÏal na tratini ko‰ãek


542

razmeãkanega in poma‰ãenega papirja, ostanek zmer-ne pojedine, trava je bila v ravnem delu vseskozi potep-tana in izhojena od teÏke noge, cepetajoãe v kolu. Obrobu gozda se je videlo dvoje pogori‰ã, manj‰e za ku-hanje kave, veãje za peãenje ko‰truna.

Po ãetrturni hoji so se zgodnji izletniki ustavili na tejgolavi. Pl. Merks je kot predsednik sekundantov izvadiliz Ïepa busolo, se orientiral in pregledal kraj. Izbral jeprostor, od‰tel 15 korakov razdalje, naznaãil stali‰ãi zanasprotnika, se sam postavil na eno in drugo, da bi seprepriãal, ne ovira li ble‰ãanje solnãnih Ïarkov pri stre-ljanju prostega pogleda. Potem so sekundanti odprli za-peãateno ‰katljo, kjer sta se nahajali nabiti pi‰toli. Ko jebil doloãil Ïreb, kdo sme izbrati pi‰tolo in stali‰ãe, stanasprotnika stopila na doloãeni mesti. Tedaj je Bajiç gla-sovito in razloãno preãital dogovorjena doloãila za dvo-boj, na kar je pl. Merks dvignil glas: »Gospoda, sli‰ala stadoloãila, kakor so se dogovorila med sekundanti in stajim pritrdila tudi vidva — obljubita, da se hoãeta toãnoravnati po njih!« Nasprotnika sta prikimala. »âast zah-teva, gospoda, da morata vestno paziti na signale, ki jihbom dal s trikratnim ploskom v roko, in se strogo rav-nati po njih. Pred prvim ploskom ne smeta dvignitioroÏja, pred tretjim ne smeta streljati. Pozor, gospoda,sedaj dam signal!« âez pol minute se je razdal dvogla-sen moãan strel, pi‰toli sta izbruhnili po kolobarcu tan-


543

kega dima. V smreãju je zakrakala jata vran in se prepe-ljala na varnej‰e mesto, preko tratine je skokoma beÏalzajec v go‰ãavo. Nasprotnika sta stala osupla, videlo seje, da je obema padlo v lahnem vzdihu nekaj teÏkega odsrca. Oba sta bila mrka, bleda kakor vojak, ki mu na boj-nem polju prvikrat ÏviÏgajo krogle krog u‰es.

Prvi se je opomnil Vilar. »Kaj — ali smo pri‰li semvznemirjat ‰umske Ïivali?« je kliknil ter vrgel pi‰tolo natla. Porogljivo se je ozrl po druÏbi. »Gospoda, drugikratne spravljajte v svoje burke ãloveka —«

Hotel je reãi: ãloveka, ãigar pojmi o ãasti ‰e nikdar nebodo ujemali z va‰imi — a hitro ga je prekinil pl. Merks,ki je jecaje predlagal, da se nasprotnika sprijaznita in siv znak sprave seÏeta v roko.

Samojlo je skoãil k Buzdugi, ki je potrt in nedoume-vajoã drÏal pi‰tolo v desnici. Pogladil ga je po prsih inmu poloÏil roko na ramo, kakor bi se hotel prepriãati, alise nahaja ‰e celo Ïivljenje v njem. »Vite‰ki ste se vedli,gospod nadporoãnik — ne — tak‰nih korenjakov ‰e ni-sem videl!« Zaplesal je po tratini in se ustavil pred Vilar-jem. »Gospod inÏenir, va‰a hladnokrvnost me je oãara-la!« Potem je zafrfotala kaftanova pola, zasukal se je inzakrilil z rokama, rekoã: »Bog praviãnik je usodil, da staostala oba gospoda nepo‰kodovana. To sreão moramopraznovati v mojem hanu. Vabim vse vas, gospodamoja, da se popeljemo popoldne v moj han na malico.


544

Kak‰en sreãen izid! Kaj ne, gospod doktor, da je ta okol-nost vredna imenitne pojedine?«

Doktor je ob misli na Samojlovo malico pogoltnil de-belo slino. Ljubil je dvoboje, ker vsak mu je prinesel na-grado za pot in pomoã, navadno pa tudi spravno poje-dino. UdeleÏeval se je teh dvobojev skrajno malomarnoin brezãutno, kakor bi se vr‰ila vsakdanja stvar. »Paã res— danes imam sluãajno ãas za izlet k Spreãi,« je rekel.»Pri mnogih dvobojih sem bil navzoã, pa pri nobenemnisem videl toliko Ïantelmanskega ravnodu‰ja. Ni seroka zatresla, ko je poãil strel, niso vztrepetale ustnice,ko sta zaÏviÏgali krogli.«

»Koliko ste jih sli‰ali frãati?« je porogljivo vpra‰alBuzduga ter vrgel pi‰tolo v ‰katljo.

»E-e-e — sedaj pustimo vse drugo na strani!« je velelpl. Merks. »Dvoboj je konãan, uÏaljeni ãasti je zado‰ãe-no. Ako pa nasprotnika z izidom nista zadovoljna, seples lahko zaãne izkraja. V na‰ zapisnik se mora zabe-leÏiti, ali sta se nasprotnika spravila ali ne. Nu!« Stisnilje ustni in zastrmel na Buzdugo in na Vilarja.

Tedaj je poskoãil Samojlo, kakor bi ga bila dvignilavzmet. »Nu — gospod inÏenir — kaj se obotavljate? Os-krunjena ãast je umita, najmanj‰ega madeÏa ni veã nanjej. Kaj bi radi ‰e enkrat poizkusili sreão, ki je tako opo-teãa! Mnogo sem videl gospodov, ki so bili zaznamovaniv dvoboju za vse veãne ãase. Eden je izgubil uho, drugi


545

je nosil na obrazu praske in brazgotine liki tetoviranIndijanec, tretji —«

»E-e!« ga je prekinil pl. Merks. »Gospod Blaustift,va‰ega me‰etarstva sem se naveliãal. Gospoda imatasama toliko kavalirskega ãuta, da lahko presodita, je liuÏaljeni ãasti zado‰ãeno ali ne. Vi nikakor nimate pra-vice, vplivati na razpoloÏenje gospodov, ki zastavljataÏivljenje za svoje prepriãanje.«

»Oprostite, gospod nadporoãnik,« je zavpil Samojlo,poloÏiv‰i stisnjeno pest na vzboãene prsi, »jaz sem se-kundant in kot tak imam nalogo in dolÏnost, pomirje-valno vplivati na nasprotnika.«

»To ste imeli, preden sta poãila strela. Ako se zdajzaãne afêra iznova, vas ne pripoznam vrednega za se-kundanta, ker v ãastno zadevo me‰ate svojo osebno ko-rist.«

Ne meneã se za te besede, se je Samojlo s plapola-joãim kaftanom zazibal k Buzdugi. Prijel ga je za ramo.»Gospod nadporoãnik, tega vite‰tva je zadosti. O, da vasje videla moja Etelka, kako bi se ãudila va‰emu juna‰-tvu! Ne repenãite se, podajte roko v spravo! Ves obrazpojde Etelki narazen, ko vas popoldne zagleda Ïivega inzdravega. Sam se popeljem naprej domov, da naroãimvse za spravno radovanko. Do pozne noãi ne gremovsaksebi. Ako pa noãete poslu‰ati mojega sveta, Bogmojih prednikov mi je priãa, da grem naravnost k


546

sodi‰ãu ter naznanim, da tukaj gospod protizakonitostrelja na gospoda.«

Zdajci se je pripetilo nekaj, kar je odvrnilo pozornostod Samojlovega Ïuganja, ki bi bilo sicer izzvalo ugovorin protest vsega zbora. Po gozdni poti je v neznanskihskokih pridirjal ‰ejk, se zagnal v svojega go‰podarja, gaobliznil po licu, potem je v ‰irokem krogu dvakrat oble-tel druÏbo od samega veselja, da je na‰el svojega gospo-darja.

»Vraga, ali ima ta pes ãlove‰ko du‰o, da je slutil ne-varnost?« se je zaãudil Mik, ki se je drÏal vse jutro resnoin veliãastno.

»âloveku se samo dozdeva, a pes natanko ve, kje jeprijatelj, kje je sovraÏnik,« je govoril Buzduga, z velikov‰eãnostjo zroã za ‰ejkom. »U‰el je sluÏabniku in dirjalza menoj.«

Ta odmor je porabil Bajiç, da je skrivaj po‰epetal Vi-larju: »Spravi se z njim! V zado‰ãenje naj ti bo okolnost,da se Buzduga ni smel dvobojevati z ostro nabitimapi‰tolama. Obe sta bili brez svinãenk. Drugaãe ni dovolilÏid. Vsa stvar je postala sme‰na in ta burka bo dolgo tla-cila Buzdugo in ga. ukrotila, ako ima koliãkaj ãasti vsebi.«

»Dosti imam prijateljev, toda nobeden ni zvestej‰i odtebe,« je govoril oroÏni‰ki nadporoãnik, ko je bil ‰ejkiznova prispel k njemu in se v izobilju radosti vzpel po


547

njem. Poljubil ga je med u‰esi in pristavil: »O, da bi tvo-jo vdanost mogel preliti v ãlove‰ko du‰o, kak‰en ãlovekbi bil to!« Tisti hip so se zdruÏile in razpletle razliãnemisli v njegovi glavi in spomnil se je vdane mu gospeEtelke. Ginjenost se ga je polastila. Sunil je psa stran inves razburjen je rekel s tresoãim glasom: »Kar je bilo, jepro‰lo. Pozabiva na to, gospod inÏenir! V moji krvi leÏineugasljivo sovra‰tvo do nepokornih Bo‰njakov in po-metal bom z njimi, dokler se nam ne uklonijo. UvaÏuj-te to moje prepriãanje in lahko sva najbolj‰a prijatelja.Tu vam je moja desnica v znak sprave!«

Vilar je vedel, da se hoãe nasprotnik samo sveãano indostojno izlu‰ãiti iz afêre, ki se je vr‰ila zanj tako Ïalob-no. Stopil je pred Buzdugo. »I jaz vam podam desnico,«je rekel, izteÏka prikrivajoã porogljivost v izrazu in na-glasu. »Gospod nadporoãnik, vi ste mi brez pridrÏka od-krili svoje prepriãanje. Cenim va‰o odkritosrãnost, uva-Ïujte i vi mojo. V moji krvi kipi globoka ãlovekoljubnostdo siroma‰ne bosenske raje. Oãitali ste mi nekaj, s ãimerme ne morete razÏaliti, namreã filantropijo. Z njo ho-ãem i nadalje pridobivati ljudstvo za cesarstvo. Po dia-metralno nasprotnih potih hodiva in nikdar se ne more-va sniti s tak‰nimi nasprotnimi nazori.«

Po teh besedah je nastopil povratno pot, kakor bi semu zelo mudilo proã od te druÏbe. PridruÏil se mu jeBajiç in hitela sta po gozdu.


548

»Pravzaprav je Buzduga sramotno pogorel. Si li videl,kako je izku‰al zakrinkati svoj fiasko?« je rekel Bajiç,jedva dohajajoã prijatelja.

»Videl,« je odgovoril inÏenir. »Kdor nima srca, ne po-zna pravega ponosa. Je li on vedel, da v pi‰tolah ni svin-ãenk?«

»Od svojih sekundantov tega gotovo ni zvedel. Mo-goãe pa je, da mu je skrivaj povedal Ïid.«

»Tem veãja sramota za oba.«Pred Tuzlo je druÏba stopila z vozov in ‰la pe‰ v mes-

to, da s svojim zgodnjim izletom ne bi zbujala pozor-nosti me‰ãanov.

Povabilu, da se udeleÏi popoldanskega izleta v han obSpreãi, se Vilar ni odzval. ObÏalovaje se je izgovoril, dasi mora poiskati stanovanje in priãeti z delom.


549

34.

Vilar je zaãel graditi most ãez Jalo. Iztrebil je strugo,dal na obeh straneh dvigniti dovozno pot ter jel

misliti o kamenitih stebrih, na katerih naj bi leÏalemostnice. General je pri‰el, navadno v spremstvu adju-tanta, skoraj vsak dan pogledat na delo. Pl. Merks jezameril inÏenirju, ki ni pri‰el k njemu po navodila terpregledat njegov naãrt za gradbo. Vme‰aval se je v deloin nasvetoval to in ono. Ker je zaãel tudi general pritrje-vati svojemu adjutantu, je delal Vilar po njiju nasvetih.Prve dni septembra sta ‰la general in adjutant na vo-ja‰ke vaje, ki so trajale ‰tirinajst dni. V tistem ãasu jeVilar dogradil oba obkrajna stebra do polovice in sicerpo adjutantovem naãrtu, dasi je dobro vedel, da sta pre-veã izpostavljena vodni sili. Koncem septembra je priãe-lo deÏevati in prigodilo se je, da je prva velika voda po-drla in odnesla do polovice dograjeni most. General jepotrt stal ob razvalinah. Okrenil se je k adjutantu in re-kel: »Ne zado‰ãa, da dela inÏenir, on naj dela tudi posvojem prepriãanju!« Odslej je imel Vilar mir. Zaãel jegraditi po svojem in delo je napredovalo. Ona nezgoda


550

je provzroãila, da se gradba ni dovr‰ila v ‰estih tednih,ampak se je zavlekla do srede novembra.

Ves ta ãas je stanoval pri Grgiçevi majki. Po‰tena inskromna vdova je blagohotno skrbela za njegovo udob-nost. Rajni Grgiç je bil ãevljar, ki si je bil z neverjetno‰tedljivostjo prihranil toliko, da si je kupil hi‰o od Tur-ka, ki je Ïe dvajset let prej slutil ‰vabsko nevarnost, se jiumaknil in se preselil v Macedonijo. V dveh pritliãnih,temnih in vlaÏnih sobah je prebivala majka s sinomMijom, njegovo Ïeno in tremi vnuãki. Mijo se je bil odsvojega oãeta navadil ãevljarstva in je za nekaj gro‰ev nadan ‰ival in krpal, kar mu je kdo prinesel. Vilar je stano-val v gorenji suhi in svetli sobi, kamor so drÏale z ozkegadvori‰ãa lesene odprte stopnice.

Îe prvi dan nastanitve ga je klicala majka za gospo-dina Franja, ãemur se ni ãudil, ko je zvedel, da je majkasestra onega Bobojedca, kateremu je bil dovolil jematidrva na Konj-planini. Ta siromak je zadnje ãase prav po-gosto prihajal z drvi v mesto in veãkrat je posetil tudisestro, ki je vãasi sama kupila tovor ali mu pridobilakupca. Brat ji je pravil o gospodinu Franju, ki je postalnaãelnik drvarjev, kako je po‰ten in dober, kako je uve-del nov red, pri katerem vsak dobro izhaja in je tudi on,bedni katolik, pri‰el do bolj‰ega zasluÏka. Kajpada se jemajka razveselila podnajemnika, ki je zaradi svoje pra-viãnosti na tako dobrem glasu in ji je za sobo plaãal veã,


551

nego je zahtevala. Za tak‰no velikodu‰nost je Hren priprvi priliki pokaral gospodina Franja ter mu oãital, darazvaja domaãine in jih navaja k podraÏenju vsega, karpotrebuje ubogi uradnik. Majka je Ïivela od tega, kar jije nesla soba, od bornega zasluÏka pri Hrenovih in paod medle krave.

Vilar je bil pod Konj-planino obetal, da se potegne zaMu‰iça in Jovico in da njegovo priãevanje oba osvobo-di iz jeãe. Uspehi, ki jih je Ïe dosegel na tori‰ãu svojegadelovanja, ugled, ki ga je uÏival v vsem okoli‰u Oskove,in nada, da si s poverjeno mu zgradbo jalskega mostupridobi naklonjenost in priznanje tuzlanskih mogoãni-kov, vse to je rodilo v njegovi du‰i neko samozaupnost,od katere ni daleã do samoljubnosti. V zavesti du‰evnihzmoÏnosti je zaãel precenjevati svoje moãi. Vedel je, davlada vsepovsod sirova sila, vendar se je zana‰al na pra-vico, ki je glasno govorila za oba osumljenca. Priãal jeobema v prilog in trdil, da je edini krivec Atif Sarajlija.Zgodilo se ni tako, kakor si je domi‰ljal. Kar je povedal,je Lisinski vse zapisal v zapisnik, toda v zadevo s tem nispravil jasnosti. Stvar je postala res zmedena. Vilar jeprisegal, da je videl Sarajlijo par dni, preden se je na‰looroÏje, iti iz tiste kotanje, kjer je bilo baje skrito, pri-segal, da je Sarajlija nesel pod pazduho nekaj v papir aliv cunje zavitega, navedel je za prião Mrkezkovega Jane-za, ki je pred avditorjem vestno opravil svojo dolÏnost,


552

toda Atif je spretno ovrgel te izpovedi, trdeã, da je v svo-jih poslih res hodil po tistih krajih, o skrivali‰ãu oroÏjapa niãesar ni vedel. Paã pa je on videl Jovico Milo‰eviçaprina‰ati od nekod oroÏje in ga je ovadil oroÏnikom. âeje bilo v tisti jami toliko oroÏja, kdo ga je odnesel in kjeje zdaj? je skrbno izpra‰evalo sodi‰ãe. O tem nihãe nivedel odgovoriti in oroÏni‰tvo je brez uspeha preiskava-lo Konj-planino. Preiskava se je vlekla pet tednov. Kon-cem septembra je voja‰ko sodi‰ãe spoznalo, da v temsluãaju sploh ni pristojno, ker oroÏje se je na‰lo podstreho, ne pa v rokah osumljencev. Tedaj je vpo‰teloonemoglost in ne‰kodljivost Mu‰içevo ter ga izpustilona svobodo s pripomnjo, da bo starec vedno na razpo-lago, ako bi v teku nadaljnje preiskave letel koliãkajupraviãljiv sum nanj. O Atifu Sarajliji je sklenilo, da jepaã sposoben za vsak zloãin, a po izpriãevalih gozdar-ja Bierkopfa, stotnika Hvalibogovskega in nadporoãni-ka Buzduge je drÏavi vdan in prav poraben v doloãenemmu delokrogu. O Jovici je razsodilo, da ga treba kot ãlo-veka drÏavi nevarnih nazorov, kot agitatorja in ‰untar-ja izroãiti civilnemu sodi‰ãu. Glavno prião, inÏenirja Vi-larja je oznaãilo za verodostojnega ãloveka z neizvedl-jivimi, moãno na socializem cikajoãimi nazori, za mla-dega uradnika zaãetnika, ki je sicer povsem zanesljiv, kipa s hlepenjem po popularnosti in s svojo filantropijozbuja v ljudeh neizpolnjive nade, s ãimer ne vpliva po-


553

mirjevalno nanje, v zadevi osumljenca Jovice Milo‰eviçapa priãuje morda s predsodki, ki ‰e niso popolnoma jas-ni. Lisinski je, opisujoã Vilarja, porabil vse opazke, ki jihje bil ob priliki preiskave v okroÏju Konj-planine zapisalv svojo beleÏnico. Nikakor ni hotel in mu tudi ni mogelpodtakniti bratov‰ãine z nezadovoljnimi in nevarnimielementi, vendar pa se mu je zdelo potrebno, opisati za-devo vsestransko, tako da poreãe civilni sodnik, ki jodobi v roke: ,Oj da — ti voja‰ki sodniki so korenjaki!Kako natanãno in psiholo‰ki resniãno so posvetili v tazagonetni sluãaj!’ Mnogo je vplival nanj nadporoãnikBuzduga, katerega je parkrat poklical, da napi‰e i z njimprotokol.

Buzduga je hodil po onem dvoboju ves potrt po svo-jih poslih. TeÏila ga je zavest, da se ni osvetil inÏenirju.Fiziãnega zado‰ãenja ni dobil, moralno je pa sramotnopropadel. Mnogi ãastniki so vedeli, da se zaradi dolgovni smel pravilno dvobojevati. Kaj tak‰nega se paã ‰e niprimerilo, zato ostane vsakemu neizbrisljivo v spominu.Na pravilni vite‰ki dvoboj se hitro pozabi, toda o njego-vem izjemnem bodo z zasmehom leta in leta govorili povseh postojankah, kamor se polagoma razkrope ãastni-ki, ki so sedaj nastanjeni v Tuzli. To ga je peklo. Z inÏe-nirjem se je sicer sprijaznil, ker ni mogel drugaãe, suhosta se pozdravljala, toda Ïelo je ostalo v Buzdugi, ki se nidalo izruvati. Ta usedlina je povzroãila, da je pred sodi-


554

‰ãem pobijal Vilarjevo priãevanje. Namignil je na nje-govo znanje z Danico, ki ga je zapeljalo v prezaupljivoobãevanje z Jovico in mu zastrlo oãi, tako da ne vidi jas-no, kako ga zlorabljajo nezadovoljneÏi in agitatorji. Po-vedal je tudi, da mu je Ïe enkrat izpregledal nedovolje-no vme‰avanje v oroÏni‰ko uradno poslovanje, ker nimaral rezervnemu ãastniku napravljati neprijetnosti.

Major Lisinski je opisal zadevo tako podrobno, da jebilo v ob‰irnem aktu paã mnogo ãtiva, toda malo jas-nosti, da Jovica ni bil opran in so padale na inÏenirjevopriãevanje neke sence. Ko se mu je zdela stvar do krajaobdelana in premleta, je napisal na akt: Videat Hvalibo-govski!

Pri mestnem poveljniku so spisi leÏali tri dni. Vestnojih je ãital. Stvar je segala moãno v njegov delokrog. Zavsakim zapisnikom si je privo‰ãil pol ure odmora, dapremi‰ljuje o vsebini ter spravi dogodke v stik in da seizprehodi po sobi, okrepi z Ïganjico ter poljskima gene-raloma na steni izpusti iz svoje pipe oblak dima podnos. Ko je bil v tretjiã preãital protokol z oroÏnikovimipodatki, se je pri odstavku, kjer je Buzduga namignil naVilarjevo znanje z Danico, ustavil. Po‰etal je po sobi,dolgo je mislil, naposled je sedel ter zapisal v svojo bi-leÏnico: Hercegovko bi trebalo zasli‰ati. Vsiljevalo se muje mnenje, da se v zveznosti dogodkov lahko nahajadeklica, ki jo je sam obãudoval v hanu ob Oskovi. âud-


555

no se mu je zdelo, da Lisinski ni poklical Milo‰eviçevesestre za prião. Pripisoval je to majorjevi delikatnostinapram Ïenstvu, ki se mu pa v tem sluãaju ni zdelaumestna. Deklica je bivala pod eno streho z agitatorjem,z njim je ustanovila prepovedano ‰olo, od njega in otrokje lahko mnogokaj zvedela. Ako se je na‰lo eno skri-vali‰ãe oroÏja, nahaja se jih lahko ‰e petdeset v gorahmed Tuzlo in Sarajevom. Tako je modroval Hvalibogov-ski. Iz aktov se je Ïe tudi uveril, da Atif Sarajlija ni veã napravem mestu. Ljudje ga v tem okraju preveã poznajo,ogibajo se ga, oprezno se vedejo v njegovi navzoãnosti,zato ne koristi toliko, kolikor velja drÏavo. Res se kaÏeusluÏnega, a prekanjen je in ona dva dragocena han-dÏarja, ki mu jih je bil nekoã prodal, sta pri‰la mordaprav iz onega skrivali‰ãa, o katerem se toliko govori vobtoÏnici. UvaÏuje te domneve, je sedel ter pisal mest-nemu poveljni‰tvu v Mostaru, da zamenja enega svojihkonfidentov za Sarajlijo. Teden pozneje je Atif za vselejizginil iz tuzlanskega okraja.

Jovica je pre‰el z vsemi sodnijskimi listinami vred voblast civilnega sodi‰ãa. Tu so ga z ozirom na njegovoagitatorsko silo in na kritiãni poloÏaj v deÏeli pustili vpreventivnem zaporu in so malone pozabili nanj.

Poleti 1881. leta so bili na Dunaju zaradi deÏel, leÏeãihjuÏno od Save, v velikih skrbeh. V prej‰njem letu se jebila nezadovoljnost ljudstva Ïe nekoliko polegla, mo-


556

goãno pa je zopet vzrastla, ko se je zaãela centralna vla-da 1881. leta resno pripravljati, da uvede v onih deÏelahvoja‰ko obveznost, kakor jo je nameravala dvanajst letpoprej uveljaviti v juÏni Dalmaciji, kar se ji takrat ni po-sreãilo.

Stojan Kovaãeviç, ‰e izza 1869. leta znani in od takratmogo imenovani ãeta‰ki vodja, ki je po okupaciji izginils pozori‰ãa, je zaãel zopet zbirati ãeto in je z veliko drz-nostjo izvr‰il nekaj roparskih napadov v okrajih Gackoin Nevesinje.

Druge ãete so vznemirjale konji‰ko okolico; tudi vfoãanskem okraju so prisilili razbojniki, nastopajoãivedno smeleje, ondotno slabotno garnizijo k nepresta-nim, veãinoma brezuspe‰nim pogonom.

Ob pripravah za uvedbo brambnega zakona v juÏniDalmaciji v juniju 1881 in z rebelskim odporom Krivo‰ijje nastal prvi konflikt, ki je spravil dogodke v kolotek inpovzroãil, da so se pokazale v oãividnih oblikah onemorda ‰e v zelo nedoloãnih obrisih tudi v istorodni inenakousodni Hercegovini se nahajajoãe tendence.

Krdelo oboroÏenih Krivo‰ijcev, ki so si z odloãnim na-stopom takoj pridobili simpatije svojih sosedov, je pos-talo takorekoã jedro nezadovoljneÏev; iz odroãnega gor-skega zakotja na severu kotorske zatoke naj bi pri‰logeslo za splo‰no vstajo.


557

Vlada je porabila vsa sredstva, da bi pridobila Krivo-‰ijce za novi zakon: pregovarjala je Ïupane, namerava-la je prebivalstvu goratih krajev zabraniti pristop k ob-morskim seli‰ãem ter pregovoriti ârno Goro, da postavikordon in zapre mejo za prenos Ïivil v Krivo‰ije, hoteãtako izstradati uporni okraj. Ker se ta namera zaradi na-sprotujoãih politiãnih in lokalnih razmer ni dala izves-ti, je poslala 7. novembra kotorskegra pravoslavnega‰kofa, da poseti Ïupniji v Ledenicah in Dragalju ter svarinarod pred nepremi‰ljenimi koraki. Toda ‰kofa je usta-vilo oboroÏeno ljudstvo Ïe pri Ledenicah, tako da se jemoral s spremstvom vred vrniti. Prav tedaj je vdrla ãetaStojana Kovaãeviça v Krivo‰ije, na kar sta osamljenioroÏni‰ki straÏi v Ublih in Dragalju zapustili svoje mes-to. Vedno veã ãet je prihajalo iz Hercegovine. Opusto‰ileso trdnjavico v Dragalju, razru‰ile straÏarnici v Crkvicahin Ledenicah ter zaÏgale nekaj javnih poslopij. Vznemir-jati so zaãele celo obmorska seli‰ãa. Sedaj so spoznali naDunaju, da ima ta pe‰ãica ljudstva veliko odporno silov sebi, proti kateri ne opravi niãesar ugled dalmatinske-ga cesarskega namestnika, obenem voja‰kega poveljni-ka Rodiça, ki je ‰el novembra v pokoj, niti njegoveganaslednika generala Jovanoviça. Krivo‰ijska upornost seje nagloma raz‰irila po sosedni Hercegovini in ko je vla-da 4. novembra razglasila brambni zakon tudi za obezasedeni deÏeli, je zahrumelo po vseh okrajih od mor-


558

ja pa do srbske meje, dasi je bila uveljavljena samo dvo-letna voja‰ka sluÏba in je oblast pouãevala, da se bodopri vojakih strogo ‰ãitili muhamedovski verski obiãaji.Takrat je Avstrija zaãela razpostavljati svoje voja‰tvo nanajbolj ogroÏene toãke ter po‰iljati nove ãete v vse trideÏele. Odslej novine niso veã pisale o hercegovskih inkrivo‰ijskih razbojnikih, marveã o urejenih vsta‰kih ãe-tah, katerim stoji nasproti pomnoÏena c. k. armada.


559

35.

Vilarjeve misli so se tudi v Tuzli mnogo peãale z Da-nico in z razmerami v drvarski koloniji. Dobival je

od tam poroãila po Bobojedcu, ki ga je posetil vsak te-den vsaj enkrat. âe ga ni dobil doma v sestrini hi‰i, jezavrnil k jalskemu mostu, da vidi svojega dobrotnika inmu potoÏi svoje gorje. In pravil mu je, kako se je na pla-nini vse izpremenilo na slab‰e. Oni Birkov s pasjimizobmi mu je prepovedal drva, tako da se ne more za-loÏiti z njimi za zimo.

Vilar se je razjezil. »Zakaj se pa ne sklicuje‰ na do do-voljenje, da sme‰ jemati draãje, ki sicer segnije!« ga jepokaral.

»O gospodine Franjo, jezik se prilepi k goltancu, ãestoji‰ pred tak‰nim grozovitim ãlovekom, kakor je Bir-kov. Kako bi se bunil bedni katolik!« je vzdihnil Bobo-jedac. Potem je priznal, da usmiljeni delavci skrivaj vze-mo kak‰no vejo ali plati‰ãe in mu zveãer privleãejo vPiliç, toda to je jedva tretji del tega, kar je smel prej vzeti.

Drugikrat je pravil, da je Birkov uvedel zopet stari redpri delavcih: hrana je slaba, nalagajo se globe; da bi sekdaj odpravile znamke, o tem ‰e misliti ni treba — tako


560

je rekel pri poslednjem izplaãevanju stra‰ni gozdar.»Gajer se napije Ïe zjutraj in potem uganja sitnosti, daga ni moã prestati. Drvarji se togote in si Ïele nazaj do-brega gospodina Franja. Pravijo: Ako njega ne bo, usta-vimo delo in gremo tja, kamor solnce zahaja.«

»Kje je to?« je vpra‰al inÏenir, videã, da postaja siro-mak domaã, zgovoren in zaupljiv.

»To je v pokrajinah kraj debelega morja, tam se ljudjepreÏivljajo s kamenjem. Vlada je izprevidela, da na kr‰e-vitih hercegovskih tleh ne zraste toliko, kolikor treba zaÏivljenje, pa je ukazala graditi velike kamenite trdnjave,voja‰nice in straÏarnice. Pri teh zgradbah je baje zapo-sleno na tisoãe delavcev. Kdor hoãe lomiti, obdelavati indona‰ati skalo, vsak si zasluÏi kruha. Gospodine Franjo,povej ti meni, ali se res nahaja v zemlji kamen, s katerimse lahko skuha kosilo? Sli‰al sem praviti, pa ne moremverjeti. Boga mi!«

»Istinabog, Ante! V nekaterih krajih se nahaja podzemljo vse polno okamenelega lesa. Pri nas ga kopljejoin kurijo z njim.«

»Ba‰ uãeni so va‰i ljudje,« je pohvalil Bobojedac, na-sloniv‰i desno uho na ramo. »Pa tudi pri nas so naviha-ni. Evo, to nedeljo je pri‰el v delavski tabor na Konj-planini ãlovek, Vlah, ves razcapan, izbit in medel, kakorbi Ïivel od samega suhega kruha in vodice hladne. Pri‰elje, kakor bi bil padel z neba, nihãe ni vedel odkod. Ob


561

vsakem boku je imel torbo. Jemal je iz torb majhnarazpela in svete podobice ter jih prodajal za majhendenar. In pravil je Vlah, da so na‰li na ârni Gori v zem-lji gorljiv kamen. In modri vladar one pokrajine je skle-nil, kopati tisti kamen, kuriti z njim in ga prodajati ãezmorje. Ker nima zadosti delavcev, jih vabi v svojo deÏe-lo, kjer jih hoãe bogato plaãati. Nekateri drvarji so ver-jeli, drugi so se muzali in so vpra‰ali Vlaha, zakaj ima vtorbi nove opanke. ,Da jih obujem, kadar se razlezejostare, ker mnogo sveta mi treba prehoditi s svojo robo,’je odgovoril. Samo eno uro se je mudil pri delavcih, po-tem jo je odkuril, tako da nihãe ni vedel kam. To je bilodopoldne. A popoldne so Ïe prisopihali zaptije na Konj-planino izpra‰evat po Vlahu. Radi bi se bili seznanili znjim. Drvarji so vse lepo povedali in nekateri so trdili, daso Vlaha dvignile boÏje podobice v zrak ter ga odneslepreko Zeleboja in Kravanje.«

»Kaj misli‰, Ante, da je bil tisti Vlah s podobicamikak‰en ogleduh in ‰untar?«

»Kaj pa drugega? âemu pa je imel nove opanke v tor-bi? Nekje v planini je vrgel svete podobe v ‰piljo, si pre-barval obraz, obul nove opanke in zbeÏal. Eto, gospodi-ne Franjo, staviva — jaz stavim za svoj turban, ti pa zasvojo tedensko plaão, da najdejo sãasoma v planinskihbrezdnih cele oltarje boÏjih razpel in podob.«


562

Vilar se je ãudil stvarem, ki se gode v njegovemokroÏju. »In Atif Sarajlija — ali ‰e sedi gori na tisti ska-li?« je vpra‰al.

Bedni katolik je pritrknil z glavo. »Jok, ni ga veã. Meranjegovih hudobij se je napolnila do vrha. Pravijo, da somu dokazali njegovo lopov‰ãino z proÏjem in ga za‰ili.Jedva bo veã vohunil po na‰ih krajih.«

Vilar si ni mogel odoleti, da ne bi kaj pozvedel o Da-nici. »Ali si bil te dni v Mu‰içevem hanu?« je vpra‰al,kaÏoã ravnodu‰nost.

Prekanjeni Bobojedac je precej uganil, kam meri taradovednost. Segel je po globok vzdih in odgovoril je shvalospevom: »Daj ti Bog milost svojo, gospodar ti na‰,gospodine Franjo! Blagoslavljaj te do konca Ïivljenja, dabi doÏivel mnogo krepkih in uãenih otrok! U, kak‰nadeklica je Danica, oprosti, da govorim o njej! Naj boVlahinja, a hvaliti jo moram. Kako tiha, vdana, priprav-na za vsako delo in uãena! Predvãeraj‰njim sem bil vhanu z vso svojo bosotinjo. Morda sem letos poslednji-krat tovoril v mlin par ok koruze. S ãim pa naj kupujemÏito, ko so mi prepovedali drva na planini! Gladovali bo-mo po zimi in umirali, ako se ne usmili dober ãlovekmoje drobne deãice. U-u! No da vidi‰, gospodine Fran-jo, kako se je igrala Danica z mojo sirotinjo. Ko da jedeset let stara, tako je sedela in se smejala z njimi v travi.Moja najmlaj‰a dva je nauãila jahati na mojem konju,


563

najstarejso hãerko mi je poãesala in ji spletla kite. Uf, toje deklica!«

InÏenir je bulil oãi in poslu‰al, zadovoljen, da je vsajnekaj sli‰al o Danici. Naposled je bogato obdaril moÏa-ka. »Kupi si kave in kruha za svojo bosotinjo,« mu jerekel. Bobojedac se je tako privadil teh darov, da je poz-no v noã ãakal pri svoji sestri na dobrotnika, ako ga nibil na‰el pri mostu. Postal je po‰tni sel med hanom obOskovi in mestom. âe je videl, da gospodin Franjo kajodla‰a ali meãka z nagrado, je zavzdihnil ter rekel, dazdaj ne ve, kdaj pojde zopet v Mu‰içev han, ker tamnima nobenega opravka. Vilar ga je razumel in mu jekupil poln meh koruze, da ima kaj opravka v Mu‰içe-vem mlinu.

Danici je postal Bobojedac najprijetnej‰i gost in na-roãnik. Ni trebalo ba‰ njega, da se spomni gospodinaFranja. Saj je mislila ves dan o svojem idealu mo‰ke po-polnosti, ki gradi daleã za hribovjem most, in sama jeves dan gradila most do svoje sreãe. Zami‰ljena je ‰iva-la novi gunjiã, a delo ji ni ‰lo veã tako hitro izpod rok.Mnogokrat ji obstane roka, skoraj dih ji zastane, oãi seupro v kaj nevaÏnega na tleh, zastrme v bilko slame aliv kupãek pepela, v lonãek za kavo ali v neumiti findjan,ob katerem pipajo odebelele muhe; nepremiãno sedi,kakor bi spala, tako tihe so sanje njene sreãe. Vazku seje sãasoma zdelo ãudno, da so njeni presledki v vezenju


564

tako pogosti in dolgi, zato jo je veãkrat pokregal in iz-podbudil k delu, ãe‰: Gospodin Franjo se povrne, ingunjiã ‰e ne bo dodelan. Vzneseno ime gospodina Fra-nja, neizbrisno zadolbeno v njeno srce, jo vselej predra-mi in iznova sladko pretrese. On ji bo stal vedno na stra-ni in tudi brata ji re‰i iz jeãe. Tiste dni se ji je v ljubezen-skih sanjah rodila preãudna misel, ki jo je zaãela precejizvr‰evati. Iz obeh oprsnih delov gunjiãa je populila to-liko v‰itih cvetic in metuljev, da je dobila prostora zanovo tvorbo: na prazno mesto je zaãela v‰ivati na levo,na srãno stran nekoliko razkoraãenega mladeniãa, kidrÏi v iztegnjeni desnici rdeãkasto-rumeno jabolko, nadrugo stran pa lepo deklico, ki izteguje roki proti one-mu jabolku. Morda bi se namrdnil ostroumen kritiãar,kak‰en Dalaj-lama uãenosti — BoÏe, kako mnogo se jihje zaredilo dandanes na svetu! — morda bi trdil tak‰ennezadovoljneÏ, da je nova tvorba pokvarila estetski okusin uÏitek, no umetnica je tako hotela. Niza Danica nit kniti, jih ureja po svojem bistrem razumu ter neprestanomisli o njem, kako gleda nanjo, ji ponudi usodni sad, joprime za roko in kako je bila z njim pri slovesu. Solzeginjenosti se ji nabirajo v oãeh, pa ona jih zadrÏuje, dabi jih ne videl Vazko. Vãasi zbeÏi v navalu sladkih obãut-kov od brbljavega deãka, steãe k Oskovi, sede kraj mli-na na skalo in gleda v ‰umeãe pene, zlateãe se v solnã-nih Ïarkih. Niã ne ve in ne hotela bi verjeti, da so modri-


565

jani proglasili vsako ljubezen, pa naj traja ‰e tako dolgo,za pozlaãeno peno. Ko se vrne naposled vsa zami‰ljenav han, jo izpra‰uje umni in vse raziskujoãi Vazko: »Kaji‰ãe‰ ‰tiriperesno deteljico, kaj-li? Ali ‰teje‰ stopinje, kijih je naredil todi gospodin Franjo?«

Kadar pride Bobojedac, se njena pazljivost prevrnenanj. Veãkrat gre krog njega: zdaj se skloni po ãibuk, kimu je padel na tla, zdaj pobere suhljad, ki se mu valjapri opankah, ali findjan, ki ga je pozabila na klopi, celos cunjo pride brisat klop, kjer sedi imenitni moÏ, kar sesicer nikdar ni zgodilo, ker ni bilo v navadi. Nastavljauho in utripajoãega srca priãakuje, da zine moÏak in iz-pusti re‰ilno besedo. Toda ta le poãasi pripoveduje, kajje v mestu novega. »Oni most, ãigar zgradbo je poverilcarski general na‰emu Ïelirju, bo tak‰en, da mu ga nipara daleã naokoli.« Tako konãa po priliki in s tem zade-ne v Ïivo pri Danici. Zdaj ve, da ‰e Ïivi njen ljubimec.Njena lica zagore. Prinese lonãek kave in napolni fin-djan. Bobojedcu se zazdi seja na klopi nepripravna, zatozdrkne na tla, poãene na peti. Pomalem odsrkava gostoãrnino, z dlanjo si bri‰e brk in vljudno ter grozno obe-nem se mu bliska izpod nasr‰enih obrvi. Kuj Ïelezo, do-kler je vroãe — si misli in ‰e pritakne besedo, s katerovkuje gospodina Franja v zvezde. ·e en findjan kavedobi, na kar obmolkne, ker ognja noãe gasiti s slamo.Vazko cepi na oglu drva za zimo in poslu‰a. Tisti most


566

ga zaãne zanimati. Ker Ante ne da veã besede od sebe,ga vpra‰a: »Ej, Ante, bo li oni most tak‰en, kakr‰en jemostarski, ki je naslikan v Daniãini knjigi?« »Ne vem,kak‰en je mostarski, a jalski bo lep in za veãnost. Uãenje gospodin Franjo, sicer bi ga ne klical carski general ksebi,« odgovori bedni katolik, pokima z glavo, natrpaãibuk in po‰kili po tretjem findjanu, ki se mu ‰e tudinapolni. Vazku zaroji misel o osvoboditvi Mu‰iça in Jo-vice. Na primerno vpra‰anje dobi zatrditev, da gospo-din Franjo gotovo osvobodi oba, a treba ãakati, ker go-spoda so kasna. »Gospodin Ïelir bi precej pomogel, onhitro vidi in precej ve, kaj je prav, toda sodnik poãasnogleda v pisanje.« Deãek pritrkne z glavo in z jezika muzdrkne kletvina, grozeãa sodnikovemu svetcu z nekoneslanostjo. Pazna deklica naÏge Bobojedcu duhan, po-tem sede, vzame gunjiã v roki in z iglo snuje od naliãnestrani do narobne in obratno. Ante gleda z levim oãe-som na tvorbo, vidi v obrisih razkoraãenega moÏica zjabolkom v roki, prisrkne kave, potegne iz ãibuka terpljune, hvaleã Boga, da je poslal po‰tenega in uãenegagospodina Franja v Bosno. Ko se naposled dvigne termisli, obotavljajoã se, plaãati kavo, zve, da mu je odpu-‰ãen ves dolg. I Danica ume biti dareÏljiva, dasi je silnouboga. Prekanjen nasmeh mu izpreleti lice, ker z vsemje zadovoljen, posebno z odpu‰ãanjem dolgov. In po-boÏno zamrmlja v svoj brk: »Bedi je vsak dolÏan. Dal


567

Bog, da bi nam bili tudi pred prestolom boÏje milostitako lahko odpu‰ãeni na‰i dolgovi!« Potem gre, da sedena konjiãa, ki neprivezan dremlje pred hanom. Danicagre za njim. Bobojedac se skobali na suhega in mrtviã-nega trpina, v katerem pod tak‰no teÏo nekaj zabrboãe,kakor bi se cvrli ocvirki v ponvi. Ko ga okorni in zatepe-ni jezdec prvikrat dregne z Ïeleznim stremenom v tre-buh, se Ïival predrami in izpregleda; ko ga buhne dru-giã, pomiga z glavo in repom, a premakne se ‰e le tedaj,ko zaãuti ‰ibo na vratu. Bedni katolik se ‰e le sedajspomni, kaj mu je naroãil gospodin Franjo. Glavo okre-ne proti deklici in zroã nanjo z levim oãesom, reãe: »Po-zdravlja te Ïelir z jalskega mostu,« — a sam zase zvijaã-no pristavi: ,ÎviÏgati treba in ovce gredo za pastirjem.’Tudi Danica po‰lje pozdrav gospodinu Franju. In dolgogleda za poãasnim jezdecem, ki je tako sreãen, da bo Ïejutri videl onega, ãigar podobo bo do konca Ïivljenja no-sila pod svojim gunjiãem.

Ob veãerih, ki so postajali Ïe dolgi in hladni, ãepi Da-nica sama zase pred Drljaãkino hi‰o, stiska roki pod gu-njiã ter gleda v mirno noãno globino, vso polno sveÏostiin di‰av. V temnih obrisih stoje pred hi‰o pritlikave ãe‰-plje; skozi njih ‰ibke in ogoljene veje se ri‰ejo tr‰asti hra-sti velikani kakor mrki straÏniki planine; za njimi se vneprodirni temi spaja Zeleboj s Kravanjo. Doãim Ïe glu-ha noã ziblje zemljo in vleãe od nekod tanke meglice, da


568

pokrije z njimi hrib in plan, je na nebu ‰e vse svetlo. Bel-kaste lise veãernega sijaja se razlivajo po vsem nebo-sklonu, kakor bi zapad podajal vzhodu roko, in v bledinebesni svetlobi so razstlani vi‰njevkasti oblaki, kakorotoki po dalmatinskem morju. In tam na severnem kra-ju leÏi velik otok, podoben onemu prostranemu cesar-stvu, katero je videla Danica z vsemi njegovimi gorami,rekami in mesti narisano v svoji ‰olski knjigi. ,Bog ve, izkatere pokrajine tega silnega cesarstva je pri‰el oni, ki sega je tako moãno oklenila moja misel,’ — premi‰ljujedeklica, vsa zatopljena v svojo sreão. Vsenaokrog samatihota, le sova zdajpazdaj tuÏno zaskovika v planini,kakor bi zajavkala gorska vila pod udarci gozdnega‰krata. Tak‰no vpitje, hripenje in grgotonje je Danicasli‰ala v Hercegovini, ko so Turki morili ujete vsta‰e.

Preteklost in sedanjost sta se zlili v njeni obrazotvor-nosti. Kakor je bila prva ob vstaji in po smrti star‰evgrenka in prazna, tako je druga sladka in bogata. Poprejje lazila po temi, zdaj ji sveti mogoãna luã na praznikÏivljenja. Kakor otrok, ki jemlje iz stavbne skrinjice koc-ke in gradi z njimi veliãastne hi‰e, cerkve in gradove, jihpodira, vse kriÏem razmetava in zopet postavlja, tako jedelovala njena domi‰ljija: ustvarjala je ãudeÏne svetove,kjer veã ne vladajo naravni zakoni, kjer se izpolni vsakaÏelja in vsako hrepenenje, kjer nimata moãi ne snov nesovraÏnost in se izvr‰i vse, karkoli je jedva slutila du‰a,


569

ko je bila ‰e vsa vkovana v bedno telesnost. Prej je mno-go mislila o Jovici, kadar je bil odsoten, a zdaj je skorajpozabila nanj, tako mogoãno je priplaval na povr‰jenjenih obãutkov gospodin Franjo: polastil se je vsegaobãutljivega ustroja njene notranjosti. Nekdaj je ljubi-la brata, oboÏevala je njegov nravni heroizem, njegovomo‰ko odloãnost, celo njegovo prezirno in asketsko ve-denje napram Ïenstvu, sedaj je njeno srce ohladnelo,njeno uho je oglu‰elo zanj, nekako drobila se je njego-va juna‰ka postava, ker vso njeno domi‰ljijo je zavzelgospodin Franjo: stopil je pred njo, ji zastrl oãi, da sobile slepe za ves ostali svet. On je neomejeni gospodarnjenih misli; kakor globoko zabirajoãi plug po mehkempolju, tako pojde ljubezen do njega z njo do groba.

Veãkrat je sklenila, da pojde z Bobojedcem v Tuzlo,ker hoãe videti gospodina Franja, toda sramovala se je,razodeti tak‰no Ïeljo. In v sanjah se ji je prilaskala dru-ga misel: sama gre pojoã preko hribov in dolin z neizre-kljivim hrepenenjem v srcu; vsa trudna in onemogla odpoti in du‰evne bolesti, zagleda pred seboj mesto s ku-polo pravoslavne cerkve; v solncu se ble‰ãi zlati kriÏ nadnjo in v njegovi senci stoji mnogo belih minaretov; prijalskem mostu zagleda gospodina Franja; poklekne pre-denj, oklene se njegovih kolen in doslej neznana blaÏe-nost se razlije po njenem bitju. Bedeã je zavrgla to mi-


570

sel: srameÏljivost in strah pred samotno potjo sta jo od-vraãala od nje.

Treznej‰i je bil Vilar, ki je bil Ïe precej davno okusilprvo ljubezen in je imel Ïe vse jasno zaãrtano pred se-boj in si zlatih gradov ni veã stavil v oblake. Mislil je oDanici, kolikor se spodobi, toda njegov organizem ni biltako uravnan, da bi bilo v njem v gotovih ãasih prosto-ra samo za Ïensko. Sicer se ni povzpel na stali‰ãe tak‰-nega asketa, kakr‰en je bil Jovica, ki je s svojo revoluci-onarno du‰o preziral oba vladarja ãlove‰tva: feminizemin materialnost, a toliko se je nagibal na zdrÏljivo stran,da se je umel zatajevati tudi sredi najhuj‰ih ljubezenskihnavalov. Toplo se je spominjal Danice, toda v njegovi‰iroki du‰i je ostalo ‰e mnogo prostora za druge stvari.Imel je jasen pogled za vse, kar se godi krog njega, involjo, ne zatisniti oãesa, ako se godi krivica. V prej‰njihãasih je bil tudi on nekaj cinika, ki je prisiljeno poslu‰alumazane pogovore v javnih lokalih in jim ni ugovarjal,ki je molãe ‰el mimo krivice in je z Ïalostjo v srcu zatis-nil oãi, da bi je ne videl — ker se je takrat ‰e sramovalsvojih bolj‰ih obãutkov. Bosenske razmere pa so mu od-

prle oãi in tako gorostasne so se mu zdele, da je javnograjal vse, kar je bilo vredno graje. Mislil, govoril in delalje drugaãe nego oni na otoku, zato je veljal za neumest-nega filantropa ne samo nadporoãniku Buzdugi, ampakmalone vsem, ki so hodili v kazino. Kak‰no onemoglo


571

rahloãutnost bi mu bili ‰e odpustili, dasi sami ‰e tisteniso bili zmoÏni, ko pa so zapazili, da se je z njo prilju-bil nezadovoljnim ljudem, so zaãeli pikro gledati nanjter mu podtikati nevarne zveze, o katerih nikdar mislilni. Pod Konj-planino se je zameril oroÏnikom, za svoje-ga bivanja v Tuzli pa tudi vojakom. To se je zgodilo za-radi majkine krave. S tem stopa novo bitje na pozori‰ãemojega romana in jaz mu rade volje odprem vrata vnovo poglavje.


572

36.

Stara Grgiçevka je imela v lesenem hlevu za hi‰osuho kravo, ki je imela dosti mleka, kadar je dobiva-

la dobro krmo. Zadnje ãase jo je zelo skrbelo, kaj bo s toljubo Ïivaljo. Pod tur‰kim gospodarstvom jo je smelapasti po vseh rebrinah nad mestom, na te razseÏne pa‰-nike je takrat gonil Ïivino vsak, kdor jo je imel. Pod av-strijsko vlado se je vse izpremenilo. Ta je darovala delteh pa‰nikov Sestram boÏjega usmiljenja, na drugemdelu so se veÏbali vojaki in nekaj so jih zagradili begi,ker jim je nova uprava naloÏila nanje davek. Majka nivedela kje pasti. Nabirala je s snaho ob potih in njivahzeli‰ã ter nosila domov. Pozimi je nameravala dati kra-vo na kmete k bratu v rejo. Bobojedac bi jo bil nagnal vhosto, kjer bi si po zgledu njegovega konjeta sama iskalaÏiveÏa. Morda je umna Ïival slutila svojo bodoãnost, paje hotela poizkusiti, kak‰no je vlaãuganje na svobodi,morda se ji je zasmilila majka, pa ji je hotela olaj‰ati skrbza hrano in sama poskrbeti zanjo, verjetnej‰e je, da jo jespomnil prazni Ïelodec na socialno vpra‰anje in jo po-gnal na teÏko pot s trebuhom za zeli‰ãem; naj bo takoali drugaãe, res pa je, da se je neko prekrasno noã iz-


573

muznila iz nezaprtega hleva, vohala po ulici gor-dol,mulila kraj potov in v dobri slutnji pribrkljala naposledpred kazino. Tu je dolgo opletala, veseleã se zvezd indruge noãne prirode ter gosposkega vonja, ki je priha-jal s kazinskega vrta. In ni mogla odoleti vseobãemuhlepenju po ãim veãjem uÏitku: fini vonj, lasten vsemkoritarjem in Ïlebarjem, ji je pokazal v zelenem plotuodprta vratca, skozi katera se je potisnila v ãrni greh. Koje stala onkraj plota, je kolovratil po uglajeni poti sredivrta poslednji pijani gost iz kazine. Zanj krava ,haje i ne-haje’, ker mikale so jo bolj‰e stvari. O, blagor mu, komurje dano, priti k polnemu koritu! Dotiãnik je morda takoskromen in ãednosten, da niti ne ve, kje je, no drugi, kinismo tam, vemo, da je tam dobro, in vedela je tudi kra-va. Na vso sapo je ‰avsala in hlastala po soãnih rastlini-cah, dokler se ni na vzhodu pokazala prva krpica dne-va. Tedaj se je spomnila, da se spodobi, po slastnem te-lesnem uÏivanju zatopiti se v premi‰ljevanja, za kar seji je jutranje razpoloÏenje narave zdelo zelo primerno.Legla je na pot, kjer se ãez dan in do pozne veãerne ure‰etajo tuzlanska gospoda. Spokojno preÏvekujoã, je dol-go zrla na solnãni vzhod ter se ãudila, kako iz malegazraste veliko. Pre‰erna radost se ji je razlivala iz polne-ga Ïelodca na gobãne poteze. Nagledav‰i se naravnihnavlak, se je poglobila v socialno vpra‰anje, ker nekajmrvic tega velikega vpra‰anja se je bilo i njej, kakor


574

vsem drugim stvarem, ki so obteÏene z Ïelodcem, za-dolblo v moÏgane. Zakaj ni vedno tako, kakor je bilo no-coj! Toliko je dobrot na svetu in po‰tenemu bitju so za-prte! Zakaj ni svet tako ustvarjen, da bi neÏno rastlinjesamo frãalo v odprte gobce! Po tem pametnem vzdihuje zaãutila Ïejo, kakor jo zaãuti ãlovek, kadar se je dositega najedel in namislil. In glej — v ta dobri ãas se jezgodilo kakor v pravljici: jedva je poÏelela, Ïe je stalopred njo. Kraj poti so se ‰opirili krasni ‰opi pisane tra-ve kimajoãi pod srebrno roso. ·avsnila je po travi terpolizala z nje bisrno vlago. Tedaj pa jo je dohitela uso-da ma‰ãevalka, ki stoji vedno v sluÏbi samopa‰nikov inokrutnikov. S ceste je stopil na vrt brkast vojak, za kate-rim je tovorilo pet Bo‰njakov drva za kazinsko kuhinjo.Ko je brkiã naletel na kravo, ovirajoão promet, se ni ma-lo zaãudil; ko pa je zagledal vse polno svetloãrnih mlin-cev na uglajeni poti, koder se ‰etajo gospoda in njegovgospodar stotnik Hvalibogovski, se je silno zgrozil inrazsrdil. Izdrl je iz prvega tovora debel sklesek ter zaãelz njim udrihati po Ïivali, kakor bi ji hotel zmleti kosti.Ko ji je odbil desni rog, je bolestno zamukala in vstala.Zdajci jo je spoznal prvi tovornik, na‰ znanec AnteBobojedac. Zamahal je z rokama ter rahlo prijel vojakaza ramo, rekoã: »Oj brate mi po Bogu, gospodar ti na‰,ne tolci, kakor se bije s tolkaãem po kamenju na cesti!To je krava moje sestre Mare Grgiçeve, bedne katoliãan-


575

ke. Vrt ima vrata zato, da se zapirajo. Da jih je snoãi za-prl eden tvojih sluÏabnikov, krava bi ne bila mogla gre-‰iti,« na kar je pritajeno in v‰ãipljivo pripomnil drugitovornik: »Gospoda in psi ne zapirajo vrat za seboj.« Toje vojaka ‰e bolj razkaãilo in zavpil je: »Zakaj imajo paãuÏi vrata pri hlevu — a? U‰ivci, cigani, puntarji! Vse po-streliti!« Bobojedac je prepla‰en skoãil za dva korakanazaj in vojak je iznova zaãel mlatiti po kravi. Prenehalje, ko je videl, da ji je prebil zadnjo nogo, ki jo je Ïivaliztegnila otrplo in nerabno. Ta rabuka je privabila ‰e dvavojaka, ki sta skoãila iz kazine tovari‰u na pomoã. Vsitrije so se uprli v Ïival ter jo zarinili na kazinsko keg-lji‰ãe, kjer so jo privezali k ograji. Potem so stopili v krogna vojno posvetovanje.

»Za slano vodo drve ovce, za vodo gre mlin, za travokrava,« je izpregovoril Bobojedac ter poniÏno naklonilglavo. »Krava je nedolÏna kakor p‰eniãno zrno.« âezhip je zaprosil, nakloniv‰i glavo na desno ramo: »Dajtejo nazaj, kaj naj poãne moja sestra brez nje!« In zopetãez hip je vzdihnil ter se zlagal: »Bedna katoliãanka bomolila za vas, gospodarji vi na‰i.«

Vojno posvetovanje je bilo konãano in prvi vojak jerazglasil: »Hajdite, ãuÏi, in poliÏite nesnago na poti, pabo krava va‰a.«

Tedaj je zakipelo v drugem tovorniku in zadrl se je:»Kaj — mi naj poliÏemo! Nismo lizali niti pod sultanom


576

… Nismo va‰i psi, tudi psi bi ne lizali!« Ta mo‰ka besedaje prestra‰ila Bobojedca. ,Dolg je tvoj jezik, prokletiVlah, in zanj bo‰ visel gotovo ‰e na drevesu,’ si je mislil.

Tovorniki so zmetali drva, pobrali borni izkupiãek inod‰li. Bobojedac je hitel k Grgiçevim, da naznani ne-sreão. Sestre ni dobil doma, ker pol ure je bila Ïe z domain je iskala kravo. Sporoãil je Vilarju, ki se je pokazal naoknu, Daniãin pozdrav, dasi tistikrat ni bil niã v mlinu,potem mu je povedal dogodek na kazinskem vrtu in gaprosil, naj on posreduje, da pride krava nazaj, ki itak nebo za drugo nego za mesarja. InÏenir je obljubil svojopomoã, zaprl okno in se zaãel napravljati.

V tem je skrbna majka pretekla Ïe celo mesto. Vse jepreiskala. Naposled je zapazila sledove kravje poti, ki sokazali na kazinski vrt. Niã dobrega sluteã, je stopila vanj.Ostrmela je, ko je na‰la Ïival privezano s konopcem intako razmrcvarjeno. Skoãila je k njej in jo stokajoã hitelaodvezavati. Tisti trenotek je stopil k njej brkasti vojak terjo neprijazno prijel za rokav. »Premila majka, ta krava jezdaj na‰a, ker smo jo zaplenili na na‰em ozemlju. Plaãa-la bo‰ vojno od‰kodnino, ako jo hoãe‰ vzeti nazaj. Razu-mela?« Tako je v slabi srbohrva‰ãini govoril brkiã in dabi majka bolje razbrala poloÏaj, ji je pokazal desetprstov ter ji pred nosom posvaljkal s palcem in kazal-cem ãe‰: Plaãala bo‰!


577

Kadar je trebalo plaãati, majka niti najãistej‰e srbo-hrva‰ãine ni razumela, kaj ‰e tak‰no Ïlobudranje. Ker nimogla hitro razplesti vozla, je segla v nedrje po pipec, dakakor veliki Aleksander v ‰kripcih prereÏe vozel. Pa vo-jak ni pustil. Prijel jo je od zadaj za krilo in jo s tak‰nomoãjo odtegnil od krave, da se je starka opotekla in po-valila na grmiãe odcvitajoãih bigonij, pelagonij in fuksij,ki so se ‰opirili pod keglji‰ãem. »Zulumçare ‰vabski!« jezakriãala, pobirajoã svoje kosti in ko je bila pri‰la dosape.

Vojak se je iznova razsrdil, ker besedo ‰vabski je sma-tral za razÏaljenje ãasti, vrhutega mu je bilo Ïal poman-dranih cvetic. »Mar‰ vun, mar‰-mar‰!« je zakriãal, pri-jel starko za suhi tilnik, jo tiral k plotu, ki je tudi za keg-lji‰ãem ograjal vrt, in jo pahnil skozi vratca na pot. »Tu-kaj ãakaj, kolovrat stari! Buta! Krava pride ‰e le prekoprotokola in konaka v tvoj hlev — kadar plaãa‰ globo.«In je z zapahom zaprl vratca.

Majka ni vedela, kaj je protokol, a globa in konak staji bila znana. Vedoã, da je med njo in muãiteljem plot,preko katerega je ni mogel doseãi, je zdajci vsa razkaãe-na odprla zatvornico svojim psovkam. »Kaj, ‰e globo najplaãam zato, da si mi ubil kravo? âakaj, jastreb ‰vabski,lopov, pra‰iã mastni — zatoÏim te v konaku, pri carjuãastitem te bom toÏila, da mi plaãa‰ Ïival! S to deseto-


578

rico nohtov se preÏivim jaz — dvignila je roki — a ti Ïivi‰s tujimi Ïulji, ciganãe smrdljivo, gavran ãrni —«

Vojak psovk ni ostal dolÏan. »Molãi, brezzoba kuzla!Da zna‰ tako delati s svojimi nohti, kakor ume‰ z gob-cem, sedem debelih krav bi ti stalo v zaprtem hlevu.« ·edrugih cvetk ji je nasul, vzraslih na voja‰kem polju.

Ona za plotom je nadaljevala: »Jeãa naj ti postane do-maãa hi‰a, ãe jo ‰e kdaj uvidi‰, ti steklina ‰vabska! Îenatvoja naj vso deco tvojo zapored poljublja na mrzle, po-sinjele ustnice, za kugo naj pocepa tvoja Ïivina in samcrkni za plotom! Kolne naj te majka na tvoji smrtni pos-telji, oãrni naj tvoj obraz liki gruda ledu, kosti naj ti gni-jejo pri Ïivem telesu in po smrti naj te izmeãe zemljavolkovom v Ïretje!« Îugala je majka s pestjo preko plo-ta, iztegovala je vrat, da bi bolje videla nasilnika, iz oãiji je sr‰ela stra‰na jeza.

Vojak ni dosti premi‰ljeval o logiki njenih psovk. »Natvojem jeziku bo ‰e vrag brusil kremplje — koklja pija-na!« je zavpil in ‰e veã neslanosti ji je nametal. Konãnose je spomnil, da z besedami ne pride na konec. Pobralje sklesek, s katerim je bil prej ob delaval kravo. Da bidal du‰ka svoji jezi in bi se pomirila Bosna, ga je vrgelproti starki. »Idi k vragu, rilec babji!«

Majka se je okretno ognila sklesku. Tedaj se je po-drobneje zazrla v vojakov obraz: ves je bil ãrn in vi‰njev,Ïivalske oãi so se svetile, kakor bi vrag preÏal iz najtem-


579

nej‰ega peklenskega kota. ·inila ji je v glavo misel, da seÏe vr‰i njeno prokletstvo. ZbeÏala je in kolikor so jo nes-le noge, je tekla k Hrenu, ki je velik gospod in ji pomo-re do krave.

Hren si je z vodo izgrgraval usta in s ‰ãetico snaÏilzobe, ko je starka planila predenj. Njene sicer tako mileoãi so divje ‰vigale, liãne kosti so ji ‰e bolj izstopile, nanjeno znojno ãelo se je tu in tam usul trdi ãe‰uljek sivihlas, roki sta se ji vdrli v suhe prsi kakor kremplji v Ïiviplen, njeno telo je drgetalo. Hren se je prestra‰il te ne-navadne prikazni.

»Kaj se je zgodilo, majka?«V naglici je pravila, zadihajoã se in s tresoãim glasom.

»Pomozi mi, gospodar ti moj milostivi! Ako koga po-zna‰, pomozi! Ti hodi‰ v konak, tvoja beseda mi prive-de kravo nazaj.« Tako je konãala vsa v solzah.

Hren se je razsrdil. DrÏec v eni roki kozarec, v drugi‰ãetico, je zavpil: »Kam pa misli‰, majka! Jaz naj se vti-kam v voja‰ke stvari? To bi se mi utepalo! Ako so na-mlatili tvojo kravo, ki se je povsem neupraviãeno zari-la ponoãi na kazinski vrt — dobro, a mene ne bodo mla-tili, ker jim noãem po nepotrebnem nastaviti svojih kos-ti. Sicer pa — kultura, kultura! Kolikokrat sem te Ïe uãil,da ne sme‰ kar tako na vrat na nos vdirati v moje sta-novanje. Treba lepo potrkati na vrata in ãakati, da kdo


580

reãe: Herein ali pa noter! Tak‰na je pri nas olika in na-vada.«

»Pozabila sem, oprosti, gospodine!« je zaihtela maj-ka. Vse drugaãnih besed je priãakovala.

»Tak‰na pride‰ in ob tako zgodnji uri, ko te nihãe nizval. Da te vidijo moji otroci, uroke bi dobili od tebe.«Zaãel je zopet grgrati.

To glasno govorjenje je privabilo gospo Minko iz ku-hinje. Tudi ona se je prestra‰ila starke. ObÏalovala jenjeno nesreão, celo prebledela je. »Kako je to grdo,trpinãiti ubogo Ïival!« je mehko rekla. »Toliko so nagna-li sem nem‰kih vojakov, ki se ne marajo nauãiti deÏelne-ga jezika —«

Tu je Hren zabrusil polna usta vode v kabliã kraj umi-valnika in z zlobno ironijo na obrazu je rekel nem‰ki:»Prosim te, Minkec, ne ãvekljaj tak‰nih budalosti v nav-zoãnosti teh ljudi. I kaj pa ima opraviti deÏelni jezik skravo? Tvoje besediãenje bi nama lahko ‰kodovalo.Majki se prav godi. Îe veãkrat sem videl njeno kravosamo na izprehodu po mestu. Pomisli, kako bi bilo, kobi se smele vse krave tako svobodno ‰etati po ulicah.Zapira naj jo, zato je tesar naredil vrata. Stari red moraizginiti in novi se mora uveljaviti, zlepa ali zgrda.«

»Kravi je zlomil nogo.—«»Ima ‰e tri zdrave. Jaz hodim samo po dveh.«»Rog ji je odbil —«


581

»Mleko ne teãe iz roga.«»Ali se ne spominja‰, Vinko, kako sva pred leti skup-

no ãitala Stritarjeve pesmi, tiste lepe o Raji?

Mati, Turek je lisko ukral,Ko sem jo v rebri pasla.Kdo nam bo zdaj, ko jo je odgnal,Mleka dajal in masla?

Takrat te je ganila tista mati, a danes si trd, neizpro-sen, moÏ jeklen —«

Hren je vrgel ‰ãetico na umivalnik, pograbil brisalkoin jezno je odgovoril, otirajoã si usta: »Pa naj Stritardanes napi‰e pesem o tej nesreãni majkini kravi, ako siupa. Av‰ica, vsaka reã ob svojem ãasu! Zdaj veje drugveter, z njim moram frãati jaz, pa me zafrkavaj, kolikorti drago.« Osato je pogledal na majko, bacil brisalko naposteljo, stopil bliÏe k soprogi in nem‰ki je nadaljeval:»Spravi mi starko za danes iz hi‰e, jutri pa zopet lahkopride, ko se pomiri in ne bo veã toliko neplodnega jadi-kovanja. Zaradi ene krave naj bi imel sitnosti! Minkec,bodi mi oprezna Ïenica, saj pozna‰ tukaj‰nje razmere.Majki dovoli, da si na na‰em vrtu napuli pet ali ‰est rjuhtrave — jesen je tukaj — niã ne ugovarjam. Vse naj po-ruje ali poÏanje. Drugega ne morem storiti za kravo. Najse zateãe k svojemu gospodinu Franju, on se rad ukvarja


582

z dobrotljivostjo. Pa se tudi lahko, ker je sam in napos-led neodvisen od bosenskega kruha.«

Ko je majka zasli‰ala imenovati gospodina Franja, jedvignila glavo. »Da, gospodin Franjo je na‰a skala. Onse jih ne boji,« je viknila navdu‰eno in pikro obenem.

»Da, on jim pokaÏe,« je patetiãno odgovoril Hren, lju-bosumen na Vilarjevo svobodo.

Majka je vsa zasopla hitela domov. Vilar je bil Ïe pri-pravljen na odhod. Majki je obljubil, da stori vse, kar jev njegovi moãi. Tudi on se je spomnil Stritarjevih verzovin posmejal se je neãemu. Toda sklenil je pomagati, dane poreãejo Bo‰njaki: Nova kultura je pri‰la in z njo no-va nasilstva, pa ga ni bilo ãloveka, ki bi jih izku‰al ubla-Ïiti. Gredoã po ozkem dvori‰ãu, ni zapazil Bobojedca, kije pred hlevom zajtrkoval ãebulo in kruh, ãepeã krajsvojega konjiãa.

·e le pri vratih je zasli‰al Bobojedãevo vzdihovanje:»Boga mi — mrzla zima stoji pred pragom — kaj bo, kajbo? Gola je moja bosotinja — u-u!«

Okrenil se je in ‰el k siromaku.»Otroci mi jokajo doma,« je javknil bedni trgovec s

carskim lesom.»Naj jokajo, saj ti jih nisi uãil,« je malomarno odvrnil

Vilar ‰e vedno zami‰ljen v Stritarjevo lisko.


583

»Sami so se nauãili, istinabog! O, velika je tvoja pa-met, gospodine Franjo! Sreãna je majka, ki te je nosila,in sreãna je Ïenska, ki bo rodila od tebe. U-u!«

Vilar je natresel nekaj srebra predenj in mu naroãilpozdrav za Danico. Bobojedac je z Ïivahno kretnjo po-biral in mrmral nekaj o bednih katolikih in uãenih lju-deh.

Majka je drobnela za Vilarjem, ki se je napotil na ka-zinski vrt. Ona je ostala na poti, bojeã se razkaãenegavojaka, on je ‰el naravnost h keglji‰ãu. Ogledujoã po-habljeno Ïival, je zmajeval z glavo. Pristopil je brkastivojak.

»Zakaj ste tako razmrcvarili Ïival? Ali se vam niã nismilila?« je vpra‰al Vilar v tonu dobrega in mirnega, ãlo-veka, ki priãakuje dobroto od sobrata.

»Zgodilo se je mrhi po njenih zaslugah,« je mo‰koodgovoril brkiã.

»Dajte kravo nazaj! Lepo napitnino dobite od menein tudi ‰kodo povrnem.«

Vojak je pogledal v vi‰ek, kakor bi bila tam napisanalepa beseda napitnina. Pomislil je nekaj, ker moãno muje ugajala ponudba, toda kaj, ko je bilo prepozno. Po-tresel je z glavo kakor lisica pod nedoseÏnim grozdjem.»Ne morem, gospod! Krava stoji Ïe v jutranjem rapor-tu prijavljena kot plen. In kar je priplenjeno, denejo na‰poveljnik gospod stotnik Hvalibogovski vse na protokol.


584

Ob osmih bodo vstali, ob devetih pridejo sem pogledat.Kar zaukaÏejo gospod stotnik, to se mora zgoditi, pa jeamen besedi.« Zasukal se je na peti in je od‰el v kazino.

Vilar je ‰el k Jali, da se prepriãa, napreduje li delo ponjegovih odredbah. Ob desetih je stal Ïe pred stotnikomHvalibogovskim, da poravna kravjo afêro. Hvalibogov-ski se je ‰etal po pisarni od Bema do Ko‰ciuszka in pre-mi‰ljeval o tajnem ukazu, ki je pri‰el od sarajevskegavojnega kora, in je iznova zabiãal vsem poveljnikom vo-ja‰kih krdel ter vsem naãelnikom voja‰kih gosposk, najskrajno previdno pazijo na vsako sumljivo gibanje vljudstvu in naj vsak nered, ki bi mogel kaliti mir v zase-denih deÏelah, nemudoma naznanijo kornemu povelj-stvu, ki razpolaga z zadostno voja‰ko silo in hoãe v kaluzadu‰iti vsak odpor ter precej skraja zavdati strah neza-dovoljnim elementom. Stotniku so v glavi zamrleli raz-liãni poloÏaji, v katere bi lahko pri‰la tuzlanska voja‰kasila, ko bi se v tem ali onem delu okraja pojavil upor. Zavsak sluãaj je imel primerne ukrepe, o katerih bi poroãalgeneralu. Tisti hip, ko je vstopil Vilar, je zaãel v mislihponavljati svoje vojne naãrte. Moten je bil in to mu nibilo prav. Ker je bil pa inÏenir zaradi mostu generalovzaupnik, mu je po prijaznem pozdravu ponudil stol terga vpra‰al, kaj je povzroãilo ãast, ki ga je doletela z nje-govim posetom.


585

»Malenkostna stvar me je privedla k vam, gospodstotnik,« je rekel Vilar s priljudnim in samozavestnimnasmehom, kakor bi sedel v prijateljevi sobi. »Moji go-spodinji je nocoj to noã u‰la krava. Îe ni bila dobro pri-vezana, ali Bog ve kaj —«

»O, glejte no, gospod inÏenir! âujmo in strmimo! Izva‰e hi‰e je pri‰la dragocena priza na na‰ vrt?« HadÏi-rumba se je spomnil, da nima pred seboj samo inÏenir-ja, ampak tudi mladega rezervnega poroãnika, v ãigarneizku‰enost in samoljubnost mora podregati z na-sme‰ljivo besedo. Vilarju se je zdela ta beseda ciniãna inga je nekoliko zmedla.

»Krava je za‰la na kazinski vrt —«»Nihãe ne sme zaiti na kriva pota. Tega smo se uãili

Ïe v prvem katekizmu.«»Lastnica krave je siroma‰na, siroma‰na majka —«»Vsi smo siromaki in bedni hudiãi na svetu,« je vzdih-

nil Hvalibogovski in pokimal. »Dosti bi imel opravka,kdor bi hotel vsem ustreãi. ·e Bog ne more.«

»Po‰tena, zanesljiva Ïenska je moja gospodinja in na-zaj bi rada dobila svojo Ïival.«

»Umevno, umevno. Zanesljiva pa ni, ker je tako grdookregala na‰ega vojaka, ki je storil samo svojo dolÏnost.Kako se imenuje va‰a gospodinja?«

»Mara Grgiçeva. V Saparijevi ulici ima majhno hi‰icoin to kravo, drugega pa niã. Zato bi vas prosil —«


586

»To ime mi je Ïe znano,« je rekel stotnik ter stopil kpultu, kjer je na papirno podlago nekaj zabeleÏil. Vilarje vstal. Niã dobrega ni priãakoval od tega trdosrãnegaãloveka, ki se je, poloÏiv‰i desnico v levo dlan, po stra-ni postavil predenj ter mu govoril ãez ramo, strmeã vpoljskega generala na steni: »Va‰a Mara Grgiçeva ni po-‰tena. Spominjam se je, da je lani stanoval pri njej urad-nik. Plaãeval ji je meseãnih 6 gold. za sobo, a ona jedavãni oblasti napovedala samo 5 gold., ker je ta znesek‰e prost davka, oni prvi pa ne. ·e uradniku je prigovar-jala, naj napove niÏji znesek. To ni po‰teno, tak‰nim lju-dem ne smemo dajati potuhe. Kam pa pridemo, ako bovsak utajil svoj zasluÏek in dohodek? Tukaj‰nji ljudjeniso disciplinirani, pod sultanom je delal vsak, kar jehotel. âakajte — ‰e nekaj — vse se mi zdi —« Hvalibo-govski je stopil k omari in izvlekel iz nje ãrn se‰itek, obr-nil je nekaj listov in zdajci je ves vztrepetal ter se po‰ibilv kolenih. »Je Ïe res!« je vzkliknil in izobrazil grozo naobliãju. »Glejte, va‰a gospodinja se nahaja v moji ãrniknjigi med tistimi hi‰nimi posestniki, ki lani, ko smo ob-hajali svoj praznik, ni marala obesiti na‰e zastave nasvojo hi‰o, ãeprav so ji zastavo poslali iz konaka. O, tapa ni zanesljiva, gospod inÏenir! Na‰ poklic je, da priva-dimo te ljudi z Ïelezno roko discipline in na‰ega reda.«

Skraja so se vse Vilarjeve liãne ãrte zdruÏile v lahennasmeh, poln milobe, saj je nastopil v poslu poniÏno


587

vdanega prosilca; ko pa je sli‰al o majkinih prestopkih,je dvignil obrvi ter se zagledal v potlaãeni in razdrti nosgenerala Bema, pri ãemer so se odkodersibodi prikradleneke satirske poteze v njegov nasmeh, ki so ‰e narastlepri poslednjih stotnikovih besedah, zakaj spomnile soga korejskih porcelanastih klobukov, ki bi jih bil diãniHadÏirumba rad nataknil tudi Slovencem.

»Nu, gospod stotnik,« je zaprosil, nakloniv‰i glavo,»kr‰ila se je disciplina, rad priznavam, toda vse to jeopraviãljivo pri teh ljudeh, ki ne tiãe ‰e v na‰i kulturi.«

Hvalibogovski, ki je bil zapazil ves satirski zasmehVilarjev, se je z vsem telesom okrenil k njemu ter za-strmel v njegove oãi. »Gospod inÏenir, vi me ne bodeteuãili, kaj je tu opraviãeno, kaj ne.«

»Gotovo ne, gospod stotnik,« je pohitel oni malo raz-kaãen. »Toda pomislite, prosim, kdo naj zdaj daja maj-ki mleka in masla?«

»Kdor hoãe. Jaz ne morem in vi tudi ne. To se pravi:vi ji lahko kupujete oboje, ker ste dober ãlovek.« Samozlobo in ironijo je kazal stotnikov obraz in pogled.

»Rad bi nosil do konca dni zavest dobrote v sebi, panaj me zaradi tega zasmehuje, kdor more.«

Hvalibogovski se je sklonil bliÏe k Vilarju. Oduren inhre‰ãav je bil njegov glas. »Dajte si dopovedati, gospodinÏenir, da vi ne veste, s kak‰nimi zanikarnimi ljudmiimamo tukaj opravka. Vi jih ne poznate do dna, ker ste


588

kratek ãas tukaj, a mi smo jim preiskali obisti in vemo,kaj je notri: samo sovra‰tvo do nas in pohlepnost po iz-kori‰ãanju vojakov in uradnikov. Za zgled naj vam bova‰a ,po‰tena’ majka.«

»Njena kazen bo za njeno siroma‰tvo itak velika, kerdobi kravo vso pohabljeno nazaj.«

»Dobi jo nazaj, kakr‰na je. Nismo razbojniki, da bisiloma jemali komu. Îival je pri‰la sama in dosti nam jenaredila ‰kode. Popoldne napravim opis kaznivega de-janja, da ostane ãrno na belem, kaj se je zgodilo. Brezglobe je ne vrnemo. Na‰ vrtni zaklad potrebuje prispev-kov. Vi ne veste, koliko mi da vrt posla, skrbi in stro‰kov,Sam sebe mora Ïiviti, od erarja ne dobi niãesar. To jecvetliãni in zabavni vrt za na‰o gospodo, ne pa za kra-ve. Zato treba kaznovati va‰o gospodinjo, da bo drugimza stra‰ilo. Naj se drugi zgledujejo ob tem sluãaju, glo-ba naj ostra‰i vsakega, kdor bi hotel goniti Ïivino na na‰svet. In protokol je tudi potreben, da imam kaj v rokah«— stotnik je s prsti desnice potrkal v odprto levo dlan —»protokol, protokol, to je tista reã, ki me krije, ko bi mikdo oãital nepravilnost ali pa takozvane atrocites. Tumora biti ãlovek za vsak sluãaj pripravljen, tu veje dru-gaãen veter nego onkraj Save. Nevarno je tukaj in poze-be ãlovek, ako ne stopi v zati‰je. Vi ste dobra du‰a, go-spodine Franjo, vijolici bi vas primerjal, ki prikrita v sa-moti raz‰irja dobrodejni duh krog sebe, toda pazite, da


589

ne pozebete v viharjih, ki prihrume morda ‰e to zimo.Glejte« — stotnik je s prstom pokazal na mizo, kjer jerazgrnjen leÏal korni ukaz — »glejte, ravno danes semprejel iz Sarajeva nekaj prav zanimivega in sumljivega,nekaj, kar vtepava naãelnikom in predstojnikom naj-veãjo previdnost in opreznost. Intencije visokega kor-nega poveljstva — no reã je strogo tajna —« Hvalibogov-ski se je skrãil, kakor bi moral pod pezo tajnega ukazapasti na kup; dvignil je roki, ãe‰: Naj se zgodi volja boÏ-ja! — in ves seseden stopil k mizi, hoteã se iznebiti ne-simpatiãnega posetnika.

Vilar je stopil za njim. »Povejte mi, gospod stotnik,globo, jaz jo plaãam.«

Hvalibogovski se je razmahoma okrenil k njemu. »Ni-karte, nikarte! Kaj koristi globa, ki jo naloÏimo in samiodrajtamo. S tem pljujemo v lastno skledo. Kazen naj boobãutljiva ali pa naj je ne bo. Vi ste vendar ãlan na‰edruÏbe, ki je prevzela nalogo, da pokori te ljudi —«

»A uniãevati jih ne smemo. Tem ubogim ljudem tre-ba prizana‰ati, gojiti jih treba, da se rede in da jih potemlaÏe striÏemo,« je rekel Vilar. Za‰el je v zbadljiv ton.

»âutijo naj na‰o premoã, zato niti ena na‰a odredbane sme biti tak‰na, da se ji lahko ognejo brez ‰kode. AkoMara Grgiçeva ne more plaãati globe, prodamo njenokravo in stvar je poravnana.«


590

»Onda bi ji jaz moral kupiti drugo in bolj‰o, prej bi neimel miru.«

Stotnik se je odurno posmejal. »Vi ste nepobolj‰ljivfilantrop. Vedite pa, da se na‰a situacija od dne do dnehuj‰a. Na‰a odgovornost je velika. Vsa Evropa gleda nanas, kako vr‰imo prevzeto nalogo. Niã mleãne filantro-pije, prav niã. Zdaj treba napeti drugaãne strune.«

Vitar se je prestra‰il tega krutega ãloveka. »Torej niãfilantropije? Onda vem, da sem pri‰el zaman prosit.«

»Zaman, zaman. Vedite pa tudi, da kdor ni z nami, jeproti nam. Iztreznite se in ne vme‰avajte se v posle, kivam niã mar niso.«

»Klanjam se, gospod stotnik!« je glasno in zadirãnogovoril Vilar, vrteã ãepico v roki, pomikajoã se vznicproti durim in zroã na Bemov nos. »Klanjam se!« je po-novil, kakor bi hotel reãi: Nisem voljan poslu‰ati va‰ihpropovedi!

Ko je drugi dan majka iz konaka dobila ukaz, naj pla-ãa naloÏeno globo, je Vilar sam ‰el v konak, sam od‰teldenar, hoteã strmeãim in muzajoãim se uradnikom po-kazati, da ga niã ne peãe, ako ga tuzlanska gospoda za-smehujejo zaradi ãlovekoljubnosti.


591

37.

In tuzlanska druÏba ga je zasmehovala, kakor se spo-dobi ãloveku, kateri ima svoje nazore razliãne od

onih, ki so obiãajni v druÏbi, smatrajoãi se za krotilkopremaganega ljudstva. ·la je mimo njega bobneãih ko-rakov in on ni hotel z njo. Njena oholost mu je izpod-jedla zaupanje vanjo in podpalila njegovo goreãnost zarevne ljudi. Kmalu je opazil, da ga kazinski ljudje ne ma-rajo, da jim velja za mehkuÏnega idealista, da gledajo postrani, se muzajo pred njim, se mu smejejo za hrbtom inga obrekujejo. Nekateri so mu zavidali za njegovo neod-visnost, drugi za njegovo znanje, tretji so ga sovraÏili,ker se je zaãel ogibati kazine, tega sredi‰ãa tuzlanskegaÏivljenja in nove kulture, ãetrti niso mogli umeti, kakose more inteligenten ãlovek bratiti s ãuÏi, posedati pohanih in poslu‰ati dolgoãasne guslarje. Vilar se je nam-reã vsako popoldne zatekel v okolico, doãim je »kulturniotok« v kazini in pri Agularju igral karte in na biljardu.Obhodil je vse hribe na severu in na jugu mesta, spoznalje vse poti in stezice, v vsakem hanu se je ustavil. Zelo semu je priljubilo to samevanje, zdruÏeno s hojo. Naravasi je Ïe nadela svojo koketno jesensko obleko, Ïe se je


592

zaãela spogledovati s svojo dozdevno smrtjo, povsod jekazala neko omamljenost kakor dotekajoãa ura. Jesen-ski podleski so bili Ïe docveli, po kamenju so se kakorsrebro svetili slinasti polÏji sledovi, goste pajãevine soomreÏevale vr‰iãe mladih smreãic, solnãni Ïarki so seonemogli lili na zemljo: babje leto je neÏno vspavalomehko stvarstvo. Zami‰ljen je korakal Vilar med razno-bojnim listjiãem, pripravljajoãim se na pogin. In zdelo semu je, da nikdar ni v tako dobri druÏbi kakor takrat, ka-dar je sam. Kolikorkoli je imel na svetu prijateljev, z vse-mi se je pomenkoval v samoti brez strahu, da bi se ko-mu zameril in bi od tega trpela ãast; in sovraÏnikov muni trebalo poslu‰ati. Spoznal je, kako lahko postane ãlo-vek razposajeno vesel, kadar je sam. Polasti se ga ‰iro-ka pre‰ernost, kateri da naposled na vse grlo du‰ka vpre‰erni pesmi daljne domovine. ali pa v glasni dekla-maciji lepo zaokroÏenih verzov, ki so se v de‰kih letih zaveke zadolbli v spomin. S svoje poti je videl v daljavi ze-lene kope Majevice in âaklavice-planine, lesketajoãe sev motnih solnãnih Ïarkih. In zamikalo ga je tja. Najel sije pri Bo‰njaku osedlanega konjiãa, ki ga je zanesel vtemne doline in na svetle, okrogle vrhove, od koder jegledal v rodovitno Posavino. Oni v mestu so se ‰kodo-Ïeljno rogali, rekoã: Le poãakajte, sreãa se na samotnipoti z groznim hajdu‰kim pogledom in nikdar veã se nebo upal v planino. Toda Vilar nikdar ni sreãal sumljivega


593

ãloveka: bodisi, da se hajduki niso skrivali v tistih krajih,bodisi, da so poznali dobroto gospodina Franja in so semu ogibali.

General ga je veãkrat vabil, naj pride v kazino. Izgo-varjal se je, da mu ‰koduje tobaãni dim, v resnici pa muje tako omrzela tuzlanska druÏba, da ni hotel imeti z njonobenih stikov veã. Opoldne je kosil pri Agularju, zve-ãer pa mu je majka prina‰ala veãerjo domov. Dolgo vnoã je sedel pri knjigah. Delo pri mostu, izprehodi inknjige, ta modra razvrstitev telesnega in du‰evnega delabi bila odvraãala od njegovega samotarstva moreão dol-goãasnost, dolgo bi bil izhajal brez druÏbe na otoku, anjeno Ïivljenje je bilo tako mnogostransko, da ga je mo-ralo tu in tam pritegniti v svoj kolobar, njen vpliv je biltako moãan, da se mu ni mogel povsem odtegniti. Tagospoda je bila nasilna, kolikor se ji je zljubilo, niãem-na, kolikor je mogla biti, trda, odloãna in brezsrãna.Ohola in mogoãna si je lastila pravice do vsakega ãlove-ka in zahtevala je, da se ji v nekem oziru in v gotovihsluãajih pokori tudi Vilar.

Ves ãas svojega bivanja v Tuzli je bil samo dvakrat priHrenovih in enkrat je posetil Bajiçeve in ‰e tistikrat si jeposet pri Bajiçevih uredil tako, da ni dobil doma Ljubi-ce in Katice. Zato sta na ulici obe odzdravljali njegovimpozdravom hladno, zvisoka, stisnjenih ustnic. Ob de-Ïevnih dneh je hodil popoldne v kavarno in tam je se-


594

del k Bajiçu. Toda ta je postal malobeseden in razdraÏenljudomrzec, tak‰en, da iz njega ni bilo mogoãe spravitibesede. Oãividno je kazal, kako ga peãe Ïenina nezve-stoba in da ga je sram.

Nekoã, sredi vinotoka, je sreãal na ãar‰iji Bajiçevomater. Poljubil ji je roko. »Veste, gospod inÏenir, da smoonstran Save, ne hotela bi, da mi na ulici poljubiteroko,« je veselo zasvirala, »toda tukaj naj se zgledujejoTurki, kako treba ravnati s po‰teno Ïensko. S tem sto-pam tudi jaz s kulturonosci.« Potem ga je pokarala, daje zgre‰il pot v njeno hi‰o, hkratu ga je opraviãila z Ïa-lostnimi razmerami v tej hi‰i in z njegovimi obilnimi po-sli. Opozorila ga je na tuzlansko gospodo, kako jih jerazdraÏil. »Prav se je zgodilo mogoãnemu Buzdugi,« jenadaljevala. »Silno se je osme‰il. Pa glejte, kak‰ni so tiljudje! Vi ste vendar po‰teno nastavili svoje prsi, a s temniste Ïeli njih priznanja. Pravzaprav je Samojlo v tak‰ne‰kripce spravil nadporoãnika, a Ïid je dobrotnik in krmi-lec, zato on ni kriv, ampak vi ste krivi. Vi ste zadali glo-boko rano njih samoljubnosti. Sicer so polni razvratnos-ti, a svojo takozvano ãast morajo imeti, da se igrajo znjo. Vedno se ‰e smejem tistemu dvoboju in blagrujemvas, posebno pa ‰e zaradi Grgiçeve krave. Vi ste doÏivelitukaj razburjene ure, a tudi pri nas ni prijetno.«


595

»Kaj dela Bajiç, kaj njegova mlada Ïenka?« je vpra‰alVilar, ko se mu je pokazalo, da se to vpra‰anje ne bozdelo neskromno, ne brezobzirno.

Gospejin obraz se je zasenãil, bolest je zatrepetala nanjem. »S tem zakonom si je Sa‰a nakopal Ïveplo inogenj na glavo. Upala sem, da bo bolje, kadar ji gre iz-pred oãi oni grdi Ïidovski malik, pa ‰e huje je. Kako sele more zakonska Ïenska tako zatelebati v tujega ãlove-ka? Sa‰a se ji prilizuje, na rokah bi jo nosil, a ona karoãividno kaÏe, kako malo ga mara. Poprej je skrivalasvoje pregre‰no razmerje, hlinila se je, a zdaj se ga niãveã ne sramuje. Veste, da govori s sestro vedno le ma-dÏarski, to je jezik, ki ga Sa‰a sli‰ati ne more. Kar primizi se tako pogovarjata in veãkrat sem Ïe sli‰ala, da sepomenkujeta o onem zapeljivcu v Banjaluki. Kakor binamenoma hotela Ïaliti mojega sina. In Ljubica dobivaskrivoma pisma iz Banjaluke — dobro vem. S pove‰enoglavo mi hodi Sa‰a cele popoldneve po polju, kakor bi‰tel repo in korenje. Zahvalite Boga, da se niste navezalina Katico. Ta ne bo niã bolj‰a.«

Vilar je majal z glavo, ãe‰: hudo je in pomoãi ne vemnobene. In oprezno je dejal; »Gospod Bajiç naj bi izpre-govoril z njo in naj bi ji povedal —«

»Kaj? Ali naj ji reãe: Bodi samo moja, ãe ne, te ustre-lim.«

»O ne, tako grozovit nisem, milostiva.«


596

»Korobaã naj bi vzel in jo pretepel. Turek pravi, datreba Ïeno, otroke in psa biti in rediti.«

»Ne, tudi tako ne. To bi mu niã ne hasnilo. Kratkomalo naj bi ji rekel: Ve‰ kaj, ljuba, midva se ne ujemava,ti ne mara‰ veã zame, samo Ïivljenje mi greni‰, povrnise torej k svojemu oãetu.«

»Onda bi ‰la v Banjaluko.«»Naj gre.«»Bog naredi Ïe konec tem neznosnim razmeram —

tako ali tako!« je vzdihnila gospa in solza ji je zdrknilapo velem licu.

Vilar je v svoji notranjosti triumfiral, da se ni navezalna Katico. ,Bolj‰a ne bo, nego je njena sestra,’ mu je go-vorilo nekaj, kadar se je spomnil gospice. Vedel je, kar jemoral videti tudi slepec, namreã da je bil zakon pri Lju-bici samo okvir za izlete, flirt in zabavo, neka forma zalahkomiselno Ïivljenje. Sli‰al in ãital je o tak‰nih zako-nih, videl je Ïe Ïenske, ki so se spotaknile na zakonitipoti in so teptale rodbinski ugled. Vseh vprek ni obso-jal, ker je vedel, da ne more ne Ïenska ne mo‰ki predvstopom v zakon pogledati v vse kote tuje hi‰e, ne morerazbrati vseh gubic tujega srca. Za nekatere je imel svojoutemeljeno opraviãbo, za Ljubico je ni mogel najti. Najje presodil zadevo s te ali one strani, vedno je Bajiç du-‰evno in telesno nadkriljeval pl. Pesterja. Za naãelnika jegovorilo samo njegovo vi‰je dostojanstvo in bogastvo,


597

stvari, ki nimajo za tako nravno urejenega ãloveka, ka-kor je bil Vilar, nobene cene.

Prve dni novembra je dogradil most in prejel gene-ralovo pohvalo. Njegovo slovo od Tuzle je bilo kratko.Posetil je Hrenove in Bajiçeve, drugod se ni pokazal.Tako na tihem in skrivaj se je odpeljal, da so po pravicigovorila tuzlanska gospoda, da ga je vzela noã in meg-la. Zgodaj v jutro je ukazal zapreãi voz, ki je prej‰njiveãer pri‰el izpod Konj-planine. Za voznika ni bil veãMarko Krpica, ampak biv‰i kuhar Mrkezkov Janez odSv. Franãi‰ka v Savinjski dolini. Vilar se je obveselil Go-rogranca: imel bo na potu za tovari‰a Slovenca, s kate-rim se lahko pomeni kaj. Bilo je pusto jesensko jutro. Odmraka, ki je leÏal po dolinah, je ãloveku mrlelo predoãmi, po niÏjih hribih so se plazile lahne meglice, naj-vi‰ji vrh je zastirala teÏka megla, kakor bi si bil nadel sivturban. ,V sredini tihe gozdne prirode bom preÏivelzimo ter skrbel za delavce,’ je premi‰ljeval, sedeã navozu. ,Morda ne poteãejo tedni mirno, a vsekakor je tamprijetneje nego v mestu pri brezsrãni druÏbi. Zadnjetedne sem nekako otrpnil za vse, kar se godi na otoku.Gotovo izvirajo od tam tudi koristni poizkusi, po‰tenastremljenja, dobra volja, toda vse to utone v krivicah tehkrutih ljudi. âemu imajo Jovico toliko ãasa zaprtega, ãe-prav so prepriãani o njegovi nedolÏnosti!’ ObÏaloval je,da njegovo priãevanje ni osvobodilo Milo‰eviça, kar je


598

obetal Danici. V Tuzli je bil parkrat sklenil, da sede nakonja in pojezdi pod Konj-planino ter izpregovori zdeklico, toda okolnost, da ni mogel re‰iti njenega brata,ga je zadrÏevala od izleta. ,·e to zimo se hoãem ruvati zBierkopfom — tako je nadaljeval svoje misli — potem pahajdi dalje v svet! In Danica pojde z menoj. Tukaj mebodo zasmehovali, da vzamem preprosto deklico, paona ni iz takozvanega nizkega rodu, saj je hãerka herce-govskega vojvode. Njenega oãeta ni imenoval ne cesarne sultan za vojvodo, narod ga je dvignil na ‰ãit, ko je bilspoznal njegovo silno du‰o in plemenito ter poÏrtvoval-no ljubezen do Hercegovine. Svojo Ïeno bom gledal ssvojimi oãmi: kak‰na se bo zdela drugim ljudem, za tomi ni mar.’ In zaãela se mu je smehljati rodbinska sreãa,kakr‰no je videl pri Hrenovih: tu in tam kak‰ne neprilikein sitnosti, a ãlovek se jih privadi in za njimi zasije temlep‰e solnce sreãe. Sklenil je, da Ïe z novim letom odpo-ve deÏelni vladi sluÏbo. Ker je bil z njo dogovorjen zatrimeseãno odpoved, bi moral sluÏiti ‰e do konca su‰ca.In spomladi z Danico dalje v svet, kamor kaÏe boÏji prst.

V Samojlovem hanu je trebalo podu‰kati, ker voznikje moral spotoma naloÏiti meso in ‰e nekaj drugegabra‰na za delavce. Samojlo in njegova Ïena sta skrajnoprijazno pozdravila inÏenirja, ki se pa za njih usluÏnostni zmenil dosti in je le priganjal liferanta, naj hitro od-meri.


599

»Oh, gospod inÏenir! Kako sem vesela, da ste se zopetvrnili. Zdaj zopet zavlada toliko potrebni mir v delavskikoloniji,« je govorila sveÏa in brhka gospa Etelka in Sa-mojlo je zlostno kimal, obraãajoã oãi zdaj na inÏenirja,zdaj na Ïeno.

»Kaj do zdaj ni bilo miru?« se je zaãudil Vilar. »Vsahrana je bila za niã, ker ni pri‰la iz va‰ih rok.«

»âudno, da morejo samo moje roke deliti take dobro-te.«

Tedaj je priskoãil Samojlo. »Gospod inÏenir, vi bostes svojim vplivom vsekakor dosegli, da se izbolj‰ajo raz-mere. Vi ste hraber ãlovek, vas se bodo bali. Toda kar setiãe znamk, ne pojde po va‰em. Bog praviãni ve, da nimogoãe; z njimi stoji in pade vsa moja kramarija.«

»Ste li v tej zadevi dobili kaj od deÏelne vlade?«»Dobil in odgovoril sem, da odneham od znamk, a v

tem sluãaju precej zvi‰am ceno Ïivilom za deset odstot-kov. Zdaj imajo na izbiro. Boga mi, rad grem od tod, itakse pripravljajo stvari, ki nas vse skupaj lahko ãez noã po-meãejo z na‰ih prostorãkov. âemu so mi pa dali v hi‰o‰tiri pu‰ke, ako ne zato, da se branim razbojnikov.«

»Pomislite, gospod inÏenir, streljamo naj! Bog praviã-ni, ali je res Ïe tako nevarno!«

»Ne lomi z rokama, Etel-leben! Samuel Blaustift jelojalen, drÏavi vdan ãlovek, zato so mi zaupali oroÏje.Ime Blaustiftov je na visokih mestih na dobrem glasu.


600

Moj oãe David Blaustift je bil liferant generala Hainauana Ogrskem. Hainau je imel mojega oãeta rad, ‰e zapretiga je dal.«

»Ek!«»Po nedolÏnem seveda. Moj oãe je dobil ukaz, doba-

viti ovsa za celo kolono; tako je zvedel za ves vojni naãrt.Da ne bi ãesa izblebetal nepoklicanim ljudem, ga je dalHainau zapreti. âez dva dni ga je izpustil, prosil odpu-‰ãanja in bogato ga je nagradil. Dosti so se trudili mojipredniki za drÏavo in niso obogateli. Zato pravim: najmi zaupajo ‰e ‰tiri topove, tlake jim pa le noãem delati.«

»Vidim, da so bili va‰i predniki res ugledni ljudje —«»In po‰tenjaki, kar sem tudi jaz. Jaz in po‰tenje, to si

je tako blizu kakor palec in mezinec: drug lahko druge-ga objame in poboÏa. Vsakemu sem rad pomagal. Le najvam pokaÏe moja Ïenka, koliko Bo‰njakov ima zapisa-nih, ki so dobili pri nas blago na poãak. Seve — na bra-do dajati, to ugonobi trgovca, in zato nismo pri‰li sem-kaj, da bi tukaj potratili, kar smo si po‰teno pridobilionstran Save. Poleg vseh udarcev me pa doleti vãasi tudisreãa.«

»Ker ste po‰ten in dober ãlovek.«»Pred dvema dnevoma sem zvedel pri sodi‰ãu v Tuz-

li, da sem postal pravi zemlji‰ki posestnik v Bosni. Ves-te, ta han ni moj; s travniki vred je last deÏelne vlade, jazsem samo najemnik. A zdaj sem postal pravi bosenski


601

zemljak. âe se mi v hanu ne obnese, se polotim polje-delstva.«

»To je dobro,« je rekel Vilar.»Dobro,« je potrdil Samojlo ter z rokama zaigral ob

pazduhah. »Glejte, kako me je hotel nabrisati neki agane daleã od tod v Pospreãju. Za Mujago KujundÏiça gaimajo zapisanega. Pride Mujaga lansko zimo k meni inpravi: ,Brate, posodi mi 300 bank! Postaral sem se inpred smrtjo bi rad potoval v Meko. âez poletje ti denaivrnem.’ Dobro. Ker sem vedel, da ima lepo in ugodnoleÏeãe posestvo, sem mu posodil. Napisal sem pobotni-co, namazal Mujagi s tinto palec.« Tako — zdaj pritisnipalec sem, to je tvoj podpis. Koncem zime je od‰el. Vnjegovi odsotnosti je njegova sladkosneda bula vednopo‰iljala k meni: zdaj po kavo in sladkor, zdaj po riÏ inmoko, vãasi se ji je zahotelo tudi moje slivovke. Njendolg je narastel na 100 goldinarjev, ker jemala je vednona upanje. Pet mesecev je poboÏni aga potoval in molil.Tam le sredi poletja pride domov. Omlati p‰enico, po-bere fiÏol in koruzo, otrese ãe‰plje, toda niã ga ni k me-ni. Napotim se torej k njemu, da se kaj pomeniva dvapobratima. Mujaga je ba‰ sedel na pragu svoje hi‰e teriz peharja jedel soãne ãe‰plje. — Kako si, brate? — gavpra‰am. ,Dobro, fala (hvala) Bogu!’ mi odgovori. — Ka-ko ti je rodila p‰enica? ,Dobro, fala Bogu!’— Kako fiÏolin koruza? ,Dobro, fala Bogu!’ — Kako ãe‰plje? ,Dobro,


602

fala Bogu!’ — A ‰ta radi‰, brate? ,Fala Bogu, ni‰ta!’ Bese-da je dala besedo, in polagoma sem zvedel, da je Mujagaves svoj pridelek Ïe prodal in denar potratil. A vse to semu je zdelo dobro in v redu. Zagrozil sem mu, da pro-dam vso Ïivino iz njegovega hleva, da zaplenim vse, karima v hi‰i, samo golo bulo in otroke mu pustim, ako miv ‰tirinajstih dneh ne plaãa dolga, ki je z obrestmi vrednarastel Ïe na 500 goldinarjev. Mujaga se je delal rav-nodu‰nega in na vsako mojo pro‰njo je mahnil z roko inpljunil v stran. Tako sem ãakal ‰tirinajst dni, a Mujaganiã. TolaÏil sem se, da ima v hlevu lepo Ïivinico in nanjopoloÏim pest. Kar pride oroÏnik k meni in mi prinesenovico, da se namerava aga izseliti v Turãijo in da podroko prodaja svoje posestvo nekemu begu. Kakor da jetre‰ãilo vame! Nemudoma teãem k Mujagi. Na njego-vem dvori‰ãu naletim na ciganko, ki je sluÏila za deklov hi‰i. — Kje je Mujaga KujundÏiç? vpra‰am. ,Ni ga,’ od-govori ciganka. — Ali jo je Ïe potegnil v Turãijo? ,V hare-mu je, in nihãe ga ne sme danes motiti. Da ima‰ sto je-zikov, bi ga ne priklical. ·e streljal bi nate.’ — Ga pa jutriprikliãem, ko pridem z oroÏniki. Salem aleikum! In res,drugi dan sem ga ‰el dregat z oroÏniki. Mujaga je pri‰elves zaspan iz harema. — Nu brat — pravim — tako intako; midva sva v sorodu, odtisk tvojega palca se naha-ja pri meni, dolg gre kvi‰ku kakor plevel, ãe ga ne ruje‰.PokaÏi mi svojo Ïivino! Koliko je vredna med pobratimi?


603

Turek je pokimal in se mi zvijaãno posmejal. Grem inodprem hlevna vrata. Ostolbenel sem, ko nisem zagle-dal niti enega repa. ,Allah je dal, Allah je vzel,’ je mirnorekel moj dolÏnik. — A tebe naj vzame vrag in petsto-petdeset koscev mesa naj iztrga iz tvojega telesa! Tolikobank si mi namreã dolÏan. V konaku te,pouãe, da natuje stro‰ke ni dobro potovati v Meko. âakaj! ·el sem ksodi‰ãu ter dal zabeleÏiti svoj dolg na KujundÏiçevino.Imel sem veliko stro‰kov in potov, preden je gospoda vkonaku stopila na mojo stran. Predvãeraj‰njim sem bilzaradi prepornega posestva zadnjikrat v konaku. Beg jemoral odjenjati. Od‰tel sem agi nekaj desetakov, a zdajse naseli, ãe hoãe‰, devet ur hoda za Carigradom.«

»âestitam vam kot novemu bosenskemu vlastelinu.«Samojlo je z vso desetorico prstov dromljal po svojemtrebuhu.

,Pretkan ãlovek!’ si je mislil Vilar, ko mu je za slovosegel v roko. ,Tak‰ni ljudje bodo v par desetletjih poro-bili in izmolzli Bosno.’

Po njegovem odhodu je skrbno vpra‰ala gospa Etel-ka: »Ali si res kaj dobil iz Sarajeva?«

»A — kaj? Pri deÏelni vladi stoje na moji strani in tuostane vse pri starem, pa naj se razkrehne gospodin Fra-njo. ·e odgovora ne dobi na svoje pritoÏbe. Nametalsem mu peska v oãi. Zdaj bo zopet gradil svoje poseb-no poslopje, dokler mu ne pade sleme na glavo.«


604

»Tega norca se razveseli âumurpa‰a kakor mi‰ maãkeali razbojnik oroÏnika,« je rekla gospodinja in ‰la v ku-hinjo.


605

38.

Onstran vegastega mostu ãez Spreão je voznik izvadil iz Ïepa staro Ïemljo in ko‰ãek sira. Srdito je

prelomil Ïemljo in zaãel zajtrkovati. Obrnil se je k Vilar-ju. »Ali ste videli, gospod Ïelir, danes nisem dobil niãgula‰a. Vas sta se bala. O, prav je. Zato sva pa dobila me-so, kakr‰nega ‰e ni bilo, odkar ste nam od‰li v mesto, intudi pri drugih Ïivilih je odprl nove vreãe. Mar mi je gu-la‰, ãe ga jem na raãun delavcev.«

»Kako to, Janez, da si sedaj pri konjih?«»Birkov me je degradiral v dolino. Veste, pred dvema

tednoma je pri‰el tisti zdravnik, ki pride vsako ãetrtletjepogledat, kako kaj Ïivimo, ãe smo se zredili in kaj jemo.Prav takrat sem kuhal preÏganko. Tako je pri‰el k meni,kakor pride pri vojakih v kuhinjo. Kuham preÏganko inon me vpra‰a: ,Kak‰na je preÏganka?’ — Slaba, pravimklavrno. ,Ker ne me‰a‰, teleban!’ zarohni name. Veste,da je sam vzel kuhalnico in zaãel me‰ati. âez dve minutije pokusil. ,Dobra, izvrstnaaa!’ je meketal zlodej ter gle-dal k nebu, kakor bi pil medico. Pa ni bila za niã indrvarji so z njo zalivali rastlinju. Birkov je bil poleg in seje silno razkoraãil pred menoj, ãeprav jaz nisem bil kriv


606

slabe preÏganke, ampak Ïid sam in njegovo plesnivoblago. Îa kazen me je spodil od kotlov in dal h konjem.Pa zame to ni kazen, ampak nagrada. In tako si mislim,da mi je hotel gozdar s to prijetno sluÏbo zama‰iti usta,da bi ga ne opravljal, ker jaz kot prej‰nji kuhar vendarnekaj poznam njegove zavijaãe in spletke z Ïivili.

»Kdo je zdaj za kuharja?«»Marko Krpica. Pa ta bojazljivec se nikdar ne pritoÏi,

zato ga zmerja vsak, kdor ga doseÏe.« Janez je pomigalz glavo, kakor bi ne mogel razumeti Markovega strahupred gozdarjem. Pognal je konja v dir. Zevajoã svoj zaj-trk, se je igral z vajeti, se zibal in pre‰erno priskakovalna kozlu. Ko se je zaãela pot dvigati, je prijenjal konje-ma.

»Kaj je sicer novega v na‰em taboru?« ga je vpra‰alinÏenir ter mu podal smotko.

»Prav od srca se vas veselimo vsi delavci,« je odgovo-ril voznik, vesel, da je bil odlikovan s smotko. »Na Gajerjain Birkova pa padete kakor komat na konja. Ta dva osle-pita, ko vas zagledata. Kaj pravite, kje je zdaj Atif Sarajli-ja, da veã ne hodi posedat na svojo skalo. Nekateri pravi-jo, da je zaprt zaradi tistega oroÏja, ki ga je bil podtaknil.Potemtakem bi bili morali izpustiti Jovico —«

»To so reãi, o katerih nicesar ne vem in ne premi‰-ljujem,« se je potajil Vilar.


607

»Skrivnostne stvari se gode. K nam, namreã k drvar-jem v Medvedji in Volãji Dol pride vãasi ãlovek, o kate-rem pravijo, da ni to, za kar ga kaÏe njegova obleka.Tiho pride, prodaja kak‰no stvar, popra‰uje po stezi ãezplanino ali po poti v mesto in izgine kakor kafra. OroÏ-niki so tak‰nim ljudem za petami, pa ne vem, ãe so do-bili Ïe kdaj pravega. Veste, da imamo sedaj tudi v PiliçuoroÏni‰ko postajo?«

To Vilarju ‰e ni bilo znano, zato se je priliãno zaãudil.»Saj sem vam Ïe pravil o Marku âuruku — kaj?«»Aha — to je tisti Marko, ki je zaradi Luce pretepel

Atifa.«»Tisti Marko se je povrnil. Mislili smo, da je zbeÏal

ãez mejo, pa glejte — dva dni pred sv. Terezijo se je zo-pet pokazal v na‰em kraju. Zarana smo ga zagledali vrhskale nad mojo kuhinjo v druÏbi ‰tirih tovari‰ev, vsapetorica oboroÏena od nog do glave. Prestra‰il sem se,ko so razbojniki tako grdo zrli na nas in drÏali pu‰kepred seboj. ,Zdravo, bratje!’ je zavpil Marko. ,Kako ste?’— Dobro. A kako si ti, brate? smo vpili mi. ,Dobro, Boguhvala! Tistega va‰ega psai‰ãem, da mu posvetim, pa gane vidim v va‰em taboru. ·koda!’ — ·koda! Ni ga! Mor-da je zaprt ali pa vohuni po deÏeli — je zavpil Batiniç. —âe ga dobi‰, Marko, obesi ga na prvo vejo. Bog ti povrneza delo usmiljenja! je viknil Grbonog. — Ne ubijaj ljudi,Marko! Do konca Ïivljenja lepi prelita kri na ãlove‰ki


608

du‰i — je s slabim glasom govoril stari Trkulja v skalo.Pa Marko ga ni mogel sli‰ati. Glejte, edini Trkulja je pa-metno svetoval razbojniku, ki je zakrivil smrt Lucinegaoãeta.«

»Kaj pa vi, Slovenci, niste imeli jezikov? Ali so se vamprilepili k goltancu?« je vpra‰al Vilar, ki je z zanimanjemposlu‰al Janeza.

»Res so se nam prilepili. Onemeli smo, nismo si upaliãrhniti besede. Pomislite, pet tak‰nih hrustov visoko naskali s pu‰kami, namerjenimi na nas. Z vi‰ave bi nas bilivse lahko postrelili. Ali naj dvignemo sekire proti njim?Ni, ni, ni! Hudiãa!« In Janez je dvignil roko ter odmah-nil z vso petorico razprostrtih prstov. UÏaljen je bil nje-gov ponos, ker je gospod oãital Slovencem strahopet-nost. Obrnil se je h konjema.

»Janez, pripoveduj dalje, kaj se je zgodilo! V hanu obOskovi se napijeva kave.«

Voznik se je zopet okrenil nazaj. »·e je govoril Mar-ko nekaj o zori, ki je napoãila, in da se zaznava dan. Po-tem je nagovarjal na‰ tabor, naj prestopi v njegov tabor,kjer dobimo vsi pu‰ke in naboje. — Ne moremo, Mar-ko, ves ta gozd moramo prej posekati in ogoliti moramoprej Zeleboj in Kravanjo, potem morda pridemo — jetiho odgovoril Trkulja. A Grbonog je snel ãepico, jo vr-gel v zrak ter zavpil: ,Bogme, bratje po Bogu, vsi pride-


609

mo za vami, ako nam deÏelna vlada ne po‰lje na‰egadobrega gospodina Franja nazaj.’ Prav tako je rekel.«

»Grbonog je rekel — pravi‰?«»Grbonog. In zbeÏal je dva dni pozneje, na sv. Terezije

dan Grbonog in z njim Dizdariç. Oba so zvabili oni raz-bojniki; prvi se je menda zbal preiskave zaradi onih be-sed, ki jih je zavpil Marku. Paznik Gajer je namreã ne-mudoma napravil ovadbo na oroÏni‰ko oblast o vsem,kar se je bilo dogodilo v Medvedjem Dolu. In na sv. Lu-keÏa dan je prihrumela komisija z oroÏniki in ãeto voja-kov na Konj-planino. Zaãela se je preiskava. OroÏniki invojaki so stikali po vseh planinah, pa hajdukov niso na‰-li. Delavci so vse povedali po razumu in pameti, pa no-benemu niso mogli naprtiti zlega. Njipreteklo teden dniin oroÏniki so se za stalno naselili v Piliçu. Pazijo na de-lavce in straÏijo prehode ãez Konj-planino. In Piliçu jeoblast naloÏila kontra — kontra — hudiãa, kako se Ïepravi?«

»Kontribucijo? âemu?«»Da, kontrabucijo. Rekli so, da mora obãina plaãati

pedicijo —«»Ekspedicijo, voja‰ko odpravo —«»— voja‰ko odpravo, ker je Marko doma iz Piliça in je

par mo‰kih iz vasi pobegnilo v gore. Ker obãina ni ho-tela plaãati, so vzeli knezu najlep‰o kravo in ‰e drugim


610

kmetom so vzeli, tako da so gnali ‰est Ïivinãet v Tuzlo.To so novice iz na‰ega kraja.«

Janez je pognal. Zbrano sta tekla konja ob zeleni Os-kovi. Dan se je cmeril na vseh straneh. Na rjavkastih tra-tinah se je razlezla rosa, kamenje se je svetilo v mokro-ti, tudi drevje se je navzelo vlage. In zdelo se je inÏenir-ju, da se solzi zemlja pod svinãenim nebe‰kim svodom,ki je Ïugal pasti nanjo. Niã ga ni veselilo to, kar je pra-vil Janez. Nezadovoljnost v delavskem taboru nara‰ãa,njegovo ime pritikajo v svoje drzne izgovore. Gotovoizrablja to gozdar. V ljudstvu se nekaj nevarnega pri-pravlja in oblast s svojo strogostjo priliva olje v ogenj.Toda bal se ni. Ni bil iz tistega kota doma, kjer oprezniãlovek pri vsaki temni toãki, ki se pojavi, zajavka: Kaj bo,ãe bo tako! Brez bojazni je zrl nevarnosti in boju v oãi,govoreã: âe ne bo tako, bo drugaãe in zaradi mene se ‰ene podere svet.

Pred Mu‰içevim hanom je velel ustaviti. Pod pristre‰-jem je pletel handÏija Pero ko‰aro. Mu‰içeva postava seje ‰e bolj sklonila, ‰esttedenska jeãa ga je postarala. Zde-lo se je, da je zlomila njegove Ïivljenjske moãi. Ko je za-gledal Vilarja, je vstal. »Hvala ti lepa, gospodine Franjo,da si posleno priãal za naju. Brez tebe bi se ne bil izre-zal,« je govoril s tihim glasom in z onim mirnim inmilim usmevom, ki je lasten samo starãkom.


611

Na Vilarjevo vpra‰anje: »Kako si, Pero?« je toÏno od-govoril: »Kakor v re‰etu ne more stati voda, tako ne vtrhlem telesu Ïivljenje.« Po teh besedah je sedel in na-daljeval delo.

Tedaj je pri‰el Vazko iz mlina. Nasmehnil se je gospo-dinu Franju ter ‰el v veÏo kuhat kavo. Vilar je stopal zanjim, zroã proti Oskovi, ne pride li Danica iz mlina. To-liko ãasa je bil odsoten, toliko gorjuposti se je nabralo vnjegovi du‰i, in zdaj bi rad, da bi baklja ljubezni posve-tila v njegovo notranjost. Sedel je poleg duri na stolãek,oprl roki ob koleni. Z velikim hrepenenjem v srcu je pri-‰el sem. Rad bi oÏivel, odobrovoljil se ob njeni navzoã-nosti, preden se snide z renãavim in ãemernim Bierkop-fom. V radosti je spotoma poskakovalo njegovo srce,zaÏelelo je Danice in ni je v hanu. Brezoblaãni prazniksreãe bi ji moral biti ta dan, ko se on vraãa, in nje ni.Skoraj sveti‰ãe mu je bil ta uboÏni han one dni, ko se jetu vrtela Danica in je s svojim vezenjem tu sedela; mav-riãne barve so se lile krog njega, ko se je zaãel igrati sprobujajoão se ljubeznijo. A danes je tako pusto, praz-no in dolgoãasno, ker ni tiste svetle toãke, h kateri bi iztega prozaiãnega, neusmiljenega Ïivljenja vzpel pogledsvoje du‰e. Ko je odhajal v Tuzlo, ga je ãakala ob solnã-nem vzhodu, in zdaj se zdi, da je obledelo tisto prvo ga-notje nedolÏne du‰e. Njegov pogled je blodil po zapra-‰enih stenah, po sajastem ostre‰ju, po Vazkovih podpla-


612

tih, po nara‰ãajoãem ognju. Nemir se ga je polastil,muãilo ga je razoãaranje. V tem Ïivãnem razstrojstvu jezaãutil potrebo, da nekaj izpregovori, da izvede du‰o izteme muãnega molãanja. In vpra‰al je: »Vazko, kako segodi Luci?« Vpra‰al je po Luci in Ïelel je sli‰ati o Dani-ci. Deãku se je zdela ta radovednost neprimerna in abot-na. Kaj komu mar Luca, ki je z zakonom loãena od os-talega sveta? Zmajal je z glavo in molãal. ·e je vpra‰alVilar: »Ali je na dobro pri‰la Luca?«

Deãek je zamrmral: »·la je iz Zlosela v Kukavice,« karbi se po na‰e reklo: ‰la je iz Te‰ãe vasi na Laãno brdo.

Marsikaj Vazku ni bilo v‰eã: prviã, da se gospodinFranjo tako dolgo ni povrnil, da v tem dolgem ãasu nik-dar ni posetil Danice, da ji ni poslal nikakr‰nih daril —tudi sebi bi privo‰ãil kak‰en bak‰i‰ — sploh ji je dal sa-mo jabolko brez vbodenih dukatov, torej se je samo ‰alilz njo; drugiã, da ni re‰il Jovice, ki je priljubljen vsemuokraju, in tretjiã, ker se zadnjiã Bobojedac, ko je tovorildrva skozi Piliç, niã ni ustavil, dasi je videl Danico, in jini prinesel obiãajnega pozdrava.

Po kratkem presledku vpra‰a zopet Vilar: »Ali si bilna Lucinem svatovanju?«

Vazko rezko na to: »Nisem bil.« Srdito je zaãel piha-ti v ogenj.

Skrivna Ïelja, da bi kaj sli‰al o Danici, pa onemu nidala miru. Zopet ni hotel naravnost zavpiti skozi okno,


613

‰el je raj‰i z vpra‰anjem krog hi‰e. »Vazko, ima‰ li kajmletve v mlinu? Zdaj jeseni bo dosti.« Hotel je zvedeti,ni li Danice v mlinu.

»Mletve dosti. Tovorijo in vozijo mi koruzo in p‰e-nico,« se je pobahal prekanjenec ter po‰kilil po Vilarje-vih kolenih. Uganil je bil Ïe, kak‰no struno bi rad sli‰algost.

»Haj!« je pritrknil gospodin Franjo. âez hip je iznovavpra‰al: »Kaj je novega v Piliçu?«

»Îalost je nova. Teleta mukajo, ker so jim odgnalikrave. Evo ti novice!«

— Bes te lopi, mladi upornik! âlovek misli o ljubezni,in on govori o teletih — si je rekel Vilar. Pisano je po-gledal na skljuãenega Vazka, ki je ravnodu‰no bezal indregal v Ïerjavico. — In tega trdovratnega fanta sem ‰ãi-til oroÏnikove bikovke! Hitro je pozabil. Pravzaprav semse dvobojeval samo zaradi njega.

Ko je sprejel kavo iz deãkovih rok, se je Ïivo zazrl vnjegovo resno obliãje, namignil gor v brdo in tiho jevpra‰al: »Ali je vse zdravo gori?«

»Zdravo! Le Danica je bolna.«Naposled vendar nekaj. »Bolna? Na ãem poboleva?«»Boluje na srcu. Kadar najdejo ptiãjega mleka, takrat

bo i za njeno bol leka.« Vazko se je odvrnil, da bi skrilsvoj hinavski obraz.


614

»Ti se norãuje‰, deãko. Glej, potegnil sem se zate predhudim oroÏnikom. In sedaj se ‰ali‰. Grdo bi te bil opla-zil oni oficir z bikovko, da te nisem branil takrat.«

Vazko se je omehãal ter se okrenil k gostu. V njegovihoãeh je zasijalo pol hvaleÏnosti, pol nasme‰ljivosti. »Boljme bole Daniãine solze nego so me udarci z bikovko.«

— Glej, premetenega zvodnika in izku‰njavca! Zgodajje dozorel — je pomislil Vilar ter vpra‰al: »Zakaj je padanes ni v hanu?«

»Deset dni Ïe ne hodi veã dol. Boji se mo‰kih. Samot-no kozo hitro uje volk.«

Vilar se je posmejal robati primeri, ki se je delomalahko nana‰ala nanj. Velel je deãku, naj nese voznikukave.

Tedaj je vstopil Pero v veÏo. HandÏija je potoÏil, da gadelo hitro utrudi, ãesar ni ãutil nikdar prej. Njegove veleustnice so se vidno tresle, kakor bi Ïebrale tiho molitevali pa ponavljale besede, s katerimi se je zagovarjal predsodniki. Sedel je na minder Vilarju nasproti. »Glej, go-spodine Franjo,« je rekel, »kak‰nih sedemdeset let semÏivel pod sultanom, mnogo sem pretrpel glada in krivi-ce, a v jeão me za tur‰ke carevine niso vtaknili nikdar.Sedaj pa sem bil Ïe dvakrat zaprt. Obakrat je zakrivilmoj zapor Atif Sarajlija.«

»Ta zloãinec je izginil iz na‰ih krajev, njega se ti veã nitreba bati.«


615

»Ne bojim se ga. Moji dnevi dotekajo, to ãutim tunotri v prsih. Vãasi se mi zdi, da se mi utrga sapa, poseb-no ponoãi dobivam hude nadu‰ljive navale. âas pride,ko se bo treba loãiti od hudobnega sveta. Ako noãe zlood mene, moram jaz od zla. O, koliko sem moral presta-ti! Ali ti je Ïe kdo pravil, gospodine Franjo, kak‰ni zlo-ãinci so Sarajlije?«

»Kar se tiãe Atifa, sem popolnoma na jasnem; o dru-gih Sarajlijah nisem ‰e niãesar sli‰al. Pripoveduj, brate!«

»Ako me hoãe‰ poslu‰ati, ti povem, kako je ugonobilAtifov brat Smajo Sarajlija mojega brata Tunjico.«

»Rad te bom poslu‰al, Pero! Samo toliko poãakaj, daodpravim svoje laãne konje domov,« je rekel Vilar. ·el jek vozniku Janezu in ga poslal z vozom naprej, sam pri-de pe‰ za njim. Potem se je povrnil z Vazkom k Peru.

Ko se je starec pogrel in okrepil s kavo, je zaãel: »Po-vedal sem ti Ïe, da sem se rodil v Hercegovini. Moj oãeje imel tri sinove: mene, Tunjico in Andrijo. Jaz in bratTunjica sva se zgodaj oÏenila in dobila zarod. Kmetovalasva z oãetom vred na zemlji bega, ki ni poznal Boga. Ne-usmiljeno je iztirjeval tretjino in ko se je raja pod vod-stvom Luke Vukaloviça uprla Turkom, nam je davekzvi‰al na polovico vseh pridelkov, ãe‰: Raja je presita, pase buni. To je oãeta in Tunjico gnalo v vsta‰ki tabor, kjerje oãe v bojih proti Turkom na‰el smrt. Mene je sprejelna svojo zemljo star, ãastitljiv aga, ki je bil usmiljenega


616

srca in je mnogo dobrega storil svojim kmetom, doklerse ni zadolÏil in uboÏal. Tri leta sem sluÏil novemu go-spodarju in Tunjica mi je pomagal. Potem je nastala vtistem okraju vsled su‰e tak‰na lakota, da so ljudje tru-moma beÏali pred njo. Tudi z bratom sva se spravljalana pot in aga nama ni branil, ker sam je Ïe moral pro-dati od svoje zemlje, da se preÏivi. Govoril nama je: Iditaz deco tja, kjer solnce vzhaja izza srbskih planin; tam sobogati in rodovitni kraji. Povsod je bolje nego na na‰ihkamenitih, od solnca razpeãenih tleh.’ ·la bi bila raj‰i zaAndrijo na zapad k morju, no aga je rekel: ,Po vsej ob-lasti noter do debelega morja mori lakota narode; nehodita s solncem na zapad, idita mu na vzhod naproti insreãa naj vaju sreãa! Jaz sam bom trpel bedo, a star sem,in ne bojim se je. Vsak dan prosim Allaha, naj me po-kliãe k sebi, da ne bi doÏivel propasti na‰e domovine.Ne potraja dolgo in na‰a Hercegovina dobi nove gospo-darje; redko so novi bolj‰i od starih.’ Tako je prorokovalstari aga in nama pomagal z nasveti in z bra‰nom napot. Takrat po Vukaloviçevi vstaji se je pojavilo po na‰ihkrajih mnogo tujih popotnikov, ki so bili sami ogledu-hi. Aga jih je prav spoznal, drugi se pa niso menili zanje.S Tunjico sva se —«

»Pero, povej, kaj se je zgodilo s stricem Andrijo. Poza-bil si nanj,« je prekinil pripovednika poleg ognja sedeãi


617

Vazko, zapaziv‰i napako v pripovednem redu, zakajmnogokrat je bil Ïe sli‰al striãevo povest.

»Res sem pozabil. Staremu ãloveku se trga spominkakor predici preja. TeÏko je onemu, ki mora hoditi zatujo pametjo. Brat Andrija se je izuãil opankarstva ter se‰e pred vstajo izselil v Dubrovnik, kjer se mu dobrogodi. Po moji smrti idi i ti k njemu in se nauãi njegove-ga rokodelstva.«

»Pojdem, Boga mi! A poprej poi‰ãem Atifa, da se muosvetim,« je rekel deãek. »Nu, kako sta hodila z mojimoãetom?«

»S Tunjico sva vzela rodbini ter se napotila proti Bos-ni. Leto dni sva potovala, preden sva pri‰la v tuzlanskiokraj. Mnogo bede, lakote in mraza sva pretrpela spo-toma. Îeni sta nesli vsaka po dva otroka, midva sva jimapomagala. Bog je tako ukrenil, da sem imel samo ‰e dvehãerki; pet sinov mi je pomrlo Ïe v Hercegovini. Noãe-vali smo na poljih in v hlevih, delali smo pri dobrih inhudobnih ljudeh; z bratom sva se vpregala v plug invlekla brazdo, Ïivinska dela sva opravljala, da bi preÏi-vila rodbini. Kar mi zboli Tunjica. ,Ne morem veã, pra-vi, in otroci so gladni.’ Hvala Bogu, da je bilo poleti, po-zimi bi bili vsi poginili. S podvojeno moãjo sem delal zaobe rodbini in tudi Ïeni sta se vpregli: mlatili smo, ora-li, drva sekali, teÏke vozove vlaãili, pomagali smo zidar-jem. Za betvico bra‰na smo delali ves boÏji dan. âe sem


618

na‰el kje skorjico kruha, polovico jabolka, ognito hru-‰ko, sem pobral in nesel domov deci. Pri kmetih sempobiral ostanke, celo pomije. In nikoli me niso videliotroci jesti. Nekaj milodarov smo dobili v pravoslavnihhi‰ah, nekaj smo zasluÏili in tako smo prebili tisto polet-je. Zimovali smo v vasi ob reki Krivaji. Usmiljeni Tureknas je nastanil v svoj prazni hlev. Naj se mu za to dobro-to na veke godi dobro v njegovem raju! Brez njegovegausmiljenja bi bili zmrznili. Cunj nam je nanesel, da smozavijali otroke, in kadar naju z bratom ni bilo v hlevu, jekaduna s svojo hãerko poseãala najini rodbini in jimaprina‰ala ÏiveÏa. Sli‰al sem nekoã o sveti kraljici, ki jenosila reveÏem bra‰no, toda tiste kraljice nisem poznal,videl pa sem zahaljeno tur‰ko kaduno in ‰e zdaj se jehvaleÏno spominjam. Veãkrat je rekla: ,Toliko imate Ïi-vih ust, pa niãesar, da bi vanja bacali.’ Dobra je bila ka-kor dober dan. Bodi ãlovek katere vere in katerega sta-nu hoãe‰, a po‰ten bodi in usmiljen, pa te ãaka zveliãa-nje.«

Pero je umolknil in prisrknil kave. Potem je nadalje-val, lahno poka‰ljujoã, iztegujoã roki pred se in zroã nadlani, kakor bi imel tam zapisan svoj Ïalostni Ïivotopis.In usipale so se njegove besede liki kleno zrno iz vevni-ce. »Dobro uro za Tuzlo na zvorni‰ko stran se zaãenjanizka âaklavica-planina. Na njej se nahajata dve vasi:pravoslavna in tur‰ka âaklavica. Do tja sva pri‰la z bra-


619

tom. Tunjico je tam na‰la dobra sreãa, ker ga je vzel zakmeta na svojo zemljo premoÏen Srb, ki mu je zgradilhi‰o in hlev. Skraja sem pomagal bratu, da si ustanovisvoje gospodarstvo, potem sem gledal, kje najdem samsvoj kot. In glej, na rebrini za tur‰ko âaklavico sem na‰elob kolovozni poti majhno tratino sredi hoste. Kraj se mije zdel kaj pripraven za naselbino in dolgo sem ga ogle-doval; izpra‰eval sem v vasi, ãigava bi bila tratina, in somi rekli, da je brez gospodarja. Zaãel sem tam graditikoão in Tunjica mi je pomagal. Koliko je bilo trpljenja!Svojo streho sem imel, toda ÏiveÏa niã. Tunjica je bil po-Ïel Ïe prvo Ïito, letina je bila dobra; prina‰al nam je vsakteden od svoje urode toliko bra‰na, da je bilo dosti zahãerki. Sam sem stradal in Ïena je stradala. Takrat sem‰el v konak javit, da sem postavil koão na carskem sve-tu, in prosit, smem li na tistem kraju iztrebiti hosto, koli-kor je treba sveta za njivo. In v konaku so mi rekli: ,Krãi,krãi, krãi!’ Tedaj sva zaãela z Ïeno krãiti hosto krog koãe.Podnevi je svetilo solnce, ponoãi je sijala luna na najinodelo. Veãinoma sva Ïivela ob jagodah in lesnikah; ãe svaujela veverico, ptico ali zajca, sva napravila prazni‰kokosilo. âez leto dni smo jedli Ïe svoj prvi krompir. To jebil praznik! Potem sta zrastla na mojem posestvu ãesenin koruza. V svoji sreãi sem se ‰alil z bratom, da on ob-deluje tujo zemljo, jaz pa svojo lastno. Prislovica pravi:Svoja koãica, svoja svobodica, in da je bolje leãi v grob


620

nego biti tuji rob, toda bratu se je na tujem bolje godi-lo nego meni na lastnem. On si je v par letih kupil kra-vo in vola, jaz sem se domogel samo dveh koz. Da bi sizagotovil posest, sem ‰el v Tuzlo v konak prijavit, dasem na carski zemlji izkrãil in pridobil rodovitno zem-ljo. Zapisali so me med one, ki plaãujejo sultanu davek,in naloÏili so mi desetino, ki sem jo plaãeval deset let.Pred osmimi leti se je priselil iz Sarajeva v Tuzlo TurekOmer Sarajlija z odraslima sinoma Smajem in Atifom.Smajo je stopil v sluÏbo: nekaj ãasa je bil zaptija v Tuz-li, pozneje je prestopil k vojakom. Iz Kola‰ina ob ãrno-gorski meji je pobegnil in se pritepel zopet v Tuzlo. VMahali je ukradel konja, v Moranãanih ga je prodal.Nihãe ni takrat izpra‰eval, je li blago ukradeno ali ne.Sarajlije so bile moja nesreãa, z njimi se je zaãela pravamoja beda. Stal sem Ïe na trdnih nogah, imel sem svo-jo streho in ni mi trebalo beraãiti kruha. Trden gospodarbi bil danes, da niso pri‰li Sarajlije.«

Pero je izpil ostanek kave. Izvadil je izza pasu duhanter si zvil svalãico. Vazko mu je podal goreã utrinek.HandÏija je puhnil dva valãka dima, a precej je zaka‰ljal.»Glej, brate, veã ne smem pu‰iti. To znaãi, da pridekmalu mojih dni konec,« je rekel ter odloÏil svalãico.Nagnil je Ïivot naprej, skriÏal roki na kolenih in se zazrlv tla, kakor bi se sramoval svoje bolehnosti. In dalje jepravil: »Nekega jesenskega veãera pride Smajo s pu‰ko


621

ob rami k Tunjici ter veli: ,Hajdi, brate, z menoj v Tuz-lo, v konak te zovejo!’ Tunjica se je prestra‰il. âez dan jepotrgal koruzo, zveãer jo je hotel v hi‰o spraviti in oliã-kati. Prosil je tedaj Smaja, naj poãaka, drugi dan se znjim napravi v konak. Smajo je privolil. Ostal je v hi‰i.Tunjiãina Ïena mu je lepo postregla z veãerjo in blazi-ne mu je poloÏila. No nenavadni poziv je i njej zadalstrah. S solzami v oãeh se je poslovila drugo jutro z mo-Ïem: ,Pak ti idi z Bogom potujoã!’ Moj brat je odbralpolno torbo hru‰k in orehov, da jih odnese Smajevimotrokom. Odpravila sta se proti Tuzli, Smajo s pu‰konaprej, Tunjica s torbo za njim. Spotoma sta se na sa-motnem kraju ustavila in Turãin je ponudil sopotnikuduhana, da si zavije svalãico. Moj brat sicer ni pu‰il,vendar pa ni odrekel. Vzel je duhan in papir ter jel viti.Med pogovorom dalje gredoã, zaostane Smajo, tako daje ‰el Tunjica pred njim. Pa glej tur‰ko izdajico! Tihosname pu‰ko, pomeri, ustreli mojega brata v hrbet terga prestreli. Tunjica pade na pot z vikom: ,Po Bogu brateSmajo, zakaj si me ubil?’ ·e enkrat je Smajo pomeril, patu je ranjenec kakor tiger skoãil na nogi in se zagnal namorilca. Dolgo ãasa sta se borila. In kakor zver je zatu-lil Tunjica: ,Pomozite, bratje, poginem, pogubil me jeSmajo Sarajlija!’ Na vpitje sta pritekla iz gozda neki Vi-dakoviç in neki Biberica. Smajo je pobegnil. Hotel jeoropati mojega brata, ki je imel pri sebi dva dukata in tri


622

kajme, pa ãasa ni bilo. Pot je bila vsa o‰kropljena s krvjo,hru‰ke in orehi so raztreseni leÏali po tleh. Tunjica se je‰e enkrat z vso moãjo dvignil od tal, potem so ga boleãi-ne premagale in vrglo ga je pet korakov daleã kraj potina trato. Vidakoviç in Biberica sta ga prenesla na njegovdom, kjer je leÏal osem dni, preden je umrl.«

HandÏijo je posilil suh ka‰elj in mu prestrigel besedo.»Vazko, nalij kave Peru in meni!« je velel Vilar.Deãek, ki je tiho in spokojno poslu‰al striãevo povest

o usodi svojega oãeta, je bled in mrkih oãi nalival kavo.Mu‰iç si je s poÏirkom zmoãil usta in nadaljeval: »To

se je zgodilo dobro leto pred prihodom avstrijske voj-ske. Leto dni je bil Smajo zaprt. Ko je prekoraãila va‰avojska Savo, so bili izpu‰ãeni v Tuzli vsi zloãinci, in tudiSmajo je dobil pu‰ko. Ko se je zasedba Bosne izvr‰ila, jevzel han v Dubo‰nici v najem. Jaz sem kmalu zatem ubilna Majevici-planini volka ter ga nesel v Tuzlo okraj-nemu naãelniku Naranãiçu. Pohvalil meje in me dobronagradil. Naranãiç je bil prijazen in zgovoren ãlovek.Velika je bila njegova pamet, BoÏe dragi! Vpra‰al me jeto in ono. PotoÏil sem mu, da so mi Turki ubili brata inda hodi morilec Smajo Sarajlija svoboden po Bosni, Na-ãelnik mi je ukazal, naj ãez pet dni zopet pridem. Pri‰elsem in izpriãal sem, da je Smajo, ki so mi ga pokazalivklenjenega, pravi morilec. Nekaj tednov pozneje je so-di‰ãe vprião kr‰ãanskih in tur‰kih priã objavilo Smaju


623

,kaÏnjeno’ smrt. âitali so mu obsodbo po starem in no-vem zakonu. Bo‰njaki so se izpra‰evali, kak‰na je kaÏn-jena smrt; niso je bili ‰e’ vajeni. Smaja ni nihãe veã videl;potihoma je izginil s sveta. No brat njegov Atif se je ta-krat zaklel: ,Kdor se ne osveti, se ne posveti!’ Piãila gakaãa! Vedel sem, da velja zakletev meni, ki sem bil bra-ta ovadil sodi‰ãu. Za Ïivljenje se nisem bal, paã pa semkmalu spoznal, da segajo Turki po mojem posestvu. Vdolgih letih sem si bil izkrãil dober kos ravne in rodovit-ne zemlje, ki je mejila ob njive ãaklavi‰kih Turkov. Zmoãnim plotom sem zagradil to zemljo. In glej, nekegajutra vidim, kako so navalili Turki na moj plot in ga po-dirajo. Zagrabim sekiro, teãem k njim in vpra‰am, kaj topomeni. Odgovore mi: ,Ta zemlja pripada vakufu, in tiidi po svetu, odkoder si pri‰el!’ Ne — sem odgovoril —v konak pojdem in tam si poi‰ãem pravico. Ne vlada veãtur‰ki sultap, ampak car ãestiti. Moja uboga zemljica mije toliko vredna kakor ãestitemu carju njegovo prostra-no cesarstvo. In sem ‰el k gospodinu Naranãiçu. Ko semmu povedal, da nimam tapije na posestvo, da so pa podsultanom radi videli, ãe je kdo zaãel trebiti hosto in pri-dobivati rodovitno zemljo ter plaãevati desetino, karsem po‰teno storil, mi je naãelnik obljubil svojo pomoã.Tapije mi ni mogel dati, rekoã, da je nihãe ne dobi, do-kler ne bo zemlja premerjena, in da bo trajala ureditevmorda ‰e 20 ali 30 let. Poslal pa je oroÏnika z listom k


624

ãaklavi‰kemu muktarju. Potem sem imel nekaj ãasa mir,a Ïivel sem v velikih skrbeh, ker vlada je ‰la Turkom po-vsod na roko. In ti so me ãrtili zaradi ovadbe. Oni solastniki zemlje in povsod so se pravdali in motili narodin to ‰e sedaj delajo: vsakdo si izku‰a prilastiti zemljo, kimu je najbolj pri roki. Nesreãa je bila zame, da je zapu-stil Naranãiç Tuzlo in je pri‰el nov naãelnik. Turki sozaãeli zopet ruvati proti meni. In nekega dne mi prine-seta dva oroÏnika iz konaka odlok, da moram v tridese-tih dneh zapustiti svoje posestvo, ki je pripisano vaku-fu v last. Zarjul sem od bolesti kakor vol, ki dobi sekiromed rogova, pa hajdi naravnost v konak k naãelniku. Taje skakal pred menoj in se obraãal k ãloveku, ki mu jeprevajal moje besede na njegov jezik. Brez strahu semmu govoril: Ako je pri‰la misel, porobiti mojo zemljo, iztvoje glave, onda ta glava ni pametnej‰a od kozje, ker sime obsodil, preden si me zasli‰al. Naãelnik je od jezepihal, sme‰no skakal in mi zaÏugal osemdnevni zapor.Takrat sem se udaril ob prsi rekoã: Da, zaprite me naosem let, ne na osem dni, a pravica je le na moji strani,ne na va‰i! S temile mozolastimi rokami sem izkrãilzemljo, sultanu in carju ãestitemu sem daval deseto, postarem zakonu je moja in tudi po novem mora biti! Ressem pri‰el v osemdnevni zapor in zemlja ni bila veãmoja. Tisti veãer, ko sem se vraãal iz zapora, se je prigo-dila na mojem domu stra‰na nesreãa: zloãinec je zaÏgal


625

mojo leseno koão. Menda je mislil, da sem Ïe doma inse speãem v ognju. Pa jaz sem tistikrat korakal prekovrhov âaklavice-planine proti domu. Ko zagledam vdaljavi Ïar ognja, sem precej vedel, da gori moja koãa. Znadãlove‰ko hitrostjo sem tekel domov. Ni mi bilo Ïalkoãe, ki itak ni bila veã moja, a gnala me je skrb za uso-do moje Ïene in otrok. Pred poslopjem, ki je prasketa-lo v ognju, sem na‰el jokajoãi hãerki in obe kozi, v sre-di te gruãe pa se je zvijala moja Ïena v stra‰nih boleãi-nah, vsa opeãena. Skoãila je bila po mlaj‰o hãerko v go-reão koão, jo prebudila in pahnila ãez prag. In za njosamo se je povalilo plameneãe bruno ter vÏgalo njenoobleko. Napol mrtva se je zgrudila k nogam obeh otrok.Mene je ‰e spoznala. Iz njenega slabotnega javkanjasem razumel le besedo: Sarajlija! Sarajlija! Umrla je ‰etisto noã. Tako sem ostal sam z otrokoma. Tri dni semhodil krog pogori‰ãa ter se poslavljal z zemljo, ki sem jobil gnojil s svojim znojem. Potem sem prodal kozi, dru-gega mi ni ostalo za prodaj. Hãerki sem dal sluÏit k Ni-koli, ki je Tunjiãin sin in je po mojem bratu prevzel kme-tijo. Nikola mi je izroãil svojega brata, tegale Vazka, daga povedem k Andriji v Dubrovnik. Napotil sem se vTuzlo. V konaku sem ovadil Atifa kot poÏigalca. Dolgoso me izpra‰evali in pisali na papir. Toda Atif je s po-moãjo turskih priã dokazal, da je bil oni veãer, ko je go-relo na âaklavici, daleã proã na Majevici-planini. Vrhu-


626

tega so sodniki spoznali, da se je moji Ïeni v smrtnihmukah paã lahko nekaj bledlo o Sarajlijah, a izrecno nipovedala, da je zaÏgal Atif Sarajlija. Hodil je svobodenpo Bosni in dobro se mu je zaãelo goditi. Toda on je po-Ïigalec in morilec moje Ïene; ãe ga sodi‰ãe ni kaznova-lo, doleti ga kazen boÏja.« Starec je utihnil in izpraznilfindjan. Topo je zrl v tla.

Vazko je vstal. Krãevito drÏeã roki za pasom, je stopilpred strica in viknil: »Kakor gotovo sedi na svojem zla-tem prestolu na‰ veliki pravoslavni Bog, tako gotovo seosvetim za muãno tetino smrt in za tvoje trpljenje, dragimi amidÏa!« Njegove oãi so se zasvetile, kakor bi sesolnãni Ïarek utrnil v biserni solzi. Vilarju se je zdelo, daje deãek zrastel, odkar ga ni videl; njegov glas se je iz-premenil, okrepil se je: prijetno se zadirajoã, je prehajalv moÏatost.

»âlovek snuje, Bog boguje. Ti ne premi‰ljuj o osveti,ki je v boÏjih rokah. Tvoje delo bodo opanke, ne ma‰ãe-vanje,« je rekel Mu‰iç.

Vazko je zganil z ramo.»Boj se onega, ki se Boga ne boji! Ne hodi volku v ãe-

ljusti!« je pouãil starec. Vzravnal se je ter se okrenil kVilarju. »Glej, gospodine Franjo, tako sem pre‰el na sta-ra leta zopet v robstvo. Pol leta sva sluÏila z Vazkom povaseh, potem se je naju usmilil Karavajiç. Dobremu go-spodarju robujeva. Spomladi sem hotel z Vazkom v Du-


627

brovnik, pa zdaj se ne sme tako svobodno potovati. Nepuste zaptije.«

»Bolje ti je tukaj, nego gospodariti poleg hudobnih inmoãnih sosedov, dokler ni reda v deÏeli,« je rekel Vilarodhajajoãemu handÏiji.

»Gospodine Franjo, gospodine Franjo, pridi kmaluzopet! Danici povem, da si bil tukaj,« je s praga viknilVazko, ko je bil Vilar Ïe na potu. Ta je pokimal. Mimo-grede se je ozrl pod pristre‰je na Mu‰iça, ki je zopet vr-tel ko‰aro med rokama. Perov obraz je bil teman, dvestrogi ãrti sta se mu razpoloÏili od nosu do konca ustnic,nad njegovim rjavim in Ïilastim vratom se je gugala al-banska ãepica, dolgi brk je pri vsakem potegljaju rokeobrsnil ob rameni.


628

39.

Zveãer mu je oddal Bierkopf zopet administracijo termu razloÏil, kak‰nih popravil treba pri drãah, Ïle-

bih in jezih. »Hvala Bogu,« je rekel gozdar ter hlinil ve-selje, »hvala Bogu, da ste pri‰li in bodete sami jedli juhi-co, ki ste jo skuhali. Delavci niso veã tisti, ki so bili nek-daj. Obudili ste v njih zahteve, zdaj jih sami izpolnjuj-te.«

»Zakaj ne?« je odgovoril Vilar. »Kar je izpolnjivega,vse naj se zgodi.«

»Naj se! Mnogo je tistih, ki trkajo, malo jih je, ki od-prejo. Zdaj zahtevajo deveturni delavni ãas.«

»Tudi drugod ga zahtevajo. Ako me naprosijo, nazna-nim i ta zahtevek deÏelni vladi. Zaradi tega mi ne moreodtrgati glave. Delavcem treba olaj‰ati njih bedo.«

Drugo jutro je bil Vilar zgodaj na potu na Konj-plani-no. Vzel je s seboj instrumente, da izmeri one prostore,kjer ga je ãakalo inÏenirsko delo. Pragozd je bil ves iz-premenjen. V vrheh je bil redkej‰i, ker mu je po veãiniÏe odletelo listje, zato je bil v pritliãju gostej‰i. Tu in tamse je nagomililo na debelih vejah in med njimi ter pobohotnem grmovju na kupe suhega listja, kakor bi si bil


629

tam napravil gozdni moÏ zimska gnezda zase in za svojomnogobrojno rodbino. Z drevja in od onih gnezd je ‰evedno na gosto padalo listje kakor juÏnega zimskegadne teÏke sneÏinke z neba. ·umljanje padajoãega listjaje bilo sli‰no povsod, kjer ga ni oglu‰ilo hrumenje po je-senskem deÏevju narasle Oskove. Njeni pritoki so Ïubo-reli pod gorko odejo obilnega listja, ki je ãakalo naliva,da se prepelje v dolino. Povsod je bilo podnoÏje nastla-no kakor tla velikolepe dvorane v jutro po slavni gosti-ji, ki je trajala vso noã. Privr‰e vetrovi liki silne metle,privro nalivi in pospravi se vsa ta navlaka. Kupi naste-lje, ki so se nabrali v grapah in za skalami, segnijejo insprhne pod snegom. V motni svetlobi med drevjem jenekaj migljalo, kakor bi neki jesenski bog zaspano gle-dal na omrtvelo naravo in ji trudno namigaval. V listna-tem predelu se je pragozd ‰e le sedaj, ko je stal malonegol in oskubljen, prav odkril Vilarjevemu pogledu. Tistabrstna srobotina, ki jo je poleti videl le v pritliãnih par-tijah, se mu je pokazala jeseni v vsej svoji nagoti, razseÏ-nosti in sili: mogoãno se je razlezla in razpletla v ‰irinoin vi‰ino. Kakor je vrgla ta in ona vrsta ali kasta ljudi ãezvesoljno ãlove‰ko druÏbo teÏko, gosto razmreÏeno vrv,ki brani, da svetli duhovi ne morejo dvigniti perutnicjasne misli in svobode, da drevesa prosvete in svobodene morejo rasti do nebes, tako je zadrÏeval v pragozdusrobot pravilni in mirni razvoj rastlinstva: tu je skrivil


630

kleãeplaz in ovijaã stebrasti bukvi ravno vzrast, tam seje oklenil liki zanka, vrÏena na jetnika, vitkega jesenov-ca, stremeãega v vi‰ek, tam je priril skozi grmovje doneÏnega javora ter vrgel nanj pogubonosne okove. Karni bilo mrtvega, vse je objel ta sivokosmati zajedalec inizku‰al ovirati v bujni rasti. Mimo oskubljenega vejev-ja je zagledal inÏenir prizor, ki bi ga bil porabil za vsa-ko izrednost v naravi dovzetni major Lisinski, da ga jevidel, za veliãastno pesem Ïalostinko. Na neki strmini jebila padla, bogve kdaj, moãna hoja, razrahljana v kore-ninah, silnemu hrastu med rogovile. ·e vsa zelena leÏi vhrastovem objetju in oba priãakujeta, solzeã se v jutranjirosi, smrti pod drvarsko sekiro.

Zrl bi gospodin Franjo v zanimivosti in tajnosti jesen-skih ‰um, da ga ni tako zelo gnalo k drvarjem. Dobroogret, je nenadoma pristopil k njim, ko so bili vsi zbranipri zajtrku: nekateri goloroki, drugi ogrnjeni z razcapa-nimi suknjiãi ali s kosi umazanih plaht. Ta je sedel, ta jeãepel, oni je stal, drÏeã pred seboj polno skodelo. KuharKrpica jim je nalival preÏganko.

»Zdravi, bratje!« je glasno in dobrovoljno pozdravil,ko da je stopil v domaão hi‰o. Zapazil je, da se je odpr-lo okno kolibe, pri katerem se je v noãni opravi pojavilpaznik Gajer ter precej izginil.

Tesaãi so iztegnili vratove in z izrazom veselja naobrazu pogledali na gospodina Franja; nekateri so sneli


631

ãepice, drugi so dvignili desnice in po voja‰ko so po-zdravili; mnogi so vstali. »Zdrav, gospodine Franjo!« soviknili smelej‰i.

Trkulja se je preril skozi mnoÏico, stopil pred inÏenir-ja, ga prijel za desnico, da mu jo poljubi, pa Vilar jo jeodtegnil. »Dobro nam bo, kakor ãrv, v siru bomo Ïivelizdaj, ko si se povrnil, gospodar ti na‰!« je momljal sta-rec. »Ti si dober kakor pohlevni deÏek, a oni drugi sodobri kakor poletna toãa.«

»Gospodine Franjo,« se je oglasil iz druhali Batiniç,»zlate odtiske pu‰ãajo tvoje noge za seboj, iz tvojih oãipadajo biseri. A drugi zro na nas kakor sestradani volkiz ‰ume.«

»Oj gospod Ïelir, toliko da ste se povrnili, pa smo do-bili dobro preÏganko,« je rekel iz gruãe Slovencev be-basti in razmr‰eni Trdoglav. Pomolil je Vilarju skodelopod nos, da poduha.

»Prej so nam jo kuhali iz mrãesnih pra‰kov,« je nek-do pristavil.

»âlovek ne Ïivi samo od preÏganke; so ‰e drugi obliz-ki, katerih je deleÏen po‰tenjak,« je rekel Vilar, ‰iroko sesmehljajoã v zbor, kakor bi se bil od nogdo glave navle-kel sla‰ãic. Zazdelo se mu je primerno, da precej danespove drvarjem, da z odpravo znamk ne bo niã, ker balse je, da bi mu jih pri prihodnjem izplaãevanju ne me-tali pred noge. »Bratci,« je reket in njegove oãi so pro-


632

sile prizanesbe — »bratci, znamk noãejo odpraviti. Tre-ba torej potrpeti in jih sprejemati. Ko bi nas re‰iliznamk, zvi‰ali bi nam ceno Ïivil za deset odstotkov.«

»Kdo?« je zarohnel nekdo v ozadju tako moãno, da jeodmevalo od skale.

»Ako nam odpro ena vrata, zapro nam precej druga,«je kliknil Batiniç na ves glas in dvignil desnico.

»Kdo bi zvi‰al?« se je iznova zasli‰al gromki glas izozadja.

»Nu,« je odgovoril Vilar, izku‰ajoã pogledati prekokrdela, »na‰ liferant Samojlo bi nam zvi‰al dogovorno zdeÏelno vlado. Tak‰ne znamke niso samo pri nas, obi-ãajne so po vsem Ogrskem.«

»Bosna ni plaãevala haraãa sultanu in ne bo ga ogr-skim Ïidom.«

Vilarja je pogrelo, njegovo lice se je zresnilo. »Kdo go-vori tam v zadnji tolpi?« je vpra‰al. âez hip je velel: »Najstopi naprej!«

V gruãah so se razmaknili ter naredili gaz. In stopil jepredenj visok ãlovek z moãno in ãedno brado, vzboãe-nih prsi ter smelega pogleda. Njegova obleka je bila de-lavna, toda snaÏna in samo na enem mestu zakrpana.Na glavi mu je ãepel neoguljen fes, kakr‰nega ni bilovideti delavni dan pri nobenem drugem drvarju.

— Ta ãlovek je videl bolj‰e ãase. Gotovo je kak‰navelika nesreãa vzrok njegove nezadovoljnosti in odpor-


633

nosti — je pomislil Vilar in zopet se mu je pojavil obiãaj-ni dobrotljivi in prizanesljivi smehljaj na obliãju. »Tebe‰e nisem videl, brate! Ti si novinec tukaj. Kako se ime-nuje‰?« je vpra‰al.

»Lazar Tunguz,« je trdo odgovoril moÏak ter snel fesz glave.

»âital sem tvoje ime v listinah. Si li Bo‰njak?«»Ne. Hercegovec.«Vilar je osupnil ob tem odloãnem glasu. Ugajal mu je

samozavestni in juna‰ki nastop ãloveka niÏjega poklica,doãim mu ni ugajalo po ceni kupljeno in obilo poplaãa-no juna‰tvo oblastnikov.

»Dobro, brate! âuje‰, ti buta‰ z glavo ob skalo, akohoãe‰ tukaj kaj prenarediti. Pusti to delo meni, ki mi leÏidelavãeva blagodat tako zelo na srcu kakor lastna. ·ebolj, ker vidim, da je delavec prikovan, a jaz sem vsajsvoboden, kolikor je ãloveku mogoãe.«

»U-u-u — gospodine Franjo, dobro moje!« je zavz-dihnil Trkulja ter se zopet sklonil k Vilarjevi roki.

»Oprosti, gospod inÏenir, mojo smelo besedo!« jepovzel hrust in se prikupljivo nasmehnil. Vilarja je pre-senetil njegov prepriãevalni glas in pa pravilno izgovar-janje besed. »Tu se nam vedno nekaj obeta, vedno imajotujci lepe besede na jeziku, toda izpolnitev ne pride nik-dar. Va‰ general Jusuf beg Filipoviç nam je v proklama-ciji obetal, kako bodo skrbeli za ‰ole in kako se bo pri


634

nas v kratkem vse predrugaãilo in obrnilo na bolje. Asedaj vidimo, da zatira vlada ‰ole in ustanavlja oroÏni‰-ke postaje. Zgodilo se je v Piliçu, da sta brat in sestraustanovila ‰olo za pravoslavno deco, pa va‰a gospoda jeto ‰olo razgnala in poslala tja oroÏnike. In tako se godipo vsej Bosni in Hercegovini. Istino govori na‰ prego-vor: U tudjinca vjera na koljenu, vjeru daje, a misli drug-ãije.«

Vilar je odprtih ust poslu‰al Tunguza, ki je toÏil insodil. In vpra‰al ga je: »âuje‰, prijatelj, ali si pri‰el semdrva sekat ali kaj? Mi govorimo o preÏganki in znam-kah, a ti priãne‰ o vsem drugem.«

Tunguz je zavrtel fes in se lahno priklonil. »Oprosti,gospod inÏenir! Trda je zemlja in nebo je visoko: kamnaj beÏimo pred nasiljem? I drvar ãuti du‰o in udarce,ki padajo na njegovo koÏo. Ne smatraj nas za topo kla-do! Na‰e oãi so odprte.«

»To je prav, to uvaÏujem. Nihãe naj ne pritiska delav-ca ob zid. A sedaj ni ãasa obravnavati o tem.«

»A kdaj bo ãas?« je porogljivo kliknil iz prednje gruãesrednjevelik drvar moãne podstave in temne ciganskepolti. Îe prej ga je zapazil Vilar, kako je pri Tunguzovihbesedah grozeãe ‰vigal s ãrnimi, leskeãimi oãmi.

»Tudi ti si novinec tukaj. Kako se zove‰?« je vpra‰al.»Mehmed KonjhodÏiç.«


635

»Ako si pri‰el na Konj-planino delat, onda sekaj, invse drugo ti bo pridano,« je rekel Vilar ter dal z rokoznamenje, naj se drvarji odpravijo na delo. Postal je po-leg kuharja ter gledal za zavaljenim in juna‰kim Tun-guzom ; vsega je premeril: od biãjega vratu pa doli dodebelih meã. Je li mogoãe, da se rodi tak‰no bitje v na‰iiznemogli dobi? V Herkulovih ãasih bi bil morda nava-den, danes je ãudo. In kako je zavpil? ·tiritisoã let staromumijo bi probudil v Ïivljenje. RazdraÏeno in razbur-ljivo je govoril in samo sovra‰tvo mu je kipelo iz kljubo-valnih oãi. Ta po postavi ‰e nadkriljuje kaludjera, poagilnosti jezika ga pa tudi doseza. Tako je pomislil inÏe-nir. Stopil je v kolibo, da se pokaÏe Gajerju.

Oziral se je krog sebe. Pri durih je opazil stojalo, nakaterem je stalo pet pu‰k; poleg je leÏal zaboj s patrona-mi. Po slamnatih leÏi‰ãih so bili razprostrti debeli koci.Pu‰k in kocev poleti ni bilo. V kotu se je pri svoji posteljinapravljal Gajer. Vilar mu je Ïelel dobro jutro in paznikse je mahoma vzravnal v voja‰ki postoj; ãez hip je nadal-jeval svoje delo. »Novosti vidim tukaj, ki se mi zde prak-tiãne,« je govoril do‰lec ter sedel na kraj postelje. »Spu‰kami se bomo branili hajdukov, ako bo treba.«

»Mogoãe je tudi, da bomo streljali na delavce,« jeravnodu‰no odgovoril paznik.

»Res so razburjeni in nezadovoljni. Sploh se je batiizgredov. Povsod se priliva olje v ogenj, zlost v razgrete


636

duhove. Prenapeta struna le rada poãi. 4. novembra jebil razgla‰en novi zakon za zasedene deÏele, splo‰navoja‰ka dolÏnost. To je bilo prav tisti dan, ko je bil otvor-jen in blagoslovljen novi most ãez Jalo. Zdaj ta naredba‰e ni povsod znana, a kamor pride, povsod razÏge za-krknjena srca. Prav je, da nam je dala oblast vsaj nekajoroÏja, nadejam se pa, da ga ne namerimo ne na hajdu-ke ne na tesaãe. To bi bilo grozno, pri na‰em mirnemposlu prelivati kri.« Obmolknil je in ãakal, da mu paz-nik odgovori kaj. Pa ta ni dal besede od sebe: z neprita-jeno jezo je vlekel ‰kornje nase in se vedel, kakor bi bilsam v kolibi. Vilar je nadaljeval: »Sli‰al sem, da so sejavili za moje odsotnosti agitatorji in ogleduhi tukaj,celo hajduki so posetili Medvedji Dol. Treba nam boravnati z vso opreznostjo. âimdalje veãja odgovornostleze na nas. Kaj mislite, Gajer, o tem Tunguzu? Ali sevam ne zdi sumljiv ãlovek? Ste li sli‰ali, kako agitatorskidrzno je govoril?«

»Nisem.«»Saj ste odprli okno.«»Nisem poslu‰al.«»To mora biti hujskaã prve vrste. Kako je mogel na‰

gospod gozdar sprejeti tega smelega podpihovalca vsluÏbo, tega ne umejem.«

»Agitatorstva nima nihãe napisanega na svojem ãeluali na svoji obleki. Vsak delodajalec se lahko zmoti pri


637

izboru svojih delavcev. Tudi vi, gospod inÏenir, bi ga bilisprejeli.«

»Ali pa ne. Pogledal bi bil v njegove hajdu‰ke oãi — ne— ne bil bi ga sprejel. Sploh nima niã drvarskega nasebi. Kretnje, jezik, postava: vse kaÏe, da je lahko ãeto-vodja iz prej‰nje vsta‰ke dobe. Ali niste tudi vi prepri-ãan, da ni pri‰el sem zaradi borne tesarske plaãe, ampakda ga je poslala neka tajna sila, ki skrbi za to, da se izrabivsaka nepravilnost in krivica za agitatorske namene? Intak‰nih krivic se zgodi na na‰i strani veã, preveã. Protinjim sam delujem, a agitatorstvp obsojam, ker domaãimljudem ne koristi, paã pa onim tujcem, ki jedva ãakajonemirov, da si na lahek nacin pridobe priznanja in od-likovanja. Kako spretno je porabil Lazar Tunguz sluãajpili‰ke ‰ole za ‰untarske svrhe! Ali niste Ïe prej kaj po-dobnega opazili pri njem?«

»Ne nastavljam u‰es drvarskim marnjam. Moja nalo-ga je, paziti na delo, da se neprestano in pravilno seka,Ïaga in te‰e,« je odgovoril Gajer. Mirno je zrl v zrcalo tersi z glavnikom ãesal lase in brado.

Vilarja je njegov mir razburil. — Glej hinavca, kako sedela nevednega! A jaz vem, da je pustil Bierkopf Tung-uza zato v sluÏbi, da mi dela neprilike. Poizkusiti mehoãe, kako se povedem pred agitatorjem. Nadeja se, dazaãnem z njim, kakor sem z Jovico, prijateljske odno-‰aje, da se potegnem zanj, potem Ïrtvuje mene in Tun-


638

guza. Na ta naãin me hoãe izriniti iz sluÏbe, da bi lahkozopet sam ribaril v kalni vodi. Tako je pomislil Vilar inmirno je vpra‰al: »V kak‰nem spominu Ïivi pri delavcihJovica?«

Paznik je pomajal z glavo, ãe‰: Vpra‰al bi jih bil! — inravnodu‰no je odgovoril: »Ne vem.«

»Ta ãlovek je dosti pretrpel in zopet trpi po nedolÏ-nem. Zavzel sem se zanj pred sodi‰ãem, pa se mi ni ob-neslo. Kaludjer je ves drugaãen ãlovek nego ta agitator.Z obliãja se bere Jovici njegova visoka misel, a Tunguzprav po hajdu‰ko bliska z oãmi. Prosim, pazite nanj, dane bo sitnosti radi njega. Rad bi v miru in v slogi z vse-mi preÏivel to zimo.«

»Gospod inÏenir, tega vendar ne morem storiti, da binoã in dan stal poleg njega in poslu‰al, kaj govori. Kdorhoãe imeti mir, naj bo nem in gluh. To bi imel mnogoposla, ko bi moral zlesti vsakemu v njegovo misel.«

»To ni mogoãe,« je rekel Vilar. »Vohunov jn ovadu-hov pa tudi ne maram imeti v na‰em taboru. ·e Bog, dasmo se iznebili Atifa Sarajlije! Z velikim zloãinom je od-‰el in ni ga bilo sram. Tak‰ni propalici pljuni v obraz inmislil bo, da gre deÏ.« Stopil je iz kota in ‰el proti vra-tom. »Dobro misel je imel na‰ gospod gozdar, da je pre-skrbel delavcem te zimske koãe. Koliko treba plaãati odnjih za obrabo voja‰kemu oskrbovali‰ãu?«


639

»Od vsakega komada novãiã na dan. Pravijo pa, da nemarajo plaãati.«

»Toliko vsak lahko utrpi. Jim vsaj ne bo treba tolikoprezebati in zdaj ostanejo lahko tudi zimske noãi tugori. Ne bo jim treba hoditi spat v dolino, kar je zamud-no in utrudljivo.«

Naroãil je kuharju, naj tudi zanj pripravi obed, kerostane ves dan na planini. Potem je velel dvema drvar-jema, naj gresta z njim. Dopoldne in popoldne je lazilpod Medvedjim Dolom in meril. Mestoma sta mu mo-rala spremljevalca s sekiro izklestiti dohod v notranjegozdne dele. Kakor ãrv pod lubje, tako so se zarili v go-‰ãavo.

Drugi dan se je vreme zjuÏilo. DeÏevalo je dva dni,vmes je naletaval sneg. Vilar je ostal doma, ãeprav ga jezelo mikalo, da bi posetil han.


640

40.

âital sem v novinah, da je japonski cesar prepovedaluvoz francoskih romanov v svojo drÏavo. Bal se je,

da bi ti mehkuÏni izdelki perverznega duha nemara po-huj‰ali njegov krepki narod. O previdni gospodar dalj-nega vztoka, ãuj mojo samoljubno pro‰njo! Morda do-bi‰ kdaj ta moj roman v presojo. Naj najde milost predTvojim nedolÏnim veliãanstvom! Res je, da spravljamona zapadu vse preveã ljubezenskih dogodkov na po-trpeÏljivi papir, res je, da smo opisali Ïe v vseh mogoãihvariacijah, kombinacijah in kompilacijah ãisto in pre-gre‰no ljubezen — poslednjo pa ‰e posebno, ker nas boljzanima in je je veã — toda povej nam ti, o modri in dale-kovidni mikado, s ãim pa naj bogatimo svoje siroma‰noslovstvo, ako ne z obãutkom, ki naj globlje sega v na‰eÏivljenske razmere? Prisegam ti pri Ïarkih vzhajajoãegasolnca, da bi raj‰i nego po srãnih tajnah zaljubljenih lju-di brbal s smelim peresom po zavoÏenih napravah jav-nega Ïivljenja, ko bi se smelo pri nas vse natisniti.

Ko se je nebo izvedrilo, se je napotil Vilar ob Oskoviv svoj han. V srcu mu je zagorel ogenj koprnenja, zde-lo se mu je, da ga neso peroti. Treznost, v katero se je


641

silil skoraj tri mesece, se je umaknila opojni misli. Mu‰içje zopet pletel ko‰aro pod pristre‰jem. Vilar ‰e je z raz-mehãano du‰o ozrl nanj. Odkar je poznal njegovo trp-ljenja polno Ïivljenje, se mu je ‰e bolj pribliÏal, ga je ‰ebolj uvaÏeval. Z dobrosrãnim nasmehom je ‰el mimonjega in jasnega obraza je stopil v veÏo, kakor bi vstopilv ljubo domaão hi‰o, toda precej se je zresnil, ko je za-gledal dva oroÏnika, sedeãa na minderju ob steni. MoÏasta, drÏeãa vsak svojo pu‰ko pred seboj, vstala, ga kotnajveãjega gospoda v tistem kraju po voja‰kem naãinupozdravila ter zopet sedla. Eden je bil dolg in suh, pomadÏarskem naãinu namazanih in zasukanih brkov, pozvezdah na vratniku in po neki inteligentnosti obrazasoditi je naãeloval oroÏni‰kemu oddelku; drugi, manj‰ije bil zavaljen, robatega in sirovega obliãja. Vilar je pri‰elv zadrego: ni priãakoval tukaj ljudi jeklenega srca, skakr‰nimi je bil imel Ïe prav v tem hanu neprijetnosti.Hotel je zavrniti pod pristre‰je in tja naroãiti kavo, notisti trenutek se je oglasil Vazko, ãepeã kraj ognja: »Haj-di v sobo, gospodine Franjo! Tja ti prinesem kavo.«

Odrinil je nizke duri, ki so za‰kripale v nasajalih, insklonjen je stopil v uboÏno izbo, kjer je ob vzhodni stenistala ilovnata peã s peãnicami, ob treh ostalih stenah paso leÏali goli minderji. V polutemi je zagledal Danico, kije sedela s ‰ivanjem v naroãju. Nobene besede nista iz-pregovorila: on je stal pred njo s svojim odkritim in jas-


642

nim smehljajem, gladeã si brk, ona je zastrmela vanj, vsazalita z rdeãico: v njiju oãeh je Ïarela vsa srãna sreãa svi-denja. Par minut sta se nahajala tako iz oãi v oãi, s po-gledi se dobrikajoã drug drugemu. Vsa izpremenjena semu je zdela: odkar je ni videl, je vzcvela za leto dni: vnjenem pogledu ni veã prej‰nje pla‰ljivosti, na njenemobrazu ni veã prej‰nje nezrelosti. »Zdravstvuj, Danica!«je tiho izpregovoril ter stopil bliÏe k njej. Prestra‰ila seje njegove besede in plaho je pogledala na duri. Razu-mel je, da izvira njena bojeãnost iz strahu pred oroÏni-ki. Zopet se je zresnil in nelepa misel ga je izpreletela.Tiho je sedel na minder na njeno stran. Hotela je nada-ljevati ‰ivanje, toda roka se ji je uprla, prsti so zastali.Dvignil je desnico in s prsti ji je pobrodil nad tilnikompo njenih mehkih laseh. Sam ni vedel, kaj dela v prijet-ni razdraÏenosti. Roka mu je zastala na njenem tilniku,toplo in tesno ga objemajoã. In na lahno je vlekla dekli-co k sebi. Polastila se ga je vsa strast ãlove‰ke ljubezni.Danica je nagnila glavo nad ‰ivanje in njena roka je me-haniãno prijela za sukanec, kakor bi se hotela zanj drÏativ navalu najveãje slasti. Nagnil se je k njej, da bi ji po-gledal naravnost v oãi. Pa le en kotiãek njenega pogledaje ujel in tam se je zbirala vlaÏnost in se zgo‰ãala v kap-ljo. Ta solza ga je ohladila. Zasmilila se mu je deklica innjegova roka je veã ni vlekla k sebi. Preselila se je z vratuna njeno ramo. Tako sta sedela zamaknjena, oba pre-


643

sunjena od istega meãa, dokler ju ni zdramilo ‰kripanjevrat. Vazko je prinesel kavo, pomaknil pred gospodinaFranja stolãek ter postavil nanj polni findjan.

»Danes je pri tebi dosti gostov, Vazko,« se je ponorãe-val inÏenir, ko je spravil prekipeãe ãuvstvo v ravnoteÏ-je.

»Dosti — kolikor v satu praznih luknjic,« je odgovo-ril deãek. Sklonil se je k deklici in ji po‰epetal: »Teh dvehnama je treba kakor volku pete noge.« Povrnil se je vveÏo.

Vazkov pojav je povzroãil kratko premirje v ljubezen-skih obãutkih in odno‰ajih. Danica se je vzravnala k‰ivanju, Vilar si je vil svalãico. Okrenil se je tako, da jenaravnost gledal nanjo. In pomislil je: Za kolikor se jepogreznil handÏija Pero za moje odsotnosti v zemljo, zatoliko je vzrastla iz nje ta moja krasna handÏijica. Pop-je se je razvilo v neÏno roÏo. Velik siromak je oni, ki ple-te zunaj ko‰aro; ni veã pomoãi za njegov prsteni obrazin za usahle oãi, a moji Danici pomorem zlati grad, ki siga stavi v oblake, ji zgradim. Osladil si je usta s poÏir-kom kave. Druge misli so mu ‰inilte v glavo, nelepe inteÏke. Spomnil se je besed, ki mu jih je pred tremi dne-vi govoril Vazko, da Danica veã ne hodi v han, ker volkuje samotno kozo. Ali se niso nana‰ale na oroÏnika, kisedita v veÏi? Kaj i‰ãeta tukaj? Ali hodita za Danico? Tobi sicer ne bilo kaj nenavadnega, a ãudno je vendar in se


644

ne spodobi, da bi oroÏniki zalezovali inÏenirjevo ljubo… Ta misel ga je piãila, njegova samoljubnost se je pro-budila, njegov ponos se je uprl. OroÏniki ne smejo dvig-niti svojega pogleda k oni, katero si je on izbral za vseÏivljenje. Odbacil je konec dogorele svalãice in ‰e bliÏese je nagnil k deklici. Prijel jo je za roko in ‰epetaje jeizpregovoril, zroã v njen Ïivo ordeli obraz, ki ga je pri-dvignil z drugo roko: »Danica, kaj i‰ãeta oroÏnika tu-kaj?«

»Ne vem,« je tiho odgovorila.»Ali prideta vsak dan?«»Pred desetimi dnevi sta ‰la za mano. Danes sta mi

bila zopet za petami.«Vilar se je razburil ter spustil njeno roko. Spomnil se

je, da je omenil Vazko oni dan, da Danica deset dni veãne hodi v han. Torej lazijo oroÏniki za njo, odkar so pri-‰li v Piliç. ,Ti nesramni ljudje si vse upajo. Niã jim ni sve-to, ãeprav morajo ‰ãititi zakone. Njih glavar sam je naj-ostudnej‰i zakonolomec, niãemnik, nasilnik, ãlovek, kine sme dati juna‰kega zado‰ãenja.’ Obrnil se je k dekliciin glasno je rekel: »Le naj se te kdo dotakne, Danica,zvedel bo, kdo te brani.«

»Braniti se znam sama,« je odgovorila, mirno zroã vnjegove oãi. âez hip se je okrenila in pritegnila svoj de-lavni gunjiã, ki je leÏal za njenim hrbtom. Razgrnila gaje na svojem naroãju. Na gunjiãevo podvlako je bil pri‰it


645

dolg in ozek Ïep, iz katerega je ‰trlel roãaj, okovan ssrebrom.

Vilar je ostrmel. »Kaj ima‰ tu notri?«»KinÏal,« je za‰epetala.Potegnil je oroÏje iz Ïepa, izvadil iz pol usnjene, pol

Ïelezne noÏnice na obeh straneh bru‰eno bodalo, ki seje zabliskalo v polutemi. »Krasno delo, lepo bodalo,« seje tihoma ãudil. »Kdo ti je to dal?«

»Jovica.« Ob tem imenu je potopila glavo. Brat ji jedal kinÏal tisti dan, ko je ‰el v jeão, dal zato, da brani, karji mora biti najdraÏje, pred vsakim zalezovalcem, ãe tre-ba tudi pred gospodinom Franjem. Tako jo je pouãil.Skrila je kinÏal v duplo v gozdu. Pred gospodinom Fran-jem se je ãutila brez sile in brez lastne volje, njemu biÏrtvovala vse, tudi zveliãanje svoje du‰e, z njim bi ‰la vpekel ali v nebesa; zanj ni potrebovala oroÏja. ·e le ko sose nastanili oroÏniki v Piliçu in jo zaãeli zasledovati, jevzela kinÏal k sebi. Takrat jo je navdala velika pogum-nost, zavrela je njena hercegovska kri pri misli, da se bobranila za gospodina Franja.

— Ljudstvu jemljejo oroÏje, obenem mu ga stiskajo vroke, da brani ãistost svojih Ïensk, je pomislil Vilar, iz-ku‰ajoã ostrino. »Odslej ne potrebuje‰ oroÏja, Danica,«je govoril z nepritajenim, polnim glasom, spravljajoãbodalo nazaj v gunjiã. »Tvojo obrambo prevzamem jaz.Toliko je v meni juna‰ke krvi, da bi te branil tudi z oroÏ-


646

jem, pa tega ne bo treba. S svojim usmiljenjem sem teogrnil in moj razum te bo ‰ãitil.« Segel je po findjanu, gaprinesel k ustom in odpil. Potem je privil desnico krognjenega pasu, levico je poloÏil na njeno koleno, obraz jepritisnil k njenemu u‰esu in tiho je govoril: »Mislil semÏe o tem, da bi te spravil proã od tod, kjer je vse polnonadleÏnih in razvratnih ljudi, katerih te ne ubrani tvojkinÏal. Tvoj najbolj‰i varuh je zaprt, Pero je star, brez-silen, ves zlomljen, Vazko ti v nevarnosti ne more po-magati, dasi je zrel in prekanjen deãek, tudi jaz ne mo-rem sedeti vedno poleg tebe. Lahko je mogoãe, da nas-topijo za Bosno zopet nemirni in viharni ãasi, ko bodopu‰ke pokale izza vsakega drevesa. Kdo te bo ãuval ra-zuzdanih ljudi? Kakor bi rad, da ostane‰ tukaj, kjer se vi-diva lahko vsak dan, tako tudi Ïelim, da gre‰ ãez zimo vvarstvo kak‰ne po‰tene rodbine. Pozimi bi pri‰el pogos-to pogledat k tebi. Kadar se pa spomladi iznova ogrejesvet, takrat pridem po tebe in te popeljem v varnej‰ekraje, kjer bom deloval z veãjim uspehom v svojem po-klicu.«

Gledala je nanj kakor otrok na mater, ko mu reÏe kru-ha, sprejemala je njegove besede, kakor vsesava zaranacvetna ãa‰ica, napiv‰i se rosne vlage, solnãno gorkoto. Vgloboko usmiljenost se je potopilo njegovo srce, v glo-boko hvaleÏnost njeno, in oba sta ãutila, da praznujetazmagoslavje ljubezni.


647

»Ali bi ne hotela ãez zimo k Bajiçevim?« je vpra‰al.»Stara gospa je zelo dobra Ïenska in rada te ima.«

»O, ne morem, gospodine Franjo, zaradi Katice nepojdem. Ona i tebe sovraÏi zaradi mene — kako bi tamprestala?«

,Vse je spoznala njena bistra pamet,’ je pomislil. ,Ka-tica me sovraÏi, ker sem pust in odljuden ãlovek, so-vraÏim njeno druÏbo in sem se je ogibal kakor nalezlji-ve bolezni. Preveã sem se zadel ob njeno samoljubnost,ker nisem hotel stopiti v krog njenih ãastilcev.’

Tedaj je zasli‰al iz veÏe hru‰ã ljudi, ki vstajajo in roÏ-ljajo z oroÏjem. OroÏnika sta se napravila za odhod. Pla-ãala sta. Potem je eden potrkal na duri. Danica se je pre-pla‰eno odmaknila za pol metra od Vilarja ter zaãela‰ivati.

OroÏnika sta se, noseã pu‰ke v roki, sklonjena priva-lila v izbo ter se voja‰ki postavila pred inÏenirja, ki jevstal. »Oprostite, gospod inÏenir, da v imenu zakonaprei‰ãeva izbo, ni li tu skritega oroÏja,« je rekel starej‰ioroÏnik.

»Tukaj? Îe zopet?« se je zaãudil Vilar, sileã se v do-brovoljen nasmeh. »Prosim, prosim.«

OroÏnika sta si obesila pu‰ki na rami. Pobrskala sta vkot za peã, kjer je leÏala neka ‰ara: cunje in nekaj stareobleke, potem sta, ker ni bilo prav nobenega drugegapohi‰tva v izbi, zaãela dvigati minderje, ni li pod njimi


648

skrita kak‰na sumljiva stvar. Danica je vstala in stopilak Vilarju sredi izbe, kjer je bilo ba‰ toliko prostora, da sose mogle kretati ‰tiri osebe, ogibajoã se druga drugi. Podklopmi nista preiskovalca mimo prahu in smeti na‰laniãesar. Predno sta dvignila tretjo klop, je prijel starej‰ioroÏnik za gunjiã, ki ga je bila prepla‰ena in zmedenaDanica pozabila vzeti k sebi. NeÏno ga je hotel poloÏitina tla, no zdajci je oãutil nekaj trdega v njem. Pretipal gaje, obrnil in njegov pogled je zadel ob dragoceni kinÏal.Potegnil ga je iz Ïepa. »A-a-a …« je zamomljal ter spa-ãil obraz od same zadovoljnosti, da ni iskal zastonj. Iz-vadil je bodalo iz noÏnice. »Glej sem,« je rekel tovari‰u,ki je bil tretjo klop zopet poveznil na tla, »tak‰nih bodalsmo dobili mnogo ob ãrnogorski meji; v ârni Gori jihmenda izdelujejo na debelo in od tam pridejo na na‰ostran. Zadosti ima, kdor ga dobi pod koÏo. Devojka, alije ta kinÏal tvoj?« je precej mehko vpra‰al, obrniv‰i se kdeklici.

»Moj,« je odloãno proiznesla Danica in iskra sovra‰-tva se je zasvetila v njenih oãeh.

OroÏnik je izvadil zapisnico izza bluze. »Le nikar sene razburjaj! Vse povej lepo po vrsti! Nisi ti prva ne po-slednja, pri kateri se je na‰lo oroÏje. Kako se imenuje‰?«

»Danica Milo‰eviçeva je njeno ime,« je odgovoril Vi-lar, ki je osupel stal kraj deklice. »Za telesno varnost nosibodalo s seboj.«


649

»M-da — oprostite, gospod inÏenir, ako sem vas ne-ljubo motil.« OroÏnik je podal bodalo svojemu tovari‰u,potem je nekaj zapisal v svojo zapisnico. Dvigniv‰i obr-vi, je, dromljajoã s svinãnikom po zapisnici, govoril Vi-larju: »Za telesno varnost Bo‰njakov skrbi na‰a vlada.Bo‰njak naj v miru boÏjem obdeluje svojo zemljo, vsedrugo je na‰a skrb. Po zakonu ne sme nositi oroÏja. Tistiãasi so minili, ko je nosil za pasom cel arzenal. Zdaj smeimeti kveãjemu noÏiã, da si odreÏe kruha, ali popotnopalico, vse drugo mu je prepovedano.«

»Tak‰en kinÏal je v Ïenskih rokah paã nedolÏno oroÏ-je, igraãa,« je rekel Vilar. In zopet je izobrazil prijazennasmeh, da bi ublaÏil sluÏbeno strogost.

»Zadosti ima, kdor ga dobi pod koÏo,« je izpregovo-ril mlaj‰i oroÏnik, ki si je vtaknil kinÏal za pas.

»Igraãa ni. Bosenskim Ïenskam se ne smejo pustititak‰ne igraãe,« je menil starej‰i oroÏnik, in mlaj‰i, ki muje v vsem prilagal ter ponavljal njegove misli in besede,je pripomnil: »Kak‰na igraãa! Ni prva, ne poslednja Bo‰-njakinja, ki je sposobna, oklati na‰ega ãloveka s tak‰noigraão.«

»Stvar je tudi v tem oziru sumljiva, ker je bilo v temhanu Ïe poprej zaplenjeno oroÏje,« je nadaljeval sta-rej‰i, bezajoã s svinãnikom po dolenji ustnici, pod kate-ro se je bila razrastla tanka brada. Za hip se je zagledalv ono, kar je bil zabeleÏil v zapisnico. »Torej, Danica


650

Milo‰eviçeva, si li ti sestra onega Milo‰eviça, ki sedi vTuzli v preiskovalnem zaporu?« je vpra‰al, zbirajoã mis-li za natanãno preiskavo.

Tedaj se je oglasil za durmi Vazko, ki se je bil tihomapriplazil iz veÏe: »Sestra je Jovice Milo‰eviça, ki ga imatepo nedolÏnem zaprtega v Tuzli. âas je Ïe, gospodje zap-tije, da izpustite Jovico in obesite Atifa Sarajlijo. A kin-Ïal, ki ste ga zaplenili, je prinesel Jovica iz svobodneârne Gore, kjer mu ga je podaril sam ãrnogorski knez zajuna‰tvo v bojih s Turki. Vsak hercegovski junak, ki jepribeÏal v ârno Goro, je dobil handÏar ali kinÏal, jataganali samopal. Za spomin je delil ãestiti knez oroÏje in neza boj proti ·vabom. Zato dajte kinÏal nazaj, ako se no-ãete zameriti svojemu ãestitemu carju, ki je prijatelj ãr-nogorskega gospodarja.«

Deãek si je to povest v naglici na lepem izmislil, zatopa tudi ni zalegla bogvekaj.

»Kaj se blede temu smrkavcu?« je vpra‰al starej‰ioroÏnik, ki, zatopljen v svojo zabeleÏbo, ni dobro razu-mel deãka.

»Molãi, u‰ivec! Hajdi k vragu, mrhojedec!« je rohnelmlaj‰i ter dregnil predrzneÏa s pu‰kinim kopitom v bok.

»Kdo pa tebe kaj vpra‰a? Odnesi te vrag, kakor jas-treb krastaão!« je zagodrnjal starej‰i in pisal.

Vazko se je zazrl v njegov visoki obraz in smelo je go-voril: »Gospodar, ne i‰ãi vraga, da ga ne najde‰. Lazi‰ za


651

Danico kakor volk za ovco, pa vedi, da ti jo ubranimotudi brez kinÏalov in handÏarjev. Gleda‰ nanjo kakorbeg na peãenko na veãer dolgega posta ramazana, a go-spodin Franjo ji bo zanesljiv za‰ãitnik, kakor je zaneslji-va pu‰ka. Le zaradi tebe se je oboroÏila s kinÏalom in vstrahu pred teboj se je deset dni drÏala kume Drljaãke.Napi‰i to! Navil si si brke kakor vol rogove, a bodel nasne bo‰ z njimi. Nu, Danica, povej nasilniku, da mu tudibrez kinÏala ne bo‰ po godu. Naj si ga vzame in mojebesede naj si zapi‰e za u‰esa!«

Danica se je nasmejala deãku, no njen usmev je bilteÏak in bolesten. Stra‰na ji je bila misel, da mora k so-di‰ãu, kakor pred tremi meseci Pero in Jovica. Sli‰ala jeÏe, da so ·vabi tudi Ïenske tirali v zapor, ako so na‰li prinjih oroÏje. Groza jo je ob‰la.

»Nu, kaj se drÏi‰ kakor lesena Jevrosima majka? Go-vori mu odloãno in brez strahu!« jo je pokregal Vazko.

Nagnila je glavo na Vilarjevo roko. Njene prsi so teÏ-ko dihale. Z vzdihi in solzami si je olaj‰ala pekoão bol.Ni mogla izpregovoriti besede.

OroÏnik je zaãel zopet bezati v ustnice in buliti oãi vpapir, da bi izpriãal napetost svojih misli in obenem po-kazal, da ni sli‰al Vazkovih oãitanj, ker ta so mu bila tupred inÏenirjem skrajno neprijetna in so prerezko osvet-ljevala njegovo vedenje napram deklici. ObÏaloval jevsak korak, ki ga je napravil zaradi nje, vso pohlepno


652

pozornost, ki jo je posvetil njej. Kako se je le mogel iz-pozabiti on, ãigar usposobljenost in strogost so njego-vi predstojniki ustno in pismeno tako moãno hvalili!Îelel je stvar poravnati tako, da ne bo ‰kodila njemu, danihãe ne bo mogel smatrati njegove ovadbe za nizkot-no ma‰ãevalnost.

Vilar ga je opazoval in je uganil, da se nahaja v ‰krip-cih. Naznaniti mora zadevo, a vsekakor mora v ovadbiizpustiti deãkovo priãevanje, da se je deklica zaradioroÏnika oboroÏila s kinÏalom. In mirno je rekel, obr-njen k starej‰emu oroÏniku : »Va‰a sluÏba je teÏavna,odgovorni ste tu in tam. Na vsak va‰ korak pazijo. Todato vam reãem, da sem odslej jaz za‰ãitnik te deklice, kerdrugega nima. Vzeli ste ji bodalo, a jaz ji dam svoj revol-ver, da se brani pohotnih zalaznikov, kadar mene ne bov bliÏini.«

»I meni da‰ samopal, gospodine Franjo!« je kliknilVazko.

Vilar mu je z roko in s pogledom dal znak, naj molãi.Potem je nadaljeval: »Ako mislite, da vam veleva va‰adolÏnost in odgovornost tako, onda odvedite deklico vmesto. Ta hip pojdem za njo, da posredujem pri gene-ralu in pri sodi‰ãu zanjo.«

Zopet ga je prekinil neugnani Vazko s smelim vzkli-kom: »Evo vam, zaptije, moje roke, i mene zveÏite inpriklenite k Danici, pa me tirajte v one proklete temni-


653

ce, kamor ste vrgli pobratima Jovico, ki se je pobratil ssvojimi uãenci, preden ste ga izgnali iz ‰ole. Za njimgrem bos po ostrem kamenju, gologlav po Ïarkem soln-cu, Ïejen kraj hladne vode, laãen kraj belega kruha —«

»Ne budali, mrhobrbec, govnaã garjavi! Krastaãagnusna — kdo pa tebe vpra‰uje?« je vzbesnel mlaj‰ioroÏnik ter pahnil deãka v veÏo.

»Ne maram vklepati bosenskih dam v Ïelezje in jihspremljati v Tuzlo,« je govoril starej‰i mirno in v zadre-gi, ki jo je izku‰al prikriti z nasme‰ljivostjo. »Pod va‰oza‰ãito, gospod inÏenir, je ta dama varna in bo gotovopri rokah, ako jo pozove sodnik.« Vilar je z nemim na-klonom pritrdil, oni pa je vtaknil zapisnico za bluzo inopraviãujoã svojo strogost, je pristavil: »Sami poznatemojo odgovornost, ki je tem veãja, ker imajo ljudje vtem kraju ‰e mnogo prikritega oroÏja. Tu vladajo stro-gi zakoni, ki mi velevajo, neomajljivo se ravnati po njihbrez ozirov na desno ali na levo. To ljudstvo more odgo-jiti in privaditi reda samo oroÏnik, ki momlja in mrmraliki medved, kamorkoli pride. In tudi v tem je ubogioroÏnik podoben medvedu, da ga drÏe na vrvici in moravestno delati to, kar hoãejo drugi.«

»TeÏaven je va‰ posel, vem —«»Îal, da mi je le malokdaj mogoãe zatisniti pravici

eno oko, kar storim danes —«


654

»Dobro, dobro,« je pohitel Vilar, srãno Ïeleã, da bi seiznebil nadleÏnega ãloveka.

Ko sta se oroÏnika zmotala skozi duri, je obrisal VilarDanici solze, jo posadil na klop in sedel kraj nje. Nez-nosno in ostudno se mu je zdelo to, kar je pravkar doÏi-vel. Tisto zoprno stikanje po oroÏju ne more pomiritiljudstva in ga spraviti z nemilo usodo. Tako je premi‰-ljeval, drÏeã Daniãino roko. Njeno oko, poprej solzoros-no in motno, je Ïarko zasijalo vanj, igrajoã v ljubezni inhvaleÏnosti.

»Kakor hudourni oblak sta padla na naju, ki nisvaprav niãesar zakrivila. To je pusto tukaj, to je grozno,«je na glas ponovil svoje misli.

»Povesila sta brke kakor handÏija, kadar nima gostov,in sta ‰la,« je rekel vstopiv‰i Vazko. Zareã v lice, se jesmehljal, ker moãno mu je ugajalo, da se je gospodinFranjo tako mo‰ko potegnil za Danico. Minila je vsa ne-zaupnost, ki se mu je bila nabrala zadnje tedne, ko jepriãakoval, da gospodin Franjo gotovo re‰i njegovegapobratima Jovico iz jeãe, pa ga ni, ko je toliko razmi‰ljalo razmerju Danice do tega ‰vabskega gospodina, ki jebil mnogo obetal, pa ga toliko ãasa od nikoder ni bilo.Deãku se ‰e niso razbistrili nazori o stvareh in o ljudeh;‰e vedno je plaval v nekih ãudovitih in prenapetih mis-lih, ki jih je ãrpal iz narodnih pesmi; sanjaril je o silnihjunakih, vr‰eãih prava ãuda hrabrosti in bistroumnosti:


655

naj jahajo v sijajnem spremstvu, obloÏeni z bogatimidarovi preko planine daleã kam po nevesto, naj naletekjer si bodi na ljute du‰mane in troglave zmaje, naj vzdi-hujejo v stra‰nih jeãah — vedno se nahajajo v smrtninevarnosti, iz katere jih konãno re‰i njih juna‰tvo in zvi-jaãa ali pa pomoã posestrime vile. Iz teh pesmi si je ust-varjal svet svojih misli in svoje pojme o nerazru‰ljivemprijateljstvu, o poÏrtvovalnosti in zvesti ljubezni.

Pomaknil je stolãek zopet pred Vilarja in postavil nanjfindjan. Potem je zloÏil roki za hrbtom in rekel: »Je li,gospodine Franjo, da sedaj ni veã tak‰nih temnic, o ka-kr‰nih se poje v starih pesmih, da so bile vsekane v ska-lo, jetnik je stal do kolena v vodi ali v trnju, iz skale somolele gobce ‰arovite kaãe, v kotu je ãepel ljut zmaj?«

Vilar se mu je hladno posmejal. »Stare pesmi pretira-vajo. Mogoãe, da je bila kdaj tak‰na strahovita jeãa, todabrez zmaja.«

»Pero je pravil, da se mu je v jeãi najhuj‰e zazdelo to,ker ni dobil duhana, ni videl planin in mu je med kole-ni roÏljalo Ïelezje. Dolgoãasje ga je vsega potrlo. Bog ve,kako se godi Jovici! Ga li straÏi mnogo zaptij in aske-rov?«

»Gotovo«, je suho odgovoril inÏenir. Okrenil se je kdeklici. »Ali naj mirno gledam te nesramnosti? Tegaveãnega nadzorovanja ne prenesem. PoniÏevalno in sra-motno je, toda priznati moram, da sem proti oroÏnikom


656

brez moãi. Sedaj te pokliãejo nemara pred sodi‰ãe. Steboj pojdem kot radovoljna priãa.«

»I jaz pojdem, sestra mi je po Bogu,« je rekel Vazko.»In kakor sem poprej rekel: odtod mora‰ proã. Bajiçe-

va mati te bo ‰ãitila kakor svojo hãer, in Bajiç sam ti bopo‰ten varuh. Katiãine sitnosti ti ne morejo ‰kodovati.«

»H Katici ne pojdem, ne morem,« je zaihtela deklica.»Kaj, gospodine Franjo, ti hoãe‰ vzeti Danico proã od

tod?« je vpra‰al osupli Vazko.»Vsaj ãez zimo mora odtod, ali pa do bratovega po-

vratka. Lahko se zgodi, da se prav kmalu z Jovico povr-ne sem. Dragi mi Vazko, ne boj se zanjo, ti je ne more‰ãuvati. Zato mora v mesto k dobrim in zanesljivim lju-dem.«

»Ti jo hoãe‰ odvesti kakor Luka Luco?«»S tvojim dovoljenjem skoraj prav tako,« je odgovo-

ril Vilar blagovdano izzivajoã deãka in izku‰ajoã njego-vo vdanost.

»Sprejela je od tebe jabolko, sedaj je tvoja,« je rekelVazko in dvignil rami, ãe‰: delaj, kar hoãe‰. âez hip jepristavil: »Ako jo po‰lje‰ h Katici, jo zavede‰ v volãjibrlog. Kakor volkulja na nabito pu‰ko, tako gleda Kati-ca na Danico. V tvoji odsotnosti je bila Ïe dvakrat tukaj.Domislila si je ta divja ve‰ãa, da je dolina ob Oskovi ãu-dovita pokrajina, in sedaj hodi v na‰ han nadlegovatDanico. Prvikrat se je pripeljala v velikem spremstvu,


657

kmalu potem, ko si nas bil ti zapustil; v drugiã je prija-hala jeseni, in sicer tisti dan, ko so se nastanili oroÏnikiv Piliçu. To pot se je nahajala v njenem spremstvu samonjena sestra in oni zaptija s hudim psom in z bikovko.Obakrat je svarila Danico zaradi tebe.«

Vilar se je ãudil. »Kako te je svarila?« je vpra‰al, po-loÏiv‰i Danici roko na ramo.

»Rekla je, da si se povrnil preko Save v svojo domo-vino in te nikdar veã ne bo nazaj,« je odgovorila, sklo-niv‰i se k ‰ivanju.

»Glej, kako se je lagala! Evo mene, ki sedim zopet vhanu ob Oskovi. Kaj ti je ‰e natvezla?«

»Rekla je, da sem neumna pura, ako ti kaj verjamem.Mimogredoã si se ozrl name, zaiskril z oãesom in plju-nil — je rekla.«

»Gospodin Franjo odvede na svoj dom gospico izmesta, tak‰no, ki ume odgovarjati na nem‰kem in namadÏarskem jeziku in se je izobrazila na uãenih ‰olah,a tebe ukani. Tako je razlagala o tebi,« je pridejal Vazko.

»Ali si ji verjela?«Za Danico je odgovoril Vazko: »Skraja je plakala in

jadikovala; dve ribi sta se na eni Ïerjavici pekli, pa dru-ga drugi ni verjela. Ko pa je pri‰el Ante s tvojim po-zdravom, se je potolaÏila in ni verjela.«

»Zvita kaãa je ta Katica, nisem mislil,« je rekel inÏenir,odganjajoã obãutek samoljubnosti; z ljubeznijo razvrat-


658

ne in vihrave Katice se ni maral pona‰ati. »Kaj je ‰e po-vedala?«

Danica je od strani zrla na Vilarjevo koleno, kakor bipozvedovala, je li resnica, da sedi poleg nje oni dobrigospodin Franjo, o katerem je toliko sanjala. Ker je po-zabila na odgovor, je povzel Vazko: »Ko je bila vdrugiãtukaj, je prigovarjala Danici, naj gre z njo v mesto, da joizobrazi za gospodina Franja, ker je ‰e preveã okorna inneotesana za gosposkega ãloveka. Kadar poteãe Osko-va v breg, tedaj bo zaãela hoditi Danica h Katici v ‰olo.«

Danica je dvignila glavo in njen pogled, opran v sol-zah, se je zadolbel v Vilarjev obraz, kakor bi vpra‰al: Alires ni zate preprosta hercegovska deklica?

Prsti njegove desnice so se dotaknili njenega u‰esca inse jeli poigravati z njim. »Ne dam te h Katici,« je rekel zveliko ljubeznijo v besedah in v srcu.

»Zadavila bi jo, otrovala,« ga je prekinil Vazko. »Da sividel, gospodine Franjo, kako se je nasadila na Bobojed-ca, ko je bila vdrugiã tukaj. Ante je tu pred hanom z me-hom moke zlezel na svojega konja prav takrat, ko so oniprijahali. Katiãin konj se je spla‰il Bobojedãevega kon-jeta ali pa meha in je tako odskoãil, da se je Katica ma-lone zvalila na tla. O, kako je ona osa s palico pripalilaBobojedca po glavi, potem pa ‰e njegovega konjeta!«Vazko se je zahahljal in tudi Danica se je posmejala.


659

»Kaj pa Ante nato? Ali se je dal Ïenski tepsti?« jevpra‰al Vilar.

»Dal. ,Joj meni, bednemu katoliku!’ je viknil. ,Pri‰el jemoj vranec na svoj klanec!’ Zmignil je z ramo in odja-hal.«

»Katica je otroãja in hudobna, k njej ne pojde‰,« je pokratkem premolku povzel Vilar. »·e drugo rodbino poz-nam v Tuzli, ki te bo rada sprejela. On pi‰e v konaku,njegova soproga je zelo prijazna gospa s ‰irokim, usmi-ljenim srcem. Oba sta pri‰la iz moje domovine, mojarojaka sta. Tja te dam. Otroci so v hi‰i, pri njih se ne bo‰dolgoãasila. Hoãe‰ li?« Danica je prikimala. »Precej jutripo‰ljem po slugi list k Hrenu, to je ime gospoda, katere-mu te izroãim, in pojutr‰njem pride odgovor.«

Tudi Vazko je bil zadovoljen s tem naãrtom. Nadejalse je, da pojde v posete v Tuzlo, ko bo tam bivala Dani-ca, in da se mu pri tej priliki posreãi, videti svojega uãi-telja in pobratima Jovico. Ostal je v izbi in se mel predzaljubljeno dvojico, dokler ni gospodin Franjo naroãildruge kave. Toãno mu je postregel, na kar se je tihosplazil iz izbe.

Tedaj je privil Vilar deklico k sebi ter se zagledal v oãi,tako svetle in dobre, kakor so bile one, ki jih je srãno lju-bil na slovenski zemlji. Dolgo je gledal vanje, dolgo jesrce odgovarjalo srcu. Strogemu ãuvaju neÏnih hrizan-


660

tem bi pri tem prizoru niã ne moglo privabiti znakovsrameÏljivosti na lice.

Mraãilo se je Ïe, ko je stopil pod pristre‰je, da se po-slovi pri Peru.

»So Ïe zopet iskali?« je rekel s slabim glasom handÏi-ja. »Po vsej sili hoãejo najti pri nas oroÏarno. Vse gre prinas v propast.«

»Trava ne poraste, kamor stopi zaptija,« je zabelilstarãevo tarnanje Vazko.

Pero je dvignil svoje vele oãi k Danici, ki je stala zaVilarjem. »Ti si se odloãila, da pojde‰ v Tuzlo? Ne hodi,dekle! V mesto gre‰, kadar hoãe‰, a iz mesta, kadar tepuste. Tudi Drljaãa je ‰el, ker je Ïelel, in se ni povrnil.«

»Dobro ji bo v mestu, Pero. Gospodin Franjo jo skri-je pred psi, ki ne lajajo samo, ampak tudi grizejo. Pose-tim jo v mestu in ako Bog da in sreãa juna‰ka, bom vi-del tudi Jovico,« je rekel deãek.

Vilar nato: »Dovoli mi, Pero, da jo vzamem v svojevarstvo. Govorite o moji nameri z Drljaãko. Bog mi jepriãa, da hoãem biti Danici po‰ten za‰ãitnik do koncaÏivljenja. Opraviãiti se hoãem pred Jovico, kadar prideiz zapora. Moãnej‰a je moja roka nego tvoja.«

»Delajte, kakor morete in veste, a vselej bodite po-‰teni. Sreãa in nesreãa gresta eno pot, pa jaz vas ne mo-rem spremljati. Za mene se Ïe borita smrt in starost, ne


661

potraja dolgo, da zmaga smrt. Sneg je pokril mojo gla-vo in kmalu me pokrije zemlja.«

Vilar je stopil v veãerno meglo in hitel domov.·e tisti veãer je pisal Hrenu.


662

41.

No, Minkec, srna se nama obeta izpod Konj-plani-ne. Veseli se, du‰ica! To bo nekaj zaleglo v naji-

nem gospodarstvu in gospodinjstvu,« je rekel drugo po-poldne Hren svoji soprogi, ko je pri‰el iz pisarne. Obe-sil je povr‰nik na kljuko, vzel iz njega drobno pismo terzavihtel z njim po zraku, rekoã: »Glej, tu notri nama Vi-lar napoveduje po‰iljatev.«

»Saj je skrajnji ãas, da nama po‰lje srno, ko jih je patam toliko, da se komaj ogibljejo druga drugi. Ne vem,kako naj mu primerno izkaÏeva svojo hvaleÏnost,« jeodgovorila gospa, rdeãa v obraz in vesela, da dobi zateden dni mesa v hi‰o.

»Moti‰ se, ljuba. Drugaãna srna pride sedaj v hi‰o,Ïiva, dvonoga,« je pojasnil soprog. Vrteã pismo v roki, jesedel za mizo. »Ti ne ugane‰, ko bi ugibala vso noã.«

»Pa precej povej!« je rekla gospa, stopiv‰i po moÏevecopate, ki so leÏale za peãjo.

»Kakor nala‰ã se je to pripetilo, ljuba moja! Ti posta-ja‰ ob‰irnej‰a, v dveh mesecih pride katastrofa —«

»Ne brbljaj mi, Vinko, saj ve‰, da tega ne maram veã-no poslu‰ati. Ako ima‰ kaj resnega na srcu ali v tistem


663

pismu, povej pametno ali pa molãi. Menim se za tvojeneslanosti!« Rek‰i je s copatami lahno udarila soprogapo kolenu in jih poloÏila k njegovim nogam.

»Res, o pravem ãasu nama pride ta pomoã. StaraGrgiçevka je okorna, zato me je Ïe skrbelo, kje bi ti do-bil mlado, okretno Ïensko, ki bi ti pomagala, stregla,prala plenice, prevezavala, kadar pride tvoja bridka uri-ca. He-he-he!«

»Vinko, ne uganjaj mi nespodobnosti!« Ozlovoljenaje gospa iz mestej prinesla lonãek kave, iz omare pa koskruha. Oboje je postavila pred soproga na mizo. »Na,snej malico, potem si umij nespodobna usta, preden iz-pregovori‰. In prosim te, Vinko, vsaj pred otroki mi negobezdaj neumnosti, ti vse sli‰ijo in obdelajo po svoje.Danes me je Mirko vpra‰al, zakaj me imenuje‰ matu‰ko‰irokih obsegov.«

»A-a, zanikarneÏ, lopov! Mirko je bister deãek. V vsevtakne svoj nosek, vsaki stvari bi rad do jedra. Uvidi‰,ako doÏivi‰: ta postane ‰e bosenski hofrat. Mislec — tipravim.« Tako je govoril Hren, sezuvajoã ãevlje. Potemje vzel list iz ovoja. »Glej, tu notri stoji, da nama prive-de Vilar te dni neko preganjano nedolÏnost. Oj da,France je velik idealist. Saj je lahko. Kaj slabega ‰e niizkusil v Ïivljenju, zato vidi povsod preganjane nedolÏ-nosti, zatirane ljudi, hlepi po pravici, svobodi in Bog vepo ãem ‰e. Ko bi ‰lo vse na njegovo kopito, pa bi nikdar


664

ne imeli mraza, ne su‰e, ne toãe. Po bratovsko bi se lju-bili in lizali in Ïiveli bi kakor evangeljski ptiãi. Je tista, dase tak‰ne reãi lepo sli‰ijo, a izvesti jih ni mogoãe.«

»Nu, kaj je torej tista preganjana nedolÏnost, ki namajo privede?«

»Deklico nama po‰lje, Ïivo punco, ki zunaj na deÏelini varna pred zapeljivostjo sveta, zato jo bova midvaskrila, ãuvala — in denarce bova vlekla zanjo. Hercegov-sko devojko nama da v rejo, hãer juna‰kega vojvode —pomisli! — ki je pred petimi leti padel v bojih s Turki. Inmati ji je umrla v cetinjski bolnici.« Hren je dvignil gla-vo, nagrbanãil ãelo, raz‰iril oãi, da bi bolje videl, kakouãinkuje novica na radovedno in romantiãno soprogo.

»Njen oãe je bil torej vsta‰ki vojvoda, ne tak‰en, kinosi na glavi ‰esterozobato krono.«

»Ne, pokrivala s tistimi roglji ali ãe‰arki ni imel naglavi, vsekakor pa je bil za na‰o Avstrijo zasluÏen moÏ,ker je pomagal tirati Turke iz Hercegovine in nam je pri-pravljal pot v deÏelo. Za nas je ‰el po kostanj v ogenj inpoginil. Tako misli o njem tudi Vilar. Nu, naj je bil tak-‰en ali drugaãen, njegova hãi nama je dobrodo‰la. Fran-ce pi‰e in prosi, naj jo vzameva pod streho, ker je sedajbrez pravega za‰ãitnika in Ïe toliko odrasla, da so ji ne-varni oroÏniki in drvarji, sploh vse, kar je mo‰kega spolana Konj-planini.«

»Samo inÏenir ji ni nevaren — a?«


665

»Za mojo mislijo hodi‰, Minkec. To bo najbrÏ njego-va nevesta. Tak‰en idealist! Pri majkini kravi sem ga ‰ele prav spoznal. Zakaj pa ne? Hãi hercegovskega vojvo-de je lahko tudi bogata. Morda ima dote kak‰nih dvestoovac in ba‰ toliko koz, vrhutega pa ‰e sto kozjih mehovstarega vina ali pa pehar starih dukatov in kriÏavcev. I,dobro je, kar je, ãeprav France ne potrebuje. Iz tega seda napraviti majhna denarna zaloga, fond, iz kateregaãlovek, kadar pridejo teÏki ãasi, lepo sesa obresti. O, dasem jaz dobil tak‰en fond!«

»Vedno mi oãita‰, da niãesar nisem prinesla k hi‰i.«»Niãesar ti ne oãitam, ljuba moja. Ti sama si pridna,

delavna, varãna in najbolj‰i fond za potomstvo. Na, beri,kaj pi‰e moj prijatelj!«

Hren je malical, gospa je ãitala Vilarjevo pismo. Izdruge sobe se je sli‰alo otro‰ko rajanje.

»Kaj — Minkec, ali ni to naravnost fenomenalna po-nudba? Plaãa nama zanjo tri goldinarje na dan. To nesena mesec veã, nego zna‰a moja meseãna plaãa s stana-rino vred. Toliko pa vendar ne bo pojedla tista mladabuzakljunka na dan! Ve‰ kaj, preden pride tvoj ãas, jolepo uvedi v gospodinjstvo, da se bo znala vrteti v ku-hinji, zakaj hãi hercegovskega vojvode nemara ne venavadnih hi‰nih poslov. Morda ume speãi jarca teropraÏiti ãebulo in ãesen, a za tak‰nega gospoda, kakorje na‰ France, mora vedeti mnogo veã. NajbrÏ ti po‰lje


666

preganjano nedolÏnost zato, da jo olika‰ in ogladi‰. Najse zgodi po njegovem!«

»Gotovo je njegova nevesta, ker toliko Ïrtvuje zanjo,«je rekla gospodinja, zami‰ljeno zroã preko lista na go-spodarja. »Precej mu odpi‰i, da rad sprejme‰ deklico vhi‰o. In ne ãvekaj o tem na trgu! Gospod inÏenir Ïeli, daostane stvar, kolikor je mogoãe, tajna.«

»To se ve,« je hrknilo v Hrenovem grlu.Pol ure pozneje je nesel pismeni odgovor Vilarjevemu

vozniku Mrkezkovemu Janezu, ki je noãeval v Agularje-vem hlevu.

Pri veãerji in potem ‰e dolgo v noã sta se zakonskaprijetno razburjena pomenkovala o sreãi, ki ju je dole-tela tako nenadoma. ·e enkrat sta skupno ãitala pismoizpod Konj-planine. Hrenu je sijal obraz, njegovi sopro-gi so od same ginjenosti mrlele oãi, kakor da se priprav-ljajo na solzni naval. Gospa Minka je pod odejo res po-toãila solzo, tako moãno se je zamislila v bedno usodosirote brez star‰ev in v inÏenirjevo znaãajnost. Obljubilasi je, da bo deklico ljubila kakor svojo sestro ali pa kakorsvojo hãer. Vse je ukrenila, kako si bo uredila stanova-nje, da bo preganjana nedolÏnost najudobneje Ïivelapod njeno streho.

Danici se je zdelo vse prav, kar je Ïelel in svetoval go-spodin Franjo. V teh petih letih, odkar ni imela veã pra-vega domovanja, se je navadila koãujoãega Ïivljenja in


667

povsod se je lahko udomaãila, kjer so bivali dobri ljud-je. Dokler se ni zavedala svoje nedolÏnosti, se ni balamo‰kih, ‰ele ko je bil Vilar zbudil njeno Ïenstvo, je vsa-kega tujega mo‰kega smatrala za svojega sovraÏnika.Tako ji je ganil nedolÏno srce, da bi bila ‰la z njim ka-morkoli, samo h Katici ne.

BliÏal se je dan, ko se je Vilar moral odpraviti v mes-to po denarno zalogo. Dogovoril se je z Bobojedcem, najga tisti dan spremlja z Danico k gospodu Hrenu. Ni semu zdelo priliãno, da bi sam ‰el z njo; ljudje bi gledali zanjima in bi tak‰no potovanje smatrali za ugrabitev innjega za dekli‰kega roparja. Zato je vzel Bobojedca sseboj. Ker v obeh Piliçih ni bilo dobiti primernega voza,onega, ki je bil last drvarskega podjetja, pa za svoje pri-vatno podjetje ni maral rabiti, je najel za Danico brhke-ga konjiãa. In nekega meglenega jutra se je Danica v ha-nu ob Oskovi poslovila od Vazka in Pera. Starãek je pri-vezaval na sedla njeno borno prtljago in tako je govorilhandÏija: »Dal ti Bog dobro, Danica! Sprejemaj dobrenasvete in pomagano ti bo! Kdor jih ne mara, mu ni tre-ba pomoãi. Naj te ne ostra‰i vsaka muka in nesreãa;kdor teh ne pozna, ne ve, kaj je radost in sreãa.« Govo-ril je kakor ãlovek, ki gre v veãnost, pa ‰e postane navratih, se obrne in zakliãe v svet, kaj je jedro njegovihizku‰enj, kak‰en sad je utrgal z drevesa Ïivljenja.


668

»Po Bogu mi sestra Danica! Z gospodinom Franjempridem v Tuzlo k tebi. Naj tiãi tvoj brat Jovica za zidov-jem iz samih skal, naj ga straÏi sto zaptij in askerov, jazse proderem k njemu, ker ga moram videti,« je vzklik-nil Vazko, ko je sedela deklica Ïe na konju. Stal je ‰eledobro na vratih v Ïivljenje in Ïe je vrelo v njem neugna-no hrepenenje po juna‰kih delih.

»Lahko ti bo priti k Jovici, ti nezrelo in neizku‰enodete, a teÏko od njega,« ga je pokaral Bobojedac, ki jenestrpno ãakal odhoda. »Hajdimo, hajdimo!« je priga-njal. PoÏeljivo je gledal na debelo torbo, privezano ksedlu inÏenirjevega konja in rad bi bil Ïe du‰kal kje po-leg nje.

Vilar je ogrnil Danico z dolgo zelenkasto haljo, kakr‰-no nosijo tur‰ke Ïenske; halja jo je pokrila vso do nosu.Odpravili so se na pot. Ves dan je trajalo potovanje. Vi-lar se ni maral oglasiti pri Samojlu, ker se je hotel ogni-ti izpra‰evanju, ãemu potuje v tak‰nem spremstvu. Polure pred njegovim hanom so zavili s poti na tratino, sto-pili s konj, jih privezali k grmu, jim nasuli zobanja. Sedliso na podrto hra‰ãino in se pokrepãali iz torbe. Ko so sibili dobro opomogli, so se vzdignili in odpravili. Spoto-ma je Vilar razloÏil Danici, zakaj se ne mara ustaviti priSamojlovih. »Ti Ïidje imajo grde jezike. Raztrobili bi, dasem ugrabil deklico in jo skril v Tuzli. Zato mimo hana


669

ob Spreãi ne bom jezdil z vama. Naprej pohitim in vajupoãakam v Kulin-hanu.«

»Delaj po svoje, gospodine moj! Ti vse najbolje ve‰ inzna‰,« je tiho odgovorila.

Izpodbodel je konja in zdirjal. V Kulin-hanu ju je po-ãakal.

Na vsej dolgi poti se ni zgodilo na‰im potnikom niãposebnega. Bobojedac je bil toliko obziren in razumen,da je skraja hotel jahati na ãelu, ãe‰, naj se onadva ne-opazovano gledata in razgovarjata za njegovim hrbtom.Pa to se mu ni posreãilo. Buhal je z bedrom in streme-nom v suha konjska rebra, toda njegov konjiã se ni zme-nil za ãast, da bi nosil zvonec, kakor so se izraÏali v do-brih starih ãasih, ni maral prvaãiti. Svest si svoje ne-zmoÏnosti, se ni hotel riniti v ospredje, raj‰i je, dihajoãv mater zemljo, capal v ozadju in pobiral stopinje zasvojima bodrima tovari‰ema. Tako je dajal dober vzgledvsem, ki so pri‰li z nezadostnimi moãmi na svet, inonim, katerim so se v pretegah Ïivljenja Ïe skrhale zaprvaãenje potrebne moãi. Doãim je konjiã kazal slikoravnodu‰nega in izguranega bitja, se je drÏal njegov ja-haã bahato, skoraj oblastno. Tisti dan mu je turbanovkonec posebno koketno mahal ãez uho. Saj bednega ka-tolika ‰e nikdar ni doletela tak‰na ãast. Vedno je tovo-ril drva v mesto, a danes spremlja visokega gospoda, kipo dovr‰eni potl ne bo ‰tedil denarja, spremlja pa tudi


670

krasno Srbkinjo, ki je ljuba njegovega velikega dobrot-nika, spremlja jo kot telesna straÏa. Mati, ki ãepi v plesnidvorani vso noã ob mrzli steni kot stra‰ilo prepodjetnimmo‰kim, ni tako ponosna na svojo zalo hãerko, vrteão sepo parketu, kakor je bil Bobojedac ponosen na Danico.Zdaj je pogledal na deklico, zdaj na svojega dobrotnikain neprestano je meÏikal z desnim oãesom, kakor bi semu ble‰ãalo in bi ne mogel prenesti tolike lepote in to-like mlade ãilosti. Gospodin Franjo je mnogokrat zadr-Ïal konja, se vzravnal z Bobojedcem ter mu pomolil ãu-taro s slivovko, potem krhelj peãenke ali kosec sira skruhom ali pa trdo kuhano jajce in naposled ‰e svalãi-co. Za vse je imel bedni katolik hvaleÏno srce in odprtopest.

V Kulin-hanu so dolgo du‰kali, ker Vilar ni hotel, dabi pri‰li pred trdim mrakom v mesto. Odpel je torbo terizvadil v papir zavite ostanke bra‰na. Ante se je zaãudil,da se da toliko zmestiti v ‰vabsko torbo. Izrazil je mne-nje, da tisto drobãkano gosposko uÏivanje boÏjih darovniã ne zaleÏe, ãlovek se mora kakor konj poãasno dotrdanajesti, potem pa mirna Bosna za ves dan. Vilar je vpo-‰teval nauk tega zavaljenega bitja sirove stvaritve in jevse ostanke razpoloÏil pred njim na tla. Bobojedac jeumel imenitno stradati, kadar ni imel; znal je pa tudiimenitno poÏlamboriti do kraja vse, kar so mu predloÏilidobri ljudje.


671

Îe se je bila naredila noã, ko so v Kaisersheimboviulici pred Hrenovim stanovanjem stopili s konj. Vratana vrt so bila Ïe zaprta in Vilar je moral dolgo trkati,preden je pri‰el Hren odpirat, uÏaljen, da ga motijo vveãernem miru.

»Privedel sem ti deklico, tako sva se domenila,« jerekel Vilar. »Oprosti, da pridem ponoãi. Pot izpod Konj-planine se vleãe, vrhutega nisem hotel v mesto predmrakom.«

»Îe prav, France, je Ïe dobro,« je pohitel Hren in po-svetil s svetilnico v ozadje, kjer je stala Danica, zahaljenaliki tur‰ka bula. Potem se je priklonil in slovesno je pri-stavil: »Dobro mi je do‰la tvoja varovanka. Pozdravlje-na v moji hi‰i, hãi slavnega hercegovskega vojvode! Pro-sim, gospoda, potrudite se v moje bele dvore! âemu bistali na mrazu!« Obrnil se je proti hi‰i, hipoma pa se jedomislil ‰e neãesa ter se okrenil proti ulici in zaklical:»Hej vozniki, zapeljite parizarje na dvori‰ãe in sem podstreho razloÏite balo!«

»Ni, ni! Siromaki smo in vse smo prinesli na konjih,«je rekel Vilar in spremljevalcu je velel: »Ante, odvedi ko-nje k Agularju in poskrbi, da dobe zadosti krme!«

Bobojedac je vzdihnil: »U, lahko je poslu‰ati ukaz, ateÏko ga je izpolniti. Nimam novcev, da bi plaãal tolikokrme.«


672

»Saj tudi ni treba. Jaz sam pridem k Agularju in vseporavnam. In tebe nagradim.«

»Daj mi pare, gospodine Franjo! Za tak‰nega dobre-ga ãloveka, kakr‰en si ti, gospodar ti na‰ dobrotljivi,grem brezplaãno do debelega morja in nazaj, toda glej,moj konj se je zbosil. Preden ti jutri vstane‰, moram znjim h kovaãu, pa nimam pare v Ïepu. Daj, daruj!«

»Tvoj dolÏnik sem, toda sedaj nimam drobnega. Leidi! Jutri zjutraj —«

»Daruj na debelo, gospodine Franjo! Sreãala te sreãa,to ti Ïelim kakor sebi! Oprosti bednemu katoliku njego-va veãna moledovanja! Saj ve‰, siromak je kratkih roka-vov, a dolgega jezika. U — gospodine Franjo!« Bobo-jedac se je upognil, sesedel in stisnil, kakor da se ga jesesula dobra tretjina.

Hren mu je posvetil v obraz. »Ta prokleti ãuÏ! I menetako obira, kadar pride z drvi. Ne gre, dokler ne dobi.«

»Po‰ten ãlovek si iz kamna izbije kruh, kako ne iz do-brega gospodina Franja?« je odgovoril Bobojedac.

Vilar ga je bogato nagradil.Doãim jih je Hren sprejel z obilo porcijo sarkazma, se

je vedla njegova Ïena zelo odkritosrãno in ljubeznivo.Prihitela je iz kuhinje, vzela Danici iz rok dve culi prt-ljage, izmotala jo iz haljine, jo objela in posadila na zofoza mizo. Ni vedela, ãemu bi se bolj ãudila, ali njenemuliãnemu gunjicu, tistemu, ki so ga pred tremi meseci ob-


673

ãudovali tuzlanski izletniki pod Konj-planino, ali njene-mu lepemu obrazu in pravilnosti ter skladnosti njenepostave. Jedva je Danica dobro sedela, Ïe sta se vzpeladeãka k njej in od vseh strani ogledovala njeno slikovi-to opravo. Posebno ju je zanimal gunjiã. Mirku je uga-jal mladeniã z jabolkom v novi roki, Stanku ptiãek z zla-tim kljunom. Prvi je celo potipal tisto v‰ito jabolko, zakar ga je mati krcnila po roki. Mi‰ko, ki je Ïe sama sta-la, je mikala srebrna zaklopnica, ble‰ãeãa se na Daniãi-nem pasu; po zofi se je po vseh ‰tirih priplazila do de-klice in ji sedla v naroãje. Stanko se je domislil pravljic,ki jih je pravila mati, in je Danico naravnost vpra‰al, nili ona tista deklica iz devete deÏele, ki je pasla gosi in jepostala potem kraljica. Mirko je bil skromnej‰i, ker jo jesmatral za navadno preganjano bitje in jo je primerjalvili, ki je pred zmaji beÏala s planine; o tak‰ni vili je sli‰alpesem, ko ga je Grgiçeva majka nekoã vzela na svojdom. Zelo oprezen in bojeã je bil Daniãin prvi nastop vtuji hi‰i. Zaupno je parkrat pogledala na Vilarja, kakorbi hotela reãi: Oprosti mojo zbeganost! Nisem jih ‰e na-vajena, a navaditi se jih hoãem, ker ti tako Ïeli‰. Ni siupala se ozreti na Hrena: po nekem naravnem nagibu jespoznala, da za njegovo porogljivostjo tiãi neodkritostin slaba volja. Kakor z deco, tako se je njen pogled pre-cej seznanil tudi z gospo Minko, ki jo je navdala Ïe prvihip velika prisrãnost za deklico.


674

Vilar je pravil o potu, ki so ga naredili, gospa je prijaz-no vpra‰ala deklico, ãe je sama v‰ila te krasne podobe inarabeske v gunjiã, potem je hotela vedeti, kje se je na-uãila te umetnosti, naposled je izrazila Ïeljo, naj bi seprecej jutri obe skupaj lotili veãjega dela, pri katerem biona sama delovala le kot uãenka. Danica je z ljubkim injasnim glasom odgovarjala in se moãno prikupila gospe.»Jaz se bom uãila od tebe umetnega v‰ivanja, ti pa odmene kuhanja. Si li zadovoljna tako?«

»Zadovoljna,« je odgovorila Danica in gospa je prijelaza Mi‰kino obnaÏeno noÏico, tako da je z noÏico vreddrÏala tudi Daniãino roko.

»Kako se imenuje‰, devojka?« je vpra‰al gospodar spipo v ustih. »To treba vedeti.« Njegova srbohrva‰ãinase je moãno naslanjala na sloven‰ãino.

»Danica,« je zalepetala deklica in mahoma jo je zali-la rdeãica, ko se je zazrla v debele Hrenove oãi.

Vilar je zapazil njeno pla‰ljivost pred gospodarjem.»Danica Milo‰eviçeva je njeno ime,« je pojasnil.

»Dobro, to treba vedeti. In kak‰no dostojanstvo najpridenem njenemu imenu, ko jo jutri zglasim v konaku?Tu so za tak‰ne stvari zelo strogi.«

Vilarju so legle neke sence na lice. Ni mu ugajalo, dagovori prijatelj zbadljivo o Danici, pa tudi to ne, da de-klica ne ostane skrita. Zamolklo je odgovoril: »Dosto-janstva nima ‰e nobenega. âakaj, prijatelj, napi‰em ti,


675

kako jo prijavi‰ v konaku.« Iztrgal je list iz svoje beleÏ-nice in zapisal nanj besede: ,Danica Milo‰eviçeva, roje-na 1865. leta. Rojstni kraj: Nevesinje v Hercegovini. Pri-‰la iz Piliça pod Konj-planino. Sirota brez oãeta in ma-tere.’ PoloÏil je list pred Hrena: »Nadejam se, da zado-‰ãa, kar sem napisal. Sicer vama pa naravnost povem,kaj nameravam. Ona je moja nevesta, ne morda kak‰nasluãajna simpatija. To povem zato, da ne bo napaãnihugibanj in nesporazumljenja.«

»Sem si precej mislila, gospod inÏenir,« je rekla gos-pa Minka, ljubo se smejoã na vse strani. »Tak‰na dekli-ca ni za ‰ume, v svet mora, da se uãi in lika, ko je ‰e v le-tih za uãenje. Da sem jaz mo‰ki in bi se mi pojavila sredigozdov, tudi mene bi ganila njena usoda in lepota.« Ho-tela je povedati Vilarju nekaj prikupljivega, pa se je iz-jalovilo.

Prava nerodnost pa se je izvalila na dan, ko jo je go-spodar podraÏil z vpra‰anjem: »In ko bi zagledala taka,kakor si, fanta tak‰ne postave in tak‰nih oãi? Minkec —a?«

»Ti vselej pri‰tuli‰ neumnost!« ga je odbila gospodi-nja in mu zaluãila Mirkov fesiã v prsi. »Kdaj se vendarodvadi‰, svojo naklonjenost odevati z zarobljenostjo!Sedaj ko imamo krasno in milo gostjo v hi‰i, ti ne priza-nesem nobene tvoje neotesanosti.«


676

Vilar je vstal in se poslovil, dasi ga je gospa vabila, najostane pri veãerji. Vsem je podal roko. Gospo je prosil,naj uvede Danico kolikor mogoãe v vse stroke gospo-dinjstva, svoji varovanki je prigovarjal, naj zaupa vanj,ker krivica, ki jo trpi ona, zadene tudi njega in on noãeomahovati, noãe ope‰ati na poti, po kateri jo privede vvarno zavetje. Danica ga je razumela in mu s hvaleÏnimin vdanim pogledom plaãala za njegove bodrilne bese-de.

Hren je priÏgal svetilko in ga spremil po stopnicah inprek vrta. »France, nekaj me skrbi,« je dejal, ko sta pos-tala pri izhodu na ulico. »V konaku so pravili, da je tatvoja varovanka sestra ãloveka, ki ga imajo zaprtega inga peste, ker so na‰li pri njem poln arzenal prepoveda-nega oroÏja.«

InÏenir ga je prijel za roko. »Dragi prijatelj, saj sem tevendar v tistem listu prosil, da o moji zadevi ne pove‰nikomur.«

»Kako naj ne povem, ãe jo moram pa prijaviti v kona-ku?«

»O tem do danes nisem premi‰ljeval,« je rekel Vilar ins kratkimi besedami je pojasnil vso stvar, molãal pa je okinÏalu, ki so ga oroÏniki zaplenili pri Danici.

»Sli‰al sem, da je njen brat nevaren agitator,« mu jesegel v besedo uradnik. »Kot tak‰nega ga ne izpuste se-daj. âeprav je pri onem oroÏju nedolÏen, kakor trdi‰ ti,


677

je danes Ïe malone gotovo, da ne osvobode njenegabrata, dokler ne udu‰e nove vstaje, ki se pripravlja.«

»Prav zato moram skrbeti zanjo jaz. Ljubi moj Vinko,ti govori‰ tako, kakor bi ti bilo Ïal, da si mi storil uslu-go. Ako se boji‰ kak‰nih sitnosti zaradi Danice, ondaodkrito povej, da pridem jutri po njo in jo spravim kGrgiçevi majki.«

»Nikakor ne, France.«»Raj‰i sem jo dal k tvoji gospe soprogi, ker se pri njej

nauãi marsikaj lepega.«»Oprosti mojo opreznost, saj ve‰, kako sem navezan

na svojo rodbino, ki se mi mnoÏi od leta do leta. V Bosnipostane‰ kaj lahko veleizdajalec. To besedo ti nasprot-nik tako ravnodu‰no zabrusi v obraz, kakor bi ti drugodmirno vo‰ãil: Dobro jutro, France!«

»Ne bodi zajec, Vinko!«»Nisem. Samo opozoriti sem te hotel na to stvar. Da-

nica naj ostane pri meni. Reãi moram, da je krasna de-klica, kakor bi pohajala iz prave vojvodske rodovine. Prinas se ji ne bo godilo slabo. Vse naj se vr‰i po najinempismenem dogovoru. Lahko noã!«

Vilarju je tisti veãer dolgo rojila Hrenova bojeãnost poglavi. Zdaj se ji je posmejal kot neosnovani in sme‰ni,minuto pozneje je zaradi tolike strahopetnosti okregalsvojega slovenskega prijatelja, potem ga je zaskrbelo,kaj stori Hren, ako naperijo tudi proti Danici obtoÏbo


678

zaradi prepovedanega oroÏja, naposled ga je opraviãilkot siroma‰nega kruhoborca, v katerem se bosta ‰e dol-go bojevala dva moãna elementa: strah pred vi‰jimi invpliv zavedne slovenske Ïene. In v svojih mislih je ‰el znjim v tista pozna leta, ko bo imel davkarski upraviteljHren svoja zrnca Ïe spravljena na suhem, otroke pre-skrbljene in si bo, sedeã v mirnem kotiãku s pohvalo inodliko upokojenega ãloveka, trkal na prsi in poudarjalsvoje neustra‰ljivo Slovanstvo, ãe‰: Kaj nam pa morejo!

Drugo jutro je dal na po‰to pismo, naslovljeno naBajiçevo mater. Vsebina se je glasila: Milostiva gospa!Zla usoda me je prisilila, da sem danes privedel v Tuz-lo Danico Milo‰eviçevo. Pod Konj-planino se mi ni zde-la veã varna. Sirota se je izgubila od svojega roda kakorãebela od svojega roja, videl sem jo brez za‰ãite, zato joprivijem k svojemu rodu. Tako ji je usojeno. Poznamnjeno znaãajnost, njen pogum, njeno devi‰ko nedolÏ-nost, ãednosti, ki jih ne premaga noben nasilnik, vendarpa se mi je zdelo potrebno, da jo vem v Va‰i bliÏini. Vsedrugo naj Vam pove sama. Nahaja se sedaj v zavetju pridavkarskem uradniku Hrenu, ki je dobro znan Va‰emublagemu sinu gospodu Sa‰i. ObÏalujem, da je nisemmogel nastaniti v Va‰i hi‰i, srãno mi je Ïal, da Vas nemorem posetiti in Vam ustno predloÏiti svoje velikeÏelje. Danica v svojem novem zaviãaju morda ne dobitistega okrilja, ki ga potrebuje. Njen gospodar se mi je


679

danes pokazal stra‰ljivega in jo bo morda pisano gledal,ker je zvedel o njej, da je sestra zaprtega Jovice, katere-ga smatra za agitatorja in nezanesljivega ãloveka, doãimje gospa Hrenova idealna Ïenska, od katere se Danicalahko mnogo nauãi. Ker vem, milostiva, da se zanima-te za ubogo deklico, Vas tem laÏe prosim, da bi blagovo-lili vcasi pogledati k njej in se prepriãati, je li pri Hre-novih dobro shranjena, zakaj meni pozimi nemara nebo mogoãe tako pogosto priti v mesto, kakor sem hodildoslej. To je morda samo domneva, kakor je lahko samodomneva in krivo natolcevanje ono, kar sem gori napi-sal o gospodu Hrenu. Vsekakor pa bom mirneje prebilpod Konj-planino, ako bom vedel Danico pod Va‰impo‰tenim nadzorstvom. Vso zimo se Vas bom hvaleÏnospominjal in prosil Boga, naj mi da oãi sokolje in belakrila labodja, da poletim spomladi z njo v drugre, sreã-nej‰e kraje. Va‰a razsodnost in dobrota, Va‰e usmiljenjedo zatiranih in preganjanih ljudi, vse to mi jamci, da no-ãete presli‰ati moje neskromne pro‰nje.

Globoko se Vam klanja vdani in hvaleÏni Franjo Vilar.


680

42.

Vilar je zaãel riti po Konj-planini: iztrebil je dve novidrãi, popravil nekaj Ïlebov, nekaj jih je nanovo po-

stavil; vse je uredil tako, da bi se na veã krajih lahkospravljali hlodi v dolino, kadar zaãne zmrzovati. TeÏav-no je bilo njegovo delo, ker je bilo treba prodreti na vi-dez neprodirno go‰ãavo, z Ïlebovi premostiti nedostop-ne usedline, mestoma razstreliti gruãe skal in odpravi-ti kopice po hudournikih nanesene trhline. Delo je tra-jalo tja do konca leta. V tem ãasu je imel dosti sitnosti inbojev z gozdarjem, ki je godrnjal, da mu inÏenir jemljedelavce, tako da zastaja pravo delo, namreã sekanje.

»Sedaj bomo napravljali samo pota za odpravo lesa,les pa naj stoji,« je mrmral.

»Vso planino vam prepreÏem s sredstvi za odganjanjelesa,« je odgovoril Vilar. »Skrajnji ãas je bil, da so meposlali sem. Vse va‰e dosedanje naprave so preproste innerabne; vidi se jim, da jih ni napravil inÏenir.«

»Potrati glede delavskih moãi se moram upreti. Pozi-mi je pravi ãas za sekanje, pa ne bomo mogli napredo-vati. Svoj ugovor po‰ljem vladi, ker to zimo ne napravimtoliko lesa, da bi z izkupiãkom pokrili stro‰ke.«


681

»Po‰ljite!« je suho odgovoril Vilar.Bierkopf ni bil toliko kratkoumen, da bi ne spoznal,

kak‰ne zapreke premaguje inÏenir: toliko ãasa trka navrata sirove prirode, da mu odpre. Tihoma se je ãudilbistroumno in smelo izpeljanim napravam, ki bodo na-posled koristile tudi njemu, zakaj ãim veã lesa pojde vdolino, tem veã odpade po raãunu za njegov Ïep.

»Sedaj res zastaja sekanje, toda za to sem odgovorenjaz,« je govoril Vilar. »Povsod leÏe kupi hlodov, ki jih posedanjih potih ni mogoãe spraviti v denar. Videli boste,kako bo vse to po novem letu frãalo v dolino.«

Gozdar je temno gledal. ,Da bi le ti kmalu sfrãal iz na-‰ega tabora!’ si je mislil. Ta neprestana Ïelja ga je nava-jala, da je povsod iskal prilike, kako bi inÏenirju priskutilsluÏbo.

Malenkostne Bierkopfove nagajivosti niso ‰kodovaleVilarju, paã pa so od politiãnih in bojnih dogodkov,vr‰eãih se tisto zimo, nepriãakovano padle na njegovãisti znaãaj teÏke sence, ki so ga spravile v navzkriÏje zodloãujoãimi krogi v Bosni. Odloãeval pa je pri takrat-nih razmerah samo vrhovni general v Sarajevu; voja‰tvoin uradni‰tvo ga je imenovalo bosenskega vicekralja,tak‰na moã je bila zdruÏena v njegovih rokah; prideljenimu civilni adlatus mu je moral tudi pri naredbah ne-voja‰kega znaãaja le kimati.


682

Razglasitev brambnega zakona z dvoletno aktivnosluÏbo se je le polagoma ‰irila po zasedenih deÏelah: ponekaterih svetu odleglih krajih so zvedeli o novem zako-nu ‰ele koncem novembra. Razburil je obuboÏano, vnadah o novi upravi prevarjeno ljudstvo, in razliãni agi-tatorji so imeli lahko delo, nagnati prebivalce goratih inteÏko dostopnih krajev k uporu. Slikali so nevarnosti, kiprete ljudstvu, in jih poveliãevali na vse mogoãe naãine.·vaba hoãe Bo‰njake tako organizirati, da bodo samistreljali na domaãe ljudi, dasi do tega nima pravice, kervrhovni glavar Bosne in Hercegovine je ‰e vedno sultan.Vojak se bo dve leti valjal po voja‰nicah in ko pride do-mov, ne bo za nobeno delo. Razvadil se bo, navadil sehrane, kakr‰ne doma ne more imeti, odtujil se bo do-maãim ‰egam in starodavni edinopravi veri. Na du‰i intelesu pohabljen, se vrne domov kot suÏenj mehkuÏ-nosti, kot propalica in postopaã. Tako so govorili agita-torji in ne brez uspehov. Doãim je brambni zakon pod-kuril Ïe obstojeãi nezadovoljnosti in ogorãenosti, sovesti o vsta‰ih, nastopajoãih v Krivo‰iji in Hercegovini,zbujale nado, da se bliÏa veliki dan. Te vesti so silno pre-tiravale, ker njih namen je bil, v pronicavo luã postavi-ti vsta‰ko gibanje, kateremu ne more priti do Ïivega vo-ja‰ka sila. Po njih so rastle uporne ãete kakor gobe invsak vsta‰ki vojvoda je baje poveljeval ,hiljadam juna-kov,’ ki jemljo in plenijo obmorska mesta juÏne Dalma-


683

cije. Dalje so se ‰irila laÏniva poroãila, da se snujejo povsem slovanskem svetu in tudi v Angliji odbori za pod-piranje vstaje. Tak‰ne novice so marsikaterega omah-ljivca spravile v vsta‰ki tabor. Agilni Stojan Kovaãeviç innekdanji tur‰ki buljuk-ba‰a Salko Forta, oba tedaj po-veljnika majhnih ãet, brojeãih do 200 moÏ, sta s prego-varjanjem, Ïuganjem in strahovanjem pobunila malonevso Hercegovino; drugi ãetovodje so zanesli plamenvstaje v juÏno Bosno, Krivo‰ija pa, kjer je bil Ïe spomladi1881. l. razgla‰en brambni zakon, je stala Ïe oktobra, koso se zaãeli voja‰ki nabori, v oãitnem uporu.

Za vstajo ugodna tla so se nahajala samo v onih kra-jih, kjer je zemljepisna lega, znaãaj teÏko pristopnegasveta ter obupnost bednega ljudstva silila k odpornos-ti. Ves bosenski svet severno od Sarajeva je ostal miren,ker tukaj je bliÏina na‰ih mej onemogoãila vsak odpor;ta del Bosne obsega rodovitne ravnine in nizke do vrhaobrasle planine; pri urejenih agrarnih razmerah bi pre-Ïivil lahko dvakrat toliko prebivalstva, kakor ga preÏivisedaj; posestniki in soposestniki ali najemniki te rodo-vitne zemlje niso poslu‰ali agitatorjev, ki so jim obetaliuspehe zelo dvomljive vrednosti, ker ãlovek gre kakorÏival po samoohranskem nagonu vedno le tja, kamorkaÏe korist in varnost; niso zgrabili za oroÏje, ãeprav sopisano gledali na mnoge tuje koloniste, ki jih je vladanaselila med njimi, na davke, na tlako, sploh na ves novi


684

red, ki so ga smatrali za nered in nasilje. Na bosenskemvzhodu, namreã v tuzlanskem okraju, loãenem po rekiDrini od svobodne Srbije, je zastavila agitacija sicer zvso silo, opravila pa je malo, ker tudi tu je bilo prebi-valstvo imovitej‰e, nepristopno negotovim obljubam inkar je glavno, mejna reka Drina, dobro zastraÏena, bizabranjevala veãjim ãetam za sluãaj poraza svobodenprehod na varna tla. V Belgradu je vladal takrat knezMilan, ki se je ãutil varnej‰ega v tujini nego na domaãizemlji. Hlepel je po kraljevski kroni, ki si jo je 6. marca1882. l. res posadil na glavo. Tega je skrbelo tisto zimonovo dostojanstvo, zato je Ïelel z Avstro-Ogrsko naj-bolj‰ih odno‰ajev in je skrbno pazil, da bi bosenski uporne dobival kak‰ne za‰ãite iz njegove drÏave. Ker je pa odBelgrada do Drine precej daleã in je veãina njegovihpodloÏnikov sovraÏila njegov znaãaj in njegove tenden-ce, se je vkljub njegovi nevtralnosti dan na dan zgodilo,da je v Bosni kompromitiran ãlovek na‰el ob Drini nasrbski strani gostoljubne ljudi.

Pri izplaãevanju drvarskih dnin je zapazil Vilar, da odobroka do obroka nara‰ãa nezadovoljnost v delavskemtaboru, da se v njem ãimdalje bolj razvija agitacija zaodpravo nedostatkov. In zaãel je slutiti, da se pod to pre-tvezo pripravljajo delavci na drzna podjetja. Pri izplaãe-vanju koncem novembra je doÏivel neprijeten prizor.Poprej so drvarji toliko uvaÏevali svojega dobrega go-


685

spodina Franja, da mu niso zavrnili niti ene znamke, kerso upali, da sãasoma uredi to sporno stvar po njih Ïelji,a sedaj je Lazar Tunguz nabral pri tovari‰ih polno pestznamk — agitator je imel ‰iroko pest — ter jih vrgel in-Ïenirju pred noge.

»Nu, Tunguz, ‰e ogrel se nisi v na‰em taboru, pa Ïeprodaja‰ nezadovoljnost. âemu ‰unta‰ tovari‰e, ki hoãe-jo mirno opravljati svoj posel?« je vpra‰al Vilar, strmeãv svoje listine in jedva kroteã jezo. Iskal je primerno be-sedo, s katero bi zabrisal nastop nasilnega Hercegovca,primerno odbil udarec, tako da bi se videlo, kako se gle-de osnovanih zahtev ujema s tesaãi, sicer pa zahtevapokor‰ãino, brez katere ni mogoãe uspe‰no delo. Dvig-nil je glavo in vso druÏbo je obrsnil z zadivljenim po-gledom.

»Stopi bliÏe, Tunguz, da si pogledava naravnost iz oãiv oãi!« je velel.

Hercegovec je napravil tri trde korake proti Vilarju.»Evo me, gospod inÏenir! Kdor i‰ãe vraga, lahko ga naj-de.«

Vilar je ostolbenel ob tak‰ni predrznosti. »I ti ga naj-de‰. Prijatelj, nihãe ni navezan na na‰ tabor. Komur neugaja tukaj, naj mi odpove in naj gre. Tvoje besede to-liko pristojajo drvarju, kolikor niz biserov Ïilavemu vra-tu.«


686

»Va‰ general Jusuf beg Filipoviç je obetal, da bo od-sle Bosni in Hercegovini sreãe in svobode i ãez brk —«

»Kaj ima opraviti general z znamkami, s preÏganko ins tem, koliko ur na dan naj delamo pozimi in koliko po-leti? Tu smo delavci in ne agitatorji. Pusti na miru gene-rala! Si Ïe oni dan govoril o njem, pa te Ïal nisem za-vrnil. Jaz delavcem ne morem iztresati iz rokava, ãesarsam nimam.«

»Delavec ostane na vekov veke delavec, nikdar ne bogospod,« je rekel Trkulja.

»Skoraj da bo tako, pa je le vse ãasti vreden delavskistan,« je z vnemo odgovoril inÏenir, spravljajoã plaãilnelistine v Ïep. »Delavãevi Ïulji in mozolji ustvarjajo vse,kar potrebujemo, od opank pa do brze Ïeleznice in ve-likolepih palaã. Vendar pa so delavci kakor telo brez du-‰e, ako nimajo vodnikov, ki jim za vsako podjetje naãr-tajo osnovo in zasnujejo naãrt. Te je treba poslu‰ati in seravnati po veljavnih zakonih.«

»Velika je tvoja uãenost,« je rekel lokavi Tunguz ter sev vdanosti nekako skrãil liki tiste Ïivalce, ki jih imenu-jemo mekuÏce.

»Tudi moja potrpeÏljivost je velika, lahko se pohva-lim. Ne izku‰aj je preveã!«

Tunguz je hipoma zopet vzrastel do neznanske veli-kosti. In zadirãno je govoril: »Va‰i uãeni ljudje so namprinesli ogromno kopo novih zakonov, a na‰ trpinãeni


687

narod se je prepriãal, da je tem veã krivic, ãim veã jezakonov. Toliko ãasa so va‰i ljudje nabijali pu‰ke, da sose naposled sproÏile. Îe se glase bojne pesmi po herce-govskih in dalmatinskih skalah —«

»Drzen ãlovek si, Tunguz!« je zavpil Vilar, ves rdeã vlice. »Ne pljuj v veter, da ti ne pade na obraz! Ne kliãipu‰k, ki so nam itak blizu! Povedal sem ti Ïe, kaj ti jestoriti. Kdor ni tu zadovoljen, naj gre drugo pot!« Obrnilse je, da odide v dolino. Tedaj je zapazil, da so se Sloven-ci razmahoma vrgli na tla ter, suvajoã in dregajoã se, po-birali znamke, doãim so stali Srbi, Hrvati in Turki nepre-miãno kakor granitno stebrovje. Zagnusilo se mu je vseskupaj. Ko je napravil dvajset korakov med vejevjem, jesli‰al KonjhodÏiçev glas, ki je viknil: Padi‰ahim, ãokja‰a!* In sli‰al je, da je vzklik ponovila tretjina delavske-ga tabora.

Podobno se je godilo tudi plaãilne dni meseca decem-bra. Vilar ni veã z onim naivnim veseljem nosil plaãe vMedvedji Dol. Gajer mu je svetoval, naj pokliãe k vsake-mu izplaãevanju oroÏni‰ko asistenco iz bliÏnjega Piliça,inÏenir pa ni hotel v senci bajonetov govoriti s svojimidrvarji. Vedel je, da sta prva hujskaãa Tunguz in Konj-hodÏiç, no naravnost jima ni hotel odpovedati dela, tegani pustilo njegovo usmiljeno srce.

* Îivio, sultan!


688

Odkar so se nahajali oroÏniki v Piliçu, se vnanji agita-torji niso upali v Medvedji Dol, paã pa so delavci ob ne-deljah in praznikih trumoma zahajali v han ob Oskoviin celo v daljne Zivinice. Tam se jim je oprezno pridruÏiltuj ãlovek, katerega je poslal kak‰en odbor za vsta‰kogibanje. Tak‰ni tajni odbori so delovali v zasedenih de-Ïelah in v veãjih mestih sosednjih drÏav, kamor je pri-beÏalo mnogo uglednih bosenskih in hercegovskih emi-grantov. Balkanski polotok je bil v zadnji ãetrtini 19. sto-letja prepreÏen z vsta‰kimi odbori ali komiteji, iz kate-rih je izhajala vsa ona Ïivahna agitacija, ki je rodila vsta-jo v takozvani Novi Avstriji, pozneje pa je vzdrÏevaladolgotrajni brezobzirni odpor v Macedoniji, Stari Srbijiin v krajih, kjer prebivajo Grki.

Decembra je bil Vilar dvakrat v Tuzli. Seveda je oba-krat posetil Danico. Prvikrat je pri‰el precej po obedu,ko je Hren sedel ‰e doma pri kavi in pipi in je bila krognjega zbrana vsa rodbina z Danico vred. Prepriãal se je,da se ji godi dobro, kakor ‰e Ïiv dan ne. Hren nikakor nipozabil, da je njen brat osumljen malone veleizdaje; taj-na bojaznost se je mnogokrat pritihotapila v njegovodu‰o, toda dobiãkaÏeljnost jo je premagovala in niãv‰ãipljivega ni izustil pred deklico. Gospa Minka, dobrain odkritosrãna, jo je pohvalila, rekoã: »Mehko in tihokakor maãica se suãe po hi‰i, najde vsako delo, v vsako‰pranjo pokuka, noben pra‰ek ji ne uide. Otroke mi je


689

kar odtujila, le za njo gredo, le z njo bi se igrali. âe sempoprej s trga pri‰la domov, so mi pritekli naproti, izte-gali roke k meni, a zdaj se ne ganejo od nje.«

»Kar zaãarala jim je s svojimi puntarskimi oãmi,« jepridejal gospodar in vedel Vilarja za mizo.

Omamljenih oãi je zrla Danica na prijatelja in treslase ji je beseda, ko je vpra‰ala po Perovem in Vazkovemzdravju. Hotela je izzvati njegov glas, da bi govoril samonjej in bi iz njega spoznala, trepeãe li ‰e tista bol v nje-govem srcu kakor v njenem. Vdano in srameÏljivo ga jeposlu‰ala, ko ji je mehko govoril o stvareh, ki so ji bileitak znane. Neko plahost je videl v njenih pogledih inneko ãudenje, kakor bi hipoma vpra‰ala: Je li mogoãe,da je pri‰el tako krasen in tako dober ãlovek iz ‰vabskihdeÏel k nam? A nagli so bili njeni pogledi in bistri, kakorda se bliska za planino. Skraja se je bal kak‰ne vesti, dase vr‰i morda preiskava zaradi Daniãinega kinÏala; kerpa Hrenova nista niãesar omenila o tem, se je potolaÏil.

Hrenova sta molãala, videã, da se mlada zaljubljencapogovarjata toliko z oãmi kolikor z opreznimi beseda-mi in da polagata v vsako besedo neki poseben pomen,nerazumljiv onemu, kateremu je prva ljubezen Ïe zabrdom. Gospodar se je muzal v svojo pipo in banalno sije mislil: Lahko jima je sedaj, ko strgata sladke koreni-nice, a teÏko jima postane, kadar bosta ãakala na ãetrto‰tevilko. Gospodinja se je po idealni strani poglobila v


690

ljubezen sreãne dvojice; smehljaje je kimala z glavo,kakor bi hvalila mlada ãloveka zato, ker veã ne Ïivi needen ne drugi sam zase, ampak oãividno misli vsak pravtoliko na drugega, kolikor se zaveda samega sebe.

V te razliãne obãutke je zdajci udarila Grgiçeva maj-ka, kakor butne ob mirno potujoão ladjo ledena gora,plavajoãa po ‰irokem oceanu v gorkej‰e kraje. Majka jev kuhinji pomivala posodo. Skozi okence je videla, dapride gospodin Franjo. Nadejala se je, da jo kdo pokliãev sobo, ker se je pa nihãe ni spomnil, je naposled samapohitela tja, da pozdravi svojega dobrotnika. »O gospo-dine Franjo!« je zavpila Ïe ob vratih. »Sreãala te dobrasreãa in gospodin Bog!« Posegla je po njegovi roki, joprivila na svoje suhe prsi in zroã na Danico, je s prele-teãim glasom v eni sapi zagostolela: »O kak‰na lepota indobrota je tvoja zvezda danica! Bel kruh na belem prtu,zlato jabolko na zlatem pladnju. Da bi oba dolgo poÏi-vela in po‰ten rod rodila in z rodom se podiãila kakorpav z zlatim perjem, kakor polje z rumeno p‰enico intrta s sladkim grozdjem!« Pri zadnji besedi se ji je utrga-la sapa; po hipnem odmoru se je, spustiv‰i Vilarjevoroko, udarila na prsi ter pristavila, neznanski vzhiãenav pogledu in hripava v grlu: »Tako ti Boga!« — kar jepomenilo: Naj se zgodi tako! Amen!

PoloÏil ji je roko na ramo ter jo ljubeznivo vpra‰al:»Kako si, majka?« Pa starka ga je v svojem vzhitu


691

presli‰ala, ker tisti hip ji ni bila mar lastna blagobit. Kose je sunkoma odhrknila, je visoko dvignila desnico zrazprtimi prsti in zanosno je poudarila: »Kdor bi vamahotel ‰kodovati, ne daj mu Bog!«

»Pomagal Bog i tebi, majka mila!« je dejal Vilar ter sipogladil bradico.

Starka je stisnila pest in jo, zadihaje se, podrÏala nadseboj. Po trenotnem oddihu je iztegnila palec in se napol okrenila k oknu, tako da je gledala v mesto. »A ona— ona — ljuba gospodina Bajiça — ljuta kaãa —« jegroÏljivo kliknila in sovraÏen ogenj se je pojavil v njenihoÏivljenih oãeh.

»Za Boga, kaj pa je z gospo Ljubico?« je vpra‰al Vilar,kaÏoã se prestra‰enega.

»Kaãe naj se ji vijejo krog du‰e, naj ne dobi od srcaporoda, teÏke muke naj boluje, teÏke poti naj potuje,mirni spanec naj beÏi od nje! V poslednjo posteljo, lju-to ozko in tesno, v domovanje brez vrat in brez okna najjo poloÏe kakor oglje oãrnelo! Boga mi!«

Po tej stra‰ni kletvi je s samoljubnim pogledom obrs-nila vse navzoãe, ãe‰: evo, koliko se je v srcu in glavi na-gomililo dobrega in protivnega, a sedaj sem vse izbruh-nila — bogme! Mirno se je sklonila ãez mizo in pobralaposodo za kavo.


692

Hrenova, Danica in Vilar, vsi so se tiho in pomemb-no spogledali. Gospodar je vzel pipo iz ust in ogorãen jezablejal v nasprotno steno: »Osel! Osel!«

»Gospodine Franjo, dovolite, da vas i jaz imenujemtako, kakor sem se navadila od Danice. Saj paã Ïe ves-te, daje gospa Ljubica pobegnila?« je izpregovorila go-spodinja.

»Kje bi zvedel? Od Agularja sem ‰el naravnost sem.Niãesar ne vem,« je odgovoril v veliki osuplosti inÏenir.»Pobegnila? Kdaj pa?«

»Predvãeraj‰njim popoldne je rekla doma, da pojde vposete k prijateljici. In je ‰la in veã se ni vrnila. Pravijo,da je pobegnila v Banjaluko. Kam pa drugam?«

»A-a! âudom se ãudim, dasi je bilo kaj tak‰nega pri-ãakovati od nje.«

»Ubogi Bajiç! Tudi jaz sem slutila, da mu pride ne-sreãa v hi‰o.«

Zdaj ko se je usodno dejanje Ïe zavr‰ilo, se je vsemzahotelo vedeti, da so kaj tak‰nega Ïe izdavna priãako-vali, prej pa se nikdar niso izrazili, da kaj priãakujejo.Morda v na‰i zavesti nekaj mrli o bodoãem slabem de-janju, kar imenujemo slutnjo, toda logiãna razporednostdejanj nam je jasna ‰ele tedaj, ko se je vse Ïe zavr‰ilo.Slabo priporoãilo pa je za nas to, da po dovr‰enem do-brem dejanju nikdar ne reãemo: To sem priãakoval.Morda zato, ker je slabih ãinov veã nego dobrih ali pa je


693

v nas tako malo zaupljivosti v ãlove‰ko dobroto in toli-ko ãrnoglednosti, da od sobrata ne pricakujemo dobrot,ampak vedno le zlo.

»Kakor poosebljeno pohuj‰anje ji je bil pl. Pester ved-no za petami. Ni ãuda —«

»Minka, tisto plemenitost pred njegovim imenom mipa le izpu‰ãaj! Tak‰en ãlovek ima toliko plemenite krviv sebi, kolikor bosenski ko‰trun, ki se pase na planini.Kako more biti ‰e plemenit oni uradnik, ki je zapeljalsoprogo svojega tovari‰a, ãeprav niÏjega po ãinu. Pes je,in naj bo stokrat naãelnik. Uradni‰ki stan more v tehteÏkih ãasih uspevati le tedaj, ako vlada v njem pravotovari‰tvo in duh skupnosti. Eden za vse in vsi za ene-ga. Lopov je Pester, to reãem ‰e enkrat, pa naj me zapro,ãe me hoãejo.« Tako se je sokolil Hren, a precej je upad-lo njegovo juna‰tvo, ko je zagledal, da stoji majka ‰e pridurih in prislu‰kuje.

In oglasila se je majka: »Veste li, gospoda, kako jo jeugrabil? Preobleãen za bogatega Turka, se je pripeljal vmraku pred mesto, ona pa je pri‰la in skoãila k njemu navoz. In oddirjala sta v veãerno meglo. Ljudje so videli,kako se je zgodilo.«

»A, majka!« se je vznesel Hren. »âemu pa otepava‰poslu‰ke? Tukaj si opravila. Idi v kuhinjo pomivat! ·etega je treba, da bi se raznesli na‰i pomenki!«


694

Starka je odprla duri, toda kar se ji je bilo nabralo najeziku, to je moralo na dan. Vzravnala se je, zasvetile sose ji zbadljive oãi in kliknila je v sobo: »Oni muta‰erif boplaãal vragu haraã za svoje zlo delo — bogme!«

»Ti ga pozove‰ na dvoboj, baba neumna!« je zarenãalza njo gospodar.

»Bog ve, kako se to konãa,« je rekla gospa.»Brez krvi gotovo ne. Bajiç je ãastihlepen in pogu-

men,« je menil Vilar.»Danes dopoldne sem ga videla iti preko ãar‰ije. Da

ga vidi kdo, ki ne pozna njegove nesreãe, bi mislil, da gatare huda telesna bolezen, tako se mi je zdel upadel inmedel. Slep in gluh za vrvenje na ulici je ‰el mimo mene,zroã v tla, kakor bi iskal svojo sreão. Tak‰na sramotaboli.«

Hren se je jezil na Bajiça, ãe‰: Sam je kriv; ãemu je pavabil v hi‰o Pesterja, kakor bi mu ponujal svojo Ïeno.Gospa se je potegnila za Bajiça in tako se je razlil potokbesedi, nastal je prepirãek, kakr‰nih je bilo v tej rodbi-ni dosti, ki so se pa vsi konãali v lepem sporazumu ali paz zmago gospe Minke. V tem zakonu se je nagibal praz-nik Ïivljenja Ïe tudi k zatonu, ljubezen je paã tudi Ïe iz-gubljala svojo mavriãno barvo, a vrivala se je na njenomesto neomahljiva dolÏnost. Vilar je zaradi priliãja sicerposlu‰al prekljajoãa se zakonska, toda razumel ni niãe-sar; njegove misli in veãinoma tudi njegove oãi so bile


695

pri Danici. Vedno ga je vlekla v svoj magiãni krog. Sede-la je tiha kakor dete, ki se igra v kotu, ter ‰ivala na ne-kem prtu. Na licih sta ji rdeli roÏnati lisi. Kadar je izpre-govoril gospodin Franjo, se je lahno vzravnala in se spokornim in mehkim pogledom ozrla nanj, ker vsakanjegova beseda je imela zanjo poseben pomen: razmno-Ïila se je v mnogo drugih, s katerimi je govorila v svojisanjavosti. Nabirala si je te besede, jih drÏala v spomi-nu, da priplavajo takrat, ko njega ne bo veã tukaj, zopetna povr‰je in ji postanejo vir novih velikih misli, prepo-jenih z njegovo podobo. Zakaj tiste dni ni mislila o ma-lenkostnih stvareh, sanjala je le o ãem velikem in dob-rem in gospodin Franjo je stal ob njenih sanjah na stra-Ïi.

»Kaj pa, ali Bajiçeva mati kdaj pride sem?« je vpra‰al,ko sta se bila zakonska nehala prerekati.

»Vsak dan pride in pravi, da se ji zdi pri nas prijetnejenego doma,« je odgovorila gospa. »Tudi danes pride.âez pol ure bo tukaj.«

»Preden pride ona, odidem jaz,« je rekel Hren invstal, da se napravi v pisarno. »Gospa je sicer sama do-brota, toda njeno srbsko velika‰tvo mi preseda. NjeneteÏnje merijo vse v Srbijo, dasi je vdova po avstrijskemãastniku. Ta bi nas z loparjem pognala iz Bosne, ko bimogla. Vrtoglava je kakor njena snaha. To ti povem,


696

Minkec, pazi mi na vsako svojo besedo, bodi oprezna,drÏi jezik za zobmi —«

»To se pa Ïe postreÏe. Ne boj se, Vinko!« je poroglji-vo rekla ter pomagala soprogu nategniti suknjo.

S Hrenom se je odpravil tudi Vilar, rekoã, da mora pridnevi opraviti svoj posel v konaku. Gospa ga je povabila,naj se po svojem opravku povrne na kavo, kar je radevolje obljubil.

Po preteku debele ure se je vrnil. Bajiçeva mati je se-dela Ïe pri Hrenovih. Pozdravil jo je z izrazi hvaleÏnos-ti, da se gospa tudi v svojih teÏkih urah — iz teh besedje zvenelo toplo pomilovanje — spominja njegove pro‰-nje.

»O gospod inÏenir, ne smete misliti, da so to Ïrtve zmoje strani, ako prihajam vsak dan semkaj. Tu se poãu-tim, kakor bi Ïivela na odpoãitku, v krogu teh ljubezni-vih otrok — gospa je pokazala na Hrenove otroke in naDanico — se razvedrim in pozabim na sramoto, ki domaiz vseh kotov gleda name. HvaleÏna sem vam, da ste meuvedli v po‰teno hi‰o, kamor lahko hodim na oddih.«

Sedli so. Gospodinja je nalivala kavo. Bajiçeva mati jegovorila o tem, kar ji je tlaãilo srce. Tudi ona je slutila,kaj se bo zgodilo. »Glejte, gospod inÏenir, zdaj sem vtak‰nem poloÏaju, da se z enim oãesom jokam, z dru-gim pa se smejem,« je govorila, bri‰oã si oãi. »U‰la jenekoã svojemu oãetu z mojim sinom, zdaj je u‰la Sa‰i za


697

banjalu‰kim naãelnikom, in lahko se zgodi, da uide kdaj‰e s tretjim in ãetrtim. Bog z njo! Vesela sem, da je od‰la,zdaj pojde morda tudi njena sestra. ObÏalujem pa Sa‰o,ker ne bo mogel preboleti tega udarca. ,Za njim pojdemin ubijem ga kakor steklega psa!’ kriãi v svoji obupnosti.,Oba ne moreva ostati na svetu. Eden mora poginiti, jazali on! âe je inÏenir za prazne, v hitrem navalu srda iz-reãene besede zastavil svoje Ïivljenje, kaj bi ga jaz ne, komi je zapeljivec nagomilil toliko sramoto na glavo!’ Takogrozi in divja. To je najveãje gorje, da jo on ‰e vedno is-kreno ljubi. To mi dela skrbi. Da ni tega, vsak dan bi po-slala za njo ãez hribe in doline par blagoslovov. Povejtemi, gospodine Franjo, kako naj ozdravim sinovo bole-zen! Oprostite mojo bolest! Mati sem njegova.«

Vilar je iskal besede obÏalovanja in tolaÏbe, pa jih nimogel najti.

»O-o — dvobojevala se bosta, a ne tako, kakor ste sevi z Buzdugo,« je v solzah vzdihovala gospa. »Ko bi umrlza na‰o svobodo, kakor je to storil njegov juna‰ki pra-ded, onda bi ne plakala, pona‰ala bi se z njim, toda ãepade v dvoboju z Ïidom za vlaãugo plemenitih âoba-nov? Je li to ãastno zanj in zame?«

Vilar je miril, kolikor je mogel: poizkusil je z nebe‰kopravico, ki naj stoji na strani globoko uÏaljenega ãlove-ka; ko to ni izdalo, je poizkusil ‰e z zemeljsko pravico, kimora z vso silo zadeti kriviãnika. Sam zase se na obe


698

pravici ni kaj dosti zana‰al, a govoril je prepriãevalno,vneto in v deklamatorskem tonu. »Samo to vam reãem,milostiva, in to mora vedeti tudi naãelnik, da se ne bodolgo veselil svojega plena.« Tako je konãal in stara gos-pa se mu je naposled posmejala z zasolzenimi oãmi, za-kaj sprejemljiva je bila za mnogobesedje, ako je pri‰lo izust priljubljenega ãloveka.

Pogovor se je zasukal polagoma na druge stvari. Gos-pa Minka in Danica sta sedeli pri oknu in vbadali v svojeroãno delo. Otroci so se igrali v kotu. Atmosfera miru,udobnosti in zadovoljnosti je objela druÏbo; celo Bajiçe-va mati se je razvedrila. »Poglejte malo, gospodine Fran-jo, na Daniãin vezilni razpon. âe spoznate samega se-be?«

Vilar je ‰el in se je nagnil k deklici. Gledal je na prt,razpet v oklepu ‰tirih palic, ter migal z glavo, ker veze-nje se mu je zdelo fino in umetno. Gospa Minka je na-gajivo zrla nanj. »Nu, gospod inÏenir, ali poznate mla-deniãa pod jablano?« je vpra‰ala.

Sklonil se je ‰e niÏe in odgovoril: »Niã ne poznam.«»Pa se poglejte v ogledalo, ãe ste pozabili, kak‰en ste.

To se lahko pozabi.«»Mojemu bratu je pa res podoben.«»In brat je podoben vam.«»Bo tako.« Moãno mu je ugajalo krasno delo.


699

Bajiçeva mati je izvadila iz nedrij ‰ãipalnik in stopilakraj inÏenirja. Premotrivajoã, kako napreduje delo, jezadovoljno pritrknila z glavo in rekla: »Deklica ima ve-lik talent. ·koda, da se za tak‰ne ljudi niã ne stori, Vleãejih talent v neznane kraje, ki se zde zaprti, a oni ga vle-ãejo za seboj kot neko sladko breme, prikrito in od ni-kogar uvaÏevano.« Iztegnila je kazalec in razkazala vse,kar je bilo na prtu. »Glejte, motiv je vzet iz narodne pes-mi. Tu stoji ‰iroka jablana, pod njo mladeniã, ãigar po-teze in kretnje so res va‰im podobne. In mladeniã segapo jabolku. Zaãetek tiste pesmi se glasi:

Rasla jabuka Ranku pred dvorom:srebrno stablo, zlaçene grane,zlaçene grane, biserno li‰çe,biserno li‰çe, merdÏan jabuke;po njoj popalo sivo golublje — —

Vse se krasno ujema!«Vilar je okrenil obraz k Daniãinemu u‰esu. Zaãutila je

njegov topli dih na svojem licu in igla ji je zastala. Predoãmi ji je migljal njen Ranko na prtu, a gospodin Fran-jo si je ob njeni glavi Ïelel, da bi bil sam z deklico, ki umev svojo umetnost spravljati svojo ljubezen.

Ko se jim je zdelo, da so dosti olaskali lepo roãno delo,so izpregovorili o nesreãnem Jovici, ki tako dolgo ãakasodbe. Potem so zaãeli razpravljati o splo‰nem poloÏa-


700

ju v zasedenih pokrajinah in Vilar je pravil, kak‰ne sit-nosti mu nastajajo z delavci. Zmraãilo se je, in Bajiçevamati se je poslovila. InÏenir je ostal pozno v veãer priHrenovih. Drugo jutro je pri zaznanju dneva zapustilTuzlo.


701

43.

Zaãela se je zima. Zmrznilo je blato, voda, vsa zemlja je okamenela. In na to ogromno grudo je padal

sneg; teÏko se je pritiskal k njej. Gozdi so se upogibalipod sneÏeno odejo, smreãice ob poti so se pod snegom,natlaãenim nanje, zdele podobne zakuklencem, belimmedvedom, tur‰kim Ïenam in drugim fantastnim bit-jem. Vilar je hodil po planini, nadzoroval in vodil dela,spadajoãa v njegov delokrog, streljal divjaãino, gledal,kako so frãali hlodi po Ïlebovih v dolino. Ugajalo mu jezimsko delo, sprijaznil bi se bil s svojo usodo, da muniso provzroãali delavci s svojo neugnano nezadovolji-vostjo velikih skrbi in teÏav.

Na zadnji plaãilni dan meseca decembra bi bili drvar-ji do mrtvega pretepli paznika Gajerja, da ga ni re‰il Vi-lar. V kolibi sta namreã izginila dva koca, in sicer Konj-hodÏiçev in ‰e nekega drugega Turka. Nekdo ju je ukra-del in odnesel in treba ju je bilo plaãati. Gajer je pri zad-njem izplaãevanju v letu zahteval poleg pav‰ala za obra-bo kocev tudi od‰kodnino za oba izgubljena komada, kije bila za drvarja dosti obãutna. Kakor bi jima podtaknilkdo ogenj v streho, tako sta zahrumela Turka, ko sta


702

zasli‰ala, da jima odtegnejo toliko denarja. Zanju se jezavzel Tunguz in mnogi drugi, rekoã, da tesac ne moretiãati vedno pod odejo in jo straÏiti; samo opoldne inzveãer sme v kolibo, kako naj pazi na svojo stvar; plaãanaj paznik, ki se greje ves dan v kolibi in je najbrÏ samspravil pogre‰ana koca v stran. Beseda je dala besedo inpreden se je Vilar dobro zavedel resnosti poloÏaja, sodrvarji Ïe s pestmi navalili na Gajerja. V trenotku, ko jeta, ogroÏen od vseh strani, zagrabil za revolver, da ust-reli onega, ki mu je najbliÏe, je priskoãil Vilar in poteg-nil svoj revolver. Drvarji so obstali kakor okameneli, za-vedajoã se nasilnega dejanja. Okolnost, da je gospodinFranjo posegel v spor, je liki mrzla lijavica udarila nadruhal.

»Ne omadeÏujte si rok, ne prelivajte krvi, bratje! Bogjo je dal in Bog sam naj jo vzame!« je z ubitim glasommiril Trkulja. Brhki Batiniç pa je skoãil pred paznika terzavihtel desnico; gradila in podirala bi ta krepka desni-ca, ko bi odloãevala telesna moã. »Evo mene, ako si Ïe-jen nedolÏne ãlove‰ke krvi! Pi‰kavega oreha ni vrednoÏivljenje v taboru, kjer se nahaja‰ ti, pasja du‰a!« je spreleteãim glasom zavpil ter razgalil prsi. »Ustreli me,lopov!« Prihuljeni nasmeh, ki mu je razsvetil raskaviobraz, je priãal, da hoãe obrniti koãljivo in resno stvarna ‰aljivo stran, kar se mu je tudi posreãilo.


703

Gajerju je omahnila roka z revolverjem. Gubanãil jeãelo, bliski jeze in sovra‰tva so mu ‰vigali iz oãi. Vilar jeporavnal preporno stvar. »Koca nista vredna tolike ra-buke,« je mirno rekel, vtakniv‰i oroÏje v tok. »Kdo juima na vesti, tega ni mogoãe dognati, zato ju plaãamsam.«

Odhajajoã je zopet sli‰al slavoklice na sultana in pastaro graniãarsko bojno pesem o pu‰ki drobni in tihotigrobni, o rani boleãi in krvi rdeãi.

Par dni pred novim letom je jahal zopet v Tuzlo poopravkih. Spotoma se je ustavil v hanu ob Spreãi, daobraãuni s Samojlom za mesec december. »O gospodinÏenir, kak‰ne stvari se gode pri nas!« je zastokal Ïid inzaplahutal s kaftanom. »Udarec za udarcem, trije zapo-red! BoÏjast naj me vrÏe, ãe ostanem ãez svoj ãas v temprokletem kraju!«

»Bog praviãni! Vendar ne boste beÏali sedaj, ko stebosenski vlastelin —!«

»Vse prodam in se vrnem na Ogrsko. Extra Hungari-am — kako se Ïe pravi tisto?«

»I — kak‰ni udarci so vas zadeli?«»Predvãeraj‰njim sem moral iztresti dva zaboja kon-

zerv za preÏganko v Spreão. Plesneti so zaãele, in veste,milostivi gospod, kaj tak‰nega ne dam, da bi uÏival ãlo-vek, ãeprav je drvar. Ne pusti vest, pa je! To je prvi uda-rec.«


704

»Kak‰en je drugi?«»To noã so vdrli hajduki v Etelkin kurnjak in vse so

odnesli, kar je bilo tam perutnine. Etelka se je onesvesti-la, ko je davi zagledala tak‰en pokolj. Vsenaokrog so le-Ïale odrezane kurje in purje glave, vse se je cedilo krvi.Nemudoma sem jo moral pustiti v Tuzlo.«

»Mati nebe‰ka — onesve‰ãeno?«»Osvestila se je zopet, a prevzele so jo tak‰ne slabo-

sti od Ïivãnega pretresa ali kaj, da je mahoma sedla navoz. ,Sami-leben, moje Ïivljenje visi na lasu, jaz moramk doktorju!’ je rekla. In se je odpeljala. Kaj hoãete —Ïen-ska glava! Stro‰ki bodo obãutni. Doktor ji pogleda najezik, jo potipa za Ïilo, potem poreãe: ,Vzemite mrzelobkladek, gospa!’ —a ona nato: ,Mrzlega ne prenesem,zapi‰ite topel obkladek!’ — ,Onda vzemite toplega inbrom pijte! Ta vas pomiri. Napi‰em vam recept.’ In zatak‰no zdravljenje mu odrine debel bankovec. Ne veste,kak‰na kavalirka je moja Etelka. Kadar pride iz Tuzle, minaraãuni toliko napitnin, honorarjev in toliko zdravil, dami od samih ‰tevilk miglja pred oãmi. Niã ne de, samoda se vrne zdrava in sreãna.«

»âudim se, da so se razbojniki upali v va‰ kurnjak, kose nahaja precej poleg oroÏni‰ka straÏarna. To so jim Ïemogoãno zrastli rogovi.«

»Veste, kaj so lopovi ‰e napravili? Psu, ki ponoãi tulikrog straÏarne, so zavdali. Na poti pred straÏarno so ga


705

davi oroÏniki na‰li crknjenega. In v moj steljnjak so vrglitleão gobo. ·e sreãa, da se je tam nahajal sam vlaÏenmah, katerega se ni tako hitro prijelo. Da je tam suhastelja, zgorelo bi mi bilo to noã do kosti vse, vse.« Sa-mojlo je zamahnil z roko, kakor bi hotel presekati svetna dvoje. »Moje domovje bi bilo izpremenjeno v zgoljrazvalino in sam bi bil zdaj morda bolj podoben peãe-ni repi nego ãloveku.«

Vilar je izobrazil na licu soãutje, primerno prestaniSamojlovi nesreãi in oni, ki bi ga bila lahko zadela, pa gani. »Bog praviãni vas je re‰il nesreãe, ker ste po‰tenjakin va‰a gospa soproga rada daje Bo‰njakom blago napoãak.«

»Dobro srce ima moja zvesta Ïenica. Bog bodi zahva-ljen! A gospod Bajiç, ta se je urezal s svojo Ljubico. I-i-i, zdaj se spominjam, zakaj se je Etelki tako mudilo vTuzlo.« Samojlo si je s kazalcem pomel ãelo. »Radoved-nost jo je gnala tja. Mimo zvedavosti ne pozna nobenestrasti. Radovedna pa je kakor veverica na drevesu. âimprej je hotela zvedeti, kako se zavr‰i Bajiçeva afêra.«

»Kaj je z gospodom komisarjem?«Samojlo je zafrfotal z rokama in priskoãil. »Bog pra-

viãni, kaj niste sli‰ali, kako se je njegova stvar zasukala!Pod Konj-planino ste pa res nevedneÏi. Ura je enajst od-bila in gospa Ljubica je sedaj Ïe dve uri vdova pri Ïivemsoprogu. Imela je dva moÏa in eden je ugriznil danes v


706

mater zemljo, kakor gotovo se imenujem Samuel Blau-stift. Zapeãatena je njena usoda, ta vozel je presekan.Danes ob devetih zjutraj sta se dvobojevala, namreã pl.Pester in Bajiç.«

»Kaj pravite?«»Mesto Doboj sta si izvolila za dvoboj, ker stoji v sredi

med Banjaluko in Tuzlo. Tam sta trãila, pa ne za ‰alokakor vidva z Buzdugo. Tam je tekla kri, eden je Ïiv pa-del in mrtev obleÏal. Sedaj v Tuzli Ïe lahko vedo, katerije propadel. Bog mojih prednikov mi je priãa, da obÏa-lujem oba, ker oba sta bila moja prijatelja in moje srceje rahloãutno. Pogin enega ali drugega si ‰tejem v ne-sreão.«

InÏenir se je zresnil. Plaãal je raãun, potem se je od-pravil. V mesto je prispel ‰e toliko za dne, da je lahko ‰el‰e po svojih opravkih v konak. Na hodniku je sreãalHrena, ki ga je ves razvnet Ïe od daleã pozdravljal. Stis-nila sta si roki in uradnik ga je prijel za rokav ter ga ve-del po hodniku na prikrit prostor.

»Ali si sli‰al, France?« je ‰epetal goreãi Hren v temaã-nem kotu.

»Nu, kako se je konãalo?« je tiho vpra‰al Vilar.»Bajiç je ubil svojega prej‰njega predstojnika.«»Prav je storil.«


707

Hren se je vzravnal, zameÏal z desnim oãesom in po-membno je zanihal z glavo. »âemu se je paã lotil tujeÏene! Tako se godi onim, ki gre‰e zoper zapoved boÏjo.«

»Amen, prijatelj! Toda pristaviti treba, da niso vsi so-progi, ki nosijo rogove, Bajiçi. Je li znano, kako se je vr‰ildvoboj?«

Tu je zaãel Hren, oziraje se po hodniku, skrivnostnopraviti, kako se je zgodilo. Bajiç se je peljal s svojima pri-ãama v Doboj, kamor je pozval banjalu‰kega naãelnikana krvavi sestanek. Dogovorili so na Bajiçevo zahtevozelo teÏke pogoje: eden mora obleÏati. Po Ïrebu je pri-stal prvi strel naãelniku: poslednjikrat se mu je posme-jala sreãa, a on se je ozrl nanjo kakor ujeta Ïival na na-stavljeno vado zapeljivko. Ali ga je zapekla vest in je na-menoma pomeril previsoko — tako so trdili njegovi pri-jatelji v konaku, prisojajoã mu plemenito kavalirsko mi-sel — ali se mu je v razburjenosti zatresla roka, bodisi toali ono — njegova krogla je sfrãala nad Bajiçevo glavo.Komisar je pogodil bolje ter ga zadel v trebuh, na kar jepo dveh muãnih urah nastopila smrt. »O,« je naposledvzkliknil Hren in si s prstom potrkal na ãelo, »jaz sem toÏe davno vedel, pa si nisem upal povedati. O tak‰nihstvareh treba molãati. Tako je bilo zapisano v knjigi uso-de in tako se je moralo zgoditi. Idi, France, na moj domin poãakaj me doma! Po mojo Ïenko je poslala Bajiçevamati, da ji druguje v teh teÏkih urah, a zdaj jo dobi‰ ‰e


708

doma.« Tedaj so se odprla oddaljena vrata, in majhenuradnik z veliko ple‰o se je zibal in gugal preko hodni-ka. »Moj naãelnik —« je plaho za‰epetal Hren ter pravodskoãil. Po prstih se je splazil ob zidu v svojo pisarno.

Po svojem opravku v konaku je Vilar posetil Danico.Tudi v Hrenovem domu se je sukal pogovor edino oBajiçevi zadevi, ki sta jo inÏenir in gospa Minka prere-‰etala skoraj do onemoglosti. Parkrat je pokukala k nji-ma Grgiçeva majka. Pokazalo se je, da nima v sobi po-sebnega opravka, marveã jo je prignala zgolj Ïelja, dapozdravi gospodina Franja, potem pa tudi radovednost,da pozve kaj o Bajiçu. Ni mogla prikriti svoje razburje-nosti. Na obrazu se ji je svetilo ãuvstvo zado‰ãene ‰ko-doÏeljnosti, na liãnih mi‰icah ji je poigravala zlobna ra-dost. Liki vrtalka se je vrtela v pijanosti posreãenega ma-‰ãevanja.

Ob ‰tirih je gospa priÏgala luã, nato se je odpravila kBajiçevi materi. Vilar je ostal sam z Danico in otroki.Nastopili so mu tisti blaÏeni trenotki, ki se jih ãlovekdolgo spominja in o katerih pravi na stara leta, da so bilizlata pena, ako se je namreã Ïe vdal resignaciji in ne za-vida niãemur na svetu, niti zorni mladosti. Zdaj, ko nibilo odraslih priã v sobi, se je Vilarjev pogled neprestanoÏivahno in izzivajoãe ustavljal na Danici. No deklica ‰evedno ni umela premeteno in smelo odgovarjati z oãmi.Kakor Ïarnica se zable‰ãi njen kratki pogled, a mahoma


709

ga zakljuãi naivnokrotek smehljaj, glava se nakloni, rokaji zastane nad vezenjem. V vsem njenem bitju se izraÏaneÏna vdanost in neizrekljiva sreãa. ·ivati poizku‰a, pane more. Dobro ve, da bi kdove kak‰ne nestvore na‰ilana platno, ker v teh sladkih hipih ji ni mogoãe, prilepi-ti svoje misli k delu. Oba sta obhajala praznik ljubezni,oba sta ãutila tisti dolg, ki je bil z moãno roko za vse Ïiv-ljenje zapisan v njiju srci. Otroci, ãebljajoãi v kotu, zanjuniso imeli pomena. Molãala sta, kakor bi poslu‰ala neki‰epet du‰, ki je povedal prav vse, kar se je godilo v no-tranjosti. Za vse na svetu bi ji ne bilo mogoãe, izprego-voriti besedo. Hitro je minila ura. Po peti uri se je vrnilHren iz sluÏbe z novico, da derejo Tuzlanci v gostih tru-mah pred mesto, kjer hoãejo priãakati in pozdravitizmagovalca v praviãnem dvoboju. Tudi uradniki sosklenili, da ga sprejmejo pred mestom. Toliko se je bilnavdu‰il za Bajiça, da mu je ‰el sam naproti. Vilar se muje pridruÏil.

Mimo uradnikov in nekaterih ãastnikov je pred mes-tom ãakala malone vsa pravoslavna obãina. Brez agita-cije, sama od sebe je pri‰la, da sprejme zmagovalca kottriumfatorja. Doãim so dosihdob samo kazinska gospo-da govorila glasno in izzivajoãe in so v podjarmljenemljudstvu le ‰epetali, ‰kripajoã z zobmi ter stiskajoã pesti,in se je le na planinah med hajdu‰kimi ãetami glasilasvobodna beseda, si je tisti veãer tudi v mestu dal ljud-


710

ski glas ‰irokega du‰ka. Ko se je pripeljal Bajiç v sprem-stvu sekundantov, je zaoril iz sto in sto grl navdu‰eniklic: »Îivio Bajiç!« Nekateri so vpili: »Svakom zlu smrtje kraj!« drugi: »Slava in propast gre eno za drugim!«,namigavajoã na svojega biv‰ega naãelnika, obenem patudi na nasilni‰ko moã sploh. Potem so tolpe pele srbskepesmi, dokler jih ni zaãelo razganjati oroÏni‰tvo. Precejko je bil Hren zapazil, da se zaãne demonstracija, je iz-ginil z Vilarjeve strani ter jo pobrisal domov.

Med mnoÏicami je ãakala tudi Bajiçeva mati. Gospa jeprestala tiste dni mnogo du‰evnih muk in skrbi za sina.Zmaga li praviãna stvar pred stra‰nim sodi‰ãem? Koli-krat je Ïe zmagoslavno dvignil glavo tisti, ki je zakrivilzloãin! Po njenih materinskih in praktiãnih nazorih sesinu niti ni trebalo dvobojevati; on ni napravil sramote,zato mu je ni treba prati; Ljubica naj gre, kamor jo vleãesrce; ako ni sreãe z njo, onda je bolje, da je ni v hi‰i. Sra-moval naj bi se pl. Pester, ki je sreãe tat. Tako je mislilain tako je uãila sina, preden je ‰el v boj. Seveda opravi-la s tak‰nimi razlogi ni niãesar. Ko je od‰el, je legla ve-lika obupanost nanjo. Ves dan se ni dotaknila hrane, vsaizgubljena je strmela predse, nobena stvar je ni moglakoliãkaj razvedriti, nikjer ni na‰la pokoja: zdaj sede in sezatopi v muãne skrbi, zdaj po‰eta po osamelih prosto-rih, da bi si z delom pregnala teÏko moro, in neprestanoji vrta v glavi neznosna misel: Kaj bo, ako propade Sa‰a?


711

Ali s tem zabri‰e sramoto? Vso noã ni mogla zaspati. Kobi poginil njen sin v boju za srbsko domovino, onda birekla z majko deveterih Jugoviçev, padlih na KosovemPolju: Bogu hvala na njegovem daru! — a tu naj propa-de zaradi nesramne Ïenske, ki se je izneverila svojemurodu in svojemu moÏu! Drugo jutro je leÏala malone vnezavesti. Hipoma pa ji je odleglo, ko je dobila proti pol-dnevu brzojavko, ki jo je obvestila o izidu dvoboja. Inzavrisnila je njena du‰a, ko je Katica po kratkem pre-misleku spravila najpotrebnej‰e reãi v zaboj, naroãilavoz in se odpeljala, da se vrne preko Save v Banat k svo-jim roditeljem. »Z Bogom, z Bogom!« je veselo klicalagospa, videã, da se pelje neljuba deklica v smeri Majevi-ce-planine, doãim se je sin vraãal z nasprotne strani.»Hvala Bogu, zdaj zavlada zopet mir v na‰i hi‰i! Samabodeva s Sa‰o,« je ‰epetala. Zveãer je ‰la, ‰e preden so sezbrale mnoÏice, z gospo Hrenovo pred mesto, kjer jedebelo uro ãakala na sina. In ko je pri‰el, je zletela pre-denj, se ga oklenila in mu poloÏila glavo na prsi, kakorda je pri‰el po dolgih letih odsotnosti z drugega sveta.

Tuzla je tisti veãer hrumela pod vtiskom krvavega do-godka v Doboju. Vsak je govoril o afêri ali pa vsaj na-stavljal u‰esa, da bi sli‰al, kako sosed sodi o njej. Po jav-nih lokalih so se zbirale gruãe, v katerih so se sli‰ala raz-liãna mnenja. Samo Turki so molãali; neumesten se jim


712

je zdel dvoboj, ki bi bil lahko ukanjenemu soprogu upi-hal luã Ïivljenja.

Vilar je ‰el pred veãerjo v Agularjevo kavarno, kjer jebilo zbranih mnogo ãastnikov. Nekateri so bili zamak-njeni v igre, a veãina jih je razpravljala o dvoboju. Vsto-piv‰i se je na vse strani klanjal; nekateri so mu hladnoodzdravili, nekateri so ga namenoma prezrli kakor ãlo-veka, ki je za‰el v nepravo druÏbo. Pred toãilno mizo jestala gruãa ãastnikov v Ïivahnem pogovoru. Ker ni videlnikjer praznega prostora, se je, pijoã kavo, oprl ob ogeltoãilne mize ter segel po svalãici. Tedaj se je priril izdruÏbe poroãnik Mik.

»Kako ste, gospod inÏenir? Dobro, a?« je vpra‰al Mikter rinil Vilarja v kot proti steni. »Lepo, da ste pri‰li zo-pet v na‰o druÏbo. Nocoj imamo v kazini dunajske pev-ke. Pridite tja, zabava bo imenitna.«

»Lepa hvala, gospod poroãnik. Ne morem. Jutri ho-ãem zarana odriniti.«

»Vi ste bili vedno zelo solidni. Ko bi se mogel ãlovektega priuãiti! Pravijo, da je zdravo. Glejte, gospod inÏe-nir, najina skupna plamenica je potegnila iz Tuzle.«

»Koga menite?«»Gospico Katico pl. âoban. Skraja ste jo radi videli, a

zdaj ste krenili drugam. Prav imate! Pobegnila je. Bog znjo!«

»Gotovo pride nazaj. Ne bodite v skrbeh zaradi nje.«


713

»Deklica je brhka na vseh straneh, a jaz je ne moremvzeti. Ni, ni.« Mik je napravil s prsti tisto kramarskopantomimo, s katero se ‰teje denar. »Jaz potrebujem pe-tiãno Ïeno, da izlezem iz dolgov. Zato pojdem v pred-pustju na dopust. ·esttedensko turnejo napravim po av-strijskih mestih, ni li kje bogate neveste zame.«

»Pametno. Naj vam jo nakloni mila usoda! Vi ste mibili vedno simpatiãen.«

Nato je oni trãil z ostrogama, se priklonil in se po-me‰al v gruão, kjer so Ïivahno razpravljali o krvavi afêri.Eni so pomilovali Ljubico in pl. Pesterja, drugi so drza-li s komisarjem Bajiçem. Ljudje, ki so se vedno igrali zvpra‰anjem o ljubezni in zakonu, so s tega posebnegasluãaja prehajali na splo‰no stali‰ãe. Eni so se potegovaliza neko Ïensko vpra‰anje, rekoã, da je Ïenska reva in daizvirajo njene slabe lastnosti iz njene zasuÏnjenosti, dru-gi so trdili, da pride kmalu doba, ko bo treba odloãnozaklicati Ïenski: Do tod in dalje ne! Nekateri so obsojaliÏensko, ki ni bila brezmadeÏna, ki ji je bila ljubezenzgolj igra, ãeprav so bili sami razvratni neãistniki in sov smelosti pred Ïensko iskali svojo slast, drugi so sma-trali ljubezen za sme‰no stvar pesnikov, a gre‰ili bi protimehanizmu prirode, ko bi se ustavljali njeni mamljivo-sti. Na tako vihravo in opotekavo stvar, kakor je ljube-zen, bi paã ne smeli graditi tako vaÏne institucije, kakorje zakon, nerazru‰ljive zveze do konca Ïivljenja — so


714

modrovali najmodernej‰i. Naposled se je druÏba razde-lila v dva tabora: eden je bil za svobodno ljubezen, drugiza zakon, razbremenjen z razporoko.

InÏenir je naravnost gledal v druÏbo, vãasi je celo zglavo pritrknil, da ne bi mislili, da tajno prislu‰kuje. Zdajse je ozrl temu, zdaj onemu gospodu v obraz. Njegoveoãi so bile ‰iroko odprte, kakor bi gledala iz njih ‰irokamisel o obravnavanem predmetu.

»Gospod inÏenir naj nam pove svoje mnenje!« je re-kel stotnik Hvalibogovski, obrniv‰i se k Vilarju. Po nje-govem pre‰item in preÏitem obrazu se je razlila samaporogljivost. »On nam je pokazal svojo filantropijo pridelavcih, pri Bo‰njakih, pri kravah —«

»Pri Bo‰njakinjah tudi,« je pristavil Buzduga, ki se po-prej ni zmenil za Vilarja.

»Îensko vpra‰anje spada v filantropijo. Od gospodainÏenirja zvemo, kaj je pravo, kaj ne.« Veã nego o‰abnanagajivost, zloba sama se je svetila v stotnikovih oãeh.

Vilar je ãutil, da ga hoãejo objestno zbadati. Zato jedosti neprijazno odgovoril: »Po mojem mnenju bi tre-balo zaãeti pri kali.«

»Ab ovo — e-e. To je res, ker vsako Ïivljenje se zaãnes kalom,« je rekel pl. Merks, vesel svoje dovtipnosti. Je-zil se je na inÏenirja, ker je postavil lep in trden most, zakaterega si generalov adjutant ni mogel lastiti nobenihzaslug.


715

»Koren zla je v nas samih, namreã v mo‰kih. Treba bovzpostaviti prapor nekega mo‰kega vpra‰anja. Izpra-‰evati nam bo treba svojo mo‰ko vest. To ne pojde, dabi Ïenskam nasajali teÏke porcelanaste klobuke na gla-vo, mo‰ki pa naj bi nosili mehko klobuãevino.«

»Torej zagovarjate gospo Ljubico?« je vpra‰al Hvali-bogovski, zaãutiv‰i Vilarjev pik.

»Ne zagovarjam je, obsojam pa umrlega naãelnika pl.Pesterja in z njim vse razvratne ljudi, ki ‰irijo na‰o ra-zuzdano prosveto po Bosni.«

»Kakor s priÏnice nam govorite, gospodine Franjo,«je sladko se smejoã v‰ãipnil pl. Merks.

»Na‰ gospod inÏenir plava s svojim prijateljem kalud-jerom,« je zbodel Buzduga.

»Vse dobre nazore, kjerkoli sem jih sli‰al, sem zbral inÏivim z njimi.«

»Ne reãem, gospod inÏenir,« je povzel Hvalibogovski,»da niso va‰i nazori koristni — za gotove kroge. Za naskulturonosce pa niso. Vi se druÏite z nekimi ljudmi, kinas sovraÏijo in nam hoãejo ‰kodovati. Iz va‰e samoteprihajajo vznemirljive vesti. Prav tik va‰ega pa‰alika jemorala oblast nastaniti oroÏnike.«

»Zaradi mene jih ni. Moje srce je ãisto in moje roke soneomadeÏevane. Odgovarjale bodo one pijavke, ki souvedle v delavskem taboru ta nevzdrÏljivi sistem. Vem,


716

kdo hujska in ‰unta proti meni — tisti, ki sem mu trn vpeti in bruno v oãesu.«

Hvalibogovski se je odvrnil in tudi drugi so pokazaliVilarju hrbet.


717

44.

Po veãerji je hodil po Kaisersheimbovi ulici. Mraziloga je in izhojeni sneg mu je ‰kripal pod nogama.

Mikalo ga je, da bi posetil Hrenove, pa zdelo se mu jeprepozno in premagal se je. Zdajci je zasli‰al za pravo-slavno cerkvijo, kjer leÏi srbski del mesta, zvoãno tam-buranje. Napotil se je tja. Postal je pred podolgovato,pritliãno, vso razsvetljeno hi‰o z napisom ,Srpska kafa-na’. Vstopil je. Prijetna toplota ga je objela in vonjava podi‰eãih svalãicah. Ozrl se je po zakajeni sobi, kakor biiskal znanca. Sedel je k prazni mizici prav pri durih. Daje vstopil Kitajec, ne bi bil zbudil veãje pozornosti, negojo je on. Ta druÏba ni bila vajena, da bi se zatekel kdaj‰vabski ãlovek k njenim zabavam v njeno kavarno.Gostje so se ozrli nanj in si nekaj za‰epetali. Kmalu pa sose privadili njegove prisotnosti in pustili so ga v nemar.Le kavarnar je vãasi pogledal k njemu in mu postregel.Pa ‰e nekdo se je pojavil pred njim: oni ‰umar Nikoliç,katerega je bil Ïe parkrat videl v kaludjerovi druÏbi, muje prinesel z roko pisani spored tiste zabave.

Dolgo je zrl v spored in lu‰ãil cirilico. Ko je bil z vsemna jasnem, je zaãel razmotrivati druÏbo, poslu‰ati petje,


718

govore, guslarja in tambura‰e. Zaznal je, da se nekdoneprestano ozira nanj: v somraku pod stensko sliko, kije predstavljala nekega v slavnostni obleki namoãerade-nega mogotca, se ri‰e zabrisana velika glava Nikoliçeva,svetijo se iz dima ‰umarjeve oãi, kakor bi ga izpra‰evale,kako se kaj poãuti v tej druÏbi. Vilarju se je zdelo prijet-no, ker tu ga nihãe ne moti, nihãe ga ne izpra‰uje ponjegovih nazorih, nihãe mu ne ugovarja. Spomnil se jeone druÏbe na pustem kazinskem otoku, ki se ne marapriliãiti domaãemu prebivalstvu, ki namerava na vekeostati sama zase s svojimi ‰egami in svojim jezikom, kiprav sedaj ciniãno razpravlja o nekem Ïenskem vpra-‰anju ali pa o porobi zavojevanega ljudstva. In dobro seje zdelo Vilarju, da se je odkriÏal tiste druÏbe.

Ker je kavarnar domneval, da se samotni tujec dol-goãasi, mu je prinesel dva srbska lista. Poglobil se je vãitanje. V nekem gospodarskem ãlanku je naletel na po-roãilo, da zaãne Turãija prihodnjo pomlad graditi Ïelez-nico preko Macedonije. Ta vest mu je dala snovi za dol-ga premi‰ljevanja, odprla mu je novo obzorje. Sklenil je,da poizkusi spomladi svojo sreão v Macedoniji. Tja vza-me s seboj Danico in jo re‰i vseh nevarnosti in neprilik.Tako se je bil zatopil v svoje naãrte, da niti sli‰al ni tam-bura‰ev, ki so med hrumeãim pritrjevanjem gostov pravtakrat svirali himne: rusko, srbsko in ãrnogorsko. Slav-nostne pesmi so mahoma naredile konec zabavi. ·e ni


719

bila konãana poslednja, ko je stopil v kavarno mestnipisar Odisej Korkiriç v spremstvu dveh pandurjev. Po-niÏno, toda z nekim izrazom nasme‰ljivosti je pozdra-vil inÏenirja, potem je stopil v sredino kavarne ter obja-vil, da mora razgnati druÏbo, ker se tu svirajo in prepe-vajo drÏavi nevarne pesmi; zunaj stoje vojaki, ki bodo ssilo razgnali goste, ako se rade volje nemudoma neuklonijo njegovemu ukazu. Gostje so drug za drugimplaãali in mirno od‰li. Pred kavarno je stala moãna vo-ja‰ka patrola. Izza nje se je zasli‰al bobneãi glas nadpo-roãnika Buzduge. »Lahko noã, gospod inÏenir!« je za-klical Vilarju, odhajajoãemu k poãitku.

Vilar se je motil, misleã, da se je iznebil kazinskedruÏbe in da lahko hodi svoja pota.

Drugo dopoldne so sedeli v biljardni sobi kazinskerestavracije ãastniki Hvalibogovski, pl. Merks in Buzdu-ga pri vaÏnem poslu. Posvetovali so se o rezervnem po-roãniku Francetu Vilarju. Vsi trije so bili tega mnenja, daje imenovani ãastnik Ïe mnogokrat omadeÏeval oficir-sko stanovsko ãast, za kar zasluÏi, da ga naznanijo kor-nemu poveljni‰tvu v Sarajevu, ki naj ga tira v preiskavopred oficirsko ãastno sodi‰ãe. Prvi obtoÏitelj stotnikHvalibogovski je imel pred seboj razgrnjenih par pisemgozdarja Bierkopfa in je iz njih sestavljal obtoÏnico.Gozdar je bil namreã izpod Konj-planine veãkrat pisalsvojemu prijatelju HadÏirumbi in mu toÏil gorje, ki je


720

navalilo nanj, odkar je inÏenir obrnil vse narobe. V tehpismih je slikal inÏenirja kot uradnika, ki uãi delavce‰trajka in revolucije; njegovi nazori mejijo Ïe na anarhi-jo, tako je popustljiv napram delavcem; on je kriv, da sepojavljajo neredi in nemiri v drvarski koloniji, kjer jezasejal neke ideje o svobodi, enakopravnosti in bratstvu;sam ni discipliniran in tudi pri delavcih ne ume uvestidiscipline; med njimi trpi agitatorje in rogovileÏe; v svojisamovoljnosti hlepi po popularnosti, katere je pri Bo‰-njakih tudi v obilni meri deleÏen; kakor delavcem takona‰epetava tudi domaãemu prebivalstvu ter zbuja ne-izvedljive nade in oãito pravi, da dolgo ne bo mogel gle-dati tega zatiranja s strani ‰vabske gospode; ves se na-haja v taboru nezadovoljneÏev in upornikov in kjer lemore, izpodbija na‰ ugled in na‰o idejo. Vse to je pos-nel Hvalibogovski iz gozdarjevih pisem in obÏaloval jeubogega âumurpa‰o, da mora s tak‰nim nerednim ãlo-vekom opravljati svoje teÏko, odgovornosti polno delo,in vse to je razloÏil svojima tovari‰ema. Sam iz svojihizku‰enj je dodal, da tudi on smatra inÏenirja za neza-nesljivega ãloveka, ki je pripravljen pri vsaki priliki vreãipoleno v po‰teno kulturno delo ter mu podstaviti nogo;tako se je zaril v simpatije bosenskih malkontentov, damu je vse prav, kar najde na teh ljudeh; celo deklico sije izposodil pri tem zakrknjenem rodu, sestro izpodene-ga meniha in najhuj‰ega agitatorja, ki jo skriva v Tuzli


721

pri uradni‰ki rodbini, izpodbil bi vsako vladno napravoin vsak ukrep, ki meri za ohranitev reda, tako potrebne-ga za Bosno.

»E-e — gospod stotnik,« je povzel pl. Merks, gladeã sis peresnim drÏalom temno dlaãico pod nosom, »to negre, da bi kornemu poveljni‰tvu toliko nakavkljali napapir. Na‰ kancelijski poslovni red nam veleva, da mo-rajo biti prijave kratke, jasne in prepriãevalne. Tu trebanavesti in poudariti konkreten prigodek.«

»To je tista,« je potrdil drugi obtoÏitelj, nadporoãnikBuzduga. »Mi kot po‰tenjaki ga ne nameravamo ovaditicivilni oblasti zaradi dejanj, ki se bliÏajo Ïe veleizdaji, miga hoãemo naznaniti voja‰ki oblasti, da ga pahne iz ofi-cirskega zbora, katerega veã ni vreden. Tudi jaz bi ga bilÏe dvakrat lahko ovadil, da se vme‰ava v teÏavno poslo-vanje mojih oroÏnikov, da zlobno kritizira na‰o upravo,pa tega nisem storil, ker sem si mislil: ãlovek je mlad,neizku‰en, sãasoma se paã prilagodi tukaj‰njim razme-ram in kar je glavno: ãastnik je, ki se je udeleÏil okupa-cije; s tak‰nim treba ravnati ‰valereskno.« Po teh bese-dah je primaknil svoj stol bliÏe k adjutantu, tako da jevidel na njegov papir, kamor je bil Ïe napisal naslov. »Tinaznani samo snoãnji prigodek,« je govoril pl. Merksu,ki je posloval kot zapisnikar, »namreã uvodoma napi‰i,da se inÏenir, dasi je ãastnik, namenoma ogiblje oficir-ske druÏbe ter zahaja v beznice, kjer se pojo in svirajo


722

izdajalske himne, kjer na stenah ne visi nobena patriot-ska slika.«

»Panslav je — napi‰i!« se je vme‰al Hvalibogovski.»Ne, tega ni treba. InÏenir s svojim socialnim mi‰lje-

njem in svojim panslavizmom itak telebne v jamo, zakar ga odkrito obÏalujem. Preden pojde iz Bosne, munjegovo predstojni‰tvo gotovo ‰e naprti disciplinarnopreiskavo ali pa ga spravi njegova drznost pred sodi‰ãe.Pa to so skrbi drugih ãiniteljev, na‰a stvar je ta, da od-loÏi ãastni‰ko dostojanstvo, ki ga je zapadel s svojim ne-opreznim ravnanjem. Napi‰i torej, da se je udeleÏil ne-patriotske zabave v srbski kavarni, da se je strinjal z iz-dajalskim mi‰ljenjem, ki se goji v tem lokalu, ker nivstal, ni od‰el, ko je sli‰al slavnostne pesmi nam sovraÏ-nih drÏav.«

Pl. Merks je odobril oroÏnikov nasvet in pisal. Ovad-bo so poslali na korno poveljni‰tvo v Sarajevu, ki je od-redilo preiskavo.

Bilo je Ïe proti koncu januarja, ko je dobil Vilar pozivpred ãastno sodi‰ãe. Posmejal se je, ko je zvedel, kako jetisto noã v srbski kavarni oneãastil sebe in voja‰ki stan.Prestregel je obravnavo, ki je navadno dolgotrajna, spro‰njo, da bi smel odloÏiti ãastni‰ko dostojanstvo. Potej odpovedi se mu je zdelo, da mu je tem laÏe na du‰i,ãim manj ima dostojanstev na telesu.


723

In zopet se je zaril v svojo planino. Vedel je, da imamed drvarji nekaj nezadovoljneÏev, katerim bi ne mo-gel nikdar ugoditi, nekaj tak‰nih, ki oãito opravljajo po-sel agitatorstva, toda ne mogel bi odgnati od dela ãlove-ka, ki je prosil za delo. Potrpel je s ‰untarji tem raj‰i, kerse je nadejal, da se pomirijo, kadar bo strto vsta‰ko gi-banje v sosednjih pokrajinah. Do konca je hotel ostatizvest svojim naãelom in s tistim gorkim srcem kakor po-letne mesece je hodil tudi pozimi v delavski tabor. Vãasije ostal v Medvedjem Dolu do poznega veãera; to je bilotakrat, kadar je priãakoval jasno noã in je mogel brezplamenice v dolino; pozimi je bilo to mogoãe, zakaj noã-na luã je prodirala skozi ogoljene veje noter do steze.Drvarji so morali zveãer ob svitu zaÏganih grmad Ïagatiin klestiti, in Vilar je rad postajal pri njih, ako ni bil nav-zoã Bierkopf. Grejoã se ob ognju, je poslu‰al njih otoÏ-ne pesmi, ki so se razlegale v meseãno noã; zvesto je vle-kel na uho, da bi ne presli‰al tega, kar Ïalko in enozvoã-no kipi iz trpeãih src: izlival se je iz njih potok solz inbridkih spominov na dolgotrajno suÏnost. Ako niso peli,so se razgovarjali, skraja vsaka gruãa o svojem osebnempredmetu, a kmalu se je pririnila na povr‰je vseobãa ne-zadovoljnost, katero so umeli agitatorji zgovorno pod-pihovati. Lazar Tunguz je bil prinesel v delavski taborzahtevo po skraj‰anju dnevnega delovnega ãasa: sekalonaj bi se pozimi kveãjemu po devet ur na dan, nikakor


724

pa ne pri luãi. Kdo je kdaj videl, da bi se v gozdu delalopo noãi? Te po gozdarjevih in paznikovih nazorih pre-drzne in preoblastne terjatve so se drvarji hitro popri-jeli. Kadar je pri‰la govorica nanjo, so vse vprek letelegrozne kletve ter strahovite pogrde in groÏnje. Takrat jeVilar huje nego drugekrati ãutil zamr‰enost socialnegareda. Kakor bi bru‰ene sekire padale na njegovo razme-hãano srce. Robantenja ni maral dolgo poslu‰ati. Tu nimogel odpomoãi, ker doloãitev delovnega ãasa ni spa-dala v njegov delokrog. Tiho se je splazil od ognja in senapotil navzdol. V srebrni meseãini se je lovil preko ka-menitih in lesenih pragov, zroã v fantastne oblike, ki jihje, podobne razmreÏenim arabeskam velikolepe mo‰eje,magiãna svetloba naslikala na strmo stezo in na hru-meãi potok.

Vãasi je ‰el Ïe zjutraj na planino. Opoldne je zauÏilskromno kosilo pri drvarjih, potem se je napotil v hanob Oskovi. Laskala mu je misel, da posedi tam, kjer jeÏivela Danica, kjer se je seznanil z njo. Navadil se je biltistega kraja in prijetno se mu je zdelo, izpregovoriti be-sedo z Mu‰içem in Vazkom. Sam sebi se je ãudil, da seje tako navadil teh ljudi. Ne, on ni bil ustvarjen za ãast-nika, ne za ono gospodo, ki morajo po nekih pravilihstati na nekem posebnem stali‰ãu, nekje izven ljudstva.Ona pravila so se mu zdela v nekem oziru globoko pre-mi‰ljena, toda odganjala so ga od druÏbe, kljuboval jim


725

je, doãim so ga preprosti ljudje v svoji odkritosti in na-ravnosti tako zelo vlekli nase, da so ga takorekoã lahkoovili krog prsta.

Perovo zdravje se je nekoliko popravilo, vselej je oÏi-vel, kadar je pri‰el imenitni gost. Odkar mu je zaupalzgodbo svojega bednega Ïivljenja, se je nekako zbliÏal insprijateljil z njim. Tisti, ki pozna in uvaÏuje moje trplje-nje, je moj prijatelj — tako si je mislil starec. Brez bojaz-ni in z iskrenostjo v srcu je sedel po cele ure kraj gospo-dina Franja. Veãkrat se je povrnil k svojim Ïivljenskimspominom, v odlomkih je ponavljal svojo tuÏno povest,jasnega obraza in smehljaje se jo je pravil, kakor bi ho-tel vliti Vazku, ãepeãemu mu pri kolenih, svojo vztraj-nost in krepko voljo in bi se hotel pred gostom pona‰atis svojo borno preteklostjo.

Toda Vazko ni dolgo ostal pri svojem stricu. Zdaj, koje bila tudi Danica v mestu, ga je ‰e bolj mikalo tja. Vi-lar je zaãel premi‰ljevati o njegovem hrepenenju. Raz-sodil je, da bi bilo za deãka, kateremu je bilo itak priso-jeno, da pride k svojemu drugemu stricu v Dalmacijouãit se opankarstva, koristneje, ako priãne z uãenjem Ïesedaj, in sicer pri Grgiçu v Tuzli. To misel je razodel Mu-‰içu in tako se je zgodilo, da se je peljal nekega dne sredizime z Vazkom v Tuzlo, kjer ga je spravil v uãenje kGrgiçu.


726

V Bierkopfovi du‰i se je nahajalo brezdno sebiãnosti,iz katerega bujno rastejo vse druge strasti. Hlepenje polastnem dobiãku mu ni dalo miru; njemu je fanatiãnotlaãanil brez ozira na blaginjo Avstrije in zasedenihdeÏel. Îelel je nakopiãiti tak‰no premoÏenje, da bi si nastara leta lahko kupil hi‰o, ki bo stala na glavnem trgulevovskega mesta. S Tunguzom in KonjhodÏiçem jespravil v drvarski tabor dva agitatorja, ki naj bi delalainÏenirju neprilike. Gozdar je bil dober poznavatelj ljudiin je vedel, da mu njegov nasprotnik sede na limanice.Miril bo agitatorja, ne da bi ju spodil od dela. V konakuje bil Bierkopf dobro popisan; pl. Pester ga je bil zelopriporoãil novemu okrajnemu naãelniku, doãim o inÏe-nirju ni sodil dobrohotno. Zato je naãelnik, ko so se mupredstavili uradniki, Bierkopfa zelo prijazno izpra‰al odelu na Konj-planini, doãim je ‰el hladno mimo Vilar-ja. Gozdar je to izrabil: veãkrat se je napotil v Tuzlo, kjerje pred naãelnikom skrajno neugodno slikal poloÏaj vdrvarski koloniji. Rekel je, da zdaj tam gospodari veãi-noma inÏenir, s ãigar nazori se mnogokrat ne more uje-mati, a upreti se jim ne sme; on, gozdar, ni ne krop nevoda, ne mi‰ ne ptiã in ta razdvojenost v vodstvu moã-no ‰koduje redu, prav zato je morala oblast blizu drvar-skega tabora nastaniti oroÏnike in ãe pojde tako dalje,bo treba postaviti tudi vislice. Vedel je naãelniku vcepitispoznanje, da so prava inÏenirska dela na Konj-planini


727

izvr‰ena in da je za par let tam inÏenir nepotrebna ose-ba. Naãelnik se je prestra‰il ãrne slike s Konj-planine,zakaj bal se je, da ne bi ‰vignil plamen vstaje tudi v nje-gov okraj. Hitro si je prisvojil gozdarjev nazor in temraj‰i ga je sporoãil v Sarajevo, ker je bil vnet za reformein za ‰tedljivost v upravi, s ãimer se je nameraval priku-piti deÏelni vladi. Iniciativno je hotel vladati svojemuokraju in kdor je prvi kaj pametnega sproÏil, tisti mu jeprirastel k srcu. ·e laÏe je dobil Bierkopf stotnika Hvali-bogovskega na svojo stran. Ta je sploh sovraÏil uradni-ke, ki so se ponekod bratili z domaãini in uvaÏali nevar-ne ideje v deÏelo, kateri se je je moralo po stotnikovisodbi vladati samo z voja‰ko silo. Obljubil je prijatelju,da se v njegovem smislu obrne na vplivnega gospodapri deÏelni vladi, ãigar beseda toliko zaleÏe, da nikdarveã ne bo stopila noga tak‰nega Panslava, kakor je Vilar,na Konj-planino. Gozdar si je od veselja mel roki v nadi,da kmalu zopet vzcvete njegova p‰enica. Ni se varal.Prej, nego je priãakoval, se je izpolnila njegova Ïelja.


728

45.

Kakor je napovedal Hren, tako se je zgodilo: JoviceMilo‰eviça niso izpustili iz preiskovalnega zapora.

Pri civilnem sodi‰ãu so prouãili vse listine, ki so bile spi-sane o njem, toda glede njegove krivde niso pri‰li na jas-no. Priãevanje inÏenirja Vilarja in drvarja Glavaãa, tiste-ga Mrkezkovega Janeza od Sv. Franãi‰ka, ki je bil skra-ja za kuharja v Medvedjem Dolu, je tako glasno govoriloproti Atifu Sarajliji, da se je zdelo sodnikom potrebno,zasli‰ati tudi njegra. Pisali so oroÏni‰tvu ponj, toda to jeodgovorilo, da je Atif Sarajlija od‰el v Hercegovino inkadar se vrne, se bo precej pojavil pri sodi‰ãu. Na tak‰-no izjavo so odgodili preiskavo in poloÏili nanjo se na-na‰ajoãi sveÏenj listin na stran. Pri‰la je ovadba zaradiDaniãinega kinÏala. OroÏnik bi jo bil rad zamolãal, pa jeni mogel, ker je ‰lo za sestro moãno osumljenega in ne-varnega ãloveka. V svesti si svojega prevsiljivega vede-nja pred deklico je napisal ovadbo z dosti rahlimi bese-dami, toliko da izpriãa svojo vestnost in natanãnost.Sodnikom je lepi kinÏal zelo ugajal, bili pa so toliko de-likatni, da zaradi tak‰ne malenkosti niso zvali deklicepred sodi‰ãe; stvar naj pride skupno s kaludjerovo zade-


729

vo na razpravo, kadar se pojavi Atif Sarajlija kot priãa.PriloÏili so ovadbo Milo‰eviçevim aktom. Vanje se je za-Ïrl kancelijski prah, preden so pri‰li na dnevni red.

Vazko je bival v Tuzli samo nekaj tednov. Mladi mojs-ter Grgiç je bil z okretnim in bodrim deãkom zadovo-ljen. Osnovna navodila za prikrajanje opank mu je kma-lu vcepil, sicer pa ga je porabil za vsako pot k svojim na-roãnikom in odjemalcem. Teh potov je bil Vazko vesel,saj je videl v mestu toliko novih stvari, o katerih se muv gozdu ‰e sanjalo ni. Spotoma je navadno skoãil k Da-nici ter jo pozdravil. Ni mu trebalo dolgo ãakati, da jevidel tudi svojega uãitelja in pobratima Jovico. Grgiç, kije tuzlanskim jetnikom popravljal opanke, ga je po‰iljalpo dvakrat na teden v kaznilnico po po‰kodovana obu-vala in z zakrpanimi nazaj.

Vazku je moãno bilo srce, ko je ‰el prvikrat s ‰opomopank v kaznilnico. Navdajala ga je groza pred prosto-ri, kjer Ïive po narodnih pesmih nesreãni jetniki v stra‰-nih mukah. Vojak, ki je pri velikih vratih straÏil vhod vposlopje, ga je, videã opanke, spustil v hi‰o pokore. Sto-piv‰i na dvori‰ãe, se je deãek ogledal po neprijaznemsvetu. Na notranji strani pritliãne hi‰e, zidane na ‰tiriogle, se je ti‰ãalo k zamazani steni krog in krog primitiv-no pristre‰je na lesenih stebrih; pod njim se je nahajalnetlakovan hodnik, kjer so se smeli ob deÏevnem vre-menu v doloãeni dobi izprehajati jetniki. S hodnika so


730

drÏala z lukalnicami opremljena in z Ïeleznimi plo‰ãamiokovana ozka in nizka vrata v jeãe. Niso stala vsa vratav vodoravni legi s hodnikom; do nekaterih se je moralopo ozkih stopnicah navzdol, ker tur‰ka vlada je skrbelatudi za podzemske jeãe. Okna, ki so mrko zrla v ta pustisvet, niso bila vsa enaka, ker niso vsi jetniki dobivalienake porcije svetlobe zraka, a mimo ‰tirih velikih okenprecej pri vhodu in so bila vsa druga, majhna in majãke-na, zavarovana z mreÏami iz Ïeleznih prekel. Par voja-kov s pu‰ko ob rami je korakalo po hodniku, nedolgavrsta jetnikov se je, roÏljaje z verigami, vlekla zadi podvori‰ãu tik pred stolpovjem. Sredi prostranega dvo-ri‰ãa je zagledal trop Bo‰njakov pod fesi in turbani terz okovi na nogah. Gnetli so se krog razdrtega vodnjaka;menda so ga popravljali ali ãistili. Oprezno se je bliÏaltej gruãi, ni li Jovice v njej. Vojak, straÏeã tolpo, je divjepogledal na deãka, kakor bi ta ne nesel nedolÏnihopank, ampak nevarne bombe.

»Gospodine asker, zakrpane opanke nesem k gospo-dinu jeãarju, pa ne vem, kje je, ker sem prvikrat tukaj,«je poizkusil Vazko potolaÏiti vojaka. Grgiç ga je bil na-tanko pouãil, kje biva jeãar s svojo Ïeno in otroki, todadeãek je hotel porabiti priliko, da se razgleda in razpoz-na po mraãnih prostorih. Vojak ni dal besede od sebe, lez roko, oboroÏeno z ogromno sukneno rokavico napest-nico, je strogo in mrko pokazal na ona velika okna pri


731

vhodu. Vazko se je prepriãal, da v oni tolpi Jovice ni.Urno se je obrnil ter se napotil proti jeãarjevemu sta-novanju.

Zdajci je zasli‰al odnekod iz jeã stra‰no tuljenje.Okrenil se je in poslu‰al; ni vedel, ali veka tako bolanjetnik, ali vpije s tak‰nim presunljivim glasom na pomoãv telesnih mukah, ali je znorel. Vazko je postal. Spom-nil se je zmajev in kaã v temnicah; vlekel je na uho, dabi razbral, ne kriãi li pobratim nekje v podzemeljski jeãi.Kruta bolest mu je stisnila srce, ker prav tako neznan-sko je nekoã kriãal Jovica na nekega deãka, ki se je bilzlagal. Tuljenje je potihnilo. Opotekajoã se, je zavil nahodnik. Na druga vrata na desni od vhoda je podrom-ljal s prsti — tako ga je bil pouãil Grgiç. Pri‰la mu je od-pret postarna suha Ïenska v vi‰njevkasti, pono‰eni halji,z mokro cunjo v roki. Vazko se je prestra‰il ter stopilkorak nazaj, tako vraÏja se mu je zdela Ïenska. Njenobraz je bil malone zelen in pri‰piljen kakor pri kaãi, zaodprtima ustnicama sta samevala na spodnji ãeljustidva orumenela zoba, njene zlove‰ãe oãi so gledale sko-zi velike, ãrno obrobljene naoãnike, na koncu nosa ji jevisela kaplja. To je pol zmaja pol kaãe — si je mislil pre-pla‰eni Vazko in niã ni rekel, dasi je bil priljuden in jetudi v mestu vsakega vpra‰al: »Kako si?« Ko je bila Ïen-ska zagledala obutev v njegovih rokah, ga je spustilaskozi vrata k sebi. Stopil je v topel prostor, kjer je moã-


732

no dehtelo po prismojenem mleku. Stal je v jeãarjevi ku-hinji. Îenska je segla na omaro, odkoder je prinesla og-oljeno knjigo. Pogledala je vanjo, potem je odvzeladeãku obutev. Doãim je ona ‰tela opanke in jih pregled-ovala, so li dobro popravljene, se je Vazko zagledal skoziodprte duri v sosednjo sobo, kjer so pri mizi sedeli trijemajhni, goloroki ‰vabski deãki, obrnjeni k njemu. Deã-kov eden je pisal, kimaje z glavo, druga dva sta zrla vmoÏa, ki jima je sedel nasproti, tako da je kazal hrbet vkuhinjo. Vse je kazalo Vazku, da je ta ‰irokopleãi moÏuãitelj, zakaj onadva deãka sta mu nekaj odgovarjala.Zroã na uãiteljeve ãrne lase, segajoãe ãez tilnik, je raz-sodil sam v sebi, da tu pop pouãuje otroke. Îe je hotelodvrniti oãi od prizora, a zdajci je uãitelj premaknilnogo in zaroÏljala je veriga. Vazko se je pozorneje zazrlv moÏa ter zapazil, da ima na nogah okove, zvezane zverigo, ki je bila pripeta z vrvico za pas. Pogrelo ga je,ker uãitelje je spo‰toval, odkar mu je bil Jovica vtisnilpeãate abecednega znanja. In tukaj pouãuje tak‰en uãenãlovek ob roÏljanju jetni‰ke verige! Vazku se je storiloinako in ãim bolj je zrl na uãiteljeve lase, na njegov gunj,na njegove ãak‰ire, tem bolj je rastla v njegovi glavi do-bro znana pobratimova podoba. In ãuj — zdajci je uãi-telj izpregovoril, trdo nem‰ko besedo sicer, toda glas jebil tisti, za katerim bi bil ‰el Vazko bos ãez trnje, poslu‰-no in vdano kakor jagnje za svojo materjo. Ni se mogel


733

premagati, vzhiãen je skoãil ãez prag, se oklenil Joviãi-ne roke ter zavpil: »O moj uãitelj in pobratim, tu uãi‰otroke, a pri nas v Piliçu jih nisi smel uãiti!«

Jovica je ostrmel, spoznav‰i deãka. Uprl je vanj me-lanholiãne oãi, vesel tolike vdanosti. HvaleÏni uãenec seje hotel skloniti, da bi poljubil pobratimu roko, toda nimogel: zagrabila ga je tisti hip ko‰ãena roka za vivãek lasnad tilnikom ter ga vlekla proã od jetnika. In kriãala jeÏenska kaãjega obraza: »Ti prasec bosenski, ti strigalecu‰es, ti — ti — ovãji tat — ali ne ve‰, da se brez vi‰jegadovoljenja ne sme govoriti z jetniki? A?« Potresla ga jetako, da je odletel v kot.

Vazko bi se bil razburil ob hudi babi, a umel se je po-tuhniti, kakor se prihuli ãlovek, ki je Ïivel v dolgi suÏ-nosti, vprião nasilstva, ki mu ni kos. Vedel je, da bi muupornost ‰kodovala in bi potem veã ne mogel videti po-bratima: zato je tiho pretrpel lasanje in psovke. Îenskaje vrgla zakrpane opanke v kot, iz drugega kota je pri-nesla raztrgane, jih pre‰tela, povezala ter oddala Vazku.

Tedaj je vstopil jeãar s ‰opom kljuãev. To je bil starvojak graniãarskega rodu, visok in moãan kakor Jovica,kateremu je bil podoben tudi po moãni bradi, le da jebila jeãarjeva Ïe osivela in pristriÏena, torej kraj‰a. Pisalse je za Megliça. Doãim se je na obrazu njegove Ïeneneprestano kremÏila zloba, ki je govorila: Gorje ti, akopride‰ pod na‰e kljuãe! — je sijala z njegovega skoraj


734

ãastitljivega obraza neka dobrodu‰nost, katere ni bilomogoãe spraviti v sklad z njegovim sirovim poslom.Neprestano je sedela neka dobrovoljnost na njegovihozkih ustnicah in v njegovih Ïivahnih oãeh; z izrazomsmehljaja je vklenil jetnika, ãe‰: Ne boj se, malo pokoreti ne bode ‰kodovalo! Prav tako ga je izroãil voja‰kemuoddelku, da ga odvede na mori‰ãe, kakor bi hotel predotroki poudariti: Glejte, tako se zgodi, ako ãlovek noãeslu‰ati. Smehljal se je, kadar je razklepal jetnika, izpu-‰ãenega na svobodo, smehljal se je, kadar je sprejemalod ‰umarja Milana Nikoliça podarjeno divjaãino ali pabosensko slivovico. ·e pod Radeckim je sluÏil v Lombar-diji, ostal je v Italiji do konca na‰ega gospostva na Be-ne‰kem, potem je sluÏil v Dalmaciji do okupacije; takratso ga petdesetletnika preskrbeli v Tuzli s teÏavno jeãar-sko sluÏbo, ki jo je opravljal s pomoãjo dveh kljuãarjev.Italijansko in dalmatinsko solnce je oÏgalo njegovobraz; ves je bil otemnel, kolikor se ga je videlo iz bra-de. Mimo ‰umarja ni spo‰toval nobenega pravoslavne-ga Bo‰njaka, vse je kregal smejoãega se obraza s tistimipsovkami kakor njegova Ïena, samo Milan Nikoliç semu je zdel vdan in zanesljiv, ker ga je oblast spoznala zavrednega, da nosi pu‰ko in spredaj na prepasanem jer-menu svetlega cesarskega orla. ·umarju je vse zaupal, inmu dovolil, da je smel govoriti z nekaterimi jetniki. Pa ‰eenega Bo‰njaka je Megliç uvaÏeval — opankarja Grgiça,


735

to pa zato, ker je bil Grgiç katolik in je kakor Ïid Samojlopoznal ‰ege ‰irokega sveta: vsak mesec je pri obraãunupopustil nekaj odstotkov, kar je zdrãalo v jeãarjev Ïep.Ko je prvikrat zagledal Vazka v svoji kuhinji in spoznalGrgiçevega vajenca, se mu je nasmehnil; ko pa je zvedel,da je bil deãek v Piliçu Milo‰eviçev uãenec, je postaloprezen in je pritrdil svoji Ïeni, ker mu ni dovolila govo-riti z jetnikom.

Jovica je sedel Ïe ‰esti mesec v preiskovalnem zapo-ru. Njegovo mirno moÏato vedenje je zbujalo spo‰to-vanje pri vseh prebivalcih kaznilnice, s katerimi je mo-gel obãevati. Svojih prevratnih nazorov tudi pred kaz-njenci ni tajil; zaradi njih bi ga bila gotovo doletela kdajobãutna kazen, ko bi se ne bil prikupil jeãarju, kateremuga je Milan Nikoliç precej skraja priporoãil kot sila uãe-nega ãloveka. Na tak‰no priporoãilo je oni uglednegajetnika porabil za uãitelja pri svojih deãkih, ki bi jih bilmoral drugaãe poslati ãez mejo, ker v Tuzli ni bilo pri-pravnih ‰ol. Pri pouãevanju so Jovici kaj hitro tekli dne-vi, tedni, meseci. Za svoj trud je uÏival neke udobnosti:na tlaãanska dela mu ni trebalo hoditi, smel se je izpre-hajati po dvori‰ãu, govoriti z jetniki in ‰umarjem, smelje pu‰iti duhan, ki ga je z njim zalagal prijatelj Nikoliç,pri jeãarju je dobival ãrno kavo, celo sam jo je kuhal.Skromni, v vsaki bedi utrjeni in za samostansko ozidjenamenjeni Jovica bi v zaporu mimo svobode niãesar ne


736

bil pogre‰al tako hudo kakor nedostatek duhana in ãrnekave.

Kaludjer se je nekoã pohvalil, kako je v njegovem ta-boru vse znano, kar se godi v deÏeli. Znatna oseba ingonilna moã v tem taboru je bil Nikoliç. Opremljen zdvoglavim orlom, je imel odprt dostop v oroÏni‰ke stra-Ïarne, k financarjem, v jeãe, v predsobe bosenskih pi-sarn. Kamorkoli je pri‰el, povsod se je umel priljubiti zdivjaãino, ki jo je smel streljati, kolikor je hotel, in jo jenosil v dar ljudem, od katerih je hotel kaj zvedeti. Pri‰vabskih ljudeh je marsikaj sli‰al, ‰e veã pa je zvedel pridomaãinih, posebno pri inteligentnej‰ih, ki so imeli rod-binske ali trgovske zveze v pobunjenih okrajih, dalje odagitatorjev, katerim je pripadal sam. Po ‰umarju je bilJovica natanko pouãen o vsta‰kem gibanju na zapadu injugu zasedenih deÏel in ãim bolj je ono rastlo, tem boljje hrepenel po svobodi. Za obãutke in strasti navadnihljudi je bila njegova silna du‰a obdana z neprodirnimzidom, a ãut za neodvisnost, pravico in osveto je vednoÏivel v njej in vedno mu je mogel kdo ‰e priliti, kar jepremi‰ljeno delal Nikoliç s tem, da je prina‰al vesti onovi vstaji. Mnogokrat sta stala na hodniku za kak‰nimstebrom in se nemotena razgovarjala.

Vazko je bil zadovoljen, da biva v bliÏini svojega po-bratima, ki od zmajev in kaã ne trpi kdove kak‰nih muk,da vsak teden veãkrat vidi njegove kodre in njegov


737

hrbet. Vãasi se mu je tako moãno zahotelo, zagledati sev prijateljevo obliãje, da je, ãakajoã v jeãarjevi kuhinji,glasno zaka‰ljal, na kar se je Jovica okrenil in sta se vi-dela z obraza v obraz.

Nekoã je jeãarka z metlo ‰vigala po izbi, kjer je pouãe-val Jovica, jeãar je v kuhinji zbiral in pre‰teval opanke,Vazko je ãakal. Ta je sicer zaka‰ljal, toda pobratim ga nisli‰al; razlagal je takrat svojim uãencem z veliko vnemopomen pregovora, ki pravi: Jezik laÏe, srce istino kaÏe.Ker mladi opankar pobratimu svoje navzoãnosti ni mo-gel posvedoãiti s ka‰ljem, je smelo stopil med duri, uãe-no dvignil obrvi ter zaklical jecarjevim otrokom: »Govo-rite vedno samo resnico, vselej recite bobu bob in popupop!« Seveda je dosegel svoj namen, ker Jovica se jeokrenil in pogledal na svojega souãitelja, toda tudi jeãar-ka se je zbudila; na tak‰no drznost je dvignila kaãjo gla-vo, zavpila: »Jezik za zobe, pasje seme, u‰ivec!« in za-mahnila z metlo proti predrzneÏu. Z laktjo je prestregelmetlo; ker se mu je za malo zdelo, da ga uganja Ïenska,je smelo odgovoril: »Kuma, da ima‰ ãisto srce, imela bitudi ãist jezik.« Tisti trenotek pa ga je zagrabil Megliç zavivãek nad tilnikom. »Ti mr‰ava rastlina, ti prokleticvet!« je klel smejoãih se oãi jeãar, ga potegnil v kuhinjoin parkrat oplahnil z opanko, tako da se je deãek zavrtelliki mlinsko kolo. Odsle se ni veã osmelil, pribliÏati seJovici.


738

Do osebnega, neposrednega obãevanja se nista do-mogla, ãeprav sta si tega oba zaÏelela; s ‰umarjevim po-sredovanjem pa je Jovica vse zvedel, kar je Vazko vedelpovedati o Danici, o gospodinu Franju, o Mu‰içu in dru-gih stvareh s Konj-planine.

Neizmerno poveliãane vesti o krvavih spopadih her-cegovskih in krivo‰ijskih ãeta‰ev z redno vojsko so spra-vile kakor mnogo drugih nezadovoljneÏev naposledtudi ‰umarja in Jovico na pot oãitnega upora. Nikoliçase je polastila tiste dni drzna misel, osvoboditi po ne-dolÏnem zaprtega Milo‰eviça, beÏati z njim na planine,pobuniti ljudstvo tuzlanskega okraja; ãe se to ne posreãi,pa pohiteti po gorskih stezah bratom, v Hercegovini seboreãim, na pomoã. Svoj naãrt je odkril Vazku, ki je bilprecej pripravljen, pomagati svojemu najbolj‰emu pri-jatelju pri ubegu. Deãek je teÏko ãakal dneva, ko se sme-li naklep izvede. To bo njegov prvi, juna‰ki ãin, ki se mo-ra posreãiti in ãe velja Ïivljenje. ·umar je vse pripravil zabeg ter ãakal ugodne prilike.

Neko jutro koncem januarja je pri‰el s pu‰ko ob ramiÏe pri zasvitu dneva v kaznilnico. Vedel je, da se mudijeãar vsako jutro dolgo pri jetnikih, vr‰eã svoj jutranjipredpisani obhod po jeãah. Zana‰al se je na to okolnostin nanjo je oprl svoj smeli naãrt. Prijatelja je na‰el ‰e vstanovanju, zajutrkoval je z Ïeno kavo, otroci so ‰e spali.Nikoliç je postavil svojo pu‰ko v kot ter se pritisnil k


739

ognji‰ãu, da si ogreje roki. »Na Majevico moram. OroÏ-niki pravijo, da na vseh straneh poje sekira,« je govoril.

»Zdaj je najbolj‰i ãas za sekanje drv. Pa ne, da bi miposlal kak‰nih novih jetnikov,« je rekel Megliç.

»·e nobenega nisi dobil od mene.«»To uro bi niti enemu ne mogel dati zaveti‰ãa; po-

poldne Ïe, ker danes bodo trije izpu‰ãeni, dva pa ustre-ljena.«

»Kako jih pri tebi razpo‰iljajo! Ene tja, kjer jim zago-dejo angeli, druge tja, kjer jim zapojo gorske ptice. Obo-jim bo bolje nego poslu‰ati v temnicah tvoje mi‰i. Pakako bodo streljali na ona dva, ko stoji zunaj tak‰namegla, da ni pedi ne vidi‰ pred seboj.

»Usmrtitev je Ïe odgodena do enajste ure. ·e enkratjima bo posijalo solnce, preden jima mrkne za veãneãase.«

»Kaj meni‰, brate, kaj nameravajo z Milo‰eviçem?«»Do poletja naj ostane ‰e pri nas, da pripravi mojega

najstarej‰ega deãka za sprejem v gimnazijo. Potem paBog z njim in vsi svetniki.«

»Nocoj se mi je sanjalo o njem, da sem ga videla mrt-vega,« je povzela jeãarka, iztegniv‰i ozko glavo proti ‰u-marju. »LeÏal je v odkriti krsti in smejal se mi je, dasitega resnega ãloveka ‰e nikdar nisem videla v smehu.«


740

»Glej, Janja, kak‰na neumnost je priblodila v tvojoglavo. Mrtvec se ti je smejal,« je v‰ãipnil jeãar in oãi sose mu svetile v smehu.

»Bog ve, kaj to pomeni?«»To pomeni, da bo ‰e dolgo Ïivel in dolgo pouãeval

vajine otroke, ki bodo kaj znali in kaj veljali,« je dejal‰umar. »Sreãna sta, da sta dobila tega uãitelja.«

»Dobro je, dobro. Ali ãudno, Nikoliç! Oni dan se mije pa sanjalo, da je beÏal pri velikih vratih vun. Hotelasem kriãati na straÏo, naj ga zadrÏi, pa nisem mogla.Tako mi je bilo hudo, ko da je mora padla name.«

»Sanje so prazne marnje, a Bog je istina,« je pohitelNikoliç, bojeã se, da se mu ponesreãi njegov naklep.»Kaludjera lahko pusti‰ samega v planino in sam se tipovrne! Zunaj bi imel vedno od ene strani morje, oddruge gorje — to pravi sam. Zunaj se je vedno motal invil kakor kaãa v precepu, a tukaj — kdo ga nadleguje?Zunaj so psi lajali nanj, ko da je prosjak, a tukaj je uãi-telj in — kdaj se je kdo pritoÏil proti dobroti?«

»Nu — moder in uãen ãlovek je, vendar pa mi nekajne prija na njem. To je njegovo sovra‰tvo do na‰ih na-prav. Vãasi se tajno pribliÏa jetniku in nekaj mu po‰e-peãe. Marsikdo se lahko skrije za drevo, drugi se niti zabrdo ne ume. K prvim ‰tejem kaludjera. Sam sem ga Ïesli‰al, ko je razlagal jetnikom, da napredujemo v Bosnikakor rak. NezadovoljneÏ je, kakor so tisti, ki so v Her-


741

cegovini zaãeli dvigati rogove. Treba paziti nanj. Pravi-jo, da na enem ãloveku ne more biti dveh koÏ, a on jihima. Vãasi je tih kakor stena, drugikrat vro iz njega be-sede kakor toãa iz oblaka. Prokleti! O, preÏati moramnanj. Za tvoje sanje, Janja, ne dam poãenega gro‰a. Zve-ãer rada potegne‰ iz steklenice in od tam pride tvoja po-noãna mora. Nu — Nikoliç, kdaj pojde‰ zopet v Zvor-nik? Rad bi, da mi od tam prinese‰ slivovke, prave srb-ske.«

»Jutri nameravam v Zvornik in pojutr‰njem ima‰ Ïelahko svojo pijaãico,« je lagal ‰umar. »Pa ‰e nekaj imamza vaju. Dva zajãka visita pri meni v kuhinji in ‰tiri tol-ste jerebice. Polovica je namenjena vama, polovica paNovaku, tistemu, ki pometa v konaku. Spotoma sem na-roãil Novaku, naj po‰lje svojo Ïeno po njegovo polovi-co, a ti, kuma Janja, idi in si vzemi vajino polovico. Lah-ko si vzame‰ tri ali pa vse ‰tiri jerebiãke, ako pride‰ predNovakuljo. Kljuã od kuhinje leÏi na tramu nad durmi.«

Janja je prikimala, jeãar je rekel: »Precej idi, Janja, daprehiti‰ Novakuljo. Jerebice imam rad. Vse ‰tiri prine-si! Kaj bi pu‰ãala Novaku, ki nima otrok.« Zakonska stavstala. Par minut sta se iztegala, zehala in ohala, jema-je slovo od noãnega poãitka, potem sta se priãela oblaãi-ti. Îena se je napravila, da pojde na trg in po ‰umarje-vo divjaãino, Megliç je vzel kljuãe, da napravi svoj obi-ãajni obhod.


742

»Dovoli mi, brate, da se grejem pri tvojem ognji‰ãu,dokler ne pride kuma domov,« je poniÏno poprosil ‰u-mar. »Zgodaj je ‰e in noãe se mi v megli v planino. Kamnaj grem, ko ne vidim poti pred seboj?«

»Pobodi pri nas, prijatelj, dokler ti drago.«»In po‰lji mi kaludjera, da mi skuha findjan kave. On

zna to izborno. Tako mi ‰krta v Ïelodcu. A — Milo‰eviçje tvoj najzanesljivej‰i gost. To ti pravim jaz, ki obãujemz njim. Odkritosrãen je in ãloveka, ki naravnost pove,kar misli, se ni treba bati. Kadar se urede bosenske raz-mere, pride tudi njegova uãenost do veljave.«

»Niã se ne zgodi, kar ni usojeno. Reci mu tudi ti, najbo oprezen v svojih besedah, sicer moram ravnati tudiz njim po na‰ih strogih pravilih. Morda preveã skoziprste gledam nanj.«

»Zanesi se name, brate!«Jeãar in jeãarka sta zapustila stanovanje. âez par mi-

nut je priroÏljal v kuhinjo Jovica, ves oÏivljen od same-ga priãakovanja in mo‰ke podjetnosti. Tisti hip je vsto-pil tudi Vazko s ‰opom opank. Z razvnetimi pogledi sose pozdravili. Sumar je zaprl duri v sobo in tiho obrnilkljuã, da bi otroci, ko bi se zdramili, ne mogli v kuhinjo.Potem je podal Vazku ostro pilo in oba sta se sklonila kokovom na jetnikovih nogah. V petih minutah sta pre-pilila kljuãanici in odvzela Ïelezje. Jovica je obul ãrevlje,ki mu jih je bil prinesel Vazko, ogrnil si je jeãarjevo ha-


743

ljo, segajoão do pet, nataknil si jeãarjevo kapo na glavo;ãez kodre si je nategnil ovratnik od halje. ·umar mu jepristrigel brado ter jo po‰tupal z moko, oãrnil mu obrazs sajami, tako da je bil ves podoben jeãarju. Nataknil sije pu‰ko na ramo ter pokukal na dvori‰ãe. Prav blizu nahodniku so se sli‰ali koraki voja‰kega straÏnika, pri vod-njaku so ropotali leseni kabliãi, vsepovsod so roÏljaleverige, toda vse je bilo nevidno in zastrto v prhko me-glo. UbeÏniki so stopili na hodnik in se napravili protiizhodu dvori‰ãa. V sredi je ‰el uskok Jovica, na eni straniNikoliç, na drugi Vazko z opankami. Vsak je imel podgunjem skrit kinÏal za sluãaj, da jih ustavi straÏa. Navsaki strani izhoda se je ob zidu iz megle mrko risal vo-jak straÏnik. Nikoliç je bodro stopal, s strumno kretnjoje poloÏil levico na pu‰kino kopito, desnico je dvignil kãepici, izkazujoã voja‰ko poãastitev. StraÏnika sta se po-vr‰no ozrla nanj, a nami‰ljenega profoza sta pozdravi-la spodobneje. âez hip so beguni izginili v neprodirnimegli. Hiteli so naravnost v hribe. Ko so bili Ïe precejdaleã nad mestom, si je Jovica nadel svojo popovsko ãe-pico, obul prikladnej‰e opanke ter vrgel jeãarjevo oble-ko v jarek. Tja je bacil Vazko tudi ‰op opank. Po enour-nem begu jih je na vrhovih Majevice-planine pozdravilozimsko solnce.


744

46.

Nikoliçev beg mimo jeãarja in jeãarke ni nikogarposebno razburil. Polovica onih malo‰tevilnih do-

maãinov, ki jih je nastavila deÏelna vlada v svojih naj-niÏjih, piãlo plaãanih sluÏbah, je koncem 1881. in v prvihdveh mesecih 1882. leta itak pobegnila v vsta‰ki tabor.Bolj so se zanimali za Milo‰eviça. Drugo jutro po njego-vem uteku sta priskakljali v kaznilnico dve komisiji, vo-ja‰ka in civilna. Prvi so ukazali, podrobno pregledati po-slopje, so li kaznjenci v njem proti nezgodi ubega za-dostno zavarovani, ako ne, kaj naj se stori, da ostanejona varnem; druga je izhajala iz sodi‰ãa in je dobila man-dat, peãati se z osebo Jovice Milo‰eviça ter natanãnoopisati vse okolnosti ubega. Ubogi jeãar je v predãutjustrogih ukorov in dolgih nosov hodil izbuljenih, ãudeãihse in smejoãih oãi za gospodo ter premi‰ljeval o posle-dicah preiskave, doãim se je njegova Ïena, nevidna vmegli, plazila izdaleã za komisijama, iztegovala kaãjoglavo in prislu‰kavala pomenkom in ukrepom. Obe ko-misiji sta dognali, da je nesreão zakrivila megla, ki je po-vzroãila na vseh poljih ãlove‰ke delavnosti Ïe neizmer-no ‰kode, in pa jeãar Megliç s svojo preveliko zauplji-


745

vostjo. Prva komisija je nasvetovala potrojitev straÏ obmeglenih dnevih, druga je dolgo pisala in oddala napo-sled svoj zapisnik sodi‰ãu. Tam so Milo‰eviçev akt zopetprivlekli na dan. Iznova se nekatere listine preãitali iniskali navodil za novo preiskavo. Pri tisti priliki so sespomnili Danice in njenega kinÏala. Preãitali so vse listi-ne, ki so obravnavale njen pregre‰ek, toda dragocenegabodala niso mogli najti. Strnilo se je nekaj pogledov, ka-kor bi se izpra‰evali: Kdo neki je poslal krasni kinÏal zaboÏiãno darilce preko Save? Ta nedostatek jih ni oviral,da ne bi ukazali, naj se privede Danica Milo‰eviçeva nazasli‰anje. Postali so radovedni, kak‰na je Hercegovka,ki je zme‰ala glavo inÏenirju, kateri je kot razvpit ãudakprav tiste dni odloÏil svoje ãastni‰tvo in skriva deklicozase.

Novica o pobegu se je ‰e tisti dan raznesla po mestu.Domaãini so se zadovoljno muzali, stikali glave in si ‰e-petali uporne, sovraÏne besede. Oblast je ukrenila vsepotrebno, da bi ulovila ubeÏnike, poslala je osebni opisvseh treh zloãincev oroÏni‰kim postajam tuzlanskegaokraja. OroÏniki so javili, da so se novi razbojniki tu intam pokazali v hribovskih vaseh, oboroÏeni od nog doglave, da ‰untajo kmete na upor, toda mimo nekaterihdelomrznih ljudi, katerim Ïe od nekdaj tiãi hajdu‰tvo vkrvi, niso mogli spraviti nikogar na svojo stran. Vendar


746

pa je oblast razpisala 50 cekinov nagrade na glavo ne-varnega Milo‰eviça.

Nihãe se za stvar ni zanimal toliko, kolikor davkarskiuradnik Hren. ·e preden je Jovica pobegnil, je bil Hrenves v strahu zaradi njega. Pogovori o resnem poloÏaju vupornih krajih ga niso toliko razburjali, saj se je zana‰alna moã voja‰kega oroÏja, da kmalu razÏene razbojni‰keãete in da potemtakem i v Bosni potraja davãno urado-vanje do konca sveta, toda vesti o mnogih agitatorjih, kibaje tudi v tuzlanskem okraju ‰ãujejo na upor, so ga pi-kale v srce, zakaj v mnoÏice onih je bil pri‰tet tudi tistimoÏ, ãigar sestra biva pri njem v reji. Sicer je bil agita-tor ‰e na varnem, pod kljuãem, toda ta okolnost prav niãni izpremenila koãljivega poloÏaja, v katerega je za‰elon, davãni uradnik, s tem, da takorekoã daje potuho ne-zanesljivim deÏelanom. Kako lahko ga zaradi te ne-opreznosti pritisnejo vi‰ji, kakor so pridurnili njegove-ga prijatelja Vilarja in ga pozvali pred ãastno sodi‰ãe! Pakaj se meni inÏenir za svoje predstojnike, ko mu ni tre-ba pri vsakem vetru ukloniti glave in gre, kamor se mupoljubi, ker po vsem svetu se gradijo mostovi, Ïelezni-ce in se urejuje vodovje. On lahko kljubuje oblasti, adavãni uradnik jo mora slepo poslu‰ati, ako ne, je brenkpo njegovi sluÏbi! In potem — ali naj se povrne s tolik‰-no rodbino med komije? Tako je muãno premi‰ljevalHren in v tem smislu je mnogokrat toÏil svoji Ïeni. Gos-


747

pa Minka se mu je smejala, ga pitala s strahopetnikomin ãim veãjo ãemernost je gospodar kazal Danici, s temveãjo vnemo se je zavzemala gospodinja zanjo. Vendarje polagoma tudi njo zaskrbelo, kaj bo, ako se soprog neuÏene in bi njegova bojeãnost zaãela kaliti mir v rodbi-ni.

Hren je ob Novem letu dobil nepriãakovano visokouradni‰ko nagrado, s ãimer je bila vnetost za sluÏbo po-veãana, pomanj‰ana pa skrb za novo bitje, ki je moralotiste dni po Sveãnici privekati na svet. InÏenirjev denar-ni prispevek se mu veã ni zdel nebbhodno potreben.

Vilar je poznal njegovo malodu‰nost in je vedel, ãesase boji. Meseca januarja je bil trikrat pri Danici in vse-lej je zapazil, da kaÏe davãni uradnik s svojimi bodeãi-mi posme‰icami, leteãimi na deklico in na njenega bra-ta, Ïeljo, iznebiti se mlade gostje, ki je bila Ïe sama volj-na, preseliti se v Bajiçevo hi‰o, odkar jo je bila zapusti-la tudi Katica. Ko jo je Vilar zadnjiã posetil — to se jezgodilo tri dni pred ubegom njenega brata — bi jo bilnajraj‰i kar precej izroãil navzoãni Bajiçevi materi; takoneprijetno se je Hren ujedal ob mlade zaljubljence, po-sebej pa ‰e ob tak‰ne, ki so razliãnega veroizpovedanja.InÏenir ga je Ïe takrat, vpo‰tevajoã njegovo bojeãnost,dostojno zahvalil za zaveti‰ãe ter poprosil Bajiçevo ma-ter, naj ‰e tisto popoldne vzame Danico k sebi, a pouradnikovem odhodu v pisarno ga je pregovorila gospa


748

Minka, da je pustil Danico ‰e nadalje pri njej, ãemur jepritrdila tudi Bajiçeva mati, rekoã, da bi imela hãerkosvoje pokojne sestriãne najraj‰a pri sebi, ker je pa dekli-ca prav sedaj potrebna v Hrenovi hi‰i, svetuje gospodi-nu Franju, naj jo ostavi ‰e nekaj ãasa pri Hrenovih. Tistiveãer je gospa Minka svojega pla‰nega soproga ‰e lah-ko pregovorila, da ji je pustil deklico; drugaãe pa se jezgodilo, ko je zvedel za ubeg njenega brata.

Kmalu po Sveãnici je nekega popoldne prijahal Bobo-jedac v Mu‰içev han. Obveselil se je, ko je zagledal tamgospodina Franja, zakaj imel je opravek do njega. Dvig-nil je roko ter mo‰ko vzkliknil: »Bog navede, konj nane-se ba‰ junaku pred dvor!« Okrenil se je k ãemernemuMu‰içu, ãepeãemu na tleh, in samozavestno zroã nanj,kakor bi mu hotel reãi: Poãepaj ti ob svojem ognju, a jazopravljam po ‰irokem svetu svoje imenitne posle — jeiztikal po Ïepih, brkljal za pasom, naposled je izvlekelizza srajce zapeãaten list. Obrnil se je k Vilarju ter mupoloÏil list na koleno. »Evo ti, gospodine Franjo, bel list,pisan od bele roke. Sestra mi ga je dala in ukazala mi je,naj ga nikomur ne zaupam nego tebi in boÏjim rokam.«

Vilar je hlastno segel po listu in ga odprl. Pisan je bils cirilico, toda tako liãno, da mu ãitanje ni prizadelo do-sti teÏave. Radovednost ga je gnala, da je najprej pogle-dal na podpis: Danica Milo‰eviçeva. Doãim je Ïeljno ãi-tal, se je Bobojedac sklonil k Mu‰içu ter mu pravil, kako


749

je pobegnil Jovica z Vazkom in Nikoliçem. Toda ta no-vica je bila ob Konj-planini Ïe znana; agitatorji so biliposkrbeli, da se je hitro raz‰irila po vsem okraju.

Evo, kaj je pisala Danica pod Konj-planino: O‰abnasem bila, gospodine, ko sem noã in dan sanjala o Tebi.Ko sem videla in uÏivala Tvojo velikodu‰nost, za kateroTe iskreno zahvaljujem, sem si govorila: Gdje god ruãasiv zelen sokole, tu i vrana moÏe veãerati. Oprosti mimojo preprostost! Lezla sem po lestvi navzgor, da bi ble-‰ãala v Tvoji luãi kot Tvoja dekla, a zdaj sem padla podlestvo. ,Velik prepad zija med teboj in gospodinom Fra-njem; — niti on ga ne more premostiti, ãeprav ume gra-diti mostove’ — tako mi je rekel Tvoj prijatelj Hren, pre-den sem morala iz njegove hi‰e. Pomiluj ubogo sestrohajdu‰kega haramba‰e! Bolest bolujem, nikomur je nekaÏem, samo Bogu in svojemu dragemu. Kukavice mezovejo pred sodi‰ãe, kjer bi krakale name kakor na belovrano. Zato beÏim z Bajiçevo materjo iz Tuzle. Dobrateta je moja za‰ãitnica, a posestrima mi je globoka Ïa-lost. Ni mi Ïal tistih sladkih ur, ko me je ogrevalo soln-ce, ki mi zahaja za goro. Ali mi kdaj zopet izide? Vse bo,kar je usojeno. Pozdravljam Te, solnce Ïarko! DanicaMilo‰eviçeva. Pripis: ,Ni vsaka kapa za vsako glavo’ —mi je rekel gospod Hren, a jaz pravim: Daj mi, BoÏe,vetra sa planine, da otvori beloj kuli vrata, da ja vidim,kud mi dragi ‰eta.


750

Dolgo je Vilar zrl v list, da bi prikril svojo razburje-nost. Izvr‰ilo se je ono, kar je Ïelel: Danica je pri Bajiçevimateri in morda je Ïe zapustila Tuzlo. ,âim dalje od tegakraja, tem bolje zame in zanjo. Pride ãas, ko preskoãimprepad, ki se ga boji prijatelj Hren. Mene mika tisto, ãe-sar se drugi boje,’ si je rekeL Stvar si je razlagal tako, daje Bajiçeva mati zaradi Daniãine varnosti zapustila svo-jega sina in poiskala deklici zavetja pred uradnim zasle-dovanjem. Tako se je zamaknil v pismo, da ni niã sli‰al,o ãem se pomenkujeta onadva. Tedaj je Bobojedac iz-vlekel izza srajce ‰e eno pismo. »I to je pisala bela roka.«Vilar se je zagledal v cirilico, nekoliko okornej‰o, negoje bila v prvem listu. Poãasno je ãital nastopno vsebino:

Spo‰tovani gospodine Franjo! Odkar Vas ni bilo vTuzli, so se dogodile stvari, o katerih Vam moram spo-roãiti. Pravila sem Vam Ïe pri Hrenovih, kako se je mojsin Sa‰a pogreznil v nesreãno misel, da mu brez Ljubi-ce ni mogoãe Ïiveti. Sami ste ga Ïe videli, kako je hodilpo tuzlanskih ulicah, zavit v Ïenin pled, izbegan in po-trt, kakor bi mu leÏal teÏak greh na du‰i. Ne boli ga smrtbanjalu‰kega naãelnika, paã pa ga mori hrepenenje posvoji skesani Ïeni. Zdaj se kesa, ko lepi tak‰no osramo-ãenje na obeh! Siromak je pozabil na njeno nepo‰tenost.Glejte, kak‰na stanovitnost na njegovi strani! Znaãaj-nost tak‰na, da se Bogu smili! Neprestano si dopisuje-ta in Ïe je sklenjeno, da zaãneta iznova zakonsko Ïiv-


751

ljenje pod eno streho. Toliko ãuvstva za po‰tenje ‰e ima-ta, da ju je sram, zdruÏiti se v Tuzli, kjer bi se jima vsakrogal in bi s prstom kazal za njima, dasi je na tem oto-ku le malo po‰tenih ljudi. Zato je Sa‰a prosil za preme-‰ãenje v Hercegovino. Na praznik Va‰e Sveãnice je do-bil odlok, da se mu dovoli premestitev, in te dni odpo-tuje na novo mesto. Tudi jaz odpotujem, toda na nas-protno stran — k svojemu drugemu sinu, ker niti enouro ne maram veã Ïiveti z Ljubico in Katico pod enimkrovom. To je moja prva novica, druga je ta, da se izse-li tudi Danica. Z menoj pojde tja, kjer solnce vzhaja. So-dite moje srce po svojem globokoãuteãem srcu in od-pustite mi, da jo odvedem. Gotovo Ïe veste, da je pobeg-nil Jovica, na‰ veliki trpin. ·e tisti dan, ko je uskoãil, jemorala njegova sestra iz Hrenove hi‰e. Uradnikovo se-biãnost je premagal strah pred oblastjo. Celo oni drzniVazko iz hana ob Oskovi, ki je veãkrat posetil Danico inje pobegnil z Jovico, ga je pla‰il. Obnesel se je Va‰ rojakHren! On ne more riskirati svoje kariere zaradi — cigan-ke, ki se klati po svetu in napravlja po‰tenemu uradni-ku toliko skrbi — tako je rohnel. Precej mora iz hi‰e, dase lahko opraviãi pred oblastjo, kako jo je, zvedev‰i vsoresnico, precej iztiral iz svojega stanovanja. Koliko je nasvetu stra‰ljivcev zaradi ljubega kruhka! Dal je deklicok Grgiçevi majki. Drugi dan sem jo vzela k sebi.


752

Ob pravem ãasu ji je pri‰la moja za‰ãita, ker Ïe jo i‰ãepozivnica k sodi‰ãu zaradi tistega kinÏala. Ne maramizpostaviti njene lepote radovednim in pohlepnim oãemtrdosrãnih sodnikov. Zato pojdeva nemudoma odtod.Preden dobite Vi ta list, sva midve Ïe onstran Majevice-planine na savskem parniku, ki naju popelje v novo do-movino.

Solznih oãi gleda Danica v moje pismo. Koder bo ho-dila, v srcu Vas bo nosila kakor mati nebogljeno dete.Obetali ste ji, da jo vzamete za Svojo. Izpolnite obljubo!Bolje bo pozno kakor nikoli. Pravili ste, da nameravatev Macedonijo. Oglasite se spotoma v Ni‰u. Tam vpra-‰ajte po mojem sinu, kapitanu Îivku Bajiçu. Pri njego-vi rodbini bom stanovala z Danico. Precej Vam je sicerne dam, ker posebne namere imam z njo. Po uglajenostisvoje devi‰ke du‰e preka‰a vse svoje vrstnice, potrudi-la pa se bom, da se izpopolni tudi njena vnanja oblika,kolikor je prav.

Gospodine Franjo, Vi niste postali samotar po nekiuÏaljeni sebiãnosti, Vas je ranila sebiãnost in kovarstvosveta in je odvrnila Va‰ jasni pogled v samega sebe, vtisto morje lepih misli in plemenitih naãrtov, iz katere-ga prevara ne more dvigniti glave. Pridite za nama! TamVas ne bo priãakovala kak‰na Ljubica ali Katica, ki bisvojo samopa‰nost opraviãevala z doneão frazo Ïenskeosvoboje, ki bi se nobeni Ïelji ne mogla odreãi in bi svo-


753

jo trmasto ter izpremenljivo mi‰ljenje smatrala za te-meljno resnico in nravstveno pravilo, ampak pohlevnadeklica ãistega srca, ki bije za vse, kar je lepega in vzvi-‰enega pod solncem. Ako pa nimate po‰tenih namer, josmatrajte za mrtvo! To Vam pi‰e vseh vrlih in praviãnihljudi prijateljica Vukosava Bajiçeva.

Dolgo je Vilar strmel v list. Vse, kar se je tikalo Dani-ce, ga je razburilo in potreslo njegovo paznost. ,Ne bome smatrala za mrtvega, kako bi jo jaz?’ si je rekel. ,Zdajmi je pokazala smer, kamor hoãem kreniti,’ je dodal. To,kar je izvr‰ila stara gospa, se mu je zdelo pametno. Samje Ïelel spraviti Danico kam daleã proã iz Tuzle. Zdajcipa ga je zdramil Bobojedac, ki je viknil: »U-u — ti nes-reãni trebuhi, koliko moram trpeti zaradi njih!« Rekel jesiromak nevede prav tisto, o ãemer je toÏil navihaniOdisej svinjskemu pastirju na otoku Itaki. »Vse lahkoskrije‰, brate, samo trebuha ne more‰. Jaz jih krmimosem.« Tako je zavzdihnil, da so mu zadrgetala pleãa.

Vilar je pogledal nanj ter velel naliti findjane, kar jestari toãaj precej izvr‰il. Preden je Ante pil, je do krajaizrazil mnenje, ki se mu je sproÏilo v Ïelodcu. DrÏeã le-po dehteão tekoãino pred nosom, je rekel: »Nesreãnitrebuh je prignal v starih ãasih v rodovitno Bosno ljuteTurke, a ti niso na‰e vere. AmidÏe pa so na‰e vere in po-‰tenjaki. U — da bi dali bednemu katoliku, ki ga nagecv trnju ne zavida, par pedi zemljice!« Odpil je in lokavo


754

zroã na inÏenirja, se je zlagal: »Pozdravlja te tvoja sladkaluã Danica!« Ker inÏenir tistikrat ni bil v tak‰nem du-‰evnem razpoloÏenju, da bi ga veselila dovtipnost be-ra‰kega skledoliznika, je vstal ter mu vrgel nekaj drobiÏav nastavljeno dlan, na kar je Ante pogledal na denar termilo vzdihnil: »Dal si mi Ïlico, gospodine Franjo, a skle-de ‰e nimam. Kjer je Ïlica, naj bo tudi skleda!« PrivrÏe-no mu je bilo ‰e nekaj srebra. »Po‰teni ljudje so pri vasdoma, to uãim v mestu in na selu. Glej, gospodine Fran-jo — daj mi ‰e za ka‰o! Naj ne lajam zastonj kakor pes!Za polovico sem starej‰i od tebe —«

»Vem, Ante! Tvoj vrag je Ïe hladil svojo ka‰o, ko jemoj ‰e sejal ni. Toda zaradi tega ‰e ne sme‰ biti presa-mogolten,« je rekel Vilar in poloÏil papirnat denar naBobojedãevo dlan.

»Bog povrni tebi in Danici! O dobrotniki vi na‰i, dasem le vas uãakal — u! Velika je tvoja pamet, a mojo bilahko podveznil pod tale findjan. Ni pamet v letih, am-pak v glavi.«


755

47.

Vilar je Ïivel tiste dni v nekem Ïivãnem razstrojstvu.Radoveden je bil, kaj se godi v Tuzli. Zopet je zaja-

hal konja. Moral je pri Hrenovih plaãati svoj dolg, tudiãas je Ïe bil, da opravi svoje redovite sluÏbene posle. Obeni popoldne je prijahal v mesto. Po obedu se je napo-til k Bajiçevi hi‰i. Morda najde gospodarja ‰e doma. Pahi‰a je kazala vse znake zapu‰ãenega bivali‰ãa: iz dim-nika se ni sukljal dim, vrata so bila zaprta, zaklenjena,na oknih ni videl zaves, nekatera so bila odprta. Hodil jenekaj ãasa krog poslopja, kakor bi hotel od njega zvede-ti, kam je spravilo svoje prebivalstvo. Tedaj se je odprlookno v hi‰i, ki je stala za leseno ograjo v sosestvu, in po-kazala se je lepa glava Kaliope Korkiriçeve.

»Gospoda Bajiça ni veã tukaj,« je mehko izpregovori-la krasotica.

InÏenirju se je zazdelo, da iz tega neÏnega glasu zve-ni ‰kodoÏeljnost in zasmeh, ker i‰ãe zastonj svoje pri-jatelje. Snel je ãepico in se poklonil. »Prav lepo vas pro-sim, gospica, ko bi mi hoteli povedati, kje je gospodBajiç.«

»Ga ni veã v Tuzli.«


756

»Kje pa je?«»Preme‰ãen je. Menda v Hercegovino na ãrnogorsko

mejo. Hi‰o smo kupili mi.«»Oprostite, gospica!« Vilar se je poklonil in okno se je

zaprld.Potem je ‰el v Kaisersheimbovo ulico, nala‰ã ob tak-

‰ni uri, ko Hrena ni bilo doma, ker gabila se mu je nje-gova bojeãnost in zadirãnost. Gospa Minka je odkritos-rãno obÏalovala, da je izgubila Danico, ki je tudi otrocine morejo pozabiti; potem je govorila o moÏevi straho-petnosti; pol se ji je smejala, pol jo je opraviãevala. Vpra-‰al jo je, ãe je Bajiçeva mati kaj naroãila zanj. Pa gospani vedela drugega povedati kakor to, kar je zvedel odKaliope. »Bajiçeva mati niã ni pri‰la po slovo in tudi Da-nica ne,« je rekla. »Skrivoma so zapustili mesto, vzelojih je megleno jutro. Veste, tiste zmedene razmere v njihhi‰i — saj jim ni zameriti, da se niso nikjer poslovili. Paã— Danica je prinesla k Grgiçevi majki dve pismi za vas.Ali niste dobili?«

»Dobil.«»Nu, majka,« je ogovorila gospa Minka Grgiçevo maj-

ko, ki se je tisti hip pritihotapila v sobo in kimala za Vi-larjem — »ali je Danica tebi povedala, kam pojde?«

»Niã ni povedala. PoloÏila je dva lista na mojo mizo inrekla: ,Po‰lji to po svojem bratu gospodinu Franju! Pri-letel mi je cvet iz tuje zemlje,’ je rekla in od samega ihte-


757

nja ni mogla dalje. Dobra devojãica kakor bela cerkvi-ca.« Drugega starka ni vedela povedati.

Vilar je poravnal svoj dolg in se laskavo zahvalil rod-bini, da je imela Danico toliko ãasa v oskrbi. Gospejinnasmeh ni bil veã tako miloben; nekaj suhega, steklene-ga je bilo v njem; sramovala se je za svojega moÏa.

Drugo jutro je zgodaj odjahal iz Tuzle. Vreme je bilojuÏno, sneg se je v gostih kosmiãih sul iz neba kakor je-seni trudno listjiãe z drevja. Hitro je pokril zemljo z vlaÏ-no odejo. Konj je v meteÏu naporno ubiral pot in se pe-hal, ker so se mu nabirale med podkvami strjene kepe.Da ni tako neugodno vreme, bi inÏenir ne bil mislil nadu‰kanje v hanu ob Spreãi.

»InÏenir se vraãa,« je rekel Samojlo, zroã skozi oknosvoje gostilne na pot, kjer je dvesto korakov pred han-om spoznal jezdeca, ki se je poãasno pomikal naprej,zavit v beli, prozorni, migljajoãi zastor iz mehkih sne-Ïink.

Etelka, meseã kruh pri peãi, je prhnila skozi nos. »Najse vraãa! Zatohli ko‰ãek bifteka imam ‰e v shrambi.Zanj je ‰e dober. Ta nama ne bo dolgo belil zelja. To semsli‰ala v mestu od zanesljivih oseb. Naãelnik ga niã nemara in vsi drugi so tudi zoper njega.«

»Gumpec! V drvarskem taboru gre vse kriÏem zara-di njega.«


758

»Pa se ‰e zadelava, kakor bi bil kdo ve kako uãen inmoder.«

»I — lisica je najbolj prebrisana Ïival, pa je vendar li-siãjih koÏ najveã na prodaj.« Gospodar je ‰el ven na pragãakat gosta.

Jezdec je zavil pod njegovo pristre‰je. »Pol ure pose-dim pri vas, gospod Blaustift,« je rekel ter skoãil s konja.

»Kar v hlev ga postavite! Ne pes ne hajduk ne ostane-ta ob tak‰nem vremenu pod milim nebom,« je svetovalSamojlo.

»Naj postoji tukaj! Pokrijte ga s kocem! V nosu ãutimdrugaãen zrak. V pol ure se vreme izpremeni.«

Samojlo je ‰irokih nosnic vohal in oku‰al zrak. »Mo-goãe. Naj se zgodi po va‰em!«

Celo uro je Vilar posedel na toplem. Samojlo je do-brovoljno ‰etal po sobi, mahal s kaftanom, dromljal sprsti po telovniku ter hudomu‰no pogledaval na gosta,muãeãega se s pokvarjeno peãenko. V tem je zavel zu-naj drug veter in sneg se je utrgal. Toda mrak je ‰e leÏalna zemlji, v megli je sanjala planina, na njej je bistrookivolk preÏal na svojo Ïrtev.

Vilar je segel po denarnici, da plaãa svoj dolg ter seodpravi na dolgo pot. Tedaj je nekaj ogromnega ‰vignilozunaj mimo okna in ga za hip zatemnilo. Kakor senãnapodoba na ãarodejevi steni, tako hitro in tako zabrisanje smuknil mimo velik Bo‰njak z valovitimi kodri.


759

»Bog praviãnik, to je haramba‰a Jovica!« je vzpetihrok vzkliknil Samojlo, se po‰ibil v kolenih in nekakozdrknil vase. »Kaj iztika razbojnik krog moje hi‰e?«

»Pomirite se, gospod Samojlo, niã Ïalega se vam nezgodi, ako je res Jovica,« je mirno rekel Vilar ter vstal, dagre pogledat, kaj se godi zunaj. Pri vratih je zadel obManojla, ki je ves prestra‰en s klikom: »Hajduki, hajdu-ki!« planil v sobo.

»Koliko jih je?« je razdraÏeno vpra‰al Samojlo.»Samo Jovico sem videl.«»S pu‰kami nanj! Lepa nagrada je razpisana za nje-

govo glavo,« je zavpil stari Ïid in skoãil v ãumnato, kjerje hranil pu‰ke, ki mu jih je bila izroãila oblast.

»Na‰ koc je potegnil z va‰ega konja, gospod inÏenir.«»Ga Ïe zebe,« je hladno odgovoril Vilar ter hitel vun.

Prav tisti trenotek, ko je stopil na pot, je zadirjal Jovica— natanãno ga je spoznal — na njegovem konju izpredpristre‰ja proti spre‰kemu mostu. Pogrelo je inÏenirja,ostolbenel je, videã se v neprijetnem poloÏaju in ãuteãsvojo onemoglost, na stvari kaj predrugaãiti. Tatvina, kijo je zakrivil Daniãin brat, ga je silno spekla. No o temni bilo ãasa premi‰ljevati, ker prav tedaj so ‰tirje oroÏ-niki, oãividno zasledujoã ubeÏnika, prisopli z zasneÏe-nega travnika na pot, se ustavili ter strelili za Jovico, kije bil Ïe precej oddaljen. Priskoãila sta k njim oba Blau-stifta s pu‰kama, pomerila in sproÏila. Jata vran se je z


760

vri‰ãem dvignila z bliÏnjega drevesa, drugega uãinkastreljanje ni imelo; jezdec je v divjem diru izginil meddrevjem. Vse to se je skoraj tako hitro zgodilo, kakor jetukaj povedano.

»U‰el je svinãenkam, ve‰alom ne uide!« je rekel Sa-mojlo, poteã se v razburjenosti.

Vodja oroÏni‰ke patrole, tisti, ki je bil pol leta poprejodvedel Mu‰iça iz hana ob Oskovi v Tuzlo, je spoznalbrezuspe‰nost pogona za haramba‰o. Togotno je za-mahnil z roko ter se okrenil k Samojlu. »Na ãigavem ko-nju je odnesel zloãinsko Ïivljenje?«

Vilar je pristopil bliÏe in rekel: »Na mojem.«»Na va‰em? To je ãudno.«»Tu ni niã ãudnega. Du‰kal sem v gostilni, moj konj

pa pod pristre‰jem. V sili si ga je kaludjer izposodil.«»A tako. Dovolite, gospod inÏenir, da vas o stvari iz-

pra‰am in denem va‰e pojasnilo na protokol,« je rekel zzapovedujoãim glasom vodja ter mignil druÏbi v han.

Stvar je bila enostavna, oroÏni‰ki vodja pa jo je v svojistanovski vnetosti razblinil v ‰iroko testo. In kakor pe-kovski mojster iz razteptanega testa poljubno gnete naj-razliãnej‰e kru‰ne oblike, tako so iz oroÏnikove pozved-be in izpovedbe dva tedna pozneje pri sodi‰ãu speklidomnevo, da je morda inÏenir nala‰ã nastavil ubeglemuhajduku svojega konja.


761

Ko je bil Vilar opravil pri oroÏnikih, je sedel na Samoj-love sani in Manojlo ga je peljal pod Konj-planino. Vsopot mu je brnel dana‰nji dogodek po glavi. âudno nak-ljuãje! âlovek, ãigar sestri je obljubil svojo pomoã in svo-jo veliko ljubezen, je postal hajdu‰ki glavar! Prijazno jeobãeval z njim, potegnil se je zanj, ko je videl, da se mugodi velika krivica, in zdaj je za glavo tega ãloveka raz-pisana denarna nagrada. Morda je v gorski vasi Ïe samzakrivil zloãin poÏiga, morda Ïe lepi na njegovem han-dÏarju nedolÏna ãlove‰ka kri. Tako se je muãil Vilar innikakor ni mogel spraviti nesreãnega ãloveka v sklad ssvojim nravstvenim naukom. Ni se vpra‰eval, kaj poreãesvet o njegovi ljubezni: tuzlanski svet se mu je zdel to-liko niãemen, kolikor se je temu svetu on sam zdel sme-‰en in preziranja vreden. Zaradi ugrabljenega konja nibil v skrbeh; vedel je, da ga Jovica v tem malo dostop-nem, po oroÏnikih zastraÏenem ozemlju ne more dolgorabiti. V hudi stiski si ga je izposodil, da je u‰el pregan-jalcem. Vpra‰al je v Zivinicah pri knezu, ni li jahal mimokaludjer, pa tam ga nihãe ni videl; nadejal se je, da zvekaj v hanu ob Oskovi, kamor se je pripeljal Ïe v mraku,pa han je bil prazen in Mu‰iça veã ni bilo v dolini.

Ko je Bierkopf tisti veãer sli‰al, kaj se je zgodilo, je za-kipelo v njem ãuvstvo ‰kodoÏeljnosti. V zlobni radosti seje zamolklo rogal poniÏanju tega pri drvarjih tako


762

uglednega, pri gospodi pa tako sovraÏenega inÏenirja.TeÏko je ãakal dneva, ki ga osvobodi sovraÏnika.

Noãni spanec je pomiril Vilarja, ugladil mu je ÏivãnorazdraÏenost. Drugo jutro je mirneje gledal na dogodekprejsnjega dne. Zaãel je opraviãevati Jovico in ãim veã jemislil o njem, tem bolj se mu je utrjevalo prepriãanje, dasta si v nekem oziru podobna, da teãe njiju usoda vzpo-redno po dveh tirih. Îe se je bil popolnoma zavedel, dasmatrajo tudi ujega za samosvojega ãloveka, za tak‰ne-ga, ki hoãe po svoji glavi vse zasnovati in uravnati, ki sene boji teÏkoã Ïivljenja, izvirajoãih iz tragiãnih naspro-tij med bornim posameznikom in mogoãno druÏbo. Niljubil tistih potuhnjencev in tiho‰lapov, ki po vseh stra-neh pomagajo sramotiti in zatirati oni zasuÏnjeli narod,iz katerega so se sami rodili, obãudoval pa je ljudi Milo-‰eviçevega kova. Borbo narodov za osvobojenje in zasvobodni razvoj lastnih sil je smatral za najveãjo stop-njo nravnosti, zato je hitro opraviãil dejstvo, da teãe ne-dolÏna kri, kadar prikipi tak‰na borba na svoj vi‰ek.

Nameraval se je napotiti v Mu‰içev han, da tam kajzve o Jovici in o svojem konju. Pa tega ni bilo treba, kerblizu desete ure je zagledal na poti pred kolibami dvaoroÏnika, ki sta spremljala njegovega konja, poleg kate-rega je korakal otoÏni Bobojedac, drÏeã ga za uzdo. Po-grela ie inÏenirja radost, ob enem pa ga je zaskrbelo, kajje z Jovico. Ali so ga morda vklenjenega Ïe odgnali pred


763

vojno sodi‰ãe, ali jim je utekel? Niã veã se ni ãudil, da jeza‰el Milo‰eviç na pot oboroÏenega upora, saj je takratv zasedenih deÏelah gorelo in vrelo na vseh straneh; zneba ali odkod je padlo oznanilo, da je ãlovek brez svo-bode, kar riba brez vode.

Eden oroÏnikov je stopil k njemu v sobo in prosil zapismeno potrdilo, da je oddal konja. Potem je izvlekel izlistnice razmeãkan kos papirja in ga pomolil Vilarju. Nalistu so stale v naglici in z grobo pisavo pisane besede:»Oprosti mi, gospodine Franjo! Do smrti sem Ti hva-leÏen za konja. Jovica.« Ta list so na‰li zataknjen za uz-do. OroÏnik ga je zahteval nazaj, da ga priloÏi svojemupismenemu poroãilu. Spravljajoã papir v listnico, je ‰ko-doÏeljno in porogljivo migal z glavo, kakor bi hotel reãi:Ta razbojnik ti ne bo dolgo hvaleÏen.

Precej po oroÏnikovem odhodu je pristokal v soboBobojedac. »Oj, da pi‰em, tri dni bi ne napisal vseh svo-jih jadov!« je prekanjeno vzdihnil.

»Najprej mi povej, kako si pri‰el h konju. O tvojih ja-dih se pomeniva pozneje.«

»U-u — vãeraj, ko sem kuhal ka‰o za otroke, je pridir-jal tvoj konj pred mojo koão. Z njega je skoãil razbojnik,ki je nekdaj u‰el iz manastirja, potem iz jeãe, a ne uidesvinãenki, tisti, ki se je toliko prismojal z uãenjem otrok.Butnil je z roko ob okno, da se je razletelo na kose. Zazrlse je stra‰ni kaludjer v mojo izbo tako divje, da so mi


764

otroci od strahu pocepali krog ognja. Najmlaj‰a dva stasi oÏgala obleko in naga sta zdaj, kakor sta bila gola, kosta se rodila. Zavpil je Jovica v mojo izbo: Konj stoji zu-naj, povedi ga gospodinu Franju! Nato je izginil. Pobralsem otroke in jih nakrmil. Potem sem ‰el vun, da zase-dem tvojega konja-viteza in odjaham k tebi. Pa me dol-go ni hotel sprejeti nase. Gladil sem ga in mu prigovar-jal, ker na konja treba gledati kakor na svojega brata, ajahati ga treba kakor du‰manina. Naposled sem ga ven-dar zmogel in se spravil nanj. Toda ni me maral nesti,stresel me je s sebe in me vrgel na plot. BoÏe mili, ãudavelikega, kak‰na pamet! Tako sem padel, da je vse za-hre‰ãalo v meni in v plotu. Joj meni, mila majka, kakome ‰e danes boli tu-le v boku! ·el sem v sobo ter legel,krog mene otroci, jadne kukavice. Proti veãeru navalena mojo koão zaptije. Vse so bili izvohali; zovejo me inljuto rohne, odkod imam konja-viteza. ,Ni moje, ãesarne morem dejati pod pazduho,’ sem rekel in vse sem jimpojasnil. Kriãali so nad menoj, nisem li dal hrane razboj-niku, Ïugali so mi z vislicami. ,Nisem dal, evo moje gla-ve, ako sem dal. Vse, kar imam, sem dobil od gospodi-na Franja. Za otroke je premalo, pa bi bedni katolikkrmil nevarnega haramba‰o?’ Tako sem jim odgovoril innisem se jih bal. Prestra‰il pa sem se, ko so mi zaÏuga-li, da bom moral svojo izpoved potrditi z zakletvijo.


765

Samo enkrat sem pred sodi‰ãem poklical Ïivega Boga zaprião —«

»Îe vem, Ante — ko je bil Atif Sarajlija zaklal svojobulo. Pripoveduj dalje! Ali so zaptije noãili pri tebi?«

»Niso, kje bi noãili, ko je toliko otrok v moji izbi, ko-likor v satu luknjic! ·li so in danes na vse zgodaj stapri‰la dva. ,Hajdi z nama!’ In moral sem capati s konjem.Vso noã nisem zatisnil oãesa. Bolelo me je v boku in mu-ãila me je misel, da tiãim v dolgovih. V hanu na ãar‰ijisem dolÏan banko, v duãanu banko. Zaradi dolga se po-noãi muãi‰ in za dne sramuje‰. Fujfu!« Bobojedac se jeprijel za bok in grdo je nakremÏil obraz.

»Tu ima‰ za pot dva bankovca. Hajdi z Bogom!«»O gospodine Franjo!« je zavpil Ante. »Do gole du‰e

me je ogulil hajduk, vse mi je ukradel. Ponoãi je pri‰el invzel, a noã nima oãi, noã nima price.«

»Kaj naj ti vzame? Otroke? Zdi se mi, da tvoja zgo-vornost nekam meri in da laÏe‰.«

»Izpovedal se bom fratru, ãe laÏem. Bedi bo vse od-pu‰ãeno. Zvrhana je mera mojega siroma‰tva, zato uda-rim vãasi ãez mero. Dva otroka sta mi ãisto naga. Poma-gaj golotinji!«

Vilar je dodal ‰e nekaj drobiÏa.»Vedro nebo, a sladka ki‰a pada,« se je razveselil

prosjak, zroã na denar. »Hvala ti, gospodine Franjo, vrlodobro moje, solnce moje Ïarko —«


766

Vilar mu je s kretnjo roke pokazal, da je konãan nje-gov posel.


767

48.

Tiste dni so se vr‰ili prvi voja‰ki nabori v tuzlanskemokraju. Vr‰ili so se tako kakor pri nas za francoskih

vojn in prej. OroÏniki so s knezi in muktarji zganjali zavoja‰ko dolÏnost obvezne mladeniãe. Pri‰li so tudi vMedvedji Dol ter odgnali dva srbska in enega tur‰kegamladeniãa k voja‰kemu naboru v Tuzlo. In prigodilo seje, da so se teden dni pozneje opoldne, ko je MarkoKrpica delil obed, pojavili oni trije mladeniãi oboroÏe-ni z na‰im oroÏjem v Medvedjem Dolu na skali naddrvarsko kuhinjo, od koder so s streli v zrak svoje prej‰-nje tovari‰e opozorili nase. Ves delavski tabor je osup-nil, zroã v vi‰ek. Trdoglavu, sedeãemu na tnalu in drÏe-ãemu polno skodelo med koleni, je padla Ïlica iz rok.Nekateri so s kliki pozdravili begunce na skali. Gajer jeprestra‰en pritekel iz kolibe z revolverjem v roki. Raz-brav‰i poloÏaj, je velel Trdoglavu, naj hiti v Piliç jn spo-roãi oroÏnikom o hajdukih.

»âujte, braço, ‰to do sada ãuli niste! Hajdite z nami vHercegovino, kjer je vsta‰ev sila boÏja, kjer ostri han-dÏar brije ·vabo!« se je oglasil hajduk na skali.


768

»Padle so ãebele na medveda, otresava se, toda tisoãi-ne ãebel zmorejo i medveda,« je vpil drugi hajduk.

In tretji: »Pada mu njegova hi‰a na glavo.«Drvarji so se spogledali. Nekaterim so ugajale tak‰ne

besede.»Norci govore, kar mislijo, a pametni mislijo, kar

govore,« je rekel Trkulja, lokajoã svojo juho na ‰toru.»Vrabci se prepirajo za tuje proso, a mi se noãemo,«

je kliknil kuhar Marko, bri‰oã si nos.»O bratci, precej pridemo, le poãakajte, da se najemo

in pripravimo na dolgo pot,« je ‰iroko odgovoril Gajerter nameÏiknil v gruão Slovencev, ki jih je smatral zanajvdanej‰e. Stopil je tesno ob skalo, kjer ga hajdukiniso mogli videti.

»TeÏko je onemu, ki na hi‰nem pragu ãaka sovraÏni-ka,« je zavpil Tunguz, da bi one na skali opozoril na ne-varnost, ki jim preti, ako bi se obrnili proti Piliçu.

Tedaj so hajduki zapazili, da teãe Trdoglav preko go-lave po stezi, ki je drÏala v vas. Uganili so, kaj namera-va. Pomerili so pu‰ke nanj in strelili. Trdoglav se je odstrahu spotaknil ob korenini ter padel za posekano deb-lo. Hajdu‰ke krogle ga niso zadele; ãez hip se je spravilna vse ‰tiri in se plazil za grmadami hoste, dokler ni pri-leÏel v zavetje pragozda.

»Ne pljuvajte iz pu‰k na nas, mi krogel ne maramoprestrezati!« je zakriãal nekdo iz gruãe Slovencev.


769

»Bratje, po‰ljite nam kruha in slanine!« se je zasli‰alozamolklo moledovanje s skale.

»Pridite v na‰ tabor, sokoli, da vas nasitimo!« je za-klical KonjhodÏiç. Poleg njega sta stala Tunguz in Bati-niç in ‰e nekateri drugi. Spogledovali so se, kakor bi seposvetovali, kaj storiti.

»Nikogar se ne bojte! Jamãim vam, da se vas nihãe nedotakne,« je vpil Tunguz.

»Za teden dni vam naloÏimo bra‰na. Vsega smo samipridelali s svojimi Ïulji,« je ‰irokoustno pristavil Batiniç.

In KonjhodÏiç je svetoval: »Ako sreãate Birkova, naprvo drevo obesite njegovo mast, ki jo je iztisnil iz de-lavske krvi.«

Paznika je minil strah in pretresla ga je razdraÏenost,ko je sli‰al, da se njegovi drvarji bratijo s hajduki. Besenje tekal pod skalo sem in tja, premi‰ljujoã, kako bi zago-del drznim razbojnikom. Skoãil je ha plan ter se pome-‰al med delavce. In zroã v vi‰ek, je zavpil: »Saj res, brat-ci, jaz vam precej po‰ljem boba. Pocepajte s skale, pro-kleti psi!« Po teh besedah je trikrat iz revolverja strelil naskalo. Zadel ni nikogar. Hajdu‰ke glave so se za hip skri-le za skalnatimi roglji. Precej pa so se zopet prikazale.

»Razmaknite se, bratje, stopite v stran, da posvetimo‰vabskemu nasilniku v peklo! Va‰e nedolÏne krvi noãe-mo prelivati,« je zaklical hajduk.


770

Tedaj je razjarjeni Gajer iznova hotel streliti. Dvignilje roko z revolverjem, a zdajci ga je naskoãil Tunguz.Kakor kle‰ãe so ga prijele njegove roke in mu iztrgalerevolver. Od zadaj ga je zagrabil KonjhodÏiç za tilnik,mu izpodbil nogi in ga tre‰ãil ob skalo.

Nekateri delavci so se zgrozili, drugi so se zasmejali.Iztegnil se je Gajer na tleh. Krpica je priskoãil s konvovode ter mu z mokro cunjo zaãel izpirati okrvavljenoglavo.

»Hajdimo, bratje, hercegovski raji na pomoã! Îivelasvoboda!« je kliknil Tunguz in za njim je gromko pri-stavil KonjhodÏiç: »Poginejo naj ‰vabski muãitelji! Pa-di‰ahim, ãokja‰a!« Oba sta vdrla v kolibo. Za njima jeskoãil Batiniç in ‰e trojica drugih. Polastili so se cesar-skih pu‰k in dveh zabojev patron; Tunguz je z Gajerje-ve mize zma‰il za svoj pas vse patrone za revolver. Vsakje vzel hlebec kruha, pobrali so vso slanino. Tako pre-skrbljeni so zapustili kolibo in stekli v breg k beguncem.

Ostali drvarji so zrli kakor vkopani. »Kdor gre zoperBoga, plaãa z du‰o, kdor gre zoper carja, plaãa z glavo,«je hripavo viknil Trkulja.

»Silo Bog prelomi,« je rekel nekdo iz gruãe pravoslav-nih moÏ. »Padale bodo glave kakor sadje z drevja, kadarga potrese vihar.«

»Ne dregajte v oko in zakon!« je nadaljeval Trkulja.»Kdor zloãini, naj se ne nadeja dobrega.« In zroã za be-


771

guni, je pristavil: »Njih pamet je za morjem, njih smrt jeza durmi.« Svetil se je njegov ãastitljivi obraz v solncu innihãe ni ugovarjal njegovim prero‰kim besedam.

âez deset minut se je drvarsko delo vr‰ilo zopet pra-vilno. Zraãni tlak se je izredãil, vzdu‰je se je zrahljalo inoãistilo. Od daleã nekje se je zasli‰ala graniãarska bojnapesem. Paznik je leÏal in stokal v kolibi. Krpica ga je leãilin obvezaval; Trkulja mu je pomagal.

âez poldrugo uro so prihrumeli v Medvedji Dol oroÏ-niki, ki so preiskali in opisali zloãin v vseh podrobnostih.Kmalu za njimi sta iz doline prihitela Vilar in Bierkopf.

Onega zloãina se je poprijel gozdar, da naposledstrmoglavi inÏenirja. »To je plod va‰e uprave, gospodinÏenir!« je rekel, kaÏoã se razburjenega. »Paznik malo-ne ubit, koliba oropana, ‰est begunov v tako nevarnidobi. Vi ste jih naravnost pripravljali za anarhijo, vi, kismatrate ‰trajk za upraviãeno oroÏje nezadovoljnegadelavca, kateremu treba kazati du‰o iz jekla, ãelo iz bro-na, a ne gledati nanj skozi naoãnike filantropije.« Skle-pal je roki in migal z zlobnimi oãmi.

»Ako me pozovejo zaradi moje uprave pred sodi‰ãe,lahko mi jo bo zagovarjati, a vi glejte, kako operete svo-jo,« je mirno odgovoril Vilar.

Gozdar je za Vilarjeve odsotnosti vrgel v ogenj vseone listine in raãune, ki bi bili deloma dokazali njegovasleparstva, zato se ni bal inÏenirja. Dan po rabuki v


772

Medvedjem Dolu se je peljal v Tuzlo. Stopil je predokrajnega naãelnika, ki je dobil tisto dopoldne od oroÏ-ni‰tva vznemirljivo poroãilo o dogodkih na Konj-plani-ni. »Ako deÏelna vlada precej ne odstrani inÏenirja, semoram sam odpovedati gozdarskemu poslu,« je razko-raãeno govoril Bierkopf. »Niti teden dni noãem oprav-ljati sluÏbe, ker meni kot pravemu in odgovornemuvodniku vsega podjetja je zdrknila vsa oblast iz rok. Tre-ba bo ustaviti delo, ako te razmere trajajo ‰e nekaj ãasa.Tu treba korenito poseãi vmes, da se re‰i, kar se ‰e dare‰iti.« Naãelnik se je prestra‰il. Kaj poreko na Dunajuk tak‰nim nepravilnostim? Zaupali so mu vodstvo veli-kega okraja, da bi napravil red, pa ga ni mogel. Tu nesme drÏati roke kriÏem. Na svoje poroãilo o prej‰njihneredih na Konj-planini je bil Ïe dobil od deÏelne vladepooblastilo, da sme po svoji uvidnosti postopati z vsemosebjem, zaposlenim pri podjetju, in vse ukreniti, kar semu zdi primerno za vzdrÏevanje rednih razmer. InÏenirje bil sicer nastavljen na trimeseãno odpoved, toda pre-cej ga lahko odpusti, od‰tev‰i mu trimeseãno plaão. Taodlok je pri‰el ob pravem ãasu. Ko se je vraãal gozdarpod Konj-planino, je nesel s seboj ukaz okrajnega na-ãelni‰tva, da mora inÏenir vse posle izroãiti gozdarju inse javiti v konaku na zasli‰bo.

Vilarja ta odredba ni potrla; bosenska sluÏba se mu jebila itak Ïe zagnusila in sam je Ïe nameraval prositi za


773

odpust. Poslovil se je pri drvarjih in pri Mu‰içu ter seodpeljal v Tuzlo. Tam je zvedel, da je odpu‰ãen, da pa nesme zapustiti mesta, ampak se mora zaradi dogodkovminulih dni zagovarjati pred preiskovalnim sodnikom.Izvr‰eni zloãini so bili tak‰nega znaãaja, da je pripadlapreiskava voja‰kemu sodi‰ãu. Tedaj je Vilar spoznal, daje zabredel v nevaren poloÏaj, zakaj javno mnenje je go-vorilo proti njemu. Javno mnenje pa so predstavljali onizamerljivi gospodje, s katerimi ni maral kvartati, popi-vati, kvantati, kvariti Ïenske, oni, katerim je oãital njihgnilo kulturo, katerim je neposredno zabrusil vsako res-nico v obraz, ki jih je odkrito osramotil z moÏatim dvo-bojem. Major-avditor Lisinski je tuhtal in pisal cele noãi.Zaãel je klicati priãe. Priãala sta Bierkopf in Gajer. Obasta s svojo izpovedjo zelo obremenila Vilarja. Gozdar gaje obdolÏil sumljivih zvez z Jovico ãe‰: mnogo se je bratilz njim, v hanu ob Spreãi mu je nastavil konja, da je mo-gel uiti oroÏnikom, v Medvedjem Dolu je namenomagledal skozi prste na malkontente, ki so oãividno ‰untalina upor, ni se mu zdelo vredno, izroãiti oroÏnikom Tun-guza in KonjhodÏiça, ki sta bila Ïe davno zrela za visli-ce. Lisinskemu se je posvetilo v glavi, ko je sli‰al imeno-vati Tunguza. To ime je stalo Ïe v novinah. Neki podser-dar Pero Tunguz je bil v januarju s ‰tirimi oroÏniki do-maãini pobegnil iz Uloka k vsta‰em; zbiral je ãete in dalmnogo opravka avstrijski vojski. Ali ni Lazar Tunguz


774

sorodnik slaboglasnega vsta‰kega ãetovodje? Ali ni dru-gi poslal prvega v drvarsko naselbino z namenom, daagitira in ‰unta delavce, naj se pridruÏe vstaji? Res v ãu-dovito zamr‰enih razmerah se je vr‰ilo delo na Konj-planini v dobi inÏenirjevega gospodarstva! Avditor se jes svojimi pozvedovanji zatekel tudi k stotniku Hvalibo-govskemu ter k poroãnikoma Buzdugi in pl. Merksu. Tiso slikali inÏenira za nezanesljivega ãloveka, ki hlepi nanepravem kraju in ob nepravem ãasu po popularnosti,njegov vpliv na ljudstvo ‰koduje pravilnemu teku drÏav-ne politike, zmoÏen je v danem sluãaju potegniti nastran upornih domaãinov; tako zelo sovraÏi tujo civili-zacijo, ki jo imenuje krinko za laÏ in krivico. Tako so na-pravili iz Vilarja zaradi njegovega visoko nad otok sedvigajoãega, rogobornega po‰tenja nevarnega ãloveka,ki stoji na pragu veleizdajstva. Lisinski je segel dalje vpreteklost. Zahteval je od civilnega sodi‰ãa vse listine,nana‰ajoãe se na Milo‰eviçeva zloãinstva, in temeljitojih je prouãil. Daniãino afêro s kinÏalom in Milo‰eviçevubeg na Vilarjevem konju je na ‰iroko razblinil. Zasli‰alje bednega Bobojedca, in celo uradnik Hren je moralpredenj. Ta se je tresel za svojo reputacijo in je izpove-dal, da je Ïe davno vedel, kako se bo konãala stvar z in-Ïenirjevo filantropijo, a sumnjivega ni videl na njem ni-ãesar. Avditor je nakavkljal grmado novih sodnijskih


775

spisov, v katerih bi se mimo njega ne bil izpoznal Ïivkrst.

Vilarja so pustili teden dni na svobodi. Ko pa so nje-govih sovraÏnikov natolcevanja zme‰ala avditorjevoglavo, se je moral preseliti v preventivni zapor. Kot inte-ligentnega ãloveka ga niso izroãili jeãarju Megliçu, am-pak so mu odkazali sobico v poslopju voja‰ko-postajne-ga poveljni‰tva, iz katere se ni smel ganiti. Senca vele-izdajstva bi ga bila ugonobila, da ni imel na otoku svo-jega za‰ãitnika.


776

49.

Vstaja se je v februarju moãno okrepila. Avstrija jepomnoÏila svojo vojsko v zasedenih deÏelah in v

juÏni Dalmaciji za 50.000 moÏ. Zaãel se je krvavi ples pokra‰kih planinah. âetovanje je na obeh straneh obteÏe-vala huda zima, sneg in deÏevje. Do konca maja 1882. l.je bilo 191 prask, pobojev in spopadov; pri tem so v‰tetivsi napadi na po‰to in na posamezne patrole. Goratemuozemlju in sirovi zimski dobi primerno se je vr‰ila tadrobna vojska med raztresenimi krdeli po skoraj nedo-stopnem peãevju. Vsta‰i so bili s strelnim in golim oroÏ-jem dobro preskrbljeni; vãasi so uporabljali tudi kame-nene plazove. Njih ãete so se pojavljale zdaj tu zdaj tam,se spoprijemale z redno vojsko, za skrajnje nevarnostipa se umikale v gorska skrivali‰ãa ali pa izginjale mimoãrnogorskih kordonov na nevtralno ozemlje. V ârniGori so pribegle ãete vãasih razoroÏili, toda kordonskikapitani in obmejni Ïupani so zatisnili oãi, ako so ‰leprav tiste ali novo oboroÏene ãete nazaj v Hercegovinoali v Krivo‰ije. Voja‰ki krogi so prisojali vsta‰em velikogibãnost in sposobnost za presojanje onih terenskihtoãk, s katerih sta bila bliskoviti napad in obramba mo-


777

goãa. âudili so se bistrosti njih vida. in sluha ter njihspretnosti, kako so se umeli zavarovati z okopi in skal-nimi ogradami. Posebno okretnost in drznost so pripi-sovali krivo‰ijskim vsta‰kim krdelom. Proti njim je bilamobilizirana celo vojna mornarica. Krivo‰ijci so bili za-radi svoje naglice v drznih napadih prava »gorska ko-njenica«. Poleg Stojana Kovaãeviça so bili znamenitej‰iãetovodje: Sali aga Forta (po domaãe: Salko Forta), Ïeimenovani Pero Tunguz, knez SamardÏiç, begi âengiçiin drugi. Padlo je v tej drobni vojni na na‰i strani 73moÏ, 255 je bilo ranjenih, 8 pa pogre‰anih. Koliko je po-ginilo domaãega prebivalstva in koliko seli‰ã je bilopoÏganih, nam ne pove nobena knjiga. Le toliko je zna-no, da so bile pokrajine ob ãrnogorski meji po zatrtivstaji prazne, ker so prebivalci, kar jih je ‰e ostalo priÏivljenju, pobegnili v ârno Goro, v Srbijo in v Turãijo.

Vilar je pred voja‰kim sodi‰ãem trdokorno in dostoj-no, brez bojazni pobijal sumniãenja svojih nasprotni-kov, ne da bi odnehal le za piãico od svojih nazorov. Od-krito in obzirno je govoril o Milo‰eviçevi sestri. Ni zatajilsimpatij do Jovice, do onega kaludjera, ki je kakor ma-‰ãevalni bog proklinjal razvratne tujce, navaliv‰e na po-sveãena tla Ozren-manastirja, ki je po nedolÏnem trpelneznanske boleãine, prizadete mu po oroÏnikih, ki je,osumljen radi skrivanja oroÏja, sam ‰el pred sodi‰ãe iz-kazat svojo nedolÏnost in priãat za Mu‰içevo: s toplimi


778

besedami je govoril o onem Jovici; a haramba‰e Joviceni opraviãeval, dasi je tudi o tem sestavil neko vzroãnostdogodkov, ki Ïene nesreãnega in neprestano preganja-nega ãloveka naposled v upornost. Kaj bi se ne vÏgalo,ako se nabere toliko netiva! In bal se je zanj. Skozi oknosvoje sobice je videl na kaznilnico, kjer je gospodaril je-ãar Megliç, videl je ono pot, po kateri so vedli tiste raz-burkane dni vsak teden na mori‰ãe po veã Bo‰njakov, kiso jih prijeli z oroÏjem v roki, ali pa tak‰nih, ki so dalihrano in zavetje upornikom. V pritliãju postajnega po-slopja so bile pisarne voja‰kega sodi‰ãa in prav pod nje-govo sobico se je nahajala prostorna soba za izpra-‰evanje hudodelcev in priã, Kadar je bilo teh premnogo,se je vr‰ilo izpra‰evanje, zasli‰evanje in obsodba na ‰iro-kem, za postajnim poslopjem leÏeãem dvori‰ãu, odde-ljenem od kazinskega vrta z visokim zidom. Takrat jegledal Vilar na dvori‰ãe, na nesreãne Ïrtve naglega sod-stva. Kako hladnokrvno so se vedli ti nesreãniki! Skorajbahato so ‰li v smrt v zavesti, da so muãeniki za nekoidejo. Bal se je, da ne bi zagledal med njimi plemeniteglave Daniãinega brata, ki je posvetil svoje Ïivljenje trp-ljenju, ki mu je usoda s svojim trdim ãrtnikom zarisalav obliãje znake sile in rogoborne odloãnosti, ki ga jedoloãila za uãitelja in preroka, ki je vzel na svoje ramekriÏ trpljenja in v roko plamenico svobode. Naj je bilo vvsta‰kih ãetah tudi mnogo razbojnikov, sina hercegov-


779

skega vojvode in Daniãinega brata ni ‰tel k njim. In ni gavidel med onimi, ki so ‰li v smrt.

Lisinski je stal na strani Vilarjevih nasprotnikov, ki sotrdili, da treba tak‰ne Ïelezne nature voditi z Ïeleznopalico, vendar pa ni mogel ugotoviti obsodbe; ni mubilo vse jasno. Dobil je takrat z naglim sodstvom mno-go posla. Ta naãin sodnega reda ne pozna mnogo pisa-rij; kdor mu je zapadel, hitro z njim na oni svet. Lisinskije dobil toliko opravka na tem poiju, da ni mogel veãraziskavati inÏenirjevih zloãinov. OdloÏil je ta proces zdnevnega reda.

Brigadir se je kot vrhovni sodni gospod in ãuvarin vo-ja‰ke pravice v tuzlanskem okraju zelo zanimal za inÏe-nirja. Odloãil se je, da mu o pravem ãasu izkaÏe milostzaradi lepega mostu, ki se je imenoval »generalova ãu-prija«. Poklical ga je v svojo pisarno in sprejel zelo ne-milostno. Tako mu je velela opreznost. »Vas dolÏe nedo-voljenih zvez z razbojniki,« je rekel in njegov obraz jezdrknil v Ïugajoãe poteze. »Iz poteka preiskave je naj-manj to razvidno, da ste jim dajali potuho na vseh stra-neh. Pred nosom ste imeli oroÏnike, pa jih niste klicalik izplaãevanju dnine. Delavci so smeli slaviti sultana, inniste se ganili, da bi jim zaprli usta. Na kraju strmine stestali, od koder ste zdrknili v prepad. Tu moramo vsivleãi ob teÏkem vozu okupacije, vsi moramo biti v enemtaboru. Kdor ne gre z nami, je proti nam.«


780

»Nisem mislil, gospod general, da postane ãlovek ta-ko hitro veleizdajalec,« je prostodu‰no pripomnil Vilar.

General mu je z iztegnjenim kazalcem odmignil prednosom. »Prenaglih obratov, skokov tu ne smemo delati.Tudi jaz bi rad videl red v deÏeli, a kakor vse kaÏe, tre-ba poãakati, da izumrje rod, ki je videl okupacijo.«

»E-e, dve generaciji morate izumreti,« je pristavil bri-gadni adjutant, ki je bil navzoã pri vseh generalovihsluÏbenih poslih.

Vilar je kakor pred Lisinskim ugovarjal vsaki toãki ob-toÏbe. Govoril je prepriãevalno, brez hinavstva, z zano-som mladega entuziasta. Ko je odbijal sumniãenja vele-izdajstva, se ni topil v meÏevi hiperlojalnosti. Iz stisk bo-senskih ljudi so se mu rodile ‰iroke misli in vsem je daldu‰ka.

»Zakrknjenost, neverjetna zakrknjenost,« je ‰epetalpl. Merks generalu.

»Naj se zgodi z menoj karkoli, pravica je pa le na mojistrani,« je konãal oni svoj zagovor.

Ostre poteze na generalovem obrazu so se nekolikougladile, zazrl se je v vzhiãeno inÏenirjevo obliãje terrekel: »Vse kaÏe, da pripadate tistim ljudem radikalnihnazorov, ki mislijo, da bo precej drugaãe in bolje, ako sekrepko zabavlja vsemu, kar se nahaja pod solncem. Za-kaj se niste zadovoljili s tem, kar ste dosegli za drvarje?


781

Oni so imeli svoj materialni dobiãek, vi svojo du‰evnonaslado.«

»Sreãal sem nesreãne ljudi in s tolaÏbo v srcu sem seustavil pred njimi. To so moji zloãini. Da ni te nesreãnevstaje, te prenagljene vseobãne razburjenosti, bil bi vdrvarski koloniji vzpostavil red, ki bi bil koristil ugledubosenske uprave. O tem sem vedno mislil. Kar se tiãevstaje, sem nedolÏen, ni mrvica veleizdajstva ne tlaãimojega po‰tenega znaãaja. Gospod general, dobili ste vsvojo oblast ãloveka, ki nikdar ne bo beÏal pred svojousodo; do kraja hoãem nesti svoj kriÏ, pa naj bo ‰e takoteÏak.«

Generala so ozlovoljile te besede; mahnil je z roko vznak, da mu Ïe vse preseda. âez hip se je povr‰no naklo-nil inÏenirju in ta se je vrnil v svoj zapor.

»Ta inÏenir ima vratolomne nazore,« je rekel general,sedeã pri pisalni mizi in brskajoã po listinah. »Mladi lju-dje hitro vzplapolajo, kakor bi goreão vÏigalico podtak-nil pod otep slame. Vlogo Katona in Bruta bi radi igra-li.«

»On je metal goreãe vÏigalice v bosenski smodnik,«se je po svoje prilagodil tuji misli pl. Merks.

Izraz generalovega obraza je kazal, da resno o neãempremi‰ljuje. »Ni napaãen ãlovek, toda neizku‰en. Pravi,da so Bo‰njaki siromaki. Ni siromak oni, ki malo ima,


782

ampak tisti, ki mnogo zahteva. Na rokah bi jih nosil, kobi ne imel ukaza, jih krotiti z naglim sodstvom.«

»Zakaj se nam pa ne vdajo? Brezpogojno naj sprej-mejo na‰o kulturo, gredo naj za na‰imi stremljenji invideli bodo — a-a!« je rekel pl. Merks, prebraãajoã svo-je listine.

General je pomislil o tem, kak‰no ãudo bi videli Bo‰-njaki in kako naj gredo za na‰imi stremljenji. »Ako zaã-nemo premi‰ljevati, zadenemo na vseh straneh na pro-tislovja,« je rekel in umolknil.

Vilarju se je zgodilo kakor pol leta prej Jovici: kot obãenevaren ãlovek je moral ostati v zaporu; kadar se vreme-na zjasne, ga puste na svobodo. Tako je bil razsodil ge-neral. In pozabili so nanj. Pri‰la je spomlad, on je bil ‰evedno zaklenjen v svoji sobici. Spoznav‰i svoj poloÏaj, jeklanjal glavo v dolga premi‰ljevanja. Vrtele so se njego-ve misli krog drÏavne politike in ãlove‰ke zlobnosti. Prejnjegovo srce ni bilo dovzetno za mrÏnje, zdaj mu je leg-la neka ãrna usedlina sovra‰tva na dno srca. Hodeã posobici, je stiskal pesti, ‰krtal z zobmi in Ïugal nekam. Daso kaznive ãlove‰ke misli, bi ga zaradi njegovih bila tak-rat lahko obsodila greneral in njegov avditor. Mnogogre‰nikov vzgoji slepa in zakrknjena uprava sama. Îiv-ljenje mu je postajalo ãimdalje bolj pusto. Prej se je vsajrazvnemal ob preiskavi, ponavljal svoje zagovore ali sepripravljal na nove, zdaj ga ni nihãe izpra‰eval, Ïiva


783

du‰a se ni zmenila zanj. Vojak mu je prina‰al iz kazin-ske kuhinje hrano in pospravljal po bornem stanovanju;z drugim ãlovekom ni mogel govoriti. Vãasi pa so munastopale lepe ure, kadar se je v nemoteni samoti do-mislil Danice. Pride dan, ko ga naposled vendar mora-jo izpustiti; takrat zbeÏi na krilih svobode in ljubezni knjej, s katero priãne novo Ïivljenje. Tudi Jovice se jemnogokrat spomnil. Ali ‰e Ïivi? Kod se skriva? Ali sebori v svoji Hercegovini, ali je beÏal za svojo sestro?Mnogo je premi‰ljeval o tem nenavadnem ãloveku. Inzgodilo se je, da je zdolaj na dvori‰ãu sli‰al imenovatinjegovo ime.

Neko jutro prve dni aprila ga je, dremajoãega ‰e napostelji, probudil velik hrum in roÏljanje verig. Skoãil jek oknu pogledat, kaj se godi na dvori‰ãu. Pet trdo vkle-njenih Bo‰njakov, trudnih in na smrt izmuãenih, je staloob zidu pod moãno voja‰ko straÏo. Vojak-pisar je z ve-levaÏnimi kretnjami postavljal pisalne potreb‰ãine pomizi. Za njim je stal vojni sodni zbor, nekak‰ni voja‰kiporotniki. Pristopil je major-avditor Lisinski s ‰opompapirjev pod pazduho in precej za njim general s svojimpriboãnikom. Zaãela se je obravnava, kratka in povr‰na,po zakonu, ki je ostal iz dobe lancknehtov. Vilarju je obtak‰nem prizoru vselej trepetalo srce. Pri zaprtem oknuni skoraj niãesar sli‰al; zamaknil se je v apatiãne obra-ze obtoÏencev, ki so ravnodu‰no poslu‰ali majorja, ka-


784

kor da stoje v cerkvi pred propovednikom, ãigar na‰te-vanje grehov jim le malo gre do du‰e. Lisinski je jetni-kom iz listine nekaj ãital, potem jim je nekaj govoril, iz-pra‰eval je priãe. Ko je konãal, so si zaãeli moÏje v sod-nem zboru nekaj na‰epetavati, potem so potegnili sab-lje v znak, da so sloÏni v svoji sodbi. Avditor se je zopetobrnil k obtoÏencem in jim objavil sodbo. Tedaj se jih jepolastil nemir, njih verige so zaroÏljale. Vilar je priãako-val pri njih navala jeze in izbruha blazne razdraÏenos-ti; potihoma je odprl okno. Videl in sli‰al je, kako so trijezloãinci dvignili vklenjene roke ter zaporedom gromkoproiznesli: »Mi trije smo streljali na oroÏnike, a ta dvaniti pu‰k nista imela. Pri Ïivem Bogu prisegam, da staoba nedolÏna in ãista kakor p‰eniãno zrno!« — »S ãimnaj streljata? Nas ustrelite, a ta dva po‰ljite domov!« —»Ne morite nedolÏnih ljudi, ako Boga poznate!« Vilar jespoznal, da so se trije kriviãniki zavzeli za dva po krivi-ci obsojena. Avditorjev motni pogled je zletel na gene-rala. Pa ta je zaniãljivo mahnil z roko ter velel: »Sojenoje sojeno. Vseh pet ustreliti!« Vilar je ostolbenel ob takokratkem in krutem razsodku. Hotel se je premakniti odokna, ves omamljen od du‰ne boli, pa zadrÏal ga je novpojav.

Na mesto, s katerega se je bila umaknila ona petori-ca, so privedli sivega moÏa z albansko ãepico na glavi intako sklonjenega, da mu Vilar ni videl v obraz. Poka‰-


785

ljeval je jetnik in si pritiskal vklenjeni roki na boleãe prsi;gledal je v zemljo, kakor bi njegove oãi iskale jamo, vkatero se vrne k zaÏeljenemu poãitku. ,Kaj je zakrivil tabrezsilni siromak?’ je pomislil Vilar, nagniv‰i se skoziokno in strmeã na dvori‰ãe. Iz kratke obtoÏnice, ki jo jeãitai Lisinski, je spoznal v jetniku Pera Mu‰iça iz Piliça,handÏijo iz hana ob Oskovi. ObtoÏili so ga, da je dalstreho in hrano razbojni‰kemu glavarju Jovici Milo‰e-viçu, za kar zapade po zakonu naglega sodstva smrtnikazni. Vilarju se je trgala sapa v grlu, ko je sli‰al, da senahaja Jovica v okraju, od samega usmiljenja za Mu‰içamu je migljalo pred oãmi. In zdelo se mu je, da se starecsmili tudi Lisinskemu. Avditor mu je stavil oãividno na-la‰ã vpra‰anja tako, da bi jim bilo treba samo pritrditi injetnik bi bil re‰en.

»Je-li, Mu‰iç, ti nisi vedel, da je Jovica Milo‰eviç,vrniv‰i se s tovari‰ema iz Hercegovine, hajdu‰ki gla-var?« je vpra‰al avditor z gromkim glasom.

»Vedel sem, kaj bi ne vedel? Otroci so vedeli,« je s sla-botnim glasom odgovoril handÏija Pero.

»Pa ti nisi vedel, da po zakonu zapade smrti, kdor jevzel hajduka pod svojo streho in ga nasitil?«

»Vedel sem. Laãne nasitite! — nam je ukazal na‰ Zve-liãar.«


786

Tedaj se je razburil general. »Dobro je vse vedeti, pani dobro vsega storiti,« je zavpil. »Dosti je! Ustreliti, vsepostreliti!«

Zopet si je zaãel sodni zbor na‰epetavati; izrekel jesodbo, ki je bila ukazana. Vilarju so se najeÏili lasje, os-teklenel mu je obraz. ,Siromak, zato si se selil iz Herce-govine proti vzhodu solncu naproti, da tu umrje‰ nasil-ne smrti,’ je mislil kakor v groznih sanjah.

Takrat je Pero dvignil glavo in motno je pogledal poobrazih svojih sodnikov, kakor bi hotel razbrati, so ust-varjeni po boÏji podobi. Potem je uprl oãi v solnãne Ïar-ke, lijoãe se po zidu postajnega poslopja; morda je nje-gova’ du‰a kratko pred smrtjo slutila ono veliko soãutje,ki je iz okna zrlo nanj. Zapazil je gospodina Franja in gaspoznal. »Kako si, dobri na‰ gospodine Franjo?« je za-klical z umiljenim glasom.

Vilar ni odgovoril; vse njegove misli so se zasesale vMu‰içevo usodo, za svoje poãutje ni imel nobene. Ven-dar pa se ni mogel zdrÏati, da bi ne dal znanemu poje-majoãemu ãloveku prijazne besede na poslednjo pot.»Naj se ne pogrezne tvoja du‰a v obupnost, o handÏijaPero!« je zaklical.

General se je grozno ozrl v okno in vsi oni, ki so stalikrog njega.

»Ne bode se, Boga mi!« je odgovoril Mu‰iç. Jeãar Me-gliç, stojeã poleg njega, ga je dregnil v bok.


787

»Pes laja, pa tudi preneha,« se je obregnil nanj Pero inzaka‰ljal.

»Ti kmalu preneha‰,« mu je oni pogrozil; s smejoãi-mi oãmi je obrsnil generala in adjutanta.

»Solze siromakov vam bodo ob va‰i poslednji uriudarjale v lice,« je rekel Mu‰iç in potopil glavo.

K obsojencem sta pristopila pop in hodÏa. Izprevod jezapustil dvori‰ãe.

»Proã od tod, proã iz teh krajev poniÏanja in smrti,«je vzkliknil Vilar ter se vrgel na posteljo. Dobrih desetminut je sli‰al zamolklo mrtva‰ko bobnanje, potem jetrajalo zopet deset minut, da je zasli‰al pokanje pu‰k.


788

50.

Tri dni pozneje je rekel general avditorju Lisinske-mu: »Pravdo proti inÏenirju bo treba konãati. Iz

upornih krajev imam zanesljiva poroãila, da vstaja po-jema. Vsta‰i nimajo veã enotnega vodstva, vsak ãeto-vodja dela na svojo roko. Za mesec dni bo upor konãanin ãete razpadejo v navadna razbojni‰ka krdela, ki ute-gnejo ‰e par let vznemirjati oroÏnike in finanãne straÏ-nike. Pred to generacijo ‰e ne bo miru, a nevarnosti ninobene veã. Ne vem, ãemu imamo inÏenirja zaprtega.Smatram ga za prenapetega idealista, za dobrosrãnegaãloveka, ki ne more ‰kodovati. Vsi va‰i protokoli mu nemorejo prav do Ïivega. Kaj?«

Lisinski je nategnil svoj obraz v poniÏno slu‰ajoãe po-teze.

»âemu je iz svojega zapora priãa na‰ih naglosodnihukrepov? Da bo na stara leta v svojih memoarih ne-ugodno za nas pisal o bosenskih stvareh? Da bo vlekelna dan neke ,atrocites,’ ki izvirajo iz na‰ih zakonov inposebnih bosenskih razmer? Pustite ga na svobodo, a sãastno besedo mora priseãi, da se pred koncem pravde


789

ne gane iz mesta. In poÏurite se, gospod major, z njego-vim procesom!«

Lisinski je prikimal.Tako je pri‰el Vilar na svobodo s pridrÏkom, da ne

zapusti Tuzle. Nastanil se je pri Grgiçevi majki, ki jeimela sobo zopet prazno. Od Agularja mu je nosila hra-no. Med gospodo se ni pokazal. Hrena je sluãajno samoenkrat sreãal na ulici. Uradnik mu je ves sreãen sporoãil,da mu je Ïena rodila hãerko — krasotico! lepotico! —potem se je bojazljivo ozrl krog sebe ter se izgovoril znedostatkom ãasa; veseli ga, da je tako vrl rojak izlezeliz kolomaza; poseti ga, gotovo ga poseti pri Grgiçevimajki, da se po domaãe kaj pomenita. Vilar je uvidel, dase uradni‰ka du‰a boji stikov s ãlovekom, ki je osumljenveleizdaje, in ni ga priãakoval. Podnevi je malokrat ‰elna ulico, tem veã pa zveãer. Zahajal je v srbsko kavarno,ki se je nahajala takrat pod strogim uradnim nadzor-stvom.

Bobojedac mu je pri‰el veãkrat potoÏit svoje gorje. NaKonj-planini so ga pri pobiranju drv moãno utesnili;njegova trgovina pe‰a, odkar ni gospodina Franja in sopobegnili vsi po‰teni drvarji. Gajer ga bo popolnomaizrinil s Konj-planine. In s ãim naj zdaj na spomlad hra-ni svojo bosotinjo in golotinjo! Birkov je pri‰el v kona-ku v veliko milost. Dela, kar hoãe. âim dalje gladi‰ maã-ka, tem vi‰e dviga rep. Îivila so se zopet podraÏila, baje


790

zaradi vojske, hrana je slaba, pri izplaãevanju stojita dvaoroÏnika. Drvarji so na slabem; zahtevali so sveão, do-bili so pa rog. Tako je javkal bedni katolik in Vilar ga jevselej obdaril.

Nekega veãera je Vilar, gredoã po zapu‰ãeni ulici izsrbske kavarne, zagledal pred seboj ‰vedravo, zahaljenoTurkinjo. Îenska se mu je zdela orja‰ka, dasi je njenovelikost manj‰ala rjava halja, ki je ohlapno pokrivalanjen stas. Poãasno gre Ïenska in oprezno pred njim, ka-kor bi iskala nekaj ali priãakovala koga. Vãasi dvigneglavo, zastrmi v daljavo kakor koklja, ãe jo prestra‰i jas-treb, preteã s pogibeljo. Po medvedje trdo stopa, okor-no in leno se premikajo njene noge, a vãasi vendar bi-stro zaplava, kaÏoã gibãno telo in krepko voljo. Sumn-jivo se mu je zdelo to, da je muslimanka dvakrat postala,se napol okrenila in se, visoko dvigniv‰i glavo, izpod ja‰-maka ozrla nanj. ,Kaj hoãe bula?’ je pomislil Vilar, ki jeÏensko zaradi njene vnanjosti uvrstil med omoÏene.,Morda ima vroãekrvna muslimanka v tej odljudni uli-ci sestanek s kom. Neobiãajno je to v tako majhnem tur-‰kem mestu, nevarno, mogoãe je pa.’ Tudi on je korakalpoãasno in ni odvrnil pogleda od njenih kretenj. Z jas-nega neba je lilo toliko svetlobe, da je vse lahko razloãil.Pri slabo brleãi petrolejski svetilki, edini v tisti ulici, jebula zavila v stransko zakotno ulico, ki je drÏala medãrvivo ograjo v breg k tur‰kemu pokopali‰ãu. Ta ulica je


791

bila ‰e oÏja in odljudnej‰a. Mimo gredoã se je Vilar ozrlvanjo in glej — Turkinja stoji tesno ob ograji in ãaka.,Ok-ok!’ se je odtrgalo Vilarju v grlu in posvetna miselje lezla nanj. Nadaljeval je svojo ravno pot, naredil jedvajset korakov, pa Ïe je leÏala tista misel nepremagljivona njem. Ni nameraval ãesa nespodobnega, toda zveda-vost, vedoÏeljnost ga je neodoljivo vlekla nazaj: od prist-ne muslimanke bi se dalo kaj zvedeti o skrivnostnemharemskem Ïivljenju. Da bi se bal zahaljenega bitja vtemni zasedi, tega ne, Vilar ni poznal blede bojazni.Vrnil se je in krenil v ozko ulico. Ona je ‰e vedno ãaka-la. Tihih korakov se ji je bliÏal, premi‰ljujoã, kako bi pri-merno ogovoril neznanko. Ni bil ba‰ izveÏban v tak‰nihponoãnih sestankih; njegov sestanek se mu je zdel takopustolovski, da se ni smatral za verskega odpadnika, koje nami‰ljeni Turkinji, stopiv‰i pred njo, po tur‰ki hohn-jajoã, za‰epetal: »Allahu ekber!«* — pozdrav, ki se mu jezdel najprimernej‰i.

»Veãji nego Allah je na‰ pravoslavni Bog«!« je kakorizpod ‰kafa zadonelo iz ‰irokega ja‰maka in Vilar jeostolbenel, spoznav‰i Milo‰eviçev glas. Toliko je bilonjegovo strmenje, da je presli‰al besede: »Hajdi z me-noj, gospodine Franjo!«

Jovica ga je zagrabil za desnico, z drugo roko je odprlvratca v ograji. Vedel ga je na temno dvori‰ãe napol raz-

* Velik je Allah!


792

padle hi‰e. Stopila sta pod cvetoão ãe‰pljo. Haramba‰aje vrgel s sebe Ïensko haljo; za njegovim pasom so tiãalisamopali in handÏar. Tiho je govoril: »Evo, gospodineFranjo, v moji trdnjavi sva. Ne posreãilo bi se ti, zasluÏitilepe cekine, razpisane na mojo glavo. Milan in Vazkospita nedaleã od tod nemirno hajdu‰ko spanje. Po pre-teku ene ure, preden bi mogli navaliti oroÏniki, smo vsitrije Ïe na gorah.«

Vilarja je zamrazilo od te druÏbe. âutil je, kako moã-no drÏi Jovica njegovo mehko desnico v svoji ko‰ãeni.»Sam sem ‰e jetnik in nimam vzroka, ovaditi te onim, kimi delajo krivico,« je rekel. »Toda odkrito ti povem: tvojposel mi ne ugaja. Izpusti mojo roko! Îge jo kri, lepeãana tvoji.«

Jovica je izpustil Vilarjevo roko. OtoÏno je rekel: »Îal,da je zastonj tekla kri v sveti osvobodilni vojski. Da niproklete nesloge, bi se bili drÏali, dokler bi nam ne pri‰lazunanja pomoã. Kjer ni sloge, ni zmage.«

»Ali si bil v Hercegovini?«»Bil. Osvetila sva se z Vazkom Atifu Sarajliji. Na

Arslan-agiçevem mostu blizu Trebinja ga je dohitela zlausoda. Ljudstvo sem re‰il najniãemnej‰ega psa. To si‰tejem v zaslugo.«

»Pogubil si ubogega Mu‰iça,« je oãitajoãe rekel inÏe-nir.


793

»Zal mi je njegove nedolÏne krvi. Z Vazkom in Niko-liçem smo ‰li v hladni noãi, izmuãeni po dolgi poti, spatv han ob Oskovi. Vazko ni mogel odoleti Ïelji, da bi ‰eenkrat videl strica in mu povedal, kako je poginil Saraj-lija. ·el je ponoãi v Piliç k Peru in mu povedal o na‰i la-koti. Prinesel nam je hrane in za drugi veãer nam je na-stavil Mu‰iç v hanu polno ko‰aro suhega sadja, kruha inslanine. Zopet smo pri‰li poãivat v njegov han. Dva staspala, eden je straÏil. In ‰e tisto noã so nas napadli oroÏ-niki. Nekdo nas je ovadil. O nevera, da bi te ne bilo! Vsitrije smo u‰li, Mu‰iça pa so zvezali in odgnali v Tuzlo.Bodro je korakal na mori‰ãe. Gledali smo iz zakritjananj, pa pomagati mu nismo mogli. Brez strahu je na-stavil prsi svinãenkam. Njegova kri me bo do konca dnipalila na du‰i.« Jovica je snel ãepico in se pokriÏal.

»Zakaj si me zvabil sem?«»Hotel sem ti sporoãiti pozdrav Bajiçeve matere in

Danice —«»Kdaj si govoril z njima?«»Tisti dan, ko sta se peljali k Savi. Na Majevici-planini

sem preobleãen za tur‰ko bulo sedel k njima na voz inju spremil malone do Brãke. A pozdrave sem dobil vãe-raj. Ne ãudi se temu! Kakor imate vi svojo po‰to in brzo-jav, tako imamo mi svoje zanesljive zaupnike, po kate-rih gredo na‰a poroãila, vãasi tudi pismena, ‰irom na‰ihdeÏel. Bajiçeva mati ti ni mogla pisati, ker je zvedela, da


794

so te zaprli in bi ti ne izroãili pisma. Po meni tl javlja, daje ne i‰ãi v Ni‰u, ker se nahaja v Belgradu, kamor je bilpreme‰ãen njen sin Îivko.«

Vilar se je zazrl v mo‰ko smeli Milo‰eviçev obraz in sezahvalil.

»·e to ti povem: obupal sem o bosenski svobodi; ‰epreden odcvete to drevje, bom z Vazkom na svobodnihtleh.«

»Kar se tiãe bosenske svobode — ona vzklije tak‰na,kakr‰ne ‰e ni bilo tukaj. Ob pu‰kah in handÏarjih ‰e nik-dar in nikjer ni bilo prostora za prosveto. PoleÏe se raz-burjenost v deÏeli, mir se povrne in po milej‰ih zakonihse bo vladalo. Zakoni so podobni strunam: lahko se na-tegnejo, lahko se jim popusti; kako se vr‰e, to je odvisnood razmer, ki so bile tu doslej res zamr‰ene. Pride ãas,morda ‰e le ãez desetletja, ko se mogotci onkraj Savesami prepriãajo, da treba to odloãno in krepko ljudstvo,premagano z oroÏjem, ‰e z ugodljivostjo v mnogih up-ravnih strokah in z ljubeznijo pritegniti k sebi, in ko sebodo moji soplemeniki na jugu zaupljivo ozirali na na‰ostran. Pozdravi mi onstran Drine Bajiçevo mater in Da-nico! Kakor hitro me izpuste iz te jeãe, pridem za vami.«

Jovica mu je potresel desnico. »Brate, nevarna je zatemoja druÏba, zato se morava loãiti. Da se Ïiva in zdra-va vidiva v svobodi! BeÏi!« Po teh besedah je stopil k


795

razdrapani hi‰i in popraskal po vratih. Vilar je hitel do-mov. Skrivnostni sestanek ga je zelo razburil.

Zadnjega aprila je dobil pismeno obvestilo, da je svo-boden in mora v treh dneh zapustiti zasedene deÏele.Posmejal se je izgonu. Navdalo ga je silno ãuvstvo osvo-bojenja, neka dolgoãasna teÏa mu je padla s prsi, kakortakrat, ko je v svojem srcu zatrl misel na Katico. Trium-firal je, da se mu je konãalo bosensko Ïivljenje za vselej.In zakipela je v njem Ïelja po novem mirnem delu. Nje-gova delavnost ne bo tako suha, ko bo Danica njegovaÏena. V vso osnovo njegovega Ïivljenja pronikne onakakor voda v suho zemljo.

Drugo jutro se je Ïe peljal preko Majevice-planine.Kako vzorno in idilno si je mislil urediti svoj delokrog,ko je lansko poletje hodil k drvarjem! Koliko neporablje-ne sile, nevkovane razpenjavosti kipi v njem in vse jehotel poloÏiti na oltar bednih ljudi izmuãene Bosne.Muãil se je kakor riba v plitvi vodi. Izgnali so ga, ker jenosil svoje srce odkrito na dlani in je zahteval pravico zahlapce in suÏnike, beÏati mora, ker je govoril resnico.Kak‰no razoãaranje je doÏivel! V temi mraãnega dne jeleÏalo ravno Pospreãje, je stala Konj-planina, ko se je zvrhov poslednjikrat ozrl nazaj.

S podjetnim duhom, z velikim hrepenenjem in vdanoljubeznijo se je pripeljal v Belgrad. Tu je pri Bajiçevihostal do srede poletja. Sanje in resniãnost, oboje se je


796

spojilo Danici v mogoãnem valu. Sreãa ji je podala oberoki. Ni se mogla premagovati pred mladim, krasnimãlovekom. Mnogokrat so ji kipele solze ginjenosti, a nje-no oko se je smejalo. Prve dni avgusta so pozvali Vilar-ja v Macedonijo k gradbi Ïeleznic. Drugo pomlad je pri-‰el po Danico. In ‰la je za njim, kakor gre ãlovek v tem-ni noãi za priÏgano plamenico.

* * *

Nekega toplega dopoldne sredi aprila sta kolovratili dvemuslimanki po cesti iz Zvornika ob Drini. Poãasno sta sevlekli, nizko sklonjenih glav, kakor bi se sramovali voja-kov, ki so se veÏbali na prostoru, leÏeãem ob reki. Pri-

‰ed‰i na mesto, kjer je bila Drina na obeh straneh do-stopna, sta vrgli s sebe Ïensko obleko in dva brhka Bo‰-njaka sta skoãila v hladno vodo. Vojaki so ostrmeli; ãast-nik je ukazal streljati s slepimi naboji, ker ostrih ni bilopri rokah. Beguna sta sreãno preplavala na oni breg. Bilasta Jovica in Vazko. Dospela sta ‰e pred Vilarjem v srb-sko prestolnico. Vazko se je ‰el uãit ãevljarstva, Jovica jesprejel uãiteljsko sluÏbo. Dvajset let je uciteljeval v Sr-biji. Ko se je v zaãetku na‰ega stoletja uprla Macedoni-ja tur‰kemu gospostvu, se je tudi v njem prebudila sta-ra vsta‰ka kri. Gnalo ga je tja, kjer so podjarmljeni in po-niÏani ljudje lomili verige in okove in se dvigali s prvo-bitno, nikdar prej zasli‰ano silo na zatiralce. »Plaziti se


797

po zemlji kakor senca, ki izgine, kadar se poljubi obla-kom in solncu, tak‰nega Ïivljenja sem se naveliãal,« jepisal Vilarju, ki, je bil takrat zaposlen pri gradbi ‰vicar-skih Ïeleznic. ·el je v kosovski vilajet, kjer je leto dni po-

uãeval na srbski ‰oli. Potem je zamenil knjige in pero shandÏarjem in pu‰ko ter stopil v srbski vsta‰ki komite.Bil je Ïe osivel moÏ, ko se je jeseni 1912. l. pridruÏil s svo-jo ãeto srbski vojski, prodirajoãi na Kosovo.


798

Slovarãeknekaterih manj znanih besed

asker vojakasura rogoznica, preproga iz trstjaasikovati zaljubljen biti, vasovatiatrocité (mnoÏ.) -és grozovitost, okrutnostborati Boga ti!buljukba‰a poveljnik buljuka (ãete), kapetan, stot-

nikbunar vodnjakãajo (ãaus) poveljnik manj‰e voja‰ke ãete; stare‰ina;

norec na svatbiãak‰ire hlaãe tur‰kega krojaãar‰ija trgãoban pastirdimlija Ïensko krilo v podobi ‰irokih hlaã, ki se

zavezujejo ob gleÏnjihduçan trgovina, ‰tacunafindjan ãa‰ica za kavoganef lopov (v Ïid. nem‰kem Ïargonu)hajati, hajem marati za kajharaã davek od glavehodÏa tur‰ki duhovnik


799

iguman samostanski predstojnikja‰mak obliãni robec, koprena muslimanskega

odraslega Ïenstvajerbo ker, kajti, zakajjok ne (nikalnica)kaduna tur‰ka gospakajma tur‰ki papirnat denarkaludjer menihkonak vladno poslopje; prenoãi‰ãemahala ãetrt mesta, predmestjemanastir samostanma‰ala (arabski: ma-‰a-allah!) Dobro! Krasno!

Îivio!merdÏan koralemomak mladeniãmuktar Ïupan tur‰ke vasi; v kristjanski vasi Ïu-

panuje k n e zoka uteÏ pribliÏno 11/2 kg; tudi veãja votla

meraoteti, otmem vzeti, ugrabitipara denarpilav riÏ, praÏen v jagnjetovi masti; svatova-

njeplandovati v senci poãivatiprozor oknopsaltir knjiga psalmov


800

sitan, sitna, -no droben‰eçerli-‰erbet sladka hladilna pijaãa; ‰eçer sladkor, ‰er-

bet medicatapija prilastilni list, posestna polateferic izlet na deÏelovakuf cerkveno premoÏenjeve‰tica ãarovnicaVlah Rumun (Karavlah); Srb (v porogljivem

smislu)zaptija oroÏnikzulumçar nasilnik, okrutneÏ.

Slovarãeknekaterih manj znanih besed

asker vojak


801

asura rogoznica, preproga iz trstjaasikovati zaljubljen biti, vasovatiatrocité (mnoÏ.) -és grozovitost, okrutnostborati Boga ti!buljukba‰a poveljnik buljuka (ãete), kapetan, stot-

nikbunar vodnjakãajo (ãaus) poveljnik manj‰e voja‰ke ãete; stare‰ina;

norec na svatbiãak‰ire hlaãe tur‰kega krojaãar‰ija trgãoban pastirdimlija Ïensko krilo v podobi ‰irokih hlaã, ki se

zavezujejo ob gleÏnjihduçan trgovina, ‰tacunafindjan ãa‰ica za kavoganef lopov (v Ïid. nem‰kem Ïargonu)hajati, hajem marati za kajharaã davek od glavehodÏa tur‰ki duhovnikiguman samostanski predstojnikja‰mak obliãni robec, koprena muslimanskega

odraslega Ïenstvajerbo ker, kajti, zakajjok ne (nikalnica)kaduna tur‰ka gospa


802

kajma tur‰ki papirnat denarkaludjer menihkonak vladno poslopje; prenoãi‰ãemahala ãetrt mesta, predmestjemanastir samostanma‰ala (arabski: ma-‰a-allah!) Dobro! Krasno!

Îivio!merdÏan koralemomak mladeniãmuktar Ïupan tur‰ke vasi; v kristjanski vasi Ïu-

panuje k n e zoka uteÏ pribliÏno 11/2 kg; tudi veãja votla

meraoteti, otmem vzeti, ugrabitipara denarpilav riÏ, praÏen v jagnjetovi masti; svatova-

njeplandovati v senci poãivatiprozor oknopsaltir knjiga psalmovsitan, sitna, -no droben‰eçerli-‰erbet sladka hladilna pijaãa; ‰eçer sladkor, ‰er-

bet medicatapija prilastilni list, posestna polateferic izlet na deÏelovakuf cerkveno premoÏenje


803

ve‰tica ãarovnicaVlah Rumun (Karavlah); Srb (v porogljivem

smislu)zaptija oroÏnikzulumçar nasilnik, okrutneÏ.


804

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-121-5

Fran Maselj-Podlimbarski - Gospodin Franjo

Documents

Transcript of Fran Maselj-Podlimbarski - Gospodin Franjo