Foto: S. Lavriœ – Diana LOVNE DOBE: LOVEC

Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 5/2005

Priprava za tisk Delo Repro, d.d.Tisk Euroadria, d.o.o., v LjubljaniPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKI ODBOR:Glavni urednik Janez ŒernaœOdgovorni urednik Boris Leskovic

Bojan Avbar, Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj, Romana ErhatiœØirnik, Janez Hartman, BorisKryøtufek, Marjan Toø

Lektorica in korektoricaMarjetka ØivicTehniœni urednik Milan SamarTajnica uredniøtva Eva Strajnar

Lovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.200 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVECobdavœeno po 8,5% stopnji.

Besedila za objavo obveznopoøljite tudi po e-mailu (ali nadisketi + izpis), uradne dopise,potrjene z æigom in podpisomodgovorne osebe ZLD/LD, infotografije pa v originalu ali naCD. Pripiøite tudi svojo telefonskoøtevilko.Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo!Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 5051001 Ljubljanae-mail:[email protected].: (01) 24-10-922Faks: (01) 24-10-927Predstavitvene strani LZS:http://www.lovstvo.net

Cene malih oglasov:do 15 besed 1000 SIT, od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT.Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT.Male oglase je treba poslati pisno inplaœati vnaprej na transakcijskiraœun Lovske zveze Slovenije,Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097.

215

LOVECRevija za lovstvo, lovskokinologijo in varstvo naraveLetnik LXXXVIII., øt. 5maj – veliki traven

Glasilo izdaja

IZ VSEBINE:J. Œernaœ: Srnjad je naøa najpogostejøa in temeljna

divjad 216IZ DNEVNEGA TISKA 217MNENJA IN PREDLOGI 219F. Avberøek: V katerem grmu tiœi zajec? 219T. Kriæ: Ali morda øe vedno tavamo po brezpotjih

veœne poti? 220C. Øtrumbelj: Sramotno praznovanje 221J. Œernaœ: Naø intervju - Lovci so raziskovalcem lahko

v veliko pomoœ 223

J. Hartman: Kaj novega ponujajo oroæarji sveta 226B. Kræe: Dvanajst mesecev v praøiœjem revirju (II.) 229M. Marenœe: Ali bo jelenjad izpodrinila gamsa? 230PO LOVSKEM SVETU 232J. Mehle: 52. generalna skupøœina CIC 232J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska … 234LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 235M. Mikliœ: Na medvedjem sledu 235LOVSKA ORGANIZACIJA 238B. Vasa: Ocena lanskega izobraæevanja v lovstvu 238B. Leskovic: Veljku Variåaku prestiæna nagrada

Venatoria 2005 240N. Lapuh: 30 let pobratenja LD Ponikva in Begunjøœica 240M. Bauman: Kaj pa dolgoletno zavzeto delo v LD? 241A. Krapeæ: Øe zdaleœ nismo vsega dorekli! 241S. Mirtiœ: Lovci, predvsem pa kulturniki 242A. Krapeæ: Ustanovni zbor Zahodnovisokokraøkega LUO 242J. Marhl: Bazenska lovska razstava na Remøniku 243F. Rotar: Lovska razstava LGB Slovenj Gradec

v Mislinji 243V. Novak: Med razstavljavci prviœ kar tri slovenska

podjetja 244M. Toø: V LD Dobrova so skrbni varuhi divjadi

in narave 244JUBILANTI 245MLADI PIØEJO 247LOVSKI OPRTNIK 248S. Grl: »Praøiœ leæi!« 248A. Mariœ: Uplenjen rakunasti pes ali enok 249B. Æerdin: Uspeøno delo LD Grad - Kuzma 250E. Kraøna: Kongres ornitologov Slovenije ob 25-letnici

DOPPS 250J. Papeæ: Strah ima velike oœi 251M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 252Uredniøtvo: Prve tri telemetriœne ovratnice na medvedih

æe delujejo 253V SPOMIN 254LOVSKA KINOLOGIJA 255S. Vale: Za vsa loviøœa primeren goniœ 255B. Tucoviœ: Krvosledniøtvo ali kako malo je potrebno

za lovsko praviœen lov 256M. Æigon: Pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi vam

nudijo 258KZS: Predvidena legla lovskih psov 259

SLIKA NA NASLOVNICI:Srnjak – Capreolus capreolusFoto: Foto Spring MB

LOVNE DOBE:Ur. list, 101/17. 9. 2004

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta, teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta in teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in

jagnjeta obeh spolov:1. 8.–28. 2.

ovca:1. 8.–31. 12.

Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.

Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.Divji praøiœ

merjasec:1. 4.–31. 1.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.

Poljski zajec:1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica:1. 11.–28. 2.

Jazbec:1. 8.–31. 12.

Lisica:1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok):1. 8.–31. 3.

Navadni polh:1. 10.–30. 11. Alpski svizec:1. 9.–30. 10.Piæmovka:1. 8.–31. 3.

Nutrija:1. 1.–31. 12.

Fazan:1. 9.–15. 1.

Poljska jerebica (gojena):1. 9.–15. 11.

Raca mlakarica:1. 9.–15. 1.

Øoja:20. 8.–28. 2.

Sraka:1. 8.–28. 2.Siva vrana:10. 8.–28. 2.

Foto

:S. L

avriœ

– D

iana

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 215

216 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 5/2005

Srnjad æivi v vseh slovenskih loviøœih od morja do viso-kogorja, je skoraj povsod tudi najpogostejøa divjad terzanimiva lovna vrsta. Kot rastlinojeda vrsta je zelo

odvisna od æivljenjskega prostora, ki ga oblikujejo in vzdræu-jejo kmetje in gozdarji. Zaradi prehranskih potreb dokajmoœno vpliva na obnovo gozdov, v prehranski verigi pa jenajpomembnejøa vrsta za prehrano ter s tem tudi za ohrani-tev zveri. Temu primerno bi morala biti srnjad deleæna tudiskrbi in nalog lovskih organizacij ter lovcev. Vedno in pov-sod! Zato je primerno, da obnovimo vsaj nekaj resnic o sr-njadi.

S prvim majem se namreœ pri nas zaœne lov na srnjaka, kitraja vse do konca oktobra. Po novem zakonu o divjadi inlovstvu je dovoljen lov na srno mladico tudi od prvega majapa vse do konca leta, na srno in mladiœe pa od prvega sep-tembra do konca leta. Marsikateri lovec, øe posebno starejøi,teh pa je æe kar veœina, ima verjetno pomisleke ob tako raz-tegnjenih lovnih dobah, øe posebno glede srne mladice. Prilovu na srne mladice je potrebno veliko znanja in pazljivepresoje, predvsem pa lovska praksa, da pravilno loœimo mla-dico od srne, ki ima lahko nekje v bliæini prikritega mladiœa.Pri tem velja opozoriti na prvo zapoved lovske praviœnosti, dase je treba vedno vzdræati strela, œe nisi res trdno prepriœan!

Predniki srne so se izoblikovali æe pred milijoni let, fosilniostanki pa dokazujejo, da je srna imela zdajønjo podobo æepred milijonom let. Evropska vrsta je dandanes razøirjena odtoplega Sredozemlja do hladne Skandinavije ter od atlant-skih do kaspijskih morskih obal. Zanimive in pouœne so ugo-tovitve na podlagi pisnih podatkov, ki kaæejo, kako so popu-lacije srnjadi v razliœnih obmoœjih ter v razliœnih œasovnihobdobjih doæivljale vzpone in padce, predvsem zaradi œlove-kovega vpliva na njen æivljenjski prostor ter tudi zaradi lovav razliœnih druæbenih razmerah.

Tako na primer kaæejo podatki o odstrelu divjadi na koœev-skem veleposestvu za obdobje med letoma 1768 in 1778, da jebilo v teh desetih letih uplenjenih samo 6 glav srnjadi (!), 31glav jelenjadi ter 82 volkov in 25 medvedov. Seveda je razlo-gov veœ, vendar so bile za tak odstrel gotovo odloœilne takrat-ne razmere v æivljenjskem prostoru. Obseæni in strnjeni goz-dovi jelke in bukve, ki takrat v veleposestniøki lasti øe nisopoznali sekire, so bili skoraj brez podrasti in zeliøœnega sloja.Zveri in zime, ki so bile takrat edine gojitvene smernice, somed srnjadjo zelo in nezmotljivo œistile, da je ostajala le naj-moœnejøa. Zato pa je bila leta 1890 za to loviøœe ugotovljenain zabeleæena povpreœna teæa oœiøœene srnjadi, verjeli ali ne,kar 28 kg, neoœiøœene pa 35 kg!

V svojem æivljenjskem prostoru potrebuje srnjad grmovjeter bogato podrast s travami in zeliøœi. Odkar imamo zapi-sane podatke, se je na naøem ozemlju vedno veœala øtevilœ-nost srnjadi, s tem pa tudi odstrel, kadar so se zaradi druæ-

benih in ekonomskih razmer poveœale seœnje gozdov. Tako jebilo tudi v drugi polovici 19. stoletja, ob koncu druge svetov-ne vojne … Na pribliæno enem milijonu hektarjev Kranjskeje leta 1874 takratno ministrstvo ugotovilo odstrel samo 806glav srnjadi, kar je 0,8 glave na 1000 ha, leta 1881 æe 1,17glave, leta 1913 pa 3,86 glave na 1000 ha povrøine. Srnjad sostreljali s øibrami na brakadah in vse po vrsti, kar je priølopred puøko.

Drugi odloœilen dejavnik za øtevilœnost pa so øirøe druæ-bene razmere, ki doloœajo pravico do lova, urejenost in stro-kovnost lovstva, nadzor loviøœ … Revolucije in vojne krutoposeæejo v æivljenje ljudi, kaj øele divjadi. Po marœni revolu-ciji leta 1848 je ljudstvo najprej udarilo po fevdalni gosposki,nato pa øe huje po divjadi, da so bila loviøœa popolnoma opu-stoøena. Podobno je bilo po letu 1919, ko je bilo konec prvesvetovne vojne, odvræeno oroæje pa razgrabljeno, da so gauporabljali za lov øe do naslednje svetovne vojne. Po 2. sve-tovni vojni je nova oblast dobro uredila lovstvo, ko je ustano-vila velika loviøœa, uvedla naœrtovanje z divjadjo, ki je posta-la druæbena (dræavna) lastnina, uvedla prostovoljno delo insamonadzor. To se kaæe tudi v tem, da se je od leta 1956 doleta 1971 øtevilœnost srnjadi poveœala kar za trikrat! V Slo-veniji je bilo na koncu tega obdobja odstreljeno æe 7,82 glavena 1000 hektarjev povrøine. V sto letih se je torej pri nasodstrel srnjadi v povpreœju poveœal od 0,8 na 7,8 glave! Todaob tem se kaæe poduœiti in zamisliti, kaj vse se je v teh sto letihzgodilo in spremenilo v naravi, druæbi in lovstvu …

Iz vsega napisanega poskuøajmo potegniti vsaj nekaj za-kljuœkov za zdajønjo rabo ter za nadaljnje odnose do srnjadi.Prva trdna ugotovitev je, da ima narava vedno prav, ko brezœustev in po svojih merilih uravnava æivljenje krajine ter po-pulacije divjadi raznih vrst v njej. Narava ima sicer vednoprav, toda kaj nam pomaga taka ugotovitev, œe pa je œlovek ssvojimi interesi in posegi povsod prisoten. Temeljna strate-gija narave za trajno ohranitev srnjadi je namreœ naravnaselekcija, ki z ujmami in zvermi sproti izloœa vse, kar bi spreæivetjem økodilo ohranitvi populacije in okolja. Zato jetako pomembno znanje za pravilno sestavo in viøino odstrelasrnjadi ter ukrepi za ohranjanje velikih zveri. Druga nespor-na ugotovitev pa je, da je øtevilœnost populacij srnjadi zeloodvisna od prehranskih in bivalnih razmer, na katere palovci ne moremo neposredno vplivati. Zato v novem zakonuo divjadi in lovstvu dræava v VI. delu zakona omejuje posegev okolje divjadi, kar je odloœilno za srnjad z majhnim æivljenj-skim prostorom.

Temeljni pogoj za vse to in øe za marsikaj drugega pa je, daso druæbene razmere take, da dræava zagotavlja ohranjanjenarave s trajnostno rabo, da se spoøtujejo in uveljavljajozakoni ter znanje. Tudi na podroœju lovstva.

Mag. Janez Œernaœ, glavni urednik

Srnjad je naøa najpogostejøa

in temeljna divjad

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM 16

217Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 5/2005

IZ DNEVNEGA TISKA

PTICE, ZRCALO DOGAJANJ V NARAVI

Nedeljski, 13. 3. (TatjanaPihlar). – Ornitolog To-

maæ Miheliœ je v pogovoru zatednik dejal, da imamo Slovenciradi ptice. Vrana je ena najboljpametnih ptic, a tudi srake, øojein krokarji ne zaostajajo za njo.Slovenski seznam ogroæenih ptickaæe, da so ptice najbolj ogro-æene prav zaradi kmetijstva. Navpraøanje o vetrnicah je odgovo-ril, da ornitologi ne nasprotujejovetrnicam nasploh, temveœ vetr-nicam na Volovji rebri, ki je zelopomembna za ptice, saj jih tamna nekaj kilometrih æivi kar oko-li sedemdeset vrst.

Nekaj dni prej je dnevnik ob-javil tudi œlanek o kormoranih. Vnjem lahko preberemo tole miselLucijana Rejca, predsednikaRibiøke druæine Tolmin: »Do-volj nam je soljenja pameti urad-nikov na ministrstvih, ki odloœa-jo o naøih vodah, o kormoranihin øe o œem. Ali smo v tej dræavires obsojeni na vlogo Indijancev,œe ne æivimo v Ljubljani? Ali boMinistrstvo za kmetijstvo øe karnaprej dopuøœalo genetsko one-snaæevanje voda zgornjega Po-soœja?«

O kormoranih je pisal tudiKmeœki glas. Agencija RS zaokolje je izdala dovoljenje zaposege v populacijo velikegakormorana. »Uspeh projekta jeodvisen izkljuœno od dobre voljelovcev ter iznajdljivosti in tak-

tiœnosti prizadetih ribiœev,« pra-vi predsednik Ribiøke zveze Slo-venije Borut Jerøe.

KDO POBIJA PSE?

Primorske novice, 21. 2.2005. – Tajnik LD Goran

Øuler se odziva na œlanek v Pri-morskih novicah, v katerem no-vinar œlana LD Œezsoœa dolæi zasmrt dveh psov. Œlan LD Œez-soœa je res pokonœal meøankoistrskega goniœa, pokonœal pa joje s soglasjem lastnika, ki je œlaniste lovske druæine. Psiœka jenamreœ v eni noœi zelo obgrizlaøtiri ovce, ki so se pasle v ogradiza vasjo, in ena je pozneje pogi-nila. Pri tem je treba dodati, dapsiœka ni bila cepljena proti stek-lini in da se je veœkrat povsemneovirano gibala po vasi in lovi-øœu. Zgodba o drugem ustrelje-nem psu pa je kratko malo iz-miøljena, piøe v odzivu.

LOVCI ŒAKAJO NA DRÆAVO

Veœer, 9. 3. (Darja LukmanÆunec). – Œlani LD Jurøin-

ci so javnosti podrobneje pred-stavili problem, pred kateregajih je postavila nova lovska za-konodaja. Z vladno uredbo odoloœitvi lovnih obmoœij po no-vem zakonu o divjadi in lovstvuso namreœ na predlog ZavodaRS za gozdove, Obmoœne enotev Mariboru, njihovo dosedanjeloviøœe skoraj prepolovili, da bitako ustregli novonastalima lov-

skima druæinama, œeprav je toobmoœje prej spadalo pod jurøin-sko loviøœe. S prijavo obeh lov-skih druæin, jurøinske in vito-marøke, ki se potegujeta za istoobmoœje, naj bi dosegli, da dr-æavni uradniki razreøijo spor, kiso ga »zakrivili« z vladno ured-bo.

Ob tem naj omenimo øe œla-nek, objavljen v Dnevniku, vkaterem je med drugim zapisano,da so se na Lovski zvezi Slove-nije z novinarsko konferencoodloœili opozoriti na prepoœasnosprejemanje aktov o podelje-vanju koncesijskih pogodb zaupravljanje loviøœ. Œe koncesij-skih pogodb ne bodo podpisalipravoœasno, bo po mnenju pred-sednika LZS Bojana Lepiœnikanastalo »nezakonito stanje, ki bopovzroœilo nepredvidljive posle-dice v naravi, za kar pa LZS nemore odgovarjati«.

Œlanek s podobno vsebino jeobjavil tudi Matjaæ Gregoriœ vGorenjskem glasu. Lovci upajo,da bo vlada uresniœila obljubo, kijo je pred nedavnim izrekel pred-sednik vlade Janez Janøa, dabodo sprejeti vsi potrebni podza-konski akti veljavnih zakonov,tudi v primerih, ko se vlada znjimi v celoti ne strinja. Pred-sednik LZS meni, da je zdaj naj-pomembneje, da se vzpostavikoncesijsko razmerje med uprav-ljavci in dræavo. V spornih pri-merih pa naj bi v pogodbezapisali, da bodo v primeru ne-reøenih vpraøanj opravljeni po-novni pregledi in po potrebi tudipopravki …

ZAØŒITNIKI ÆIVALI PROTI FAZANERIJI

Mladina, 21. 3. (VanjaPirc). – Zadnje œase so

œlani obalnega druøtva proti mu-œenju æivali veœkrat javno opo-zorili, naj bi na farmi fazanov, kijo imajo lovci v Boninih priKopru, muœili æivali. Opozarjaliso, da lovci veœ tisoœ fazanovgojijo na premajhnem prostoruin da so fazani divje in v naraviæiveœe æivali, lovci pa jih redijokot domaœe, potem pa jih izpu-stijo v naravo le zato, da bi jihubili.

Upravitelj fazanerije RajkoMuæeviœ vse oœitke zavraœa, ob-enem pa aktivistom oœita, da sinjihove farme v zadnjih dvehletih, odkar sluæbuje tam, nisoogledali niti enkrat. Trdi, da je vfazaneriji dovolj prostora tudi ta-krat, ko so zmogljivosti povsemzasedene. Tudi na kmetijskemministrstvu ne vidijo niœ sporne-ga v tem, da lovci v obori gojijodivje æivali, ker tako »popolnijo«øtevilo teh divjih ptic.

O vpraøanju, ali koprski lovcires muœijo fazane, je pisalo tudiNedelo. Sporni naj bi bili pred-vsem plastiœni øœitniki, ki pre-preœujejo, da bi se fazani medseboj poklali (kljuvali). Lovci soœlane obalnega druøtva proti mu-œenju æivali pozvali, naj sodelu-jejo pri nameøœanju plastiœnihøœitnikov in se ob tem prepriœajo,da lovci s tem nikakor ne muœijofazanov.

Foto

:J. P

ojbi

œ –

Dia

na

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 217


IZ DNEVNEGA TISKA

dopolnilno zimsko krmljenje div-jadi, s katerim so zlasti v prede-lih z najdebelejøo sneæno odejoizdatno pomagali æivalim priiskanju hrane.

»Za domæalsko æupanjo in ve-œino tamkajønjih svetnikov je po-slovni razvoj obœine pomemb-nejøi od varovanja narave, izje-ma so samo zeleni in posameznisvetniki,« je zapisano v podna-slovu œlanka v Delu. Mitja Kers-nik iz strokovnih sluæb Lovskezveze Slovenije glede poslovnecone Æelodnik ugotavlja, da se vSloveniji ne zgledujemo po iz-kuønjah drugih evropskih dræav.Veœji del cone namreœ sodi vtako imenovano ekoloøko po-membno obmoœje, v katerem jeprepoznanih devet redkih in ogro-æenih habitatnih tipov, 14 rastlin-skih in 87 æivalskih vrst z rdeœe-ga seznama.

Ko je Dnevnik poroœal o po-æaru v veœstanovanjski hiøi v Hr-peljah, je opozoril, da je imeleden izmed stanovalcev, ki je lo-vec, v stanovanju shranjeneganekaj lovskega oroæja. Zaradi vi-soke temperature se je strelivovægalo, kar je ogroæalo gasilce.Ob tem se je ponovno postavilovpraøanje, kje in kako lovci shra-njujejo svoje oroæje.

Revija Demokracija je v øte-vilki 10 obøirno pisala, kako jepotekal postopek izdelave in pri-dobitve lovske izkaznice. Nov jepredlog, da bi morali zaradi pre-preœevanja podobnih nesporazu-mov sprejeti poseben pravilnik,

ki bi natanœno opredeljeval meri-la, kakøna naj bo izkaznica.Predsednik LZS Bojan Lepiœ-nik je obljubil, da bodo to storilikmalu.

In øe zadnja vest: na avtocestimed Postojno in Uncem je v sre-do zjutraj, 30. marca, 39-letnivoznik iz okolice Kopra zbilmedveda. Voznik jo je mendasreœno odnesel, avto pa je popol-noma uniœen. Za mrcino, ki jeranjena odhlaœala s ceste, somorali poskrbeti lovci.

NOVA ORGANIZIRANOSTLOVCEV NA GORENJSKEM

Gorenjski glas, 22. 3 (CvetoZaplotnik). – V œasniku

smo prebrali poroœilo o novi or-ganiziranosti lovcev na Gorenj-skem. Po novem zakonu o divja-di in lovstvu se morajo namreœupravljavci loviøœ v lovsko-upravljalskem obmoœju zdruæitiv obmoœno zdruæenje. Na go-renjskem obmoœju so to æe stori-li in za prvega predsednika zdru-æenja izvolili Antona Øubica,sicer stareøino Lovske druæineJoøt - Kranj. Obmoœno zdruæe-nje se bo ukvarjalo s strokovni-mi vpraøanji divjadi in lovstva.

Jasmina Detela je v Veœeruporoœala o lovski razstavi v Do-mu borcev v Øentjanæu, ki jo je vøtirih dneh obiskalo veœ kot tisoœljudi.

GARJE ZMANJØUJEJOØTEVILO GAMSOV

Delo, 1. 4. (Tomaæ Branc). –Garje se pojavljajo kar na

80 odstotkih slovenskega alp-skega in predalpskega sveta, kiga naseljuje gams. Najveœje »œi-sto« obmoœje je Pohorje. Bole-zen izbruhne nenadoma in priza-dene velik odstotek æivali. Lovciso v treh desetletjih spremljanja

bolezni naøli okoli 4.000 pogi-nulih æivali, poznavalci pa oce-njujejo, da jih je v tem œasu zara-di garij poginilo kakih 10.000.

Direktor uprave TNP JanezBizjak pravi, da øtevilœno stanjeposamezne divjadi znotraj mejaparka uravnava narava sama.Lovci se s tem nikakor ne strinja-jo, saj so prepriœani, da se æivalibrez njihovih posegov preveœnamnoæijo. Dr. Andrej Oreønikz Biotehniøke fakultete pa natemelju raziskav dokazuje, da segarje pojavljajo skoraj izkljuœnona apnenœastih tleh in tam, kjeræivali s hrano dobijo preveœ kal-cija in premalo fosforja. »Œe bidomaœe æivali krmili tako, bi si-cer preæivele, zelo pa bi bila mote-na kakovost njihovega æivljenjain razmnoæevanje,« øe dodaja.

* * *

Lovsko druøtvo Doberdob inpredsednik Karlo Furlan

sta lovca in gostinca MatjaæaErzarja - Matiœka, znanega go-renjskega kuharja, povabila vSlovenski deæelni zavod na Fer-netiœe, kjer bo v tamkajønji ku-harski øoli predstavil del divja-œinskih receptov, konec leta pabo izøla tudi njegova knjiga opripravi in kuhi divjaœine. Pa najøe kdo reœe, da je na Gorenjskempremalo kuharske spretnosti!

Marjan Toø je v Veœeru po-roœal, da so sneæne padavine innizke temperature poslabøale na-ravne razmere za divje æivali. Vlovskih druæinah so zato okrepili

Foto

:M. R

ovøœ

ek –

Dia

na

STEKLINA NA OBMOŒJUSLOVENIJE

V obdobju od 1. do 31.marca 2005 je bilo z ob-

moœja 53 obœin v naøi dræavilaboratorijsko preiskanih naprisotnost virusa stekline 107æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih in dru-gih bolezni æivali Nacional-nega veterinarskega inøtituta(NVI) v Ljubljani je pregledal87 lisic, 3 pse, 7 maœk, 4 gla-ve srnjadi, 2 jazbeca ter 1 ko-nja, kuno, podgano in veveri-co.

Prisotnost virusa stekline jebila ugotovljena pri eni æivali:obœina Polzela – 1 lisica.

Ljubljana, 5. 4. 2005Tina Ariœ, dr. vet. med.,

viøja svetovalka VURS

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 218


MNENJA IN PREDLOGI

Revijo Lovec vedno zveseljem in zanima-njem preberem. V mar-

œevski øtevilki sta moje po-sebno zanimanje spodbudilauvodnik izpod peresa glavne-ga urednika Janeza Œernaœain prispevek Nika Øuøtariœao dveh modelih organizira-nosti lovskih druæin v okviruLZS. Ker sem sredi devetde-setih let aktivno sodeloval vvodstvu LZS, sem se odloœil,da tudi sam zapiøem svojerazmiøljanje. Vesel bom, œebom pripomogel k hitrejøireøitvi problema naøe organi-ziranosti.

Novi Zakon o divjadi inlovstvu (ZDLov-1) je bilsprejet in to je dejstvo. Naøihteæav, za katere smo priœako-vali, da se bodo po sprejetjuzakona reøile same, pa øevedno, tako vsaj kaæe, ni ko-nec. Œe smo se doslej izgo-varjali na druge, takih izgo-vorov ne more biti veœ. Po-øteno moramo priznati, dasmo dobili skoraj vse, karsmo si zastavili v smernicah,ki smo jih sprejeli na Obœnemzboru v Kranju leta 1996,œeprav v celotnem obdobjurazprave o novem lovskemzakonu nismo delovali naj-bolj enotno in usklajeno. Do-bili smo tolikøna loviøœa, kotsmo æeleli, torej veœja kot2.000 hektarov. Divjad jeostala dræavna lastnina, kar jeza ohranitev narave gotovonajbolje, pa œeprav tudi to nizagotovilo, da jo bomo nadolgi rok res ohranili. Lastnikdivjadi, torej dræava, je skrbzanjo naloæila profesionalniinøtituciji Zavodu za gozdo-ve, ki bo imel pri svojem deluveliko moænosti, da bo v ena-kopravnem partnerstvu, sku-paj z nami, izboril ustreznomesto tudi divjadi. Priznatimoramo, da je tudi viøinapredvidene koncesije v mejahsprejemljivega oziroma real-nega. In konœno, lovci smoohranili pomembno mesto vskrbi za divjad in, kar je tudiizredno pomembno, ohranilismo skrb in odgovornost zalastno izobraæevanje. Mordanismo uspeli v tisti toœki

smernic, ko smo æeleli, da bibilo naøe resorno ministrstvotisto, ki bi skrbelo za okolje,in ne tisto, ki skrbi za kmetij-stvo in gozdarstvo. Ampak otem, ali z divjadjo bolj gospo-darimo ali jo bolj varujemo,se pa tako ali tako nismonikoli poenotili. To zadnje jeverjetno tudi razumljivo, sajoboje delamo prostovoljno terv javnem interesu. Pomemb-neje je namreœ, kaj in kakodelamo ter kakøni so skupnirezultati, kot pa s kom dela-mo; pri tem predpostavljam,da je dialog vseh zainteresira-nih predviden in bo tudiomogoœen.

Dragi lovci! Prepriœan sem,da je predvsem od nas odvis-no, ali bomo uspeli poenotitinaøa staliøœa in tisto, kar namnalaga zakon, tudi œim boljeuresniœiti. Œe pomislim samona prepire, ki smo jih zaœeliob fotografiranju, ko smo zjunaøko uperjenimi cevmi vdivjad celo poskrbeli za moœ-no medijsko podporo, ali pana øtevilne pritoæbe na meje,ki jih je v imenu lastnika lo-viøœ zarisal Zavod za gozdo-

ve, moram æal ugotoviti, dasmo zaœeli dokaj slabo oziro-ma neenotno. In œe sedaj po-mislim øe, kako smo svojeaktivnosti o naøi organizira-nosti usmerili v neomajnoiskanje organizacijske oblike,ki je zakon ne predvideva, dabi ohranili obstojeœe, kar nemorem mimo misli, da bomoteæko uresniœili v zakonu namzaupano nalogo.

Æe pred precej veœ kot stoleti, ko se je veliki raziskova-lec narave Charles Darwinukvarjal z njenim razvojem,je ugotovil, da v naravi nepreæivijo najmoœnejøi in naj-pametnejøi, ampak tisti, ki sonajbolj prilagodljivi. Mordabi kazalo le prisluhniti mislimin spoznanjem velikega nara-voslovca. Morda bi nenehnimutemeljitvam, zakaj ohranitiobstojeœe, raje smelo postavi-li vpraøanje, zakaj pa ne bibili organizirani tako, kotpredvideva zakon, in øe po-membneje, kako œim hitrejespeljati z zakonom doloœenoorganiziranost. Zakon je ne-sporno postavil lovske druæi-ne kot temelj naøega delo-vanja. Pa saj tako je bilo tudidoslej, mar ne? V tem smo sivsi enotni. Ker pa divjad ni

organizirana po lovskih dru-æinah, ampak je njen æivljenj-ski prostor mnogo veœji, smose, tako je predlagala stroka,tako je zapisano v zakonu intudi lovci temu ne naspro-tujemo, povezali v OZUL, kipoœasi æe dobivajo svojoorganizacijsko zgradbo inprevzemajo zaupano nalogo.S svojim konstruktivnim, za-vzetim in aktivnim delom vOZUL bomo lovci najveœ pri-spevali za dobro okolja indivjadi.

Da pa bomo pri svojemdelu øe uspeønejøi, moramonadaljevati naøa prizadevanjana podroœju druøtvene dejav-nosti. Teoretiœno in praktiœnoizobraæevanje, informiranje,ohranjanje in ustvarjanje lov-ske kulture, gojenje druæab-nosti, izmenjava izkuøenj,tudi mednarodna, in øe bi lah-ko naøteval, so aktivnosti, kijih bomo reøevali skupno inorganizirali v razliœnih for-malnih in neformalnih obli-kah naøega delovanja. Prepri-œan sem, da je Lovska zvezaSlovenije, organizirana kotzveza lovskih druæin, najboljracionalna oblika organizi-ranosti, ki je lahko temeljmoœne slovenske lovske or-ganizacije. Bistvo pa ni vorganiziranosti, ampak v re-zultatih, ki bodo posledicanaøega dela in dobrega sode-lovanja med vsemi lovskimidruæinami. Œe bomo naøecilje podredili ohranjanju na-rave in divjadi v njej, ne paozkim interesom posamezni-kov, in pri tem œim boljupoøtevali naø Etiœni kodeks,bomo gotovo uspeli. Uspeli vdruøtvenem partnerstvu in vvlogi gospodarjenja z lovi-øœem, torej v partnerstvu zdrugimi uporabniki prostora,v katerem æivi divjad in, nepozabimo, tudi mi. Le dobrazveza moœnih lovskih druæinje lahko œvrsta lovska organi-zacija, ki bo porok, da bosprejeti zakon œim prej zaæi-vel. Na vsak naœin nas œakaveliko dela, tako v lovskihdruæinah kot v zvezi, ki ga botreba opraviti hitro, strokov-no in z veliko mero strpnosti,œe noœemo, da se zakon zara-di nas, lovcev, ne bo prekma-lu in po nepotrebnem ponov-Fo

to: F

oto

Sprin

g –

MB

V katerem grmu tiœi zajec?

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 219

no znaøel v parlamentarnihklopeh. To bi bilo najslabøe,kar bi se nam zaradi naøetrme in nepopustljivosti lah-ko zgodilo.

Morda se bo kdo ob mojemrazmiøljanju vpraøal: Ali to,kar smo delali doslej, ni bilodobro? Odgovor je jasen:Vedno je lahko bolje. Pri tempa moramo poudariti, da smoslovenski lovci na delo svojihpredhodnikov v naøi lovskiorganizaciji vedno bili in mo-ramo ostati upraviœeno po-nosni. Organiziranost po prej-ønjem zakonu je bila za tistiœas izredno dobra, vloga lov-cev pa nekoliko drugaœna kotdandanes. Odkrito moramopriznati, da nam naøe medse-bojno usklajevanje v zadnjihdesetih letih ni ølo najbolje.Spomnimo se samo dejstva,da smo praktiœno vse moæno-sti lovskega zakona pridelalina lovskem zelniku, ker sesami nismo strinjali z lastnopredhodno moænostjo, ali parecimo usklajevanja pravilni-ka, ki je doloœil naøe strelskodelovanje, pa morda tudi na-stajanja enotnega poslovnikao delu lovskih druæin, ki ga æedeset let piøemo in usklaju-jemo, pa ga øe vedno nima-mo. Upam si trditi, da je temunajveœ prispevala organizi-ranost v obliki zveze zvez inrazumevanja, da so œlani UOLZS delegati svojih zvez inne odgovorni lovci z vsemsvojim znanjem, lovsko pra-viœnostjo in lovsko etiko. Da

se razumemo: menim, da smov organih LZS vedno imeliodliœne lovce, ki pa so bilipreveœ vezani na zelo razliœ-na mnenja svojih obmoœnihlovskih zvez in brez moœi, dabi se uskladili.

Dragi lovski tovariøi! Najsklenem. Predlagam, da nare-dimo moœno Lovsko zvezoSlovenije, in to kot zvezo lov-skih druæin. Ne vidim nobe-nega razloga, da njenega ob-œnega zbora, ki bi se sestajalnajmanj enkrat na dve leti, nebi sestavljal po en predstav-nik iz vsake lovske druæine.Organiziranost v okviru LZSpa je treba zastaviti v okvirurazmiøljanj æe omenjenegalovca Nika Øuøtariœa, v smeriiskanj dobrih vsebinskih infinanœnih, ne pa formalnih re-øitev. V dobi informacijskedruæbe ni razlogov, da ne binaøli dobrih in hitrih poti pre-toka informacij ter predvsemœim uœinkovitejøih oblik na-øega delovanja. Naø cilj mo-rajo biti dobri in usposobljenilovci ter œvrste lovske druæi-ne, povezane v LZS, ki bodotrd, vendar dober partner vseh,ki delujejo znotraj obmoœnihzdruæenj upravljavcev loviøœ.Vse v interesu ohranjanja na-rave ter v njej æiveœe divjadi.Odgovornost, ki jo je nam,lovcem, naloæil zakon, nimajhna in predvsem od nas jeodvisno, kako jo bomo izko-ristili. Upam, da kar najbolje!

Franc Avberøek

Bojim se, da po enemletu lovci najmanj po-znamo in uresniœuje-

mo novi Zakon o divjadi inlovstvu, ki je temelj in bistvonaøega delovanja. Obnaøamose tako, kot da nas øe vednoøœitita dræava in partija ter bi

radi øe vedno imeli po moæ-nosti samo enega sogovorni-ka, ki z zadovoljstvom spre-jema naøa priporoœila. Todata vlak je odpeljal, verjetno zavedno.

Naøa organiziranost je øevedno okorela, neinventivna,

neekspeditivna. Imamo orga-ne, ki omogoœajo ogromnogovorjenja, sprejemajo øte-vilne sklepe, a le redko posa-mezniku ali skupini nalagajotudi njihovo uresniœitev. Æenekaj let imam moænost pre-birati zapisnike organov LZSin naøe obmoœne ZLD. Red-no in dosledno je uresniœensklep o viøini letne œlanarinein to, da obveznosti LD pla-œamo do 31. januarja vtekoœem letu. To pa je, pomojem mnenju, tudi edenpomembnih vzrokov, da sepojavlja vse veœ vpraøanj osmotrnosti takønega lovskegapovezovanja na vseh nivojih.

V zadnjem œasu posamez-nike in lovsko vodstvo obre-menjuje vpraøanje obstoja indelovanja obmoœnih lovskihzvez. Verjetno je veœina – napobudo vodstva LZS – spre-jela »salomonsko reøitev«,naj v letu 2005 obmoœnezveze øe ostanejo in naj bibilo to leto prehodno. Zakaj?Ali eno leto ni dovolj œasa zareøitev problema? ZDLov-1je zaœel veljati 20. maja 2004,zato od tedaj vse dotedanjeobmoœne zveze nimajo veœnobene pristojnosti in nalog,ki bi jim jih predpisoval kate-ri koli zakon. Vsaka pristoj-nost ali naloga, ki si jo prisvo-ji obmoœna zveza, je zato pomojem trdnem prepriœanjunezakonita oziroma njen ka-krøen koli sklep ne vzdræisodne presoje. Zato so poziviUO in predsednika LZS zapodaljøanje prehodnega ob-dobja øe za eno leto izrednovpraøljivi, po mojem mnenjucelo nezakoniti.

Da, obmoœne zveze res lah-ko øe vedno ostanejo po Za-konu o druøtvih ali po mnenjuInøtituta za primerjalno pravona podlagi ustavne pravice osvobodi zdruæevanja. Takoobmoœno zvezo pa bo trebaøele ustanoviti, a njena vloganiti pribliæno ne bo podobnasedanji! V taki obmoœni lov-ski zvezi ne bomo prav niœgovorili o divjadi, veliko pa olovcih in oblasti, ki izrednorada vidi in sliøi naø korak vloviøœu.

Ne spadam med tiste, kiæelijo na vsak naœin razbijatiali ukinjati obmoœne lovske

zveze. Zavedam se, da ima-mo slovenski lovci vsaj sto-letno tradicijo in v zadnjih 50letih smo naredili ogromno.Za slovensko lovstvo bo velikneuspeh, œe bo le ena LDizrazila æeljo izstopiti iz regij-skega povezovanja. Doseda-nja vodstva obmoœnih zvezvelja opozoriti, ponovno opo-zoriti, da bo novo povezova-nje prostovoljno. Lovske dru-æine bodo æelele imeti odloœ-no, strokovno, do politiœnihstrank nevtralno, do oblastnihorganov in drugih uporabni-kov prostora pa uœinkovitovodstvo. Predvsem pa naj bibilo tako povezovanje velikocenejøe. Ob tem morampoudariti, da ima LD, v katerisem œlan, izredno slabe iz-kuønje z delovanjem obmoœ-ne lovske zveze. Toliko oho-losti, vzviøenosti in preziranisem doæivel øe nikjer. Mor-da ima tudi katera druga LD


MNENJA IN PREDLOGI

Ali morda øe vedno tavamo po brezpotjih

veœne poti?Po enem letu od sprejetja in uveljavitve

Zakona o divjadi in lovstvu – ZDLov-1

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 220

ali posameznik podobne iz-kuønje? A ob tem nismojasno in glasno povedali, dagre za krivdo in nerazumeva-nje vodstva. Zaradi takønihzadev dandanes marsikateraLD iøœe reøitev v prostovolj-nem izstopu iz regijskega inlokalnega povezovanja lov-skih druæin.

Slabo in po vsej verjetnostiæe sedaj je nezakonito, daLovska zveza Slovenije, Za-vod za gozdove ali kateri kolidrugi organ æeli izrabljatiobmoœno zvezo za opravlja-nje nalog, ki so izrecno v nji-hovi pristojnosti. Za takodelo lovske druæine ne bodoustanavljale obmoœne zveze.V zakonu so namreœ jasnoopredeljene javne pristojnostipravnih subjektov na podroœ-ju lovstva.

Dragi lovski tovariøi v vod-stvu LZS, veliko stvari botreba hitreje, spretneje instrokovno reøevati. Naj vambodo v pomoœ razliœna stali-øœa posameznikov in skupin.

Ne jih zavraœati in onemo-goœati! Novi Zakon o divjadiin lovstvu zelo jasno predpi-suje pristojnosti in nalogeLZS. V organih LZS je bilo vzadnjem letu premalo nareje-nega. Upamo lahko, da bomov kratkem dobili potrebneorgane in njihove programedela. Ko bi bilo to jasno, tudiviøina letne œlanarine ne bibila pomemben problem. Nenadaljujte takøne prakse!

Mnogokrat nam, lovcem nijasno, kaj je lovska politika inkaj je lovska stroka. Zdaj mezanima le lovska politika, insicer v smeri, kako si bomolovci predvsem sami organi-zirali lovsko oblast, ki nas bosposobna voditi skozi œeristrokovne in trajnostne rabedivjadi ter nas ponosno inodloœno zastopati pred vsemidræavnimi in paradræavnimiorgani. Ob tem pa mora bitiøe enakovreden partner vseminstitucijam civilne druæbe,katerih interes je ohranjanjenaravnih danosti.

Tone Kriæ,LD Osilnica

Kako je bilonekoœ …

Petnajstega marca 2005je minilo natanœno 70let, odkar je v Uradnem

listu Dravske banovine izølaNaredba o izpremembi lovo-pusta in zaøœiti redke div-jaœine v Dravski banovini, skatero je bil medved prviœ po-polnoma zavarovan na ozem-lju takratnih srezov Koœevje,Œrnomelj, Novo mesto, Ljub-ljana in Logatec, torej na ob-moœju, ki je øe vedno osred-nje obmoœje medveda v Slo-veniji. Takrat je dræava napobudo naprednih lovcev inljubiteljev narave prviœ stopi-la na stran medveda. V minu-lih sedemdesetih letih je biloupravljanje z medvedom do-bro, saj se je medvedja popu-lacija okrepila do take stop-nje, da smo jo morali od 60.let 20. stoletja naprej uravna-vati tudi z odstrelom. Toda za-konska regulativa in napred-no slovensko lovstvo je stalona strani medveda, ki je biltudi simbol ohranjene narave.Po drugi svetovni vojni sobila v osrednjem obmoœjumedveda ustanovljena tudigojitvena loviøœa, ki jim jebila øe posebej zaupana skrbza medveda. Ponosni smo bilinanj in se tudi hvalili v Evro-pi, kako znamo umno uprav-ljati z medvedom in njegovimæivljenjskim prostorom. So-æitje med medvedom in œlo-vekom smo znali uravnavatina eni strani z zmernim od-strelom, na drugi strani pa zvzdræevanjem mrhoviøœ zamedvede v osrednjem ob-moœju medveda v Sloveniji.Odstrel ni ogroæal medveda,na stotine lovcev iz Evrope jeprav po medvedu spoznaloSlovenijo. Urejen trofejni lovni nikoli ogroæal medveda!Na Koœevskem je bil æe leta1979 prviœ uveden odstrel postrukturi, ki je bil poznejeuveljavljen tudi v Smernicah

za gojitev divjadi, ki so jihsprejele lovske organizacije vSloveniji. Z zaloæenimi mr-hoviøœi z mrhovino (mrhovi-no imenujemo kadavre pogi-nulih æivali in klavniœne od-padke) smo medvede uspelizadræevati na obmoœju strnje-nih gozdov, stran od naselij ingosto poseljenih obmoœij.Napadi na domaœo æivino patudi na ljudi so bili izjema.Medved je æivel preteæno sre-di gozdov, kamor kot gozdnaæival spada tudi v naøi naravi.Medvedi so imeli relativnodovolj tudi miru za zimskospanje in poleganje mladiœev.V Sloveniji smo znali ustrez-no gospodariti z medvedomin njegovim æivljenjskim pro-storom æe pred ratifikacijowashingstonske in bernskekonvencije ter pred evropski-mi direktivami. Z medvedomse je ukvarjalo relativno maloljudi, zagotovo pa se je tedajstorilo veœ za medveda kotzdaj. Tisti, ki so odloœali ousodi medveda, so vedeli, daso oni zaradi medveda in nemedved zaradi njih. Prepri-œan sem, da je enako zaveda-nje vodilo tudi pionirje nara-vovarstva pred sedemdeseti-mi leti. Na minulo obdobje selahko spominjamo kot na œas,v katerem je bilo malo politi-ziranja na raœun medveda,malo popisanega papirja, paveœ dejanj. Na kratko: tudi vpraksi je dejansko veljal pre-govor »zavarovan kot ko-œevski medved«, saj je imel vgozdu relativen mir, hrano,zmeren odstrel pa ga ni ogro-æal. To pa so temeljni pogoji,ki morajo biti izpolnjeni, dataka æival, kot je medved,sploh lahko preæivi v kulturnikrajini!

Kako pa je dandanes?

Da ne bom naøteval vsehobveznosti, ki jih je prevzelanaøa dræava s podpisom veœ


MNENJA IN PREDLOGI

Foto

:M. R

ovøœ

ek –

Dia

na

Sramotno praznovanjesedemdesetletnice prve zakonske

zaøœite medveda na tleh zdajønje Slovenije

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 221

konvencij in direktiv iz Ev-rope, naj omenim samo tistidel Bernske konvencije, kigovori o varovanju æivljenj-skih prostorov medveda. Zdajje vsak dan veœ nemira navsakem m2 medvedjega æiv-ljenjskega prostora. V osred-njem delu nima veœ miru,zato se umika v robna ob-moœja. Zaradi ukinitve mrho-viøœ tudi nima veœ hrane naobmoœju strnjenih gozdov,zato se najveœ potika okrognaselij in si iøœe hrano nasmetiøœih. Ne govorim na pa-met: okrog Koœevja in v sa-mem Koœevju obisk medvedani nobena redkost. Moænostiza neposredne konflikte s œlo-vekom (napad nanj) je zatovsak dan veœ. Uradna oblast,katere politiko izvrøuje Za-vod za gozdove Slovenije, pana take pojave odgovarja samoz zahtevami po velikem od-strelu z izgovorom, »da jemedvedov preveœ«.

Medved je dræaven, dræavaplaœuje odøkodnino za økodo,ki jo povzroœa medved in karje dobro urejeno; æal pa nemorem trditi, da je v vseh

segmentih dobro urejeno ce-lotno gospodarjenje z medve-dom (menedæment). Reøeva-nje nasprotij medved – œlovekzgolj in samo z visokim od-strelom, t.j. je z eliminira-njem tistega, ki povzroœaøkodo, je bolj podobno reøe-vanju tega problema po vzor-cu izpred sedemdesetih let,ko je bil medved zaradi tegaæe na robu preæivetja. Vsazadeva je zelo preprosta, tudiizkuøenj imamo dovolj iz pre-teklosti. Œe æelimo medvedaobdræati, mu moramo vsajna osrednjem obmoœju za-gotoviti œim veœ miru, mudati hrano tudi na mrho-viøœih in obenem poskrbetiza zmeren odstrel, ki je vkulturni krajini nujen.Upam, da bomo za tako po-œetje dobili veœ strokovnihpodlag tudi iz izsledkov pro-jekta LIFE – Ohranitev med-veda v Sloveniji, za katere-ga bomo porabili kar dobrih600.000 � in da bo imel tudimedved kaj od tega denarja,ne le poveœan odstrel.

Slovenci smo zelo uboglji-vi ljudje, da ne reœem hlap-

œevski. Ubogamo tudi stvari,za katere vemo, da so v naravidrugaœne in œeprav æe imamodoloœene svoje izkuønje. Odvseh podpisanih papirjev, kiso jih podpisali obiskovalciBruslja, so med drugim tudina tak naœin privzeli doloœila,katerih konœni rezultat je, dav Sloveniji ni veœ mrhovineza medvede. To lahko storijosamo laiœni in ubogljivi dr-æavni uradniki, ki so v sluæbisamo zato, da dobivajo plaœo.Na strani medveda so oœitnosamo z besedami.

Svoje razmiøljanje naj kon-œam z besedami pokojnegaAntona Simoniœa, nekdanje-ga inøpektorja za lovstvo insvetovalca vlade, ki je se jezavedal, zakaj je v vladnisluæbi, in je svojo besedovedno zastavil najprej zamedveda. Dejal je: »Medvedje danes na øe tako velikemobmoœju utesnjen. Njegovenaravne premike motijo pro-metnice, naselja itd. Zatomora zadovoljevati svoje æiv-ljenjske zahteve na manjøemprostoru kot v divjini. Na dru-gi strani pa so v tem manjøem

prostoru polja in œrede æi-vine. Kaj je bolj razumljive-ga, da medved po tem pose-æe!? To pa pomeni konflikt zinteresi prebivalstva, da sejavno mnenje usmeri protiohranitvi medveda in konœnozavzema za njegovo odstrani-tev iz narave. Vse to naj bitvegali zato, ker se nekomuzdi dodajanje krme divji æi-vali »nenaravno« in bi uteg-nilo spremeniti njeno »narav-no« vedenje. Ali takøni misle-ci sploh pomislijo, kako jemogoœe v nenaravnem okoljupopolnoma naravno vedenjedivje vrste sploh ohraniti?«(konec citata iz zbornika Rja-vi medved v deæelah Alpe -Adrija, Ljubljana 1992)

Ob vseh dilemah, ki jih pri-naøa œas, smo dolæni, da se shvaleænim spominom zahva-limo tistim, ki so pred 70 letizaøœititi medveda. V njih jebilo nekaj veœ, ne samo izpol-njevanje uradniøkih obvezno-sti. Velja jih posnemati!

Ciril Øtrumbelj,œlan Komisije za veliko

divjad in zveri pri Lovskizvezi Slovenije


Foto

:M. P

ogaœ

nik

– D

iana

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 222

Vaøe osrednje raziskovalno podroœjeso odnosi med plenilci in plenom, kar jetudi za lovce zelo pomembno in zanimi-vo vpraøanje, ki vnaøa nemir med lovceskozi vso dolgo zgodovino lova in lov-stva. Do nedavnega so lovci øteli zveriza tekmece, ki jim jemljejo plen, pa najbodo to ujede in njihov vpliv na poljskodivjad ali pa velike zveri, ki se prehra-njujejo preteæno s parkljasto divjadjo.Æal so øe sedaj lovci, ki æelijo razlikovatikoristno in økodljivo divjad glede naenostranske laiœne ocene odnosov ple-nilec – plen. Kakøen je torej dejanskivpliv plenilcev na divjad?

Odnos plenilec – plen je pravzapravnajbolj intenzivno prouœevan medvrstniodnos med æivimi bitji. Æe Aristotel jepred 2400 leti ugotovil, da so plenilcipomembni v naravi. Za razliko od drugihgrøkih mislecev je æe poudarjal, da imajoplenilci zelo omejeno vlogo pri zaustav-ljanju prevelike namnoæitve posameznevrste (plena). Po stoletju raziskav odnosaplen – plenilec v 20. stoletju raziskovalciodkrivamo podobne ugotovitve. V na-ravnih ekosistemih je bistveno bolj opa-zen redukcijski vpliv na posamezne vrstes paraziti oz. boleznimi. V razvoju æiv-ljenjskih zdruæb nastaja pomemben raz-voj v smer sobivanja. Tako pravilomatudi medsebojni razvoj med plenom inplenilcem vodi v sobivanje. Torej lahkopreprosto odgovorim, da je vpliv plenil-cev, ki æe tisoœletja bivajo s svojim ple-nom, razmeroma majhen in prinaøa øte-

vilne pozitivne bioloøke uœinke. Sevedapa se vpliv na plen lahko bistveno spre-meni ob posebnih razmerah v okolju.

V lovskih praskupnostih je bilo medplenilcem in plenom vzpostavljeno rav-novesje, ker je bil œlovek lovec enako-vredno z zvermi umeøœen med plenilce,vœasih pa je bil tudi plen. Ko se je œlovekustalil s pridelovanjem hrane na poljuter z æivinorejo, so se razmerja spreme-nila. Vsa divjad je za kmeta postala ro-

parska zdruæba, ki mu je samo kradla:rastlinojedi pridelke s polj, mesojedi paæivino s paønikov in dvoriøœ. Skozi vsozgodovino so plenilce preganjali kmetjein lovci, ker so najveœjemu plenilcu –œloveku – jemali plen. Tak odnos je vveliki meri ostal pri kmetih do danes, kose velike zveri hranijo z drobnico, øe po-sebno, œe manjka divjadi. Dandanes seœlovek s svojimi gospodarskimi interesivtika na vsako ped narave. Kako naj vsedanjih razmerah gledamo na odnosplenilec – plen?

V zadnjem œasu pri prouœevanju eko-logije posameznih vrst in njihove vlogev ekosistemu ugotavljamo øtevilne novevidike kompleksnosti æivljenjskih zdruæb.Razvoj zdruæb in delovanje ekosistemovsta rezultat dolgega razvoja ter razmero-ma poœasnih sprememb. Œlovek je s svo-jim razvojem prehitel razvoj æivljenja naZemlji. Tudi sam, kot æivalska vrsta, sebioloøko ni sposoben prilagajati hitrimspremembam v okolju. A samoohranit-veni nagon je vendarle zelo moœan. Kersmo razvili nove moænosti poseganja vekosisteme, si moramo zavestno postav-ljati omejitve. Te lahko prepoznamo ssploøno druæbeno moralo, etiko in raz-liœnimi drugimi normami. Sam tako tudirazumem lov. Dokler je bil œlovek v pre-prostem odnosu z drugimi bitji, torejplen oziroma plenilec, ki je lovil z roka-mi, ni bilo treba razvijati nikakrønih etiœ-nih norm. S pojavom uœinkovitega oroæ-ja in drugega orodja pa so se razmere


Dr. Ivan Kos

NAØ INTERVJU

Lovci so raziskovalcem lahko v veliko pomoœ

Dr. Ivan Kos je docent na Oddelku za biologijo Biotehniøke fakultete v Ljubljani. Iz rojstnega Ælebiœa jehodil v osnovno øolo v bliænjo Ribnico, gimnazijo pa je dokonœal v Koœevju. Ves œas je preæivel v zanimivigozdnati krajini svoje deæele, kjer je sobival z divjimi æivalmi, divjadjo, svojimi œebelami, kar vse ga jeusmerilo v øtudij biologije ter v raziskovalno delo. Leta 1985 je diplomiral, œez tri leta opravil magistrskiøtudij ter leta 1995 doktoriral na Bioloøkem oddelku BF Univerze v Ljubljani. Znane so zlasti njegovepoglobljene øtudije odnosov med plenom in plenilcem, in to v vsem razponu od strig pa do velikih zveri.Dokler mu je dopuøœal œas, je bil œlan Lovske druæine Velike Poljane tako kot njegov oœe in stric. Æe medøtudijem je konœal tudi øolanje za lovskega tehnika. Sedaj je tudi predavatelj pri izobraæevanju lovcev in jeœlan komisije za poljsko divjad. Je torej eden redkih visokoøolskih uœiteljev, ki je vkljuœen v delo naøelovske organizacije. V delo s øtudenti biologije je vnesel primeren deleæ programa za prostoæiveœe divjeæivali – divjad, kar je bila novost, ki bo v prihodnje gotovo dobro vplivala na znanje in angaæiranje bio-logov na podroœju divjadi in lovstva. V raziskovalno delo je vkljuœil raziskovanje divjadi, øe posebno zveri.Rezultat tega prizadevanja je odliœna monografija Ris v Sloveniji, strokovna izhodiøœa za varstvo in uprav-ljanje, ki jo je s sodelavci predstavil strokovni javnosti v zaœetku letoønjega leta, lovcem pa tudi v tej øtevilki. To bi bila lahko imenitna knjiga v zbirki, ki so æe izøle v Zlatorogovi knjiænici.

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 223

stami in æeleznicami, na øtevilne in ved-no manjøe povrøine narave. Tako prednaøimi oœmi nastajajo veœje in manjøeobore, med katerimi divjad nima preho-dov, kar pomeni dolgoroœno siroma-øenje genske pestrosti ter s tem degene-racijo divjadi. Tako je tudi v Sloveniji.Kako naj take nevarnosti prepreœimoali vsaj omilimo?

Tehnika tudi fiziœno spreminja naøeokolje. Œe primerjamo ceste danes (avto-ceste) s cestami pred stotimi leti, nampostane jasno, kako hitro in drastiœno sespreminja naø svet. Imamo dovolj moœnestroje, da preoblikujemo zemeljsko po-vrøje, potrebujemo pa etiœen odnos dodrugih vrst, ki mora biti uteæ enostran-skemu razvoju. Plaønice na naøih oœeh jetreba nekoliko odmakniti in na spre-membe pogledati celovito. To pomeni,da je treba omiliti negativne ukrepe zadruge organizme. Tudi sam s svetova-njem pri pripravi naœrtov za dograditevprometnic zagovarjam zgraditev razliœ-nih premostitvenih objektov, ki naj bivsaj deloma omilili drobitev (fragmenta-cijo) prostora.

Ozaveøœenost in znanje o pomenugenskih zapisov, dednosti ter genskepestrosti sta se prav v zadnjem œasu zelopoveœala tudi zaradi raziskav in odkritijo genih ter genskih zapisih v œloveko-vem organizmu. Ob omenjenih ugoto-vitvah so tudi znotraj lovstva nastalazanimiva vpraøanja, kot je na primerzmanjøevanje øtevilœnosti risa, ki je lah-ko tudi posledica parjenja v sorodstvu.Od naseljenih treh parov risov, ki so biliodlovljeni na Slovaøkem in spuøœeni naKoœevskem, se je namreœ populacijarazøirila na velikem obmoœju: od Po-soœja do obal Jadranskega morja ter doBosne. Mnenja so seveda zelo razliœna,pa tudi predlogi za reøitve, ki segajo odvnosa dodatnih risov, œakanje na spoji-tev z balkanskim risom ter prek alpske-ga loka s severnimi populacijami tudiponovno naseljenih risov …

Teæave parjenja v sorodstvu so ljudemæe dokaj dobro znane, zato razliœne œlo-veøke druæbe zakonsko prepovedujejorazmnoæevanje v sorodstvu. Tudi v lov-ski organizaciji so se æe veœkrat intenziv-no ukvarjali s tem problemom. Sam se izotroøtva spomnim osveæitve krvi pripoljskemu zajcu, ko so lovci uvaæali zaj-ce s Œeøke. Ukrep naj bi bil œarobna pa-lica, ki naj bi ustavila drastiœno zmanj-øevanje øtevilœnosti. Zdaj pa dobro vemo,da »œarobna palica« ni povrnila bogatihzajœjih revirjev. Razmere v naravi vse-eno niso tako preproste kakor npr. v hle-vu. Dejstvo je, da pogosto pri vrstah ob-stajajo razliœni naravni mehanizmi, kiparjenje v sorodstvu prepreœujejo oz. gavsaj zelo omejujejo.

Pri risu so razmere øe dodatno zaple-tene. Znano je, da so sicer genski skladiteritorialnih maœk razmeroma skromni.Tudi pri risu kaæe, da se je v preteklostiizgubljala genska heterogenost. Doslejnimamo nikakrønih dokazov, da bi bil vnaøi populaciji izraæen negativen uœinekparjenja v sorodstvu. Sam bi æelel boljintenzivne raziskave o tej problematiki,da bi bile ugotovitve konkretne. Neæelim, da bi vse probleme v populacijizreducirali na hipotetiœne probleme par-jenja v sorodstvu. Druga strokovna dile-ma, ki ostaja na evropskem nivoju, pa jepovezana z balkanskim risom. Tudi naj-novejøe genetske raziskave øvicarske ra-ziskovalke Christine Breitenmoser potr-jujejo poseben status balkanskemu risu,in sicer kot samostojne podvrste. Po-pulacija balkanskega risa je na sploh enaizmed najbolj ogroæenih populacij sesal-cev v Evropi. Pravkar tudi pri nas naOddelku za biologijo Biotehniøke fakul-tete raziskujemo genetsko sliko ponovnonaseljene populacije in tudi balkanske.Poskuøamo pa tudi ugotoviti status naøihizumrlih avtohtonih risov. Øele na teme-lju spoznanj omenjenih raziskav in obcelovitem obravnavanju risa v Evropibomo naøli odgovor in predlog, kakovnaprej ravnati z naøo populacijo.

Lovci prepogosto delajo trdne zak-ljuœke na podlagi samo nekaj primerov,ki so jih videli (opazovali) v naravi, alicelo zgolj na podlagi enega samega do-æivljaja. Raziskovalci pa morate vednodvomiti, tudi po obseænih raziskavahzelo previdno delate zakljuœke. To lov-cev v praksi navadno ne zadovolji, kerhoœejo imeti ob vsakem problemu jasnein takojønje odgovore. Je morda tovzrok, da so nekako nezaupljivi do razi-skovalnega dela, kar se kaæe tudi prifinanciranju?

Vsekakor. Tudi sam sem zrasel v lov-ski druæbi in ob øtevilnih neposrednihizkuønjah v loviøœu. Iz takih izkuøenj sipotem posameznik zgradi neko predsta-vo. Na æalost je v tej predstavi pomenposamezne izkuønje prevelik in pogostopopaœi resnico. Govorimo o velikempomenu anekdotiœnih podatkov. Z vidi-ka raziskovalnega dela pa potrebujemomnogo podatkov, da so zakljuœki lahkoobjektivni in sploøno veljavni. Na æalostni bliænjic. Znanost potrebuje tudi veliko»œrnskega dela«. Obstaja pa øe drug pro-blem pri razumevanju pomena razisko-valnega dela. Poljudna, pa tudi strokov-na knjiæna dela ne puøœajo odprtih vpra-øanj. Snov je podana v obliki celovitezgodbe brez neodgovorjenih vpraøanj.Tako tudi sam po konœanem øtudiju ni-sem naøel zanimivega nereøenega vpra-øanja, povezanega z divjadjo, za temodiplomske naloge. Imel sem obœutek, da

bistveno spremenile. Œe si predstavlja-mo moænost lova æivali danes ob sodob-ni tehniki (sodobno oroæje, priprave zanoœno opazovanje, mobilni telefoni inavtomobili), potem se paœ ne moremoravnati samo po naøih primarnih lovskihnagonih. Podobno velja tudi za kmetij-stvo. Brez etiœnih norm varovanja biodi-verzitete in naøega okolja Zemljo lahkoizredno hitro spremenimo v œloveku ne-primeren planet. Izloœanje œloveku ne-posredno problematiœnih vrst æivih bitijje lahko zelo uœinkovito, a njihovo izgi-notje pomeni okrnitev temeljnih proce-sov v posameznih ekosistemih oziroma vdelovanju biogenega planeta, kar Zemljaje.

V zadnjih desetletjih, celo v zadnjihletih se je odnos oblasti in s tem tudi lov-cev do velikih zveri, ki so paœ najmoœ-nejøi plenilci, povsem spremenil. Æe dol-go znana strokovna staliøœa, da imavsaka vrsta v naravi svoje naloge in pra-vico do obstoja, so se konœno odrazilatudi v mednarodnih pogodbah in zako-nih. Plenilske vrste so zavarovane z lov-no dobo, najveœkrat pa s popolnim var-stvom in prepovedjo lova. Le izjemomaje dovoljen lov doloœenega øtevila oseb-kov takih vrst. Lovska zveza Slovenije jesprejela posebno resolucijo, da lov spre-jemamo le kot trajnostno rabo narave.Zanima nas vaøe mnenje o vplivu take-ga varstva plenilcev ter lova na ohra-njanje divjadi.

Deloma sem na to odgovoril æe v prej-ønjem odgovoru. Lov kot obliko traj-nostne rabe posameznih populacij jem-ljem podobno kot drugo rabo avtohtonihvrst (npr. bukve, razliœnih vrst trav indrugih rastlin na travniku). Ljudje paœæivimo na tem planetu in smo sestavnidel biogenih sistemov. Osebno vidimpomen trajnostne rabe naravnih popula-cij tudi v neposrednem stiku ljudi zæivljenjem, kar se mi zdi izredno po-membno. Z naøim odtujevanjem od na-ravnih vsakdanjih æivljenskih opravil senamreœ izgubljajo zanimanje, poznava-nje in potreba po ohranjanju naravnegabogastva. Menim, da je to najveœja groæ-nja obstoju posameznih populacij oz.njihovega okolja. Œe neœesa ne poznaø,tega praviloma tudi ne potrebujeø in slejkot prej prevladajo drugi interesi insreœamo se z izgubo takih populacij. Prirabi naravne dobrine pa ne smemo po-zabiti, da smo izredno razvili razliœnetehnike. S tem pa je postala meja medtrajnostno rabo in nepovratno izraboizredno nejasna.

Vaøe strokovno podroœje je delomatudi genska pestrost prostoæiveœih divjihæivali. Ves kopenski svet postaja razre-zan s prometnicami, predvsem z avtoce-


LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 224

je nekako vse æe bolj ali manj znano.Zdaj vem, da je to laæen obœutek.

Lovcev je veliko, na terenu so obvsaki uri dneva in ob vsakem vremenu;v petek in svetek, kot reœemo. Njihoveinformacije so dragocene in so bile vnekaterih raziskovalnih nalogah æe ko-ristno uporabljene. Tudi pri vaøih. Takoso lovske organizacije prihranile dræaviveliko davkoplaœevalskega denarja, sajnaj bi dræava financirala raziskave izsvojega proraœuna. Zato bi bilo pri pla-œevanju koncesije dræavi poøteno, da seto delo, œe je opravljeno in dobro oce-njeno, tudi prizna lovcem in lovskiorganizaciji. To je pri sklepanju konce-sijske pogodbe torej priloænost za obestrani, da bi pri raziskovalnem delu si-stemsko uredili vlogo lovskih organiza-cij. Povejte vaøe mnenje.

Spominjam se, da smo vœasih zelopoudarjali pomen celovitega pristopalovcev in lovske organizacije, in sicertako do divjadi kakor do narave sploh.

To pogosto razlagam tudi kolegom posvetu, in sicer na vpraøanje, kje je vSloveniji organizacija WWF. Ni je, saj jeveœ kot polovica lovcev (veœina potenci-alnih œlanov WWF) aktivnih akterjevvarovanja prostoæiveœih vrst in njihove-ga okolja. Na æalost pa mnogo ljudi vSloveniji tega ne pozna in o tem ne veniœesar. Tako pogosto nastajajo spre-membe, ki jih upraviœeno prepoznavamokot korak nazaj pri varovanju vrst inokolja pa tudi pri sodobnosti lovske or-ganizacije na zaœetku 21. stoletja. Ideja,naj se prihodek iz loviøœa vraœa nazaj vloviøœe, je bila revolucionarna. Divjad nidenar v neki vreœi oz. ni kura, ki nosizlata jajca. Divjad je sestavni del zdravihin funkcionalnih ekosistemov, ki si lah-ko na neki naœin deloma sama plaœujesvoj obstoj. Del obstoja je povezan zraziskovalnim delom, ki nam – ljudem –daje temeljno znanje za aktivno varstvodivjadi in je tudi øirøe druæbeno po-membno za ohranitev naøega okolja zazanamce.

Glede pomoœi pri raziskovalnem delupa velja, da je pogosto nujno aktivnosodelovanje lovcev. Ni samo vpraøanjedenarja. Za reøevanje doloœenih vpraøanjpotrebujemo øiroko logistiœno podporona terenu, pri œemer lahko vsak lovecprinese svoj, navidez majhen delœek,brez katerega pa ni celote! Pa da ne poza-bimo pomena aktivnega sodelovanjavsakega posameznega lovca pri varstvuposameznih vrst oz. biodiverzitete kotcelote. Sam sem tudi prepriœan, da je obaktivnem, tesnem sodelovanju lovskeorganizacije pri teh nalogah le øe vpra-øanje œasa, kdaj bo druæba tudi ustreznoovrednotila to sodelovanje.

Zahvaljujemo se vam za pogovor invam æelimo uspeøno delo pri izobraæe-vanju øtudentov biologije in lovcev terøe veliko trdnih rezultatov pri razisko-vanju prostoæiveœih divjih æivali.

Z docentom dr. Ivanom Kosom sem sepogovarjal – Janez Œernaœ.

Foto

:M. M

aste

rl –

Dia

na

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 225

ob finanœni podpori – øejka Hameda BinZayeda Al-Nahyana. To je priveznjenadvocevka repetirka s premovleœnim za-klepom, ki zdruæuje dobre lastnosti dvo-cevnih risanic in repetirk (podobno puø-ko, vendar z vrtljivim valjastim zakle-pom, je pred leti ponujal Kanadœan mad-æarskega rodu, a konstrukcija ni pravzaæivela). Temeljni podatki: kalibri .243Winchester, .308 Winchester, .30-06Springfield, .300 Winchester Magnum,

.375 Holland & Holland Magnum (drugikalibri na æeljo), dolæina cevi 57,5 cm,dolæina puøke 103 cm, masa puøke 4,4kg; za ceno pa raje ne vpraøajte.

Lanski sejemski novosti, repetirkiMerkel KR1 in Mauser M 03, sta seoœitno lepo prijeli, saj letos ponujajonove izvedbe, tudi zrcalni razliœici zastrelce leviœarje. Predstavnik Mauserjami je prijazno prikazal hitro demontaæocevi in njeno ponovno namestitev, karje ena dobrih lastnosti modela 03. Za takposeg je treba odviti dva vijaka na spod-nji strani kopiøœka, nakar cev poteg-nemo naprej in iz puøke. To pride pravza laæji (in varnejøi) transport oroæja alipa za hitro menjavo kalibra. Œe je zadrug kaliber potrebna tudi drugaœnaglava zaklepa, jo prav tako zamenja stre-lec sam, brez orodja in v nekaj sekun-

Risanice

Brez posebnega dvoma je premo-vleœna repetirka Blaser R 93 naj-uspeønejøa evropska civilna risa-

nica zadnje dobe. Da bi tovarna ohranilazanimanje kupcev, nas preseneœa z novi-mi in novimi razliœicami ter podmodeli.Med letoønjimi izvedbami je tudi narav-nost øokantna dvocevna repetirka BlaserR 93 Duo Model Hamed po zamisli – in


Kaj novega ponujajo oroæarji svetaNürnberøki sejem IWA (18.–21. marec 2005) je predstavil rekordno

øtevilo, tisoœ in dva ponudnika oroæja ter opreme iz 47 dræav, kar si jeogledala mnoæica trgovcev in strokovnjakov, da o mnogih novinarjihniti ne govorimo. Kot vedno je bilo kaj videti, zato v tem zgoøœenemporoœilu ponujamo nekaj poudarkov o novem strelnem oroæju,primernem za lovsko rabo.

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 226

ponuja tudi klasiœne repetirke M 98, into predvsem v dolgi, magnumski izved-bi za afriøki lov.

Pri ameriøkih repetirkah z vrtljivimvaljastim zaklepom je naøo pozornostpritegnila Rugerjeva M 77 MKII v iz-vedbi Frontier. Model 77 Mark II jekakovostna, dodobra preizkuøena risani-ca, precej podobna klasiœnemu Mauser-ju. Poglavitna posebnost nove »mejaø-ke« izvedbe je naprej pomaknjena mon-taæa za strelni daljnogled. Takøen naœin,

ki ga – mimogrede – poznamo æe iz za-praøenih avstro-ogrskih oroænih katalo-gov, ima nekaj prednosti: puøko laæjeoprimemo (in nosimo) na toœki ravno-vesja (z dlanjo preko zaklepa), oroæje selaæje polni, nenazadnje se povsem izog-nemo sicer vedno preæeœi nevarnostiudarca zadka daljnogleda v strelœevoarkado … Takøni namestitvi strelnegadaljnogleda kritiki oœitajo predvsem dvo-je: majhno vidno polje in nedosegljivostustreznih daljnogledov (s prilagojeno,daljøo razdaljo oko – okular). Prvemu sezlahka izognemo s sorazmerno majhnopoveœavo in gledanjem z obema oœeso-ma (kar je pri strelih na premikajoœo sedivjad priporoœljivo), za drugo pa jeposkrbela vrsta proizvajalcev lovske op-tike, na primer (vodilni) ameriøki Leu-pold. Rugerjeva Frontier ima øe dve za-nimivi lastnosti: zelo kratko (42 cm!) intanko cev, zaradi œesar je puøka izjemno

lahko nosljiva, in pa lepljeno kopito, kije zelo trdno ter odporno proti vlagi.Dosegljivi kalibri so .243 Winchester, 7 mm-08 Remington, .308 Winchester,.300 Winchester Short Magnum. Kara-binka je dolga 90 cm in tehta 3 kg.

Med kar zajetno mnoæico dvocevnihrisanic prelamaœ spoznajmo novo bo-karico Merkel B 3, ki se precej razlikujeod tradicionalne suhlske ponudbe, kotsmo je vajeni iz prejønjih let. Puøka B 3ima prelomno-bloœni zaklep Simson-Jaeger, ki zadnja leta doæivlja pravorenesanso. Baskil (glava puøke) je izlahke kovine, kar skupaj s kratkimi cev-mi (55 cm) prispeva k majhni masi oroæ-ja, le 2,9 kg. Celina sta v prid varnosti

Velika je tudi ponudba drugih risanic:repetirk manj pogostih sistemov (navzvod, z drsnim kopiøœkom), enostrelk,priveznjenih dvocevk, celo tricevk (brezøibrenih cevi), polavtomatk – mnogopreveœ tudi za naøtevanje, kaj øele opisali komentiranje.

Øibrenice in kombinirane puøke

Blaserju je za vodilno vlogo med nem-økimi proizvajalci lovskega oroæja manj-kala le øe dobra polnokrvna øibrenica invse kaæe, da so uredili tudi to »malen-kost«. Blaser F 3 je (seveda) bokarica,kalibra 12, po Blaserjevi tradiciji teh-noloøko dovrøena, a tudi presenetljivoelegantna in œistih linij; kar nekam »ita-lijanska«. Zaklep oziroma baskil je nizek(60,6 mm), zapah pa po priœakovanjupreprost, a uœinkovit, z velikimi prileæ-nimi ploskvami. Sproæilec je enojen, me-


dah. Predstavnik tovarne mi je povedal,da so doslej prodali blizu 4.000 puøknovega modela, katerega maloprodajnacena se zaœne pri 1.700 evrih. Mauser

roœno napenjalna (in odpenjalna), spro-æilec pa je enojni (na æeljo s francoskimnaproæilom). Strelni daljnogled se pritr-di neposredno na cev brez dodatnih pod-stavkov. Kopito je dokaj tradicionalno, ssvinjskim hrbtom in bavarsko liœnico.Dosegljivi kalibri: .30 R Blaser, 8 x 57IRS, 9,3 x 74 R.

Eden opaznih trendov letoønjega sejma IWAje preporod puøk petelink; predstavnicafrancoske tovarne oroæja Verney - Carronpozira z dvocevno risanico Demas kalibra 8 x 57 IRS/8 x 57 IRS.

Blaserjeva dvocevna repetirka R 93 DuoModel Hamed

Merkel KR 1 v zrcalni razliœici za strelce le-viœarje

Merkel B 3 z zaklepom Simson - Jaeger

Blaserjeva bokarica F3 kalibra 12/12

Ruger M 77 MK II Frontier; priroœna kara-binka meri le 90 cm.

Foto

:J. H

artm

an

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 227

Piøtole in revolverjiVelika novost je Berettina piøtola P x

4 Storm s plastiœnim oziroma toœnejepolimerskim ogrodjem, nekakøen pozenitalijanski odgovor na zdaj æe klasiœnegaavstrijskega Glocka. To je piøtola »sluæ-benega« razreda, v bistvu pa veœnamen-sko oroæje, namenjeno øirokemu kroguuporabnikov, tako tudi lovcem. »Vihar«ponujajo v kalibrih 9 mm (9 x 19 Lu-ger/Parabellum) in .40 Smith & Wessonter za nameœek v italijanskem civilnem 9 x 21; okvir je dvoredni. Polavtomatskimehanizem nove Berette deluje s po-moœjo rotacije cevi, kar naj bi po naved-bah tovarne pripomoglo k trpeænostioroæja. Ponavadi je delovanje sproæilca

Nova ameriøka velikokalibrska revol-verja – dolgocevni Smith & Wessona 460XVR (Extreme Velocity Revolver – re-volver ekstremne hitrosti) novega kalib-ra .460 S & W Magnum in kratkocevni»toponoøœek« Ruger Super RedhawkAlaskan, kalibra .454 Casull in .480 Ru-ger – smo v Nürnbergu iskali zaman. PriRugerju so povedali, da niso uspeli pra-voœasno urediti ustreznih izvoznih papir-jev. Oba pa so æe prikazali na osrednjemameriøkem oroænem sejmu v Las Vegasu(januar - februar), zato nista neznanka.Smith & Wesson 460 XVR je v bistvuenak lanski novosti, mogoœnemu revol-verju kalibra .500 S & W Magnum, le daima nekoliko zmanjøan kaliber. Naboj.460 S & W Magnum je podaljøana inbistveno moœnejøa izpeljanka naboja.454 Casull ter doseæe naravnost puø-kino hitrost okoli 760 metrov v sekundi;premer krogle je 11,5 mm, njena masapa 13 - 26+ g. Kljub neskromni dolæini 38 cm (cev 21,3 cm) in masi 2055 g bota izjemno moœan peterokres verjetnozanimal lovce, ki se sreœujejo z nevarnodivjadjo, œeprav bo za marsikoga mednjimi verjetno bolj zanimiv RugerjevAlaskan. Ta øesterokres se odlikuje pozelo kratki in torej priroœni cevi, ki jedolga le 6,35 cm, strelja pa (dovolj)moœne naboje .454 Casull ali .480 Ru-ger; masa revolverja je nosljivih 1190 g.

V Nürnbergu smo si lahko ogledalitudi øtevilne nove revolverje enojnegadelovanja (single action; pred vsakimstrelom je treba roœno napeti udarnokladivce). Veœinoma so bili bolj ali manjtoœni posnetki legendarnega Colta »po-mirjevalca« oziroma uradno SAA (Sin-gle Action Army), ki mu zaradi pre-proøœine in zanesljivosti – pa tudi nostal-giœne privlaœnosti – øe nikakor ne poje-nja sapa. Kaliber je po veœini izvirni .45Long Colt ali sodobnejøi .357 Magnum.Med najnovejøimi razliœicami sta Ruger-jev New Vaquero in Taurusov Gaucho,za najbolj toœen posnetek pa veljaizdelek italijanske oroæarne F.lli Pietta.Œetudi so novodobni »pomirjevalci« vprvi vrsti namenjeni kavbojskim øport-nim strelcem, so brez dvoma zanimivitudi kot lovœevo boœno oroæje.

Janez Hartman

hanski in seveda izbirni. Cevi so izde-lane za uporabo tudi jeklenih øiber teropremljene z zamenljivimi zadrgami(mobilnimi œoki). Kopit je veœ vrst, paœodvisno od namembnosti. Ne gre namreœza lovsko puøko v oæjem pomenu, paœpa za øibrenico, namenjeno tudi – alicelo predvsem – streljanju na glinastegolobe, torej za discipline trap, skeet,lovski parkur (sporting clays).

Pri nas polavtomatske øibrenice nisorazøirjene – med razlogi sta tradicija inlovska zakonodaja – zato ponavadi no-vosti s tega podroœja kar preskoœimo.Nova Berettina polavtomatka pa si za-sluæi, da jo predstavimo vsaj na kratko.Beretta UGB 25 Xcel namreœ zdruæujenov zaklepni sistem s prelomno cevjo,kar omogoœa veliko mero varnosti inenakovrednosti s prelamaœami, pri œe-mer je miøljeno predvsem ravnanje nastreliøœu za glinaste golobe. Prednostene cevi – v primerjavi s prevladujoœimibokaricami – je povsem enaka smer za-detka pri drugem strelu. Samodejno de-

lovanje temelji na naœelu kratkega trza-nja, kar ne le povzroœi bistveno manjumazanije (ostankov izgorelega smodni-ka) pri dolgotrajnem streljanju, paœ pa vpovezavi z nizko nameøœeno cevjo sko-rajda izniœi moteœi trzaj oroæja navzgor.Tako vsaj trdi tovarna, ki navaja tudibrezhibno delovanje mehanizma z vsemipolnitvami tulcev 12/70 do mase øibrenepolnitve 42 g. Omenimo øe drugo Be-rettino novo polavtomatko. To je A 391Xtrema 2, ki uporablja bolj obiœajen si-stem odvoda plinov in je prirejena za»super magnumsko« strelivo 12/89.

Kombiniranih lovskih puøk je kot po-navadi na pretek, od najpogostejøih –predvsem naveznjenih – dvocevk dozahtevnih øtiricevk; slednje ponuja po-leg Borovljanov in suhlskih puøkarjev øenemøki Heym. V oœi je padla t. i. kron-ska puøka (samonapenjalna petelinka)»biksarica« (priveznjena polrisanica) izboroveljske ponudbe. Bogato okraøenapriveznjenka je imela æe prvi dan sejmalistek »rezervirano«, drugi dan pa je æeni bilo veœ na ogled …

dvojno ali pa izkljuœno dvojno; slednjevelja zaradi dolgega hoda sproæilca zavarnejøi naœin. Øe temeljne øtevilke:zmogljivost 17 nabojev (9 mm), dolæina192 mm, cev 102 mm, debelina roœaja 30 mm, masa piøtole (s praznim okvir-jem) 785 g.

Novo piøtolo »plastenko« ponuja tudiŒeska Zbrojovka, in sicer razliœico æeznane miniaturne Rami, namenjenepredvsem prikriti noønji. Zaradi skrom-nih mer in majhne mase, a vseeno dovoljmoœi, je to ob ne pretirani ceni gotovoena zanimivejøih piøtol za naøo lovskorabo – œe se raje ne odloœimo za samo-kres z vrtljivim bobniœem.


Berettina »plastenka« P x 4 Storm

Berettina prelomljiva polavtomatka UGB 25Xcel kalibra 12/70

Œeska Zbrojovka Rami v novi polimerski iz-vedbi

Ruger New Vaquero je na voljo tudi kot lov-œevo boœno oroæje.

Foto

:J. H

artm

an

Foto

:J. H

artm

an

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 228

DVANAJST MESECEV V PRAØIŒJEM REVIRJU (II.)

Zaradi vremenskih za-mikov zadnjih let, kojesen traja do decem-

bra in zima do aprila, je tudimaj izredno spremenljiv.Kljub temu je veœ sonca.Drevje, grmovje, zeliøœa intrave so v polnem vzniku.Vrnejo se selivske vrste, roje-va se novo æivljenje …

Glavna kmeœka opravilaso: sajenje koruze, gnojenjetravnikov in paønikov, po-nekod tudi økropljenje protiplevelom. Veœina svinj je po-legla in pujski brez teæav sle-dijo materam tudi na polja innjive. To je tudi œas nastaja-nja øtevilœnejøih æivljenjskihskupnosti. V gozdu je malohrane, zato morajo biti kr-miøœa vedno redno in bogatozaloæena. Odøkodnine za raz-rite koruzne njive so lahkoobœutne za druæinsko blagaj-no.

Zdaj je pravi œas za obdela-vo lovskih krmnih njiv zadivjad, tudi tistih, ki leæijo vgozdu ali v senœnih legah.Krmne njive zasejemo z ov-som, pøenico ali koruzo. Na-menjene so tako divjim pra-øiœem kot jelenjadi in srnjadi.

Zaœasno jih ogradimo ali za-varujmo kako drugaœe.

Topinambur, ki smo gaizkopali aprila, posadimo nanove povrøine. Priporoœljivaje polmetrska medvrstna raz-dalja, gomolje pa sadimo 25 cm narazen in okrog 10 cmgloboko. Ko poæenejo prvilisti, ga dognojimo z enim odduøiœnih mineralnih gnojil.

Jelenjad pase predvsemmlade poganjke in liste, divjipraøiœi pa ga rijejo. Vse nano-vo urejene krmne njive mora-jo biti vsaj do jeseni ustreznozavarovane, v poznejøih letihpa to ni veœ potrebno, saj setopinambur tako razraste inukorenini, da ga divji praøiœipraktiœno ne morejo uniœiti.

Konec maja so dnevi innoœi vse toplejøi. Zlasti mlaj-øim divjim praøiœem postajazimska obleka pretopla. Zdajodpadajo zimske øœetine za-radi pospeøenega gibanja pogoøœavskih steœinah s kalu-æanjem in œohanjem. V temœasu so divji praøiœi neugled-nega videza in kuøtravi, poz-neje v poletni, kratki, srebrnosivi odlakanosti pa so videtivitkejøi. Razlika med zimsko

in poletno dlako – v takemstanju so divji praøiœi le dobradva meseca – je veœ kot oœit-na.

Tako imenovani polkmetje,ki so dopoldne redno zapo-sleni, so pozno popoldne invse do teme najveœkrat na nji-vah in vrtovih, kar tudi vplivana bioritem divjadi in lova.

Maj je zaœetek lovne dobena srnjaka. Podaljøano veœer-no œakanje ob meseœini jelahko uspeøno, saj tedaj divjipraøiœi izstopajo razmeromazgodaj.

Sajenje koruze in krompir-ja je na viøku. Za prepreœitevprezgodnjih økod je pripo-roœljivo organizirano, tudiskupinsko œakanje ob takihnjivah. Ob pomanjkanju pri-mernih dreves uporabimoprestavljive preæe.

»Kemiœne ograje« nekajdni ali tednov odvraœajo divjepraøiœe. Uœinkovitejøe so elek-triœne ograje oziroma »pa-stirji«. Nekaj dni uœinkujejotudi obœasni plaøilni streli.

Rastline na njivah, npr.zimska ogrøœica, so maja vpolnem razcvetu in polni ra-sti, tudi meter in veœ visoko.

Æita so za kritje øe prenizka.Neredko se posamiœni mer-jasec obœasno preseli v mirnein ravninske gozdiœe ter go-øœave, kjer je navadno veœmiru kot v gozdu. Posamiœnitropi se preselijo na æe ome-njene povrøine z zimsko ogr-øœico, pozneje pa na koruznein sonœniœne povrøine. Po-sledice tega niso le økodezaradi hranjenja, hujøe so po-sledice øtevilœnejøih steœin inleæiøœ. Nadzor nad takimipovrøinami ni zgolj pripo-roœljiv, temveœ nujen! Obzadovoljivih svetlobnih indrugih razmerah, ob zanes-ljivi presoji in z malo lovskesreœe je mogoœe odstrelititudi zrelega merjasca.

Ob toplih veœerih je pri-poroœljivo obiskati preæo obkaluæah. Zaraslost ob njih si-cer vpliva na zaupljivost div-jih praøiœev, a skoraj nesliøenlovœev prihod praøiœe œestopreseneti. Strel na divjegapraøiœa, ki je v kaluæi, je ne-lovski, poleg tega pa povzro-œi tudi dodaten trud ob spra-vilu in transportu.

(Nadaljevanje prihodnjiœ)Blaæ Kræe


Foto

: K. S

chne

ider

DVANAJST MESECEV V PRAØIŒJEM REVIRJU (II.)Maj – oblikovanje øtevilœnejøih skupnosti divjih praøiœev, œas za obdelavo lovskih krmnih njiv in

ukrepi za prepreœevanje prezgodnjih økod

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 229

Najprej æelim opozori-ti, da v prispevku raz-miøljam iz svojih iz-

kuøenj in opazovanj v loviøœus posebnim namenom (LPN)Triglav, s katerim upravljajavni zavod Triglavski narod-ni park (TNP). Ali so podob-ne razmere tudi drugod poSloveniji, kjer so tradicional-na gamsova bivaliøœa, ne vem,priporoœam pa vsem, kiupravljate s gamsovimi lovi-øœi, da o tem razmislite.

Gams je predvsem visoko-gorska divjad. Poleti se najra-je zadræuje v odprtem svetu,pozimi pa se premakne v za-vetje gozda na zgornji gozdnimeji. Gams je prehransko ve-zan na »naravno« stanje. Œe-prav imamo gamse tudi v po-sameznih predelih predgorjaoz. sredogorja, so glavna(najøtevilœnejøa) gamsova bi-valiøœa v Sloveniji v JulijskihAlpah, Karavankah ter Kam-niøkih in Savinjskih Alpah.Ker so Julijske Alpe naø naj-obseænejøi gorski svet, je todnajveœ primernih gamsovihbivaliøœ in s tem tudi najveœgamsov. Tako lahko zakljuœi-mo, da ima gams v Slovenijiomejen æivljenjski prostor.

Z jelenjadjo je nekolikodrugaœe. Predvsem je pro-storsko prilagodljivejøa; ust-reza ji prepletanje naravnekrajine (gozd) s kulturno.Prehransko je vezana (tudi)na travno paøo. Tudi »gor-ska« jelenjad ima v Slovenijivsaj delne moænosti za travnopaøo. Zato ima jelenjad vSloveniji precej veœji æiv-ljenjski prostor kot gams. Ktemu moramo dodati øe, da seæivljenjski prostor jelenjadinadaljuje tudi v sosednje dr-æave, zlasti na Madæarsko inHrvaøko.

LPN Triglav, v velikosti58.000 ha, obsega visokogor-je Julijskih Alp, gorski gozd-nati planoti Pokljuko in Me-æaklo ter visokogorske doli-ne. V njem so za alpske eko-sisteme znaœilne æivalske vr-ste. Med njimi je gams mednajvidnejøimi, pa ne zaradiveœje »vrednosti« kot drugeæivalske vrste, ampak zaradiœlovekovega zanimanja, donedavnega zlasti lova, zdaj pavedno bolj tudi obiskovalcevin rezervatnega naravovarst-

va. Zato je imel gams na temobmoœju vedno prednost pri»gojenju«, dandanes zlasti vprizadevanju za popolno var-stvo. Prizadevanja za popol-no varstvo (brez izloœitev spuøko) so povezana pred-vsem s statusom narodnegaparka. O tem, da je Triglavskinarodni park sestavljanka(pogojno) naravne in kultur-ne krajine ter s tem razliœnegapristopa do rezervatnega var-stva in razvoja, sem æe veœ-krat pisal.

Obiskovalci Triglavskeganarodnega parka lahko v od-prtem svetu visokogorja opa-zujejo øe kozoroge in, œe seozrejo v nebo, tudi neredkoplaninskega orla. Za opazo-vanje divjega petelina in ru-øevca moramo imeti æe malosreœe, øe veœ pa za sreœanje zdrugimi æivalskimi vrstami.Œeprav mnoge niso redke, paæivijo prikrito in jih lahkoopazujemo predvsem s po-znavanjem njihovega bivali-øœa in vedenja.

Zelo redko bomo kot na-kljuœni obiskovalci sreœali je-lenjad. Lahko bi sklepali, dajelenjadi ni oziroma, da jemaloøtevilœna. Vendar po-znavalci vemo, da je ravnoobratno. Po sledovih in opa-zovanjih na œakaliøœih ugo-tavljamo, da jelenjad postaja

pravzaprav povsod prisotnain vedno øtevilœnejøa. Tako jezdaj. Øe pred dvajsetimi letipa je bila jelenjad v LPNTriglav maloøtevilœna, in øeto le na Meæakli, Pokljuki inRadovni, nekaj tudi v Zgor-njesavski dolini, posamezneæivali pa v Œrnem vrhu nadVrsnikom. Ne bom pozabil,ko mi je æal æe pokojni JoæeZakrajøek – Joza poleti 1996ves navduøen pripovedoval,kako je v zgodnjem jutru vi-soko nad dolino Zapoden vTrenti v ruøju opazoval jelenaosmeraka. To je bilo Jozovoprvo opazovanje jelenjadi v»njegovem« Jalovcu, ki slovikot najboljøi gamsji »revir«.In zdaj, øe ne deset let po temdogodku? Stojan Zorœ, novinadzornik in poklicni lovec vJalovcu in vnuk slavnegaAntona Kravanje – Kopi-øœarja, je minulo jesen opazo-val trop petih glav jelenjadiøe dlje in øe viøe, nad PlaninoZapotok. Tod postajajo opa-zovanja, øe pogosteje pa sle-denja jelenjadi obiœajna. Si-cer pa je zdaj na primorskistrani LPN Triglav najveœjelenjadi v Vrsniku oziromanjegovi øirøi okolici, v Œrnemvrhu, v Plazih, Krbulniku inplanini Za Skalo. V predlan-skem ruku sva z BertijemKravanjo nad planino Za

Skalo posluøala ruk treh jele-nov. Øe zlasti zanimivo je biloopazovanje moœnega desete-raka na razdalji trideset met-rov, ki je rukal sredi opoldne-va. Koøuto s teletom, telico insrednje starega jelena pa svasredi dopoldneva opazovalana visokogorskih traviøœih2.019 metrov visokega Kuka.Berti mi je povedal, da je vlanskem ruku v Vrsniku po-sluøal z enega mesta hkratipet jelenov. Visoko nad vasjoVas na Skali, kjer domujeBertijev rod, pa je Berti lanijeseni uplenil veœ kot desetlet starega jelena. Naø nad-zornik in poklicni lovec Lud-vik Komac z Vrsnika mi jepred nekaj leti pravil, kako sebo treba o jelenjadi kaj nauœi-ti, saj s »to beøtijo prej nismoimeli opravka«. Trentarji inSoœani so vedno bili pred-vsem gamsarji. Tokrat nebom zapisal imena, ki mi je øepred nedavnim zatrdil, dadaje prednost uplenitvi stare-ga kozla ali stare koze pred øetako mogoœnim jelenom, into kljub temu, da ima rogljevza »celo sobo«. Da ne bo po-mote, najveœ rogljev je odnajdenih poginulih garjavihgamsov. To veliko pove o tra-diciji in navezanosti teh gor-janov na njihov gorski svet ingamsji lov.


Foto

:M. R

ovøœ

ek –

Dia

na

Ali bo jelenjad izpodrinila gamsa?

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 230

Na gorenjski strani LPNTriglav pa je zdaj jelenjad»doma«. Za Meæaklo æe pra-vimo, da je postala »jelenovrevir«. Meæakla je bivalno inprehransko zanimiva. Prevla-dujejo meøani gozdovi, naravninskem delu ter njenemobrobju so øtevilni travniki inpaøniki, gozdnih cest je manj,poboœja nad Radovno so øemirna, vendar vedno manj za-radi gobarjenja. V zimskemœasu se jelenjad najveœ zadr-æuje na juænih obronkih okoliPoljan, Lazov in Pernikov.Na Meæakli domujejo tudigamsi. Svoje stalne steœineimajo v Jerebikovcu, Zadnjidolini in severnih prepadnihstrminah. Omenjena obmoœjaso zaradi teæke prehodnosti innedostopnosti vedno bolj tudizatoœiøœa jelenjadi.

Podobne razmere zasledi-mo na Pokljuki. Pri tem jeneverjetno, koliko in kaj vsePokljuka prenese: cel kupœlovekovih celoletnih rekre-ativnih dejavnosti, gozdnopaøo (ki je po zakonu o goz-dovih prepovedana!) govedi,konj, veœ sto ovc, pojavljajose domaœe koze. Ob vsemtem pa imamo v TNP prav naPokljuki øe najveœ strnjenihrastiøœ divjega petelina. Ven-dar je tudi teh polovico manjkot pred tridesetimi leti. To-rej se ne slepimo. Zdajønjestanje ni dokaz, da so lahkoøtevilne dejavnosti na enemprostoru brez økode za pro-stoæiveœe æivali!

Za Pokljuko so znaœilnismrekovi sestoji, œeprav jeprvotno tod prevladovala bu-kev. Æe nekaj desetletij je po-zornost gospodarjenja z goz-dovi usmerjena k naravnemupomlajevanju ter negi vsehprisotnih drevesnih vrst. Zla-sti predel Lepih kopiøœ sezelo pomlajuje z jelko. Na-stajajo pa teæave, ker zlastijelko, pa tudi listavce zeloobjeda in lupi jelenjad.

Obrobje Pokljuke, ki pre-haja v ruøevje, gorske travni-ke in skalovja Kremenovca,Kleœce, Debele peœi, Lipan-skega vrha, obeh Seliønikov,v Viøevnik in naprej na obaDraøka vrhova ter Tosc, je bi-valiøœe gamsov. Prav v tehpredelih, zlasti od Kremenov-ca do Velikega Seliønika, se v

poletnem œasu najraje zadr-æuje pokljuøka jelenjad. Pri-ljubljena bivaliøœa jelenjadiin gamsov so øe v severnihstrminah nad Radovno.

Zdaj pa se malo pomudimov dolini Vrata. Prav opazova-nje jelenjadi v tej dolini me jenapotilo k pisanju tega pri-spevka. Dolino Vrata verjet-no poznate. To je najslav-nejøa triglavska dolina, ki nasmimo Aljaæevega doma pri-pelje na Triglav. Njena naj-veœja znamenitost sta slap Pe-riœnik in Severna triglavskastena. Vrata so ledeniøkeganastanka, zato imajo znaœilnoobliko œrke u: ozka dolina sena obeh straneh strmo dvigaprav na vrhove naøih najviø-jih gora. Po dolini teœe Tri-glavska Bistrica, poboœja nadnjo pa preraøœajo smrekovi inbukovi gozdovi. Ti viøe pre-hajajo v œista ruøevja z ma-cesni, nad njimi in med njimipa so visokogorska traviøœa,meliøœa in skale. Pravi raj zagamse! Pred øtirimi leti smo venodnevnem øtetju tod naøteli360 gamsov. V zadnjih trehletih so se æal zopet moœnejepojavile gamsje garje. Lani jenaø nadzornik Rado Legatnaøel 24 poginulih garjavihgamsov. Nad zatrepom doli-ne Vrata, v strminah Stenarjadomujejo kozorogi. Æal pa jihje pol manj kot pred desetimileti; pobrale so jih garje. Av-gusta leta 1994 smo pri hojina Økrlatico s Tinetom in An-æetom v konti za bivakom IV.Na Ruøju iz neposredne bli-æine obœudovali 32 kozoro-gov, samih samcev. Danda-nes Na Ruøju ni veœ kozoro-gov. Kdo bi øe pred nekaj letipomislil, da bomo kdaj vruøju pod Stenarjem za Alja-æevim domom sledili jele-njad. Lani jeseni je Rado pravtod posluøal rukajoœega jele-na. Predlansko jesen sem pre-hodil svet okoli Dolkovegakotla in nad njim; iskal semgamse. Œe kje, so gamsidoma tod. Namesto gamsovsem opazoval koøuto s tele-tom, telico in mlajøega jelena,ki so se pasli na izrazitemgrebenu pod Spodnjim Roka-vom, poraslim z gorsko travo,sleœem in reso. Ko so mezaœutili, so jo v drncu ubralipod Dolkov kotel, kjer raste

razliœno vrbovje. Debelca iveso tod vsa olupljena. Iz leta vleto opazujemo ali sledimoveœ jelenjadi, ki se najrajezadræuje na prisojnih poboœ-jih od vstopa v dolino Vrata vMojstrani pa do Dolkovegakotla. Jelenjad se zadræujezlasti med gozdnim robom inskalno-travnimi strminami,kjer sneg hitro splazi. To paso zimovaliøœa gamsov. Zajelenjad tod je znaœilno, da sepojavlja v manjøih tropiœih od2 do 5 æivali, med njimi pahodijo posamezni jeleni. Skle-pamo, da so v Vratih trenutnotrije do øtirje taki tropiœi.

V Zgornjesavski dolini, odHruøice do Rateœ, v zadnjihletih lovci izloœajo na leto 50do 60 jelenjadi. Veœji del je vKaravankah, zlasti na obmoœ-ju LD Kranjska Gora, nekajpa v loviøœih LD Dovje Moj-strana in LPN Triglav. VMartuljku, Belem potoku inSmrajki si gamsi in jelenjaddelijo æivljenjski prostor.

Zanimivo stanje je v Bo-hinju. Pred dobrim desetlet-jem (verjetno æe tudi prej) seje pojavljala le posamezna je-lenjad na obmoœju StoreœRavan. Sledi posamezne jele-njadi smo opazili øe okoliplanine Krstenica. V zadnjihnekaj letih je jelenjad posa-mezno ali v manjøih tropih 2do 3 æivali poselila celotnoobmoœje Studorskih planin:najpogostejøa je okoli He-bada, Blata, Krstenice in vVrhu. Posamezno jelenjadsledimo celo na Dednem po-lju in Ovœariji, kjer so øtevil-na ruøevœeva rastiøœa. Lanijeseni so øtiri æivali redno za-œele prihajati na paøo v Voje.Kot kaæe, pa je postalanajøtevilœnejøa v Bareœi doli-ni in na posekah vetrolomovpod Voglom.

Lahko sklenemo, da zlastiv zadnjem desetletju jelenjadøiri svoj æivljenjski prostor terpostaja iz leta v leto øtevilœ-nejøa. Pri tem naseljuje vednoviøja obmoœja in postaja obi-œajna na zgornji gozdni mejiin v ruøju. Ne bo dolgo, ko sebo hodila past na Velo polje.Ob vsem tem pa se postavljaveœ vpraøanj. Kako z ukrepiupravljanja ohranjati manjøoøtevilœnost jelenjadi v viso-kogorju, kjer so tradicionalna

gamsova bivaliøœa? Ali soukrepi sploh upraviœeni oz.dovoljeni glede na status na-rodnega parka, pa tudi sicer,œe izhajamo iz predpostavke,da ima vsaka æivalska vrstadomovinsko pravico æivetipovsod, kjer se naseli po na-ravni poti z odloœitvijo, najmedvrstne odnose uredijo æi-vali med seboj same, po za-konih narave (moœnejøi iz-podrine øibkejøega)? Da na-staja medvrstna konkurencapri hrani in prostoru, lahkosklepamo posredno. Zagoto-vo je gams v podrejenempoloæaju, in to v njegovih tra-dicionalnih bivaliøœih visoko-gorja. Gamsa naravno omeju-jejo gamsje garje, visok snegin plazovi. Jelenjad nima na-ravnih tegob, veœina preæivi.Potrebna bodo sistematiœnaprouœevanja, da bi z gotovo-stjo ugotovili vpliv jelenjadina gamsa. Kakøne so razmeredrugod v Alpah? Ali ukrepajoin kako? Veliko je vpraøanj inøe veœ odgovorov. Vpraøanjaso enaka za vse, odgovori pabodo zanesljivo razliœni intudi nasprotujoœi. Najbolj na-paœno bo »gojenje« jelenjadiv visokogorju na »raœun«gamsa zaradi lovœevega inte-resa po moœnem jelenovemrogovju. Bistvena je razlikamed »gojenjem«, kjer æelimoz omejenim odstrelom pove-œevati øtevilœnost in tako pritido trofejno moœnih æivali, inodloœitvijo, da bomo jelenjaddræali »na kratko«. Kako iz-vajati ukrepe »na kratko« za-radi izjemno teækega lova, paje nova zgodba. Upoøtevatimoramo tudi økode, ki jih je-lenjad povzroœa s paøo nagojenih travnikih, v sadov-njakih z lomljenjem drevja inv gozdu z lupljenjem. Pred-lani smo v vasi Soœa izplaœaliprvo odøkodnino za økodo vsadovnjaku. Lastniki zem-ljiøœ zanesljivo ne bodo vese-li veœje prisotnosti jelenjadi.Upoøtevati moramo, da øe vnedavni preteklosti økod odjelenjadi niso poznali.

S tem prispevkom pred-vsem opozarjam na spontano(naravno) naseljevanje viso-kogorja z jelenjadjo in kajlahko to pomeni za gamsa.

Miha Marenœe,Triglavski narodni park


LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 231

ciji organizacije. Mednarodnisvet za lovstvo in ohranitevdivjadi je bil ustanovljen leta1935 v Parizu (Francija) potakratni veljavni francoskizakonodaji. Sedeæ CIC je vsedo letos ostal v Parizu. Ven-dar pa so bile potem, ko jepred dvema letoma avstrijskavlada podelila status CICmednarodne nevladne orga-nizacije, ki deluje v javnem

interesu, œedalje moœnejøezahteve, da bi sedeæ CIC pre-selili na Dunaj. RegistracijaCIC na Dunaju, v skladu z avstrijsko zakonodajo, binamreœ prinesla nekatereugodnosti, katerih organiza-cija v Parizu ni bila deleæna.Predvsem so bila pomembnafinanœna vpraøanja in vpra-øanje same organiziranosti.Vse spremembe pravil so mo-

œanje, tako da se je vse skupajprecej zavleklo, øe posebnozato, ker so øtevilni œlani ime-li pooblastila tistih, ki nisobili prisotni. Kljub temu sobili rezultati glasovanja zelojasni, saj je proti selitvi se-deæa CIC na Dunaj glasovalosamo pribliæno 20 œlanovfrancoske delegacije, med-tem ko je bilo za selitev veœkot 170 glasov. Po tako zelo

je bil izvoljen D. Schramm;veœinoma so bili izvoljeniljudje, ki so æe doslej oprav-ljali funkcije. Spremembe sobile praktiœno samo, ko sodoslej izvoljeni na svojo æeljoprenehali z opravljanjemfunkcije. Na tem mestu mo-ram zapisati, da se je naøVeljko Variåak zaradi zdrav-stvenih razlogov odpovedalmestu enega izmed podpred-

Letoønja Generalna skup-øœina CIC (Mednarod-nega sveta za lovstvo in

ohranitev divjadi), ki je bilaod 12. do 16. 3. v Abu Dha-biju, je bila v nekaterih pogle-dih prelomna. To je bila nam-reœ volilna Generalna skup-øœina, øe pomembneje pa jebilo odloœanje o preregistra-

rale biti v skladu s francoskozakonodajo, prav tako je ime-la Francija pravico nenehne-ga nadzora nad delovanjemorganizacije in dajanja sogla-sij glede organiziranosti. Vseto in øe nekatere druge stvaripri registraciji v Avstriji nisobile potrebne in bi bistvenoolajøale delovanje CIC.

Tako je po otvoritveni slo-vesnosti sledilo odloœanje ovpraøanju preregistracije CICv Avstriji. Francoska delega-cija je zahtevala tajno odlo-

nazornem rezultatu pa je edenizmed dveh kandidatov zapredsednika CIC, FrancozOliver Chavane de Dal-massy, odstopil od svoje kan-didature, tako da je kot kandi-dat ostal samo øe dosedanjipredsednik Nemec DieterSchramm. Same volitve pred-sednika, podpredsednikov,œlanov NO, finanœnika, trehpravnih svetovalcev in pred-sednikov komisij so potekalezadnji dan, tik pred zakljuœnoslovesnostjo. Za predsednika


PO LOVSKEM SVETU

52. generalna skupøœina CICAbu Dhabi (Zdruæeni arabski emirati), 2005

Otvoritvena slovesnost 52. generalne skupøœine CIC v Abu Dhabiju

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 232

sednikov CIC in predsednikaKomisije za ocenjevanje tro-fej, zato pa je bil soglasno iz-voljen za œastnega œlana CICter œastnega predsednika Ko-misije za ocenjevanje trofej.

CIC je prviœ pisno predsta-vil tudi svoje usmeritve incilje do leta 2010.

Na zakljuœni slovesnosti sobile podeljene tudi tradicio-nalne nagrade CIC. Literarnanagrada je bila podeljenaknjigi o prvi profesionalnilovki v Afriki, tehniœna lite-rarna nagrada knjigi o divjihovcah v Severni Ameriki,kulturna nagrada knjigi o be-lorepem jelenu na Finskem,nagrada za umetnost knjigi olovu na belke na Norveøkem.Nagrado Edmond Blanc zanajbolje urejeno loviøœe zaveliko divjad sta si razdelililoviøœi na Poljskem in v Ro-muniji, diplomo EdmondBlanc pa je prejel danski pro-jekt o poljski jerebici.

Zakljuœne slovesnosti se jeudeleæil tudi madæarski dr-æavni sekretar, zadolæen zagozdarstvo in lovstvo, F. Be-nedek, ki je v imenu mad-æarske vlade podaljøal za CICizredno ugodno ponudbo, daøe za nadaljnjih 6 let financi-rajo stroøke pisarne CIC vBudimpeøti, vkljuœno s stroø-ki 3 delavcev.

En dan pred zaœetkom je bil

namenjen glavni temi Ge-neralne skupøœine, in sicersokolarjenju. Na veliko æalostprisotnih, ki smo priœakovalitudi praktiœne prikaze, saj jesokolarjenje v arabskih deæe-lah izredno razvito, v Zdru-æenih arabskih emiratih pa øeprav posebno, smo posluøalizgolj teoretiœno razpravo inporoœila o projektih. Zadnjidan je bila sicer organiziranaekskurzija v znamenito vete-rinarsko kliniko, ki je name-njena samo za zdravljenje so-kolov, vendar pa je bilo øtevi-lo obiskovalcev omejeno zgoljna 50.

Eden izmed dnevov Ge-neralne skupøœine je bil na-menjen izletu na otok SirBani Yas, ki je pod neposred-nim nadzorom predsedniøkedruæine bin Zayed Al Nahyan.Na otoku, ki obsega 250 km2,so naseljene øtevilne æivalskevrste, med drugim tudi neka-tere ogroæene vrste arabskihin afriøkih antilop ter gazel.Otok je namenjen vzreji ogro-æenih æivalskih vrst in njiho-vemu vraœanju v naravo terpo drugi strani obiskovalcem,ki si vse to lahko ogledajo.Preteæni del otoka je umetnoposajen z grmovnimi, dreve-snimi vrstami in razliœnimsadnim drevjem. Za rast jeseveda potrebna voda, zatonaj omenim, da praktiœno ves

otok umetno namakajo. Takoznaøa dnevna poraba vode naotoku prek 30 milijonov lit-rov vode, ki jo pridobivajo zdesalinizacijo morske vode.

Preostali dnevi Generalneskupøœine so bili namenjenidelu komisij CIC. Podobnokot v minulih letih so bile naj-bolj aktivne komisije za pticeselivke, tropsko divjad, malodivjad in ukrepe v kmetijskemokolju, o razstavah in ocenje-vanju trofej, o lovu kot traj-nostni rabi ter seveda komisi-ji za sokolarjenje.

Kot smo æe obljubili, bomov eni od prihodnjih øtevilknaøega glasila Lovec predsta-vili izredno uspeøen projektKomisije za malo divjad inukrepe v kmetijskem okolju,ki æe nekaj let poteka podnaslovom Praha kot æivljenj-ski prostor.

Na 52. generalni skupøœiniCIC je bilo sprejetih tudi ne-kaj resolucij: resolucija ogospodarjenju divjih park-ljarjev in njihovih habitatov spomoœjo selektivnega lova, oogroæenosti zahodnoafriøkihkopenskih æivali zaradi œez-mernega ribolova, o tradici-onalnem lovu s psi, o varstvuvelike œrne grivaste antilopev Angoli, o odloœitvi EU, kiogroæa obstoj populacije rja-vega medveda v Romuniji,ter o uveljavljanju naœel in

smernic iz Addis Ababe gle-de trajnostne rabe naravnihvirov in ohranjanja vrstnepestrosti. Vse so dostopne naspletni strani CIC (cic-wild-life.org). Mogoœe je najpo-membnejøa ravno zadnja, sajje naœela in smernice sprejelokar 188 dræav, podpirajo pajih tudi naravovarstvene or-ganizacije, kot so IUCN inCITES ter seveda CIC.

52. generalne skupøœineCIC se je udeleæilo tudi nekajvisokih dræavnih predstavni-kov Kitajske, ki so s CIC pod-pisali dogovor o sodelovanju.V bistvu bo CIC za Kitajskopomagal pripraviti in izdelaticeloten sistem lovstva v dr-æavi, saj je bil uraden lov naKitajskem prepovedan æe sko-raj 4 desetletja.

V œasu Generalne skup-øœine so potekali tudi razgo-vori glede novega koordina-torja CIC za srednjo in jugo-vzhodno Evropo, ki bo nado-mestil naøega V. Variåaka.Prevladala sta dva predloga:da bi koordinacijo vodil mad-æarski dræavni sekretar F. Be-nedek, medtem ko bi sedeækoordinacije øe vedno ostalna LZS v Ljubljani oz., naj bio prihodnji koordinaciji od-loœili na prihodnjem zaseda-nju koordinacije, ki bo letos vBolgariji.

Mag. Janko Mehle


Oriksi z otoka Sir Bani Yas

Foto

:J. M

ehle

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 233


Nemœija: Eden od ameriøkihponudnikov internetnih sto-

ritev je svojim uporabnikom po-nudil tudi novo razliœico »lova væivo«. Pri tem lahko registriraniuporabnik s klikom miøke sproæioroæje na æivo æival in jo ustreli.V nemøkih lovskih krogih soburne reakcije na to novost, sajje zadeva daleœ od etiœnih in na-ravovarstvenih prizadevanj oz.naœel nemøkega pojmovanja lova.Med drugim sta vpraøljiva tudisam strel in toœnost zadetka, sajje pri prenosu podatkov ali uka-zov prek svetovnega spleta ved-no œasovna zakasnitev. Prever-janje pravnih podlag zaradi mo-rebitnega krøenja pravic æivali inkrøenja zakona o oroæju æal nidalo pravih rezultatov. V Nem-œiji bi bila ponudba dejansko ne-zakonita, seveda pa tega ni mo-goœe prenesti na ameriøka tla.Zato nemøka lovska zveza pozi-va nemøko vlado, naj preveri,kakøne so øe druge zakonitemoænosti, da bi prepovedali ubi-janje æivali prek svetovnegaspleta.

(Wild und Hund, 6/2005)

Belgija: Iz ene od belgijskihobor je pred enim mesecem,

natanœneje 9. februarja, pobegnilvolk. Zaradi æivljenja v ujetniøt-vu se skoraj ni bal ljudi, kar jeseveda povzroœalo strah med pre-bivalci okoliøkih naselij. Tako jepobegli volk napadel in ubil 6mesecev starega psa pinœa, ki gaje lastnik vodil na jermenu. Po-zneje je ubil øe enega psa. Se-veda je bila zato sproæena pravaakcija, v kateri so sodelovali po-licija, gozdarji in lovci, da bi po-beglega volka ujeli oz. ustrelili.Konœno jim je to tudi uspelo æena ozemlju sosednje Nemœije vzvezni dræavi Rheinland, kjer jebil zadnji volk uplenjen pred veœkot 200 leti. Po mikroœipu, ki gaje volk imel pod koæo, so ne-dvomno dokazali, da je bil v temprimeru resniœno volk, ki je uøeliz belgijske obore. Domnevnopa naj bi se po gozdovih zveznedeæele Rheinlad-Pfalz klatil øeen volk, ki pa naj bi bil divji.


Øvica: V prejønji øtevilki na-øega glasila smo poroœali o

teæavah, ki jih ima ena od tovarnBMW zaradi vran. O enakihteæavah poroœajo tudi iz øvicar-skega mesta Bern. Zaradi hrupa

in onesnaæenja nameravajo mest-ne oblasti namestiti reflektorje,ki oddajajo lasersko svetlobo, skatero naj bi vznemirjali in tudiodgnali nadleæne poljske vrane.Za to metodo so se odloœili napodlagi dobrih rezultatov iz so-sednje Francije. Namestiti na-meravajo reflektor, ki bo v pre-sledkih oddajal belo obarvanosvetlobo. Za tovrstno odganjanjenaj bi se odloœili predvsem vœasu gnezdenja v jutranjem inveœernem mraku. Pred tem so vmestu Bern poskusili z ograjeva-njem gnezd s pleksi steklom,vendar brez uspeha. V Øvici sopoljske vrane uvrøœene med za-varovane vrste.


Nemœija: V zvezni deæeliBrandenburg je z 31. 1. 2005

zaœel veljati odlok o prepovediuporabe streliva, ki vsebuje svi-nec, na dræavnih povrøinah. Tone pomeni samo svinœenega øib-renega streliva, temveœ tudi kro-gelno strelivo, ki vsebuje svinec.Odlok je izdalo deæelno ministr-stvo za razvoj podeæelja, okoljein varstvo potroønikov.


Madæarska: V naøi sosednjidræavi so v minulem letu

uplenili naslednje primerke div-jadi, katerih trofeje so bile ocenje-ne: srnjak (214,65 CIC toœke),jelen (253,10 CIC toœke), merja-

sec (140,85 CIC toœke), muflon(228,25 CIC toœke), damjak(220,21 CIC toœke).


Hrvaøka: Mednarodna komi-sija CIC za ocenjevanje tro-

fej pod vodstvom V. Variåaka, vkateri je sodeloval tudi strokovnisodelavec LZS G. Bolœina, je vprisotnosti predsednika CIC D.Schramma ocenila nekaj naj-moœnejøih lovskih trofej divjadi,ki je bila v minulem letu uple-njena na Hrvaøkem. Tako so biliza nove prvake Hrvaøke raz-glaøene kar tri v minulem letuuplenjene trofeje divjadi: rogov-je damjaka (212,34 CIC toœke,uplenitelj I. Todoriå), roglji gam-sa - koze (118,92 CIC toœke,uplenitelj B. Øegota) in koæuhrjavega medveda (488,11 CICtoœke, uplenitelj P. Balatinac).

(Lovaœki vjesnik 3/2005)

Nemœija: Lovec iz okroæjaVogelbeerkreis je moral pla-

œati 1.550 � kazni zaradi nedovo-ljenega krmljenja divjadi. Takonaj bi v njegovem loviøœu naøli 9mest, kjer je polagal tropinekljub prepovedi krmljenja.

(Jäger, 3/2005)

Nemœija: Povsod, kjer je last-nik lovske pravice zvezna

deæela Sachsen, si prizadevajo,da bi v lov vkljuœili tudi lovcezasebnike, ki niso sluæbeno ve-

zani na opravljanje te dejavnosti.Tako stane letna lovska dovolil-nica za tamkajønje revirje 350 �za malo divjad in 500 � za veli-ko divjad. Sedaj pa so uvedli øedodatne vzpodbude za uspeønelovce. Kdor tako upleni veœ kot5 glav netrofejne velike divjadi,mu deæela zmanjøa ceno lovskedovolilnice za 5 % za vsako na-daljnjo uplenjeno glavo divjadi.Obraœun naredijo konec leta naza to pristojnih gozdnih upravah.

(Jäger, 3/2005)

Grenlandija: V tej otoøki de-æeli, ki leæi v visoko na se-

veru, poteka resna razprava, dabi dovolili lov na severne med-vede tudi za tujce. Doslej je bilta lov dovoljen samo pradomaœi-nom, Eskimom. Øtevilœnost se-vernih medvedov na severnipolobli ocenjujejo na pribliæno25.000 æivali, ki æivijo v 20 po-pulacijah v Kanadi, ZDA (Alja-ska), Grenlandiji in v Rusiji.Strokovnjaki ocenjujejo, da naGrenlandiji æivi pribliæno 6.000severnih medvedov v 4 popula-cijah. Mednarodna prepoved ko-mercialnega lova na te velikezveri velja æe od leta 1973, karspoøtujejo v Grenladiji, Rusiji inna Aljaski, medtem ko je v Ka-nadi, kjer je teh æivali najveœ, do-voljen nadzorovan, omejen lov.

(Weidwerk, 3/2005)

Pripravil: mag. Janko Mehle

Na kratko iz tujega tiska …

VolkFoto

:M. P

ogaœ

nik

– D

iana

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 234

eæim na plaæi. Malo semæe naveliœan poleæavanja,opazovanja golih teles insinje modrine morja. Øedobro, da se izteka drugidel dopusta. Zasanjam se

in misli me ponesejo domov, med ze-lene dobrepoljske hribe. Ustavijo se mipri mojem dobrem prijatelju Juliju izsosednje LD in njegovemu psu dalma-tincu Vanu. Julij Gregoriœ je pravadolenjsko-suhokranjska grœa, eden tis-tih lovcev z duøo in telesom. Znan pa jeøe po neœem in o œemer æelim nekajnapisati: Julij je namreœ znan tudi kotvrhunski vzreditelj lovskih psov, ki jihuspeøno izuœi za krvosledce. V njego-vih rokah vsak pes, pa naj si bo terierali istrijanec, postane vrhunski pes zasledenje obstreljene divjadi. Ko sempred leti izvedel, da je nabavil psa dal-matinca, sem bil preseneœen, kar malosem zavijal z oœmi. Lovci so v øali

skega vrha. Œeprav je bilo malo snega,øe posebno na prisojnih legah, smo vse-eno ugotavljali, da se v tistem predeluzadræuje jelenjad. Ker naœrt odstrelajelenov øe ni bil doseæen, bliæal pa se jeæe konec lovne sezone, je lovovodjaizjemoma dovolil streljati tudi jelena,seveda kategorije B, in øe to le na sto-jiøœih. Œeprav si je vsak æelel uplenitijelena, sem vseeno odøel v pogon, sajto rad poœnem æe od daljnega leta 1969,ko sem postal œlan LD. Na pogonu mevedno spremlja tudi lovski pes. Tokratme je spremljal nemøki prepeliœar Œrt,ki pa je moral biti oprœen, saj smo setako tudi dogovorili. Pogon se øe dobroni zaœel, ko so na Smolarjevem hribuæe padli prvi streli. Pohitel sem protiFarjevemu lazu, saj sem vedel, da œestreljana divjad ni padla v ognju, se boumikala prek tamkajønjega sedla. A bilsem prepozen; naletel sem na stopinjejelenjadi v diru, ob sledu jelena pa

dobili øe v tistem pritisku. Povedal mije, da je nanj streljal Milan, da je jelenosmerak in da je strel tudi nakazal. Œrtje takoj prijel sled in se po nekaj stometrih tudi oglasil. Gonja je potekalaœez Jazbine proti Logu, mimo stojiøœœez œrto gonjaœev. Tekel sem na vrhhriba, da bi sliøal, œe pes æe oblajavajelena. A sliøal sem le gonjo protisosednjemu loviøœu. Po pribliæno trehurah se pes ni vrnil, kar je bilo zameznamenje, da ni dohitel jelena. Kajsedaj? Poœutil sem se krivega, saj semlovovodjo prepriœal v nekaj, kar pa seje izkazala za neuspeøno. Po lovu smose zbrali in modrovali, kaj naj storimo,katerega lovca s krvosledcem bi prosili,da bi nam pomagal poiskati obstrelje-nega jelena. Jelen se je umikal protiKoœevski. Dejali smo, da gre v »bolni-co«, kajti kar nekaj nas je imelo æeizkuønje, da smo tam po dveh, trehdneh, brez konœnega uspeha, opuøœali

dejali, da bi Julij øe maœka nauœiluspeønega dela po krvnem sledu. Damu bo uspelo to tudi z dalmatincem, kije komaj øe lovski pes, pa skoraj nisemverjel. A kmalu so se pokazali prvirezultati. Z dalmatincem je opravil PNZza goniœe, kmalu za tem øe PNZ zakrvosledce. Vrhunec pa je dosegeloktobra 2000 z zmago na dræavni tekmiv delu lovskih psov po krvnem sledu. O tem uspehu je obøirno poroœalo naøeglasilo Lovec. Kljub vrhunskim rezul-tatom sem bil – tako kot øe marsikdo –øe vedno nezaupljiv do tega psa. Poznalsem Julijev kakovosten naœin uœenjapsov, kar bi bilo odloœilno za uspehe naumetnem sledu in tekmah, toda spra-øeval sem se: »Kaj pa naravni sled divjadi?«

Kmalu se je ponudila prva priloænostza tovrstni preskus. Tisto mrzlo decem-brsko nedeljo je naøa druæina organizi-rala pritisk na jelenjad v predelu Plan-

opazil tudi kapljice krvi. Poklical semlovovodjo in mu o tem poroœal. Predla-gal sem mu, da bi na sled spustil svoje-ga psa. Œe je jelen huje ranjen, ga bopes gotovo ustavil in bi ga œim prejreøili muk. S predlaganim se je strinjal,saj je bil predel tudi dobro zaprt s strel-ci. Bila je velika verjetnost, da bi ga

nadaljnja iskanja. Zaradidobrega poznavanja te-rena smo se odloœili zaJulija in njegovega dal-matinca Vana.

Poklical sem Julijain mu razloæil vse sku-

paj. Takoj je privoli viskanje, vendar me je æe

med privolitvijo tudi oøtel,zakaj sem poskusil s svojim

psom. Skesano sem mu pritrdil, da bi morali jelena pustiti, da bi se ulegel,da bi se mu rana razbolela in uspeh poznejøega iskanja bi bil zagotovljen. A bilo je prepozno. Predlagal je, da bise sreœali drugi dan ob osmih zjutraj v bliænji gostilni, kjer naj bi se zbraloøe nekaj lovcev, ki bi dobro poznaliteren, midva z Lojzetom pa naj pri-peljeva za vsak primer tudi vsak svojega psa.

Julij s svojim dalmatincem Vanom je


MARJAN MIKLIŒ

Na medvedjem sledu

LLOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

Dalmatinec Van Julija Gregoriœa ob izsle-denem srnjaku

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 235

smo se razøli, se je sled naøega jelenapomeøal s sledovi jelenjadi, ki se jeoœitno pasla na bliænjih njivah.

Kaj sedaj? Videti je bilo, da JulijVanu popolnoma zaupa, zato smo øli zanjim, ker je bil prepriœan, da smo napravem sledu.

V cerovem gozdu smo bili, dva kilo-metra od asfaltne ceste, ko je Van ob-stal in dvignil glavo. Julij je opazovalpsa, nato pa nama ukazal: »Fanta, pri-pravita puøke in bodita pripravljena, daspustita psa, œe bom rekel. Jelen je vneposredni bliæini.« V tem se je æeoglasil Van. Res je bil æe pri jelenu;leæal je na boku – mrtev. Ker tammobilni telefoni niso delovali, smooddali strel, da bi obvestili druge lovce,da smo pri jelenu. Nato smo se posedlipo kamnih, da bi si odpoœili, saj smobili poøteno æejni in laœni po øestih urahsledenja, pa øe pijaœo in hrano smopozabili v avtomobilih. Œestital semJuliju, Van je dobil vejico za ovratnik,jelen pa zadnji griæljaj.

No, kaj takega øe nisem videl. Takousklajeno delo lovca in psa, pa øe z ne-oprœenim psom, ki je stoodstoten nasledu! Jelena smo naøli øele po okroglodesetih kilometrih zasledovanja. Kroglaje øla malo za pleœetom in v mehko.

Ne bi razlagal, kako veselo smoproslavili uspeøno iskanje …

* * * Kmalu smo ponovno potrebovali

pomoœ Julija in njegovega Vana. LD jebil za odstrel dodeljen medved, teæakdo 150 kg. V druæini je bilo kar nekajkandidatov za odstrel takønega medve-da, med njimi tudi moj dober lovskitovariø Tone. Ob najinem prvem sre-œanju mi je potoæil, da se na njegovemkrmiøœu nekaj dogaja, saj odkar imamoodobren odstrel medveda, ga ni veœ naspregled. Dejal sem mu, œe je resenkandidat, da ga lahko peljem na krmi-øœe, ki ga zalagam, kajti nanj redno zaha-jata dva medveda, eden teæak pribliæno80 kg, drugi pa okrog 150 kg. Obœasnopa se tam pojavlja tudi zverina, teækagotovo prek 300 kg. Po ogledu krmiøœain stopinj medvedov se je strinjal, da gabo œakal tukaj, œeprav preæa ni zaprta.Meni sluæbene obveznosti niso dovolje-vale, da bi bil spremljevalec na lovu,zato ga je spremljal izkuøen lovec in æeuplenitelj medveda Tone. Pred œaka-njem sem mu naroœil, naj ne hodi zala-gat krmiøœa, da bom æe jaz skrbel, dabo stalno zaloæeno. Iz izkuøenj semvedel, da bo vsak drug vonj odgnalmedveda od krmiøœa. Ko sva se œeznekaj dni sreœala, mi je potoæil, da jemedved enkrat priøel in odskoœil in daga sedaj ni veœ. Takoj sem ugotovil, da

ni zdræal in je kljub mojim priporo-œilom odøel pogledat na krmiøœe, œemedved redno prihaja. Øe tistega dnesem si ogledal krmiøœe, ga spet dobrozaloæil s koruzo in po sledovih ugoto-vil, da je iskani medved øe vedno vbliæini mojega krmiøœa. Poklical semToneta in mu svetoval, naj gre œakat,obenem pa sem mu spet naroœil, najvendar ne hodi na oglede do krmiøœa,saj je vendar dobro zaloæeno. Tedajsem bil prepriœan, da bo do 22. ure æestreljal medveda.

Tistega dne sem se po delu usedel v dnevno sobo, priægal televizijo in namizo predse pripravil mobilni telefon.Programa sploh nisem mogel sprem-ljati, saj sem samo œakal na telefonskiklic. V mislih sem se jezil na sluæbo, kimi je onemogoœila, da bi bil Tonetovspremljevalec.

Ob 21. uri je zazvonil telefon. Karzasmejalo se mi je: »Pa ga ima.« Julijiz sosednje druæine je bil. Ves vesel mije sporoœil, da je uplenil jelenje tele.Kar na kratko sem ga ob izreku lov-skega blagra odpravil z obrazloæitvijo,da œakam Tonetov klic o uplenitvi med-veda. Obenem sem ga tudi prosil, œe bibil na voljo za pomoœ, œe bi se pri stre-lu na medveda kaj zalomilo.

Ob 21.30 nov klic: mobilni telefon jekazal, da je klical Tone. Vklopil sem inzvedavo vpraøal: »Si ga?« Øe ves vtransu mi je razlagal, da ga je streljal,da ni nakazal zadetka, da ni dal glasu inda je po strelu odskoœil v vrtaœo, ki jegosto porasla z mladjem. Po njegovioceni je teæak okrog 100 kg. Tudispremljevalec ni vedel povedati kajveœ. Dejal sem mu, naj gresta lepo do-mov, kajti iskanje medveda ponoœi – inøe v zarasli vrtaœi – bi bilo preveœ tve-gano. O dogodku sem takoj obvestilJoæeta, stareøino LD, ter mu predlagal,da bi nam medveda pomagal poiskatiJulij Gregoriœ s svojim dalmatincem,seveda, œe se bo s tem strinjal tudi Julij.Joæe se je takoj strinjal in mi rekel, dabo øel na iskanje z nami tudi on. Julij jetakoj privolil, da bi poizkusili. Poøtenopa je povedal, da medveda øe ni iskal,zato ni vedel, kako bo na iskanje reagi-ral njegov pes. Oba sva menila, da Vangotovo æe pozna medvedov sled in tudive, kaj pomeni. Po vsem, kar sem videl,sem bil trdno prepriœan, da ga bo boljesledil kot kak drug krvosledec, ki øe nibil na sledu zdravega medveda.

Naslednji dan smo se ob osmih zbralipred gostilno: strelec Tone, njegovahœi, stareøina Joæe, Julij z Vanom in jazs Œrtom. Psa sem vzel s seboj na Juli-jevo æeljo, saj je Œrt stoodstotni oblajaœzdravega ali pa mrtvega medveda inpraøiœa. Tone nam je na kratko povedal,

bil toœen. Priøli so øe Joæe, Tone, stre-lec Milan in midva z Lojzetom, vsak s svojim nemøkim prepeliœarjem.Dogovorili smo se, da bomo mi trije s psi øli po sledu, preostali pa se bodo z avtomobili odpeljali na znane preho-de. Ker smo imeli vsi mobilne telefone,smo raœunali na laæje sporazumevanje.Julij je predlagal, naj ne bi øli na na-strel, temveœ bi poiskali sled pribliæno500 m od nastrela, kjer je jelen preœkalgozdno cesto. Kmalu smo naøli tir jele-na in ob njem pasjo sled (stopinje mo-jega Œrta). Krvnega sledu skorajda nibilo. Pripravljali smo se za naporno sledenje. Midva z Lojzetom sva bilaopremljena z nahrbtnikoma in psomana povodcu. Julij pa je na moje prese-neœenje æe takoj spustil svojega psa sslednega jermena. Vpraøal sem ga, kajto pomeni. Le pomenljivo se mi je na-smejal in mi odvrnil: »Boø æe videl.«Pes je prijel sled in se neoprœen, poœasi,s smrœkom pri tleh pomikal pred nami,da smo mu brez teæave lahko sledili. Inglej, œudo: kadar smo malo zaostali, seje tudi pes brez ukaza ustavil in naspoœakal, potem pa po svoji presoji spetnadaljeval sledenje. Lojzetu, s katerimsva hodila nekaj metrov za Julijem,sem preseneœeno dejal: »Ti, pravo raz-koøje, kaj! Tako gremo lahko do koncasveta, œe je na pravem sledu!« Veliko-krat sem æe iskal z drugimi lovci in nji-hovimi krvosledci, strokovnjaki za delopo krvnem sledu, pa je bilo zasledovan-je proti temu naœinu ponavadi pravamora. Poleg vse opreme, ki smo jotovorili, voditi øe njihove rezervne pse,in to vseskozi v teku … Bel in œrno-pikasti Van pa nas je poœasi vodil vdolino, nato spet poœasi v hrib … Sne-ga ni bilo veœ, zdaj tudi krvi ne, sledizredno slab in za nas skoraj dvomljiv.Po nekaj kilometrih smo tudi ugotovili,da ob jelenovih stopinjah ni veœ pasjihstopinj. Potrdila se je moja domneva,da ga Œrt prejønji dan ni mogel dohiteti.Po Vanovem sledenju smo ugotavljali,da je jelen zaœel delati povratne sle-dove. Naleteli smo tudi na sveæe sle-dove jelenjadi in divjih praøiœev. A Vanse ni dal zmotiti, vztrajno je dræal pravisled. Po pribliæno osmih kilometrihnaju je Julij obvestil, da je spet naøelkapljo krvi, ki mu jo je lepo pokazalVan. To je pomenilo, da smo nespornona pravem sledu. Kljub umirjenemusledenju smo bili æe poøteno utrujeni,saj je bila tudi temperatura vsaj –10 oC,pa tudi burja je neusmiljeno brila. Preœ-kali smo asfaltno cesto, kjer nas je œa-kal Joæe, pa tudi nekaj œlanov sosednjedruæine. Dogovorili smo se, naj zaprejososednji hrib, mi trije pa da bomo odølinaprej po sledu za jelenom. Takoj ko


LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 236

kako je bilo prejønji veœer. Medved jepriøel iz vrtaœe na krmiøœe ob 21. uri, a se mu nikakor ni hotel primernopostaviti za strel. Po pol ure je lepokazal pleœe. Strelni kriæ je strelecumiril na pleœih in ustrelil. Medved jetakoj odskoœil nazaj v vrtaœo. Nemo-goœe je bilo, da bi ustrelil øe enkrat.

Posedli smo v terenska vozila in seodpeljali do krmiøœa. Midva z Julijemsva odøla na nastrel, drugi pa so œakalipri avtomobilih. Æe med potjo svaopazila medvedove stopinje v blatukolovoza. Øirina øape je bila okrog 14 cm. Pravi je, sem menil. Na nastreluni bilo najti ne dlake ne krvi, niti sledakrogle. Opaziti je bilo mogoœe samosledove moœnih odrivov s øapami.Ugotavljala sva, da je medved zagotovozadet, samo nisva vedela, kam. Ponatanœnem ogledu nastrela smo sedogovorili, da bo Julij z Vanom odøelpo sledu, drugi pa bomo zastavili pora-øœeno vrtaœo. Vrtaœa je velika okrog150 x 100 m in globoka okrog 20 m.Na vzhodnem delu je neprehodnoporasla z mladjem. S svojega stojiøœasem imel dober pregled nad celotnovrtaœo.

Van je takoj poprijel sled in se silnopoœasi ter nadvse previdno spuøœal v vrtaœo. Opazoval sem ga, kako jevsake toliko œasa dvignil glavo in skozinosnici precejal zrak. Tudi Julij je bilæe na dnu vrtaœe, ko nam je sporoœil, daje naøel medvedovo leæiøœe, a da nanjem ni krvi. V tem pa je Van æe priøeliz vrtaœe na del, porasel z okrog 10 m

visokimi smrekami – kar prehodenteren. Julij ga je poklical k sebi, saj jebil prepriœan, da se je medved umaknilv gosto mladje in da iz vrtaœe ni odøelnaprej v smer, ki jo je nakazoval Van.Ker bi bilo sledenje po neprehodnemmladju lahko smrtno nevarno za naju zJulijem, sva se odloœila, da bom spustiløe Œrta, ki ga bo æe oblajal, œe je tam.Œrt je preiskal mladje, a se ni oglasil.Ponovno sva odøla na nastrel, saj jebilo veœ kot œudno, da medveda, œe jezadet, ni v mladju, krvi pa tudi ni bilonikjer. Van se je ponovno po isti sledipodal iz vrtaœe. Tedaj je bil Julij prepri-œan, da smo na pravi poti. V tem namje Tina, ki je stala na stojiøœu v smre-kah, sporoœila, da je verjetno naølakapljo krvi na sledu, ki ga sledi Van.Julij nam je veselo sporoœil, da je reskri, kar je pomenilo, da je medved reszadet in da ga bomo zagotovo zausta-vili.

Z drugimi sva se dogovorila, naj naspoœakajo pri avtomobilih, midva s psipa bova odøla naprej po sledu in jimsporoœila, v katero smer se je obrnil, dabodo pred nami zaprli prehode. Øeletakrat sem opazil, da Julij pri sebi nimapuøke, temveœ samo piøtolo kalibra 9 mm. Mislim si, da gotovo ni pamet-no, da gre za medvedom zgolj s piøtolo.Dobro, da imam pri sebi repetirko, kal. .308 W, sem si mislil. Ko je Vanprijel sled, sva bila oba prepriœana, daje pravi, øe bolj pa, ko sva æe po nekajsto metrih ponovno naletela na medve-dovo leæiøœe. Leæiøœe je bilo spet brez

krvi, a je bilo zanesljivo znamenje, dasi je medved hladil rano in poœivalzaradi boleœin. Priøla sva do gostegamladja. Van se je ustavil in z visokimnosom preskuøal zrak. To je bilo zaJulija zanesljivo znamenje, da jemedved v neposredni bliæini; dobropozna svojega psa. Julij mi je ukazal,naj izpustim Œrta, saj bi bilo nadalje-vanje sledenja prenevarno. Po sprœenjuje Œrt takoj potegnil v mladje. Nistaminili minuti, ko sem æe zasliøal njegovbas in v tem æe tudi Vanov bariton.»Imata ga!« je potrdil Jule. Po mobitelusem poklical Joæeta, naj hitro zapre pre-hod proti Bisagam, ker psa æe oblajava-ta izsledenega medveda. Z Julijem svase le spogledala in brez besed razøla.Julij je odøel na zgornji konec, jaz pana spodnji, kjer je vlaka. Œe bi odskoœiltam, bi ga lahko streljal. V tem pa jeodjeknil strel … potem øe eden in æe se je oglasil Julijev glas: »Medvedmorta …« Prebil sem se œez gosto pod-rast in zagledal prizor: medved je napolsedel v skopani kotanji, psa sta gameter stran oblajavala, poleg njiju pa jeæe bil Julij.

Prve moje besede so bile: »Julij,hvala vama – in œestitam.«

Nato sva si ogledala medveda. Ka-pitalen primerek samca, teæak okrog150 kg, z vrhunsko dlako. Julij je izæepa potegnil majhno stekleniœko zæganjem in nazdravila sva. Medved jebil lepo zadet za pleœe, vendar kljubkalibru 7 x 65 R ni bilo nobene izstop-ne rane; zato ni krvavel. Medveda jeizsledil Van po dveh urah sledenja,okrog kilometer in pol od mesta na-strela.

Poklicala sva Toneta, da bi mu sporo-œila, da je iskanje uspeøno konœano …Kar po telefonu sem mu izrekel lovskiblagor.

V œetrt ure smo bili vsi sodelujoœizbrani pri medvedu. Tone je kar æarel,saj se mu je izpolnila æivljenjska æeljaupleniti medveda, in to øe kapitalniprimerek. Sledil je klasiœni lovskipostopek, ki ga pozna vsak upleniteljmedveda.

V prispevku sem se omejil le na dvaprimera uspeønih iskalnih akcij dalma-tinca Vana in njegovega lastnika Julija.Uspeønih, pa tudi neuspeønih iskanjtega psa je bilo øe veliko in o temmorda øe kdaj drugiœ. To priloænostizkoriøœam tudi za to, da se v imenunaøe LD in svojem imenu javno zahva-lim iskrenemu prijatelju in lovskemutovariøu Juliju Gregoriœu in njegovemuVanu za nesebiœno pomoœ ter izjemnovztrajnost pri iskanju obstreljene divja-di ter krajøanje muk obstreljeni divjadizaradi nenatanœnih strelov.


LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

Po uspeønem zasledovanju medveda (10. 11. 2003) – z desne: Julij z Vanom, uplenitelj Tone,takratni stareøina LD Joæe, Tina in avtor œlanka s Œrtom.

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM 7


Kako je z novim modelomizobraæevanja lovskih pri-pravnikov v praksi?

Za nami je æe peto leto izo-braæevanja lovskih priprav-

nikov in opravljanja lovskih terlovskoœuvajskih izpitov po no-vem Pravilniku o izobraæevanjuv lovskih organizacijah Repub-like Slovenije. Izkuønje kaæejo,da se je novi model kar »dobroprijel«. Tako je v veœini LD opa-ziti znatno odgovornejøi odnosdo mentorstva lovskim priprav-nikom, pa tudi do opravljanjapraktiœnega dela lovskega izpitav LD. To ugotovitev potrjujetudi dejstvo, da LD skoraj 10 %pripravnikov ne dovolijo oprav-ljati teoretiœnega dela lovskegaizpita, œe v LD niso uspeønoopravili programa praktiœnegadela ali œe niso uspeøno opravilipraktiœnega dela lovskega delaizpita v LD. To je dobro, kajti zakoristno in strokovno usposob-ljeno prihodnjo generacijo lov-cev morajo v prvi vrsti skrbeti vLD, saj so le-te nosilke gospo-darjenja z divjadjo in loviøœem.Enak odgovoren odnos do izo-braæevanja lovskih pripravnikovna teœaju za pripravo na teore-tiœni del lovskega izpita pa tudido izobraæevanja lovskih œuva-jev je opaziti pri veœini vodstevobmoœnih lovskih zvez. To potr-juje povpreœna ocena prikaza-nega znanja na lovskih izpitih, ki

je 3,7. Da smo na pravi poti,potrjuje tudi novi lovski Zakon(ZDLov -1) o divjadi in lovstvu,ki je uzakonil veliko prvin s pod-roœja izobraæevanja lovcev, ki sobila doslej urejena v zgolj naøeminternem aktu, t.j. v Pravilniku oizobraæevanju v lovskih organi-zacijah RS.

Dobre in slabe strani izo-braæevanja lovskih priprav-nikov na teœajih za pripra-vo na teoretiœni del lovske-ga izpita

Veœina obmoœnih lovskih zvezupoøteva temeljna pedagoøka na-œela, ki veljajo za uœenje odraslih(andragogiko). Pri tem mislimpredvsem na œas predavanj inopravljanja izpitov. Na razøirje-nem sestanku Komisije za izo-braæevanje s predsedniki obmoœ-nih komisij za izobraæevanje instrokovnimi delavci pri obmoœ-nih lovskih zvezah smo se dogo-vorili, da bodo vsa predavanja vdela prostih dneh. To je posebnopomembno pri uœenju ljudi, kiimajo poleg sluæbe veœinoma æetudi druæine in druæinske obvez-nosti. Za take so predavanja ponapornem delu nekoristna inbrez pravega uœinka glede prido-bivanja znanja.

Vsa predavanja so zato (podogovoru) izkljuœno na dela pro-sti dan, to je v soboto in morebitiv nedeljo. Æal nekatere obmoœne

lovske zveze tega dogovora øevedno ne spoøtujejo, kar je raz-vidno iz preglednice. Nekaterezveze organizirajo predavanja vtorkih, œetrtkih in petkih. V takihzvezah odgovorni funkcionarjioœitno mislijo samo nase, daimajo œim manj organizacijskihteæav in da je teœaj œim hitrejesklenjen. Ob tem pa ne upoøteva-jo kandidatov in njihovih zmoæ-nosti sprejemanja znanja po na-porni sluæbi in druæinskih obvez-nostih, kar bi jim moralo bitiprvenstveno vodilo. Torej je toøe vedno aktualen problem, ki gabomo morali, tudi ob pomoœivpliva veœine, odpraviti v koristpridobitve øe veœjega znanja lov-skih pripravnikov.

Kar pa zadeva predavatelje,ugotavljamo, da je storjen korakk izboljøanju. V zadnjih letih sta

Lovski inøpektor na posvetu z lovskimi œuvaji iz LZ Maribor

Bojan Kotnik, lovski inøpektor, ki skrbi tudi za vse lovskedruæine, zdruæene v LZ Maribor, je sklical posvet z vsemi

pogodbenimi lovskimi œuvaji v LD. Posveta se je udeleæilo 109lovskih œuvajev, ki so zelo veliko sejno sobo LD Pobreæje zapol-nili do zadnjega sedeæa. Zanimanje za predavanje je bilo zeloveliko tudi zato, ker je bila na dnevnem redu izredno aktualnatema, in sicer Naloge lovskih œuvajev po novem zakonu o divja-di in lovstvu. V svoji razlagi je lovski inøpektor opozoril lovskeœuvaje predvsem na njihove nove naloge, ki jih prevzemajo potem zakonu. Te so zlasti velike pri spremljanju posegov v naravnookolje divjadi, in sicer tako v gozdovih, na kmetijskih zemljiøœih,vodotokih, prometnicah itn. Skupaj z lovskim inøpektorjem bodomorali œuvaji skrbeti tudi za varstvo divjadi pred nepotrebnimvznemirjenjem in pri ohranjanju mirnih con za divjad. Po ocenahudeleæencev je bil posvet veœ kot koristen, saj so tako zelokonkretno spoznali, kakøne so njihove naloge. – Branko Vasa

P S:Inøpektorat RS za lovstvo in ribiøtvo je v zadnjih dveh mesecih

poskrbel za dopolnilna predavanja lovskih œuvajev gledenovosti, ki jih je prinesel maja lani sprejeti Zakon o divjadi in lov-stvu (ZDLov-1). Kakor nam je povedal glavni republiøki inøpek-tor Igor Simøiœ, dr. vet med., so do 10. aprila 2005 njihovi inøpek-torji opravili 14 strokovnih predavanj, ki se jih je do omenjenegaroka udeleæilo 994 lovskih œuvajev. Dogovorjeni pa so øe trije ter-mini za predavanja. Lovski inøpektorji so povsod brezplaœnopredstavili novi lovski zakon na obmoœjih, kjer opravljajo inøpek-cijski nadzor. Predavanja so bila organizirana po dosedanjihobmoœnih ZLD /LZ, ki so poskrbele le za prostor in multimedial-no tehniko. Povsod so predavanja sprejeli z veseljem in odobrava-njem, razen vodstva ZLD Gorenjske, ki je menilo, da niso potreb-na, dokler øe ni izdanih vseh podzakonskih aktov, pa tudi, ker pre-davanja niso dejavnost lovsko-ribiøke inøpekcije. Lovski œuvaji soinøpektorjem postavili veliko vpraøanj, na katera so dobili tudiizœrpne odgovore. Inøpektorji, ki so predavali, so bili nad velikimzanimanjem in obiskom preseneœeni, saj udeleæba na predavanjihpravzaprav ni bila obvezna.

Doslej so bila predavanja v Dravogradu (109 lovskih œuvajev),Celju (11), Ljubljani (105), Cerknici (36), Murski Soboti (298),Bovcu (22), Tolminu (34), Novem mestu (90), Krøkem (110),Postojni (25), Kopru (54). V prvi polovici maja pa bodo øe naobmoœju Koœevske, Goriøke in Zasavja.

Uredniøtvo

Ocena lanskega izobraæevanja v lovstvu

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B –

OKA

PIA

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 238

se øtevilo in tudi kakovost preda-vateljskega kadra precej izbolj-øala. Æal pa je øe vedno nekajobmoœnih zvez, ki so øibke takopo øtevilu kot po kakovosti pre-davateljskega kadra.

Œe æelimo, da bodo predava-nja kakovostna in vsako leto ak-tualizirana, ne more noben pre-davatelj predavati veœ kot dvetemi, kar pomeni, da mora biti navsaki obmoœni lovski zvezi us-posobljenih vsaj 14 predavate-ljev z najmanj viøjeøolsko izo-brazbo. To merilo dosega in tudipresega le 5 obmoœnih lovskihzvez, kar je manj kot 30 %. Tudio tem bo treba na obmoœnih lov-skih zvezah øe temeljito razmis-liti in najti ustrezne reøitve. Mi-nistrstvo za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano, ki bo po novemZakonu o divjadi in lovstvu ime-novala predavatelje v izpitne ko-misije, pri izboru prav gotovo nebo tako popustljivo, kot smo bilimi. Reøitev je tudi v zdruæevanjuteœajev in predavateljskega kad-ra, kar bi prav tako lahko prispe-valo h kakovosti in ekonomiœno-sti. Za tak korak pa v obmoœnihlovskih zvezah nikdar ni bilo po-sebne pripravljenosti – iz prepro-stega razloga, ker se nismo niko-li mogli otresti lokalne zaprtostiin ljubosumja. Œe tega sami nis-mo zmogli, bo æal paœ moral sto-riti nekdo drug.

Cena teœaja in lovskih izpi-tov

Iz preglednice je tudi razvid-no, da je bila slovenska lovskaorganizacija lani bogatejøa za526 novih lovcev. Øtiriindvajset(24) pripravnikov pa procesaizobraæevanja ni dokonœalo.

V nekaterih obmoœnih lovskihzvezah povzroœajo resen pro-blem tudi stroøki teœajev in izpi-tov. Pravilnik o izobraæevanju vlovskih organizacijah RS v 34.œlenu doloœa, da stroøke teœaja

vanj, œas izpitnih ur je doloœenizkustveno. Cena predavateljskeure je enotna, kot jo doloœi Ko-misija za izobraæevanje pri LZSlovenije, uœilnica pa mora bitiprimerna po velikosti, svetlobi in

in izpitov v celoti poravnajopripravniki – to je kandidati zaopravljanje lovskega izpita.Znesek, ki ga mora poravnati po-samezni kandidat, doloœi izvrøniorgan obmoœne lovske zveze ponaslednjem izraœunu: seøtejejose stroøki za plaœilo uœilnice, pre-vozni stroøki predavateljev terpredavateljske in izpitne ure.Skupni stroøki se delijo s øtevi-lom kandidatov in tako dobimofinanœni deleæ, ki ga mora plaœatiposamezni kandidat. Ker so vsinavedeni stroøki fiksni, je pritem zelo malo moænosti za pri-hranek. Øtevilo predavateljskihur je doloœeno z urnikom preda-

opremljenosti z avdiovizualnimisredstvi. To vse pa ima svojoceno. Odloœilni dejavnik, ki vpli-va na znesek, ki ga mora porav-nati posameznik, je torej øtevilokandidatov za opravljanje lov-skega izpita.

V preglednici bom navedelnekaj izraœunov stroøkov na po-sameznega kandidata, ki temelji-jo na pribliænih fiksnih stroøkihin razliœnem øtevilu kandidatov:

Pribliæni fiksni stroøki :– 63 predavateljskih ur– 92 izpitnih ur– 16 ur praktiœnega dela– 15 ur za popravne izpite– 10 ur za vodenje teœaja– Skupaj 196 ur

(x 4500 + 20 % ddv) = 1,058.400 sit

– 3000 prevoz (83000 x 62 +20 % ddv) = 223.200 sit

– uporaba uœilnice 13 x 6000 + 20 % ddv = 93.600 sit

– izpit iz streljanja in varnega ravnanja z oroæjem 80.000 sit

Skupaj fiksni stroøki: 1,455.200 sit

Izraœun stroøkov na kandi-data, izhajajoœ iz fiksnih stroø-kov 1,455.200 in razliœnega øte-vila kandidatov:

Øt. kandidatov Stroøki na kandidata /sit/

50 29.10445 32.33840 36.38035 41.57730 48.50725 58.20820 72.76015 97.013

Primerjalni izraœun pove, ko-liko kandidatov je s finanœnegavidika najbolj racionalno, pritem pa moramo upoøtevati tudipedagoøko obvladljivost. Zatomoramo poiskati realno sredino.Ta pa je, ki je tudi finanœno intudi pedagoøko øe sprejemlji-va, od 30 do najveœ 45 kan-


LOVSKA ORGANIZACIJA

Preglednica:

Øtevilo teœajnikov Œas Dnevi Prvi Povpr.

Øt. ZLD/LZ Øt. LDpoteka predavanj

izpitni rok ocena PredavateljevPrijav Odstop Opravilo doloœen znanja

1. BELA KRAJINA 10 15 0 15 sep.-jan. œetrtek, petek da 3,8 92. GORENJSKA 28 39 0 39 feb.-maj petek, sobota da 3,8 163. GORICA 34 29 2 27 jan.-maj sobota da 3,5 94. IDRIJA 7 14 0 14 feb.-maj petek, sobota da 3,7 95. KOŒEVJE 15 15 0 15 april-jun. sobota da 4,2 176. LJUBLJANA 42 37 2 35 feb.-april œetrtek, sobota ne 3,7 137. MARIBOR 43 57 4 53 feb.-jun. sobota da 3,6 178. KOROØKA 19 26 1 25 feb.-jun. sobota da 4,0 139. NOTRANJSKA 11 25 2 23 maj.-okt. petek, sobota da 3,8 13

10. NOTRANJSKO LGO 15 66 5 61 april-nov. sobota da 3,5 1311. NOVO MESTO 21 22 0 22 feb.-april torek, petek, sobota da 3,9 1112. OK KOPER 23 33 2 31 feb.-jun. sobota da 3,3 1113. POSAVJE 25 36 2 34 okt.-dec. torek, sobota da 3,6 1514. PREKMURJE 24 31 2 29 feb.-maj sobota da 3,3 1015. PRLEKIJA 8 LANI NI BILO TEŒAJA16. PTUJ 23 28 0 28 feb.-jun. nedelja da 3,7 1217. SK CELJE 47 57 2 55 feb.-jun. sobota da 3,9 1418. ZASAVJE 20 20 0 20 feb.-jun. petek, sobota da 3,8 11Skupaj/povpreœje 415 550 24 526 3,7 13

Mitja Kersnik (desno spredaj) øe zadnjiœ kot predstavnik LZ Slo-venije razlaga namen in pomen GL LZS Ljubljanski vrh na uœno-vzgojnem in raziskovalnem podroœju. Letos s tem loviøœem æe uprav-lja Zavod za gozdove Slovenije, seveda s povsem drugim namenomin ciljem.

Lovski pripravniki spremljajo predavanje na teœaju za pripravo nateoretiœni del lovskega izpita pri LZ Maribor 2005.

Foto

: B. V

asa

Foto

: B. V

asa

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 239

didatov, kar pomeni, da se bodomorale obmoœne lovske zveze zmanjøim øtevilom kandidatovtudi zaradi tega razloga povezo-vati s sosednjimi obmoœnimilovskimi zvezami in tako obliko-vati skupne kolektive, ki so izstroøkovnega in pedagoøkegastaliøœa bolj sprejemljivi. V takihprimerih se lahko zdruæi tudinajboljøi predavateljski kader izdveh ali celo veœ obmoœnih lov-skih zvez in oblikujejo komisijeza opravljanje zadnjega izpita izzakonodaje (meøan sestav iz veœobmoœnih lovskih zvez). Takønozdruæevanje predvideva tudi 6.œlen Pravilnika o izobraæevanjuv lovskih organizacijah RS, ki biga kazalo zaradi racionalnostibolj upoøtevati.

Izobraæevanje za naziv lov-ski œuvaj

Lani se je veliko doslednejeravnalo po Pravilniku o izobra-æevanju v lovskih organizacijahRS tudi pri izobraæevanju inopravljanju izpitov za nazivlovski œuvaj. Tako so teœajnikiopravljali izpite v øestih izpitnihsklopih v roku 14 dni po preda-vanjih. Tak naœin opravljanjaizpitov so udeleæenci sprejeli zodobravanjem. Zadovoljni sobili tudi predavatelji, saj je biloizkazano znanje kandidatov ne-primerno boljøe kot pri staremnaœinu preverjanja znanja.

V takem uœnem programu jelani pridobilo ta naziv 93 lovcev,od tega v Ljubljani 40 in Mari-boru 53.

Branko Vasa, prof.

30 let pobratenjaLD Ponikva in Begunjøœica

Za lovski druæini Ponikva izObœine Øentjur pri Celju in

Begunjøœico iz Obœine Radov-ljica je bilo leto 2004 jubilejno.Minilo je namreœ 30 let od slav-nostnega podpisa listine o pobra-tenju; listino so podpisali nahribovitem Tiœevu v domu LDPonikva.

Po poprejønjem dogovorupredstavnikov obeh druæin jespominjanje na veliki dogodekpotekalo v »silvanem« (divjem)in tudi »urbanem« okolju LDBegunjøœica, tokratne gostitelji-ce. Zaœelo se je z lovom na divjepraøiœe in lisice, ki je trajal odpoznega jutra do poldneva in sepomikal skozi gozdove. Œrnuhiso se øe pravoœasno poslovili,œastni plen pa je bila koøatorepalisica, ki se ji je lovski zbor ob


LOVSKA ORGANIZACIJA

Øpanska nacionalna delegacija Mednarodnegasveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC),

njegova Komisija za razstave in trofeje vMadridu, ter øpanska podruænica Safari ClubInternational (SCI) sta se odloœili, da letoønjonagrado Venatoria 2005 za izredne zasluge napodroœju ocenjevanja lovskih trofej podelitaenemu najveœjih slovenskih in evropskih stro-kovnjakov na tem podroœju, dolgoletnemu sode-lavcu lovske zveze Slovenije in lovskemu svetni-ku Veljku Variåaku. V obrazloæitvi nagrade jepredsednik Venatorie 2005 gospod Inigo Mo-reno y de Artega, markiz od Laule, poudaril, dato prestiæno nagrado podeljujejo gospodu VeljkuVariåaku kot priznanje za njegov izjemen prispe-vek v okviru Komisije za razstave in trofejeMednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev div-jadi ter za njegovo delo na øtevilnih dræavnih inmednarodnih lovskih razstavah. Po besedah mar-kiza od Laule sta Variåakovo 51-letno delo na

podroœju ocenjevanja trofej zaznamovali iz-jemna strokovnost in poærtvovalnost. Njegovirezultati, med njimi tudi sedem knjig na to tema-tiko, prevedenih v pet jezikov, pa so cenjeni vvsej Evropi. Nagrado gospodu Variåaku, ki jo jev njegovem imenu prevzel slovenski veleposla-nik v Øpaniji, mag. Tomaæ Lovrenœiœ, je 5. mar-ca 2005 na slovesnem zasedanju Komisije za tro-feje v Madridu izroœila princesa Teresa Borbonde Parnma, nagrajencu pa jo je predal 26. 3. 2005na njegovem domu v Ljubljani. Nagrada Ve-natori 2005 je bronast kipec sokola, ki æe krasiVariåakovo delovno mizo. – Boris Leskovic

Dne 11. 4. 2005 je ministrica na Ministrstvuza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS

Marija Lukaœiœ sprejela Veljka Variåaka ter semu ob tej priloænosti zahvalila in mu œestitala zanjegovo strokovno ter poærtvovalno delo, s ka-terim æe dolga leta uspeøno predstavlja Slovenijoin øe posebno slovensko lovstvo v svetu. Øe po-sebej mu je œestitala za nagrado Venatoria 2005.

Sreœanja so se udeleæili øe mag. SreœkoPerko, v. d. generalnega direktorja direktorataza gozdarstvo, lovstvo in ribiøtvo, Janez Kaste-lic, podsekretar na MKGP, zadolæen za podroœjelovstva, ter mag. Janko Mehle, direktor Stro-kovne sluæbe LZS in vodja nacionalne delegacijeCIC. V razgovoru je bilo predstavljeno izrednouspeøno in poærtvovalno delo V. Variåaka tudina podroœju urejanja sosedskih odnosov in od-prtih vpraøanj pri gospodarjenju z divjadjo v ok-viru koordinacije CIC za srednjo in jugovzhodnoEvropo. Øe posebno so bile omenjene Variåa-kove zasluge pri reøevanju problematike uskla-jenega gospodarjenja z divjadjo med Madæarskoin Slovenijo na obmejnem obmoœju. Omenimonaj tudi, da je predsednik CIC Dieter Schrammimenoval V. Variåaka za œastnega predsednikain ambasadorja CIC za srednjo in jugovzhodnoEvropo, o œemer je tudi pisal ge. ministrici v svo-jem pismu. – Mag. Janko Mehle

Prestiæna nagrada Venatoria 2005 Veljku Variåaku

Foto

:B. L

esko

vic

Foto

:J. M

ehle

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 240

pozdravu lovini zahvalil za lov-ski blagor.

Po konœanem lovu se je dru-æenje preselilo v Kulturni domna Brezje, kamor so priøle tudisoproge in prijatelji. Tam se jezaœel slavnostni del. Povezoval-ka prireditve je predstavila spo-red in napovedala zaœetek sloves-nosti z lovskim rogom in govorpredsednika LD Begunjøœica,Marijana Ahaœiœa, ki je bil preddobrimi tremi desetletji kal, izkatere se je razraslo druæenje,prijateljstvo in pobratenje obehdruæin.

Iz njegovega govora je vrednopovzeti spominjanje, primerjavotakratnega s sedanjostjo in dvo-me v prihodnost slovenskegalovstva. S spominom je segel vdaljnje leto 1970, ko so ga Øta-jerci povabili na jesenski lov.Naslednjiœ je priøel s tovariøem,potem z dvema, tremi … pa spolnim avtobusom tamkajønjegalova æeljnih Gorenjcev. In vsitisti lovi v logih in hostah, papoœitki v zidanicah med speœimivinogradi so odmevali v naøagamsja loviøœa, ko smo jim zauplenjene gamse ob lovskih blag-rih stiskali dlani.

Tako smo dozorevali in dozo-reli priœakali pomemben dan, kosmo Gorenjci in Øtajerci napol-nili lovski dom na Tiœevem. Pi-sali smo soboto, 23. listopada1974. leta. Poleg v praænje lov-ske kroje obleœenih lovcev sta seslovesnosti udeleæila tudi radov-ljiøki in øentjurøki æupan, pred-sednik gorenjske LZ BrunoSkumavc, oba predsednika ZBNOV, predsednika SZDL in pred-stavniki drugih organizacij obehobœin.

Po zaœetku slovesnosti so sle-dili pozdravni nagovori in govo-ra obeh druæin, potem pa je bilaprebrana listina o pobratenju, vkatero smo zapisali: »Kot œlanizelene bratovøœine smo sinoviene in iste vzviøene Diane, ki ji jeposveœena koøuta. Druæi nas isticilj: skrb za varstvo in gojitevdivjadi, ki nam je zaupana. Po-tem, ko smo dodobra spoznali,da ob tem viteøkem øportu goji-mo iste plemenite cilje in strem-ljenja, tedaj spriœo teh œustevdanes sklepamo pobratenje vobojestransko korist v okviru ve-ljavne postave«.

Potem se je zaœelo slavje, ki gaje prevevalo prijetno razpoloæe-nje, prijateljstvo in tovariøtvo.Skratka, doæiveli smo dogodek,ki ga ni mogoœe pozabiti. Prijet-nemu spominjanju je øe dodal,da so naslednje jutro øtajerskipobratimi priredili vzoren lov, na

koncu katerega so iz petdesetihpuøk øe na tak naœin poœastilipobratenje in skupni lov.

Tak je bil predsednikov po-gled v preteklost treh desetletij.Potem pa je dejal: »Prihodnostne bo imela takønih spominjanj,ker se spreminjajo nazori, nasta-jajo drugaœna hotenja, spremi-njajo se velikopovrøinska last-niøtva in nameni v zvezi z njimi,pa brezumne æelje po prepovedilova, skratka, nasprotja, prepiriin spori, katerim s svojo neenot-nostjo botrujemo tudi sami. Patudi œlanstvo se spreminja: œlaniodhajajo, ostajajo in prihajajo.Tisti, ki prihajajo, imajo navad-no drugaœne poglede in mnenja.Zato se bo treba boljøim prilaga-jati, slabøim pa se brezpogojnoupreti, da ne bi økodovali ohra-njanju obiœajev in navad in lov-skemu tovariøtvu.

Ob koncu naj spomnim, dapremnogih lovskih tovariøev, kiso tudi podpisali listino, ni veœmed nami. Zato smo dolæni na-nje ohraniti spomin in vzgajatinaslednike, da bodo spoøtovalizapisano izroœilo in ga tudi onipredali naslednjemu lovskemurodu.«

Ko je konœal, je v nadaljeva-nju sporeda Moøki kvintet Kul-turnega druøtva F. Preøeren izÆirovnice pel lovske pesmi, igralje ansambel Vandrovci, sliøali pasmo tudi tri »lovsko-latinske«prigode duhovitega, æal, æe dol-go rajnkega Gorjaka, ki je bildoma na Svetem Petru. Lovskidruæini Ponikva smo podelilinaøo zlato plaketo, sedem srebr-nih pa je LD Ponikva podelilanaøim œlanom, podpisnikom lis-tine kot priznanje za tridesetlet-no bratenje.

Na koncu, preden se je trikratoglasil lovski rog, smo znovaugotovili, da je naøe pobratim-stvo zgledno in iskreno ter zatona dobri poti, da takøno, brezkakrønih koli vplivov, tudi osta-ne.

Nikolaj Lapuh

Kaj pa dolgoletnozavzeto delo v LD?

Da sem se oglasil na to temo,me je spodbudil œlanek v

Lovcu, 3/05, str. 131, Okrogleobletnice so le priloænost, ne papogoj za podelitev lovskih odli-kovanj. Avtor œlanka BrankoVasa je izpostavil posamezneprimere, s katerimi se sreœujeKomisija za izobraæevanje pri IOLZ Slovenije. K delu komisijespada poleg izobraæevanja tudipodeljevanje lovskih odlikovanj.Œe predlagatelji zares poøiljajopredloge s takønimi obrazloæit-vami, ni pa razloga, da temu nebi verjeli, potem je to skrajnoneodgovorno in nekorektno. Stakønimi poœetji samo razvred-notimo lovska odlikovanja, ki sov prvi vrsti namenjena le tistim,ki so razvoju slovenskega lovst-va in gospodarjenju z divjadjonamenili vsa svoja lovsko pro-duktivna leta. Odlikovanja, po-deljena v obliki »obdaritev«,pravemu lovcu ne bi smela po-meniti niœesar, øe manj pa, da bisi jih pritrjevali na lovski suk-njiœ. Omenjeni primeri so samoena izmed podobnih skrajnosti.Takønih odlikovancev po mojemmnenju ne bi smelo biti, za kar sov celoti odgovorni njihovi pred-lagateji.

Nekorektno in nesprejemljivoje tudi dejstvo, da nekdo, ki sipriznanje zares zasluæi za svojeopravljeno delo v dobro lovstvain njegovega ugleda, le-tega nemore dobiti. Taki sta odlikovanjiLZS I. in II. stopnje, za katera jepogoj veœletno delo v organihLZ Slovenije ali v okviru ob-moœnih lovskih zvez. Postavljase vpraøanje, œe je Pravilnik oodlikovanjih, ki ga je sprejelUpravni odbor LZS na svoji 4.seji 23. 3. 2002, dovolj »pro-æen«, da ne bi povzroœal nepo-trebnih krivic!? V Sloveniji nasje lovcev nekaj veœ kot 22.000 inle peøœica jih ima moænost, dadela v prej omenjenih organih.Med njimi so na æalost tudi tak-øni, ki so na tak ali drugaœennaœin zaøli v organe naøih vod-stev, ki tam vedrijo pet let ali øeveœ in so æe kandidati za najviøja

lovska odlikovanja. Med njimiso tudi takøni, ki zaradi svoje»preobremenjenosti« v posamez-nih LD niso pripravljeni prevzetinobene odgovorne funkcije, nalovskih oblekah pa imajo pritrje-na æe najrazliœnejøa odlikovanja.Na drugi strani pa so posamez-niki, ki so predani svojemu po-slanstvu predvsem v LD, kjer æeveœ desetletij opravljajo najod-govornejøe funkcije, lovski dru-æini in œlanstvu so na voljo 24 urna dan, niso pa imeli sreœe oz.moænosti, da bi se »prebili« vorgane obmoœnih lovskih zvezali LZS, ki so eden od glavnihpogojev za podelitev viøjih sto-penj odlikovanj LZS.

Globoko sem prepriœan, da bipri odloœanju morale imeti kljuœ-no besedo LD same, vendar spets pogojem, da predlagajo zaressamo tiste œlane, ki so si s svojimminulim in sedanjim delom tonedvomno tudi zasluæili. Glede nato, da je v pripravi nov, enotenpravilnik o podeljevanju vsehlovskih odlikovanj, bi bil zelovesel, œe se bo tudi vsebinsko øenekoliko spremenil. Ob koncunaj omenim, da je bila tovrstnaproblematika veœkrat izpostav-ljena na Obœnih zborih vseh LD,na katerih sem bil prisoten kotpredstavnik obmoœne LZ.

Miroslav Bauman

Øe zdaleœ nismovsega dorekli!Lovska uniforma, noøenjeodlikovanj in priznanj nalovskih uniformah ter lov-ski prapor

K pisanju me je spodbudilprispevek Branka Vase,

predsednika Komisije za izo-braæevanje in vzgojo pri LZS. Æenekaj œasa opaæam, da lovcinimamo ustreznega pravilnikao lovski uniformi in s tempovezano pravilnika o noøenjuodlikovanj in priznanj oziro-ma drugih oznak.

Vasa je v 3. øt. Lovca, na str.131, opozoril le na potrebnoupoøtevanje Pravilnika o pode-ljevanju lovskih odlikovanj inpri tem opozoril na pravilno no-øenje nekaterih odlikovanj LZSna lovski uniformi.

Menim, da bi morali gledenoøenja lovske uniforme sprejetiposeben pravilnik, kjer bi moralobiti zapisano tudi pravilno no-øenje vseh lovskih odlikovanj indrugih oznak (tudi tistih, ki jihlovci prejmemo ali smo jih pre-jeli na nivoju LD oziroma ob-moœnih lovskih zvez).


LOVSKA ORGANIZACIJA

M. Ahaœiœ, predsednik LD Be-gunjøœica, med slavnostnim go-vorom

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 241

Na æalost opaæam, da na tempodroœju velja popolna anarhija.Na lovskih uniformah lahkoopazimo lovska odlikovanja, kise nosijo neenotno, na najraz-liœnejøih mestih, poleg tega ne-kateri poleg odlikovanj nosijotudi razliœne znaœke z lovsko,mnogokrat celo z nelovsko te-matiko. Nekateri nosijo lovskaodlikovanja celo na klobuku,tudi skupaj z drugimi znaœkami znelovsko tematiko … Na najveœ-jo æalost ugotavljam, da so takonedosledni pri uporabi lovskeuniforme in lovskih odlikovanjtudi lovski funkcionarji. Le-ti bimorali biti zgled pravilnega no-øenja uniforme in lovskih odli-kovanj; nekateri pa odlikovanj,ki so jih prejeli za zasluge v lov-stvu, celo sploh ne nosijo.

Najprej bi morali s pravil-nikom natanœno doloœiti, kakø-na naj bo lovska uniforma, inzabeleæiti dovoljena odstopanjatako glede kroja kot glede barve.Doloœiti bi morali, kakøni in ka-teri okraski na uniformi so do-voljeni (gumbi). Drug pomem-ben del uniforme sta kravata insrajca. Tudi v tem primeru morabiti doloœeno: barva, kroj in obli-ka. Pomemben del uniforme jetudi lovski klobuk. V pravilnikubi moralo biti navedeno, kdaj inob kakønih priloænostih se nosiletna oziroma zimska uniforma.Doloœiti bi morali, ob kakønihpriloænosti moramo biti lovci ob-vezno v lovski uniformi (prosla-ve, pogrebi, na katerih sestankihoziroma zborih).

Posebno poglavje bi moralobiti namenjeno doloœilom o uni-formi in noøenju sluæbenegaznaka lovskega œuvaja.

Glede noøenja odlikovanj pred-lagam, da bi poenotili noøenje le-teh tako, da ne bodo razmetanepo vsej uniformi. Kot vidimo izprej citiranega prispevka, se od-likovanja LZS nosijo na zavihkusuknjiœa ter nad levim prsnimæepom. Kdaj pa miniature redovin kdaj veliki redi?

Kot mi je znano, se znakobmoœne lovske zveze nosi nazavihku levega prsnega æepa, toje pod odlikovanji LZS.

Ne glede na prihodnji statusZLD je treba upoøtevati in do-loœiti enotno mesto tudi za pri-znanja, ki so jih œlani æe prejeli.Glede na prihodnji status ZLDoziroma njenih naslednic, œe sebomo zanje dogovorili in jihsprejeli, pa se bo pozneje obrav-navalo in doloœilo isto ali drugomesto na uniformi.

Predlagam, da se na zavihkuæepa nosijo odlikovanja in pri-znanja LD in ZLD (na desni stra-

ni gumba LD, na levi ZLD), nadæepom pa, kot je æe doloœeno spravilnikom, znak in odlikova-nja LZS, in sicer po stopnjah tervrsti priznanja oziroma odliko-vanja. Nad njimi so po enakemsistemu razvrøœena druga odliko-vanja in priznanja; tista, ki jih zaposebne namene in zasluge po-deljuje LZS. Nad omenjenimiodlikovanji pa naj se nosijo ki-noloøka in druga odlikovanja.

Nad desnim æepom suknjiœanaj se nosijo oznaœbe pridob-ljenih znanj, kot je znak oprav-ljenega lovskoœuvajskega izpitain izpita za lovskega mojstra(manjøi znak).

Natanœno mora biti doloœe-na tudi uniforma lovskega œu-vaja z vsemi formalnimi oznaœ-bami.

Posebej je treba opredeliti indoloœiti prostor za oznaœbe pri-padnosti lovskim pevskim zbo-rom, rogistom oziroma poseb-nim skupinam, ki organiziranodelujejo v okviru lovske organi-zacije in imajo svoje oznaœbe terembleme. Doloœiti bi morali ve-likost in obliko. Æe uveljavljeneoblike emblemov, ki so æe v rabi,bi doloœeno obdobje lahko do-pustili, pozneje pa se bi moralipoenotiti tudi v tem.

Klobuk je sestavni del uni-forme in bi ga morali natanœnejedoloœiti in poenotiti glede kroja,vsaj kar zadeva lovsko uniformo.Za lov in druge dejavnosti, po-vezane z lovom, bi bil klobuklahko svobodnejøe izbire. Dolo-œiti je treba, kaj se na klobukulahko nosi: znak – znaœka LZS,gamsov ali jelenov œop, raœjikrivci (ruøevœevi krivci niso pri-merni, ker ruøevca ne lovimo veœzaradi zavarovanosti) ter øe mo-rebitne druge drobne trofeje, ki pajih je treba natanœno doloœiti. Naklobuk, ki ga nosimo ob unifor-mi, prav gotovo ne sodijo razneznaœke, œeprav z lovsko in lov-sko-kinoloøko tematiko, øe manjpa planinske ali katere koli druge.

Res je bilo objavljenih æe ne-kaj polemik in tudi predstavitevna to temo, a so zadevale le po-samezni del uniforme in delnoreøevale to tematiko. Doslej pa vpopolnosti (ob nazornih slikov-nih predstavitvah) zadeve nipredstavila nobena pristojna ko-misija. Predlagam, da se pripraviustrezen predlog pravilnika olovski uniformi; poletni in zim-ski, ki bi ga bilo treba po spreje-mu v celoti podrobno predstavitiin objaviti v reviji Lovec, obpriloænosti (ponatisu) pa dodatiKodeksu slovenskega lovca, kjerje opisana lovska noøa.

Drugo poglavje je lovski pra-

por. Tudi zanj bi morali pripra-viti pravilnik z navodili, na ka-terih prireditvah, ob kakønih pri-loænostih in kako naj se lovskedruæine, lovska zdruæenja in dru-ge organizacije, povezane z lov-stvom, predstavljajo z njim.

Lovska uniforma in praporpredstavljata zunanji videzlovca in lovske organizacije,zato sta potrebna usklajenoravnanje in noøenje. Zadnjeœase se premalo zavedamo, datudi zunanji, predvsem pa eno-ten videz lovcev veliko pri-pomore k pridobivanju pra-vilne predstave javnosti o nassamih.

Alfonz Krapeæ

Lovci, predvsempa kulturniki

»Ton in zvok« øtevilnim pri-reditvam v Suhi krajini æe

veœ let dajejo Æuæemberøki ro-gisti. Z igranjem na rogove soœlani LD Pleøivica zaœeli v za-œetku devetdesetih let. Sprva soigrali v krogu lovskih druæinNovo mesto, spomladi leta 1995pa so se podali na samostojno pottudi v okviru tukajønjega Turi-stiœnega druøtva Suha krajina.Vsa leta so z igranjem na rogovekalili svoje glasbeno znanje inbogatili glasbeno pot. Na pred-veœer slovenskega kulturnegapraznika so rogisti ustanoviliKulturno umetniøko druøtvoÆuæemberøki rogisti. Na svo-jem prvem Obœnem zboru soizvolili tudi organe druøtva; takoje postal predsednik dosedanjivodja rogistov Slavko Setniœar,podpredsednik je Janez Zupan-œiœ, tajnik Jordan Aleksander.Delo druøtva bo nadziral Nad-zorni odbor v sestavi Franc Po-toœar, Sandi Zupanœiœ in Kle-

men Vidmar. Rojstvo novegadruøtva so z aplavzom in œestit-kami pozdravili øtevilni gostje,med njimi æupan Franc Økufca,tajnik zveze Lovskih druæinNovo mesto Stane Gabrijel, taj-nik Zveze lovskih druæin Belakrajina Radko Biliœiœ, predsed-nik LD Sinji Vrh Viktor Simœiœ,predsednik ZLD Bela krajinaAnton Vrøœaj, predstavnik rogi-stov LD Brusnice Zvone Jakliœ,predsednik TD Vlado Kostevc,predstavnik LD Brezovica priLjubljani, predsednik LD Pleøi-vica Joæe Primc ter prvi uœiteljæuæemberøkih rogistov BrankoPodgornik iz LD Semiœ. Œlani druøtva so med drugimsprejeli statut, naœrt dela in fi-nanœni program. »Ime druøtva ses 7. februarjem piøe z veliko za-œetnico, zapisano naj bo v zgo-dovino,« je dejal predsednikSlavko Setniœar in dodal, dabodo Æuæemberøki rogisti tudi vprihodnje øe z veœjo zagnanostjov lovskih uniformah bogatili inøirili kulturo v Suhi krajini in pocelotni Sloveniji. Æe spomladinaœrtujejo prvo veœjo prireditev,ki jo bodo namenili desetletniciorganiziranega igranja.

Slavko Mirtiœ

Ustanovni zbor Zahodnovisoko-kraøkega LUO

V lovski koœi LD Vipava jebil 16. 2. 2005 ustanovni

zbor Zahodnovisokokraøkegalovskoupravljalskega obmoœja.Na ustanovnem zboru smo sezbrali stareøine 31 lovskih druæiniz dosedanjih ZLD Gorica, ZLDLjubljana, Postojnsko-BistriøkeZLD in LZ Idrija.

Ustanovni zbor so zaœeli zvo-


LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: S. M

irtiœ

Æuæemberøki rogisti iz Suhe krajine, ki delujejo æe 10. leto, so 7.februarja letos ustanovili KUD Æuæemberøki rogisti.

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 242

ki Idrijskih rogistov in LPZ Zla-torog - Vipava. Kot gostitelj jevse prisotne pozdravil in zaæeleluspeøno delo stareøina LD Vipa-va Kazimir Saksida. Po uvod-nih formalnostih s pregledom inverifikacijo prisotnih je biloizvoljeno delovno predsedstvo,ki je nadaljevalo delo zbora.

Na podlagi novega Zakona olovstvu in divjadi se moramonamreœ lovci prilagoditi zahte-vam tudi z naøo notranjo orga-niziranostjo. Upravljavci loviøœsmo se tako zdruæili v obmoœnozdruæenje. V predhodnem po-stopku so potekala usklajevanjamed posameznimi zvezami lov-skih druæin in na podlagi le-tehsta bila pripravljena predlog pra-vil in predlog za œlane izvrønegaodbora.

Glede pravil smo bili soglasni,

zaœetku, naj se zavzame in venem letu, to je do naslednje sejeobmoœnega zdruæenja pripravidopolnila in morebitne popravkepravil.

Alfonz Krapeæ

Bazenska lovskarazstava naRemøniku

Lovci Lovskogojitvenega ba-zena (LGB) Radlje ob Dra-

vi, ki zdruæuje lovske druæineJanæevski Vrh, Kapla na Koz-jaku, Podvelka, Radlje ob Dra-vi in Remønik, so v letoønjemmarcu na Remøniku (vsako letoje v drugi lovski druæini) pripra-vili razstavo lovskih trofej uple-njene divjadi v letu 2004. Stare-

da so le-ta zadostni temelj za de-lovanje obmoœnega zdruæenja,da pa jih je treba v nadaljevanjuøe dodelati in izboljøati.

Pri sestavi in imenovanju IOsmo soglaøali z njegovo sestavoin tudi s sestavo njegovih ko-misij. Polemika je nastala le privpraøanju, ali naj se sestava IOin oblikovanje komisij vnesetaneposredno v besedilo pravil alinaj bo to priloga zunaj pravil.Obveljal je predlog, da prilogaostane v pravilih. Glede sameœlanske sestave IO smo biliusklajeni in ni bilo pripombglede posameznih kandidatov, kiso bili predlagani. Za sedeæ ob-moœja sta bila dva predloga, insicer Nova Gorica in Idrija.

O vseh vpraøanjih smo se od-loœali na tajnih volitvah. Pravilaso bila sprejeta z æe prej pojas-njenimi popravki, izvoljen je bilIzvrøni odbor, ki mu bo predse-doval Vojko Øemrov. Za sedeæobmoœja je bila na podlagi izidavolitev doloœena Idrija.

Izvrønemu odboru je bilo nalo-æeno, kot je bilo omenjeno æe v

øina LD Remønik Ivan Golob jev svojem nagovoru pozdravillovske tovariøe in goste, mednjimi tudi æupana Obœine Radljeob Dravi Alana Bukovnika, inse jim zahvalil za udeleæbo.Poroœilo o lovskogospodarskemnaœrtu LGB Radlje ob Dravi zaminulo leto je predstavil pred-sednik Stane Petar. Posebej jepoudaril in opozoril na velikeizgube divjadi zaradi prometa inpotepuøkih psov.

Strokovno predavanje o gojit-vi srnjadi je pripravil predsednikGojitvene komisije za velikodivjad pri Zvezi lovskih druæinMaribor Vojko Podgornik. Tudion je opozoril na veliko izgubodivjadi, øe zlasti srnjadi, ki jopovzroœajo potepuøki psi, in nanemoœ lovcev, da bi jih uspeønoprepreœili, saj so po njegovih be-sedah potepuøki psi zavarovanibolj kot medvedi.

Kulturni program ob odprtjurazstave so pripravili rogisti LDMuta in mladi harmonikarji zRemønika.

Mag. Joæe Marhl

Lovska razstavaLGB SlovenjGradec v MislinjiTudi na koroøkih cestahæalostno pogine vedno veœsrnjadi. Økode od divjihpraøiœev se veœajo.

Koroøki lovci, ki delujejo v19 lovskih druæinah in so

povezane v tri Lovskogojitvenebazene (LGB), in sicer v Mislinj-ski, Meæiøki in v zgornji Dravskidolini in nato v Koroøko lovskozvezo, so tudi lani uspeøno gos-podarili z divjadjo, kar je bilopohvaljeno tudi na obœnem zbo-ru tamkajønje lovske zveze. Kertudi koroøki lovci letni pregled,»inventuro« odstrela divjadi, radiopravijo na skrbno in vzorno or-ganiziranih vsakoletnih lovskihrazstavah, je bilo tako tudi letos.

Tako je LD Mislinja v okviruLGB Slovenj Gradec, v kateregaje povezanih 6 LD, letoønjo raz-stavo postavila v Slomøkovemdomu v Øentilju pri Mislinji. Od-prtje razstave in strokovno sre-œanje lovcev iz Mislinjske dolineso z ubranim petjem popestrilipevci Lovskega okteta LD Pod-gorje, ki jih vodi priznani koro-øki glasbeni pedagog Tone Gaø-per. Vse prisotne lovce in goste,med katerimi so bili tudi DuøanLeskovec, predsednik KLZ, Dra-go Kriæan, lovski inøpektor, Mi-lan Tretjak, vodja Obmoœneenote Zavoda za gozdove Slo-venj Gradec, in drugi, pa je po-zdravil Oto Skobir, stareøinaLD Mislinja.

Letoønja lovska razstava v Mi-slinji je bila res dobro organizira-na in postavljena, saj so LD Mis-linja, Doliœ, Podgorje, Golava-buka, Slovenj Gradec in Gra-diøœe res vzorno uredile svojerazstavne panoje. Joæe Ogris,predsednik LGB Slovenj Gra-

dec, sicer œlan mislinjske lovskedruæine pa je s svojimi lovski to-variøi v kot prostornega Slom-økovega doma postavil tudi delnarave s prepariranimi gozdnimiæivalmi. Milan Tretjak je lovceseznanil z dokaj zanimivimi po-datki, kako je Koroøka poraøœenaz gozdovi, zlasti pa, da Zavod zagozdove na Koroøkem dobro so-deluje s koroøkimi lovci. Zdrav-ko Mikloøiœ, predsednik Gojit-vene komisije za veliko divjadpri KLZ, Joæe Ogris ter DuøanMlinøek, predsednik Komisijeza malo divjad v slovenjgraøkemLGB, pa so spregovorili o gospo-darjenju z divjadjo v letu 2004.Tako so lovci iz Mislinjske doli-ne lani odstrelili 670 glav srnja-di, 33 gamsov, 18 glav jelenjadi,64 divjih praøiœev in 54 muflo-nov. Slednje imata v loviøœusamo LD Slovenj Gradec in LDPodgorje. Odstrelili so tudi 170lisic, 10 jazbecev, 14 kun, 15poljskih zajcev, 15 divjih rac inveœ kot 45 sivih vran.

Duøan Leskovec je dejal, daso koroøki lovci znani tudi potem, da vsako leto, æe veœ deset-letij, lovske razstave popestrijotudi z bogatim kulturnim pro-gramom, s strokovno razlago opravilnem in nepravilnem gos-podarjenju z divjadjo, predvsempa nikoli ne pozabijo na naj-mlajøe ljubitelje zdrave naravein tudi lovstva. Zato je vse LD izslovenjgraøkega LGB pohvalilza prizadevno delo. Drago Kri-æan, lovski inøpektor za Koro-øko, je bil sicer zadovoljen zgospodarjenjem z divjadjo in lo-vom, œeprav so lani tudi koroøkilovci pri lovu krøili Zakon o div-jadi in lovu. Zato je inøpektorupleniteljem odvzel 15 gamsjihrogljev in 3 jelenja rogovja (tro-feje).

Sicer pa so koroøki lovci, leta2004 jih je bilo æe 1.169, delovali


LOVSKA ORGANIZACIJA

Lovci LGB Radlje ob Dravi z gosti na strokovnem predavanju obodprtju razstave

Foto

: J. M

arhl

Skrbno postavljeno lovsko razstavo v Mislinji si je ogledalo velikostarejøih in mladih iz Mislinjske doline.

Foto

: F. R

otar

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 243

na kar 74.348 ha povrøin, od ka-terih je lovnih 69.369 ha. Na ve-likem obmoœju med Smrekov-cem, Peco, Urøljo goro, Ojstrico,Kozjakom in slovenjgraøkimPohorjem imajo koroøki lovci vlasti ali v upravljanju kar 35 lov-skih domov, koœ in bivakov.Lovskoœuvajsko sluæbo pogod-beno opravlja 71 œuvajev. Dokajrazvejana je tudi lovska kinolo-gija, saj imajo tamkajønji lovci vlasti 225 lovskih psov, s katerimiso leta 2004 poiskali kar 100 ko-sov zastreljene divjadi. Opraviliso tudi 105 kontrolnih iskanj.

Œeprav koroøke LD ugotavlja-jo nekoliko manjøi odstotek ne-naravnih in naravnih izgub prisrnjadi, so leta 2004 na cestahizgubili 223 glav srnjadi oz.2.864 kg divjaœine ali 1,7 milijo-na tolarjev. Tako pri nenaravniizloœitvi srnjadi promet zajame67 odstotkov, potepuøki psi 11,koønja 16 in drugo 6 odstotkov.Ob takih zaskrbljujoœih podatkihvelja omeniti, da bi promet nakoroøkih cestah zahteval øe veli-ko veœji davek srnjadi, œe lovcine bi ob najbolj izpostavljenihglavnih cestah, kjer divjad najra-je preœka, namestili »kemiœnih«in drugih ograj.

Na Koroøkem se zelo veœajoøkode na kmetijskih kulturah,predvsem zaradi divjih praøiœev.Medtem ko so leta 2003 koroøkelovske druæine za plaœilo økodnamenile 1,3 milijona tolarjev,pa so lani morale za økode od-øteti æe 2,24 milijona tolarjev. Vta znesek ni vøtetih 3.288 delov-nih ur in 780 tisoœ tolarjev stroø-kov kmetijske mehanizacije, kiso jo lovci potrebovali pri sana-ciji skoraj 80 ha travnikov innjiv, ki so jih razrili divji praøiœi.Nezanemarljiv je tudi podatek,da so komisije potrebovale kar649 ur za ogled in ocenitev na-stale økode.

Franc Rotar

Med razstavljavciprviœ kar trislovenska podjetja

Od 18. do 21. marca letos jebil v Nürnbergu æe 32. po-

slovni sejem lovskega in øport-nega oroæja ter opreme. To jevodilni tovrstni sejem v Evropiin drugi najveœji sejem na svetu.

V petih velikih halah je raz-stavljalo veœ kot 1000 razstav-ljavcev iz vsega sveta. Œeprav jesejem zaprtega tipa, namenjenizkljuœno strokovni javnosti intrgovcem s tovrstno opremo, jebil obisk velik. Prisotni so bili

evropskemu in svetovnemu trgu,in sicer tokrat pod svojo blagov-no znamko. Kot zanimivost najomenimo, da so vsak dan po za-prtju sejmiøœa, v veœernih urah,pripravili javno predstavitev obehdaljnogledov zunaj sejmiøœa, vnaravi. Na tak naœin so vsemzainteresiranim omogoœili, da sose sami prepriœali, kako se vidi stemi optiœnimi pripomoœki tudi vmraku.

Pri Belugi smo si od optike lah-

vodilni proizvajalci lovskega inøportnega oroæja, streliva, opti-ke, noæev in druge, tako imeno-vane out-door opreme (za raz-vedrilo in prosti œas), tako da jevsak naøel kaj zanimivega. Œeobiskovalec ni imel vnaprej do-govorjenega termina, je le s teæa-vo dobil æelene informacije. Pro-spektov in katalogov je bilo ve-liko, znatno teæje pa je bilo dobiticenike in zvedeti za pogoje na-kupa; kot bi jih proizvajalci inveliki trgovci skrivali drug preddrugim.

Na naøe veliko preseneœenjesmo med razstavljavci videli pr-viœ kar tri slovenske firme. Ke-miœna industrija KIK iz Kam-nika in proizvajalec streliva zazraœno oroæje Coal sta razstav-ljala v hali III., Beluga, d. o. o.,iz Ljubljane pa je bila na dobrovidni lokaciji in liœno urejenemrazstavnem prostoru v hali IV. Vpogovoru nam je predstavnikBeluge Andrej Kadunc pove-dal, da so se letos udeleæili æe 4mednarodnih sejmov lovske opre-me, in sicer januarja v Bratislavi,februarja v Salzburgu, v zaœetkumarca v Budimpeøti in sedaj øena IWI. Njihov temeljni namenje predstavitev dveh odliœnihlovskih daljnogledov, ki ju naøilovci æe dobro poznajo, øirøemu

ko ogledali øe daljnogled 7 x 50 s kompasom in optiœno piko pa-norama, ki je zaradi pristopnecene trenutno med bolj iskanimioptiœnimi pikami.

Na razstavnem prostoru sorazstavljali tudi drugo lovskoopremo, narejeno v Sloveniji, sajpravijo, da je mednarodni trgedini pravi pokazatelj, ali se lah-ko posamezen izdelek po funk-cionalnosti, kakovosti, ceni in nenazadnje tudi oblikovno primer-ja z vse hitrejøo svetovno konku-renco.

Œas nam ni dopuøœal pogovoraz vsemi tremi razstavljavci. Natem velikem sejmu bi bilo verjet-no zanimivo izvedeti øe kaj veœ orezultatih udeleæbe kar od ude-leæencev samih.

Vojko Novak

V LD Dobrava so skrbni varuhi divjadi in narave

Øtevilœnost male divjadi se po-œasi (le) poveœuje, øtevilœ-

nost srnjadi pa je øe vedno zado-voljiva. Obnovili so tudi prija-teljsko sodelovanje s pobratenoLD Vurmat iz Duha na OstremVrhu; tako bi na kratko povzeliugotovitve.

Sredi marca so se na 51. red-nem letnem Obœnem zboru se-stali œlani LD Dobrava iz SveteTrojice v Slovenskih goricah.Pregledali in ocenili so delo vminulem letu in se dalj œasazadræali ob aktualnih vpraøanjih,ki so povezana z ekoloøkimitemami in uresniœevanjem nove-ga lovskega zakona. Ta prinaøavelike spremembe in odgovor-nost na podroœju gospodarjenja zloviøœi in divjadjo, predvsem paterja naœrtno izvajanje strokov-nih ukrepov v øirøem okolju.

Kot je povedal stareøina LDZvonko Paluc, so lani praznova-li zlati jubilej, 50-letnico ustano-vitve in uspeønega delovanja LD,in ob tej priloænosti pripraviliveœ prireditev. Med drugim soizdali spominsko kroniko, pod-pisali listino o prijateljstvu in so-delovanju s pobrateno LD Vur-mat z Duha na Ostrem Vrhu, pri-pravili so sreœanje s krajani inveliko strelsko tekmovanje. Po-sebno skrb so namenjali delu v loviøœu, skrbeli so za lovskenaprave in objekte, obdelovalikrmne njive, krmili divjad, skr-beli za lovni turizem in drugeobveznosti. Ugotavljajo, da seøtevilœnost male divjadi ( jerebic,fazanov in zajcev) poœasi le po-

veœuje, kar je rezultat dolgolet-nega naœrtnega dela in naporovza izboljøevanje naravnega oko-lja. Vsako leto v loviøœa vlagajofazane, odstreli pa so æe nekaj letzgolj simboliœni. Jesenski lovi sole øe oblika prijetnega druæenjain obujanja spominov. GospodarLD Branko Kauœiœ je nanizalpodatke o odstrelu srnjadi inopozoril na velike izgube, ki jihbeleæijo zaradi povozov srnjadina cestah, pa tudi zaradi pote-puøkih psov. Lani so zabeleæili27 primerov povozov, veœa pa setudi øtevilo srnjadi, ki jo vsakoleto pokonœajo potepuøki psi.Lani je skupni odstrel znaøal 160glav srnjadi obeh spolov, in to vskladu s strokovnimi usmeritva-mi Zavoda za gozdove, ki jimpotrjuje naœrte. Uplenili so øe 14fazanov, 1 zajca, 26 lisic, 3 kune,1 jazbeca in 5 rac mlakaric. Po-sebno skrb so namenjali urejanjuloviøœa, gradnji visokih preæ, kr-miøœ in solnic, pa tudi krmnihnjiv in remiz v Brengovi ter Se-narski.

Ob vsem tem ocenjujejo, da sonekateri ukrepi v naravnem oko-lju povsem nesprejemljivi, saj znjimi øe vedno uniœujejo redkenaravne remize in predvsem gr-miøœa. Ta skoraj vsako pomladkonœajo v ognjenih zubljih, karje za lovce povsem nesprejemlji-vo. Prav tako se ne strinjajo zobrezovanjem grmovja oziromaobvodnega rastja ob melioriranihvodotokih v œasu spomladanskerastitve in gnezditve. Priœakuje-jo, da bo na tem podroœju novazakonodaja konœno prinesla veœreda in da bo imela mala divjadvsaj nekaj naravnih razmer za


LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: V. N

ovak

Z nürnberøkega sejma, kjer jeimelo svoje razstavno mesto tudislovensko podjetje Beluga, d. o. o.

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 244

obstoj. Paœ pa so v LD Dobravaresno zaskrbljeni zaradi posega vnjihovo loviøœe z gradnjo avto-ceste na odseku Spodnja Se-narska - Cogetinci. Avtocesta bonamreœ presekala loviøœe in pri-zadela dobrøen del najboljøih ha-bitatov za malo divjad. Zato so vœasu nastajanja lokacijske doku-mentacije opozorili na potrebedivjih æivali in uspeli glede iz-gradnje podhodov za divjad. Pre-ostalo pa je v rokah drugih. Upa-jo, da jim bo kljub temu ostalo øedovolj moænosti za gospodarje-nje z malo divjadjo, katere øtevi-lo se k sreœi poœasi poveœuje inza kar si upraviœeno øtejejo veli-ke zasluge, saj so bili med prvimina lenarøkem obmoœju, ki sozaœeli z naœrtnim varovanjemnekaterih vrst, øe zlasti zajca.Lovnemu turizmu so namenili10 trofejnih srnjakov in z izku-piœkom so bili zadovoljni. Me-nili so, da je lovni turizem æe veœlet sestavni del turistiœne ponud-be osrednjih Slovenskih goric inda so z njim lovci uspeøno pope-strili sicer øe vedno dokaj raz-drobljeno turistiœno ponudbokrajev med Dravo in Muro. Znjim so tudi poskrbeli za uœin-kovito promocijo Slovenskih go-ric.

Uspeøno je bilo delo na pod-roœju lovske kinologije in strel-stva, razvijali so tudi druøtvenodejavnost, sodelovali s sosednji-mi LD, z Lenarøkim lovskogoji-tvenim bazenom (LGB), Obmoœ-no Lovsko zvezo (LZ) Mariborin Zavodom za gozdove. Obsegøkod zaradi divjadi se ne poveœu-je, kar je tudi svojevrsten odrazdobrega sodelovanja s kmeti in

drugimi lastniki zemljiøœ. Obœ-nega zbora se je med gosti ude-leæil tudi predstavnik LZ Ma-ribor in lenarøki podæupan FrancKrivec. Lovcem se je zahvalil zapredano delo v korist narave indivjadi ter omenil zlasti velikeobveznosti, ki jih prinaøa novalovska zakonodaja, zlasti øe nanormativnem podroœju in priupravljanju loviøœ. Zato imajovodstva LD vedno veœ vsako-dnevnih opravil, za katera je po-trebna tudi obilica strokovnegaznanja. Ob tem je lovce seznanilz nekaterimi novostmi, ki naj bise kmalu zgodile na podroœjuorganiziranosti LZS. V LD pri-œakujejo uœinkovito lovsko nad-gradnjo brez nepotrebnega vmes-nega administriranja in organizi-ranosti, ki bi bila zgolj na papirjuali bi bolj sluæila posameznikom,ki øe vedno noœejo razumeti, daje tudi v lovstvu napoœil œaskorenitih sprememb in da se jetreba temu primerno reorganizi-rati in prilagoditi. Zagovarjajouœinkovito LZS z moœnimi stro-kovnimi sluæbami. Obmoœna ob-lika organiziranosti zagotovo nemore biti ostanek preæivelih œa-sov, zlasti øe, œe ne bo imela kon-kretnih pooblastil in œe ne bouœinkovita v dobro LD. Noviœasi terjajo drugaœno delo, ki sesicer ne bo moglo izogniti po-zitivnim izkuønjam preteklosti(bilo bi tudi neumno, œe ne biupoøtevali dobrih reøitev), a bomoralo vendarle graditi na no-vih predpostavkah, na znanju inmedsebojnem zaupanju vsehpartnerjev, ki delujejo v prosto-ru. Torej tudi lovcev.

Marjan Toø

Leta 2004, ko jeLD Orlica - Vuh-red praznovalasvojo 50-letnicodelovanja, je 24.9. 2004 svojo 70-letnico praznovaltudi mag. EdvardOsrajnik, mednami imenovan

Edi. Odlikuje ga dobro poznavanjedivjadi in lovstva, svoje bogato zna-nje pa øe nenehno bogati z novimispoznanji iz neposredne prakse inznanstvenoraziskovalnega dela. Tudiv naøem zborniku ob 50-letnici LD jeEdi pisal o pomenu divjadi. Prispe-vek je zanimiv in zadeva øtevilneprobleme, na katere naletimo lovci innelovci.

Edi je med nami spoøtovan in muob vsaki priloænosti radi prisluhne-mo. Njegova skromnost, iz katere jezrasel na svoji rodni Orlici, iskrivznaœaj in leta øolanja so izoblikovalizanimivo osebnost. Srediøœe njego-vega zanimanja so prostoæiveœe æiva-li oz. divjad. S te tematike (vsebnostteækih kovin v divjaœini iz meæiøkedoline) je tudi magistriral. Kar tako»mimogrede«, ko se je z avtobusomvozil iz Radelj v Maribor v sluæbo, jev letih 1992 in 1993 preøteval opaæe-ne povoæene æivali ob cesti. Rezulta-ti øtetja so bili objavljeni v Lovcu,øt. 7–8/1996. Enako øtetje je opraviltudi deset let pozneje.

Mag. Edvard Osrajnik je po pokli-cu dr. vet. med. in je bil v letih od1975 do 1995 lovski in ribiøki in-øpektor na obmoœju UE Maribor. Od1974 do 1980 je bil œlan IO ZLDMaribor in tedanji predsednik Kino-loøke komisije, od l. 1985 do 1990 paje bil predsednik IO ZLD Maribor. VLD Orlica je bil od 1980 do 1985œlan UO in nato od 1995 do 2001œlan NO. Od 2001 je v LD predsed-nik Disciplinske komisije in predsed-nik Izpitne komisije za praktiœni dellovskega izpita. Pri Lovski zvezi Ma-ribor je bil od 1974 œlan Izpitne ko-misije in predavatelj za lovske œuva-je. Na predlog LZS je leta 1992 po-stal œlan CIC - Mednarodnega svetaza lovstvo in ohranitev divjadi.

Za svoje zavzeto delo v lovstvu jeprejel znak LZS za lovske zasluge inred III. in II. stopnje. Leta 1996 jeprejel tudi plaketo Lovske zveze Ma-ribor. Za delo na podroœju lovske ki-nologije ga je KZS odlikovala z bro-nastim in srebrnim znakom za kino-loøke zasluge.

Ob æivljenjskem jubileju ti, dragiEdi, lovski tovariøi iskreno œestita-mo!

LD Orlica – Vuhred – M. P.

Lani v zaœetkudecembra je praz-noval visok oseb-ni in lovski jubi-lej, 80-letnico,naø lovski tovariøMaks Øuman,œlan LD Lenart vSlovenskih gori-cah.

Rodil se je 2. 12. 1924 leta vRadehovi pri Lenartu. Æe v rani mla-dosti ga je njegov oœe, ki je bil lovecæe od leta 1927 in zakupnik loviøœa,navduøil za lov. Maks øe vedno hranivse letnike glasila Lovec od leta 1927naprej.

Po koncu 2. svet. vojne in ob vr-nitvi iz ujetniøtva je leta 1946 vstopilv novoustanovljeno LD Lenart.

Bil je œlan UO LD (1954–1956),gospodar LD (1956–1962), œlan Dis-

ciplinske komisije in druæinski kino-log (1962–1972). Øe vedno pravi, dapes najprej uœi lovca, nato pa, po pri-dobljenih izkuønjah, øele lovec psa.Zelo rad poudari, da je lovski pes vnjihovi druæini, v kateri sta lovca tudinjegova sinova Milan in Marjan, æeveœ kot 70 let!

Od leta 1975 mu je zaupan tudinaø lovski prapor. Letos mu bomo zvelikim veseljem predali novega, kiga bomo razvili ob naøi 60-letnici.

Kljub letom svoje bogate izkuønjeiz lovstva in lovske kinologije radprenaøa na mlajøe generacije lovcev.Zelo rad ima naravo in jo tudi zeloceni. Øe vedno si lovci LD Lenart neznamo predstavljati lova, œe se ga neudeleæi tudi naø Maks!

Za njegov prispevek lovstvu, nje-govi øiritvi in razvoju je bil Øumanodlikovan z znakom LZS za lovskezasluge in redom III. stopnje, odKZS pa je dobil srebrni znak za kino-loøke zasluge. Obmoœna LZ Maribormu je podelila plaketo.

Vsi œlani LD Lenart, dragi Maks,ti ob tvojem jubileju æelimo øe velikozdravja, lovskega zadovoljstva inprijetnih uric, ki jih bomo preæiveliskupaj na lovih v objemu narave. Øevedno mirno roko in veliko sreœnihdni ti æelimo tudi ob prelepem jezeruRadehova!

LD Lenart – F. Ø.

Haloze, majhnapokrajina navzhodnem robuSlovenije, znanaæe iz œasov Rim-ljanov kot vino-rodna deæelaælahtnih vin vsedo danaønjih dni,so tudi oæja do-

movina naøega jubilanta BogdanaŒepiœa - Danœija.

Rodil se je 23. 11. 1924 v obmej-nem kraju Zavrœ, prav v mesecu, ko vhaloøkih kleteh opravljajo prve pre-toke vœasih ælahtnih, vœasih manjælahtnih novih vin, ki jih pridelujejomarljivi vinogradniki, veœinoma po-tomci nekdanjih viniœarjev, s trdimdelom na strminah haloøkih bregov.Rodil se je v ugledni uœiteljski druæi-ni, bilo je pet otrok, oba starøa stabila napredna uœitelja. Æivljenje vHalozah pa ni bilo lahko; viniœarji, kiso predstavljali veœino prebivalstva,so spadali v najniæjo socialno plastslovenske druæbe, kar je œutila vsaŒepiœeva druæina.

Leta 1941 je Bogdan moral preki-niti øolanje na ugledni klasiœni gim-naziji v Mariboru, saj je okupator spomoœjo domaœih sodelavcev zaœelnasilno preseljevati Slovence s Øta-jerske. Vsa druæina je bila izgnana vŒuprijo v Srbiji, kjer so po zaslugiznane srbske gostoljubnosti preæiveliizgnanstvo. Vsa druæina je sodelova-la z NOB in Bogdan je kot borecJastrebaœkog odreda in nato III. srb-ske udarne brigade prispeval svojdeleæ k zmagoviti osvoboditvi Jugo-slavije in tako tudi Slovenije, za karje prejel øtevilna vojaøka odlikova-nja. Po koncu vojne je moral vse dokonca septembra 1946 ostati v Radiucentru generaløtaba JA v Beogradu.Øele nato je bil demobiliziran in se jevrnil k starøem v Maribor. Takoj jemoral prevzeti politiœne funkcijepredsednika mladine in sekretarjaSKOJ I. rajona mesta Maribor, obtem pa konœal enoletno pedagoøkogimnazijo in se nato zaposlil kot øol-ski upravitelj na Sv. Kriæu nad Ma-riborom, zdaj imenovan Gaj nad Ma-


JUBILANTI

Foto

:L. S

kvar

œa –

Dia

na

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 245

riborom. Tod si je tudi izbral æiv-ljenjsko druæico, Majdo Pajtler, zna-no aktivistko OF na Kozjaku, s kate-ro sta vzgojila tri otoke, dostojnenaslednike svojih prednikov, spoøto-vanih Œepiœevih.

Na Gaju se je zgodilo tisto, kar sorojenice Bogdanu poleg mnogih da-rov poloæile v zibelko – veliko ljube-zen do narave. Tako je leta 1953 po-stal œlan LD Gaj nad Mariborom intudi ko je po osmih letih uœiteljeva-nja odøel iz Gaja na druga sluæbenadela v Mariboru, je ostal njen zvestiin delovni œlan vse do danes. Kljubzahtevnih delovnim dolænostim v or-ganih za notranje zadeve, Kazensko-poboljøevalnem domu in Elektroko-vini v Mariboru je v LD opravljal vsemogoœe dolænosti: bil je blagajnik(1968–1979), statistik (1970–1992),œlan UO LD (1980–1995), predse-dnik DK (1975–1979), pa œlan Ko-misije za ocenjevanje trofej (1975––1979), mentor, pisec kronike. Po-sebno aktiven je bil pri gradnji lov-ske koœe, kjer je intenzivno sodelo-val æe od samega zaœetka. Bogdan jelovec z duøo in telesom; nikoli ni hle-pel po trofejah, veliko ljubøe mu jeopazovanje narave. Kot mojster lov-ske piøœali je priklical niœ koliko sr-njakov, jerebov. Svojega lovskegaznanja ni ohranjal zase, nesebiœno gaje razdajal med solovce. Bogdan nisamo lovec v pravem pomenu be-sede, je tudi tovariø in œlovek dejanj,spoøtovana osebnost. Mnogi uspehinaøe lovske druæine so zaznamovaniz njegovim trudom in nesebiœnimdelom, kljub temu pa je doslej prejelpreskromna priznanja.

Dragi lovski tovariø Danœi, ob tvo-jem jubileju ti vsi lovci naøe LD patudi mnogi lovci, ki te øe poznajo, inprijatelji iskreno œestitamo. Æelimo tisreœo in predvsem zdravja ter obilonadaljnjih lovski uæitkov.

LD Gaj nad Mariborom – T. L.

Lovski tovariøJoæe Florjanœiœ,ki je 9. januarjapraznoval okrog-li æivljenjski ju-bilej. 70-letnico,je naturaliziranØtajerec. Luœ sve-ta je sicer zagle-dal na Otoœcu ob

Krki, toda æe v mladosti ga je potpripeljala v industrijske Ruøe, kjer jemladi tehnik dobil delo v Tovarniduøika. V Ruøah pa je pred 40 letipostal tudi lovec.

Joæe se je rodil leta 1935. Æe obrojstvu so mu rojenice poloæile vzibel ljubezen do narave in prosto-æiveœih æivali. Kot kratkohlaœnik je vrevirje rad pospremil oœeta, izkuøe-nega lovca. Æeljo, da bi tudi sampostal lovec, pa je uresniœil leta1965, ko je postal œlan zelene bra-tovøœine v LD Ruøe, ki æe domala 60let gospodari z divjadjo v revirjih vsetam od nabreæin reke Drave pa dovrhov zelenega Pohorja.

Kljub odgovornemu delu v gospo-darstvu in øe posebno v druæbeno-politiœnem æivljenju, bil je sekretarobœinskega komiteja ZKS v Mari-boru, poslanec republiøkega zboraSlovenske skupøœine, republiøki se-kretar za finance in œlan Republiø-kega IS, ki ga je vodil Stane Kavœiœ,ter nenazadnje minister za finance vvladi SFRJ, je svoje aktivno delostrnil kot generalni direktor Hidro-montaæe - Maribor, takrat øe enegaod najuspeønejøih mariborskih pod-jetij. Rad je zahajal v naravo; bil je in

je øe vedno gojitelj divjadi. Sam pra-vi: »Vœasih sem rad tudi streljal, zdajzmeraj raje opazujem naravo in vnjej prostoæiveœo divjad. Rad ji po-magam s hrano, do katere takrat, koje na Pohorju debela sneæna odeja,teæko pride po naravni poti. Kakøenuæitek je opazovati srne in gamse, kiprihajajo k zaloæenemu krmiøœu. Ta-krat me zmeraj obdaja prijeten ob-œutek, da sem jim premagal preæi-veti«.

Joæe je bil aktiven tudi v lovskidruøtveni dejavnosti. Dolga leta je bilin zdaj je ponovno gospodar lov-skega doma na Peœkah. Æe ves œasdenacionalizacije si prizadeva, da bidom ruøkih lovcev ostal v njihovidruøtveni lasti. Leta 1972, ko smo vMariboru pripravili I. slovensko lov-sko razstavo, je bil œlan œastnega od-bora. Enako leta 1980, ko je bila vse-slovenska lovska razstava v Ljub-ljani. V letih 1973–1975 je bi œlan IOLZS (takrat je bil njegov predsednikRado Pehaœek), v letih 1974–1977 papredsednik finanœne komisije LZS.Vesel je, da je prispeval svoj deleæpri zbiranju denarja za odkup koæuha– slovenskega rekorderja med med-vedi, ki je øe zmeraj na ogled v Lov-skem muzeju v Bistri. Soprispeval jetudi, da je Slovenija sprejela Odlok ozaøœiti slovenskih vrhunskih lovskihtrofej. Omembe vredno je, da je kljubzahtevnemu delu na odgovornih de-lovnih mestih in v lovskih vrstah tudipridno øtudiral in kot izredni øtudentpridobil diplomo na VEKØ v Mari-boru.

Skratka, naø lovski tovariø Joæe selahko s ponosom ozre na prehojeno70-letno æivljenjsko in 40-letno lov-sko pot. Za prispevek v dobro nara-ve, divjadi in lovske organiziranostiga je LZS odlikovala z znakom LZSza lovske zasluge ter z redom II. in I.stopnje. Ko je ob obletnici æivljenjasprejemal osebne in pisne œestitke, jebil øe posebno vesel stiska rok lov-skih tovariøev in øtevilnih sode-lavcev, s katerimi je soustvarjal lepøijutriønji dan.

Lepim æeljam, da bi bil tudi v pri-hodnje varnostnik narave, ljubiteljdivjadi, lovski tovariø v pravem po-menu besede in da bi mu sluæilozdravje, se pridruæujemo øtevilni œla-ni zelene bratovøœine.

LZ Maribor – L. Z.Lovska zveza Slovenije

Naø dragi lovskitovariø Tone Ko-øtomaj je 12. 12.lani v krogu svoj-cev in solovcevpraznoval svojo70-letnico rojst-va.

Rodil se je leta1934 v Celju,

kjer je obiskoval najprej gozdarsko,nato pa grafiœno øolo. Po preselitvi vLjubljano je delal kot grafik in jevsem lovcem znan kot izdajatelj zelouporabnega æepnega in stenskegalovskega koledarja.

V lovske vrste LD Tomiøelj jevstopil leta 1987. Prijaznega in vese-lega, kakrøen je øe vedno, smo lovcizelo lepo sprejeli in ga takoj vkljuœiliv delo raznih komisij. Najprej je vletih 1988 do 1990 opravljal tajniøkadela, nato je od leta 1993 do 1996vodil komisijo za prireditve in grad-beni odbor za dograditev lovskegadoma. Po praznovanju 50-letnicenaøe LD si je malo oddahnil, nato paleta 1999 za dve leti prevzel funkcijostareøine. Optimizem in sodobne po-

glede v lovski bratovøœini je vseskozivpletal v svoje delo pri vodenju LDTomiøelj.

Za poærtvovalno delo je bil Toneodlikovan z znakom za lovske zaslu-ge in druæinskim priznanjem za velikprispevek pri gradnji lovskega domana Planinci.

Dragi Tonœek, kot te radi kliœemo,æelimo ti øe veliko zdravja in dobregapoœutja v krimskih gozdovih in nabarjanskih travnikih, obenem pa tiæelimo øe veliko lovskega blagra. Vtvoji druæbi je vedno veselo in prijet-no in ure med lovskimi pogovorihitro minevajo.

LD Tomiøelj – B. L.

V prvih dneh le-tos je praznovalsvojo 70-letniconaø dolgoletni pri-zadevni œlan LDTomiøelj JanezJaneæiœ (rojen 2.1. 1935).

Kot velik lju-bitelj narave, goz-

da in njegovih prebivalcev se je od-loœil za gozdarski poklic in æe leta1950 v okviru øolanja za gozdarske-ga tehnika opravil tudi lovski izpit.

V lovske vrste se je vœlanil æe leta1961, najprej v LD Æilce, nato pa seje zaradi sluæbene premestitve za re-virnega gozdarja leta 1968 prepisal v

LD Tomiøelj, ki ji je ostal zvest dodanaønjih dni.

Dober poznavalec, kakrøen je øevedno, je tudi v lovski bratovøœinikaj hitro dobil zahtevne zadolæitve.Veœ mandatov je bil druæinski tajnik(1975–1981 in 1986–1989), bil jepredsednik Disciplinskega razsodi-øœa (1982–1984) in predsednik NOLD (1993–1994). Œlan IO ZLD Ljub-ljana je bil od 1995 do 1997. Vodil jetudi komisijo za ocenjevanje økod oddivjadi (1974–1980), ki jo je vednoreøeval v obojestransko zadovolj-stvo.

Janez je øe vedno velik ljubiteljlovskih psov. Njegovi kratkodlakiptiœarji so ga redno spremljali tako vsluæbi kot na lovu, ponavadi ob ko-lesu, s katerim je dolgo najraje po-toval.

Za dolgoletno zavzeto delo v lov-skih vrstah je bil Janez odlikovan zznakom za lovske zasluge in redomaIII. in II. stopnje. Lovski kinologiji jenamenil veliko œasa in ji veliko pri-speval. Zato je prejel srebrni in zlatiznak Kinoloøke zveze.

Dragi Janez, œeprav ti zdravje tre-nutno ne sluæi ravno najbolje, si øevedno zaæelen in dobrodoøel lovskitovariø, œe æe ne na lovu, pa vsaj obtopli kmeœki peœi naøega lovskegadoma, za katerega si prispeval velikdeleæ.

LD Tomiøelj – B. L.


JUBILANTI

Marœel Marsetiœ, LD MarezigeVlado Pavec, LD PadeæSreœko Piæorn, LD PolzelaLeon Planer, LD Sv. JurijTone Podræaj, LD TurjakIvan Poljøak, LD ŒavenTone Rupar, LD TræiøœeAlojz Stramliœ, LD PernicaAnton Øtupar, LD Toøko ŒeloLado Troha, LD Lazina, HinjeViljem Ulœnik, LD PodœetrtekIvan Vidmar, LD Trnovski gozdFranc Zalokar, LD RakaSlavko Zidar, LD GabrovkaErnest Zrim, LD Radovci

70-letnicoJoæe Bernik, LD Sorøko poljeJanez Œernej, LD VranskoMilan Œudovan, LD ØentjernejNiko Damjanoviœ, LD SuhorCveto Erjavec, LD JelenkPavel Gabrijelœiœ, LD KanalAlojz Gantar, LD PoljaneDrago Graøiœ, LD RadvanjeStanko Gros, LD PreæihovoJoæe Hrvatin, LD BukovicaStanislav Janeæiœ, LD Draga, TravaStanislav Kljun, LD Gradiøœe, KoøanaPeter Koøak, LD PadeæViktor Lenko, LD PreboldAnton Luøina, LD SelcaIvan Mohoriœ, LD PolzelaKristjan Plesnik, LD SolœavaDako Popoviœ, LD SuhorAnton Prednik, LD PodgorjeAndrej Ropret, LD VodiceFranc Tomøiœ, LD TrnovoAlojz Verstovøek, LD PodsredaMilan Virant, LD Gozdnik, GriæeStane Vrøœaj, LD Loka, ŒrnomeljAnton Vuzem, LD Bresnica, PodgorciViljem Æiæek, LD Bakovci, Dokleæovje

Vsem jubilantom iskreneœestitke!

* Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajni-ki LD na œlanskih seznamih!

V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ

ÆIVLJENJSKI JUBILEJ

95-letnicoHinko Polak, LD Tuhinj

90-letnicoMaks Kolar, LD JavornikAnton Mohoriœ, LD Øentilj

85-letnicoPavel Draksler, LD ØenœurLado Kerøevan, LD GrgarFranc Liœof, LD JeseniceMilovan Mihorko, LD KomendaJakov Viceiœ, LD Volœe

80-letnicoAnton Bizjan, LD HorjulJanez Dolenc, LD SelcaIvan Hlastec, LD DekaniSlavko Juterøek, LD Sela pri KamnikuAnton Klepec, LD Øentjur pri CeljuLudvik Koloøa, LD MedvodeIvan Lenart, LD CirkovceVelimir Maleøiœ, LD LazeCvetko Ramøak, LD Reœica pri LaøkemBruno Sluga, LD IzolaLudvik Stegel, LD Hrenovice

75-letnicoKarel Beøkovnik, LD ZreœeRadovan Birsa, LD Tabor, DornberkFranc Bitenc, LD VelenjeRudolf Cej, LD Trnovski gozdAlojz Drgajner, LD VitanjeIvan Gorjan, LD TrsteljAnton Gvardjanœiœ, LD Tabor, DornberkJanez Habjan, LD Økofja LokaAlojz Jarc, LD KungotaAlojz Jureø, LD RankovciAnton Kirbiø, LD StarøeMilan Kogovøek, LD StoperceLaszlo Kovacs, LD LendavaMilan Kukovec, LD PadeæFranc Marn, LD Viønja Gora

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 246

Naø Kras

Na naøem Krasu je dosti zani-mivosti, ki nam jih je raz-

loæil lovec Erik Husu. Najprejnam je povedal, da moramo va-rovati naravo. Potem nam je po-vedal, katere æivali in rastlineæivijo na Krasu.

Æivali, ki æivijo na Krasu, so:lisice, divji praøiœi, srne, ptice,medvedi, gamsi, æabe, kaœe,polæi … Veliko je nevarnih æi-vali, kot so merjasec, volk, med-ved in gad, ki je strupena kaœa.

Za nas je bilo lovœevo poro-œanje zelo zanimivo. Lovec Erikni samo naøteval, ampak nam jetudi veliko povedal o lovu, æiva-lih in rastlinah.

Zapomnili smo si naslednje:Medved je zelo velika æival in

lahko tehta do 350 kg. Je najveœ-ja zver, ki æivi na Krasu. Med-vedka skoti od 2 do 4 mladiœevsaka tri leta. Razlika med med-vedom in polhom je, da medvedzimo predremlje, polh pa zapadev globok spanec ali hibernacijo.Na zimo medved in tudi drugeæivali zamenjajo dlako, da po-stane gostejøa in jih ne zebe.Poleti polh in medved zbiratahrano v obliki toløœe za zimskospanje.

Jelenjad ima pozimi gostejøodlako, ki je sivo rjave barve. Po-leti pa ima redkejøo dlako, ki jerdeœkasta. Koøuta izjemoma teh-ta 120 kg, jelen pa v naøih krajihlahko doseæe tudi 200 kg telesneteæe.

Na Krasu je veliko jam, kjeræivijo œloveøka ribica, netopirji,kobilice hroøœi in jamske økolj-ke. Œloveøko ribico so opisali æeleta 1818. Veliko je tudi jezer inmlak.

Rastline, ki jih poznamo, so:mali jesen, bela breza, topol …

Spreminjanje letnih œasov vnaravi je zelo zanimivo in tudibarve narave so v vsakem raz-liœne.

Poleti je na Krasu veliko poæa-rov. Na sreœo pa so pripravljenigasilci, ki pravoœasno pridejo injih uspeøno pogasijo.

Poleg æivalstva in rastlinstvaje za Kras znaœilen apnenec.

Lovcu Eriku se moramo za-hvaliti, ker nam je razlagal vse tezanimivosti.

Uœenci 5. razreda COØ IvanaTrinka - Zamejskega –

Ricmanje

Spoøtujmo naravo!

Na krasu æivi mnogo æivali:srnjaki, srne, jeleni, koøute,

jazbec, medved, divji praøiœ,fazan, lisica, kaœe, æabe, ribe, ve-verica, polh, jeæ, polæi, æolne …Polh se mora do zaœetka novem-bra najesti dosti plodov, da seustrezno pripravi na dolgo, glo-boko zimsko spanje. Tudi mrav-lje se pripravijo za zimo. V svojamravljiøœa znosijo hrano za dol-go zimo. Divji praøiœki so æe zras-li. Skotili so se spomladi. Njihovkoæuh je postal temno rjav. Jaz-bec je noœna æival. V zimskihnoœeh ga ne vidimo. Hrani setudi s hroøœi. Medved ima maj-hne oœi, velik œrn smrœek, maj-hne uhlje in veliko telo. Med-vedka pri nas lahko skoti tudi dotri mladiœke. Ko se skotijo, tehta-jo pribliæno 500 g. Ko zrastejo,samica tehta pribliæno 200 kg,samec pa celo prek 350 kg. Hra-nijo se z mesom, rastlinsko hra-no, ribami in pijejo vodo … Kopride poletje, srnjak zamenjazimski koæuh za rdeœerjavega

letnega. Œrnica in goæ sta dolgikaœi, tudi dva metra. Gad inmodras sta strupena. Za kaœebelouøke je prava poslastica æab-ji mrest. Race ne bodo nikolizapustile jezera, v katerem so senauœile plavati. Celo gamsi æivi-jo tudi pri nas na Krasu. Tod jeznaœilen kraøki kamen, ki seimenuje apnenec. Voda ga raz-jeda in vanj oblikuje luknje. Vjamah so bleøœeœi kapniki. Obkraøkih jezerih rastejo ruj, gobein roæice. Cvetlice, ki oznanjajokonec zime, so zvonœek, trobeni-ca in vijolica. Drevesa lako æivi-jo veœ sto let. Lovci skrbijo zaravnovesje v naravi in za æivali.V gozdu ne smemo priæigatiognja. Ne smemo nabirati in uæi-vati gob, œe jih ne poznamo … Vgozdu ne smemo kriœati, ker seæivali prestraøijo. Œe najdemomladiœka kake æivali, se ga nesmemo dotikati, ker ga lahkomama zapusti. Ni izgubljen in leœaka na mamo. Tovarne in avto-mobili onesnaæujejo naravo.

Uœenci 4. r. COØ Ivana Trinka- Zamejskega – Ricmanje;

Giulia, Diego, Mara, Patrik,Federica, Patrick, Martin,

Gaia, Erika

Gozdna uœna pot

Imeli smo naravoslovni dan. Zavtobusom smo se odpeljali v

Loko. Pot smo zaœeli pri Osnov-ni øoli Loka pri Zidanem Mostu.

V tem kraju smo si najprejodøli ogledat muzej, kjer sospravljeni razni stari predmeti.Nato smo se z gozdarjem odpra-vili k staremu mlinu na vodo.Tam smo obœudovali mlin, mlin-ske kamne in izvedeli, da jenekoœ sluæil za mletje æit. Potnas je vodila naprej v meøanigozd. Pozorno smo posluøali goz-darjevo razlago. Spoznali smoœrno jeløo, beli gaber, najdebe-lejøi hrast in bukev. Gozdar nasje opomnil na drevesne bolezniin økodljivce. Poudaril je, da goz-darji negujejo gozdove. Spoznalismo tudi gozdarjevo orodje, ugo-tavljali velikost dreves in starostposekanega drevesa. Tudi na se-stavo gozdnih tal nismo pozabi-li. Na koncu smo se oglasili øepri lovcu iz LD Loka. Izvedelismo, da so najpogostejøa divjadv tem okolju gamsi, srnjad, divjipraøiœi, medved, volk, lisica …

Ogled Gozdne poti Loka priZidanem Mostu mi je bil zelovøeœ. Nauœila sem se veliko ogozdu in njegovem pomenu.

Petra Radiœ, 4. bOØ Sava Kladnika, Sevnica

Gozd, naø prijatelj si!Gozd, naø prijatelj si,zato te imamo radi vsi.Ko vstopimo vate,se nam zazdi,da v sanje smo vstopili.Ti si naø dom,pri tebi varni smoin vsakdo je doma.Zato øe enkrat:gozd, naø prijatelj si,zato te radi imamo vsi.

Lina Senica, 4. bOØ Sava Kladnika, Sevnica


MLADI PIØEJO

Œlani Druøtva slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine – DOBER-DOB so tudi v letoønjem øolskem letu 2004/05 organizirali predavanja pozamejskih slovenskih vrtcih in øolah. Po vsakokratnem konœanem preda-vanju so uœenci napisali spise na temo Narava, v vrtcih pa so otroci ust-varjali raznovrstne risbe. Uœiteljice in vzgojiteljice so knjiæevna ter likov-na dela skrbno zbrale in jih posredovale naøemu odboru DSLFJK –Doberdob. Ta je po tehtnem premisleku iz med vseh del izbral dva spisa indve risbi otrok iz vasi Ricmanje, ki naj bi jih objavili v glasilu LOVEC.Glavni razlog za izbiro øole in vrtca iz Ricmanj je bilo dejstvo, da ustanoviobiskujejo otroci iz predmestja Trsta in breæinskih vasi.

Druøtvo Slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine – DOBERDOBNarisala Lara Kerœmak, 5 let, VVE Pertoœa

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 247

»Praøiœ leæi!«

»Tebi je Suøko pravljiœnadeæela, tebi ‘Diana’ je

æena …«Takøno sporoœilo sem dobil za

lovski blagor od prijateljeve æe-ne Vide.

Po petih letih bolj ali manj red-nega zalezovanja praøiœev oddneva, ko sem prviœ streljal na-nje, se mi je naposled le nasmeh-nila lovska sreœa, œe o sreœi nalovu sploh lahko govorimo.Konœno, hvala Diana – praøiœ jeobleæal!

Prvega oktobra naju je s prija-teljem Francem odneslo na gam-se. Franc se je le steæka iztrgal izgore papirjev, saj si kot tajnik naKoroøki lovski zvezi komaj øenajde œas zase.

Øe vsa zaspana zlezeva iz top-lega avtomobila v hladno okto-brsko jutro. Poœasi se dani, pre-tegneva ude in puøki ter vso po-trebno lovsko ropotijo spravivana svoja ramena. Na vrh Muœe-vega prilezeva po gozdni vlaki,ki je kakor mnoge za vedno zare-zala neizbrisen peœat v vœasihmiren kotiœek naøega loviøœa. Nanaøi strani opazujeva sledi brez-glavega sekanja gozdov, na dru-gi strani zreva navzdol v Dolinosmrti – Æerjav, ki se le poœasiizvija iz objema svinca in dima.Dolga leta sta pustoøila po naøiMeæiøki dolini in zapustila æiva-lim, rastlinam in ljudem, ki æivi-jo v bliæini, neizbrisen peœat. Bo-lezni se kaæejo øele œez leta. Pre-lep pogled se nama ponuja z vrhatja do Raduhe, Oløeve in Pece.Poœasi lezeva po drobni stezici,obraøœeni z vresjem in od vetrovbiœanimi borovci, do majhneskale, kjer radi posedimo in se vzimskih dneh nastavljamo prijet-nemu objemu sonœnih æarkov.Do tod ne vidiva niœ, a voljenama ne manjka.

Danes mi ne da miru, da bi sedlje ustavljala na skali. Misli miuhajajo k divjim praøiœem; nemine dan, da se ne bi vraœal nakraj pod suøko bajto, ko semprviœ streljal na praøiœe. ZgodboKje leæi? sem æe opisal v Lovcu.Øe vedno mi je tesno pri srcu,œeprav se tolaæim, da sem takratstoril prav vse, kar sem vedel inznal, da bi naøli ranjeno æival. Adovolj o tem. Poœasi napredujevapo stezi in paziva na vsako veji-co, ki pohojena kar zaboli v uøe-su. Niti »dlake« ni bilo opaziti doVolœjih jam, kraja, ki se s takimimenom menda lahko baha zara-di volkov, ki so bojda tod nekoœkopali brloge za svoj veœno pre-ganjani rod. Tiho sva, niœ ne go-voriva, le z rokami si kdaj pa

kdaj dava znak, da sva øe na vezi.Z dvogledi zreva v sosednje lo-viøœe Pogorevec, ki kakor na dla-ni leæi pod nama. Pred leti se jetu kar trlo gamsov, zdaj pa jepogled na moœne trope le øe spo-min. Morda se je s pretiranimodstrelom le preveœ zmanjøalstaleæ, pa tudi kosa gamsjih garij,ki je pred leti in zdaj spet ponov-no øvistnila po naøih loviøœih, jepustila posledice. Nekaj œasa sesteza vije po sosednjem loviøœu.Da bi œim prej spet stopila v naøeloviøœe, se podvizava s praznimapuøkama in hitro hojo.

Ob stezi opazim osje gnezdo.Podrezam ga s palico in se zurnimi koraki umaknem iz ne-varnega okolja. Za mano v niz-kem galopu pridirja Franc, ki gana sreœo niso napadle. »Samovragolije ti gredo po glavi,« izda-vi Franc in prek rame s strahomopazuje razjarjene ose, ki besneiøœejo nepridiprava, ki jim jepodrl dom. Œe bi naju dosegle,nama klobuki verjetno ne bi biliprav.

Hoja je prav zoprna, suho list-je izdaja vsak najin korak, zatosem tudi svojo bavarko Vito pu-stil doma. Njenega æalostnegapogleda ne bom niti pokuøal opi-sovati, ko sem jo zapuøœal.

Zopet sva v naøem loviøœu,steza pelje skoraj po ravnemvrhu grebena. Na desno se svetstrmo prevesi v skalovje, na levije kultura smreœja, ki se je todzarasla po goloseku. Naenkratsliøim hojo teæke æivali po suhemlistju. S prstom na ustih damFrancu znak. Vse se dogaja zelohitro, komaj verjamem oœem; zleve prihaja œrna gmota. »Praøiœ,«izdavim, »primi palico.« Francje presliøal, kar sem mu øepnil, inpalica glasno pade po tleh. Pri-jatelj sprva niti ne dojame, kaj sedogaja, ko imam jaz æe puøko vroki. Praøiœ obstoji kot pribit, zvisoko dvignjenim rilcem pre-skuøa zrak, dobro vidim visokodvignjen rep – znamenje, da ne-kaj sluti. Praøiœ je le 15 metrovod naju, mogoœe kaj veœ, a mojdobri stari »œeh« brez daljnogle-da je æe pripravljen. Sunek kopi-ta v ramo in pok puøke me pre-priœata, da ne sanjam. Skorajsem prepriœan, da sliøim tistiznaœilni udarec krogle, ki je za-dela ob telo. Praøiœ sploh ne na-kaæe strela, ne utegnem pa ga øeenkrat ustreliti; nekaj smrek mizakriva praøiœa, ki gre naprej, ka-kor da sploh ni zadet.

»Franc, leti nazaj po stezi, œebi praøiœ zavil navzgor,« zavpi-jem. Øe vedno dræim prst na dru-gem petelinu. Franc æe zavpije:

»Premetava se, vrglo ga je polmetra v zrak.« Potem sliøim samoøumenje listja in kamenja, mo-œan pok polomljenega drevesa,kot bi nekdo z macolo zlomildeblo. Naenkrat je spet vse tiho,kot da se ni niœ zgodilo. Lemidva øe vedno ne prideva dobesed in sape. Niti na nastrel sine upam pogledati; bojim se, daje morda øe æiv in ga bova, œeprehitro rineva za njim, le spodi-la. Franc me treplja po rami:»Tega, Stanè, bova danes pobra-la, ta ni øel daleœ,« me bodriFranc. O bog, si mislim, upam daimaø prav. Po dolgem preudarkuse odloœiva, da praøiœa pustivatam, kjer je, ter greva po vrv inpomoœ. Sama ga od tam tako alitako ne dobiva na vrh. Odhitivanazaj po stezi, mene daje nestrp-nost, a Franc me prijazno tolaæi.Razjezi me moj mobitel; ko ganajbolj potrebujem, mi odpove.Øe dobro, da ga ima Franc priroki. Vem, da je Igor nekje nalovu na gamse, zato ga kliœem. ZGorazdom sta takoj prenehalaloviti in æe hitita naproti. Ne-daleœ je tudi Berni z Borom, kitudi æe prihaja. Pokliœem øe sose-da Gustija, ki v rekordnem œasu,kljub sluæbi, pridrvi na pomoœ.Prijateljev, ki so mi pomagali prispravilu praøiœa v dolino, ne bom

nikoli pozabil. V bivaku Francskuha kavo; pol je polijem, ne-mir me grabi bolj in bolj. Na-hitro skuøam nekaj hrane stlaœitiv usta, a niœ ne spravim po grlu.Po uri poœitka se odpravimo na-zaj poiskat praøiœa, opremljeni zvrvmi in vsem potrebnim. Podbivakom pokleknem na travniku,snamem klobuk in glasno reœem:»Samo danes mi pomagaj, Di-ana!«

Bolj ko se bliæamo, bolj misrce sili v grlo. Drugi se postavi-jo na stojiøœa, midva z Bernijemgreva z Borom na nastrel. Breztruda najdeva obilico krvi na list-ju. Moœan krvni sled mi vlijemalo upanja. Kri je svetla in pe-nasta, sumim na strel skozi plju-œa. Bor na vso moœ vleœe posledu, krvi je vedno veœ, opazimrazrito listje, kjer se je praøiœ zvr-nil œez skale. Ker ne moreva œe-zenj, greva vsak po svoji strani.Nekaj metrov niæe zagledamtemno gmoto, a jo sprva zame-njam za staro deblo. Majhnesmreœice niæje mi zastirajo po-gled, ko Berni zavpije: »Saj je tu,leæi, praøiœ leæi!« Noge me nenesejo veœ, kar sesedem se v list-je v strmini. Solze sreœe mi ste-œejo œez obraz, jok me premaga.Berni prihaja z vejico, a tudinjega ganejo moje solze, da me


LOVSKI OPRTNIK

Foto

: K. S

chne

ider

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 248

pusti øe nekaj œasa samega. Hva-la mu, a ne vem, kam je on skrilsolze. Bor laja na mrtvega pra-øiœa. Vsi zbrani mi œestitajo, kose pribliæujemo praøiœu. Poklek-nem ob njem in ga poljubim natrde øœetine. Svinja je; oddahnemsi, ko vidim, da ne vodi mla-diœev, kamen se mi odvali odsrca. Krogla KS 10,5 grama jeøla za pleœetom skozi pljuœa inizstopila na drugi strani. V za-hvalo za uplenitev se mu odkri-jem; proønja s travnika ni bilazaman, si mislim.

Igor mi priskoœi na pomoœ iniztrebi svinjo: z mano si ne moreveliko pomagati, od nervoze semmu verjetno le v napoto. Pokli-œem æeno Sonjo, ki doma nestrp-no œaka klica. Tudi ona joœe odsreœe, zopet me premagajo solze.Sonja ve, koliko œasa in trudasem zapravil na lovih na praøiœe.Zdaj nas œaka øe najhuje: kakospraviti praøiœa na vrh. Tistih 30metrov trpljenja si bomo vsi za-pomnili za vedno. A vsi vajenihoje in strmin konœno doseæemovrh Suøkega, kjer mokri od znojain napora popadamo po tleh.Franc nosi naøe puøke in vsoopremo in je videti oboroæen kotveteran iz Vietnama. Œe bi take-ga sreœal v gozdu, bi øe tako po-gumni zbeæali pred njim. Na-vzdol pa gre vleka praøiœa kakor»divja jaga«; ni œudno, Igorvleœe za dva konja. Konœno smos svinjo na cesti, ki pelje v Suø-ko. V travi ji lepo posteljemo inji na pleœe poloæimo vejico. Øeleko smo priøli malo do sape, steœepogovor. Zdaj œakamo øe na Pre-dovskega Branœa in Øumahove-ga Roka, ki sta æe na poti s teren-cem in prikolico. Tudi onadvami iz srca œestitata. Rokov stiskrok in prisrœen objem mi øeposebno veliko pomeni, saj svaskupaj dosti doæivela. S sabo stapripeljala tudi dobrote za na

zdravje in naøa suha grla; poæi-rek piva dela œudeæe. Jaz ves œasmencam okoli in boæam praøiœa.Okrasimo prikolico in nanjo po-loæimo svinjo. Za spomin se tudivsi skupaj fotografiramo. Zdaj niveœ dvoma: praøiœ leæi. Nasprotise pripelje tudi gospodar Joæe inmi voøœi lovski blagor. Konœnose pripeljemo do Kajæerjeve kme-tije, kjer so vsi zbrani ob cesti inveselo mahajo. Œestitanju ni inni konca. Bogato nas pogostijo.Tudi pri Predovniku Majda po-streæe z vsem mogoœim. Kdaj sebom sploh lahko oddolæil temljudem? Pet popoldne je, ko svi-njo pripeljemo na moj dom. TudiSonja nam pripravi polno mizojedaœe in pijaœe. Tudi ona se ve-seli mojega uspeha. Hiøa je pol-na ljudi in øe vedno prihajajo. Prinaøem pregledniku praøiœa steh-tamo in spravimo v hladilnico.Tehtnica kaæe 75 kg, æival jestara 3–4 leta.

Zveœer je moja glava teæka, nime sram povedati. Tudi nasled-nji dan prijatelji in lovci øe karprihajajo in œestitajo k lovskemublagru.

Praøiœevo glavo sem dal pre-paratorju v delo, da mi bo v spo-min. V posodi naredim iz betonaodtis praøiœeve noge; videti jekot prava stopinja. Øumahov dedimi bo iz lesa izrezljal lepo pod-loæno desko za preparirano glavo.

Naj omenim øe drugo sreœanjes praøiœi œez dober mesec. S po-moœjo bavarke Vite in dobro za-gnanega kola, ki sem ga z vsomoœjo zaluœal v kulturo mladegasmreœja, sva spravila praøiœe nanoge. Eden od njih je krenil vnapaœno smer. Strel iz bliæine,med oœi, vræe svinjo na tla. Zdise mi, da ni sliøala strela … Maloniæje øe ena svinja s tremi pujskiin merjasec so pobegnili. Neodloœim se veœ za strel, saj ena æeleæi. Tu mi je v veliko pomoœ

tudi moj prizadevni pripravnikIvi. Pa o njem mogoœe v drugizgodbi.

Za ponujeno pomoœ in izreœe-ne œestitke se tudi ob tej priloæ-nosti zahvaljujem vsem, ki so mikakor koli pomagali pri spravilupraøiœa. Je to sploh dovolj!? Zdaj,ko konœujem zgodbo, je prepari-rana glava æe na zidu moje lov-ske sobe. Vsako jutro se ji pri-klonim in jo poboæam po øœeti-nasti glavi. Na mestu, kjer jepadla, sem ji v spomin pritrdiltablo z napisom – »Svinjskiøtant«.

Stanko Grl

P S:Na lovu na praøiœe sem skuøal

privabiti praøiœe z obœasnim po-laganjem koruze. Naj zapiøem,da so jo pridno pobirali srnjad,gamsi, jazbec in celo divji pete-lin. Na moje poœetje so se neka-teri odzvali zelo negativno. Je resgreh, da v revirju, kjer daleœ na-okoli ni kmetij in njiv, razennekaj travnikov, kjer se œez letopase æivina, dræiø praøiœe na krat-ko s œakanjem na preæi in po-skuøaø tam tudi katerega odstre-liti? Ali je morda bolje, da gredomimo in v dolini pri kmetih dela-jo økodo na koruzi in njivah ternam praznijo æe tako prazne dru-æinske blagajne? To presojo pre-puøœam bralcem. Mogoœe bi ti-stim redkim, ki se vse leto peha-mo za praøiœi, dobro dela tudipohvala. Nobena divjad ne pridepred posteljo in pred naslanjaœob televiziji.

V naøem loviøœu se praøiœipojavljajo le obœasno, vœasih vrazmaku nekaj mesecev. Upam,da tistih nekaj zrn koruze, kogredo praøiœi mimo, ni nobenanevarnost za poveœano øtevilœ-nost praøiœev. Ti bodo gotovo zavedno priøli tudi k nam, v vsakoloviøœe; vsaj tako kaæejo sploønerazøiritvene teænje te divjadi vEvropi. Prihodnje leto v ugodnihrazmerah pomenita dve neod-streljeni svinji vsaj 10 rilcev veœv loviøœu. Øtevilœnost divjegapetelina, na katerega v povezaviz njimi nakazujejo nekateri lov-ci, pa v naøem loviøœu tudi predprihodom prvih divjih praøiœevni bila niœ boljøa …

Uplenjen rakunasti pes ali enok

V LD Petiøovci smo se predleti zmenili, da bomo vsako

leto 26. decembra priredili tradi-cionalni lov, ki smo ga poimeno-vali Øtefanov lov. Za takøen lovsmo se odloœili, ker je v naøemkraju to dan, ko godujejo pogostiØtefani, æe od nekdaj priljubljenpraznik. Po osamosvojitvi Slo-venije pa je to øe dræavni praz-nik. S tem lovom naj bi poœastilidan samostojnosti Slovenije, naneki naœin pa tudi zaokroæimo insklenemo lovno leto. In ne na-zadnje: v naøi lovski druæini ima-mo kar 12 (dvanajst) Øtefanov,ki godujejo ta dan.


LOVSKI OPRTNIK

Stanko Grl iz LD Jamnica z uplenjeno svinjo in svojo bavarsko bar-varko Vito

Uplenitelj rakunastega psa v loviøœu LD Petiøovci (26. 12. 2004) jebil lovski pripravnik te LD, Zoltan Feher.

Foto

: Ø. T

kale

c

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 249

Tako smo se tudi 26. decem-bra 2004 zjutraj zbrali v Mur-skem gozdu, kjer smo namerava-li loviti. Zbralo se nas je pribliæ-no øtirideset lovcev iz naøe LD innekaj gostov, ki jih na ta lovlahko povabijo samo Øtefani. Pozajtrku, toplem œaju, smo vsiudeleæenci dobili natanœna navo-dila, kako in kaj bomo lovili. Lovsta vodila stareøina Anton Ben-sa in gospodar Branko Kolen-ko, ki sta lovce razporedila napreæe in v pogon. Æe na zaœetkupogona, v katerem sem tudi samsodeloval, smo bili glede na stre-le prepriœani, da bo ta lov us-peøen.

Ko je bilo lova konec in so seæe zaœele priprave za pozdravlovini ter razvrøœanje divjadi, jesledilo pravo preseneœenje: po-leg nekaj glav jelenjadi, srnjadi,jazbeca in lisice je bila poloæenaøe ena divjad, ki je v naøemloviøœu dotlej ni videl øe nihœe intudi sicer je velika veœina prisot-nih nikoli øe ni imela priloænostivideti – rakunastega psa ali enoka(Nyctereutes procyonides).

Rakunastega psa je v pogonuuplenil lovski pripravnik Zoltan

Feher, ki je na fotografiji s svo-jim plenom. Æival je bila moøke-ga spola in teæka 8 kg. Æe ob po-zdravu lovini je stareøina LDsporoœil, da bo lovska druæinadala enoka nagaœiti in bo kot po-sebnost naøega loviøœa razstav-ljen v prostorih lovskega domaPetiøovci v Dolini. Po pozdravulovini je sledil zadnji pogon nasamem zbornem mestu ob top-lem ognju, kjer se je do poznihpopoldanskih ur razpravljalo ouspeøno konœanem lovu in øeposebno veliko besed je bilo ouplenjenem rakunastem psu.Druæenje smo nadaljevali poznov noœ v posameznih vinskihzidanicah, ki so znamenitost na-øih krajev in se razprostirajo nacelotnem griœastem delu naøegaloviøœa. Naj le spomnimo, da jebil v Lovcu, 3/2004, na str. 133,objavljen œlanek mag. JankaMehleta, ki je pisal, da se ta zveriz druæine psov v Evropi zelohitro øiri tudi v smeri protiSloveniji. Zato je vsak pojav tezveri dobro zabeleæiti in o temobvestiti øirøo lovsko javnost.

Aleksander Mariœ LD Petiøovci

Uspeøno deloLovske druæineGrad - Kuzma

Lovska druæina Grad - Kuzmaupravlja loviøœe ob tromeji

(Slovenije, Avstrije in Mad-æarske) v velikosti 3.300 hektar-jev lovne povrøine. V druæino jevkljuœenih 31 œlanov. Zaradiugodnih naravnih razmer so se vloviøœu zelo razmnoæili divjipraøiœi, ki tudi k nam prihajajo izsosednje Madæarske in na kme-tijskih povrøinah povzroœajo ve-liko økodo, ki jo mora poravnatiLD. Zato je bilo leta 2004 v temloviøœu uplenjenih 59 praøiœev.LD vsako leto organizira veœ po-gonov. Franc Krpiœ iz Kuzme,æe sedem let œlan te LD, je bil naenem od njih veseli uplenitelj.Boginja Diana mu je bila namreœposebej naklonjena na lovu 30.januarja 2004 v vidonskem re-virju, kjer je uplenil merjasca, kije tehtal 166 kg. To je bil sicer æenjegov deseti uplenjeni divji pra-øiœ, vendar so œekani tega doslejnjegova najveœja trofeja in obe-nem tudi eni najveœjih mer-jaøœjih œekanov iz loviøœa LDGrad - Kuzma. Franc Krpiœ je bilzaposlen v Avstriji, a je zdaj vpokoju in ima tako veliko veœœasa za lov ter delo v loviøœu.

B. Æerdin

Kongres ornitologov Slovenije ob 25-letnici DOPPS

na, vpeta v mednarodno sodelo-vanje in øteje æe prek tisoœ œla-nov.

Svojo 25-letnico delovanja sopopestrili z organizacijo celo-dnevnega kongresa v steklenidvorani Grand hotela Union vLjubljani. Program je potekal vøtirih sklopih, v katerih so do-maœi in tuji avtorji predstavilisvoje dolgoletne aktivnosti priprouœevanju in varovanju ptic tervarovanju in ohranjanju njihovihnaravnih habitatov.

V prvem sklopu Ekologija inbiologija ptic so domaœi avtorjiprikazali rezultate trinajstletnihpopisov kosca na Cerkniøkem je-zeru, nato øtirinajstletno popula-cijsko dinamiko pribe na Ljub-ljanskem barju ter prouœevanjekormoranov na obmoœju rekeSave od Ljubljane do Zagorja.

V drugem sklopu Ptice – vœe-raj, danes, jutri so domaœi avtor-ji najprej predstavili zooarheo-loøke najdbe ptic na koliøœarskihnaselbinah na Ljubljanskem bar-ju. Avstrijski ornitologi so pri-kazali rezultate dolgoletnega pro-uœevanje zelo ogroæene zlato-vranke, domaœi avtorji pa øe ak-cijski naœrt za varstvo ruøevca naobmoœju Koøenjaka na Koroø-kem.

V tretjem sklopu Razøirjenost,øtevilœnost in ogroæenost ptic sodomaœi avtorji predstavili zmanj-øanje populacije kosca v Slove-niji. Œrnogorski ornitologi sopredstavili gnezdenje kodrastegapelikana na Skadarskem jezeru,ornitologi iz Srbije pa so predsta-vili prouœevanje æliœarke v Voj-vodini in varovanje njenih gnez-diøœ. V istem sklopu so domaœiavtorji predstavili øe opazovanjabeloglavega jastreba na njegovihselitvenih poteh od Kvarnerja doAlp in nazaj.

V œetrtem sklopu Ljudje inptice so œlani druøtva Doli iz Slo-venskih goric predstavili rezulta-te prouœevanja zlatovranke prinas in odnos ljudi do nje naoæjem obmoœju, kjer øe gnezdi.Italijanski ornitologi so predsta-vili svoje aktivnosti pri ohranja-nju naravnega rezervata za vod-ne ptice ob izlivu Soœe v Jadran-sko morje. Za konec so ornitolo-gi iz Bosne predstavili svoje ak-tivnosti in rezultate pri prouœe-vanju ptic in ohranjanju njihovihnaravnih habitatov v Bosni.

V veœernih urah je potekala øeslovesna proslava, ki jo je vodilain povezovala Marjeta KerøiœSvetel. Proslave so se udeleæilitudi domaœi visoki predstavnikipolitike in stroke: iz MOPE mi-nister Janez Podobnik in Mla-


LOVSKI OPRTNIK

BOGOMOLKA – PLENILSKA ÆUÆELKA

Œeprav je v sorodu s kobilicami, pogled na bogomolko (Mantis reli-giosa) pri marsikom vzbudi kar malce strahu. Zastraøujoœ videz jidajejo prednje nenavadno oblikovane noge ter velike oœi na majhniglavi. Na odraslo bogomolko – prepoznali jo bomo po razvitih kri-lih, ki segajo povsem do konca zadka – bomo naleteli pozno poletiin jeseni. Prej, æe spomladi, pa se lahko sreœamo z manjøimi liœinka-mi, ki so zelo podobne odraslim, le nekaj levitev jih øe œaka, medkaterimi jim zrastejo tudi prava krila. Za bogomolko je tudi znaœil-no, da se njena barva spreminja. Tako lahko sreœamo zeleno, rjavo,pa tudi rumenkasto obarvano bogomolko. Omeniti je treba, da kljubrazliœni obarvanosti to niso razliœne vrste, paœ pa je to le ena od pri-lagoditev na njen naœin æivljenja in okolje. Je plenilska æuæelka.Njeno glavno oroæje so grabilne noge in moœne œeljusti. Bogomolkanepremiœno ædi med travo, ko pa se pribliæa plen, ga nenadomazgrabi s prednjimi nogami. Na njih so tudi ostri trni, da se plen nemore veœ izmuzniti. Bogomolka zaœne obed, ne da bi plen prej ubila.Pri nas je sploøno razøirjena, ni je le v hribovitem svetu, œeprav tuditam lahko zaide precej visoko; sam sem jo naøel æe 800 metrov nadmorjem. – Besedilo in fotografija: Milan Vogrin

V soboto, 19. februarja 2005,so ornitologi Slovenije praz-

novali 25-letnico ustanovitveDOPPS, Druøtva za opazova-nje in prouœevanje ptic Slove-nije. Leta 1979 so ustanovitevpredlagali Iztok Geister, DareMagajna in Dare Øere, ki so zadruøtvo predlagali ime DOPPS.Ustanovna skupøœina je bila 8.12. 1979 v Ljubljani, ko je druøt-vo øtelo 88 œlanov. Dandanes jedejavnost druøtva zelo razveja-

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 250

den Berginc, veleposlanik EU vSloveniji, Erwan Fouere, inpredstojnik BirdLife Internatio-nal Umberto Gallo Orsi. Vsitrije predstavniki so v svojempozdravnem govoru œestitalidruøtvu za zelo uspeøno druæbe-no pomembno delo in mu zaæe-leli øe obilo uspehov.

Sedanji predsednik druøtvaSlavko Polak, nekdanji dolgo-letni predsednik Janez Gregoriin Tomi Trilar so vsak s svojestrani predstavili delo druøtva vminulih 25 letih delovanja. Pro-gram so popestrili øe pevci Bio-loøkega okteta, ki ga sestavljajoœlani DOPPS.

Slovenski ornitologi se lahkopohvalijo tudi s svojo bogatozaloæniøko dejavnostjo. Doslejso izdali æe 123 øtevilk revijeAcrocephalus (latinsko rodovnoime za trstnice), od leta 1994 paizdajajo revijo Svet ptic. Leta1994 so izdali Zimski ornito-loøki atlas, leto pozneje pa øeOrnitoloøki atlas gnezdilk Slo-venije, v katerem so popisali 219ptic, ki gnezdijo pri nas. Leta2000 so izdali obseæno publika-cijo Mednarodno pomembnaobmoœja za ptice v Sloveniji, kijo je uredil Slavko Polak. Leta2004 je publikacijo z enakimnaslovom pripravil Luka Boæiœin zanjo prejel najviøje priznanjezlati legat, ki ga ornitologi pode-ljujejo za najboljøe objavljenodelo s podroœja ornitologije vminulem letu.

Lovci in ornitologi smo po-vezani, saj oboji skrbimo zaptice, ki so ogroæena vrsta. Medornitologi je kar nekaj lovcev,med lovci pa nas je tudi velikoornitologov, ki za ptice velikonaredimo, œeprav nismo œlanidruøtva. Ob prouœevanju pticmenim, da nas, lovce, uradni

ornitologi premalo upoøtevajo intudi izkoristijo, saj bi od naslahko dobili marsikatero infor-macijo o poselitvi in gnezdenjuposameznih vrst ptic na obmoœ-jih, ki jih sami ne pokrivajo.Upam, da se bo sodelovanje lov-cev in ornitologov v prihodnjeizboljøalo in nam bo skupajuspelo zadræati zmanjøevanje øte-vilœnosti najbolj ogroæenih vrstptic.

Edvard Kraøna

Strah ima velike oœi(Fotolov na medveda)

Minilo je kar precej let oddogodka, ki ga bom opisal.

Moji hœeri sta bili øe majhni, patudi æenina stara mama je bila øeæiva. Z velikim veseljem smovikende namreœ preæiveli pri njejna vasi, ob starem øtedilniku inob krompirju »iz trumbe«, ki nasje razveselil zveœer. Seveda jepoleg narezala øe domaœo slani-no. No, mene pa je v Srednjo vaspri Dragi vleklo øe povsem nekajdrugega. Tam sem spoznal dr-æavnega lovca Franca, ki je le ne-kaj let pozneje tragiœno konœalsvojo æivljenjsko pot. Postala svavelika prijatelja in vse skrivnosti,ki so bile v njegovem revirju, somi bile na voljo. Loviøœe nadGlaæuto je bilo tedaj res bogato ssrnjadjo, jelenjadjo, medvedi indivjimi petelini, skoraj bi rekelraj za ljubitelja narave, øe poseb-no zame – naravoslovnega foto-grafa. Prenekateri veœer sva sku-paj preæivela na preæi ali opreza-la po travnikih. Œeprav si ni æelelobiskovalcev v svojem revirju, jemeni povsem zaupal. Ko je za-gledal mojo katrco, je æe vedel,

da ima v loviøœu varuha, pa œe-prav brez oroæja.

Tako sem se lepega jesenske-ga dne odloœil, da bom noœ pre-æivel na preæi ob krmiøœu, ki gaje redno zalagal s koruzo. Praøiœiniso prihajali na krmiøœe, ker sobili glavni obiskovalci medved-je. France mi je pripovedoval, davœasih pridejo tudi po trije naen-krat, se malce »zravsajo«, potempa se umaknejo eden drugemu.Ko sem mu razloæil moj naœrt, jebil sprva navduøen, potem pa jeæe pomislil na mojo varnost. Kotnelovec nisem nosil oroæja, po-navadi øe noæa nisem imel ssabo, le cel kup fotografske opre-me sem vedno tovoril, tako da œebi bilo treba beæati, bi bilo verjet-no bolj slabo zame. Najraje bi midal s seboj puøko, vedel pa je, dabi mi bila le v napoto, pa øe sambi si lahko kaj naredil, ker jenisem bil vajen. Zaæelel mi je»dobro luœ« (tak je pozdrav medfotografi, kot pravimo lovcem»dober pogled«), œeprav se je no-œilo, in odpravil sem se na preæo.

Ura se je pomikala k øesti in øeskoraj tri ure je bilo do noœi. Vzelsem tudi vreœko koruze in jo raz-trosil v neposredni bliæini preæe,tako da sem potem lahko pripra-vil fotoaparat in objektiv usmerilna koruzo pod preæo. Pripravilsem tudi bliskavico, preveril ba-terije in zaœelo se je œakanje.

Æe takoj na zaœetku so se za-œele tudi nevøeœnosti. Okoli gla-ve mi je kroæila osa. Komaj semse je otresel, æe je priletela druga,pa tretja in bilo jih je œedalje veœ.Nisem in nisem mogel najti me-sta, od koder so izletavale, karme je æe precej jezilo, ko sem na-enkrat zagledal, da prihajajo iz-pod blazine, na kateri sem sedel.Pod mojo »tazadnjo« je bila luk-nja v blazini in v njej osir. Kosem se premikal, sem jim odpiralin zapiral pot, zato so izletavalele ena po ena. Ko sem se odmak-nil, so se pa kar vsule ven. Po-grabil sem blazino ter jo skupaj zosami vrgel œez okno preæe. Karoddahnil sem se.

Dan se je hitro umikal noœi inkmalu me je zajela tema. Za vsakprimer sem si pripravil tudi bate-rijo in se stisnil v kot. Œez dan jesonce res øe dobro grelo, noœ paje postajala hladna. S seboj semprinesel le tanek jopiœ in kmalumi je postalo æal. Tolaæil sem se,da bo adrenalin æe naredil svojein po nekaj urah je tako tudi bilo.

Okrog desete ure sem zasliøalpokanje vej. Imel sem obœutek,da se nekaj veœjega pribliæujekrmiøœu. Potem kar dolgo nisemsliøal niœesar, œeprav sem vrteluøesa na vse strani. Naenkrat

sem pod preæo zagledal temnogmoto. Medved se je kot duh pri-majal pod preæo, skoraj nesliøno.Tedaj sem zasliøal tudi æe drob-ljenje koruze in cmokanje. Pri-bliæeval se je mestu, kamor semnameril objektiv. Priægal sembliskavico in œakal na pravi tre-nutek. Ker ni bilo lune, je bilanoœ res temna, øe posebno zato,ker so bila vsepovsod drevesa, kiso øe bolj poudarjala temo.Menil sem, da je medved æe namestu, zato sem stisnil sproæilec.Zabliskalo se je in medved je zvelikim hrupom zbeæal v goøœa-vo. Ustavil se je dobrih dvajsetmetrov od preæe ter sekal z zob-mi. Mrzel pot mi je zaœel teœi pohrbtu, dlake na rokah so mi sta-le pokonci. To je trajalo karkakønih deset minut, nato se jezaœel vraœati na pojedino. Tokratje k preæi priøel z druge strani.Trajalo je skoraj eno uro, da se jeponovno povsem pribliæal me-stu, kamor sem nametal koruzo.Stisnil sem drugiœ. Nekaj œasa nibilo niœ, nato pa je spet z velikimhrupom zbeæal s krmiøœa. Ravnozaradi medvedovega strahu semsklenil, da ga ne bom veœ foto-grafiral in ga bom samo opazo-val in posluøal. Ponovno je mini-lo nekaj œasa, ko sem zasliøal pokanje vejic v bliæini preæe. To-krat na veœ krajih naenkrat. Fran-cetove besede, da prihaja veœmedvedov hkrati, so se uresni-œile. Po cesti, ki je vijugala nadkrmiøœem, sem zagledal velikoœrno gmoto. Medved je moralbiti zelo velik. Veœkrat se je usta-vil in glasno vlekel zrak skozinosnice. Œeprav je bil od preæeoddaljen dobrih øestdeset met-rov, sem ga razloœno sliøal. Te-daj sem tudi æe zasliøal cmokanjepod preæo. Nagnil sem se œezokno, vendar nisem videl niœe-sar, ker je bila noœ le preveœtemna. Baterije nisem hotel upo-rabiti, da ne bi prepodil medve-da. Pojedina ni trajala pravdolgo; ne vem, ali so me dobili vnos ali je bilo krivo kaj drugega.Medved pod preæo je naenkratodskoœil in s svojim hrupom pre-podil øe drugega, ki je bil podcesto. Nato je zavladala tiøina.

O, kaj bi v tistem trenutku dalza dobro in toplo obleko. V kotuje leæala stara odeja. Ogrnil semse z njo in si pokril gole noge, sajsem bil obleœen v pumparice inprekratke nogavice, tako da sokolena gledala ven. Ura se je bli-æala drugi po polnoœi. Razmiøljalsem o mnogoœem, med drugimtudi, da bi øel domov. Œepravsem parkiral blizu preæe, podne-vi bi avto skoraj videl, pa nisemmogel zbrati poguma, da bi øel s


LOVSKI OPRTNIK

S slovesnosti ob 25-letnici DOPPS, ki so se je udeleæili tudi (z leve):minister za okolje in prostor Janez Podobnik, veleposlanik EU Er-wan Fouere, predstavnik Mobitela Tomaæ Menih, predstavnik Bird-Life International Umberto Gallo Orsi in predsednik DOPPS SlavkoPolak.

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 251


premeøamo in postavimo na hladno. Ohla-jenemu nadevu dodamo jajca in rumenjaketer vse naøtete zaœimbe za nadev.

Pripravljen nadev osoljenemu ruøevcu na-devamo v trup, ga dobro zaøijemo, poveæe-mo z vrvico v pravilno obliko in ga stlaœimov vreœo iz blaga ali gaze. Tako pripravljene-ga damo v visok lonec, ga zalijemo z mrzlovodo in kuhamo eno uro. Po pol ure kuhanjamu dodamo vso juøno zelenjavo, cimet, œe-bulo in druge zaœimbe. Petelina kuhamo øepribliæno eno do dve uri. Pene, ki se nabirajopri kuhi, pobiramo iz lonca. Kuhanega pe-telina previdno poloæimo na kuhinjsko des-ko, mu previdno odstranimo vreœo iz gaze,odstranimo vse niti in ga prelijemo s toplimmaslom. Za deset minut ga potisnemo vvroœo peœico. Medtem poœasi precedimojuho in jo postreæemo z rezanci ter drob-njakom. Dve zajemalki juhe damo v manjøokozico in juho povremo do polovice, do-damo kozarec vina iz kvaøe in vse skupajpokuhamo do polovice. Z omako prelijemorazkosanega petelina, ki ga postreæemo naveœjem lesenem pladnju skupaj s sveæe na-ribanim hrenom in zelenjavo iz juhe.

Marinirane piæmovkena æaru s pekoœopolivkoZa øest oseb potrebujemo:meso dveh do treh mladih piæmovk, ki smoga shranili od spomladanskega lova, 150 mlbelega vina, tri ælice drobno sesekljanegapeterøilja, dve ælici zrezanega drobnjaka,dva zdrobljena lovorova lista, pet klinœkov,æliœko zmletega timijana, 0,5 æliœke mletegamuøkatnega oreøœka, pol æliœke sveæe mlete-ga popra, 100 g stopljenega masla, sol, dvesesekljani œebuli, pol korenine pora.

Za polivko potrebujemo:200 ml paradiænikovega soka, 150 ml bele-

ga vina, 200 ml hladne mesne juhe, ælicodrobno sesekljanih listov zelene, ælicolimoninega soka, æliœko suhega œilija, 50 ml worcestrske omake, 100 m olivnegaolja, pol æliœke marajona, eno sesekljanoœebulo, sol, sveæe mleti poper, tabasko (po okusu), ælico sladkorja, en zdrobljenlovorov list.

Piæmovke oœistimo, operemo, dobro osu-øimo in po dolgem razreæemo na polovico.Zloæimo jih v lonœeno posodo in jih marini-ramo z vsemi naøtetimi sestavinami in za-œimbami, razen masla in soli. V dobro zaprtiposodi jih mariniramo œez noœ.

Naslednji dan piæmovke do suhega zbriøe-mo, jih posolimo, dobro pokapamo z maslomin jih poœasi peœemo na æaru. Peœemo jih naenak naœin, kot bi pekli piøœanca. Meso jepeœeno, ko ga na stegnu prebodemo z ostrimivilicami in iz njega ne priteœe veœ roænata so-krvica. Peœene pokrite hranimo na hladnem.

Polivka: vse naøtete sestavine predenemov pomaøœeno posodo, pristavimo, nato pa nazmernem ognju kuhamo slabo uro. Kuhanopolivko precedimo in jo ponudimo v skode-licah k peœenim piæmovkam.

Matjaæ [email protected]

Kremasta juha iz fazanjih petelinov s cviœkomZa 6–8 oseb potrebujemo: dva do tri starejøe fazane, tri litre vode, dve korenini pora, œetrtino gomolja zelene,120 g riæa, 60 g surovega masla, 6 rumenja-kov, 150 ml cviœka, 150 ml smetane zakuhanje, sol, poper, 250 g juøne zelenjave,lovorov list, pol œebule, dva paradiænika, tristroke œesna, œajno æliœko suhega luøtreka,zelenjavno kocko.

Fazane operemo in pristavimo v mrzlovodo, dodamo juøno kocko, por, koreninozelene, paradiænik in preostalo juøno zelen-javo ter kuhamo na majhnem ognju, doklerse fazani popolnoma ne skuhajo (to traja pri-bliæno dve uri). Medtem operemo riæ, ki gakuhamo pol ure, da se popolnoma razkuha.Kuhane fazane preloæimo v drugo posodo injim odstranimo najprej belo meso, ki ga zali-jemo s pol zajemalke juhe in ga pokritegahranimo na toplem. Vse preostalo meso gro-bo sesekljamo, damo v posodo, dodamo riæ,zalijemo z zajemalko juhe ter s paliœnimmeøalnikom zmeøamo v kaøo, ki jo natopretlaœimo v kozico, kamor dodamo øe koø-œek surovega masla. Na to prilijemo preosta-lo precejeno juho. Vse skupaj poœasi zavre-mo, dodamo na rezance razrezane fazanjeprsi, okus popravimo z luøtrekom, in solimo.Posebej v skledici razmeøamo smetano,rumenjake in cviœek, kar med rahlim meøa-njem zakuhamo v juho, ki naj komaj opaznovre. Takoj nato postreæemo.

Œudoviti ruøevecZa øest oseb potrebujemo:enega œim veœjega ruøevca (najbliæje gadobimo v trgovinah v Celovcu), 5 l mrzlevode, dve œebuli s po dvema nabodenimaklinœkoma, æliœko poprovih zrn, pol skorjicecimeta, 500 g juøne zelenjave, dva lovorovalista, sol, poper.

Ruøevca oœistimo kot vsako drugo divjoperjad. Posebno pa bodimo pozorni, da nepredremo oziroma prereæemo koæe. Petelinima specifiœen okus, zato moramo namenitisestavinam za kvaøo øe posebno pozornostter izbor zaœimb prilagoditi svojemu okusu.V vsakem primeru pa se najbolj poda kvaøa spokuhanim rdeœim vinom.

Za nadev potrebujemo tri suhe æemlje,200 ml mleka, 20 g masla, eno sesekljanoœebulo, petelinja jetra in srœek, 200 g finosesekljane slanine, olupljeno in sesekljanokranjsko klobaso, dva strta stroka œesna, æli-co sesekljanega peterøilja, sol, poper, pet str-tih brinovih jagod, noæevo konico mletegamuøkatnega cveta, dve jajci, ælico kisle sme-tane, pet rumenjakov.

Æemlje razreæemo na drobne kocke in jihnamoœimo v mleko. Na maslu posebej opra-æimo sesekljano œebulo, drobno narezanapetelinja jetra in srœek, dodamo slanino,kranjsko klobaso in strt œesen. Praæimo to-liko, da œesen zadiøi, dodamo oæete æemlje,

Kulinariœni kotiœek

Kremasta juha iz fazanjih petelinov s cviœkom

Foto

: M. E

rzar

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 252

preæe in po kratki vijugavi potiœez goøœavo do avta …

Tisto noœ so medvedje kar de-vetkrat obiskali krmiøœe pod me-noj. Koliko razliœnih je priølo, nevem. Verjetno se je kateri vrnilveœkrat, vendar zaradi teme teganisem mogel razloœiti. Kmalu popeti uri se je zaœelo daniti in do-kler ni skoraj posijalo sonce, sinisem upal s preæe. Ustavil semse pri Francetu, ki se je hudomuø-no nasmihal. Kar vedel je, kaj bo,vedel je tudi, da si ne bom upal spreæe. Æal mu je bilo le, ker me niopozoril na noœni mraz, vendar jebil trdno prepriœan, da imam vnahrbtniku øe kaj toplega. No,mraz sem kmalu odgnal s toplimœajem, ki me je æe œakal pri njem,ter z nekaj øilci slivovke.

Æe œez nekaj dni sem nestrpnoodpiral ovojnico z razvitim fil-mom. Ob pogledu na posnetkesem se prav od srca nasmejal. Naprvem posnetku je bilo le malo»tazadnje« od medveda, na dru-gem pa trava in koruza na tleh.Tema je bila oœitno tolikøna, dasem fotografiral mimo medveda,œeprav sem bil popolnoma pre-priœan, da bo na fotografiji. Paœ,nova izkuønja, ki pa ni prineslaponovitve, saj je bila mera strahuæe prviœ preveœ polna.

Janez Papeæ,Klub Diana in Grœa

Prve tri telemetriœne ovratnice na medvedih æe delujejoLife III – Natura – Ohrani-tev velikih zveri v Sloveniji– Faza I (Rjavi medved)

vanje in namestitev ovratnic sobila pridobljena vsa potrebna do-voljenja. Na samem kraju je bilapri obeh odlovih prisotna tudipooblaøœena veterinarka. V na-daljevanju teh aktivnosti bostaovratnici dobila øe dva medveda,tako da jih bo skupaj pet. Sprem-ljanje medvedov, prviœ na tak na-œin v Sloveniji, poteka v okviruprojekta LIFE III – NaturaOhranitev velikih zveri v Slo-veniji – Faza I (Rjavi medved).

Podatki, ki bodo zbrani s po-moœjo ovratnic, so izredno po-membni za izboljøanje upravlja-nja vrste, saj natanœno pokaæejonjihovo aktivnost – kje in kdaj seæivali gibljejo. Posredno je mo-goœe sklepati tudi, zakaj se med-vedi gibljejo v doloœenem pro-storu in kakøno je njihovo æivlje-nje. Zbrani podatki bodo torejbistveno pripomogli k boljøemupoznavanju vrste in s tem k laæje-mu ter uspeønejøemu upravljanjuz njo.

Dva medvedja samca, ki nosi-ta ovratnici, so poimenovali Va-lentin in Zoran. Valentin je startri leta in tehta 123 kilogramov,Zoran pa je star øtiri leta in je obnamestitvi ovratnice tehtal 109kilogramov. Medveda sta gledena prve podatke, ki se s pomoœjoSMS sporoœil zbirajo na Bioteh-niøki fakulteti – Oddelek za goz-

darstvo – precej aktivna. V nekajdneh sta prepotovala vsak prek50 kilometrov. Zoran pa je podveh dneh æe odøel na Hrvaøko.Samica Ana je dobila ovratniconekaj dni pozneje. Stara je nekajveœ kot øest let in tehta 134 kilo-gramov.

Samca sta bila odlovljena vJurjevi dolini na obmoœju Sneæ-nika. Po namestitvi ovratnic stase prebudila in se od mesta uspa-vanja oddaljila pribliæno 400 met-rov ter pred nadaljnjimi aktiv-nostmi poœivala. Glede na preje-te podatke in glede na pregled naterenu lahko sklepamo, da nisprememb v obnaøanju obehmedvedov. Tudi samica Ana jebila odlovljena na obmoœju Sneæ-nika, in sicer na krmiøœu za divjepraøiœe in jelenjad – Paleæ. Privseh treh odlovih ni bilo nobenihzapletov ali posebnosti.

Ovratnice delujejo s pomoœjosistema, ki samodejno beleæi lo-kacijo æivali na podlagi GPS sa-telitske navigacije. Na dve uriovratnica prek vgrajene SIMkartice z Mobitelovo naroœnino sSMS sporoœili avtomatiœno poø-lje podatke na Biotehniøko fa-kulteto. V ovratnico se na vsakihpet minut zapisujeta tudi pre-mikanje æivali in zunanja tempe-ratura. Vsi trije medvedi bodoovratnice nosili dve leti, nato pa


Foto

:S. L

avriœ

– D

iana

Konec letoønjega marca stana obmoœju Sneænika prva

dva medveda Valentin in Zorandobila GPS ovratnici za telemet-rijsko spremljanje, od zaœetkaaprila pa je lastnica take ovratni-ce tudi medvedka Ana. Ovratni-ce na temelju globalnega pozicij-skega sistema stalno doloœajolokacije æivali in njihove aktiv-nosti, te pa se avtomatiœno, prekSMS sporoœil, prenaøajo do upo-rabnika. Za odlov, zaœasno uspa-

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 253

bodo samodejno odpadle. Potembo ovratnicam mogoœe zamenja-ti baterijo in jih ponovno upora-biti po prepisu zbranih podatkov.Uporabljena tehnologija je za æi-val najmanj moteœa, v Slovenijipa prviœ uporabljena na zvereh.Pred tem je na Biotehniøki fakul-teti s podobnim sistemom æe po-tekalo spremljanje jelenjadi.

Odlov in namestitev ovratnicsta potekala v okviru projektaLife. Temeljni cilj projekta LifeIII – Natura Ohranitev velikihzveri v Sloveniji – Faza I (Rjavimedved) je ohranitev rjavegamedveda in njegovega okolja terzagotovitev sobivanja med njimin œlovekom. Projekt zdruæuje

organizacije praktiœno z vsehpodroœij, ki lahko prispevajo ktemu cilju, in sicer: Ministrstvoza okolje in prostor, Ministrstvoza kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano, Zavod za gozdove Slove-nije, Biotehniøko fakulteto – Od-delek za gozdarstvo in obnovlji-ve vire, Sklad kmetijskih zem-ljiøœ in gozdov Republike Slo-venije, Lovsko zvezo Slovenije,Oikos, d.o.o., ter Pristop, d.o.o.Projekt bo formalno potekal øedo konca avgusta letos, nekatereaktivnosti, tudi spremljanje po-datkov prek ovratnic, pa bodotrajale dlje, so navedli v sporo-œilu za medije z MKGP.

Uredniøtvo Lovca

Lovci LD Bogo-jina smo 6. 12.2004 izgubili na-øega lovskega to-variøa IgnacaBenkoviœa.

Rodil se je 3.julija 1933 v Bo-gojini, pod vznoæ-jem Vrøiœa, le

streljaj od æupnijske cerkve Gospo-dovega vnebohoda, ki z znaœilnimPleœnikovim zvonikom kipi in kaæe vnebo – rodil se je starøem, ki so æiveliz zemljo in tistim, kar je nudila nara-va. Zato ni œudno, da se je z domomin zemljo poistovetil, da je ostal nanjej kot kmetovalec in vinogradnik.Rastline, æivali, skrivnosti narave,njive, travnike, vinograde in gozdoveje poznal najbolje od vseh nas. Zanaravo je æivel in se ji razdajal vse dopoletja 2004, ko je hudo zbolel.

Lovec je postal davnega leta 1966.Poleg tega, da je bil poærtvovalenœlan zelene bratovøœine in veœinosvojega lovskega staæa tudi funkcio-nar LD Bogojina, ki je skrbel za goji-tev divjadi in za œim bolj neokrnjenopodobo loviøœa, je bil med graditeljinaøega lovskega doma, streliøœa, obo-re za malo divjad, mnogih visokihpreæ in drugih naprav v loviøœu, patudi kulturnik v KUD Prekmurskirogisti. Æe kmalu po ustanovitvi sku-pine (l. 1972) je postal njihov œlan.Do trenutka, ko se je poslovil od nas,je bil po letih in po staæu njihov naj-starejøi œlan. Tako kot med tovariøi vLD je tudi med pomurskimi rogistiizæareval nesebiœno poærtvovalnost –kljub delu na kmetiji je naøel œas, daje sodeloval na vseh vajah in vsehnastopih. Bil je tudi eden od pobud-nikov za izdajo biltena ob 50-letniciLD Bogojina, ki je med podobnimipublikacijami v vsebinskem in obli-kovnem pogledu eden najbogatejøihv pomurskem prostoru. Prav tako jebil tudi pobudnik za uvedbo Huber-tove maøe ob vsakoletnih Koøiœevihdnevih kulture.

Slovenska lovska organizacija inrazliœna druøtva (tudi v Gasilskemdruøtvu Bogojina je bil aktiven œlanod mladih nog) so Ignacu za vseopravljeno delo podelila veliko pri-znanj in odlikovanj, tako npr. LZSznak za lovske zasluge in red III., II.in I. stopnje. Od KUD Prekmurskihlovskih rogistov je za 30-letno aktiv-no sodelovanje prav v letu Ignacovesmrti prejel posebno priznanje, Zve-za kulturnih organizacij Obœine Mur-ska Sobota mu je pred œasom podeli-la Galusovo znaœko. Veœ kot vsa pri-znanja in nagrade pa je vredno to, dasmo imeli Ignaca radi kot œloveka,lovca in glasbenika.

Prof. Vugrinec, njegov prijatelj inlovski kolega, se je ob odprtemgrobu ob mnoæici lovcev, gasilcevin pogrebcev, ki so ga priøli od blizuin daleœ pospremit na njegovi zadnjipoti, poslovil od njega v imenu lov-cev LD Bogojina, okoliøkih lovskihdruæin, prekmurskih lovskih rogi-stov, znancev, prijateljev in sova-øœanov ter se mu hkrati zahvalil zavse, kar je dobrega storil. Pogrebniceremonial so spremljali æalostnizvoki lovskih rogov njegovih glas-benih lovskih kolegov; le eden –mali rog – je manjkal med njimi, bilje nem …

Dragi prijatelj Naci, v miru poœi-vaj na bogojinski boæji njivi, tik obrobu tvojega bogatega loviøœa, tvoje-ga revirja, saj si si mir in poœitek dovstajenja veœ kot zasluæil!

LD Bogojina – J. V.

11. 12. 2004 je izlovskih vrst LDBohinjska Bistri-ca za vedno odøelnaø œlan LudvikDobravec. Rodilse je 26. 9. 1922v majhni hiøici,»Joøkovem mli-nu,« kot najsta-

rejøi sin matere Terezije in tam pre-æivljal otroøtvo. Po osnovni øoli jeprijel za vsako delo, kjer se je le po-kazala priloænost. Kot mladeniœ jemoral v partizanske vrste in bil stakratno partizansko skupino v Bo-hinju vkljuœen v nastajajoœo Preøer-novo brigado. Februarja 1944 so gasovraæniki skupaj z njegovimi tova-riøi ujeli in odpeljali v begunjskezapore. Bil je obsojen in odpeljali soga v zloglasno taboriøœe Mathausen.

Po koncu vojne se je Ludvik vklju-œil v nastajajoœo novo krajevno ob-lastno strukturo. Vodil je krajevniodbor za spodnjo bohinjsko dolino,ob zdruæitvi v Obœino Bohinj pa jepostal njen tajnik. Po zdruæitvi lokal-nih obœin v Obœino Radovljica jepostal naœelnik za finance, poznejepa je bil vse do upokojitve naœelnikdavœne uprave. Bil je tudi ustanovniœlan Folklorne skupine Bohinj, vkateri je aktivno deloval. Ludvik jedeloval tudi v upravnem odboru Pla-ninskega druøtva Srednja vas v Bo-hinju, predvsem pa je bil lovec. Æe vrani mladosti se mu je prebudil œut zaopazovanje narave in do lova. V lov-ske vrste se je vkljuœil leta 1946, sajje bil ustanovni œlan LD BohinjskaBistrica. Pripadal je prvi skupini or-ganiziranih lovcev, ki je pridobilalovske pravice.

Ludvikove odlike so bile tovariøt-vo, lovska praviœnost, ljubezen donarave, øe posebno do divjadi. Cenilismo njegov tovariøki odnos in odnosdo lovstva. Njegovo aktivnost je lov-ska druæina œutila predvsem pri lov-skem gospodarjenju in vodenju LD.Zaupana mu je bila funkcija predsed-nika LD (od 1954 do 1956, od 1965do 1966 in od 1977 do 1978), tajnikLD je bil od leta 1957 do 1960, œlanUO je bil od leta 1954 pa vse do1996.

Za poærtvovalno delo je od LZSprejel odlikovanja: znak za lovskezasluge in red III. stopnje, plaketoZLD Gorenjske in veœ priznanj LDBohinjska Bistrica za uspeøno vode-nje lovske druæine. Do konca je ak-tivno sodeloval in se zanimal za naøedelo, vse dokler mu bolezen tega nionemogoœila. Z vsemi lovskimi œast-mi smo ga pospremili k veœnemupoœitku. Poklonili so se mu lovskiprapori, odmevali so streli iz lovskihpuøk in zadoneli so otoæni glasovilovskih rogov. Zelene vejice na levistrani lovskih klobukov so naznanja-le, da je za Ludvika lov za vselejkonœan. Dragi lovski tovariø, ohrani-li te bomo v najlepøem spominu.

LD Bohinjska Bistrica – H. J.

V naøa srca se je25. 11. 2004 na-selila æalost, ko seje sonce s svojimiæarki dotaknilohaloøkih griœevnad rojstnim Tr-novcem naøegaJoæeta Zajøka.Med œlani zelene

bratovøœine in drugimi znanci se jerazøirila vest, da je za zidovi bol-niønice Ptuj tisti dan prenehalo bitisrce naøega œlana LD Ptuj.


LOVSKI OPRTNIK V SPOMIN

S PIPO NI NIŒ LAÆJE PRITI DO GAMSA!

Ker smo si v aprilski øtevilki zopet privoøœili provaprilsko potegavøœi-no, je prav, da tudi v celoti prekliœemo trditve v œlanku KlemenaTaljuha S pipo laæe do gamsa (Lovec, 4/05, str. 198). V opraviœilo inkot zanimivost pa objavljamo zanimivo humoristiœno perorisbo.Kako gams æviæga … Leta 1933 jo je narisal slikar Valentin Hodnik(1896–1935), ki je bil doma iz Stare Fuæine (Bohinj). Oœitno je biltudi øaljivec. Slikarstvo je øtudiral v Zagrebu. Kot mlad ustvarjalec jeveliko hodil po bohinjskih planinah, smuœal in slikal. Bil je edennajmlajøih in najzvestejøih planinskih slikarjev, ki je ustvarjal pred-vsem prizore s planin; tudi divjad. Boemsko æivljenje je bilo krivo, daje øe ne øtiridesetleten zaradi naœetega zdravja umrl. (Original je vlasti J. Œopa iz Ljubljane).

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 254

Joæe je luœ sveta zagledal 4. 2.1942 v øtevilni kmeœki druæini. Brez-skrbno mladost je preæivljal v rod-nem Trnovcu in na lastnih ramenihizkusil tegobe tistih mraœnih dni naøepreteklosti. Æe kot otrok z deæele seje navezal na zemljo, naravo; spoznalje, da le zemlja in delo pridnih rokœloveku omogoœita preæivetje.

V lovske vrste se je vœlanil pred 30leti. Takratno vodstvo LD in œlani sohitro spoznali, da se jim je pridruæilœlan z naprednimi idejami, ljubiteljnarave, vesten in marljiv œlovek.Hitro je bil izvoljen v organe uprav-ljanja naøe LD in prevzel vodenjenajrazliœnejøih komisij. V letih od1978 do 1982 je bil œlan UO LD,kinoloøki referent, v letih od 1982 do1984 je bil gospodar lovske druæinein od 1984 do 1986 ponovno œlan UOLD. Nadalje je bil od leta 1998 do2002 œlan NO. Vsa leta je bil tudivodja revirja Logar. Vseskozi si jepridobival øe dodatno znanje v lov-stvu in je opravil tudi lovskoœuvajskiizpit. Svoje bogate izkuønje je kotmentor prenaøal na mnoge mlajøeœlane. Joæe pri svojem delu ni bilnikoli poloviœarski.

Zaupane in prevzete naloge jevestno in odgovorno opravljal. Za-radi svojega poærtvovalnega dela intruda je prejel odlikovanje znak LZSza lovske zasluge in red II. stopnje.Kot dober kinolog in ljubitelj psovøpringer øpanjelov je bil odlikovantudi s srebrnim znakom KZS.

Pred slabim letom so se pri Joæetupojavile teæave z zdravjem. Svojobolezen je vseskozi skrival in obve-znost do lovstva, divjadi in naraveizpolnjeval do konca svojih dni. VLD se je odliœno poœutil in tudi mi obnjem. Tako se je udeleæil tudi skup-nega lova na malo divjad 21. 11.2004. Ker se je slabo poœutil, je zlova odøel predœasno. Ko se je po-

slavljal, nihœe izmed nas ni slutil, daje bil to poslednji stisk rok lovskihtovariøev.

Od Joæeta smo se zadnjiœ poslovilina pokopaliøœu v Hajdini, v nepo-sredni bliæini njegovega najljubøegadela loviøœa, Logarja, v spremstvumnogih lovcev, praporov sosednjihlovskih druæin, zvokov rogistov ZLDPtuj - Ormoæ in pevcev LD Leskovecv Halozah ter mnogih znancev.

Dragi Joæe, sklenil si svoj æivljenj-ski krog, ostal pa nam je spomin nate,spomin na dragega prijatelja insopotnika, na vestnega in odgovor-nega œlana naøe LD. Œe bi se lahko,bi se ti tudi mati narava poklonila inzahvalila. Tako pa ta dolg ostajanam, lovcem, prijateljem in znancemz æeljo, da bi mirno poœival v domaœizemlji. Diana naj ti bo naklonjenatudi v veœnih loviøœih.

LD Ptuj – B. H.

Za vsa loviøœaprimeren goniœ

Beagle je pasma psov, o katerismo v ustreznih virih æe pre-

cej prebrali, redkeje pa se z njimsreœevali v urbanih naseljih, øeredkeje pa v naøih loviøœih.

Ta pasma malega goniœa izvi-ra iz Anglije. FCI ga razvrøœa v6. skupino. Standard je vpisanpod øtevilko 161/d, med goniœe.Za prve beagle v Sloveniji smosliøali pred kakimi tremi deset-letji, in sicer, da jih vzrejajo vtovarni zdravil Krka - Novo me-sto, da so namenjeni za opravlja-nje preizkusov na njih. Beagle jeizredno zdrav pes in zlepa nisliøati, da bi zbolel za kakønoboleznijo, zato je tudi njegovaæivljenjska doba navadno daljøamed pasjimi. Neredki so æivelitudi 18 let, 15 let pa naj bi bila æepovpreœna æivljenjska doba.

Pri beaglu je zanimiva æe po-stava, saj je to majhen, od 33 donajveœ 40 cm velik pes, ki pa jihveœinoma ne dosega. Telesno jerobusten in œvrst. Tehta od 8 do11 kg. Barvo koæuha sestavljajotri barve dlake: rjave, œrne inbele. Je kratka in odporna proti

vremenskim vplivom. Beagle jezelo radoveden in temperamen-ten pes, ki ga zanima vse. Neuporabljamo ga za œuvaja, ven-dar nas bo z lajeæem takoj opozo-ril na vsako spremembo v hiøi alina vrtu. Je zelo pameten in iz-najdljiv, zato od svojega vodnikadoseæe navadno tudi tisto, œesarpsi drugih pasem ne.

Glasno sledenje divjadi psa(gonja) je za veœino lovcev naj-lepøa melodija, ki ji ob pravemoglaøanju (beri lajanju na toplemsledu) pravimo »zvonjenje«. Obtem lovcu moœneje bije srce inkri hitreje teœe po æilah. Lovecpozna glas psa in ve, kateri æivalipes sledi. Za vsako æival imadrugaœen lajeæ. Res, prav lepozvoni glas najmanjøega med go-niœi, glas beagla. V domovini znjim øe vedno lovijo v krdelupsov, pri nas pa le posamiœ. An-gleæi pravijo, da so iskri konji inmali beagli njihovi idealni part-nerji.

O nastanku pasme je velikotez. W. Pristley trdi, da so beaglisamo pritlikava razliœica psovgoniœev, ki naj bi jih v Anglijopripeljal Viljem Osvajalec. Tonaj bi se zgodilo v 17. stoletju.


LOVSKA KINOLOGIJA

Umrlim œasten spomin!

Karl Øpaner, LD Puøœava, * 15. 4. 1929, † 25. 3. 2005.Franc Kaplja, LD Domæale, * 17. 10. 1928, † 10. 3. 2005.Ferdo Tolar, LD Æelezniki, * 29. 5. 1922, † 6. 3. 2005.Alojz Levstik, LD Predgrad, * 26. 11.1938, † 27. 2. 2005.Evstahij Mole, LD Horjul, * 12. 9. 1920, † 2. 2. 2005.Franc Jan, LD Trebuøa, * 10. 9. 1933, † 25. 3. 2005.Franc Gojœiœ, LD Starøe, * 4. 10. 1927, † 20. 3. 2005.Hinko Smodiø, LD Trbovlje, * 28. 2. 1930, † 23. 3. 2005. Alojz Zupanœiœ, LD Dobrniœ, * 30. 3. 1930, † 18. 3. 2005. Øtefan Lutar, LD Velika Polana, * 10. 12. 1938, † 15. 2. 2005.Stojan Birsa, LD Tabor, Dornberk,* 6. 2. 1920, † 12. 3. 2005.Duøan Jakomin, LD Tabor, Dornberk, * 29. 1. 1922, † 25. 3. 2005.Joæe Belec, LD Trbovlje, * 7. 11. 1905, † 9. 1. 2005.Ciril Drnovøœek, LD Dobrovo, * 19. 11. 1925, † 14. 3. 2005.Janez Rus, LD Øentjernej, * 15. 10. 1954, † 9. 2. 2005.

Franc Prepadnik, LD Luœe ob Savinji, * 29. 1. 1935, † 14. 3. 2005.Drago Reœnik, LD Ponikva, * 12. 12. 1930, † 16. 3. 2005.Sreœko Æefran, LD Anhovo, * 16. 2. 1935, † 9. 3. 2005.Jurij Lindiœ, LD Mokronog, * 11. 1. 1953, † 8. 3. 2005.Helmut Poje, LD Koœevje, * 11. 7. 1943, † 9. 3. 2005.Viljem Œer, LD Mlajtinci, * 10. 1. 1948, † 23. 1. 2005.Ernest Kovaœec, LD Kriæevci, * 12. 12. 1924, † 24. 2. 2005.Joæe Øtiblar, LD Prosenjakovci, * 16. 2. 1935, † 24. 1. 2005.Joæef Makovecki, LD Rogaøovci,* 25. 12. 1927, † 24. 2. 2005.Ferdo Stopar, LD Grmada, Celje, * 1. 4. 1925, † 6. 3. 2005.Miro Mlakar, LD Loæ, Stari trg, * 18. 10. 1927, † 25. 2. 2005.Øtefan Bratoæ, LD Vojkovo, Podnanos, * 26. 12. 1927, † 6. 3. 2005.Albin Ukmar, LD Vipava, * 6. 2. 1917, † 10. 2. 2005.Vladislav Drobniœ, LD Cerknica,* 23. 7. 1947, † 2. 3. 2005.

Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi:

Znaœilna postava beagla – prikupnega in æivahnega malega goniœa,ki ga v naøih loviøœih skorajda ne vidimo.

V SPOMIN

OPOZORILO

Vse dopisnike LD oziroma ZLDobveøœamo, da nam morajo vse za-pise o umrlih (pa tudi o jubilan-tih) obvezno poslati pravoœasnotudi v elektronski obliki (disketa+ zapis) ali posredovati na naø e-naslov: lovec@ lovska-zveza.si.

Slike in uraden dopis (z æigom inpodpisom odg. osebe LD) poøljitez navadno poøto.

Øe vedno veljajo natanœna navo-dila o objavljanju tovrstnih zapi-sov, ki so bila zadnjiœ objavljenav Lovcu, 11/2000, str. 93 in 1/2005,str. 40.

Uredniøtvo

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 255

Takrat so bili znani severni go-niœ, juæni goniœ in beli talbot –veliki beli pes. Ena teza pa nava-ja, da so v Anglijo v resnici priøliæe v 15. stoletju iz juæne Fran-cije, v œasu stoletne vojne (bese-da beagle naj bi izvirala iz staro-francoske besede begle). Najbræne bo nikoli zanesljivo ugotov-ljeno, od kod in natanœno kdaj seje pojavil zdajønji beagle v njiho-vi domovini – Angliji.

Iz razliœnih vrst beaglov soustvarili enotno pasmo øele leta1890, ko so ustanovili BegleClub. Leta 1891 so se zdruæililastniki krdel lovskih beaglov, insicer izkljuœno le z uporabnimipsi za lov s konji. Begle Club je v19. stoletju doloœil standard insestavil rodovne knjige, vendarso bile opazne razlike med ideal-nim beaglom in standardom, sajso lovci na konjih imeli in øeimajo svoj pogled na velikost terporabnost te pasme. Æelje lovcevnajbolj spoøtujejo v ZDA, kjeræivi najveœ beaglov na svetu. VEvropi pa je zdaj pri vzreji tepasme pomembna in vodilnaFrancija in ne Anglija, kot bipriœakovali. Beagl je kot upora-ben lovski pes – goniœ omembevreden le v omenjenih dræavah,medtem ko drugod prevladujebolj ljubiteljska vzreja glede naprikupno in æivahno zunanjost.

Druga svetovna vojna je napsu pustila velike posledice, sajso na primer leta 1945 v Anglijiv Kennel Clubu zabeleæili samoenega mladiœa. Deset let poznejejih je bilo vpisanih 100 in leta1959 æe veœ kot tisoœ. Beagle jeostal lovœev spremljevalec tudi vdræavah, v katerih so prepovedalilov s konji. Sedaj tudi tam lovcina lovu psa spremljajo peø, zatotakemu lovu pravijo »beagling.«

V Sloveniji je æe nekaj rejcevteh psov, tudi v lovskih rokah so,kot je na primer psarna Napot-nikova iz Ømartnega ob Paki, kivzreja in prodaja pse z lovskozasnovo (plod paritve delovnihstarøev). Dandanes, ko je lov-cem, ki æivijo v urbanem naselju,teæko imeti psa v blokovskihnaseljih, mu pes telesnih merbeagla ne bi smel povzroœatitakønih teæav kot npr. nemøkigoniœ, s katerim sta si po barvidlake dokaj podobna.

Naøi vzreditelji se kot vodnikiin razstavljavci te pasme psa red-ko predstavljajo na kinoloøkihprireditvah in o njih tudi ne piøe-mo veliko. Nepoznavanje pasmeje glavni vzrok, da psa ne pozna-mo in se z nezaupanjem odloœi-mo za nakup. Tako ni pretirane-ga zanimanja za pasmo, moralo

pa bi biti ravno obratno. Beagleje pes, ki nas ne ovira pri prevo-zu, saj ga lahko peljemo tudi vkoøari na motorju. Je izredno œistin odporen proti vsem boleznim.

Beagla sem prviœ videl na lovupred tremi leti v loviøœu LDØentjur. To je pes, ki te prevza-me. Je tudi vztrajen, tako kot jeøarivec. Vsak grm preobrne in sprijetnim glasom sledi divjadi.Priœakoval bi, da se bo tako maj-hen pes kmalu utrudil, vendar gaøesturni lov ni prav niœ umiril.Na koncu lova na zajce je bilenako æivahen kakor na zaœetkupogona. Zanimivo, da v matiœnidomovini øe sedaj delajo beagliizkljuœno v tropu, œeprav je pessposoben samostojnega dela inse ne naveæe na druge pse. Sampoiøœe divjad in ji tudi sam sledi.Po dobrih petnajstih minutah seje npr. vrnil na kraj, kjer je »dvig-nil« zajca in se pridruæil pogonu.

Zaradi prikupnosti vas lahkoizrine iz fotelja in vaø sedeæ bopostal njegov. Posebno pozornipa moramo biti pri njegovemprehranjevanju. Je namreœ kakorvreœa brez dna, zato morajo bitiobroki hrane strogo odmerjeni.Hrane mu ni nikoli dovolj in izæivahnega psa lahko kmalu zre-dimo teæko premikajoœo se vreœosala.

Œe se boste odloœali za psa, skaterim boste lahko vedno v sti-ku, si oglejte prijetnega, malega,postavnega beagla in gotovo vasbo oœaral. Nikakor pa ga ne æe-lim postavljati pred pse goniœe,ki jih v naøih loviøœih uporablja-mo æe od nekdaj.

Slavko Vale

Krvosledniøtvo ali kako malo je potrebno za lovsko praviœen lov

Poznamo veœ vrst lova, pred-vsem pa lov na malo divjad

in lov na veliko divjad. Obema jeskupno, da moramo divjad, ki nipadla v ognju, vedno za vsakoceno poiskati z ustrezno preiz-kuøenim psom in jo œim prej reøi-ti muk ter agonije. Kot so razlikev lovu, so razlike tudi pri lovcih.Eni se takoj, ko divjad ne pade vognju, zadovoljijo s prepriœa-njem, da so zgreøili, eni pa joposkuøajo najti, œetudi jo iøœejoskoraj do onemoglosti.

Kako malo truda je vœasih po-trebno, da divjad, ki tudi ni dobronakazala zadetka ali ni padla vognju, uspeøno najdeø! Treba je

le najti nastrel in na njem (inokoli njega) sledove, ki kaæejo,da jo je krogla zadela. Pa ni po-trebno, da je to vedno kri. Vœasihje æe dovolj, œe smo opazili samoœudno obnaøanje po strelu. Lah-ko je to le nekaj dlak, vœasihdelœki tkiva ali kosti … To je tre-ba vse lepo oznaœiti in nato po-klicati najbliæjega vodnika psakrvoslednika in skupaj najti ra-njeno ali obstreljeno divjad. Œena koncu ni æelenega uspeha, smozadostili ne le etiœnim pravilom,ampak danes tudi æe zakonskozahtevanim normam. Vsekakorpa imamo moralno zadoøœenje,da smo poskuøali narediti vse, dabi naøli ranjeno divjad.

Spominjam se primera, kosem se zaœel ukvarjati z iskanjempo krvnem sledu. Prijatelj, loveciz naøe LD Kozje, je streljal sr-njaka, ki je padel v ognju. Øe pre-den pa je priøel do njega, je vstalin zbeæal, kot da ni bil zadet. Kosem priøel s psico na nastrel, jebilo tam sicer nekaj krvi, naprejna sledu pa je kmalu popolnomaizginila. Psica se je venomer po-pravljala na sledi. Ko je srnjakanaposled naøla, je bil prehiter zazanesljiv strel. Kmalu je psicaopustila gonjo. Bil pa sem trmastin ves mesec sem hodil v tistirevir. Trud je bil poplaœan inkonœno sem uplenil iskanega sr-njaka. Ugotovil sem, da ga jeprviœ krogla le oplazila po koæina vratu, blizu pleœ.

V naøi lovski druæini Kozje sose lovci æe veœinoma navadili, dajim opravim tudi zgolj kontrolozgreøenega strela na nastrelu, koje bila divjad domnevno zgreøe-na. V loviøœu svoje LD povpreœ-no na leto iøœem do deset glavvelike divjadi in imam pri temokrog 60 % uspeh. Zame so izve-deli tudi œlani LD Brestanica, v

sosednji lovski druæini LD Ve-liki Kamen, v LD Kapele, v LDPodœetrtek, LD Loka pri Æusmu,LD Loka pri Zidanem Mostu inLD Studenec, pa øe katera bi senaøla. Vsem se z veseljem odzo-vem, saj daljava pri zdajønji teh-nologiji ni noben problem veœ.Le na dveh iskanjih naenkrat æalne morem biti.

Za tole pisanje sem se odloœil,ker sem bil z nemøko lovsko teri-erko Cano, plemenjakinjo, prviœpo øtirinajstih letih izkuøenj napodroœju krvosledniøtva pred di-lemo, ali naj grem zasledovattudi obstreljenega navadnega je-lena ali ne. Bilo je namreœ 22.decembra lani, ko me je poklicalFranc Pavloviœ starejøi iz LDStudenec v Obœini Sevnica. Nahitro je povedal, da je njihov lo-vec Darko Metelko zveœer prejø-nji dan streljal na jelena. Na na-strelu in kakønih 100 m vstran jebil krvavi sled. Bil sem v velikidilemi in nikakor se nisem mogelodloœiti. Francu sem kar narav-nost in odkrito povedal, da doslejjelena øe nisem iskal in da gapsica tudi øe nikoli ni videla, zatosi ne upam zaœeti takønega iska-nja. Franc mi je odvrnil, da priiskanju srne v njihovi druæini nibilo nobenih teæav. Povedal je,da je æe sliøal za veliko drugihnajinih uspehov, zato nama lovciiz Studenca zaupajo in naj vse-eno nemudoma prideva poskusit.Franc me je pregovoril. Ko semse odpravljal od doma, sem imelmeøane obœutke. Predvsem me jeoblival ledeni pot in v glavi sempremleval ter predpostavljal, kakose bo psica odzvala na takøensled, kaj bo, œe bo jelen odsko-œil …, kaj bo, œe ga psica ne bomogla ustaviti … Po drugi stranipa sem bil ponosen, da so mi pri-jatelji iz Studenca izkazali to-


LOVSKA KINOLOGIJA

Srnjak z oplaznim strelom, ki sem ga nato vztrajno œakal en mesec inna koncu le uplenil.

Foto

: P. Ø

oøte

riœ

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 256

likøno zaupanje. Na koncu semæe otopel od razliœnih misli inobœutkov ter prispel na Stude-nec. Tam so me æe œakali potrtiDarko Metelko, ki je streljal najelena, in skupina lovcev, pri-pravljena za pomoœ. Zanimalsem se za podrobnosti. Ko mi jeDarko zaupal, da jelen ni nakazalzadetka, sem ponovno pomislil,da sploh ne bi zaœel iskanja in biøel s psico kar domov. Vendartega v priœakovanju uspeha medprisotnimi nisem mogel storiti.Dokonœno sem se odloœil in odølismo na nastrel, ki je bil v dolinimed hriboma Ilovec in Maœjihrib, severno od vasi Studenec.

zamudil na stojiøœe in je videlsamo øe psico, ki je jelena mimonjega glasno prignala po sledu,ponovno proti severu in v Im-poljski graben. Sam sem sleposledil lajeæu v smeri magistralneceste Zidani most - Krøko in rekeSave. Ko lajeæa nisem veœ sliøal,sem poœakal, da se je psica vsamokra vrnila. Priœakoval sem, dame bo odpeljala do jelena, œe jekje poœakal. Takoj sem pomislil,da ga je nagnala v reko Savo.Takoj je pokazala, da si æeli, da jisledim. Spotoma sem poklical øedruge lovce in jim rekel, da sedobimo pri reki Savi. To je traja-lo skoraj pol ure. Pri reki Savi

sem na obreæju reke res zagledalranjeno æival. Pri sebi sem imelsamo kratkocevno oroæje, zato jebilo nesmiselno streljati. Jelen jestal kot vkopan in me spustil narazdaljo kakønih 50 m, nato paskoœil v grmovje in nisem videl,ali je øel œez reko ali ne. Tekelsem proti lovcema, ki sta jelenuzaprla pot in z razoœaranjem smougotovili, da jelen ni priøel donjiju. Nismo vedeli, kaj storiti.Onemeli smo in se za nekaj œasavsak zase zamislili, ko so nasbrestaniøki lovci obvestili, da jejelen preœkal reko in da je æe vnjihovem loviøœu. Svetovali so,naj se za veœ informacij obrnemo

Na nastrelu smo naøli predvsemkrvave srage, zato sem si po-drobneje ogledal jelenove stopi-nje in doloœil smer njegovegagibanja, ki je bila v smeri severa,tako da so lovci lahko odøli zapi-rat steœine. Jelen je popolnomapreœkal dolino in se napotil vMaœji hrib, vendar ne za dolgo,saj mu je bila laæja pot pod hribnazaj proti nastrelu, kjer je po-noœi tudi poœival. Psica je dobroizdelovala sled in ko ga je izsle-dila, ga je celo oblajavala na le-æiøœu. Ko ga je drugiœ obkroæila,je vstal in zaœela ga je glasnogoniti. O tem sem obvestil lovce,da bi se prestavili, psico pa semspustil prosto. Eden je nekoliko

smo na osojnih mestih, kjer jeleæala øe slana, jasno videli sto-pinje jelena in psice, ki so vodiliv reko. Torej je jelen res preœkalSavo v loviøœe LD Brestanica. Otem smo nemudoma obvestilibrestaniøke lovce, ki so se takratravno pripravljali na lov na racemlakarice na Savi. Takoj so namponudili pomoœ in dovolili vstopv svoje loviøœe.

Hkrati pa sem pomislil øe namoænost, da je jelen le zaplavalkam niæje ob Savo, saj bi se letako lahko reøil nadleæne psice.Darka in øe enega lovca sem na-potil kakønih 500 m niæje, da stazaprla pot iz Save, sam pa sem seprebijal po obreæju. Po 200 m

na Mirka Slemenøka, ki je bil nalovu ob Savi in je vse skupajopazoval. Ker se Franc Pavloviœin Mirko Slemenøek dobro po-znata, sta se hitro dogovorila, dabomo iskanje nadaljevali v nji-hovem loviøœu. Seveda smo mo-rali opraviti prej øe 10 km potprek Sevnice in se zapeljati ne-kam med Gornje in Dolnje Bre-zovo. Tam smo se hitro dogovo-rili in oboji lovci so obkolili mlaj-øi smrekov nasad na poboœju. Koso mi dali znak, da lahko nada-ljujem s sledenjem, sem nadalje-val z oprœeno psico na slednemjermenu. V hrib je vlekla z veli-ko vnemo. Ker je bilo æe popol-dan in ni bilo priœakovati veœ

veliko dneva, revir pa je bil dob-ro zaprt z lovci, sem psico spustilin ji v teku sledil. Ko sva priølana vrh hriba, je tam stal GorazdSlemenøek. Ponovno sem gavpraøal, œe so obmoœje dobro za-prli. Povedal je, da so, a da gapsica goni æe zunaj zaprtegaobmoœja, v smeri Æigrskega vrha.Napotil sem ga za psico, sam pasem se napotil nekoliko v desnopo strmini, da bi jelenu prepreœilbeg v hrib. Sliøal sem, da je psicana drugem hribu jelena obrnila inga gnala naravnost proti Goraz-du. Kmalu je poœilo in nato øeenkrat. Psica je nehala lajati inpo zadnjem odmevu strela ni bilosliøati niœesar veœ. Sledenje inagonija ranjene æivali sta se so-œasno konœala …

Po meøanih obœutkih in velikitelesni utrujenosti je prevladalolovsko veselje. Zame je bilo naj-pomembneje, da sva s terierkoCano, kljub velikim zapletom, lenaøla jelena. Uplenitelj DarkoMetelko je bil zadovoljen, da jelovsko praviœno konœal svoj lov,vsi skupaj pa, da smo nato tova-riøko in kot pravi prijatelji poma-gali Darku tudi pri spravilu je-lena.

Œeprav kdo nerad pove dru-gim svoje napake, je pri menidrugaœe; pri sledenju sem naredildve napaki: prviœ sem prehitrospustil psico, ko je jelena izsledi-la na leæiøœu. Druga napaka pa jebila, da sem bil oboroæen le skratkocevnim oroæjem, ki se si-cer zdi zelo primerno za slede-nje, vendar v doloœenih okoliøœi-nah ni najprimernejøe. Ko to ugo-toviø, je najveœkrat prepozno.

Za najino delo in uspehe svabila s Cano deleæna veliko lepihbesed in pohval. Enako je bilotudi z njenima predhodnicama,tudi lovskima terierkama Riko inAdo. Boli pa me, da najveœ po-hval dobim vedno drugje, v ma-tiœni LD pa za nekatere lovce vseto delo ni veliko vredno. Naj boopisano iskanje dokaz in poduktistim lovcem, ki na krvosled-niøtvo øe vedno ne dajo niœ in neverjamejo, da lahko devetkilo-gramska lovska terierka, ki jevisoka le sedemintrideset centi-metrov, œe je pravilno izøolana invodena, po dobrih petih kilomet-rih uspeøno najde tudi obstrelje-nega odraslega jelena. Tako pri-pomore, da se œim prej konœajomuke æivali, da ne propade njenaekonomska vrednost mesa in senenazadnje poveœa tudi samoza-vest uplenitelja, ki je v takih raz-merah ponavadi popolnoma »natleh«.

Po rokopisu Petra Øoøteriœapovzel Branko Tucoviœ.


LOVSKA KINOLOGIJA

Foto

: M. S

lem

enøe

k

Uspeøno konœano zasledovanje ranjenega jelena. Prvi (z leve) je uplenitelj Darko, drugi nesojeniodreøitelj Gorazd Slemenøek in zasledovalec Peter Øoøteriœ s Cano.

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 257


1. LETONJA PeterMaistrova 352250 - PTUJTel.: 02/779-26-41GSM 050-650-442

2. KIKL VojtehVisole 82310 - SLOVENJ. BISTRICAGSM 040/261-478

3. SVEN©EK ViktorZakl 30/C2286 - ZAKLTel.: 02/768-15-81GSM 031/459-032

4. MUMEL SreËkoPot ©ercerjeve brig. 362344 - LOVRENC naPohorjuTel.: 02/675-46-51GSM 041/429-112

5. DEBER©EK BojanPodgorska 832380 - SLOVENJ GRADECTel.: 02/884-22-07GSM 041/343-373

6. BREZOV©EK Zdravko©martno 402315 - ©MARTNO naPohorjuTel.: 02/803-42-11GSM 041/736-988

7. POTO»NIK JoæeTopla 22393 - »RNA na KoroπkemTel.: 02/823-83-59GSM 041/473-296

8. VERKO FrancTopolπËica 1253326 - TOPOL©»ICAGSM 041/283-080

9. BRUS AndrejVrtnarska 11370 - LOGATECTel.: 01/754-42-69GSM 040/798-255

10. ZUPAN ©tefanZg. Jezersko 1024206 - ZGORNJE JEZER-SKOTel.: 04/254-12-48GSM 041/289-339

11. ≥

12. KLEMEN»I» BorisStara Loka 72/A4220 - ©KOFJA LOKATel.: 04/512-49-49GSM 031/627-572

13. UDIR JanezKamna Gorica 914246 - KAMNA GORICA Tel.: 04/533-64-37GSM 031/742-481

14. MLAKAR AlojzSuπka pot 494220 - ©KOFJA LOKATel.: 04/513-74-41GSM 031/647-511

15. IVAN»I» Milan»ezsoËa 305230 - BOVECTel.: 05/388-25-96GSM 041/595-255

16. LEBAN IvoVolËe 945220 - TOLMINTel.: 05/388-25-96GSM 041/695-660

17. OKROGLI» VojkoErjavËeva 11/A5000 - NOVA GORICATel.: 05/302-24-25GSM 041/503-626

18. RUSTJA MarjanIdrijska 175270 - AJDOV©»INATel.: 05/366-17-74GSM 041/728-476

19. PAGON JurijGodoviË 1185280 - IDRIJATel.: 05/374-70-61GSM 041/693-801

20. KLAN»AR MiroKriæ 2686210 - SEÆANATel.: 05/764-05-46GSM 041/675-835

21. MAHNE JoæeBaË pri Materiji 9/A6242 - MATERIJATel.: 05/687-41-17GSM 031/575-880

22. DOLENC BorisPetelinje 896257 - PIVKATel.: 05/757-14-03GSM 041/807-224

23. BOL»INA ZoranMaπun, Koritnice 34/A6253 - KNEÆAKGSM 041/657-329

24. VUKOVI∆ MilosavKidriËeva 141330 - KO»EVJETel.: 01/895-20-28GSM 031/307-595

25. RUPAR AndrejBegunje pri Cerknici 801382 - BEGUNJE priCerkniciTel.: 01/705-62-51GSM 031/866-400

26. OICLJ CirilStari Log 1 1332 - STARA CERKEVTel.: 01/894-50-11GSM 041/392-802

27. BURAZER TomaæZadruæna 78340 - »RNOMELJTel.: 07/305-12-58GSM 041/544-002

28. SRP»I» JanezCerklje 28263 - CERKLJE ob KrkiGSM 041/984-831

29. PAV»NIK TomaæLog11430 - HRASTNIKTel.: 03/564-43-27GSM 040/801-846

30. PETELINC Joæe ml.Sela 1208257- DOBOVATel.: 07/496-70-15GSM 041/597-644

31. CIZEJ Matjaæ©kocjan 588275 - ©KOCJANTel.: 07/307-70-17GSM 041/657-531

32. GERDIN Marko»ateæ 148212 - VELIKA LOKATel.: 07/348-92-06GSM 041/987-280

33. LEGAN SlavkoDolenji Ajdovec 98361 - DVOR priÆuæemberkuTel.: 07/308-84-62GSM 041/514-216

34. DRNOV©EK AlojzC. IX. avgusta 811410 - ZAGORJE ob SaviTel.: 03/566-15-37GSM 031/270-148

35. PLANKAR JoæeBojanji Vrh 161295 - IVAN»NA GORICATel.: 01/788-73-15GSM 031/461-549

36. SE©EL ©tefanMali vrh 341293 - ©MARJE SAPTel.: 01/787-50-56GSM 041/508-921

37. BOÆI» BrankoStrahomer 341292 - IG pri LjubljaniTel.: 01/286-26-75GSM 031/419-149

38. SER©EN JoæeMlinska 209224 - TURNI©»ETel.: 02/572-10-57GSM 031/309-582

39. GABOR AndrejMostje 939220 - LENDAVATel.: 02/577-14-82GSM 031/551- 646

40. ZABUKOVEC AndrejNa Pesek 461317 - SODRAÆICATel.: 01/836-67-10GSM 041/704-836

41. KOSMA» ZdravkoHotavlje 20/A4224 - GORENJA VASTel.: 04/518-27-44GSM 040/889-839

42. ©IRCELJ TeodorGubËeva 186250-ILIRSKA BISTRICATel.: 05/714-40-36GSM 051//357-189

43. ©KERL MihaHrib 721318 - LO©KI POTOKGSM 041/419-256

44. ÆIGMAN MatejNovokraËine 596254 - JEL©ANETel.: 05/788-50-98GSM 051/361-466

45. JURGEC AntonLancova vas 68/A2284 - VIDEM pri PtujuGSM 041/484-875

Opomba: V primeru potrebeza iskanje obstreljenega aliranjenega medveda selahko obrnete na iskalce,vpisane pod zaporedneπtevilke: 19, 23, 25. Ti iskalciimajo izkuπnje in so kvalifi-cirani za tovrstna iskanja.

Iskanje obstreljene divjadi za lovno leto 2005.Podobno kot v minulih letih vam posre-dujemo seznam vodnikov krvosledcev,ki so pripravljeni nuditi pomoœ pri iska-nju obstreljene divjadi tudi zunajobmoœij svojih lovskih organizacij.Vodniki, vpisani v seznam, so izbrani po merilih, ki jih je doloœila delovnaskupina za spremljanje dela psov invodnikov krvosledcev na podlagiizkuøenj posameznih vodnikov s tem, daje upoøtevana enakomerno porazdelitevpo celotnem ozemlju R SLOVENIJE.Seznanjamo vas, da se vsi, ki potrebu-jete pomoœ vodnika za iskanje ali papregled nastrela, lahko obrnete tudi nadruge vodnike znotraj lastne lovskeorganizacije ali pa sosednje, vendarmorajo biti psi preizkuøeni za delo pokrvnem sledu.Vodniki, izpisani na spodnjem sezna-mu, bodo seznanjeni z naslovi iskalcev,ki so iskali obstreljeno divjad leta 2004in so poslali podatke delovni komisijiter so jih v primeru svoje zadræanostidolæni posredovati iskalcu pomoœi.

Pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi vam nudijo:

meje LGO

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 258

Kupim puøko Blaser, tip R-93,kal. .308 Win., 7 x 64 ali .30 – 06.Tel.: 041/657-428, Franci.Prodam kombinirko Blaser,kal. 6,5 x 57R/16, s str. daljnogle-dom Swarovski Habicht 6 x 42PV (zasuœna montaæa). Tel.: 041/675-714.Prodam leglo bavarskih bar-varjev, leglo 10. 3. 2005. Legloje ponovljena kombinacija, kerso mladiœi iz prejønjega legladosegli odliœne uspehe na upo-rabnostni preizkuønji, pa tudi pripravem iskanju obstreljene div-jadi v loviøœu. Tel.: 041/343-373. Prodam kombinirano puøkoŒZ, mod. ZH 304, kal. 12/7 x 57 R,z menjalno cevjo 12/12 in str.daljnogledom. Tel.: 031/336-751.Prodam strelni daljnogledNorconia 8 x 56 s svetleœo piko.Cena po dogovoru. Tel.: 041/688-351.Ugodno prodam brezhiben,lepo ohranjen spektiv Swarov-ski – optik Tirol AZF V25 – 40 x 75 S NZ ter kakovostennoœni profesionalni dvo-gled, nemøke izdelave, s 6 Xpoveœavo. Tel.: 040/ 989-081.Prodam dvogled SwarovskiSLC 8 x 56 B; z rdeœo piko zahitro streljanje Docter s Suhlovomontaæo, boroveljsko boka-rico (desno in levo kopito), kal.7 x 65 R, s str. daljnogledomZeiss 1,5 – 6 x 42 in z vloænocevjo .22 mag. ter karabinkoMauser, kal. 6PPC s str. daljno-gledom Zeiss 3 – 9 x 42 (levokopito). Tel.: 041/561-932.Prodam œeøko bokarico,kal. 7 x 57 R, z menjalnimi cevmi12/12. Tel.: 031/317-695.Lovski vokalno-instrumen-talni ansambel SRAKA, kideluje v okviru LD Radvanje,iøœe violinista iz bliæje okoliceRadvanj. Tel.: 041/310-594.Prodam odliœno ohranjen strel-ni daljnogled Zeiss 2,5 – 10 x 48(nemøki) za 750 � in strelni dalj-nogled Kahles 2,2 – 9 x 42 za600 �. Tel.: 041/376-491, dopol-dne ob delavnikih.Kupim naboje kal. .223 Rem.,s popolnoma oplaøœenimi krog-lami. Tel.: 041/562-265.Ugodno prodam øibrenicoSuhl, kal. 16 –16, in revolverSmith & Wesson, kal. .44 Mag.(cev 6,5 inœe). Tel.: 041/342-177.Prodam rusko MK puøko sstr. daljnogledom (30.000 sit);rusko bokarico, kal. 12/12(80.000 sit); karabinko CZ, kal.8 x 57 IS, s str. daljnogledomSwarovski 6 x 42 (150.000 sit);bokarico Super Brno, kal. 12/7 x 57 R, s str. daljnogledomZeiss Jena 6 x 32 (180.000 sit).Tel.: (01) 836-15-16 ali 041/562-997; 041/575-816.Prodam øe uporabno starolovsko puøko (veœ kot 120 let),primerna za zbiratelje, in stareletnike glasila Lovec (od 1946do 1990). Tel.: 041/865-494.Kupim knjigo Zlatorogoveknjiænice øt. 4. Tel.: 051/269-386.Zaradi bolezni ugodno pro-dam karabinko CZ, kal. 7 x 64,s str. daljnogledom Zeiss 4 x 32(Suhlova montaæa) in øibreni-co kal. 16 – 16 CZ (80.000 sit).

Podarim letnike glasilaLovec od leta 1999 do 2005.Tel.: (04) 531-81-27.Prodam karabinko CZ, kal..243 Win., s str. daljnogledom inøibrenico Zbrojevka Brno, kal.12/12. Tel.: 041/748-082.Prodam kombinirano bockpuøko A. Zolli, kal. 20 Mag./.308 Win., s str. daljnogledomSwarovski – Habicht 1,5 – 6 x 42(Suhlova montaæa) in dodatnoøe rdeœo piko. Vse je v odliœnemstanju. Tel.: 041/544-514.Prodam planinske goniœe,poleæene 16. 4. 2005. Tel.: 041/423-588.Kupim dobro ohranjeno bo-roveljsko ali kranjsko bo-karico, kal. 16/ 7 x 65 R. Tel.:041/521-270.Prodam leglo posavskihgoniœev (27. 3. 2005). Oœe: Cer(5/I), mati Bora (5/I). Tel.: (03)584-43-26 ali 041/868-633.Prodam risanico, kal. .223Rem., s str. daljnogledom Tasco1 – 9 x 40, z novim jermenom.Cena 100.000 sit. Tel.: (05) 757-25-60.V zaœetku junija priœakujemleglo kratkodlakih istrskihgoniœev, odliœnih starøev. Na-roœila zbiram po tel.: 041/495-991 ali (05) 624-01-61.Prodam kombinirano puø-ko A. Zolli, kal. 12/.30 – 06, s str.daljnogledom Swarovski –Habicht – Nova 4 x 32. V kom-pletu s tokom za prenaøanje in


Lovski tererji (SLRLt):O: 5/I, m: 5/I, 4. 5., Duøan Øtucin, Gradiøœe 37, 5270 Ajdovøœina.O: 5/I, m: 5/I, 6. 5., Venœeslav Mohorko, Gaj nadMariborom 5, 2354 Brestrnica.O: 5/I, m: 5/I, 23. 4., Andrej Puæelj, Lipovøœica 14, 1317 Sodraæica.

Kdl. jazbeœarji (SLRJk):O: 5/I, m: 5/II, 18. 4., Rudolf Bauman, Sp. Dobrenje 36 /b, 2211 Pesnica.

Brandl braki (SLRBrb):O: 4/I, m: 5/I, 16. 5., Milan Udovœ, Podvin 238, 3310 Æalec.

Kdl. istr. goniœi (SLRGIk):O:5/I, m: 4/I, 12. 5., Mitja Dodiœ, D.B.B.9, 6240 Hrpelje.O:5/I, m: 5/I, 14. 5., Joæe Hribernik, Puøtal 82, 4220 Økofja Loka.O: 5/I, m: 4/I, 4. 5., Duøan Bizjak, Predmeja 148, 5270 Ajdovøœina.O: 5/I, m: 4/II, 23. 4., Franc Bonœina, Øebrelje 63, 5282 Cerkno.

Res. istr. goniœi (SLRGIr):O: 5/I, m: 5/I, 7. 5., Stojan Pleøingar, Hotiœna, 6242 Materija.O: 5/I, m: 5/II, 2. 4., Anton Raspet, Vojkova 12, 5282 Cerkno.O: 4/I, m: 5/I, 30. 3. Vincenc Obid, Stresova 11, 5222 Kobarid.O: 5/I, m: 5/I, 18. 3., Justin Bevk, Hotavlje 8/a, 4224 Gorenja vas.O: 5/I, m: 5/II, 3. 3.,Ivan Jurak, Dol. Kamence 69, 8000 Novo mesto.

Planinski goniœi (SLRGpl):O: 5/I, m: 4/I, 27. 4. Sreœko Skarlovnik, Rudarjevo 30,2393 Œrna na Koroøkem.

Bavarski barvarji (SLRBb):O: 5/IIIB, m: 5/IB, 21. 4., Zdravko Kosmaœ, Hotavlje 20, 4224 Gorenja vas.O: 4/IB, m: 5/I, 8. 3., Franc Napotnik, Kumen 23, 2644 Lovrenc na Pohorju.O: 4/I A,B, m:5/IB, 25. 5., Andrej Rupar, Begunje 80, 1382 Begunje.

Brak-jazbeœarji (SLRBj):O:5/II, m: 5/II, 10. 5., Joæef Øuøtar, Strmec 15, 1273 Dole pri Litiji.O: 5/II, m: 5/I, 11. 5., Boris Dolenc, Petelinje 89, 6257 Pivka.

O: 5/I, m: 5/I, 25. 3., Maks Vidmar, Rapljevo 14, 1313 Struge.O: 5/I, m:5/II, 19. 4., Joæe Kræe, Retje 101, 1318 Loøki Potok.

Mali münsterlandci (SLRMm):O:4/JZP 143 t., m: PZP 48 t.,ØPP 156 t, 5. 4. Miroslav Jablanov, V Dovjeæ 3, 1210 Øentvid.

Nemøki kratkodlaki ptiœarji(SLRNKp): O: 4/PZP50 t., JZP184 t., m: 4/PZP 55 t., JZP 176 t., 5. 6., Miroslav Bauman, Kraigherjeva 8, 2230 Lenart Slovenske gorice.

Labradorci (SLRLR):O: 5/A. m:4/VPR, 1. 4., Barbara in Iztok Krumpak, Œrna vas 235, 1000 Ljubljana.O: B/LPR-R I,m: 4/LPR-RI, 12. 4.,Joæe Øtebih, Oreøje 68, 2250 Ptuj.O: 5/LTP I, m: 4/LPP-RI, 7. 4., Joæe Øtebih, Oreøje 68, 2250 Ptuj.

Koker øpanjeli (SLRKø):O: 5/I, m:4/I, 10. 3., Peter Marn, D. Brezovo 19, 8283 Blanca.

Nemøki prepeliœarji (SLRPr):Rjavci:O: 5/I, m:5/I, 14.4., Rudi Plavec, Loperøice 23 a, 2270 Ormoæ.O: 5/I, m: 4/I, 27. 3., Aleksander Hernaus, Krtince 17, 3241 Podplat.O: 5/I, m: 5/I, 16. 3., Ermin Ferfolja, Renøki Podkraj 26, 5292 Renœe.O: 5/I, m: 5/I, 6. 3., Slavko Bertoøa, C. na Markovec 13, 6000 Koper.O: 5/I, m: 5/I, 7. 3., Janez Zupet, Økocjan 13, 8275 Økocjan.

Serci:O: 5/I, m: 4/II, 26. 3., Marko Kolenc, Træiøœe 38 a, 8295 Træiøœe.O: 5/I, m: 5/I, 10. 3., Joæe Pogorevc, Æeljne 20, 1330 Koœevje.O: 5/I, m: 4/II, 15. 3., Danilo Lisec, Trg FrancaKozarja 16/b, 1430 Hrastnik.O: 5/I, m: 5/I, 1. 5., Robert Vidmar, Kambreøko-Avøko 7, 5215 Roœinj.O: 5/165 t., m:5/115 t., 9. 3., Aldo Boøkin, Branik 124, 5295 Branik.O: 5/I, m: 5/I, 20. 2., Anton Selinøek, Sp. Polskava 228, 2331 Pragersko.

31. 3. 2005Kinoloøka zveza Slovenije

Predvidena legla lovskih psov Mali oglasi

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 259

100 kos. nabojev je cena250.000 sit. Tel.: 031/637-710.Prodam psiœko pasme pla-ninski goniœ, staro 15 mese-cev, prvakinjo mladih na CAC –Ljubljana 2005, vodljivo ter uve-deno v lov. Tel.: 031/613-302.Prodam neuporabljanoSuhlovo tricevko, kal. 16 –16/7 x 65 R s str. daljnogledomSmith & Bender 1,5 – 6 x 42. Tel.:041/496-520.

Prodam strelni daljnogledSwarovski 6 – 24 x 50, z nastav-ljivo paralakso (cena 350.000 sit).Tel.: 031/ 209-999.Prodam tribarvne kratko-dlake foksterierje, stare 4mesece, potomce lovsko upo-rabnih starøev, œipirane in pre-ventivno cepljene. Tel.: 041/736-425.Prodam novo rusko bokari-co, kal. 12/ .308 Win., kupim papolrisanico (biksarico). Tel.:041/ 763-789.Prodam mladiœe, bavarskebarvarje (leglo 15. 4. 2005).Tel.: 041/250-616.Kupim krogelno strelivo sta-rega kalibra 6,5 x 58 R. Tel.:041/774-592.Prodam nemøko kratkodla-ko ptiœarko, poleæeno 25. 2.2005, potomko odliœnih, delov-nih starøev. Tel.: 041/285-939.Prodam valilna jajca faza-nov, jerebic in rac. Tel.: 041/717-464.Iz psarne Kukovnica je na-prodaj leglo brandl brakov– drugo leglo, odliœnih delovnihstarøev. Mati Bela 5/I, KS; oœeAron 4/I. Mladiœi bodo godni zaoddajo zadnji teden maja. Tel.:041/886-116.Kupim ohranjeno bockdvocevno risanico, mod.2021, 2022, ali dvocevno risani-co, mod. 150 ali 160, v kalibrih9,3 x 74R; 8 x 57 IRS; .30 – 06;.308 Win. Tel.: 054/306-397.Prodam polavtomatskopiøtolo Vektor SP-1, kal. 9 mmpara, s poligonalno cevjo inpolavtomatsko øibrenico

FN Browning, kal. 12, z menjal-nimi zadrgami. Tel.: 051/357-183.Prodam skoraj neuporabljanobokarico, kal. 7 x 65 R / 12, sstrelnim daljnogledom (ali brez)Schmidt & Bender 5 – 9 x 50 indvogled Panorama 8 x 63(20.000 sit) (ali ga zamenjam zavloæno cev kal. .22 Mag.). Tel.:031/380-448.Prodam karabinko, kal. 7 mmRem. Mag. (Orbis – Kranj, M113),s str. daljnogledom Swarovski 4 x 32 (Suhlova montaæa). Tel.:041/497-184 (po 19. uri).Prodam tricevko MerkelSuhl, kal. 16 – 16/7 x 57 R, s str.daljnogledom Zeiss. Tel.: (01)705-13-10.


DALJNOGLEDI IN SPEKTIVISmolnikar, d.o.o., Novi trg 2,

1000 LjubljanaTel./faks: (01) 426 - 32 - 72E-mail: [email protected]

5.200 � za 10-dnevni safari v TANZANIJI, vkljuœno z odstrelom bivola ter 9 dnevi v loviøœu; od tega 7 polnih dni lova v svetovno znanem Selous game reserve. Odhod skupine v naøem spremstvu: 8.–18. avgusta.

1.899 � za 9-dnevni safari v NAMIBIJI vkljuœno z letalskim prevozom ter 7 dnevi v loviøœu; 5 polnih dni lova. 50 % popust pri odstrelu drugega primerka æe uplenjenetrofejne divjadi, 75 % popust pri odstrelu netrofejne divjadi.

1.990 � za 10-dnevni safari v JUÆNOAFRIØKI REPUBLIKI, vkljuœno z letalskim prevozom iz Ljubljane ter s 7 dnevi v loviøœu; 5 polnih dni lova v savani (Karoo).Izjemno nizke cene odstrelov: gnu 285 �, springbok 110 �, blesbok 150 � …

In øe: 35–50 % popust pri odstrelu netrofejne divjadi.

KOZOROG ali SIBIRSKI SRNJAK v MONGOLIJI: 9-dnevni aranæma za 2.540 �.Vkljuœen je letalski prevoz iz Ljubljane, lov po programu, polni penzion. Odstrelnataksa kozorog ali srnjak: 800 �. Dodatno: 2-dnevni lov gazel ob doplaœilu 450 �.Odhod skupine v spremstvu PASATA: 23. avgusta.

ŒRNI MEDVED in 2 SEVERNA JELENA (KARIBUJA) v divjini kanadske tundre ob rekiGeorge River. 15 dni, od tega 10 dni lova za 2.500 �. Lov in potovanje v spremstvuPASATA: 11.–25. 9.

SRNJAK æe od 15. 4. naprej: 3 dni lova, odstrel 3 srnjakov, 3 x polni penzion za 990 �(Madæarska). Pavøalni lov v Sloveniji, Hrvaøki: 250 � za uplenjenega srnjaka.

Pasat,Pasat, d.o.o.>http://www.pasat.si > [email protected] > tel.: 01/ 428 37 40 > faks: 01/ 428 37 44

TANZANIJA8-dnevni program lova

z bivanjem, hrano, organizacijo lova, prevozi, pripravo trofej in

VKLJUŒENIM ODSTRELOM KAFRSKEGA BIVOLA

æe od 5.000 �

SAFARI NA VELIKO AFRIØKO DIVJAD7-, 16- in 2-dnevni safariji

(lovna divjad: slon, lev, leopard, bivol, nilski konj, krokodil …)

æe od 7.000 �

***

RUSIJAAll inclusive programi Ljubljana–

–Ljubljana z vkljuœenim odstrelom

maral v ruku - Bajkal (sept.–okt.), 9 dni: 4.160 �sibirski srnjak - Kurgan (avg.–sept.),

5 dni: 3.000 �evropski los – okolica Moskve (september),

7 dni: 3.025 �sibirski los – Jakutsk (september),

12 dni: 5.350 �sibirski medved – lov v brlogu (dec.–feb.),

6 dni: 4.160 �karibu – Tajmir (sept.–okt.), 8 dni: 3.025 �

Zahtevajte naøe programe!

12. TRADICIONALNI SMUŒARSKI LOVSKIVELESLALOM ZA POKAL KRISTALNEGA GAMSA

v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Obœine Jezersko, Zavoda za gozdove RS in Lovske druæine Jezersko

bo v nedeljo, 29. maja 2005, ob 10. uri na Skutinem ledeniku pod Skuto.

Prijave za tekmovanje: œlani lovskih druæin, lovskih druøtev, lovci Zavoda za gozdove RS,delavci v narodnih parkih.

Prijavnina za tekmovanje je 5000 sit in jo je treba nakazati na TR.: LD Jezersko 07000-0000-530 971) vsaj 10 dni pred tekmovanjem; izjemoma bo vplaœilo mogoœe tudi na dan tekmovanjado 9. ure.

Informacije: Lovska druæina Jezersko, Pod turni 150 A, 4206 Zg. Jezersko ali po e-mailu:[email protected]; faks: (04) 254-50-41; 031/320-707.

V plaœilo startnine je poleg organizacijskih stroøkov zajeto: prevoz smuœarske opreme; napitek intopli obrok. Vsak tekmovalec udeleæenec bo tekmoval na lastno odgovornost.

Dostopi: iz Zg. Jezerskega do spodnje postaje tovorne æiœnice, od tam pa priporoœamo peø polaæji lovski poti do Kranjske koœe na Ledinah. V soboto, 28. 5., bo v planinski koœi lovski veœerin prijateljsko sreœanje lovcev - alpskih naravovarstvenikov. Podelitev pokalov bo po tek-movanju; naœrtovano je ob 15. uri pred lovskim domom LD Jezersko Pod Turni.

V primeru slabega vremena bo tekmovanje odpovedano po telefonu.Vabljeni!

Vzrejna komisija za barvarje pri KZS

prireja

VZREJNI PREGLED ZA BAVARSKE IN HANOVRSKE BARVARJE,

ki bo na Maøunu v nedeljo, 5. junija 2005, ob 9. uri.

Vzrejnega pregleda se lahko udeleæijo psi in psice z opravljeno oceno zunanjosti.Delovna preizkuønja (opravljen preizkus dela po naravnem krvnem sledu) ni pogoj

za udeleæbo na vzrejnem pregledu. Plemenjaki in plemenke bodo v takønemprimeru vzrejno dovoljenje prejeli naknadno, po uspeøno opravljeni preizkuønji.

Ob vzrejnem pregledu je treba predloæiti: rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in potrdilo o cepljenju psa proti steklini.

VABLJENI TUDI KINOLOØKI SODNIKI IN PRIPRAVNIKI ZA OCENJEVANJE ZUNANJOSTI IN DELA BARVARJEV.

Vzrejna komisija za barvarje pri KZS

NAMIBIJA

MELROSE FARMA

vas vabi na lov.

Na naøi farmi boste naøli œudovito

okolje za lov, fotosafari in oddih.

Vse dodatne informacije

dobite po telefonu:

041/635-491.

NAMIBIJA

KUDUBERG FARMA

VAM NUDI FOTOSAFARI

IN LOV NA 15 VRST ANTILOP V DOMAŒEM VZDUØJU.

ZA VSE DODATNE INFORMACIJESMO DOSEGLJIVI PO

GSM: 031/669-615.

MAJDatum Luna Sonce zora/mrak (navt.)

vzide zaide vzide zaide zaœet. konec1. Ne 2:59 11:54 5:49 20:10 4:35 21:24 22. Po 3:28 13:15 5:47 20:11 4:33 21:263. To 3:51 14:35 5:46 20:13 4:31 21:284. Sr 4:11 15:51 5:44 20:14 4:29 21:305. »e 4:29 17:06 5:43 20:15 4:27 21:316. Pe 4:46 18:21 5:41 20:17 4:25 21:337. So 5:05 19:35 5:40 20:18 4:24 21:358. Ne 5:26 20:50 5:38 20:19 4:22 21:36 39. Po 5:52 22:02 5:37 20:20 4:20 21:3810. To 6:25 23:09 5:36 20:22 4:18 21:4011. Sr 7:05 ----- 5:34 20:23 4:17 21:4112. »e 7:55 0:08 5:33 20:24 4:15 21:4313. Pe 8:54 0:57 5:32 20:25 4:13 21:4514. So 9:58 1:35 5:31 20:27 4:11 21:4615. Ne 11:05 2:05 5:29 20:28 4:10 21:4816. Po 12:13 2:29 5:28 20:29 4:08 21:49 517. To 13:20 2:49 5:27 20:30 4:07 21:5118. Sr 14:27 3:06 5:26 20:31 4:05 21:5319. »e 15:35 3:22 5:25 20:32 4:04 21:5420. Pe 16:46 3:38 5:24 20:34 4:02 21:5621. So 18:00 3:55 5:23 20:35 4:01 21:5722. Ne 19:19 4:16 5:22 20:36 3:59 21:5923. Po 20:42 4:42 5:21 20:37 3:58 22:00 124. To 22:03 5:15 5:20 20:38 3:57 22:0225. Sr 23:15 6:02 5:19 20:39 3:55 22:0326. »e ----- 7:03 5:18 20:40 3:54 22:0527. Pe 0:15 8:18 5:18 20:41 3:53 22:0628. So 0:59 9:40 5:17 20:42 3:52 22:0829. Ne 1:31 11:04 5:16 20:43 3:51 22:0930. Po 1:56 12:25 5:16 20:44 3:50 22:10 231. To 2:17 13:41 5:15 20:45 3:48 22:12

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:48 AM Page 260


Slavnostnelovske kroje,

srajce, telovnike,hubertus plaøœe

in pelerineizdelujemo

po meri.

Branko Roæman, s.p.

Erjavœeva 5, BreæiceGSM: 031/544 808

Erjavœeva 5, BreæiceGSM: 031/544 808

www.krojastvo-rozman.sie-poøta: [email protected]

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:49 AM Page 261


64.900,64.900,0000

LOVEC-maj-2005 4/25/05 9:49 AM Page 262

Foto: S. Lavriœ – Diana LOVNE DOBE: LOVEC

Documents

Transcript of Foto: S. Lavriœ – Diana LOVNE DOBE: LOVEC