Filozofija za otroke Pripravil: Robert Petrovi Naslov Skrivnostna jama Neposredni cilji

Loijo resnine od neresninih sodb, poskuajo odkriti pomen resnice. Skozi to temo spoznajo praznoverja, stereotipe, predsodke. Spoznajo utemeljevanje kot proces iskanja razlogov, uvidijo, da je racionalna misel takna, da se jo da utemeljiti, pri emer se utemeljuje z loginimi razlogi ali izkustvom; prav tako iz stali izpeljujejo posledice.

Didaktina naloga

Ob prebiranju kratke zgodbe Skrivnostna jama se uenci seznanijo in pouijo o nekaj osnovnih znailnostih lai in prevar.

Izhodino besedilo: Skrivnostna jama Pred mnogimi leti, na dan, ko so v Griji slavili sonnega boga Apolona, se je rodil otrok po imenu Aristokel. Njegova stara sta takoj, ko sta ga zagledala, pomislila, da bo otrok, ko bo odrasel, postal nadvse pomemben mo. Ker sta se elela Apolonu zahvaliti za dragoceno darilo, sta se z otrokom odpravila na sveto goro. A ko sta prispela na vrh gore, ju je na lepem zael obletavati roj ebel. Toda ebele niso nikogar piile. Priletele so k otroku, mu v usta nalile med in odletele. To nenavadno dejanje sta si stara razlagala kot boje znamenje, ki je napovedovalo, da bodo neko iz otrokovih ust prihajale velike besede. Oe Ariston pa je moral priznati, eprav nerad, da ima njegov sin poseben dar in da verjetno ne bo postal zobozdravnik, kar si je po tihem elel. V takratni Griji je bila sredi gozda, dale ven iz mesta temana jama, iz katere je strailo. Bila je tako strana, da je e od zunaj spominjala na gobec hudobne poasti. Celo pogumni in vsega hudega vajeni vojaki so iz nje prihajali bledi in trepetavi. Predvsem pa se nikomur ni posreilo priti do dna jame. Ljudje so pripovedovali, kako je neko la v jamo neka strana poast, ki je elela dokazati, da je najstraneja na svetu, a po vrnitvi tega ni ve trdila. Potem ni nikoli ve nastopala kot poast, raje je odprla zelenjavno trgovino. Nekateri e danes trdijo, da je to pravljica za otroke. Aristokel je postal, ko je malo zrasel, bister in radoveden deek, zato so ga imeli odrasli, kot imajo vse radovedne otroke, za nadlenega. Njegovim prijateljem se je zdelo ime Aristokel nerodno, zato so ga preimenovali v Pleka, saj je imel glede na postavo nesorazmerno iroka ramena. Med prijatelji je bil tudi deek po imenu Trasimah, ki Pleka ni maral. Bil mu je nevoljiv, saj je bil Pleko moneji pa tudi priden in marljiv uenec, da so ga uitelji pogosto hvalili in dajali za vzor. Nekega dne, ko se je druina dekov naveliala brcati ogo, je Trasimah predlagal, naj gredo s kamni ciljat ptie, s imer bi dosegli dvoje, ubili bi nekaj vrabcev pa tudi dolgas.

To bi bila velika neumnost, ga je zavrnil Pleko. Trasimah ga je grdo pogledal in jezno rekel: Tako govori, ker si strahopetec! Stavim, da ne upa ubiti niti enega ubogega vrabca! Nato se je obrnil k drugim dekom in posmehljivo dodal: Temu nismo izbrali pravega imena ... Namesto Pleko ga moramo klicati Bojazljivko, saj se vsega boji. Otroci so se seveda smejali, Pleko pa je dobro vedel, kako je s temi stvarmi. Ko se te enkrat prime neki vzdevek, se ga ne znebi nikoli ve. Zelo zoprno bi bilo, e bi ga prijatelji zares zaeli klicati Strahopetni Pleko ali Bojazljivko. Ni res! Niesar se ne bojim in to lahko tudi dokaem, je zavpil. Takoj mu je bilo jasno, da je izrekel veliko neumnost, a bilo je prepozno. Glej, glej, je pograbil Trasimah. e se res niesar ne boji, kot pravi, potem si upa vstopiti v jamo v gozdu, da bo povedal, kaj tam strai. Pleko se je zavedal, da e zdaj prizna, da ga je jame strah, ga bodo prijatelji razglasili ne samo za strahopetca, ampak tudi za lanivca, saj je maloprej trdil, da se niesar ne boji. Takoj bi mu obesili nov vzdevek Lanivi kljukec ali kar Lanivek ali kdo ve kaj, esar se ne bi otresel nikoli ve. Zato je brez pomiljanja rekel: Prav, grem v jamo! Po nekaj korakih je Pleko kradoma pogledal nazaj, ez svoja znamenita iroka ramena, in videl, kako prijatelji osupli gledajo za njim. Bil je zadovoljen in ponosen sam nase. Res je imel razmeroma iroka ramena, a za svojo postavo prekratke noge, zato se je hitro utrudil. Ko je ravno zael premiljevati, kako naj se izvlee iz zagate, je zaslial tanek notranji glasek, kako mu prigovarja: Pojdi v gozd, tej do pet in se vrni, reko, da si bil v jami, celo jim e natvezi, kako si premagal zmaja. Grki so pogosto sliali ta notranji glasek. Nekateri so trdili, da jim sporoa ni manj kot bojo voljo, drugi pa, da ga priklie goe grko sonce, po katerem hodijo ljudje brez klobuka. Kar koli je res, Grki so radi zaupali temu glasku in tudi Pleko mu je. Medtem ko je premiljeval, kako bi se prijateljem prikazal kot junak, a da mu ne bi bilo treba v jamo, in o tem, kar mu je svetoval glasek, ni bil pozoren na pot, ko je zakorail v goavo. Zato je zdaj, ko se je ozrl in poskual ugotoviti, kje je, zgroen ugotovil, da se je izgubil. Spet je vpraal glasek za nasvet, a se ta tokrat ni oglasil. Tedaj je izza grma zaslial nenavadne glasove, kakrnih do takrat e ni slial. Obrnil se je in pred seboj zagledal znamenito jamo, prav tisto, h kateri je bil namenjen. Jama je zevala, kot bi bila relo velikanske poasti. Pleko je kriknil od groze in ez as je zaslial iz jame e moneji ter strahotneji krik.

Glasek mu je priepnil: Teci! In Pleko jo je ucvrl, kolikor so ga nesle noge. Za hrbtom je slial nenavadne glasove, ki so gotovo prihajali iz jame, nekakno gruljenje in kruljenje. Sliati je bilo, kot da bi lani Zemlji krulilo iz elodca. Obutek je imel, kakor da so drevesa okoli njega nenadoma oivela in ga grabijo s svojimi vejami. Pleko se je ez as ozrl, da bi pogledal, ali je kdo priel iz jame. Nikogar ni bilo. A ko je hotel stei naprej, ga je nekaj zgrabilo za obleko. Drala ga je roka, ki je pripadala loveku z groznim obrazom, s katerega so bliskale jezne oi in od katerega je trlela dolga bela brada. Pleko je kriknil od strahu in padel na tla kot kamen. Ko je potem spet odprl oi, je zagledal starca, ki ga je maloprej zgrabil za obleko, kako ga zamiljen nepremino gleda. Kaj pone sam v gozdu? ga je vpraal. Iskal sem jamo, ki se je vsi bojijo, je odvrnil Pleko. Zakaj si jo iskal? Takrat se je Pleko starcu izpovedal in mu na koncu potoil: Morda imajo prijatelji prav, da sem strahopetec in se vsega bojim. Starec je razoarano zmajal z glavo: In ti se tega sramuje? Sramovati bi se moral neesa drugega. Dokazati si elel, kako si pogumen, samo zato, ker je Trasimahos trdil nasprotno. Ampak ni trdil samo on, vsi so bili enakega mnenja, je alostno odvrnil Pleko. To niesar ne spremeni. La ostane la, tudi e jo izree tiso ljudi, je rekel starec in skomignil z rameni. Stareve besede so na Pleka naredile moan vtis. Nato je vstal in vpraal, ali pozna pot, ki bi ga pripeljala nazaj v mesto. Seveda jo poznam, je odvrnil starec. Poznam pa tudi nekaj drugega, kar bi te nemara utegnilo zanimati. Vem, kaj je v jami, in e eli, ti to pokaem. Pleko se je seveda bal jame, a je bil tudi radoveden, zato se ni mogel upreti skunjavi. Zbral je pogum in privolil. In tako sta se stari mo in deek napotila naprej v gozd. Med potjo je Pleko po svoji stari navadi zael spraevati. Kako ve, kaj se skriva v jami? Ah, to je dolga zgodba. Toda e ne bo neuakan, ti jo bom ob pravem asu povedal. Kdaj bo pravi as? je vztrajal Pleko.

Ko bo nehal spraevati, je odvrnil starec. Kdor preve govori, malo poslua, je e dodal. Tako sta starec in deek preostali del poti prehodila brez besed. Ko je Pleko pogledal v jamo, je videl, da ni samo strana, kakrno si je predstavljal, ampak tudi grda. Bila je preraena s kaasto in trnasto robido, za robido pa so s stropa viseli dolgi in ilasti kapniki, ki so bili videti kot ekani kakne poasti. V jami je bilo z vsakim korakom bolj temno. Nato je Pleko zaslial zamolklo topotanje, kot bi nekdo enakomerno udarjal po bobnu, in to mu je odmevalo v uesih ter nabijalo v sencih. A je k srei kmalu nato ugotovil, da slii le bitje svojega srca, ki mu je od strahu razbijalo kot ponorelo. Starec je prigal baklo in Pleko se je takoj poutil varnejega. Toda sliati je bilo tudi neke druge glasove, ki niso prihajali ne od njega ne od starca, temve so odmevali globoko iz zemlje. Konno sta prispela do zidu, v katerem so bila teka bronasta vrata, za njimi pa je bilo sliati korakanje in razline glasove. Starec je rekel: Onstran zidu ivi poast, ki ima tiso nog in tiso glav. e eli izvedeti, kakna je, mora splezati na zid in pogledati ez. e pa bo od strahu obstal pred zidom, ne bo nikoli izvedel resnice in zadovoljiti se bo moral z videzom. Resnica je namre vselej skrita za videzom, tako je tudi resnina podoba najine poasti skrita za tem zidom. Pleka seveda ni mikalo blinje sreanje s poastjo, ki naj bi imela tiso rel in tiso parkljev, e zlasti ne, ko je ta lana. Po drugi strani pa ni hotel odnehati, zdaj, ko je bil skoraj na cilju. Zato je pogumno splezal na zid. A na vrhu ga je akalo preseneenje. Na drugi strani je namesto poasti zagledal manje mesto, v katerem so prebivali ljudje srepih pogledov in bledih obrazov. Opazil je tudi, da so nekateri med njimi vklenjeni v verige. Kdo so ti ljudje? je vpraal Pleko. Zakaj so vklenjeni? Te ljudi si ti imel za poast s tiso nogami in tiso reli. Ta poast se imenuje Mnoica in lahko pore vsakogar, ki se ji priblia, je pojasnil starec, ki je medtem priplezal na zid. Pred mnogo leti so njihove prednike zaprli v to jamo, zdaj pa njihovi potomci ne vedo ve, zakaj. Sasoma so zaeli verjeti, da je to, kar vidijo, resnien svet. Poleg tega je jama razmeroma temna, saj je vhod dale, oni pa od resninih stvari vidijo le popaene sence, ki se jim zdijo kot strane prikazni. Ko se na primer pred vhodom pase jelenek, jamski

ljudje v njegovi senci vidijo zmaja. Zato so prepriani, da na njihovem stropu, kjer se jim prikazujejo sence, prebivajo strane prikazni. Ampak zakaj so nekateri vklenjeni? So mar sunji? je vpraal Pleko. Ne, ravno nasprotno, je odgovoril starec. Vklenjeni so predvsem ugledni in pomembni ljudje, saj verujejo, da jih verige varujejo pred poastmi na stropu. Ampak, kako lahko preivijo vse ivljenje v mraku? No, saj se jim v resnici ne godi najbolje. dijo v temi in venomer zrejo v strop, ker trepetajo pred poastmi, da o tem, kaj jedo, niti ne govorim. Revei imajo vsak dan enako, za kosilo in veerjo, le netopirjevo juho, je povedal starec. Ampak e se bojijo senc, so precej neumni pa tudi strahopetni, e si ne upajo niti pogledati iz jame. Oho, to pomeni, da se ti nima za neumnega! Ampak naj te spomnim, e malo prej si se bal senc in vsi ljudje tam zunaj se bojijo glasov, ki prihajajo iz jame. Ti jamski ljudje niso ni bolj neumni in strahopetni kot oni drugi, ki ivijo zunaj. Vsi se bojimo stvari, ki jih ne poznamo. Kako lahko ivijo v taki zmoti? Ti torej meni, da si pametneji od teh ljudi? Seveda sem, je odvrnil Pleko. Pomisli, ali bi enako gledal na stvari, tudi e bi odraal v jami in bi te od rojstva vzgajali v preprianju, kako prikazni pleejo po stropu? Ampak, zakaj ni nihe elel odkriti resnice? Zakaj si nihe ni upal stopiti iz jame, da bi spoznal, kakne so stvari v resnici. Zakaj se nihe ni tega spomnil? Starec se je zadovoljno nasmehnil: Pravzaprav je bil nekdo, ki si je to upal narediti. e eli, ti povem, kako se je to zgodilo. Pleko je bil seveda radoveden in starec je zael: Neko je ivel neki deek, ki ni verjel vsemu, kar so mu ljudje govorili. Bil je izjemno radoveden, zato je spraeval odrasle, zlasti tiste, ki so veljali za najbolj modre, kako je nastal svet, kdo ga je ustvaril, kaj je onstran zidu in take rei. Modreci pa so bili nejevoljni in ga karali, da naj vendar neha spraevati neumnosti, naj neha tenariti in podobno. Leta so tekla, njega pa je e zmeraj galo vpraanje, kaj je onstran zidu. Zato je sklenil, da bo nekega dne preplezal zid. Ko je zbral dovolj poguma, da je premagal strah pred neznanim, je svoj nart tudi uresniil. Preplezal je zid in se odpravil k izhodu. Toda zunaj ga je mona dnevna svetloba zaslepila, saj je ni bil vajen. In namesto da bi

stvari videl jasno in razlono, kakrne v resnici so, jih je videl e bolj motno. Obupan je elel nazaj v temo, a oslepljen od premone svetlobe ni videl skoraj ni, zato se je zaletaval v vse, kar se je postavilo predenj. Nazadnje je padel na tla in se zjokal. Ves skesan si je elel, da bi ga katera od jamskih poasti konno pocukala za ovratnik in ga odvedla nazaj v jamo. A medtem so se mu oi privadile na svetlobo in poasi je le sprevidel, da v zunanjem svetu ni tako grozno, kot so ga straili. Okoli sebe je zdaj prepoznal drevesa, ivali, ptice, oblake in nebo. Vse to se mu je zdelo krasno. Prvi je videl sonce, zvezde in veliko drugih rei, za katere se mu e sanjalo ni, da obstajajo. Svoje navduenje je elel deliti z drugimi, zato je odhitel nazaj v jamo, da bi ljudem povedal, kaj je odkril. Preprian je bil, da ga bodo imeli za junaka. Toda vrnitev ni bila preprosta. Njegove oi so bile zdaj naravnane na dnevno svetlobo, zato se v mraku ni ve dobro znael. Spotikal se je in zaletaval kot slepec. Nazadnje je ves potolen in popraskan vendarle prispel do zidu, ga preplezal in stekel na trg. Ljudem je pripovedoval o tem, kar je videl: o barvah in o toplem soncu, ki zveer zaide in zjutraj spet vzide e lepe, kot je bilo prejnjega dne, medtem pa se na nebu svetlikajo prekrasne zvezde. Medtem ko je to pripovedoval, je mnoica, ki se je zbrala okoli njega, umolknila, da je nastala muna tiina. Nato pa je eden od vklenjenih starcev prevzel besedo: Poglejte, ljudje, ta predrzni mladeni je prekril naa pravila in kaj se je zgodilo? Vrnil se je potolen in popraskan! Zmeden je, da e sam ne ve, kaj govori! Poglejte ga, uboek komaj stoji na nogah! Poasti so ga ranile, oslepile in mu omraile um! Deek je poskual pojasniti, da se starec moti, a mu nihe ni prisluhnil. Nazadnje jih je obupan celo rotil: e mi ne verjamete na besedo, pojdite z mano. Dokazal vam bom, da govorim resnico! Takrat se je oglasil drugi starec, ki se je kar tresel od togote: Evo, zakaj se je vrnil! Poasti so ga nagovorile, naj nas zvlee ven, da bi nas tam zunaj pogubile! Nato so vsi zaeli ogoreno vpiti: Izdajalec! Izdajalec! Dela za poasti! Primimo ga! Ko je deek spoznal, kaj mu pripravljajo, je pobegnil. Zadnji hip se je pognal na zid, ga preplezal in uel zasledovalcem. Kaj je bilo potem z dekom iz zgodbe? je vpraal Pleko. Starcu so se orosile oi, a je vseeno nadaljeval: Deek se je nastanil v gozdu, kjer ivi e danes, ko ni ve deek, ampak star mo. Se vedno ima rad sonce in ponoi zvezde na nebu, a je alosten in osamljen. Vsa dolga leta pa aka, da se mu bo pridruil e kateri prebivalec iz jame, a do zdaj se mu ni e nihe. Ko je starec konal, se je skruen napotil k izhodu. Pleko je hitro pohitel za njim, saj ni elel ostati sam v temi. Potem pa je zunaj e dolgo mole premiljeval o tem, kar je slial in videl. Nazadnje se mu je posvetilo: Deek iz zgodbe si ti, kajne?

Morda sem, je odvrnil starec. Lahko pa bi bil ta deek tudi ti ali kdor koli drug, ki je toliko radoveden, da eli odkriti, kakne so stvari v resnici in ne samo, kakne so videti. Zdaj pa pojdi domov, da se ti ne bo ohladila netopirska juha, ah, oprosti, elel sem rei veerja. Nato je starec poboal Pleka in izginil v gozd. Pleko je ostal sam. A v resnici ni bil osamljen, saj so mu po glavi rojile najrazlineje misli. In zaelel si je, da bi jih komu izpovedal. Toda oglasil se je notranji glasek in ga posvaril: Ne bodi neumen, da se tudi tebi ne bo zgodilo tako kot deku iz zgodbe, ki so ga proglasili za norega. Tako se je odloil, da ne bo nikomur ni povedal, a ko bo velik, bo o tem napisal knjigo. Ko je prispel v mesto, ga je Trasimah zbodel: Poglejte, vrnil se je na strahopetec. Pleko je vedel, da kar koli bo odgovoril, ga bo Trasimah razglasil za strahopetca ali lanivca. Zato se je mirno nasmehnil in rekel: Morda se bojim veliko stvari, ne bojim se pa tebe in ne tega, da bi me ti imel za strahopetca. Ti bi se moral bati, da ne bo izpadel bedak, kakren v resnici tudi si, saj govori velike neumnosti. Prijateljem je obrnil svoja slavna iroka plea in zakorakal proti domu, ne da bi se enkrat samkrat ozrl (no, ja, nekajkrat se je, samo toliko, da je videl Trasimahov dolgi nos). Dodatek: Sokrat Sokrat je resnino ivel in bil eden najvejih filozofov v stari Griji. Rodil se je leta 489 pred naim tetjem, to je priblino pred dva tiso petsto leti. Bil je sin kamnoseka in babice. Filozofije se je uil pri filozofu Kritonu. Med drugim je bil tudi vojak in kot pravijo, zelo pogumen. Znan je bil po tem, da je po ve dni zapored nepremino stal in premiljeval. Poroil se je s Ksantipo, zelo osorno in prepirljivo ensko, in imel z njo tri otroke. Bolj kot po teh stvareh se ga spominjamo po njegovem pouevanju. al uglednega uitelja niso vsi marali. Njegovi nasprotniki so ga toili, e da zavaja mladino, in sodie ga je obsodilo na smrt. Prijatelji so ga eleli reiti, a on je raje izbral smrt, kot da bi zapustil svoje ljubljeno mesto Atene. Platon V nai zgodbi Pleko velja za najboljega in najslavnejega Sokratovega uenca. Po smrti svojega uitelja je sklenil napisati njegove nauke, saj je bil Sokrat tako zaposlen s pouevanjem, da ni utegnil napisati niti vrstice. Danes se lahko le njemu zahvalimo, da beremo in spoznavamo Sokratove nauke, ki jih je Platon pisal v obliki dialogov, v katerih Sokrat razpravlja z drugimi filozofi. Glasek Je tisti notranji glas, ki so ga stari Grki imenovali demon in je bil neke vrste angel varuh, ki je nastopal kot svetovalec in reitelj problemov. Nekateri mu danes pravijo dua, drugi nagon, tretji zavest. Sokrat in Platon sta menila, da ga sliimo vsi ljudje in e smo prav

pozorni, ga lahko kdaj pa kdaj sliimo tudi mi. Ta teorija je bila ve mnogim filozofom, zato so jo vzeli za svojo in jo seveda malo prikrojili po svoje. e tudi ti slii ta glasek, morda to pomeni, da bo nekega dne postal filozof. Nikoli ne ve! Opombe: Prosto povzeto po Alegoriji o jami, ki jo Platon navaja v VII. knjigi Drave. Vir: Di Marco, Emiliano (2010). Prigode malega filozofa. Izola: Ark. Zgodbo lahko razdelite na ve olskih ur ali pa izberete odlomek, ki ustreza predmetu vaega raziskovanja. POTEK URE:

1. Priprava: a. Natisnite pripravo (opcija) b. Poiete knjigo: Di Marco, Emiliano (2010). Prigode malega filozofa.

Izola: Ark. (opcija) 2. Preberite izhodino besedilo 3. Pogovor 4. Uvidi, refleksija o vsebini in poteku pogovora.

ZAETEK

5. Poveste, da bomo prebrali odlomek iz knjige z naslovom Prigode malega filozofa, italijanskega pisatelja Emiliana Di Marca in ilustratorja Massima Bacchinija in se o njem pogovarjali.

6. Berete. e imate dostop do knjige in je skupina otrok dovolj majhna, jo uporabite in jim ob besedilu pokaite tudi izvrstne ilustracije.

7. Navodila za uence:

a. Posluajo vpraanja. b. Razmiljajo. c. e elijo, dvignejo roko in, ko dobijo besedo, povedo svoje mnenje.

Vpraanja so opcijska in okvirna. Izbor naredite sami oziroma se zanje odloate glede na vsebinski potek pogovora.

8. Skupaj preberemo zgodbo.

Vpraanja: Antina filozofija Ste e sliali za filozofa Platona? e da, povejte kaj ste sliali oz. kaj poznate? Ste e sliali za filozofa Sokrata? e da, povejte kaj ste sliali oz. kaj poznate? Pogum in strah

Kaj je pogum in kaj strahopetnost? Kaj je to strah? Kako ve, da je nekoga strah? esa vas je strah? Navedite primere. Ali lahko strah prepoznamo po doloenih znakih? Ali ste e kdaj obutil strah? Kako se poutimo, ko nas je strah? Je strah vedno slab? Je mogoe biti preve pogumen? Navedite primere. La Kaj je la? Navedite kaken primer. Kako ugotovimo, da nekdo lae? Zakaj laemo? Ali to ponemo namenoma? Ali obstaja ve vrst lai? Navedite primere. Kako je, e se motimo? Je zmota podobna lai? Zakaj?/Zakaj ne? Ali poznate kaken pregovor o lai? Kaj pomeni? Kaj je nasprotje lai? Kako vemo, da je nekaj resnino? Navedite kaken primer. Ali je to, kar vidimo, sliimo, otipamo vedno resnino? (Primer: optine in geometrijske prevare) Ali se lahko la spremeni v resnico? Zakaj?/Zakaj ne? Notranji glas Sliite kdaj notranji glas? Kako ga imenujete? Kaj vam pravi? Prispodoba o votlini Kdo je poast s tiso nogami in tiso reli? Kaj so sence? Zakaj verjamejo, da so sence poasti? Kdo so ljudje za zidom? Kaj pomeni, da je resnica skrita za videzom? Kdo so priklenjeni? Kdo upravlja s priklenjenimi? Zakaj si nihe ne upa oditi? Kaj odkrije deek, ko si upa oditi iz jame? Zakaj mu nihe ne verjame? Kako so se na njegovo zgodbo odzvali prebivalci votline? Zakaj neemu verjamemo? Lahko najdemo primer, ko verjamemo, da nekaj obstaja, eprav tega nismo videli na svoje oi? Katera merila uporabljamo, da nekaj verjamemo? Smo mi na kak nain podobni zapornikom v jami? Kako lahko vemo, da je na svet resnien ali ne?

Lahko zaupamo naim utom? emu vi najbolj zaupate: temu, kar vidite, kar sliite ali kar otipate? Kakna je razlika med vedeti in verjeti? Kaj je to radovednost? Ste tudi sami radovedni? Vpraanja (nadaljnji predlogi) Kaj je resnino? Ali moramo vedno govoriti resnico? Zakaj?/Zakaj ne? Ali moramo govoriti resnico, tudi e koga s tem prizadenemo? Zakaj?/Zakaj ne? Ali je koristno, e se kdaj zlaemo? Zakaj?/Zakaj ne? Ali se kdaj laete? Zakaj?/Zakaj ne? O em ste se nazadnje zlagali? Komu? Zakaj? Kako ste se pri tem poutili? Je oseba, ki ste se je zlagali, to odkrila? Kako? Ali je laganje imelo kakne posledice? Kaj storijo stari, e se jim laete? Kako se poutite, e ugotovite, da se vam je nekdo (npr. prijatelj) zlagal? Kaj storite? Drugo gradivo

- Plato (2006). Zbrana dela. Celje: Drutvo Mohorjeva druba. - Platos Cave (animated version), https://www.youtube.com/watch?v=d2afuTvUzBQ 2.8.2017. - Gendler, Alex. Platos Allegory of the Cave, https://www.youtube.com/watch?v=1RWOpQXTltA 2.8.2017. - Gartner, Smiljana et alia. (2011). Povej mi pravljico. Raziskovanje z majhnimi in velikimi otroki. Nova Gorica: Melior, Zaloba Educa. - Morf Zoller, Eva (2011). Selber denken macht schlau. Philosophieren mit Kindern und Jugendlichen. Basel: Zytglogge Verlag. - Peggy Laugnau: Wer einmal lgt, dem glaubt man nicht Eine Unterrichtsreihe zu Wahrheit und Lge.

Internetni / knjini kotiek za uence

- Brenifier, Oscar (2007). Kaj pomeni iveti skupaj? Tehnika zaloba Slovenije: Ljubljana. - Labb, Brigitte & Puech, Michel (2005). Filozalogajki. Murska Sobota: Pomurska zaloba. - Klampfer, Friderik (2003). Etiki pojmovnik za mlade. Zbirka Pojmovniki, knj. 3. Maribor: Aristej. - Bennett, J. William (2001). Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot. Tri: Uila. - Makarovi, Svetlana (1994): Veveriek posebne sorte. Ljubljana: Zveza drutev za cerebralno paralizo Slovenije. - Kos, Gaja (2012). Rizibizi in la. Murska Sobota: Ajda. - Vezjak, Boris (2015). Ali je to zmota?. Maribor: Aristej - Milinski. Fran (2008). La in njen enin. Ljubljana: Zaloba Sanje. - Hub, Ulrich (2017). Lisice ne laejo. Celje: Celjska Mohorjeva druba - Moost, Nele (2002). ista resnica ali Izmiljije za vsako prilonost. Ljubljana: Kres. - Gomba, iga (2017). rno belo. Dob pri Domalah: Mi. - Kralji, Helena (2013). Kako raste la. Jezero: Morfem. - Koranter, Sonja (2014). (La): lanivek Nacek . Ljubljana: Alba. - Brenifier, Oscar (2007). Kaj pomeni vedeti?. Ljubljana: Tehnika zaloba Slovenije.

Internetni / knjini kotiek za uitelje

- Uporabite tudi spremna navodila za uitelje - Uilnica, http://ucilnica.zofijini.net/ (2.8.2017). - FZO na SIO FZO v sklopu slovenskega izobraevalnega omreja (2.8.2017). - Richard Paul (1996). Critical Thinking and the State of Education Today. Inquiry: Critical Thinking Across the Disciplines; Winter 1996, Vol. XVI,t. 2). - Richard Paul & Linda Elder (2001): Critical Thinking: tools for taking charge of your

https://www.youtube.com/watch?v=d2afuTvUzBQhttps://www.youtube.com/watch?v=1RWOpQXTltAhttp://ucilnica.zofijini.net/https://skupnost.sio.si/course/info.php?id=9342

learning and your life. New Jesey: Prentice Hall. - Marki, Olga (2000). Logiki pojmovnih za mlade. entilj: Aristej. - uster, Danilo (1998). Mo argumenta: logika in kritino razmiljanje. Maribor: Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru - imenc, Marjan 2006: Didaktika filozofije. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za filozofijo, Ljubljana Hladnik, Alenka; imenc, Marjan etc. (2008). ola, miljenje in filozofija: filozofija za otroke in kritino miljenje. Ljubljana: Pedagoki intitut. - Kompas: prironik za uenje mladih o lovekovih pravicah (2005); prevod in priredba Alenka Elena Begant. Ljubljana: DZS. - Ben Jelloun, Tahar (1999). Kako sem herki razloil rasizem. Ljubljana: Urad za mladino Republike Slovenije. - Nasilje med vrstniki, http://ucilnica.zofijini.net/2013/04/24/nasilje-med-vrstniki/ (2.8.2017). - Buar-Ruman, A. (2004). Nasilje in mladi. Novo mesto: Klub mladinski kulturni center - Erb, H. (2004). Nasilje v oli in kako se mu lahko zoperstavi. Ljubljana: Didakta - Ciklus seminarjev Namesto koga roa cveti. (1997). Trpinen otrok. Kako prepoznati in prepreevati fizino in duevno trpinenje otrok (razirjeni zbornik). Ljubljana: Meridiana - Elliot, M. (2002). Trpinenje. Ljubljana: Educy - MacGrath, H. in Francey, S. (1996). Prijazni uenci, prijazni razredi: Uenje socialnih vein in samozaupanja v razredu. Ljubljana: DZS - Olweus, D. (1995). Trpinenje med uenci: kaj vemo in kaj lahko naredimo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo - Severe, S. (2000). Ljubezen ni dovolj. Preprosta naela dobre vzgoje. Ljubljana: Uila - Ve avtorjev. (2003). Vloga ole pri zmanjevanju nasilja: prironik za uitelje, svetovalne delavce in ravnatelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo

http://ucilnica.zofijini.net/2013/04/24/nasilje-med-vrstniki/