FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE -...
Transcript of FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE -...
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
D I P L O M S K A N A L O G A
VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
PRVE STOPNJE
ALEKSANDER GRMOVŠEK
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
KONKURENCA MED PONUDNIKI INTERNETNIH
STORITEV V SLOVENIJI
Mentor: doc. dr. Jože Kocjančič
Novo mesto, avgust 2015 Aleksander Grmovšek
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Aleksander Grmovšek , študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:
da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
diplomski nalogi,
da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na
spletni strani FIŠ oz. v elektronski knjižnici FIŠ,
da je diplomska naloga, ki sem jo oddal, v elektronski obliki identična tiskani verziji,
da je diplomska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorja ______________________
POVZETEK
Diplomska naloga je osredotočena na tri najpomembnejše ponudnike, ki ponujajo navadne
povezave (ADSL) in optično omrežje. To so Telekom Slovenije, AMIS in T-2. Moj namen je
ugotoviti, kateri ponudnik je najugodnejši, zato so v nalogi podrobneje analizirani različni
paketi. V zadnjem delu diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika opravljena
analiza, v kateri uporabnike različnih ponudnikov internetnih storitev sprašujemo o
zadovoljstvu s cenami, povezavo, vrsti paketa. Tako pridobimo povratno informacijo
uporabnikov internetnih storitev.
Raziskava je pokazala, da je od samega začetka glavni ponudnik internetnih storitev Telekom
Slovenije, ki je v državni lasti, sledi mu podjetje T-2 in nato še AMIS. Večina naročnikov si
je izbrala določen paket zaradi, po njihovem mnenju, nizke cene za ponujeno število storitev,
vendar pa rezultati kažejo, da se 66 odstotkom uporabnikov cene storitev še vedno zdijo
previsoke.
KLJUČNE BESEDE: internet, internetni ponudniki, internetne storitve, uporabnik,
konkurenca, povezava, naročnik, cena
ABSTRACT
My assigment is concentrated on three most important contributers in Slovenia, which are
offering everything from basic connection (ADSL) up to optical network. This are Telekom
Slovenije, AMIS and T2. I analized different offers in details to find out which is the most
affordable one.
Last part of my assigment is analysis about users satisfaction with service that they are using.
I helped myself to get feedback by using questionnaire.
Reasarch is showing that goverment owned Telekom Slovenije is the main internet provider
since the whole beggining. T-2 is second and AMIS third internet provider. Most of
subscribers choose particular packet because of (in their opinion) low price for offered
amount of services. Results are showing that 66% of people still think price for offered
service is way to high.
KEY WORDS: internet, internet provider, internet services, user, competition, connection,
subscriber, price
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
2 INTERNET ......................................................................................................................... 3
2.1 Kaj je računalniško omrežje in kaj internet ................................................................. 3
2.2 Vrste širokopasovnih povezav ..................................................................................... 4
2.2.1 xDSL ..................................................................................................................... 4
2.2.2 Kabelska povezava ............................................................................................... 6
2.2.3 Optična vlakna ...................................................................................................... 7
2.2.4 Brezžično omrežje (Wireless) ............................................................................... 8
2.3 TCP/IP ......................................................................................................................... 9
2.3.1 Delovanje protokola TCP/IP .............................................................................. 10
2.4 Zgodovina in razvoj interneta .................................................................................... 10
2.5 Prednosti in slabosti interneta .................................................................................... 14
2.6 Internet v Sloveniji ..................................................................................................... 15
2.7 Dostop do interneta po svetu ..................................................................................... 16
3 KONKURENCA .............................................................................................................. 17
4 INTERNETNI PONUDNIKI V SLOVENIJI .................................................................. 18
4.1 Telekom Slovenije d.d. .............................................................................................. 18
4.1.1 Zgodovina podjetja ............................................................................................. 19
4.1.2 Strateške usmeritve ............................................................................................. 20
4.1.3 Nagrade in priznanja .......................................................................................... 20
4.2 AMIS ......................................................................................................................... 22
4.2.1 Zgodovina podjetja AMIS ................................................................................... 22
4.2.2 Poslanstvo in vizija ............................................................................................. 23
4.2.3 Nagrade in priznanja .......................................................................................... 24
4.3 T-2 .............................................................................................................................. 24
4.3.1 Zgodovina podjetja T-2 ...................................................................................... 25
4.3.2 Poslanstvo in vizija ............................................................................................. 25
5 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 25
5.1 Cilji in namen diplomske naloge ............................................................................... 25
5.2 Raziskovalna vprašanja .............................................................................................. 26
5.3 Raziskovalna metodologija ........................................................................................ 26
5.3.1 Metode in tehnike zbiranja podatkov.................................................................. 26
5.3.2 Opis vzorca in instrument ................................................................................... 26
5.3.3 Obdelava podatkov ............................................................................................. 27
5.4 Primerjava paketov med ponudniki ........................................................................... 27
5.4.1 Delež uporabnikov pri posameznem ponudniku ................................................. 27
5.5 Paket trojček DSL in optični povezavi (telefon, internet, televizija) ......................... 31
5.6 Rezultati in analiza raziskave .................................................................................... 35
5.6.1 Namen raziskave ................................................................................................. 36
5.6.2 Analiza anketnega vprašalnika ........................................................................... 36
6 POVZETEK RAZISKAVE .............................................................................................. 65
6.1 Omejitve raziskave .................................................................................................... 70
7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 71
8 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 73
PRILOGA
KAZALO GRAFOV
Graf 5.1: Spol ........................................................................................................................... 36
Graf 5.2: Starost anketirancev .................................................................................................. 37
Graf 5.3: Status anketiranca ..................................................................................................... 38
Graf 5.4: Izobrazba ................................................................................................................... 39
Graf 5.5: Regija, v kateri prebiva anketiranec .......................................................................... 40
Graf 5.6: Uporaba interneta v urah ....................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.
Graf 5.7: Delež naročnikov pri posameznem ponudniku storitev ............................................ 42
Graf 5.8: Delež naročenih na posamezni paket ........................................................................ 43
Graf 5.9: Uporabniki, ki bi zamenjali svojega ponudnika (skupni rezultati) ........................... 44
Graf 5.10: Delež uporabnikov pri Telekomu Slovenije, ki bi zamenjali svojega ponudnika... 45
Graf 5.11: Delež uporabnikov pri AMIS-u, ki bi zamenjali svojega ponudnika...................... 46
Graf 5.12: Delež uporabnikov pri podjetju T-2, ki bi zamenjali svojega ponudnika ............... 47
Graf 5.13: Delež uporabnikov pri ostalih podjetjih, ki bi zamenjali svojega ponudnika ......... 48
Graf 5.14: Razlogi za izbiro določenega internetnega ponudnika............................................ 49
Graf 5.15: Razlogi za izbiro podjetja Telekom Slovenije ........................................................ 50
Graf 5.16: Razlogi za izbiro podjetja AMIS............................................................................. 51
Graf 5.17: Razlogi za izbiro podjetja T-2 ................................................................................. 51
Graf 5.18: Razlogi za izbiro drugih ponudnikov ...................................................................... 52
Graf 5.19: Po naročnikovem mnenju najpomembnejši dejavniki za izbiro ponudnika............ 53
Graf 5.20: Katero alternativo bi izbrali uporabniki .................................................................. 54
Graf 5.21: Katero alternativo bi izbrali uporabniki Telekoma Slovenije ................................. 55
Graf 5.22: Katero alternativo bi izbrali uporabniki AMISA .................................................... 55
Graf 5.23: Katero alternativo bi izbrali uporabniki podjetja T-2 ............................................. 56
Graf 5.24: Katero alternativo bi izbrali uporabniki ostalih ponudnikov .................................. 57
Graf 5.25: Mesečni račun pri vseh ponudnikih ........................................................................ 58
Graf 5.26: Mesečni račun pri Telekomu Slovenije................................................................... 58
Graf 5.27: Mesečni račun pri AMIS-u...................................................................................... 59
Graf 5.28: Mesečni račun pri podjetju T-2 ............................................................................... 60
Graf 5.29: Mesečni račun pri drugih ponudnikih ..................................................................... 61
Graf 5.30: Mnenje o previsokem mesečnem računu ................................................................ 62
Graf 5.31: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju Telekom Slovenije ............. 62
Graf 5.32: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju AMIS.................................. 63
Graf 5.33: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju T-2 ...................................... 64
Graf 5.34: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri drugih ponudnikih ............................ 65
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Prikaz števila uporabnikov interneta od leta 2000 do 2008 ..................................... 16
KAZALO TABEL
Tabela 2.1: Vrste xDSL povezav ................................................................................................ 5
Tabela 2.2: Prikaz zgodovine interneta .................................................................................... 13
Tabela 4.1: Prikaz zgodovine podjetja Telekom Slovenije ...................................................... 19
Tabela 4.2: Zgodovina podjetja AMIS ..................................................................................... 23
Tabela 5.1: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2009 ........................................................ 28
Tabela 5.2: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2010 ........................................................ 28
Tabela 5.3: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2011 ........................................................ 29
Tabela 5.4: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2012 ........................................................ 30
Tabela 5.5: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2013 ........................................................ 30
Tabela 5.6: Tabela paketov ....................................................................................................... 32
Tabela 5.7: Izračun mesečne in celoletne naročnine najcenejših možnih paketov .................. 33
Tabela 5.8: Izračun mesečne in celoletne naročnine srednje dragih paketov ........................... 34
Tabela 5.9: Izračun mesečne in celoletne naročnine najdražjih možnih paketov .................... 35
1
1 UVOD
Internet ali medmrežje je javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov, na
katerega se lahko priključi vsak, ki ima računalnik, pametni telefon, ali katero koli napravo, s
katero je mogoče dostopati na svetovni splet. Poleg naprave za dostop, se mora vsak
uporabnik povezati preko določenega ponudnika internetnih storitev, bodisi na domu ali pa na
katerem drugem kraju, kjer je mogoč dostop do interneta.
Internet je v zadnjih dvajsetih letih naredil prepričljiv premik s tehnološkega in ekonomskega
vidika. Iz dneva v dan so bila pričakovanja večja in to je vodilo v zlato dobo interneta. V
štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja je male proizvajalce interneta zamenjala
masovna produkcija. Z ekonomskega vidika je postajalo vse bolj očitno, da se bo nekega dne
balon, ki se je polnil od samega začetka, razpočil, kar se je marca, leta 2000, tudi zgodilo.
Tako so prišli na svoj račun vlagatelji tveganega kapitala.
Podobne bitke za prevlado na tem področju so bojevala tudi podjetja, ki so se ukvarjala s
tehnologijo. Tehnologija je napredovala izredno hitro, saj so vsi videli potencial, ki ga je kazal
internet. Nič novega ni bilo, če je kdo označil dve leti staro programsko ali strojno opremo za
zastarelo. Zadeva se je na tem področju skozi čas umirila, saj sedaj ne potrebujemo več
najsodobnejšega računalnika ali operacijskega sistema, če želimo zgolj brskati po internetnih
straneh ali napisati preprosto besedilo.
Čeprav je internet v slovensko družbo vstopil z majhnim zamikom v primerjavi z
najrazvitejšimi državami, gre danes tudi pri nas v korak s tehnološko najbolj razvitimi
državami in zato je na tržišču vedno več ponudnikov internetnih storitev, ki kar tekmujejo,
kdo bo s svojimi storitvami za boljšo ceno pritegnil največ novih naročnikov, obdržal stare ali
pa jih celo speljal svoji konkurenci.
Naročniki so, poleg vrst in količine storitev, zelo pozorni tudi na ceno. Ljudje po večini
gledajo, kako privarčevati zaslužen denar, da ga lahko zapravijo za druge, bolj pomembne
dobrine. Zato smo v diplomski nalogi velik delež namenili raziskavi o cenah in vrstah
posameznih storitev treh večjih slovenskih ponudnikov.
2
V teoretičnem delu smo želeli bralcu predstaviti pojem internet, vrste povezav, ki se
uporabljajo tako pri nas kot po svetu, podrobneje predstaviti protokol povezovanja, ki ga
uporablja večina internetnih ponudnikov, zgodovino interneta po svetu in doma, prednosti in
slabosti interneta ter uporabo interneta v Sloveniji. Pričujoče diplomsko delo se nanaša na tri
podjetja v Sloveniji, ki ponujajo internetne storitve, Telekom Slovenije, T-2 in AMIS). Na
podlagi teh treh je v teoretičnem delu narejen podroben opis delovanja podjetji in njihovih
storitev.
Empirični del je sestavljen iz dveh sklopov. Prvi del temelji na raziskavi in primerjavi cen
treh ponudnikov internetnih storitev ter na prikazu tržnih deležev posameznih ponudnikov s
tega področja. V raziskavi primerjamo cene podobnih paketov na navadni telefonski liniji ter
na sedaj že zelo razvitem optičnem omrežju. Pregledali smo celoletne naročnine za določen
paket ter nato primerjali in predstavili najcenejšega in najdražjega ponudnika pri obeh vrstah
povezave.
Drugi sklop empiričnega dela pa zajema anketni vprašalnik, njegovo analizo in grafični prikaz
rezultatov. Ta je bil na voljo na spletni strani www.1ka.com. Anketni vprašalnik je bil
oglaševan na različnih forumih, socialnem omrežju Facebook.-Cilj je bil pridobiti 100
ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Sestavljen je bil iz štirinajstih vprašanj zaprtega
tipa, od tega je imel eden možnost izbire dveh odgovorov. Grafični prikaz podatkov je bil
narejen v Microsoftovem orodju Excel. Večina vprašanj je predstavljena z enim grafom, le
nekaj pa jih je bilo s pomočjo Excela in njegovih funkcij razdeljenih na izbrane ponudnike in
predstavljenih po podjetjih.
Namen diplomskega dela je prikazati teoretične ugotovitve povezane z internetnim omrežjem,
kot tudi z internetom na splošno. Prikazano je tudi razmerje med zadovoljstvom uporabnikov
in ceno storitev pri posameznem ponudniku internetnih storitev. Glavni namen naloge pa je
ugotoviti najcenejšega ponudnika na slovenskem trgu internetnih storitev in z anketo
primerjati zadovoljstvo med uporabniki različnih ponudnikov.
Zastavljeni cilji diplomskega dela so v teoretičnem delu predstaviti bralcu pomen in razvoj
interneta in povezav z internetom po svetu in pri nas, raziskati tržne deleže posameznih
ponudnikov internetnih storitev in predstaviti najpomembnejše podjetje na tem trgu. Podjetja
so bila izbrana načrtno, nismo želeli izbrati le tiste tri, ki zajemajo večinski delež
3
uporabnikov. Izbrana podjetja so bila razdeljena na najpomembnejšega, enega iz sredine in
enega, ki ima manjši tržni delež. Predstavljeni so tudi tržni deleži podjetij, ki v Sloveniji
ponujajo internetne storitve. Od vseh ponudnikov so bili izbrani in med sabo primerjani trije.
Cilj je bil tudi prikazati, ali cena vpliva na število in zadovoljstvo naročnikov na določen
paket, kar je bilo ugotovljeno z anketnim vprašalnikom.
2 INTERNET
2.1 Kaj je računalniško omrežje in kaj internet
Omrežje je skupek računalnikov, ki so med seboj povezani in si delijo podatke, strojno
opremo, programe … Glede na geografski razpon poznamo tri vrste omrežij:
LAN (Local Area Network) - lokalno omrežje
MAN (Metropolian Area Network) - mestno omrežje
WAN (Wide Area Network) - omrežje velikega dosega
Internet - povezuje ustanove po vsem svetu, svetovno omrežje
Internet je ogromno omrežje, ki povezuje vsa druga omrežja iz celega sveta. Glavna vstopna
točka v svet interneta je internetni ponudnik. Ta omogoča dostop do medmrežja, e-pošte,
telefonske številke in nudi tehnično pomoč uporabnikom. Je omrežje za izmenjavo in deljenje
podatkov. Do svetovnih virov imamo dostop doma, v službi, na potovanju, praktično povsod,
kjer se je mogoče povezati na internet. (Cooper in drugi, 1997)
Internet kot omrežje skrbi za to, da je množica drugih omrežij, komercialnih in privatnih,
združljiva. Tako je glavna dolžnost internetnih koordinatorjev po svetu dodeljevanje različnih
IP naslovov. V Sloveniji se s tem ukvarja organizacija ARNES, ki je tudi del svetovnega
medmrežja. ARNES je povezava do evropskega akademskega omrežja in nekaterih
komercialnih omrežij. Svetovno omrežje predstavljajo tudi vsa slovenska omrežja, ki pa so
tudi povezana z omrežjem ARNES. (Vidmar, 2013)
4
V Sloveniji se sedaj uporablja internetni sklad protokolov imenovan TCP/IP, ki ga je ARNES
začel uporabljati leta 1993, in se je zaradi zanesljivosti in hitrosti prenosa ohranil do danes.
2.2 Vrste širokopasovnih povezav
Širokopasovne povezave delimo na xDSL (povezava s telefonsko linijo), FTTx (optična
povezava) in FTTH (satelitska povezava). V svetu imajo največji tržni delež ponudniki xDLS
tehnologij, kar 60, 4 odstotka, sledijo jim kabelski operaterji z 19, 3 odstotka, 14 ,3 odstotka
imajo ponudniki optičnih omrežji, na zadnjem mestu pa so ponudniki kabelskega omrežja s 5
odstotki tržnega deleža.
V Sloveniji je zadeva dokaj podobna. Razlike je le, da xDLS povezavo uporablja manj
uporabnikov kot v svetu. V zadnjih dveh letih je v Sloveniji tržni delež xDLS dostopu upadel,
se je pa zato s pomočjo optičnih omrežij povečala uporaba širokopasovnih kabelskih omrežij.
Na nek način bi lahko rekli, da se združujeta optično in kabelsko omrežje. (Krotko, 2013)
2.2.1 xDSL
DSL (angleško Digital Subscriber Line) je vrsta povezave, pri kateri se za povezavo
računalnika z internetom uporablja standardna telefonska linija in omogoča večjo hitrost
prenosa podatkov kot njen predhodnik PSTN in tudi ISDN. DSL povezave predstavljajo
poceni in učinkovito alternativo T1 tehnologijam. Tipe DSL storitev razlikujemo po dodatni
opisovalni črki v začetku, zato se za skupino teh povezav velikokrat uporablja okrajšava
xDSL. V spodnji tabeli je prikazanih nekaj storitev:
5
Tabela 2.1: Vrste xDSL povezav
Storitev Prenos Dolžina
priključka Aplikacije
High-bit.rate
(HDSL)
1,544 Mb/s polni
dvosmerni prenos po
dveh paricah ali
2,048 Mb/s polni
dvosmerni prenos po treh
paricah
3.000–4.000
metrov
Uporaba je izključno v velikih
omrežjih, kot zamenjava za T1.
Symmetrical (SDSL)
1,544 Mb/s polni
dvosmerni prenos ali
2,048 Mb/s polni
dvosmerni prenos
3.000 metrov
Uporaba na velikih omrežjih
kot zamenjava za T1, lokalnih
omrežjih, PBX medmreževanje
Asymmetrical
(ADSL)
1.544–8.448 Mb/s k
uporabniku;
16 Kb/s–640 Kb/s od
uporabnika
3.000–5.000
metrov
Uporablja se za dostop do
interneta, dostop do
oddaljenega Lan omrežja, zvok
v IP, najbolj razširjeno v
Sloveniji.
Rate-Adaptive
(RDSL
640 Kb/s–2,2 Mb/s k
uporabniku;
272 Kb/s–1.088 Mb/s od
uporabnika
3.000–5.000
metrov
Podobne karakteristike kot
ADSL, hitrost prenosa je
dinamična glede na razdaljo.
ADSL Lite
do 1 Mb/s k uporabniku;
do 512 Kb/s od
uporabnika
5.000 metrov Uporaba je izključno za dostop
do interneta.
Very-high-bit-rate
(VDSL)
13–52 Mb/s k
uporabniku;
1,6–2,3 Mb/s od
uporabnika
300–1.500
metrov
Dostop do multimedijskih
vsebin interneta, dostop do TV
storitev visoke ločljivosti.
ISDN (IDSL) do 144 Kb/s polno
dvosmerno 18 metrov
Uporablja se za dostop do
interneta/intraneta, dostop do
oddaljenega LAN, telefonija
IP, videokonference.
Vir: DLS (1. marec 2015)
6
V tabeli opazimo, da večina DSL storitev uporablja različne hitrosti za prenos podatkov k
uporabniku in od njega. Takšnim storitvam rečemo asimetrične, zato ker signali DSL
povzročajo več prometa podatkov od potrošnika do centrale, kot pa obratno. Kar pa je slabo,
če želi uporabnik priključiti strežnik preko DSL-ja. Takrat se je potrebno prepričati pri
ponudniku o tem, ali je povezava dovolj simetrična, da bi omogočala zadosten prenos
podatkov od vas na strežnik. ( DLS, 1. marec 2015)
Za priključitev na ADSL povezavo uporabnik potrebuje DSL modem, če pa želi linijo
uporabljati tudi za zvočni promet (telefonijo), pa potrebuje tudi razdelilnik linije. Za razliko
od ISDN povezave je DSL direktna in stalno povezana v omrežje, zato mora uporabnik s
predhodnim dogovorom s telefonskim podjetjem namestiti povezavo ponudnika med svojim
domom ali pisarno ter stranjo svojega ponudnika. ( DLS, 1. marec 2015)
Prednosti povezav DSL:
poleg internetne povezave je še vedno mogoče uporabljati telefonsko linijo za
glasovno komunikacijo
hitrost povezave je veliko večja kot preko klicne linije
DLS ne potrebuje dodatnih napeljav in kablov, ker se poveže preko navadne, že
obstoječe telefonske linije
nujno potrebna oprema, kot je modem, je že vključen v namestitev s strani ponudnika
povezava omogoča prenos večjih datotek (zvoka in videa) ( DLS, 1. marec 2015)
Slabosti DSL povezave:
hitrost povezave je različna glede na oddaljenost od centrale ponudnika storitev
sprejemanje podatkov je veliko hitrejše kot oddajanje zaradi nesimetričnosti povezave
manjše območje možnosti dostopa( DLS, 1. marec 2015)
2.2.2 Kabelska povezava
Kabelska povezava služi predvsem zagotavljanju televizijskih programov. V večini primerov
deluje preko radijskih frekvenc, ki jih sprejemajo TV sprejemniki preko koaksialnih kablov
ali preko optičnih vlaken kot blage impulze. Za delovanje je potrebna televizijska antena
7
(satelitski krožnik). Kabelska povezava pa omogoča tudi prenos radijskega programa, dostop
do interneta in druge, ne samo televizijske storitve.
Kabelsko omrežje v Sloveniji so v veliki večini gradili uporabniki, ki so se nad njim
navduševali. Gradili so jih na način, da so med bloki povezali koaksialne kable, po katerih so
prenašali le televizijske kanale. Takrat je šlo za manjša nepovezana omrežja, ki pa so se čez
čas združevala in s tem tudi širila. Takšen način začetka in širjenja nekega omrežja je v svetu
precej nenavaden, saj ponavadi podjetje zgradi sistem, v katerem ponuja svoje storitve in ga
širi. V tem primeru pa so se širili zgolj in le zato, da so se stroški primerno porazdelili.
(Krotko, 2013)
2.2.3 Optična vlakna
Optično vlakno si lahko predstavljamo kot zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem
potuje svetloba. Sestavljeno je iz sredice, po kateri potuje svetloba, plašča, ki omejuje
svetlobo na sredico in zaščitne prevleke, ki skrbi, da ostaneta ovoj in sredica nedotaknjena.
Njihova največja prednost je v bistveno večji količini prenesenih podatkov, majhnih izgubah
in v tem, da niso občutljive na elektromagnetne valove iz okolice. Želja je, da nadomestijo
bakrene vodnike za optična vlakna. (Wikipedia, 1. marec 2015c)
V zgodovini sta prvič omejila svetlobo Jean-Daniel Colladon in Jacques Babinet leta 1842 v
Parizu. V posodo sta naredila luknjo, skozi katero je tekla voda. Nato sta z lučjo posvetila in
opazila, da svetloba ostaja ujeta v vodnem curku. S tem sta prikazala pojav totalnega odboja
pri prehodu iz snovi z večjim lomnim količnikom (v tem primeru voda) v snov z manjšim
lomnim količnikom (zrak). Po tem principu sta leta 1880 Alexander Bell in Charles Summer
Tainter izumila fotofon, ki je prenašal glasovni signal na svetlobnem žarku. Sončni žarek je
fokusiral v zrcalo in govoril v mehanizem, ki je zanihal zrcalo. Vendar pa je imel fotofon to
slabost, da ko je bilo slabo vreme, ni deloval, zato je Bell projekt predčasno zaključil.
Prvi resen primer uporabe optičnih vlaken v komunikaciji se beleži v začetku 20. stoletja, kot
sredstvo za komuniciranje na kratke razdalje in za prenos slike v medicini (zobozdravstvu,
pregledovanje želodca ,..). Na daljše razdalje se je začela uporabljati po letu 1965, ko sta
znanstvenika Charles Kuen Kao in George Alfred Hockham ugotovila, da izgube povzročajo
predvsem nečistost obstoječih vlaknin. Ugotovila sta, da je najprimernejši material za optična
8
vlakna čisto kvarčno steklo, kar je pripomoglo k hitrejšemu razvoju komunikacij preko
optičnih vlaken. (Wikipedia, 1. marec 2015c)
Ker imajo optična vlakna malo izgub, so primerna za prenos večjih količin informacij v obliki
svetlobnih pulzov. Pri telekomunikacijah se uporablja za izvir svetlobe posebna vrsta tako
imenovanih sunkovitih laserjev, ki oddajajo zelo kratke svetlobne sunke, svetlobo pa nazaj v
električni tok pretvorijo fotodiode. Po optičnih vlaknih se lahko prenaša med 10 in 40 Gb/s.
Prednost optičnih vlaken je tudi, da ne prevajajo električnega toka, zato so naše naprave bolj
zavarovane pred udarom strele. (Wikipedia, 1. marec 2015c)
Uporaba optičnih vlaken pa ni le v komunikacijski panogi. Lahko se uporablja tudi kot
zaznavalo (senzor) za merjenje temperature, tlaka, natega in s tem spremenijo značilnost
vlakna tako, da merjena količina spremeni intenziteto, fazo, polarizacijo ali pa valovno
dolžino prepuščene svetlobe. Zelo razširjena uporaba je tudi v medicinski stroki, kjer jih
uporabljajo kot izvor svetlobe v medicinskih aplikacijah, kjer stvari ni mogoče osvetliti. Zato
na strehah nekaterih zgradb s pomočjo optičnih vlaken preusmerjajo sončno svetlobo v
notranjost hiše. (Wikipedia, 1. marec 2015c)
2.2.4 Brezžično omrežje (Wireless)
Brezžično omrežje je povezava dveh ali več računalnikov brez uporabe kabla. Računalniki
tako med seboj komunicirajo preko spread-spectrum tehnologije na podlagi radijskih valov.
Tako lahko uporabnik, ki je znotraj območja pokritosti povezave, dostopa do interneta preko
brezžičnega omrežja. Ker je že vsak računalnik in pametni telefon opremljen z možnostjo
povezave v takšno omrežje, je vedno več poudarka na razvoju le-tega. Tako že večina
lokalov, javnih mest, trgovin, nudi svojim strankam brezplačen brezžični dostop do interneta.
V Ljubljani kot tudi v drugih večjih mestih po svetu potekajo projekti velikanskih brezžičnih
mrež, na primer v Kaliforniji ponuja Google brezplačno storitev Mountain View. (Wikipedia,
1. marec 2015a)
Prvo brezžično omrežje na svetu so razvili na Havajski univerzi. Sistem je povezoval štiri
otoke, na katerih je bilo sedem računalnikov, ki za komunikacijo niso potrebovali nikakršnih
žic. Na začetku so zaradi visoke cene WLAN opreme uporabljali brezžično omrežje kot
nadomestek klasičnega omrežja na mestih, kjer je bilo nemogoče dostopati do interneta preko
klasičnega omrežja. (Wikipedia, 1. marec 2015a)
9
Prednosti brezžičnega omrežja:
uporabnik lahko do omrežja dostopa iz katerekoli lokacije, ki je pokrita s signalom
uporabnik lahko dostopa do interneta tudi izven svojega delavnega okolja
dodajanje uporabnikov je preprosto in ne zahteva nobene dodatne strojne opreme,
edini pogoj je, da je uporabnik v dosegu signala
cena strojne opreme brezžičnega omrežja je primerljiva s ceno klasičnega
omrežja(Wikipedia, 1. marec 2015a)
Slabosti brezžičnega omrežja:
slabost je, da lahko signale prejema vsakdo v območju pokritosti omrežja. zato je
varnost podatkov vprašljiva
povprečen doseg omrežja 802.11g je približno 30 metrov, za večji doseg bi
potrebovali dodatne dostopne točka
brezžični signali so občutljivi na vplive iz okolja, zato lahko povezava postane
nestabilna, ravno zaradi tega se uporaba brezžične povezave za pomembne omrežne
vire močno odsvetuje (Wikipedia, 1. marec 2015a)
2.3 TCP/IP
Skozi vsa leta je bil razvoj računalniških komunikacij izredno dinamičen. Danes pa prevladuje
protokol TCP/IP, ki je osnovni komunikacijski jezik ali protokol interneta. Ko se prvič
neposredno povežete z internetom, se na računalnik naloži kopija protokola TCP/IP, tako kot
je naložena na vsakem drugem računalniku s katerim lahko komunicirate. Sestavljen je iz
dveh slojev, višji sloj je TCP (Transmission Control Protocol) je protokol za nadzor prenosa,
ki razstavi poslane podatke preko interneta na manjše pakete, jih dostavi do prejemnika kjer
se spet sestavijo v izvirno obliko. Nižji sloj IP (Internet Protocol) množica protokolov, ki
izvaja protokolski sklad preko katerega teče internet. Dodeli naslov vsakemu paketu, da
prispe na pravi naslov. (Rouse, 20. januar 2015)
10
2.3.1 Delovanje protokola TCP/IP
IP služi pošiljanju paketov med naslovnikom in pošiljateljem. Do pošiljatelja dostavi paket z
naslovom naslovnika in pošiljatelja. Pošiljanje je hitro, vendar nezanesljivo. IP pošlje paket in
nanj pozabi, zato obstaja možnost, da se kakšen paket med prenosom izgubi. Da se to ne bi
dogajalo, so protokolu IP dodali še protokol TCP, ki pa je mnogo bolj zanesljiv.
Komunikacija med računalniki potem poteka tako:
računalnika se preko IP protokola dogovorita za uporabo TCP protokola
pošiljatelj zavije vsak paket v TCP ovojnico, ki jo vstavi v IP ovojnico
ko prejemnik prejme ovojnice, jih v obratnem vrstnem redu odvija
prejemnik potrjuje, da je pakete resnično prejel
Prejemnik pošilja potrdila pošiljatelju, da je pakete prejel. Če pošiljatelj ni prejel potrdila za
določen paket, ga pošlje še enkrat. Paketi TCP imajo označen vrstni red pošiljanja, ker lahko
pride do tega, da paket v omrežju zamudi in prejemnik prejme pakete v drugačnem zaporedju,
kot so bili poslani. Kljub temu jih zna sestaviti v pravilno zaporedje. (Rouse, 20. januar 2015)
2.4 Zgodovina in razvoj interneta
Začetek interneta sega v leta 1968-1969, ko je ameriška vlada financirala oddelek ameriškega
obrambnega ministrstva z imenom ARPA (Advenced Research Projects Administration), ki je
bil ustanovljen kot odgovor na izstrelitev sovjetskega Sputnika (prvi zemljin satelit).
Prvo omrežje se je imenovalo ARPNET, ki je služilo za pošiljanje informacij med
visokotehnološkimi univerzami in drugimi raziskovalnimi ustanovami. Zahteva Pentagona je
bila, da je omrežje zaradi zaupnosti informacij sposobno preživeti odstranitev katerega koli
računalnika v njem. Mnenje univerz je bilo, da ARPANET ponuja prost dostop za
uporabnike, kateri vstopajo v omrežje kot univerzitetni ali raziskovalni uporabniki. Ti
uporabniki bi omrežje uporabljali za medsebojno komunikacijo. Tako se je lahko vsak
računalnik kjerkoli priključil v omrežje, informacije pa so bile porazdeljene na podatkovne
enote, kar pomeni, da je računalnik, ki je oddajal informacije, te razbil na kodirane dele,
sprejemni računalnik pa je informacije znova sestavil. Na tak način je deloval prvi paketni
podatkovni model v zgodovini interneta. (Briggs in Bruke, 2005)
11
Do sredine 60-tih let prejšnjega stoletja so znanstveniki na področju računalništva želeli
ugotoviti, kako bi omrežje delovalo čim hitreje in bilo dostopno čim večji množici
uporabnikov. Med znanstveniki je bil tudi Donald Watt Davies iz britanskega Državnega
fizikalnega laboratorija, ki je menil, da bi morali kot vmesnike uporabiti mikroračunalnike,
katerih namen bi bil povezovanje računalnikov z različnimi portali in različnimi
računalniškimi jeziki. V Združenih državah Amerike so te vmesnike poznali pod imenom
vmesni procesorji sporočil (interface message processors - IMP), prvega pa so dobili v
kampusu kalifornijske univerze januarja leta 1969. V dveh letih je bilo omrežje pripravljeno
za delovanje, ko pa se je leta 1975 preimenoval v DARPA, je imel že 2000 uporabnikov.
Glavni način komuniciranja je bila elektronska pošta, ki pa ni imela pretirano razvitega
varnostnega sistema. (Briggs in Bruke, 2005)
V času, ko je imela DARPA 2000 uporabnikov, predvsem raziskovalcev, je začela delovati
tudi National Science Foundation (NFS). Uporabljala je jezik, ki je kmalu prešel v splošno
rabo. Želeli so razviti omrežje, ki bo omogočalo razvito komunikacijo, sodelovanje in
izmenjavo virov med zemljepisno ločenimi in izoliranimi raziskovalci. Obstajala pa je še ena
neprofitna organizacija pod imenom Computer Science Research Network (CSNET), ki je
nastala leta 1979 s strani NFS. Do leta 1983 se je omrežje, ki je delovalo s pomočjo petih
superračunalnikov finančno, utrdilo in leta 1985 združilo z omrežjem DARPA.
Prvi znani ponudnik, ki je tržil internetne storitve, je bil CompuServe, ki je od leta 1979
deloval kot zasebni klub in bil delno v lasti družbe Time/Warner. Kmalu za njim se je na trgu
pojavil ugledni konkurent z imenom America Online, ki pa je bil povezan tudi z evropskimi
državami, in sicer s skupino znanstvenikov iz Nemčije in Francije. Kmalu za tem se na trgu
pojavi še tekmec po imenu Prodigy in vsi trije leta 1993 ustvarijo naročniško bazo, ki se v 2
letih podvoji in doseže številko 3,5 milijona naročnikov. (Briggs in Bruke, 2005)
Leta 1995 podjetje Sun Microsystem uvede nov programski jezik z imenom Java. Ta
omogoča programiranje univerzalnih spletnih strani. Zaradi tega jezika se v šestih mesecih
vrednost Sunovih delnic podvoji. (Briggs in Bruke, 2005)
Leta 1996 je na internetno omrežje priključenih 9.472.000 računalnikov. Zaradi obsežnejše
komunikacije preko interneta skušajo komunikacijske družbe v Združenih državah Amerike
12
doseči prepoved komuniciranja preko interneta. Leta 1997 se ustanovi družba ARIN
(American Registery of Internet Numbers), ki skrbi za registracijo IP številk, ki jo trenutno
vodi InterNIC. Naslednje leto je na internetu registriranih že 2 milijona domen. Leta 1999 in
2000 Microsoft pokupi večino ponudnikov kabelske televizije v ZDA, kar lahko razumemo
kot združevanje interneta in multimedije. Istega leta tudi America Online (največji ponudnik
internetnih storitev) in Time Warner (eno najuspešnejših podjetij v filmski industriji) najavita
združitev. (Košenina, 15. januar 2015)
Ker sta internet in elektronska pošta postajala vedno bolj popularna, se je pojavilo veliko
novih virusov, ki so krožili s pomočjo elektronske pošte. Leta 2001 je bilo na dan poslanih 9.8
bilijona elektronske pošte, istega leta je bila ustanovljena vsem nam dobro poznana spleta
enciklopedija Wikipedija. Njena avtorja sta bila Jimmy Wales in Larry Sanger, njun cilj pa je
bil, da Wikipedija ostane neprofitna spletna enciklopedija. Danes ima okoli 30 milijonov
člankov v 287 jezikih. V naslednjih letih se ni dogajalo nič kaj preveč pretresljivih reči s
strani interneta, ustanavljaje so se nove strani, kot na primer naslednjega leta iTunes, leta
2005 spletni predvajalnik vseh vrst videoposnetkov YouTube, leta 2012 v Združenih državah
Amerike sprejmejo zakon, ki preprečuje piratstvo na internetu … (Mazdeh, 2014)
13
Pomembnejši dogodki v internetni zgodovini:
Tabela 2.2: Prikaz zgodovine interneta
Leto Pomembni dogodki
1958 predsednik ZDA (v tem času Eisenhower) odobri finančna sredstva ameriški obrambni raziskovalni agenciji
ARPA
1965 prvi omrežni eksperiment s tehnologijo BBN, ko Larry Roberts med seboj poveže dva računalnika, ki
komunicirata z uporabo paketno komutirane tehnologije
1966 organizacija ARPA prične z delom na projektu, glavni znanstveni vodja je Larry Roberts
1969 zgradijo omrežje s 4 vozlišči: Univerza v Los Angelesu, SRI (Stanford Research Institut), Univerza v Santa
Barbari in Univerza v Utahu, mreža je omogočala prenos podatkov s hitrostjo 50 Kbps
1972 Ray Tomlison iz BBN izdela prvi program za elektronsko pošto
1974 začnejo eksperimentirati s protokolom TCP/IP, ki nato nadomesti prejšnji protokol NCP
to leto štejemo kot rojstvo interneta
1974 Robert M. Metcalfe razvije Ethernet, ki omogoča zelo hiter prenos podatkov po koaksialnem kablu
satelitska povezava med ZDA in Evropo
1979 ustanovitev USENET, decentralizirana omrežna skupina za novice
1981 National Science Foundation (NSF) ustvari CSNET in poveže ustanove, ki do takrat niso imele dostopa do
ARPANET-a.
predlaga se načrt za povezavo med ARPANET in CSNET
1983 sprejet odlok, da mora vsak računalnik, ki želi biti priključen na ARPANET, uporabljati protokol TCP/IP
TCP/IP v celoti nadomesti NCP protokol
Universety of Wisconson razvije imenski prostor omrežja DNS (Domain Name System).
1984 razdelitev omrežja na MILNET (za potrebe vojske) in na ARPANET (namenjen raziskavam informacijskih
omrežij)
1985 agencija za znanost začne uveljavljati nove T1 linije, projekt se zaključi leta 1988
1986 univerze, raziskovalci in znanstveniki ustanovijo Internet Engineering Task Force ali IETF s ciljem
zagotavljanja strokovnega foruma za potrebe tehničnega usklajevanja pri razvoju rešitev in standardov
TCP/IP
1988 prvi internetni virus v zgodovini interneta napisan s strani Roberta Tappan Morisa, ki je okužil 10 procentov
računalnikov povezanih na internet
1989 izdelana nova tehnika distribucije imenovana WWW (World Wide Web)
1991 izdelana aplikacija Gopher, ki deluje na protokolu TCP/IP, narejena za distribucijo, iskanje in pošiljanje
dokumentov preko interneta
1994 Andreessen in Jim Clark naredita spletno stran Nerscape Navigator, ki služi kot brskalnik v devetdesetih
1995 razvijejo programski jezik JAVA
1998 odpre se podjetje Google
2001 ustvari se spletna enciklopedija Wikipedija
2005 začetek YouTube.com
Vir: Mezdeh (2014), Internet society (19. januar 2015)
14
2.5 Prednosti in slabosti interneta
Zahvaljujoč hitri rasti informacijske tehnologije živimo sedaj v dobi računalnikov, kjer ima
internet veliko edinstvenih prednosti, vendar pa obstaja tudi mnogo tveganj in slabosti pri
uporabi le-tega. V današnjem času je uporaba interneta v pisarnah, raziskovalnih in
izobraževalnih ustanovah, informacijskih centrih in podjetjih skorajda samoumevna. Močno
je pripomogel k zmanjševanju stroškov, povečal natančnost in učinkovitost dela, preko
interneta lahko gledamo stanje na bančnem računu, plačujemo položnice, sklepamo
zavarovanja, nakupujemo, iščemo informacije, …
Po drugi strani internet za študente predstavlja bogastvo znanja in vir skoraj neskončnemu
številu raznoraznih informacij v vseh mogočih oblikah. Je poceni metoda za deljenje idej,
znanja in spretnosti ter omogoča veliko lažje skupinsko delo.
Z internetom lažje komuniciramo preko klepetalnic na različnih spletnih straneh, kot so
Facebook. Tako lahko ostanemo v stiku s prijatelji in družino ne glede na to, na katerem
koncu sveta smo. Internet nam ponuja tudi zabavne reči. Nakupovanje preko spleta se v
današnjih časih ne sliši več tako čudno. Postalo je zelo priročno in udobno in ga prakticira
vedno več uporabnikov. Kar naročite preko spleta, vam dostavijo v zelo kratkem času.
Poskrbljeno je tudi za mlajše, ki na internetu najdejo različne spletne igre, nekatere poučne,
nekatere pa malo manj poučne. Dejansko lahko rečemo, da je postal vsakodnevni človekov
spremljevalec.
Kot vsaka stvar ima tudi internet slabosti. Nenadne in nezaželene spremembe v računalniškem
sistemu lahko bankam ali organizacijam povzroči milijone evrov izgube. Računalniški virusi
lahko uničijo podatke, kiso se pridobivali mesece ali celo leta. Dogaja se veliko kaznivih
dejanj s pomočjo interneta. S širitvijo širokopasovnih internetnih povezav ljudje enostavnejše
dostopajo do raznih nezakonitih piratskih datotek, kot so filmi in glasba.
Kot slabost lahko navedemo tudi, da je zaradi možnosti internetne komunikacije vedno manj
neposredne komunikacije med ljudmi. Pomanjkanje osebne interakcije lahko povzroči izgubo
socialnih veščin.
15
Tako kot ljudje postanemo odvisni od alkohola in drog, lahko postanemo tudi od interneta. O
zasvojenosti govorimo takrat, ko ljudje ne morejo prenehati dostopati do interneta in ko
začnemo zaradi tega zanemarjati druge, življenju bolj pomembne vidike, kot so študij ali delo.
Kljub dejstvom, da je internet glavni vir informacij in prostega časa, ga moramo uporabljati
modro in diskretno. Z nekaj kliki na miški lahko dostopamo do raznoraznih informacij po
celotnem svetu. Menim, da internet do sedaj še ni pokazal vseh zmožnosti, ki jih ima, in se bo
še razvijal in izpopolnjeval naprej.
2.6 Internet v Sloveniji
Začetki interneta v Sloveniji segajo v leto 1991, ko je bila vzpostavljena povezava med
Inštitutom Jožef Štefan in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko. Na začetku je Slovenija
uporabljala domeno .yu, po osamosvojitvi leta 1992 pa so jo spremenili v .si. Kljub novi
domeni se je stara uporabljala še do konca devetdesetih let, ko so register prenesli na univerzo
v Beograd. Tako so kmalu vzpostavljeni prvi povezavi na Inštitutu Jožef Štefan postavili prvi
superračunalnik, na katerem je bila 21. novembra 1993 objavljena prva spletna stran s
predstavitvijo naše države. Na to stran so kmalu za tem začeli dodajati povezave drugih
slovenskih spletnih strani, tako da je spletna stran prerasla v nekakšen spletni imenik, ki se je
kasneje imenoval Mat'kurja. (Wikipedia, 18. januar 2015)
Na področju interneta večino raziskav naredi organizacija RIS (Raba Interneta v Sloveniji).
Tako je po njihovi raziskavi leta 1997 za internet slišalo 90 % ljudi, leto prej pa le 33, 3 %. V
jeseni leta 1997 je bilo v Sloveniji več kot sto tisoč oseb, ki so internet uporabljale enkrat na
mesec. (Vehovar in drugi, 1998)
Statistični urad Slovenije je od leta 2000 do leta 2008 izvedel anketo med stotimi prebivalci o
uporabi interneta in tudi primerjal svoje rezultate z evropskimi. Iz slike je razvidno, da se je
število uporabnikov vsako leto povečevalo.
16
Slika 2.1: Prikaz števila uporabnikov interneta 2000–2008
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2013)
V letu 2014 je imelo dostop do interneta kar 77 odstotkov slovenskih gospodinjstev, kar je
skoraj 1.540.000 posameznikov starosti 10–74 let. Večina jih je dostopala preko prenosnega
ali tabličnega računalnika, najmanj pa preko televizije. To leto se beleži porast uporabe
socialnih omrežji (Facebook …). Kar 58 odstotkov vprašanih dnevno dostopa do socialnih
omrežij. Vedno bolj se uporablja tudi e-trgovina. V Sloveniji takšen način kupovanja
uporablja 37 odstotkov uporabnikov interneta starih od 16 do 74 let. (RTV SLO, 2015)
2.7 Dostop do interneta po svetu
Lahko bi rekli, da je v današnjih časih postal dostop do interneta kazalec razvojnih možnosti
neke države ali socialnega sloja. Tako je v bolj razvitih državah kazalnik zelo visok, v manj
razvitih pa relativno nizek ali pa interneta sploh ne poznajo. Raziskave iz leta 2008 kažejo, da
internet uporablja 22 odstotkov svetovne populacije. Dostop do interneta pa je bil odvisen od
višine dohodka v gospodinjstvu.
Med regije z manjšim deležem internetnih uporabnikov štejemo afriško, katera je tudi
finančno zelo šibka in ima izredno slabo razvito tehnologijo. Afriki sledi Azija, Bližnji Vzhod
17
in Latinska Amerika, kjer pa je dostopnost do interneta malo boljša kot v Afriki. Največji
delež uporabe interneta imajo Evropa, Avstralija in na prvem mestu Severna Amerika.
Razširjenost interneta in razvitost gospodarstva sta tesno povezana. Toda večja podjetja, kot
so Google in IBM, nista zainteresirana za vlaganja na področjih, kjer je internetni dostop že v
razcvetu. Leta 2007 sta zagnala projekt, namenjen razvoju računalništva, predvsem med
študenti. Tako odpirata centre za računalništvo v manj razvitih delih sveta. (Razvoj interneta,
2009)
Leta 1993 je bilo po svetu približno 10 milijonov uporabnikov, do leta 1995 se jih je povečalo
na 40 milijonov, leta 2002 jih je bilo že 670 milijonov in leta 2013 2,7 milijarde uporabnikov.
(Wikipedia, 1. marec 2015 )
3 KONKURENCA
Pojem konkurenca si lahko vsak predstavlja po svoje. Za nekatere je to izrazito tekmovanje
med ljudmi, kjer si vsak prizadeva izpodriniti svojega »tekmovalca«. Po definiciji je to
tekmovanje tržnih subjektov, ki si prizadevajo doseči svoj cilj. Lahko poteka med kupci in
prodajalci, kjer želijo kupci blago kupiti po čim nižji ceni, prodajalci pa prodati to po čim višji
ceni. Poznamo tudi konkurenco med prodajalci in kupci istega blaga. Prodajalec je
konkurenca drugemu prodajalcu s tem, da zniža ceno določenega produkta in tako k sebi
pritegne kupce. Kupec pa konkurira drugim kupcem tako, da ponudi več denarja za neko
blago, in s tem k sebi pritegne prodajalce. V tem primeru se konkurira s ceno, zato je to
cenovna konkurenca. Poznamo še ne cenovno konkurenco, pri kateri je mogoče konkurirati s
kakovostjo ali reklamo.
18
4 INTERNETNI PONUDNIKI V SLOVENIJI
4.1 Telekom Slovenije d.d.
Podjetje Telekom Slovenije d.d. je locirano na naslovu Cigaletova 15, 1000 Ljubljana in je
delniška družba. Njihova vizija je biti zaupanja vreden partner svojim uporabnikom. Želijo
jim odpirati nove poslovne in osebne poti ter skupaj z njimi ustvarjati okolje za razvoj
družbenih priložnosti. Tako zagotavljajo odprtost, prilagodljivost, nadgradnjo izdelkov,
storitev in vsebin uporabnikom. Ves čas pa omogočajo učinkovite, zanesljive, zabavne in
vedno nove storitve tako za poslovne kot tudi za zasebne uporabnike. (Telekom Slovenije 14.
februar 2015a)
Telekom Slovenije ponuja komunikacijske storitve vseh vrst. Zato sodi med najbolj celovite
ponudnike komunikacijskih storitev v Sloveniji in tudi v regiji JV Evrope, kjer preko odvisnih
družb deluje tudi na Kosovu, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Črni
gori. Ukvarja se z mobilnimi in internetnimi storitvami, multimedijskimi storitvami,
digitalnim oglaševanjem, računalništvom v oblaku, gradnjo in vzdrževanjem
telekomunikacijskih omrežji in z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine na območju
Krajinskega parka v Sečovljah. (Telekom Slovenije, 14. februar 2015a)
19
4.1.1 Zgodovina podjetja
Tabela 4.1: Prikaz zgodovine podjetja Telekom Slovenije
Leto Pomembni dogodki
1991 ustanovitev družbe Mobitel
začetek Mobilnih telekomunikacij v Sloveniji - Mobitelovo NMT omrežje
1992 preklop 16 baznih postaj s hrvaškega NMT na slovensko omrežje
1995 PTT Slovenije se razdeli na dve podjetij: Pošta Slovenije in ustanovitev samostojnega javnega podjetja
Telekom Slovenije
Telekom Slovenije uvede ISDN tehnologijo
1996 Telekom Slovenije ustanovi internetno enoto Slovenija Online-SiOL in začne tržiti internet
Mobitel postane član mednarodnega združenja GSM in prične z delovanjem omrežja GSM
1997 sprejet zakon o telekomunikacijah
1998 Telekom Slovenije postane delniška družba
Mobitel doseže 100.000 naročnikov in uvede SMS sporočanje
1999 Telekom Slovenije ustanovi hčerinsko družbo SiOL d.o.o.
uvede Centreks in Geocentreks
2000 100 odstotno digitaliziranje omrežja
2001 preveliko število naročnikov v slovenskem telekomunikacijskem omrežju
2002 Telekom Slovenije razširi slovenski optični križ
uvede ADSL tehnologijo
2003 SiOL uvede SiOL TV v formatu MPEG2
2004 ustanovijo štiri regionalne enote
ADSL internet uporablja 50.000 uporabnikov
2005 Telekom ustanovi hčerinsko družbo GVO d.o.o.
SiOL uvede storitev IP telefonije
2006 Telekom Slovenije se širi po trgu bivše Jugoslavije, tako da kupuje deleže telekomunikacijskih podjetij v
Makedoniji, Srbiji, Kosovem
2007 SiOL in Telekom Slovenije se združita v eno podjetje
uvede širokopasovno tehnologijo druge generacije VDSL2
2008 Telekom Slovenije prejme certifikat Družini prijazno podjetje
2009 Telekom in nekatere slovenske banke uvedejo e-račun
2010 na trg pošljejo SiOL BOX, novi TV komunikator
2011 digitalizacija storitev kabelske televizije skladno s sodobnimi trendi na optičnih omrežjih in kabelskih
sistemih
2012 uvedejo storitev SiOL TViN, s katero naročniki SiOL TV spremljajo televizijske programe preko spleta in do
konca leta dosežejo več kot 30.000 uporabnikov
2013 Telekom ustanovi družbo GVO Gmbh s sedežem v Stadtlohnu in prične z gradnjo 30 kilometrskega optičnega
omrežja, ki bo prebivalcem omogočilo hitrejši dostop do spleta
Vir: Telekom Slovenije (2. februar 2015)
20
4.1.2 Strateške usmeritve
Želje vsakega podjetja so, da obdržijo čim več strank in pridobijo veliko novih. Glede tega se
Telekom Slovenije kot prvotni operater v naši državi zaradi zaostrene konkurence sooča s
padanjem števila uporabnikov. Zato je primarni cilj ohranjanje števila uporabnikov ob čim
bolj ustrezni dobičkonosnosti. To želijo doseči z navzkrižno prodajo storitev. Zanašajo se na
to, da je Telekom Slovenije največji operater v Sloveniji z razvojem novih storitev in
naročniških modelov, s ponudbo ekskluzivnih vsebin, z izboljšanjem uporabniške izkušnje ter
z zagotavljanjem standardiziranih storitev v oblaku.
Pri Telekomu Slovenije nove priložnosti iščejo predvsem na področjih mobilnosti, povezave
na dom, varnosti, finančnih storitev, energetike in zdravstva. Zanašajo se na rast števila
uporabnikov v JV Evropi. V Bosni in Hercegovini in Kosovu se zanašajo na povečanje števila
uporabnikov, ki uporabljajo in izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja 3G mobilno omrežje, s
širitvijo geografske pokritosti in s ponudbo storitev, ki bodo še naprej najboljše na trgu. Na
področju kakovosti se želijo še naprej razvijati in ponujati svojim uporabnikom najsodobnejše
storitve in rešitve v Skupini Telekom Slovenije. (Telekom Slovenije, 10. februar 2015)
4.1.3 Nagrade in priznanja
Nagrade slovenskega društva za odnose z javnostmi
Slovensko društvo za odnose z javnostmi je Telekomu Slovenije podelilo že več nagrad skozi
vsa leta delovanja. Leta 2008 in 2012 so prejeli nagrado Papirus, za najboljše interno glasilo.
Leta 2011 so bili prepoznani kot najboljši komunikator v Sloveniji. Prejeli so jo za odličnost
izvedenih komunikacijskih programov.
Najboljše letno poročilo
Letno poročilo je pokazatelj poslovanja preteklega obdobja in napove ključne usmeritve za
prihodnost. Častnik Finance že vrsto let nagrado za najboljše letno poročilo podeljuje podjetju
Telekom Slovenije. Tako so leta 1999 dobili nagrado za najboljše letno poročilo, leta 2000 in
2002 srebrno ter zlato priznanje na SOF-u v kategoriji Druga oglasna sredstva; 2007 nagrado
za Najboljše poslovno poročilo in tretje mesto za Najboljše letno poročilo; 2009 nagrado za
Najboljše trajnostno poročilo med podjetji in drugo mesto za Računovodsko poročilo; 2010
nagrade Najboljše letno poročilo med velikimi podjetji, Najboljše letno poročilo pri
21
trajnostnem razvoju med podjetji ter tretje mesto za nagrado Računovodsko poročilo in tretje
mesto za komuniciranje.
Ugleden delodajalec
Telekom Slovenije je bil leta 2011 prepoznan kot podjetje, ki ima čut in skrb za svoje
zaposlene. Tako je podjetje Moje delo na podlagi raziskave Telekomu Slovenije podelilo
priznanje oziroma certifikat za Uglednega delodajalca.
Certifikat družini prijazno podjetje
Telekom Slovenije se lahko pohvali s certifikatom Družini prijazno podjetje, ki jim je bil
podeljen za učinkovito delovanje z ljudmi znotraj podjetja, zaradi učinkovitega usklajevanja
poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Zato se v podjetju ceni uspešna kariera in tudi
dobri družinski odnosi.
Najboljše tehnično omrežje
Slovenska revija Connect je s pomočjo nemškega podjetja P3 Solutions izvedla raziskavo na
področju slovenskih mobilnih omrežjih. Raziskava je pokazala, da je prav omrežje Mobitel
najkakovostnejše, tako glede samih klicev kot pa tudi tehnološko bolj zahtevnih prenosov
podatkov. Omrežje mobitel je tako prejelo priznanje Najboljše tehnično omrežje revije
Connect.
EFFIE
EFFIE je mednarodno uveljavljena nagrada za komunikacijsko učinkovitost in sodi med
najuglednejše potrditve uspešnega in učinkovitega tržnega komuniciranja. Pri nas je
tekmovanje popularno od leta 2002. Od takrat so pri Telekomu Slovenije prejeli že sedem
nagrad za učinkovitost tržno-komunikacijskih aktivnosti. Leta 2013 pa tudi priznanje za
najbolj učinkovitega oglaševalca v tem letu.
Trusted brand
Revija Reader's Digest Slovenija vsako leto izvaja raziskavo, v kateri sprašuje svoje
naročnike o kvaliteti storitev, glede na posamezne panoge. Telekom Slovenije je že vrsto let
med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami v Sloveniji. V letu 2014 so prejeli
nagrade v kategorijah Ponudnik telekomunikacijskih storitev, Ponudnik internetnih storitev
22
ter v kategoriji Ponudnik mobilne telefonije. Omenim lahko še, da nagrado prejme
predstavnik panoge, ki prejme največ glasov. (Telekom Slovenije, 14. februar 2015)
4.2 AMIS
Sedež podjetja AMIS d.o.o. se nahaja v Mariboru, in sicer na naslovu ulica Vita Kraigherja 3.
Je družba z omejeno odgovornostjo in sodi med vodilne alternativne ponudnike celostnih
komunikacij na področju interneta, televizije in telefonije v Sloveniji. Je mlado podjetje s tega
področja, ustanovljeno je bilo leta 1995 in je do danes zabeležilo izjemno rast, tako v številu
uporabnikov kot tudi v povečanju ponudbe. (Amis, 10. februar 2015b)
4.2.1 Zgodovina podjetja AMIS
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1995 z namenom, da trži komunikacijske storitve. Odločili
so se predvsem za storitve na področju interneta, telefonije in nato še televizije. Lahko
rečemo, da je to mlado podjetje, vendar v zadnjih letih beleži izjemno rast na vseh področjih
delovanja. Tako se je leta 1997, z namenom širitve ponudbe podjetja na področje celotne
Slovenije, ustanovilo internetno omrežje AMIS. Tako so postali izključni lastnik in
upravljalec svojega omrežja in ustanovili zaščiteno blagovno znamko vseh svojih storitev.
Skozi vsa leta so dajali poudarek na strokovno usposobljenost zaposlenih in najsodobnejšo
tehnologijo. Zaradi vse večje zahtevnosti uporabnikov so se bili primorani vseskozi
razvijati,in se razvili v enega večjih ponudnikov internetnih storitev, ki svojim naročnikom
ponudi celo paleto tehnološko dovršenih komunikacijskih storitev s področja interneta. (Amis,
10. februar 2015e)
23
Pomembnejši dogodki v zgodovini podjetja AMIS:
Tabela 4.2: Zgodovina podjetja AMIS
Leto Pomembni dogodki
1995 ustanovitev podjetja Medianet, d.o.o., ki je predhodnik podjetja AMIS
ukvarja se s telekomunikacijskimi storitvami
1997 začetek trženja podjetja Medianet d.o.o. pod blagovno znamko AMIS
vzpostavitev prve lastne mednarodne podatkovne povezave
2001 uvedba storitve telefonije preko IP protokola
2003 prvi alternativni ponudnik ADSL poslovnega dostopa v Sloveniji
2004 prvi ponudi izbiro operaterja na področju fiksne telefonije
2006 preimenovanje podjetja iz Medianet d.o.o. v AMIS, družba za telekomunikacije,d.o.o.
prodaja večinskemu lastniku AMISco iz Bruslja
podpis pogodbe s Telekomom Slovenije o razvezavi lokalne zanke in pričetku trženja širokopasovnega
omrežja za domače uporabnike
2007 uvedba digitalne televizije (IPTV)
uvedba poslovne IP telefonije
2010 začetek projekta odprtih širokopasovnih omrežji
AMIS odpre trideseto prodajno mesto v sklopu partnerske mreže za prodajo domačim uporabnikom
2011 uvedba storitev iStore in NETASQ, ki se potrebujejo na področju varovanja podatkov, razširitve omogočajo
zanesljivo varnostno shranjevanje ter obnovo podatkov, ki so namenjeni predvsem poslovnim uporabnikom
predstavitev nove generacije poslovne IP telefonije
pričetek trženja širokopasovnih storitev na optičnem omrežju nacionalnega operaterja
2013 Telekom ustanovi družbo GVO Gmbh s sedežem v Stadtlohnu in prične z gradnjo 30 kilometrskega optičnega
omrežja, ki bo prebivalcem omogočilo hitrejši dostop do spleta
Vir: Amis (10. februar 2015e)
4.2.2 Poslanstvo in vizija
Poslanstvo podjetja je, da preko širokopasovnih tehnologij in inovativnih rešitev prinesejo
poslovnim in rezidenčnim uporabnikom vrhunske internetne in komunikacijske rešitve. V
največji meri želijo uporabnikom približati svoje storitve in jim ponuditi odlične vsebine z
visoko dodano vrednostjo, ki so ustvarjene po meri uporabnika. Tako lahko s širokim
naborom vrhunskih storitev zagotavljajo uporabnikom možnost izbire najboljših storitev
elektronskih komunikacij in digitalne televizije po dostopnih cenah in s tem postati drugi
največji in najbolj cenjen nacionalni ponudnik. (Amis, 10. februar 2015c)
24
4.2.3 Nagrade in priznanja
AMIS-ov klicni center
Zveza potrošnikov Slovenije je drugo leto zapored ocenila AMIS-ov prodajno-svetovalni
center za najboljšega v državi. Tako je ocenila glede na hiter in suveren odziv AMIS-ovih
svetovalcev.
Sporto nagrada
Na konferenci SPORTO leta 2011, kjer so razglasili zmagovalce najboljših športno-
marketinških aktivnosti v večih kategorijah, je nagrado za najboljši oglas prejel AMIS. Gre za
oglas z imenom »Številka 1«, v katerem nastopa boksar Dejan Zavec.
Zlati Sempler
AMIS prejme nagrado Zlati Sempler v Portorožu v kategoriji Strateška uporaba medijskega
spleta za prvo slovensko interaktivno serijo Peter 13. Spletna stran, na kateri si je bilo možno
ogledati nadaljevanko Peter 13, je v enem mesecu dosegla 120.000 ogledov. Tako se je stran
uvrstila med 20 najbolj obiskanih strani v Sloveniji. (AMIS, 10. februar 2015e)
4.3 T-2
T-2 družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme d.o.o. je poln
naziv podjetja, ki je registrirano na Verovškovi 64A v Ljubljani. Je podjetje, ki na trgu ponuja
kakovostne in zanesljive medijske, informacijske in telekomunikacijske rešitve. Svoje storitve
želijo vsakemu uporabniku vedno bolj približati in jih čim bolj personalizirati.
Podjetje T-2 je v Sloveniji vodilni ponudnik optičnih povezav. Do sedaj so svoje lastno
optično omrežje zgradili že v skoraj vseh večjih mestih pri nas. Ob tem pa nenehno skrbijo za
njegovo posodabljanje in širitev. Tako je bilo leta 2013 na omrežje v Sloveniji priključenih
več kot 150.000 uporabnikov. Kot prednost navajajo brezplačen priklop za vse uporabnike.
Poleg internetnih storitev imajo v svoji ponudbi tudi mobilno omrežje, za katerega imajo
postavljenih 128 baznih postaj lastnega dostopovnega omrežja UMTS, drugod po državi pa
mobilne storitve ponuja prek nacionalnega mobilnega gostovanja. (T-2, 14. februar 2015a)
25
4.3.1 Zgodovina podjetja T-2
Podjetje je bilo ustanovljeno 11. maja leta 2004 v Mariboru. Leta 2005 je s svojimi prvimi
lastniki vstopilo na trg in med prvimi v svetu ponudilo storitve preko VDSL tehnologije. Maja
2006 je svojo ponudbo razširilo in jo ponudilo preko FTTH tehnologije na optičnem omrežju.
Podjetje se je razvijalo v pravo telekomunikacijsko družbo. Tako so leta 2008 dodali v svojo
ponudbo še mobilne, glasovne in podatkovne komunikacije preko UTMS omrežja. Leta 2012
družba dobi nove lastnike, ki pa so bili dejavni v nadaljnjih letih predvsem v razvoju
tehnologij, povečanju prodaje, zadovoljevanju novih potreb uporabnikov ter skrbi za rast
ugleda blagovne znamke. (T-2, 14. februar 2015a)
4.3.2 Poslanstvo in vizija
Družba želi svojim uporabnikom, ne glede na to iz kje prihajajo, zagotoviti najsodobnejše,
najbolj kakovostne in najbolj zanesljive telekomunikacijske, medijske in informacijske
storitve ter jih po razumnih cenah ponujati posameznikom, družinam, podjetjem in
ustanovam. Vizija družbe je postati eden od dveh vodilnih ponudnikov fiksnih in mobilnih
komunikacijskih tehnologij ter medijskih vsebin v Sloveniji. Cilj, ki so si ga zastavili, je
izgradnja sodobnega fiksnega mobilnega telekomunikacijskega omrežja, s čimer se bo
povečalo tudi število naročnikov, ki bodo omogočili družbi T-2 rast prihodkov in donosnost,
omrežju pa zagotavljali zasedenost in optimalno delovanje. Poleg tega da bodo skušali
ohraniti mesto vodilnega ponudnika tehnologij na optičnih povezavah, bo družba večala tržni
delež na področjih telefonije, dostopa do interneta, televizije in mobilne telefonije. (T-2,
2013)
5 EMPIRIČNI DEL
5.1 Cilji in namen diplomske naloge
Namen raziskave je ugotoviti razmerje med zadovoljstvom uporabnikov in ceno storitev pri
posameznem ponudniku internetnih storitev. Glavni namen naloge je ugotoviti najcenejšega
26
ponudnika na slovenskem trgu internetnih storitev in z anketo primerjati zadovoljstvo med
uporabniki različnih ponudnikov.
Cilji diplomske naloge:
predstaviti izbrane ponudnike internetnih storitev
predstaviti tržne deleže podjetij, ki ponujajo internetne storitve
predstaviti cene posameznih paketov, ločenih po ponudnikih
5.2 Raziskovalna vprašanja
Kateri od treh izbranih ponudnik internetnih storitev je najugodnejši glede na določen
paket?
Kateri od teh treh ponudnikov ima največji tržni delež in kateri ima največji potencial
za naprej?
Kaj je pritegnilo anketirance k izbiri določenega ponudnika internetnih storitev?
Stopnja zadovoljstva z izbiro ponudnika.
Ali so naročniki zadovoljni s ponujenimi storitvami in ceno?
5.3 Raziskovalna metodologija
5.3.1 Metode in tehnike zbiranja podatkov
Podatki so zbrani z deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Za zbiranje
podatkov so uporabljene kvantitativne metode, ki vključujejo anketiranje s pomočjo spletnega
vprašalnika 1-ka . V diplomski nalogi so bili uporabljeni primarni in sekundarni viri
podatkov. Sekundarni viri so bili pridobljeni s pomočjo ustrezne literature.
5.3.2 Opis vzorca in instrument
Za vzorec so bili izbrani naključni ljudje preko spletene strani Facebook.com, na različnih
forumih in preko e-pošte. Cilj anketnega vprašalnika je bil vprašati 100 anketirancev. Anketni
vprašalnik je bil sestavljen iz 13 vprašanj in se je izvajal od 4. 2. 2015 do 25. 4. 2015.
27
5.3.3 Obdelava podatkov
Podatki za primerjavo paketov različnih ponudnikov internetnih storitev so bili pridobljeni na
njihovih spletnih straneh. Podatki in izračuni so predstavljeni v tabeli. Anketo je začelo
izpolnjevati 167 ljudi, od tega je bilo 100 ustreznih za obdelavo. Analiza ankete je
predstavljena na grafični način.
5.4 Primerjava paketov med ponudniki
Dandanes si življenja brez interneta več ne moremo predstavljati, zato so internetni ponudniki
poleg interneta začeli tržiti še televizijo in telefonijo. Takšne pakete pogovorno imenujemo
trojčki, zato ker vsebujejo vse tri storitve. Problem se pojavi, ko se želimo odločiti za nekega
ponudnika. Ponudbe se ne razlikujejo le po cenah, ampak tudi po vsebini. Konkurenca med
ponudniki tako imenovanih trojčkov se je v zadnjem času močno povečala, zato smo se
odločil, da primerjam le ponudnike, ki imajo po mojem mnenju največji delež uporabnikov.
Pakete bomo poskušal razvrstiti po ceni od najdražjega do najcenejšega. Za to raziskavo smo
si izbrali tri ponudnike, za katere menim, da zajemajo največji delež naročnikov na tem
področju.
5.4.1 Delež uporabnikov pri posameznem ponudniku
Po zadnji raziskavi statističnega urada Slovenije v naši državi internet uporablja 72, 7
odstotkov prebivalstva. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki jih štejemo kot
razvitejše, dokaj nizek. Na primer v Nemčiji je odstotek prebivalstva, ki uporablja internet, za
15 odstotkov višji kot pri nas. V svetu ima po zadnjih podatkih največji odstotek Islandija,
kjer internet uporablja kar 95, 5 odstotka prebivalstva. Nekateri svetovno znani raziskovalci
rabo interneta uvrščajo med pokazatelje razvitosti posamezne države. To pomeni, da večji kot
je delež uporabnikov interneta bolj je ta država razvita.
Od leta 2009 pa do danes se je skupno število naročnikov širokopasovnega dostopa do
interneta zelo povečalo. Leta 2009 je na tem trgu prevladovalo takratno podjetje SiOL (danes
Telekom Slovenije) s 45, 9 odstotnim deležem. Bolj sorazmerno so bili po številu naročnikov
med sabo razdeljeni drugi ponudniki. T-2 je imel 19, 7 odstotni tržni delež, Telemach 13, 3
odstotka, AMIS pa 9, 6 odstotka vseh naročnikov v Sloveniji.
28
Tabela 5.1: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2009
Operater Priključkov Tržni delež
SiOL 212.100 45, 9 %
T-2 91.000 19, 7 %
Telemach 61.500 13, 3 %
AMIS 44.400 9, 6 %
Tuš Telekom 12.000 2, 6 %
Ostali 41.100 8, 9 %
Skupaj 462.100 100 %
Vir: Tržni deleži: Telekom, Telemach, T-2, AMIS (2013)
Naslednje leto se situacija glede tržnega deleža pri posameznem ponudniku ni bistveno
spremenila. Še vedno je bil vodilni ponudnik internetnih storitev takratni SiOL s 43,2
odstotnim deležem. Na drugem mestu je kraljevalo podjetje T-2 z 19 odstotki, na tretjem
mestu je bil Telemach s 15 in na četrtem AMIS s 10, 4 odstotki tržnega deleža naročnikov. Na
spodnji sliki vidimo, da so skoraj vsi ponudniki pridobili večje število naročnikov. iz tega je
razvidno, da je bilo vedno več gospodinjstev priključenih na internet in se je začelo pravo
tekmovanje med konkurenti v tej panogi.
Tabela 5.2: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2010
Operater Priključkov Tržni delež
SiOL 213.700 +1.600 43, 2 % -2, 7 %
T-2 94.100 +3.100 19, 0 % -0, 7 %
Telemach 74.200 +12.700 15, 0 % +1, 7 %
AMIS 50.000 +5.600 10, 1 % +0, 5 %
Tuš Telekom 11.400 -600 2, 3 % -0, 3 %
Ostali 51.500 +10.400 10, 4 % +1, 5 %
Skupaj 494.900 100 %
Vir: Tržni deleži: Telekom, Telemach, T-2, AMIS (2013)
29
Leta 2011 je Telemach na svojo stran pridobil 13.000 novih naročnikov in se s tem povzpel
na drugo mesto med ponudniki internetnih storitev. Največjo izgubo je utrpel T-2, kar 8.900
naročnikov se je odločilo za drugega operaterja. Največji slovenski ponudnik komunikacijskih
storitev Telekom Slovenije pa je že takrat, zaradi vedno večje konkurence, počasi izgubljal
naročnike. V letu 2011 se je na svetovni splet povezalo skoraj 10.000 gospodinjstev več kot
jih je bilo leta 2009.
Tabela 5.3: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2011
Operater Priključkov Tržni delež
SiOL 210.700 -3.000 41, 8 % -1, 4 %
Telemach 87.200 +13.000 17, 3 % +2, 3 %
T-2 85.200 -8.900 16, 9 % -2, 1 %
AMIS 55.900 +5.900 11, 1 % +1, 0 %
Tuš Telekom 11.100 -300 2, 2 % -0, 1 %
Ostali 53.900 +2.400 10, 7 % +0, 3 %
Skupaj 504.000 100 %
Vir: Tržni deleži: Telekom, Telemach, T-2, AMIS (2013)
Število novih naročnikov se iz leta v leto povečuje. Tako je bilo 2012 na svetovni splet
priključenih 513.100 gospodinjstev, kar je skoraj 10.000 več kot prejšnje leto. V tem letu je
SiOL izgubil največ naročnikov, kar 11.600 se jih je odločilo za drugega ponudnika
telekomunikacijskih storitev. Njihov tržni delež je padel na 38, 8 odstotka. Po številu
izgubljenih naročnikov mu sledi Tuš Telekom, kjer se je 4.900 naročnikov odločilo za
drugega operaterja. To leto so vsi drugi beležili povišanje števila novih priključkov.
30
Tabela 5.4: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2012
Operater Priključkov Tržni delež
SiOL 199.100 -11.600 38, 8 % -3, 0 %
Telemach 93.400 +6.200 18, 2 % +0, 9 %
T-2 90.300 +5.100 17, 6 % +0, 7 %
AMIS 60.500 +4.600 11, 8 % +1, 0 %
Tuš Telekom 6.200 -4.900 1, 2 % -1, 0 %
Ostali 63.600 +9.700 12, 4 % -0, 3 %
Skupaj 513.100 100 %
Vir: Tržni deleži: Telekom, Telemach, T-2, AMIS (2013)
Leto 2013 je bilo pri skoraj vseh ponudnikih dobro leto. Vključno s Telekom Slovenije
(SiOL), ki je do sedaj izgubil največji del tržnega deleža, so vsi ponudniki beležili porast
naročnikov. Pri Telekomu je ta porast štel le 400 novih priključkov, Telemach je s ponovno
združitvijo s podjetjem Elektro Turnšek nazaj pridobil še njihove uporabnike in s tem pridobil
10.700 novih priključkov.
Tabela 5.5: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2013
Operater Priključkov Tržni delež
SiOL 199.500 +400 38, 5 % -0, 3 %
Telemach 104.100 +10.700 20, 1 % 1, 9 %
T-2 91.700 +1.400 17, 7 % 0, 1 %
AMIS 61.700 +1.200 11, 9 % +0, 1 %
Tuš Telekom 5.700 -500 1, 1 % -0, 1 %
Ostali 55.400 -8.200 10, 7 % -0, 3 %
Skupaj 518.100 100%
Vir: Tržni deleži: Telekom, Telemach, T-2, AMIS (2013)
Po zadnji raziskavi Statističnega urada Slovenije iz leta 2011 je v naši državi 813.531
gospodinjstev. Želja vseh ponudnikov internetnih storitev je, da pridobijo čim večje število
uporabnikov na svojo stran. Skozi vsa 4 leta je bilo največ priključkov povezanih preko xDSL
31
(približno 50 % tržnega deleža) povezave, sledil ji je kabelski modem (25 % tržnega deleža),
nato FTTH povezava (15 % tržni delež) in nato še ostale tehnologije (1 % tržnega deleža).
Po tabelah je razvidno, da je na začetku v letu 2009 imelo največji tržni delež podjetje SiOL,
ki pa se je skozi vsa leta enakomerno zmanjševal zaradi novih konkurenčnih podjetij, ki so
vstopala na ta trg ponudnikov komunikacijskih storitev. Tako je SiOL-u do konca leta 2013
padel delež uporabnikov za 8 odstotkov. Največjo rast novih priključkov v zadnjih štirih letih
beležijo pri Telemach-u, kateremu je od leta 2009 naraslo število priključkov iz 13 na 20
odstotkov, to je približno 40.000 novih uporabnikov.
5.5 Paket trojček DSL in optični povezavi (telefon, internet, televizija)
Večina gospodinjstev poleg telefonije in televizije že nekaj časa uporablja tudi internet. Zato
so se ponudniki takšnih storitev organizirali in uporabnikom ponudili tako imenovane trojčke,
ki vsebujejo vse tri storitve skupaj. Problem nastane, ko se je potrebno odločiti za enega
ponudnika, saj je primerjava, zaradi različne vsebine, zelo otežena. Zato bomo predstavil
ponudnike in njihove pakete, za katere menimo, da zajemajo največji tržni delež v Sloveniji in
uporabljajo DLS ali optični način povezave. Ker so cene na obeh vrstah povezav enake, smo
naredili skupno raziskavo.
Ker bi bilo razvrščanje »trojčkov« od najcenejšega do najdražjega skorajda nemogoče (zaradi
različnih internetnih povezav, števila programov …) smo se odločili, da opišemo, kaj
posamezni ponudnik ponuja v tem paketu in na koncu naredim povzetek ugotovljenega. Med
sabo bomo primerjali pakete v najcenejšem rangu, srednjem in najdražjem rangu. Tako smo
poskušali izbrati pri vsakem ponudniku takšne dodatke, da so si paketi med seboj čim bolj
podobni.
32
Tabela 5.6: Tabela paketov
Telekom T-2 AMIS
Najcenejši
Top trio A
do 10/2 Mb/s
110 TV programov
(3 HD)
brezplačni klici v
Telekomova omrežja in
brezplačnih 60 minut v
druga omrežja
Cena: 35,95 EUR
T3 MEGA
do 10/1 Mb/s
54 TV programov in
naročnina na mobilno
TV s 70 programi
brezplačni klici znotraj
mobilnega ali
stacionarnega omrežja
T-2 (možnost izbire
med fiksnim ali
mobilnim telefonom)
Cena: 33,99 EUR
Trojka FLEX
do 15/1 Mb/s
80 TV programov
brezplačni klici v vsa
omrežja v Sloveniji
Cena: 29,90 EUR
Srednji
Top trio B
do 20/2 Mb/s
135 programov (5 HD)
brezplačni klici v
Telekomova omrežja in
brezplačnih 200 minut
v druga omrežja
Cena: 47,95 EUR
T3 GIGA
do 10/2 Mb/s
119 TV programov in
naročnina na mobilno
TV s 70 programi
brezplačni klici znotraj
mobilnega ali
stacionarnega omrežja
T-2 (možnost izbire
med fiksnim ali
mobilnim telefonom)
Cena: 42,98 EUR
Trojka FLEX+ osnovna
TV shema+ večja hitrost
interneta
do 20/1 Mb/s
115 TV programov
brezplačni klici v vsa
omrežja v Sloveniji
Cena: 45,90 EUR
Najdražji
Top trio C
do 30/5 Mb/s
215 programov (40
HD)
brezplačni klici v
Telekomova omrežja in
brezplačnih 400 minut
v druga omrežja
Cena: 56,95 EUR
T3 TERA
do 20/2 Mb/s
199 TV programov
(FULL HD) in
naročnina na mobilno
TV s 70 programi
brezplačni klici znotraj
mobilnega ali
stacionarnega omrežja
T-2 (možnost izbire
med fiksnim ali
mobilnim telefonom)
Cena: 57,98 EUR
Trojka FLEX+ razširjena
TV shema+ večja hitrost
interneta
do 30/5 Mb/s
140 TV programov
brezplačni klici v vsa
omrežja v Sloveniji
Cena: 65,00 EUR
Vir: Telekom Slovenije (12. februar 2015), Amis (10. februar 2015d) T-2 (14. februar 2015)
33
5.5.1 Primerjava najcenejših paketov
Za Telekomov paket Top trio A naročnik odšteje 35,95 EUR na mesec in je najdražji med
nižjim cenovnim rangom. Res pa je, da ponuja največ storitev za približno isto ceno kot
druga dva ponudnika. Če ga primerjamo z AMIS-ovo Trojko FLEX, ponuja Top trio A za 5
Mb/s počasnejšo povezavo in 30 televizijskih programov več, vendar pa ne omogoča
brezplačnih klicev v vsa omrežja. Ponudnik T-2 ponuja paket T3 MEGA, ki ponuja hitrost
povezave 10 Mb/s in 54 televizijskih programov in novost, ki je ne ponuja noben od drugih
dveh ponudnikov, in sicer mobilno televizijo s 70-timi televizijskimi programi. Cene so si
med sabo zelo podobne, najboljše je, da uporabnik sam pretehta, katero storitev največ
uporablja in se odloči za ponudnika in paket v tem rangu.
Tabela 5.7: Izračun mesečne in celoletne naročnine najcenejših možnih paketov
Telekom: Top trio A T-2: T3 MEGA AMIS: Trojka FLEX
Mesečna naročnina 35,95 EUR 33,99 EUR 29,90 EUR
Celoletna naročnina 431,4 EUR 407,88 EUR 358,8 EUR
Vir: Telekom Slovenije (12. februar 2015), Amis (10. februar 2015d) T-2 (14. februar 2015)
Če bi se odločili za Telekomov paket Top trio A, bi v enem letu plačali 431,4 EUR naročnine.
T-2 je za 23,52 EUR cenejši in ponuja veliko manj kot njegov dražji konkurent. Najcenejša
izbira bi bil AMIS-ov paket Trojka FLEX, za katega letna naročnina znaša 358,8 EUR in je za
72,6 EUR cenejši od Top trio A in za 49,08 EUR cenejši od T3 MEGA.
5.5.2 Primerjava srednjih paketov
V srednjem cenovnem rangu bi za najdražji paket, ki je Telekomov Top trio B, odšteli 47,95
EUR. Če ga primerjamo z AMIS-ovim paketom Trojka Flex, ki smo mu dodali še osnovno
TV shemo in večjo hitrost interneta, da so si paketi med sabo kar se da najbolj podobni, je
dražji za 2,05 EUR in ponuja kar 20 televizijskih programov več. Hitrost interneta je pri obeh
paketih enaka, vendar AMIS ponuja neomejene brezplačne klice v vsa omrežja. Najcenejši
paket v tej cenovni skupini je T-2 T3 GIGA, za katerega je potrebno na mesec odšteti 42,98
EUR. Hitrost interneta je sicer za 10 Mb/s počasnejša kot pri drugih dveh in ponujajo 119
34
televizijskih programov (kar je za 16 manj kot pri Telekomu in za 4 več kot pri AMIS-u) ter
možnost izbiranja med mobilnim ali fiksnim omrežjem, kjer so klici znotraj njihovega
omrežja brezplačni. Tako kot v najcenejšem paketu je zraven podana možnost za mobilno
televizijo s 70-imi televizijskimi programi.
Tabela 5.8: Izračun mesečne in celoletne naročnine srednje dragih paketov
Telekom: Top trio B T-2: T3 GIGA AMIS: Trojka
FLEX+osnovna TV
shema+večja hitrost
interneta
Mesečna naročnina 47,95 EUR 42,98 EUR 45,90 EUR
Celoletna naročnina 575,4 EUR 515,76 EUR 550,8 EUR
Vir: Telekom Slovenije (12. februar 2015), Amis (10. februar 2015d) T-2 (14. februar 2015)
Izbira Telekomovega paketa Top trio B bi nas na leto stala 575, 4 EUR. Za AMIS-ov paket bi
odšteli 24,6 EUR manj kot pri njegovem dražjem konkurentu. Najcenejša izbira v tem
cenovnem razredu bi bil paket T3 GIGA podjetja T-2, ki bi na letni ravni znašal 515,76 EUR,
kar je za 35,04 EUR manj od Trojke FLEX in za 59,64 EUR cenejši od največjega
slovenskega ponudnika telekomunikacijskih storitev Telekoma.
5.5.3 Primerjava najdražjih paketov
V tem cenovnem razredu je najdražji paket AMIS-ova Trojka FLEX, za katero je potrebno
odšteti kar 65,00 EUR mesečno. Za to ceno dobimo 140 televizijskih programov, najhitrejšo
možno internetno hitrost na DLS omrežjih v Sloveniji (30/5 Mb/s) in brezplačne klice v vsa
omrežja. Drugi najcenejši ponudnik je T-2 s paketom T3 TERA, ki pa ponuja slabšo
internetno hitrost od njegovega dražjega konkurenta in sicer le 20/2 Mb/s, vendar pa je njihov
izbor televizijskih programov veliko večji, kar 199 programov ponujajo v tem paketu, večina
jih je tudi v HD obliki. Za vse to bi bilo potrebno odšteti 57,98 EUR, kar je za 7,02 EUR
cenejše kot AMIS-ova Trojka FLEX. V tem cenovnem rangu je Telekomov paket najcenejši.
Za mesečno naročnino bi bilo potrebno odšteti 56,95 EUR, kar je za 1,03 EUR manj kot za
paket T3 TERA in za 8,05 EUR manj kot Trojka FLEX. Glede na to, da je najcenejši, pa bi
35
bil naročnik z izbiro tega paketa zelo zadovoljen. Storitve, ki jih ponujajo, so obsežnejše kot
pri drugih dveh konkurentih. Hitrost interneta je 30/5 Mb/s in je ista kot pri AMIS-u, vendar
pa je število televizijskih programov veliko večje. Pohvalijo se lahko s kar 215 programi, od
tega jih je kar 40 v HD obliki.
Tabela 5.9: Izračun mesečne in celoletne naročnine najdražjih možnih paketov
Telekom: Top trio C T-2: T3 TERA AMIS: Trojka
FLEX+razširjena TV
+večja hitrost
interneta
Mesečna naročnina 56,95 EUR 57,98 EUR 65,00 EUR
Celoletna naročnina 683,4 EUR 695,76 EUR 780,00 EUR
Vir: Telekom Slovenije (12. februar 2015), Amis (10. februar 2015d) T-2 (14. februar 2015)
Za letno naročnino pri najdražjem ponudniku, ki je v tem cenovnem razredu AMIS, bi bilo
potrebno odšteti 780,00 EUR letno. Njegov konkurent T-2 je cenejši za 84,24 EUR in dražji
od Telekomovega paketa Top trio C za 12,36 EUR. V tem primeru bi bila najcenejša in glede
na storitve najbolj »bogata« izbira Telekomovega paketa Top trio C.
5.6 Rezultati in analiza raziskave
V raziskovalnem delu naloge želim prestaviti, kakšen vpliv ima na naročnika cena paketa in
storitve, ki so zajete v to ceno na področju ponudbe internetnih storitev. Anketni vprašalnik je
bil izdelan na spletni strani in posredovan preko spleta (Facebook, različni forumi,
posredovan preko e-pošte). Za spletni način izvedbe anketnega vprašalnika smo se odločili
zato, ker je tema povezana s spletom in so namenjena tistim anketirancem, ki so že vsaj enkrat
dostopali do interneta. V raziskavi je bil ugotovljen delež, cena, zadovoljstvo, uporaba
interneta, vrsta paketa ter način oglaševanja, ki je pritegnil določenega naročnika do izbire
ponudnika internetnih storitev in posledično do izbire določenega paketa.
36
5.6.1 Namen raziskave
Namen raziskave je ugotoviti, kaj naročnike pritegne k izbiri določenega ponudnika
internetnih storitev, kateri so po njihovem mnenju najpomembnejši dejavniki pri izbiri
ponudnikov internetnih storitev ter katerega ponudnika bi anketiranec izbral, če bi ga želel
zamenjati. Želeli bi tudi ugotoviti stopnjo zadovoljstva naročnikov določenega internetnega
ponudnika. Ker je večinoma cena tista, ki določa izbiro, smo naročnike povprašal tudi o
zadovoljstvu s cenami. Slovenski trg zajema kar nekaj ponudnikov internetnih storitev.
Osredotočili smo se le na tri, ki ponujajo storitve preko navadne povezave (ADSL) oz.
optičnega omrežja. To so Telekom Slovenije, AMIS in T2.
5.6.2 Analiza anketnega vprašalnika
Vprašalnik je bil objavljen na spletni strani www.1ka.com toliko časa, dokler ni bilo
pridobljenih 100 primerno izpolnjenih anket. To pomeni, da je 100 anketirancev odgovorilo
na vseh 14 vprašanj. Zaradi lažje analize so bila vsa vprašanja zaprtega tipa.
1. vprašanje: Spol?
Graf 5.1: Spol
34%
66%
Spol:
Moški
Ženski
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Prvo vprašanje je bilo: Katerega spola je anketiranec. Kot smo že omenili je anketni
vprašalnik izpolnilo 100 anketirancev. Od tega jih je bilo 66 odstotkov ženskega spola in 34
odstotkov moškega. Pričakovali smo, da bo število anketirancev, ki se razlikujejo po spolu
približno isto, vendar smo se motili.
37
2. vprašanje: V katero starostno skupino spadate?
Graf 5.2: Starost anketirancev
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, v katero starostno skupino spadajo anketiranci. Po
pričakovanju jih je večina, kar 86 odstotkov, spadala v starostno skupino med 21 in 40 let. Do
20 let je bilo starih 9 odstotkov anketirancev, 3 odstotki anketirancev so bili stari med 40 in
60 let in več kot 60 let je imelo le 2 odstotka vprašanih. S takšnim rezultatom anketnega
vprašanja bi lahko tudi sklepali, da internet v večini uporablja generacija v starosti od 21 pa
tja do 40 let in da tema ni zanimiva za uporabnike do 20 let.
38
3. vprašanje: Kakšen je vaš trenutni status?
Graf 5.3: Status anketiranca
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015
Na vprašanje, kakšen status ima posamezni anketiranec, je 51 odstotkov odgovorilo aktivni,
pod kar smatramo, da je oseba, ki je izpolnila vprašalnik, zaposlena. 36 odstotkov vprašanih
je še šolajočih, 10 odstotkov brezposelnih in 3 odstotki neaktivnih, kar pomeni, da so
upokojeni ali nezmožni za zaposlitev. Na Statističnem uradu Slovenije navajajo, da je bilo v
letu 2012 v Sloveniji registriranih 12 odstotkov brezposelnih oseb. Kar je razvidno tudi iz
našega anketnega vprašalnika. Delež registriranih brezposelnih moških znaša 11,5 odstotka,
delež registriranih brezposelnih žensk pa 12,6 odstotka. Delež delavno aktivnega prebivalstva
je v Sloveniji nekoliko višji od 57 odstotkov. Rezultati našega anketnega vprašanja so
podobni deležu zaposlenih in samozaposlenih v Sloveniji. (Statistični urad Republike
Slovenije, 2012)
39
4. vprašanje: Kakšna je vaša najvišja dosežena izobrazba?
Graf 5.4: Izobrazba
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
V anketi nas je zanimalo tudi, kolikšno stopnjo izobrazbe so dosegli anketiranci. Največ, kar
45 odstotkov anketirancev, je dokončalo štiriletno srednjo šolo. Presenetljivih 15 odstotkov
jih je dokončalo univerzitetni študij, 12 odstotkov visokošolski strokovni študij, 8 odstotkov
poklicno šolo, 6 odstotkov je dokončalo osnovno šolo in 3 odstotki višjo šolo in doktorat.
Nobeden od anketirancev nima kot zadnjo izobraževalno stopnjo navedeno osnovno šolo ali
magisterij.
40
5. vprašanje: V kateri regiji prebivate?
Graf 5.5: Regija, v kateri prebiva anketiranec
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Največ anketirancev, kar 63 odstotkov, prebiva v jugovzhodni Sloveniji. Da bo večina
anketirancev s te regije, je bilo pričakovano, smo pa želeli narediti raziskavo za celotno
Slovenijo. 27 odstotkov jih prihaja iz osrednjeslovenske regije, 3 odstotki iz savinjske in
obalno-kraške regije, po 1 odstotek iz pomurske, spodnje-posavske in gorenjske regije in
nobenega iz vseh ostalih navedenih regij.
6. vprašanje: Koliko časa na dan uporabljate internet?
Graf 5.6: Uporaba interneta v urah
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
41
Dolžina uporabe interneta je pri vsakem posamezniku različna. Za nekatere je ena ura, ki jo
preživi na svetovnem spletu, veliko, nekateri pa lahko »surfajo« tudi po cel dan. Raziskovalna
agencija Millward Brown je za Evropsko interaktivno oglaševalsko združenje naredila
raziskovalno anketo o uporabi interneta v EU. Anketirala je 7000 ljudi po vsej Evropi.
Raziskava je pokazala, da vsakodnevno uporablja internet 42 odstotkov aktivnih uporabnikov,
kar 10 odstotkov uporabnikov pa tedensko brska po internetu več kot 25 ur. To je dnevno
približno 7 ur. Večina anketirancev je mnenja, da internet pozitivno vpliva na človekove
možgane in njihovo delovanje. Internet postaja nadomestek za kar nekaj vsakdanjih opravil,
ki bi jih človek lahko opravil na tradicionalne način, kot so rezervacija vstopnic, branje
časopisa, klepet s prijatelji … Internet dandanes uporabniki uporabljajo za pošiljanje
elektronske pošte (88%), finančne storitve (50%), kupovanje potovalnih kart (64%) … (RIS:,
2004)
Na vprašanje o preživetem času na internetu je 62 odstotkov anketirancev odgovorilo, da na
internetu preživijo od 1 do 3 ure. Od tri do šest ur preživi na svetovnem spletu 17 odstotkov
anketirancev, 13 odstotkov jih uporablja internet do ene ure in 8 odstotkov več kot 8 ur.
Podani odgovori na vprašanje se povezujejo s rezultatom vprašanja o starosti in statusom
anketiranca. Ker je bilo večina anketirancev med 21 in 40 letom ter z aktivnim delovnim
statusom, je logično, da jim, zaradi 8 urnega delavnika v službi in po vsej verjetnosti
družinskega življenja, ostane malo časa za uporabo interneta.
7. vprašanje: Katerega internetnega ponudnika uporabljate?
Izbira internetnega ponudnika je dandanes izredno pomembna odločitev. Na območju naše
države deluje kar precej ponudnikov takšnih storitev, vendar pa se vsi med sabo razlikujejo.
Če ste naročeni na nekega ponudnika za nižjo ceno dobite več nekatere storitve in manj druge
(npr. več interneta in manj televizijskih programov ali obratno) kot pri drugem ponudniku
istih storitev. Zato je primerjava kot tudi posledično kupčeva odločitev naročniških paketov
med različnimi ponudniki težja kot sprva mislimo.
42
Graf 5.7: Delež naročnikov pri posameznem ponudniku storitev
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Največ anketirancev, 52 odstotkov, uporablja internetne storitve ponudnika Telekom
Slovenije, kar smo tudi pričakovali. 27 odstotkov jih je naročenih pri podjetju AMIS, 16
odstotkov pri podjetju T-2 in 6 odstotkov je naročnikov pri drugih operaterjih internetnih
storitev. Najdlje na slovenskem trgu je podjetje Telekom Slovenije (prej dve podjetij SIOL in
Mobitel), ki ponuja uporabniku skoraj vse telekomunikacijske storitve, zato ima verjetno tudi
največji tržni delež. Po rezultatih raziskave Apeka, ki je bila opravljena leta 2013, je za
svojega ponudnika medmrežnih storitev navedlo Telekom Slovenije kar 39 odstotkov
anketirancev. Tržni delež se je od prejšnjega leta zmanjšal za kar 6 odstotkov. Na drugo mesto
se je povzpel T-2, katerega delež se je od lanske do letošnje raziskave povečal z 12 na 16
odstotkov. Rast števila uporabnikov so zabeležili tudi pri Telemachu in AMIS-u, in sicer za 2
odstotka v enem letu. (RTV-SLO, 2013)
8. vprašanje: Na kateri paket ste naročeni?
Uporabnik se pri naročanju internetnega paketa odloči, kaj od ponujenega mu najbolj ustreza.
S tem vprašanjem smo želeli prikazati, da se večinski delež uporabnikov odloča za paket
trojček (TV, internet, telefon). Ker je izbira paketov med ponudniki različna, smo si izbrali le
tiste tri, ki so si med seboj najbolj podobni. Trojček je marketinško ime, ki so si ga izmislili
ponudniki telekomunikacijskih storitev, in ponuja internet, televizijo ter telefonijo v enem
43
paketu, vse to pa deluje preko internetnega protokola, ki je značilen za širokopasovni dostop
do interneta. Uporabniki se odločajo za paket trojček zaradi cenejših storitev, lažjega
plačevanja položnic (3 storitve na1 položnici), cenejših klicev …
Graf 5.8: Delež naročenih na posamezni paket
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da kar 76 odstotkov anketirancev uporablja paket
trojček (TV, telefon, internet). 16 odstotkov jih je naročenih le na internet in 8 odstotkov na
televizijo in internet. Velik delež uporabnikov, naročenih na trojček, je bil pričakovan, mislili
pa smo, da bo zaradi obsežne uporabe mobilne telefonije paket s televizijo in internetom
večkrat naveden kot odgovor na zastavljeno vprašanje.
9. vprašanje: Ali bi zamenjali ponudnika internetnih storitev, če bi imel
konkurenčni ponudnik boljšo ponudbo?
Pri tem vprašanju bomo najprej prikazali rezultate vseh treh podjetij skupaj, nato pa ločili
anketirance glede na ponudnika internetnih storitev. Vprašanje bomo predstavili v štirih grafih
in s tem predstavili število uporabnikov, ki bi zamenjali operaterja, če bi imel konkurenčni
ponudnik boljšo ponudbo. Podatke smo izvozili v Microsoftov program za urejanje tabel,
Excel, kjer smo z ukazom COUNTIFS (ukaz nam na določenem obsegu podatkov sešteje
število podatkov, ki jih iščemo) razvrstili anketirance glede na ponudnika in nato še glede na
44
odgovor, ki so ga izbrali pri vprašanju o zamenjavi ponudnika. Tak način razvrstitve bomo
uporabili še pri nekaterih drugih vprašanjih.
Skupni rezultati
Vsakdanji problem sodobnega človeka je, kako privarčevati čim več denarja,in za ta denar, ki
ga plačamo za neko storitev, dobiti zadovoljivo povratno vrednost. Konkurenca na področju
internetnih storitev se je od začetka, ko je na tem področju imel prevlado Telekom Slovenije
(takrat SiOL), do danes močno razvila. Zaradi boljših ponudb konkurentov je Telekom
Slovenije izgubljal svoje naročnike in tako so bili primorani spremeniti cene in prilagoditi
ponudbo ostalim konkurentom. Ker pa je podjetje v državni lasti, je modernizacija njihove
omrežne infrastrukture stekla mnogo hitreje kot pri konkurentih. Zato se po precejšnji izgubi
naročnikov v prejšnjih letih sedaj postavljajo na noge in s konkurenčno ponudbo pridobivajo
nove uporabnike. Na račun nezadovoljstva s Telekomom in posledično izgube naročnikov so
se lahko razvijala konkurenčna podjetja, kot so AMIS in T-2, ki skozi vsa leta beležita
konstanten prirast uporabnikov.
Graf 5.9: Uporabniki, ki bi zamenjali svojega ponudnika (skupni rezultati)
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Na vprašanje o zamenjavi ponudnika internetnih storitev, ob predpostavki da ima konkurent
boljšo ponudbo, je 73 odstotkov anketirancev odgovorilo pritrdilno.
45
Telekom Slovenije
Najprej bomo predstavili rezultate za Telekom Slovenije, ker ga uporablja največ
anketirancev. Pri tem vprašanju smo pričakovali, da bo večina anketirancev odgovorila na
vprašanje pritrdilno, ker se v današnjem času vedno bolj teži k temu, kje in na kakšen način bi
se dalo privarčevati čim več težko prisluženega denarja.
Graf 5.10: Delež uporabnikov pri Telekomu Slovenije, ki bi zamenjali svojega ponudnika
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Uporabnikov Telekomovega internetnega omrežja je glede na tržni delež največ v Sloveniji.
Vendar bi jih, če bi imel konkurent boljšo in cenejšo ponudbo, operaterja zamenjalo kar 79
odstotkov. 21 odstotkov anketirancev ponudnika ne bi spremenilo.
AMIS
Pri AMIS-u tudi pričakujemo, tako kot pri Telekomu, da bi večina uporabnikov zamenjala
ponudnika s konkurenčnim ponudnikom zaradi cene ali hitrejše internetne povezave, več
programov na TV ali celo morda zaradi hitrejšega reševanja tehničnih težav.
46
Graf 5.11: Delež uporabnikov pri AMIS-u, ki bi zamenjali svojega ponudnika
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
AMIS od samega začetka beleži rast naročnikov. Zato lahko sklepamo, da je večina
uporabnikov zadovoljna s ponujenimi storitvami ter ceno. Lahko tudi rečemo, da njihove
ponudbe pritegnejo nove uporabnike njihove širokopasovne povezave. Vendar pa jih je 71
odstotkov anketirancev, ki so se opredelili za uporabnika AMIS-ovega omrežja, na vprašanje,
ali bi zamenjali svojega ponudnika, če bi imel konkurent boljšo ponudbo, odgovorila
pritrdilno. 29 odstotkov pa jih je odgovorilo, da ne bi zamenjalo svojega ponudnika
internetnih storitev. Iz teh podatkov lahko vidimo, da ima AMIS 7 odstotkov bolj »zvestih«
uporabnikov kot Telekomu Slovenije.
T-2
T-2 naročnikov je bilo med anketiranci občutno manj kot pri ostalih dveh ponudnikih
internetnih storitev. Pričakovali smo, da se bojo odgovori bolj nagibali na možnost DA, kot
pri ostalih dveh konkurentih. Menimo, da prebivalstvo v Sloveniji ni naravnano k
prekomernemu trošenju denarja, zato so velikokrat pripravljeni spremeniti svoje navade ali
način življenja le zato, da bi privarčevali denar.
47
Graf 5.12: Delež uporabnikov pri podjetju T-2, ki bi zamenjali svojega ponudnika
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Pri podjetju T-2 od leta 2013 ne beležijo posebno velikega prirasta ali upada naročnikov. Iz
tega je razvidno, da je večina uporabnikov zadovoljna s ponujenimi storitvami in da v zadnjih
letih pridobijo tolikšno število uporabnikov, kot jih izgubijo. Vendar pa je večina, 70
odstotkov, odgovorila, da bi zamenjali ponudnika, če bi konkurent imel boljšo ponudbo. 30
odstotkov anketirancev ne bi zamenjalo ponudnika, zato lahko sklepamo, da ima podjetje T-2
še več podjetju »zvestih« naročnikov kot ostali dve konkurenčni podjetij.
Naročniki drugih ponudnikov
Naročnikov, ki so se opredelili kot naročniki pri drugih ponudnikih internetnih storitev, je bilo
le 6. Naše pričakovanje je bilo, da se jih bo veliko več opredelilo za ta odgovor, saj je
konkurenca na tem področju postala kar velika, pa tudi sami smo izbrali le 3 ponudnike, zato
smo pričakovali, da se jih bo več odločilo za ta odgovor.
48
Graf 5.13: : Delež uporabnikov pri ostalih podjetjih, ki bi zamenjali svojega ponudnika
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Več kot polovica anketirancev, ki so se opredelili, da so naročniki pri nekem drugem
ponudniku internetnih storitev, je pripravljenih zamenjati ponudnika, če bi imel konkurent
boljšo ponudbo.
10. vprašanje: Kaj vas je pritegnilo k izbiri vašega internetnega ponudnika?
Naročnik lahko prostovoljno izbira med različnimi ponudniki interneta. Pri tem vprašanju
smo poskušali ugotoviti, na podlagi česa se bodo člani gospodinjstva odločili za določenega
ponudnika. Vprašanje bo predstavljeno enako kot prejšnje, torej najprej bodo predstavljeni
skupni rezultati, nato pa še za posamezno podjetje. Pridobivanje podatkov bo potekalo po
istem postopku kot pri vprašanju številka 9.
Skupni rezultati
Pridobivanje novih in ohranjanje obstoječih strank je cilj vsakega podjetja. Zato se morajo
konkurenčna podjetja stalno izboljševati in s tem ponujati svojim strankam vedno boljše
storitve, nove stranke pa pritegniti z raznoraznimi boljšimi ponudbami od konkurence. Pri
ponudnikih internetnih storitev ni vedno tako, da cena odtehta glavno vlogo pri odločitvi
49
naročnika, ker, kot smo že omenili v začetku empiričnega dela, je zelo težko primerjati med
seboj pakete in njihove cene zaradi različne ponudbe med konkurenti in njihovimi paketi.
Graf 5.14: Razlogi za izbiro določenega internetnega ponudnika
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Polovica anketirancev, je odgovorila, da so se za določenega ponudnika odločili zaradi nižje
cene storitev glede na isto ponudbo pri konkurenčnemu ponudniku, 35 odstotkov se jih je
odločilo za podjetje, ki ima manj motenj v omrežju, pri 10 odstotkih je na odločitev vplivala
dobra reklama in 5 odstotkov se jih je odločilo za naročnino pri določenem podjetju zaradi
dobrega odnosa do strank.
Telekom Slovenije
Pridobivanje novih in ohranjanje starih naročnikov je pri podjetjih, kot je Telekom Slovenije,
poglavitnega pomena, zato je potrebno vedno znova iskati nove načine za to, da pridobijo
naročnike na svojo stran.
50
Graf 5.15: Razlogi za izbiro podjetja Telekom Slovenije
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Za podjetje Telekom Slovenije se je opredelilo 52 anketirancev, od tega jih je 25 (48
odstotkov) odgovorilo, da so se odločili za tega operaterja internetnih storitev, ker zaznavajo
maj motenj v omrežju. 19 anketirancev (36 odstotkov) jih meni, da jim Telekom Slovenije
zaračunava nižjo ceno za isto ponudbo, kot jo ima konkurenca, 6 (12 odstotkov) od 100
vprašanih jih je pritegnila dobra reklama in 2 (4 odstotke) boljši odnos do strank kot pri
prejšnjem ponudniku.
AMIS
Zadnje čase so pri podjetju AMIS zelo aktivni glede oglaševanja svojih izdelkov in
pridobivanja novih naročnikov (spoznaj AMIS, Akcija samo za nove naročnike ...). Verjetno
zaradi slabšega leta 2013, kjer so beležili le 0,1 odstotno rast naročnikov. Novi naročniki ne
doprinesejo le določen znesek v blagajno podjetja, gre se tudi za tržni delež, ki ga ima
podjetje v posamezni panogi. Še pred kratkim glavni monopolist na tem področju, Telekom
Slovenije, je po veliki izgubi naročnikov še vedno v krepki prednosti pred ostalimi, vendar pa
se vidi uspešnost trženja in pridobivanja novih članov tudi pri drugih internetnih ponudnikih.
51
Graf 5.16: Razlogi za izbiro podjetja AMIS
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Za naročnike pri podjetju AMIS se je opredelilo 27 anketirancev (26 odstotkov). 15 od stotih
vprašanih se jih je odločilo za tega ponudnika zaradi nižje cene storitev glede na isto ponudbo
kot pri konkurenci, 7 ga je izbralo zaradi manj motenj v omrežju, 2 anketiranca zaradi dobre
reklame in 2 zaradi dobrega odnosa do strank.
T-2
Graf 517: Razlogi za izbiro podjetja T-2
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
52
Po pričakovanjih se je večina, kar 12 anketirancev, odločila za podjetje T-2, ker so bili
mnenja, da bodo plačevali manjši znesek za isto ponudbo kot pri konkurenci, 2 je pritegnilo
to, da je v omrežju manj motenj kot pri drugih ponudnikih, 2 sta bila mnenja, da ima T-2
boljši odnos do svojih strank kot pa drugi dve podjetij in nihče se ni odločil za storitve
podjetja T-2 zaradi dobrega oglaševanja.
Naročniki drugih ponudnikov
Graf 5.18: Razlogi za izbiro drugih ponudnikov
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Naročniki, ki med tremi glavnimi možnostmi niso našli svojega ponudnika, so se za
konkurenta odločili zaradi nižje cene storitev glede na isto ponudbo konkurenc (71
odstotkov), in 29 odstotkov zaradi dobro narejenega oglaševanja. Nihče se ni odločil zaradi
boljšega odnosa do stranke oz. manj motenj v omrežju.
53
11. vprašanje: Katere dva dejavnika sta vam pri vašem ponudniku internetnih
storitev najbolj pomembna?
Graf 5.19: Po naročnikovem mnenju najpomembnejši dejavniki za izbiro ponudnika
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Na vprašanje, katera dva dejavnika sta pri ponudniku internetnih storitev najbolj pomembna,
je večina anketirancev mnenja, da je najpomembnejši dejavnik kakovost storitev, saj je ta
odgovor izbralo kar 76 odstotkov anketirancev. Sledi odgovor ugodne cene storitev, ki ga je
izbralo 59 odstotkov anketirancev. Za 46 odstotkov anketirancev so najbolj pomembne hitro
odpravljene tehnične napake, 5 odstotkov anketirancev pritegne dobra reklama in za po 7
odstotkov anketirancev je pomembna obveščenost in seznanjenost s ponudbo ter novostmi.
12. vprašanje: Če bi lahko zamenjali svojega ponudnika internetnih storitev,
katerega bi izbrali?
Menjava operaterja internetnih storitev je v današnjem času postopek, ki ne traja več kot en
teden. Uporabnik menjave skorajda ne zazna, njegova edina dolžnost je, da podpiše novo
pogodbo z željnim ponudnikom, ki pa nato sam poskrbi za vse ostale nastale nevšečnosti s
54
prejšnjim operaterjem. Monopolist v ponudbi internetnih storitev je bil do leta 2010 Telekom
Slovenije, ki pa je v naslednjih letih začel izgubljati naročnike zaradi pojava konkurentov.
Največ naročnikov je iz Telekomovega (takrat SiOL) internetnega omrežja prešlo k
ponudnikom, ki so omogočali kakovostnejše storitve za isto ali še nižjo ceno.
Skupni rezultati
Graf 5.20: Katero alternativo bi izbrali uporabniki
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Skupni rezultati so pokazali, da če bi anketiranci imeli možnost takojšnje menjave svojega
operaterja internetnih storitev, bi jih 27 odstotkov izbralo podjetje AMIS. 22 odstotkov bi se
odločilo za T-2, 13 odstotkov bi izbralo operaterja, ki ga ni na seznamu in le 10 odstotkov bi
izbralo giganta na tem področju, Telekom Slovenije. Presenetljivih 28 odstotkov pa je s
ponudbo pri svojem ponudniku zadovoljna.
Telekom Slovenije
Po obdelavi podatkov v Microsoftovem programu Excel smo prišeli do zaključka, da se je za
Telekom opredelilo 52 od 100 vprašanih. Nato smo želeli pridobiti informacije, koliko od teh
petdesetih želi zamenjati operaterja in katerega bi izbrali, če bi ga zamenjali. Zaradi velike
izgube tržnega deleža Telekoma Slovenije smo pričakovali, da bi velika večina želela
zamenjati svojega operaterja.
55
Graf 5.21: Katero alternativo bi izbrali uporabniki Telekoma Slovenije
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Največ, kar 34 odstotkov ali 17 anketirancev, bi za nadomestilo izbralo podjetje AMIS,
presenetljivih 16 anketirancev ali 30 odstotkov je s ponudnikom zadovoljnih, 11 bi jih izbralo
T-2, 8 se jih je opredelilo za druge operaterje.
AMIS
Pri podjetju AMIS že od nekdaj skrbijo za svoje naročnike in si želijo čim več novih in
obdržati večino starih naročnikov. Za naročnike pri podjetju AMIS se je opredelilo 27 od 100
anketirancev, kar je občutno manj kot za podjetje Telekom Slovenije.
Graf 5.22: Katero alternativo bi izbrali uporabniki AMISA
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
56
Za razliko od Telekoma Slovenije je delež anketirancev, ki ne bi zamenjali svojega operaterja,
občutno manjši. Le 23 odstotkov ne bi zamenjalo ponudnika internetnih storitev. 47 odstotkov
bi se ob zamenjavi odločilo za T-2, 23 odstotkov za Telekom Slovenije in 12 odstotkov za
neko drugo podjetje na tem področju. Vidimo, da telekom zopet pridobiva na tržnem deležu.
T-2
Pri podjetju T-2 že vrsto let stremijo h kakovostnim storitvam in zadovoljstvu strank, zato
vedno več investirajo v boljšo internetno infrastrukturo. Za naročnike pri podjetju T-2 se je
opredelilo 15 anketirancev od tega bi se ob menjavi ponudnika internetnih storitev kar 43
odstotkov odločilo za konkurenčno podjetje AMIS. Velik odstotek, kar 36, ponudnika ne bi
zamenjalo. 21 odstotkov pa bi se odločilo za nekega drugega operaterja internetnih storitev, ki
ni bil naveden kot odgovor v anketi. Presenetljivo se nobeden od T-2 naročnikov ne bi odločil
za Telekom Slovenije.
Graf 5.23: Katero alternativo bi izbrali uporabniki podjetja T-2
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Naročniki drugih ponudnikov
Sedanji naročniki v anketi drugih ponudnikov internetnih storitev s kar 60 odstotki ostajajo
zvesti svojim operaterjem, ostalih 40 odstotkov bi se jih odločilo za AMIS, nihče se ne bi
odločil za Telekom Slovenije, prav tako tudi nihče za podjetje T-2.
57
Graf 5.24: Katero alternativo bi izbrali uporabniki ostalih ponudnikov
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
13. vprašanje: Koliko znaša mesečni račun pri vašem ponudniku internetnih
storitev?
Za pridobivanje novih naročnikov se odvijata nenehni boj in tekmovanje. Zato je pomemben
inovativni trud, da na tržišče pošljejo različne pakete za različno ceno. Zato smo s tem
vprašanjem želeli preveriti, kolikšen znaša povprečni mesečni znesek za uporabo internetnih
storitev. Tako kot smo naredili pri prejšnjih vprašanjih, bomo tudi pri tem razčlenili naročnike
na posamezne ponudnike in prikazali, kolikšen delež naročnikov plačuje za storitve določene
cene.
Skupni podatki
Dva odstotka anketirancev porabi za internetne storitve od 0 do 20 EUR, 44 odstotkov od 20
do 40 EUR, največ, kar 48 % vprašanih, ima mesečno naročnino od 40 do 60 EUR, kar je
povprečna cena internetnih storitev in se, kot smo raziskali v začetku empiričnega dela, za
takšno ceno dobi že kar solidno kakovostne storitve. Nad 60 EUR plačuje mesečno naročnino
6 odstotkov anketirancev.
58
Graf 5.25: Mesečni račun pri vseh ponudnikih
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Telekom Slovenije
Telekom Slovenije je v začetku empiričnega dela, kjer smo prikazali podjetja in njihove
pakete glede na ceno, spadal med dražja glede na ceno paketov. Cene paketov so se gibale
med 35 pa tja do 56 EUR.
Graf 5.26: Mesečni račun pri Telekomu Slovenije
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
59
Kot smo že omenili v začetku, se cene paketov gibljejo med 35 in 56 EUR (odvisno od
naročenih dodatnih televizijskih programov, hitrosti interneta …), zato je razumljivo, da ni
bilo anketiranca, ki bi imel mesečno naročnino nižjo od 20 EUR. 9 odstotkov plačuje
Telekomu Slovenije nad 60 EUR mesečno, 39 odstotkov od 20 do 40 EUR in 52 odstotkov
anketirancev plača za naročnino od 40 do 60 EUR.
AMIS
Po primerjanju paketov v začetku empiričnega dela smo ugotovili, da paketi podjetja AMIS
spadajmo med najcenejše. Če bi izbirali med temi tremi ponudniki, ki jih mi primerjamo v
diplomskem delu, bi bili najcenejša izbira paketi podjetja AMIS. Cena paketov sega med 29
EUR pa do 65 EUR.
Graf 5.27: Mesečni račun pri AMIS-u
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Pri AMIS-u so paketi, ki znašajo manj kot 20 EUR, vendar je tu ponujeno najmanj, kar lahko
uporabnik dobi (najmanj TV programov, najpočasnejša internetna povezava …). Tako je 6
odstotkov anketirancev odgovorilo, da je njihov mesečni račun za internetne storitve nižji kot
20 EUR. 35 odstotkov plačuje podjetju AMIS mesečno od 20 do 40 EUR in največ 59
odstotkov plača od 40 do 60 EUR. Nobeden od anketirancev pa nima računa višjega od 60
EUR.
60
T-2
Na zadovoljstvo med naročniki vpliva tudi cena storitve. Naročniki T-2 so pri vprašanju glede
tega, ali bi zamenjali operaterja, kar v 32 odstotkih odgovorili, da operaterja ne bi menjali. Na
to po našem mnenju vpliva tudi cena. T-2 sodi po naši raziskavi v začetku empiričnega dela
diplomske naloge med srednje draga po ceni posameznega paketa. Cene paketov se gibljejo
med 33 in 58 EUR.
Graf 5.28: Mesečni račun pri podjetju T-2
0%
68%
21%
11%
T-2
1
2
3
4
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Ker tudi pri T-2 ni paketa, ki bi bil cenejši od 20 EUR, je odstotek anketirancev, ki so
odgovorili na odgovor od 0 do 20 EUR, enak 0. Nad 60 EUR jih mesečno plačuje 11
odstotkov, pri 21 odstotkih mesečna naročnina znaša od 40 do 60 EUR in največ kar 68
odstotkov odšteje za mesečno naročnino od 20 do 40 EUR.
Naročniki pri drugih ponudnikih
Večina naročnikov, ki so naročeni pri drugih operaterjih, so pri vprašanju o odločitvi, zakaj
so se odločili za svojega operaterja, v večini odgovorili, da zaradi nizke cene naročnine. Zato
pričakujemo, da se bodo odgovori pri tem vprašanju nagibali bolj na srednji dve podani
vrednosti.
61
Graf 5.29: Mesečni račun pri drugih ponudnikih
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Anketiranci so se opredelili, da nihče ne plačuje računa nižjega od 20 EUR, prav tako nihče
ne plačuje računa višjega od 60 EUR. 44 odstotkov vprašanih pravi, da je njihova mesečna
naročnina med 20 in 40 EUR in prav tako 56 odstotkov, da je med 40 in 60 EUR.
14. vprašanje: Ali se vam zdi, da je vaš mesečni račun previsok glede na ponujene
internetne storitve vašega ponudnika?
V današnjih časih ljudje varčujejo na vsakem koraku, zato se nam je zdelo to vprašanje še
posebej zanimivo. Pričakujemo, da se bo večina anketirancev odločila za to, da je njihov
račun previsok. Podatke bomo tudi pri tem vprašanju ločili s pomočjo programa Microsoft
Excel na posamezna podjetja in opravili analizo skupnih podatkov.
Skupni podatki
Odgovori na 14. vprašanje nas niso presenetili, saj smo jih vprašali, ali menijo, da je njihov
mesečni račun previsok glede na ponujene internetne storitve. Velika večina anketirancev, kar
66 odstotkov, je odgovorila, da je previsok, 34 odstotkom pa se zdi, da račun ni previsok.
Odgovor nas ni presenetil predvsem zato, ker v današnjih časih ljudje pričakujejo ogromno za
malo denarja.
62
Graf 5.30: Mnenje o previsokem mesečnem računu
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Telekom Slovenije
Ker Telekom Slovenije po raziskavi paketov, narejeni v začetku empiričnega dela, spada med
najdražje izmed treh izbranih podjetij, smo mnenja, da je večina anketirancev podala odgovor,
da so storitve predrage. To lahko sklepamo tudi iz tega, da je skozi zadnjih 5 let Telekom
izgubljal naročnike, verjetno tudi zaradi previsokih cen paketov ter nekakovostnih storitev.
Graf 5.31: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju Telekom Slovenije
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
63
Za Telekom Slovenije se je opredelilo 52 anketirancev, kar je več kot polovica vprašanih. Od
tega jih 73 odstotkov meni, da svojemu operaterju plačujejo previsoko mesečno naročnino, 27
odstotkov, ki so naročniki Telekoma, pa so mnenja, da ne plačujejo previsoke mesečne
naročnine.
AMIS
AMIS je podjetje, ki se je po raziskavi v začetku empiričnega dela izkazalo za najcenejše
izmed treh konkurentov. Raziskava o številu naročnikov iz zadnjih 5 let je pokazalo, da
podjetje AMIS konstantno pridobiva na naročnikih in razlog za to je po našem mnenju tudi to,
da je njihova cena glede na kakovost storitev primernejša kot pri konkurentih.
Graf 5.32: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju AMIS
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Za podjetje AMIS se je opredelilo 27 anketirancev, od tega se 59 odstotkom zdi cena, ki jo
plačujejo za storitve, predraga. 41 odstotkov jih je mnenja, da je cena mesečne naročnine
ustrezna.
T-2
Podjetje T-2 po raziskavi o cenah paketov spada v rang srednje dragih paketov, skozi vsa leta,
tako kot AMIS, konstantno pridobivajo nove naročnike. Pričakovali smo, da bo razmerje med
s ceno zadovoljnimi in nezadovoljnimi uporabniki približno enako. Razmerje med ceno,
64
kakovostjo in številom storitev, ki jih ponujajo, se nam zdijo primernejše kot pri Telekomu
Slovenije.
Graf 5.33: Pri podjetju T-2
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
V raziskavi se je za podjetje T-2 opredelilo 15 anketirancev, od tega jih je 57 odstotkov
odgovorilo, da se jim zdi cena mesečne naročnine predraga. 43 odstotkov jih meni da cena
naročnine ni predraga.
Naročniki pri drugih ponudnikih
Za naročnike pri drugih ponudnikih internetnih storitev se je opredelilo le 6 anketirancev.
Konkurenti se na tem področju izredno hitro razvijajo, zato lahko kmalu pričakujemo prodor
kakšnega manj poznanega ponudnika internetnih storitev.
65
Graf 5.34: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri drugih ponudnikih
Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)
Od 7 so se 4 anketiranci opredelili, da se jim zdi račun pri svojem ponudniku predrag, ostali
pa, da se jim ne zdi predrag.
6 POVZETEK RAZISKAVE
Internet je že od same iznajdbe naprej kazal velik potencial tako na tehnološkem kot na
ekonomskem področju. Razvil se je iz, v primerjavi s današnjim internetom, dokaj
preprostega akademskega omrežja v svetovno mrežo, po kateri kroži neskončno število
informacij in podatkov. Prva in tudi po našem mnenju najbolj donosna poslovna funkcija, ki
je prebila led in se zakoreninila na novem komunikacijskem kanalu, je bilo oglaševanje.
Kmalu za tem so sledile predstavitvene strani podjetij, ki so kot še sedaj služile marketingu in
prepoznavanju podjetij. Poslovna funkcija, ki je sledila oglaševanju in je znala izkoristiti
ostale funkcije, je bila prodaja. V današnjem času je internet nepogrešljiv tako za podjetja kot
tudi za posameznika, je pa res, da je trenutno bolj dostopen, kot je bil v samem začetku, ko je
za preprosto povezavo bilo potrebno veliko več programske in strojne opreme.
Poznamo več vrst povezav z internetom. Delimo jih na povezave s telefonsko linijo (xDLS),
povezave z optičnimi vlakni (FTTx) in satelitskimi povezavami (FTTH). V svetu je najbolj
razširjena povezava preko telefonske linije, ki zajema tržni delež s kar 60 odstotki, pri nas pa
66
se v zadnjem času izredno razvija hitrejša in naprednejša oblika povezave z optičnimi vlakni,
ki poteka po samostojnem omrežju.
Zgodovina interneta je v primerjavi z drugimi sodobnimi tehnologijami dokaj kratka. Ko je
leta 1958 takratni predsednik Združenih držav Amerike Eisenhower odobril finančna sredstva
ameriški obrambni raziskovalni agenciji ARPA (Advenced Research Projects
Administration), se ni zavedal, da bo s tem omogočil začetek svetovno znanega
komunikacijsko izobraževalnega omrežja. Kmalu za tem znanstvenik Larry Roberts med
seboj poveže štiri ameriške univerze (omrežje s štirimi vozlišči). Leta 1974 začnejo v agenciji
ARPA eksperimentirati s protokolom TCP/IP, ki je nadomestil prejšnji protokol NCP in ga
uporabljamo še danes. To leto se šteje kot rojstvo sodobnega interneta. Leta 1988 Robert
Tappan Moris izdela prvi virus v celotni zgodovini interneta, ki okuži 10 odstotkov
računalnikov, ki so bili takrat povezani na internet. Naslednje leto izdelajo novo tehniko
distribucije interneta imenovano World Wide Web (WWW). Leta 1995 razvijejo programski
jezik JAVA in leta 1998 se odpre podjetje Google, ki v naslednjih letih v veliki meri pomaga
pri razvoju internetnih aplikacij in posledično tudi samega interneta.
V Sloveniji začetki interneta segajo v leto 1991, ko je bila vzpostavljena povezava med
Inštitutom Jožefa Štefana in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko. Leta 1993 je bil na
istem inštitutu postavljen prvi superračunalnik in na njem spletna stran s predstavitvijo naše
države, kasneje se je imenovala Mat'kurja, ki je bil nekakšen spletni imenik.
Telekom Slovenije d.d. (prej Siol) je na področju ponudnikov internetnih storitev v tem
trenutku paradni konj. Predstavlja največji tržni delež uporabnikov v Sloveniji. Je ponudnik
vseh vrst komunikacijskih storitev, zato sodi med celovite ponudnike komunikacijskih
storitev tako v Sloveniji kot tudi na Kosovu, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na
Hrvaškem in v Črni gori. Ukvarjajo se z mobilnimi in internetnimi storitvami,
multimedijskimi storitvami … Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991 pod imenom Mobitel, ki
se je razvilo v delniško družbo z imenom Telekom Slovenije.
AMIS d.o.o. sodi med vodilne alternativne ponudnike celostnih komunikacij na področju
internetnih storitev, televizije in telefonije v Sloveniji. Je dokaj mlado podjetje na tem
področju, ki je bilo ustanovljeno leta 1995 in je do danes zabeležilo izjemno rast, tako v
številu uporabnikov, kot tudi v povečanju ponudbe. Poslanstvo podjetja je uporabnikom preko
67
širokopasovnih tehnologij in inovativnih rešitev približati svoje storitve in jim ponuditi
odlične vsebine z visoko dodano vrednostjo, ki bojo ustvarjene po meri uporabnika. Tako
želijo s svojo kakovostjo in širokim naborom vrhunskih storitev postati drugi največji in
najbolj cenjen ponudnik v Sloveniji.
Podjetje T-2, s polnim imenom T-2 družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih
komunikacij in opreme d.o.o., je podjetje, ki ponuja kakovostne in zanesljive medijske,
informacijske in telekomunikacijske rešitve. Lahko se pohvalijo, da so v Sloveniji trenutno
vodilni ponudnik optičnih povezav. Do sedaj so zgradili svoje optično omrežje že v skoraj
vseh večjih slovenskih mestih. V svoji ponudbi imajo poleg internetnih storitev tudi mobilno
omrežje s 128 baznimi povezavami lastnega dostopovnega omrežja UMTS. Podjetje se šteje
kot eno izmed mlajših na tem področju, saj je bilo ustanovljeno leta 2004, na trg pa je vstopilo
takoj naslednje leto. Družba želi svojim uporabnikom zagotoviti najsodobnejše in
najkakovostnejše telekomunikacijske, medijske in informacijske storitve, po razumnih cenah.
Vizija družbe je postati eden izmed dveh vodilnih ponudnikov fiksnih in mobilnih
komunikacijskih tehnologij ter medijskih vsebin v Sloveniji.
V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli pridobiti razmerje med zadovoljstvom
uporabnikov in ceno storitev pri posameznem ponudniku internetnih storitev. Glavni namen
empiričnega dela pa je bil ugotoviti najcenejšega ponudnika internetnih storitev na
slovenskem trgu.
Raziskovalna vprašanja, na katere smo želeli odgovoriti tekom diplomskega dela, so sledeča:
Kateri od teh treh ponudnikov ima največji tržni delež in kateri ima največji potencial za
naprej?
Ker je Telekom Slovenije že od samega začetka glavni ponudnik internetnih storitev, je
pričakovano, da je njegovo število uporabnikov skozi vsa leta največje. Leta 2010 je imel
Telekom Slovenije (takrat SiOL) kar 43 odstotni tržni delež (212.100 priključenih
uporabnikov), na drugem mestu je bil T-2 s 91.000 uporabniki ali 19,7 odstotnim tržnim
deležem in na tretjem mestu AMIS s 44.400 priključki ali 9,6 odstotnim deležem. Do leta
2013 je Telekom izgubljal na tržnem deležu in prišel do 199.100 priključenih uporabnikov,
kar predstavlja 38,8 odstotkov tržnega deleža. T-2 in AMIS sta vsako leto beležila porast
68
uporabnikov in leta 2012 je AMIS imel 11,8 odstotkov, T-2 pa 17,6 odstotkov tržnega deleža.
Leta 2013 pa je bila situacija tudi za Telekom Slovenije boljša. Vsi trije ponudniki so beležili
višjo rast priključenih uporabnikov. Tako je bil vrstni red takšen: Telekom Slovenije s 38,5
odstotnim tržnim deležem, Telemach z 20,1 odstotnim tržnim deležem, T-2 s 17,7 in AMIS s
11,9 odstotnim tržnim deležem.
Naše mnenje je, da ima zaradi velikega tržnega deleža in velikega pritoka finančnih sredstev
največji potencial za naprej ravno Telekom Slovenije, ne smemo pa izvzeti obeh drugih
podjetij, ki sta v zadnjih štirih letih beležili le povečanje tržnega deleža. Po že opravljeni
raziskavi smo opazili še eno v zadnjih letih močno in po našem mnenju izredno potencialno
podjetje Telemach, ki bi ga bilo tudi zanimivo vključiti v raziskavo.
Kateri ponudnik internetnih storitev je najugodnejši glede na določen paket?
Večina gospodinjstev poleg telefonije in televizije že nekaj časa uporablja tudi internet. Zato
so se ponudniki takšnih storitev organizirali in uporabnikom ponudili tako imenovane trojčke,
ki vsebujejo vse tri storitve skupaj. Pakete smo razdelili po sistemu od najcenejšega do
najdražjega.
Primerjava najcenejše možne ponudbe
Cene so si med vsemi tremi ponudniki dokaj podobne, je pa res, da pri vseh treh ponudnikih
ne dobiš iste ponudbe storitev (en ponudnik ponuja več programov, drugi zmogljivejšo
povezavo …). Najcenejši ponudnik v tem rangu z dokaj zadovoljivo ponudbo (do 15/1 Mb/s,
80 TV programov ter brezplačni klici v vsa omrežja), je AMIS-ov paket Trojka FLEX, ki
mesečno stane 29,90 EUR in letno 358,8 EUR.
Primerjava srednje možne ponudbe
Tukaj je najcenejša možna ponudba pri podjetju T-2. Paket z imenom T-3 GIGA ponuja do
10/2 Mb/s povezave, 119 TV programov in brezplačne klice znotraj mobilnega in
stacionarnega omrežja T-2. Mesečno bi odšteli 42,98 EUR, letno pa 515,76 EUR. Je pa res, da
se v tem rangu cene ne razlikujejo za več kot 2 EUR od povprečne, zato bi bila po našem
mnenju najbolj optimalna izbira glede na ponudbo in ceno Telekomov Top trio B, ki ponuja
69
20/2 Mb/s internetne povezave, 135 TV programov in brezplačne klice v svoja omrežja za 47,
95 EUR mesečno.
Primerjava najdražje možne ponudbe
V tem sklopu paketov je najcenejša in pa tudi najoptimalnejša izbira Telekomov paket Top
trio C, ki uporabniku omogoča do 30/5 Mb/s hitrosti interneta, 215 TV programov od tega 40
s HD tehnologijo, brezplačne klice v Telekomova omrežja in 400 minut v druga omrežja za
56,95 EUR mesečno ali 683,4 EUR letno.
Kaj je pritegnilo anketirance k izbiri določenega ponudnika internetnih storitev?
Pridobivanje novih in ohranjanje starih strank je cilj vsakega podjetja, zato je pomembno, da
gre podjetje v korak s časom in spremlja zadovoljstvo svojih strank. Ker pri ponudnikih
internetnih storitev ni vedno tako, da cena odtehta glavno vlogo pri odločitvi, smo v raziskavi
želeli ugotoviti, kaj stranke pritegne, da izberejo določenega ponudnika, ki ponuja drugačen
paket, bodisi dražji ali cenejši od svojega konkurenta. Anketirance smo razdelili po
posameznih podjetjih in jih prikazali tako v skupnem grafu kot tudi posamezno.
Večina anketirancev (kar 51 %) je izbrala določenega ponudnika zgolj zaradi nižje cene
storitev, 35 odstotkov se je odločilo za določenega ponudnika zaradi manjšega števila motenj
v omrežju, 10 odstotkov in manj pa zaradi dobre reklame in boljšega odnosa do stranke.
Iz teh podatkov je razvidno, da večina naročnikov še vedno gleda na stroškovno in ne
kakovostno plat storitev. Lahko bi rekli, da denar še vedno igra glavno vlogo pri izbiri
internetnih storitev in tudi drugje.
Za Telekom Slovenije se je opredelilo 52 anketirancev, od tega jih je 25 izbralo podjetje
zaradi manjšega števila motenj v omrežju, 19 zaradi nižje cene storitev, 6 zaradi dobre
reklame in 2 zaradi dobrega odnosa do strank.
Za naročnike pri podjetju AMIS se je opredelilo 24 anketirancev. 15 se jih je odločilo za to
podjetje zaradi nizke cene, 8 zaradi manj motenj v omrežju ter po 2 zaradi dobre reklame in
boljšega odnosa do strank kot pri konkurenci.
70
Večina, kar 8 od 14 anketirancev, ki so se opredelili kot uporabniki podjetja T-2, je bila
mnenja, da bo plačevala manjši mesečni račun kot pri konkurenci, 2 je pritegnilo to, da bodo
imeli manj motenj v omrežju in 2 sta upala na boljši odnos do strank.
Naročnike, ki se niso opredelili za nobenega od treh naštetih, je v večini pritegnila nižja cena
od konkurence in dobra reklama.
Ali so naročniki zadovoljni s ponujenimi storitvami in ceno?
Skupni podatki kažejo, da se 66 odstotkom uporabnikom zdi njihov mesečni račun glede na
ponujene storitve previsok, ostalih 34 odstotkov pa, da ni previsok. Telekom Slovenije je
skozi zadnjih 5 let izgubljal naročnike, verjetno tudi zaradi previsokih cen paketov ali
nekakovostnih storitev, zato je bilo pričakovano, da se bo večina anketirancev ki se je
opredelila za tega ponudnika, odločila, da se jim zdi cena previsoka. To tezo je potrdilo kar 73
% anketirancev, le 27 odstotkom se mesečna naročnina ni zdela predraga.
AMIS se je v začetku empiričnega dela izkazal za podjetje z nižjimi ali srednjimi cenami
paketov in ker podjetje že 5 let konstantno pridobiva naročnike, je logično, da bo odstotek
zadovoljnih uporabnikov s ceno in storitvami višji. Kar 41 odstotkov jih meni, da cene niso
predrage glede na kakovost in 59 odstotkov jih meni, da plačujejo prevelik mesečni račun.
Tudi podjetje T-2 spada v rang srednje dragih podjetij po cenah paketov in tudi skozi vsa leta,
tako kot AMIS, pridobiva naročnike. Pričakovali smo, da bo razmerje med zadovoljnimi in
nezadovoljnimi uporabniki približno isto kot pri konkurentu. 43 odstotkov je mnenja, da ne
plačujejo previsoke mesečne naročnine in 57 odstotkov je mnenja, da plačujejo previsoko
mesečno naročnino.
Naročnikov drugih podjetji je bilo le 7, od tega jih več kot polovica meni, da plačujejo
prevelik račun in ostali, da ne plačujejo prevelikega zneska.
6.1 Omejitve raziskave
Največja omejitev, ki bi lahko vplivala na kredibilnost raziskave, je ta, da je večinski vzorec
anketnega vprašalnika doma iz JV Slovenije, kjer bi lahko rekli, da ima večinski tržni delež
podjetje Telekom Slovenije. Je pa seveda stroškovno veliko boljša izvedba ankete preko
71
interneta, ker se ni potrebno voziti ali pošiljati anketnih vprašalnikov v druge kraje, vsak
posameznik ga lahko reši doma. Pri takšnem izpolnjevanju se poraja tudi negotovost glede
veljavnosti podatkov.
7 ZAKLJUČEK
Ker se zmogljivost interneta in s tem tudi načini povezovanja med ponudniki in uporabniki iz
dneva v dan razvija in nadgrajuje, se bodo morali ponudniki internetnih storitev vedno bolj
razvijati in nadgrajevati svoje povezave do uporabnikov. Konkurenca je na tem področju
izredno močna. Za enkrat še državno podjetje Telekom Slovenije lahko zaradi večjega tržnega
deleža razpolaga z veliko več finančnimi sredstvi kot ostala manjša podjetja. Tako AMIS kot
tudi T-2 pa se vztrajno približujeta svojemu tekmecu in mu poskušata z boljšo ponudbo in
nižjimi cenami prevzeti vedno več strank. Tekom pisanja diplomskega dela smo ugotovili, da
smo izpustili še enega pomembnega ponudnika telekomunikacijskih storitev pri nas. Podjetje
Telemach sodeluje s podjetjem Tušmobil tako, da lahko uporabniku ponudi vse vrste
telekomunikacijskih storitev, isto kot pri Telekomu Slovenije. Telemach ima tudi visok
odstotek tržnega deleža v Sloveniji (višji od AMIS-a in tudi od T-2), ki pa po narejeni
raziskavi trga vsako leto narašča.
Za natančnejše rezultate bi v raziskavo dodal še podjetje Telemach, ki v zadnjem času lahko
konkurira tudi paradnemu konju na tem področju Telekomu Slovenije. natančnejše rezultate
za celotno Slovenijo bi lahko pridobili tudi tako, da bi povečali število anketirancev (ne le
100) in s tem pridobili več vprašanih tudi iz drugih regij (največ jih je bilo iz JV Slovenije).
72
73
8 LITERATURA IN VIRI
1. AMIS. Nagrade in priznanja. Dostopno prek: http://www.AMIS.net/web3/podjetje/o-
podjetju/priznanja-in-nagrade/ (10. 2. 2015a).
2. AMIS. Osebna izkaznica. Dostopno prek: http://www.AMIS.net/web3/podjetje/o-
podjetju/osebna-izkaznica/ (10. 2. 2015b).
3. AMIS. Poslanstvo in vizija . Dostopno prek: http://www.AMIS.net/web3/podjetje/o-
podjetju/poslanstvo-in-vizija/ (10. 2. 2015c).
4. AMIS. TrojkaFlex. Dostopno preko: http://www.AMIS.net/web3/zasebni-
uporabniki/ponudba/paket?id=11586&omrezje=dsl#top (10. 2. 2015d).
5. AMIS. Zgodovina podjetja. Dostopno prek: http://www.AMIS.net/web3/podjetje/o-
podjetju/kratka-zgodovina/ (10. 2. 2015e).
6. BRIGGS, ASA in BRUKE, PETER (2005) Socialna zgodovina medijev: Od
Gutenberga do interneta. Ljubljana: Založba Sophia.
7. COOPER, BRAIN, MILNER, ANNA, BURROWS, TERRY, COLLIN, SIMON,
SCHLASHTER, SUSAN in MANN, TIM (1997) Internet. Ljubljana: Založba
Pasadena.
8. DLS. Dostopno prek: http://www.ssers.mb.edus.si/gradiva/rac/drugo/omrezja/50_wan/
03_datoteka.htmlo (1. 3. 2015).
9. INTERNET SOCIETY. Ob 20 letnici interneta v Sloveniji: Kratka Zgodovina
interneta. Dostopno prek: http://www.isoc-drustvo.si/?p=304 (19. 1. 2015).
10. KOŠENINA, DEJAN. Zgodovina interneta. Dostopno prek:
http://splet-stari.fnm.unimb.si/pedagoska/didgradiva/nastopi/didrac2/00/2/
zgodovina_interneta.htm (15. 1. 2015).
11. KROTKO, VASJA (2013) Kabelska omrežja kot NGN. Dostopno prek:
http://www.ltfe.org/wp-content/uploads/2013/05/L-Krotko-29-VITEL-clanek.pdf (8.
3. 2015).
12. MAZDEH, VAHID (2014) History of Internet. Dostopno prek:
http://redwood.colorado.edu/vama5720/caps/images/thesispaper.pdf (15. 1. 2015).
13. RAZVOJ INTERNETA (2009). Dostopno prek:
http://123martina.wordpress.com/2009/06/01/3-razvoj-interneta/ (20. 1. 2015).
74
75
14. RIS. Čas, ki ga Evropejci namenijo internetu (2004). Dostopno prek:
http://www.ris.org/db/27/6426/Raziskave/%C4%8Cas,_ki_ga_Evropejci_namenijo_in
ternetu/0/?preid=455 (11. 3. 2015).
15. ROUSE, MARGARET. TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Protocol) is
the basic communication language or protocol of the Internet. Dostopno prek:
http://searchnetworking.techtarget.com/definition/TCP-IP (20. 1. 2015).
16. RTV SLO (2015) Skoraj vsa gospodinjstva z otroki imajo dostop do interneta.
Dostopno prek: http://www.rtvslo.si/stevilke/skoraj-vsa-gospodinjstva-z-otroki-imajo-
dostop-do-interneta/358983 (6. 7. 2015).
17. RTV SLO (2013) Telekom še vedno prvi, a mu vztrajno odjedajo tržni delež. Dostopno
prek: http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/telekom-se-vedno-prvi-a-mu-
vztrajno-odjedajo-trzni-delez/326247 (11. 3. 2015).
18. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE (2013) Število uporabnikov
interneta na 100 prebivalcev Slovenije. Dostopno prek:
http://www.stat.si/letopis/2008/Grafikoni/22-08.pdf (28. 3. 2015).
19. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE (2012) Stopnja registrirane
brezposelnosti. Dostopno prek: http://www.stat.si/obcinevstevilkah/
Vsebina.aspx?leto=2014&ClanekNaslov=TrgDelaBrezposelni (29. 3. 2015).
20. T-2 (2013) Letno poročilo 2013. Dostopno prek: http://files.flipsnack.com/iframe/
embed.html?hash=ftk8wnnj&wmode=window&bgcolor=EEEEEE&t=
14110195841411019586 (16. 2. 2015).
21. T-2. O podjetju . Dostopno prek: http://www.t-2.net/o-podjetju (14. 2. 2015a).
22. T-2. Paket T3. Dostopno prek: http://www.t-2.net/paketi/t3-tera (14. 2. 2015b).
23. TELEKOM SLOVENIJE. O podjetju. Dostopno prek: http://www.telekom.si/o-
podjetju (14. 2. 2015a).
24. TELEKOM SLOVENIJE. Paketi TopTrio. Dostopno prek: http://www.telekom.si/
zasebni-uporabniki/paketi/vsi-paketi/paketi-toptrio/spoznajte-toptrio (12. 2. 2015).
25. TELEKOM SLOVENIJE. Priznanja storitev Telekoma Slovenije . Dostopno prek:
http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/priznanja-storitev-telekoma-slovenije
(14. 2. 2015b).
76
77
26. TELEKOM SLOVENIJE. Strateške usmeritve . Dostopno prek:
http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/strateske-usmeritve (10. 2. 2015).
27. TELEKOM SLOVENIJE. Zgodovina podjetja . Dostopno prek:
http://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/zgodovina (2. 2. 2015).
28. TRŽNI DELEŽI TELEKOM, TELEMACH, T-2, AMIS (2013) Dostopno prek:
http://internet.svetidej.com/internetni-informator/trzni-delez.html (2. 2. 2015).
29. VEHOVAR, VASJA, BATAGELJ, ZENEL, JARKOVIČ, MARJAN, KALIN,
TOMAŽ, KOZMUS, DAVOR, KRAMBERGER, ANTON, KRAŠOVEC, ROK,
LOZAR, KATJA,OBLAK, TANJA,REMEC, MATIJA, ŠKERLEP, ANDREJ in
TRČEK, FRANC(1998) Internet v Sloveniji. Izola: Desk .
30. VIDMAR, TONE (2013) Računalniška omrežja z internetnimi storitvami. Ljubljana:
Pesadena .
31. WIKIPEDIA. Internet v Sloveniji . Dostopno prek:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Internet_v_Sloveniji (18. 1. 2015).
32. WIKIPEDIA. Brezžično omrežje . Dostopno prek: http://sl.wikipedia.org/wiki/
Brez%C5%BEi%C4%8Dno_omre%C5%BEje (1. 3. 2015a).
33. WIKIPEDIA. Internet accsess . Dostopno prek:
http://en.wikipedia.org/wiki/Internet_access (1. 3. 2015b).
34. WIKIPEDIA. Optična vlakna. Dostopno prek:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Opti%C4%8Dno_vlakno (1. 3. 2015c).
PRILOGA
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Priloga 1: Anketni vprašalnik
1. Spol (obkrožite črko pred odgovorom):
a) moški
b) ženski
2. V katero starostno skupino sodite (obkrožite črko pred odgovorom):
a) do 20 let
b) od 20 do 30
c) od 30 do 40
d) od 40 do 50 let
e) od 50 naprej
3. Status (obkrožite črko pred odgovorom):
a) študent
b) zaposlen
c) samozaposlen
d) nezaposlen
e) upokojen
4. Dosežena izobrazba (obkrožite črko pred odgovorom):
a) osnovna šola
b) srednja šola
c) višja/visoka
d) univerzitetna
e) doktorat
f) drugo
5. Koliko časa na dan uporabljate internet (obkrožite črko pred odgovorom):
a) do 1 ure
b) od 1 do 3 ur
c) od 3 do 6
d) več kot 6 ur
6. Katerega internetnega ponudnika uporabljate (obkrožite črko pred odgovorom):
a) Telekom Slovenije
b) AMIS
c) T-2
d) nobenega od naštetih
7. Na kateri paket ste naročeni (obkrožite črko pred odgovorom):
a) TV, internet, telefon (trojček)
b) TV, internet
c) internet
8. Ali bi zamenjali ponudnika storitev, če bi imel konkurenčni ponudnik boljšo ponudbo
(obkrožite črko pred odgovorom):
a) da
b) ne
9. Kaj vas je pritegnilo k izbiri vašega internetnega ponudnika (obkrožite črko pred odgovorom):
a) dobra reklama
b) nižja cena glede na isto ponudbo, kot pri konkurenci
c) boljši odnos do stranke
d) manj motenj v omrežju
10. Katera dva dejavnika sta vam pri vašem ponudniku internetnih storitev najbolj pomembna
(obkrožite črko pred odgovorom):
a) ugodne cene storitev
b) kakovost storitev
c) obveščenost in seznanjenost s ponudbo
d) novosti
e) hitro odpravljene tehnične napake
11. Če bi lahko zamenjali svojega ponudnika internetnih storitev, katerega bi izbrali (obkrožite
črko pred odgovorom):
a) Telekom Slovenije
b) AMIS
c) T-2
d) drugi
e) Ponudnika ne bi zamenjal.
12. Koliko znaša mesečni račun pri vašem ponudniki internetnih storitev (obkrožite črko pred
odgovorom):
a) od 0 do 20 EUR
b) od 20 do 40 EUR
c) od 40 do 60 EUR
d) nad 60 EUR
13. Ali se vam zdi, da je vaš mesečni račun previsok glede opravljene storitve (obkrožite črko
pred odgovorom):
a) da
b) ne