f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

1/24

IV. strokovni kolegij zamudne obresti

ZAMUDNE OBRESTI(Gradivo za IV. Strokovni kolegij Okronega sodia v Ljubljani, Pravdni oddelek)

Pripravila: Mojca Lobnik

Ljubljana, 10.12.2008

1 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

2/24


UVOD

Gre za poskus prikaza nekaterih vpraanj povezanih z obraunom zamudnih obresti. Gradivo

se dotika vpraanj povezanih s: pravno podlago,

zapadlostjo,

tekom zamudnih obresti,

domnevo oderukih obresti,

valorizacijo delnih plail,

metodo izrauna in

zastaranjem zamudnih obresti.

1. PRAVNA PODLAGA

Zakonske dolobe o obrestih veljajo za vse vrste denarnih obveznosti enako, razen dolobe ooderutvu oziroma domneve oderutva, ki je za obveznosti iz gospodarskih pogodb drugana1.

165. len OZ2 Odkodninska obveznost teje za zapadlo od trenutka nastanka kode(umeeno v 2. oddelek: Povzroitev kode, 7. odsek: Povrnitev kode, 1. Povrnitev

premoenjske kode, naslov lena: Kdaj zapade odkodninska obveznost). 193. len OZ Kadar se vraa tisto, kar je bilo neupravieno pridobljeno, je treba vrniti plodove

in plaati zamudne obresti, in sicer, e je bil pridobitelj nepoten, od dneva pridobitve, drugaepa od dneva vloitve zahtevka (umeeno v 3. oddelek: Neupraviena pridobitev, 2. odsek:Pravila vraanja, naslov lena: Obseg Vrnitve).

299. len OZ Dolnik pride v zamudo, e ne izpolni obveznosti v roku, ki je doloen zaizpolnitev.

e rok za izpolnitev ni doloen, pride dolnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, zizvensodnim opominom ali z zaetkom kanega postopka, katerega namen je dosei izpolnitev

obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (umeeno v 2. oddelek: Splonapravila o izpolnitvi, 2. odsek: Zamuda, 1. Zamuda dolnika, naslov lena: Kdaj pride dolnik vzamudo).

344. len OZ Ko zastara glavna terjatev oziroma ko bi zastarala glavna terjatev, e ne biprenehala z izpolnitvijo, zastarajo tudi stranske terjatve, kot so terjatve za obresti, plodove,stroke, pogodbene kazni (umeeno v 4. oddelek: Zastaranje, 1. odsek: Splone dolobe, naslovlena: Stranske terjatve).

347. len OZ Terjatve obasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v doloenih krajih asovnihpresledkih (obasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve,

1 Vladimir Balaic: Omejitvena pravila o obrestih, Podjetje in delo t.1, str. 22, GV Zaloba, 15.2.2005.2 Obligacijski zakonik (Ur.l. RS, t. 83/01, 40/07).

2 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

3/24


bodisi da gre za stranske obasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takne obasneterjatve, s katerimi se rpa sama pravica, kot je terjatev preivljanja.

Isto velja za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej doloenih obasnih zneskih odplaujejoglavnica in obresti, vendar ne velja z obrona odplaila in druge delne izpolnitve.

Ne glede na 1. odst. Tega lena zastarajo obresti od terjatev, katerih zastaralni rok je kraji odtreh let, v enakem roku kot glavna terjatev.

372. len OZ Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se viina dolnikove denarneobveznosti doloi glede na spremembe cen za blago in storitve, izraenih z indeksom cen, ki gaugotavlja pooblaena organizacija (indeksna klavzula), ali glede na gibanje teaja tuje valute(valutna klavzula), ali glede na spremembe drugih cen, e ni taken dogovor v nasprotju zzakonom.

Kadar se pogodbeni stranki dogovorita za valorizacijo denarnih obveznosti, se valorizacijaopravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve, e se stranki ne dogovorita

drugae (umeeno v 1. oddelek: Denarne obveznosti, 1. odsek: Splone dolobe, naslov lena:Valorizacija denarnih obveznosti).

373. len OZ e dolnik predasno izpolni denarno obveznost, ima pravico odbiti od dolgaobresti za as od dneva plaila do zapadlosti le, e je k temu upravien po pogodbi ali e je to vskladu z obiaji (umeeno v 1. oddelek: Denarne obveznosti, 1. odsek: Splone dolobe,naslov lena: Predasno plailo).

375. len OZ Od zapadlih, pa ne plaanih obresti, ne teejo zamudne obresti, e zakon nedoloa drugae.

Nino je pogodbeno doloilo, da od zapadlih neplaanih obresti teejo obresti.

Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera vija, e dolnik ne bo pravoasno plaal zapadlih obresti (umeeno v 2. odsek. Obresti, naslov lena Prepovedobrestnih obresti)

376. len OZ Obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti dosee glavnico(umeeno v 2. odsek Obresti, naslov lena: Kdaj obresti nehajo tei) zbrisano z OZ-A3.

377. len OZ e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za ve kot50% vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se taken dogovor teje za oderuko

pogodbo, razen e upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali tekega gmotnega stanja dolnika,njegove nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovorilzase ali za koga drugega, ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati

ali storiti.Domneva iz prejnjega odstavka ne velja za gospodarsko pogodbo (umeeno v 2. odsek:Obresti, naslov lena: Domneva oderukih obresti).

378. len OZ e je dolnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje polegglavnice e zamudne obresti.

Obrestna mera zamudnih obresti znaa 8% letno, e poseben zakon ne doloa drugae(umeeno v 3. odsek Zamuda z izpolnitvijo denarnih obveznosti, naslov lena: Zamudneobresti).

381. len OZ Od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko

3 Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (Ur.l.RS, t. 40/07 - OZ-A).

3 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

4/24


je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo (umeeno v 3. odsek: Zamuda z izpolnitvijodenarnih obveznosti, naslov lena: Procesne obresti).

382. len OZ - Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolnik za obdobje od nastankadenarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plaati tudi pogodbene obresti.

e so dogovorjene pogodbene obresti, nista pa doloeni obrestna mera in zapadlost, je obrestnamera 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice (umeeno v 4. odsek:Pogodbene obresti, naslov lena: Pogodbene obresti).

382.a len OZ Pogodbene obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti doseeglavnico (umeeno v 4. odsek: Pogodbene obresti, naslov lena: Kdaj pogodbene obrestinehajo tei).

383. len OZ Dolobe tega zakonika o pogodbenih obrestih veljajo smiselno tudi za drugeobveznosti, pri katerih so predmet stvari doloene po vrsti (umeeno v 4. odsek: Pogodbeneobresti, naslov lena: Obresti pri nedenarnih obveznostih).

943. len OZ e nastane zavarovalni primer, mora zavarovalnica izplaati zavarovalnina aliodkodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti dalji kot tirinajst dni, teto od dneva, ko jedobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal (umeeno v posebni del, XXVI. poglavje:Zavarovalna pogodba, 4. odsek: Obveznosti zavarovalnice, naslov lena: Izplailo odkodnineali dogovorjene vsote).

Naelno pravno mnenje, obna seja VSS, 26.6.20024: Zamudne obresti od denarne terjatve zanepremoenjsko kodo (179. do 183. len OZ oziroma 200. do 203. len ZOR) pripadajookodovancu od uveljavitve OZ dalje (1. januar 2002), in sicer v asu veljavnosti Zakona ospremembah in dopolnitvah zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljniobrestni meri (Ur.l.RS, t. 109/2001 ZPOMZO-A): do dneva sodbe sodia prve stopnje v

viini predpisane obrestne mere, zmanjane za temeljno obrestno mero (sedaj po 13,5 odstotniobrestni meri), od prvega dne po dnevu sodbe prve stopnje dalje pa obresti po predpisaniobrestni meri zamudnih obresti (2. len ZPOMZO-A).

Enako velja tudi za denarne odkodnine za povrnitev premoenjske kode, odmerjene po cenahna dan sodne odlobe (2. odst. 168. lena OZ oziroma 2. odst. 189. lena ZOR).

Plaila na raun odkodnine se valorizirajo z obrestmi po temeljni obrestni meri (3. lenZPOMZO) ali po dogovoru (372. len OZ).

Ustavna odloba, t. U-I-300/04 z dne 2.3.2006: len 1060 OZ se razveljavi, kolikor se zazamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki teejo po

1.1.2002, uporablja 277. len ZOR, eprav so e dosegle ali presegle glavnico. Ustavna odloba, t. U-I-267/06 z dne 15.3.2007: len 376 OZ ni v neskladju z ustavo.

Ustavna odloba, t. Up-227/05-19 z dne 24.5.2007, iz obrazloitve izhaja: Na primere, ko sozapadle pa neplaane zamudne obresti v obdobju od uveljavitve OZ do uveljavitve Zakona ospremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A) e dosegle glavnico, se ustavnaodloba U-I-300/04 z dne 2.3.2006 ne more nanaati. V teh primerih so obresti po samemzakonu nehale tei in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo zaeti tei znova. Ustavno sodie jemoralo odgovoriti tudi na vpraanje, ali in v kolikni meri se pravnomonost razteza tudi na tistidel izreka sodbe, ki dolnika zavezuje k plailu zamudnih obresti od doloenega dneva dalje do

plaila. Nedvomno je s takno sodbo pravnomono odloeno o dolnikovi obveznosti plaila

4 Pravna mnenja 1/02 str.11, obr.

4 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

5/24


zamudnih obresti po temelju. Ker pa trenutek plaila obveznosti vnaprej ni znan oziromadoloen, o viini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo e ne more biti pravnomonoodloeno. O viini te terjatve pravnomono odloi ele izvrilno sodie, ki pri tem upoteva nadan plaila vsa pravila, ki urejajo viino zamudnih obresti.

Ustavna odloba, t. Up-699/05-22 z dne 5.7.2007, iz obrazloitve izhaja: Sodie bo moralougotoviti, koliko so znaale zapadle, pa neplaane zamudne obresti od uveljavitvi OZ. Na

podlagi teh izraunov pa bo sodie moralo ugotoviti tudi, ali so na dan 1.1.2002 obresti edosegle ali presegle glavnico ter odloiti skladno z odlobo Ustavnega sodia t. U-I-300/04.e so zapadle, pa neplaane obresti e dosegle glavnico ali jo presegle, bo moralo sodieupnikom dosoditi le zamudne obresti, ki so se natekle do navedenega dne5.

2. KDAJ OBVEZNOST ZAPADE

Odkodninska obveznost

Odkodninska obveznost nastane, ko so izpolnjene predpostavke, ki jih doloa zakon. koda je enaizmed njih. Po dolobi 165. lena OZ teje odkodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastankakode. Zato v trenutku nastanka kode okodovanec pridobi zahtevek na povrailo te kode, za

povzroitelja kode pa nastane dolnost (obveznost) povrniti povzroeno kodo, ki takrat tudizapade. Pravilo je jasno, e gre za protipraven odvzem stvari (1. odst. 164. len OZ). Enak princip

je zakonodajalec sprejel za vse odkodninske obveznosti, torej tudi za tiste, za katere v trenutkunastanka kode niso znane niti vse kodne posledice niti ni znana viina denarne odkodnine, ki jeekvivalentna nedenarnemu prikrajanju (kodi)6.

Nepremoenjska koda

Opredelitev teka zamudnih obresti od denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo je v sodnipraksi po uveljavitvi ZOR7 nihala med dvema skrajnostma in sicer med:

1. izenaevanjem zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti iz naslova odkodnine znastankom odkodninske obveznosti in

2. staliem, da je dolnik ele z izdajo sodbe sodia prve stopnje, e gre za neistno denarnoterjatev iz naslova odkodnine, priel v zamudo.

Sodna praksa je po sprejetju ZOR z naelnim staliem skupne seje iz leta 1979 zamudo opredelilas trenutkom nastanka kode. Po tem staliu je v trenutku nastanka kode nastal dolg, ki je takrattudi zapadel. Enako stalie je veljalo tudi za nepremoenjsko kodo. Takno stalie je bilospremenjeno leta 1987, po tem ko so leta 19858zamudne obresti prevzele funkcijo valorizacije

denarnih terjatev, ob sicernjem vztrajanju pri denarnem nominalizmu (394. len ZOR). S prisojotaknih, valorizacijskih zamudnih obresti za obdobje pred odmero odkodnine po cenah ob izdajisodbe (2. odst. 168. lena OZ, enako je doloal prej veljavni 2. odst. 189. lena ZOR), ali odmero

pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo, ki izhaja lahko le iz razmerij ob tej odmeri,bi bil okodovanec deleen dvojne valorizacije, kar seveda ni sprejemljivo. Stalie, ki ni bilosprejeto brez pomislekov,9 je logina posledica nesistematinega pristopa k reevanju pravnih

5 Miha lamberger: Zamudne obresti po noveli OZ-A, da ali ne?, Pravna praksa, leto 26/806, t. 34, str. 6-8.6 Gradivo seminarja: dr. Dunja Jadek Pensa ODKODNINSKA ODGOVORNOST (neposlovna in poslovna),

5.12.2007, Ljubljana.7 Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, t. 29/78 in nadaljnji).

8 Novela ZOR, Ur.l. SFRJ 39/85.9 Boris Strohsack, Zamudne obresti na odkodninske zahtevke, Pravnik 8-10/87.

5 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

6/24


problemov zelo visoke inflacije, ki je v obdobju od leta 1990 dosegla in presegla 1000% letno, sspremenjeno funkcijo zamudnih obresti. e so zamudne obresti izgubile funkcijo pavaliziraneodkodnine za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti in s tem deloma penalni znaaj terfunkcijo zagotavljanja plailne discipline, dobile pa so povsem novo funkcijo, to je samo funkcijo

valorizacije, je bilo treba zaetek teka teh zamudnih obresti tej funkciji prilagoditi. Odtlej so takotekle zamudne obresti od denarne odkodnine za povrnitev nedenarne premoenjske kode,odmerjene po cenah na dan sodne odlobe, od izdaje sodbe. Enako je veljalo za pravino denarnoodkodnino za nepremoenjsko kodo. Za opredelitev zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti iznaslova plaila odkodnine je v primeru spora o odkodninski odgovornosti tako postala odloilnadoloitev odkodnine v sodbi oziroma trenutek izdaje sodbe. Vendar, enako kot niso zamudneobresti po letu 1985 imele funkcije, ki so jo imele ob uveljavitvi ZOR, tudi zamude, kot jo jeopredelilo stalie iz leta 1987, ni bilo mo enaiti s pojmom zamude po ZOR (prim. 324. lenZOR, sedaj 299. len OZ).

Stalie se je obdralo tudi v obdobju po sprejemu Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

obresti in temeljni obrestni meri iz leta 1995

10

, ko so zamudne obresti spet pridobile poleg funkcijevalorizacije e funkcijo pavalizirane odkodnine za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti ter stem penalni znaaj in s tem ponovno postale tudi ukrep za zagotavljanje plailne discipline 11.Razlog za vztrajanje pri ustaljeni sodni praksi je bil nain izraanja predpisane obrestne merezamudnih obresti, ki je vseboval tudi valorizacijo. Leta 2002, po uveljavitvi OZ iz ZPOMZO-A, ki

je tevilno loil prave zamudne obresti in obresti po predpisani obrestni meri z vkljuenovalorizacijo, je Obna seja VSS sprejela stalie, ki je bilo namenjeno spremembi dotedanje sodne

prakse v zvezi z zamudnimi obrestmi od denarnih odkodninskih obveznosti in sicer:

Zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoenjsko kodo (179. do 183. lena OZ oziroma200. do 203. len ZOR pripadajo okodovancu od uveljavitve OZ dalje (1.1.2002), e zamuda ninastala pozneje (299. len OZ oziroma 324. len ZOR), in sicer v asu veljavnosti ZPOMZO-A12:

do dneva sodbe sodia prve stopnje, v viini predpisane obrestne mere, zmanjane za temeljnoobrestno mero (tedaj po 13,5 odstotni obrestni meri);

od prvega dneva po dnevu sodbe sodia prve stopnje dalje, pa po predpisani obrestni merizamudnih obresti (2. len ZPOMZO-A).

Enako velja tudi za denarne odkodnine za povrnitev premoenjske kode, odmerjene po cenah nadan sodne odlobe (2. odst. 168. lena OZ oziroma 2. odst. 189. lena ZOR).

Plaila na raun odkodnine se valorizirajo z obrestmi po temeljni obrestni meri (3. len ZPOMZ),ali po dogovoru (372. len OZ)13.

Dne 28.6.2003 je priel veljati ZPOMZO-114

, po katerem obrestna mera zamudnih obresti ni vesestavljena iz dveh delov: revalorizacijskega in realnega. Ker od tedaj velja le e predpisanaobrestna mera (ne pa ve temeljna obrestna mera), prisojanje zamudnih obresti z zmanjanoobrestno mero ni ve pravilno. Od 28.6.2003 mora povzroitelj kode plaati v zvezi znepremoenjsko kodo tudi zamudne obresti v viini predpisane obrestne mere15.

10 Ur.l. RS 45/95.11 Ve v :Lidija Koman Pereni, Doloanje denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo v Novosti s podroja

obligacijskih in stvarnopravnih razmerij, Intitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2001, str. 1-9.12 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri

(Ur.l. RS, 109/2001).13 Pravna mnenja VSS 1/2002, str.11, obr.

14 Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti ZPOMZO-1 (Ur.l. RS, t. 56/03).15 Sodba in sklep II Ips 599/2005 z dne 13.12.2007.

6 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

7/24


Primer izreka: Toena stranka je dolna plaati toniku 8.000,00 EUR odkodnine z zamudnimiobrestmi v viini predpisane obrestne mere, zmanjane za temeljno obrestno mero, za as od9.7.2002 (v konkretnem primeru gre za datum vloitve tobe) do 27.6.2003, od 28.6.2003 dalje do

plaila pa v viini predpisane obrestne mere zamudnih obresti, v 15 dneh pod izvrbo.

Nekaj primerov iz prakse: V nekem konkretnem primeru je sodie na podlagi 165. lena OZdosodilo zakonske zamudne obresti od 15.9.2003 dalje (datum objave prvega obravnavanegalanka). Pri tem je nepravilno uporabilo materialno pravo. Po uveljavljeni sodni praksinepremoenjska koda zapade v plailo, ko jo okodovanec lahko izrazi v denarju in povzroitelju

postavi odkodninski zahtevek. Od zapadlosti odkodninske obveznosti je treba loiti trenutek, kopovzroitelj kode pride v zamudo, kajti ele od tedaj naprej mu pripadajo zakonske zamudneobresti. e rok za izpolnitev ni doloen (tako tudi v obravnavani zadevi), pride dolnik v zamudo,ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z zaetkom kaknega postopka, katereganamen je dosei izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (2. odst.299.lena OZ). V konkretnem spisu ni bilo podatkov o morebitnem predpravdnem odkodninskem

zahtevku. Zato je treba kot dan zamude teti dan vloitve tobe, toei stranki pa priznati zakonskezamudne obresti od dosojenih odkodnin le od tedaj naprej16.

V nadaljnjem primeru Vrhovno sodie Republike Slovenije ugotavlja, da je izhodie za prisojozamudnih obresti pri nepremoenjski kodi doloba 186. lena ZOR, da se odkodninska obveznostteje za zapadlo od trenutka nastanka kode. Pravina denarna odkodnina za nepremoenjskokodo iz 200. lena ZOR se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe (2. odst. 189. lena ZOR).

Nadalje je pomembna doloba 324. lena ZOR, da pride dolnik v zamudo, e ne izpolni obveznostiv roku, doloenem za izpolnitev, oziroma ko upnik s kakrnimkoli opominom ali zaetkom

postopka zahteva od njega, naj izpolni obveznost. Z nastankom zamude z izpolnitvijo denarneobveznosti namre dolnik dolguje poleg glavnice tudi obresti (277. len ZOR). Od 1.1.2002 daljese priznavajo zamudne obresti od nastanka dolnikove zamude, vendar samo kot iste zamudne

obresti brez valorizacijskih obresti po temeljni obrestni meri, in to kljub dejstvu, da se denarnaodkodnina za nepremoenjsko kodo odmerja po cenah na dan izdaje sodne odlobe. Vobravnavanem primeru je sodie druge stopnje pravilno telo, da je zamuda nastala ele zvloitvijo tobe, saj tonik pred tem datumom ni izkazal, da je toeno stranko seznanil s svojimzahtevkom17.

V drugem konkretnem primeru je bilo odloeno, da od priznane odkodnine za nepremoenjskokodo obresti teejo od 21.7.2007, ko je pretekel 15 dnevni rok od prejema odkodninskegazahtevka18.

Premoenjska kodaPo dolobi 2. odst. 189. lena ZOR se odkodnina odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe, razen,e zakon ne doloa drugae. Glede odkodnine za materialno kodo zakon nima drugane dolobe.V skladu z naelnim pravnim mnenjem, za denarne odkodnine za povrnitev premoenjske kode,odmerjene po cenah na dan sodne odlobe, pripadajo zamudne obresti od 1.1.2002, e zamuda ninastala pozneje, in sicer v asu veljavnosti ZPOMZO-A, to je do 27.6.2003, v viini predpisaneobrestne mere zmanjane za temeljno obrestno mero, od 28.6.2003 dalje pa v viini zakonskihzamudnih obresti (ker je ZPOMZO-A prenehal veljati).

16 Sodba Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 3931/2007 z dne 26.3.2008.

17 Sodba in sklep II Ips 297/2007 z dne 13.3.2008.18 Sodba in sklep Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 4776/2007 z dne 30.1.2008.

7 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

8/24


Nekaj primerov: v nekem konkretnem primeru je toea stranka sicer vtoevala odkodnino povrednosti ob vloitvi tobe oziroma ob njeni ocenitvi 28.9.1993. Vendar, ker se glede na 2. odst.186. lena ZOR (sedaj enako 2. odst. 165. lena OZ) odkodnina za materialno kodo odmerja pocenah na dan sodbe, se vtoevani znesek upoteva, kot da je doloen po vrednostih na dan sodbe19.

V nekem drugem primeru tonik vtouje odkodnino za premoenjsko kodo, ki je nastala nanjegovem avtomobilu v prometni nesrei 15.6.1992. Ker je obravnavano odkodninsko razmerjenastalo pred uveljavitvijo OZ, je treba v zadevi uporabiti dolobe prej veljavnega ZOR. Naelno

pravno mnenje Vrhovnega sodia RS z dne 26.6.2002 se nanaa tudi na neiste odkodninsketerjatve za premoenjsko kodo, torej na tiste odkodninske terjatve, pri katerih se viina

premoenjske kode odmerja po cenah na dan sodne odlobe. Tudi v obravnavani zadevi je sodieviino tonikove premoenjske kode ugotavljalo po cenah na dan sojenja (2. odst. 189. lenaZOR), saj tonik avtomobila ni popravil. Iz spisa izhaja, da sta toenki prili v zamudo s plailomodkodnine za tonikovo premoenjsko kodo pred 1.1.2002 (1. odst. 277. lena ZOR v zvezi s 324.lenom ZOR). Zato je tonik upravien do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odkodnine za

as od 1.1.2002 do 27.6.2003 po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, zmanjani za temeljnoobrestno mero, od 28.6.2003 dalje pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti in ne ele oddneva cenitve kode 14.2.200720.

V tretjem primeru je bilo odloeno, da zamudne obresti od prisojenega zneska odkodnine zaizdelavo proteze (premoenjska koda) teejo od 17.6.2005, ko je okodovanec sam plaal stroke,zamudne obresti od odkodnine za stroke prevoza pa od 31.5.2005, ko je prenehalo zdravljenje21.

V nadaljnjem primeru je zaradi nepravilne izvedbe del na fasadi stanovanjske hie tonikov, posklenjeni pogodbi o delu, nastala koda premoenjska koda. Toea stranka se je pravilnosklicevala na pravno opredelitev, po kateri uveljavlja tako imenovano neisto terjatev, kar pomeni,da zakonske zamudne obresti od zneska tako ugotovljene terjatve teejo drugae, kot je predvideno

v dolobi 186. lena ZOR. Po dolobi 2. odst. 189. lena ZOR se povrailo premoenjske kodeodmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe. Terjatev toee stranke ni ista denarna terjatev, o katereodloanju bi bilo treba uporabiti naelo monetarnega nominalizma iz 394. lena ZOR, saj je

predmet obveznosti odkodnina za nereparirano premoenjsko kodo (tudi po izrecnih in v tem deluves as postopka skladnih trditvah obeh pravdnih strank), katere povrailo je podvreno predhodniodmeri po cenah ob izdaji sodne odlobe, oziroma v asu sojenja. Izpodbijana sodba tako nima

prav, ko tek zakonskih zamudnih obresti opredeljuje v skladu z dolobo 186. lena ZOR, pri emeras nastanka kode opredeljuje z izdelavo izvedenskega mnenja (19.9.1996). Ohranitev realnevrednosti prisojene odkodnine zagotavlja e njena odmera po cenah na dan sojenja in bi

priznavanje valorizacijskih obresti za nazaj pomenilo nedopustno podvajanje valorizacije. Toeistranki je bila dana monost, da do konca glavne obravnave prilagodi odkodninsko terjatev

razmeram v asu sojenja, vendar tega ni storila. Zato je mogoe njeno terjatev iz naslovanereparirane premoenjske kode jemati v okviru vtoevanega zneska, zakonske zamudne obrestiod taknega zneska pa dosoditi le od naslednjega dne po sojenju pred sodiem prve stopnje(25.6.2002)22.

V nadaljnjem konkretnem primeru so bile okodovanki z izpodbijano sodbo prisojene zakonskezamudne obresti za as od 26.5.2001 dalje. koda (zaradi odvetnike napake) ji je nastala v letih1988 in 1989. Zaradi izrazite nestabilnosti takratne domae valute jo je tonica po viini (zaradiohranitve realne vrednosti) opredelila z navezavo na stabilno tujo valuto (nemko marko). Med

19 Sodba Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 5097/2007 z dne 9.4.2008.20 Sodba II Ips 356/2008 z dne 19.6.2008.

21 Sodba in sklep Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 4776/2007 z dne 30.1.2008.22 Sodba II Ips 351/2005 z dne 12.4.2007.

8 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

9/24


postopkom je nato 28.5.2001 zahtevala plailo odkodnine v slovenskih tolarjih po bannem teajuza nemko marko na dan 26.5.2001. Ne dri revizijska trditev, da koda takrat e ni zapadla in da jezapadla ele z dnem, ko je bila znana viina odkodnine, to je z dnem odloitve sodia. Viinakode je bila znana e pred 26.5.2001, le da je bila do tega dne izraena v tuji valuti. Pretvorba tako

na zapadlost terjatve ni vplivala. Dolnika zamuda je nastopila (e) v asovnih okvirih iz 2. odst.324. lena ZOR23.

V drugem obravnavanem primeru je sodie za premoenjsko kodo prisodilo zakonske zamudneobresti od trenutka nastanka vsakega premoenjskega prikrajanja posebej24.

Zavarovalnica kot dolnik:

Zakonska doloba 919. lena ZOR (podobno 943. lena OZ), ureja pravice in obveznostizavarovalnice in zavarovanca, temeljee na zavarovalni pogodbi in je ni mogoe uporabiti za

primere, kjer se zahtevek nanaa ne nepogodbeno obveznost (povzroitev kode)25. Doloba 919.

lena ZOR je uvrena v poglavje o (prostovoljnem) pogodbenem zavarovanju, v obravnavanem primeru pa gre za isto odkodninsko odgovornost, ki je glede zamudnih obresti enaka zaodgovorno osebo in njeno zavarovalnico26. Sodna praksa je v primeru direktne tobe odklonilauporabo 919. lena ZOR. Ta len se namre uporablja le za pogodbena razmerja med zavarovalnicoin zavarovancem. V primeru direktne tobe tretjega okodovanca proti zavarovalnici pa gre zaobveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca.

Nekaj primerov: V konkretnem primeru iz obrazloitve izhaja, da je vsebina obveznosti (torej tudizapadlost terjatve) zavarovalnice enaka temu, za kar je odgovoren zavarovanec. Prometna nezgodase je v konkretnem primeru zgodila e 24.11.1998 in tako ni mogoe teti, da je odkodninskaobveznost zapadla ele po 1.1.2002, kaj ele 21.6.2004. Zato je treba v zadevi uporabiti naelno

pravno mnenje Vrhovnega sodia RS z dne 26.6.2002 in toniku poleg prisojene odkodnine zanepremoenjsko prisoditi tudi zakonske zamudne obresti, zmanjane za temeljno obrestno mero od1.1.2002 do 27.6.2003, od 28.6.2003 do 21.6.2004 pa v viini predpisane obrestne mere27.

Iz obrazloitve v drugem primeru izhaja, da ima po doloilu 1. odst. 941. lena ZOR (sedaj 1. odst.965. lena OZ) pri zavarovanju pred odgovornostjo okodovanec pravico, da zahteva neposredno odzavarovalnice povrnitev kode, ki jo je pretrpel zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec,toda najve do zneska njene obveznosti. Ker je vsota zapadlih, pa neplaanih obresti, do datuma

prvostopne sodbe (7.3.2007) nedvomno e dosegla glavnico ni odloilno, ali je za zaetek tekaobresti mogoe teti 28.6.1999, ali as vloitve tobe in ocene izvedenca (13.4.2001), saj so obrestiv obeh primerih e prenehale tei, ko so dosegle viino glavnice. Prav gotovo pa toei strankiglede na odkodninsko naravo zahtevka proti toeni stranki obresti gredo najmanj od trenutka, ko je

izvedenec kodo ocenil, to pa je v aprilu 2001, torej v asu vloitve tobe28.V nadaljnjem konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je v zavarovalni polici uporabljenavalutna klavzula. Vsebina valutne klavzule je zgolj v tem, da pogodbeni stranki predmet denarneobveznosti doloita z uporabo valorizacijske klavzule tako, da je odvisna od gibanja teaja tujevalute. Sama obveznost pa je (bila) plaljiva v tolarjih (v asu revizijskega postopka pa v evrih). To

pa seveda pomeni, da je z dnem zamude (324. len ZOR) upnik upravien zahtevati plailo

23 Sodba in sklep II Ips 594/2006 z dne 10.9.2008.24 Sodba in sklep II Ips 311/2004 z dne 1.12.2005.25 Sodba II Ips 240/2006.26 Sodba in sklep II Ips 408/2007 z dne 22.5.2008, primerjaj e II Ips 484/2001 in II Ips 6372003.

27 Sodba II Ips 216/2007 z dne 28.2.2008.28 Vije sodie v Ljubljani, II Cp 1076/2008 z dne 9.4.2008.

9 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

10/24


tolarskega zneska, objektivna posledica zamude pa je tek zamudnih obresti. Te so (bile) razlineglede na to, ali upnik zahteva plailo zneska, izraenega v tuji valuti ter plaljivega v tolarski

protivrednost (v tem primeru mu gredo vpogledne obresti) ali pa zahteva plailo, ki je e izraeno(preraunano) v tolarjih (v tem primeru mu pripadejo zakonske zamudne obresti). Odloitev o tem

je od dolnikove zamude daje (in zaradi nje) v upnikovih rokah, saj mu tolarski znesek od zamudedalje pripada in ga je upravien zahtevati, obenem pa mu zaradi dolnikovega protipogodbenegaravnanja tudi ni mogoe odrei, da je njegova terjatev e naprej zavarovana z valutno klavzulo.Pomembno je le to, da je tek obresti po eni ali drugi metodi usklajen s tem, na kaken nain jeizraena glavnica. Ker je tonik (v konkretnem primeru) glavnico izrazil v tolarskem znesku,

preraunanem po deviznem teaju ob vloitvi tobe, mu od tedaj dalje tudi pripadajo zakonskezamudne obresti29.

V nadaljnjem konkretnem primeru je bila revizija vloena (tudi) zaradi datuma, od katerega jesodie prisodilo obresti od premoenjske kode v znesku 70.000,00 tolarjev. e bi lo zaodkodnino, ki bi bila odmerjena po cenah na dan sodbe, bi bilo sklicevanje revizije na 2. odst. 189.

len ZOR neutemeljeno. Toda dejanska podlaga tobenega zahtevka je drugana, saj je toeastranka zahtevala odkodnino, ker v asu bolnikega stalea od 12.6.1997 do 18.7.1997 ni moglaobdelovati kmetije in je tedaj plaala drugim delavcem za delo, ki so ga opravili namesto nje. Prizadnji spremembi tobenega zahtevka je zahtevala plailo zneska 200.000,00 tolarjev od 2.9.1997do plaila, dodala pa je e kodo v znesku 180.000 tolarjev od 1.9.2007 do 28.2.1999, pri emer jezahtevala zamudne obresti od 1.3.1999 dalje in znesek 110.000 tolarjev za as od 1.3.1999 do31.1.2000 pri emer je zahtevala zamudne obresti od 1.2.2000 do plaila. Ker je toena strankaugovarjala, da je bila tonica nezmona za delo le en mesec, med obravnavo dne 2.3.2000 pa sta se

pravdi stranki sporazumeli da pripada tonici na raun materialne kode 70.000 tolarjev do sedajin nista navedli datuma, od katerega teejo obresti, je sodie prve stopnje pravilno prisodilo toeistranki iz naslova premoenjske kode 70.000 tolarjev in obresti od prvega zahtevanega zneske

200.000 tolarjev od 2.9.1997 do plaila. Sklenjen je bil namre le sporazum o viini kode, ne patudi o zaetku teka zamudnih obresti. Zato pripadajo toei stranki zamudne obresti po 186. lenuZOR30.

V nadaljnjem konkretnem primeru tonik ni zatrjeval, da bi tudi kodo na dresu odpravil. Sodieprve stopnje toniku odkodnine iz tega naslova ni odmerilo po cenah ob izdaji sodne odlobe,temve po cenah v asu, ko mu je koda nastala (tonik zneska iz naslova premoenjske kode nivaloriziral) in iz tega razloga mu je sodie pravilno priznalo zakonske zamudne obresti e pred1.1.2002, saj s tem do dvojne valorizacije (zaradi prepreitve katere se v asu veljavnosti ZORzakonske zamudne obresti niso priznavale pred dnevom izdaje sodbe) ni prilo. Doloba 189. lenaZOR, ki je odraz varstva okodovanevega poloaja, v smislu, da ne bi bil zaradi padca vrednostidenarja od zapadlosti odkodninske obveznosti do prisoje odkodnine pred sodiem prve stopnje

prikrajan31, je treba glede na tonikov zahtevek, v katerem se je odloil uveljavljati odkodnino pocenah na dan kodnega dogodka ter upotevaje dejstvo, da toenec temu ni izrecno nasprotovalzakljuiti, da je odloitev sodia prve stopnje pravilna. Bistveno je, da je bilo pri odmeriodkodnine upotevano temeljno pravilo odkodninskega prava, da se vzpostavi stanje, kakrno je

bilo pred kodnim dejanjem. Vpraanje, na katerega je treba e odgovoriti, pa je: od kdaj gredo vtakem primeru okodovancu zakonske zamudne obresti. Po dolobi 186. lena ZOR se tejeodkodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka kode. Vendar pa zapadlost ne opredeljujenujno tudi zamude z izpolnitvijo odkodninske obveznosti, saj je dolnikova zamuda odvisna tudi

29 Sodba II Ips 302/2005 z dne 18.4.2007.

30 Sodba II Ips 605/2001 z dne 29.8.2002.31 Takno stalie tudi v II Ips 434/2002 z dne 5.6.2003 in II Ips 88/2002 z dne 27.11.2002.

10 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

11/24


od drugih okoliin. Ker postane odkodninska obveznost denarna ele s postavitvijo konkretnegadenarnega zahtevka, ki je ekvivalent nedenarni kodi, je treba teti, da je priel dolnik v zamudo s

plailom odkodnine z dnem, ko je okodovanec izrazil svojo kodo v denarju in ko je dolnik s pomojo objektivnih podatkov lahko preveril resninost denarnega zahtevka. Ker je tonik

odkodninski zahtevek zavarovalnici posredoval e pred pravdo, je treba zakljuiti, da je bilazavarovalnica z dnem vloitve tobe v konkretni zadevi brez dvoma e v zamudi, zato ji je biloplailo zakonskih zamudnih obresti od tega dne dalje utemeljeno naloeno v plailo. Neutemeljenopa je v konkretnem primeru sklicevanje na naelno pravno mnenje Obne seje Vrhovnega sodiaRS, ki se nanaa na primere, ko se odkodnina odmeri po cenah na dan izdaje sodne odlobe32.

V nadaljnjem primeru gre za materialno kodo, ki je nastala z nemonostjo toee stranke, dapridobi najemnino in je tako ista denarna terjatev. Toea stranka ni uporabljala stvari in je tudisedaj ne more uporabljati, ker gre za zasedena stanovanja, za katera se plauje najemnina. lo je zaobligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, zato se je pritobeno sodie glede tekazamudnih obresti oprlo tudi na naelno pravno mnenje Vrhovnega sodia RS z dne 26.6.2002 v

zvezi s prietkom teka zamudnih obresti pri odkodninah. Ko gre za denarne odkodnine zapovrnitev premoenjske kode, sodie odmerja za zapadle odkodnine, ki so ugotovljene in se, povloitvi tobe ne valorizirajo zakonite zamudne obresti od zapadlosti rauna dalje do plaila33.

Kadar je obveznost v dajatvi stvari, doloenih po vrsti:

290. len ZOR (sedaj 265. len OZ) o obrestih ne doloa niesar. Tako je treba uporabiti splonapravila. V 277. lenu ZOR oz. sedaj 378. lenu OZ je doloeno, da dolnik, ki zamudi z izpolnitvijodenarne obveznosti, dolguje poleg glavnice e zamudne obresti.

Primer: V nekem konkretnem primeru je bilo odloeno, da z dnem rebanja toea stranka ni

pridobila denarne terjatve proti toeni stranki in tako ta tedaj tudi ni prila v zamudo. Denarnaterjatev na podlagi 290. lena ZOR nastane ele tedaj, ko jo upnik izbere namesto izpolnitvenedenarne (dajatvene) obveznosti. Ker se viina te terjatve navezuje na vrednost dolgovane stvari (vkonkretnem primeru avtomobila), jo je treba doloiti. Ta vrednost se s asom spreminja, zato jo jetreba doloiti v konkretno doloenem asu. To je naravna lastnost t.i. neistih denarnih terjatev, kise odraa tudi pri teku zakonskih zamudnih obresti. 2. odst. 189. lena ZOR doloa, da se povrailokode odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe. To velja tedaj, ko viino premoenjske kodesodie ugotavlja v dokaznem postopku in se opira na dokazna sredstva (npr. cenitev), ki veljajo leza tono doloen as. Problem doloitve vrednosti dolgovane stvari (290. len ZOR) je v bistvenih

prvinah identien, zato je na mestu analogna uporaba tega pravila odkodninskega prava tudi vobravnavanem primeru. Od tedaj dalje (ko terjatev tako postane ista denarna terjatev) zato teejo

tudi zamudne obresti. Pravilo 2. odst. 189. lena ZOR ne predpisuje, da bi se povrailo kodeodmerjalo prav na dan izdaje sodbe, marve v asu sojenja. Tako je v zadevi II Ips 88/2002 tudi priznalo zamudne obresti e za as pred izdajo sodbe in sicer od tedaj, ko je ugotovilopremoenjsko kodo. Pogoj seveda je, da je dolnik e v zamudi. Dokaz, ki je v obravnavani zadevisluil ugotovitvi vrednosti dolgovane stvari, je bil cenik vozil Mazda z dne 3.9.1999. To je torej as,ki opredeljuje ugotovitev vrednosti dolgovane stvari. Ker je bil tudi pogoj, da je toena stranka vzamudi, tedaj e izpolnjen (v zamudo je prila najkasneje ob vloitvi tobe, ko je tonica nedvomnoopravila izbiro po 290. lenu ZOR), teejo zakonske zamudne obresti od glavnice v obravnavanizadevi od 3.9.1999 in ne e od 21.6.1999. Ker je bilo o zaetku teka obresti pravnomono razsojenoele s sodbo z dne 31.8.2006 je treba pri obraunu obresti upotevati tudi odlobo Ustavnega

32 Sodba in sklep Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 5494/2006 z dne 15.11.2006.33 Sodba Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 2428/2005 z dne 22.2.2006.

11 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

12/24


sodia U-I-300/04 z dne 2.3.200634.

Pogodbene obveznosti

Obresti so nadomestilo za uporabo denarja. Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plaatiobresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti. Pogodbene obresti (382. len OZ) soobresti, za katere se dogovorita upnik in dolnik, in ki teejo od nastanka denarne obveznosti donjene zapadlosti (e se ne dogovorita za drugano obdobje). Zamudne obresti (378. - 381. len OZ)

pa so obresti, ki so doloene kot civilna sankcija za zamudo pri plailu denarne obveznosti.Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je vodilna obrestna mera, poveana za 8% tok (1. odst.2. lena ZPOMZO-1). Zakonita obrestna mera se uporablja samo, e se stranki o viini obrestnemere zamudnih obresti ne dogovorita drugae. V 379. lenu OZ je jasno doloeno, da se upnik indolnik lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nija ali vija od obrestne merezamudnih obresti doloene z zakonom35. ZOR je v 2. odst. 277. lena doloal, da teejo v primeru,e je obrestna mera dogovorjenih obresti vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, teobresti tudi po dolnikovi zamudi. Takne dolobe v OZ ni ve. V skladu z naelom prostegaurejanja obligacijskih razmerij (3. len OZ) in dispozitivno naravo dolobe 1. odst. 2. lenaZPOMZO-1 bi se pogodbene stranke lahko dogovorile, da je obrestna mera zamudnih obresti enakaobrestni meri pogodbenih obresti (primerjaj s 379. lenom OZ).

V konkretnem primeru gre za pogodbo o zastavi nepreminin, ki je bila med strankama sklenjena11.7.1997, med strankama je dogovorjeno, da zamudne obresti od glavnice ne teejo, da pa moradolnik dolg poravnati po pismenem pozivu. Obresti v tem primeru zanejo tei osmi dan po

pisnem pozivu (ker je v pozivu naveden osemdnevni rok za plailo)36.

Glede obrestne mere zamudnih obresti za obveznosti, izraene tuji valuti, se po analogiji uporabijo

predpisi, ki urejajo obrestno mero pogodbenih obresti, kadar so te dogovorjene, obrestna mera pa nidoloena. Za take primere novelirana odloba 3. odst. 399. lena ZOR doloa, da znaajo obresti, eso dogovorjene, ni pa doloena obrestna mera, med posamezniki toliko, kot se v kraju izponitve

plauje za hranilne vloge na vpogled. V konkretnem primeru je bilo zato odloeno, da je mogoe, epogodbeni stranki dogovorita valutno klavzulo, za isti as, za katerega velja valutna klavzula,zahtevati zamudne obresti le po obrestni meri, ki se v kraju izpolnitve plauje za hranilne vloge na

pogled37.

3. TEK ZAMUDNIH OBRESTI

Ustavno sodie je z odlobo U-I-300/04 z dne 2.3.2006 odloilo, da morajo sodia pri odloanju o

teku zamudnih obresti po 1.1.2002 upotevati 376. len OZ tudi, e je obligacijsko razmerje, izkaterega izvirajo zamudne obresti nastalo pred uveljavitvijo OZ. Do tega datuma pa teejo obresti,eprav preseejo glavnico38.

Primer: 214. len ZOR (neupraviena pridobitev) doloa, da kadar se vraa tisto, kar je biloneupravieno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plaati zamudne obresti, in sicer, e je bil

pridobitelj nepoten, od dneva pridobitve, drugae pa od dneva vloitve zahtevka. Vpraanjetoeneve nepotenosti je relevantno zato, ker mu je sodie naloilo plailo obresti za as pred

34 Sodba II Ips 388/2006 z dne 31.8.200635 Sklep II Ips 320/2005 z dne 10.5.2007.36 Sodba II Ips 458/2006 z dne 6.12.2007.

37 Sodba II Ips 426/2000 z dne 28.2.2001.38 Sodba Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 334/2007 z dne 12.9.2007.

12 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

13/24


vloitvijo zahtevka (tobe). O dolnosti toene stranke toei stranki plaati zamudne obresti odpravnomono prisojene ji uporabnine je sodie prve stopnje odloilo na glavni obravnavi, ki jo jezakljuilo 13.6.2006, torej v asu veljavnosti OZ. Na podlagi odlobe Ustavnega sodia z dne2.3.2006, t. U-I-300/04-25 je treba 376. len OZ glede teka zamudnih obresti uporabiti tudi, e je

obligacijsko razmerje iz katerega izvira (glavnina) terjatev nastalo pred 1.1.2002, pa obresti teejoe po tem datumu. Navedeno velja za as do 22.5.2007, ko je priel veljati Zakon o spremembi indopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), ki za zamudne obresti pravila ne ultra alterum tantumne doloa ve. Ob zakljuku glavne obravnave je bilo torej pomembno, ali so zapadle, pa neplaaneobresti morebiti e dosegle glavnico. e so, gredo toei stranki le zamudne obresti v viiniglavnice39.

Prepoved obrestnega obrestovanja:

Od zapadlih, pa ne plaanih obresti ne teejo zamudne obresti, e zakon ne doloa drugae (1. odst.375. lena OZ). Sankcija nasprotnega pogodbenega doloila je njegova ninost (2. odst. 375. lenaOZ). Tudi v ZOR je bilo predpisano splono naelo prepovedi obraunavanja obrestnih obresti (1.odst. 279. lena in 1. odst. 400. len ZOR). Izjema od tega pravila je predpisana za t.i. procesneobresti, to je za obresti od vtoevanih zapadlih pa neplaanih ali pogodbenih obresti za as, ko je

pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo (2. odst. 279. len ZOR). Izjema od tega pravila jepredpisana tudi za pogodbeno dogovorjene obrestne obresti iz kreditnega poslovanja bank in drugihbannih organizacij (3. odst. 400. lena ZOR)40. Razlike v ureditvi po OZ in ZOR so v glavnemnaslednje:

ni ve dolobe, da zamudne obresti od obasnih dajatev (kakrne so na primer zakupnina,najemnina) teejo ele od dneva, ko je bil pri sodiu vloen zahtevek na njihovo plailo (3.odst. 279. len ZOR). Po OZ torej zamudne obresti teejo od zapadlosti vsake posamezne

obasne terjatve naprej; ni ve izjeme, da prepoved obrestnega obrestovanja ne velja za kreditno poslovanje bank in

drugih bannih organizacij (3. odst. 400. lena ZOR). Tako tudi banke ne morejo veobraunavati obresti z uporabo obrestno-obrestnega rauna. Ta omejitev je omiljena z dolobo,da se stranki lahko s pogodbo vnaprej dogovorita, da se (pogodbena ali zakonska) obrestna merazvia, e dolnik ne bo pravoasno plaal zapadlih obresti (3. odst. 375. lena OZ). Zamuda pri

plailu zapadlih pogodbenih ali zamudnih obresti ima torej lahko za posledico, da se obrestnamera zvia. Ker mora biti tak dogovor sklenjen s pogodbo vnaprej, pozneji dogovor o zvianjuobrestne mere ne more biti veljaven. Ureditev iz 2. odst. 400. lena ZOR je torej ostalanespremenjena.

Dne 13.11.1991 je bilo sprejeto naelno pravno mnenje obne seje Vrhovnega sodia RepublikeSlovenije, po katerem se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaa naobraunavanje zamudnih obresti po konformni metodi.

Izjema od splonega pravila prepovedi anatocizma iz 1. odst. 279. lena ZOR je lahko eksplicitna,lahko pa je implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Nenazadnje obrestnih obresti ni izrecno predpisoval niti ZOMZO, ki je bil v veljavi do 5.8.1995.Doloal je, da se zamudne obresti obraunavajo po konformni metodi41. Konformno obrestovanje vsvojem bistvu predstavlja korektiv relativne obrestne mere (ker naj bi relativna obrestna mera

39 Sodba Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 6237/2006 z dne 19.7.2007.

40 Sklep Vijega sodia v Ljubljani, III Cp 172/96 z dne 22.5.1996.41 3. odst. 2. lena ZOMZO.

13 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

14/24


sistematino poveevala dolnikovo breme). Glede na to, da se konformna metoda uporablja priobrestnem obrestovanju, pa je bila v 3. odst. 2. lena ZOMZO implicirana tudi izjema od splonega

pravila prepovedi anatocizma. 2. len ZOMZO predpisuje enotno obrestno mero zamudnih obresti,ki pa po svoji notranji zgradbi upoteva valorizacijo in realne obresti. Valorizaciji je imanentno

sprotno (obrestno) obrestovanje in je zato tudi v predpisani (enotni42

) obrestni meri zamudnihobresti implicirano obrestno obrestovanje, pri emer je glede na dolobe 2. odst. 3. lena ZPOMZO,utemeljena tudi uporaba konformne metode43.

Izjema od prepovedi obrestnega obrestovanja so procesne obresti (381. len OZ). Te so sicer vosnovi urejene predvsem kot posebna vrsta zamudnih obresti, zato je ta doloba tudi umeena meddolobe o zamudnih obrestih. Ni dvoma, da teejo tako od zamudnih kot od pogodbenih obresti44.Po dolobi 381. lena OZ (prej 2. odst. 279. lena ZOR) je mogoe od neplaanih obresti zahtevatizamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo45.

Prepoved ultra alterum tantum

Po dolobi 376. lena OZ obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti doseeglavnico pravilo ne ultra alterum tantum. Navedeno pravilo (je) velja(lo) za vsoto zakonskihzamudnih obresti in procesnih obresti (kot posebno kategorijo zamudnih obresti), ki se nanaajonanje. Po prehodni dolobi 1060. lena OZ se dolobe OZ ne uporabljajo za obligacijska razmerja,ki so nastala pred njegovo uveljavitvijo. Ustavno sodie RS pa je z odlobo z dne 2.3.2006, t. U-I-300/04, razveljavilo 1060. lena OZ, kolikor se na njegovi podlagi za zamudne obresti izobligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki teejo po 1.1.2002, uporablja 277.len ZOR, ki ne doloa uporabe pravila ne ultra alterum tantum, eprav so obresti e dosegle ali

presegle glavnico.

Primeri: Iz obrazloitve konkretne odlobe izhaja, da je izvrilno sodie pri odloanju dolnouporabljati zakonska pravila, ki so skladna z ustavo, kar upotevaje navedeno odlobo ustavnegasodia pomeni, da mora za as po 1.1.2002 v zvezi s tekom obresti upotevati tudi 376. len OZ.Tudi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, je (bilo) trebauporabljati pravilo ne ultra alterum tantum, vendar ele za as po 1.1.2002, v primeru, ko sozamudne obresti dosegle glavnico e pred uveljavitvijo OZ, so tekle naprej do 1.1.2002 (ker je bilotakno obrestovanje dopustno), takrat pa so glede na omenjeno ustavno odlobo nehale tei (zanjihov nadaljnji tek namre ni ve pravne podlage). Obveznost dolnika plaati viji znesek iznaslova obresti (je) preneha(la) na podlagi zakona. Doloba 376. lena OZ je bila prisilne narave,zaradi esar sodie ne sme dati pravnega varstva toniku oziroma upniku glede vijih zamudnihobresti. Dodati velja, da se OZ-A, ki za zamudne obresti ne doloa ve pravila ne ultra alterum

tantum, po staliu Ustavnega sodia RS na primere, ko so zapadle, pa ne plaane zamudne obrestiv obdobju od uveljavitve OZ do uveljavitve OZ-A e nehale tei, ne more uporabiti in te ne morejozaeti tei znova odloba z dne 24.5.2007, t. Up-277/05-19, in odloba z dne 5.7.2007, t. Up-699/05-2246.

Za pravilno uporabo 376. lena OZ je, pomembno vpraanje, kaj je oziroma kaj obsega pojem

42 Vrhovno sodie se je o enotnosti monetarnega instrumenta zamudnih obresti e izreklo npr. v sodbi II Ips 419/98 zdne 31.3.1999.

43 Tako sklep II Ips 370/2005 z dne 21.6.2007.44 Vladimir Balaic: Omejitvena pravila o obrestih, Podjetje in delo t.1, str. 22, GV Zaloba, 15.2.2005.45 Sodba Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 1212/2007 z dne 23.1.2008.

46 Sklep II Ips 78/2007 z dne 27.3.2008, prim. e sklep Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 4062/2006 z dne 22.8.2007,II Ips 983/2007 z dne 10.4.2008.

14 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

15/24


glavnice, zlasti v povezavi z le-tej pripadajoimi obrestmi. Glavnica je osnovni del dolga oziromaterjatve iz pravnega razmerja, katere(ga) predmet je vsota denarja; gre za tisto tevilo denarnih enot(numerini znesek), na katero se glasi takna obveznost in ki se v skladu s splonim naelommonetarnega (denarnega) nominalizma, uzakonjenem v prejnjem 394. lenu ZOR, oziroma

sedanjem 371. lenu OZ, lahko spreminja le izjemoma zakonska (na primer 655. len OZ) alipogodbena valorizacija (372. len OZ)47. Tudi kadar se zapadle, pa neplaane obresti pripiejo hglavnici, e vedno predstavljajo obresti kot stransko terjatev. Obresti so torej vsaj po nastanku stranska terjatev, ki ne izgubi svoje narave, e je pripisana h glavnici. Od neplaanih (zamudnih ali

pogodbenih) obresti je mogoe (dopustno) zahtevati plailo zamudnih obresti od dneva, ko je bil prisodiu vloen zahtevek za njihovo plailo (t.i. procesne obresti po 381. lenu OZ). Kapitaliziranezapadle obresti, pripisane h glavnici, niso neka nova glavnica, od katere bi lahko tekle procesneobresti vse do viine nove glavnice48.

Med temeljnimi naeli obligacijskega prava je dolnost izpolnitve obveznosti. Velja za vsapogodbena razmerja, ne glede na temelj nastanka. Izjeme od naela doloajo posamezni instituti in

pravila OZ. Eno taknih pravil, ko zakon doloa, kdaj obveznost preneha, je doloba 376. lena OZ,po kateri obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti dosee glavnico. V temprimeru obveznost plaila obresti ne preneha z izpolnitvijo niti s soglasjem strank, pa pa napodlagi samega zakona. Ustavno sodie je z odlobo U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006 razveljavilo1060. len OZ, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovouveljavitvijo, ki teejo po 1.1.2002, uporablja 277. len ZOR, eprav so e dosegle ali presegleglavnico. Razveljavitev je zaela uinkovati naslednji dan po objavi odlobe o razveljavitvi, in sicer18.3.2006. Od takrat naprej morajo sodia na vseh stopnjah odloanja odloiti tako, da kot pravno

podlago za odloanje ne upotevajo razveljavljene dolobe 1060. lena OZ. Predmet obveznosti49 jev izreku sodbe in sklepu izvrilnega sodia glede tistih zamudnih obresti, ki niso zapadle do koncaglavne obravnave, dololjiv, e so navedeni znesek glavnice, od katere se zamudne obresti

plaujejo, as, ko je dolnik priel v zamudo, obrestna mera pa je doloena s sklicevanjem naobrestno mero zamudnih obresti, kot jo doloa zakon. Kadar pravdno sodie navedene ustavneodlobe ni moglo upotevati, odloi glede plaila zapadlih, pa ne plaanih, zakonskih zamudnihobresti izvrilno sodie upotevajo celotno zakonsko ureditev zamudnih obresti, vkljuno s

pravilom ne ultra alterum tantum50.

V nekem obravnavanem primeru: so zakonske zamudne obresti do odloitve prvostopenjskegasodia (13.9.2005) e presegle glavnico. Upotevajo odlobo Ustavnega sodia Up-33/05-21 je

bilo odloeno, da obresti prenehajo tei z dnem, ko so dosegle znesek glavnice 51. V nekem drugemprimeru je bilo ugotovljeno, da so zamudne obresti do 1.1.2002 e presegle glavnico, zato je biloupotevajo odlobo Ustavnega sodia Up-33/05 z dne 6.3.2008 odloeno, da zamudne obresti

prenehajo tei z dnem 1.1.200252. Glavnico na dan 1.1.2002 namre doseejo oziroma preseejo vse

47 Primerjaj T. Pavnik, Delna razveljavitev 1060. lena OZ neenak poloaj dolnikov, Pravna praksa, t. 11/2006.48 Primerjaj K. Igli Stroligo, Oblikovanje zahtevka in izreka sodbe o obrestih, objavljeno v Gospodarski subjekti na

trgu eno leto po vstopu v Evropsko unijo (gradivo 13. posvetovanja o aktualni problematiki s podrojagospodarskega prava), str. 123.

49 Zamudne obresti so denarna obveznost, ki jih v primeru, da niso kapitalizirane, ne doloa tevilo denarnih enot (371.len OZ) pa pa trije elementi, s pomojo katerih tevilo denarnih enot izraunamo. To so 1. glavnica, od kateredolguje dolnik zamudne obresti, 2. as trajanja zamude, v katerem se zamudne obresti plaujejo in 3. obrestnamera, po kateri se zamudne obresti plaujejo.

50 Sklep II Ips 266/2007 z dne 10.4.2008, prim. e sodbo III Ips 191/2007 z dne 12.2.2008.51 Sodba II Ips 399/2007 z dne 2.10.2008.

52 Sodba III Ips 22/2007 z dne 9.9.2008, prim.e sodbo Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 354/2007 z dne 23.5.2007, IICp 3762/2005 z dne 23.8.2006, III Ips 83/2008 z dne 4.6.2008..

15 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

16/24


zakonske zamudne obresti, ki so zaele tei pred 20.10.199853. Skladno z odlobo ustavnega sodiaje na podlagi 277. lena ZOR tonik upravien do plaila vseh nateklih zakonskih zamudnih obrestido prenehanja veljavnosti ZOR dne 31.12.2001. Od takrat dalje pa je skladno z dolobo 376. lenaOZ upravien najve do obresti v enaki viini, kot je znesek glavnice, v kolikor viina teh do

prietka uveljavitve OZ dne 1.1.2002 e ni dosegla viine glavnice54

.Iz obrazloitve v drugi zadevi izhaja, da e izraun zakonskih zamudnih obresti po programuVrhovnega sodia pokae, da do 22.5.2007, ko je novela Obligacijskega zakonika (OZ-A) ukinila

prepoved ultra alterum tantum za zakonske zamudne obresti, prisojene zamudne obresti nisodosegle glavnice, ki jo toena stranka dolguje toei stranki ni pravne podlage za omejitev tekazamudnih obresti55.

Primer izreka 1: Pritobi se delno ugodi in se sodba v 3. toki glede teka obresti spremeni tako, dateejo zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih obrokov, navedenih v izreku sodbesodia prve stopnje do 31.12.2001, od takrat dalje pa le e do 31.12.2001 e niso dosegle glavnicein to le do takrat, dokler ne doseejo glavnico, vendar najdlje do plaila56.

Primer izreka 2: Vrhovno sodie je z odlobo III Ips 95/2006 sprejelo stalie, kako bi kazalooblikovati izrek sodbe v primeru, ko se vtouje plailo ve raunov, pa so obresti nekaterih od njihna dan odlobe prve stopnje e dosegle ali presegle glavnico. Toka 1 izreka sodbe glasi:

Reviziji glede tobenega zahtevka na plailo zakonskih zamudnih obresti od 216.003,66 EUR vdelu, v katerem po dnevu 4.6.2004 presegajo glavnico, se ugodi, tako da se v tem delu sodbasodia druge stopnje spremeni tako, da se pritobi toene stranke ugodi in se sodba sodia prvestopnje spremeni tako, da se sklep o izvrbi Okrajnega sodia v Ljubljani, opr.t. Ig 2001/05073-3z dne 21.8.2001, v 1. toki izreka razveljavi in tobeni zahtevek zavrne.

3. DOMNEVA ODERUKIH OBRESTIV 1. odst. 377. lena OZ je predpisano: e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenihobresti za ve kot 50 odstotkov vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takendogovor teje za oderuko pogodbo, razen e upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali tekegagmotnega stanja dolnika, njegove nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali dakorist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je samdal ali se je zavezal dati ali storiti. To pomeni, da zakon za primer, da dogovorjena obrestna meraza ve kot 50 odstotkov presega obrestno mero predpisanih zamudnih obresti, uveljavlja izpod-

bojno domnevo, da so take obresti oderuke v smislu 119. lena OZ, zato je pogodbena doloba onjih na podlagi te domneve nina. Po 2. odst. 378. lena OZ znaa obrestna mera zamudnih obresti

8 odstotkov na leto, e drug zakon ne doloa drugae. Tak drug zakon je ZPOMZO-1. Dokler veljaZPOMZO-1, se torej za oderuke obresti domnevajo obresti, ki za ve kot polovico presegajo znjim predpisano obrestno mero zamudnih obresti (torej tiste, ki so po uveljavitvi ZPOMZO-1

presegale 25,5 odstotkov na leto, kasneje pa tiste, ki presegajo 23,25 odstotka na leto). Po OZdomneva oderutva velja za obrestno mero, vijo od 12 odstotkov letno. To velja za obresti odterjatev v tuji valuti, saj ZPOMZO-1 ne ureja obresti od terjatev v tuji valuti. Zanimivo vpraanje je,

po kakni obrestni meri teejo zakonske zamudne obresti od terjatve v tuji valuti in od terjatve vprotivrednosti tuje valute (od esar je odvisno tudi vpraanje, kje je objektivna meja domneve

53 III Ips 73/2006 z dne 13.5.2008.54 Sodba Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 1456/2007 z dne 9.5.2007, sodba in sklep Vijega sodia v Ljubljani, II Cp

3282/2007 z dne 12.3.2008.

55 Sklep in sodba III Ips 99/2006 z dne 18.12.2007.56 Sodba I Cp 3955/2006 z dne 8.11.2006.

16 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

17/24


oderutva v takem primeru). V 1. odst. 1. lena je ZPOMZO-1 jasno predpisal, da je s tem zakonompredpisana letna obrestna mera za denarne obveznosti v domaem denarju. Za obveznosti v tujemdenarju ZPOMZO-1 ne velja, zato od takih obveznosti teejo zamudne obresti po 8 odstotni letniobrestni meri po dolobi 2. odst. 378. lena OZ. Sporno pa je, ali je obveznost, izraena v

protivrednosti tuje valute, obveznost v domaem ali v tujem denarju. e sam pogled na terjatevkae, da gre brez dvoma za terjatev v domaem denarju, valorizirano z dovoljeno valutno klavzulo(saj bo dolnik vendarle obsojen na plailo dololjive vsote izraene v domaem denarju - evrih).Domneva oderutva ne velja za gospodarske pogodbe. Tu bo moral zavezanec za plailo obrestidokazati oderutvo, kar bo zelo teko. Glede objektivnega elementa oderutva (viina obrestnemere) pa je tudi za gospodarske pogodbe s 1. odst. 377. lena OZ postavljena neka meja, ki kae,kolikna obrestna mera je e taka, da zanjo ne bi mogli trditi, da je oderuka57.

V odlobi Ustavnega sodia t. U-I-202/93 z dne 6.10.1994 je izraeno stalie, da dogovor oobrestih, ki v razmerah razmeroma stabilne valute v kratkem asu doseejo znesek posojeneglavnice, ne glede na to ali so podani elementi oderutva, oitno kri splona naela, med njimi tudi

naelo pogodbene avtonomije strank z omejitvami iz 10. lena ZOR in naelo vestnosti in potenjaiz 12. lena ZOR58.

Pri denarnih obveznostih, katerih vrednost je zavarovana z valutno klavzulo, pogoj stabilnostidomae denarne enote ni potreben. Res pa je, da obresti za take terjatve ne doloa noben predpis.Zato se je z vpraanjem pravne podlage dogovora o obrestih pri tovrstnih terjatvah ukvarjala sodna

praksa. Vrhovno sodie RS je v pravnem mnenju iz junija 1993 zavzelo stalie, da je treba topravno praznino zapolniti z analogijo s predpisi, ki urejajo pogodbeno obrestno mero po 399. lenuZOR. Podlaga za sprejem tega pravnega mnenja je bil spor o viini zamudnih obresti za obveznost,izraeno v tuji valuti59. V drugem konkretnem primeru, v katerem sta pravdni stranki dne 30.6.1986sklenili posojilno pogodbo z valutno klavzulo in dogovorili poleg pogodbenih e 25% letne

pogodbene obresti za as zamude od 1.1.1988 dalje, je sodie ugotavljalo, kakne pogodbene in

kakne zamudne pogodbene obresti je mogoe prisoditi in zakljuilo, da je glede obrestne meredogovorjenih zamudnih obresti odloilna pogodbena volja, saj ni ve podlage za razlago okogentnosti zakonitih zamudnih obresti. ZOR ne uzakonja najvije mere zamudnih obresti (len277), zato je v primeru zamude mogoe prisoditi zamudne obresti v skladu z vnaprejnjimdogovorom pravdnih strank60. Doloilo 399. lena ZOR doloa le obrestno mero pogodbenihobresti, ne pa tudi zamudnih. V asu sklepanja sporazuma strank dogovarjanje viine obrestne merezamudnih obresti pri deviznih terjatvah oziroma terjatvah z valutno klavzulo, ni bilo omejeno (prim.3. odst. 277. lena in 2. odst. 400. lena ZOR), ampak prosto 61. Zato sodno varstvo ni bilo omejenole na vpogledne obresti, razen e je posojilojemalec dokazal obstoj dejanskega stanu, ki gaabstraktno predvideva 141. len ZOR, ko doloa pogoje, kdaj se doloena pogodba teje zaoderuko in zato nino. Navedeno doloilo vsebuje subjektivni in objektivni pogoj, ki morata bitivselej podana kumulativno. Pri presoji oderukosti dogovorjene obrestne mere zamudnih obresti greza presojo obresti, ki so objektivna posledica nepravoasne izpolnitve obveznosti oziroma kritve

pogodbe. To pomeni, da bi bilo treba v okviru subjektivnega elementa dokazati tudi, da se jeposojilodajalec zavedal, da nasprotni pogodbenik svoje obveznosti ne bo mogle izpolniti. Zato jebilo treba v konkretnem primeru zavrniti tobeni zahtevek na ugotovitev ninosti dogovorjeneobrestne mere zamudnih obresti, kolikor te presegajo tiste, ki jih banke priznavajo obanom za

57 Ve o tem: Vladimir Balaic: Omejitvena pravila o obrestih, Podjetje in delo t.1, str. 22, GV Zaloba, 15.2.2005.58 Sklep Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 620/2007 z dne 7.3.2007.59 Sodba II Ips 409/2004 z dne 7.4.2005.

60 Sklep Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 92/94 z dne 9.3.1994.61 Prim. odlobo II Ips 266/2002.

17 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

18/24


hranilne vloge na vpogled62. Pogodbeni stranki sta se torej lahko dogovorili za vijo obrestno merozamudnih obresti od obrestne mere zakonskih zamudnih obresti. Ta dogovor je bil omejen le ssplonimi ugovori po ZOR. Iz dejanskih ugotovitev v tem konkretnem primeru izhaja, da so bile v

pogodbi dogovorjene 30% letne zamudne obresti. Dogovorjena 30% obrestna mera ne nasprotuje

prisilnim predpisom (Zakon o obrestni meri zamudnih obresti, ki je bil veljaven v asu sklepanjapogodb ne predpisuje ninosti tistih dolob pogodbe, ki glasijo na vijo obrestno mero zamudnihobresti, tudi ZOR v 277. lenu ne uzakonja najvije obrestne mere zamudnih obresti) in na drugaensklep ne more vplivati dejstvo, da je bila med strankama dogovorjena valutna klavzula63.

V drugem konkretnem primeru je Vrhovno sodie v obrazloitvi sodbe zapisalo, da zamudneobresti v viini R+50% letno niso tako zelo visoke, da bi e njihova viina (brez ugotavljanja ostalihelementov oderutva iz 141. lena ZOR) predstavljala kritev navedenih temeljnih nael. So tudi

bistveno nije od tistih, ki jih je imelo pred omi Ustavno sodie pri izdaji odlobe U-I-202/93, vkateri je zavzelo stalie, da bi morala sodia pri odloanju o izjemno visokih pogodbenih obrestihvedno presojati dopustnost pravnih podlag za nastanek takih obveznosti z upotevanjem navedenih

temeljnih nael, ne glede na to, ali so podani elementi oderutva. Poleg tega gre v konkretnem primeru za zamudne in ne za pogodbene obresti. Njihova viina je bila sicer dogovorjena spogodbo, kar pa e ne pomeni, da gre za pogodbene obresti, zato pri vpraanju omejitve viine tehobresti ni mogoe uporabiti 2. in 4. odst. 399. lena ZOR64.

V nadaljnjem konkretnem primeru je bilo odloeno, da zamudna sodba glede 5% mesenihzamudnih obresti nasprotuje materialnemu pravu. Po dolobi tedaj veljavnega 6. lena Zakona o

predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO Ur.l. RS, t.45/95), je veljalo, da se v primeru, e je dogovorjena obrestna mera vija od predpisane obrestnemere zamudnih obresti, domneva, da je taka obrestna mera oderuka. 5% mesena obrestna mera

pomeni, da znaa letna obrestna mera 60%, kar je oitno v nasprotju z navedenim predpisom. Vprimeru, e so dogovorjene veje obresti od dovoljenih, po 4. odst. 339. lena ZOR velja najveja

obrestna mera dovoljenih obresti65.V nadaljnjem konkretnem primeru je bilo odloeno, da dogovor med fizinimi osebami o

pogodbenih obrestih od posojene glavnice v tuji valuti, ki za doloeno posojilno dobo polegustreznih pogodbenih obresti doloa e dodatno plailo obresti v viini 60% posojene glavnice,oitno nasprotuje moralnim naelom, med njimi tudi naelu vestnosti in potenja iz 12. lena ZOR,ter omejitvam pogodbene svobode iz 10. lena ZOR, zato je po 1. odst. 103. lena ZOR nien66.Zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne doloa obresti za obveznosti v tujih valutah. Obrestnihmer zamudnih obresti za obveznosti v tujih valutah ne doloa noben predpis. Zato je treba uporabitianalogijo s predpisi, ki urejajo obrestno mero pogodbenih obresti, kadar obrestna mera ni doloena.

Na podlagi 3. odst. 399. lena ZOR gredo toei stranki zamudne obresti po obrestni meri, ki jo v

kraju izpolnitve plaajo poslovne banke za vezane vloge v DEM nad enim letom in sicer v tolarskiprotivrednosti67.

V spet drugem konkretnem primeru pa je bilo odloeno, da tudi e drijo trditve, da je v asunastanka obveznosti predpisana obrestna mera zamudnih obresti znaala 30,91% letno in da znaa

preraunana 3% mesena obrestna mera 42,57% letno, se ni mogoe strinjati s toeno stranko, da

62 Sodba in sklep Vijega sodia v Ljubljani II Cp 152172003 z dne 19.5.2004.63 Sodba Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 650/2000 z dne 21.3.2001, prim. e sodbo Vijega sodia v Ljubljani, Cpg

593/93-3 z dne 23.11.1993.64 Sodba III Ips 49/2006 z dne 4.3.2008.65 Sodba Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 1588/2004 z dne 2.2.2005.

66 Sodba II Ips 409/2004 z dne 7.4.2005.67 Sodba in sklep Vijega sodia v Ljubljani, II Cp 951/98 z dne 20.10.1999.

18 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

19/24


gre za oderuke obresti v smislu 6. lena ZPOMZO. Po tej dolobi so znaki oderukih obresti predpisani alternativno. Za oderuke obresti gre v primeru, kadar so ugotovljene subjektivneokoliine oderutva, ki se v konkretni zadevi niso zatrjevale, ali kadar gre za objektivne znakeoderutva. Slednji so podani, e je korist upnika nesorazmerna. Sorazmernost pa se presoja odvisno

od primerjave z zamudnimi obrestmi po predpisani obrestni meri zamudnih obresti (2. lenZPOMZO) in od morebitnih drugih okoliin68.

4. VALORIZACIJA

e se odkodnina odmerja po cenah ob izdaji sodbe, je treba enak kriterij uporabiti tudi za delnoplailo odkodnine. Oba dela odkodnine (tistega, ki je bil plaan e prej, in onega, o katerem seodloa), je namre treba spraviti na skupni imenovalec. To je tudi v skladu z enakostjo strank predzakonom (okodovanca in povzroitelja kode) in enakim varstvom pravic. Kajti e se valorizacijaupoteva pri odmeri odkodnine (tedaj v korist okodovanca), jo je treba upotevati tudi priobraunu prej plaanega dela odkodnine (tedaj v korist povzroitelja kode). Denarna odkodninaza nepremoenjsko kodo namre ni ista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijoza pravno priznane nepremoenjske kode. Zato mora sodie upotevati tudi realno vrednost e

plaane akontacije. Od odmerjenega zneska zadoenja, ki ga je zmanjalo za dele tonikovegaprispevka k nastanku kode (30%), je treba odteti delno plailo v valoriziranem znesku. Delnaizpolnitev ima namre za posledico delno prenehanje obveznosti (arg. iz 1. odst. 295. lena ZOR,

prim. tudi 2. odst. 310. lena ZOR). To pa pomeni, da je za ugotovitev njenega preostanka potrebnamatematina operacija odtevanja. Od zneska celotne denarne obveznosti je treba odteti (v tem

primeru valoriziran) znesek delnega plaila69.

Drugae je v zadevi II Cp 4776/2007 dne 30.1.2008 odloilo Vije sodie v Ljubljani. Izobrazloitve izhaja, da je bilo v sodni praksi res uveljavljeno stalie o valorizaciji delnih odkodnin

po cenah na dan, ko je odkodnina konno doloena. Ob upotevanju dejstva, da so se razmerevisoke inflacije, ki so narekovale navedeno stalie, spremenile, ni ve pravne podlage, ki binarekovala valorizacijo akontacij. Naelno pravno mnenje Vrhovnega sodia RS z dne 26.6.2002sicer v 3. toki doloa, da se plaila na raun odkodnin valorizirajo z obrestmi po temeljni obrestnimeri (3. len ZPOMZO) ali po dogovoru, vendar je Zakon o predpisani obrestni meri zamudnihobresti (ZPOMZO-1) razveljavil ZPOMZO (Ur.l. RS, t. 45/95 in 109/2001 ZPOMZO-A), ki jedoloal temeljno obrestno mero, kot letno obrestno mero za ohranitev vrednosti denarnihobveznosti in terjatev v domaem denarju. Ker je toenka delno plailo odkodnine izvedla20.10.2005, to je po 28.9.2002, ko je zael veljati ZPOMZO-1 in ker dogovor o valorizaciji ni bilzatrjevan, valorizacija akontacije ni utemeljena70. Do istega zakljuka z drugo obrazloitvijo prideVije sodie v Ljubljani v sodbi in sklepu II Cp 3645/2007 z dne 27.2.2008. Iz obrazloitve teodlobe izhaja, da so se s plaili akontacij, ki so jih dolniki opravili po 28.6.2003 izognili plailuzakonskih zamudnih obresti, ki valorizacije ne vsebujejo ve, zato tudi zahtevek za valorizacijotaknih plail pri odkodninskih zahtevkih, ko se odkodnine odmerjajo na dan izdaje sodneodlobe, ni utemeljen.

Po datumu kasneja sodba Vrhovnega sodia RS, II Ips 738/2007 z dne 28.2. 2008 pa v zvezi zvalorizacijo plaanih zneskov odkodnin razlaga, da revizija zmotno trdi, da ni pravne podlage zavalorizacijo plaanih zneskov odkodnin za nepremoenjsko kodo po 27.6.2003, ker je prenehalveljati ZPOMZO-A. Ta zakon namre ni bil neposredna podlaga valorizaciji odkodninskih

68 Sodba Vijega sodia v Kopru, I Cp 741/2005.

69 Sodba II Ips 351/2003 z dne 20.5.2004, primerjaj e II Ips 466/2002 z dne 16.10.2003.70 Podobno tudi sodba Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 4953/2007 z dne 19.3.2008.

19 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

20/24


obveznosti iz naslova nepremoenjske kode za as od 1.1.2002 do izdaje sodbe, kot tudi nevalorizaciji delnih plail teh obveznosti. Predpisoval je zgolj valorizacijo denarnih obveznosti in stem doloal izjemo glede dolobe 394. lena ZOR (kasneje 371. lena OZ). Valorizacija je metoda,s katero se ohranja kupno mo denarja in pomeni izjemo od naela monetarnega nominalizma.

ZPOMZO-A je valorizacijo denarnih obveznosti predpisoval tako, da jo je vkljuil v obrestno merozamudnih obresti. Valorizacijski del obrestne mere zamudnih obresti je predstavljala temeljnaobrestna mera, to je letna obrestna mera za ohranjanje vrednosti denarnih obveznosti in terjatev vdomaem denarju (1., 2. in 3. len). Valorizacijo odkodninskih denarnih obveznosti pa je

predpisoval tudi 2. odst. 189. lena ZOR (enako 2. odst. 186. lena OZ). Ta doloba, po kateri sepovrailo kode odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe, se sicer v ZOR (in OZ) nahaja vpoglavju o povrnitvi premoenjske kode, vendar je sodna praksa njeno uporabo razirila tudi naodmero nepremoenjske kode. Da sojenja po cenah na dan sodne odlobe zagotavlja ohranitevrealne vrednosti odkodnine in zato predstavlja valorizacijo odkodninske obveznosti, je Vrhovnosodie pojasnilo tudi v naelnem pravnem mnenju z dne 26.6.2002. Ker je bila z 2. odst. 189. lenaZOR (kasneje z 2. odst. 168. lena OZ) ter z ZPOMZO-A za odkodninske obveznosti, odmerjene

po cenah na dan sodne odlobe, za as do dneva izdaje sodne odlobe, ustvarjena dvojnavalorizacija, je bila z naelnim pravnim mnenjem obne seje Vrhovnega sodia RS dne 26.6.2002

pri izraunavanju zamudnih obresti od teh obveznosti za as od 1.1.2002 oziroma od zamude, e jeta nastala kasneje, do izdaje sodne odlobe, predpisana obrestna mera zamudnih obresti zmanjanaza temeljno obrestno mero. Pravna podlaga valorizacij odkodninskih denarnih obveznosti izZPOMZO-A je bila za navedeno obdobje tako izkljuena e z naelnim pravnim mnenjem dne26.6.2002 in ne ele s prenehanjem veljavnosti ZPOMZO-A. Valorizacije v okviru obrestne merezamudnih obresti tudi ni ve predpisal ZPOMZO-1, ki je zael veljati 28.6.2003, saj je doloilenotno obrestno mero, ki ne vsebuje ve valorizacijskega dela. Kljub temu se odkodninske denarneobveznosti tudi po 28.6.2003 e vedno valorizirajo, in sicer na podlagi 2. odst. 168. lena OZ oz. 2.odst. 189. lena ZOR v zvezi z 1060. lenom OZ. e je bila denarna obveznost, ki se valorizira,delno plaana, je treba valorizirati tudi delno plailo. Valorizacijo delnih plail terja pravilo, da zdelnim plailom denarna obveznost delno preneha (1. odst. 295. lena ZOR v zvezi z 2. odst. 310.lena ZOR in 1. odst. 270. lena OZ v zvezi z 2. odst. 285. lena OZ). Pri delnem plailu ni

pomembno le, kaken nominalni znesek je bil plaan, ampak predvsem v kaknem deleu jeodkodninska obveznost s tem plailom prenehala, oziroma v kaknem deleu e obstaja in sevalorizira dalje71.

Valorizacija delnega plaila predstavlja le matematino operacijo, ki omogoa pravilno uporabomaterialnega prava, zato jo mora sodie opraviti po uradni dolnosti. e se pravdni stranki nedogovorita za nain valorizacije, sodie samo izbere, katerega od ve monih nainov bouporabilo72. Nobeni metodi valorizacije, ki kupno mo plaanega zneska ustrezno objektivizira, ni

mogoe odrei pravilnosti. Vendar pa tega cilja ne dosega metoda, ki toenkino plailo valoriziratako, da za as od dneva plaila 5.2.2002 do dneva izdaje prvostopenjske sodbe 5.9.2005 od

plaanega zneska obrauna zakonske zamudne obresti po linearni metodi. Funkcija zamudnihobresti je namre drugana od funkcije valorizacije. Zamudne obresti zagotavljajo nadomestilokode, ki nastane z neupravieno uporabo tujega denarja zaradi zamude pri plailu denarneobveznosti. Za dolnika praviloma pomenijo kazen, ki ga sili, da imprej izpolni svojo obveznost.Zaradi funkcije zamudnih obresti je tudi njihova obrestna mera drugana od valorizacijske, katerefunkcija je ohraniti kupno mo denarne terjatve ali obveznosti v doloenem obdobju. Pri tem je

71 II Ips 738/2007 z dne 28.2.2008, tako tudi kasneja sodba Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 5236/2007 z dne

9.4.2008, prim. tudi I Cp 3600/2007 z dne 5.3.2008, II Ips 48/2006 z dne 8.5.2008, II Ips 819/2005.72 Revalorizacijo denarnih zneskov je mo izraunati preko programa pri Statistinem uradu Republike Slovenije.

20 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

21/24


vseeno po kakni metodi linearni ali konformni, so zamudne obresti obraunane73.

5. METODA IZRAUNA

Na razirjeni jesenski evidenni obni seji Vrhovnega sodia Republike Slovenije je bil 15.12.2004obravnavan predlog za sprejem naelnega pravnega mnenja:

Od uveljavitve ZPOMZO-1, to je od 28.6.2003 dalje, se zamudne obresti obraunavajo po metodienostavnega obrestovanja (navadni obrestni raun) in ne ve po koformni metodi. Kot osnova zaobraun zakonskih zamudnih obresti se pri obveznostih, zapadlih pred 28.6.2003, vzame glavnice zzamudnimi obrestmi, obraunanimi (po konformni metodi) do 28.6.2003 vred. Predlog ni bilsprejet.

Vendar je bilo v odlobi Vrhovnega sodia Republike Slovenije ugotovljeno, da se od 28.6.2003,ko je zael veljati ZPOMZO-1zamudne obresti obrestujejo po linearnem nainu obrestovanja74.Tako predpisano obrestno mero zamudnih obresti kot tudi nain (metodo) izrauna obresti doloazakon. Zakonske zamudne obresti je treba za as do 28.6.2003 obraunati po konformni metodi. Od28.6.2003 pa se po ZPOMZO-1 uporablja linearni nain izrauna zamudnih obresti. Iz tega sledi, dataken nain izrauna, kadar gre za zamudne obresti, ni potrebno vnaati v izrek sodne odlobe, ker

je doloen z zakonom. Kadar se zakonske zamudne obresti prisodijo v sodbi, v sklepu o izvrbi napodlagi te sodbe ni treba navesti, koliko (tevilno) znaajo, saj to vedno niti ni mogoe. Zamudneobresti se praviloma obraunajo ob plailu. Kadar jih sodie omeji upotevaje 376. len OZ,logino (brez izraunavanja) iz tega sledi, da je viina enaka viini nominalne glavnice 75.

Podatke o viini realne obrestne mere TOM (meseno ali letno) dobi uporabnik na spletni straniBanke Slovenije.

5. ZASTARANJE OBRESTI

Zamudne obresti so stranska terjatev, ki glede zastaranja sicer res deli usodo glavne terjatve, vendar je dolobo 369. lena ZOR razlagati dobesedno. Stranske terjatve zastarajo obenem z glavnoterjatvijo samo takrat, e je zastarala tudi glavna terjatev, e pa je glavna terjatev prenehala na drugnain, zastarajo stranske terjatve v svojem zastaralnem roku, to je v roku, v katerem zastarajoobasne terjatve. Po dolobi 1. odst. 372. lena ZOR zastarajo obasne terjatve v treh letih odzapadlosti vsake posamezne terjatve, bodisi, da gre za stranske obasne terjatve, to je terjatveobresti, ali pa za takne obasne terjatve, s katerimi se rpa sama pravica. Za pojem obasne terjatvetorej ni odloilno, ali gre za stransko akcesorno obveznost ali za obveznost (glavno), iz katere serpa sama pravica. Zakon torej loi zastaranje same pravice, iz katere izvira obasna terjatev (1.odst. 373. lena) od zastaranja same obasne terjatve, ki izhaja iz navedene pravice (1. odst. 372.

len OZ). To pomeni, da pravica sama zastara v splonem roku, to je v petih letih, ki se rauna oddneva, ko je zapadla najstareja neizpolnjena terjatev, po kateri dolnik ni izvril nobene dajatveve. V takem primeru izgubi upnik pravico ne samo zahtevati bodoe obasne dajatve, temve tudi

pravico terjati obasne dajatve, ki so zapadle pred zastaranjem (373. len ZOR). Zamudne obrestikot stranske terjatve zastarajo, ko zastara tudi glavna terjatev samo kadar glavna terjatev dejanskozastara (369. len ZOR). e glavna terjatev preneha z izpolnitvijo, so zastarane zamudne obresti otobasne terjatve v treh letih od dospelosti vsakega posameznega mesenega obrauna obresti.Zastaralni rok iz 1. odst. 372. lena ZOR se namre uporablja tudi takrat, kadar glavnica, na kateroso obraunane zamudne obresti zastara v krajem ali daljem roku od treh let. Pravilo iz 369. lena

73 Sodba II Ips 79/2007 z dne 19.6.2008.

74 Sklep in sodba II Ips 75/2007 z dne 29.11.2007.75 Sklep II Ips 266/2007 z dne 10.4.2008.

21 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

22/24


ZOR, da z zastaranjem glavne terjatve zastarajo tudi postranske terjatve, se ne uporablja, kadar soza stranske terjatve doloeni kraji zastaralni roki. Stranska terjatev lahko torej zastara e predglavno terjatvijo, saj zakon v 1. odst. 372. lena ZOR to posebej doloa. Zmotno je stalie, da jemogoe zamudne obresti uveljavljati samostojno ele, ko je glavnica plaana. Zamudne obresti so

glede nastanka (277. len) in zastaranja (369. len) akcesorne glavni terjatvi. Ko nastanejo , sosamostojne in upnik lahko z njimi prosto razpolaga. Zato dan plaila glavnice ne more biti odloilenza nastanek terjatve na plailo zamudnih obresti.

Nekateri primeri: Pravica terjati izpolnite obveznosti nastane praviloma takoj, ko nastane pravnitemelj za terjatev (314. len ZOR). Pravni temelj za terjatev kupca je bilo razdrtje pogodbe v

povezavi s 5. odst. 132. lena ZOR. Z dnem razdrtja pogodbe torej obrestna terjatev nastane, inhkrati zapade. Prej ne more zapasti, ker zanjo e ni pravnega temelja in prej tudi ne more zaeti tekzastaralnega roka za takne terjatve. Zlasti pomembno je, da terjatev pogodbo razdirajoe stranke nenastane e s plailom denarnega zneska, temve le z razdrtjem pogodbe. Ne more se torej dogoditi,da bi v trenutku razdrtja pogodbe del obrestnega zahtevka e bil zastaran76.

V 379. lenu ZOR doloa as, ki je potreben za zastaranje terjatev, ugotovljenih pred sodiem alidrugim pristojnim organom. Ta as je dalji kot v ostalih primerih. V 2. odst. 379. lena ZOR pa jedoloeno, da vse stranske terjatve, ki izvirajo iz pravnomone odlobe, in zapadejo v bodoe,zastarajo v roku, doloenem za zastaranje obasnih terjatev77. Iz obrazloitve neke druge odlobe paizhaja, da zato, ker sta bila obstoj in viina glavne terjatve ter obenem obstoj in viina stransketerjatve (obresti) ugotovljena s pravnomono sodno odlobo, velja za vse te terjatve desetletnizastaralni rok. V konkretnem primeru namre ne gre za obasne terjatve (obresti), ki bi izvirale iz

pravnomone sodne odlobe, a dospevale v bodoe, to je za obresti, o katerih e ne obstajapravnomona odloitev, ki bi zastarale v treh letih78.

V nekem drugem primeru je bilo zavzeto stalie, da so obresti vsaj po nastanku stranska pravica, ki

jih je treba obravnavati na isti pravni podlagi kot glavno terjatev, saj zakon zanje v zvezi zobrestovanjem ne doloa drugae. e za presojo glavne terjatve velja ZOR, ker je nastala preduveljavitvijo OZ, se ZOR uporablja tudi za obresti, in to ne glede na to, kdaj so zapadle79.

Glede ugovora zastaranja obresti je bilo odloeno, da je obrestna terjatev sicer akcesorna po svojemnastanku (369. len ZOR), drugae pa je samostojna terjatev. Prav zato, ker je terjatev obrestisamostojna terjatev, ugovor zastaranja glavnice ne vkljuuje tudi ugovora zastaranja obresti80.

V nekem drugem primeru je bilo odloeno, da je bil toniku z nastankom kode, to je z zakljukomprvega bolnikega stalea znan, ali bi mu lahko bil znan, obseg vtoevane kode, zato je tedajzaelo tei zastaranje terjatev iz tega naslova. To potrjuje tudi okoliina, da je 8.3.1993 vloiltobeni zahtevek za plailo odkodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi za as od vloitve tobe

dalje. Ker je ele 10.9.2001 svoj obrestni zahtevek spremenil tako, da je vtoeval tudi obresti za asod 21.7.1992 do 8.3.1993 je bilo treba zahtevek v tem delu zavrniti, saj tonik z ugovorom, daobrestni zahtevek za as pred 8.31993 ni zastaran, saj mu tona viina te kode ni bila znana dovroitve izvedenskih mnenj, ne more uspeti81.

V nadaljnjem primeru je bilo odloeno, da najemnina za poslovne prostore ni obasna denarnaterjatev iz 3. odst. 279. lena ZOR. Taken zakljuek izhaja iz primerjave 1. odst. 372. lena ZOR,

76 Sodba III Ips 58/2003 z dne 12.4.2005.77 Sklep II Ips 49/2001 z dne 24.10.2001.78 III Ips 458/2002 z dne 10.1.2006.79 Sodba III Ips 50/2004.

80 Sodba III Ips 67/2001 z dne 7.3.2002.81 Sodba in sklep II Ips 48372003 z dne 26.2.2004.

22 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

23/24


ki ureja zastaranje obasnih terjatev, mednje pa ne uvra terjatev zakupnin (najemnin) s 375.lenom ZOR, v katerem je zastaranje terjatev zakupnin (najemnin) posebej urejena82. Zato teejozamudne obresti od zapadlosti najemnine za vsako posamezno asovno obdobje, za katerega ni bila

plaana83.

6. ZAKLJUEK

Za zakljuek ponujam nekaj vpraanj za razmislek:

Kako doloen mora biti ugovor valorizacije?

Ali je mo uporabiti splone dolobe o oderukih obrestih za primer, ko so dogovorjene zelovisoke zamudne obresti, pa je posojilojemalec pravna oseba, katere dejavnost je v tem, da s

posojili zbira denar, za katerega obljublja, da ga bo plasirala in s tem sama sugerira pretiranoobrestno mero zamudnih obresti?

Kako je z obrestmi za vnaprejnje plailo po Zakonu o varstvu potronikov? Dolobaprepreuje, da bi kupec z izsiljenim vnaprejnjim plailom brezplano kreditiral prodajalcaoziroma mu omogoa odmeno za prodajalevo uporabo njegovega denarja v asu, ko aka naizroitev kupljenega blaga. Pri presoji, ali je toea stranka prodajo stanovanja pogojevala zvnaprejnjim plailom, ugotavljati, ali je imel kot kupec razen nakupa z vnaprejnjim plailome drugo monost sklenitve pogodbe in sicer monost nakupa stanovanja s plailom kupnine ob

prevzemu stanovanja (morda tudi za drugano kupnino)84.

Zamudne obresti za primer zamude pri izplailu odkodnine v obliki obveznic Slovenskeodkodninske drube (prej sklada)? Rok za izvritev odlobe, ki glasi na odkodnino, za plailokatere je zavezanka Slovenska odkodninska druba, predpisuje Zakon o slovenskemodkodninskem skladu (Ur.l. RS, t. 7/93 - ZSOS) v tretjem odstavku 6. lena in 1. lenunjegove novele (Ur.l. RS t. 48/94) in ne more biti kraji od treh in ne dalji od estih mesecev.

Ne doloa pa ZSOS pravice do zamudnih obresti za primer zamude pri izplailu odkodnine vobliki obveznic Slovenske odkodninske drube (prej sklada). Prav tako je ne doloa Uredba oizdajanju obveznic in izvrevanju odlob, ki glasijo na odkodnino, za katero je zavezanecSlovenski odkodninski sklad. Tudi predpisi o razlastitvi, konkretno ZSZ, ki doloa, daobveznost plaila odkodnine zapade z dnem odlobe o razlastitvi ne predstavljajo pravne

podlage za prisojo zakonskih zamudnih obresti. Sistem izplaevanja odkodnindenacionalizacijskim upraviencem je v 73. lenu ZDen urejen celovito. Dejstvo, da ZDen kotspecialen predpis ne doloa, da zavezancu za primer zamude pri izroitvi obveznic pripadajozakonske zamudne obresti pomeni, da do njih ni upravien in ne, da mu jih je treba prisoditi po

splonih obligacijskih predpisih85

. Pravica prodajalca do zamudnih obresti po Dunajski konvenciji? Dunajska konvencija v 78.

lenu brez podrobnejih doloil priznava pravico do obresti, kadar kupec ne izpolni svojeobveznosti plaati ceno. Vpraanje je, do kaknih obresti je upraviena toea stranka. Tovpraanje je treba reiti po pravilih mednarodnega zasebnega prava slovenskega foruma (2. odst.7. lena Dunajske konvencije). Glede na dolobo 20. lena Zakona o mednarodnem zasebnem

pravu in postopku (Ur.l. RS, t 56/1999) se to vpraanje reuje po pravilih s spornim razmerjem

82 Tako tudi sodba III Ips 37/99 z dne 27.1.2000.83 Sodba III Ips 19/2002 z dne 21.3.2002.84 Sklep Vijega sodia v Ljubljani, I Cp 1570/99 z dne 24.1.2001, prim.e sodbo in sklep II Cp 1346/2004 z dne

1.6.2005.85 Sklep II Ips 236/2006 z dne 8.5.2008.

23 / 24

8/6/2019 f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

24/24


najtesneje povezanega italijanskega prava (sede toee stranke, pogodbenice, ki opravlja zanavedene prodajne pogodbe tipino izpolnitev, je bil v Republiki Italiji, obveznost je biladogovorjena v italijanskih lirah, in to je bilo treba kot prinosnino izpolniti v Republiki Italiji).Od zamude, ki je nastopila od 6.4.1998, je bila toea stranka upraviena do zakonskih

zamudnih obresti po 1. odst. 1224. lena CC. S konverizijo pa toea stranka ne bi smela doseiugodnejih obresti, zato je upraviena do zakonskih zamudnih obresti po (dololjivem)italijanskem pravu86.

86 Sodba III Ips 34/2005 z dne 13.11.2007.

24 / 24

f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512

Documents

Transcript of f5529fe6ee9beb74a841e2ec302c3512