Smo na višku turistične sezone. Gneča je na cestah in tudi na brniškem letališču. — Foto: F. Perdan

Leto X X X . - Številka 54 TRIDESET LET 1947-1977 U s t a n o v i t e l j i : o b č i n s k e k o n f e r e n c e S Z D L V e s e n i c e , K r a n j , R a d o v l j i c a , Š k o f j a L o k a »n T r ž i č - I zda ja Č P G l a s K r a n j . G l a v n i U | , e d n i k Igor S l a v e c — O d g o v o r n i u r e d ­

n i k A l b i n U č a k a r

G L A S I L O S O C I

Kranj , petek, 15. 7. 1977

Cena: 3 din L i s t i z h a j a o d o k t o b r a 1947 ko t t e d n i k , o d j a n u a r j a 1958 k o t p o l t e d n i k , o d j a n u ­ar ja 1960 t r i k r a t t e d e n s k o , o d j a n u a r j a 1964 ko t p o l t e d n i k o b s r e d a h in s o b o t a h , o d j u l i j a 1974 p a o b torkih in p e t k i h .

Z A G O R E N J S K O

Preobrazba bančništva na Gorenjskem

^ del spodnjih poslovnih prostorov poslovno-stanovanjskega bloka H-8 na Cesti JLA v Kranju se prav te dni vseljujejo kupci poslovnih prostorov, med­tem ko je stanovanjski del lani zgrajenega bloka že dlje časa naseljen. — Foto: F. Perdan

Višje najemnine Vse gorenjske občine so s 1.

juni jem al i s 1. jul i jem povečele stanarine do največ 30 odstotkov. Obenem so sprejeli tudi odloke o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, s kater imi bodo po novih kriter i jah dobival i subvencije vsi t ist i , k i so upravičeni.

Družbeni dogovor o cenah po katerem se zvišajo stanarine in se počasi prehaja na stroškovne stana­rine do leta 1980, pa predvideva tudi povečanje najemnin za prosto­re. Najemnine naj b i se povišele največ za takšen odstotek kot so se stanarine, se pravi za 30 odstotkov le najemnine za tiste poslovne prosto­re, kjer se opravljajo osebne storitve in prodajajo vrtnine, sadje in zelenjava, se lahko povečajo največ do polovice povišanja stanarine. Te se bodo lahko povečale tako le za 15 odstotkov. D . S.

Prvi pregledi v jeseniški

bolnici J E S E N I C E - Na pobudo

bralke Glasa smo na Gorenj­skem zbirali denar za nakup dveh aparatov za zgodnje od­krivanje raka na dojki. Enega so že namestili v jeseniški bol­nici in začeli s poskusnim obratovanjem, drugi pa še vedno čaka v kranjskem Zdravstvenem domu.

Po poskusnem obratovanju so v jeseniški bolnici prejšnji teden že začeli z rednimi pre­gledi. Aparat pa bo poslej delal štiri dni v mesecu. Odlo­čili so se za petek, ko bodo ženske lahko prihajale v am­bulanto od 14. do 19. ure.

D. S.

G O S T I Š Č E

R I K L I J?

Obiščite priznano blejsko gostišče

Dobra kuhinja Senčni vrt — terasa

S p e c e r i a a

©©©©

!*t*an 4: Osnutki dokumentov porazne vsebine, nekateri pa so »pokasirali« milijone...

f

*5 i 11 m Med upravljalce banke se po novem na Gorenj­skem lahko uvrsti 194 gospodarskih in negospo­

darskih OZD ter 48 interesnih skupnosti

enoto za stanovanjsko in komunal­no področje, k i ima zaradi posebnih zahtev že sedaj svoj izvršilni odbor.

Bilančna vsota kranjske podruž­nice Ljubljanske banke, v kateri so zajeta združena sredstva gospodar­stva in negospodarstva, zbrana sred-

nadzor šepa

Jesenice — Izvršni svet skupščine občine je obravna­val poročili medobčinske goz­darske inšpekcije in inšpekci­je dela. Gozdarski inšpektorji ugotavljajo, da je bila lani v občini sečnja v gozdovih slab­ša, ob tem pa so pohvalna pri ­zadevanja G G Bled, ki se trudi za čimprejšnjo izgradnjo no­vih gozdnih cest. Nadzorovali so predvsem poslovanje gozd­nogospodarskih organizacij, obravnavali prekrške in z ostalimi inšpekcijami nad­zorovali vse posege v gozd in bližino gozda in se ravnali po določilih načrtov in progra­mov dela.

Inšpekcija dela ugotavlja za jeseniško občino, da imajo organizacije, predvsem manj­še, svoje samoupravne akte pomanjkljivo urejene in niso v skladu z zakonom o združe­nem delu. Tudi delavski nad­zor v organizacijah hudo šepa, pobude inšpekcije dela za od­pravo pomanjkljivosti so sicer sprejete, a uresničene mimo delavske kontrole in brez nje­nega sodelovanja. Lani so opravili številne preglede pri zasebnikih, kjer posebno za­posleni gostinski delavci pra­viloma delajo znatno več kot predvideva dogovorjeni de­lovni čas. Delavcem pri zaseb­nikih tudi krnijo pravice, da bi sodelovali ob končnem obračunu in bili udeleženi pri delitvi dohodka. Zaradi bolje organiziranega varstva pri delu je manj nesreč in po­škodb, nerazumljiv pa je po­rast nesreč na poti na delo in z dela. Te nesreče so težje do­kazljive, saj večkrat prič ni, včasih nastopajo lažni očivid­ci in dogaja se, da se delavec poškoduje doma ali pri šuš-marjenju, poškodbo pa prijavi po prihodu na delo. D. S.

stva prebivalstva in najeta posojila pri drugih bankah, dosega 6,5 mi l i ­jarde dinarjev. Tako predstavlja 6,7 odstotka denarnih možnosti Ljub­ljanske banke; med njenimi podruž­nicami je močnejša samo l jubl jan­ska. Posebnost banke na Gorenj­skem so nadpovprečni dosežki pri zbiranju sredstev prebivalstva, ki dosegajo že nad poldrugo mili jardo novih dinarjev. K a k o bo poskrbljeno za to, da bodo delovni ljudje kar najbolj učinkovito sodelovali pri upravl janju teh vel ikih sredstev, kot to terjata zakon o združenem delu in zakon o temeljih bančnega in kre­ditnega sistema?

Predvsem preobrazba bančništva na Gorenjskem ne bo terjala bistve­nih preobratov. Ljubl janska banka je kot celota v svoje upravljanje že doslej učinkovito uvajala delegatski sistem, krarfjska podružnica pa je pri tem že prednjačila z nekaterimi lastnimi rešitvami. Med nj imi velja zlasti omeniti zbore upravljalcev po poslovnih enotah v vseh občinah ter upravljanje na ravni podružnice po delegatskem načelu.

m m m m • • » » • m • * • • • * m » » • » • m • m • » * • m • • • m » m » t

Bistvena novost bo vsekakor to, da bo kranjska podružnica po no­vem zakonu postala temeljna ban­ka. To pa pomeni samostojneje ure­janje odnosov z Narodno banko in drugimi bankami ter veliko večjo od­govornost za gospodarski in nego­spodarski razvoj Gorenjske. Slednje kot pogoj za ustanovitev temeljne banke terja tudi sklad za solidarno odgovornost, k i mora dosegati 3 od­stotke stanja danih posojil. T a sklad je že ustanovljen.

Svojo novo vlogo naj bi banka uresničevala z znatno razširjenim krogom upravljalcev. Sedaj ima 122 ustanoviteljev, načelno pa je lahko njen neposredni član vsaka delovna organizacija, k i ima žiro račun. V tem času je v petih gorenjskih obči­nah 194 takih gospodarskih in 114 negospodarskih organizacij ter 48 samoupravnih in drugih interesnih skupnosti . Zanimivo je, da je po no­vem lahko član banke tudi organi­zacija, k i v njej ne združuje svojih sredstev, korist i pa njena posojila in tako z obrestmi prispeva k dohodku.

N o v i zakonski predpisi dajejo po­seben pomen upravl janju po poslov­nih enotah. Predvideno je, da naj bi razen sedanjih petih, k i upravljajo sredstva v občinskih okvir ih, na Go­renjskem dobil i še posebno poslovno

Ljubl janska banka se bo v tem procesu preoblikovala v združeno banko, k i bo opravljala določeno vlogo za več bančnih organizacij skupaj. Gre za plačilni promet s tu j i ­no, skupne naložbe v infrastrukturo in prednostne dejavnosti, posege v dežele v razvoju in podobno.

K o t najnižja organizacijska obl i ­ka pa so z zakonom predvidene i n ­terne banke v delovnih organizaci­jah . Proces njihovega nastajanja se je v petih gorenjskih občinah šele začel, pričakovati pa je, da ga bo uresničevanje zakona o združenem delu zelo pospešilo, saj bo terjalo boljše finančno poslovanje in večjo samostojnost ustreznih služb.

Prilagajanje novim zakonskim predpisom na Gorenjskem vodi in ic iat ivn i odbor za preobrazbo bančništva, k i mu predseduje d i ­rektor Peko Tržič Janez Bedina. Odbor je imel doslej 2 seji, na kate­rih je proučil pogoje za ustanovitev temeljne banke in pripravi l vrsto predlogov za njeno novo samo­upravno organiziranost. L e t a naj bi bi la uveljavljena z začetkom leta 1978, javna razprava o predlo­gih samoupravnih sporazumov o ustanovitv i temeljne banke in o ustanovitv i združene banke pa se je začela ta teden, po torkovi kon ­ferenci upravljalcev Ljubl janske banke. Metka Sosič

stran 7:

Ni recepta za dolgo življenje? Najstarejša Gorenjka živi vŠkoffiLoki

XVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 5. DO 15. AVGUSTA

M E D N A R O D N I GORENJSKI SEJEM

s i KRANJ 7

Naročnik:

Nova bankovca Narodna banka Jugoslavije

bo dala z današnjim dnem v obtok bankovec za 10 in 500 dinarjev, izdelane na papirju z zaščitno nitko in numerirane s sedefnmestnimi števili. Dru­ge oznake teh bankovcev, kot so dimenzije, naris na spred­nji in zadnji strani ter barve, se v ničemer ne bodo razliko­vale od bankovcev za 10 do 500 dinarjev, ki so že v obtoku in so izdelani na papirju brez zaščitne niti ter numerirani s šestmestnimi števili. Narodna banka Jugoslavije posebej ob­vešča, da bodo bankovci za 10 dinarjev z datumom izdaje I. 8. 1965 in 1.5. 1968 kakor tudi bankovci za 500 dinarjev z datumom 1. 8. 1970, ki so iz­delani na papirju brez zaščit­ne niti in so numerirani s šest­mestnimi števili, še nadalje ostali v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo.

105.000 vagonov pšenice

Žitarsk o-mlinarske organi -zavije v Vojvodini so doslej odkupile že 105.000 vagonov nove pšenice. V novosadskem Zi t okopu pravijo, da so žitar-sko-mlinarska podjetja storila vse, kar je v njihovi moči, da bi prevzela čimveč zrnja in ohranila njegovo kvaliteto. V teh podjetjih delajo v izme­nah, ker morajo sedaj ob koncu žetve dnevno prevzeti tudi več kot deset tisoč vago nov tržnega viška pšenice. Če bo vreme ugodno, bo žetev v vsej Vojvodini končana do prihodnjega tedna, ko bodo poželi zadnji klas na 424 tisoč ha pšeničnih polj.

Črna gora slavila

Dan vstaje Črne gore — 13.julij so proslavili z mno­žičnimi ljudskimi zborovanji na Veruši pri Titogradu, v Virpazarju pri Baru, Kjaževcu pri Andrijevici, Velimlju pri Nikšiču in po drugih krajih v republiki. Najbolj veličastno je bilo v Virpazarju, kjer je ob svitu l.i.julija 1941 počila prva partizanska puška v Črni gori.

Zlet slovenskih tabornikov

Na Muti ob slovensko-av-strijski meji je bil od 1. do II. julija VII. zlet slovenskih tabornikov s približno 2000 udeleženci iz Slovenije in so­sednjih republik ter pokrajin in zamejstva. Organizatorji, taborniki odreda Bistri otok iz Mute, so taborni prostor raz­delili na deset področnih tabo­rov. Med njimi je bil tudi tabor Gorenjskega odreda. V njem so bili taborniki iz Škofje Loke, Bleda, Kranja in gostje iz Valjeva.

Zlet je bil namenjen pred vsem temu, da taborniki poka­žejo širši javnosti svoje znanje in sposobnosti. Pomerili so se v taborniških disciplinah in prikazali taborniško življenje. Odred stražnik ognjev iz Kra­nja je bil v tekmovanju zelo uspešen. Starejši medvedki so v republiškem mnogoboju za­sedli tretje mesto, ekipa mlaj­ših tabornic pa je bila prva.

Prvi hlev V Podbeli na Tolminskem

so odprli prvi stalni skupni vaški hlev. Sedaj je v hlevu, ki ga je zgradila ljubljanska Agroobnova, 25 mladih krav ter šest teličkov. S hlevom, ki je nastal podobno kot skupni hlev v Breginju in na Volarjih po lanskem septemberskem potresu, gospodari hlevska skupnost. Druge skupne vaške hleve bodo odprli do 15. sep-

^ tembra.

Proslava ob obletnici

požiga K O K R A - Mladina Kokre bo

skupaj z OO ZZB NOV pripravila proslavo ob obletnici požiga vasi Kokra in poboja prebivalcev. Proslava bo ob spomeniku žr­tvam v Kokr i in sicer v nedeljo, 24. julija, ob 9. uri. Na proslavi bodo sodelovali mladinski pev­ski zbor, recitatorji in govor­niki. Sodelovali bodo tudi vo­jaki kranjske garnizije. F. S.

Petek - 75. julija 191 i

KRANJ — V torek, 12. julija, so vojaki in starešine garnizije Staneta Žagar­ja počastili 34-letnico ustanovitve 7. slovenske narodnoosvobodilne brigade France Prešeren. Planinska brigada, ki nadaljuje tradicijo prešernovcev, praznuje ta dan kot dan naše brigade. Ob tej priložnosti so podelili značke najbolj vzornim vojakom in poslali brzojavko vrhovnemu komandantu naše vojske Josipu Brozu-Titu; planinski brigadi pa bo občinska skupščina zaradi njenih uspehov in vključevanja v družbenopolitično življenje mesta podelila ob občinskem prazniku nagrado mesta Kranja. Svečanosti v garniziji so se udeležili tudi predsedniki kranjske občinske skupščine, predstavniki družbe­nopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov kranjske občine ter nekateri preživeli borci Prešernove brigade. (C. Zaplotnik) — Foto: S. Hain

J E S E N I C E N a zadnji seji predsedstva občinske konference Z S M S Jesenice so člani

v osrednji točki dnevnega reda razpravl jal i o predlogu sprememb in dopol­nitev osnutka družbenega dogovora o štipendijski pol i t ik i . Odločili so se, da bodo ustanovi l i delovno skupino, k i bo vodila in usmerjala javno razpravo o tem pomembnem dokumentu v vseh sredinah mladih, posebno pa med sred­nješolci in študenti. Skup ina bo zbirala pripombe in predloge na dokument, s katerim bo v naši republ iki opredeljen sistem štipendiranja. Poleg tega so na seji člani evidentiral i mlade člane Z K za organe občinske konference Z K S Jesenice ter poslušali informacijo o obiskih brigadirjev na zveznih akcijah.

J . R .

R A D O V L J I C A Izvršni svet radovljiške občinske skupščine se je v petek, 8. ju l i ja , sestal

na 91. redni seji. Pred skupno sejo vseh zborov radovljiške občinske skupščine, k i bo v sredo, 20. ju l i ja , je razpravl jal o predlogu odloka o določitvi prispevne stopnje za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti od 1. avgusta do 31. decembra letos. N a dnevnem redu pa so bila tudi poročila posameznih samoupravnih interesnih skupnosti o delu v minulem letu, k i bodo prav tako predložena delegatom na sredinem skup­nem zasedanju vseh zborov skupščine. A . Z.

Nove organizacije in aktivi Jesenice — Zadnja seja občinske

konference Zveze komunistov Jese­nice je izzvenela v t rdnih sklepih članov, da se v tem obdobju ko­munist i po osnovnih in drugih or­ganizacijah akt ivno vključijo v predkongresne priprave. Med dru­gim so razpravl jal i tudi o predlogu statutarne komisije komiteja ob­činske konference Z K S , da b i v nekaterih temeljnih organizacijah lahko ustanovi l i osnovne organiza­cije Z K , čeprav nimajo več kot treh članov. S ta tutarna komisija je upo­števala izkušnje drugih občinskih konferenc Z K S v Slovenij i in zato sprejela stališče, da bi povsod tam, kjer so realne možnosti in kjer so vsaj trije člani Z K ustanovi l i osnovno organizacijo. T u d i člani konference so se s takim predlogom str injal i .

Tako bodo v jeseniški občini ustanovi l i osnovne organizacije v tr inajst ih temeljnih in drugih orga­nizaci jah združenega dela, obenem pa ustrezno reorganizirali vse tiste osnovne organizacije, k i so pre-številne. V jeseniški železarni se bo ustanovi la v vsaki temeljni or-

Uspela delovna akcija Radovljica — V Radov l j i c i je

bila zadnjo soboto v jun i ju mladin­ska delovna akcija. 35 mladincev se je zjutraj zbralo pred hotelom Graj - ' ski dvor in se lot i lo urejanja nasa­dov in poti v spominskem parku, gredic ob spomeniku N O B , drevo­reda in graščinskega vrta. Še posebej so se izkazal i pionirj i , člani nogo­metnega k luba Cankarjeve ulice.

Po končani akci j i so izvol i l i za novega predsednika osnovne orga­nizacije Z S M S Saša Bohin jca in šest članov predsedstva. Sprejeli so de­lovni program in odločili, da bodo organiziral i še več podobnih akcij . T ako bi do septembra radi obnovi l i in uredil i staro stavbo v graščinskem vrtu za družbene potrebe mladih, k i se zdaj najpogosteje zbirajo v gostil­nah in v slaščičarni Vrba . Men i l i so tudi, da bi V rba morala postati mlečna restavracija ter da bi v mestu moral i poskrbeti za primeren klubski prostor. O tem so že večkrat govorili tudi na zborih občanov, v S Z D L in v osnovnih organizacijah Z K . J R

ganizaciji in v vsaki delovni skup­nosti skupnih služb vsaj ena osnov­c a organizacija Z K , povsod tam, kjer bi bilo v organizacijo vkl ju­čenih več kot 50 članov, pa se usta­novi ta dve al i več osnovnih orga­nizacij Z K . V temeljni organizaciji naj bi se več osnovnih organizacij povezalo v skupno konferenco Z K s sekretariatom.

Stalne aktive Z K naj bi poslej ustanovi l i v M u r k i Lesce, v S G P Gradbinec, v eni izmed temeljnih organizacij Jesenice, v Komuna l ­nem zavodu za socialno zavarova­nje K r a n j in v veletrgovini Špece-rija Bled na Jesenicah. N a usta­novitev organizacije a l i stalnega akt iva pa se pripravljajo tudi v Gorenjskih oblačilih, v Posebni osnovni šoli, v T O Z D Tobak, v Na ­ravnem zdravilišču Trig lav, v S D K Jesenice in na Občinskem sodišču Jesenice.

V devetih samoupravnih interes­nih skupnost ih občine bodo delovali s ta ln i akt iv i Z K . N a seji konference pa so se tudi s tr in ja l i s predlogom, da bodo postopoma prešli na reorga­nizacijo oziroma na ustanovitev konferenc Z K s komitejem al i sekre­tar iatom v več krajevnih skupnostih občine: v Ratečah, v Kran j sk i gori, Mo js t ran i , na Hrušici, na Plavžu, na Sav i , v Podmežakli, na Javorn iku in Koroški Be l i , v Žirovnici in na Ble jski Dobrav i , obenem pa še v hotelskem podjetju Gorenjka in v vzgojno varstvenem zavodu Jese-niče. D g

Podelili brona­ste značke OF

Hrušica - V počastitev krajev­nega praznika Hrušice ter letošnjih T i t o v ih in part i jskih jubilejev je bila v petek, 8. ju l i ja , v domu družbenih organizacij s lavnostna seja organov krajevne skupnosti , družbenopoli­tičnih organizacij, društev in de­legacij. N a seji je zbranim najprej spregovoril Janez Poljšak, zatem pa so prvič podelil i bronaste značke O F organizacijam in posameznikom. Za akt ivno delo v organih krajevne skupnosti , družbenopolitičnih orga­nizaci jah, društvih ter na področju kulture so j i h prejeli: D P D Svoboda Hrušica, Jože M u r , Janez Poljšak in Janko Robid.

J . R.

Dvojezični napis le 4 dni

H Potem ko so 7. ju l i j a začeli na Koroškem izvajat i zakon o narodnostnih manjšinah il mj v kra j ih , k i so po n j ihov ih mer i l ih Se s lovenski , zaceli postav l jat i dvojezične napis« \

neznanci v torek že podr l i dvojezični napis v Šentjakobu v Rožu. Štiri dn i potem, ko s< s lovenski mladinc i in občinski odborniki postavi l i in simbolično zavaroval i . MedterJ avstr i jsko orožniStvo stražilo nemSki napis.

• Dvojezični krajevni napis v Šentjakobu v Rožu so postav i l i kot opozori lo slove« narodnostne manjšine zoper nove vladne ukrepe, s kater imi so močno skrčili dvojezi ozemlje na KoroSkem in tako ponovno ravna l i v nasprotju z določili avstr i jske drž«

H pogodbe, z last i člena 7. H Šentjakob v Rožu'je namreč po ustreznem zakonu iz leta 1972 že imel dvojezični nI i

ki pa so ga skrajneži na Koroškem podrl i med pogromom leta 1972. Predsednik zveze i venskih organizacij na Koroškem dr. Franc i Zvvitter je ob tem dogodku dejal , da b krajevni s lovenski napis postav l ja l i vse dotlej , dokler ne bo za zmeraj ostal . Iz javi l je tudi so z dvojezičnim napisom v Šentjakobu koroški Slovenci pokazal i , kakSen bi mora l v tem kraju tudi uradni krajevni napis.

C E N E N A F T E IZENAČENE V letovišču Salts joebaden b l i zu S tockho lma se je v torek začelo zasedanje ministro i

držav članic O P E C . Pričakujejo, da se bodo pogovori l i o programu akci j , k i j i h bo ta orgi zacija sprejela v zvezi z nadaljevanjem pogajanj o novih gospodarskih odnosih i državami v razvoju in indust r i j sk imi s i lami . Enotnost ministrov je že pred sestankom O gočila odprava dvo jn ih cen nafte. Saudska Arab i ja in Združeni arabski emirat i so nan povečali cene svoje nafte za pet odstotkov, tako da je zdaj cena nafte iz vseh držav OP enaka. Preosta l ih 11 članic te organizacije, k i je že decembra napovedalo podražitev nat letošnjim ju l i j em, pa je ta sklep opusti lo.

I ZRAEL IN Z A S E D E N O O Z E M L J E Načelnik generalštaba i z r a e l s k e v o j s k e G o r j e d e j a l , d a j e I z r a e l d o v o l j moi

d a b i se z a dosego m i r u n a Bližnjem v z h o d u l a h k o o d p o v e d a l z a s e d e n i m ozemlj i N i p a p o v e d a l za k a t e r a o z e m l j a gre .

P A L E S T I N S K A DRŽAVA Egiptovsk i predsednik Sadat in jordansk i kral j Huse in sta se sporazumela, da bi mo

bi t i bodoča palest inska država povezana z Jordani jo . T o je sporočil v K a i r u predsta* egiptovskega zunanjega min is t rs tva . O povezavi med Jordani jo in predlagano palestit državo, bi se mora l i dogovori t i že pred ženevsko konferenco o m i ru na Bližnjem vzh<

P R O G R A M ŠPANSKE V L A D E V p r o g r a m s k i d e k l a r a c i j i , s k a t e r o j e s e z n a n i l a l j u d s t v o , s e j e španska v l a d a

v e z a l a , d a bo odločno n a d a l j e v a l a začeto d e m o k r a t i z a c i j o dežele, d a p a bo reševanje i z j e m n o težkih i n k o m p l e k s n i h e k o n o m s k i h p r o b l e m o v t r e b a »zategl pasove « . -V lada j e o b l j u b i l a , d a bo b r e m e reševanja g o s p o d a r s k e k r i z e ena kome) naloženo v s e m i n ne le d e l a v c e m , k i ima j o n a j m a n j .

Srečanje na Hrušic Hrušica — V okviru krajevnega

praznika Hrušice bo v nedeljo, 17. jul i ja , srečanje vseh političnih za­pornikov, internirancev in pregnan­cev jeseniške občine, k i bodo skupaj s krajani Hrušice proslavi l i tudi 35-letnico množičnega preganjanja ro­doljubov. Poleg prebivalcev Hrušice je bilo leta 1942 veliko l judi pregna­nih in odpeljanih v razna taborišča tudi s področja Javorn ika in Žirov­nice, zato je dala pobudo za to sreča­

nje komisija za internirance pr i činskem odboru Z Z B N O V .

Tako bo v nedeljo dopoldne k< cert godbe na pihala, nato pa domu družbenopolitičnih organi cij ku l tu rn i program, k i ga bodo f pravi l i pevski oktet iz Žirovnice člani domačega kulturno-umet škega društva. Slavnostni govo bo predsednik občinske skupšČi Slavko Osredkar. Po proslavi ogled razstave — eksponatov iz borišč. R. Prešeref

Evidentirali kandidati Jesenice — Občinska konferenca

S Z D L Jesenice in občinski s indikal­n i svet sta med prv imi na Gorenj­skem že pripravi la poročilo o eviden­tiranju kandidatov za volitve, k i bodo 1978. leta. Do 10. juni ja , kaže anal iza, so organizacije združenega dela in krajevne skupnosti evidenti­rale že prve kandidate, akcija pa se bo posebno jeseni še nadaljevala. Organizacije združenega dela so do 1974. leta skupaj evidentirale 834 kandidatov, zdaj pa 50 novih za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in 936 kandidatov do leta 1974 ter dodatno 27 kandidatov za zbor združenega dela. Krajevne skupnosti so do leta 1974 evidentira­

le 528 delegatov za družbenopoliti ne skupnosti in ponovno 24 delel tov, za samoupravne interesne skU nosti pa 194 kandidatov do leta IV in pet kandidatov na novo.

Število delegatov, evidentiranih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih sicer še n i i dovoljivo in čaka organizacije j precej dela, vendar je nadvse spo budno, da sta občinska konferen; Socialistične zveze in občinski sij! d ika ln i svet izdelala poročilo, taV da imajo natančen pregled v P membnem obdobju pred vo l i tvami ' , s sta lnim ocenjevanjem razmer bodo lahko najbolj uspešno pripra^ l i na volitve. D. S-

Vsako iskanje je tveganje

V obširnem intervjuju za Dnevnik je France Popit dejal, da je vsako iskanje tveganje, vendar nobena rešitev zane­sljivo ni napačna, če izhaja iz vloge delavcev v T O Z D in jo tudi dosledno upošteva.

»Mar pomeni biti zelo krit i ­čen, če v partijskem pogovoru vztrajaš pri razrednih vpraša­njih,« je France Popit odgo­voril na vprašanje o kritično­sti pri nedavnih obiskih v 25 slovenskih občinah. »Hočemo le, da temeljito ocenimo ali ZK kot celota in njeni člani kot posamezniki gledajo na vlogo delavcev v TOZD tako, kot je zapisano v ustavi in zakonu o združenem delu, kot na gospo­darja nad pogoji in rezultati dela. Na sestankih tudi nikoli nisem trdil, da lahko opravi­mo revolucionarno preobraz­bo čez noč. Marsikaj je odvis­no tudi od razmerja političnih sil v družbi pa tudi od idejnih pogledov v ZK. Toda ZK mora imeti enoten koncept, enotno se mora lotevati vseh bistve­nih razrednih vprašanj.

Več ali manj se še vse pre­več odloča v skupnih službah. TOZD so prevelike, niso po­stavljene po merilih, ki jih do­loča zakon o združenem delu. Ponekod si prav izmišljajo merila: moti j ih, da bi se vi ­delo — če bi j ih drobili — katere TOZD so donosne, ka­tere imajo izgubo. V resnici pa bi morali vedeti, kdo zares prispeva k ustvarjanju dohod­

ka. Lahko prispeva tudi tisti, ki na prvi pogled ali formalno računsko ustvarja izgubo. Po­litika cen namreč še vedno ni vključena v razvojne progra­me, ki smo jih sicer že sprejeli. Tudi ni rečeno, da so razlike med plani in doseženim vselej posledica nestvarnih in na­pačnih predvidevanj, do kate­rih pride zlasti, če pri obliko­vanju planov TOZD niso so­delovale.«

O krajevnih skupnostih je predsednik C K dejal, da so sploh prevelike. Dojeti bi mo­rali, da KS zares ni občina v malem. Organizirati se mora na podlagi skupnih interesov ljudi v vasi, v soseski. Občina ne more nanje prenašati svo­jih funkcij, zaradi česar raste aparat KS , lahko pa seveda občani prevzamejo nase neko javno funkcijo in na samo­upraven način nadomestijo državo.

Za delegatski sistem pa j e

predsednik ZK dejal, da je star komaj tri leta, mi pa smo včasih preveč nestrpni. Zato naj bi primerjali raven delav­skih svetov pred 27 leti i* 1

danes O SZDL je France Popi*

dejal, da mora biti v njej pro­stor za vse ustvarjalne sile in je opozoril na stališča Edvar­da Kardelja, da mora v njej potekati konfrontacija stali* šča komunistov s pogledi tistih, ki niso člani ZK. Tudi med vojno nismo spraševali samo to, kdo je za O F in zop« r

okupatorja. Vse sile, ki so samoupravljanje, hočemo i* 1

moramo združiti v SZDL

Zahteva po nadzidavi bistriške osnovne šole Skupščina tržiške izobraževalne skupnosti je mi­nila, da zaradi prenatrpano s ti osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici ne kaže spreminjati šol­skih okolišev, temveč nadzidati bistriško osnovno

šolo Tržić — V četrtek, 23. jun i ja je

bila v Tržiču seja občinske izobra­ževalne skupnosti , na kateri so razpravljali o samoupravnem spo­razumu o temeljih plana izobraže­valne skupnosti do leta 1980. Predlog samoupravnega sporazuma J e b i l posredovan vsem podpisni­kom, od kater ih ga je dve tretjini sprejelo brez pripomb, kar pomeni, da ima dokument že veljavnost. Sporazuma niso sprejeli v Tovarn i kos in srpov, medtem ko v desetih delovnih kolekt iv ih o njem še nisb razpravljali . Pripombe na sporazum so poslali le iz Peka in Bombažne Predilnice in tkalnice. V Peku menijo, da kaže srednjeročni pro­gram vzgoje in izobraževanja v tržiški občini bolj uskladit i z resolucijo o družbenoekonom­skem razvoju tržiške občine, v Bom­bažni predilnici in tka ln ic i pa

soglašajo s predlaganimi prispevnimi stopnjami za leti 1977 in 1978, med­tem ko za let i 1979 in 1980 menijo, naj bosta predlagani prispevni stopnji le orientacijski.

Skupščina izobraževalne skup­nosti je na četrtkovem Zasedanju obravnavala tudi letošnji predlog finančnega načrta skupnosti. V tržiški občini morajo za potrebe v občini, za solidarnost in za vzajem­nost zbrati 22,786.000 dinarjev. Skupna prispevna stopnja bo znaša­la 4,77 odstotka. Skupščina je soglašala s predlogom izvršnega odbora, naj dobi Glasbena šola več denarja, vsota za oblikovanje novih osnovnošolskih oddelkov pa naj se zmanjša. T u d i Delavski univerzi so zagotovljena sredstva za dejavnost.

Največ razprave je povzročil predlog da bi zaradi prenatrpanosti osnovne šole heroja Bračiča v bi-

Le redki upokojenci brez stanovanj

Tržiški upokojenci le redko prosijo solidar­nostni sklad za dodelitev stanovanja, kar pomeni, da jih ima večina stanovanjsko vprašanje — Za zamenjavo stanovanja več

prošenj Tržič — K e r po letu 1973, ko je bi l v tržiški občini ustanovljen

solidarnostni stanovanjski sklad, med dobitniki teh stanovanj ni bilo veliko upokojencev, je marsikdo začel razmišljati, da prošnje teh ljudi niso dovolj upoštevane.

Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospo­darstvu v tržiški občini pa je ugotovila nasprotno: tržiški upokojenci imajo večinoma zadovoljiva stanovanja. Več prošenj je za zamenjavo stanovanj, le redke pa so poslali upokojenci, k i so brez strehe nad glavo al i so njihova bivališča neprimerna!

Jeseni leta 1973, ko je bilo zgrajenih prvih 8 solidarnostnih stano­vanj, je bi la med prosilci ena upokojenka. N a osnovi točkovanja j i je bilo zaprošeno stanovanje tudi dodeljeno. Le ta 1974 se je na razpis pr i ­javi lo res 14 upokojencev, vendar j i h je kar 13 preseglo najmanjši do­hodek na družinskega člana. Točkovana je bi la zato le ena upokojenka, vendar pri dodeljevanju ni bi la upoštevana, saj njen stanovanjski pro­blem ni b i l tako hud kot pri drugih prosi lcih. Le ta 1975 sta se na razpis pri javi l i dve upokojenki. Prva je presegla cenzus osebnega dohodka ozi­roma osebnih prejemkov, druga pa je stanovanje imela, vendar bi ga rada zaradi nesoglasij s sosedi zamenjala. N i t i prva, n i t i druga nista prišli na osnovi točkovanja v ožji izbor. S l i ka se je ponovila lani , enako pa se utegne zgoditi tudi letos, saj se do 20. juni ja nihče od upokojencev ni pri javi l na razpis.

- J k

Breme (ne)odgovornost i

Samski dom ni šupa

Kranj — H k r a t i s posojili za nakup stanovanj in gradnjo stano­vanjskih hiš je samoupravna stanovanjska skupnost razpisala tudi posojilo za nakup ležišč v samskem domu, k i naj bi že prihodnjo pomlad sprejel stanovalce. Medtem ko je bilo prijav za nakup družin­skih stanovanj in tudi garsonjer, k i so najbolj primerne za samske delavce, še enkrat tol iko, kot je bi la višina razpisanega posojila, je samski dom ostal za več kot polovico ležišč »neprodan«. Za nakup po­stelj oziroma najetje posojila so se prijavile le tr i delovne organizacije: Gradbinec, Sava in Eksoterm, k i naj bi skupno kupile 102 ležišči.

Vprašanje gradnje samskega doma se v K r a n j u tokrat n i pojavilo prvič. N a različnih »forumih«, v družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini o problematiki samskih delavcev in gradnji samske­ga doma razpravljajo že več kot štiri leta. Vs i , tako predstavniki delovnih organizacij, kot družbenopolitični dejavniki, vedo in se str i ­njajo da je samski dom potreben in da je zadnji čas, da začnemo reševati tudi stanovanjska vprašanja samskih delavcev. Korak naprej je naredila le samoupravna stanovanjska skupnost, k i je gradnjo doma vključila v letni plan gradnje stanovanj; naletela pa je na slab sprejem.

Problem so zaenkrat razumele le tr i delovne organizacije, vsem drugim pa je — kot kaže — vseeno, če samski delavci stanujejo po šupah, barakah in celo garažah, saj je znano, da so prav samski delavci največkrat žrtve stanovanjskih oderuhov. Vseeno j im je, čeprav so pred kra tk im vse a l i skoraj vse podpisale sporazum o minimaln ih življenjskih standardih in se z nj im obvezale, da bodo poskrbele za dostojna stanovanja samskih delavcev. To pa prav gotovo niso pod­strešne a l i kletne sobe s petimi a l i celo petnajstimi ležišči, brez kopal­nic a l i celo umivalnic in primernih sanitari j .

Če bi sporazum podpisale z zavestjo, da ga bo potrebno tudi izvajati , bi najbrž moral i letos položiti temeljni kamen kar za dva samska domova. Tako pa problem ostaja. Najbrž se bo moral z nj im spoprijeti občinski s indikalni svet, k i je b i l pobudnik sprejema samo­upravnega sporazuma o min imaln ih standardih za življenjske in delov­ne pogoje delavcev. Poskrbet i bo moral , da se bo sporazum tudi izvajal. Seveda to ne bo lahka naloga in bodo morale pomagati tudi druge družbenopolitične organizacije in s indikat i v T O Z D . Odločitev pa je seveda na organizacijah združenega dela.

Ce se ne bodo odločile za gradnjo in bodo potrdile, da samski delavci še vedno lahko stanujejo tako kot do sedaj, si bodo najbrž morale naložiti tudi veliko breme (ne)odgovornosti do vseh sporazu­mov, k i so j i h podpisale, tudi do zakona o združenem delu, predvsem pa do samskih, največkrat tudi najslabše plačanih članov kolekt iva.

» L. Bogataj

strici pri Tržiču (na tr i oddelke pride 111 učencev!) deloma spreme­ni l i šolske okoliše v tržiški občini. Predlog izvršnega odbora ni bil v celoti sprejet. Trditev, da vlada gneča le na tržiški osnovni šoli, drugje pa je prostora dovolj, je bi la zavržena. T u d i v Križah, kjer so oddelki najmanj številni, so nekateri že na kritični meji. Šolskih okolišev zato ne kaže bistveno spreminjati, temveč je treba nadzidati bistriško osnovno šolo in usposobiti štiri oddelke. Res pa je tudi, da je odpi­ranje novih oddelkov drago. Uspo­sobitev enega velja 19 mili jonov starih dinarjev.

K e r nadzidave Bračičeve šole ne bo mogoče hitro uresničiti, so delegati skupščine izobraževalne skupnosti vseeno menil i , da kaže na osnovno šolo heroja Grajzerja pre-šolati le učence tretjega razreda iz Podljubelja, ki so doslej obiskovali Bračičevo šolo. Podljubeljski šolarji, ki obiskujejo 4. razred, pa bodo do konca šolanja ostali na Bračičevi osnovni šoli. Nekate'ri pa tudi pred­lagajo, da bi otroci iz Kovor ja in Loke, ki sedaj obiskujejo 3. in 4. razred na Bračičevi šoli, začeli obiskovati pouk v Križah. Vendar za ta predlog ni navdušenja.

J . Košnjek

Dograjevanje statutov

K r a n j — Zakon o združenem delu, zakoni s področja ljudske ob­rambe in varnost i , spremembe v načinu pokrivanja splošne in skupne porabe in podobno prinašajo števil­ne novosti, katerim se morajo pri­lagajati tudi določila v občinskih statut ih. Ana l i za o organizaciji in delovanju občinskih skupščin pa kaže, da v zadnjih nekaj letih za prilagajanje občinskih statutov no­vim razmeram ni bilo dovolj nare­jeno. Posebna delovna skupina, za katero je poskrbela Skupnost slo­venskih občin, je zato pripravi la podroben pregled novosti na posa­meznih področjih, k i j i h urejajo omenjeni dokumenti .

Pripravljeno gradivo bodo pred­stavniki slovenskih občin obravna­val i v ponedeljek, 18. ju l i ja , v vel iki sejni dvorani Skupščine občine K r a n j . Pričakujejo, da bodo na posvetovanju jasno razgrnil i tudi nekatera vprašanja, k i so še odprta in bi j im v prihodnje kazalo po­svetiti večjo pozormost. M . S.

Uresničevanje interesov . . .

. . . ki bi se jim lepše in bolj enostavno reklo sodelovanje v taborniški organizaciji, društvih ljudske tehnike, športnih in kul­

turnih organizacijah, planinarjenje . . . Vsako akcijo, k i se je lotimo, da bi odpravi l i določeno pomanjklj i­

vost al i stopil i korak naprej, načrtujemo. Pr ipravimo program, dogo­vorimo se kako, kdo in kdaj se bo lo t i l naloge. Zato bi pričakovali, da bodo gradiva, ki j ih dobe v roke delegati, novinarji a l i kdorkol i drug, jasna in jedrnata. Posebej to velja za gradiva, k i obravnavajo aktualne in čisto določene probleme.

Pred kratk im sem bila na problemski seji kranjske občinske konference Z S M S . Posvečena je bila mladim in njihovemu prostemu času. Pr i občinski konferenci so se na sejo dobro pripravi l i , če s tem mislimo gradivo, ki je bilo zelo obsežno. Deset gosto t ipkanih strani so namenil i razmišljanju »o vlogi prostega časa v naši samoupravni družbi,« vlogi družbenih organizacij in društev v organizaciji dejav­nosti, ki naj bi zaposlovale mladino v prostem času, vlogi šole in na­zadnje mladinskemu prestopništvu, kot posledici nepravilno izrablje­nega prostega časa.

Ka j pa konkretno? Nakazana je bila »problematika realizacije celovite funkcije in vloge prostega časa, ki obsega: prizadevno in premišljeno družbeno delovanje in planiranje, saj je zaradi svoje funkcije, vloge in pomena postal prosti čas družbeni problem; orga­niziranost, ki bo ob neposrednih interesih, izhajajočih iz prostega časa, omogočala proces socializacije delovnih ljudi in občanov; aktivno in ustvarjalno sodelovanje subjektov pri programiranju človekovih aktiv­nosti v prostem času; potrebe po združevanju v okviru različnih in ­teresnih skupin; razvijanje pedagogike in andragogike prostega časa;« itd. Skratka, takšne in podobne so naloge, o katerih naj bi razpravljal i na seji.

Nekaj mladincev-delegatov, k i se je prijavilo za razpravo, je go­vorilo o »zadovoljevanju interesov« mladih, da je treba poživiti dele­gatski sistem in samoupravljanje, ker bo sicer »uresničevanje inte­resov« ovirano in je že v zastoju in kaj naj bi naredili, da bodo mladi lahko »resnično uresničevali svoje interese.«

Kaj pa sklepi? Pričakovati bi biio, (bili so napisani vnaprej), da bodo v nj ih opredeljene naloge za poživitev dejavnosti mladih v prostem času. Toda, ko se pregrizemo skozi interese, dogovarjanja, koordinacije, specifiko dela, omasovljenje članstva, množične interese, strukturiranost organizacije, večjih poudarkov na delegatskem sistemu, večjo idejno vlogo družbenih organizacij i n društev, kadrovske evidence pri usmerjanju v interese, nič ne zvemo o tem, kaj je treba pravzaprav narediti , kdo bo odgovoren za boljše izkoriščanje prostega časa in kako naj bi mladina pravzaprav izkoriščala prosti čas.

Nekaj pa je problemska konferenca kljub vsemu povedala: da mladi razmišljajo, kako bi koristneje porabil i prosti čas an vedo, da to najlaže in najbolje dosežejo z delom v družbenih organizacijah in društvih, krožkih in organiziranih izvenšolskih dejavnostih. Če bi na­mesto »zadovoljevanja interesov« zapisali, da je treba čim več mladih ključiti v zvezo tabornikov, zvezo za tehnično kul turo, športna in kulturno-umetniška društva, krožke na šolah in v druge organizirane oblike prostovoljnih dejavnosti, bi najbrž takoj vedeli kaj storit i : poživiti vso to dejavnost in jo razširiti iz mesta v krajevne skupnosti, v šole in delovne organizacije. Zato tudi ne bi bilo potrebno toliko gosto t ipkanih strani gradiva. L. Bogataj J

Pomoč prizadetim otrokom Društvo za pomoč duševno prizadetim v Radov­ljici ima že več kot 150 članov *- Odprli oddelek za delovno usposabljanje — Potrebna bi bila

delavnica pod posebnimi pogoji R a d o v l j i c a — Leta 1970 so v tej

občini ustanovi l i društvo za pomoč duševno prizadetim otrokom. Če­prav so bi l i začetki skromni, kot je bilo takrat še skromno posebno šol­stvo, pa je delo v zadnjem času zelo živahno. Zaslugo za živahno aktiv­nost ima predvsem Zavod Matevža Langusa iz Kamne gorice, k i je s svojimi bogatimi izkušnjami pri vzgoji in šolanju duševno prizadetih otrok znal spodbuditi občane in delovne organizacije za delo v dru­štvu.

Društvo ima že okoli 150 članov. Med nj imi so organizacije združene­ga dela in družbenopolitične organi­zacije, k i po svojih močeh pomagajo duševno prizadetim otrokom. Zlast i so se izkazal i : Plamen Kropa , L I P Bled, Veriga Lesce, Vezenine Bled, Psihiatrična bolnica Begunje, Iskra Otoče, osnovne šole radovljiške obči­ne, občinska skupnost socialnega skrbstva, občinska skupnost za za­poslovanje, občinski odbor R K R a ­dovlj ica, izobraževalna skupnost, društvo invalidov in društvo zado­vol jnih abstinentov.

Društvo pomaga staršem in skrb­nikom pri vzgoji otrok, skrbi za šola­nje duševno prizadetih otrok, išče možnosti za vključitev prizadete mladine v ustrezne zavode, pomaga starejšim in ostarelim duševno prizadetim občanom, organizira strokovna predavanja za starše in skrbnike, nudi denarno pomoč otro­kom socialno ogroženih družin pri preskrbi s šolsko prehrano in učnimi pripomočki, obvešča javnost o pro­blematiki duševno prizadetih. Skrat­ka, skrbi, da so vsi duševno prizadeti otroci vključeni v šolo in t ist i , ki nimajo možnosti, da bi živeli doma, sprejeti v Zavod Matevža Langusa v K a m n i gorici.

V zadnjem času je društvo, skupaj z Zavodom Matevža Langusa, iz­obraževalno skupnostjo in skupšči­no občine Radovl j ica zagotovilo

boljše delovne pogoje posebni osnov­ni šoli. Vendar s tem še niso zado­voljni. Vs i oddelki posebne šole so v starih stavbah in kl jub obnovitvam še niso takšni in tudi ne morejo b i t i , kot bi bi l i v zato grajeni šoli. Zato bo nedvomno velika pridobitev in velik napredek pri vzgoji duševno priza­detih otrok nova posebna osnovna šola v Radovl j ic i , k i jo bodo zgra­d i l i do leta 1980. Šola bo imela tudi dom in se bodo v njej šolali duševno prizadeti otroci iz vse občine. Uspe­

l i pa so že odpreti oddelek posebne osnovne šole za delovno usposab­ljanje srednje duševno prizadetih otrok.

V tem oddelku se sedaj usposablja 10 otrok in važna naloga, ki čaka društvo in posebno šolo, je ureditev delavnice pod posebnimi pogoji. V njej bi zaposlili otroke, ki se sedaj usposabljajo in odrasle, k i se ne morejo zaposlit i v delovnih organi­zacijah. Pomoč je že obljubila stano­vanjska skupnost, skupnost za zapo­slovanje, socialno skrbstvo, zamisel pa so podprle tudi družbenopolitične organizacije občine. Manjkajo pa predvsem primerni prostori in opre­ma, delovne organizacije pa bi morale poskrbeti za naročila.

L. Bogataj

Kranjski delegati

v skupščini SRS

K r a n j — N a posvetu, k i ga je konec juni ja v K r a n j u organizi­rala občinska konferenca S Z D L in se ga je udeležila poleg pred­stavnikov družbenega in poli­tičnega življenja občine K r a n j tudi predsednica zbora občin skupščine S R S M a r a Zlebnik, so imeli precej kritičnih pripomb na račun sedanje naše delegatske organiziranosti v občini in tudi pripomb na račun kasne dostave skupščinskih gradiv republiške skupščine. Tone Volčič in Slavko Malgaj sta poudari la predvsem nujnost spremembe dosedanjega načina formiranja konferenc de­legacij tako za občinsko skupšči­no (za zbor združenega dela) kot za skupščino S R S . Drug i razprav­l j a l a pa so poudari l i izredne težave, k i j ih imajo predvsem delegati sami, ker gradivo »iz re-pub^ke« prepogosto prihaja tako

pozno, da n i mogoče organizirati nobene razprave v sami bazi, n i t i ni časa za strokovna mnenja v organizacijah združenega dela in v občini. Tako se delegati mo­rajo sestajati samo v delegacijah oz. delegatskih skupinah, kjer pregledajo gradivo in se dogovore o stališčih, vendar odhajajo na zasedanja brez stališča sredine, k i jo zastopajo . . .

Navzoči so ugotovili , da je anal iza, k i jo je o delovanju dele­gatskega sistema v republiški skupščini pripravi la posebna de­lovna skupina, zelo pomembna za nadaljnji razvoj delegatskega si­stema, k i kl jub pomanjklj ivostim vsekakor kaže izredne prednosti pred bivšim poslanskim siste­mom; čeprav se dogaja, da se mnogi še vedno ponašajo in tudi delujejo po starem. T o velja tako za delegate kot tudi za priprav­ljavce gradiva! Pa tudi posveti o »delovanju delegatskega sistema v občini in krajevnih skupnostih« so vsekakor koristni ob vse­stranski izmenjavi mnenj in predlogov za njegov še hitrejši napredek in za odpravo pomanj­klj ivosti .

I. S.

Potrditev dobrega gospodarjenja Marmor Hotavlje uspešen v proizvodnji, ki jo je moralo opustiti že 7 drugih gospodarskih organi­zacij — Prihodnje leto boljši delovni pogoji in

večje zmogljivosti za predelavo Pred dnevi je mini lo 8 let, kar so v

podjetju za pridobivanje in predela­vo naravnega kamna Marmor Ho­tavlje začeli izdelovati plošče iz lep­ljenega marmorja. Čeprav obletnica

darle zanimiva. Takra t je bil Ma rmor prvi v Jugoslavi j i , k i se je lot i l te zahtevne proizvodnje, v naslednjih letih pa mu je po državi sledilo še 10 takih obratov. Od teh

ni n i t i visoka ni t i okrogla, je ven- j i h je doslej že 7 prenehalo delati ,

V podjetju za pridobivanje in predelavo naravnega kamna Marmor Hotavlje so zelo zadovoljni s povpraševanjem po svojih izdelkih, ki jim tudi omogoča, da dobro uresničujejo letošnje načrte. Na sliki: vodja kamnoseške delavnice Viktor Kosmač pregleduje, kako so izpolnjena naročila kupcev. Foto: F. Perdan

Ponudbe pod: »Statuti in drugo«

Že lani so se po občinah pojavili posamezniki, ki so bili pripravljeni za soliden zaslužek »po­magati« majhnim delovnim organizacijam pri sestavi pravilnikov, statutov in drugih samourpavnih dokumentov — Statuti »na čez« so bili neprimerni, z nesmiselnimi po­

manjkljivostmi in napakami Zadnja leta pomembnih družbeno-gospodarskih in družbe-

no-političnih gibanj in sprememb, novih zakonov, dogovorov in sporazumov, planiranja, doslednejšega samoupravnega odloča­nja, dohodkovnih odnosov, pravičnejših medsebojnih razmerij v združenem delu so nujno terjala ustrezno organiziranost in opredelitev delavčevih pravic in dolžnosti tudi v samoupravnih dokumentih organizacij združenega dela. Nova družbena razmerja z delegatskim sistemom so nujno narekovala tudi spremembo in dopolnitve samoupravnih aktov, zdaj že nepri­mernih, še posebej zato, da bi se hitreje in prodorneje uveljav­ljala »mala ustava«, zakon o združenem delu. V organizacijah združenega dela so lani, bodo pa tudi letos usklajevali svoje dokumente s priporočili, določili novih zakonov z vseh podro­čij, kar najbolj upoštevajoč pri tem spoznanja družbenega tre­nutka in razmere v lastni organizaciji.

V večjih delovnih organizacijah s sposobnim kadrom in s primernimi strokovnimi službami s preoblikovanjem in prila­goditvijo samoupravnih aktov niso in ne bodo imeli težav; potili so se predvsem v manjših delovnih organizacijah, kjer imajo premalo ali sploh nimajo primernega kadra. Ko so v teh organi­zacijah že očitno zaostajali in bili deležni kritik in opozoril tudi delavcev, so poiskali pomoč pri posameznikih. Večina le-teh pomoči ni odrekla, bila je voljna izdelati osnutke takšnih doku­mentov, ki naj bi j ih delovni kolektiv sprejel in uporabljal. Ker pa je majhnih organizacij po naših občinah razmeroma kar precej in ker strokovnjakov ni v izobilju, so to prostovoljno po­moč nekateri neodgovorni posamezni »strokovnjaki« hudo izrodili: ubrali so najkrajšo pot, izdelali kalupe, šablone in po enem in istem receptu sestavljali akte, ne oziraje se na razmere in trenutne potrebe ter zahteve posameznih organizacij združe­nega dela. Vzeli so, kot pravimo, statute, pravilnike, sporazume o združevanju dela delavcev pa dokumente o medsebojnih raz­merjih, »na čez«, delali v kopijah in — služili. Ko bi vsaj res­nično zaslužili — tudi po več milijonov so nekateri »pokasirali« — tako pa so občinski sindikalni sveti po občinah ugotavljali, da so bili z levo roko napravljeni osnutki dokumentov porazne vsebine: bili so popolnoma neuporabni, ker pač sestavljavci niso izhajali iz prakse, razmer v organizaciji, niso dejanskega stanja usklajevali z določili in zahtevami zakonov. Občinski sindikalni sveti, ne le na Jesenicah, temveč tudi drugod so opo­zarjali na nevzdržnost takšne prakse in po svojih možnostih preprečevali takšna početja. Organizacije so bile opeharjene, saj se je celo to dogajalo, da so ti plodoviti sestavljavci v naglici prepisovanja prezrli često tudi pravi naziv organizacije, ki ji je bila posamezna kopija namenjena. Tako so primerki romali v delovne organizacije opremljeni z nazivom tiste, ki je bila še najbolj ustrezna za kopiranje ali tiste, ki je imela to srečo, da je bila prva na dolgem spisku te strokovnjaške obdelave.

Ker se tovrstna škodljiva in družbeno popolnoma nespre­jemljiva produkcija že spet napoveduje in v nekaterih primerih ponovno izkazuje, so občinski sindikalni sveti ponovno opozo­ri l i manjše delovne organizacije, naj bi si vendarle poiskale naj­bolj ustrezno in — brezplačno — pomoč pri tistih večjih orga­nizacijah, k i jo ponujajo. Celo posebne komisije so ustanovili in bodo pomagale, povsod tam pa, kjer so že ustanovili klube sa­moupravlja vce v, pa je takšna pomoč zagotovljena. Samoupravni dokumenti nisi nujno zlo, s slabimi pa ni kaj početi. Manjše orga­nizacije, k i razumljivo ne zmorejo tega dela, naj bi se nazadnje iz svoje lastne neprijetne prakse ali slabih lanskih izkušenj sorod­nih organizacij zavedale, da so špekulantske, tihe in šepetajoče ponudbe »strokovnjakov« pod šifro: »statuti in ostalo, hitro in poceni«, kaj neugodne, s klavrnim ali sploh z ničevim učinkom.

D. Sedej

največ zaradi visokih proizvodnih stroškov in oddaljene surovine. K a r dober podatek za razmišljanje o načrtovanju naložb, al i ne? Za Marmor pa je to predvsem potrditev dobrega gospodarjenja.

V Hotav l jah bodo letos izdelali 35 tisoč kvadra tn ih metrov pfošč iz lepljenega marmorja. S tem bodo do kraja izkor ist i l i strojno opremo za te izdelke, hkrat i pa tudi vse odpadke, k i nastajajo pri pridobivanju mar­mornih blokov in njihovem razrezu v končne izdelke, k i so s to pro­izvodnjo primerno ovrednoteni.

P r i letošnjem celotnem dohodku, k i bo dosegel okol i 25 mili jonov dinarjev, bodo lepljene plošče udele­žene s tretjino, ostalo pa bo dohodek od izdelkov iz naravnega kamna. Ma rmor ga bo letos v Hotav l jah, Vo l ak i in na Jezerskem skupaj pri­dobil okol i 6 tisoč kubičnih metrov in ga v celoti predelal v končne izdelke. Njegove zmogljivosti dopu­ščajo, da svoj program dopolnjuje tudi s predelavo istrskega, srbskega in makedonskega marmorja.

Marmor se na vedno večje zahteve svoje proizvodnje pripravlja s štipendiranjem novih strokovnih delavcev (trenutno ima 11 šti­pendistov na srednjih, višjih in viso­k ih šolah), letošnje leto pa posveča tudi pripravam na večjo naložbo. Predvideno je, da bodo v Hotav l jah prihodnjo pomlad začeli graditi novo proizvodno dvorano s površino 1600 kv. m, k i bo nadomestila več zasi lnih stavb, dograjena pa naj bi bi la že jeseni. Od nove strojne opreme bo z last i pomemben nov stroj za razrez blokov in plošč. V naslednj ih le t ih bodo zgradi l i še skladišče s sodobnimi transportnimi napravami in pomožne prostore.

Marmor bo s tem bistveno izbolj­šal delovne pogoje svojega kolektiva, pridobil pa bo tudi nove možnosti za predelavo blokov iz kamnolomov, k i nimajo lastne proizvodnje končnih izdelkov. M . Sosič

Produktiv­nost pada Jesenice — Primerjava s po­

datki družbenega načrta obči­ne za letos kaže, da jeseniško gospodarstvo zaostaja. Za­skrbljujoče je predvsem to, da so rezultati delitve družbene­ga proizvoda vedno slabši in tako ostaja manj sredstev za akumulacijo in razširjeno re­produkcijo. Tudi ekonomič­nost poslovanja je bila v prvih štirih mesecih letošnjega leta slaba, še posebej v trgovini in v industriji. Ocena dohodka na zaposlenega v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ka­že na to, da je produktivnost v letošnjem četrtletju padla za 9 odstotkov, industrijska pro­izvodnja, ki je ena najpo­membnejših v vsem dohodku pa je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta skromna in se je zmanjšala za 0,9 odstotka. V jeseniški občini tudi niso do­segli načrtovanega izvoza.

Zaradi slabih rezultatov so pri občinskem sindikalnem svetu sklenili, da bodo morale vse osnovne organizacije sin­dikata po delovnih organiza­cijah obravnavati temeljite analize o gospodarjenju in o potrošnji. Poslovodni organi v temeljnih in drugih organiza­cijah bodo morali s a m o u p r a v ­nim organom posredovati predloge rešitev za čim hitrej­še uresničevanje programov. O vseh rezultatih morajo biti delavci seznanjeni, občinski sindikalni svet pa obveščen do 25. julija letos. O uresniče­vanju planskih obveznosti bo redno razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine.

D. S.

Uspešna prodaja pohištva MAK

V proizvodni enoti S O Z D Slo-venijales, v tovarni Sora Medvode so v prvih petih mesecih letos prodali za 20 mil i jonov dinarjev izdelkov, kar je za skoraj polovico več kot lani v istem času. Svoj proizvodni program predsobnega pohištva so dopolni l i z mladinskim pohištvom M A K , ki je bi l na salonu pohištva na Gospodarskem razstavišču zelo dobro ocenjen. Prve serije tega po­hištva so že razprodali , kar kaže, da so izdelek ugodno sprejeli tudi potrošniki. -fr

Kmetijska zadruga Bled čestita vsem članom in občanom za praz­nik Bleda in dan vstaje

V vrtnariji in cvetličarni opravlja vse vrtnarske in cvetličarske storitve Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material

Kovinska delavnica Bled

se pridružuje čestitkam za krajevni praz­nik Bleda in dan vstaje slovenskega ljud­stva

****** Splošno in stavbno kljuvaničarstvo ter kleparska dela

Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje s svojimi cenje­nimi in kvalitetnimi storitvami.

Zavod za urbanizem Bled Bled — Cesta svobode 13

i ra st ni R, Pi 8l< Si 5t 81 je 21 8T d B g Bi r« P g n

Vsem delovnim ljudem in poslovnim pri­jateljem čestitamo za praznik Bleda in Radovljice ter jim želimo veliko delovnih uspehov

• r a a Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED

Izvajamo vse vrste nizkih in visokih gradenj, ter nu­dimo gradbene obrtniške usluge.

Vsem delovnim ljudem in poslovnim prija­teljem čestita za praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva

Lepa in praktična embalaža

Med dobitniki letošnjih 17 Jugoslovanskih Os­karjev tudi Iskra, ZLIT Tržič in EGP Škofja

Loka L j u b l j a n a - Inst i tut za organi­

zacijo, ekonomiko in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije je letos že dvajsetič po vrsti izvedel razpis za podelitev Jugoslovanskega Oskarja za embalažo. Prejel je 88 modelov, izmed katerih so posebne strokovne komisije izbrale 17 za Os­karja in 52 za Pr iznanja za embala­žo.

Izmed gorenjskih gospodarskih or­ganizacij je kar dva Oskarja prejela Združena lesna industri ja Tržič. Pr­vega si je pridobila za ojačano trans­portno embalažo na standardni le­seni paleti za skupinsko pakiranje v čezmorskem in železniškem prome­tu. K e r je zelo preprosta in razumlj i ­va sestavljanka, je uporabna za več­kratno vračanje. Z drugim Oskarjem se ponaša lesena transportna emba­laža za pakiranje elektronskih na­prav T M O , ki uspešno varuje težke

izdelke in omogoča izredno smotrno in olajšano pakiranje brez tehničnih | pripomočkov. Oba izdelka je kon­struira l Franc Perčič, k i vodi Iskrin oddelek za embalažo.

V sodelovanju z Iskro si je prido­bilo Oskarja tudi Embalažno grafič­no podjetje Škofja Loka za zloženko iz trislojnega valovitega kartona za električno in baterijsko uro »Iskra-quarz«. Razen Franca Perčiča sta pri tem izdelku sodelovala tudi kon­struktor Leon Drgan ter obl ikovalka Mar jeta Gale. Isto podjetje je dobilo še Priznanje za kartonsko zloženko za električne števce in stikalne ure avtorjev Franca Perčiča, Franca Premruja in Leona Drgana.

Oskarje in Pr i znanja za embalažo so svečano podeli l i minu l i torek v

poslovni stavbi Iskra Commerce v

Ljubl jan i , v kateri so odprli tudi raz­stavo nagrajenih vzorcev.

M . Sosič

Krajevna skupnost Bled

čestita svojim občanom za krajevni praz­nik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi še več delovnih uspehov

TURISTIČNO DRUŠTVO BLED

čestita vsem občanom Bleda za krajevni praznik, dan vstaje slovenskega naroda in občinski praznik Radovljice

Praznik Bleda Krajevna skupnost Bled je v

radovljiški občini, ki se razpro­stira na okoli 7 kv. km in zajema naselja Zagorice, Želeče, Grad, Rečico, Mlino in Bled, je ena naj­prej ustanovljenih krajevnih skupnosti v radovljiški občini in sicer v letu 1964. Ima pa preko 5000 prebivalcev. V sprejetih samoupravnih predpisih uskla­jenih z novo ustavo so tudi zapisali, da krajani praznujejo svoj praznik 17;.julija, to je na dan, ko je bila 1941. leta na Bledu velika trosilna akcija. Do­godek je pomemben, ker je bil na začetku vstaje narodov in na­rodnosti Jugoslavije; razen tega pa v samem takratnem središču gestapovskih in drugih sovraž­nih vojaških sil na Gorenjskem.

K S Bled se tudi danes običajno

Soimenuje z Bledom — krajem z ogato turistično tradicijo. Ka ­

dar namreč govorimo o Bledu, že od nekdaj pomislimo na turizem. Temu prizvoku je nekako sledil tudi povojni razvoj v kraju. Bled s kraji, ki j ih zajema v samo­upravni organizirani skupnosti, je namreč doma in v tujini znan po turizmu. Tako je razumljivo, da sta turistični tradiciji sledila tudi gospodarski in družbeni raz­voj.

Nova samoupravna organizi­ranost z delegatskim načinom dogovarjanja in odločanja v KS danes potrjujeta pravilnost da­našnje ustavne in družbene Usmeritve. Skupščina K S s komi­sijami in drugimi organi namreč sledi začrtanemu programu v ok­viru z ustavo usklajenim statu­tom in srednjeročnim razvojem krajev v skupnosti. Že nekaj Časa je na Bledu oziroma v KS glavni poudarek na reševanju komunalnih vprašanj. Zavedajo se, da je komunalna infrastruk­tura osnova za nadaljnji razvoj in predvsem nadaljnjo sanacijo Blejskega jezera. Zato so letos še kako pozdravili ustanovitev ko­munalne interesne skupnosti v radovljiški občini: s krediti do 1980. leta (78 milijonov din) bodo namreč s pomočjo komunalne interesne skupnosti rešili prene-katere probleme, ki zadevajo ka­nalizacijo, vodovod in tudi ceste. Predvsem pa je pomembna v tem Programu ureditev t.i. površin­skih odplak oziroma meteornih Vod, ki danes še vedno tečejo v »ozdravljeno« Blejsko jezero.

Napor i K S pa se kažejo tudi na drugih področjih. Omenimo le s a m o ­prispevek krajanov za izgradnjo rnrliških vežic. Le-te bodo gotove do letošnjega dneva mrtv ih . Vel ike na­pore je K S že vrsto let vlagala Predvsem s sodelovanjem T D tudi v splošni izgled in ureditev Bleda ter Sosednjih krajev; s tem v zvezi še Posebej tudi v asfaltiranje cest.

Tovrs tn i in drugi napori za tur i ­stično gospodarski in družbeni raz-v o j so s sodelovanjem hotelskih in drugih gospodarskih oziroma delov­nih organizacij pripomogli, da Bled danes praznuje obletnico velike tro-silne akcije pred 36. let i spet v skoraj Se dokončno urejenem središču me sta. Izgradnja Park hotela in skoraj­šnja dograditev Kompasovega Garn i hotela bosta dala kraju podobo, ka­kršno so jo poznali po urejenosti tu­risti že nekdaj.

Sicer pa napori v tej smeri (pred-v sem glede nadaljne turistične po­nudbe in urejenosti) še niso končani. £ako Gostinsko turistično podjetje top l ice nadaljuje z razvojnim pro­gramom in namerava obnovit i de-r»andansn .Tndrm- hotel Lovec se ho

razširil na prostor, kjer je bilo do ne­davnega podjetje E lmont (slednje se je po prostorsko turističnem progra­mu preselilo na območje Gorjane v Sp. Gorjah, kjer so bi l i nekdaj pro­stori L I P Bled); hotel Jelovica pa načrtuje gradnjo vmesnega trakta. Podoben je tudi program Viator ja, k i je z izgradnjo Park hotela že močno pripomogel k programirani turistični ponudbi na Bledu in nje­govi urbanistični podobi.

Bled oziroma KS pa seveda ne pomeni samo turizem. Turistična infrastruktura je prav gotovo po­membna, vendar ima kraj tudi druge potrebe in probleme. Eden takšnih je vzporedno s splošnim družbenim razvojem tudi var­stvo predšolskih otrok. Skupšči­na in organizacije krajevne skupnosti se že dlje časa zaveda­jo tega, letos avgusta pa se bo skladno s programom razvoja otroškega varstva v radovljiški občini začela gradnja vrtca za 200 otrok (sedanji vrtec lahko sprejme le okrog 80 otrok).

Ce danes govorimo o KS Bled, ki ima pomemben turistični pri ­zvok, ne moremo mimo ugotovit­ve, da temu (turistično popol­nem) središču Gorenjske sledijo prav vsi v krajevni skupnosti. To so TD , kulturne in druge družbe­ne organizacije. Posebno T D si prizadeva, da bi Bled še naprej ostal kraj, kjer domači in tuji gost ne bi bil samo »potrošno blago«, marveč, da bi z organizi­ranimi aktivnostmi in možno­stmi na Bledu doživljali tako imenovano aktivno turistično rekreacijo.

V potrditev te ugotovitve samo majhen primer: konjeniški klub Triglav, ki si z izgradnjo hipo­droma pod Lescami prizadeva, da bi razvil tovrstno in druge tu­ristične dejavnosti. Omeniti pa velja tudi letošnjo otvoritev golf igrišča — edinega tovrstne­ga v Evropi , ki je med ljubitelji te rekreacije v Evropi in v svetu že poznano in priznano.

Kra jan i K S Bled torej letos spet upravičeno praznujejo v znamenju uspehov. Zato so pr ipravi l i v poča­stitev praznika tudi nekatere prire­ditve: tako bo 16. ju l i ja ob 16. ur i srečanje fo lk lornih skupin Avstrije, Madžarske in slovenskega Prek-murja v povorki po blejskih ul icah ob spremljavi leske godbe. Ob 17. ur i bo koncert godbe na pihala iz Gori j ob 70-letnici obstoja ob sodelovanju pevskega zbora iz Ribnice. Ob 18. ur i bo slavnostna seja skupščine krajev­ne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v park hotelu na Bledu, kjer bodo pihalnemu orkestru Gorje podelil i priznanje. Ob 19. ur i pa bo v fest iva lni dvoran i revi jski nastop folklornih skupin.

V nedeljo, 17. ju l i ja , bo OO Z S M S Bled priredila mladinski dan na igri­šču na Bledu. Ob 20. uri pa na ble-goškem vrtu zabavni mladinski ve­čer.

Tega dne ob 14. uri bo tudi sreča­nje borcev Bleda za gradom (na Viš-cah). V sredo, 20. ju l i ja , ob 20.30 bo folklorna skupina Tanec iz Skopja nastopi la v festivalni dvorani na Bledu. N a predvečer dneva vstaje (21. jul i ja) , ob 17. ur i bo slavnostni koncert godbe na pihala iz K r a n j a v zdraviliškem parku na Bledu. Ob 21. ur i pa bo tradicionalnen ognjemet v počastitev praznika Bleda in dneva vstaje na blejskem jezeru.

A. Žalar

Hotelsko turistično podjetje Bled z n.sol.o.

T O Z D : Grand hotel Toplice, hotel Jelovica, hotel Krim, hotel Lovec, gostišče Ml ino

Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radov­ljice ter se priporoča.

G P M E G R A D , L j u b l j a n a ,

TOZD ELMONT. n.šub.o.. ELEKTROMONTAŽNO PODJETJE, BLED, CANKARJEVA 1, TEL. 77 928, Ž. RAČ. 51540-601-12386

Izvaja: vse vrste elektroinstalacij, jakega in Šibkega toka na industrijskih, stanovanjskih, poslovnih in drugih objektih strelovodne instalacije.

Elektromehanika: popravila motorjev in gospodinjskih aparatov Izdelava razdelilnih omar in baterij v vseh izvedbah Izdelava reklamnih napisov v vseh oblikah Izdelava neonskih transformatorjev Izdelava vžigalnih transformatorjev za gorilce za centralno kurjavo

Ključavničarski izdelki: ohišja razdelilcev, kandelabri v vseh izvedbah, krivljenje vseh vrst profilov in drugi izdelki , « * • ' « " . » •>

Prebivalcem Bleda m okolice Storitve: popravila na terenu y . .

čestita za krajevni praznik

K O M P A S J U G O S L A V I J A

ter se priporoča

Kompas Ljubljana TOZD Hotel Kompas Bled obvešča cenjene goste, da je hotel začel zopet obratovati v povečanih in obnovljenih pro­storih; kavarna, restavracija, konferenčna soba, družbeni prostori. Obiščite gostišče Ribno - vsak petek, soboto in nedeljo ples. Igra ansambel Odmev.

Za praznik Bleda čestita vsem občanom

Vezenine Bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije

Vsem delovnim ljudem in poslovnim prija­teljem čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje slovenskega ljudstva in občinski praznik Radovljica

Preobširni skupni program? Precej občinskih kulturnih skupnosti meni, da je skupni program v okviru kulturne skupnosti Slo­venije preveč obsežen, posamezni občinski progra­

mi pa zato okrnjeni Občinske kul turne skupnosti v

okv i ru kulturne skupnosti Slovenije oblikujejo in določajo enotno ku l ­turno pol i t iko, razvojne cilje, usme­ritve in prioritete. Tako bodo — podpisani so samoupravni sporazu­m i o osnovah planov občinskih in republiške kul turne skupnosti — v naslednjem srednjeročnem obdobju združevale po načelu vzajemnosti in sol idarnosti sredstva za uresničeva­nje skupnih nalog, za dejavnost šir­šega pomena in za pomoč manj raz­v i t im. Skupn i program se f inancira po enotni stopnji v vseh slovenskih občinah, obravnaval i pa so ga v or­ganizacijah združenega dela in v drugih skupnostih ob razpravah o posameznih občinskih programih ku l tu rn ih skupnosti .

N a zadnji seji republiške kul turne skupnost i pa je več delegatov iz občin nasprotovalo skupnemu pro­gramu, češ da je preobširen in za­hteva preveč denarja, medtem kp v posameznih občinah nimajo denarja n i t i za osnovno dejavnost občin­skih ku l turn ih skupnosti . Delegati

so se tudi sklicevali na pripombe iz združenega dela, k i so izzvenele v enakem smislu, da skupni program nalog zahteva preveč denarja. V nekaterih slovenskih občinah teh programov niso sprejeli — in v okviru republiške kulturne skup­nosti niso mogli napravi t i ustreznih zaključkov in sklepov.

Vsekakor je program skupnih na­log zares obširen, saj vključuje raz­na področja kulturnega udejstvova-nja in zahteva ogromna sredstva. T u d i je res, da je po posameznih ob­činah tol iko potreb in zahtev, da bodo tudi.zelo nujne še vedno daleč od uresničitve. Obenem pa še kako drži, da brez ustrezne materialne podpore ne bo napredka in ne raz­voja.

Ob tem, ko so organizacije zdru­ženega dela razpravljale o skupnem programu in o občinskih programih in so posredovale več pripomb, pa marsikje ugotavljajo, da so bile te pripombe splošne in načelne, ne pa konkretne. Razprav l javc i v združe­nem delu bi prav gotovo moral i od-

DES Ljubljana, n.sub.o. Elektro Kranj

Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a, b.o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj objavlja prosto delovno mesto

administratorja II Pogoj: dvoletna administrat ivna šola Delo se združuje za določen čas, nadomeščanje delavke na porodni­škem dopustu.

Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj

Delovna skupnost skupnih služb razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije in v skladu 21. člena samoupravnega sporazuma o medseboj­nih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto

1. vodje finančno-računskega sektorja

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled­nje posebne pogoje: da imajo višjo izobrazbo ekonomske, komercialne a l i družbenoslovne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na vodi lnih delovnih mestih ekonom-sko-komercialnega značaja; da imajo moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti. Pismene prijave s potrebnimi dokazili in potrdilom o nekazno-vanju pošljite v 15 dneh na naslov: GTP Central Kranj, Maistrov trg 11 — razpisna komisija.

Občinska skupnost socialnega skrbstva Radovljica Razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto

direktorja splošnega socialnega zavoda za varstvo odraslih Radovljica v izgradnji

Kandidat mora poleg z zakonom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: višja strokovna izobrazba družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj na področju socialne politike, organizacijske sposobnosti, moralnopo-litične kvalitete. Kand ida t i naj vlogi predložijo overjeno dokazilo o ustrezni šolski izobrazbi, potrdi lo o nekaznovanju in dokazilo, da niso v kazenskem postopku, kratek življenjepis z navedbo o dosedanjih zaposlitvah in program dela zavoda v izgradnji ter po konst i tuiranju zavoda. Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Občinska skupnost socialnega skrbstva Radovljica, Kopališka l f l j - r azg i sna komisija.

Odbor za medsebojna razmerja

Kemične tovarne Podnart — p.o. Podnart vabi k sodelovanju

nekvalificiranega ali polkvalificiranega delavca za delo v skladišču II ter

polkvalificirane in kvalificirane delavce za delo v proizvodni službi

Pogoj: 3-mesečno poskusno delo Pismene prijave je treba poslati na splošno službo podjetja, kandidat i pa se lahko tudi osebno zglasijo v tajništvu vsak dan od 6. do 14. ure al i dobijo informacije na tel. št. 70-136.

ločneje nastopit i , če se že nikakor niso str injal i s programom skupnih nalog.

Vendar pa, ne glede na burne raz­prave po občinah in v okviru kul tur­ne skupnosti Slovenije, ki izhajajo iz tega, da je skupni program preveč smelo začrtan, ostaja dejstvo, da ku l tura povsod še močno zaostaja in da si prav vsi skupaj prizadevamo za njen napredek in kvalitetnejšo rast. Razne skupne akcije in spodbude so živo usmerjene prav v kul turno de­javnost, k i povsod, obremenjena z borno dediščino preteklosti, še obo­tavljajoče caplja. Večja materialna podpora j i je nujna, pa ne le v okviru občin, temveč tudi pri skupnih nalo­gah. A l i je predlagani skupni pro­gram preveč obširen ali ne, je stvar ku l tu rn ih izvajalcev in uporabnikov. Vsekakor pa je treba vedeti, da tudi preveč okrnjen in preskromen pro­gram ne predstavlja nobenega na­predka, temveč nujno stagnacijo, ki je prav ku l tura ne bi smela doživeti. Zato je pameten dogovor tako v ob­činskih ku l turn ih skupnostih in v okviru kulturne skupnosti Slovenije, izhajajoč iz prizadevanj po splošnem napredku in splošni rasti edinole sprejemljiv. D. Sedej

Uspeh s Pričaranim

ženinom Bukovščica — Člani kul turno-

umetniškega društva iz Bukovščice v Selški dol ini so po nekaj letih raz­meroma skromne dejavnosti to sezo­no spet prijeli za delo. K l jub zavze­tosti pa je bi la odločitev, da uprizo­rijo komedijo Pričarani ženin, pove­zana s precejšnjimi težavami. Veči­na članov namreč ni imela igralskih izkušenj, imeli so malo časa za vaje in še prostori za vaje so kaj slabo opremljeni.

Uprizor i tev Pričaranega ženina na domačem odru, gostovanja v Nemi-Ijah, Žabnici, Javor jah in Mar t in j vrhu pa so dokazala, da so igralci s prizadevnim delom premagali ne­štete težave in prepreke. Povsod so razveselili gledalce z vedro in tekočo predstavo. P r i tem ima veliko zaslug režiser, k i je razmeroma poprečno besedilo dopolnil in ga preoblikoval z domiselno in sproščeno igro. Taka režiserska zamisel je igralce dobe­sedno prisi l i la, da so pokazali vse, kar znajo. Od drobnih spodrsljajev, k i pa niso kaz i l i celotne predstave, velja omenit i manjše nedoslednosti v izgovorjavi in premajhno živah­nost množičnih prazorov. To pa so tudi tiste vrste napak, k i so na ama­terskih odrih najbolj pogoste.

Upa t i je, da bo uspeh s Pričaranim ženinom spodbudil mlado igralsko skupino k novim prizadevanjem in za spopad s še bolj zahtevnimi dram­skimi teksti. jb

Cesta JLA 6/1 nebotičnik

PROJEKTIVNO PO D J E T J E K R A N J

Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z na­črti tipskih projektov stanovanjskih hiš in go­spodarskih poslopij.

Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure.

P o n o v n o o d p r t a t e k s t i l n a p r o d a j a l n a

C P L E T N A C • ••.i ium

v PARK HOTELU na Bledu r

KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT K R A N J v Kranju, Cesta J L A 2 — n. sol. o. objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja delovna mesta: ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:

1. bilancista poslovnega uspeha za TOZD Komercialni servis Kranj

2. knjigovodje osebnih dohodkov za dol. čas 3 mesece

3. knjigovodje osnovnih sredstev za dol. čas 3 mesece

ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ :

4. referenta za obračun OD in blagajnika

Poleg splošnih se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: ekonomist al i ekonomski tehnik z 2-oziroma 3-letnimi delov­

nimi izkušnjami na enakem al i podobnem delu. N a delovnem mestu je uvedeno poskusno delo 3 mesece;

pod 2. in 3.: ekonomski tehnik al i administrator z 2- oziroma 3-let­nimi delovnimi izkušnjami na enakem al i podobnem delu. Delo je za določen čas za nadomeščanje odsotnih delavk;

pod 4.: ekonomski tehnik al i administrator s 6-mesečnimi oziroma 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem al i podobnem delu.

Nastop dela je mogoč takoj al i po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanje­ga dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta J L A 2, v 10 dneh od objave.

Tekstilni center Kranj TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko Kranj, Staneta Žagarja 33

objavlja naslednja prosta delovna mesta: s polnim delovnim časom za nedoločen čas

1. kuharice v šolski kuhinji (končana poklicna gostinska šola splošnega pro­fila),

2. učitelja tehniškega risanja, stroj­nih elementov, mehanike in elek­trotehnike (diplomirani strojni ali elektro inženir); s skrajšanim delovnim časom za nedoločen čas

1. kurirja (nedokončana osnovna šola)

Pismene prijave z dokazili sprejema tajništvo 15 dni po objavi.

O B V E S T I L O Cenjene stranke, delegate in članice Gospodarske zbornice Slovenije ter ostale zainteresirane obvečamo, da so se služ­be MEDOBČINSKEGA ODBORA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE ZA GORENJSKO V KRANJU, STROKVONEGA ODBORA. ZA OBRT, ter STROKOV­NEGA ODBORA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM z 11. 7. 1977 preselile v nove skupne poslovne prostore na cesto JLA 16 (poslovno stanovanjska stavba H-8 — vhod sever­ni). Telefonske številke so (064) 23-069 in 23-072. Prosimo, da gornjo spremembo z razumevanjem vzamete na znanje.

Medobčinski odbor GZS za Gorenjsko K r a n j

odprto od 7. do 19. ure, s o b o t a o d 7. do 13. u r e

O b i š č i t e n a s !

Razpisna komisija pri

Almiri Radovljica TOZD proizvodnja pletenin Bohinj, Bohinjska Bistrica

razpisuje po 53. čl. samoupravnega sporazu­ma o združevanju ter 49. čl. statuta TOZD pr. pletenin Bohinj delovno mesto

vodje TOZD proizvodnja pletenin Bohinj, Bohinjska Bistrica

Kandidat za delovno mesto mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori izpolnjevati še: imeti mora višjo strokovno izobrazbo tekstilne smeri in 3 leta prakse na vodstvenih a l i sorodnih delovnih mestih a l i da ima srednjo strokovno izobrazbo tekstilne smeri in 5 let prakse na vodstvenih al i sorodnih delovnih mestih. B i t i mora moralno politično neoporečen. Osebni dohodek se obračunava po samoupravnem sporazumu o del i tv i osebnih dohodkov, k i zajema oceno delovnega mesta in ovrednoteno minulo delo. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili, da izpolnjujejo pred­pisane pogoje v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov Raz­pisna komisija pri TOZD pr. pletenin ALMIRA Bohinj, Boh. Bistrica — T rg svobode št. 2. Razpis velja 15 dni po objavi.

as mije, k'ne morem reč delat Foto: D. Primožič

V Škofji L o k i živi najstarejša Goren jka

j»Kdor 'če zdrav dočakat starost, naj v Loko pride«

I V Škofji Lok i , ob Ljubl janski ksti, živi najstarejša Gorenjka in pogoče tudi najstarejša Slovenka, flenda se le mamca s Krasa po letih H eri z njo in ne bi mogli z Ptovostjo trdi t i , katera je bila prej "jena. Živahna, drobna ženica je, z Redn im spominom, saj se dobro Pominja dogodkov in življenja iz Pne mladosti in potem kot iz Pkava stresa kraje, kjer je živela F>t bratova kuharica. Ve tudi, kaj B sedaj dogaja v Škofji Lok i . Prav i , a se veliko gradi in da ne ve, če bo °bro, k e r so kmetom pobrali toliko e r n l j e . Nobene prave kmetije ni več a Suhi . Na njivah, kjer je včasih psla pšenica, so hiše, tovarne in N e .

np tudi živi se veliko bolje. Ollnto in sok so jedli, pa krompir in

nedeljo so malo laškega olja olili po njem. N i bilo tako kot

alica pred spomenikom .Javornik — Na Potokih, ob ma-

Mtralni cesti Jesenice — Kranj je i(*rkirišče, na katerem se posebno " poletni gneči na naših cestah

lstavlja precej avtomobilov, tako fiorncev kot tudi turistov, ki priha-W0 prek mejnih prehodov Podko-en in Rateče. Tik ob asfaltiranem ^rkirišču pa je spominsko obeležje ^•dlima prvoborcem^ med NOR, ^eležje, kije lepo oskrbovano. Ne bi hoteli biti nezadovoljni pi-

°lovci ali godrnjači, menimo le, da e prostor za spominsko obeležje ne-smerno izbran ali obratno, da ob­rtnega parkirišča tam ne bi smelo j M*. Ni se še primerilo, da bi kdo ka­rkoli hotel oskruniti spomenik ali Pteptati nasajeno cvetje, pa ven-«Qr/e s e s hudo neprijetnimi občutki fmiS tam mimo.

Vozniki, utrujeni od dolge poti in ,'!fnJc za volanom, se ustavljajo tik *? obeležju in ker ni primerne pitao-•e za odpadke, je okoli vse polno ne-^Uge, odvrženih steklenic in papir-

P°P"iniki posedajo ob spomin­om obeležju, malicajo, spijo, poviti .vreče, si kuhajo na plinskih ste­znikih, si pretegujejo otrpele ude in

^sploh počenjajo vse tisto, kar pre-j?tya utrujajočo enoličnost naporne *°kepoti. ' Nihče jim ne očita, da tega ne bi ' početi, saj je prostor navse-i^dnje namenjen njim. Vendar pa

* neprestano vsiljuje misel, da je ,™nje ali kuhanje tik pred obelež­ji**1 neprimerno, neokusno, če hoče-^.•Spominsko obeležje bi moralo ? H bolj oddaljeno, primerneje zava­rano ali asfaltirano parkirišče Z^gače urejeno. Čeprav razmero-,Q skromno obeležje bi moralo

danes, ko je v vsaki hiši zmrzovalna skrinja, polna mesa. T u d i otroci so moral i včasih bolj delati. Niso hodil i na morje kot današnja mladina. 11 let j i je bilo, se spominja, ko je nehala hodit i v šolo. Potem je takoj poprijela za delo na očetovi kmeti j i , pri Boštec na Suh i . Ve l ika kmetija je bila in tudi veliko otrok so imeli. Deset se j ih je rodilo, osem odraslo. Sedaj je živa le Katar ina .

»Hudo je,« pravi, »ker ne morem delati. N i prijetno bit i v sobi. Dolgčas je.« Navajena je na delo, saj je še pred dvema letoma hodila pomagat nečakinji. Pošila j i je perilo, uredila vrt. Tud i doma je obdelovala vrt in prodajala solato loški menzi. Sedaj pravi, ji je »na oči prišlo« in slabo vidi. Ne more več šivati pa tudi vrt je morala opustit i . Pa še hodi v zadnjem času težko. Ko je vstopala v avtobus, da bi se odpeljala v mesto, je padla in se ranila na nogo. 15 cm dolgo rano so j i zašili v ljubljanski bolnišnici. Vendar ni tako hudo. Je vsaj videla kako bolnišnica izgleda in tudi zdravniki so bi l i prijazni. Sedaj hodi vsake dva dni na previjanje v zdrav-st veni dom.

»Drugače se pa še sama ,r ihtam\ Operem, skuham in še poribam. Le sedaj, ko me noga boli, mi nečakinja pomaga. Vendar le pospraviti. In kam še rada grem, da vidim, kaj se dogaja v drugih krajih in kako ljudje živijo. Sosedov, ki ima avto, me včasih pelje.«

Ko t je navada, tudi njo pobaram za »recept« za dolgo življenje. »Kaj vem?« pravi. »Delo me je držalo pokonci in vedno sem morala drugim streči. N ikdar nisem imela časa, da bi misl i la nase. K o sem ostala sama, pa sem se z delom zamoti la, da mi ni bilo dolgčas. In presita, lahko rečem, nikol i nisem bila. Sicer pa ne vem, če je kaj na tem. Ko l i ko r let dočakaš, j ih pač do­čakaš. Zato, kadar me kje vprašajo, kako mi je uspelo, da sem dočakala sto let, in da sem še kar zdrava, pra­v im: ,Kdor ' če zdrav dočakat starost, naj v Loko pride!'«

L. Bogataj

o raniti vso potrebno veličino, biti 0?fežno vsega spoštovanja in pietete ^kovalcev, ne pa biti na milost in ^tnilost prepuščeno vsakdanjim

javkam takšnih ali drugačnih po­mnikov v avtomobilih ...

t^isli se ne porajajo zaradi preti­l e občutljivosti, temveč preprosto

ker je vsakdanji bežni pogled u obeležje, pred katerim se brez fa^no malica, spi ali onesnažuje, ^ ^s nevsakdanji, če ne že skrajno dopusten . . . D. Sede j

Novi vozniki stopnjujejo

prometni vrvež Na cestah se je marsikaj

spremenilo; prilagajajo se večjemu prometu, se poso­dabljajo, njihovo število pa stalno raste. Cestam pa se prilagaja tudi človek s svo­jo miselnostjo, ravnanjem in odgovornostjo. Nekdanja vprega, ki je bila stoletja glavno človekovo promet­no sredstvo, se je pred naši­mi očmi v zadnjih desetlet­jih, skorajda umaknila z glavnih cest na stranska pota. T u in tam še kljubuje v hribovitih poljskih prede­lih, v gozdovih in tam, kjer ni poti za traktorje in tovornjake.

Motorizacija je prodrla v način človekovega življe­nja, saj mora slediti tehnič­nemu razvoju in izkoriščati njegov napredek. Kdaj pa kdaj avtomobilizem spre­minja miselnost, vedenje in ravnanje ljudi. V vozilu smo radi bolj gospodovalni ali samo všečni. Kakor da bi glasno izgovarjali besede: Kdor kaj velja — pravi avto ima. Pravi avto pa je izdelek tujih uglednih to­varn in ne domačih, ki na posojilo prodajajo bolj ljud­ska vozila. Seveda bi bilo napačno to miselnost po­splošiti in jo pripisovati vsem voznikom. Smisel in doživljanje vožnje imata globlje razsežnosti. Pohod avtomobilizma ni mogoče zaustaviti, njegov razvoj je neizpodbitno dejstvo. Ni poti nazaj. Prevozi s koči­jami ali z žvenketajočimi sanmi so le še romantična preteklost ali podobe iz sanj. Med mladino je malo takih, ki bi znali zapreči konja, vola ali dobro osed-lati tovorno žival. V hlevih je vse manj konj in vedno več traktorjev, prikolic in avtomobilov. Vaške konje bi lahko prešteli že na prste, medtem, ko je avto­mobilov in druge motoriza-cije na desetine.

Duh motorizacije osvaja množice, njegov utrip in ro­pot kaj kmalu čutijo že otroci. Ta se jim najpreje predstavlja z igračami. Ma­la vozila vseh vrst poganja­jo, potiskajo, navijajo, se z njimi poigravajo, na njih preizkušajo tehnično bi-strost, jih razstavljajo in bolj ali manj uspešno se­stavljajo. A kaj kmalu jih vabi vožnja, radi se sučejo okoli krmila, prižigajo luči in spoznavajo pomen vo­zila.

Starši navadno spodbuja­jo otrokovo vozniško znati-željnost. Nekdaj so z njimi delili vozniško zadoščenje, tako da so jim za trenutek dali v roke vajeti. Nekaj podobnega je danes: mala otrokova roka se oprijem-lja volana, včasih malo za­trobi in otrok že doživlja vlogo »pomožnega vozni­ka«. Hkrati s samozave­danjem postajajo vozniški nagibi otrok vse močnejši. Čeprav jih do zakonitih voznikov ločijo še mnoga leta, se že v njihovi zavesti prebuja vozniška radost. Kaže se v mimiki, prvih pojmih in besedah, med ka­terimi je pogosto slišati be­sedo avto. Tej se pridružu­jejo še ostale, povezujejo se v stavke in otrokovo vozni­ško izrazoslovje se vse bolj bogati. Besede pa že spod­bujajo dejanja. »Joža — se­daj te bom pa jaz peljal v Kranj«, mi je te dni dejal v značilni otroški govorici dve in pol letni nečak Da­vid. (Nadaljevanje prihodnjič)

Jože Ažman

Neznanec, ki je v Kaj uho V i ulici r Kranju »spremenil« prometni znak, ki prepoveduje parkiranje v tej ulici, J€ verjetno ca brisalci svojega avto mobila našel listič z mandatno kaz nijo. Le kakšno bi bilo mesto, če bi si vsi jezni vozniki, ki so kdaj storili prometni prekršek, dali duška na takle način. - Foto: S. Hain

kino K r a n j C E N T E R

15. ju l i ja i ta l . barv. k r im. R A M B O P R O T I U G R A B I T E L J E M ob 16., 18. in 20. ur i

16. ju l i j a i ta l . barv. k r im. R A M B O P R O T I U G R A B I T E L J E M ob 16., 18. in 20. uri , premi era amer. barv. (*S satir, musc la N A S H V I L L E ob 22. uri

17. ju l i j a amer. barv. vestem Z A N D I J E V A N E V E S T A ob 10. ur i , i ta l . barv. kr im. R A M B O P R O T I U G R A B I T E L J E M ob 15.. 17. in 19. ur i . premiera amer. barv. pust. A V A N T U R E S R E Č N E L A D Y ob 21. uri

18. ju l i j a amer. barv. sat. mus ica l N A S H V I L ­L E ob 16. in 19. uri

19. ju l i j a amer. barv. sat. mus ica l N A S H V I L ­L E ob 16. in 19 uri

20. ju l i j a amer. barv. sat. mus ica l N A S H V I L ­L E ob 16. in 19. uri

21. ju l i j a i ta l . barv. vestem ČRNI M O R I ­L E C ob 16., 18. in 20. uri

K r a n j STORZ lČ

15. ju l i j a mehiški barv. k r im . I N S P E K T O R J E P A D E L Z N E B A ob 18. in 20 uri

16. ju l i j a i ta l . barv. erot. K O S O ŽENSKE I M E L E S E R E P (ni pr imeren za otroke) ob 16., 18. in 20. ur i

17. ju l i j a amer. barv. pust. M A L O M E S T O V T E X A S U ob 14. ur i , i ta l . barv. erot. H O M O E R O T I C U S ( ni pr imeren za otroke) ob 16. uri , dansk i barv. erot. A V T O C E S T A V P O S T E L J I (ni primeren za otroke) ob 18. ur i , premiera amer. komed. K R A T K I C H A P L I N O V I F I L M I ob 20. ur i

18. ju l i j a i ta l . barv. erot. H O M O E R O T I C U S (ni pr imeren za otroke) ob 18. in 20. uri

19. ju l i j a amer. komed. K R A T K I C H A P L I ­N O V I F I L M I ob 18. in 20. ur i

20. ju l i j a angl. barv. vestem M O Z , I M E N O ­V A N P O L D N E ob 18. in 20. uri

21. ju l i j a angl. barv. glasb. Z V E Z D N I P R A H ob 18. in 20. ur i

T rž i č

16. ju l i j a amer. barv. kr im. N E V A R N O D E K L E ob 18. in 20. uri

17. ju l i j a angl. barv. vestem M O Z , I M E ­N O V A N P O L D N E ob 15. ur i , mehiški barv. kr im. I NSPEKTOR J E P A D E L Z N E B A ob 17. in 19. ur i

18. ju l i j a franc. barv. komed. R A Z J E Z I L SE B O M pb 18. m L'0. uri

19. julija l iane barv komed R A Z J E Z I L SE B O M ob 18. in 20. uri

20. juli ja angl. barv. glasb. Z V E Z D N I PRAH ob 18. in 20. ur i

21. j u l i j a angl barv, vestern MOZ, IMENO­V A N P O L D N E ob 18. in 20. uri

K a m n i k D O M

16. ju l i j a amer. barv vestern Z A N D I J E V A N E V E S T A ob 18. in 20. ur i

17 jul i ja amer. barv. vestem Z A N D I J E V A N E V E S T A ob 15. ur i , amer, barv. k r im. N E V A R N O D E K L E ob 17. in 19. uri , premiera franc. barv komed R A Z J E Z I L SE B O M ob 21. uri

18. ju l i j a amer. barv. vestern ČRNI M O ­R I L E C ob 18. in 20. uri

19. ju l i j a angl. barv. glasb. Z V E Z D N I P R A H ob 18. in 20. uri

«0. ju l i j a franc. barv. P O D I V J A N A O V C A ob 18. in 20. ur i

21. ju l i j a franc. ob I H. in 20. ur i

barv. P O D I V J A N A O V C A

Škofja L o k a S O R A

15. ju l i j a amer. barv. pust. D O K T O R D I V J A K - M O Z IZ B R O N A ob 18. in 20. uri

16. ju l i j a ital.-franc. barv. kr im. K O M I S A R B R E Z K O L T A ob 18. in 20. uri

17. ju l i j a ital.-franc. barv. k r im. K O M I S A R B R E Z K O L T A ob 18. in 20 uri

19. ju l i j a nem. barv. k r im . U B O J V G R A D U H U B E R T U S ob 20. uri

20. ju l i j a nem. barv. k r im . U B O J V G R A D U H U B E R T U S ob 18. in 20. uri

21. ju l i j a amer. barv. k r im. U B O J N A V V E E K E N D U ob 20. uri

Železniki O B Z O R J E

15. ju l i j a ital- franc. barv. k r im. K O M I S A R B R E Z K O L T A ob 20. uri

16. ju l i j a amer. barv. pust. D O K T O R D I V J A K - M O Z IZ B R O N A ob 20. uri

17. ju l i j a amer. barv. drama L J U B E Z E N -S K A ZGODBA - G A B L E IN L O M B A R D ob 18. in 20. uri

R a d o v l j i c a

16. jul i ja i ta l . barv. komed. T U D I A N G E L I D I V J E V O Z I J O ob 18. ur i . amer. barv vestem BIČ ob 20. ur i .

17. ju l i j a amer. barv. vestem BIČ ob 18. ur i , franc barv. kr im. P R I Z N A N J E ob 20. ur i

18. ju l i j a franc. barv komad. N E D E L J S K A Ž E N S K A ob 20. uri

19. jul i ja f ranc barv. k r im . P R I Z N A N J E ob 20. uri

20. ju l i j a amer. barv. vestem B I Č ob 20. uri 21 ju l i j a i ta l . barv. komed. T U D I A N G E L I

D I V J E V O Z I J O ob 20. uri

B l e d

15. ju l i j a nem. barv. komad. S K O K ČEZ P L O T ob 20.30

16. ju l i j a franc. barv. komed. N E D E L J S K A Ž E N S K A ob I8 ur i , amer. barv. pust. P R O T I V S E M Z A S T A V A M ob 20.30

17. ju l i j a amer. barv pust. P R O T I V S E M Z A S T A V A M ob IK. ur i , nem. barv. komed S K O K Č E Z P L O T ob 20.10

18. ju l i j a amer. barv. vestern BIČ ob 20.90 19. ju l i j a i ta l barv. komed. T U D I A N G E L I

D I V J E V O Z I J O ob 20.30 20. jul i ja franc. barv. k r im. P R I Z N A N J E ob

20.10 21. ju l i ja amer. barv. vestern BIČ ob 20.36

J e s e n i c e R A D I O ,

15. ju l i j a i ta l . barv. komed P R I D I IN S P O ­Z N A J M O J O Z E N O o b 17. in 19 uri

16. jul i ja amer. barv akci j . ŽELEZNA P E S T ob 17. in 19. ur i

17. juli ja amer barv. akci j ŽELEZNA P E S T ob I 7 in 19. ur i

18. ju l i j a amer barv. vestem M A L I I N D I J A N E C ob 17. in 19. ur i

19. ju l i j a amer. barv vestern M A L I I N D I J A ­N E C ob 17. in 19. uri

20.. ju l i j a franc. barv. drama P O S L E D N J I T A N G O V P A R I Z U ob 17. in 19. uri

J e s e n i c e P L A V 2

O D 15. ju l i j a ital.-franc.-nem. barv. voj. A R D E N O V D O P E K L A ob 18 m 20. uri

16. ju l i j a amer. barv. vestem M A L I I N D I ­J A N E C ob 18. in 20. uri

18. ju l i j a amer. barv. akci j . Ž E L E Z N A P E S T Ob 18. in 20. ur i

19. ju l i j a amer. barv. akci j . Ž E L E Z N A P E S T ob 18. in 20. uri

21. ju l i j a i ta l . barv. komed. P R I D I I N S P O Z ­N A J M O J O Z E N O ob 18. in 20. uri

D o v j e - M o j s t r a n a

16. ju l i j a amer. barv. pust. M A N D I N G O ob 19.30

17. ju l i j a franc. barv. k r im. komed. V R N I T E V M O D R E G A A G E N T A ob 1930

K r a n j s k a g o r a

16. ju l i j a franc. barv. kr im. kometi. V R N I ­T E V M O D R E G A A G E N T A ob 20. uri

17. ju l i j a amer. barv. drama N A S L E D N J A P O S T A J A G R E E N V V I O H V I L L A G E ob 20. uri

20. ju l i j a amer. barv. vestem M A L I I N D I ­J A N E C ob 20. uri

T R Ž N I P R E G L E D J E S E N I C E

So lata 8,60 d in. < vetača 11,40 d in , korenček 18,50 d in , Časen 26 ,40 d in , čebula 8 ,90 d in , fižol 19,90 d in , pesa 13,60 d in . kumare 9 ,60 din, pa­radižnik 11.80 d in , paprika 25 ,10 d in , slive 21 ,60 d in , jabolka 11,4.'! d in, pomaranče 12,85 din, l i ­mone 24 ,16 d in , ajdova moka 18,86 d in , koruzna moka 5,77 d in , kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana .15,65 din, skuta 26,56 d in. slad ko zelje 6,10 din, k is lo zelje 5.18 din, orehi 143,70 d in , jajčka 1,20 din do 1.90 d in , krompir (nov) 5 , 7 0 d i n

K R A N J

Solata 10dg 15din, Apinaca 18 do 20 din, cve* tača 16 do 20 d in. korenček I I do 16 d in. česen 30 do 35 din, čebula 11) do 12 d in , fižol 30 do 35 din. pesa 14 do 16 din, kumare 8 do 1(1 din, pa­radižnik 18 do 20 din. paprika 26 do 28 din, slive Iti din, jabolka 10 din, hruške 16 do 18 din, grozdje 35 din, marelice 22 do 26 d in , borovnice 35 d in l , breskve 18 do 20 din, pomaranče 12,80 d in , l imone 24 do 26 d in , med 55 d in , žganje 60 d in , ajdova moka 16 d in , koruzna moka 7 do 8 din, kaša 16 din, surovo maslo 68 do 70 din, smetana 28 do 30 d in , skuta 16 do 18 din. sladko zelje 7 do 8 din, klobase 21 d in . orehi 1,:I0 do 1,10 d in , jajčka 2 d in . krompir 8 do 9 d in

T R Ž I Č

Solata 8 do 10 d in , špinača 8 .d in mer , cve-tača 20 do 25 d in, korenček 20 d in, česen 30 din, čebula 12 d in , fižol 25 d in, pesa 12 d in. kumare 12 d in , paradižnik 20 d in , papr ika 20 d in , slive 20 d in , hruške 12 do 14 din, češnje 25 d in , poma­ranče 11 d in , l imone 24 din, ajdova moka 17 din I, koruzna moka 8 din I, kaša 20 din I, suro­vo maslo 80 d in , smetana 8 d in mer . skuta 26 din. s ladko zelje 8 d in , jajčka 1,80 do 2 din, krompir 7 d in

P O R O Č I L I S O S E

V T R Ž I Č U

Zaplot nik Božidar in Jensterle Jožeta

U M R L I S O V T R Ž I Č U

Košnjek Frančiška, roj. 1913, Lupša Neža, roj. 1913, Kaštrun Edvard , roj. 1947

li N JO

£J • TJ

loterija C

Sre

ćke s

k

on

čn

ica

mi

so z

adele

dobit

ek

N

-di

50 40 28570 1000 86620 1000 99820 1000 17680 1000

11 30 81 40 31 50

20591 1000 46371 1000 71511 1000

267.181 10000 418081 10000

2 20 322442 10000 021952 100000 114132

13

400000

30 53 33

30 50

793 200 70863 2000

784 80 56194 L 000 99774 2000

311824 10000 468614

26215

50000

20 1060

73525 5000 33895 10000

16 40 66 5U

* £ t. o ce J*

1.(596 85886

05564(i 255756 401066 440726

77 767

5917 03427 81067 80557

016957 286157 576897 590677

38 68

048 478 818

4758 8278

05628 52408 00888 21118

119908 45.1548

59 8!»

5279 04O59

496479 552089

1000 2000

10000 10000 10000 10000

40 80

400 1000 1000 5000

1(XK)() 10000 10000 10000

30 30 80

100 100 400 .500

1000 1000 2000 5000

10000 10000

30 70

500 1000

10000 10000

marta odgm ar j a

Marija — K u p i l a sem platno svetlo drap barve. Pro­sim, svetujte mi model obleke. S tara sem 18 let, visoka 166 cm, tehtam pa 59 kg.

/T1

Marta — Obleka za vas naj bo srajčnega kroja. Zapenja se spredaj na gumbe, žepi so našiti, rokava pa dolga in j i h lahko zavihate. Pas je ozek, šivi na žepih in ovratn iku so dvojni enaki a l i temnejši barvi.

Na vročem soncu (1)

K l j u b temu, da že od nekdaj poznamo blagodejni pa tudi škodlji­vi vpliv sončnih žarkov na naš orga­nizem, se še vedno najdejo ljudje, ki se ne znajo sončiti. K a r sprehodite se po plaži, vsak tretji nosi lepo rdeče zapečeno kožo: pa ni t i v senci ni , pač pa vztraja na soncu v dobri veri, da bo rožnata barva prešla v rjavo. Morda bo, morda pa bodo pognali na koži mehurji .

Za lepo ogorelo polt brez neprijet­nega luščenja kože al i še česa huj­šega, je pač glede na količino pig­menta, k i jo imamo, treba določiti kol iko časa smo lahko na soncu. Ce­lodnevno ležanje nam bo kaj kmalu pomagalo do opeklin, če ne še kaj hujšega. Občutljivi ljudje lahko staknejo tudi sončarico: Začne se s slabostjo, vrtoglavico in glavobolom. Prizadetemu pomagamo v senco, ga ohladimo z vodo in hladnimi osve­žilnimi pijačami. Zadnjo besedo pa ima še zdravnik, k i bo verjetno od­redil dvo ali tridnevno zdravljenje v postelji.

Zatorej naj bi veljalo, da vsi z občutljivo kožo, pa tudi majhni otroci, prve dni ob morju raje sedijo a l i se igrajo v senci, kjer so prav tako ultravijolični žarki: dovolj j ih je za počasno rjavenje.

Lahko smo tudi pod sončnikom kje bl izu vode al i sredi belega peska, tam je lomljenje teh žarkov še večje in porjavelost hitrejša. Le kratek čas bodimo prve dni neposredno nastav­ljeni sončnim žarkom. P r i tem še posebej pazimo na nekatere, najbolj občutljive dele telesa: pas kože ob robu kopalnih hlačk, rame, zadnji del nog, nos, tudi koža na prsih je zelo občutljiva, otroke pa rado speče tudi v uhlje al i v občutljivo kožo pod obrvmi. P latneni k lobuki a l i ščitniki

oči in obraz lahko učinkovito

Kruhova torta Potrebujemo: 20 dkg stare kruhove sredice, pol litra mleka, 15 dkg slad­

korja, 10 dkg mletih mandljev, 4 jajca, sol, pol kg vloženih breskev ali marelic ali ananasa iz konzerve.

Kruhovo sredico namočimo v mlačno mleko, nato odcedimo, dodamo sladkor, zmlete mandlje in razžvrkljane jajčne rumenjake. Če je masa pre-gosta, prilijemo nekaj žlic breskovega soka. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga previdno primešamo kruhovi masi. Breskve ali kako drugo sadje iz kozarca odcedimo in narežemo na koščke. Primešamo jih testu in vse skupaj zvrnemo v pomaščen pekač ter pečemo 45 minut pri 190 stopinjah. Z nožem ali pletilko lahko preskusimo, kdaj je torta pečena: če se testo ne prime rezi­la, je torta pečena. Zvrnemo na krožnik in okrasimo s sadjem, ki nam je preostalo. Poleg lahko ponudimo še stepeno smetano ali vanilijevo kremo.

J)

Široko, udobno, ohlapno, je pravilo oblačenja letošnjega poletja. Bela bombažna obleka z našito čipko na zgornjem delu je brez ovratnika s kimono rokavi, malo nabrana v pasu z žepi ob straneh, posebno poudarjen pa ima ohlapni gornji del. Nalašč za pasjo vročino.

o o o o o o o o o o o

za varujejo pred premočnimi žarki tako otroke kot odrasle.

Sonce in voda izsušita še bolj že po naravi suho kožo: zato si po večer­nem umivanju namastimo z olivnim oljem stopala, noge in komolce, po potrebi pa tudi kožo celega telesa.

Zdravila v potni torbi

(2) N a pot ne jemljemo starih morda

že slabo označenih zdravi l : stara zdravi la nam utegnejo škodovati, če pa so nalepke že zabrisane in nismo povsem gotovi, kaj vsebuje stekle­nička, jo raje zavrzimo, kot pa da bi jemal i zdravi la kar na slepo. Nevarne utegnejo postati že kapljice za oči, tako tiste za vnetja kot tudi »za lepše oči«. T u d i izposojati si zdravi la za raznorazne tegobe je prav tako tvegana stvar. T u d i pri jemanju antibiot ikov na lastno pest velja, da si sami pripišimo morebitne posledice, posebno še, če j ih sami dajemo otrokom.

Ce se odločamo za daljšo pot, pa sopotniki niso ravno zdravi kot dren, je pametno imeti pri sebi najvaž­nejše podatke o prejšnjih obolenjih, o preobčutljivosti na nekatera zdravila. Tak »zdravstveni potni list« shranimo pri dokumentih, kjer

ZRJOD ZkSOOANO MEDICINO IM HIGIENO ZkGORENJSKO

naj bo tudi naslov svojcev ali pri jateljev, ki j ih je treba obvestiti, č se nam kaj zgodi.

Vse več ljudi odhaja v daljne kraji na dopust, tam pa se srečujejo drugačnimi zdravstvenimi razme rami kot so pri nas. Verjetno veste da je za nekatere dežele potrebm mednarodna knjižica o cepljenjih ; vpisanimi obveznimi in neobveznim cepljenji. Kor i s tno je tudi zapisat svojo krvno skupino in R h faktor Vsekakor pa je potrebno imeti pr sebi dokumente, s katerimi doka temo, da smo zdravstveno zavaro­vani, sicer bomo imeli pri plačili morebitnih zdravstvenih storitev težave.

Sicer pa naj bo v potni torbi tudi kako sredstvo proti komarjem in drugemu nadležnemu mrčesu in pa mast za lajšanje srbeža po morebit­nih pikih žuželk. C e vemo, da ob spremembi podnebja naš organizem reagira z nespečnostjo, si pomagajo z blagimi uspavali. Se preden pa posežemo po nj ih, se poskusimo raje več gibati na prostem, ne pojej m o preobilne večerje in ne spimo po kosi lu. K o prva počitniška razbur­jenost mine, pa potrebe po uspavalih sploh izginejo, razen če zdravnik ne odredi drugače.

dr. A n a Krake r — Starman

KAM NA IZLET, POČITNICE j m e s t , k i i m a za sabo b u r n o i n boga to z g o d o v i n o i n m u za to ne m a n j k a z g o d o v i n s k i h s p o m e n i k o v i z starejše a l i novejše dobe .

P o v z p n i t e se v z v o n i k ene od m n o g i h r a b s k i h c e r k v a i n s i og le j te e n k r a t n o p a n o r a m o m e s t a , s p r e h o d i t e se po o z k i h , z a n i ­m i v i h u l i c a h , k i so ž ivahne od ribiškega j u t r a p a k a s n o v noč. P o b r k l j a j t e po s t a r i n a r n i c a h , t r g o v i n i c a h s f i l i g r a n i , s p o m i n k i , pr ivošči te s i r i b e n a žaru p r i F a z a n u , p r i A l i B a b i a l i k j e drug j e , saj je s k o r a j v s a k a t r e t j a hiša krčma. Mogoče bos t e v t e s n i h u l -čicah še našli kakšno hišo, k i i m a z a z i d a n a o k n a i n v r a t a i n j e zapuščena že vse o d 15. s to l e t ja , k o j e n a R a b u r a z s a j a l a k u g a i n s k o r a i p o v s e m o h r o m i l a mes to .

Z a n i m i v o je o b i s k a t i t u d i s a m o s t a n sv . E v f e m i j e , k j e r j e d a n e s boga t muze j z r i m s k i m i n a g r o b n i k i i n f r a g m e n t i g o t s k e a r h i t e k t u r n e p l a s t i k e i z z godn j ega s r e d n j e g a v e k a . T u boste v i d e l i t u d i s t a r »m l i n « z a t r en j e o l i v o z i r o m a s t i s k a l n i c o za p r i d o b i v a n j e o l i vnega" o l j a . Ima jo p a t u d i precejšnjo z b i r k o s l i k , i l u m i n i r a n i h k o r a l n i h k n j i g , s t a r e g a d e n a r j a i n m e d a l j , f o s i l o v , f o l k l o r n i h m a t e r i a l o v i t d .

Z a g o t o v o p a m o r a t e n a pokopališče v K a m p o r , k j e r j e v z l o ­g l a s n e m taborišču u m r l o več k o t 4000 i n t e r n i r a n c e v , pretežno S l o v e n c e v . T u so l e ta 1955 u r e d i l i s p o m i n s k i p a r k z n a g r o b n i m i ploščicami, o b e l i s k o m i n s p o m i n s k o d v o r a n o , k j e r j e naš umet ­n i k M a r i j P r e g e l j v m o z a i k u p o n a z o r i l t rp l j en j e i n t e r n i r a n c e v .

Mogoče ste p a z a c e l o d n e v n i i z l e t z lad jo? G E N E R A L -T C J R I S T , k i j e m e n d a , vsaj po a k c i j a h sodeč, najmočnejša t u r i ­stična ag enc i j a n a o t o k u , p r i r e j a v s a k d a n i z l e te z l ad jo . Z n j i m i l a h k o p lu je te n a Lošinj , o k r o g R a b a i n s i o b e n e m og l edate i n p r e i z k u s i t e vse najlepše plaže o t o k a , do paških oljčnih z a l i v ­čkov n a pokušnjo s lovečega paškega s i r a , pršuta i n v i n a . A l i p a ce l o v Z a d a r ! Na jbo l j z a n i m i v i p a so baje G e n e r a l t u r i s t o v i i z l e t i ob p e t k i h , k o z a t u r i s t e p r i r e j a j o p r a v o p r a v c a t o r i b a r j e n j e : r i ­biči mečejo mreže, t u r i s t i p a n a m a k a j o v s a k svo j t r n e k i n u lov se c e l d a n peče n a žaru. Z a 220 d i n se ce l d a n vo z i t e n a b a r k i ,

V K O S T A N J E V I C O Včasih s m o z a v i j a l i v K o s t a n j e v i c o z a r a d i » f o rme v i v e « , k i je

b i l a s s v o j i m i f i g u r a m i v s a k o le to bogatejša, v s a k o le to je n a g r a j s k e m v r t u » z ras lo « ka j novega , v s a k o k r a t bo l j n e n a v a d n e ­ga, bo l j o r i g i n a l n e g a . H o d i l i s m o v L a m u t o v p a v i l j o n , pa n a r a z ­ne r a z s t a v e , k i so j i h tamkajšnji k u l t u r n i k i občasno p r i r e j a l i , t o d a rtovost , k i j e p r a v k a r z a g l e d a l a luč s v e t a v o b o k a n i h s o b a h k o s t a l jcviškega g r a d u , j e zasenčila m e n d a v s a k u l t u r n a d o g a ­j a n j u p r i nas . Iz s v e t u z a p r t i h k a r t u z i j a n s k i h P l e t e n j so p r i n e s l i o k r o ^ 50 r e s t a v r i r a n i h p l a t e n , za k a t e r e se sedaj še ne ve, k d o j i h je p o s l i k a l . S t r o k o v n j a k i mrzl ično iščejo p o d o b n o s t i v po­d o b a h , i i ; i h sve t že pozna_ in k i j i h p r i p i s u j e j o največjim sve ­t o v n i m m o j s t r o m p l a t n a : R u b e n s u , V a n D v c k u . . . T r i l e t a i n p o l je z n a n i r e s t a v r a t o r i n s l i k a r V i k t o r Povše vračal s l i k a m živ l jenje. I n zdaj so t u vse sveže, v s e m n a očeh. 10. j u n i j a l e tos j e b i l i . r a z s t a v a o d p r t a i n d o m a i n v s v e t u j e v z b u d i l a n e m a l o z a ­n i m a m a. K a k o t u d i ne , saj l j u b i t e l j i s l i k a r s k e u m e t n o s t i n a do ­m a lit t l e h še n i s o m o g l i v i d e t i h k r a t i tol ikšnega b o g a s t v a , u m e t n i n , p r i k a t e r i h z a s t a j a d i h : n a p l a t n i h se v r s t e podobe a p o s t o l o v , k a r d i n a l o v , papežev, k r a j i n e , p a v r s t a nabožnih po­dob , m e d n j i m i t u d i p i e t a , k i je n a l as p o d o b n a t i s t i R u b e n s o v i n a D u n a j u . . .

V TURISTIČNO N A S E L J E SPLIT Z a t i s t e , k i b i s i c e r r a d i počitnikoval i v l e p e m k o p a l n e m

i k o l j u , n a m i r n i plaži t e r v p r i j e t n e m h o t e l u , p a v e n d a r l e ne sred a l P Č o d večjega m e s t a , k a m o r , če so razpoloženi , r a d i o d ­hajajo v počitniški v rvež , s i og l eda jo to a l i o n o z n a m e n i t o s t , s t i ­ka jo po t r g o v i n i c a h z a s p o m i n k i , bo k o t nalašč dopus t v t u r i ­stičnem n a s e l j u »Sp l i t « , k i je le 5 k m o d d a l j e n o d s a m e g a m e s t a Sp l i t . T a k o j e mes t o p o v s e m p r i r o k i , saj v o z i od h o t e l s k e g a n a ­v i j a v središče m e s t a r e d n i m e s t n i a v t o b u s . N e sme t e z a p u s t i t i S p l i t a p r e d e n s i ne og l eda t e D i o k l e c i j a n o v e palače, s l o v i t i h s p l i t s k i h s t o p n i c , MeŠtrov ičeve ga l e r i j e , z n a m e n i t e g a a k v a r i j a a l i M u z e j a h r v a t s k i h arheoloških s p o m e n i k o v . D a ne g o v o r i m o o M a r j a n u . . .

T u d i te počitnice so p r i p r a v i l i p r i Turist ični a g e n c i j i A e r o ­d r o m L j u b l j a n a - P u l a . V s a k o nede l j o bo p o l e t e l a v S p l i t n o v a i z m e n a d o p u s t n i k o v . V s e i n f o r m a c i j e d o b i t e n a te l e fon 22-347, p a t u d i p. M . P E T O U R U , A L P E - A D R I I i n d r u g i h a g e n c i j a h .

IZLETI NA R A B U C e bos te svo j d o p u s t preživel i n a R a b u , n i k a r ob deževnem

a l i oblačnem v r e m e n u ne čepite v s o b i a l i šotoru. Pr ivošč i te s i i z l e t v mes t o a l i o k o l i c o ! R a b je e n o t i s t i h naših o b m o r s k i h

kop l j e t e n a kakšni i z b r a n i plaži n a C r e s u , Lošinju a l i kakšnem d r u g e m bližnjem o t o k u , d o b i t e p r a v i , močni ribiški z a j t r k i n pa s e v e d a čez d a n vse dobrot«- /. žara.

N e , res n i t r e b a , d a b i se nu t em o t o k u dolgočasi l i .

»Če m že vse skupaj obupno! Vroči asfalt, avtomobilske škatle, zadušljivi plini in da bo stvar še bolj kočljiva, nobe­nega in prav nobenega prostora za igro« . . . Foto: S. Hain

1 • 2 3 4 5 (j 7 8 9 H) 11 \2 13 14 15

16 17 18 • 20 •» • 22 • 23

24 25 26 • 27

28 29 • 3 0 31

32 33 1 35 • 3 6 37 i M 39 40

41 42 43 • 44

45 46 47 • 4 8

49 50 51 52

33 54

Vodoravno: 1. stara ženska, tudi ptičja samica v gnezdu, 7. pripadnik narod­nostne skupine s skupnim praslovanskim jez ikom, 13. staroegiptovski vla­darji, 15. naša zahodna soseda, 16. kratica za element, 17. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro, 19. Stane Sever, 20. prislov resnice, 22. črtala, ravni la, 23. mednarodna avtomobilska oznaka za Kambodžo, Madžarsko in Italijo, 24. duhovitost, 26. mesto v srednji I tal i j i med Teramom in Pescaro, 27. kratke spodnje hlače, kombineža, 28. kraj pri Mar iboru , 30. l judski izraz za žvepleno kislino in njene soli s kovinami, 32. robidovje, 34. ena od srednjih držav Z D A med Missisipi jem in Missouri jem, 35. praksa, da se z d iha ln imi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost, 36. darovi, star izraz za daritev, daro­vanje, 38. rjav prah iz praženih semen kakavovca in pijača iz tega prahu, 41. starorimski pozdrav, 42. ime treh staroperzijskih kraljev, Darej, 44. ime zagrebške pevke popevk Štefok, 45. N iko la Tesla, 46. r imski cesar, t i ran, T i tus Flavius Domit ianus, 48. kraj pod K r i m o m , 49. republika ob Gvinejskem zalivu v A f r ik i , 51. francoski dramatik romunskega rodu, Kugene, 53. orač, 54. naše Jadransko morje.

Navpično: 1. področja dejavnosti, območja, 2. starogrški filozof iz Mi l e ta , eden izmed sedmih modrih, 3. ploskovna mera, 4. i tal i janska radio-televizija, 5. majhni kozl i , 6. pripadniki veje starih Slovanov, 7. stebrniki, krščanski asketi iz 5. stoletja, k i so po več let živeli na ploščadi na vrhu stebra, 8. ime dramskega igralca Cigoja, moško ime od Ladislav, 9. ime švedskega pesnika in pisatelja Hanssona, 10. rimsko število šest, 11. starogrški dramatik, utemelji­telj atiške tragedije, Aischvlos, 12. nasut in utrjen pas zemljišča, 14. otok Not ran j ih Hebridov na zahodu Škotske, 15. veliko finsko jezero, Enare , 18. kazenski strel pri vaterpolu; tekmovalni čoln za štiri veslače, 21. tkavsko orodje, 23. podzemeljski mestni odtočni kanal za odvajanje umazanije, 25. desni pritok Donave, k i izvira na avstrijskem Štajerskem, ob njej so porabski Slovenci , 27. oaza v L ib i jsk i puščavi v Eg iptu, 29. l ibanonsko pristanišče južno od Beiruta , 31. žena Aleksandra Velikega, 32. prebivalec Rovt , hribovec, 33. jar, vrtinec, v književništvu majhen bazen, korito, 35. ime slovenskega pisa­telja in planinca Mlakar ja , 37. enaki samoglasniki, 39. ime pesnice in aktivist­ke naprednega ženskega gibanja Černejeve, 40. železniški voz, 42. ime slo­venske slikarke Plestenjakove, 43. medmet tožbe, žalosti, bolečine, 46. med­narodni avtomobilski oznaki za Nemčijo in Egipt, 47. krat ica za nedeljo, 50. avtomobilska oznaka za Makarsko, 52. Stane Raztresen.

Š A H O V S K I KROŽEK Prve poteze

Lovski par v osnovni končnici

M a t i r a n j e z l o v s k i m p a r o m v o s n o v n i končnici j e n e k o l i k o drugačno od m a t i r a ­nje R t r d n j a v o , k a j t i l o v c i napada j o le d i a ­g o n a l n o . V b i s t v u p a je p o s t o p e k e n a k , le s to r a z l i k o , d a i g r a l n i p r o s t o r n a s p r o t n i k o ­vega k r a l j a ož imo po poševnicah.

S t re t jo po t e zo s m o p o s t a v i l i l o v c a n a po-S e v n i c o h3 — c8 i n o d v z e l i n a s p r o t n i k u po­m e m b n a po l j a . 4. L c 7

D o s l e d n o ! Po l j e d8 j e pod k o n t r o l o .

4. . . . 5. K g 5 6. K g 6 7. K fB 8. L d 7

10. L d 6

K e 8 K e 7 K e 8 KfH

K h 8

C r n i k r a l j j e omrežen. S l e d i s k l e p n i r a z ­p let i g r e .

8. . . . K g 8 9. K g 6 K h 8

10. I.dH K g 8 11. L e 6 + K h 8 12. Le5 ma t (g l . d i a g r a m 44).

D i a g r a m 43

L o v c e m a , k i s t a p o s t a v l j e n a d r u g ob d r u ­gem, n a s p r o t n i k o v k r a l j ne m o r e do ž ive­ga. N a d i a g r a m u 43 n p r . l o v c a preprečujeta k r a l j u beg p r e k o pol j n a d i a g o n a l a h e 4 - h 7 , f 4 - h 6 , e 4 - a 8 i n f 4 - b 8 . V e n d a r p a s a m a n e m o r e t a u g n a t i n a s p r o t n i k a ; po­t r ebu j e t a pomoč s vo j e ga k r a l j a . L o v c a , p o d p r t a s k r a l j e m , n a s p r o t n e g a k r a l j a z l a h k a p r i s i l i t a v k o t i n ga t a m m a t i r a t a . P o g l e j m o rešitev p r i m e r a z d i a g r a m a 43. 1. K g 3 K e 6 2. K g 4 K fB 3. L f 5 K e 7

D i a g r a m 44 S k l e p n a p o z i c i j a - m a t n a s l i k a - po po­

tez i 12. L e5 ma t . dr. S. Bavdek

od vsepovsod

Novo za debeluhe Skupina ameriških raziskovalcev se intenzivno ukvarja s preiz­

kusi posebnega zdravila za hujšanje, ki naj bi omogočilo ljudem, da bi lahko jedli neomejene količine hrane, pa se vendar ne bi zredili niti za gram. Skrivnost novega zdravila je v ustvarjanju nekakšne obloge na črevesju, ki omogoča absorbiranje hrane. Pri uporabi tega zdravila ne pride do nobenih kemičnih sprememb v telesu. Pride pa do težav, ker ker začne telesu primanjkovati mineralov in vitaminov. Do sedaj so to zdravih preizkušali šele na podganah.

Rešitev n a g r a d n e križanke z dne 8. j u l i j a : 1. logar, 6. poet, 10. tank, 14. anoda, 15. eksekuto'r, 17. pila, 18. vratar, 19. ara, 20. I K , 21. mars, 23. epos, 25. C S , 26. S S R , 28. Laos, 30. amulet. 32. asignat, 35. omika, 36. nateg, 38. adresar, 40. ataman, 42. Aero, 43. aki , 46. K E , 47. etos, 49. T I - M O , 51. ()t, 52. L i a , 54. ožilje, 56. tura, 58. Earaeralda, 60. motel, 61. ptič, 62. Rank, 63. Ukana .

P r e j e l i smo 95 rešitev. Izžre­b a n i so b i l i : 1. nagrado (70 din) dobi A n a Terčon, 64000 K ran j , C . kokrškega odreda 10; 2. na­grado (60 din) M a r i c a Sa j o v i c , 64.000 K ran j , Mi lene Korbarjeve 25; 3. nagrado (50 din) M e l h i o r D a c a r , 64260 Bled, Pol jska pot 6. Nagrade bomo poslali po pošti.

Rešitve pošljite do t o r k a , 19. j u l i j a , n a n a s l o v : G l a s K r a n j , Moše P i j a d e j a 1, z o z n a k o N a ­g r a d n a križanka. N a g r a d e : 1. 70 d i n , 2. 60 d i n , 3. 50 d i n .

izbrali smo za ras

S p a l n e vreče so b i l e do zda j k a r e n o s t a v n o o d r e z a n e p r i g l a v i . P r i škofjeloški O D E J I p a so j i m p r i s i l i se k a p u c o i n zdaj bo t u d i g l a v o k a m položit i . V M u r k i n e m E L G U v L e s c a h j i h ima jo , k a r i r a s t e i n rožaste v več b a r v a h . C e n a : 480 d i n

C e b o po le t j e h l a d n o , k o t obeta jo , b o m o k m a l u o b l e k l e ka j t op l ega . Z a v s e pos t ave — p r e d v s e m pa j e n a m e n j e n močnejšim — so p r i A I -m i r i s p l e t l i t a k l e k o s t i m i z mešanice v o l n e i n s i n t e t i k e . P l e t e n i n a n a r o ­k a v i h je r a h l o luknjičasta. V n j i ­h o v i i n d u s t r i j s k a p r o d a j a l n i v R a ­d o v l j i c i j i h dob i t e v r e s b o g a t i i z ­b i r i , saj ima j o števi lke od 38 do 50 i n c e l a p a l e t a b a r v je n a vo l jo : m o d r a , r j a v a , u b i t o rdeča, z e l ena i n Črna.

C e n a : 815 d i n

C e i m a t e vese l je z m o d e l i a v t o m o b i ­l o v i n d i r k a l n i h mo to r j e v , naj v a m p o v e m o , d a so n a K o k r i n e m odde l ­k u igrač v G L O B U S U d o b i l i n o v o pošil jko iz I ta l i j e . M e d n j i m i so t u d i n o v a L A N C I A , F I A T 127 i n na jno ­vejša H O N D A .

C e n a : 65,60 do 231,30 d i n

V M u r k i n i n a n o v o o d p r t i t r g o v i n i P L E T N A v P A R K h o t e l u n a B l e d u so se boga to založil i s k o z m e t i k o . T u dob i t e k o m p l e t n e k o l e k c i j e na jbo l j p o z n a n i h e v r o p s k i h kozmetičnih M i , /a vse v r s t e kože.

Črtomir Zoreč:

POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE

(28. zapis ) N a koncu zapisa — bil je 25. — v

katerem smo pripotovali iz Mošenj, skozi Globoko do Mišač, nisem omenil zaslužnega moža, Jerneja Boštjančiča, ki ga je rodila ta drob­cena vasica nad tu še kar bistro Savo. Najbrž se mi je tako mudilo, da bi bil ja čimprej v Ljubnem pri prijatelju Francetu. No , svojo poza­bo, k i j i je botrovala le naglica, zdaj brž popravljam.

B A R T H O L O M A E U S B A S T I A N Z H I Z H

Rojen v Mišačab I. 1754, umrl v Lescah 1. 1818, nabožen pisa­telj (v Vodnikov ih, predpre-

šernovskih časih je bil sleherni, ki je pisal slovensko, zaslužen mož).

Josip Lavtižar, življenjepisec in krajepisec, govori o našem Mišačanu (v l judski izreki : Mešačanu):

»Jernej Bast i janzhizh, poprej vi­kar v Radol ic i , pozneje župnik in dekan v Lescah, je bil pobožen, svet mož. Spisal je I. 1783 knjižico Ka to l shku Podvuzhenje od t ih pervih dveh Sakramentov S. Kersta inu S. Firme. U m r l 14. januarja 1818 ob polosmih zjutraj med sveto mašo vsled mertvouda, star 63 let.«

Slovenska l i terarna znanost pa Jerneja Boštjančiča bolj natanko označuje. Da je resda napisal in izdal ono »Katholshku Podvuzhen­je « , a je v knjižiti poleg slovenske formule za sodelovanje pri kršče-vanju, ki jo je določal obrednik ljubljanske škofije že od 1. 1706 dalje, objavljen v Boštjančičevi knjižici prvič ves liturgični lat inski tekst za krščevanje in birmovanje pisan v slovenskem prevodu. T a prispevek k slovenizaciji cerkvenega obrednika pa je prav Boštjančičeva zasluga. Torej je obogatil repertoar slovenskega cerkvenega pismenstva že pred - 200 let i !

T o bodi skromen spomin na starega Mišačana, po vseh opisih poštenega, pravičnega moža. In še drug spomin: na leškem pokopališču je vklesano v nagrobno ploščo:

Bartholomaeus Bast ianzhizh pa-rochus et decanus in Lees. (Jernej Boštjančič, župnik in dekan v Lescah.) La t insk i nagrobni napis ima obliko kronograma, k i vsebuje letnico pokojnikove smrt i .

No , o bistvu kronogramov, kjer sešteta vrednost vseh črk, ki pomenijo r imska števila, da določe­no letnico, sem že nekajkrat pisal: Večinoma so t i kronogrami pisani v latinščini, kdajpakdaj tudi v nem­ščini, v slovenščini le redkokdaj . . . A vendar, prav na leškem pokopa­lišču se bere tak nenavaden napis na grobu neke matere:

pozh lVa l te b r V M n l h C ost I De Vas angeLoV C L I z oshIVI

(Počivajte brumnih kosti , de vas angelov klic oživi!) Sešteta vrednost povečanih črk da letnico 1832.

K »VDARJENA MARIJA« akor so znal i bit i stari L ju -benčani košati in bogati, tako pa le niso imeli svoje lastne

fare — kar je bilo včasih za večje vaške srenje prav hudo, skoraj sramota. Tako je bilo Ljubno — oziroma cerkvica sv. Lovrenca v Leščevju — dolga leta le podbreška podružnica. Samostojna duhovnija je L jubno postalo šele 1. 1786.

Ljubno pa je bilo več stoletij znana božja pot, posvečena Mater i božji pomočnici (ali Mar i j i Poma­gaj). Pobožni romarji so se shajali pod leseno soho »vdarjene Marije«, ki se je v onih časih (ob koncu 17. stoletja) nahajala še v lopi pred cerkvijo. — Zdaj je starinska Madona v oltarju.

Legenda o ljubezenski »vdarjeni Mariji« sloni na resničnem dogodku. Nek zidar je v pijani jezi udari l s kladivom po lesenem kipu tako močno, <la je poškodba Se sedaj vidna. — Seveda je zidarjevo ne­premišljeno dejanje vzbudilo srd vaščanov pa tudi tuj ih romarjev. GregdJr Eržen, tako je bilo možakar­ju ime, se je pokori l dve leti, potem je umrl . Menda je v tem času potoval po spovedno odvezo celo v R i m . Podobno kot poljski kralj Bo-leslav — m u t e c o s o j s k i . . . Ljubenski kip je bil poškodovan 1. 1692.

»To znajo b i t i le ljudske pravlj i­ce,« pa je rekel za druge ljubenske čudeže trezni cerkveni zgodovinar Josip Lavtižar. Šlo je namreč za pripovedovanja o čudni svetlobi nad cerkvijo, o zvonovih, k i naj bi zvonil i sami od sebe in o nočni razsvetljavi v cerkveni notranjščini. — Seveda je utegnil bit i v takih pripovedih račun domačinov, da bi privabi l i zaradi teh »čudežev« čimveč romarjev v Ljub­n o . Ka j t i pobožni romar ni le cerkvi daroval, pač pa je tudi nakupi l kaj ljubenske lončevine za domov.

Pa menda je šlo tudi za to, da bi tako imenitno, s »čudeži« bogato Ljubno vendarle dobilo svojo faro!

•; fra m

MALEŠEV KRIŠTOF ,aj steče še beseda o sodobni vel iki (več metrov visoki) barvni podobi na vnanji

strani ljubenske farne cerkve. S l ika (delo umetnika M ihe Maleša) pred­stavlja našim podeželskim ljudem tako priljubljenega sv. Krištofa — silaka, k i je kar na ramenih prenašal l judi čez deročo reko — v legendi, seve . . . Vendar pa so si tudi sodobni motoriz irani romarji in nomadi izbral i prav tega starega svetnika za svojega nebeškega varuha.

V cerkvi imajo Ljubenčani kar več umetnin: podobe postaj križevega pota je napravi l sloveč nabožen sl ikar Janez Wo l f in dve s l ik i , ki jih hranijo kot dragocen spomin na svojega velikega rojaka, slikarja Mihae la Stroja (1803 - 1871). O njem bo še stekla beseda.

Še ljubenski običaj (ali je še živ?): ohranila se je stara navada da botri , nesoči otroka h krstu, vzamejo kos kruha s seboj; na poti v cerkev ga podele prvemu, ki j ih sreča. — Naj pomeni običaj le delo usmiljenja al i napoti lo novorojencu — vsekakor moremo reči, da je bi la navada lepa, skoro poetično humana.

ŠE B E S E D A O B E S E D I

H kraju zapisa dodam še malo jezikovnega k ra m 1 j a n j a: Prijatelj me je opozoril, da je

nemški izraz (ime) Laufen za Ljubno po nemških glasoslovnih zakonih popolnoma pravilno izgo­vorjeno Ljubno. K a j t i za naš u zapi­šejo au, za naš b pa f. Laufen je torej po nemško zapisan Luben! No, tako pa tudi domačini pravijo: grem »u Luben«. Za primer še naše Luže, ki so j im po nemško rekli Lausach I u

au) in ime Saifnitz za našo Zabni-CO (tudi tu so naredil i iz b črko f).

Pa še potrditev našega ugibanja o izvoru krajevnega imena Ljubno. Le-to da ima v osnovi staro sloven­sko besedo Iob (oziroma 1' b'), ki je pomenila prostor, kraj ali naselje, ležeče nekoliko više. Naš jezikoslo­vec Oroslav Ca f (1814 - 1874) je v slovarskem gradivu, ki ga je pozneje s pridom uporabil Pleter.šnik v VVoI-fovem slovarju (izšel 1. 1894), na­pisal: lob(anja) die Anhohe. V že omenjenem slovarju pa je ta nemška beseda raztolmačena kar s celo vrsto izrazov (višava, viša, višina, visoči-na, berdo, reber, brezina, homec, verh, grič in hrib).

No, bodi zdaj »pravda« o izvoru imena vasi Ljubno končana.

Ljubenska farno cerkev

R A D I O

15 P r v i p r o g r a m

4.30 Dobro ju t ro 8.08 G lasbena mat ine ja 9.05 P i on i r sk i tednik 9.35 M l a d i n a poje

10.15 Kda j , kam, kako in po čem

11.03 Sedem dn i na radiu 12.10 Goda l a v r i tmu 12.30 K m e t i j s k i nasveti :

Poškodbe pr i sprav i lu lesa v gozdovih

12.40 Vesel i domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 K a j vam glasba

pripoveduje 14.25 S pesmijo in besedo

po Jugos lav i j i l 5 . u i Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak t 7.00 S tud io ob 17.00 18.05 Gremo \ k i n u 18.45 Zabaval vaa bo

ansambel Tone Janša

19.35 Lahko noč, otroci 19.45 M i n u t e z ansamblom

Franc i Puhar 20.00 Sobotna glasbena

panorama 21.30 Oddaja za naše

izseljence 23.05 S pesmijo in plesom

v novi teden 0.30 Zvok i iz naših krajev 1.03 Ka le idoskop

zabavnih melodij 2.03 Od preludijev

do scherza 3.03 Glasbena skr inja 4.03 S popevkami

v novi dan

D r u g i p r o g r a m

8.00 Sobota na valu 202 13.00 I/, par t i tur ve l ik ih

zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek -

K . Dernow: Takšno je življenje

16.15 Z ma jhn imi zabavnimi ansambl i

16.40 G lasben i casino 17.40 Popevke

jugos lovanskih avtorjev

18.00 Vročih sto k i lovatov 18.40 Z ansamblom

Lat inos 18.50 Svet in mi

T r e t j i p r o g r a m

19.05 Zborovska glasba v prostoru in času

19.30 G lasov i časa 19.45 Znan i skladate l j i -

s lov i t i izvajalc i 20.35 Stereofonski operni

koncert

T E L E V I Z I J A

22,30 Sobotn i nočni koncert

23.55 Iz slovenske poezije

15 S O B O T A

T V L j u b l j a n a

Profesor Ba l tazar — r isanka Modr i plašče k --Serija T V Zagreb ('lovek m zemlja

seri jski f i lm (''as, ki živi: Spomin i na Bazo 20 E. Mu/. i i : Izvori mafije — nadal jevanka ()l)/.ornik Ve l i ka parada komedije — f i lm R i sanka T V dnevnik Tedensk i zunanjepolitični komentar

20.00 Vr tog lav ica -ameriški f i lm T V dnevnik Ilidža 77 - festival narodne glasbe (Zg)

23.30 625

8.00

8.10

8.40

9.10

9.40

17.29 17.45

19.15 19.30 19.50

22.05 22.20

O d d a j n i k i II. T V m r e ž e 14.15 London: at le t ika

ta evropski pokal 1 7.25 Sedem dni 1 7.45 T V novice 18.00 Budimpešta

Vaterpolo •Jugoslavija : Molandi ja — prenos.

19 00 Z ok lepnimi enotami .JLA

1 9.30 T V dnevnik 20.00 Fel j ton 20.30 G lasba takšna in

drugačna 21.15 24 ur 21.25 Dokumenta rna

oddaja

T V Z a g r e b

17.30 17.35 17.45 18.45

19.30 20.00

20.30 22.05 22.20

16

Poročila T V koledar Fes t i va l o t roka Zabavno glasbena oddaja T V dnevnik F. Hadžič: L jubezenska zgodba — hunlor. oddaja Celove|černi f i lm T V dnevnik Ilidža 77 - festival narodne'glasbe

NEDELJA

T V L j u b l j a n a

9.15 Poročila 9.20 Za nedeljsko dobro

jutroKJorenjevaški oktet

9.47 «25 10.07 A. J . C ron in : Zvezde

gledajo z neba — nadal jevanka

11.00 Otroc i sveta -serija

11.30 K m e t i j s k a oddaja (Bg)

, 1

16 NEDELJA

P r v i p r o g r a m

4.30 Dobro ju t ro 8.07 Rad i j ska igra

za otroke: Ve l i ka uganka

8.40 Sk ladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši

10.05 Nede l jska panorama lahke glasbe

I I . 15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo

13.20 Nedel jska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru

Hugo Strasser 14.05 Nedel jsko popoldne III. 0 0 Rad i j ska igra —

H, Cedi: Obe plat"/' postave

19.35 Lahko noč. otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Glasbena t r ibuna

mlad ih 23.05 L i t e ra rn i nokturno

— B. Ohnsam: Nihče ne pozna meje

23.15 P lesna glasba za vas 0.05 V svetu klasične

simfonične glasbe 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvok i godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 U t r i n k i iz slovenske

komorne glasbe 4.03 L a h k e note ve l ik ih

orkestrov

D r u g i p r o g r a m

8.00 Nedel ja na va lu 202 13.00 C o c k t a i l melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvok i iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 G lasba iz starega

gramofona 15.00 M l a d i n a sebi in vam 15.35 Ins t rument i v r i tmu 15.45 Naši kra j i in ljudje 16.00 Z lahko glasbo

po svetu 16.33 Melodi je po pošti 18.40 V r i tmu La t inske

Amer ike

T r e t j i p r o g r a m

19.05 Večerni glasbeni studio

20.35 Nov posnetek T r i a T a r t i n i -M . Rave l : T r i o v a-molu

21.00 Naši znanstvenik i pred mikro fonom — D r . Zvon im i r Bohte

21.15 W . A . Moza r t : od lomki iz opere F igarova svatba

12.30 14.00

17.15 1 8.16 18.20

19.15 19.30 20.00

21.15

21.45 22.00

Poroči la London cvropski at letaki pokal — prenos ( EVR-Zg» Veseli tobogan: Poročila B Pleša: P i ek le tn ica — T V drama R isanka T V dnevnik Rubežniki — nadaljevanka Skrivnost i .Jadrana — dokumentarna oddaja T V dnevnik Šport ni pregled (Sa)

O d d a j n i k i II. T V mreže

17.30 Budimpešta: vaterpolo Madžarska : •Jugoslavija

18.30 G. Doniz/.etti: Hči polka

19.30 T V dnevnik 20.00 Pop parada 20.55 24 ur 21.15 Vroči sneg —

celovečerni f i lm

T V Z a g r e b

9.50 Poročila 10.00 Otroški spored i i.oo Narodna glasba 1 1.30 Kmet i jska oddaja 12.30 -Jugoslavija.

dober dan 16.20 T V dnevnik 16.35 Igre brez meja 17.50 Starec in otrok —

film 19.30 T V dnevnik 20.05 Morava 76 -

nadal jevanka 21.05 Diagonale 21.35 T V dnevnik 22.00 Športni pregled

2 8 0 0 Vaši pr i l jubl jeni skladate l j i

23.55 Iz slovenske poezije

17 PONEDELJEK

P r v i p r o g r a m

4.30 Dobro jut ro 8.08 Glasbena mat ine ja 9.05 P i san svet pravl j ic

in zgodb 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije

10.15 K d a j , kam, kako in po čem

1 1.03 Za vsakogar nekaj 12.10 V e l i k i revi jski

orkest ri 12.30 K m e t i j s k i nasveti :

Vključevanje novih pridelovalcev s ladkorne pese v poskusno pridelovanje v letu 1978

12.40 P iha lne godbe na koncertnem odru

13.30 Priporočajo vam 14.06 Pojo amatersk i zbori 14.30 Naši poslušalci

čestitajo in pozdravl jajo

15.30 Melodi je in r i tmi z ma jhn imi ansambl i

16.00 Vr t i l j ak 17.00 S tud io ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene

folklore 18.25 Zvočni s ignal i 19.35 L a h k o noč, otroci 19.45 M i n u t e z ansamblom

Janeza Jeršinovca s planšarji

20.00 Po le tn i k u l t u r n i vodnik

20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz

jugos lovanskih studiev

23.05 L i t e ra rn i nokturno — M . Jare : Pesmi

23.15 Za l jubitel je jazza

D r u g i p r o g r a m

8.00 Ponedeljek na va lu 202

13.00 Iz par t i tur ve l ik ih zabavnih orkestrov

13.33 Ponedel jkov križemkraž

13.55 G lasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 K u l t u r n i mozaik 16.05 J a z z na II. p/ograniu 16.40 Za mlad i svet 17.40 Goda la v r i tmu 18.00 Glasben i cockta i l 18.40 L a h k a glasba

s lovenskih avtorjev

T r e t j i p r o g r a m

19.05 Od baroka do moderne

19.45 V r i tmu koračnice 20.35 M i n u t e z v io l in is tom

R o k o m Klopčičem 21.00 V i d i k i sodobne

umetnost i

17 PONEDELJEK

T V L j u b l j a n a

18.00 Obzornik 18.15 {"'lovek in zemlja —

serija 18.45 M l a d i za mlade (Sa) 19 15 R i s a n k a 19.30 T V dnevnik 20 .00 K Klarič Samec -

T V drama 21.13 K u l t urne diagonale 21.55 T V dnevnik

O d d a j n i k i I L T V mreže

18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Japonske pravlj ice 18.30 Živel je car 18.45 M l a d i za mlade 19 30 T V dnevnik 20.00 Šport na oddaja 20.30 Ak tua lnos t i 21.00 24 ur 21.05 Dokumentarna

oddaja 2!.25 Med strahom in

dolžnostjo — f i lm

T V Z a g r e b

do 20.00 Isto kot na odd. II. T V mreže

20.00 Življenje - T V drama

21.35 Srečanja 22.20 Dokumenta rn i f i lm 22.40 T V dnevnik 22.55 Šahovski komentar

18 T V L j u b l j a n a

10.30 A t l e t ska tekmovanja 18.00 Obzornik

21.15 Večeri pri s lovenskih sk ladate l j ih

23.00 Iz domačega opernega arhiva

23 ,56 Iz slovenske poezije

P r v i p r o g r a m

4.30 D o b r o j u t r o 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško

popotovanje od strani do s t ran i

9 ,20 M l a d i koncertant -G lasbena šola Žalec

9.40 Slovenske l judske v zborovskih priredbah

10.15 K d a j , kam, kako in po čem

11.03 Po le tn i promenadni i koncert

12.10 Danes smo izbral i 12.30 Kme t i j s k i nasveti :

Gozdna proizvodnja v obratu za kooperacijo kmečkih gozdnih posestnikov na Posto jnskem

12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z m lad im i 15.30 Glasben i mozaik

z ma jhn imi ansambl i 16.00 Vr t i l j ak 17.00 S tud io ob 17.00 18.06 Po le tn i sprehod

z našimi so l is t i 19.35 L a h k o noč, otroci 19.45 M i n u t e z ansamblom

Jože Privšek 20.00 S lovenska zemlja

v pesmi in besedi 20.30 Rad i j ska igra -

D. Lebovič: Svet lobe in sence

21.20 Zvočne kaskade 22.20 S k u p n i program J R T

— studio Sarajevo 23.05 L i t e ra rn i nokturno

- M . Fr i sch : Zgodba o Izidorju

23.15 Popevke se vrst (jo 0.05 D ix i e l and parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Iz koncertnega

in opernega odra 2.03 Ka le idoskop

zabavnih melodi j 3.03 M a j h n i ansambl i 3.30 Pa le ta akordov 4.03 Pro t i j u t r u

D r u g i p r o g r a m

8.00 Torek na va lu 202 13.00 Iz par t i tur ve l ik ih

zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.06 Mode rn i odmevi 16.40 Diskomenta lnost 17.40 Z ansamblom

Andre j A r n o l 17.50 Ljudje med seboj 18.00 L a h k a glasba na

našem valu

18.15 P ika Nogavička — seri jski f i lm

I 8.45 Po sledeh napredka 19.15 R i sanka tO.30 T V dnevnik 20 .00 Novele Henrvja

Jamesa — nanizanka 20.53 Glasbeni magazin 21.50 T V dnevnik

O d d a j n i k i II. T V mreže

18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Majhne skr ivnost i

vel ike narave 18.30 Be l i del f in 18.45 Popu larna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 p. Golubovi«?:

Ponoči — T V drama 20.55 24 ur 21.15 Muppet show 21.45 Skrivnost i morja

T V Z a g r e b

do 19.30 isto kot na odd. JI. T V mreže

19.30 T V dnevnik 20.00 V središču 20.50 Akci je : Krvoda ja l c i 21.00 Mož iz M a js in ika —

fi lm 22.55 T V dnevnik

— Nisem jaz kriv. Ta ženska je dala znak, da bo zavila v levo... in je po­tem res zavila v levo!

19

T V L j u b l j a n a

18.10 Obzornik 18.25 Spekter 18.55 R. Leoncaval lo :

G lumači — odlomki iz opere

19.15 R i sanka 19.30 T V dnevnik 2 0 . 0 0 F i l m tedna: Vr t

F in z i Cont in i j ev ih 21.38 Včeraj, danes, jutr i :

A l i smo pred naravnimi katastrofami res nemočni?

22.10 T V dnevnik

O d d a j n i k i II. T V mreže

18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 M a l i svet 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 Izzivi 22.00 24 ur

T V Z a g r e b

do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže

20.00 Izbor v sredo 22.00 T V dnevnik 22.20 Reportaža 22.50 Šahovski komentar

20l ČETRTEK

T V L j u b l j a n a

18.00 Obzornik 18.15 Pusto lovc i — serija 18.45 M o d r i plašček -

serija

18.10 Popevke s lovensk ih avtorjev

T r e t j i p r o g r a m

19.05 Duhov i t o s t i v ansamb lu

19.30 Iskanja in dognanja 19.45 Iz jugos lovanske

operne l i terature 20.35 M o t i v i razpoloženj

v zborovski glasbi 21.00 Deseta muza 21.20 Konce r tna srečanja 22.45 Sez imo v našo

diskoteko 23 .55 Iz slovenske poezije

4.30 8.08 9.05 9.40

10.15

11.03 12.10

12.30

12.40 13.30 14.05

14.30

15.30 15.45

16 00 17.00 18.05

18.30

19..15 19.45

20.00

22.20 23.05

23.15

0.05

0.30 1.03

2.03 2.30 3.03

4.03

I)obro ju t ro G lasbena mat ine ja Ob lahki g lasbi Za poj m o pesem K d a j , kam, kako in po čem P o svetu glasbe V e l i k i zabavni orkestr i K m e t i j s k i nasvet i : G o r i m o o združevanju zemlje P iha lne godbe Priporočajo vam Ob i zv i r ih l judske glasbene umetnost i Naši poslušalci čestitajo in pozdravl jajo G lasben i intermezzo Spomin i in p isma: Izza žice . Lo t o vrt i l jak S tud io ob 17.00 U t r i n k i iz slovenske, jugos lovanske in svetovne zborovske glasbe C. Sa int-Saens: Sonata za violončelo in k lav i r , op. 32 L a h k o noč, otroci M i n u t e z ansamblom Jože Kampič G lasben i večeri R T V L jub l jana S festivalov jazza L i t e ra rn i nokturno — I. M i n a t t i : Pesmi Rev i ja jugos lovanskih pevcev zabavne glasbe D v a baročna koncerta Za pozne plesalce Zapr i te oči in poslušajte No t e v r i tmu Nočni pastorale Ka l e idoskop zabavnih melodij L ahke note ve l ik ih orkestrov

D r u g i p r o g r a m

8.00 Sreda na va lu 202 13.00 Iz par t i tur ve l ik ih

13.35

14.00 16.00 16.10 16.40

17.40 18.00 18.40

zabavnih orkestrov S so l is t i in ansambl i J R T Z vami in za vas T o k o v i neuvrščenosti L a h k e note Iz s lovenske produkci je zabavne glasbe T i p k e in godala Progresivna glasba Srečanja melodij

T r e t j i p r o g r a m

19.05 Večerni concert ino 20.00 M u s i c a noster amor 20.35 Poje basist

N o r m a n Tre ig le 21.30 G o j m i r K rek ;

Domotožje za violončelo in k lav i r , op. 6

21.40 Sodobni l i terarni portret: E r n a Muse r

22.00 Razg led i po sodobni glasbi

23.30 B a c h na orglah 23.55 Iz slovenske poezije

20 ČETRTEK

P r v i p r o g r a m

4.30 8.08 9.05

9.20 9.40

10.15

11.03

12.10 12.30

12.40 13.30 14.05

14.40 15.35

14.40 15.35

16.00 17.00 18.05

19.35 19.45

20.00

21.00

21.40 22.20

23.05

Dobro ju t ro G lasbena mat ine ja Počitniško popotovanje od strani do s t ran i Počitniški pozdravi M a j h n i voka ln i ansambl i K d a j , kam, kako in po čem Uganite , pa vam zaigramo po želji Z vok i znan ih melodi j K m e t i j s k i nasvet i : K a k o ravnat i s cvetn im prahom O d vasi do vasi Priporočajo vam Skladate l j i m lad im poslušalcem Mehurčki Melodi je in r i tm i z ma jhn imi ansambl i Mehurčki Me lod i j e in r i tm i z ma jhn imi ansambl i V r t i l j ak S tud io ob 17.00 Iz repertoarja Nade Sevšek in R a j k a K o r i t n i k a L a h k o noč, otroci M i n u t e z ansamb lom S lavko Znidaršič Četrtkov večer domačih pesmi in napevov L i t e ra rn i večer — jugos lovanska par t i zanska l i r ika Lepe melodije Bartokove k lav i rske skladbe v izvedbi treh pianistov L i t e ra rn i nokturno

- M . Bor: P rev ihar imo viharje

23.15 Pa le ta popevk in p lesnih r i tmov

0.05 L a h k a kr i 0.30 Pop, ročk, beat . 1.03 Konce r t po polnoči 2.03 Ka l e idoskop

zabavnih melodij 3.03 J a z z s plošč -3.30 Nepozabne popevke 4.03 Pro t i j u t r u .

D r u g i p r o g r a m

8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz par t i tur ve l ik ih

zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izb ira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Oglašam se vam

z dopusta 16.15 Instrument i v r i tmu 16.40 T o p a lbumov . 17.40 S P l e sn im orkestrom

R T V L jub l jana 18.00 Panorama

s lovenskih popevk 18.40 Z ve l ik imi zabavnimi

orkestr i

T r e t j i p r o g r a m

19.05 K a j si za spored pesmi izbirajo jugos lovanski zbori

19.30 Zunanjepolitični feljton

19.45 N . R i m s k i - K o r s a k o v : od lomki iz opere Sneguročka.

20.35 Vprašanja telesne ku l ture

20.40 Be r l i n sk i s lavnostn i tedni 1976

22.00 G lasben i k lub 23.55 Iz slovenske poezije

P r v i p r o g r a m

4.30 P r a z n i k u v pozdrav 8.07 Praznična glasbena

mat ine ja 9.05 J . Ho l y : Cas se ne

ustav l ja 9.25 Konce r t otroškega

in mladinskega zbora R T V L jub l j ana ob 20-letnici delovanja

10.05 Uspe la dela s lovenskih avtorjev zabavne glasbe

11.05 F. Lajmiš: Osvobod i lna gibanja na robu sveta

11.25 V vedrem razpoloženju s s lovensk imi p iha ln im i godbami

12.10 Po le tn i d iver t imento

13.20

13.45

14.05

14.45

15.15 15.45 16.00

17.05

18.05

18.20

19.35 19.45 20.00

20.45

21.15

22.20

23.05

23.15 0.05 1.03

1.30 2.03

2.30 3.03

3.30 4.03

V nove zarje — part izanske pesmi F i l i p Bernard : Bilečanka — uvertura N . Komparič: Vs ta ja se je začela na Ceb inah L i s t i iz part izanske glasbene l i r ike Po domače Naš gost N o v i posnetki jugos lovanskih opernih pevcev Z a pri jetno razvedri lo M . Juteršek: Po poteh bojev in zmag Iz puntarske glasbene l i r ike L a h k o noč, otroci M i n u t e z . . . Pesem ob tabornem ognju P o l ure s s lovensk imi ma jhn imi ansambl i Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih L i t e ra rn i nokturno: Naša pesem J a z z pred polnočjo Ples do enih Impresionizem v glasbi Nočni znanci Mo j s t r i jazza: Tone Janša Rev i ja popevk Serenada An ton ina Dvoržaka Pa le ta akordov M a j h n i ansambl i

D r u g i p r o g r a m

8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz par t i tur ve l ik ih

zabavnih orkestrov 13.33 Zvok i dežel ob

mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Vodomet melodi j 16.40 S popevkami po

Jugos lav i j i 17.35 G lasbena medigra 17.40 Odmev i z gora 17.50 Pr i j e tn i zvoki 18.00 S te reo jazz 18.35 G lasba za vsakogar

T r e t j i p r o g r a m

19.05 Rad i j ska igra — S. Vuga : Steza do polnoči

20.10 Z jugos lovanskih koncer tn ih odrov

21.35 V nočnih urah 22.40 Ob mis l i na svobodo 23.55 Iz slovenske poezije

Tudi tusti, ki morda filma IDEALIST še niste videli, zgodbo o učitelju-idealistu go­tovo poznate, saj je Cankarjev Martin K a-čur osrednja slovenska literarna mojstro­vina. Ponovimo le, da je že pokojni režiser Igor Pretnar mojstrsko in predvsem silno studiozno dodelal film, ki je poleg vsega drugega pomemben tudi zaradi sijajne ga lerije likov, ki so jih predstavili naši igralci (Radko Polič, Milena Zupančič, Arnold Tovornik, Bert Sotlar, Stevo Zigon in dru­gi).

19.15 R i s a n k a 19.30 T V dnevnik 20.00 Pr i jate l j i in sosedje

— nanizanka 20.30 Svet 1900 - 1939 -

dokumentarna seri ja 21.25 Ja z z na ekranu:

Kvar te t O l l i Ahven l ah t i

21.55 T V dnevnik

O d d a j n i k i II. T V m r e ž e 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Otroški spored 18.45 Odgovor na vse 19.30 T V dnevnik 2 0 . 0 0 A k t u a l n a oddaja 20.50 24 ur 21.10 Gost urednik:

Branko Rauer

T V Z a g r e b

do 20.50 isto kot na odd. II. T V mreže

20.50 Zabava vas Bennv H i l l

21.20 Svet 1 9 0 0 - 1939 22.20 T V dnevnik 22.3.1 K u l t u r n i pregled 22.40 Dubrovniške poletne

priredit ve

21 T V L j u b l j a n a

13.40 Sp i t t a l : kajak na d iv j ih vodah — prenos (EVR- I . j )

17.00 17.05

17.15

19.15 19.30 20.20

21.10

21.35

22.25

Poročila Profesor Ba l t a za r — r isanka Idealist — s lovenski Tilm R i s a n k a T V dnevnik E. M u z i i : Izvori mafije — nadal jevanka Razgledi : S lovenka, ponos Kosova I. Shaw: Bogataš in revež — nadal jevanka T V dnevnik

ta teden na TV

Sobota F i l m i Al freda H i t chcocka so vedno zanimiv i , kadar­

kol i se pojavijo. T u d i f i lm V R T O G L A V I C A je napeta k r im ina lka , katere bistvo je v nenavadnost i razpleta ob duhov i tem, lahko bi rekl i »intelektualnem« zapletu, k i zahteva od tistega, k i preiskuje »primer«, visoke umske sposobnosti . Pri tem seveda gledalec uživa, posebno ko ga režiser vleče za nos in mu ponudi nazadnje rešitev, k i je zanj docela presenetlj iva, nepričakovana. V b is tvu so to lastnost i vsake dobre stare kr imina lke , k i ji je več do psiholoških razčlenitev kot do zunanje akcije. Brez dvo­ma je H i t chcock dosegel pri tem nivo, kakršnega je v l i teratur i dosegla le Agata Chr is t i e in še nekateri redki mojstr i te /vrst i.

Nedelja

Ponedeljek

Beograjski režiser Branko Plela je napisal scenarij za dramo P R E K L E T N I C A , zaigral pa je tudi v g lavni vlogi. »Prekletnica« spada v tako imenovano znanstve­no fantast iko. Lovca samotarja,ubi je jo neke nadnarav­ne sile. V vsej tej m is t i k i človeku nepoznanega, nedo-jemlj ivega in nerešenega se prepleta filozofija o človeko­vem obstoju, o njegovi vlogi v svetu narave in širnem vesolju.

V letošnjem polet ju pričenjamo spet s pri l jubl jeno serijo o S K R I V N O S T I H J A D R A N A . P rva je na spo­redu oddaja z naslovom Na f ta na Jadranu . Pogledi jugos lovanskih proizvajalcev nafte so usmerjeni prot i morju. Vr t ine , k i obetajo nadvse zan imiva odkrit ja , se spuščajo v morsko globino. Kakšen bo rezultat , bomo kma lu videl i .

O d d a j n i k i II. T V m r e ž e 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 U l i c a sezam 18.45 Br igad i rsk i T V

studio 19.30 T V dnevnik 20.00 Evropa danes: SZ 21.(K) 24 ur 21.15 Lahko noč, Beograd

— prenos koncerta

T V Z a g r e b

do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže

19 30 T V dnevnik 20.00 Poletna zabavna

oddaja 21.35 Bogataš in revež —

nadal jevanka 2 2 . 2 5 L i k i revolucije:

dr. Dragiša Mišović 22.55 T V dnevnik 23.10 Šahovski komentar

Verjetno se še vsi spomin jamo zagrebške drame K a ­z imi ra Klariča in režiserja M a r i j a Fane l l i ja Izjava, saj je b i l a svojevrstna novost na malem ekranu. Tokra t bomo gledali d ramo is t ih avtorjev S A M E C . Okv i r ostaja is t i , tema pa je tokrat s tanovanjski problem de-lavca-samca. Pred nami se razgrne cela panorama med­človeških odnosov, k i j i h sproži član ko lekt i va D ju ro Mark i e , vratar. Ze leta in leta potrpežljivo piše prošnje za stanovanje, vendar je vedno zavrnjen, ker ni poročen, nima otrok in je to l iko drug ih, k i so bolj potrebni strehe nad glavo. Nekega dne pa D ju ro izgubi potrpljenje in naredi pravo malo revolucijo zaradi kr iv ice, k i se mu godi. Režiser je tudi to dramo posnel v naravnem tovar­niškem okol ju, kjer so s ta t i s t i delavci sami . S tako teh­niko se približuje te leviz i jski dokumentarn i drami , kar daje gledalcem občutek neposredne resničnosti.

Sreda F i l m V R T F I N Z I - C O N T I N I J E V I H se ponaša z

ugledno nagrado »oskar« za najboljši neameriški f i lm, poleg tega pa je prejel še »zlatega medveda«, prvo na­grado na ber l inskem fest ivalu. Mojs ter neoreal izma V i t -torio de S i ca se je tokrat l o t i l popolnoma drugačne teme, kot jo je običajno obravnaval . Gre za pr ikaz boga­te židovske družine v času rojstva fašizma, k i živi v ozračju negotovosti in s t rahu pa tudi upanja. — V glav­nih vlogah so zaigral i : L ino Capa l i cch io , Domin ique Sanda , He lmut Berger.

K d o r je kdaj doživel potres, ga ne pozabi vse žive dni . V s tar ih časih so ljudje upal i v čudeže. Danes vemo, da ponavljajoči se tresljaj i ta i sodijo k prastar i igri spre­minjanja naravnih s i l . T o d a kako se lahko tem s i l am upremo? K a k o naj pred n j imi obvarujemo l judi? D o k u ­mentarec vzhodnonemške produkci je, k i bo na sporedu v okv i ru oddaje V Č E R A J , D A N E S , J U T R I govori o potresu v Pak i s tanu in Taškentu, 0 boju prot i poplavam v Bangladešu, o sušni katastro f i v E t i o p i j i . . .

Petek S L O V E N K A , P O N O S K O S O V A je naslov oddaji,

k i govori o S i l v i r i T omas in i , narodni heroini Jugoslavi je , k i je kot profesorica germanist ike prišla 1940. leta iz Sloveni je v Kosovsko M i t rov i co . Poučevala je na tam­kajšnji g imnazi j i . Dos ledna idealom naprednega delav­skega gibanja se je priključila odporu. 1942. leta so jo Nemc i ujeli in ustre l i l i . Skoz i pripoved njenega pri ja­telja Ivana Kre f ta , njene nekdanje učenke Dobr i l e Se-

ikulovič in slovenske pisatel j ice Branke J u r c a bo pred nami oživel l ik S i lv i re Tomas in i , k i je da la svoje mlado življenje za ideale delavskega razreda.

Planinski jubilej Jesenice — P laninska zveza Slo­

venije se s slovenskimi p laninskimi društvi pripravl ja na proslavo ob 200-letnici prvega pristopa na T r i ­glav. P r v i pristop je bi l 26. avgusta leta 1778.

Šest p laninskih društev iz zgornje-savske doline, iz jeseniške občine, k i vključujejo več kot 5.500 članov bo ta visoki delovni jubilej združilo še s praznovanjem 75-letnice planinstva v Do l in i pod Tr ig lavom, in 50-letni-co triglavske podružnice S P D na Dovjem in v Mojs t ran i . Te jubileje bodo proslavi l i z delovnimi akci jami, Številnimi proslavami, tečaji, tabori, odpravami in plezalno-alpinistični-mi vzponi, razstavami in drugimi pr iredi tvami. Še posebno skrb pa bodo posvetil i načrtni vzgoji mlade­ga planinskega rodu.

Koo rd inac i j sk i odbor planinskih organizacij v jeseniški občini je že začel s pr ipravami. Sredi prihodnje­

ga, jubilejnega leta bodo izdali pla­ninsko edicijo Svet pod Tr ig lavom v počastitev 50-letnice planinstva v jeseniški občini. Nov planinski a lma­nah bo opremljen z bogato besedno in sl ikovno vsebino. Jaka Čop bo zbral bogato gradivo iz zgodovine planinstva v Do l in i pod Tr ig lavom in pr ipravi l foto razstavo o življenju in delu gornikov v Do l in i pod gora­mi. Pr ipravl jajo pa tudi razstavo znamk s planinsko alpinistično te­mat iko ter razstavo slik planinskih krajinarjev, k i so sodelovali v sed­mih s l ikarskih kolonijah na Vršiču. Ob pomembnih jubi le j ih bodo pr ika­zal i tudi edinstveno bogato zbirko slovenske planinske knjige, a lp ini­stični odsek Jesenice pa bo skupaj z ostal imi plezalci, a lpinist i in gorski­mi reševalci iz Dol ine pr ipravi l dru­go srečanje plezalcev in alpinistov iz slovenskih železarn. Prireditve bodo v Mo js t ran i in v drugih kraj ih jese­niške občine. U . Z.

Obnova Aljaževega doma Mojstrana — Aljažev dom v Vra ­

tih je tako pozimi kot poleti eden najbolj obiskanih domov pod T r i ­glavom, saj so V ra ta izhodišče za različne smeri vzponov v triglavsko pogorje. Aljažev dom je postojanka Planinskega društva Dovje-Moj-strana, v zadnjih let ih pa je b i l kl jub delni obnovi v slabem stanju, ne­funkcionalen "in n i več ustrezal higi­ensko-tehničnim predpisom.

P laninsko društvo se je ob finanč­ni podpori Planinske,zveze Slovenije zato odločilo, da ga temeljito obnovi tako, da bo notranjost primernejše in bolj moderno urejena, zunanje

podobe pa stari Aljažev dom ne bi bistveno spreminjal. S predelnimi stenami v notranjosti , z obnovljeno vodovodno in drugo napeljavo se zdaj ukvarjajo delavci gradbenega podjetja Gradbinec z Jesenic in de­lavci drugih jeseniških organizacij, dela pa potekajo hi tro in po načrtih. Aljažev dom bodo predvidoma obno­v i l i prihodnje leto.

Vsekakor pa bi bilo potrebno, da bi se popravi la tudi že precej dotra­jana cesta v Vra ta . Cesta je na ne­kater ih kraj ih ozka, makadamska, a posebno v poletnem času zelo pro­metna. D . S.

Nobene planinske rože Planinska, turistična, taborniška

in lovska ter druga društva in orga­nizacije so se v letošnjem letu pri­pravi la in odločila, da očistijo pla­ninska območja navlake in nesnage. V naš izjemno lepi in mogočni pla­ninski svet prihajajo vedno večje pi­sane reke domačih in tuj ih ljubite­ljev gozdov in iščejo v naravi mir in lepoto. Sredi naših gora imamo poleg triglavskega zaščitenega na­rodnega parka še druga, k i so prava vaba za ljubitelje planinske favne in flore.

P lan inc i , gorski stražarji s tabor­n ik i pa čuvajo naše planinsko cvet­je. P r i nas je z zakonom zaščitenih 56 redkih planinskih rož, k i so okras našega planinskega sveta. Tako j , ko izginejo zadnje zaplate snega, toplo sonce budi k novi rasti rože. Grabež­ljive roke pa segajo po nj ih, po narci­sah, po sviščih in jegličih in vsemu drugemu zgodnjemu pomladanske­mu cvetju. Otroške vzgojne in šolske

ustanove prirejajo celo izlete na cvetne poljane, brezsrčni uničevalci prvega pomladanskega cvetja pa se spozabijo celo tako daleč, da prire­jajo v Rov t ih , v Radovn i in drugod dneve, tedne a l i mesece narcis in sviščev, kjer se vandalsko uničeva­nje nadaljuje vse do popolnega uni­čenja.

Sami se na žalost ne zavedamo, da s tem uničujemo svoje lastno bo­gastvo. Opojno dehteče narcise, murke in redke žametne planike so lepe in vabeče le in samo v svojem naravnem okolju, ne pa vse uvele in odvržene ob planinski poti a l i na počivalih.

Zato naj ne velja letos, temveč vedno: ne treh, n i t i dveh, temveč nobene rože domov v razkošno sta­novanje a l i v z lato a l i kr istalno vazo; pustimo j i h v naravi , da razve­seljujejo in osrečujejo še druge, prave, iskrene k u l t u r n e ljubitelje cvetja. I L 2.

Central gostinsko in trgovsko podjetje z n.sol.o. Kranj začasno želimo zaposliti več delavcev

v strežbi in na drugih delovnih mestih na Gorenj­skem sejmu v času prireditev od 5. 8. do 15. 8. 1977.

Interesenti naj se zglase osebno a l i pismeno. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja, Maistrov trg 11, K ran j . Dne 1. 8. 1977 ob 15. uri bo v splošnem sektorju podjetja informativni razgovor s prijavljenimi interesenti za delo.

T R I G L A V K O N F E K C I J A K R A N J

za vroče t r i g 1 a v za vroče za vroče

sv Pohištvo vseh večjih proizvajalcev v Sloveniji in Jugoslaviji dobite pri

prodajalna Kranj, Cesta J L A 6 (nebotičnik)

Konkurenčne cene — polog 2 0 % — kredit do 50 .000 din brez porokov

30

Irski problem g v zgodovinski luči

V veliko moralno oporo sta bi la Ircem zmagovita oktobrska revolu­cija 1917, zlasti pa mirovni pro­gram ameriškega predsednika W i l -sona v znanih 14 točkah, v kater ih so bile omenjene tudi pravice narodov do samoodločbe.

K o so bile 1918. leta volitve v Angl i j i , je irska stranka S inn Fein — M i sami zmagala z veliko večino na Irskem. Dosledna svojemu pro­gramu ni poslala izvoljenih po­slancev v London, ampak so se irski poslanci zbral i v dubl inski mestni zbornici in se proglasil i za neodvisni irski parlament, na kate­rem je b i l De Valera izvoljen za predsednika republike. Angleška vlada se je temu uprla, razpusti la je irski parlament, odpor na Irskem pa je postajal iz dneva v dan močnejši. Iz Z D A so prihajal i na Irsko v vse večjem številu irski demobi l iz irani vojaki in oficirji ameriške armade. Položaj na Irskem je postajal vse bolj kritičen. T u d i vsa javnost v Z D A se je moč­no zavzemala za Irce. Pod tak im prit iskom je angleška vlada morala popustit i . Le ta 1920 je predložila nov predlog o irski samoupravi. Večji del U l s t r a so ločili od Irske. T a je pod imenom Severna Irska dobil svojo ustavo in svoj parla­ment. Severna Irska je dobila 6 grofij, južna Irska pa 26 grofij.

Angleški parlament je ta predlog sprejel. T u d i Severna Irska, v kateri so imel i Angleži večino, mu je pr i trdi la . Toda Irc i brez razl ike strank o tak i razdel i tvi svoje do­movine niso hoteli ničesar slišati. Razvne l i so se novi, hudi boji. N a obeh straneh so bile izgube velike. Končno je bi la 1921. leta le skle­njena pogodba med angleško vlado in zmernimi i rsk imi voditelji. Južna Irska, t.j. 26 grofij, je dobila samoupravo pod imenom Svobod­na irska država (Eire) in je postala kot dominion članica takoimeno-vane britanske skupnost i narodov po vzoru Kanade.

Irskemu ideal izmu, vztrajnosti , z lasti pa brezmejni požrtvovalno­sti, k i je izv ira la iz globokega pre­pričanja Ircev, da je stvar, za ka­tero se borijo, veliko več vredna, kakor je vredno njihovo življenje, je končno le uspelo pr is i l i t i angle­ško vlado h kapitulaci j i . Poudar i t i je treba, da so bi l i Ircem v tem ne­enakem boju v veliko gmotno in moralno pomoč v prvi vrsti Irc i iz Z D A in Z D A . Tako si je irska drža­va pribori la politično neodvisnost, gospodarsko pa je bi la še naprej odvisna od Anglije. Irski kmetje so moral i še plačevati angleški vele­posestniški aristokraci j i letne ob­roke za odkup zemlje. Šele ko je leta 1932 postal predsednik irske države De Valera, je irski parle-ment uk in i l nadaljnje odplače­vanje zemljiške odkupnine angle­škim veleposestnikom. Obenem je tudi uk in i l prisego angleškemu kra­lju. Angleška vlada je na te odlo­čitve odgovorila s carinsko vojno proti Irski. Tako se je boj med Angl i jo in irsko državo nadaljeval na gospodarskem področju. Po­vsem osamosvojila se je Irska leta 1949, ko je izstopila iz Br i tanske skupnosti narodov in se proglasila za republiko.

Severna Irska — Ulster, k i se je na svoji zgodovinski poti najbolj trdovratno in najdlje upirala an­gleškim okupatorjem, je še naprej ostala pod oblastjo Anglije. Prav ta Severna Irska je bi la domovina večine pomembnih irskih mož. V to pokrajino se je po letu 1921 pre­neslo težišče spopada med Angleži in Irci . V Severni Irski živi okrog 500.000 Ircev, k i spadajo med najnižje plasti prebivalcev. V svoji domovini so drugorazredni držav-

Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Tržič objavlja prosto delovno mesto

kuharice Pogoj: kval i f ic irana kuhar ica ali nekval i f ic irana kuhar ica s 5-letno prakso, poskusno delo 1 mesec. Ponudbe z dokazilom o kvalifikaciji oziroma prak­si sprejema svet delovne skupnosti upravnih orga­nov skupščine občine Tržič 15 dni po objavi.

l jani kot npr. črnci na jugu Afr ike itd. Zapostavljeni so prav povsod: pri dodeljevanju stanovanj in jav­nih služb, pr i zaposlovanju v to­varnah i td. Dolga leta so bi l i brez političnega vpl iva, vrata severno-irskega parlamenta so j im bi la zaprta.

Pol ic i ja v U l s t ru je imela poseb­na pooblastila glede ravnanja z Irci . Are t i ra t i j i h je smela brez predhodnega dovoljenja in j i h zapreti brez sodnega procesa. Pre­povedana je b i la preiskava o smrt i Irca, k i je umr l v ječi. Vsa prizade­vanja Združenja za državljanske pravice, ministrskega predsednika Severne Irske kapitana O 'Ne i l la in angleškega ministra Jamesa C a l -laghana, da bi ustvar i l i v U l s t ru bolj pravično družbeno ureditev, so propadla ob odločnem odporu angleških ekstremistov.

Irskega potrpljenja je bilo konec. V poletju 1969 so Irci prijeli za orožje. Državljanska vojna se je v U l s t ru tako hi tro razmahni la , da je bi la vlada v Bel fastu prisil jena prosit i v London za vojaško pomoč. Angleški vojaški oddelki so se začeli že avgusta omenjenega leta izkrcavat i v Bel fastu. Danes je povsem očitno, da je angleška vojska prišla' v glavnem zato, da podpre v U l s t r u unionistično stranko, k i je vedno zastopala le kor ist i bogatih vladajočih krogov v deželi. T i bogataši so najtesneje povezani z velekapitalom v Angl i j i , k i je zlasti po drugi svetovni vojni vložil velika sredstva za nadal jnj i

razvoj industrije v U l s t ru , pred­vsem v njegovem vzhodnem delu, kjer imajo Angleži večino. Zato se prav unionistična stranka naj­bolj dosledno zavzema za najtes­nejšo in neločljivo zvezo z Angli jo.

20. avgusta 1969 je zunanji min i ­ster irske republike v govoru, k i ga je imel v Varnostnem svetu O Z N , iz javi l , da šest grofij, to je Severna Irska a l i Ulster, tvor i z ostalo Irsko neločljivo geografsko enoto in da je Uls ter tudi zgodovinsko tako moč­no povezan z republiko Irsko, da se noben predstavnik irskega naroda ne bo mogel n ikdar odreči temu ozemlju. T i dve stališči sta si stopi­l i ostro nasproti in sta spodbujali k novim spopadom in nov im žrtvam. Prel ivanje k rv i se je pozneje prene­slo tud i v Angli jo.

Pr iv i l i g i rani razredi v Angl i j i in U l s t ru bi radi napravi l i spopad med katoliškimi Irci in protestant­skimi Angleži za verski konfl ikt. Toda zgodovina ne pozna čistih verskih vojn. Vsaka tak6 imeno­vana vojna je imela svoje gospo­darsko al i kako drugo neversko ozadje. T u d i splošno znane križar­ske vojne v srednjem veku niso bile izjema. Najboljši dokaz za to trdi­tev je dejstvo, da so prav krščanski vladarj i v križarskih državah na Bližnjem vzhodu koval i denar, na katerem je b i l izrek iz korana in ne iz krščanskega svetega pisma. T u d i boj med katoliškimi Irci in angleškimi protestanti se bije le pod verskim plaščem.

C i r i l Jezeršek

V naslednji števi lki bomo začeli objavljati zanimiv feljton o propadu fašizma v Italiji; povzemamo ga po

reviji Radar.

KAKO JE PADEL FAŠIZEM Pred štiriintridesetimi leti se je začel podirati eden izmed najbolj nečloveških in osovraženih režimov, ki je pomagal popeljati svet v najbolj krvavo vojno vseh časov.

m u rli a • • • • • • • • • • • • • • • •

kupujte ceneje in ugodnejše v večjih količinah! A L K O H O L N E IN B R E Z A L K O H O L N E PIJAČE TER OSTALA ŽIVILA O d p r t o o d 7.do19. ure , v s o b o t o o d 7. do 13. u r e ! • • • • • • • • • • • • • • • • • •

D O B R A V A 77 V t eh d n e h je n a K o m e n & k i D o b r a v i z e l o ž ivahno. O s n o v n a

o r g a n i z a c i j a Z S M S K o m e n d a j e namreč o r g a n i z i r a l a d e l o v n o a k c i j o D o b r a v a 77. N e k a j n a d t r i d e s e t m l a d i n c e v i n m l a d i n k i z K o m e n d e i n o k o l i c e t e r K a m n i k a i n Šenkovega T u r n a bo v de ­s e t i h d n e h u r e d i l o po t do s p o m e n i k a d r . T i n e t a Z a j c a i n d r u g i h ž r t ev , k i so p a d l e ob uničenju p a r t i z a n s k e bolnišnice n a Komenšk i D o b r a v i . O b n o v i l i bodo t u d i b o l n i c o .

B r i g a d i r j i so »uradno« začeli d e l a t i 10. j u l i j a . Z a k r a m p e i n l o p a t e p a so z g r a b i l i že p r e j . D e l a l i so t r i j u n i j s k e sobo te i n n a d a n b o r c a . B r i g a d o so p o i m e n o v a l i po d r . T i n e t u Z a j c u , k i je v o d i l b o l n i c o n a Komenški D o b r a v i i n t a m t u d i p a d e l .

O b i z r e d n i d e l o v n i v n e m i , n e k a t e r i b r i g a d i r j i de la j o ves d a n i n se ponoči s k r b i j o z a t a b o r , ve l ja o m e n i t i , d a so s i b r i g a d i r s k e s ra j c e i n e m b l e m e k u p i l i s a m i , le h r a n o j i h j e plačala k r a j e v n a s k u p n o s t . N e k a j je p r i s p e v a l a t u d i Lončarska z a d r u g a K o m e n ­d a . B r i g a d i r j i so t r d n o prepričani, d a bodo o b i s k o v a l c i , k i se bodo a v g u s t a udeležili o t v o r i t v e o b n o v l j e n e b o l n i c e , z a d o v o l j n i z n j i h o v i m d e l o m . M . Založnik K r a n j s k a g o r a — De lavc i Gozdnega gospodarstva Hled na ver kra j ih

grade nove gozdne ceste, med nj imi tudi novo gozdno cesto v s t rmo po-bočje M a v r i n c a nad prednj imi l'išencami. — Foto: B . B.

V severozahodnem delu »stare« K a m n e gorice v radovljiški občini je zraslo novo naselje. K r a j a n i so si postav i l i lične hiše. M i m o pa vodi tud i nova cesta. Po s tar i skoz i naselje, je b i l promet nekdaj močno ovi­ran. N a s l i k i : N o v i del K a m n e gorice. — B . B .

Hrušica — Gas i l c i prostovoljnega gasilskega društva Hrušica so pr i ­zadevni, saj so obnoviti svoj dom, nenehno pa skrhe za vzgojo novega kadra. Redno se udeležujejo praktičnih in sektorsk ih vaj ter občinske­ga tekmovanja. Društvo že vrsto let vodi Va l en t in Kejžar. N a s l i k i : članska desetina P G D Hrušica. ki se j e udeležila letošnjega občinske­ga tekmovanja. Vod i jo desetar Zdravko Skrahel j . — Foto: B . B.

B o h i n j s k a B i s t r i c a - Turistično društvo je v bližini Save in nogo­metnega igrišča postavi lo brunar ico , v kater i je gostišče Dan ica . V B i ­str ic i pr imanjkuje ustreznih gost inskih lokalov, zato je gostišče zelo obiskano. — Foto: B . B .

R a d o v l j i c a — V okv i ru občinske zveze ku l tu rn ih organizaci j vztrajno deluje L inhar tov oder M l a d i z reci taci jami zelo pogosto nastopajo, vodi pa j i h A l e n k a Bole-Vrabec , k i neprestano vzgaja nove recitatorje. Zbor sestavljajo učenci in d i jak i razn ih šol. — Foto: B . B .

mali oglasi • mali oglasi

Skupnost za zaposlovanje Kranj

obvešča temeljne organizacije zdru­ženega dela, druge samo­upravne organizacije in ob­čane, da strokovna služba od 18. julija 1977 dalje po­sluje v stanovanjsko-po-slovni stavbi H 8 na cesti J L A 5, Kranj. Skupnost za zaposlovanje Kranj

DO Eurošped Ljubljana Šmartinska cesta 152 objavlja . prosto delovno mesto

S A M O S T O J N E G A CAR INSKEGA R E F E R E N T A v poslovalnici Kranj Pogoji za zasedbo delov­nega mesta: SS izobrazba ekonomske ali prometne smeri ter 5 let de­lovnih izkušenj na področju carinjenja blaga, poznava­nje carinskih predpisov o carinjenju blaga. Poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedo­ločen čas, s polnim delov­nim časom. Pismene ponudbe z doka­zili sprejema DO Euro­šped Ljubljana, Šmartin­ska cesta 152, 7 dni po objavi.

Posredujemo prodajo karamboliranih osebnih avtomobilov 1. osebni avto Renault R-12-TL

leto izdelave 1974 z 32.000 prevoženimi km. Začetna cena 23.000 din

2. osebni avto Zastava 101 leto izdelave 1977 z 2.600 prevoženimi km Začetna cena 40.000 din

3. osebni avto spaček — 2 CV letnik 1975, z 29.000 prevoženimi km. Začetna cena 9.800 din

Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Z A V A R O ­V A L N I S K U P N O S T I T R I G L A V - OBMOČNA S K U P N O S T ZA G O R E N J S K O , K r a n j , Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 20. 7. 1977, do 12. ure.

Zavarovalna skupnost T R I G L A V Območna gorenjska skupnost Kranj

SGP GRADBINEC v ustanovitvi

Kranj, Nazorjeva 1 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu SDS — skupne službe Kranj

razpisuje delovno mesto

pravnega referenta Pogoji: d ip lomirani pravnik, lahko tudi začetnik Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1 — kadrovsko socialna služba. Razp is velja do zasedbe delovnega mesta.

Obveščamo krajane KS Vodovodni stolp, ki so vplačali obroke po­sojila za ceste v letu 1976, da lahko dvignejo obvez­nice vsako sredo od 8. do 12. in od 15. do 17. ure ter vsak petek od 8. do 14. ure v KS Vodovodni stolp, Begunjska 10, Kranj. S seboj naj prine­sejo številko vpisano na potrdilu vplačila.

Tovarna klobukov

Šešir Škofja Loka vabi k sodelovanju

tekstilno-kemijska tehnika (moška)

ekonomsko-ad mini strati v na tehnika L a h k o so začetniki. Rok za prijavo je 31. 7. 1977. Prijave pošljite v tajništvo DO.

prodam Prodam dnevno S O B O : omaro,

kavč, mizico in fotelje. Lahko na obroke. Ržen Janez, Part izanska 46, Škofja Loka , tel. 064-61-457 4700

Prodam ŠOTOR za 4 osebe Z dnevnim prostorom in baldahinom. Ogled v soboto od 13. ure dalje. Te-neti.še 4 4825

Prodam rabljeno strešno O P E K O kik inda in cementni folc. Jagodic, Selca 25, Sk. L oka 4829

Ugodno prodam ŠOTOR za 4 do 5 oseb, inozemski, z dnevnim prosto­rom. Telefon dopoldan 23-341, po­poldan 23-303 4868

Poceni prodam 110-1 A K V A R I J . Informacije vsak dan od 15. ure da­lje po tel. 25-117 4869

Poceni prodam S E N O in O T A V O na Otočah. Štular Helena, Gradni -k o v a 3 , K r a n j 4870

Prodam plemensko O V C O staro 3 leta. Hudobivnik, Zg. Bitnje 51 4871

Prodam dobro ohranjen M O P E D na dve prestavi. Sr. Bela 36, Pred­dvor 4872

Prodam ŠOTOR za 3 osebe. K r i ­žaj Brane, Svetje 11 a, Medvode, tel. 061-71-113 4873

Prodam K O M P L E T K U H I N J ­S K O O P R E M O , in sicer: novejšo omaro Z nerjavečim pomivalnim ko­ritom montirano v kot, mizo z jedil­n im kotom, kombiniran štedilnik (2 pl in, 4 elektrika) brezhiben, rabljen samo eno leto, kiipersbusch štedilnik in K O M B I N I R A N O PEĆ ZA K O ­P A L N I C O bakreno z električnim grelcem skoraj novo. Naprodaj tudi posamezno. Naslov in informacije na tel. 06>-841-049 4890

Prodam mlado K R A V O simen-talko z drugim teletom, dobra mle-karica. Zabnica 1 4877

Na gasilsko veselico

v Žabnico! Te dni Gasi lsko društvo Zabni­

ca izroča namenu prenovljen gasilski dom. Za to priložnost je pripravi lo tudi vrsto prireditev. T a k o bo v soboto, 16. julija, ob 19. uri mokra gasilska vaja, po vaji pa se bo na športnem igrišču začela veselica s kegljanjem za koštruna.

Ob 20. ur i bo v dvorani ga­silskega doma slavnostna seja U O društva, na kateri bodo gasilci prejeli znake za dolgoletno služ­bovanje.

V nedeljo, 17. julija, bo ob 14. uri pred gasilskim domom zbor gasilskih enot in narodnih noš: prenovljen gasilski dom bo slovesno izročen svojemu name­nu.

N a domu bo odkri ta plošča — prenovljenj gasilski dom bo nosil ime častnega člana in dosmrtne­ga predsednika G D Zabnica, pok Ivana čemažarja.

Šest gasilskih veteranov bo prejelo plakete veterana. Po gasilski paradi, k i jo bo sprem­ljala godba iz K a m n i k a , bo na športnem igrišču veselica z boga­t im srečelovom in kegljanjem za koštruna. Igral bo ansambel I V A N A R U P A R J A in P U -ŠTALSKI F A N T J E .

Če bo slabo vreme, bo priredi­tev naslednjo nedeljo.

N a pomoč!

Rabl jen betonski MEŠALEC, ko­palno K A D , litoželezno 170 x 0,75 m novo, montirano gradbeno elektro omarico za enofazni tok, s kablom prodam. Špilak, Nak l o 237 (pot na pokopališče) 4875

Prodam pohištvo za dnevno SO­B O , cena po dogovoru. Kavčič Ivan, Cesta na Rupo 43, K o k r i c a 4876

Poceni prodam S P A L N I C O s tro-delno omaro. Fajfer, Zupančičeva 35, K r a n j 4878

Prodam mlade P S E čuvaje odlič­nih staršev. Predoslje 28 4879

Prodam tovarniško nov P R A L N I S T R O J Gorenje po stari ceni. Breg ob Savi 66 4880

Ugodno prodam M O P E D tro-brzinec. P lan ina 17, stanovanje 10, tel. 26-028 4881

Prodam brejo telico. Visoko 42

F O T O S T U D I O MAJHENIČ DOMŽALE obvešča svo j e c en j ene s t r a n k e , d a j e ate l je z a r a d i l e tn ega d o p u s t a Z A ­P R T od 25. j u l i j a do 14. a v g u s t a .

Prodam K R A V O s teletom a l i brez in bikca za zakol al i rejo. Kosel j Jože, Doslovce 21, Zabnica 4883

Prodam skoraj nov ŠOTOR za štiri osebe in globok otroški VOZ I ­ČEK. M a r k u n , C. Kokrškega odreda 20, K ran j 4884

Ugodno prodani malo rabljeno otroško K O L O z oporami za 3 — 6 let starosti. Bukov ica 53, Vodice 4885

Prodam K A M E N J E za tlakova­nje. H rastje 131 4886

Prodam semensko R E P O . Lahov-Če21 4887

Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA ALEŠ na Bregu ob Savi zaradi letnega dopusta Z A P R T A od 18. julija do 12. avgusta.

Prod am S E M E rdeče detelje in repe. Hrastje 55, K r a n j 4888

Prodam večjo količino strešne O P E K E (bobrovec). Informacije pri hišniku Tekst i lne šole v K r a n j u , Cesta Staneta Žagarja 33 4889

Dijaški dom Kranj razpisuje prosti delovni mesti

kuharice — vodje izmene za nedoločen čas Pogoji: kvalifikacija in 1 leto delovnih izkušenj. Nudimo samsko stanovanje.

kuhinjske pomočnice za določen čas (porodniški dopust) Razpis velja 14 dni od objave. Nastop dela 1. septembra 1977.

dežurni veterinarji Od 15. do 22. julija 1977: Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za obči­no Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tele­fon 68-310 za občino Škofja Loka; Benulič Marjan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagar­ja 12, telefon 75-043 za obči­ni Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske

Preko Jezerskega v Dobrlo ves / Eberndorf Vabi : samopostrežna trgovina R U T A R . Posebno kopališče in camp za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarj ih.

Pisma bralcev

PREMIK J E BIL IZDAN V članku »Premik je bil iz­

dan« je bila v torek objavljena velika napaka, tiskarski škrat? Med drugim piše:

»In takrat pri tem proboju me je zares izredno prizadela smrt komandanta brigade Al­bina Drolca-Krtine.«

Krtina je res vodil proboj in brez dvoma je bila velika Krti-nova zasluga, da se nas je večina prebila iz sovražniko-

č e t u .,ontču. Albin Drolc-Kr-tina je umrl šele nekaj let po vojni. Vse do konca vojne in še nekaj let po vojni pa je oprav­ljal pomembne vojaške dolž­nosti — funkcije.

V žirovski hajki v letu 1943 je padel komandant brigade Silvan. Ciril Rozman

Tovarišu Rozmanu in vsem bralcem, ki so nas na netoč­nosti v omenjenem članku opozorili po telefonu, se iskre­no zahvaljujemo. Z objavo tega pisma jih popravljamo, o opisanem dogodku pa bomo še pisali. Uredništvo

Skoraj nov globok otroški VOZ I ­ČEK Tr ibuna prodam za 1000 din. Žagar, C. talcev 21, K r a n i 4874

Prodam globok otroški i ta l i janski VOZIČEK, zelen žamet, znamke P E G , Svetelova 14, Šenčur 4891

Prodam K R A V O frizijko z 7 do 8 1 mleka. L jubl janska 23, Radovl j ica

4892 Prodam K O S I L N I C O B C S 110 z

nizkimi kolesi. Dobračeva 78, pri Krošel, Ziri 4893

Poceni prodam pleteno KOŠARO z vložkom, globok otroški voziček ter S T A J I C O z mrežo. Ogled vsak dan od 19. do 20. ure. Gradnikova 87/3, Radovl j ica 4894

Prodam K R A V O , k i je četrtič teletila. Ahačič, Podljubelj 8, Tržič

4895 Zastonj oddam večjo količino

S K A L , primerne za betoniranje. Bolka, Tupaliče 36, Preddvor 4896

Po ugodni ceni prodam črno-beli T E L E V I Z O R , kotel za žganjekuho 501, šivalni stroj Bagat ter hrastove plohe in smrekove prve vrste. Megl ic, Leše 7, Tržič 4897

Prodam 1500 k osov strešne O P E ­K E špičaka in 2 okna 180 X 140 s polkni. Cu l i g Štefan, Preddvor 70

4898 Prodam trajno žarečo PEČ kiiper-

busch. Smolej , Kovo r 43, Tržič 4899 Zelo poceni prodam ŠOTOR,

nemški, za 5 do 6 oseb. Zg. Brn ik 118 4900

Prodam mlado K R A V O in 3000 kosov zidne O P E K E (navadni for­mat). Sebenje 36, Tržič 4901

Prodam 8 O L E A N D R O V , od 2 do 8 let stare, z rdečim cvetom. Leopold Bozoničar, Gorice 39, Go ln ik 4902

Prodam nov T R A K T O R T V 418, k i je b i l zadet na tombol i v Lescah, za plačilo v gotovini ga dam ceneje. Grobovšek Zvone, K o k r a 44, Jezer­sko 4903 . Prodam vse K N J I G E za 7. in 8. razred osnovne šole. Jerman Suza­na, Stara c. 7, K r a n j 4904

Prodam R E P O za sejati. Suha 33, K r a n j 4905

Ugodno prodam skoraj novo OTROŠKO O M A R O Jurček (štiri sestavljeni elementi). Zupančič, Se-ljakova 4, K r a n j 4906

Prodam 2 PRAŠIČA za zakol, Strahinj 20, Nak l o 4907

Prodam K M E Č K O PEČ - kruš­no rjave barve. K l i n a r Jože, Dvor­ska vas 13, Begunje na Gorenjskem

4908 Prodam S E M E RDEČE D E T E ­

L J E . Zapoge 21, Vodice 4909 Prodam KAVČ in dva fotelja.

Fister, Mlakar jeva 22, K r a n j 4910 Prodam star K L A V I R za 1500

din. Ogled možen popoldne. Ručiga-jeva8, K r a n j 4911

Prodam kolarski črni G A B E R in 12 kosov šperovcev, 6 m dolge. Te l . 40-507 4912

Prodam hrastove in smrekove P L O H E 25-30-50 mm. Zg. Brn ik 70, Cerklje 4913

Prodam polsuhe suhe smrekove 50 mm, Štefanja gora 26, Cerklje

4914 Prodam skoraj nov gumijasti

ČOLN z motorjem Tomos 4 in avto-prikol ico s cerado. Dolenc, Srednja vas, n.h. Poljane nad Šk. Loko 4915

Prodam T R A K T O R same delfin 35 K S , pogon na štiri kolesa, letnik 1973, v dobrem stanju. Ravn ikar Janez, Križna gora 2, Škofja Loka

4916 Prodam K R A V O s teličkom. Go­

renja vas, Reteče 43, Šk. L o k a 4917 Ljubi te l j i nemških ovčarjev! P S A

mladiča, čistokrvnega z rodovnikom prodam po zelo n i zk i ceni. Šk. Loka , Jegorovo predmestje 29, telefon 064-60-898 4918

Prodam diatonično H A R M O N I ­K O Lubaz , pony express in stoječ grušt od šupe, vse dobro ohranjeno. O tok i 25, Železniki 4919

Prodam 10 tednov stare JARČKE priznane pasme hiseks, Nak l o 100

4920 Prodam O L E A N D R E , palme, lor-

barje, rožmarine in še druge v po­sodah. Struževo 32, Bajželj 4921

Prodam vreče iz J U T E po 50 kg, primerne za žito. Pekari ja Šenčur

4922 Ugodno prodam šivalni stroj mi -

nerva, dobro ohranjen in dve novi P O S T E L J I za taborjenje. Informa­cije, petek, tel . 25-278 4923

Prodam pomivalno M I Z O z dve­ma kor i toma in delovni pult omarico ter dobro ohranjeno ki iperbusch peč. Kidričeva 33, pritličje levo G.L.

4924

Izdaja CP Glas, Krani, Ulica Moto Pijsdej. 1. Stavek: GP Gorenjeki tlak Kranj, tlak: Zdruleno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi­tarjeva 1. — Naalov uredništva ln uprava lista: Kranj, Moto PUadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kra­nju itevilka Slsoo-gvl-llSM - Te­lefoni: glavni uradnik, odgovorni uradnik in uprava 13-S41, uredni­štvo 11-8«», novinarji 11-M«, malo-ogtaani in naročniški oddelek 11*41. - Naročnina: letna Mg din, polletna lgg din, osna sa 1 številko 1 dinarje. — Oproatono prometnega davka po pristojnem mnenju

411-1/71.

Prodam T R A K T O R pasquali, 18 K M , Vidic , Zg. Besnica 66, K r a n j

4925 Zelo ugodno prodam nov barvni

T V Montrea l . Mujcinovič Stane, K a m n a gorica 29 4926

Prodam mlado K R A V O — brejo. Zalog 6, pri Gor icah 4927

Ugodno prodam P R A L N I S T R O J gorenje z 10 programi. Naslov v og­lasnem oddelku 4920

T R A M O V E Z A OSTREŠJE, več­j ih dimenzij , ugodno prodam. Jenko-Fr ide l , Hraše 39, Smlednik 4921

Prodam mlado K R A V O s teletom. Sebenje 38 4928

kupim K u p i m ŠPORTNI VOZIČEK za

dvojčke. Ve lkavrh , Šenčur, Velesov-ska 26 4922

K u p i m karambol irano Z A S T A V O 750. Ponudbe pod »Kupec« 4847

K u p i m dobro ohranjen O B R A ­ČALN IK maraton za B C S 110. Po­nudbe s ceno na naslov: Eržen, Z i -rovski vrh 5 4848

K u p i m D E S K E za opaževanje (»šolanje«). Smledniška c. 110 4849

K u p i m M O T O R al i samo G L A V O motorja za fiat 850 special. P intar , Nak l o 61 4850

K u p i m več kub. m O P A Z N I H D E S K , rabljene. P intar , Nak lo 61

4851 K u p i m S T A R I N S K I O K V I R za

portret ca. 80 X 63 cm in K N J I G O Bonsels Čebelica Maja . Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek pod »Slika«. 4852

K u p i m V R A T C A za krušno peč (rostfrei). Ponudbe: Gr i l c , T ra ta 3, Cerkl je 4853

K u p i m dobro ohranjen K O N J S K I K O M A T 1 9 - 2 0 col. Dolenc, De ln i ­ce 18, Poljane nad Šk. Loko 4854

K u p i m zadnjo P R E M O od oseb­nih avtomobilov, lahko z diferen­cialom. Oman, Spodnja Luša 4, Selca nad Šk. Loko . 4855

K u p i m OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Štern M i l a n , Zupančičeva 27, K r a n j 4856

K u p i m smrekov R E Z A N L E S , debeline 10 cm. Ponudbe pod »10 cm« 4857

B O V V L I N G stenski avtomat, lah­ko tudi pokvarjen, kupim. Ponudbe pod »Vseh devet« 4858

K u p i m F I A T 850. Ponudbe od 15. do 17. ure, v soboto od 12. do 14. ure, v ponedeljek od 15. do 17. ure na tel. 24-842, K ran j 4859

vozila Prodam osebni avto Z A S T A V A

1300, letnik 1973, lahko tudi na gradbeni kredit. (061)71-373 4860

Ugodno prodam R E N A U L T 6 T L , 1. 1971. Polajnar, B inke l j 13, Škofja Loka , tel. 61-420 4861

Poceni prodam karambol irano Z A S T A V O 750, 1. 1971 ali po delih. Šink, Križna gora 12, Šk. Loka . Ogled v B ink l ju 13, Šk. Loka 4862

Prodam dobro ohranjen avto A U D I 100 S, 1. 1971. Strahinj 69, Nak l o 4863

Prodam F I A T Z 750, letnik 1973. Vopovlje 3, Cerklje 4864

A U S T I N G T 1300, registriran do ju l i j a 1978, prodam. Te l . 26-586, Je­zerska 42, K r a n j 4865

Prodam R 4, letnik 1974. Moše 8, Smlednik. Ogled vsako popoldne.

4866 Poceni prodam SPAČKA, 1. 1973.

Tomažičeva 1 a, K ran j 4867 Prodam dobro ohranjen A M I 8-L,

letnik 1974. Kejžar Maks , Demšar-jeva cesta 18, Škofja Loka 4868

SPAČKA, letnik 1973, 59.000 km, ugodno prodam. Jazbec Mar jan , Ročevnica 4, Tržič 4869

Z A S T A V O 101, še v garancijskem roku, prodam. Te l . 061 56-021, int. 212. Pajič, Vodopivčeva 8, K r a n j

4870

Prodam T R A K T O R porsce s ko­silnico. Sr. vas 21, Šenčur

Prodam Z A P O R O Z C A , letnik 1976. Ogled v soboto in nedeljo ves dan, ostale dni popoldne. Bojan Rapp l , Huje 8, K r a n j

Prodam Z A S T A V O 1300, letnik 1968. Informacije: Praprotnik, Gozd Martu l j ek 51 4871

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1969, registriran do ju l i ja 1978, dobro ohranjen. Demšar, Studeno 5, Železniki 4872

Prodam dobro ohranjen N S U 1200 C, letnik 1971. Ogled v petek, soboto. Kovačič, Tat jane Odrove 4, K r a n j 4873

Prodam Z A S T A V O 125 P Z , letnik 1973, registriran do marca 1978. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje. K r a n j , Zanova 8. Te l . 21-050

4874 Ugodno prodam F I A T 1300, polo­

vico v gotovini, polovico na posojilo, in F I A T 750 po del ih (motor nov). Avsenik Alo jz , Letališka 12, Lesce

4875 Prodam odlično ohranjen R 4 —

katrco, letnik 1973. Rob Slavko, U l . Staneta Žagarja 22 a, 64240 Radov­l j ica 4876

Prodam avto V W 1500, neregi­str iran, v voznem stanju. Jelovčan, Gorenja Zetina 3, Poljane nad Šk. Loko 4877

Prodam nov motor P R I N Z TO­M O S , 5 prestav. Sv. D u h 42, Škofja Loka 4878

Prodam V W 1200, letnik 1960. Bernik M i r o , Sp. Besnica 138 4879

Prodam Z A S T A V O 1300, 1972. Ši­menc, K r a n j , Valjavčeva 4, telefon 23-115, od 18. ure dalje. 4880

Prodam M O P E D tomos, 3 brzine, registriran do maja 1978. Ogled v so­boto, 16. 7. 1977. Vencelj, Zupanči­čeva 27, Kranj 4881

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1971, obnovljen. K ropa 122 4882

Zelo poceni prodam SPAČKA, 1. 1969, in rezervne dele za SPAČKA 2 C V 6. Klemenčič, Zupančičeva 7, K r a n j , tel. 24-582 4883

Prodam Z A S T A V O 750 in ŠO­T O R za 4 osebe. Nadižarjeva 7, K r a n j 4884

Prodam F I A T 110, dobro obra njen, registriran do decembra. Viš-njič Božo, nebotičnik, pritličje, J L A 6, K r a n j 4885

Prodam nove dele za fiat 850: komplet obročkov, pomožni volan, tesnila, jermena, sprednje pesti z le-žaji in 4 patne. Br i to f 174. 4886

Prodam Z A S T A V O 750 lux, let­nik 1973. Mi l j e 47, p. Šenčur 4887

F I A T 125 special prodam al i za­menjam za manjši avto. Davidovič Sto jan, Mais t rov trg 6, K ran j 4888

Prodam F I A T 124 in ŠKODO M B 100, registrirana in v voznem stanju. Cerklje 193 4889

Ugodno prodam karambolirano Z 101/74. Damjan Vojko, Stara Loka 42, Škofja Loka . Te l . 61-213 4890

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1971. Bobnar Alojz , Reteče - Go­renja vas 11, Škofja Loka 4891

Prodam N S U po delih in F I A T 750, letnik 1972, v voznem stanju. Dol inar , Zg. Senica 15, Medvode

4892 Ugodno prodam lepo ohranjena

F I A T 750 in A M I 8, letnika 1972. Telefon 064 61-157, Škofja Loka

4893 Izredno poceni prodam novo zad­

njo steno za N S U 1000 1 in ostale dele. Telefon popoldne 064 61-058

4894 Prodam F I A T 126, 1976, regi­

str iran do oktobra. Informacije po tel. 064 60-425 4895

Prodam F O R D C A P R I , 1700. Vo­povlje 17, Cerklje 4896

Prodam karamboliranega Z A P O -R O Z C A . Mo to r in menjalnik brez­hibna. Jurca Stane, Brekovice 11, Z i r i 4897

Prodam F I A T 600 D za 5000 din. Mo to r je star 4 leta, t ip 750. Av to registriran do novembra. Gregorc, Šorlijeva 11, K r a n j 4923

Prodam Z A S T A V O 750 lux, letnik 1972. Jera la Dušan, K r a n j , Stražiška 15 4924

Prodam dobro ohranjen M O P E D tomos 15 S L . Golorej Boris, Šenčur, Vok l o 91 4925

zaposlitve TURIST IČNO DRUŠTVO Begu­

nje išče najemnika za bife K r p i n v športno-rekreacijskem centru v K r -pinu — Begunje na Gorenjskem. Zaposlitev je predvsem v popoldan­skem času. Nastop dela 15. avgusta 1977, plačilo po prometu. Interesenti naj se osebno al i pismeno javijo v re-cepcijski pisarni Turističnega dru­štva Begunje do 20. ju l i ja 1977 ali po telefonu št. 064 75-367 4898

Sprejmem F R I Z E R S K O V A J E N -K O . Leva Jana , Češnjica 3, Želez­nik i . 4899

Študent išče delo. Možno IN ­S T R U I R A N J E srednješolske ma­tematike. Naslov v oglasnem odd.

4900 ŠIVILJA P L E T E N I N dobi takoj

zaposlitev. Vrhunc , Radovl j ica, Tavčarjeva 3. 4901

Iščem K U H A R I C O za delo v av­gustu. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Gorenjska«. 4902

V A J E N C A za elektroinstalacijsko stroko sprejmem. Mule j Stane, Elektroinstalaci je, Bled, Valvasor­jeva 2 4903

Sprejmem V A J E N C A za priučitev kovinostrugarja. Slat nar, Cerklje 50.

' 4904 V novo odprtem brivsko frizer­

skem salonu v Br i to fu sprejmem v službo brivsko frizersko POMOČNI­C O in V A J E N K O za nedoločen čas. Za pomočnico se po potrebi dobi sta­novanje. Br i to f 181, K ran j 4905

Zakonca brez otrok iščeta E N O -S O B N O S T A N O V A N J E na relaciji K r a n j —Ljubl jana. Ponudbe oddati pod »Kranj —Ljubljana«. 4911

najdeno Najden M O P E D se dobi v Hrast-

ju 73 dopoldne. 4918

čestitke M A R I J I V O M B E R G A R J E V I iz

Poženika čestitajo za uspešno na­pravljeno diplomo vsi domači in se­stra z mal im Sandijem. 4919

prireditve G A S I L S K O DRUŠTVO in D P O

V I S O K O bo priredilo v počastitev dneva vstaje slovenskega l judstva 17. ju l i ja 1977 ob 14.30 veliko P R O ­S L A V O , na kateri bomo pionirjem razvi l i prapor. Po proslavi bo velika V R T N A V E S E L I C A pred kul tur­nim domom na Visokem z bogatim srečolovom in kegljanjem. Igral bo priznani ansambel T R G O V C I .

V soboto, dne 16. ju l i ja , bo ob 20. ur i V E S E L I VEČER ob tabornem ognju z ansamblom P R I J A T E L J I . V l judno vabljeni! 4926

Vse ljubitelje narave obveščamo, da je vsako soboto in nedeljo Z A B A V A S P L E S O M ob Zbil jskem jezeru. Igra skupina M A V R I C A . Vabl jeni ! 4927

posesti K u p i m prazno S T A R O HIŠO, po­

trebno obnove, kjerkoli na Gorenj­skem. Prednost ima smer Škofja L o k a in miren, težko dostopen kraj. Nas lov v oglasnem oddelku 4917

stanovanja Za dve leti oddam opremljeno

S O B O S K U H I N J O ali samo sobo sol idnim Slovencem. Ponudbe pod »Okolica Kranja«. 4912

D V O S O B N O komfortno stano­vanje s centralno kurjavo prodam v K r a n j u . Ponudbe pod »Vseljivo takoj«. 4913

Upokojenka, 57, vdova, mirna, vzame v najem v I. nadstropju E N O S O B N O S T A N O V A N J E ali garsonjero. Vdovcu grem tudi go­spodinjit. Ponudbe pod »Lahko za stalno«. 4914

Iščem za dve leti centralno ogre­vano S O B O al i G A R S O N J E R O s posebnim vhodom v Škofji Lok i al i bližnji okolici . Ponudbe pod šifro »Profesor«. 4915

Inval idski upokojenec, samski, f inomehanik, manjše postave in mirnega priljudnega značaja, išče S T A N O V A N J E - sobo in kuhinjo — v pritličju ali gre kot sostanovalec k mirnemu lastniku večjega stano­vanja. Ponudbe pod »Mirno sožitje«.

4916

obvestila E K S P R E S ČIŠČENJE itisona,

tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pr idem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 4906

Obveščava, da imava N O V O T E ­L E F O N S K O ŠTEVILKO 24-493. Avtoprevozništvo Satler Jože-Dra­go, Oldhamska 14, K r a n j 4907

Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 22. ju l i ja do 8. avgusta. Obenem ob­veščam, da bomo od 15. avgusta dalje delali zaščito podvozja in vot l in s T E K T I L O M z garancijo. A V T O N E G A Klasič Franjo, K ran j , Šuceva 17 4908

Sporočam vsem svojim strankam, da bo frizerski salon zaradi kolek­tivnega dopusta zaprt od 23. ju l i ja do 1. avgusta. Se priporočam za na­daljnj i obisk. Pire Slavko, frizerski salon K ran j , Cankarjeva 8 4909

SLAŠČIČARNA S I N K bo zaradi letnega dopusta zaprta od 20. 7. do 11. 8. 1977. Se priporočamo! 4910

K n a k o m e r n o z a g o r e l o s t k o z e v a m pospeši

D R O G E S A N M L E K O Z A SONČENJE K o z m . o b r a t . P . Š inkovec K r a n j , Prešernova u l . 19.

Z A H V A L A

Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre

Mari je L ika r iz Koprivnika pri Sovodnju

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in njenim prijateljem ter vsem, k i so ustno ali pismeno izrazi l i sožalje, za številne vence in cvetje za njen zadnji objem do počitka v grobu. Po­sebno zahvalo smo dolžni sosedoma Primožič in Stremfelj za naklonjenost in pomoč, Gasi lskemu društvu za prevoz in krajevni skupnosti Trebija. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred ter

pevcem za žalostinke, iskrena hvala tov. Galičiču za njegov ganljiv poslovilni govor.

Žalujoči: mož Janez, sinovi Stanko, Janko, Franc, Lojze, Zoran z družinami, hčerki Mar i ca z družino in V ida s sinom Marko tom, brat Frenk ter drugo sorodstvo

Kopr ivn ik , Trebija, Z i r i , Škofja Loka , K ran j , Tržič, Kanada 5. ju l i ja 1977

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi našega nadvse dobrega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica

Blaža Sluge Klemenovega ata iz Dvorij

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, k i so nam izrazi l i sožalje, darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji pot i . Posebna zahvala dr. Beleharju, sestri An i c i , inštitutu Goln ik za lajšanje bolečin, duhovščini za pogrebni obred, tovarni IB I K r a n j ter Ramovžu

C i r i l u . Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: hčerke Angelca z Dar inko , Tončka in Francka z družinama, sin Francel j in ostalo sorodstvo

Dvorje, Podgorje, 6. ju l i ja 1977

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, tete, sestrične in tašče

Frančiške Kadivec Karunove mame >*

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih izraz i l i sožalje in daroval i cvetje. H v a l a dr. Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje in osebju bolnice Go ln ik . Top la zahvala gospodu nadškofu Pogačniku za pogrebni obred in tolažilne besede, g. žup­n iku iz Trstenika, g. župniku iz Goric za spremstvo in duhovno tolažbo. Hva la sosedom za vso pomoč, družinama Perčič iz Trs ten ika in Krničar iz Babnega vrta. Hva la vsem pevcem in vsem, k i

ste se poslovil i in jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot.

Žalujoči: mož, sin in hčerka z družinama in ostalo sorodstvo

Povije, Hotemaže, 15. ju l i ja 1977

Sporočamo žalostno vest, da je v 91. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama, babica in prababica

Jerica Kokel j s Podjelovega brda

N a njeno zadnjo pot jo bomo pospremili v soboto, 16: 7. 1977, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Novo Oselico:

Žalujoči: hčerke Mar t a , Barbka, A n k a , M i l k a in M a l k a z družinami, sin Darko z družino in zet S lavko s hčerkama in drugo sorodstvo.

Podjelovo brdo, Laniše, Sovodenj, Domžale, Lesce, Log pri žagi, 14. ju l i ja 1977

Z A H V A L A

Ob nenadni in nenadomestlj ivi izgubi našega dobrega očeta, s tan ga očeta, brata in strica

Franca Langerholca iz Pevna pri Škofji Lok i

se prisrčno zahvaljujemo vsem, k i so se od njega poslovil i in ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Posebna hvala za trud g. župniku Hribšku, k i je našel prave besede ob slovesu našega pokojnega očeta, g. kaplanu in mag. dr. Zrimšku za takojšnjo pomoč. Zahvala pevskemu zboru Društva upokojencev Škofja L o k a in g. Jenčičevi za pozornost očetu ob mrtvaškem odru. Zahval ju­jemo se kolekt ivu Ljubljanske banke — P E Škofja Loka , kolekt ivu Zdravstvenega doma K ran j , Iskr i K r a n j — orodjarna, podjetju Termika T ra t a , kolekt ivu L T H Škofja Loka in osnovni šoli

Cvetko Go lar T ra ta .

Hva l a vsem, k i ste mu daroval i vence in cvetje ter vsem, k i ste na kater ikol i način počastili njegov spomin.

Žalujoči: hčerke, C i l ka , An ica , M i l k a z družinami, Francka ; sinovi Polde, V inko , Franc i z družina­mi , S lavko in ostalo sorodstvo.

Škofja Loka , 15. ju l i j a 1977

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše dobre mame

Štefke Smolej iz Luž

se iskreno zahvaljujemo medicinskemu osebju bolnišnice v Novem mestu, L jubl jani in Go ln iku , osebju Zdravstvenega doma v K r a n j u in Cerkljah', še posebej pa hvala dr. Beleharju in njegovi medicinski sestri za njihovo dolgotrajno skrb. Hva l a vsem, k i ste jo obiskovali in tolažili v njenih težkih dneh bolezni. Za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti se zahvaljujemo delavcem O Z D : Emona L jubl jana, Megrad L jubl jana, Živila K r a n j in U J V K r a n j ter društvu upokojencev Šenčur. Posebna hva la U J V K r a n j in njeni službi zvez za uspešno iskanje sorodnikov, k i so bi l i na dopustih. Hva la vsem sosedom, sovaščanom, zvonarjem in Mat i j ov i M i c k i za vso pomoč, ki so jo zares nesebično izkazal i v teh težkih dneh. H v a l a vsem darovalcem cvetja al i pa prispevkov za boj proti raku, za vsa pismena in ustno izrečena sožalja. Vsem sorodnikom, maminim prijateljem, sova­ščanom in vsem ostal im, k i ste jo spremili na zadnji poti , srčna hvala. Hva la kaplanu iz Šenčurja, Po lon i Osterman in Svetelu Francu za opravljen pogrebni obred. Vsem, k i ste in še boste na

kakršenkoli način počastili njen spomin, hvala.

Ljubezen in dobrota, k i jo je sejala med nas, sta porok, da naše mame ne bomo n iko l i pozabil i .

Žalujoči otroci: T i n k a , M i c i , F ranc i , Mar j an in Lojze z družinami

Luže, 13. ju l i ja 1977

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica

Janeza Pintar j a 45 let iz Mart inj vrha

se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz Mehanične delavnice Alpetour, Iskre in Alples za darovane vence in cvetje. Posebno zahvalo zdravnikoma dr. Rešku in dr. Možganu za nesebično pomoč ob njegovi hudi bolezni, častitim duhovnikom za lep pogrebni obred, govornikoma ob odprtem grobu in vsem, k i ste ga v tako velikem številu spremili

na njegovi prerani zadnji poti.

Žalujoči: žena M i c i , sinovi, Janez, M i l a n , Tone in hčerka Mate jka , brat in sestre z družinami.

Mar t i n j v rh , Cešnjica, Selca, Gorenja vas

Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, n.sol.o. Cesta maršala Tita 18 vabi k sodelovanju pri delih in nalogah ter objavlja prosta dela in naloge za d e l a v c a planerja-analitika

Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasled­nje pogoje: 1. da imajo visoko al i višjo izobrazbo ekonomske al i komercialne smeri 2. da imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj iz svoje stroke Poleg navedenih pogojev morajo kandidat i izpolnjevati tudi moralno politične pogoje, skladno z družbenim dogovorom o kadrovski pol i t ik i v občini Jesenice. Izbrani kandidat nastopi delo po dogovoru. Prijave z osebnimi podatki in dokazili o strokovnosti naj kandi­dati pošljejo na gornji naslov v 20 dneh po izidu te objave.

LIP lesna industrija Bled TOZD Lesna predelava Podnart Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno me­sto

kuharice v oddelku Podnart

Pogoj za zasedbo: P K kuhar ica, tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, delovne izkušnje 3 leta, poizkusim delo 1 mesec. Prijave za navedeno delovno mesto sprejema T O Z D , Lesna pre­delava Podnart, do 27. julija 1977.

Izvršni svet Skupščine občine Kranj razpisuje delovno mesto ravnatelja Poklicne šole v Kranju

Pogoji: učitelj srednje šole z dokončano visoko al i višjo izobrazbo, 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit, moral-nopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni po objavi.

Kand ida t i naj vložijo prošnje, priložijo življenjepis, dokazi la o izobraz­bi, o strokovnem izpi tu, potrdilo o delovnih izkušnjah, potrdilo o ne-kaznovanju in potrdilo, da niso v preiskavi, na naslov: Komisija za kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj , T r g revolucije 1, 64000 Kranj.

Sporočamo žalostno vest, da je umr l dragi mož in oče

Vinko Šparovec Pogreb dragega pokojnika bo 15. 7. 1977, ob 16.30 izpred hiše

žalosti v Zadragi 12 na dupljansko pokopališče.

Žalujoči: žena Mar i j a , sin V inko in hčerka A n i z družinama ter bratje in sestra.

Zadraga, 14. ju l i ja 1977

Z A H V A L A

Ob izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica

Janeza Kra l j a se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, tovarni Peko Tržič, k i ste z nami sočustvovali, nam izrekl i soža­lje, mu pokloni l i vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. N a ­dalje sc zahvaljujem dr. Veselu in dr. Pr l j i ter sestram za skrb in

nego med njegovo boleznijo.

Žalujoči: žena Jožica, hčerka M i l k a z družino in ostalo sorod­stvo.

lip bled

V razpravi so sodelovali tudi kapetan kranjskega vaterpolskega članskega moštva Franc Nadižar, za TKS Kranj Milan Cadež in Verko Čpajakovič, član upravnega odbora VK Triglav, zbor sodnikov pa je zastopal zvezni sodnik Marjan Pičulin

Za našo »okrog/o mizo« so sodelovali tudi trener vaterpolistov Kamnika Vojko Podveršček, mednarodni sodnih in predsednik slovenskega zbora Petar Didič in predstavnih VK Vodovodni stolp Bogdan Ankersl

Brez poklicnega trenerja tnglavanov Trifka Bandžurja in pred stavmka krajevne skupnosti Vodovodni stolp Joža Zagorca Dl naša »miza« ne bila sklenjena

Prevelik razkorak v kvaliteti K R A N J — N i naključje, da smo tokrat za nado »okroglo mizo«

o športu, pred poletnimi počitnicami, povabili gorenjske vaterpolske delavce, da se z njimi pogovorimo o vaterpolu. Pred vrati je namreč tekmovanje v slovenski in drugi zvezni ligi. Predvsem nam je šlo, kaj je prinesla vaterpolistom nova slovenska športna usmeritev ter kako »zamašiti« vrzel v kvaliteti, saj je med nosilci politike tega vodnega športa, domačim vaterpolskim klubom Triglav, v Sloveniji in na Go­renjskem med peščico klubov le prevelik razkorak.

T o r e j v S R S loven i j i in na Go ren j skem je le D o s t i j « o s i P a in ti vka lku l i r an i p l ava lc i bi se nekaj k lubov, k i se načrtno ukvarjajo z vzgojo mlad ih vaterpol istov in to l iko je tudi moštev, k i se borijo za naslov v republiški l igi. T u bodo letos namreč zaigral i štirje: K a m n i k , Renče, Radov l j i ca in Vodovodni stolp, drugo rekrea­t ivno l ig i pa še preostala moštva ko l ikor j i h je. Prav zaradi tega res ne moremo govorit i , in vemo kako je, o nekakšni v isoki kva l i te t i . Nič bolje pa n i v drugi zvezni l igi. Predvsem gre za slovenske udeležence v tej zan imiv i in dokaj kva l i t e tn i l igi. V njej že vrsto let uspešno nastopata le Kope r in Tr i g lav ter moštvo ro-vinjskega De l f ina , k i je kot predstavnik S R Hrva t ske v s lovenski zvezi.

P r i vsem tem pa se nam poraja vprašanje,

kako premost i t i vse to, da se bo dv igni la kva l i ­tetna raven slovenskega vaterpola. Le trije k lu ­bi v zveznem tekmovanju in štirje v slovenskem so premalo, da bi dv igni l i to raven. T reba bo do­brega »carskega reza«, da bomo vse to naredi l i . In če se vrnemo samo v domače okolje. V K r a n j u in na Gorenjskem bi se dalo naredit i več, čeprav se prav v gorenjski metropol i zadnje leto dela spet tako kot se mora. Vendar je tudi tu dost i težav, saj prenekateri starši le preveč ozko gledajo na to zvrst športa; saj skoraj vsi t i tiščijo svoje mlade nadobudneže v plavalne vrste. Češ tu bodo naši otroci nekaj dosegli. T o je vse lepo in prav, vendar je tudi med t i s t imi , k i se odločijo za plavanje, naravna selekcija.

r Naš komenta r

Kranjčani z veliko

prednostjo K R A N J — V tukajšnjem bazenu in v

Rovinju so se končala kvalifikacijska srečanja dvanajsterice jugoslovanskih drugoligaških vaterpolskih moštev. T a dvanajsterica, ki je bila razdeljena na dve skupini, je torej dala odgovor, katera trojica iz obeh turnirjev bo v tej tekmovalni sezoni nastopila v najkva­litetnejši prvi skupini. In ta skupina bo konec avgusta dala odgovor, kdo bo drugoligaški prvak in novi prvoligaš, v drugi skupini pa se bo ostala šesterica potegovala za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta.

Torej oba turnirja sta dala odgovor, kdo se bo boril za prvaka in kdo za ostala mesta. V »elitni« skupini bodo nastopila moštva Jedinstva, ŽAK in Trig lav, iz kranjskega turnirja ter Riviera, Goč in Student iz rovinjskega. Medtem ko je bil turnir v Kranju po kvaliteti slabši od tistega v Rovinju, pa vseeno ne moremo mimo ugotovitve, da so tu brez prave konkurence prevlado­vali prav vaterpolisti domačega Tr ig la ­va. V vseh petih srečanjih so brez pravega napora že v prvih dveh četrti­nah vsem dali vedeti, da za nasprotni­ka ne bo kruha. Vse so premagovali z zelo visoko razliko. Razl ika v danih in prejetih golih — 71:13 — je zgovoren dokaz. T a visoka razlika in pa dejstvo, da so zmagovali brez napora, je lahko varljiva. Poraja se vprašanje, ali so bili res toliko boljši, ali pa so bili ostali toliko slabši. Vendar bi pri tem lahko dejali, da so bili triglavani za ta turnir izredno dobro pripravljeni in da so ostale prekašali v vseh elementih vaterpolske igre. T o pa je lahko varljivo! In res je lahko! 2e drevi se začne drugoligaški vaterpolski »ples«, ki naj bi dal že prv i odgovor na to vprašanje. Drugi pa v nedeljo, nasled­nje pa že na prvih gostovanjih. O zmagi v prvih dveh srečanjih v domačem bazenu ne bi bilo treba dvomiti. Prve štiri točke naj bi vknjižili z lahkoto. V naslednjih dveh pa Kranjčani gostujejo v K ik ind i in Beogradu. Zmaga v K i k i n -di ne bi smela biti vprašanje, kako bo pri beograjskih Študentih, pa bomo vedeli že čez dober teden.

Beograjčani so dobro moštvo, k i naj bi se skupaj s Tr ig lavom in Riviero vmešali v borbo za prvo mesto. Če bodo triglavani tudi v Beogradu uspešni in iz tega gostovanja prinesli točko, potem o njihovi pripravljenosti ne bo več dvomov.

Vaterpolski klub Trig lav le'tos vstopa v leto jubileja. Prav to sezono praznu­jejo tridesetletnico organiziranega vaterpola v tej gorenjski metropoli. Praznujejo skromno, vendar bi bilo res lepo in vsem v zadovoljstvo, če bi osvo­j i l i prvo mesto in si pribori l i prvoli ­gaški status. So edino moštvo, Crvena zvezda si je v Kranju zapravila nastop v tej skupini, ki je igralo v druščini prvoligašev. Naj j im bo to nagrada, da po sedmih letih ponovno zaigrajo med velikani jugoslovanskega vaterpola.

D. Humer

lahko kaj hitro vključili v vaterpolske vrste; in le tako bi dobi l i nove moči, k i bi zapo ln i l i vrzel , k i nastaja v prehodu iz m lad insk ih pozneje v članska moštva. P a tudi starejši p lava lc i , tekmovalc i , k i prenehajo z ak t i vn im delo­vanjem v p lava ln ih vrstah, bi se lahko uspešno vključili v vaterpolska moštva. Prav t i so namreč v zre l ih let ih odlični vaterpol ist i . Lep primer pri teh so igralc i kranjskega Vodovonega stolpa. Ze nj ihova imena Veličkovič, H vat al , Jože Rebo l j , in drugi so lep pr imer nadaljnjega športnega udejstvovanja. Moštvo, k i je nastalo kot rekreat ivno moštvo, se sedaj še kako uspeš­no kosa z os ta l imi v s lovenski l igi. Ze nekaj let pa kroj i jo s lovenski vaterpolski vrh.

V S loveni j i imamo le tr i drugoligaše; T r i g l a v je eno leto nastopal v prvi zvezni l igi , kar je za porast kval i tete bi lo pomembno. Koper , De l f in in T r i g l av so moštva, k i bi pr i razvoju slovenskega vaterpola lahko več pomagal i . Res , je, da delajo pr i ustanav l janju k lubov vel iko. 1

T o d a te mlade ekipe pozneje razpadejo, ker nimajo dovolj pomoči.

Nova te lesnokul turna usmeritev vaterpola v b is tvu ni da la nič novega. Le to l iko, da štiri moštva, ne glede na starostne omejitve, lahko igrajo za naslov republiškega prvaka. Prvak tega našega največjega tekmovanja pa se lahko poskuša na kva l i f ikac i jah za vstop v drugo-ligaško druščino.

Drevi Triglav : Riviera

K R A N J — Po kvalifikacijskih borbah za razdelitev dvanajsterice najboljših moštev v drugi zvezni vaterpolski ligi so na kranj­skem bazenu izžrebali pare v prvi in drugi skupini. Vsekakor bo za ljubitelje vaterpo­la v Kranju in okolici najbolj zanimivo tek­movanje v prvi , najmočnejši skupini. T u se bodo za prvaka in novega člana prve zvez­ne lige potegovale ekipe djenovičke Rivie­re, Jedinstvo iz Zadra, Z A K iz Kikinde, GOČ iz Vrnjačke Banje, beograjski Stu­dent in domači Tr ig lav.

V prvem kolu bo torej Tr ig lav ob 20. uri v domačem bazenu gostil kandidata za v i ­soko uvrstitev djenovičko Riviero, v nede­ljo zvečer pa ob istem času še GOČ. Nato v tretjem kolu gostuje v K ik ind i , v četrtem pa pri Studentu. Zadnji dan v tem mesecu, 31. julija, pa bodo gostje triglavanov vater­polisti zadrskega Jedinstva.

Vsa srečanja bodo v kranjskem bazenu ob 20. uri , vstopnina za odrasle bo 10 di ­narjev, medtem ko imajo otroci do 15. leta starosti vstop prost. Prepričani smo, da triglavani pri osvajanju prvega mesta ne bodo sami in da j ih bodo pri tem na do­mačem bazenu podprli tudi gledalci, k i so vedno radi obiskovali ta srečanja. Posebno še v tej tekmovalni sezoni ko V K Trig lav praznuje svoj 30-letni jubilej. -dh

r Plavanje

Ajevci za naslove SRS

K R A N J — Letni bazen v gorenjski metropoli bo jutri in v nedeljo prizo­rišče zanimivega plavalnega obračuna. V njem se bodo namreč dva dni za republiške naslove potegovali najboljši slovenski pionirji v kategoriji mlajših pionirjev A.

Ju t r i bo prvi start ob 10. uri dopol­dne, popoldne pa bodo pričeli ob 18.30. Drugi dan prvenstva bodo dopoldanske finalne borbe ob 8,30, popoldanske pa ob 17. uri. -dh

Državno prven­stvo na Zbiljskem

jezeru V petek, soboto in nedeljo bo na Zb i l j skem

jezeru letošnje državno prvenstvo v smučanju na vodi ; organiz ira ga K l u b za smučanje na vodi E l a n Begunje. Prvenstvo b i moralo b i t i v M o s t a h , vendar so ga zaradi i zpust i tve jezera

prenesli v Zbi l je . Ob pomoči članov V S K O l i m -pija iz L jubl jane so uredi l i progo za s la lom in

skaka ln ico , tako, da bo prvenstvo lahko nemo­teno potekalo.

Pr i redi te l j pričakuje udeležbo tekmovalcev iz L jubl jane, Zagreba, Skop ja , Novega Sada, Beograda, Poreča, številno ekipo pa so pr i jav i l i tudi sami . M e d favorit i so tudi tokrat državni reprezentantje, vendar so tudi mlajši tekmo­valc i v idno napredoval i , zato upravičeno priča­kujemo zagrizene borbe za čimboljše uvrstitve.

V petek ob 9. ur i so na sporedu predtekmo-vanja v s la lomu, ob 14. ur i v l i k ih , v soboto ob 9. ur i v skokih . F i n a l n i nastopi se pričnejo v soboto ob 14. ur i s s l a l omom, v nedeljo pa ob 9. uri v l i k ih in ob 11. uri v s k o k i h . — fr

Predsednik VZ Slovenije in VK Tri glav Mate Becič se o problemih in naporih za kvaliteto vaterpola ni dal ustaviti

N A D O B R E M SODNIKI

Če smo lahko zadovol jni z dokaj močno sodniško organizacijo, tega ne moremo t rd i t i za s lovenske vaterpolske strokovnjake. T e h je praktično tako malo, da j i h lahko brez težav preštejemo na prste.

Sodniškega kadra je dovolj , vendar še premalo, pravijo pri zboru sodnikov V Z SIo-venije.V svoj ih vrstah imajo petdeset delivcev pravice in kar sedem j i h ima zvezni naslov, saj uspešno vodijo srečanja v par ih v prvi in drugi zvezni l igi. Čeprav so ena najmočnejših sodniških organizacij v Jugos lav i j i nenehno bdijo nad nov imi , svežimi močmi. Le-t i imajo pr i svojem usposabl janju pravi lno usmerjene načrte in ni se treba bat i za nj ihov napredek in nove može v belem.

Dobrega strokovnega kadra je premalo, je b i l a splošna ugotovitev. Trenerskega kadra je vse in vse premalo. Res je to nehvaležno delo, toda treba bo najt i ob l iko in način, da se j i h pridobi . K a k o , naj pri V Z Slovenije razmisl i jo . T o naj j i m bo hkrat i ena osnovnih nalog, vendar naj ne pozabijo na pridobivanje nov ih k lubov i n članstva v vseh treh konkurencah za bodoče delo. L e številni in dobr i trenerji bodo poživili delo v k lub ih .

Naj končamo z ugotovitvijo, da bo v vaterpolskem športu v najkrajšem času treba najti nove oblike dela in pridobiti nove ljudi. Ljudi, k i bodo voljni delati. Ne takih, k i širijo govorice, če se člansko moštvo Tr ig lava v tej sezoni ne uvrsti v prvo ligo, je vaterpola v Kranju konec. Nihče j im ne sme kratiti te pravice, da kljub neuspehu, v prihodnji sezoni ne bodo smeli več nastopati v drugi ligi.

D. Humer Foto: F. Perdan

Triglav B v vodstvu

Kranj — V občinski košarkarski ligi B za članske ekipe je v preostal ih dveh ko l ih Tr ig lav B premagal prepričljivo oba nasprotn ika in tako še vedno osta l v vodstvu brez izgubljene tekme. V zadnj ih srečanjih je razočarala ekipa K S Vodovodni stolp. S tremi zaporednimi po­razi je izgubi la možnost visoke uvrst i tve v s p o m l a d a n s k e m de lu občinskega prvenstva. E k i p a T r h l i h vej, katere vodja je Janez Čenčič pa iz ko la v kolo igra vse bolje kar pove uvrst i ­tev na lestvic i po prvem delu prvenstva.

Izidi: Go t ik : K S Vodovodni stolp 65:56 (27:27), Go t ik : Par t i zan prestavljena na jesen­sk i de l , T rh l e veje : K S Vodovdn i stolp 49:40 (2.'1:18), T r i g lav B : Iskra 80:18 ( 23:8), S G P Gradbinec : P l an ika 38:33 (14:11), P l an ika : Go t ik 34:62 (17:31), Iskra . S G P Gradbinec 39:46 (21:26), K S Vodovodni stolp ; T r i g l av H 58:77 (32:38), Par t i zan : T rh l e veje 53:6« (27:37). Lestvica? Tr ig lav B 7 7 0 474:306 14 Trh le veje 7 6 1 460:318 13 KS Vod. stolp 7 4 3 349:288 11 S G P Gradbinec 7 4 3 284:320 11 Gotik 6 3 3 314:294 9 Iskra 7 2 5 222:331 8 Partizan 6 1 5 245:290 7 Planika 7 0 7 214:399 7

Triglav izpadel K r a n j — V gorenjski regiji so bile odigrane

prve pokalne tekme za članska moštva v ko­šarki. N a Jesenicah so že v prvem ko lu izpadl i Kranjčani. Jeseničani so že tretjič zapored pre­seneti l i favorita in m u s tem onemogočili na­dal jn j i nastop. P lamen je v gosteh premagal Radov l j i co , v nadal jevanju pa še člane košarkarskega k luba Tržič, medtem ko sta ekipi K l ad i va r j a in Loka inves ta brez borbe prišli do pol f inala. V pol f inalu, k i bo 24. 8. 1977, se bodo srečali: Lokainvest : Jesenice ter P lamen : K l a -divar. Zmagova lca pa bosta odigrala f inalno srečanje v K r a n j u , k i bo odločalo, katera ekipa bo nadal jevala tekmovanje v okv i ru .SRS.

-črn

Rekreacija v 103 T O Z D radovljiške občine

N a občinskih s ind ika ln ih prvenstv ih v šestih športno rekreaci jskih panogah je v prvem pol­le t ju 1977 nastop i l o 1340 delavcev i z 103 osnovnih organizacij s ind ikata .

Člani komis i j e za športno rekreacijo pri občinskem svetu Zveze s indikatov Radovljica, so ob pregledu polletnega poročila z zadovolj­stvom ugotovi l i , da je udeležba na občinskih s ind ika ln ih prvenstvih v prvem pol let ju pre­segla vsa pričakovanja. V prvem polletju so bi la namreč izvedena občinska prvenstva v šestih, od dvanajst celo leto p lan i ran ih panogah, na kater ih je nastopi lo 1340 delavcev i/. 103 osnov­nih organizaci j s ind ikata . Predvsem je razve­seljivo dejstvo, da 80 nastopajoči bi l i iz 103, od skupno 119 osnovnih org. s ind ikata , ko l ikor j i h je v občini. C e povemo, da je v t is t ih 16 os­novnih organizaci jah s ind ikata , iz kater ih ni bi lo nobenega udeleženca zelo malo zaposlenih in da so to manjše delovne skupnost i , lahko praktično ugotovimo, da je v radovljiški občini rekreacija našla mesto v vseh T O Z D . D a je temu tako, pa mis l imo, da je v ve l ik i meri pri­pomoglo prav i lno usmerjeno programsko delo K o m i s i j e za Športno rekreacijo pri radovljiših s ind ikat ih , k i je v letu 1975, ko je začela delo­vati , sprejela obvezo, da si bo prizadevala, da rekreacija dobi svoje mesto v vseh delovnih k o l e k t i v .

C e za primerjavo povemo, da je bi lo v l e tu . 1974 na vseh občinskih s ind ika ln ih prvenstvih le 420 udeležencev iz 28 osnovnih organizacij s ind ikata , lahko rečemo, da so leta 1975 izre­čene besede članov komisi je postale dejanje. Ka j t i množičnost, k i so jo dosegli v prvem pol­letju letošnjega leta nam nedvomno pove, da so v vseh T O Z D spoznal i pozit ivne vplive rekrea­cije, k i j i h ima le-ta na delovne sposobnosti , na zmanjšanje nesreč pri de lu, na boljše obrambne sposobnosti in prek tega na večjo produktivnost dela. P r i tem pa lahko ugotovimo še to, da v občini Radov l j i ca rekreacija ni več privi legi j ozk ih krogov organiz iranih športnikov, ni t i ne samo t is t ih , k i s i lahko sami privoščijo razne obl ike aktivnega počitka. Temveč da je rekrea­cija postala eden izmed temel jnih elementov proizvodne in poslovne pol i t ike sleherne delov­ne organizacije.

D a bi odprl i čim širšemu krogu delovnih ljudi možnosti sodelovanja na raznih Športno rekreaci jskih tekmovanj ih , si radovljiški s in­d ika t i prizadevajo da organizirajo tekmovanja v čim večih špc.rtnih panogah. V letošnjem letu imajo na programu občinska prvenstva v dvanajst ih panogah, k i so terminsko raz­deljene skozi v s e leto.

T a k o s o v februarju organiz i ra l i občinsko s ind ika lno prvenstvo v smučarskih tekih, ka­terega se je udeležilo 120 tekmovalcev iz 47

Postružnik, Oblak in Fock

zmagovalci v Romuniji

Kranj — Reprezentanca Jugoslavije je gostovala v Turgo Muresu (Romunija) na dvojnem Fita turnirju. Oba člana kranj­skega Exoterma sta dosegla svoje do sedaj največje uspehe. Ac i Oblak je z 2345 krogi zasedel drugo mesto za Postružnikom, medtem ko je bil Mihael Fock tretji z 2322 krogi, Jože Legiša pa peti z 2264 krogi.

Tudi ekipno je slavila reprezentanca Jugoslavije (Postružnik, Oblak in Fock) in postavila kar dva nova državna rekor­da v enojni in dvojni F ITA , medtem ko je Bojan Postružnik popravil še tri rekorde v disciplinah 90 m, 50 m in enojni F ITA . Tud i reprezentanti Romunije so popravili več svojih rekordov.

Kros v Sorici 70 tekmovalcev je nastopi lo na krosu Sor ica

77. Proga je b i l a dolga 3000 m. M e d posamez­nik i je b i l naslednji vrstni red: 1. Izidor P intar , 2. R o m a n Kejžar, 3. M i h a Tavčar. Ek ipno je zmagala ekipa smučarjev (Mar jan Go l ja , Bor is Jenster le , Rado P intar , Inge Gaser) , 2. pa je b i la krajevna skupnost . - S R

OOS. Ek ipno ja je b i la najboljša K O O S L I P Bled,

V marcu je na občinskem smučarskem s indi ­kalnem prvenstvu nastopi lo 398 smučarjev iz 82 O O S . E k i p n o pa je premočno zmagala K O O S E l a n Begunje.

V apr i lu je bi lo organiz irano v Radov l j i c i občinsko s indika lno prvenstvo v kegljanju bor­ben ih par t i j , na katerem je nastopilo 464 kegljačev iz 97 OOS. Ek ipno je b i la najboljša O O S Iskra Otočc.

Ob koncu apr i la je bi lo v Lescah še občinsko s indika lno prvenstvo v bal inanju, kjer je na­stopilo 69 balinarjev iz 30 OOS. Zmaga la je ekipa K O O S Veriga Lesce.

Ma ja se je v Radov l j i c i pomerilo za občinske naslove 59 šahistov i/. 30 OOS . Prvo mesto, Že drugič zapored pa je osvoji la ekipa K O O S K l a n Begun je.

V jun i ju je bi lo na igriščih v Radov l j i c i , Lescah, Vrbn jah , Lancovem in B ledu, občinsko s indika lno prvenstvo v malem nogometu, na katerem je nastopilo 29 ekip oz iroma 240 igral­cev i/. 44 OOS. Občinski naslov pa je osvoj i la ekipa K O O S E l a n Begunje.

Zraven šestih tekmova ln ih panog je komis i ja za športno rekreacijo pri obč. s ind ika lnem svetu, skupaj z društvom pedagogov telesne kul ture Radov l j i ca , v marcu in apr i lu organizi­ra l a za člane s ind ikata v zaprtem bazenu hotela Gra j sk i dvor, p lavalno šolo za odrasle, katero je obiskovalo 124 odrasl ih neplavalcev. , CK! kater ih se je 110 naučilo p lavat i .

V točkovnem ocenjevanju za celoletnega ekipnega zmagovalca de lavskih športnih iger radovljiških s indikatov, pa je po šestih panogah vrstni red naslednji : 1. K O O S E l a n Begunje 445 točk, 2. K O O S Veriga Lesce 325 točk, 3. K O O S L I P B led 257 točk, 4. OOS Iskra Otoče 182 točk, 5. K O O S Vezenine Bled 171 točk itd.

V. Matjašič

Nogometaši Parti zana v Šk. Loki

V ponedeljek bo prispela v Skofjo Loko ekipa nogometašev beograjskega Part i zana, ki bo na­stanjena v hotelu Trans )ur is t , trenirala pa bo na stadionu S tanka M laka r j a v K r a n j u . Pr iprave bodo trajale deset dn i , v tem času pa bodo odigrali prvoligaši tudi nekaj prijateljski! tekem, med drug im tudi z reprezentanco Go­renjske. V sredo pa bo v Škofji Lok i ustanovni sestanek k luba prijateljev Par t i zana. J . J .

Medvodam prvo mesto

Medvode - V počastitev part i jsk ih jubi le jev in 75-letnice športa v Šiški je bi l v soboto v Medvodah mednarodni nogometni turnir z ude­ležbo štirih ekip: S K Kappe l , Ph i l ips (Avstr i ja ) , Tabor 69 in Medvod . V zelo zan imiv ih in izena­čenih srečanjih, k i si jih je ogledalo precej gle­dalcev, je najboljšo igro pr ikaza la ekipa M e d ­vod, k i je zasluženo osvoj i la prvo mesto.

Iz id i : Medvode : Tabor 69 1:1, Ph i l i ps : Kappe l 1:1, Medvode : K a p p e l 0:0, Ph i l i p s : T a b o r 69 2:0, Tabor : Kappe l 1:0, Medvode : Ph i l i ps 2:0 V r s t n i red: 1. Medvode, 2. Ph i l ips , !> Tabo r 69, 4. Kappe l . Najboljši strelec turnir ja je b i l M i r k o Z im ic (Medvode) z dvema zadet­koma. _fr

Združitev SD Vodovodni stolp

Kranj — N a območju krajevne skupnost i Vodovodni sto lp v kranjski občini deluje več športnih društev. P r i krajevni skupnost i pa de­luje tudi komisi ja za šport in rekreacijo. Konec jun i ja je b i l v krajevni skupnost i skupni sesta­nek vseh športnih društev, kjer so se odločili za združitev društev v okv iru krajevne skupnost i . N a sestanku so sprejeli statut združenih šport­nih društev ter naloge in i zvo l i l i vodstvo odbora S D Vodovodni stolp. Za predsednika izvršnega odbora so i zvo l i l i Jožeta Zagorca, za ta jn ika pa Mar i j o K l i n a r . V šestnajstčlanskem iz vri n eni odboru je vsak član zadolžen za posamezno športno panogo. A. Z.

»DVE MUHI NA MAH« - Drža vni prvak v cestni vožnji, kolesar kranjske Save Mirko Rakuš, in državni prvak v smučarskih skokih Bogdan Norčič , tudi v majici in na kolesu KK Sava. Če Bogdan tako pridno vadi, kot je videti, svojih oboževalcev v prihodnji zimski sezoni prav gotovo ne bo razoča­ral. — Foto: H. Jelovčan

Blejski obisk Na Bledu manj gostov kot julija lani — Prostor v hotelih, v počitniških domovih, pri zasebnikih in

v kampu Zaka B L E D — Poletna turistična

sezona je na višku, julijska pri­peka sili blejske goste v kopali­šča, v hladno senco parka, na zasenčene terase hotelov, večer­ni hlad pa na sprehode, na vožnjo po jezeru ali v vesela go­stišča. Čeprav je videti, da je Bled polno zaseden pa imajo hoteli, počitniški domovi in za­sebniki še dovolj prostora.

Minulo nedeljo, 10. julija, je bilo na Bledu 1715 tujih in 579 domačih gostov ali skupaj 2294 gostov, medtem ko je lani 10. julija prenočevalo skupaj 2978 gostov. Pregled podatkov Tur i ­stičnega društva Bled pove, da je dnevno na Bledu okoli 2000 do največ 3000 gostov ali za 500 ali več gostov manj kot lani v ena­

kem času. Tudi predsezonski meseci so bili v primerjavi z lanskim letom nekoliko slabši. Domačih gostov je približno enako število kot lani, izdaten osip se kaže pri tujih gostih. Največ domačih prihaja iz Srbi­je, Hrvatske in tudi iz raznih krajev Slovenije, med tujimi pa je največ Holandcev, Nemcev, Angležev in Belgijcev. Domači gosti so večinoma v počitniških domovih, tudi v zasebnih sobah ter v kampu Zaka, v katerem je dnevno okoli 600 do 700 do-pustnikov pod šotori. Največ gostov ima hotel Toplice, za njim hotel Jelovica, Park hotel, Golf Hotel, Kr im in drugi blejski ho­teli. V hotelih je prijavljenih v teh julijskih dneh okoli 1000

Osemintrideset članski kolektiv godbe na pihala Gorje bo v soboto, 16. in v nedeljo, 17. julija, proslavil 70-letnico obstoja in dela. Slovesnosti se bodo začele v soboto ob 16. uri s praznično povorko po cestah Bleda, v kateri bodo razen gorjanske godbe v narodnih nošah, sodelovali tudi pobrateni pevski zbor iz Ribnice z značilnimi ribniškimi krošnjami ter folklorne skupine iz Varaždina, Globasnice, Bohinja in Lesc. Pred festivalno dvorano bo ob 17. uri koncert. Osrednja slovesnost bo ob 20. uri, ko bodo pred gasilskim domom v Zgornjih Gorjah pripravili jubilejni koncert, na katerem bodo skupaj nasto­pili slavljenci — godbeniki iz Gorij in pevski zbor iz Ribnice. Na prireditvi bodo podpisali listino o pobratenju med gorjansko godbo in ribniškim pevskim zborom. Praznovanje se bo nadaljevalo v nedeljo popoldne, ko bo ob 15. uri pri gasilskem domu v Zgornjih Gorjah revija domače in godb iz Lesc, Medvod in Tržiča. Potem bo veselica s srečelovom. Če bo slabo vreme, bo koncert v festivalni dvorani na Bledu, v Gorjah pa bodo nastopi v domu TVD Partizan. M. S. - Foto: F. Perdan

te dni po svetu D I R E K T O R F R A N C O S K E G A F I A T A

NA S V O B O D I

Po skoraj treh mesecih so ugrabitelji v začetku tega tedna izpustili direk­torja francoskega Fiata R«'vol lij a Beu-monta. Zanj so zahtevali 30 milijonov dolarjev odkupnine. Del vsote je direk­torjeva družina plačala na šifrirani račun v neki švicarski banki, takrat pa je posegla vmes policija in blokirala izplačilo. K sreči ugrabitelji niso izpol­ni l i grožnje, da bodo Beumonta ubili. Neznanec je policijo celo obvestil, da je Beumont v Versaillesu na trgu Alek­sandra I., kjer so ga res našli.

V P A K I S T A N U S P E T PO S T A R E M

Vodja državnega udara v Pak i s t anu general U l - H a k je z dekretom vpel jal nove predpise, k i temelje na t rad ic ionalnem šeri-ja tskem pravu. T a zakon prepoveduje stavke, agitacije in politično dejavnost ter vse dejavnost i s indikatov, čeprav obstoječe ko lekt ivne pogodbe veljajo tud i naprej. Vpe l jane so stroge kazn i za zločince in tiste, k i žalijo ženske. Zločincem bodo v pr ihod­nje odsekal i eno roko, za žalivce žensk pa zakon določa zaporno kazen do desetih let in 30 udarcev.

U G R A B L J E N O K U V A J S K O L E T A L O

Sest oboroženih ugrabiteljev, ki so v petek zvečer na bejrutskem letališču ugrabili kuvajtsko letalo boeing 707, se je v nedeljo predalo s irskim oblastem v Damasku. Ugrabitelji, ki so se pred­stavljali za člane E l Fataha, so skupaj s talci in posadko mirno zapustili letalo.

M U H A S T O P O L E T J E

K o n e c prejšnjega in v začetku tega tedna so bi le ponekod po svetu zabeležene rekordno visoke temperature. T a k o so v . ponedeljek v N ikoz i j i namer i l i 43,7 stopinj Ce l z i j a v senci. Najtoplejši dan, kar so j i h dosedaj zabeležili na C i p r u , je b i l avgusta 1956. leta, ko je dosegla temperatura 44,4 stopinje Ce l z i ja . Izredno visoke tempera­ture pa so terjale že prve žrtve na grškem otoku K r e t i . V okol ic i A t e n se je živo srebro dv igni lo na 48 stopinj Ce l z i j a .

V jugozahodnih predel ih Franci je s ta minu l e dn i dež in neurje povzročila ka ta ­strofalne poplave. Zabeležili so že okrog 50 smr tn ih žrtev oz i roma pogrešanih. Mate ­

r ia lno škodo cenijo na nekaj mi l i jard frankov.

Ja l t o , znano letovišče ob Črnem morju, pa je pr izadela huda toča, k i je uničila okoliške vinograde in nasade sadnega drev­ja.

»NE ZMANJŠATI P R O I Z V O D N J O N A F T E « !

Tako pravi saudski manister za nafto šejk Ahmed Zaki Jamani , saj bi sklep o drastičnem zmanjšanju proizvodnje nafte po njegovem mnenju neizogibno pripeljal k vojni, v kateri bi bila Saudska Arabija cilj napada. Zadnje raziskave so pokazale, da nafta ni edino naravno bogastvo Saudske A r a ­bije. Kot je dejal Jamani , so odkri l i precejšnje zaloge urana, zlata, fosfatov in bakra.

D E V A L V A C I J A P E Z E T E

V ponedeljek so v Španiji zapr l i devizno borzo, ker bo premier Ado l fo Suarez kma lu objavi l nov gospodarski program. Priča­kujejo, da bodo po novem programu pezeto deva lv i ra l i za 10 odstotkov. Sedanja vred­nost pezete je 69,99 za ameriški dolar.

12.000 L E T S T A R A N A J D B A

Rudarji v zlatokopu Frunze na območju Magadana v Sovjetski zvezi so pod plastjo šote naleteli na enkratno najdbo. V večno zamrznjeni plasti tajge so našli povsem ohranjeno truplo mamutovega mladiča. Znanstveniki so ugotovili, da je mladič umrl v petem mesecu, njegovo truplo pa je staro pr i ­bližno 12.000 let.

NOVICI IN L O N D O N A

Pohod članov s ind ikata , k i so ga orgami-z i ra l i v londonu v znamenje podpore delavcem podjetje za filme Grunw i ck , k i že

NOVICI IZ L O N D O N A

Pohod članov s ind ikata , k i so ga organi­z i ra l i v Londonu v znamenje podpore delavcem podjetja za filme Grunvvick, k i že enajst mesecev stavkajo, se je spremenil v spopad s polici jo. Ran jen ih je bi lo nad 30 l judi , nekaj deset pa so j i h aret ira l i . V pohodu je sodelovalo okrog 30.000 l judi , za nadzor nad n j imi pa je skrbelo približno 4000 pol ic istov.

Vod ja br i tanske obveščevalne službe sir M a u r i c e Oldf ie ld in nekateri njegovi so­delavc i bodo morda k m a l u pr is i lno upoko­jeni , ker niso pravočasno zvedeli , da se je na Sejšelskih o tok ih pr iprav l ja l državna udar.

gostov, v počitniških domovih okoli 300 do 400, pri zasebnikih okoli 100 do 200, ostali so v kam­pu. Med počitniškimi domovi »vodi« Svoboda z 230 gosti in z informacijo, da je dom zaseden.

Prostora je dovolj pri zaseb­nikih, hoteli Golf, Park, Jelovi­ca, Kr im, Lovec pa imajo prostor v samem hotelskem objektu ali v depandansah, priporočajo pa rezervacije. Ker je Turistično društvo Bled poskrbelo, da go­stom na Bledu še posebno na višku sezone ne bo dolgčas in ker se obetajo prav v teh dneh zanimive folklorne, koncertne in druge prireditve v okviru praz­nika Bleda, bo najbrž Bled obi­skalo znatno več novih gostov, predvsem domačih. Kljub temu pa podatki že kažejo, da letos na Bledu v poletnih mesecih ne bo toliko obiska kot lani. D. S.

nesreče Z A P E L J A L S C E S T E

V torek, 12. ju l i ja , popoldne je Aleksander Vogrič iz Ljubljane peljal od Brn ika proti K ran ju . P r i ­bližno 30 metrov pred križiščem z Jezersko cesto je iz .. neznanega vzroka zapeljal s ceste in čelno trčil v gospodarsko poslopje. P r i nesreči so se voznik, sopotnica na prednjem sedežu Fan i Kojšek iz Ljubljane in Vogričev sin Uroš, huje rani l i in so jih odpeljali na zdravljenje v ljub­ljansko bolnišnico.

K O L E S A R K A U M R L A Šenčur - V torek, 12. ju l i ja ,

dopoldne, se je na regionalni cesti Mengeš—Kranj pri Šenčurju pripe­t i la huda prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. P r i tem je ko­lesarka, k i je zapeljala pred avto, dobila tako hude rane, da je po pre­vozu v bolnišnico umrla .

An ton Polajnar, roj. 1942, iz Cerkelj , začasno dela v Nemčiji, je vozi l od Mengša proti K ran ju . V kr i ­žišču s stransko cesto, k i vodi iz Šenčurja pro t i Vok lem, mu je s stranske ceste pred avto pripeljala kolesarka Pav la Bohinc, roj. 1906, iz Trbo j . Polajnar jo je zadel in potiskal pred seboj še 30 metrov. Ranjeno so odpeljali v l jubljansko bolnišnico, vendar je takoj po prevo­zu umr la :

O T R O K P O D L E G E L , P E T R A N J E N I H

V torek, 12. ju l i ja , približno ob 18.30 je nemški državljan Scho-ckaert Joseph Angelus, roj 1927, vozi l od Ljubel ja proti K ran ju . V predoru je zaradi vključevanja za­senčenih luči v desnem zavoju z avtomobilom zapeljal čez polno črto in pr i tem oplazil nasproti vozeči kombi nemškega državljana Gunt -her Haustena, roj. 1948, nato pa še motorno kolo, k i ga je za kombijem voz i l Georges Boot , roj. 1950, iz Nizozemske. Motor is t je s sopotnico padel po cesti. Voznik Schockaert pa je i zgubi l oblast nad vozilom in zapel jal čez sredino ceste in na nasprotnem voznem pasu čelno trčil v osebni avto, k i ga je vozi l C i r i l Zidanšek, roj. 1940, iz Ljubljane.

V trčenju, na t k u p u so bi l i trije av tomobi l i in motor, so se hudo ran i l i : C i r i l Zidanšek in njegova žena Anica , roj. 1946, njun otrok C i r i l , roj. 1976 motorist Boot in nje­gova sopotnica Joone Otto-Lems, roj. 1956. Vse so odpeljali v jeseni­ško bolnišnico, kjer je dojenček C i r i l Zidanšek umr l . Vozn ika oseb­nega avtomobi la Schockaerta pa so prepeljali v l jubljansko bolnišni­co, vendar so ugotovil i le lažje rane.

L. B .

Nezgoda v gorah V torek opoldne je postaja milice

v Radovl j ic i prejela obvestilo, da se je na Vel ikem Sto lu pripeti la gorska nesreča. Irena K l e k l , roj. 1937, iz Lesc, je padla in si z lomila nogo. Gorsk i reševalci iz Radovlj ice so takoj organiziral i reševanje. Pone-srečenko so s helikopterjem R S N Z S R S prepel jal i v kranjsk i zdrav­stveni dom. Od tam pa so jo odpeljali na zdravljenje v ljub­l janski klinični center. R. B.

KRANJ - VATERPOLISTI OB 30-JUBILEJU - V tej poletni vaterpolski sezoni vaterpolisti gorenjske metropole VK Triglav vstopa v tridesetletnico svojega dela. Praznujejo tiho in skromno, vendar so njihovi dosedanji uspehi vidni. V ta namen so v razstavnem paviljonu kranjskega GLOBUSA pripra­vili lično razstavo, ki prikazuje ta kranjski vodni šport v vseh teh letih delo­vanja, (h). Foto: D. Primožič

SMETI , SMETI , SMETI Turisti prihajajo prek naših

gorenjskih mejnih prehodov. Prvi vtis, ki ga dobe o naši lepi turi­stični deželi je ta, da imamo sicer krasno Jiribovito pokrajino, ven­dar slabe in preslabe ceste, ozke, ovinkaste, večkrat tudi nevarne. Zato vozijo počasi, previdno, ogledajoč si lepote Gorenjske. Sem in tja se tudi ustavijo, da bi si oddahnili, pomalicali in nau-žili svežega zraka.

Ustavljajo se ob počivališčih ob cesti, ki jih je ob naši magi­strali kar precej. Vsi po vrsti pa so prav v teh dneh izjemno zasvi-njani, po odpadkih moraš hoditi kajti nikjer ni spodobnih smet­njakov, če pa že so, so kot najbolj zanikrni »čebri«, zarjavele poso­de, vse prepolne odpadkov in smeti. Ne rečem, da jih ne spraz­nijo, ampak prav pogosto se to ne more dogajati, kajti odpadkov je ob njih po vsem počivališču ogromno.

Nikjer na evropskih cestah ti ne dovolijo, da bi že najmanjšo smet lahko odvrgel, celo mastne kazni te lahko doletijo. Zato ne verjamem, da je gori odpadkov prav na naših cestah kriv dopust-niški naval, kajti turisti bi že odvrgli, če bi le vedeli kam in kako. Zanje bi ob cestah lahko znatno bolje poskrbeli, kajti zavedati se že enkrat moramo, da turist ni le molzna krava ...

cilmiia Radovljica

A L M I R A Radovljica nudi v svoji industrijski prodajalni pri tovarni — Jalnova 2

damsko jersey konfekcijo po zelo ugodnih cenah