ŠENTJANŠKI glassentjanz.si/images/stories/SG/sg29.pdf5 Intervju Šentjanški glas XIV/29 Milan...

ŠENTJANŠKI glasLetnik XIV, številka 29 GLASILO KRAJE

ŠENTJANŠKI glasGLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJANŽ

ŠENTJANŠKI glasVNE SKUPNOSTI ŠENTJANŽ oktober 2013

UvodnikSpoštovani bralke in bralci Šentjanškega glasa!

Šentjanški glas že ves čas svojega obstoja deluVam skušamo prikazati ter pripraviti Vbesedil, oblikovanja časopisa in iskanja sponzorjev mine, da lahko to glasilobrezplačno prispe na vaš dom ter tako bogati kulturno področje kraja. To delotemelji na prostovoljstvu, ki ga dandanes skorajda že primanjkuje. Marsikateriizmed vas pomaga drugim, mogoče z delom ali zgolj s pogovorom, da nekomupolepša dan. Ravno sopomoč človeku bogati osebnost posameznika, plačilo jelahko le nasmeh in zadovoljstvo osebe, kiodvisno, ali bomo sledili srcu in notranjemu glasuZavedajmo se, da nam je dano eno življenje, zato ga temu primerno tudispoštujmo.Mogoče se pomena prostovoljstva niti ne zavedamo, saj dokler ne potrebujemoneke pomoči, bomo vsi zelo suvereni na svojem podda bomo lahko vsi na mestu tistega, ki pomoč še kako potrebuje. Naj nas ne bosram, da nudimo pomoč ali pa zanjo prosimo. Dobrota je sirota, a vedno bopoplačana, saj se dobro z dobrim vrne. Zgodovina nas uči, da lahko s skupnimimočmi marsikaj naredimo, marsikomu pomagamo in dosežemo marsikateriželeni cilj, le verjeti moramo vanj. Ne iščimo se v delčkih trpljenja, ampakpokažimo svojo odločnost ter pogumno stopimo naprej v naš čudoviti svet. Paverjamemo v naše zmožnosti in sposobnosti, da leMi verjamemo, saj smo s prostovoljstvom in skupnim delom našega uredniškegaodbora zopet zmogli oblikovati naš ter Vutonil v času nemarnosti.

CENIK OGLASNEGA PROSTORA

Objava Vašega oglasa vposameznem izvodu - eni številki

Objava Vašega oglasa v vseh treh

Zadnja stran, barvna Zadnja stran, barvna1/1………………………………..250€ 1/1………………………………..6501/2………………………………..150€ 1/2………………………………..4001/4………………………………..100€ 1/4………………………………..2501/8…………………………...…….80€ 1/8…………………………...…..180Notranja stran, barvna ČB Notranja1/1……………..200€…….….….150€ 1/1……………..5001/2……………..150€……..…….100€ 1/2……………..4001/4……………..100€…….…...….80€ 1/4……………..2501/8…………..…..60€…….….…...40€ 1/8……………..150Prva stran, barvna Prva stran, barvna1/8………………………….…….150€ 1/8………………………

3

Šentjanški glas

bralke in bralci Šentjanškega glasa!

Šentjanški glas že ves čas svojega obstoja deluje prostovoljno in vedno znovaušamo prikazati ter pripraviti Vam ljubo glasilo. Veliko ur preverjanja

besedil, oblikovanja časopisa in iskanja sponzorjev mine, da lahko to glasilobrezplačno prispe na vaš dom ter tako bogati kulturno področje kraja. To delotemelji na prostovoljstvu, ki ga dandanes skorajda že primanjkuje. Marsikateriizmed vas pomaga drugim, mogoče z delom ali zgolj s pogovorom, da nekomupolepša dan. Ravno sopomoč človeku bogati osebnost posameznika, plačilo je

eh in zadovoljstvo osebe, ki smo ji pomagali. Od nas samih jen notranjemu glasu ali pa bomo poslušali druge.

Zavedajmo se, da nam je dano eno življenje, zato ga temu primerno tudi

Mogoče se pomena prostovoljstva niti ne zavedamo, saj dokler ne potrebujemoneke pomoči, bomo vsi zelo suvereni na svojem področju. Zavedati se moramo,da bomo lahko vsi na mestu tistega, ki pomoč še kako potrebuje. Naj nas ne bosram, da nudimo pomoč ali pa zanjo prosimo. Dobrota je sirota, a vedno bopoplačana, saj se dobro z dobrim vrne. Zgodovina nas uči, da lahko s skupnimimočmi marsikaj naredimo, marsikomu pomagamo in dosežemo marsikateri

cilj, le verjeti moramo vanj. Ne iščimo se v delčkih trpljenja, ampakpokažimo svojo odločnost ter pogumno stopimo naprej v naš čudoviti svet. Pa

obnosti, da le-tega dosežemo?Mi verjamemo, saj smo s prostovoljstvom in skupnim delom našega uredniškega

opet zmogli oblikovati naš ter Vaš ljub časopis, ki upamo, da ne bo

Petra in Vesna

CENIK OGLASNEGA PROSTORA

Objava Vašega oglasa v vseh trehštevilkah ŠG letnika 2013

NUDIMO POPUST!Zadnja stran, barvna1/1………………………………..650€1/2………………………………..400€1/4………………………………..250€1/8…………………………...…..180€Notranja stran, barvna ČB1/1……………..500€……..…….350€1/2……………..400€………..….250€1/4……………..250€…….…..…200€1/8……………..150€…….….....100€Prva stran, barvna1/8………………………....…….400€

Glasilo krajevne skupnosti ŠentjanžIzdajaUredniški odbor:Petra Majcen (odgovorna urednica),Vesna PerkoSimona Razpet (lektoriranje),Jože PucSotlar (oblikovanje)Prispevki:zunanji sodelavciSlika na naslovnici:Vesna PerkoNaslov:Šentjanški glasŠentjanž 22,8297 ŠentjanžE-mail: [email protected],www.sentjanz.siŠentjanški glas je vpisan v razvidmedijev, ki ga vodi Ministrstvokulturo RS podOglasno trženje:Turistično društvo ŠentjanžTisk: Vinko Podlogar s.p. RadečeNaklada:Cena:

Oglasna sporočila niso lektorirana. Zavsebino oglasa je odgovoren naročnik.

Pridržujemo si pravico dooblikovanja gradiva. Fotografij inrokopisov ne vračamo.niso del člankov, so iz arhiva TDŠentjanž.

ntjanški glas XIV/29

Šentjanški glasGlasilo krajevne skupnosti ŠentjanžIzdaja: Krajevna skupnost ŠentjanžUredniški odbor:Petra Majcen (odgovorna urednica),Vesna Perko (glavna urednica),Simona Razpet (lektoriranje),Jože Puc , Boštjan Repovž, MilanSotlar (oblikovanje) in Jože Repovž.Prispevki:zunanji sodelavciSlika na naslovnici:Vesna PerkoNaslov:Šentjanški glas – uredništvo,Šentjanž 22,8297 Šentjanž

mail: [email protected],www.sentjanz.siŠentjanški glas je vpisan v razvidmedijev, ki ga vodi Ministrstvo zakulturo RS pod zap. št. 1557.Oglasno trženje:Turistično društvo Šentjanž

Vinko Podlogar s.p. RadečeNaklada: 500 izvodov

: 0,01 EUR

Oglasna sporočila niso lektorirana. Zavsebino oglasa je odgovoren naročnik.

Pridržujemo si pravico do krajšanja inoblikovanja gradiva. Fotografij inrokopisov ne vračamo. Fotografije, kiniso del člankov, so iz arhiva TDŠentjanž.

Beseda predsednika KS

SPOŠTOVANI KRAJANKE IN KRAJANI!

Prihaja čas, ko se bo delo navrtovih, poljih in travnikih končalo in se bomo lahko boljposvetili svoji notranji rasti ter vsem nam pomembnimprijateljem. Služba seveda še ostaja in v teh časih smo lahkozanjo hvaležni. Nudi nam nujno socialno varnost terin komunikacijo s sodelavci in drugimi ljudmi. Dialogi sovsekakor boljši od monologov, čeprav ti pri slednjih nihče ne

SPOŠTOVANE KRAJANKE, SPOŠTOVANI KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTIŠENTJANŽ

Ponovno v vaše domove prihaja Šentjanški glas, ki v enotno intrajno obliko povezuje aktualne dogodke, dejanja, uspehe. Zdobro organiziranim družbenim ustvarjanjem jih krajani nizateiz meseca v mesec in s tem bogatite utrip življenja. Kot ploddobrega sodelovanja Krajevne skupnosti in Občine so premikividni tudi na investicijskem področju, ki ga ohranjamo v dobrikondiciji – četudi s strani trenutne državne politike, ki jeoddaljenim podeželskim območjem izrazito nenaklonjena,nimamo primerne podpore in sodelovanja pri uravnoteženemrazvoju vseh območij.Kot občina v dosego sorazmernega razvoja zato vlagamo šetoliko več napora. Premiki na boljše so, z rednim delom insledenjem potrebam, vidni na več področjih. V tem letu je biloizvedenih več posodobitev javnih poti. Nadaljujemo zizgradnjo vodovoda Murnce, pri čemer bodo dela v jesenskihmesecih usmerjena v izgradnjo hišnih priključkov. Umestitve

www.sentjanz.si

4

Beseda predsednika KS in župana Šentjanški glasSPOŠTOVANI KRAJANKE IN KRAJANI!

vrtovih, poljih in travnikih končalo in se bomo lahko boljposvetili svoji notranji rasti ter vsem nam pomembnimprijateljem. Služba seveda še ostaja in v teh časih smo lahkozanjo hvaležni. Nudi nam nujno socialno varnost ter druženjein komunikacijo s sodelavci in drugimi ljudmi. Dialogi sovsekakor boljši od monologov, čeprav ti pri slednjih nihče ne

ugovarja. Včasih je prav in pošteno prisluhniti tudi drugemumnenju.Počasi se končuje tudi delo, ki smo si ga v tem letu zastkrajevnimi svetniki. Asfaltirali smo cesto v vasi Hinje in naKamenškem, na cesti Požarče–Skubic smo asfaltirali klanec terpo ravnini uredili razširitev, kot smo jo uredili tudi do gospeMarije Bajt, ki bo v kratkem dobila še težko pričakovanovodovodno napeljavo, in sanirali poškodovano asfaltiranocestišče na Svinjskem.Seveda pa brez želje in pripravljenosti vaščanov teh projektovne bi izpeljali. Z opravljenim delom smo kljub danimrazmeram zadovoljni in trudili se bomo še naprej.Kolikokrat bo tokrat posredovala zimska služba pa se pustimopresenetiti. Hujše kot preteklo zimo menda že ne more biti. Bivas pa ob tej priložnosti zaprosil za strpnost in samopomočmed hujšimi zimskimi razmerami.Na koncu Vam, dragi krajani in krajankekrajevni praznik in vam polagam na srce: vzemite si čas zase,za svoje najbližje in prijatelje, na katere se lahko vednozanesete, stanejo pa le vašega nasmeha in tople besede.

Boštjan Krmelj, predsedn

SPOŠTOVANE KRAJANKE, SPOŠTOVANI KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI

Ponovno v vaše domove prihaja Šentjanški glas, ki v enotno intrajno obliko povezuje aktualne dogodke, dejanja, uspehe. Z

družbenim ustvarjanjem jih krajani nizateiz meseca v mesec in s tem bogatite utrip življenja. Kot ploddobrega sodelovanja Krajevne skupnosti in Občine so premikividni tudi na investicijskem področju, ki ga ohranjamo v dobri

renutne državne politike, ki jeoddaljenim podeželskim območjem izrazito nenaklonjena,nimamo primerne podpore in sodelovanja pri uravnoteženem

Kot občina v dosego sorazmernega razvoja zato vlagamo šetoliko več napora. Premiki na boljše so, z rednim delom insledenjem potrebam, vidni na več področjih. V tem letu je biloizvedenih več posodobitev javnih poti. Nadaljujemo z

e, pri čemer bodo dela v jesenskihmesecih usmerjena v izgradnjo hišnih priključkov. Umestitve

hišnih priključkov se prav tako izvajajo v sklopu projektagradnje širokopasovnega optičnega omrežja, za izvedbokaterega smo uspešno kandidirali na razpisu za pevropskih sredstev. Krčenje državnih sredstev je razlog, da se vnačrtih Direkcije za ceste v prihodnja leta zamika pričetekizvedbe projekta rekonstrukcije državne ceste ŠentjanžV juliju smo se razveselili več sklepov o sofinanciranjuenergetskih sanacij javnih stavb, med njimi tudi za Osnovnošolo Milana Majcna Šentjanž. Občina Sevnica je na javnirazpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor za pridobitevevropskih sredstev iz kohezijskega sklada prijavila projektenergetske sanacije šentjanške šole in pridobila pozitiven sklepza 85-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov operacije,kar pomeni okrog 200 tisoč evrov, za izvedbo v letu 2015.Potrebam sledimo tudi na področju predšolskega varstva.Medtem ko je v osnovno šolo v letovpisanih 123 otrok, pri šoli delujeta dva kombinirana oddelkavrtca z 19 otroki.Z dobrim sodelovanjem in sledenjem skupnih ciljev se tudi vnekoliko zahtevnejših časih da marsikaj postoriti, izboljšati,nadgraditi. V slogi in razumevanbodoče, kot doslej, delovali tako predstavniki Občine inKrajevne skupnosti kot krajani in društva, ki z velikoangažiranostjo in marljivim delom na področjih kulture,turizma, gasilstva in drugih društvenih dejavnosti ustvarjate šeposebej prijetno bivanjsko klimo.Ob tej priložnosti vsem iskreno čestitam ob bližajočem sekrajevnem prazniku in želim vse dobro na vsakodnevnih poteh.

www.sentjanz.si www.sentjanz.si

ntjanški glas XIV/29

ugovarja. Včasih je prav in pošteno prisluhniti tudi drugemu

Počasi se končuje tudi delo, ki smo si ga v tem letu zastavili skrajevnimi svetniki. Asfaltirali smo cesto v vasi Hinje in na

Skubic smo asfaltirali klanec terpo ravnini uredili razširitev, kot smo jo uredili tudi do gospeMarije Bajt, ki bo v kratkem dobila še težko pričakovano

in sanirali poškodovano asfaltirano

Seveda pa brez želje in pripravljenosti vaščanov teh projektovne bi izpeljali. Z opravljenim delom smo kljub danimrazmeram zadovoljni in trudili se bomo še naprej.Kolikokrat bo tokrat posredovala zimska služba pa se pustimopresenetiti. Hujše kot preteklo zimo menda že ne more biti. Bivas pa ob tej priložnosti zaprosil za strpnost in samopomočmed hujšimi zimskimi razmerami.Na koncu Vam, dragi krajani in krajanke, iskreno čestitam zakrajevni praznik in vam polagam na srce: vzemite si čas zase,za svoje najbližje in prijatelje, na katere se lahko vednozanesete, stanejo pa le vašega nasmeha in tople besede.

Boštjan Krmelj, predsednik KS Šentjanž

SPOŠTOVANE KRAJANKE, SPOŠTOVANI KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI

hišnih priključkov se prav tako izvajajo v sklopu projektagradnje širokopasovnega optičnega omrežja, za izvedbokaterega smo uspešno kandidirali na razpisu za pridobitevevropskih sredstev. Krčenje državnih sredstev je razlog, da se vnačrtih Direkcije za ceste v prihodnja leta zamika pričetekizvedbe projekta rekonstrukcije državne ceste Šentjanž–Glino.V juliju smo se razveselili več sklepov o sofinanciranjunergetskih sanacij javnih stavb, med njimi tudi za Osnovnošolo Milana Majcna Šentjanž. Občina Sevnica je na javnirazpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor za pridobitevevropskih sredstev iz kohezijskega sklada prijavila projekt

šentjanške šole in pridobila pozitiven sklepodstotno sofinanciranje upravičenih stroškov operacije,

kar pomeni okrog 200 tisoč evrov, za izvedbo v letu 2015.Potrebam sledimo tudi na področju predšolskega varstva.Medtem ko je v osnovno šolo v letošnjem šolskem letuvpisanih 123 otrok, pri šoli delujeta dva kombinirana oddelka

Z dobrim sodelovanjem in sledenjem skupnih ciljev se tudi vnekoliko zahtevnejših časih da marsikaj postoriti, izboljšati,nadgraditi. V slogi in razumevanju bomo zagotovo tudi vbodoče, kot doslej, delovali tako predstavniki Občine inKrajevne skupnosti kot krajani in društva, ki z velikoangažiranostjo in marljivim delom na področjih kulture,turizma, gasilstva in drugih društvenih dejavnosti ustvarjate šeposebej prijetno bivanjsko klimo.Ob tej priložnosti vsem iskreno čestitam ob bližajočem sekrajevnem prazniku in želim vse dobro na vsakodnevnih poteh.

Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica

www.sentjanz.si

5

Intervju Šentjanški glas XIV/29

Milan Sotlar

Vsestranski, zanesljiv, tudi ubogljiv, vedno dobre voljepripravljen pomagati je naš sokrajan Milan Sotlar.Včlanjen je v Turistično in Vinogradniško društvo, radzapoje pri Šentjanških jurjevalcih ter Vinogradniškempevskem oktetu, seveda pa je tudi pridni član Uredniškegaodbora Šentjanškega glasa, otroci pa ga poznajo kotdobrovoljnega hišnika.Slaba volja in stres nista ravno pozitivna dejavnika v življenju.Veliko več in bolje se uči, dela ter ustvarja, če si dobre volje inoptimistično gledaš na življenje. Samo življenje so pa vzponiin padci ter kup problemov, ki pogosto nastajajo in ni nujno, daso vedno negativni. S problemom se moraš soočiti in ga čimprej rešiti. To je moje osnovno vodilo v življenju. Je pa "fino",če imaš pomoč od svojih najbližjih ali pa od sodelavcev inprijateljev.1. V letošnjem letu ste praznovali svojo 60-letnico. Četudiso številke malo večje, ste še vedno mladi po duši, saj karkipite od energije. Le od kje?Pravim, da živim v dveh stoletjih. Rojen sem namreč davnega1953 leta.Človek si mora vedno postaviti neke cilje, ki so kolikor tolikorealni in dosegljivi, da vlečejo. Takrat z veseljem delaš, kerimaš uspeh in rezultate. To je tista pozitivna energija, ki težene naprej. Pa ne samo zase, tudi za druge in prijatelje ostane.2. Velik del vaše poklicne poti je bil vezan na tekstil,šiviljstvo. Za ta poklic lahko rečemo, da je bolj ženski.Kako to, da ste se odločili za to smer? In kako je bilo delativ večinoma ženskem kolektivu?Ko sem končal osnovno šolo in se odločal za poklic, to je bilodaljnega leta 1968, je bil glavni vzrok moja mama, ki je bilaizučena krojačica. Še kot majhen poba sem se velikokrat vrtelokrog singerice in vedno nekaj šival, čeprav se je za stroj bala,da ne bi kaj pokvaril. Pa se je tudi to kdaj pripetilo. Sam sem

"razšraufau" stroj, da bi ga popravil, čeprav mi vedno ni vse"poratalo".Po končani osnovni šoli je podjetje Lisca bila v velikemvzponu in je potrebovala strokovni kader. Javil sem se narazpis in dobil štipendijo, kar je bilo v tistem času za našodružino velik plus, saj je bil zaposlen samo oče v rudniku,mama pa je na domu šivala za Lisco.Po končani tekstilni šoli sem se takoj zaposlil v Lisci. Delpripravniškega staža sem opravil pred vojaščino, ostalo po njej.Takoj po tem so me postavili za vodjo izmene in tako se jemoja kariera v tekstilu začela.Kako je bilo delati v ženskem kolektivu? Ja, lahko rečem, danisem imel z ženskami nikoli kakšnih večjih težav. Če je vsakzaposlen na svojem delovnem mestu naredil vse, za kar je bildoločen in postavljen, ni bilo nobenih težav. Seveda, problemiso se pojavljali, vendar smo jih sproti reševali, največ zdogovori in dobro voljo.3. Saj veste, da smo pri uredniškem odboru malo nagajivi,zato nas zanima, katero oz. kakšno je tisto žensko perilo, kivam je povečalo srčni utrip?Vsako perilo iz kvalitetnih materialov in če je še lepooblikovano ter narejeno ... vau ...4. Krizni časi so terjali davek in šivanje je bila panoga, ki jebila najbolj na udaru. Tako ste tudi vi ostali brez službe.Ste pa zato sedaj še bolj vpeti v dogajanje v Šentjanžu, sajste zaposleni kot hišnik v naši osnovni šoli. Kako se počutitena šolskih hodnikih in med otroki?Skoraj 32 let sem bil zaposlen v najboljši firmi, v Lisci. Dobreštiri leta sem delal v Intimi Design. Ko je šlo podjetje v stečaj,sem bil nekaj mesecev doma na čakanju, nato sem se zaposlil vtovarni športnih oblačil Lohnko Ingeniring v Ljubljani. Tamsem delal 5 mesecev do zaposlitve v naši osnovni šoli. Zzaposlenimi se odlično razumem, prav tako z otroki. Saj, šemalo, pa v penzijo.5. Vašega prostega časa verjetno ni veliko, kajne? Če ga paže najdete, kaj takrat najraje počnete?

Moj prosti čas. Rad hodim v hribe, še posebej na Velikoplanino, da si napolnim baterije, rad poslušam dobro glasbo,zapojem v družbi, sem tudi vinogradnik, pa njivo imamo ...veliko hobijev imam. Rad sem tudi na računalniku, na spletu,nabiram zelišča za razne likerje, tudi fotografiram že od leta1968 dalje, filmsko kamero (še na film) sem imel že leta 1976.Lahko se pohvalim, da imam posnetih kar veliko dogodkov, šeposebej z novo video tehnologijo. Za dušo včasih zaigram tudina harmoniko in orglice.

6

Intervju Šentjanški glas XIV/29

Milan Sotlar

6. Vinogradništvo je ena izmed vaših ljubezni, saj stemočno dejavni na tem področju. Z ljubeznijo negujete vino,katero je tisto, s katerim najrajši nazdravite?Vsako dobro vino spoštujem, pa naj bo belo ali rdeče, kislo alisladko. Obožujem črnino, cviček, tudi belo mi prija. Vse jeodvisno od hrane.7. Ob dobri kapljici se prileže tudi dobra hrana in domačaljudska pesem. Pojete z dušo in srcem, a katera je tista"vaša" pesem, ki jo najrajši zapojete?Po duši sem romantik. Zelo veliko je pesmi, ki mi "sedejo".Sploh tiste, ki imajo vsebino. Če je pa še dobra viža, je pasploh užitek zapeti, posebno s prijatelji, ki čutijo enako kot jaz.Rad imam narodne pesmi, narodnozabavne, dalmatinske, tudinekateri nemški in italijanski komadi so mi všeč.8. Člani Turističnega društva se na vas lahko vednozanesejo, saj poskrbite za tehnični del vsake njihoveprireditve, oblikujete vabila, še največkrat pa se z vašopando popeljejo na potep, da poskrbijo za opremljenostpohodnih poti. Poudariti moramo, da je vse toprostovoljno. Nekaj časa pa ste bili tudi predsednikTurističnega društva. Kakšen je vaš pogled na turističnirazvoj Šentjanža?Šentjanž je od ustanovitve Turističnega društva precejdrugačen. Prej so se stvari dogajale bolj spontano. Turističnodruštvo je speljalo zelo veliko akcij, ki so v korist vsemkrajanom Šentjanža. Tudi prepoznavnost Šentjanža je precejvečja, kot je bila prej.

Zelo rad delam za splošnodobro ljudi. Ni mi škodačasa, ne bencina, ne orodja,samo da stvar "porata". Toti je povračilo za trud.Ja, panda je super avto. Kosmo trasirali in označevaliKrekovo pot, smo vanjnaložili vse potrebno, odoznak, vijakov, motornežage, sekire, poleg pa še 4fante, ki smo bili zadolženiza to delo. Panda se jeodlično odrezala, mi patudi. Tako rekoč smooznačili in prevozili celo

pot, pa čeprav je potekala večinoma po gozdu.Tako smo skupaj z nekaterimi člani UO TD strasirali Krekovopot, speljali Finale slovenskih salamiad v Šentjanžu, strasiraliPot Milana Majcna, speljali kar nekaj Bučariad. Nekaj časasem bil celo predsednik TD.Tudi pri vinogradnikih sem bil aktiven vse od začetka, saj sembil eden izmed ustanoviteljev Društva vinogradnikov Šentjanž.Sodeloval, do sedaj, pri vseh društvenih ocenjevanjih vin, bilskoraj na vseh predavanjih in se udeleževal skoraj vseh akcijpri društvu. To traja že celih 16 let. Z veseljem in užitkom semsodeloval pri vseh podvigih.

Vse te stvari smo skupaj z ostalimi člani počeli prostovoljno.Veseli smo bili vsake, še tako majhne pohvale. To nas je vleklonaprej. Najbolj jezen sem bil pa takrat, ko sem slišal opazke odljudi, ki za Šentjanž niso naredili ničesar. Le-ti najbolj innajraje kritizirajo vsevprek.9. Ste tudi eden izmed prvih članov Uredniškega odboraŠentjanškega glasa, kjer še vedno delujete in soustvarjate.Kako je bilo ustvarjati časopis tedaj in danes?Pri prvih petih številkah nisem bil zraven. Od šeste številke pado danes sem bil vedno prisoten. V začetku je bil to zameizziv, ko enkrat obvladaš delo je za splošno korist. Po vsakinarejeni in stiskani številki Šentjanškega glasa smo veseli vuredniškem odboru, da nam je spet "poratala" številka, pačeprav smo včasih delali dve soboti in dve nedelji.

Moram povedati, da s takimi sodelavci, ki so v Uredniškemodboru Šentjanškega glasa, je res užitek delati. Pomagamo si,se dogovarjamo, pogovarjamo, postavljamo, popravljamo,dokler ni v redu. Čeprav znamo naš časopis skoraj na pamet,ko izide, ga še enkrat preberemo. In če ni napak, smo veseli zatak izdelek.10. Približuje se čas, ko boste zamenjali poklic delavca inprešli v funkcijo upokojenca. Se že veselite tega časa inkakšni so vaši načrti, saj za upokojence velja, da jim vednoprimanjkuje časa. Boste še vedno tako dejavni na vsehpodročjih družbenega dogajanja v Šentjanžu?Veliko sem razmišljal o času, ko bom upokojen. Če mi bozdravje služilo, bom še naprej vinogradnik, malo kmetoval,mogoče bo še kakšen vnuk ali vnučka, pa bo spet življenjeimelo svoj smisel. Na splošno, rad bi bil še vsaj malo koristendružini, pa tudi kakšnemu društvu ne bi odrekel pomoči. Veselbi bil, da bi nas mladi nadomestili, kajti mi smo dobili žedebelo kožo, to pa ni preveč dobro. Mladi so bolj ekspeditivni,ustvarjalni, imajo nove ideje in to bi morali izkoristiti. Če ninovih idej, začne društvo nazadovati in počasi propade. To pani moja želja, kajti pri obeh društvih smo tudi v občinskemmerilu precej visoko.

Z Milanom se je pogovarjal UO šentjanškega glasa

Vedno znova se odkrivajo nove misli, ideje, želje in spoznanja. Naj ljudje vanje verujemo, zato

se opogumimo za vsak naš naslednji korak, ki nas vodi v pozitivnost in uspešnost vsakdanjika.

Iskrene čestitke ob prazniku KS Šentjanž.

Uredniški odbor

Društva poročajo

V soboto, 20. aprila zvečer, je Kulturno-KUD Budna vas pripravila v Kulturni dvorani Šentjanž lepkulturni dogodek.

Turistično društvo Šentjanž

ARTEKO 2013 DOBRO USPEL

Junijski sončni žarki so bili ravno pravšnji za likovnoustvarjanje. V času od 27. do 30. junija je potekalo že 3.mednarodno srečanje likovnikov ArtEko 2013, tokrat vzidanici Milene Bregar na Kamenškem, kjer so umetniki stemo "ustvarjalna reciklaža" združili svoje zamisli in zopetustvarili osupljive umetnine. Skupino likovnih umetnikov sosestavljali Adriano Gon iz Italije, Maja Briski in Zaneto Paulins Hrvaške, Elena Sigmund v vlogi predstavnice Rusije, ki jeistočasno tudi domačinka, Vladimir Leben, Mojca MarijaVilar,Matic Svažič in Jerca Šantej pa so predstavljali Slovenijo.

7

Šentjanški glas

KUD Budna vas

NAŠA PESEM

-umetniška sekcijaKUD Budna vas pripravila v Kulturni dvorani Šentjanž lep

V uvodnem in zaključnem delu večera je na svojo harmonikozaigral eden od najmlajših članov društva Anton Zavrl, Matijain Neža Musar, Robi Razpet ter Aleksandra Sigmund Krajncpa so se predstavili z recitacijami. Ustvarjalki poezije EvaKeber in Marija Bajt sta prebrali svoje stvaritve, Mojca Musarpa je prebrala pesem od Marjetke Erman, ki zaradi bolezni nimogla prisostvovati sama. Kot gost se je s svojimi pesmimipredstavil gospod Jožef Žnidarič iz Ledine pri Sevnici, ki jetudi podžupan občine. Za popestritev so Ljudske pevke Solzicezapele dve ljudski pesmi. Program je povezovala VeronikaSigmund. Predsednica Magda Sigmunobiskovalcem, nastopajočim, oblikovalcem in še posebej gostuza lep večer in jih povabila na druženje po končani prireditviGospod Jožef Žnidarič je vse skupaj pozdravil tudi v imenuObčine, se zahvalil za prijazno povabilo k sodelvsem, ki so s srcem prišli poslušat, kar je bilo podano iz srca,kot je dejal.

Besedilo in fotografije: Magda Sigmund, predsednica KUD Budna vas


ARTEKO 2013 DOBRO USPEL

Junijski sončni žarki so bili ravno pravšnji za likovnoustvarjanje. V času od 27. do 30. junija je potekalo že 3.mednarodno srečanje likovnikov ArtEko 2013, tokrat v

Kamenškem, kjer so umetniki sužili svoje zamisli in zopet

ustvarili osupljive umetnine. Skupino likovnih umetnikov sosestavljali Adriano Gon iz Italije, Maja Briski in Zaneto Paulins Hrvaške, Elena Sigmund v vlogi predstavnice Rusije, ki je

Mojca MarijaVilar,Matic Svažič in Jerca Šantej pa so predstavljali Slovenijo.

Program dogajanja je bil pester, saj so se nekateri lahko podalina kratek pohod z naravovarstvenikom Antonom Komatom, kije odkril nova bogastva in zaklade rudarskopav, ki se jih krajani sploh ne zavedamo.Zaključek srečanja je bil v soboto, 29. junija, ko so bileumetnine postavljene na ogled, tokrat na malo drugačen način,med trte. Prijetno druženje ob dobrotah pridnih rok članicTurističnega društva Šentjanž in žlahtne kapljice je popestriltudi slovenski poet ter glasbenik Peter Dirnbek. S svojoprisotnostjo pa nas je počastila tudi igralka Violeta Tomič, ki jebila navdušena nad lepoto vinske gorice Kamenško.Veselje in zadovoljstvo ustvarjalcev ter tudi ododobra ogrela srca glavnih "krivcev", da se sedaj žetradicionalno srečanje kljub krizi ni prekinilo, zato iskrenahvala vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k uspehule-tega. Ob ognju pa so se začele rojevati že nove ideje zaprihodnje leto.Vse tiste, ki si likovnih izdelkov niste mogli ogledati, paobveščamo, da je bila uradna otvoritev razstave nastalih del vsoboto, 29. septembra, v sklopu prireditve Šentjanška ekološkatržnica.

ntjanški glas XIII/29

V uvodnem in zaključnem delu večera je na svojo harmonikozaigral eden od najmlajših članov društva Anton Zavrl, Matija

Neža Musar, Robi Razpet ter Aleksandra Sigmund Krajncpa so se predstavili z recitacijami. Ustvarjalki poezije EvaKeber in Marija Bajt sta prebrali svoje stvaritve, Mojca Musarpa je prebrala pesem od Marjetke Erman, ki zaradi bolezni ni

ti sama. Kot gost se je s svojimi pesmimipredstavil gospod Jožef Žnidarič iz Ledine pri Sevnici, ki jetudi podžupan občine. Za popestritev so Ljudske pevke Solzicezapele dve ljudski pesmi. Program je povezovala VeronikaSigmund. Predsednica Magda Sigmund se je zahvalila vsemobiskovalcem, nastopajočim, oblikovalcem in še posebej gostuza lep večer in jih povabila na druženje po končani prireditvi.Gospod Jožef Žnidarič je vse skupaj pozdravil tudi v imenuObčine, se zahvalil za prijazno povabilo k sodelovanju invsem, ki so s srcem prišli poslušat, kar je bilo podano iz srca,

Magda Sigmund, predsednica KUD Budna vas

Program dogajanja je bil pester, saj so se nekateri lahko podalina kratek pohod z naravovarstvenikom Antonom Komatom, kije odkril nova bogastva in zaklade rudarsko-tematske poti Tkpav, ki se jih krajani sploh ne zavedamo.

je bil v soboto, 29. junija, ko so bileumetnine postavljene na ogled, tokrat na malo drugačen način,med trte. Prijetno druženje ob dobrotah pridnih rok članic

ž in žlahtne kapljice je popestriltudi slovenski poet ter glasbenik Peter Dirnbek. S svojoprisotnostjo pa nas je počastila tudi igralka Violeta Tomič, ki jebila navdušena nad lepoto vinske gorice Kamenško.Veselje in zadovoljstvo ustvarjalcev ter tudi obiskovalcev jedodobra ogrela srca glavnih "krivcev", da se sedaj žetradicionalno srečanje kljub krizi ni prekinilo, zato iskrenahvala vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k uspehu

tega. Ob ognju pa so se začele rojevati že nove ideje za

Vse tiste, ki si likovnih izdelkov niste mogli ogledati, paobveščamo, da je bila uradna otvoritev razstave nastalih del vsoboto, 29. septembra, v sklopu prireditve Šentjanška ekološka

TD Šentjanž

8

Društva poročajo Šentjanški glas XIII/29

Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž

TRIDNEVNI POHOD PO MEJI OBČINE SEVNICA

Zadnji majski dan se je Krekova konjenica podala na 3.tridnevni pohod po meji občine Sevnica. Po blagoslovu, ki namga vsako leto podeli župnik Janez Cevec, se je konjenicanavkljub slabemu vremenu podala na pot.

Prvi dan nas je pot vodila skozi Šentjanž, Malkovec, Primož,Zavratec, Rovišče in Arto, naš cilj pa je bila Blanca. Naslednjidan smo pot nadaljevali skozi Krajna Brda, Selca, Stranje,Podskalce, Dul pri Božiču in Podgorje do druge nočitve vOkroglicah. Zadnji dan pa je sledil spust iz Okroglic do Loke,od tam naprej do Vrhovega in Novega Grada, nato pa smo biliže na svojem terenu, ki je konjem že poznan. Tako smo skoziBrunk in Leskovec navkljub dolgi poti iskrivo topotali, saj smose bližali končnemu cilju – Šentjanžu. Ob zaključku konjenicese je stotnik Franci zahvalil konjenikom za vzorno vedenje napoti in nazdravil srečni vrnitvi.Konjeniki smo bili vseskozi prešerno razpoloženi, posebejveseli smo bili številnih občanov ob poti, ki so nas bodrili,pogostili ali pa nam le pomahali.Lepo je, če si dobrodošel kamor koli prideš, zato se Krekovakonjenica zahvaljuje gostiteljem na poti za vse kulinaričnedobrote, prenočišča in vsem, ki ste kakor koli sodelovali pripohodu.

Brigita Blas


DVODNEVNI KONJENIŠKI DANTretjo soboto v mesecu maju se konjeniki odpravimo na pohodpo Krekovih stezicah. Pot nas vodi skozi Leskovec, Močilno,Brunk do Neženc, od tu naprej pa po dolini Pekel vse doŠentjanža. Komaj smo dočakali prihod na zborno mesto, sajsmo v Krekovo konjenico s slovesnim protokolom sprejelinova člana, in sicer Jožico Krmelj ter Janeza Viranta, ki staizpolnila vse pogoje, ki jih določa kodeks Krekove konjenice.Nedelja je minila v znamenju družabnih konjeniških iger.Konjeniki so se pomerili v dvorski alki, kjer je drugo mestozasedel Vinko Okorn, tretje mesto pa si je priboril BoštjanKrmelj. Spretnostno jahanje zahteva od konjenika večjozbranost ter dobro vodljivost konja, kar je s tretjim mestomdokazal Stane Gorenjc s kobilo Ajdo. V metu podkve je prvomesto dosegel Matic Strnad, sledil mu je Vinko Okorn natretjem mestu pa je bil naš vneti nadobudnež Grega Krmelj.Igre so potekale v prijetnem prijateljskem vzdušju, za kar selahko zahvalimo našim krajanom in gostujočim konjenikom. Brigita Blas


11. POHOD PO KREKOVIH STEZICAHV soboto, 18. maja, je v okviru Festivala pohodništva potekalže 11. Pohod po Krekovih stezicah, ki je bil organiziran podbudnim očesom TD Šentjanž. Zbralo se je več kot 50pohodnikov iz celotne Slovenije, ki so bili navdušeni nadlepotami našega kraja in okoliških gričev, prijaznostjo tergostoljubjem krajanov, saj so prav ti poskrbeli, da so medpohodom bile mize obložene z domačimi dobrotami. NaLeskovcu jih je pozdravila tudi Krekova konjenica, pot pa jenato vodila čez Brunk, mimo Pekla vse do Šentjanža, kjer nasje čakala topla malica in žlahtna kapljica – cviček. Vmes pasmo člani TD Šentjanž poskrbeli za prijetno presenečenje.Sončno vreme, nasmejani obrazi pohodnikov, vzklikanje inpetje so, kljub temu da na pohodu ni bilo veliko domačinov,dokaz, da je pohod zopet uspel. Na snidenje prihodnje leto.

Vesna Perko

9


Društvo upokojencev Šentjanž

POHOD POHODNIKOV DU POSAVJAVsako leto v maju je srečanje upokojencev pohodnikov iz DUPosavja. V letošnjem letu smo bili gostitelji člani Društvaupokojencev Šentjanž. Da je bila zgodba še bolj izvirna, smoza pokroviteljstvo prosili družine Repovž, Brečko, Jazbec inRepše iz Brinja. Bilo je lepo in sončno, a za ta čas kar hladnojutro. Zbralo se je okoli dvesto pohodnikov, s katerimi smoodšli po poteh po obronkih Šentjanža.Pohodniki so bili nad gostoljubjem domačinov in nad lepotonaših krajev navdušeni.

Cveta Jazbec, DU Šentjanž


2. POHOD PO SLEDEH ČASA NA TK PAVV petek, 14. junija, je pod pokroviteljstvom TD Šentjanž in KSKrmelj potekal drugi pohod na Tk pav. Gost je bil višjinaravovarstveni svetovalec Dušan Klenovšek, ki je skupinopohodnikov med pohodom opozoril na določene vrste drevesin rastlin, ki rastejo ob poti. Zbralo se je lepo število učencev izšol v Mirnski dolini ter ostalih ljubiteljev pohodništva.TD Šentjanž želi, da učenci naših šol spoznajo čim več skritihzakladov na našem območju, zato bomo vsako leto organiziralipohod, ki bo podkrepljen s strokovno razlago.

Cveta Jazbec, TD Šentjanž

Društvo upokojencev Šentjanž

DELO DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŠENTJANŽ5. maja smo organizirali popoldansko srečanje. Odpeljali smose na Razbor, kjer nas je zelo lepo sprejel predsednikpobratenega Društva upokojencev Razbor, gospod LudvikCesar.V prostorih Doma krajanov so nas lepo pogostili, nato parazkazali njihovo cerkev. Nato smo se v spremstvupredsednika DU Razbor podali na Lovrenc, kjer se nahajarastišče encijana, vendar ga nismo videli v polnem cvetenjuzaradi slabega vremena. Lovrenc pa je bil kljub temu lep, saj jebilo mnogo drugega lepega cvetja. Na vrhu Lovrenca nam jegospod Cesar razkazal tamkajšnjo cerkvico, zapeli smo nekajpesmi in odšli nazaj proti Okroglicam. Bili smo dobre volje,čeprav nas je kar dobro namakal dež. Ustavili smo se naturistični kmetiji Močilnik, povečerjali v toplem prostoru in seveseli odpravili domov.21. maja je bilo naše društvo organizator letnega pohodadruštev upokojencev Posavja. Udeležilo se ga je okrog 180članov. Spremljalo nas je lepo vreme. Pohod smo pričeli vŠentjanžu, kjer so nam Repovževi postregli s čajem, se podaliproti Bržanam, Gaju, Glinu, kjer so nam postregli Jazbečevi, innaprej na Cerovec ter Hom, kjer smo se ustavili pri družiniBrečko in se zopet malo okrepčali. Pot smo zaključili v Brinjupod Repšetovim kozolcem, kjer smo pohodnike postregli zgolažem, družina Repše pa je prispevala vino.Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujemo za donacije družinamRepovž, Jazbec, Brečko in Repše. Prav tako so nam pomagalivinogradniki, ki so bili prisotni s svojim kozolčkom. Lovskadružina Šentjanž pa nam je priskočila na pomoč z mizami inklopmi.

Najlepše pa se moramo zahvaliti gospe Cveti Jazbec, ki je bilazelo aktivna od vsega začetka, od priprave trase pohoda dozaključka. Hvala lepa tudi vsem ostalim članom društva, ki soaktivno sodelovali pri pripravi uspelega pohoda, še pravposebno članicam, ki so napekle dovolj dobrega peciva.Konec junija smo poizkusili organizirati izlet v ArboretumVolčji Potok, kar pa nam na žalost ni uspelo, saj je bilopremalo prijavljenih.V soboto, 7. septembra, smo se podali na celodnevni izlet.Najprej smo se v Šmarjeških Toplicah kopali, nekateri pa so siv tem času z dobro vodičko ogledali lep park v okolici Toplic,nato pa še bližnji čebelnjak, kjer so nam postregli z dobrotamiiz medu. Tudi nakupili smo si nekaj izdelkov. Po kosilu smoodšli na ogled zeliščarske kmetije Plavica na Cerovec priDolenjskih Toplicah. Tam nas je sprejela hčerka gospodaMajesa, nam pokazala njihovo pridelavo in odgovarjala nazastavljena vprašanja. Tudi ta izlet ni bil polno zaseden, vendarsmo ga kljub temu uspešno izvedli.V oktobru načrtujemo še eno popoldansko srečanje.Vseskozi smo delali na projektu »Starejši za boljšo kakovostživljenja doma« in obiskovali starejše krajane ter jim po našihmočeh tudi pomagali.V času od maja do konca oktobra so praznovali:80 let Anton Krajšek, Martin Bec, Alojz Rozman, Ignac Gole,Milka Kišek in Ivanka Repovž; 85 let Marija Bajt; 93 letAlojzija Vozelj in Franc Bebar in 98 let Franc Sigmund.Zlato poroko sta praznovala Marija in Anton Krajšek ter Ivanain Ignac Gole.Vsem še enkrat iskrene čestitke in veliko zdravja.

Fanika Rupar, DU Šentjanž

10


Društvo vinogradnikov Šentjanž

NA PROTESTU V GORNJI RADGONI IN NA OBISKU V ŽUŽEMBERKUDokaj hitro se je končalo dopustovanje v našem društvu in žeso se začele vrstiti številne aktivnosti, začenši z našo udeležbona protestu na sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Namen protestaje bil opozoriti zakonodajalca in ustanove, ki kreirajo politikodavkov, o nesprejemljivosti sprejetega zakona o obdavčitvivinogradniških, gozdnih in ostalih kmetijskih zemljišč v oblikivečkratnega povečanja katastrskega dohodka in o nameravanivisoki obdavčitvi gospodarskih poslopij na kmetijah. Tako smovinogradniki iz 29 vinogradniških društev, ki so združena vZvezo društev vinogradnikov Dolenjske (ZDVD), uspešnoizvedli medijsko zelo odmeven vinogradniški protest spolaganjem vinske trte, ki smo jo prinesli s sabo, in predajopeticije kmetijskemu ministru Dejanu Židanu s sklepi,sprejetimi na seji skupščine ZDVD. Kljub temu da je DVŠentjanž omogočilo svojim članom brezplačen prevoz invstopnico za ogled sejma AGRA, se nas je v torkovem jutruodpeljalo le 18 z dvema gasilskima kombijema. Polegsodelovanja na protestu je bil namen seveda tudi ogled samegasejma, kar smo tudi s pridom izkoristili ter preživeli pravprijeten dan v družbi vinogradnikov sosednjega društva zMalkovca.Po vrnitvi ni bilo veliko časa za počitek, kajti že v istem tednuse je postavljal tudi klopotec pri našem dolgoletnem članuJanezu Kmetiču, ki se že več let ponaša z najvišjimi ocenamicvička na društvenem ocenjevanju in tudi v okviru Tednacvička v Novem mestu.Sodelovanje na 3. Festivalu modre frankinje na Gradu Sevnicaje bilo s strani našega društva dobro zastopano. Dvanajstoddanih vzorcev naših vinogradnikov je dobilo solidne ocene;zagotovo pa je potrebno pohvaliti modro frankinjo Milana

Jamška, ki je v svoji kategoriji zasedel odlično drugo mesto inje bil eden redkih od 139 vzorcev, ki je prejel vrhunsko oceno.Med spomina vredne prve septembrske dni pa bomo vtkali tudizanimivo popoldansko srečanje s člani Društva vinogradnikovSuha krajina v Žužemberku. Njihov predsednik Tone Koncilijanas je sprejel ob tamkajšnjem gradu, nam na kratko predstavilnjegovo bogato zgodovino ter sam kraj Žužemberk. Razkazalnam je mogočne ostanke gradu, v katerem ima Društvovinogradnikov Suha krajina svojo vinoteko – ambasadozweigelda in prostor za druženje. V vinoteki smo nazdravili inokusili nekaj njihovih vin, ki so posebej značilna za njihovokoliš in se bistveno razlikujejo od naših. V nadaljevanjupopoldneva smo se odpeljali še med vinograde. Urejenost inzdravje grozdja je bilo lepo videti. Nič veliko drugače se namni zdelo kot pri nas, dokler se nismo prepeljali na nekajkilometrov oddaljeno vinsko gorico, kamor bi morali priti tuditisti, ki nam pišejo davčno zakonodajo, da bi videli, kje vse seprideluje naša dolenjska vinska kapljica. Nato smo se ustavilina vrhu hriba in v mraku zrli v dolino, kjer smo le stežkapoiskali pot do zidanice. Le 78 ozkih stopnic nas je lahkopripeljalo do vsega občudovanja vredne zidanice mladegagospodarja Jožeta Gnidovca. Vrtoglava strmina ne dovolipopiti preveliko alkohola, če želiš priti varno nazaj na cesto.Na vprašanje, kako je spravil material za gradnjo na to mesto,se je nasmehnil in preprosto odgovoril: «V odžaganih sodih odnafte smo zvlekli vse.« Mladi vinogradnik Jože je bil tudiprvak sorte traminec na letošnjem Tednu cvička v Novemmestu.Žal nam je tema onemogočila jasnejši pogled, a s toliko večradovednosti se bomo zagotovo še radi vrnili.

Renata Kuhar

Gasilsko društvo Šentjanž

PRED ZAHTEVNO NALOGOV Šentjanškem glasu smo že poročali o potrebi po zamenjaviavtocisterne, kajti obstoječo je že močno načel zob časa. Podolgem in temeljitem razmisleku smo skupaj s strokovnoslužbo Gasilske zveze Sevnica prišli do zaključka, da se lotimozbiranja ponudb in finančnih sredstev za zamenjavo gasilskeavtocisterne. Določili smo nekatere parametre, ki jih moraponudba vsebovati, to so moč motorja, kapaciteta cisterne, kinaj ne bi bila manjša od 10.000 litrov, in oprema skladna zmerili Gasilske zveze Slovenije.Zbrali smo že nekaj ponudb različnih proizvajalcev podvozjain nadgradnje ter z njimi seznanili Gasilsko zvezo Sevnica.Zveza bo v naslednjih mesecih pridobila dokument oskladnosti ponudbe z merili Gasilske zveze Slovenije, kajti le-ta so zelo natančno določena in jih je potrebno v celotiupoštevati, če želimo novo vozilo vključiti v tehnično

pridobitev Gasilske zveze Sevnica in s tem seveda tudimožnost sofinanciranja vseh zainteresiranih dobrotnikov.Akcija, ki smo jo zastavili, je zelo zahtevna in odgovorna. Sposodobitvijo voznega parka našega društva skušamoomogočiti tudi kvalitetno oskrbo s pitno in požarno vodo vcelotnem III. sektorju GZ Sevnica, ki zajema vse tri krajevneskupnosti v Mirnski dolini.Omenjena aktivnost bo predvidoma potekala kar tri leta, torejdo leta 2016, ko naj bi bila avtocisterna dokončana in finančnopokrita. Prevzeli in predali v uporabo pa jo bomo leta 2017, konaše društvo praznuje 110-letnico obstoja. Šentjanški gasilciupamo, da nas pri tej akciji podpirate. Vsaka spodbuda bo zelodobrodošla, pa naj si bo v besedi ali v obliki finančne pomoči.

Boštjan Repovž

Društvo prijateljev mladine Šentjanž

POPESTRITEV ŠENTJANŽA Z BUČAMIKljub letošnji slabi letini buč smo tudi članice društva DPMŠentjanž pripravile svoj aranžma iz buč pri avtobusni postaji.Upamo, da bodo naši zajčki imeli lepo jesen in tako pričakalizaključek Bučariade.

Helena Hribar

11


KUD Budna vas

Likovna srečanja Art Lipe 2013

V letošnjem letu smo posvetili več časa obvladovanjuustvarjanja z oljnimi barvami. Zato smo večino časa ustvarjaliv slikarskem ateljeju pri Mariji Oven v Žebniku pri Radečah,ki je z veseljem delila svoje prostore z nami. Pod strokovnimvodstvom umetnice in likovne pedagoginje Elene Sigmundsmo spoznali in naredili štiri vaje, ki so posvečene različnimtehnikam oljnega slikanja. Sledilo je slikanje tihožitij zrazličnimi nalogami. Tako smo se naučili upodabljati prozornosteklo, gube na tkaninah, različne ornamente, rože in drugo. Povajah je sledil prijeten klepet in druženje.Najlepše dneve poletja smo izkoristili za slikanje na prostem.Tu nas je zanimalo, kako ponazoriti odsev v vodi, zato smonašli prijetno lokacijo ob reki Savi in veselo ustvarjali. Zračnoperspektivo smo vadili pri Gordani Dobriha na Kladju, kjersmo slikali pod senco stare lipe s pogledom proti Kumu.Slikarska srečanja so aktivno obiskovali ustvarjalci: MarijaOven, Irena Zgonc, Gordana Dobriha, Mojca Musar, SuzanaSotlar in Elena Sigmund.

Naše dosežke ste si lahko ogledali tudi na razstavi, ki je bila naogled v času Bučariade v Kulturni dvorani Šentjanž.

Elena Sigmund, vodja sekcije Art Lipa, KUD Budna vas


DOBER GLAS ŠENTJANŽA SLIŠEN TUDI V LJUBLJANI

Majhen kraj s prebivalci velikih src. To je le ena izmedznačilnosti krajanov Šentjanža, ki smo ga v petek in soboto, 6.in 7. septembra 2013, članice Turističnega društva Šentjanžzastopale v Mercator centru Šiška v Ljubljani.Turistična zveza Slovenije je vsem turističnim zvezamomogočila, da sodelujejo na stojnicah v Mercatorjevihprodajalnah s svojimi društvi. Tako se je na povabilo odzvalotudi naše društvo pod pokroviteljstvom Turistične zvezeSevnica.

To je bil ravno pravšnji čas, saj smo zagnana dekletamimoidoče poskušala navdušiti nad prihajajočo se prireditvijoBučariada, vsakoletnimi že tradicionalnimi pohodi in lepotamipuš'lca Dolenjske. Ponudile pa smo jim tudi domačomarmelado, domači kruh, med, seveda pa ni manjkal niticviček.Zvedavi pogledi in pohvale obiskovalcev pa so nam le potrdilidejstvo, da podeželje skriva svoje bisere, ki se jih nekateri nitine zavedamo/jo.

Vesna Perko

Društva poročajo

LJUDSKE PEVKE SOLZICE SO PRAZNOVALE

V soboto, prvega junijskega večera, se je v kulturni dvoraniŠentjanž razlegala Slovenska ljudska pesem, ki je prav prijetnobožala srca in ušesa poslušalcem.Ljudske pevke Solzice so ob svojem petnajstletnem javnemdelovanju s pomočjo Kulturno umetniškega društva Budna vaspripravile koncert, ki so jim ga pomagale oblikovati povabljeneskupine: Koledniki iz Bušeče vasi, Ljudske pevke Ragle,Prešmentani faloti, Fantje s Preske in Etno skupina Nojek.Program je povezovala Veronika Sigmund.Ljudske pevke Solzice so izkoristile priložnost in se zahvalilegospe Rozaliji Tomažin za dosedanje vodenje skupine, gospeprofesor Andreji Tomažin za pomoč pri delovanju v vseh tehletih, vsem članicam, ki so že prenehale prepevati v skupinivsem, ki jih že petnajst let podpirajo in spodbujajo.


DEVETA KRTINSKA DETELJICAKljub visokim temperaturam se je v soboto, 27. 7., na Krtinizbralo okoli 50 konjenikov iz dolenjskih krajev. Večinakonjenikov se je zbrala pri Mirku in v povorki odjezdiŠentlovrenc do prireditvenega prostora, ki je dobil novopodobo. Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik, so sepričela tekmovanja. Tekmovalci so se najprej pomerili vsnemanju štiriperesne deteljice, po plohi, ki je značilna zaKrtino, pa so se pomerili še v spretnostnem jahanju. PovabiluTDK Krtina sta se odzvala tudi dva naša konjenika in odličnozastopala Krekovo konjenico. Miha Jazbec je zasedel 7. mesto,Aleksander Blas pa nehvaležno četrto. V spretnostnem jahanjupa je Aleksander že drugo leto zapored osvojil 3. mesto.


DAN ODPRTIH VRAT KMETIJE MEHAK

12

Šentjanški glas

KUD Budna vas

LJUDSKE PEVKE SOLZICE SO PRAZNOVALE

prvega junijskega večera, se je v kulturni dvoraniŠentjanž razlegala Slovenska ljudska pesem, ki je prav prijetno

Ljudske pevke Solzice so ob svojem petnajstletnem javnems pomočjo Kulturno umetniškega društva Budna vas

pripravile koncert, ki so jim ga pomagale oblikovati povabljeneskupine: Koledniki iz Bušeče vasi, Ljudske pevke Ragle,Prešmentani faloti, Fantje s Preske in Etno skupina Nojek.

Ljudske pevke Solzice so izkoristile priložnost in se zahvalilegospe Rozaliji Tomažin za dosedanje vodenje skupine, gospeprofesor Andreji Tomažin za pomoč pri delovanju v vseh tehletih, vsem članicam, ki so že prenehale prepevati v skupini invsem, ki jih že petnajst let podpirajo in spodbujajo.

Vodja JSKD izpostava Sevnica Katja Pibernik in predsednikZKD Sevnica Jože Novak sta članicam skupine podelilaMaroltove značke za delovanje na področju ljubiteljske kulturein priznanje skupini za petnajst let delovanja. Ob jubileju sojim čestitali in jim zaželeli še veliko let uspešnega dela vimenu občine Sevnica podžupan gospod Jožef Žnidarič, vimenu krajevne skupnosti gospod Marko Repše in tudi nekateripredstavniki skupin ljudskih pevcev in dZa konec so vsi nastopajoči še družno zapeli skupno pesem. Pokončani prireditvi pa je sledilo še prijetno druženje.Kulturno društvo Budna vas se zahvaljuje vsem, ki sokakorkoli sodelovali in pomagali pripraviti ta prijeten večer.

Magda Sigmund, predsednica Kulturn


DEVETA KRTINSKA DETELJICAKljub visokim temperaturam se je v soboto, 27. 7., na Krtinizbralo okoli 50 konjenikov iz dolenjskih krajev. Večinakonjenikov se je zbrala pri Mirku in v povorki odjezdila skoziŠentlovrenc do prireditvenega prostora, ki je dobil novopodobo. Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik, so sepričela tekmovanja. Tekmovalci so se najprej pomerili vsnemanju štiriperesne deteljice, po plohi, ki je značilna za

o se pomerili še v spretnostnem jahanju. PovabiluTDK Krtina sta se odzvala tudi dva naša konjenika in odličnozastopala Krekovo konjenico. Miha Jazbec je zasedel 7. mesto,Aleksander Blas pa nehvaležno četrto. V spretnostnem jahanju

ugo leto zapored osvojil 3. mesto.Brigita Blas


DAN ODPRTIH VRAT KMETIJE MEHAKMed dogodki ob občinskem prazniku Knobleharjevo je bil tudidan odprtih vrat kmetije Mehak, ki so ga pripravili vsodelovanju s Konjerejskim društvom Škocjan in Društvompodeželskih žena Škocjan.Ukvarjajo se z govedorejo, konjerejo, imajo tudi prašiče,kokoši ter velik vinograd v Telčah. Prvo leto se preusmerjajo vekološko kmetovanje in v treh letih bi radi prišli do certifikata.Že tri leta imajo Mehakovi tudi biološko čistilno napravo.Poseben program pa so pripravili konjerejci. Na ogled je bilprikaz preskakovanja ovir, spretnostno jahanje in snemanjeDolskega venčka, kjer je Aleksander Blas osvojil 1. mesto.


LJUDSKE PEVKE SOLZICE SO PRAZNOVALEVodja JSKD izpostava Sevnica Katja Pibernik in predsednikZKD Sevnica Jože Novak sta članicam skupine podelilaMaroltove značke za delovanje na področju ljubiteljske kulture

petnajst let delovanja. Ob jubileju sojim čestitali in jim zaželeli še veliko let uspešnega dela vimenu občine Sevnica podžupan gospod Jožef Žnidarič, vimenu krajevne skupnosti gospod Marko Repše in tudi nekateripredstavniki skupin ljudskih pevcev in društev.Za konec so vsi nastopajoči še družno zapeli skupno pesem. Pokončani prireditvi pa je sledilo še prijetno druženje.Kulturno društvo Budna vas se zahvaljuje vsem, ki sokakorkoli sodelovali in pomagali pripraviti ta prijeten večer.

predsednica Kulturno umetniškega društva Budna vas

DAN ODPRTIH VRAT KMETIJE MEHAKMed dogodki ob občinskem prazniku Knobleharjevo je bil tudidan odprtih vrat kmetije Mehak, ki so ga pripravili vsodelovanju s Konjerejskim društvom Škocjan in Društvom

Ukvarjajo se z govedorejo, konjerejo, imajo tudi prašiče,kokoši ter velik vinograd v Telčah. Prvo leto se preusmerjajo vekološko kmetovanje in v treh letih bi radi prišli do certifikata.Že tri leta imajo Mehakovi tudi biološko čistilno napravo.

en program pa so pripravili konjerejci. Na ogled je bilprikaz preskakovanja ovir, spretnostno jahanje in snemanjeDolskega venčka, kjer je Aleksander Blas osvojil 1. mesto.

Brigita Blas

Društva poročajo

NOGOMETAŠI NA TURNIRJU VETERANOVKot vsako leto je tudi letos zadnjo soboto v avgustu potekal že18. tradicionalni nogometni turnir veteranov občine Sevnica,letos na travnatem igrišču na Logu. Na turnirju je sodelovalo 8ekip nogometašev veteranov, starih nad 40 letse je turnirja prvič udeležila tudi ekipa Šentjanža, ki jezamenjala ekipo Tržišča, ki je odpovedala sodelovanje. Žeprvo leto sodelovanja na tem turnirju nam je uspelo priti dofinala, kjer smo morali priznati premoč ekipe Loga, kvečkratni zmagovalec tega turnirja in prvak veteranske lige.Letos smo po skupinskem delu, kjer smo igrali z ekipamiStudenca, Jelovca in Boštanja, brez poraza osvojili 1. mesto vskupini. V polfinalu je bila naš nasprotnik ekipa Bučke, ki smojo prav tako premagali in prišli kot edina neporažena ekipaturnirja do finala. V finalu smo se tako kot preteklo leto srečali

Turistično društvo

DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA V PODČETRTKUPod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije je v sklopuDnevov slovenskega turizma v Podčetrtku potekalo tudidruženje vseh zvez, društev, gostincev ter vseh ostalih, ki sekakor koli ukvarjajo s turizmom. Bilo je zelo živahno indoživeto. Na to srečanje smo že nekaj let, odkar so opazili, dadobro delamo, povabljeni tudi člani TD Šentjanž. Srečanjepostaja tradicionalno; z željo, da se predstavi trenutno stanje vslovenskem turizmu in s poudarkom, da skupaj najdemoodgovore na odprta vprašanja, kako delovati v času zaostrenihgospodarskih razmer ter na jasnih vizijah in ciljih turističnihzvez in turističnih društev v prihodnosti. Namen posveta jenadaljevati tradicijo ter druženje vseh slovenskih turističnihdelavcev. Poleg družabnega dela posveta smo imeli tudistrokovno predavanje Mitje Verbajsa glede pravnih vidikovtržne dejavnosti v turističnih društvih.Najlepše, kar smo lahko slišali od direktorja direktorataMarjana Hribarja, je gotovo to, da so prisluhnili glasuslovenskega turizma tudi naši ministri in so za leto 2014namenili nekaj sredstev za sofinanciranje turističnim društvom.Ob zaključku posveta je bila podelitevnajbolj zaslužnim prostovoljnim delavcem v slovenskem

KUD BUDNA VAS POPESTRILO ŠENTJANŠKO BUČARIADO

KUD Budna vas se je letos odločilo, da poleg izdelave bučnegaaranžmaja še dodatno popestri dogajanje na šentjanškiBučariadi. Člani Likovne sekcije ART Lipa so do 6. 10. vKulturni dvorani Šentjanž razstavljali svoja dela,ustvarjali na svojih delovnih srečanjih pod vodstvom EleneSigmund. V petek, 27. 9. zvečer, so najmlajši člani društva vKulturni dvorani uprizorili otroško gledališko predstavo Rdeča

13

Šentjanški glas

Športno društvo Šentjanž

NOGOMETAŠI NA TURNIRJU VETERANOVje tudi letos zadnjo soboto v avgustu potekal že

18. tradicionalni nogometni turnir veteranov občine Sevnica,letos na travnatem igrišču na Logu. Na turnirju je sodelovalo 8

40 let. V lanskem letuse je turnirja prvič udeležila tudi ekipa Šentjanža, ki jezamenjala ekipo Tržišča, ki je odpovedala sodelovanje. Žeprvo leto sodelovanja na tem turnirju nam je uspelo priti dofinala, kjer smo morali priznati premoč ekipe Loga, ki jevečkratni zmagovalec tega turnirja in prvak veteranske lige.Letos smo po skupinskem delu, kjer smo igrali z ekipamiStudenca, Jelovca in Boštanja, brez poraza osvojili 1. mesto v

ekipa Bučke, ki smotako premagali in prišli kot edina neporažena ekipa

turnirja do finala. V finalu smo se tako kot preteklo leto srečali

z ekipo Loga in v zelo izenačeni tekmi z nekaj zamujenimipriložnostmi za zmago ob koncu izgubili z 1prišlo tudi do nekaj poškodb igralcev, sicer ne hujših,mišica se je poškodovala, tudi mi smo imeli to smolopoškodb obeh vratarjev smo bili prisiljeni v gol postavitinašega igralca in rezervnega vratarja Kristjanabranil odlično in bil na koncu proglašen za najboljšega vratarjaturnirja, kar je tudi pripomoglo k osvojitvi 2. mesta. Pohvalitimoramo organizatorje turnirja, ki so poskrbelipotekalo brez problemov. Naslednje leto je organizator turnirjaekipa Bučke.Pravijo, da gre v tretje rado, morda prihodnje leto pridemo spetdo finala in tudi zmagamo, potrudili se bomo.


DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA V PODČETRTKUPod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije je v sklopu

slovenskega turizma v Podčetrtku potekalo tudizvez, društev, gostincev ter vseh ostalih, ki se

kakor koli ukvarjajo s turizmom. Bilo je zelo živahno indoživeto. Na to srečanje smo že nekaj let, odkar so opazili, dadobro delamo, povabljeni tudi člani TD Šentjanž. Srečanje

jo, da se predstavi trenutno stanje vslovenskem turizmu in s poudarkom, da skupaj najdemoodgovore na odprta vprašanja, kako delovati v času zaostrenihgospodarskih razmer ter na jasnih vizijah in ciljih turističnih

ti. Namen posveta jenadaljevati tradicijo ter druženje vseh slovenskih turističnih

Poleg družabnega dela posveta smo imeli tudipredavanje Mitje Verbajsa glede pravnih vidikov

lahko slišali od direktorja direktorataMarjana Hribarja, je gotovo to, da so prisluhnili glasuslovenskega turizma tudi naši ministri in so za leto 2014

ciranje turističnim društvom.posebnih priznanj

najbolj zaslužnim prostovoljnim delavcem v slovenskem

turizmu. Da ima naše društvo jasno začrtano strategijo zdobrimi cilji, so že pred leti opazili na Turistični zveziSlovenije in tudi letos smo na veliko presenečenje bili opaženiter tudi imenovani. Vse promocije, ki jih prostovoljnoopravljamo preko leta, so bile jasno pokazane in mednajboljšimi prostovoljci je bila tudi naša članica Milena Š.Bregar, ki je nosilka in dobitnicaprostovoljke leta 2013. Mileni iskrene čestitke.

KUD Budna vasKUD BUDNA VAS POPESTRILO ŠENTJANŠKO BUČARIADO

KUD Budna vas se je letos odločilo, da poleg izdelave bučnegaaranžmaja še dodatno popestri dogajanje na šentjanški

Člani Likovne sekcije ART Lipa so do 6. 10. vKulturni dvorani Šentjanž razstavljali svoja dela, ki so jihustvarjali na svojih delovnih srečanjih pod vodstvom Elene

V petek, 27. 9. zvečer, so najmlajši člani društva vKulturni dvorani uprizorili otroško gledališko predstavo Rdeča

kapica. Ob pomoči članov Kulturnozelo kratkem času naštudirali predstavo po scenariju VeronikeSigmund. Kostume je prispevala Mojca Musar, za masko jeposkrbela Klara Musar. Pred skoraj polno dvorano so svojigralski krst dobro prestali in popestrili večer obiskovalcem, zakar se jim je zahvalila predsednica društva.Sivo in deževno nedeljsko popoldne, 29. 9., je maloštevilnipubliki pravljično obarval Franci Rogač, ki je za začetekustvaril novo pravljico, pri kateri so ustvarjalno sodelovaliprisotni otroci. S tem je, kot sam pravi, dokazal,pravljičar. Predstavil je svoje pravljice, ki so bile že izdane inzapel nekaj otroških pesmic. Skupaj s podžupanom, gospodomŽnidaričem, smo mu zaželeli še veliko pravljic s srečnimkoncem, v katere moramo verjeti vsi mladi in malo manj mladiotroci.



NOGOMETAŠI NA TURNIRJU VETERANOVz ekipo Loga in v zelo izenačeni tekmi z nekaj zamujenimipriložnostmi za zmago ob koncu izgubili z 1 : 2. Na turnirju je

do nekaj poškodb igralcev, sicer ne hujših, le kakšnamišica se je poškodovala, tudi mi smo imeli to smolo. Zaradi

smo bili prisiljeni v gol postavitinašega igralca in rezervnega vratarja Kristjana Hajnška, ki je

bil na koncu proglašen za najboljšega vratarjaturnirja, kar je tudi pripomoglo k osvojitvi 2. mesta. Pohvalitimoramo organizatorje turnirja, ki so poskrbeli, da je vsepotekalo brez problemov. Naslednje leto je organizator turnirja

da gre v tretje rado, morda prihodnje leto pridemo spetdo finala in tudi zmagamo, potrudili se bomo.

Toni Repše

DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA V PODČETRTKUturizmu. Da ima naše društvo jasno začrtano strategijo zdobrimi cilji, so že pred leti opazili na Turistični zveziSlovenije in tudi letos smo na veliko presenečenje bili opaženi

tudi imenovani. Vse promocije, ki jih prostovoljnoopravljamo preko leta, so bile jasno pokazane in med

prostovoljci je bila tudi naša članica Milena Š.Bregar, ki je nosilka in dobitnica naziva slovenske turistične

eni iskrene čestitke.Cveta Jazbec

KUD BUDNA VAS POPESTRILO ŠENTJANŠKO BUČARIADOkapica. Ob pomoči članov Kulturno-umetniške sekcije so v

kratkem času naštudirali predstavo po scenariju VeronikeSigmund. Kostume je prispevala Mojca Musar, za masko jeposkrbela Klara Musar. Pred skoraj polno dvorano so svojigralski krst dobro prestali in popestrili večer obiskovalcem, za

lila predsednica društva.Sivo in deževno nedeljsko popoldne, 29. 9., je maloštevilnipubliki pravljično obarval Franci Rogač, ki je za začetekustvaril novo pravljico, pri kateri so ustvarjalno sodelovaliprisotni otroci. S tem je, kot sam pravi, dokazal, da je pravipravljičar. Predstavil je svoje pravljice, ki so bile že izdane inzapel nekaj otroških pesmic. Skupaj s podžupanom, gospodomŽnidaričem, smo mu zaželeli še veliko pravljic s srečnimkoncem, v katere moramo verjeti vsi mladi in malo manj mladi


Povsod je lepo …

Turistično društvo

Vsako leto ob zaključku prireditve šentjanške Bučariade TDorganizira izlet, kamor povabi tiste najbolj izvirne ustvarjalcerazstavljenih buč.Tudi letos, čeprav je bila udeležba pri pripravljanju aranžmajevzelo skromna, je bilo opaziti nekaj izvirne kreativnosti.Odločili smo se za izlet v bližnjo okolico, in sicer na Bučko.Izlet smo poimenovali »Iz puš’lca Dolenjske v pušl’cDolenjske«. Preživeli smo lepo voden pohod po noviMlinarjevi poti po Čolniščku z Jelko Tršinar.je pozdravil še župan škocjanske občine, gospod Kapler. Prišlismo do spoznanja, da Bučka zasluženo nosi ime «Pušl’cDolenjske«.

Povsod je lepo, doma je najlepše

Jeseni jutra postajajo vse hladnejša, meglice se podijo in sončnižarki jih veselo preganjajo. Vse se počasi odeva v lepe žarečebarve. Dnevi so kot nalašč za pohode in raziskovanje okolice,kjer bivamo.Privoščite si eno lepo popoldne in se podajte protidomačije Felicijan in mimo njihovega dvorišča medgospodarskim poslopjem naravnost v hrib. Po lepo negovanigozdni poti boste šli mimo izvira žive vode. Natočite si jo zapopotnico, saj je zelo blagodejna in osvežujoča pijača. Hoditedo samotne domačije mimo nasada in čebelnjaka in se držitepoti, ki vodi v gozd. Lepa in nič naporna hoja vas bo očarala s

14

Šentjanški glas


IZLET NA BUČKO

Vsako leto ob zaključku prireditve šentjanške Bučariade TDorganizira izlet, kamor povabi tiste najbolj izvirne ustvarjalce

Tudi letos, čeprav je bila udeležba pri pripravljanju aranžmajevje bilo opaziti nekaj izvirne kreativnosti.

Odločili smo se za izlet v bližnjo okolico, in sicer na Bučko.Izlet smo poimenovali »Iz puš’lca Dolenjske v pušl’cDolenjske«. Preživeli smo lepo voden pohod po noviMlinarjevi poti po Čolniščku z Jelko Tršinar. Na zaključku nasje pozdravil še župan škocjanske občine, gospod Kapler. Prišlismo do spoznanja, da Bučka zasluženo nosi ime «Pušl’c

Cveta Jazbec

Povsod je lepo, doma je najlepše

STARI GRAD

Jeseni jutra postajajo vse hladnejša, meglice se podijo in sončnižarki jih veselo preganjajo. Vse se počasi odeva v lepe žarečebarve. Dnevi so kot nalašč za pohode in raziskovanje okolice,

Privoščite si eno lepo popoldne in se podajte proti Peklu dodomačije Felicijan in mimo njihovega dvorišča medgospodarskim poslopjem naravnost v hrib. Po lepo negovanigozdni poti boste šli mimo izvira žive vode. Natočite si jo zapopotnico, saj je zelo blagodejna in osvežujoča pijača. Hodite

omačije mimo nasada in čebelnjaka in se držitepoti, ki vodi v gozd. Lepa in nič naporna hoja vas bo očarala s

pogledi proti gostim smrekovim gozdovom. Kmalu boste prišlina Nežence. Tu se boste morali odločiti, kam bi šli. Ali grestepo Krekovi poti nazaj proti Peklu ali pa pojdite proti NovemuGradu. Na vsakem koraku vas spremljajo lepi panoramskipogledi in srečevali se boste s prijaznimi domačini.Na vzpetino, kjer je nekoč stal Stari grad, vas vabim. To je resdoživetje, ko se enkrat spuštiš do še nekostankov, ki pričajo o gradu Erkenštajn. Grad so nekočupravljali krški vazali, vitezi Erkenštajni, pa tudi gospodjeMirnski. Ozemlje je bilo sprva v lasti grofov Breželetu 1072 do leta 1681 pa krške škofije, ko so gospoščpredali Čečkarjem. Sredi 15. stoletja je bil celjski fevd in ga jedelno porušil njihov vojvoda Jan Vitovec. O Vitovčevemudivjanju po teh krajih priča tudi ime bližnjega zaselka Vitovec.Leta 1635 so grad požgali uporni kmetje, a so ga delnoobnovili lastniki Čečkarji. GradMokronoške in Boštanjske gospoščine. Imel je park sposebnimi drevesi topoli, imenovanimi tudi jagnjed, ki soslužili kot markacija, da se je lažje našlo, kje se grad nahaja.Služil naj bi opazovanju potekanja prometa po dolini Save inMirne. Na grajskem dvorišču so imeli kaskadno stopničastoštirno, ki je služila zbiranju vode in naj bi bila zelo globoka.Vidijo se še rotudanste oblike te štirne, ki je zasuta z vejevjem,zato po tej jami ni preveč varno hoditi.Od tu pojdite dalje, kot vam kaže oznaka Krekove potijo mahnite po svoji še ne raziskani bližnjici.


pogledi proti gostim smrekovim gozdovom. Kmalu boste prišlina Nežence. Tu se boste morali odločiti, kam bi šli. Ali greste

proti Peklu ali pa pojdite proti NovemuGradu. Na vsakem koraku vas spremljajo lepi panoramskipogledi in srečevali se boste s prijaznimi domačini.Na vzpetino, kjer je nekoč stal Stari grad, vas vabim. To je resdoživetje, ko se enkrat spuštiš do še nekaj sledi in skromnihostankov, ki pričajo o gradu Erkenštajn. Grad so nekočupravljali krški vazali, vitezi Erkenštajni, pa tudi gospodjeMirnski. Ozemlje je bilo sprva v lasti grofov Breže-Selških, poletu 1072 do leta 1681 pa krške škofije, ko so gospoščino

stoletja je bil celjski fevd in ga jedelno porušil njihov vojvoda Jan Vitovec. O Vitovčevemudivjanju po teh krajih priča tudi ime bližnjega zaselka Vitovec.Leta 1635 so grad požgali uporni kmetje, a so ga delno

astniki Čečkarji. Grad je stal na stečišču Svibenske,Mokronoške in Boštanjske gospoščine. Imel je park sposebnimi drevesi topoli, imenovanimi tudi jagnjed, ki soslužili kot markacija, da se je lažje našlo, kje se grad nahaja.

otekanja prometa po dolini Save inMirne. Na grajskem dvorišču so imeli kaskadno stopničastoštirno, ki je služila zbiranju vode in naj bi bila zelo globoka.Vidijo se še rotudanste oblike te štirne, ki je zasuta z vejevjem,

o hoditi.Od tu pojdite dalje, kot vam kaže oznaka Krekove poti, ali pajo mahnite po svoji še ne raziskani bližnjici.

Cveta Jazbec

Iz šolskih klopi

V četrtek, 11. 4. 2013, smo imeli na šoli eko dan. Zjutraj smosi vsi razredi ogledali film o pomenu ločevanja odpadkov. Poogledu filma smo se razdelili v skupine.Prva triada je prebrala pravljico Ples v zabojniku, še enkrat soponovili barve za koše in nalepili sličice na ustrezne zabojnike.Iz odpadnega materiala so naredili konje.Druga triada je izdelovala lončke za barvice in svinčnike izodpadnega materiala, izdelali so mačkone iz odpadneembalaže, pogovarjali so se o tem, kako zmanjšati količinoodpadkov na šoli, o odnosu do hrane in primerjali porabo vode.Tretja triada je pregledala in namestila nalepke ob stikalih invodi po celi šoli, primerjala porabo elektrike in se pogovarjala

OBČINSKO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU«

KOLESARSKI IZPIT V 5. RAZREDUZa kolesarski izpit smo se učili celo leto. Najprej smo senaučili prometne znake, potem pa še ostale prometne predpise.Kmalu smo na računalnikih opravili teoretični del izpita.Potem je prišel na vrsto zabavnejši del. Postavili smo poligonpred šolo in se urili v spretnostni vožnji s kolesom. Na začetkusmo prevračali vse vrste pripomočkov. Potem pa smo postajalivse bolj spretni. Čez nekaj časa nas je učiteljica ocenila inizvedeli smo, da smo vsi opravili spretnostni poligon.Naslednji teden smo se ob 16. uri zbrali v Šentjanžu naavtobusni postaji in pričeli z vožnjo po cesti. Vozili smo dvadni. V pomoč so nam bili tudi starši, ki so stali na nevarnihtočkah in nas opominjali. Zelo smo jim hvaležni. Naslednji dansmo eno uro vadili, drugo uro pa delali izpite. Bilo je kar težko.Zelo se zahvaljujemo tudi učiteljici Alji Felser, da ni izgubilapotrpljenja in nas je naučila vse o prometu, da smo lahkoopravili kolesarski izpit.

15

Šentjanški glas

EKO DAN

11. 4. 2013, smo imeli na šoli eko dan. Zjutraj smosi vsi razredi ogledali film o pomenu ločevanja odpadkov. Po

Prva triada je prebrala pravljico Ples v zabojniku, še enkrat sosličice na ustrezne zabojnike.

Druga triada je izdelovala lončke za barvice in svinčnike izodpadnega materiala, izdelali so mačkone iz odpadneembalaže, pogovarjali so se o tem, kako zmanjšati količino

šoli, o odnosu do hrane in primerjali porabo vode.Tretja triada je pregledala in namestila nalepke ob stikalih invodi po celi šoli, primerjala porabo elektrike in se pogovarjala

o tem, kako privarčevati elektriko.obnovili tablice z imeni zelišč za dišavni vrtiček, uredilipeskovnik in vrt, fotografirali in poročali o ekodnevu.S skupnimi močmi smo uredili celotno okolico šole: pometlismo igrišče, pograbili listje, uredili zeliščni vrt, popraviliograjo, uredili cvetlične gredice …Tudi naši najmanjši iz vrtca so pridno pomagali. Račke sonagrabile tri velike kupe listja, nato pa so se skupaj s Sončkiodpravili na sprehod. Potem pa na zaslužen počitek

Poročevalki: Maja Lazar & Andreja Rozman

OBČINSKO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU«V sredo, 22. 5. 2013, smo se z učenci OŠ MilanaŠentjanž v Sevnici udeležili občinskega tekmovanja »Kaj veš oprometu«. Učenci so se preizkusili v poznavanju prometnihpravil, spretnostni vožnji z gorskim kolesom na poligonu inmestni vožnji po Sevnici. Naši učenci (David Remar, LukaRepše, Jernej Zupan, Grega Krmelj, Vid Žganjar in MihaLamovšek) so znova dokazali, da so najboljši, saj so natekmovanju dosegli najmanj kazenskih točk in osvojili odlično1. mesto ter tako postali občinski prvaki. Najbolje se je odrezalDavid Remar, ki je kot posamebronasto medaljo. ISKRENE ČESTITKE FANTJE!

KOLESARSKI IZPIT V 5. RAZREDUZa kolesarski izpit smo se učili celo leto. Najprej smo senaučili prometne znake, potem pa še ostale prometne predpise.Kmalu smo na računalnikih opravili teoretični del izpita.Potem je prišel na vrsto zabavnejši del. Postavili smo poligon

e urili v spretnostni vožnji s kolesom. Na začetkusmo prevračali vse vrste pripomočkov. Potem pa smo postajalivse bolj spretni. Čez nekaj časa nas je učiteljica ocenila inizvedeli smo, da smo vsi opravili spretnostni poligon.

6. uri zbrali v Šentjanžu naavtobusni postaji in pričeli z vožnjo po cesti. Vozili smo dvadni. V pomoč so nam bili tudi starši, ki so stali na nevarnihtočkah in nas opominjali. Zelo smo jim hvaležni. Naslednji dan

izpite. Bilo je kar težko.Zelo se zahvaljujemo tudi učiteljici Alji Felser, da ni izgubilapotrpljenja in nas je naučila vse o prometu, da smo lahko


o tem, kako privarčevati elektriko. Obnovili so ekološke otoke,tablice z imeni zelišč za dišavni vrtiček, uredili

peskovnik in vrt, fotografirali in poročali o ekodnevu.S skupnimi močmi smo uredili celotno okolico šole: pometlismo igrišče, pograbili listje, uredili zeliščni vrt, popravili

redice …Tudi naši najmanjši iz vrtca so pridno pomagali. Račke sonagrabile tri velike kupe listja, nato pa so se skupaj s Sončkiodpravili na sprehod. Potem pa na zaslužen počitek.

Fotograf: Tomaž LindičPoročevalki: Maja Lazar & Andreja Rozman

OBČINSKO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU«V sredo, 22. 5. 2013, smo se z učenci OŠ Milana MajcnaŠentjanž v Sevnici udeležili občinskega tekmovanja »Kaj veš oprometu«. Učenci so se preizkusili v poznavanju prometnihpravil, spretnostni vožnji z gorskim kolesom na poligonu inmestni vožnji po Sevnici. Naši učenci (David Remar, Luka

j Zupan, Grega Krmelj, Vid Žganjar in MihaLamovšek) so znova dokazali, da so najboljši, saj so natekmovanju dosegli najmanj kazenskih točk in osvojili odlično1. mesto ter tako postali občinski prvaki. Najbolje se je odrezalDavid Remar, ki je kot posameznik osvojil 3. mesto ter osvojilbronasto medaljo. ISKRENE ČESTITKE FANTJE!

Alja Felser

Klara Kranjc, 5. razred

16

Iz šolskih klopi Šentjanški glas XIII/29

NEPOZABEN TEDEN POČITNICLetošnje počitnice so bile res krasne, a najbolj mi je v spominuostal teden Mavričnih počitnic v Portorožu. Tam sem spoznalaveliko novih prijateljev.Vsak dan smo spoznali novo vrednoto dneva in simbol, ki stanas spremljala preko celega dne skupaj z mavrično himno,zastavo, klobučki in aligatorji. Aktivnosti so se kar vrstile. Prvidan smo se igrali različne igre, poslikali smo si majice in imelinočni sprehod ob morju.Sledil je že drugi dan bivanja v portoroškem župnišču in tudi tadan ni bil od muh, saj smo bili v adrenalinskem vodnem parku,zvečer pa nas je obiskal še kemik, s katerim smo kuhali pravezvarke.Napočil je tretji dan; to je bil dan packanja z barvami. Zvečerpa smo se talentirani mavričarji predstavili na prireditviMavrica ima talent. Četrti dan je bil najboljši, kajti imeli smoMavriciado, kjer smo se preizkusili v športnih igrah. Po kosilu

so nas aligatorji presenetili z mokrim tušem, imeli pa smo tudiizlet v Piran, kviz Moja domovina in izlet z barčico; za konecdneva pa še »pižama party« z Jezusom. Ta dan smo spali kotubiti.Naslednji dan pa je prišel k nam na obisk Pavle Ravnohrib inskupaj z njim smo se igrali Male sive celice. Obiskala nas jetudi ustanoviteljica Mavrice ter s seboj pripeljala svoja vnuka.Skupaj smo preživeli lep dan. Popoldne pa nas je s svojimobiskom počastil še Jure Sešek z radia Ognjišče in nas posnel.Noben dan pa seveda ni minil brez čofotanja v morju,potapljanja, petja in lizanja sladoleda. Teden se je bližal koncuin kmalu smo se morali s težkim srcem posloviti.To so bile enkratne počitnice 2013, ki jih ne bom nikolipozabila, saj smo se res zabavali, se smejali, uživali in teden jeminil, kot bi mignil.

Danijela Bec, 7. razred

PRVI ŠOLSKI DANVročina je popustila in ponovno so se odprla šolska vrata.Učenci so se znova srečali s svojimi sošolci in učitelji. Delavcišole smo se trudili, da bi prvi dan učencem ostal v lepemspominu. Prvošolčke so prvič v šolo pospremili njihovi starši.

Po uvodnem pogovoru z razredničarkami so si nato učenci od1. do 5. razreda ogledali še lutkovno predstavo Grajskegalutkovnega gledališča iz Sevnice z naslovom Cesarsko jabolko.

Helena Hribar

JESENSKI POHOD

6. 9. 2013 smo imeli na šoli za učence od 1. do 5. razredaorganiziran jesenski pohod. Izkoristili smo dobro vremenskonapoved in jo mahnili po bližnjih okoliških gričih. Naša potnas je vodila mimo Lapušnika in Kocutne do Brunka, kjer smosi vzeli nekoliko daljši čas za počitek. Pot smo nadaljevalimimo Trebelnega, Cerovca in Glina. Med potjo smo lahko

opazovali okolico z različnih smeri. Pot smo zaključili zglasnim hura pred šolo.Kljub nekaj utrujenosti, smo bili ponosni nase, da smoprehodili pot, ki smo si jo na začetku pohoda od dalečogledovali izpred šole.

Helena Hribar

BUČNI ARANŽMAOtroci in vzgojiteljici iz skupine Sončki našega krajevnegavrtca vsako leto sodelujemo na Bučariadi. Izdelujemo bučnearanžmaje z različnimi tematikami. Tokrat smo izdelalistrašilo, ki čuva rajske ptice in zlata jabolka. Ptice so izdelali

otroci s pomočjo vzgojiteljice, aranžma pa smo postavili zunajpred šolo, da je na ogled tudi drugim.Vsi smo zadovoljni s končnim rezultatom, v glavi pa se nam žeporaja nova zamisel za naslednje leto.

Vzgojiteljici Tatjana in Jožica

PRVI ŠPORTNI DANBil je petek v začetku septembra, ko sem se zjutraj veselzbudil, se oblekel, dal na rame pripravljen nahrbtnik in odhitelna šolski kombi. Na igrišču smo še nekaj časa igrali nogometin že je prišel avtobus, ki nas je peljal na kopanje v RimskeToplice.Najprej smo si ogledali zgornje Rimske terme, po sprehodu pasmo odšli na plavanje. V bazenu smo najprej odplavali nekaj

krogov, nato pa smo uživali na toboganih, se kopali in seveselili. Na nas so ves čas pazile učiteljice in učitelj.Po malici smo dobili tudi sladoled. Ura je zelo hitro tekla inokrog ene ure popoldne smo se odpravili proti Šentjanžu. Tašportni dan je bil zanimiv in ostal mi bo v spominu.

Anton Zavrl, 6. razred

17

Iz šolskih klopi Šentjanški glas XIII/29

DELAVNICE ZA NADARJENE »KONSTRUKCIJSKE ZBIRKE«

Pred kratkim smo imeli učenci na OŠ Milana Majcna Šentjanžorganizirane delavnice na temo konstrukcijske zbirke. Spomočjo Power Pointa nam je učiteljica Alja Felserpredstavila, kaj bomo izdelovali, potem pa smo pričeli z delom.Iz sestavljank »FISCHERTECHNIK« smo sestavljalielektrične naprave. Naša skupina je izdelala avto na krmiljenje,

fantje iz višjih razredov so naredili električni mešalnik inžerjav, fanta iz nižjih razredov pa sta izdelovala skiro inrazlična gonila.Vsi skupaj smo zelo uživali. Ta dan je bil res super. Želim si,da bi tako delavnico kmalu ponovili.

Danijela Bec, 6. Razred

NARAVOSLOVNI DAN V BOŠTANJUV četrtek, 19. 9. 2013, smo imeli naravoslovni dan. Zavtobusom smo se odpeljali proti Boštanju. Med potjo so naavtobus vstopili še naši vrstniki iz Krmelja in Tržišča. Odšlismo v telovadnico. Tam nam je gospod Simon Hočevarpovedal nekaj besed o svojem življenju. Zastavili smo mu tudivprašanja, na katera je odgovoril, nato pa smo se razdelili v

skupine in imeli razne delavnice; ogledali smo si policijskepripomočke, poslušali Jureta Godlerja in tisti, ki mu je zastavilnajveč vprašanj, je dobil njegovo knjigo Radio GA-GA.Za zaključek nam je skupina iz Boštanja zaigrala še tri skladbe.Bilo nam je všeč.

Lana in Tomaž, 9. razred

TEKMOVANJE V KVIZU MALE SIVE CELICEV lanskem šolskem letu je bila naša šola v kvizu Male sivecelice zelo uspešna, zato je v sredo, 18. 9., na naši šoli potekalopredtekmovanje za letošnje leto.Popoldne je na našo šolo prišlo veliko tekmovalcev in njihovihmentorjev z Dolenjske in iz Posavja. Iz naše šole sta setekmovanja udeležili dve ekipi. Prvo ekipo smo sestavljali:Grega Krmelj, Danijela Bec in Vid Žganjar. Drugo pa: NinaRman, Ana Štirn in Anja Slapšak.Zbrali smo se v telovadnici, kjer nas je pozdravila ravnateljica.Povedali so nam navodila in odšli smo v učilnice, kjer smodvajset minut reševali pisni del tekmovanja. Končali smo inodšli v Kulturno dvorano Šentjanž, kjer je gledališka skupina

Klopotec gostom zaigrala igro Boj na zelenjavnem vrtu. Igrajim je bila zelo všeč. Po vrnitvi nas je čakala malica in žepopravljeni testi. Šentjančani smo bili kar uspešni. Prvaskupina je dosegla 31 točk od 50 in je zasedla 18. mesto, drugapa 26 točk, kar je zadostovalo za 28 mesto. Ker se nismouvrstili med prvih osem ekip, se je za nas tekmovanje končalo.Prvih osem ekip pa se je pomerilo še v ustnem delu, in tako sodobili štiri najboljše ekipe, ki so se uvrstile naprej .Ta dan je bil zelo zanimiv, a tudi naporen. Upam, da bo na našišoli še kdaj potekalo kakšno veliko tekmovanje.

Danijela Bec, 7. razred

VARNO V PROMETU

4. septembra smo na šoli gostili policista in maskoto Kuža,pazi. Učence 1. triade sta podučila, kdaj morajo biti še posebejpazljivi na cesti. Po uvodnem pogovoru sta nas popeljala skozi

naselje, da so učenci še sami spoznali, kje na svoji poti morajobiti še posebno pozorni, da bodo varno prišli na cilj.

Helena Hribar

18

Pisali so nam Šentjanški glas XIII/29

OB PRIČETKU ŠOLSKEGA LETASeptember se je iztekel in po brezskrbnih počitnicah so učencipočasi zopet dobili občutek za šolske klopi.Vsako leto znova sezavrti krog, na videz vedno enak, pa vendar vedno tako zelorazličen.Šola ni samo stavba. Šola smo ljudje, ki vsakodnevnoprihajamo vanjo, šola smo tisti, ki imamo v družini učence,smo tisti, ki delujemo v kraju, smo tisti, ki sledimo dogajanju vkraju in s tem tudi dogajanju v šoli. Šola smo vsi.Jeseni se vsako leto znova sestanemo. Potrebe nas vseh, vsenaše želje, vse ambicije, zahteve, strahovi, pričakovanja … sestrnejo in ustvarijo vzporedni, skriti, a zelo vpliven, letnidelovni načrt šole.Pouk v sodobni šoli že dolgo ni več samo sedenje v klopeh.Kot v vseh sodobnih šolah tudi naši učenci znanje pridobivajona dnevih dejavnosti, pri krožkih, na ekskurzijah, pri dodatnempouku.Z udeležbo na različnih predavanjih in predstavitvah, ogledihpredstav, sodelovanju na ustvarjalnih delavnicah si širijoobzorja izven okvirov šolskega kurikula in nabirajo izkušnje ininformacije, na podlagi katerih bodo kasneje morda izbiralitudi svojo poklicno pot.Pri izvedbi različnih oddelčnih projektov se učijo podjetnosti,sodelovanja v timu, spletajo socialne vezi in jih utrjujejo.Nove dimenzije pridobivanja znanja vsekakor predstavljarazmah sodobne komunikacijske tehnologije. Učencem sopreko svetovnega spleta vsak trenutek na voljo vse informacije,ki jih potrebujejo in ni razloga, da bi na naši šoli obšli ta trend.Dokazano je, da otroci lažje dojemajo in se več naučijo, če sofizično aktivni, zato si prizadevamo tudi na tem področju.

Kljub relativno slabim pogojem za športno dejavnost (ne leslaba infrastruktura, tudi popoldanske aktivnosti večinomaodpadejo, ker so učenci vezani na prevoz) so naši učenci zelouspešni športniki. Vsako leto nanizajo visoke rezultate natekmovanjih v različnih športnih panogah na področnem in tudiv republiškem okviru.Kulturne prireditve v domačem kraju običajno ne minejo breznaše udeležbe. V veliko veselje nam je nastopati in se dokazati.Verjamemo, da smo toplo sprejeti in da s svojimi prispevkibogatimo naš vsakdan in naše odnose.Veliko dejavnosti, ki smo jih izpeljali lani, smo ob koncušolskega leta strnili v novi številki šolskega časopisaOsnovnošolček. Ko se bralec sprehodi med dogodki, ki smo jihnanizali, lahko zasluti, da je bilo opravljenega nemalo dela.Potrudili smo se vsi, učenci in učitelji. V široki pahljačidejavnosti je lahko vsak učenec poiskal najzanimivejše zase. Zopravljenim delom se lahko mirno primerjamo z ostalimišolami.Kljub temu pa, ko je dejavnost zaključena, ko zazvoni konecure, ko pade zastor, ko učenci odidejo domov, si vedno znovazastavimo vprašanje: »Je bilo dovolj dobro, kaj bi lahkonaredili drugače, kaj moramo izboljšati, kje poiskati drugačnerešitve…«Prizadevamo si biti vedno boljši. Veseli smo novih idej,pomoči, sodelovanja in tudi dobronamerne kritike staršev terostalih krajanov. Seveda pa smo veseli tudi pohval za dobroopravljeno delo, veseli še toliko bolj, ker se sami ne znamopohvaliti.

Marija Brce, ravnateljica OŠ Milana Majcna Šentjanž

IZZIVI PODEŽELJAOd začetka februarja do sredine maja je v Osnovni šoli Krmeljpotekal program Usposabljanje za življenjsko uspešnost –Izzivi podeželja v okviru projekta Dvig ravni pismenosti, ki jesofinanciran iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva zaizobraževanje, znanost in šport. Program je izvajal Center zaizobraževanje in kulturo Trebnje (CIK Trebnje) v sodelovanjuz Zavodom RS za zaposlovanje, Območna služba Sevnica.Obsegal je 120 ur, vključenih pa je bilo 12 udeleženk, in siceriz Krmelja, Šentjanža, Tržišča in Sevnice. Potekal je podvodstvom mentoric Kristine Jerič in Ivanke Rupret, ki sta seizkazali kot izredno strokovni in prizadevni mentorici.Izobraževanje je obsegalo več različnih tematskih področij; odspoznavanja samega sebe, uporabne slovenščine, spoznavanjaosnov angleškega jezika s poudarkom na izrazoslovju napodeželju, veščin trženja in komuniciranja, pisanja europassživljenjepisa, spoznavanja osnov dela z računalnikom, iskanjainformacij na internetu, zdravega življenjskega sloga in zdraveprehrane, ustvarjanja – kvačkanje in izdelava darilne embalaže– ter mnogo drugih vsakdanje uporabnih stvari.

Kljub natrpanemu programu smo si udeleženke in mentoricivedno privoščile kratek odmor s kavico in prijetnim klepetom,ta pa je bil skoraj vedno popestren z izvrstnimi slaščicamisoudeleženke Sonje, ki je prava pekovska mojstrica.To izobraževanje nam je veliko doprineslo k izgradnjipozitivne samopodobe, krepitvi samozavesti in spoznanju, dazmoremo in znamo še veliko več. Tovrstna izobraževanja sozelo poučna in koristna, zato bi jih priporočale še več invsakomur. Me bomo naše skupno učenje in druženje zagotovopogrešale.

Irena Orač Kranjc

OTVORITEV KMEČKE TRŽNICE V KRMELJU1. 6. 2013 je ob 10. uri potekala otvoritev kmečke tržnice prigasilskem domu v Krmelju s krajšim kulturnim programomučencev iz OŠ. Krmelj. Učenci so na vpogled postavili svojeizdelke, ki so jih ustvarili v okviru likovne in tehnične vzgojeter v okviru projekta Evropska vas. Posamezniki iz okoliškihkmetij KS Šentjanž, Krmelj, Tržišče in okolice pa so

predstavili svoje domače izdelke. Tako je bilo možno kupitidomače mleko, salame, mlečne izdelke, kot so jogurti, kajmak,kruh, pecivo, sokove ...Upajmo, da bo ta naša nova ideja, ki smo jo dolgo čakali,zaživela tudi v našem kraju.

Irena Orač Kranjc

19

Pisali so nam Šentjanški glas XIII/29

SREČANJE V BIRNI VASIZadnjo avgustovsko soboto, 31. 8. 2013, smo v Birni vasipripravili srečanje sedaj živečih in pred leti rojenih v naši vasi.Ideja je zorela kar nekaj časa. Odziv je bil presenetljivo velik.Obujali smo spomine na dogodke iz preteklosti in se smejaliraznim vragolijam, ki smo jih nekoč ušpičili. Zelo zanimiva sobila pričevanja o »likofih« po končanih skupnih delih, jezistarih atov, ko so vnuki pobegnili k sosedu na boljše kosilo,zgodbe o prestrašenih otrocih, ki so molili ob nevihti …Spomnili smo se tudi pokojnih vaščanov in zanje darovalisveto mašo.Lahko rečemo, da smo stkali mozaik preteklosti in spletli nitiprihodnosti. Druženje je ob dobri hrani in pijači potekalopozno v noč. Vsi smo bili enakih misli: »Srečanje ponovimo!«.

Slavica Dežman in Marjeta Colarič

BUČARIADA 2013 ????Člani turističnega društva smo se po letošnji prireditviBučariada trdno odločili, da s tem projektom prekinemo, kersmo prišli do spoznanja, da se ni vredno truditi in še naprejprositi za sodelovanje.Že zgodaj spomladi smo prosili in pozivali na zasaditev buč,vabili smo vas na razne delavnice, akcije, čiščenje okolja,pobiranje ambrozije in še bi lahko naštevali. Prišel je časjeseni, čas, ko se človek vpraša: »Ali sem naredil kaj zadobrobit svojega kraja?« Mi smo vse te akcije izvajali, ampakne samo za svoj užitek, mislili smo tudi na vas, dragi krajani,ki se vozite po naši lepi pokrajini in nič ne opazite, kaj da bicelo pristopili zraven. No, nekaj posebnežev je med nami, kinam priskočijo na pomoč. Žal pa je teh med 1500 prebivalcitoliko, da jih lahko prištejemo na prste ene roke. Njim se bomoposebej zahvali in jih še naprej spodbujali. Verjemite nam, dasmo vse te akcije delali prostovoljno za dobro vseh, ki živimona območju naše krajevne skupnosti. Vse poti, ki smo jihopremili, vse promocije, ki smo jih izvajali preko leta po raznihsejmih, vse zloženke, ki so usmerjene v razvoj turizma v našemkraju, nismo delali samo za sebe, ampak za vse nas. Našedruštvo ni številčno, dela pa zelo dobre ali celo odličneprireditve, ki so opevane po vsej Sloveniji. Od raznih pohodov,ki jih ni malo, do likovnih kolonij in nenazadnje je pravBučariada tista, katera je ponesla sloves Šentjanža po celidomovini. Velikokrat slišimo na raznih sejmih od turistov: »Avi ste pa iz tistega kraja, kjer imate tako lepo razstavljenebuče?« Ja, prav iz tistega kraja smo in prišli smo vas tudi tokratpovabit na letošnjo prireditev. In gostje so prišli, kaj so pavideli? Nič, ker se nismo potrudili, da bi vsaka hiša malookrasila svoje obličje, če pa je že kdo kaj naredil, je to storil zzamudo, razen nekaj izjem. Pa ne govoriti, da je vsega krivaletošnja suša. Odgovor si poiš�

ŠENTJANŠKI glassentjanz.si/images/stories/SG/sg29.pdf5 Intervju Šentjanški glas XIV/29 Milan...

Documents

Transcript of ŠENTJANŠKI glassentjanz.si/images/stories/SG/sg29.pdf5 Intervju Šentjanški glas XIV/29 Milan...