GO ZR§ Februor 1998

l. Anlene zo AIVAntene, antene in §e enkat

antene, to je veòna tema v vsak-

danjih pogovorih uporabnikov ra-dijskih frekvenc. Kako tudi ne

bi bila; brez kvalitetne, zaneslji-ve in delujoòe antene je vsaka

§e tako dobro izdelana radijskapostaja neuporabna.

In kak§ne antene potrebuje-

mo za ATV delo? Tak§na insorodna vpra§anja postavlja ve-

òina zaòetnikov, ATV je res wo-jevrsten naòin dela, zanj potre-

bujemo malce drugaòne oddajnikein sprejemnike od ozkopasov-nih. Ampak pri antenah glede

na obliko ali izvedbo antene ne

moremo trditi: ta antena je pri-merna samo za ATV tista samo

za SSB delo na 1.2GHz. Upo-§tevati pa je potrebno rezonanòno

frekvenco antene. Pri lem Le

lahko pride do loòitev glede na namen upo-rabe.

Na frekvencah vi§jih od lGHz so di-menzije polvalnega dipola Ze tako majhne,da si lahko umislimo gradnjo poljubne ante-ne z veòjim ojaòenjem. Izdelavo polvalnega

dipola ali òetrt valne GP antene bomo na

teh frekvencah opustili, saj lahko doseZemo

bolj§e rezultate z drugimi vrstami anten,

Enoino osmics ls l.2GHztlllo Kovoèevlè, §slKO

Slika 1 - Enojna osmica za 23cmSomlRlgli c@ 33 mm / sff

(dimenzije in posebnosti).

prav tako preprostih za gradnjo. Pri temimam v mislih usmerjene antene, za koZnopokivanje pa lahko izdelamo Alford-ovo an-

teno: valovod z reLami,

2. Opis enoine osmice zo l.2GHzMed preprostej§e antene za 1.2 ali z.4cIlz

vsekakor spada enojna osmica z ravnim ref-lektorjem (slika 1). Anteno sestavlja sevalni

element v obliki §te-

vilke 8, napajan v sre-

dini. Tukaj lahko re-

òemo, da gre za dva

kvada z obsegom va-

lovne dolZine. Napa-jata se preko 50 ohm-

skega semi-rigit kabla,brez dodatne impen-

danÒne prilagoditve,saj je pdkljuòna upor-nost blizu 50 ohmov,

Sevalni del je name§-

òen na ravnem (§ti-

rioglatem) reflektorjuprimerne velikosti na

oddaljeno$i U4 valov-

ne dolZine. S spre-

membo oddaljenostisevalnega elementa od

reflektorja se ne spre-

meni samo sevalni dia-

gram, temveò tudi im-pendanòna prilagoditev

antene, kar je lahko

§e posebej usodno za delovanje antene.

Antena ima lineami sevalni diagram, njena

polarizacija je v primeru, ko je postavljenapokonÒno - HORIZONTALNA, oziroma v

leZeòem stanju - VERTIKALNA. To 'ano-

malijo' lahko ponazorimo tako, da zamenja-

mo sevalni del (osmico) z dvema v kvadratraztegnjenima dipoloma enega nad drugim,napajana na sredi. Sedaj je dejansko razvid-

RàVNtN6. €

i&llr 5. qJSA ?l È" ,!91 08 I3:59t37

r-ll88.g Hr-3dÉ SlilM GLTNEM Ll9l6 - !6.13 SWIiJ

n8rlo! Lltfrrc

Slikq i - Sevalni diagram po E ravnini.

FNrrM, fl1JO a

MVNINR H

ilERIL. S.GFJS« el fu. rglt OE lt:?s:go

F-teng.s6 n{z

-3dE §IRINÉ CLEVNEqF LISIF - 57.57 STOPTNJ

lERIL0r LINEFRNO

Sevalni diagram po H ravnini.Slika 4

38

Februar 1998 CO ZR§

Slika 5 - SWR 23cm osmice.

no, da sta pri pokonÒno stojeÒi anteni (ref-lektorju) oba navidezna dipola v resnici vhorizontalni legi. Temu potem tudi ustrezadejanska polarizacija antene.

Enojna osmica je zaradt svoje izvedbeusmerjena antena. Njen snop je §irok okoli57 stopinj v E ravnini in okoli 66 stopinj vH ravnini. Izmerjena sevalna diagrama v Ein H ravnini sta prikazana na slikah 3 in 4.

Antena je torej usmerjena in ima ojaòenjeglede na polvalni dipol. Natanòno meritevpa bi lahko opravili z ustrezno opremo.

Slabljenje odbitega vala (SWR) je prika-zano na sliki 5. Meritev prikazuje prilagoje-nost antene med 1100 in 1400 MHz, s

fiekvenÒnim razdelkom 30MHz. Marker 1

pa oznaòuje i2B0MHz. Izmerjena antena je

bila izdelana za spodnji del 23cm pasu (1245

MHz). Iz meritve je razvidno, da je njenarezonanòna frekvenca nekaj niZja, kar biveljajo popraviti z minimalno korekcijo di-menzij antene.

Pri praktiòni uporabi anten ne moremomimo direktnih vremenskih vplivov na delo-vanje na§ih anten. Nekatere vrste anten so

manj obÒutljive na vremenske vplive, drugebolj. Enojna osmica spada v drugo skupino.Je torej antena, katere delovanje je pogoje-no s suhim ozraòjem. Predvsem je kitiÒenprostor med reflektorjem in sevalnim ele-

mentom antene. Voda, ivje ali

sneg lahko povsem spremenijokarakteristike opisane antene injo tudi onesposobijo. Zato bomo

tovrstno anteno pokili z dovoljvelikim za§òitnim pokrovom iz ma-

teriala s òim manj§im faktorjemdu§enja.

3. Grqdnio onlene

Antena je zgrajena iz priroò-

nih materialov, ki jih najde vsak

konstruktor v svoji delavnici. Grad-nja antene ni kdo ve kako zah-

tevna, je pa pomembno, da se

drZimo dimenzij in posebnosti prigradnji.

Kot reflektor antene upora-bimo oòi§òen dvostranski vitroplast FR4, de-

beline 1.6mm in dimenzij 17 x 23cm . S

pomoÒjo ravnila in diagonal doloòimo sre-

di§òe reflektorja, Vanj izvrtamo luknjo 3.6mm.

Sevalni element - osmica je., izdelan iz ba-

kene Zice Cul 1.8mm. Namesto nje lahkona 23cm (1,2 GHz) uporabimo gol vodnikPPR 2.5 mm2 elektro kabla. Naprimeren trden karton ali leseno

plo§òo nari§emo mreZo s kora-kom 5.9cm §lika 2). S plo§òati-

mi kle§òami ukrivimo bakeno Zi-

co po polju mreZe, tako da se

natanòno prilega - pokiva nari-sano mreZo. Osmica je z enegakosa Zice, katero zaònemo krivitiv sredini pri priklopu na koaksin jo zakljuòimo na istem mestu.

Kot nosilec sevahega elementaje uporabljen mikovalovni koak-

sialni kabel Semi-rigit (50 oh-mov!). Za 23cm osmico ga po-

trebujemo pribliZno 12cm kos.

Kabel ne sme biti po§kodovan

(stisnjen, prelomljen, itd). Na obeh

koncih ga blago zarcLemo 5mmod konca z ostrim rezilom naokoli. S plo§-

òatimi kle§òami primemo 5mm zarisan ko-nec in z obòutkom s pomiki levo/desnoodlomimo in izvleòemo oklop kabla. Teflon-ski dielektrik prereZemo na polovici in ga

odstranimo. Sedaj pripravimo teflonski! ko-

nektor - vtiònico N, SMA ali BNC. Najboljustrezna bo tista, ki je izdelana za montaZona 3.6mm Semi-rigit koaks. Òe tak§ne ni navoljo, uporabimo obiòajno, s tem da zanjoizdelamo ustrezen lijak, kot je prikazano nasliki. Zilo koaksa pricinimo na konektor,òezenj namestimo òim manj§i lijak in ga

pazljivo zacinimo naokoli, Pri segrevanju kablabo pri§lo do raztezanja teflona, katereganam bo malce izrinilo na drugi strani kabla,Ko se kabel in konektor ohladita, bomo nadrugi strani dodatno odrezali oklop kablapod 45 stopinjskim kotom. To pa zato, da

bomo lahko pricinili oba zakljuòka osmice

na isti vi§ini na koaks. Prav tako odstranimodielektrik pod enakim kotom, Zilo kabla pa

blago upognemo navzven.

Koaksialni vodnik s pomoòjo debelej§ega

okoglega drùala izvijaéa pazljivo upognemoza 90 stopinj pribliàno 5cm od prikljuÒnega

mesta sevalnega elementa. Koaks pretakne-

mo skozi luknjo v reflektorju in vse skupaj

podpremo tako, da bomo lahko pricinili os-

mico na koaks. Pred tem jo moramo seveda

poravnati. Sedaj pripravimo dve veòji kockivi§ine 2.9cm , kateri uporabimo kot pomoZ-

na distanònika med reflektorjem in osmicopri montaZi - cinjenju koaksa okoli odprtinena reflektorju. Pred tem pa osmico postavi-

mo simetriòno glede na reflektor. Po konòa-

nem cinjenju iz gornje strani anteno previd-no obrnemo na trebuh (na vi§je podpornike)in zacinimo koaks §e na zadnji strani reflek-torja.

Kot nosilec antene lahko uporabimo tra-kove iz debelej§e bakene ali Ms pioòevine,

katere prav tako pricinimo na zadnjo stranreflektorja. Pri tem pazimo, da jih namesti-mo tako, da bomo kasneje iahko prostoprikljuòevali antenski kabel. Antenska nosil-ca namestimo glede na Zeleno polarizacijo,paziti pa moramo tudi na to, da bomo

Slika 6 - 23cm antena po §tirih letih delovanja.

rl--.---.----.--

5.9 cm x 5.9cm

Slika 2 - Pomoàna mreàa za ukivljanjesevalnega elementq - osmice. SlikaT-l3cmosmica.

3'

CO ZRS Fehruar 1998

kasneje lahko nastavljali vertikalni kot ante-

ne. MoZna je tudi izvedba nosilcev iz AIploòevine, o tem pa v naslednjih odstavkih.Izgotovljeno anteno oéistimo s òopiòem innitro razredòilom, ter jo suho za§òitimo z

dvokomponentnim ali avto lakom. Slika 6

prikazuje 23cm neza§òiteno osmico po §tirihletih delovanja v suhem prostoru. Bakovoksid je Ze po§teno naòel povr§ino reflektor-ja, to pa ni zaLeleno. Slika 7 prikazuje13cm osmico za§òiteno s òrnim avto lakompo prav tako §tirih letih delovanja v istem

suhem prostoru.Opisana antena je brez za§òitnega po-

krova uporabna le v suhem vremenu! Zanormalno uporabo bo potrebno na antenonamestiti primeren pokrov. Zanj moramo iz-

brati material, ki ima òim manj§e du§enje

na Zeleni frekvenci. Kot zasilno. za§òito lah-ko uporabimo globjo fotografsko banico, ka-tero s silokonom zalepimo na za§òiteno! an-

teno. Na dnu banice, skajni spodnji rob prinormalno stojeòi anteni, pred tem zavrtamo

2-3mm luknjo za prezraéevanje antene.

Naslednja moànost za izvedbo za§òitnega

pokova je bela plastika, ki se uporablja vklima in hladilnih napravah. To plastiko lah-ko primerno oblikujemo - vleòemo s segre-

vanjem. V praksi je dobro propustna nal.2GHz in tudi bolj odporna na toplotnespremembe in UV Zarke kot prej§nja foto-grafska banica.

V profesionalni indu$dji se za§òitni po-

krovi sorodnih oblik anten izdelujejo iz po-

liestrskih vlaken. Za izdelavo towstnega po-

krova moramo pred tem izdelati kalup(negativ). Lahko je iz istega materiala, iz

Slikn 8 - Dobro zaiéiten 23cm osmica poosmih letih delovanja.

lesa ali iz bloka aluminija. Pri izdelavi po-

krova se drZimo predpisanih razmerij proi-

rvajalca kemikalij. Poliestrski pokrov naj bo

Òim tanj§i, vendar §e dovolj debel, da bo

mehansko trden in vodotesen. Z njegovo

uporabo velja raòunati na vsaj dve spre-

membi v delovanju antene: ta material ne

prepu§Òa 23cm valov najbolje - jih malce

du§i, odvisno od debeline pokrova, zniàala

pa se bo tudi rezonanòna frekvenca antene.

Pri uporabi poliester pokova lahko z

lakom za§òiteno in preizku§eno anteno traj-no vgradimo v pokov. Z istim materialom

pa pokijemo tudi zadnjo stran antene. Na-

njo kasneje namestimo dva moòna Al nosil-

ca, katera fiksiramo prav tako s smolo. Nad

koaksialni izhod in konektor lahko fiksiramotudi za§òitno stre§ico z istim materialom.

Tako za§òitena antena bo preàiveia tudi naj-

tr§e vremenske pogoje na vi§inskih postojan-

kah. Slika 8 prikazuje 23cm osmico v polie-strskem ohi§ju po osmih letih delovanja na

prostem. Antena je §e vedno enako opera-

tivna, kot je bila pri prvi montaZi.Za zaiéitni pokrov bi bilo verjetno smi-

selno izbrati §e katerega od materialov. Vse-

kakor bi se elektriòno najbolje obnesel tef-lon, vendar pa bi z njegovim oblikovanjem

imeli precej dela. Kakorkoli, za vsako na-

mestitev enojne osmice na prostem je po-

krov nujno potreben del antene. Na dnu naj

ima odprtino za prezraéevanje, konòno bar-

vo antene pa izberimo glede na potrebe.

Temnej§e mat barve sicer niso najlep§e, lah-ko pa za razliko od svetlih barv pripomore-jo k hitrej§emu taljenju snega na anteni.

tl. ZrkliuèekEnojna osmica je zares preprosta za

izdelavo, je usmerjena in ima tudi nekaj

ojaòenja. Za pwo gradnjo 23cm ATV ante-

ne je ravno prav§nja, Anteno enake oblikein lastnosti je moò izdelati tudi za l3cm(2.3GHz). Ce navedene mere za 23cm ante-

no zdelimo z 2, dobimo pribliZne mere

13cm osmice. Izdelana antena bo uporabna

tako za poizkuse kot za prve prave Neze.

Za bolj§e rezultate pa bo potrebno izdelatianteno z veò ojaÒenja. O tem kdaj drugiò.

(nadaljevanje s strani 16)

reò sploh nikamor ne more priti, Cena voZ-

nje, neglede na razdaljo, po mestu stane

enotno 2 USD. Za ceno dalj§ega prevoza pa

se mora§ pogajati. Dobili smo taxi, vpra§ali

koliko bi stalo, òe bi nas odpeljal do Pa-

namskega prekopa in spet nazaj. Prvotno jezahteval 50 USD na koncu pa smo se

zedinili na 351 Kljub po§teni vroòini, smo se

peljali do Panamskega prekopa in na potinazaj skozi revni predel Panama City. Raz-

like med bogatim in revnim delom so res

zelo oòitne in sem se vpra§ala, zakaj sploh

tamamo, da nam gre slabo?

Po §e enem veòeru v glavnem mestu,

kjer smo tudi malo zaplesali ob Salsa glasbi,

smo se vrnili na Contadoro, saj nismo hote-

li, da bi se postaja preveò "ohladila" innadaljevali z delom. Malo veò smo aktiviraliWARC podroòja 30, 17 in 12m.

Postavili smo §e dodatno anteno za 30m.

V rrynesnem òasu pa sem bila zelo vesela,

ko sem le sli§ala par domaòih in znanih

znakov. Nekateri signali iz domovine so biletudi zelo dobri, S59A, S52L\Y S51AB S59Mitd. Preseneòenje je bil 556A na 30 in 17m

"Demosiodo si" oli moio pwr Dx-pediciloJelko H. §rmec, §57NW, 3EIDX

z zelo pi§kavim signalom, Omeniti moram

tudi rnojega edinega 55 v SSB, to je bilonekega jutra na 40m. Ljubo S51ST ki je bilprecej preseneòen, ko sem ga ogovorila po

slovensko. Zal pa §e vedno nisem sli§ala

oòeta, S51WO. Zveza nama je uspela tako

rekoò zadnji trenutek na 40m. Konec tedna

sva s Stefanom skoraj pozabila na ARRL160m tekmovanje, vendar sva se §e pravoòa-

sno spomnila in nekaj òasa sodelovala, kljubponovno precej§njima QRN in statiki, so

bile ameri§ke postaje po veòini zelo moòne,

drugih pa itak ni bilo treba poslu§ati, hi.

Pri 338 rvezah, 64 ARRL sections in43.264 toékah sva konòala. Glede na to, da

nas je zelo veliko postaj spra§evalo, òe inkdaj bomo na 160m, smo jih nekaj razvese-

lili.Bolj kot se je òas DXpedicije bliZal h

koncu, bolj sem bila Zalostna, 14 dni bivanja

v raju, v radiomaterskem smislu in tudidrugaòe, se je nagibal h koncu.

Se zadnje ure dela na postaji in 3E1DXlog zakljuòimo z 13.000 zvezami, od tega

pribliZno 10.000 na CW! Se enkrat kopanje

v Pacifiku in predvsem zadnji sonòni zahod.

Zal je ie torek in datum na karti mi pravi,

da se moram posloviti in vrniti nazaj do-

mov, v mraz, v zimo, v vsakdan... Se zadnji

seafood in v veòernih urah v letalu za

Amsterdam zapu§òam Panamo in zakljuòu-jem mojo prvo radioamatersko pustolov§òi-

no, polna vtisov, navdu§enja... Direndaj vletalu se poòasi umiri, veòina jih nekako spi,

meni da se pred oòmi §e enkat odvijejodogodki zadnjih dveh tednov. Nepopisen ob-

òutek pile-upov, nadvse pohvalna disciplina

JA operaterjev, nemogoòe obna§anje EU po-

staj, moje prvo delo "by numbets", prvi

kontest, v katerem sem tako malo spala innaredila res veliko aez, spro§òenost v drui-bi Gunterja, Stefana in Swena, salsa, sangri-ja, Pacifik, palme, §koljke... Denasuadi su

(po na§e: Da, preveò!).

In §e predenj sem prispela domov, mi je

po glavi stra§ilo vpra§anje: Where to go

next ???

Moja posebna zahvala velja Stefanu za

povabilo, Gunterju in Susanne pa za prisrè-

no gostoljubje!

tl0