Embalaža | Okolje | Logistika številka 48

Spec

ializ

iran

a re

vija

za

emba

lažo

, oko

lje in

logi

stik

o / S

peci

alis

t mag

azin

e for

pac

kagi

ng, e

nvir

onm

ent a

nd lo

gist

ics

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

48 Zelena obleka izdelkov in življenjski slog Že namig prodajalke bi pomagal Država preblago kaznuje neprijavljene zbiralce

Študijski programi s sodelovanjem gospodarstva

Green Packaging and Lifestyle Even a Hint from the Shop Assistant Would Help

The State is Being too Lenient on Unregistered Collectors

A Study Programme with the Cooperation of the Economy

Foto

: Shu

tters

tock

Napovedujemo prvi NATEČAJ ZA NAJBOLJ ZELENO

SLOVENSKO EMBALAŽO

1. SLOVENSKI NATEČAJ ZA

za EMBALAŽO S PODPISOM NARAVE!V mednarodni žiriji so: Gerald Lefebvre (ECO6S), Saša Mächtig (ALUO), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani),

mag. Matjaž Knez (Fakulteta za logistiko Univerze Maribor) in Jure Apih (Festfest).

Ime in priimek kontaktne osebe: Podjetje ali organizacija:Naslov:Telefon:E-naslov:Status prijavitelja (v kateri del verige – od nastanka ideje do lansiranja izdelka na trg – se uvrščate):

Ime produkta: Ustrezno obkrožite: nova embalaža / prenovljena embalažaKratek opis embalaže (do 250 besed):

Kratek opis »zelenih« elementov embalaže (do 250 besed): Časovni okvir lansiranja embalaže na slovensko tržišče (mesec/leto):Prosimo, da k prijavi priložite embalažo ali (le v primeru otežene dostave) fotografijo v 5-ih izvodih.

Ocenjevanje bo potekalo skladno s kriteriji, ki smo jih navedli v prejšnji številki (str. 11). Za lažjo oceno vas prosimo, da izčrpno odgovorite na spodnja vprašanja po sklopih:

1. Zasnova in proizvodnja embalaže: Opišite način zasnove in proizvodnje embalaže in elementov, ki ste jih pri tem upoštevali (do 1.000 besed).2. Transport in logistika: Kako ste optimizirali logistične procese? (do 1.000 besed)3. Uporabniška izkušnja: Kako ste z embalažo izboljšali uporabniško izkušnjo izdelka? (do 1.000 besed)4. Skrb za okolje po končani življenjski dobi: Kako se konča življenjski cikel nominirane embalaže? (do 1.000 besed)5. Sodelovanje z javnostmi in družbena odgovornost: Kakšne komunikacijske aktivnosti in orodja ste uporabili pri komuniciranju s ciljnimi javnostmi? (do 1.000 besed)

PRIJ

AV

NIC

A

Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov uredništva revije EOL: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje. Upoštevali bomo vse prijave, poslane do vključno 31. marca 2010 (upošteva se poštni žig oddaje pošiljke). Prijavnico v spletni obliki najdete na naslovu www.fitmedia.si/prijava.html.

ldina

Več informacij: www.zelenaslovenija.si

prijave do

31. marca

3NovostiEOL-46-november-November 09EOL-48-februar-February 10 3Uvodnik

Uvodnik Editorial www.zelenaslovenija.siGreen Packaging from Birth to Your Final Breath. This is how we introduced the first global com-petition of the Packaging World magazine – the Greener Package Awards for the most environ-mentally friendly packaging. How much sustain-able packaging is there on the market, what is its ecological footprint and what does Slovenia think about this – if it even thinks about it at all? We asked around. Slovenia does think about it but the government doesn’t so much. We are trying to find green production, green packaging, green suppliers, green logistic providers, green packers, a green product lifecycle and green consumers. So far, the profit-oriented gallop has ruthlessly jumped over all possible hurdles. The environ-ment and all that was green was way below the horizon of its interest. Before the recession, this was due to greed eating up all the love for the green, while during the recession, everything is subordinate to rationalisation.

Everything?

No. There are examples of companies and design-ers across the globe and in Slovenia that have been awakening like the first hellebores of the year. Today, we are presenting Janez Smerdelj from ALUO, while the EOL magazine competi-tion for the greenest packaging in Slovenia invites us to form a green coalition of everyone who wants a green Slovenia today and tomorrow. In other words – everyone who wishes for a new development paradigm for Slovenia. Perhaps this will contribute to a green state policy, as Slovenia cannot currently say that it is creating develop-ment with a firm sense of all that is green without blushing at the words.

This is why our magazine continues the story on waste packaging schemes and the beginning of the system for managing hazardous waste. The schemes are springing up like mushrooms after the rain. Will the Ministry of the Environment and Spatial Planning be able to control the mar-ket if it is already having severe problems with waste packaging?

You are invited to visit the www.zelenaslovenija.si portal, a small piece of the mosaic that we can create together.

Jože Volfand,Editor

www.zelenaslovenija.siZelena embalaža od rojstva do zadnjega diha. Tako smo predstavili prvi svetovni natečaj revi-je Packaging World – Greener Package Awards, natečaj za najbolj zeleno embalažo. Torej, koliko trajnostne embalaže je na trgu, kakšen je njen okoljski odtis in kako razmišlja, če razmišlja, o tem Slovenija. Povprašali smo. Razmišlja že, Slovenija, Vlada manj, toda zeleno proizvodnjo, zeleno embalažo, zelene dobavitelje, zelene lo-giste, zelene embalerje, zelen življenjski ciklus izdelka, zelene potrošnike iščemo, poskušamo zbezati na svetlo. Doslej je dobičkonosni galop brezobzirno preskočil vse, kar bi ga lahko ovi-ralo. In okolje ali zeleno je bilo na robu ali pod črto. Pred recesijo zato, ker je pohlep požiral ljubezen do zelenega. V recesiji pa je vse podre-jeno racionalizaciji. Vse?

Ne. So zgledi za zeleno v svetu in pri nas, pre-bujajo se kot prvi telohi izpod pomladanskega snega tudi podjetja in oblikovalci. Danes pred-stavljamo Janeza Smerdelja iz ALUO, razpisani natečaj revije EOL za najbolj zeleno embalažo v Sloveniji pa vabi k zeleni koaliciji tistih, ki želijo danes in jutri zeleno Slovenijo. Povedano dru-gače – ki želijo novo razvojno paradigmo Slo-venije. Morda bo to prispevek k zeleni politiki države, saj zdaj Slovenija brez rdečice na obrazu ne more reči, da kreira razvoj s prepričanim ob-čutkom za zeleno.

No, zato v reviji nadaljujemo zgodbo o shemah za ravnanje z odpadno embalažo in o tem, da se je začel vzpostavljati sistem za ravnanje z nevar-nimi odpadki. Sheme rastejo kot gobe po dežju. Bo MOP znal obvladovati trg, če se je že pri od-padni embalaži prehudo zataknilo?

Sicer pa, vabim k ogledu www.zelenaslovenija.si, drobec k mozaiku, ki ga lahko ustvarimo skupaj.

Jože Volfand,glavni urednik

1. SLOVENSKI NATEČAJ ZA

za EMBALAŽO S PODPISOM NARAVE!V mednarodni žiriji so: Gerald Lefebvre (ECO6S), Saša Mächtig (ALUO), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani),

mag. Matjaž Knez (Fakulteta za logistiko Univerze Maribor) in Jure Apih (Festfest).

Ime in priimek kontaktne osebe: Podjetje ali organizacija:Naslov:Telefon:E-naslov:Status prijavitelja (v kateri del verige – od nastanka ideje do lansiranja izdelka na trg – se uvrščate):

Ime produkta: Ustrezno obkrožite: nova embalaža / prenovljena embalažaKratek opis embalaže (do 250 besed):

Kratek opis »zelenih« elementov embalaže (do 250 besed): Časovni okvir lansiranja embalaže na slovensko tržišče (mesec/leto):Prosimo, da k prijavi priložite embalažo ali (le v primeru otežene dostave) fotografijo v 5-ih izvodih.

Ocenjevanje bo potekalo skladno s kriteriji, ki smo jih navedli v prejšnji številki (str. 11). Za lažjo oceno vas prosimo, da izčrpno odgovorite na spodnja vprašanja po sklopih:

1. Zasnova in proizvodnja embalaže: Opišite način zasnove in proizvodnje embalaže in elementov, ki ste jih pri tem upoštevali (do 1.000 besed).2. Transport in logistika: Kako ste optimizirali logistične procese? (do 1.000 besed)3. Uporabniška izkušnja: Kako ste z embalažo izboljšali uporabniško izkušnjo izdelka? (do 1.000 besed)4. Skrb za okolje po končani življenjski dobi: Kako se konča življenjski cikel nominirane embalaže? (do 1.000 besed)5. Sodelovanje z javnostmi in družbena odgovornost: Kakšne komunikacijske aktivnosti in orodja ste uporabili pri komuniciranju s ciljnimi javnostmi? (do 1.000 besed)

PRIJ

AV

NIC

A

Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov uredništva revije EOL: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje. Upoštevali bomo vse prijave, poslane do vključno 31. marca 2010 (upošteva se poštni žig oddaje pošiljke). Prijavnico v spletni obliki najdete na naslovu www.fitmedia.si/prijava.html.

ldina


prijave do

31. marca

Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - izdala in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic design: Mladen Kalinić – tisk / Printed by: Dikplast – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: [email protected])Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta)Celje, februar/ February 2010Revija je brezplačna.

ISSN 1855-4849

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL.

4 Vsebina EOL-48-februar-February 10

48Embalaža - okolje - logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, X/48, februar 2010Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging , environment and logistics, X/48 Issue February 2010

Vsebina / Contents

8 Zelena obleka izdelkov in življenjski slogGreen Packaging and Lifestyle

10 Materiale za embalažo testirajo v podjetju in v laboratorijih

14 Izvoz vrečk na tuje trge je velik izziv

16 Digitalni tisk v središču, RFID tehnologija na stranskem tiru

18 Že namig prodajalke bi pomagalEven a Hint from the Shop Assistant Would Help

20 V želji za trajnostnost spotikamo drug drugega

22 Država preblago kaznuje neprijavljene zbiralceThe State is Being too Lenient on Unregistered Collectors

24 Milijoni evrov za neuporabljena zdravilaMillions of Euros for Unused Pharmaceuticals

26 Slovenija je premalo pripravljena na ravnanje z nevarnimi odpadki

30 Nesporazumi ostajajo, zagate se kopičijo

32 Z dodatnimi zabojniki je že drugače

34 S preostanki odpadkov v Avstrijo

37 Zelena zastava ni enkrat za vselej

42 Študijski programi s sodelovanjem gospodarstvaA Study Programme with the Cooperation of the Economy

44 V logistiki specializacija ni prednost

46 Investitor se najprej vpraša, kdaj se naložba povrneMan Stepping Aside to Make Room for Machines

Zdaj tudi Fructal SelectionFructal je v prvih dneh novega leta v svoji ponudbi predstavil novo kategorijo sokov na slovenskem trgu - »Fructal Selection«. Selection je 100-odstotni sok, narejen le iz sveže stisnjenega sadja in je plod razvoja Fructalovih strokovnjakov ter odgovor na vse večje po-trebe potrošnikov po zdravih in prehransko bogatih izdelkih. Izbrano sadje v soku Selec-tion predstavlja izbor potrošnikom všečnih okusov, ki jih dodatno bogati visoka vsebnost vitaminov. 100–odstotni sok ananasa, pomaranče in bele grenivke je brez dodanega slad-korja. Tako kot za vse sokove, nektarje in sadne pijače tudi za Selection Fructal uporabljajo sodoben postopek pasterizacije in tehnologijo polnjenja v aseptično zaprtem prostoru, s čimer zagotavljajo daljši rok trajanja izdelkov brez uporabe konzervansov.Sokovi Fructal Selection so polnjeni v TetraPak okolju prijazno embalažo Tetra Gemina Aseptic 750 ml. Oblikovalca sta bila Nenad Cizl in Aljoša Bagola.

5NovostiEOL-48-februar-February 10

Novi okusi in podoba paštet Mesnin Dežele Kranjske V družbi MDK (Mesnine Dežele Kranjske) d.d. so starim okusom paštet dodali nove okuse paštet in namazev, ki jih tržijo pod novo blagovno znamko MDK PRIMA. Nove okuse in vrsto embalaže so izbrali na podlagi tržne raziskave želj in pričakovanj potrošnikov. Embalaža je iz aluminija, primerna vrsti izdelka. Dizajn embalaže je pripravila agencija Pristop.

Proteinska pijača v praktični aluminijasti embalažiAmeriško podjetje ABB je predstavilo Pure Pro 50 – linijo pripravljenih pijač oziroma shake-ov v petih okusih. Pijača vsebuje 50 gramov proteinov iz mleka in sirotke in je namenjena bodibilderjem, športnikom, ki pri aktivnostih porabijo velike količine kalorij, ter ljudem, ki potrebujejo odmerek dodatnih proteinov. Pijača je praktična, saj je pakirana v lahki, aluminijasti steklenici, ki se lahko ponovno zapre. Alan Yengoyan, generalni direktor ABB, je dejal, da se Pure Pro 50 razlikuje od drugih tovrstnih izdelkov, saj profesionalnim in drugim športnikom predstavlja izjemno udobje s tem, ko alumijasta embalaža pijačo ohranja hladno, medtem ko jim daje možnost, da jo ponovno zaprejo in tako visoko kakovostne beljakovine shranijo za kasnejšo uporabo. To je prva športna pijača, ki je pakirana v aluminijasti steklenici, medtem ko se takšna embalaža trenutno uporablja za številne druge pijače, vključno s pivom, energetskimi napitki, kavo, vodo idr.

KRATKO,ZANIMIVOCeljski sejem s sončno elektrarnoCeljski sejem je prvo sončno elektrarno na strehah dveh sejemskih dvoran postavil že avgusta 2008. Zaradi pozitivnih izkušenj so lani decembra odprli dodatne površine, ki so jih pokrili s fotovoltaičnimi celicami. Tako je zdaj na strehah Celjskega sejma po-stavljenih 2.394 solarnih modulov skupne moči 570 kW, ki proizvedejo okrog 630.000 kWh letno. Proizvodnja zadostuje za letno porabo 150 povprečnih slovenskih gospo-dinjstev in zmanjša izpuste CO2 za kar 630 ton letno. Kot je povedal mag. Robert Oto-repec, pomočnik direktorja uprave za sejme, izračuni kažejo, da se bo investicija v novo strešno sončno elektrarno, v skupni vre-dnosti 2,1 milijona evrov, povrnila v šestih do sedmih letih. Investicijo je Celjski sejem financiral s pomočjo kredita Eko sklada.

Robert Otorepec je še povedal, da si želijo, naj bi zgledu sledila tudi druga podjetja, saj so "v Sloveniji naložbe v sončne elektrarne za vlagatelje postale varne in donosne." V ta namen bodo na sejmu Energetika, ki bo po-tekal med 18. in 21. majem, podelili nagra-de za najbolj energetsko učinkovite objekte. Akcija poteka že tretje leto, na natečaj pa se lahko prijavijo lastniki novih in preno-vljenih stanovanjskih hiš, večstanovanjskih blokov in lastniki oziroma upravljavci po-slovnih, proizvodnih in javnih objektov.

V Celju spet sejem EKOOd 18. do 21. maja bodo na Celjskem sejmu organizirali sejem Ekologija in varovanje okolja Eko. Kot pravi organizator, je sejem EKO edinstven sejem v Sloveniji in daje možnost najširše predstavitve tistim pod-jetjem, ki jim je okolje poslovna priložnost. Vsebinsko bo sejem upošteval bistvena po-dročja, ki jih je Slovenija uvrstila med pred-nostne v Nacionalnem programu varstva okolja za čas od 2005 do 2012. Znano sicer je, da pripravljajo spremembe Nacionalne-ga programa varstva okolja. Prednostna po-dročja, ki naj bi posebej motivirala razsta-vljavce, so: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, kakovost življenja, odpadki in industrijsko onesnaževanje. Se-jem bo potekal istočasno s sejmi Energetika, Terotech – vzdrževanje, Varjenje in rezanje.

Odšel tudi dr. Darij KrajčičMinistrstvo za okolje in prostor ne bo do-bilo samo novega ministra, pač pa tudi no-vega generalnega direktorja Direktorata za

Foto

: ww

w.ai

rfoto

.si

EOL-48-februar-February 106 Embalaža6 NovostiNovosti6

KRATKO,ZANIMIVOokolje. Na eni od januarskih sej je Vlada RS razrešila dr. Darija Krajčiča in ga imenovala za direktorja Zavoda RS za varstvo narave, in sicer za štiri leta. Kot vršilec dolžnosti bo na njegovem mestu do največ šest mesecev dr. Samo Kopač, ki je že bil v tej vlogi. Vla-dni nosilci kadrovske politike bodo morali, kot kaže, dobro razmisliti, kakšna bo nova kadrovska zasedba na Ministrstvu za oko-lje in prostor, saj je bila Slovenija že doslej v Bruslju nekajkrat opozorjena, da slabo ure-sničuje dogovorjene okoljske cilje. Enako pomembne pa so kritične ocene izvajalcev okoljske politike v Sloveniji o delu Ministr-stva za okolje in prostor in Agencije RS za okolje.

S proizvodnjo embalaže v SrbijoSrbija je med tistimi trgi na Balkanu, ki je za slovenske naložbe v zadnjih letih ponovno vse bolj zanimiva, a tudi odprta. Embalažno podjetje AHA Plastik iz Kanala je lani kon-čalo izgradnjo nove tovarne v Inđiji, 30 km severno od Beograda, zagnali pa so proizvo-dnjo brizgane plastične embalaže. Direktor AHA Plastika Matjaž Trtnik poudarja, da gre za strateško poslovno odločitev. Postati želijo eden od vidnejših proizvajalcev indu-strijske plastične embalaže v regiji.Naložba v vrednosti 2 milijona evrov bo zagotovila konkurenčno ponudbo njihovih plastičnih veder in plastičnih zabojnikov na širšem trgu, ne le v Srbiji. AHA Plastik si je zgradil takšne zmogljivosti na površini 2.500 m2 s proizvodnimi, skladiščnimi in pisarniškimi prostori, da bo lahko proizva-jal tudi pihano plastično embalažo. V tem letu načrtujejo prodajo brizgane plastične embalaže v vrednosti 1,5 milijona evrov. Podjetje že zdaj prodaja izdelke nekaterim slovenskim podjetjem, ki imajo tovarne v njihovi bližini, prav tako pa srbskim podje-tjem, ki potrebujejo njihovo embalažo.Letos bo v podjetju delalo do 18 delavcev, njihovo izobraževanje, pravi Matjaž Trtnik, pa so organizirali v Kanalu. Pri gradnji to-varne so upoštevali vse okoljske standarde, ki jih predpisuje Srbija. Zavedajo pa se po-sebnosti srbskega trga, ki se ni mogel ogniti globalne gospodarske krize. Vendar pa po-staja srbski trg vse bolj zanimiv tudi zara-di pripravljenosti EU, da se Srbija čimprej vključi v skupnost evropskih držav. Direk-tor Matjaž Trtnik opozarja, da vidijo svojo konkurenčno prednost v kakovosti proi-zvodov, optimistično pa napoveduje rast podjetja. Za razvoj novih izdelkov bo skr-belo matično podjetje v Sloveniji, vse ostale poslovne funkcije, predvsem pa skrb za ka-kovost izdelkov, izvajanje kontrole proizvo-dnje, vzpostavitev ustrezne merilne opreme in izobraževanje kadrov pa bo potekalo na lokaciji v Inđiji. Podjetje AHA Plastik, ki je lani praznovalo 50-letnico, je del AHA Skupine.

Pekarna Blatnik z blagovno znamko HappyPekPekarna Blatnik je slovenskemu in tujemu trgu predstavila izdelke z novo blagovno znamko Ha-ppyPek, v okviru katere nudi paleto pekarskih izdelkov. Za novo blagovno znamko so se v Pekarni Blatnik, ki v času lansiranja nove blagovne znamke praznuje 20 let, odločili, ker je na trgu vse več izdelkov, ki se med seboj skorajda ne razlikujejo. Cenovni pritiski so vse večji, raziskave pa so poka-zale, da so obstoječe blagovne znamke pekarne le slabo prepoznavne. Nova blagovna znamka tako s svojo zgodbo, vrednotami in ponudbo odgovarja na ta izziv. Avtor prenove blagovne znamke in tudi oblikovalec embalaže Happy je agencija Leo Burnett Srbija, ki je navdih za prenovo našla prav v družini Blatnik, ki že vrsto generacij deluje v pekarstvu. Ele-mentom tradicije so dodali elemente igrivosti, ki predstavljajo ključni del identitete nove blagovne znamke. Iz raziskav, opravljenih v procesu razvoja nove blagovne znamke, namreč izhaja, da se tradicija v prenosu na mlajše generacije vse bolj izgublja, hkrati pa je sreča prevladujoče občutje, ki ga sprožajo spomini na kruh. Večji del embalaže Happy je okolju prijazen in primeren za recikliranje. Dobavitelje embalaže sku-šajo v Pekarni Blatnik najti v Sloveniji, saj prisegajo na domačo kakovost.

Visokoresolucijski tisk na aluminijaste steklenice Linija sadnih sirupov, ki jo je razvila francoska skupina Sy-steme U, je predstavljena v elegantni, aluminijasti steklenici. Visoka vsebnost sadja v izdelku zahteva pakiranje najvišje kakovosti, tudi zaradi same opaznosti na prodajnih policah. Plastenke so natisnjene v visoki ločljivosti in vsebujejo pre-senetljive fotografije. Z visoko resolucijo tiska (170 dpi) je mogoče doseči močnejšo ostrino ter boljše barvne kontraste. Na voljo je 6 izvirnih okusov (malina, mango, hruška, bre-skev, karamela in vijolica), ki so predstavljeni na srebrnem ozadju in poleg neskončnih možnosti uporabe HD tiska (do 6 barv) še dodatno pripomorejo k takojšnji prepoznavnosti na polici. Boxalova aluminijasta steklenica tako predstavlja dober kompromis med funkcionalnostjo in estetiko.

Za praktično nego otrokPodjetji M&H Plastics in Mothercare sta v so-delovanju z oblikovalsko hišo Pentagram razvili povsem novo paleto izdelkov »All We Know« za osebno nego otrok, v posebej oblikovani po-lietilenski (HDPE) in plastični (PET) embalaži, ki ima številne prednosti: je estetsko zelo dobro prepoznavna in daje naravni videz, njena obli-ka simbolno predstavlja del logotipa podjetja Mothercare, ukrivljeni del embalaže se pri upo-rabi udobno prilega roki, steklenica je posebej oblikovana tako, da se lahko (s postavitvijo na pokrov) njena vsebina popolnoma izprazni, tr-govec pa lahko izdelke enostavno skladišči. Linija izdelkov vsebuje otroške peneče kopeli, šampone, losjone za telo, olja, mila, gele, mleko za kopanje ter tekoče in prašnate otroške smukce v tubi s premerom 50 mm. Vse embalaže vsebujejo tudi etikete »odstrani in preberi«, ki dajejo potrošniku dodatne informacije o izdelku. Sarah Le-veridge iz podjetja Mothercare pravi: »Želeli smo ustvariti paleto izdelkov, ki bi vsebovali vse, kar matere potrebujejo za praktično in naravno nego svojih otrok. M&H Plastics je tesno sodeloval z nami in razvili smo posebne steklenice, ki popolnoma odražajo identiteto znamke Mothercare.«

EOL-48-februar-February 10

KRATKO,ZANIMIVOKončno sestanek Komisije za embalažo in odpadno embalažoPo več letih se je na Ministrstvu za okolje in prostor sestala Komisija za embalažo in od-padno embalažo. Na seji so sodelovali mag. Katja Buda, MOP, Petra Tušar, MOP, tajnik komisije, Eva Lipovž Ančik, ARSO, Ignac Kozina, MG, Marjana Peterman, ZPS, Ja-nja Leban, GZS, Srečko Bukovec, Trgovska zbornica Slovenije, Janez Navodnik, Obrtna zbornica Slovenije, Kristina Knific, Združe-nje občin Slovenije, Andrej Sotelšek, Slopak, Mateja Mikec, Interseroh, Simona Jamšek, predstavnica izvajalcev recikliranja, emba-liranja in drugih načinov predelave odpa-dne embalaže ali embalažnega materiala in dr. Marinka Vovk, Okoljsko raziskovalni zavod. Dr. Vovkova je predstavila Osnutek Navodila o razvrščanju komunalne (KOE) in nekomunalne (NKOE) odpadne embala-že ter vodenje ločenih evidenc. Po mnenju komisije je treba navodila še dopolniti in upoštevati primere dobre prakse v EU. Mag. Katja Buda je komisiji pojasnila, da je do nastanka Navodil o razvrščanju komunalne in nekomunalne odpadne embalaže prišlo na zahtevo Računskega sodišča. V revizij-skem poročilu je Računsko sodišče podalo mnenje, da navodilo ni bilo pripravljeno in sprejeto, zato je MOP pripravil Navodilo v sodelovanju z Okoljskim raziskovalnim za-vodom.Na seji komisije so se med drugim še dogo-vorili, da postane član Matej Stražiščar, ki vodi ODEM GIZ. S seje so bili sicer odsotni dr. Lucija Jukič Soršak, MOP, Vilma Fece kot predstavnica embalerjev, pridobiteljev blaga, proizvajalcev embalaže in pridobite-ljev embalaže, Irena Koželj, MOP, Stojan Ja-kin, GZS in Robert Marzidovšek, Skupnost občin Slovenije.

Vozila Snage vozijo na plinLjubljanska Snaga je 22 novejših vozil z ben-cinskimi motorji predelala tako, da jih zdaj poganja tudi avtoplin. Snaga s tem nadaljuje z ukrepi, ki v ospredje postavljajo ekonomič-nost, varnost in predvsem zmanjševanje one-snaževanja okolja. Direktor podjetja Janko Kramžar, sicer pobudnik projekta, poudarja, da se v Snagi še kako zavedajo pomena varo-vanja okolja in gospodarnega poslovanja. Vozila z avtoplinom so okolju zelo prijazna, saj plin izgoreva čisto in se tako v mestu zmanjšuje emisija toplogrednih plinov, zni-žujejo pa se tudi emisije ostalih škodljivih plinov in smoga.Bistvena prednost plina je tudi njegova nizka cena, saj je kar za polovico cenejši od ben-cina, poleg tega pa se predelanim vozilom med drugim povečata doba trajanja motorja in uporabljenega motornega olja. Življenj-ska doba katalizatorja se podvoji. Avtoplin je bolj varen od bencina. Predelava vozil na avtoplin je podjetje Snaga stala 22.800 €, prihranek po petih letih rabe teh vozil pa je 53.200 evrov.

7Novosti 7

Zabojniki za naftne proizvode združujejo varnost in stil RPC Montpont je razvil nove 5-literske plastične posode, primerne za shranjevanje hlapljivih naf-tnih proizvodov. Zabojniki so bili izdelani v skladu z željo strank po embalažni rešitvi, ki bi zdru-ževala tehnične in marketinške zahteve. S svojo moderno obliko, priročno funkcijo in možnostmi dekoracije, posoda izstopa na prodajni polici, vendar njena robustnost ohranja proizvod varen in varuje potrošnika. Posoda je lahko izdelana iz obeh vrst polietilena – enojnega HDPE ali večkom-ponentnega (koekstrudiranega) HDPE/PA. Slednji omogoča pakiranje bolj hlapljivih proizvodov, predvsem tistih, ki so narejeni na osnovi nafte in zato zahtevajo dodatno stopnjo zaščite, ki jo nudi koekstrudiranje (dvotaktno gorivo za vrtne kosilnice in drugo vrtno opremo). Enostavna uporaba

zabojnika je zagotovljena z ergonomskim ročajem in pri-ročnim trakom na embalaži, ki omogoča takojšnje pre-verjanje, koliko vsebine je ostalo v posodi. Zapiralo, ki ščiti pred dosegom otrok, uporabniku zagotavlja še do-datno varnost. Standardne posode so na voljo v srebrni barvi, vendar jih RPC Montpont lahko proizvede tudi v številnih drugih barvah, ki ustrezajo zahtevam lastnikov blagovnih znamk. Velik prostor za etiketiranje ponuja še dodatne možnosti prilagajanja dizajna izdelka.Koekstrudirana posoda je v celoti certificirana v skladu s predpisi Združenih narodov, ki potrjujejo njeno primer-nost za pakiranje potencialno hlapljivih proizvodov.

Bio certifikat za kompostiranje Invercote, vodilna blagovna znamka za karton in lepenko podjetja Iggesund Paperboard, je pridobila certifikat za in-dustrijsko kompostiranje, ki je dokaz, da je material popol-noma naraven, biološko razgradljiv in v skladu z evropskim standardom EN 13432. Iggesund Paperboard je član skupine Holmen, vodilnega evropskega proizvajalca visokokakovo-stnih kartonov in lepenk za uporabo v embalažni in grafični industriji. Izdelek Invercote Bio, ki je prevlečen s biorazgra-dljivimi snovmi, je še posebej primeren za pakiranje hrane. Direktor prodaje v podjetju Iggesund Jonas Adler je pouda-ril, da »ta bio certifikat podjetju odpira nova vrata in nove poslovne priložnosti in da bo s tem lahko podjetje izpolni-lo svoje visoke zahteve glede kakovosti«. Dodaja še, da »na trgu obstajajo številne možnosti, vendar večina od njih ne more zagotoviti, da za proizvodnjo škroba, ki je surovina za bioplastike, niso uporabljali gensko spremenjenih rastlin za proizvodnjo škroba. Odločili smo se, da uporabimo najvar-nejšo možno pot in da zavrnemo vse proizvode, ki ne morejo zagotoviti, da so narejeni brez genet-sko spremenjenih organizmov. Obstajajo tudi primeri, ko ena ali več sestavin v celotni embalaži ne izpoljnjuje zahtev za trajnostno strategijo in se ta problem skuša prikriti z dodajanjem bioplastike. Invercote Bio je sicer dražji od kartona s tradicionalno PE prevleko, vendar pa so podjetja, ki želi-jo dosegati trajnostne rešitve, hkrati tudi pripravljena dodatno plačati za material, ki racionalizira njihovo ravnanje z odpadki. Namesto ravnanja z različnimi vrstami odpadkov (npr. na sejmih, pri-reditvah in raznih pogostitvah) lahko podjetja z uporabo bioplastike zmanjšajo stroške ravnanja z odpadki,« pojasnjuje Adler.

Pripravljene jedi po novemBritansko podjetje Sirane Ltd je razvilo Sira-Cook – linijo inovativnih vrečk in folij za pakiranje in kuhanje hrane v mikrovalovnih in konvencionalnih pečicah. Direktor podjetja Simon Balderson verjame, da bo poslovni model uspešen: »Nove, inovativne proizvode kreiramo praktično za vsa-kogar – tako za lastnike manjših trgovin kot tudi za večje, mednarodne trgovske centre. Različica izdelka, ki se ne kuha, se imenuje Sira-Fresh, različica za mikrovalovne pečice Sira-Cook M, izdelek za konvencionalne pečice pa Sira-Cook R.«Sira-Cook bo eden prvih tovrstnih proizvodov v letu 2010, razvit kot alternativa za pripravljene obroke, marinirano meso in ribe. Pomembna lastnost em-balaže izdelka je odpornost na visoke temperature. Direk-tor prodaje Jeremy Haydn-Davies poudarja: »Naši kupci že dolgo iščejo drugačne načine pregrevanja in kuhanja različnih vrst hrane v mikrovalovnih in konvencionalnih pečicah, zato smo razvili nove praktične vrečke in folije, ki so na voljo v mnogih barvah in teksturah, tudi v kolutu, in so primerne za kompostiranje. Nekatere različice izdelka z naravnim, »papirnatim« videzom so še posebej privlačne, prav tako so idealni tudi temperaturni parametri: izdelek za kuhanje lahko doseže temperaturo 230 °C, izdelek za mikrovalovno pečico pa 160 °C.«

EMBALAžAEOL-48-februar-February 108 Embalaža

Slovenski rek pravi, da obleka naredi človeka, embalaža oziroma ovojnina pa zelo pripomore pri uveljavitvi izdelka na tržišču, pravi Janez Smerdelj, profesor za industrijsko oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Pod taktirko izkušenega mojstra, ki je kot strokovni vodja Design centra Gorenje prejel številna priznanja in nagrade, se kalijo novi rodovi slovenskih oblikovalcev. Vprašali smo ga, kako pomembne so zanje zelene pike, oznake za okolju prijaznejšo embalažo.

Vse bolj pomemben postaja trajnosten odnos do sveta, do izdelka. Koliko in kako se temu posvečate na ALUO?V času krize vsi iščemo nove odgovore na stare težave, s tem se sooča tudi oblikovanje. Na šoli z različnih vidikov opozarjamo na etičen odnos oblikovanja do družbe in njene proizvodnje ma-terialnih dobrin. Lučka Kajfež Bogataj je pred ča-som opozorila na tri poglavitne točke, ki najbolj obremenjujejo okolje. Prva je prenaseljenost, saj nas je še enkrat več, kot prenese planet. Zaradi prenaseljenosti imamo intenzivno kmetijstvo, ki zastruplja okolje. Za oblikovalce so najpomemb-nejši življenjski slogi, kar velja za bogati svet, saj se prebivalci revnih držav ukvarjajo predvsem s preživetjem.

Toda na spremembe sloga potrošnje lahko pomembno vplivate tudi oblikovalci?Ključne oblikovalske strategije in navodila za oblikovanje so usmerjene ravno k življenjskim slogom. Vsi se ubadamo s težavo, kako v pre-sežku produkcije v primerjavi s povpraševa-

Zelena obleka izdelkov in življenjski slogEmbalaža in design na ALUO

Sebastijan Kopušar

Kolikšen del študijskega programa industrijskega oblikovanja je na ALUO namenjen ustvarjanju embalaže?Slovenija je tako majhen prostor, da pri nas ALUO nima specialističnih smeri študija. Prisi-ljeni smo vzgajati študente z univerzalnim zna-njem, tako da so se sposobni lotiti vsake naloge. Danes oblikujejo pralni stroj, jutri smuči, potem embalažo... Kar pa se ne kaže kot ovira, saj ima-mo nekaj lepih dosežkov. Andraž Šapec je zmagal na natečaju finskega podjetja Stora Enso z em-balažo za hitro hrano. Tako ugledna šola, kot je londonski Royal College of Art, je zasedla šele tretje mesto. Letos je moj študent Borut Keržič v okviru študentske izmenjave odšel v finski Lahti, kjer imajo oddelek za oblikovanje embalaže, in na natečaju multinacionalke Kraft Foods prejel prvo nagrado za embalažo za kavo. Naši študentje so s svojim znanjem in kreativnostjo sposobni najve-čjih dosežkov.

njem pritegniti pozornost kupca za naš izdelek. Razvijamo silne strategije nagovarjanja kupca, skušamo ugotoviti, kaj si želi, ne kaj potrebuje. Tu tiči srž problema, vendar odgovora ne more-mo najti samo oblikovalci, najti ga mora celotna družba. Ta se mora odločiti, ali bomo s preko-merno rabo surovin in energije obremenjevali okolje ali bomo bolj racionalni. V drugem pri-meru poudarek ne bo več pri modnih trendih, ampak pri pravovernem iskanju, kaj res potre-bujemo za dolgoročni obstoj.

Sem zaznal rahlo obžalovanje, ker bi ta racionalnost izdelkom odvzela radoživost, neko uživalsko dimnezijo, ki se kaže skozi oblikovanje?Ne, mislim, da se to ne izključuje. Racionalen izdelek ne samo, da ni nujno dolgočasen, velja celo nasprotno, biti mora izjemno premišljeno oblikovan, da nas bo zadovoljeval pri dolgoletni uporabi. Hkrati ga lahko glede na današnjo zelo prilagodljivo proizvodnjo v zaključni fazi pribli-žamo osebnim potrebam uporabnika.

Jane

z Sm

erde

ljJa

nez

Smer

delj

EOL-48-februar-February 10 9Embalaža

Odgovore, kako naprej, naj bi iskala celotna družba. Toda oblikovalci ste vendarle neke vrste avantgarda, vidite naprej in to videnje predajate množici?Pogosto se sprašujem, ali smo del problema ali del rešitve. Mislim, da sedimo na obeh stolih. Imamo vrsto ozaveščenih oblikovalcev, ki se izjemno dobro zavedajo težavnih dilem, z vi-sokimi etičnimi standardi, ki so si jih postavili, pa delujejo v smeri pravih rešitev. Imamo tudi druge, ki sledijo kratkim trženjskim politikam, tem je pomemben samo uspeh ta hip, za njimi pa potop.

Koliko industrija sploh dopušča oblikovalcu svobodne roke, da lahko (so)odloča o izdelku in njegovi prijaznosti do okolja?Študijski proces na univerzi težko zagotavlja iz-vedbeno fazo, smo pa izjemno dobri v idejni fazi. Običajno se podjetja tega zavedajo in pridejo k nam, da izkoristijo inovativni potencial. V treh seminarjih imamo od 50 do 60 študentov, kar lahko pomeni tudi šestdeset različnih pogledov na isti problem. Kadar je industrijsko oblikova-nje umeščeno v razvojni proces v podjetju, obli-kovalec mora slediti notranjim vodilom. Na eni strani trženjskim, ki upoštevajo ciljno skupino uporabnikov, cenovne vidike, na drugi so teh-nološke možnosti podjetja, ki določajo nabor materialov in razpoložljivih tehnologij.

Je embalaža na slovenskem trgu že ukrojena po trajnostnih principih, ali pa še vedno predvsem nagovarja, vabi potrošnika?Bojim se, da velja predvsem to drugo. Vedno znova sem presenečen, ko ugotovim, koliko odpadkov vsak teden ostane samo za našo šti-ričlansko družino. Spomnimo se gor odpadkov na deponijah, pa težave občin pri dogovarjanju o njihovi obdelavi in odlaganju... Šele takrat se zavemo, koliko odpadne embalaže proizvaja naša družba. Stvari se počasi premikajo, od-padke začenjamo ločevati, toda te procese je potrebno pospešiti. Ne moremo pa se kar vrni-ti v romantična obdobja, recimo odpraviti vse tetrapake in uvesti le stekleno embalažo. Steklo je namreč potrebno tudi oprati, kar zahteva ke-mikalije, zato se takoj poraja vprašanje, kaj bolj obremenjuje okolje. Odgovori in rešitve nikoli niso enoplastni, iskati bi jih morala širša skupi-na strokovnjakov. Ne samo tržniki z željami po spodbujanju potrošnje, ampak recimo pri em-balaži raziskati njeno celotno pot zasnove, prek uporabniške izkušnje, do vprašanja, kam z njo po končani življenjski dobi. Dober primer celo-vitega razmišljanja predstavlja magistrska na-loga naše študentke, ki je embalažo za otroško hrano zasnovala kot igračo in ji tako omogočila še eno življenje. Prava vprašanja se torej odpi-rajo, vendar še ne dovolj sistematično. Niso še v zavesti družbe, da bi načrtno šla v to smer.

Zanimivo, življenjski cikel embalaže, ki ste ga omenili, je pravzaprav povzetek kriterijev natečaja za najbolj zeleno embalažo revije EOL. Je to pravi korak za vsajanje trajnostnega načina razmišljanja v družbo?Seveda, takšne akcije peljejo k ozaveščenosti. Pri čemer gre za dva vidika, ozaveščenost na ravni posameznika in za pritisk na državo ozi-

roma politiko. Ta pritisk se odraža pri sprejema-nju takšnih zakonov, ki bodo prisilili podjetja in državljane k drugačnemu obnašanju. Predvsem pa bo potrebno ugotoviti, kako dematerializira-ti naš način bivanja. Ko govorimo o embalaži, predvsem doseči njeno zmanjšanje na nujno potrebno. Včasih jo samo odvijamo, odvijamo in še enkrat odvijamo, preden pridemo do je-dra. Upravičeno se sprašuješ o smislu toliko open, toliko ovojnin, saj niti ne ščitijo izdelka niti ne posredujejo informacij. So le v funkciji modnih trendov.

Imamo pri nas dosežke na področju oblikovanja embalaže, ki jih velja izpostaviti?Zadnje čase se mi zdi, da se je zelo opazno izbolj-šala kultura na področju vinarstva in dosegla že izjemno raven. Tako pri oblikovanju steklenic, spomnimo se posebnih steklenic Oskarja Ko-goja. Hkrati tudi etikete odsevajo razvoj vinar-stva pri nas. Pomembno področje so ovojnine prehrambenih izdelkov, ki so zelo močne, pred-vsem na grafičnem področju. Opažam pa vrsto pomanjkljivosti na uporabniškem nivoju, kot so težave pri odpiranju različnih embalaž in pre-droben tisk, kar povzroča probleme zlasti upo-rabnikom v tretjem življenjskem obdobju

Packaging and Design at the Academy of Fine Arts and Design

Green Packaging and Lifestyle A Slovenian saying says that it is the clothes that make a man, while packaging or wrap-ping greatly contribute to the implementation of a product on the market. So Janez Smer-delj, professor of Industrial Design at the Academy of Fine Arts and Design, believes. New generations of Slovenian designers are being shaped under the baton of the renowned master, who has received numer-ous awards and recognitions as the head of Gorenje Design Centre. We asked him about the importance of green dots, the environ-ment friendly label.

To what extent does the industrial design study programme at the Academy of Fine Arts and Design deal with packaging design?Slovenia is so small that the Academy of Fine Arts and Design does not provide specialised study fields. We are forced to raise students with a universal knowledge, making them capable of dealing with any kind of task. Today, they are de-signing a washing machine, tomorrow skis, then packaging, etc. This has not however shown itself as an impediment, as we have recorded some qui-te significant achievements. Andraž Šapec won a Food Packaging Design Award, organised by the Finnish Stora Enso. Interestingly enough, even the good-reputation London Royal College of Art came in third. This year, one of my students, Bo-rut Keržič, went to Lahti in Finland as part of the student exchange programme. There they have a department for packaging design and he came in first at the Kraft Foods’ competition for coffee packaging. With their knowledge and creativity, our students are capable of great achievements.

IZ TUJIH REVIJPackaging digest

Skrb za okolje je nepogrešljiv del embalažeRaziskava pod naslovom Ideja trajnosti v pakiranju 2009 je pokazala, da je trajnostna embalaža postala pomemben del embalažne industrije.Izmed 1012 anketirancev jih je 41 odstotkov odgovorilo, da se zavedajo pomembnosti trajnostne embalaže, kar je velik porast v pri-merjavi z letom 2007, ko je ta odgovor izbralo le 21 odstotkov anketirancev. Devet desetin anketirancev je povedalo, da je trajnostna embalaža postala pomemben del odločanja o razvoju embalaže, 21 odstotkov pa pravi, da je zelo pomemben faktor.Posebej je zanimivo vprašanje, kdo je vplival na podjetja, da so začela razmišljati o trajno-stni embalaži. Večino podjetij je k temu pri-peljala želja kupcev, podjetij ali posamezni-kov, vendar v manj kot 10 odstotkih primerov je kupec zahteval okolju prijazno embalažo.Podjetja se seveda obnašajo tržno in priča-kujejo, da se jim naložbe v okolju prijaznejšo embalažo povrnejo, saj je tako odgovorilo 57 odstotkov anketirancev. Tisti, ki pričakujejo, da se jim bo vložek povrnil v manj kot enem letu, pa so zajeti v 13 odstotkih primerov.Na vprašanje, kakšen razvoj je potreben, da podjetje doseže določene cilje, jih je 514 od-govorilo, da morajo uporabiti boljše, nove materiale in izboljšano izobraževanje. Od-stotek tistih, ki so odgovorili, da potrebujejo boljše zbiranje in vračanje embalaže, se je iz lanskih 49 odstotkov zmanjšal na 41 odstot-kov. Dodatno je 59 odstotkov anketirancev odgovorilo, da je stopnja reciklabilnosti ma-teriala najpomembnejši kriterij, ki ga njihova družba kontrolira pri definiranju okoljske prijaznosti neke embalaže.http://tinyurl.com/eol-embalaza

Europe packaging

Estetski svet stekla in plastike v kozmetični industriji

Parfumi, kozmetika in različni dizajni so se 26. januarja 2010 predsta-vili na »pariških brveh« - dvodnevnem sejmu s področja embalaže, razvoja in distribucij-skih sistemov. Namen sejma PCD (Perfumes, Cosmetics & Design)

je zbrati vodilne ponudnike storitev, proizva-jalce in strokovnjake s področja embalaže in kozmetične industrije, na konferenci pa so bile predstavljene najnovejše inovacije. Skupi-na Gerresheimer, ki je pripravila razstavo ek-stravagantnih steklenih in plastičnih izdelkov za trg prestižnh, sofisticiranih in luksuznih proizvodov, je bila navdih za vse ljubitelje parfumov in drugih kozmetičnih proizvodov v estetski embalaži. Blagovna znamka Gerre-sheimer je marketinško orodje odličnosti za različne proizvode, od elegantnih dišav do poživljajočih gelov za tuširanje.

9Embalaža


Zgodba o vodomatih in o (ne)oporečnosti vode v njih je dobro razgrela javnost, vlado in stroko. Zelo redki pa so bili glasovi, češ da je prav, ker se je nekdo vendarle strokovno in analitično lotil vodomatov. No, v Dani, kjer ločijo med vodomatom in aparatom za hlajenje in gretje vode, so pozdravili analize vode. Nedvomno zato, ker so v proizvodnji razvili zaokrožen sistem stalnega nadzora kakovosti vode in drugih izdelkov. Direktor Marko Hren pravi, da v podjetju z vsemi certifikati, kot jih zahteva prehranska industrija, ne more biti drugače. Enako velja, ko odločajo o embalaži, zamaških in etiketah. Materiale stalno testirajo.

Materiale za embalažo testirajo v podjetju in v laboratorijih

Embalaža v Dani

Najprej o vroči temi – o vodomatih. Tudi Dana ponuja naravno mineralno vodo v balonih, kar počnejo lokalni distributerji. Kdo je odgovoren za oporečnost vode v vodomatih, če do nje pride? Kdo zagotavlja nadzor – proizvajalec?Najprej bi se ustavil pri besedi vodomat. Be-seda pomeni nekaj drugega (verjetno napravo za filtriranje vodovodne vode) kot pa aparat za hlajenje in gretje (nimajo vsi aparati) vode s tujko »water cooler«. Ustreznega prevoda v slovenski jezik ni, zato mi uporabljamo bese-do water cooler ali skrajšano cooler. V sistemu notranjega nadzora varnosti izdelkov imamo v Dani vzpostavljen sistem odvzema vzorcev na osnovi HACCP načel in analize tveganja. Načrt

vzorčenja zajema odvzem vzorcev in analizo za vse izdelke, ki jih proizvajamo. To so redne urne/dnevne/tedenske/mesečne analize vode na mikrobiološke parametre in osnovne fizikal-no kemijske parametre v lastnem laboratoriju. Kot proizvajalci vode zagotavljamo vzorčenje in analizo vode na več odvzemnih mestih, in sicer na izviru, pred polnjenjem v zalogovnik vode, pri polnjenju iz embalaže in v embalaži. Kako-vost vode torej stalno analiziramo in to bi moral delati vsak proizvajalec. Frekvenca analize je v Dani odvisna od plana vzorčenja.

Ali enak sistem nadzora izvajate v celotni proizvodnji in poslovanju?Za naše podjetje, ki je znan proizvajalec vod in sokov, je to nujno. Notranji nadzor v Dani skrbi za kakovost embalažnih materialov, za sistem pranja in čiščenja linij, za kakovost vode v di-stribuciji na trgu in za ostale proizvodne pro-grame. Ne gre pa le za notranji nadzor. Vsaj enkrat letno opravijo za nas analizo vode tudi v zunanjem laboratoriju na izviru vode in nato embalirano vodo. Zavod za zdravstveno varstvo Novo me-sto, ki te analize opravlja, je s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poobla-ščen laboratorij za analize naravne mineralne vode. Pri teh analizah se navadno opravi najširši

nabor parametrov, ki so navedeni v Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in nami-zni vodi (Ur.l.RS, št. 50/2004 s spremembami in dopolnili). Enkrat letno je tudi redni pregled naravne mineralne vode v polnilnici pred pol-njenjem. Opravi ga pooblaščena organizacija, določena s strani MKGP. Izbrani zunanji labo-ratorij za nas izvaja tudi redna biološka testira-nja vode Dana. S temi testi ugotavljamo geno-toksičnost vode. Rezultati opravljenih analiz in pregledov polnilnice dokazujejo, da je naravna mineralna voda Dana (od izvira do embalaže / v prometu) neoporečna in v skladu z zahtevami zakonodaje za to področje.

Toda Dana kot pomemben proizvajalec pijač ne potrebuje embalažo le za vode, pač pa tudi za sokove in alkoholne pijače. Kakšne vrste embalaže potrebujete, za kakšne količine gre in ali lahko večino embalaže dobite na domačem trgu?Dana za polnjenje brezalkoholnih in alkoholnih pijač uporablja različne vrste embalaže. Za PET plastenke se ve, da so v tem času najbolj raz-širjena vrsta embalaže za brezalkoholne pijače. Dana v to vrsto embalaže polni vodo, vodo s so-kom, sirupe, gazirane pijače in ostale negazirane brezalkoholne pijače s sadnim deležem. Za nek-

Mar

ko H

ren


tarje in 100% sokove uporabljamo sestavljeno papirno embalažo. V steklenice polnimo vodo, sirupe, 100% sokove, nektarje in žgane pijače. Uporabljamo izključno nepovratne steklenice. V PC balone polnimo vodo za »water cooler« aparate. Za pakiranje so druge vrste embalaže. Največji delež pa predstavlja PET embalaža (cca 70 %), sledi laminatna večslojna kartonska embalaža (cca 10 %), baloni za vodo za »water cooler« aparate (cca 10 %) in steklena embalaža (cca10 %). Večino embalaže kupujemo v tujini (PET plastenke, laminatno embalažo in baloni), dobavitelji so iz EU. Dobavitelj steklene emba-laže pa je iz Hrvaške.

Tudi v Dani torej ravnate podobno kot na globalnem trgu, kjer se pri vodah in sokovih nekateri proizvajalci vračajo k steklu. Kakšna je politika Dane pri nabavi embalaže in kateri embalaži so bolj naklonjeni potrošniki? Proizvajalci oziroma polnilci pijač se običajno ravnajo na trgu po sistemu ponudbe in pov-praševanja. V tem času je prodaja izdelkov v PET embalaži v porastu. V stekleni embalaži se prodajajo v glavnem premium izdelki in izdel-ki, ki so namenjeni gostinstvu. To ni samo naša izkušnja. V Dani imamo certificirane standar-de (IFS, ISO in HAACP), ki od nas zahtevajo določene postopke za zagotavljanje ustrezne kakovosti in varnosti naših izdelkov. Ni vseeno, kdo je dobavitelj embalaže. V praksi pomeni, da mora vsak dobavitelj najprej podati certifikate o ustreznosti materialov namenjenih za stik z ži-vilom ter opraviti testiranja v naši proizvodnji. Potem ko opravi vse ustrezne vstopne preizkuse in postane dobavitelj embalažnih materialov, izvajamo stalni nadzor. Vsako leto se opravljajo tudi testiranja materialov, ki so v stiku z živilom, v neodvisnih zunanjih laboratorijih za analizo embalaže.

Vendar je s trga veliko signalov, da proizvajalci pijač zahtevate od dobaviteljev embalaže racionalizacije – od nižjih gramatur naprej. Kje ste pri embalaži iskali notranje rezerve? V teh razmerah vsakdo znižuje stroške. Racio-nalizacija porabe embalažnih materialov je naša stalna naloga. Mislim na količine uporabljenih materialov, a zlasti na razvoj kakovostnejših materialov. To želimo od dobaviteljev, vendar vse skupaj nima učinka, če proizvajalci ne vla-gamo v tehnološke izboljšave. V Dani imamo najsodobnejše stroje za pihanje PET plastenk. Porabijo manj energije in omogočajo izdelavo plastenk iz PET materialov nižjih gramatur. Zelo pomembna je tudi oblika plastenke. V Dani smo skupaj z dobaviteljem PE folije Pla-sto pomembno znižali gramature uporabljenih folij. Stalno testiramo nove materiale in nižje gramature folij.

Katera embalaža iz vašega asortimana pijač bi si zaslužila oznako zelena embalaža? Koliko sodelujete pri kreiranju?Zeleno embalažo bi mogoče imenovali steklo. Pomembno je seveda ločeno zbiranje embalaže tudi pri končnih potrošnikih naših izdelkov. So-delovanje med dobaviteljem embalaže in kreira-njem embalaže je nujen proces. Embalaža mora izpolnjevati kar nekaj zahtev: izviren design, ekonomičnost in zagotavljanje varnost izdelka.

Ali ste morda razmišljali tudi o embalaži iz recikliranega materiala? Za uporabo recikliranih materialov v prehram-beni industriji smo omejeni predvsem pri pri-marni embalaži, ki je v neposrednem stiku z živilom. Uporaba recikliranih materialov kot sekundarna embalaža je možna.

Na katere posebnosti morate biti pozorni pri zamaških, ker gre za prehranske proizvode?Zamaški ravno tako kot plastenke spadajo med primarno embalažo, zato morajo ustrezati vsem zahtevam zakonodaje, ki se nanaša na materia-le, ki so namenjeni stiku z živilom. Ni bistvena le vhodna kontrola, temveč tudi procesna kon-trola, kjer lahko ugotavljamo eventualne nepra-vilnosti, ki bi nastale pri proizvodnem procesu. Vsak izdelek mora na koncu proizvodnje pre-stati tudi predpisano karenčno dobo in šele po-tem je sproščen v promet.

Potrošniki praviloma niso zadovoljni z vsebino in informativnostjo etiket. Kakšne so vaše izkušnje? Katere oblikovalske rešitve so najbolje sprejete?

Pri oblikovanju etiket moramo upoštevati za-konodajo, ki točno predpisuje, kaj mora etiketa sporočati potrošniku. V Dani težimo k temu, da so designi etiket čimbolj unikatni in drugač-ni od konkurence, a kupci iz nje vedno dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Na področju označevanja na etiketah se pripravlja nova za-konodaja, ki bo bolj prijazna kupcu in bo lažje berljiva.

Kako rešujete probleme z odpadno embalažo v podjetju?V Dani imamo podpisano pogodbo z Slopa-kom, ki na trgu skrbi za našo odpadno emba-lažo. V podjetju pa embalažo ločujemo, tudi po pisarnah, in jo ustrezno oddajamo oziroma odprodamo.

Kako ste bili zadovoljni s prodajo pijač v letu 2009 in kakšna so pričakovanja v letu 2010?Leto 2009 smo lahko zadovoljni s prodajo na domačem trgu, malo manj pa smo zadovoljni s prodajo na tujih trgih. Celoten trg tako v Evropi kot tudi v Sloveniji je občutil padec kupne moči prebivalstva. Poraba pijač je padla. Letos ne pri-čakujemo bistvenih sprememb.

Nemški embalažni inštitut, Deutsches Ver-packungsinstitut E.V., je nacionalna organiza-cija, ki povezuje več kot sto podjetij, proizva-jalcev embalaže, proizvajalcev orodij in strojev za izdelavo embalaže, izobraževalnih in raz-iskovalnih institucij. Kot je povedal Winfri-ed Batzke, je glavni namen inštituta “prire-janje dogodkov, ki vzpostavljajo dialog med vsemi udeleženci proizvodne in prodajne ve-rige na področju embalaže. Med pomembne naloge inštituta štejemo tudi spodbujanje iz-obraževanja in razvoja ter inovacij na podro-čju embalaže.” Vse dejavnosti seveda izvajajo v stalni komunikaciji s splošnimi in strokovnimi javnostmi. Inštitut vsako leto organizira tudi nemško nagrado za embalažo, kongres o em-balaži ter Embalažno akademijo.Namen Nemške embalažne nagrade je, po be-sedah Batzka, “spodbujanje inovacij v emba-lažni industriji”. Na zadnjem razpisu je sode-lovalo preko 300 izdelkov, ki so jih prijavila podjetja iz embalažne industrije.

Med pomembnimi projekti na inštitutu ome-njajo PackVision, s katerim povezujejo študen-te industrijskega oblikovanja s proizvajalci em-balaže in proizvajalci izdelkov široke potrošnje. Na takšen način vzpostavljajo nujno potreben prenos izkušenj in novih idej, ki se porajajo v izobraževalnih centrih. Vsako leto se tako predstavniki študentov in industrije posveti-jo določenim embalažnim izdelkom in sku-paj razvijajo inovativne izdelke, nekateri izmed njih vsako leto najdejo pot na prodajne police.

Inštitut seveda zbira in analizira informacije o dogajanju v embalažni industriji po vsej Nem-čiji. Kot pravijo, trenutno krizo najbolj občutijo podjetja, ki proizvajajo stroje in drugo opremo za proizvodnjo embalaže. Branža transportne embalaže še vedno nazaduje, vzpon pa opaža-

Nemški inštitut za pakiranje

Spodbujajo dialog znotraj embalažne verigejo le v proizvodnji prodajne embalaže. Nem-ška podjetja se seveda srečujejo tudi s cenej-šo konkurenco, predvsem iz držav novih članic Evropske unije, vendar, kot ugotavlja Winfried Batzke, se na trgu razlikujejo predvsem s kva-liteto in še vedno primerljivimi cenami. Tako konkurenca ne vpliva na delovanje industrije v večji meri. Posebno mesto imajo domači pro-izvajalci tudi zato, ker lahko stalno sodelujejo s porabniki pri načrtovanju embalaže. Nemška podjetja močno stavijo na inovacije in izobra-ževanje lastnih kadrov, s čimer lahko ne le sle-dijo, ampak tudi postavljajo nove trende v em-balažni industriji.Inštitut vzpodbuja razvoj trajnostne in okolju prijazne embalaže. To je pot, po kateri se je ve-čina podjetij iz embalažne industrije podala že pred več leti, predvsem preko visokega odstot-ka reciklabilnosti embalaže, zmanjšanja koli-čine embalaže, zmanjšanja porabe energentov pri proizvodnji embalaže in optimizacije proi-zvodnih procesov in logistike.

Z namenom mreženja in izmenjave informacij znotraj industrije Inštitut vsako leto organizira tudi dvodnevni kongres embalažne industrije. Prvi dan kongresa je namenjen predavanjem, na katerih strokovnjaki iz različnih stopenj proizvodnje embalaže predstavljajo trende, inovacije in težave, s katerimi se srečujejo v do-mačih podjetjih. Drugi dan kongresa je veliko bolj praktičen, saj Inštitut pripravi oglede pro-izvodnje embalaže v okolici kraja, kjer je kon-gres.

Mednarodno povezovanje inštitut sicer posta-vlja kot eno izmed pomembnih nalog, vendar sodelovanje s slovenskimi podjetji ali inštituci-jami ni posebej razvito, in kot pravijo na inšti-tutu, pomagajo „glede na povpraševanje“.

prom

ocija


EMBALAžA

Posebnost trga pokrovčkov in zapork je v tem, da vključuje široko paleto materialov: od najbolj tradicionalnih, kot je pluta, do najsodobnejših polimerov. Ta segment je zelo inovativen, saj je bistveni trend njegovega razvoja interaktivnost embalaže. Enostavnost uporabe je lahko zelo pomemben kriterij izbire embalaže za potrošnika. Po drugi strani pa imajo lahko pokrovčki in zaporke pomemben delež pri dodani vrednosti embalaže in pri rasti tržnega deleža določene embalaže, kot dokazujeta razpršilna črpalka in športni pokrovčki.

Svetla prihodnost kovinskih pokrovčkov, rast plastike

Analiza trga pokrovčkov in zapork

za športne pokrovčke »push-pull«, razpršilce na področju osebne kozmetike, nove kovinske po-krovčke, ki zamenjujejo drage pokrovčke iz ste-kla in keramike ipd. Raziskava je pokazala, da trg dobro sprejema inovacije, ki pomenijo izboljšave na področju vodotesnosti, ki izboljšujejo varnost otrok in ki pomenijo lažjo uporabo izdelkov s strani starej-ših kupcev.

4,1% letna rast v Vzhodni EvropiTudi trgi novejših članic EU in Rusije zelo dobro sprejemajo inovativne pokrovčke in zaporke v sinergiji z novimi oblikami in materiali embala-že. Kljub temu Freedonia napoveduje, da bo le-tna rast v Vzhodni Evropi 4,1%, torej nekaj pod svetovnim povprečjem, kar pomeni 110 milijard enot leta 2011 oziroma 1,2 milijarde ameriških dolarjev. Ključni faktor rasti bo domača potro-šnja netrajnih dobrin, omejitveni faktor pa je upad prebivalcev.

Največji porast plastike, dobri obeti kovinskim pokrovčkomMed materiali poznavalci napovedujejo nadaljnjo najhitrejšo rast plastike zaradi široke uporabnosti in cenovne konkurenčnosti. Po drugi strani bodo kovinski pokrovčki, ki so v zadnjem desetletju izgubili precejšen tržni delež, stabilizirali svoj položaj v Zahodni Evropi, zlasti v segmentu t.i. premium embalaže. V Vzhodni Evropi pa je pri-hodnost kovinskih pokrovčkov precej svetlejša, kar je najbolj presenetljiva ugotovitev te raziska-ve. Kaže namreč, da se bo na tem segmentu v pri-hodnjih letih nadaljevala velika rast, ki jo kovin-ski pokrovčki v Vzhodni Evropi beležijo vse od leta 1996, in naj bi leta 2016 po količini prehiteli Zahodno Evropo. Kovinski pokrovčki ostajajo v močni povezavi zlasti z alkoholnimi pijačami, kjer imajo pri segmentu vin velik tržni delež.

Najpomembnejši trendi razvoja na trgu pokrovč-kov jasno odslikajo značilnosti ključnih potro-šniških trgov, s katerimi so povezani. Medtem ko se trg pijač v razvitih ekonomijah usmerja k športu, zdravju in posebnim nišam, se industrija pokrovčkov iz osnovnih formatov razvija v bolj estetske in funkcionalne variante, kot so: »twist cups«, pokrovčki iz folije in t.i. »ring-pulls«. Embalaža, ki se lahko ponovno zatesni oziroma zapre, je zelo uspešna v industriji prehrane in se uporablja v različnih materialih in oblikah. Industrija lepote in osebne nege daje tradicional-no velik poudarek dodani vrednosti embalaže, pokrovček pa je pri tem pogosto središče, pa naj gre za uporabo (nanos) izdelka na nov oziroma potrošniku bolj uporaben način, za privlačnejšo obliko, za uporabo manj videnih materialov ali pa materialov, ki so tradicionalni, vendar s pridi-hom nostalgije (na primer pluta ali steklo).

4,7% letna tržna rastV najnovejši raziskavi trga pokrovčkov in zapork, ki jo je izdala Freedonia, so podani ključni trendi na tem segmentu trga. Analiza napoveduje, da bo svetovno povpraševanje po pokrovčkih in za-porkah do leta 2011 raslo z letno stopnjo 4,7%, kar pomeni, da bo tega leta doseglo promet 32 milijard ameriških dolarjev. Rast bo zlasti poga-njala plastična embalaža s pokrovčki, ki na trgu spodriva tradicionalne embalaže brez pokrov-čkov, kot so plastične mehke blazinice ali asep-tične kartonske embalaže za pijače. Rast prodaje je spodbujala sprememba v produktnem spletu, ki je naklonjen embalažam, ki imajo pokrovčke z višjo dodano vrednostjo. Te embalaže nudijo izdelkom boljšo zaščito, so enostavnejše za upo-rabo in so privlačnejše na prodajni polici.

Med pijačami največja rast vodeIndustrija pijač bo še naprej glavni kupec po-krovčkov in zapork, saj naj bi do leta 2011 imela skoraj 65-odstotni tržni delež. Znotraj industrije pijač se pričakuje največja rast v sektorju polnje-nja vode, sledita mu segment športnih pijač in mlečnih pijač z različnimi okusi.

Rast v Zahodni Evropi počasnejšaProdaja pokrovčkov in zapork v Zahodni Evropi naj bi po količini do leta 2011 rastla z letno stopnjo 1,4%, ko naj bi dose-gla 273 milijard enot, po vrednosti pa po letni stopnji 2,6%, ko naj bi dose-gla 9,2 milijarde ameriških dolarjev. To pomeni, da bo po napovedih rast precej nižja od svetovnega povpre-čja, kar gre pripisati dozorelosti trga. Na evropskem in drugih zrelih trgih bo ključni dejavnik rasti segmenta pokrovčkov in zapork višja dodana vrednost izdelka oziroma embalaže, in sicer v vseh industrijah, pa naj gre

% letno rast

Leto / izdelek / trg

2001 2006 2011 2016 06/0 11/0

Pokrovčki, zaporke

13357 17296 21714 27194 5,3 4,7

Zahodna Evropa

4829 5528 6285 7192 2,7 2,6

Vzhodna Evropa

432 589 795 1055 6,4 6,2

Tabela: Svetovni trg pokrovčkov in zapork (v milijonih evrov); vir: The Freedonia Group, Inc.

EOL-48-februar-February 1014 Embalaža OBRAZIzvoz vrečk na tuje trge je velik izziv

Zdaj naši proizvodnji ne rečemo več delavnica, ampak že kar mala tovarna, pravi Tone Piskar, ki se že več kot dvajset let ukvarja s proizvodnjo in prodajo termoplastičnih folij in prav tako s trgovino. Prav zastopstvo nemškega podjetja Mellita, ki je obogatilo Piskarjevo ponudbo z alufolijami in drugimi folijami za živila ter izdelki za gospodinjstva, je bila bistra poslovna poteza. Povezali so se s konkurenco. Razvoj proizvodnje je sčasoma zahteval nove stroje, zdaj pa se že pogumno razgledujejo po trgu EU. Njihov katalog izdelkov je zajeten. Tone Piskar pravi, da so v podjetju pred novimi izzivi.

Proizvajalec s posluhom za okolje

Kaj se dogaja na trgu proizvodnje vrečk in folij v zadnjem letu, kakšno je povpraševanje in kakšna so pričakovanja v letu 2010?Razmer na trgu se ne da ocenjevati kar počez. Pozitivno je, da se nekateri proizvajalci zaveda-jo problematike okoljskega onesnaževanja in se prilagajajo temu, da proizvajajo okolju prijazne izdelke. Uporabljajo čiste surovine, biorazgra-dljive materiale, razvijajo modernejše izdelke (vrečke s trakovi, z zadrgami…). Sledijo razvoju tehnologije in investirajo v tehnologijo, ki omo-

Tone

Pis

kar

goča prijaznejšo, hitrejšo, čistejšo proizvodnjo in proizvodnjo z manj škodljivimi izpusti v naravno okolje. Hkrati skrbijo za to, da se cene izdelkov ne zvišujejo. Tako ostanejo moderni izdelki dostopni tudi uporabnikom z nižjo ku-pno močjo. Tudi v naši strategiji poskušamo slediti tem ciljem. Kaj pa je negativnega? To, da se še vedno pojavljajo proizvajalci in predvsem uvozniki, ki jim je osnovni cilj samo hiter in la-hek zaslužek. Za okolje jim ni mar. Tako se po-javljajo izdelki iz nečistih, nerazgradljivih, celo smrdljivih in oporečnih materialov. Razumljivo

je, da se v času gospodarske krize ljudje še po-gosteje odločajo za čim cenejši, vendar na žalost okolju zelo nevaren izdelek.Glede na to, da uživamo ugled kakovostnega proizvajalca gospodinjskih vrečk, opažamo, da pri nas ljudje še vedno povprašujejo po kako-vostnem, čistem in sodobnejšem proizvodu. Upamo, da se bo takšen trend nadaljeval tudi v letu 2010. Pričakujemo torej intenzivnejše povpraševanje po kakovostnih izdelkih in kup-ce osveščamo, da uporabljajo okolju prijaznejše izdelke.


Bodo proizvodne zmogljivosti lahko sledile povpraševanju? Kakšna je struktura proizvodov in kateri so vaši paradni proizvodi?Fizični obseg zmogljivosti naše proizvodnje ves čas narašča. Lani smo z investicijo v novo teh-nologijo, financirali smo jo tudi s pomočjo Slo-venskega podjetniškega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, kapacitete naše pro-izvodnje potrojili. Trenutno je naša zmogljivost izdelava približno 2.000 ton različnih plastičnih vrečk letno. Strukturno gledano v povprečju trenutno izdelamo približno 50 % gospodinj-skih vrečk in 50 % vrečk za smeti. To razmerje lahko zelo hitro spreminjamo glede na zahteve trga. Želimo, da bi bili vsi naši izdelki paradni, tržno zanimivi in kupcu priročni. Z investicijo v novo tehnologijo še posebej priporočamo vreč-ke za smeti s trakom.

Vendar so v stroki in javnosti različne ocene o okoljski škodljivosti vseh vrst plastičnih vrečk. Tudi v Sloveniji je vse več zahtev, da naj bi bila sprejeta posebna dajatev na vrečke. Ali te pritiske čutite v prodaji?Ti pritiski se čutijo predvsem od nekaterih in-stitucij. Smo za to, da se problematika uredi, vendar pametno in realno. Že sedaj se zbirajo podatki o odpadni embalaži in iz tega naslova se zbirajo določena sredstva za razgradnjo oz. ustrezno odlaganje. Upošteva naj se zakonodaja. Zdaj se kar najde nekdo, ki bi pobiral sredstva, a ne od vseh, ampak samo od nekaterih. Situacija je še nedorečena. Odgovorne institucije nimajo urejenih baz potrebnih podatkov. Metodologija zbiranja sredstev ni dorečena. Verjetno bi bilo pametno pogledati, kako imajo problematiko rešeno skandinavske države.Moram pokomentirati tudi naše sporočilo, da izdelujemo okolju prijazne folije in PE (polie-tilen) vrečke. Zmotno je splošno mnenje po-rabnikov, da je to plastika, ki naj bi danes in v prihodnosti v največji meri onesnaževala naše okolje. Poraja se vprašanje, mislim na zahteve nekaterih laičnih okoljevarstvenikov, papirnate ali platnene vrečke proti PE vrečkam. Analize trga in stroke navajajo zelo zanimive ugotovi-tve.

Ali mislite na razgradnjo odpadkov in na energetsko zahtevno papirno proizvodnjo?Da. Še vedno se večina teh izdelkov razgrajuje na odlagališčih. Po volumnu ali teži predstavlja-jo PE odpadki okoli 7 %, medtem ko je delež papirja in kartona kar 18 %. Tudi čas razgradnje papirnega odpadka ni krajši kot pri plastičnih odpadkih. Pri razgradnji plastični izdelki ne emisirajo toksinov v ozračje ali podtalnico.Z vidika proizvodnje, porabe vode in energije spada papirnata vrečka med najbolj okolju ne-prijazne izdelke. Na odlagališčih in pri tran-sportu zavzemajo med 70 in 80 % volumna. Še pomembnejši podatek pa je, da npr. za pro-izvodnjo bombaža potrebujemo le 3% obdelo-valnih površin na svetu, vendar za to porabimo več kot 10% vseh kemičnih pesticidov in kar 25% insekticidov.Pogled strokovnjakov dokazuje, da bi popolna odstranitev plastičnih vrečk iz našega vsakda-njega življenja privedla do zanemarljivo majh-nega vpliva na zmanjšanje obremenitve okolja.

V vaši proizvodnji vrečk in folij upoštevate okoljske standarde. Kakšni so pritiski na cene?Upoštevali smo vse zahtevane zakonske stan-darde. Pritiski na zniževanje cen izdelkov pa so stalni in zelo intenzivni. Prilagajati se moramo s tehnologijo in racionalizirati vse stroške.

Zakaj ste se odločili za sodelovanje z nemškim podjetjem Mellita? Kolikšen delež pomeni trgovinska dejavnost v realizaciji?Podjetje Melitta iz Nemčije je samo iskalo par-tnerja na slovenskem trgu. Dobili smo ponudbo za partnerstvo in se odločili. Bolje je sodelovati s konkurentom, kot z njim biti bitko na trgu. Sodelovanje z Melitto nam je pomagalo pri razvoju našega programa, a tudi v trženju tega dela prodajnega programa.

Katere so vaše konkurenčne prednosti?Naše konkurenčne prednosti vidim predvsem v zaposlenih. Pripadnost podjetju, natančnost, podjetniška miselnost, pošten, korekten odnos do vseh partnerjev. Poleg tega Piskar ni veliko podjetje. Izhajamo iz misli, da se hitro prilago-dimo vsaki želji ali zahtevi trga.

V začetku je bilo zagotovo drugače?Začetki podjetja Piskar segajo v leto 1986. Ta-krat sem začel kot samostojni podjetnik v majh-ni delavnici s preprosto strojno opremo. Leta 1991 smo se prvič preselili v nekoliko večje

prostore. Naslednja selitev v primernejše, večje prostore je bila že leta 1993. Leto 2002 pa po-meni za nas večjo prelomnico, kajti uspeli smo kupiti in moderno obnoviti svoje prostore. Zdaj naši proizvodnji ne rečemo več delavnica, am-pak že kar mala tovarna. Še več. Iz s.p. smo se preobrazili v družbo z omejeno odgovornostjo. Zdaj v podjetju sodeluje 25 sodelavcev. Večina je redno zaposlenih, nekatere poslovne funkcije pa pokrivamo s pogodbenimi sodelavci.

Kako pri vas razumete družbeno odgovornost do okolja, čeprav ste majhno podjetje?Piskar ni zaprt samo v svoj obrat, temveč živi s svojo okolico, do katere se obnaša družbeno odgovorno. Poslovne uspehe želimo deliti z okoljem, saj se zavedamo, da brez napredovanja družbe v okolici nismo dosegli pravega cilja in zadovoljstva. Zato pomagamo pri razvoju špor-ta v Ljubljani in v ostali Sloveniji. Ime Piskar se pojavlja v hokeju, nogometu, motociklizmu. Že v letu 1999 smo se vključili v vseslovensko zdravstveno in ekološko akcijo osveščanja ljudi o pomenu ohranjanja zdravja v čistem okolju.

In kako naprej?Naš cilj je postati eden vidnejših proizvajalcev in ponudnikov okolju prijaznih folij, gospodinj-skih vrečk, vrečk za smeti ter drugih izdelkov iz tega programa. Velik izziv in cilj nam je prodor na tuje trge, predvsem v države EU in v države nekdanje Jugoslavije.

OKOLJSKI UČBENIK

Okoljevarstvena zakonodaja

Avtorica: Adrijana Viler - Kovačič

Recenzenti: dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban

Obseg: 76 strani • Izid: marec 2010Učbenik za module okoljevarstveni in

naravovarstveni tehnik, priročnik za srednje, višje in visoke šole, za ekošole in izbirne

okoljske vsebine v šolah.Založnik in izdajatelj:

Fit media


Učbenik za monaravovarstveni tehn

višje in visoke šolooooooo

višje in visoke šovišje in visoke šošje so e šojo

Am fugitatur? Nullore, con nos ium quam veriaectur ressinc ite-caec torions erferia eum everate

mporest, volorei cipsam eat.

Evellit, il ea cus, qui re prehendam

hiciist rumquid quias arum exerferrum

autaquo dolupta tendignist audi vel

ilite non cumquia nia nosandae nistis

auta doluptiore poruptis et mollabo.

Nam autem qui cumqui rae rem non

poresedis de plit ditate sitaspic te es

magnihil iditio ommodio. Ut dolupta

tenimaxim eaqui dis sinci dolector sed moloruntio. Itas cum est entotat

estotae prae vendit volessi mpo-rion sendes et rehenimus volupis temqui nonseque nis estemolorro estion comnimi, corepre soluptat.Ipsunti nvereptia sum, od mo-

lorro bera il iuntemo lluptatem. Incte

cusae ilisitatem rerum, excepudicit, as

voluptaquiae et quis aut a derumquis

aditaquatur? Faccaborro voluptatem

aut faceseq uasita volore derumque

deritaepro et omnis essimus esciis dit, quatqui atquas dolorum volectae

consequi qui sequatem fuga. At qui

sed es repro maximo ma num imaxim

aute vel mo officat volut acepeliquo

modis eiciam delicidio tempos simo

dolupta pa nimo eliqui tem erciis et

videles is eatur mollupt atibus eostinc-

te cone sequam sum, cum soluptatusti

dendi cuption pa doluptatin rat.Mostiuntium arum vel erum harum exped etumet fugitiis et molupis dolorio blaboris sa sedit fugit laborerio et andandi nihillum nem quatect otatem eosam, id quia vel eos dolupta sitatem ni aut eos magnisque nobit lab idesequ atures pelibeaqui nonsedipsam et mod quam as volest et explit unt.Umqui bere cullabo. Omnisto

tatemqui cusaerumque sum rem aut voluptur repudae plibus, au-tatatas uta cuptatem dolorum am eos anda parum debis aspe pro volupta tiscipsam essequide non cum quidel invenienis nobiscit ut providenis sitia ium dolesto tatiora tectotaquam abor aut labo. Et imus

nobis reperuptur, sit omnient.

Iciis simpor aperupt aeperum ad quam qui con ni ut apernatem la volluptatur, utatecto to velentiur si blabo. Rorendictis et faciis aut maio volorectures aut porati berit fugit laceaque velenti odit eos aliquo volorec tibusdam exerat.Odi cumquid maio blabores maio

excereh endipit es ad mi, optibus anti-

um cus dolecep eliquam, optatem etur

aut eium res ducil il id maio molest

platiam fugias sitintesti asperorerum

sinciisi vellore dolupta nonsequiatum

rehendant officipit maionsed molen-

dae non natecto molo te aligendae del id quatio exped untotamet quatias

moles accus aut essitas niat la quod

unt aut fuga. Omnimi, consequi coriost otaqui sam quis nonsedi sum re volorec eribus explabo. Ut experi dollupta voluptin et, officid ut

est, sequo bla comnis ullorem repe-

llic temporerore coresti nesero con

porit que labor aut dolorepre ped quam int latessitem fugia coremItis exeri simil maiorem eos non pedit audiae. ITATEM EA VELIA DOLOR

ERRUM EST Quibus num haribus ipidica

temodis idebit modis doluptate simporp orehendus ditatatur mo-luptis ex experspe consed quatur, istrum qui tent ma conse non-sequi am quos exerum es cus.Endam rera alitati nctisqu aspiet

hari si que prat offic tem aut eaque

entem non parum nulparum lis quis

aut facepro eicilia est et optate milles-

seque dolo molut etur apeliquid quas

maion re estrum simporum ut perep-

tate vendi uta denihil laborro to dem

et occum venem eictet untem quas

est, quiducitas dolenia as aligendignia

nonsed untumqui ant quaecuscit

Fero mi, qui consequis

AM FUGITATUR? NULLORE, CON NOS

IUM QUAM VERIAECTUR RESSINC ITECAEC TORIONS ERFERIA EUM

EVERATE MPOREST, VOLOREI CIPSAM

EAT.DUCIDEL MAXIMAXIM SUSAM

VENDELE NIMINCTATUR REM ASPERNAT.

6 Zelena Slovenija

maximpor as nem nihicimin cum faciiss equam, cus rerro dunti comnis

sitae. Pictiis estrum rem expliqu iati-

bus audi bera a provitatum eatur, con

cus intotatur si di imint re nonsequia

cores volorum exerum ant, ima intia-

sit qui rectia volesciam fugitis ad que

volorro ribusci num remporum rerro

omni aliquias ea volumquam, tem recae nonesti unditatio voluptatur? INVELIQUI ULLIQUATUR

RESTISTO TO BERIBUS CUMQUID

qui volupid elessinci nossit quassin con et alitas et vel ipsam ium

aut et, simus non paria de dolorro berum restibusam recte et quatem nectorem dolla eiciis ulpa nonempo-

rem eaturero eatum aut lantio blat aut

enimil excepel ecullac culparum aliam

aut la ditis samus ut alignimus dolupti

atiuribusam aliquaspere verum volore

nimint acil ipic te noneste si coriore

peliae voluptatenis arum eatiam, aut ducim

Eruptas perum eris minum rem accabor sequae. Ut re-

hent, ut alignimaxim et fuga. Nequiaspedit inti rectiunt idu-

ciet ut od ex el ipsanim inullatiur, qui num unt.

IGENIMPEL IPSANTUS, SENDUNTI CONSEDIS UTE VOLUPTATUR?

Videmporro omnimax imaximi ncipsam sit volorerit, volorror rempeleste eum quas

aut facerro ium fuga. Parcium vid earchil magnatum nist volupta tecepudaes nonre-

mquidero voluptam reperio saernatur aut magnia cum invel ex est, odi re vendam,

officitat doluptate endende litiaest eaquis volorectur si velent ut vererum faceriat occu-

sci llacepe lescide bitaspereium que con ea eostem etum que ni aliquam quiatem.

Ut pellorest ipsa id qui ressunt otatius, conet qui ut mi, sunt, no-

necte nectis quamend ignimporem eseque laboreium ipienet et of-

fici totaspid excerum eosandam nonectam adiorro vidus.

Pudanderro et qui aspiciur, eserectatem que ne remollor sant.

Okoljevarstvena zakonodaja 7

ctur ressinc ite-aec torions erferia eum everate

mporest, volorei cipsam eat.

pudicit, as e et quis aut a derumquis

aditaquatur? Faccaborro voluptatem

aut faceseq uasita volore derumque

deritaepro et omnis essimus esciis dit, quatqui atquas dolorum volectae

consequi qui sequatem fuga. At qui

sed es repro maximo ma num imaxim

aute vel mo officat volut acepeliquo

modis eiciam delicidio tempos simo

dolupta pa nimo eliqui tem erciis et

videles is eatur mollupt atibus eostinc-

te cone sequam sum, cum soluptatusti

dendi cuption pa doluptatin rat.Mostiuntium arum vel erum harum exped etumet fugitiis et molupis dolorio blaboris sa sedit fugit laborerio et andandi nihillum nem quatect otatem eosam, id quia vel eos dolupta sitatem ni aut eos magnisque nobit lab idesequ atures pelibeaqui nonsedipsam et mod quam as volest et explit unt.Umqui bere cullabo. Omnisto

tatemqui cusaerumque sum rem aut voluptur repudae plibus, au-tatatas uta cuptatem dolorum am eos anda parum debis aspe pro volupta tiscipsam essequide non cum quidel invenienis nobiscit ut providenis sitia ium dolesto tatiora tectotaquam abor aut labo. Et imus

nobis reperuptur, sit omnient.

nnoolo te aaligendae e id quatio expped uuntotaamet quatatiasas s

moles accus auutt essssitas niaiat la quood

unt aut fuga. Ommnimmi, consnsequi coriost otaqui sasam qquis noonsedi sum re volorec eeribubus explplabo. Ut experi dollupta vvolupuptin et,t, officid uut

est, sequo bla cocomnnis ullororem repee-

llic temporerore e coreresti neesero conn

porit que labor aaut ddolorepepre ped quam int latessititem ffugia ccoremItiss exeriri similItiss exeriri simil maaio eos nmaaioremm eos nnon peddit auddiapeddit auddiae. TATEM EA VVELIIA DOOLO

ITATEM EA VVELIIA DOOLOR ERRUM ESTERRUM EST

Quibus numm harribus ippidica

Quibus numm hararibus ippidica temodis idebit mm is dolupptate

temodis idebit mmodidis dolupuptate simporp oreh ndus s ditatatt

simporp orehenndus s ditatatatur mo-luptis ex experspspe cco

luptis ex experspspe cconsed d quatur, istrum qui tent mma

o -

istrum qui tent mma cconse nnon-sequi am quos eex m es s cus.

sequi am quos eexerurum ess cus.Endam rera a alitaati nctisisqu aspieiet

hari si que prat offic c tem aaut eaquee

entem non paruum nunulparuum lis quiuis

aut facepro eicililia esst et oopptate mililless-

seque dolo moluut etutur apeeliquid ququass

maion re estrumm simmporumm ut pererep-p-

tate vendi uta dedenihihil labororro to deem

et occum venemm eicctet unntem quasas

est, quiducitas ddolennia as aaligendiggniaia

nonsed untumququi annt quaeaecuscit

AM FUGITATUR? NULLORE, CON NOS

IUM QUAM VERIAECTUR RESSINC ITECAEC TORIONS ERFERIA EUM M

EVERATE MPOREST, VOLOREI CIPSAM

EAT.DUCIDEL MAXIMAXIM SUSAM

VVENDELE NIMINCTATUR REM ASPERNAT.

6 Zelena Slovenija

omni aliquias ea volumquam, tem recae nonesti unditatio voluptatur? INVELIQUI ULLIQUATUR

RESTISTO TO BERIBUS CUMQUID

qui volupid elessinci nossit quassin con et alitas et vel ipsam ium

aut et, simus non paria de dolorro berum restibusam recte et quatem nectorem dolla eiciis ulpa nonempo-

rem eaturero eatum aut lantio blat aut

enimil excepel ecullac culparum aliam

aut la ditis samus ut alignimus dolupti

atiuribusam aliquaspere verum volore

nimint acil ipic te noneste si coriore

peliae voluptatenis arum eatiam, aut ducim

Erupuptas perurum eris is minum rem accabor sequae. Ut re-

hentnt, ut alignniimaximim et fuga. Nequiaspedit inti rect

t

iunt idu-tt

ciet t ut od ex eel ipsananim inullatiur, qui num unt.

IGENENIMPEL IIPSANTNTUS, SENDUNTI CONSEDIS UTE VOLUPTATUR?

TT

Videemporro oomnimamax imaximi ncipsam sit volorerit, volorror rempeleste eum

rr

quas m

aut ffacerro iuium fugaga. Parcium vid earchil magnatum nist volupta tecepudaes n

m

onre-

mquiuidero voluluptam rm reperio saernatur aut magnia cum invel ex est, odi re vendam,

officitcitat dolupptate enndende litiaest eaquis volorectur si velent ut vererum faceriat occu-

sci llaacepe lescscide bititaspereium que con ea eostem etum que ni aliquam qui

m

atem.

Ut pellellorest ipssa id ququi ressunt otatius, conet qui ut mi, sunt, no-

necte e nectis quauamendnd ignimporem eseque labor

d

eium ipienet et of-

rr

fici tototaspid excxcerum m eosandam nonectam adiorro vidus.rr

Pudandderro et ququi aspicpiciur, eserectatem que ne remollor sant.

Okoljevarstvena zakonodaja 7

O

n

Am fugitatur? Nullore, con nos ium quam veriaectur ressicaec torio

s estemolomolorrorro on con comnimi, corepre sorepre soluptat.Ipsunti nvsunti nvereptia sum, od mo-

lorro blorro bera il iuntemo lluptatem. Incte

cusae ilisitatem rerum, excepudicitvoluptaquiae et quisadit

ntitiquam, om, optatem etuurr eium res ds ducil il u l il id maiio molestst

platiam fugias sisitinteesti asspperoreruum

sinciisi vellore dodoluppta nonnsequiatuum m

rehendant officipipit mmaionssed molenen-

dae non natectoo mololo te aalidel id quati

s

ererro q

O

n

mmnisti-

con ia a-

que erer

mmatciaue

m ommaatcuiia

ququ

moiaia

r, cququtti

eeqqqq

uummccouu ur,eqntnt

tdand

pqqp

pprehenimus volmus volupis mqui nomqui nonsequeque nise nis estemol

estion comnomni

es mmaiio o p tt es addes ad mimi, optibus s antiti--

um cus ds doleceeceppdole eliquamam opt eaut eiu

daut eium re

pororum reertemtem poporehenimumquiires mmaiioopitt es addad mmi

um cuu dpororum reertemtem mpo-es ees et rehenimmqmqui

aabores mmaioiooendipiipitt es adddum cum c

rempoorum reetemmessi mpondndes etet reh

o blababores mmeh endipiipit etu

umum rempororutem

ntotat endit vendit volessidit volessi mpo

nn sen sendes etdes et rrquid mamaio blabore

i boreexcereh endipipit

uggititis ad busci numm remprionriorion

mollaboollabo. abo. mqui raemqui rae remi rae reme rem n non non nonnon

de pplit ditlit ditatelit ditate sititate sitsitaspicaspic taspic taspic te esp c te este ese es agnihil idinihil iditiil iditioo ommo ommodio

ommodiommodio. Utmmodioodio. Ut. Ut Ut doldoludoluptadoluptadolupta upta ta

e ienimenimaximenimaxim eaqxim eaquim eaqum eaquim aqui disi dis sini dis sincdis sinci ds sinci dosinci doci doci dolleclector ctor ed med momed mod molorunmoloruntiooruntruntiotioio It. Itas. Itas cutas cumItas cum estm estst ento entotatttotaetotae prtotae praotae prae ve prae vprae vendit volit voln sen se de d

erupt aperupt aepereperumpt aeperum

upt aeperumumm ui cocon ni un ni utn ni ut apern ni ut aperna

ut apernapernarnatetemtem m volluptatuolluptaturuptaturptaturtur ut, utate, utatecto tatecto totecto toto toto to velvelvevelentvelentiur

velentiur si bsi blaabsi blabo Rblabo. Rore. RoreRoreRoreorenndicdinndictis et fctis et fac

dictis et faciisiis auiis aut s maio vmaio voaio volmaio volorectumaio vvolorectuorectuolorectuurres autres aut ppor t

res aus aut poratiorati beritberit ritfugitfugit lafugit lafugit laceaqu

git laceaqueit laceaqueueeaque v velenti odit

velenti odit eos eoaliqaliquo valiquo volorec

q tibusdam exerat.atOdi cumquid mma

Odi cumio bexcereh

mamaximaximpmaximporimpor apor asor ampor as neor as neo s nenemmm nm nihinihiciminminnm n min cu

faciifaciissciiss equs equamciissfaciis equam

ac equam,amm, c cus rcus rerro ddo dunc

ti ccsitaesitae. Ptae. Pictiissitae. P tiistiis estrustrum remm exrem pliquqububus aududi di bera a a provrovitatatum eeatatucus inintototaturur si di ii di imintmint re nononsecoresores s volorolorumorum exeruum ant, , ima insit it ququi reectia

qui re volesciaciam fuggititis advololorro rribuscvo

i nu

tetetesedsedeedestestosestririorion

de plit dagnihilt

mqqui uqui ui i cumcumcumcucucu

ddis dsedsediesedisesedis deedis deedis de psesesediis de pdi lit dmmmagmagnmagnihmmmagmagnihil

magmmmmmmt

porporrtem qutem quim quiem qm qui m qqui quii cucumcuoresedporesediporesresedisoresedis ddporesedis desedis dedisemmmmmpppmmmm

pmmmqmmqmmqupruprupupp

mmumumrrr

quiptissptis essptis es ptis qqui

tiptisssptis estis eptis eptisptis esspppqqppppp

ramollabo

perupt aui convolluptaae nistae nistisnae nistisnnie nistisninistisninistis ttets et et mm lmollabmomolr

mpor ampor apor appor apor apor ap r apperperuperuperperupt aquamquam ququam ququam quiquuam qui c

am qui cui cm qui coqu

nlala volala vollla vollupllala volluptl

vel eel ddae iae nnae nae nistae nistn tn

s simpors simporsimpor ampor aimpmpor aimpmpad quaad quamad quamd quam q

d ququam qd ququq

llammeetetetetetetetendanddd

etetetttttttdddndddaaa

tt mmmmi

etetets ets et s et mi

anete

ndnddt

ddddaeaea

qupppqquupupupupp

umumumummmmumoruoruu

Zbirka Zelena Slovenija

Zbirka Zelena Slovenijae

kokoOkOOkoljOkoljOkoko eeeve rraaaaaaaarvaaravarstvena arstvenavavaaaaaaarrrraaavararOkokoO oljevaoljevaavavav

zzazzzaz kkkkonodajaonodajazazzakonodajazakonodajazz kokoakoakozakozakzzakaaaaaaaaakkakakjj

NE PREZRITE!

prom

ocija

ETIKETE INNALEPKE

EOL-48-februar-February 1016 Embalaža

Digitalni tisk v središču, RFID tehnologija na stranskem tiru

Kakšne bodo spremembe v proizvodnji etiket in nalepk? Kakšna so poslovna pričakovanja? Globalna finančna kriza, pritisk na cene, manjše povpraševanje po etiketah in manjše investicije so namreč zaznamovali branžo etiket v letu 2009. V svoji letni raziskavi Labels & Labeling so evropski proizvajalci etiket analizirali ključne spremembe na trgu in pozitivne trende. Proizvajalci so večinoma precej optimistični, češ da je najhujša kriza za nami in da je pred nami obdobje okrevanja. To pomeni, da bo tudi branža etiket in nalepk ponovno beležila stopnjo rasti zadnjih 30 let, med 5 in 7 odstotki na letni ravni.

Trg etiket in nalepk


Zanimiva so razmišljanja velikih evropskih proizvajalcev etiket in nalepk, kje vidijo svoje poglavitne priložnosti za produktno diverzi-fikacijo in rast v prihodnjih letih. Rezultati so prikazani v grafu 1. Iz njega je razvidno, da podjetja največjo priložnost vidijo v digitalnem tiskanju etiket. Zelo pomembno je celotno po-dročje zaščite blagovnih znamk, preprečevanja ponarejevanja, preverjanja pristnosti, varnost tiskanja in prirejanje dokazov, medtem ko so pametne nalepke RFID zasedle zadnje mesto med šestimi prioritetami. Leta 2007 je kar 62 % vprašanih proizvajalcev etiket napovedovalo, da bo tehnologija RFID poglavitno področje nji-hovih investicij. Ta sprememba poznavalce ne preseneča, saj RFID tehnologija ni izpolnila svojega potenci-ala, vsaj ne v industriji etiket in nalepk. Medtem ko je število aplikacij etiket in nalepk raslo, le-te niso v veliki meri vključevale RFID tehnologije (slednje so imele večjo rast na področju vozov-nic in transporta).

Velik skok prodaje digitalnih tiskalnikovNapovedano rast digitalnega tiska etiket potrju-jejo podatki o številu prodanih digitalnih tiskal-nikov za tisk etiket. Če je bila rast prodajte teh tiskalnikov v poznih 90. letih prejšnjega stoletja še majhna, pa se je v zadnjih letih zelo razživela. Leta 2009 je zadnja generacija tiskalnikov HP in Xeikon beležila velik skok prodaje. V sve-tovnem merilu je danes v uporabi več kot 1.200 digitalnih tiskalnikov za etikete (v rolah), kar je razvidno iz grafa 2.

0 20 40 60

digitalni �sk

zaščite blagovnih …

varnost �skanja

prirejanje dokazov

drugi �pi e�ket

RFID/pametne …

število

0

200

400

600

800

1000

1200

1996 1999 2002 2005 2006 2007 2008

število

UV flekso spodriva flekso tisk etiketPri tem se postavlja vprašanje, kakšna priho-dnost čaka konvencionalne tehnologije tiska etiket, kot so offset, flekso, UV-fleks idr.? Tudi na tem trgu prihaja do sprememb. Anketira-na podjetja so odgovorila, da je najpogosteje uporabljena tehnologija tiska etiket UV flekso, sledi ji konvencionalni flekso. Še pred dvema letoma je bil flekso tisk dominanten. Digitalni tisk etiket beleži precejšnjo rast glede na svoje skromne začetke.

Najbolj dominanten je sektor prehraneKar se tiče aplikacije etiket in nalepk glede na končno porabo, raziskava kaže, da je sektor pre-hrane oziroma da so supermarketi še dominan-tnejši, saj stimulira številne nove variante etiket in nalepk. Še pomembnejše postajajo tudi in-dustrijske aplikacije etiket, po pomenu pa zelo rasteta farmacevtska industrija in trg zdravstve-nega varstva. Pri tem ne gre spregledati deleža, ki ga za branžo etiket in nalepk pomeni celotna logistika.

Ključni trendiIz raziskave lahko strnemo naslednja ključna sporočila:• nadaljnja globalizacija dobaviteljev, izdelo-

valcev etiket in lastnikov blagovnih znamk;• hitrarastdigitalnetehnologijeinrešitev;• vedno večji poudarek globalni varnosti, za-

ščiti blagovnih znamk in sledljivosti;• izdelovalcietiketinnalepkvseboljdiverzifi-

cirajo tehnologije tiska in opremo;• izdelovalcietiketinnalepkširijoportfeljpro-

duktov in rešitev (pogosto vključujejo samo-lepljivost, ovojne filme in sleeve etikete, pa tudi fleksibilne embalaže idr.);

• lastniki blagovnih znamk od proizvajalcevetiket pričakujejo popolno ponudbo dekora-cije, ne le ponudbe etiket.

Graf 2: Število tiskalnikov za tisk etiket (v rolah) v letih 1996 – 2008; vir: www.labelsandlabeling.com

Graf 1: Kje proizvajalci etiket vidijo glavne pri-ložnosti za produktno diverzifikacijo in rast, vir: www.labelsandlabeling.com

prom

ocija

EOL-48-februar-February 1018 Embalaža TRGOVCI IN NOSILNE VREčKEže namig prodajalke bi pomagal

Prodajalke v trgovinah radodarno ponujajo kupcem manjše polivinilaste vrečke. Za vsak kos zelenjave in sadja posebna vrečka. Res ne moremo drugače? življenjska doba plastične vrečke, kakršno uporabljamo ob vsakodnevnih nakupih živil, lahko znaša tudi več desetletij. življenjska doba materiala pa ni enaka uporabni dobi izdelka, saj ta zaradi obremenitev postane neuporaben mnogo hitreje, kot znaša doba, v kateri material v celoti razpade. Po raziskavah naj bi večkratna uporaba PVC vrečke za kar nekajkrat zmanjšala CO² odtis. Kaj torej lahko storijo predvsem v velikih trgovskih središčih, kjer porabijo milijone plastičnih vrečk, zlasti na oddelkih živil, predvsem sadja in zelenjave?

Okoljska zavest trgovcev

Majdi Kosi


prom

ocija

Za izdelavo papirnatih vrečk se porabi več virov (sečnja lesa, beljenje, manjša je trajnost itd.), prav tako za izdelavo biorazgradljivih vrečk (so veliko dražje, uporabne relativno krajši čas, za-nje se uporablja večinoma krompirjev škrob, kar lahko zmanjšuje obdelovalne površine za pri-delavo hrane). Zadnje čase se pogosto primerja razmerje med dodano vrednostjo za kupca in obremenitvijo okolja z vrečkami. Trajne vrečke za večkratno uporabo spodbujajo uporabnike, da ob uporabi vrečke pomislijo tudi na okolje. Zaradi naraščajočih cen surovin, potrebnih za proizvodnjo nosilnih vrečk, večanja količine od-padkov, negativnih vplivov proizvodnje in upo-rabe plastičnih vrečk na okolje in nenazadnje za-radi zahtev ozaveščenih kupcev se uvajajo ukrepi za zmanjševanje njihove porabe, s katerimi po-skušajo trgovci odgovoriti na izziv vsakodnevne potrošnje.

Ponujajo bio vrečkeV družbi Spar Slovenija se zavedajo problema-tike obremenjevanja okolja, zato se trudijo biti ekološki in z vrečkami ravnati gospodarno. Svo-jim kupcem že nekaj časa ponujajo možnost na-kupa bio vrečke, ki je izdelana iz krompirjevega škroba in je stoodstotno biološko razgradljiva. Po statističnih podatkih družbe so bio nakupo-valne vrečke za kupce privlačne, saj prodaja to-vrstnih vrečk narašča, kupci pa tako sami lažje prispevajo k varovanju okolja. Poleg bio vrečke so kupcem na voljo tudi papirnate vrečke in ška-tle. Janja Štular, vodja marketinga SPAR Slo-venija d. o. o., glede morebitne racionalizacije PVC vrečk pojasnjuje, da o popolni ukinitvi pla-stičnih vrečk ne razmišljajo, saj trenutno kupcem ne morejo ponuditi primernega nadomestnega izdelka. Sicer pa so plastične vrečke, ki jih svo-jim kupcem ponuja Spar Slovenija, opremljene z napisom »polietilenske vrečke«, s čimer označu-jejo njeno sestavino. Gre za snov, sestavljeno iz ogljika in vodika, ki pri gorenju s kisikom tvori iz zraka vodo (H2O) in ogljikov dioksid (CO2), torej naravna elementa okolja. Tovrstna vrečka pri takšni razgradnji ne oddaja nobenega stru-penega plina. Vrečka je tudi 100 % razgradljiva v 12–24 mesecih, če je odložena na odlagališče ali v zemljo, kjer na razgradnjo vplivajo kisik, toplo-ta, vlaga, mikroorganizmi in drugi vplivi iz oko-lja. Vsekakor je cilj družbe zmanjševanje deleža plastičnih vrečk, še dodaja Janja Štular.

Vrečka le na željo kupcaV Mercatorju so v okviru akcije »Mercator, oko-lju prijazen sosed« vsem slovenskim gospodinj-stvom podarili trajnejše nosilne vrečke za več-kratno uporabo, s čimer so poskušali ukoreniniti razmišljanje o tem, da je potrebno isto nosilno vrečko čim večkrat uporabiti. Trajne vrečke za večkratno uporabo so iz 30 % reciklirane pla-stike in jih je potrebno, ko se izrabijo, odvreči v zabojnik za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Na svojih prodajnih mestih v trgovskih centrih Mercator so postopoma zamenjali plastične vrečke za vrečke iz reciklirane plastike in hitreje razgradljive vrečke. Tako ne prodajajo ali podar-jajo PVC nosilnih vrečk, temveč imajo v asorti-manu LDPE in HDPE vrečke. Kupcem ponujajo tudi nosilne LDPE vrečke z ročajem, ki vsebu-jejo 50 % recikliranega materiala. Na blagajnah TIK-TAK so na voljo brezplačne HDPE vrečke iz do 30 % recikliranega materiala v kombinaciji z dodatkom EPI za hitrejšo razgradnjo v okolju v roku 12–24 mesecev. Tudi ločevalne brezplačne

HDPE vrečke na blagajnah in oddelku sadja zele-njave vsebujejo dodatek EPI. Masa vrečk za sadje in zelenjavo je najmanjša možna, da je vrečka še funkcionalna. Recikliranega materiala pri izde-lavi teh vrečk ni možno uporabiti, ker so tanke in transparentne. Ukrep racionalizacije porabe vrečk, ki se je izkazal kot uspešen, je tudi umik brezplačnih blagajniških vrečk iz dosega kup-cev. Vrečke so še vedno na vsaki blagajni, ven-dar jih po novem podeljuje prodajalka v skladu s potrebami kupca in velikostjo (ne vrednostjo) njegovega nakupa. Tako v Mercatorju prepreču-jejo odvzem večjih količin brezplačnih plastič-nih vrečk na blagajni. Statistične analize zaradi omenjenega ukrepa že kažejo 18 % zmanjšanje števila porabljenih brezplačnih blagajniških vrečk v dvomesečnem obdobju, ko so v družbi porabo merili s primerljivim obdobjem lanskega leta. Zaradi dobrih rezultatov je širitev tovrstnih aktivnosti načrtovana tudi na novih trgih.

Škatle namesto vrečkTudi v Tušu si v vse večji meri prizadevajo za ekološko odgovorno delovanje. Na blagajnah vseh trgovin v mreži Tuša so tako kupcem poleg velikih plačljivih in majhnih brezplačnih plastič-nih nakupovalnih vrečk na voljo tudi kartonske škatle različnih dimenzij in bio vrečke iz koru-znega škroba. Zaposleni spodbujajo stranke, da ob večjih nakupih namesto številnih majhnih vrečk raje uporabijo škatle, tovrstno prakso pa je prevzelo že kar precej kupcev. Anja Marjetič, vodja odnosov z javnostmi, dodaja, da bodo kupce tudi v prihodnje še intenzivneje spod-bujali k uporabi trajnih nakupovalnih vrečk iz naravnih materialov, k večkratni uporabi že kupljenih vrečk ter k uporabi okolju prijaznej-ših kartonskih škatel in bio vrečk. V podjetju se nameravajo tudi v prihodnje intenzivno truditi za varovanje okolja in ekološko ravnanje na vseh segmentih poslovanja. Konec lanskega novem-bra je tako vrata odprl prvi nizkoenergetski tr-govski objekt v Sloveniji in eden prvih takšnih v Evropi – Tuš market v Selnici ob Dravi. Gre za objekt z lastno elektrarno, čistilno napravo za odpadne vode, ogrevanjem brez fosfatnim goriv in številnimi drugimi ukrepi za manjšo porabo

energije in manjši vpliv na okolje.V smeri popolne ukinitve nosilnih PVC vrečk trgovci torej danes težko ukrepajo, saj bi morali potemtakem razmisliti o primernem nadome-stnem izdelku, poiskati bi bilo potrebno pre-mišljene, strokovno utemeljene in mednarodno usklajene alternative. Zagotovo bi k racionaliza-ciji pomagalo že okoljevarstveno razmišljanje na korporativni ravni trgovskih družb, saj je odnos osebja, ki ima neposreden stik s končnimi kupci, ključnega pomena za odgovorno ravnanje posa-meznikov. Le-ti konec koncev sami odločajo, ali bodo razmišljali trajno in čim večkrat uporabi-li isto 100 % razgradljivo nosilno vrečko ter jo po večkratni uporabi pravilno odvrgli in tako v manjši meri obremenili okolje ali pa se bo moral odgovor na okoljski izziv skrbnejšega ravnanja z nosilnimi vrečkami formirati v okviru bolj ure-jene zakonodaje.

Stores and Shopping Bags

Even a Hint from the Shop Assistant Would HelpWithin the framework of their “Mercator, an En-vironmentally Friendly Neighbour” campaign, Mercator gave Slovenian households heavier duty shopping bags suitable for multiple uses, trying to show the importance of using the same shopping bag several times.Recycled material cannot be used in the manu-facturing of shopping bags as they are thin and transparent. Another measure that has been taken to cut down on the number of shopping bags used and that has proven successful is the removal of free shopping bags from the reach of customers. These bags are still at every cash desk but are now given to customers by the shop assistant in accordance with the customer’s needs and the size or extent (not value) of their shopping. In this way, Mercator prevents larger quantities of free plastic bags being taken from the cash desk. Statistical analyses of this measure indicate an 18% reduction in the use of free shopping bags during a two-month period compared to a comparable period last year. Due to these good results, an expansion of such activities is also planned for other markets.

proizvodnja PET plastenk za polnitev gaziranih in negaziranih pijač, ledenega čaja, mleka, vina, sirupov in olja, za kozmetiko, čistila, motorna olja, sveče

proizvodnja PET predform

STRAMEX PET d.o.o. Mestinje 7, 3241 PodplatTel.: 03 812 15 80 E-pošta: [email protected]: www.stramex-pet.si


Trajnostni razvoj in globalna harmonizacija pakirne verige

V želji za trajnostnost spotikamo drug drugega

Trajnostnost (sustainability) je ena najpogostejših besed v zadnjih letih, ko je govor o razvoju. Praktično vsi dokumenti se sklicujejo na trajnostnost in vse več je zahtev za doseganje »večje trajnostnosti« tudi v verigi dodane vrednosti pakiranja. A kot v svojem razmišljanju poudarja Julian Carroll, direktor svetovnega omrežja podjetij Europen – Pen International, za revijo Packaging Europe, so bila doslej prizadevanja v verigi pakiranja neusklajena, včasih celo v medsebojnem konfliktu.

»Naučiti se moramo upravljati z novo vrsto tve-ganja, ki ni neposredno odvisna od naših rav-nanj, ampak do nje prihaja zaradi nekoordini-ranih reakcij v celotni gospodarski verigi,« meni Julian Carroll, »vsa podjetja se tako ali drugače srečujejo z vedno večjimi zahtevami po traj-nostnosti. Embalaža oziroma pakiranje sta bili in sta še za mnoge okoljske lobiste glavni Črni Peter, na katerega kažejo s prstom kot tistega, ki simbolizira vse okoljske probleme današnjega časa. Edina svetla lisa v panogi je postalo reci-kliranje.«

Razpršenost regulativ in »dobrih ciljev«Pri tem Julian Carroll spomni, da se pogosto pozablja, da je prav pakirna branža omogočila globalizacijo, kot jo poznamo danes, ki je – kljub številnih izzivom – prinesla pomemben razvoj. Kljub temu je pakirna branža pod posebnim drobnogledom. »O njej imajo svoje mnenje po-trošniki, okoljevarstveniki in regulatorji – a to

mnenje je redko pozitivno. Pakiranje gledajo izolirano, ne kot integralni del gospodarstva na-sploh in zato ne vidijo njegove fundamentalne vloge v globalizaciji. Vlade povsod sprejemajo nove regulative, prilagajajo zakonodajo in posta-vljajo nove cilje. Tudi podjetja sama sprejemajo svoje cilje, s katerimi želijo doseči trajnostne ci-lje. Ta prizadevanja pa so včasih kontraproduk-tivna in pogosto v konfliktu z »dobromislečimi« cilji, ki si jih postavijo drugi členi v verigi do-dane vrednosti. Francoska in britanska vlada, na primer, skupaj z Evropsko komisijo spodbujata maloprodajno dejavnost, da razvija svoje pro-grame za zmanjševanje embalaže. Pri tem pa ne vidita nevarnosti kontradiktornih zahtev, ki jih mora upoštevati nabavna veriga. Nemčija ima diskriminatorno politiko na trgu pijač, ki uvaja celoten okoljski odtis embalaže. Južna Koreja, Tajvan in Kitajska so uvedli pravila, ki določajo dovoljena razmerja med prostornino embalaže in volumnom produkta.

Namesto koristi nova okoljska bremena»Če pogledamo vsako izmed zahtev, ki sem jih navedel kot primer, lahko rečemo, da ima-jo svoje zrno soli. Težava nastane, ko ta delček sestavljank postavimo v celotno sliko. Takrat zelo hitro postane kontraproduktiven. Brez ko-ordinacije in skupnih ciljev se celotna embala-žna veriga hitro sesuje. Na koncu kljub mnogim dobrim prizadevanjem doseže zelo malo okolj-skih koristi. Včasih v celoti lahko prinese celo

dodatna okoljska bremena,« je poudaril Julian Carroll.Evropska unija je na tem področju naredila velik korak naprej. Kot je znano, je že v zgodnjih 90. letih 20. stoletja sprejela regulative s področja okoljskega vpliva embalažne panoge. Le-te niso imele le okoljskega cilja, ampak tudi namen po-enotenja embalažnega področja, kar olajša trgo-vanje.

Usklajevanje velike slike»Evropa je postavila dobre temelje, ostali svet se lahko od nje marsikaj nauči. Danes pa mora na-rediti nov, morda še večji korak. Poskrbeti mora, da bodo vsa prizadevanja, ki jih podjetja vlagajo v smeri bolj trajnostnega pakiranja, usklajena v veliki sliki trajnostnega razvoja. Zavedati se je potrebno, da je dobavna veriga v pakiranju zelo dolga in raznovrstna, zato lahko pomanjkanje koordinacije hitro poruši postavljene cilje.«

Globalna harmonizacija pakiranjaDober zgled Evrope spodbuja resne globalne na-pore, da bi harmonizirali zakonodajo na global-ni ravni. Največja proizvajalca izdelkov za malo-prodajo z obeh strani Atlantika sta se povezala z največjimi trgovci v okviru globalnega projekta »Global CEO Forum Packaging«. Namen tega projekta je razviti globalne principe, ki opre-deljujejo prispevek embalaže za trajnostnost. Na podlagi teh principov bodo razvili skupno vizijo, indikatorje, meritve in definicije, s kate-rimi bodo zagotovili optimalno trajnostnost in se hkrati izognili vsem čerem znotraj nabavne verige. Tudi Mednarodna organizacija za stan-dardizacijo je sprejela stališče, da je potrebno oblikovati mednarodne standarde s področja embalaže in okolja. »Delo hitro napreduje,« ocenjuje Julian Carroll, »v prvem četrtletju tega leta naj bi oblikovali skupne indikatorje. Le-te bodo obširno testirali v realnih okoljih, šele potem jih bodo disemi-nirali. A nekaj moram poudariti: ta orodja pri-pravlja gospodarstvo prostovoljno. Ne morejo storiti čudeža. Nacionalne zakonodaje bodo še vedno veljale in določene trgovinske ovire bodo še prisotne. Ta orodja pa bodo močan argument, s katerim bomo lahko v posameznih državah pritiskali na regulatorne organe, da svojo zako-nodajo in predpise uskladijo v skladu z global-nimi principi.«


Potrdite izvirnost, skrb za zaščito vsebine, potrošnika in narave, praktičnost uporabe, estetiko in tržno komunikativnost ter tehnično odličnost, ki jo izkazujejo vaši modeli embalaže!

• Vaše prijave v skladu s pravilnikom pričakujemo do 31. marca 2010 na naslovu: Pomurski sejem d.d., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona.

• Strokovno ocenjevanje bo potekalo 10. in 11. maja 2010.

• Slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo 23. avgusta 2010 na sejmih INPAK in AGRA v Gornji Radgoni.

• Razstava nagrajenih izdelkov bo na ogled več kot 130.000 obiskovalcem na sejmih INPAK in AGRA, od 21. do 26. avgusta 2010.

• Nagrajeni izdelki bodo predstavljeni tudi na posebni razstavi v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, v septembru 2010. Razstava pa se bo nadaljevala še v okviru 22. bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani od 7. oktobra do 7. novembra 2010.

Prijavnina za prvi prijavljeni izdelek je 250 €, za vsak naslednji prijavljeni izdelek pa 200 €, (+ 20 % DDV).

Za dodatne informacije vam je z veseljem na voljo Miran Mate, projektni vodja natečaja na elektronskem naslovu: [email protected], telefon: 041 263 107.

http://www.pomurski-sejem.si/slo-ocenjevanja/oskar.htm

Pomurski sejem d.d. Gornja Radgona pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije vabi proizvajalce embalaže, embalerje, konstruktorje, izumitelje in avtorje tehničnih izboljšav k sodelovanju na natečaju:

33. SLOVENSKI OSKAR ZA EMBALAŽO

48. mednarodni kmetijsko-živilski sejem

17. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike

Povezujemo vsebine!

33. slovenski oskar za embalažo

prom

ocija

EOL-48-februar-February 1022 Okolje OKOLJE

Kaj se dogaja z nevarnimi odpadki v Sloveniji? Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, saj se na Ministrstvu za okolje in prostor z nevarnimi odpadki posebej ne ukvarja nobena služba. Tudi noben delavec ne, ker so nevarni odpadki sestavni del skrbi v vzpostavljanju celotnega sistema za ravnanje z odpadki v Sloveniji. Morda je prav zato posebno pozornost vzbudila nova Uredba o ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Kajti pri nevarnih odpadkih ni le več problemov pri ločenem zbiranju, pač pa še posebej z zagotavljanjem predelave in reciklaže. V Sloveniji je na primer podjetje MPI reciklaža edino, ki je sposobno in opremljeno za predelavo izrabljenih svinčevih akumulatorjev in drugih odpadkov z določenim deležem svinca. Direktor Igor Lipovnik je pojasnil, kaj se dogaja na trgu nevarnih odpadkov in sekundarnih surovin.

Država preblago kaznuje neprijavljene zbiralceReciklaža nevarnih odpadkov

Jože Volfand

Kaj pomeni za MPI reciklažo nova Uredba o ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji? Ali bo zagotovljena večja preglednost na trgu in ali je lahko pričakovati, da bo zdaj zbranih več teh nevarnih odpadkov? Nova uredba pomeni večji izziv predvsem za zbiralce, ki se bodo morali po novem bo-lje organizirati in biti sposobni dokazati, da je njihovo zbiranje v skladu z vsemi ekološkimi standardi. Za naše podjetje se verjetno kaj po-sebnega ne bo spremenilo, saj je bil že do sedaj ves »legalno« zbrani svinčeni odpad pripeljan k nam. Obstaja pa realna nevarnost, da se bo za-radi konkurence med zbiralnimi shemami, ki se bodo na novo pojavile na trgu, cena sekundar-nih surovin zvišala, kar pa bo »udarilo« celotno predelovalno verigo.Osebno upam, da bo zagotovljena večja pregle-dnost, saj sedaj precej odpadkov preko raznih neprijavljenih zbiralcev ponikne neznano kam. Svinčene baterije in svinčev odpad je eden od redkih odpadkov, ki se je že sedaj zelo uspešno zbiral. Vzrok je predvsem v tem, da je recikla-

Igor

Lip

ovni

kža svinca rentabilna in je zbiranje tega odpada lahko kar donosen posel. Osebno mislim, da se tega odpada ne bo zbralo več, upam pa, da bo statistika zbranega odpada bolj točna in dosto-pnejša.

Kolikšna je letna proizvodnja svinca iz odpadkov in kaj se je dogajalo na tem trgu v zadnjih treh letih? Kaj pričakujete letos? Ali se trg sekundarnih surovin ponovno vzpostavlja? Naša letna proizvodnja svinca je približno 25.000 ton ti. rafiniranega svinca in svinčevih zlitin. S to količino se uvrščamo med manjše evropske predelovalce tega odpada. Izkoristek je odvisen od vrste odpada, ali so to baterije, odpadne cevi, pločevina … Načeloma lahko rečem, da prede-lamo cca. 30.000 ton odpadnih baterij. V Slove-niji se zbere med 4-5000 ton baterij. Vse ostalo je uvoz, saj je slovenska količina bistveno pre-majhna za rentabilnost proizvodnje-reciklaže. V preteklih letih je bil tudi pri svincu podoben trend kot pri ostalih barvnih kovinah. Po letu 2003 se je začela strma rast cene svinca na lon-

EOL-48-februar-February 10 23Okolje

donski borzi-LME. Konec leta 2008, z začetkom krize, pa je prišlo do zloma cene.

Je zdaj že drugače?Je. V letu 2009 smo bili zopet priča strmi rasti borzne cene svinca. Isto velja tudi za cene odpa-da, ki je v našem primeru edina surovina. Cene odpada so vezane na borzno ceno svinca in se giblje praktično vzporedno. Za leto 2010 je kot vedno zelo težko kaj napovedati, saj so mnenja analitikov deljena. Eni napovedujejo nadaljnjo rast, ki naj ne bi bila več tako strma, drugi pa napovedujejo padec cene. Bolj se pridružujem mnenju drugih, seveda pa nihče ne more vede-ti, saj poleg realne porabe surovin na ceno zelo vplivajo špekulacije. Svinec iz reciklaže se v glavnem prodaja samo v akumulatorsko industrijo. Največji kupec je matično podjetje TAB d.d., kamor prodamo cca. 70 % proizvodnje. Ostalo pa gre drugim proizvajalcem baterij na Madžarsko, Italijo, Hr-vaško. Poleg svinca za akumulatorje tržimo še svinčeno pločevino in profile, katerih poraba pa je v velikem upadu, tako da so te količine le še simbolične.

Preveč baterij ostane v komunalnih odpadkih

Kako imate urejen odkup odpadnih svinčevih akumulatorjev in drugih odpadkov te vrste? Kateri zbiralci so najuspešnejši? Ločeno zbiranje odpadkov v Sloveniji je šele v razvoju, problemi so pri ugotavljanju kemijske sestave in teže teh odpadkov. Podjetje odkupuje odpad samo od registrira-nih zbiralcev odpada. Odpadni akumulatorji se skladiščijo v posebej prilagojenem skladišču, ki omogoča zbiranje in nevtralizacijo elektroli-ta. Glavna zbiralca oz. dobavitelja sta TAB d.d. in TABAKUM, ki se že zaradi svoje osnovne dejavnosti prodaje novih baterij že zelo dolgo ukvarjata z zbiranjem starih in odsluženih star-tnih baterij. Seveda pa so tu še Dinos, Surovina in drugi.Drži, da je ločeno zbiranje odpadkov v Slove-niji v povojih. Na srečo zaradi rentabilnosti in prepoznavnosti svinčenih baterij zbiranje ni od včeraj in je ločevanje relativno dobro rešeno. Na več zbirnih mestih so na voljo posebni plastični kontejnerji, kamor se vračajo odslužene bateri-je. Poleg tega se izvajajo razne prodajne akcije »staro za novo«, kjer se pri vrnitvi rabljene stare baterije ob nakupu nove dobi dodatni popust … Žal pa ločeno zbiranje ne velja za ostale vrste baterij, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih. Te žal še vedno v veliki večini pristanejo v komu-nalnih odpadkih. Po mojem mnenju je še vedno za to kriva premajhna osveščenost ljudi, manjka pa tudi zbirnih mest.

Ali se vam zdi možnost, da na trgu dela več shem za ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji (kolektivne in individualne) ustrezna, ali bo to povzročilo manjšo učinkovitost izvajanja Uredbe? Po mojem preveč shem ni dobrih, ker bi to zmanjšalo preglednost in učinkovitost zbira-nja. Na učinkovitost zbiranja število shem po mojem ne bo bistveno vplivalo. Bi pa prevelika

konkurenca med shemami pomenila njihovo slabšo rentabilnost in s tem manjšo zmožnost oglaševanja in osveščanja ljudi za zbiranje in ločevanje. Po mojem bi bilo potrebno zagoto-viti, da vsaka shema zagotovi in dokaže, da je sposobna pobirati odpadne baterije povsod v Sloveniji, kjer nastanejo, in ne samo na nekem manjšem lokalnem nivoju.

Kazni so manjše od dobičkov

Koliko ton baterij in akumulatorjev se “izgubi” na slovenskem trgu? Kaj bi morala storiti država, da zajezi delo “free riderjev”? Težko bi ocenil, koliko baterij se izgubi, mislim pa, da nekje med 10 in 20 odstotki. Država bi seveda morala poostriti nadzor in bistveno po-večati kazni za prekrškarje. Jasno, da je »free riderjem« ob današnjih kaznih vseeno, če se jih zaloti in kaznuje. Plačajo kazen in delajo naprej, saj so kazni bistveno manjše od njihovih dobič-kov. Kazni bi morale iti v tisoče, da ne rečem de-settisoče evrov, saj se pogovarjamo o nevarnih odpadkih, ki so ob nepravilnem skladiščenju in ravnanju z njimi lahko zelo škodljivi za okolje.

Kako imate v MPI reciklaži tehnološko urejen proces obdelave in predelave odpadnih svinčevih PBA? Za katere BAT tehnologije ste se odločili? V podjetju MPI reciklaža d.o.o uporabljamo tehnologijo separiranja baterij in predelavo svinčevih materialov v bobnastih oz. rotacijskih pečeh. To je tudi najbolj pogosta tehnologija re-ciklaže svinca v Evropi. Izrabljeni akumulatorji se prevzemajo samo od dobaviteljev, ki spoštu-jejo zakonodajo na ravni Evropske skupnosti in iz držav, ki so podpisnice Baselske konvencije. Odpadni akumulatorji se skladiščijo v posebej prilagojenem skladišču, ki omogoča zbiranje in nevtralizacijo elektrolita. Izrabljeni akumu-latorji se iz skladišča po transportnem traku vodijo v drobilnik, kjer se zdrobijo. V pralnem valju se svinčeva pasta loči od preostalega dela. Preostali kosovni material: svinčeve mrežice, polipropilen in separatorji se vodijo v hidro-dinamični ločilec, kjer se loči polipropilenska plastika, metalni svinec in separatorji. Pasta in mrežice se nadalje predelujeta v bobnastih pe-čeh, separatorji pa se odlagajo na urejeno depo-nijo. Svinčevo pasto (svinčevi oksidi in sulfati) in mrežice (metalni svinec) skupaj z dodanimi talili in reducentom termično predelamo v bob-nastih pečeh, kjer poteka redukcija in proces ločevanja metala-surovega svinca in žlindre. Pri polipropilenu pa je končni prodaji proizvod polipropilenski regenerat v črni ali sivi barvi, ki se uporablja za brizganje različnih polipropilen-skih izdelkov.

IPPC dovoljenje pridobili brez težav

Katere okoljske probleme ste morali v podjetju rešiti pri pridobivanju IPPC dovoljenja? Je vpliv na okolje manjši? V letu 2001 je podjetje TAB d.d. kupilo večinski delež v MPI Reciklaža d.o.o. Že takrat se je po-stavila kot prioritetna strategija, da pridobimo certifikat ISO 9001 in ISO 14001. Nujna je bila popolna obnova in modernizacija podjetja po zgledu podobnih podjetij v tujini.Tako smo obnovili ves odpraševalni sistem, za

preprečevanje dviganja prahu s cest se vozne poti 16 ur na dan močijo in čistijo s posebnim vozilom. Obnovili smo proces separacije bate-rij, prešli na kurjenje peči s kisikovimi gorilci, v rafinaciji smo prešli iz mazuta na kurjenje z utekočinjenim plinom, optimizirali smo raz-žvepljevalno napravo … Lahko zatrdim, da je vpliv na okolje bistveno manjši kot v preteklo-sti. Izboljšave smo izvedli v zadnjih nekaj letih, tako da s pridobivanjem IPPC dovoljenja ni bilo posebnih težav.

Kakšna je dosežena stopnja učinkovitosti recikliranja odpadkov in kaj naredite z ostanki odpadkov? Zakonsko predpisana stopnja reciklaže svinče-nih baterij je 65 %. Pri nas dosegamo precej ve-čji izkoristek, saj poleg svinca v celoti reciklira-mo tudi polipropilen iz akumulatorskih ohišij, žveplena kislina pa se nevtralizira v razžveplje-valni napravi, kjer se pretvori v kalcijev sulfat-sadro, ki se uporablja kot dodatek pri izdelavi cementa. Tako lahko zagotovimo, da je stopnja recikliranja bistveno višja od zakonskih zahtev. Nereciklirani ostajajo samo t.i. PE separatorji, ki predstavljajo cca. 6 % teže akumulatorjev.

Recycling Hazardous Waste

The State is Being too Lenient on Unregistered CollectorsWhich environmental problems did your company face when obtaining the IPPC permit? Has the environmental impact been reduced? In 2001, TAB d.d. bought a majority share of MPI Reciklaža d.o.o. Even at that time, our prio-rity strategy was to obtain the ISO 9001 and ISO 14001 certificates. We had to fully refurbish and modernise the company following the model of similar companies abroad.We refurbished the entire dust removal system – to prevent raising dust on paved roads, these are being cleaned 16 hours a day by special vehi-cles. We refurbished the separation of batteries, we shifted to oxy-fuel burners, we shifted from residual fuel oil to liquefied petroleum gas in re-fining, we optimised the desulphurisation devi-ce, etc. I can confidently say that environmental impacts have been reduced. These improvements were carried out over the last few years, so we did not face any special problems when obtaining the IPPC permit.

What is your recycling rate for waste recycling and what do you do with waste residue? The legally stipulated recycling rate for lead acid batteries is 65%. Our recovery rate is much hig-her however, as we do not only recycle the lead but also the polypropylene case material, while sulphuric acid is neutralised in the desulphu-risation device and transformed into calcium sulphate – gypsum that is used as an additive in the manufacture of cement. We can thus ensu-re that the recycling level is substantially higher than legally required. The only unrecycled parts are therefore the so-called PE separators, which represent approximately 6% of the weight of the accumulator batteries.

EOL-48-februar-February 1024 Okolje ODPADNA ZDRAVILA

Kam z odpadnimi zdravili, zdaj ni več vprašanje. Bolje – naj ne bi bilo. Letos je namreč v veljavo stopila novost v Uredbi o ravnanju z odpadnimi zdravili (Ur. l. RS, št. 105/2008), ki določa, da so za zbiranje in odstranjevanje določenih odpadnih zdravil odgovorni vsi veletrgovci z zdravili. Tako bodo morali v celotni prodajni mreži zagotoviti zbiralnike, kamor bo lahko posameznik oddal neporabljeno zdravilo. Doslej so lahko prebivalci odpadna zdravila oddali le v okviru akcij zbiranja nevarnih odpadkov javnim komunalnim podjetjem, s to novostjo pa bodo lahko takšna zdravila oddali v vsaki lekarni, in sicer v za to posebej namenjene zabojnike.

Milijoni evrov za neuporabljena zdravilaShema za ravnanje z odpadnimi zdravili

Lucija Lorger

Gre za dopolnjeno uredbo, ki je sicer začela ve-ljati novembra 2008. Takrat je končne uporabni-ke zavezala k ustreznemu ravnanju z odpadnimi zdravili, veletrgovcem pa naložila odgovornost za sprejemanje zdravil v trdnem stanju (npr. ta-blete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži, ter odpadnih zdravil v obliki praškov ali tekočin (npr. kre-me, sirupi, kapljice, posipala). Tudi ta morajo biti originalno zaprta v nepoškodovani in čisti stični ovojnini. Seveda niso smela biti odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena. Ma-teja Smolej z Lekarniške zbornice Slovenije je pojasnila, da gre za »ostanke zdravil, ki jih bol-niki v okviru svojih zdravljenj niso porabili do

marsikdo odpadna zdravila odvrgel napačno, kar ima lahko zelo škodljive posledice za naravo in za ljudi. Ker pa je prva skrb lekarn varna in učinkovita preskrba z zdravili, je tudi pri zbi-ranju odpadnih zdravil posebna pozornost na-menjena varnosti obiskovalcev in zaposlenih v lekarni. Skladno z veljavno zakonodajo morajo lekarne poskrbeti za ločevanje čistih in nečistih poti v prostorih, kjer sprejemajo, izdelujejo in izdajajo zdravila. Zato lekarniški farmacevti prosijo vse obiskovalce, da natančno preberejo navodila za oddajo odpadnih zdravil, ki bodo objavljena na vidnem mestu v lekarnah.«

Več razlogov za novost pri ravnanju z zdravili Dr. Lucija Jukić-Soršak z Ministrstva za okolje in prostor je pojasnila, zakaj je prišlo do uvedbe te novosti: »Pred časom je bilo možno prepu-ščati odpadna zdravila iz gospodinjstev v lekar-nah, vendar takšno zbiranje odpadnih zdravil ni bilo zakonsko urejeno. Sistem so vzpostavile le-

konca. Prav tako gre za neuporabna zdravila, ki jim je potekel rok uporabe ali pa jih bolniki niso porabili zaradi drugih vzrokov (neredno jemanje, sprememba terapije, pojav neželenih učinkov itd.)«. Poudarila je, da »je pri oddajanju odpadnih zdravil treba odstraniti ovojnino, ki ni v neposrednem stiku z zdravilom, in v zaboj-nik oddati le zdravilo s stično ovojnino. Zaradi varnosti zaposlenih in obiskovalcev v lekarni ter varovanja okolja v lekarnah ne sprejemajo injekcij in drugih ostrih predmetov, medicinsko tehničnih pripomočkov in kemikalij. Skladno z določili omenjene uredbe mora obstoječi ime-tnik dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno zagotoviti, da končni uporabnik naj-pozneje do 31. decembra 2011 lahko prepušča v njegovih poslovnih prostorih vsa odpadna zdra-vila, ki se uvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov.« Dodala je tudi, da je »možnost ponovnega zbiranja odpadnih zdravil v lekarnah zelo pomembna z vidika pravilnega odlaganja odpadnih zdravil. Doslej je namreč

Boja

n De

jak


karne same, na prostovoljni osnovi, zato so tudi nosile vse stroške zbiranja in odstranjevanja tako zbranih odpadnih zdravil. Z naraščanjem prepoznavnosti sistema so se večali tudi stroški ravnanja z odpadnimi zdravili, ki pa jih lekarne niso več zmogle kriti, zato so v lekarnah prene-hali z zbiranjem odpadnih zdravil. S tem se je pojavila vrzel pri zbiranju teh odpadkov. Zato je bila leta 2008 sprejeta Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki določa pravila ravnanja z odpadnimi zdravili ter pogoje za zbiranje in odstranjevanje neuporabnih zdravil in ostan-kov le-teh.« Uredba določa, da večina odpadnih zdravil, ki nastajajo pri izvajanju zdravstvene (bolnišnice, zdravstveni domovi idr.) in veteri-narske dejavnosti, v gospodinjstvih in pri pro-metu z zdravili na debelo in drobno, sodi med nevarne odpadke. Zato končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih zdravil izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek. Tako se lahko od 1. januarja 2010 odpadna zdravila, ki nastanejo v gospodinjstvih kot lo-čeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, ponovno prepušča izvajalcu javne službe v zbir-nih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja teh odpadkov ali imetniku dovolje-nja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (javnim lekarniškim zavodom, lekarnarjem ter drugim osebam v skladu z zakonom, ki ureja zdravila) v posebnih zabojnikih za odpadna zdravila, ki so v sklopu njegovega poslovnega prostora. Tako zbrana zdravila se potem pre-dajo v uničenje, ki minimalno bremeni okolje. Bojan Madjar, vodja lekarne Puconci in koor-dinator projekta »Vprašajte o svojem zdravilu«, opozarja: »Četudi se v lekarno vrnejo zdravila v ovojnini, ki sploh ni bila načeta, in tudi če zdra-vilom ni pretekel rok uporabnosti, se ta ne sme-jo izdati komu drugemu, ampak se morajo pre-dati v uničenje. Takemu zdravilu se je namreč izgubila sledljivost, saj je bila v rokah osebe, ki ni (tudi zakonsko) vezana določenim strokov-nim normam ter kodeksu etike. Ker torej ne moremo več zagotavljati kakovosti zdravila, ga ne smemo ponuditi v ponovno uporabo, saj sta ob (namernem ali nenamernem) nepravilnem rokovanju ter shranjevanju zdravila vprašljivi učinkovitost in varnost le-tega.«

Količina zbranih odpadnih zdravil se bo povečalaDavorin Poherc, direktor podjetja Kemofarma-cija, ki je pridobilo odgovornost za namestitev posebnih zabojnikov v lekarnah in specializi-ranih trgovinah, pojasnjuje: »Vse lekarne (tudi bolnišnične), veledrogerije in ostale specializi-rane trgovine, ki imajo dovoljenje za prodajo zdravil, morajo imeti organizirano varno loče-no zbiranje odpadnih zdravil. Gre za bele sodč-ke iz trde plastike, ki so nepropustno zaprti in opremljeni z vsemi potrebnimi nalepkami. Nji-hova prostornina znaša približno 30 litrov, kar je za posamezne lekarne povsem dovolj. Zbir-nih centrov naj bi bilo okoli 350, uporabniki pa lahko prinesejo neuporabljena oziroma odpa-dna zdravila. Čeprav gre za odpadna zdravila, bo ta treba vračati v embalaži. V lekarnah bo vsega skupaj nameščenih okrog 500 zabojnikov, do konca leta pa se pričakuje do 5 ton zbranih odpadnih zdravil.« Ker do zdaj organiziranega zbiranja odpadnih zdravil ni bilo, tudi ni na-

tančnih podatkov, koliko je v Sloveniji sploh od-padnih zdravil. Davorin Poherc ocenjuje, da naj bi jih bilo na leto približno tri tone, in pričakuje, da se bo, predvsem na začetku, količina zbranih odpadnih zdravil precej povečala.

Velik delež odpadnih zdravil je odvržen napačnoBojan Madjar obširneje govori o vplivu od-padnih zdravil na okolje in poudarja, da »levji delež k onesnaževanju okolja z zdravili verjetno prispevajo tista, ki sploh niso bila uporablje-na. Gre predvsem za tista odpadna zdravila, ki so bila odvržena na napačen način. Raziskave doma in v tujini kažejo, da velik delež prebival-stva odvrže neporabljena zdravila bodisi med navadne gospodinjske odpadke, bodisi jih iz-plakne skozi odtok ali straniščno školjko. Poro-čilo za Avstrijo navaja, da je ¼ vseh prodanih in izdanih zdravil odvržena napačno, podobni podatki pa veljajo tudi za Slovenijo. Precej slab-ša slika je ob ravnanju z zdravili, ki jim je pre-tekel rok uporabnosti – kar 70 % jih konča med navadnimi gospodinjskimi odpadki oziroma v straniščni školjki. Povsem napačna je domneva, da taka zdravila ne morejo obremeniti okolja ali družbe. Prete-čeni rok uporabnosti nam pove le, da proizva-jalec takega zdravila ne jamči več za njegovo kakovost, torej učinkovitost in varnost. Taka zdravila pa so vsaj v enaki meri, če ne še bolj, nevarna za živ organizem. Opozoriti moramo, da uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili končnemu uporabniku na-laga odgovornost za pravilen način prepustitve odpadnih zdravil. Pravih podatkov o tem, ko-likšnega odstotka izdanih zdravil se ne upo-rabi, sicer nimamo, a se bojimo, da ni ravno majhen. Nekateri primeri, ko lekarne zbirajo neporabljena zdravila, navajajo, da je kar 20 % vrnjenih zdravil neodprtih. Po predvidevanjih britanskega ministrstva za zdravje bi naj bilo kar 10 % predpisanih zdravil neuporabljenih. Ob tem velja opozoriti, da niso problematična samo neuporabljena zdravila, saj tudi po njihovi uporabi ostane v posameznih zdravilih še pre-cejšnja količina zdravilne učinkovine. Med take sodijo nekatere farmacevtske oblike: kapljice za oči, pripomočki za inhaliranje, zdravilni žve-čilni gumiji, transdermalni obliži, tekoča prši-la za nos ter nekatere vaginalne farmacevtske oblike. Z ostankom takega zdravila velja torej ravnati enako kot z neuporabljenim zdravilom. Kot trenutno najboljša možnost za zmanjšanje onesnaževanja okolja z zdravili se priporoča preprečevanje nastajanja odpadnih zdravil, kar lahko zagotovimo z zmanjševanjem izgube zdravil ter preprečevanjem prevelikega predpi-sovanja. Pomemben način je tudi uničevanje neporabljenih zdravil.« Podobno poudarja dr. Lucija Jukić-Soršak, ki pravi, da »odlaganje od-padnih zdravil nedvomno predstavlja tveganje za okolje (še zlasti za tla in podzemne vode), če-prav se vsa zdravila ne razvrščajo med nevarne odpadke v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov.«

Slovenija premalo opozarja na racionalno rabo zdravil»Pri Lekarniški zbornici Slovenije smo prepri-čani, da bi čim prej morali začeti izvajati ukrepe, ki bi zmanjšali količino odpadnih zdravil, saj se

pomemben sklop posledic neporabljenih zdravil nanaša tudi na finančno učinkovitost. Sredstva, ki so bila namenjena neporabljenim zdravilom, bi lahko bolje izkoristili v zdravstvenem sistemu – bodisi za druga zdravila, ki si jih bolniki ne morejo privoščiti, ali pa za druge potrebne pre-glede in zdravstvene posege,« je povedala Mate-ja Smolej. »Leta 2007 so v regiji West Midland v Veliki Britaniji, ki ima nekaj več kot 5.000.000 prebivalcev, izpeljali projekt zbiranja odpadnih zdravil ter ocenili, da stanejo regijo neupora-bljena zdravila, predpisana na recept, približno 37 milijonov evrov letno. Če bi glede na število prebivalstva prenesli podatke na Slovenijo, lah-ko predvidevamo, da stanejo našo državo ni-koli uporabljena zdravila 14,8 milijonov evrov na letni ravni, vsa odpadna zdravila dobrih 30 milijonov evrov, ob upoštevanju celotnega trga zdravil pa dobrih 50 milijonov evrov,« opozar-ja Bojan Madjar, ki ima pomislek glede uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili: »Lekarniški farmacevti uredbo v osnovi sicer pozdravljamo, vendar se nam zdi, da smo bili farmacevti pre-malo vključeni v pripravo te uredbe oziroma, da naša mnenja niso bila upoštevana. Prav tako so druge države zadevo izkoristile širše ter opo-zorile predvsem na racionalno rabo zdravil, ki v osnovi pripelje do manjših količin odpadnih zdravil, kar pomeni manjši finančni strošek ob uničenju zdravil ter tudi manjši strošek za izda-janje zdravil. Sicer pa bo to za lekarne pomenilo neko dodatno delo, ki ni financirano in ustre-zno vrednoteno.«

Waste Pharmaceuticals

Millions of Euros for Unused Pharmaceuticals

It is no longer questionable what to do with waste pharmaceuticals. Or at least it shouldn’t be. As of this year, the new Decree on the Management of Waste Pharmaceu-ticals (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 105/2008) stipulates that all wholesale dealers in pharmaceuticals are responsible for the collection and removal of waste pharmaceuticals. This means that they will have to provide waste collectors through the entire sales network for individuals to de-posit unused pharmaceuticals. So far, it was only possible to deposit waste pharmaceuti-cals with municipal utility companies within the framework of campaigns for the collec-tion of hazardous waste. The implemented novelty will allow everyone to deposit such pharmaceuticals in the dedicated collectors at any pharmacy.

“The Slovene Chamber of Pharmacy is convinced that we should start measures aimed at reducing the quantity of waste pharmaceuticals as soon as possible, as an important set of consequences bro-ught about by these unused pharmaceuticals also relates to financial efficiency. The money spent on these unused pharmaceuticals could have been better spent within the health system – on other pharmaceuticals that patients cannot afford or on other required check-ups and procedures,” says Mateja Smolej.

EOL-48-februar-February 1026 Okolje ODPADNA ZDRAVILA

Odpadkov v zdravstvu je vedno več, ker gre za večjo uporabo materialov za enkratno uporabo. Industrija bi se morala opogumiti, da bi v svojih proizvodnih procesih proizvedla manj nevarnih odpadkov. čeprav nevarni odpadki ne morejo biti popolnoma odstranjeni, je treba iskati različne tehnologije za njihovo uničenje ali recikliranje ter prostore dokončnega odlaganja nepredelanih ostankov. Vendar pa noben način ne zagotavlja popolne varnosti in vsaka obdelava za odstranjevanje nevarnih odpadkov vsebuje določeno stopnjo tveganja. O postopkih odstranjevanja in dezinfekcije nevarnih infektivnih odpadkov smo povprašali Romana Šumaka, direktorja podjetja Mollier, ki ima potrebna okoljevarstvena dovoljenja za posrednika, prevoznika, zbiralca in odstranjevalca nevarnih odpadkov.

Slovenija je premalo pripravljena na ravnanje z nevarnimi odpadki

Specializirano odstranjevanje infektivnih odpadkov

Lucija Lorger

Mollier se že dalj časa specializirano ukvarja z odstranjevanjem infektivnih odpadkov. Kje ste pridobili potrebno strokovno znanje ter izkušnje na tem področju?Začetek zbiranja in odstranjevanja infektivnih odpadkov iz humanega zdravstva in veterinar-stva sega v leto 1994. Strokovna znanja in izku-šnje smo na začetku pridobivali v tujini, saj je bila tehnologija, s katero smo začeli z odstranje-vanjem infektivnih odpadkov, nova na področju Slovenije. Tuje strokovnjake smo povabili k nam, da smo se čim bolje seznanili s tehnologijo. Naše naprave so uvrščene na listo naprav za dezinfek-cijo odpadkov s parnim postopkom, ki jo potrdi Inštitut Robert Koch v Berlinu.

Za katere vrste nevarnih odpadkov imate potrebna dovoljenja?Imamo potrdilo za zbiranje več vrst nevarnih od-padkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, ki je del Uredbe o ravnanju z odpadki: vodne pralne raztopine in matične lužnice; organska halogeni-rana in druga organska topila, pralne tekočine in matične lužnice; halogenirani in drugi ostanki iz destilacij in kemijskih reakcij; halogenirane in druge filtrne pogače ter izrabljeni absorben-ti; mulji, ki vsebujejo nevarne snovi, iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka; trdni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi; mineralna neklori-rana motorna olja, olja prestavnih mehanizmov

in mazalna olja;odpadki, ki vsebujejo mineralno olje in druge nevarne snovi; odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo zahtevajo posebno rav-nanje pri zbiranju in odstranjevanju; kemikalije, ki so sestavljene iz nevarnih snovi ali jih vsebuje-jo; amalgamski odpadki iz zobozdravstva. Imamo tudi potrdilo za posredništvo za skupine nevarnih odpadkov, kot so: odpadki iz proizvo-dnje, priprave, dobave in uporabe farmacevtskih proizvodov; odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe maščob, maziv, mil, pral-nih sredstev, razkužil in kozmetike; odpadki iz elektrarn in drugih kurilnih naprav; embalaža (vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek) in druge. Usposoblje-ni smo torej za strokovno ravnanje z različnimi vrstami odpadkov.

Shema za odpadna zdravila zamujaAli to pomeni, da ste vključeni tudi v izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili? Podjetje je imelo dovoljenje za zbiranje odpadnih zdravil, kar je vrsto let odgovorno in strokovno izvajalo za svoje pogodbene partnerje. Z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki je bila ob-javljena v Ur.l. št. 105/2008, so se določila nova pravila ravnanja ter pogoji za zbiranje in odstra-njevanje odpadnih zdravil. Veletrgovci z zdravili naj bi do 31.12.2009 organizirali shemo ravnanja z odpadnimi zdravili. Kot zbiralci se moramo vključiti v eno od skupnih shem (načrtov) rav-

Roman Šumak


prom

ocija

nanja z odpadnimi zdravili, če želimo nadaljevati z zbiranjem teh odpadkov. Žal se zadeve odvijajo z zakasnitvijo, tako da so trenutno še določene težave pri implementaciji v uredbi predpisanih zahtev. V vseh teh letih redno spremljamo novo-sti oziroma spremembe ter nove smernice na po-dročju ravnanja z odpadki iz zdravstva v Evropi in tudi drugje.

Kakšni so možni postopki odstranjevanja nevarnih odpadkov in katere so največje težave pri njihovem zbiranju in odstranjevanju? Nevarni odpadki zahtevajo zelo veliko strokov-no usposobljenost povzročiteljev odpadkov, zbi-ralcev, prevoznikov in končnih odstranjevalcev nevarnih odpadkov. Poseben poudarek je na lo-čenem zbiranju, označevanju, pravilni oddaji in administrativni spremljavi odpadkov z evidenč-nimi listi in poročanjem, kar nemalo povzročite-ljem predstavlja dokaj velik problem, preden ga sprejmejo in osvojijo. Za nevarne odpadke v Slo-veniji še vedno ni prav velikega izbora končnih odstranjevalcev ali predelovalcev, zato je potreb-no tudi čezmejno pošiljanje nekaterih odpadkov. Agencija RS za okolje zelo natančno opredeljuje zahteve, sami pa imamo izkušnje s čezmejnim pošiljanjem amalgamskih odpadkov iz zoboz-dravstva. Potrebno je vedeti, da so vsi ti omenjeni postop-ki za ravnanje z nevarnimi odpadki strokovno, administrativno, časovno in finančno zelo zah-tevni.

Kako pa se rešujejo nepredelani ostanki nevarnih odpadkov?Če so bili izkoriščeni že vsi možni drugi postop-

ki predelave, odstranjevanja, ponovne izrabe, je s preostankom prav tako obvezno strokovno ravnati (npr. pri končnem odlaganju preostan-kov), če odpadki seveda izpolnjujejo pogoje za odlaganje na deponijah. Za nekatere odpadke je možno po predhodni predelavi končno odlaga-nje odpadkov v zapuščenih rudnikih soli (npr. v Nemčiji). Vsekakor pa so osnovne evropske usmeritve in zahteve, ki jih je pri ravnanju z ne-varnimi odpadki potrebno upoštevati, zmanjše-vanje količin odpadkov na samem izvoru, prav tako je pomembno pravilno ločevanje ter snovna in energetska izraba odpadkov z okolju prijazni-mi tehnologijami.

Naložba v skladišče za nevarne odpadkeZa obdelavo nevarnih odpadkov pred končnim odlaganjem se torej uporablja mnogo tehnoloških postopkov, izbira najustreznejšega postopka pa je gotovo odvisna tudi od tehnične in strojne opremljenosti. Kakšne tehnologije so potrebne za odstranjevanje in dezinfekcijo infektivnih odpadkov? V celotnem sistemu ravnanja z odpadki upo-števamo sprejete usmeritve in okoljske cilje. Dezinfekcijo infektivnih odpadkov opravljamo po postopku parne dezinfekcije D9, in sicer z mobilno rezalno dezinfekcijsko napravo ZDA-M3, vozilom, ki omogoča mobilnost, napravo oziroma zaprtim kontejnerjem z integriranim sistemom tehtanja in vsipnim košem, posebnim mlinom za razrez odpadkov in mešanje ter tran-sportnim trakom za dezinfekcijo pri temperaturi najmanj 105ºC, tlaku 5 barov (0,5 MPa) ter času izpostavljenosti 15-20 minut. Rezultat predelave

so razrezani, razkuženi in prostorninsko za 80 % zreducirani odpadki.

Kaj nudite kupcu poleg osnovne storitve dezinfekcije infektivnih odpadkov? Na katerih trgih ste prisotni in na katere nove trge še vstopate?Poleg dezinfekcije infektivnih odpadkov nudimo kupcem tudi certificirano embalažo (z ustrezno UN oznako) za enkratno uporabo različnih ve-likosti, vrečke za odpadke, prevoze nenevarnih in nevarnih odpadkov, zbiranje nekaterih dru-gih posebnih odpadkov in seveda strokovno svetovanje. V vseh teh letih redno spremljamo novosti oziroma spremembe ter nove smernice na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva v Evropi in tudi drugje. Poleg Slovenije smo zelo aktivni v državah bivše Jugoslavije, še posebej na Hrvaškem, kjer imamo hčerinsko podjetje.

Imeli ste tudi idejo o novem skladišču nevarnih odpadkov v Celju. Kakšne so možnosti za njeno realizacijo?Pravilno skladiščenje odpadkov, tako nenevar-nih kot nevarnih, je izjemnega pomena pri naši dejavnosti. Čeprav se skladiščenju odpadkov izogibamo in poskušamo zbrane odpadke čim prej predati v predelavo oziroma končnemu odstranjevalcu (večinoma brez vmesnega skla-diščenja), mora vsak pooblaščeni zbiralec imeti v lasti ali v najemu urejeno skladišče odpadkov z možnostjo začasnega skladiščenja do enega leta. Smo v postopku urejanja dokumentacije za izgradnjo novega skladišča v Celju, ki bo okolj-sko zagotovo izpolnjeval vse zahteve za tovrstne objekte in bo olajšal ravnanje z odpadki na naj-višji možni strokovni ravni.

MPI reciklaža d.o.o. Žerjav 79SI-2393 Črna na Koroškem

Telefon:+386 (0)2 870 02 61+386 (0)2 870 02 69+386 (0)2 870 02 60

Telefax:tel.: +386 (0)2 870 02 65fax: +386 (0)2 870 02 75

info-email: [email protected] www.rm-mpi.si

Družba MPI Metalurgija, plastika inženiring d.o.o. je edino podjetje v Sloveniji, ki ima naprave in tehnologijo za predelavo izrabljenih svinčenokislinskih akumulatorjev in drugih odpadkov na osnovi svinca. Z moderno opremo, znanjem in s filtrirnimi napravami podjetje zagotavlja najvišjo stopnjo predelave vseh proizvodov ter pri tem skrbi, da je vpliv dejavnosti na okolje čim manjši in v okviru zakonitih predpisov. Skrb za okolje ter varovanje zdravja in varnost zaposlenih so vrednote, ki jim podjetje posveča posebno pozornost.

Glavne dejavnosti podjetja : · proizvodnja rafiniranega svinca in svinčenih zlitin,· pridobivanje polipropilenskega regenerata.

EOL-48-februar-February 1028 Okolje

V Uredbi se ureja ločeno zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev pri pravnih osebah (gospodarskih družbah) in kot ena od loče-no zbranih frakcij komunalnih odpadkov. Z Uredbo se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2006/66/ES o baterijah in akumu-latorjih ter odpadnih baterijah in akumula-torjih, z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/66/ES). Vse bate-rije in akumulatorji se razvrščajo med pre-nosne, industrijske ali avtomobilske baterije in akumulatorje. V skladu z Uredbo je prepovedano dajati v promet baterije ali akumulatorje, ki vsebu-jejo več kakor 0,0005% živega srebra glede na celotno maso (ne velja za gumbaste ce-lice) in prenosne baterije ali akumulatorje, ki vsebujejo več kakor 0,002% kadmija gle-de na celotno maso (ne velja za varnostne in alarmne sisteme, medicinsko opremo in

Nova uredba o odpadnih baterijah in akumulatorjih (OBA)

Opredeljena odgovornost proizvajalca

brezžično električno orodje). Baterije in aku-mulatorje, ki niso skladni z zahtevami Uredbe, je prepovedano dajati v promet. Tiste baterije in akumulatorji, ki niso skladni z zahtevami Ured-be in so dani v promet po 26. septembru 2008, se umakne iz prometa. Uredba uvaja t.i. načelo razširjene odgovorno-sti proizvajalca. V skladu s tem načelom je pro-izvajalec blaga odgovoren za ravnanje z blagom v celotnem življenjskem ciklu tega blaga in to-rej tudi z odpadkom, ki nastane po uporabi tega blaga. Tako so za organizacijo in financiranje sheme zbiranja odpadnih baterij in akumula-torjev ter nadaljnjega ravnanja z njimi (obde-lava in recikliranje, odstranjevanje) odgovorni proizvajalci, pridobitelji in uvozniki baterij in akumulatorjev. Te obveznosti lahko izpolnjuje-jo samostojno ali v okviru skupnega načrta rav-nanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Vse zbrane odpadne baterije in akumulatorji, ki se jih da identificirati, morajo biti reciklirani. Odlaganje in sežig odpadnih avtomobilskih in industrijskih baterij in akumulatorjev sta pre-povedana, dovoljeno pa je odlaganje preostan-kov po predelavi. Uredba velja za vse baterije in akumulatorje, vključno s tistimi, ki so vgrajeni v naprave ali vozila. Zavezanci za storitve, ki jih organizirajo nosilci načrtov ali skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, so konč-

ni uporabniki - pravne in fizične osebe. Vsi končni uporabniki morajo imeti možnost brezplačnega prepuščanja ali oddajanja od-padnih baterij ali akumulatorjev. Odpadne prenosne baterije in akumulator-ji iz gospodinjstev se zbirajo na prodajnih mestih distributerjev (maloprodaja) ter kot ena od ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. Gospodinjstva jih lahko brez-plačno oddajo tudi neposredno zbiralcu teh odpadkov. Končni uporabniki – prav-ne osebe in samostojni podjetniki posa-mezniki lahko brezplačno oddajo odpadne prenosne baterije in akumulatorje zbiralcu teh odpadkov. Zbiralcu ni treba brezplačno prevzeti le tistih odpadnih prenosnih bate-rij in akumulatorjev, ki nastajajo pri prede-lavi odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Nosilci načrtov ali skupnih načrtov ravna-nja z odpadnimi industrijskimi ali avtomo-bilskimi baterijami in akumulatorji morajo na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpa-dnih industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter obdelavo in recikliranje zbranih odpa-dnih industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev.

prom

ocija Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si

OEodpadna embalaža

OEEOodpadna električna in elektronska oprema

OBAodpadne baterije in

akumulatorji

ONSodpadne nagrobne

sveče

OZodpadna zdravila


prom

ocija

prom

ocija

V kolikor ste pritrdilno odgovorili na vsaj kakšno od zgoraj navedenih vprašanj, se prepustite podjetju KMP d.o.o., da vam svetuje in ponudi le najboljše na področju potrošnega materiala za tiskalnike.

KMP d.o.o. je zanesljivo, prilagodljivo in inovativno podjetje, ki proizvaja potrošni material za vse vrste tiskalnikov.

Takšen način proizvodnje omogoča visoko kakovost in veliko količinsko zmogljivost, kar pa po drugi strani zmanjšuje lastno ceno izdelka. Na ta način so izdelki dostopni slehernemu kupcu po izjemno ugodnih cenah. TO PA NE POMENI, DA BI MORALI CENO KOMPENZIRATI S KVALITETO. Za KMP Inkjet črnila je namreč značilen jasen izpis blestečih barv z visoko ostrino in čitljivim kontrastom.

INKJET ČRNILA – Trenutni paradni konj podjetja so Inkjet črnila, saj se njihova uporaba in s tem tudi prodaja nenehno povečujeta. Razvoj v smeri kakovostnejšega tiska narekuje strahovit tempo izdelovanja novih zmogljivejših tiskalnikov. Zato je KMP pred leti vložil ves svoj trud v postavitev popolne avtomatizirane proizvodnje Inkjet črnil, ki temelji na uvedbi najmodernejše tehnologije z uporabo številčnih računalniško vodenih segmentov.

LASER TONERJI – Drugi vodilni izdelek blagovne znamke KMP so laserski tonerji za najrazličnejše tiskalnike te vrste. Vsi izdelki so proizvedeni po standardu DIN 33870 in so izpostavljeni stalnim spremljajočim kontrolam kvalitete med proizvodnim procesom. Nemški inštitut za standardizacijo je uvedel standard DIN 33870, ki določa merila za sestavo, skladiščenje, pakiranje in označevanje toner vložkov in prahu v njih. KMP laser toner vložki ne predstavljajo zdravstvenega rizika in so popolnoma kompatibilni, funkcio-nalni in imajo standardizirano življenjsko dobo s predpisanim številom izpisa.

OKOLJU PRIJAZNA KVALITETA?

Zaradi ekološke osveščenosti podjetja KMP se laser tonerji izelujejo na osnovi reciklaže.

Ohišje toner vložka je v procesu proizvodnje temeljito očiščeno in ponovno uporabljeno, vsi vitalni deli, ki se nahajajo v notranjosti toner vložka, pa so zamenjani z novimi. Že uporabljeni deli se očistijo, sortirajo in v nadaljnjih postopkih reciklirajo.

Nevarni materiali, kot so nikelj, kobalt in živo srebro, niso uporabljeni v KMP toner kasetah. Zaradi tako skrbne proizvodnje lahko KMP uporabnikom zagotavlja popolno ostrino izpisa, definiranost izpisa in 100% kompatibilnost.

ŠE NEKAJ DODATNIH PREDNOSTI PODJETJA KMP: Naši proivodi ne izvirajo iz Azije, ampak je vse od črnila do vrečke proizvedeno pod eno streho. Torej so naši proizvodi EVROPSKEGA porekla.

Garancijski rok naših proizvodov je 2 leti.

Naši proizvodi so visoke kakovosti in nižjih cen kot proizvodi proizvajalcev tiskalnikov.

Izvrstni rezultati in številni neodvisni testi potrjujejo visoko kvaliteto KMP proizvodov.

SE JEZITE, KER SO STROŠKI IZPISA Z VAŠIM TISKALNIKOM PREVISOKI? PLAČUJETE ZA KVALITETO, KI PA SE IZKAŽE, DA NI VEDNO TAKŠNA, KAKRŠNO OBLJUBLJAJO PRODAJALCI? BI RADI ZA MANJ DENARJA PREJELI ISTO KVALITETO, KI PA JE HKRATI OKOLJU PRIJAZNA?

Ostala ponudba podjetja KMP vključuje tudi:

kopirne tonerje kasete za tiskalnike

kasete za pisalne stroje korekturne trakove

kalkulatorje transparentne folije

termotransfer folije TTR za faks

Skrbite za okolje? Pazite na stroške in bi

radi za isto kvaliteto plačali manj?

Potem je podjetje KMP d.o.o. pravi odgovor za vas. Znižajte stroške

tiska, tiskajte okolju prijazno in ohranite izpis visoke kakovosti.

KMP PrintTehnik d.o.o. Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, Slovenija T: 03 57 15 518 | F: 03 57 15 503

E: [email protected] | www.kmp.si

RAVNANJE Z ODPADNO EMBALAžO


Kdo bo končno presekal gordijski vozel? Zmeda v sistemu ravnanja z odpadno embalažo še kar traja, odnosi med shemama neurejeni, predpisa Ministrstva za okolje in prostor o prevzemanju embalaže po tržnih deležih se ne spoštuje. Tudi po 1. seji Komisije za embalažo in odpadno embalažo na Ministrstvu za okolje in prostor ni videti luči na koncu predora. Kajti člani komisije so kritično analizirali Navodila o razvrščanju komunalne (KOE) in nekomunalne (NKOE) odpadne embalaže ter vodenju ločenih evidenc in z njimi niso soglašali. Dr. Marinka Vovk kot avtorica Navodil bo Navodila dopolnila in pri tem naj bi upoštevala primere dobrih praks v EU. Bistveno razhajanje glede predpisa o prevzemanju odpadne embalaže po tržnih deležih je med Interserohom in Ministrstvom za okolje in prostor. Zato je Mateja Mikec, direktorica Interseroha, v pogovoru pojasnila, v čem so glavni nesporazumi.

(IJS). Kot NKOE pa bi opredelili vso sekundarno in transportno embalažo, saj se skoraj vsa ta em-balaža zbere v veliki industriji in trgovini.

Toda na komisiji je bilo opozorjeno, da bi morali imeti obe družbi, Interseroh in Slopak, sklenjeni pogodbe o prevzemanju odpadne embalaže z izvajalci javnih storitev (IJS). Slopak nima sklenjenih pogodb s sedmimi, Interseroh pa z 49 izvajalci. Zakaj ni pogodb? Minister napoveduje sankcije, če družbi ne bosta imeli podpisanih pogodb in ne bosta prevzemali takšnega deleža odpadne embalaže, kot je predpisalo Ministrstvo na osnovi Uredbe. Zakaj se predpisa ne upošteva? Ali se lahko zgodi, da bo družba izgubila okoljevarstveno dovoljenje? Interseroh se ne izogiba svojim obveznostim gle-de prevzemanja odpadne embalaže pri IJS. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je bilo v letu 2009 pri IJS zbrane in prevzete 46.000 do 47.000 ton embalaže. Od tega jo je Interseroh prevzel približno 6.200 ton, kar znaša 12,7 do 13, 4 % vse embalaže prevzete pri IJS. Pomembno je torej po-udariti, da zavezanci, ki so v sistemu Interseroha, dajo na trg približno 7 % komunalne odpadne embalaže, od tega smo je mi pobrali 13 %, kar je več, kot je bil naš delež po izračunih MOP. Seveda pa je za zagotovitev prevzemanja po deležih po-treben več kot zgolj matematični izračun deležev še posebej, če je ta pripravljen na napačni osnovi. Najprej bi bilo potrebno zagotoviti enakoprav-nost družb, ki prevzemajo odpadno embalažo pri IJS, in sicer tako, da se za IJS določijo enotni minimalni standardi priprave odpadne embalaže, da se ločijo masni in finančni tokovi KOE od ma-snih in finančnih tokov NKOE ter da se vzpostavi nadzor nad kakovostjo oddane oziroma prevzete odpadne embalaže. Prav tako je potreben sprotni nadzor nad količinami, ki jih prevzema posame-zna družba.

Toda MOP je deleže predpisal in zahteva uresničitev predpisa. MOP z vztrajanjem pri nepravilnem izračunu de-ležev in brez celovite ureditve prevzemanja KOE pri IJS vzpostavlja neenakopravnost posameznih družb na trgu. Posamezni družbi vsiljuje prevze-manje stroškov, na katere družba nima vpliva oziroma niso upravičeni, kar družbi povzroča gospodarsko škodo. To je tako z ustavnega vidika kot iz vidika preprečevanja oviranja proste kon-

Nesporazumi ostajajo, zagate se kopičijoPredpisa Ministrstva za okolje in prostor se ne spoštuje

Jože Volfand

Komisija za embalažo in odpadno embalažo, ki se je po več letih končno sestala na Ministrstvu za okolje in prostor, naj bi se opredelila glede Navodil o razvrščanju komunalne (KOE) in nekomunalne (NKOE) embalaže. Dejansko naj bi sestanek pomagal odpraviti nesporazume in nejasnosti v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Ali se je to zgodilo? Ne. Obravnavali smo sicer Navodila o razvršča-nju komunalne (KOE) in nekomunalne (NKOE) embalaže pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki, a v razpravi se je izkazalo, da razdelitev KOE / NKOE, ki izhaja iz principa povzročitelja odpadne embalaže, ni najboljša. Interseroh zago-varja stališče, da bi bilo potrebno ločitev KOE/NKOE bistveno poenostaviti predvsem z vidika masnih tokov oziroma glede na to, katera emba-laža se zbira prek klasičnih zbiralcev (velika indu-strija in trgovina) in katera se zbira preko javnega sektorja (mala obrt, trgovina, ustanove in gospo-dinjstva). Po našem mnenju bi se zelo približali dejanskemu stanju pri masnih tokovih odpadne embalaže, če bi kot KOE definirali vso prodajno embalažo. Izjema so 200 l kovinski sodi in več kot 20 kg papirne vreče iz sestavljenih materialov. Skoraj vsa prodajna embalaža se namreč zbere prek izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki

Mat

eja

Mik

ecM

atej

a M

ikec


kurence na trgu nezakonito. Naše mnenje in tudi pravno mnenje, ki smo ga pridobili, to potrjuje. Ministrstvo za okolje in prostor ne more vzeti družbi okoljevarstvenega dovoljenja, če ne zagotovi ustreznih normativ-nih in organizacijskih pogojev za enakopravno delovanje družb. Prav tako je treba zagotoviti, da družbe in s tem zavezanci nosijo le upravičene stroške zbiranja in predelave odpadne embalaže.

In kje so vzroki, da niso podpisane pogodbe z izvajalci javnih storitev? Ali zato, ker Interseroh nasprotuje prevzemanju odpadne komunalne embalaže po deležih? Ali predvsem zaradi vaše ocene, da oddajanje embalaže ni racionalno in optimalno? Načeloma Interseroh ne nasprotuje prevzemanju po deležih. Toda prepričani smo, da je sistem, ko naj bi vsaka družba za ravnanje z odpadno emba-lažo prevzemala pri vsaki IJS, neoptimalen. Stro-škovno in z vidika povečevanja deležev pobrane odpadne embalaže ter okoljske odgovornosti pa je neučinkovit. Niti Slopak niti Interseroh nimata podpisanih pogodb z vsemi IJS ravnanja z odpadkov v dele-žih, kot jih je določilo MOP. IJS, ki so zadovoljni s sodelovanjem z družbo Interseroh, ne želijo podpisati pogodbe z družbo Slopak in obratno. Večina IJS, ki sodelujejo s Slopakom, ne želi sprejeti pogojev oddaje odpadne embalaže, ki smo jih pripravili na Interserohu. Te IJS tako ne pristajajo na minimalne standarde oddaje odpa-dne embalaže, ki zagotavljajo, da družba in s tem zavezanci nosijo le upravičene stroške v zvezi z zbiranjem in predelavo odpadne embalaže. Naj navedem samo en primer. Z vidika stroškov in obremenjevanja okolja se nam zdi nedopustno, da se embalaža na razdaljah več 10 km prevaža v 7 m3 zbirnih kontejnerjih, kot to zahtevajo posa-mezne IJS, namesto v 35 m3 zbirnih kontejnerjih, kot smo predlagali na Interserohu.

Toda problem ni samo v tem.Ni problem samo v Interserohu, saj očitno sistem prevzemanja po deležih ni zaživel niti pri komu-nalnih podjetjih, niti pri družbah in niti pri pod-izvajalcih. Na trgu se namreč uveljavlja praksa, da posamezni IJS odpadno embalažo v celoti (in ne po posameznih deležih) oddajajo eni družbi za ravnanje z odpadno embalažo oziroma od-padno električno in elektronsko opremo oddajo enemu nosilcu skupne sheme. Enako velja za druge sheme. Takšna rešitev je za IJS bolj prak-tična in ustreznejša, saj pomeni, da imajo za več skupin zbranih odpadnih produktov samo enega prevzemnika. Tako se zmanjša administriranje in vodenje evidenc pri IJS. Rešil bi se problem raz-ličnih kontejnerjev, saj se družba oziroma shema po lastni presoji odloča, katerega izvajalca/pre-voznika bo angažiral za prevzem. Vzpostavilo bi se tudi boljše operativno sodelovanje med IJS in shemo/družbo, ki bi vodilo predvsem k dogovar-janju o ukrepih za povečevanje količin in kvalite-te zbrane embalaže ali OEEO iz gospodinjstev. Namesto izračunavanja deležev za družbe za ravnanje z odpadno embalažo bi bilo po zaklju-čenem koledarskem letu smiselno preveriti de-jansko skupno prevzeto količino in teritorialno prisotnost posameznih družb ravnanja z odpa-dno embalažo oz. nosilcev skupnih shem ravna-nja z odpadki. Opraviti bi morali izravnavo koli-čin presežkov ali primanjkljajev zbranih količin posamezne družbe glede na dejanski tržni delež

Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 101/07, v nadaljevanju: Uredba) v 50. členu določa ustanovitev Komisije za embalažo in odpadno embalažo (v nadaljevanju: Komisi-ja) kot posebno posvetovalno telo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) v zvezi z vprašanji na tem področju.

Skladno z Uredbo je naloga Komisije pred-vsem spremljanje stanja na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji in svetovanje MOP pri uveljavljanju ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje količine od-padne embalaže in njenih škodljivih vplivov na okolje ter v zvezi z organizacijo ravnanja z odpadno embalažo. Člane Komisije imenuje minister, pristojen za varstvo okolja, sestavlja-jo pa jo predstavniki: Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo, Zveze potrošnikov Slovenije, posameznih gospo-darskih in obrtnih zbornic, reprezentativnih združenj slovenskih občin, embalerjev, pri-dobiteljev blaga, proizvajalcev embalaže in pridobiteljev embalaže, družb za ravnanje z odpadno embalažo ter izvajalcev recikliranja in drugih načinov predelave odpadne emba-laže ali embalažnega materiala.

Prva Komisija za embalažo in odpadno em-balažo je bila ustanovljena v letu 2002, zadnjo sejo pa je imela konec leta 2005. Računsko sodišče RS je v letu 2009 v revizij-skem poročilu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov opozorilo, da je MOP dolžan ponovno vzpostaviti delo-vanje omenjene Komisije. Tudi zaradi opozo-rila Računskega sodišča je minister za okolje in prostor v letu 2009 imenoval novo Komisi-jo, ki se je prvič sestala 10. 12. 2009. V Komisi-jo so imenovani predstavniki tistih subjektov, ki jih določa že sama Uredba. V Komisiji so zavezanci (embalerji, pridobitelji blaga, proi-zvajalci embalaže in pridobiteljev embalaže) zastopani preko predstavnikov Gospodarske,

Obrtne in Trgovinske zbornice ter predvsem preko predstavnikov družb za ravnanje z od-padno embalažo, saj le-te zastopajo interese zavezancev. ODEM GIZ je na MOP naslovil prošnjo za vključitev v delo Komisije, člani le-te pa so na prvi seji sklenili, da se v delo Ko-misije vključi tudi predstavnika ODEM GIZ. Tako Komisijo sestavlja 15 članov, predsednica Komisije je dr. Lucija Jukić Soršak, predstavni-ca MOP, ki je tudi odgovorna s strani MOP za delovanje Komisije.

V Porevizijskem poročilu Računskega sodišča z dne 4. 1. 2010 je sicer povzeto dejstvo, da je bila Komisija imenovana, ter da je pripravljen njen poslovnik, vendar je kljub temu Račun-sko sodišče izreklo ukrep le kot delno zado-voljiv. Računsko sodišče namreč meni, da bi moral MOP izdelati načrt dela Komisije z roki in določiti odgovorno osebo za spremljanje dela Komisije. Vendar na MOP menimo, da je načrt dela Komisije določen z Uredbo, ki pred-pisuje pristojnosti Komisije, s poslovnikom pa se določi način njenega delovanja. Komisija je posvetovalno telo, ki naj bi se sestala vsaj dva-krat letno, njena naloga pa je predvsem spre-mljanje stanja na področju ravnanja z embala-žo in odpadno embalažo. Koliko bo Komisija uspešna, pa je odvisno predvsem od prizadev-nosti članov Komisije. V kolikor bodo člani Komisije odgovorno in konstruktivno pristo-pili k delu Komisije, bo delo Komisije učinko-vito, posledično pa bo tudi Komisija odigrala svojo vlogo, ki jo ima na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo.

Ob začetku delovanja Komisije na MOP priča-kujemo, da bo Komisija opravila svojo nalogo v okviru zakonskih pristojnosti. Nenazadnje je tudi Računsko sodišče opozorilo na pomen, ki ga mora imeti Komisija v sistemu ravnanja z embalažo in odpadno embalažo.

dr. Lucija Jukić-Soršak, MOPmag. Katja Buda, MOP

Več na: www.zelenaslovenija.si/clanek/5

Prejeli smo

Računsko sodišče ni povsem zadovoljno, MOP meni drugače

v tistem letu in to prenesti v prihodnje oziroma tekoče koledarsko leto.

Kaj bi morali spremeniti v delu IJS, da bi bile evidence pri zbiranju odpadne embalaže natančnejše? Za katere standarde priprave zbranih ločenih frakcij embalaže pri IJS se zavzemate? Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno em-balažo v okviru izvajanja javne službe ravnanja z odpadki IJS prepoveduje prevzemati NKOE, z izjemo ustanov in gostinskih obratov. Lahko pa IJS nekomunalno odpadno embalažo zbirajo, in sicer na podlagi ločenih pogodb s povzročitelji, pri katerih, kot posledica njihovih poslovnih de-javnosti, embalaža nastaja in na podlagi pogodb z družbo za ravnanje z odpadno embalažo o pre-vzemanju tako zbrane odpadne embalaže.

Kako bi lahko dosegli dosledno ločitev sistema zbiranja odpadne embalaže iz

gospodinjstev in gospodarstva pri IJS? V čem vidite pomen Navodila o razvrščanju komunalne (KOE) in nekomunalne (NKOE) odpadne embalaže in vodenju ločenih evidenc? Da bi lahko vzpostavili ločeno evidenco, bi mora-li izvajalci javnih služb uvesti register povzročite-ljev. Z vsakim bi morali skleniti ločeno pogodbo in mu glede na količino nastale odpadne embala-že določiti ustrezno velikost kontejnerja za zbira-nje odpadne embalaže Navodilo je pomoč IJS, da bi vzpostavili pravil-ne evidence. To bi tudi MOP-u omogočilo poro-čanje o pravilnih količinah zbrane embalaže iz gospodinjstev Evropski komisiji. Navodilo je prvi temelj v smeri popolne ločitve sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, od sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek.


LOčENOZBIRANJE ODPADKOV

Novosti po priporočilu Računskega sodišča

Helena Kojnik

Z dodatnimi zabojniki je že drugače

V Celju zbirajo odpadke po novem drugače. Tudi zaradi priporočila Računskega sodišča, ki je analiziralo probleme pri ločenem zbiranju odpadkov v Sloveniji. Sistem ravnanja z odpadki se je v zadnjih letih precej spremenil. Zaradi doseganja predpisanih ciljev o količinah bioloških odpadkov in ločeno zbranih odpadkov, ki jih lahko ponovno recikliramo, pa čaka prebivalce celjske regije v tem letu še nekaj novosti. Ena izmed glavnih je zbiranje odpadne embalaže po t. i. »door to door sistemu« ali od vrat do vrat.

To pomeni, da bodo gospodinjstva na območju, na katerem javno službo zbiranja in odvoza od-padkov opravlja javno podjetje Simbio, prejela nov zabojnik za ločevanje odpadne embalaže - zelenega z rumenim pokrovom, ki jim bo omo-gočil ločevanje embalaže na domu, in jo bodo lahko oddali v zabojnik pred hišo ali blokom. Tako jim je ne bo potrebno samostojno preva-žati do ekološkega otoka.

Izločili polovico potencialnih surovinZa tak sistem so se v Simbiu odločili zaradi zelo dobrih rezultatov poskusnega zbiranja emba-laže v nekaterih naseljih (Zagrad, Ljubečna, Zadobrova, Škofja vas, Žepina in Košnica), ki se je začelo oktobra 2009. »Za dosego deležev ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki jih je določilo Ministrstvo za okolje in prostor, smo se odločili za nadgradnjo obstoječega sistema, ki trenutno prevladuje v Sloveniji in temelji na ekoloških otokih.« Z dodatnim zabojnikom za

izločitev embalaže na izvoru nastanka smo po-skusno opremili 1400 gospodinjstev in v pov-prečju v treh mesecih izločili 15,34 odstotka od-padne embalaže. To je zelo spodbuden podatek, saj je utežno embalaža zelo lahka, volumensko pa je je neprimerno več. Ob tem naj dodam, da se delež izločene embalaže iz meseca v mesec povečuje,« je povedal direktor družbe za rav-nanje z odpadki Simbio, mag. Marko Zidanšek. Ob tem je še poudaril, da so volumensko deleži med mešanimi komunalnimi odpadki in odpa-dno embalažo enako veliki, kar pomeni, da so z vidika prostora, ki ga porabijo odloženi komu-nalni odpadki (mimogrede – v Celju se tudi ti pred odlaganjem predelajo v edinem objektu mehansko-biološke obdelave v Sloveniji), obča-ni izločili polovico potencialnih surovin.

Pozitiven odziv občanov »Odziv uporabnikov je pozitiven, manjšo skrb jim predstavlja odvoz mešanih komunalnih od-padkov v poletnih mesecih na vsakih 14 dni,« je povedal vodja ločenega zbiranja in vodja pro-jekta Embalaža na Simbiu, Tadej Ferlež. Frakci-je zbrane odpadne embalaže so zelo čiste in ni veliko primesi, ki ne sodijo v rumeni zabojnik. Zanimivo in spodbudno je, da občani z vese-ljem pričakujejo rumeni zabojnik. »Po klicih,

ki sem jih dobil iz Celja in tudi iz drugih občin, kjer smo izvajalec javne službe, ljudje nestrpno pričakujejo zabojnike za embalažo, saj so uvideli prednost, ki jo prinašajo. Odpadne embalaže, ki jo zberejo v gospodinjstvu, jim ni potrebno no-siti ali voziti do relativno oddaljenih ekoloških otokov, zabojniki za mešane komunalne od-padke pa se ne napolnijo tako hitro,« je pojasnil Tadej Ferlež in malo v šali dodal, da je zbiranje embalaže pravi hit, zadetek v polno.

Milijon evrov vredna naložba Odpadna embalaža, med katero sodijo tetrapak, jogurtovi lončki, plastenke, alu folija, konzer-ve, plastenke, plastični ovitki živil (sladkarij, kave ipd.), stiropor ipd., pripeljejo v sortirnico RCERA, kjer jo dodatno ločijo in oddajo pre-vzemniku embalaže. Na ta način Simbio preda prevzemniku zelo čiste frakcije. Kot je povedal direktor družbe, je objavljen javni razpis za na-kup zabojnikov za embalažo v vrednosti milijon evrov. Načrtujejo, da bo zaključen do približno sredine leta 2010, kar pomeni, da bodo takrat prejela nove zabojnike tudi ostala gospodinjstva v regiji.Glede na to, da bodo gospodinjstva dobila nove zabojnike za embalažo praktično pred prag, se postavlja vprašanje, kaj bo z obstoječimi zaboj-


niki za embalažo na ekoloških otokih. Na to vprašanje direktor mag. Marko Zidanšek od-govarja: »Zabojnike za embalažo, v katerih se je sedaj zbralo največ pločevink in plastenk, bomo z ekoloških otokov odstranili, saj le-ti ne bodo več potrebni. Na otokih bodo ostali samo zaboj-niki za steklo in papir.« Direktor še dodaja, da so v regiji po številu ekoloških otokov oz. zbiral-nic za ločene odpadke visoko nad povprečjem. Zakonsko predpisan je en ekološki otok na 500 prebivalcev, v občinah, kjer deluje Simbio, pa je en otok na okoli 260 prebivalcev.

Še več rjavih zabojnikov za biološke odpadkeSočasno z »rumenimi zabojniki« bodo v družbi razdelili tudi rjave zabojnike za zbiranje biolo-ških odpadkov. Te zabojnike bodo dobili občani na Polzeli, Vranskem, v Preboldu in Žalcu, ki živijo v središču mest, saj tam običajno kom-postiranje ni možno. V manj strnjenih naseljih izven mestnih središč, kjer si lahko občani sami uredijo kompostiranje na svojem vrtu, pa rjavih zabojnikov ne bodo razdelili. V Simbiu so si-cer z zbiranjem kuhinjskih in vrtnih odpadkov začeli novembra leta 2007 in istega leta v Celju

postavili 2680 zabojnikov, v letu 2008 pa še 464 zabojnikov v Šentjurju. V letu 2009 so razdeli-li rjave zabojnike tudi v občinah Štore, Vojnik, Dobrna in delu mesta Celje, in to skupaj 1096 zabojnikov. V tem letu pa bodo postavili še 2370 zabojnikov, tako da jih bo skupaj 6610.

Izločiti 65 % odpadkov do leta 2013Simbio je z letošnjim letom prevzel v upravljanje vse zbirne centre v lokalnih skupnostih, v katerih družba opravlja gospodarsko javno službo zbi-ranja prevoza komunalnih odpadkov. S tem se bo povečal nadzor nad zbranimi komunalnimi odpadki, pa tudi količine pripeljanih kosovnih odpadkov. Gre za ZC Vransko-Tabor, Braslovče,

mešani kom. odp./kg Embalaža/kg

rajon 031 76.210 11.060

rajon 112 74.860 10.850

rajon 115 47.530 8.680

rajon 131 5.680 760

SKUPAJ 204.280 31.350

Polzela in Prebold. Sicer pa imajo v upravljanju že ZC Bukovžlak, ZC Vojnik pa je še v izgradnji. »Prepričani smo, da bomo z vsemi omenjenimi ukrepi, od zbiranja bioloških odpadkov, emba-laže po sistemu od vrat do vrat ter prevzemom zbirnih centrov dosegli predpisane izločitvene potenciale. Naš cilj je do leta 2013 izločiti 65 % odpadkov, ki jih lahko ponovno uporabimo. Od tega cilja smo na prvi pogled resda še precej oddaljeni – trenutno je ločeno zbranih frakcij le okoli 10 %, vendar je s pomočjo trenutnih ukre-pov trend naraščanja visok,« je še poudaril mag. Marko Zidanšek in dodal, da jim vse to brez so-delovanja občanov ne bo uspelo. »Družba Simbio je veliko napora vložila ne samo v redno obratovanje prvega regijskega centra za ravnanje z odpadki v Sloveniji, ki je v celoti začel z rednim obratovanjem v letu 2009, temveč tudi v okoljsko osveščanje in izobraževanje. »Zaveda-mo se, da brez pomoči občanov ne bomo izločili iz odpadkov potencialne surovine, ki jih lahko znova uporabimo. Počasi, a vendarle opažamo, da postaja ravnanje z odpadki priložnost za do-kaz kulturnega vedenja,« je na koncu poudaril direktor družbe, mag. Marko Zidanšek.

Tabela: Zbrana embalaža v poskusnih celjskih ra-jonih (od oktobra do decembra 2009)

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji

7. OKOLJSKI SIMPOZIJ

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje, kontaktna oseba: Lucija Lorger, tel.: 03/42 66 722, www.zelenaslovenija.si.

Kako v Sloveniji ravnamo z nevarnimi odpadki in kdo je odgovoren zanje?Po deležih prednjačijo naslednji nevarni odpadki: odpadki iz kemijskih procesov in industrijski nevarni odpadkikomunalni nevarni odpadkiodpadki iz termičnih procesovoljni odpadki in odpadki tekočih gorivodpadki iz naprav za ravnanje z odpadki iz čistilnih in drugih napravodpadna bela tehnika in elektronikagradbeni odpadkiizrabljena motorna oljaodpadne nagrobne svečeodpadki iz zdravstvene dejavnostikmetijski nevarni odpadki

19. – 20.

maj 2010

Organizator: Mestna občina Celje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostorIzvajalec: Fit media d.o.o., lokacija: Celje, Celjski sejem

ldina prom

ocija

EOL-48-februar-February 1034 Okolje CRO VRHNIKA

Centri za ravnanje z odpadki v Sloveniji

Helena Kojnik

S preostanki odpadkov v Avstrijo

V Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika, kjer so lani odprli povsem prenovljeno kompostarno in sortirnico, načrtujejo izgradnjo še večjega in sodobnejšega centra za ravnanje z odpadki. V ta namen je vrhniški center, ki je v lasti avstrijske družbe Saubermacher Dienstleistungs AG oziroma njene družbe Saubermacher Slovenija iz Murske Sobote, skupaj z občino Vrhnika pristopil k izdelavi občinskega prostorskega načrta za področje Tojnic. Idejna zasnova je že izdelana, opredeljena je tehnologija, izgradnja centra pa naj bi se končala v letu 2012. Takrat bo podjetje s svojimi storitvami lahko pokrivalo vso osrednjeslovensko regijo in zaposlovalo do 75 ljudi. Trenutno jih je v centru zaposlenih 19.

kupe. Zaradi povečanega obsega del na vseh po-dročjih družbe je prišlo tudi do negativnih vpli-vov na okolje in s tem do negodovanja občanov. Ponovno so se pokazale potrebe po posodobitvi tehnologije in procesov dela, ki pa so zahtevale velike finančne vložke. Zato se je leta 2007 novi lastnik podjetja, družba Saubermacher Sloveni-ja, d.o.o., ob nakupu zavezal k izpeljavi moder-nizacije kompostarne ter sortirnice.

Vlaganja v posodobitev centraPosodobitev kompostarne je bila končana janu-arja 2009, ko je bilo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Sledilo je še pokritje naknadnega zorenja komposta. S to obnovo so se zmanjšale smradne emisije in količine izcednih voda. Is-točasno pa je potekala modernizacija celotnega centra: rekonstrukcija sortirnice, kjer se je pro-ces stiskanja sortirane odpadne embalaže ločil od procesa sortiranja, ureditev sortirne kabine ter izboljšanje delovnih pogojev na sortirnici. Utrdili so tudi nove manipulativne površine, vzpostavili nova začasna skladišča ter na novo organizirali proizvodnjo. Center so ogradili z varovalno ograjo, uredili nov začasni vhod in transportne poti, ki bodo omogočale neovirano izgradnjo novega sodobnega centra.

Za posodobitev centra so namenili dobra dva milijona evrov. Pomembno je izpostaviti, da je za razliko od drugih podobnih ali večjih centrov v Sloveniji, ki so že zgrajeni ali pa so v načrtih, CRO Vrhnika posodobitev financiral popolno-ma iz lastnih sredstev, torej brez pomoči drža-ve ali evropskih skladov. »Financiranje razvoja centra je potekalo izključno iz lastnih sredstev podjetja - v začetku iz naslova smetarine, ki jo je gospodinjstvom in industriji Vrhnike obra-čunavalo Komunalno podjetje Vrhnika, po za-menjavi lastnika pa iz dobička, ustvarjenega iz prihodkov iz dejavnosti, ter tudi s posojili Eko sklada in komercialnih bank,« je pojasnil direk-tor CRO Vrhnika Marko Kocjančič.

Začetek kompostiranja CRO Vrhnika je kot enota Komunalnega podje-tja Vrhnika začel z obratovanjem leta 1996 s po-stavitvijo sortirne linije za sortiranje odpadkov, zbranih z ločenim zbiranjem odpadkov v občini Vrhnika. V letu 1997 se je začelo tudi kompo-stiranje na asfaltiranih, nepokritih platojih, leta 2000 pa sta bila zgrajena dva objekta za pripravo bioloških odpadkov in skladiščenje dozorelega komposta. V letu 2002 so izpopolnili računalni-ško voden sistem dovajanja zraka v kompostne

Obnovljena kompostarna


Kompost prodajo Kot je pojasnil Marko Kocjančič, biološko raz-gradljive odpadke po sprejemu zmeljejo na dro-bilcu za organske odpadke, nato jih zmešajo v določenem razmerju z lesnimi sekanci ter for-mirajo v kompostne kupe v zaprtih tunelih. Po približno štirih tednih se kompostni kupi pre-selijo na polja za dozorevanje, proces pa se za-ključi v 8 do 10 tednih. Zrel kompost se preseje, pošlje v analizo in pripravi za prodajo. Kompo-stiranje poteka v zaprtih prostorih s čiščenjem odpadnega zraka na biofiltru.

Ločeno zbiranje od 1995Dobro je tudi poskrbljeno za ločeno zbrane odpadke in embalažo. Prvi ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov ter enostavni zbirni center sprejemajo odpadke že od davnega leta 1995. V letu 1996 je bila postavljena že prva sortirnica za ločevanje odpadne embalaže, leta 2000 pa nabavljena 100-tonska stiskalnica za zmanjšanje volumnov pri prevozih sortirane odpadne embalaže. V letu 2005 je CRO Vrhnika začel delovati kot samostojna družba v lastni-štvu Komunalnega podjetja Vrhnika in Občine Vrhnika, leta 2007 pa sta lastnika podjetje pro-dala družbi Saubermacher Slovenija.

Preostanek odpadkov vozijo v Avstrijo Na vprašanje, kaj se zgodi s preostankom od-padkov, Marko Kocjančič pojasnjuje, da del odpeljejo na deponijo v Logatec, drugi del pa v Avstrijo. Odlagališče na Vrhniki je namreč za-prto od leta 2001. Tako se komunalni odpadki, ki se zberejo v sklopu zbirnega centra, vozijo na deponijo v Logatcu, preostanki mešane komu-nalne in nekomunalne embalaže, ki ostanejo pri sortiranju in ravnanju z odpadno embalažo, pa se stikajo (balirajo) ter odvažajo na energetsko izrabo v Saubermacherjev obrat v Avstriji. Zba-lira se tudi odpadna embalaža, potem ko se jo ročno sortira, te sekundarne surovine pa oddajo predelovalcem.

Količine mešanih komunalnih odpadkov padajo Sicer pa CRO Vrhnika zbira na terenu pred-vsem industrijske odpadke (embalažo, les, papir in kovine), matično podjetje Sauberma-cher Slovenija pa preko koncesij opravlja tudi javno gospodarsko službo zbiranja in odlaga-nja komunalnih odpadkov po vsej Sloveniji. »Zadovoljstvo z dosedanjimi zmogljivostmi in doseženimi količinami je za nas vedno le izziv, da zmoremo več,« meni o zbranih količinah odpadkov, primernih za nadaljnjo snovno ob-delavo, direktor. Dodaja, da so v zadnjih letih občani, pri katerih komunalna podjetja, s kate-rimi sodelujejo, ločeno zbirajo odpadke, močno napredovali – predvsem na račun dobrega ob-veščanja njihovih javnih služb. »Prebivalci se zavedajo, da koristni odpadki ne sodijo na odlagališča, temveč da jih je edino ekološko sprejemljivo predelati v sekundarne surovine, gnojila ali alternativna goriva. Zato količine zbrane komunalne odpadne embalaže in biorazgradljivih odpadkov iz meseca v me-sec naraščajo, kar pomeni, da na drugi strani količina mešanih komunalnih odpadkov, ki se še odlaga na deponije, pada,« razlaga Marko Kocjančič.

Trg je dobro urejenDobro sodelujejo tudi z vsemi družbami za ravnanje z odpadno embalažo. »Korektno so-delovanje pri delu s shemami je nujno, saj je v procesu zbiranja pa do končne predelave ali razgradnje odpadkov vključenih več družb (zbiralci, embalerji, predelovalci) in noben od teh členov v verigi ne sme popustiti, da ne pride do težav pri povzročiteljih ali na koncu do ne-sprejemljivih vplivov na okolje,« meni direktor. Prav tako se mu zdi urejenost trga z drugimi koristnimi odpadki oz. shemami, kot so nove sheme za odpadne nagrobne sveče, izrabljene gume, odpadne baterije in akumulatorje, nuj-nost in osnova za uspešno delo družb, ki se s to

dejavnostjo ukvarjajo. Država pa ima po njego-vem preko sistema poročanja še boljši pregled nad količinami in dejanskimi masnimi tokovi.

Načrti V bližnji prihodnosti imajo v CRO Vrhnika v načrtih kar nekaj zanimivih projektov. Tako na-črtujejo razširitev kapacitet sortirne in stiskalne linije, zelo zanimivi pa sta tudi izgradnja objek-tov za pripravo alternativnih goriv iz odpadne embalaže ter izgradnja objektov za razgradnjo kosovnih odpadkov in začasno skladiščenje več vrst odpadkov.

prom

ocija

OKOLJSKA AKCIJA LETA


Popis divjih odlagališč in čistilna akcija

Vsi v akcijo Očistimo Slovenijo

Takšne okoljske akcije v Sloveniji še ni bilo. Torej, Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Ugotovimo končno, kje so divja odlagališča v Sloveniji, in jih očistimo! Pomladanski dnevi so sicer vsako leto rezervirani za čistilne in druge okolju prijazne akcije, letos pa razdrobljene, vendar uspešne čistilne akcije povezuje in nadgrajuje akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Organizatorji si po estonskem vzoru želijo združiti prostovoljce in organizacije iz vse Slovenije. Akcija bo potekala 17. aprila in bo, po napovedih organizatorjev, združila 200.000 prostovoljcev, ki želijo zbrati 20.000 ton odpadkov.

Akcija predstavlja celovit pristop k iskanju in vzpostavitvi registra divjih odlagališč in njihove-ga očiščenja. Prvi del akcije je namenjen lociranju in kartografiranju vseh divjih odlagališč odpad-kov, v drugem delu, ki bo potekal 17. aprila, pa bodo odpadki iz teh odlagališč in drugi odpadki, ki ležijo prosto v naravi, zbrani in odpeljani na zbirališča komunalnih odpadkov.Prvi del akcije že poteka. Tako je bilo do danes kartiranih okoli 1.500 divjih odlagališč. Tako sta povedala Janez Matos, vodja kartiranja v okviru projekta, in Petra Matos, ena od vodij projek-ta. Iskanje divjih odlagališč poteka na letalskih posnetkih Geopedie, te podatke pa prostovoljci preverijo na terenu. V postopku kartiranja med ostalimi sodelujeta tudi Zavod za Gozdove Re-publike Slovenije in Oddelek za geografijo na Fi-

lozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodelavci zavoda kartirajo divja odlagališča v gozdovih, Oddelek za geografijo FF UL pa bo s svojimi študenti pomagal pri popisu divjih odlagališč. K popisu so pristopili tudi policisti, ki že imajo podatke s terena oziroma se dnevno srečajo z divjimi odlagališči. Število kartiranih odlagališč se bo povečalo predvsem v mesecu marcu, ko bodo potekale obsežne iskalne akcije, v katerih bodo sodelovali taborniki, skavti, Lovska zveza Slovenije, na iskanje pa bodo povabljeni tudi ostali prostovoljci. Organizatorji pričakujejo, da bodo potrebovali pomoč vsaj 500 prostovoljcev, tako da k sodelovanju posebej vabijo bralce re-vije EOL.

Slovenija končno do registra divjih odlagališčRegister divjih odlagališč bo javno dostopen na spletu pred, med in tudi po zaključku akcije, ko bo ostal kot opozorilo in bo tako, po mnenju or-ganizatorjev, trajno doprinesel k čistejšemu oko-lju v Sloveniji.Projekt so podprli tudi trije predsedniki, predse-dnik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, pred-sednik Vlade Borut Pahor in predsednik Držav-nega zbora RS dr. Pavel Gantar, in sicer kot častni pokrovitelji. Med drugimi se je projektu pridru-žilo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ki bo vse šole v Sloveniji povabilo, da se udeležijo čistilne akcije. Število vladnih in nevladnih organizacij in podjetij, ki so že obljubili svojo podporo pro-jektu je izjemno naraslo.Kot je povedala Petra Matos, pričakujejo, da bodo na dan akcije, torej 17. aprila, zbrali toli-ko komunalnih in kosovnih odpadkov, kot jih Slovenci proizvedemo v približno 10 dneh. Za odvoz in predelavo odpadkov bodo seveda po-skrbela lokalna in regijska komunalna podjetja. Tako občine kot komunalna podjetja, po besedah

organizatorjev, dobro sprejemajo projekt in zaznavajo velike priložnosti, ki jih pri-naša. Odpadke bodo zbirali po ločenih frakcijah. Seveda si organizatorji želijo, da bi čim večji delež zbranih odpadkov komunalna podjetja

reciklirala, vendar je to odvisno od prakse

in razvitosti sistema zbiranja in predelave ločeno zbranih frakcij v posamezni občini ali regiji. Po-sebno poglavje predstavljajo gradbeni in nevarni odpadki, ki jih prostovoljci, ki bodo sodelovali v akciji, ne bodo zbirali, saj jih je nemogoče od-straniti ročno ali pa predstavljajo nevarnost za zdravje prostovoljcev. Podatke o teh odpadkih bodo organizatorji posredovali Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Kakšni bodo nadaljnji kora-ki inšpektorata, še ni znano, saj med organizator-ji in inšpektoratom še potekajo dogovori.17. april, dan, ko se bodo prostovoljci in pod-porniki akcije zbrali v naravi, bo potekal v dveh delih. Prvi del predstavlja čiščenje divjih odlaga-lišč. K sodelovanju bodo povabljeni vsi tisti, ki že vsako leto organizirajo čistilne akcije. Torej obči-ne, krajevne skupnosti in druga lokalna društva. Drugi del akcije se bo osredotočil na čiščenje raz-pršenih odpadkov ob sprehajalnih poteh, okolice šol in vrtcev ter na čiščenje pohodniških poti. K sodelovanju bodo povabljeni vrtci, osnovne in srednje šole, k čiščenju planinskih poti pa tudi planinska društva. Posebno pozornost bodo na-menili obrežjem rek, ki jih bodo čistile ribiške družine, potapljači bodo čistili vode, jamarska društva pa brezna in jame.

Projekt je zasnovan na prostovoljstvu, kar po-meni, da organizatorji še vedno zbirajo različna tako finančna kot materialna sredstva. Po njiho-vih besedah še vedno potrebujejo GPS aparate za popis divjih odlagališč, vrečke, rokavice, prostore za potrebe projekta, gorivo za popisovalce div-jih odlagališč in drugo. Uspeh akcije prikazuje tudi število podpornikov. Na socialnem omrežju Facebook so zbrali že več kot 26.000 podporni-kov (skupini se lahko pridružite na http://bit.ly/5Sv1zD).


Janez Matos Petra Matos dr. Dušan Plut

EOL-48-februar-February 10 37OkoljeOKOLJSKA VZGOJA

Vsako leto več ekošol Zelena zastava ni enkrat za vselej

Slovenske ekošole so dobile novega koordinatorja, Branka Mahneta. Z izobraževanjem za trajnostno prihodnost, ki pomeni uresničevanje temeljnega cilja nacionalnega programa Ekošola kot način življenja, si bodo še naprej prizadevali, da okoljsko izobraževanje postane del ciljev in vsebin vsakega šolskega predmeta v osnovnih in srednjih šolah ter vzgojno-izobraževalnih aktivnostih v vrtcih. Pomembno je zlasti pospeševanje nadaljnje rasti ekošol zaradi medsebojnih izmenjav njihovih izkušenj ter večje uporabe sodobnih učnih orodij. Tako ob prevzemu nove dolžnosti razmišlja Branko Mahne, nacionalni koordinator ekošol Slovenije in predsednik Društva za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES), ki je nosilec mednarodnega programa Ekošola kot način življenja.

Kakšno je zanimanje za ekošole v Sloveniji in kaj je osnovni namen projekta?Ekošola kot način življenja je program sonarav-nega izobraževanja in ozaveščanja o pomenu va-rovanja okolja in trajnostnega razvoja v sloven-skih šolah, s preverjanjem, ki ga DOVES izvaja že 13 let. Na celovit način uvajamo udeležence v kombinacijo pouka in praktičnega dela pri izbolj-šanju okolja v šoli in lokalni skupnosti. Pri tem so poleg mladine in njihovih učiteljev vključeni tudi vodstvo šole, starši, občinske uprave, društva in drugi. Poleg osnovnih šol, skupaj s podružnič-nimi šolami, program poteka tudi v vrtcih in srednjih šolah. V lanskem šolskem letu 2008/09 je bilo v program vključenih 535 ustanov, po opravljenem preverjanju pa je »Ekozastavo 2009« prejelo 380 ustanov, in sicer 281 osnovnih šol, 69 vrtcev, 21 srednjih šol in 9 domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Danes sodeluje z nami 647 ustanov.

Število vključenih šol potemtakem raste, čemu pa slovenske ekošole namenjajo poseben pomen in kako poteka okoljsko izobraževanje otrok in mladostnikov? Kateri pristopi so najučinkovitejši? Če govorimo o značilnostih slovenske ekošole, moramo poudariti, da prednjačimo po zgodnej-šem vključevanju otrok (že v vrtcih), pa tudi po stopnji vključenosti osnovnih šol glede na druge države, kjer poteka program. Ravno tako nasto-pajo med nami razlike, ki jih pogojujejo drugi vplivi (npr. geografski, kulturni idr.), vendar je načelo sedmih korakov, ki v osnovi usmerjajo naše delo, skupno prav vsem 47 državam. Glavni

cilj slovenske ekošole je vzgoja otroka in mlado-stnika, da bi mu skrb za okolje in naravo postala del življenja. To pomeni, da ekošole poleg šte-vilnih drugih aktivnosti namenjajo posebno po-zornost vzgoji za okoljsko odgovornost in zdrav način življenja (uvajanje ekološko pridelane hra-ne, pitniki, gibanje), razvijanju pozitivnih med-sebojnih odnosov, celostnemu prepoznavanju in reševanju okoljskih problemov s poudarkom na podnebnih spremembah, varčevanju z energijo in uvajanju obnovljivih virov energije, vodi kot življenjski vrednoti, celovitemu ravnanju z od-padki, revščini in podobno. Oktobra lani smo na konferenci koordinatorjev slovenskih ekošol na Brdu pri Kranju vse slovenske ekošole povabili k večji skrbi za varčevanje z energijo – še poseb-no pozorni naj bodo pri ugašanju luči in drugih električnih in elektronskih naprav, ki gorijo po nepotrebnem. Za dosego cilja, da vsaka sloven-ska ekošola letno prihrani od 10 do 15 odstotkov energije, v letošnjem šolskem letu izvajamo dva projekta, in sicer mednarodni projekt z naslovom Flick the Switch (Ugašajmo luči) in vodenje ener-getskega knjigovodstva. Šolam smo podarili tudi merilnike za merjenje osvetljenosti.

Toda katere teme in EKO projekti so vključeni v izobraževalne programe ekošol? Izobraževalne ustanove se same odločajo za po-dročja, ki jim ustrezajo, in pri tem le deloma vpli-vajo mediji in širša družbena usmeritev. Obvezne teme, ki so vključene v program, so naslednje: zgodnje naravoslovje, medsebojni odnosi, pod-nebne spremembe, ohranjanje biotske pestrosti, vzgoja za zdrav način življenja, voda, odpadki, učinkovita raba energije in trajnostna mobilnost. Teme se izberejo glede na to, kaj je na šoli, v kraju in okolju najbolj pomembno. Šole morajo ime-ti občutek, da se stvari premikajo in da k temu prispevajo tudi sami. Vsaka vključena ustanova mora sodelovati v enem celostnem projektu ozi-roma vodilnem tematskem sklopu, ki ga je potreb-no izvajati celo leto z vsemi učenci, otroci. Poleg celoletnega tematskega sklopa je potrebno izvesti še dva navezujoča sklopa dejavnosti, ki se lahko izvajata v posameznem razredu, v več razredih ali pa se oblikujejo ciljne skupine po izbiri ustanove (šole, vrtca in domov). Po dveh letih aktivnega dela prejmejo mednarodno priznanje »Zelena za-stava«, ki jo morajo z doseganjem nacionalnih in mednarodnih kriterijev v okviru zgoraj naštetih tem potrditi vsako leto posebej.


Bran

ko M

ahne

EOL-48-februar-February 1038 Okolje OKOLJEPrvi Center ponovne uporabe v Sloveniji

Peter Mesarec

Brezplačne trgovine za popravljene odvržene izdelke

Više, hitreje, močneje je olimpijski slogan, ki danes pogosto ne pomeni več prav veliko. Nadomestil ga je slogan več, ceneje in novejše, slogan potrošništva. Ta na eni strani omogoča družbo, v kateri se bolj ali manj prijetno počutimo, na drugi strani pa preko nenadzorovano rastoče porabe surovin in produkcije odpadkov uničuje družbo, kot jo poznamo.

Koncepti ponovne uporabe in podaljšane upo-rabe spodbujajo, da izdelke, ki niso uničeni, še uporabljamo - ali jih podarimo oziroma prodamo nekomu, ki jih bo uporabil. Tako nasprotujemo potrošništvu in skrbimo za zmanjšanje odpad-kov, s tem pa se lahko vzpostavlja tudi socialni regulator v družbi.

Trgovine kot socialna in ekološka vestCenter ponovne uporabe, tako pravimo v Slove-niji, v Rogaški Slatini, Reuse v angleško govorečih državah, Umsonstladen v Nemčiji ali Kostet-nix v Avstriji, so imena, ki jih nosijo takšne trgovine. Trgovine, v katerih lahko brez povračila oddate izdelke, ki jih ne potrebujete več in jih brezplačno posredujejo naprej, v večji meri kažejo politično in socialno zavest kot ekološko. Kljub vsemu pa, pa čeprav le posredno, predstavljajo alternativo odlaganju odpadkov. Alternativo s poslanstvom.

Trgovine, ki jih pri nas poznamo kot Center ponovne uporabe, so v tujini poznane pod ime-nom Reuse stores. Primer takšne trgovine lahko najdemo v Harlowu v Angliji. Trgovine zbirajo predmete, ki se lahko ponovno uporabijo. Trgo-vina je specifična v tem, da deluje v sodelovanju z lokalno shemo za ponovno uporabo električne in elektronske opreme, saj v sodelovanju s shemo Veolia zbira predvsem računalniško opremo. Po popravilu jo prodajo v lastni trgovini ali v pri-meru presežkov podarijo v afriške šole. Enako se

dogaja s presežki oblek in knjig, ki jih ne prodajo. Trgovina deluje v sodelovanju z lokalnim me-stnim svetom, in sicer kot neprofitna organizaci-ja, saj se dobički trgovine porabijo le za plačilo delovanja centra.

Brezplačna trgovina proti logiki trgaKorak naprej predstavljajo tako imenovane brez-plačne trgovine oziroma Umsonstladen. Trgovine so namenjene temu, da lahko izrabljene predme-te, ki jih ne potrebujemo, brezplačno oddamo v trgovinah. Predmete pred prevzemom v trgovini seveda pregledajo, tako da trgovine ne postane-jo odlagalni prostor za smeti. V trgovini si lah-ko vsak obiskovalec izbere in domov brezplačno odnese predmete, ki jih potrebuje. Večina trgo-vin omejuje število izdelkov na dan ali teden, ki jih lahko odnese posameznik, drugih omejitev, kot so socialno stanje vsakega obiskovalca, pa ne uporabljajo. Kot so povedali, gre za nasprotovanje osnovnemu principu dela za denar „Delajte, da s tem zaslužite denar, ki ga porabite za konzumira-nje oziroma za življenje«, predstavlja neizbežno nujnost vsakdana. Delo predstavlja večino časa, ki ga ljudje porabijo v življenju in s tem pridobi-vajo denar, da stvari kupijo, uporabijo in zavržejo. Na drugi strani pa izdelki, produkti in tudi stori-tve ležijo in jih nihče ne uporablja. Za te stvari pa na drugi strani ulice nekdo ravnokar porablja denar. Brezplačna trgovina nasprotuje logiki trga, vendar je njeno prvo poslanstvo kajpak drugačno. Na to opozarjajo tudi organizatorji prvega Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.

V Rogaški Slatini bodo prviV Sloveniji se odpira Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini. Center je nastal na pobudo ko-njiškega Okoljsko-raziskovalnega zavoda oziro-

ma njegovega tehnološkega centra za aplikativno tehnologijo EKO-TCE. V centru bodo prevzema-li še uporabne predmete, jih predelali, popravi-li ali prenovili ter jih predali v prodajo. Izdelke bodo pred prodajo pregledali strokovnjaki, tako da bodo tudi tehnično brezhibni. Za elektron-ske izdelke bodo ponujali garancijo. Izdelke bo v centru lahko kupil kdorkoli, ne glede na njegov socialni ali drugi status. Tudi podjetja, ki bi želela izdelke podariti. Humanitarno in informativno vlogo trgovine bodo, kot je povedala dr. Janja Klinčar iz Okoljsko-raziskovalnega zavoda, poudarjali s sodelovanjem na različnih humani-tarnih akcijah. Pripravljali bodo različne delavni-ce v povezavi z vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Izdelke bodo pridobivali od posameznikov, po besedah dr. Janje Klinčar pa se že dogovarjajo s podjetjem Interseroh in drugimi komunalnimi podjetji in zbirnimi centri, tako da bi lahko pre-vzemali tudi izdelke, ki jih ta podjetja prevzamejo in so še uporabni.

Center je pridobil sredstva v okviru Operativne-ga programa razvoja človeških virov za obdobje 2007/2013 v okviru razpisa za Spodbujanje ra-zvoja socialnega podjetništva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Izmed 39 prijaviteljev je bilo izbranih devet najbolje ocenje-nih projektov. Projekt Center ponovne uporabe bo trajal 24 mesecev in je podprt v višini 249.500 €. Kot so sporočili iz službe za stike z javnostmi MDDSZ, bodo v okviru projekta izvajalci uspo-sobili 10 oseb iz dveh težje zaposljivih ranljivih ciljnih skupin, brezposelne osebe starejše od 50 let in mlade do dopolnjenega 25. leta brez ali z nizko stopnjo izobrazbe. Tri osebe izmed desetih, ki bodo končale usposabljanje, bodo zaposlili v centru.


EOL-48-februar-February 10 39OkoljeOKOLJENizozemska kot primer dobre prakse

Recikliranje kot sveta državljanska dolžnost

Na področju ravnanja z odpadki smo v zadnjem času priča vse večjim zahtevam za učinkovito ravnanje z odpadki. Cilj je snovna in energijska izraba odpadkov z minimiziranjem vplivov na okolje. Ločevanje odpadkov so v osemdesetih začeli na Nizozemskem in v Nemčiji. Po zadnjih podatkih EU je najboljša pri zbiranju in predelavi odpadkov Nizozemska, ki reciklira 65 % vseh smeti, za njo sta Avstrija z 59 % in Nemčija z 58 %. Medtem ko Slovenija reciklira le 15 % vseh svojih odpadkov.

Na Nizozemskem je ločevanje in recikliranje tako rekoč sveta državljanska dolžnost, saj celo zavrženo plastiko izkoristijo za okrepitev svojega “ozemeljskega fonda”, torej za izgradnjo otokov, z dograjevanjem obale ali nasipov. Recikliranje spodbuja tudi pomanjkanje prostora in velika ko-ličina javnih sredstev, ki se namenja za osveščanje in bolj učinkovito recikliranje. Rezultat vladnih naporov je, da se na Nizozemskem na odlagali-šča odloži manj kot 10 % vseh nastalih odpadkov. Vlada se lahko v veliki meri za te rezultate zahvali zavednosti svojih državljanov, saj gospodinjstva reciklirajo kar 60 % lastnih odpadkov, organski odpadki pa predstavljajo kar 50 % vseh ločeno zbranih gospodinjskih odpadkov. Tako vsako leto zberejo 1,5 milijona ton gospodinjskih odpadkov, ki jih ni treba odlagati, temveč jih lahko predela-jo v kompost (600 kiloton), namenjen kmetijski in domači uporabi. Na Nizozemskem reciklirajo tudi 75 % letne porabe papirja, kar je v primerja-vi z evropskim povprečjem EU, ki je 50 %, velik delež. V uporabi imajo tudi depozitni sistem, ki se uporablja za steklenice, plastenke in pločevin-ke. Termična obdelava odpadkov pa se je od leta 1985 povečala za 100 % (s približno 5 na 10 % odpadkov).

Trenutno v 200 nizozemskih lokalnih skupnosti zbirajo plastiko že na izvoru, ločeno od dru-gih odpadkov. Pa vendar, ali ta način zbiranja odpadkov resnično prinaša koristi za okolje in boljše ločevanje in izrabo plastičnih odpadkov? Tisti lokalni organi na Nizozemskem, ki od končnih uporabnikov ne zahtevajo ločevanja plastike, trdijo, da je mehansko ločevanje pla-stike na centrih za ravnanje z odpadki okolju prijaznejše in ekonomsko bolj učinkovito. Te tr-ditve so potrdili s sklicevanjem na študijo, ki sta jo izvedla TNO (Nacionalni urad za tehnološke raziskave) in PricewaterhouseCoopers, ki je pokazala, da mehansko sortiranje odpadkov po zbiranju zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, ker se lahko vse vrste odpadkov ločijo in reci-klirajo z veliko večjo natančnostjo. Poleg tega je sortiranje po zbiranju cenejše. Toda pogoj tega sistema je, da mora v gospodinjskih odpadkih obstajati velika količina materiala, ki se ga da reciklirati. Če uporabnik sam loči plastične od-padke, ta metoda ni več tako privlačna.

Na Nizozemskem obstajata le dva obrata, ki lah-ko izvajata celovito sortiranje in recikliranje po zbiranju. Zasebna podjetja so pripravljena pri-spevati k izgradnji novih obratov, lokalne obla-sti pa se lahko odločijo za sortiranje po zbiranju odpadkov, če to želijo. A še letos se bodo morale vse nizozemske lokalne skupnosti izjasniti, kako bodo zbirale in ločevale plastične odpadke.

Vsekakor bomo zgodbi še sledili, saj je Nizo-zemska vodilna na področju inovacij, sistemov in osveščanja na področju ravnanja z odpadki in lahko ponudi smernice rešitev naših izzivov z odpadki danes in tistih v prihodnosti.

Vir: Milieu Magazine, Netherlands

Zbiranje plastične embalaže – izziv tudi za NizozemskoNizozemsko Ministrstvo za stanovanja, pro-storsko načrtovanje in okolje (VROM), sektor za komercialno embalažo in Zveza nizozemskih občin (VNG) so julija 2007 dosegli sporazum o politiki glede zbiranja embalaže. Z novim spo-razumom so na Nizozemskem odločeni ločeno zbrati in reciklirati veliko več plastične embalaže iz gospodinjskih odpadkov kot do sedaj, zbrano plastiko pa ponovno uporabiti v industriji. Za-vedajo se, da je uspešno ločevanje odpadkov in zbiranje v gospodinjstvih večinoma odvisno od lokalnih okoliščin in politike ločevanja odpad-kov, ki je bila vzpostavljena, zato je usklajevanje državne in lokalne politike izrednega pomena. Pojavilo pa se je vprašanje, s katerim modelom najbolj učinkovito zbrati in predelati še več od-padne plastične embalaže glede na to, da so že sedaj soočeni s stagnacijo deležev ločeno zbrane platične embalaže.

Leta 2012 bodo morale vse nizozemske lokalne oblasti in pakirna industrija, po odločitvi ni-zozemske vlade, reciklirati 42 % vseh nastalih plastičnih odpadkov. Nizozemska ministrica za okolje se močno zavzema za ločevanje plastike že pri izvoru. Ločevanje na izvoru pomeni, da potrošnik plastiko loči od ostalih odpadkov, še preden je le-ta zbrana in obdelana v centru za ravnanje z odpadki. Toda nizozemska Zveza za plastično embalažo in Fundacija za ekološko embalažo (Stichting Ecoverpakkingen) menita, da je ločevanje na izvoru manj učinkovito in da je kasnejše, mehansko sortiranje bolj primerno. Potrošnik naj od ostalih odpadkov loči le steklo in papir, medtem ko stroji v centru za ravnanje z odpadki ločijo preostanek odpadkov.

LOGISTIKA IN OKOLJE

EOL-48-februar-February 1040 Logistika

Mag. Matjaž Knez, predavateljUniverza v Mariboru, Fakulteta za logistiko Celje, Slovenija

Maja Rosi, doktorska študentkaUniverza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta, Slovenija

Pristopi k varovanju okolja v oskrbnih verigah

1 Evropsko in nacionalno združenje, ki predstavlja trgovinski sektor in posamezne družbe.2 Prašni delci.

Ker se transport vse bolj povečuje in je torej s tem posledično vse več nesreč, zastojev, tovor-njaki povzročajo vse več hrupa in nesprejemlji-vega onesnaževanja okolja, se je Evropska ko-misija odločila predlagati ukrepe za bolj zeleni transport (Razgledi.net, 2008). Med njimi je tudi predlog za spremembo direktive o evrovinjeti, ki naj bi državam članicam omogočil učinkovitej-še cestninjenje tovornjakov glede na škodo, ki jo povzročijo okolju, in glede škodljivih vplivov na družbo. Prevozniku, ki ima relativno čist to-vornjak, bi države članice za tovrstne stroške po oceni Evropske komisije smele v povprečju do-datno zaračunati 4 do 5 centov na kilometer, kar ne bi povzročilo podražitve blaga v trgovinah. Cestni transport namreč predstavlja le del stro-škov za transport blaga, njegov delež dosega od 1-9 odstotkov končne cene izdelka. Ker pa nov sistem predvidoma ne bo začel veljati pred letom 2011, bi se lahko prevozniki ustrezno pripravili oziroma poiskali rezerve, da jim zaradi dodatne cestnine ne bi bilo treba dvigniti cen prevozov.

»Zelena politika« globalnih oskrbnih verig V Mednarodnem združenju za cestni transport (IRU) se z njenim predlogom ne strinjajo. Študije so namreč pokazale, da gre zaradi dviga cestnine za 1 evro na kilometer manj kot 1,22 odstotka transporta blaga s ceste na železnico (Razgledi, 2008). Če bodo ministri za promet v okviru sveta EU predlog komisije sprejeli, bodo samo pripo-mogli, da bodo evropski prevozniki manj konku-renčni, ker bodo s tem v EU omogočili vstop več prevoznikom iz nečlanic, ki jih onesnaževanje okolja ne skrbi.

Namesto okoljske dajatve državam članicam in Evropski komisiji predlagajo, naj zaradi visokih cen nafte znižajo trošarino za goriva in transport, ki je zdaj zelo visoka (Razgledi.net, 2008). S tem dejansko podpirajo predlog francoskega predse-dnika Nicolasa Sarkozyja, ki od večine članic EU (še) ni dobil podpore, prav tako njegov predlog zavrača Evropska komisija. Predlogov Evropske komisije za dodatno zaračunavanje stroškov pre-voznikom za povzročanje okoljske škode prav tako ne podpirajo trgovci in dobavitelji, ki so združeni v Eurocommerce .

Evropsko komisijo podpira nevladna organiza-cija Transport & Environment, ki se sklicuje na Švico. Ta država že od leta 2001 prevoznikom zaračunava škodo, ki jo povzročajo okolju. V sedmih letih je dosegla povečanje učinkovitosti transporta, saj se je število prevoženih kilome-trov s težkimi tovornjaki po njenih cestah pove-čalo za 6,4 odstotka, količina prepeljanega blaga pa za 16,4 odstotka (Liechti, Renshaw, 2006). Izpuste majhnih delcev iz tovornjakov so Švicar-ji v tem času zmanjšali za 10 odstotkov, izpuste dušikovih oksidov za 14 odstotkov. Ob tem velja omeniti, da je Evropska komisija od 23 članic, med katerimi je tudi Slovenija, zahtevala podat-ke o ukrepih, ki jih bodo izvedle za zmanjšanje koncentracije delcev PM10 v zraku. V organi-zaciji Transport & Environment še dodajajo, da so se v Švici cene blaga zaradi uvedbe okoljske dajatve za tovornjake povečale le za 0,1 odstotka, število zaposlenih v transportnem sektorju pa se ni spremenilo. Tudi druge okoljske nevladne organizacije ugotavljajo, da je predlog komisije z vidika varovanja okolja šibek.

Na železnicah bo manj hrupaNi pa v svežnju, ki ga je objavila Evropska ko-misija, predloga za vključitev transporta v shemo za trgovanje z izpusti CO2, čeprav ta sektor pov-zroči kar 20 odstotkov vseh tovrstnih izpustov v EU. Na sedežu Evropske komisije pravijo, da bodo to uredili s spremembami direktive o ob-davčitvi energentov, ki jih bodo objavili v jeseni. Od železnice pa komisija v tokratnem svežnju zahteva, da bo morala kar za polovico zmanjšati hrup, saj je zaradi vlakov okrog 10 odstotkov dr-žavljanov izpostavljenih prevelikemu hrupu. Že-lezniška podjetja bodo morala vse vagone, ki jih bodo uporabljala še najmanj pet let, do leta 2014 opremiti z zavorami, ki povzročajo manj hrupa, če že uporabljajo sodobnejše in bolj tihe vagone, pa bodo železničarji plačevali manj pristojbin, če bodo ministri za promet predlog Evropske ko-misije potrdili (Razgledi, 2008).

V Sloveniji je generalni tajnik Avtoprevozniške zbornice Emil Milan Pintar Ministrstvu za pro-met že predlagal, naj po zgledu Avstrije zaščiti nekatera ekološko občutljiva območja, da bo tam lahko od prevoznikov, ki imajo zastarele tovor-njake, ki spuščajo v zrak nadpovprečno veliko škodljivih plinov, pobirala nadomestilo za pov-

zročitev ekološke škode. Poleg tega zastareli in novi tovornjaki ter druga transportna vozila po večini še vedno izkoriščajo fosilna goriva, ki za-radi več desetletnega trenda rasti in nepredvidlji-vosti njihovih cen podjetjem, ki nudijo prevozna in transportna sredstva, povzročajo preglavice.

Tako do sedaj povsem točnih določitev in ukre-pov še ni, lahko pa sklepamo, da se bodo v krat-kem podjetja morala agresivno podati v bolj eko-loški, varčen in zelen način poslovanja in si vzeti za vzor redka podjetja, ki to prakticirajo.

Verjetno nas ne bi smelo presenetiti, ampak nedavna raziskava (McKinsey, 2008) je pokaza-la, da strategije in besedičenje o zeleni, okolju prijazni politiki (o zelenih oskrbnih verigah) za večino podjetij prednjačijo pred dejanji. Študija, ki je zajela več kot 2000 globalnih proizvajalcev, je pokazala, da se skoraj polovica le-teh strinja, da so podnebne spremembe pomemben faktor, ki ga je potrebno vzeti v obzir v oskrbni verigi, vendar manj kot 25 % proizvajalcev zagotavlja, da skoraj vedno ali pogosto upoštevajo podneb-ne spremembe, ko se odločajo o strategijah v oskrbnih verigah (glej sliko 2).

Podobno, 54 % in 56 % proizvajalcev visoke teh-nologije, in njim podobni proizvajalci, spoštljivo pravi, da so podnebne spremembe zelo pomemb-ne pri nabavi, kljub temu pa niso odgovorili kaj bolje od povprečja, da se podnebne spremembe upoštevajo v dejanjih.

Zanimivo, veliko število proizvajalcev v proi-zvodnih podjetjih doživlja podnebne spremem-be pozitivno, kot priložnost za razvoj zelenih produktov ter prodajo ali pa kot priložnost za dvig cen proizvodov.

7%

46%24%

23%

Ne vem Redko ali nikoli Občasno Vedno ali pogosto

Slika 1: Kako pogosto podjetja upoštevajo pod-nebne spremembe pri oblikovanju strategij?

Vir: Prirejeno po McKinsey, 2008.

Nadaljevanje iz prejšnje številke EOL, stran 44

EOL-48-februar-February 10 41Logistika

Dobrih 61 % zajetih v raziskavo pričakuje po-zitiven vpliv na profit podjetja v primeru, če bi njihova podjetja uspela rešiti težave povezane s podnebnimi spremembami.

Predvidevamo, da mnogo podjetij še vedno čaka na razvoj trga novih produktov in zara-di tega zelo počasi pristopajo k spremembam oskrbnih verig, kar pa za sedaj lahko celo pove-čuje stroške. Prav tako je raziskava pokazala, da si je relativno malo podjetij dejansko že postavi-lo emisijske cilje. Več kot 60 % proizvajalcev, ki zase menijo, da obvladajo in udejanjajo okolje-varstvene teme in so zanje pomembne, obenem še sploh niso definirali in si postavili cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; ostalih 15 % pa sploh ne ve, če so si jih zastavili ali ne.

Izziv za mnoga podjetja tiči v dejstvu, da oglji-kove emisije v oskrbnih verigah pretežno izvi-rajo pri partnerjih, katerih operacij in dejanj se ne da nadzirati. To pa je ključni problem za menedžment oskrbnih verig, in sicer, kako na nivoju celotne verige vzpostaviti zeleno, okolju prijazno delovanje vseh partnerjev. Kar pomeni, da bodo pomembnejša dejanja za zmanjšanje ogljika zahtevala sodelovanje s partnerji oskrb-nih verig, to pa bo pomenilo časovno trajajoč in potencialno drag proces.

Vsako podjetje mora najprej samo zase razume-ti podrobnosti emisij, povezanih z nabavnimi produkti ali materiali, nato pa mora sistematič-no analizirati možnosti zmanjševanja emisij.

Podjetja, usmerjena v prihodnost, že izkoriščajo takšne (zelene) razprave kot priložnosti za ra-zvoj zelene oskrbne verige, npr. udejanjanje naj-boljših primerov v proizvodnji, nabavi…, prav tako v izkoristku energije itd.

Ko govorimo o ''zeleni'', okolju prijaznejši oskrb-ni verigi, pomislimo, da gre samo za prepoved oz. zmanjšanje rabe toksičnih kemičnih snovi ali zmanjševanje emisij in odpadkov v okolje, vendar pa gre tukaj za veliko več kot za samo zmanjševanje onesnaževanja in uporabe. Ideja o zeleni oskrbni verigi zajema vse faze proizvo-dnje, od prve do zadnje faze življenjskega ciklu-sa izdelka, z recikliranjem vred in to z energijo, ki je večji del pridobljena iz obnovljivih virov. Celotna ideja o zeleni oskrbni verigi potemta-kem temelji na varovanju okolja in zmanjševa-nju stroškov.

ZaključekLogistika ima ključno vlogo pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti, prispeva pa tudi k iz-polnjevanju drugih ciljev, kot so čistejše okolje, varnost oskrbe z energijo itn. Da bi rešili težave, ki so se pojavile na področju prometa, je treba evropski prometni sistem izboljšati s pomočjo sodobnih logističnih rešitev. Logistika lahko poveča učinkovitost posameznih vrst prevoza in njihovih kombinacij. Posledično mora manj prevoznih enot prevažati več tovora. Kjer je primerno, je treba preiti na okolju prijaznejše načine, zlasti na dolgih razdaljah, v mestnih področjih in prezasedenih koridorjih. Vsi nači-ni morajo postati okolju prijaznejši, varnejši in energetsko učinkovitejši.

Pristop Evropske komisije se osredotoča na lo-

Okolju prijazna energija

Vhod

Ponovna uporaba

MATERIAL

Izhod

Odlaganje

PROCES PRODUKT PROCESA

Okolju prijazna Okolju prijazen Okolju prijazen

Transformacija

Konec življenjske poti

Reciklaža/Predelani produkti

Predelava/ Ponovna uporaba/

izboljšanje

ZELENA TRAJNOSTNA OSKRBNA VERIGA

gistiko tovornega prometa in vključuje vse vrste prevoza. Pristop vključuje široko paleto podro-čij, kot sta modalna logistika in multimodalna logistika, ter poudarja potrebo po optimalnem dopolnjevanju vrst prevoza v učinkovitem in celovitem evropskem prevoznemu sistemu, ki lahko uporabnikom nudi najboljše možne re-šitve.

V naslednjem desetletju bomo najverjetneje še naprej priča razvoju na področju logistike, ki bo poskušal odgovarjati na vedno aktualno racio-nalizacijo poslovanja. Trend globalnega tran-sporta se bo še nadaljeval, nihanje cen goriva pa bo še naprej krojilo trende globalnih oskrbnih virov. V tem kontekstu bo izrednega pomena najti prave, to je obnovljive zelene vire energi-je, ki bodo omogočali ponudnikom logističnih storitev konkurenčnost na globalnem trgu. Zelo vroča tema je v zadnjem letu tudi uporaba ele-ktrike kot pogonske sile logističnih sistemov v bližnji prihodnosti. Ne mine dan, da ne bi po-ročali o novostih s področja razvoja električnih pogonov itd.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov bo v priho-dnosti potrebno razviti tudi nove načine tran-sporta. Omenja se zlasti transport pod zemljo in pa zračni transport, s tako imenovanimi zračni-mi ladjami, ki bodo sposobne prevažati velike tovore na velike razdalje z uporabo alternativ-nih virov goriv. Te različne vrste prometa pri prevozih in upravljanju blaga bodo ključnega pomena za nadaljnji razvoj mobilnosti.

Danes ni več vprašanje, ali bo logistična indu-strija v oskrbnih verigah morala pokazati »ze-len obraz«. Pritisk v tej smeri narašča z mnogih strani in spreminja vse člene in sektorje v eko-nomiji, da bi čim bolj prispevali k ohranjanju okolja. Za doseganje teh ciljev so poznani in dodelani trije tipi scenarijev: • Pristop»top-down«,kjerje»zelena«izposta-

vljena v logistično industrijo po zakonodajni poti.

• Pristop»bottom-up«,kjerprihajajoizboljša-ve za okolje direktno iz industrije same.

• Preprostkompromismedvlado in industri-jo.

Prvi način zavzema primere zakonske prisi-le, saj bi vlada tako prisilila podjetja v »zeleno poslovanje«. Zaradi prisile je ta pristop izje-mno nepriljubljen. Državni popisi in zakoni namreč direktno, jasno in strogo opredeljujejo zakone za izboljšanje okolja. V tem primeru je neobhodno urediti npr. »cost-benefit« analizo, ki vključuje stroške odklanjanja škode, nastale zaradi slabega ravnanja z okoljem. V Evropski

skupnosti obstaja rastoči interes za plačevanje, ali bolje rečeno, reše-vanje škode, ki smo jo v teh letih povzročili okolju oz. naravi ter s tem škodovali sebi. Evropski uniji se ne zdi več pomembno, če bodo taki ukrepi privedli do povečanja cen logističnih storitev.

Četudi se prvi pristop zdi kot edini mogoč, ima drugi pristop določene prednosti. Ta pristop je izredno popularen pri proizvajal-cih, ki že proizvajajo okolju prija-zne proizvode in storitve. Mnoga

podjetja so ravno v tem videla svojo poslovno možnost, torej v proizvodnji okolju prijaznih proizvodov in storitev.

Najboljši od vseh pa je verjetno tretji pristop, ki predvideva sklepanje dobrih kompromisov. Praksa vodenja in kontroliranja standardov pre-ko določenih certifikatov se je že pokazala kot zelo učinkovita. Tako bi država samo preverja-la, kdo ima certifikat za t.i. »zeleno« kakovost, torej, kdo ne proizvaja le zase, za svoj zaslužek, temveč hkrati pazi tudi na okolje.

Skratka, kot smo dejali že v uvodu, imamo na voljo tri možnosti, kako se odzvati in reagirati na globalno segrevanje (blaženje, prilagajanje ali trpljenje). Sedaj je samo še vprašanje, za ka-kšno kombinacijo se bomo odločili.

Literatura in viri:1. Brown, L., 2006. Plan B 2.0: Rescuing a Planet under Stress and a Civilization in Trouble. Earth Policy Institute, New York.2. Jonsson, P. (2008) Logistics and supply chain management. Mc-Graw-Hill higher education, Anglija.3. Knez M. (2009) Oskrbne verige – gradivo za vaje. UM, Fakulteta za logistiko Celje, Krško.4. Knez M., Rosi B. (2008) Električna pogonska energija kot priho-dnost logistične industrije. Celje: Embalaža, okolje, logistika, dec. 2008, št. 41.5. Liechti M., Renshaw N. (2006) Cena, ki jo je vredno plačati, Vo-dič po novih pravilih EU o plačevanju cestnin za tovornjake. Belgi-ja: T&E – Evropska federacija za transport in okolje.6. Plut D. (2008) Globalno razmišljanje - lokalno delovanje: okolj-ska globalizacija, svetovno gospodarstvo in Slovenija. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.7. Stern, N., 2006. The Economics of Climate Change-Stern Review. The British Government. London. 8. Seitz J., 2008. Global Issues: An Introduction. Blackwell, Mal-den.9. Poročilo o razvoju 2007, 2007, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana.10. Cipra, alpMedia (2005) Rast prometa je edino vodilo prometne politike EU. 22.9.2005 http://www.cipra.org/sl/alpmedia/novo-sti/1847/ .11. Ekolist (2006) Revija o okolju 2, Maribor, junij 2006 http://www.ekolist.si/documents/ekolist02.pdf .12. Energetika.net (2008) Energetska varčnost v prometu. http://stara.energetika.net/portal?ctrl:id=window.default.EnSeminar&ctrl:type=render&view=energyTraffic 13. Kajfež Bogataj L. (2009) Čim prej se moramo drastično odzvati na podnebne spremembe. http://www.energetika.net/novice/inter-vjuji/dr-lucka-kajfez-bogataj-cim-prej-se-moramo-drasticno-od-zvati-na- Energetika. Net 25.5.2009.14. JM (2005) »Energetska varčnost v prometu« na-pisal: JM, dne 15.11.2005, http://www.avtoin.com/novica/1675/%C2%BBEnergetska-varcnost-v-prometu%C2%AB 15. McKinsey (2008) One Challenge: Most of a Company’s Carbon Footprint is in its External Supply Chain, http://www.scdigest.com/assets/newsviews/08-08-05-5.pdf 16. (MP VRS, 2007) Podpisani izjava za nadgradnjo železni-ške proge z Madžarsko in pogodba za Potniški center Ljubljana. 17.10.2007, http://www.mzp.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/arti-cle/12016/5560/.17. Patrick Penfield (2007) The Green Supply Chain, Sustain-ability Can Be A Competitive Advantage, Whitman School of Management, Syracuse University. http://www.mhia.org/news/industry/7056/the-green-supply-chain. HP (2008) Globalno dr-žavljanstvo Povezovanje majhnih podjetij s trajno oskrbovalno verigo, http://h41131.www4.hp.com/si/sl/stories/fs_emea_05_08.html#P2E_TOC_HL1.Razgledi.net (2008) Evropska komisija pre-dlaga ukrepe za zeleni transport. 15. julij 2008. http://razgledi.net/blog/2008/07/15/evropska-komisija-predlaga-ukrepe-za-zeleni-transport/ .Viator&Vector (2009) Logistika http://eu.viator-vektor.com/evropski_in_slovenski_izzivi/promet/logistika.aspx

Slika 2: Zelena oskrbna veriga, Vir: Knez, 2009 (Prirejeno po Pa-trick Penfield, 2007).

LOGISTIKA EOL-48-februar-February 1042 Logistika

Fakulteta za logistiko tudi z e-študijem

Študijski programi s sodelovanjem gospodarstva

Sodelovanje z gospodarstvom ni pomembno samo za Fakulteto za logistiko, pač pa tudi za delodajalce in študente. Tak pristop je dekan dr. Martin Lipičnik uveljavil že ob rojstvu fakultete, ki ima sedež v Celju, dislocirani enoti pa v Krškem in Tržiču. Zato bodo na informativnih dnevih predstavili nekatere novosti v študijskih programih, ki so prilagojeni potrebam trga in gospodarstva. Sicer pa je, kot pravi dekan, zanimanje za študij logistike še zmeraj izjemno.

Kako ste bili zadovoljni z vpisom na Fakulteto za logistiko v šolskem letu 2009/2010 in za katere programe in študijske smeri je največ zanimanja?Zanimanje za študij logistike je še zmeraj iz-jemno. Tudi v študijskem letu, ki se je začelo lanskega oktobra, je vpis presegel pričakova-nja. V visokošolskem strokovnem študijskem programu Gospodarska in tehniška logistika se je število razpisanih mest zapolnilo že v pr-vem prijavnem roku, medtem ko se zanimanje za univerzitetni študij postopno zmanjšuje, kar pa je v zadnjem času značilnost vseh slovenskih univerz.

Kaj boste prednostno predstavili zainteresiranim dijakom na informativnih dnevih? Bodo kakšne novosti?Poudarek bo predvsem na posebnostih našega študija, ki se nekoliko razlikuje od oblik študija na drugih fakultetah. Študij na Fakulteti za logi-stiko Univerze v Mariboru je namreč moderno oblikovan, saj izvajamo študij, ki je kombinacija klasičnega načina študija in e-študija. Pretežni del študijskih obveznosti izvajamo v virtualni učilnici, kar omogoča študentom opravljanje mnogih študijskih obveznosti kjerkoli in ka-darkoli. Hkrati pa imajo študenti z vpisom na fakulteto dostop do vseh gradiv, torej e-gradiv, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje študijskih obveznosti.

Kakor kažejo podatki, je tudi za podiplomski študij močno zanimanje?Tako je. Tudi redni magistrski študij 2. bolonjske stopnje je požel izjemno veliko zanimanja, saj imamo tudi v študijskem letu 2009/2010 zapol-njena vsa mesta, nekoliko manj pa je izrednih študentov. Po pričevanju nekaterih študentov je vzrok za to manjša pripravljenost delodajalcev,

da bi v času gospodarske krize svojim zaposle-nim financirali študij. Je pa res, da je zanimanje za izredni študij upadlo na vseh univerzitetnih stopnjah.

V zadnjem času je veliko zanimanje za študij na 3. stopnji, torej v programu doktorskega študija, ne glede na to, da je za pridobitev doktorata po-trebno vložiti ogromno truda. To pripisujemo dejstvu, da je logistika zaradi svoje multidisci-plinarnosti izredno zanimiva in široka veda za proučevanje in raziskovanje. Naši doktorski štu-denti, kot tudi študenti nižjih stopenj, pa so želj-ni raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj.

Med vašimi diplomanti ni nezaposlenih. Kako sodelujete s podjetji, ki iščejo logiste, in kako praktike vključujete v pedagoško delo?Med našimi diplomanti 2. stopnje so zaposleni, ki delajo na vodilnih mestih v logističnih pod-jetjih. Na fakulteti pa smo med drugim vzpo-stavili stik s podjetji iz gospodarstva, s katerimi sodelujemo že od prvega dne našega delovanja. Radi se pohvalimo, da smo na tem področju zelo uspešni. Sodelovanje je izjemno pomemb-no za zagotavljanje praktičnega usposabljanja študentov tretjega letnika visokošolskega stro-kovnega študija.

V prepoznavanje logističnih problemov in pro-cesov se samoiniciativno vključujejo tudi štu-denti, predvsem v okviru študentske skupine LARS (Logistično akademsko raziskovanje in svetovanje), ki s svojim teoretičnim znanjem proučuje in predlaga morebitne rešitve logistič-nih procesov v slovenskih podjetjih, med dru-gim tudi v družbah Mercator, Adria Airways in Ljubljanske mlekarne.

Fakulteta za logistiko je z mednarodnimi strokovnimi srečanji že postala del širšega univerzitetnega prostora. Kakšne povezave s tujimi univerzami načrtujete? Ali gre tudi za izmenjavo predavateljev in študentov?Povezujemo se s priznanimi tujimi univerzami in fakultetami, kar nam omogoča sodelovanje v mednarodnih znanstvenoraziskovalnih projek-tih, izmenjavo študentov in pedagoškega osebja v okviru programa Erasmus. Med drugim se lahko pohvalimo s pridobljenima mednarodni-

Mar

tin L

ipič

nik

Mar

tin L

ipič

nik


prom

ocija

ma akreditacijama: evropsko akreditacijo akre-ditatorja ECBE (European Council for Bussiness Education) in vseameriško akreditacijo ACBSP (Association of Collegiate Business Schools and Programs), ki sta rezultat odličnosti našega dela, hkrati pa zagotavljata primerljivost znanj naših diplomantov z vrstniki po svetu.

Pridobljeni akreditaciji fakulteto zavezujeta, da nenehno izboljšuje in posodablja pedago-ško in raziskovalno delo na fakulteti. Fakulteta pa je obenem postala ena izmed akreditiranih ustanov z višjimi zahtevami pri vpisih, saj so mednarodno priznani programi bolje cenjeni tudi pri delodajalcih. Poleg tega bo pridobljena akreditacija omogočala večjo mednarodno po-vezanost v projektnem in raziskovalnem delu, a tudi pri mednarodnih izmenjavah študentov in predavateljev.

S katerimi univerzami sodelujete?Sodelujemo z več tujimi univerzami, kot so National University of Singapore, ki zaseda 21. mesto na šanghajski lestvici najboljših sve-tovnih univerz. Kot svetovalci sodelujemo pri ustanavljanju Fakultete za logistiko v Peruju na University San Martin de Porres v Limi. Prav tako smo se v Washingtonu (George Washing-ton University) dogovorili o mednarodnem so-delovanju v sklopu programa Erasmus Mundus, pri čemer bo koordinator tega projekta ECBE. Tudi s Siberian State Aerospace University v ru-skem Krasnojarsku bomo v kratkem podpisali dogovor o mednarodnem sodelovanju in usta-novitvi mednarodnega inštituta. Nenazadnje pa v Parizu sodelujemo pri pripravi magistrskega študijskega programa European Tourism Ma-nagement, kjer bomo kot gostujoči profesorji predavali o logistiki in kvantitativnih metodah.

Kako se študentje angažirajo na Fakulteti, ali načrtujete kakšne nove oblike dela in povezovanja študentov?Na fakulteti, kot že omenjeno, deluje študentska skupina LARS. V LARS so vključeni najboljši študenti dodiplomskega in predvsem podi-plomskega študija. Omogočamo jim poglobljen študij logistike z uvajanjem v raziskovalno delo

ter s povezovanjem teoretičnega znanja s prak-tičnimi problemi, s katerimi se srečujejo v go-spodarskih organizacijah na področju logistike. Poleg njih so še posebej aktivni Tutorji študenti, ki sistematično nudijo pomoč študentom pri študiju in njihovem akademskem razvoju ter predstavljajo vezni člen med fakulteto in štu-denti. Študenti pa so zastopani tudi v Študent-skem svetu Fakultete za logistiko, v katerega so vključeni predstavniki posameznih letnikov in rešujejo problematiko, povezano s pravicami in dolžnostmi študentov.

Kakšni so letošnji načrti fakultete?Z novim študijskim letom bodo stopili v veljavo spremenjeni, izboljšani in kakovostnejši študij-ski programi, ki so plod sodelovanja z akredi-tatorji in predstavniki gospodarstva, tako da so prilagojeni potrebam trga, saj smo na podlagi tovrstnega sodelovanja pridobili največ infor-macij o tem, kaj od naših študentov in znanstve-nega raziskovanja pričakuje gospodarstvo.

The Faculty of Logistics with Distance Study

A Study Programme with the Cooperation of the Economy

Cooperation with the economy is not only important for the Faculty of Logistics but also for employers and students. This is an approach that the Faculty’s Dean, Dr. Martin Lipičnik, has been implementing since the beginning of the operation of the Faculty, which is located in Celje with detached units in Krško and Tržič. This is why Open Days will present individual novelties that have been introduced to the study programmes and which have been adapted to the requirements of the market and the economy. According to the Dean, interest in the study of logistics is still exceptional.

With its international conferences, the Fac-ulty of Logistics has already become part of the broader university field. What connec-tions do you plan to establish with foreign

universities? Are you also considering an exchange of students and teaching staff? Connections with renowned foreign universities and faculties allow us to participate in internati-onal scientific projects and exchange students and teaching staff within the Erasmus programme. We are proud of the two international accredi-tations that we have obtained: the ECBE accredi-tation (European Council for Business Educati-on) and the all-American ACBSP accreditation (Association of Collegiate Business Schools and Programs), which are the result of our excellent work and demonstrate the comparability of the knowledge obtained by our graduates with that of their colleagues across the globe.

The two accreditations mean that the Faculty has to continually improve and upgrade its educati-onal and research work. At the same time, the Faculty has become one of the accredited insti-tutions with higher enrolment requirements, as internationally recognised programmes are also more respected by employers. At the same time, the accreditation obtained will enable greater in-ternational connectivity in project and research work and also in the international exchange of students and teaching staff.

We cooperate with numerous foreign universiti-es, such as the National University of Shanghai, which is ranked 21st on the Shanghai list of the world’s best universities. We are also participa-ting in setting up the Faculty of Logistics at the University San Martin de Porres of Lima in Peru, taking on the role of advisors. We also reached an agreement in Washington (George Washing-ton University) on international cooperation within the frameworks of the Erasmus Mundus programme coordinated by the ECBE. Shortly, we will also sign an agreement on international coo-peration and setting up an international institute with the Siberian State Aerospace University in Krasnoyarsk in Russia. Last but not least, we are participating in the preparation of the European Tourism Management masters programme in Paris, where we will hold lectures on logistics and quantitative methods as visiting professors.

Poti na vse konce sveta, s severa na jug ter z vzhoda na zahod, poti, ki jim začrtujemo smer in narekujemo ritem, so z nami krajše.

Zaupajte nam cilj in našli bomo pot.Zaposleni v družbi Fersped d.d. smo visoko usposobljeni za področje transporta in logistike, ter zagotavljamo našim strankam popolne logistične rešitve.

Smo dinamično podjetje, ki s svežimi idejami neprestano išče nove možnosti ter se z optimizmom in pogumom loti vedno novih priložnosti. Naše vodilo je nenehno prilagajanje potrebam in zahtevam sodobnega trga. Ravno zato nam prevoze zaupajo tudi največja in najboljša slovenska podjetja.

Odlikuje nas več kot 40 let izkušenj!

FERSPED d.d., mednarodna špedicija Parmova 37, 1000 Ljubljana, Slovenija T: 01 300 71 00 www.fersped.si


Slovenska podružnicamultinacionalke

Miran Varga

V logistiki specializacija ni prednost

Logistika je v Sloveniji tesno povezana s ponudniki transporta po cestah. A v zadnjih letih se je na naših tleh začela bolje razvijati tudi ponudba na področju (preko)morskih transportov, kjer pomembnega igralca predstavlja družba Kuehne + Nagel. Z njenim direktorjem, Borutom Vrviščarjem, smo se pogovarjali o letošnjih načrtih družbe in trendih na področju logistike.

Ste podružnica multinacionalke. Kaj je v ospredju vaše dejavnosti v Sloveniji?Kuehne + Nagel predstavlja globalni logistični servis, slovenska podružnica pa eno izmed 900 podjetij v več kot sto državah, ki skupaj zapo-slujejo približno 55 tisoč ljudi. Sedež matične-ga podjetja je v Švici. V Sloveniji smo poznani predvsem kot močan letalski in ladijski prevo-znik, saj smo v času gospodarske krize iz ne-znanega igralca zelo hitro postali pomembnejša družba. Danes lahko trdim, da naše podjetje že kroji usodo prekomorskih transportov v Slove-niji. Prav tako Kuehne + Nagel v svetu velja za največjega logista na področju pomorskega pre-voza tovora, pri letalskem prevozništvu pa smo med tremi največjimi.

Vendar vas globalna kriza zagotovo ni obšla.Recesijo smo že takoj videli kot priložnost. Tež-je gospodarske razmere so se nam zdele dobra možnost za povečanje tržnega deleža. Ko se je konkurenca ukvarjala z zniževanjem stroškov ter ustvarjanjem prihrankov, smo v podjetju Kuehne + Nagel investirali v kadre in nove storitve ter jih ponudili trgu. Naša strategija je temeljila na prestrukturiranju poti pošiljk, ki bi prihranke omogočile predvsem našim naročni-kom, kar nam je tudi uspelo. Kuehne + Nagel sicer močno krepi poslovanje v srednji in JV Evropi, kjer smo tudi mi v zadnjih dveh letih še posebej aktivni. Te države so za družbo bistve-no pomembnejše, kot pred nekaj leti, zato smo povezali 21 severovzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav, ki jih regionalno upravljamo iz Dunaja. Povezali smo vse države od Baltika, Rusije in Poljske do Grčije, Cipra in nekdanjih jugoslovanskih držav. Vsa podjetja v JV Evropi pozorno spremljajo lokalne trge in iščejo zani-

mive prevzemne tarče, hkrati pa investiramo v širitev poslovanja, kar ne nazadnje odpira nova delovna mesta.

Kot specialisti za pomorski promet poslovno sodelujete z Luko Koper?Ladijske prevoze tržimo v krogu 500 kilometrov, saj ta razdalja še omogoča konkurenčno poslo-vanje. Na področju izvoza še vedno več kot 30 odstotkov ladijskega tovora odpremimo preko drugih, bolj konkurenčnih evropskih pristanišč. Kljub temu naša vizija predvideva pospeševanje mednarodnega pretoka tovora skozi domačo Luko Koper, kjer pa zaenkrat sodelujemo le pri pretovoru različnega blaga tako na uvozu kot na izvozu. Sodelovanje z Luko Koper bi zato želeli okrepiti, saj bi Koper tudi z našo pomočjo lah-ko postal pomembna vstopno/izstopna točka za sosednje države. Slovenija ima geografsko pred-nost in v Kuehne + Nagel bi jo želeli izkoristiti ter jo ponuditi evropskemu logističnemu trgu. Imamo jasno predstavo, kako bi Koper lahko

Boru

t Vrv

išča

r


postal centralno vozlišče za veliko držav regije CEE. A zaenkrat z Luko Koper še nismo našli skupnega jezika.

Omogočate proaktivno spremljanje pošiljk? Kaj vse je zajeto v to storitev?Kuehne + Nagel je že pred dvema desetletjema ponudil trgu IT-podporo spremljanja poti po-šiljk. Ta sistem se imenuje KN Login, dostop pa je urejen prek interneta. Rešitev KN Login se z razvojem IT-tehnologije dnevno posodablja ter nudi dodatne funkcije. Ne gre zgolj za klasično spremljanje pošiljk, kar sicer tudi omogoča, am-pak uporabnikom naših storitev nudimo rešitev kompletnega vodenja in načrtovanja logistike.

Ponujate interaktivno načrtovanje dostave?Da. Naročniki že ob rezervaciji ladijske ali le-talske pošiljke lahko vidijo potek poti ter najka-snejši predvideni čas dostave skoraj do minute natančno. Sistem upošteva vse možne predvide-ne in nepredvidene dogodke ter tudi vse vple-tene v logistično pot samodejno obvešča o morebitnih spremembah. Primer: če letalo, na katerem je vaša pošiljka, zamuja zaradi kakršne-ga koli razloga, boste v dogovorjenem času pre-jeli avtomatsko e-pošto z obvestilom o zamudi ter podatkom o novem datumu/času dostave.

Kaj v vaših očeh predstavlja zelena logistika?Pri izvajanju logističnih dejavnosti kar najbolje upoštevamo varovanje okolja in sledimo oko-ljevarstvenim ciljem. Temu primerno izbiramo naše dobavitelje. Smo eni izmed skupine logi-stov, kateri želimo čim več tovora preseliti iz cest na železniške tire.

Kakšna so vaša pričakovanja v letošnjem poslovnem letu?Naš glavni cilj v letu 2010 bo povečevanje tržne-ga deleža, za kar imamo podporo tudi v matič-nem podjetju. Prodajno ekipo smo povečali za četrtino, pri širitvi pa bomo zelo previdni in se ne bomo odločali za tvegane posle. Do konca leta bomo povečali število zaposlenih za deset, v naslednjih treh letih pa bomo imeli skupaj okoli

sto zaposlenih. Predvidevamo, da bomo najhi-tereje rasli na področju ladijskega in letalskega prometa, cestni pa bo rastel bistveno počasne-je, saj je na tem področju največ konkurence. V načrtih imamo gradnjo logističnega centra. Lokacije še nismo izbrali, stal pa bo ob glavnem avtocestnem križu, največ 30 kilometrov odda-ljen od Ljubljane. Zaradi številnih naložb v tem letu ne pričakujemo dobička.

Kako ocenjujete razvoj logistike v Sloveniji? Kako pomembna je optimizacija dobavnih verig za slovenske logiste in kaj pričakujete na tem področju?Logistika kot dejavnost je v Sloveniji še nerazvi-ta, tako v očeh uporabnikov kot ponudnikov. Večina slovenskih podjetij še vedno del logistič-nih poslov za svoje potrebe izvaja sama, prav tako pa veliko logistov na trgu ponuja le ozko specializirane storitve. Ta podjetja za logistično pot od dobavitelja na enem koncu sveta do kup-ca na drugem koncu uporabljajo tudi več kot tri vpletene ponudnike, kar je potratno tako glede stroškov kot zanesljivosti storitve. V kratkem na tem področju v Sloveniji ne vidimo napredka, saj se večina podjetij nekako boji prepustiti v roke le enemu logistu. V razvitem logističnem okolju je to nekaj povsem normalnega: podje-tja, ki se odločijo za ta korak, se ne ukvarjajo z vsako pošiljko posebej, ampak gledajo in iščejo prihranke na letni ravni. S tem znižajo stroške zaradi manjšega števila zaposlenih ter dosežejo dodatne prihranke zaradi optimizacije logistič-nih poti. Mi podjetjem, ki izločijo lastno logisti-ko, omogočamo pripojitev na naš informacijski sistem in dostop do vseh podatkov v povezavi s pošiljkami. Praksa kaže, da podjetja v tem pri-meru na letni ravni dosegajo prihranke med 10 in 17 odstotki, postopek optimizacije pa traja od pol do enega leta.Kuehne + Nagel lahko za naročnike izvaja po-polnoma vse storitve od transporta do skladi-ščenja – prevzema njihove skladiščne delavce, voznike tovornjakov in drugo osebje in preure-ja logistične procese. Na globalni ravni storitve pogodbene logistike že opravlja za številna veli-ka svetovna podjetja.

V Celju spet zbrani logistiTone Belantič, predsednik Evropskega zdru-ženja za transport, promet in poslovno lo-gistiko, je opredelil tradicionalno, četrto konferenčno-sejemsko prireditev Logistika '10 kot priložnost za strokovni in podjetni-ški premislek o tem, kako je lahko logistika adut konkurenčne prednosti podjetja na trgu. Fakulteta za logistiko v Celju je organizator dogodka, na njem pa so predavali domači in tuji strokovnjaki. Prvi dan so bile v ospredju strokovne teme. Predvsem vprašanje, kaj po-meni konkurenčna logistika, kako oblikovati optimalen ekonomski model logistike, kako zmanjšati stroške v poslovanju z učinkovitimi logističnimi rešitvami in kaj naj na področju logistike v težavnih gospodarskih razmerah stori država. Slovenija bi lahko s premišljeno postavitvijo logističnih središč in s pametno prometno politiko bolj izkoristila svoje kon-kurenčne prednosti zaradi prometne lege. Podjetja pa bi lahko z drugačnim odnosom do logistike v poslovanju izbrala modele, ki bi vplivali na njihovo konkurenčno prednost. Udeleženci konference so kot primer dobre prakse v logistiki izbrali trgovsko podjetje Engrotuš v Celju. Konferenca Logistika '10 je bila v Celju 3. in 4. februarja.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju in okoljeTrajnosti razvoj kot načelo vzgoje in izobra-ževanja v Sloveniji – to je tema aktualnega pogovora, na katerem bodo sodelovali znani slovenski strokovnjaki različnih strok, ne le s področja okolja. Na pogovoru v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu bodo 23. fe-bruarja sodelovali dr. Marko Debeljak, Miha Dešman, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Jože Mencinger, Nada Pavšer in dr. Dušan Plut. Nacionalna strokovna skupina namreč pri-pravlja Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju RS, pogovor pa je del javne razprave o trajno-stnem razvoju v izobraževalnih in vzgojnih vsebinah v šolstvu.

KRATKO,ZANIMIVO

prom

ocija


Avtomatizacija v logistiki

Miran Varga

Investitor se najprej vpraša, kdaj se naložba povrne

Pametni stroji, roboti ter avtomatizirana skladišča se vse bolj selijo v sodobne proizvodne obrate. A ne zgolj proizvodnja, tudi področje logistike je podvrženo napredni avtomatizaciji. Z Alešem Habičem, specialistom za področje logistike v podjetju Špica International, smo se pogovarjali o vlogi avtomatizacije v logistiki ter njeni vpeljavi v praksi.

Kje je točka preloma, ko se mora podjetje odločiti za avtomatizacijo v logistiki?Na to vprašanje je izredno težko odgovoriti, saj splošnega odgovora ni. Vse je odvisno od po-sameznega podjetja in okolja, v katerem deluje. Praksa sicer pravi naslednje: podjetja se za avto-matizacijo v logistiki odločajo, ko imajo na voljo dovolj sredstev, saj ne gre za poceni rešitve. Ko jim izračuni, izdelani na podlagi obsega poslo-vanja, kažejo, da bi avtomatizirano skladišče ali transport in druga poslovna mesta prinesla več prednosti kot ročne in/ali polavtomatizirane re-šitve, se odločijo.

Veljajo pri vpeljavi rešitev avtomatizacije kakšne omejitve?V primeru, da ima podjetje na voljo dovolj fi-nančnih sredstev, večjih omejitev ni. Še najbolj omejujoči so lahko drugi pogoji, denimo prostor ter objekt, kjer poteka dejavnost. Včasih se lahko podjetje širi le v zrak ali zemljo.

Na katerih področjih v logistiki je uporabljene največ avtomatizacije?Med panogami na tem področju prednjačijo far-macija, živilska industrija ter vse vrste podjetij z intenzivno, masovno proizvodnjo, kjer je vloga skladišč velikega pomena. Pomemben je pred-vsem obseg poslovanja, večji kot je, več je avto-matizacije.

Kakšne so tipične rešitve v praksi?Na področju farmacije se avtomatizacija navadno uporablja za spremljanje in vodenje proizvodnje in poslovanja. Pomembni sta natančnost in sle-dljivost opravil, seveda tudi ponovljivost. Znotraj procesov je avtomatizacija zaželena, saj poskrbi, da je napak čim manj. Skladišča so v zadnjem času še posebej podvržena avtomatizaciji. Vpe-ljujejo se avtomatsko vodena dvigala, roboti, ki sami pobirajo blago. Avtomatizacija oziroma avtomatsko vodenje je lahko v tesni povezavi s transportom. V praksi zasledimo avtomatizirane vozičke ter transporterje, ki povezujejo skladišče ter posamezne proizvodne celice. Veliko je tudi polavtomatskih rešitev, pametnih omar ... Gre za sisteme, ki znajo sami delovati. Človek se vse bolj umika stroju. Za avtomatizacijo v splošnem velja, da pohitri, poenostavi, poveča natančnost in po-ceni postopke, ki jih sicer opravljajo ljudje.

Ali avtomatizacija zgolj znižuje stroške ali je lahko tudi konkurenčna/tehnološka prednost?Prednosti, ki jih prinaša avtomatizacija, je kar nekaj. Največkrat podjetje lahko hitreje opravlja svoje delo, pa tudi natančnost dela je navadno večja. Tehnološka prednost je neposredno pove-zana s tem, kako dobro podjetje te rešitve vpelje v procese. Pri tem so izredno pomembni dobra informacijska podpora, procesi ter seveda ekipa ljudi, ki razume, kaj dela.Ima pa avtomatizacija tudi kakšno slabost, ki jo vsekakor velja upoštevati. Podjetja se morajo zavedati, da je z avtomatizacijo poslovanja veli-ko fiksnih stroškov, ki odpadejo predvsem na vzdrževanje, porabo električne energije ... Za av-

tomatizacijo velja, da je tehnološko zahtevnejša, naprednejša, ni pa edino merilo napredka. Pod-jetje lahko zelo dobro shaja tudi z ročnimi pro-cesi. Včasih je lažje pokriti špice v skladiščih, ki so manj avtomatizirana, s preprostim dodajanjem delovne sile – morajo pa biti procesi dobro infor-macijsko podprti.

Ali sploh obstaja logistično podjetje brez avtomatizacije?Obstaja, z viličarji v skladiščih dela še danes ve-liko podjetij in, kot rečeno, to ni nujno slabo. Obseg prodaje/proizvodnje, torej same količine izdelkov so tiste, ki določajo tehnologijo, ki bo uporabljena. Pred uvedbo avtomatizacije je treba pretehtati vse pluse in minuse – tudi polročni po-stopki so lahko odlično optimizirani in posledič-no visoko učinkoviti.

Veljajo v Sloveniji na področju avtomatizacije kakšne posebnosti? Kaj pa v regiji?O posebnostih ne bi mogel govoriti. Kar zadeva vpeljavo avtomatiziranih rešitev na področju lo-gistike, je ta bolj kot od države ali regije odvisna od posameznega podjetja in njegove dejavnosti. Naša podjetja so precej manjša, zato velik, avto-matiziran sistem uporablja nekaj večjih sloven-skih podjetij, ki si kaj takega lahko privoščijo. Ne nazadnje je tudi delovna sila pri nas cenejša kot v kakšnih bolj razvitih državah in po večji vpeljavi avtomatizacije podjetja niti ne čutijo potrebe.V regiji razmer ne poznam najbolje, ocenjujem pa, da je stanje na področju avtomatizacije v logi-stiki še za kakšno razvojno stopnjo slabše kot pri nas. Pri uvajanju najsodobnejših rešitev prednja-čijo »farmacevti« (Hemofarm, Pliva …), za ostala podjetja pa so večje rešitve na področju avtomati-zacije bolj izjema kot pravilo.


Aleš

Hab

ičAl

eš H

abič

Automation in Logistics

Man Stepping Aside to Make Room for MachinesIntelligent machines, robots and automated wa-rehouses are finding their way into contemporary production plants. And it is not only production but also the field of logistics that is subject to ad-vanced automation. We talked to Aleš Habič, lo-gistics expert from Špica International, about the role of automation in logistics and its implementa-tion in practice.

Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije – Mrežni spin-off inkubator Univerze v MariboruKidričeva ulica 25, 3000 CELJETel: 03/42-44-204, 03/42-44-134Faks: 03/42-44-194E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.inkubatorcelje.si

PREDSTAVITEV MREŽNEGA PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA SAVINJSKE REGIJE – MREŽNEGA SPIN-OFF INKUBATORJA UNIVERZE V MARIBORU

Program podjetniškega inkubatorjaMrežni podjetniški inkubator Savinjske regije je del tehnološkega podpornega okolja in je umeščen v habitat inovativnosti in podjetništva v Savinjski regiji. Je subjekt inovativnega okolja in predstavlja okolje z ugodnimi infrastrukturnimi pogoji za začetek delovanja novega podjetja ter nudi svetovalne storitve podjetnikom začetnikom. Program podjetniškega inkubatorja izvajamo že od leta 2004 naprej. Program podjetniškega inkubatorja je delno sofi nanciran s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Največ inkubiranih podjetij kandidira na javni razpis Slovenskega podjetniškega sklada, produkt P2 - sofi nanciranje zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih. V letu 2009 je četrtina vseh sredstev SPS P2/2009 pripadla podjetjem v Savinjski regiji, in sicer članom našega podjetniškega inkubatorja.S pomočjo sklopa vseh storitev vzpodbujamo razvoj in ustanavljanje novih podjetij oziroma potencialnim podjetnikom pomagamo realizirati inovativne poslovne ideje v uspešna podjetja. Podjetniški inkubator je namenjen delujočim malim in srednje velikim podjetjem v začetnem obdobju rasti (od 0 do 36 mesecev poslovanja), ki imajo inovativen projekt. Članstvo v podjetniškem inkubatorju se prične z inkubacijo podjetja. Čas bivanja podjetja v inkubatorju ponavadi traja 3 leta in je odvisen od specifi čne situacije posameznega podjetja. Ko vključeno podjetje postane uspešno in neodvisno, ne potrebuje več subvencioniranih storitev in ugodnosti, postane diplomant. Trenutno je vanj včlanjenih 56 podjetij, od tega 51 mladih podjetij in 5 pridruženih članov. Več kot 25 podjetij pa je že zaključijo proces inkubacije.

Program univerzitetnega inkubatorjaProgram univerzitetnega inkubatorja je začel delovati 5.8.2005, ko je med Mrežnim podjetniškim inkubatorjem Savinjske regije in Univerzo v Mariboru prišlo do podpisa Sporazuma o dolgoročnem sodelovanju na področju razvoja in delovanja mehanizmov za prenos novosti iz Univerze v Mariboru v gospodarstvo in podjetniško prakso. Univerzitetni inkubator predstavlja okolje za realizacijo podjetniških pobud znotraj akademskega okolja in na ta način pomaga pri prenosu inovativnega potenciala, tehnologij in invencij na tržišče. Je instrument, ki ponuja ciljnim skupinam prostorske, materialne možnosti in ustrezno strokovno podporo za preverjanje njihovih idej pred komercializacijo. To je ena izmed oblik pospeševanja podjetništva, namenjena zlasti prenosu znanja v gospodarstvo ter tehnološkim razvojnim idejam. Univerzitetni inkubator je namenjen: akademskemu osebju, študentom, nosilcem podjetniških idej ali inovativnih programov iz tehnoloških centrov perspektivnih panog, ter tudi zunanjim nosilcem inovativnih podjetniških idej. Program podjetniškega inkubatorja je delno sofi nanciran s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI).

Program Evropske projektne pisarneŽe nekaj časa sodelujemo pri izvedbi mednarodnih projektov, realizaciji projektnih predlogov, koordinaciji celotnih projektov in pridobivanju nepovratnih sredstev iz EU. Evropska unija namreč izredno podpira rast in razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki se vse premalo odločajo za kandidaturo na razpisih mednarodnega značaja, zlasti iz naslova 7. okvirnega programa. Poleg tega ta nepovratna sredstva omogočajo razvoj podjetij z različnimi osnovnimi dejavnostmi, od energetike, okoljevarstva, ekologije, človeških virov, idej, prometa in transportnih povezav in podobno. Evropska projektna pisarna je svoja vrata odprla 01.12.2009. Glavna dejavnost Evropske projektne pisarne bo snovanje projektnih predlogov, iskanje mednarodnih partnerjev, raziskovalnih inštitutov, izmenjavo primerov dobrih praks preko Univerze v Mariboru na tuje izobraževalne inštitucije po vsej Evropi, kandidiranje za nepovratna evropska sredstva na 7. Okvirnem programu, intenracionalizacijo dobrih podjetniških praks in podobno. Poudarek pa je na celostni ponudbi vseh storitev, ki gredo z roko v roki z mednarodnimi projekti. Torej govorimo o storitvi »vse na enem mestu« (od priprave ustreznih projektnih idej in iskanje ustreznih javnih razpisov do vodenja že odobrenih projektov in nenazadnje tudi revizije in evalvacije).

Odzivnost EU na potrebe večje zaposljivosti in konkurenčnosti srednje velikih in malih podjetij – 7. Okvirni program V Mrežnem podjetniškem inkubatorju Savinjske regije – Mrežnem spin-off inkubatorju Univerze v Mariboru spodbujamo razvoj podjetij na področju energetike, obnovljivih in alternativnih virov energije, solarne, vetrne energije, zelenega podjetništva, eko inovacij in podobno. Za omenjena področja so sredstva razpisana tudi s strani EU, potrebno je le zaznati priložnosti in izkoristiti potencial mladih podjetnikov, ki nam ga ponujajo. V zadnjem letu smo v sodelovanju z uglednimi raziskovalnimi institucijami, tako na domačem kot tudi mednarodnem prostoru, kandidirali za nepovratna sredstva s strani EU: energetika - Intelligent Energy Europe in 7FP, ekolgija – Eco-Innovation. 7th Framework Programme for Research and Technological Development (FP7) predstavlja osrednji fi nančni element za podporo raziskovalne dejavnosti v Evropi. Trenutno so sredstva na voljo za obdobje 2007 – 2013. Program je zasnovan tako, da spodbuja potrebe po zaposlitvah in tekmovalnosti tudi na EU ravni, podpira pa raziskovalno dejavnost na različnih področjih (z namenom dodatno okrepiti vlogo EU na tovrstnih področjih v svetu). Da bi dejavnosti, ki jih FP7 fi nancira, lahko dopolnjevale nacionalne raziskovalne programe, morajo imeti „evropsko dodano vrednost“. Eden glavnih vidikov evropske dodane vrednosti je transnacionalnost številnih ukrepov. Okvirni programi za raziskave imajo dva glavna strateška cilja: okrepiti znanstveno in tehnološko podlago evropske industrije ter spodbuditi mednarodno konkurenčnost, ob sočasnem pospeševanju raziskav, ki podpirajo politiko EU.

Pripravili: as. prof. dr. Zdravko Praunseis, Tina Naglič in Eva Rožanc

prom

ocija

prom

ocija

prom

ocija

Embalaža | Okolje | Logistika številka 48

Documents

Transcript of Embalaža | Okolje | Logistika številka 48