Elaborat o Pripravi Muzejske Zbirke Starih 2

ELABORAT O PRIPRAVI MUZEJSKE ZBIRKE STARIH TRAKTORJEV IN DRUGE KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINE V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH

AKRONIM:KMETIJSKA TEHNIKA DEDIINA

BENEDIKT DECEMBER, 2011

Stran 1

KMETIJSKA TEHNIKA DEDIINA

KLUB STARODOBNIK SLOVENSKIH GORIC

Obina Benedikt

ELABORAT O PRIPRAVI MUZEJSKE ZBIRKE STARIH TRAKTORJEV IN DRUGE KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINE V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH Pripravil in uredil: Janez Ferlinc Fotografije: Janez Ferlinc, Roman Kranvogl, Jernej Lasbaher , Franc Lasbaher in Feliks Beri Izdajatelj in zalonik: KLUB STARODOBNIK SLOVENSKE GORICE Naslov izdajatelja: Mariborska c. 21, Benedikt Copyright KLUB STARODOBNIK SLOVENSKE GORICE Tisk: Birocenter Maksimiljan Potonik s.p. Leto izdaje: 2011 Naklada izvodov: 20 izvodov

LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC

Ta dokument je nastal v projektu ELABORAT O PRIPRAVI MUZEJSKE ZBIRKE STARIH TRAKTORJEV IN DRUGE KMETIJSKE TEHNINE DEDIINE V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH ob finanni pomoi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeelja. Organ upravljanja programa razvoja podeelja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino dokumenta odgovarja Klub Starodobnik Slovenske gorice .

Stran 2



KAZALO

POVZETEK 1. UVOD 2. PREDSTAVITEV PROJEKTA 3. TEORETINI IN ZGODOVINSKI PREGLED KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINE V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH 4. NEKAJ ZGODOVINSKIH ZANIMIVOSTI 5. PREGLED PREDPISOV, KI UREJAJO VARSTVO IN OHRANJANJE TEHNIKE DEDIINE TER ORGANIZACIJO MUZEJSKIH ZBIRK 6. POPIS IN EVIDENCA STARIH TRAKTORJEV TER DRUGE KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINE NA OBMOJU LAS OVTAR (KATALOG) - PRILOGA POPISNI LISTI 7. OCENA STROKOV OHRANJANJA IN RESTAVRIRANJA STARIH TRAKTORJEV IN DRUGE KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINE 8. PREDLOGI O POSTAVITVI MUZEJSKE ZBIRKE S POPISOM INVESTICIJSKIH STROKOV 9. STROKI IZVAJANJA PROGRAMA MUZEJSKE ZBIRKE 10. PROGRAM MARKETINKIH AKTIVNOSTI O PREZENTACIJI MUZEJSKE ZBIRKE, OHRANJANJU KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINE IN O PROGRAMU PRIREDITEV 11. PROGRAM NADALJEVANJA MUZEJSKIH AKTIVNOSTI 12. PREDLOGI O JAVNO ZASEBNEM PARTNERSTVU O POSTAVITVI IN DELOVANJU MUZEJSKE ZBIRKE. 13. PRILOGE

str. 3 4 5 6 8 11 11 12 12 13

14 15 16 17

Kljune besede: tehnika dediina, dediinska skupnost, priprava muzejske zbirke Povzetek: V Klubu starodobnik Slovenskih goric za dediino skrbimo prostovoljci, ki smo povezani v dediinsko skupnost. Zaeli smo popisovati tehniko dediino v osrednjih Slovenskih goricah, z namenom varovanja, ohranjanja, restavriranja, prikazovanja ter interpretiranja najlepih enot kmetijske tehnike dediine na raznih prireditvah. Predlagamo nekaj monosti ureditve muzejske zbirke ali muzeja v naravi na razlinih lokacijah (v estih obinah obmoja LAS Ovtar). Ohranjena tehnika dediina ima pomemben zgodovinski, konstrukcijsko tehnoloki, pedagoki ter estetski pomen pri identiteti in trajnostnem razvoju Slovenskih goric.

Stran 3



1. UVODlani nosilca projekta Kluba Starodobnik Slovenske gorice smo lastniki starih traktorjev in druge kmetijske tehnike dediine neprecenljive vrednosti, ki smo jo zaeli strokovno evidentirati in restavrirati. V im vejem tevilu jo bomo ohranili ter ponudili na ogled obanom, gostom in turistom. Pripravljamo nart ureditve muzejske zbirke in iemo ustrezen prostor. Zaradi velikega tevila eksponatov pripravljamo projekt muzeja v naravi na ve lokacijah ob atraktivnih turistinih krajih po vseh obinah vkljuenih v LAS Ovtar. Pripravili smo program prireditev muzejske zbirke s pedagoko, etnoloko in kmetijsko tehniko vsebino, ki ga tudi e delno izvajamo. Nosilec projekta Klub Starodobnik Slovenske gorice ter partnerja Obina Benedikt in Zgodovinsko drutvo Slovenske gorice smo se s skupnimi koraki v iskanju novih muzejskih in izobraevalnokulturno-ekonomskih monosti razvoja podeelja osredotoili na nartovanje muzejskih zbirk tehnike dediine na obmoju LAS Ovtar v obinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Sv. Trojica. Nekateri nai lani ivijo izven obmoja LAS Ovtar in elijo svoje enote tehnike dediine razstaviti na naem obmoju. V asu trajanja projekta smo ugotovili, da v posameznih krajih obstajajo realne monosti in pogoji za ureditev muzejskih zbirk tehnike dediine. Z upravljanjem Kluba Starodobnik Slovenske gorice jih elimo povezati v izviren muzej v naravi. Muzejske zbirke bodo postale nov turistini in pedagoki potencial ter prostor ohranjanja, oivljanja in sporoanja o pomenu kulturnih ter dediinskih vrednot. Naloge Kluba Starodobnik Slovenske gorice so koordiniranje in povezovanje lastnikov enot tehnike dediine, izvajanje dodatnih strokovnih sreanj za lane, iskanje novih monosti sodelovanja lastnikov enot tehnike dediine z izobraevalnimi, kulturnimi in socialnimi sistemi ter iritev mree muzejskih zbirk v slovenski podeelski prostor kot nove oblike razvoja podeelja s pestro ponudbo v doloenem lokalnem okolju. Vse nateto prispeva k ohranjanju kulturne dediine ter razvijanju kulturnih vrednot lokalnega prebivalstva in ire javnosti. Nartovani cilji projekta so bili doseeni in posamezni rezultati kaejo, da v okviru ve namembnosti podeelja obstaja potencial in interes, da se evidentira, restavrira in ohrani tehnika dediina na obmoju LAS Ovtar. Ob zakljuku projekta se za uspeno sodelovanje zahvaljujem vsem vkljuenim v projekt, obema partnerjema projekta, e posebej g. Milanu Gumzarj, g. Jenezu Ferlincu in g. Jerneju Lasbaherju. Projekt je povezal partnerje iz obin Benedikt in Lenart in kot tak je dober primer odline komunikacije in uspenega upravljanja projekta. Prav tako se zahvaljujem vsem sodelujoim lastnikom enot tehnike dediine, ki so sodelovali pri evidentiranju dediine in dajanju predlogov. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem sofinancerjem projekta: Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeelja, Evropa investira v podeelje; Obini Benedikt in Zgodovinskemu drutvu Slovenske gorice. Za dobro sodelovanje se zahvaljujem tudi Razvojni agenciji Slovenskih goric, predvsem gospe Renati Vaingerl kot koordinatorki programa LAS Ovtar. Franc Lasbaher, predsednik Kluba starodobnik Slovenskih goric

Stran 4



2. PREDSTAVITEV PROJEKTAOsrednja vsebina projekta je evidentiranje in restavriranje kmetijske tehnike dediine, ki jo bo potrebno v im vejem tevilu ohraniti ter na ogled ponuditi obanom, gostom in turistom. Pripravljamo nart ureditve muzejske zbirke in iemo ustrezen prostor ali zaradi velikega tevila eksponatov muzej v naravi nartujemo na ve lokacijah ob atraktivnih turistinih krajih po vseh obinah vkljuenih v LAS Ovtar. V elaboratu smo nateli tudi program prireditev muzejske zbirke s pedagoko, etnoloko in kmetijsko tehnino vsebino. Vsebina elaborata: uvod, predstavitev projekta, teoretini in zgodovinski pregled kmetijske tehnike dediine v Osrednjih Slovenskih goricah, pregled predpisov, ki urejajo varstvo in ohranjanje tehnike dediine ter organizacijo muzejskih zbirk, popis in evidentiranje starih traktorjev ter druge kmetijske tehnike dediine na obmoju LAS Ovtar (katalog), ocena strokov ohranjanja in restavriranja starih traktorjev ter druge kmetijske tehnike dediine, predlogi o postavitvi muzejske zbirke s popisom investicijskih strokov, stroki izvajanja programa muzejske zbirke, program marketinkih aktivnosti o prezentaciji muzejske zbirke, ohranjanju kmetijske tehnike dediine in o programu prireditev, predlogi o javno zasebnem partnerstvu o postavitvi in delovanju muzejske zbirke. Projekt je zasnovan z namenom priprave izhodi za nartovanje postavitve in delovanja muzejske zbirke, prezentacije muzejskih eksponatov kmetijske tehnike dediine ter postavitev muzeja v osrednjih Slovenskih goricah za obane in obiskovalce. Ciljna skupina: lastniki traktorjev in kmetijske tehnike dediine, investitorji javno zasebnega partnerstva, ponudniki turistinih storitev, prebivalci obmoja LAS, uenci, dijaki, tudentje, ljubitelji kmetijske tehnike dediine in strokovnjaki za kmetijsko tehniko, gostje in turisti. Opis aktivnosti projekta: Zbiranje podatkov (2010-nov 2011) Izdelava elaborata (okt-dec 2011) in kataloga v tiskanih izvodih ter kataloga v digitalni obliki ( CD in internet) Predstavitev (dec 2011) rezultatov v obliki ogleda najzanimivejih eksponatov na terenu, prilonostna razstava ob predstavitvi projekta. Sploni (dolgoroni) cilj projekta:

Stran 5



Projekt uresniuje cilje lokalne strategije: pospeen razvoj turistine ponudbe podeelja (predvsem gradnja turistine infrastrukture ter promocija in prepoznavnost obmoja) spodbujanje obnove in oivitev vakih jeder ter kulturne dediine podeelja (predvsem ohranjanje kulturne dediine podeelja). Specifini (kratkoroni) cilji projekta: predvsem zagotoviti osnovno turistino infrastrukturo za vse prebivalce Osrednjih Slovenskih goric in turiste (informacija o kmetijski tehnini dediini in njeni prezentaciji v Osrednjih Slovenskih goricah). Rezultati projekta so: elaborat (20 izvodov) , katalog (500 tiskanih izvodov), katalog (300 izvodov CD), katalog (link za internetno stran), prilonostna mobilna razstava o projektu.

3. TEORETINI IN ZGODOVINSKI PREGLED KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINE V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAHTehnika dediina je bila v Zakonu o kulturni dediini (Ur.l. RS, t. 1-3/81) opredeljena kot sestavni del kulturne dediine, ki jo predstavljajo stara orodja, stroji in naprave. Po tej dolobi so kmetijska tehnika dediina kmetijska orodja, naprave in stroji. Veljaven Zakon o varstvu kulturne dediine (ZVKD-1) doloa naine varovanja kulturne dediine (v nadaljevanju: dediina) ter pristojnosti pri njenem varovanju z namenom omogoanja celostnega ohranjanja dediine. Dediina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih dravljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz njihovih vrednot, identitet, verskih in drugih preprianj, znanj in tradicij. Dediina vkljuuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi as. Dediina je razdeljena na materialno in ivo dediino. Materialno dediino pa sestavljata premina in nepremina dediina. Celostno ohranjanje dediine se uresniuje v razvojnem nartovanju in ukrepih drave, pokrajin in obin tako, da dediino ob spotovanju njene posebne narave in drubenega pomena vkljuujejo v trajnostni razvoj (1. l. ZVKD-1). Varstvo dediine je v javni koristi. Javna korist varstva dediine se doloa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediine za dravo, pokrajine in obine.

Stran 6



Javna korist varstva dediine obsega: identificiranje dediine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preuevanje in interpretiranje, ohranitev dediine in prepreevanje kodljivih vplivov nanjo, omogoanje dostopa do dediine ali do informacij o njej vsakomur, e posebej mladim, starejim in invalidom, predstavljanje dediine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah, vkljuevanje vedenja o dediini v vzgojo, izobraevanje in usposabljanje, celostno ohranjanje dediine, spodbujanje kulturne raznolikosti s spotovanjem razlinosti dediine in njenih interpretacij ter sodelovanje javnosti v zadevah varstva. Drava, pokrajine in obine uresniujejo javno korist varstva tako, da organizirajo in podpirajo dejavnosti in ravnanja iz prejnjega odstavka ter izvajajo ukrepe na podlagi tega zakona. Pri uresnievanju javne koristi varovanja dediine drava, pokrajine in obine sodelujejo z lastnicami in lastniki dediine (v nadaljnjem besedilu: lastnik), poslovnimi subjekti, nevladnimi organizacijami in civilno drubo v okviru, ki ga doloajo zakoni in strategija iz 73. lena tega zakona (2. l. ZVKD1). Klub Starodobnik Slovenske gorice smo ustanovili 18. februarja 2002 z namenom, da organizirano zdruujemo ljubitelje starih vozil in druge tehnike dediine. Svoj namen dosegamo tako, da nae drutvo: sodeluje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno ali drugae ukvarjajo s tem podrojem, si prizadeva za visoko strokovno raven dela drutva, se zavzema za spotovanje etinih in moralnih nael stroke pri delovanju drutva, seznanja lane in javnost o problemih in napredku na podroju drutva, spodbuja strokovno izpopolnjevanje lanov drutva, skrbi za varnost njegovih lanov, jih s tem namenom izobrauje in skrbi za preventivne varnostne ukrepe ter spotovanje pravil v izvajanju svojih dejavnosti, organizira razlina izobraevanja za svoje lane s podroja delovanja drutva, sodeluje z drugimi drutvi ali zvezami na podroju delovanja drutva, si prizadeva za osveanje lanov pri ohranjanju dediine na podroju starih vozil in opreme, organizira sreanja, razstave, organizira udelebo na podobnih sreanjih in razstavah drugih sorodnih drutev, organizira skupno spoznavanje zgodovine vozil in druge kulturne dediine, organizira druenje ljubiteljev oldtimerjev, organizira in skrbi za druge aktivnosti s podroja delovanja drutva. V drutvu Klub Starodobnik Slovenskih goric za tehniko dediino skrbimo prostovoljci, ki smo povezani v dediinsko skupnost. Dediinsko skupnost sestavljamo ljudje, ki cenimo posamezne vidike kulturne dediine ter jih elimo z javnim delovanjem ohranjati in prenaati prihodnjim rodovom. Pri svojem delovanju v Klubu Starodobnik Slovenskih goric upotevamo naslednje tiri stebre za uveljavljanje standardov kakovosti, ki omogoajo, da bo dediina postala razvojni vir:

Stran 7



Dediinski steber (naela varovanja dediine, njene avtentinosti in sodelovanja s strokovnjaki) Interpretacijski steber (naela oblikovanja zgodbe, ki je osnova za doivetje in interakcijo) Podjetniko projektni steber (naela konkurennosti, inovativnosti in razvojne naravnanosti) Steber drubene moi (naela aktivne participacije in sodelovanja pri nartovanju in upravljanju svojega ivljenjskega in delovnega okolja ter oblikovanja dediinske skupnosti, ki se zaveda svoje identitete in jo vkljuuje v proizvode in storitve svoje regije). Takni standardi kakovosti omogoajo, da dediina postane razvojni vir (resurs), kot to priporoa Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediine za drubo, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008 (Ur.l.t. 22/08)(prirejeno po predavanju Metke Stari, Zavod Parnas, Rob, 01. 12. 2011). al veljaven Zakon o varstvu kulturne dediine (ZVKD-1) preteno ureja samo dediinski steber in delno steber drubene moi. Klub Starodobnik Slovenskih goric razume dediino v smislu Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediine za drubo. Zato je k sodelovanju povabil partnerja Zgodovinsko drutvo Slovenske gorice, ki je lan Slovenske mree za interpretacijo dediine povezane v Evropsko zdruenje za interpretacijo dediine (Interpret Europe) in ima zaradi novih znanj kompetence za izvajanje interpretacije dediine. Interpretacija dediine je pri nas nova in interdisciplinarna dejavnost, ki povezuje strokovnjake, dravne organe in prostovoljce.

4. NEKAJ ZGODOVINSKIH ZANIMIVOSTIZgodovina kmetijstva in prehrane sta najpomembneja dela gospodarske zgodovine. Kmetijstvo razvramo v naslednje panoge: poljedelstvo, vrtnarstvo, vinogradnitvo, sadjarstvo, hmeljarstvo, ivinoreja, praiereja, perutninarstvo, ebelarstvo, gojenje sviloprejke, gozdarstvo, oglarstvo, ribolov, lov in nabiralnitvo. Kmetje so najprej uporabljali pri vseh opravilih rona orodja, z inovativnim razvojem tehnike pa se je veina delovnih postopkov zaela izvajati strojno in zaradi tega je postala proizvodnja hrane zelo produktivna. Na ozemlju dananje Slovenije so bili ljudje vedno inovativni in iznajdljivi. Na Ljubljanskem barju v okolici Verda je bilo leta 2002 najdeno najstareje leseno kolo na svetu s premerom 72 cm, ki so ga naredili 5.200 let pr. n. tetjem. Zaradi kriia evropskih poti sever jug in vzhod zahod je bilo tu do konca prve svetovne vojne eno izmed sredi Evrope. Velik napredek za kmetijstvo so bile udomaene ivali, ki so dokazano vlekle plug 5.000 let pred n. tetjem, izumljen pa je bil e mnogo prej. Transport z vozovi se je zael ele po letu 2.000 pred n. tetjem, ko so iznali uporabne osi za kolesa. 1846 leta je Boydell izdelal prvo parno vozilo za uporabo v kmetijstvu, ki je imelo na zadnjih kolesih gibljive smui. Do konca 19. sol. so zunajcestna vozila uporabljala preteno gosenice. Na zaetku 30. let pa so se na teh vozilih zaele uporabljati pnevmatike. V Angliji je Flower leta 1851 patentiral postopek oranja z balansnim plugom, ki sta ga s pletenicami vlekli dve lokomobili. Z lokomobilami so lahko orali do 1 m globoko. Prav lokomobile pa so kljub

Stran 8



mnogim pomanjkljivostim omogoile nastanek prvih traktorjev. Na podnoje lokomobil so pritrdili motorje z notranjim izgorevanjem. Nastali so nekakni krianci med lokomobilami in traktorji. V Evropi so se lokomibile ob traktorjih ohranile do leta 1950 ali e dlje (v Slovenskih goricah do 1970). Do konca 19. stol. niso imeli motorji z notranjim izgorevanjem nikakrnega vpliva na delo v kmetijstvu zaradi izredno visokih cen in nezanesljivosti. Prva svetovna vojna je v ZDA zaradi pomanjkanja delovne sile pospeila razvoj traktorjev. Najprej so se uporabljali za obdelavo tal in kot statini pogon za mlatilnice. Zaradi uvedbe prikljune gredi, pnevmatik, dizelskih motorjev in hidravlinega dvigala je postal traktor med vojnama vsestransko uporaben stroj. Do konca druge svetovne vojne je bilo ivljenje na slovenskih kmetijah e skoraj v celoti samooskrbno. Zaradi velike gostote kmekega prebivalstva in poceni ronega dela so se moderni kmetijski stoji v nae kraje uvajali zelo poasi. Zanimiv je pregled poljedelske statistike iz leta 1925, ko je bilo v Sloveniji (brez Primorske) samo 8 traktorjev in 880 parnih mlatilnic. Stabilnih motorjev je bilo tudi nekaj, a tako malo, da jih statistika ni popisala. Sedaj je v Sloveniji okoli 130.000 traktorjev in mnogo razlinih posameznih delovnih prikljukov. stroji Mariborska Ljubljanska oblast oblast elezni plugi 61.000 43.000 traktorji 5 3 brane 61.000 43.000 sejalniki 5.900 735 okopalniki 1.400 4.800 kosilnice za ito 24 14 kosilnice za travo 100 730 rone mlatilnice 4.600 2.000 vitel - gepelj 4.100 3.900 parne mlatilnice 580 300 vejalniki - pajklji 22.900 10.500 rone slamoreznice 19.800 18.700 Poljedelska statistika 1925 Za zaetek zbiranja podatkov o kmetijski tehniki smo po slovenskih antikvariatih poskuali dobiti nekaj literature o najpogostejih traktorjih v Sloveniji. Ni nam uspelo. Tudi iz Srbije nismo dobili nobene literature, niti o traktorjih, ki so jih izdelovali v Jugoslaviji. Dobili pa smo nekaj strokovnih in poljudnih knjig navedenih v spodnji tabeli. Med njimi so nekatere tudi zelo redke. Zelo nam bodo koristne pri nadaljnjem delu. Na veje teave smo naleteli e pri opisanih enotah tehnike dediine. Veina lastnikov nima navodil, prospektov in literature. Vse to se dobi v tujih muzejih, specializiranih knjinicah in na sejmih. Za nao raziskavo pa tega gradiva nismo mogli pridobiti, saj bi stroki nesorazmerno narasli. Izkueni restavratorji so nam povedali, da zbiranje pisnega gradiva in rezervnih delov za restavriranje doloene enote dediine lahko traja ve let ob izdatnem finannem vloku. Seznam v elaboratu uporabljene literature, ki bo tudi teoretina osnova za novo muzejsko zbirko: Stran 9 KMETIJSKA TEHNIKA DEDIINA KLUB STARODOBNIK SLOVENSKIH GORIC

P. Blaznik, B. Grafenauer, S. Vilfan (uredniki), M. Makarovi, T. Bantan, A. Jamnik, L. Oldenburg (ured.), F. Adami itd. (uredniki), G. Guli, G. Guli, R. Jeni, R. Jeni, V. Garmu, E. Hfler, U. Paulitz, V. H. Pttler, V. Jeji, I. Marui, . Lazarevi T. Brate,

Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek, Agrarno gospodarstvo, Kmeko gospodarstvo na Slovenskem, Kmetijski stroji in orodje, Uvod v kmetijstvo, Enciklopedija tehnike, Kmetijski tehniki slovar, V. knjiga A, Kmetijski stroji, Parni kotel, Parni kotel, prironik za kurjae, obratovodje in kontruktorje Kmetijski stroji, Kmetijski stroji, Vzdrevanje traktorja, Elektrika v kmetijstvu, 1001 Traktoren, Geschichte, Modelle, Technik von von den Anfngen bis heute, Buerliche fahrzeuge und arbeitsgerte, Od lokomobile do traktorja, Kmetijska tehnika - naa dediina (lanek), digitalno gradivo, Mesto in gospodarstvo, Mariborsko gospodarstvo v 20. stol. Tehnika dediina, Osnove varstva in restavriranja (prironik za izpite) digitalno gradivo,

DZS, MK, DZS, ZSE, CZ, BF, ZJK, MIR, PD, ZP KG, ZP KG, ZP KK, NGV , fm, TZS, TMS, IINZ, MNO ZVKD,

Ljubljana, 1970. Ljubljana, 1978. Ljubljana, 1950. Ljubljana, 1954. Ljubljana, 1983. Ljubljana, 1979. Ljubljana, 1921. Ljubljana, 1949. Ljubljana, 1967. Ljubljana, 1975. Ljubljana, 1974. Ljubljana, 1953. Kln 2009. Stbing 1997.

Ljubljana, 2010. Ljubljana, 1981. Maribor, 2010, Ljubljana 2010.

Popisan imamo ivalni stroj, ki je bil izdelan v Mariboru v Tovarni ivalnih strojev in koles Franza Negra med leti 1895 1931. Franz Neger je bil svak Janeza Puha in ustanovitelj Radfahrercluba leta 1886 in eden izmed prvih zaslunih mo za elektrifikacijo Maribora. Najprej je bil kolesarski intruktor, od leta 1889 pa je bil prijavljen kot mehanik. Po do sedaj znanih podatkih je Franz Neger ustanovil prvo tovarno koles na dananjem ozemlju Slovenije. Najpozneje leta 1906 pa je zael izdelovati tudi motorna kolesa. Na oglasu v Marburger Zeitung je objavljena podoba motornega kolesa z enovaljnim motorjem, jermenskim prenosom in napisom na rezervoarju za benzin NEGER MOTOR. Ve podrobnosti o proizvodnji motorjev pa do sedaj ni znanih.

Stran 10



5. PREGLED PREDPISOV, KI UREJAJO VARSTVO IN OHRANJANJE TEHNIKE DEDIINE TER ORGANIZACIJO MUZEJSKIH ZBIRKZakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije in programi nae muzejske zbirke: Zakon o uresnievanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), UL RS, t. 77/07 Zakon o varstvu kulturne dediine (ZVKD-1), UL RS, t. 16/08 Uredba o vzpostavitvi muzejske mree (Uredba VMM), UL RS, t. 97/00 Pravilnik o strokovnih, prostorskih in tehnikih pogojih za izvajanje javne slube na podroju varstva kulturne dediine (Pravilnik o pogojih), UL RS, t. 113/00 Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediine za drubo, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008 (Ur.l.t. 22/08).

6. POPIS IN EVIDENCA STARIH TRAKTORJEV TER DRUGE KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINE NA OBMOJU LAS OVTAR (KATALOG) - PRILOGA POPISNI LISTIV zbirnem registru dediine Slovenije je vpisanih okrog 1000 enot tehnike dediine. Pred leti sta takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediine Maribor in Zveza drutev inenirjev in tehnikov Maribor pripravila obrazec za popis enot tehnike dediine. Zveza drutev je v ve kot desetih letih do 2010 popisala priblino 1825 enot tehnike dediine v Mariboru in okolici. V naih krajih so popisali samo tri enote, od katerih dveh ni ve. Zavod za varstvo kulturne dediine je pristojen za nepremino dediino, za premino tehniko dediino pa je pristojen Muzej narodne osvoboditve Maribor. Klub Starodobnik Slovenskih goric je evidentiral 61 enot tehnike dediine do konca leta 2011. Osredotoili pa smo se predvsem na traktorje in redko tehniko dediino, ki jo prilagamo v 39 popisnih listih. V katalogu smo izbrali 28 pomembnih enot tehnike dediine osrednjih Slovenskih goric. Zaradi irjenja znanja in pozitivnega odnosa do preteklosti pa smo dodali nekaj razlinih vozil, gasilske brizgalne, ago, kinoprojektor in ivalni stroj. Prednost smo dali predmetom, ki so se v naih krajih uporabljali ali pa so bili izdelani v bliini. V irem pomenu pa so vsi evidentirani predmeti povezani s kmetijsko krajino in ivljenjem ljudi v njej. Med delom na terenu in med pogovori z ljudmi smo ugotovili, da je e zelo veliko dediine neevidentirane. Odkrili smo ve evljarskih, mizarskih in kolarskih delavnic. Med njimi so tudi kovanice. Posebej zanimiva je zasebna zbirka starih ebelnjakov , panjev in mnogo razlinega ebelarskega orodja. Tu se tehnika dediina stika s etnoloko. Zaradi neustreznega hranjenja (vlano podstreje in gospodarsko poslopje) dragoceni stari in unikatni predmeti hitro propadajo. Nai lani imajo mnogo statinih motorjev. Izmed njih bomo izbrali najbolj stare in redke. Potrebno jih bo restavrirati ter usposobiti za delovanje.

Stran 11



Katalog iz tega projekta bo pomagal tudi pri ozaveanju drugih obanov, ki imajo e neevidentirane enote tehnike dediine. Iemo tudi stare fotografije, dokumente in literaturo o izgubljeni ali unieni tehniki dediini. Nali smo tudi zanimiva rauna o nakupu mlatilnice leta 1914 in lokomibile tudi iz leta 1914. Ob raunu lokomobile pa smo sliali zanimivo zgodbo. Po koncu 2. sv. vojne je lokomobilo zaplenila novo oblast za novo kmetijsko zadrugo. Lastnik se je pritoil in zahteval odkodnino. Zadruniki so morali odkodnino plaati. To pa jih je tako razburilo, da so prili s tekimi kladivi in lokomobilo razbili na drobne koke. Po etvi pa so penico mlatili s cepci, ker niso imeli ve pogonskega stroja za pogon mlatilnice. Zaradi varovanja in ohranjanja lokalne tehnike dediine bomo delo evidentiranja nadaljevali in bralce tega elaborata prosimo za sodelovanje (kontakt GSM 041-240-242).

7. OCENA STROKOV OHRANJANJA IN RESTAVRIRANJA STARIH TRAKTORJEV IN DRUGE KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINEStrokov restavriranja enot tehnike dediine ne moremo pavalno oceniti, saj je za vsak veji poseg potreben elaborat v katerem se popiejo vsi manjkajoi deli in vse delovne operacije. Zberejo se vsi razpololjivi dokumenti in nasveti strokovnjakov (mehanikov in liarjev). Restavriranje se obiajno opravlja s prostovoljnim delom. Nabavijo se samo rezervni deli in plaajo se stroki za dela, ki jih ni mogoe opraviti prostovoljno.

8. PREDLOGI O POSTAVITVI MUZEJSKE ZBIRKE S POPISOM INVESTICIJSKIH STROKOVZa vse evidentirane premine enote lokalne tehnike dediine nismo mogli najti ustreznega prostora. Najbolja reitev bi bila postavitev rabljene industrijske hale. Ve ponudb smo zasledili na internetu v vrednostih od 30.000 do 50.000 EUR. V takno halo bi postavili veino restavriranih enot dediine. Vozila v pritliju, motorna kolesa in drugo opremo v I. nadstropje. Ogledali smo si tudi nekaj praznih gospodarskih poslopij. Predrauni za obnovitev strehe pa znaajo do 50.000 EUR. Visoki stroki bi nastali tudi s spremembo namembnosti in preureditvijo hlevov. Problematino bi bilo tudi varovanje taknih objektov. Prav tako nismo nali manjih prostorov ob turistinih ponudbah, ki bi bili v posameznih obinah na ustreznih lokacijah z monostjo prikaza delovanja posameznega delovnega stroja. Na mlaji lan je predlagal, naj razpiemo arhitekturni nateaj za tipske paviljone, oziroma garae iz domaih materialov (les) za razstavljanje starih vozil.

Stran 12



Ureditev razstavnega prostora za svoja lepo vzdrevana vozila nartuje na lan Roman Kranvogl, ki ima na Zavrhu e obnovljeno zidanico, opremljeno z etnoloko muzejsko zbirko. Ob njej je neko stalo gospodarsko poslopje, ki ga bo ponovno postavil. Od zunaj bo leseno gospodarsko poslopje, znotraj pa garaa za vozila in v nadstropju razstavni prostor za manje predmete. Stroki nabave materiala in prostovoljnega dela bodo najmanj od 10.000 do 30.000 EUR. Na Sveti Ani bi morali nujno najti ustrezen prostor za razstavljanje lokomobile in kovinske mlatilnice, ki sta bili izdelani v isti tovarni na Dunaju Hofherr Schrantz. Ta tovarna je v petdesetih letih izdelovala kvalitetne traktorje po licenci Porsche. Potrebovali bi tudi ustrezen prostor na prostem, da bi lahko vsaj ob mlatitvi delovala oba stroja.

9. STROKI IZVAJANJA PROGRAMA MUZEJSKE ZBIRKEV osrednjih Slovenskih goricah e ve let pogreamo redno zaposlenega muzejskega strokovnjaka. Najprimerneji bi bil etnolog in (ali) zgodovinar z znanjem nemine. Skupaj s prostovoljci bi strokovno skrbel za vse muzejske zbirke in razstave, raziskoval bi predvsem 19. in 20. stoletje. V nekaj letih bomo v osrednjih Slovenskih goricah poskuali pripraviti toliko izvirnih projektov, da bo dediina postala pomemben razvojni vir (resurs) tudi za odpiranje novih strokovnih delovnih mest.

Vzorec muzejskih dejavnosti in kompetenc na podroju varstva premine kulturne dediine. Muzej predvsem: evidentira, zbira, dokumentira, konzervira in restavrira, hrani, varuje in znanstveno- raziskovalno prouuje premino kulturno dediino na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda za obdobje od zaetka 20. stoletja do danes ter jo predstavlja javnosti, varuje in hrani zbirke, ki so v upravljanju muzeja ter jih dopolnjuje v skladu z zbiralno politiko in s poslanstvom muzeja, pripravlja in posreduje tematske razstave ter druge oblike predstavljanja dediine doma in v tujini ter organizira gostovanja tujih razstav, aktivno sodeluje pri kulturnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji, raziskovalnimi in pedagokimi ustanovami, redno in nartno sodeluje z vzgojno-izobraevalnimi organizacijami, pripravlja in izvaja pedagoke in andragoke programe ter programe za prilagodljive drubene skupine, omogoa dostopnost do programov telesno oviranim osebam, posoja muzejsko gradivo za razstavno dejavnost in posebne potrebe, razvija vlogo osrednjega muzeja za podroja nekaterih svojih zbirk tako, da bo prevzemal vrsto nalog za in v sodelovanju z mreo muzejev, kar bo potekalo v obliki tekoega dialoga z uporabniki muzeja in muzejskimi partnerji, ugotavlja in predlaga razglasitev dediine za spomenik ali znamenitost ter pripravlja strokovne osnove potrebne za razglasitev, nartuje, usmerja in koordinira muzeoloko delo na razglaenih spomenikih, ki se nahajajo na obmoju, ki ga pokriva muzej, posreduje podatke o dediini v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti, daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediine, daje fizinim in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomo pri Stran 13 KMETIJSKA TEHNIKA DEDIINA KLUB STARODOBNIK SLOVENSKIH GORIC

spoznavanju, varovanju in zaiti dediine; sodeluje z imetniki oziroma organi, ki jo hranijo, razvija zavest o pomenu dediine, s popularizacijskimi programi iri vdenje o dediini in kulturi v irem smislu, obvea javnost o programih in aktivnostih, ki jih pripravlja, organizira znanstvena in strokovna sreanja, razgovore, seminarje in druge oblike strokovnega sodelovanja ter izobraevanja, predvsem s podroja kulturne dediine in noveje zgodovine, izvaja znanstveno-raziskovalne naloge s svojega delovnega podroja, prizadeva si dosegati visoko kvaliteto dela znotraj vseh podroij dela in odgovornosti muzeja na nain, da skrbi za izobraevanje svojih strokovnih sodelavcev, omogoa strokovno izobraevanje pripravnikov za kustose in druge poklice v muzejski stroki, vodi in vzdruje strokovno knjinico za podroje svoje dejavnosti, ki je internega znaaja in skrbi za izvajanje knjinine dejavnosti po zahtevanih standardih, izdaja, zamenjuje in prodaja strokovne publikacije, kataloge ter drugo pisano in tiskano besedo, nosilce zvoka ter ostale izdelke, ki izhajajo iz dejavnosti in poslanstva muzeja, izdaja in prodaja replike in spominke vezane na dejavnost muzeja, izdaja prepise dokumentov, potrdila na podlagi dokumentov, daje strokovna mnenja ter posreduje gradiva iz muzejskih fototek, opravlja storitve s podroja svoje dejavnosti za potrebe fizinih in pravnih oseb, opravlja gostinsko dejavnost slaiarne kot dopolnilno dejavnost za potrebe muzeja, ter gostinsko dejavnost kavarne kot dopolnilno dejavnost na stalni razstavi, oddaja prostore in opremo za razstavne, vzgojno-izobraevalne, promotivne in druge prireditve, opravlja restavratorske, konzervatorske in druge tehnike dejavnosti za potrebe muzeja, evidentira premino kulturno dediine po standardih UNESCO (Object ID) v skladu s poslanstvom muzeja na spomenikih, ki so v lasti lokalnih skupnosti in niso v upravljanju drugega muzeja lokalnega pomena, ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Muzej b o opravljal dejavnosti v obsegu in na nain, doloen z letnim programom dela in finannim nartom.

10. PROGRAM MARKETINKIH AKTIVNOSTI O PREZENTACIJI MUZEJSKE ZBIRKE, OHRANJANJU KMETIJSKE TEHNIKE DEDIINE IN O PROGRAMU PRIREDITEVAktivnosti o prezentaciji muzejske zbirke in o interpretaciji posameznih predmetov dediine, o ohranjanju kmetijske tehnike dediine in o programu prireditev Kluba Starodobnik Slovenske gorice bodo postale na podlagi tega projekta ena najpomembnejih dejavnosti drutva. e pred in med projektom je klub zael o svojih prireditvah obveati javnost. Vsako leto je svoje najpomembneje prireditve prijavil v mapi koledarju prireditev Zveze slovenskih drutev ljubiteljev starodobnih vozil. Izdaja tudi vsakoletni koledar s fotografijami dobrih primerov tehnike dediine in fotografije svojih lanov na prireditvah v preteklem letu. O prireditvah obvea lokalne asopise in radijske postaje. V naslednjem letu bo zael redno objavljati informacije na portalu MojaObina.si in na straneh partnerjev.

Stran 14



V tem projektu je izdal kvaliteten katalog s katerim eli poudariti pomen in vrednost tehnike dediine. Z gradivom iz tega elaborata in tudi objavljenim katalogom na CD-ju bo reklamiral pozitiven odnos do tehnike dediine. O rezultatih projekta bo pripravil mobilno razstavo, ki jo bo pokazal na vseh prireditvah. Varovanje in ohranjanje tehnike dediine bo manifestiral na naslednjih prireditvah (nekatere se ponavljajo vsako leto) : junija 2012 bo priredil Mednarodno sreanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike pri Lenartu s slavnostnim praznovanjem 10 letnice kluba, julija 2012 bo priredil Turistino vonjo v pozdrav obinskemu prazniku Obine Benedikt, oktobra 2012 bo organiziral vsakoletno strokovno ekskurzijo, decembra 2012 bo izdal koledar za leto 2013, 2012 bodo sodelovali na sejmu lova v Gornji Radgoni, 2012 se bodo udeleili 2. obrtnikega sejma pri Lenartu,

11. PROGRAM NADALJEVANJA MUZEJSKIH AKTIVNOSTIRestavrirana ali originalna starodobna vozila naih lanov so e ves as delovanja Kluba starodobnik neke vrste potujoi muzej. lani se s svojimi vozili udeleujejo prireditev po vsej Sloveniji in v tujini. Z izvajanjem naega projekta smo jih zaeli dodatno informirati o pomenu zbiranja literature in dokumentacije o vozilih ter o pomenu delovanja dediinske skupnosti. Prireditve potujoe muzejske zbirke s pedagoko, etnoloko in kmetijsko tehnino vsebino se bodo nadaljevale s sledeo vsebino: nadaljevanje evidentiranja in popisovanja tehnike dediine ter zbiranje dokumentacije, izpeljava razstavnih projektov tehnike dediine, nadaljevanje izdelave koncepta muzeja v naravi z iskanjem ustreznega prostora, tehnika dediina ponudba programov olam in ponudnikom turistinih storitev. Nekaj primerov pedagokih in andragokih muzejskih programov: PEDAGOKI PROGRAMI Vodstva za skupine Demonstracije obrtnikov Kulturni dan Tehniki dan Mednarodni dan muzejev Muzejske une ure Dnevi Evropske kulturne dediine ANDRAGOKI PROGRAMI Vodstva za skupine Vodstva za meane skupine, druine, posameznike Demonstracije obrtnikov Mednarodni dan muzejev

Stran 15



Poletna muzejska no Predavanja in demonstracije Veeri v muzeju Dnevi Evropske kulturne dediine

12. PREDLOGI O JAVNO ZASEBNEM PARTNERSTVU O POSTAVITVI IN DELOVANJU MUZEJSKE ZBIRKEPredlogov o javno zasebnem partnerstvu nismo oblikovali, ker nismo nali ustreznih prostorov za ureditev razstavnih zbirk tehnike dediine in ustreznih partnerjev. Iskanje se nadaljuje.

Stran 16



Elaborat o Pripravi Muzejske Zbirke Starih 2

Documents

Transcript of Elaborat o Pripravi Muzejske Zbirke Starih 2