eFoto46.pdf

Recept za dobro fotografijo?

Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti

Revija za digitalno fotografsko izobraževanje februar - marec 2010 letnik 9 št. 46

Umetniška, tudi t.i. izrazna foto-grafija ni veščina, ki bi se jo lahko naučili iz učbenikov ali preda-vanj, saj zahteva čut ali žilico – intuicijo, če hočete –, ki se jo lah-ko fotograf navzame zgolj tekom svojega dela. Razlog za to je pre-prost: ne obstaja nobeno splošno pravilo, kaj je v situaciji, s katero se sooča fotograf, vredno fotograf-ske pozornosti ali zanimivo.

e-Fotografija.si/tecaji.htm

Fotokamera leta 2009- izbor bralcev

Fotokamera in domači video

Z a v a š e b o l j š e f o t o g r a f i j e !

4368 obiskovalcev je oddalo svoj glas in za kamere leta v posameznih razre-dih izbralo Nikon D5000 (vstopni), Nikon D90 (hobi), Canon EOS 7D (na-predni), Canon EOS 1D MkIV (pro), Canon SX20 IS (megazum) in Canon PowerShot G11 (napredni kompaktni).

Photoshop Master 2010

Fototečaji in predavanjav Mariboru in Ljubljani

IZVOD JE BREZPLAČEN Tiskano 20.000 izvodov

®

Poročna fotodelavnica

Ne zamudite glavni trenutek!Fotograf se sprva niti ne zave možnosti videa oziroma ga video niti ne pritegne. Na to možnost, ki jo omogoča fotoka-mera, večina preprosto pozabi.

TOSKANA, BALI, NORVEŠKAOsnovni, nadaljevalni, individualni -

- portret, bliskavice...

Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana

e-Fotografijaje brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.Berčičeva 8b, 1260 Lj-PoljeTel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16e-mail: [email protected]: Matjaž IntiharTisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 15.000 izvodov

Fotografija je dobila nov zagonBESEDA UREDNIKA

e-Fotografija februar-marec 2010 3

Če ne bi bil že več kot tri desetletja v fotografiji, bi tudi mene presenetil današnji odziv glede uporabe fotokamere. Fotografira mlado in staro, pred-vsem pa so ženske spoznale to malo škatlico, ki je bila še pred desetletjem povsem moška domena. Slika domačih rožic, otrok, družinskih dogodkov in izletov se vse bolj iz računalniških trdih diskov selijo na papir. V obliki klasičnega fotoalbuma ali fotoknjige. Ja, fotografinje prinašajo v fotografijo red, možnost hitrega ogleda fotografij, načrtno shranjevanje spominov in predvsem drugačen pogled na fotografijo. Za dober posnetek zanimivega motiva so si pripravljene vzeti nekaj več trenutkov kot fotografi. Smisel za kompozicijo in večja pozornost na moteče elemente okoli glavnega dela motiva, ki naredijo zanimivo za nezanimivo je fotografinjam bližji. To zadnja leta opažam na vseh fotografskih izobraževanjih.Za to ne čudi, da je danes na fotografskih predavanjih, tečajih in drugih dogodkih udeleženo vse več žensk. Na fotoizletih opazimo neko drugo zgod-bo. Zdaj fotografira fotografinja in je moški samo kot sopotnik in turist.Prav zanimivo bo videti kdaj bodo fotografska podjetja opremo še bolj približali ženskam. Tako po obliki, velikosti, nastavitvah, gumbih, itd. Z barv-nimi ohišji so že pritegnili ne malo žensk, ki so nato odločile katera fotokamera bo družinska. Zdaj so že prve kamere DSLR v različnih barvnih od-tenkih. Glede na udeležbo na fotografskih tečajih, izletih in fotodelavnicah menim, da bo čez pet let tudi fotografija močno ženska domena. Tudi v kamerah DSLR jim na začetku programske nastavitve zadovoljivo služijo za doseganje tehnično korektne fotografije. Ker pa se pustijo poučiti kaj kmalu spoznajo napredne nastavitve in jih s pridom izkoriščajo za še boljše fotografije.

Digitalna fotografija je zares prinesla obilo novih možnosti in fotokamero močno razširila med množice. Počasi vse bolj spoznavamo tudi možnost kakovostnega HD video zapisa, ki omogoča predvsem v družinsko, popo-tniški fotografiji drugačen zapis in hranjenje spominov. Že v tej reviji se začenja serija člankov o video zapisu, kako posneti, računalniško obdelati in predvajati. Kaj šele bo, ko bodo ženske odkrile enostavnost videa preko fotokamere in njegov prikaz na HD TV. Bolj zahtevnim pa predstavljamo prvi članek o izrazni fotografiji.Res je, fotografija je in še bolj bo preko digitalnih “škatlic” dobila nov zagon!

Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti II.delTečaji fotografije - osnovni in nadaljevaljni, predavanja, enodnevne fotodelavnice (sedaj tudi v Mariboru) www.e-fotografija.si

e-Fotografija februar-marec 20104

Standardni (normalni) objektivi (od 43 do 55 mm)Najprej razčistimo napačno razlago osnove, ki se še vedno vse preveč-krat predstavlja fotografu. Standar-dni objektiv ni tisti, ki ima kot (v stopinjah) zajema najbolj podoben človeškemu očesu. Človeško oko ima mnogo spremenljivk in ni umerje-na naprava. Širina pogleda očesa je odvisna od več elementov, od očesa kot celote, napake leče, mrežnice in predvsem vsakega posameznika po-sebej, ki se v določenem trenutku na kaj osredini ter z možgani procesira in razume kot sliko.Pravilno je, da za standardne objek-tive označujemo tiste, ki imajo dol-žino goriščnice podobno, kot je po-treben premer kroga, da zariše polno sliko na tipalo (50 mm na 35-mi-limetrskem formatu), ali diagona-la kvadrata slike, zarisane na filmu, tipalu (43 mm na polnem formatu 24 x 36 mm). Odvisno od možnosti konstrukcije objektiva so proizva-

jalci kameram dodajali standardne objektive z goriščnico od 40 do 55 mm. Leica je bila prva komercialna fotokamera, ki je uporabila format 24 x 36 mm za posnetek.Prve so izdelali že leta 1912. Pri Le-ici so se odločili vgraditi prve objek-tive z goriščnico 50 mm (premer zarisanega kroga). Sledili so različ-ni proizvajalci, različne konstrukci-je objektivov (predvsem v razmerju svetlobne moči) in s tem drugačne goriščnice. Vsi objektivi pa so se vse do današnjih dni gibali med prej omenjenimi goriščnicami. Omenim naj še, da na primer 50 mm pri vseh objektivih ne pomeni realne gorišč-

nice in s tem enakega kota zajema 46 stopinj po diagonali. Odvisno od proizvajalca lahko v preizkusu opazi-mo, da je nek objektiv z oznako 50 mm lahko z nekaj milimetri daljšo ali krajšo goriščnico. V večini prime-rov objektiv preizkusimo in ocenimo v stanju neskončno. Pri vseh lahko opazimo, da se s približevanjem mo-tivu s tem premikom razmerja leč v objektivu spreminja tudi realna go-riščnica (kot zajema). Za današnje digitalne kamere polnega formata (FF) proizvajalci nudijo standardne objektive z goriščnico 50 mm in z go-riščnico 35 mm (1,5-krat in 1,6-krat) za »crop« kamere ali 25 mm (2-krat) za kamere 4/3-formata.

Rahlo širokokotni objektivi (od 40 do 30 mm)Danes je v uporabi vse manj objekti-vov, ki omogočajo samo eno gorišč-nico. Zato so vmesne goriščnice, ki od standardnih prehajajo v široko-kotne, za večino dosegljive predvsem

prek objektivov z izmenljivo gorišč-nico, t. i. zum objektivov.

Širokokotni objektivi (od 28 do 17 mm)Oko je prilagodljivo. Odvisno od svojih misli se osredinimo na ozki ali široki kot. Tehnologija izdelave leč in objektivov je kaj hitro prinesla mo-žnost menjave objektivov na kameri. Proizvajalci so prisluhnili fotogra-fom in jim omogočili, da lahko foto-grafirajo v širšem kotu. V notranjih prostorih ali pri fotografiranju po-krajine so ti objektivi še kako dobro-

Tečaji fotografije - osnovni in nadaljevaljni, predavanja, enodnevne fotodelavnice (sedaj tudi v Mariboru) www.e-fotografija.si


a

došli. Njihov kot zajema po diagonali sega od 75 do 104 stopinj. Čim bolj segamo v široki kot, tem težje je za-gotoviti kakovost slike, zato so kako-vostni širokokotni objektivi z več le-čami, večjo svetlobno močjo in glede na velikost leč kot samega objektiva dragi.

Ekstremno širokokotni objektivi (pod 17 mm)Če smo osredinjeni na pogled z oče-som, lahko opazimo, da je kot zaje-ma zelo širok. Človeško oko omo-

goča zajem motiva tudi v kotu 180 stopinj. Vendar je res ostra in po-polnoma razpoznavna slika vidna zgolj v nekaj stopinjah. Čim bolj se odmikamo od središča našega pogle-da proti robu, tem večja je neostrina, človek pa tako dojema samo svetlob-ne obrise in barve v precej nedoloče-ni obliki.Objekte zunaj središča vidimo in razpoznamo bolj na podlagi spomi-na kot pa ostrega pogleda.Pod goriščno razdaljo 17 mm se zač-ne zanimivo področje eks tremno ši-

rokokotnih objektivov oziroma kotov zajema. Taki objektivi

omogočajo zadovoljivo kakovostno sliko po celotno zajeti povr-

šini. Kot zajema 17-milimetrske-ga objektiva na

tipalo polnega forma-ta (FF) je 104 stopinje po

diagonali.Ekstremno širokokotni objektivi

imajo še krajše goriščnice, 14 mm, 8 mm ali celo 6 mm. Z njimi lahko

Vibration compensation(Optični 3-smerni stabilizator slike)

AF18-270mm F/3,5-6,3 VC Di II

Svetovni rekorder 18 mm

270 mm

Največji zoom obseg doslej, ekviv. 28-420 mm.

Akcija: 459 €

Uvoznik in distributer:

Na akcijsko ceno ni možno uveljavljati dodatnih popustov.

18-270 Tamron_EF.indd 1 15.2.2010 12:24:54

Prikaz goriščnic in njihov kot zajema po diagonali v 35mm razredu28mm - 740 35mm - 620

50mm - 460 85mm - 280

135mm - 180 200mm - 120

400mm - 60 800mm - 30

dosegamo kote zajema vse do širine 220 stopinj. Da, res je, specialni Ni-kon 6 mm fish-eye (ribje oko) omo-goča zajem kota 220 stopinj.Ekstremno širokokotni objekti-vi, predvsem kako vostni, so redki, ker so kon s trukcijsko zapleteni in zato dragi. Širok zorni kot in veli-ka globinska ostrina omogočata ne-navadne in zelo zanimive posnetke. Značilnost ekstremno širokokotnih objek tivov je močno izbočena prva

leča, zaradi česar je uporaba navoj-nih filtrov nemogoča. Pri teh ob-jektivih upo rabljamo želatinske fil-tre, ki jih pritrdimo na zadnjo stran ali notranjost objektiva. Nikkor (6 mm) jih je že vgradil v objektiv.Ekstremno širokokotne objektive de-limo na tri skupine. Še preden si jih ogledamo, naj povem, da na nekate-re kompaktne kamere lahko dodamo posebne predleče, s katerimi lahko simuliramo ekstremno široke kote.

Individualni fotografski tečaji za posameznike in podjetja www.e-fotografija.si/tecaji.htmLinearni objektivKadar slikamo ravno drevo, stav-bo …, želimo ravne linije tudi na fotografiji. Tako sliko brez težav na-redijo klasični 50-milimetrski objek-tivi, ozkokotni objektivi in to po na-vadi pričakujemo tudi od objektiva. Pri ekstremno širokokotnih objek-tivih pa je to povezano z velikimi teh ničnimi težavami in na koncu s ceno objektiva.Za primer vzemimo, da od zgoraj navzdol slikamo veliko šahov nico (v našem primeru F1 avtomobil - de-sno). Na sliki želimo dobiti enako ve-like črne in bele kvadrate. Če pogle-damo mimo kamere, opazimo, da so kvadrati pod nami veliki, tisti proti robu pa manjši in sploščeni. Objek-tiv to popravi tako, da sliko na robu ustrezno poveča.Povečanje pa pomeni zman jšanje svetlosti, saj iz kvadratov na robu slike prihaja manj svetlobe kot iz ti-stih na sredini. Zato mora imeti tak objektiv zelo velike leče, da je sli-ka enakomerno svetla. Taki objek-tivi ohranijo sliko ravnih linij in predvsem sodčkasta distorzija, ki je opazna pri navadnih širokokotnih objektivih, je zanemarljiva.Najbolj širokokotni linearni objekti-vi, ki so zdaj v proizvodnji za zrcal-no-refleksne kamere s samodejnim ostrenjem, imajo goriščno razdaljo 14 mm (ekv. 35mm).

Ribje okoČe želimo zajeti zorni kot 180 stopinj ali več, moramo uporabiti eks tremno širokokotne diagonalne ali cirkular-ne objektive, t. i. ribje oko.Diagonalni objektiv naredi sliko v velikosti celega formata filma, ven-dar 180 stopinj samo po diagonali posnetka. Cirkularni objektiv na po-snetek zariše celotno sliko, ta pa de-luje, kot bi jo fotografirali iz črne lu-knje. Slika je okrogla.Taki objektivi na robu slike ne razte-gujejo kot linearni, zato je manj težav z enakomerno osvet ljenostjo filma po celotni površini, zato pa je slika močno popa čena. Taki objektivi so kon s trukcijsko preprostejši in cenejši ter manjši od linearnih. Večina dia-gonalnih objektivov ima svetlobno moč f/2,8.Diagonalni z goriščno razdaljo 15 mm pokrije zorni kot okoli 180 sto-pinj po diagonali posnetka, cirkular-ni objektivi z goriščno razdaljo 6 ali 15 mm pa pok rijejo celoten polpro-stor, sliko pa dobimo izrisano v kro-gu (slika na str. 7). Ti objektivi dose-žejo zorni kot tudi 220 stopinj. Tak je na primer že omenjeni Nikon 6 mm; f/2,8, pri katerem je prva leča kar šti-rikrat večja od kamere.

Vaš ponudnik digitalnih kamer, fotoaparatov in dodatne opreme.

UporabaLinearne objektive (z majhnim popačenjem a z najširšim kotom zajema od 100 do 115 stopinj po diagonali) uporabljamo predvsem v arhitekturi in no-tranjih prostorih ter za pokrajinske in dokumentarne posnetke.Prve take objektive so razvili za slikanje Zemlje iz letal in izdelavo zemljevi-dov.Zelo uporabni so za slikanje not ranjosti zgradb ali avtomobilov. Popačenje je malenkostno, zaradi korekcije pa je slika na robu včasih videti nekoliko raz-potegnjena. Velika globinska ostrina omogoča zanimive pos netke, saj je na istem posnetku lahko majhen detajl v ospredju, v ozadju pa razločno vidimo celotno pokrajino.

Diagonalni objektiv (ribje oko) skrivi sliko, vendar ohrani navidezno velikost predmetov. Uporaba je podobna kot pri drugih širokokotnih objektivih, pose-bej pa so zanimivi športni motivi.


Foto: Veljko Jukič

Foto: Veljko Jukič

Cirkularni objektiv (ribje oko) z iz-jemno širokim kotom 180 ali več sto-pinj (že omenjeni Nikon 6 mm) se pogosto uporablja v znanstvene in dokumentarne namene. Meteorologi so ga upo rabljali za določitev deleža neba, pokritega z oblaki, astronomi pa še vedno za foto grafiranje celo-tnega neba pri zasledovanju utrin-kov.

ko krajša tudi goriščnica, posledič-no manjši, lažji in cenejši pa je tudi objektiv. Kote zajema 5 stopinj in še manj dosega kar nekaj kompaktnih megazum kamer različnih proizva-jalcev. Zaradi digitalnega zuma je kot še krepko ožji. Med kamerami DSLR pa ni tako preprosto. Ekstremni oz-kokotni objektivi, ki omogočajo za-risati visoko kakovost z goriščnica-mi 400, 500, 600 in več milimetrov, so težki (4 in več kg), dolgi 30 in več centimetrov in dragi (nekaj ti-soč evrov). Tudi danes so ti objekti-vi predvsem domena profesionalnih fotoreporterjev in naravoslovnih fo-tografov.

Matjaž IntiharV naslednji številki: objektivi v razredih.

dobili ime po ozkem kotu zajema v stopinjah. 100-milimetrski objektiv zajema kot po diagonali 24 stopinj, 200 mm 12 stopinj in 300 mm samo še 8,15 stopinje. Danes zelo razširje-ne goriščnice ozkokotnih objektivov za hobifotografe segajo vse do 300 mm. Ozkokotni objektivi so lahko tudi za vrhunski zapis sestavljeni iz manj leč

kot objektivi krajših goriščnic. Zara-di daljših goriščnic pa morajo imeti večje sprednje leče, da ohranijo do-bro svetlobno moč, zato so pri teh objektivih velikost, teža in cena moč-no odvisne od svetlobne moči objek-tiva.

Ekstremni ozkokotni objektivi (nad 300 mm)V dobi filmskih fotokamer so si predvsem profesionalni fotogra-fi lahko privoščili in znali izkoristiti te objektive. Vedno so bili zelo dragi, veliki in težki.Danes, v dobi digitalne tehnike, je drugače. Izjemno ozke kote zajema omogočajo že kompaktne megazum kamere. Ker so tipala manjša, je lah-

Ozkokotni (tele)objektivi (od 85 mm do 300 mm)Človek si je vedno želel približati motiv. Fotograf še danes pravi, da oz-kokotni (tele)objektiv približa. Pa to ni res! Objektiv samo zajame ožji kot motiva in ga v slabši ali višji kakovo-sti prenese na tipalo. Ti objektivi so

Če ste v dilemi kateri objektiv izbrati za vaš dober nakup, vprašajte nas.

[email protected]


8

Fotokamera in domači videoPrihod digitalne tehnologije v fotografijo je prine-sel nove možnosti. Ena izmed njih je vse uporab-nejša in počasi se že kaže, da bo zapis gibljive slike, pravimo mu tudi video, kmalu vse bolj izkoriščan. Menim, da bo v domeni družinske in popotniške fotografije prav video v naslednjih letih naredil ve-čji preskok in bo vse bolj prisoten tudi med foto-grafi.Fotograf se sprva niti ne zave možnosti videa ozi-roma ga video niti ne pritegne. Na to možnost, ki jo omogoča fotokamera, večina preprosto pozabi. Vendar, ko enkrat začneš z videozapisom, spoznaš tudi njegove prednosti pred sliko. Fotografski al-bum, fotoknjiga ali danes sodobnejše domače TV-predstavitve so odlične možnosti za prikaz foto-grafij. Vendar pomislite, kaj imate raje shranjeno za spomin, ko vaš otrok pove prve besede, naredi prve korake ali ko ste na zanimivem dogodku ali potovanju. Fotografijo ali video?Na začetku se možnosti videosnemanja niti ne spomnimo. Toda ko vidite videozapis o dogodku pri prijateljih, vi pa imate samo fotografijo, vas vi-deo lahko hitro premami. Seveda ne vseh. Toda za-dnje čase vse bolj opažam, da je zanimanje za vide-ozapis vse večje, s prihodom HD-videa v kamere DSLR pa se o njem začenjajo tudi prve strokovne razprave.Decembra 2007 sem že zapisal, da bodo med nas prišle kamere DSLR z možnostjo videozapisa. Le redki so sprejeli to možnost, vendar sem sam že iz pogovorov z inženirji fotopodjetij predvideval, da se ta možnost hitro bliža. Predvsem fotorepor-terji in njihovi uredniki so izrazili te želje. Video v internetu je vse bolj razširjen. Prav tako gledanost internetnih strani dnevnih časopisov. In prav na njih so obvestila v videozapisu najhitreje zaživela. Vse manj se bere, vse več se išče kratke in jedrnate

informacije v videozapisu. In če uredništvo pošlje fotografa na dogodek, zakaj ne bi posnel obenem še videozapisa. Proizvajalci so prisluhnili in že av-gusta 2008 smo v kameri DSLR Nikon D90 dobili možnost videozapisa.Da se videozapis še ni razširil v večji meri, je za zdaj krivo dejstvo, da še ni preproste možnosti za obdelavo videa. Tudi uporabnik, ki ima računal-nik, ne ve, kateri program lahko uporabi za obde-lavo videa oziroma kje dobiti prve osnovne napot-ke za to, kako začeti. Na žalost je videoobdelava še zelo razpršena na množico formatov zapisa in nji-hovo obdelavo. Vendar pa počasi vse skupaj posta-ja preprostejše. Računalniki imajo že dovolj zmo-gljivo procesorsko moč, prav tako so trdi diski v računalniku z več spomina, dodatne zunanje enote pa so poceni. Potrebujemo samo še nekaj znanja glede obdelave videozapisa.

e-Fotografija vam bo z več članki približala mo-žnost obdelave videozapisa. Sam sem po vsaki fo-todelavnici ali fotopotepu predstavil poleg članka še video o samem dogodku. Prikaz dela na fotote-čaju, našega fotopotepanja v Toskani ali eksotične fotodelavnice na Baliju je povsem nekaj drugega, če si jih ogledamo v videozapisu, kot da beremo članek, ob njem pa si vse skupaj ogledamo samo na fotografijah. Še ne verjamete? Poglejte na stran www.e-fotografija.si in članek o naši eksotični fo-todelavnici na Baliju. Sam od zdaj naprej ne grem več na noben fotopotep brez fotokamere, ki omo-goča HD-videozapis. Spomini v gibljivi sliki bodo čez leta zavrteli čas nazaj v lepši, spominov pol-nejši obliki ne samo nam, ampak tudi drugim gle-dalcem.

Video od A do M za domači videoPrvi članek z nasveti, s katerimi fotokamerami lah-ko zajamemo videozapis in kako ga začeti upora-bljati, bom predstavil v člankih z naslovom od A do M. Zakaj sem si izbral za konec mojih člankov črko M? Zato ker menim, da samo do tu lahko po-dam nekaj o domačem videu s svoje plati. Torej M kot Matjaž. Več pa nam bodo podali strokovnjaki za video. Toda že moje osnovno poznavanje vide-ozapisa je dovolj, da boste z videom lahko začeli in se v praksi spoznali z njim na svoj način.

Fotokamera in videozapisPred desetimi leti je že vsaka kompaktna digitalna fotokamera omogočala videozapis. Zanimiva la-stnost, o kateri se je kar veliko govorilo in včasih tudi preizkusilo, vendar pa sta velika količina po-datkov in mogoč ogled filma samo na računalni-škem zaslonu večino hitro odvrnila od resne upo-rabe te možnosti.Danes. HD-video prehaja že v kamere DSLR. Ve-čina novejših kompaktnih kamer že omogoča HD-zapis in neposredni priklop kamere na TV. Ven-dar je težava še vedno v tem, da za video obvezno potrebujemo računalniško obdelavo, da je zapis gledljiv. Kot moramo med 1000 fotografijami s potovanja izbrati sto tistih, ki bodo krasile naš fo-toalbum, je treba pri videu opraviti izrez in monta-žo nezanimivih ter predolgih kadrov. To pa od nas zahteva več časa in znanja ter boljšo računalniško opremo.V meniju fotokamere ali preko programskega na-stavitvenega gumba vklopimo možnost zajema vi-dea. Preko menija lahko nastavimo še ločljivost zapisa. Odvisno od fotokamere je omogočen za-pis v polnem HD zapisu (tkim. full HD) ločljivo-sti 1920x1280 točk (ki je lahko v TV formatu z 'i' oznako, interlaced - prepleteno, kjer se parna in neparna polja izmenjujejo; ali kot 'p', progresiv-

HD video postaja vse bolj doma tudi med profesionalnimi fotoreporterji. Obenem pa so prednosti snemanja videa s ka-mero DSLR spoznali tudi profesionalni video snemalci. Re-lativno poceni tehnologija in neverjetne optične možnosti.

HD video se seli tudi v majhne kompaktne fotokamere. Kot nalašč za predstavitev izletniških motivov na sodobnih HD TV zaslonih.


Vikend fotopotep TOSKANA (14. do 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

9

Fotokamere ki nudijo HD video zapisDSLRCanon EOS 550D – 1920x1080 / 20fps Canon EOS 7D – 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fpsCanon EOS 5D MkII – 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fpsCanon EOS 1D MkIV – 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps

Nikon D5000 – 1280x720 - 24fpsNikon D90 – 1280x720 - 24fpsNikon D300s – 1280x720 - 24fpsNikon D3s – 1280x720 - 24fps

Pentax K-x – 1280x720 - 24fpsPentax K7 – 1280x720 - 30fps

KompaktneCanon SX1 – 1920x1080 / 30fpsCanon SX20 – 1280x720 / 30fpsCanon IXUS 990IS – 1280x720 / 30fpsCanon IXUS 200IS – 1280x720 / 30fpsCanon IXUS 120IS – 1280x720 / 30fpsCanon IXUS 110IS – 1280x720 / 30fpsCanon IXUS 100IS – 1280x720 / 30fpsCanon Powershot 200IS – 1280x720 / 30fps

Nikon Coolpix P100 – 1920x1080 / 30fpsNikon Coolpix S8000 – 1280x720 / 30fpsNikon Coolpix S6000 – 1280x720 / 30fpsNikon Coolpix S4000 – 1280x720 / 30fpsNikon Coolpix L110 – 1280x720 / 30fps

Olympus EP-1Olympus EP-2Olympus E-PL1Olympus mju Tough 8010 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)Olympus mju 9010 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)Olympus mju 7040 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)Olympus mju 5010 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)Olympus SP 800 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)Olympus SP 600 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)

Pentax Optio I-10 – 1280x720 / 30fpsPentax Optio H90 – 1280x720 / 30fpsPentax X70 – 1280x720 / 30fps

Sony CyberShot DSC W-270s – 1280x720 / 30fpsSony CyberShot DSC W-290s – 1280x720 / 30fpsSony CyberShot DSC W-350s – 1280x720 / 30fps (AVCHD 1920x1080 / 50fps), (MPEG4 1440x1080 25fps)Sony CyberShot DSC W-360s – 1280x720 / 30fpsSony CyberShot DSC W-380s – 1280x720 / 30fps (AVCHD 1440x1080 / 50fps)Sony CyberShot DSC W-390s – 1280x720 / 30fps (AVCHD 1440x1080 / 50fps)Sony CyberShot DSC TX-7s – AVCHD 1440x1080 / 50fps (MPEG4 1440x1080 25fps)Sony CyberShot DSC TX1H – 1280x720 / 30fpsSony CyberShot DSC WX1B – 1280x720 / 30fpsSony CyberShot DSC T900B – 1280x720 / 30fpsSony CyberShot DSC HX1 – 1280x720 / 30fps

Casio Exilim EX-S12 – 1280x720 / 24fpsCasio Exilim EX-H15 – 1280x720 / 30fpsCasio Exilim EX-S10 – 1280x720 / 24fpsCasio Exilim EX-Z550 – 1280x720 / 24fpsCasio Exilim EX-Z2000 – 1280x720 / 30fpsCasio Exilim EX-Z330 – 1280x720 / 24fpsCasio Exilim EX-FH100 – 1280x720 / 30fpsCasio Exilim EX-FH25 – 1280x720 / 30fpsCasio Exilim EX-F1 – 1280x720 / 30fps (H.264 1920x1080 60fps)

Panasonic DMC GF1 – 1280x720 / 30fps (AVCHD)

Fujifilm Finepix HF10 – 1920x1080 30fps (MPEG4, H.264)Fujifilm Finepix S2000HD – 1280x720 30fps (MPEG4)Fujifilm Finepix S1800 – 1280x720 30fpsFujifilm Finepix S1600 – 1280x720 30fpsFujifilm Finepix F80EXR – 1280x720 24fpsFujifilm Finepix AX250 – 1280x720 24fpsFujifilm Finepix AX200 – 1280x720 24fps

ni zapis - polnoformatna zapis vsake od sličic), v HD zapisu z velikostijo 1280x720 točk (le ta nosi tudi oznako HD2, značilnost pa je da ima vedno progresivni, polnoformatni zapis vsake sličice po-sebej, pri TV sprejemnikih se to imenuje tudi 'HD ready'). Fotokamere imajo pogosto tudi zapis v ra-čunalniškem VGA formatu - nekdaj standardni ločljivosti prvih računalniških zaslonov s 640x480 točk in polovični 320x260 točk (le-to zapisujejo danes tudi mobilni telefoni, to pa je bil tudi zače-tni format YouTuba (ki pa sedaj že podpira tudi 640x480 ali celo HD 720p formate).Odvisno od naših potreb izberemo ločljivost, v ka-mero vstavimo zmogljivo pomnilniško kartico in snemanje se lahko začne.Tako enostavno je lahko, če smo neizkušeni in na zajem videa ne damo večje pozornosti. In ne ma-lokrat se zgodi, da po prvem navdušenju opazimo, da je video zapis potraten glede količine podatkov, energije, da so naši zapisi predolgi, streseni, neo-stri…

Ločljivost, formati, količina podatkovPomen pravilne izbire ločljivosti je pri videu dru-gačen kot pri fotografiji. Pri fotografiranju le red-ki izberejo nižjo ločljivost, kot jo omogoča tipalo. Pri videu pa hitro spoznamo, da je še tako zmo-gljiva pomnilna kartica premajhna. Večina fotoka-mer snema v formatih z oznako oziroma končnico .AVI ali .MOV. Avi oznaka pomeni video univer-zalni zapis na 'PC strani', MOV pa je namenjena uporabnikom na 'Mac strani', a deluje tudi širše (z Quick time predvajalnikom tudi na vseh PC z win-dowsi), na nekaterih mobilnih telefonih in igral-nih konzolah.Vse video kamere in kompaktne fotokamere pa izkoriščajo sodobne formate zapisa s na osnovi standardov MPEG2 ali MPEG-4. Gre za način in tehniko stiskanja video in avdio podatkov v po-sebne video 'kontejnerje' ali 'ovojnice', pri tem pa imena lahko pomenijo tehniko in stopnjo stiska-nja (MPEG2/4), tehnični tip zapisa podatkov (AV-

Če le imate možnost se preizkusite v video zapisu preko kamere DSLR.

a

Zapi

s je z

golj

info

rmat

iven

, pod

atki

pov

zeti

po u

radn

ih st

rane

h pr

oizv

ajal

cev.


16 urni tečaj programa Photoshop (Ljubljana 10 - 11 april / Maribor 22 - 23 maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si

10

AVI - kratica pomeni Avdio Video Interleaved - AVI zapis. Je univerzalni 'kontejner', ki v sebi nosi nizko-komprimirani (5:1) video zapis, praviloma v SD ali DV kakovosti, zelo pogost in celo standardni način shra-njevanja videa za predvajanje na Windows platformi. MOV - kratica pomeni 'movie' po Applovi nomenkla-turi. Podobno kot AVI je 'kontejner' ali 'ovojnica' na-menjena shranjevanju (5:1) video in zvočnega zapisa za predvajanje na vseh Mac platformah, a jo z inšta-lacijo Quicktime predvajalnika lahko beremo tudi v Windows okolju. Lahko vsebuje SD ali DV zapis, po-gosto pa tudi MPEG-4, ki je lahko v SD ali katerikoli HD kakovosti. MPEG - je kratica Motion Pictures Expert Group - skupine za standardizacijo filmskega zapisa, ki je že pred desetletjem opredelila vse tri standarde: MPEG-1 (sedaj že zastareli zapis, ki ima kakovost na davni VHS- kaset ali video-CD-jev, s podatkovnim tokom do 2 Mbps in kompresijo do 10:1). MPEG-2 (sodobni standard, v katerem potekajo vsi sa-telitski TV prenosi, so izdelani vsi DVD-video zapisi s podatkovnim tokom do 8Mbps in stopnjo kompresi-je do 25:1. MPEG-2 je še vedno tudi osnova za tkim. HDV od (19:1 do 25:1) ali HDcam EX standard (Sony, s 35 Mbps) ali celo najnovejši Canonov video pro MXF 4:2:2 50 Mbps format).

MPEG-4, ki ima stopnjo kompresije do 50:1, a pozna-valci sodijo, da je zaradi novih algoritmov dvakrat bolj učinkovit zapis od MPEG-2, zelo racionalen, ker zahte-va polovico manj pasovne širine pri prenosu, zato učin-kovit za zapis ali prenos video podatkov, a (še vedno) zelo težaven za obdelavo s specializiranimi programi, vendar se vsi novi video zelo hitro prilagajajo temo, pa tudi procesna moč računalnikov raste.

H-264 in AVCHD sta oznaki za MPEG-4 zapis v ustre-znem formatu: H-264 je ime svetovnega standarda kompresije, AVCHD pa je tip podatkovnega (računal-niškega) zapisa, ki se je uveljavil odkar video ni več za-snovan na tračnem zapisu na kasete, pač pa podatkovni (računalniški) zapis na trde medije kot so kartice (SD ipd), trdi diski ali 'flash' vgrajene spominske kartice.

1920x1080 - novi standardni visoko ločljivostni (HD) video zapis, ki je lahko prepleten ('i' - interlaced, tipični TV zapis) ali polno formaten ('p' - progresivni, za pri-kazovanje v sodobnih digitalnih kinih ali na računalni-ških monitorjih in sodobnih LCD in plazma TV spreje-mnikih). Piksli imajo stranice praviloma v razmerju 1:1. 1440x1080 - je ena od enakovrednih, a racionalnih oblik HD zapisa, ki se je uveljavila l. 2003 s prihodom HDV2 zapisa. Piksli imajo stranice v formatu 1.33:1, v kakovosti zapisa se razlika skorajda ne opazi, saj je bila tehnologija že tedaj tako zelo izpopolnjena, da je bila

ostrina praktično enkovredna polnem HD zapisu. 1280x720 - standardni visokoločljivostni (HD) vi-deo zapis, ki je vedno polnoformaten ('p' - progresiv-ni). Piksli imajo stranice v razmerju 1:1. Je tudi osno-va HDV2 standarda, lahko je zapisan kot MPEG-2 ali MPEG-4, v 'ovojnicah' tipa AVI ali Quicktime, v stan-dardu H-264.

25fps - pomeni 25 Frames per Second - sličic na se-kund: evropski PAL in EBU HDTV standard temelji-ta na električni frekvenci 50 Hz, video in TV zapis pa poteka s polovično frekvenco 25/sekundu. Univerzalni video standard v Evropi, Avstraliji, delu južne Ameri-ke, Afrike in Azije. 30fps - pomeni 30 Frames Per Second - sličic na se-kundo. Temelji na ameriškem NTSC in (sedaj) ATSC - HD standardu in ameriški električni frekvenci 60Hz. Natančeje je video frekvenca 29,97, lahko pa tudi 59,94 sličic/sek. 24fps - pomeni 24 Frames Per Second - sličic na se-kundo. Je osnovni filmski standard, saj vsi kinoprojek-torji tečejo s to hitrostjo, je tudi osnova vseh filmskih kamer, a tudi izvor vseh paradoksov: vsi projekti na-rejeni v formatu 25 ali 30 ali 60 se morajo pretvoriti v format s 24 slikami/sek, čeprav se nato v kinih predvaja 48slik/sek - vsako sliko se prikaže dvojno!

CHD) ali standard zapisa v kontej-nerju (Quicktime ali AVI). Sodobni računalniški predvajalniki brez težav predvajajo večino formatov, proi-zvajalci programov za obdelavo vi-dea pa (bolj ali manj) zelo ažurno skrbijo, da njihovi video programi (NLE) podpirajo vse čedalje bolj ra-znovrstne formate videa - iz video ali foto kamer! Obenem neizkušeni sne-malec snema dolge kadre. Ko pa kot take gledamo na TV zaslonu so ne-zanimivi, saj hitro ugotovimo, da je za video informacije potreben krajši kader in več različnih informacij. Za to pa brez dodatne računalniške ob-

delave ne gre. Količina podatkov in kasnejša potreba po obdelavi naših zapisov skoraj vse hitro odžene od snemanja videa s fotokamero.

Osvetlitev, zum, AFPri večini kompaktnih fotokamer osvetlitev delujejo samodejno. Vse kamere ne omogočajo zumiranja med snemanjem videa in samodej-nega ostrenja. Zato je dobro že pred nakupom kamere vedeti, v kolikšni meri vas bo videozapis prepričal in ga boste izkoriščali. Če boste video snemali v večji meri, naj današnja sodobna kompaktna fotokamera

omogoča HD-videozapis, zumiranje in samodejno ostrenja ter zelo do-brodošlo korekturo osvetlitve. (Kot najvišjo referenco si vzemite Canon SX 1 IS). HD-zapis iz fotokamere je danes že dobre kakovosti in lepo gle-dljiv na HD-televizijah. Prav tako je HD-zapis odlično prikazan na ra-čunalniških zaslonih. Nižja ločlji-vost 640 x 480 točk je zadovoljiva za starejše TV-zaslone ali računalniške zaslone z majhno ločljivostjo. Veči-na spletnih strani, na katerih lahko prikazujemo video, kot sta YouTube in Vimeo, že omogoča prikaz videa v HD-ločljivosti. Ker na teh videopor-

talih še dodatno stisnejo podatke, je kakovost zapisa nekoliko manjša. Vendar pa za domačo predstavitev družinskih in popotniških videofil-mov v večini primerov izkoriščamo HD TV-zaslone. Na njih pa so lahko HD-videozapisi zelo dobro prikaza-ni. Ali jih predstavimo neposredno iz fotokamere, ki je s kablom HDMI povezana s HD TV ali pa naredimo montažo videozapisov v računalni-škem programu in film zapišemo na DVD ter ga z DVD-predvajalnikom prikažemo na HD TV.

Matjaž Intiharnaslednjič, kako uporabiti fotokamero za video zapis.

Digitalni video jezik v kraticah - podatki, katere največkrat zasledite ob vaših fotokamerah


12

Fotografiranje hrane z bliskavicami / Fotodelavnica

Eksotična fotodelavnica NORVEŠKA (predvidoma julij)

V soboto 27. marca, bomo v gostilni Mencigar/Nobile v Ljubljani, pripra-vili tretjo fotografsko delavnico foto-grafiranja hrane. Sveže pripravljeno in aranžirano hrano, bomo s pomo-čjo studijskih in lastnih bliskavic fo-tografirali pod vodstvom Alana Or-lič Belšaka. Ne, ni namen uporabiti najboljšo studijsko opremo, oziroma narediti delavnico za profesionalce. Delavnica je namenjena fotografom,

ki bi radi spoznali svojo opremo, ka-mero, bliskavico, brezžično proženje in z njo ter dodatnimi poceni pri-pomočki posneli dobre fotografije. Spoznali se bomo z različnimi nači-ni osvetljevanja in uporabe bliskavic, kot odbojniki in majhnimi triki ku-

harskih in fotografskih mojstrov, da hrana na sliki izgleda všečna. Kot je na prejšnji delavnici podal napotek Alan. Gledalcu se morajo ob gleda-nju slike “pocediti sline” in mora po-stati lačen, pa čeprav smo namesto sladoleda fotografirali obarvane ku-

glice pire krompirja, ali imamo v ko-zarcu namestu ledu plastične kocke.In seveda, ne bomo lačni saj po foto-grafiranju hrano pojemo. Torej, novo znanje, dobre fotografije in slastno kosilo je zagotovljeno. Si lahko želite od fotodelavnice še več? M.I.

e-Fotografija se je že v letu 2009 od-ločila za organizacijo eksotičnih fo-tografskih delavnic. Indoneziski otok Bali in čudovita fotodelavnica/fotopo-tep je nakazal, da si fotografi žele zdru-žiti prosti čas in fotografijo tudi na bolj turistično ne vsakdanjih krajih. Meseca maja smo v Namibiji, za julij pa že pri-pravljamo fotografski potep v čudovi-to Norveško, kjer nam bodo Oslo, pot

skozi visokogorje do Myrdala, flamska železnica s čudovitimi motivi in nato preko fjordov v špotni Voss ter Bergen, ki je zaradi starega jedra pod Unesco zaščito. Večkrat sem že fotografiral te kraje in nekaj od teh posnetkov je na spletnih straneh norveških agencij. Se-veda brez fjordov in lofotskega otočja ter majhnih ribiških vasi ne bo šlo. Vsi tisti z nekaj pohodniške žilice si boste

lahko vzeli čas in iz vrhov posneli pre-čudovite ozke doline fjordov polnih slapov. Iz trajektov pa bomo visoke str-

mine, slapove doživeli na povsem drug fotografski način. M.I.

Več na www.e-Fotografija.si

Tudi julija je med Oslom in Bergnom, v tej čudoviti pokrajini še lahko videti sneg. Bergen nam nudi enkratne fotografije mesta in zaradi “bele” noči možnost fotografiranja 24 ur na dan.

Vstop v fjorde naravo predstavi na druga-čen, prečudovit način.

Noči skoraj ni in “blue” light nas spremlja vseskozi. Tudi v glavnem mestu Oslo.


Več o fototečajih, eksotičnih fotopotepanjih www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Avte

ra d

.o.o

. Litij

ska

159,

126

1 Lju

bljan

a-Do

brun

je

Preizkusi fotokamer, objektivov, dodatne opreme www.e-fotografija.si/fototesti.htm

Tako kot vse druge umetnosti tudi fotografija ne dopušča splošnih pravil. Recept za dobro foto-grafijo ne obstaja nič bolj kot recept za zanimivo novelo ali za lepo sliko. Zato ne verjamem – in mislim, da bralec prav tako ne – v hitra izobraže-vanja v umetniški fotografiji. Umetniška, tudi t.i. izrazna fotografija ni veščina, ki bi se jo lahko na-učili iz učbenikov ali predavanj, saj zahteva čut ali žilico – intuicijo, če hočete –, ki se jo lahko foto-graf navzame zgolj tekom svojega dela. Razlog za to je preprost: ne obstaja nobeno splošno pravilo, kaj je v situaciji, s katero se sooča fotograf, vredno fotografske pozornosti ali zanimivo. Zanimivo je namreč po definiciji to, kar se izogiba splošnim pravilom. Če podam primer iz lastne fotografske prakse: ko sem obiskal Pariz, zagotovo fotografsko najbolj obdelano lokacijo na svetu, nisem imel naj-manjše ideje o tem, čemu naj posvetim svojo po-zornost. Seveda, videl sem Bressonove fotografije, poznal sem šarm pariških ulic in videl že nešteto turističnih in cityscape fotografij francoske prestol-nice. A vendarle je fotografiranje Eifflovega stolpa ali Elizejskih poljan ponavljanje že neštetokrat predelanih klišejev. Tisto, kar je resnično vznemir-ljivo na Bressonovih fotografijah Pariza, je natanko absolutna neponovljivost in edinstvenost situacije, ki jo fotograf uspe ujeti. Ko se je odpravil v pred-mestje, k železniški postaji Saint-Lazare, ni mogel pričakovati postavi dveh vagabundov in luže, ki bo odsevala skok enega izmed njiju. Imel je preprosto oko za nepričakovano: iz vsake situacije je uspel iz-luščiti to, kar je bilo specifično zgolj zanjo in kar se ne bo ponovilo v nobeni drugi (dve ostareli žen-ski, ki hodita pod pročeljem s kipom dveh Afrodit; gruča dečkov, ki se zapodi na trg; ostareli kopalec

ob rečnem nabrežju). Nobeno izmed teh situacij ne moremo pričakovati, ko se odpravimo fotogra-firat: prav zato – ker ne obstaja splošna formula za to, kaj je v vsaki situaciji vredno fotografirati – je tudi tako težko formulirati splošne napotke o tem, kako naj delamo umetniško nestudijsko fotografi-jo. Vse, kar lahko naredimo, je to, da izurimo svojo fotografsko oko. Z drugimi besedami: bolje videti se lahko naučimo zgolj z odprtimi očmi, ali v bolj prozaičnih terminih: v praksi, na lovu za zanimi-vim. Kako sem se torej lotil fotografiranja Pariza? Kljub vsemu, kar sem povedal o splošnih princi-pih in fotografiji, menim, da lahko za nazaj – zdaj, ko pregledujem fotografije, ki sem jih napravil na potovanju – navedem par principov, ki sem se jih bolj ali manj zavestno držal v svojih poskusih, da v vsaki situaciji ujamem tisto najbolj zanimivo in edinstveno.

Prvo načelo bi morda najbolj primerno opisal kot »dekontekstualizacijo«. Kadarkoli se sreča-mo z motivom, ki je zaradi svoje pogostosti ali prepoznavnosti dobesedno vsajen v nek določen kontekst, je po mojem mnenju naša fotografska dolžnost, da ta predmet iztrgamo iz njegovega na-ravnega okolja ter ga postavimo v nek nov, nepri-čakovan kontekst. Denimo: kot pošten turist sem v času bivanja v Parizu seveda obiskal tudi Eifflov stolp. Vsi vemo, kako izgleda stolp; njegova podo-ba se nam je na podlagi neštetih filmov, turistič-nih fotografij naših znancev, prospektov in razgle-dnic nepopravljivo vtisnila v naš spomin. A ne le, da vemo, kakšen je izgled Eifflovega stolpa – vemo tudi, v kakšnem kontekstu se stolp mora pojavljati.

Pripravljen sem staviti, da je bilo vsaj 90 odstot-kov fotografij stolpa posnetih iz znamenitega sto-pnišča na drugi strani Siene, z razgledom na vrto-ve in ribnike pod stolpom. Mislim, da je to ideja, na katero je vredno biti pozoren pri fotografira-nju. Pomemben del naših grafičnih stereotipov ni samo tipična podoba stvari same, temveč prav tako podoba njenega konteksta. Eden izmed na-činov, kako lahko učinkovito proizvedemo učinek novega – kako lahko fotografiramo neko izjemno, edinstveno konfiguracijo stvari –, je potemtakem ta, da naš subjekt dekontekstualiziramo. Podobe, ki smo njih navajeni zgolj v nekih kontekstih, mo-ramo tako rekoč osvoboditi iz njihove naravne ze-mlje, na kateri rase skupaj z njimi tudi ves plevel naših likovnih podob. Ko pregledujem svoje foto-grafije Eifflovega stolpa, ki je hočeš nočeš destina-cija vsakega potovanja v Pariz, se mi zdi, da sem se držal prav tega načela dekontekstualizacije. V foto-grafijah, ki sem jih posnel, sem postavil neko abso-lutno znano in pretirano izrabljeno podobo iz nje-nega naravnega konteksta in prestavil v nek drug, nepričakovan sklop podob. Tako sem Eifflov stolp postavil v nenadejano soredje z drevesom pred za-ščitno ograjo in z ulično svetilko na drugi fotogra-fiji (slike spodaj).

Druga stvar, za katero menim, da mora fotograf iskati na svojem lovu za neponovljivim v vsaki situaciji, je naključno sovpadanje. Na začetku sem omenil Bressonovo fotografijo dveh starejših gospa, ki hodita pod pročelju s kipoma dveh pre-lestnih boginj. Ker sta obe ženski natanko pod ki-poma, gledalec nemudoma prepozna odnos ana-logije ali soizmerljivosti. Dva elementa – ženski na

Recept za dobro fotografijo? - Izrazna fotografija 1.del

14 e-Fotografija februar-marec 2010

ulici in skulpturi na hiši – odsevata drug drugega. Gledalec dobro ve (se-veda!), da ženski spodaj na cesti nista tam zato, da bi izkazovali svojo ne-popolnost ali starost v primeri s to-liko bolj lepima kipoma na pročelju, a vendarle daje celotna situacija na-tanko ta vtis.S to fotografijo je Bressonu uspelo ujeti naključno sovpadanje, ki je to-liko bolj učinkovito prav zato, ker je naključno. Menim, da je to po-membno orožje nestudijske ali pou-lične fotografije. Čar tega umetniške-ga ustvarjanja je v njegovi absolutni improvizaciji: kot v prislovični škatli s čokoladnimi bonboni tudi na ulici nikoli ne vemo zagotovo, kaj natan-ko bomo dobili. Zato ima vsaka fo-tografija, ki v svoji kompoziciji izpri-čuje nek red, soglasje ali sovpadanje, avro naključja in sreče. Mislim, da je natanko ta sreča, s katero smo uspeli ujeti analogijo med dvema naključ-

no sopostavljenima elementoma, tudi glavni razlog, zakaj nam je neka fotografija všeč. Denimo, če ponov-no vzamem primer iz svojega arhiva (tokrat z bolj znano lokacijo, Ljublja-no): menim, da mi je ta fotografija uspela prav zato, ker sta drža psič-ka in kompozicija drogov v ozadju skorajda identični. K tej podobnosti doprinese tudi detajl, da so drogovi in povodec iste rdeče barve. Skratka, poanta je sledeča: potrebno je iskati naključne podobnosti, analogije in sovpadanja. Fotografirati improvizi-rano pomeni, po mojem mnenju, is-kati skriti red stvari, za katerega niti stvari same ne vedo, da obstaja.

Tretje in zadnje pomembno načelo, ki sem se ga držal v svojem izletu v Pariz – tako kot tudi v vseh drugih urbanih ekspedicijah –, je lov na fi-gure. Mislim, da se po tem načelu ravna pravzaprav oko vsakega foto-

grafa. Vsi smo namreč, pa če se tega zavedamo ali ne, nenehno pozorni na obris človeške figure. Fotografija nasploh in fotografija mestnega oko-lja še posebej se zdi prazna, če je ne izpolnjuje eden ali več človeških li-kov. Gledalcu se zdi, da je bil neka-ko izigran, če pred njega postavimo »umetniško« fotografijo trga, po ka-terem se ne podijo otroci, ali ulice, na kateri se ne zabliska postava osamlje-nega pohajkovalca. Razlog za to je po mojem mnenju preprost: fotografija prazne mestne krajine je absolutno ponovljiva. Na njej ni prikazano nič takšnega, kar bi ne bilo mogoče po-sneti znova in znova. Šele figure, ki stopajo na te trge in ulice kot igralci na oder, izpolnijo fotografijo s svojo naključno in edinstveno prisotno-stjo. Figura v gibanju je tisto, kar na urbani fotografiji sploh pomeni »fo-

tografirati trenutek«: v trajnem in trdnem okolju mesta je le figura in njeno gibanje trenutno. Človek, ki se sprehaja čez trg, je dokaz, da je bila ta fotografija posneta v nekem tre-nutku; na golemu trgu je nekaj več-nega in nadčasovnega. Mislim, da je priložena fotografija z žensko v rde-čem na mehaničnih stopnicah dober primer tega načela. Četudi zaseda fi-gura kompozicijsko neznaten in ne-pomembno majhen del fotografije, je njena gola prisotnost izjemnega po-mena: brez nje bi bila fotografija pov-sem nesmiselna.

Mislim, da lahko vsa tri načela po-damo v eno samo: k fotografiji je potrebno vedno pristopiti s svežim očesom, ki je pripravljeno razbiti kliše in uloviti naključje.

Jure Kravanja

e-Fotografija fototečaji in predavanja v MariboruOb najavi e-Fotografija fotografskih tečajev in fotodelavnice nas je ne malo fotografov iz koroške, štajerske in prekmurja spraševalo glede te-čajev in delavnic v njihovi bližini. Vožnja v Ljubljano je za marsikoga časovna ali stroškovna ovira. Z veseljem vam sporočam, da smo tudi v Mariboru dobili odlično možnost za predavanja in izvedbo naših te-čajev. V podjetju Ivec d.o.o., Ulica Heroja Šaranoviča 38 (križišče z avtobusno postjajo na Meljski cesti), so nam dali na razpolago veliko in prostorno učilnico z vsemi multimedijskimi pripomočki, oben pa je do-volj prostora za parkiranje. Tako bomo lahko tudi v Mariboru organizi-rali kakovostne fotografske tečaje in posamezne fotografske delavnice.

Predvidoma vsako tretjo sredo v mesecu bomo organizirali tudi brez-plačna fotografska predavanja, tako tista za hobi fotografe, kot bolj spe-cializirana. Obenem bomo lahko tudi v Mariboru izvajali predstavitve najnovejše opreme za fotografa. Od fotokamer, objektivov, programske opreme, tiskalnikov in drugih.Meseca aprila (14., 17., in 21.) začenjamo z osnovnim fotografskim te-čajem. Že 19. marca (sreda ob 17h) bomo imeli prvo brezplačno pre-davanje o možnostih programa Photoshop, ki nam nudi vse in še več glede obdelave naših fotografij. 22. in 23. maja bomo pripravili 16 urni tečaj programa Photoshop CS4. Več na: www.e-fotografija.si

15e-Fotografija februar-marec 2010

Poročna fotodelavnica (18. april in 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Nikon D300s

Bliskavice so na voljo za Canon, Nikon, Pentax, Sony, Olympus in Panasonic sistem.

Mecablitz 15 MS-1 digitalMakro slave bliskavica za vse sisteme, matrični LCD, posamično nastavljiva reflektorja, AF luč.

299,9 €

Vedno prvi razred!

Mecablitz 48 AF-1 digital*GN 48, ročni, auto, brezžični, HSS, strobo, modeling in fill-in način, LCD zaslon, dvosmerno gibljiva glava, AF meter, USB priključek. 239,9 €

Mecablitz 36 AF-4 digital*Enostavna uporaba, usklajena s sistemom, GN 36, vert. gibljiva glava, ročni zoom 28-85mm, AF meter.

99,9 €Uvoznik in distributer:* Določeni modeli so na voljo tudi v trgovinah:

Foto

Bes

enič

ar, D

unaj

ska

57, L

jubl

jana Mecablitz 58 AF-1 digital

GN 58, sekundarni reflektor, popolna združljivost s sistemom, ročni, auto, brezžični, HSS, strobo, modeling in fill-in način, matrični LCD zaslon, dvosmerno gibljiva glava, multizone AF, USB priključek.

399,9 €

Uvod23. avgusta 2007 je Nikon predstavil kameri Nikon D3 in D300. Medtem ko je Nikon D3 takoj osvojil profesionalne fotografe, je postal D300 želja vsake-ga naprednega fotografa z opremo Nikon. Čeprav so samo leto prej kupili novo kamero Nikon D200, jih ni bilo malo, ki so hitro prešli na D300. Razli-ka v tehnični in uporabniški vrednosti je bila res velika. Julija 2009 je Nikon predstavil novi model D300s. Tokrat niso naredili revolu-cije, ampak samo manjšo evolucijo z nekaj tehničnimi popravki in kameri kot novost dodali predvsem možnost videozapisa.OhišjeNikon D300s je ostal enakih dimenzij kot D300 (147 x 114 x 74 mm). Le teža se je po-večala za 13 g. Držanje v roki, ergonomija, glavni nastavitveni gumbi, zaslon in še veči-na drugih lastnosti ostajajo enaki. Razlike v primerjavi z D300 so skrite. HDMI-izhod in vhod za priključek stereo zunanjega zvočni-ka sta za gumastim pokrivalom, za plastični-mi vratci pa se skriva dodatna novost, poleg pomnilne kartice CF zdaj lahko uporabljamo še pomnilno kartico SDHC.Hitrost delovanjaKamera je po vklopu v trenutku (če ni vkloplje-na funkcija čiščenja tipala ob vklopu) pripravlje-na na delovanje. Po pritisku prožilca je predvsem od objektiva in njegove hitrosti ostrenja odvisno, kako hitro boste ujeli posnetek. Z objektivom, ki je bil s kamero Nikon AF-S DX NIKKOR 16–85 mm F/3,5-5,6 G ED VR, je izostritev zadovoljivo hitra. Kamera je hitra v zajemu, saj naredi sedem posnet-kov v sekundi (osem z uporabo dodatnega držala MB-D10), kot v samem procesiranju podatkov.Ker kamera omogoča nastavitev pomembnih funkcij z gumbi, so tudi rokovanje z njo in nastavi-tve lahko hitri. LCD-zaslon na zgornjem delu ka-mere omogoča hiter in stalen pregled nad trenu-tno izbranimi nastavitvami.

Nastavitve na kameriKamera je namenjena naprednemu fotografu. Ti pa si še kako želijo kamere, ki ima vse glavne na-stavitvene funkcije hitro pri roki, obenem pa še več možnih nastavitev iz menija. Nikon D300s je v nastavitvah zelo podoben profesionalnima D3s in D3x. To pomeni, da ima na D300s tudi napredni fotograf tisto, kar potrebuje in si želi. Predvsem pa si D300s zaradi manjšega tipala in enakega števila točk želijo tudi vsi napredni in profotografi, ki po-trebujejo ožje kote zaje-ma, kot jih omogoča

polni 35-milimetrski format tipala. Zato velika po-dobnost nastavitev s kamerami najvišjega razreda ne čudi in je še kako dobrodošla.Meni za hobifotografeMarsikateri hobifotograf je že resno vstopil v foto-grafijo in osnovne fotografske zakonitosti ter na-predne funkcije že pridno spoznava. V kameri Ni-kon D300s je meni obsežen in fotografu dopušča obilo možnosti za spremembo nastavitev. Nema-lo hobifotografov se na začetku celo ustraši vseh teh možnosti. Toda na podlagi navodil in nasvetov drugih fotografov ter svojega učenja kaj hitro spo-znamo, katere funkcije bomo prenastavili in jih iz-koristili za svoj način fotografiranja.Če se na začetku fotografske poti ne želite preveč ukvarjati z nastavitvami iz menija, niti ni potrebe. Začetne nastavitve so povsem dovolj za delo v sa-modejnih in tudi slikovnih programih. S slikami

oken menija želim prav hobifotografu približati nekaj osnovnih nastavitev iz menija. Le redko kdo jih zadovoljivo spozna samo iz navodil.Meni za napredne fotografeTem fotografom je kamera predvsem tudi name-njena. In večina si želi več svojih nastavitev in mo-žnosti nastavitve funkcije delovanja po svoji želji. Nikon D300s omogoča več nastavitev iz menija (predvsem v oknu “custom setting menu”). Ome-niti velja, da so tudi nastavitve iz menija skoraj identične tistim iz D700, D3s in D3x.

Možni popravki datoteke RAW za prenos v JPEG

Ob pregledu menija in njegovih uporab-niških funkcij lahko hitro opazimo, da Nikon misli tudi na malenkosti. Pretvorba datoteke RAW v JPEG,

urejanje video posnetka in še druge mo-žnosti so dobrodošli predvsem za napre-dne in profesionalne fotografe, ki lahko tako brez računalnika že pripravijo foto-grafije ali video v določeni kakovosti in velikosti. Menim, da to delo programerjev ni tako obsežno in drago, da kaj podob-nega ne bi mogla imeti konkurenca. Toda

večinoma samo Nikon misli in nudi le te. Manjka samo še meni v slovenskem jeziku. Iz tega pogleda Olympusu kapo dol. Kakovost slike (do 800 ISO)Nikon D300s je kamera zadnje generacije, ki omo-goča s sodobnimi tipali, z algoritmi in načini pro-cesiranja slike narediti odličen končni produkt, tj. fotografijo. Tipalo CMOS, ki ga poznamo že od D90, ima 12 mio. točk, kar pomeni, da z njegovo polno ločljivostjo lahko naredimo solidno velike povečave ali izreze. Nikon se po eni strani rad drži preizkušenih receptov in redko kdaj menja delujo-čega “konja” oziroma nerad eksperimentira. Tipa-lo je bilo izdelano v sodelovanju s Sonyjem in po drugi strani najbrž niti še ni gospodarno zamenje-vati preizkušenega tipala. Število točk pa tudi že nekaj časa ni več glavni trend, čeprav večja zalo-ga predvsem v svetu kamer DSLR nikoli ne škodi. Algoritmi, ki odločilno vplivajo na končno kako-vost fotografije, so tudi v D300s odlični, in če smo


Celotna članek s fotografijami in video - www.e-fotografija.si

Nadaljevalni tečaj fotografije (3. do 9. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htmpravilno nastavili druge parametre za zajem slike, z njeno kakovostjo ne bomo razočarani. Če foto-grafiramo v načinu JPEG, lahko pustimo v meniju nastavitve “Picture Control” v načinu “Neutral” in pozneje v računalniškem programu močneje vpli-vamo na popravek fotografije. To lastnost bo iz-koristil napredni fotograf. Hobifotograf pa že rad poseže po različnih preprostejših nastavitvah za končno zadovoljivo kakovostno fotografijo. Tako lahko v nastavitvah “Picture Control” izberemo bolj ali manj zasičene tonske vrednosti, poudarek na boljšem procesiranju kožnih tonov, več ali manj elektronske ostrine, kontrasta itd.Kakovost slike od 1600 do 6400 ISO (H1)Nikon je že pri kamerah D300, D700 in D3 poka-zal, da je odkril pravo formulo, algoritme za izni-čevanje šuma in še vedno ohranitev drobnih detaj-lov ter dobro tonsko zasičenost. Celo pri uporabi ISO 1600 šum ni izrazit, detajli pa so lepo ohra-njeni. Pri kameri Nikon D300s lahko brez skrbi dvignete občutljivost tudi čez 1600 ISO in boste s sliko za normalne povečave in primerjave z ve-denjem, da so bili slabi svetlobni pogoji še vedno zadovoljni. Seveda pa to ne pomeni, da od zdaj na-prej lahko večino fotografij naredimo pri tako vi-sokih občutljivostih. Še vedno velja, da se že opa-zno izgubi kakovost slike pri uporabi 800 ISO in višjih. Vendar, če ne gre drugače, imamo to mo-žnost in Nikon nam nudi tudi v teh primerih soli-dno kakovost. Šele pri 3200 in 6400 ISO opazimo prve napake v zapisu temnejših tonskih vrednosti. Kot je že bilo omenjeno, je D300s evolucija D300 in v kakovosti slike pri višji občutljivosti ni opa-zne razlike. Iz menija lahko upravljamo korekturo šuma (Hi ISO Noise Reduction) v različnih nivo-jih. Tudi močna korektura šuma daljših ekspozicij iz kamere ima dobro lastnost, predvsem ko foto-grafiramo enakomerne tonske površine z ravnimi linijami.

Uporabniška vrednost kamere glede na cenoKljub dejstvu, da je Nikon samo delno prenovil kamero D300, je nova D300s kamera, ki izkuše-nemu fotografu nudi zelo veliko. Ne toliko v kla-sičnih tehničnih podatkih kot z uporabniško vre-dnostjo. Cena pri nas med objavo članka je pribl. 1500 evrov. Še dobro leto nazaj bi za D300 odšteli krepko več.Za ta denar dobite vrhunsko ohišje, hitrost sedmih posnetkov v sekundi (8 z dodatnim držalom), naj-boljši AF in trirazsežno merjenje svetlobe, soliden HD-video 720 p, vhod za dve pomnilni kartici (CF in SD), dobro kakovost slike, do 1600 ISO, mo-žnost dodatnih nastavkov za WiFi, GPS, dodatno baterijo, možnost korekture RAW, JPEG in ureja-nja filmske datoteke v kameri. Edino, kar bi si lah-ko še želeli, so napredek v številu točk na tipalu in algoritmi za višjo občutljivost iz D3s. V večini primerov je 12 mio. točk povsem dovolj, vendar je zaloga le zaloga, sploh če vemo, da je konkurent z večjim številom točk dosegel višjo kakovost glede šuma in detajlov. Vendar gre Nikon naprej počasi in vztrajno. Mogoče nas kmalu čaka kamera hobi-razreda z več točkami, čez kako leto in pol pa še kaj v kameri “crop” D400. V kameri polnega 35-mi-limetrskega formata (FX) v naprednem razredu pa še letos. Saj vemo. Ko postaneš lastnik kamere DSLR iz višjega razreda, si s to znamko poročen in te novosti pri drugih niti ne zanimajo oziroma jih na glas ne hvališ preveč. Tako bodo Nikonovi uporabniki tudi začeli hvaliti še več točk na tipalu ob novih kamerah hobi in naprednega razreda za zmerno ceno (D3x je za večino cenovno nedose-gljiv), ki si jih bodo po predstavitvi kaj hitro za-želeli.Zaključna besedaŽe od leta 1976 z velikim zanimanjem spremljam razvoj kamer SLR. Razen kamere Nikon F iz leta 1959 je Nikon le zelo redko poskrbel za revolucijo,

pa še takrat bolj s celotnim sistemom kot tehnič-nimi rešitvami. Nikonove revolucionarne tehnič-ne rešitve spremlja, potem pa jih za njih v pravem trenutku predstavi v višji popolnosti. V intervjuju leta 2004 so najvišji predstavniki Nikona za tipala polnega 35-milimetrskega formata (FX) v dvomih dejali, ali sploh kdaj bo v njihovih kamerah. Kon-kurenca jih je prepričala v dvom in so pri Nikonu nato s kamerama D300 in D3 bili tisti, ki so spet pokazali moč svojih rešitev. S kamero D300s samo peljejo utečeno pot naprej in lepo zapirajo celotno področje višjih razredov.Kot je že bilo omenjeno, Nikonove kamere napre-dnega razreda z veliko tehničnimi rešitvami pri-bliža svojim profesionalnim kameram. Začelo se je z Nikonom FM leta 1977. Večina rešitev je v D300s kar prenesena iz profesionalnih kamer D3s in D3x. Že ohišje kupcu zagotavlja primerljivost in varnost. Obenem enakost funkcijskih gumbov, kot so na profesionalni kameri, pa še dejstvo, da tej ka-meri marsikdo reče “mala D3s”. In roko na srce. Če niste ravno profesionalec, in še to tisti, ki si lahko privošči, zakaj bi dali za ohišje trikrat več, če vas lahko manjša in lažja kamera zadovolji. Predvsem pa zaščita ohišja, nastavitve, AF, hitrost snemanja, način merjenja svetlobe, HD-video in še več funk-cij je povsem enakih. Celo marsikaterega profesio-nalnega fotografa boste slišali, saj D300s nudi vse, kar potrebujem, in jo tudi uporabljajo kot drugo kamero. Večina tistih, ki s fotografiranjem služijo poleg redne službe, pa si že za prvo kamero izbe-re D300s. Tako ni dileme. Nikon D300s je odlična fotokamera. Vedno pa si moramo želeti več, kaj-ti le tako gre razvoj naprej. Nikon za to vsekakor zna poskrbeti. Vendar bodo več točk, višjo kako-vost pri visokem ISO in še boljši videozapis dodali v nove kamere. Jeseni je tu sejem Photokina in do njega bodo pripravili novosti. Le s čim bodo pre-senetili.

Matjaž Intihar

e-Fotograf leta 2010e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj za vse, ki ste in boste registrirani v Galeriji e-Fotografija z vsemi podatki (ime, priimek, naslov, e-pošta).Natečaj se je začel s 15. februarjem in temo natečaja “Belo na belem”. Odprta je že mo-žnost prve oddaje fotografij na strani Galerije v oknu “e-Fotografa leta 2010”. Teme se bodo menjale na cca. 14 dni in bo nekaj njih na-povedanih v naprej. Meseca julija in avgusta bo zaradi daljše odsotnosti nekaterih odpr-ta samo ena tema. Bo pa v prvem in drugem delu leta odprt še po eden poseben natečaj.Vsak avtor lahko v določeno temo in časov-

nem obdobju natečaja odda eno fotografijo. Vsi registrirani uporabniki Galerije bodo lah-ko fotografije ocenjevali in jim dodajali oce-ne od tri (3) do deset (10). Ocenjevalec lahko odda samo osem ocen od 3 do 10. Ocene se ne bodo podvajale.

Teme so objavljene za vsaj dva meseca v na-prej. Dve dodatni temi bosta znani teden dni pred njihovo najavo.

Več www.e-fotografija.si/efotograf2010.htm

Sponzor natečaja: Canon Adria d.o.o.

Teme za natečaj e-Fotograf 2010

1. Belo na belem2. Ulice v večerni svetlobi

3. Pešci (ČB)4. Linije

...


Canon EOS 7DCeloten članek s fotografijami in videom - www.e-fotografija.si

Septembra 2009 je Canon začel novo pot med kamerami DSLR. Do te-daj so kamere EOS z manjšimi tipali APS-C (crop), namenjene za napre-dne fotografe, imele številke označe-ne v deseticah, od D30 iz leta 2000 (sledile so D60, 10D, 20D, 30D in 40D) pa vse do EOS 50D iz leta 2008, ki je še vedno v prodaji in šele čez čas dobi naslednico.Kje je Canon s kamero EOS 7D do-segel visoke vrednosti, da menim, da je danes to fotokamera z največ tehnološkimi novostmi za dobro ceno, ter kje je ekspe-rimentiral ali zniževal stroške, da ni podobna profesionalni kameri EOS 1D MkIV?OhišjePrav pri ohišju je Canon nare-dil prvi korak naprej. Je iz trdne magnezijeve zlitine, s 148 x 111 x 74 mm, nekoliko večje od EOS 50D in za 38 g težje. V primerjavi z EOS 5D je ohišje spet za nekaj mi-limetrov manjše, a težje. Predvsem pa so vsi gibljivi deli, kot so gumbi in smerniki, zaščiteni s silikonsko gumo, da voda, vlaga in pesek ne pri-dejo tako preprosto v kamero.O hitrosti delovanja in samodejnega ostrenja pri kameri tega razreda ni treba izgubljati besed. Da je kamera namenjena tudi profesionalnim upo-rabnikom, še ne pove veliko podatek o ohišju in njegovi zaščiti. Možnost zajetja 126 posnetkov nepretrgo-ma pri kar 18 mio. točkah v seriji, z osem posnetki v sekundi na hitre po-mnilne kartice UDMA CF pa že pove veliko. Kamera je prav s temi podat-

ki pisana na kožo zahtevnim napre-dnim in profesionalnim fotografom. Profesionalnim z vidika tega, da sta manjše tipalo in visoko število točk zelo koristna pri ožjih kotih zajema.Pomnilna karticaEOS 7D uporablja pomnilne enote CF. Novejše z oznako UDMA so več kot zadovoljivo hitre za hitro zaporedno

snemanje in snemanje polnega HD-videozapisa. Prav zaradi videozapisa so potrebne pomnilne kartice z več spomina. Če boste snemali tudi vi-deo, je 16 GB kartica še kako dobro-došla. Polni HD-video v eni minuti zapolni kar pribl. 330 MB.IskaloCanon je naredil tudi tu nov napre-dek. Stoodstotni pogled na motiv in enkratna povečava s 50-milime-trskim objektivom. Tako je omogo-čen kljub kameri z manjšim tipalom neverjetno odličen pogled na motiv. Lahko rečem, najboljšega v razredu kamer s tipali “crop”. Kamere polne-ga 35-milimetrskega formata (FF) imajo še vedno širše iskalo, kar omo-

goča predvsem lažji pogled na motiv in izostritev v slabših svetlobnih po-gojih.Ob prizmi je majhen LCD-zaslon, ki projicira različne možnosti postavi-tve linij in točk ter drugih informa-cij. Iz menija lahko vklopimo ali iz-klopimo različne možnosti prikaza v iskalu. Lahko imamo stalno vklo-pljene vse ostritvene točke, jih po-polnoma izklopimo, vklopimo linije za poravnavo, prikažemo območje spot merjenja svetlobe okoli izbra-

ne točke ostrenja, vklopimo ver-tikalne in horizontal-

ne točke (Dual-Axis Electronic Level), ki kažejo pozici-

jo kamere, in tako lažje kontroliramo horizont (funkcija je možna tudi prek TFT-zaslona) ... Iz-biramo lahko tudi osvetljenost (stan-

dardno so sive) iz-branih točk ali linij.

Lahko je izklopljena, stalno vkloplje-na, ali pa osvetlitev (rdeče) prepusti-mo avtomatiki, ki ob slabi svetlobi vklopi rdečo osvetlitev. V spodnjem delu zaslona pa so vidne vse klasične informacije – od stanja baterije, na-stavitev za osvetlitev in možnega šte-vila posnetkov v seriji.Kakovost slike (do 1600 ISO)Ni dileme. Kakovost slike iz kamere EOS 7D je odlična. Vendar ima Ca-non svoje prednosti in slabosti zna-ne že od predhodnic tudi v tej kame-ri. Če fotografirate v formatu RAW, imate na podlagi priloženega progra-ma DPP veliko možnosti kar najbolje obdelati fotografijo po svojih željah.

Program omogoča izkoriščanje li-nearne RAW-datoteke, torej povsem neobdelane. Večina drugih RAW-programov v obdelavo poda že delno obdelano RAW-datoteko.Če fotografirate v JPEG-datoteki, je prednost v tem, da Canonove kame-re manj vplivajo na končni izdelek, tj. sliko. Slabost pa je v tem, da skoraj ni datoteke, ki je ne bi bilo treba še dodatno popravljati v računalniškem programu. Vendar na ta način kame-ra obdrži nekaj več detajlov, ki jih v računalniškem programu še lahko izkoristimo. Tisti, ki bi radi čim manj obdelovali slike v računalniškem programu, izkoristite možnosti Pic-ture Style.Kljub 18 mio. točkam na tipalu APS-C je slika v povečavi 1 : 1 z minimal-nim zrnatim zapisom.Kakovost slike (od 1600 ISO)Canon je naredil nov velik korak pri izničevanju šuma v kamerah s tipa-li “crop” (APS-C). Tipalo je malo manjše od tistega pri konkurenci, saj ima Canon faktor izreza 1,6-krat, preostali pa 1,5-krat. Kljub temu pa so v EOS 7D dodali tipalo z 18 mio. točkami. Več točk na enaki površini povzroči več šuma. Toda očitno je tipalo (točke) dodobra prenovljeno, prav tako algoritmi za obdelavo po-datkov. Sliši se kar neverjetno, toda EOS 7D ima v visoki ločljivosti ka-kovostnejšo sliko od konkurenčnega Nikona D300s z 12 mio. točk.Tudi zaradi te kakovosti ima EOS 7D visoko uporabniško vrednost za vse namene. Uporabniška vrednost kamere glede na cenoV Canonovih trgovinah za profesi-onalne fotografe v Sloveniji se ura-


Fotodelavnica bliskavica v praksi (hrana, ples) (27. april - 8. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htmdna cena za ohišje giblje okoli 1600 evrov. Večini fotografov je lahko že meja 1000 evrov za ohišje in osnov-ni objektiv preveč. Vendar je kame-ra namenjena tistim, ki želijo in po-trebujejo več in so za to pripravljeni tudi odšteti več. Po drugi strani pa je Canon v EOS 7D dodal več no-vih tehničnih rešitev, zato menim, da je glede na konkurenco kamera še celo poceni. Točke vsekakor niso vse. Toda, če jih že je več, in to prinese še kakovostno sliko, se jim nihče ne želi odreči.Hobifotograf, ki si zmogljivo kame-ro želi, bo z EOS 7D dobil več, kot bo še nekaj časa potreboval. Napre-dni fotograf je dobil z EOS 7D popol-no orodje tudi za kakovostne velike povečave, predvsem pa zelo univer-zalno kamero v vseh pogledih – od ohišja, hitrosti, točk, kakovosti pri visoki občutljivosti, številne uporab-ne nastavitve in kakovosten videoza-pis.Profesionalec pa je končno dobil manjšo kamero, ki mu še vedno nudi robustnost, hitrost in kakovost. Zato menim, da je trenutno EOS 7D tista kamera, ki za želeni denar nudi in tudi omogoča največ. Torej Cano-novi uporabniki in tisti, ki ste pre-pričani o tej znamki. Dobili ste zelo

univerzalno kamero, ki ste si jo že-leli hobifotografi z globljim žepom, napredni, ki potrebujete tudi tehnič-ne prednosti, in profesionalci, ki bi za manj denarja radi imeli dodatno zmogljivo delovno orodje!Sam sem kamero EOS 7D dodobra preizkusil v eksotični fotodelavni-ci e-Fotografije na Baliju. Zaščiteno ohišje mi je prišlo še kako prav pri fotografiranju v visoki vlagi, vročini in ob morju na peščeni plaži.Zaključna besedaOb predstavitvi kamere EOS 7D niti nisem bil pozoren, da lahko ta kame-ra nudi kaj več. Mnogim se je zasta-vljalo celo vprašanje, ali so preprosto zamenjali EOS 50D. Toda, zakaj toli-ko denarja za kamero, ki zamenjuje nekaj, kar stane krepko manj. Vedno pa je tako, da samo tehnični podat-ki ne povedo veliko. Za 18 mio. točk sem sam menil, le zakaj toliko, saj bo še več šuma v visoki občutljivosti. Kaj bo naprednemu fotografu tako močno zaščiteno ohišje in hitrost, če AF ni prenesen iz novega EOS 1D MkIV ...Vendar pa mi je že po prvem sreča-nju s kamero nekaj novih nastavitev in meni dalo vedeti, da so v tej kame-ri predstavili več novosti kot do zdaj v dveh letih v vseh svojih kamerah.

Zahtevni napredni in profesionalni fotografi boste v tej kameri hitro na-šli nove prednosti in tiste možnosti, ki še kako lahko olajšajo fotografira-nje. Predvsem pa je pomembno, da je bila pri tako velikem številu točk in hitrosti procesiranja ohranjena kakovost slike tudi pri visoki obču-tljivosti.Obenem so bili dodani še sistem brezžičnega proženja in nastavitve zunanjih bliskavic, natančna kalibra-cija za dvajset objektivov, možnost popravka optičnih napak že med procesiranjem širši paleti objekti-vov, kontrola svetlih delov na motivu in popravek prekontrastnih, gumb RAW/JPEG, spot fokus, samodejna sprememba fokusnih točk v horizon-talnem in vertikalnem držanju ka-mere, merjenje svetlobe s tipalom na način oddaljenosti in barvnih ton-skih vrednosti, zaslon z majhnim od-bojem, iskalo z odlično povečavo in s tem pogledom na motiv ...Po daljšem druženju s kamero sem nad EOS 7D navdušen. V tem času sem uporabljal tako kamero Nikon D300s kot tudi EOS 5D MkII. V pri-merjavi z EOS 7D obema manjka marsikaj na podlagi tehničnih rešitev in ju je EOS 7D že krepko prehitel. Proti koncu leta bo dve leti od pred-

stavitve EOS 5D MkII, torej se nova tehnologija iz 7D še letos seli v Ca-nonovo kamero polnega 35-milime-trskega formata. Nikon je šele pred pol leta predstavil D300s, tako da pri njih še ni kmalu mogoče pričakova-ti kamere, ki nudi največ s tipalom APS-C. Bo pa še letos predstavljena zamenjava za polnoformatno kame-ro D700. Še sam se marsikdaj vpra-šam, ali res potrebujemo toliko no-vosti v kameri. Niti ne, fotografijo se je zajelo in se še da s kartonasto škatlico in z luknjico, skozi katero pada svetloba na medij, ki bo zajel svetlobo. Vendar nam kamere z no-vimi tehničnimi rešitvami dajo vede-ti, da bomo tudi v drugih kamerah kmalu dobili več. In menim, da je prav kamera EOS 7D pokazala novi mejnik. Nikon uporabnikom mora sporočiti predvsem, kaj lahko še pri-čakujejo, saj uporabniki fotokamer višjih razredov z več objektivi zara-di trenutne tehnične prevlade neradi menjajo sistem. Uporabniki kamer Olympus, Pentax in Sony, ki želijo več in se spogledujejo s kamerami dveh najnaprednejših podjetij v viš-jih razredih, pa lahko v EOS 7D naj-dejo tisto, kar se že dolgo sprašujejo. Menjati ali ne, to je zdaj vprašanje?

Matjaž Intihar

Natečaj - Photoshop Master 2010

Podjetje Epson je vodilno podjetje na svetu na področju izdelkov za predstavitev slik, vključno s tiskalniki, 3LCD projektorji in majhnimi in srednje velikimi LCD-ji. Pod-jetje Epson si s svojo inovativno in ustvarjalno kulturo prizadeva, da bi preseglo vizijo in pričakovanja strank po svetu z izdelki, ki so znani po svoji izjemni kakovosti, funkcionalnosti, majhni velikosti in učinkoviti uporabi energije. Zaradi tega lahko pride do menjav nekaterih iz-med modelov, ki so v razpisu na spletni strani navedeni kot nagrade. Nagrajenec bo prejel enakovredni model iz ponudbe, ki bo takrat v prodaji.

Za nami so že trije natečaji. Avtorji se po svojih najboljših močeh trudijo narediti kar najboljšo obdelavo željene teme. Več na www.e-fotografija.si/photoshop_master.htm

Avtor:

Ditric

h

Avtor: Uroš Kotnik

Avtor: Evalkadi


Osnovni tečaj fotografije (Ljubljana 13. do 20. april - Maribor 14. do 21. april) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

20

Prihod videa v DSLR fotokamereZ možnostjo fotografiranja v Live Viev načinu pri DSLR fotografskih kamerah, se je v tehnološkem smislu izoblikovala platforma za kvaliteten zajem video posnetkov. Prvi je začel orati ledino Nikon z svojim modelom D90, vendar je že kmalu za tem Canon predstavil svoj EOS 5D MkII, ki ima za razliko od Nikona D90, polnoformatni (FF) sli-kovni senzor dimenzij 36x24mm, ter zajema vide-oposnetke v polni (Full) HD ločljivosti (1080p ali 1920x1080). Fotografi so to novo možnost izkori-ščanja DSLR kamere sprejeli z mešanimi občutki. Nekaterim se zdi zajem videa čisto odveč, namreč način razmišljanja in sam pristop k fotografiji je v določenih segmentih in primerih precej drugačen kot pri snemanju filmov, spet drugim pa so se z to možnostjo odprli popolnoma novi horizonti. Do sedaj je veljalo, da cenovno dostopne video ka-mere v kreativnem smislu ne nudijo to kar bi si fo-tografi pri svojem izražanju želeli. Majhni slikovni senzorji, ki jih premorejo takšne kamere, banali-zirajo možnost podajanja vsebine z uporabo kon-trole globinske ostrine, kar pa je v večini primerov eden od glavnih elementov fotografskega kreativ-nega razmišljanja. Profesionalne video kamere, ki za zajem videa uporabljajo slikovne senzorje večjih dimenzij, ki so podobne kot pri DSLR fotokame-rah, pa stanejo celo premoženje, tako, da si jih do sedaj večina ni mogla privoščiti.Eden od prvih proizvajalcev, ki je začel izdelova-ti video kamere, ki premorejo slikovne senzorje »crop« ali FF formata, po dokaj dostopnih cenah za filmski svet, je firma RED iz ZDA. Modificira-ni CMOS senzor iz fotografskih vod in dimenzij približno crop formata ter 12 Mpix, so uporabili za svoj prvi model pro video kamere RED ONE. Kamera se je med filmskimi ustvarjalci zelo hitro prijela tako, da predstavlja danes standard v manj-ših in neodvisnih filmskih produkcijah za večino kamermanov pa predmet poželenja.No pa se pojavi Canon EOS 5D MkII !!! Za foto-grafe po večini z nepotrebno funkcijo možnosti

snemanja videa v polnem HD formatu, ki zajema video preko polnega FF formata senzorja. Cena nekaj več kot 2000 evro!!! Za marsikaterega filmskega entuziasta pa je to že skoraj na robu fantastike in celotno zadevo vidi popolnoma z drugačnega zornega kota. Video ka-mera polnega 35mm filmskega formata, ki snema v polni HD ločljivosti 1080p in na katero je moč priklopiti kvalitetne polno formatne objektive... to so bile do sedaj samo pobožne želje, kaj takega so si lahko privoščile samo največje produkcijske hiše, ki so lahko plačale drag najem opreme.Namreč digitalne video kamere s polno forma-tnim 35mm filmskim senzorjem so zelo drage, saj se proizvajajo v majhnih serijah. Nekatere firme, ki se ukvarjajo z izdelavo takšnih kamer pa le teh ne prodajajo temveč izključno dajejo v najem. Eden od glavnih proizvajalcev je v svetu filmske produk-cije zelo znano, uveljavljeno in cenjeno podjetje Panavision, ki pokriva večino visoko proračun-ske filmske produkcije v svetu. Zelo visoke so tudi cene specialnih objektivov prirejenih za takšne ka-mere, ki jih izdelujejo v skoraj manufakturnih na-kladah in katerih si ne morejo privoščiti niti večje firme iz sveta filma.Če rečemo, da je RED približal svet profesional-ne in drage video produkcije manjšim filmskim ustvarjalcem, lahko trdimo da je Canon 5D MkII na nek način to omogočil skoraj vsem. Kakšna pa je v resnici uporabnost zajemanja videa pri 5D MkII za bolj profesionalne produkcije ter kje so prednosti in slabosti tega sistema, pri snemanju profesionalnih video posnetkov, pa smo se pogo-varjali s fanti iz podjetja NuFrame, ki je med prvi-mi pri nas začela pri svojem delu uporabljati tudi Canon DSLR fotokamere z možnostjo snemanja polnega HD videa.Podjetje NuFrame se ukvarja s produkcijo in po-stprodukcijo TV oglasov, videospotov, filmov in drugih video vsebin, poleg tega pa tudi z vizua-lizacijami arhitekturnih projektov, oblikovanjem in idejnimi zasnovami različnih znamk, grafičnih vsebin in podobno. Mlad, izkušen in nadarjen ko-lektiv se rad spopada z zahtevnimi projekti, v ka-terih je vedno potrebno poiskati kvalitetne celo-stne rešitve. Prav tako pa tudi sodelujejo z veliko drugimi kolektivi, kjer poskrbijo za delne rešitve projektov. (več o njih si lahko preberete na http://nuframe.si/). Fante smo zalotili pri snemanju vi-deo spota za glasbeno skupino Terrafolk, ki se je odvijalo v Klubu Cankarjevega doma. Posebnost pri tem projektu je bila, da so pri snemanju upo-rabili štiri Canon DSLR foto kamere, dva EOS 5D MkII ter dva EOS 7D ter eno kamero RED ONE. O specifičnosti tega projekta ter kako se je oprema obnesla v praksi ter kakšne so razlike med DSLR

in RED ONE pa smo se pogovarjali z Milošem Sr-dićem in Teom Rižnarjem.

Prvo vprašanje bi postavil, zakaj ste se odločili za uporabo DSLR fotokamer pri snemanju tega projekta?Miloš: Predvsem zaradi kvalitete in samega vide-za slike, ki jo lahko dobimo pri snemanju z DSLR foto kamerami. Veliki slikovni senzor in posledič-no mala globinska ostrina. Možnost uporabe ši-rokega nabora foto objektivov z zaslonkami f/1.4, 1.8, 2.0 in široko paleto goriščnic. Na izbor je seve-da vplivala tudi dobavljivost oz. cena izposoje več kosov opreme, ki je znatno manjša od izposoje ka-mer tipa Red One.

Slabosti in prednosti snemanja na DSLR vs RED ONEMiloš: Nekatere prednosti sem že naštel. Naj ome-nim še majhnost in kompaktnost kot prednost pri snemanju tega tipa kjer dokumentarno, hitro in enostavno snemaš. Ne potrebuješ skoraj nič doda-tne opreme. Odlična kvaliteta tudi pri višjih ISO nastavitvah, večinoma smo ta projekt snemali z nastavitvami med ISO 500 in 800. Pri RED ONE je nominalna ISO nastavitev ISO 320, sicer se da ISO tudi povišati vendar je to le zapis v metadata pri RAW zapisu in ne realna vrednost. Pri RED ONE se lahko v določenih situacijah pojavi šum v mo-drem kanalu že pri nominalnem ISO 320. Naj naštejem še nekaj pomankljivosti pri snema-nju z DSLR. Ročno premikanje fokusa je veliko zahtevnejše kot pri objektivih za 35mm filmske kamere. Razlog pa tiči v zelo malih premikih fokus

Rdeči video!!! RED ONE in EOS 5D MkII / EOS 7D


Osnovni tečaj fotografije (Ljubljana 13. do 20. april - Maribor 14. do 21. april) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

obročka. Ker DSLR fotoaparati upo-rabljajo bolj precizno tehnologijo av-tofocusa, se za ročno ostrenje ne ob-nesejo najbolje. Na trgu so se pojavili že pripomočki (rigi, nosilci, folow fo-cus prenosi,...), ki nam pomagajo pri teh težavah, a še vseeno se način dela in preciznost ne mora postaviti ob bok klasičnim 35mm filmskim video kameram in bolj kvalitetnim digital-nim kameram (Red One, Arri D21, Sony F35,...).Dolžina posameznega posnetka pri DSLR je zaradi FAT 32 formata spo-minskih kartic, omejena na 12 min v polnil HD ločljivosti. Pri 5D MkII med snemanjem ni bilo problemov s pregrevanjem, na 7D pa se je bilo kaj nekajkrat zaznati manjše pro-bleme s pregrevanjem, vendar to ni vplivalo na kvaliteto posnetkov. Pri 5D MkII je tudi precej moteče dej-stvo da snema video samo v načinu 30 posnetkov v sekundi. Zaradi tega je kar precej nepotrebnega dela v po-stprodukciji, ki bi se ga lahko izognili v kolikor bi EOS 5D MkII podpiral tudi druge načine.

Teo če lahko podaš še nekaj tvojih pogledov na kvaliteto video zapisa iz DSLR-jev ter možnosti obdelave zapisov posnetih s kodekom H.264 v postprodukciji.Teo: DSLR aparati so postali tehno-loško in optično zelo dovršeni, teh-nologija, množičnost izdelave (posle-dično dostopna cena) in razširjenost pa so glavni vzroki, da se posega po njih tudi v video produkciji. Tehno-logija digitalnih kamer in snema-nja je podobno napredovala kot pri DSLR in se izpopolnjuje iz dneva v dan. Tako se mi zdi korak proizvajal-cev, da so v DSLR fotoaparate zače-li vgrajevati tudi možnost snemanja video posnetkov, dokaj logična. Vi-deo zahteva 25 sličic v samo eni se-kundi, to je največja razlika med eno samo fotografijo in videom. To je tudi glavna težava DSLR fotokamer, ki omogočajo snemanje videa. Pro-cesiranje toliko večje mase podatkov zahteva bližnjice, v primerjavi z za-jemom klasične (le ene) fotografije.

Ozko grlo sta ponavadi hitrost tipal, procesiranja in pomnilnega medija ali pa vodilo medija preko katerega zapisujemo. Zato se za zapis videa uporabljajo različni kodeki. Canon EOS 5D MkII in EOS 7D uporablja-ta H.264 kodek, ki je bil razvit za in-ternet. Ti kodeki za človeško oko nepotrebne podatke enostavno od-stranijo. Prav ti podatki pa so nujni za kvalitetno postprodukcijo. Tu se pokaže največja razlika v primerjavi z Red One kamero in DSLR-ji. Red One zapisuje v svoj lasten RED RAW kodek, ki je zelo podoben kot RAW zapis pri DSLR-jih in v postproduk-ciji dopušča veliko večje posege brez vizualne destrukcije slike. Vendar pa se z nekaj izkušnjami in znanjem da tudi pri DSLR-jih doseči dokaj visok nivo kvalitete v postpro-dukciji, če pred snemanjem pravilno nastavimo digitalno procesiranje sli-ke v sami fotokameri. To je faza, ko slika potuje iz senzorja na kartico. Senzor zajame veliko več podatkov, potem pa jih na podlagi naših na-stavitev stisne in pošlje kartici. Če v tem koraku poskrbimo za čim manj-ši kontrast (posledično na ta na-čin zajamemo veliko večjo svetlob-no globino slike) in pravilne barvne nastavitve, imamo v postprodukciji veliko več možnosti za željen izgled slike. Osnovne nastavitve, ki nam jih ponuja fotokamera, so sicer za oko mogoče privlačne (močan kontrast in nasičene barve), a to vedno ni to kar bi radi. Zato je ponavadi bolje zajeti več informacij in jih kasneje obdelati. Za postprodukcijo (barv-no korekcijo) materiala iz DSLRjev obstaja kar nekaj programov. Na pri-mer orodja za barvno korekcijo zno-traj montažnih programov Final Cut, Premier in Avid, najde pa se še kar nekaj dodatkov (pluginov), ki omo-gočajo še bolj dovršeno barvno ko-rekcijo (Magic Bullet, Mojo, Colori-sta). Pri postprodukciji moramo biti najbolj pozorni, da vedno obdeluje-mo originalne datoteke iz fotoapara-ta. Če smo material pretvorili v drug zapis (ponavadi to storimo zaradi lažje montaže), tudi če je veliko boljši od osnovnega H.264, je narava kode-ka H.264, da vseeno zadrži določene informacije v svetlih in temnih to-nih, ki bi se ob konverziji v drug ko-dek izgubile. Prav tako tudi kamera

Serija SlingShot AW

Ergonomska oblikaPrimerno za DSLRUnikatni sistem hitrega dostopaIntegrirana dežna prevlega (AW)

•••

•

Outer

for your inner protection

vision.*

* Zunanja zaščita vaše notranje vizije© Eric Meola

Na voljo v trgovinah:

Ergonomsko oblikovan nosilni pas optimalno razporedi težo nahrbtnika in ga med nošenjem trdno drži na svojem mestu.

Enostaven in hiter dostop do vaše opreme - brez odlaganja nahrbtnika.

Uvoznik in distributer:Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana

[email protected]

Slingshot_cetrtina_EF_FEB10.indd1 1 15.2.2010 12:37:31

ae-Fotografija februar-marec 2010

Poročna fotodelavnica (18. april in 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

22

Red One v originalnem materialu za-drži veliko več informacij, kot če ma-terial pretvarjamo v kateri koli drug kodek brez izgub. Kodeki in konver-zije materiala pa so obvezne pri bolj natančni montaži materiala. Za gro-bo ali hitro montažo lahko upora-bljamo obstoječe datoteke (v kodeku H.264). Za bolj detajlno in fino mon-tažo pa je material potrebno pretvo-riti v kodek ali zapis, ki deluje brez problemov v izbranem montažnem programu. Problem je v dekodiranju kodeka H.264. Ker je to zelo moč-na kompresija in računalnik znotraj montažnega programa potrebuje ogromno procesorsko moč za raču-nanje video zapisa. Zato je priporo-čljivo material pretvoriti v slabši za-pis za montažo (offline edit). Ko smo z montažo končali in bi radi nadalje-vali postprodukcijo z barvno korek-cijo pa ustvarjen offline material za-menjamo z originalnimi posnetki iz DSLR fotokamere (reconnect). Lah-ko pa tudi enostavnejše pred začet-kom montaže material barvno obde-lamo in celotne posnetke izvozimo v zapis ki nam bo ustrezal v montaži. V montaži se podobno obnese tudi ma-terial iz kamere Red One. Sicer lahko montiramo že obstoječe datoteke, a za bolj natančno in fino montažo je potrebno opraviti postopek offline montaže. DSLR fotokamere pa ima-jo še eno hibo, ki je dokaj pomemb-na za bolj dovršeno postprodukcijo. To je tako imenovani rolling shutter. Klasične kamere uporabljajo mehan-ski zaklop, ki senzor ali filmski trak izpostavljajo svetlobi, ki pada skozi objektiv. DSLRji pa mehanski zaklop v času snemanja videa pustijo ves čas odprt. Ko čip zajema sliko, je ne zaja-me v istem trenutku na celotni višini

senzorja, ampak od zgoraj navzdol. Pri snemanju močnih vertikalnih linij v horizontalnem premiku (pri-mer vožnja ob drevoredu), se zato pojavljajo napake in vertikale izgle-dajo postrani. To je lahko velik pro-blem za analiziranje premika kame-re ali objektov (camera tracking ali match moving). Tako tehnologijo se uporablja v primerih, ko bi v posne-to okolico radi dodali računalniško ustvarjene elemente (CGI). Problem digitalnega zaklopa pa je lahko tudi zelo moteč pri samem izgledu posne-tega materiala. Ta problem se da del-no odstraniti v zahtevnejših progra-mih za postprodukcijo.

in fotografskega znanja, močno po-večal. Prednosti, ki jih nudi digitalna tehnologija omogoča lažji vpogled v samo fotografsko izražanje s tem pa tudi skrajša čas, ki je potreben da osvojimo potrebna fotografska zna-nja.

V svetu filma sama digitalizaci-ja zajema posnetkov ni tako dolgo prisotna, kot v svetu fotografije. Dejstvo, da za zajem digitalnega vi-dea v visoki ločljivosti na slikovni senzor polnega formata potrebuje-mo tudi ostalo periferijo, ki je spo-sobna zelo hitrega prenosa, hranjenja in procesiranja velike količine podat-

MkII ali 1.3x crop formata kot ga ima EOS 1D MkIV, zajeti video po-snetke v polnem HD formatu 1080p preko celotne površine senzorja, ki ohranja vse izrazne karakteristike in lastnosti polnoformatne optike, lah-ko ugotovimo, da je digitalna revolu-cija prispela tudi v svet filmske ume-tnosti ter jo približala množicam. Pri Canon se verjetno niso niti zaveda-li pomembnosti odločitve, da v svo-je DSLR foto-videokamere (sedaj jih lahko poimenujemo tudi tako) vgra-dijo možnost zajema videa v takšni kvaliteti. Trenutno je v kvaliteti zapisa med profesionalnimi digitalnim video ka-merami kot je RED ONE in DSLR foto kamerami kot je EOS 5D MkII, največja razlika v načinu zapisa ali video RAW formatu, ki ga premorejo pro video kamere. Verjamem pa, da ko bodo pri proizvajalcih DSLR-jev uvideli, da je zadostno zanimanje za takšen format zajema videa bodo to opcijo vgradili tudi v novejše modele svojih DSLR fotokamer. Vsekakor pa lahko potegnemo pri razvoju digitalnih video kamer, pa-ralele razvoju DSLR fotokamer, na-mreč sama dinamika razvoja in pri-hoda na tržišče ter dostopnost novih sistemov zajemanja digitalnega videa je na moč podobna, zgodovini ra-zvoja DSLR fotokamer. Torej prihaja doba RDEČEGA VIDEA.Za nastanek tega članka bi se rad za-hvalil fantom iz firme NU FRAME (http://nuframe.si/), ki so prijazno ponudili vpogled v svoje delo, ter znanje in razjasnili določene pojme glede uporabe DSLR fotokamer pri profesionalni video produkciji in po-stprodukciji.

Bojan Stepančič

Zaključna miselDo sedaj se je zdelo da sta sveto-va filmske in fotografske industrije, tako po produkcijski kot tehnični plati daleč, daleč narazen. Že v ana-lognih časih se je s fotografijo lahko bolj resno ukvarjal skorajda vsakdo, ki je imel dostop do malo boljše fo-tokamere in temnice. Torej je bilo ti-stih, ki so imeli potrebne izkušnje ter tehnično znanje za kvalitetno in kre-ativno delo v fotografiji precej več, kot tistih ki so obvladali svet filmske-ga izražanja. S prihodom digitaliza-cije se je nivo kvalitete, tako fotograf-skih kamer kot tudi samih fotografij

kov je botrovalo, da se filmska indu-strija v digitalnem smislu ni tako hi-tro in učinkovito razvijala ter je bila omejena le na strogo profesionalne kroge ter produkcijske hiše, ki so si lahko takšno tehnologijo privoščile.Prihod kvalitetnega zajema video posnetkov v DSLR fotokamere pol-nega in “crop” formata pa je, čeprav mogoče ni takoj razvidno, filmski svet obrnila na glavo, na podoben način, kot se je to zgodilo v fotogra-fiji. Glede na dejstvo da je mogoče z DSLR fotografsko kamero polnega formata, kot je to Canon EOS 5D


Avte

ra d

.o.o

. Litij

ska

159,

126

1 Lju

bljan

a-Do

brun

je

Vikend fotopotep TOSKANA (14. do 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Fotokamera leta 2009 - po izboru bralcev e-Fotografija.si

4368 obiskovalcev portala je oddalo svoj glas in za kamere leta v posameznih razredih izbralo Nikon D5000 (vstopni), Nikon D90 (hobi), Canon EOS 7D (napredni), Canon EOS 1D MkIV (pro), Ca-non SX20 IS (megazum) in Canon G11 (napredni kompaktni).Slovenski trg je na žalost dokaj zaprt in osredoto-čen v večjem delu samo na dve znamki. Dolga leta so pri nas med najbolj prepoznavnimi in proda-janimi Canon kamere. Zaradi čudnih cenovnih in marketinških potez vodstva CEE regije so v letu 2009 opazno padli v prodajnem razmerju na slo-venskem trgu.V zadnjih dveh letih je pri nas zelo prodoren Ni-kon, ki si je že zagotovil visoko pozicijo. Krepko so bili prisotni z akcijami, nizko ceno kot marketin-ško v nižjem cenovnem razredu med kamerami, ki so zelo želene. To so zrcalno refleksne kamere (SLR). Kolikor toliko jima vsaj po delni razpo-znavnosti sledi še Pentax. Olympus, predvsem pa Sony, sta na žalost pri nas v razredu kamer DSLR povsem nerazpoznavna.Za kompaktni razred je v nižje cenovnih modelih toliko različnih in med seboj podobnih, da bi bilo brezpredmetno iskati naj kamero leta. Da je naš trg močno drugačen od razvitih trgov se vidi že po tem, da sta pri nas skoraj neopažena odlična in ce-njena Panasonic in Casio.Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izbiri kamer leta 2009.

Kamere po posameznih razredih, število glasov in razmerje v odstotkih

Kamere DSLR - vstopni razred

Nikon je nesporni zmagovalec med kamerami vstopnega razreda. Ne samo, da je kamera Ni-kon D5000 prejela več kot 45% glasov, ampak sta skupaj s kamero Nikon D3000 prejeli skoraj 60% vseh glasov. Ker je bil prav vstopni razred prodaj-no najbolj množičen, si lahko kar po njemu ogle-damo približen tržni delež podjetij med kamerami

DSLR. Kamere Canon EOS 500D, ki bi lahko spre-menila delež med podjetji v odstotkih nisem dal med vstopne kamere. Je tehnološko kot cenovno eno stopnico nad zgoraj predstavljenimi in je prav, da sem jo postavil v razred hobi kamer.Kamere DSLR - hobi razred

Kamera leta 2008 v hobi razredu je bila Nikon D90. Tudi v letošnjem letu je bila še dovolj sveža in želena, predvsem pa cenovno prijazna, da si je ta primat zasluženo obdržala. Prav na kameri Ni-kon D90 vidimo, da novost kamere še ne pome-ni prednost in da je dobra kakovost in prava cena lahko tudi tisti pravi magnet. Kamero Pentax K-x bi iz pogleda cene lahko povsem enostavno podal v vstopni razred. Vendar je uporabniško tako na-predna, da je postavljena v hobi razred. Prav na podlagi te kamere se opazi, da je Pentax dobro pri-soten med fotografi.

Kamere DSLR - napredni razred

Na portalu e-Fotografija spremljamo fotografsko opremo, jo ocenjujemo, preizkušamo, poizkušamo najti najboljšo za naš način fotografiranja in uporabo. V letu 2009 je bilo na naših prodajnih policah preko 25 kamer DSLR in velika množica kompaktnih kamer. Spremljali smo jih preko prvih novic, preizkusov, kot na forumu, kjer so sodelujoči o njih podajali svoja mnenja. Da po koncu tehnološko zelo dobrega leta izberemo fotokamero leta, smo se na spletnem portalu e-Fotografija.si odločili, da bodo lahko obiskovalci spletne strani sami izbrali fotokamero DSLR leta 2009 v posameznih razredih. Na spletni strani je bila obja-vljena anketa z možnostjo izbire naj kamere leta 2009 v šestih razredih. V prvih smo izbirali štiri naj kamere DSLR vstopnega, hobi, naprednega in pro razreda, v peti in šesti pa naj kamero kompaktnega megazum in naprednega razreda.


kompaktnega razreda. Zato dober rezultat Nikon P90, sicer od HX1 tehnološko slabše kamere niti ne preseneča, saj se uporabnik določene znamke v večji meri po njej tudi odloča pri glasovanju.Kompaktne kamere - napredni razred

Velika razlika niti ni prenečenje. Canon je s serijo G vedno tehnološko najvišje. S kamero G11 so še bolj pokazali, da si v tem razredu kamer želijo ime-ti najboljše, drugi proizvajalci pa v ta razred niti ne vstopajo.Vsi komentarji pod izglasovanimi grafikoni so iz moje strani in odražajo zgolj moje razmišljanje in mnenje.

Matjaž Intihar

16 urni tečaj programa Photoshop (10. in 11. april) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Če je razred vstopnih in hobi kamer pokazal pri-mat Nikona, je v obeh višjih razredih drugače. Prav tu se opazi, kako močno je bil Nikon marketinško in cenovno agresivno prisoten v obeh nižjih razre-dih in uspel. Med kupci kamer višjih razredov pa še nima dovolj kritične mase kupcev in v tem se-gmentu kamer so se neodvisni glasovalci odločali po svoji vesti. Canon je skupno dobil preko 51% glasov. V letu 2008 je bila zmagovalna kamera Ca-non EOS 5D MkII. Letos ji je primat vzela novejša, sicer z APS-C tipalom Canon EOS 7D. Tudi sam menim, da ni dileme. Nova Canon kamera je pri-nesla obilo tehničnih novosti, ki kažejo smernice kam bodo šele prihajajoče kamere šle.Kamere DSLR - PRO razred

Največkrat je tako. Uporabljaš tehnološko opremo nižjih cenovnih razredov a najraje gledaš, spre-mljaš in ocenjuješ opremo iz najvišjega razreda. Tudi v našem, pro razredu kamer ni drugače. Vsak fotograf si želi ogledati in kdaj preizkusiti kamero iz najvišjega razreda. Zmagovalka v PRO razredu je kamera Canon EOS 1D MkIV, katera je šele ko-nec decembra prišla na prodajne police. V celoti pa sta obe Nikon kameri prejeli več glasov. Ven-dar pa so bili glasovi razdeljeni med obe kameri. Zanimivo, da je pri Nikon več glasov prejela sta-rejša D3x. Obenem pa ne čudi, saj novejša D3s ni prinesla večje evolucije naproti D3 in se je glaso-valcem zdi D3x še vedno tista kamera “za primat”.

Nova Canon EOS MkIV je v nekaterih tehničnih lastnostih pokazala prave nove standarde v pro-fesionalnem svetu, predvsem športne reporterske fotografije.Kompaktne kamere - MEGAZUM razred

Kot že zapisano, je pri nas ime Canon v foto svetu še vedno najbolj prepoznavno in na žalost Pana-sonic kamer niti ne opazimo. Kameri Canon Po-werShot SX10 in SX20, ki jo počasi zamenjuje sta brez dvoma na našem trgu tisti, ki kažeta tehnolo-ški in uporabniški vrh megazum kamer (poleg bolj video usmerjene SX 1 IS). Zelo blizu jima je kame-ra Sony HX1, vendar na žalost je tudi Sony manj prepoznaven v foto svetu kamer višjega cenovnega

Nova generacija majhnih prenosnih računalnikovPodjetje Lenovo je na sejmu zabavne elektronike CES, v Las Vegasu, predstavilo novo generacijo majh-nih prenosnih računalnikov, tako imenovanih netbookov. Novinca Lenovo IdeaPad S10-3 in S10-3t odlikujejo bogate multimedijske možnosti ter zanimiva oblika. Hkrati je model IdeaPad S10-3t prvi netbook, ki ima vgrajeno sledilno ploščico z večprstnim dotikom.Novinca sta opremljena z 10,1-palčnim zaslonom, model S10-3t ponuja tudi 180-stopinjski pregib za-slona in se torej lahko zloži v pravcati tablični računalnik. Netbooka bodo poganjali Intelovi varčni pro-cesorji iz družine Atom (N470), opremljena pa bosta z do 320 GB trdim diskom.

Lenovo IdeaPad S10-3 in S10-3t


Bliskavice Metz so vedno slovele po svoji moči, robustnosti in uporabnosti – še posebej ko gre za večje in močnejše modele (CT-45 ali CT-60), toda zakaj bi kupili takšno bliskavico namesto original-ne, ki jo ponujajo proizvajalci kamer? Morda zato, ker je boljša, močnejša ali pa ponuja funkcije, ki je proizvajalci kamer ne ponujajo?! Če je ob tem še cenejša od podobno močne 'origi-nalne' bliskavice ste že na cilju. Metz, prosim!Ko kupujemo bliskavico neod-visnega proizvajalca se pravi-loma zanjo odločamo (naj-brž) zaradi nižje cene (recimo v primerjavi z enako močno originalno bliskavico), še po-sebej pa zaradi drugačnih ali dodatnih funkcij! Na test smo tako dobili bliskavico slovite-ga Metza – model Mecablitz 58 AF-1 digital. Le-ta je po velikosti, nazivni moči in funkcionalnosti zelo po-dobna originalni Canonovi Spee-dlite 580 EXII, pa še številko modela imata obe podobno. Prva in za ustvarjalnega fo-tografa morda daleč najpomembnejša je značilnost, da ima Mecabli-tz 58 AF-1 digital dva reflektorja! Hopla, pa smo tam! Le čemu? Pri navadni bliskavici (z enim reflektorjem) lahko med osvetljevanjem z njo izbiramo le med dvema izključujočima se možnostima - reflektor lahko usmerimo naravnost proti objektu, ali pa ga usme-rimo z odbojno osvetlitvijo (denimo proti stropu ali kaki drugi odbojni površini) ter tako dobimo mehkejšo, a tudi manj intenzivno svetlobo, ki pa ji na vsaki malo večji razdalji (med bliskavico, stro-pom in objektom) zelo hitro pade moč. Bliskavica se proti temu brani s tem, da močno poveča inten-ziteto bliska, s tem pa zelo hitro izčrpava baterije. Pri sodobnih baterijah to ni več tako hudo, huje je da odboj od stropa meče senco pod oči, nos in brado, tako da ob simpatično mehki svetlobi dobi-mo zraven še (preveč) poudarjene podočnjake ter sence na podbradku. Vidite prav takšne svetlobne napake rešuje bliskavica z dvojnim reflektorjem! Metzov Mecablitz 58 AF-1 digital lahko nastavimo tako, da vsak reflektor opravlja svojo nalogo: veli-ka bliskovna 'glava' poskrbi za mehko prostorsko osvetlitev celotnega objekta fotografiranja in ozad-ja, majhen sredinski reflektor pa poskrbi za doo-svetlitev sredinskega dela, kar še posebej idealno deluje pri portretih ali manjših skupinah! Dodatni mini reflektor na sredi bliskavice tako z doosvetli-

tvijo vdahne nekaj (a ne preveč, ker ni edini vir svetllobe) živahnosti v fotografijo, hkrati pa še po-sebej v primeru portreta predvsem izbriše (dosve-tli) sence, ki bi lahko poudarile podočnjake, senco pod nosom ali podbradek. Seveda je pri tem treba kar nekaj treninga in spretnosti, a najsodobnejša

Metzova tehnika nam to z lahkoto omogoča tudi pri sodobnih digi-

talnih aparatih. Vse to smo morda spoznali že

pred dvemi desetletji, ko so se prve takšne bliskavice po-

javile na trgu, že tedaj pa je bil med najboljšimi prav sloviti Metz

CT-45. Ob prehodu na digitalno teh-nologijo smo na podobne svetlobne ča-rovnije kar malo pozabili (saj nismo več hoteli uporabljati starih, ročnih bliska-vic, nove pa kaj takega še niso ponuja-le), sedaj pa je ustrezna (digitalna, lepo prosim!) rešitev tik pred nosom - Me-cablitz 58 AF-1 digital. Ampak ob vsem tem pa imate na voljo tudi vrsto običaj-nih značilnosti in dobrot, značilnih za

bliskavico zgornjega razreda: 'glava' je na-stavljiva navzgor (do 90 stopinj)

in celo navzdol (do -8 stopinj, za makro posnetke), zavrtimo

jo lahko okoli svoje osi za 300 stopinj (recimo da imamo za hrbtom zid, od katerega se bo svetlo-ba veliko lepše odbila kot ob direktni osvetlitvi), v luči pa imajo vgrajen tudi zum reflektor, tako da se osvetlitev lahko prilagodi kotu snemanja od 24mm pa vse do 105 mm v sorazmernih korakih. Zum reflektor lahko nastavimo tudi ročno, a tudi v avtomatski nastavitvi dovolj dobro in hitro delu-je. Še več kot to: če uporabljamo kamere z APS-C formatom tipala bliskavica to (preko elektronskih kontaktov, ki povezujejo aparat in njo) zazna in ustrezno nastavi kot osvetljevanja da le-ta sovpada z dejanskim kotom zajema slike objektiva – mili-metri gor ali dol. Tako specifikacija širine osvetlive 24mm pri polnem formatu postane v APS-C for-matu 15mm. V zgornjem delu glave sta vgrajena še dva pripomočka: tu je difuzorska plastična leča, ki svetlobni snop razširi do 18 mm (pri polnem for-matu), ali 12 mm (pri APS-C formatu). Zraven nje je tudi majhen odbojnik, s katerim lahko del sve-tlobe (namesto da jo pustimo, da gre prav do stro-pa) takoj z majhnim odbojem in kotom usmerimo proti objektu snemanja, tako dobimo bolj zgošče-no svetlobo, ki pa ima tudi večji doseg. Že ime in številka bliskavice 58 pove njeno nazivno moč: to je številna vodilja, ki nam da doseg v metrih pri občutljivosti senzorja 100 ISO in zaslonki 1/1. Pri zaslonki 4 to pomeni svetlobni tok z dosegom

14,5 metrov (številko vodiljo delimo z vrednostjo zaslonke in dobimo doseg v metrih), denimo pri zaslonki f/11, 5,3 metra (pri polni moči, a bliskavi-ca uporablja tiristorsko vezje ter tako - ob ostalih nastavitvah - sama dozira moč bliska, vendar ji ab-solutna moč pri navedeni zaslonki da končni do-seg svetlobnega snopa. Toda past je v teoretičnih številkah: vsi proizvajalci navajajo moč bliskavice pri najožjem kotu, takrat je ta najmočnejši, real-no primerljiva moč pa velja pri kotu osvetlitve in snemanju z objektivom (po starem) 35mm ali celo 50mm. Tu ima Metz - mecablitz 58 AF-1 digital nazivno moč (številno vodiljo) 42, kar še vedno pomeni zelo veliko svetlobno moč (pri 100 ISO ima pri zaslonki 4 doseg okroglih 10 metrov, pri zaslonki 11 pa 3,8 metra) – ni slabo, kaj?!Metz - Mecablitz 58 AF-1 digital uporablja bateri-je standardne AA velikosti, uporabite pa lahko vse tipe: od alkalnih, do nikel-kadmijskih ali litijskih. Vsaka od njih ima nekoliko drugačno karakteristi-ko polnjenja in vzdržljivosti, a bliskavica resnično hitro polni, po potrebi pa lahko priključimo tudi poseben zunanji baterijski napajalnik.Seveda lahko tudi izbiramo med nekaj vrstami av-tomatike in intenziteto doosvetljevanja, osvetli-tev bliskavice lahko korigiramo tudi na kameri (z elektorniko se to vse prenese, saj se bliskavica ves čas pogovarja s CPU kamere, ki jo vzporedno kr-mili), lahko jo nastavimo tudi sinhronizacijo s hi-trimi osvetlitvenimi časi (FP – focal plane) ali za doosvetitev pri daljšem osvetlitvenem času, prože-nje bliskavice lahko sinhroniziramo tudi na 2 za-vesico (pri daljšem času se bliskavica ne sproži ob štartu prve zavesice, ampak tik na koncu osvetli-tve, preden druga zapre zaklop). Metz - Mecablitz 58 AF-1 digital ima tudi 'bracke-ting' kar pomeni nekaj zaporednih bliskov z raz-ličnimi stopnjami osvetlitve, pa tudi infrardeči osvetlitveni žarek, ki pomaga sistemu avtofokusa natančno nastaviti razdaljo in ostrino. Seveda lah-ko bliskavico tudi ročno korigiramo, ampak v na-čelu velja, da ima najbrž prav vse tisto, kar imajo tudi 'veliki' in dražji proizvajalci originalnih bli-skavic, ob tem pa tudi dve svoji absolutni poseb-nosti: priključek za mini-USB, s čimer bo naša in-vesticija uporabna tudi na kamerah jutrišnjega dne z novo elektroniko – preko USB-ja jo bomo lahko priključili na računalnik ter dopolnili z najsodob-nejšim 'firmware' krmilnimi programi tudi za de-lovanje in povezovanje s kamerami bodočih serij. Vse to ob možnosti dvojnega kreativnega načina osvetljevanja in dosvetljevanja ter ob konkurenčni ceni pa vam odpira vrsto ustvarjalnih možnosti v svetu uporabe vrhunskih bliskavic nekoč in danes slovite znamke Metz.

Veljko Jukič

Metz - Mecablitz 58 AF-1 digitalTedenski fototečaj v TOSKANI (21. do 27. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm


e-Fotografija natečaji - Fotograf leta - Photoshop Master

Fujifilm novosti za leto 2010

Fujifilm XP10Prva kompaktna fotokamera s kar štirimi zaščitami. Kamera je zaščitena proti udarcem, hladnim pogojem v minus temperaturam, vodi in prahu.Kamera ima kar 5X-ni optični zum, 12M točk in HD video zapis. Za mlade pa še hitri gumb za takojšen “uploud” slik ali filma na YouTube in Facebook.

Fujifilm FinePix HS10Kamera ki prva nudi kar 30x-ni op-tični zum (24-720mm ekv.35mm) z možnostjo ročnega zumiranja. Po-leg fotografije 10 milijonsko tipalo nudi HD video zapis v polni ločlji-vosti 1080p s 30 sličicami v sekundi. Zaslon je velik kar 3 palce, iskalo pa ima senzor, ki avtomatsko preklaplja možnost pogleda slike preko iskala ali zaslona. Glede dolgih goriščnic

Fujifilm FinePix Z700EXRTudi Fujifilm prehaja med ponu-dnike kamer z zasloni na dotik. Do-dali pa so kameri kar 3.5 palčni za-slon. Zum je 5X-ni (35-175mm ekv.35mm), CCD tipalo ima 12M točk in odlično sliko pri ISO 1600. Pri večji občutljivosti kamera izkori-šča nižjo ločljivost, s tem pa več točk za končno bolj kakovostno sliko.Kameri so dodali še posebno obliko in z LED diodo svetleči Z.HD video zapis ima dodatno mo-žnost saj je HD TV ready. Torej sliko lahko direktno prenesete na HD TV.

Fujifilm Finepix F80EXRZelo zmogljiva kompaktna kamera s kar 10X-nim optičnim zumom. CCD EXR tipalo ima 12M točk. Objektiv nudi goriščnice od 27-270mm. Za-slon je velik 3.0 palce. Kamera omo-goča HD video zapis in HDMI izhod za direkten preklop na HD TV. Izre-dna ločljivost tipala omogoča obču-tljivost kar 12800 ISO. Stabilizacija slike je preko tipala in s povečanjem občutljivosti tipala.Ta kamera ima toliko novosti, da bo očitno med najboljšimi v svojem ra-

je Fujifilm kameri dodal kar tri vr-ste stabilizacije. Prva je preko tipa-la, druga stabilizacije z višanje obču-tljivosti in tretja s pomočjo digitalne stabilizacije, preračunavanjem slabih točk.Izredno zmogljiva kamera omogo-ča tudi RAW zapis. Nova lastnost je

tudi možnost izničevanja prahu, ki je na leči ali tipalu. Fuji se pohvali (ka-mere še nismo preizkusili) s kako-vostjo objektiva. V svojem uradnem sporočilu navajajo dejstvo, da so eni izmed vodilnih ponudnikov objek-tivov za profesionalne video in tele-vizijske kamere. Le te pa uporabljajo objektive nižjih goriščnic in z veli-kim razponom med goriščnicami. Je Fujifilm vso to tehnologijo prenesel v HS10?Kamera lahko zajame zelo hitre mo-tive v kratkem časovnem razmerju. Omogoča kar 10 posnetkov v sekun-di. V video načinu pa hitro snema-nje s kar 1000 sličicami v sekundi, kar omogoča neverjetne zamrznjene posnetke in njihov pregled v izredno kratkih časovnih fazah.V tej kameri je dodanih še nekaj zelo zanimivih prvo videnih funkcij. Mo-tion Remover Mode omogoča sne-mati s petimi sličicami v sekundi, vendar prepozna ali se motiv giblje ali miruje. Tako kamera kasneje v posebnih svetlobnih pogojih združi več slik, ki so bile negibljive, tiste, ko

se je objekt premaknil pa sama izniči.Prav tako je nova možnost, da v sla-bih svetlobnih pogojih kamera zaja-me več posnetkov, jih združi in tako doseže višjo kakovost slike.CMOS senzor z 10M točkami je bolj občutljiv od konkurenčnih kamer in omogoča izredne posnetke v slabih svetlobnih pogojih.Vsekakor je Fujifilm FinePix HS10 kamera, ki jo bo treba kar najhitre-je preizkusiti in že danes kaže, da bo to kamera, ki nudi fotografu zelo ve-liko. Seveda tistemu fotografu, ki si želi “all-in-one” kamere, da v njej hi-tro najde vse glavne lastnosti za do-bro hobi, družinsko in turistično fo-tografijo.

zredu. Počakati bo treba na prve pre-izkuse in razmerje cena ter uporab-niška vrednost.Vsekakor pa je Fujifilm pokazal z no-vimi fotokamerami, da imajo kopico lastne tehnologije, s katero se lahko kosajo z najboljšo konkurenco kot Canon ali Panasonic. V prvem pre-gledu kamer in njihovih funkcij so najbrž še celo pred njimi.

Obenem pa ima kamera možnost di-rektnega prenosa slike in videa na YouTube in Facebook.V funkciji Face Detection kamera ne prepozna samo človeške obraze, am-pak ve tudi kdaj fotografirate pse ali mačke in tako prilagodi program.


Toskanski griči - vikend fotopotep v MAJU in JUNIJU

Pojdite z nami: Toskana - Bali - Namibija - Norveška - Sicilija www.e-fotografija.si

Toskana je fotografe, ki so se že srečali z njeno pokrajino povsem očarala. Za mnoge je to najlepša, najbolj pisana in naj-fotogenična pokrajina. Tisti z ne-kaj več ljubezni do fotografije se na njene griče radi vračamo, saj nam vsak dan prinese kaj novega, predvsem pa različne svetlobe omogočajo prekrasne fotografije. Ker je lahko aprilsko vreme muhasto (novembra pa smo že bili v njem), gremo v Toskano v barvno čudovitev in toplem maju ter juniju.Meseca MAJA in JUNIJA (14.-16. maj / 25.-27. junij) e-Fotografija organizira vikend fotopotep po toskanskih gričih. V teh že izrazito toplih mesecih nas bodo pričakala različno barvita polja in krasni sončni zahodi.Skupina bo majhna, ravno pravšnja, da bomo z manjšim busom zavili tja, kjer nas bo volja, se ustavili in si vzeli čas, kolikor ga bomo potrebovali,..Oskar Karel Dolenc, Matjaž Intihar in Jure Kravanja - Yurko, ki je zaljubljen v toskansko pokrajino in z že enajstih potepanj po tej deželi prinesel obilo foto-grafij, ki so tudi na mednarodnih salonih fotografije bile deležne zlatih medalj, vam bomo pripravili pot med toskanskimi griči in nepozabnimi motivi ter ob večernem srečanju fotografov pregled in komentiranje fotografij. Ob tem pa še prikaz obdelovanja fotografij z RAW in Photoshop programom. Zaradi na-ših toskanskih izkušenj bo naš fotoizlet povsem fotografski. Imeli bomo mo-žnost ustavljanja mini avtobusa za vsakim ovinkom, kjer bo možnost ustavlja-nja. Predvsem pa nas čakajo makadam in tudi kakšen kilometer ali dva lahke hoje. Vendar se splača malo oguliti pete, to je Toskana in njeni griči, ki so

lahko iz meseca v mesec drugačni ter iz minute v minuto drugače osvetljeni. Odhod 14. maj in 25. junij iz (Maribor, odvisno od št. udeležencev) Celja ob 1.00, iz Ljubljane ob 2.00. Povratek 23. maj (27-junij) v večernih urah.CENA: 390€ (DDV je vključen) zajema: prevoz, 2 polpenziona (večerja, zaj-trk) – nastanitev na kmečkem turizmu ali podeželskem hotelu, cestne pristoj-bine in parkirnine, stroški voznika, vodenje in organizacijo potovanja , DDV, osnovno nezgodno zavarovanje, lepe želje in zaustavljeni trenutki….. Dopla-čilo za 1/1 sobo / 60 €. Minimalno št. potnikov 15. (max. 25).

prijave: www.e-fotografija.si/tecaji/

Enotedenski fotografski tečaj v Toskani- za HOBI in NAPREDNE fotografeToskana 21. - 27. junij 2010Naši klasični osnovni in nadaljeval-ni tečaji so vedno odlično obiskani. Nekateri si želite znanje pridobiti drugače in združiti fotografske te-čaje v krajše časovno obdobje in v bolj intenzivno delo.e-Fotografija vam nudi še več. Te-densko intenzivno fotografsko iz-obraževanje, ki ga bomo združili z dopustniškim potepanjem po pre-krasni Toskani.Tečaj je namenjen vsem foto-grafom. Od tistih, ki se šele uči-jo osnov fotografije kot tistih, ki so že izkušeni radi pa bi spoznali več o izrazni vrednosti fotografije in njeni obdelavi z računalniškimi programi. V prvih treh dneh bomo razdeljeni v dve skupini.Skupina začetniki in hobi foto-grafi ki še potrebujete osnovna fotografska spoznanja boste v do-poldanskem času deležni spozna-vanja z vašo fotografsko opremo in osnovnimi nastavitvami ter osnov-nimi fotografskimi zakonitostmi. V praktičnem delu se bomo

naučili pravilno izkoriščati pro-gramske nastavitve kot korekturo osvetlitve in pogleda na motiv.V popoldanskem času bomo izku-šnje prenesli v praktično delo.V večernem času bomo fotografi-je analizirali in počasi spoznavali naše napake ter jih tako v nadalje-vanju lažje odpravili.

Skupina naprednih fotografov se bo v prvih dneh spoznala z osnovnimi zakonitostmi kompozicije, osnovami svetlobe, tonskih vrednosti in napre-dne uporabe fotokamere ter dodatne opreme. V praktičnem delu pa več o pravilnem pogledu na motiv, izrezu in predvsem analiza fotografij.V drugem delu tečaja bomo s prido-bljenim znanjem predvsem fotografi-rali, analizirali fotografije in spozna-li možnosti obdelave fotografij preko računalniških programov. Da bomo kar najbolje spoznali računalniško ob-delavo slike bo v zadnjih dneh vsak udeleženec računalniško obdelal svo-je fotografije ter jih iztiskal v velikosti razstavnih fotografij.

Matjaž Intihar

Več na www.e-fotografija.si

Za izkušene fotografe:

Enotedenski tečaj naprednihfotografskih tehnik, kompozicije ter obdelave slike s programom

Photoshop

Za začetnike: V enem tednu odHOBI do NAPREDNEGA

fotografa


Nikon COOLPIX S3000Nikon je predstavil tanek in stilski kompaktni fotoaparat S3000, ki je del nove linije fotoaparatov COOL-PIX, ki bo na trg prišla spo-mladi. Tanko ohišje debeline vsega 19 mm vsebuje ti-palo z 12 milijoni slikovnih točk in širokokotni objek-tiv NIKKOR s 4-kratno povečavo. Tu je še 6,7-centimetrski zaslon, elektronsko zmanjševanje vibracij

Fotografska predavanja, tečaji, izleti / www.e-fotografija.si/tecaji.htm

30

Praktica predstavila slovensko spletno stranIzdelki blagovne znamke Praktica, ki že imajo menije v slovenskem jezi-ku, so s februarjem dobili pregledno spletno mesto. To domuje na naslovu www.praktica.si in obiskovalce nago-varja v slovenskem jeziku. Prenovljeno spletišče vsebuje po-droben pregled z opisi aktualnih modelov izdelkov blagovne znam-ke Praktica. Uporabniki tako najde-jo podatke o kompaktnih digitalnih fotoaparatih, spektivih, daljnogledih, digitalnih foto okvirjih, videokame-rah ter dodatni opremi (stativi, bral-niki kartic, pomnilniške kartice ...) Praktica. Spletno mesto www.prak-

tica.si se lahko pohvali še z interak-tivno pomočjo, ki obiskovalca prek vprašanj popelje do možnih rešitev najpogostejših težav pri uporabi so-dobne digitalne opreme. Velikokrat je namreč težavo ali napako moč zelo enostavno rešiti ter tako uporabni-kom prihraniti nepotreben obisk servisa. Ob okvari ali napaki pa je moč prek spleta sprožiti tudi rekla-macijski zahtevek.Prenovljeno spletišče ne govori zgolj slovensko, temveč obvlada kar štiri jezike. Poleg domačega so podprti še angleški, nemški ter francoski jezik. Predstavnikom medijev so na voljo številne fotografije ter logotipi pod-jetja in izdelkov, primerni za tisk.

Canon predstavil IXUS 210IXUS 210 je na voljo v štirih privlačnih barvah, odlično obliko in trdnostjo ohišja ter najbolj naprednim vmesnikom v IXUS-ih doslej, dostopnim prek

zaslona, občutljivega na dotik. IXUS 210 ima intuitiven in za uporabo eno-staven zaslon, občutljiv na dotik – tako je na dosegu prstov širok nabor funk-cij. Velike ikone, pomožni triki in na-sveti ter način Smart Auto pomenijo,

da sta pregledovanje in izmenjava fotografij enostavnejša in zabavnejša kot kdajkoli prej. IXUS 210 ponuja vrsto naprednih funkcij in odlično kakovost fotografij s tipalom ločljivosti 14,1 milijona točk in Canonovim širokokotnim objektivom s 5-kratno povečavo.

(eVR). Na izbiro je 16 scenskih na-činov katere bo kamera samodejno izbrala.Kamera samodejno prepozna na-

smeh in proži s tem zajame posnetek v pravem trenutku.

Tu je še funkcija odpra-

vljanja rdečih oči, ki samodejno po-pravi učinek rdečih oči, preden shra-ni fotografijo.

Nikon AF-S NIKKOR 16–35 MM F/4G ED VRAF-S NIKKOR 16–35 mm F/4G ED VR je prvi ultra širokokotni zoom objektiv, opremljen s tehnologijo zmanjševanja vibracij, kar nudi zmožnost fotogra-firanja z do za štiri zaslonke daljšimi časi. Uporaba tehnologije VR tako dopolnjuje maksimalno zaslon-ko f/4 pri fotografiranju v šibki svetlobi.Kompleksna optična zasnova novega objektiva se ponaša z Nikonovim protiodbojnim nanosom Nano Crystal, dvema elementoma iz ED-stekla in nič manj kot tremi asferičnimi elementi objektiva, ki pomaga-jo zmanjšati popačenja in aberacije celo pri največji zaslonki.

Canon EF 70-200 f/2.8L IS II USMCanon je svojo serijo L-objektivov obogatil z novim teleobjektivom EF 70-200 f/2.8L IS II USM. Objektiv je naslednik izjemno priljubljenega modela EF 70-200 f/2.8 IS USM, prinaša pa izboljšane zmogljivosti na vseh področjih. V skladu z dediščino serije L odlikuje EF 70-200 f/2.8L IS II USM optična iz-vrstnost v najbolj zahtevnih razmerah. Poleg izboljšavnotranjega optičnega sistema je bil objektiv deležen strukturnih sprememb, ki so bile po-sledica odzivov uporab-nikov, zaradi česar je prav toliko trden in zanesljiv,kot je optično napreden.

Pentax Optio I-10Zagotovo največja posebnost kompaktnih fotoaparatov je model Optio I10, ki se oblikovno zgleduje po legendarnem Pentax Auto 110 iz leta 1978 - naj-manjšemu SLR sistemu, ki so ga kdajkoli naredili. Sodobni Optio I10 omo-goča zajem slike v ločljivosti 12 milijonov točk in ima vgrajen širokokotni 5x optični zoom objektiv (ekviv. 28-140mm), mehanski stabiliza-tor slike Shake Reduction ter širok LCD zaslon (razmerje 16:9) z diagonalo 6,9 cm (2,7-inča) in ločljivostjo 230.000 točk. Poleg zajema videoposnetkov v HDTV ločljivosti (1280x720 točk pri hi-trosti 30 slik na sekundo) zmore tudi zaporedno slikanje s hitro-stjo 2,6 slike na sekundo.


Casio EXILIMCasio Computer CO., Ltd. je na japonskem med vodilnimi po prodaji svojih fotokamer. Za leto 2010 predstavlja štiri nove mo-dele v EXILIM liniji digitalnih fotoaparatov.Prvi, EXILIM EX-HF100, vse-buje Casiovo zaporedno fotografiranje z visoko hitrostjo, ki zagotavlja, da uporabniki ne zamudijo ključnih trenutkov, poleg tega pa vsebuje veliko po-večavo v kompaktnem ohišju.Naslednji trije, EXILIM EX-H15, EX-Z2000 in EX-Z550 vsi vsebujejo Casi-ovo funkcijo Dynamic Photo, ki omogoča uporabnikom da dele fotografije izrežejo in jih prilepijo na animacije.

Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana

eFoto46.pdf

Documents

Transcript of eFoto46.pdf