še naPrej delajte taKo dobro! · Vabimo Vas, da tudi Vi soustVarjate naše glasilo V letu 2011 smo...

interVju Z generalnim direKtorjem:

uVajamo eVidentiranje deloVnega časa

Klemen Klemen sPoroča uKCl:

še naPrej delajte taKo dobro!

+

Oktober 2011 | številka

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

05

KDO SMO MIPO PRENOVI KUHINJE BO DELO LAŽJE, KUHINJA PA BLEŠČEČA

UTRIP UKCLOBISKALI SO NAS PREDSTAVNIKI NBA KOŠARKARSKE LIGE

AKTUALNOMIMO SO ŠE ENE BOLNIŠNIČNE ŠPORTNE IGRE

nagradna KriŽanKa

Vabimo Vas, da tudi Vi soustVarjate naše glasilo

V letu 2011 smo se odločili za vsebinsko prenovo internega glasila, in sicer z željo, da bi zaposleni lahko še bolj sodelovali pri vsebini glasila (več preberite v uvodniku). Prispevke, obve-stila in fotografije, ki jih želite objaviti v aprilski številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 10. novem-bra 2011. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispev-kov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov: [email protected] ali na [email protected]

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispev-kov in fotografij ne honoriramo.

2 | KC interno interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana | oktober 2011

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaOktober 2011, številka 4

Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik mag. Simon Vrhunec

Odgovorna urednica Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med.,

višja svetnica • Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.• Darinka Klemenc, dipl. m. s.• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.• prof. dr. Helena Meden Vrtovec,

dr. med., višja svetnica • Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.• Blanka Šetinc

LektoriranjeApolonija Kališnik, prof. slov. jez. in dipl. sploš. jez.

Fotografije Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Matej Družnik in drugi

Oblikovanje Agencija Odmev, d.o.o.Tisk Agencija Citrus, d.o.o.Naklada 3.000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu http://www3.kclj.si

KaZalo mi ustVarjamo27 Vpogled v pesmi prof. dr.

davida b. Voduška

PoVedali so28 anKeta - uKCl namerava s

1.1. 2012 uvesti evidentiranje delovnega časa. Kaj vi menite o tem?

29 Kaj menijo o nas

30 nagradna KriŽanKa

31 sezona virusnih okužb dihal je tu

31 Cepljenje proti gripi je priporočlji-vo za vse zdravstvene delavce

uVodniK3 Ponosni na tiste, ki rešujejo

Kdo smo mi4 Po prenovi kuhinje bo delo

lažje, kuhinja pa bleščeča7 laktarij v porodinišnici ljubljana

aKtualno8 Citološki laboratorij izkazuje

kakovost9 60 let bolnišničnega šolskega

dela v ljubljani10 »služba je moj drugi dom«12 strategija odličnosti v uKCl13 bolnišnične športne igre tudi

letos na otočcu14 sodelovanje uKCl v mednaro-

dni izmenjavi evropskega zdru-ženja bolnišnične in zdravstvene oskrbe v letu 2011

uKCl smo ljudje16 odkrit pogovor kot rešitev

utriP uKCl18 Pediatrično kliniko uKCl obiska-

le »legende« nba košarkarske lige

19 Po obisku predsednika rs, dr. danila türka »dokončanje urgence je prednostna investicija«

20 obisk ministrske delegacije iz Kosova

20 na ortopedski kliniki računalniški kotiček za paciente

20 s karticami je prihranjen čas tako za paciente kot tudi za zaposlene

21 Podelitev certifikatov nacionalnih poklicnih kvalifikacij reševalcem

22 uKCl s kreditom do ustreznejših bivalnih pogojev in še večje kakovosti zdravljenja za hematološke bolnike

23 Velika čast in mednarodno priznanje strokovni direktorici uKCl

23 Kulturni dogodek s tonetom Pavčkom v uKCl

Preberite24 Klemen Klemen sporoča uKCl:

še naprej delajte tako dobro!

Pogled naZaj26 Hormonska kontracepcija –

pomembna pomoč (2. del)

oktober 2011 | interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana KC interno | 3

Poslanstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je tudi izobraževanje. V tej vlogi zavzemamo pomembno mesto, saj je prav učenje v kliničnem okolju ter delo z bolniki tisto, kar nas bogati in nam daje neprecenljive življenjske izkušnje. Tu se odražajo rezultati našega dela, tu smo uspešni, zadovoljni; včasih pa tudi prizadeti, če se ne izteče vse tako kot smo si prizadevali. Delovno mesto namreč postaja okolje, kjer ne le delamo, temveč se nenehno učimo in rastemo kot stro-kovnjaki in kot ljudje. Pridobivamo številna nova znanja, spoznanja in veščine.

uVodniK

Tudi naši reševalci, »številni zdra-vstveni tehniki - predvsem starejše generacije«, so si znanje in veščine pridobili z uspešnim večletnim de-lom v urgentni medicini in prav je, da tudi dolgoletne izkušnje pripomo-rejo k uradnemu priznanju poklicne kvalifikacije na nacionalni ravni, in tako dobijo ustrezen naziv si to svo-je znanje formalizirajo skozi sistem nacionalne poklicne kvalifikacije in dobijo tudi ustrezen naziv«, je zapisal Andrej Žmavc v zborniku predavanj 2007.

Tako smo 22. 9. 2011 v UKCL slavnostno podelili prve certifikate, javno veljavne listine za nacionalno

poklicno kvalifikacijo zdravstveni reševalec. Prejemnikov je bilo okoli osemdeset, vsi pa so uspešno za-ključili bodisi preverjanje ali zgolj potrjevanje znanja. S certifikatnim sistemom smo dali posameznikom priznanje za višjo stopnjo kvalificira-nosti in jim hkrati omogočili poklicni in osebni razvoj. Današnja srednja zdravstvena izobrazba in kompeten-ce v zvezi z njo, zdravstvenim tehni-kom onemogočajo delo v urgentni medicini. Vsem dobitnikom še en-krat iskreno čestitam!

Univerzitetni klinični center Lju-bljana je izvajalec postopkov za preverjanje in potrjevanje znanja za

tri nacionalne poklicne kvalifikacije: ortopedski tehnolog, zobozdravstve-ni asistent in zdravstveni reševalec. S tem smo odprli novo pot in dali veljavo tudi učenju, znanju, ki ga pridobivamo in nas bogati izven iz-obraževalnih institucij. Dali smo pri-znanje našim kliničnim mentorjem, učiteljem, da svoje poslanstvo odlič-no opravljajo. Hvala vsem in vsake-mu posebej.

Zdravstvenim reševalcem, tistim, ki iz dneva v dan rešujejo skupaj z na-šimi preostalimi sodelavci, pa želim varno in uspešno delo tudi v bodoče.

Erna Kos Grabnar

Ponosnina tiste, Ki rešujejo


Po PrenoVi KuHinje bo delo laŽje, KuHinja Pa bleščeča

Prvi zaposleni z delom začnejo že ob 5. uri zjutraj, skupno

pa pripravijo 5 obrokov na dan za okoli 1700 pacientov.

Kdo smo mi

služba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak PrVi naPitKi PriPraVljeni Že ob Peti uri Zjutraj

Prvi zaposleni so v kuhinji že ob peti uri zjutraj, ko pripravijo napitke. Večina zaposlenih iz dopoldanske iz-mene z delom prične ob šestih, takrat pa se prične priprava treh obrokov, zajtrka, malice in kosila. Popoldanska izmena, ki z delom prične nekaj čez pol eno uro, konča pa okoli pol osme, poskrbi za popoldansko malico in večerjo. Zaposleni kuharji so razdelje-ni po oddelkih – nekateri so denimo na oddelku juh, drugi na oddelku prilog, tretji na dietnem oddelku. »Skupno v UKCL omogočamo 75 različnih kombinacij diet, skoraj vsak

Od leta 1949, ko se je v takratnih ljubljanskih kliničnih bolnišnicah zaposlila prva dietetičarka, pa do danes, deluje v zakulisju centralne kuhinje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana »prava tovarna« na tisoč devetsto kvadratnih metrih površine. Zaposleni v kuhinji oskrbujejo vse oddelke v glavni stavbi UKCL in vse oddaljene lokacije. Od leta 1972 se izvaja celoten proces priprave jedi in delitev obro-kov, vsak dan pa pripravijo po pet obrokov za okoli 1700 pacientov. Zaposleni, ki hrano pripravljajo, so »zlata vredni«, pravi vodja Službe bolniške prehrane in dietoterapije, Mojca Blatnik. »Trenutno v kuhinji vsi zaposleni živimo za dokončanje prenove. Zavedamo se, da trenu-tno delamo še v težjih pogojih kot sicer, a vsi stremimo k cilju – eni izmed najlepših in najbolj funkcionalnih bolniških kuhinj v Evropi,« pove Mojca Blatnik. S prenovo kuhinje smo v UKCL pričeli v septem-bru, predvidoma pa bo končana v marcu. Da bi ujeli njihov vsakdan, smo kuhinjo obiskali zdaj – na prelomu zgodovine.

oKoli 120 ZaPosleniH dneVno PriPraVi Pet obroKoV Za oKoli 1700 PaCientoV; trenutno Vsi »ŽiVijo« Za PrenoVo


Zaposleni v kuhinji delajo na različnih oddelkih

– v oddelku za pripravo juh, solat, mesa …

Po PrenoVi KuHinje bo delo laŽje, KuHinja Pa bleščeča

Kdo smo mi

dan pa zagotovo pripravimo vsaj 35 različnih,« obrazloži Blaž Confidenti, vodja centralne kuhinje. Centralna kuhinja UKCL obratuje že celih 39 let, in to vsak dan v letu. Zaposleni so si prenove že dolgo želeli, saj so stroji in naprave zastareli, energijsko potra-tni, nemalokrat pa je delo v dotrajani kuhinji tudi nevarno za zaposlene. V primeru, da bi kakršen koli stroj odpovedal, bi se čas delitve hrane za bolnike lahko bistveno podaljšal, kar bi ogrozilo pripravo varne hrane za bolnike.

bolnišKa PreHrana je Prilagojena ZdraVju PosameZniKa

V kuhinji med zaposlenimi veje pri-jetno vzdušje, četudi delajo pri več kot 300-litrskih kotlih, kjer je vedno vroče, in zaradi ogromnih količin pripravljene hrane dejansko delajo težko fizično delo. »A ljudje pri nas so zlata vredni, vedno pripravljeni pomagati. Zaposleni res delajo z vnemo in so vredni vse po-hvale,« pove Mojca Blatnik. Centralna kuhinja ima sicer okoli 120 zaposlenih, celotna Služba bolniške prehrane in

dietoterapije pa ima 175 zaposlenih. »Deležni smo pohval in tudi graj. Za-vedati se moramo, da je včasih težko skuhati že za štiričlansko družino, kaj šele za 1700 pacientov dnevno,« pove Blaž Confidenti. Mojca Blatnik doda, da ljudje velikokrat pričakujejo, da bodo v bolnišnici jedli enako kot doma. »Vsi bi se morali zavedati, da bi, če bi tudi doma jedli podobno kot v bolnišni-ci – torej se zdravo prehranjevali – bilo manj debelosti, manj visokega krvnega tlaka, manj srčno-žilnih obolenj, rakavih obolenj, …« meni Mojca Blatnik. Kot

Centralna KuHinja uKCl obratuje Že CeliH 39 let, in to VsaK dan V letu. ZaPosleni so si PrenoVe Že dolgo Želeli, saj so stroji in naPraVe Zastareli, energijsKo Potratni, nemaloKrat Pa je delo V dotrajani KuHinji tudi neVarno Za ZaPoslene.


V kuhinji med zaposlenimi veje prijetno vzdušje, četudi

delajo pri več kot 400-litrskih kotlih, kjer je vedno vroče.

Kdo smo mi

strokovnjakinja za prehrano svetuje, da si hrano še vedno pripravimo sami doma in ne kupujemo že pripravljene, da se izogibamo sladkarijam, slanim prigrizkom in maščobi, pojemo pa čim več sadja in zelenjave. Bolnik v UKCL ima možnost, da dobi točno tako hrano, kot jo glede na zdravstveno in prehransko stanje potrebuje in tudi želi. Prehranske zahteve posameznega bolnika je skoraj vedno mogoče uvrstiti v eno izmed 75 različnih kombinacij diet, ki so na razpolago vsakodnevno.

OpravičilO vsem pacientOm in zapOslenim v času prenOve

Vsem pacientom in zaposlenim se v času prenove kuhinje, ki bo predvidoma trajala do konca marca, opravičujemo za morebitne zamude pri razdeljevanju hrane, pa tudi za nekoliko prilagojene obroke (z manj svežega sadja, solate ipd.). Za razumevanje še enkrat prosimo tudi vse zaposlene v Službi bolniške prehrane in dietoterapije, ki trenutno delajo v težkih in zahtevnejših pogojih na treh različnih lokacijah. Veselimo se že, da bomo po prenovi centralne kuhinje sposobni še večje racionalizacije dela: v glavno stavbo UKCL se bo preselila tudi kuhinja iz Bolnišnice dr. Petra Držaja in mlečna kuhinja iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

»Vsi bi se morali ZaVedati, da bi, če bi tudi doma jedli Podobno Kot V bolnišniCi – torej se ZdraVo PreHranje-Vali – bilo manj debelosti, manj VisoKega KrVnega tlaKa, manj srčno-ŽilniH obolenj, raKaViH obolenj,« PoVe mojCa blatniK, Vodja sluŽbe bolnišKe PreHrane in dietoteraPije.


marta borštnar

V poletnem času je laktarij porodni-šnice, kjer mame izbrizgavajo mleko, dobil novo podobo. Okolje, izredno pomembno za mlade mamice, pa je s tem dobilo še bolj prijetno vzdušje. Zaposlene medicinske sestre v lak-tariju učijo mame, kako naj pravilno izbrizgavajo mleko, saj je to najpri-mernejša hrana za njihovega otroka.

Materino mleko namreč zagota-vlja zdravje, rast in razvoj otroka ter idealno ravnotežje hranilnih in obramb-nih snovi, ki so prilagojene vsakemu

Kdo smo mi

Medicinske sestre v laktariju

pomagajo skrbeti za prehrano

nedonošenčkov, bolnih in zdravih

novorojenčkov, opravljajo pa tudi delo

v laboratoriju.

laKtarij V PorodnišniCi ljubljanaV Poletnem času so s PrenoVo mamiCam omogočili še Prijetnejše trenutKe V laKtariju, Kjer mame iZbriZgaVajo mleKo

otroku. Medicinske sestre v laktariju, kjer mame izčrpavajo mleko za svojega otroka, pomagamo skrbeti za prehra-no nedonošenčkov, bolnih in zdravih novorojenčkov.

mati naj se Zaradi iZbriZgaVanja mleKa Ponoči ne Zbuja načrtno

Čez dan priporočamo izbrizgavanje mleka na 2–3 ure, v podobnem ritmu, kot bi se dojil otrok. To je pomembno za spodbujanje tvorbe mleka, izpra-znitev prepolnih dojk in učinkovito odstranjevanje ter zbiranje mleka. Noč je namenjena počitku. Zaradi izbri-

zgavanja mleka naj se mati ponoči ne zbuja načrtno. Če jo zbudijo polne dojke, naj si mleko izbrizga, sicer pa naj to stori zjutraj, ko se zbudi. Mati naj pride v laktarij takoj, ko ji zdravstveno stanje to dopušča.

Vso pripravo hrane v mlečni kuhinji izvajamo po navodilih sistema HACCP in predpisanih standardih; zajema pa pripravo adaptiranega mleka, pripravo specialnih mlečnih formul in individual-no pripravo obrokov hrane za nedono-šenčke in bolne novorojence na EINT.

Medicinske sestre opravljamo tudi laboratorijsko delo. Z analizo materi-nega mleka (instrumenta: analizator in homogenizator) vsakemu nedonošenč-ku določamo individualni protokol hra-njenja. Dobimo rezultate o prehranski vrednosti mleka: maščobe, beljakovine, laktoza, energijska vrednost, suha snov in vsebnost vode.

ZaPosleni sKuPaj Z mamo naredijo najVeč, Kar laHKo

V laktariju mame izčrpavajo mleko za svojega otroka. To je včasih največ, kar lahko v tistem trenutku zanj storijo. Prijetno okolje, ravno dovolj zaseb-nosti, druženje in skupna skrb za dlan velike otroke.

Najbolje opravljeno je tisto delo, ko zaposleni verjame v rezultate svojega dela. Skupaj z mamo za novorojenčka naredimo največ, kar lahko – ga zdravo hranimo. Skupni cilji še povečajo zau-panje in občutek pripadnosti.

Humana mlečna banka je v ustanavljanju V ustanavljanju je humana mlečna banka. Banka bo namenjena nedonošenčkom in bolnim novorojenčkom, katerih matere nimajo mleka in jih sedaj hranimo z nadomestkom mleka. Ti preparati so večinoma nare-jeni iz kravjega mleka in so varni za uporabo. Vendar je boljše humano mleko, saj ga otrok veliko laže prebavi.

zaHvala za prenOvO laktarija V poletnem času je naš laktarij dobil novo podobo. Za nesebično pomoč, podarjen čas in znanje, se moramo zahvaliti arhitektki Andreji Lotrič in oblikovalki Darji Brečko Poženel. Z opremo in barvami sta v laktarij prinesli nekaj, kar pomirja in prinaša svežino. Delovni čas laktarija je sicer vsak dan med 7. in 15. uro, dose-gljivi pa so na telefonski 01 522 62 45.


aKtualno

služba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak

V citološkem laboratoriju ginekološke klinike se citopatolog, presejevalci, laborant in administratorki dnevno srečujejo s pregledovanjem brisov materničnega vratu, dnevno pa jih posamezni presejevalec pregleda tudi petdeset in več.

Bris materničnega vratu je izrednega pomena za zgodnje odkrivanje raka

materničnega vratu, sam test pa je eno-staven in neobremenjujoč za ženske. V UKCL brise materničnega vratu pregle-dujejo v citološkem laboratoriju Gineko-loške klinike, vključen pa je v izvajanje javnega Nacionalnega programa za zgo-dnje odkrivanje raka na materničnem vratu - ZORA. Po kazalcih omenjenega registra je citološki laboratorij Ginekolo-ške klinike uvrščen izjemno visoko.

Kot obrazloži tamkajšnja vodja, dr. Marja Lenart, je vodja citološkega

laboratorija citopatolog, preglejuje pa vse brise, ki odstopajo od 'normale'. Brise, ki kažejo patološke spremembe, pregleduje skupno pet zaposlenih presejevalcev. Če kateri izmed brisov odstopa, ga presejalec pregleda skupaj s citopatologom. Letno v omenjenem laboratoriju registrirajo okoli 43.000 izvidov. Podatki Zore kažejo, da se je delež manj in neuporabnih brisov materničnega vratu v letu 2009 v pri-merjavi z letom prej zmanjšal in je pod slovenskih povprečjem, prav tako je pod povprečjem delež manj uporabnih in neuporabnih brisov, pohvaljeni pa so bili tudi za skrbno delo s podatki v laboratorijih in ambulantah.

CitološKi laboratorij izkazuje kakOvOst

Marja Lenart, vodja citološkega laboratorija

Ginekološke klinike, je izredno ponosna na uspehe

svojih sodelavcev.

V CitološKem laboratoriju gineKološKe KliniKe so se Po KaZalniKiH drŽaVnega registra Zora uVrstili VisoKo med laboratoriji, Ki Pregledujejo brise materničnega Vratu


aKtualno

60 let bolnišničnega šolsKega dela V ljubljaniobletniCa bo odmeVala Z Več dogodKi: 7. oKtobra ob deVeti uri tudi na Pediatrični KliniKi uKCl

mag. tanja bečan, vodja bolnišnične šole oš ledina

V šestdesetih letih od njene ustanovitve je ljubljanska bol-nišnična šola prerasla v kakovostno vzgojno-izobraževalno institucijo,visoko cenjeno tudi v Evropi. Danes je še vedno del Osnovne šole (OŠ) Ledina, v njej pa poučuje 24 učite-ljev in učiteljic. Šolsko delo se odvija na v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, na Pediatrični, Ortopedski, Dermatovenerološki kliniki, poleg tega pa sodelujemo še s Psihitarično kliniko ter z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča. Letno našo bolnišnično šolo obišče pri-bližno 3000 šolarjev in šolark, od tega 600 srednješolske mladine.

Cilj je ZagotaVljati šolanje Kljub boleZni Eden najpomembnejših ciljev šolskega dela ob bolnem

šolarju je zagotavljati kontinuiteto šolskega dela bolezni navkljub, pa tudi pomagati pri vključevanju v običajni ritem dela in življenja na lastnih šolah. Teh ciljev pa v bolnišnični šoli ne bi mogli udejanjati brez tesnega in pravega sodelo-vanja s starši, šolami otrok in mladostnikov, predvsem pa ne brez timskega dela z zdravstvenim in drugim osebjem na posameznih oddelkih v bolnišnicah. Le vsi skupaj lahko naredimo veliko v korist bolnih otrok, po svojih močeh pa k temu prispevamo svoj del tudi mi –bolnišnični učitelji.

ZačetKi Že leta 1951, ZasluŽni šteVilni ljudje

Leta 1951 je na pobudo prof. dr. Marija Avčina v tedanji mestni otroški bolnišnici začela s poučevanjem gospa Breda Juvančič, prva učiteljica v slovenski bolnišnici. Pisni viri nam povedo, da se je z bolnišnično šolo dr. Marij Avčin srečal v Angliji, se nad njo navdušil in zato po vrnitvi v Slovenijo kar sam poprosil gospo Juvančič, da pride in poskrbi za vse bolne otroke na kliniki. Pogumno se je podala na povsem neznano pot prva bolnišnična učiteljica na Slovenskem. A očitno je vedela, katere šolske dejavnosti potrebujejo bolni otroci. Pri svojih ciljih je vztrajala in leta 1958 je tedanji Republiški sekretariat za šolstvo gospo Juvančič namestil na otroško kliniko kot redno učiteljico, bolnišnični šolski oddelek pa priključil Osnovni šoli Ledina. Prizadevni so bili tudi na Ortopedski kliniki in na Kliničnem oddelku za otro-ško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike. Že leta 1974 je bil na omenjenem oddelku organiziran prvi posvet o vzgojno-izobraževalnem delu v bolnišnici pod okriljem Zavoda za šolstvo in Univerzitetnega kliničnega centra.

Na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo je prof dr. Pavle Kornhauser pripomogel k še enemu prelomnemu dogodku; na njegovo pobudo in pod okriljem UNESCA so se leta 1988 v Ljubljani zbrali bolnišnični učitelji in vzgojitelji iz vse Evrope. Tedaj se je tudi začelo razmišljati o ustanovitvi združenja bolnišničnih pedagogov Evrope. Posledično je bilo formalno ustanovljeno združenje HOPE (Hospital Organisa-tion of Pedagogues in Europe), in sicer 1992 na Dunaju, na drugem kongresu bolnišničnih učiteljev iz vse Evrope.

Številni zaslužni za uvedbO bOlniŠnične ŠOle Poleg že naštetih v člankih so za uvedbo bolnišnične šole veliko naredili tudi prof. dr. Bogdan Brecelj in dr. Zvezda Zadnik, ki sta si prizadevala za uvedbo bolni-šnične šole na Ortopedski kliniki. Na pobudo dr. Breclja je bil ustanovljen drugi bolnišnični šolski oddelek OŠ Ledina, in sicer leta 1959/60.

pOsvet »bOlni ŠOlar je zdrav ŠOlar«60 let bolnišničnega šolskega dela v Ljubljani bomo obeležili na raznovrstne načine v vsem šolskem letu. Začeli pa bomo 7. oktobra 2011 s strokovnim posvetom z naslovom Bolni šolar je zdrav šolar. Tega dne lepo vabljeni na Pediatrično kliniko ob 9. uri v veliko predavalnico.


Mag. Simon Vrhunec, generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), ima za seboj več kot polovico mandata. Znan po tem, da se rad tudi v popolno-ma nemogočih urah sprehodi med svojimi sodelavci, de-nimo v nedeljo zvečer, se zaveda, da se njegova služba ne konča po koncu delovnih ur. »Želim si, da bi bili sodelavci na svojem delovnem mestu zadovoljni. Ni lepšega občut-ka, kot oditi na pol neformalno med nasmejane obraze,« nam je uvodoma dejal. Z generalnim direktorjem smo se pogovarjali o tem, kakšne spremembe načrtuje v prihodno-sti. Ena izmed pomembnih sprememb bo zagotovo uvedba evidentiranja delovnega časa, ki jo v UKCL vpeljujemo z novim letom. Generalni direktor je večkrat poudaril, da so okoli njega izvrstni in pohvale vredni sodelavci, da eviden-tiranje delovnega časa uvajajo zgolj zato, da bi s tem še bolj povečali zadovoljstvo zaposlenih.

V zadnjem času ste se veliko ukvarjali z nujnostjo prenove KO za hematologijo Interne klinike. Ali zdaj na možnosti prenove zrete kaj bolj optimistično?

»Poslanstvo UKCL je pravočasna in kakovostna obravnava vseh pacientov. To nam je zadal ustanovitelj in to imamo za-pisano v vseh internih aktih. Zagotovo je iz naše strani velika

pripravljenost, da prenovo izvedemo, in če je interes tudi na strani ustanovitelja, sem prepričan, da bo do tega prišlo.« Četudi se utegne zgoditi menjava vlade?

»To ne sme biti ovira. Pravočasna in kakovostna obravnava je tako pomemben proces, da začasna vlada ne more biti ovira.«

Torej si obnove KO za hematologijo želite? »Ne samo, da si je želim, do obnove enostavno mora

priti.«

Seveda pa KO za hematologijo ni edini problem UKCL, na katerega opozarja javnost. Iz leta v leto se denimo čez po-letje borimo s problemom klime, javnost pa skuša namigni-ti, da skrb za bolnike v Sloveniji sploh ni na prvem mestu. Kakšno je vaše mnenje?

»Obžalujem, da velja prepričanje, da bolniki niso na prvem mestu. Zame osebno, in tudi za moje sodelavce, je osnovno poslanstvo skrb za bolnika. Pri tem pa seveda moramo slediti predpisom in zakonitostim, s čimer zadeve postanejo zapletene. To se je zgodilo v primeru klimatizacije. Poudariti pa je potrebno, da smo s projektom klimatizacije pred dvema letoma začeli iz čiste 'ničle', zdaj pa do konca

» sluŽba je mOj drugi dOm«

aKtualno

V UKCL bomo vedno zagotavljali najbolj kakovostno in varno

obravnavo, pove mag. Simon Vrhunec, generalni direktor

UKCL.

služba za odnose z javnostmi, sabina Vrhnjak in blanka šetinc

interVju Z generalnim direKtorjem uKCl, mag. simonom VrHunCem – Z noVim letom uVajamo eVidentiranje deloVnega časa


aKtualno

manjka samo še ponovitev javnega razpisa.«

Omenili ste, da so bolniki prva skrb. Kaj pa zaposleni? »Jasno je, da so zaposleni moja in naša prioriteta. Ravno

oni so tisti, ki zagotavljajo pravočasne in kakovostne zdra-vstvene storitve. Prepričan sem, da se zadovoljstvo zaposle-nih odraža pri bolnikih. Sam osebno si izredno prizadevam povečati zadovoljstvo zaposlenih, veliko obiskujem posame-zne oddelke in se pogovarjam z zaposlenimi, tako da imam sliko pričakovanj in problemov vseh profilov sodelavcev. Lan-sko leto smo uvedli tudi merjenje organizacijske klime, letos s tem nadaljujemo. Res, da rezultati niso ravno spodbudni, a ravno na podlagi rezultatov se bomo tudi vnaprej trudili, da bi zadovoljstvo izboljšali.«

A vendar v novem letu zanje napovedujete novost: eviden-tiranje delovnega časa za vse. Zakaj takšna odločitev?

»Prepričan sem, da bo ta projekt povečal zadovoljstvo zaposlenih. Mnogi so nezadovoljni, ker menijo, da okoli sebe vidijo ljudi, ki so veliko manj v službi kot oni. Mnogi sodelavci se dobesedno žrtvujejo za našo organizacijo in so v službi precej več kot določa zakon, seveda s soglasjem. Evidentiranje tako uvajamo zato, da bi pokazali, kako veliko naši sodelavci naredijo za bolnike, in da bi bilo delo bolj transparentno.«

Kaj pa, če bo kdo to dojel, kot da želite nadzirati njegov delovni čas?

»V tujih bolnišnicah in tudi drugih institucij so prihodi in odhodi evidentirani. Samo na ta način bomo lahko odgovo-rili na mnoge očitke javnosti o ne transparentnem delu, ali celo o tem, da uslužbenci premalo delajo. Mi vemo, da to ni res, čas pa je, da to dokažemo tudi javnosti.«

Funkcijo generalnega direktorja opravljate že več kot dve

leti. Kaj vse ste v tem času dosegli? »Pogoji, v katerim sem začel s svojim delom, so bili izre-

dno težki: soočali smo se s hudo recesijo. ZZZS je takrat cene zdravstvenim izvajalcem znižal za več kot deset od-stotkov, od nas pa so pričakovali, da izvedemo enak ali celo večji obseg dela. Kot enega največjih dosežkov si tako šte-jem, da smo uspeli v tem času kljub zmanjšanim sredstvom ohraniti enako oz. omogočiti celo boljšo kakovost oskrbe za bolnike. Veliko smo storili na organizacijskem podro-čju – uredili smo področje donacij, izobraževanj, kliničnih raziskav, dela pri drugem delodajalcu, sklepanja podjemnih pogodb. Z reorganizacijo dela smo pomembno znižali stro-

ške. Izredno ponosen pa sem tudi na to, da smo številnim mladim zdravstvenim delavcem omogočili zaposlitev, da se v teh težkih časih niso znašli na Zavodu za zaposlovanje RS.

A kljub številnim izvedenim nalogam bo UKCL konec leta v izgubi …

»Žal ni vse odvisno samo od kakovosti našega dela in od plač; veliko denarja porabimo za stroške materiala in storitve. Veliko energije smo vložili v novo logiko javnih razpisov – posamezen razpis vedno omogoča prijavo več ponudnikov, s čimer omogočamo vzpostavitev konkurence in znižanje cen. Poleg tega moramo upoštevati, da smo terciarna institucija: k nam prihajajo bolniki, ko jim drugje ne morejo več pomagati. Uvajamo vedno nove metode, vedno nove materiale, vse, da bi zagotovili najboljšo možno oskrbo. Žal ZZZS v svoji vlogi kupca zdravstvenih storitev temu ne sledi, zato vse novosti velikokrat uvajamo na svoj strošek. Zato pa je izguba toliko večja. Ne glede na to pa smo in bomo v UKCL vedno zagotavljali najbolj kakovostno in varno obravnavo, pa četudi v lastno izgubo.«

Spregovorili ste o preteklih dosežkih, kaj pa nas čaka v prihodnosti?

»Še veliko. Nadaljevali bomo s projektom klimatizacije in prenove KO za hematologijo, pri čemer ni vse odvisno od nas, temveč je veliko v rokah vlade in kasnejših javnih razpisov. Veliko energije usmerjamo v pritiske za dokončanje projekta DTS oz. nove urgence: srčno si želimo, da bi lahko pacientom omogočili dostojno obravnavo na urgenci. Zave-damo se tudi, da ima izreden pomen dokončanje projekta DTS-jug, kjer bo okrepljena diagnostika na področju nuklear-ne medicine in radiologije. Bolnišnica prihodnosti bo namreč temeljila na vse krajši ležalni dobi, več pa na diagnostiki in dnevnih oz. ambulantnih obravnavah. Še vnaprej si bomo tudi prizadevali za ekonomsko učinkovitost, za pravočasno in kakovostno obravnavno pacientov ter za nadaljnji razvoj.«

Znani ste po tem, da se med sodelavce radi odpravite izven delovnega časa, tudi v nedeljo zvečer …

»(nasmeh). Med sodelavce izredno rad zahajam, morda zato, ker sem od nekdaj vajen, da je služba moj drugi dom. Rad se pogovarjam z njimi in pomembno mi je, da so zado-voljni. Nenazadnje je služba prostor, kjer preživimo najmanj tretjino tedna. Moje načelo je, da tudi to tretjino preživimo kar se da zadovoljni.«

»med sodelaVCe iZredno rad ZaHajam, mor-da Zato, Ker sem od neKdaj Vajen, da je sluŽba moj drugi dom. rad se PogoVarjam Z njimi in Vidim, da so ZadoVoljni. nenaZa-dnje je sluŽba Prostor, Kjer PreŽiVimo naj-manj tretjino tedna. moje načelo je, da tudi to tretjino PreŽiVimo Kar se da ZadoVoljni.«

»ne samo, da si je Želim, do obnoVe eno-staVno mora Priti,« PoVe o nujnosti obno-Ve Ko Za Hematologijo interne KliniKe.


Kažipot odličnosti nadaljujemo s predstavitvijo merila Stra-tegija. Odlični klinični centri znajo pravočasno predvidevati: • dejavnike, ki vplivajo oz. bodo vplivali na poslovanje; • kakšne bodo potrebe in pričakovanja pacientov.

Na takšne spremembe se znajo tudi pravočasno pripra-viti. Učinkovita priprava na spremembe zahteva skrbno in celovito strateško načrtovanje (vizija, strateške usmeritve in strateški cilji) in uresničevanje strateškega plana.

Prvi korak pri načrtovanju strategije je odgovor na vpraša-nje: Kdo vse so naši ključni odjemalci,kakšne so njihove tre-nutne potrebe in pričakovanja in kakšna bodo v prihodnosti?

Odjemalci UKCL so pacieti, izobraževalne isntitucije, bol-nišnice in drugi izvajalci zdravstvenih storitev, širša družba, ZZZS, MZ… in zaposleni.

bistVene stratešKe usmeritVe uKCl so (Kaj Želimo doseči?): • izboljševanje varne, kakovostne obravnave in izidov zdra-

vljenja pacientov ter njihovega zadovoljstva, zagotavljanje enake dostoponosti...;

• utrjevanje vloge UKCL kot evropskega refrenčnega uni-

strategija odličnosti V uKCl

aKtualno

mag. Peter Pustatičnik

Uresničervanje strategije preko letnih planov

UKCL

verzitetnega centra (razvoj in uvajanje novih zdravstevnih storitev, krepitev terciarne dejavnosti in refernčnosti usta-nove, krepitev razvojno-raziskovalnega dela, izboljševanje izobraževalnih storitev, pridobitev priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost po evropskem modelu EFQM in mednardne akreditacije;

• dolgoročno uravnoteženo finančno poslovanje UKCL (prihodki = odhodki, pridobivanje novih prihodkov ter obvladovanje odhodkov v skladu z načelom »sledenja denarja bolnikom«...);

• izboljševanje učinkovitosti organizacije, procesov in upravljanja UKCL (prenova, poenotenje poslovnih pro-cesov in informacijske podpore, pravočasno in celovito zagotavljanje verodostojnih informacij o poslovanju, uvajanje kliničnih poti, spremljanje stroškov po pacientu, brezpapirno poslovanje, izboljašnje prostorske in tehnične infrastrukture...);

• izboljševanje usposoboljenosti in motiviranosti zaposle-nih (učinkovito upravljanje s človeškimi viri, zagotavljanje strateških zananj in pogojev za inovativno ter raziskovalno delo, obvladovanja absentima zaposlnih v UKCL...);

• odgovornost do okolja...

Ko postavljamo strategije, moramo razmišljati tudi, katere vire potrebujemo za dosego ciljev, časovne okvire, kateri procesi so vključeni, kdo so lastniki teh procesov, kakšne stroške pričakujemo in kakšne učinke.

Strateške cilje je potrebno nato pretvoriti v letne cilje in jih razgraditi po klinikah, klininčnih oddelkih do nivoja timov (letni poslovni plani). Uresničevanje strteškega plana, prav tako tudi letnih, je potrebno spremljati. Odlične bolnišnice to počno na več načinov, najpogostejše orodje pa je sistem uravnoteženih kazalnikov, ki zagotavlja povratne informacije o uresničevanju strateških ciljev s štirih vidikov poslovanja:

• vidik pacientov (zadovoljstvo pacientov, izidi zdravljenj, pritožbe...) in drugih odjemalcev;

• finančni vidik (uravnoteženo poslovanje – prihodki = odhodki; obvladovanje od-hodkov, pridobivanje novih prihodkov);

• vidik poslovnih procesov (kazalniki produktivnosti, kakovosti, čakalne vrste, čakanje pred ambulantami...) in

• vidik zaposlenih (inovativnost, usposa-bljanje zaposlenih, obvladovanje absenti-zma, zadovoljstvo zaposlenih).

Uveden sistem uravnoteženih kazalni-kov olajša odločitvene procese in omogo-ča celovitejši pregled poslovanja.


Letošnje 6. bolnišnične športne igre so kljub procesnim in finančnim težavam organizatorja potekale zdaj tradicional-no že četrtič na Otočcu. Z razliko od prejšnjih bolnišničnih športnih iger so bile letošnje enodnevne, zato je bilo čutiti nekoliko manj navdušenja s strani ude-ležencev, ki so prihajali iz bolj odročnih krajev. A kljub vsemu športnega duha in pozitivne atmosfere ni manjkalo, doda-tno piko na i pa je prispevalo tudi izredno lepo vreme.

obljuba o organiZaCiji iger tudi V PriHodnje Vreme je bilo tudi tokrat naklonjeno vsem udeležencem, saj je temperatura na termometru presegala 30 stopinj celzija. To nam je še dodatno vlivalo športno vnemo in optimizem. Program je vseskozi povezoval ter vodil neponovljivi vremenar Robert Erjavec, ki je bil ob po-gledu na našo ekipo UKC Ljubljana ves »rumen« od zavisti, saj smo izžarevali nje-mu najljubšo barvo. Letos sem za razliko od predhodnih let vodil ekipo nadobudni

mladi anesteziolog Huremović Ermelin, ki sem udeležence iz UKC Ljubljana čakal že od ranih jutranjih ur. Po prihodu vseh udeležencev je sledila slovesna otvoritev, na kateri so organizatorji obljubili, da se bodo potrudili in tudi drugo leto orga-nizirali bolnišnične športne igre, saj si jih kot mladi zdravstveni delavci še kako zaslužimo.

»Pomembno je teKmoVati in sodeloVati, ne Pa Zmagati« Po slovesni otvoritvi so sledile tekme po razporedu, kjer nas je tudi letos posebej navdušila naša odlična tenisačica Dalija Zupan, ki je osvojila 1. mesto. V moški konkurenci pa nas je prav tako presenetil in razveselil odličen tenisač Miran Pavlič, ki je osvojil 2. mesto. Košarkarjem je letos spodletelo v zadnjih sekundah četrtfinalne tekme, saj so za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje nesreč-no zgrešili odločilni met za tri točke. Prav tako je nesreča zagodla tudi našim odlič-nim nogometašem iz reševalne postaje, ker jih je nasprotna ekipa premagala z

nesrečnim golom z glavo. Pohvale gredo tudi kovinarjem in mizarjem, ki so se dr-žali pregovora: »Pomembno je tekmovati in sodelovati, ne pa zmagati.«Pohvala tudi vsem udeleženkam nežnej-šega spola, ki so tekmovale v različnih disciplinah. Za konec pa še nasvet za vse: udeležuj-mo se športnih iger, saj je to dogodek, kjer se združita dobro in lepo.

Levo: Športnega duha in pozitivne

atmosfere ekipi Univerzitetnega

kliničnega centra Ljubljana ni manjkalo,

dodatno piko na i je prispevalo tudi

izredno lepo vreme.

Tudi letos je vse posebej navdušila

naša odlična tenisačica Dalija Zupan,

ki je osvojila 1. mesto (na fotografiji na

sredi).

V moški konkurenci je vse presenetil

in razveselil odličen tenisač Miran

Pavlič, ki je osvojil 2. mesto (na

fotografiji levo).

bolnišnične šPortne igre tudi letOs na OtOčcu

aKtualno

Huremović ermelin

šPortnega duHa in PoZitiVne atmosfere tudi letos ni manjKalo – tenisači sPet PoŽeli naVdušenje


stanko grabljevec

Slovenija je letos drugič, Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) pa prvič, sodelovala v programu med-narodne izmenjave, ki ga je letos že 30. organiziralo Evropsko združenje bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE). Sam sem odšel v London, v ustanovo Barts and The London NHS Trust (v nadaljevanju: Barts), UKCL pa je gostil angleško predstavnico. Moto letošnjega programa se je glasil: »Boljše zdravje – skupen izziv za bol-nišnice in primarno zdravstvo«. HOPE program se je pričel 23. maja in kon-čal 21. junija z zaključno dvodnevno konferenco v Turkuju na Finskem.

bolnišniCa barts Znana PredVsem Po ZdraVljenju KardiološKiH in onKološKiH obolenj ter boleZni PrebaVil

Barts sestavljajo tri bolnišnice – St Bartholomew’s, The Royal London in The London Chest. Znani so predvsem po zdravljenju kardioloških in onko-loških obolenj ter boleznih prebavil. Trenutno je v Bartsu približno toliko

zaposlenih kot v UKCL, vendar pa v Veliki Britaniji združujejo bolnišnice, zato bo imel Barts ob združenju še nekaj bolnišnic kar 15.000 zaposlenih. V naslednjih mesecih se bodo preselili v novo zgradbo. Res je velika. Projekt je stal milijardo funtov. Selitev v tako veliko zgradbo je zahteven projekt,

tako da so priprave na ta pomemben dogodek že v polnem teku.

Med bivanjem v Bartsu sem imel priložnost govoriti s člani uprave in vod-ji skorajda vseh podpornih področij/služb, ki so podrobno predstavili svoje delovanje. Izpostavil bi le nekaj dejstev: • zelo so izboljšali bolnišnično higieno;• imajo natančno izdelano metodolo-

gijo obravnavanja incidentov in tudi dobro informacijsko podporo za to; stopnja prijavljanja incidentov je višja kot v UKCL; zanimivo je bilo tudi izmenjati izkušnje glede kampanje SZO “Varna kirurgija rešuje življe-nja«, ki jo uvajamo v obeh bolnišni-cah;

• velik poudarek dajejo varovanju zasebnosti pacientov;

• varnostna politika glede uporabe informacijske tehnologije je izredno stroga in jo zaposleni dosledno upoštevajo;

• imajo zelo bogate intranetne strani, ki sem jih lahko podrobno preučil;

• s filozofijo uvajanja stalnih izboljšav po principih lean-a je »prežeta« celo-tna bolnišnica in na njihovem intra-netu so prikazane številne izboljšave praktično vseh oddelkov v Bartsu;

• izredno učinkovito uporabljajo e--učenje.

sodeloVanje uKCl V mednarodni iZmenjaVi eVroP-sKega ZdruŽenja bolnišnične in ZdraVstVene osKrbe V letu 2011

aKtualno

moto letošnjega Programa se je glasil: »boljše ZdraVje – sKuPen iZZiV Za bolnišniCe in Primarno ZdraVstVo.«

The Royal London Hospital - stara stavba.


Bistvenih razlik v načinu delovanja podpornih dejavnosti med Bartsom in UKCL nisem zaznal, je pa res, da imajo na voljo več sredstev, tako finančnih kot tudi kadrovskih. Sem pa pogrešal več stikov z zdravstvenimi delavci na operativni ravni, da bi lahko preveril, kako določeni koncepti, ki so bili pred-stavljeni s strani managerjev, dejansko delujejo v vsakdanji praksi.

mediCinsKe sestre PredPisujejo tudi ZdraVila

Gostitelji so organizirali tudi obiske v institucijah na primarni ravni. S patro-nažno medicinsko sestro sem obiskal nekaj pacientov v njihovem domačem okolju. Način dela patronažnih medi-cinskih sester je podoben delu naših. Bistvena razlika se mi je zdela ta, da tiste, ki opravijo dodatno šestmeseč-

no izobraževanje, lahko predpisujejo določena zdravila. Velik poudarek je na povezovanju zdravstvene službe s socialnimi službami, stanovanjskimi skupnostmi, lokalnimi oblastmi, policijo in prostovoljci.

Vidno je, da so v zadnjih desetih letih v angleški National Health Servic (NHS) vložili precej sredstev. Razvili so veliko podpornih sistemov in sprožili številne aktivnosti, ki so standardizirane na nacionalnem nivoju. Sprejeli so številne preventivne programe, povečali število kadrov, investirali v infrastrukturo, poso-dobili postopke zdravljena in obravnave pacientov ter s tem bistveno pripomogli k izboljšanju kakovosti in dostopnosti zdravstva ter povečali zadovoljstvo pacientov. Spletna stran NHS je zelo bogata in vredna ogleda http://www.

nhs.uk/Pages/homepage.aspx. Zame je bila novost tudi 24-urno svetovanje po telefonu, ki ga izvajajo za to posebej usposobljene medicinske sestre. Pravijo, da to uspešno prispeva k zmanjševanju potrebe po uporabi nujne medicinske pomoči in k zmanjševanju števila spreje-mov v bolnišnico (http://www.nhsdirect.nhs.uk/). Pa tudi nekatere naključno videne stvari so se mi zdele izredno zanimive, kot npr. avtobus – potujoča zobozdravniška ordinacija (podobno avtobusu potujoče knjižnice) ali diabeto-loška ambulanta v preprostem, a ličnem bivalniku sredi mesta.

Opazil sem tudi, da so določene zadeve kar preveč zbirokratizirali in da marsičesa na enostavno ne morejo več vzdrževati na način, kakršnega se po-služujejo trenutno. Pričeli so z masov-no reorganizacijo javnega zdravstva, ki vključuje združevanja, preoblikovanja in ukinjanja institucij ter druge ukrepe, kar je povezano tudi z odpuščanji. Načrt je, da se v naslednjih nekaj letih prihrani kar 20 milijard funtov.

aKtualno

Spletna stran HOPE je dosegljiva na http://www.hope.be. Vsebino in namen programa so nam v UKCL predstavili gospa Maja Zdolšek iz Združenja zdravst-venih zavodov Slovenije (http://www.zdrzz.si/), ki je nacionalna koordinatori-ca tega programa, in lanskoletni udeleženci izmenjave iz Slovenije.

Nova stavba The Royal London Hospital: Trenutno je v Bartsu približno toliko zaposlenih kot v UKCL, vendar pa v Veliki Britaniji

združujejo bolnišnice in tako bo imel Barts po združitvi še nekaj bolnišnic kar 15.000 zaposlenih.



10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, ob tej priložnosti pa smo se o nekaterih načinih spoprijemanja z duševnimi motnjami in boleznimi pogovorili s predstavni-cama dveh klinik. Celovit pristop promocije ter varovanja duševnega zdravja je nujen, menita prim. Mojca Brecelj Kobe, vodja Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klini-ke Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) in dr. Alenka Sever iz Službe za nevrorehabilitacijo Nevrolo-ške klinike UKCL. Ko govorimo o duševnem zdravju, gre namreč za celostno razumevanje zdravja, torej za preplet biološkega, psihološkega in socialnega področja posa-meznika. Pred sabo pa moramo vedno imeti širok spek-ter vzrokov in seveda posledic, do katerih lahko pripelje neprepoznavanje in neukrepanje.

motnje Hranjenja se laHKo PojaVljajo Že Pri 9 ali 10 let stariH deKliCaH

Veliko resnih duševnih motenj ima korenine že v otroštvu. »Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje lahko pomeni pre-prečevanje kroničnega poteka,« pove prim. Mojca Brecelj Kobe, vodja Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike. Med najpogostejšimi motnjami, ki jih na otroški psihiatriji obravnavajo, so hiperkinetične motnje, na katere se pogosto nacepijo motnje vedenja in šolski neuspeh. »Taki otroci so gibalno nemirni in precej izstopajo v vedenju – so neučakani, niso pozorni, ne sledijo navodilom in kljub normalnim umskim sposobnostim postanejo učno neuspešni, lahko izpadejo iz šolskega sistema,obstanejo na cesti in prično eksperimentirati z drogo, zlasti, če jih ne varuje družinsko okolje. Hiperkine-tična motnja, ki se pojavlja predvsem pri dečkih, zlasti če ni zdravljena, lahko za otroka in njegovo družino pomeni veliko težavo,« pove prim. Mojca Brecelj Kobe. Taki otroci se namreč velikokrat znajdejo v situaciji, ko kljub inteligentnosti niso sposobni slediti učnim zahtevam, dolgoročno pa lahko to pomeni nižjo doseženo izobrazbo, nezadovoljstvo s samim seboj,razvoj bolezni odvisnosti in izključenost v kasnejšem življenju. Tovrstno motnjo na Pediatrični kliniki najpogosteje zdravijo ambulantno, hujše primere hospitalno. Velik problem že pri otrocih predstavljajo tudi motnje hranjenja, za kar so v

Službi za otroško psihiatrijo razvili specializiran program zdravljenja, ki je usmerjen tudi v zgodnje odkrivanje in čim zgodnejšo vključitev v zdravljenje, ki ga vodi in individualno načrtuje multidisciplinarni tim strokovnjakov. »Pred leti smo bili prepričani, da so motnje hranjenja bolezen adolescence, danes pa zelo resne in življenjsko ogrožajoče motnje opaža-mo že pri 9, 10 letnih deklicah,« pove zdravnica. Motnje hra-njenja so duševne motnje z največjo stopnjo smrtnosti,lahko pripomorejo k številnim zapletom telesnega zdravja. Stradanje zaustavi rast in razvoj, povzroči izsušitev ali denimo nerav-novesje soli v telesu, motnje v delovanju srca, ledvic, slabo-krvnost idr. Ko bolezen enkrat postane kronična, jo je težko zdraviti. Pridružena depresija in samomor je tragičen konec dolgoletnega trpljenja.

Ko gre Za ZdraVje otroKa, je PredsodKoV V ZVeZi Z dušeVnimi boleZnimi manj, a še Vedno PreVeč

Motnje hranjenja se pojavljajo tudi pri fantih, a ti skušajo telesne ideale doseči bolj prikrito. »Pri deklicah in fantih predstavlja stradanje na začetku nekakšen način, kako

odkrit pogovor kot rešitev

uKCl smo ljudje

Možnosti za obravnavo otrok z duševnimi motnjami so

se precej izboljšale s preselitvijo v nove prostore, zametki

otroške psihiatrije pa segajo v leto 1970, ko so v stari stavbi

pediatrije pričeli s kompleksno obravnavo, kjer ni bilo moč

najti somatskih vzrokov. Danes tim deluje multidisciplinarno.

ob sVetoVnem dneVu dušeVnega ZdraVja: PogoVor s Prim. mojCo breCelj Kobe, Vod-jo sluŽbe Za otrošKo PsiHiatrijo na Pediatrični KliniKi uKCl in Z dr. alenKo seVer, uniV. diPl. PsiHologinjo iZ sluŽbe Za neVroreHabilitaCijo neVrološKe KliniKe uKCl


stiske reševati, neko obliko kontrole, občutek moči, češ da lahko nadzirajo situacijo. A pri mladih telesih, kjer ni no-bene rezerve, vodi sestradanost v hude somatske zaplete, vpliva pa lahko tudi na oblikovanje osebnosti v kasnejšem času,« pove prim. Mojca Brecelj Kobe. Na Pediatrični kliniki tako poleg zdravljenja denimo organizirajo tudi celote-denske delavnice za otroke in mladostnike z motnjami hranjenja, kjer jih skupaj s starši vodijo skozi pravilen način prehranjevanja in preživljanja dne z različnimi aktivnost-mi, ki izboljšujejo samopodobo, omogočajo pridobivanje strategij za reševanje konfliktov med vrstniki in družinskimi člani. Možnosti za celostno obravnavo so se precej izbolj-

šale po preselitvi oddelka iz stare pediatrije, kjer so se leta 1970 začeli zametki otroške psihiatrije, v nove prostore na Bohoričevi 20. S tem, ko delujejo sredi klinike, je omogo-čena celostna obravnava in konziliarno »vstopanje«. Na področju psihoterapije so se usposobili za dve metodi: vedenjsko-kognitivno terapijo in družinsko sistemsko psi-hoterapijo. Pri slednjem gre za izredno prijazen dostop, ki ne temelji na iskanju tega, kar je narobe, temveč skupaj z družino iščejo način, kako z določenim problemom živeti

ali ga odpraviti. Sogovornica sicer opaža, da so ljudje, ko gre za zdravje otroka, bolj pripravljeni »stopiti skupaj« in da je stigmatizacije manj. »Seveda ima družba predsodke do duševnih bolezni, a ko gre za reševanje otroka, ki ima zaradi tega probleme pri aktivnosti, šolski uspešnosti idr., je predsodkov veliko manj. Kljub temu pa bi bil marsikateri otrok lahko na boljšem, če bi bilo stigmatizacije manj,« dodaja sogovornica.

dušeVne motnje tudi Zaradi neVrološKiH motenj

Duševne bolezni niso samo psihološkega psihiatričnega izvora; pojavijo se zaradi prizadetosti kognitivnih sposob-nosti, čustvovanja in vedenja zaradi poškodbe in/ali bole-zni centralno živčnega sistema. Na Nevrološki kliniki oz. v njihovi Službi za nevrorehabilitacijo je strokovna ekipa usmerjena predvsem v nevropsihološko rehabilitacijo. »Gre za dolgotrajen proces zdravljenja, pri posamezniku lahko zdravljenje traja mesece, ali pa celo leto in več dni,« pove dr. Alenka Sever iz Službe za nevrorehabilitacijo Nevrolo-ške klinike. Velik korak za posameznika pomeni že samo soočanje z boleznijo: bolnik namreč naenkrat izgubi svoj ustaljen način življenja, kar ga potre. »Že to, da se denimo mlad človek sreča z možgansko krvavitvijo, to, da je tako blizu smrti ali invalidnosti in to, da mora biti v nadaljnjem življenju vedno pripravljen, da se krvavitev lahko ponovi, je izredno težko spoznanje,« pove dr. Alenka Sever. »Okolja, kjer so se ljudje pripravljeni odkrito pogovarjati, veliko pri-pomorejo k sprejemanju in rehabilitaciji pri bolezni, a žal to med Slovenci ni ravno značilno. Taka psihosocialna opora pa bolniku veliko pomeni,« pove sogovornica in doda, da je pri rehabilitaciji velika teža tudi na osebnostnih lastnostih posameznika.

V Službi za nevrorehabilitacijo Nevrološke klinike se sicer srečujejo z raznovrstnimi področji – sodelujejo s Kliničnim oddelkom za vaskularno in intenzivno nevrolo-ško terapijo, s KO za bolezni živčevja, izvajajo ambulantno dejavnost in sodelujejo s Centrom za kognitivne motnje. Cilj celotnega zdravstvenega tima, ki se ukvarja z duševni-mi boleznimi, je posameznika vrniti v njegovo okolje – v dom, šolo, službo. Obe sogovornici poudarjata, da je pri ukvarjanju z boleznijo izjemno pomembna podpora celotne okolice.

uKCl smo ljudje

»Že to, da se denimo mlad čloVeK sreča Z moŽgansKo KrVaVitVijo, to, da je taKo bliZu smrti ali inValidnosti in to, da mora biti V nadaljnjem ŽiVljenju Vedno PriPra-Vljen, da se KrVaViteV laHKo PonoVi, je iZredno teŽKo sPoZnanje,« PoVe dr. alenKa seVer iZ sluŽbe Za neVroreHabilitaCijo ne-VrološKe KliniKe.

Svetovni dan duševnega zdravja beležimo že od leta 1992 in sicer na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje. Kampanja poteka vsako leto pod drugačnim geslom, njen cilj pa ostaja vedno enak - opozarjati širšo javnost o pomenu duševnega zdravja v družbi ter o vseh posledicah in razsežnostih tega problema.

»Okolja, kjer so se ljudje pripravljeni odkrito pogovarjati,

veliko pripomorejo k sprejemanju in rehabilitaciji pri bolezni,

a žal to med Slovenci ni ravno značilno. Bolniki v psihoso-

cialni opori vidijo veliko oporo,« pove dr. Alenka Sever iz

Službe za nevrorehabilitacijo Nevrološke klinike.


utriP uKCl


Pediatrično kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v okviru projekta Košarka brez meja (Basket-ball without borders Europe) obiskali nekdanji igralci ameriške košarkarske lige NBA.

Košarkarji in trenerji so se z otroki zbrali v avli Pediatrične klinike, kasneje pa so se podali tudi na dva oddelka, na Klinični oddelek za nefrologijo ter na

Klinični oddelek za otroško hematologi-jo in onkologijo. Na omenjenih oddel-kih so se pogovarjali in igrali z otroki, ki se dogodka v avli zaradi zdravstvenega stanja niso mogli udeležiti.

V avli Pediatrične klinike so košarkar-ji in vodstvo Pediatrične klinike podali uvodne nagovore, takoj zatem pa je sledilo igranje z otroki. Košarkarji so se z raznimi igricami otrokom posvetili na več mizah, navdušenje pa je med mali-mi obiskovalci požel tudi mini košarkar-ski koš, na katerem so lahko merili moči

z legendami košarke. Vzkliki in neneh-ne prošnje za podpise na majice ter košarkarske žoge so bile v uri druženja stalni spremljevalec vseh prisotnih.

»V imenu nas vseh naj povem, da se z največjim veseljem udeležujemo obiskov, še posebej pa smo veseli, da danes lahko preživimo nekaj ur z otroki na Pediatrični kliniki,« je dejal Boštjan Nachbar, eden izmed bivših igralcev ameriške košarkar-ske lige NBA. Vsem otrokom, s katerimi se je kasneje pošteno »zaigral« ob mizah, je zaželel čim hitrejše okrevanje.

Pediatrično KliniKo uKCl obisKale »legende« nba KošarKarsKe ligeZ otroKi so se V aVli Pediatrije igrala šteVilna Znana imena, med njimi boštjan naCHbar, Vlado diVaC, dalibor bagarić in drugi


utriP uKCl

služba za odnose z javnostmi, Polona lečnik Wallas

V septembru je predsednik Republi-ke Slovenije, dr. Danilo Türk, obiskal gradnjo Diagnostično-terapevtskega servisnega objekta (nova urgenca), ur-gentni kirurški blok, oddelek interni-stične prve pomoči Interne klinike ter enoti za intenzivno interno medicino Kirurške in Interne klinike. »Urgentni blok UKCL je pomembna vsedržavna slovenska prioriteta, nekatere naloge

pri sanaciji so nujne,« je po ogledu del DTS-a dejal predsednik republike Da-nilo Türk. S skupnim naporom bi po njegovih besedah lahko ta cilj dosegli. Poudaril je, da gre za prednostno investicijo, ki jo nujno potrebujemo.

Türk se je med svojim obiskom po-govarjal tudi z bolniki na urgenci, ki so čakali na pregled ali na poseg.

Glede intenzivnih oddelkov je Türk poudaril, da niso na primerni ravni in so

po njegovem prepričanju preobreme-njeni. »Infrastruktura, ki je bila narejena pred štiridesetimi leti, je že iztrošena«, je ob tem dejal predsednik Republike. Kot je dodal, je Univerzitetni klinični center Ljubljana vrhunska in osrednja medicinska ustanova, ki jo je treba kre-piti. Zato je po njegovem, če gledamo dvajset ali trideset let naprej, razmišljati o novem kliničnem centru, na drugi lokaciji, ki bi ustrezal problemom takra-tne družbe.

Po obisku predsednika rs, dr. danila türka

»dokončanje urgence je prednostna investicija«


utriP uKCl

Na Ortopedski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v dnevnem prostoru nedavno uredili računal-niški kotiček za paciente. Prostor v drugem nadstropju je opremljen z enim računalnikom, predstojnik Ortopedske klinike, prof. dr. Vane Antolič, je želel z namestitvijo računal-

nika pacientom omogočiti dostop do raznovrstnih storitev, med drugim tudi svetovnega spleta. Dnevni prostor smo obiskali prvi dan, ko je bil računalnik nameščen, že takrat pa so pacienti s pridom brskali.


Na Ortopedski kliniki UKCL so za paciente uvedli kartico ob odpustu, na kateri so shranjeni podatki, ki jih od pacien-tov po operaciji zahtevajo na nadaljnjih preiskavah z magne-tno resonanco. Doslej so morali pacienti pred odhodom na preiskavo z magnetno resonanco priti nazaj na Ortopedsko kliniko, fizično prevzeti certifikat proizvajalca in pisno izjavo operaterja, zdaj pa so vsi potrebni podatki shranjeni na karti-ci, ki jo avtomatsko dobijo ob odpustu. Na kartici so zapisani podatki o vstavljeni protezi, o vrsti vstavljenega materiala idr. »Od vseh bolnikov, ki jih operiramo na Ortopedski kliniki, jih ima kar 50 odstotkov kovinski implantat,« pove predstojnik Ortopedske klinike, prof. dr. Vane Antolič. Gre za paciente z umetnimi sklepi, za tiste, ki imajo operacijo rame, kolena, gležnja ali operacijo hrbtenice. Predstojnik dodaja, da je z uvedbo kartice olajšano delo tako za paciente, ki jim ni več potrebno izgubljati čas s prihodom na kliniko, pa tudi za

zaposlene. Omenjena kartica je izdana tudi kot dokazilo o vstavljenem vsadku za potrebe pregledovanja telesa z detek-torjem kovin, kar na kartici piše v slovenskem in angleškem jeziku. Na Ortopedski kliniki sta jo s skupnimi močmi uvedla predstojnik in dr. Vladka Salapura s Kliničnega inštituta za radiologijo, potrjena pa je tudi s strani Razširjenega strokov-nega kolegija za radiologijo Ministrstva za zdravje RS.

obisK ministrsKe delegaCije iZ KosoVaslužba za odnose z javnostmi

Septembra je Univerzitetni klinični center Ljubljana obi-skala ministrska delegacija Republike Kosovo. Delegacija se je v okviru obiska srečala z vodstvom naše ustanove in se seznanila z delovanjem UKCL. Po koncu uvodnih predstavitev in izmenjave mnenj so se gostje odpravili na ogled Simulacijskega centra UKCL in na ogled največje slovenske bolnišnice za otroke, Pediatrične klinike.

na ortoPedsKi KliniKi računalnišKi KotičeK Za PaCiente

na ortoPedsKi KliniKi uVedli KartiCe ob odPustu

s KartiCami je PriHranjen čas taKo Za PaCiente Kot tudi Za ZaPoslene

služba za odnose z javnostmi


utriP uKCl

anton Posavec

September je bil za slovenske reševal-ce v zdravstvu še posebej slavnosten, saj je okoli osemdeset članov iz rok vodstva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije (Zbornica - Zveza) prejelo prve certifi-kate za nacionalno poklicno kvalifika-cijo zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka. Za uvedbo nacionalnih poklicnih kvalifikacij so si v Reševalni postaji UKCL skupaj s Sekcijo reše-valcev v zdravstvu, ki deluje v okviru Zbornice - Zveze prizadevali že dlje časa, z današnjo podelitvijo pa so ta postopek uspešno zaključili.

»Z nacionalnimi poklicnimi kvalifikacija-mi (NPK) bomo lahko v reševalni službi dvignili kvaliteto in uredili pravice in dolžnosti določenega števila zaposlenih. Breme izobraževanja zdravstvenih tehni-kov/ tehnikov zdravstvene nege za delo v reševalni službi, ki je bilo do sedaj na

plečih delodajalca in je lahko trajalo tudi kakšno leto, bo v prihodnje odpravljeno, saj bodo pri objavi razpisov za prosta delovna mesta lahko zahtevali, da ima kandidat že opravljeno NPK, kar pomeni, da je ob prihodu na delovno mesto že usposobljen za delo v reševalni službi,« je ob tej priložnosti dejal Andrej Fink, vodja Reševalne službe UKCL. NPK bo v prihodnje postala predpogoj za zaposlitev v reševalni službi. Z NPK zaposleni torej ne pridobijo formalne stopnje izobrazbe, zgolj dobijo certifikat, ki pomaga premostiti neskladje med for-malnim in dejanskim statusom. Ker gre za zahtevnejše delo od trenutno priznane zahtevnosti, je NPK tudi podlaga, da se reševalcu omogoči bolj pravično plačilo za njegovo delo. Nacionalna poklicna kvalifikacija tako ni oblika formalnega izobraževanja, temveč sistem certificira-nja, s katerim tehnik zdravstvene nege/zdravstveni tehnik pridobi javno veljavno potrdilo o usposobljenosti za opravlja-nje poklica (dokaže oz. pridobi znanje in veščine). Tej listini pravimo certifikat

nacionalne poklicne kvalifikacije.»UKCL na vseh področjih, tudi na po-dročju reševalne službe, skuša igrati eno od vodilnih vlog pri razvoju in napredku. Ponosni smo, da danes podeljujemo prve certifikate, za katere so si reševalci prizadevali s tolikšno vnemo,« je dejal generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec. Kako velik pomen ima v zdravstveni obravnavi predbolnišnična nujna medicinska pomoč, je spregovorila strokovna direktorica, prof. dr. Brigita Dr-novšek Olup, glavna medicinska sestra, Erna Kos Grabnar, pa je orisala pomen zdravstvene nege, ki aktivno sodeluje pri oblikovanju slike UKCL kot ene od vodilnih strokovnih ustanov na področju zdravstva v Sloveniji. Zbrane so nagovori-li in jim čestitali še ostali vidni predstavni-ki s področja zdravstva.

Spodaj: Skupno je vodstvo podelilo

certifikate nacionalnih poklicnih kvalifi-

kacij zdravstveni reševalec/zdravstve-

na reševalka okoli 80 članom.

PodeliteV CertifiKatoV naCionalniH PoKliCniH KValifiKaCij rešeValCemCelotno VodstVo uKCl je sePtembra s Ponosom iZročilo CertifiKate PrVim Prejemni-Kom naCionalniH PoKliCniH KValifiKaCij ZdraVstVeni rešeValeC/ZdraVstVena rešeValKa


utriP uKCl

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) se zaveda pomena zagotavljanja ustreznih bival-nih pogojev hematološkim bolnikom. Tako so ob svetovnem dnevu limfoma, na skupni novinarski konferenci z Združenjem L&L, napovedali najem kredita za prenovo prostorov, ki bodo v pritličju nekdanjega Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo.

uKCl s Kreditom do ustreZnejšiH biValniH PogojeV in še večje kakOvOsti zdravljenja za HematOlOŠke bOlnike

Levo: »Ponosni smo, da bomo lahko

bolnikom in njihovim svojcem v prvem

četrtletju leta 2013 s selitvijo v preno-

vljene prostore zagotovili boljše pogoje

bivanja in zdravljenja, našim zaposlenim

na KO za hematologijo Interne klinike

pa boljše pogoje dela,« je na novinarski

konferenci dejal mag. Simon Vrhunec,

generalni direktor UKCL.

»Ponosni smo, da bomo lahko bolnikom in njihovim svojcem v prvem četrtletju leta 2013 s selitvijo v preno-vljene prostore zagotovili boljše pogoje bivanja in zdravljenja, naših zaposlenim na KO za hematologijo Interne klinike pa boljše pogoje dela. Obnove oddel-kov se v UKCL ne dogajajo vsak dan, zato bo selitev hematoloških bolnikov v primernejše prostore praznik za vse nas,« je ob današnjem svetovnem dne-vu limfoma povedal generalni direktor

UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec, in potrdil, da je vse pripravljeno za najem kredita za nujno obnovo prostorov oddelka za hematologijo. Svet UKCL je namreč pred dnevi (12. 9. 2011) za to investicijo odobril dolgoročni bančni kredit z glavnico 11.200.000.00 EUR, z odplačilno dobo 10 let in začetkom odplačevanja v letu 2013.

»Poslanstvo UKCL je zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev pacientom, ki potrebujejo našo pomoč. Zato smo veseli, da bomo lahko našim hematološkim pacientom s prenovo oddelka kmalu zagotovili ustreznejše bivalne pogoje in še večjo kakovost zdravljenja. Ko se je izkazalo, da pri tej nujni obnovi ne moremo računati na del proračunskih sredstev, smo se v UKCL odločili, da finančno breme celovite obnove kliničnega oddelka za hematologijo v celoti prevzamemo nase. Veseli smo, da je Svet zavoda UKCL to strateško odločitev podprl,« je še povedal generalni direktor UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec.

Svet zavoda UKCL je generalne-ga direktorja pooblastil, da izpelje celoten investicijski projekt ter izvede postopke za pridobitev kredita. Svet zavoda UKCL je potrdil tudi investicij-ski program s študijo izvedbe in potrdil novelacijo investicijskega programa. Svet zavoda UKCL je dal zeleno luč tudi za zagotovitev sredstev za finan-ciranje izvedbe investicije in finančne odhodke v zvezi s črpanjem kredita v višini 200.000,00 EUR. Kredit bo UKCL odplačeval iz sredstev amortizacije in tekočih sredstev poslovanja zavoda.


»Veseli smo, da laHKo ob dneVu bolniKoV Z limfomom, Ko je naša PoZornost usmerjenja V iZboljšanje Pogo-jeV ZdraVljenja, Po treH letiH PridobiVanja doKumen-taCije doKončno Potrdimo inVestiCijo V urediteV noViH ProstoroV. ob mednarodno PotrjeniH usPeHiH našega oddelKa na Področju ZdraVljenja bolniKoV Z leVKemi-jo in limfomom si obetamo, da bomo laHKo V noViH ProstoriH še bolje PosKrbeli Za naše bolniKe, saj bo Potreba Po uPorabi ProtimiKrobniH ZdraVil manjša, ZdraVljenje Pa učinKoVitejše in Cenejše,« je ob tej Prilo-Žnosti dejal prOf. dr. peter černelč, PredstojniK Ko Za Hematologijo interne KliniKe.


utriP uKCl

služba za odnose z javnostmi uKCl

Strokovna direktorica UKCL, prof. dr. Brigita Drnovšek, dr. med., višja svetnica, je postala predsednica Evropskega združenja za očesno plastično in rekonstruktivno kirurgijo (ESOPRS). Na srečanju v mestu Cernobbio, Como, Italija, je prof. dr. Brigita Drnovšek, dr. med., prevzela predsedovanje Evropskega združenja za očesno plastično in rekonstruktivno kirurgijo (ESOPRS). Na predlog članov Odbora združenja je bila na to mesto izvoljena na skupščini v Luzernu pred dvema letoma, v tem tednu pa formalno prevzela predsedovanje. Je prva ženska na tem mestu, ki bo predsedovala Združenju naslednji dve leti. Gre za veliko čast in priznanje njenemu strokovnemu delu v mednarodni skupnosti. Prav tako pa je to tudi priznanje Očesni kliniki in Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana.


V avli UKCL je v septembru predstavil dve novi mojstrovini Tone Pavček, slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Lahko smo bili počaščeni, da je naš veliki pesnik izbral prav Univerzitetni klinični center Ljubljana za predstavitev dveh knjig. Vsi, ki so rasli z njegovim Jurijem Murijem, bodo zdaj lahko otrokom prebirali njegove povsem nove dogodivščine pod naslovom »Juri Muri po Sloveniji«. Gre za tretjo knjigo , kjer Muri Juri odkriva lepote po Sloveniji , na predstavitvi pa mu je glas posodil igralec Aljaž Jovanovič. Vse prisotne, kar sto Pavčkovih občudovalcev, pa je prevzela interpretacija medvedje ljubezenske zgodbe Romeo in Julija. Miš založba je s Sašo Pavček predstavila tudi zgoščenko z njeno poezijo in avtorsko glasbo mladih glasbenikov Jana Oršiča, Aljoše Rijavca in Šemsudina Dina Džope.

VeliKa čast in mednarodno priznanje strOkOvni direktOrici ukcl

Kulturni dogodeK s tOnetOm pavčkOm V uKCl


Preberite

Polona m. lečnik Wallas, mare godnjavec, nika records

Redko se zgodi, da se na Službo za odnose z javnostmi obrne kdo iz sveta slavnih, toliko bolj pa smo bili presenečeni, ko se je na nas obrnil Klemen Klemen. Znani slovenski glasbenik, raper, po njegovem nindja, ker je preživel kar nekaj nesreč in poškodb in bil v kratkem dvakrat pacient Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pred drugo obletni-co otvoritve Kina Šiška, v kateri je imel svoj koncert, se je želel zahvaliti ose-bju Kliničnega oddelka za travmatolo-gijo UKCL - za njihovo skrb in pomoč pri njegovem zdravljenju. Povabil je kar 40 zaposlenih iz B oddelka KO za travmatologijo ter intenzivne enote.

Zakaj ste se odločili povabiti zdrav-nike, medicinske sestre in druge, ki so skrbeli za vas? Je bil kak poseben razlog za takšno odločitev?

“Preprosto iz razloga, da vidijo, koga in v kakšnem stanju so nazaj pripelja-li, to se mi je zdelo najbolj korektno do njih. Mnogi večkrat pozabijo na take stvari. Da sem na odru stal v tako dobrem stanju, gre velika zahvala prav njim in na tak način sem se oddolžil za

njihovo delo in odnos , ki so ga imeli do mene.”

Kolikokrat ste se zdravili v UKCL?“Kar nekajkrat, k temu bi prištel še

moja prva snidenja z njimi v ‘Jugi’ na VMA.”

Ali bi lahko povedali točno številko in poškodbe?

“V kolikor nisem česa pozabil, sem bil tam zadnja leta štirikrat. Kronološki vrstni red gre nekako takole. Najprej sem bil tam na operaciji dimeljske kile, nato sem bil tam zaradi zloma nosu, sledil je zlom gležnja in mavčna oblo-ga, zaradi katere mi je odpadel koncert, sedaj pa sem imel še pretres možganov oziroma sem bil v komi.

Kakšno je bilo vaše bivanje v UKCL, bi kaj izpostavili?

Klemen Klemen sPoroča uKCl:

še naPrej delajte takO dObrO!

“Takoj moram poudariti, da je bilo vse ekstra super, edino prehrana ni rav-no na nivoju zdravniške ekipe. Tam bi moral kuhati in delati moje oče, no, pa jaz tudi (smeh). Seveda je bilo tudi kaj okusnega za pojest, ampak ponavadi nisem bil ravno najsrečnejši človek ob pripravljeni hrani. Nekaj jim je uspelo pripraviti dobro, nekaj pa ravno ne. Ob odhodu sem napisal, da bi kar oče in jaz kuhala, če bi potrebovali koga. Sicer pa so zame res odlično in nesebično skrbeli.”

Ste kaj posebnega doživeli med zdravljenjem, kar nam bralcem lahko zaupate?

“Sanje so bile bežno zmedene, na trenutek zelo srhljive, filmske. Enkrat sem bil recimo ujet na kmetiji, kjer je neka mam'ca skozi mene porivala iglo, skozi trebuh je šlo vse, neke vrste alternativna medicina. Bil sem zvezan v sosednjem skednju, kjer so živeli še trije mladi ljudje, priseljeni iz mesta. Vse to se je dogajalo ob nekem potočku, spominjam se še hiške, ki je bila zapu-ščena, na njej je bilo več pomolčkov, na katere sem videl še veliko več ljudi, na katerih so delili nekakše eksperimente. Poskusi so bili grozljive narave, kasneje pa so jih zmleli in spustili ostanke v reko. Obstajala je še ena hiška, v kateri sem se kasneje dobil z družino in od tam sem zaplaval nazaj iz kome ... v realnost.”

Se vam zdi, da je izplavanje iz kome nekakšno tvoje novo življenju, v stilu

Asist. dr. Anže Kristan, dr. med., je o tem, kakšen pacient je bil Klemen Kl-emen, dejal: “Klemen Klemen je bil vzoren pacient, vso terapijo in predlagano zdravljenje je sprejemal brez zadržkov. Celo več: ko smo mu predlagali, da za dan podaljša zdravljenje, je sicer nerad sprejel, vendar je sodeloval.”

“naj še naPrej delajo taKo dobro, Kot to Počno do sedaj, naj VPliVajo moči V Vse bolniKe, KaKor do sedaj,” Klemen Klemen sPoroča osebju uKCl.

Po zdravljenju v UKCL je za nas spregovoril Klemen Klemen, ki pravi, da je po izstopu iz bolnišnice zmanjšal tako uživa-nje alkohola kot tudi konzumiranje zelenih substanc – njegov spremenjen način življenja bi se lahko poznal v prihodnjih pesmih


stihov iz tvojega štikla, kjer praviš: “mrtev na tleh ležim, ampak kaj bi se sekiral, sej še osemkrat živim”?

“Sem izgubil že kar nekaj življenj. Mislim, da je bilo tokrat že peto ali šesto izgubljeno življenje, vsekakor mo-ram v prihodnje bolj paziti, ker kaj dosti več mi jih pa sedaj ne bo več ostalo.”

Ste kaj spremenili tudi način življenja ob izstopu iz bolnišnice?

“Moram poudariti, da od kome naprej nisem bil več “nažgan” kot pred njo, se mi zdi, da je imel kompleten

dogodek precej vpliva name, nekako se mi bolj spi po zadnjem stiku z bolnico. Zmanjšal sem tako uživanje alkohola kot tudi konzumiranje zelenih substanc, zdi se mi, da se mnogih stvari bolje zavedam, da pazim.”

Se bo to poznalo na novi plošči?“Bomo videli, do sedaj še nisem nič

novega napisal, ampak se zna zgodit, da bo kak nov tekst drugačen, čeprav imam večino materiala za novo ploščo spisanega že od prej, gre za delo in besedila zadnjih nekaj let.”

Preberite

“moram Poudariti, da od Kome naPrej nisem bil Več “naŽ-gan” Kot Pred njo, se mi Zdi, da je imel KomPleten dogo-deK PreCej VPliVa name, neKaKo se mi bolj sPi Po Zadnjem stiKu Z bolniCo. Zmanjšal sem taKo KonZumiranje alKoHo-la Kot tudi KonZumiranje ZeleniH substanC, Zdi se mi, da se mnogiH stVari bolje ZaVedam, da PaZim,” PoVe o ŽiVljenju Po odHodu iZ bolnišniCe.

Imate kakšno pripombo, predlog, bi koga posebej pohvalili?

“Zelo bi pohvalil oskrbo, vso ekipo, ki je bila tam, saj so bili res zelo prijazni in uvidevni.”

Imaš za konec še kakšno sporočilo za zdravnike?

“Naj še naprej delajo tako dobro, kot to počno do sedaj, naj vplivajo moči v vse bolnike, kakor do sedaj. Čim manj se naj prepirajo z glavnimi in nadreje-nimi osebami, ker izgubljajo energijo. Vsem želim veliko osebnih in poklicnih uspehov in HVALA ZA VSE.”

Zgoraj: »Mislim, da je bilo tokrat že

peto ali šesto izgubljeno življenje.

Vsekakor moram v prihodnje bolj

paziti, ker kaj dosti več mi jih pa sedaj

ne bo več ostalo.”


prof. dr. Zvonka Zupanič slavec, inštitut za zgodovino medicine medicinske fakultete uKCl

V zadnji številki smo pregledali hor-monsko kontracepcijo od pradavnine naprej, tokrat nadaljujemo z nadaljnji-mi koraki, kjer bomo ugotovili, da je »prastara« tudi moška kontracepcija in da so si v starih časih pomagali tudi s ki-som ali olivnim oljem. V srednjem veku so v židovski kulturi za zaščito pred neželeno nosečnostjo uporabljali pred-vsem morsko spužvo kot pregradno zaščito. V bizantinski kulturi so zdrav-niki priporočali moškim pred spolnim odnosom umivanje spolovila s kisom ali slano vodo, ženskam pa mazanje materničnega ustja z adstringentnimi sredstvi, ki povzročajo krčenje, ali z mastnimi oz. hladilnimi mazili. Številna kisla sredstva delujejo spermicidno. Po-dobnih primerov iz različnih kulturnih okolij je še veliko. Empirično znanje preteklosti se je preneslo tudi v sodob-nejši čas in l. 1938 je škotska biologinja Marie Stopes (1880–1958) dokazala, da olivno olje močno okrni gibljivost spermijev in tako preprečuje zanositev.

Kondomi sPrVa od čreVesa oVaC, KoZjega meHurja, ribje KoŽe ali Platna

Spoznanje o povezanosti med izlivom semena in oploditvijo je kot najosnovnej-ši način »moške kontracepcije« uveljavilo umik spolnega uda iz nožnice pred eja-kulacijo. Kondomi, danes najbolj zna-na moška kontracepcija, dolgo niso bili popolnoma zanesljivi. Stare kulture na različnih upodobitvah kažejo na njihovo uporabo, ohranjene so npr. na stenskih slikah v jami Combarelles v Franciji. Bili so iz različnih materialov, najpogosteje iz črevesa ovac, kozjega mehurja, ribje kože ali platna. Od 15. stoletja naprej, ko se je po Evropi širil sifilis, so jih mo-ški uporabljali predvsem kot zaščito pred okužbo (Giacomo Casanova). Revolu-

Pogled naZaj

HormonsKa KontraCePCija – pOmembna pOmOč (2. del)

cijo v proizvodnji kondomov je prinesla vulkanizacija gume (1839), l. 1870 pa so iz gume začeli množično proizvajati kondome. Te so nato od l. 1930 dalje iz-delovali iz lateksa. Sprva so bili kondomi debeli okoli 2 mm in šivani, Julius Fromm (1883–1945) pa je l. 1912 razvil proizvo-dnjo brezšivnih kondomov. Že v prvi sve-tovni vojni so kondomi postali standardni dodatek opreme vojakov v Evropi. Drugi način moške zaščite je sterilizacija s pod-vezovanjem ejakulatornih vodov, ki se lahko po tem, ko se razvežejo, tudi ope-rativno rekanalizirajo in ohranjajo zmo-žnost oploditve. Sterilizacija pri ženski je skorajda dokončna in kot kontracepcij-ska metoda zelo varna (99,9 %).

KontraCePCija Z maternič-nim VloŽKom idejno stara Vsaj toliKo Kot HiPoKrat

Ženska diafragma je bila izdelana l. 1838 po zamisli nemškega ginekologa Friedricha A. Wilda, ki je napravil voščen odtis materničnega vratu in ga uporabil za izdelavo nožnične pregrade z moč-nejšim robom. Popularna je postala po l. 1870 – izum vulkanizacije gume, tako kot moški kondom. Kontracepcija z mater-ničnim vložkom je idejno stara vsaj toliko kot Hipokrat, ki je že pred 2500 leti po-znal zaščito pred nosečnostjo z vstavitvijo drobnega predmeta v maternično votlino. Ob koncu 19. stoletju so bili v uporabi maternični vložki iz različnih materialov, iz slonove kosti, stekla, ebenovine.

»HormonsKa tabletKa«Hormonalna zaščita pred nosečno-

stjo je v kontracepcijo vnesla novo me-todo. Že l. 1921 so ugotovili, da bi lahko bili izvlečki jajčnikov učinkoviti kontra-ceptivi, a je trajalo polnih 40 let, preden se je to spoznanje preneslo v humano medicino. Potrebno je bilo umetno sin-tetizirati ženska hormona progesteron in estrogen (Djerassi, 1950), ki so ju v ustre-zni kombinaciji l. 1960 vgradili v prvo kontracepcijsko tableto. Z njo je ženska

dobila možnost načrtovanja družine in uveljavljanja v javnem življenju in delu. Kontracepcijsko tabletko je razvil bio-log in raziskovalec Gregoryj Goodwyn Pincus (1903–1967) in zanjo tudi prejel Nobelovo nagrado za medicino in fizi-ologijo. Ta je bila z zaščitenim imenom Enovid® maja 1960 uvedena v ZDA, far-macevtska družba Schering AG pa jo je l. 1961 predstavila kot prvo kontracepcij-sko tableto, imenovano Anovlar.

Peroralna KontraCePCija in druŽbene PoslediCe

Znanstvena medicina je z odkritjem spolnih hormonov l. 1905 dobila v roke močan adut. Raziskovalci si v prvih de-setletjih 20. stol. niso mogli niti približno predstavljati, da bodo s tem vplivali na re-volucionarne spremembe za populacijsko kontrolo in družbo nasploh. S peroralno kontracepcijo medicina ni odkrila le sred-stva proti prehitremu naraščanju svetov-nega prebivalstva, ampak je tudi prenesla kontrolo rojstev s tradicionalno moške vloge na žensko. Ni pa hormonska kon-tracepcija zlahka dobila odobritve najviš-jih državnih organov, saj je napovedovala mnogovrstne spremembe življenja. Ločila je spolnost od gole reproduktivne funkci-je, kar je vodilo k načrtovanju družine in možnosti za žensko osamosvajanje, njene enakopravne možnosti za študij, prihod na delovna mesta, ki so bila dotlej izključ-no moška itd. Zato so se kontracepcijski revoluciji upirale različne družbene, poli-tične, kulturne, verske in druge ustanove, odpirale pa so se tudi številne moralne in etične dileme.

tudi negativne plati Ob vseh pozitivnih učinkih pa ne smemo prezreti senčnih plati peroral-ne kontracepcije. Znane so številne medicinske kontraindikacije, zato gi-nekologi predpisujejo kontracepcijske tablete individualno in z veliko odgo-vornostjo. Teže kot medicinske pa so obvladljive moralno-etične dileme, ki so z zanesljivo kontracepcijo spolnost ponekod speljale od globokega ču-stvenega doživljanja telesne ljubezni k zgolj nagonski zadovoljitvi. Takšno stanje je za seboj potegnilo tudi kopi-co spolno prenosljivih bolezni.



Prof. David B. Vodušek, dr. med, višji svetnik, zaseda številne pomembne funkcije: je strokovni direktor Nevro-loške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, strokovnjak na področju klinične nevrofiziologije, član najvišjega posvetovalnega telesa na področju zdravstva – Zdravstvenega sveta Ministrstva za zdravje RS – sodeluje pa tudi v številnih drugih institucijah in organizacijah. V času, ki mu preostane, piše strokovne članke, podaja pa se tudi v popolnoma drug, samosvoj svet: v svet pisanja

mi ustVarjamo

pesmi. Z nami je delil svojo pesniško zbirko izpred več kot 35 let z naslovom »Mejdun, so dobre pesmi.« Kot je zapisa-no v predgovoru h knjigi, je njegova poezija »svobodna in posmehljiva, vendar ne preveč, brez surove zagrizenosti in pomeni koristno in mikavno reakcijo na slovensko filozof-sko poezijo«. Piše še, da je njegov pesniški svet preprost, ljudski, vendar pretanjen. Namesto pisanja o tem, kakšne njegove so pesmi, vam ponujamo v branje nekaj njegovih objavljenih pesmi.

V sVetu Pisanja Pesmi

VPogled V Pesmi Prof. dr. daVida b. VodušKa

Trenutek resnice če bi si zakuril ogenjiz vseh pesmiki sem jih kdaj napisal tebiženskabi mi bilotočno za dve minutidlje toplo pri srcukot mi je bilovse skupaj seštetozaradi tebe

Skozi ljubezen (e)usekal si bom poti skozi tvojo goščavousekal te bom po zobehdanes imam jaz spodbudo

pobožaj me po licudaj mi vzrok za dobro voljo

saj veš da me moraš zapeljativaše goščave so zame pregoste pregoste

mmhm (mm)njena usta imajo okuspo planinskem cveturaztopljenem v vodi

planinski cvet je sladkano kondenzirano mlekodvestotrideset gramov

kaj bi drugos soncem vred gre v svoje nasprotjevsak dan vsaj en prijeten okus

topla ustatopel čaj

toplo priporočam


Goran Svilenković, strokovni vod-ja zdravstvene nege v CIT

»Načeloma se z uvedbo eviden-tiranja delovnega časa strinjam. Se pa narava dela v CIT precej razli-kuje od dela na drugih oddelkih. Naše delo se konča šele, ko pride zamenjava. Veliko imamo izhodov na razne diagnostične preiskave

izven oddelka, tudi bolnike premeščamo na druge oddelke, ki niso v sklopu UKCL. Vsakokratno »štemplanje« bi močno omejilo delo.«

Ksenija Medja, srednja medicin-ska sestra, Urgentne travmatolo-ške ambulante

»Mislim, da evidentiranje za nas ne bi predstavljalo nobenega pro-blema. Vsi sodelavci smo prisotni že 6.45 zjutraj, saj imamo ob 7.00 že jutranje sestanke (raport). Torej prihajamo načeloma 15 minut prej

v službo. Tudi glede odhodov nimam težav, saj delovišča ne moremo zapustiti, dokler ne pride zamenjava. Smo pa tudi večkrat dlje v službi, saj pacienta, ki ga spremljamo na preiskavo, ne moreš kar zapustiti. »

Nada Butinar, dipl. ms, Ginekološka klinika»Informacijsko podprto spremljanje delovnega časa smo

na Ginekološki kliniki uvedli leta 2004. Sistem je rešitev za registracijo delovnega časa. Omogoča široko možnost definiranja različnih urnikov, sledenje del časa, pregled porabljenega časa in kreiranje prostega časa za posamezni-ke, ki delajo v eni izmeni. Prednosti so v hitrem vpogledu v gibanje zaposlenih, zadostitev zahtevam o evidenci delov-nih ur, enakomerno in pravično razporejanje dela zaposle-nih in ne vsiljivo in diskretno izvajanje nadzora prisotnosti na delovnem mestu. Žal naš sistem ni v celoti podprt z možnostmi, ki jih sistem omogoča, npr. nimamo povezave s plačnim sistemom.«

Prof. dr. Matej Cimerman, KO za travmatologijo

»Evidentiranje delovnega časa? Še en ukrep za slabo voljo brez vsakršne koristi. Narava našega dela je pač taka, da ni vezana na 8 ur, ki jih bom veselo »odštemplal« vsak dan. Imam preko 170 refe-renc na COBISSU, sem mednaro-

dni inštruktor na svojem kirurškem področju, imam pogoje za izrednega profesorja. Vse to sem naredil izključno v svojem prostem času. In koliko časa sem prebil po cele dneve na kongresih, aktivno kot predavatelj, seveda. Da ne govorim, da pogosto in rad pridem pogledat paciente tudi izven delovnega časa. In kar je še pomembnejše, kot vsak pravi zdravnik, ki gleda na svoj poklic kot na poklicanost, je zame kirurgija način življenja. Zato se lahko ideji o eviden-tiranju delovnega časa le cinično nasmehnem. Seveda to ni le moje osebno mnenje, saj ne poznam niti ene univer-zitetne bolnice od New Yorka do Kamčatke, ki bi imela kaj podobnega.«

Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike

»Na Pediatrični kliniki imamo sistem evidentiranja uveden že dlje časa, a menim, da so odzivi med zaposlenimi zelo različni. Neka-teri to dojemajo kot popolnoma nepotreben ukrep, saj evidentira-nje ni povezano z obračunom ur

– velikokrat se to kaže tudi v odnosu do uporabe kartic za evidentiranje delovnega časa. Moje osebno mnenje je, da bi evidentiranje lahko doseglo svoj namen le v primeru, da bi bilo osnova za obračun ur. Takšno uvedbo bi kot strokovni direktor Pediatrične klinike podprl.«

Anita Štih, prof. zdr. vzg., name-stnica glavne sestre Pediatrične klinike

»Elektronsko evidentiranje de-lovnega časa na Pediatrični kliniki uporabljamo že od leta 2010. V začetku smo imeli kar nekaj težav, saj je evidentiranje za vsakega po-sameznika pomenilo tudi dodatno

dolžnost in odgovornost. Danes se dejansko evidentiramo vsi zaposleni in nam to ne predstavlja več nobenih težav. Včasih še kdo pozabi na beleženje, vendar to vedno sporoči svojemu nadrejenemu. Bili bi zelo zadovoljni, če bi bil sistem povezan v obračun plač. Tako bi lahko prihranili kar nekaj delovnih ur, ki jih potrebujemo vsak mesec za obračun ur vseh zaposlenih na Pediatrični kliniki.«

uKCl nameraVa s 1.1. 2012 uVesti eVidentiranje deloVnega časa. Kaj Vi menite o tem?


anKeta


Ko Za Kirurgijo srCa in oŽilja KiruršKe KliniKe

Spoštovani!Osebju kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja lju-

bljanskega UKC bi želela izreči zahvalo in vse spoštovanje do njihovega dela. Poleti je bil oče na srcu operiran. Njegov optimizem je neizmeren. Prav tako smo mi izredno zado-voljni z njegovim zdravstvenim stanjem. Zahvalila bi se dr. Trunku, ki ga je operiral, prav tako vsem sodelujočim zdrav-nikom, medicinskim sestram in ostalemu osebju, ki so pri-pomogli k izboljšanju zdravstvenega stanja mojega očeta.

Poleg strokovnosti bi izpostavila tudi osebni pristop: razu-mevanje, ljubeznivost in ustrežljivost.

Iskrena hvala in veliko uspehov tudi v bodoče.Julijana Skobe(za Mravlje Vincenca)

Ko Za traVmatologijo KiruršKe KliniKe, urgentni bloK

Pozdravljeni,v poletnem večeru smo prišli na urgentni blok s še ne

dveletnim sinom, ki si je poškodoval palec na nogi. Potrebo-val je rentgen in šivanje palca na nogi. V sprejemni pisarni, sobi 37, v mali operacijski dvorani in v mavčarni so bili do našega fantka vsi zelo prijazni in potrpežljivi, enako do naju (staršev), vse so nama lepo razložili in nas poskušali potola-žiti. Zato bi rada vse, pri katerih smo bili, pohvalila in se jim zahvalila za trud in sočutje.

Nismo si zapomnili imen vseh, pri katerih smo bili, a mi-slim, da boste vedeli, kdo je takrat delal. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki so bili do nas tako prijazni, takšne ljudi v zdra-vstvu potrebujemo.

Lep pozdravTina Grabnar

Ko Za Plastično, reKonstruKCijsKo, estet-sKo Kirurgijo in oPeKline KiruršKe KliniKe

Spoštovani!Najprej se Vam opravičujem, če Vas kakorkoli nadlegujem

in Vam jemljem dragocen čas. Zame je to zelo pomembno. Rada bi Vam povedala, da imate zelo dobre zdravnike in drugo zdravstveno osebje.

Letos poleti sem imela zelo težko operacijo. Operiral me je prim. Matjaž Šolinc, dr. med. Nadvse sem mu hvaležna, saj je rešil življenje meni in moji še nerojeni hčerki Niki. Doc. dr. Uroš Ahčan, dr. med, se je izkazal kot Človek. Pokazal je skrb zame.

In zakaj Vam to pišem? Do zdaj nisem nikoli nikogar jav-no izpostavljala oz. se mu zahvalila. Želim, da to storite Vi. Prosim, da javno (na sestanku, kolegiju, zboru delavcev ...) pohvalite omenjena zdravnika, medicinske sestre ter drugo osebje (vseh imen se žal ne spomnim) z oddelka za plastič-no kirurgijo UKC Ljubljana.

Hvala, ker ste to prebrali. Na UKC ste super ljudje.Lep pozdrav iz Kranja.Katarina Tadić (takrat sem se pisala Zadravec)

Ko Za anesteZiologijo in intenZiVno teraPijo oPeratiVniH stroK – ambulanta Za teraPijo bolečine

Pozdravljeni,sem pacientka na oddelku za terapijo bolečine na Zalo-

ški cesti 2. Rada BI pohvalila ekipo, ki dela na tem oddelku. Zdravniki, medicinske sestre in gospa Patricija so fantastič-ni do nas pacientov. Vedno so nasmejani in prijazni. Sama imam dobre izkušnje z vsemi, ki tam delajo. V čakalnici pa velikokrat slišim paciente, ki še posebej pohvalijo sestro Lju-bico in gospo Patricijo. Marsikje po zdravstvenih ustanovah bi se lahko zgledovali po njih, saj je za njih pacient človek in ne številka.

Še enkrat pohvale vsem, ki so na tem oddelku,so FANTA-STIČNI.

Marta

Kaj menijo o nas

rešeValna Postaja uKC ljubljana

Pozdravljeni,nedavno sem potreboval nujno medicinsko pomoč zara-

di, ker sem si izpahnil ramo. Povedati in pohvaliti moram, da je bil odziv Ob tem ne morem spregledati, da je bil odziv reševalnega vozila izredno hiter, pri tem pa sta se mlade-niča Matej in voznik Goran še posebej izkazala (datum in čas sprejema: 26. 08. 2011, 13:48). Seveda bi rad pohvalil tudi ostalo osebje, ki me je oskrbelo, še posebej medicinske sestre, ki so bile izredno prijazne in so me zelo dobro infor-mirale o postopkih.

Super ste, le tako naprej!Hvala za vso pomoč in lepo pozdravljeni.Tomaž Sallubier

zaHvala vsem sOdelavcem za izrečenO sOžalje

Boris Ahčan, poslovni direktor nepovezanih enot Univer-zitetnega kliničnega centra Ljubljana, se zahvaljuje vsem sodelavcem in sodelavkam, ki so se nanj spomnili ob izgubi žene. V težkih trenutkih mu opora izjemno veliko pomeni, zato iskrena hvala še enkrat.

30 | KC interno interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana | avgust 2011

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici z nalepljenim ku-ponom najkasneje do 10. novembra 2011 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado.

Izžrebani iz prejšnje številke so: 1. nagrada (Dvorec Trebnik darilni komplet za

sprostitev): Jožica Bertalanič, Komanova ulica 2, 1131 Ljubljana;

2. nagrada (Dvorec Trebnik darilni komplet za razvajanje): Aksinija Alič, Služba za organizacijo in razvoj logistike, Vrazov trg 1;

3. nagrada (Dvorec Trebnik marelični darilni komplet): Leon Božidar Bajc, Brilejeva 22, 117 Ljubljana.

Vsem nagrajencem čestitamo!

nagradna KriŽanKa – št. 5

Nagrade za oktobersko številko (podarja jih Fidimed, d.o.o.): 1.nagrada: fitness žoga2. nagrada: bidon s torbico3.nagrada: brisača Fidimed 70 x 100 cm


Pozdravljeni,

želela bi se iz srca zahvaliti sestri, ki je bila dežurna v pole-tnem dnevu v sprejemni pisarni porodnišnice Ljubljana. Žal si v paniki (rojevala je moja hči) nisem zapomnila njenega imena, nje same pa nikoli ne bom pozabila. Bolj prijaznega bitja in bolj človeškega v vsem svojem življenju (že 30 let delam z ljudmi, pa tudi v bolnišnici sem bila že mnogokrat) še nisem spoznala. Ob tej priliki se najprijaznejši sestri v po-rodnišnici res iskreno zahvaljujem.

Draga sestra, (kratke rdečkaste lase ima in je mogoče ne-kje mojih let) iskrena hvala za vso pomoč, želela bi si, da bi bilo več takih sester kot ste vi. Prepričana sem, da boste vedela, za koga gre. Pomagala ste mi in me pomirila. Če se bo v tem našla prava sestra, naj se mi oglasi na moj elektron-ski naslov. Ime moje hčerke, ki je omenjeno noč rojevala, je

Sara Pavlič, rodila je deklico Ello, prečudovito bitjece, jaz pa sem presrečna babica Mojca.

Še enkrat iskrena hvala. Mojca Fister

Pripis k pohvali: odziv glavne medicinske sestre KO za pe-rinatologijo na poizvedbo Urada za pritožbe in pohvale po imenu omenjene medicinske sestre.

Pozdravljena,

babica, ki jo gospa Fister omenja, je resnično izjemna ženska. Njeno ime je Slava Alič in delo z njo je pravi užitek. S pohvalo je Nada Butinar, glavna medicinska sestra KO za perinatologijo, seznanila babico in celotni kolektiv porodne-ga bloka.

cepljenje prOti gripi je pripOrOčljivO za vse zdravstvene delavce

V naši zakonodaji je cepljenje proti gripi priporočljivo za vse zdravstvene delavce, ki bi lahko pri svojem delu prenesli okužbo na bolnike. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pričenja s pripravami za letošnje cepljenje proti gripi. Na južni polobli, kjer se je sezona že končala, so letos povzročali gripo sevi gripe A H1N1, H3N2 in gripa B. Cepivo, ki ga bomo imeli na voljo, ščiti pred vsemi tremi. Upamo, da se boste tudi vi pridružili naporom za zaščito naših bolnikov pred gripo in se odločili za cepljenje.h trenutkih mu opora izjemno veliko pomeni, zato iskrena hvala še enkrat.

mateja Klep, služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb uKCl

Prihajata jesen in zima, z njima pa se ponovno začenja sezona virusnih okužb dihal. Med najbolj pomembnimi pov-zročitelji teh je vsekakor virus gripe. Je edini, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo – in to s cepljenjem. Gripa je bolezen, ki še posebej ogroža kronične bolnike, majhne otroke in nosečnice, zato cepljenje v prvi vrsti priporočamo njim. Tudi zdravstveni delavci se pri svojem vsakdanjem delu srečujemo z bolniki, pri katerih je lahko potek gripe zelo

težak ali celo smrten. Nevede lahko prenesemo okužbo nanje. To je razlog, da se cepimo tudi mi. Vsako leto pred začetkom cepljenja se v javnosti pojavijo negativni komen-tarji in predsodki o nevarnostih in stranskih učinkih cepljenja. V veliki meri so posledica neznanja in neosnovanega strahu. Zavedati se moramo, da z vsakoletnim cepljenjem zmanjšu-jemo možnost okužbe bolnikov v bolnišnici. Pred boleznijo pa varujemo tudi sebe in svoje družine, manj je odsotnosti z dela, s tem pa posledično manjša obremenitev sodelavcev. Marsikje v razvitem svetu že razmišljajo o obveznem ceplje-nju zdravstvenih delavcev proti gripi.

seZona VirusniH oKuŽb diHal je tu

Kaj menijo o nas

Ko Za Perinatologijo gineKološKe KliniKe

še naPrej delajte taKo dobro! · Vabimo Vas, da tudi Vi soustVarjate naše glasilo V letu 2011 smo...

Documents

Transcript of še naPrej delajte taKo dobro! · Vabimo Vas, da tudi Vi soustVarjate naše glasilo V letu 2011 smo...