E-informator FIŠ, junij 2015

E – informator

Fakultete za informacijske študije

E – newsletter of

Faculty of information studies

Junij/June 2015, letnik 05, številka 6, 15. 6. 2015

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 6, 15. 6. 2015

1

UVODNIK

Editorial

Barbara Pavlakovič

Izziv je dan danes zelo moderna

beseda. Premagujemo finančne in

zdravstvene izzive, borimo se z izzivi

vzgoje in izobraževanja. V službi

premagujemo vsakdanje delovne

izzive, v strategije postavljamo

dolgoročne izzive, namesto težav se

soočamo samo še z izzivi.

Po slovarju slovenskega knjižnega

jezika je beseda izziv oz. izzivati

definirana na tri načine:

z govorjenjem ali ravnanjem

namenoma povzročati, da kdo

reagira drugače kot bi sicer;

biti razlog, da se kaj pojavlja oz.

nastaja;

vzbujati pozornost zaradi

nenavadnosti, posebnosti.

Vsem trem pa je skupno to, da je

izziv nekaj, kar povzroča odziv

oziroma akcijo (ali to vsaj želi

povzročiti).

Fakulteti za informacijske študije in

vsem vam želim, da bodo vaši izzivi

sprožali pozitivne premike in

inovativne reakcije, ki pripeljejo do

novih raziskovalnih spoznanj. Da

bodo vaši izzivi razlog nastajanja

dobrih zgodb in uspešnih študentov.

Da boste s svojimi izzivi vzbudili

pozornost javnosti zaradi odličnosti

dela in razumevanja študentov. In

da boste s svojimi izzivi povzročali

čim manj negativnih odzivov in

akcij.

Sama stopam novim izzivom naproti,

saj se kot urednica E-informatorja ter

vaša sodelavka poslavljam s FIŠ-a

konec meseca junija. Hvala, da sem

vas imela čast spoznati.

Fakulteta za informacijske študije

2

IZ UPRAVNEGA

ODBORA

From the Governing

Board meeting

V preteklem obdobju so potekale

28., 29. in 30. seja Upravnega

odbora FIŠ. Zapisnike UO in senata si

lahko pogledate v spletnem

referatu, zavihek Gradiva – Druga –

Senat oz. Upravni odbor.

TEMA MESECA

Highlights of the month

REZULTATI PROJEKTA

KREATIVNO JEDRO: SIMULACIJE

// The results of Creative core:

Simulations project

Fakulteta za informacijske študije v

Novem mestu je v času od 15.

januarja 2013 do 30. junija 2015

izvajala projekt Kreativno jedro:

Simulacije, ki je spodbudil

sodelovanje fakultete z

gospodarstvom in drugimi

raziskovalnimi ustanovami, fakulteta

pa je pridobila tudi prvi dolenjski

superračunalnik.

Projekt Kreativno jedro: Simulacije,

katerega vodja je izr. prof. dr. Nadja

Damij, je vreden 999.120,00 € in je

financiran s strani Evropskega sklada

za regionalni razvoj in Ministrstva za

izobraževanje, znanost in šport.

Približno polovica tega zneska je bila

namenjena nakupu

superračunalnika, ki smo ga

poimenovali Rudolf. Visokozmogljiv

računalniški sistem poganja 700

procesorskih jeder, ima 4TB DDR3

RAM spomina, za podatke pa je na

voljo 100 TB diskovnih kapacitet.

Kreativno jedro temelji na in silico

raziskavah mejnih interdisciplinarnih

tem v modernih družboslovnih in

naravoslovnih vedah, sestavljajo pa

ga štirje med seboj povezani

raziskovalni podprojekti:


3

Simulacija tehnoloških mrež po

vzoru bioloških omrežij (SBITN);

Kategorizacija in simulacija

dokumentnih tokov (DCS);

Simulacija poslovnih procesov

(BPS);

Simulacija v logistiki, proizvodnih

sistemih in sistemih strežbe

(SLMSS).

Konkretni rezultati

Projekt Kreativno jedro: Simulacije je

poleg najsodobnejše IT opreme

prinesel tudi mnogo drugih

pomembnih rezultatov, ki bodo

omogočali nadaljnje raziskovalne

dejavnosti ter okrepili sodelovanje

fakultete z gospodarsko sfero. Tako

so med pomembnejšimi rezultati:

Razvit nov patent s področja

simulacij »Tablica za modeliranje

in simulacijo poslovnih, industrijskih

in drugih procesov (P-201400408)«

podeljen pri Uradu Republike

Slovenije za intelektualno lastnino.

Novo razvite metode in modeli

(npr. model obnašanja naravnih

bioloških sistemov kot je gensko

omrežje bakterije E.Coli).

Novo razviti računalniški programi

in algoritmi (npr. algoritem v

Matlabu in namizna aplikacija za

segmentacijo in klasifikacijo

spletnih dokumentov v obliki slik;

algoritem v Weki in spletna

aplikacija za selektiven zajem in

semantično obdelavo spletnih

besedil; algoritem in aplikacija v

Javi za avtomatizirano gradnjo

simulacijskih modelov na podlagi

strukturiranih podatkov, ki skrajša

čas izdelave modela za izbrani

nabor naročil s cca. 8 ur na cca.

5 min; algoritem in aplikacija v

Anylogic za optimizacijo

postavitve strojev v proizvodnji, ki

skrajša pot izdelkov v proizvodnji

za cca. 30%).

Sklenjeni sporazumi s tujimi

raziskovalnimi organizacijami (iz

Združenega kraljestva, ZDA, Italije,

Nemčije, Avstrije in Hrvaške).

Okrepitev sodelovanja z

gospodarstvom (podjetja:

Mikrografija, Nevtron&Company,

Smartis, Tretja dimenzija,

RapidMiner GmbH, Podgorje,

Adria Mobil, FAMM, MAOP,

SISTEM-ing, Matrika).

Prenos znanja v študijske

programe na Fakulteti za

informacijske študije in na ostalih

fakultetah (oblikovan izbirni

predmet Visokozmogljivi

računalniški sistemi ter izvedena

poletna šola Kampus šola HPC).

Izdanih več znanstvenih

monografij in objavljenih

znanstvenih člankov v uglednih

strokovnih revijah.

V sklopu projekta je fakulteta

postala članica vseevropskega

partnerstva Prace (Partnership for

advanced computing) in

sodeluje v projektu Prace 4IP.


4

Načrti za naprej

S pridobljenimi izkušnjami ter IT

opremo si želimo, da bi pridobljeno

znanje razvijali še naprej in da bi FIŠ

skupaj s superračunalnikom postal

del nacionalnega

superračunalniškega centra, sam

superračunalnik pa bi moral postati

nacionalna raziskovalna

infrastruktura in biti na ta način

financiran v prihodnosti. Načrtujemo

ustanoviti HPC center FIŠ, kjer bi

lahko še naprej učinkovito

uporabljali našega Rudolfa ter

odkrivali nova spoznanja na

področju simulacij ter drugih sfer.

Our biggest EU project Creative

core: Simulations is coming towards

the end. It produced many

interesting and very beneficial

results as faculty obtained first

regional supercomputer,

developed new models,

programmes and a new patent,

signed some agreements with

foreign academic institutions and

different companies, designed new

optional course High performance

computer systems and published

several monographs and scientific

articles.

NOVICE// News

PRVA DOKTORSKA DISERTACIJA

NA FIŠ Doktorand Andrej Kastrin je v torek,

2. 6. 2015, izvedel zagovor prve

doktorske disertacije na Fakulteti za

informacijske študije v Novem mestu

z naslovom Uvrščanje in

diskretizacija mnogorazsežnih

mikromrežnih DNA podatkovij.

Zagovor je potekal pred komisijo, ki

so jo sestavljali doc. dr. Zoran

Levnajić (predsednik), izr. prof. dr.

Janez Povh (mentor, član), doc. dr.

Bernard Ženko (član) in izr. prof. dr.

Ljupčo Todorovski (član).

Doktorand je zagovor opravil zelo

uspešno in dobil pohvale za visoko

kakovostno opravljeno delo, ki bo

lahko osnova za nadaljnje

raziskovanje na tem področju v

slovenskem in svetovnem merilu.

Komisija za zagovor je ocenila, da je

njegov izdelek celovit, predstavitev

disertacije ter odgovori pa so bili

podani na visokem nivoju. Avtorjevi

objavljeni članki kažejo na

relevanten prispevek k sodobni

znanosti in na perspektivno

nadaljevanje kariere.

Prvemu doktorju znanosti s področja

informacijske družbe s Fakultete za

informacijske študije čestitamo in

želimo veliko uspeha na nadaljnji

karierni poti.


5

PhD student Andrej Kastrin

successfully defended his doctoral

dissertation on 2 June 2015. He

obtained the doctoral title Ph.D. in

information society. This was the first

Ph.D. dissertation defence at FIŠ.

Congratulations!


6

PREJELI SMO SREBRNO

PRIZNANJE ZA INOVACIJE

GZDBK Gospodarska zbornica Dolenjske in

Bele krajine je 9. junija 2015 na

Otočcu podelila priznanja za

inovacije 2014−2015 in sicer 7 zlatih

priznanj, 13 srebrnih priznanj in 6

bronastih priznanj. Priznanja in

diplome je nagrajencem predal

predsednik zbornice Jože Colarič.

Srebrno priznanje je prejela tudi

Fakulteta za informacijske študije v

Novem mestu skupaj s podjetjem

Mikrografija, d. o. o. za inovativno

rešitev mScan – programsko rešitev

za zajem in obdelavo papirnih

dokumentov ter shranjevanje v

oblaku. Avtorji inovacije so mag.

Andrej Dobrovoljc, Andrej Huč,

Simon Kegljevič, Sandi Rožman,

Matjaž Zagorc in mag. Darko

Zelenika.

Projekt se je odvijal v okviru

"Raziskovalnega vavčerja". Eden

izmed rezultatov tega projekta pa je

nagrajena programska rešitev

mScan. Inovacija mScan je

programski izdelek za zajem

dokumentov in vsebin v digitalno

obliko. Bistveno pri tem je, da se

rešitev močno razlikuje od

obstoječih podobnih izdelkov na

trgu. Glavne razlike so:

omogoča funkcionalno

modularnost (izberi tisto, kar res

potrebuješ),

tehnološko modularnost (izberi

OCR, ki si ga lahko privoščiš;

plačljivi ali odprtokodni),

shrani v »varen« oblak, ki izpolnjuje

zakonodajne zahteve glede

hrambe (izpolnjuje zahteve

standarda ISO 27001).

S temi osnovnimi lastnostmi je

podjetje vstopilo v tržno nišo manjših

in srednje velikih podjetij, ki si

obstoječih dragih izdelkov do zdaj

niso mogla privoščiti. Hkrati je

podjetje povečalo dodano

vrednost obstoječih lastnih rešitev

mSef in mDocs, saj jih dokumenti iz

manjših podjetij do zdaj niso dosegli.

Čestitamo celotni ekipi, še posebej

pa našemu viš. pred. mag. Andreju

Dobrovoljcu, našemu doktorskemu

študentu mag. Darku Zeleniki ter

našemu diplomantu Simonu

Kegljeviču. Simon Kegljevič se je

kasneje tudi zaposlil v podjetju

Mikrografija in prav zato smo

nagrade še bolj veseli. Med drugim

je bilo na podelitvi izpostavljeno, da

velja projekt kot vzorčni primer

dobrega sodelovanja akademske

sfere z gospodarstvom.


7

The Chamber of Commerce of

Dolenjska and Bela Krajina awarded

FIŠ with a silver award for innovation

2014-2015 for innovative IT solution

mScan. The project was carried out

together with the company

Mikrografija. Congratulations!

OBVESTILO// Notice

JAVNI POZIV KANDIDATOM ZA

VPIS V REGISTER

STROKOVNJAKOV Svet Nacionalne agencije

Republike Slovenije za kakovost v

visokem šolstvu je objavil javni poziv

kandidatom za vpis v register

strokovnjakov NAKVIS. Javni poziv

bo odprt do ponedeljka, 29. 6. 2015.

Na poziv se lahko prijavijo vsi

zaposleni in študenti, ki izpolnjujejo

pogoje in bi se želeli udeležiti

usposabljanja ter sodelovati kot

strokovnjaki agencije v postopkih

akreditacij visokošolskih zavodov in

študijskih programov ter pri zunanjih

evalvacijah višjih strokovnih šol.

Javni poziv je objavljen na spletni

strani agencije, na povezavi:

http://test.nakvis.si/sl-

SI/Content/Details/3.

Za vse dodatne informacije so vam

na voljo po telefonu ali elektronski

pošti [email protected].

http://test.nakvis.si/sl-SI/Content/Details/3

http://test.nakvis.si/sl-SI/Content/Details/3


8

PREDPOLETNI

DOGODKI

Events before summer

KONFERENCA CORES 2015

Mednarodna konferenca CORES

2015 (The 9 International

Conference on Computer

Recognition Systems) je potekala v

mestu Wroclaw na Poljskem in sicer

med 25. in 27. 5. 2015. Organizirana

je bila s strani oddelka za sisteme in

računalniška omrežja (Tehniška

univerza Wroclaw). Konference so

se udeležili izr. prof. Janez Povh in

doktorska študenta FIŠ Jože Bučar in

Darko Zelenika, ki sta predstavila

članka z naslovoma:

Bučar, J., Povh, J., Žnidaršič., M. :

»Sentiment Classification of the

Slovenian News Texts«

Zelenika, D., Povh, J., Ženko, B.:

»Text Detection in Document

Images by Machine Learning

Algorithms«

Bistvo konference je bilo združiti

raziskovalce ter zagotoviti

mednarodni forum za izmenjavo,

predstavitev in razpravo

raziskovalnih dosežkov tako

metodoloških vprašanj kot tudi

aplikacij na področju zaznavanja

vzorcev v podatkih. Konferenca je

pokrivala vse teme prepoznavanja

vzorcev, vključno s klasifikacijo in

interpretacijo besedil, video-ov, in

zvočnih posnetkov; procesiranje slik,

analiza in interpretacija; ekstrakcija

značilk in njihova izbira; strojno

učenje; trendi in odnosi

prepoznavanja ter analiza;

podatkovno (spletno) rudarjenje;

strojno usmerjeno znanje za

reprezentacijo; sistemi pa podporo

odločitvam (ki temeljijo na znanju);

napredne metode za obdelavo

signalov; posebna strojna oprema;

ter aplikacije.

Pripravil: asist. Jože Bučar

FIŠ researches attended the 9

International Conference on

Computer Recognition Systems in

Wroclaw, Poland, which took place

in May. They presented their two

scientific articles.

4. NOVOMEŠKE ŠTUDENTSKE

ŠPORTNE IGRE 4. novomeške študentske športne

igre so potekale v petek, 29. 5. 2015,

na športnih igriščih na Loki. Študenti

in profesorji so tudi letos tekmovali v

malem nogometu, košarki,

balinanju, šahu, in odbojki na mivki.

Letošnja športna novost je bil SUP

(Stand Up Paddling), ki so ga

udeleženci poizkusili na reki Krki, ko

so stoje zaveslali mimo Portovala

skoraj do Bršljina. Vroče sonce je

poskrbelo za prijetno popoldne, ki

smo ga zaključili s podelitvijo priznanj

in nagrad za najboljše. Rezultati 4.

novomeških študentskih športnih

iger:

Košarka:

1. Povhi (FIŠ profesorji)

2. Košarkaši (FIŠ študenti)

Odbojka:

1. Bruci (FIŠ študenti)

2. Velike ribe FIŠ-a (FIŠ študenti)

3. Pokemoni (FIŠ študenti)


9

Šah:

1. Vid Dobrovoljc

2. Urban Zupančič

3. Kristina Ban

Nogomet:

1. Real Madrid (FIŠ študenti)

2. DEEP (FIŠ študenti)

3. Povhi (FIŠ profesorji)

Balinčki:

1. Robert Pezdirc

2. Natalija Kumer

3. Aleksandra Janežič

4th Novo mesto students sports

games took place on 29 May 2015

at Loka sports grounds. Hot and

sunny day joined professors and

students in true sporting spirit.


10

NOVI RAZISKOVALNI SEMINAR Z junijem 2015 smo na FIŠ začeli z

novim sklopom seminarjev, ki bodo

nadomestili ostale seminarje na FIŠ.

Poimenovali smo ga Raziskovalni

seminar FIŠ. Prvi Raziskovalni seminar

je potekal v torek, 9. 6. 2015,

predavala pa je dr. Marthe Bonamy

z Univerze v Montpellierju. Naslov

njenega predavanja se je glasil:

Graph recoloring.

FIS started with new set of seminars,

which are called The FIŠ Research

Seminar. First one took place on 9

June 2015.

SLIŠALI SMO …

Rumor has it …

Da FIŠ v prihodnjih mesecih čakajo

spremembe. S koncem junija

poteče zaposlitev raziskovalcu dr.

Tadeju Kanduču ter strokovni

sodelavki Barbari Pavlakovič,

pričakuje pa se nove zaposlitve

strokovnih sodelavcev in

raziskovalcev na različnih projektih,

ki jih boste spoznali v prihodnjih

mesecih. Jesen pa bo postregla še z

večjimi novostmi in dogajanjem.

SPOZNAJMO SE

Let's get to know each

other

V tej številki informatorja

predstavljamo novega sodelavca

na projektu Kompleksna omrežja. To

je mgr. Petr Gregor, Ph.D., ki prihaja

s Češke. Petr je zaposlen kot

raziskovalec na Karlovi univerzi v

Pragi na Fakulteti za matematiko in

fiziko (Charles University, Faculty of

Mathematics and Physics,

Department of Theoretical

Computer Science and

Mathematical Logic).

Področja njegovega raziskovanja

zavzemajo algoritmične in strukturne

probleme v teoriji povezovalnih

omrežij (interconnecting networks),

ki jih spodbudi na primer učinkovita

komunikacija. Ta območja služijo kot

vir številnih zanimivih vprašanj, ki jih

lahko naslovimo s pomočjo

ekstremalne kombinatorike, teorije

grafov ali teorije kodiranja.

Kot že omenjeno, Petr sodeluje v

projektu Kompleksna omrežja in

sicer na področju povezovalnih

omrežij (interconnecting networks),

kjer gre za teoretično raziskovanje

hyper kock.

In this issue of e-newsletter, we

present our research colleague mgr.

Petr Gregor, Ph.D. from Czech

Republic. Petr is involved in Complex

networks project.


11

POGLAVJE ZA ZDRAVJE

Healthy lines

V preteklih informatorjih smo že

spoznali nekaj preprostih vaj, ki jih

lahko opravimo v pisarni. Tokrat

predstavljamo vaje za raztezanje

med samim delom z računalnikom.

Raztezanje za roke, prste in

zapestje:

Razkrečite in iztegnite prste, da

začutite napetost.

Zadržite 10 sekund.

Sprostite, nato ukrivite prste in

zadržite 10 sekund.

Ponovite prvi del vaje.

Raztezanje za zapestje:

Pred seboj prepletite prste.

Roki in zapestje 10-krat zavrtite v

smeri urinega kazalca.

Ponovite vrtenje v drugo smer.

Raztezanje za ramena, prsi in zgornji

del hrbta:

Roki s prekrižanimi prsti za glavo,

dvignjenimi komolci ob strani, telo

vzravnano.

Potisnite lopatici drugo proti

drugi, da nastane občutek

napetosti v zgornjem delu hrbta in

lopaticah.

Zadržite 5 sekund, nato sprostite.

Raztezanje za ramena, hrbtno stran

nadlakti in vrat:

Z desno roko primite levo laket

malo nad komolcem.

Ko pogledate čez levo ramo,

rahlo povlecite komolec v smeri

nasprotne rame, da začutite

raztezanje.


Ponovite še z drugo stranjo.

Raztezanje za ramena in lakti:

Desno roko iztegnite nad glavo.

Z levico sezite navzdol.

Iztegnite prste.


Ponovite z obrnjenim položajem

rok.


12

Če vajo delate stoje, imejte

kolena rahlo upognjena.

To raztezanje je priporočljivo ob

prvih znakih napetosti v ramenih.

Ponovite 5-krat.

Raztezanje za križ, stegna ob strani

in vrat:

Sede prekrižajte levo nogo preko

desne.

Desna roka naj počiva na zunanji

strani levega stegna.

Z desno roko nadzorovano vlecite

proti desni strani.

Med tem poglejte čez levo ramo,

da začutite raztezanje.

Držite 10 sekund, dihajte počasi.

Ponovite na drugi strani.

Povzeto po predstavitvi TELESNA

DEJAVNOST NA DELOVNEM MESTU,

ki jo je pripravilo Gospodarsko

združenje za varnost in zdravje pri

delu.

Here are some useful tips, how to

keep our muscles flexible in spite of

too much office work – part 2.

E-informator FIŠ, junij 2015

Documents

Transcript of E-informator FIŠ, junij 2015