Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

17
Nekaj iztočnic za razmislek o ugotavljanju kompleksnih dosežkov / rezultatov / izidov v medpredmetnih in kurikularnih povezavah ter pri timski izvedbi pouka Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

description

Nekaj iztočnic za razmislek o ugotavljanju kompleksnih dosežkov / rezultatov / izidov v medpredmetnih in kurikularnih povezavah ter pri timski izvedbi pouka. Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ. - PowerPoint PPT Presentation

Transcript of Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Page 1: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Nekaj iztočnic za razmislek o ugotavljanju kompleksnih dosežkov / rezultatov / izidov v medpredmetnih in kurikularnih povezavah ter pri timski izvedbi pouka

Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Page 2: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Izzivi

• kompleksnost dosežkov (znotraj predmetov, medpredmetno): kaj pod tem pojmujemo, v kakšnem razmerju do težavnosti;

• kako spremljamo, preverjamo, kdaj in kako ocenjujemo -izvedbene možnosti za preverjanje in ocenjevanje kompleksnih dosežkov pri MP, KP in TP

• kdaj ocenjevati ločeno pri posameznih predmetih, kdaj –če sploh – in kako ocenjevati v zvezi z ID dosežkom

• ocenjevanje sodelovanja pri projektnem delu: da ali ne• ocenjevanje sodelovanja dijakov med seboj : da ali ne

Page 3: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Na kaj mislimo s terminom “kompleksni dosežki” – kognitivno psihološka raven

• Zmožnost ekspertov - znajo misliti in reševati probleme na osnovi bogatega “vsebinskega” znanja ne kot spiska nepovezanih dejstev pač pa povezano in organizirano okrog pomembnih konceptov na tak način, da podpira razumevanje in prenos v nove situacije (Bransford, 2001)

• T.i.»globlje«/konceptualno razumevanje - transformira dejstva v »uporabno«, pripravno znanje; uporabnost znanja kot zmožnost razlagati si svet okrog sebe

Page 4: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

nadaljevanje: za eksperte je značilno, da

• opažajo pomenljive vzorce informacij• vsebinsko znanje organizirano na načine, ki odsevajo

globlje razumevanje• znanje ni zreducirano na izolirana dejstva, ampak

odseva uporabnost: je »kondicionalizirano« glede na različne okoliščine

• zmožnost fleksibilnega priklica pomembnih vidikov znanja

• fleksibilnost v novih problemskih situacijah.

Page 5: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

nadaljevanje: učenje z razumevanjem poteka, če je zagotovljeno …

• organiziranje in interpretiranje informacij na aktiven način, učenje z odkrivanjem in raziskovanjem

• povezovanje med elementi znanja, razvijanje razlag in utemeljitev ter postavljanje novih vprašanj in problemov;

• (re)konstruiranje teorij o tem, zakaj določene stvari delujejo tako, kot delujejo (Resnick, 1989)

Page 6: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

nadaljevanje:globinski pristop/učenje z vpogledom

Tri stopnje vpogleda po Entwistlu (1994):• zapomnjevanje vsebine in spremljajočega okvira• vzpostavljanje lastne strukture ob razlagi/učbeniku

• razvitje konceptualnega vpogleda na osnovi lastnega raziskovanja s pomočjo virov in drugih metod – globlji uvid - razvitje lastnih pojasnjevalnih struktur, kar vodi v doživljanje pomena, občutka povezanosti in celostnega vpogleda; zaupanje v lastno zmožnost pojasnjevanja idej drugim, uporabo znanja v različnih situacijah in vpogled v logiko celotne discipline, ne le v posamezne koncepte.

Page 7: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

… kompleksni dosežki – raven taksonomij

• Kompleksna znanja: višje taksonomske st. (npr.Bloom), kompleksno mišljenje ter zahtevnejši miselni procesi/spretnosti /veščine (npr. po Marzanu: primerjanje, sklepanje, abstrahiranje, analiza perspektiv, raziskovanje in preiskovanje, konstruiranje teorij …)

• Miselne navade: ustvarjalnost, avtoregulativnost, kritično mišljenje

• Kompetence: npr. IKT, znanstvena pismenost, sporazumevalna zmožnost v različnih jezikih, okoljska zavest, medkulturna zmožnost, državljanske veščine…

Page 8: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

… kompleksni dosežki – izvedbena raven

• dosežki na predmetni ravni-rezultat kompleksnega učnega procesa:

- ki vključuje različne strategije, oblike in metode pouka

- ki od dijakov zahteva veliko samostojne“obdelave”oz.

procesiranja

- in ki vodi k osvajanju znanj višjih taks. ravni,

vključujoč različne miselne procese / veščine

Page 9: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

• dosežki na nadpredmetni ravni - rezultat ID povezav

(v MP, KP ter pri TP):

ki pokažejo zmožnost dijakov za samostojno, fleksibilno, strokovno korektno in kreativno ID povezovanje znanj iz različnih področij in njihovo uporabo v konkretnih problemskih situacijah

Page 10: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Interdisciplinarno povezovanje (Boix Mansilla, 2007);

je proces, s katerim posamezniki in skupine integrirajo

vsebine, koncepte, vpoglede in načine mišljenja dveh ali

več disciplin, da bi omogočili razumevanje, ki

presega meje posameznih disciplin;

povezuje se lahko: informacije, ugotovitve, tehnike, orodja,

perspektive, koncepte, teorije … dveh ali več disciplin, da

bi: izpopolnili izdelke, pojasnili pojave, reševali probleme na

načine, ki presegajo disciplinarni pristop

Page 11: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Nadaljevanje:

Interdisciplinarno razumevanje nekega koncepta je več kot

izpostavljanje in zlaganje posameznih sestavin:

• je integracija teh sestavin v kompleksno razlago;

• je integriranje le-teh v smiselno zaokrožen in kompleksen prispevek z dodano vrednostjo.

Page 12: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Nadaljevanje: kriteriji kakovostnega ID povezov.

• učinkovita integracija različnih disciplin,• vključevanje raznolikih perspektiv in različnih »glasov«,• prisotnost kritičnega in logičnega mišljenja,• upoštevanje disciplinarnih standardov,• upoštevanje standardov pisanja,• izvirnost in kreativnost novega znanja ter• utemeljeno oz. podkrepljeno in poglobljeno delo.

Page 13: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Medpredmetne in kurikularne povezave: samo ugotavljanje dosežkov ali tudi ocenjevanje?

• smiselno UGOTAVLJATI doseganje VSEH načrtovanih rezultatov (ter spremljati proces njihovega doseganja) in podati POVRATNO INFORMACIJO

 • tudi ocenjevanja se v KP ne vnaprej ogibati, ker so v KP

pomembna znanja in priložnosti za izkazovanje močnih področij

• ocenjevati pa le doseganje tistih ciljev (splošnih in operativnih), ki so predpisani z UN

 

Page 14: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

nadaljevanje

• zato interdisciplinarnih (ID) dosežkov - ker presegajo predmetne cilje - ne bi smeli ocenjevati samih po sebi

• posredno možnost za to: če pri ID dosežku ocenjujemo prispevke predmetov, vezane na predpisane cilje, ki so pomembno prispevali k ID dosežku; v tem primeru ne ocenjujemo interdisciplinarnosti, pač pa predmetne prispevke

Page 15: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

nadaljevanje:

• ne kaže pa ocenjevati vseh dosežkov: 1. kar ni z operativnimi ali splošnimi cilji/rezultati predvideno v UN 2. nekaterih najbolj občutljivih dosežkov, neposredno vezanih na odnos, stališča, vrednote in ravnanja (kar pa ne pomeni, da jih ne zaznavamo oz. spremljamo in ugotavljamo)

• s tem, da vseh dosežkov ne ocenjujemo, dajemo pa o njih povratno informacijo, skrbimo za preseganje obstoječe prakse ocenjevanja kot pogojevanja in prispevamo k večji avtoregulativnosti učencev

Page 16: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

Ad “odnosna” znanja

• vsebinsko znanje lahko ocenimo, a ni zadosten pogoj za izkazovanje (npr.ozaveščenega) odnosa (do okolja);

• stališča o tem so zasebna odločitev (ali pa floskula), ki ne sme biti predmet ocenjevanja; lahko so vključena v proces, v dosežek, a ne sama po sebi kot predmet ocenjevanja

• argumentiranje oz. utemeljevanje stališč in ravnanj je mogoče ocenjevati tako z vidika kakovosti same veščine argumentiranja kot z vidika vsebine, vendar lahko argumentiranje ocenjujemo le, če je cilj v UN; vendar pa tudi argumentiranje še ne izčrpa v celoti odnosa;

 

Page 17: Dr. Zora Rutar Ilc, ZRSŠ

• ravnanj ne smemo ocenjevati, ker so zasebna odločitev; lahko pa jih spremljamo, npr. preko portfolija, kot podlago za razpravo ali refleksijo, ne oceno

• če bi neki zaključki ali izdelki (povezani s cilji predmeta/predmetov), kot nujni sestavni element vključevali tudi ta ravnanja, potem pa bi posredno »nagradili« tudi udejanjanje

• v ocenjevanje (npr. v okviru esejev, debat, okroglih miz) ne kaže dajati provokativnih tem, ki bi utegnile izzvati sovražni govor oz. stališča ali pa koga raniti.