DOLENJSKo XVII I LIST 17. marca 1966 OB SMRTI DUŠANA K ... · 11. marca je kazenski senat pe...

DOLENJSKI LIST Št. 11 (834) Leto XVII

NOVO MESTO, četrtek, 17. marca 1966

OB SMRTI NARODNEGA

JUNAKA DUŠANA K VEDRA

Sevničani so izgubsls

častnega

Tomaž ne bo več obiskal kraja, kjer je med vojno tako drzno in hrabro rešil jetnike iz okupatorjevih zaporov — V zgodovini Sevnice ta dogedek ne bo nikoli pozabljen.

2 b o l e s t j o v s r c i h so Sevničani s p r e j e l i v es t o s m r t i n j i h o v e g a častnega občana — n a r o d n e g a he r o j a Dušana K v e d r a . M n o g i i z m e d n j i h so že več me- j secev v e d e l i z a n j egovo bolezen , v s e m p a j e b i l o težk o , k o g a ob z a d n j e m p r a z n o v a n j u občinskega p r a z n i k a n i b i l o m e d n j i m i . S p o m n i l i s o se ga z d o b r i m i žel jami i n j i h s t r n i l i v b r z o j a v n e p o z d r a v e z eno s a m o i n največjo žel j o DO o k r e v a n j u , k a j t i tedaj n i nihče h o t e l v e r j e t i , d a Tomaž ne b o več ob i s k a l k r a j a , k j e r je m e d o k u p a c i j o t a k o d r z n o rešil živl jenja ' n a s o d n i j i z ap r t i m p a r t i z a n o m .

T a d o g o d e k b o o s t a l v z g o d o v i n i S e v n i c e nepoza ben i n večno b o z a p i s a n t u d i v z g o d o v i n i n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a b o j a . N j e :

m u je posvečen sevniški občinski p r a z n i k i n tega junaštva se v s a k o l e t o znov a s p o m i n j a m o .

Neustrašnega j u n a k a sev-niške s o d n i j e p o z n a vse Posav j e , saj j e b i l Dušan Kveder m e d v i d n i m i organ i z a t o r j i vs ta j e na S p o d n j e m štajerskem, k j e r j e začel bo j z o k u p a t o r j e m ko t k o m a n d a n t brežiške čete.

V n e m i žalosti so se Sevničani z b r a l i v p o n e d e l j e k n a žalni k o m e m o r a c i j i . Po k l o n i l i so se v e l i k e m u s i n u naše d o m o v i n e , o rga n i z a t o r j u vs ta j e s l o v enske ga l j u d s t v a , h r a b r e m u vod i t e l j u p a r t i z a n s k i h eno t , u g l e d n e m u d i p l o m a t u i n d o b r e m u tovarišu. S l o v o j e or iš lo m n o g o p r e z g o d a j , zato je i z g u b a še t o l i k o bo l j p r i z a d e l a vse, k i so ga P o z n a l i i n d e l a l i z n j i m .

O d častnega občana so s e m n o g i Sevničani po s l o -v i l i še v t o r e k v L j u b l j a n i P r e d g r o b n i c o n a r o d n i h nero j ev . Dušana K v e d r a r e s n i več, t o d a p r a v njegova s m r t n a l a g a v s e m na logo, d a v z t r a j n o i n dos l edno uresničujejo vse t i ste p l e m e n i t e načrte, k i J*h j e še i m e l p r e d s ebo j J$ u g l e d n i pol it ični i n k u l t u r n i de l avec , d i p l o m a t i n v o j a k .

od 17. do 27. marca

Močnejše padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 21. in 26. marca, obakrat sneg skoraj do nižin. V ostalem bo pre-y»adovalo suho oziroma l e P o vreme, le včasih so jno5.ne manjše padavi-n e - T>r V . M .

V torek popoldne se je Ljubljana — in z njo vsa Slovenija — poslovila od veleposlanika SFRJ v Londonu in bivšega komandanta štaba NOV Slovenije tovariša Dušana Kvedra - Tomaža. S pokojnikom smo veliko veliko prezgodaj izgubili enega izmed prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, predvojnega revolucionarja, heroja naših narodov, doslednega borca za svobodo in pravice delovnih ljudi. — Tovariša Tomaža bomo ohranili v trajnem spominu!

N a s l i k i : tovariš Dušan K v e d e r 12. X I . 1964 ob o t v o r i t v i nove o s n o v n e šole v S e v n i c i , k a t e r e častni občan j e b i l o d

12. n o v e m b r a 1954

S P R V E S E J E SKUPŠČINE K M E T O V

Zavarovanje na samolinancipaniu Stanko Gunčar iz Čreteža pri Krškem je predsednik, Franc Jevnikar iz Dola pri Trebnjem pa predsednik prve skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov — Na prvi seji sprejeto načelo o samofinanciranju zdravstvenega zavarovanja kmetov — Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmečke mladine odpravljeno — Tehtne pripombe članov k načrtom za delo skupščine — V petih občinah ima skupnost kmetov nad 41.000 zavarovancev

V p e t ek , 11. m a r c a , j e b i l a v N o v e m m e s t u p r v a s e j a skupščine k o m u n a l n e s k u p n o s t i s o c i a l n e g a zav a r o v a n j a k m e t o v . P o l e g 27 i z v o l j e n i h kmečkih zavar o v a n c e v ( o d 29) so se j e udeležili t u d i republiški p o s l a n c i L u d v i k Simonič, d r . E r n a Pr imož ič i n S t a n e Drobnič, p r e d s t a v n i k i domačega z a v o d a z a s o c i a l n o z a v a r o v a n j e i n d r u g i . S e j i s t a p r i s o s t v o v a l a i n sodel o v a l a v r a z p r a v i še p r e d s e d n i k občinske skupščine Krško inž. F r a n c D r a g a n t e r p r e d s e d n i k občinskega o d b o r a S Z D L K r ško P e t e r Markov ič .

S e j o j e pričel p r e d s e d n i k u p r a v n e g a o d b o r a s k l a d a k m e t i j s k i h p r o i z v a j a l cev F r a n c G o l o b . O n j e tu d i poročal o i z i d u vo l i t e v v skupščino k o m u n a l n e s k u p n o s t i s o c i a l n e g a zavar o v a n j a k m e t o v . S k u p n o s t

Žalost v Brežicah V ponedeljek zvečer so se

meščani zbra l i v narodnem domu na komemorat i vn i svečanosti za u m r l i m narodn im herojem i n komandantom brežiške čete Dušanom Kved-rom. Njegovo življenjsko pot je obnovi l predsednik obč. odbora S Z D L tov. Janez Vo l -čanšek. Številni člani delovnih kolekt ivov in predstavnik i obč. skupščine ter družbenih organizacij so se naslednji dan udeležili pogrebnih svečanosti v L jub l jan i .

ODLIKOVANJ DOLENJSKI PRAVNIKI

P r e d s e d n i k r e p u b l i k e Jo s i p B r o z T i t o j e o b 20-let-n i c i p r a v o s o d n i h u s t a n o v J u g o s l a v i j e o d l i k o v a l t u d i 48 zaslužnih s l o v e n s k i h p r a v n i k o v . O b n e d a v n i pod e l i t v i t eh o d l i k o v a n j v L j u b l j a n i so i z r o k J a n k a S m o l e t a , p r e d s e d n i k a izvršnega s ve ta S l o v e n i j e , s p r e j e l i r e d d e l a z z l a t i m v e n c e m t u d i tovariši : Štefan Simončič, p r e d s e d n i k okrožnega sodišča v N o v e m m e s t u , Janko Čerček, u p o k o j e n i s o d n i k n o v o m e škega okrožnega sodišča,

i n Jože Bizjak, s o d n i k občinskega sodišča v T r e b n j e m .

z a j e m a n a d 14.000 gospod a r s t e v z več k o t 41.000 kmečkimi z a v a r o v a n c i , povečana p a j e z l a s t i n a ra čun krške občine, k i je p o s v o j i odločitv i prišla v območje novomeške s k u p n o s t i z a s o c i a l n o z a v a r o v a n j e . D i r e k t o r K Z S Z Z v o n e Šušteršič je z a t e m obraz ložil p o s l o v n i k skupščine kmečkih z a v a r o v a n c e v , nak a r so b i l e v o l i t v e . Z a p r e d s e d n i k a skupščine so i z v o l i l i S t a n k a Gunčarja, k m e t a i z čreteža p r i K r škem, z a p o d p r e d s e d n i k a p a F r a n c a J e v n i k a r j a, k m e t a i n o d b o r n i k a občins k e skupščine i z Doda p r i T r e b n j e m . V izvršilni odb o r so b i l i i z v o l j e n i : Zden k o D u l a r i z V a v t e v a s i , A n t o n H u t a r i z Rožnega d o l a , A n t o n Božič i z L u t e r s k e g a se la , J a n e z Z a l o k a r z V r h a p r i Šentjerneju, A n t o n J a r -kovič z B r o d a p r i Pobočj u , J a n e z Pečarič i z Čuril p r i M e t l i k i t e r F r a n c Jevn i k a r . I z v o l i l i so t u d i p r e d s t a v n i k e v republiško skupščino; t o s o : Z d e n k o D u l a r , S t a n k o Gunčar, F r a n c J e v n i k a r i n A n t o n

( N a d a l j e v a n j e n a 3. s t r . )

Prvi prispevki za Indijo

M e d p r v i m i , k i so priskočil i na pomoč stradaj očim prebiva lcem Indije, so b i l i delavc i Gozdnega obrata v Mokronogu: zbra l i so 30.000 star i h dinarjev in j i h že .poslali Rdečemu križu v L jubl jano. Mestn i odbor R K v Novem mestu je zbra l v p r v ih dneh 22.200 d in , Roman Šušteršič iz Do l . Top l ic je podar i l 5000 dinarjev, kolekt iv Dolenjskega l ista pa 9900 d in i n še posebej 70.000 dinarjev i z rezervnega sk lada.

V Novem mestu so se medtem p r i ObO R K že dogovor i l i , kako bo tekla akc i ja zbiranja pomoči: pr ispevke bodo zb i ra l i v de lovnih organizaci jah, kjer bo pomagal predvsem s indikat , na terenu pa bodo za zbiranje skrbele družbene organizacije.

Po III. plenumu ZKJ v Kočevju

Pred k r a t k i m je občinski komite Z K Kočevje sk l i ca l sestanke sekretarjev osnovnih organizaci j , na kater ih so razprav l ja l i o I I I . p l enumu ZKJ. Komi t e bo k m a l u sk l i ca l tudi razširjeno sejo, na kater i bodo razprav l ja l i o nekater ih prob lemih v občini glede na sklepe I I I . p lenuma in sprej e l i tud i podrobnejša stališča do n j ih .

Pri Banji loki padel medved M i r k o Uršič, star 29 let, iz

Rebr i p r i Žužemberku, je 13. marca zvečer na vaški poti s kuh in j sk im nožem zakla l sosedovega s ina, 26-letnega

Uboj ¥ Elebri nad Žužemberkom

Pet mrtvih pod cerkveno kupolo

V ponedeljek zjutraj se je v. vasi Odranci p r i M u r s k i Sobot i zrušila z višine 15 metrov kupola na gradbišču nove cerkve. Pod njo je bi lo takrat 40 delavcev. Ub i l o Je 5 l jud i , 17 pa j i h je b i l o ranjenih . Novo cerkev so gradi l i po načrtih prof. Valentinčiča iz Ljubljane. Domnevajo, da so b i l i za tako zahtevno gradnjo postavljeni prešibki odr i .

Štiri dekleta našla smrt V vodi

pri Portorožu V nedeljo ponoči . j e na nevar

nem in nezavarovanem ov inku p r i v i l i »Vesna« zletel v morje osebni avto volkswagen s 6 po tn ik i . Oba moška, voznik Ivo Grzetič 26, iz Podgorja p r i Ko z in i , i n Roman Hrva t in s la se rešila, 4 dekleta, stara od 18 do 20 let, doma iz P i rana i n Buzeta, pa so utoni la . Družba se je vračala s plesa v Luc i j i .

Smrtna kazen za Kapuna

11. marca je kazenski senat petorice, k i m u je predsedoval predsednik celjskega okrožnega sodišča Drago Markovič, končal obravnavo zoper Staneta Kapuna , bivšega miličnika v Ce l ju . Za poskus ropa na bencinski črpalki 1. novembra 19G5 ponoči ter uboja F i l i pa V u k a in dveh poskusov uboja m u je sodišče izreklo smrtno kazen.

Jožeta Prpar ja , njegovega očeta Jožeta Prpar ja (starejšega) pa z i s t im nožem hudo telesno poškodoval. Dogodek se je pr ipe t i l med Uršičevo in Prparjevo hišo. Do uboja je prišlo zaradi medsebojnih prepirov in skal jenih sosedsk ih odnosov. Zoper stor i lca so uvedl i preiskavo s prei skova ln im zaporom.

V nede l j o , 6. m a r c a , j e i n o z e m s k i l o v e c položi l p r i B a n j a L o k i n a d l a k o m e d v e d a , težkega o d 150 d o 200 k i l o g r a m o v . G o s t j e čakal m e d v e d a n a v isok i preži v O r l e k u že v sob o t o zvečer, v e n d a r se j e t a k r a t p r i k a z a l le manjši m e d v e d , težak o k o l i 50 k g ,

t i *

Zastave čeških navijačev na tribuni za njihovim golom so se žalostno povesile. Nekaj minut po začetku odločilne tekme, v trenutku, ko živi klobčič igralcev Sovjetske zveze in Češkoslovaške niti ni vedel kje je gumijasta ploščica (na sliki v levi polovici gola), so Rusi že vodili s 3:0! Rusi so se nekdaj učili hokeja pr i Čehih — to jun je v nedeljo prav prišlo: poštah so svetovni in evropski prvaki v hokeju na ledu tudi za leto 1966! Še nekaj zanimivosti o veliki prireditvi v ljubljanskem Tivol i ju in o prihodnjem svetovnem prvenstvu v Avstrij i berite na

8. strani D L ! (Foto: M . JMoškon)

n a k a t e r e g a n i s t re l ja l i . L o v c i domačini s o n a m reč v ede l i , d a se t u zadr žujejo t u d i večji medve d i . V n e d e l j o zvečer j e n a j p r e j prišel m i m o pre že n e k o l i k o večj i m e d v e d k o t prejšnj i večer. T u d i t a j e b i l z a g o s t a p r e m a j h e n . O k o l i 22. u r e s t a se p r i k a z a l a d v a m e d v e d a i n večjega i z m e d n j i j u je gost o d s t r e l i l . L o v c i so p o i s k a l i m r t v e g a m e d v e d a v pon e d e l j e k z j u t r a j .

M e d v e d i so n a p r a v i l i l a n i n a območju l o v s k e d r u žine B a n j a l o k a z a 800.000 s t a r i h d i n škode ( d i v j e s v i n j e p a z a p o l o v i c o m a n j ) .

Serrtičam so sodelovali pri kmečki

ohceti V torek, 8. marca , sta se v

L jub l jan i poročila v narodn ih nošah švedski i n s lovenski par. »Kmečke ohceti« se je udeležila tud i f o lk lo rna skup ina iz Semiča, ogledalo pa si jo je približno 60.000 l jud i . Pravi jo, da je pr iredi tev presegla vsa pričakovanja. Semi-čane je na to pr iredi tev peljalo podjetje K O M P A S i z L jubljane. Semičani nameravajo pr isostvovat i v narodn ih nošah tud i s k o k o m na P l an i c i .

F. D.

P R E D VI. K O N G R E S O M SZDL S L O V E N I J E

SAMOUPRAVLJANJE IN GOSPODARSKA REFORMA

Čeprav se V . k o n g r e s S Z D L S l o v e n i j e ne b o m o g e l o g n i t i n e k a t e r i m vprašanjem, s k a t e r i m i se srečujejo d e l o v n i l j u d j e v g o s p o d a r s t v u , p a b o p r i t e m najbrž težišče n a sam o u p r a v n i h r a z m e r j i h v de l o vn ih , o r g a n i z a c i j a h , po ložaju d e l o v n i h l j u d i t e r m e t o d a h s a m o u p r a v l j a n j a .

V d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h j e p r i s a m o u p r a v l j a n j u i n d e l i t v i p o d e l u eno t eme l j n i h vprašanj , k a k o se l a h k o n e p o s r e d n i p r o i z v a j a l c i u v e l j a v l j a j o i n resnično s o d e l u j e j o v s v o j i h ko l e k t i v i h p r i g o s p o d a r j e n j u i n def l i tvi s r eds t ev . S t i k i m e d člani k o l e k t i v a i n del a v s k i m s v e t o m , r a z m e r j e m e d s a m o u p r a v n i m i i n u p r a v n i m i o r g a n i , v l o g a d e l o v n i h . eno t , r a z m e r j a m e d d e l o v n i m i e n o t a m i v zadružnem p o d j e t j u — vse t o so zadeve , ob k a t e r i h s o g o v o r i l i o n e k a t e r i h odp r t i h vprašanjih s področj a g o s p o d a r s t v a .

K o n e c l a n s k e g a i n p r v e d n i letošnjega l e t a so del o v n e o r g a n i z a c i j e r a z p r a v l j a l e , k a k o i z p o p o l n i t i svo-jjo n o t r a n j o z a k o n o d a j o , s v o j e s t a t u t e i n . p r a v i l n i k e , d a b i u s t r e z a l i določil o m z a k o n a o p o d j e t j i h i n t e m e l j n e g a z a k o n a o del o v n i h r a z m e r j i h , p r e d v s e m p a s e v eda , d a b i t a

Delegati za kongres na posvetu

J u t r i bo p r i občinskem odbo ru S Z D L v Novem mestu posvet delegatov, k i se bodo udeležili V I . kongresa Socialistične zveze Slovenije. Razčlenili bodo predkongresne razprave iz vseh večjih občins k i h središč. N a podlagi opazovanj i n predlogov občanov bodo delegati sestavil i vprašanja, o kate r ih bodo govor i l i na kongresu. To je nujno zategadelj, k e r bodo občani po kongresu prav gotovo zahteval i po jasni la na vprašanja, k i so j i h zastavl ja l i v predkongresnih razpravah. Občan i bodo dob i l i odgovore v razpravah, k i bodo v novomeški občini k m a l u po kongres u . Sd .

n o t r a n j a r a z m e r j a b i l a č im b o l j v s k l a d u s s o c i a l ist ičnimi načeli. P r i t e m s o v d e l o v n i h k o l e k t i v i h na l e t e l e t u d i n a m n o g a nerazčiščena vprašanja, k o t s o j a v n i r a z p i s i d e l o v n i h m e s t , k a k o z a g o t o v i t i od g o v o r n o s t , k a k o v s t a t u t i h z a p i s a t i p r a v i c e , k i j i h i m a v s a k v k o l e k t i v u zapos l e n i , k o t t u d i dolžnosti, k i j i h i m a d o k o l e k t i v a , ž ivl j en j e j e preveč b u r n o , d a b i g a l a h k o v c e l o t i i n z a v s o državo e n a k o z a j e l i zak o n s k i p r e d p i s i . V s a k a de-i lovna o r g a n i z a c i j a i m a svo j e p o s e b n o s t i i n v vsak i — p o n e k o d b o l j , d r u g o d m a n j uspešno — u b i r a j o p o t i p r i u r e j a n j u r a z m e r i j v k o l e k t i v u .

V v s e h d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h so z a d n j e l e t o razmišljal i , k a k o b i izboljšal i s vo j e g o s p o d a r j e n j e . P r i t e m so d o s t i k r a t k o l e k t i v i n a l e t e l i n a v i s o k z i d raz ličnih še v e d n o ne d o v o l j l i r e j e n i h vprašanj e k o n o m s k e g a s i s t e m a , k o t so cene , d e v i z n i s i s t e m , u r e d i tev bančništva, združevan j e s r eds t e v . V p r e d k o n g r e s n i r a z p r a v i s o nava j a l i različne p r e d l o g e , k a k o b i l a h k o te težave učinkov i t e j e p r e m o s t i l i . V k o n g r e s n i h k o m i s i j a h b o d o z a t o najbrž t u d i o t eh s t v a r e h še obširneje govor i l i .

V s a naša p r i z a d e v a n j a so u s m e r j e n a v to , d a b i d e l o v n i l j u d j e bol jše živ e l i . Izbol jšanje življenjs k i h pogo j e v p a j e naj tesne je p o v e z a n o z večanjem p r o d u k t i v n o s t i d e l a . V s e b o l j p a p o s t a j a očitno, d a s o z a n a m i časi — vsa j z a večino p o d j e t i j to v e l j a —, k o je b i l o moč d o s e z a t i večjo p r o d u k t i v n o s t v p r v i v r s t i z več j im f izičnim n a p o r o m . M a r s i k j e so p r i šli d o prepričanja, d a bo l j ša o r g a n i z a c i j a d e l a , varn o s t p r i d e l u , s k r b z a dob r o počutje z a p o s l e n i h , o troško v a r s t v o z a zapos l ene m a t e r e , t o p l i ob ro k i , u r e j e n e s t a n o v a n j s k e r a z m e r e i n še m a r s i k a j d r u g e g a , v e l i k o b o l j v p l i v a n a več jo p r o d u k t i v n o s t , k o t še t a k o n e u t r u d n o p r i z a d e v a n j e p o s a m e z n i k a

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

N a p o s l e d se j e z g o d i l o v Indo n e z i j i t i s t o , k a r je p r a v z a p r a v že d o l g o v i s e l o v z r a k u — t u d i p r e d ponesrečenim državnim u d a r o m l a n s k e g a 30. s e p t e m b r a . V s o o b l a s t je d o b i l a v r o k e v o j s k a . K a j se je z g o d i l o v p e t e k p o p o l d n e , p a j e z d a j težko reči, s o d i m o p a l a h k o le p o u r a d n i h d o k u m e n t i h , k i so izšli že v p e t ek zvečer i n v s o b o t o z j u t r a j .

V palači M e r d e k a v Džakarti j e b i l a t i s t o p o p o l d n e s e j a v l ade , p r e d s e d n i k d r . S u k a m o j o j e n e n a d n o z a p u s t i l v s p r e m s t v u d r . S u b a n d r i a i n S a l e h a t e r s h e l i k o p t e r j e m od-l e t e l n e z n a n o k a m , najbrž v s v o j o palačo v B o g o r . Zvečer p a so ob ja v i l i r a z g l a s , s k a t e r i m j e p r e d s e d n i k r e p u b l i k e p r e d a l g e n e r a l u S u -h a r t t i v r o k e v s o o b l a s t s p r a v i c o v r e d , d a odloča v n j e g o v e m i m e n u . V sporočilu, k i so m u d a l i l a k o n i -čen n a s l o v »Sporoč i lo številka ena« i n k i ga j e p o d p i s a l g e n e r a l S u h a r -to v i m e n u p r e d s e d n i k a S u k a r n a , j e rečeno, d a j e S u k a m o p o o b l a s t i l S u h a r t a , n a j n a p r a v i r e d i n obva r u j e i n d o n e z i j s k o r e v o l u c i j o . . . V p r v e m d e k r e t u , k i ga j e g ene ra l S u h a r t o i z d a l p o t e h p o o b l a s t i l i h , je p r e p o v e d a l komunist ično p a r t i j o I ndone z i j e , k i j e b i l a praktično p r e p o v e d a n a že v v s e h i n d o n e z i j s k i h p o k r a j i n a h . P r e p o v e d a l i so j o namreč že v s i področni v o j n i k o m a n d a n t i , le p r e d s e d n i k S u k a m o n i i z d a l d e k r e t a , s k a t e r i m b i j o t u d i u r a d n o p r e p o v e d a l i , a m p a k je v z a d n j i h g o v o r i h povel ičeval z as lu ge p a r t i j e z a z m a g o i n d o n e z i j s k e r e v o l u c i j e .

D o g o d k i so so v te j deželi zao s t r i l i z a d n j a d v a t e d n a , k o j e k a za l o , d a j e S u k a m o že n a g n i l t eh tn i co n a s v o j o s t r a n . P r e d štirinajstim i d n e v i j e namreč r e k o n s t r u i r a l

s v o j o v l a d o , o d s t a v i l g e n e r a l a N a -s u t i o n a , v v l a d o p a j e s p r e j e l t u d i n e k a t e r e p r e d s t a v n i k e m u s l i m a n s k i h s t r a n k , s č imer n a j b i b i l o spe t v p o s t a v l j e n o pol i t ično r a v n o težje v deželi. T o d a začele so se b u r n e d e m o n s t r a c i j e p o u l i c a h g l a v n e g a m e s t a , k i n i s o p o j e n j a l e vse d o p e t k a , k o se j e n a p o s l e d p r e d s e d n i k u m a k n i l i n izroči l vo j s k i o b l a s t . P o sporoči lu o t e m so se d e m o n s t r a c i j e s p r e m e n i l e v vel i k a n s k e m a n i f e s t a c i j e , v o j s k a p a se j e z b r a l a n a v e l i k o p a r a d o . T a k o j e z d a j končano eno i z m e d n a j b o l j n e g o t o v i h o b d o b i j i n d o n e z i j s k e zgod o v i n e .

SUKARNO SE JE UMAKNIL

N a s t a j a vprašanje, k a j s eda j . V o j s k a j e i z d a l a r a z g l a s , v kate r e m n a p o v e d u j e , d a se i n d o n e z i j s k a p o l i t i k a b i s t v e n o ne b o s p r e m e n i l a , d a se b o d o t u d i v p r i h o d n j e zavzem a l i z a p o l i t i k o n e p o v e z o v a n j a i n m i r o l j u b n e k o e k s i s t e n c e i n d a se p r i h o d n j a v l a d a ne b o u s m e r i l a n i t i e k s t r e m n o n a desno n i t i n e n a s k r a j n o l e v i c o . » Indonez i jska revol u c i j a j e a n t i f e v d a l n a , p r o t i k a p i t a -listična i n prot ikolonial ist ična«, j e d e j a l g e n e r a l S u h a r t o . H k r a t i p a so i z d a l i pove l j e , d a se m o r a j o v s i k o m u n i s t i j a v i t i o b l a s t e m na jkasne j e do k o n c a m a r c a , s i c e r b o d o u k r e p a l i p r o t i n j i m . E k s t r e m n a zu n a n j a p o l i t i k a , k i se j e v i d n o začela z i z s t o p o m I n d o n e z i j e i z O r g a n i z a c i j e združenih n a r o d o v , i n čedalje večji k o m p r o m i s i v n o t r a n j i p o l i

t i k i so t o r e j pripeljali do p o l o m a ene i n d r u g e p o l i t i k e . Vprašanje p a je , če b o n o v o v o d s t v o u s p e l o uresničiti t a k o z u n a n j o p o l i t i k o , k a kršno so z d a j r a z g l a s i l i , o b ne; b r z d a n i prot ikomunist ični g o n j i , k i j o dopuščajo i n p o d p i h u j e j o .

P r e t e k l i t e d e n p a j e F r a n c i j a pos k r b e l a z a v e l i k o pol it ično v z n e m i r j en j e z a h o d n i h z a v e z n i k o v i n z l a s t i Z D A . F r a n c o s k a v l a d a j e o b j a v i l a p o s l a n i c o , v k a t e r i sporoča, d a se bo p o s t o p n o u m a k n i l a i z N A T O . F r a n c i j a j e že p r e j u m a k n i l a s vo j e pom o r s k e s i l e i z N A T O , zda j p a napo v edu j e t a k u m i k še z a svo j e k o p e n s k e i n l e t a l s k e s i l e . P o l e g tega p a so Združenim državam A m e r i k e še sporočil i , d a s u v e r e n a država ne m o r e t r p e t i n a s v o j e m o z e m l j u t u j i h oporišč, k a r p o m e n i , n a j Z D A u m a k n e j o svo j e čete, skladišča i n d r u g e vojaške n a p r a v e i z F r a n c i j e .

V W a s h i n g t o n u so r e a g i r a l i prece j ž ivčno. I z j a v l j a j o , d a j e u m i k f r a n c o s l a h čet i z združenega pove l j s t v a N A T O »največj i u d a r e c vo ja ški i n polit ični z a m i s l i o z a h o d n i obrambi « , v e n d a r p r a v i j o , d a b o » N A T O vzdržal t u d i b r e z Franc i je « . Z d a j že premišl ja jo, d a b i sedež N A T O u m a k n i l i i z P a r i z a v B e l g i j o a l i n a N i z o z e m s k o , z a g r o z i l i p a so , d a b o d o o d p e l j a l i t u d i a t o m s k o g lave , k i so z d a j v r o k a h f r a n c o s k i h oboroženih s i l , o u p o r a b i k a t e r i h p a odločata W a s h i n g t o n i n a t l a n t s k o p o v e l j s t v o . V L o n d o n u g ra j a j o t a de G a u l l o v k o r a k , bo j e se p a , d a B o n n ne b i s l e d i l P a r i z u i n d a b i z a m i s e l o s k u p n i z a h o d n i o b r a m b i s p l o h p a d l a v v o d o . E r h a r d p r i s e g a n a N A T O , v t e m k o Ade -n a u e r p r i t r j u j e de G a u l l u , d a j e t r e b a N A T O r e f o r m i r a t i . V s e k a k o r p a j e de G a n i l e p o s k r b e l z a p rece j šnje s k r b i a t l a n t s k i m s t r a t e g o m .

ob s l a b o o r g a n i z i r a n e m d e l o v n e m m e s t u a l i v okol j u , v k a t e r e m z a p o s l e n i n i z a d o v o l j e n . S e v e d a p a d o b r o počutje l j u d i v pro i z v o d n j i ne m o r e b i t i sam o z a r a d i večje p r o d u k t i v n o s t i , pač p a z a r a d i tega, d a - b i d e l o v n i l j u d j e r e s vse b o l j b i l i resnični g o s p o d a r j i s v o j e ga de l a .

V t a k i h p o g o j i h p a j e vse b o l j j a s n o spo znan j e , d a b r e z s t r o k o v n o uspos o b l j e n i h l j u d i t u d i v del o v n i h o r g a n i z a c i j a h ne b o d o m o g l i h i t r e j e napre d o v a t i , š e v e d n o s i c e r m a r s i k j e m i s l i j o , d a b o d o s h a j a l i t u d i b r e z šolanih l j u d i , d a b o d o u s p e v a l i , če t u d i ne b o d o v s i z a p o s l e n i n e p r e s t a n o b o g a t i l i svojega s t r o k o v n e g a i n splošnega z n a n j a . P a ne s a m o v

p r o i z v o d n j i , t u d i s a m o u p r a v l j a n j e t e r j a čedalje b o l j r a z g l e d a n e g a človeka, ž e ' dos l e j j e Socialistična zveza večkrat naglašala pom e n izobraževanja, z l a s t i v p o g o j i h g o s p o d a r s k e re-. f o r m e . T u d i n a k o n g r e s u bo z a r a d i tega go tovo s l i šati m n o g o m i s l i , k a k o sodobnejše o r g a n i z i r a t i različne panoge i n p r e d v s e m , k a j s t o r i t i , d a se b o m o h i t r e j e o b o g a t i l i t u d i z družbeno , s t r o k o v n o i n človeško bo l j v s e s t r a n s k o razg l e d a n i m i l j u d m i .

N a - r a z g o v o r i h v p r e d k o n g r e s n e m o b d o b j u j e b i l o m a r s i k j e izraženo p r i čakovanje, d a b o k o n g r e s načel t u d i vprašanja, k a k o doseči pr imernejše zap o s l o v a n j e . U s t a v i t i se b o m o r a l t u d i ob o d h a j a n j u

naših l j u d i v t u j i n o , gov o r i t i o v z r o k i h , saj je včas i h r es n e d o p u s t n o , z a na šo družbo s k r a j n o škodljivo , če se n a e n i s t r a n i zav e d a m o , d a je o d višje družbene i n s t r o k o v n e usp o s o b l j e n o s t i naših zapos l e n i h o d v i s n a boljša p r i h o d n o s t , n a d r u g i s t r a n i p a j e m e d l j u d m i , k i odha j a j o v t u j i n o , p r e c e j tak i h , k i b i j i h d o m a k r v a v o p o t r e b o v a l i . P o različnih r a z g o v o r i h udeleženci m e n d a n i s o z a m a n p o u d a r j a l i , d a b i m o r a l i p r i zap o s l o v a n j u bo l j m i s l i t i t u d i n a r a z v o j različnih p a n o g k o t so t u r i z e m , gos t i n s t v o , o b r t , k j e r b i l a h k o d o b i l o k r u h m n o g o naših l j u d i , s k u p n o s t i p a b i l a h k o d o p r i n e s l o p r e c e j d o h o d k o v .

Javno kadrovanje za VI. kongres SZDL

Vo l i l na komis i j a p r i G O S Z D L Slovenije se je odločila, da bo pr i i zb i r i bodočih članov glavnega odbora uporabi la že uveljavljeno javno evidentiranje. V zvezi s tem se je že sestala tud i vo l i lna komis i ja p r i ObO S Z D L Novo mesto i n dokončno določila kandidate, k i so že b i l i ev identirani na kra jevnih konferencah S Z D L v novomeški občini. I zbra la je naslednje 4 kandidate: K r i s t i n o Plut , socialno delavko iz Novega mesta; Jožeta Cv i tkov i -ča, d irektor ja opekarne Zalog; Uroša Dular ja , predsedn ika O b K Z M S Novo mesto i n L u d v i k a Simoniča, upravn i ka I S K R E iz Šentjerneja-

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

• S K L E P I I I I . S E J E C K Z K J . »Sklepi so z a k o n z a a k t i v n o s t i n zaves t v s a k e g a k o m u nista,« j e d e j a l tovariš T i t o v s k l e p n i b e s e d f v d r u g e m d e l u se je C K Z K J . Če b o d o s k l e p i p o s t a l i k r i i n m e s o našega d e l a i n a k t i v n o s t i i n če j i h b o m o d o s l e d n o i z v a j a l i , b o d o dos e g l i s v o j s m o t e r . S k l e p i so v e l i k o j a m s t v o našim d e l o v n i m l j u d e m , d a b o d o , k o b o d o te s k l e p e i z v a j a l i , dokončno uresničili s amo u p r a v l j a n j e t a k o , kakršnega s m o s i z a m i s l i l i .

S k l e p i p o s e b e j p o u d a r j a j o p o m e n osebne o d g o v o r n o s t i . Č im odgovornejša j e f u n k c i j a , t e m večja j e t u d i o s e b n a o d g o v o r n o s t . Prv ič j e j a s n o p o s t a v l j e n o , d a k o l e k t i v n a odgovo r n o s t n i v t e m , d a so v s i e n a k o o d g o v o r n i , temveč v t e m , d a v s a k d o o s e b n o o d g o v a r j a p r e d k o l e k t i v o m , p r e d družbo.

P o s k l e p m j e t r e b a i n v e s t i c i j s k o p o l i t i k o s p r a v i t i v r e a l n e o k v i r e možnost i i n p r i l a g o d i t i p o t r e b a m r a z v o j a intenzivnejšega gos p o d a r s t v a i n hitrejšega zbol jševanja živl j e n j s k e g a s t a n d a r d a d e l o v n i h l j u d i . Naše gos p o d a r s t v o j e t r e b a m o d e r n i z i r a t i n a p o d l a g i najnovejših z n a n s t v e n i h i n tehničnih dosežkov, to p a t e r j a hitrejši r a z v o j k o o p e r a c i j e i n d r u g i h o b l i k i n t e g r a c i j e . O t e m m o r a j o s a m o s t o j n o i n s v o b o d n o odločati k o l e k t i v i s a m i . Z a g o t o v i t i j e t r e b a s v o b o d n o g iba n j e s r e d s t e v z a i n v e s t i c i j e , s e v eda l e v o k v i r u p r a v i c e d e l o v n i h k o l e k t i v o v , d a k o t n o s i l c i razširjene r e p r o d u k c i j e določajo i n v e s t i c i j s k o u s m e r j e n o s t , d a m e d s e b o j n o s ode lu j e j o i n d a se i n t e g r i r a j o . D o s l e d n o j e t r e b a u v e l j a v l j a t i p o l i t i k o s t a b i l i z a c i j e t r g a , splošne r a v n i c e n i n d i n a r j a , d a b i t a k o č impre j prišli d o k o n v e r t i b i l n o s t i d i n a r j a .

V s k l e p i h j e p r e c e j n a l o g t u d i z a negos p o d a r s k a področja . T a k o j e m e d d r u g i m

rečeno, d a so n e o g i b n i u k r e p i z a č imbol j r a c i o n a l n o o r g a n i z a c i j o , učinkovitejše f u n k c i o n i r a n j e a d m i n i s t r a c i j e . K o m u n i s t o m j e naloženo, d a se b g r i j o z a k r e p i t e v s a m o u p r a v l j a n j a v d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h . D e j a n s k i p r i s p e v e k k o m u n i s t o v h k r e p i t v i v l oge d e l o v n e g a človeka, k r a z v o j u s a m o u p r a v l j a n j a , k d o s l e d n i d e l i t v i p o d e l u , to j e o s n o v n o mer i l o z a o c en j e van j e n j i h o v e g a o d n o s a do i d e j n e p l a t f o r m e i n p o l i t i k e Zve z e k o m u n i -

ZAOSTRITI ODGOVORNOST

s tov . Z v e z a k o m u n i s t o v l a h k o t u d i v p r i h o d n j e uspešno i z p o l n j u j e s v o j o v o d i l n o v l o g o s a m o , če se v n j e n i h v r s t a h o k r e p i t a odgov o r n o s t i n d i s c i p l i n a . P o t r e b n a j e i d e j n a i n a k c i j s k a e n o t n o s t Zveze k o m u n i s t o v . S p o d b u j a t i j e t r e b a u s t v a r j a l n o z n a n s t v e n o de l o , teoretična o b d e l a v a p r o b l e m o v , k i j i h p r i n a ša socialistični r a z v o j . S p o p r i j e m a t i se j e t r e b a s p o j a v i n e d o s l e d n o s t i , o m a h o v a n j a i n n e z a d o s t n e o d g o v o r n o s t i v u v e l j a v l j a n j u pol i t i k e , sp r e j e t e n a V I I I . k o n g r e s u Z K J .

m V I . K O N G R E S S Z D L J U G O S L A V I J E B O 7. J U N I J A . T r a j a l b o t r i d n i . R a z e n v p le n u m u bo k o n g r e s d e l a l t u d i v p e t i h k o m i s i j a h . Udeleži lo se g a b o 14C0 d e l ega tov i n domačih gos tov . P o v a b l j e n i b o d o t u d i p r e d s t a v n i k i številnih n a p r e d n i h i n o s v o b o d i l n i h p a r t i j i n g i b a n j v s v e tu . — N a z a d n j i s e j i z v e znega o d b o r a S Z D L J , k j e r so s k l e p a l i o s k l i c a n j u V I . k o n g r e s a S Z D L J u g o s l a v i j e , s o

i z v o l i l i t u d i k a n d i d a c i j s k o k o m i s i j o z a s k u p ščinske v o l i t v e l e t a 1967 i n o p r e d e l i t i n j ene na loge .

£ T E Z E O D R U Ž B E N E M P L A N U . V zvezn i skupščini so začeli r a z p r a v o o t e zah o družbenem p l a n u , k i p r e d l a g a j o , n a j b i pos t a l i p r o i z v a j a l c i i n de l o v n e o r g a n i z a c i j e sam o s t o j n i n o s i l c i p l a n i r a n j a . K o l e k t i v i n a j b i s a m o s t o j n o s n o v a h s vo j o r a z v o j n o p o l i t i k o , s k u p a j z d r u g i m i d e l o v n i m i o r g a n i z a c i j a m i i n družbenopol i t ičnimi s k u p n o s t m i p a na j b i u s t v a r j a l i t u d i p l a n e z a širša področja.

B J U B I L E J J U G O S L O V A N S K E A K A D E * M I J E Z N A N O S T I I N U M E T N O S T I . Najvišj a u s t a n o v a z n a n o s t i i n u m e t n o s t i v Z a g r e b u j e te d n i s l a v i l a s v o j p o m e m b e n j u b i l e j — 100. o b l e t n i c o s vo j e ga d e l o v a n j a . O b te j p r i ložnosti j e b i l a skupščina, n a k a t e r i so pre b r a l i t u d i p o z d r a v n o p i s m o p r e d s e d n i k a T i t a . '

H P R E D L O G I Z A S P R E M E M B O K R E D I T N E G A S I S T E M A . S e d a n j i k r e d i t n i s i s t e m t e m e l j i preveč n a a d m i n i s t r a t i v n i h n o r m a h . T o zožuje p o s l o v n o s t b a n k i n j i h o v i r a , d a ne m o r e j o u v e l j a v l j a t i b o l j s e l e k t i v n i h mer i l p r i o d o b r a v a n j u kratkoročnih k r e d i t o v g o s p o d a r s k i m o r g a n i z a c i j a m . Z a t o p r e d l a g a j o , d a j e t r e b a omogoč i t i b a n k a m večjo pos l o v n o s t , se p r a v i , omogoč i t i j i m , d a b o d o o d o b r a v a l e vse v r s t e kratkoročnih k r e d i t o v po e k o n o m s k i h m e r i l i h .

M S I M P O Z I J O M O R A L I . V L j u b l j a n i se b o d a n e s končal t r i d n e v n i s i m p o z i j o m e s t u m o r a l e v naši družbi. V r a z p r a v i so posebe j p o u d a r i l i , d a m o r a b i t i m o r a l a navzoča n a v s e h področj ih družbenega^ živl jenja i n d a so e l e m e n t i m o r a l e močno o p a z n i t u d i v s k l e p i h I I I . p l e n u m a C K Z K J .

O V O L I T V E V B O L G A R I J I — Pretekl i teden so bile v Bo lgar i j i volitve v narodno sobranje. Z a kandidate Otcčcstvene fronte je glasovalo 99 odstotkov volivcev.

B M O B U T U J U N I DO PARLAM E N T A — General Mobutu , k i je b i l strmoglavi l predsednika Kasa-vubuja v leopoldvi lskem Kongu , je govor i l kongovskim parlamentarcem, k i so se zbral i po skoraj treh mesecih. Dejal j i m je, da b i sicer lahko razpravl jal o novi ustav i , k i jo pr iprav l ja , da pa ne bo dovo l i l govorit i o ukrep ih , k i j d i je b i l sprejel, potem ko je prevzel oblast.

O BOR IL I S E B O M O V G A N I — Gvinejski predsednik Sekou Toure je napovedal, da bo Gvineja poslala v Gano vojaške enote, k i naj b i »osvobodili gansko l judstvo vojaške diktature«, kot je dejal.

B P O P L A V E V J O R D A N I J I — Zadnje dn i so prizadejale Jordanijo hude poplave, ob katerih je izgubilo življenje 10C l jud i .

Q K I T A J S K I P R E D S E D N I K O-BIšjCE P A K I S T A N — V Pekinga so sporočili, da bosta ob koncu marca a l i v začetku apr i la obiskala Pakistan k i ta jsk i predsednik L i u Šao C i i n zunanji minister Cen J i , kamor j u je povabi l paki stanski predsednik Ajub K a n . Drugih podrobnosti o nameravanem obisku niso objav i l i .

CS S P E T NESKEČA S STAR-F 1 G H T E R J E M — V Zahodni Nemčiji je spet strmoglavi lo letalo tipj» starfighter, k i ga v Zahodni Nemčiji izdelujejo po ameriški l ' c ^ n * l | ' To je že 33. nesreča s tem letalom-

3 D O L E N J S K I L I S T Št. 11 (834)

zavarovan e ta samoiiiianciramu ( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r . )

H u t a r. Z a p o l o v i c o članov skupščine t r a j a m a n d a t n a doba dve l e t i .

Prispevek: 16 odst. in 11.000 din

T a k o j p o v o l i t v a h j e začel se jo v o d i t i p r v i p r e d s e d n i k skupščine S t a n k o Gunčar. Pričela se j e razp r a v a o d e n a r n e m načrtu s k l a d a z a z d r a v s t v e n o zav a r o v a n j e k m e t o v v l e t u 1966. P r e d l o g je p r e b r a l p r e d s e d n i k u p r a v n e g a odb o r a s k l a d a F r a n c G o l o b . P r e d v i d e n o je , d a b i i m e l s k l a d l e tos 693,498.037 d i n (a l i 6,934.980.37 N d i n a r j e v ) d o h o d k o v i n p r a v t o l i k o i z d a t k o v . T a s r e d s t v a b o d o z b r a l i z a v a r o v a n c i p e t i h občin, k i so v k o m u n a l n i s k u p n o s t i s o c i a l n e g a zavar o v a n j a . P r i s p e v e k je k o m b i n i r a n , znaša p a : 16. ods t . o d k a t a s t r s k e g a d o h o d k a i n n.OOO d i n (110 N d i n a r j ev ) pavšalnega p r i s p e v k a

n a p o s a m e z n o kmečko gos p o d a r s t v o . P r i t e m s k u p n i p r i s p e v e k n e s m e b i t i manjši o d 20.000 d i n a r j e v (200 N d i n a r j e v ) . S t e m načinom z b i r a n j a s r eds t e v p r e h a j a z d r a v s t v e n o zavar o v a n j e k m e t o v n a samo-plačevanje. N a s k l a d zd rav s t venega z a v a r o v a n j a k m e tov b o d o p r e n e s l i t u d i s r e d s t v a u k i n j e n e g a s k l a d a z a razširjeno zd ravs t v e n o z a v a r o v a n j e kmečke m l a d i n e .

»Prispevek-nas prehudo bije«

Člani skupščine so v r a z p r a v i p o v e d a l i , d a j i h s k r b i , k a k o b o d o samo-plačevanje r a z u m e l i i n s p r e j e l i n e p o s r e d n i plačnik i z d r a v s t v e n e g a zava ro v a n j a k m e t o v . R e k l i so, d a se j i m z d i p r e h u d o m e r i l o , p o k a t e r e m k o m b i n i r a n p r i s p e v e k kmečkih zavaro v a n c e v ne s m e b i t i manjši o d 20.000 d i n a r j e v . P o u d a r j a l i so , d a v s i tolikšnega

kispščina za zaposlovanje 11. m a r c a j e b i l a v No

v e m m e s t u u s t a n o v n a skupščina s k u p n o s t i z a z a p o s l o v a n j e , k i j o sestavl j a j o občine N o v o m e s t o , Krško , T r e b n j e , č rnomle j i n M e t l i k a . S p r e j e l i so odločbo o u s t a n o v i t v i zavod a za z a p o s l o v a n j e , k i i m a sedež v N o v e m m e s t u . O d ločitev o t e m , k j e b o d o i z p o s t a v e novega z a v o d a

Kmetje niso zadovoljni s takim

odnosom KGP Sele konec februarja je do

bi l kmet i j sk i obrat (oz iroma kooperaoi jski odsek) K G P v Predgrađu prvo pošiljko umetnih gnoj i l , čeprav j i h je naročil p r i K G P že avgusta »a ni . Umetna gnoj i la je K G P imel na zalogi, a se je nekje zatakni lo. Kmet je , kj so na vajeni še od prejšnjih let, da so gnoji la lahko k u p i l i že decembra, januarja a l i v začetku februarja, so zaradi tega i z rek l i mars ikatero p ik ro na račun K G P . Nekater i so zato nabavi l i umetna gnoji la tudi na Hrva t skem in drugod.

Kmet je so razočarani še, ker niso dobi l i letos v njihov konec škropdnic. Jablane so namreč že močno okužene, saj tudi lan i niso bi le po ^kropljene.

j e prepuščena s t a t u t u , v e n d a r m o r a b i t i o r gan i z a c i j s k a mreža z a v o d o v i h eno t p r i l a g o j e n a p o t r e b a m občanov. Z a v o d se bo mo r a l v t e s n e m s o d e l o v a n j u z d e l o v n i m i o r g a n i z a c i j a m i ^ p r i p r a v i t i n a p r e l i v a n j e ' z a p o s l e n i h i z s t r o k e v s t r o k o i n iz p o d j e t j a v pod j e t j e , k i se obe t a v p r i h o d n o s t i . V ta n a m e n b o t r e b a p r i z a d e t i m zago tov i t i s t r o k o v n o p r e k v a l i f i k a c i j o . D e n a r z a v o d a bo tore j t r e b a n a m e n j a t i v te s v rhe , ne p a več za odp i r a n j e d e l o v n i h m e s t k o t je to b i l o dos te j . D r u g a pom e m b n a n a l o g a b o p o k l i c n o u s m e r j a n j e m l a d i n e , k i l a h k o v v e l i k i m e r i z m a n j ša f l u k t u a c i j o r a p o s l e n i h .

M . J .

p r i s p e v k a ne b o d o m o g l i plačati, najteže p a g a bod o z b r a l i o s t a r e l i i n z a d e l o m a n j s p o s o b n i k m e t j e . »Mladina n a m j e odšla, z a t o j e še težje. A m p a k v e r j e m i t e m i , d a s vo j e ga s i n a ne sovraž im t o l i k o , d a b i m u r e k e l , na j ostane n a zeml j i ! « je r e k e l član skupščine i z krške občine.

Kaj pa »dvoživke«? Težav so p r e d v i d e l i z a

c e l koš. S o g l a s n o so p o k a z a l i n a z v e zn i z a k o n , češ d a j e p r e s t r o g i n d a preh u d o b i j e z a v a r o v a n c e . H k r a t i so u g o t a v l j a l i , d a i m a t a z a k o n p o m a n j k l j i v o s t i , sa j m e d d r u g i m n i k j e r ne p r e d v i d e v a obrem e n j e v a n j a t a k o i m e n o v a n i h »dvož i vk « , t i s t i h zapos l e n i h po l j ede l c e v , k i n i s o n i t i čisti k m e t j e n i t i čisti d e l a v c i . »Nesmise lno je tudi,« so d o d a l i v r a z p r a v i , »da z v e zn i z a k o n p r ed v i d e v a brezplačno zd rav l j en j e z a k u g o , k o l e r o , g obavos t , b e r i - b e r i i n d r u ge p o d o b n e b o l e z n i , k i j i h p r i n a s n i . V n a s p r o t j u s t e m i m a m o v r s t o domačih b o l e z n i , k i p a j i h j e z a k o n prezrl . « N a d a l j e so ugotov i l i , d a b o t e m e l j n a p r a v i c a skupščine k m e t o v ta , d a b o l a h k o v p l i v a l a n a s m o t r n o g o s p o d a r j e n j e s s r e d s t v i s k l a d a kmečkega z a v a r o v a n j a . P r e d s e d n i k občinske skupščine i z K r škega inž. F r a n c D r a g a n je o m e n i l , d a so do zo r e l e okoliščine za e n o t n o rizičn o s k u p n o s t s o c i a l n e g a zav a r o v a n j a v S l o v e n i j i . P o n j e g o v e m m n e n j u b i b i l o t a k o omogočeno s m o t r n e j še p r e l i v a n j e s r e d s t e v za p o t r e b e s o c i a l n e g a zavaro v a n j a .

O b k o n c u r a z p r a v e so se z m e n i l i , d a b o skupščina n a p r i h o d n j i se j i m e d d r u g i m s p r e j e m a l a s t a t u t kom u n a l n e s k u p n o s t i s o c i a l nega z a v a r o v a n j a k m e t o v .

P r i pekarni L O c N A bo 17. marca 1966 ob 9. u r i

LICITACIJA za p r o d a j o

AVTOMOBILA v »FIAT« 1100

za prevoz k ruha , nosi lnost 1 tona. Av tomobi l s i lahko

ogledate prav tam.

Pekarna in slaščičarna NOVO MESTO

Pomagajmo lačnim v Indiji Na pobudo Glavnega odbora R K Slo

venije nameravajo tudi v Črnomlju, Metliki, Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Brežicah organizirati akcijo za pomoč milijonom stradajoeih v Indiji, kjer huda lakota ogroža zlasti življenja otrok in žena.

Občinski odbori Rdečega križa bodo s sodelovanjem vseh družbeno-političnih organizacij pobirali prispevke občanov, medtem ko bodo zbiralno akcijo po kolektivih izvedli v vsaki občini s pomočjo sindikalnega sveta.

Ker je le hitra pomoč Indiji učinkovita, bodo denar takoj pričeli zbirati, do 15. aprila pa bo akcija končana, Posamezniki lahko prispevajo pooblaščenim zbiralcem ali v pisarni občinskega odbora RK, delovne organizacije pa naj svoje prispevke nakazujejo kar na tekoči račun GO .IRK Slovenije št. 505-74G-2-75.

Ne pozabimo ljudstva prijateljske države, ki je zašlo v hudo stisko! Pomagajmo mu z dejanji!

HI!lllll!l!lll!ll!lll!!l!llll!'!«!lilllHIM

— Če so kakšne n a p a k e , so j i h k r i v e miši ! N e d o v o l i j o n a m , d a b i se včasih s k r i l i v n j i h o v e

l u k n j e !

S!abo vreme ni oviralo kupčije

590 prašičev v starosti do treh mesecev in 25 v starosti nad 3 mesece je b i lo pripel janih v soboto, 12. marca, na tedenski sejem prašičev v Brežice. Od tega je bi lo prodanih 480 mlajših od treh mesecev po 850 do 1100 dih za kg žive teže in 15 starejših od treh mesecev po ceni do 550 d in za kg žive teže.

A. S.

Precej pujskov v Novem mestu

neprodanih N a ponedeljkovem prašič

jem sejmu v Novem mestu je bi lo precej živahno, vendar mnogi živinorejci niso mogl i prodat i svojega blaga. Naprodaj je bi lo 638 pujskov, prodanih pa je bi lo le 437. K l j u b temu, da je bi lo manj povpraševanja, kmetje s ceno niso popust i l i . Manjši prašički so šli v denar po 11.001) do 20.500 d in , večji pa po 21.000 do 33.000 dinarjev.

KZ Trebnje hiše priti na zeler @ ¥ejo O b r a z m e r o m a s l a b i l e t i n i i n plačilu 31,5 m i l i j o n a d i n a r j e v d o l g a i z l e t a 1964

je K m e t i j s k a z a d r u g a T r e b n j e končala l a n s k o p o s l o v n o l e to praktično b r e z i z gube . Zaključni račun kaže le 611.511 S d i n a r j e v i z r e z e r v n e g a s k l a d a p o k r i t i h o s e b n i h d o h o d k o v . P o o s t r e n a o s e b n a o d g o v o r n o s t i n d i s c i p l i n a , boljša n o t r a n j a o r g a n i z a c i j a , zmanjševanje števila z a p o s l e n i h , o d d a j a n e r e n t a b i l n e d e j a v n o s t i , površin i n s t r o j e v so p r i p o m o g l i , d a s i z a d r u g a s bol jš im g o s p o d a r j e n j e m d o m a p r i d o b i v a z a u p a n j e zadružnikov. Čeprav se zaveda j o težav v bodoče, s i n a z a d r u g i o d v sega n a j b o l j žel i jo s t a b i l n e g a tržišča.

Zadruga je lani prodala za 1.630 mi l i jonov svoj ih in kmetovih pr idelkov, ka r je 26 odstotkov več kot prejšnje leto. K e r so se cene kmet i j sk im pr ide lkom v tem času povečale za več kot toliko sledi, da je količinsko malo padel odkup kmet i j sk ih pr ide lkov, k i so šli v bližnja industr i j ska središča tudi po drug ih poteh. Od podražitve pr ide lkov, k i gredo preko zadruge, so ime l i kor is t predvsem kmetje, saj v občini računamo lani s 500 mi l i j on i več dohodkov od kmeti jstva upoštevajoč, da so se podražile tudi stvari , k i j ih kmetje kupujejo.

H k r a t i so se porabl jena sredstva v zadrugi povečala za 20 odst., torej za 6 odst. manj kot celotni dohodek. Posledica tega je, da se je neto proizvod povečal za 119 odst., čeprav se je zaposlenost zmanjšala za 15 odst. 31. decembra lani je b i lo le še 113 l judi in število se bistveno ne bo povečalo, razen za sezonske delavce poleti , k l jub letošnjemu planu 2,2 mi l i jarde dinarjev.

K e r mora kolekt iv plačevati izgubo za nazaj, ima razmeroma n izko povprečje osebn ih , dohodkov. Količinski kazalc i kažejo viden napredek. Eden n j ih je dnevni pr irast goveda, k i se je v lanskem letu občutno povečal in znaša 83 kg, ka r je lep uspeh.

Man.) ugodna je s l ika po posameznih obrat ih , ker ima kmet i jsko posestvo iz več razlogov še vedno izgubo, k i sicer n i vel ika, če jo pr imerjamo z vrednostjo proizvodnje, izguba pa vendar je. T u čaka strokovno službo še vztrajno delo in iskanje možnosti, kako pocenit i pr ide lke. Mnogo polagajo na nov način nagrajevanja delavcev, ko bodo od

ekonomskega učinka, to je od mar, kako dela in gospodari ustvarjenega dohodka plačani zadruga, k i bo lahko z uspehi vsi od delavca do d irektor ja v svoj i hiša ugledna in pr i -tako, da ne bo n i komur vne- vlačna tudi za kmetovalce.

Kmetijski nasveti

r^i (f* iPAo ?\f .ve/")

H M

\'0,se MAU) PA BI £ec v

POKOJ' < 0

FOSFORNA GNOJILA F o s f o r je važna s n o v v p r e h r a n i č loveka i n živali,

k e r s e s tav l j a , p o v e z a n s k a l c i j e m , k o s t i , č e k r m i m o govedo s s e n o m , k i je z r a s t l o n a t l eh , v k a t e r i h j e m a l o f o s f o r j a , l a h k o žival d o b i n e v a r n o bo lezen-ko-s t o l o m n i c o .

F o s f o r skrajšuje d o b o r a s t i r a s t l i n i n s i l i n a zor en j e : dušik p a d e l a p r a v n a s p r o t n o . P o s e b n o žita so hvaležna, če j i h g n o j i m o s f o s f o r n i m ! g n o j i l i , k e r i m a j o p o n j e m z r n o k l e n o i n s l a m o odpornejšo p r o t i p o l e g a n j u . P r i n a s j e n a splošno p o v s o d p r e m a l o tega h r a n i l a . Z n a k i p o m a n j k a n j a n a r a s t l i n a h so m a j h n i , v i jo l ičasto rdeči lističi.

N e k d a j so i z d e l o v a l i f o s f o r n a g n o j i l a i z k o s t i , vend a r je b i l o le- teh p r e m a l o . V z e m l j i so o d k r i l i r u d o f o s f o r i t , še po zne j e p a so začeli p r i d o b i v a t i f o s f o r i z železovih r u d , k i j i m je primešan. V E v r o p i n i n a h a jališč f o s f o r i t a , m n o g o p a ga je v S e v e r n i A f r i k i , o d k o d e r ga p o m o r j u i n D o n a v i v o z i j o t u d i v našo tov a r n o P r a h o v o v S r b i j i .

m S L) P E R F O S F A T p o l j e d e l c i p o z n a j o že 120 let. P o s t o p e k p r i d o b i v a n j a , k i se s e s t o j i i z v l i v a n j a žve-p l ene k i s l i n e n a f o s f o r i t , se n i b i s t v e n o s p r e m e n i l . G n o j i l o j e k i s l o , za to n i z a k i s l a zemljišča. D o b r o se t o p i , i m a o b l i k o s i v ega p r a h u a l i z r n j a . V s e b u j e 16 do 18 ods t . f o s f o r j a i n ga l a h k o t r o s i m o do 700 k g n a h a t a k o , d a ga v z e m l j o z a o r j e m o . O b s t a j a j o t u d i b o l j k o n c e n t r i r a n i s u p e r f o s f a t i p o d i m e n o m supe r f o -s fa t a l i t r o j n i f os fa t .

• T H O M A S O V F O S F A T (Tomaževa ž l indra) p r i d o b i v a m o v plavžih, v e n d a r n a žalost naše železarne p r e d e l u j e j o m a l o t a k i h r u d , k i v s e b u j e j o fos fa te . M o r a m o ga uvažati, za to ga n a t r g u včasih n i d o b i t i . J e t e m n o s i v e do črne ba r v e , b r e z o k u s a , n e t o p l j i v v vod i i n i m a 16 do 18 odst . f o s f o r j a i n še p o l o v i c o a p n a . Z a t o je d o b r o g n o j i l o za našo s p r a n o z e m l j o . Poseb no d o b r o učinkuje n a t r a v n i k i h i n r a z n i h d o l g o l e t n i h p o s e v k i h a l i n a s a d i h (dete l je , v i n o g r a d i i n s a d o v n j a k i , k e r de lu j e več let . D o b r o se k o m b i n i r a s h l e v s k i m g n o j e m , l a h k o ga t r o s i m o ce lo p o z i m i v količinah d o 750 k g n a h e k t a r .

E K O S T N A M O K A j e s i c e r d o b r o f o s f o r n o gnoj i l o , v e n d a r p r e d r a g o i n ga ra je u p o r a b l j a m o z a p r e h r a n o živali, k i j i m p r i m a n j k u j e f o s f o r j a i n k a l c i j a .

K l j u b t e m u , d a p r i n a s t a g n o j i l a še n i s o vpe l j a n a , o m e n j a m s u r o v e fos fa te , k j i m a j o r a z n a i m e n a : f i n i m l e t i fos fa t , m i k r o f o s , h i p e r f o s f a t , f o s f a tna mok a i n p o d o b n o . V s e b u j e j o o k r o g 26 ods t . f o s f o r j a i n 45 ods t . a p n a i n so d o b n o g n o j i l o za k i s l a t l a .

M A R J A N L E G A N inž. a g r o n o m i j e

600, ne pa 6000 kilogramov! T i s k a r s k i škrat n a m j o j e v z a d n j i h K M E T I J

S K I H N A S V E T I H , k o s m o p i s a l i o d u š i k o v i h g n o j i l i h , pošteno z a g o d e l : kol ičino a p n e n e g a dušika ( k a l c i j e v e g a c i a n a i n i d a ) j e p o d e s e t o r i l i n z a p i s a l , d a ga l a h k o t r o s i m o do 6000 k g n a h e k t a r , k a r p a n i r es . T e g a g n o j i l a s m e m o p o t r o s i t i s a m o do 600 (šest s t o ) k i l o g r a m o v n a h e k t a r !

MIŠJE L U K N J E :

Ana Fabijan:

KUZMIN MIHA (1905)

M e d ska lna t imi Gor janc i i n sinjo K o l p o se razprost i ra svet, samoten, t ih , pozabljen. Le včasih se ga spom n i pevec, k i je b i l od tod ponesel s seboj nešteto lep ih vtisov i n najlepše slovensko narečje.

Nič romantičnega n i m a ta pokraj ina . N i m a be l ih snežnikov, n i t i strm i h prepadov, n i t i šumečih slapov. Tako t iha , sanjava harmon i j a je raz l i ta povsod.

K a k o r valovito zeleno morje se t i zd i ta svet z neštevilnimi griči. A l i na teh gor icah raste kap l j i ca , k i zamakne srce i n razpa l i k r i !

V teh k ra j ih je tekla z ibel Kuz -minemu M i h i . Poznalo ga je devet vasi naoko l i , a v vašem selu niso n ik jer poželi pšenice, n i t i i zpre l i prediva, ne da b i se ga b i l i spomn i l i .

T r i k r a t je že ozelenela trava na njegovem grobu, a l i vaška deca, jedva so zanos i l i bregešice, vam že znajo prav i t i o K u z m i n e m čači, kot b i b i l šele včeraj ostavi l naše selo.

Ustavite se zvečer pred se l jakom, k i cepi pred hišo drva ! V l judno vas pozdrav i i n k m a l u sta v živahnem pogovoru. E j , naš človek vam ne pr ide pred n ikomer v zadrego! — Gladko m u teče lepa govorica i n strme poslušate krasne pr is lov ice i n pr imere , k i j i h vpleta v pogovor.

K o m a j vam je opisal let ino i n svoje imetje, že je na vrs t i K u z m i n M i h a .

»Oj, pasja vera, to vam je b i l gade!« se smeje seljak, i n če ste ga kaj vprašali, vam pripoveduje zgodbe iz življenja omenjenega junaka .

D a znate, kako je b i l prevar i l neko dekletce za rake!

L o v i v am Kuničeva ma l a rake v potoku. I m a j i h že lep kupček v loncu poleg sebe. P r ide K u z m a , — »Marinčica, ne lov i rakov, zakaj tam, glej, straši! A l i ne veš, da i m a r ibe i n rake vrag v oblasti? T u d i jaz sem nekoč tam lov i l rake in j i h metal v torbico. A l i zdajci se glasi nekaj v vodi : »Krneč, kukec , kje si?«

»V M i n o v i torbici!« se je odzvalo. »Zbal sem se, a ondaj beži, beži,

ko l i ko r so me nesle pete. Za menoj pa je nekaj šumelo, kot da se pode valovi . Ozrem se. — Ne mor em t i opisat i , kaj sem videl . Le to l iko znam, da je b i lo mi l i j onkra t pisano i n dolg rep je imelo.«

Marinčica n i čakala, da b i b i l iz-

pregovori l starec zadnje besede, šin i l a je p ro t i d omu kot b l i sk , a K u zma je pobra l lonec z r a k i i n zadovoljno odkoračil domov.

Prav i jo , da je rad krade l . L judje m u tega niso šteli v z lo. Pr i ro jeno m u je b i lo , veli jo.

Ime l je krasen sadovnjak i n sadja je b i lo v n jem, da je gnilo po tleh. A l i ko so dozorele prve h ru ške na sosedovem v r tu , je vsta l K u z m a v mračnem ju t ru , da s i nabere košarico. I n to se je ponavl jalo, dokler niso sosedje otresl i poslednjega drevesa na v r tu . N i so m u očitali tega. Saj j i h ne krade zase, so r ek l i .

K o so šli o troc i v šolo, je sedel pred hišo i n pušil.

»No, deca, kaj b i hrušek?« — In nabasal j i m je torbice i n žepe z nakraden im sadjem.

Ponoči je narezal buč na sosedn j ih n j ivah i n j i h znosi l na svojo zemljo.

Zjutraj se je čudila snaha: »Od kod to l iko buč?:<

»Molči ptičica!« jo zavrne tašča, »stari je skrben, pa j i h je nanosil.«

V cerkev pa n i hod i l n iko l i . K o so se l judje odprav l ja l i k maši, on puško na ramo, pa hajd v lozo. Ves dan je utegni l tavati po gozdu, a na večer b i se v r n i l ves zmučen, lačen i n žejen.

D a je b i l strasten lovec, s i m is l i te. Mot i te se! P r o s i m vas, če je hod i l po gozdu z nenabito puško i n brez stre l iva.

Sosedje so se m u smeja l i . — »Ali greš na medvede?« so ga dražili, ko je dostojanstveno stopal m i m o n j ih .

»Zalotil sem lisičino v Belški dragi,« je odgovori l važno in odkoraka l počasi.

Po z im i je rad zahajal v hiše, kjer so k l a l i .

»čul sem, da pal ite p r i vas,« je reke l , vstopivši v hišo, »pa sem mi s l i l , da dob im druščino tukaj.« — In sedel je k peči.

Gosto l jubni gospodar m u je ponud i l klobaso i n pečenke. A l i M i h a se je nasmehni l zaničljivo: »Bogme, to da b i jedel, kume? M i jemo samo leteče i n drkeče meso.« — M i s l i l i je na divjačino.

A ko je odšel, je pogrešila gospodinja kos mesa a l i par klobas, k i so skr iva j izgini le v K u z m i n žep.

I n zbole l je. Po let i je b i lo i n ležal je na senu pred hišo. Vroče je pr ipekalo sonce, a l i M i h o je stre

sala z ima, da je drhte l po vseh ud ih .

»Joj, l judje božji, umre t i bo sila!« je govor i l venomer. »Ne kradi te , v am ve l im, n ikar te krasti!«

»Oj, t i Mate Kunič, čuješ! Buče sem krade l na tvoj i n j i v i i n Mušiču sem otresel hruško i n B a r i Vlašički sem vzel koruze,« se je izpovedoval

»Molči, M i h a , vse znamo,« so odgovarjal i sosedje. S m i l i l se j i m je, ko je drhte l na senu upadlega obraza i n ves potan od muke .

»Ne govori ! Zna l i smo že davno i n t i odpust i l i . Nekako zlo je b i lo v tebi , bože oprost i , sam n i s i mogel za to.«

»Oh, dobre sosede m i je Bog da l , čast i n d ika m u ! Prav velite, l judje božji, pr i ro jeno m i je b i lo . TJ, u , u , kako m i je zima!« se je stresal .

P r i s top i l a je k ležišču snaha. »Takoj b o m i zd ihn i l , Mare!« —

Pogledal jo je žalostno. »Bi l i m i zakla la jedno pišče?« »Bogme, čača, zakaj ne bi? Tako j

ga zakoljem,« je odvrn i la odločno. A l i snaha je b i l a skopa. »Dosti je,

da v idi jo mojo dobro voljo. Preden m u p r i p r a v i m pišče, m i utegne umret i , a za družino n i , da b i pek l a kokoši.« — In zbežala je onkraj hiše ter k l i ca la glasno:

»Kokice, b i , b i , na!« — A l i jedva se j i je približalo pišče, ga je zapodi la z metlo.

»Joj, čača, ne da se m i nobena ujeti ! Verujete m i , i tako vam je repa najzdraveja!«

Sosedje so se jez i l i na t ihem. »Ne privošči m u n i t i na zadnjo uro p r i -boljška,« je šepnil t i s t i , k i m u je b i l bo ln ik k r a l buče.

»čakaj, M i h a , naše so krotkeje. Zaukažem K a t i c i , pa t i p r ip rav i jedno.« — Odšel je.

Trenutek nato je b i lo slišati frfo-tanje preplašenih kokoši, a potem je b i lo vse t iho.

B o l n i k je drhte l neprenehoma i n včasih vzd ihn i l globoko. Nekdo m u je stal ob glavi i n ga z zeleno vejo bran i l muham.

»Ne bo dolgo,« je rekel nekdo t iho snahi . Ona je skomign i la z rameni .

Lačen sem!« je vzd ihn i l bo ln ik . »Potrpi malo , skoraj bode pečeno

pišče,« ga je tolažil t is t i , k i m u je b ran i l muhe.

In potem spet mo lk . /Bo ln ik je d iha l čedalje hitreje in grgralo m u je v gr lu , kot da se pre l iva voda.

Prišel je sosed s piščetom. »Miha, oj M i h a , boš jedel?« —

Bo ln i k se n i gani l . V z d i h n i l je dvakrat , t r ik ra t i n po njem je bi lo .

»Saj sem vedela,« s i je m i s l i l a snaha zadovoljno, »zaman b i m u bi la p r ip rav i l a pišče.« Nato se je prekrižala i n vzd ihni la glasno: »Bog daj večni m i r in pokoj duši njegovi!« Miha Kambič: Detajl kompozicije s kredo (1922)

Klinika za žrtve mačka »Prva pomoč žrtvam mačka. Uradne ure od

6.30 do 8.30.« Tak napis lahko preberete na vra tih posebne klinike, ki so jo pred kratkim odpr l i v Hels inkih in v šestih drugih finskih mestih. Pacienti, k i se v njej oglasijo, so po hitri in koreniti kur i že istega dne spet sposobni za delo, pa naj so se ga prejšnji večer še tako na -c u k a l i . . .

Izostanki od dela zaradi alkohola so na F i n skem v zadnjem času zmeraj resnejši problem. Med pacienti je največ dobro plačanih strokovnih delavcev, poslovnih ljudi in celo državnih uslužbencev.

I S K R I V O S T I Optimist vidi povsod zeleno luč, pesimist

vidi povsod rdečo luč, modri jan pa je barvno slep.

Upton Sinclair, ameriški književnik

Življenje je džungla, a življenje filmske zvezde je džungla v džungli.

Alain Delon, francoski fi lmski igralec

V memoarih ne najdemo nič slabega razen spomina na avtorje.

Giovani Guareschi, italijanski satirik

Nečimernost postane nevarna, kadar prične človek samemu sebi čestitati za dosežene uspehe.

Ameriška pisateljica Vsakdo lahko postane bogat, če se odloči

za revno življenje. Ameriški bankir,

Henry Goold Starostna meja je edina meja, prek katere

pridemo brez vsake formalnosti. Nemški igralec

Paul Henkels

T. Leč ko:

DVOBOJ S ČASOM U r a je odbi la devet. Direk

tor založniškega podjetja s i je poprav i l naočnike, pogledal uredn ika , k i je sedel pred n j im, in ga očetovsko pokara l :

»Čujte, tovariš Svoboda, pok l i ca l sem vas, da se pomeniva o vašem pr iha janju v službo. Saj to je pravcat i škandal- Sramot i te naše podjetje!«

Uredn ik se je živčno presedel na stolu in zakašljal, da si p r idob i časa.

»Veste .«. je rekel obotavljivo. »Veste, jaz zavoljo objekt ivn ih vzrokov ne morem pr i t i o pravem času.«

»In kakšni so t i vaši objekt ivni ' vzroki?«

Različni. Vendar vas ne bom mot i l z n j im i . Gotovo imate polno dela.«

»Da, dela i m a m čez glavo, i n sicer s t ak im i t ip i kot ste vi,« je pomenlj ivo poudar i l d i rektor »Toda poglejva l isto prihodov v službo in vaše iako imenovane objektivne vzroke. N a pr imer v ponedeljek. Namesto ob osmih ste prišli tričetrt na devet.«

»To n i mogoče!« »Pa še kako mogoče! Mo j a

tajnica je to zapisala-« »Tako, tajnica? 2a l m i je,

vendar vam moram povedati, da vaša tajnica n i vredna p i -škavega oreha.«

»Kako to mislite?« »Oh. oprostite, prosim,« se

je v zadregi opravičil uredn ik . »Mislil sem reči, da ni

česar n i vredna kot — tajn ica ! K a j t i jaz sem prišel šele ob devetih.«

»čujte, človek božji, jaz . . •« »Prišel sem ob devetih, pra-

Pim. Toda zavoljo objekt ivnih vzrokov.«

»Kakšnih objekt ivnih vzrokov?« je vprašal d irektor , zdaj že nestrpen.

Vse dotlej je b i l urednik mi ren , ker je svoje m i s l i jezno osredotočil na tajnico-Zdaj pa je prišel v zadrego in je začel napeto m i s l i t i , kaj naj odgovori .

»No, če povem po pravi c i . . .«

»Torej povejte, zakaj ste prišli šele ob devetih?«

Slednjič se je urednik le domis l i l in rekel zmagoslav-no-

»Zato, ker sem mora l čakat i v otroških jaslih.«

»V jaslih?« je presenečeno ponovi l d irektor , »človek božji, saj vendar niste poročen!«

»Seveda nisem, toda poroko imam' v načrtu- Zato hod im v jas l i , da si tam • . pravočasno rezerv i ram prostor.«

»Čujte, si lahko izmis l i te še kakšno bolj bedasto opravičilo?« je jezno vprašal direktor.

»Naa,« je iskreno odgovor i l urednik. »Pravzaprav hočem reči, da malce, no — pretiravam.«

»Malce? Prek lemano vel iko. K a j p a je bi lo v torek?«

»V torek? aha, že vem — b i l je 4. januar.« , - »Ne zbijajte t rapast ih šal! R a d b i vedel, zakaj ste v torek prišli šele ob po l desetih?«

Uredn ik s i je popraska l brado-

»No, povejte! M e res zanima, kaj boste potuhtali.«

»V torek, pravite? H m , v torek sem b i l pa v liftu-«

»Kje?« »V l i f tu, v dvigalu. Ustav i l

se je med dvema nadstropjema , ta beštija!«

»Beštija ste vi , i n grozna, da se bog usmili,« je dobrodušno poudar i l d i rektor . »Kje pa ste obtičali v sredo, ko vas sploh n i bi lo v službo?«

»Prosim lepo, u ra m i je zaostajala,« je re i e r i ra l urednik.

»Pomislite, tovariš d i rektor — zaostajala m i je cel i l i 24 ur!«

»Kaj pa vam je zaostajalo v četrtek?«

»V četrtek je pa vse šlo kot namazano,« je rekel urednik. »Točno ob osmih sem b i l pred vrat i , tedaj pa sem se spomni l , da' sem pozabi l obu ti čevlje. Stekel sem domov, saj b i bos sramot i l sebe in podjetje, samo pomislite!«

D i rek to r ju je šlo na smeh. »Moram pr iznat i , da imate genialne izgovore. Toda pustiva šalo, stvar je resna- V i ste dober st i l ist , v književno

st i ste res doma, to je dejstvo. Toda n i pomoči — vaše prihajanje na delo n ikakor n i opravičljivo«

Uredn ik je malo p r em is l i l , potem pa rekel :

» Imam zamisel , k i je izvedljiva.«

»No, kakšno?« »Postavite me za glavnega

urednika.« »Hm,« je p remis l i l d i rektor .

»Ali -boste potem pravočasno pr ihaja l i v službo?«

Uredn ik je odgovor i l prepričljivo i n odkr i to :

»Oh, to sp loh ne! Toda moje prihajanje v služJbo bo potem v glavnem kot je prav.«

Slavo vsak x

drugače sodi S r b s l d k r i t i k Skrelić je

prišel v rodno mesto pisatel ja M i l ovana Glišiča. Da b i zvedel, ko l iko je Mi lovan slaven, je vpraša! prvega krnela: (

»Ali s i poznal Mi lovana Glišiča?«

»O, poznal,« je odgovori l kmet. »Ampak on je že zdavnaj odšel v Beograd i n začel tam nekaj p isar i t i praskat i po papir ju . Potlej n iko l i več nisem slišal ° njem. Toda njegov brat Sava — ta pa je slaven človek, ta!«

»Kaj pa je naredil?« se j e

pozanimal Skerlič. »Ostal je doma in . z red i l

najboljše vole v našem kraju!«

O materinščini in Kosovelu

V pelek popoldne sta predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Slavko Doki in predsednik novomeške občinske skupščine Sergij Thorževskij v zgornji dvorani Dolenjske galerije izročila 100 družbenim delavcem in članom delovnih kolektivov odlikovanja, s katerimi j ih je odlikoval predsednik republike tovariš Tito ob 20-letnici osvoboditve. V imenu odlikovancev se je za priznanje zahvalil Lojze Nečimer. Po podelitvi odlikovanj so prisotnim priredil i majhno zakusko.

(Foto: M . Moškon)

D e l o k l u b a k o č e v s k i h š t u d e n t o v Študentje si želijo, da bi bili bolj povezani z domačimi kraji in da bi sode-jovali z drugo mladino na kulturnih in športnih srečanjih — Radi bi, da bi jih obiskovali vodilni uslužbenci iz podjetij in skupščin ter jih seznanjali z življenjem doma — Vprašujejo se tudi, če se jim brucovanja v Ribnici

izplačajo

V k l u b u študentov Kočevske je včlanjenih približno 150 študentov iz kočevske .in ribniške občine. Sestava Studentov je dokaj pisana, mnogi i zmed n j ih se težko prebijajo skoz i študentovska ieta.

IX. srečanje bo v Črnomlju

Letošnje IX. srečanje dramskih skupin Slovenije bo v Črnomlju, predvidoma od 21. do 28. maja. Za nadaljnji razvoj gledališkega amaterizma na Slovenskem bo to delovno srečanje prav posebej pomembno, nanj pa se bodo tudi dramske družine dolenjskih občin prav gotovo dobro pripravile.

Oder mladih v Otočcu in

Šmarjeii V nedeljo, 20. marca, bo

novomeški O D E R M L A D I H gostoval z mlad insko igro »Cesarična in svinjar« ob 11. u r i dopoldne v Part izanovem domu v Otočcu, ob 15. u r i pa v šmarjeti. Predstavi sta namenjeni predvsem šolski mlad in i !

P r j reševanju n j ihov ih mate r i a ln ih težav b i m o r a l b i t i k l u b t i s t i , k i b i povezoval obe občinski skupščin1, i n domača podjetja s študenti. V nov ih okoliščinah b o i o podjetja štipendirala samo najboljše študent Zato m o r a k lub čimprej ugotovit i , kakšne študijske uspehe dosegajo njegovi člani i n te ugotovitve posredovati n j ihov im štipenditorjem. K l u b u bosta m o r a l i p r i t em de lu pomagat i občinsk skupščini i n podjetja.

Socia lno ekonomska komisi ja se je po re formi znašla v nezavidl j ivem položaju, ko gre za to a l i študente štipendirat i a l i k red i t i ra t i , člani k l u b a so na svoji zadnj i skupščini sk len i l i , da se strinjajo s kred i t i ran jem, vendar naj b i to b i lo le '<ot dodatna pomoč štipendiranju. T a komisi ja k l u b a b i mora la imet i celoten pregled nad studentov im študijem i n njegovim mate r ia ln im stanjem. Skupaj s svetom le tn ika naj b) dajala predloge za dodelitev kreditov. V nov ih pogoj ih bodo tud i podjetja i n občinske skupščine morale vprašati k lub za mnenje o de lu študentov.

V zadnj ih l e t ih se je razrahl ja la povezava med gim nazi jsko mlad ino i n k l u b o m Večji del kr ivde za to nosi g imnazi ja, saj je lan i k lub organiz i ra l za g imnazi jo pisan i n privlačen l i t e ra rn i ve

čer, katerega pa se je udeležila le peščica gimnazijcev. Letos se namerava k lub bol j povezati z delavsko i n kmečko mladino, študentje bodo obiska l i nekatera večja podjetj a v obeh občinah i n se seznanjal i s težavami delavske mladine. Zaželjeno je, da b i b i l i t i obiskj povezani s kul t u r n i m i i n športnimi prired i tvami . Študentje — športn i k i b i se z v e l i k im veseljem odzval i povab i lom na razna tekmovanja, k i b i j i h lahko organiz ira la ribniški in kočevski Part i zan.

Študentje ugotavljajo, da vse premalo vedo o gospodarstvu domačih krajev. Zelo b i b i lo kor is tno, če bi kdaj p r i šli med študente vodi ln i uslužbenci i z podjeti j , občinsk ih skupščin ter ustanov, da b i j i h bolje seznani l i z živl jenjem domačih krajev.

V februar ju je k lub organiz i ra l v R i b n i c i že 5. tradicionalno brucovanje, kjer j a zeleno carstvo krs t i l o novopečene bruce Študentje so s k r a t k i m , toda učinkovitim prog ramom obravnaval i občinske probleme, k i j i h je zeleno carstvo s svojo bistroumnost jo i n dolgoletnimi izkušnjami rešilo v splošno zadovoljstvo vseh pr i so tn ih B r u c i so s svo j imi »neumnimi« odgovori zabavalj mnogoštevilne obiskovalce. N a žalost je dobro vzdušje študen tov pokvar i l domači Pa r t i zan, ko j i m je zaračunal dvo-

V četrtek, 10. marca, je bil v Novem mestu občni zbor •podružnice Slavističnega društva Slovenije, s katerim je novomeška podružnica stopila v sedmo leto življenja. Občnega zbora se je udeležil tudi akademik in književnik dr. Bratko Kreft.

Pisatelj Jože Dular je za uvod v občni zbor predaval o Beli krajini in njenem deležu v slovenski književnosti-Ta prisrčen uvod v razpravljanje o delu in vlogi slavistov v javnem in šolskem življenju je pokazal pisateljevo prizadevnost, da bi sporočil o tem, kako slovenska obrobna pokrajina prispeva umetiiosti. Njegovo pripovedovanj^ je bilo več kot samo sporočilo, bilo je ljubezniv opomin o kulturni tvornosti Bele krajine in hkrati vabilo slavistom, da uprejo oči tudi onkraj Gorjancev. Svoje predavanje je dopolnil še s sprehodom po Beli krajini,

rano 75.000 dinarjev, razen tega pa so mora l i povrn i t i še stroške za neodigrani f i lm, k a r je navrglo dodatn ih 25 tisočakov. Tako so p r imoran i kočevskj študentje razmišl jat i , a l i naj imajo v R ibn i c i v bodoče sploh še brucovanje. P rav b i b i l o , da o teh stvareh spregovori tud i širša javnost.

M I H A M A T E

»V osnovah socialne psihologije sem hotel pr ikaza t i , kako poteka psihično življenje človeka, ko stopa v st ik z drug imi poedinci človeške družbe, človek je socialno bitje, odvisno od človeške družbe, v kater i se izživlja. Od medsebo jn ih st ikov je odvisna živl jenjska usoda od vsakega človeškega poedinca. V njegovem interesu je, da ve zavzeti vedno pravi len odnos do ostal i h poedincev, ako hoče, da bodo njegovi družbeni s t i k i uspešni. T reba pa je vedeti, da so s t ik i med človeškimi poedinci psihične narave, se prav i , da imajo ne samo vnanjo a l i fizično plat, ampak tudi notranjo a l i psihično plat. To so ps ihosoc ia ln i pojavi , o kater ih s i mora vsakdo prido-

ko je s številnimi slikami oživljal etnografske, »arhitektonske in druge kulturno •zgodovinske zanimivosti.

O delu podružnice je poročal prof. Jože Sever. Poudaril je, medtem ko je govoril o delu društva v preteklem letu, da so slavisti med drugim obravnavali aktualne dogodke fn pereča vprašanja, npr. položaj slovenstva na področju občin K r š k o • B r e ž i c e . Spregovoril je tudi o predlogu svetovalca za slovenski jezik pri MZPPS prof. Bačar-ja, da naj bi v delo podružnice uvedli neko novost oziroma dali že dosedanjemu delu trdnejšo organizacijsko obliko. Pokazala se je namreč potreba po aktivu, ki bi ne na društveni, temveč na službeni osnovi povezoval slaviste na šolah druge stopnje. Bilo je sklenjeno, da bo slavistična podružnica prevzela še naloge slavističnega aktiva za srednje šole in tako razširila svojo dejavnost. V razpravi je dr. Bratko Kreft ta sklep podprl. Dr. Kreft je v razpravi govoril še o vlogi slavista v današnjem času, o njegovi izjemni vlogi posredovalca nacionalne kulturne tvornosti mladini v času vse večjega zmaterializiranega pogleda na življenje. Ko so govorili o materialnem položaju društva, je ostro komentiral sporočilo, da skupščina občine Novo mesto na prošnjo za dotacijo društtm ni odgovorila.

b i t i prav i l en nazor, ako hoče dosečf- v javnem življenju uspehe. O d pravi lnega pojmovanja ps ihosoc ia ln ih pojavov je namreč odvisen prav i len odnos, k i ga je treba zavzeti, ko stopamo v st ik z d rug imi poedinci . s

če bo to moje delo b ra l cu k temu pr ipomoglo , m i bo to zadoščenje za t rud , k i ga je delo zahtevalo.«

Tako p rav i v uvodu univ. prof. Miha j l o Rostohar, naš rojak z Go leka p r i Krškem, pisec »Osnov socialne psihologije«, knjižice, k i jo je pred k r a t k i m izdala M lad inska knj iga v z b i r k i Kozmos .

Pojav znanstvene knjige, k i jo napiše domači avtor, je vselej razveseljiv dogodek, to-

Na občnem zboru je bil za novega predsednika izvoljen pisatelj in prevajalec Seve-rin šali. Se ta teden se bo novi odbor sestal in spregovoril o delu.

Morda še nikoli ni bilo v čitalnici študijske knfižnice Mirana Jarca v Novem mestu take zbranosti in prednosti besedam, kot v četrtek zvečer, ko je dr. Bratko Kreft predaval o reviji Mladina in njenemu sodelavcu Srečku Kosovelu. Večer, ki je bil namenjen javnosti, ni bil samo znanstvena eksplikacija o Kosovelu; bil je studenec besed, s katerimi je akademik dr. Bratko Kreft oživel podobo subtilnega pesnika Krasa in tvojega prijatelja Kosovela. Ko je predavatelj sklenil basedo, nismo hoteli verjeti, du je res končal, tako smo bili zaneseni v čarobnem svetu slovenske besede, ki je s Kosovelom dosegla enega izmed vrhov in ki je mag.

PETER BRESČAK

»Kralj na Betajnovi« v Semiču

Po daljšem času je oživelo prosvetno društvo Semič, k i se je predstavi lo gledalcem preteklo nedeljo s Cankarjevo d ramo »Kralj n a Betajnovi « . D r a m o je zrežirala prof. An ica Snoj . Navdušeni gledalc i so napo ln i l i dvorano do zadnjega kotička.

F. D.

l i ko bol j , če pomeni kn j i ga pr ispevek k razčiščevanju i n osvetljevanju manj raz i skan ih področij. »Osnove socialne psihologije« M iha j l a Rosto-har ja so prav gotovo eno tak i h razvesel j iv ih del , z last i če upoštevamo, d a se je p red n j im malo avtorjev tako pogumno lot i lo obdelave vprašanj socialne psihologije. Rostohar je s svo j imi »Osnovami« predvsem hotel osvet l i t i nekatere psihosocialne pojave, o kater ih s i m o r a vsak pr idob i t i prav i len nazor, če hoče uspet i v javnem življen ju .

Knjižica je nepogrešljiv p r i ročnik za razumevanje vprašanj socialne psihologije i n je obogati la domačo znanstveno knjižnico.

Pomen medsebojnih stikov Mladinska knjiga v Ljubljani je pred dnevi izdala novo delo našega rojaka, upok. univ. profesorja dr. Mihajla Roštoharja z Goleka pri Krškem: »Osnove socialne psihologije«, zanimivo izvirno delo s področja medsebojnih stikov v življenju vsakogar izmed nas - Bralci Dolenjskega lista želimo spoštovanemu in uglednemu strokovnjaku, ki je trenutno na zdravljenju v novomeški

bolnišnici, skorajšnje okrevanje

U S P E H DIJAKOV: SKUPNA S K R B ŠOLE IN DOMA

Radi bi imeli lepo vzgojene ljudi (Nadaljevanje i n konec)

Neopravičeno zamujanje ima tud i neugodne posledice, k i zadevajo di jakov značaj. Zamudo m o r a d i jak opravičiti, če man jka neopravičeno, tedaj (on to dobro ve!) pomen i to nižjo oceno iz vedenja. Zato poskuša naj t i najrazličnejše pot i , da dob i opravičilo. Te pot i so: laž, ponareditev podpisa, pr ikro-jitev zdravniškega pot rd i la i n podobno. Včasih (žal moramo to javno ugotovit i ) tudi nekater i starši v dobr i ver i , da svojemu s inu a l i hčerki pomagajo, podpišejo opravičilo, četudi to n i bi lo res kar podpišejo. O tem so nas inf o rmi ra l i nekater i učenci sam i . Taka »solidarnost« z dij ak i s e seveda kaj hi tro maščuje, saj to preide v dijako-vo navado. M i s l i m , da se moramo resno odločiti za enot

no obl ikovanje d i jaka, saj smo m i , k i de lamo v šoli, močno zainteresirani , da dijak zna, da napreduje i n smo ponosni na njegov uspeh, kako r ste ob njegovem uspehu srečni v i . želimo iskrenega, večkratnega sodelovanja, zlasti tedaj, ko di jak še sol idno dela, ka j t i sodelovanje ob nepravem času, z last i neposredno pred zaključkom redoval-n i h konferenc, je največkrat neplodno.

3. Zelo zaskrbljujoči so nekater i pojav i naše mladine, k i zadevajo njeno obnašanje v šoli, na javn ih mest ih , njen odnos do odras l ih , do predpostavl jenih. T u ne gre zgolj za to, d a d i j ak i kršijo šolska prav i la , saj ta predvsem skušajo na šolski način zagotov i t i , da se bo di jak obnašal pr imerno splošnim človeškim, m o r a l n i m i n družbe

n i m prav i l om. Zato menimo, da di jakovo obnašanje n i samo stvar šole, temveč vseh nas. Naša delovna skupnost v tem času pr iprav l j a današn j i m razmeram pri lagojen prav i ln ik o prav icah in dolžnost ih di jakov, k i bo nekatere pojave ostreje sankcionira l , saj bo izhajal iz dejstva, da vsega res n i mogoče toler i r a t i i n odobravat i . Zavedamo pa se h k r a t i tud i tega, da so sleherna prav i l a le forma , še z last i , če predvidevajo ukrepe za nekaj, k a r n i mogoče kont ro l i ra t i . Npr . , žel imo i n m is l imo , da je prav, da d i jak i ne pohajkujejo po mestu, ne zahajajo v javne lokale, po šolskih prav i l ih je prepovedano kajenje na javn i h prostor ih , v šoli, na u l i c i , prepovedano je pitje a lkoholn i h pijač. Toda, a l i je sedaj dolžnost profesorjev, da bodo hod i l i od loka la do loka la

in ugotavljal i , kako je s temi p rav i l i v praksi? Nekdo bo torej lahko kaznovan, ker smo ga slučajno dob i l i , drug i , k i morda ta prav i la krši hujše, pa ga ne opazimo, n i kaznovan, torej — n i k r i v . Zakaj o tem govorim? Predvsem zaradi tega, ker men im, da smo vs i , k i imamo kakorko l i opravka z vzgojo, k i smo zainteresirani za lepo vzgojene l jud i , dolžni skrbet i za to, da bo naša mlad ina res takšna, kakršne s i želimo. Dovolite m i , da sem v tej zadevi konkreten. — P r imer ob iska v javnih l oka l ih nas s i l i k resnemu ukrepanju. Želeli smo in še želimo, da ima naša mlad ina v mestu prostor, v katerem lahko po mal ica , se odžeja, se pogov o r i i td . , toda ne moremo se str in jat i s tem, da se tak prostor izkorišča za čezmerno kajenje, za pitje a lkohola in podobno. Slišali smo predloge, da b i prepovedal i obiskovanje tud i teh lokalov, toda al i smo pravični do t i s t ih , k i te lokale uporabl jajo za d i jaku pr imerne potrebe?

Poudar jam, da šola sama ne more vseh teh stvar i rešiti tako, kot b i b i l o najbolj mogoče, četudi b i še tako poostr i la svoje ukrepe.

Razveselj ivo ob vsem tem pa je dejstvo, da smo z večino di jakov zadovol jni , da je v večini mlad ina , k i resno dela, k i se zaveda svoj ih dolžnost i . Govor i l i b i lahko o posameznik ih, k i so zelo prizadevni, tovariški, v l judni , nesebični, a l i o razredih, k i se kot celota uveljavljajo a l i v učnem uspehu a l i na drug ih področjih, o 4. c g imn. in 4. b učiteljišča ter še o nekater ih, k i dokazujejo, da se da uspešno delati . Govor i l i b i lahko o pr izadevanj ih mlad i h l iteratov, m lad insk ih funkcionarjev, o članih odra mlad ih , o d i j ak ih , k i uspešno delajo v k l u b u O Z N , pr i -rodoslovc ih, k i akt ivno delajo v svojem krožku in o drugih, k i se uveljavljajo na drug ih področjih, k i segajo v izvenšolsko, prostovol jno dejavnost. V s i t i vzbujajo optim i z em i n zadovoljstvo. K e r

pa je redna dejavnost teh motena od manjšine, se je zdelo delovni skupnost i gimnazije potrebno sprejeti sklep, da lahko učiteljski zbor odslovi iz šole tiste di jake, k i bodo ime l i ob pol let ju 5 a l i več negativnih ocen, zlasti za dijake, za katere je učiteljsk i zbor izgubi l upanje, da b i lahko redno spreml ja l i pouk in napredoval i v učnem uspehu ter kater ih vedenje je takšno, da mot i celotno delo i n prizadevanja na šoli.

Spoštovani starši! Seznanit i smo vas hotel i z nekater imi vprašanji, za katere menimo, da je prav, da j i h veste i n v kater ih s i med seboj najlaže pomagamo. Prob lemi , o katerih sem govori l , res niso samo naši. Drugod so večji. Toda miselnost, da je pač tako, da je taka doba, da so taki vp l i v i iz Zahoda in drugačni iz Vzhoda, nas lahko zgolj opozarja na kritično presojo o tem, kaj je realno in kaj n i , ne sme pa nas povsem prevzeti .

V E L J K O T R O H A

S l o v o o d D u š a n a K v e d r a V soboto zjutraj nas je novica o nenadni smrti uglednega revolucio

narja Dušana Kvedra - Tomaža bridko užalostila. Iz radijskega sporočila smo, zvedeli, da je po daljši in hudi bolezni zastalo srce človeka, ki je vse svoje življenje posvetil boju za napredek. Nepričakovano slovo od spoštovanega borca za svobodo je globoko odjeknilo v srcih vseh dolenjskih ljudi, prav posebej pa se ga spominjajo tudi prebivalci sevni-ške občine, v kateri je bil pokojni tovariš Dušan Kveder častni občan.

Na novem pokopališču v Beogradu so v nedeljo z vojaškimi častmi izkazali spoštovanje pokojnemu revolucionarju, njegovi številni tovariši, soborci in najožji sodelavci, med drugimi Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek, Janko Smole, Zoran Polič, Franc Kimovec, Svetozar Vukmanovič, Boris Kraigher in drugi. Po slovesnih svečanostih so truplo upepelili, v torek pa se je Ljubljana poslovila od bivšega komandanta NOV in POS. Žaro s pepelom pokojnika so ob navzočnosti naših najvišjih predstavnikov, med katerimi so bili tudi odgovorni tovariši iz sevniške občine, položili v spomenik nad grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Vsa Slovenija se je z najglobljo žalostjo poslovila od pokojnega tovariša Dušana Kvedra, ki ga bomo ohranili za vedno v spominu.

Tovariša Kvedra smo poznali tudi kot vsestranskega družbeffio-političnega in

kulturnega delavca

že lani v jeseni smo večkrat slišali novice o težki in mučni bolezni tovariša Dušana Kvedra v Beogradu. Pogrešali smo ga na slavju ob jesenskem občinskem prazniku v Sevnici, kjer so se govorice o njegovi bolezni znova žalostno razširile. Odborniki sevniške občinske skupščine so mu z zadnjega občinskega praznika poslali toplo tovariško pismo, vsi pa smo se ga vedno znova spominjali. Sleherno srečanje s pokojnim Tomažem je bilo Za vsakogar izmed naših de

lovnih ljudi vedno nova priložnost, da je obudil spomin na človeka, ki je posvetil vse svoje plodovito, kratko življenje stvari revolucije in sreči svojega ljudstva. Težko je verjeti, da ga ni več med nami, da nam ga je vzela zahrbtna bolezen veliko, veliko prezgodaj. Izgube priljubljenega, povsod spoštovanega, izredno sposobnega in vedno skromnega ljudskega voditelja ne bo mogoče preboleti.

Tovariš Dušan Kveder se je rodil 9. aprila 1915 v Šentjurju pri Celju v učiteljski družini. Že zelo mlad se je vključil v politično življenje. Zaradi revolucionarnega delovanja je bil leta 1931 za leto dni izključen iz ptujske gimnazije. Po maturi se je vpisal na tehniško fakulteto v Zagrebu. Že leta 1933 je bil sprejet v komunistično partijo, kjer je sodeloval z dr. Jožetom Potrčem, Jožetom Lackom in Ivanom Bratkom. 1935 je Dušan. Kveder. s sodelavci organiziral anketo o življenju haloških in slovenj-skogoriških prebivalcev. Od

novembra 1935 do junija 1936 je bil član pokrajinskega komiteja S KO J za Slovenijo in sekretar univerzitetnega komiteja. — Ob prepovedi Mladih potov, neuradne mladinske izdaje malo prej prepovedane Ljudske pravice, je policija ponovno izdala ukaz za aretacijo Dušana Kvedra. Pričelo se je novo obdobje Kvedrovega revolucionarnega delovanja. Odšel je v Francijo, kjer je urejal Glas izseljencev, zbiral prostovoljce za Španijo in predstavljal Jugoslovane v komisiji za emigracijo CK KP Francije. Avgusta 1937 se je še sam priglasil med španske prostovoljce.

V španski državljanski vojni je bil Kveder dvakrat ranjen. Dve leti je nato prebil v koncentracijskem taborišču španskih prostovoljcev v Franciji, od koder so ga odpeljali v taborišče v Nemčijo. Ko so fašisti napadli Jugoslavijo, je Kveder skupno z drugimi komunisti pripravil načrte za beg, da bi se vključil v boj proti so

vražniku na domačih tleh. Beg je uspel; španski borci so se iz nemških taborišč prebili v Zagreb in nato v Ljubljano. Iz Ljubljane je CK poslal Dušana Kvedra na štajersko, da bi tu organiziral upor.

Rešitelj zapornikov v Sevnici novembra 1941

Ime Dušana Kvedra bo v zgodovini Posavja vedno živelo. Brežiška četa je pod njegovim vodstvom preprečila nadaljnje izseljevanje ljudi iz teh krajev v nemška taborišča v šleziji. Kot komandir Brežiške čete je tovariš Kveder prišel z enim delom te enote v Sevnico v noči od 11. do 12. november 1941 Jn osvobodil vse politične zapornike iz ječe takratnega gestapa v Sevnici.

Vsa leta NOB je tovariš Kveder opravljal pomembne vojaške in politične naloge. Bil je komandir čete, komandant, bataljona, komandant

Bi l je naš veleposlanik v mnogih deželah

odreda in grupe odredov, komandant cone in korpusa, načelnik glavnega štaba NOV Slovenije, pomočnik načelnika vrhovnega štaba NOV Jugoslavije in nato komandant NOV Slovenije. Bil je član AVNOJ in SNOS.

Tovariš Tomaž, ki je prehodil naporno in odgovorno pot od komandirja čete do komandanta slovenske partizanske vojske, je bil izredno nadarjen vojak. Po osvoboditvi je diplomiral na višji vojni akademiji v Moskvi in opravljal še naprej pomembne vojaške dolžnosti v JLA. V činu generalpolkovnika je bil nazadnje pomočnik načelnika generalštaba. Leta 1955 je začel delati v diplomaciji: najprej je bil veleposlanik v Etiopiji, nato ambasador v Indiji, zatem pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve. Lani je bil ime

novan za jugoslovanskega veleposlanika v Londonu, zahrbtna bolezen pa mu je že preprečila nastop odgovorne dolžnosti.

Velika oporoka: VSE ZA ČLOVEKA!

Kratko je bilo življenje pokojnega tovariša Dušana Kvedra, a hkrati tako bogato, zgledno in polno tovarištva ter vedno plemenitih teženj v nenehnem boju za zmago napredne misli. Tovariš Tomaž je bil junak dveh težkih vojn: španske državljanske vojne za zmago naprednih sil in naše narodnoosvobodilne vojne, ki smo jo začeli z golimi rokami. Za zasluge med vojno in za nesebično požrtvovalnost v letih graditve nove Jugoslavije jc bil odlikovan z redom ?iarod-nega heroja, z redom za vojne zasluge, z redom jugoslovanske zastave I. stopnje, z redom partizanske zvezde L in II. stopnje, z redom zaslug za narod I. stopnje, z redom bratstva in enotnosti L stopnje in dvakrat z redom za hrabrost. Dobil je tudi odlikovanja v Etiopiji, na Poljskem in v Grčiji.

Na Dolenjskem in še zlasti v sevniški občini se bomo tovariša Dušana Kvedra spominjali kot moža izredne preka-Ijenosti in neizmerne srčne dobrote. Opravil je ogromno delo za našo osvoboditev, za zmago socializma in za napredek jugoslovanskih narodov. Zato ga bomo še bolj pogrešali, saj je prezgodnja smrt preprečila, da bi se med nami oddahnil in tudi sam še mnogo let užival plodove velike revolucije, v kateri je bil eden izmed njenih prvih borcev v Sloveniji. Dediščina, ki nam jo zapušča, pa je svetal zgled pogumnega življenja: nikoli se ne smemo nehati boriti za človeka! Tak je bil tovariš Dušan Kveder-Tomaž, taka je tudi dragocena oporoka, ki nam jo je zapustil s svojim svetlim, nepozabnim zgledom.

12. MARCA J E UMRL V BEOGRADU TOVARIŠ

D U Š A N K V E D E R - T O M A Ž NARODNI H E R O J , R E Z E R V N I GENERAL-PODPOLKOVNIK,

V E L E P O S L A N I K SFRJ V VEL IK I BRITANIJI

V S E SVOJE Ž I V L J E N J S K E SILE J E P O S V E T I L BOJU ZA PRAVICE ČLOVEKA, ZA SVOBODO IN S O C I A L I S T I Č N I D R U Ž B E N I N A P R E D E K . V NOB J E DAL V S E S V O J E SPOSOBNOSTI ZA ZMAGO LJUDSTVA N A D F A Š I Z M O M IN J E PREHODIL T E Ž K O IN ODGOVORNO POT OD KOMANDIRJA Č E T E DO K O M A N D A N T A G L A V N E G A ŠTABA NOV IN POS. K O T PREDVOJNI REVOLUCIONAR J E BIL N E U K L O N L J I V B O J E V N I K ZA SVOBODO SVETA, ŠPANSKI B O R E C IN E D E N PRVIH ORGANIZATORJEV L J U D S K E

V S T A J E V SLOVENIJI

ČASTNEGA OBČANA S E V N I Š K E O B Č I N E BOMO OHRANILI V T R A J N E M SPOMINU

OBČINSKA SKUPŠČINA S E V N I C A VODSTVA V S E H D R U Ž B E N O P O L I T I Č N I H

IN D E L O V N I H ORGANIZACIJ O B Č I N E SEVNICA OBČANI S E V N I Š K E O B Č I N E

Zakaj slabi učni uspehi

N a nedavni seji sveta za šolstvo v Črnomlju so med drugim razprav l ja l i tud i o s lab ih učnih uspehih ob zaključku prvega pol let ja. Ugotov i l i so, da so učni uspehi o trok s lab i zaradi nezadostne strokovnost i predavateljev, težav s šols k i m i prostor i , ke r n i dovol j dodatnega pouka po šolah i n zaradi večletnega slabega materialnega stanja šol. K tolik i m s lab im ocenam pa so pr i pomogla tud i neenotna mer i l a za ocenjevanje, saj so b i h na nekater ih šolah mnogo strožji kot drugod.

Gribeljčanke na odru z »Jurčki«

K l j u b temu, d a so žene i n matere n a vas i že tako preobremenjene z vsakdanj im del om, so se Grabeljčanke zbirale večer za večerom ter vadile dvodejanko Jurčki. Vaje so trajale pozno v KOČ, vendar je b i l n j ihov t rud poplačan. N a pros lav i za 8. marec so matere i n žene iz Gr ibe l j požele za nastop vse pr iznanje. Vajene po večini le trdega dela, so se na o d r u prav dobro znašle. Navdušenega p loskanja v dvorani ka r n i hotelo b i t i konec! -ič

Z dopusti v LEPISU ne bo zmešnjav

Pretekli teden je bila v Semiču odprta 80 številčna avtomatična telefonska centrala, kar je za industrijsko in turistično razvijajoči se kraj velika pridobitev. Posnetek je z otvoritvene slovesnosti, kjer je govorila direktorica Podjetja za P T T Promet Novo mesto tov.

Dragica Rome (Foto: R. Bačer)

Na željo občanov - javne tribune V črnomaljski občini teko priprave na VI. kongres SZDL Slovenije — V kratkem se bodo začele javne tribune po vseh večjih krajih — Izvoljeni

delegati se že pripravljajo za razpravo na kongresu

Pr iprave na V I . kongres S Z D L , k i bo 5 apr i la , so se začele pravzaprav že lansko jesen na i z rednih krajevnih konferencah Socialistične zveze, kjer so občani precej razprav l ja l i o organizaci jskih vprašanjih i n vlogi organizacije p r i uresničevanju reforme. Te razprave so bi le tud i osnova za izmenjavo mnenj na občinski konferenci , koder smo obravnaval i sodelovanje občanov v samoupravl janju, obveščanju ter nadaljn j i rast i organizacije i n krep i tv i njege vloge v javnost i . Več razprav o kongresu je bi lo tudi na nedavnih zbor ih volivcev. Občani so ob tej priložnosti i z raz ih željo, naj b i občinski odbor S Z D L or

ganiz i ra l več poglobl jenih razprav o posameznih področjih družbenega življenja.

Tako smo se odločili organ iz i ra t i javne tr ibune občanov o kmet i js tvu i n gozdarstvu, k i bodo poslej ob ne-

Nov poravnalni svet v Črnomlju

N a zboru volivcev v Črnomlju so b i l i v nov i poravnaln i svet izvol jeni : za predsednika Ma t i j a Weiss, vodja zemljiške knj ige n a sodišču, za člane oz i roma njihove namestnike pa inž. Mar t i na Golob, A l b i n Tka l -čič, Zdenka Rot , Jožica Ma gister i n An ica U r h .

Č R N O M A L J S K I DROBIR B Z A D N J I ČAS J E , da b i tudi

v Črnomlju naprav i l i na cestah črtane prehode za pešce, posebno na najbolj nevarnih mestih kot so na Glavnem trgu in na Suhem mostu. Prometa je v mestu vedno več i n prav gotovo b i b i lo ceneje naredit i prehode za pešce kot pa dopust i t i , da pride do nesreče!

H P R E D D N E V I J E T T naredi l v Črnomlju reklamno akcijo za

razširitev časnika. Ob tej priložnosti so raztrosi l i po vsem mestu oko l i 5000 letakov. K o je b i lo akcije konec, so ugotovi l i , da je letake na cesti le malokdo pobral in samo cestni pometači so imeh z n j im i precej dela.

H NASPROT I N O V E U P R A V N E Z G R A D B E podjetja Beograd stoji na po l podrta zasebna hiša, okol i katere je strašno razmetano.

K d o r je hišo podr l , naj poskrb i tudi za red oko l i nje, ker hiša v sedanjem stanju močno kva r i podobo tega dela mesta.

S M R T V I L O V ČRNOMALJS K E M športu menda ne bo več

dolgo trajalo. Jeseni pride ponovno poučevat v Črnomelj profesor Mar i j an Kolarič, pr i znani

trener metalcev atletske reprezentance Jugoslavije ter bivši trener reprezentanc Turčije, Avstrije i n Nemčije. V Črnomlju pričakujejo, da bo z njegovim pr ihodom športna dejavnost znova zaživela.

H 7 A V T O B U S O V , P O L N I H POT N I K O V , je te -dni prepeljalo v Ljubl jano na hokejske tekme učence osnovne šole iz Črnomlja, d i jake gimnazije ter druge občane. S športno prireditv i jo v ha l i Tivol i so b i l i zelo zadovol jni .

S ZA D I R E K T O R J A N O V E G A stanovanjskega podjetja je b i l pred k ra tk im imenovan V i n k o Lo-zar, gradbeni tehnik iz Črnomlja. Doslej je b i l zaposlen p r i gradbenem podjetju Beograd. Namesto dosedanjega direktor ja gradbenega podjetja Blaža Pahul je , k i je šel v poko j , pa je b i l imenovan Franc Svirt , gradbeni tehnik iz Črnomlja.

E i TURISTIČNI B I R O bo organiz i ra l 27. marca izlet v P lanico na smučarsko prvenstvo v skok ih . Prevoz i z Črnomlja z vstopnino vred bo veljal 1900 d in . V o z i l i bodo posebni avtobusi . Pr i jave sprejemajo do 15. marca.

del j ah v vseh večjih kra j ih v občini. V Črnomlju bo javna t r ibuna o ku l tu rn i dejavnosti ter še posebno posvetovanje o telesni vzgoji. Razen vsega tega bo v k ra tkem še posvet o organizac i j isk ih vprašanjih S Z D L ter posvet o m lad in i .

Delegati za V I . kongres S Z D L so se že sestal i ter se pogovor i l i o n j ihovem delu na kongresu. T© dn i so se pričeli pr iprav l ja t i tud i na razprave.

L O J Z E ŠTERK

Dela niso znali organizirati

6. marca so v Črnomlju na letni skupščini Počitniške zveze ugotavl jal i , zakaj je število članstva v tej organizaci j i padlo za polovico. M e n i l i so, da nosi ve l ik del kr ivde za nedelavnost organizacije izvršni odbor, k i n i znal dela organiz i rat i .

Z a bodoče i m a Počitniška zveza pod nov im vodstvom s prof. Dušanom Košuto bogat delovni program. Predvsem bodo skušali v organizacijo pr i tegni t i delavsko mlad ino , razen tega pa bodo preko vsega leta p r i r ed i l i več enodnevn ih izletov v bližnjo okol ico , kjer je dovolj pomembnih zgodovinskih i n turističnih znamenitost i .

NOVICE

ČRNOMALJSKE

KOMUNE

V suhorskem podjetju L E PIŠ so začeli n a letne dopuste pravočasno mis l i t i - Vsako leto so ime l i težave, ker so delavci , doma s kmet i j , j emal i večkrat po dan a l i dva dopusta, kadar je b i l o

Za gradnjo zasebnih hiš precej zanimanja

V M e t l i k i je za gradnjo zasebnih hiš vedno več zanimanja. Ob Cankar jev i cesti , na območju Borštka i n Vejar ja, je določen prostor za ind iv i dualno gradnjo. Grad i te l j i pa imajo težave z zasebnimi lastn i k i zemlje, ker je nekater i nočejo prodat i a l i p a zanjo preveč zahtevajo. Z nov im odl okom o komuna lnem pr i spevku nameravajo nagajanje zasebnih lastnikov zemljišč onemogočiti.

Pričakujejo, da se bo gradnja ob Cankar jev i cesti letos še bolj razv i la .

Vedno več prekrškov N a področju metliške obči

ne je letos več prekrškov zoper javn i red i n m i r , kakor tud i kršilcev cestno prometn i h predpisov. Nemalokrat morajo celo miličniki posredovat i v gost i lnah, k jer nekater i klateži pijančujejo i n razgrajajo. Izgrede povzročajo pretežno ljudje od drugod, osebe brez stalnega bivališča, so pa med razgrajači tud i posamezni domačini.

BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI

je odprt vsak dan od 8. do 12. ure i n v nedeljo od 9. do 12. ure.

Uprava muzeja

na po l ju delo. T etos tega ne bo več. Posebna komis i j a je ze vseh 100 zaposlenih izdela la predlog dopustov v skladu z nov im zakonom. Upošteval i so leta službe, odgovornost p r i delu, uspeh p r i de lu i n soc ia ln i položaj posamezn ika . Po slednjem m e r i l u so dob i l i nekaj več dopusta bor-Cj N O V i n in te rn i r?nc i , matere samohrani lke ter matere z ma jhn im i o t rok i

L i s t a z navedbo števila odobrenih dn i za dopust je b i la v začetku februarja razo-bešena na vra tarn ic i , tako da s i jo je lahko vsakdo ogledal gredoč v službo. V 10 dneh so se m o r a l i pritožiti vs i , k i niso b i l i s predlogom komis i je zadovol jni . K o m i s i j a je dobi la 8 pritožb-

Te dn i bo vsak zaposleni v Lep isu že prejel odločbo o le-

Klavnico bodo prenovili

Metliška k lavnica dela že od nekdaj v i s t ih pros tor ih , k i za današnje potrebe ne ustrezajo več. Če ne b i prostorov klavnice prenov i l i , b i j i h verjetno sanitarna inšpekcija zapr la .

Ko l ek t i v klavnice se je zarad i vsega tega odločil za preureditev i n razširitev sedanjih prostorov. N a l i c i tac i j i za oddajo gradbenih del so b i l i med ponudn ik i Dolenjsko gradbeno podjetje Grosupl je , novomeški P ion i r , črnomaljsk i Begrad i n metliško komunalno podjetje. V ceni so b i l i najugodnejši domačini. Tako bo Komuna lno podjetje Metl i k a te dn i začelo klavnico prenavl jat i . Po predračunu bodo dela veljala oko l i 32 mi li jonov dinarjev in bodo do konca jun i ja letos končana.

METL IŠK I T E D N I K

tnem dopustu, katerega bo mora l i zkor i s t i t i največ v dveh del ih, 1 dan "pa s i lahty> izbere sam. M o j s t r i bodo glede odhoda na dopust upošteval i želje delavcev, če le ne bodo nasprotovale interesu podjetja.

K e r je vozovnica K-15, s katero so delavci največ potovali ukinjena, nameravajo v Lep isu v k ra tkem razpravljat; še o pomoči za letni dopust.

Odslej delo v dveh izmenah

Gradn ja osemletke v Me t l i k i lepo napreduje. Decembra in januarja je b i lo na gradbišču bolj malo delavcev, zdaj pa so dela spet v po lnem razmahu. Te dn i končujejo Pionir jev! z idar j i betoniranje temeljev, v k ra tkem pa se bodo začeli dvigat i i znad tal z idov i .

K e r m o r a b i t i šola do L septembra dograjena, bodo začeli v k ra tkem delat i v dveh izmenah. T u d i obrtniška de la so že vsa oddana, tako da v gradnj i verjetno ne bo zastojev.

Nikar ne mislite, da je napis fotografiran nekje na Hrvaškem! Sredi Metlike je prav tak kot na hiši ob cesti v Lokvici , kjer je posnetek narejen. Po peterokraki zvezdi sredi poštnega roga se da sklepati, da so tablice namestili že po vojni — zakaj ne v domaČem jeziku?

Poklicne šole — šole s praktičnim poukom Pok l i cne šole — šole s praktičnim pou

k o m , so se razvile i z prejšnjih vajenskih šol. Va jensk i način izobraževanja za pok l i ce v gospodarstvu je že zelo star i n ne ustreza več. Danes je potreben večji poudarek n a praktičnem delu. Učenci so v prvem letu 6 mesecev v šoli, 6 mesecev pa n a praktičnem de lu v podjet j ih. Podobno je v drugem le tn iku, medtem ko so v tret jem l e tn iku v šoli samo 3 mesece, preostal i čas pa na p raks i . N a teden imajo 42 u r pouka, od tega 18 ur praktičnega dela v šolskih delavnicah. V pokl icne šole se lahko učenci vpišejo n a i s t i način, kot je predv iden za ostale šole (prošnja za sprejem, spričevalo o končani osnovni šoli i n zdravniški pregled). Nekatere šole bodo uvedle tud i sprejemne izpite i n pre izkus sposobnosti učencev. T i pogoj i pa ne bodo veljali za učence, k i bodo sk l en i l i učno pogodbo z delovno organizaci jo ah zasebnik o m . Pogoj i za spre jem v pok l i cno šolo so: uspešno končana osnovna šola, veselje i n sposobnost za praktično delo ter zdravje.

V Sloveni j i imamo pokl icne šole skoraj za vse pokl ice , k i so pot rebni gospodar

stvu. K o t smo že omeni l i , s ta dve pot i za vpis v pok l i cno šolo:

1. Učenci se vpišejo v pok l i cno šolo prav tako, ko t v druge srednje šole. Šola j i h razporedi na prakso po posameznih podjet j ih. Razen za čas, ko so n a p raks i , ne dobi jo nobenih denarn ih sredstev. Možno je, da dobijo štipendije, ka r p a letos slabo kaže.

2. Učenci najprej sklenejo učno pogodbo z delovno organizaci jo a l i zasebnikom. Šola j i h pokliče k pouku na podlagi svojega razporeda. Učenci dobijo vajensko nagrado, k i v prvem leto ne sme b i t i manjša od 100 nov ih d in , v drugem od 140 i n v tret jem od 200 nov ih dinarjev v občini Novo mesto. Skupščine občin so že določile najmanjše nagrade. Razpon teh je med 100 in 200 nov ih dinarjev.

Razp is i za sprejem v šole so objavl jeni v časopisju, navadno v času od 20. do 30. juni ja . Ostale informaci je lahko vsakdo dobi na zavodu za zaposlovanje delavcev.

Prihodnjič s i bomo ogledali možnosti šolanja za te pokl ice na področju zavoda za Zaposlovanje delavcev Novo mesto (za občine Črnomelj, Krško, Met l iko , Novo mesto i n Trebnje) . A N D R E J K O C E

SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE

PIONIR — NOVO MESTO K E T T E J E V D R E V O R E D 37

p r o d a naslednja osnovna sredstva:

1. zidano pritlično stavbo v Žabji vasi 2. več čeljustnih drobilcev za kamen 3. več pogonskih elektro in diesel

motorjev 4. več motornih koles Tomos - moped 5. razno pisarniško opremo in inventar

Prodaja bo 21. marca 1966 v pros tor ih podjetja in sicer: ob 8. u r i za družbeni sektor i n ob 11. u r i za pr ivatn i sektor.

SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE

r a z p i s u j e

JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev:

— osebni avtomobil MERCEDES tip 170 DA

— osebni avtomobil ZASTAVA 600 D — več motornih koles znamke PUCH

L ic i tac i j a bo 24. marca 1966 ob 8. u r i za družbeni sektor i n ob 9. u r i za zasebne interesente. V o z i l a s i l ahko ogledate dne 22. i n 23. m a r c a 1966 od 12. do 14. ure.

K u p n i n o morate plačati takoj po končani l i c i tac i j i .

ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE

r a z p i s u j e

LICITACIJO za prodajo naslednj ih osnovnih sredstev:

1. 27 železnih postelj 2. 35 nočnih omaric 3. 80 restavracijskih stolov 4. 10 restavracijskih miz 5. 3 dvodelne omare 6. 1 poljski voz 7. 1 zapravljivček

L ic i tac i j a bo 20 marca 1966 od 9. do 10. ure za družbeni sektor, od 10. ure dalje p a za pr i va tn i sektor.

»HOKEJ 66« POD DROBNOGLEDOM

Naš rojak Tom Yurkovich: »Rusi so razred zase!« — Kanada je zaslužila drugo mesto — Jugoslavija izpolnila pričakovanja — Prvenstvo sveta in Evrope uspelo skoraj v vseh pogledih — Zadnjo tekmo je gledalo 12.000

gledalcev — Vsi hvalijo organizacijo . . .

L J U B L J A N A , 14. marca: Vel ika športna predstava — »Hokej 66« je za nami. Reprezentance sodelujočih držav in številni turisti, k i so zlasti zadnje dni skoraj preplavili Ljubljano, se vračajo domov, m i pa smo začeli delati bilance. Ugotavljamo, ali je bila prireditev uspešna. Smo dosegli pričakovan finančni oz. tu-ristično-propagandni uspeh? Je tako ugoden kot organizacijski? Taka in podobna vprašanja se nam ponujajo in skušali bomo nanje odgovoriti. A najprej o prvenstvu — o »Hokeju 66« — s športnega vidika.

Pričakovanja glede plasman a v v rhu lestvice najboljših svetovnih hoke jsk ih velesi l so se uresničila. Igra lc i v rdečih dres ih z nap isom v c i r i l i c i C C C P so ponovno na najvišji s topnic i . Zasluženo! B i l i so najboljši, pravzaprav brez p rav ih konkurentov. Malo je manjkalo , da se j i m n i pr ipe t i l spodrsl jaj s tradicionalno nepr i je tn imi Švedi (edino z n j i m i so izgubi l i točko — 3:3), toda v celot i so p r i vseh zapust i l i najboljši vt is.

Rusi so skoraj avtomatizirani

Poglejmo, kaj men i o n j ih naš rojak T o m Y u r k o v i c h (rojen je v ameriški državici Minnesota — mat i je Dolenjk a iz šentruperta, oče pa Hr vat i z L ike ) , k i je b ran i l vrata reprezentance Z D A :

»Rusi so brez dvoma najboljši. Ponovno bodo osvoj i l i poka l L I G H (razgovor je tekel pred koncem prvenstva — po t ekmi Z D A ; ČSSR). To je popolno moštvo brez s lab ih mest — v tehničnem i n taktičnem pogledu brez konkurence.«

Z mnenjem našega rojaka, k i je uspešno bran i l barve svoje nove domovine ZDA, se popo lnoma str injamo. Varovanci trenerjev Tarasova i n Černiševa so sposobni, da iz-držijo vseh 60 minut čiste igre v strahovi tem tempu, k i uniči še tako dobrega nasprotn ika. Kanadčani, k i b i vsekakor zaslužili drugo mesto p red ČSSR, so to občut i l i na svoji koži. Dolgo časa so se uspešno up i ra l i , toda mora l i so položiti orožje z 0:3. A hokej is t i drugoplasirane C S S R ? R u s i so se z nj im i igral i kot mačka z mišjo in j ih po blesteči i g r i odprav i l i ka r s 7:1.

Jugoslavija tretja v B skupini

2e pred tednom dn i smo o jugoslovanskih reprezentantih lahko zapisal i nekaj pohvaln ih ugotovitev. T u d i po koncu tekmovanja v Zagrebu smo o n j ih ohran i l i najboljše mnenje. Fantje so da l i vse od sebe. Pravzaprav so presegli same sebe i n zasluženo osvoj i l i tretje mesto. Da je to vel ik uspeh, kaže četrto mesto Norveške, kjer je hokej narodni šport. Felčeva četa se je sicer nepričakovano spotakni la pred najslabšimi B r i t anc i , s ka te r imi so igral i le neodločeno (3:3), toda ta spodrsl jaj so poprav i l i z zmagami nad Švico (3:2), Avstr i jo (4:2) in s točko v razbur l j i vem dvoboju z Romun i . T i so vod i l i celo s 5:1, toda končni rezultat je b i l 5:5. Juglos lovanska ekipa, k i jo je uspešno p r ip rav i l čeho-slovaški trener Vaclav B u b nik, je s svo j imi zmagami v B skup in i doprinesla k še večjemu uspehu »Hokeja 66«. O naših hokej ist ih je rojak T o m Y u r k o v i c h povedal: »Vaše igralce sem prv ikrat gledal pred dvema letoma na o l imp i j sk ih igrah v Innsbru-cku . Od tedaj so napredoval i za 100 odstotkov. Nočem del i t i kompl imentov, toda povem lahko, da sem presenečen nad dobr im drsanjem vaših, da ne govor im o borbenosti . Moje čestitke rojakom! . . .«

»Hokej 66« je daljnosežna investicija

V nekater ih pogledih so uspehi »Hokeja 66« že v idn i , večji del pa bo v iden šele čez čas. Investicije v to pr i reditev se bodo zlasti na turističnem področju bogato obrestovale. V tem so vs i

enotni. Dokaz: izjave nekater i h tujcev, k i so zagotavljali , da se bodo že čez nekaj mesecev znova oglasi l i p r i nas, ker »je vse O. K. , ker j i m tu ugaja«.

Res je. Začetek n i vel iko obetal. Tujcev n i b i lo na spregled. Trgovine so pričakovale, da j i h preplavi jo, toda obiskovale i z dev izami so b i l i r edk i . Sred i prvenstva se je položaj sicer izboljšal, toda pričakovanja niso b i l a izpolnjena, šele zadnje dn i so s i t rgovci z ob i l n im i zalogam i oddahni l i , saj so tujc i v t rumah oblegali pulte. Trgovine so bile prav i Bab i l on .

Skoraj n i tur is ta , k i b i odpotoval domov nezadovoljen. Ed ine pr ibombe so bi le izrečene na račun gostincev, k i se res niso izkazal i . Tako so dv igni l i cene, da se je mars ikdo izmed tujcev dvigni l od mize, ko je preletel cenik jedi l i n pijač. Najbol j zasoljeni so b i l i računi v »Hokej baru« v Fest iva ln i dvorani poleg GR , kjer sta b i la črna kava a l i sadni sok kar 1000 d in , steklenica Un i on p iva 1500 din , a bute l jka v ina kar 3500 din . Švedi, k i so pošteno pros lav i l i vel ik uspeh svojega moštva (3:3 z Rus i ) , so se ob pogledu na račune h i tro strezni l i , saj j i h je vsaka butel jka ruskega šampanjca stala nič manj kot 30.000 dinarjev!

Isti uspeh z manj sredstvi

»Hokej 66« je v organizac i j skem pogledu nedvomno uspel. V s i hval i jo organizacijo i n trdi jo , da tako skrbno organizirane športne p r i reditve še niso ime l i . S icer so se v r i n i l i vmes tudi manjši spodrsl ja j i , k i pa celotnega vt isa ne morejo pokvar i t i .

E d i n a resna p r ipomba gre na račun preobsežnega organizaci jskega aparata, k i je vel iko stal. Ve l iko l jud i je bi lo odveč, zato b i se mars i kje dalo prištediti kakšen dinar. Predsednik avstr i jske hokejske zveze Walter Was-servogel z Dunaja, k i bo pr i reditelj pr ihodnjega svetovnega prvenstva, je dobro proučil organizaci jo »Hokeja 66«. Pohva l i l je organizacijo, toda hk ra t i je p r ipomn i l , da bo p r i n j ih organizaci jski aparat polovico manjši. To bo precej pocenilo prireditev, k i p r i n j ih ne bo imela take podpore skupnost i kot p r i nas.

P r ipombe so bi le naslovljene tud i na račun v i sok ih cen vstopnic, p r e sk romn ih prenočišč za novinarje (nekateri so se iz V i soke politične šole že po prvem dnevu presel i l i v hotel Lev) , nepričakovanih dvigov cen v gost instvu i td . To so bi le dobronamerne pr i pombe, k i b i j i h kazalo ob podobnih priložnostih kot je bi l letošnji »Hokej 66« upoštevati. N a napakah se uči mo!

F R A N C M I K E C

» S o v j e t s k i k o z m o -

n a v t i b o d o p r v i

n a M e s e c u ! « Sovjetski kozmonavt

V l a d i m i r Komarov je na konferenci mednarodne federacije v Munchnu iz raz i l upanje, da bodo sovje tski vseanirski letalci p r v i s top i l i na Mesečeva tla . V l a d i m i r Komarov , k i je na konferenci zastopal Sovjetsko zvezo, je rekel , da je b i l sovjetski kozmonavt p r v i človek v vesolju, da je b i la sovjetska koz-monavtka prva ženska, k i se je povzpela v kozmos, i n da so b i l i sovjetski kozmični s t rokovnjak i prvi , k i j i m je uspelo poslat i v vesolje ladjo s t remi člani posadke. »Upam,« je reke l Komarov , »da bo sovjetski kozmonavt p rv i človek, k i bo prišel do Meseca.«

Ali nssmo na nekoga pozabili-?

Tudi v kočevski občini smo praznovali dan žena. Praznovali smo ga v kolektivih in ustanovah, eni bogato, drugi skromneje; bučno in tiho. Za praznovanje ni zadostoval en sam dan — 8. marec, potreben je bil teden, da smo se lahko zvrstili v gostinskih obratih. Bilo je daril, spominkov in šopkov svežih rdečih nageljčkov. In prav ob na-geljčkih sem se odločil zastaviti pero. Da, imamo praznik žena in praznujemo tako tež

ko priborjeno enakopravnost žensk. Prav je, da ga proslavljamo. Ali pa v teh pripravah, med tem tekmovanjem, da bi bilo praznovanje čimbolj enkratno in čimbolj svečano, nismo na nekoga pozabili? Pred spomenikom žrtvam NOB v Kočevju, posvečenim tudi padlim ženskam, ni bilo videti niti suhih niti svežih nageljčkov. Pozabili smo nanje, ki so dale svoja življenja prav zato, da danes lahko v miru proslavljamo. -je.

Po materi Šentruperčan, po očetu pa Ličan je ameriški ? Tom Vurkovich iz Minnesote (desni na sliki) branil barve svoje druge K ^ n o , ki si je v A

skupini pribori la 4 točke

ZDRAVNIK J E PODARIL D V E M A S L E P I Č ' V ° J E OČI

Paeient mrtev, oči še vedfl idiso K o je I g n a c i o B a r r a -

q u e r , očesni z d r a v n i k , čiga r s l o ves j e sege l daleč čez me j e Španije, 13. m a j a 1965 u m r l , je b i l a v bolnišn i c i 39- letna C a r m e n M o -ra l e s M a r t i n e z , žena z i d a r j a i n m a t i d v e h o t r o k . T a b o l n i c a , d o m a i z C u e n -ce, j e i m e l a že deset l e t očesne težave, pove zane s s i l n i m g l a v o b o l o m . K o j e n j e n v i d t a k o ze lo opešal, d a n i m o g l a n a t r i m e t r e razločiti n o b e n e g a p r e d m e t a več, j e odšla k

d r . I g n a c i u B a r r a q u e r j u , z d r a v n i k u , k i j e s l o v e l k o t čudodelnik. I z v i d je b i l p o r a z e n : p o p o l n a o s l ep i t e v j e n e i z o g i b n a ; le p r e s a d i tev z d r a v e roženice i a h k o reši o k o . U p o r a b n a j e ro-ženica b o d i s i živega človek a a l i mrliča.

12. m a j a j e odšla v k l i n i k o . S i n d r . I g n a c i a d r . J o a h i m B a r r a q u e r j o j e p r e g l e d a l i n potolaži l . N a s l edn j e ga j u t r a je u m r l s t a r i d o k t o r B a r r a q u e r . P o vse j k l i n i k i je v l a d a l a glob o k a žalost. »Pro fesor j e u m r l . K a j b o z nami?« so tožili prestrašeni b o l n i k i . N a vprašanje »Danes pač ne bos t e operiral i?« so dob i l i o d g o v o r : »Današnji d a n j e k o t v s a k d r u g i , tu d i d a n e s b o m o operiral i . «

I s t e ga d n e j e prišla t u d i C a r m e n M o r a e l s n a opera c i j s k o m i z o . O p e r a c i j o j e v o d i l s i n p r e d k r a t k i m u m r l e g a d o n a I g n a c i a . Pok o j n e m u d r . I g n a c i u so i z r e z a l i oči i n deset u r kasne je v s t a v i l i roženico enega očesa v l evo o k o bo l n i c e . K o so j i t r i d n i kasne je prv ič s n e l i obvezo , j e žena po d o l g e m času zopet s p r e g l e d a l a . L a h k o j e razločila i n - preštela vse o k r o g sebe z b r a n e osebe. G a n j e n j o j e vprašal d r . J o a h i m B a r r a q u e r , a l i ve,

BRALCI SO ŽE IZBRALI NOVO IME!

DRUŽABNI MOST Ljubljana Letnik II. Št. 3

Marec - april 1006 Cena 50 N. par - 50 8. din

ALI STE ZE KUPILI NOVO ŠTEVILKO?

Zamise l , da b i kot material uporab i l i bo ln ikov zob i n kost, je prv i dal nek i i tal i j ansk i profesor in jo zdaj znanstveno preizkušajo tudi v d rug ih evropsk ih deželah. Vendar je metoda obeh angleških zdravnikov najbolj preprosta, najhitrejša in tudi najcenejša v p r imer i z d rug imi dosedanj imi metodami .

O p r a v i l a v s u š c u

N a p o l j i n j i v e z a j a r o se t vo , v s a k o p o n j e l a s t n i šegi p r i p r a v i ; i z luž i n u l i c b l a t o n a n j i v o v o z i , t a k o b l a t o t u d i d o b r o s t o r i n a peše-n i h v e r t i h i n t r a v n i k i h ; ž ive m e j e z a s a d i . N a r hitrejši z r a s t e živa m e j a , če i z v e r b o v i h a l i j a g n e t o v i h vej k o l e en i ga p r o t i d r u g i m u križem zasadiš; d a se p r i s a j en j i ne obe l i j o , moraš z železnim k o l a m l u k n j e n a r e d i t i , i n sa j ence s p e r s t j o d o b r o z a s u t i . V n e k a t e r i h k r a j i h so žive m e j e škodlj ive, k e r žitu s e n c o de l a j o , i n se v n j i h miši i n tiči rede , t u d i p r o s t o r p o v z a m e j o , t a m se m o r a j o p l o t o v i n a r e d i t i . — Peso se j , z i m s k i k a p u s p r e s a d i , de boš zgoda j z a k u h o ze lene g lave i m e l . A k o je b i l o l a n i d r ev j e p o l n o s a d j a , se m o r a letaš več c e p i t i , k e r se letaš d r e v j e d ebe l i , boljša i n m a n j r o d i , b o d o tedaj c e p o v i dobro " r a s t l i ; c epe v z e m i o d d r eves , kte-re že n a r m a n j deset l e t r ode , p a ne o d mlajših. Prekošat im d r e v e s a m n e p o t r e b n e ve je o d spo-dej g o r i odžagaj ; d a se lepši zal ižejo i n za ra s te jo . V e l i k o g o s p o d a r j e v s i c e r s m r e k e , j agne te ( t opo l e ) i n v e rbe o b s e k u j e j o , k a r ' j e t u d i h v a l e v r e d n o ; s a d n o d rev j e p a v n e m a r p u s t e ; s u h i h a l i o d snega p o l o m l j e n i h vej ne o t r e b i j o , gosen-čnih m e h o v ne p o b e r e j o , k r i v i g a ne p o r a v n a j o , m l a d i h čepov s p r o t i ne c e p i j o . K o l i k o s a d j a b i l a h k o naša dežela p r i d e l a l a , a k o b i p o v s o d tak i s k e r b n i g o s p o d a r j i b i l i , k a k o r so n e k a t e r i , k i z a s a d n o d r e v j e s k e r b i m a j o , i n s i t o l i k o s a d j a p r i d e l a j o , de ga i m a j o d o s t i z a domačo po t re bo , i n še l epe d e n a r j e za-nj dobe . — T k a v e c m o r a v s o p r e j o p o t k a t i , p r e d k o se be l en j e začne. V več k r a j i h p r e d b e l i j o , k a k o r sneg s k o p n i i n od leze . — L a t v i c e i n d r u g e p o s o d e za m l e k o p r i p r a v i ; s p o m l a d a j n s k a mlečna o b i l n o s t se bliža. Pišeta tega m e s c a so z a p l e m e d o b r e i n t u d i j i h g o s p o d i n j a d r a g o p r o d a .

( I z s t o l e tne p r a t i k e 1801—1901)

JEZE

RNIK

B

RO

DA

R

21, — Vse skupaj se je odigralo tako hitro, da je Miha, k i je slišal divje renčanje in na vso moč pritekel na pozorišče pretepa, imel priliko videti samo mokrega in povaljanega Plutona, ki je v divjem strahu bežal ob šolski ograji. Činč je stal široko razkoračen sredi dvorišča in zaničljivo gledal za njim. Iz stegna m u je curljala kr i . Tud i smrček je imel ranjen na več mestih. Miha se je prijel za glavo. T a je pa lepa! Dva najboljša psa se bosta zdaj klala in pobijala, namesto da bi se pošteno potrudila in naučila tisto, kar je Miha sklenil, da morata znati.

22. — Oba, Činč in Pluton sta bila pošteno okregana. Potem ju je Miha zaprl za nekaj dni vsakega v poseben pesjak. Deloma za kazen, deloma pa iz varnostnih razlogov, da si ne bi na lepem spet skočila v lase. Vendar je bil ta ukrep odveč. Plutona je popolnoma minila pretepaška žilica in je zdaj tudi on vljudno stopil v stran, če je srečal Činča. Tako si je Činč pridobil vsesplošni ugled in spoštovanje v šoli. Toda ni se prevzel. B i l Je prijazen in prisrčen do vseh svojih součencev in je vneto sodeloval v vseh norčijah, ki so j ih uganjali.

23. — Do psičk je bil pravi kavalir. Njegova največja slabost je bila seveda Aša, ki je tudi hodila v šolo. Pr i Činču si je lahko dovolila vse: grizla ga je in vlekla za ušesa; včasih se je skrila in čakala, da je prišel mimo, potem pa se nepričakovano zaprašila vanj, da bi ga ustrašila. To se ji kakopak ni nikoli posrečilo. Sploh so dnevi v šoli hitro minevali. Vsako jutro je Miha hodil po ovinkih čez bližnje travnike in po gozdu. T u je odvrgel klobuk, tam je izgubil žepni robec, potem spet spustil na tla časopis, ki se je v žepu navzel njegovega vonja. Čez dobro uro je eden izmed učencev tekel po sledi in iskal odvržene predmete.

24. — Kadar je sP. o t lv edu 0 & nastopil

činč. Po sledi se J e ^ koma? 0 , U s t a k g n o vnemo, da ga je v.°° sćjiS0m a J. d o h a j a l . Med njim in Miho se J e -e tmtln * ? Z v ne lo pravo tekmovanje. Miha se** p a > g £ » bi potuhta) čim težjo nalogo, f ^ p e l gj*** bi vedel, da ga Miha izziva,, 3L ^pova n t . l e i n s svojo iznajdljivostjo vedno j e Bg]jP*jQpetU učitelja. No, nekega d n e j „„o^, £ da ga bo ukanil. Pasje sp£ i z š 0 l a n l 0

r t o b r o P ° 2 » a l in je že marsikatei** b 0 d i l ieg a p s a potegnil za nos. Dolgo J * gozdu in so končno skrbno s k * 1 '

H I Š A I Z K O S T I

V B e l i R u s i j i so izkopal i prazgodovinsko ko l i bo, zgrajeno iz lobanj, čel jus t i i n drug ih kos t i več kot 70 mamutov . K o l i b a , podobna šotorom prebivalcev visokega severa,

3 i m a ovalen t lor is , obdaja {j Pa jo širok jarek. Podpi-| rajo jo mamutova rebra, r postavl jena navpično. T l a \ pokr i va 10 do 15 centi

metrov debela plast pepela. Po mnenju sovjetskih arheologov je ta nenavadn a zgradba edina svoje vrste v E v r o p i .

TRI MESECE ZA TRI J A J C A

N e k i po l j sk i fotograf je .bil kaznovan na t r i mesece zapora, ker je vrgel na Mar leno D i e l r i ch t r i jajca, ko je pred k r a t k i m nastopala v varšavski kongresni dvorani . Fotograf, 35-letni Marek Balcerzak, je svoje dejanje pr i zna l . B r a n i l se je, da je hotel umetnico tako javno opomnit i , ker m u kl jub opominu še vedno n i poravnala nekega računa. P r i stavi l je, da je Po l j ska svobodna dežela, v kater i lahko vsakdo javno izraz i svoje občutke pa tud i nezadovoljstvo. Sodnik je fotografa poučil, da svoboda izražanja mnenja še ne pomeni , da se lahko vsakdo vede, kakor se m u zd i . »Spor zaradi neplačanega računa je mogoče tudi drugače uredi t i kot z jajci,« ga je poučil sodnik. »Mladoletniki, p i janci in otroc i s i lahko dovoli jo takšne-izpade, n ikako r pa ne izobraženi l judje, posebno še ne fotografi.«

% m m STOLETIJ V n e k e m h o t e l u se j e s k l a d a t e l j u R e g e r j u

p r e d s t a v i l z n a n k r i t i k , t o d a s k l a d a t e l j se n i d o s t i m e n i l z a n j . D a b i o p o z o r i l R e g e r j a nase , j e začel k r i t i k p r i p o v e d o v a t i , d a j e šel z a pog r e b o m R i c h a r d a VVagner ja . G l a s b e n i k p a m u j e o d v r n i l :

»Wagner j e b i l m r t e v i n se n i m o g e l b r a niti.«

Užaljeni k r i t i k o d i d e i z sobe i n pošl je k m a l u n a t o k R e g e r j u s o b a r i c o s sporoči lom:

»Srčno vas p o z d r a v l j a m i n v a m sporočam, d a p o vaši s m r t i ne b o m šel z a pogrebom. «

R e g e r p a j e p o s l a l s o b a r i c o na za j i n j i na ročil : ,

»Pozdrav i te g o s p o d a i n m u r e c i t e , d a b i j a z p r a v r a d šel z a n j e g o v i m pogrebom.«

F r i e d r i c h I I . se j e t a k o z a n i m a l z a g a r d o , d a je o s e b n o p o z n a l v s a k e g a v o j a k a . Brž k o j e z a g l e d a l v v r s t a h k a k nov o b r a z , je s t o p i l k n o v i n c u i n ga — s k o r a j vse le j v i s t e m v r s t n e m r e d u — vprašal, k a k o se piše, k o l i k o je s t a r , k o l i k o časa j e v a r m a d i i n a l i j e d o b i l k r u h i n zaslužek.

Z g o d i l o se je , d a j e v s t o p i l v g a r d o m l a d F r a n c o z , k i n i z n a l besed i c e nemški. Tovar iš i so ga naučili nemške o d g o v o r e n a z n a n i v r s t n i r e d k r a l j e v i h vprašanj, d a ne b i b i l o zadrege .

N e k a j d n i po zne j e obišče g a r d o k r a l j , z a p a z i n o v i n c a i n začne s spraševanjem, v e n d a r pom o t o m a z d r u g i m vprašanjem:

»Ko l i ko časa s i že v armadi?« »Enaindvajset let , ve l ičanstvo! « s t r u m n o od

g o v o r i nič h u d e g a sluteč F r a n c o z . K r a l j je n e k o l i k o presenečen, a vseeno n a

d a l j u j e : »Ko l i ko p a s i p o t e m star?« »Šest mesecev , ve l ičanstvo! « » T o j e p a že preveč ! « z a g r m i k r a l j , »ali s i

n o r e c t i a l i p a j a z ! « »Oba, ve l ičanstvo! « s i o d d a h n e g a r d i s t . » L e k a j te j e o b s e d l o , d a se igraš z življe

n jem?« vpraša k r a l j i n s t e m četrt im vprašan j e m r a z v o z l a u g a n k o , k o o s t ane mladenič b r e z b e s ed .

Z v o n o v n i s t a slišala. V s a v r a t a so b i l a z a p r t a i n t u s t a b i l a k o t v k l e t i , k a m o r n e p r i d e n o b e n sončni žarek.

— R a d b i v ede l , k a j b o rek e l . Sprašujem se t u d i , ka j b o s t o r i l n j e gov oče . . .

Z a z v o n i l j e t e l e f on . C h a b o t j e b i l t a k o p r e p a d e n , d a j e t r e n u t e k o b s t a l , ne d a b i s n e l slušalko, p o t e m j e slednjič z a m r m r a l s p o g l e d o m n a M a i g r e t a :

— H a l o . . . č e l o se m u j e nagrbanči lo,

o b r v i so se pribl ižale d r u g e d r u g i m :

— S t e o t e m prepričani? M a i g r e t j e slišal o d l o m k e

g l a s u v a p a r a t u , n e d a b i m o ge l razločiti besede . G o v o r i l j e C h a b i r o n .

— S t e p r e i s k a l i hišo? K j e ste zda j l e ? V r e d u . K a r os tan i t e t a m . T a k o j b o m . . .

Z z a s k r b l j e n i m g i b o m s i j e šel z r o k o p o l o b a n j i .

— čez n e k a j časa v a s pokličem.

K o j e odloži l slušalko, je M a i g r e t i z r e k e l s a m o besed i c o :

— I z g i n i l ? — S i pričakoval? I n k e r M a i g r e t n i odgovo

r i l : — Včeraj zvečer se je v r

n i l d o m o v , t a k o j p o t e m k o s t a se v i d v a razšla, to j e got o vo . N o č j e p r e b i l v s v o j i s o b i . D a v i so m u zgoda j m o r a l i v s o b o p r i n e s t i s k o d e l i c o kave .

— I n časopise. — O b n e d e l j a h p r i n a s n i

m a m o časopisov. — S k o m je g o v o r i l ? — T e g a še ne v e m . F e r o r i

i n inšpektor s t a še z m e r o m v hiši i n zaslišujeta služni-čad. M a l o p o dese t i se je v s a družina r a z e n A l a i n a n a p o t i l a k maši z a v t o m , k i ga j e v o z i l hišnik.

— V i d e l s e m j i h . — K o so se v r n i l i , n i nobe

d e n povprašal p o d o k t o r j u . V tej hiši v s a k d o , r a z e n v sob o t o zvečer, živi s a m zase . K o s t a prišla m o j a moža, j e služkinja s t o p i l a v s obo , d a b i sporočila A l a i n u . N i ga b i l o d o m a . K l i c a l i so ga p o vsej hiši. Misliš, d a je p o b e g n i l ?

— K a j p r a v i t i s t i , k i j e stražil n a u l i c i ?

— F e r o n g a j e izprašal. K o t kaže, je d o k t o r odšel z d o m a k m a l u z o s t a l i m i člani d r u žine i n se peš n a p o t i l p r o t i m e s t u .

— N i s o šli z a n j i m ? M i s l i l s e m . . .

— J a z s e m d a l n a v o d i l a , na j ga z a s l edu j e j o . M o r e b i t i s i j e p o l i c i j a m i s l i l a , d a v nede l j o z j u t r a j t o n i p o t r eb n o . N e v e m . Če ga ne p r i m e m o , b o d o l j u d j e t r d i l i , d a s e m m u n a m e n o m a p u s t i l čas, d a je l a h k o p o b e g n i l .

— T o b o d o r e k l i z a gotovo .

— P r e d p e t o u r o p o p o l d ne n i v l a k a . A l a i n n i m a a v t a .

— T o r e j n i daleč. — Misliš? — čud i l b i se, če b i ga n e

našli p r i n j e g o v i l j u b i c i . N a v a d n o se z m u z n e k n j e j šele zvečer, k o je t e m a . A m p a k v i d e l j e n i že t r i d n i .

M a i g r e t n i d o d a l , d a j e A l a i n u z n a n n j e gov o b i s k p r i n j e j .

— K a j p a t i j e ? — j e v p r a šal p r e i s k o v a l n i s o d n i k .

— Nič . B o j i m se, t o j e vse . N a j b o l j e bo , če j i h pošl ješ k n j e j n a d o m .

C h a b o t j e t e l e f o n i r a l . N a to s t a o b a o b s e d e l a molče d r u g n a s p r o t i d r u g e m u v p i s a r n i , k a m o r še n i v s t o p i l a p o m l a d i n k j e r j i m a j e zelen i senčnik s v e t i l k e d a j a l v i dez b o l n i h l j u d i .

7. p o g l a v j e

L U I Z I N Z A K L A D

M e d t e m k o s t a čakala, j e M a i g r e t n a v s e m l e p e m i m e l n e p r i j e t e n občutek, k o t d a g l e d a p r i j a t e l j a s k o z i povečevalno s t e k l o . C h a b o t se m u j e z d e l še bo l j p o s t a r a n , še bo l j m e d e l , k o t je b i l ob njeg o v e m p r i h o d u predvčerajšn j i m . V n j e m j e b i l o r a v n o še d o v o l j živl jenja, moči , o s e b n o s t i , d a j e l a h k o živel, k o t je pač živel, k o p a j e usod a nepričakovano, k o t se j e z g o d i l o z da j , o d n j e ga zaht e v a l a neka j več t r u d a , se j e sesede l , sramujoč se, d a j e t a k o b r e z vo l j e .

V e n d a r to n i b i l a p o s l e d i c a s t a r o s t i , to b i k o m i s a r p r i sege l . Na jbrž j e b i l o zme

r o m t a k o , M a i g r e t se je nekoč m o t i l , v času, k o s t a b i l a študenta i n k o j e p r i j a t e l j u z a v i d a l . T a k r a t je b i l C h a b o t zan j z g l ed srečnega m l a d e n i ča. V F o n t e n a v u g a j e m a t i , k i j e b i l a d o n j ega n a d v s e s k r b n a , s p r e j e m a l a v u d o b n i hiši, k j e r so s t v a r i i m e l e tr d e n i n n e s p r e m e n l j i v v i de z . V e d e l j e , d a b o p o l e g te hiše p o d e d o v a l dve a l i t r i k m e t i j e , i n v s a k m e s e c j e d o b i v a l d o v o l j d e n a r j a , t a k o d a ga j e p o s o j a l tovar išem.

M i n i l o je t r i d e se t let i n C h a b o t j e p o s t a l , k a r je m o r a l p o s t a t i . D a n e s se j e o n obračal k M a i g r e t u i n ga

p r o s i l pomoči . M i n u t e so t ek l e . S o d n i k se

je d e l a l , k o t d a p r e l e t a v a l i s t i n e v n e k i m a p i , v e n d a r m u p o g l e d n i s l e d i l n a t i p k a n i m v r s t i c a m . T e l e f o n n i i n n i

z a z v o n i l . P o t e g n i l je i z žepa u r o . — Z a v t o m n i t r e b a n i t i

pe t m i n u t , d a prideš t j a . R a v n o t o l i k o n a z a j . Z d a j b i že m o r a l i . . .

B i l o j e četrt čez p o l d n e . N e k a j m i n u t s t a moža gotovo p o t r e b o v a l a , d a s t a se v hiši o g l e d a l a .

— Dober večer! — Če ste začele igrati

ob treh, ste gotovo že precej h r i pave . . .

11'—

a.

— Kar stojva še malo, danes je tako in tako kopanje na vrst i . . .

c i f ' S oko, k i j i je po-v r ni V z n e m i r j e n a ženjV:t>B„ °B!la s p r e g o v o r i ti d ^ ko t : »Da « .

S d o n a J g n a c i a je J| i ^ - l e t n i H a d y U m -

ba*J <w L l -b i je . T r i mese

c i 0 & i j i - s e j e v r n i l

v iti , • k o v i n o s pov r -njf^' n v i d o r n .

0Pe**acija očesa s pomočjo zoba, kosti in plastične mase

CVETOČA ITALIJA VABI!

V Trs t lahko potujete v soboto, 26. marca . S A P T U R I S T Brežice pr i re ja tedaj enodnevni izlet za 69 N d i n na osebo- Vsak udeleženec lahko zamenja še 116 N d i n za l i re , da bo ime l denar za drobne izdatke- Pri javite se, ne bo vam žal! Odhod i z Brežic bo ob 7. u r i z jutraj '

ri^T v n i k a v - ^s 1 ^ 1

• s U l Jpp Pomembne uspehe J ^ ^ c i j i očesa. Ce bodo J J n J i eksper iment i te u s pcf Potrdili, bodo zdravniki /,? r ihodnje ve l iko bolj uči'1'" cojj zdravi l i najpogo-s t eR °»ko s i e p i i a _ p o . škoCf^Bnice. K i r u r g Kasy in f u ^ r u r g Bradley sta cepil^Cetn° l e f o roženice ' i a i ^ n a r n e s t o obolele. P !'-v;nr. , 3 k l ' s i presajevanja pl*S i e

e C ^ 5 5 0 b i l i n e u s P e š -ni, K kemična reakci ja tele"1čno ^ t o m at ično zavrni la our : , snov. Zdaj je Brad -leJ ;,n ' C e Pič, k i je se-s t ifl ok l e č e Premera 2 mi' 1 , ? * V l r j a . o k v i r je na-r c , j ' " ^ f e S P ? m i l i m e t r a debe-l i 0 V < boi z o b a i n k o s t i

i n ta cepič o r i ^ i ne zavrne kot tu-

PRED OBČNIM ZBOROM TD KOČEVJE

Zanimiv predlog SAP N a zadnji seji Turističnega

društva Kočevje so razpravl j a l i o predlogu podjetja S A P L jubl jana, po katerem naj b i T D in S A P organiz ira la skupn i turistično in format ivn i urad . Po tem predlogu naj b i nov i u rad oprav l ja l iste zadeve, kot j i h je že dosedanji u rad Turističnega društva ( informacije, prodaja spominkov , posredovanje tur i stičnih sob i td , razen tega p a še organizaci jo iz letov.

KOČEVSKE

nabavo viz, menjavo denarja, prodajo vozovnic i td . Tur is t i čni delavci so na seji i z raz i l i bojazen, da ne b i morda po združitvi S A P začel opuščati vse tuiistične dejavna osti , k i niso ekonomske. Sk l en i l i so, da bodo o predlogu S A P odločali na občnem zboru T D , k i bo predv idoma 27. marca .

Občni zbor TD Grmada

V soboto, 19. marca , bo v gost i ln i Petrič ob 18- ur j občni zbor Turističnega društva, na katerega so vabl jeni vs i člani i n pr i jate l j i tu r i zma .

Predlog za novo avtobusno progo

Občani V a s — F a r e i n bližnjih nase l i j s o sedn j e H r v a t s k e so p r e d l a g a l i S A P L j u b l j a n a , na j b i šols k i a v t o b u s , k i s t o j i v V a s -F a r i 5 u r n a d a n , začel voz i t i t u d i n a r e d n i p r o g i d o Kočev ja . A v t o b u s na j b i o b 9. u r i o d h a j a l i z B r o d a n a K o l p i v Kočev je , k a m o r b i se p r i p e l j a l o k o l i 10. u r e . I z Kočev ja na j b i se vračal o k o l i 12. u r e . T a p r e d l o g so u t e m e l j i l i s tem, d a b i se v r n i l i l j u d j e i z t eh k r a j e v , k i i m a j o opr a v k e v Kočev ju , p r e j dom o v ; t u d i šolarji i z Kuž-l j a b i se v r n i l i p r e j d o m o v ; r a z e n t ega p a b i se .izboljšale t u d i a v t o b u s n e i n poštne zveze s č ab rom.

SZDL V KOČEVJU O A K T U A L N I H VPRAŠANJIH K M E T I J S T V A

Ž i v i n o r e j a še ni donosna Poljedelstvo pridobilo, živinoreja ne — Štirikrat plačan hlev — Naj ne bo neizkoriščene zemlje! — Samo zaradi dobrih člankov svinjereja verjetno ne

bi bistveno napredovala

Občinski odbor S Z D L K o čevje je p red k r a t k i m organiz i r a l razgovor o kmet i j s tvu, k i so se ga udeležili najpomembnejši delavci s področj a kmet i js tva v občini. Namen sestanka je b i l , da b i se pogovor i l i o najvažnejših vprašanjih, k i zavirajo večjo proizvodnjo i n produkt ivnost v kmet i js tvu. Razgovor je b i l organiz i ran v zvezi s predkongresno aktivnost jo S Z D L .

Preds tavn ik i kmet i js tva so poudar i l i , da je z novo gospodarsko reformo pr idob i lo sadjarstvo, poljedelstvo i n vinogradništvo več ko t so z ozi-r o m na naš standard pričakoval i , živinoreja p a še vedno n i ekonomska. Cene še vedno povsod rastejo, le v živinorej i so stabilne. Pričakujejo pa , da se bodo vsaj cene prašičem povečale.

Nadal je so men i l i , da je družbeni sektor preobremenjen z dajatvami, saj mora na p r imer hlev (al i kaj drugega) ka r štirikrat" plačati (obrest i od poslovnega sklada, druge obrest i , amort izaci ja) . Družbeni sektor je sploh občutno bol j obremenjen z dajatvami kot zasebni.

K o so govor i l i o sodelovanju med zasebnim i n družbenim sektorjem kmeti jstva, so ime l i več pr ipomb in predlogov. Predlagal i so, da b i družbeni sektor dal kmetom v najem zemljo, k i zanj n i

J

interesantna. Poudar i l i so, da kooperacijo med kmetom in družben i m sektorjem zavirajo predvsem nestabilne cene. Razen tega je strokovna pomoč June tom slaba, ker pr imanjkuje " s t rokovn jakov . Zasebni sektor kmeti jstva b i za večjo proizvodnjo potreboval tudi znatna finančna sredstva (za nakup živine, ureditev hlevov, nakup kmet i jskih strojev i td. ) . Kmetje denarja nimajo, razen tega pa ga n ima za tako kredit iranje na razpolago n i t i družbeni sektor.

Kmet i j c i so načeli še več problemov vasi i n kmeti jstva, ob zaključku razprave pa je eden izmed pr isotnih inženirjev poudar i l , da se m u zdi najnujneje, da naš delegat n a kongresu S Z D L razpravl ja o odnosih med novinarstvom in kmeti jstvom, ker se v kmetijstvo ž « vsakdo v t ika , če ima kaj pojma o njem a l i pa ne. Meni l je, da slabi članki kmeti jstvu precej škodijo. Navedel je dva pr imera iz republiških časnikov in dodal, da tudi naš časopis (Dolenjski l ist ) n i nič boljši. D iskutant je imel nedvomno prav, da smo za (morebit i ) slabo novinarstvo k r i v i s labi novinar j i , dvomimo pa, da b i samo zaradi dobr ih člankov bolje rastel k romp i r oziroma napredovala naša svinjereja. Zato bodo verjetno mora l i poskrbeti kmet i jc i !

Glavne ugotovitve razprave so bile:

P r i nas je v pr imerjavi z drugimi občinami visok odstotek zemlje v družbeni last i . Na j t i je treba način, kako b i zemljo na krasu in v hr ibov i t ih predel ih čimbolje i zkor is t i l i . Proučiti b i b i lo treba, katere površine so primerne le za pašo, katere za košnjo i n katere za obdelavo. K G P b i moralo vložiti več naporov za izkoriščanje zemlje v bližini svojih kmet i jsk ih obratov.

DROBNE IZ KOČEVJA 3 K L J U B PROŠNJAM, opozori

l om in občinskem odloku s i še vedno nekateri nesramni avtomo-bi l l s t i privoščijo vožnjo po atlet, sk ih stezah športnega stadiona v Gaju. K a j taka vožnja naredi na razmočeni stezi, s i lahko predstavljamo. Zadnj i pr imer je b i l pravočasno-odkrit ter upamo na strogo kazen in na povračilo škode.

?3 I/ .NENADNO S L A B O V R E M E bo delno zopet zavrlo gradbeno dejavnost. Podjetje Z IDAR bo gradi lo za trg še dva 24-stanovanjska bloka v Podgorski u l i c i v podaljšku novih stolpičev. Enega bodo začeli graditi spomladi , enega pa v jeseni. S tema b lokoma bo gradnja v Podgorski u l i c i zaključena, nakar bodo ul ico dokončno uredil i . Z izkopano zemljo za temelje bodo zasuli tudi ostanke nekda-

Poprav l jamo t i skarsko napako iz oglasa

Rudnika rjavega pre moga v Kočevju,

k i bo na drug i J A V N I P R O D A J I

17. marca 1966 proda l |

zgradbo (gostilno) v Š^'ki vasi št. 2

I zk l i cna cena znaša 50.000 N d in (petdeset tisoč novih dinarjev), in ne 40.000 novih dinarjev, k a k o r je ^ bilo po pomot i t iskano, a

UREDNIŠTVO L I S T A fi

njega bajerja na t ravn iku pred Podgorsko ul ico i n domom telesne kul ture . Za stolpiči bodo odstran i l i dotrajane kuni i ce , zasilne svinjake i n obžagali prevecMcošate in delno posušene kostanje. Tako bo nastal nov, zelo lep predel mesta.

H L E P O IN P R A V I L N O J E , da ob raznih prazn ik ih i n proslavah okras imo spomenike in spominske plošče iz N O V . Vendar je naša skrb zanje nekol iko površna, ker kasneje nihče ne odstrani posušenih šopkov in vencev.

Q P R I H O D N J E DN I bo šlo vel iko mladeničev na odsluženje kadrovskega roka. V fantovskih družbah je te dni precej živahno, saj su nekateri poslavljajo, ko odhajajo, drugi pa proslavljajo pr ihod iz vojske. Pravi lno b i b i lo , da b i mladinska organizacija pr i red i la skupni poslov i ln i večer za vse one, k i odhajajo na to državljansko dolžnost.

O P O M A N J K A N J E N E K A T E R I H N A D O M E S T N I H D E L O V presega is vse meje. Trgovine i n skladišča so polna najrazličnejših gospodnij-sk ih električnih strojev, toda gorje, če se tem strojem pokvar i naj-skromnejši delček! Ce se na pr i mer strga pogonski jermenček sesalcu, ga lahko mirno daš v kot in tvojih težko prihranjenih 75 t i sočakov je brez kor is t i , ker jer-menčka ne dobiš nikjer. Tako je še z drug imi stroji in treba je imet i srečo, da stakneš potrebni del , k i te reši iz zagate. Lahko sicer daš strojček v popravi lo podjet ju, toda nc sme te presenetiti račun, kot nas je presenetil zadnjič, ko je na njem pisalo, da je bi lo porabljenega materiala za 1/.00 dinnriev, zn rleln pa je b i lo treba p l a h t i 1P dinarjev. Račun imamo v arhivu.

K G P se je postavilo na stališče rentabilnosti proizvodnje i n ekonomike. Posledica tega je, da n i prašičev na trgu (v kočevskih prodajalnah že nekaj tednov n i svini-ne).

Večina problemov kooperacije b i b i la rešena, če b i b i la zadovol j iva oskrba kooperantov z umetn im i gnoj i l i , zaščitnimi sredstvi (škropljenje sadnega drevja), če b i b i la urejena zamenjava nekater ih semen, zboljšana organizaci ja odkupa i n večja ter boljša strokovna pomoč kmetom. Pogoj za kredi t i ranje kmetov naj b i ne bile samo čvrste pogodbe. K G P naj b i kmete oskrbovalo tudi z gradbenim mater ia lom.

K m e t i j s k i h strokovnjakov je premalo čutiti p r i praktičnem delu tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Uspeh v kmet i js tvu ne b i smel i iskat i le skoz i cene in komerc ia l ne učinke, ampak naj b i b i l uspeh posledica dobrega strokovnega dela.

M e d d rug im je bi lo omenjeno še, da je K G P uvedlo kooperaci jsko rejo telet; da je treba ponovno proučiti, katera zemlja je interesantna za družbeni sektor; da je potrebno kmete obdržati na zemlj i i n da so se nekatere določbe zakona o dedovanju verjetno preživele (ena izmed posledic zakona je, da se zemlja d rob i na vedno več lastnikov) .

J . P.

Vedno z n o v a : cene l e s a ! H N A Z B O R I H V O L I V

C E V , k i so b i l i te dn i v vaseh ribniške občine, so z last i razprav l ja l i o gozdarstvu i n zakonu o gozdovih. Ponekod so občani negodovali , češ da se n j ihov i pos lanci premalo zanimajo zanje. L judje zamerijo poslancem zlast i to, da n i so prišli mednje, preden je b i l sprejet zakon o gozdovih. Zakon je namreč pr izade l predvsem kmete, ka t e r im je b i l gozd glavni v i r dohodka. Ljudje se tud i sprašujejo, zakaj dobi hrvaški sosed za les več denarja kot s lovenski posestnik. Slišali pa so, da kroži predlog, naj b i za les (kot npr . za živino, pol jske pridelke itd.) obveljalo načelo proste prodaje.

Jelenov žleb za občinski praznik K e r se bliža občinski praz

n ik — 26. marec pozivamo vse, k i so j i m zaupani spomen ik i iz N O B , da uredi jo nj ihovo okol ico in j i h okrase s cvetjem. Ne opušča.jmo svoje dolžnosti in skrb imo za nj ihovo čimlepšo podobo!

K o m i s i j a za spomeniško varstvo v R i b n i c i

Združitvena konferenca 26. marca

Pred Kra tk im je imela organizacija rezervnih o f e r j e v in podoficirjev v Ribn.c - . , k i i m a 184 članov, letno konferenco. Na njej so razpravljal i o dosedanjem delu, strokovn i vzgoji i n de lu združenja. V bodoče bodo še temneje sodelovali z Zvezo borcev. I zvo l i l i so nov-' vodstvo m delegate za združitveno ob činsko konferenco, na kater i se bodo verjetno na dar- občinskega p r a z n i k i , 26. maTca združile Z B , združenje vojašk i h vo jnih mva l 'dv/ in združenje rezervnih 'ficir„'ev i n podoficirjev - r

Požar v Sajevcu 9. marca je v dopoldanskih

u rah p r i K l u n o v i h v Sajevcu p r i R i b n i c i i zb ruhn i l požar. Upepel i l je gospodarsko poslopje s k r m o z o rod iem i n s po l j sk im i pr ide lk i Kl jub tem u , da so gasuci h i t ro prišli i n gasi l i . N j i m gre zahvala, da so požar omej i l i i n preprečili še večio škodo. Ogenj je povzročil otrok, k i se je

I igral z vžigalicami.

• P R E D A V A N J A O K M E T I J S T V U bodo te dn i v večj i h k ra j ih ribniške občine. 19. marca bo prvo tako predavanje v Sodražici, pričelo pa se bo ob 8. u r i . Sodeloval i bodo kmet i j sk i s t rokovn jak i iz L jubljane. Kasneje bodo predavanja v vseh večjih kra j ih . Kmetova l c i bodo nedvomno pr i s luhn i l i s t rokovn i besedi. Predavanja bo p r i r ed i l a ribniška kmet i j ska zadruga.

• V R E T J A H P R I LOŠKEM P O T O K U so ime l i 13. marca ustanovni občni zbor

gasilskega društva. Do zdaj so b i l i gasi lc i iz te vasi v gas i l skem društvu Hrib—Loški potok, odločili pa so se, da ustanovijo svoje društvo. Z vel iko udeležbo na ustanovnem občnem zboru so pokaza l i , kako zelo se zanimajo za društvo. Dogovor ih so se, da bodo začeli zb i ra t i sredstva za zgraditev gasi lske shrambe i n nakup motorne brizgalne. Retje je ve l ika vas, šteje nad sto hiš, gasilcev pa i m a nad 70.

-r-

USPEHI RIBNIŠKEGA MUZEJA V R i b n i c i deluje muzejsko

društvo, k i i m a v gradu etnografski muzej . Lansko leto s; ga je ogledalo okrog 5.000 obiskovalcev, od tega 3.000 šolarjev- Muze j , k i ga vodi pr izadevni Janko Trošt, dela

Vandalizem mladih objestnežev

Ribniški grad je največja turistična znamenitost kra ja , saj si ga ogleda vsako leto ve l iko turistov. Zato je obsojanja vredno i n nerazumlj ivo početje m lad ih nepr idipravov, zlasti šolske in poldorasle mladine, k i je v svoj i objestnost i naredi la v gradu precej škode. Razbite so vse viseče svet ; lke, uničeni napis i na vhodih v muzejske prostore, popisanj z idov i in redno po-nesnažen muze jsk i hodnik. Potreben je stalni čuvaj, k i bo skrbe l za red v času, ko je muzej zaprt. Poškodbe je treba poprav i t i , povzročitelje škode pa pok l i ca t i na z&go vor!

R E S E T O

pod težkimi pogoji , ker ni dovolj sredstev. K l j u b t emu so dosegli lepe uspehe. R ib niški muzej se je po posredovanju Akademije znanost i in umetnost i iz Ljubl jane lan i udeležil mednarodne razstave igrač v Bas lu v Š ' i c i z 42 p r i m e r k i .esenih i n lončenih igrač domače obr t i . Zato je prejel priznanje i n zahvalo. Državnemu muzeju n a Dunaju je posredoval p > lat-ke i n pojasni 'a o domači obrt i bivših Koče var jev. 'Sodeluje tudi z Gozda r sk im muzejem v L jub l jan i o ribniškem žagarstvu, k i jo med najstarejšim v Sloveni j i . — r

V Ribnici politična šola

V R ibn i c i že od 25. februarja deluje dvakrat na teden politična šola. Zanjo se je pr i jav i lo 28 kandidatov, obiskuje pa jo nekaj nad polovico. V šoli proučujejo predvsem dogajanja v občini i n domačih delovnih organizaci jah, poslušajo predavanja o dogodkih v svetu, o samoupravl janju, o no t ran j i zakonodaji ter o p rob l emih sodobnega delavskega gibanja, šola deluje v okv i ru delavske univerze R ibn i ca in bo trajala do 15. aor i la .

80 LET UČITELJICE ANSCE GABRIČ Skromno, a požrtvovalno

učiteljico, ki je 40 let poučevala mladino, je te dni v Gregorju presenetil obisk pionirjev osnovne šole, ki so ji prišli voščit za njen 80. rojstni dan.

Jubilantka se spominja, v kako težkih in negotovih razmerah je poučevala med vojno na Gregorju, ko je bila šola požgana. Nekaj časa je vodila šolo v Albinini hiši. nato

pod Perovškovim kozolcem in ko je nastopil mraz v Oblakovi 'gostilni. Kljub zelo težkim razmeram pa je pripeljala svoje učence čez tri razrede osnovne šole, za kar so ji še danes hvaležni.

Učiteljici. Gabričevi želijo vsi znanci in domačini lepo jesen življenja ter zdravja, da bi jo v trdnem koraku še videvali v gregorskem višavju! V. P.

S t a r i g r o f A l b i n j e i m e l n a v a d o , d a j e z a r a d i k o r i s t n i h zvez p o v a b i l v s a k o l e t o n a Otočec v i s o k e u r a d n i k e i z bližnjega m e s t a . K o p a so p i j a n i g o s t i g r a d z a p u s t i l i , so M a r g h e r j i u m a z a n e k o z a r c e z m i z r a z b i l i , češ d a se plemiču ne spod o b i , d a b i p i l i z čaše, i z k a t e r e se j e b i l n a c e j a l p l ebe j ec , p a na j b o t u d i p r o f e s o r a l i p r e d s e d n i k s od i šča. Sa j j e otoški večkrat d e j a l i n , t a k o p r a v i j o , t u d i v e r j e l , d a se začne č lovek šele z barone iv..

N a p u h h o d i p r e d p a d c e m ; t u d i p o g r a d o v i h . M a r g h e r i j e v s k a ohol o s t je b i l a k r u t o ponižana, k o j e grof ična F l o r e n t i n a svo j e presenet i l a z i z j a v o , d a b o v z e l a domačega h l a p c a i n koči jaža I v a n a . N j e j j e b i l o t a k r a t štiri inštirideset, h l e va r -j U šestindvajset let . I v a n a J o r d a n a , k r e p k e g a , p o s t a v n e g a i n p a m e t n e g a f a n t a i z R u h n e v a s i , s i j e b i l a p r i l e t n a grof ična v h l e v u o s v o j i l a , z a n o s i l a i n ga k l j u b o v a l n o zah teva l a z a moža. B i l a j e sreča, d a vsa j n a d u t e g a očeta n i b i l o več m e d živ i m i : u m r l j e l e t a 1899 v deve t in -šestdesetem l e t u , s t a r o s t i . P a t u d i F l o r i n e g a b r a t a R u d o l f a i n t r i ses t r e j e p r e v z e m a l a g r o z a . G r o f j e s t o r i l vse, d a b i prepreči l nezaslišan o s r a m o t o . U g l e d n e g a šentjernej-sk^™ m e s a r j a i n krčmor ia A n t o n a M'' ie r o t i l :

»Fanta poznaš, saj j e služil z a

p a s t i r j a p r i t v o j i h b e l o c e r k o v s k i h s o r o d n i k i h ; p o n u d i m u m o j e g a den a r j a z a p o t v A m e r i k o i n še boga to n a g r a d o m u d a m , s a m o d a se n i k o l i več ne vrne.«

P a j e otoški kočijaž županu zv i to pomežikni l :

»Amer iko i m a m t u k a j , b o m k a r ostal.«

T o j e b i l o l e t a 1903. P o r o k o so o p r a v i l i b r e z h r u p a , s k r i v a j z a zap r t i m i v r a t i p r i f a r i v B e l i c e r k v i . Z a pr ičo so m e d štir imi očmi p r o s i l i m e s t n e g a n o t a r j a d r . A l b i n a P o z n i k a , k i j e s e s t a v i l t u d i ženito-v a n j s k o p i s a n j e , i n f a r n e g a k a p l a n a Štefana Terškana.

K a k o o p r a v i j o J u d j e z a hčerko, k i j e v z e l a n e v e r n i k a , p o g r e b n e obr ede i n n a n j o n a t o p o z a b i j o , t u d i o g r o f i c i F l o r i n i s o n a Otočcu več g o v o r i l i . O b z i r n i gos t j e i n p r i j a t e l j i n i s o p o n je j vpraševali i n j e n i s o več o m e n j a l i .

N a s a m o t n e m otoškem M a r o f u p o d Draškovskim g r a d o m je g r o f R u d o l f , k i j e p r e d s v e t o m o s r a m o čen povešal oči, z a deset tisoč gol-d i n a r e v F l o r i n e do t e s e z i d a l i zobčenemu p a r u s r e d i p r i j e t n e g a pa r k a o k u s n o v i l o , p o d o b n o l o v s k e m u d v o r c u , i n u r e d i l t r d n o kmečko gos p o d a r s t v o . T u se je J o r d a n o v i m a r o d * l e d i n i o t r o k , s i n A l b e r t , d o b r o , p r e p r o s t o i n p r a v nič domiš l javo

b i t j e , k i p a j e pozne j e , v o s vobo d i l n i v s t a j i , o d i g r a l o v r o k a h sp le t -k a r s k e i n častihlepne ženske p o n i žujočo i n dramatično v l o g o z žal o s t n i m k o n c e m .

P o p o r o k i p o g u m n e grof ične F l o r e so s i M a r g h e r j i r a z d e l i l i ime t j e : n a Otočcu s t a o s t a l i najmlajši s e s t r i R o d r i g a i n K a t i n k a , S t a r i g r a d p o d Trško g o r o p a s t a d o b i l a s e s t r a A l b i n a i n b r a t R u d o l f , j u r i s t i n o k r a j n i g l a v a r v R a d o v l j i c i . M e d p r v o s v e t o v n o v o j n o j e k o t k a p e t a n z b i r a l v N o v e m m e s t u »mladostre lce « . V p o k o j u n a S t a r e m g r a d u j e n o s i l d o l g o b r a d o , zav o l j o k a t e r e so ga i m e l i n e k a t e r i z a g o z d a r j a . B i l j e d o b e r , s k r o m e n i n pobožen s a m e c , k i j e s s t r t i m plemiškim p o n o s o m plačeval z a g rehe očetov. V d a j a l se j e e d i n i nedolžni m a r g h e r i j e v s k i s t r a s t i — lov u . P r e d s m r t j o v l e t u 1929 j e v zad r e g i , k o g a na j se p o l e g ses t r e v o p o r o k i s p o m n i , p o d a r i l d e l poses t v a s v o j e m u kočijažu V e b r u , k i je v ze l g r a j s k o k u h a r i c o i n »pol gospodarja« Nežko . Z d e l o se je , k a k o r d a hoče g ro f p o p r a v i t i n e k o s t a r o k r i v i c o , s t o r j e n o h l e v a r s k e -m u s t a n u . S p r a v l j e n t a k o s h l a p c i i n kočijaži je p e t i n s e d e m d e s e t l e t s t a r v l e t u 1929 u m r l n a S t a r e m g r a d u .

S S E J E O B Č I N S K E SKUPŠČINE V B R E Ž I C A H

Is kmetije letos 11.000 Mšm km Proračunski dohodki bodo znašali 990.000 novih dinarjev - Vseh potreb ne bo mogGČe zadovoljiti. Odborniki se niso strinjali s prvotnim predlogom o količinah lesa za kmečka gospodarstva - Dopolnili so odlok o preživninah

N a zadnj i seji občinske skupščine v Brežicah so odb o r n i k i predzadnj i ponedeljek najprej obravnaval i gradivo za zbore volivcev, kj obsega pregled dela skupščine v preteklem letu, lansko porabo proračunskih sredstev in predvidevanja za letos. Proračunski dohodk i bodo to leto znašali 990.000 Ndinar jev in bolikšnj smejo b i t i tud i izda tk i . Upo rabn ik i proračuns k i h sredstev so s icer zahteva l i 1,153.000 N d i n , vendar se bodo m o r a l i zadovol j i t i z zmnnjšano vsoto.

Za tem so odborn ik i sprejel i poročilo o de lu sveta za kmeti jstvo, nakar je s led i la dolga vrsta odlokov. Seja se je razživela z last i p r i obravnavanju od loka, k i določa količino lesa za uporabo v kmečkih gospodarstvih. Predlog je b i l za 9000 kubičnih metrov, s ka te r im pa se odbo rn ik i n iso s t r in ja l i . Predlagal i so 11.000 kubičnih metrov za celotno brežiško območje i n za to količino tud i glasovah.

Spre je l i so še odlok, po katerem se gospodarjenje z gozdov i prenese na Kme t i j sko gozdarsko podjetje v Brežicah. Ob tem predlogu se je

B R E Ž I Š K E

V E S T I

prav tako razv i la živahna razprava. Nato so izglasovali odlok o zat i ranju i n preprečevanju ras t l insk ih bolezni ter škodljivcev.

N a seji so dopo ln i l i odlok o preživninah, da b i z zviševanjem življenjskih stroškov lahko spremin ja l i tud i višino preživnine. Odobr i l i so predlog za najetje posoj i la p r i ce l jski k omuna ln i bank i , da bi z n j im lahko poravna 'a l i

izdatke za prvo tromesečje 1966- Premost i tveno posoj i lo bo znašalo 300.000 N d i n .

N a predlog sveta za šolstvo so sprejel i še odločbo o ustanovi tv i šolskega računovodskega servisa, k i bo posloval kot samosto jn i zavod. Razpravo o pre imenovanju zdravilišča čateške Topl ice v zavod za medic insko rehabi l i tacijo so odložili za naslednjo sejo.

PREDLOG: ŠOFERJEM ZA 12 PRIZNANO 16 MESECEV

Letne konference Združen ja šoferjev in avtomehani.tov v Brežicah se je 13. marca udeležilo nad 40 članov, ka r je glede n a zaposlenost šoferjev, k i niso pros t i celo v nedeljo, povsem zadovolj ivo. Združenje je imelo v m inul em pos lovnem letu oko l i 20 rednih i n več posvetovalni i sej s posameznimi odborn ik i ter kakšnih 200.000 dinarjev v blagajni. Člani dolgujejo še oko l i 300.000 dinarjev č ana-rine, to pa je — če pomis l i mo, d a je članarina edin i v i r dohodkov združenja — znatna vsota. Pohvalno je, da člani skrbe za tiste, k i s j se ponesrečili. Tako so ponesrečenemu članu Kržanu, katerem u so mora l i amput i ra t i nogo, že t r ik ra t p o d a l i denarno pomoč, denar pa zbra l i s samopr i spevkom. T u d i v pr i hodnje bo ostal v navad; ta

N O V O V BREŽICAH B O B N E D E L J A H B O D O S P E T

N A P R O D A J ČASOPISI. Turistična poslovalnica SAP v Brežicah j i h bo prodajala v dopoldanskih urah. S tem bo ustregla mnogim občanom, k i so že nekaj časa zaman spraševali, kje b i lahko kup i l i časnike. Včasih j i h je prodaja la-knj i garna, zdaj pa je tudi ob nedeljah zaprta. V poslovalnici SAP se oglasite že to nedeljo! N a zalogi bo imela predvsem Dolenjski l ist , kisneje pa tudi vse druge dnevnike in tednike v slovenskem in srbohrvaškem jez iku.

m V P O N E D E L J E K Z J U T R A J SO V P O S L O V A L N I C I K R K E sred i mesta uslužbenci opazi l i , da je nekdo p r i zadnjem vhodu v l omi l v trgovino. Sprva so meni l i , da gre za večji v lom, potem pa so ugotovi l i , da je to le začetniško dejanje mladoletnikov, k i so s i zaželeli salame. Zvedeli smo, da iz

trgovine niso odnesli večje vrednost i .

S V N A R O D N E M D O M U SO S E M I N U L O S O B O T O zbral i posavski študentje, k i so pr i red i l i ples z brucovanjem. Povabi lu se je odzvalo precej občanov in zabava je pri jetno potekala. K l u b posavskih študentov bo brucovanja prire jal vsako leto.

• S L O V E N S K I O K T E T J E danes teden zelo navdušil poslušalce v prosvetnem domu. Dvorana je bi la zasedena do zadnjega kotička, česar prej ob takih priložnostih v Brežicah niso b i l i vajeni. Temu edinstvenemu vokalnemu ansamblu so v imenu občinstva po končanem nastopu zaželeli vel iko uspehov na turneji po Združenih državah in Kanad i z željo, da b i se po vrni tv i spet čimprej ustavi l i v Brežicah.

način. V razpravi so relOS da je 35 let delovne dobe za šoferje preveč, ker je delo za volanom prenaporno, i n so predlagal i , naj b i se za opravl jenih 12 mesecev štelo 16 mesecev delovne dobe D V .

Občni zbor AMD v Brežicah

V nedeljo dopoldne je b i l v Brežicah občni zbor A M D . Prišlo je oko l i 60 članov, pogrešali pa smo domače predstavnike ObS in družbenih organizacij, saj ni b i lo prav nikogar izmed nj ih ! Razprava se je dotakni la marsičesa, tudi neplačane članarine. Izvol i l i so 3 nove člane odbora in skleni l i pr i tegniti v A M D čimveč šoferjev-amaterjev in ljubiteljev avtomoto šporTi D. V7.

Našli so prostor za brežiško godbo Brežiška godba na pihala

že leta moleduje za prostor , v katerem b i lahko nemoteno vadila. Predlogov je b i lo več in nekaj časa so člani upa l i , da bodo smel i v Prosvetni dom. T a želja se j i m n i izpoln i la . Zdaj so končno našli pravo možnost. V glasbeni šoli prav te dn i preurejajo sobo zanje in kma lu se bodo lahko presel i l i tja.

Matični urad Artiče Februarja doma ni bilo rojstev.

Poročil] so se: Jožef Lapuh, pos. s in iz Glogov broda, in Mar i ja Zakšek, pos. hči iz Si lovca; Anton Zakšek, pos. šin iz Si lovca, in Gabri je la Gerjevič. poljedelka iz Raven; Blaž Gorešek, delavec iz Otoka, in Mar i j a Cizel , gospodinjska pomočnica u Obrežja. Umr la sta: Ivan Turk , preužitkar iz Pečic, 85 let i n Franc Šekoranja, preužitkar iz Zgornjega Obreza, 89 let.

Premalo stanovanj za ruimk Stanovanj, k i j i h je zgradi l

rudn ik Senovo za rudarje, je še vedno vel iko premalo. Po vo jn i je b i lo zgrajenih 148 sta-

V Krškem se pripravljajo

na Planico 66 35 di jakov papirniške strokov

ne šole iz Krškega bo obiskalo letošnje smuške polete na prireditv i P L A N I C A 66. Iz Krškega bodo odpotovali z v lakom že 25 marca zvečer, tako da si bodo lahko ogledali tudi sobotni program skokov. V soboto popoldne bodo p r i redi l i izlete v okol ico Kranjske gore i n na Vi trane. V Kran j sk i gori bodo prespali in s i v nedeljo ogledali še glavno prireditev na ve l ik i planiški skaka ln ic i , nato pa se bodo z v lakom v rn i l i v Krško.

v. n .

37 otrok je v reji 37 otrok i z občine Krško je v rej i v zavodih i n p r i tu j ih družinah. V zavodih je 19 otrok, p r i tu j ih družinah pa 18. Občinska skupščina plačuje rejnino za 13 otrok, k i so v reji v zavodih, i n za vseh 18 otrok, k i so p r i tu j ih družinah. Zavoljo s lab ih soc ia ln ih razmer prejema razen naštet ih rejencev še 15 otrok redno mesečno denarno pomoč, študijsko pomoč pa je prejemalo lan i 32 di jakov i n vajencev.

Vplačila za športno stavo in LOTO

Sprejemanje vplačil za športno stavo je v Krškem prevzela poslovalnica D Z S , k i je 3. marca s tam že •/.?(•?-l a in prodaja tud i srečne državne loterije. Prevzet i kam io tudi vplačila za LOTO, če bo le dovolj interesentov. Športni delavci so prodaja lni D Z S , k i je z razumevanjem izpoln i l a dosedanjo praznino i n omogočila šporine stavo '.udi v Krškem, za n>no pobudo hvaležni! v. n .

Matični urad Krško Februarja so b i l i doma rojeni 3

dečki i n dve dekl ic i . Poročili so sr : Blaž S lokan, absolvent biokemije, i n Mar i j a ćernigoj, uslužbenka, oba iz Logatca; K a r o l Ko -lelič, ključavničar iz Krškega, in Frančiška Koeole, pol jedelka iz Kfškega; Henr ik Kužnik, upravnik gostišča iz Krškega, in Mar i j a Zeieznik, šivilja iz Brestanice; A loj 7. Sotošek, tov. delavec iz Krškega, i n Mar i j a Lupšina, šivil ja iz Starega gradu; Jože Pav l in , delavec iz K o b i l , in Mar i j a Go-milšek, delavka iz Dunaja p r i K r škem. Umrli so: Ana Bogovič, gospodinja iz Ravn, 65 let; Ivan Prah, kmetovalec iz Sp. Starega grada, 69 let; Sonja Prah, delavka iz Sp. Starega grada. 23 let in Antoni ja Ko r i tn i k , gospodinja iz Krškega, 73 let.

D v e l e t i p o zne j e j e t u d i g r o f i c a A l b a s e s t a v l j a l a s v o j o p o s l e d n j o vol j o ( u m r l a j e l e t a 1936,stara 79 l e t ) . Vel ikodušno je o d p u s t i l a s e s t r i F l o r i n j e n strašni g r e h i n j i v o l i l a družinsko s r e b r n i n o , m e i s s e n s k i p o r c e l a n , b r u s e l j s k e čipke, umet n i n e i n s l i k o pobeg l e m a t e r e p l . C o r e t h . S t a r i g r a d j e p o n u d i l a F l o -r i n e m u s i n u A l b e r t u , k i ga j e tak r a t prv ič s p r a v l j i v o p o g l e d a l a . F a n t se je dediščine ustrašil, sa j razpadajoče s t a r i n s k e t r d n j a v e n i i m e l s č im p o p r a v i t i . G r a d u se je o d r e k e l ; r a d p a je v z e l s to tisočak o v , s k a t e r i m i s i je s e z i d a l u d o b n o l o v s k o v i l o D i a n o p r i šmarjeških t o p l i c a h . D o b i l je t u d i s taro -g r a j s k o knjižnico i z B r e c k e r f e l d o -v i h i n poznejših časov t e r ga l e r i j o p r e d n i k o v , d a b i k o t e d i n i , čeprav p l e b e j s k i p o t o m e c g r o f o v M a r g h e -r i j e v , o s t a l čuvar r o d b i n s k e g a izročila.

S t a r i g r a d j e v o b u p n e m s t a n j u p r e v z e l k o n v e n t u s m i l j e n i h b r a t o v i z K a n d i j e . Z a g r a j s k o o b n o v o je potroši l p o l m i l i j o n a d i n a r j e v R e d se je zave za l , d a bo d o s m r t i s k r b e l za s t a r o g r o f i c o i n šest s i r o m a k o v šentpeterske občine, če b i j i h t a m ne b i l o d o v o l j , p a t u d i i z šmarjeških k r a j e v . Vzdrževat i so m o r a l i končno še r o d b i n s k o g r o b n i c o p r i f a r i .

O najdragocenejši dediščini grofov M a r g h e r i j e v , o n j i h o v i h bogat i h z g o d o v i n s l d h a r h i v i h , p a v s i vir i molče . V s t a r o g r a j s k i t r d n j a v i j e n e k a j časa g o s p o d a r i l oče našega z g o d o v i n a r j a V a l v a s o r j a . Mogo če se je t u r o d i l t u d i n j egov znam e n i t i s i n . N a v s a k način so m u n a S t a r e m t r g u v L j u b l j a n i p o m o

t o m a v z i d a l i s p o m i n s k o ploščo n a »ro jstno hišo« , saj ob k r o n i s t o v e m r o j s t v u še n i b i l a v l a s t i V a l v a s o r j e v Poznejšega g o s p o d a r j a S ta r e ga g r a d u i n t o p o g r a f a A n t o n a B r e c k e r f e l d a je jožefinska v l a d a p o s l a l a r a z p u s t i t i c i s t e r c i j a n s k i sam o s t a n v K o s t a n j e v i c i i n j e z u i t s k o r e z i d e n c o P l e t e r j e . Vrednejši d e l a r h i v o v j e B r e c k e r f e l d t a k r a t odp e l j a l n a S t a r i g r a d . V n j i h j e našel m a r s i k a j , k a r n i b i l o s i c e r n i k j e r z a p i s a n o , i n i z t eh v i r o v sestav i l t u d i s v o j a S u p p l e m e n t a k V a l v a s o r j e v i T o p o l o g i j i .

M a r g h e r j i so večji d e l s v o j i h zgod o v i n s k i h p i s a n i h z a k l a d o v prepel j a l i n a Otočec. O d k a r so nekoč zasačili n e k e g a g o s t a z g o d o v i n a r j a ,

k o j i m je i z svežnjev k r a d e l s t a r e l i s t i n e , n i s o a r h i v o v n i k o m u r več p o k a z a l i . S p o m l a d i 1942 so z grad o m z go r e l i . Pač, slišati je b i l o , d a j i h je n e k i i t a l i j a n s k i o f i c i r i z otoške p o s a d k e neka j že p r e j odnes e l v I t a l i j o .

T u d i s e s t r i n a Otočcu s t a o s t a l i s a m i c i b r e z p o t o m c e v . P o K a t k i n i s m r t i v p r v e m l e t u s ve t ovne v o j n e so so se začeli g r a j s k i z n a n c i m u z a t i , češ d a so se z b u d i l e v graščakinji R o d r i g i , k i j e šla p r e t i p e t d e s e t i m l e t o m , nepričakovano »Liebes-schmerzen« . I z G r a z a j e b i l a p o k l i c a l a d a l j n e g a s o r o d n i k a K a r l a V i l -l a v i c e n z i a , p r i j a z n e g a , okroglol ične-ga i n k o s t a n j e lasega f a n t a p r i o s e m n a j s t i h l e t i h . G l a s o v i , d a j e b i l n j e n n e z a k o n s k i s i n , ne b o d o držali, saj j i j e p o s t a l s k r i v a j l j u b i m e c . D a b i končala n e p r i j e t n e govo r i c e , j e s o r o d n i k a p o s v o j i l a . Me s t n i l e k a r n a r J o s i p B e r g m a n n , k i j i j e bal s s o d n i k o m S t a n k o m

Schvve i g e r j em z a pr ičo , je M a r g -h e r j e v i h u d o b n o pošepetal :

»Smr tno o b s o d b o s i p o d p i s u j e t e , g o spa grofica.«

»Ka j m e b o ubil?« je otoška pre strašena p o g l e d a l a l e k a r n a r j a . M e ščan j i svo j e p r i p o m b e n i h o t e l p o j a s n i t i .

P o s v o j e n e c se je ods l e j p o d p i s o va l M a r g h e r i - V i l l a v i c e n z i o , l j u d j e p a so m u r e k l i v e d n o » g ro f i c « , k e r je b i l s a m o i t a l i j a n s k i k o n t e , m a n j o d g r o f a .

N o , m e s t n i l e k a r n a r je b r e z pot r ebe prestrašil g r o f i c o ; p o s i n o v -l j enec j i j e o s t a l d o k o n c a zves t . B i l j e d o b e r i n p o n a r a v i m e h k e g a { s r c a . K o se je nekoč po k r i v i c i zne- ? sel n a d g r a j s k i m o s k r b n i k o m K l e - ji višarjem, ga je s r e d i noči z b u d i l , j sede l n a r o b pos t e l j e i n ga j o k a j e >• p r o s i l odpuščanja. K a d a r p a s i j e • p o s a d i l n a g lavo c i l i n d e r i n sede l v kočijo, je b i l v i s o k i n ves g o s p o s k i . B i l j e l a h k o m i s e l n i n v e d n o v do l g o v ih , čeprav je skopuško s k r i v a l v b a n k i s to t isočakov. N a otoškem M a r o f u p a so ga J o r d a n o v i dolži l i nepoštenja, češ d a se je p o s m r t i s t a r o g r a j s k e tete A l b e z zvi jačo p o l a s t i l n j enega s r e b r n e g a z a k l a d a , k i ga j e b i l a g r o f i c a p r e d s m r t j o s h r a n i l a v m e s t n i b a n k i z a maro f -skega J o r d a n a .

G r o f i c a R o d r i g a j e u m r l a l e t a 1962 v G r a z u . Štiri l e t a po zne j e se je g r o f i c oženil s p e t n a j s t l e t m l a j šo l e p o t i c o L i l i W e i n l e c h n e r j e v o , nečakinjo p o g a n s k e L a n g e r i c e P i p -s i i n v n u k i n j o n e k d a n j e g a d u n a j skega d v o r n e g a z d r a v n i k a W e i n -l e c h n e r j a .

no van j , toda v rudniških stanovanj ih b iva precej d rug ih strank i n precej rudniških upokojencev.

358 rudarjev je oddal jenih od rudn ika od 5 do 10 k m , zato j i h je podjetje pr is i l jeno vozit i na delo in domov. Sredstva, k i j i h porabijo za to, so precejšnja. Redn i prevozi potekajo na treh progah: dve vodita s Pok leka p r i Podsredi i n ena z Blance.

Posameznik i s i gradijo stanovanjske hišice v neposredni bližini rudn ika ah p a malo dlje stran. Takšnim zasebnim graditel jem b i b i lo treba vsekakor pomagati s kred i t i , saj je v interesu vseh zmanjšati stanovanjsko st isko. R u d n i k je že dob i l nekaj prošenj za stanovanjske kredite, prošenj pa še niso rešili," ke r n i prav i ln ika o uporabl janju sredstev iz stanovanjskega sk lada.

R. K .

Novo na Senovem £9 Rudn ik Senovo' bo, mora l

plačati, kot so približno izračunali letos 35 mil i jonov Sd in za dolgoročno (pokojninsko» zavarovanje rudarjev. Gre za boni l ikac i jo , k i jo morajo plačevati rudn ik i zavoljo skrajšane pokojninske dobe za rudarje. Za one, k i delajo v j am i , bo treba plačati 3.6 odst. več, za one, k i so zaposleni p r i zunanjih del ih pa 2,7 odst. več. Ta boni f ikaci ja gre iz sredstev, namenjenih osebnim dohodkom. Za rudnik Senovo je to precejšnja dodatna obremenitev, ker pa se plačuje iz osebnih dohodkov, bodo rudar j i p r i le-teh prikrajšani še bol j .

B Zahtevke za priznanje inva-l idnosU I I I . kategorije je vložilo lani 23 rudarjev. Pros i lc i so bodisi fizično oslabeli a l i imajo bolno hrbtenico, nekaj pa je tudi tak ih , k i se potegujejo za invalidnost zaradi nesreče p r i delu. Take zahtevke pa rušujejo zelo počasi (rešenih je le 13 pr imerov ) , pa tudi inva l idsk ih delovnih mest n i na izbiro.

S Gas i lc i s Senovega so imel i v soboto, 5. marca občni zbor. Razpravl ja l i so o dosedanjem delu ln o programu za 1966. Ugotov i l i so, da so osamljeni, saj j i h n i t i na občnem zboru n i ob iskal noben predstavnik družbenih organizacij . R. K .

K R Š K E N O V I C E • S A D N I L I L E G N I DO

B I L P O Z I V A za odhod v J L A , pač p a bo odšel n a odsluženje roka v J L A šele v jeseni. Upamo torej l ahko , da bo naš v rhunsk i plavalec Celulozar ja letos pr ipomoge l k še boljšim rezultatom v I I . zveznj l i g i .

• V O D A B O V B A Z E N U ŽE 1. apr i la , če bo le vreme količkaj ugodno. P lava lc i bo

84 oseb je bilo pod skrbništvom

V začetku 1965 je bi lo v krški občini pod skrbništvom 58 polno le tn ih oseb, konec leta pa 59, mladoletnikov je bilo v začetku leta pod skrbništvom 22, konec leta pa 25. Lan i je b i lo poverjeno začasno skrbništvo 42 s k r b n i k o m . Referat za skrbništvo i n varstvo družine je razen tega razpravl ja l o 16 nezakonsk ih ro js tv ih i n o 12 razivezah zakonsk ih zvez z 18 mladole tn imi o t roc i , v 46 p r imer :h je referat predlagal zvišanje preživnin.

Za cesto iz Krškega na Senovo gre!

N a nedavni skupn i seji odborn ikov kra jevnih organizacij S Z D L i z Brestanice i n s Senovega, kd je b i l a na Senovem, so sk len i l i , da se bosta oba odbora glede rekonstrukci je ceste iz Krškega v Senovo še sestajala na skupn i h sejah. Nas ledn j i skupn i sestanek naj b i b i l — kot so se dogovor i l i — takrat, ko bo znano, ko l iko denarja bo na voljo za modernizaci jo te pomembne ceste. T a sestanek bo mora l bibi vsekakor še pred sprejetjem občinskega družbenega piana za 1966.

R. K.

-VEST I IZ KRŠKE

;ČINE

do lahko začeli z m o k r i m tren ingom zelo »godaj i n se bodo temelj ito p r i p rav i l i na sezono.

• Z U N A N J O S T V A L V A S O R J E V E H I S E je še vedno skrajno zanemarjena; prav b i bi lo , ko b i morda s prostovo l jn im i p r i spevk i prebival cev oprav i l i v«aj najnujnejša poprav i la . No pozabimo, da gre za ku l tu rn i spomenik K r škega!

• D E L A N A KRŠKEM M O S T U so vodno počasnejša! K j e so vzroki? Najbrž n i denarja. Čeprav so ga delovne organizaci je obl jubi le , to še n i dovol j , pač pa je treba resnično pr ispevat i !

A l i bo k a j

z n o v i m

p o k o p a l i š č e m ? Sedanje pokopališče v Bre

stanic i uporabl jata Senovo i n Bres tan ica z vsemi bližnjimi nasel j i . To pokopališče pit ne zadostuje več potrebam pet tisoč prebivalcev, k i imajo 70 pokopov n a leto. N i m a možnosti za nadal jnjo razširitev i n ne odgovarja po sestavu zemljišča. Občinska skupščina je določila komis i jo , k i je i zbra la lokaci jo, ke r je ugotovi la, da je pokopališče i z zdravstvenih i n h ig ienskih razlogov nevzdržno. Potrebno je m is l i t i na novo pokopal i šče za potrebe 8.000 prebivalcev v bodočih 30 let ih.

K o m i s i j a si je ogledala zemljišče na Jeternem selu, v šitah i n v Dovškem, kjer so b i l i že prej i zkopani jaški zarad i analize zemlje in podtaln ih vodnih razmer. V s i tri je kraj j so p r imern i za ureditev pokopališča, vendar je zaradi dostopa najpovoljnejše zemljišče v Dovškem. Za dokončno i zb i ro lokacije bo potrebno izvesti še podrobnejše raziskave ta l in podtalnic. Končno besedo bo dala občinska skupščina v soglasju z l judmi , k i so pr iprav l jen i pomagati s prostovo l jn im delom m želijo, da b i z de lom začeli že na pomlad

Počitniška skupnost Ljubljana-Šiška

r a z p i s u j e

prosta delovna mesta za letno sezono 1966 za delo v počitniških domov ih :

1. JPRAVNIKOV 2. KUHARIC 3. POMOŽNEGA OSEBJA

P o g o j i : pod 1. gost inska a l i njej sorodna izobrazba, lahko upokojenec. P o d 2. kva l i f i c i rana kuhar i ca , lahko upokojenka.

Ponudbe z življenjepisom ir; op isom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Počitniška skupnost Ljubljana-šiška, L jubl jana, Celovška cesta 121.

M 103 na 55 uslužbencev občinske uprave Občani so večkrat nego

doval i češ, ko l iko l jud i opravl j a upravne posle na občin i . P r e d let i je štela uprava tud i čez 100 l jud i , danes pa j i h ima skupno s katas t rom 55, k i delo hitreje i n bolje opravljajo. V lanskem letu je v pr imer jav i z letom 1964 sicer padlo število obravnavanih zadev od 9650 na 9613, vendar pa se je hkra t i zmanjšalo število ne

rešenih zadev od 411 na 282. število vloženih pritožb se je zmanjšalo le za eno, k l jub temu, da so b i l i občani bolje poučeni o pritožbah. Vendar to n i vse delo. Odborni k i i n drug i , k i se ukvarjajo i n odločajo o življenju v občini vedo povedati , da so analitična dela i n pr iprav l jeno gradivo v idno boljše urejeni kot so b i l i nekdaj . Največ zaslug za to i m a boljša šesta-

ad? s anje regulacije Usne

K O P I T A R N A V S E V N I C I se j e spe t m e h a n i z i r a l a . N a s l i k i j e n o v av t o n a k l a d a l e c z a p r e k l a d a n j e h l o d o v i n e , k i b o d e l a v c e m p r e c e j olajšal t e l esne n a p o r e , sa j so

d o s l e j o p r a v l j a l i t a d e l a z r o k a m i ( F o t o : J . T e p p e v ) .

¥ nedeljo: beseda volivcev v Šentjanžu, Vel . Cirniku in Kalu

V nedeljo, 20. marca , bodo v Šentjanžu, n a Ve l i k em Cir-n i k u in na K a l u zbor i volivcev. V Šentjanžu se bodo občani zbra l i že ob 8. u r i . P r i čakujejo, da bodo govori l i predvsem o izvajanju zakona o gozdovih, gospodarjenju z gozdovi, cenah lesa i n sečnih dovol jenj ih za les domače uporabe. Zan imiva bo tudi razprava o proračunu in sklad ih preteklega leta. ter o del i t v i sredstev v letu 1966. Občane bo prav tako zanimalo delo kra jevnih skupnost i v letu 1965 in letošnji načrti. — Prebivalstvo šentjanške dol i ne je zabolela prekini tev odkupa mleka v Šentjanžu, zato so se živinorejci p r i p rav i l i , da

svoje stališče povedo na zbor u volivcev. S prostovo l jn imi pr ispevk i so pomagal i zgradit i mlekarno v Radečah, k i je do zdaj odkupovala mleko . L jubl janske mlekarne, kater i h podružnica je b i la tudi mlekarna v Radečah, so se odločile, da na šentjanškem območju začne odkupovat i mleko podružnica iz Stične. K e r pa je ta menda preveč oddaljena, je odkup mleka v šentjanški do l in i p rek in i l a .

Na Velikem Cimiku in Kalu se bodo volivci zbrali ob 15. uri. T u d i na teh zbor ih pričakujejo, da bodo občani posegli z besedo v razpravo, predvideno z dnevnim redom.

AP.

ZADNJA POT ALOJZA K O S A

5. marca so v Gabrijelah pokopali Alojza Kosa, po domače Pavlica. Bil je daleč naokrog znan, priljubljen in spoštovan, kar je pokazalo tudi spremstvo na njegovi zadnji poti- — Ob odprtem grobu je po več poslovilnih go-

BK v Loki: zopet darovanje krvi! Predzadnjo nedeljo je b i l

v prosvetnem domu v L o k i ob zadovol j iv i udeležb] občn i zibor Rdečega križa. Na njem smo pogrešali zastopn i k a občinskega R K iz Sevnice- Od zvišane članarine 232 članov je dobi la lan i organizaci ja lepo vsoto - denarja. K O P I T A R N A v Sevnic i je dala omar ico za prvo pomoč, letos pa bo še eno pok lon i lo Trgovsko podjetje Radeče V m a r c u bo odbor že drugič organiz i ra l darovanje k r v i t ransfuz i jsk i postajj i z Cel ja. L a n i jo je darovalo 43 prostovoljcev. Nekater i pomoči potrebn i člani so dob i l i l an i tudi denarne podpore. N a zboru so i zvo l i l i » o v odbor, predsednik je tov. Skočir,

S E V N I Š K I

V E S T N I K

tajnica pa učiteljica K lunova . V letošnjem prograrmi imajo v načrtu tud i zbiranje pomoči za Indi jo.

Gostovanje Brežiča-nov v Sevnici

V S e v n i c i so v t o r e k , 8. m a r c a , g o s t o v a l i i g r a l c i S v o b o d e b r a t o v M i l a v c e v i z Brežic. U p r i z o r i l i s o k o m e d i j o »Naš i t r i j e angel i « , s k a t e r o so se l e t o s p r e d s t a v i l i že v Brežicah. Ob činstvo j i h je l epo spre je l o . — P r e d p r e d s t a v o j e b i l n a g o v o r v počast i tev d n e v a žena. Gledališka u p r i z o r i t e v j e b i l a n a m e n j e n a p r e d v s e m ženam. To j e b i l a o b e n e m o s r e d n j a p r o s l a v a v občini.

P r a z n i k a žena so se s p o m n i l i v v s e h večj ih k r a j i h i n p o d j e t j i h . Pov s o d so ga počasti l i t u d i s k u l t u r n i m p r o g r a m o m .

vorih prapor ZB Tržišče po-slednjič pozdravil borca Ko-| sa, ki je za delovanje v I NOV prejel 2 odlikovanji. |

Pokojnik je podlegel za- \ vratni bolezni tik pred se- s demdesetletnico. Prijatelji in \ znanci, kakor tudi sovaščani, I se ga bodo še dolgo sporni-1 njali. D. B. "

»Poslednji mož« v Krmelju

27. f e b r u a r j a je a k t i v Z M S M e t a l n e u p r i z o r i l »Pos l edn j e ga moža « . P r e d s t a v a j e u s p e l a , čeravno so m l a d i i g r a l c i prv ič nas to p i l i . V l o g e so d o b r o po d a j a l i , r a z e n tega p a so v i g r o vloži l i m n o g o t r u d a . | V s i i g r a l c i zaslužijo p o - | h v a l o , p r a v t a k o p a reži-S s e r k a Mcčanova i z Trži-g šča. Z i g r o b o d o n a s t o p i l i | t u d i v d r u g i h k r a j i h .

S k u p n o s t k o r i s t n i k o v u r e j enega t o k a r e k e M i r ne , k i se vzdržuje s p r i s p e v k i g o s p o d a r s k i h organ i z a c i j i n k r h e t o v , k a t e r i p r i s p e v a j o n a l e t o 500 d i n o d h a , n a m e r a v a l e t os reg u l i r a t i 1,5 k i l o m e t r a s t r u ge. U p r a v n i o d b o r j e zad o v o l j e n z o d z i v o m k m e tov , k i p r i s p e v a j o de l o i n les. Republiška v o d n a up r a v a p r i s p e v a 2/3 denar j a , če k o r i s t n i k i s a m i zbe-r o 1/3. K e r je n o v i z a k o n o v o d a h zmanjšal obve zne p r i s p e v k e p o d j e t i j n a 1/5 prejšnjih, b i b i l o p r a v , d a

Kanalizacija in čistilna naprava

na Mirni N a posvetu predstavnikov

m i r ensk ih podjetij i n predstavnika sekretariata za urbanizem so se v petek, 11. marca, dogovori l i , da čimprej začno pr iprav l ja t i načrte za izgradnjo kanal izaci je i n čist i ln ih naprav na M i r n i . Na podlagi ponudb.-jn b načrtov in izračunov projektantov ter izvajalcev del bodo i zbra l i najboljšo rešitev in določili pr ispevke za njeno uresničitev/ M i r n a bo irn^la eno čisti lno napravo za kanal izacijo i n izp lake industr i je , le D A N A b i mela št posebno predčiščenje. Najprej bnJo položili cevi za -s^nalizacijo pod cesto, ker jo bodo še letos asfalt irah- Načrtovalcem glavnega projekta kanal izaci je bo delo olajšal že napravl jeni načrt za regulacijo reKe M i rne .

AVTOMOTO DRUŠTVO * T R E B N J E o b v e š č a svoje člane, da bo

redna skupščina v nedeljo, 20. marca 1966 ob 9. u r i v Zadružni dvoran i .

b i g o s p o d a r s k e o r g a n i z a -zac i j e p o k a z a l e več r a z u m e v a n j a , k e r b i t a k o l a h k o d o b i l i t u d i več r epub liških s r eds t e v .

Pomislek pri sprejemanju

samoprispevkov K o uvajamo prispevke ob

čanov je stalno treba imet i pred očmi, da je treba obremenjevati l jud i le z zmoglj iv im i dajatvami. To so poudarja l i člani občinskega odbora Socialistične zveze, ko so v petek, 4. marca, razpravl ja l i o krajevnih samopr ispevkih, o stanovanjski re formi i n o predkongresni dejavnosti organizacije. Z izjemo prispevka za šolstvo, k i naj b i b i l , če b i b i l sprejet, obvezen za vse občane, naj b i b i l i vs i drugi samopr ispevki krajevni , saj b i s luz ih le kra jevn im potrebam. Mnogo so na seji govori l i o tem, ah naj bodo pr ispevk i večji i n za krajša razdobja, a l i obratno. Večji učinek b i vsekakor dosegli s prv im načinom, ko b i ljudje bolj občutili, da dajo samopr ispevki h i tre rezultate.

Ljuba Renko, nova predsednica mladine

N a p r v i seja občinskega komiteja Zveze mladine v Trebnjem so i zbra l i L jubo Renko iz Mokronoga za predsednico organizacije. Člani novega komiteja so še: Mar i j a Cesar, Ivan K r a m e r , V i k t o r Germov-šek, Ivan Polajnar, M i l ena Zalar, Olga Knez , Peter Podobnik, B a r i c a Videčrdk, Franc Maro l t , Zofka Jerman, Igor S lak in Jožica Majcen, člani nadzornega odbora pa Anica Repše, Roz i Peček in Dušan Mežnaršič.

Izpiti v mirenski DANI -

V dest i laci j i a lkoho ln ih p i jač D A N A na M i r n i bo te dn; končan tečaj za pridobitev interne polkval i f ikac i je . 21. marca bodo zaključni i zp i t i . Tečaj je organiz i ra l Zavod za izobraževanje kadrov iz Novega mesta.

va občinskih uslužbencev i n večja kont ro la javnost i za delo, k i ga opravl jajo.

V prejšnjem letu n i zadovo l j i la izterjava davkov od obrtnikov , še posebno p a ne služba zemljiškega katastra. K e r je gospodarska re forma odločno zahtevala varčevati i n zmanjševati stroške za adminis trac i jo , je b i lo ukinjen i h 12 delovnih mest. Smat ra se, da je 55 delovnih mest ob naši zakonodaj i i n mnog ih dopo ln i ln ih predp is ih spodnja meja števila uslužbencev občinske uprave. Bo l j ša tehnična opremljenost p i sarn b i sicer dopr ines la precejšen delež h kvalitetnejšem u delu, vendar za. to zaenkrat n i denarja. Ce lotn i stroški uprave so b i l i l an i 106 mi l i jonov, letos pa je v predračunu 117 mi l i jonov, ke r je potrebno osebne dohodke uslužbencev vsaj približati osebnim dohodkom v osta l ih družbenih službah, da ne b i izgubi l i najboljših l jud i .

Seminarji v marcu a VČERAJ, 16. M A R C A , je So

cialistična zveza pr i red i la enodnevni seminar za vodstva krajevnih organizacij o samoupravl janju i n komunalnem sistemu, o metodah dela Socialistične zveze i n o administrat ivno - tehničnem poslovanju organizacije.

H OBČINSKI K O M I T E Z K bo imel ju t r i , 18. marca, enodnevni seminar za komuniste iz gospodarsk ih organizacij o petletnem razvoju občine in o~ nekaterih bistven ih vprašanjih gospodarskega s i stema.

G3 1'RAV T A K O B O OBČINSKI K O M I T E K Z S 22. M A R C A organiz ira l seminar za mlade komuniste o statutu organizacije ter o resoluc i j i V I I I . kongresa Z K Jugoslavije.

Danes skupščina Zveze borcev

Danes bo ob 14. u r i v sejni dvorani v Trebnjem redna letna skupščina občinskega* Združenja zveze borcev N a njej bodo i zvo l i l i nov odbor, pregledali in oceni l i delo predsedstva ter posameznih komis i j Ln sprejel i napo 'ke za delo v pr ihodnj ih (heh letih.

Mirna: še toliko manjka!

Po predračunu E L E K T R A Celje, pos lovne ' enote Kršo, b i znašali vs i stroški ureditve javne razsvetljave delno z navadnimi , večinoma pa z živosrebrnimi svet i lkami dobr ih 4 i n pol mi l i j ona dinarjev. Do sedaj je zbranih 2 mi l i jona dinarjev in še to l iko bo treba, da bo M i m a ime la urejeno razsvetljavo.

T R E B A N J S K E NOVICE

V I D J E R i Ć : 3

(Nadaljevanje i n konec)

Prišel je binkoštni ponedeljek. Takra t n i sem b i l doma. 2e zjutraj sem odšel v K l a nec k teti . S te t in im možem, France tom Petjem, sva se odprav i l a v z idanico. Pop iva la sva i n se pogovarjala. Pogovor je nanesel na nemško vojsko i n propad bivše jugoslovanske vojske. Petje je b i l t rden kmet. B i l je tud i ugleden. Daleč naoko l i so ga cen i l i i n spoštovali. P red vojno je b i l večkrat kandidat za svetokriškega župana — na l i s t i l iberalcev. Na j i n pogovor t is t i dan je b i l s i l a pester. Govo r i l a sva o tem, kako je dandanes majhna možnost za zaslužek.

Ugotov i la sva, da n i pričakovat i boljšega življenja. Petje budi n i kazal naklonjenost i do Nemcev. S tedanj im stanjem očitno n i b i l zadovo

l jen. B i l je ka r se da zaveden možak. Kasneje sem m u zaupal , k a r sem zvede; na M i r n i . T u d i on nj razumel , za kakšno vojno nek i potrebujemo orožje. Nekaj časa se je čudil, nato pa reke l da bomo že v ide l i , kako b •>• O moj i zalogi skritega orožja m u nisem še nič povedal, čeprav sem m u popo^ icma zaupal .

Dan je b i l nav idezn , enak drug im praznrčrum dnem. T u d i m i n i l b- brez nosebno-st i , k o se ne b i zgodilo nekaj , kar je bi lo zn tiste čase zelo nenavadno

P ro t i * ečeru sem se odpel jal domov v T ihabo j . B i l sem dobre volje m nič hudega nisem s lu t i l . K o sem pr šel pred domačo v-s, me je čak a l s tr ic S lavko Jerič in me opozor i l , da or nas doma pre iskuje gestapo. Razložil m i je, da so v mrtvašnici na

šli precej orožja i n mun ic i je, Sladicevega t epe ta pa da so aret i ra l i . Reke l je, da zdaj najbrž čakajo Š4 mene. Takoj sem se oiločll da ne grem domov. V r n i l sem se preko Sv. Križa na K lanec ter p r i Petjeto ih povedal, kaj se dogaja. P ros i : sem j : h , naj dema naše obvestijo, da sem srečno ušel i n odpotoval na Čatež kjer so I ta l i jani . Naslednjega dne sem posla l domov pošto. Z a i imalo me je še pred"sem, a l i se bodo Nemc i umakn i l i , že istega dne sem zvedel, da so NetKJj vzeli ^eboj tud i Pepeta, moj i m pa da se n i nič zgodilo. N a vse kr ip l j e sem si prizadeval, da b i 37»1el, kdo je pri jav i ; rajno skrivališče orožja -n munic i je Pa tega n i sem niKoh zvedel. Tud i S la-dičevega Pepeta n'sem videl n iko l i več ker so ga odpeljal i v ceijske zapore. Tako so saj oovedali Kasneje sem zvedel, Ah \e Peoe delal v Avstr i j i vso vemo n ; da so ga iz zaporov izpus-titi ž-i po ne kaj mesecih P " vojni na.j b i odšel </ 'mier iko jn am po nekaj le . i h umr i Moin? Je, da so ga Nemo 28 jr l i samo zato, da bi v zanko uje l i me

ne. Tedaj naj bi skrivališče izdal sam Pepe.

K o so se N e m " ! u m a k n i l i prot i Savi , sem se tud i sam vrn i l domov. K o t so m i povedali doma, so tisto popoldne prišli gestapovej v Tihaboj precej pozno. Vo'di l j i h je Va lnar iz Sv. Križa, k i je b i l glavni ovaduh i n vohun v naši oko l i c i . Zelo d : b r o je govori l nemški, jez ica p a se je naučil, ko je datj časa ž !-vel v Avs t r i j i a l i m o da tud i v Nemčiji. Z n j i m je b i l tud i šimanov Slavko, Va lna r je b i l Nemcem za glavnega tolmača, š: mano vega S lavka pa so k r s t i l i za »delovno moč« v tej akc i j i - K o so pr i šli v vas, so najprej obko l i l i Sladičevo hišo. Nekaj j i h je vdr lo v hišo, da so pr i j e l i Pepeta, ga uk len i l i i n odpel ja l i . Nato se je v našo hišo pr ipod i l še sam Va lna r z nekaj gestapovci. Tako j je začel spraševati mamo, kje sem jaz, ona pa m u je odvrn i la , da me že od ju t ra n i doma, da pa b o m verjetno prišel ponoči. Gestapovci so premtaval i po hiši. O b r n i l i so vse, kar j i m je prišlo pod ro ke. Našli niso nič M a m a !e ves čas stala zraven ko so

premetaval i moje s tvar i . Našli so nekaj m o j i h fotografij , ko sem se s l i ka l v bivši jugos lovanski vo jsk i . Z zanimanjem so j i h ogledovali . P r i pomin ja l i so: »Serbisch Soldat!« Va lna r je zatrjeval, da sem služil v bivši jugoslovanska vo jsk i . T u d i m a m a je razumela, kaj so se pogovarjal i , ker se je nemščine naučila , ko je kot dekle nekaj časa živela p r i so rodn ik ih v Celovcu. Drug i Nemc i so s Ši-manov im S l a vkom šli naravnost na pokopališče. Očim j i m je mora l dat i ključ od mrtvašnice i n i t i e n j im i . K o so odk len i l i vrata, so šimana napodil j na podstrešje, od koder je mora l očimu podajat i orožje i n munic i jo , ta pa je vse zložil na mizo . Kasneje sta mora la na voz naložiti vse, ka r so našli. M a m a je pripovedovala, da je bil Va lnar zelo jezen i n je od je-je kar poskakoval . Govor i l je, da zdaj n i več stare Jug - l i

v Me. da v lada ve l ik i in nepremagl j iv i »rajh«. šimanov S lavko n i nič govori l , obnašal se je spodobno, ka r dokazuje, da so ga vzeli s sehni le zato. dn j im je delal. O zade vi n i vedel nič več kot to, da

gredo v T ihaboj po orožje. H k o m u naj b i šli, k jer je orožje i n podobnega n i vedel- Zato m u nismo n i k o l i nič očitah . Posta l je celo akt iven sodelavec N O B . K o so za to zvedeli belogardist i , so ga zver insko u m o r i l i . Va lna r je z N e m c i pobegni l na Dole . K je živi danes, m i n i znano.

Po enem tednu so se Nemc i u m a k n i l i več k i l omet rov pro t i Sav i , naša vas p a je dobi la i ta l i janske okupatorske

-oblast i . Tako j , ko so odšli, sem se tud} jaz v r n i l domov. Z b ra tom M i r k o m sva preostalo orožje i n naboje še bol j sk r i l a . I ta l i jani za orožjem p r i nas doma niso s t i ka l i . Nekaj časa sem se ba l , da me bodo zavoljo tega še Ital i jani začeli preganjati . S t rah me je tud i b i lo , da bo Pepe kaj povedal. Toda še danes ne razumem, zakaj so b i l i Nemc i ob vsem tem tako ravnodušni. Za zaplenjeno orožje m i je b i lo težko. Najbol j sem

-pogrešal »zbrojevko«. K l j u b temu sem b i l zadovoljen, da smo rešili vsaj nekaj vojaškega mater ia la , k i smo g a

kasneje odnes i ; s seboj v nar-tizane, kjer smo ga kor is tno uporab i l i .

N A Č R T I T R G O V C E V ZA 1966

SE TRGOVINA SELI V PREDMESTJA? Večletne razprave in dokazovanja, da so v novih stanovanjskih soseskah potrebne tudi trgovine, prehajajo v uresničevanje - Na okvirnem posvetu, ki ga je sklicala ObS Novo mesto, so se dogovorili o razvoju trgovske

mreže v Novem mestu

Pred nedavnim je b i l na občinski skupščini v Novem mestu razgovor o razvoju trgovske mreže v Novem mestu. Razen predsednikov delavsk ih svetov in direktorjev novomeških trgovskih podjetij i n Mesar i je so se ga udeležili še predsednik sveta za blagovni promet ObS Novo mesto, predstavnik Stanovanjskega podjetja Novo mesto

N O V O M E S K K O M U N A

i n predstavnik i občinske skupščine. Razprav l ja l i so o okv i rn ih stališčih za bodoči razvoj trgovine v Novem mestu ter hk ra t i določili p r io r i tetni vrs tn i red gradenj i n preureditev.

Pomenek je tekel predvsem o potrošnih centr ih, k i j i h ho treba grad i l i v obrobnih stanovanjskih soseskah v Novem mestu. Takšni potroš-

Za dan žena v Ločni Tud i v Ločni so žene letos le

po proslavile svoj praznik. Po nagovoru Lojzeta Jožefa na proslavi v gosti lni Kos je sledi l kulturni program, v katerem so sodelo val i p ion i r j i in pionirke. Na harmoniko je zelo lepo zaigrala pion i rka M e r i Teropsič. Za dobro or ganizirano proslavo, kater i je sle d i la skromna zakuska, gre znhvn la K O S Z D L Ločna, posebno pa tovarišicl K r i s t i n i R i f c l j . J . M .

n i centr i naj b i b i l i zgrajeni v Bršlinu, v soseski na Mestnih nj ivah, v soseski Nad m l i n i , v soseski p r i kandi j-sk i postaji i n v soseski Majde Si le . Odveč b i seveda bilo, če b i pričakovali, da bo vse to zgrajeno že letos a l i pr ihodnje leto. Končne sklepe o tem, kdaj i n kako grad i t i , bodo ob l ikova l i v razpravah na sejah delavskih svetov i n samoupravnih organov pr izadet ih t rgovsk ih kolektivov.

Ugotov i l i so, da je zaenkrat najbolj pereče gradi t i sodobne trgovske lokale v B r šlinu. Pobudo je prevzelo Trgovsko podjetje D O L E N J K A (gradi l i bodo montažno trgov ino) , k i bo našlo soinvestitorje med os ta l imi trgovskim i podjetj i . Mesar i ja se že dogovarja za takšno sodelovanje z D O L E N J K O . Nova trgovina, k i jo bodo začeli grad i t i v Bršlinu še letos, b i imela prodajalne za špeceri-jo, sadje, mleko, k r u h , meso i n pijače. D O L E N J K A bo pravtako gradi la trgovino za sosesko Mestne njive in bo sama izbra la najprimernejšo lokaci jo. Za trgovino v sosesk i N a d m l i n i n i b i lo dogovorjeno kdo bo investitor. Letos bo občinska skupščina izdelala dokončen program zan io in določila lokaci jo .

M E R G A T O R J E V A poslovna ennfa S T A N D A R D naj b i proučila možnost ureditve trgovine v eni i zmed obstoječih

stavb p r i kand i j sk i železniški postaj i . Razprav l ja l i so tud i o nadal jn j i zazidavi in modernizaci j i lokalov na Glavnem trgu, k i bo tekel po posebnem, že izdelanem program u . O tem okv i rnem dogovoru bodo še razprav l ja l i samoupravn i organi t rgovskih podjetij i n organi občinske skupščine. O podrobn ih načrtih posameznih trgovskih iodjeti j p a bomo poročali posebej.

M . J .

Komunist i iz enot polkovnika Ivana Slapnika v garni-ziji v Novem mestu so na pripravah za konferenco, k i bo 29. marca, pozitivno ocenili svoje delo med vojaki

(Foto: M . Radenković)

N O V O M E Š Č A N K E , P R E B E R I T E IN S E ODLOČITE:

Servis za pomoč gospodinjstvom: da ali ne? Za organizirano pomoč družinam se zavzemajo predvsem terenske organizacije Socialistične zveze in krajevna skupnost - Pripravljeni so anketni listi, ki jih bodo v kratkem razposlali 1200 novomeškim družinam, da bi

odgovorile, ali se nameravajo posluževati servisa, če bi ga ustanovili

Zaposlene novomeške žene i n matere so na sestankih, konferencah in zbor ih volivcev večkrat povedale, da b i podprle vsako resno prizadevanje za boljšo ob l iko pomoči gospodinjstvom, kot so jo bile lahko deležne do zdaj v okv i ru danih možnosti. K a r se je za stvar zavzela krajevna skupnost, k i je pritegn i la k sodelovanju še Socialistično zvezo, pa kaže, da bo to l ikokrat ponovljena žel ja naposled le uresničena. V ospredju se je pojavi l predlog, da b i v Novem mestu ustanovi l i servis za pomoč gospodinjstvom, končana pa je tudi že vrsta pr i prav za prehod na samo organizaci jo omenjene obl ike pomoči. N i pa 'še povsem razčiščeno vprašanje, s čim naj se tak servis ukvar ja . Pobudn i k i za ustanovitev so hoteli dat i zadnjo besedo v zvez i s tem gospodinjam samim, zato so pr ip rav i l i anketo za 1200 družin.

Anketn i list vsebuje šest glavnih vprašanj. Sprašuje predvsem po mnenju, a l i je servis za pomoč gospodinjstvom sploh potreben. Tiste, k i bodo pr i t rd i lno odgovor i l i , sprašuje nadalje, a l i se nameravajo posluževati take pomoči in kater ih uslug, kol ikokra t na teden in ob katerem času. Sprašuje j i h , a l i b i j i m bi lo prav, ko b i na nj ihovem domu pospravljale delavke iz servisa, j i m prale, krpale , varovale otroke in podobno. Anket i ranc i bodo z »da« ah »ne« odgovori l i tudi na vprašanja, a l i želijo pomoč ostarel im, p r i dostavi k ruha , mleka in drug ih po

trebščin na dom, oskrbo in nego bolnikov in druge usluge. Posebno vprašanje se nanaša na organizacijo dietične prehrane i n želi odgovor, za ko l iko l jud i b i jo bi lo treba pr iprav l ja t i .

Anketa bo torej odločila, a l i bo Novo mesto dobi lo nov servis a l i ne, in še, kolikšen

obseg naj b i ta ob l i ka organizirane pomoči družinam zavzela, če bodo anket i ranci povedali , da servisa ne potrebujejo, da pa b i j i m bi le dobrodošle le posamezne usluge, bo treba ustrezne dejavnost i pospešiti p r i sedanjih delovnih organizaci jah, k i so deloma že organizirale nekatere usluge.

J

»Stara vojska« odhaja domov Pro t i koncu preteklega ted

na so začeli zapuščati garni-zijo Novo mesto mladeniči, k i so odslužili vojsko. Do konca meseca bodo vs i odšli domov. Poslavl jajo se i n ne morejo skr i va t i solz, ko se objemajo, saj so skupno preživeli i n prebdel i mnogo dni in noči v radost i i n težavah.

V drugi po lov ic i marca bodo začeli pr ihajat i v garnizi jo

regruti . Novost p r i n j ihov i lepši i n udobnejši un i f o rmi bo kravata, k i jo bodo nos i l i ob svečanih priložnostih i n ko bodo šli v mesto.

A. Kordić

Asfaltiranje ceste v Bršlinu

Pred nedavnim je b i l razgovor predstavnikov občinske skupščine Novo mesto s predstavnik i delovnih organizacij iz Bršlina. Razprav l ja l i so o možnostih za asfalt iranje ceste skoz i Bršlin. V razgovor i h sta podjetj i S G P P I O N I R i n N O V O T E K S pokazal i vel iko razumevanje za sodelovanje.

•

Razgovor novinarjev na novomeški

skupščini Minu l o sobot« so b i l i na

novomeški skupščini sprejeti na pobudo novinarskega aktiva iz Novega mesta področni novinar j i R T V , D E L A in DOL E N J S K E G A L I S T A . Spre je l i so j i h predsednik ObS Ser-gej Thorževskij, podpredsednik Andrej Grča in tajnik F ranc i K u h a r . V dveinpolur-nem razgovoru so se pomenil i o tem, kako naj poteka informiranje občanov, novinarj i pa so dob i l i več zan imiv ih informaci j i n pobud. Dogovor i l i so se, da bodo takšni razgovori odslej redno vsakih 14 dn i , na n j ih pa bodo razen predstavnikov ObS sodelovali tudi predstavnik i občinskega vodstva S Z D L i n s indikata .

Predkongresna tribuna SZDL

v Dol. Toplicah 11. marca je b i la v prosvet

nem domu v Do l . Top l i cah predkongresna t r ibuna S Z D L . Razprav l ja l i so o nalogah v kmet i j s tvu ter o nerešenih komuna ln ih p rob l em ih Dol-Topl ic , k i so v neposredni zvezi z razvijajočrlm se turizmom. D. G.

Drevi literarni večer Stezic

K o t lanj se je uredniški odbor Stezic, l i s ta novomešk i h srednješolcev, tudi letos odločil, da p r i r ed i l i t e rarn i večer m lad ih novomeških l i -teratov. Večer, k i so ga mlad i p r i p rav i l i s pomočjo svoj i h mentorjev, bo danes ob 20. u r i v domu kul ture . Vstopnice so še v prodaj i .

j OMAR SKALE V četrtek, 10. marca, so se No-

vomeščani pos lov i l i od uglednega tr.2S.uina Otmarja Skaleta, srezke-gu načelnika v pokoju in do nedavnega honorarnega arhivarja v Dolenjskem muzeju. Njegov oče, bivši okrajni živinozdravnik, je b i l doma iz vasi Skale v Šaleški dol i n i , po pr ihodu v Novo mesto, že v 80 let ih prejšnjega stoletja, pa se je tu povsem udomi l . V zakonu s hčerjo gostilničarja Mavra se mu je leta 1889 rod i l s in Otmar. Po končani srednji šoli se je pokojnik posvetil pravnim študijem ha Dunaju in deloma v Pragi , po prvi vojni , k i ga je zanesla tudi v strelske jarke v Karpa t ih , pa je nastopil službo pravnika na novomeškem sodišču. Kasneje je prešel v upravno politično službo in jo zaključil kot srezki načelnik v Ljutomeru. Tam ga je zatekel nemški napad na Jugoslavijo. Po povratku v Novo mesto ie b i l 1942 z mnog imi someščani odgnan v koncentracijsko taborišče na otoku Rabu.

Po osvoboditvi je b i l nekaj časa honorarno zaposlen na bivšem novomeškem okrožju, kasneje pa je prevzel mesto honorarnega arhivarja p r i novoustanovljenem Dolenjskem muzeju. N a tem mestu je skupaj z že tudi poko jn im šolsk im nadzornikom Jožetom Jak l i čem reševal še preostale arhival i je nekdanje občine Novo mesto, bivšega glavarstva in drugih uradov in ustanov, reševal dokumente iz preteklosti Novega mesta in Dolenjske, k i j i h je nerazsodna in napačna vnema že namenila za odpad. Žal m u n i več uspelo rešiti dragocenega artiivskega gradiva bivšega okrožnega urada od sredine 18. stoletja dalje, k i so ga požrli m l i n i papirnice na Vevčah, z n j im pa tudi dobršen del zgodovinske dokumentacije Novega mesta in Dolenjske.

Pokojni Otmar Skale je b i l vse ,-ivljenje tesno navezan na svoje rodno mesto in okol ico. Napredno usmerjen je b i l . član Sokola in Čitalnice, predvsem pa navdušen planinec. Poletne tedne je rad pre-pešačil po Ju l i j c ih . K i r a v a n k a h in Kamniških planinah, nnlbol j pa je

bi l zagledan v naše Gorjance, k i j i h je poznal in l jub i l tako kot j i h je poznal in l jub i l le najstarejši rod novomeških gorohodcev. Tej svoji in t imni l jubezni - Je ostal zvest, dokler so m u donijščale moči. Te pa so zadnja leta vidno pešale — nekoč vedno pokončno vzravnani mož se je upogni ! in oslabelo srce mu je odpovedalo. V četrtek ga je domača zemlja sprejela vase, ob njegovem grobu pa so se zadnjič poslov i l i od njega sorodniki in številni pr i jate l j i ter znanci. Naj mu bo lahka rodna gruda!

KMETIJSKA Z A D R U G A »KRKA« — NOVO MESTO r a z p i s u j e

J A V N O D R A Ž B O k i bo 19. marca 1966 za prodajo odv isnih osnovnih sredstev

a) ob 7. u r i na Grabnu pr i Novem mestu, za:

3 traktorje Ferguson 35 1 traktor Stever 180 1 kamion T A M 3000 1 dostavni avto D K W 1000 2 delovna konja 2 kos i ln i c i B C S

b) ob 10. u r i v Straži, za :

poslovno stavbo v Straži, p r imerno za dograditev stanovanja.

c) ob 13. u r i v S tar ih žagah, za: z idanico.

Prvo u ro l ic i taci je i m a prednost družbeni sektor, nato pa ostal i interesenti. Osta l i pogoji bodo objavl jeni pred pričetkom licitaci je.

Sneg nas je v soboto in ponedeljek tudi na Dolenjskem presenetil takorekoč z jasnega neha. Kadar pridejo medvedje prezgodaj na sonce, se zima rada ponovi. Ce rečemo, da so moderni medvedje — avtomobili, potem drži ta modrost tudi za motorizirane čase. Naš posnetek je z malega trga pred gostilno »Trdinov hram«, kjer išče zavetja včasih tudi po 20 avtomobilov hkrati! Boste rekli : kako? Tako,

da marsikdaj kateri niti ven ne m o r e . . . (Foto: M . Moškon)

• C E NOVOMEŠKO P O K O P A L I ŠČE že tako nesrečno leži prav ob tranzitni cesti, da se n i moč ogniti hrupu kamionov in avtobusov n i t i kadar se od pokojnika poslavljajo njegovi najbližji z nekaj besedami ob odprtem grobu, b i b i l lahko vsaj učitelj predvojaške vzgoje bol j obziren. Pretekl i četrtek je medtem, ko so samo 20 m stran pokopaval i znanega Novo-meščana, s svojo desetino neusmiljeno streljal na tarčo prav p r i pokopališki ograji nasproti Gasi l skega doma. M a r res ne zna najti primernejšega prostora za streljanje?

B V T R E T J I STOIJPIC na Mestn ih nj ivah so se že vsel i l i novi stanovalc i . Prvič, odkar v Novem mestu gradijo stanovanjske bloke, so takoj po končanih gradbenih del i h začeli urejevati tudi okol ico stavb v tem naselju. Pionir jevi delavci že navažajo zemljo med bloke, koder bodo nastale lepe zelenice z okrasnim grmičjem.

• O B S O B O T A H SO M E S N I C E v mestu premalo založene, trdi jo gospodinje. Po 12. u r i , ko gre večina zaposlenih žena nakupovat, ni več nobene izbire. Samo govedina Je navadno še v prodaj i . Da b i b i l i vsaj piščanci, a tudi te že prej pokupi jo . Zaradi precejšnjega števila zaposlenih potrošnic bi lahko trgovci vsaj del blaga da l i v prodajo šele po 12. u r i .

• ZA 8 K R A M A R J E V N A NOVOMEŠKEM T R G U res n i kruha, zato so v ponedeljek na nj ihovih stojnicah bolj malo prodal i . Da se j i h je to l iko zbralo naenkrat, pa je b i l menda res le slučaj. Jajca so se spet podražila. Tokrat so

Jih prodajal i po 50 d in , zelem radič na merice po GO d in , rdeči radič po 80 d in , motovileč po 90 d in , regrat po 100 d in merico Solata je veljala 400 d in kg, iižol 300 do 350 d in kg, čcbuUi 180 d in kg, jabolka od 170 do 240 d in kg i td . Svoje blago so imol i naprodaj tudi lončarji in SuhorobArjj iz Ribnice, izdelovalci konfekci jskih oblačil ter copat, okrašenih z bie-stečimi kamni .

m RODIL I STA: Jožica Kclvišar iz Skalickvjeve 2 - Zdravita in Ivanka Lisac iz Kotarjeve 8 — dek l ico .

Jutri: o socializmu in religiji

Družbeno politične organizacije i n Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu organizirata j u t r i , v petek 18. marca, v domu J L A dve predavan j i . Predavatelj V isoke šole za politične vede Zdenko Roter bo dopoldne ob 10.45 govori l d i jakom sredn j ih šol o cerkvi in sodobnem svetu, ob 17. u r i pa drug im občanom o socializmu in religiji.

Št. 11 (834) D O L E N J S K I L I S I 13

http://tr.2S.uina

PRED USTANOVITVIJO NOVEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA

l i l GRE ZARES SAMO ŠE ZI BEHAR? Kdo bo »krušni oče« doma JLA in doma Partizana, ki si ju vsi laste takrat, ko gre za pobiranje najemnine, vsi pa otepajo, ko ju je treba popravljati? —

Med športniki nič več za čast, za denar pa tudi bolj malo . . .

Novomešk i športniki že n e k a j mesecev p r i p r a v l j a j o u s t a n o v i t e v novega , e n o t n e g a športnega društva. Oživeti hočejo športno d e j a v n o s t i n p o n o v i t i n e k d a n j e u s p e h e o d b o j k a r j e v , t e l o vadcev , veslačev i n d r u g ih . N o v o društvo b o m o r a l o t u d i b o l j s k r b e t i z a množičnost športa i n p o s v e t i t i dobršen d e l p r i z ade van j o s n o v n i t e l e sn i v z go j i , k i j e b i l a zda j s k o r a j p o p o l n o m a z a n e m a r j e n a .

Sekretar občinske zveze za telesno kulturo Robert Uomi l i meni o reorganizacij i :

»Novomeški Part izan ne odigra va svoje vloge. Ukvar ja se s košarko, z rokometom, odbojko in drug imi tekmovalnimi panogami, k i vključujejo le po 10 do 20 aktivnih članov. N a množičnost i n podmladek so pozabi l i . Resna ovira je st iska s telovadnicami, ven dar b i se dalo z malo dobre volje marsikaj naredit i . M i s l i l i pa so -amo na tekmovanja i n za ta namen porabi l i večino denarja . . «

Okrog denarja se vsa zadeva z ustanovitvijo novega društva tudi najbolj zapleta. Vsaj po člankih v Dolenjskem l is tu , Delu i n Sportsk ih novostih lahko tako sodimo. Najemnino za dom J L A v Novem mestu, k i je last Part izana, pobira ObZTK po dogovoru s Part izanom o ustanovitvi posebne uprave športnih objektov. T a »posebna uprava« pa je izdihni la še preden je zaživela. Tako imenovani »Dom Partizana« na L o k i , k i je brez lastn ika (!) tudi prinaša lep dohodek ( INIS je plačal občinski zvezi za najemnino 3,5 mi l i j ona starih d i narjev). l a s t n i k a n ima ni t i novi stadion »Bratstva in enotnosti« pr i Portovalu! To so objekti , k i prinašajo lep denar, zahtevajo pa tudi redna vlaganja za vzdrževanje. ObZTK je mnenja, da Part izan n i skrbel za objekte kot b i bi lo treba, Partizanovei pa zatrjujejo, da

zdaj O b Z T K premalo žrtvuje za nujna popravi la . Prav imajo oboj i , saj so objekti še vedno zelo zanemarjeni . . .

»Drugi razlog za enotno športno društvo,« pravi tovariš Romih , »pa so organizatorji i n strokovnjak i . Mesto je premajhno, da b i si lahko privoščili to l iko samostojnih društvenih klubov. V novem društvu naj b i se zbral i vsi sposobni organizatorji , k i b i skrbel i za obstoj društva in pravi lno razdeljevanje denarja za posamezne panoge ter vsi športni strokovnjaki , ki b i se potem lahko ukvar ja l i samo z načrtno telesno vzgojo.«'

Ne b i se smelo več dogajati, da dobe košarkaši in odbojkarj i 1,357.000 dinarjev na leto, med tc-m ko so odpravi l i veslače s 60 tisočaki, čeprav niso po kval itet i za prv imi nič zaostajali. Kra tkovidna in enostranska tekmovalna po l i t ika društvenih vodstev je novomeški šport popolnoma izrodi la .

Predsednik Partizana Janko Pet-rič prav i :

»Nekateri naši pomišljajo pred ustanovitvijo novega enotnega društva, ker se boje, da bo novi upravni odbor premalo delaven, saj so predlagani vanj t a k i . l judje, k i niso na športnem področju še ničesar naredi l i . . .

Po mojem mnenju zastaja šport zaradi neresnosti mlad ih l jud i . M i mo tega pa se vsi zanimajo le za denarno plat (honorarj i , dnevni-

Občinska ke?l jaška lita Rezultati V I . in V I I . ko la : Vseh

devet—Luknja 320:309, Pionir—Železničar 403:322, Star ih devet— Šentjernej 298:267, Topl ice—Elek-tro 310:268, I skra—Boln ica 267: 221, Star ih devet—Železničar 203: 338, Šentjernej—Vseh devet 256: 289, Krka—Top l i ce 317:269, Iskra — E l c k t r o 305:238.

Jugoslovanska

loterija POROČILO

o žrebanju srečk 10. ko la , k i je bilo 10. marca 1966

Srečke s so zadele končnicami N d i n

60 6 70 8

17620 400 76640 400

132470 10.008 269960 4.006

61 8 801 - 40

29811 2.000 51641 400

2 4 21722 404 29692 604 48532 404

186332 4.004

23 6 073 80

0743 200 28893 600 93393 600

4 4 15434 604 33294 1.004 41554 404 44074 404

108344 100.004 274144 20.004

15 10 65 8

00995 600 83175 400

»6 6 04591. 1.006 58626 600 6007!i 400

07 8 97 6

52277 600 57907 608

590107 50.00« 625057 4.000

08 6 618 100

49838 400 50328 600 8002!! 1.000

19 6 29 20 89 10

31919 1.006 56951 600

1. P ion i r 7 6 0 1 2514:2250 12 2 Zelezn. 8 6 0 2 2795:2544 12 3. Lukn ja 7 4 0 3 2114:1931 8 4. Vseh devet 8 3 0 5 2256:2331 6 5. Šentjern. 8 2 0 6 1643:1974 4 6 St . devet 8 2 0 6 2295:2654 4 SKUPINA B 1. Iskra 8 6 0 2 1903:1667 12 2. Topl ice 7 6 0 1 1678:1421 12 3. K r k a 7 4 0 3 1814:1779 8 4 Bo ln ica 7 3 1 3 1764:1778 7 5 E l ek t ro 3 1 1 6 2119:2357 3

Mladinsko šahovsko prvenstvo Kočevja za leto 1966 se bliža koncu . Borbenost ni popust i la . V r h tabele še n i ustaljen i n so še možne sprememb«. Zanimivo je, da se je presenetljivo izkazal 8-letni pionir Dušan Obranovič, k i je nabral 4 točke in premagal t r i če-trtokategomike, čeprav sam n ima kategorije. N a turnir ju slej ko prej vodi in je najbliže naslovu Kud i Karničnik, k i ima 8 točk. Sledijo mu : Teodor Dobrič 3 7 in pol točke, Maks Volk 5, Lojze

»MELODIJE SRCA« V NOVEM

MESTU V nede l j o , 20. m a r c a , b o

n a o d r u novomeškega Do m a k u l t u r e g o s t o v a l ans a m b e l škofjeloške glasbene šole z ope r e t o v t r e h d e j a n j i h »Me lod i j e srca« J a n k a G r e g o r c a . P o d režis e r s k i m v o d s t v o m Jožeta Audiča n a s t o p a v o p e r e t i 18 s o l i s t o v , s o d e l u j e j o p a še: p e v s k i k v a r t e t »Fantje iz P r a p r o t na« , o r k e s t e r škofjeloške g l a sbene šole i n J a k a H a f n e r , k i pleše nogometaša i n b o k s a r j a . O r k e s t r u d i r i g i r a O s k a r škul j . P r e d s t a v a z a novomeške poslušailce b o o h 19.30, v s t o p n i c e (po 400, 300 i n 200 d i n ) p a s i ob i s k o v a l c i l a h k o r e z e r v i r a j o v d o m u k u l t u r e .

V soboto prisluhnimo vižam

V. Petriča V soboto, 19. marca, nam pri

pravlja kvintet bratov Petričev pester večer v novomeškem domu kulture, N a sporedu bodo izbrane skladbe V i l i j a Petriča, posnete na ploščah J U G O T O N . Kvintet bo razen tega zaigral nekaj pri l jubl jenih popevk. Pela bosta Majda Ren-ko in M i l a n Golob. Ko t gost bo med programom nastopil humorist

oe, odškodnine) i n vsak prav i : »Bom prišel, če boš plačal!«

B Novo športno društvo nameravajo us um ovi t i to nedeljo. Pred ustanovni občni zbor bo mora l pr i pravl ja lni odbor pr i t i s čistimi računi, z neposrednimi dokazi l i o lastništvu objektov, s poštenimi in iskrenimi zagotovili za njihovo nadaljnjo usodo in predvsem s podrobnim in uresničljivim delovnim načrtom. Samo če bodo t is t i , k i bodo dvigni l i roke za novo društvo, vse te činitelje trezno pretehtali, lahko pričakujemo, da se bodo želje športnikov in ljubiteljev športa uresničilo, sicer pa tudi reorganizacija ne bo nič pomagala! M . M O S K O N

V Kočevju izšel »Mladi šahist«

Kočevski šahovski k lub je začel izdajati interno glasilo »Mladi šahist«. L i s t ima okusno tiskane platnice, za katere so osnutek SB m i naprav i l i . Vsebina je razmnožena na c ik los t i lu . K a j je k lub vodilo k izdaji l is ta , beremo v uvodnih besedah. Takole je rečeno:

»Uspeh mlajših pionirjev (prvo mesto na republiškem prvenstvu v Ljubl jani ) nas je spodbudi lo , da smo začeli organizirano delati s pionir j i in j i h vzgajati v šahovskem duhu. K d o r je v šahu spo znal vredno it in lepoto in torej goji do te igre ljubezen, m u n i dovolj samo igranje, temveč mora poznati nekatera načela šahovske teorije. Učbenikov imamo zelo malo, v šahovskih priročnikih pa so razen tega raztresena še posamezna poglavja. Tista, za katera menimo, da so pionir jem najbolj potrebna, smo zbral i v zvezku. To naj bi nam b i l vodič k bogatejšemu šahovskemu znanju in treznej-šemu odnosu do te vrste umetno st i življenja v malem. Upamo, da bodo sčasoma te napotke prerasl i in s i začeli sami ut i rat i pot v svet šahovskih idej i n kombinacij.«

»Mlad: šahist« je nedvomno razveseljiv pojav na področju dejavnosti , k i ima pristaše v vseh vrstah l judi ne glede na njihovo starost. Poslanstvo takega l ista je v razmerah šahovskega k luba s tolikšnim podmladkom še posebej določeno. Prav bi bi lo. da hi »Mla ilr šahist« Se večkrat prišel na svetlo z novimi napotki za v/.ivlja-nje v igro na 64 črnobelih kvadratnih pol j ih. Prvo številko so pr iprav i l i : Slobodan Ivić, Rud i Ostennaa in Ive Stanič.

Karničnik naihliže naslovu Obradovič 4 in pol , Dušan Obra dovič. Ljubo Trobentar in Stane Podkori tnik po 4 i td .

Šahovski k lub v Kočevju pospešuje svojo dejavnost kot prerojen in ima mladincev in pionirjev k o l še n iko l i . Kaže. da so le prostori t ist i , k i so vpl iva l i na zanimanje mladine za šah. Nerazumlj ivo je, da starejši šahisti še vedno raje dajejo prednost- igranju v gostilnah kot v k lubu .

A. A R K O

Prihodnji teden se prično mednarodna tekmovanja v smučarskih skokih v Planici. 25., 26. in 27. marca, v dneh glavnih tekmovanj, bo vozil iz Novega mesta

ob 4. uri zjutraj v Planico poseben vlak, k i se bo o-krog osmih zvečer vrnil v Novo mesto, šole in druge skupine, rezervirajte pravočasno vagone pr i ŽTP!

Močnikovi - prvakinji SIS V novozgrajeni športni hal j i v

Cel ju je bi lo 13. ma ica posamično atletsko prvenstvo Slovenije, katerega so se udeležili tudi štirje atleti iz Novega mesta. Sestri Močnik, k i sta se pr i jav i l i za tek mladink na 600 m, so zaradi prevelikega števila tekmovalk razdel i l i na dve skupin i . V skupin i članic je Ka t j a Močnik prva pr i tek la na ci l j z odličnim časom 1:48,0. Mlajša sestra Danica pa je v skupin i mladink zmagala z rezultatom 1:53,0. Sestri Močnikovi bosta prot i koncu marca nastopi l i

na krosu za prvenstvo Slovenije, k i bo v Kočevju, kasneje pa tudi na državnem prvenstvu.

V skoku v višino je b i l naš mladi Janez Penca z rezultatom 1,80 v skupin i članov šesti. Dosegel je zadovoljiv rezultat v dvorani , kjer so popolnoma spremenjeni pogoji. Naš skakalec Slak je dosegel 1,65 cm v močni skupin i , v kateri je zmagal znani tekmovalec V ivod .

S p r v im letošnjim nastopom naših atletov smo lahko zadovoljni.

J . GLONAR

I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE | Pretekl i teden so daroval i k r i na novomeški transfu- S

B z i jski postaji : Avgust Šivak, član kolektiva splošne bolnice g jj Novo mesto; Stane Jakšc in Avgust Pavl ic , člana kolekt iva g gj IN IS Novo mesto; M i l a n Gazvoda, študent iz Šentjošta; Sta- 1 g ne Nahtigal in Stane Hočevar, člana kolekt iva Iskre Novo M

mesto; Jože Oragmun, član kolekt iva Novoteksa Novo mesto; g g Anton Srebrnjak, posestnik z Velikega S la tn ika ; V ida K rnc , S g gospodinja iz Gorenje vasi ; Mar i ja Stamcar, gospodinja iz S g Gorenje vasi ; Antonija Zalokar, gospodinja iz Gorenje vasi; g H Mar i j a Perme, gospodinja iz Smarjete: Stanka Junc, de- g g lavka iz Gorenje vasi ; Janez Zoran, mesar iz Smarjete.

llHIlIHillllinillllMIllItllllM

V ik to r Potočnik. Ne zamudite pr i ložnosti, da se nasmejete in zabavate za 358, 250 in 150 ('Starih) dinarjev, ko l ikor veljajo vstopnice, ki se dobijo V predprodaji pr i blagajni k ina ' K R K A !

Še o nespodobnih gostih na Bregu! K uokv ir jenemu sestavku

»Vs-top samo za spodobne ljud:!«, objavl jenem v Dolenjskem l istu 10. marca , h\ rad dodal še tole. Odhod nekater ih , preveč razgret ih obiskovalcev iz gostišča B reg v Novem mestu n i namreč nič bolj ku l turen kot vsa, v sestavku omenjena dejanja gostov v tem loka lu . Večina gostov, če j ih sploh smemo

tako imenovati , noče vedeti, da je v gostišču tudi stranišče, pa raje opravljajo potrebo kar na u l i c i . U l i ca pa n i samo »javno stranišče«, cesto je tudi prava »koncertna dvorana« in »javna tr ibuna« za okajene kričače. N i še dolgo, ko je teka skupina pr i prav i la stanovalcem ka r dopoldne (pr i belem dnevu) »čudovite« p r i o r e , o kater ih je človeka sram govor i t i . Za dobronamerno besedo m u vrnejo take »cvetobere«, da n i so nit- najmanj v čast Slovencu. M o r d a ne b i bi lo napačno, ko b i kdaj pa kdaj v to u l ico pogledal tud i kakšen m-'l'čnik! —r—

Poznate to šolo oz. kmečko hišo na Telčah, v kateri se stiska več kot 120 otrok iz tega okoliša? To je nerazvita osnovna šola, h kateri je priključena podružnica na Primožu z 21 otroki. Občani čakajo na novo šolsko poslopje na Telčah že 20 let in menijo, da je obljub slednjič dovolj. Čas bi že bil, da pridejo na vrsto. Gradnja nove šole je tukaj opravičljiva, saj število učencev vsako leto narašča (Foto: J . Teppev)

Za razbremenitev osnovnih šol Finančni posl i so b i l i za osnov

ne šole vedno vel iko breme, zato se je svet za šolstvo in kul turo odločil za prenos te službe na samostojen zavod. Občinska skupščina je ta predlog potrd i la . Servis naj b i prevzel vsa računovodska i n knjigovodska opravi la za vse šolske zavode v občini.

Za takšno obl iko se je svet odločil tudi zaradi tega, da b i za vodenje finančnih poslov lahko zaposl i l i l judi z ustrezno strokovno izobrazbo. Računovodje si šole do sedaj niso mogle privoščiti, ker ie zanj na eni šoli premalo dela Svet nadalie meni . da so s tako

rešitvijo precej razbremenjeni tudi ravnatelji šol. Mnogo laže kot prej se bodo zdaj posveti l i pedagoškemu delu. čeprav se s tem ne bodo Se znebil i skrb i za preostalo administraci jo.

Na občini so naprav ih predračun stroškov za servis in ta kaže, da se bodo izdatki zmanjšali za pzribližno 111.000 Nd in . Pred nost take oblike bo tudi v tem. da bo delo opravljeno bolj kval itetno. Svet nadalje meni , da se bo na šolah avtomatično zmanjšalo Število nadur t ist ih prosvetnih de lavcev, k i so doslej opravl ja l i finančne posle.

Pred prvenstvom slovenskih mest

v Čateških Toplicah D K L O BREŽIŠKEGA K L U B A je

ta čas namenjeno pr ipravam n * brzopotezno prvenstvo slovenskih mest, k i bo 20. marca v Čateških Topl icah. Pokrovitel j prireditve J e

predsednik občinske skupščine V Brežicah M i l a n Šepetavc. šahisti so igral i že tr i izbirne turnirje 2 3

sestavo moštva, k i bo zastopalo Brežice na slovenskem brzopotez-nem prvenstvu. Na vseh turnir j ih je zmagal mladinec Lenart Šetinc i n tako najbolj presenetil v tej sezoni. Člani moštva, k i so igral i za Brežice v čateških Topl icah, so odigral i še dvokrožni brzoturnir , na podlagi katerega so določili mesta posameznikom v ek ip i . Zadnjič so svoje moči brežiški šahisti pre izkusi l i v soboto v Krškem. Po vseh pr ipravah lahko pričakujemo od brežiških šahistov, da se bodo požrtvovalno bor i l i za primerno uvrstitev na brzopoteznem prvenstvu slovenskih mest.

M . R E C E R

Plavalci Celulozarja pred prvo tekmo

Plavalc i krškega Celulozarja se v telovadnici T V D Part izan pr idno pripravl jajo na letošnja srečanja. Ke r n i dovolj sredstev za trening v vodi, k i j i m je omogočen samo v Zagrebu, opravljajo kar v K r škem predpisan« z imsko plavalno telovadbo. 11. marca je odšlo 16 kandidatov za republiško prvenstvo na mokr i trening v z imsk i bazen v Zagrebu. Prvo letošnje športno srečanje je že pred n j im i : 20. marca se bodo udeležili član skega zimskega prvenstva S R S v Kran ju . V Krškem pa še vedno ne vemo kje dobit i sredstva za tekmovanja v II. zvezni l ig i i n v republiškem mer i lu ter denar za akcijo »Naučimo se plavanja«!

V . N .

Tone Krušič (PIONIR) — prvak

Dolenjske Pretekl i teden se je končalo X I V .

kegljaško prvenstvo Dolenjske za posameznike v d isc ip l in i 3 krat 200 lučajev. V zadnjem tretjem nastopu so tekmovalci dosegli slabše rezultate, čeravno so b i l i t i odločilni za udeležbo na republiškem prvenstvi: Le trije tekmovalci so tr ikrat presegli 800 kegljev, drugih pet pa ie imelo spremenlj ivo srečo m doseglo slabše rezultate, zlasti Rodič, R o m i h in Zidanek, k i so na nedavnem nastopu v slovenski l igi imel i odlične rezultate.

Prvo mesto in naslov prvaka Dolenjske tekmovalne skupnosti je zasluženo prv ikrat dosegel Tone Krušič (P ionir ) . Rezultat i : 1. Tone Krušič (Pionir ) 2490 podrt ih kegljev (836, 839. 825»: 2. J . Mr d a * (Pionir ) 2481 (829. 839. 814); 3. B . Hren (Pionir ) 2434 (827, 801, 803); 4. F.2id»nek (P ionir ) 2336 (776, 806, 764): 5 š. Hrovat (Pionir ) 2316 (864, 742. 7101; 6. V . Rodič (Želez.) 231« 767. 739, 820); 7. R. Romih (P ion i r i 2203 (769, 818, 716) in8. F. R-.n-bič (Pionir ) 1197 (803, 376. —>.' Pet najboljših tekmovalcev ho tekmovalo na republiškem prvenstvu posameznikov, k i bo 20. manrca na Jesenicah, i n i .

Boro llinč'c - prvak Brežic

• T E K M O V A N J E Z V P R V E N STVO brežiškega šahovskega klu. . ba je končano. Zmagal je Boro Ilinčič z 8 in pol točke. 2.—4. 30 s po 7 in pol točke Stevanovič. Banda in Rceer, 5. je Kopinč, 6. do 7. Slatoer in Valenčak i td . T r i kola pred koncem so tekmovanje prek in i l i zaradi ekicnega prvenstva zasavskih k lubov.

B KONČANO J E TL IM E K I P N O prvenstvo zasavske lige. Brežice so tretje. Uvrstitev je lepa i n uspeš na, saj do zdaj Brežičani niso igral i na takšnih prvenstvih, pa tudi , ker so zasavske in posavske ekipe zelo močne, med najboljše pa vsekakor sodita trboveljska in hrastniška. V bo i ra prvo mesto b i lahko posegli tudi Krčani, ko Di vse dvoboje odipral i v popolni sestavi. M . R.

Sevnica - Trbovlje 1,5:85

Zadnja tekma zasavsko-posavske lige se je končala z v isokim porazom domačinov, k i so nastopi l i brez nedisc ip l in iranih mladincev. Edino zmaeo ie dosegel E d i Rau-ter. D. B .

Metalna : Svoboda 352:308 kegljev

Povratno srečanje domačih moštev se je končalo s prepričevalno

->o.>n V T ' '•'< in nnsnrotn'ka premagala s 44 kegl i i . D. B .

1200 mladih Krčanov na Hoke«i! 66

Več kot 1200 mladih občanov iz Krškega, Brestanice in Senovega s ; je ogledalo srečanje čehoslova-ške reprezentance s finsko In vzhodno-nemško ekipo v okv i ru svetovnega prvenstva H O K E J 66. V Ljubl jano ;o potovali z bnzim v lakom. Med n i i m i je bi lo največ učencev, dijakov in vajencev. Vsem je zelo ugajala nova športna dvorana T i vo l i , navdušeni pa so bi l i tudi nad od ' i rpo organizacijo svetovnega prvenstva. V . N .

14 D O L E N J S K I L I S T Št. 11 (831)

KAZEN JE ZALEGLA!

Odkar je sodnik za Prekrške v Metl iki ka- jj znoval 6 kvartopircev. I ki so v javnih lokalih | igrali poker za denar, tudi za večje vsote, so igre na srečo prenehale. Strastni kvartopirci I

i v gostišču Gerbee in v i hotelu so bili večkrat I opominjani in ker to ni J zaleglo, so prejeli ka- < zen od sodnika za pre- I krške.

Dolgoletna praksa j

kvartanja pozno v noč I je tako vsaj v javnosti I končana.

fesêmben prepir s tragičnim ko&c m 19-letni Jože Stare iz Rosalnic obsojen na 2 leti in po! strogega zapora

Že v prejšnji številki našega l ista smo poročali o kazn i , k i jo je okrožno sodišče v Novem mestu pred dnevi i zreklo Jožetu Starcu iz Rosalnic p r i M e t l i k i , ker je z nožem do smr t i zabodel svojega nečaka M i r k a Zgonca. Danes objavl jamo nekaj več podatkov z razprave.

Presenetl j ivo je, da je pravzaprav nepomemben prep i r med fantoma, k i sta rasla kot brata, p r i vedel do tako tragičnega konca. Usodnega dne, 9. decembra lan i , je Jože prišel iz službe p r i komuna lnem podjet ju v Met l i k i .

— S i dal živini jesti? — ie vprašal M i r k a .

Jože, Izidor, Valentin, Janko, Branko, Dušan, Vinko in Marija, vsi s priimkom Brajdič, so bili pred kratkim na zatožni klopi novomeškega občinskega sodišča, obtoženi neupravičene sečnje in vkraje lesa. Lansko zimo so namreč vse od januarja do konca aprila posekali v gozdovih, last SLP in v zasebnih hostah v žabjeku ter na Bučno vasjo okoli 104 kubične metre raznega drevja. S tem so Povzročili lastnikom goz

dov za najmanj 1,479.65 novih dinarjev škode.

Sodišče je vse navedene Cigane obsodilo na kazni od 20 dni do 1 mesec in 15 dni zapora, vendar za javnost s tem problem ni rešen. Kraje lesa se pojavljajo v večjem ali manjšem obsegu vsako zimo in se bodo najbrž še, dokler cigansko vprašanje ne bo dokončno rešeno. K o bodo vsi dobili delo in človeka dostojna bivališča, bodo taka kazniva dejanja bolj obsojanja vredna kot so zdaj.

Medobčinski posvet o nesrečah V Brežicah je bil pred

kratkim posvet o kazenskem obravnavanju nesreč pri delu v spodnjeposav-skih občinah Krško, Sevnica in Brežice. Iz uvodne besede javnega tožilca Franca Mišica je bilo razbrati, da - se nesreče pri delu zelo množijo. Lani je bilo 1348, največ v rudniku Senovo in v tovarni papirja v Krškem. Zdravljenje ponesrečencev, bol

niška izplačila in izpad v proizvodnji naraščajo v ogromne zneske. Na posvetu so zategadelj sklenili, da je treba nesreče pri delu zmanjševati ne le s kaznovanjem, pač pa z zavestno akcijo sindikatov samoupravnih organov in strokovnih združenj. Dedavce je treba vzgajati in opozarjati, naj pazijo nase!

D . V .

Usodno zapiranje vrat med vožnjo Zhdnje dejanje hude prometne

nesreče, ki se je pr ipet i la lani 12. ttpvembra na Ljubl janski cesti v Novem mestu, se je te dni odi-Sâlo na novomeškem občinskem s<*lisču.

F. D., pečar iz Novega mesta, le b i l obtožen, da je z malomarno v »žnjo prot i predpisom povzročil Prometno nesrečo, v kateri je bil Kolesar Ivan Smole hudo telesno Poškodovan.

Ugotovljeno je b i lo , da je F. D. Ôzil z osebnim avtomobi lom po l jub l j ansk i ce>;ti in ko je med y°žnjo opazi l , da so se odprla V r a t a avtomobila, n i ustavi l vozi

la , da b i vrata zaprl , temveč je to skušal stori t i kar spotoma. P r i tem je zavil na levo stran cestišča ter trčil v nasproti prihajajočega kolesarja Ivanu Smolo. Slednji s i j i ' p r i tem z lomi l lobanjsko dno, dobi l pretres možganov in še nekaj drug:h poškodb, k i veljajo za hude telesne poškodbe. Razen tega je b i lo tudi na avtomobi lu, k i m bi l obtoženčeva last, precej škode.

F. D. se ni mogel dosti Izgovarja t i , ker je očitno, da je p r i vožnji nepravilno ravnal . Spoznan je hi l za krivega prometne nesreče in (i':S!)ji-n 11:1 ii mesecev zapora, pogojno za 3. leta.

— N isem. Jože i n M i r k o sta se več

krat spričkala kot se običajno m lad i l judje za prazen nič; k l jub temu sta se imela rada in sta se dobro razumela. Prepirčki so b i l i takoj pozabljeni.

K e r je mat i odpotovala na obisk v Portorož, je t is t i dan

Zaradi praznovanja ob dovoljenji

Zarad i v injenosti so miličn i k i odvzeli 8. marca vozniško dovoljenje J . Z., gradbenemu tehniku p r i K G P Kočevje, 10. marca pa še J . C , pok l i cnemu šoferju p r i K G P . P r v i je, kot je dejal, »obhajal« dan žena, drugi pa menda 40 mučenikov Oba praz-novalca bo dob i l v roke še sodnik za prekrške.

Objestnost v Silvestrovi noči

K o so se lani poslavl jal i od starega leta v Žužemberku, je J . P., doma iz okolice trga, izpred gostilne Zupančič vzel moped, la^t Jožeta Mirtiča. Z nj im >e je odpel ja l kak ih 8 k m daleč, nato pa moped pust i l v obcestnem ja rku b l i zu Lašč.

Lastnik mopeda o izletu ni nič vedel, zato je svoje' vozilo še isto noc šel iskat i n ga tudi našel.

Občinsko sodišče v Novem mestu je obsodilo J . P. na 1 mesec zapora, pogojno za 1 leto. nam tega pa na plačilo stroškov, k i jIIi je imel lastnik mopeda z iskanjem svojega vozi la. Obtoženec je dejanje skesano obžaloval, zato verjetno kaj takega ne bo več s tor i l .

Vzrok: neosnovana ljubosumnost Peter Rugelj iz okol ice Tr

žišča je b i l nedavno tega Kaznovan pred novomeškim sodiščem zaradi tega, ker je 29. marca lani v nočnih urah v bi z in i svoje hiše z ve jnikom napadel Ivana Hočevarja ter ga hudo telesno poškodoval.

Sodišče je ugotovilo, da je Rugelj stor i l kaznivo dejanje v t renutkih neuravnovešenosti, ko je b i la n'egova zmožnost razumeti pomen dejanja bistveno zmanjšana. Obtoženec je med vaščani znan l ju-bosumnež. čeprav (kot so povedale priče na sodišču) n 'ma za to nobene osnove.

V zagovoru je sodn ikom tvezil nekaj o s i lobranu, vendar je b i lo dokazano, da v tem pr imeru o s ' lobranu n i bilo govora, ker je obtoženec sam napadel . Sodišče je Rug-lja obsod' lo na 4 mesece zapora in plačiJo 715,17 novih dinarjev za plačilo stroškov zdravl jenja.

skuha l kos i lo M i r k o . Skupaj sta jedla k r o m p i r i n solato, ko je nanesel pogovor na popoldansko delo. Mora l a b i oprav i t i to i n ono, roke pa so bi le samo štiri, zato je spet prišlo do nesoglasja, kaj naj b i popoldne delala. E d e n je hotel to, drug i ono.

Ko je odr ini l sk l edo , se je začelo

Jože se je ujez i l , malce od-r ina l skledo s k romp i r j em i n dejal:

— Dost i m i je tega! Fizično močnejši M i r k o je

skočil k n jemu, ga povlekel za lase i n ušesa kot že večkrat prej ter m u glavo t i ščal navzdol , da b i obveljala njegova. Medtem pa je Jože zagledal na m i z i nož, k i sta ga uporabl ja la p r i kosil u , ga zagrabi l ter sun i l navzgor pro t i M i r k u , hoteč se ubran i t i napada. Sun i l pa je tako nesrečno, da je zadel M i r k a naravnost v srce.

Zabodeni M i r k o je še pr i šel čez pot k sosedovim, tam pa se je zgrudi l . I zkrvavel je še preden je prišel zdravnik.

Javn i tožilec je Jožeta Starca obtožil uboja, senat pa je obtožencu verjel, da n i hotel nečaka ub i t i i n da na njegovo smrt n i n ikdar m i s l i l , pač pa je meni l , da je obtoženec grobo prekoračil s i lobran.

Pred sodiščem je b i l obtoženec zaradi storjenega dejanja ves nesrečen in skesan. N i k d a r se n i tepel, rastel je v sk r omn ih vaških razmerah. Sodišče p r i odmer i kazni n i našlo obtežilnih okoliščin, med olajševalnimi pa so smatra l i z last i Starčevo mladost i n njegovo dosedanje neoporečno življenje. Po tehtnem premis l eku je b i la izrečena kazen: 2 leti i n 6 mesecev strogega zapora.

SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO bo na J A V N I DRAŽBI 21. marca 1966 ob 9. u r i

p r o d a l a

avtomobil kombi v voznem stanju in

moped Mosqito Prednost p r i l i c i tac i j i imajo kupc i družbenega sektorja; v ko l i ko r do 10. ure ne bo teh interesentov, imajo možnost nakupa pr ivatni interesenti.

Pred nesrečo ob Mirni? Izzivanje nesreče v Mirenski dolini? Voda je krepko spodkopala breg in neusmiljeno načela rob ceste, katerega del se je že zrušil v strugo Mirne. To je na cesti, k i pelje iz Sevnice proti Tržiču in Krmel ju . Po njej vozijo tudi avtobusi in težki tovornjaki in lahko bi se zgodilo, da bi kateri izmed njih zdrsel v globino. Nasip bo treba hitro popraviti, sicer bo prepozno!

Dva P i on i r jeva sezonska delavca sta l an i 18. novembra protj večeru našla na Ljubl janski cesti v Novem mestu

I z g i n i l je že 26. februarja je ne-

znanokam izginil Franc Mavr in iz Kočevja, star 29 let. Izginulega so iskali že gasilci, miličniki in drugi ljudje. Iskanje je bilo doslej zaman. Mavr in je bil zaposlen v kemični tovarni. B i l je dober delavec. Je poročen in oče

enega otroka. Ze teden dni pred izginotjem je bil zelo nervozen.

Trčenje na mostu 6. marca ob 19.30 sta tr

čila v Kočevju na mostu pri tržnici osebna avtomobila znamke Fiat. Prvega je upravljal Ivan Hegier iz Rudnika, drugega pa Alojz Pretnar iz Dolge vasi. Pr i nesreči je bila lažje poškodovana Antonija Trp in . Na vozilih je škode za okoli 10.000 novih dinarjev.

modro kuverto. D . P., doma iz okol ice Bihaća, je kuverto pobra l i n našel v njej 56<700 d in i n odrezek plačilne l iste na naslov Prane Jamšek. S kolegom sta denar preštela i n ko je pr i so tn i T. svetoval, naj plačo vrneta n a naslov, se je D. P- u p r l . Očividcu je ponud i l 15.000 d in , če bo o najdbi molčal.

Vseeno pa je zadeva prišla na dan i n D- P. se je mora l zagovarjata " a občinskem sodišču v Novem mestu. Dokazano je b i lo , da je kuverto z mesečnim zaslužkom Jamska našel in jo zadržal, zatov je b i l obsojen na 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti .

Spet pijanost J . P., delavec iz Orehka, se Je

moral pred k ra tk im zagovarjati na občinskem sodišču v Novem me. stu. 25. septembra lani je pred V idr ihovo gostilno v Otočcu z žepn im nožem prizadejal Alojzu Ja-kopčiču 6 cm dolgo rano na levi r ok i .

Dejanje je sicer obžaloval, vendar pa hkrat i zatrjeval, da se ga sploh ne zaveda, ker Je b i l tedaj močno vinjen. Senat občinskega sodišča mu je pr isodi l 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Predvidevajo, da ga bo kazen spametovala, ker je b i l tokrat prvič na sodišču kot obtoženec.

Na Brezovpu ni mogoče dolgo ostati. Zato ne, ker te postane sram pred sosesko. Sram te postane, ker ne nosiš vode iz globač, kakor jo nosijo sosedje, ker ne nosiš drv od onkraj Lakencev, ker ješ kruh, ki si ga kupiš v Mokronogu, ker ležiš zjutraj do sončnega vzhoda in ker, zvečer legaš sit v posteljo. K e r živiš čisto drugače kakor tvoja soseska, čeprav živiš v naj-skromnejših razmerah.

In ker te soseska pr i vsakem koraku pozdravlja: »Dober dan, gospod . . . « Gospod se sliši kakor obtožba, kakor kletev in

sovraštvo. Zato sem se odločil zapustiti ta kraj. Preden to

storim, sem sklenil napraviti še potovanje skozi središče kraja, k i se vleče od Mokronoga tja do obsav-skih hribov; ti se posebno ob večerih in pred sončnim zahodom kažejo Brezovcu v svoji ljubki, vabljivi dolenjski lepoti.

To potovanje bom zdaj popisal. Avgust je šel h kraju. Jutro je bilo biserno čisto,

Po trtah in grmovju se je bliskala rosa, ki so jo pili žarki vzhajajočega sonca. Megla v Lakencih se je naglo sušila. O d Brezovca na Sveti vrh ni daleč, veže ju razvodni hrbet, od koder se ti odpre mogočen razgled na spodnjo dolino Krke . Sredi ravnega polja vidiš fôstanjevico, vidiš Sveti Križ, Bučko, Rako. Gledaš kakor da bi videl odprto daljno, obljubljeno deželo.

Pred Svetim vrhom je precej veliko, jamasto Polje. Za hribovito vas dovolj lepo. Toda prv i pogled •l1? .goljufiv, kajti takoj spoznaš, kaj je veljavni človečki red napravil iz njega. Vse je sparcelirano, preple-t e n o z mejami in vdori. Četrtina lepe zemlje gre s tem v nič. In Svetovrhčani je imajo že tako premalo.

v . a .s Sveti vrh ima prelepo lego. Stoji pod staro j ^ k v i j o , k i so jo zgradili predniki na nekdanji gomi-d " . ° legi in zgodovini je na tem mestu moralo nek

aj biti pogansko svetišče. K o sem si ogledoval cerk-eno notranjščino, m i je padel v oči prekrasen k*rižev

pot. Vaške hiše so videti lepše in imenovitejše kakor one na Brezovcu. Toda tudi Sveti vrh nima razen kap-nice nobene vode in tudi tukaj te s skednjev pozdravlja cepec.

Pod vasjo je vinograd Spečno, ki pa je last mo-kronoških veljakov. Ed in i kmet na Svetem vrhu, ki zasluži to ime, je Mikec. On je edini, k i ima mlatil-nico. če ga vprašaš, kako je prišel do tega, ti razloži:

»Trinajst let sem bil v Ameriki in delal kot črna živina. S prihranjenim denarjem sem doma nakupoval svet. To je vse, kar vam imam povedat i . .

Potem se zamisli in po kratkem odmoru docla: » Imam devet otrok. Vsakemu bom dal eno njivo

in naš grunt bo postal spet bajta, kakor je bil prej.« In na Svetem vrhu bo nastalo devet novih bajt. Od Svetega vrha se razteza razvodni greben med

Mirno in Raduljo tja proti Sevnici. Po njegovem hrbtišču pelje zložna pot mimo redkih naselij in čez zapuščene gomile. T u je svet samih gomil, keltskih in še starejših. Pred nekaj desetletji je mnogo teh gomil prekopala, se pravi, dala prekopati vojvodinja Mek-lenburška ter najdeni prazgodovinski material spravila iz Kranjske v Prusijo. kjer ga nekaj lahko vidiš v berlinskih muzejih. Torej je deželo Kranjsko dobesedno ropala. Zato pa je uživala podporo kranjskih deželnih oblasti.

Od Svetega vrha se vidi naravnost v Kapl jo vas, ki stoji blizu vode Mirne v občini Tržišče. Prav razločno se vidi z rdečo opeko kr ita hišica. V njej živi starček Cerar, nekdanji rudarski paznik iz Leobna.

Tudi on odkriva in koplje gomile, koplje in raziskuje, kakor pač ve in zna. Kako bi ne kopal, ko pa njegov vrt pokriva staro gomilo; če sadi krompir, m u izgine v stare grobove pod zemljo. K a r odkoplje, prodaja ljubiteljem starin v okolici. Trgovec Dev v Mokronogu ima že lepo zbirko teh izkopanih.

Ta starček pa ne uživa naklonjenosti kranjskih deželnih oblasti, kakor j ih je uživala svoj čas roparica velika vojvodinja Meklenburška, ampak ga le-te po strani gledajo, namesto da bi ga podprle, da bi m u ne bilo treba beračiti in delati zgodovinske škode.

. »Trideset velikih gomil poznam tukaj v najbližji okolici, ki bi j ih odkopal, če bi imel sredstva,« mi je pripovedoval Cerar.

Najprej mimo Stare gore s starimi, s slamo pokr it imi zidanicami, kjer ima tudi naš šiman svoj hram, kamor odvaža od doma shranjevat slamo, kdo ve zakaj dve ur i daleč, ker ima doma prazen kozolec. Taka je starodavna šega in te se je treba držati, vse drugo bi bilo v škodo dolenjski idili in njenemu aktivnemu gospodarstvu.

Potem pridejo Njivice in za njimi Gorneje, star kmečki dom, postavljen očividno na veliko gomilo. Pot drži vedno po hrbtišču skozi gozdove, ki pa tega imena ne zaslužijo. Samo ničvredno grmovje, k i ne da drugega razen kurjave. Ako se tu in tam pokaže kaka smreka, je lepa in bohotna, toda to revno ljudstvo jo sovraži in jo trebi že v mladi rasti. Pač — tam doli nad Tržiščem je celo pobočje pokrito s črnim, lepim gozdom.

»Čigav pa je tisti gozd?« vprašam na Njivicah invalida brez roke, ki se muči s košem gnoja.

»Ta je pa last trojiškega grofa Prijatelja,« se glasi odgovor.

Tako imenujejo tukaj trgovca in posestnika Prijatelja iz Tržišča, ki ima poleg drugega v Malkonu tudi najlepši vinograd, ki mu ob dobri letini da do štiri sto štrajhov izborne kapljice.

&mm sosakaB i 184 ib3 l esa

V T E M T E D N U V A S Z A N I M A

Tedenski koledar P e t e k , 18. m a r c a — E d v a r d S o b o t a , 19. m a r c a — Jože N e d e l j a , 20. m a r c a — I g o r P o n e d e l j e k , 21 . m a r c a — Benedikt T o r e k . 22. m a r c a —• Vas i l i j S r e d a , 23 . m a r c a — S lava Četr tek , 24. m a r c a — S i m o n

ČESTITKE S k r b n i l n d o b r i m a m i P e p c i

F lo r janč i č i z M a l e g a S l a t n i k a i n Jožku F lo r janč iču , k i služi vo jašk i r o k v B e o g r a d u , vse l e p o z a p r a z n o v a n j e mož oz. oče, Polde, i i v k o i n Boža.

Jožetu G a z v o d i i z C a n a d e i s k r e no čes t i ta jo z a g o d , e n a k o t u d i očetu G a z v o d i i z Šent jošta čest i ta druž ina G . i z v o d a . M a r t i n a iz N e m čije i n Andre jč i čev i i z N . m e s t a . S a j e l o v i m i n K l o b u č a r j e v i m v C a -n a d i l e p p o z d r a v !

D o b r e m u m o ž u , oče tu i n s t a r e m u očetu Jožetu Kap la r ju i z S a -v i n k a p r i škoc j anu poš i l j a jo n a j l epše že l je z a g o d i n m u že le še v e l i k o z d r a v i h i n sončnih p o m l a d i d o m a č i .

D o b r e m u i n s k r b n e m u m o ž u o z i r o m a očetu Jožetu K l emenč i ču i z S m o l e n j e v a s i 04 z a n j e g o v o d v o j no p r a z n o v a n j e v s e l e p o , e n a k o t u d i s i n u Jožku, k i služi vo jašk i rok v K r a l j e v e m t e r m u kl ičeva na v e s e l o s v i d e n j e m a m i i n brat Jan i .

Jožetu J e r m a n u i z Ločne I s k r e n e čest i tke z a d v o j n i p r a z n i k , e n a k o t u d i Ps-pci, s i n u Jožku p a m n o go u s p e h a v šoli Polde i n Mar t ina z d ruž inama. E n a k o ž e l i m o t u d i m a m i t e r Jož ic i .

Jožetu Žagar ju i z Mačkovca z a p r a z n i k čest i ta jo n j e g o v a žena Dra gi , mama , sestra Fan i z možem V i n k o m , ma l i DarčVk in I r e r i c a p a m u poš i l ia ta koš po l jubčkov .

O b težki i z g u b i naše d o b r e i n s k r b n e m a m e

M A R I J E PAKIŽ r o j . T e k a v e c i z V i n i c p r i Sodraž i c i se n a j t o p l e j e z a h v a l j u j e m v s e m , k i s o j o v t a k o v e l i k e m štev i lu s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i p o t i , n a m p i s m e n o a l i u s t n o i z r a z i l i soža l je i n n j e n g r o b z a s u l i z v e n c i i n cve t j e m . P o s e b n a h v a l a s o s e d o m , k i s o v d n e h b o l e z n i s t a l i o b s t r a n i t e r n a m p o m a g a l i v d n e h ža lost i . I s k r e n a h v a l a zd ravn i škemu i n s t režnemu o s e b j u i n t e r n e g a o d d e l

k a sp lošne bo ln išnice v N o v e m m e s t u z a s k r b , č . g . p a t r u D o m i n i k u z a g a n l j i v e p o s l o v i l n e bese d e i n g a s i l s k e m u društvu z a z a d n j e s p r e m s t v o . V s e m , p r a v v s e m

pr isrčna h v a l a . Žalujoči otroci z družinami ter

ostalo sorodstvo

O b bo leč i i z g u b i na jbo l jšega m o ž a i n očeta

F R A N C A Z A G O R C A l z N o v e g a m e s t a

šolskega upravitel ja v pokoju se n a j t o p l e j e z a h v a l j u j e m v s e m z a i z r a z e soža l ja , z a p o k l o n j e n o c ve t j e i n z a t a k o l e p o s p r e m s t v o n a p o s l e d n j i p o t i . P r a v p o s e b n a h v a l a d r . J . S a j e t u , k i m u j e d o l g a l e t a lajšal bo l eč ine i n t r p l j e n j e , v s e m s o s e d o m C a n k a r j e v e u l i c e z a p o m o č o b s m r t i i n l e p e v e n c e . L e p a h v a l a t u d i uč i te l j i c i g . H e d v i -k i š v a j g e r z a p o s l o v i l n e b e s e d e .

Ža lu joča A n a i n hčerk i

Janez S l a k i z T r e b n j e g a s e n a j t o p l e j e z a h v a l j u j e m obč insk i z a v a r o v a l n i c i N o v o m e s t o z a p r e j e t o d a r i l o .

PREKLICI Jocž Rački, d e l a v e c i z M a h o v n i -

k a 13 p r i K o č s v j u , p r e k l i c u j e m b e s e d e , k i s e m j i h g o v o r i l 26 . 1. 1966 v L j u d s k i r e s t a v r a c i j i v K o čev ju p r o t i S l a v k i K r k o v i č i n F e r d i n a n d u Požunu t e r se j i m a o p r a v i ču j em z a t o d e j a n j e .

Janez Bučar, Ra jnušče 2 , N o v o m e s t o , o p o z a r j a m , d a p r e p o v e d u j e m v s a k o h o j o i n vo žn j o p r e k o v s e g a m o j e g a zeml j i šča . K d o r teg a o p o z o r i l a n e b o upošteva l , g a b o m s o d n i j s k o p r e g a n j a l .

Franc K i r e n , P ang r č g r m 6. S t o -p iče , o p o z a r j a m , d a p r e p o v e d u j e m v s a k o h o j o i n pašo ž iv ine p o m o j i p a r c e l i . K d o r t e g a n e b o upoštev a l , g a b o m s o d n o p r e g a n j a l .

J o/o Z g o n c , D o l . K r o n o v o št . 18, p B e l a c e r k e v , o p o z a r j a m v s e , d a p r e p o v e d u j e m d e l n t i v s a k o škodo p o m o j e m zeml j i šču v D o l . K r o -n o v e m . T a p r e k l i c v e l j a h k r a t i t u d i z a zeml j i šče , k a t e r o j e d o m i r j e -n o v l e t u 1965. T a p r e k l i c v e l j a n e p r e k i n j e n o K d o r t e g a o p o z o r i l a ne b o upošteva l , ga b o m s o d n i j s k o p r e g a n j a l .

A l o j z V i d r i h , Štauberg 5, O t o -čec , o p o z a r j a m , d a p r e p o v e d u j e m povz roča t i škodo , k i m i j o d e l a j o kokoš i , l a s t I v a n a Gr i čar ja i z Štauberga n a m o j i h p a r c e l a h . Če l a s t n i k t e g a n e b o upošteva l , b o m kokoš i z a s t r u p i l .

M A L I O G L A S I P r o d a m d o b r o o h r a n j e n s k e d e n j .

N a s l o v v u p r a v i l i s t a (245-66) . P O C E N I P R O D A M t r i c i k e l j . R . L e -

b e n , B r e g 10, L j u b l j a n a .

Z A H V A L A

Ob prerani izgubi naše drage

DANICE SAJETOVE iz Jablana

se iskreno zahvaljujemo vsem, k i so se prišli od nje poslovit, vsem, k i so darovali vence in šopke

in vsem, ki so jo spremili na poti ločitve. Posebna zahvala njenim sqšolkam, sošolcem in profesorjem Ekonomske šole v Novem mestu ter

kolektivu hotela METROPOL. Ž a l u j o č i :

mama, ata. bratje France, Jože in Janez z družinami; sestre Lojzka, Ivanka in Rezi z družinami, Marija,

Anica, Stanka in Milka. Jablan, 9. marca 1966.

R A D I O L J U B L J A N A V S A K D A N : po roč i l a o b 5.15,

6.00 , 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, v 17.00, 19.30 , 22.00. P i s a n g l a s b e n i

s p o r e d o d 4.30 d o 8.00.

P E T E K , I S . M A R C A : 8.05 O p e r n a m a t i n e j a . 9.25 D o m a č e v iže — d o m a č i a n s a m b l i . 10.15 V pr i čakov a n j u p o m l a d i . 11.00 Tur is t ični n a p o t k i z a t u j e g os t e . 11.15 N i m a š p r e d n o s t i ! 12.30 K m e t i j s k i n a s v e t i — Inž . M i l a n R o v a n : Škoda p o r a s t l i n s k i h b o l e z n i h i n škodl j i vc ih v l e t u 1965. 12.40 I z n a r o d n e zak l a d n i c e . 14.35 Z b o r i n a n s a m b e l S o v j e t s k e f . r m i j e . 15.45 N o v o v z n a n o s t i . 17.05 P e t k o v s i m f o n č n i k o n e n e r t . 18.20 I g r a Z a b a v n i o r k e s t e r R T V L j u b l j a n a p . v . M a r i a R i j a v e n . 20.00 I z a r h i v a o p e r e t n i h m e l o d i j . 21 15 O d d a j a o m o r j u i n pomorščak ih .

S O r s O T A , 19. M A R C A : 8.05 G l a s b e n a m a t i n e j a . 9.45, č e t r t u r e z a n s a m b l o m Jožeta P r i v ška . 10.15 I z o p e r m o j s t r o v k l a s i k e , l l . n o Tur is t i čn i n a p o t k i aa t u j e g o s t e

. 11.15 N i m a « p r e d n o s t i ! 12.30 K m e t i j s k i nasve ta — Inž . .Jože ša ln m u n : K a k o v o s t i n z r e j a p l e m e n s k i h m e r j a s c e v ž lahtne p a s m e 12.40 A n s a m b e l B o r i s a F r a n k a i n a n s a m b e l B o r u t a L e s j a k a . 14.35 Naši pos lušalc i čest i ta jo i n po z d r a v l j a j o . 15.30 P e s m i i n p l e s i j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v . 17.05 G r e

m o v k i n o . 18.20 I z naših r e l e j n i h p o s t a j . 20.00 S o b o t n i k o n c e r t l a h k e g l a s b e . 20.30 » Poka ž i , k a j znaš« ( p r e n o s j a v n e o d d a j e ) . 22.10 O d d a j a z a naše i a s e l j e n c e .

N E D E L J A , 20 . M A R C A : 6 .00— 8.00 D o b r o j u t r o ! 8.05 M l a d i n s k a r a d i j s k a i g r a — F r i e d r i c h F e l d : č a r o b n i l o k . 9.05 Naši poslušalc i čest i ta jo i n p o z d r a v l j a j o — I . 10.00 Še p o m n i t e , tovar iš i . . . J e r n e j V r e n j a k - R a b : P r i J e r n e j e v -c u j e z a l a j a l p e s . 10.25 P e s m i b o r be i n d e l a . 11.00 Tur i s t i čn i n a p o t k i z a t u j e g o s t e . 12.05 Naš i po slušalci čest i ta jo i n p o z d r a v l j a j o — I I . 13.30 Z a našo v a s . 13.45 A n s a m b e l š t i r j e kovač i i n a n s e m b e l P i eško . 14.00—17.00 N e d e l j s k o špor tno p o p o l d n e 17.30 R a d i j s k a i g r a — A n d r z e j F e l d : Str iček A l b e r t . 20.00 Naš n e d e l j s k i s e s t a n e k , 21.00 G l a s b a p r i p o v e d u j e .

P O N E D E L J E K , 21 . M A R C A : 8.05 G l a s b e n a m a t i n e j a . 9.10 Otroška

: i s p e t j e m . 10.15 C a r l M a r i a VVeber : K o n c e r t a n t n a s k l a d b a z a k l a v i r . 11.00 Tur is t i čn i n a p o t k i z a tu j e g o s t e . 11.15 N i m a š p r e d n o s t i ! U ' .30 K m e t i j s k i n a s v e t i — O p o m e n u čebe larskega m u z e j a v R a -l o v l j i c i , 12.40 S l o v e n s k e n a r o d n e

v i z v e d b i v o k a l n i h k v a r t e t o v . 14.35 Naši po&hrSaJc i čest i ta jo i n po z d r a v l j a j o . 16.00 V s a k d a n z a v a s .

P O Š T E N O , z d r a v o d e k l e z a v a r s t v o d v e h o t r o k išče i n g . B o ž ič , L j u b l j a n a , P e g a m o v a u l i c a 36 a .

P R A L N I S T R O J s k o r a j n o v »mariš r o n d o « u g o d n o p r o d a m . J o žica Žagar , S t a r e p r a v d e 4 — Brež i ce .

P R A L N I S T R O J A E G p o c e n i p r o d a m . J e n k o , M a j d e Š i l e , N o v o m e s t o . O g l e d v s a k o p o p o l d n e .

P R O D A M S E M E N S K I K R O M P I R m e r k u r . J a n e z M a m , J e z e r o 4, T r e b n j e .

I M A M V Z A L O G I več j e š t ev i l o s a d i k l i g u s t r a t e r m a h o n i j — A n t o n Ž ibe r t , v r t n a r s t v o , K r š k o .

P R O D A M G O S P O D A R S K O P O S L O P . I E v Pangrč g r m u p r i S t o p i c a l i . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (251-66) .

P R O D A M r a z n i kovašk i i n inštalat e r s k o e lektr ičn i m a t e r i a l t e r m a t e r i a l z a f i n o i n g a l a n t e r i j s k o m e h a n i k o . P o n u d b e n a u p r a v o l i s t a » U g o d n o « .

P R O D A M F I A T 600. I r c a v a s 39 . N o v o m e s t o .

O D D A M L E P O o p r e m l j e n o s o b o . p r e d n o s t i m a j o m o š k i . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (254-66) .

8 h a P O S E S T V A u g o d n o p r o d a m . Jože G r i l c , Z a b u k o v j e n a d Sev n i c o .

P R O D A M S T R O J z a i z d e l a v o ce m e n t n e o p e k e . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (256-66) .

P R O D A IVI r a b l j e n o r očno m o t o r n o k o s i l n i c o . O g l e d v n e d e l j o p r i B r u d a r . D a l j n i v r h 5, N o v o m e s t o .

I Š Č E M Ž E N S K O z a v a r s t v o d v e h o t r o k 4 u r e d n e v n o v Brš l inu N a s l o v v u p r a v i l i s t a (249-66) .

I Š Č E M S A M S K O S T A N O V A N J E a l i s o b o . Z i v k o M i t r o v i č , k m e t i j s k a šola G r m , N o v o m e s t o .

O D D A M S O B O z a p o s l e n i o s e b i , k i b i v p r o s t e m času p o m a g a l a v g o s p o d i n j s t v u . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (250-6G).

I Z G U B I L S E J E t e m n o r j a v p e s . Sl iš i n a i m e T a r z a n . V r n i t e g a p r o t i n a g r a d i n a i m e M i r a F a -k i n , čuč j a m l a k a 5, š k o c j a n .

M L A J Š I U P O K O J E N K I n u d i m s t a n o v a n j e , h r a n o i n n a g r a d o , p o d o g o v o r u , z a p o m o č p r i g o s p o d i n j s t v u d v e h z a k o n s k i h u p o k o j e n c e v . M a r i j a Po l janšek , Brež i c e . T r g s v o b o d e 1.

O M E R Z E L p e k a r n a K r š k o , s p r e j m e d o b r e g a p o m o č n i k a i n f a n t a z a pr iuč i tev . H r a n a i n s t a n o v a n j e v hiš i .

I Š Č E M P O Š T E N O g o s p o d i n j s k o p o m o č n i c o . P o možnos t i j i čez čas p r e s k r b i m še d r u g o z a p o s l i t e v . D a n i c a L o g a r . L j u b l j a n a , ša ranov i č eva 10.

G O S P O D I N J S K O P O M O Č N I C O s p r e j m e št ir ič lanska druž ina. R e če ! i . N o v o m e s t o . T r d i n o v a , b l o k 2.

D E K L E A L I D V E D E K L E T I z a poš l im p o n j u n i službi z a p o m o č v g o s p o d i n j s t v u i n z a d e l o n a k m e t i j i . N u d i m h r a n o i n s t a n o v a n j e , p lača p o d o g o v o r u . — V a l e n t i n H a f n a r , Z g . B i t n j e 23 , p . Z a b n i c a .

P O R O Č N E PTt S T A N E p o z a d n j i m o d i i z d e l u j e z l a t a r v L j u b l j a n i . G o s p o s k a 5 ( p o l e g u n i v e r z e ) .

P R O D A M d o b r a o h r a n j e n o o t r o ško p o s t e l j i c o z v l o ž k o m i n m r e žo t e r r a b l j e n o žonsko k o l o A l o j z š t ra zbe rge r , K e t t e j e v d r e v o r e d 46. N o v o m e s t o .

S P R E J M E M g o s p o d i n j s k o pomočn i c o k tr ič lanski -družini. P o g o j i u g o d n i . Inž . J a n e z T r a t n i k . K r a n j . M r a k o v a 1. Z D R A V I L I Š Č E R O G A Š K A S L A

T I N A - Z a k a j o b u p u j e t e p r i z d r a v l j e n j u s v o j e g a k ron i čno o b o l e l e g a že lodca a l i j e t e r i n žo lča , a l i o s t a l i h p r e b a v i l ? U p o r a b l j a j t e v e n d a r rogaško » D o n a t « v o d o , z d r a v i l o , k i v a m g a n u d i n a r a v a ! V N o v e m m e s t u g a d o b i t e p r i t r g o v s k e m p o d j e t j u H M E L J N I K — t e l e f o n 21-129 i n S T A N D A R D — t e l e f o n 21-158.

KtJVO Brež i ce : 18. i n 19. 3 . j u g o s l o v a n

s k i f i l m »Druga s t r a n m e d a l j e « . 20. i n 21 . 3. amer i šk i b a r v n i f i l m » I z g o n i z p e k l a « .

Č r n o m e l j : 18. i n 20 . 3. f r a n c o

s k i f i l m » R i m s k e d e v i c e « . 22 . in 23. 3 . angleški f i l m » G o n j a « .

Kočevje » J a d r a n « : 18. d o 20 . 3 . amer išk i b a r v n i f i l m » č a s t z a v r -ž enca « . 2 1 . i n 22 . 3. j u g o s l o v a n s k i f i l m » Z a r o t a « . 22 . i n 23. 3 . f r a n c o s k i f i l m » S e j e m nav ihaneev « . 3. f i l m »Maščevan j e V ik ingov « .

Kostanjevica : 20 . 3 . f r a n c o s k a b a r v n i f i l m » K J a m a j k i « .

Novo mesto »K rka « ; 18. d o 2 1 . 3. amer išk i b a r v n i f i l m »Go l i i n m r t v i « . 22. d o 24. 3 . s o v j e t s k i f i l m »B i l j e t a k f a n t « .

Mokronog : 19. i n 20 .3 . f r a n c o s k i f i l m » D o z a d n j e g a d i h a « . 23 . 3 s l o v e n s k i f i l m » N e j o č i , P e t e r « .

Met l ika : 19. i n 20 . 3 . amer išk i f i l m » V o h u n n a p o v e l j e « . 2 1 . i n 22. 3 . grški f i l m » E l e k t r a « . 23 . i n 24. 3 . f r a n c o s k i f i l m »Ba l e t P a r i z a « .

Ribn ica : 19. i n 20 . 3 . f r a n c o s k i f i l m »Sve tn ik v o d i p l e s « .

S e v n i c a : 19. i n 20 . 3 . amer i šk i f i l m » P r i va j an j e v z a k o n « . 23 . 3. amer išk i f i l m »Re vo l v e r a š i z A r i z o n e « .

Sodraž i ca : 19. i n 20. 3 . amer i šk i f i l m » č l o v e k , k i j e u b i l . L . V a -lansa;<.

Šen t j e rne j : 19. i n 20. 3. b a r v n i f i l m » N e poš i l ja j žene v I t a l i j o « .

T r e b n j e : 19. i n 20 . 3 . amer i šk i b a r v n i k a v b o j s k i f i l m » S e d e m vel i čas tn ih« . 23 . 3 . j u g o s l o v a n s k i f i l m »Nebešk i o d r e d « .

P r e t e k l i t e d e n s o v novomešk i porodn išn ic i r o d i l e : M a r i j a K u p l e -n i k i z Z d i n j e v a s i — D a n i c o , M i l e n a S lapničar i z T r e b n j e g a — M i r -j a n o , I v a n k a N o v a k i z V e l i k e g a L i p j a -— F r a n c i j a , M i h a e l a V r l in i č i z Č rnoml j a — M o j c o , Jožica B u k o v e c i z G o r n j e g a Mraževa — V i d a , T o n č k a H r o v a t i z č r m o š n j i c — Jožeta, M a r i j a Z ida r i č iz D o b r a v i -c e — M a r i n k o , V i d a Jakl ič i z M i r ne peč i — B o j a n a , M a r i j a J o r d a n i z K o p r i v n i k a — Jož ico , V i d a P o d -p a d e c s K a m n e g a p o t o k a — Jožet a , M a r t i n a F i r i z G o r n j e L o k v i ce — A l e n k o , C i r i l a S m e r k e i z V e l i k e I/Oke — O l g o , K a t i c a H r i b -l j a n i z J u r o v s k e g a b r o d a — N e n a -d a , K r i s t i n a R a v b a r i z V a v t e v a s i — M a r j a n a , Ne žka K o l e n c z Grčvr-h a — I r e n o , A n a G o l o b i z Žabje-k a — Franč iško , P e p c a K o v a č i č i z š m a r i j — Jož ico , M a r i j a Ko rač in i z K o r o š k e v a s i — dečka , M a r i j a Z u g e l j z O t o k a — dečka .

OBVESTILO V P I S O V A N J E O T R O K

V I . R A Z R E D O S N O V N E Š O L E

V N O V E M M E S T U V p i s o v a n j e o t r o k v I. r a z r e d

o s n o v n e šole K a t j a R u p e n a v N o v e m m e s t u b o 21 . , 22 . i n 23 . m a r c a 1966 o d 8. d o 11. u r e v p i s a r n i ta jništva.

V p i s o v a l i b o m o o t r o k e , r o j e n e v l e t u 1959. P o g o j n o b o m o v p i s o v a l i t u d i o t r o k e , r o j e n e d o k o n c a m a r c a 1960. S p r e j e l i p a j i h b o m o v šo lo s a m o v p r i m e r u , če b o v šolski s t a v b i n a v o l j o d o v o l j učiln i c .

Starši na j p r i v p i s u p red l o že i z p i s e k i z r o j s t n e ma t i čne , k n j i g e i n p o t r d i l a o c e p l j e n j i h .

R a v n a t e l j s t v o

SUPERAVTOMATIČN1

PRALNI STROJI vseh znamk

ZADNJI MODELI! Nudimo garancijo,

uredimo vse izvozne listine.

Plačilo v vseh valutah. Devizni račun pri Banca

commerciale, Trieste, 10650/0

PEROTTI-EXPORT, VIA CARPISON 20, TRIESTE

17.05 G l a s b e n a kr i žanka. 18.45 P o t a s o d o b n e m e d i c i n e . 20.00 S k u p n i p r o g r a m J R T — s t u d i o B e o g r a d .

T O R E K . 22 . M A R C A : 8.05 G l a s b e n a m a t i n e j a . 10.15 O d l o m k i i z M a s s e n e t o v e » M a n o n « , k o t s m o j o slišali v L j u b l j a n s k i o p e r i . 11.00 Turist ični n a p o t k i z a t u j e gos t e , 11.15 N i m a š p r e d n o s t i ! 12.30 K m e t i j s k i n a s v e t i — M i l a n K o s : O r a b i i n n e g i nove jš ih s o b n i c . 12.40 Vaški k v i n t e t z B o ž o m i n M i škom t e r t r i o D o r k a Škoberne ta . 13.30 P r i po ro ča j o v a m . . . 15.30 V t o r e k n a s v i d e n j e . 17.05 K o n c e r t p o že l jah pos lušalcev . 18.20 I z s t u d i a 14 — K v a r t o t Jožeta P r i v ška i n P l e s n i o r k e s t e r R T V L j u b l j a n a . 20.00 M a l i k o n c e r t z b o r a » L i r a « i z K a m n i k a p . v . S a m a V r emšaka . 20.20 R a d i j s k a i g r a — C i r i l K o s m a č — M i t j a M e j a k : T a n t a d r u j .

S R E D A , 23 . M A R C A : 8.05 G l a s b e n a m a t i n e j a . 9.30 V s v e t u l a h k e g l a s b e . 10.15 P i a n i s t k a J e l k a S u h a -d o l n i k — Z a l o k a r j e v a p r i k l a v i r j u . 10.45 č l o v e k i n z d r a v j e . 11.00 T u ristični n a p o t k i z a t u j e g os t e . 11.15 N i m a š p r e d n o s t i ! 12.30 K m e t i j s k i n a s v e t i — In ž . J a n e z Ve rb i č : G o v e j i ž iv in i često m a n j k a r u d n i n . 12.40 S l o v e n s k e n a r o d n e pe s m i . 14.35 Naši poslušalc i čestitaj o i n p o z d r a v l j a j o . 16.00 V s a k d a n za v a s . 18.15 I z f o n o t e k e r a d i a K o p e r 20.00 D a n i l o š v a r a : V e r o n i k a D e e n i š k a .

Č E T R T E K . 2 1 . M A R C A : 8.05 G l a s b e n a m a t i n e j n . 9.40 S t a r i i n n o v i z n a n c i . 10.15 P o j o s o l i s t a z a

grebške o p e r e . 11.00 Tur is t ičn i n a p o t k i z a t u j e g o s t e . 11.15 N i m a š p r e d n o s t i ! 12.30 K m e t i j s k i n a s v e t i — D r . M i r k o Leskošek : G n o j e n j e k r o m p i r j a . 12.40 N a k m e č k i peč i . 14.05 M a n u e l d e F a l l a : L j u b e z e n -čarovn ica , b a l e t . 15.30 I g r a M a r i b o r s k i p i h a l n i a n s a m b e l p . v . D r a g a L o r b e k a . 17.05 Tur is t i čna o d d a j a . 18.45 J e z i k o v n i p o g o v o r i . 19.05 G l a s b e n e r a z g l e d n i c e . 20.00 Če t r tkov večer domač ih p e s m i i n n a p e v o v . I z v a j a j o : V e s e l i h r i b o v c i — - K v i n t e t A v s e n t k s p e v c i — T r i o Jožeta K r e ž e t a i n šen t j e rne j -s k i o k t e t .

Č E T R T E K , 17 . m a r c a : 19 .00— 19.30 M l a d i n s k a o d d a j a .

S O B O T A , 19 . m a r c a : 14 .00—18.00 Občani čest i ta jo i n p o z d r a v l j a j o .

N E D E I J A , 20 . m a r c a : 8 .00—10.00 Občani čest i ta jo i n p o z d r a v l j a j o . 10.20—11.30 — Po roč i l a — R a z g o v o r z d e l e g a t o m a brež iške i n k r ške obč ine , k i n a s b o s t a z a s t o p a l a n a repub l i škem k o n g r e s u S Z D L — Iz n o v i n a r j e v e be ležn ice — Z a n a še k m e t o v a l c e — P o z o r , n imaš p r e d n o s t i ! — P o g o v o r s poslušalc i — O b v e s t i l a i n s p o r e d k i n e m a t o g r a f o v . 11.30—19.00 — Občani čest i ta jo i n p o z d r a v l j a j o .

T O R E K , 22 . m a r c a : 20 .00—20.10 O b v e s t i l a i n k r a t e k f i l m s k i s p o r e d . 20.00—21 00 G l a s b e n a o d d a j a I z b r a l i s t e s a m i .

V Kolpi si les opere grehe.. • N a gozdni uprav i v Moz l ju smo izvedeli, da

so zbral i dokaze, iz kater ih se v id i , da Kmeti jska zadruga Lukov dol (SR Hrvatska) plačuje bukovino brez ozira na klaso i n dostavljeno do broda v Blaževici po 17.000 do 18.000 starih dinarjev za kubik. V povprečju je to hlodovina od vrste »kladarka« navzdol. Za taKe hlode, k i so najverjetneje druge klase, pa je z Uradn im l is tom S F R J 33/65 predpisana najvišja cena 15.400 star ih d in. Tako ceno b i b i lo po predpis ih mogoče doseči le, če kmet pripelje hlodovino sam na žago. če prevaža od kamionske ceste do žage kupec, se od te cene odbije 10 odstotkov, če pa opravl ja kupec še druga dela (nakladanje itd.) pa se odbije od cene še več. K e r Kmet i j ska zadruga Lukov dol in tudi nekatere druge zadruge na drugi strani Ko lpe niso upoštevale predpisov (verjetno se j i h ne drže n i t i še danes), nastopajo velike razl ike med cenami lesa na obeh straneh Kolpe . Zaradi različnih cen je les potoval ( in verjetno še potuje) preko Kolpe . Kmetje v šali pravijo, da si slovenski les p r i prevozu preko Ko lpe opere grehe in je zato več vreden. Zanimivo pa je, da prav ta slovenski les (k i je zdaj brez grehov in na Hrvatskem) pokupi jo od zadrug spet slovenska podjetja!

Madžarski tovornjak v jarku

12. m a r c a je i z L j u b l j a n e p r o t i Z a g r e b u v o z i l madžarsk i d ržav l j an F e r e n e S z a b o t o v o r n j a k . N a a v t o m o b i l s k i c e s t i p r i K r o n o v e m je p r i p e l j a l n a p r o t i n e k i t o v o r n j a k s p r i k o l i c o p o s r e d i c e s t e , z a t o se m u je M a d ž a r u m a k n i l na d e s n o , p r i t e m p a z a p e l j a l n a n e u t r j e n i d e l cest išča. V e č m e t r o v je v o z i l po j a r k u , n a k a r s e j e a v t o p r e v r n i l i n o b s t a l n a c e s t i n a l e v e m bo k u , š k o d o c e n i j o na več k o t 5000 N d i n , v o z n i k p a i m a laže r a n j e n o d e s n o r o k o .

Tovornjak čez cestni rob

13. m a r c a p o p o l d n e s e j e p r i p e t i l a p r o m e t n a nesreča na a v t o m o b i l s k i c e s t i p r i R u h n i v a s i . I z L j u b l j a n e se j e s t o v o r n j a k o m p o d j e t j a T R A N S P O R T iz I i l i r s k e B i s t r i c e p r i p e l j a l Jože S a m s a , k o m u j e n a s p r o t i p r i s p e l t o v o r n j a k , k i g a j e p r e h i t e v a l v o z n i k o s e b n e g a a v t a F e r d i n a n d D o b r a v e iz L j u b l j a n e . S a m s a se j e u m a k n i l n a n e u t r j e n i r o b ces t e , o d t a m p a z d r s n i l p o s t r m i n i p e t m e t r o v i n se n a p o s l e d p r e v r n i l na b o k . V o z i l o i n t o v o r s t a poškodovana za pr ib l i žno 1500 N d i n , r a n j e n p a ni b i l n ihče .

Ustavljena ob cestni škarpi

M a r i j a H a n z e l j se je 12. m a r c a p o p o l d n e n e l i a l a z o s e b e n i m av t o m i z M e t l i k e p r o t i Č rnoml ju . P r e d Črnomljem je z a p e l j a l a n a d e s n i r o b ceste, k i n i b i l u t r j e n , po n j e m v o z i l a o k o l i 40 m t e r se z a l e t e l a v o b c e s t n o škarpo . A v t o j e o d škarpe o d b i l o n a l e v o čez c e s t o . R a n n i b i l o , škodo n a vo z i l u p a c e n i j o n a 6000 N d i n .

Kombi čez kup gramoza

13. m a r c a ponoč i se j e p e l j a l s k o m b i j e m o d mokr i škega g r a d u p r o t i a v t o m o b i l s k i c e s t i A l o j z A n -dre jaš i z T u z l e . P r e d p r i k l j u čkom je zapđl jal na t r a v n a t o b a n k i n o , se z a l e t e l v k u p g r a m o z a i n se p r e v r n i l n a d e s n o s t r a n , š k o d a j e l e n a v o z i l u i n j o c e n i j o n a 100 N d i n

Ravno steklo v drobcih

13. m a r c a z j u t r a j se j e p e l j a l v o z n i k L j u b l j a n a T R A N S P O R T V a l e n t i n D o b n i k a r p o a v t o m o b i l s k i c e s t i iz Z a g r e b a t o v o r n j a k s p r i k o l i c o , na ložen z r a v n i m stek l o m . P r e d o d c e p o m p r i Mačkov -c u je v o z n i k n a p o l e d e n e l i c e s t i z a v r l , z a r a d i česar j e v o z i l o z ane s l o počez , p r i k o l i c a p a se je p r e v r n i l a . S t e k l o s e je p r i nesreči r a z b i l o , p o škodbe p a s o t u d i n a voz i l u , š k o d o c e n i j o na več k o t 20 tisoč n o v i h d i n a r j e v .

Po ledu na streho V i n k o K o s i z M a r t i n j e V a s i se

je 13. m a r c a z j u t r a j p r i p e l j a l z o s e b n i m a v t o m v Bučno v a s . N a p o l e d e n e l i c e s t i g a je n a o v i n k u z a n e s l o v j a r e k , k j e r se j e a v t o p r e v r n i l n a s t r e h o , š k o d o c e n i j o n a 600 N d i n , m e d t e m k o v o z n i k u n i b i l o nič.

Voznik padel z voza 7. m a r c a p o p o l d n e se j e Jože

S t r u n a z V e r d u n a p e l j a l v g o z d n a v o z u , k i s o ga v l e k l i k o n j i . V G o r n j i h Sušicah je n e n a d o m a p a d e l z v o z a , s e h u d o poškodova l n a g l a v i i n s i p r e t r e s e l m o ž g a n e . Z d r a v i s e v novomešk i bo ln išn ic i .

Prepozno sta se opazila

H e n r i k č ebašek s e j e 8. m a r c a p o p o l d n e p e l j a l z o s e b n i m a v t o m p o P a r t i z a n s k i c e s t i v N o v e m m e s t u , k o m u j e n a s p r o t i p r i d r v e l a v t o m o b i l i s t M a r j a n R o l i h i z Šentj e r n e j a . V o z n i k a , k i s t a v o z i l a pO s r e d i c e s t e , s t a se v o v i n k u p r e p o z n o o p a z i l a i n se t o r e j n i s t a m o g l a i z o g n i t i . M e d srečan jem s t a se v o z i l i o b d r s n i l i i n c e n i j o škodo n a 100 N d i n a r j e v

Pes ubit, na avtu škoda

Jože T u r k i z N o v e g a m e s t a j e 8. m a r c a zvečer p e l j a l o s e b n i a v t o p o C e s t i h e r o j e v , k o m u j e ne n a d o m a p r i N o v a k o v i g o s t i l n i p r e d v o z i l o skoči l p e s . V o z n i k j e z a v i r a l , k l j u b t e m u p a trčenja n i m o ge l p repreč i t i . P e s j e k m a l u p o nesreči p o g i n i l , škodo n a a v t o m o b i l u p a c e n i j o n a več k o t 400 N d i n a r j e v .

Tovornjak s počeno osjo na strehi

12. m a r c a d o p o l d n e j e M i h a e l T o m a ž i n i z N o v e g a m e s t a p o t o v a l s t o v o r n j a k o m p o a v t o m o b i l s k i - c e -s t i . P r i K a r l e l j e v e m se j e v o z i l u z l o m i l a s p r e d n j a l e v a o s , t a k o d a je a v t o z a n e s l o n a n e u t r j e n r o b c e s t e , o d k o d e r j e z d r s n i l p o n a s i p u , se p r e v r n i l n a d e s n i b o k i n obt iča l n a s t r e h i . Laže se j e p o škodova l s o p o t n i k J a r c i z Šentj u r j a , š k o d e j e z a več k o t 4500 N d i n a r j e v .

Avto prevrnjen, voznik v ranah

Jože Va lent inč ič i z L j u b l j a n e s e j e 13. m a r c a p e l j a l z o s e b n i m av t o m p o a v t o m o b i l s k i c e s t i i z L j u b l j a n e p r o t i T r e b n j e m . V u s e k u b l i z u M e d v e d j e g a g a j e n a p o l e d e n e l i c e s t i zače lo zanašat i . V o z i l o so j e p r e v r n i l o i n ob t i ča lo o b r n j e n o p r o t i L j u b l j a n i . V o z n i k V a l e n t i n čič s i j e p r i nesreči r a n i l če lo i n d o b i l h u d u d a r e c v p r s n i koš . š k o d o n a a v t o m o b i l u c e n i j o n a 2000 N d i n . .

DOLENJSKI Lil L A S T N I K I I N I Z D A J A I E L J I : Občinski o d b o r i S Z D L B r e

S ice . Č r n o m e l j , K o č e v j e , K r š k o . M e t l i k a . N o v o m e s t o . R i b niča, S e v n i c a '.n T r e b n j e

U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R : T o n e Gošn ik ( g l a v n i m o d g o v o r n i u r e d n i k ) , R i a Bačer , M i l oš J a k o p e c , M a r j a n Le -g a n , M a r j a n Moškon . Jože P r i m e . Jožica T e p p e v i n I v a n Z o r a n

I Z H A J A v s a k četr tek - P o s a m e z n a Številka 50 p a ; «50 s t a r i h d- .nar jev — L e t n a naročnina 20 n . d i n a r j e v (2000 s t a r i h d i n a r j e v ) , p o l l e t n B 10 n d m a r i e v (1000 s t a r i h d i n a r j e v ) ; p lač l j iva Je v n a p r e j — Z a i n o z e m s t v o 37.50 o d i n a r j e v ' 3750 g t a r i h d i n a r j e v ) o z 3 amer iške d o l a r j e — Tekoč i ra-* u n p r i p e d r S D K v N o v e m m e s t u 531-8-9 - N A S L O V U R F J D N ! S T V A I N U P R A V E N . . v o m e s t o G l a v n i r T g 3 -Poštni p r e d a l 33 - T e l e f o n : 21 227 - R o k o p i s o v l n f o t o g ra f i j ne v račamo — T I S K A : Časopisno p o d j e t j e D E L O v L j u b t j n n l

http://ll.no

DOLENJSKo XVII I LIST 17. marca 1966 OB SMRTI DUŠANA K ... · 11. marca je kazenski senat pe...

Documents

Transcript of DOLENJSKo XVII I LIST 17. marca 1966 OB SMRTI DUŠANA K ... · 11. marca je kazenski senat pe...