Št. 32 (855) L. XVII

NOVO MESTO, četrtek, 18. avgusta 1966 DOLENJSKI LIST

BLIŽE ZAVAROVANCEM! To je bistvo sprememb v zdravstvenem zavarovanju, ki sta jih 14. julija

sprejela zvezni in socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine

Naši l judje imajo še vedno občutek, d a j i m p r i zdravstve­nem zavarovanju ( in še kje) nekdo nekaj daje, zato nehva­ležno sprejmejo vse ukrepe, k i to »dajanje« omejujejo. Premalo se zavedajo, da gre v b istvu za nj ihov denar, pr i ­hranjen iz njihovega dela; premalo odločajo o njegovi porab i .

Jedro nesporazuma v pora­b i zdravstvenega zavarovanja je v tem, da določa pravice zavarovancev zvezni zakon, vi­šino sredstev določa republ i ­k a , toda komuna lna skupnost socialnega zavarovanja mora vse to zadovol j i t i brez oz ira na to, kolikšne so finančne možnostri in resnične potrebe zavarovancev. V tem je vzrok, da ne morejo zaživeti samo­upravn i organi zavarovancev.

Da b i dob i l i drugačne od­nose, je potrebno spremenit i ves sistem. Zadnje spremem­be — da plača nadomesti lo do treh dnj delovna organiza-oija in da je odpravljeno zdravljenje v topl icah in dru­gih k l ima t sk ih zdraviliščih na stroške socialnega zavarova­nja — sta šele prva koraka v tej smer i . K l i m a t s k o in topli-ško zdravljenje pa bodo lah­ko uvedle komunalne skupno-

12. vinski sejem s pokušnjo

N a Gospodarskem razstavi­šču v L jub l jan i bodo v petek, 26. avgusta, ob 18. u r i odpr l i 12. mednarodni sejem v in , žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Po otvor i tv i bo po kušnja v in . Sejem bo odprt do 4. septembra

JURNA VAS: zaradi strele

25.000 Ndin škode

st i na svoj ih področjih, če bodo zavarovanci pr iprav l jen i pr ispevat i zanj. Nova spre­memba je tudi v tem, da bo­do zavarovanci več sami pr i ­spevali tudi za zdravi la . P r i ­spevek pa ne bo smel b i t i niž­j i od 20 odst. povprečne cene zdravi l .

K l j u b temu pa s temi ukre­p i še ne bo prišlo do več­j i h pr ihrankov . Tud i osnovna zdravstvena zaščita ne bo okr­njena. K o pa se prenašajo nekatere pravice iz socialne­ga zavarovanja na republ ike in komunalne skupnost i je znak, da prehajamo v nov si­stem, k i ga že pr ipravl ja jo . Po njem zavarovanec ne bo imel več občutka, da so nje­gove pravice i n obveze dane »od zgoraj«, temveč bo p r i

odločitvah o porab i denarja za socialno zavarovanje sam sodeloval, kar je edino jam­stvo, da bo t is t i denar obču­t i l kot svoj in da se bo pora­ba usk lad i la z resnio imi mož­nostmi .

Temelji za krški most

dokončani V Krškem zadnj i teden be-

tonirajo temelje. Potem bo dokončano delo pod savsko g ladino i n gradnja bo h i ­treje napredovala. Temelje­

nje je bi lo za graditelje pre­cej t r d oreh, vendar so ga z dobro tehnično opremljeno­stjo in vztrajnostjo uspešno premagal i .

Dve zgodovinski obletnici v Šentjan-ški dolini

Ob 25. obletnic i ustanovi­tve Osvobodi lne fronte pra­znuje svoj i s lavj i tudi Šent­janž z okol ico, četrt stoletja je min i lo , odkar sta v juna­ški borb i padla narodni he roj M i l a n Majcen in J a n k 0

Mevželj, leta 1941 pa so b i l i tudi p r v i prebiva lc i šentjan-ške doline nasi lno izseljeni v nemški rajh. Obletn ic i bodo prebivalc i pros lav i l i v okv i ru praznovanja občinskega pra­znika Sevnice med 5. in 12. novembrom. Ljudje sj želijo proslave na Šentjanžu, da b i z zborovanjem počastili spo­m i n na težke dn i i n herojsko smrt M i l a n a Ma jcna , k i je s svoj im junaštvom hotel pre­prečiti izseljevanje rojakov, a je 29. oktobra 1941 padel pod sovražnikovimi strel i . Družbeno politične organiza­

cije Šentjanža naj b i v pove­zavi s K r m e l j e m i n Tržičem poskrbele za proslavo; čeprav nas od nje ločita le še dva meseca in po l , o pr ipravah n i še ničesar slišati. Vsaj skromno se moramo oddol­žiti pad l im borcem, k i so žrtvovali svoja življenja za svobodo slovenskega naroda!

Bo r i s Debelak

Množica domačinov in gostov si je v Lakovnicah pr i Birčni vasi v nedeljo popoldne ogledala mokre vaje in reševanje ljudi, ki so ga pokazali gasilci iz Stopič, šmihela. Stranske vasi in domačini; le-ti so hkrati od­prli nov gasilski dom, k i ga je vas zgradila lani i n letos predvsem s prostovoljnim delom vseh vaščanov. — Več 0 delovni zmagi Lakovničanov berite danes na novo­

meški strani! (Foto: Tone Gošnik)

4. septembra vsakoletno srečanje borcev v Metliki Skupščina občine Me t l i ka

je sprejela domic i l za 15. br i ­gado, ustanovljeno med N O B na njenem območju, razen tega pa nameravajo 4. sep­tembra organiz irat i splošno borčevsko srečanje v Met l ik i -

To srečanje naj b i postalo tradic ionalno.

4. septembra letos se bodo borc i 15- brigade že dopol­dne zbra l i na metliškem tr­gu, kjer je skl icano množič­no zborovanje, na katerem bo govori l in razglasi l domi­c i l predsednik Glavnega od­

bora Z Z B Slovenije Prane Leskošek — L u k a . Zatem bo na Pungar tu k u l t u r n i pro­gram, k i se bo končal z ve­selico.

N a be l ok ran j ska srečanje borcev vabijo Metličani vse nekdanje borce s celotnega področja Slovenije, prav ta­ko pa tovariše s sosednjih hrvaških občin.

TOVARNA »KRKA« LETO DNI PO GOSPODARSKI REFORMI

V obdobje antibiotikov in neodvisnosti V novomeški tovarni zdravil KRKA zatrjujejo, da jim bo proizvodnja antibio­

tikov zagotovila dolgo življenje in pomagala do poslovne neodvisnosti

11.981 nočnin v hotelu na Otočcu

Do konca ju l i j a so ime l i v hote lu G r a d Otočec 11.981 no­čitev, od tega je b i lo 7671 tujcev- Ho t e l najraje ob isku­jejo Nemc i , potem pa Ital i­j an i . F rancoz i , N i zozemc i i n drug i . Ho te l je ime l v tem času 164 mi l i j onov s tar ih d i ­narjev prometa, samo v ju­l i ju pa kar 40 mi l i j onov . V avgustu meni jo zaslužiti 45 do 50 mi l i j onov .

V istem času so ime l i na benc insk i črpalki na Otočcu nad 192 mi l i jonov s tar ih di­narjev p rometa .

Vinska trgatev na Vinomeru

V insko trgatev bo pr i red i ­lo v nedeljo, 21- avgusta, na V i n o m e r u gost insko podjet­je Me t l i ka . Pr i red i te l j i ob­l jubljajo, da bo razen slad kega grozdja z v inomersk ih gorio dovolj tudi zabave s plesom M e d drug im bodo pe­k l i odojke. Pr i red i tev se bo pričela ob 16- u r i ob vsakem vremenu.

Letos že 580 izdanih potnih listov

v Krškem Zanimanje občanov za po­

tovanje v tuj ino se je v krški občini izredno pove­čalo. Samo letos so v Krškem izdali 580 potnih l istov, v po­stopku pa so ime l i 1960 pro­šenj (podaljšanje vize, sku­p insk i iz let i i t d ) . Od tega so od 19. maja izdal i ka r 327 nov ih potn ih l istov, k i velja­jo 10 let- Občani potujejo največ v Ital i jo. Avstr i jo in Z R Nemčijo na obiske, manj pa. da b i se v tu j in i zapo­s l i l i -

O D 18. DO 28. A V G U S T A Trajen dež pričakujemo okrog 18. in okrog 27. avgusta. V ostalem de­loma sončno, vendar nestalno s pogostnimi kratkotrajnimi padavi­nami. Dr. V. M .

Pet glav živine, nepremičnine in celotno gospodarsko poslopje Jo­žeta Muhiča iz Jurne vasi je 9. avgusta zjutraj upepelj i l požar, k i ga je okol i 3. ure zanetila strela. Škodo so ocenil i na 25.000 Nd in Gas i l c i , kd so kma lu po nesreči [grispeti v Jurno vas, so preprečili ogenj, da se ni razširil na sosed­nje stavbe.

N a čeri gospodarske refor­me se je natakni lo preneka-tero podjetje, i n še zdaj če­m i na n j ih , i n tud i K R K I je pret i la nevarnost, da bo ob­tičala. B i l i so dolgi i n hudo megleni dnevi, da- se je ko­maj k a m videlo- Toda vedno je vsaj ena rešitev i n K R K A je našla svojo. V tem času se je moža izkazal ves njen ko­lektiv, razen t i s t ih posamez­nikov, ka te r im se je zazdelo, da se »barka potaplja«.

Slabšo stran reforme je kolekt iv K R K E čutil v žepu do konca leta 1965. ker se je vse do takrat odreka l večje­m u delu osebnih dohodkov v kor is t skladov. In splačalo se je. S k l a d i so s 1 to l ikanj po­večali, da je podjetje lahko nadaljevalo gradit i obrat an­t ib io t ikov in da se je odloči lo za postopno rekonstrukc i ­jo . Sele s p r v i m januar jem 1966 so b i h »prisiljeni« pove­čati osebne dohodke zaposle­n i m . Tako je znašalo ju l i j sko

povprečje 870 N d i n , s čimer se je K R K A vrn i la v zlato sredino osebnih dohodkov v jugoslovanski farmacevtski industr i j i - Sc i l a in K a r i b d a . med kater i je re forma poteg­n i la tudi K R K O , sta mimo • . .

V Ločni: 30 ton antibiotikov

Staro pravi lo , da večji sk la­d i omogočajo večje investira­nje, je dobi lo v p raks i K R ­IČE popolno veljavo- Leta 1962 so da l i na sklade le 14 odst. čistega dohodka, letos pa že 86 odstotkov. Las tn ih sred­stev torej n i manjkalo , goto­vo pa j i h je b i lo dovol j , da je b i lo podjetje kred i tno spo­sobno.

Tako so začeli z idat i ločen-s k i obrat, k i bo dajal 30 ton ant ib iot ikov na leto- Antibio­t i k i te t rac ik l inske skupine bodo osnova za neodvisen razvoj bazične farmaci je. K e r je K R K A zdaj predvsem od­

visna od kooperantov (letos je začela na novo sodelovati z 9 farmacevtsk imi f i rmanu iz zahodnih držav), je njena proizvodnja predvsem kon­fekci jska. K e r pa taka proiz­vodnja n ima dolge življenj­ske dobe. je kolekt iv prav i lno postopal , ko se je odločil za bazično proizvodnjo. K o t smo rek l i , bo ločenski obrat ant ibiot ikov povzročil, da se bodo začele trgati kooperant­ske vezi.

Postopno in zaneslji­vo v rekonstrukcijo

10 odstotkov proizvodnjo K R K A izvozi na zahodna tr­žišča. Razuml j i vo je. da mo­rajo b i t i izvozni i zde lk i ne­pr imerno boljši od t i s t ih , k i se lahko prodajo na doma­čem trgu. Ta zahteva i n ho ten;e čimveč izvozit i sta pr i ­vedli do tega, da se je K R K A od:očila za postopno rekon sTukc i j o .

P i v a faza: rekonstrukc i ja farmacevtskih oddelkov.

Preustavn ik i K R K E so s Splošno gospodarsko banko v L jub l jan i že podp isa l i po-grdbt o deviznem kred i tu 86 000 dolarjev za uvoz stro­jev, s ka t e r im i bodo opremi l i f amacev t sko oddelke- Stro­

je bodo uvoz i l i iz zahodnih evropskih držav, nabava pa bc postopna- Zadnja pošiljka b i naj pr ispe la v p r v ih me­secih prihodnjega leta-

Ka j pomeni ta moderniza­ci ja, čisto na k ra tko : kvalite­ta »e bo nepr imerno izbol j­šala pro izvodnja pa se bo povečala za 20 mi l i j onov V (.ml

Do leta 1969 namerava K R ­K A proizvodne i n upravne prostore presel i t i v Ločno, sedanje prostore v Novem mestu pa prodat i . To b i b i l i druga faza rekonstrukci je .

Zelišča in »PIPS«: devizno blago

Nedavno se je K R K I pri­ključilo podjetje S R B O P L O -R A iz jugovzhodne srbske ob­čine Svr l j i g . Novomeška to­varna zdrav i l se je za zdru­žitev odločila z namenom, da s i zagotovi zdrav i lna ze'1-šča, po kate r ih je n a zahod­noevropskem trgu vel iko po-vnraševanje. Dalmat inske za­druge pa zanjo pridelujejo bolhač. k i je osnovna surov i na za proizvodnjo p i re t r in-skega ekstrata. K R K A dela iz bolhača preparat »PIPS« . Povpraševanje po n jem jo tolikšno, da ne more zadovo­l j i t i trga. Za »PIPS« se zani­majo nekatere zahodne fir-

(Nadaljevanje na 3. str.)

J petek so začeli obirati hmelj tudi v Šentjerneju. **azen domačinov ga obirajo tudi prebivalci iz Brusnic JnGaberja , od koder j ih vozi kamion oziroma avtobus *MV. Tud i nekatere ciganske družine prav pridno de-* a Jo v hmeljišču. Na sl iki : vrsta p r i merjenji: škafov JJ&brane »zelene rože«, takih podob pa lahko srečamo *daj vsak dan veliko povsod, kjer hite z obiranjem

hmelja. (Foto: Polde Miklič)

Antibiotike tetraciklinske skupine bodo zaceli po­skusno proizvajati v prvih mesecih prihodnjega leta v obratu, ki bo veljal 20 milijonov Ndin.

Za stroje, s katerimi bodo opremili (v prvi fazi preureditve) farmacevtske oddelke, bodo plačali 86.000 dolarjev.

V treh letih se bo tovarna v celoti preselila v Ločno in povečala proizvodnjo za 40 milijonov Ndin.

I I I NAUKA BRIONSKEGA PLENUMA

(Nadaljevanje in konec)

Postalo je torej nevarno, da bi se politične vrednote in kvalitete gradile na takih dvojnih načelih in na teh modrostih makiavelizma. Tež­ko si je zamisliti, kakšna raz­očaranja in kakšne preizkuš­nje in nemara tudi krvavi obračuni bi nas še čakali v prihodnosti, če bi dopustih1, da bi se politične, človeške in komunistične vrednote gradile na teh načelih- In ni mogoče preceniti, možno je samo opozoriti na to, da sta prepričanje in občutek, da nekaj takega in podobne­ga v naši družbi še vedno obstaja, zelo zaviralno vpli­vala na ustvarjalnost tistih političnih sil in kadrov, ki se nikakor niso hoteli in mo­gli sprijazniti s takimi »kva­litetami« naše družbe.

Najsi so bili pojavi te vr­ste po svojem številu še tako neznatni, so vendarle kot mo­ra težili spoščenega, pogum­nega, iskrenega in dinamič­nega duha ljudskih množic in kadrov. Stalinizem smo pre­magali v ekonomskih in po­litičnih odnosih; s IV. plenu­mom so ustvarjene možnosti, da ga premagamo popolno­ma tudi v politični morali. Sredstva političnega dela in boja, ki so značilna za raz­redno družbo in razredne bo­je, so sicer objektivna nuj­nost v prvem obdobju gradit­ve socializma, ko je treba obračunavati z njegovimi so­vražniki.

Toda dosedanje zgodovin­ske izkušnje o graditvi soci­alizma opozarjajo na nevar­nost, da bi se ta sredstva razrednega političnega boja utegnila ukoreniniti kot traj­na vrednost in metoda tudi *> socialistični družbi sami-In ni naključje, da je prav Zveza komunistov Jugoslavi­je s Titom na čelu bila tista, ki je tudi v tem pogledu od­krito obračunala in bo obra­čunavala s takšnimi biro-kratsko-etatističnimi defor­

macijami politikantskega bo­ja za oblast

NOVA SPODBUDA ZA POLET SVOBODNEGA

DEMOKRATIČNEGA DUHA

Oetrti plenum je zato go­tovo spodbuda za polet

svobodnega, lojalnega, demo­kratičnega duha. Toda ta li­beralizacija ni namenjena vsem in vsakomur, kot bi to želeli prikazati in še bolj do­čakati nekateri krogi v tujini in tudi pri nas doma. Seveda potrebujemo več sproščeno­sti, več demokratičnosti, ži­vahnejših dialogov predvsem v Zvezi komunistov, kakor tudi v množičnih političnih organizacijah in v celotnem samo upravnem sistemu.

Potrebujemo vse to zato, da bi laže in hitreje uresni­čevali naše načrte, gospodar­sko reformo in krepili vpliv organiziranih in k čedalje večji produktivnosti težečih proizvajalcev; ne potrebuje­mo pa nobene liberalizacije za tiste, ki vsemu temu na­sprotujejo, ne glede na to, kateri so razlogi, da to poče­njajo in h kateri strani neba so obrnjeni.

Pomen plenuma je zato dvojen- Na eni strani je v tem, da je spodnesel tla (mi­lo rečeno) konservativno dogmatski politiki, obsodil njene cilje in metode delo­vanja. Dal pa je tudi nove osnove in razširil je obzoerja za hitrejšo graditev novih vrednosti in praktično ures ničevanje politike samoup­ravljanja. Normalno je, da je bila doslej teža politične ak­cije predvsem na prvem smi­slu in pomenu plenuma- Bi­la je torej v tem, da se čim­bolj razgali, zavrne in obso­di ta politika in take njene metode.

Najvažnejše in v politič­nem zanimanju kadrov in množic prvo je torej bilo: zlomiti to politiko. Verjetno smo zdaj že na koncu te pr­ve etape in postopoma preha­jamo oziroma moramo preiti v drugo obdobje, v ustvarjal­no negacijo tudi teh ostan­kov birokratizma in etatizma, to se pravi, v nadaljnji raz­voj, lahko celo rečemo, pre­porod Zveze komunistov. S tem pa bo tudi dana možnost še bolj odločno in dosledno in na podlagi novih, čeprav bolečih in človeško nezadost nih izkušenj uresničevati po­stavljena načela in jih tudi menjati, če se pokaže, da ne ustrezajo več zahtevam in potrebam naše socialistične družbe.

STANE KAVČIČ

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Od prvega do dvanajstega avgu­

sta je v Pekingu zasedal centralni komite komunistične partije Kitaj­ske. Temu zasedanju pripisujejo na Kitajskem izreden pomen, kar navsezadnje ni nič čudnega, saj se je centralni komite zadnjič sestal natanko pred štirimi leti, ko bi mo­ral biti vmes že kongres.

Kitajsko časopisje je svoje bral­ce obvestilo o plenarnem zasedanju šele potem, ko je bilo že končano. V sporočilu je rečeno, da je plenum vodil predsednik centralnega ko­miteja K P Mao Ce Tung, da so sprejeli »sklep o veliki proletarski kulturni revoluciji« na Kitajskem in da je plenum potrdil vse sklepe in ukrepe politbiroja, ki j ih je bil l e ta sprejel med obema zasedanje­ma.

Posebna značilnost, na katero opozarjajo poznavalci kitajskih razmer, je v tem, da sklepi nagla-šajo metodo »razlogov in prepriče­vanja«, ne pa pritiska in sile. Tako je treba po teh sklepih ravnati celo z »buržoaznimi desničarji«. To bi pomenilo, da so se osnovne organi­zacije doslej bolj ukvarjale z notra­njimi razpravami in da uporabljajo vse mogoče metode pri obračuna­vanju, hkrati pa da se ne usmerjajo na razkrinkavanje buržoaznih in drugih avtoritet v vrstah vodstev, s čimer se je tako imenovana kultur­na revolucija na Kitajskem prav­zaprav začela.

Druga značilnost sklepov je v tem da se sklepi obračajo pred­vsem na članstvo in je iz njih mo­goče razbrati nekakšno nezaupanje do srednjih partijskih kadrov.

Po plenarnem zasedanju so se zbrale na pekinških ulicah velikan­ske množice, nosile so transparen­te ter z vzklikanjem, bobnanjem in igranjem na pavke izražala svojo

globoko privrženost idejam Mao Ce Tunga. Še preden je bilo plenar­nega zasedanja konec, se je pred palačo C K pojavil sam predsednik Mao Ce Tung in spregovoril zbrani množici. Kitajska časopisna agen­cija je objavila o teh srečanjih s pekinškimi meščani obširno poro­čilo, v katerem pripoveduje, kako se je Mao Ce Tung rokoval z neka­terimi meščani, drugi pa, k i tega niso uspeli storiti, so vsi preseneče­ni stiskali roke tistim, k i so se ro­kovali z njim.

Sploh je zadnje čase Mao Ce Tung močneje stopil v kitajsko javnost. Prvi tak večji »nastop« je bil, ko je plaval po Jangcekiangu 15 k m daleč, o čemer so pisali vsi k i -

Plenum CK KP Kitajske

tajski in svetovni časopisi. Sam je vodil plenarno sejo centralnega ko­miteja in zdaj se je pojavil na pe-kingških ulicah.

Opazovalci opozarjajo posebej še na to, da je v dokumentu plenu­ma poleg Mao Ce Tunga omenjen le obrambni minister maršal L in Piao in si to razlagajo tako, da je on postal druga najvplivnejša oseb­nost na Kitajskem. Morda kaže po­sebej omeniti, da vladajo med par­tijo in vojsko na Kitajskem za nas nenavadni odnosi. Vojska namreč na Kita jskem ocenjuje ali so sklepi centralnega komiteja pravilni ali ne. Tako si je namreč moč razlagati uvodnik glasila vojske, k i ocenju­

je sklepe centralnega komiteja ter jih razglaša za dobre. Nekateri pa sodijo, da si je L in Piao pridobil posebno zaupanje s tem, ko je de­jal, da je Kitajski s 700 mili joni prebivalcev potreben revoluciona­ren nauk, pravilen nauk, skratka nauk Mao Ce Tunga. Po nekaterih vesteh je postal L in Piao tudi pred­sednik vojaške komisije CK , kar je bil 30 let doslej Mao Ce Tung, naj­brž pa je postal tudi prvi namest­nik predsednika CK , kar je bil do­slej predsednik L R Kitajske L iu Šao Či. Toda to so le ugibanja, ker niso objavili vesti o kadrovskih spremembah, ki so j ih sprejeli na plenumu ali celo neposredno pred njim. Nekateri celo trdijo, da o kadrovskih spremembah na plenu­mu sploh niso govorili. Tako sta na primer bivši načelnik general štaba Lo Džui Čing in bivši šef agitpropa L u T ing J i napredovala na zadnjem plenumu za člana sekretariata C K , ki pa zdaj ne opravljata več svojih partijskih in državnih funkcij. V komunikeju o tem ni besede, kakor tudi ni nič zapisanega o članu polit­biroja Peng Čenu, k i so ga bil i od­stavili z vseh položajev.

Nekateri opazovalci kitajskih razmer opozarjajo tudi na to, da je doseglo poveličevanje Mao Ce Tun­ga zdaj najbrž vrhunec. Baje je on začetnik vseh ukrepov, kar so j ih bili storili na Kitajskem od zadnje­ga plenuma pred štirimi leti. Po­temtakem je tudi on začetek spora s »sovjetskimi revizionisti«, in to od prvega do zadnjega dokumenta. Iz komunikeja o plenarnem zase­danju pa sledi, da izvirajo vse po­teze v kulturni revoluciji, kakor tu­di vsa zamisel o njej osebno od Mao Ce Tunga.

Nekaj večjega so pripravlja na Kitajskem.

»ELA« z siovim kabelskim čeveljčkom Za novi izdelek novomeškega podjetja se zanimajo zlasti nekatera večja

podjetja v državi

Male kabelske spojke, ki jih uporabljajo pri raznih električnih gospodinjskih stro­jih, razsvetljavi motornih vo­zil, telekomunikacijskih sred­stvih in drugod, so morala jugoslovanska podjetja kupo­vati v tujini. Odkar se je ra-zvedelo, da take reči dela no­vomeško podjetje »ELA«, pa so se nekatera večja podjetja precej začela zanimati za no­vi domači izdelek in so ga za­čela naročati. Do zdaj so naj­večje zanimanje za domačo kabelsko spojko (kabelski če­veljček) pokazali: TAM iz Ma­

ribora, PRETIŠ iz Sarajeva, PAP iz Priboja na Limu ter ISKRA iz Kranja.

Prednost domače kabelske spojke je v tem, da jo je ze­lo lahko nadomestiti in raz-montirati. To se napravi s po­močjo posebnih klešč, ki ima­jo okroglaste izreze. Za izde­lek trenutno še ni predpisa JUS, vendar pa ga je »ELA« (kot prva lzdeJovalka kabel­skih čeveljčkov pri nas) za­ščitila.

Poskusna proizvodnja ka­belskih čeveljčkov je v »ELI« stekla že lani, serijsko pa so

jih začeli izdelovati pred me­secem in pol. Kabelska spoj­ka je izdelek, pri katerem gre zelo malo surovine v odpad. Tudi surovine je še dokaj lah­ko dobiti. Zato kaže, da se je podjetje lotilo donosne proiz­vodnje. Naročnikov je že zdaj veliko, pričakujejo pa še no­ve. Razmišljanje o tem, ali bi ne kazalo v prihodnje obdrža­ti le proizvodnje kabelskih spojk, torej ni brez podlage. Pogum dajejo »E1LI« tudi šte­vilna priznanja in pohvale ti­stih, ki so njen izdelek že spoznali.

TEDENSK HOTRANJEPOL TIČH PREGLED

• SLUŽBO DR 2 A V N E V A R N O S T I U S K L A D I T I Z R A Z V O J E M DRUŽBE. Izvršni komite C K Z K S je te dni razpravljal o poro­čilu komisije, k i je bila formirana 20. junija 1.1. z nalogo, da ugotovi stanje v organih Državne varnosti. N a isti seji je izvršni ko­mite razpravljal tudi o delu organizacij Z K Slovenije in izvajanju stališč IK C K Z K J ta­koj po IV. plenumu C K Z K J .

Komisi ja je med drugim ugotovila, da so bile točne ocene in ugotovitve IV. plenuma C K Z K J o stanju državne varnosti Slovenije glede resorske zaprtosti, nujnosti odprave birokratskih metod dela, premajhne kontro­le javnosti itd. Toda stopnja razvitosti sa­moupravnega sistema v Sloveniji je oteža­vala, da bi se lahko služba državne varnosti v Sloveniji organizirala kot sila nad družbo. Komisi ja ni ugotovila, da bi kdorkoli zlo­rabljal državno varnost v politične namene. Zastarele in neustrezne metode dela pa so privedle do tega, da je tudi služba državne varnosti v Sloveniji posegala tudi na po­dročja, k i niso v njeni pristojnosti. K utrje­vanju takih in podobnih slabosti so po svoje pripomogli tudi politični in državni organi v republiki in občinah s tem, da so se često-krat preveč zanašali na informacije iz teh virov. V teh informacijah so se pogosto po­javljali nepreverjeni podatki o dogajanjih in ljudeh.

V prid službe državne varnosti v Slove­niji je treba reči, da je pogosto kritizirala birokratske in centralistične koncepcije in prakso ter razraščanje obsega dela s strani zvezne državne varnosti.

Na seji izvršnega komiteja so sklenili, da je treba službo državne varnosti uskladiti s

celotnim demokratičnim in socialističnim razvojem družbe. Organizacije Z K naj se odločneje bojujejo pr,oti vsakršnemu ome­jevanju samoupravnih pravic.

• ZOŽIL I B O D O N A L O G E SDK . Zvezni sekretar za finance pripravlja spremembe zakona o sredstvih gospodarskih organiza­cij. Po teh spremembah bodo opustili nepo­trebno kontrolo poslovanja podjetij in zožili naloge službe družbenega knjigovodstva. Od­pravili bodo namreč razne odvečne obrave , poročila in preglede.

• S K O R A J M I L I J O N T U J I H G O S T O V . V prvi polovici leta je bilo v Jugoslaviji skoraj milijon tujih gostov ali 30 odstotkov več ka-

V KORAK 1 RAZVOJEM DRUŽBE kor v istem obdobju lani. Dotok deviz od tu­rizma je znašal v prvih šestih mesecih le­tos 27 milijonov dolarjev, oziroma 30 odstot­kov več kot v istem obdobju lanskega leta. Pričakujejo, da bodo znašali letos skupni do­hodki od turizma 140 milijonov dolarjev, kar bi bi l pomemben rekord. Toda s tem še daleč ne bodo izrabljene vse možnosti, k i nam j ih ponuja turizem.

• J E S E N S K I Z A G R E B Š K I V E L E S E -J E M P R E D D U R M I . N a jesenskem zagreb­škem velesejmu bo razstavljalo 6200 razstav­ljavcev iz 55 dežel. Glavna prireditev na le­tošnjem sejmu bo splošni mednarodni se­

jem vzorcev. V s i razstavni paviljoni bodo meri l i približno 162.000 kvad. metrov. Pravi­jo, da bomo na letošnjem zagrebškem jesen­skem velesejmu videli marsikaj zanimivega, novega in da se zato izplača obiskati to po­membno prireditev.

• N O V M O S T C E Z S A V O V B E O G R A ­DU. 10. avgusta so začeli prva pripravljalna dela za gradnjo novega mostu čez Savo v Beogradu Nov most, k i bo predvidoma do­grajen januarja 1971. leta, bo dolg 1725 m in širok 27,5 metra. Povezoval bo življenjski utrip na obeh bregovih Save.

• P R O I Z V O D N J A ZAOSTAJA . Juli jska proizvodnja je bila približno 16 odstotkov manjša od junijske. T » si razlagajo s tem, da je julija mnogo delavcev preživelo po­čitnice, da sta bila dva državna praznika itd. Toda julija so zabeležili tudi hitrejše zmanj­ševanje izvoza in počasnejše zmanjševanje uvoza, kar vsekakor n i dobro. Ce b i hoteli izenačiti letošnjo trgovinsko bilanco s tuji­no, bi moral i dva meseca samo izvažati in ničesar uvažati.

T u d i v Sloveniji n i bilo dosti bolje. Julij­ska industrijska proizvodnja je bila za 10,8 odstotka manjša kot junijska. Vz rok i so bržčas isti — dopusti, dva državna praznika itd. Al i res samo to?

• D O M N E V N I V Z R O K N E S R E Č E PRI PLAŠKEM. Poročali smo že, da se je pr i Plaškem — na progi Zagreb — Split — pri­petila huda železniška nesreča: zgorel je sparni vagon. Nesreča je terjala dve smrtni žrtvi in več ranjenih. Domnevajo, da je na­stal požar zaradi petrolejskega gorilnika, k i ga uporablja sprevodnik za kuhanje kave. Sprevodnik je v priporu.

• KONEC KONFRONTACIJE MED MALEZIJO IN IDONEZIJO. V četrtek so v Djakarti podpisali sporazum med Indonezijo in Ma­lezijo o prenehanju sovražnosti med obema deželama. Dogovorili so se, naj ljudstvo Sabaha in Sa-ravaka na Borneu z glasovanjem odloči o svoji usodi. Dogovorili so se tudi, da bosta obe deželi navezali diplomatske stike. Indo­nezijski predsednik Sukamo je sprejel premiera malezijske vlade na obisk ter poročajo, da sta se vse četrt ure vljudno pogovarjala.

• INCIDENT NA GALILEJ­SKEM JEZERU. Na meji med Iz­raelom in Sirijo je prišlo do inci« denta. Izraelsko protiletalsko top­ništvo je sestrelilo dve sirski le­tali. V Siriji trdijo, da je spopad sprožila izraelska ladjica, ki je za­plula k sirski obali Galilejskega jezera in jo začela obstreljevati. Posredovala so sirska letala, na­kar so se vneli boji, ki so trajali tri ure. Predstavnik OZN, ki skrbi za spoštovanje premirja med Izra­elom in arabskimi državami, ob­tožuje obe državi, češ da nc spo­štujeta dogovora o premirju.

• DRUGI SATELIT OKROG LUNE. Tokrat se je tudi Ameri­čanom posrećilo spraviti na krož­no pot okrog Lune satelit, ki je pravzaprav vesoljski fotolabora-torij. Prihodnji četrtek bo ta za­čel posnemati in oddajati slike Lunine površine, kar naj bi poma­galo Američanom pri izbiri kraja, kjer naj bi pristali ameriški ve­soljci. Ce b« šlo vse po sreči, bo­do fotografije neposredno prena­šali preko ameriške televizijske mreže.

• SREČANJE V BOGOTI. V glavnem mestu Kolumbije so x

sestali predstavniki petih latinsko-ameriških držav. Scšli so se pred­sednik Kolumbije Llcras Restrepo, predsednik Cila Eduardo Frei, Ve­nezuele Raul Leoni ter posebna odposlanca predsednikov Peruja W Ekvadorja. »Mali vrh« je odgovor na sedanji val militarizma v L * : tinski Ameriki, saj se državniki zavzemajo za to, da bi postala la ­tinska Amerika zares svobodna.

• VRNITEV V OZN? Indone­zijski parlament je sklenil, naj stori vlada vse potrebne kora» e ' da bi se Indonezija čimprej vrnil* v svetovno organizacijo, po w°?' nosti še pred zasedanjem general* ne skupščine, ki se bo začelo sep­tembra. Indonezija pa je že zapr*" sila za sprejem v UNESCO.

• WESTMORELAND JOHNSONU. Poveljnik amerisKij* čet v Južnem Vietnamu je gj**2 no prispel na pogovore k JflW*»j nu. Sestanek so skrili in o " ^ T poročali šele potem, ko je " r * r

moreland že odpotoval. Vsekano* gre za povečanje ameriške vnp v Vietnamu, zadnje čase P» 4 slišati že glasove, da bi se a w le ameriške sile zanlcgti W » kopensko vojno z DR Vietnam«"1-1*

Prešibka zadružna

samopomoč Eden izmed najzaneslji­

vejših znakov, da nam je uspelo zajeziti težko ustavijivi tok razvrednote­nja našega denarja, je ve­liko povečanje hranilnih vlog v bankah in hranilni­cah v letošnjem letu. V Sloveniji hranilne vloge že občutno presegajo potroš­niška posojila in s tem de­narjem lahko vse bolj ra­čuna tudi gospodarstvo. Od štednje in vlaganja pri­hrankov je večkratna ko­rist.

Kako pa je s hranilnimi odseki pr i zadrugah? Pod­piramo zanimanje zasebnih kmetov za kmetovanje, vendar z besedo pomagati ni dovolj! Zastareli hlevi in druga gospodarska po­slopja kličejo po popravi­lu. Kupit i je treba boljše orodje, industrija ponuja vse več kmetijskih strojev. Kako prav bi prišli v tem času močni hranilni odse­ki, kjer bi si kmetje lahko denar sposodili. Toda ne­razumljivo je, da prav oni neradi vlagajo denar pr i zadrugi, čeprav imajo tam prav tolikšne obresti in jamstvo kot v banki. Naj­bolj nespametno pa ravna­jo tisti, k i ga hranijo do­ma v strahu, da se bo »kaj zgodilo«, namesto da bi z denarjem v obliki samo­pomoči preko zadružnih kreditnih odsekov poma­gali drugim kmetovalcem v svojo in njihovo korist.

M . L E G A N

Francoz zadel Avstr i jca !). avgusta dopoldne je Avstri­

jec Hennl ich na priključku za uviomobi lsko cesto v Trebnjem našlo ustavi l svoj osebni avtomo­b i l , zato se je vanj zaletel Fran­coz Jean Avgeri , k i je vozi l t ik za n j im . Gmotne škode je za 700 novih dinarjev.

V obdobje antibiotikov in neodvisnosti (Nadaljevanje s 1. str.)

me, z last i angleške. Povpra­ševanje, k i pr ihaja čez K a n a l , je večje zato, ker je Angl i­j a i zgub i la ko lon i jo Ken i jo , domovino bolhača-

Predolg postopek za devize!

Komerc i a lna in propagan­dna služba poskrbita., da K R ­K I surov in ne pr imanjkuje . Ce pridejo težave, so kratko­trajne.

Najčešče se zadeve zapleta­jo ob uvozu surov in iz za­hodn ih držav, ker banke k l jub novemu zakonu o de­v iznem poslovanju vse pre­počasi rešujejo vprašanje kre-git iranja embalaže za izvoz,

zaradi česar v izvozu n i ve i no najboljšega reda-

V inšt i tutu: patenti za KRKO in druge

K R K A se zaveda, da ne bo mogla b i t i večno odvisna od pos lovn ih partnerjev, k°r od­visnost zamegluje perspeka-vo. Zato je poleg zunanjetr­govinske organizaci je, k i ima sedež v L jub l j an i i n s k r b i za izvoz, ustanovi la tud i in­stitut za ant ib iot ike, farma­ci jo in tehnologijo z glavni­m i nalogami raz iskovat i p r " izvodnjo in j i pomagati z no vami odkr i t j i . Čeprav instv tuit n i m a p r ime rn ih prosto­rov i n čeprav obstaja malo časa, je že dal nekaj spud

TOVARNA PERILA

»L A B O D« NOVO MESTO s podružnicama

* v Kostanjevici in Krškem

p r i p o r o č a svoje kvalitetne izdelke! LABOD, znak odlične kakovosti in elegance!

Koruza bo dobro obrodila A G R R O K O M B I N A T v K r ­

škem i m a letos posejanih oko l i 140 ha s koruzo za zr­nje. Ves čas, od setve sem, ob dobr i mehanizaci j i z njo niso ime l i težav. Zdaj , ko je treba koruzo posprav i t i i n jo shran i t i v skladiščih, pa ne vedo, kako b i to naprav i l i . Le ta 1965 so nabav i l i kom­bajn za pospravl janje i n lic­kanje koruze. S tem ed in im stro jem pa letošnje koruze, k i dobro kaže, ne b i mogl i spravi t i pod streho, zato na­meravajo k u p i t i še en kom­bajn. K a m bodo sprav i l i p r i ­delek, tud i še ne vedo. Lan i so zgrad i l i 2 m širok koruz-njak, k i pa je za naše vre­menske razmere hudo preši­rok; dovolj b i b i l širok 70 do 80 c m , ker v vsakem širšem koruza plesni. Najbrž bodo

Kmetijski nasveti

Pred izkopom krompirja Ce b i skušali ugotovit i gospodarsko škodo, k i nastane

vsako leto zaradi slabega uskladiščenja pr ide lkov, b i dob i l i zelo vel iko številko. K r o m p i r , naš najcenejši pr idelek, k i je tako rekoč reden gost na naših mizah , je posebno prizadet zarad i slabega uskladiščenja i n našega neznanja.

Po dosedanjih izkušnjah so za dobro ukletenje potreb­n i svetloba, zrak in n i zka , čimbolj stalna temperatura od jeseni do pomlad i . V klet ne smemo z ugret im krompi r ­j em, še z last i pa ga ne nasut i v debele p last i , ker se bo še bol j ugrel , ovlažil i n začel gnit i . Pros tor za skladiščenje m o r a b i t i varen pred vlago in mrazom; njunega pogubnega učinka se mars ika te r i pridelovalec z nejevoljo spominja-Posebno pazl j iv je treba b i t i p r i semenskem k romp i r j u , k i m u škodljivi vp l i v i manjšajo kal j ivost, ka r ima za po­sledico prazna mesta v nasadih, manjši pr idelek i n zastonj opravl jeno delo.

• štiri najpogostejše nadloge lahko nastopijo, ko ima­mo k r o m p i r že v k le t i : nitavost, gomoljčkasto kaljenje, počrnelost in rjasta notranja pegavost. N i t i so precej tanj-še od navadnih k l i c . Domnevajo, da j i h povzroča vel ika toplota suhe zemlje, v kater i ležijo pred i zkopom. Pogosto Spremljajo tud i izrojen k r o m p i r . N i tas t i k r o m p i r n i upo­rabl j iv za seme, ker ne da pr ide lka . Podobne vzroke ima tud i počrnelost gomoljev. Ce imamo pridelek v preveč top­l i h i n svet l ih pros tor ih , se na pomlad namesto ka l i razvi­jejo drobn i gomoljčki. T u d i tak k r o m p i r n i za seme. Ce pa je k r o m p i r rastel v peščeni zeml j i , kjer so se menjavale hude suše in vlaga, lahko pričakujemo rjasto notranjo pe­gavost. Pomaga samo sajenje odporn ih sort, med kate r imi se posebno odl ikujeta bintje i n voran.

• Neprijetno je kaljenje k romp i r j a , posebno tistega, k i smo ga nameni l i za hrano, ker se s tem gomol j i izčrpujejo, n J i h o v a hran i lna vrednost peša, veča pa se odpadek p r i Pr ip rav i k romp i r j e v ih jedi . K e m i j a je tudi tu iznašla snovi , S kaljenje preprečujejo, ne da b i hkra t i kaj vpl ivale na °kus k romp i r j a . M e d vrsto tak ih snovi so se posebno izka­z i : tuberite, pro tuk l i j an , abr i len, belvitan i td . Najbolje J e . da z n j i m i obdelamo k r o m p i r že ob sprav i lu v k le t i , da ^ a lahko potros imo v s lo j ih . N a podoben način, k i se je že udomačil p r i naših kmetova lc ih , se up i ramo bel i t rohnobi jj* gni lobi k romp i r j a , za kar uporabl jamo živo apno a l i * r o s a n .

N i odveč skrb za dobro skladiščenje k romp i r j a , k i ga l a h k o uporab imo za različne namene in ga n i n i k o l i pre-V e č . S icer pa niso še tako daleč časi, ko ga n i b i lo n i t i za Prehrano. Takra t je pesnik Srečko Kosove l v svoji pretres-P v i pesmi »Starka nad vasjo« zapel: M a l i sanja, krompir -

v ob l i c i , mrz l e ročice pogreje . . .

morah postavit i še provizo-ričen koruznjak. Računajo namreč, da b o d 0 letos pride­la l i oko l i 500 ton koruze.

Nova peč za sušenje hmelja

v Kostanjevici T e dn i je začel Agrokombi -

nat Krško ob i ra t i hmel j , k i je k l jub ju l i j sk i suši dobro obrod i l . K e r nameravajo po­večati hmeljišča še za 7 hekt­arov, so nabav i l i novo peč za sušenje hmel ja za sušilnico v Kostanjev ic i . Zarad i večje zmogl j ivost i sušilnice bodo potreboval i tudi več obira l ­cev. Ko l ek t i v te proizvodne enote se je dobro p r ip rav i l na obiranje hmel ja, tako da ga bodo obra l i verjetno že v 14 dneh. Tud i tu imajo te­žave s skladišči. K e r so v preteklost i vse investicije vla­gali v proizvodnjo in n i nihče mis l i l na skladišča, so ta.se­daj ozka grla, k i zmanjšujejo proizvodne uspehe.

Na brežiškem sejmu 160 prašičkov

neprodanih 13. avgusta so kmetje na

tedenski sejom prašičev v Brežicah pr ipe l ja l i 725 puj­skov v starosti do t r i me­sece, starejših prašičev pa 40. Za manjše so zahtevali po 900 dO 950 star ih dinarjev za k i l og ram žive teže, za sta­rejše prašiče pa 650 S d in . Cene in povpraševanje po prašičih se od prejšnjega tedna ni spremeni lo ; proda­nih je bi lo 580 mladih puj­skov in 25 prašičev.

Volksvvagen na gramozu Konrad Zupančič iz Kostanjevi

ce se je 14 avgusa pripel ja l v Hr­vaški brod s volkswagnom. Na ov inku ga je zaneslo na kup gra­moza, da se je prevrni l . Avto je zaneslo do obcestnega kamna, kjer se je znova prevrni l in obstal na kolesih kakSn ; h 30 m od gramoma

Vozn ik je prekucljaje srečno prestal, škodo na avtu so ocenil i na fiOOO Nd in .

budn ih rezultatov. K R K A je med d rug im že pr i jav i la ne­kaj nov ih patentov, več pa j i h je pr iprav l j en ih .

V K R K I N E M ins t i tu tu so prav tako rešili vprašanje proizvodnje srebrnega laka-Tak lak potrebuje p r i izde­lav i kondenzatorjev tovarna I S K R A in ga je mora la do ne davnega uvažati.

K R K A i n njen inst i tut so­delujeta z mnog im i znanstve­n im i ustanovami v državi i n inozemstvu, obvezujejo pa ju pogodbe z n j im i .

Inst i tuta v K R K I — tovar­na ima med 665 zaposlenimi 115 l jud i s fakulteto izobraz­bo — n i b i lo ežko ustanovi­t i . Prav gotovo pa bo v ob­dobju ant ib .onkov in poslov­ne neodvisnosti , h kater i teži novomeška tovarna zdrav i l , svoje sposobnosti še bo .j raz v i l i n s svo j imi dejavnostmi odp i ra l pro izvodni zdrav i l še uspešnejša pota.

I V A N Z O R A N

Hrušk bo letos nekoliko manj

V začetku tega tedna so na plantažnih nasadih AGRO-K O M B I N A T A Krško začeli ob i ra t i hruške. Zarad i slabe­ga vremena se hruške spo­mlad i niso mogle dobro oplo­d i t i . Zato pr idelek ne bo tak kot so pričakovali. K e r pa je b i la zaščita in oskrbovanje nasadov zelo dobra , pričaku­jejo drugo leto, ob ugodnih vremenskih pogoj ih, rekorden pridelek.

Kolpa je precej narastla

M i n u l i v ihar z dežjem in točo, k i se je v začetku mese­ca razdiv ja l nad Belo kra j i ­no, je povzročil, da je b i la čez nekaj dn i vse do srede avgusta K o l p a precej v isoka, deroča i n blatna. Tako na metliškem in podzemeljskem kopališču tudi v redk ih son čnih dneh ni b i lo posebnega obiska, ker kopanje v taki vodi n i nikogar m ika lo .

N E D O M A ! Lahko vam ga zgrizejo miši , uniči ogenj ali voda, ukrade tat - ali pa ga morda celo strga vaš nadebudni sinko! DENAR nalagajte v hranilno knjižico

DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO, ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituri v TREBNJEM ter v METLIKI

Ugodne obresti - posebno namensko var­čevanje za nakup, graditev in obnovo sta­novanj!

»DOLENJKA«: ŠE 14 DNI DO ZAČETKA GRADNJE

HIUONSKE TRGOVINE V BRSLINU! Predračun: 8,000.000 Ndin — Soplačniki: NOVOTEKS in nekatere druge delovne organizacije — Sredstva zagotovljena — Te dni natečaj za izva­

jalca del

To — dolgo pričakovano in z last i za bršlinske potroš­nike nadvse razveseljivo — novico je m inu l i teden sporočil d i rektor trgovskega podjetja »DOLENJKA« Lojze Urbanč. V nov i trgovini , k i jo bodo zgradi l i ob L jub l jansk i cesti b l i zu S G P P i on i r , torej v samem središču Bršlina, bodo potrošniki lahko kupova l i vsa živila za vsakdanjo prehrano (kruh , mleko, meso), sadje in zelenjavo ter druge špecerij­ske predmete, ka r zdaj lahko dobe le v samem Novem mestu. Razen tega bo v tej trgovini prodajalna tekst i la in tekst i ln ih izdelkov in bife, kjer bodo točili a lkoholne in nealkoholne pijače ter pr iprav l ja l i h ladna jedila in tople enolončnice. Uvedeni bosta klasična in samopotrežna pro­daja.

če bo šlo vse po sreči, bo­do trgovino odpr l i že v pr i ­hodnjem letu, vendar pa tr­govsko podjetje »DOLENJKA« s tem v zvezi n ima utr jen ih zagotovil. Znano je le, da so sredstva < predračun: 8 mi l i ­jonov N din) zagotovljena, zemljišče izbrano in načrti ( izdelal : inž. arh . Mar j an La­pa jne) pr iprav l j en i in odobre­n i ter da bodo začeli delati predv idoma 1. septembra.

K d o bo gradi l , ta čas še ne vedo, vsekakor pa bo »DO-LENJKINO« trgovino gradi lo podjetje, k i bo na natečaju nudi lo najboljše pogoje. Glav­n i plačnik stroškov bo »DO­LENJKA«, soplačniki pa NO­V O T E K S in nekatere druge delovne organizacije.

Trgov ina bo za Bršlin, na­glo razvijajoče se industr i j ­sko predmestje Novega me­sta, ve l ika pr idobitev. Sodeč

po načrtih bo to ena najlep­ših trgovskih hiš v N o v e m mestu in sploh ena najsodob­nejših poslovalnic »DOLENJ­KE« , k i ima svoje lokale tud i v nekater ih sosednjih obči­nah. Sta la bo na površini 505 kvadratn ih metrov i n bo dol­ga 26, široka pa 16 m .

1. september b i mora l i Bnš-hnčani v ko ledar j ih z rdečim obkrožiti, saj bo to dan. ko bodo lahko r ek l i : »No, napo­sled bomo le dob i l i , za ka r smo se to l iko let potegovali!« Z dnevnih redov sestankov i n konferenc bodo črtali eno pr­v ih točk: vprašanje trgovine. Vsekakor ne bodo nasproto­val i temu, d a b i »DOLENJ­KA« to trgovino res kaj kma­l u ured i la in odpr la , ker se bodo potem lahko z večjo vnemo lo t i l i reševanja vrste ''ru»ih, nič manj važnih pro­blemov, kakršen je b i l dolga leta ta. -iz-

PISMA UREDNIŠTVU KAKO DOLGO

ŠE PROSJAČENJE? Tov. urednik! Ko si je pred dnevi skupi­

na francoskih turistov ogle­dovala Novo mesto in njego­ve znamenitosti, sem iz nji­hovega razgovora razbral, da so zelo navdušeni nad našimi ljudmi, mestom in Jugoslavi­jo nasploh. Ni bilo še konec tega pogovora, ko se je sku­pini približalo nekaj dečkov, starih 10—13 let. Nekaj časa so si ogledovali turiste in se vrteli okoli njih kot »mačka okoli vrele kaše«. Končno sta dva fantiča pristopila k turi­stom in jih prosila za cigare­te. Ko so jima ti odkimali, da jih ne razumejo, je eden sklenil roke in pokazal, da bi rad kadil. Sedaj so ga razu­meli. Med smehom cele sku­pine so mu izročili dva zavit­ka cigaret. Dečke sem nato videl še pred lanom, kjer so sedeli na zidu in kadili. Vmes so hvalili cigarete m se pogo­varjali o užitku, ki ga pred­stavlja kajenje (eden izmed njih je, po pripovedovanju drugih, pred predstavo bru­hal).

Nekaj dni kasneje sem vi­del nekega cigančka, ki je

Starši pozabljajo 2e večkrat smo ugotovi l i

in zapisal i , da za mlade l jud i ni na pretek de lovnih mest, nasprotno, da j i h je zelo ma­lo, a l i pa j i h sploh n i . Tako je težko, da b i zapos l i l i tiste, ki so končali osemletko i n tiste, k i j i h je zadnje šolsko leto zateklo v nižjih razredih. Približno enako je v vseh ob­činah na Dolenjskem. V tre­ban jsk i občini so zaskrblje­n i to l iko bo l j , ker je mladi­ne precej, možnosti za zapo­sl i tev p a malo . Otepljejo se z last i fantov, k i nimajo po­polne osnovne šole. živeti pa je treba, vendar na kmet i jah ne morejo vs i ostati". Starši b i rad i , da b i se j i m otroci zapos l i l i . To je povsem prav, ni pa prav, da jim ni bilo veliko mart kako njihove hče­re in sinovi izdelujejo v šo­lah, dokler so ti še hodili v šole. Pozabljajo, da se danes več zahteva kot v časih, ko so bili oni mladi.

prosil za denar nemške turi­ste. Dali so mu nekaj drobi­ža — eden izmed njih pa je slikal ravno tisti trenutek, ko je ciganček vzel denar. Nato so se med smehom oddaljili in v njihovem pogovoru je bilo večkrat slišati besedo — be­rač.

Kaj si bodo mislili o nas tujci, če bomo dovolili tako beračenje? Dvomim, da bodo imeli omenjeni francoski tu­risti še vedno tako lepo mne­nje o nas. Nemškim turistom pa bo dogodek dobrodošel, saj bodo lahko sliko o tem vlačili po časopisih.

MILOVAN DIMITRIĆ -Novo mesto

Posojila za stanovanja upokojencev

Društvo upokojencev v sev-niški občini razpisuje do 30. septembra posoj i lo za grad­njo stanovanj v o k v i r u sred­stev, k i j i h namerava dat i sk lad republiške skupnost i socialnega zavarovanja delav­cev za reševanje stanovanj­sk ih potreb upokojencev in inval idov. Upokojenc i lahko dobijo ob 30 odst. lastni ude­ležbi posoj i lo do 15-000 N d i n za dobo 10 let z 2 odst. ob­restmi , upokojenci — borc i pa do 10000 N d i n za 20 iet z 1 odst. obrestmi , če bo na podlagi prošenj kredi t odo­bren, bodo posameznik i skle­n i l i kredi tne pogodbe kar s Kred i tno banko v Cel ju .

Harfistka Ruda Ravnik-Šurbekova je požela hvaležne in iskrene aplavze za nepozabni nastop v soboto zvečer v Lamutovi galeriji v Kostanjevici

Presenečenje n a L a m u t o ve m razstav i šču Se eno prijetno preseneče­

nje nam je pripravila gosto­ljubna Kostanjevica na Krki preteklo soboto zvečer: zani­mivo, visoko kvalitetno raz­stavo »53 poštnih postaj na cesti Tokaido«, bogato barv­no pašo originalnih lesorezov japonskega slikarja Ichiri/u-saia Hiroshige. Dvorano, ki jo je v zadnjih tednih pohva­lilo kot eno najokusneje ure. jenih manjših razstavišč v Sloveniji že več sto uglednih gostov od blizu in daleč, je tokrat dekorira! japonski ki-par Mogami Hisauuki iz To­kia, udeleženec letošnjega simpozija Forma viva. Videli smo »ikebano« v praksi: do­miselno postavljanje suhih drevesnih rej in živih rož. Dvorana je tokrat v svetlih, mehkih tonih japonskih bar­vastih lesorezov zares žarela v čudoviti, vabljivo prikupni nevsakdanji lepoti. Gostje — med njimi so bili predstavni­ki oblastnih in političnih od­borov iz Krškega in Novega mesta, prior kartuzije Pleter-je dr. Leopold Lavov in p. Ci­ril Zver, umetnika Vladimir in Jaro štoviček, prevajalec Tone Potokar iz Zagreba in drugi — so toplo sprejeli ja­ponski pozdrav kiparja Hisa-yukija, ki je pozdravil večer za uvodno besedo L. Smre-

karja. Kustodinja Pokrajin­skega muzeja iz Celja tov. Milena Moškonova je predsta­vila avtorja lesorezov z zani­mivimi besedami, opisala pa je tudi čas nastanka in po­men lesorezov, katerih lastnik je zdaj celjski muzej. Kratek prerez japonske grafike nas je prestavil v daljno deželo »vzhajajočega sonca«, katere umetnost nam je morda mal­ce tuja, predvsem pa vedno težko dostopna, pa spet prav zategadelj še bolj mikavna.

Nič manj prijetno ni bilo

nato drugo presenečenje ve­čera: solistični koncert har-fistke Rude Ravnik-šurbeko-ve je bil in bo Ostal nepozab­no doživetje za vse domačine in prijatelje Lamutovega raz­stavišča! Kar priznajmo, da srečujemo ta plemeniti in­strument posebno v manjših krajih le poredkoma ali sko­raj nikoli. V rokah simpatič­ne umetnice je ta večer harfa zvenela v vseh mogočih akor­dih in nam pričarala svet, v katerega bi se vsakdo izmed nas morai podati večkrat, da

bi si nabral moči za vsakda­nje delo. Harf is tki Rudi Rav-iiik-šurbekovi, katero bi radi še srečali na odru Lamutove­ga razstavišča in še kje dru­gje na Dolenjskem (kako ču­dovit bi bil lahko n. pr. njen koncert v prostorih Dolenjske galerije!), smo se z iskreno hvaležnostjo še in še zahvalje­vali za resnično umetniško zaigrane skladbe starih in no­vih mojstrov, pri čemer so bili odlomki iz del slovenske­ga skladatelja Srebotnjaka za večino izmed nas pravo od­kritje.

Tudi zaradi domiselnosti, s katero vabi vodstvo Dolenj­skega kulturnega festivala v Kostanjevico vedno nove ume­tnike in tako kulturno vzgaja hvaležno občinstvo, zaslužijo organizatorji razstav in vsega javnega življenja v tem pri­kupnem mestecu na Krki vso pohvalo in priznanje! Hudo nam je le, ko jim tako malo mest in drugih krajev na šir­šem Dolenjskem pri tem sle­di, čeprav nam n. pr. v No­vem mestu ne manjka ne pro­storov ne pogojev, da bi pri­rejali take in podobne večere!

T. GOŠNIK

Pojasnilo o gostovanju zbora Macmifico v Krškem

Anonimni avtor je v Dolenj­skem l istu št. 30 (853) 4. 8. 1966 objavil članek o gostovanju zbora Magnif ico v Krškem i n podal n e kaj kritičnih pr ipomb v zvezi z organizacijo gostovanja tega zbo­ra v Krškem, k i je bi lo 21. 7. 66. Zaradi pravi lne informiranost i že­l imo vso zadevo pojasnit i , tako avtorju članka kot vsem ostal im.

Zbor Magnif ico je že letos spo­mlad i ponudi l gostovanje in spo­razumno določal termin 21. 7. 66. Po tem medsebojnem dogovoru je zbor ob l jub i l , da bo imel lastno ozvočenje. Dan pred gostovanjem 30 . 7 . 66, je prejel organizator br žojavno sporočilo, da je njihovo ozvočenje pokvarjeno in naj sku­ša DPD Svoboda Krško dobi t i za ta večer aparaturo za ozvočenje. Organizator se je t rud i l , da zado vol j i željo zbora, vendar se mu kl jub vsem naporom nd posrečilo dobi t i kvalitetne aparature. 2a l Svoboda Krško nima na razpola­go sredstev za taksno vel iko in­vesticijo, da b i imela stalno na razpolago lastno ozvočenje. Sicer pa je vodja zbora Magnif ico že v uvodu pojasni l zadevo oko l i nj i­hovega ozvočenja.

člani zbora Magnif ico imajo status svobodnega umetnika i n popolnoma razumlj ivo je, d a je tudi najemnina za takšno gosto vnje temu pr imerna, saj je to nji­hov edini zaslužek ob precej v i ­soki režiji. Organizator je pravo­časno objavi l reklamo o gostova­nju in kot je menda povsod obi­čaj, pričenjajo prodajati vstopni­

ce od takrat naprej , ko je javno objavljeno reklamiranje priredit­ve. V začetku je bi lo zanimanje za to gostovanje zelo zaskrbljujo­če i n organizator je morda .«s dovol i l zaradi tega »spodrsljaja«, da je blagajničarka prodajaia vstopnice za to prireditev tudi doma. To pa menda n i po vol j i nekaterim. Ce b i b i l a edino raz­položljiva dvorana v Krškem, k i ima sedaj le 282 sedežev, večja in b i kapaciteta odgovarjala se­danjemu številu občanov, si upa­mo t rd i t i , da do takšnih in po­dobnih nevšečnosti ne b i prišlo

T a m , kjer se dela, se tudv greši prav i znan slovenski rek. Vendar, vedno je vprašanje, kaj vpl iva na to, da se greši? Mar nismo l jud je sami k r i v i , da smo nestrpni, nedosledni i n tudi enostransko kritični?

V zadnjem času je bi lo več zelc kval i tetnih ku l turn ih prireditev, čeprav žal ob le delno zasedeni dvorani . Zakaj n i takrat nihče kritično in javno vprašal, zakaj je do tega prišlo? če je b i l ar.o n imni avtor omenjenega članka prisoten vsaj na koncertu Inva lidskega pevskega zbora iz L jub Ijane, k i je b i l v z»}etku jul i ja letos v domu Svobode, b i se lah ko sam prepričal, kakšen je b i l obisk. Za l nihče n i javno izrekel nobene graje na račun nezaintere­siranosti , k i bi b i l a vel iko umest-nejša kot pa k r i t i k a v zvezi z go­stovanjem Magni f ica.

Upravni odbor DPD Svoboda. Krško

Podjetje s tor i tvenih obrt i

KOVINAR Kočevje r a z p i s u j e prosta delovna mesta:

1. samostojnega VK ali KV instalaterja centralne kurjave ali VK ali KV vodoinstalatera

2. samostojnega kleparja VK ali KV

Osebni dohodk i po p rav i ln iku . Nastop možen takoj . V mesecu oktobru n a razpolago družinsko stano­vanje, i

K o m i s i j a za razpis mesta d i rektor ja

STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA PODJETJA B R E Ž I C E

r a z p i s u j e delovno mesto

DIREKTORJA PODJETJA P O G O J I : najmanj srednja strokovna izobrazba eko-nomsko-komercia lne smer i i n najmanj 10 let ustrez­nih delovnih izkušenj na področju gospodarstva.

Foleg vloge morajo kandidat i predložiti dokaz i la o s t rokovni i zobrazbi in dosedanji p raks i oz i roma zaposl itvah ter potrd i lo o nekaznovanju.

Stanovanje n i n a razpolago. Vloge bo podjetje sprejemalo do 31. 8. 1966.

O B V E S T I L O Knjigarna in papirnica MLADINSKA KNJIGA v Novem mestu in Metliki ima na zalogi vse šolske knjige in šolske po­trebščine.

Opozarjamo na vel iko izbiro šolskih torb !

D a bo prodaja potekala normalno, bo poslovalnica v Novem mestu odpr la

Sejem šolskih knjig in šolskih potrebščin

pod a rkadami pred trgovino od 22. avgusta do 10. septembra 1966 vsak dan od 8. do 18. ure. Obenem sporočamo, da bo poslovalnica odpr ta tud i v nede­ljo, 4. septembra 1966, od 7. do 12. ure.

G O S P O D A R S K E O R G A N I Z A C I J E OBVEŠČAMO, D A S M O P R E J E L I IZ U V O Z A P I S A L N E I N RAČUN­S K E S T R O J E Z N A M K E »OLIVETTI « , K A T E R E P R O D A J A M O P O GROSISTIĆNIH C E N A H . ZA O B I S K S E PRIPOROČAMO!

Bliža se ribniški festival

Letošnji ribniški festival bo trajal od 27. avgusta do 4. septembra. V tem času bo pet do šest k u l t u r n i h pr i red i ­tev. Gostova l i bodo: Narod­no kazalište z Reke, D r a m a in Mestno gledališče iz L jub­ljane, Cel jsko gledališče ter pevski zbor domače Svobode. V o k v i r u festivala bo v pro­stor ih osnovne šole v R i b n i c i lovska, ribiška i n l ikovna raz­stava. Vse pr iredi tve bodo v letnem gledališču v gradu, v p r ime ru slabega vremena pa v domu Part izana.

Spominski kotiček Gubčeve brigade

Pr ihodnje leto bo Gubčeva br igada, k i je b i l a ustanov­l jena 4. septembra 1942 v go­zdu p r i Trebe lnem, praznova­la 25. obletnico ustanovitve-Z B Trebnje s i pr izadeva, da b i v domu družbenih organi­zaci j ured i la br igad in spo­m i n s k i kotiček, kjer b i s i do­kumente, s l ike i n spominke lahko ogledali ob iskova lc i . Pros tor i n del gradiva že imajo, potrebno pa bo še ve­l iko dela, da bodo po i ska l i čimveč dokumentov i n j i h otel i pozabi .

Obiščite razstave v Kostanjevici! Razstava 55 japonsk ih

barvast ih lesorezov v La-mutovem razstavišču v Kostan jev ic i na K r k i je odprta za obiskovalce iz drug ih krajev i n za turiste vsak dan ob vsakem času, za domačine p a vsako ne­deljo od 9. do 11. ure-

T u d i vse druge razstave, k i j i h pr i re ja obnovljeno L a m u to vo razstavišče v Kostanjev ic i , so gostom izven domačega mesta od­prte vsak dan. Obiščite Kostanjev ico i n njene raz­stave: zb i rko grafik i n k i ­pov v osnovni šoli, Lamu-tovo razstavišče, razstavo sodobne k iparske umetno­sti na prostem, s impozi j F o r m a v iva i n turistič­ne zanimivost i mesta na K r k i !

IZ GOREČE H I Š E STA REŠILA GOSPODINJO v zad­njih trenutkih; d im in ognjeni zublji so jo omamili , s kis ikom iz dihamega aparata pa so j i kmalu nato na trati sredi' vasi vrnil i že skoraj izgubljeno življenje.. . Tokrat je bila k sreči le vaja v Lakovnicah pr i Bučni vasi, kjer so požrtvovalni domači gasilci v nedeljo popoldne slovesno odprli vrata novega gasilskega do­ma, katerega so zgradili predvsem z lastnimi močmi in sodelovanjem vseh občanov. Več o tem berite danes

na novomeški strani!

KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekl i teden so daroval i k r i na novomeški transfuzijski

postaji: Alojz Avbar, član kolekt iva I n i ; Novo mesto; Alojz Tckstor i n Alojz Kr i s tan , člana kolekt iva Novoteks Novo me­sto; Fan i Kaste l ic , članica kolekt iva Be t i M i r n a peč; Alojz Baje, član kolekt iva Kmet i j ska šola G r m ; Ncžka Drčar, čla­nica ko lekt iva S D K Novo mesto; A lb ina Judež, Ana Mikec , Albina Kac in , Mar i j a Medoš, S lavka Lukšič, Anka čepar, Mart ina Flesničar i n Cvetka Pav l in , članice kolekt iva Sploš­na bolnica Novo mesto; Mar i ca Sepobar, članica kolekt iva Labod Novo mesto; Štefka Mežik, Dunja Kerpan , Mar i j a Se-lak, Mar i j a Zupančič i n Mar i j a Krese, članice kolekt iv? K r k a Novo mesto.

4 D O L E N J S K I L I S T št. 32 (855)

STARO IN NOVO VEDNO PORAJA TRENJA V K O L E K T I V I H

Vihravo leto očitkov in nezaupanja Dvomi delavskega sveta v Čateških Toplicah v pravilnost finančnega poslo­vanja - Ko bodo pojasnjeni vzroki medsebojnih nasprotij, jih bo laže od­straniti - Za samoupravne organe preizkušnja njihovih sposobnosti in

znanja še ni končana - Čas jih ne sme prehiteti!

Odkar so se čateške Topl i ­ce razrasle v moderno ureje­no zdravilišče, je slišati o ne­soglasj ih v ko lekt i vu , o sa­movo l j i posameznikov, o ne­učinkovitosti samouprave, o različnih pogledih na pr ihod­nost zdravilšča i n o n i zu dru­g ih prot is lov i j , k i j i h je pr i ­nesel čas i n z n j i m ljudje.

Koren ine vedno znova po­rajajočih se nasprot i j segajo najbrž precej daleč nazaj. Od tedaj se je mars ika j spreme­ni lo in poslovanje po starem se po dograditv i nove zdravi­liške hiše n i več obneslo. Ob­seg dela se je povečal, prišli so nov i l judje in tudi odnose je bi lo treba pr i lagodi t i no­v i m razmeram.

Krep i tev samouprave je b i ­la ena najpomembnejših na­log, ka j t i t i organi so mora­l i sprejemati statut podjetja, prav i ln ike o nagrajevanju in druge samoupravne predpise.

Staro in novo pa se nika­kor n i moglo ujet i i n v napol skr i t em, napol javnem trenju so se medsebojni spopadi še poglabl jal i . Prišlo je celo ta­ko daleč, da so se načelna na­sprotja sprevrgla v osebne spore. Škodo je utrpelo zdra­vilišče, kaj t i samoupravni or­gani niso b i l i vedno dorasl i ukrennm k i so j i h sprejema­l i Premalo so poznal i zako­nodajo in to se je maščevalo

Avtobus tudi ob nedeljah

Do l inc i so tako dolgo vztra­ja l i o r i zahtevi po nedel jski avtobusni zvezi z Brežicami, da j im je poslovalnica podjet­ja S A P zares ugodi la. Dob i l i so nedeljske avtobuse in tako niso več odrezani od prometa ob nedeljah i n prazn ik ih .

S A P ." - je omogočil zvezo z Brežicami dopoldne in po­poldne. Celo • čateške Topl i ­ce se zdaj Do l inc i lahko za­peljejo, ker se avtobus red­no ustavl ja pred zdraviliščem. Z a razumevanje so prebival­c i podjetju zelo hvaležni in upajo, da bodo te zveze lahko za stalno obdržali.

v ob l i k i nepotrebnih denarnih izdatkov.

M a r c a letos je o napačnih odnosih vod i ln ih l jud i v ko­lekt ivu do samouprave i n dru­gih neprav i lnost ih spregovori l de lavski svet i n med d rug im zahteval, da komis i j a Službe družbenega knj igovodstva v Krškem pregleda finančno poslovanje podjetja.

23. ju l i j a je m in i l o mesec dn i , odkar se je komis i j a S D K na zahtevo D S podjetja in ObSS v Brežicah prvič oglasila v zdravilišču. V ko­lekt ivu so tedaj zvedeli, da n i mogla ničesar ugotovit i i n ne­kater i jo na t ihem celo dol-žijo, da zavlačuje z ukrepa­njem.

V s e m t i s t im, k i so zaradi tega postal i malodušni, bo go­tovo dobrodošlo pojasni lo predsednika komis i je S D K Franca Glogovška i z Krške­ga. Tako le prav i :

»Ko smo prišli prvič v To­plice in zapros i l i za doku­mentacijo, je b i la ta pod kl ju­čem. Računovodkmja je b i l a tedaj na seminar ju v Porto­rožu, d i rektor pa je b i l odso­ten zaradi bolezni . Pok l i ca l i smo oba t r a v n i k a — pred­stavnika samoupravnih orga­nov, da so nato po njunem nalogu nasi lno odpr l i pisalno

mizo in omaro. Dokumente smo našli, vendar s i z n j i m i n ismo mog l i dost i pomagat i . N a zadnj i vknjižbi je b i l da­tum 31. januar 1965. Nobena stvar kasneje n i b i l a več vknjižena.

Po tem smo se vprašali, na kakšni osnovi je knj igovodki-nja delala mesečne bruto bi­lance, trimesečne obračune dohodka in zaključno bi lanco za leto 1965. To me je tem­bolj razočaralo, ker niso za­legla opozor i la iz prejšnjega leta, ko je S D K že prejela za­ključni račun brez potrebnih prilog,« je povedal tov. Glo-govšek.

K o m i s i j a je i zdala nalog za ureditev finančne dokumenta­cije i n določila za to rok 30 dni . R o k je potekel 21. ju l i ja in 25. ju l i ja je komis i j a spre­je la prošnjo za podaljšanje, ker je mora la računovodki-nja med tem naprav i t i pollet­n i obračun in se zaradi od­sotnosti d i rektor ja ukvar jat i še z upravn im i pos l i . Podalj­šani rok se je iztekel 10. av­gusta.

Postopek torej teče i n ko­mis i j a oprav l ja svojo dolž­nost, n ima pa še na razpola­go preverjenih podatkov o poslovanju.

Vrata politične šole vsakomur odprta S k u p i n a za idejno vzgojno

delo p r i občinskem komite ju Z K S v Brežicah se je 6. apri­la sestala s predstavnikom delavske univerze i n spreje­la več sklepov za izobraževa­nje komunistov v jesenski in z imsk i sezoni.

Odločila se je za redno politično šolo, k i jo bodo lahko obiskoval i člani Z K , člani Z M S , S Z D L i n s indika­ta- šola bo torej odprta vsa komur , k i želi dobi t i nekol i­ko širše politično obzorje. To je namreč pogoj za dobro de­lo v Zvezi komunistom in v samoupravnih organih.

S programom šole je idej­no vzgojna komis i ja letos bolj zadovoljna kot prejšnja leta. Slušatelji bodo v 74 izobraže-

Rokometaši Brežic zmagali na tur­nirju v Črnomlju

valnih urah res lahko dobi l i široko razgledanost. Predava­nja i n razgovori bodo to leto v popo ldanskih urah, ker s i izobraževanja med de lovnim časom občinski komite Z K ne more več privoščiti. I zdatk i za tako šolanje so zelo dragi , pa tudi delovne organizacije ne b i soglašale s tem nači­nom.

Zahvala otrok iz Dobove

Iz Savudrije smo prejeli prisrčno pismo triindvajsetih pionirk in pionirjev iz Dobo­ve, v katerem se najtopleje zahvaljujejo občinski zvezi DPM, ZB, pionirski organiza­ciji, Rdečemu križu, svojim staršem in vsem, ki so jim omogočili prijetne počitnice ob morju.

Preteklo soboto je bil- v okv i ru praznovanja praznika črnomaljske občine v Črnomlju rokometni tur­n i r , na katerem so razen domačih sodelovali še gostje iz Brežic, Duge Rese i n Kar lovca . Zmago­valna ekipa Brežic je dobi la pre­hodni poka l občinske skupščine Črnomelj.

ČRNOMELJ : B R E Z I C E 16:18 (G:8)

Domačini so z ve l ik im poletom kren i l i v boj prot i članom sloven­ske lige i n če ne b i imel i tako slabega vratarja, b i b i l rezultat lahko tudi obraten. Za Brežice sta b i l a najuspešnejša Stinc in Rovan, za Črnomelj pa Pul jak, B . šimec in Lozar.

DUGA R E S A : K A R L O V A C 18:13 (6:6)

Moštvi sta pr ikaza l i slabo igro, čeprav smo predvsem od igralcev Dude Rese, k i igra v reško-karlov-ški l i g i , več pričakovali. Naj-uspešnjša sta b i l a Lapič p r i Du­gi Resi in Rumenovič p r i Kar -lovčanih.

ČRNOMELJ : K A R L O V A C 16:14 (7:9)

Borba za tretje mesto je b i la zanimiva, saj se je domačinom šele v drugem polčasu »odprlo«, da so potem lahko ugnal i l ibtve goste iz Kar lovca . P r i .-okometa-ših Črnomlja sta b i l a najoojjša žunič i n D. šimec, pr i j ^ s H h pa Sul ic i n Kesler . "

BREŽICE : DUGA R E S \ 12:10 (9:6)

Brežičani v f inalu niso aovo l i l i presenečenja, čeprav so se j i m si­cer počasni gostje iz Duge Rese že močno približali. Za zmago imata največ zaslug vratar Berglez in Šetinc.

J . S

N O V O V BREŽICAH • V P O N E D E L J E K , 8. A V G U ­

STA, J E B I L A L IC ITAC IJA za iz­gradnjo veznega mostu v U l i c i 21. TOaja. Most, k i " b o povezoval star i

d e , l mesta z nov im naseljem H r a -s t n i c o , bo gradi l novomeški P i on i r

najugodnejši ponudnik. Delat i "Odo pričeli takoj , most pa bo Sotov d o občinskega praznika, ^ r a t i bodo asfal t i ra l i cesto do " " c epa p r o t j Bizo l jskem. Trasa do j^ostu bo zavzela celotno širino c|'stišča med zgradbo občinske ^kup&čine tn stavbami na drugi *>'rani. Dosedanjo tržnico bodo r r e * t a v i l j v bližino Ul ice 21. maja.

• D E L A ZA N O V O TRŽNICO napredujejo. V notranj ih prostor ih r ° K z uredi la svoje pavil jone. N a P " "^ 1 ' kjer je b i la do zdaj tržni-^> bodo podr l i tud i kostanje, ka j t i

del

cesto pred gasi lskim domom" bo treba dv igni t i kar za col meter.

• C E S T O BREŽICE-^DOBOVA so v ponedeljek začeli asfalt irat i . Zaradi modernizacije je cesta za­prta za ves promet, k i je preu­smerjen po cesti IV . reda Dobova —Sela—Bukošek—Brežice i n obrat­no. Ob lepem vremenu bodo z de l i gotovi v petnajsUh dneh. Preosta­l i del ceste bodo asfalt iral i p r i ­hodnje leto.

• P R I S T O J N I O R G A N I OBČIN­S K E SKUPŠČINE V BREŽICAH so poskrbel i tudi za lepšo podobo mesta. Od stavbe občinske skup­ščine do gostilne P r i gradu so uredi l i gredice in nanje posadi l i salvi je. Zamisel vsekakor pozdrav­l jamo, obenem pa opozarjamo ob­čane, naj nasad čuvajo pred ma­l i m i nepr id iprav i !

Pretekl i teden so v brežiški po­rodnišnici rodile: E m i l i j a Pristov-šek iz Pisec — deklico, Jožica H r i -beršek iz Globokega — dečka, Ana Košak iz Brežic —- Mi t jo , Just ina V intar iz Loga — Marjana, Jožefa Šiško iz Krškega — deklico, Ana Budna iz Sevnice — Stanislava, Mar i j a Tomažin iz Cunrovca — Jo­žeta, Ratka Penevska iz Brestani­ce — Sonjo, Hedv ika Krag l iz Mo­kronoga — Matjaža, V i da Češek iz Sevnice — dekl ico, L jubica Lu -kič iz V iher — Romana, Jožica Kuhar iz Brežic — Davorja.

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ

Pretekl i teden so se ponesrečili in i ska l i pomoči v brežiški bol­nišnici: Ivana Prišlina, delavca iz Gregurič brega, je nekdo napadel ter mu prizadejal poškodbe po de­sni r ok i i n levem ramenu. Mar t in Vašcer, upokojenec iz Bukoška, je padel na dvorišču in si poškodo­val glavo. V i d Celeč, s in uslužben-. ca iz Dobove, je padel z voza i n si poškodoval levo roko. Avgust Ribič, rudar s Senovega, s i je p r i delu poškodoval desno nogo. Franc Bertole, upokojenec iz Pavlove va­s i , je padel s kozolca i n dobi l po­škodbe po prs ih . Miros lav Petan, delavec iz Curnovca, je padel s ko­lesa i n s i poškodoval desno roko. Vera A r i i , uslužbenka iz Velj. Podloga, ie padla z mopedom in dobi la poškodbe glave. Jožefa Ce-t in . gospodinja iz Mihalovca , se je prevrni la z vozom in si poškodo­vala desno ramo. l l i l m i j a Murato-vič, delavec iz Krškega, Je dobi l p r i delu poškodbe po brazu. V i d Švec, kmetovalec iz Zdencev, se je posekal s sekiro po levi nogi.

Kaj se vsak tec'en zgodi pri nas, vam pove

DOLENiSKI LIST!

Lapidari j na Drnovem pr i Krškem. Kamni tn i spomeniki so ostanki stare rimske naselbine Neoviodunum. Obiskovalci si tam laliko ogledajo tudi rekonstruirano

rimsko pristanišče ob nekdanji savski strugi. (Foto: J . Teppev)

S K O N F E R E N C E KOMUNISTOV V »CELULOZI«

Osnovne organizacije: bolj samostojne! Delo komunistov se mora v kolektivu odraziti v večji meri kot do sedaj — Načela statuta se ne izvajajo v celoti — Nujno je potrebna mehanizacija

lesnega skladišča

V začetku avgusta so ime l i komunis t i tovarne papir ja in celuloze konferenco, n a ka­ter i so razpravl ja l i o sk lep ih IV. p lenuma i n o aktua ln ih prob lemih v tovarni . Po izku­s i l i so najti način, kako b i povečali aktivnost političnih organizaci j v ko lekt ivu. V Celuloz i imajo t r i osnovne organizacije i n tovarniški ko­mite. Nekatere organizacije so bi le preveč pasivne, ker člani niso ime l i čuta odgo­vornost i za delo v n j ih . N a konferenci je bi lo poudarje­no, da morajo osnovne orga­nizacije delati bolj samostoj­no- Ne smejo čakati, kaj bo ukren i l tovarniški komite in da bodo oni delal i potem po istem ka lupu. K o m u n i s t i b i mora l i povzročiti »plaz« de-

Dober obisk na krškem kopališču

Kopališče v Krškem je letos v treh mesecih i n pol obiskalo že oko l i 35.000 kopalcev. T u niso všteti delavci tovarne papir ja i n celuloze m drugi , k i imajo prost vstop. Kopališče je posebno do­bro obiskano ob nedeljah i n praz­n ik ih , ko pride vel iko kopalcev iz Hrvatske. Voda v bazenu ima 22—26 stopinj C in jo menjajo enkrat, po potrebi pa tudi dva­krat na teden.

DVE NOVI BENCINSKI

ČRPALKI Trgovsko podjetje P R E ­

S K R B A iz Krškega se je od­ločilo za gradnjo dveh ben­c insk ih črpalk. Postavi lo ju bo v Kostanjev ic i in Bresta-nrici. Oba k ra ja sta precej

oddaljena od občinskega sre­dišča, zato občani pozdrav­ljajo odločitev P R E S K R B E , zlasti še tisti, ki imajo svoja vozila. Na lastni koži so do­slej i zkus i l i , kako neugodno je. če je pot do črpalke tako dolga-

Preurejanje Manufakture

Trgovsko podjetje P R E ­S K R B A Krško je začelo pred k r a t k i m preurejat i prodajal­no Manufaktura . Upajo da bodo dela končana že do 1. oktobra letos. Sedaj posluje­jo začasno v loka lu nasprot i prodajalne Tekst i l . V s a dela investirajo sami ; tako bodo letos vložili v obnovo lokalov oko l i 100 mi l i jonov S-din.

V P r esk rb i so pol letni p lan presegli kar za 2G odst. Pro­met b i b i l še večji, če b i ime l i na zalogi blago, po ka­terem je največje povpraše­vanje. Sklade so letos pove­čali za 101 odst., plače pa za 22- odst., tako da je sedaj povprečni osebni dohodek v podjetju 69.150 S-din.

lovne vneme, tako da b i s i p r idob i l i ugled med d rug im i delavci.

Medtem ko dosega letos Celuloza zelo dobre količin­ske uspehe, so finančni zara­d i reforme manjši. K e r po­stajajo kupc i vedno zahtev­nejši, so na konferenci skle­ni l i .čimprej ustanovit i vse možne službe, k i b i pr ipomo­gle k izboljšanju kvalitete iz­delkov. K o m u n i s t i so b i h tu­d i mnenja, da je treba še po­večati izvoz, ker se na doma­čem trgu pozna, d a je zače­la s polno zmoglj ivostjo obra­tovati tovarna celuloze v Sremsk i M i t r ov i c i .

N a konferenci so se tud i zedini l i , da je treba poma­gati p r i izgradnj i komunal­n ih potreb v občini. Trenut­no je najbolj aktualna grad­n ja mostu, k i je največja in­vestici ja v krški občini. K e r je Celuloza lan i pogodbeno obl jubi la , da bo prispevala dej sredstev, so na konferen­c i sk l en i l i , da je treba to vprašanje čimprej rešiti i n bodo zato o tej s tvar i raz­pravl ja l i tudi na delavskem svetu. Celuloza bo skušala čimprej poravnat i svoje ob­veze, toda zaradi plačevanja anuitet je to bolj težko.

K o so ' razpravl ja l i o izva­janju načel statuta v kolek­t ivu, so ugotovi l i , da j i h v p raks i ne uresničujejo v ce­lot i . Vz roke za to bodo sku­šali po iskat i p r i izvajalc ih statuta. Razen tega so tud i ugotovi l i , da n i povezave med obra tn imi de lavsk imi sveti in centra ln im DS , kar se posebno odraža v medse­bojn ih odnosih. K o m u n i s t i so razpravl ja l i tudi o zmož­nost ih domače komercia lne službe'. K e r j i m sedaj nabav­l ja surovine »Papir-les« iz Ljubl jane, se sprašujejo, če je to potrebno oz i roma če ne bi mogl i n j ihov i komercia l i ­

s t i opravl jat i tega sami . Ugo­tov i l i so tudi, da je nujno potrebno mehaniz i rat i skla­diščni prostor , ke r samo z delavci težko spravi jo vel ike količine lesa, k i prihajajo v zadnjem času. Sk l en i l i so še, da je treba okrep i t i prodaj­no službo doma i n v inozem­stvu.

Hotel Sremič zaseden 80-odstotno

V prv i po lov ic i letošnjega leta je b i l hotel Sremič v Krškem zaseden 80 odst. M e d gosti so prevladoval i naši tu­r i s t i . Ve l iko je b i l o tud i pla­valcev, ki so t ren i ra l i v o l im­p i j skem bazenu. D a n i b i l p r i l i v tujcev večji, je k r i va predvsem cesta Z idan i most— Krško. Uprava hotela je že imela razgovore s ce l j sk imi hotel i , da bi j i m t i odstopi l i določene skupine turistov, to­da zaradi slabe ceste n i b i lo iz tega nič. Imajo pa pogod­bo s P U T N I K O M . Skupine turistov, ki potujejo s PUT-N I K O V I M I avtobusi v tuj i­no, p r i n j ih večerjajo i n pre-spi jo, ko gredo v tuj ino i n ko se vračajo.

Piknik v Kostanjevici

Udeleženci letošnje F O R M E V I V E v Kostan jev ic i so pre­živeli v torek, 9. avgusta, pr i ­jeten družabni večer na dvo­rišču kostanjeviškega gradu V družbi d irektor ice F O R M E V I V E V i l m e Pirkovičeve, predstavnikov kul turnega i n političnega življenja krške občine i n novinarjev iz Slo­venije in Hrvaške so se umet­n i k i dobre volje lep čas za­držali na p i k n i k u pred vin­sko kletjo. Navzoč je b i l tud i generalni konzu l S F R J v Ce­lovcu Franc Pirkovič.

DROBNE S SENOVEGA • REPUBLIŠKI O D B O R S IN­

D I K A T O V S L O V E N I J E je prete­k l i petek anketiral 15 l jud i , za­poslenih v rudn iku . Anket iranci so izpolnjevali pismene teste z vprašanji, k i se nanašajo na skle­pe IV . plenuma Z K J in uresniče­vanje gospodarske reforme.

• P R O S T O V O L J N O G A S I L S K O DRUŠTVO na Senovem je dobi lo deset novih paradnih uni form, k i j i h je društvo kupi lo z lastnimi sredstvi. Društvo šteje zdaj 30 akt ivnih članov, 18 pionirjev i n ima okrog 500 podpornih članov.

• NA KOPALIŠČU v Dovškem letos n i prave živahnosti; temu je verjetno vzrok muhasto vreme. Sta ln i kopalc i — večinoma otroci — pravi jo, da so vstopnice pre­drage, saj j im starši ne morejo vsak dan dajati denarja.

• PROSTOR ZA O D L A G A N J E S M E T I Senovčani že dolgo časa pogrešajo. Smeti razvažajo ob po toke a l i kar vanje, ob na l i v ih , ko vode narastejo, pa smeti ostanejo na bregovih. Hig iena je gotovo vredna večje pozornosti !

• G R A D N J A 6-STANOVANJ-S K E G A B L O K A za prosvetne de­lavce kar dobro napreduje. B l o k bo predvidoma dograjen pr ihod­nje leto.

• O K R O G 40 M L A D I N C E V iz rudnika je b i lo letos na taboru predvojuške vzgoje. Zaradi njiho­ve odsotnosti je padla proizvod­nja. Občinska skupščina podjetju n i v rn i la denarja, k i so ga izpla­čali mladincem za čas, ko so bi­l i na taboru.

• V T R G O V I N I V DOVŠKEM prodajajo drobno blago kar brez tehtnice a l i pa ga tehtajo na sto-k i logramski tehtnici v skladišču, da kupec n ima kontrole. Tehtni­co so da l i v popravi lo, podjetje pa za to poslovalnico n i preskr­belo druge.

• R U D A R J I IN S V O J C I , k i so 9. avgusta odpotovali na oddih v s ind ika ln i počitniški dom v Vr -sar, so čakali na avtobus po ln ih šest ur , nihče pa se j i m za to l a opravičil! To je b i l a že peta iz­mena, k i je letos odšla na mor­je.

V E S T I

IZ K R Š K E

O B Č I N E

Preden se zablesti cvet bele krizanteme Cvk l amn i , asparagusi ; ma­

čehe, pr imule , kr izanteme . . .

Najlepše rože kr izanteme. Z v e l i k im i be l im i i n rumeni­m i cvetovi. Z omamnim, vo­njem.

Cvk l amn i , asparagusi , ma­čehe in pr imule dozore zgo­daj.

K r i zanteme so jesenske ro­že. Razcveto se v oktobru. Ob dnevu mr t v i h imajo najlepše i n največje cvetove. Nesemo j i h na grobove. Nj ihov vonj je melanholičen.

Ob Cest i herojev ima novo­meška komuna lna uprava ve­l iko vrtnar i jo i n v njej nekaj arov kr i zantem.

V v i sokem avgustovskem soncu i n sopar ic i se kr i zan­teme rahlo pripognejo. Toda niso v nevarnost i , da b i j i h vročina . . . T u je Jože Barbo, izkušen vrtnar , da j i h neguje, priveze, če je potrebno, i n zal iva.

Jože Barbo je pravkar stal upognjen sredi nasada k r i ­zantem, ko smo ga vprašali:

»No, mojster, kako kaže le­tina?«

»Dobro«. »Kaj to pomeni?« »Da bodo kr izanteme i n

druge rože v redu zacvetele.« »Se to vselej zgodi?« »Ce je vrtnar dober, se pra­

vi , če l jub i cvetje, se. K r i z an ­teme so rože, k i potrebujejo večjo nego od drugih. So pa zato najlepše.«

»Kdaj greste najraje med­nje?«

»Kadar cveto. Imam obču­tek, da je moj t rud popla­čan.«

Trškogorec Jože Barbo je vrtnar že od leta 1937- Izučil se je v L jub l jan i . Preden je prišel v vrtnar i jo komunal ­ne uprave, je deset let urejal kandi jske bolnišnice. To de­lo je vselej vzorno opravl ja l .

»Rekli ste, da stanujete na v insk i Trški gor i . Je kakšna raz l i ka med vzgojo rož i n trt?«

»Delo s trto n i tako zahtev­no. Toda če hočeš, da rod i , moraš budno pazi t i na njeno rast.«

K a d a r v vr tnar i j i rože cve­to, i m a Jože vel iko dela. E n i pridejo po šopke, drugi po nasvete. Izkušen vr tnar ima

obojega vselej za zajetne šop­ke. Prepričajte se!

I V A N Z O R A N

Vitamin B 1 — najboljše sredstvo v boju zoper bolezen civilizacije

Strokovn jak i menijo, da uži­vamo Jugoslovani že desetlet­ja premalo v i tamina B 1. Vzroke za to je treba iskat i v preveč izumetničeni prehra­ni . Pomanjkanje v i tamina B 1 povzroča nevrozo in mot­nje v delovanju živčnega s i­stema. S imp tomi te tako ime­novane bolezni civi l izaci je so h i t ra utrujenost, težave s kon­centracijo, čest glavobol, po­zabljivost, nespečnost, razdraž-lj ivost i n naglo razburjenje. Posledica vseh teh pojavov,

k i se j i m često pridružijo še motnje v prebavi , nepravi lno delovanje srca, krvnega obto­k a i n vnetje živcev, je moč­no upadanje delovne stor i l ­nost i .

V i t a m i n B 1 vsebujejo mno­ga živila, kakor ržen k r u h , sveža surova zelenjava, pre­cej pa ga najdemo v mleku i n mlečnih i zde lk ih , k i so za­rad i številnih drug ih korist­n i h snovi še posebej pr ipo­ročljivi za nervozne l jud i . Po­sebno mnogo v i tamina B 1 i m a k v a s . Znan i ameriški zdravnik, katerega knj iga o prav i ln i prehrani je obšla ves svet, ga priporoča vsem l ju­dem vsaj kavino žličko na dan. Predvsem za zdravje, pa tudi za lepo kožo.

Nočno sonce K o t men i angleški arhitekt

urbanist M . Granv i l l e iz Co-ventrvja, bo lahko v pr ihod­nost i mesto s 100.000 prebi­valci vso noč razsvetl jeval en sam izvor svetolobe. Le-ta naj bi visel v ozračju nad me­stom. Sovjetski znanstveniki se že dolgo ukvarjajo s takš­no napravo: namest i l i naj b i jo oko l i 200 metrov od tal . Proučujejo še drug postopek za razsvetljevanje mest: s svet lobnimi baloni .

Orjaški radar V C learu na A l jask i so pred

k r a t k i m postavi l i orjaški ra­dar, k i lahko odkri je predmet s premerom 40 centr imetrov na daljavo 4 tisoč k m . Ra­dar je težak 185 ton i n ima obl iko ogromne žoge za golf. V isok je kot šestnadstropna hiša i n mer i v premeru 42 metrov. Z e l ek t ronsk im račun­s k i m stro jem lahko natančno ugotovi pot kake rakete, kraj izstrel itve, ci l j i n točen čas zadetka.

Vstopnica za gradove Za enkratno plačilo v zne­

sku približno 4000 dinarjev bodo lahko tu j i tur i s t i v le­tošnjem letu ob iska l i oko l i 400 gradov, palač in muzejev, raztresenih po vsem britan­skem ozemlju, ne da b i pla­čali še kakšno dodatno vstop nino. Za to vsoto bodo ime l i pravico do prostega vstopa eno leto. M e d spomenik i , k i j i h bodo lahko s to skupno vstopnico ob iska l i , so tudi l ondonsk i Tower, K ip l ingova hiša v Susexu in edinburški grad.

Še trije množični zločini v ZDA

V ka l i f o rn i j skem mestu Mi lp i t asu ie našla pol ic i­ja pred dnevi petčlansko družino mrtvo N a vseh t rup l ih so o d k r i ' 1 strele v glavo. Po l i c i ja domneva, da je J2-letna Jeanettc Stuart , '-ti je šele pred k r a t k i m zapust i la psihia­trično k l i n i k o , us t re l i l a svojega moža (45) in svo­je t r i otroke v starost i med pe t im in o s m i m le­tom, nato pa s i je še sa­ma vzela življenje

Ob koncu preteklega te­dna je blazneš Joseph Da­viš v New H a venu (ZDA) v bi feju mestne tovarne orožja s samokresom stre­l ja l na prisotne, p r i čemer je ub i l a l i ran i l šest oseb. Davisa je smrtno ran i l ne­k i pol icaj , tako da je med vožnjo v bolnišnico pod­legel.

Istega dne je v Londonu neznani z l ikovec v uličnem boju ub i l t r i pol ic i jske agente i n nato pobegni l . Sprva so m i s l i l i , da gre za pobeglega kaznjenca, ven­dar je predstavnik jetniš-nice te vesti zan ika l . V bo­j u so padl i tri je pol ica j i , kar je to l iko, ko t j i h je bi lo ub i t i h v zadnj ih pet ih let ih skupaj .

Franci Slak iz Trebnjega je v juniju dobil v Dobrniču dve nebogljeni srnici — dvojčki. V dobrem mesecu sta ob njegovi skrbni vzreji že lepo zrastli. Ka j ne bi, saj pospravita na dan že skoraj 2 l itra mleka, proti večeru pa ju vodi še na pašo. Toda njima je več za skakanje in raje se spustita v dir po trati. Takrat je pri trebanj­skem gradu, kjer oskrbnik in srnici stanujejo, polno otrok, ki j ih prihajajo gledat. Noč prespita s kokošmi v kokošnjaku, toda srnjaček je že prav bojevit in z nogami od jeze tolče ob tla, če se spreta s petelinom.

(Posnetek: IVI. Legan)

Bralce BE-ČE romanov obve­ščamo, da bo poleg romana FANTOMASOVI ZLOČIN! iz­šlo še pet romanov na temo FANTOMAS.

- INŠPEKTOR J U V E PROTI F A N T O M A S U

- M R T V E C N A P A D A

- BEG IZ Z A N K E - K R A J A RDEČEGA

D I A M A N T A

- INŠPEKTOR R A Z B O J N I K

Naši BE-ČE zvezki so prirejeni tako, da jih lahko bralci vežejo in s tem pridobijo lepo knjigo.

Bra l cem naj povemo še to, da je igra l pr i nas v začetku leta f i lm F A N T O ­M A S . V glavni vlogi je nastopi l po­pularn i f rancosk i igralec Jean Ma -rais. F i l m je ime l vel ike uspehe po vsem svetu.

BERITE BE-ČE R O M A N E ! ! !

NA POTI K 3000. JAMI Bodo Gorjanci kdaj do kraja razkrili svoje temne skrivnosti? Kje je Trdinovo »jezero p o c | Kukovo goro«? — Dolenjski jamarji so spet vpisali v seznam slovanskih podzemeljskih čarov nekaj novih biserov — V jami »Pri bosenski bajti« so n a š | j 148 cm dolg kapnik-makaron, ki ima premer komaj pol centi­metra K aj goriva jama pri Brodu, v katero Krka ljubosumno zapira vstop?

G0ir'»ci so jamar j em pred dnevi "lova r a z k r i l i svojo no-t ran j 0 5 1 . Ljudske pr ipoved i o teitt .^So »znotraj votli«, da

j e v Podzemsko jezero itd-kar J e dajalo T r d i n i povod z & pis^je o skr i vnos t ih gor-jansK e g* Podzemlja, so dobi­je znova eno svo j ih po t rd i l . p r j f°'0mu, v gozdovih na meji ^ e d repub l ikama, so n o v o ^ ^ i j amar j i , skupno z janiarJ1 & drug ih s lovenskih klut>oV< obiskal i štiri jame, j ih P l e z a l i , s k i c i r a l i i n z n i e r i 1 1 ' Medklubske akci je sta 5 6 Udeležila tud i dva gjiafB angleška jamar ja . Ifr r e dn° ^spešeno delo novo-meŠKiP- kostanjeviških i n čr-n or f l a H S W n Jamarjev v zad­njih ^ e h Je pr ip i sa t i dej­stvu, . ^ ° ta mesec odkr i t a t r i t i * 0 ^ Jama na S lovenskem (ta K * korana ) i n da mo­rajo r b a r s k i k l u b i po Slo-veniJ1 r e g i s t r i r a t i še nekaj ja« 1 : s t e m pr ispevat i k osref^ 1 . .slovenski j a m a r s k i aKcift 1 i m a naslov »Triti-

.pid^vna odprava n a Po-loifl i e ^ m e l a n a l ° g o , da raz­išče ^ V ( ; C j am, predvsem tistih' 1 J in zaradi pomanj­k a n j ° P r e m e kostanje viški i a i ^ N k 6 m o r e J ° ob iskat i .

-rjfc i b cesti, k i vod i na #01^Je »Jama p r i bosen­ski • P r v a stopnja je i a i U a I 1 ' ; Popeljala trideset m e t r ° ' ^ a V p i č n o - ° d t a m v 0 " ^ J O i r ' J e rovi . P r v i je slep, dru£ ' l j e Šmarje popel ja l

5tfd J v l t 0 zakopano dvora­nico- , ] e r s « našli 148 centi-

$cf dolg kapnik , maka­ron ^ p r e m e r u i m a p o l cen-t i i f l e t r ' ' K a J t a k e § a novome­ški ^ a r j i D ° lenjskem še = i & 0 «Qeli. Tre t j i rov j i h je

g l o b l j i predor Ha svetu

j s i / ^ o toka Honšo i n T o k # ! bodo povezal i s pod-m o r ž > . Predorom, k i bo Ljgl<21 na svetu: i zdo lb l i „ a r » skalo 100 metrov pod V s k i m dnom. Predor bo k i lometrov, stro­ški Pa bodo znašali

O k r o j . m i l i j a rd dinarjev. (P r jo ^ bo povezoval

Z Angli jo P od R o -nav-s^. Prelivom, bo tekel 38 \Qv pod m o r s k i m d O ° ^ o ^ dosegel dolžino

popel ja l 42 metrov . navzdol . Treba je b i lo spust i t i lest­vice. Dramatični t renutk i so b i l i , ko je član novomeškega k l u b a ostal na koncu lestvic brez luči, lestvice pa še niso dosegle dna. Pomagal s i je tako, da je obvisel na varo­va ln i v r v i i n pr iveza l dodat­ne lestvice, k i so m u j i h po­s la l i po vrv i . Brezno se je končalo z majhno dvoranico. Jamo so zmer i l i i n z r i sa l i .

Drugega dne so po dolgem iskan ju našli Poganjo jamo, k i je že na Hrvaškem. Voda je zasula vhod i n po dolgem kopan ju so prišli le k a k i h deset metrov v notranjost ja­me, še zanimivost : hrvaški j amar j i so barva l i i zv i r nad Poganjo jamo i n ugotovi l i vodno zvezo s Studeno v Ko ­stanjevici . Višinska raz l i ka med obema j amama je oko l i 650 metrov.

Tomaševička j a m a je k a k i h 30 metrov nad Poganjo jamo. T u n i b i lo kakšnih posebno­st i , razen tega, d a je j a m a klasično brezno z navpičnimi stenami. N a pot i v dol ino so jamar j i ob iska l i še jamo nad Cankarjevo kočo. Z raz l iko od osta l ih je ta j ama vodo­ravna i n dolga oko l i 30 me­trov.

Novomeški j amar j i name­ravajo ob n i zkem vodnem stanju K r k e ob iskat i še jamo na B r o d u . Jama je edinstven p r imer vodne jame v Slove­n i j i , saj je rov na cel i dolži­n i zal i t z vodo. Zarad i težke­ga dostopa je j a m a to l iko bol j zan imiva i n privlačna.

Peter Breščak

Tri iz trebanjskega konca

• Svojevrstno P O T E G A V ­ŠČINO je nared i l trebanj­s k i m hr ibo lazcem, k i so se nedavno napot i l i n a Tr ig lav , nj ihov pr i jate l j , zaposlen v tovarni kov inske embalaže. K o t udeleženec odprave je ime l na s k r b i konzerve. Toda glej: ko so j i h p r i v l ek l i na vrh ter j i h začeli odp i ra t i , da bi se okrepčali, je b i l v vsa­ki — pesek. S k r b n i k za kon­zerve, tudi sam žrtev pote­gavščine, n i hotel p r i zna t i , da je ime l prste vmes. Toda ko so se v rn i l i na domove je nemudoma pos la l brzojavno opravičilo, ker je grozi lo, da bodo hr ibo lazc i dv ign i l i halo nad nedolžno tovarno kon­zerv

• Svojevrstno S T A V O so ime l i zadnjič na Sela Šum-berku. M e d dopoldansko ma­šo so v gost i lni Oz imek mož­je s stavo pregovor i l i mež-narja. da je namesto ob dva­najst ih že kar ob enajst ih zvoni l poldne • •

• Svojevrstno PRESENE­ČENJE je p r ip rav i l Trebanj-cem prejšnjo sredo »znani i luz ion is t Zanellv«. Vse do­poldne je delal rek lamo, ka­ko bo zvečer v prosvetnem domu sekal glave, p r i čemer lahko sodelujejo tud i gledal­c i . Toda, ko so ob napoveda­ni u r i gledalci prišli, roKo-hi treca n i bi lo od nikoder . M e n d a se n i zba l za svojo glavo?

D O L G O K O T L A K E T od­raslega moškega, je zra­slo na njivi Franca Goleta, upokojenca iz Velike Buč­ne vasi p r i Novem mestu, ki ima nasad 50 arov brez-nitnega fižola za prodajo. Najdaljši strok je meri l nekaj nad 30 cm. Pridelo­valec je ugotovil, da da kg že 24 takih strokov, medtem ko je »normalnih« strokov za to težo potreb­nih 60 do 80. »Čudo nara­ve« smo slikali v našem uredništvu, velikost fižo-lovih strokov pa je naj­bolj razvidna v primerjavi z žensko roko . (Fo to : Ivan

Zoran)

( M E S T N A H R A N I L N I C A I V N O V E M M E S T U ) . Meseca

ju l i j a 1901 je 216 strank vlo­žilo 51-715 K O l h , 191 strank vzdigni lo 48.669 K 13 h , toraj več vložilo 3 045 K 88 h. 7 st rankam se je izplačalo po­soj i lo 6.000 K . Stanje v log 1,665 365 K 07 h Denarn i pro­met 207.005 K 46.h.

(MEŠČANSKA G A R D A v Novem mestu) p r i r ed i dne 18 t. m- povodom rojstnega dne N j i h Veličanstva presvit lega cesarja F ranca Jožefa običaj no vsakoletno cerkveno pa­rado, popoldne ob dveh pa bode odmarširala z godbo na čelu v Kovačevo hosto v žab­j i vasi , k jer se bode vršila prosta zabava. — K e r že dol­go časa n i b i lo tacega izleta, se slavno občinstvo vabi , da se ga mnogoštevilno udeleži. — Skrbi jeno bo tud i za dob­ro pijačo i n mrz l o jed

( S N E G N A M E S E C U ) . Ameriški časniki pišejo, da so učenjaki Havardske zvez-darne naprav i l i fotografične s l ike meseca, na ka te r ih se v id i , da je na mesecu sneg-Ako je na n jem sneg, bode tam gotovo tud i voda. led in ljudje. K d o r tega ne "eruje, naj se sam prepriča.

D O L E N J S K E N O V I C E 15. avgusta 1901

ZAČEL S E J E O D K U P B E L I H ŽIT

Začetek odkupa se je zarad i I deževnega vremena in kasnej­še mlačve neko l iko zakasni l . V Be l i k ra j in i so začeli od­kupovat i žito 1- avgusta, v novomeškem in trebanjskem okra ju pa 9. avgusta. Naj­bolj so se prv i dan odkupa izkaza l i črnomaljski kmetje, k i so v enem dnevu oddal i vse predpisane količine žita. V M e t l i k i se le 17 posestni­kov ni držalo razporeda, vsi drugi pa so pr ipe l ja l i žito točno ob določenem času- V K Z v škocjann je doslej p r i ­pel jala najlepše žito posest-n ica Mar i j a T?upar iz Goriške vasi

V E L I K G A S I L S K I N A S T O P V ČRNOMLJU

V nedeljo, 12. ju l i j a , je pr i ­red i la Okra jna gasi lska zveza v Črnomlju obsežno prosla-. vo, na kater i je sodelovalo 12 gas i l sk ih društev. P r i do­po ldansk ih vajah je vzbud ' la posebno pozornost četa pio­nirjev P G D iz Met l ike , k i so spuščali ponesrečenca pc vr­vi .

18. a\gusta 1951

D r . B r a l k o K r e f t : (6)

Jurčič in njegov roman ,Deseti brat' Z n j im se včasih tako prešerno, a hkrati tako ljudsko kro-hoče čmerikavemu svetu v brk, kakor se domu in svetu po­stavljajo po robu s svojim, včasih že kar brezsramnim hu­morjem razne Shakespearove komične figure od raznih slug do Pištole in Falstaffa. Jurčičevi dovtipneži, premetenci in šegavci iz ljudstva žive v njegovih delih prav tako prvobit­no kakor razposajeni Ukraj inci v mladostnih Gogoljevih povestih iz Ukrajine, ko še ni bil zagrenjen.

Jurčič je bil z vsem svojim delom in življenjem napre­den, svobodoumen in svobodo ljubeč duh, pr i tem pa skoz in skoz demokratičen in toleranten. Njegov neposredni duh je ostal živ v rodu Jurčičev do današnjega dne. štirje pisa­teljevi pranečaki, vnuki Jurčičevega brata, so bili partizani. Prav tako pa je tudi rod Hočevarjev, k i izhaja iz Jurčičeve sestre, dal svoje zastopnike v osvobodilnem boju in revolu­ciji. S tem so tudi člani novejšega Jurčičevega rodu izpol-

G v i d o B i r o l l a : M a n i c a i n L o v r o

njevali življenjsko geslo svojega velikega prednika: živeti iz ljudstva za ljudstvo in se boriti zanj. O tem globokem smislu življenja, k i je osnovna ideja tudi socialističnega humanizma, priča vse Jurčičevo življenje in delo. Z nj im se je tako neodtrgljivo in nedeljivo zrastel s svojim ljud­stvom, še posebej z Dolenjsko, da je naš najpopularnejši pisatelj. Prodr l pa je tudi v široki svet, saj je na pr. nje­gova povest .»Jurij Kozjak« prevedena v nad štirideset je­zikov, česar ni doseglo doslej še nobeno drugo delo iz ju­goslovanskih književnosti. »Deseti brat« je že leta 1886, pet let po Jurčičevi smrti, izhajal kot podlistek v nemškem je­ziku, po prizadevanju gorečega Jurčičevega častilca in pre­vajalca Kolednika pa je izšel leta 1960 tudi v lepi nemški knjižni izdaji. Povest »Sosedov sin« je izšla v italijanskem prevodu v zbirki »Dvanajst mojstrskih del«. V tej zbirki je dobil Jurčič častno mesto ob Balzacu, Dickensu, Mickievvi-czu, Puškinu in drugih. S temi navedki pa prevodi njegovih del v druge jezike še niso izčrpani.

Vsem ugovorom navkljub se je »Deseti brat« najgloblje zapisal v srce našega ljudstva in ponarodel, saj je poleg Prešernovih »Poezij« naša najpopularnejša in najbolj raz­širjena knjiga. Prešeren je imel tenek posluh za literarno pomembnost in vrednost, hkrati pa za pristno in čisto ljud­skost. Preden je naša literatura dala zasluženo priznanje Linhartu, mu ga je že davno prej dal Prešeren, ko je med drugim zapisal:

K o m u Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? Globoko sem prepričan, da bi dal Prešeren podobno pri­

znanje tudi Jurčiču in njegovemu »Desetemu bratu«, če b i ga bi l doživel, kajti tudi za Jurčiča velja: vsakdo, ki m u je mar slovenstvo, pozna, ceni in hrani v sebi »Desetega brata« kot dragoceno svetinjo preprostega kova, a z žlahtnim zve­nom, k i mu zazveni še danes, če ima posluh zanjo, če pa ga nima, ni kriv »Deseti brat«, kajti ni zmeraj kriva knjiga, če v kakšni glavi ob stiku z njo votlo zazveni — ali pa sploh ne.

105. — »Takoj v Kranjsko goro po reševalce!« se je končno spomnil prvi. Brez besed sta se pognala z mesta in hitela, kol ikor so j ima dale moči. Vsa obupana sta se čez dobre tri-četrt ure ustavila pr i prvi hiši in v pretrganih stavkih povedala, kaj se je zgodilo. Mlad fant, ki je pravkar prišel iz šole, si je pripel smuči in zdrvel naprej. Čez nekaj minut je že planil v sobo, kjer se je Miha poslavljal od svojega znanca. »Cene!« je zadihano povedal fant. »Plaz je zasul smučarja. Dva sta se rešila in čakata pr i nas.« Cene je skočit po­konci ter odhitel s fantom. Miha i n Činč sta stekla za njima.

106. — N i minilo četrt ure i n že je reševalna ekipa hitela na kraj nesreče. Spotoma so po­brali še oba smučarja in ju spraševali, kje in kako je prišlo do nesreče. »Ali sta zazna­movala mesto, kjer je izginil vajin tovariš?« je poizvedoval Cene. Smučarja sta odkimala. »Skice najbrž tudi nista naredila?« Spet sta odkimala. »Potem bosta morala z nami, sicer ne bomo vedeli, kje iskati,« je rekel eden izmed reševalcev. Izmučena smučarja sta pri­kimala in hitela z reševalci nazaj. »Koliko časa pa je že, odkar se je usul plaz?« je spet vprašal Cene. »Približno eno uro ho,« je bi l odgovor. Cene je stisnil ustnice. E n o uro imajo do tja. Skupaj dve ur i .

107. — E k i p a »Gorske reševalne službe« je štela pet mož, če ne upoštevamo še Mihe, obeh smučarjev in Činča. Opremljeni so bili z vrvmi, s cepini in z lopatami. Dva sta no­sila na ramah sonde. To so dolge palice, s ka­terimi tipajo reševalci v sneg, dokler ne nale­tijo na ponesrečenca. Cene je imel čez ramo obešeno veliko torbo z rdečim križem. V njej je bilo vse potrebno za prvo pomoč. E d e n od reševalcev je nesel čoln za transportiranje ponesrečenca po snegu. V s i so bi l i na smučeh, tudi Miha. T a sicer ni bi l posebno slaven smučar, kakor se je izrazil sam, vendar je prav dobro držal korak z ostalimi. Činč je tekel zadn j i

108. - Z i 2 h « J e nn a f e j S p g ? ^ V i l i v

cel sneg in po » » V L^eheS?* 1 1 P 'ot i vrhu. Sneg je & * 1 * čmču se je globoko / f ̂ V g zaostajati. Miha ga je nekaj ^ U m spodbujal, ko pa je videl, d» ^ ^ k a , m a n trudi, da bi jUi dohajal, f L J iu b i \n naložil na štuporamo.. Za ^ e, W i o mc nena­vadnega, saj so * f d ; j t S h i h J a f u J l v l a " vinskem teža j * g H * 0 £ o napredo­vali. Spredaj so u f . M U i * s m u c a r a

za nj imi pa so - g , C S ^ ^ s t a l i . N a

koncu povorke je W» « * t m n a h r b

BR

OD

AR

- JE

ZER

NIK

: Č

inč n

a s

ledi

N O V I G R A D V ISTRI : tudi tu je, kakor vsako leto, predvsem veliko letoviščarjev iz Slovenije; tudi Dolenjce najdete vmes. — Podatki govore, da bo letošnja turistična sezona najbrže presegla vse dosedanje rekorde, saj je v Istri, na Kvar­neru ter vzdolž dalmatinske obale in vsega našega Primorja v vsakem večjem

kraju na tisoče in tisoče tujih ter domačih turistov. /

VZROKI !N POSLEDICE

Jože Barbo: »Za vrtnarja se nisem odločil iz veselja do rož. To je prišlo kasneje. Zdaj lahko le to rečem, da poklica ne bi menjal. Delo se m i je priljubilo,

cvetje imam rad. Užitek je vrtnariti.«

Dolenjska ppetf JB5, in predpis , leti

Gospodarska razstava v Črnomlju Slovesnost i za občinski praznik Črnomlja so se začele

v četrtek, 11. avgusta ob 18. u r i z otvoritvi jo gospodarske razstave v osnovni šoli. I zde lk i domačih podjeti j presegajo pričakovanja obiskovalcev, medtem ko so b i l i robot i m lad ih tehnikov z V in ice deležni resničnega občudovanja.

Pred otvoritvi jo razstave. je o namenu razstave i n o ra­zvoju črnomaljske industr i je govori l Tone Fabjan, predsed­nik zbora delovnih skupnost i , nato pa povabi l na ogled šte­vilne predstavnike podjetij ter političnega in družbenega življenja.

Prvo presenečenje je čakalo že za ograjo, kjer se je Be l -tov viseči oder dvigoval vse do šolske strehe. Zelo domi­seln je b i l tud i vhod na raz­stavo — vsak mora skoz i ru­dniški rov (še prej pa odšte­je 100 dinarjev) . Rov je prav tako kot ga v resnic i upo­rabljajo kanižarski rudar j i , k i so p r ikaza l i svoje težaško de­lo še z mnog imi fotografija­m i i n de lovnimi pripomočki.

Razstavni prostor se je na­daljeval v p rvem nadstropju osnovne šole z ličnimi i zde lk i pokl icne šole kov inarske stro­ke, v sosednjem prostoru, k i je b i l na razpolago m l a d i m tehn ikom iz V in ice , pa je bi­la gotovo največja gneča. Prav zares sta robota spreha­ja lca, računska robota in ve­l i k i robot, raketna postaja z ume tn im satel i tom, žičnica, m l i n na ve te r ' in vrt i l jak, vre­dn i občudovanja, šolarji so vse to nared i l i v tehničnem krožku in zaslužijo vso po­hvalo.

I sk ra iz Semiča je pr ikaza­la del svoje proizvodnje in več vrst kondenzatorjev, med­tem ko je razobešen zemlje­v id Evrope ponazar ja l , kje vse ima ta kolekt iv poslovne

T o n e F a b j a n , p r e d s e d n i k o b č i n s k e g a z b o r a d e l o v n i h s k u p n o s t i , m e d o t v a r j a -n j e m g o s p o d a r s k e r a z s t a ­

v e v Č r n o m l j u

st ike. Zraven smo v ide l i iz­delke Iskr inega kooperanta — Obrtnega servisa iz Semiča. Največji ponos tega ko lekt iva — žetvena naprava za kos i l ­nice A lp ina , stoj i na prostem.

Be lokranjske spominke je

razobesi l Turistični b iro , iz­de lk i metliške B E T I i n črno­mal jskega obrata tovarne pa so b i l i najbolj privlačni za ženske. Tako okusne i n kva­litetne pletenine, kako r tud i per i lo , s i je gotovo zaželela vsaka obiskovalka. Be lsadov i kompot i , sadni sokovi in mar­melada so b i l i lepo aranžira­n i , zato j i h je vsak z vese­l jem pogledal. L I č je pokazal svoje st iskalnice i n pol jsko kovačn''"^ Obr tno komunalno nodietje konalnico v zelenem, Z O R A otroške postelj ice za izvoz in še nekaj drug ih iz­delkov.

Pred stavbo in vhodom v rudniški rov so si obiskoval­c i lahko ogledali še razstavni prostor črnomaljske zadruge, drevesničarsko proizvodnjo gozdnega gospodarstva, foto­grafije B E G R A D O V I H gra­denj in izdelke kanižarske opekarne. '

14 gospodarskih organizacij je postavi lo svoje izdelke jav­nost i na ogied ne to l iko za­voljo komercia lnega uspeha kakor zato, da b i občanom pr ikaza l i svoje delo in napre­dek, dosežen v zadnj ih let ih. Razstava je b i l a odprta 4 dn i , ogledalo pa s i jo je ve l iko obiskovalcev. M . B .

Slavnostna seja občinske skupščine v Črnomlju

Zanimiva razstava o NOB

V o k v i r u slovesnosti ob ob­činskem prazn iku Črnomlja so v četrtek, 11. avgusta zve­čer, odp r l i v zgornj ih pro­stor ih D o m a ku l ture razsta­vo o N O B , k i jo je p r ip rav i l Be l ok ran j sk i muzej v sodelo­vanju z občinskim odborom Z Z B v Črnomlju-

Razstval jeno gradivo hran i Be l ok ran j sk i muzej v M e t l i k i i n je ob iskovalcem vedno do­stopno, vendar so ga mnogi črnomaljčani tu prvič vide­l i . L judje so na mnog ih fo­tografi jah prepoznal i svoje znance i n soborce i z N O B , kar je pr ipomoglo , da je raz­stava vzbud i la precej zanima­nja. Razstavl jeno gradivo je zajelo predvsem nastanek Pr­ve be lokranjske čete.

O d b o r n i k i obeh zborov Ob­činske skupščine Črnomelj so se v petek, 12. avgusta, zbra l i na slavnostni seji, sk l i can i v počastitev občinskega prazni­ka. Po pozdravnem nagovoru podpredsednika Antona Dvoj-rnoča je o težkem življenju Belokranjcev v predvojnih le­t ih , ko je b i lo vsega 500 zapo­slenih, spregovori l inž. Rado Dvoršak, predsednik skupšči­ne. Spomn i l se je še vseh pomembnejših dogodkov iz N O B , z last i pa prvega oboro­ženega napada na vojaški vlak

KOT: semiška vina, janjčki in razvedrilo

Ve l iko vrtno veselico je pr i ­pravi lo gasi lsko društvo v K o t u p r i Semiču za nedel.jo, 21. avgusta. Gostje bodo po­strežem s p r i znan imi semiški-m i v in i , pečenimi janjčki In z d rug im, zabaval i pa j i h bo­do »belokranjski fantje«. Ve­sel ica bo samo pet minut od semiške železniške postaje, zveze z v lakom so ugodne.

Po dolgem deževju so napo­sled tud i v semiško okol ico prišli vroči, tako rekoč zaka­snel i pasj i dnevi, saj je ter­mometer pokazal 34* C. Upa­mo, da bomo lahko nadok­nadi l i zamujeno, še posebno v v inogradih. S icer pa najbrž lepega vremena tud i v nede­ljo ne bo manjka lo ! S. M .

pr i Vranovičih, s ka te r im se je začel na črnomaljskem po­dročju boj z okupator jem. Te­m u dogodku je posvečen tudi občinski praznik. Medtem je delegacija odbornikov pone­sla lovorjev venec pred spo­menik pad l im na Gričku.

O uspehih v povojni gradit­vi na seji niso dost i govor i l i , pač pa je predsednik povabi l vse odbornike na ogled go­spodarske razstave, kjer so lahko ugotavl ja l i Jlazvoj i n napredek vseh večjih kolekt i ­vov. Večina odbornikov se je zatem udeležila še akademije v Prosvetnem domu, na kate­r i so predvajal i tud i ba rvn i f i lm Be la kra j ina.

KDAJ BODO PRIŠLI DELAVCI?

N a c e s t i p r o t i L o k v a m že v e č k o t d v a m e s e c a lež i v z d o l ž c e s t e n a d e s e t i n e k u b i č n i h m e t r o v g r a m o z a . N a o b e h s t r a n e h c e s t i š č a s o p o s t a v i l i t u d i z n a k »de­l o n a c e s t i « , t o d a n i h č e v t e m č a s u ' š e n i v i d e l de lav­c a , d a b i g r a m o z r a z m e t a ­v a l p o v e l i k i h l u k n j a h . G r a m o z s o n a v o z i l i i n ga p u s t i l i t a m , v o z n i k i m o ­t o r n i h v o z i l p a se j e z i j o , k e r j e z a s e d e n p r e c e j š e n d e l c e s t i š č a i n k e r se p r i s r e č a v a n j u z d r u g i m i v o ­z i l i n i m a j o k a m u m a k n i t i .

Črni potok: vsaka družina je prispevala L a n i so dob i l i v Črnem potoku sodobno k ino dvorano,

te dn i sodoben gost inski l oka l , cesto Zajčje polje—črni potok pa bodo poprav i l i še pred j esensk im deževjem. Ure­d i l i bodo tudi pokopališko obzidje i n mrtvašnico.

Za ureditev ceste Zajčje polje—črni potok, slabe pa so tud i po t i v sami vasi i n njeni oko l i c i , i n za dela na pokopališču so n a pobudo vaškega odbora Socialistične zveze organiz i ra l i samopri ­spevek in prostovol jna dela. Vsaka družina je pr ispevala 20 N d i n in ob l jub i la oprav i t i 8 u r prostovol jnega dela. Ne­kater i sicer pravi jo , da ne

Asfaltiranje Podgorske ulice

Preb iva lc i Podgorske ul ice v Kočevju že nestrpno čaka­jo in želijo, da čimprej za­čno asfal t i rat i nj ihovo ul ico . Načrti za to so že pr iprav­l jeni, dela pa bo opravl jalo domače gradbeno podjetje Z i ­dar. V predračunu so precej sredstev nameni l i za urejanje okol ice stanovanjskih hiš, s tem pa b i pr imanjkova lo sredstev za asfaltiranje.

Zelo potrebno b i b i l o tudi ured i t i Tomšičevo cesto na novem odseku. Gradn ja je precej odvisna od gospodar­sk ih organizaci j , k i naj b i pr ispevala sredstva za asfal­tiranje. Ime l i so že tud i raz­govor s posameznimi gospo­d a r s k i m i organizaci jami, ven­dar, kot vse kaže, letos še ne bodo začeli z urejevanjem te ul ice.

Dela pri novi šoli dobro napredujejo Dela p r i gradnj i nove šole

na p rvem in srednjem t rak tu dobro napredujejo i n bodo prostor i do novega šolskega leta usposobl jeni za uporabo. P rob l em pa je z gradnjo t r e t jega t rakta , ker zanj n iso do­b i l i predvidenega kred i ta . De­lo b i b i l o sedaj neumestno prek in i t i , ker b i ponoven do­voz in postavljanje gradbene mehanizaci je terjal ponovne visoke izdatke.

bodo plačali, so pa r edk i in zaslužijo vso grajo.

Za novo k ino dvorano, go­s t insk i l oka l i n uvedbo s a ' mopr ispevka, s pomočjo ka­terega so se vaščani črnega potoka resno l o t i l i obnove kra ja i n cest, so hvaležni A l ­ber tu Jakliču, k i s i je zelo prizadeval , da so uspešno rešili že marsikakšen pro­blem- Odkar imajo k ino dvo­rano, j i h potujoči k ino iz Ko ­čevja vsak teden obišče, zdaj, ko so dob i l i tudi gostišče, pa pričakujejo, da se bodo v tem kra ju vse češče ustav­l ja l i tu r i s t i , k i s i bodo razen tega lahko ogledali tudi kap­niške jame nedaleč od črne­ga potoka

V pr ihodn jem letu bodo s samopr ispevkom ured i l i tudi kopa ln i bazen. T a zelo i n na­glo propada, z last i t i s t i del , k i n i obzidan. F ranc Ožbold s i je ve l iko pr izadeval , da so v let ih 1956 do 1958 na moč­v i rnat ih t leh naprav i l i bazen, dolg 90 i n širok 50 metrov. K o je b i lo treba obz idat i še

oko l i 9 metrov bazena, je zmanjka lo denarja i n p r i t em je ostalo, če bo šlo po sreči, bo kopa ln i bazen naposled pr ihodnje leto le dokončan.

Motorni vlak do Kočevja?

Železnica men i na skoraj zapuščeni kočevski prog i uve­st i redne motorne vlake. Pre­b i va l c i b i rad i , da b i začeli voz i t i k a r jeseni, vendar bo­do verjetno m o r a l i počakati do pomlad i , ko bo izšel nov vozni red. Kočevska proga bo že ta mesec obnovl jena i n bo dopuščala tud i h i t ros t i do 100 k m n a uro-

Andrič - jugoslovan­ski Balzac

V V e l i k i B r i t an i j i je ne­davno izšel prevod Andričeve »Gospodične«. R o m a n je iz­dala založba Calder and Bo-yar. Londonsk i l is t »Obser-ver« je ob i z idu tega dela imenoval Iva Andr i ca »jugo­slovanskega Balzaca«.

DROBNE IZ KOČEVJA • K R A J E P O L J E D E L S K I H PRI­

D E L K O V so postale tako pogost­ne, da imajo vrtičkarji i n lastni­k i njiv velike sk rb i , kako si bo­do obvarovali pridelek. Tatov i ne le kradejo, ampak naredijo prav tol iko škode tudi na posevkih, ker kradejo ponoči in ne izbira­jo sredstev za uspeh svojega no­čnega posla. Občani so resno za­skrbl jeni , saj so v pridelek vla­gali trud vse leto. M a r res n i ni­kogar, k i b i tem zl ikovcem stopi l na prste? Se bomo spet povrni l i v čase, ko so nočni čuvaji s he-lebardo čuli nad imetjem prebi­valcev!? Iz občinskega proračuna je namenjenih precej sredstev za varnost občanov in njihovega pre­moženja, zato vsekakor pričaku­jemo učinkovite zaščite!

• D E L A S P O D I R A N J E M STA­R E K L A V N I C E hitro napredujejo. Skra jn i čas je že b i l , da je pr i ­šlo do l ikvidaci je tega objekta in vseh barak, prekajevalnic in gno­jišč skoraj v središču mesta. Okol ica stolpnic ob Rinži bo s tem vel iko pr idob i la , saj bo iz­gini la nesnaga, pa tudi otrokom ne bo več treba opazovati, kako koljejo živino. N a prostoru stare klavnice bodo pričeli gradit i sa­mopostrežno trgovino podjetja »Trgopromet«.

• ZA HIŠAMI N A T R G U SVO­B O D E 9, 10 in 11 podirajo stare

drvarnice. Postavi l i bodo nove, k i bodo v skladu z okol ico. N a dvorišču hiše št. 11 preurejajo tudi prostore za stanovanje, kar je precej tvegano, saj je pritličje tc hiše zelo vlažno. Poznavalci razmer in sosedje se čudijo, da so pristojni organi dovol i l i adap­tacijo pralnice i n klet i za stano­vanje.

• N A V R T U ZA K L U B S K L M I PROSTOR I so si upokojenci na­prav ih rusko kegljišče, k i j im je v vel iko zabavo. Seveda ne igrajo za klubske žetone, ampak za »te­koči račun«, kot pravi jo. Keg l j i ­šče privlači v lepem vremenu vedno več kegljavcev v senco ko­šate l ipe.

• O D L O M K I V »DELU« IZ K N J I G E S V . U R H so zbudi l i ve­l iko zanimanje za to knjigo, žal pa je trgovina Dr/avne založbe še n ima na zalogi Ne zdi se nam prav, da pridejo knjige k nam to­l iko pozneje, da j i h morajo naj­bolj nestrpni kupovati v Ljubl ja­n i .

M J E S E N IN Z IMA STA S P E T P R E D V R A T I i n ljudje že pr idno pripravljajo drva. Okrog novih stanovanjskih blokov i n po celem mestu sploh je vse polno sk la­dovnic metrsk ih drv. Kra jevna skupnost b i morala določiti rok, v katerem b i bi lo treba drva po­spravit i , saj sicer leže po mesece in mesece zunaj. Skladovnice so naslonjene kar na stene hiš, tako da povzročajo vlago v stanova­nj ih , kvari jo pa se tudi nove fa­sade.

• C I R K U S N A M J E Z A P U S T I L veliko nesnage po mestu. Se dol­go bodo visel i po hišnih vrat ih s škrobom nalepljeni lepaki . K d o bo zdaj v rn i l mestu spet lepo po­dobo?

• 2 E M E S E C E J E R A Z B I T O Izložbeno okno na Trgu 3. okto­bra v upravni zgradbi S G P »Zi­dar«. Ne samo, da je razbito okno v bližini avtobusne postaje i n n i ravno v okras mestu, am­pak je tudi nevarno, saj steklo se vedno izpada. Bo nesreča prehite­la popravi lo?

N

OBVESTILO O B V E Š Č A M OBČANE, D A S E M O D P R L

O D V E T N I Š K O P I S A R N O v Kočevju, Rožna ulica 10.

S T R A N K E S P R E J E M A M V S A K D E L A V N I K

' O D 8. D O 12., U R E I N O D 16. D O 17. U R E .

O D V E T N I K JOŽE POJE - Kočevje

Bil sem taboriščna številka 39 689. . .

Janez Lavrič iz Travnika pri Loškem potoku je pred vojno živel kot vsi njegovi sovaščani. Krpa zemlje ga ni mogla preživljati, pa se je za­to zaposlil na žagi v Jeleno­vem žlebu. Ko je izbruhnila vojna, je bilo konec z zasluž­kom; začeli so se težki časi pod okupatorjem. Janez je tako kot mnogi drugi iz Trav-nika pomagal partizanom. Nihče izmed njih ne bo poza­bil 3. novembra 1943. V vas s0 prišli Nemci in aretirali več Travničanov, med njimi tudi Janeza- Kot interniran-ca so ga najprej odpeljali v Kočevje, od tam na Reko, v Trst, Ljubljano in nato v ta­

borišče Dacliau. 6. decembra

1943 so se za njim zaprla ta­boriščna vrata, ki so jih šele leta 1945 odprli zavezniki.

Janez se nerad spominja teh dni.- »Spomladi leta 1944 s0 gestapovci izmed jetnikov izbrali skupino mož — med njimi tudi mene — in nas dali v »bolnišnico«. Tri me. sece so nam esesovski zdrav­niki dajali vsak dan po tri injekcije z bacili malarije. Močno sem oslabel, a mala­rije nisem dobil, zakaj teles­no sem bil zelo močan in od­poren. T0 me je rešilo smr­ti. Mnogo mojih sotrpinov je poskusom z bacili malarije in drugih bolezni podleglo.

Po treh mesecih so me premestili na gradbišče, kjer

pa nisem bil dolgo. Stražarji so me spet odpeljali v bol­nišnico, človeško mučilnico, kjer ljudi niso zdravili, am­pak jih pobijali. Tokrat so začeli z drugačnim postop­kom. Dalj so mi mrežo, pol­no komarjev, ki sem jo mo­ral držati med nogami polni dve uri. Komarji so mi ne­usmiljeno pili kri. Začela me je tresti mrzlica, dobil sem nad 40 stopinj vročine- Bil sem že na pragu smrti. Ko­marji so mi povzročali ne-znosne bolečine. Gestapovski zdravniki so triumjirali: ko­marji so mi z malarijo oku­žili kri. Bil sem do kraja iz­črpan, čakal sem le, da umrem. V času, ko smo le­žali v »bolnišnici«, so tabori­šče večkrat preletavala zave­zniška letala. Ob alarmu smo morali vsi v poseben prostor, ki je bil do kolen napolnjen z vodo. Z visoko vročino in do skrajnosti onemogli smo morali tudi po dve uri stati v vodi. Le vaikrepkejši smo ostali prj življenju«.

Janezu bo v novembru 60 let, toda trpljenje v naastič.

nem taborišču ga je povsem izpilo. Po vojni je bil večkrat bolan; mrzlica je pustila svo­je sledove: oglušel je, vid mu peša, mnogokrat je še dobil napade malarije. Ko se je vrnil domov, si je zgradil hi­šo, kjer zdaj živi z ženo m hčerko. Dolgih dni trpljenja v Dachauu ne more pozabiti, čeprav o njih ne govori rad. Nanje ga spominjata taborišč­na skodelica in lesena žlica, ki ju hrani v spomin na pre­stane težke čase. Ostali sta nemi priči grozot nacističnih zločincev. K. O.

Bogata letina jurčkov N a področju Male in Ve l ike

gore so jurčki letos dobro obrod i l i . Jurčkov je b i lo zelo vel iko in so se z n j im i zalo­žile skoraj vse gospodinje. V zadnj ih d n e u ' b i lo v gozdo­v ih , zlastj w>d vznožjem Ma­le gore, polno nabiralcev gob. Narava je poskrbe la za vse. Nab i ra l c i so se zadovol >ni vračali domov s po ln im i ko­šarami gob

Poravnalni svet v Ribnici

Ribniški poravnaln i svet je i m e l doslej deset obrav­n a v sedem pr imerov so rešili s poravnavo, dve spr t i stran­k i so nista hote l i poravnat i , en p r ime r pa še obravnavajo. L a n i je b i lo pred poravna ln im svetom 17 obravnav, od kate­r i h se j i h je 13 končalo s po­ravnavo.

Najdelavnejša komisija pri ZB

K o m i s i j a za priznavanje posebne delovne dobe p r i ob­činskem odboru Z Z B N O V R ibn i ca je imela doslej polne roke dela. N a sestankih je ob­ravnavala nad 80 vlog za pr i ­znanje posebne dobe. K o m i ­sija objektivno presoja sode­lovanje prosi lcev v N O V . V zadnjem času je število vlog za priznanje posebne dobe upadlo. K a k o r vemo, je rok za uveljavitev posebne dobe le še do konca tega leta.

Grčaricam kruha in avtobus!

Ljubl janske pekarne oskr­bujejo s k r u h o m Ortnek, R i ­bnico i n Dolenjo vas, tako da vaščanom n i več treba hod i t i v oddal jeno R ibn i co . Le od­makn j en im Grčaricam ta »mi­lost« n i neklonjena. Vaščani bi k r u h tud i draže plačevali, samo da b i j i m ne bi lo tre­ba hod i t i v sedem ki lometrov oddaljeno Dolenjo vas, saj n imajo n i t i avtobusne zveze. O b času šolskega pouka D i

trgovina lahko ured i la P r e ' voz k r u h a s šolskim avto° u * som. Vaščani Grčaric menij°, da b i odgovorn i lahko uved­l i redno dnevno avtobusno progo tudi v času ko n i P ^ u ' ka, da b i se lahko tudi v oddaljenejših kra j ih preskr­bova l i z vsem potrebnim.

REZULTATI A N K E T E O ŽIVLJENJSKIH R A Z M E R A H VOZAČEV

PO KRUH IZVEN DOMAČE OBČINE V trebanjski občini se vozi na delo čez »občinske meje« 1068 ljudi, ki prebijejo na vožnji 12.532 ur na teden - Povprečno zaslužijo 55.700 Sdin, kar je manj kot zaslužijo oni, ki so zaposleni v domači občini.

V začetku ju l i j a so vse vo­zače v občini Trebnje obiska­l i anketar j i i n j i h spraševali o vseh mogočih rečeh, k i za­devajo nj ihovo delo. N a m e n ankete je b i l p r i t i do čimbolj vern ih podatkov o življenj­s k i h razmerah l jud i , k i se vo­zijo na delo čez »občinske me­je« .

Po zbranih poda tk ih mora za k r u h o m v druge občine od 2753 zaposlenih ka r 1068 a l i 38,8 odst. l jud i , od tega 862 moških in 206 žensk. Večino­m a so pro izvodni delavci (994), manj pa je uslužben­cev (74). Če j i h razvrst imo po kra jevnih urad ih , se jdh največ vozi iz Trebnjega, naj­manj pa z M i rne , medtem ko se j i h zaradi s labih promet­n i h zvez malo vozi tud i s Trebelnega in iz dela dobrni -škega "ter gaberskega področ­ja . Največ vozačev (756) po­tuje p ro t i L jub l jan i , nato p a v Novo mesto (130). Tret j ina vozačev je nekva l i f i c i ranih , tret j ina pa kva l i f i c i ran ih de­lavcev; nekaj manj je pol-kva l i f i c i ran ih , medtem ko i m a v isoko kval i f ikac i jo le 4,6 od­stotkov vozačev, 532 j i h n i m a

lastne obdelovalne zemlje. N j ihov i zaslužki so večino­

m a v mejah med 35 i n 70 t i­sočaki. Običajno mora jo on i z n i z k i m i zaslužki preživljati več oseb. Skupen povpreček je 55.700 S d in , ka r je za 3700 S d i n manj kot povprečno za­služijo oni , k i imajo zaposl i­tev v občini. D a so vozači še na slabšem, pa morajo tud i sami plačati de l stroškov pre­voza na delovno mesto. Polo­v ica vseh pr ispeva od 2000 do 10.000 S d in , nekater i pa tud i več. četrtina vseh žrtvuje 6 do 8 tisočakov na mesec za prevoz.

Posebno poglavje je izgub­ljen čas. V s i vozači prebijejo 12.532 ur na vožnji v enem tednu! P r i tem p a n i vštet čas, k i ga porabi jo za hojo na postajo v lakov i n avtobu­sov. Povprečno se vozi vsa­

kdo dve u r i na dan. Njegov delavnik se potegne na polo­vico dne, n i m a dovol j časa n i t i za družino, kaj šele za druge dejavnosti . Ve l i ko n j i h i m a doma še zemljo, k i jo obdelujejo. Vsakodnevni na­po r i l judje izčnpujejo, čemur sledi slabša stori lnost in niž­j i zaslužki.

K o t nas p r ime r i v razv i t ih deželah uče, voženj na delo tudi na večje razdalje ne bo­mo n ikdar odprav i l i , treba pa bo čimveč nared i t i za njiho­vo boljšo organizaci jo. Prevoz mora b i t i sodoben i n hiter, čas pa pri lagojen delovnemu času zaposlenih. V trebanjski občini, kjer je odstotek voza­čev tako vel ik, pa je treba nenehno stremeti za nov im i de lovn imi mest i , v industr i j ­sk ih središčih pa pospešiti gradnjo stanovanj. M . L.

Novice iz trebanjske zadruge • RAČUNI O G O S P O D A R J E N J L

V prvem letošnjem pollet ju so pokazal i , da je imela zadruga v tem času po plačilu vseh stroškov deset mi l i jonov Sd in ostanka do­hodka. Rezultat b i b i l še ugod-

A l i bo trebanjska črpalka zgrajena do občinskega praznika? Sa­mo pol meseca je še časa! Delo je ov ira la talna voda in b i l i so očit­k i , zakaj gradi t i prav tam, kjer je potrebno več dela i n stroškov. Povedati je treba, da so p r i i zb i r i lokacije strokovnjaki vedeli za podtalno vodo, k i p a b i delo ov i ra la , četudi b i gradi l i ma lo višje. Ugotovljeno je, da pronica podtalnica pod površino z Grmade in se ne nahaja samo v do l in i , temveč tudi po pobočju. Četudi bo črpal­ka nekaj več stala, je bolje, da je t ik ob cesti, ker bodo prihodnje leto naredi l i črpalko tudi na drug i strani ceste, v bližini črpalke pa so predvideni tudi drugi objekt i : motel i n kopališče. N a s l i k i sta delavca, k i pleskata bencinske rezervarje. Te bodo še prev lekl i z umetno maso, da ne b i kdaj pozneje puščali in zastrupl jal i bliž­nje Temenice (Foto: M . Legan).

nejši, če ne b i utrpel i p r i pitanju govedi 26 mi l i jonov S d i n izgube. K e r se je zaprl i ta l i janski trg, ne morejo prodat i lepe pitane živine po ceni, k i jo zasluži, ker je zelo majhno povpraševanje po govedu. Ce b i i zprazni l i pitališče, b i b i l a izguba še večja, ker imajo za p i ­tance pnpravl jeno krmo in po­ljedelstvo usmerjeno v njeno p r i ­delovanje. Z a nove hleve odpla­čujejo 18 mil i jonov Sd in na leto, če so prazni a l i po ln i . Finančni učinek je zaradi nestalnih cen raz­meroma skromen, čeprav so pro­izvodnost, p r ide lk i i n pr i ras tk i višji kot kdaj ko l i doslej.

• P R E D V R A T I J E i zkop krom­pir ja . V zadrugi so kup i l i nov Fer-gusonov rotaci jski kombajn za krompi r . N a preizkusu se je dobro obnesel, ker ima nekatere dr le prevlečene z gumo, tako da gomolje malo poškoduje, kar godi predvsem semenskemu krompi r ju . K e r ima razmeroma majhno sto­r i lnost , bodo uporabl ja l i p r i spra­v i lu tud i i zkopalnike. V kratkem bodo k u p i l i tudi sort i rn ik gomo­ljev, še pravočasno pa bo preure­jen hlev v Sentlovrencu v skladi­šče za krompir , k i so ga do se­daj zelo pogrešali.

• ČEPRAV S E O B E T A dobra let ina krompi r ja , k i pot iska cene navzdol, bodo i zpo ln i l i pogodbe z zajamčenimi cenami krompir ja , po kater ih ga bodo kmetom tudi plačali. S tem ne bodo izgubi l i zaupanja kmetovalcev ter njihove pripravl jenost i za sodelovanje.

TREBANJSKE NOVICI:

P R V O D O P O L D N E PRI O B I R A N J U . V petek, 12. avgu­sta, so v Kompol ju potegnili z žic prve rozge, polne dišečega hmelja. Obiranje se je začelo in vreme m u je naklonjeno, kar gre v pr id obiralcem in zadrugi. Čeprav je sprva slabše kazalo, bo obiralcev dovolj. Hmel j je lep, bogat lupulina, pa tudi pridelek ne bo slab. V so­boto in nedeljo so začeli obirati hmelj tudi v Šentjanžu in v Loki . Na sliki so V ida in Anica Mesojedec, Anica in Jože Ravenšek ter Anica Glušič v vročem petkovem opoldanskem soncu pr i obiranju. Nekateri izmed njih so prvo dopoldne nabrali že po 5 škafov. (Posnetek:

M . Legan)

Prihodnje leto pa verjetno že s strojem!

Čeprav imajo v sevniški zadrugi že deveto leto hmelj, z njim niso imeli še nobenkrat izgube -Ker iz leta v leto primanjkuje obiralcev, bodo prihodnje leto verjetno kupili stroj za obiranje

Lep, zdrav hmel j imajo *e-tos v nasadih sevniške zadru­ge. S pr ide lovanjem imajo vse več izkušenj, saj je po­stal najpomembnejša dejav­nost v lastn i kmet i j sk i pro­izvodnj i . Nasade v K o m p o l j u in v L o k i , k jer je že zdaj skupno 40 hektarov, bodo še povečali. Ver jetno pa bodo opust ih pridelovanje v Šent­janžu, ker so tam slabši po­goji za hmel j . V L o k i imajo že pr iprav l j en ih 14 hektarov zemlje. Zdaj jo laže dobijo, saj je cena za kmeta ugodna, ker se je ponekod tud i do t r ik ra t povečala- Več bodo mora l i nared i t i tud i za sode­lovanje z zasebnimi kmetoval­ci T i so zdaj še nezaupl j iv i do hmel ja , če bo hmel ja še več, se bo izplačalo postavi t i sušilnico i n kup i t i ob i r a ln i s tro j , k i nadomest i čez 200

obiralcev. Letos že vse bolj mis l i j o nanj-

Cena hmel ja zadnja leta n i popust i la . Posrednik Hmezad , preko katerega prodajajo hmelj v tuj ino, dob i zanj 2 dolar ja za k i l og ram, zadruga pa dva tisočaka. K l j u b temu, da tehnologi ja pr idobivanja p i va napreduje i n da porabi­jo za hekto l i ter p iva vse manj hmel ja, se skupna pora­ba hmel ja ne zmanjšuje, ker ljudje vse raje pijejo to osve­žujočo pijačo. M L-

Rokomet v Krmelju Krme l j sk i rokometaši pr idno va­

dijo za kval i f ikaci je za l jubljan­sko consko ligo pod vodstvom trenerja i n igralca Mar jana Zama-na. Igralc i upajo, da bodo na kva­l i f ikac i jah, ko bodo 27. i n 28. t. m . v L jub l jan i , dostojno zastopali svoj kraj i n se j i m bo posrečilo uvrst i t i v l igo, kjer so že nasto­pal i pred dvema letoma.

POJASNILO Podpisani sem avtor članka

»Krvodajalska akci ja v Sev­nici« v D L z dne 4. avgusta, na katerega odgovarjam: katerega dopolnjujem:

ko sem našteval osnovne organizacije R K v občim Sev­n ica , sem pozabi l na osnovno organizacijo R K B lanca , zato p ros im, da m i tovarišica C i l ­ka Sovdat oprost i nel jubo po­moto.

D a je bi lo na B l a n c i , kako r omenja imenovana, le 10 a l i 11 krvodajalcev, za B l anco n i malo, ker je tu raztreseno območje. Poudar jam, da je tudi malo število prostovol j­cev dobrodošlo.

S T A N K O SKOČIR, L o k a

V septembru odločbe o dokončni

odmeri Pr ihodn j i mesec bodo kme­

tovalc i v sevniški občini do­b i l i odločbe o odmer i prispev­kov i z dohodka iz kmet i js tva i n zdravstvenega pr i spevka za letošnje leto. N a podlagi tega se bodo laže odločali za p r i ­tožbe, če bodo smatrah , da je odmera previsoka.

Naš sestavek v prejšnji številki: »Davki, davk i i n še enkrat davki« pa potrebuje majhno dopolnitev. 20 odstot­kov davkov odpišejo n a vsa­kega za delo nesposobnega člana družine le takrat , ka­dar družina n i m a nobenega za delo sposobnega člana i n ne v vsakem p r imeru , kot b i lahko razumel i v našem se­stavku.

BLANCA: odkritje

spominske plošče V nedeljo, 14. avgusta, so

na B l a n c i o d k r i l i spominsko ploščo. posvečeno pad l im borcem N O B in žrtvam faši­stičnega terorja- Popoldne je b i l a vesel ica p r i prosvetnem domu.

Tridesetletnica gostilne Majcen

V nedeljo je izredno lepo vreme pr ivab i lo številne obi­skovalce h gost i lni Majcen, po domače Ulčnikovim, v Vr -hek p r i Tržišču. Gos t i lna je to nedeljo praznovala majhen jubi le j — tridesetletnico ob­stoja. Majcnova gosti lna je znana po domači kap l j i c i i n dobr i postrežbi. D. S.

S E V N I Š K I

V E S T N I K

Jugorčanom ni mar bodočnost lastnih otrok? V vaseh oko l i Jugor ja je če­

dalje manj otrok, številnih družin z 10 a l i še več o t r ok i danes n i več, zato je tudi va­ška šola vedno bolj prazna. V preteklem šolskem letu je bi lo vsega 12 šolarjev, učila Pa j i h je ena sama učiteljica i n sicer vse hkra t i . Pouk za v eč razredov naenkrat gotovo n e more b i t i dober in tud i

n i , kar so ugotovi l i že več­krat svetovalci s pedagoškega zavoda.

K o pridejo jugorsk i o t roc i v višje razrede osemletke v Suhor , imajo p r i p ouku take težave, da j i h le malo konca učno obveznost s popolno osnovno šolo. T i o t roc i pa n i ­majo več nobene možnosti, da b i prišli do kateregakol i

Doklej še? V Metliki je bil že pred dvema letoma sprejet

odlok o javnem redu. Letos spomladi je komunalno podjetje namestilo po mestu lepo število pločevi­nastih košev za odpadke in pred nekaj meseci je bil celo nastavljen čuvaj, ki naj bi pazil na mestne nasade in splošen red in snago.

Toda kljub vsemu se v parkih in nasadih še naprej pasejo gosi in kokoši in vrečice od lučk in drugi papir in odpadki so dan za dnem na gosto posejani po metliških trgih in ulicah. Meščani, ki jim je pri srcu čistoča in urejenost mesta, se spra­šujejo, čemu je bil sprejet odlok o javnem redu, čemu so po mestu koši za smeti in čemu je tu čuvaj. Ali ne bi kazalo nastavljati v parkih strupeno vabo za perutnino in pričeti odmerjati denarno globo tistim, ki ne vedo, da spadajo kokoši na zaprto dvorišče in v kurnik, odpadki pa v koš ali "a domače smetišče?

Doklej bo še trajal v Metliki ta j a v n i n e -r e d , se sprašujejo meščani.

pok l i ca , ker je znano, da da­nes n i t i v tovarnah ne spreje­majo na delo otrok brez osemletke, kaj šele da b i j i h vzel i v ob r tn i uk.

Po vsem tem so hotel i ju-gorsko šolo začasno u k i n i t i , dokler ne b i b i l o v vas i več otrok, medtem pa b i poskr­be l i za prevoz sedanj ih 12 šo­larjev v osnovno šolo Suhor , kjer b i j i m b i l zagotovljen mnogo kvalitetnejši pouk. Ob teh glasovih pa so Jugorčani zavpi l i :

— šolo n a m bodo vzel i ! Ne damo je, saj imamo tudi va­ščani nekaj besede! Saj smo se tud i m i tako šolali, a vse­eno živimo.

Vaščani p a ne pomis l i j o , da je splošen napredek že daleč od tistega, kar je b i lo nekoč in da je vzporedno s tem tud i šolstvo napredovalo. Ne pomis l i jo , da so tud i on i nekdaj ime l i s ladkor , be l k r u h i n meso le redkokdaj p r i hiši, medtem ko ga imajo danes skoro vsak dan. če so za napredek na drug ih pod­ročjih, b i j i m naorallo b i t i ma r tud i znanje otrok, če tr­moglavi jo, naj b i n j ihov i otro­c i še naprej hod i l i v vaško šolo, kjer j i m ne morejo nu­d i t i potrebnega znanja, se hkra t i zavzemajo za to, da se n i ko l i ne bodo mog l i uvelja­v i t i v življenju. M a r j i m res

ne privoščijo boljšega k ruha kot so ga b i h sami deležni? O,vsem tem naj b i vaščani še enkrat razmis l i l i , ka j t i zače­tek novega šolskega leta je že pred d u r m i .

Do spomladi oddane zmogljivosti

Poz im i je metliško komu­nalno podjetje začelo izdelo­vat i betonske bloke za potre­be lastn ih gradenj. K e r pa je b i l o zanje m e d zasebnik i mnogo interesentov, so j i h začeli prodajat i še d rug im. Cene niso pret irane, zato mnogi gradite l j i hiš, tud i s sosednjega črnomaljskega področja, prihajajo v Me t l i ­ko po betonske bloke. K o m u ­nalno podjetje zahteva za 20 om široke b loke 250 d i n , za 30 c m 300 d i n i n za 35 c m ši­roke 350 d in-

Doslej imajo za izdelavo betonskih b lokov že to l iko na­ročil, d a je vsa pro izvodnja do m a r c a 1967 že vnaprej prodana.

M E T L I Š K I T E D N I K

Novo šolsko leto se začne, ko bo gotova šola!

V enem letu je v Metliki zraslo najlepše poslop­je, nova osemletka - Otvoritev bo med 10. in 15. septembrom, dotlej pa dobra vest za šolarje:

podaljšane počitnice! Gradnja metliške osnovne šole gre prav zares h koncu, čeravno

je m in i l o slabo leto dn i , odkar sta na tem mestu poslanec N i k o Bo-lopavlovič In predsednik občine Franc Vrviščar zasadila v zemljo p rv i lopat i . Otvoritev šole bo med 10. i n 15. septembrom, kar Je odvisno bolj od gradbenih kot od prosvetnih oblast i . Pouk b i se mora l že prej začeti in ker v stare prostore nočejo več iti, je do­menjeno, da se za metliške šolarje začne pouk tedaj, ko bo gotova šola. K o l i k o r dn i bodo zamudi l i , to l iko manj bodo ime l i z imsk ih počitnic.

Pr iprave za selitev so že v polnem teku. Poskrbe l i so za nekaj novih učnih moči i n vse potrebno, da bo pouk takoj po otvor i tv i nemudoma stekel.

Zaenkrat bo v novi šoli na razpolago 12 učilnic s f i z ika ln im in kemičnim laboratori jem, s kabinet i , z upravn imi prostor i , s pevsko sobo, z r isalnico in s sobo za tehnični pouk, medtem ko bodo te­lovadnico in stanovanje za hišnika dokončali pozneje, ko bo zbra­nega spet kaj denarja. Pouk telesne vzgoje zato ne bo posebno tr­pel , saj je t ik šole dom Part izana z lepo telovadnico.

V letošnjem šolskem letu bodo poučevali še vedno v dveh iz­menah, šolarji p r v ih treh razredov bodo hod i l i v šolo samo popol­dne, učenci 4. i n 5. razredov bodo imel i en dopoldanski i n en po­poldanski razred, za vse učence višjih razredov pa bo pouk samo v dopoldanskem času.

šola bo dobi la tudi novo opremo in precej nov ih učil, tako da bo okolje za učence in učitelje bistveno drugačno.

In kaj bo z dobedanjimi šolskim: prostori?" Večino • K l n i c v gradu dobi Be lokranjsk i muzej za razširitev razstavnih prostorov, nekaj sob je namenjenih tudi L judsk i knjižnici i n Delavski univerzi , staro šolo pa sc ponudi l i delovnih organizaci jam. Kot kaže, je za­njo najresnejši kandidat i n najboljši ponudnik domače konfekci jsko podjetje K O M E T .

Priznanje gasilcem v Lakovnicah Lepo gasi lsko slavje in pr i ­

reditev so ime l i zadnjo nede­ljo popoldne pr izadevni pro­st v . l in i gasi lci v Lakovn icah p r i Birčni vasi. Ob sodelova­nju P G D iz Stopič, Stranske vasi, šmihela in novomeške gasilske enote so odpr l i nov gasi lski dom, ponos Lako^Tiic in n j ihov ih najbližjih vasi oz. zaselkov.

Slavje se je začelo z mokro gasi lsko vajo in s praktičnim reševanjem l jud i iz »gorečih hiš«, p r i čemer So sodelovali člani naštetih društev. Sred i vasi je Evstahi j Janežič, pred­stavnik občinske gasilske zve­ze razložil l judem tud i sodo­ben način gašenja bencina in podobn ih tekočin z vodo, kjer z v i s ok im p r i t i skom lahko za­dušijo požar na klasičen na­čin. Pred nov im domom so Se nato zbra l i vsi gasi lc i i n vaščani; med gosti je b i l tud i predsednik ObO S Z D L S lavko Dok i . Veteran lakovniških ga­silcev Franc šušteršič je z odra opisal dosedanje delo domačinov, da b i b i l i organi­z i ran i kos nesrečam in poža­rom. Društvo so ustanovi l i že apr i l a 1937 in od 27 p r v ih čla­nov j ih 9 še vedno akt ivno dela v sedanjem društvu. Le-

H I T R O ! H I T R O ! H I T R E J E ! — to je »borbeni klic« gasilcev, katerim gre največkrat za sekunde, kaj šele za minute! Prizorček z nedeljske mokre vaje gasilskih društev iz Stopič, Stranske vasi, Šmihela, Lakovnic in enote iz Novega mesta v Lakovnicah, kjer je domače PGD odprlo nov gasilski dom. (Foto: Tone Gošnik)

ta 1940 so se pojavile želje, da b i ime l i lasten gasi lski dom, za katerega je pok. Hro -vatič podar i l tud i zemljo-Druga svetovna vojna je pre­prečila vse take načrte; leta 1942 je okupator požgal vas i n uničena je b i la tudi stara ročna brizgalna.

Povojna leta so b i l a čas ob­nove tudi za Lakovnice . Mar-ca 1958 j e P G D spet zaživelo; člani društva so s i vel iko p r i ­zadevali , vaščani so daroval i gasi lcem les, denar, ob l jub i l i vožnje in pomoč z de lom za

Novo mesto en dan brez vode in kruha V petek, 12. avgusta dopol­

dne, je počila glavna napajal­na cev za novomeški vodovod nekaj desetin metrov pred rezervoarjem na G r m u . Tako je ostalo vse mesto brez vo­de do sobote popoldne, če­prav so delavci »Vodovoda« takoj pričeli z obnavl janjem i n končali delo v soboto ob 5, u r i . Rezerva vode se je namreč tako zmanjšala, da je trajalo več kot po l dne, pre­den je b i l rezervoar spet po ln.

Hudega razbur janja v pe­k a r n i in prodajalnah k r u h a bi bi lo v soboto dopoldne i n opoldne verjetno precej manj ,

ko b i ne b i lo zastoja pitne vode. Zarad i pomanjkanja vo­de je novomeška pekarna spe-k l a za soboto 7,5 tone k ruha manj kot druge sobote v se­zoni, k r u h pa so lahko dobi­l i le nekater i gost inski l oka l i v Novem mestu. V pekarn i so pojasni l i , da b i k r u h lahko pr ipe l ja l i iz Ljubl jane, ko b i vedeli, da se bo popravl janje vodovoda tako zavleklo. Peči k ruha brez vode iz vodovoda niso mog l i , ker n i b i lo pare. K o je v soboto popoldne na­posled le prišla voda, so de­la l i podnevi in ponoči, da so lahko pos la l i k r u h v novome­ške prodajalne i n v Šentjer­nej, Kostanjevico, Dolenjske

Topl ice i n druge kraje, ka - ' mor k r u h drugače redno do­stavljajo.

In še pojasni lo t i s t im, k i kr i v i j o za sobotno pomanjka­nje k ruha samo pekar i jo : vo­do za zamesitev moke b i po­k a n j a še dobi la , toda ker pe­če k r u h s pečmi ha paro, lec teh brez vode iz cevovodov sploh ni smela prižgati. — V vseh tak ih p r ime r ih je najte­snejše sodelovanje pekov i n l jud i iz podjetja V O D O V O D več kot nujno, saj b i s i v skra jn i s i l i še vedno zares lahko pomagal i s h i t r i m pre­vozom k r u h a iz ve l ik ih , mo­dernih pekarn v L jub l j an i !

SPET PREKRŠEK. ZA K A T E R E G A NI K A Z N I

Mesto brez moči proti cirkusu Kolumbiji Komuna lno podjetje: »Cirkus je lepake nalepi l brez naše vednosti!« — Sodnik za prekrške: »Ne m o r e m ukrepat i , ker je odlok o javnem redu i n m i r u pomanjkljiv!« —

Javnost: škandal!«

V Novem mestu se ne spomi­njajo, da b i že kdaj imel i s kom tol iko sitnosti kot z internacional­n im c i rkusom »Kolumbijo«, k i se je-prejšnji teden utabor i l na L o k i in začel s po dvema predstavama

na dan zabavati občinstvo. Inšpekcijske službe, komunalno

podjetje in sodnik za prekrške si že več dni belijo glave, ker ne morejo ukrepat i prot i c i rkusu , k i je z lepljenjem plakatov na nedo-

Novomeška kron ika • K I O S K PRI A V T O B U S N I PO­

STAJ I , v katerem bo Mariborčan Bajramovič prodajal burek, je že mesec dn i zaprt. To je njegova tretja poslovalnica v Sloveni j i , vendar mu je občinski sanitarni organi še ne dovoli jo odpreti za­radi pomanjk l j i v ih sanitar i j .

• DA J E L E S E TR I T E D N E do začetka pouka v novomeških šolali, zgovorno priča vedno več­je povpraševanje po šolskih knj i ­gah v M lad insk i knj ig i . V pone­deljek, 22. tega meseca, j ih bo­do maturant i gimnazije zaceli prodajat i pod arkadami , da ne bo nepotrebnega prerivanja.

• P R E B I V A L C I M E S T N I H N J I V se zdaj, ko je asfalt irana Koštialova u l i ca , boj i jo, da bo kolunalno podjetje povsem poza­b i lo na Prisojno pot, k i ob vsa­kem nal ivu postane podobna strugi hudournika.

• Z V E D E L I S M O , da je ves kolekt iv I M V na enomesečnem neplačanem dopustu. K o smo ho­tel i dobi t i natančnejše podatke, so nam odgovori l i , da ne dajejo no­benih informaci j . V tovarni ie ostalo le osebje, k i vzdržuje stroje.

• K E M I J S K I i N B I O L O Š K I la­borator i j na novomeški gimnazij i bosta gotova do konca meseca. Vodstv i gimnazije in osnovne šo­le tudi upata, da se bodo obča­n i v anketi za samoprispevek od­ločili, da bodo del svojih osebnih dohodkov prispeval i za gradnji) centralne kurjave za obe šoli, saj starši dobro vedo, da se nj ihovi otroci v premalo ogrevanih pro­stor ih vsako zimo prehlade. Grad­nja centralne kurjave b i po pred­računu veljala okol i 70 mil i jonov starih dinarjev: občani Novega mesta b i z enoodstotnim samopri­spevkom zbral i v enem letu 60 mil i jonov starih dinarjev, drugo

pa bi prispevala novomeška pod­jetja.

• S O D E L A V C I S T E Z I C , novo­meškega srednješolskega glasi la, bodo v tem tednu izvedli anketo o samoprispevku med 140 občani na področju med Ul i co Majde Šile in Trdinovo ul ico . Anketa Socia l i ­stične zveze naj b i pokazala, ka­teri komunalni problem je v No­vem mestu trenutno najbolj pereč.

• V H O T E L U M E T R O P O L so imel i v sedmih mesecih letošnjega leta že skoraj to l iko tuj ih tur i ­stov kot lani vse leto — 1119, k i so v hotelu prespali 3593-krat. — V istem času je 5127-krat prenoči­lo 4421 domačih gostov, kar Je približno tol iko kot lan i . Med tuj­c i je največ Francozov, ne dosti manj pa Itali janov, Nizozemcev in Nemcev. K e r ima hotel le 37 po­stelj, so sobe za glavno sezono najeli še v P ionirskem samskem domu in domu mi l ice .

M G I B A N J E P R E B I V A L S T V A — rodile so: Jožefa Vovk, Nad ml i ­ni 29 — Aleksandra, Je lka Cvelbar z Mestnih njiv 9 — Matejo, Dra­gica Nedelko s Paderšičeve, n . h . — Petra, Mar i j a Mehak iz Gubče-ve 21 — deklico.

Kapitelj spet pod žarometi

Novomeško turistično društvo se je odločilo, da bo kapitel jsko cer­kev ponoči osvetli lo. Delo, k i bo veljalo preko mi l i j on starih d i ­narjev, so prevzeli delavci novo­meškega E l ek t ra . Računajo, da se bodo žarometi prvič prižgali pr i hodnjo soboto, seveda če ne bo nagajalo vreme in ne bo težav z mater ia lom. Kapi te l j bo osvetljen le v glavni poletni sezoni vso noč, saj se bodo reflektorji avtomatič­no prižigali z javno razsvetljavo.

nov gasi lski dom. Pred 2 leto­m a je v a s spet dob i la motor­no brizgalno, v is tem letu pa so začeli zb irat i tudi gradivo za dom. L a n i je b i l postavljen v surovem stanju, zadnje ted­ne pa so ga dogra l i l i . To je zasluga vseh članov P G D La­kovnice i n vaščanov. Ljudje so skupaj z gasi lci pr ispeval i nad mi l i j on 276.000 star ih di­narjev, oprav i l i nad 8000 pro­stovol jnih delovnih ur in 4fi0 voženj, v denarju so da l i va­ščani nekaj nad 2,488.000 d in , gasi lci pa so zbra l i s prire­d i tvami nad. 2 mi l i j ona . Ob­činski sk lad j i m je pr ispeval še 390.000 d in in danes je nov i dom vreden nad 8 mi l i jonov dinarjev!

T u d i E . Janežič je nato opi­sal rast gasilstva v občini in pozdrav i l delovno zmago La­kovnic v imenu občinske ga­si lske zveze in občinskih vod­stev kot Gasi lske zveze Slove­nije. Zdaj je v občini že 40 P G D , k i imajo 41 domov, po­lovica domov pa je b i l a zgra­jena s prostovo l jn im delom gasilcev in občanov samih. Razde l i l je gasi lska pr iznanja zaslužnim gasilcev in da l še posebno priznanje društvu, v imenu ObS in gasilskega skla­da pa tudi manjšo denarno pomoč. Kuver to z denarjem je izročila ob tej priložnosti domačemu društvu tudi tov. Pepca Jenič, botra nove briz-galne in častna članica dru­štva. — S pri jetno zabavo so Lakovnice zaključile pomem­bno delovno zmago, h kater i j i m je treba čestitati! Tg

P R E D D N E V I SO A S F A L T I R A L I še eno prometnih no­vomeških cestišč. Asfalt je dobila Koštialova ulica, k i se pr i Novakovi gostilni odcepi od Ceste herojev in drži do novih blokov na Mestnih njivah. Prav gotovo je z modernizacijo te ceste, četudi je kratka, zelo ustreženo voznikom motornih vozil in osebnih avtomo­bilov, pa tudi stanovalcem ob njej, ker j im ne bo treba več požirati prahu. Hkrat i je ta del Novega mesta dobil

lepšo zunanjo podobo. (Foto: Ivan Zoran)

D E L A V S K E ŠPORTNE IGRE ZA LETO 1966

Petsto tekmovalcev iz 19 kolektivov

Pojasnilo »VODOVODA« V petek popoldne in soboto dopoldne je bil

del Novega mesta in okolice brez vode. Ke r je pomanjkanje vode in oslabljen pritisk v vodo­vodnem omrežju povzročil motnje v preskrbi, se čutimo dolžne, da javnosti damo naslednje pojasnilo:

oslabljen pritisk v vodovodni mreži in po­manjkanje vode, ki je bilo kritično zlasti na območju, k i se napaja iz rezervoarja nad poko­pališčem, je bil posledica okvare na glavni vo­dovodni cevi na G rmu (cev oz. spodnji komad je počila zaradi posedanja zemlje). Za okvaro smo zvedeli v petek ob 13.45 uri, popravljati pa smo jo pričeli ob 14.30 uri. Kl jub vsem napo­rom smo napako odpravili šele v soboto ob 4.30 uri zjutraj. Tako so potrošniki v nižjih delili mesta imeli vodo ob 7. uri zjutraj, šele kasneje pa je prišla voda v višje predele in na območja, kjer imamo prešibko vodovodno mrežo.

Odjemalce vode prosimo da sprejmejo naše pojasnilo z razumevanjem.

»VODOVOD« Novo mesto

5. septembra se bodo s svečano otvoritvi jo začele delavske športne igre za leto 1966. Zadnje so bile že pred tremi leti , med tem ča­som pa j i h zaradi pomanjkanja finančnih sredstev občinski sindi­ka ln i svet v Novem mestu ni mo­gel organizirat i . Letos je potrebna sredstva že zagotovila novomeška občinska skupščina. Da b i kaj več izvedeli o pr ipravah in poteku najbolj množične športne manife­stacije v naši občini, smo za kra­tek razgovor zaprosi l i Adolfa ŠU­ŠTARJA, enega najbolj delavnih tovarišev v tehnični komis i j i DSI 66.

»Delavske športne igre še vedno niso dosegle take množičnosti kot bi jo želeli. I .etos sodeluje na nj i l i lc 19 s ind ika ln ih podružnic, kar je zelo malo, če pomis l imo, da j ih je v novomeški občini kar 110. Sode­lovanje so odpovedali celo tako močni ko lekt iv i , kot sta Iskra iz Žužemberka in novomeški Kremen, ne nastopa pa tudi nolw?n zavod razen prosvetnega, pa še ta samo v šahu.«

N a programu letošnjih delavskih športnih iger je enajst panog za moške in Šest za ženske. Zanimi­vo je, da se je največ ekip pri ja­vi lo za streljanje — kar 21, slede pa: kegljanje 20, šah 18, balinanje 16, odbojka in namizni tenis 12 i td . Čeprav je b i l določen zadnji rok za pr i iavo udeležbe na DSI 28 juni j , se lahko pri javi jo ekipe a l i posamezniki za streljanje i n atlet iko še vključno do 3. sep­tembra. Tehnična komis i ja je že prapravi la koledar tekmovanj, k i bodo trajala do 21. oktobra, 23. oktobra pa bo zaključna sloves-noal in podelitev nagrad ter poka­lov.. Čeprav je glavni namen de­lavskih športnih iger, da poživijo

delavski šport, letos ne bodo podel i l i pokala za množičnost, ker je 1963. leta prišlo prav za­radi njega do sporov.

»Največje težave imamo z vod­stvi posameznih panog, k i j i h ne moremo in ne moremo pr ik l i ca t i na sestanke.« je potožil tov. Šu­štar. »Ix? nekaj l judi res dela in verjetno bo na nj ih ohvisela tudi vsa teža celotne organizacije.«

Igrišča in sodnike je vodstvu de­lavskih športnih iger ob l jub i la ob­činska zveza za telesno ku l turo , tako da zdaj nimajo več posebnih težav. Točkovanje za končno raz­vrstitev je novo: prvoplasirana ekipa v svoji panogi dobi to l iko točk, ko l ikor je pri javl jenih mo­štev, vsaka naslednja ekipa pa po točko manj . S indika lne podružni­ce lahko za vsako panogo pri javi­

jo pol jubno število ekip, vendar pa se za končno razvrstitev šteje le uvrstitev najboljše. Zanimivo je, da za kolektive ne smejo nasto­pati n j ihovi štipendisti, kakor je bi lo to doslej v navadi . Pokal de­lavskih športnih iger za leto 1966 bo prejela s indika lna podružnica, k i bo dosegla največ točk v vseh panogah za moške in za ženske.

Komis i j a p r i občinskem s indika l ­nem svetu je že prejela prvo pr i ­tožbo. Odbojkarj i Iskre iz Novega mesta so se pritožili, ker j i m je žreb določil za nasprotnika v pr­vem ko lu moštvo Novoteksa, i n celo zagrozil i z odstopom. »Zgodi se tudi to.« je dejal tov. Šuštar, »pa čeprav vedno poudarjamo, da je glavni namen delavskih šport­nih iger množičnost!«

S. S.

Bodo Novomeščani odstopili? N i t i dva tedna nas več ne loči­

ta od začetka jesenskega dela za­hodne skupine druge republiške košarkarske lige, novomeški ko­šarkarji pa še vedno čakajo k r i ­žem rok. Ob koncu spomladanske­ga dela so se Novomeščani trdno zasidral i na zadnjem mestu, saj niso nobenega srečanja odločili v svojo korist, zato b i to l iko bolj pričakovali, da bodo čas med obe­ma deloma izkor is t i l i in se kar najbolje p r ip rav i l i . Res je sicer, da ima trener Andrej Petrič de­ljen delovni čas. vendar to ne mo­re b i t i vzrok, da v dveh mesecih košarkarji Part izana niso imel i n i ­t i enega treninga, »če takoj ne začnemo resno trenirat i , n imamo kaj i skat i v ligi,« je dej«l Andrej Počrvina. Medse mis l i jo spet po­

kl i ca t i starejše igralce, kot sta Franko in šetina.

Škofja Loka je že skoraj zanes­l j ivo osvoji la prvo mesto v tej skupin i , medtem ko sta razen No­vega mesta najresnejša kandidata za odhod iz lige Sežana i n ljub­l janski Stadion. Predsednik Part i ­zana Janko Petrič prav i , da mlad i ne pokažejo dovoljo resnosti za treninge. »V tako kra tkem času se ne da več popravi t i zamujenega, še posebej pa ne morejo izboljšati svoje slabe kondici je . Skoda je, da b i tako nepripravl jeni hod i l i na tekmovanja i n zapravl jal i denar.«

Če bodo novomeški košarkarji res odstopi l i , bo temu kr i va zgolj n j i t ova neresnost a l i malomar­no«!.!

voljenih mestih kršil 6. člen ob­činskega odloka o javnem / redu in miiru. Propagandna služba cir­kusa je namreč plakate p r i t rd i l a povsod tam, odkoder b i naj b i l i kar najbolj učinkovali na mimo­idoče, p lakat i pa so se pojav i l i na stebrih, vrat ih , okn ih i n zu­nanjih stenah obcestnih hiš.

»Nas n i nihče vprašal, a l i sme to napraviti,« zatrjujejo v komu­nalnem podjetju, ker je v občin­skem odloku samo temu podjetju dovoljeno p lakat i rat i na »za to določenih mestih«. Prekršek so takoj pr i jav i l i občinskemu sodni­ku za prekrške in zahtevali, naj ukrepa.

»Vlogo komunalnega podjetja sem zavrni l , ker n imam moči za kakršenkoli ukrep. V od loku o javnem redu i n m i r u n i določb za kaznovanje t ist ih, k i kršijo 6. člen. Priporočil sem komunalne­mu podjetju, naj plakate odstra­n i , povračilo stroškov pa naj iz­terja od c i rkusa preko rednega sodišča. Sicer pa se m i n i zgo­di lo prvič,« meni občinski sodnik za prekrške Branko Lukič, . »da nisem imel možnosti izreči kazn i . Pomanjkl j ive so namreč tudi do­ločbe za kaznovanje mladoletni­kov, k i kršijo lovske zakone.«

Komuna ln i inšpektor tudi n i »prišel« dalj kot do 6. člena od­loka . : .

Novomeška javnost med tem vztrajno zahteva, da se odprav i madež (neokusni c i rkusovi p laka­ti ) s hiš in zahteva, da se pov­zročitelj »plakaterskega škandala« kaznuje.

C i rkusa »Kolumbije« pa zaradi tega prekrška ne morejo kaznova­t i , ker je odlok o javnem redu in m i r u pomanjkl j iv .

Morda bo ta pr imer spodbudi l občinsko skupščino, da bo pre­gledala in dopolni la ne le ta od­lok, temveč tudi druge odloke. Malce smešno je, če pokličemo kršitelja na zatožno k lop samo zaradi tega, da ga »lahko v id i ­mo«, ne moremo ga pa kaznovati !

(OPOMBA uredništva: enako »packarijo« s plakat i je zapusti lo vodstvo c i rkusa »Kolumbija« pre­tekl i teden tudi v Kočevju!)

Novomeški upokojenci

se pripravlja­jo na zimo

Po smrt i dolgoletnega Ui jnika Društva upokojencev v Novem mestu V i n k a Sovn ika je delo v društvu skoraj zamrlo. Vzrok je de­loma tudi čas počitnic in dopu­stov, vendar to ne b i smelo po­polnoma zavreti društvenega de­la i n priprav za prihodnjo sezono. Na občnem zboru je b i l za nove­ga tajnika izvoljen tovariš God-nik. Zdaj nadaljuje delo pokojne­ga Savnika, k i je gotovo med najzaslužnejšimi, da so novome­ški upokojenci spet dob i l i svo­je stare prostore in si v nj ih ure­d i l i k lub . Upokojenci imajo t svoji hiši primerne in lepo ure­jene prostore, kjer se radi zbira­jo zlasti ob večerih in se v m i r a o marsičem pogovore, za boljšo voljo pa lahko dobe tudi kozarec v ina in prigrizek. V k lubu bodo zdaj imel i tudi sestanke, seje W občne zbore, pa tudi manjše klubske prireditve.

V soboto, 6. avgusta, so se upokojenc i ' prvič zbral i v večjerri številu. Med n j imi je b i l o največ članov nekdanjega mešanega P 6 * " skega zbora in dramske skupine. Ke r je zbor prenehal delat i , so se pr isotni odločili, da ga P? ' novno ožive. Prav tako, kot W ? f pevci jeseni začeli redno vadit i , bo tudi dramski krožek za zimo pr iprav i l krajši program. .

O programu za delo v J**^2 se bodo dokončno pogovori l i soboto, 20. avgusta ob 19. u r ' Vse člane pevskega zbora i n d ™ " , j ske skupine vabijo, naj se teb sestanka gotovo udeleže.

Ob vsaki spremembi na­slova nam sporočite svoj

stari in nov' naslov!

10 D O L E N J S K I L , I S T št . 32 (855)

t

SC Voest iz Linza v Novem mestu Ljubite l j i atletike bodo v ne-

deljo, 21. avgusta, zares pr i ­šli na svoj račun. Novomeški atletski k lub , k i iz meseca v mesec žanje večje uspehe tudi v republiškem i n državnem $ mer i lu , bo sprejel v goste atlete iz L inza . Oba k luba bo­sta nastopila v najmočnejših postavah; atleti bodo tekmo­vali v osmih, atletinje pa v petih d isc ip l inah. SC Voest iz Linza do zdaj še n i poslal po­imenskih pri jav, vendar lahko pričakujemo, da bodo gostje prišli s svoj imi najboljšimi močmi in bo borba prav do konca izenačena in zanimiva. Za Novomeščane bo ta nastop obenem izbirno tekmovanje, saj bodo le t i s t i , k i bodo na tem srečanju dosegli normo, odšli na gostovanje na Češko­slovaško in bodo tako v rn i l i obisk gostom iz Bratis lave, k i so se pred nedavnim mud i l i na taboru novomeških šport­nikov v Portorožu. Prav zara­d i tega so mora l i povratno srečanje z atleti L inza prelo­žiti na prihodnje leto — da­tum bodo določili na sreča­nju v Novem mestu.

L jubite l j i kral j ice športov, ne pozabite: v nedeljo ob 9.30 bo na stadionu bratstva in enotnosti prvo mednarodno srečanje novomeških atletov!

Prejšnja kazen mu ni i t i zalegla!

Teniško prvenstvo Novega mesta

Pristaši belega športa v Novem niestu so gotovo veselo presene­čeni ob novic i , da bo na teniškem Prvenstvu Novega mesta sodelova­lo kar 16 igralcev. Tenis je letos r&s doživel velik razmah, vendar nekateri še vedno menijo, da gre bolj za muho enodnevnico kot za trajen uspeh, vsekakor pa prej za rekreacijo kot za tekmovalni šport. Skoda je le, da v svoje vrste ne morejo pritegnit i tudi deklet.

Osem zmagovalcev iz prvega ko-« se bo pomeri lo med seboj za naslov prvaka Novega mesta. Mednje sta se do zdaj žc uvrst i la Mikec in J . Sp l iha l , k i sta v no­r i j o odpravi la svoja nasprotnika " o končanem prvenstvu posamez­nikov se bo ra najvišji naslov po-nnerilo še osem parov.

Presenečenje: Penko na dnu

7. avgusta se je v L jubl jani za­čelo republiško šahovsko prven­stvo, na katerem sodelujejo tudi Sunjič i n Penko iz Novega mesta, Osterman iz Kočevja ter Levačar iz Krškega, k i so v prv ih sedmih ko l ih igral i takole:

I. ko lo : Longer : Osterman 0:1, Penko : Podkrajšek 0:1, Levičar : sunjič 1:0, i i . ko lo : Osterman • Podkrajšek TO Kržišnik : Levi-c a r 1:0. L o n g e r ' : Penko 0:1. šu-r--"c : Bukovac 0,5:0,5, I I I . kolo: Osterman : Kržišnik 0.5:0,5, Pen­ko : Bajcc 0:1, Levičar : Cuder-man 0:1, Ivačič : Sunjič 1:0, IV kolo : Ankerst : Osterman 1:0, Iva-

-čič : Levičar 1:0, Vošpernik : Penko 0,5:0,5, Sunjič : Longer 1:0, V- kolo: Osterman : Ivačič 0:1. Vošpernik : Sunjič 0,5:0,5, Penko : Bukovac 0,5:0,5, ljevičar : Br -v a r 1:0, V I ko lo : Petek : Oster-l^an 0,5:0,5, Cojhter : Levičar 0,5: "•5, Sunjič : Penko 0.5:0,5, V I I . ko'o: Osterman : Penko 1:0, Le­vičar : Longer 0,5:0,5, Sunjič : cojhter 0,5:0,5.

Po 7. ko lu vodi Ankerst s 5,5 *očk:imi pred Pucom in Stupico. J j ih imata po 5. Osterman s M -firni ročkami deli 7. do 9. mesto, 'nerUern ko Imata Levičar in Su nJič po t r i , Pcoko pa 2,5 točki.

Slabi uspehi na šoferskih

izpitih Letos je v občinah Kr­

ško, Brežice in Sevnica opravljalo šoferski izpit 1261 kandidatov, naredilo Pa le 560 ali 44 odst. Kan­didati so zelo slabo pri­pravljeni, nekateri gredo °a izpit kar »na srečo.« Uspehi so v Sevnici bi Kr­škem slabši kot v Breži­cah, ker v prvih dveh ob­linah ni več šoferskih te­čajev. Izpiti so dvakrat ali trikrat na teden, tako oa kandidatom ni treba čakati več kot 14 do 20 dni.

Ivan Jereb i n Janez Puce l j , oba i z okol ice Šentjerneja, sta že dalj časa sprta . S lab i soseski odnosi so b i l i povod za nešteto prep irov med obe­ma družinama in celo za pre­tep, k i se je končal z lažji­m i poškodbami i n s kazni jo

pred sodiščem. Sp r t i s t rank i pa to še n i spametovalo.

L a n i na Štefanovo sta oba gospodarja p i l a v K i r n o v i go­s t i ln i na Prekop i , domov gre­de pa je Jereb pričakal so­seda na mostu pred Gručo ter s k o l o m večkrat udar i l Puc-

Pobesnel zaradi slabega stanovanja 27. marca letos je J . 2-, de­

lavec iz Novega mesta, pr i ­peljal pred hišo n a Cankar­jevi cesti št. 13 nekaj pr i ja­teljev, ženo i n pohištvo ter zahteval od gospodinje ključ zaprte sobe- K e r m u ključa ni hotela dat i — zaprta soba je namreč še last bivšega lastnika hiše, sedaj stanujo-čega v L jub l jan i , se je Z. nekajkrat zaletel v vrata , da so se odprla- K o so pok l i ca l i miličnika, se je še u p i r a l , končno pa se je le mora l umakn i t i s pohištvom vred.

Občinsko sodišče v Novem mestu je pred k r a t k i m ta pr imer obravnavalo ter kaz­novalo 2. z 200 N d i n denar­ne kazn i , pogojno za dobo dveh let. P r i i z reku razmero­ma mi le kazn i so upošteva­l i , da je b i l obtoženec že po­vsem živčen zaradi slabega in zdrav ju škodljivega stano­vanja, v katerem živi z že­no i n ma jhn im o t rokom. Na­meraval je že sam gradi t i , a

ni dobi l lokaci je; za stanova­nje je p ros i l v podjetju i n na občini, toda n ik jer n i us­pel , zato s i je hotel pomagati sam. Taka nas i lna vselitev pa seveda n i dovoljena, zato ga je sodišče obsodi lo .

: ja tako močno, da je hudo poškodovan obležal. Tako je ponoven pretep spet obravna­valo novomeško občinsko so­dišče.

P r ed sodn ik i se je Jereb izgovarjal na s i l obran , ven­dar so ugotovi l i n a podlag i prič i n drug ih dokazov, da v tem p r ime ru o s i l obranu n i bi lo govora. K e r je obtožene­mu Jerebu tekla še prejšnja pogojna kazen, jo je sodišče ob novem kaznivem dejanju preklicalo in izreklo enotno kazen 10 mesecev zapora. To bo menda zadostovalo za po mir i tev hude k r v i i n sovra­štva, k i se razplameteva brez resnejše osnove.

Lotila se ga je celo še na sodišču! N a 300 Ndiriarjev kazni je

občinsko sodišče v Novem mestu nedavno tega obsodilo F. G- iz okol ice Stopič. V sle­pem sovraštvu do soseda namreč ka r izgubi pamet, grozi z ubojem in postaja ne­varna. 2e večkrat je imela opravka na sodišču, a nič ne zaleže. Ženska je močno raz­burjena, sosed pa se ne pu­st i zmerjat i , tako se tožbe ponavljajo

Tokra t je b i l a kaznovana zato, ker je 25. novembra la­ni z 2 m do lg im ko l om gro­z i la , da ga bo ub i l a , grožnjo pa je celo ponov i la n a hodni-

Spet nesreča zaradi vštric vožnje s kolesom

Franc K o c j a n se je 17. ap­rila letos pel ja l s ko lesom iz Dolenje v Gorenjo Stražo vštric z znancem. Za n j ima je voz i l motor is t i n ker sta kcve5arja zasedla večji del cestišča, je že od daleč hu-pal, naj se umakneta. Zarad i vetra kolesarja znakov sire­ne n is ta slišala, medtem pa se je razdal ja med naglo vo­zečim motor i s tom in n j ima nevarno manjšala.

šele t ik pred srečanjem se je Koc j an na ponoven znak motor is ta skušal umak­n i t i , toda b i lo je že prepozno. Motor i s t ga je zadel. P r i ne­sreči .se je ob padcu laže te­lesno poškodovala motoristo-va žena, b i lo pa je tud i pre­cej mater ia lne škode-

Kolesarja Franca Kocjana

Ne samo Krka, tudi Kolpa je bogata rib V K o l p i p r i Pe t r in j i je mno­

go rib. Tako je pred krat­k i m živko Borić, član R D Ščuka, u lov i l 59 k g težkega in preko 2 m dolgega soma, k i ga je ujel na b l inker (de­bel ina vrvice 0,50 m m ) . Bo-rič se je b o r i l s s omom oko l i 90 minut , preden ga je izvle­ke l na suho. Tako piše o ri­bičevi sreči v zadnj i številki Jedinstva iz S i ska .

Francoskega turista odbilo na bankino

Gunter Junkovski i n Mar t i n Busl jeta, oba iz Dortmunda, sta 10. avgusta dopoldne p r i Dobru-ški vasi s svoj ima osebnima avto­mob i l oma prehitela tovornjak, k i ga je vozi l avtoprevoznik Slavko Turk iz Dol M.iharovca. Vozn ika osebnih avtomobilov sta se zatem odločila, da se bosta ustavi la in sta zmanjšala hitrost. Medtem pa ju je Turk že dohitel in je, da se ne b i zaletel v avtomobi l , k i ga je vozi l Busl jeta, zavi l v levo. Tedaj je T u r k u nasproti pr idrve l osebni avtomobi l , k i ga je voz i l francoski turist Marce l Point . Francoz se je zaletel v to­vornjak, njegov avtomobi l pa je odbi lo na bankino. Nesreča n i terjala r an , temveč le gmotno škodo, k i jo cenijo na 900 N d i n .

bo takratna vštric vožnja ve­ljala 100 Ndhiarjev kazni , iz . rečene na novomeškem ob skem sodišču, pogojno za le­to dn i , zaradi ogrožanja jav­nega prometa. Ugotov i l i pa so, da je b i l delni sokr ivec tudi motor ist zaradi precej na.^le vožnje. Men i l i so, da v aanrh okoliščinah ne b i smel prehitevati-

OSNOVNA ŠOLA TREBNJE r a z p i s u j e

3 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI:

1 za slovenski in srbohrvatski jezik, 1 za matematiko in fiziko, 1 za glasbeni pouk in 1 štipendijo za 3. letnik gimnazije

pedagoške smeri. Prošnje pošljite do 25. avgusta 1966.

DIJAKI M E D POČITNICAMI

» Z a knjige, za šolo, za

p o č i t n i c e . . . « Razen učencev, k i imajo

obvezno prakso, se je letos zaposlilo vel iko šolarjev — tudi na svojo željo. Zapros i l i smo nekaj teh di jakov za od­govor na vprašanje: zakaj so se zaposl i l i in kakšen je od­nos rednih delavcev do njih?

Rajko šarman — Tovarna zdravi l K R K A : »Zaposlil sem se, da b i zaslužil denar za zimske počitnice na Vog lu . Delo m i n i bi lo všeč, ker Je bi lo umazano. Z redno zapo­slenimi sem se pa dobro ra­zumel.«

Mar jan Kopač — Tovarna stekla IN IS : »Na prakso sem šel zato, ker potrebujem de­nar za počitnice. Nekaj sem ga že porabi l za taborjenje ob mor ju, nekaj pa ga bom poz imi v K ran j sk i gori . Z de­lom sem b i l zadovoljen, saj so b i l i moj i delovni tovariši izredno prijazni.«

Nada Sintič — Pekarna .n slaščičarna: »Zaposlila sem se, da b i koristno porabi la del počitnic. Z delovnim mestom sem zadovoljna in tudi z na­meščenci se dobro razumem. Prislužcni denar bom porabi la za knjige in počitnice.«

Boštjan Kovačič — N O V O L E S : »V službo sem šel zato, ker sem želel spoznati delo v podjetju. Delovno mesto m l je bi lo všeč; n i m i pa b i l všeč odnos nekaterih delavcev 3o nas prakt ikantov. Ved l i so se preveč neprijazno, domiš­ljavo i n ukazovalno. Denar, k i ga bom zaslužil, bom po­rabi l za smučarsko opremo in zimske počitnice.«

L i d i j a Mrak — Tovarna KR ­K A : »Zaposlila sem se, ker potrebujem denar za knjige. Z delom sem zadovoljna J i tudi delovni tovariši so z na­mi prijazni.«

V i n k o Jerman — prodajalec mlečnega sladoleda: »Sladoled prodajam zato, da bom za­služil denar za knjige In os­tale šolske potrebščine. Delo m i ugaja in tudi prenaporno ni.«

Z razgovorov Je razvidno, da so se d i jak i zaposl i l i z že­l jo, da bi zaslužili denar za počitnice oziroma knjige in šolske potrebščine. Tako so koristno izrabi l i čas ter s p o

. znali odnose in delo v naših t kolekt iv ih. M. D I

k u občinskega sodišča- Tud i na razprav i n i da la m i r u in se je ka r tam, vpričo sodni­kov, hotela l o t i t i »sovražni­ka«. Zadnj i dve grožnji je iz­rek la , medtem ko j i je tekla pogojna kazen zaradi enake­ga kaznivega dejanja, zato je sodišče prvotno kazen prek l i ­calo i n izre'./o enotno, ostrej­šo sodbo. P r i odmer i kazni pa so upoštevali, da je obto-ženka razbur i j iva zaradi tež­ke mladost i , da je bolehna in da m o r a sama skrbe t i za ne-doletnega obroka.

Kaj pa izobrazba šefov in drugih?

V več delovnih organizaci­jah trebanjske občine so n a odgovornih mestih ljudje, k i nimajo ustreznih spričeval za delo, k i ga opravljajo. Z raz­n im i anal izami so ugotovi l i , da je pomanjkanje kval i f ika­cij sp loh šibka točka zaposle­n ih . Strokovnjakov na sploš­no manjka . N a posvetu, k i je b i l 29. ju l i ja v Trebnjem, so o teh vprašanjih vel iko govo­r i l i i n priporočili de lovnim organizaci jam, naj izboljšajo kval i f ikac i jsko s t rukturo za­poslenih. Zahteval i so, naj de­lovne organizacije od zapo­slenih zahtevajo, da si čim­prej pr idobe kval i f ikaci jo .

Znova so se pokazale po­trebe po organizaci jsko ka­drovsk i šoli, katere oddelek b i naj odpr l i za več dolenj­sk ih občin. K o izvajajo re.'or-mo, se v podjet j ih čedalje bolj zavedajo, da bodo na­predoval i le s s t rokovnjak i .

Vas Senovo bi rada uredila pot

Prebivalci vasi Senovo b j r a d i uredil i 1 k m dolgo občinsko pot, k i povezuje njihovo vas z glavno cesto. P r e d leti je občinska ko­m i s i j a že o p r a v i l a m e r i t v e in d a l a d o v o l j e n j e za g r a d ­n j o . K o so vaščani z g r a d i l i 20 m ceste , j e n a d a l j n j e de l o u s t a v i l k m e t , k i je l a s t n i k p o l j a , čez k a t e r e g a pe l j e p o t . Vaščani u p a j o , d a b o občinska k o m i s i j a u r e d i l a vprašanje p r i v a t n e l a s t n i n e in omogoč i la n a ­d a l j n j o g r a d n j o p o t i . Z ne­z n a t n o pomoč j o k r a j e v n e s k u p n o s t i i n S Z D L b i n a t o s p r o s t o v o l j n i m d e l o m uresničili svo j e želje i n po­t r ebe . S tem b i b i l a raz ­b r e m e n j e n a t u d i g l a v n a c e s t a S e n o v o — B r e s t a ­n i c a .

Študentje-etnologi v Metliki

V začetku avgusta so b i l i v M e t l i k i študentje — etnolo­gi, k i so pod vodstvom svoje­ga profesorja dr . V i l k a No­vaka proučevali mater ia lno ku l turo v dveh bližnjih va­seh: na L o k v i c i i n na Pr imo-stku- Tako so v p raks i do­polnjeval i svoje znanje, obe­nem pa so s i na krajših iz­let ih ogledal i še nekatera druga etnografsko zan imiva naselja v B e l i k r a j i n i .

212 mrtvih! Nad 5000 prometnih

nesreč smo že imeli v Sloveniji letos od 1. ja­nuarja do 13. avgusta. Nič manj kot 212 ljudi je pri tem izgubilo živ­ljenje, 1934 je bilo huje, 2014 pa laže ranjenih. Skupna škoda je v tem času dosegla nekaj nad milijardo in 700 milijo­nov starih dinarjev ško­d a

Napadalec je pobegnil

v koruzo 8. avgusta zvečer je 20-letni

delavec na cesti med Stopi-čami in Vel. Orehkom grobo napadel 65-letnega Martina Bana in mu vzel denarnico s 3000 S din ter novo koso. Ko je hotel objestnež napadene­mu sneti še i.ahrbtnik, se je Po cesti pripeljal neki moto­rist. Napadalec se je zbal in je pobegnil v koruzo. Ban je nadaljeval pot proti domu na Zajčji vrh.

O K U Ž E N S T U D E N E C : Prebivalci Hrastja pri .Šent­jerneju so na lepem ostali brez dobre pitne vode. Gnojnica, ki priteka v stu­denec iz zadružnih hlevov na Vrhovem, j im sproti onesnaži vodo. Nujno je treba nekaj ukreniti. Na sliki je studenec, ki so ga leta 1928 zgradili sami do­mačini, pa ga sedaj ne mo­rejo več uporabljati. (Fo-

to: Polde Miklič)

Mopedistko je zasukalo Prot i m imopesk i železniški po­

staji se je 14. avgusta popoldne pel jala na mopedu Štefka Dragan iz Mirne peči. K o j i je pr ipel ja l naproti motorist Anton Pate iz D o l . Kamenja , je zavrla, zato je moped zasukalo i n ga potegni­lo na levo stran ceste pred mo­torista. Trčenje je bi lo neizbež­no. Mopedistka je padla i n se hu­do rani la , škodo na voz i l ih ceni­jo na £00 Nd in .

Med vožnjo zapiral okno in skrenil

13. avgusta dopoldne je Francoz Jean Matousis med vožnjo p r i Skopicah zapiral okno osebnega avtomobi la, . skreni l s ceste i n se zaletel v obcesti betonski smernik. Voz i lo je od smernika odbilo na njivo ob avtomobi lsk i cesti, kjer se je ustavi lo. Po tn ikom n i b i lo nič, škode pa je za 500 Nd in .

Ljubljančan v koruzi Z osebnim avtomobi lom je 13.

avgusta dopoldne prot i Zagrebu potoval Jože Kopač iz Ljubljane. Na avtomobi lski cesti p r i vasi V i -hreje je zapeljal na levo stran, vozi l nekaj časa po bank in i , nato pa zapeljal na nj ivo, kjer je po sto metr ih obstal v koruz i . Voznik in njegova 7-U-tna hči sta se laž­je rani la . Škodo na osebnem av­tomobi lu so ocenil i na 10.000 Nd in .

Vlečni drog je počil 12. avgusta se je na avtomobil­

ski cesti pr i Kartel jevem pokva­r i l motor tovornjaku osiješkega podjetja »Panonija«, zato je to vo­zilo na vlečnem drogu vlekel neki tovornjak iz Bugonja. P r i Otoč­cu se je drog z lomi l , tako da je pokvarjeni tovornjak trčil v vo­zi lo, k i ga je vleklo, škodo ce­nijo na 500 Ndin

Trčenje na ozkem mostu Jovo Badovinac iz Zagreba se

je 11. avgusta popoldne peljal iz Met l ike v Jurovsk i brod. Franc Oražem, k i m u je pripel jal na­sprot i , se na zoženem mostu n i umakn i l dovolj v desno, zato sta se osebna avtomobi la zaletela. — Vozn ika se nista rani la . Gmotne škode je za 5000 Nd in .

Norvežan ni vedel za obvoz

11. avgusta zvečer je po avto­mobi l sk i cesti prot i L jubl jani po­toval z osebnim avtomobi lom Norvežan Gunnar Steen. P r i Je­zeru je med vožnjo spregledal prometne znake, k i opozarjajo voznike, da morajo na obvozno cesto, i n se je zaletel v rampo, k i zapira desno polovico avtomo­bilske ceste. Gmotne škode je za 900 Nd in .

Voznik zavrl pred pešcem

10. avgusta popoldne je Jože Pol janski iz Jezice h i t ro ustavi l osebni avtomobi l v Trebnjem, ker je pred n j im prečkala cesto Ma­r i ja Kresa l , ta pa se n i prepri­čala, če je cesta prosta. Za Po­l janskim je v k ra tk i razdalj i vo­z i l osebni avtomobi l Zagrebčan Ivo Palčič. Presenečeni Palčič je sicer zavrl , vendar je kl jub temu zadel osebni avtomobil Poljanske­ga. Gmotno škodo so ocenil i na 2500 N d i n

ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST KRŠKO r a z p i s u j e za posamezne dejavnosti naslednja prosta delovna mesta:

a) 4 delavce - cestarje b) 1 grobarja za pokopališče Krško c) 1 tesarja - krovca d) vodovodnega instalaterja - kleparja.

Za delovno mesto pod a) se zahteva kva l i f ikac i ja kval i f ic iranega a l i polkval i f ic i ranega cestarja, pod b) nekval i f ic iranega delavca, pod c) kval i f ic i ranega al i po lkval i f ic i ranega tesarja — krovca , pod d) p a kval i f ic iranega vodovodnega instalaterja — klepar ja .

Zavod za komunalno dejavnost Krško

KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE b o p r o d a l a

na LICITACIJI, 21. avgusta 1966 po sklepu zadružnega sveta naslednja osnovna sredstva:

ob 7.30 V VELIKEM GABRU — razvaline zadružnega doma

ob 9. uri V ŠENTLOVRENCU — gospodar­sko poslopje

ob 11. uri V VELIKI LOKI — mlatilnico ob 12. uri V TREBNJEM — 4 gumi vozove,

1 mlatilnico ob 14. uri V MIRNI-ZAPUŽE — mlatilnico

in stari silos.

IV TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 19. avgusta — Ljudevit Sobota, 20. avgusta — Bernard Nedelja, 21. avgusta — Ivana Ponedeljek, 22. avgusta — Timotej Torek, 23. avgusta — Zdenka Sreda, 24. avgusta — Jernej Četrtek. 25. avgusta — Ludv ik

Iv ic i Zupančič iz Črešnjic želi za praznovanje vse najboljše sestra K r i s t i na i n ostal i .

L jub i mami Ivanki Ciril za njen prazn ik še mnoga leta hčerka Zof­k a z družino In sin Ivan z druži­no. Osta l im pa lep pozdrav.

Ob nenadomestl j ivi izgubi naše ljube mami , tašče, stare mame,

sestre l n tete

Marije Mišjak upokojenke

se prisrčno zahvaljujemo vsemu sorodstvu, pri jatel jem, znancem in vaščanom za sočutne izraze sožalja in darovano cvetje i n vence. Po­sebej se zahvaljujemo prof. dr . Ba j cu , dr . Antonu Šavlju, d r . Ca­pudru , dr . More l i , dr . Mastenovi , dr . Novakov i in drugemu medicin­skemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, k i so v zad­n j ih dneh lajšali trpljenje naši l jub i mami . Iskrena hvala gasil­cem iz šmihela, k i so jo pel jal i na njen poslednji dom in vsem, kn

so jo spremi l i na njeni zadnji pot i .

Mišjakovi

Ob b r i d k i izgubi naše drage mame, stare mame i n prababice

Margarete Koiman iz Trebnjega

se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in pri jatel jem, k i so jo spremi l i na njeni zadnji poti ter

j i pok lon i l i vence i n cvetje. Žalujoči: hči Mi rn i , Štefka in Jože z družino in drugo sorodstvo

Ob izgubi moje-ga dragega moža

Mihaela Gačnika iz Regcrče vasi št. 34

ao iskreno zahvaljujem vsem, k i so ga spremi l i do preranega gro­ba i n m u daroval i vence i n cvetje. Posebna zahvala dr , Starčeviču i n drugim zdravnikom ter častita

duhovščini. Žalujoča žena Francka v imenu vsega sorodstva

Ob izgubi našega dragega očeta in moža

Jožeta Medica se iskreno zalival j u jemo vsem, k i so sočustvovali z nami i n daro­val i cvetje. Posebna hvala kolek­t ivu S D K Novo mesto za cveitje

i n izraženo sožalje. M E D I C E VI

Meniška vas, 16. avgusta 1966.

P R O D A M N O V pl insk i kuhaln ik »Ignds«. Naslov v upravi l is ta .

P R O D A M kuiiinji jko opremo i n vzidl j iv levi štedilnik. Paderši-čeva 18, Novo mesto.

U G O D N O P R O D A M štiridelno ku­hinjsko kredenco. Ogled po 15. u r i . S lavko Pavl ic , Gotna vas 26. Novo mesto.

K O M P L E T N O TV A N T E N O , 120 basni k lav i r , harmoniko Welt-meister i n radio sprejemnik Te­sla 58 A z dvema zvočnikoma ugodno prodam. Vukomanović, Zagrebška, stolp D , Novo mesto.

K O Z O L E C D V O J N I K na M a l i C i -kav i , s šestimi okn i , ugodno prodam. Naslov v uprav i l ista (889/66). Ogled v nedoljo.

P R A Z N O S O B O v centru Novega mesta iščem tako j . Nekaj pla­čam vnaprej v gotovini . Ponud­be pošljite na upravo l ista (886/66).

M L A D A INŽENIRKA išče sobo v Novem mestu. Plača vnaprej . Ponudbe na upr . l ista (898/66.)

IŠČEM enosobno stanovanje a l i večjo sobo — najraje podstreš­no — v oko l i c i Novega mesta, pod šifro »Mirna upokojenka«.

O D D A M L E T O prazno sobo solid­n i osebi. Ogled popoldne. Naslov v upravi l ista (902/66).

U P O K O J E N E C — V D O V E C žela spoznati osebo ( lahko vdovo) s pokojnino, brez otrok, staro do 55 let za skupno gospodinjstvo — možnost poroke. Imam sta­novanje z vsem inventarjem. S l i k a je zaželena. Oglasite se na Dolenjski l ist pismeno a l i ust-meno pod šifro »V dvoje je boljše živeti«.

OD N O V E G A M E S T A do Hrušice sem izgubi la denarnico s ključi. Poštenega najditelja pros im, da vrne ključe na upravo l is ta (905/66).

POMOŽNO N A T A K A R I C O a l i pr id­no dekle, k i i m a veselje do dela v gost i lni , sprejme takoj privat­na gosti lna na Gorenjskem. Po­nudbe pošljite pod šifro »Go­renjska«.

G O S P O D I N J S K O POMOČNICO išče tričlanska družina. V i d a Drobež, L jubl jana, L inhartova 98/1.

SLUŽBO DOBI gospodinjska po močni ca — lahko začetnica. Dr . T i l k a Praprotnik, K r a n j , Smled-niška 11 b.

NA S T A N O V A N J E sprejmem mir­nega d i jaka . Ogled popoldan. Naslov v upravi l ista (897/66).

D O B R A F R I Z E R S K A POMOČNICA dobi službo v lepem kra ju na Gorenjskem, b l i zu LJubljane. Plača dobra, nedelja in ponede­ljek prosto. Ivan Bočko, Med­vode 29.

G O S P O D I N J S K O POMOČNICO — gospodinjo — k tričlanski dru­žini (s šoloobveznim otrokom) sprejmemo. Pogoji dela ugodni, plača dobra. Ponudbe pošljite na naslov: Dr . Jože Kerste in, Trbovl je, U l i ca 1. juni ja 34/a.

G O S P O D A R S K O P O S L O P J E pro­dam (skedenj 1 0 x 6 m) . Zupan­čič, G r m 5, Trebnje.

ZA POMOČ V G O S P O D I N J S T V U nud im hrano i n stanovanje, po­skrb im dobro službo. Inž. Mar-telanc, Robičeva 2, L jubl jana.

POROČNE P R S T A N E po zadnji modi izdeluje zlatar v L jub l jan i , Gosposka 5 (poleg univerze).

G O S P O D I N J S K O POMOČNICO k štiričlanski družini sprejmem. Plačam dobro. Inž. štefica Arzenšek, L jubl jana, Kolar jeva št 34

P R O D A M P R E V O Z N I C I R K U I . A K za žaganje drv. Naslov v upravi l ista (911/66).

IŠČEM G O S P O D I N J S K O POMOČ­N I C O k štiričlanski družini v L jub l jan i . Pogoji ugodni. Zgla-site se p r i Kovač, Nad m l i n i 22, Novo mesto.

G O S P O D I N J S K A POMOČNICA do­b i zaposlitev. Mehaniz irano go­spodinjstvo. Miška, Mestno njive b lok 8, Novo mesto.

NA ŠMIHELSKEM POKOPALIŠČU prodam črn marmornat spome­n ik (p iramida) i n železno ogra­jo. Grobišče za 2 groba na le­pem prostoru na razpolago. In­formacije: Novo . mesto, Glavni trg 6/1.

P R O D A M T E L E V I Z O R z anteno Ovčak. Gotna vas 7, Novo me­sto.

ZARADI S E L I T V E prodam k u hinjsko i n sobno pohištvo. Dža-rovič. Nad ml in i 23, Novo mesto.

RADIO LJUBLJANA V S A K D A N : poročila ob 5.15,

6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. P isan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.

P E T E K , 19. A V G U S T A : 8.05 Operna matineja. 10.15 Domače viže — domači ansambl i . 11.00 Turistični napotk i za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kme­tijski nasveti — D r . Jože Maček: Cee poletje se razvi ja jablanov rak. 12.40 Vaški kvintet s pevci. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 K a p o t k i za turiste. 15.4H V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 K u l t u r n i globus. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Bolgarsk i pevski zbor »Gusla« iz Sofije. 20.25 Drobne orkestralne skladbe. 21.15 Oddaja o mor ju in pomorščakih.

SOBOTA, 20. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitni­ški pozdravi . 10.15 Operni kon­cert. 11.00 Turistični napotki za tujo goste. 11.15 Nimaš predno­sti. 12.30 Kme t i j sk i nasveti — Franc Kva tern ik : Živinoreja v Lo­ški dolini nekdaj in danes. 12.40 Igrajo Zadovol jni K ran j c i i n tr io Vitala Ahačiča. 14.35 Naši poslu­šalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Pesmi i n plesi iz Jugoslavi­je. 17.05 Gremo v k ino . 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni kon­cert orkestralne glasbe. 20.30 Za­bavna rad i jska igra — Jerome. K . Jerome: Trije možje v čolnu 22.10 Oddaja za naše Izseljence.

N E D E M A , 31. A V G U S T A : 6.00 —8.00 Dobro jutro ! 8.05 M lad in ­ska radi jska igra — Zvonimir Furt inger: N a divjem zapadu. 9.05 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo — I. 10.00 Se pom­nite, tovariši . . . a) Vladis lav Grad—Ki jev : Ognjeni krst , b) Ivan S i b l : Podvig Gigčove čete. 10.25 Pesmi borbe i n dela. 12.05 Naši poslušalci čestitajo !n po­zdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.05—16.00 Igrajo maj­hni zabavni ansambl i . 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 »Iz tisoč i n ene noči«. 21.00 K l i ­čemo letovišče! 22.10 Nočni za­bavil i zvoki .

P O N E D E L J E K , 22. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Lah­ka orkestralna glasba. 10.15 E m i l Adamič: Otroška suita . 11.00 Po­ročila i n Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kme t i j sk i nasveti — Ju l i j Mayer: Zaključek čebelarskega le­ta i n pr iprava čebel za zimo kot prv i ukrep za novo čebelarsko le­to. 12.40 B ranka Strgar in Božo Grošelj pojeta narodne ob sprem­l javi ansambla Jožeta Ke lb la . 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n po­zdravljajo. 15.30 Pojeta L jubl jan­sk i oktet in Ženski voka ln i kvar­tet. 17.05 V svetu opernih melo­d i j . 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Panorama zabavnih melodi j .

M I Z A R S K E G A V A J E N C A sprejme mizar črtalič, Dobrava 1, Kosta­njevica. Pogoj: fizično sposoben, dokončana osemletka. H rana i n stanovanje zagotovljeno.

P R O D A M M A L O R A B L J E N O vise­čo omaro i n delovno mizo, vse iz ultrapasa. Ogled vsako popol­dne od 15. ure p r i Grahek, Za­grebška, nov i b lok, Novo mesto.

ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLAT I ­N A — Zakaj obupujete p r i zdravl jenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča a l i ostal ih prebavil? Uporabl jaj­te vendar rogaško »Donat« vodo, zdravi lo , k i vam ga nud i narava! V Novem mestu ga dobite p r i Trgovskem podjetju H M E L J N T K — telefon 21-129, i n S T A N D A R D — telefon 21-158.

Brežice: 19. i n 20. 8. ind i j sk i f i lm »Svetloba v temi«. 21. in 22. 8. ameriški barvni f i lm »Nedelja v New Yorku«. 23. i n 24. 8. fran­coski f i lm »Lepo življenje«.

Črnomelj: 19. i n 21. 8. franco­ski barvni f i lm »Meč i n pravica«. 23. in 24. 8. švedski' barvni f i lm »Dragi John«.

Kočevje: 18. in 19. 8. francoski f i lm »Bridkosti ljubezni«. 19. i n 21. 8. ameriški barvni f i lm »Lon­donski lopov«. 22. i n 23. 8. nem­ški barvni f i lm »Grofica Marica«. 24. in 25. 8. švedski f i lm »Deviški vrelec«.

Kostanjevica: 20. 8. švedski barvni f i lm »Ali so še angelčki«. 21. 8. i ta l i janski barvni f i lm »Siegfried«. 24. 8. angleški barvni f i lm »Nezaust avl jeni«.

Met l ika : 20. i n 21. 8. ameriški f i lm »Fedra«. 21. i n 22. 8. fran­coski barvni f i lm »Salambo«. 24. 8. ameriški barvni f i lm »Moja draga Klementina«.

Me t l i ka : 22. i n 23. 8. japonski barvni f i lm »Olimpiada v Tokiu«. 24. i n 25. 8. jugoslovanski barvni f i lm »Amandus«. 26. i n 27. 8. ameriški barvni f i lm »Upornik brez razloga«.

Novo mesto »Krka«: 19. do 22. 8. angleški barvni f i lm »Strogo zaupno — iperess«. 23. do 25. 8. jugoslovanski f i lm »Svetovljan«.

R ibn ica : 20. in 21. 8. mehiški-špansko-italijanski barvni f i lm »Lopovi ranča Časa Grande«.

Sevnica: 20. in 21. 8. ameriški f i lm »Had«.

Sodražica: 20. i n 21. 8. ameriški barvni f i lm »Dvoboj na soncu«.

Šentjernej: 20. i n 21. 8. f i lm »Trideset let smeha«.

Trebnje: 20. i n 21. 8. ital i jan­sk i barvni f i lm »Kapitan Ogenj«.

Jože Sašek s Pangerč grma 15, Stopiče, obžalujem dejanje, k i sem ga v razburjenju napravi l tov. Jožefi Nose iz Gabr ja 41, Brusn i ­ce, i n se j i zahvaljujem, da je od­stopi la od tožbe.

Prek l icu jem vse trditve i n žaljiv­ke, k i sem j i h izrekel prot i novi­nar ju Jožetu P r i m c u 7. avgusta 1966 v gost i lni »Kmet« v Kočevju in tud i v d rug ih dneh v raznih gostiščih. Janez Zgonc, Kočevje, Ko lodvorska J I

Ana Mirtič, Sela p r i Zajčjem vrhu 9, Stopiče, prepovedujem vsako vožnjo, hojo i n pašo po mo­jem posestvu. K d o r tega prek l i ca ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.

Obžalujem besede, izrečene Ma­rici i n V i l i j u Zubaku ter se zahva­l jujem, da sta odstopi la od tožbe. Alojz Ašič, Krško, Nova Resa 6.

Z NOVOMEŠKE PORODNišNiCE&uI

Pretekl i teden so v novomeški porodnišnici rodi le: K r i s t i n a Maj ­cen i z Drage — Jožeta, Terezi ja Kržič iz Puščave — Mar t ino , Te­rezija Slapničar iz Straže — An­drejo, Ka ta r ina F la jn ik iz Hra­sta — Jožeta i n Ivanko, Pavla Pav l in iz Podhoste — Zvonko, An­gela škrbe iz Stavce vasi — Jel­ko, Just ina Bobnar iz Srednjega Globodola — Jožeta, Frančiška Hočevar iz Brezovice — Simona, Pavla Gorenc iz Jablana —- Andre­ja , Ka ta r ina Kramaršuč iz Straže — Renato, Ivanka Mitrovič i z Čr­noml ja — dekl ico, Mar i j a Jarc iz Vel ikega L ipovca — dečka, Ana Gorišek s Križnjega vrha — deč­ka , i n Ivanka Lav r in iz Mihel je vasi — dečka.

Z avtom 100 m po strmini

14. avgusta je vozi la S lavka Poz-nič iz Domžal osebni avto iz čr-mošnjic prot i Novemu mestu. V nepreglednem ov inku je zapeljala čez cestni rob. Voz i lo se je zn;iš-lo na st rmin i i n je začelo drve­t i v dol ino. Po 100 m se je na travnatem bregu ustavi lo, ne da bi se voznici in potn ikom kaj zgodilo Gmotna škoda znaša oko­l i 2500 Nd in .

N a podlagi 10. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. 1. S F R J št. 43/65) v soglasju s skupščino občine Kočevje razpisuje:

STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE J A V N O D R A Ž B O za prodajo naslednjih nepremičnin:

1. STANOVANJSKA HIŠA v Kočevju, trg svobode št. 41, M stoji na stav. parcel i št. 73, vlož. št. 163 k. o. Kočevje Izkl icna cena je 23.970,00 N d i n

2. S T A N O V A N J S K A HIŠA v Kočevju, Trg svobode št. 52, k i stoj i na stav. oarc. št. 22, vlož. št. 1457 k. o. Kočevje. Izkl icna cena je 36.808.00 Nd in

3. S T A N O V A N J S K A HIŠA z gospodarskim poslopjem v Dol­nj ih Ložinah št. 1, k i stoj i na stav. pare. št. 73/3, vlož. št. 560 k. o. Kob l a r j i . Izkl icna cena je 3.872,00 Nd in . Stanovanjske hiše so nastanjene. Dražba bo 27. avgusta 1966 ob 10. ur i v prostor ih Stano­vanjskega podjetja Kočevje v Kočevju, L jubl janska c. 19/1. Interesenti s i hiše lahko ogledajo. Podrobnejše podatke

dobe pr i Stanovanjskem podjetju Kočevje v delovnem času. Pred l ic i taci jo je treba položiti varščino v višini 10 % iz-klice cene, i n sicer na žiro račun 513-1-559 a l i neposredno l i c i taci j sk i komis i j i .

T O R E K , 23. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Sprehod z ve l ik imi zabavnimi orkestr i . 11.00 Poročila in Turistični napot­k i za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasve­t i — D r . M i l a n Dolenc: Vzreja žrebet. 12.40 Dobr i znanci i n an sambel Andreja B lumauer ja . 13.15 Obvesti la in zabavna glasba. 14.05 Sredi poletja. 15.40 V torek na svidenje. 18.15 V r t imo globus za­bavnih melodi j . 20.00 Poje Uči­teljski pevski zbor. 20.20 Radi j ­ska igra — Štefan Bekeffv: Pes, k i m u je gospod Bozz i ime. 21.35 Iz fonoteke radia Koper .

S R E D A , 24. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.15 K a j so peli otroci v preteklem šolskem letu. 9.30 G o d a l a , v ritmu 10.45 človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje go ste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Inž. Lojze F u n k l : Gozdno ;n lesno gospodar­stvo v srednjeročnem programu razvoja. 12.40 Slovenske narodne pesmi . 14.05 Lahka glasba. 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n po­zdravljajo. 15.30 črnske duhovne pesmi i n izraelske pesmi 17.05 N a ob isku p r i Leošu Janačku. 18.15 Iz naših študijev. 20.00 G iu-seppe Ve rd i : Rigoletto. 22.50 L i ­terarni nokturno.

ČETRTEK, 25. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Lepe me­lodije. 10.15 Iz treh slovenskih oper. 11.00 Poročila i n Turistični napotki za tuje goste. 11.15 N i ­maš prednost i ! 12.30 Kme t i j s k i nasveti — Inž. M i l a n Erjavec:

Rejsko delo v Pomur ju naoredu-je. 12.40 čez hr ib i n do l . 14.05 Orkester R T V Ljubl jana vara predstavlja. 15.40 Li terarni spre­hod. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Paleta operetnih melodi j . 20.00 četrtkov večer domačih pes­mi in napevov. Izvajajo: Ansam­bel Avsenik — Tr io Rud i ja Bar-dorferja i n Kvartet Zvonček — Trlo Jožeta Krežeta — Koroški akademski oktet.

RADIO BREŽICE N E D E L J A , 21. avgusta: 10.20 —

Poročila — Stane Škalor: Nekaj ml«H o osnutku zakona o f inanci­ranju izobraževanja i n vzgoje v Slovenij i — E r i k Sla.tner, d ip l . ekonomist: Rezultati gospodarje­nja ob pollet ju v občini Brežice — Ta teden v Delavski enotnosti — Za naše kmetovalce: inž. V lado Kovačič: Pr iprava v insk ih sodov — Deset minut, narodno zabavne glasbe z Vese l imi vandrovčki ter Brežiškimi fanti — Ma.gnetofonski zapis: Razgovor z ravnatelj ico šol­skega centra za blagovni promet tovarišico El izabeto Ušina — Po­zor, nimaš prednosti ! — Pogovor s poslušalci — Obvesti la in spo­red kinematografov. 13.05 — Ob­čani čestitajo l n pozdravljajo. 14.00 — Turistično propagandna glasbena oddaja.

T O R E K , 23. A V G U S T A : 20.00 — Obvest i la in f i lmsk i pregled. 20.10 — F i l m s k a vzgoja: švedski f i l m . 20.20 — Glasbena oddaja: I zbra l i ste sam i .

Z mopedom v osebni avto

Vera Djordjevič iz Brežic, kan­d idatka za voznika osebnega avto­mobi la , je 8. avgusta popoldne vo­zi la v spremstvu inštruktorja Iva­na Božiča iz Brežic. N a cesti III. reda p r i k lavnic i v Brežicah je na desni strani vozi lo ustavi la . V tem trenutku se je zaletel v njo mo-pedist Ivan M i l e r iz Župelevca p r i Brežicah. P r i padcu je b i l lo laže poškodovan, na avtomobi lu pa je povzročil okrog 150 N d i n mate­r ialne škode.

Brez vednosti staršev vzel avto in ga razbil 9. avgusta popoldne je 14-letnd

Stojan Lebar, doma iz Čateža, brez vednosti staršev vzel osebni avto­mob i l i n se s pri jatel jem Janezom Kulčanom odpeljal po po l j sk i pot i ob savskem nasipu v Čatežu. Za­radi prehitre vožnje ga je zaneslo v levo na nasip, kjer se je pre­v rn i l na streho, od tu na pot, se ponovno prevrni l in obstal pod potjo na kolesih. N a srečo sta b i ­la oba le laže poškodovana. N a avtomobi lu je za oko l i 15.000 N d i n škode.

Motorist se je zaletel v konjsko vprego

N a cesta I I I . reda v naselju S l i -novce p r i Kostanjevic i se je 10. avgusta zjutraj pr ipet i la prometna nesreča. Voznik motornega kolesa Alojz Smukovič iz Podbočja je pe­l ja l od doma prot i Kostanjev ic i . N a nepreglednem ov inku je iz ne­znanih vzrokov zapeljal na levo stran ceste i n se zaletel v konjsko vprego Janeza Pavloviča iz Gor­nje Pirošicc p r i Cerkl jah ob K r k i . Padel je pod konja i n obležal v nezavesti. Takoj je b i l odpeljan v novomeško bolnišnico. Tud i konj je dob i l poškodbe. — Mater ia lna škoda je neznatna.

Nepreviden na parkirnem prostoru Avstr i jsk i državljan Johann Po­

slušen z Dunaja je 10. avgusta po­poldne park i ra l p r i bencinski čr­pa lk i v Čatežu. K o je s kombi­jem hotel odpeljati s prostora, je zadel v osebni avtomobi l , last Mu ja Ljubi janca iz Bosanske Gra­diške. N a obeh vozi l ih je povzro­čil aa okol i 800 N d i n škode.

Trčenje kolesarjev P r i dijaškem domu v Brežicah

sta 11. avgusta zjutraj trčila ko­lesarja Jože Kovač, -star 15 let, iz Čateža i n Ivanka Slopšek iz Brezine. P r v i je vozi l iz Čateža prot i Brežicam in zavijal v Sej-marsko ul ico , Slopškova pa je pr i ­peljala po Prešernovi u l i c i in tudi zavijala v isto u l ico . P r i trčenju se n i nihče poškodoval, na kole­s ih pa je za 30 Nd in škode.

SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk

MONTAŽA — N A V O D I L A — G A R A N C I J A — TEHNIČNI S E R V I S

V S E I N F O R M A C I J E D O B I T E P R I

BRAČKO, N O V O M E S T O , Rii irovska 7

PEROTTI-EXPORT S. F R A N C E S C O 41, T R S T

Trčenje na parkirnem prostoru

Franc Lapuh iz Brezine je U . avgusta dopoldne hotel speljati s parkirnega prostora na cesti P r v ih borcev v Brežicah. V tem se m u je postavi l za vozilo voznik oseb­nega avtomobila Stjepan Sostarec iz Zagreba, k i je na tem mestu hotel park i ra t i . Prišlo je do rahle­ga trčenja. Gmotna škoda na obeh voz i l ih je ocenjena na 30 N d i n .

Nenadno prečkanje ceste

Voznica mopeda Vera A rh iz Ve­likega Podloga je 11. avgusta po­poldne vozi la po Gubčevi cesti v Krškem. Iz gostilne »Vanič« ja nenadoma prišel Branko Perec iz Krškega i n prečkal cesto, ne da b i pogledal če je prosta, čeprav se mu je Arhova umakn i l a v levo, nesreče n i mogla preprečiti. Padla je po cesti i n se teže poškodovala. Odpeljana je b i l a v brežiško bol­nišnico. Pešec, k i je ostal nepo­škodovan, je po nesreči pobegnil .

Neznani voznik pobegnil

N a tretjerazredni cesti v Jeseni-eah na Dolenjskem se je 14. av­gusta zjutraj zgodila manjša pro­metna nesreča. Iz Bregane prot i Brežicam je vozi l voznik osebne­ga avtomobi la Ivan Fa l i ca iz Za­greba. N a nepreglednem ov inku se je srečal z neznanim voznikom osebnega avtomobila V W , k i je pripel ja l preveč po levi strani in pr i srečanju oplazi l njegovo vozi­lo. Po dejanju je pobegnil prot i Samoboru. N a vozi lu, last Falioe, je povzročil za okol i 900 N d i n gmotne škode.

Motorist in kolesarka sta trčila

Kolesarka K r i s t i n a K lobasa iz Brestanice je 14. avgusta dopol­dne peljala po cesti v smeri D o l . Lcskovca. Po prednostni cesti H I . reda v Brestanic i je pripel ja l voz­nik motornega kolesa Maks Ursič iz Rožnega, k i je zavijal v desno prav v trenutku, ko je kolesarka zavijala na prednostno cesto. P r i trčenju je bi la kolesarka teze po­škodovana. Materialne škode je za približno 60 Nd in .

Avto prevrnjen na streho

Hudo prometno nesrečo na av­tomobi lski cesti med Mačkovcem in Karte l jev im so 14. avgusta do­poldne doživeli G l o r i a Bate l la i n njeni sopotniki Iz Itali je. K o so se peljal i po k lancu, je voznica izgubila oblast nad k r m i l o m oseb­nega avtomobi la in zapeljala v usek. Vozi lo se je odbi lo, se pre­vrni lo in obstalo na strehi sre­di ceste. V s i štirje potnik i so mo­ral i iskati zdraviliško pomoč v novomeški bolnišnici. Voznico Glor io Batel la so odpeljal i v bol­nišnico, ko je b i la v lezavesti. škodo na osebnem avtomobi lu ce­nijo na 10.000 N d i n .

^OBVESTILA § VSA S T R U G A R K K A D E L A , gar­

niture gumi vozov ter ostala razna dela, kot tudi napajalnike, že tudi narejene, izdeluje Ka r e l B latn ik , kovaštvo, Ivančna gorica.

OBVEŠČAM V S E K M E T E i n dobavitelje žita, da imam na za­logi kvalitetno moko vseh vrst in druge mlevske izdelke za zameno za žito. Mer ica a l i plačilo v denar­ju po stari tar i f i . M l i n Kovači č, Novo mesto.

O B V E S T I L O

O s n o v n a šola v K o s t a n j e v i c i b i p o g o d b e n o v z e l a z a šolsko l e t o 1966/67 učitelja angleščine, k i b i se t r i k r a t n a t eden v o z i l n a d e l o v n o me­s t o v K o s t a n j e v i c o . Z a začasno z a p o s l i t e v s p r e j ­m e m o t u d i absolventa, k i dobro obvlada angle­ški jezik. P o n u d b e s p r e j e m a m o d o za s edbe de­l o v n e g a m e s t a . P lačamo p o d o g o v o r u .

Svet osnovne šole Kostanjevica na K r k i

DOLENJSKI U S T L A S T N I K I IN I Z D A J A T E L J I : Občinski odbori S Z D L Bre­

žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Me t l i ka , Novd mesto, R * D ' niča, Sevnica i n Trebnje.

U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R : Tone Gošnik (glavni i n odgovorni urednik ) , R i a Bačer, Miloš Jakopec, Mar jan Legat > Mar jan Moškon, Jože Pr ime, Jožica Teppev i n Ivan Z o n •

IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (jg star ih dinarjev) — Letna naročnina 20 novih dinarjev• iwy star ih dinarjev) , pol letna 10 novih dinarjev (1000 s ^ n i narjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo S '^tAtarle dinarjev (3750 star ih dinarjev) oz iroma 3 ameriške a ° ' V 9

— Tekoči račun p r i podružnici S D K v Novem mestu: » * j — N A S L O V UREDNIŠTVA I N U P R A V E : Novo mesto, u » trg 3 — Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 — R°k/?P' „ELO fotografij ne vračamo — T I S K A : časopisno podjetje v L jub l jan i