Novo mesto, 26. avgusta 1955

Stev. 34 Leto 6

L u . » n i i k ) lu Udaj t t te i j i . Okraju) u<lt>ori š'AUL Črnomel j , rwćt:v]e in Novo mesto. - kirnja vsuk petek — Urejuje ureduiiki odbur. — Odgovora! urednik Tone ( lošuik — Tiska rUkarua »Sloven-• kega poročevalca« v Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo iu uprava: Novo mesto Cesta komandanta Staneta 25. — roini predal 33. - Telefon uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri \le>tni hranilnici v Novem me«iu hlb-H-T-24 - Leina n ' <" »na.*" i«'> rt i t. II . .I ' ,TI,m un rTm » - • • r i l i - n « ip« . n j e

p l a č l j i v a vnaprej. — Za inozemstvo 900 din oz. 3 a m e r i š k e dolarje

Dolenjski Tednik okrajev Č r n o m e l j , K o č e v j e in Novo mes to

CENA 10 DIN

B e l o k r a n j s k i m a r m o r Po 7 din za kilogram

B r e z pot rebnega o rod ja i n o p r e m e in z m a j h n i m š t e v i l o m l j u d i je p r i č e l o p red nekaj let i n o v o u s t a n o v l j e n o podjetje i z ­k o r i š č a t i l e ž i š č e p rvov r s tnega m a r m o r j a , k i ga je prej i z ­k o r i š č a l p r i v a t n i k . T a k o je b i l o z o p r e m o vse do l an i , č e p r a v je k o l e k t i v v d v e h le t ih na ras t e l na 21 l j u d i . P r v i s t roj , k i so ga d o b i l i l a n i , je b i l v r t a l n i s t roj s sesa lcem za p r a h , k i so ga k u p i l i iz re­p u b l i š k e p o m o č i B e l i k r a j i n i . K e r je t r eba kose k a m n a d v i ­ga t i z g lobine , so s i o m i s l i l i p r i m i t i v n o d v i g a l o n a v i t e l na r o č n i pogon. D v i g a l o so l a n i i z b o l j š a l i , sedaj poganja d v i g a l o e l e k t r i č n i motor . .Do 10.000 k g t e ž k e kose dv iga jo z n j i m iz 8 do 10 m e t r o v g l o ­b o k e jame, k j e r l o m i j o m a r ­mor .

Dolenjska zemlja je bogata na m a r s i č e m . Mnogo njenih zemeljskih zakladov ž e i z k o r i š č a m o , nekatera odkrivamo v zadnjem č a s u , marsikaj pa še ležj ne­odkritega v njenih plasteh. Med take, že odkrite na­ravne zaklade n a š e Dolenjske spada tudi belokranjski marmor pri Gradacu, ki smo ga pr iče l i i zkor iščat i pred leti. G r a d a š k o podjetje » M a r m o r « se naglo v e č a ; č e p r a v je t e h n i č n o še slabo opremljeno, že i z v a ž a svoje izdelke ne samo na d o m a č i , ampak tudi na tuji trg. Š e letos pa se bo podjetje toliko t e h n i č n o izpo­polnilo, da bo lahko m o č n o dvignilo svojo proizvodnjo in kvaliteto ter lahko vsaj deloma zadostilo vedno v e č j e m u p o v p r a š e v a n j u po tem belokranjskem mar­morju doma in v tujini.

u p o r a b i l i za i z d e l a v o u m e t n e ­ga k a m n a . K a k o potreben b i b i l podje t ju d r o b i l e c za tak odpadn i k a m e n , soj b i ta k a ­men gotovo l a h k o p roda l i d o ­ma i n na t u j i h t r ž i š č i h .

Z a v e č j e b loke fega m a r ­mor ja se z l a s t i z a n i m a j o ame­r i š k i k u p c i . N j i m bodo l a h k o š e l e sedaj us t reg l i , k o bodo v pogonu ž a g e . Z r o č n o obde-

obdelujejo gradaški marmor

K o l e k t i v » M a r m o r j a « je že na ra s t e l na 41 l j u d i . P r a v k a r n a m e š č a j o dve žag i n a m o t o r n i pogon za rezanje k a m n a — v e č j o v k a m n o l o m u za r e z a ­nje b lokov iz skale , k i so jo o d k o p a l i , m a n j š o pa za obde­l a v o b lokov zunaj i n za r e ­zanje p lošč . Zda j š e l e bo p o d ­l e t i ? l a h k o p o v e č a l o p r o i z v o d ­njo in d o b a v l j a l o m a r m o r n e kose in b loke ter p l o š č e po že l i i k u p c a .

P r e d k r a t k i m so pos la l i za p o i z k u š n j o v N e m č i j o vagon o d p a d n i h kosov, to je d rob i r j a , k i odpade p r i o b d e l a v i b l o ­k o v . P o 7 d i n so d o b i l i zanj . T a k e g a k a m n a l a h k o takoj na­lož i jo v e č vagonov . V N e m č i j i bodo ta k a m e n z d r o b i l i i n

l avo gre mnogo p r e p o č a s i . P o ­leg i z d e l a v e s p o m e n i k o v i n d r u g i h n a p r a v iz m a r m o r j a po n a r o č i l u , podjet je dobav l j a v e č j e i n m a n j š e kose v g rob i o b d e l a v i r a z n i m podjet jem. G l a v n i od jemalec k o s o v je podjetje istega i m e n a v L j u b ­l j a n i , v ka te rega ses tavu je b i lo prej tud i g r a d a š k o pod­jetje.

Marmor tud* pri Adlešičih V č a s u , k o se podjetje v

G r a d a c u r a z š i r j a i n p r i p r a v ­l j a na s m o t r n o i n donosno i z k o r i š č a n j e m a r m o r j a , k i so ga tu , ko t k a ž e , n e i z č r p n e i a l o g e — saj sega l ež i š če vse do v a s i V r a n o v i č e , č e ne š e d l j e — pa so t u d i p r i A d l e -

š ič ih o d k r i l i l e ž i š č a m a r m o r j a . A n a l i z a je pokaza la , d a je t u d i ta m a r m o r dobre kva l i t e t e . P rednos t tega n a h a j a l i š č a pa je š e v tem, da lež i v h r i b in je t ako i z k o r i š č a n j e mnogo l a ž e ko t p r i G r a d a c u , k j e r je t reba k a m e n d v i g a t i iz g l o ­bine. G r a d a š k o podjetje , je p r i č e l o z o d k r i v a n j e m naha­j a l i š č a p r i A d l e š i č i h , d a ugo­tov i jo k o l i č i n e . R a z v o j k a m n o ­s e š k e g a podjet ja p r i A d l e š i č i h bi b i l v e l i k e g a pomena za r ad i zapos l i tve odv i sne d e l o v n e sile,

k i jo je p r a v v t em k o n c u v e ­l i k o . P r i o d k r i v a n j u naha ja ­l i šča je podjetje zapos l i l o d o ­m a č i n e , vendar , kot za t r ju je jo v podjet ju , n i č ka j l a h k o ne dobe de lovne si le . B a j e p r e ­m a l o p l a č a j o . R a z u m l j i v o je, da z a č e t n a p l a č a n e s t r o k o v ­nega d e l a v c a ne more b i t i ve­l i k a . Podje t je m o r a p l a č a t i v s k l a d u s t a r i f n i m p r a v i l n i k o m in s tor i lnos t jo .

D o b r a s t ran g r a d a š k e g a »Marmorja« je v tem, d a s k r b i za s t r o k o v n o , i zobrazbo č l a n o v k o l e k t i v a i n s i t ako vzga ja po t rebn i k a d e r za p o v e č a n o p ro izvodnjo . T r e b a je p r i p o m ­n i t i , da s t rokovnega k a d r a k a m n o s e š k e otroke v B e l i k r a ­j i n i skora j n i b i l o . T a k o sedaj z r azvo jem podjet ja raste t u d i s t r o k o v n i kade r . D e l n a m e h a ­n izac i j a obra ta , k i bo s t ek la še letos, bo o m o g o č i l a h i t r e j š i razvoj » M a r m o r j a « , k i i m a vse pot rebne pogoje, da se r azv i j e v v e l i k o i n donosno podiet je .

P. R.

Zadnja seja LO MO Novo mesto

18. avgusta deseta redna ljudskega odbora mestne obč ine Novo mesto in zadnja, ker s p r v i m septembrofh prevzame posle novi obč insk i l judski o d ­bor, izvol jen iz obč insk ih l j u d ­skih odborov dosedanjih občin , ki se združ i jo v novo, ve l iko n o v o m e š k o o b č i n o — k o m u n o .

Z maršalom Titom ti a vojaških vajah Kočevju

O v e l i k i h v o j a š k i h vajah na p o d r o č j u K o č e v s k e g a Roga, k i se j i h je ude lež i l tudi V r h o v n i komandant t o v a r i š Ti to , smo kra tko že po roča l i . P r i n a š a m o pa še zanimiv opis n a š e g a do­p isn ika iz K o č e v j a , k i je p r i ­sostvoval vajam.

»V ponedeljek 15. avgusta zjutraj sem se s skupino rezerv­n i h oficir jev in pr ipadnikov ljudske oblasti odpeljal na k t '8 i , k i je b i l do ločen za vaje. Vede­l i smo, da bo prisostvoval va ­j am tudi m a r š a l Tito. Za gle­dalce je b i l do ločen poseben prostor, od koder je b i l lep raz­gled na pozor i šče vaj. Ta pro-gtor je b i l dobro ozvočen in iz glavne komande so nas po zvoč­

n i k u sproti obvešča l i o poteku vaj. Napadal i so »rdeči«, »plavi« pa so b i l i v obrambi. P r a v z a ­prav so obrambo »plavih« pred­stavljale lesene 'figure. Točno ob 10. ur i se je p r i č e l a ar t i le r i j ska p r ip rava . Iz ve l ike daljave je p r i če lo 50 t e ž k i h topov obstre­ljevati do ločen prostor z izred­no točnos t jo . Po n j ihovi p r ip ra ­v i je šla v »napad« pehota »rdečih« ob zaščit i t e žk ih tan­kov. Nale te l i so na m o č a n od­por »plavih«; moral i so se umakni t i in pokl ica t i aviacijo. Po njeni in te rvenci j i z bomba­mi so šli »rdeči« ponovno v na­pad ter v naskoku osvoj i l i polo­žaje »plavih.« P r i vaji so sode­loval i vsi rodovi kopenske v o j -

Živinorejska razstava v Mokronogu Ziv.noreja ima v mokronoJkem

okolišu vse pogoje, da se razvije v re« koristno gospodarsko pano-Rf), T o so sprevvdeli kmetovalci sami in ustanovili lani pri K Z femnortjalti odsek, ki ic že v kratkem času pokazal uspehe Nema »a je naivečji uspeh prav v tem, da so živinorejci dot« 11 ve se!je za rejo plemensko čiste ži­vine, k i ie danes veliko vredna.

V nedeljo 14. avgusta smo v i -

Uredniftlvo

Dolenjskega Usta razpisuje mesto

SODELAVCA -NOVINARJA

Sprejmemo tudi z ače tn i ­ca, i/1 Ima smisel in ve-selj« za n o v i « i a r 9 k o delo pLača po dogo* o r u Po­nudbe z Izč rpn im živl je­njepisom In opisom do*e-d n n W & delil 1e treba

poslati u r e d n i š t v u ,

»Dolen jskega Hstft«, Novo mesto, poŠt. pred 33

deli v Mokronogu lepo razstavo rodovn ike živine. Živinorejci iz K Z Mokronog so že ob sedmih zjurrai čali.ili na sejmišču. 7. vino so po večini prav lajo očistili in tudi nakrmili .

Occnievalna ko-musiij« je naj­prej ocenila krave, nato pa ?e osrtailo živino.' Za tri najbolje oce­njene krave, teMce in bikce so rejci prejeli lepe nagrade. Za naj­bolje ocenjeno žival je dal mo-kronoŠk.i živinore-jski. odsek 5.0C0 dlifl, druga nagrada je bila 3.000 in trerja 2.000 din.

!>ploh lahko rečemo, da je bilo na ra/stavi. mnogo lepih H v a l i , kar priča o prizadevnosti mokro-ninkih živinorejcev.

K. Z.

V R E M E i% fas od 26. avg. do 4. sept.

Približno do 2 septembra ne­stalno s pogostimi pndav namf. vendar bo prevladovalo sončno vreme, padavine pa bodo v gd?vnem le krajevne oz. kratko­trajne. Po 2, septembru bo U»*o vreme.

je b i l a ena in t r i - J N a tej seji je l judski odbor seja dosedanjega : mestne o b č i m pregledal in po­

t rd i l zak l jučn i r a č u n p r o r a č u n a mestne občine Novo mesto. R a ­čun izkazuje, da so b i l dohodki večj i za 1,188. :00 din kot je bi lo predvideno £ p r o r a č u n u , za prav toliko },a so se poveča l i tudi izdatki . Nadalje je l judski odbor mestne obč ine na tej seji odobri! jamstvo za kredi t pod­jetju »Zeleznlna« v v i š in i 100.000 din. K r e d i t je k r a t k o r o č e n . Odobr i l je tu.H prenos lastnine iz sp lošnega judskega premo­ženja na p r i j e t j e »Kremen« . Gre za stavbe na cesti K o m a n ­danta Stan-etj nasproti lekarne, k i jo je d o g r a d i o podjetje » K r e ­men« ter iona v njej že svoje upravne prostore.

S to sejo je l judsk i odbor mestne obč ine , k i je b i l izvol jen jeseni 1952, zak l juč i l svoje de­lo.. K d o r k o l i je kdaj ocenjeval to delo, bo mora l p r izna t i , da je Novo mesto v tem času ne­verjetno napredovalo v vsakem pogledu. Največ j i uspeh je novi vodovod, pomembna je urejena cesta, pa rk i , most čez K r k o in še vrsta d rug ih pr idobi tev me­sta. Z las t i so ve l ik korak nare­di la v tem času podjetja na ob­močju mesta, od ka te r ih so b i l a nekatera že na zelo š ibk ih no­gah. Res je, da so b i l i za ta splošni napredek mesta v tem ččisu dobri ekonomski pogoji kot posledica gospodarskega razvoja v naš i d r žav i , vendar je tudi l judski odbor mestne obč i ­ne s predsednikom t o v a r i š e m Andri janiče-m pr ispeval temu poletu in napredku s svoj im delom in p r a v i l n i m vodstvom znaten delež . To mu je bi lo omogočeno tudi zaradi podpore vol ivcev, k i so na sp lo šno pra­vi lno ceni l i napore ljudskega odbora.

38 MILIJONOV ZA STANOVA­NJA, V KARLOVCU

L j u d s k i odbor mestne obč ine [ Ka r lovac je na zadnji skupni j seji obeh zborov 15. avgusta j sprejel sklep, da s k red i tom j podpre pr iva tno ponudo za gradnjo stanovanj. V ta namen je odobr i l ves razpo lož l j iv i k r e ­dit, v znesku 38 mi l i jonov d in , k i ga bodo dob i l i p r iva tn i gra­di te l j i s tanovanjskh h i š kot po­sojilo. K o t p r i nas, je tudi v K a r l o v c u ve l iko p r iva tn ih inte­resentov za tak kredit , medtem (kot p o r o č a K a r l o v a č k i tjednik) ko med podjetji za ta kredi t n i zanimanja.

ske i n letalstva, uporabl ja l i pa so i zk l jučno vojno razstrel ivo.

Ko t dopisnik bi b i l rad dob i l č imveč podrobnosti o va j i . P r e d ­vsem sem si želel spet videti m a r š a l a Ti ta . P r o s i l sem dovo­ljenje, da bi smel i t i v b l iž ino š taba , toda of ic i r me je opozo­r i l na s t r aže , k i me verjetno ne bodo pustile zraven. N o v i n a r ­ska radovednost me je gnala, da sem se podal proti š t abu na lastno pest. Toda k m a l u sem naletel na budnega s t r a ž a r j a , k i me je napoti l nazaj. Izognil sem

mu v ve l ikem loku in šel k večj i skupini s t r a ž a r j e v , kjer sem uspel. S t a r e š i n a s t r a ž a r j e v me je po p r e j š n j e m obvest i lu v spremstvu s t r a ž a r j a poslal v š tab . Narodni heroj Janko Se-k i r n i k me je lepo sprejel in me predstavi l č l a n o m š taba . L j u ­beznivo je odgovarjal na moja v p r a š a n j a in zvedel- sem vse, kar sem želel . Mar ša l Ti to je bil takrat nekol iko više . B i l je. kot so mi povedal i v š t abu , i z ­redno zadovoljen z vajami , z l a ­sti s prec iznim streljanjem top­n i š tva . Na majhnem prostoru, kjer je padlo na t i soče vseh mogoč ih izstrelkov iz daljave več ko 8 k m , je stal senik poln sena. Naloga je b i la , da mora senik navz l ic tomu ostati cel, ln ostal je cel , okol i njega pa je bi lo vse razri to od š t ev i ln ih i z ­strelkov raz l i čn ih ka l ibrov .

Marša l T i to je hodi l po polo­žaju in se razgovarjal t vojaki in o f ic i r j i , k i so ga opominjal , na nevarnost od drobcev gra­nat, k i so eksplodirale v b l i ž : m S kolerfom od časopisa »Narod­na armija* sva bi la tu edina no­vinar ja . Pn k o n č a n i vaj i sva na­prosila Vrhovnega komandanta m a r š a l a Ti ta za njegovo mne­nje o vaji . Povedal nama je, da Je z vajo izredno zadovoljen, več pa bo povedal na sprejemu v Kočev ju Ob 6 ur i popoldan je b i l v Kočevju ve l ik sprejem, na katerega so b i l i povabl jeni na ibo l j š i vojaki in of icir j i ter p reds tavnik i mesta Kočev je . Ob tej p r i l i k i ]e m a r š a l Ti to še enkrat i z raz i l svoje zadovolj­stvo sp r i čo '-»llično uspelih vaj.-

M a t i j a Cel tn»ki

Seja M0 ZB v Novem mestu

V nedeljo 21. avgusta je bila v Novem mestu seja Mestnega odbora Zveze borcev, katere so se udeležiiili tudi zastopniki občin­skih odborov Z B Gotna vas, Oto-čec ki Mirna peč.

N a seji so se pogovorili o r>ro-slavi X I I . brigade, ki bo 3. »n 4. seotembra i Mokronogu in se je bodo udeležili tudi člani Z B no-vonte&e občine. Razpravlja!!, so rudi o perečem vprašaniu pobi­ranja članar ine, pri čemer so se najslabše izkazali novomeški te­reni, doČim ima Irca vas, Žabja vas, Bršliin in Ce^elnica že v celotfi prerano članar ino za vse i eto 1955.

M-

K0LESA SO NA PRVEM MESTU

Delavc i in us lužbenc i se vedno bolj pos lužu je jo p o t r o š n i š k i h kredi tov za nakup obleke, opre­me, radio aparatov, koles in podobnih predmetov. P o t r o š n i ­ški k red i t i p r i podružn ic i N a ­rodne banke v Novem mestu so dosegli vsoto skoraj 30 mi l i i onov i t n . Poleg tega je tudi Mestna hran i ln ica Novo mesto dala 927-tim kor i s tn ikom za nad 32 mi l i jonov din posojil.

Z a n i m i v a je namenska poraba p o t r o š n i š k i h kredi tov. V p r i ­merjavi z letom 1953 je šlo lani za nakup teksti la 40 odstotkov manj posoji l . Za n k u p radio aparatov se je poraba kredi tov dvign i la na 125 odstotkov, za nakup koles na 600 odstotkov, za nakup opreme pa na 110 od­stotkov.

Z A K L A D I B E L O K R A N J S K E Z E M L J E : gradaški kamnar obdeluje skoraj 10 ton težko skalo marmorja

Miha Počrvina-bivši španski borec - petdesetletni k 25. avgusta je praznoval v kro­

gu svoje družine in svojih sode­lavcev 50-letnico življenja pri-ljuhi)jeni tovariš Miha Počrvima, dobro poznan v vse] ožji in svr­si okolici dolenjske metropole. A'.J> i:>l'!-.mt, srk'si Špa-uski boteC, je zdaj direktor okrajnega zavo­da Za socialno zavarovanje, kjer uživa popolno zaupanje zavaro­vancev, kanjti tovariš Miha je

znan po svojem napredno kre-menitem in poštenem značaju.

Nas petdesetletnik je bil rojen 25. avgusta 1905 kot sin kmeč­kih staršev v Bivčni vasi, bli\zu Novega mesta. Kot o-frok 'števil­ne družine je ie v ranih letih z« če/ spoznavati, kako se mora. kmečki delavec v takratni druž­beni ureditvi z žulji in znojem

borki za vsaj skromni življenjski obs>id\nek. Ze kot mlad fant se je morail zaposliti s težkim gozd­nim delom, Nato je odšel služit svoj vojaški rok, potem pa ga je zadela doba brezposelnosti. Na lastni ktf&i ,t bi.dk o uliulU kri­vični socialni red stare Jugosla­vije in sprevidel, da v taki druž­beni u-reditvi delavski razred ne more živeti človeka dostojno živ­ljenje.

Misleč, da bo morda v tujini laže prišel do kruha, je kot 24-letni mladenič, leta 1929, odšel v irancijo. Rad bi bil prišel na delo v tovarne, ka<r na Dolenj­skem m mogel, pa tudi na tu­jem ni uspel. Zaposliti se je mo­tal kot delavec na parni žagi, kjer }€ zaslužil le za golo preživ­ljanje. Hotel se je vrniti na do­mačo grudo, pa ni imel denarja za pat. Tako je ostal zunaj, bil zidarski delavec, delavec v že­leznih rudnikih in podobno.

Nt čudno, da se je v takih življenjskih pogojih, v kaktšntb je živel, vneto za>nmial za delav­sko gihjnje; vstopil je v delav­sko sindikalno organizacijo in leta 1933 postal član Mednarod­ne Rdeče pomoči.

Ko je oblast odkrila to njego­vo delovanje, so ga kot revolu­cionarnega človeka začeli prega­njali, hktjprej so ga 1933 izgnali iz Pariza v južno Francijo. Ker }e pa tudi tukai} nadaljeval s poklicnim delom — pomagal re organizirati Itrajke, zlasti aktiv-

Lep napredek predvojaške vzgoie v kočevskem okraju

V k o č e v s k e m o k r a j u ]e nad 800 m l a d i n c e v v k l j u č e n i h v p r e d v o j a š k o vzgojo . O d tega odpade 310 m l a d i n c e v na pet d e l a v s k i h cen t rov , os ta l i pa ob i sku je jo le tno 15 do 20 d n e v ­no taborjenje. L e t o s je Sve t za k u l t u r o i n p rosve to skup-, no z v o j n i m o d s e k o m o r g a n i ­z i r a l dvo je t abor jen j : eno v K o č e v j u , k i je t r a j a lo do 15. avgus ta , i n d rugo v V e l i k i h L n š č a h , k i se je i s t i dan p r i ­če lo in bo t r a j a lo do konca mesec?. V k o č e v s k e m tabo­r i šču je b i l o 240 o b v e z n i k o v p r e d v o j a š k e vzgoje .

O r g n n i z n c i j a t a b o r i š č je b i l a v rodu , zato tud i uspeh ne more izos t r i l i . Z a opremo, o r o ž j e in druffo p r i p o m o č k e 7,a u s p e š e n pouk je poskrbe l v o j n i odsek. V t a b o r u je sko -mj popolno v o j a š k o ž i v l j e n j e Itot V te t i .TLA. D e ž u r s t v o re­dars tvo , p o ž n r s t v o . s t r a ž a in de lo zn n n s l r d n i i dnn se o d ­reja z d n e v n o zapovedjo . N o ­t r an j i red je povsem v n j n š k i D n e v n e vaje t rajajo do 7 u r jn sn precej nnpnrne . Snov . kt jn m o r n i o obv lndn t i V o r e t i č n o in p r ^ M i č n o . je r lnkni o b r e ž n a in t e ž k a . T u d i p red n va te l iskj k a ­der je letos pnspbno s k r b n o i z b r a n . To so sposobni oficiiji-

k o m u n l s t l , k i zna jo s k r b e t i za d i s c ip l i no , z r a v e n tega pa so p r a v i č n i , zato j i h i m a j o ob­v e z n i k i r a d i . P r e d a v a t e l j i i m a ­jo d n e v n o posve tovanja o d o ­s e ž e n i h uspeh ih i n p o m a n j k l j i ­vost i v d e l u . K o m a n d a n t t a ­bora kape tan L j u b o m i r M i j a -t o v i č in i n š p e k t o r p r e d v o j a š k e vzgoje L a d o T u r k d n e v n o k o n t r o l i r a t a p r edavan ja i n v a ­je. T a b o r je o b i s k a l tud i re­p u b l i š k i i n š p e k t o r za p r e d v o ­j a š k o vzgojo tov. P i c u l i n .

P o p o l d a n s k i č a s je d o l o č e n za pol i Lična p r edavan ja i n d ru ­

š t v e n o ž i v l j e n j e . P o l i t i č n a pre­d a v a n j a ima jo č l a n i ok ra jnega k o m i t e j a Z K S , m l a d i n e , l j u d ­ske t ehn ike i n d r u g i . I zda tna l n h v a l e v r e d n a je tud i p o m o č ga rn iz i j e J L A v R i b n i c i . G a r -n i z i j a je d a l a t aboru a k t i v ­nega o f i c i r j a , b o l n i č a r j a i n d v a k u h a r j a , p r a v tako pa je pomaga la z r azno op remo in m a t e r i a l o m .

V s e k a k o r je p red v o j a š k a vzgo ja na K o č e v s k e m dosegla v e l i k n a p r e d e k in d o k a z a l a , da je kos pos t av l j en i na log i .

Drago Debeljak

Novi občinski ljudski odbor Črnomlja. Na sliki sta tudi gosta: narodni heroj Jože Borštnar in podpredsednik O L O Novo mesto

Viktor Zupančič

no je sodeloval pri generalnem štrajku stavbenih delavcev — so ga leta 1935 izgnali z vseh pod-ročitj Franaje. Poslej je živel in opravljal razne druge naloge v Uegali. Pa tu-di kot ilegalnega naprednega političnega d^lmis so ga izslediii in zaprli, na do­kaj močno intervencijo sindikaia pa je bil izpuščen. To so bile težke razmere, v ka<tenh je žtvel nas tovariš Miha.

Leta 1936 se je začela šjKinska revolucija. Tovarii Miha je takoj začel pomagati prt zbiranju ma­terialne pomoči za prostovoljce, že prvo leto pa je postal tudi aktiven bone španske revoluci1-je. V krvavi borbi za ffravice delavskega razreda je bil ranjen in posledice teh borb čuti še da­nes. Kot desleden revolucionar in neustrašen borec je bil 1937 s-pretj&t v KP. Med NOB je bil v nemških in francoskih tabori­ščih.

Šele po osvoboditvi Jugoslavi­je in po večkratnih .poskusih se mu je posre&ilo, da se je vittil v domovino. Tiuli doma je vne­to nadaljeval svojo rez'olucionar-no dejavnost. Opravljal je razne funkcije pri okrožnem LO v Novem mestu, na ministrstvu za delo, pri oblastnem ljudskem od­boru, nato pa se je odzval vabi­lu domačih ljudi in prišel spet v Novo meslo, kjer je prevzel važ­ne in težke naloge domačega kra>ja. Kljub rahlemu zdravju je vestno, z vso požrtvovalnostjo t-i z veseljem vodil poverjeništvo za delo pri OLO in sekretariat Mestnega komileia v Novem me­stu. Ves čas je delavni Član seKtetairiata okrajnega komiteja K P, član okvajnega odbora S7.DL in član ostalih organiza­cij. Skratka — naš Miha je moi izredne dejavnosti, n^u-trud-Ijiv borec za razvoj in rast na­predne, socialistične domovme.

Tovariš Miha! Napisali smo to ob tvojem lepem živhienrskent jubileju, da poudarimo tvoje po­žrtvovalno dela, tvoi lik dosled­nega borca za srečo h naipredek socialistične domovine in človeške družbe. Poudariti pa moramo tu­di tovaviške odnose, ki jih »ms pri svojem delu do svojih sode­lavcev in do slehernega, s kate­rim prideš v stiik; vselej si pri­pravljen pomagati sočloveku ko­likor največ moreš.

Tovariš Miha! Tvoji sodelav­ci smo pono<ni na tvoje dotedi-me uspehe, kakor si upravičeno lahko ponosen t--idi sam 7,a 50-letnico ti iskreno fe&'t&no in ti ielhmo še novih u'.pehov, obe­nem pa tudi, da boš v krogu svo­te družine in ?ve<bih sodelavcev, doživel še veliko zadovoljnih in zdrav h let!

Ne pozabite, da ?am poravnana naročnina

famči brezplačno nezgodno zavarovanje!

St ran 2 »DOLENJSKI LIST« Stev. 34

Zgledni primer krepke rasti podjetja in kolektiva O d v e č je p o n o v n o p o u d a r ­

j a t i , k a k o v a ž n a so za nase gospodars tvo m a j h n a podjet ja , b o d i s i p r o i z v o d n a a l i u s l u ž -nos tna . T a k a podjet ja n i so v a ž n a samo z a r a d i u s l u g in d o b r i n , k i j i h daje jo d r u ž b i i n t ako dopo ln ju je jo i n d u s t r i j o , p a č pa š e zato, k e r se v n j i h v z g a j a s t r o k o v n i kade r . P r a v tega pa n a m š e bol j p r i m a n j ­ku j e kot podje t i j . D o b e r k o ­l e k t i v je t i s t i , k i raste s svo­j i m podjet jem, podjet je i n ko­l e k t i v pa rasteta t am, k je r so n a v o d i l n e m m e s t u p o ž r t v o ­v a l n i l judje .

Nas t anek , r a z v o j i n stanje n o v o m e š k e g a v o d o v o d n o - i n š t a l a c i j s k e g a podjet ja gorn jo t r ­d i t e v ponovno i n lepo potr­juje . Iz n i č je v neka j letih zras lo podjetje, k i je po svo j i z m o g l j i v o s t i že d a l e č preseglo po t rebe mes ta i n o k o l i c e in k i že p r e v z e m a i n o p r a v l j a de la svo je s t roke skora j po vsej D o ­l e n j s k i . T e s n i i n neus t r ezn i p r o s t o r i so g l a v n a o v i r a , da se podjet je n i š e bo l j r a z v i l o . V m a n j ko t pe t ih l e t i h je izš la i z podjet ja v r s t a i z u č e n i h p o ­m o č n i k o v te s icer r e d k e s t r o ­ke, podjetje s i je p r i d o b i l o o s n o v n a s reds tva in zaupanje n a r o č n i k o v , k o l e k t i v pa je na s p l o š n o z n a n po d o b r i z a v e d n i d e l o v n i d i s c i p l i n i . T u d i f i n a n č ­no je podjetje na t r d n i h nogah .

O b u s t a n o v i t v i podjet ja , o k ­t o b r a 1950, je š t e l k o l e k t i v le neka j l j u d i s t o v a r i š e m H e n ­r i k o m C i g o j e m na č e l u , k i je b i l i m e n o v a n za u p r a v n i k a . O d o s n o v n i h s redstev je pbfljetje t a k r a t i m e l o le neka j k l e š č , k l j u č i n r e z k a č za v i j a k e . K m a l u so nek je s t a k n i l i na k u p u starega ž e l e z a neka j ž e ­l e z n i h nog, na k a t e r i h so z l a s t n i m d e l o m v 600 d e l o v n i h u r a h i z d e l a l i po t rebno s t r u ž ­n ico na e l e k t r i č n i pogon. T a s t r u ž n i c a za v e č d e l o v n i h ope­rac i j p r eds t av l j a danes v r e d ­nost po ld rugega m i l i j o n a d i ­na r j ev . T a k o ko t s s t r u ž n i c o so se o s k r b e l i z o s t a l i m o r o d ­j e m i n s t ro j i . K a d a r n i b i l o zuna j nu jnega d e l a , so d e l a l i d o m a i n si u s t v a r j a l i o snovna s reds tva . O b z a k l j u č k u l a n ­skega le ta so p r e d s t a v l j a l a ta s r eds tva že v rednos t b l i z u 3 m i l i j o n e d i n a r j e v .

Praktična sadna škropilnica, izum upravnika Cigoja

N e k o n o v o m e š k o podjetje k o v i n s k e s t roke , kj sedaj ne obs to ja v e č , je ses tav i lo pred­r a č u n za d o l o č e n o d e l o v n o na logo v znesku 300.000 d i n . V o d o v o d n o - i n s t a l a c i j s k o p o d ­jet je pa je isto delo o p r a v i l o za 160.000 d i n i n n i de l a lo z i zgubo . P o z i m i , k o nt m o ž n o d e l a t i zuna j , se l o t i j o tud i t a k ; h del . samo da je z a s l u ž e k .

P o m e m b n o s tva r so Izde la l i l a n i p o z i m i po n a č r t u u p r a v ­n i k a C i g o j a : p o v s e m novo

PUTNIK SLOVENIJA NOVO MESTO

— opozarjamo vsa podjetja, ki nameravajo obiskati zagreb i k i velesejem od 2. do 13. septembra, da p r a v o č a s n o n a r o č i j o pri nas avtobus!

— organiziramo razne izlete in ostale prevoze z lastnim, modernim avobusom

— posredujemo najhitreje in najceneje potne liste in vi­ze vseh d r ž a v

— ž e l e z n i š k e vozovnice kupite pri nas v predprodaji

— če potujete na morje, ste brez skrbi, če s i nabavite vozne listke za ladjo pri nas

— p o s l u ž u j t e se n a š i h uslug pred vsakim potovanjem!

p r a k t i č n o sadno š k r o p i l n i c o , k i je t ud i , k a r je ze lo v a ž n o , zelo pocen i . P r a v z a p r a v so p r i n j e n i i z d e l a v i d e l a l i le š t i r j e č l a n i k o l e k t i v a . U p r a v n i k C i -goj , k i je v o d i l de lo , d v a p r i ­u č e n a va jenca i n p o m o č n i k . R a z e n posode za š k r o p i v o je vsa š k r o p i l n i c a iz s tarega ž e ­leza. P r i ce lo tn i r o č n i i z d e l a v i s tane o k o l i 27.000 d i n , i m a pa z m o g l j i v o s t 70 l i t r o v . J e i z ­r edno p r a k t i č n a n a p r a v a . P r e ­i z k u s i l jo je na r azne n a č i n e s a d j a r s k i s t r o k o v n j a k prof . F r a n M a l a s e k in se o n je j na jpohva lne j e Izraeli N j e n a posebnost, z a r a d i ka t e r e se r a z l o č u j e od d r u g i h p o d o b n i h š k r o p i l n i c , je v tem, da č r p a l ­k a de lu je na s t i sn jen i z r ak . Z r a k se n a č r p a v posebno po­sodo z r a v e n posode za t e k o ­č i n o do 3 a tmosfere i n po tem ž e n e š k r o p l j e n j e s a m a brez s ta lnega č r p a n j a t e k o č i n o do 25 m e t r o v v i soko . T o o m o g o č a , da l a h k o z n jo d e l a en s a m č l o v e k . Z a h r i b o v i t e p rede le b i b ' l a p r i p o r o č l j i v a n e k o l i k o m a n j š a š k r o p i l n i c a , toda po Istem i z u m u .

N a v p r a š a n j e , ka j ga j e na­po t i lo n a t a k o z a m i s e l i z d e ­l a v e sadne š k r o p i l n i c e , je C i -gov o d g o v o r i l , d a je r a z m i š ­l j a l , ka j b i l a h k o i z d e l o v a l o podjetje A g r o s e r v i s v Ž a b j i vas i v k o r i s t k m e t i j s t v a . P r i o s n u t k u za t ako š k r o p i l n i c o , k a t e r a s tane u v o ž e n a z regre­som 40 ods to tkov š e vedno o k o l i 30.000 d i n i n nI t ako p r a k t i č n a , je v z e l š t u d i j o t l a č n i h č r p a l k a h . N a pod lag i t akega š t u d i j a i n p r i m e r j a v p o s a m e z n i h t i p o v je p r i š e l do n a č r t a za to š k r o p i l n i c o .

T o pa n i C i g o j e v p r v i i z u m . Z e p r e d let i je n a p r a v i l s t roj za o b r a č a n j e o v r a t n i k o v i n p re j e l na s lov nova to r j a . Sedaj dela osnu tek ma jhne p revozne č r p a l k e za gno jn ico , k i obenem č r p a in š k r o p i . T a k a č r p a l k a ie po t rebna v s a k e m u h i š n e m u l a s t n i k u , bod i s i za p o l i v a n j e gnojnice po gno ju a l i za š k r o p l jenje v r t a l n podobne naloge. T a k o j k o bo d o p u š č a l č a s — in to bo ve r j e tno to z i m o — bo s s v o j i m k o l e k t i v o m ures ­n ič i l t u d i ta p r a k t i č n i n a č r t .

T a k o se t u d i v m a n j š e m p o d ­

je t ju u s t v a r j a j o lepe ln ko­r i s tne s t v a r i , k i i m a j o v e l i k pomen za gospodars tvo i n to poleg g l a v n e naloge , k i jo i m a podjetje. V o d o v o d n o - i n s t a l a ­c i j sko podjet je i m a č v r s t k o ­l e k t i v , k i š t e j e sedaj 14 č l a n o v . V č a s u svojega obs to ja se je i z u č i l o v podje t ju 11 p o m o č ­n i k o v te s t roke . V s i so n a p r a ­v i l i p r a k t i č n e i zp i t e s p r av d o b r i m uspehom, k a r je dokaz , da podjet je zelo s k r b i za vzgojo m l a d i h k a d r o v .

N i č s l a b š i pogoj i , ko t so b i l i za nas t anek in t ako k r e p a k r a z m a h tega podjet ja , obs ta ­jajo p r i nas povsod za vse v r s te d r u g i h podjet i j . G o r n j i o r i m e r n a m k a ž e , da zato n i t r eba p r a v n i č e s a r d rugega kot s amo nekaj p o ž r t v o v a l n i h l j u d i , k i ne ž e l e s amo sebi , r>ač na t u d i d r u g i m i n ce lo tn i d r u ž b i u s t v a r i t i b o l j š e ž i v ­l j en j ske pogoie . T a m , k j e r t rd i jo , d a podjet ja ne g redo da se ne i z p l a č a j o ln podobno, naj b i si v z e l i za v z o r t ako Dodjetie, k o t je v o d o v o d n o -i n s t a l a c i j s k o v N o v e m mestu .

Kaj pravijo na to Žužemberčani? Svojevrsten dogodek je v zad­

njem mesecu zasenč i l vse v a ž ­nejše trenutke d r u ž b e n e g a ž iv­ljenja v Ž u ž e m b e r k u : prodaja mladinske harmonike za prepro­ge na o b č i n s k e m l judskem od­boru. P r a h , k i ga je dv igni lo samovoljno dejanje obč inskega u s l u ž b e n c a tov. Suhadoln ika , je p r ek r i l pomen ustanovitve nove obč ine , v p r a š a n j e loka ln ih pod­jetij v Ž u ž e m b e r k u i td. Š e s t d e ­set mladincev in mladink je na •sestanku konec ju l i j a ostro k r i -' i z i r a lo samovoljo, zaradi katere <e mladinska organizacija ob harmoniko, edino razvedr i lo , .k: <?a je mlad ina imela. Takole je oo roča l o tem dopisnik S lavko Hotko, k i p r a v i :

»Brez predhodnega obvesti la ali sporazuma je u s l u ž b e n e c ob­čine tov. Suhadoln ik mladinsko harmoniko prodal za dve pre­progi, č e p r a v za to n i imel do­voljenja mladine ni t i obč in skega :judskega odbora. Suhadolnik je svojevoljno, kakor je t rd i la mladina na sestanku, razpolagal tudi z vsoto 20.000 din , k i j i h je mlad inskemu ak t ivu Ž u ž e m ­berk podar i l C K L M S . N a eno-J u š n o zahtevo, da Suhadolnik obrazloži svoje poče t je , je s led­nji to tudi s tor i l , č e p r a v m l a d i ­ca s s l ab im m majav im izgo­vorom ni bi la zadovoljna. P o k a -ia la je na vrsto dejanj, k i go­vorijo o samovol j i in diktator-i t v u posebno na obč in i , kjer so biLi odbornik i samo lutke a l i pa k imavc i . Znesek za preproge, ki i ih je Suhadolnik k u p i l od po-•ujočih » t rgovcev«, prav gotovo ni b i l predviden v o b č i n s k e m proračunu . M l a d i n a je zahtevala

r , ist odgovor, žal pa ga ni do­bi la . . . «

Dopis govori nato o nevol j : nad tak im p o č e t j e m , k i bi si ga o b č i n s k i u s l u ž b e n e c prav gotovo ne smel dovol i t i . Z a k l j u ­čuje pa s« z naslednjo ugoto­vi tv i jo :

• M l a d i n a je zahtevala, da je reba že enkrat naredi t i red in jokl ica t i k r ivce brez izjeme na '.agovor. Stalno padajo oči tk i , da so za stanje, k a k r š n o j« v Ž u ž e m b e r k u , odgovorni doma­čini , medtam ko je razprav l ja ­nje na mlad inskem sestanku ookazalo, da je treba kr ivce ;skati drugje. Na 6estanku je oilo poudarjeno, da so b i l i do­mačin i vedno dobri gospodarji n da so p r i n a š a l i z razstav

kater ih so se u d e l e ž e v a l i , d ip lo­me, medalje in nagrade, k i j i h :im je p r iznava la oblast .«

K e r č l a n k a takoj po sprejemu nismo objav i l i — čaka l i smo, da bodo o s tvar i »p regovor i l e organizacije i n o b č i n s k i l judski odbor svojo besedo — je t o v a r i š Hotko poslal u r e d n i š t v u še eno oismo, v katerem meni , da n i -qmo ime l i poguma njegovega nrvega pisma objavi t i . Pa ni bilo tako. Vzduš j e je v Ž u ž e m ­berku zares napeto. P r a v je, da je mlad ina n a č e l a v a ž n o v p r a ­šan je , k i ne more mimo ž u ž e m -ber jk lh vo l ivcev : K D O J E L J U D S K A O B L A S T — U S L U Ž ­BENCI A L I V O L J E N I ODBOR­NIKI? K J E JE ODGOVORNOST V O L J E N I H ODBORNIKOV? — \ L I SO L E TI RES SAMO K I ­MAVCI A L I P R E D S T A V N I K I L J U D S T V A ?

Tovar iš Hotko pravi v drugem pismu tudi tole:

»Cela s tvar je dosegla vrhunec !n nI č loveka a l i organizacije, da b i s tvar takoj razč is t i la . So­c ia l i s t i čna zveza n ima ko ra j že sk l ica t i zbora vo l ivcev , k i b i b i l za tiste, k i danes vedre lagodno na s to l čk ih v Ž u ž e m b e r k u , uso­den. Da je mlad ina udar i l a , je bii sk ra jn i č a s . . . « (Opomba uredn.: zbor vol ivcev b i mo­ral sk l ica t i obč insk i l judski od­bor, medtem ko odbor S Z D L lahko sk l iče sestanek svoj ih č l anov al i pa da pobudo za množ ičn i sestanek i n seveda tudi pobudo za zbor vol ivcev) .

K vsemu navedenemu lahko z a p i š e m o le še : kaj pravijo na to Žužemberčani?

Še enkrat bakrena Odgovor na č l a n e k , k i je i z ­

šel v Dolenjskem l is tu št . 28 z i n e 15. 7. 1955 pod naslovom:

O p o z o r i l o Upravitelj stvo Vajenske Sole

raznih strok Novo mesto, Javlja vsem vajencem in on itn, k i bodo sele sklenili u č n e pogodbe, nasled­nji razpored izpitov: 29. in 30. avgusta sprejemni izpiti

Sprejemne izpite morajo pola­gata vsi oni, k i h o č e j o skleniti u č n o pogodbo in imajo 4 razrede osnovne š o l e , nimajo pa 6 razre­dov osnovne š o l e oziroma 2 raz­redov gimnazije. K sprejemnemu izpitu morajo prinesti rojstni list ln zadnje š o l s k o i z p r i č e v a l o . Iz­piti se pnono ob 7 zjutraj v pro­storih Vajenske š o l e v poslopju Osnovne š o l e na Seidlovl cesti 1.

31. avgusta ln 1. septembra ponavljalni izpiti

Ponavljalni Izpiti so za vse raz­rede Vajenske š o l e . Vajenci mo­rajo prinesti s seboj š o l s k o spri­č e v a l o ln š o l s k e p o t r e b š č i n e . Po-navljalirl iz.piti se p r i č n o ob 7 zju­traj prav tam kot sprejemni iz­piti.

2. in 3. septembra vpisovanje Vpisati se morajo vsi vajenci I.,

II. in III razreda. Z a č e t n i k a naj prlneso s seboj rojstni list. zad­nje š o l s k o s p r i č e v a l o (potrdilo o opravljenem sprejemnem Izpitu) in u č n o pogodbo. Vsi oni, ki so ?e obiskovali katerokoli vajensko Solo, naj prinesejo s seboj zadnje eolsko s p r i č e v a l o . Vpisovanje bo v pisarni Vajenske iole od 7. do 14. ure. '>., 3. in 4. septembra z a k l j u č n i

izpiti Z a k l j u č n e Izpite delajo ont, ki

so V spomladanskem roku pri za­k l j u č n i h Izpitih padli, tisti, ki SO opravtli popravni izpit v III. raz­redu, ln oni, ki imajo popravni Izpit pri z a k l j u č n e m izpitu Z a ­k l j u č n i Izpiti se p r i č n o ob 7 url zjutraj tam kot vsi o*taii irpitl.

U P R A V I T E L J S T V O S O L E

»Vpraša j t e kje je 400 kg bakre ­ne žice še n i rešeno.«

Znano je, da je b i l Ž u ž e m ­berk in njegova neposredna o-ko l i ca med zadnjo vojno v e č ­krat bombardiran . To bombar­diranje je poleg d rug ih objek­tov m o č n o p o š k o d o v a l o tudi ob­s to ječe e l e k t r i č n o o m r e ž j e . Nič novega pa n i , da s i je na ša N O V pomagala p r i ins ta l i ranju telefonskih napeljav z o m r t v i -č e n i m elektr ični)*; " o m r e ž j e m , kar se je zgodilo tudi v opisa­nem p r imeru .

Takoj po osvoboditvi so mon­terji takratnega e lek t ro-d is t r i -butivnega podjetja, poleg poru­šenega Ž u ž e m b e r k a poprav i l i obs to ječe o m r e ž j e v vaseh Z a -lisec, Reber in Cv ibe l j in veza­l i z v s e m o g o č i m i kval i te tami in preseki žic, tako da je za si lo, č e p r a v zelo zakrpano, funkcio­niralo tudi pred vojno zgrajeno trifazno o m r e ž j e v omenjenih vaseh.

Sredi oktobra 1949, ko je k o n -zum za p o d r o č j e Ž u ž e m b e r k a tako narasel , da obs to j eče po-krpano o m r e ž j e n i več ustreza­lo o b s t o j e č i m potrebam, je do­bi l takratni rajonski monter J o ž e P o d r ž a j od obrata G r o ­suplje nalog, da preuredi o-m r e ž j e v Ž u ž e m b e r k u in sosed­njih vaseh. V ta namen je pod­jetje izdalo 700 kg nove bakre­ne Žice. Poleg tega so v vaseh Zal isec in Reber (v C v i b l j u s o ž e do tedaj ime l i samo dve žici) demont i ra l i od obs to j eč ih š t i r ih žic dve, ostali dve pa uredi l i s pomoč jo demont i ran ih dveh ta­ko, da so ustrezale za razsvet­ljavo. Preostalo demontirano

O đ tedna do tedna Kri v Maroku in Alžiru . . .

T.ruplo p o b i t i h so ležala po cestah Casablance in Mara-keša, Ved Zema in Kurizge ter mnogih drugih mest in va­si. M r t v i h , kot je videti, še niti niso mogli vseh prešteti. Ce pa so jih, so uradni sezna­mi nekoliko prikrojeni, da bi ne bila videti Usta mrtvih pre­velika . . . Vsekakor je padlo na obeh straneh v e l i k o več kakor tisoč ljudi, da o ranjenih sploh ne govorimo. In še to: točno število žrtev bo težko u g o t o v i t i , ker i m a j o A r a b c i navado skriti mrtve in ranje­ne, če se le dd.

Povod za ta strahovit pokol je b i l a d r u g o ob le tn i ca , odkar so Francozi strmoglavili sulta­na Ben Jusefa in ga p o s l a l i v izgnanstvo.

Toda to je bil samo povod, korenine pa tiče veliko globlje v teh vročih tleh Severne Afrike. Poiskati jih je treba na področju k o l o n i a l n e poli­tike, ki se je maščevala Fran­ciji že v Indokini, Veliki Bri­taniji in Indiji, Burmi (in se ji še maščuje na Malaji, Ke­niji i n preostal ih , kolonijah), politike, ki se prav tako ma-ščaju Portugalski, ko hoče po vsej sili, pa če tudi s krvjo, o h r a n i t i svojo kolonialno po­sest na indijskih tleh.

Znana resnica je, da novim pojavom in razmeram ne mo­reš biti kos s starimi prijemi, s staro politiko. Tudi s fran­cosko Severno Afriko je tako. Prebuja se, kakor se prebujajo še preostale kolonije v Afriki in Aziji in prebudila se bo do kraja, kakor so se prebudile mnoge dežele teh dveh celin, ki so bile še v ne tako davni preteklosti pod tujo kolonialno oblastjo, zdaj pa so neodvisne.

Ko razmišljamo o vzrokih, o ozadju krvavih spopadov na tleh francoske Severne Afrike, moramo pomisliti na to, da je prišlo v zadnjem času v tem francoskem protektoratu do sila važnih socialnih in gospo­darskih sprememb. Francoski naseljenci, ki se jim nikakor ne dd z a p u s t i t i te, zanje tako donosne dežele, so namreč v

zadnjih letih precej m e h a n i ­z i r a l i kme t i j s t vo , s p r i č o česar je mnogo felahov -— nemara b i j i h lahko po naše imeno­vali bajtarje — ostalo brez dela in tako so se m o r a l i n a ­po t i t i v mesta, v katerih na­staja proletariat, ki zahteva svoje.

Razen tega je bil za gibanje, ki zahteva neodvisnost Maro­ka in Alžira, vzpodbuden raz­voj v drugih afriških deželah, Se zlasti v Egiptu, ki je po strmoglavljen ju kralja Faruka postal neodv i sen . K a k o r vemo, besede mičejo, zgledi pa vle­čejo. Tako vleče tudi zgled drugih afriških in a z i j s k i h držav, ki so že dosegle tisto, kar bosta Alžir in Maroko prej ko slej šele dosegla — neodvisnos t . Vse to je bilo še posebej poudarjeno na azijsko-afriški konferenci v Bandun-gu, na kateri so predstavniki dežel s teh dveh celin odloč­no o b s o d i l i kolonializem in se še posebej zavzeli za ureditev severno - afriškega vprašanja.

Mi tu ne b o m o razglabljali o tem, ali je kaka maroška stranka na sedanjih razgovo­rih s Francijo v Aix-les-Bain-su bolj naklonjena sultanu Ben Jusefu ali sedanjemu sul­tanu Ben Arafi, ali morda še komu drugemu, ne bomo po­drobneje navajali, kdo je v Franciji za ohranitev kolo­nialne politike v teh deželah in kdo ni, ker je to bolj ali manj vsakomur znano. Pouda­rili pa bomo dejstvo, da na teh pogajanjih med maroškimi in francoskimi predstavniki ni na n o b e n i strani enotnosti, ne pri Marokancih ne pri Francozih.

Vprašanje Tunisa in Maroka terja čimprejšnjo ureditev. Sicer se utegne iz neredov i n uporov izcimiti še nova Indo­kina. Kaj pa bi to pomenilo za Francijo, prav dobro ve­mo. Edina pot v sedanjem po­ložaju bi bila korenita poli­tika socialnih, in p o l i t i č n i h re­form. Končni cilj pa seveda je in bo suverenost teh dveh dežel, neodvisen in samostojen razvoj.

Ing. Anton Zore:

M vita i o le zgodovine vemo, da so k i ­

danje aLi s i l i ranje zelene krme poznal i že E g i p č a n i in R i m l j a n i . Ta n a č i n hranjenja (konsenvira-nja) zelene krme so uporabl ja l i z namenom, di bi jo č i m d a l j e in č imbol jSo oh ran i l i v s o č n e m , s v e ž e m stanju in , da bi kar naj­bolj z m a n j š a l i zgubo h r a n i l n i h snovi vse do časa uporabe.

Bis tvo s i l i r an ja , to je nastan­ka kisle krme, je vrenje. P r i v r en ju nastaja m l e č n a k i s l ina . Ta ima lastnost, da zeleno krmo c-iranja (konservira). Vrenje po­v z r o č a j o d r o b n o ž i v k e ali bakte­ri je. S k rmo pridejo v silosno jamo raz l i čne skupine bakteri j M e d n j imi so tudi t a k š n e , k i ne tvor i jo m l e č n e k i s l ine , ampak masleno in ocetno k i s l ino . T i dve k i s l i n i po p o v z r o č a t a gnitje ln propadanje k rme . Zato je p r i s i l i r an ju , p r i polnjenju silosa, izredno v a ž n o , da us tvar imo takš.ne pogoje, k i so ugodni za r a z m n o ž e v a n j e in h i t ro de lova­nje skupine bakte r i j , katere tvor i jo m l e č n o k i s l ino . Omogo­čiti je torej treba m l e č n o - k i s l o vrenje, p r e p r e č i t i pa ocetno in masrleno vrenje. P r a v tako \o treba p r e p r e č i t i delovanje po­v z r o č i t e l j e v trohnenjta, raznih plesni i n podobno. S tem, da us tvar imo predvsem pogoie. k i *o notrebni bak te r i j am m l e č n o -k 's lega vrenja , že o n e m o g o č i m o delovanje n a š t e t i h škod l j i v ih bakter i j . Zato je nujno vedet i , •

siliranju k a k š n i h pogojih delujejo m l e č -no-kisle bakter i je .

V skupino bakteri j m l e č n o -kislega vrenja spadajo pred­vsem tri vrste bakter i j . Med se­boj se razl ikujejo po tem, da se ene razvijajo pr i toploti 8 ° do 30 0 C, ostali dve vrs t i pa pr i toploti 45" do 55° C. V no­benem p r imeru pa ne sme bit i prisoten zrak. Poleg navedene toplote in odsotnosti z raka je potrebna v k r m i , k i jo že l imo l i l i r a t i , še p r imerna vlaga in radostna ko l ič ina s ladkorja (og­l j i kov ih hidratov). Iz s ladkorja ozi roma og l j i kov ih h idra tov na-jtaja m l e č n a k i s l ina kot rezultat delovanja vseh treh vrst m l e č -no-k i s l lh bakter i j .

V k o l i k o r ne bi z d o b r i m t la-'•enjem ras t l in pri polnjenju a l -iosa i z t i sn i l i z raka , bi se h i t re -|e r a z m n o ž e v a l e n a š t e t e š k o d l j i ­ve bakter i je Ta p o v z r o č a j o j redvsem razpadanje, gnitje be-Makovin. Vsa s i laža , b i se seve­da pokva r i l a . Zan ima nas pred­vsem postopek s i l i ran ja , k i za­gotovi p r ip ravo dobre s i laže

Z oz i rom na to. da H omogo­č i m o detovanje skupine drobno-/ i v k , k i delujejo pr i toploti 8" do 30 f tC, ali pa skup inam, k! delujejo pri toploti 43* do 55° C, r az l i ku i emo m l a č n i l n topli nač in s i l i ran ja .

Za toplo s i l i r an j« Je treba v čim k r a j š e m času zagotoviti \ zeleni mas i , k i s« s i l i r a , toploto

2

in silaži 45 0 do 56 0 C. Postopek Je takle: rastline, namenjene za s i l i ranje, pokosimo in j i h pustimo ležat i na soncu p r i b l i ž n o 8 do 10 ur da uvenejo. T a k o zmanjšam* odstotek vlage v teh rast l inah p r i b l i ž n o na 6 5 % do 70 "/o. Za-tem j i h zvozimo do silosa, zre-ž e m o in pokladamo v silos bre/ t l a čen ja . K o je v s i losu pr ib l iž­no 1.5 do 2 m debel s loj , pre­nehamo s polnjenjem. Sedaj j< treba č a k a t i pol dneva do l dan da se dvigne toplota na 45" do 55° C. K o smo to dosegli , ta s loi dobro s t l a č i m o in ponovno pol­nimo. Postopek se ponavlja , do­kler n i silos napolnjen S topl im n a č i n o m s i l i ran ja se neko l ik i zboljša slabo k rmo, kt p o š t a m i t i « prebavl j iva . Slaba stran te­ga n a č i n a pa je razmeroma te­žak postopek pr i polnjenju. Ce skrbno ne pazimo, je več mož­nosti za razvoj n e z a ž e l e n i h bak­terij i n s tem seveda več ja ver-letnost, da se s i laža pokvar i Zato, ta n a č i n v p raks i , zlasti pri k m e č k i h , m a n j š i h s i los ih n p r i p o r o č l j i v . Uporab l j a l i bom< redno rajši m l a č n o s i l i ranje .

M l a č n o s i l i ranje Je enostav­ne j še . Z nekol iko vestnosti p r polnjenju silosa Je uspeh zago­tovl jen. Dobre s t rani tega na­čina so: po ln i t i Je m o g o č e ob vsakem času , v lepem, hladnem In celo d e ž e v n e m vremenu. Zgu-be h r a n i l n i h snovi »o le od 10 *'< do 20 %. N i potrabrve n i k a k r š n o

kontrol i ranje toplote, za razl iko od toplega n a č i n a s i l i ran ja Rastl ine za s i l i ran je pokosimo in takoj odpeljemo v silos. Za­gotoviti je treba toploto okrog 2 0 n e sme pa biti preko 30 ker M se ie pojavile škodlj ive bakterije, krmo je treba č im '•olj zrezatl, da se laže stladl in tako iztisne zrak ter se izcedl 'Morebitna odvisna vlaga. Tem 'ahtevam bo mogoče ugodit i , če ">nmo u p o š t e v a l i s l edeča navo-l i l a :

1. P r a v o toploto bomo dosegi 'ako, da rastline za s i l i ranje ko-•imo ln še sveže (neuvele) vozi-n o do silosa in j i h sproti čim k r a j š e r e ž e m o . V p r e v r o č i h dneh ni p r i p o r o č l j i v o kosi t i in polni t i si losa, ker se tedaj krma o r e v e č segreje. N a j p r i m e r n e j š čas za polnjenje si losa sta sep-ember ln oktober, po potreb

oa Se tudi november. Ce si pr i ­pravl jamo s i lažo tudi za polet-<e. polnimo silos v maju.

2. Iz k rme, k i jo s i l i ramo, mo­ramo čim bolj Iztisniti zrak in o r e p r e č i t i kasne j š i dostop zra­ka Zato le treba zelene rastline *im k r a j š e zrezati . K o r u z o 1r sončnice r e ž e m o na do lž ino B ~m, ostale rastline pa na okror 1 cm, takoj polnimo silos tet m r o t l ka r najbolj t l a č i m o . Tn velja nače lo , da ne bo nikdn> n r e v e č s t l a čeno . Seveda mornjr bi t i tudi stene silosa gladke b r t i v s a k i h razpok, vogal i pa ' a o k r o ž e n l (na to Je pazit i pr! " radnj i , zato Je na jbo l j š i okro­gel silos), dn ne b i po Wl> pc/M* prihajal zrak v s l l a i n o meso. S i ­los n a p o l n i m « naenkrat, po

ne odkupna poitja , trgovina n drobno

le kriva. . . N a č l a n e k v Dolenjskem listu

pod naslovom »V trgovini ni vse v redu« In na č l a n e k podobne vsebine v Slovenskem p o r o č e v a l ­cu, je ostro nastopilo n o v o m e š k o Z a d r u ž n o trgovsko podjetje. T r ­dijo, da so navedbe v č l a n k u ne­r e s n i č n e .

Kot je bilo zapisano, smo dobili podatke na posvetu predsednikov in poslovodij kmetijskih zadrug n o v o m e š k e g a okraja v Novem mestu D. avgusta. Č e p r a v brez teh navedb vsak p o t r o š n i k na lastnem ž e p u lahko o b č u t i , da preskrba trga z raznimi kmetijskima proiz­vodi pri nas mo^no š e p a . se nam zdi kaj malo verjetno, da b> vo­dilni ljudje kmetijskih zadrug na tako resnem posvetu p o r o č a l i ne­resnico. Tudi navedbe in dokazi Z a d r u ž n e g a trgovskega podjetja potrjujejo, da v trgovski m r e ž i res ni vse v redu. Takole pravijo:

»Od kmetijske zadruge Skocjan niso nikdar kupili jabolk po 13 din m jih prodajali po 25 din (verjetno je bilo to katero drugo podjetje, ki prodaja na drobno, tai ne z a d r u ž n o ) . P a č pa so kupil i od te zadruge jabolka po 14 din že po navedeni konferenci. Ta ja­bolka so prodali v Ljubljano po is din tn so Imeli pri nj ih iz­gubo, V N O V E M M E S T U P O D ­J E T J I Z A P R O D A J O N A D R O B ­N O N I S T A H O T E L I P R E V Z E T I S A D J A V P R O D A J O , Z a d r u ž n o trgovsko podjetje pa nima trgo­vine na drobno, da bi lahko In­terveniralo. Podobno je bilo spo­mladi s č e š n j a m i . K o so bile č e š ­nje poceni, j ih ni hotelo vzeti v prodajo nobeno podjetje na drob­no, tako da Je Z T P potem samo postavilo stojnico in prodajalo č e š n j e na drobno, samo da Je zbilo c e n e . «

Te navedbe Z T P In Se vrsta drugih le š e bolj osvetljujejo raz­mere v trgovini. Torej samo po zaslugi kmetijske zadruge Š e n t ­jernej, ki je edina to poletje In­tervenirala s cenami n,i novome­š k e m trgu, so cene Jabolk padle pod 30 din kg, č e p r a v po okoli­š k i h vaseh sndje gnije, ker ga kmetje ne morejo v n o v č i t i . Na­vzlic intervenciji K Z Š e n t j e r n e j , kar je treba samo pohvaliti, pa je med odkupno in prodajno ceno sadja še vedno M kmetu, in dve tretjani trgovski m r e ž i .

Č i m p r e j Je treba Izvoliti pr i tr­govinah Svete p o t r o š n i k o v . L e z njimi bo m o g o č e odpravit) neso-cialistlfne odnose nekaterih trg. podjetij do p o t r o š n i k o v .

žica.;. žico so delno porabi l i p r i prej omenjeni rekons t rukc i j i o m r e ž ­ja v Ž u ž e m b e r k u , konkretneje v S t ransk i vasi , to je o n i del Ž u ž e m b e r k a , k i je na desni strani K r k e in ki ga naš i ljudje vedno imenujejo Stranska vas, k i pa n i m a n i č skupnega z za­selkom, k i leži v p o d a l j š k u te Stranske vasi in k i je dejansko, kot navaja pisec, dob i l e l ek t r i ­ko apr i l a 1949. G r e torej za ne­sporazum v imen ih naseli j , ne pa za bistvo. Demonti rane žice je bi lo 340 kg in ne 400. K a r je je n i b i lo porabljene v S t r an ­sk i vas i , je šla s predpisanimi dokument i preko obrata G r o ­suplje v predelavo, ke r je b i la nerabna. Za vse te » m a h i n a -cije« ima podjetje v svojem ar­h i v u pismene dokumente, k i so interesentom na razpolago.

Lepo je, da se pisec tako vztrajno zavzema za interese v a š č a n o v vasi Zal isec, Reber in C v i b e l j . , Z d i se nam pa, da bi b i la mnogo u s p e š n e j š a pot za obnovo predvojnega stanja e l e k t r i č n e g a o m r e ž j a v teh v a ­seh osebni s t ik med Interesen­tom, izvajalcem in oblastjo.

Postavl ja P a S e tu generalno v p r a š a n j e , k i ga Je žal ured­n i š tvo iz neznanega vzroka v n a š e m prvem pojasni lu izpust i ­lo — kdo bo Investiral obnovo trifaznega o m r e ž j a v vaseh Re­ber, Cv ibe l j ln Zal isec. K o r i s t -nik je znan i« u p r a v i č e n , i z v a ­jalec je tudi znan in p r ip rav ­ljen, le k r i v c a vsega tega — in ta k r i v e c je posledica vojne — n l - Tone Stajdohar

Direktor podjetja Elektro Ljubijana-okolica

možnos t i v enem dnevu (zato ie p r i p o r o č l j i v o , da je več jam). Ko je napolnjen ln dobro s t l a -s en , damo na zbito s i lažo okrog 30 cm plev i n p o č a k a m o 1 do 2 dn i , ker se še precej v leže . Najkasneje po dveh dneh nane-semo na si lazno maso povrh plev pregneteno mastno i lov ico , jo dobro nabijemo ter z a m a ž e m o Dobro je treba zamazati zlast: ob stenah in v vogal ih . K e r se <!lirana masa vlega počas i še nekaj dn i , se pogosto zgodi, d i nabita i l ov ica razpoka ter pro-oušča zrak. Zato je treba kaki> 10 dni silos vsak dan pregledati morebitne razpoke na I lovic i pa zamazati.

Ponekod ne zadelajo napolnje­nih silosov z i lov ico , ampak uporabljajo drug mater ia l . Na -»leve nanesejo namesto i lovice Živo apno a l i pa nasujejo neka i cm debelo plast ovsa ali j e č m e ­na. Jo nav l až l j o , da ska l i in ta­ko p r e p r e č i dostop zraka. Do­bro je tudi to, glavno je da se ' .raku zapre pot.

3 P r i m e r n a vlaga Je zelo v a ž ­na za p r ip ravo dobre s i l aže N a j p r i m e r n e j š a vlaga Je okrog 70 % . To vlago ugotovimo, če ' rezano zeleno k r m o stisnemo •i pestjo. P r i tem ne sme posta­ti mokra , ko Jo spustimo, pa f f fiočasl sama razleze. Ce tak<' stisnjena, zrezana masa ostane v kepi itn ne razpade, Je pre­v a ž n a , če gre prehi t re na ra ien . je pa preeuha.

Pogosto je na razpolago za 'Hiranje p r e v l a ž n a zelena masa Na p r i m e r pregosto posejana koruaa, otavlč , mlad« datelja,

9 tem tednu nabiramo:

Cvet bele deteljice 140 d in , rmana 50 d i n , jesenske rese 90 din .

L i s t vo lč je češn je (beladone) 150 d in , oreha 40 d in , borovnice 70 d in , robide 36 d in , mal ine 40 d in , lapuha 60 d in , p l j u č n i c e 90 d in .

Ras t l ino hr ibske rese 260 d in , u rhovke 60 ' d i n , rmana 30 d in , j e t i č n i k a 100 d in , n j ivske m a ­čehe 120, j e te rn ika 180 d in , k o -p i tn ika 70 d in , smet l ike 100 d in , g l a d i š n i k a 40 d in , materine d u ­šice 30 d i n .

Korenine g l adeža 65 d in , s r č n a moč i 160 d in , bele č m e r i k e 100 d in , ba ldr i jana 260 d in , t roben-tice 120 d in , bibernel ice 220 d in . malega divjega j a n e ž a 300 d in , volč je č e šn j e (beladone) 120 d in

Lubje k r h l i k e 60 d in , č e š m i n a od pal ic 1 d in .

B ibe rne l i ca i n ma l i d i v j i j a ­než cveteta belo, p r i nabi ranju pazite, da ne b i nab i r a l i n a p a č ­nih koren in , k i so po l i s t ih ze­lo podobni . I O I I O I O I O I O I O D >

Spojitev RK šentruperta in Mirne

Nedavno sta se zd ruž i l i orga­nizaci j i R K dosedanje obč ine M i r n a !n Sentrupert . Na sejo je

mokre rast l ine v času dežev ja in podobno. Za odstranitev od­visne vlage je p r i v e l i k i h s i -losnlh s tolpih napravl jen na dnu poseben j a š e k . P r i k m e č k i h .silosih to ni potrebno. Ce je s i ­lazna niasa premokra , damo m\ dno p r imerno plast plev a l i s la ­me, k i vpi je odvisno vlago. V skra jn ih p r i m e r i h pa se pleve al i s lamo lahko m e š a med s i ­lazno maso. S tem se sicer ne­ko l iko pos l abša kakovost s i laže , odstrani se pa škod i j i va odvisna vlaga. Zgodi se tudi , da imamo za s i l i ranje presuhi mater ia l . V tem p r ime ru je premalo vlage To je tam, kjer s l l i ra jo zrelo koruznlco. Oktoberska a l i celo novemberska koruznlca Ima le okrog 30 % vlage a l i pa še manj. V tak ih p r i m e r i h je po­trebno m e š a n j e z bolj v l a ž n i m ras t l inami, če nI teh na razpo­lago , pa koruznlco med polnje­njem š k r o p i m o z vodo. Paz i t i p;* moramo, da ne š k r o p i m c p r e v e č .

K a r Velja za zrak, vel ja rud! za vlago. Paz i t i je treba, da ne bi v napolnjen in zaprt silos pr ihajala voda, oz i roma vlaga. Zato mora b i t i si los pokr i t , č e ­prav s preprosto streho. P rav tako ne sme vhajat l voda skoz: stene a l i dno si losa. Zato Je treba vsako leto pregledati ste­no si losa, vsako n a j m a n j š o okvaro al i razpoko pa sprot i po­prav i t i . Vedet i moramo, da k i ­sline, k i nastajajo v s i laž i , raz­jedajo celo zdrav z id , Če so raz­poke, pa Jt razjedanje še m o č ­nejše . Naj omenim, da moramo na to cl«j»tvo paaitt t ud i pri

pr iš lo 17 predstavnikov R d e č e ­ga k r i ža , k i so i z v o l i l i nov ob­č inski odbor R K , v katerem je predsednik Franc Zupan , pod­predsednik Ma t i j a Brezovar , tajnik Franc Leskovec , M e t a Be lovskv je b l a g a j n l č a r k a , č l a n i pa Leopo ld Ajd i šek , A l o j z i j a Po t rb in , A n t o n Kolenc , L e o p o l -dina G r e g o r i č i č , A n i c a V r b a n -čič, Ivanka J e r o v š e k in Olga Brezovar . V nadzornem odboru so V l a d i m i r Brce , Dane Ce la r in M i r a M i r t . I zvo l i l i so vodje posameznih sekcij in se pome­ni l i o o b s e ž n e m delu^ k i č a k a Rdeči k r i ž v nov i obč in i .

M . Brezovar

Občinska gasilska zveza v Ribnici

P r e t e k l i teden so se zbra l i v R i b n i c i delegati dvanajst ih ga­s i l sk ih d r u š t e v s pod roč j a nov« r i b n i š k e obč ine k p r v i sej i , na kater i so i z v o l i l i obč in sko ga­si lsko zvezo. v Za predsednika zveze je b i l Izvoljen M i l a n C e -Šarek . Odbor obč in ske gasilske zveze š te je 12 č l anov in 3 č l a n ­sk i nadzorni odbor. I z v o l i l i so tudi 14 delegatov za okrajno konferneco gasilske zveze v K o ­čev ju . Naj še omenimo, da je b i l za povel jn ika gasi lskih čet na o b m o č j u o b č i n e ' i z v o l j e n Ivan Robar. N a seji so razprav l ja l i tudi o d rug ih t ekoč ih zadevah. Spreje l i so dopoln i ln i p r a v i l n i k obč in ske gasilske zveze ter p r e d r a č u n za drugo polletje 1955.

gradnji silosne jame. Ce le mo­goče, naj bo jama v I lovnati a l i gl inast i zeml j i , k i že sama po sebi ne p r e p u š č a vlage. N a p e š č e n e m terenu morajo b i t i z i ­dovi silosa t r d n e j š i , grajeni iz boljše m e š a n i c e , ke r je p r i t i sk zemeljske vode ob d e ž e v j u v t a k š n e m terenu m o č n e j š i . Z a ­pomnimo s i : s i laža v katero za­teka voda, se bo gotovo pokva­rila.

4. Za delovanje bakter i j , k i povz roča jo m l e č n o - k i s l o vrenje in s tem tvorbo m l e č n e k i s l ine , je potrebna poleg že n a š t e t i h treh pogojev še hrana, k i Jo predelajo v m l e č n o k i s l ino . Mlečna k i s l ina je tista, k l s i l a ­žo konserv i ra . Takoj ko Je v s i -LaŽ) zadostna ko l ič ina te k i s l ine , so že dani pogoji za o č u v a n j e si laže za da l j šo dobo.

Z a hrano uporabljajo ome­njene d r o b n o ž i v k e s ladkor l n ogl j ikove hidrate. Teh snovi je dovolj v koruzn ih m l e č n i h s tor­žih, v s o n č n i c a h v polnem cve­tenju, v k r o m p i r j u , t op inam-burju, v s l adkorn i l n k r m s k l pesi, v s i rku , zlasM v s l adkor ­nem s l rku , v kapusnlcah (oh-rovt, k a v l a , zelje). Manj pa Je og l j ikovih h idra tov v t ravah i n deteljah, k r m n i h m e š a n i c a h , v *itu za k r m o (oves, rž) v »o]i, lupini in dr. Nje t e žko z uspe­hom s l l l rnmo, če so same. P r a v lahko pa Jih s i l i r amo p o m e š a n e ( ras t l inami prve skupdne. Re več, v t a k š n i zme.M m o č n o 'boljSajo vrednost s i laže , k e r Jih ^bogatijo i be l j akov inami . Da bomo omogočil i In poživil i dela m l e t e « kislih bakterij, naj to

Stev. 34 » D O C E K J S K I L I S T « Stran 8

Z okrajne skupščine vojaških vojnih invalidov

V » I n v a l i d s k e m ves tn iku« smo b r a l i pod gorn j im naslovom sle­deče po roč i lo :

»V Novem mestu so Imeli s k u p š č i n o okrajnega odbora Zveze V V 1 preteklo nedeljo. Z n a č i l n o za to s k u p š č i n o je to, da j i n i pr isostvoval n i t i eden predsednik m n o ž i č n i h d r u ž b e n i h organizacij in l judsk ih oblasti iz okraja, kar ne izpr iču je do­bre povezanosti i n sodelovanja inva l idske organizacije tega okraja s t a m k a j š n j i m i organi­zaci jami in organi l judske obla­st;. T u d i u d e l e ž b a delegatov je b i l a bolj pičla, saj n i t i dve tre­t j in i izvol jenih delegatov n i p r i ­šlo na skupšč ino .«

Resnic i na ljubo moramo ugotovi t i , da okra jn i odbor Z V V I u r e d n i š t v a »Dolenjskega l is ta« n i obvestil o svoj i letni s k u p š č i n i (kakor tega ne delajo tudi nekatere druge organizaci­je, k i se potem »čudijo«, Čemu o nj ihovem delu le malo poro­čamo). Zato posnemamo po »In­va l idskem ves tn iku« nekatere glavne ugotovitve z občnega zbora:

»Iz po roč i l a o delu organiza­cije, k i ga je na skupšč in i p re ­bra l predsednik, je razvidno, da je v dosedanjem n o v o m e š k e m okraju v č l a n j e n i h v Zvez i V V I 1807 inval idov in da je v okraju le 22 osnovnih organizacij , ka r Je vsekakor premalo i n bodo

mora l i mi s l i t i na p o v e č a n j e š t e ­v i l a osnovnih organizacij , da j i h tako vse bolj p r ib l i ža jo č l ans tvu .

M e d letom so poskrbel i za ob­daritev otrok padl ih borcev in drugih socialno š ibk ih Članov ter so v ta namen porabi l i 320.000 dinarjev. Obdaroval i so 213 č lanov .

Stipendije prejemajo 304 otro­ci padl ih borcev in ima O L O v svojem p r o r a č u n u v ta namen do ločen ih 6 mi l i jonov dinarjev. V poč i t n i ške kolonije in na ta­borjenja gre letos iz novome­škega okraja 376 otrok padl ih borcev. T u d i dopolni lno šolo so imel i za te otroke v Smihe lu pri Novem mestu. Letos jo je z uspehom k o n č a l o 25 otrok pa-d i ; h borcev.

Iz poroč i la Je b i l a nadalje razvidna p r e c e j š n j a aktivnost osnovnih organizaci j . Tako je osnovna organizacija v Novem mestu p r i r ed i l a med letom za svoje č l ans tvo t r i p o u č n e izlete, enega v Rog na Bazo 20, enega

A L K O H O L I Z E M hromi telesne in d u š e v n e sposobnosti odraslega č love­ka, a deluje kot strup na mlado in manj odporno otroško telo! Matere, vzgo­jitelji, starši — ne pozabite

tega!

na zgodovinsko part izansko po­stojanko Frato i n enega k Bece-letovi j a m i v Zagrad. Izletov se je ude lež i lo lepo š tev i lo č l anov .

Zelo akt ivna je tudi osnovna organizacija v Trebnjem, k i je iz lastnih sredstev samo za spo­menik padl ih borcev pr ispevala 500.000 din in dala tudi precej podpor svo j im socialno š i b k i m č lanom. Za č l ane so organiz i ra l i Izlet na Bazo 20 in se na po­vra tku iz tega izleta udelež i l i tudi odkri t ja spomenika v P o d -hostl. T u d i osnovna organizacija T r š k a gora je p r i r ed i l a za svoje č l ans tvo izlet, v Dolenjskih T o ­plicah pa ga pr ipravl ja jo za p r i ­hodnje dni .

N a p o d r o č j u osnovne organi­zacije Novo mesto delujejo t r i inval idske š p o r t n e skupine: keg l j a šk i , š ahovsk i in strelski k rožek . P r ip rav l j a jo pa še usta­novitev k r o ž k o v za namizn i te­nis i n balinanje. V obs to ječ ih k r o ž k i h je nad 30 č l anov . To š p o r t n o udejstvovanje inval idov okrajni odbor Zveze V V I m o č n o podpira.

Predsednik glavnega odbora zveze tov. Franc Krese je po ugotovitvi pomanjkl j ivost i skup­šč ine govor i l o predvidenih spremembah in dopolni tvah Z a ­kona o v o j a š k i h vo jn ih i n v a l i ­dih, o inva l id sk i organizaci j i v novih o b č i n a h ter o zd ruž i tv i okra jnih odborov Zveze V V I Novo mesto i n Črnomel j .«

Z N A Š W K R A D E V

TO in ONO IZ V E Ll K O LAS K E OBČINE

9. avgusta je bilo v Ve l ik ih Laščah prvo zasedanje ljudskega odbora nove občine. N a njem sta bila prisotna tudi predsednik okraja Kočevje tov. Pirnat in narodni heroj tov. Ožbol t .

Za novega predsednika je b i l izvoljen Murko Marol t od Gre­gorja, za podpredsednika tov. Ahec iz Turjaka, za tajnika pa je bil imenovan dosedanji tajnik Golobic Branko. N o v i olbčinski odbor je tudi zaprisegel.

N o v i predsednik je obljubil, da si bo prizadeval za napredek ob­čine in zaprosil odbornike, -da bi mu pri tej težki in odgovorni nalogi čimveč pomagali.

Pr i slavnostnem kosilu, katere­ga sta se udeležila tudi tov. Per­nat in O ž b o k , so se o marsičem pogovorili . •

Iz zimskega spanja se ie pre­budila strelska družina v Ortne-ku, k i želi, da bi spet zaživel ta lepi sport. V načr tu imajo zgra­ditev novega modernega streli­šča, k i bo ustrezalo vsem potre­bam druš tva . T u d i pionirji bo­do dobi'li svoj prostor T njem, kjer se bodo lahko učili streljanja z z račno puško. Uspeh je zago­

tov l jen , č e bo le maio dobre vo-

$P0KTINTEL£$NAVZG03A Atletski dvoboj mladinske reprezentance Hrvatske: Slovenije

V nedeljo, 21. avgusta je bilo v K o č e v j u veliko atletsko tekmova­nje med mladinskima reprezen­tancama Hrvatske in Slovenije. Organizator tekmovanja je bilo T V D Partizan, ki jo je o d l i č n o iz­vedla in zas luž i vse priznanje. Za tretje m e d r e p u b l i š k o tekmovanje je bilo v K o č e v j u veLiko zanima­nje, saj se je zbralo na š t a d i o n u Partizana nad t i soč gledalcev, ki so bili p r i č a zanimive borbe mla-d.h atletov.

Po odigianju himne in dviganju zastav je prisotne pozdravil pred­sednik T V D Partizan, Tone Cuk. Po govoru se je ob 9.40 p r i č e l o tekmovanje, k i Je prineslo sle­d e č e rezultate:

M L A D J J i O - tek 100 m: Meles Anton ( H r v a š k a ) 11,3; Zaje Bo­ris (Slovenija) 11.4.

Tek 200«n: V r a n č i ć Zvonko (Hr­vatska) 23::3t Torkar Polde (Slov) 23.7.

Tek 400 m: V r a n č i ć Zvonko (Hr­vatska) 50.9; Brezruk Rudi (Slov.) 53.6.

Tek 800 m : Stros Rok (Slovenija) 2:00.3; Lorber Rudi (Slov.) 2:02.4.

Tek 1500 m: Hafner Franc (Slo-ven.ja) 4:06.6; Saraga Miroslav (Hrv.) 4:09.4.

Tek 110 m — ovire: Miler Bran­ko (Hrv.) 15.2; Kolnik Mirko (Slov.) 15.3.

Tek 1500 m — steeple chase: S i -m o n i č Vlado (Slov.) 4:46.6; PrezelJ (Hrv.) 4:50.0.

Š t a f e t a 4 x 100 m; Slovenija 44.8; Hrvatska 44.9

Skok v v i š i n o : Markul in Aleks (Hrv.) 175, Lončar iČ Ivica (Hrv.) 175.

Skok s palico: SlabLnac Branko (Hrv.) 4.00; Miler Branko (Hrv.) 3.90.

Skok v daljino: >*jer Branko (Hrv.) 6.93; L o n č a r i ć Ivica (Hrv.) 6.54.

Tro ikok: Kolnik Mirko (Slov.) 13.98; Markul in Aleks (Hrv.) 13.33.

Met krogle « k g : Penko Igor (Slov.) 16.15: Berjak Zvonko (Hr­vatska) 14.98.

med rast l inami za s i l iranje vse­lej najmanj ena tretj ina rastl in, k i so bogate na ogl j ikovih h i d -drat ih . T a k o bo uspeh zagotov­ljen.

S tem v zvezi omenjam, da v Z D A uvajajo s i l i ranje čis t ih de­tel j , zlasti lucerne, brez vsakih dodatkov. To se p r i nas smatra še skoraj n e m o g o č e . Tako al l i ­ra jo le v v e l i k i h s i laznih s to l ­p ih , v katere vloži jo po 150 kub. metrov s i l aže in več . Si l i ranje j i m zelo dobro uspe. Detelje za s i lažo pokosijo, j i h pustijo ležati na soncu, da ovenejo na 65 do 70 % vlage, nato pa v sončnih dneh polnijo »llose. S tem dose­žejo pogoie, podo+me toplemu n a č i n u s i l i ranja . Za rad i lastne t eže s i l l rane mase nastane mo­č a n pr i t isk , ki popolnoma i z ­tisne zrak. S tem je v g lavnem o m o g o č e n o s i l i ranje tudi za rastline z m a n j š o ko l ič ino og l j i ­k o v i h hidratov. Fa rmer j i zelo ve l iko s i l i ra jo detelje. V več p r i m e r i h pa uporabljajo razne dodatke. Tako dodajajo na eno tono silazne mase po 36 kg me­lase aH 68 kg zdrobljepe ( i ro-tane) koruze a l i razne kis l ine . V e č k r a t pa j i h m e š a j o z d rug i ­mi ras t l inami , podobno kakor se p r i p o r o č a p r i nas. S i l i ran je sa­m i h detelj ln trav za naše k m e č k e p r i l i ke sedaj še nI p r i ­merno. D r u g a č e je z več j im d r ž a v n i m i posestvi, k i Imajo ve­l ike silose. Ta posestva bi v pr imeru slabega vremena v ča­su sprav i la , mogla u s p e š n o s i l i -ra t l detelje s pr imesjo organ­sk ih k i s l i n .

T o l i k o v pouk vsem, ki Imajo Siilose, ali so si ^ ih zgradi l i v tem letu. O gradnj i si losov l n siloanlh jam in o k r m l j e n j u 1 s i lažo , pa se bomo pravocaeno ftpgovorlll v D o l e n j s k e m ldstu.

diska 1,5 kg: Penko Igor 50.15; Kuba Zeljko (Hrv.)

Met (Slov.) 43.69.

Met kopja: Kastelic Ivan (Slov.) 56.25; Slabinac Branko (Hr.) 54.94.

Met kladiva 5 kg: Berjak Zvon­ko (Hrv.) 69.20; Z u p a n č i č Marko (Slov.) 53.86.

M L A D I N K E — tek 100tn: sta-m e j č i č Draga (SI.) 12.4; Frank Nada (Hrv.) 12.8.

Tek 60 m : EškiČ Mira (Hr.) 8.0; Frank Nada (Hr.) 8.1.

Tek 60« m: Slamnik Anica (SI.) 1:36.5; H i r š t e r Anuska (Hr.) 1:48.3.

Tek 80 m — ovire: S t a m e j č i č Draga (SI.) 11.9; Petanjek Mira (Hr.) 13.2.

Skok v v i š i n o : Matij ak Nada (Hr.) 140; Rozman Marjana ( S I . ) 140.

Skok v daljino: S t a m e j č i č Dra­ga (SI.) 5.42; Matijak Nada (Hr.) 4,80.

Met krogle 3 kg: K r e t i č B o ž a (Hr.) 11.98; Č o p e k Evgenija (Hr.) 11.69.

Met diska: Copeflc Evgenija (Hr.) 35.62; V r t o š n i k Rajka (Hr.) 31.21.

Met kopja: Sknjanec Irena (Slo­venija) 34.08; Ocvirk Marjetka ( S I . ) 30.30.

Š t a f e t a 4 x 1 0 « m: Hrvatska 52.6; Slovenija diskvalificirana zaradi nepravilne predaje.

V skupni oceni je zmagala H r ­vatska s 142:133 t o č k a m . Mladinci Hrvatske so zmagali nad Sloveni­jo z rezultatom 87:84, mladinke pa s 55:49. A - i

N O G O M E T Črnomel j : Novo mesto 3:2 (2:2)

Pred dolenjskim? n o g o m e t a š i Je tekmovanje za pokal, ki bo v so­boto in nedeljo v K o č e v j u . Ker vemo, da so n o v o m e š k i nogome­taši brez i g r i š č a , , kjer bi imel: vsaj trening (te imajo sedaj na lahkoatletsketn stadionu na Loki) nas je z a č u d i l a izredno dobra in duhovita igra na trening tekmi v

O D B O J K A N o v o m e š č a n i osvojili pokal v Kočev ju

K o č e v s k i Partizan je v soboto in nedeljo organiziral velik od­bojkarski turnir m o š k ! h ekip. Za zmagovalca je T u r i s t i č n o d r u š t v o K o č e v j e darovalo lep kristalni pokai. Turnir ja se je u d e l e ž i l o osem ekip iz vse Slovenije. Te so bile razdeljene v dve grupi. Dve n a j b o l j š i m o š t v i sta se pla­sirali v finale. O d dolenjskih mo­š t e v so sodeloval!: zvezni l i g a š n o v o m e š k i Partizan. Partizan iz Č r n o m l j a in Partizan iz K o č e v j a .

V prvi grupi Je bMa zmaga No-v o m e š č a n o v ž e pred z a č e t k o m v e č al: mainj Jasna. Premagali so Je­senice s 3:1, Č r n o m e l j in Kranj pa sta odpovedala kar s 3:0. V drugi skupini so zmagali igralci Kamnika, druga pa je bila Ra­dovljica.

V finalu so N o v o m e š č a n i pre­magali Kamnik s 3:1, Radovljico ln Jesenice pa s 3:0. Tako so osvojili prvo mesto in prehodni pokal k o č e v s k e g a T u r i s t i č n e g a d r u š t v a .

Se razpored tekem v Jesenskem delu zvezne odbojkarske lige:

Prvo tekmo bodo Novo»..-*ščanl Igrali na tujem i g r i š č u , ln sicer v Zagrebu z Mladostjo (27. av­gusta).

4. septembra bodo Igrali doma l Spartakom lz Subr>tice. Istega dne bo v Novem mestu tudi mla­dinsko prvenstvo Slovenije v od-

bojiki za m o š k e ekipe. T u d i na­slednjo tekmo dne 11. septembra bodo igrali doma z Novim Beo­gradom. 25. septembra bo v No­vem mestu sodeloval lanskoletni d r ž a v n i prvak Crvena zvezda iz Beograda, nato pa bodo Nov: me­š č a n i odpotovali v Beograd, kjer se bodo pomerili z 2 e l e z n : č a r j e m bi Partizanom. V zadnjem kolu se b i d o s r e č a l i z Branikom v M a ­riboru. M . F .

Č r n o m l j u . Z lahkoto so osvajali nasprotnikovo i g r i š č e . Skoraj ce­lo igro so igrali na polovici do­m a č i n o v in vendar so tekmo iz­gubili. Kaj Je vzrok?

N i i g r i š č a , ni golov, kjer bi p r e r z k u š a l i udarce. Vsi napadalci n o v o m e š k e enajsto"!;? so hoteli ? ž o g o v gol, ker so bili brez ob­č u t k a za streljanje. Toda vseeno so bili tako N o v o m e š č a n i , kot gle­dalci s tekmo zadovoljni. Veliko se pozna i z k u š e n a roka trenerja Slovana lz LJubljane, k i v Novem mestu s luž i v o j a š k i rok in treni­ra d o m a č e m o š t v o . Njemu se Je predvsem zahvaliti za napredek, ki je v zadnjem č a s u viden. S tako igro in z b o l j š i m strelja­njem na gol, j im pokal v K o č e v j u ne bo u š e l .

V Č r n o m l j u je vse m o š t v o , ra­zen bekov, dalo o d l i č n o igro. Po­sebno se je odlikovala halflinija. Oba gola za Novo mesto je dal Borut K o ž u h . M . F .

0=0 Razpis drugega polfinalnega turnirja za prvenstvo

Novega mesta

Ker Je l e t o š n j e Š t e v i l o kandida­tov za prvenstvo Novega mesta p r e c e j š n j e , se Je Š a h o v s k o dru­š t v o Novo mesto o d l o č i l o organi­zirati dva Izbirna turnirja, kjer bo pet prvoplasiranih dobilo pra­vico sodelovati v finalu za prven­stvo Novega mesta. Poleg teh de­setih š a h i s t o v , ki se bodo kvalifi­cirali preko polflnalnih turnirjev, bodo v finalu igrali tudi drugo n prvokategorniki, k i imajo d i ­

rekten vstop. Finalni turnir bo novembra in decembra ln bo glavno merilo pri d o l o č a n j u ude­l e ž e n c e v individualnega prvenstva Dolenjske februarja 1956.

Lep uspeh dolenjskih atletov

V nedeljo, 14. avgusta Je bilo v LJubljani mladinsko prvenstvo L R S . U d e l e ž b a je bila kar zado­v o l j i v « , enako tudi rezultati. Po­sebno razveseljivo je, da »o se uveljavili tudi atleti iz Č r n o m l j a ln K o č e v j a . P r e s e n e č e n j e tega tekmovanja )e zmag,-) n e r e m c a z S e m i č a v teku n9 300« m « * d re­nomiranim aH*t.Oin M'.;1 =i n om 17. LJubljane Derganc )« po n.-.tn'u atletskih stroko^ n takov izrazit ta­lent za d o l g « proge in upamo, da bomo Slovenci dobili k o n č n o tudi na daljsln progah dober k ider . Njegov prv! start na 3000 m z re­zultatom 0:16.6 nam vse pove.

Po tekmovanln je A t l e t s k « zve­za Slovenije sestavila reprezentan­co, ki bo 20 avgusta v K o č e v j u nastopila proti mladinski repre­zentanci Hrvatske. Mtrl ostalimi so tudi s l e d e č i :

Kastelic (CrnomeH) — kopje, Clhol ( K o č e v j e ) — krogla, Torkar ( K o č e v j e ) — tek 100 m, S i m o n i č fCrnomell) — lsnom ovire, Der-dfinc ( S e m i č ) — 1500 m ovire, n i č (Crnomelt) — v i š i n a (rezerva) ln Mu«te ( Č r n o m e l j ) — kopje (re­zerva). K o l a r i «

Tudi Torkar Iz K o č e v j a 1e ugod­no presenetil ter lahko tudi od nlega p r i č a k u j e m o le dobrih re­zultatov Od ostalih atletov so ne š e l /kazali: Kastelic ( Č r n o m e l j ) , ki Je v metu kopja že d r u g i č osvojil s l o v n s k o prvenstvo, ka­kor rudi Clhal ( K o č e v j e ) v metu krofTle.

prs te« med drugim tudi omenje­no da je Franc Blatnik Iz Ratja st 12 pomagal Vinku Vidmarju iz Ratja št . 32, ko Je slednji z a č e l na svatbi v F.stlu 30. aprila 1955 razgrolati ln napadati n a v z o č e goatf, NsJcnadRp se .ie ugotovilo,

pr ,no Blatnik dejansko nI bit na a l v a đ t t t f svetb! ln da torej ta­k r a t M r « w « J « \ n!t! n: bil ude­l e ž e n w1 najwts l » a t o * I V n j n o n v'idr.->*.-J«»^. N*Y*d*nJ H*nm»r , • trm rvpi«.v-j«»t-r.o — Krwj.nAivo j

1 je, saj je tudi vojaška posadka olbljubila vso ipomoe pri izgrad­nji strelišča.

V zadnjem času se prebivalci pritožujejo, da jim izginjajo ko ­koši ali pa da so tatici poskušali svoje spodobnosti okol i kokošnja-kov. T a k o je v noči od 28. na 29. julija obiskaJa Vkantove v Zlebiču »lisica« in odpeljala šti­ri kokoši :n petelina. Vendar je bila Kanca tako usmiljena, da jim je eno kokoš pustila zadavljeno v bližnji koruzi , da bi jo imel: za nedeljo.

Čep rav je bilo vsem jasno, da je bila na delu »lisica« v č lo ­veški podobi, je niso takoj javi l i Ljudski rm'.ici iz nerazumljive bojazni do nje. P r ipo ročamo, da ljudje vsako najmanjšo tatvino ali poizkus takoj javijo Ljudski malici, da bo iahko že v ka l i za ­trla take podvige a l i pa zasledi­la nepridiprava. S prikrivanjem in nespametno bojaznijo se daje tatovom le pogum za nove tat­vine.

Hote l v Ortneku je zaseden. Največ gostov je iz Srema in Banata, k i se navdušujejo nad .lepotami naših krajev. Ker je za vse prtjavijence premalo prosto­ra, bo treba drugo leto poskrbe­ti , da se hotel še razširi , kar bo

D0RIS Kolonjska voda in toaletno milo

Tovarna

Zlatorog Maribor

Prvi pol finale je že za nami. Avsec je osvojil prvo mesto, dru-31 je bil Fink. Oba sta obenem dobila tudi II. kategorijo. Ostali tiije finalisti so B o j a n i č , H r o v a t i č in VerbiC.

Drugi polfinale se bo z a č e l sep­tembra. Pravico u d e l e ž b e imajo vs: tretjekategorniki, k i niso so­delovali na prvem polfimalnem turnirju. Pet prvoplasiranih si tudi tu pridobi pravico sodelovati v finalu, dva n a j b o l j š a pa bosta dosegla tudi II. kategorijo.

Kakor se obeta, bo ta turnir po kvaliteti skoraj presegel prvi pol­finale. Med favorite sodijo K l e ­mene, Prime, ing. Sodnik, Bar-tolj, toda tudi na ostale je treba r a č u n a t ! . P r e s e n e č e n j a tudi tokrat ne bodo I z k l j u č e n a .

Prijave za turnir se zbirajo do 1. septembra. M . F .

»Razvalina življenja« v Podbočju

V nedeljo 14. avgusta so č lan i KTJD » S t a n e K o r i r i « v p o d b o č j u v obnovljeni dvoran; K Z za igra-: Fm/garjeve dramo »Razva l i ­na ž i v l j e n j a « . Rež i r a l a je He le ­na Z o r k o v a . V aplosrumi so i g ra lc i l*po odiitraM avoje vloge In res zadovol j i l i g l e d a l o « , k i so napoln i l i dvorano do » » d i v j e g a k o t i č k a . Uap*hu i « r e je p r ipo ­mogel *udd ofcuamo opremljen oder in sploh vsa prenovl jena dvorana. Vseka or pomeni n a š a nova d v t r a n a krepak ko rak za razvoj prosvetnega udejatvova-nja v n a š e m kra ju . D a smo jo lahko u red i l i , se moramo zahva­l it i tudi O L O K r S k o in p o ž r t v o ­v a l n i m prosvetnim delavcem pod vodstvom i o l . upravi te l ja tov. Z u p a n č i č a v P o d b o č j u . Se­veda bo treba še marsikaj za i z ­popolni tev odra i n za zunanjo podobo doma. Č e s t i t a m o n a š i m Igralcem; naj b i n a č r l n o p r i r e ­j a l i igre , saj v P o d b o č j u ne manjka h v a l e ž n i h igra lcev.

za pospeševanje turizma na D o ­lenjskem velikega pomena. T u imamo vse pogoje za turizem. Zato bi bilo umestno ustanoviti turist ično J ruš tvo , k i bi skrbelo za propagando v tisku, radiu itd. ter organiziralo izlete in bodo tako obiskovalci spoznali lepote našega kraja. Pozimi pa bo tu lepa sezona za smučarje in san-karje.

M. P.

Šofer rešil avto Pre tek lo soboto je šofer I v a n

Ka l i č v o z i l avto znamke » P i o ­ni r« , last D r ž a v n e g a posestva Snežn ik . N a cesti pro t i Ban j a L o k i se m u je med precej h i t ro vožnjo nenadoma od lomi l vo lan . K a l i č u je le z n a j v e č j i m napo­rom in prisotnostjo duha uspelo, da je us tavi l avto t i k na robu prepada. Da m u to n i uspelo, b i zd rve l v prepad i n od novega avtomobila b i ostal le kup r u š e ­v i n . Podjetje je šo fe r j a nagra­di lo z v e č d n e v n i m dopustom.

Cet.

Predgrod ob Kolpi Je lke v b l i ž n j e m gozdu G r a -

ščica so letos izredno medile. Sladka t ekoč ina je kar kapala z dreves. Be lok ran j sk i čebe la r j i iz raznih kra jev so p r ipe l j a l i v bl ižino gozda oko l i 220 čebe ln ih d ruž in na pašo , vendar so b i l i za k a k i h 14 dni prepozni . N a ­stalo dežev je je p r e p r e č i l o na­daljnje medenje je lk . Več s r eče so ime l i d o m a č i čebe la r j i , ke r je b i lo nekaj p r v i h dn i mede-nja s o n č n i h , brez dež ja .

Z od lokom o b č i n s k e g a l j u d ­skega odbora je b i lo ustanov­ljeno mizarsko podjetje. Z a č a s ­no bo imelo svoje prostore na P a k i v h i š i J o ž e t a L u k a n i č a . Gradnja mizarske delavnice je

predvidena na grajskem marofu

Gostovanje zagrebške »Komedije« v Novem mestu

Član i z a g r e b š k e g a g leda l i šča »Komedi ja« so v nedeljo 21. av­gusta gostovali v D o m u J L A v Novem mestu. D a l i so veselo­igro sodobnega dunajskega d r a ­mat ika Hansa Schuberta »Zašto da se ne žen imo« (Zakaj b i se ne oženi l i ) . P r i j e tna , duhovi ta

DOGOVORJENE CENE ZA SVEŽE SLIVE

N a sestanku sekcije za sed-nje i n povr tn ino zvezne t rgov in ­ske zbornice 20. avgusta so b i le dogovorjene n a j v i š j e odkupne cene za s v e ž e s l ive . Po tem do­govoru bodo odkupna podjetja p l a č e v a l a sveže s l ive n a j v e č do 15 d in za k i l og ram, s l ive za s u ­šen je do 10 d i n kg , sl ive za ž g a ­nje do 6 d in kg , s l ive za izvoz in za marmelado pa do 8 d i n k i logram. Z a podjetja, k i se ne bodo d r ž a l a teh cen, je p r e d v i ­dena kazen od 50.000 do 2 m i l i ­jona d in . Podjet ja lahko o d k u ­pujejo t i id i ceneje, vendar mo­rajo u p o š t e v a t i p r o i z v a j a l č e v e s t r o š k e i n odkupne cene ne b i smele b i t i n iž je od teh.

in v n a j b o l j š e m smis lu r azvedr i ­la . Igra ima vse odl ike pa tudi slabosti nekdanje stare šole dunajskih , oz i roma avs t r i j sk ih komediografov, vendar Uspešno oprav i svoj namen: duhovi to se zabavati . B i l a pa je mojstrsko z r e ž i r a n a i n je i z p r i č a l a sloves, k i ga už iva jo č l an i z a g r e b š k e »Komedi je« doma, sedaj pa smo j i h i m e l i p r i l i k o v ide t i tudi v Novem mestu. Naj n a m uprava Doma J L A tudi vnaprej p reskr ­b i t ak ih gostovanj.

za z a d r u ž n i m domom v P r e d ­g r a đ u . Z a up ravn ika podjetja je b i l imenovan M a r k o Rezek i z Deskove vasi .

H r u š k i n češpel j letos ne bo vel iko, to l iko bolj pa so p o l n « jablane. Le t i na jabolk bo prav obilna. J . Š.

Drobne iz ribniške

doline K o š n j a otave je že v po lnem

razmahu. T r a v n i k i i n logi so spet ož ive l i i n kosci že na vse zgodaj v š i rok ih redeh podira jo travo. T u d i druga k o š n j a je k a r zadovol j iva i n bodo kmetje n a -kosdli precej sena. T e ž a v e so samo v s u š e n j u zaradi slabega vremena, k i je nagajalo tudi p r i p r v i košn j i .

Letos so v n a š i h k r a j i h sadov­njaki lepo obrod i l i i n s i obeta­mo dobro sadno letino. T e m u je ve l iko pr ipomogla tud i v e č j a skrb za sadno drevje spomladi , ko je v e č i n a sadjarjev oč is t i la drevesa, so gnoj i l i i n podobno. Sadjarjem b i p r i p o r o č a l i , da č imveč sadja posuše , ke r bodo i m e l i od tega več kor i s t i , k a k o r pa če sadje s p r e š a j o za moš t , k i nima nobene prave vrednost i .

- ž e m . -

V KARLOVCU SO ODKRILI HUD GOSPODARSKI KRr"INAL

» K a r l o v a č k i t j edn ik« po roča , da so k r i m i n a l n i organi p r a v k a r zak l juč i l i s pre iskavo v podjet­j i h » T e h n o p r o m e t « in » T e h n o -m a t e r i a l « , k je r so o d k r i l i dose-daj n a j v e č j i gospodarski k r i m i ­nal . N a podlagi pre iskave je Javno tož i l s tvo ž e sestavilo ob­tožbo pro t i 22 osebam teh pod­jet i j . V s i so skupno o b t o ž e n i za 201 kaznivo dejanje. Ob tožn i ca ima 180 strani , ka r pomeni t o l i ­

ko kot šes t v e l i k i h š t e v i l k » K a r l o v č e v e g a t j edn ika« na š e ­stih straneh. Š k o d e je zaradi odk r i t i h malverzaei j i n drug ih kazn iv ih dejanj skupno nad 5,273.000 d in . N a razprav i , k i bo v k r a t k e m na O k r o ž n e m sod i šču v K a r l o v c u , bo zas l i š an ih 54 p r i č . T rd i jo , da bo to n a j v e č j i k r i m i n a l n i proces po vo jn i v K a r l o v c u .

DOLENJSKI O B V E Š Č E V A L E C

Popravek v na*em listu Je bilo n. maja

19M T M a n k n » K a r i r a j aoeim l z U.-vtja j « trato* o d l o t o o nt«ptfct n «

Ne pozabite: vsak naročnik » D o l e n j s k e g a l i s t a «

je ZAVAROVANI

K I N O

Kino KRKA Novo mesto Od 26. do 29. avgusta: sovjet&ki

f i lm » A n a okrog v r a t u « . O d 30. avgusta do 1. septembra:

a m e r i š k i f i lm »Clovn« .

Kino doma JLA Novo mesto 37. In 28. avgusta: a n g l e š k i film

» O d v e d e n « . O d 30. avgusta do 1. septembra:

francosiki film » P r i j a t e l j i c e no-Ci«.

Kino Dolenjske Toplice 27. in 2». avgusta: a m e r i š k i fiilm

»Na nebu ni cest« . 30. avgusta: a m e r i š k i film »S led

v luk i« . 31. avgusta in l . septembra: amer.

f i lm » S t e k l e n a m e n e ž e r i j a « .

Kino Trebnje 27, ln 28. avgusta: Italijanski f i lm

» T r u b a d u r « . Predstava v nede­ljo ob 15.30.

Kino Mokronog 27. tn 28. avgusta: italijanski film

» V o l k z gore S i l a « .

Kino Črnomelj 27. ln 28. avgusta: » M e s e č n i k Bo­

n i fac i j« . 30. in 31. avgusta: » D r i a v n d so­

v r a ž n i k « .

Kino JADRAN KoCevje 26,*do 28. avgusta: a m e r i š k i film

»Mirni č l o v e k « . 31. avgusta in 1. septembra: angl.

f i lm »V!d*m m r a č n e g a tu jca« .

MALI O G L A S I V S L U 7 . B O S P R F A T M E I M gospo-

dijsko o o t n o č n i o o v » taros t i od 35 do 4K let !t t r : č l \ n « k l d r u ž i n i , ki 1e veSča kuhan n in ima ve­selje rto ot*x>k. Naslov pri upra­vi lista. (450)

K M E T I J S K O P O S E S T V O C r m o š -njlce pri S e m i č u proda, dva s t a r š traktorja A Chalmes, en traktorski peresni kultivator. eno 12-redno sejalnlro za ž i t o , en v p r e ž n l obrnfnlnil plug, en v p r e ž n i dvobrazdni plue, dva dvorrclna seialnika ta koruzo, eno siioreznieo, dve reporezni-cl, eno stisknlntco za sadje, en sadni mlin, eno vodno 'urbino 4 K W ln tri e l e k t r i č n e dlname

U P O K O . T F N V D O V E C , trezen — zdrav, brez otrok, brez posesti, n« d e ž e l ) že l i spoznati dobro­s r č n o ž e n s k o zaradi ž e n i t v . Ponudbe na upravo 11?ta. (455)

M\IUK)l)A.r Tt ITTSA v Novem mestu — 2 stanovanji in trgov­ski lokal. Informacije: »Usnje-' , Novo mesto.

T R r . O V S K F . O A P O S L O V O D J O ta­koj sprejme Kmetijska zadrusa. — Pismene ponudbe z navedbo kvalifikaoiie i>n praksa poslati r>* upravo K Z Ortnek. Nastop •hidrb« t«troj .

Dežurna zdravniška služba v Novem mestu

Do 4. septembra bo imel d e ž u r n o z d r a v n i š k o s l u ž b o dr. M i r o V o d ­nik.

OBVESTILO V Novem mestu bo tretji letni

ž i v i n s k i sejem v torek, 30. avgu­sta 1955. — O b č i n s k i ljudski od­bor, Novo mesto.

Okrajna cestna uprava v No­vem mestu o b v e š č a , da bo okraj­na cesta š t . 1523 (Bistrica — G a ­brijele — meja okraja proti K r -melju) zarada gradbenih del od 29. avgusta 1955 do preklica za ves promet zaprta.

Promet se preusmerja na repu­b l i š k o cesto St. 331 (Sevnica — Trebnje).

O b v e š č a m o vse svoje stranke, da bomo v zvezi s pogodbenimi razmerami s/trgovinskimi podjet­j i ln nove uredbe o mletju ž i ta in mlevskih izdelkov ter njih prodaj (Ur. list F L R J š t . 31-55) ođ i . septembra dalje prevzemali ž i to od strank — kmetov ln obe­nem izdajali mlevske izdelke le vsak ponedeljek v tednu. Da ne bo kakih nesoglasij, naj si vsak­

do zapomni odrejeni dan, ker v drugih delovnih dneh ne bomo mogli prevzeti ž i ta , ne izdajati mlevskih izdelkov. Povejte tudi tistim, k i ne bi brold tega obve­stila. - Ml in K o v a č i Č , Novo mesto.

N a u č i t e l j i š č u v Novem mestu bodo popravni izpiti 2. septembra ob 8. uri , popravni izpiti sprejem­nih izpitov in naknadni sprejemni izpiti pa 3. septembra. Z a č e t e k pouka je 6. septembra ob 8. ur i .

Na qsnovni šo l i v Novem mestu Je z a č e t e k pouka 6. septembra ob 8. uri . U č e n c i prvih razredov se zberejo 5. septembra ob 9. ur l v osnovni š o l i . Ravnateljstvo

R A Z P I S N a osnovi čl . 33 Uredbe o kme­

tijskih zadrugah razpisuje uprav­ni odbor K Z Ž u ž e m b e r k mesto u p r a v n i k a . Pogoji:

n i ž j a gimnazija, verziranost v trgovski stroki in d a l j š a komer­cialna praksa, perfektno znanje administracije, izurjenost v orga-n'izacrji nabave, odkupa in pro­daje in v p o s p e š e v a l n i h odsekih. Osnovno znanje iz kmetijstva, — P l a č a po tarifnem pravi lniku. - » Pismene ponudbe na upravni od­bor K Z Ž u ž e m b e r k .

SZ M A T I Č N I H U R A D O V

Novo mesto Pretekli teden Je bilo rojenih

12 decikov in 14 deklic. — P o r o č i ­la »ta se: Horvat Herman, dela­vec in Ana Kos, zasebnica. oba iz Novega mesta. — Umrla sta: J u d n i č Jakob, kmet, 66 let, iz K o ­ta pr i S e m i č u . Herle Ivan, avto-mehanik, 26 let, iz R a d e č pri Z i ­danem mostu.

Črnomelj Pretekli teden Je bila rojena

ena d e k l i £ a in en d e č e k . P o r o č i l i so se: Burazer B o ž i d a r ,

avtomehanik iz Č r n o m l j a . In Je-l e n i č J o ž i c a , u s l u ž b e n k n lz Su-hora pri Metliki. Plevnik Franc, kmet iz Č r n o m l j a ln Tome Ana, delavka iz T a n č e gore. — Č e ­stitamo!

U m r l je R i b i č Rade, vojak lz L u ž a n pri Bosanski G r a d i š k i , star 20 let.

Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Majer

Fanika iz N e m š k e vasi pri Ribni ­ci - - deklico. Vrščao Terezija iz Male B u č n e vasi pri Novem me­stu — deklico. T u r k Marija lz Starega Loga pri K o č e v j u — d e č ­ka. Z u p a n č i č Mi lka iz Sentlov-renca pri Ve l , L o k i — d e č k a . Ž e m l j i c Marija iz Llvolda pri K o ­č e v j u — d e č k a . Balkovec Angela iz Podklanca pr i V in ic i — de­klico. Barle E l k « iz Roj prt V e l . Loki — d e č k a . A v g u š t i n J o ž e f a iz P od turna pr i D o l . Toplicah — deklico. G r i č a r Mari ja iz L o č n e pr i Novem mestu — deklico. Se-n i č a r Feniks iz K r k e (pri Novem

ftfceta Kris t ina iz

Fodgrada pri Stopicati — deklico. Bukovec Hema iz Ve l . Loke — deklico. Struna Angela iz K l e č e t a pr i Zbk. — d e č k a , Plut Terezija iz Gabra pri S e m i č u — de&k«. B u ­čar Bronislava iz Podturna p r i Dol Toplicah — d e č k a . K o b e t i ć F r a n č i š k a lz D r e ž n i k a pr i V i n i c i — deklico. Hlebec Alojzija iz N o -Vega mesta — d e č k a . Stangelj Š t e f k a lz Prihoda p t i Jesenicah — deklico. Peterle Ida iz V e l . Cirnika — deklico. P e r š e J o ž e f a lz Sentruperta — deklico. Luter -š m i d Danica iz Koblerjev pr i K o ­č e v j u — d e č k a . N o v o s e l i č Anica Iz Š e n t j e r n e j a — deklico. Novak J o ž e f a iz Jablana pr i Minni p e č i — deklico. Cestitamol

KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i

ln iskali p o m o č i v n o v o m e š k i b o l ­n i š n i c i : J e r š i n a Franca, kmeta s C a t e ž k e gore je zagrabil mlati lni stroj in m u p o š k o d o v a l desno ro­ko. Ramuta A n o iz Osojnika je na poti z njive nabodel vol in j i p o š k o d o v a l desno nogo. O v i č a r Mi jo, delavec iz Oneka p r i K o ­č e v j u , je padel z voza in s i po­š k o d o v a l glavo, obe t o k i in levo nogo. P i š e m Ano, gospodinjo iz L u ž e p r i D o b r n i č u je oplazila 6trela po levi strani telesa. Rrulc Nace* sin kmeta iz G o r . Kronova

1 Je (padel s kolesa i n s i p o š k o d o v a l obe ik l jučn lc l in glavo, vrhovec Alojza iz Iglenka pr i V e l . L o k i Jo brcni l kon1 ln mu p o š k o d o v a l desno rokn. Senica J o ž e , delave; iz 6uhora pr i Dol, Toplicah, si je g srpom p o š k o d o v a l levo r&Jtu.

Btran 4 » D O L E N J S K I L I S T « Stev. 34

GRAD LUKNJA 2 km severno od vasi Prečna

Cb potoku navzgor !2v i ra v ozki dolinici pod gradom Luk­nja Temenica, podzemski od­tok Temenice, ki ponikne pri Ponikvah in pride pri Luknji že tretjič na dan pod imenom Prečna. Takoj pod izvirom že­ne elektrarno. V b l i ž i n i je ve­lika podzemska jama, ki ima baje podzemsko zvezo z gra­dom 'Hmeljnikom. Na močni skali nad izvirom stoji grad Luknja (danes ruševina). Pr­votni grad je bil še bolj v ska le umaknjen, streljaj proč od sedanjega. Grad je nekdaj veljal za najbolj utrjeni grad na Dolenjskem. Bil je zelo po­doben Predjamskemu gradu nad Postojno.

Prvotni grajski l a s t n i k i so b i l i gospodje Lukenjčani. Nato je bil last Erazma Predjam-skega, lastnika Postojnske Luk­nje. Okoli leta 1490 je postal deželno knežja last. Cesar Maksimilijan ga je 1494 izročil v fevd r o d b i n i pl. Gallenberg Po ženitvi so ga 1550 d o b i l i grofje Gallit ki so razpadajoči grad restavriraU. Zgradili so tri stolpe z zidovi in hodniki, obdali pa so ga z g l o b o k i m jarkom, čez katerega je držal

dvigljiv most. V dobi turških napadov so se v grad zate­kali tudi o k o l i č a n i . Poznejši lastniki Luknje (Luegg) so bili od leta 1759 dalje (odkar ob­stoji deželna deska) sledeči:

1. Jožef grof Barbo pl. Bo-štanjski, 2. Evgen grof Barbo pl. Boštanjski. 3. Od 25. III. 1827. leta dalje Vincenc baron Schiveiger Lerchenfeldski (ki je bil tudi lastnik gradu Oto-čec). 4. Anton pl. Fichtenau (od 2. VII. 1827 dalje, ki je kupil grad za 22.000 goldinar­jev). 5. Franc Langer (poznejši vitez plemeniti Podgoro). 6. D o le ta 1945 je bil rapidno propadajoči grad last Franca S e i d l a , pok. trgovca iz Novega mesta.

Grad Luknja ni bil večkrat napaden le od Turkoii, temveč tudi od raznih drugih ropar­skih tolp. Tako n. pr. 19 VIII 1827. leta ob 9. uri zvečer od tolpe 16 Bošnjakov. Ti so prišli preko Kočevskih h r i b o v skozi Sotesko, . Gor. Polje in Stražo ter vdrli v grad Luknjo Od­nesli so 800 goldinarjev in sre-brmno, se navečerjali in na­pili iz dx>eh škafov' vina ter pobegnili v smeri na Jurko vas čez most v Vavti vasi.

Grad Luknjo je imel pred Fr. Seidlom grof Thurn. Od njega ga je kupil Josip Košiček, po­sestnik in ključavničar iz No­vega mesta, ki je sezidal lu-kenjsko elektrarno. Košiček je prodal Luknjo V i n k u Bonu, veletrgovcu v Krškem, ki je napravil jez pri elektrarni. Od Bona je kupil Luknjo trgovec Franc Seidl iz Novega mesta,

od tega pa odvetnik dr. Tom-šič_ iz Ljubljane.

Grad z izvirom Prečne je priljubljeno izletišče Novome-ščanov, saj je oddaljen le 6 km od Novega mesta. Prijeten po­poldanski izlet v Prečno in Luknjo vas bo zadovoljil, če si morda doslej še nikoli niste ogledali razvalin lukenjskega gradu.

liladež naj bi se raje imenoval bodež

V ameriškem slovenskem ča sop:su » N o v a doba« , objavlja Anton Terbovec v rubriki »Vsak po svoje« razne, na duhovit na­čin obdelane zgodbe in vsakda­nje doživljaje ter dogodivščine. V eni zadnjih štev.Jk se je spra­vi! na ime zdravilna rastline gladež. Takole )o opisuje:

»V Dolenjskem i istu, k i izhj ja v Novc-n mestu, »JJU b.'.i kakšna zdravilna ze! :sca naij se nab.rajo in kol iko trgovcu pla­čujejo zanje. P r i nekaterih p r i ­dejo v postev cveti, piri drugih !:sti, pri nadalj-nih korenine. In sem bil presenečen, ko sem med zdravi lnimi rastlinami našel tudi gladež; posušene korenine istega da se plačujejo po 65 din k i l o ­gram.

Angleške aH latinske označbe za to rastlino ne poznam, toda gladež je z bolečimi črkami za­pisan v mojih spominih iz boso-ipetih let. Rastlina požene vsako leto nz večletnih korenin kar čedne, z drobnimi rožnacimi cve­ti okrašene grmičke, k i se sub­verzivno vključijo v travno ob­činstvo, to najra,ji po peščenih t ravnikih k i pašnikih. Bosopeti

V L A D O L A M I T: Lukenjske razvaline (1955)

Koliko je prispevala mladi­na za razvoj socialistične

domovine Izredno pomembno je delo, k i

ga je za razvoj domovine po osvoboditvi oprav i la mlad ina . Samo za t r i mladinske proge: B r č k o — B a n o v i č i , Samac—Sara­jevo in Doboj—Banja luka ter ZF Avtocesto Beograd—Zagreb so mladinske brigade izkopale in vgradile malo manj kot 25 m i l i ­jonov k u b i č n i h metrov zemlje in kamenja, zvrtale 5017 metrov predorov in zgradile 103 mosto­ve v skupni dolž in i 6373 metrov.

O d osvoboditve do V . k o n ­gresa Ljudske mladine Jugosla­vi je , v z a č e t k u leta 1953, je sa­mo na 70 n a j p o m e m b n e j š i h ob­jekt ih naše petletke delalo 1.200.000 mladincev. D a l i so okrog 60 mi l i jonov prostovol j ­nih de lovnih dn i . Sodelovanje pr i m a n j š i h , pa prav tako v a ž ­nih de lovnih akci jah je bi lo se­veda še ve l iko š i r še . K a j vse je mladina s tor i la , sploh n i mogo­če ugotovit i .

Spomin Trdinove sosede N a n o v o m e š k e m pokopa l i š ču

na odd. 5/2, stoji lep spomenik z napisom:

J A N E Z TRDINA slovenski pisatelj

rojen 29. maja 1830 v MengSu umrl 14. julija 1905

v Novem mestu K a d a r v i d i m ta spomenik, se

spomnim, kako smo otroci od da l eč opazovali Janeza T r d i n o ; zdel se nam je si lno zanimiv in meni je dobro ostal v spominu. N a š a h i ša je b i l a b l ižn ja soseda Trd inove . T r d i n o v a h i ša je da­nes last notarjeve vdove Ivane Mastnak. V r t p r i hiši je sedaj p o v e č a n , ker je b i l pokojni no­tar Mastnak k u p i l Knoblehar je -vo h i šo , jo podr l in prostor sp remeni l v sadovnjak.

Ob T r d i n o v e m času je T r d i n o ­va h i i a imela vrt , k i je mej i l na Andresovo zeml j i šče in B e r g -manov vrt . Sred i vr ta je stala uta, vsa p o r a š č e n a z divjo trto. Pa le t i , kadar je b i l pisatelj do­ma, je v e č i n o dneva prebi l v tej uti in pisal . S tanoval je v sobi na severnem vogalu h i še . O k n a so bi la obrnjena proti T r š k i gori. na vzhodni s t rani pa

proti Gor jancem. Razen Trd ine ,e v hiši s tanoval še njegov so­rodnik, znani starinoslovec P e č -nik.

Janez T r d i n a je b i l visoke, doke postave. O k r o g vra tu je vedno nosi l rdečo ruto, k i jo je /sak dan. preden ai Jo je zave­dal, s trepal skozi okno. Stregla mu je majhna zen i čka , S e g a č k a ;o j i r ek l i . Hrano m u je nosila .z b l ižn je T u č k o v e gostilne.

K a d a r so naša mati ime l i sre-- O , da so v loter i j i zadeli ambo, so dal i vsakemu otroku krajcar . Z n j im so tekl i k T u č k o v i m k u ­pit b i skv i tn i piftkot. Ob takih o r i l ikah smo v ide l i pisatelja se­deti v d r u ž b i n o v o m e š k i h pro­fesorjev Jeraja , V i r b n i k a , Igna­ca H l a d n i k a in drug ih . N a j v e č ­krat je pa sedel sam, bra l k n j i ­go a l i s i kaj belež i l . Včas ih je 5el na sprehod s profesorjem Mihae lom M a r k i č e m . T r d i n a je mel popotno palico, učen j ak

M a r k i č pa dežn ik . Devetdeset-ietni, sedaj že pokojni ž iv ino-?dravnik Skale m i je pr ipovedo­val , da je pisatelj v B r u m m e r -jevi gosti lni k a r stoje popil k o ­zarec vina . B rummer j eva gost i l ­

na je b i l a na Bregu , k je r je se­daj gosti lna Lampre t .

Pisatel j je b i l izrazi t samotar Obiskov n i sprejemal . Le n e k o č ga je obiskal prof. M a r i n k o . D i ­j a k i so izvoha l i , da se je šel za­hval i t za prispevek, k i ga je Trd ina podar i l tedanji d i jaški kuh in j i .

K a k o r je b i l legendaren go­spodar h i še , Janez T r d i n a , taka ie b i l a tudi h i ša sama. K o so oopravl ja l i streho, so za d i m n i ­kom naš l i lonec, napolnjen z na-poleondori (cekini). Ob tej p r i ­l i k i so ljudje p r ipovedova l i , da je bi la za časa francoske o k u ­pacije v tej h iš i gostilna in da je b i l Napoleon ve l ik pri jatel j g o s t i l n i č a r k e ; govor i l je z njo v tujem j ez iku in ob vsakem obi ­sku njo in s luž inčad bogato ob­daroval z napoleondori .

T r d i n a je imel svojo h i šo rad. Po njegovi smr t i jo Je k u p i l upokojenec Ivan Hrovat , od nje-ga jo je kupi la Gar tnar jeva in jo potem prodala notarju Mast -naku. Ta je h išo temeljito po­prav i l i n p o v e č a l vr t .

Hedvlka Svajger

pastirčki pa smo nešte tokrat p r i ­šli v prav nediplomat ične stike s tem zeliščem in posledic n: treba pravit i , že sam spomin na­nje je boleč.

Zdaj bertm, da je gladež pr i ­šel ne samo v sodobno literaturo, ampak celo v častno d ružbo zdravi lnih zelišč. Kot je zapisa­no, plačujejo gladeževe korenine po 65 d;.n kilogram, č e bi mo­gel, bi k tej ceni še jaz primak-n:J kak dolar, samo da bi ga v vsej Sloveniji] izkopali in proda­li vse gladeževe korenine. T o bi prihranilo sodobni bosopeti mla­din i v Sloveniji tisoče gladeže-vih zbodljaiev ter sledečih ope­racij in bolečin.

P r i vsej zadevi pa ostaja ne-odgovorjeno vprašanje, zakaj so naši predeči je tisto zahrbtno ra­stlino imenovati: g ladež; bolj p r i ­merno bi bilo ime bodež«.

Pornografija jim prinaša velike dcbič!<e

A m e r i š k i demokra tsk i sena­tor Kefauaer je začel pre iskavo o v z r o k i h mladinskega k r i m i n a ­la. P r i š e l je na sled d r u ž b i , k i se je p e č a l a s prodajo umazanih s l ik , po rnogra f i č r . i h f i lmov tn spolzke l i terature mlad in i . Ta trgovina je imela zveze po vsej A m e r i k i i n je vrg la letno 300.000 dolarjev d o b i č k a .

Senator je zas l i ša l razporo-fenko M a r y Tager iz Ca l a fo rn i -je, k i je b i la že obsojena zaradi r azpoš i l j an j a takega blaga. S svo j im b ivš im m o ž e m sta p r i tem poslu zas luž i la dnevno po 3000 do 4000 dolarjev i n sta v k r a t k i h mesecih na lož i ja v ban­ko 750.000 dolarjev. V tej n e č e d ­ni t rgovin i sodelujeta a m e r i š k i f i l m i n te leviz i ja .

Bercška nadloga v Kaliji Po l i c i j a v M i l a n u je začeia

preganjati b e r a č e , k i so postali mestu že prava nadloga. Nekega b e r a č a je kaznovala z denarno globo ka r 396 krat, vendar ga doslej n i mogla odvrn i t i od be­r a č e n j a . Dnevno je »nafehta l« po ul icah od 2C0O do 3000 l i r .

Levi v kovcrnl K o je gostoval c i rkus Hagen-

beek v mestu C h a r l e v i l l e v F r a n c i j i , je neznanec odpr l k le t ­ko levov i n 12 j i h je odšlo na sprehod po mestu. Enajst j i h je zavilo skozi- odprta vrata neko restavracije, kjer so pospravi i i vso meso v k u h i n j i in loka lu . Las tn ik c i rkusa i n njegovi po­m o č n i k i so šli takoj na delo in po lov i l i vseh enajst levov. P r e ­cej strahu je prestal las tnik re­stavracije, k i se je s k r i l pod m i ­zo. P r a v njega s i je izbra l lev za vzglavnik , vendar m u n i sto­r i l n i č zalega. V spomin na ta nenavadni obisk je lastnik pre­imenoval svoj l oka l v » R e s t a v ­racijo p r i levih.«

PRED ZBOROM XII. SN0UB

Napad na papirnico pri Radečah Bi-lo je ju l i j a 1944. V naš ih t i ­

skarnah je m o č n o pr imanjko­valo papirja. Zarad i tega je G l a v n i š t ab Slovenije odredi. X I I . brigado, da napade papir­nico »Piatnik« p r i R a d e č a h , p r i ­pelje na osvobojeno ozemlje večje ko l ič ine papirja, tovarno pa onemogoč i za nadaljnjo pro­izvodnjo.

P r v i so odšl i v akcijo br igad­ni obveščeva lc i , k i so že pred napadom zbra l i vse podatke M e d drug im so tudi sporoči l i , da so v tovarni trije kamioni in dva osebna avtomobila . Z a ­radi tega so odšli v akcijo z brigado tudi šoferj i .

B i l o je lepo ju l i j sko popol­dne, ko so se vse enote X I I . brigade zbrale nad vasjo B r e ­zovo, p r i takratni meji , in se pr ip rav i l e . na akcijo. K o je na zemljo legel mrak, je brigad-' k ren i l a na dolgo nočno pot Spušča l i smo se po dol in i J a -blanice, ozki i n globoki sote­sk i , dolgi k a k i h 10 km. Ce b' bila brigada v tej soteski na­padena, bi se j i prav gotovo slabo godilo. Potem smo šli skozi požgano vas Dule, mimo m o č n o utrjene postojanke P re ­ska, katero je brigada b l o k i r a ­la.

daniti se je začelo , se je br i ­gada p r ib l i ža l a pap i rn ic i . Obe­nem so bile postavljene zasede proti L i t i j i in R a d e č a m z na­logo, da bi zad rža l e morebitno n e m š k o pomoč .

K o se je predhodnica p r i b l i ­žala tovarni , so s t r aža r j i odda­li prot i njej nekoi 'ko strelov, v-endar so se kma lu predal i , ko ao v ide l i , da je tovarna obko­ljena. Razen nekaj oborožen ih K o č e v a r j e v sta b i la v tovarni ;amo dva Nemca — gestapovca, ki sta se tudi predala.

D i rek to r tovarne je b i l nek: nemšk i grof, katerega pa nismo .lašli doma. Zato smo zahtevali k l juče od njegove »v i sokorodne soproge«. Gospa grofica pa n i ­so b i l i n ič kaj vo l jn i dati k l j u -iev i n je to mora l s tor i t i to­varn i šk i č u v a j . T a je b i l malo bolj uvideven in je šel celo z nami i n sam odk len i l sk l ad i šče . B o r c i so takoj začeli nakladat i papir na t o v o r n i š k e kamione in na nekaj voz. Poleg papirja smo ob tej p r i l i k i dobi l i v to­varn i tudi več sanitetnega ma­teriala in hrane za n a š e b o l n i š ­nice, pa tudi na oba osebna avtomobila nismo pozabi l i .

K o so kamion i že zavoztli iz

V Lukovku (občina Trebnje) so nedavno odprli gasilski dom

Prva vozila »M0T0M0NTAŽE« v Novem mestu gredo na trg

Pred dobrim letom se je po­rodila zamisel, da bi organizi­rali oddelek »Motomontaže« na osnovi dogovora z nem­ško tovarno motornih vozil DKW. Po dolgih in zamotanih procedurah in neštet ih ovirah ter porodnih težavah, zaradi ka­terih so mnogi mislili, da s to koristno zamislijo ne bo nič, je »Motomontaža* pred dnevi dobi­la prvo večjo poši l jko rezervnih delov za motorna vozila. V ve­liki, svetli montažni dvorani, ki bo te dni popolnoma dograjena, so takoj po prihodu poši l jke za­čeli z delom. S pomočjo stro­kovnjaka iz tovarne sestavljajo iz dospelih delov, in deloma tudi domačih, serijo motornih vozil te priznane nemške tovar­ne. Med vozili, ki jih sestavlja­jo, so osebni in reši lni avtomo­bili, poltovorni in tovorni avto­mobili za rezervne prevoze, majhen avtobus ter motorni kolesa od 75. do 350 kub. cm.

»Motomontaža« je dobila po­ši l jko rezervnih delov po po­godbi, ki jo ima s to tovarno Brez kakih posebnih jamstev je tovarna poslala to prvo, dokajš -njo poši l jko rezervnih delov, zraven tega pa še serijo speci­alnega orodja. Brez posebne II-

Domači ja v Zuničlh ob Kolpi — počitek po delu

Zjutraj okoli p o l treh, ravno ; tovarne, so miner j i z a m i n i r a l i v tovarni kotle in stroje. S le ­di la je m o č n a detonacija in v i ­sok plamen je razsvet l i l okoU-co prav tja do K u m a .

Ob povra tku je brigada zaple­nila K o č e v a r j e m več konj i n goveje ž iv ine .

Po tako uspeli akc i j i je bi lo r azpo ložen je borcev seveda ze­lo dobro in tudi borbenost je dosegla svoj v išek . Fantje so b i l 1 zelo n a v d u š e n i , ko so zve­del i , da bomo ob povra tku na­padli še postojanko Presko. Č e ­prav je b i la ta m o č n o utrjena, saj je imela v zemljo vdelane bunkerje in je bi lo v njej o k o ­li 80 dobro o b o r o ž e n i h vojakov, so jo borci v nekaj minutah s pomočjo bomb zavzel i . Svabo-branci so v pan ik i j n presene­čen ju zbeža l i in pust i l i v po­stojanki celo p e č e n e g a p r a š i č a , mnogo orož ja i n munici je . Ime-li so tudi precej m r t v i h in ra ­njenih, od n a š i h borcev pa je b i l ranjen samo eden. Pade l n i n ihče .

Tuda ta akc i ja X I I . s lovenske udarne brigade je v celoti u -spela, saj je br igada l i k v i d i r a ­la m o č n o utrjeno postojanko Presko, p r ipe l ja la na osvoboje­no ozemlje ve l iko ko l i č ino pa­pir ja i n drugega mater ia la , k a r pa je n a j v a ž n e j š e — onemogo­čila je nadaljnjo proizvodnjo tovarne v p r i d n e m š k i h faš i ­stov. Boris Savn ik

Utrinki Iz gostih oblakov se rad

ulije dež, a iz gostega dima rad švigne plamen.

Kamen sicer daje iskre, a s plamenom ne gori nikoli.

Ce te zaloti ploha, ne glej, kje je najlepši dvorec, tem­več kje je najbližji kozolec.

Vsaka rast gre najprej v g lob ino , a šele potem v v i s i n o .

S a m sebi s i l a h k o zelo blizu, ali pa tudi zelo oddaljen.

Dobra ruda malokje sama s i l i iz zemlje.

Sama cena še ne p o m e n i i n ne p r e d s t a v l j a vrednosti blaga.

Pravo ceno marsičesa zveš šele potem, ko je že pre­pozno . . .

P r e t e k l o s t je šola, sedanjost je temelj, a čas je faktor bo­dočnosti.

Tajnost je samo tako dolgo tajnost, dokler je ne poveš drugi osebi.

V tišini nastajajo navadno vsa v e l i k a dela, a v miru se rodi i n raste l j udsko b l ago ­stanje.

V s e n a svetu je minljivo, le sp remembe so večne.

V A S , KI B O O S T A L A D V A M E S E C A B R E Z Z V E Z E

S S V E T O M

A v s t r i j s k a pol ic i ja je sporo­čila, da bo vas Wayer v š t a j e r ­sk ih A l p a h popolnoma osamlje­na. V to vas sploh ni m o g o č e pr i t i d r u g a č e kot po edini p l a ­n insk i cesti. Na to cesto, p rav­zaprav gorsko pot, se je zruš i l kos h r iba in jo popolnoma zapr l . S t rokovnjaki so preceni l i , da bo trajalo dva meseca, preden bodo spet odpr l i prehod. Vas bodo ta čas oskrboval i s he l ikopter j i .

cence, samo na osnovi pogodbe ali takoimenovane kooperacije, lahko »Motomontaža« doda uvo­ženim delom do 33% domačih delov materiala. To znatno po-cenjuje vozila, ker za te dele niso potrebne devize. Ko se bo »Motomontaža« usposobila za izdelavo posameznih delov še v viš jem odstotku nasproti uvože­nim delom, ji bo tovarna dala potrebno licenco.

Led je prebit, začetek važne­ga gospodarskega podjetja, ki ima gotovo veliko bodočnost , je tu. Gotovo se bo »Motomontaža« v kratkem času razvila v pod­jetje, ki ne bo pomembno samo za novomešk i okraj, pač pa za vso republiko. Zasluge za nasta­nek podjetja imajo posamezni­ki, ki so v to zamisel vloži l i obilo truda In o katerih bomo pisali oh drugi priliki. Prva vo­zila, odnosno . serijo vozil, bo >• ."Motomontaža« razstavila na je­senskem zagrebškem velesejmu. Kupcev ji ne bo težko dobiti, saj se že sedaj oglašajo vsak dan.

OKROGLE BODIČASTE

LETOS JE POLETJE »Jutri me za gotovo obisči.* »Prav, ampak kdaj: frred na-

Hrvom aH po foalivu? *

PODKUPOVANJE »Otoženi ste pa tudi podkupo­

vanja zasledovalnega organa.* »To pa ni res, tovariš sodnik:

nikogar nisem podkti.poval!* »Kako da ne: policijskemu psu,

ki vas je zasledoval, ste ponujali klobaso!*

VODA JE NEVARNA »Te ni sram — spet * nade­

lan!*

Kako je prvo partizansko lutkovno gledališče potovalo v osvobojeno Ljubljano

» C e b i le do 27. a p r i l a 5e o s t a l i v M e t l i k i iin i g r a l i . . . oh , to b i b i l o i m e n i t n o , « j e d e i a i a t o v a r i š i c a L o j z k a . O č i so j I za h ip zasan jano zas i j a le , / u g l e ­d a l a se je predse Ln u t i h n i l a .

K a j b i naj r e k l a , k o p a je Celo P a l č e k v e d r i M n j eno s k r i t e ž e l j e . L o j z k a b i rada s k o č i l a vsak d a n t ud i d o m o v v B e n r o v a s . . . In nt' b i se v r n i l a p r a z n i h rok . Proste po­g a č e , bele, n i zke , r u m e n o z a ­p e č e n e , k a r trde in t e ž k e bi p r n e s l a . . . A j , to b i bile o k u s ­n e ! C e l o s lane 1/i b i l e . In ne b i p o n u j a l a l : i<tkar j»m samo pros te p o l i č e , a h , ne! T u d i s l a n i n o bi si r eza l i na k o š č k e i n 6eeeo p r i g r i z o v a l i . da b i b i l tudi K r p a n z a d o v o l j e n in p a l č ­k u d o p o v e d o v a l k a k o č e s e n s i l n o p regan ja g l i s t e . , . » F u j ! « b i tedaj r e k l a D a n i c a z g r a ž a ­j o č e , >uh. a l : si mi n e v o š č l j i v teh n e k a i g r i ž l j a j e v ' ' * . . . Se­veda bi K r p a n svo jo r a z l a g o m o r e č e r azp le ta l i n prosta po­g a č a i n s l an ina i n č e b u l a tn

b o r i ščeipec so l i ne b i š l a v e č v slast kot preje .

P a L o j z k i se ž e l j e n iso i z ­p o l n i l e , k a j t i d v a j u t r a pre j so se n e m i r n o p r e m e t a v a l i na s k e d n j u , d o k l e r se D r e n i k n i z b u d i l i n s topi l p r e v i d n o v e n : ka j v r a g a je tako n e m i r n o po Metl ik i r* P r i š e l j e h i t r o nazaj in d o d o b r a p r e d r a m i jen

» K r p a n ! Pa v l i h a ! M i r č e e e e ! . • . « j i h je b u d i l ž ivo .

Seveda je K r p a n p o h i t e l v i z v i d n i c o , seveda se je k m a l u v r n i l . S a m o na n jegovo: » P o ­d r t i ! P o k r e t U so č a k a l i i n l u t k o v n i oder je kopne l , S l o je ko namakano . T o v a r i š i so r a z n a Š a l i v e l i k e tesarske k o ­bi le , t o v a r i š i c i pa sta z l a s tn i ­m i n i t m i pov i t e l u t k e z d e -v a l i v d o l g p l i t ek zabo j . K r p a n se j e v r n i l po p o m o č : v o z nnj m u gre k d o pomagat priipel j a t . . .

K o n j a ? ! . . .

» K a r m i s l i m o s i ga,« j e d e j a l nasa jeno .

P r a v z a p r a v se še nI z d a n i l o , k o so p o t i s k a l i voz p r o t i B r a -č i k i ; D r e n i k j e r k l a l in popro­s i l ] so tega, p o p r o s i l i onega, d o k l e r se j i h ni u s m i l i l v o z n i k b o l n i š k e ko lone . P r i v e z a l i so l u t k a r s k i voz za onega in d o l ­ga k o l o n a se je v i l a p ro t i D o -b r a v i c a m , G r a c u , Č r n o m l j u i n d a l j e p r o t i V i n i c i .

D e ž , d e ž , d e ž . . . O d p r e č i so m o r a l i , k a j t i b o l n i c a j e k r e ­n i l a d r u g a m , l u t k a r j e m pa je b i l o u k a z a n o na desno. A l i k a k o ?

P r i b r e n č a l o je č e t v e r o r u ­m e n i h , v e l i k i h I (ženi >ov L u t ­k a r j i so j ih obcudofacO j r l r da -l i , toda ng nobenem ni b i l o zanje p ros to ra . Po v Set »v F r a n ­ce j e o d b i j a l . » S m o za vo j sko ,« je ponosno z a g o t a v l j a l , da so se s k r o m n o s p r a š e v a l i t ok i kot K r p a n , k i ga j e d i č i l a ce lo z n a č k a za e n a i o š t trideseto l e ­to: » K a j a l i m i n i s m o pnr t i za n i . . . TL F r a n c e t i ! i ' e nam prideš r* m a l i n i . . . « Spet so

č a k a l i v d e ž j u p a r t i z a n s k e g a u s m i l j e n j a i n na p a r t i z a n s k o s r e č o , k i se j i m pa je p ro t i j u t r u v e n d a r l e s soncem v r e d n a s m e h n i l a . V o z i n pa r k o n j so i z t a k n i 1 i , n e k a j k r a t v / .d ih-n i l i ho— ruk! . n a l o ž i l i zabo j , n a t o v o r i l i k o b i l e , o s r e č o n i po­s e d l i na v r h voza — in že o d -d r d r a l i po t r d i L u j i z i j a n i o n ­s t ran K o l p e . G l a d k o je teke l voz , p r i j e t n o so se p o č u t i l i , l l a t t ) D r e n i k . k i se mu je v i ­de lo , da je s k m e t o v Hotna, k a j t i veste je r a v n a l s k o n j i i n v e d n o o p r a v e m č a s u jo znal r e č i : »1—hot!« a l i »Bis t a— h o r ! «

Pa so se pod v e č e r z n a š l i v č e d n i h i š i s i tne s i a r o penz ln-nis tke , k i se j i je pod v p l i v o m č a j a in s l a d k o r j a r azveza l Je-z ik . P r i z n a l a i<\ ie nekdo n j en ih p r i us ta . š ih , k a r ji po­v z r o č a s k r b i im n n d l e / n a za-gnvar jnr t ja p r e d l j u d s k o ob­las t jo . T i s t i p r v i dan so l u t k a r ­j i d o z i v a l i v e l i k o v z n e m i r j e ­nje : s l i š a l i so sop iha t i in v r i ­s k a t i v l a k . G l e d a l i so. k a m bi se d e j a l i , a l : pog led na l o k o ­m o t i v o z v e l i k o r d e č o zvez<l> spreda j in v i s e č e g rozde p a r -

t e m p a r t i z a n s k i m v l a k o m , j i h je p o m i r i l .

P r a v za p r a v o s l a v n o v e l i k o noč so p r i k a z o v a l i J u r č k a in t r i r a z b o j n i k e v S r b s k i h M o -rfevlcah nas l edn j i d an pa d a ­l e č v ( J u r s k e m K o l a r u - - v

Delnicah; ta«« P« j ^ ' p a r t i z a n ­ske l u t k a r j e n a š l o p o v e l j e : V I j u b l j a o o i In so se vra&ll : Maj je raztegova] h a r m o n i k o . Drentk |e rafal, Peoča k u ­ha l a . Danica, Lojzka, \ lm' -e ln K r p a n , P a l č e k in P a v l i h a pn so p r e p e v a l i do oh r ipe lo s t i . k a j l i svoboda je tu in n i se j i m t reba v e č bnt i presene­čenj ne n a cest i ne na o v i n k i h . Spotoma so z v e d e l i da je osvobo jen Zag reb . N a V i n i c i je b i lo vse ž ivo ob isk ob i l en , I n r č e k je nastopal o h o l o , Pav­l iha pa še b o l j . P reds tava J u r -č e k in t r i j e r a z b o j n i k i je b i l a obogatena z n o v i m p r i z o r o m V R a d i j s k i h vesteh |o b i l a n a m r e č p r i o l i č r n a u j en l j i va p e r s i f l a / a n i H i t l e r j a . B r ž z

njo na oder I V N o v o mosfo so l u t k a r j i

p r i t r e s l i r a z m a j a n e kos t i v sredo največjega n a v d u š e n j a , i g r a l i pa niso r e č , k n r stn se

t i z u i o v , k i so se p r e v a ž a l i s krpati in Mirčc pribUuila na

n e k e moto r j e i n š la na n o v i s l u ž b e n i mest i . O s t a l i so pa oddali k o n j a in h r e p e n e č e ča_ k a l i na p revozno sredstvo. K a ­d i l i so zap len jene n e m š k e S o n -dermisehaag, da so j i h usta sala bo l sko p o k l a . č a k a l i i n č a ­k a l i na mostu, d o k l e r po enem tednu n i prišel penje k a m i o n C T - K P S . k i je vo/ . i l L j u d ­sko Pravico čez N o v o mesto v KoČevje, V i s o k o s o M> l u t k a r j i u t abo r i l i na kamion, po t egn i l i triglavke BW u š e s a i n r a d o ­

d a r n o razmetavali P r a v i c o med radovedne ljudi, k a d a r j e ro ­pota l k a m i o n s k o z i m a n j š a nase l ja , k a j t i u s t a v l j a l se ie le v v e č j i h , da je š o f e r h l a d i l i n napa ja l r azgre ta p l j u č a ž a . rečega mo to r j a ,

17. ma ja pa se je k a m i o n us t av i l preti f r a n č i š k a n s k o d v o r a n o v L j u b l j a n i . In tu se je spel i z k a z a l o P r v o p a r t i ­z a n s k o l u t k o v n o g l e d a l i š č e s s v o j i m J u r č k o r n i n t r e m i raz­b o j n i k i . K o l i k o k r a t so za ig ra ­l i , t o l i k o k r a t j e P a l č e k us t re­l i l i z p u š k e v oder . L e p o Šte­v i l o l u k e n j . . ,

Hlnko Wilfan

»Ne morem pom-agati, če me pa večno muči žeja.*

»Pij vodo . . .* »Sam bog varuj! Zdrav>nik j t

rekel, da imam železno zdravje. Če bi pil vodo, lahko znotraj se 7.arjavim.*

ČUDNA REČ »Kar zdi se wi, da sem vas

obraz že nekje dirugje videl.'. .* »Ni mogoče — ]az ga imam

zmeraj nad vratom.*

* PRI ZVEZDOGLEDU

»Kajne, tistole je ozvezdje Orion?*

»Ne, to je Veliki medved.* »Vraga, kako pa to v mraku

razpoznale'^'*

NESPORAZUM

* /o ; , moja hčerka )e požrla 7.la< prstan m mora na operacijo. Ali jo lahko zaupam doktorju Gorjancu?*

*Brez skrbi -— on je absolutn-o pniten in bo prstan tako,j vrml.*

NT.MOGOCE »Čujte: popolnonu nohenegi

dela z glavo!* doktoir: jaz sent

rt

FntograL »Prosim, nasmejte