Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija · pravo ceno zagotovi čim kakovostnejše...

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Ekonomist

Modul: Tehnični komercialist

POPIS PROCESOV PRI IZDELAVI

VZORČNIH MODELOV V PODJETJU PEKO

Mentorica: mag. Maja Zalokar, univ. dipl. org. Kandidatka: Jolanda Meglič

Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov.

Kranj, junij 2013

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici mag. Maji Zalokar za nasvete, strokovno pomoč in

usmerjanje pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Peklenik, ki je diplomsko nalogo jezikovno in

slovnično pregledala.

Posebna zahvala gre moji družini za izjemno potrpežljivost in razumevanje ter vsem,

ki so mi z dobronamernimi nasveti in drobnimi uslugami pripomogli k dokončanju

študija.

IZJAVA

»Študentka Jolanda Meglič izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

sem ga napisala pod mentorstvom mag. Maje Zalokar.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

V današnjem času je pomembno, da podjetje ob pravem času, na pravem mestu, s

pravo ceno zagotovi čim kakovostnejše izdelke. Da bi ostalo konkurenčno, mora

slediti novostim, obnavljati procese in se v največji možni meri izogniti napakam.

Fleksibilnost in timsko delo morajo temeljiti na spoštljivih odnosih, ustrezni

informiranosti in prizadevnosti vseh zaposlenih.

Prilagajanje trgu za naše podjetje pomeni kakovostno izdelano zanimivo kolekcijo

obutve, pravočasno predstavljeno obstoječim in novim kupcem.

V diplomski nalogi predstavljamo prenovo procesa izdelave vzorčne obutve, s

katero želimo na podlagi lastnih izkušenj prispevati k lažjemu doseganju zahtevanih

rokov izdelave. Proces je sestavljen iz vrste aktivnosti in odločitev, potrebnih za

delovanje sistema.

V prvem delu je predstavljeno podjetje Peko. Nadalje v teoretičnem delu

obravnavamo sodobno fleksibilno zasnovano organizacijo s pravilnim sledenjem

procesom. V tretjem delu je predstavljen proces izdelave vzorčnih modelov obutve

Peko od zasnove kolekcije do končnih izdelkov, predstavljenih na policah vzorčne

sobe. V zaključku je prikazano, da lahko drugače organiziran pretok materiala

prispeva k hitrejši izdelavi vzorcev, saj bo delo potekalo bolj usklajeno. Z

izboljšanjem procesa bomo lažje sledili potrebam zahtevnih kupcev.

KLJUČNE BESEDE

- proces izdelave

- fleksibilnost

- kakovost

- obutev

ABSTRACT

Nowadays it is important that a company ensures the best quality products at the

right time, in the right place, and with the right price. In order to stay competitive it

has to follow novelties, renovate processes, and avoid mistakes to the extent

possible. Flexibility and team work has to be based on respectful relationships,

suitably informed and diligent employees.

For our company, adjusting to market means quality produced interesting collection

of footwear that is presented to existing and potential customers in due time.

In the thesis, the renovation of manufacturing process of sample footwear is

presented. The intent of the renovation is to make a contribution that is based on our

own experiences in order to attain the required manufacturing deadlines more

easily. The process consists of several activities and decisions necessary for the

operation of the system.

In the first part, the company Peko is presented. Furthermore, in the theoretical part,

the focus is on a modern flexibly planned organization with a proper tracking of

processes. In the third part, the process of manufacturing sample models of Peko

footwear from designing the collection to final products displayed at the shelves of

sample room is presented. In the conclusion it is shown that differently organized

material flow can contribute to faster production of samples, since the work will be

performed more harmoniously. By improving the process it will be easier to meet the

needs of demanding customers.

KEYWORDS

- manufacturing process

- flexibility

- quality

- footwear

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema................................................................................ 1 1.2 Cilji naloge ................................................................................................. 1 1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................... 2 1.4 Metode dela ............................................................................................... 2

2 PEKO ................................................................................................................ 3 2.1 Zgodovina Peka ......................................................................................... 4

3 POMEN PROCESA RAZVOJA NOVIH IZDELKOV ........................................... 5 3.1 Sodobna organizacija razvoja izdelkov ....................................................... 5 3.2 Kakovost procesov ..................................................................................... 7 3.3 Stopnje razvoja novih izdelkov ................................................................... 9

3.3.1 Zbiranje idej ...................................................................................... 10 3.3.2 Ocenjevanje, vrednotenje idej ........................................................... 11 3.3.3 Poslovno-tržne analize ...................................................................... 11 3.3.4 Tehnološko in proizvodno razvijanje ................................................. 12 3.3.5 Tržno testiranje ................................................................................. 12 3.3.6 Uvajanje novega izdelka na trg ......................................................... 12

4 ŠTUDIJA PRIMERA: PROCES IZDELAVE VZORČNE OBUTVE ................... 13 4.1 Oblikovanje in razvoj modelov .................................................................. 14 4.2 Izdelava vzorca ........................................................................................ 22

5 PRENOVA PROCESA IZDELAVE VZORČNE OBUTVE ................................ 26 6 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 28 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 29

KAZALO SLIK

Slika 1: Logotip podjetja Peko .................................................................................. 3 Slika 2: Stara Kozinova stavba ................................................................................. 4 Slika 3: Demingov krog ............................................................................................ 9 Slika 4: Stopnje procesa razvoja novega izdelka .................................................... 10 Slika 5: Časovni plan kolekcije ............................................................................... 14 Slika 6: Sestava čevlja ........................................................................................... 15 Slika 7: Sestavni deli čevlja Lučka .......................................................................... 17 Slika 8: Primeri čevljarskih kopit ............................................................................. 17 Slika 9: Proces od zasnove do začetka proizvodnje ............................................... 18 Slika 10: Ideja, skica čevlja ..................................................................................... 20 Slika 11: Šablone za razrez materialov ................................................................... 21 Slika 12: Osnovna kopija ........................................................................................ 21 Slika 13: Proces izdelave vzorcev .......................................................................... 22 Slika 14: Usnje – kože ............................................................................................ 23 Slika 15: Pretok materiala po novem ..................................................................... 27

POJMOVNIK

Furniture: drobni material (elastike, zaponke, okraski, zadrge, rinčice …)

Tehnolog: v procesu razvoja skrbi za razvoj in pripravo tehnoloških postopkov

Izdelava flex: za mehko, lahko športno obutev uporabljamo izdelavo flex, kjer je zg.

del zašit na steljko, oba skupaj pa na podplat

Konit: ostanki pri izdelavi usnjenih podplatov in notranjikov, zmleti in skupaj

z vezivnim sredstvom toplotno obdelani

Kontes: posebno oblikovan podplat z zaključkom v sprednjem delu pete, ki

sega do napetnika

KRATICE IN AKRONIMI

TQM: Total Quality Management – celovito obvladovanje kakovosti

EFQM: European Fundation for Quality Management –

Evropska nagrada za poslovno odličnost

BSC: Balanced Scorecard – sistem uravnoteženih kazalnikov

VDN: Vzorčni delovni nalog

2D: Dvodimenzionalno modeliranje

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Jolanda Meglič: Popis procesov pri izdelavi vzorčnih modelov v podjetju Peko stran 1 od 29

1 UVOD

Proizvodnja obutve je modna panoga, zato je tudi Pekova kolekcija razdeljena na

sezoni pomlad/poletje in jesen/zima. Za vsako se izdela različne kolekcije za

različne prodajne poti. Da bi obstali na trgu, se mu je potrebno kar najhitreje

prilagajati in oblikovati kolekcije obutve, ki bodo ustrezale zahtevam kupcev. To

pomeni, da je treba ob izdelavi vsake kolekcije poznati zahteve tržišča, modne

smernice, upoštevati možnost proizvodnje, uporabo primernih materialov,

funkcionalnost izdelkov, ne nazadnje pa ima velik pomen tudi cena končnega

izdelka.

Seveda je ob vsem tem potrebno kolekcijo obutve kupcem predstaviti ob pravem

času, kar pomeni, da je nujen uspešen in učinkovit proces izdelave. Procesi si

morajo predvsem slediti v določenem zaporedju, pretok informacij in materiala mora

biti kakovosten; sodelovati morajo vsi zaposleni.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Podjetje Peko, d. d., Tržič je proizvajalec kakovostne, udobne in elegantne modne

obutve.

Za uspešno poslovanje moramo v prvi fazi razviti prodajno zanimivo in kakovostno

kolekcijo. Pri tem smo vezani na izdelavni rok, dobro kakovost in zmanjševanje

stroškov pri izdelavi.

Največji problem predstavlja doseganje kratkih rokov izdelave prototipov in vzorcev.

Neprekinjen proces izdelave je poleg zagotovitve vseh sestavnih delov, usnja in

ostalega materiala odvisen predvsem od organiziranosti. Slab notranji pretok

zgornjega usnja in sestavnih delov med oddelki nam skrajšuje že tako kratek rok.

Ob zapolnitvi proizvodnih kapacitet in nadurnem delu v času razvoja nove kolekcije

je čakanje že nabavljenega materiala najmanj potrebno. Zaradi neizdelanih vzorcev

naše kupce prevzame konkurenca, zato je nujna boljša organiziranost procesa.

1.2 CILJI NALOGE

Namen diplomske naloge je seznanitev s postopkom izdelave vzorčnih modelov

obutve in izboljšava pretoka tako informacij kot materiala med posameznimi fazami,

predvsem med skladišči materiala in proizvodnjo. Zastojev bo manj, delavci bodo

zadovoljnejši, vzorci pa bodo ob zagotovitvi potrebnega materiala izdelani

kakovostneje in pravočasno.



Cilj diplomske naloge je popisati procese, potrebne za izdelavo vzorčne obutve, in s

spremembami omogočiti hitrejši proces izdelave kolekcije, da bo pravočasno

predstavljena in bo zagotovila zadovoljstvo kupcev.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Proces razvoja in izdelave proizvoda v obutveni industriji je zelo obsežen. Zelo

pomembne so relacije med posameznimi fazami, ki se lahko tudi ponavljajo in

določajo čas zadrževanja izdelka v procesu.

Predpostavljamo, da imamo proizvodnjo dovolj oskrbovano z materialom, zato si ne

smemo privoščiti neurejenega prehajanja materiala in polizdelkov med oddelki.

Predpostavljamo, da bomo s premikom lokacij skladišč pridobili dodatni čas za

izdelavo vzorcev obutve in s tem izboljšali sedanji proizvodni procesa, potreben za

doseganje rokov, ki jih zahtevajo kupci.

Predpostavke temeljijo na lastnih izkušnjah in na lastnem videnju problema.

1.4 METODE DELA

Pri izdelavi diplomske naloge bomo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo, s

pomočjo katere bomo na podlagi strokovne literature opisali delovanje sodobne

organizacije pri razvoju novih izdelkov za kakovostno zadovoljevanje želja kupcev.

Na podlagi fizičnega pristopa v tovarni bomo za opis postopkov in procesov

uporabili lastno znanje in dolgoletne izkušnje, pridobljene med procesom izdelave

vzorca obutve od ideje do končnega izdelka. Popisali bomo dejansko stanje in

stanje po prenovi.



2 PEKO

Slika 1: Logotip podjetja Peko

(Vir: Peko, d. d.)

Podjetje Peko, d. d., Tržič je ugleden slovenski proizvajalec kakovostne in udobne,

elegantne modne obutve srednjega in višjega cenovnega razreda z dolgoletno

tradicijo, saj obstaja že od leta 1903.

Osnovno dejavnost predstavljata proizvodnja in maloprodaja. Proizvodnja je

organizirana na matični lokaciji v Tržiču, šivanje zgornjih delov pa tudi v hčerinskem

podjetju v Knjaževcu v Srbiji.

Proizvodni in prodajni program modne obutve obsega moško in žensko udobno

elegantno, klasično, udobno in priložnostno obutev.

Poslovna skupina Peko vključuje:

matično delniško družbo Peko, d. d., ki se ukvarja s proizvodnjo obutve pod

lastno blagovno znamko in za druge blagovne znamke, opravlja

maloprodajo preko trgovin in veleprodajo obutve;

hčerinska podjetja, tako v Sloveniji kot tujini.

Hčerinsko podjetje PGP Inde, d. o. o., je največji slovenski proizvajalec

spodnjih delov obutve in med najpomembnejšimi podjetji v Evropi na

področju proizvodnje visokokakovostnih podplatov iz poliuretana in

gume. Obenem je tudi invalidsko podjetje, ki zagotavlja delo invalidom pri

opravljanju pretežno proizvodne dejavnosti šivanja zgornjih delov obutve;

hčerinsko proizvodno podjetje Tovarna obutve Peko (TOP) d.o.o.

Knjaževac v Srbiji;

trgovsko podjetje z razvejano maloprodajno mrežo Peko Split d.o.o.

Hrvaška;

trgovsko podjetje Peko Skopje d.o.o. Makedonija.



2.1 ZGODOVINA PEKA

Korenine Peka, d. d., Tržič segajo v leto 1903, ko je Peter Kozina s partnerjem

Štefanom Hitzlom ustanovil javno trgovsko družbo »HITZL et. Co KOZINA« s

sedežem v Ljubljani (Peko, d. d.).

Slika 2: Stara Kozinova stavba

(Vir: http://www.razglednice.eu/contents/sl/d11.html)

Leta 1908 se je pričela gradnja prve slovenske tovarne čevljev v Tržiču,

Peter Kozina Co.

L. 1917 je Peter Kozina izplačal družabnike in postal edini lastnik podjetja.

Od leta 1918 do 1925 se je tovarna dograjevala, hkrati pa se je širila tudi

prodajna mreža po Jugoslaviji.

Peter Kozina je leta 1930 umrl, vodenje podjetja so prevzele banke.

Po drugi svetovni vojni je bila tovarna izropana in uničena.

L. 1956 se Peko razširi in specializira proizvodnjo na področju modne

obutve, uvajajo se tudi spremljajoče dejavnosti – izdelava gume in plastične

mase za podplate in pete.

L. 1963 se podjetje s prodajo obutve razširi v Ameriko in Kanado, Vzhodno in

Zahodno Nemčijo, Švedsko in ZSSR.

L. 1970 se proizvodnja razširi s tovarno v Trbovljah, 1976 z združitvijo s

podjetjem Budučnost (Hrvaška), 1984 z obratom v Benediktu in 1985 v

Ormožu.

L. 1990 je bilo v podjetju zaposlenih 5.288 oseb.

L. 1991 je Peko zaradi osamosvojitve Slovenije izgubil trge bivše skupne

države in zašel v finančno in poslovno krizo.

L. 1995 je Peko postal delniška družba.

http://www.razglednice.eu/contents/sl/d11.html



L. 1998 je vlada R Slovenije družbo Peko uvrstila v pilotski projekt programa

prestrukturiranja podjetij. Z namenom finančne sanacije je bil uveden

postopek prisilne poravnave.

L. 1999 se je pričelo izvajanje ukrepov na področju finančne in poslovne

sanacije, ki pa žal niso prinesli pričakovanih rezultatov. Kljub vsemu so

Pekove kolekcije pri potrošnikih naletele na ugoden odziv, blagovna znamka

pa je še vedno prepoznavna.

Danes, po vzponih in padcih, globalni krizi, Peko potrebuje ponovno

prestrukturiranje.

3 POMEN PROCESA RAZVOJA NOVIH IZDELKOV

Miselnost sodobnega menedžmenta se vrti okoli kupcev; najpomembnejše je

kakovostno zadovoljevanje njihovih potreb. Kupci imajo danes na voljo veliko

raznovrstnih izdelkov, za katere se odločajo po tehtnem premisleku koristi v

primerjavi s ceno. Ponudniki morajo stalno spremljati kupčeve želje in stremeti za

tem, da bi jih zadovoljili prvi in bolje ter drugače od konkurence. Pomembni

konkurenčni dejavniki za podjetja so tako poleg cene postali predvsem kakovost,

kreativnost in funkcionalnost izdelkov. Dolgoročen uspeh podjetja je zato odvisen od

uspešnega in učinkovitega procesa razvoja novih izdelkov.

3.1 SODOBNA ORGANIZACIJA RAZVOJA IZDELKOV

V današnjem poslovnem svetu mora podjetje za zvestobo svojih kupcev in

pridobitev novih organizirati sodobni, timski in hitro odzivni proces razvoja izdelkov

in storitev.

Sodobna organiziranost podjetja je fleksibilna in se kaže v sposobnosti za hitro

ukrepanje na spremembe nestabilnega okolja, v katerem podjetje deluje. Podjetje, ki

se ni sposobno odzivati na spremembe, prej ali slej propade (Ivanko in Bergant,

1999, str. 78).

Ivanko in Bergant (1999, str. 78) navajata po Patersu, znanemu raziskovalcu

menedžmenta, pet načel za preživetje podjetja:

usmerjenost h kupcem,

ustvarjanje inovacijskega vzdušja,

fleksibilnost, zgrajena na sodelavcih,

k spremembam usmerjeno vodstvo,

sisteme podpore.



Usmerjenost h kupcem

Kupca je mogoče zadovoljiti na različne načine, ki so tesno povezani s celovito

sposobnostjo delovanja podjetja. Podjetje mora ugotavljati, kdo je njihov kupec, kaj

potrebuje in želi. V procesu stalnih izboljšav mora ustvarjati ideje, ki jih spreminja v

izdelke ali storitve in jih pošilja na trg s premišljeno strategijo (Ambrož in Lotrič,

2009, str. 158).

V kupca usmerjeno podjetje ustvarja povezave med kupcem, njegovimi potrebami in

zaposlenimi v podjetju, ki delujejo v prodaji, marketingu, razvoju in proizvodnji,

informacije o kupcu pa znajo pravilno uporabiti in prevesti v dobičkonosne aktivnosti

(Ambrož in Lotrič, 2009, str. 160).

Velik pomen ima kakovost izdelka, saj bolj ko so kupci zadovoljni, večja je

verjetnost, da ostanejo zvesti podjetju in njegovim izdelkom, s tem pa so

zagotovljena naročila in delo podjetja. Za izboljšanje kakovosti so pomembni

ustanovljeni timi, v katerih so zastopani sodelavci z vseh pomembnih področij

podjetja, in kupec, ki določa, kaj je pomembno za kakovost (Ivanko in Bergant,

1999, str. 79).

Ustvarjanje inovacijskega vzdušja

Sodobno podjetje mora ustvarjati inovacijsko vzdušje in razviti inovacijsko strategijo.

Delovati mora timsko, raznovrsten tim pa mora združevati različne sodelavce s

področja razvoja, marketinga, prodaje, kupce, dobavitelje ipd. Člani si morajo

popolnoma zaupati in vsi morajo razpolagati s potrebnimi informacijami.

Podjetje mora iskati ideje tako znotraj podjetja kot v zunanjem okolju, s tem se

prenašajo ideje in izboljšuje delo.

Fleksibilnost, zgrajena na sodelavcih

Fleksibilnost podjetja je odvisna od sodelavcev, ki se povezujejo in sodelujejo v

timu. V razviti timski organizaciji med sodelavci prevladujejo podpirajoči odnosi, kar

pomeni, da je vsak pripravljen narediti najboljše.

Uspešno delovanje timskega dela nas opozarja, da je potrebno zapletena

zbirokratizirana podjetja poenostaviti, tako da se vlogo vodij usmeri v povezovanje in

pospeševanje timskega dela ter odstranjevanje nehumanih odnosov (Ivanko in

Bergant, 1999, str. 82).

Približevanje trgu in stalna izmenjava izkušenj med proizvajalci in kupci mora postati

najučinkovitejši kontrolni inštrument, zato je po Patersu, že omenjenemu

raziskovalcu ameriškega marketinga, treba v prihodnje zapleteno notranjo in

zunanjo kontrolo v podjetjih nadomestiti s stiki med proizvajalci in kupci.



K spremembam usmerjeno vodstvo

Stabilnost podjetja je mogoče zagotoviti le s stalnimi spremembami. Vodstvo mora

razviti videnje razvoja, ki ga bodo razumeli vsi sodelavci. Svoje sodelavce mora

pripraviti na pozitiven odnos do sprememb preko inovacij, ki jih morajo preizkusiti in

uvajati, saj vodijo k izboljšavam in napredku. Vodja mora biti dober poslušalec, saj

so za v spremembe usmerjeno vodstvo pomembni razgovori med sodelavci, kupci in

proizvajalci.

Sistemi podpore

Danes uspešna podjetja razvijajo sisteme podpore, ki se nanašajo predvsem na

informiranost, povezanost, zanesljivost in zaupanje. Osnova za fleksibilnost podjetja

je dobra informiranost, s katero približamo podatke o kakovosti, gospodarnosti,

doseženih rezultatih in kupcih vsem sodelavcem na najrazličnejših področjih.

Kontrola finančnega sistema in cilji rasti zagotavljajo zaupanje in povezanost

podjetja. Sodelavci lahko uresničujejo cilje, če lahko sodelujejo pri njihovem

oblikovanju in izvrševanju, v podjetju pa je treba ustvariti takšne pogoje, da lahko

vsak uveljavi svoje sposobnosti (Ivanko in Bergant, 1999, str. 84).

3.2 KAKOVOST PROCESOV

Razmere na svetovnem tržišču zahtevajo veliko fleksibilnost podjetij na poti do večje

produktivnosti. Kakovost izdelkov pri tem predstavlja konkurenčno prednost in tudi

na splošno pogoj za preživetje. Proizvodna podjetja morajo zato uspešno razviti

proizvodne sisteme, katerih cilj je zagotoviti najvišjo kakovost, ki jo zahtevajo kupci.

Oblikovati morajo koncept kakovosti, v katerega bodo vključeni vsi zaposleni, vsi

poslovni procesi in vodstvo, ki mora biti gonilna sila.

Pri vzpostavljanju vodenja kakovosti in poslovne odličnosti pomagajo podjetjem

razna orodja, modeli in tehnike vodenja kakovosti. Njihovo poznavanje je danes

nuja, ali se uporabljajo, pa je odločitev podjetja.

Sistemi vodenja kakovosti in poslovne odličnosti:

Sistem vodenja kakovosti ISO 9001,

Sistem obvladovanja kakovosti TQM (Total Quality Management),

Evropska nagrada za poslovno odličnost EFQM,

Sistem uravnoteženih kazalnikov BSC (Balanced Scorecard),

Šest sigma,

20 ključev.

Metode in tehnike:

diagram Pareto,

drevesni diagram,



shema potek procesa – flowchart,

primerjalne značilnosti – branchmarking itn.

Cilj podjetja se lahko dosega v enotnem delovnem procesu ali v več delnih procesih,

ki so potrebni za proizvodnjo sestavljenega izdelka. Podjetje mora opravljati celovit

in funkcijsko zaokrožen delovni proces. Organizacijsko mora obvladovati vse

poslovne funkcije (Ivanko in Bergant, 1999, str. 71).

V proizvodnem sistemu poteka vrsta medsebojno povezanih dejavnosti, ki

pretvarjajo vstopne vire (inpute) v izdelke (outpute) z neko dodano vrednostjo.

Menedžment celovite kakovosti posveča pozornost procesom, ker se v njih ustvarja

dodana vrednost, izboljšave procesov pa so glavni vir višje kakovosti, nižjih stroškov

in večje produktivnosti (Marolt in Gomišček, 2005, str. 23).

Da na najboljši možni način zadovoljimo zahteve kupcev, jim moramo nuditi

najboljše možne izdelke, kar pa dosežemo s stalnim izboljševanjem procesov. Tako

izboljšamo kakovost izdelkov, zmanjšamo število neustreznih izdelkov, s tem pa

zmanjšamo tudi stroške procesa.

Učinkovitost proizvodnega sistema je odvisna od kakovosti dela izvajalcev dela.

Vsak zaposleni je vključen v enega ali več procesov in nobeno delo ni preveč ali

premalo pomembno, da ne bi moglo biti opredeljeno kot proces in ga ne bi bilo

možno izboljšati (Marolt in Gomišček, 2005, str. 78).

Večinoma vsak želi delo dobro opraviti. Ko pride do težav, krivde ni pametno

kaznovati, saj to povzroča le strah in odpor, ki zmanjšujeta sodelovanje pri

reševanju problemov oz. izboljšavah.

Za stalno izboljševanje gre, ko način vodenja, vključenost zaposlenih in kultura v

podjetju spodbujajo zaposlene k stalnemu razmišljanju o možnih izboljšavah,

dajanju predlogov in tudi k uresničevanju. Stalno izboljševanje mora postati stalna

aktivnost.

Pri izboljšanju procesa gre za njegovo proučevanje, analiziranje in spreminjanje

(Marolt in Gomišček, 2005, str. 83).

Potrebo po komuniciranju in delovanju je dobro poznal William Edwards Deming, ki

je stalno izboljševanje ponazoril s krogom. Gre za gibanje, v katerem sodelujejo vsi

zaposleni. Najprej se planira ukrep, ki se nato izvaja, vmes se proces opazuje in

izboljšuje ter nato ponovno planira … S ponavljanjem ciklusa se postopoma doseže

višji nivo kakovosti. Stalno izboljševanje temelji na pretoku informacij in spodbuja

stalno učenje.



Slika 3: Demingov krog

(Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Demingov_krog.JPG)

3.3 STOPNJE RAZVOJA NOVIH IZDELKOV

Pot do novega izdelka zahteva skrbno načrtovan in sistematičen pristop, da lahko

usklajujemo številne odločitve, aktivnosti in funkcije. Pri načrtovanju novih izdelkov

moramo biti pozorni na dvoje:

zagotovitev neprekinjenega toka idej za nove izdelke;

določitev postopkov in metod za sprotno tržno ocenjevanje nastajajočega

novega izdelka (Turk, 2010, str. 34).

Dejavniki uspeha oz. neuspeha novega izdelka so tesno povezani s procesom

načrtovanja, oblikovanja in trženja.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Demingov_krog.JPG



Slika 4: Stopnje procesa razvoja novega izdelka (Vir: lasten, prirejeno po Grudnik in Čuber, 2009)

3.3.1 Zbiranje idej

V prvi fazi pridobivanja idej moramo vzpostaviti timski pristop in ustvariti inovativno

vzdušje v delovnem okolju. Boljša usmeritev toka pridobivanja idej je, če je tim

izurjen in se člani medsebojno poznajo. Člani se v samem procesu seznanjajo z

novimi idejami in ugotavljajo, ali so sploh primerne za nadaljnjo obravnavo. Ideje

zbiramo tako za nove izdelke kot tudi za izboljšanje obstoječih izdelkov.

Na splošno razlikujemo dve veliki skupini virov idej (Turk, 2010, str. 16):

Zunanji viri – so viri zunaj podjetja in jih predstavljajo odjemalci (sedanji in

potencialni), raziskovalne in svetovalne organizacije, strokovne publikacije,

sejmi, razstave, konkurenti, oglaševalske agencije, dobavitelji itn.

Notranji viri – so viri v podjetju in so predvsem delavci na področju razvojno-

raziskovalne dejavnosti, operativne prodaje, trženja, planiranja, proizvodnje,

poslovodni delavci in vodstvo podjetja.

Podjetje, ki je tržno usmerjeno, se mora zavedati, da so pomemben vir informacij

kupci in dobavitelji. Zato je potrebno vzdrževati dobre poslovne odnose, saj razvoj in

rast podjetja posredno vplivata na dobavo kakovostnih vhodnih materialov, na drugi

strani pa je možnost večjega naročila novih izdelkov.

Zbiranje idej

Ocenjevanje, vrednotenje idej

Poslovno-tržne analize

Tehnološko in proizvodno razvijanje

Tržno testiranje

Uvajanje novega izdelka na trg



V podjetju so pomemben vir idej zaposleni, zato si moramo prizadevati za

ustvarjalno vzdušje. Pravilno upravljanje z ljudmi vodi v inovativno organizacijsko

kulturo, inovacije pa so ključne za preživetje in rast podjetja (Grudnik in Čuber,

2009, str. 20).

Za zbiranje idej obstaja več različnih individualnih in skupinskih metod, ki spodbujajo

ustvarjalno mišljenje in nastajanje novih idej. Katero metodo izberemo, je odvisno od

razpoložljivega časa, sredstev, kadrov, vrste problema, pričakovanega števila idej

(Grudnik in Čuber, 2009, str. 20).

Metoda viharjenja možganov (brainstorming)

Metoda 6 3 5

Lista atributov

Lista preverjanja

Tehnika nasprotovanja

Metoda Delfi

Sinektika

Morfološka metoda

3.3.2 Ocenjevanje, vrednotenje idej

Po prvi stopnji v procesu razvijanja novega izdelka, kjer smo oblikovali čim večje

število idej, moramo v naslednji fazi izbrati najobetavnejše. Zaradi naraščajočih

stroškov s stopnjami v razvoju skušamo že od vsega začetka izločiti slabe ideje.

Neka ideja za nov izdelek se morda zdi na splošno dobra, vendar se moramo

vprašati, ali se sklada s cilji, strategijo in viri podjetja. To grobo oceno opravijo za to

najbolj usposobljeni poslovodni in strokovni delavci in tako izločijo najočitnejše

neprimerne ideje (Turk, 2010, str. 35).

Druga faza ocenjevanja idej je natančnejša. Njen končni cilj je razvrščanje preostalih

idej, upoštevajoč pri tem vrednotenje dejavnikov, kot so sposobnost podjetja na

področju trženja, razvojne dejavnosti in proizvodnje, privlačnost trga (velikost, rast

trga, konkurenčnost med izdelki), okvirna finančna analiza (potrebna investicija,

pričakovana prodaja in dobiček) (Turk, 2010, str. 35).

3.3.3 Poslovno-tržne analize

Poslovno-tržne analize so namenjene ugotavljanju, kolikšne so tržne možnosti za

izdelek, ki naj bi ga razvili. Ko ugotovimo zahteve trga po tržnih segmentih,

proučimo (Grudnik in Čuber, 2009, str. 20):

izvirnost novega izdelka,

oblikovanje novega izdelka (funkcionalnost, embalaža …),



lastnosti izdelka (videz, cena, uporabnost, zanesljivost, trajnost, ekološka

primernost …),

ime novega izdelka,

lastnosti izdelka glede na zahteve transporta, skladiščenja,

možna prodajna cena in dobiček.

Opraviti je treba vsaj grobo analizo rentabilnosti, s katero ugotovimo, koliko enot

izdelka ob dani prodajni ceni in strukturi stroškov mora podjetje prodati, da doseže

točko, ko nima z izdelkom niti izgube niti dobička. Če ugotovimo vsaj tolikšen obseg

prodaje, potem gremo lahko v razvoj prototipa (Turk, 2010, str. 36).

3.3.4 Tehnološko in proizvodno razvijanje

Pri tehnološko-proizvodnem razvijanju moramo opredeliti, ali smo zmožni idejo

realizirati. Ugotoviti moramo, ali nov proizvod lahko vključimo v obstoječo

proizvodnjo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in če so potrebne surovine

dosegljive. Po oceni projekta izdelamo prototip po tehnični dokumentaciji. Z izborom

materialov in sestavnih delov moramo doseči kakovost s predvidenimi stroški.

Prototip je prvi predserijski izdelek, izdelan za testiranje in odpravljanje morebitnih

pomanjkljivosti pred serijsko proizvodnjo. Je vzorec z vsemi lastnostmi, določenimi v

dokumentaciji.

Pred tržnim testiranjem moramo opraviti kontrolo s kakovostnega in

konstrukcijskega vidika, kontrolo tehničnih funkcij in vzdržljivost prototipa.

3.3.5 Tržno testiranje

S tržnim testiranjem preučujemo odzive potrošnikov na prvi vzorec. Običajno nas

zanima njihovo mnenje v primerjavi s konkurenčnimi izdelki, uporabnost izdelka,

učinkovitost tržnega spleta in tržni potencial novega izdelka. Informacije so

bistvenega pomena zaradi zmanjšanja tveganj, saj bo pri fazi uvajanja izdelka

podjetje soočeno z investicijskimi vlaganji.

S testnim trženjem dobimo zelo točne informacije o našem izdelku, obenem pa smo

konkurenci že omogočili vpogled v naš novorazviti izdelek.

3.3.6 Uvajanje novega izdelka na trg Podjetje se pri uvajanju izdelka na trg sreča z največjimi stroški do sedaj. Odločiti se

mora kdaj, kje, za koga in kako bo uvedlo nov izdelek. Lahko se odloči, da bo

predstavitev na trgu postopna, trg za trgom, kar pomeni, da se investicija razvleče

na daljše obdobje in podjetje dohodek lahko uporabi za uvajanje na druge trge. V



tem primeru obstaja možnost, da konkurenca razvije in tudi že uvede podoben

izdelek na nov trg. V skladu z zastavljeno strategijo uvajanja se podjetje lahko odloči

za uvedbo izdelka na vse trge, predvsem takrat, ko želi visok tržni delež,

konkurenca pa ima malo časa za imitacije izdelka.

4 ŠTUDIJA PRIMERA: PROCES IZDELAVE VZORČNE OBUTVE

Tržišče zahteva visoko kakovostno, estetsko oblikovano, funkcionalno obutev,

ponujeno ob pravem času po primerni ceni. Pomembna je sodobna organiziranost

celotnega procesa izdelave, saj se nivo kakovosti obutve ustvarja od zamisli do

prodaje. Velik vpliv imajo tako uporabljeni materiali (zgornje usnje, podloga,

podplati, pete …) kot tudi stroji in orodja. Za kakovost morajo skrbeti vsi zaposleni.

Pri izdelavi čevlja gre večinoma za ročno delo, zato sta natančnost in strokovnost

zaposlenih za kakovost izdelka zelo pomembna. Za svoje delo prav tako potrebujejo

kakovostno izdelano tehnološko dokumentacijo modela.

V podjetju je vpeljana kontrola kakovosti tako nabavljenega materiala (usnja,

spodnjih sestavnih delov, furnitur), izdelanih zgornjih delov pri kooperantih s stalno

prisotnostjo Pekovih tehnologov kot tudi izdelane gotove obutve. Velik problem pri

zagotavljanju ustrezne kakovosti predstavljajo stari stroji.

Uspešnost prodaje v obutveni industriji je odvisna od sestave kolekcije obutve, ki

mora ustrezati prihodnjim kupcem tako po kakovosti in udobnosti kot tudi videzu

obutve. Pri razvoju je poleg ustvarjalnosti pomembna tudi racionalnost izdelave,

zato pa si morajo naloge in procesi slediti po določenem zaporedju. Pred pričetkom

izdelave nove kolekcije se pripravi časovni plan.



PLAN KOLEKCIJE POMLAD/POLETJE

Meseci DECEMBER JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ

Tedni 50 51 52 1 2 3 4 5 5 6 7 8 9 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26

Določanje sredstev za kolekcijo

Uskladitev terminskega načrta

Rezultati analize trga

Oblikovanje smernic

Analiza trendov

Predstavitev okvirjev kolekcije PP

Potrditev stroškov kolekcije in cen izdelkov

Priprava okvirne bilance materialov za vzorce

Naročanje materialov PP za vzorce

Dobava materialov za vzorce

Sejem MICAM

Sejem LINEAPELLE

Naročanje novih materialov na sejmu za vzorce

Dobava materialov za vzorce

Razvoj skic

Potrjevanje skic

Razvoj vzorcev (teh. modeliranje, razpis kosovnic,

izdelava kalkulacij)

Izdelava vzorcev

Naročanje VELEPRODAJA

Naročanje MREŽA

Izdelava korektur in sprememba kosovnic vzorcev

na podlagi izbora in pripomb naročanja

P

O

M

L

A

D

P

O

L

E

T

J

E

Slika 5: Časovni plan kolekcije

(Vir: Peko, d. d.)

4.1 OBLIKOVANJE IN RAZVOJ MODELOV

Za oblikovanje in razvoj modelov ima v obutvenih podjetjih pomembno vlogo moda.

Je novost, ki označuje okus časa zlasti na področju oblačenja in obuvanja. Zaradi

želja kupcev po novih, estetsko izdelanih proizvodih je danes nujno spremljati modo

celotnega oblačenja in zaradi hitre menjave mode v svetu je njene spremembe treba

upoštevati tudi pri oblikovanju novih modelov. Obutev mora odgovarjati modnim

smernicam po oblikah, barvah, materialih, dodatkih, višinah peta, oblikah konic …

Pri oblikovanju novih modelov je treba upoštevati njihovo uporabno vrednost, ki se

ocenjuje z več strani:

tehnične – zajema možnost izdelave, tehnološke postopke, vrste materiala,

razpoložljivost strojev, kvaliteto izdelka itn.;

ekonomske – ugotoviti se morajo stroški materiala, izdelave in ostalih

stroškov, da se lahko določi cena, ki bo dostopna čim širšemu krogu

potrošnikov;

fiziološke – določi se oblika modela, udobnost obutve, ustreznost kopit (mere

povprečnih stopal ljudi);

estetske – zajema zunanji videz obutve, skladnost barv, oblik, linij …



Sestava čevlja

Slika 6: Sestava čevlja

(Vir: Lasten)

ZUNANJI DEL – ZGORNJE USNJE Pri gotovem čevlju se vidi z zunanje strani, lahko je izdelan iz naravnega, umetnega

usnja ali tekstila. Uporabljeni so različni kroji, ki se lahko delijo po:

• funkcionalnosti – vgraditev elastičnih materialov – elastike (razteznost,

prileganje nogi), zavezovanje, možnost nastavitve zapenjanja (zaponke na

elastiki), matriciranje (zračnost), vstavljanje zadrg (lažje obuvanje);

• estetskem videzu – modnih tendencah (ročno šivanje, zobčanje robov, odprti

dekolteji, višine golenic).

PODLOGA

Pri čevljih brez podloge se vidi mesna stran zunanjega dela. Uporabljeni materiali so

lahko tako naravno ali umetno usnje kot tudi razne vrste tekstila. To so materiali, ki

so v neposrednem stiku s stopalom, zato morajo biti obdelani s kemikalijami, ki so

za kožo neškodljive. Najpogosteje uporabljamo naravno usnje – ovčje, kozje ali

goveje.

OJAČILA

So vstavljena med zunanji del in podlogo. Namenjena so ojačitvi zgornjega dela

(vmesne podloge iz tekstila, ojačilni trakovi, podrinčična ojačila …).



TRDA KAPICA

Se vgrajuje v spredaj zaprto obutev med zunanji del in podlogo z namenom, da

čevelj pri izdelavi in nošnji čim dlje obdrži obliko kopita.

STELJKA ali VLOŽEK

Je lahko cela ali polovična. Pokrije površino notranjika in daje lep estetski videz v

kombinaciji z žigom. Kakšno steljko ali vložek vložimo v obutev, je odvisno od

modela čevlja, vrste notranjika in izdelave obutve. Pod steljko se lahko vgradi tudi

anatomsko oblikovan vložek iz lateksa ali antibakterijski material, ki zmanjšuje

možnost razvoja glivičnih obolenj. Za vodoodporno obutev se uporabljajo podloge z

vgrajeno vodoodporno membrano.

OPETNIK

Nudi oporo stopalu pri hoji, zato se mora tesno prilegati kopitu. Poznamo različne

vrste opetnikov in kakšnega bomo uporabili, določimo šele, ko že vemo, kakšen je

zgornji del, višina pete in kakšna bo izdelava. Lahko so iz konita ali termoplastični, ki

v primerjavi s konitom dlje časa obdržijo obliko.

NOTRANJIK

Osnova za izdelavo notranjikov je šablona notranjika. Funkcija notranjika je, da nanj

pritrdimo zgornji del z različnimi postopki. S proizvajalcem se dogovorimo, iz kakšnih

materialov jih potrebujemo, v katerih velikostnih številkah in katerih širinah. Oblikuje

se jih v stiskalnicah, tako da se prilegajo izbranemu kopitu. Lahko so celi ali

polovični (mokasin). Material je lahko usnjen, pretežno pa se uporablja lepenka

različnih debelin in trdot, pri izdelavi flex pa se uporablja tekson. Pri obutvi s peto,

višjo od 1 cm, mora biti v zgibnem delu vstavljen jekleni členek.

PODPLAT

Od trdote in kakovosti materiala za podplate je odvisna mehkoba obutve. Glede na

material so lahko iz gume, poliuretana, usnja, lesa, plute ali tekstila (copati). Vsak

material ima svoje lastnosti in specifičen videz, zato je izbira materiala in oblika

podplata odvisna od zgornjega dela obutve.

PETA IN NAPETNIK

Osnova za določanje oblike in višine pete je kopito. Pete na čevljih so lahko

izdelane skupaj s podplati ali pa so kot samostojni sestavni del. Poleg plastičnih

uporabljamo tudi pete iz podplatnega usnja, poliuretana, gume, plute, lesa in drugih

materialov. Po obliki jih ločimo na klinaste pete, blok in kontes. Lahko so oblečene v

različne materiale ali pa so barvane. Na peto je pritrjen napetnik, ki se mora po obliki

prilegati peti. Izredno pomembna pri napetnikih je njihova kakovost, predvsem

zaradi obstojnosti na obrabo.



Slika 7: Sestavni deli čevlja Lučka

(Vir: Peko, d. d.)

Čevljarsko kopito

Kopito je posnetek stopala in zato osnova za modeliranje obutve. Tudi pri kreiranju

novih oblik kopit je treba upoštevati modne zakonitosti. Z razvijanjem novih kopit se

ukvarjajo predvsem v kopitarnah. Kopita morajo biti konstruirana tako, da bo položaj

stopala v čevlju pravilen, udoben, biti morajo ustreznih dolžin in širin, oblika pa mora

biti usklajena z višino pete. Dizajn kopita je tako kombinacija potreb oblikovalca

obutve in znanja oblikovalca kopita.

V podjetju se pridobi vzorčna kopita od proizvajalcev na sejmih ali pa se na

obstoječih kopitih napravijo korekture, da se dobi želeno kopito. Pri vzorčnih kopitih

se vedno ugotovi dejansko dolžino, širino in obseg. Ali je kopito popolnoma ustrezno

za izdelovanje obutve, se lahko ugotovi šele, ko se izdela model in se ga preizkusi

na nogi. Obstaja večja raznolikost ženskih, moških in otroških kopit. Na voljo so v

več vrstah in višinah pet (kopita za salonarje, nizke čevlje, sandale, škornje, udobna

kopita).

Slika 8: Primeri čevljarskih kopit (Vir: Peko, d. d.)



Potek del oblikovanja, modeliranja in tehnološkega dela je prikazan na naslednji

sliki.

Slika 9: Proces od zasnove do začetka proizvodnje

(Vir: Lasten)



Zbiranje idej

Ideje za oblikovanje nove kolekcije oblikovalec dobi na sejmih in informativnih

potovanjih v Expo-Riva Garda in Micam Milano (Italija), med opazovanjem izložb v

vodilnih modnih mestih, v strokovni literaturi, modnih katalogih, revijah in na

internetu.

Izdelava kolekcije se tako prične z izdelavo načrta, katera obutev se bo delala za

naslednjo sezono in v kakšni količini bodo narejeni prvi prototipi. Na podlagi

prodajnih rezultatov in modnih smernic se določijo tipi obutve. Izdelajo se barvne

karte materialov, določenih za izdelavo prototipov na podlagi zbiranja vzorcev

materialov na sejmu Lineapelle v Bologni (Italija) ali ponujenih barvnih kart

proizvajalcev.

Za planirano količino se naroči usnje in sestavni deli. Odgovorni v oddelku kolekcije

pripravi spisek vseh potrebnih materialov (osnovnih in pomožnih) in odda naročilo v

oddelek nabave, ki oskrbuje podjetje z vsemi potrebnimi materiali. Naročila morajo

biti tako količinsko kot tudi glede rokov dobave čim bolj točna. Nabavljeni material se

prevzame v skladišča nabave, od koder se razpošlje po prejetih potrebah

proizvodnje.

Količinsko in cenovno največji del predstavljajo osnovni materiali – zgornje usnje,

usnje za podloge, različna umetna usnja, tekstil. Največ se uvažajo iz Italije, nekaj

pa je tudi materialov z domačega tržišča, odvisno od sprejemljivosti cen, dobavnih

rokov in kakovosti. Pomožni material so podplati, zadrge, trakove, elastike, okraski,

embalaža, sukanci, kemikalije itn.

Priprava in izbor idej

Informacije o modnih trendih pomagajo oblikovati vizualno idejo, ki ji sledi izris

osnutka oziroma skice bodočega modela. Skica mora biti izrisana estetsko čisto in

ustrezno opremljena z detajli, ki pomagajo pri nadaljnjem razvoju. V pomoč so

modeli iz preteklih sezon s tehnološkimi rešitvami, ki pripomorejo k boljši nošnji

(uporabi) in prodaji.

Pregled skic se opravi skupaj z ekipo kolekcije in prodaje. Oblikovalec predstavi

svoje videnje izrisanih modelov, opiše materiale, predloži okraske ter opozori na

pomembne detajle. Na končni izbor vplivajo prodajni rezultati (če so znani),

ustreznost modela za nadaljnji razvoj, modni trendi.



Slika 10: Ideja, skica čevlja

(Vir: Peko, d. d.)

Modeliranje

Za dobro zmodelirano obutev mora modelir poznati vse proizvodne procese

izdelave obutve. Je natančno delo, kjer tudi polovica milimetra pomeni napako v

nadaljnjem razvoju. Za izdelavo prototipa se modelira v srednji velikostni številki, in

sicer 37 (4 ½ ) pri ženski in 42 (7 ½) pri moški obutvi.

V podjetju se prototipi modelirajo ročno, izbrane modele za proizvodnjo pa

dvodimenzionalno na računalnik. Za izbrane skice modelir izdela:

a) kopitovo kopijo, ki je osnova za izdelavo modela. Izdela jo tako, da posname

notranjo in zunanjo kopitovo površino s pomočjo posebnega papirja (pavs)

ali s papirnatim lepilnim trakom;

b) osnovno kopijo, ki jo izdela po predlogi oblikovalca (skice), za vsak prototip

posebej. Pri izdelavi te je potrebno natančno izrisati vse linije, ki določajo

končni videz čevlja. Pri tem je treba paziti na samo konstrukcijo stopala,

nartnega dela, globine dekolteja, petnega dela, upoštevati je treba pravilnost

proporcev in že določenih standardov. Vsaka osnovna kopija je načrt,

opremljen z vsemi podatki, ki služijo za vsako področje proizvodnje posebej:

ime, artikel, velikostna številka, steljka, debelina in dolžina šivov, kje

potekajo, kombinacije materialov, okrasi, rinčice, zaponke, morebitno

prebijanje, vrsta in način sestave podloge, opetnica, razne povezave za

navlačevanje na kopito ipd.

Osnovni pribor za modeliranje zajema različne nože, ravnila, čevljarsko merico,

šestila, prebijače, magnetno kladivo, klešče, škarje, brusni kamen, sponke,

štampiljke, pisalni in risalni pribor.



Slika 12: Osnovna kopija (Vir: Peko, d. d.) (Vir: Peko, d. d.)

Razpis materialov – ročna kosovnica prototipa

Ko se izdela kuverta modela z osnovnim krojem ter šablonami, oblikovalec razpiše

materiale, potrebne za izdelavo prvega prototipa: zg. usnje, podloge, določi debelino

in barvo šivov, sestavne dele, okraske. V sistemu se odpre kartica izdelka z

osnovnimi podatki. Skupaj z osnovno kopijo modela se posreduje v oddelek

tehnologije za razpis računalniške kosovnice in določitev tehnoloških postopkov.

Tehnologija

Je odgovorna za razvoj in pripravo tehnoloških postopkov, potrebnih v procesu

razvoja izdelka. Modelirji vnesejo sestavne dele v računalnik in izpišejo velikosti

sestavnih delov. Tehnolog pripravi računalniško kosovnico, kjer je natančno

definirana vrsta in količina potrebnega materiala za določen par obutve. Tehnolog

na podlagi kosovnice modela računalniško odpre vzorčni delovni nalog za

proizvodnjo, ki spremlja model skozi ves proces izdelave.

Izračunajo se normativi materiala in čas, potreben za izdelavo enega para obutve.

Izračuna se predkalkulacija, iz katere so razvidni celotni stroški modela, doda se

pričakovani dobiček in oblikuje prodajno ceno. Tako pripravljena je uporabna pri

nadaljnjih odločitvah in preračunavanjih glede gospodarnosti.

Normativ materiala je količina materiala, potrebnega za izdelavo enega para, in je

pomemben podatek za izdelavo kalkulacije in nabavo materiala ter kasneje za

njegovo izdajo iz skladišča v proizvodnjo.

Za določitev časovnega normativa je treba dobro poznati delovne operacije,

postopke dela in tudi okoliščine, v katerih delavec dela. Povprečni delavec (ki delo

pozna) naj bi v normalnih pogojih normativ dosegel 100-odstotno.

Slika 11: Šablone za razrez materialov



4.2 IZDELAVA VZORCA

Slika 13: Proces izdelave vzorcev

(Vir: lastni)



Na podlagi izdelane dokumentacije tehnologije se pričnejo izdelovati prototipi.

Vzorčni delovni nalog (VDN) se najprej posreduje v šivalnico, kjer se zapiše v tabelo

zaradi količinskega spremljanja prihodov in izhodov vzorčne obutve.

Skladišče zgornjega usnja in furnitur

Slika 14: Usnje – kože

(Vir: Peko, d. d.)

Odgovorni v oddelku prirezovalnice na podlagi materialne bilance VDN dvakrat na

dan (za več modelov skupaj) sporoči potrebo po materialu za zgornji del obutve v

skladišče usnja, kjer ga običajno v čim krajšem možnem času pripravijo. Skladišče

usnja je skupno za redno in vzorčno proizvodnjo, zato se material pripravlja po

prioritetah izdelave. Čas čakanja proizvodnje na zgornje usnje se lahko zavleče tudi

do naslednjega dne.

Prirezovalnica

V prirezovalnici se na podlagi priložene osnovne kopije iz različnih materialov

(naravnega ali umetnega usnja in tekstila) prirezujejo zg. usnje, podloge, steljke,

ojačila. Za prototipe se večji del materiala po zmodeliranih šablonah odreže na

rezalnik, nekaj pa tudi ročno.

Pri rezanju mora sekalec paziti na čim boljši izkoristek materiala, na morebitne

napake na usnju (madeže, odrgnine …) ter na vlek kože. Iz najboljših delov kože

morajo biti odsekani prednjiki, kapice, iz slabšega dela kože pa na primer jeziki in

opetnice. Vedno je potrebno sekati v paru, da sta levi in desni čevelj po niansi barve

in strukturi čim bolj podobna. Pri tekstilu in umetnih materialih je treba paziti na

vzorec. Sledi faza žigosanja, s katero omogočimo, da se deli ne pomešajo. Za lepšo

obdelavo robov se robovi tanjšajo. Na steljke se žigosa želeni žig.

Šivalnica

V oddelku šivalnice se prav tako na osnovi osnovne kopije pripravijo vsi sestavni

deli za sestavo in sestavi. K pripravljalnim operacijam sodijo predvsem ojačanje

zgornjih delov z vmesno podlogo, ojačili, razna zarisovanja, barvanje robov, včasih



tudi izdelava okraskov itn. Zgornji del se šiva na stolpaste in ploščate šivalne stroje

po zarisovanju ali oznakah. Ko sta zg. usnje in podloga sestavljena in zašita, se

opravijo še končne operacije, kot so obrobno šivanje, vstavljanje kovinskih delov,

zapenjanje, zavezovanje. Izdelavo zgornjih delov kontrolirata tako oblikovalec kot

tehnolog, da se morebitne napake sproti odpravijo.

Šivanje zgornjih delov je organizirano ločeno za vzorčno in redno proizvodnjo. Gre

za pomembno operacijo v procesu izdelave obutve, od katere je odvisna kakovost

sestavnih delov in tudi estetski videz čevlja.

Skladišče spodnjih sestavnih delov

Izdelani zgornji del se s spremljajočo dokumentacijo odnese v skladišče spodnjih

sestavnih delov, da se pripravijo še vsi ostali potrebni materiali za dokončanje

čevlja. Tako kot pri pripravi usnja tudi v tem skladišču, prav tako skupnem za redno

in vzorčno proizvodnjo, pripravi skladiščnik materiale v čim krajšem možnem času.

V najslabšem primeru to lahko traja tudi dan ali dva.

Sekalnica

V sekalnici se izdelujejo ali dodelujejo spodnji sestavni deli – podplati, pete,

napetniki, opetniki, trde kapice, platoji, notranjiki.

Nekatere sestavne dele dobimo v tovarno že povsem izdelane, nekatere pa je treba

pred montažo ustrezno obdelati. Najpogostejše faze so: rezkanje podplatov, sestava

podplatov in peta, oblačenje peta in notranjikov. Izdelani polizdelki se kontrolirajo in

pošljejo v montažo.

Montaža

V oddelku montaže čevelj dobi svojo končno podobo. Za izdelavo morajo biti

zagotovljeni zgornji sestavni deli, kopita, spodnji sestavni deli in različna pomožna

sredstva, kot so smola, lepila, teksi.

Finiš – v tem oddelku se z ustreznimi dodelovalnimi sredstvi (čistilnimi sredstvi,

kremami, spreji) in ustreznimi postopki vpliva na videz, s tem pa tudi na kakovost

izdelka.

Montažni oddelek je za izdelavo prototipov in vzorcev organiziran samostojno, zato

običajno zastojev ni, razen v primeru manjka spodnjih sestavnih delov.

Vzorčna soba

Dokončani prototipi in vzorci v montaži se opremijo z etiketami z osnovnimi podatki

o modelu in slikajo. Slike modelov so potrebne za izdelavo kataloga izdelujoče se

kolekcije ter analize prodaje. Prototipi se zložijo na police vzorčne sobe za

predstavitev kupcem. Pred predstavitvijo se na sestankih za kolekcijo prototipi še



preizkusijo na nogi, označijo se morebitne korekture na modelih. Najpogostejše

pripombe so na primer: sprememba pozicije paščkov, dekolte, premajhen volumen

čevlja v nartnem delu, višina v petnem delu.

Na izboru in naročanju kolekcije imajo kupci možnost dodajanja barvnih variant in

materialov na modelih, saj se prodaja določene barve razlikuje po področjih prodaje.

Če je cena previsoka, se poskuša model spremeniti v smeri znižanja minut izdelave

ali pa se poskuša poceniti model z vgrajenimi sestavnimi deli. Na željo kupca je

mogoče izdelati tudi obutev pod njegovo blagovno znamko. To se največkrat doseže

z žigom na steljki.

Kupci si na sedežu podjetja ali sejmih izberejo svojo kolekcijo in podajo naročila za

vzorce želenih modelov. Zahtevani dobavni roki so zelo kratki, zato vedno nastane

problem pravočasne izdelave vseh naročenih modelov.



5 PRENOVA PROCESA IZDELAVE VZORČNE OBUTVE

V podjetju Peko, d.d., veliko napora in finančnih sredstev vlagamo v razvoj in

izdelavo kolekcij, ki se pripravljata dvakrat letno. Proces je zelo obsežen in

kompleksen. Skozi celoten proces nas spremlja razmišljanje o zagotovitvi kakovosti,

ki jo zahtevajo kupci. Sama kakovost obutve nam povzroča manj težav kot

pravočasnost izdelave. Ker obstoječi proces izdelave zaradi zelo kratkih zahtevanih

rokov izdelave prototipov in vzorcev ne omogoča pravočasne proizvodnje, ga bomo

prenovili, tako da bomo skrajšali pot in čas pretoka materialov ter polizdelkov.

Pomembno je, da med celotnim procesom spremljamo porabo materiala zaradi

zagotovitve kompletnosti proizvodnje in smo pozorni na časovno izvedbo. Zaradi

prehajanja sestavnih delov in polizdelkov iz oddelka v oddelek mora biti prav proces

transporta znotraj podjetja medsebojno usklajen. Različni sestavni deli morajo biti za

naslednjo fazo pripravljeni istočasno, saj bomo le tako zagotovili nemoten proces

izdelave in hkrati pravočasno izdelali obutev.

Za samo izdelavo so točno določeni tehnološki postopki, zato pri delovnih

operacijah z obstoječo strojno opremo procesa ni možno spremeniti. Lahko pa za

kakovostnejši proces največ naredimo že s hitrejšim pretokom materiala iz skladišč

do proizvodnje – skupno tudi do dveh delovnih dni.

Priprava materiala je v času izdelave kolekcije prototipov in kasneje vzorcev za

kupce vsakodnevno opravilo v skladišču, prav tako tudi priprava materiala za redno

proizvodnjo. Zato se veliko časa pri procesu izdelave izgubi med čakanjem na

potrebni material. Poudariti je treba, da razlog ni nevestno opravljanje dela

zaposlenega, saj je za to delo edini in vsega na enkrat ne zmore opraviti. Material

se tako pripravlja po prioriteti oziroma lastni intuiciji.

Problem notranjega prenosa usnja za proizvodnjo prototipov in vzorcev bi rešili tako,

da bi pomožno skladišče potrebnega materiala za zgornji del obutve prestavili na

novo lokacijo, in sicer na začetek proizvodnje, v našem primeru pred prirezovalnico.

Urediti je treba prostor za priročno skladišče, kjer bo lahko prirezovalec po prejeti

dokumentaciji sam pripravil material za nadaljnje delo.

Prav tako bi lokacijo za spodnje sestavne dele prestavili v prostor vzorčne montaže,

kjer bi jih lahko jemali sproti, kot bi si sledile potrebe po prejetih zašitih zgornjih

delih. Iz šivalnice se v tem primeru polizdelki prinesejo direktno v montažo.

Šivalnici in montaži ne bi bilo potrebno sporočati potreb v glavno skladišče niti čakati

na potreben material. S tem bi pridobili čas. Naročila potrebnega materiala za

izdelavo prototipne kolekcije in vzorce kupcev bi po novem oddajali odgovornemu v

nabavi (kot do sedaj) in skladiščniku. Nabavnik bi pregledal zalogo in morebitni



manjkajoči material v glavnem skladišču naročil, skladiščnik pa pripravil in

posredoval naročeni material na novi lokaciji. Zgornje usnje in spodnji sestavni deli

bodo tako na novih lokacijah že čakali na nadaljnjo uporabo.

Podatke o materialih, polizdelkih in končnih izdelkih po posameznih delovnih fazah

vodimo v tabeli, ki se nastavi že na začetku izdelave kolekcije po modelih in

količinah. Vodje morajo biti fleksibilni, zanesljivi in skrbeti za sprotno posredovanje

in spremljanje izdelave.

Slika 15: Pretok materiala po novem

(Vir: lastni)



6 ZAKLJUČEK

Uspeh podjetja je odvisen od doslednega izpolnjevanja nalog vseh oddelkov in

vsakega posameznika. Osnovni cilj proizvodnje je izdelava obutve v predvidenem

času, ob predvideni porabi materiala in pričakovani kakovosti, saj bomo s tem

dosegli napredek in ostali kljub vse večji konkurenci.

Konkurenčno podjetje mora biti organizirano fleksibilno in temeljiti na timskem delu

ter hitro odzivnem procesu razvoja izdelkov. Proces zahteva številne aktivnosti in

odločitve, zato mora biti skrbno načrtovan, stalno izboljševanje procesov pa mora

postati vsakodnevna aktivnost podjetja.

Naloga vseh udeleženih v procesu izdelave je v prvi vrsti pravočasno izdelana

kolekcija ob upoštevanju zahtev po kakovosti izdelkov v predvidenih normativih.

Kakovost izdelkov se odraža v organiziranosti podjetja in zaposlenih, istočasno pa je

to osnova za pridobivanje naročil obstoječih in novih kupcev.

Za uspeh našega podjetja je oblikovanje in modeliranje zelo pomembno. Oblikovalci

in modelirji morajo poskrbeti za primerno ravnovesje med potrebami trga, modo in

pri tem upoštevati tehnološke možnosti podjetja, kar se kaže skozi celoten proces

izdelave in nazadnje tudi pri zadovoljevanju spreminjajočih se potreb kupcev.

V podjetju Peko se trudimo, da je kolekcija za predstavitev kupcem pripravljena

pravočasno in prav zaradi kratkih rokov moramo skrbeti za boljši pretok informacij in

materiala ter polizdelkov med oddelki. S spremembo lokacij skladišč smo na podlagi

lastnih izkušenj pokazali, da lahko proces izdelave prototipov in vzorcev časovno

skrajšamo.

S predlagano ureditvijo skladišč za vzorčne modele bo nekoliko drugače organiziran

tudi krog informacij. Podatki o materialih morajo biti ažurni, točni in pravočasno

posredovani vsem uporabnikom v procesu.

Pridobivanje idej je v podjetju prepuščeno oblikovalcu kolekcij. Šele pri izboru teh za

nadaljnji razvoj, in še to v odvisnosti od trenutnega prostega časa, pristopi odgovorni

prodajnik. Uspešnost prodaje in razvoja pa je v prvi fazi odvisna od pravočasnih in

kakovostnih informacij s trga, zato je treba v prihodnje za kakovostnejši proces

prodajnike nujno vključiti na začetku procesa.

Ob boljšem finančnem stanju bi bilo potrebno razmišljati o nadgraditvi sistema

vzorčnega modeliranja z uporabo tridimenzionalnega dizajna.



LITERATURA IN VIRI

Knjige:

Ambrož, M., Lotrič, B. (2009). Viharnost organizacije. Kranj: B&B.

Ivanko, Š., Bergant, B. (1999). Poslovanje podjetja. Novo mesto: Visoka šola za

upravljanje in poslovanje.

Ljubič, T. (2000). Planiranje in vodenje proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija.

Marolt, J., Gomišček, B. (2005). Management kakovosti. Kranj: Moderna

organizacija.

Mihalič, T., Ambrož, M. (1996). Samorazvoj za konkurenčnost organizacije.

Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.

Ovsenik, M., Ambrož, M. (2006). Upravljanje sprememb poslovnih procesov.

Portorož: TURISTICA – Visoka šola za turizem Portorož.

Skripta predavanj:

Grudnik, K., Čuber S. (2009). Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov.

Ljubljana: Zavod IRC.

Malek, N., Škafar, B., Vorina, A. (2009). Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti.

Ljubljana: Zavod IRC.

Turk, J. (2010). Trženje. Ljubljana: Zavod IRC.

Spletne stani:

Demingov krog. Dosegljivo na naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/

Slika:Demingov_krog.JPG. Dostopno 17. 5. 2014.

Tovarna Peko v preteklosti. Dosegljivo na naslovu

http://www.razglednice.eu/contents/sl/d11.html. Dostopno 4. 6. 2014.

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija · pravo ceno zagotovi čim kakovostnejše...

Documents

Transcript of Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija · pravo ceno zagotovi čim kakovostnejše...