DIPLOMSKO DELO

Turisti kot ţrtve kriminalitete

Julij, 2011 Monika Šajt

Mentor: dr. Gorazd Meško

2

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju, dr. Gorazdu Mešku, za vso pomoč in nasvete

pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi vsem domačim, ki so mi vseskozi stali ob strani in

mi pomagali po svojih najboljših močeh.

In hvala tebi Peter, ker si verjel vame.

3

Kazalo

1 Uvod ..................................................................................... 8

2 Opredelitev pojmov ................................................................ 10

2.1 Turizem........................................................................... 10

2.1.1 Turist .................................................................... 10

2.1.2 Turistična destinacija .................................................... 11

2.2 Žrtve .............................................................................. 11

2.2.1 Dejavniki, ki pomenijo tveganje, da nekdo postane ţrtev ......... 12

2.2.2 Rizik viktimizacije ........................................................ 13

2.3 Kriminaliteta .................................................................... 13

3 Turisti so žrtve kriminalitete .................................................... 14

3.1 Turisti so žrtve klasične kriminalitete ...................................... 14

3.1.1 Tatvine ..................................................................... 15

3.1.2 Hotelske tatvine .......................................................... 16

3.1.3 Goljufije ................................................................... 17

3.1.4 Telesni napad, posilstva ................................................. 18

3.2 Turisti so žrtve organiziranega kriminala ................................... 18

3.3 Terorizem ........................................................................ 20

4 Dejavniki viktimizacije turistov ................................................. 22

4.1 Individualni dejavniki viktimizacije turistov ............................... 22

4.1.1 »Homo turisticus« ........................................................ 22

4.1.2 Socialni dejavniki viktimizacije turistov .............................. 23

4.1.3 Psihološki dejavniki viktimizacije turistov ............................ 24

4.1.4 Situacijski dejavniki viktimizacije turistov ........................... 25

4.2 Splošni dejavniki viktimizacije turistov ..................................... 25

4.2.1 Prostorska in sezonska koncentracija turistov ....................... 25

4.2.2 Koncentracija materialnih dobrin ...................................... 26

4.2.3 Slaba zaščita turistov in njihovega premoţenja ..................... 26

5 Nekatere (ne)varne turistične destinacije .................................... 27

5.1 Nevarne turistične destinacije ................................................ 27

5.2 Varne turistične destinacije ................................................... 29

5.3 Kako (ne)varna je Slovenija? .................................................. 30

4

6 Subjekti zagotavljanja varnosti v turizmu ..................................... 31

6.1 Policija ........................................................................... 31

6.2 Zasebno varnostna dejavnost ................................................. 32

6.3 Organizacija civilne družbe v turizmu ....................................... 33

7 Priporočila svetovne turistične organizacije (WTO) za zagotavljanje

varnosti v turizmu ................................................................ 34

7.1 Vloga države pri zagotavljanju varnosti v turizmu ........................ 34

7.2 Preprečevanje organiziranega kriminala in terorizma .................... 35

7.3 Policijska zaščita za turiste ................................................... 35

7.4 Povezava med načrtom stavbe in varnostjo turistov ...................... 36

8 Metoda ................................................................................ 37

8.1 Opredelitev problema .......................................................... 37

8.2 Namen in cilji.................................................................... 37

8.3 Hipoteze .......................................................................... 38

8.4 Izvedba anket in razgovorov .................................................. 38

8.5 Uporabljene metode ........................................................... 40

9 Analiza in rezultati ................................................................. 41

9.1 Rezultati pridobljeni od domačinov ......................................... 41

9.2 Rezultati, pridobljeni od turistov ............................................ 44

9.3 Rezultati, pridobljeni od vodilnih oseb treh turističnih enot ........... 47

9.4 Preverjanje hipotez ............................................................ 50

10 Interpretacija ...................................................................... 52

11 Zaključek ........................................................................... 57

12 Literatura viri ...................................................................... 63

5

Kazalo tabel

Tabela 1: Mnenja domačinov o varnosti njihovega kraja za turiste ............ 41

Tabela 2: Mnenja domačinov o večji nevarnosti kraja zaradi ukvarjanja s

turizmom ................................................................... 42

Tabela 3: Stališča anketiranih domačinov o turizmu v njihovem kraju ........ 44

Tabela 4: Starost anketiranih domačinov .......................................... 44

Tabela 5: Mnene anketiranih turistov o varnosti kraja za turiste .............. 45

Tabela 6: Anketirani turisti o viktimiziranosti v turističnem kraju ............. 45

Tabela 7: Prispevanje anketiranih turistov k lastni viktimizaciji ............... 46

Tabela 8: Anketirani turisti o vrnitvi v turistični kraj, kjer so bili viktimizirani

........................................................................................... 47

Kazalo grafov

Graf 1: Gostoljubnost anketiranih domačinov ..................................... 42

Graf 2: Pogostost kaznivih dejanj v Prekmurju katerih ţrtve so turisti ........ 43

Graf 3: Vrsta kriminalitete, ki so ji turisti v Prekmurju najbolj izpostavljeni 43

6

Povzetek

Turizem je v današnjem času zelo hitro razvijajoča se panoga, ki pridobiva

globalne razseţnosti. Mnoţična potovanja in počitnice vodijo do velike

koncentracije ljudi na določenem območju in posledično do velikih sprememb

v krajih, kjer so turisti na dopustu. Menja se (Ambroţ, 2001) ekonomska

struktura prebivalstva, razvijajo se različne oblike zasluţka, cvetijo različne

kriminalne dejavnosti, ki jih brez turizma sploh ne bi bilo. Turisti kot ţrtve

kriminalitete so na svojih potovanjih lahko ţrtve splošne kriminalitete,

organiziranega kriminala ali terorizma.

Viktimogene dispozicije pogojujejo pojav kriminalitete na škodo turistov, te

pa moramo iskati v različnih značilnostih in lastnostih turistov ter v

spremenjenem obnašanju turistov v času njihovega potovanja. Te dispozicije

oziroma dejavniki viktimizacije, kot jih imenuje Carić (1986), so lahko splošni

ali individualni.

Pri zagotavljanju varnosti v turizmu je vloga policije ključna. Vendar je dovolj

dobro varnost turistov moţno zagotavljati le z ustrezno kombinacijo

drţavnega in zasebnega varovanja. Nezanemarljivo funkcijo pri zagotavljanju

varnosti turistov ima organizacija civilne druţbe v turizmu. Izredno pomembno

vlogo pri izkoreninjenju kaznivih dejanj v turizmu ima tudi Svetovna turistična

organizacija.

Turisti v Prekmurju niso ţrtve kaznivih dejanj in se v deţeli vzhodno od Mure

počutijo zelo varne. Tudi Prekmurci sami trdijo, da so turisti v njihovih krajih

varni. Spoznali smo tudi, da so storilci kaznivih dejanj v turizmu prvenstveno

usmerjeni na pridobivanje premoţenjske koristi. Storilcem kaznivih dejanj pri

uresničevanju zlih nakan v veliki meri pripomorejo ţrtve same.

Ključne besede: turizem, turisti, ţrtve, kriminaliteta, varnost

7

Tourists victims of crime - Summary

Tourism is nowadays a very fast expanding branch that is attaining a global

reach. Mass travels and holidays lead to a dense concentration of people in a

specific area and consequently to great changes in areas where people are on

holiday. The economic structure of the population changes (Ambroţ, 2001),

various ways of making profit develop, various criminal activities that would

not even be there without tourism flourish. Tourists can be victims of general

crime, organized crime or terrorism on their travels.

Victimogenous dispositions allow the occurrence of crime to the detriment of

the tourists, and we have to search for those in the tourists' different

characteristics and changed behaviour when on holidays. These dispositions or

victimisation factors as Carić calls them (1986) can be both general and

individual.

The police most definitely plays a key role in ensuring safety in tourism. But

in a time when crime grows in every way, ensuring good safety for tourists can

only be guaranteed through an appropriate combination of national and

private protection. The organisation of a civil society also plays a significant

role in guaranteeing the safety of tourists. The World tourist organisation also

plays an extremely important role in the rooting out of criminal activities in

international tourism.

Tourists in Prekmurje are not victims of criminal activities and feel very safe

in the region east of the river Mura. The people from Prekmurje themselves

claim that tourists are safe in their parts of the country. We also concluded

that perpetrators of criminal activities in tourism are primarily directed on

acquiring pecuniary advantages. The criminals are to a great degree helped by

the victims themselves in realizing their evil plans.

Key words: Tourism, tourists, victims, criminality, security

8

1 Uvod

Turizem je druţbeni in ekonomski fenomen 21. stoletja. Je osrednja panoga

sodobnega svetovnega gospodarstva in eden izmed stebrov njegove

globalizacije. Zaradi svoje poslovne širine je turizem dejansko »gospodarstvo

vseh gospodarskih dejavnosti«. Zato vse drţave, ne glede na ekonomsko

razvitost, politično usmerjenost in kulturno različnost, poudarjajo razvoj

turizma kot svojo strateško razvojno usmeritev (Miklavčič, 2006).

Vzporedno z razvojem turizma se razvijajo pollegalne in nelegalne dejavnosti,

ki na turističnih destinacijah sproţajo varnostne probleme (Ambroţ, 2001).

Razvoj turizma, kot izredno masovnega migracijskega procesa svetovnih

razseţnosti, je privedel do pojava nove vrste kriminalitete na turističnem

področju, ki smo jo poimenovali turistična kriminaliteta (Carić, 1986). Turisti

se običajno razlikujejo od domačega prebivalstva po svojem naivnem,

sproščenem vedenju in nepoznavanju lokalnih razmer. Stanje sproščenosti

nastopi, ko pridejo v nov kraj. Ţelijo si, da bi čim prej zmanjšali stres in niso

pozorni na okolje, na svojo lastnino ali na dogodke, ki lahko ogrozijo njihovo

fizično in psihološko varnost (Ambroţ in Mavrič, 2004). Turisti kot ţrtve so

verjetno kategorija »človeštva«, ki omogoča kar najmanj tveganja in največjo

kriminalno uspešnost (Pečar, 1999). Iz tega lahko razberemo, da v določeni

meri turisti sami prispevajo k lastni viktimizaciji.

Splošno znano je, da turist ni siromak, saj ţe stari slovenski rek pravi:

»Bogataš se kopa v morju, siromak pa doma v lavorju!« Dejstva, da imajo

turisti polnejše denarnice, se zavedajo tudi nepridipravi, zato so turisti

največkrat ţrtve premoţenjskega kriminala.

Turisti kot ţrtve kriminalitete so na svoji potovanjih oz. počitnicah lahko ţrtve

splošne kriminalitete, organiziranega kriminala ali terorizma.

9

Na mestu kjer pišemo o kaznivih dejanjih, katerih ţrtve so turisti, je

nedvomno treba spoznati tudi osebnostne in psihosocialne lastnosti turistov

ter njihovo vedenje v času turističnega bivanja, ki so vplivali na viktimizacijo

določenih turistov.

V teoretičnemu delu diplomskega dela se bomo ukvarjali z viktimologijo,

turizmom in nenazadnje s turisti kot ţrtvami kriminalitete. Posvetili se bomo

določenim vrstam kriminalitete, katerih ţrtve so največkrat turisti, nekaj

pozornosti pa bomo namenili tudi nevarnim turističnim krajem oz. drţavam.

Nadalje bomo v teoretičnem delu diplomskega dela predstavili in opisali

nekatere subjekte zagotavljanja varnosti v turizmu. Za konec bomo dodali še

nekaj priporočil Svetovne turistične organizacije za učinkovito zaščito turizma

pred kriminaliteto. V empiričnemu delu diplomskega dela pa bomo s pomočjo

anketnega vprašalnika skušali od naključno izbranih turistov in domačinov v

Prekmurju pridobiti informacije o njihovih izkušnjah s turistično kriminaliteto

ter o splošnem varnostnem stanju na prekmurskih turističnih območjih.

Osredotočili se bomo na Terme Lendava, Terme 3000 in Zdravilišče Radenci.

Prav tako bomo opravili razgovore z vodilnimi osebami v prej omenjenih

turističnih enotah, spraševali jih bomo predvsem o varnostnem stanju pri njih

ter o načinih zagotavljanja le tega.

10

2 Opredelitev pojmov

2.1 Turizem

Etimološki izvor besede turizem lahko najdemo v grški besedi »tornos« in

latinski besedi »tornos«. Beseda turizem pa naj bi nastala iz stare francoske

besede »tour« oziroma iz angleškega glagola »to turn«. Vsi izrazi pomenijo

kroţno gibanje, gibati se.

Enotne opredelitve pojma turizem ni. Turizem lahko opredelimo kot

človekovo aktivnost, ki obsega potovanje iz domačega kraja na določeno

destinacijo zaradi zabave (rekreacije in uţitka), poslovnih ali drugih namenov

(Ogorelc, 2001).

Večina definicij (Ogorelc, 2001) poudarja naslednje elemente:

potovanje ljudi v turistične kraje,

bivanje izven kraja njihovega stalnega bivanja in delovanja,

potovanje je krajše in začasno (do enega leta),

motiv potovanja: obisk z namenom zabave, rekreacije, poslovne

dejavnosti ali drugih motivov.

2.1.1 Turist

Turist je človek, ki najmanj tri dni biva v kraju izven stalnega prebivališča.

Turiste delimo po različnih kriterijih. Eden teh kriterijev je delitev na ciljne

skupine turistov, ki so lahko individualni turisti, mladi pari brez otrok, mlade

druţine, druţine z odraščajočimi otroki, starejši zakonci, seniorji, invalidi,

športniki ipd. Kljub temu, da se vsi med seboj razlikujejo, imajo eno skupno

lastnost, pričakujejo namreč kakovostno storitev od vsakogar, s katerim

pridejo v stik kot turisti (Lazanski, 1999).

11

2.1.2 Turistična destinacija

Turistična destinacija je splet:

znamenitosti (elementi narave in kulturne dediščine, umetne

znamenitosti, kulturne prireditve, posebni dogodki);

turističnih delnih storitev (bivanje, prehrana, prevoz);

dopolnilnih storitev (zdravstvena oskrba, bančne, telefonske in poštne

storitve);

dejavnosti (neprofitnih) turističnih organizacij;

transportne in druge osnovne infrastrukture in

turistične infrastrukture (Ogorelc, 2001).

2.2 Žrtve

Zdi se da, kamorkoli se obrnemo, naletimo na določene ţrtve. To so lahko

»ţrtve kriminalitete«, »ţrtve naravnih nesreč«, »ţrtve vojne«, »ţrtve

diskriminacije« in tako naprej.

Izraz ţrtev je v dosedanji jezikovni rabi poslovenjeni ekvivalent angleške

besede »victim«, ki pa ima latinsko poreklo: victima označuje (ţivo) bitje,

darovano bogovom (Kanduč, 2002). Angleški izraz »victim« pomeni, da je

oseba doţivela kaznivo dejanje proti svoji volji in je z njim oškodovana,

prizadeta.

Po mnenju nekaterih piscev je pravzaprav »ţrtev« lahko nekdo, ki občuti

bolečino, trpljenje, nelagodje, prikrajšanje ali frustracijo (Brţan, 2007).

Kriminologija se je po letu 1980 začela intenzivneje zanimati za ţrtve kaznivih

dejanj, kar je vplivalo na razvoj viktimologije, znanosti o ţrtvah. Glavni

prispevek viktimoloških raziskovanj je v tem, da iščejo biološke, psihološke,

socialne in situacijske dejavnike ter značilnosti posameznika, ki vplivajo na

12

to, da bo nekdo postal ţrtev v specifičnih okoliščinah, v katerih se zgodi

kaznivo dejanje (Koprol, 2007).

2.2.1 Dejavniki, ki pomenijo tveganje, da nekdo postane žrtev

Ko govorimo o večjem ali manjšem tveganju, da nekdo postane ţrtev (Koprol,

2007), kar je odvisno od nekaterih značilnosti osebnosti in okoliščin ali

priloţnosti, za katere je bolj ali manj verjetno, da vodijo v oškodovanost,

imamo v mislih to, da je tveganje sestavljeno iz več dejavnikov, in sicer:

Osebni dejavniki: vključujejo biološke in psihološke dejavnike. Med

biološke dejavnike spadajo: (a) starost – mladi in stari so podobne

ţrtve; mladi predvsem zaradi neizkušenosti, fizične nerazvitosti in

nezrelosti, medtem, ko za starejše obstaja večja verjetnost, da bodo

postali ţrtve premoţenjskih deliktov; (b) spol – mlajše ţenske so ţrtve

spolnih deliktov, starejše pa ţrtve premoţenjskega nasilja; (c)

duševno bolni in hendikepirani so pogosto šibkejši v odporu. Psihološki

dejavniki pa vključujejo: (a) agresivnost, (b) nemarnost, (c) duševna

omejenost, (d) odtujenost, pri kateri vsak na svoj način izziva okolico

in s tem ustvarja situacije, v katerih laţje postane ţrtev kaznivih

dejanj.

Socialni dejavniki: (a) poklic – druţbeno izpostavljeni poklici (bankir,

zlatar) ali poklici, ki so izpostavljeni zaradi okoliščin (taksist,

prostitutke); (b) neprilagojeni ljudje (tujci, priseljenci) oziroma

ljudje, ki so socialno šibki, so laţje kriminalno dosegljivi zaradi

neprimerne zaščitenosti; (c) ţivljenje zunaj zakona oziroma ţe

obsojene osebe, stigmatizirane osebe, odvisniki, in njim podobni

zaradi svojih teţav, bioloških in socialnih, postajajo ţrtve nekaterih

vrst kaznivih dejanj.

Situacijski dejavniki: lahko se označijo s frazo »napačen človek na

napačnem mestu«. Določenemu tveganju so izpostavljeni npr. turisti,

ki jim storilci odvzamejo denar, vrednejše predmete in/ali potovalne

dokumente.

13

2.2.2 Rizik viktimizacije

Vsaka fizična oseba je izpostavljena večji ali manjši verjetnosti, da bo z

izvršitvijo kaznivega dejanja utrpela neko škodo. Tej verjetnosti pravimo rizik

viktimizacije. Dejstvo, da so turisti pogosteje ţrtve kaznivih dejanj v turizmu

kot druge fizične ali pravne osebnosti vodi do zaključka, da je pri turistih rizik

viktimizacije večji, kar pomeni večjo stopnjo nevarnosti, da postane ţrtev

kaznivih dejanj v času turističnega potovanja ali bivanja v turističnem kraju

(Carić, 1986).

2.3 Kriminaliteta

Kriminaliteta je vsekakor del sodobnih druţb. Oxfordski slovar opredeljuje

kriminaliteto kot zbir kaznivih dejanj po zakonu, torej dejanj, ki so

prepovedana z zakonikom in so škodljiva ljudem in druţbenemu blagostanju.

Kriminaliteta je zlo, poškodovanje, prekršek, greh (Meško, 1998).

Hartjen ugotavlja, da je treba izpolniti najmanj pet pogojev, da bi lahko

govorili, da je neko dejanje kriminalno:

z dejanjem mora biti nekomu ali nečemu povzročena škoda,

dejanje mora biti prepovedano v času izvršitve,

kršitelj mora imeti kriminalni namen,

odklonsko dejanje mora biti v zvezi z nastalo posledico,

pravno določena mora biti kazen za storitev takšnega dejanja (Meško,

1998).

14

3 Turisti so žrtve kriminalitete

V literaturi o kriminalu v turizmu zasledimo, da so turisti običajno ţrtve

kriminalnih dejanj in ne storilci. Poleg tega je za turistične kraje značilno, da

imajo večjo gostoto kriminalnih dejanj, kot za druga področja. Turisti se

zaradi ţelje po novih doţivetjih vedejo bolj naivno kot domači prebivalci. Ne

poznajo lokalnih razmer, običajev in jezika, kar pogosto vodi v naivno iskanje

socialnih stikov z lokalnimi prebivalci in drugimi turisti na turistični

destinaciji. Tako vedenje turistov pa povečuje tveganje in hitro lahko

postanejo ţrtve kriminalitete. Občutek, da so v popolnoma drugem svetu,

oslabi njihove vrednote in moč druţbenih norm. Tu nastopi stanje

sproščenosti. Postanejo ţrtve lastnega vedenja, saj ne upoštevajo moţnih

tveganj, s katerimi se soočajo. Ţelijo si, da bi čim hitreje zmanjšali stres in

niso pozorni na okolje, na svojo lastnino ali na dogodke, ki lahko ogrozijo

njihovo fizično in psihološko varnost (Ambroţ in Mavrič, 2004).

Ambroţ (2003) ugotavlja, da sta vojna in nestabilne politične razmere ter

pogostost in verjetnost kriminalnih dejanj najbolj pomembni dimenziji, ki

zmanjšujeta motivacijo za turistična potovanja.

3.1 Turisti so žrtve klasične kriminalitete

Turisti so relativno lahke in vabljive tarče za storilce kaznivih dejanj, saj

kaţejo očitne znake, da so turisti. Zanje nemreč velja prepričanje, da s seboj

nosijo precejšnje vsote denarja in druge dragocenosti. V novem in neznanem

okolju so tudi manj pazljivi in ne vedo katerih krajev oziroma območij se je

najbolje izogibati. Turisti so na svojih potovanjih, počitnicah ali dopustih

lahko ţrtve različnih kaznivih dejanj, od manjših tatvin pa vse do umorov

(Henderson, 2007).

V času turizma od nepridipravov lahko pričakujemo: tatvine, hotelske tatvine,

goljufije, telesni napad in posilstva.

15

3.1.1 Tatvine

Premoţenjska kazniva dejanja sestavljajo kar 96% kriminalitete storjene v

turizmu. Med njimi prevladujejo predvsem razne vrste tatvin, kar kaţe na to,

da so storilci kaznivih dejanj, ki delujejo na turističnih območjih, usmerjeni

predvsem na pridobivanje premoţenjske koristi (Carić, 1986).

Ena najpogostejših problematičnih situacij, kjer so turisti ţrtve, so kraje v

vseh mogočih oblikah. Turiste okradejo na ulici, različnih javnih prevoznih

sredstvih, kot so podzemne ţeleznice, vlaki ali mestni avtobusi. Ţeparji nanje

preţijo na mestnih trţnicah, pred turističnimi znamenitostmi, celo v cerkvah,

muzejih, na letališčih itd. Pogosto jim delo olajšajo sami turisti, ker ne

spoštujejo varnostnih ukrepov in nosijo denar in druge vredne predmete v

zlahka dostopnih ţepih in torbicah (Bončina, 1999).

Strokovnjaki, ki v različnih drţavah (Čebulj, 2010) preučujejo zvijače raznih

zlikovcev, od ţeparjev, sleparjev, torbičarjev do tatov na kolesih z motorjem

trdijo, da je zanje sicer značilna velika inovativnost, kljub temu pa obstaja

standardni repertoar zvijač, ki jih uporabljajo:

Zvijača v gneči: ţrtev sunejo ali stisnejo v klešče. Srednji zlikovec se

spotakne, se pobira in pri tem obstane. Ţrtev je tako nenadoma

blokirana in v primeţu, zlikovec, ki je za njo, pa je ţe na delu in ji

prazni ţepe.

Zvijača z drobiţem: nepridiprav prosi ţrtev za menjavo drobiţa. Ţrtev

izvleče denarnico, da bi poiskala drobiţ za menjavo, tat pa denarnico

ukrade. Varianta je, da med tem, ko tat vrţe drobiţ v denarnico, sune

iz nje bankovce.

Zvijača z madeţem: ţrtev »po nesreči« umaţejo s kečapom,

sladoledom ali tekočino. »Usluţni« zlikovec ji pomaga očistiti madeţ,

v zameno za uslugo pa si prisvoji ţrtvin denar.

16

Zvijača v supermarketu: ţrtev povprašajo, na kateri polici se nahaja

iskano blago. Med tem, ko ţrtev pomaga pri iskanju, ji spraznijo ali

sunejo torbico v nakupovalnem vozičku.

Zvijača z beračenjem: otroci obstopijo ţrtev in beračijo ali ji pomolijo

list s prošnjo za denar. Eden izmed njih medtem ţrtvi prazni

denarnico ali torbico.

Napad s kolesom z motorjem: tatovi prereţejo jermene torbice ali

nahrbtnika in jo iztrgajo lastniku ter se urno odpeljejo. Ţrtev lahko

okradejo, ko čaka z avtom pred semaforjem tako, da seţejo v

notranjost vozila.

Tudi vlomne tatvine in tatvine motornih vozil so med individualnimi turisti

relativno pogoste.

3.1.2 Hotelske tatvine

Tudi hoteli so pogoste tarče storilcev kaznivih dejanj.

Vsak hotel je kompleksen organizem v katerem se srečujejo najrazličnejši

interesi, hotenja, cilji in ljudje. Razumljivo je, niti hoteli ne morejo biti varni

pred storilci kaznivih dejanj, ki v njih iščejo priloţnosti za svoje nečedno

početje. Da se o dogodkih ne bi preveč govorilo, hoteli najemajo zasebne

detektive (Dvoršak, 1999).

Sobne tatvine v hotelih so obseţen pojem, zato je bolje uporabljati pojem

sobne škode, ker z njimi zajamemo več tistega kar se v hotelskih sobah

dogaja. Pri sobnih škodah ne gre le za tatvino ali poskus tatvine, ampak tudi

za vlom, napad na ţivljenje in telo, posilstvo, uničenje ali poškodovanje

inventarja (Dvoršak, 1999).

Med zelo pogostimi tatvinami v hotelih (Dvoršak, 1999) so tatvine prtljage.

Tatovi prtljage so ozko specializirani kriminalci. V takih primerih gre redkeje

za priloţnostne tatove. Za tovrstne tatove je značilno, da se pojavljajo ob

17

prihodu ali odhodu večjih skupin turistov. Hotelski gostje, utrujeni od poti,

znosijo prtljago v hotel, kjer jo zloţijo kar v lobi ali v posebno sobo. Običajno

potem stopijo k recepciji po ključ sobe. Ker jih je veliko, je dren pred

recepcijo nepopisen in mine kar nekaj časa, preden se zadeve uredijo. Tatovi

prtljage čakajo prav ta trenutek zmede pred receptorjem. Kadar delujejo v

skupinah, del skupine odigra določen prizor (prepir med »moţem in ţeno«,

pijansko obnašanje, epileptični napad), kar pritegne pozornost osebja in

gostov. Med tem, ko na eni strani poteka predstava, tat na drugi strani

pograbi kos prtljage in se z njo mirno odpravi iz hotela, kjer ga pogosto čaka

vozilo. Podobno je ob odhodu večjih skupin.

Podvrsta tatov prtljage so tatovi, ki kradejo v hotelskih restavracijah. Gostje

jim delo močno olajšajo. Ţenske so nepazljiva bitja, ko sedejo za mizo v

hotelski restavraciji. Svoje torbice brezbriţno postavijo ob ali za stol, jih

obesijo na naslonjalo stola, tako da jih imajo za hrbtom. Ţe samo to spretnim

tatovom zadostuje, da se dokopljejo do plena. Kadar gre za hotel s

samopostreţnim načinom restavracije in gredo ţenske ali moški po hrano,

pustijo torbice, kovčke in suknjiče na sedeţih za prazno mizo in takrat

nastopijo tatovi (Dvoršak, 1999).

Poklicni tatovi pa kradejo tudi boljše avtomobile hotelskih gostov.

Hujše oblike kraj so tiste, ki so povezane z nasiljem, to so npr. oboroţeni

ropi, kjer je uporabljeno različno strelno ali hladno oroţje. Ţrtve so lahko v

takih primerih tudi poškodovane ali jim je celo vzeto ţivljenje. Turistom

kradejo pravzaprav vse, poleg dragocenosti in denarja so pogosto na udaru

tudi dokumenti (Bončina, 1999).

3.1.3 Goljufije

Ker je turizem gospodarska panoga v kateri se obrne veliko denarja, ga tudi

goljufi niso spregledali (Dvoršek in Viltuţnik, 1999).

18

Turiste lahko ogoljufajo turistične agencije, ki ne izpolnijo programa, ki ga

navajajo v ponudbi, ne upoštevajo pravočasne in upravičene odpovedi potnika

in podobno. Lahko jih ogoljufajo domačini, ki jim prodajo določene

ponaredke.

3.1.4 Telesni napad, posilstva

Domačini lahko fizično napadejo turiste. Turisti so lahko neprostovoljno

udeleţeni v lokalnem pretepu ali pa so tarče nasilnih domačinov zaradi

katerega koli razloga, ki jih lahko turisti nehote zmotijo ali pokvarijo. To se

lahko zgodi na veselicah ali v diskotekah. Zlahka postanejo tudi tarče

pouličnih razgrajačev v turističnih središčih. Nehote ali iz radovednosti so

lahko prisotni ob krajevnih protestih, zborovanjih, demonstracijah, stavkah, ki

jih včasih spremlja nasilje in kjer je nevarnost fizičnih poškodb, psihičnega

maltretiranja, kraj itd. precej velika (Bončina,1999). Ravno to se je dogajalo

letos v Egiptu, zelo priljubljeni turistični drţavi.

Turistke doţivljajo fizično nadlegovanje, poskuse posilstev ali posilstva.

Zaradi različnih vzrokov pa prihaja občasno do umorov turistov. Henderson

(2007) navaja primer iz leta 2003, ko je v Grčiji v barskem pretepu umrl

sedemnajstletni Britanec.

3.2 Turisti so žrtve organiziranega kriminala

Varnost kot dobrina (Dobovšek, 1999) je vedno bolj cenjena, vendar se lovke

kriminala, še posebej organiziranega, vse bolj stegujejo po vseh ozemljih.

Področja kriminalnih dejavnosti se med seboj prepletajo, zato je teţko slediti

kriminalcem in njihovemu denarju. Vrtoglave dobičke se investira v legalne

dejavnosti in tako kriminalci s pomočjo pranja denarja in korupcije prodirajo

v legalni svet.

19

Organizirani kriminal se v turistične dejavnosti vpleta predvsem z naslednjimi

dejavnostmi: trgovina z drogo, prostitucija, tihotapljenje vseh vrst,

igralništvo, ponarejanje, oderuško kreditiranje, pobiranje zaščite, pranje

denarja in korupcija (Dobovšek, 1999).

Poglejmo kako se v določenih dejavnostih turisti znajdejo kot ţrtve:

Trgovina z drogo je izredno dobičkonosna dejavnost. Turisti na

počitnicah iščejo vse mogoče oblike sproščanja in tako neredko

poseţejo tudi po nedovoljenih substancah.

Prostitucija: Organizirane kriminalne zdruţbe pod pretvezo

organiziranja turističnih potovanj privabljajo ţenske, jih ugrabijo ter

prisilijo v prostitucijo.

Igralništvo: Za kriminalce predstavlja mnoţica ljudi, ki se brezskrbno

predaja igranju in zabavi, lahek plen. Igralci s svojimi aktivnostmi in

obnašanjem nemalokrat prav kličejo po viktimizaciji. Igralec, ki je

priigral večjo vsoto denarja in to bučno proslavlja, predstavlja vidno

in relativno lahko tarčo za roparje in ţeparje. Obiskovalci igralnic so

tudi tarče prostitutk in prodajalcev prepovedanih drog. Na porast

kriminala vplivajo tudi tako imenovani problematični igralci, odvisneţi

od iger na srečo, ki izvršujejo kazniva dejanja, da bi prišli do

finančnih sredstev, potrebnih za nadaljnje igranje ali za odplačila

igralniških dolgov (Kureţ, 2008).

Motociklistične skupine: V Evropi lahko zaznamo naraščanje teh

skupin, ki so vedno bolj nasilne in povezane s kriminalnimi

dejavnostmi, predvsem preprodajo droge in izsiljevanjem. V njihove

kremplje pogosto padejo nedolţni turisti.

Posamezne drţave in mednarodna skupnost se kljub preučevanju

organiziranega kriminala raje spoprijemajo s posledicami kot z vzroki. Boj s

posledicami in ne vzročnostjo je zato odraz nemoči sodobnega sveta in

njegovih drţavnih institucij (Krnc, 2006).

20

3.3 Terorizem

Terorizem je zaznamoval čas novega tisočletja. Turizem in njegov razvoj, je

zaradi bistvenih sprememb varnostnega okolja in pojava novih varnostnih

groţenj, postal veliko bolj ranljiv in tudi tarča napadov ekstremizma, kot je

terorizem (Miklavčič, 2006).

Priljubljene turistične točke so postale tarča terorističnih dejanj. Henderson

(2007) meni, da razlogi tičijo v veliki publiciteti in koncentraciji ljudi na enem

mestu. Nadalje padec turizma v določeni drţavi oslabi drţavno gospodarstvo,

sproţi socialne napetosti v drţavi in poruši drţavno stabilnost. Vsi ti navedeni

razlogi pa so glavni cilj teroristov.

Poglejmo si nekaj primerov terorističnih napadov (Henderson, 2007):

September 2001: Zgodil se je eden hujših primerov terorističnega

napada. Pet teroristov je ugrabilo ameriško letalo in z njim

strmoglavilo naravnost v Severni Stolp World Trade Centra v New

Yorku; nekaj minut kasneje je drugo letalo strmoglavilo še Juţni

Stolp. Oba stolpa sta se zrušila, umrlo je okrog 3000 ljudi. Druga

skupina teroristov je ugrabljeno letalo nameravala strmoglaviti v

Washington DC, vendar je potnikom uspelo prevzeti nadzor nad

letalom. Letalo se je zrušilo na podeţelju v Pensilvaniji. Zadnje letalo

pa je bilo strmoglavljeno v Pentagon, umrlo je 125 ljudi.

November 2002: Samomorilski bombni napad v hotelu Paradise v

Mombassi v Keniji je terjal 15 ţivljenj, 40 ljudi je bilo poškodovanih.

Krivdo je prevzela teroristična skupina Al Kaida.

Februar 2003: Pričela se je serija ugrabitev evropskih turistov v

Sahari. Skupno je bilo ugrabljenih 32 talcev, ki so bili izpuščeni do

avgusta. Eden je umrl zaradi vročinske kapi.

Marec 2003: Bomba na filipinskem letališču je ubila 21 in ranila 149

ljudi.

21

Februar 2004: Zaradi eksplozije je potonil trajekt na Filipinih, umrlo

je 116 ljudi.

Marec 2004: Bombni napad na vlak v Madridu je terjal 191 ţivljenj,

več kot 2000 jih je bilo ranjenih. Odgovornost je prevzela Al Kaida.

Avgust 2004: Zaradi eksplozije na letalu v Rusiji je umrlo 89 ljudi.

Krivijo čečenske separatiste.

Oktober 2004: Bombni napad na hotel v Egiptu je zahteval 34 ţivljenj,

159 ljudi je bilo ranjenih.

Julij 2005: Samomorilski napad na londonski podzemni ţeleznici je

terjal 70 ţivljenj in poškodoval 700 ljudi. Napad povezujejo s

teroristično skupino Al Kaida.

Strokovnjaki pričakujejo, da bodo turisti, turistične destinacije in objekti

transporta (letala in letališča, ladje, vlaki in ţelezniške postaje itd.) tarče še

več terorističnih napadov (Henderson, 2007).

22

4 Dejavniki viktimizacije turistov

Na mestu, kjer pišemo o kaznivih dejanjih katerih ţrtve so turisti, je

nedvomno treba spoznati tudi osebnostne in psihosocialne lastnosti turistov

ter njihovo vedenje v času turističnega bivanja, ki so vplivali na viktimizacijo

določenih oseb. Za navedene lastnosti in značilnosti se je udomačil izraz

viktimogene dispozicije. Carić (1986) jih imenuje individualni ali posebni

dejavniki viktimizacije, ker vplivajo na nastanek posameznega kaznivega

dejanja in so vezani na lastnosti ţrtve, v našem primeru na turiste. Nadalje

Carić piše o splošnih dejavnikih viktimizacije; to so situacije, stanja, ki jih

ustvarja sam turizem kot mnoţičen socialni fenomen.

O dejavnikih, ki pomenijo tveganje, da nekdo postane ţrtev, smo pisali v

prvem poglavju. V tem poglavju pa se bomo osredotočili na dejavnike, ki

pomenijo tveganje, da ţrtve postanejo turisti.

4.1 Individualni dejavniki viktimizacije turistov

4.1.1 »Homo turisticus«

Razvoj moderne druţbe prinaša posebno potrebo po begu iz mestnih in

industrijskih središč v naravo ali potrebo po begu od vsakodnevnih skrbi in

obveznosti v stanje sproščenosti in svobode.

Carić (1986) piše, da »turistični beg« ni privilegij ozkega kroga premoţnejših

ljudi ampak nujna potreba modernega človeka. Prihod v novo okolje, v kateri

je turist bolj ali manj anonima oseba, vpliva na to, da se »homo turisticus«

začne drugače vesti in obnašati, poleg tega beg iz domačega okolja vpliva tudi

na psihosocialne lastnosti turista, tako da se »homo turisticus« po marsičem

razlikuje od človeka v domači sredini.

23

Dejavniki vikitimizacije pogojujejo pojav kriminalitete na škodo turistov, te

pa moramo iskati v različnih značilnostih in lastnostih turistov ter v

spremenjenem obnašanju turistov v času njihovega potovanja (Carić, 1986).

4.1.2 Socialni dejavniki viktimizacije turistov

Materialni status in moţne teţave pri vključevanju v novo, tuje okolje so tisti

socialni dejavniki, katerim se bomo posvetili v našem diplomskem delu.

Dober materialni status je eden od poglavitnih pogojev za turistično potovanje

vsakega človeka. Pri tem pa ne mislimo samo na premoţenjski status človeka v

domačem kraju ampak predvsem na denarna sredstva in druge vredne

predmete (dragi avtomobili, motorni čolni, razni tehnični predmeti,

pripomočki za rekreacijo), ki jih ljudje jemljejo s seboj na svoja potovanja.

Ravno zaradi posedovanja takih stvari v času začasnega bivanja v turističnem

kraju, postanejo turisti tarče za mnoge nepridiprave, še posebej za tiste

profesionalne, ki se največkrat za izvrševanje raznih tatvin tudi specializirajo

(Carić, 1986).

Čim boljši je materialni status turista, večji je rizik viktimizacije oziroma

višja je stopnja verjetnosti, da bo turist postal ţrtev kriminalitete. Enostavno

povedano, turisti, ki na svoja potovanja jemljejo stvari, ki vidno simbolizirajo

njihov dober materialni poloţaj, imajo več moţnosti, da postanejo ţrtve

kaznivih dejanj, kot turisti, ki vrednih predmetov nimajo (Carić, 1986).

Turistična destinacija, na katero turisti odpotujejo, predstavlja za mnoge od

njih novo in neznano okolje. V tem okolju veljajo druge kulturne in moralne

norme, drugačne so navade in običaji, kar lahko povzroči teţave pri

prilagajanju na nove socialne razmere in posledično tudi vpliva na obnašanje

turistov na njihovem potovanju (Carić, 1986). Ne poznajo lokalnih razmer,

običajev in jezika, kar pogosto vodi v naivno iskanje socialnih stikov z

lokalnimi prebivalci in drugimi turisti na turistični destinaciji. Tako vedenje

turistov pa povečuje tveganje in hitro lahko postanejo ţrtve kriminalitete

24

(Ambroţ, Mavrič, 2004). Tudi Albuquerque in McElroy (1999) ugotavljata, da

so turisti veliko bolj dovzetni za kazniva dejanja kot domačini.

4.1.3 Psihološki dejavniki viktimizacije turistov

Potovanje in bivanje v novi sredini ima vsekakor določen psihološki učinek na

turiste.

Namen počitnic je relaksacija in sproščeno vedenje. Ta sproščenost se kaţe

tako v odnosu do tujcev, ki jih srečajo na svojih počitnicah ali izletu, kot do

svoje lastnine. Oslabljen nadzor turistov nad svojimi stvarmi in premoţenjem

pa s pridom izkoriščajo nepridipravi, bodisi specializirani bodisi priloţnostni

(Carić, 1986).

Določeni turisti vidijo v bivanju v tujem kraju in s tujimi ljudmi odlično

priloţnost, da si privoščijo tisto, kar si v domačem okolju, kjer jih ljudje

poznajo, ne morejo. V času počitnic se tako lahko pojavijo določena

hedonistična nagnjenja, turisti se ţelijo sprostiti in uţivati za vsako ceno. Prav

anonimnost pa je odlična priloţnost, da ta svoja nagnjenja tudi realizirajo

(Carić, 1986).

Tudi Pečar (1999) piše, da je turizem moţnost za nesprejemljivo vedenje in

priloţnost za viktimizacijo. Zaradi sproščenosti, občutkov svobode in

nenadzorovanosti se turisti predajajo, podajajo, udeleţujejo in sodelujejo v

situacijah, ki jim ustvarjajo nevsakdanje zadovoljstvo in ugodje. Pri tem pa

velikokrat pozabljajo na svoje in tuje telesno, premoţenjsko in zdravstveno

varnost. Stike z ljudmi napeljujejo dosti bolj brezskrbno kot sicer in se z njimi

spuščajo v razne situacije; tudi v stanju alkoholiziranosti ali kakšne druge

omame. S provokativnim, izstopajočim, nevsakdanjim obnašanjem vzbujajo in

privabljajo pozornost. Neprilagojenost v ravnanju, drugačnost in različnost,

posebnost govorice pa vedno ustvarjajo zanimanje in všečnost in s tem

povezano viktimiteto zlasti nad tujci.

25

Realno je predpostaviti, da se vsaj del turistov v času svojih počitnic dejansko

tako obnaša, in če temu dodamo še oslabljen nadzor turistov nad svojimi

stvarmi in premoţenjem, lahko zaključimo, da imajo tudi psihološki dejavniki

določeno vlogo pri viktimizaciji turistov (Carić, 1986).

4.1.4 Situacijski dejavniki viktimizacije turistov

Situacijski dejavniki so različne situacije in okoliščine v trenutku izvršitve

kaznivega dejanja, ki jih ustvarjajo turisti sami s svojim vedenjem in na ta

način pripomorejo k lastni viktimizaciji. Carić (1986) piše, da so ti dejavniki

predvsem pobuda ali stimulans za izvršitev kaznivega dejanja na škodo

turistov. Neredko odigrajo odločitveno vlogo pri pojavu viktimizacije.

Na tem mestu se bomo posvetili aktivnim doprinosom oškodovanih turistov k

izvršitvi kaznivega dejanja na lastno škodo.

Kot najpogostejši način doprinosa turista k lastni viktimizaciji Carić (1986)

navaja puščanje stvari na javnem mestu brez nadzora (večinoma na plaţi in v

restavraciji), puščanje vrednih stvari na vidnem mestu v avtomobilu,

nepazljivo nošenje ali drţanje torbic in nahrbtnikov. Take in podobne oblike

prispevanja ţrtev pravzaprav pomenijo nepazljivost in nemarnost turistov do

svojega imetja.

4.2 Splošni dejavniki viktimizacije turistov

4.2.1 Prostorska in sezonska koncentracija turistov

Ena od posledic turizma je enormna koncentracija ljudi na enem mestu. V

mnogih turističnih krajih se gostota naseljenosti poveča tudi do tri-, pet-,

deset- ali celo večkrat.

Moderni turizem (Carić, 1986) pomeni ogromno prostorsko (ozek pas ob morju)

in sezonsko (poletni čas) koncentracijo turistov. Prisotnost velike mase

26

neznanih ljudi, od katerih se jih veliko ne bo več vrnilo v isti kraj in velika

gostota naseljenosti, omogoča masovno izvrševanje kriminalitete na škodo

turistov.

4.2.2 Koncentracija materialnih dobrin

Poleg velike koncentracije ljudi prihaja na turističnih področjih tudi do

kopičenja raznovrstnih materialnih dobrin.

Turisti s seboj na potovanja vzamejo najrazličnejše stvari, od denarja, oblačil

in obutve, tehničnih naprav kot so kamere, fotoaparati in podobno, do

avtomobilov, čolnov, gliserjev in drugih sredstev za rekreacijo. V zvezi s

premoţenjem turistov je potrebno povedati, da gre predvsem za mobilne

stvari, ki se brez teţav prenesejo z enega mesta na drugo, kar pomeni, da so

lahko objekt protipravnega odvzema premoţenja. Nadalje se te vredne stvari

nahajajo povsod okoli nas, postavljene so na javno dostopnih mestih in

posledično lahko dosegljive: najdemo jih na plaţah, v kampih, na parkiriščih

ali preprosto na ulici ali kateri drugi javni lokaciji (Carić, 1986).

4.2.3 Slaba zaščita turistov in njihovega premoženja

Turizem lahko povzroči tudi začasno svojevrstno društveno dezorganizacijo.

Velika koncentracija ljudi, premoţenja in tudi prometa lahko oteţi delovanje

sluţb, ki so zadolţene za vzdrţevanje javnega reda in miru, za normalen

pretok prometa ter za varnost ljudi in premoţenja na turističnem območju.

V turistični sezoni se znatno poveča obseg del organov za notranje zadeve, od

preventivnega delovanja do odkrivanja in prijemanja storilcev kaznivih

dejanj, a za tako povečani obseg del sluţba javne varnosti v mnogih

turističnih krajih ni zadostno opremljena, niti kadrovsko niti finančno.

Posledično je njihova učinkovitost v borbi proti kriminaliteti v turizmu zelo

slaba, tako da večina kriminalcev ostaja neodkrita, kar je storilcem tudi dobro

znano (Carić, 1986).

27

5 Nekatere (ne)varne turistične destinacije

V sledečem poglavju bomo pogledali nekatere drţave, ki veljajo za nevarne

ali varne drţave. Izbrali smo predvsem tiste, ki so za turiste bolj zanimive.

5.1 Nevarne turistične destinacije

Argentina: Kriminal je v Argentini osredotočen na območje Velikega Buenos

Airesa (Gran Buenos Aires). Turiste ogroţajo predvsem roparji in ţeparji

večinoma na avtobusnih in ţelezniških postajah in predelih, ki so zanimivi za

turiste (predel Retira, Microcentra, Boca…). Stopnja kriminala je še veliko

večja v nelegalno urbaniziranih predelih mesta, tako imenovanih »villas

miserias«. Pred obiskom Argentine se je priporočljivo pozanimati o varnostnih

razmerah (www.mzz.gov.si).

Brazilija: Brazilija, drţava bujnega zelenja, amazonskega pragozda, eksotičnih

plaţ, pestre kulinarike in nenazadnje slavnega brazilskega karnevala,

privablja ogromno turistov. Še več jih bo v prihodnjih letih, saj bo leta 2014

gostila Svetovno prvenstvo v nogometu, dve leti kasneje pa še Olimpijske igre.

Vendar se svetovna javnost sprašuje o primernosti izbire Brazilije za

gostiteljico tako pomembnih dogodkov. Rio de Janeiro velja namreč za eno

najbolj nevarnih mest na svetu, kjer je nasilje del vsakdana. Ekonomsko

stanje te drţave se je v zadnjih letih precej izboljšalo, vendar je razlika med

bogatimi in revnimi sloji postala zelo izrazita. Ta prepad med sloji je

povzročil veliko porast kriminala, predvsem organiziranega. Pogosti so boji

med različnimi mamilarskimi zdruţbami, korupcija, prostitucija, ulični

kriminal, prekupčevanje z mamili in oroţjem. Tudi ugrabitve v zameno za

odkupnino so precej pogoste, predvsem v času karnevala (www.

emagazin.com).

Tudi policija v Braziliji velja za nasilno. Varuhi človekovih pravic opozarjajo,

da so policisti v Riu de Janeiru in Sao Paulu od leta 2001 do leta 2007 ubili več

kot 11.000 oseb, številni med njimi so bili likvidirani. Le redkim policistom so

http://www.mzz.gov.si/http://www.emagazin.com/http://www.emagazin.com/

28

sodili zaradi nezakonitih in neupravičenih ubojev, saj jih moţje postave v

poročilih pogosto opišejo kot uboje osumljencev, ki so se upirali aretaciji

(www.demokracija.si).

Egipt: Ni tipična nevarna destinacija, temveč je zaţelena destinacija, kjer

večina potovanj mine brez zapletov, ljudje so prijazni in pripravljeni

pomagati turistom. Zaradi nedavnih nasilnih protestov in nasprotovanj

odločitvam lokalnih oblasti pa jo lahko uvrstimo med nevarne destinacije.

Številne turiste so v času protestov evakuirali iz Egipta. Tudi po umiritvi

varnostnih razmer so odsvetovali potovanja v nekatera področja (Kairo,

Aleksandrija, Suez).

Slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve opozarja na nekaj najpogostejših

nevarnosti. V turističnih krajih so lahko ţenske deleţne predvsem verbalnega,

v zadnjem času pa tudi fizičnega nasilja. Na ulicah se pojavlja tudi

»naključno« dotikanje. Zaradi slabega gospodarskega stanja vse pogosteje

prihaja tudi do tatvin, predvsem kraje osebnih dokumentov, vrednostnih

predmetov, denarja iz hotelskih sob, fotoaparatov, torbic in podobno

(www.mzz.gov.si).

Juţnoafriška republika: Je prva po številu umorov, svetovna prestolnica

posilstev, drţava, kjer je enormno število oboroţenih ropov. To je temna plat

Juţnoafriške republike (v nadaljevanju JAR), ki bi v drugačnih okoliščinah

morala veljati za enega najbolj priljubljenih turističnih krajev na svetu; Prav

velemesta pa JAR prinašajo najvišja mesta na neslavnih lestvicah

najnevarnejših območij sveta. Posilstva so tako pogosta, da si je drţava

pridobila nelaskavi naziv «svetovna prestolnica posilstev«. Zdruţeni narodi

ocenjujejo, da ima ţenska, rojena v JAR, večjo moţnost, da jo posilijo, kot da

se nauči brati. Vsaka tretja ţenska priznava, da je bila posiljena, skoraj

tretjina moških pa priznava, da so ţe posiljevali. JAR je pri vrhu tudi po

številu posilstev otrok. Poleg tega pa ima drţava, v kateri mnogi verjamejo,

da bodo ozdravljeni aidsa, če posilijo devico, še visoko stopnjo okuţenosti z

virusom HIV (www.demokracija.si).

http://www.demokracija.si/http://www.mzz.gov.si/

29

Turizem in delo v turizmu je eden ključnih virov dohodka v tej drţavi.

Premoţnejše skupine turistov spremljajo oboroţeni varnostniki

(www.demokracija.si).

Še zdaleč ne drţi, da vsak potnik v JAR naleti na teţave. Vendar je nemogoče

prezreti pričevanja mnogih, ki »poznajo nekoga«, ki je v JAR bil ţrtev

kaznivega dejanja (www.demokracija.si).

Mehika: V Mehiki se krepijo kriminal in ugrabitve. Tatvine so pogoste v večjih

mestih in v turističnih krajih. Potrebna je previdnost pri uporabi javnega

prevoza, najemanju taksijev, pogoste so tudi laţne policijske kontrole, ko se

nepooblaščene osebe izdajajo za policiste in od turistov zahtevajo denar. V

glavnem mestu Mexico City prihaja tudi do ugrabitev tujih drţavljanov z

namenom izsiljevanja odkupnin (www.emagazin.com).

Italija: V Italiji morajo biti popotniki še posebej pazljivi. Ţeparji so vrhunski

strokovnjaki, kriminalci pa znajo biti tudi nasilni. Med voţnjo moramo avto

zmeraj zakleniti od znotraj, saj so priljubljene kraje pred semaforji, kar še

posebej velja za Neapelj in Sicilijo. Pogosta je kraja z motorjem, zato torbice

nikoli ne nosimo na tisti strani, ki je obrnjena proti cesti, zmeraj jo drţimo

tesno ob telesu. Prtljago in kreditne kartice moramo imeti vedno na očeh. V

restavracijah ali v taksijih je priljubljeno vračanje ponarejenega denarja.

Tarča je tudi nočni vlak, kjer potnike okradejo v spanju (Čebulj, 2010).

5.2 Varne turistične destinacije

Pa poglejmo še nekaj varnih drţav.

Švica: Švica se lahko pohvali z zelo dobrim varnostnim stanjem predvsem v

mestih Bern, Zürich in Ţeneva. Najhuje, kar lahko doleti turiste, je razdraţen

ţelodec od prenajedanja nacionalnih dobrot (www.realt5000.com).

30

Singapur: V tej drţavi prebivalci spoštujejo zakone. Edina nevarnost, ki lahko

doleti turiste na dopustu v Singapurju, je sončarica (www.realt5000.com).

Nova Zelandija: Prebivalci Nove Zelandije bodo prej škodili sami sebi (na

primer med Bunge-jumpingom ali ragbijem) kot škodili drugim. Zaradi

miroljubnih domačinov se ta drţava lahko pohvali z najniţjo stopnjo hudih

zločinov v vzhodnem svetu (www.realt5000.com).

Med varnejše destinacije štejemo še Irsko, Ciper, Dubai, Butan.

Najvarnejše drţave sveta imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Skoraj vse so

relativno mlade, finančno stanje drţave je stabilno, druţba je svobodna,

svoboden je tisk, vlada je demokratično izvoljena, poudarjene so verske in

druţinske vrednote (www.realt5000.com).

5.3 Kako (ne)varna je Slovenija?

V očeh tujih oblasti velja Slovenija za varno deţelo z nizko stopnjo kriminala,

pri čemer je nasilni kriminal redek. Opozarjajo na krajo osebne lastnine in

ţeparjenje; poudarjajo, da so vlomi v avtomobile in stanovanjske enote

poseben problem. Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje

kriminalitete, Drago Menegalija navaja, da so »tuji drţavljani v Sloveniji

največkrat oškodovani pri tistih vrstah kriminalnih dejanj, ki so tudi sicer

najpogosteje obravnavane. Podatkov, koliko tujih turistov je bilo oškodovanih,

posebej ne vodimo kot tudi ne beleţimo posebej izstopajočih načinov

storitve« (Čebulj, 2010).

Podobno pravi tudi Miklavčič (2006:16): »Če gledamo slovenski prostor iz

varnostnega vidika, lahko trdimo, da je varen, da se turist počuti svobodnega

in ni izpostavljen neprestani nevarnosti terorističnih, kriminalnih in drugih

napadov. Slovenija ne predstavlja kriznega ţarišča, kar ji daje dobre

izhodiščne moţnosti, da v okviru turističnih izzivov in predstavitev, varnost

nudi kot dobrino, ki je ni moč pričakovati v vsaki turistični destinaciji.«

31

6 Subjekti zagotavljanja varnosti v turizmu

Kakovostno varnost v turizmu je mogoče zagotavljati le z ustrezno in

učinkovito kombinacijo subjektov, ki igrajo določeno vlogo pri zagotavljanju

varnosti v turizmu.

6.1 Policija

Policija kot javna sluţba naj bi, v okviru svojih pooblastil s svojim

kakovostnim varnostnim sistemom, zagotavljala take varnostne razmere, ki bi

omogočale turistom osebno varnost in varno bivanje, tako pa bi pripomogla

tudi k uspešnemu razvoju turizma (Mikuš, 1999).

Aktivnost policije na področju turizma zajema preventivno delo, delo na

področju prometne varnosti, varovanja drţavne meje, kriminalitete, javnega

reda in tudi propagandno promocijsko dejavnost (Bevc, 1999).

Poletna turistična sezona (Bevc, 1999) je tisto obdobje, ki pomeni vrh

policijske dejavnosti v zvezi s turizmom. Mnoţičnost prinaša policiji varnostne

probleme, ki zahtevajo njeno pozornost in intervencijo. Povečano število

turistov omogoča razmah kriminalitete. V turistične kraje privabi osebe, ki na

škodo turistov izvršujejo kriminalno dejavnost. Poleg tega v poletnih mesec

koristijo letne dopuste tudi policisti, kar zmanjšuje kadrovske kapacitete

policistov.

V turistični sezoni poleg represivnih ukrepov policija izvaja tudi preventivne

ukrepe za preprečevanje kaznivih dejanj, in sicer tako, da usmerja svoje

delovanje in aktivnost na kraje gostitev hujših kaznivih dejanj, izvaja

poostrene kontrole in še bolj poveča odzivnost na pojave kriminalitet. V

določenih turističnih središčih, še zlasti ob morju, angaţira okrepljene

mobilne kriminalistične skupine (Bevc, 1999).

32

Za doseganje ţelene stopnje varnosti (Bevc, 1999) pa ni dovolj le dejavnost

policije, zato policija v okviru priprav na turistične vrhunce spodbuja

sodelovanje in razvoj odgovornosti drugih subjektov.

6.2 Zasebno varnostna dejavnost

V prizadevanjih za boljšo varnost mora dobiti ustrezno mesto in pomen tudi

zasebno varovanje kot tista operativna sila, ki s svojo profesionalnostjo in

strokovnostjo vpliva na notranje varnostne razmere v drţavi in na stopnjo

varnosti ljudi in premoţenja (Mikuš, 1999).

Zasebno varovanje se organizira in izvaja za tiste uporabnike varnostnih

storitev, ki na trgu varnostne zaščite kupujejo varnostne storitve, ki jih ne

zagotavlja drţava s svojimi organi, ali jih ne zagotavlja v zadostni meri ali pa

naročnikove potrebe presegajo obseg, ki ga zagotavlja drţava. Ustrezne oblike

dela v zasebnem varovanju določijo varnostni menedţerji v sodelovanju z

naročniki varnostnih storitev za potrebe turizma. Zasebno varovanje se izvaja

kot fizično varovanje, varovanje s tehničnimi sredstvi, montaţa protivlomnih,

protipoţarnih in video nadzornih varnostnih sistemov, prevoz in spremstvo

denarja ter dragocenosti, osebno varovanje, varovanje hotelov, garaţ,

parkirišč, varovanje s prisotnostjo varnostnika v objektu, varovanje z

varnostnimi obhodi in številne druge podobne varnostne dejavnosti (Mikuš,

1999).

Moderna in v kakovost usmerjena varnostna sluţba (Mikuš, 1999) se mora

zavedati zahtevnosti in zapletenosti operativnih nalog in posebnih spretnosti,

znanja in vzdrţljivosti, ki jih mora imeti varnostnik, da obvladuje stresne

situacije, ki nastajajo pri vsakodnevnem delu v turizmu. Ustrezno usposobljen

varnostnik bo turistu tudi partner v pogovoru, pri informiranju in prikazovanju

osnovnih zgodovinskih, krajevnih in drugih za turista pomembnih informacij.

Varnostniki morajo pri zagotavljanju varnosti v turizmu reševati sporne

situacije in teţave na čim bolj nesporen način. Upoštevati morajo kakovostne

33

standarde. S tem bodo prispevali k celovitemu obvladovanju kakovosti v

turizmu. Predvsem pa morajo varnostniki biti diskretni in nemoteči za goste.

Trendi kaţejo, da bo poleg policijskega varovanja imelo zasebno varovanje

prav pomembno vlogo, saj se je sposobno prilagajati zahtevam varnosti po

meri in potrebah naročnikov varovanja, se pravi organizatorjev turizma in tudi

turistov, katerim so zasebno varnostne storitve tudi namenjene (Mikuš, 1999).

6.3 Organizacija civilne družbe v turizmu

Turistična društva in Turistična zveza Slovenije (Pirš, 1999) kot organizacije

civilne druţbe na področju turizma s svojim delovanjem veliko pripomorejo k

temu, da bi v Sloveniji dosegli čim višjo stopnjo varnosti v turizmu.

Kakovostna turistična storitev je ţe sama po sebi eden od elementov varnosti

v turizmu. Pomembno je, da turist dobi vse storitve, ki jih potrebuje za

prijetno bivanje v zadostnem obsegu, v pravem času in na pravem mestu, in

da so mu te storitve ponujene. Zato, da jih dobi, se turist v nobenem primeru

ne sme nenormalno truditi. Za turista je pomembna tudi gostoljubnost. S

prijaznostjo in gostoljubnostjo rešujemo posredno ali neposredno velik del

vprašanj varnosti za posameznega turista. Aktivno in pravilno informiran in na

eventualne nevarnosti opozorjen turist se bo laţje izognil različnim pastem, ki

bi ga sicer ogrozile. Nadalje si turistične društvene organizacije prizadevajo

za varnost turistov z ozaveščanjem prebivalstva za turizem in soţitje s turisti,

s turistično vzgojo pri mladih in s sodelovanjem z vsemi drugimi subjekti in

organizacijami, ki delujejo na področju turizma (Pirš, 1999). Pri Turistični

zvezi Slovenije (Roţič, 2006) posebna komisija za varstvo turista potrošnika

deluje na ozaveščanju, izmenjavi dobrih praks, svetuje, pomaga pri

uresničevanju pravic in opozarja na slabosti. Turistom so v pomoč tudi

turistični telefon, turistični nabiralnik in zlasti turistični informacijski center.

Skrb za dobro varnostno vzdušje je del rednih dejavnosti turističnih društev.

34

7 Priporočila svetovne turistične organizacije (WTO)

za zagotavljanje varnosti v turizmu

Svetovna turistična organizacija oziroma World tourism organization (v

nadaljevanju WTO) deluje kot svetovalno telo in oblikuje smernice za razvoj

turizma v vseh svojih drţavah članicah. Poslanstvo te mednarodne

organizacije, katere članica je tudi Slovenija, je skrb za promocijo in razvoj

turizma, ki ima pomembno vlogo pri spodbujanju svetovnega miru in

strpnosti, gospodarskem razvoju in mednarodnem trgovanju.

7.1 Vloga države pri zagotavljanju varnosti v turizmu

Po priporočilih WTO (1996) bi vsaka drţava morala razviti nacionalno politiko

o zagotavljanju varnosti v turizmu, kar pa navadno vodi do konkretnih

načrtov. Zagotavljanje varnosti v turizmu se tako začne izvajati na lokalni,

regionalni in drţavni ravni.

Logična posledica politike zagotavljanja varnosti v turizmu je nacionalni načrt

za varnost in zaščito turistov. Poglejmo nekaj področij, ki naj bi jih vseboval

omenjeni načrt:

identifikacija moţnih tveganj v turizmu;

odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj zoper turiste;

zaščita turistov in domačinov pred trgovanjem s prepovedanimi

drogami;

zaščita turističnih krajev in objektov pred nezakonitimi

interferencami;

odgovornost za sodelovanje z mediji;

zagotoviti varnost pri licenciranju restavracij, namestitvenih

objektov, taksijev, turističnih vodičev;

promocija, zbiranje in izvajanje zanesljivih raziskav o kriminaliteti

zoper turiste (WTO, 1996).

35

7.2 Preprečevanje organiziranega kriminala in terorizma

Organizirani kriminal in terorizem sta vrsti kriminalitete, katerima so turisti v

realnosti najredkeje izpostavljeni, po drugi strani pa predstavljajo najhujšo

nevarnost, ki jih lahko prizadene. Poglejmo nekaj ukrepov, ki so se v boju

proti terorizmu in organiziranemu kriminalu izkazali za učinkovite (WTO,

1996):

pregledati varnostne zakonodaje, politike in ukrepov, ki turistom

zagotavljajo zaščito pred nevarnostmi organiziranega kriminala in

pomoč ţrtvam;

potrebno se je prepričati, da različni sektorji v turizmu – letališča in

ostala transportna sredstva, nastanitveni objekti – sledijo navodilom

za zagotavljanje varnosti v turizmu in sodelujejo s pristojnimi

oblastmi;

transportnim in nastanitvenim sektorjem, potovalnim agencijam ipd.

je potrebno zagotavljati tekoče informacije o naravi nevarnosti, ki

pretijo turizmu zaradi organiziranega kriminala;

razviti načrt za sodelovanje z mediji pri obvladovanju organiziranega

kriminala in terorizma.

7.3 Policijska zaščita za turiste

Na območjih, kjer je turizem zelo intenziven ali kjer so kulturne razlike med

turisti in domačini zelo velike, so ustanovili posebno turistično policijo.

Turistični policisti, ki morajo znati tuje jezike ter poznati značilnosti

turistične destinacije in njenih atrakcij, navadno patruljirajo peš na gosto

naseljenih turističnih območjih. Njihova naloga je zagotavljanje varnosti,

preprečevanje kriminalitete, posredovanje informacij turistom, preiskovanje

kaznivih dejanj v katere so vpleteni turisti. Policija se nemalokrat sooča s

pomanjkanjem kadrov in tudi materialnih sredstev. Ponekod te teţave

rešujejo s pomočjo lokalnih prebivalcev, ki delujejo kot oči in ušesa policije

(WTO, 1996).

36

Podobne metode se posluţujejo v Zimbabveju. Patruljiranje peš, na konjih ter

mobilne patrulje, ki delujejo predvsem na turističnih točkah, so znatno v

porastu. Na območjih, kjer je koncentracija turistov visoka, so ustanovili

posebne, turistom namenjene, policijske centre. Povečana prisotnost

policistov pa ima lahko na ljudi negativen psihološki učinek, zato policija

naproša lastnike hotelov in restavracij, da turistom razloţijo, da namen

navzočnosti policistov ni manifestacija »policijske drţave« ampak zaščita

turistov pred kaznivimi dejanji (WTO, 1996).

7.4 Povezava med načrtom stavbe in varnostjo turistov

WTO (1996) je podala tudi priporočila, ki se nanašajo na varnostno

arhitekturo. Pozivajo, da se pri načrtovanju hotelov upošteva sledeče:

okoli hotela naj bo postavljena ograda, ki bo nepridipravom

onemogočila vstop in/ali opozorila pristojne osebe na vsiljivce.

Priporočajo se predvsem fizična ovira (zid), infrardeči detektorji in

nadzorne kamere;

potke ob hotelu in parkirišča naj bodo ponoči primerno osvetljena;

okna v pritličju in v prvem nadstropju, razen v bivalnih prostorih,

kavarni in jedilnici, naj bodo dovolj ozka, da nepridipravi ne bodo

mogli neopazno vstopiti v objekt;

pot, ki vodi od glavne ceste do glavnega vhoda v hotel, naj bo dovolj

vijugasta, saj bo tako zlikovcem onemogočen hiter dostop z

avtomobilom do objekta ali pobeg od tam. Na poti do glavnega vhoda

je dobro postaviti cvetlične gredice, ki pa naj ne bodo v isti višini kot

pot. Tudi te bodo nepridipravom onemogočile prosto pot ter hitre

zasuke z avtomobilom;

pred glavni vhod je priporočljivo postaviti spomenik, steno, zid ali

kako drugo oviro, kar lahko deluje kot barikada pred morebitnimi

strelnimi napadi iz dirjajočega avtomobila;

ţiva meja in cvetlični otočki naj ne bodo postavljeni preblizu glavnega

vhoda, saj lahko nepridipravom sluţijo kot skrivališča.

37

8 Metoda

8.1 Opredelitev problema

Turizem je fenomen 21. stoletja. V turizmu vidijo svojo priloţnost tudi številni

storilci kaznivih dejanj. Koncentracija materialnih dobrin je izjemna

priloţnost za tatove, v koncentraciji ljudi na enem mestu vidijo svojo

priloţnost tudi teroristi; sproščeno vedenje turistov in njihovo nepoznavanje

lokalnih razmer pa je idealna prilika za zločince vseh vrst. Turisti kot ţrtve

kriminalitete postajajo vse večji problem, kateremu smo se posvetili tudi v

našem diplomskem delu.

V teoretičnem delu diplomskega dela smo se ukvarjali z viktimologijo,

turizmom in nenazadnje tudi s turisti kot ţrtvami kriminalitete. Posvetili smo

se določenim vrstam kriminalitete, katerih ţrtve so največkrat turisti. Nekaj

pozornosti smo namenili tudi nevarnim in varnim turističnim krajem oz.

drţavam. V drugem delu teoretičnega dela smo predstavili in opisali nekatere

subjekte zagotavljanja varnosti v turizmu ter navedli nekaj priporočil

Svetovne turistične organizacije za zagotavljaje varnosti v svetovnem

turizmu. V empiričnemu delu diplomskega dela pa smo s pomočjo anketnega

vprašalnika od naključno izbranih turistov in domačinov v Prekmurju pridobili

informacije o njihovih izkušnjah s turistično kriminaliteto ter o splošnem

varnostnem stanju na prekmurskih turističnih območjih. Osredotočili smo se

na Terme Lendava, Terme 3000 in Zdravilišče Radenci. Prav tako smo opravili

razgovore z vodilnimi osebami v prej omenjenih turističnih enotah, spraševali

smo jih predvsem o varnostnem stanju pri njih in o načinih zagotavljanja le

tega.

8.2 Namen in cilji

Namen diplomskega dela je proučevati turiste, ki so na svojih turističnih

potovanjih oz. bivanjih bili ţrtve kriminalitete. Zanimajo nas vrste kaznivih

dejanj, s katerimi se turisti na svojih potovanjih najpogosteje srečujejo ,

38

lastnosti turistov, ki vplivajo na njihovo viktimiziranost, kraji kjer so

moţnosti, da bodo turisti ţrtve kriminalitete večje ali manjše ter subjekti v

naši drţavi, ki sodelujejo pri zagotavljanju varnosti turistov.

Cilj diplomskega dela je ugotoviti pogostost deviantnih dejanj izvršenih na

škodo turistov v Prekmurju, ugotoviti v kolikšni meri turisti sami povzročajo

svojo ranljivost in ali se turisti, ki so bili ţrtve kriminalitete, še vračajo na

počitniško lokacijo, kjer so bili viktimizirani; nadalje ţelimo ugotoviti tudi,

kako v Termah Lendava, Termah 3000 in Zdravilišču Radenci zagotavljajo

varnost svojih gostov.

8.3 Hipoteze

Prekmurci menijo, da so turisti v njihovih turističnih krajih varni.

Večina turistov je v Prekmurju ţe bila ţrtev kriminalitete.

Prekmurci menijo, da je njihov kraj zaradi ukvarjanja s turizmom bolj

nevaren, kot bi bil, če se s turizmom pri njih ne bi ukvarjali.

Storilci kaznivih dejanj v turizmu so prvenstveno usmerjeni na

pridobivanje premoţenjske koristi.

Ţrtve kriminala v turizmu ustvarjajo svojo lastno ranljivost.

8.4 Izvedba anket in razgovorov

Za raziskavo smo uporabili dva anketna vprašalnika.

Anketni vprašalnik za turiste:

Ankete za turiste smo razdelili v tri sklope. Vsak sklop je sestavljalo

deset vprašalnikov. Vprašalnik je obsegal 12 vprašanj zaprtega tipa.

En sklop smo razdelili med turiste v Termah Lendava, drugega v

Termah 3000 in tretjega v Zdravilišču Radenci.

Najprej so nas zanimali demografski podatki respondentov, kot so

spol, starost in materialni poloţaj.

39

Nadalje smo jih povprašali po mnenju o varnosti kraja v katerem

počitnikujejo, ali so bili v določenem kraju kdaj ţrtev kriminalitete in

katere vrste kriminalitete.

Zanimalo nas je tudi, ali so sami prispevali k lastni viktimiziranosti, na

kakšen način, ter ali bi se vrnili v kraj, kjer so bili ţrtev kaznivega

dejanja.

Za konec nas je zanimalo še njihovo mnenje o dovoljenem obnašanju

turistov na njihovem dopustu oziroma počitnicah.

Anketni vprašalnik za domačine:

Tudi ankete za domačine smo razdelili v tri sklope po deset

vprašalnikov. Vprašalnik je bil sestavljen iz devetih vprašanj zaprtega

tipa. En sklop smo razdelili med Lendavčane, drugega med prebivalce

Moravskih Toplic, kjer stojijo Terme 3000, in tretjega med prebivalce

Radencev.

Tudi njih smo najprej povprašali po demografskih podatkih, kot so

spol, starost.

Nadalje nas je zanimalo njihovo mnenje o varnosti njihovega kraja za

turiste in ali turizem pri njih vpliva na ne(varnost) kraja.

Skušali smo dobiti njihovo mnenje o pogostosti kaznivih dejanj na

škodo turistov v njihovem kraju in vrsti kriminalitete, katere ţrtev so

turisti najpogosteje.

Povprašali smo jih tudi o njihovem stališču do turizma v kraju, kjer

prebivajo in o njihovi gostoljubnosti.

Raziskavo smo podprli še z razgovori, ki smo jih izvedli z vodilnimi osebami v

Termah Lendava, Termah 3000 in Zdravilišču Radenci. Zanimalo nas je tudi

varnostno stanje v njihovih enotah:

V Termah Lendava smo se pogovarjali z gospodom direktorjem Igorjem

Magdičem, V Termah 3000 je na naša vprašanja odgovarjal direktor

40

profitnega centra kopališča, gospod Dejan Horvat, iz Zdravilišča

Radenci pa smo odgovore dobili od gospe Darje Deutsch.

Spraševali smo jih o varnostnem stanju v njihovih enotah; o

nevarnostih, ki so jim izpostavljeni njihovi gostje; o načinih

zagotavljanja varnosti v njihovih objektih; preventivnih ukrepih, ki jih

izvajajo; kako ukrepajo v primeru, če pride do kaznivega dejanja; o

sodelovanju s policijo, zasebno varnostnimi podjetji, detektivi in še

več.

Po opravljenih razgovorih smo poiskali skupne točke v odgovorih in

tako iz treh intervjujev naredili enega.

8.5 Uporabljene metode

V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo analize teksta,

empirični del diplomskega dela pa temelji na neeksperimentalnem

raziskovanju. Uporabili smo metodo spraševanja. Na podlagi anketnega

vprašalnika smo od naključno izbranih turistov in domačinov v Prekmurju

pridobili informacije o njihovih izkušnjah s turistično kriminaliteto in o

splošnem varnostnem stanju na prekmurskih turističnih območjih. Prav tako

smo opravili razgovore z vodilnimi osebami v Termah Lendava, Termah 3000

ter Zdravilišču Radenci, spraševali smo jih predvsem o varnostnem stanju v

njihovih enotah in o načinih zagotavljanja le-tega. Podatke smo obdelali s

pomočjo programov MS Excel in SPSS.

41

9 Analiza in rezultati

9.1 Rezultati pridobljeni od domačinov

Med anketiranimi domačini je bilo 14 moških in 16 ţensk.

Največ anketiranih domačinov je bilo starih od 20 do 40 let in sicer 13

anketirancev, najmanj, le 2 pa sta bila starejša od 60 let. Mlajši od 20 let so

bili 4 anketiranci, 11 anketirancev pa je bilo starih med 40 in 60 let.

Poglejmo ali anketirani domačini menijo, da je njihov kraj varen za turiste.

Te podatke prikazujemo v tabeli 1.

Tabela 1: Mnenja domačinov o varnosti njihovega kraja za turiste

VARNOST KRAJA ZA TURISTE

ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK

da 30 100,0

ne 0 0,0

o tem nisem razmišljal 0 0,0

SKUPAJ 30 100,0

Tabela 1 nam nazorno kaţe, da je vseh 30 anketiranih domačinov enotnega

mnenja. Prav vsi smatrajo svoj domači kraj za varno turistično destinacijo.

Domačine smo povprašali tudi po mnenju o vplivu turizma na ekonomsko

varnost v njihovem kraju oziroma ali menijo, da bi bilo ţivljenje v njihovem

kraju brez turizma teţje. Izvedeli smo, da 13 anketiranih domačinov meni, da

jim turizem ne nudi boljše ekonomske varnosti in da njihovo ţivljenje ne bi

bilo brez turizma nič teţje. Nasprotnega mnenja je 11 respondentov, ki

menijo, da jim turizem nudi določeno ekonomsko varnost in bi bilo ţivljenje v

njihovem kraju brez turizma teţje. Neodločenih je bilo 6 anketirancev.

Poglejmo, če domačini v Prekmurju zase menijo, da so gostoljubni. Rezultati

so prikazani v grafu 1.

42

Graf 1: Gostoljubnost anketiranih domačinov

Kot je razvidno iz grafa, se kar 18 anketirancev smatra za zelo gostoljubne

domačine, 11 jih meni, da so še kar gostoljubni, 1 respondent pa se smatra za

negostoljubnega.

Poglejmo, ali domačini iz Lendave, Moravskih Toplic in Radencev menijo, da

je njihov kraj zaradi turizma bolj nevaren, kot bi bil v primeru, če se s

turizmom pri njih ne bi ukvarjali. Podatki so prikazani v tabeli 2.

Tabela 2: Mnenja domačinov o večji nevarnosti kraja zaradi ukvarjanja s turizmom

ZARADI TURIZMA JE KRAJ BOLJ NEVAREN

ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK

da 2 6,7

ne 25 83,3

o tem nisem razmišljal/a 3 10,0

SKUPAJ 30 100,0

Iz tabele 2 lahko razberemo, da je kar 83,3% anketirancev mnenja, da njihov

kraj ni nič bolj nevaren zaradi ukvarjanja s turizmom, le 6,7% jih meni, da

turizem negativno vpliva na varnost njihovega kraja. Točno 10% anketiranih

domačinov pa o tem vprašanju še ni razmišljalo.

Nadalje nas je zanimalo, kako pogosto so po mnenju domačinov turisti ţrtve

kriminalitete v njihovem kraju. V grafu 2 smo prikazali dobljene podatke.

0

5

10

15

20

da, zelo še kar ne

43

Graf 2: Pogostost kaznivih dejanj v Prekmurju katerih ţrtve so turisti

Kar 19 anketirancev meni, da so turisti pri njih redko ţrtve kriminalitete, 8 jih

meni, da niso nikoli, 3 pa menijo, da so turisti v njihovem kraju včasih ţrtve

kriminalitete. Prav noben respondent pa ni bil mnenja, da so turisti pri njih

viktimizirani pogosto.

Poglejmo si, kateri vrsti kriminalitete so po mnenju anketiranih domačinov

turisti v njihovem kraju najbolj izpostavljeni. Rezultati grafično prikazani v

grafu 3.

Graf 3: Vrsta kriminalitete, ki so ji turisti v Prekmurju najbolj izpostavljeni

Graf 3 prikazuje, da kar 17 anketirancev smatra, da so kraje oz. tatvine tista

vrsta kriminalitete, ki so ji turisti pri njih najpogosteje izpostavljeni. 9 jih

meni, da turisti v njihovem kraju niso izpostavljeni nobeni vrsti kriminalitete,

0

5

10

15

20

nikoli redko včasih

0

5

10

15

20

nobeni krajam oz. tatvinam goljufijam spolnim napadom

44

3 menijo, da so najpogosteje izpostavljeni goljufijam, 1 anketiranec pa je

izpostavil spolne napade.

Oglejmo si še stališča anketiranih domačinov o turizmu v njihovem kraju. Te

podatke prikazujemo v tabeli 3.

Tabela 3: Stališča anketiranih domačinov o turizmu v njihovem kraju

STALIŠČE ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTKI

Turizem nam prinaša veliko pozitivnih stvari.

15 50,0

Turizma pri nas ne znamo izkoristiti.

11 36,7

Turizem nam prinaša same teţave.

4 13,3

SKUPAJ 30 100,0

Iz zgornje tabele je razvidno, da točno 50,0% anketirancev zavzema pozitivno

stališče do turizma, 36,7% jih meni, da turizma v njihovem kraju ne znajo

izkoristiti, 13,3% anketirancev pa meni, da jim turizem prinaša same teţave.

9.2 Rezultati, pridobljeni od turistov

Med 30 anketiranimi turisti je bilo 50% moških in 50% ţensk.

Poglejmo še anketirane domačine po starosti. Te podatke prikazujemo v

tabeli 4.

Tabela 4: Starost anketiranih domačinov

STAROSTNI RAZRED ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK

do 20 let 1 3,3

20 – 40 let 3 10,0

40 – 60 let 13 43,3

nad 60 let 13 43,3

SKUPAJ 30 100,0

Iz tabele je razvidno, da je 13 anketiranih turistov bilo starih od 40 do 60 let,

prav toliko jih je bilo starih nad 60 let, le 1 pa je bil mlajši od 20 let. V

starostni razred med 20 in 40 let so se uvrstili trije respondenti.

45

Turiste smo povprašali tudi o njihovem materialnem poloţaju; 10 anketirancev

je ocenilo svoj materialni poloţaj kot dober, 20 anketirancev pa ga je ocenilo

kot solidnega.

Nadalje smo turiste povprašali kako pogosto potujejo v druge kraje. Največ

anketirancev, 22, je odgovorilo, da potuje občasno, 7 jih potuje pogosto, le

en anketiranec pa potuje zelo pogosto.

Izvedeli smo tudi, da je 5 turistov v času anketiranja prvič bivalo v kraju kjer

smo jih anketirali, 25 pa je povratnikov.

Turiste smo povprašali, ali menijo, da je kraj, kjer bivajo, varen za turiste.

Rezultati so podani v tabeli 5.

Tabela 5: Mnenje anketiranih turistov o varnosti kraja za turiste

VARNOST KRAJA ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK

da, zelo 23 76,7

še kar 7 23,3

niti ne 0 0,0

sploh ne 0 0,0

SKUPAJ 30 100,0

Iz zgornje tabele lahko razberemo, da je kar 76,7% anketirancev ocenilo, da

je kraj, kjer bivajo, zelo varen za turiste; 23,3% pa jih je dejalo, da je kraj še

kar varen. Prav noben respondent ni mnenja, da kraj za turiste ni varen.

Poglejmo, ali so anketirani turisti ţe bili ţrtev kriminalitete v turističnem

kraju, bodisi v kraju kjer smo jih anketirali bodisi v katerem drugem

turističnem kraju. Rezultati so podani v tabeli 6.

Tabela 6: Anketirani turisti o viktimiziranosti v turističnem kraju

VIKTIMIZIRANOST V TURISTIČNEM KRAJU

ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK

da, v tem kraju 0 0,0

da, a ne v tem kraju 3 10,0

ne 27 30,0

SKUPAJ 30 100,0

46

Iz zgornje tabele vidimo, da je le 10% respondentov ţe bilo ţrtev kriminalitete

v turističnem kraju, a noben od njih ni bil viktimiziran v kraju, kjer smo jih

anketirali.

Viktimizirane turiste smo povprašali, ţrtev katere vrste kriminalitete so bili na

svojih potovanjih. Na vprašanje so odgovorili trije anketiranci in prav vsi so na

turističnih potovanjih bili ţrtev tatvine.

Od anketiranih turistov, ki so ţe bili ţrtev kaznivega dejanja na turističnem

potovanju, smo ţeleli izvedeti tudi, ali menijo, da so sami prispevali k lastni

viktimizaciji. Rezultati so podani v tabeli 18.

Tabela 7: Prispevanje anketiranih turistov k lastni viktimizaciji

PRISPEVANJE K VIKTIMIZACIJI

ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK

Da, saj sem bil popolnoma nepazljiv

1 33,3

Samo delno sem prispeval

1 33,3

Nisem prispeval 1 33,3

SKUPAJ 3 100,0

Iz zgornje tabele lahko razberemo, da je od treh viktimiziranih anketirancev

en bil popolnoma nepazljiv in je tako prispeval k lastni viktimizaciji, en je

delno prispeval, en respondent pa trdi, da ni prispeval k svoji viktimizaciji.

Oškodovane turiste, ki so prispevali k lastni viktimizaciji, smo vprašali na

kakšen način so prispevali h kaznivemu dejanju, katerega ţrtev so bili na

svojem turističnem potovanju. Odgovorila sta 2 respondenta, ki sta k

viktimizaciji prispevala tako, da sta vredne stvari pustila brez nadzora.

Poglejmo, ali bi se viktimizirani turisti vrnili v tisti turistični kraj, kjer so ţe

bili ţrtev kriminalitete. Rezultati so podani v tabeli 8.

47

Tabela 8: Anketirani turisti o vrnitvi v turistični kraj, kjer so bili viktimizirani

VRNITEV V KRAJ ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTKI

da 2 66,7

ne 1 33,3

mogoče 0 0,00

SKUPAJ 3 100,0

Iz tabele 8 vidimo, da so 3 respondenti odgovorili na vprašanje o vrnitvi v

turistični kraj, kjer so bili viktimizirani. Od tega 2 pravita, da bi se vrnila v

kraj kjer sta bila oškodovana, 1 anketiranec pa trdi, da se v tisti kraj ne bi

vrnil.

Za konec smo turiste vprašali za mnenje o tem, kako bi se turisti morali vesti

na svojih potovanjih. Odgovorilo je 30 turistov; spoznali smo, da 11

respondentov meni, da bi se ljudje na potovanjih morali obnašati popolnoma

svobodno ter se popolnoma prepustiti vsem mogočim uţitkom; 9 anketirancev

zagovarja mnenje, da se turisti lahko obnašajo svobodno in se prepuščajo

nekaterim svojim uţitkom, ampak le na določenih mestih in le v posebnih

trenutkih; nadalje 8 anketiranih turistov pravi, da se na potovanjih ne bi smeli

vesti nič bolj svobodneje kot se vedemo v domačem kraju; 2 respondenta pa o

tem vprašanju nista razmišljala.

9.3 Rezultati, pridobljeni od vodilnih oseb treh turističnih

enot

Kot ţe omenjeno, smo izvedli tudi razgovor z vodilnimi osebami treh

turističnih enot v Prekmurju. V Termah Lendava smo se pogovarjali z

gospodom direktorjem, v Termah 3000 z direktorjem profitnega centra

kopališča, iz Zdravilišča Radenci pa smo odgovore dobili od gospe Darje

Deutsch. Poglejmo kaj smo izvedeli:

1. Kako bi ocenili varnostno stanje v enoti, ki jo vodite? Kakšno je

varnostno tveganje pri vas?

Varnostno stanje je po besedah intervjuvancev v njihovih objektih

zelo dobro, gostje so pri njih varni.

48

Kot najpogostejše varnostno tveganje izpostavljajo predvsem moţnost

tatvin. Največkrat gre za krajo denarnic, očal, fotoaparatov in

podobno.

2. Kako skrbite za varnost vaših gostov? Kakšni so preventivni ukrepi

pri zagotavljanju varnosti vaših gostov?

Vsi intervjuvanci so povedali, da se posluţujejo videonadzornega

sistema, recepcijo imajo zasedeno 24 ur na dan, stranke opozarjajo

na morebitne nevarnosti, hotelske goste opozorijo tudi na moţnost

shranjevanja vrednih predmetov v hotelskem sefu.

Podatke vsakega hotelskega gosta (ime in priimek, kraj rojstva,

naslov stalnega prebivališča, EMŠO) so v roku štiriindvajsetih ur dolţni

poslati policiji, pomagajo namreč pri iskanju iskanih in pogrešanih

oseb.

Nadalje intervjuvanci izpostavljajo pomen izobraţevanja zaposlenih

na temo zagotavljanja varnosti in postopanja v izrednih primerih.

Terme Lendava, Terme 3000 in Zdravilišče Radenci so člani poslovne

skupine Sava hotels and resorts, znotraj katere imajo notranjo

revizijsko sluţbo, ki jih enkrat letno obišče in poda določena

priporočila glede varnosti, predvsem glede varnosti njihovega

premoţenja.

Pred dvema letoma jih je obiskala detektivska agencija, ki je pri njih

preţivela dva dni in preučevala morebitna varnostna tveganja v

njihovih enotah. Na koncu obiska jim je podala poročila o

spremembah, ki jih morajo uvesti. Notranja revizijska sluţba Save

enkrat letno preverja ali se drţijo omenjenih priporočil.

3. Kdo je pri vas najbolj izpostavljen kaznivim dejanjem, kdo so

oškodovani?

Vsi trije intervjuvanci so dejali, da nimajo posebnih ciljnih skupin, ki

bi bile še posebej izpostavljene kaznivim dejanjem ali ostalim

nevarnostim.

4. Kako ukrepate v primeru, če pride do izvršitve kaznivega dejanja

pri vas?

49

Kadar je stranka ţrtev kaznivega dejanja ji predlagajo, da vloţi

kazensko prijavo na policiji, sami pa policiji pomagajo pri

razreševanju kaznivega dejanja z vsemi podatki s katerimi

razpolagajo.

5. Kakšno je vaše sodelovanje s policijo in občino v vašem kraju?

Vse tri turistične enote zelo dobro sodelujejo s policijo in občino.

Sodelovanje s policijo je obojestransko. Policija jim pomaga pri

izvrševanju izobraţevanj za zaposlene na temo varnosti. Turistične

enote pa pomagajo policiji z nekaterimi informacijami, ki jih

posedujejo. Včasih policija posumi, da naj bi osumljenec prišel v

določeno turistično enoto, se pri njih namestil ali s kom srečal. Takrat

policiji tudi omogočijo nadzor dogajanja v njihovem objektu, na

njihovem parkirišču in podobno.

6. Ali morda sodelujete s katerim zasebnim varnostnim podjetjem,

detektivi? Kako?

Terme Lendava, Terme 3000 in Zdravilišče Radenci sodelujejo s

podjetjem Varnost, ki jim glede varovanja pomaga z različnimi

nasveti, vrši varovanje njihovih večjih prireditev, Terme 3000 pa

izvaja tudi varnostne obhode na objektu. Z zasebnimi detektivi ne

sodelujejo, le Terme 3000 jih najemajo za presečne kontrole.

7. Kakšne izkušnje imate s kaznivimi dejanji, katerih storilci so

zaposleni? Kako ukrepate v takem primeru?

S takimi primeri so se srečali le v Termah 3000. V primeru kršitve

navodil dela opravijo razgovor s storilcem in mu izdajo pisni opomin. V

primeru treh pisnih opominov sledi izredna odpoved. V primeru hujše

kršitve ali storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni

dolţnosti pa sledi takojšnja odpoved.

8. Imate morda seznam nezaželenih gostov? Kdo bi to bili?

Seznam nezaţelenih gostov imajo le v Termah 3000, imenujejo ga

Črna lista. Za uvrstitev gosta na Črno listo mora biti podan točen

razlog, po navadi gre za ponavljajočo se kršitev kopališkega reda.

Dodajajo še, da je lista zelo kratka.

50

9.4 Preverjanje hipotez

Na osnovi analize rezultatov, ki smo jo izvedli na podlagi dveh anketnih

vprašalnikov, in z razgovori, smo prišli do ugotovitev, ki so potrdile ali ovrgle

postavljene hipoteze:

Naša prva hipoteza se je glasila: »Prekmurci menijo, da so turisti v njihovih

turističnih krajih varni.«

Z analizo rezultato