DIPLOMSKO DELO

Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v

Republiki Sloveniji in v Evropski uniji

April 2013 Nina Purkat

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Republiki Sloveniji in

Evropski uniji

Nina Purkat

Mentor: viš. pred,. dr. Igor Lamberger

April 2013 Somentor: Tomislav Hasovič

Zahvala

Iskrena hvala mojemu somentorju g. Hasoviču, ki mi je zelo

pomagal pri diplomski nalogi, mi svetoval ter bil zelo

potrpežljiv. Zahvalila bi se tudi mentorju dr. Lambergerju za vse

nasvete in pomoč.

Obenem pa bi se zahvalila še družini, ki mi je omogočila

šolanje in me podpirala. Zahvala gre tudi mojemu fantu, ki mi

je pomagal in stal ob strani pri pisanju diplomske naloge.

Še enkrat hvala vsem!

3

Kazalo

1 Uvod .................................................................................................... 7

1.1. Postavitev hipotez ........................................................................................................................ 8

1.2. Predvidene metode diplomskega dela ......................................................................................... 9

2 Opredelitev problema ................................................................................ 9

3 Opredelitev pojmov ................................................................................. 10

3.1. Droga, prepovedana droga in psihotropna snov ....................................................................... 10

3.2. Psihoaktivna snov/nova psihoaktivna snov ............................................................................... 10

4 Vrste novih psihoaktivnih snovi .................................................................... 11

4.1. Sintetični kanabinoidi ................................................................................................................. 11

4.2. Sintetični katinoni ....................................................................................................................... 12

4.3. Fenetilamini ................................................................................................................................ 13

4.4. Triptamini ................................................................................................................................... 13

4.5. Derivati piperazina ..................................................................................................................... 14

5 Pojav novih psihoaktivnih snovi v Evropski uniji ................................................. 15

6 Pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji....................................................... 18

7 Odzivanje na nove psihoaktivne snovi v Evropski uniji in v Republiki Sloveniji ............. 21

8 Nadzor novih psihoaktivnih snovi v Republiki Sloveniji ......................................... 24

9 Kazensko pravo in nove psihoaktivne snovi ...................................................... 26

10 Različni modeli zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi ................... 27

10.1. Individualni sistem – sistem posamične uvrstitve na seznam in povezani postopki ............... 27

10.2. Generični sistem ....................................................................................................................... 28

10.3. Analogni sistem ........................................................................................................................ 30

11 Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v državah članicah Evropske unije, Norveški in Hrvaški ..................................................................................... 35

12 Možne zakonske rešitve za učinkovitejši nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Republiki Sloveniji ..................................................................................... 46

13 Potrditev hipotez in zaključni sklepi ............................................................ 48

13.1 Potrditev hipotez ....................................................................................................................... 48

13.2 Zaključni sklep ........................................................................................................................... 49

14 Uporabljeni viri ..................................................................................... 50

4

Kazalo tabel

Tabela 1: Število novih psihoaktivnih snovi, prijavljenih v evropski sistem zgodnjega opozarjanja v skladu s sklepom Sveta 2005/387/PNZ v obdobju od 2005 do 2012 .... 16

Tabela 2: Število novih psihoaktivnih snovi, prijavljenih v evropski sistem zgodnjega opozarjanja v skladu s sklepom Sveta 2005/387/PNZ v obdobju od 2005 do 2012 glede na vrsto nove psihoaktivne snovi .............................................................. 17

Tabela 3: število novih psihoaktivnih snovi po posameznih vrstah ....................... 18

Tabela 4: pregled novih psihoaktivnih snovi, identificiranih v RS ....................... 19

Tabela 5: različni pristopi držav članic EU pri nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi ............................................................................................ 31

Tabela 6: Povzetek približnega trajanja zakonskih postopkov in izdana zakonska besedila ........................................................................................... 42

5

Povzetek

V diplomski nalogi bom predstavila mehanizme nadzora nad novimi psihoaktivnimi

snovmi v RS in EU ter probleme, ki so povezani z vzpostavitvijo učinkovitega

zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi.

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami opredeli novo

psihoaktivno snov kot narkotično ali psihotropno drogo v čisti obliki ali v pripravku, ki

ni pod nadzorom v skladu z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta

1961 ali Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in ki lahko

pomeni podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete na seznamih teh

konvencij.

Vse države članice EU se srečujejo z naraščajočim pojavom novih psihoaktivnih snovi,

ki zaradi njihove široke dostopnosti (internet) predstavljajo tveganje za zdravje

posameznika in javno zdravje. Osnovni problem je, da nove psihoaktivne snovi niso

uvrščene na seznam prepovedanih drog, dodaten problem pa predstavljajo

dolgotrajni zakonodajni postopki v državah članicah za vzpostavitev ustreznega

zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Zapleten in dolgotrajen

mehanizem za nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi na ravni EU se kaže kot

dokaj neučinkovit. Vzpostavitev nadzora nad novo psihoaktivno snovjo lahko spodbudi

iskanje in nastanek nenadzorovanega nadomestka. Pomanjkanje znanstvenih študij o

škodljivih učinkih novih psihoaktivnih snovi dodatno otežuje zakonske postopke

nadzora.

Namen in cilj diplomske naloge je ugotoviti obseg pojava in vrsto novih psihoaktivnih

snovi v Sloveniji in EU ter odzivanje držav članic in EU v smislu ustreznega

zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Opravila bom primerjalno

študijo različnih modelov nadzora (individualni, generični in analogni princip) v

državah članicah EU ter predlagala možne zakonske rešitve za učinkovitejši nadzor

nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Sloveniji.

Ključne besede: nova psihoaktivna snov, prepovedane droge, zakonski nadzor,

zakonodajni postopek, vrste novih psihoaktivnih snovi

6

Summary – Control of new psychoactive substances in

Slovenia and EU

In this dissertation, I will present the mechanisms of control of new psychoactive

substances in the Republic of Slovenia and the EU, as well as problems related to the

establishment of an effective control of the new psychoactive substances.

European centre for monitoring of drugs and drug addiction defines new a

psychoactive substance as a narcotic or a psychotropic drug in pure form or in a

preparation, which isn't controlled under the united nations single convention on

narcotic drugs of 1961, united nations convention on psychotropic substances of

1971, or which could be a threat to public health in the same way as the substances

listed in the conventions above.

All EU members are facing the increased presence of new psychoactive substances

due to their wide availability (Internet), which presents a risk factor to the health of

the individual and public health. The basic problem is that the new psychoactive

substances are not on the list of banned drugs. An additional problem are also the

lengthy legislative procedures in member states for the establishment of an

appropriate regulatory control of new psychoactive substances. A complex and time

consuming mechanism for the control of new psychoactive substances on the EU level

has been shown as relatively ineffective. Established control of new psychoactive

substances can encourage the formation of uncontrolled search and replacement.

The lack of scientific studies on the effects of new psychoactive substances makes

control procedures even more difficult.

The purpose and goal of the dissertation is to determine the extent of and type of

new psychoactive substances in the EU and the member states as well as the way

they will respond and control new psychoactive substances. I will carry out a

comparative study of various models of supervision (individual, generic and analogue

system) in EU member states and propose possible legal solutions for more effective

control of new psychoactive substances in Slovenia.

Keywords: new psychoactive substance, illegal drugs, legal supervision, the

legislative process, new type of psychoactive substances.

7

1 Uvod

Nova psihoaktivna snov je narkotična ali psihotropna droga v čisti obliki ali v

pripravku, ki ni pod nadzorom v skladu z Enotno konvencijo Združenih narodov o

mamilih iz leta 1961 ali Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta

1971 in ki lahko pomeni podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete na

seznamih teh konvencij (Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi

podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi, 2005).1

Slovenija in druge države članice EU se srečujejo z naraščajočo problematiko novih

psihoaktivnih snovi. Skrb zbujajo hitrost, s katero se pojavljajo na evropskem trgu,

njihova široka dostopnost prek interneta ter tveganje za zdravje posameznika in

javno zdravje. Pristojni državni organi so pred velikim izzivom, kako vzpostaviti

učinkovite postopke za spremljanje novih psihoaktivnih snovi, odzivanje nanje in

nadziranje njihove uporabe oziroma preprečevanje njihove zlorabe.

V Evropski uniji je vzpostavljen sistem zgodnjega opozarjanja na pojav novih

psihoaktivnih snovi. Nosilca tega sistema, ki je bil uveden leta 1997, sta EMCDDA2 in

Europol3 ob sodelovanju držav članic EU.

Wolfgang Götz, direktor agencije EMCDDA v (Hughes, Gallegos in Sedefov 2011)

navaja:

»Države članice morajo biti usposobljene za hitro prepoznavanje in znanstveno

ovrednotenje vedno bolj raznolikih in kompleksnih novih snovi, ki se pojavljajo na

trgu. Njihove mehanizme za odzivanje je treba optimizirati, da bodo lahko učinkovito

in smotrno varovali javno zdravje ob čim manjših škodljivih posledicah; nadzor v

okviru zakonodaje o drogah je ena od mnogih možnosti za dosego tega cilja.«

Postavlja se vprašanje, kako lahko kazensko pravo inkriminira neupravičeno

proizvodnjo in promet z novimi psihoaktivnimi snovmi ter omogočanje uživanja teh

snovi. V skladu s temeljnim načelom zakonitosti kazenskega materialnega prava,

morajo biti vse nove psihoaktivne snovi v okviru kazenskega prava jasno in natančno

opredeljene. Smisel določnosti kazenskopravnih norm je v tem, da lahko posameznik

vnaprej ve, kaj je kaznivo in kaj ne.

1 Ta sklep vzpostavlja mehanizem za hitro izmenjavo podatkov o novih psihoaktivnih snoveh. 2 EMCDDA je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z njimi s sedežem v Lizboni, angl. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. 3 Europol je Evropski policijski urad s sedežem v Haagu.

8

Obstajajo različni načini opredeljevanja in razvrščanja novih psihoaktivnih snovi na

nacionalne sezname prepovedanih drog. Najbolj razširjen način je posamično

opredeljevanje nove psihoaktivne snovi z njenim kemijskim imenom. Nekatere

države uporabljajo generičen pristop, s katerim opredelijo družine kemijskih spojin,

v katere spadajo nove psihoaktivne snovi. Pri analognem pristopu gre za

opredeljevanje novih psihoaktivnih snovi, ki so po kemijski strukturi in učinku

podobne že nadzorovanim snovem.

Vsako novo psihoaktivno snov morajo pristojni organi naprej identificirati, nato pa

sprejeti ukrepe za njihovo uvrstitev na seznam prepovedanih drog, pri tem je

pomembna tudi hitrost, s katero se ukrepi sprejmejo in uveljavijo. Čas, ki je

potreben, da se nova psihoaktivna snov uvrsti na seznam, je odvisen tudi od tega, ali

se v ta namen uporablja zakonodajni postopek, ki vključuje parlamentarno

proceduro, ali pa postopek sprejemanja uredb na vladnem nivoju. Države članice

poskušajo držati korak z novimi psihoaktivnimi snovmi tako, da uporabljajo hitrejše

postopke. Nekatere države so za ta namen vzpostavile prilagojene postopke za nujne

primere.

V Sloveniji uvrstitev novih psihoaktivnih snovi na seznam Uredbe o razvrstitvi

prepovedanih drog sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za zdravstvo, na

podlagi predhodnega strokovnega mnenja medresorske delovne skupine Sistema za

zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi ali na podlagi Sklepa Sveta EU

o uvedbi nadzornih ukrepov za novo psihoaktivno snov.

»Iskanje pravega ravnotežja med hitrostjo odzivanja na nove psihoaktivne snovi na

eni strani ter zadostnimi znanstvenimi dokazi in zakonodajnim nadzorom na drugi

strani je pomemben cilj politike«. (Hughes et al., 2011: 4)

1.1. Postavitev hipotez

V diplomski nalogi bom preverjala naslednji hipotezi:

• V EU v zadnjem obdobju prihaja do porasta novih psihoaktivnih snovi.

• Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Sloveniji je neučinkovit.

9

1.2. Predvidene metode diplomskega dela

Pri diplomski nalogi bom naredila intervju z g. Tomislavom Hasovičem. Opravila bom

primerjalno pravni pregled na področju zakonskega nadzora nad novimi

psihoaktivnimi snovmi v državah članicah EU in na nivoju EU. Za razjasnitev osnovnih

pojmov pa si bom pomagala s primarnimi in sekundarnimi viri.

2 Opredelitev problema

V diplomski nalogi bom predstavila obseg pojava novih psihoaktivnih snovi in

različne mehanizme odzivanja oziroma nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi v

RS in EU, ter probleme, ki so povezani z vzpostavitvijo učinkovitega zakonskega

nadzora nad njimi.

EMCDDA poroča, da se število novih psihoaktivnih snovi v zadnjih petih letih izjemno

hitro (eksponentno) povečuje. Osnovni problem je, ker nove psihoaktivne snovi niso

uvrščene na seznam prepovedanih drog, kar organom odkrivanja in pregona

onemogoča izvajanje aktivnosti, usmerjenih v zmanjševanje ponudbe novih

psihoaktivnih snovi na trgu. Če nove psihoaktivne snovi niso podvržene kazenskemu

pravu v vseh državah članicah EU, je močno oteženo sodelovanje med pravosodnimi

organi in organi pregona držav članic.

Evropska unija je s Sklepom Sveta 2005/387/PNZ vzpostavila pravni okvir, ki

predvideva uvedbo nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij za nove psihoaktivne snovi

v državah članicah. Zapleten in dolgotrajen postopek se je v praksi izkazal kot

neučinkovit in neustrezen instrument, ker so bili nadzorni ukrepi na nivoju celotne

EU uvedeni zgolj za tri nove psihoaktivne snovi, medtem ko je sistem zgodnjega

opozarjanja na podlagi istega sklepa v enakem obdobju zaznal več kot 200 novih

psihoaktivnih snovi. Pomanjkanje znanstvenih študij o škodljivih učinkih novih

psihoaktivnih snovi otežuje uvedbo zakonskih nadzornih ukrepov.

Dodaten problem predstavljajo različni in v nekaterih primerih dolgotrajni

zakonodajni postopki v državah članicah za vzpostavitev ustreznega zakonskega

nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi.

10

Vzpostavljen nadzor nad novo psihoaktivno snovjo lahko spodbudi iskanje in nastanek

nenadzorovanega nadomestka, ki lahko povzroča hujše posledice za zdravje

posameznika kot nadzorovana snov.

3 Opredelitev pojmov

3.1. Droga, prepovedana droga in psihotropna snov

Droga je lahko: Mamilo - psihoaktivna substanca, ki povzroča omamo in je

zasvojljiva,

Droga (farmacija) - surovina rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora za

pripravo zdravilnih pripravkov (Droga, 2013).

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami določa, da so prepovedane

droge rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne

učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno

socialno stanje ljudi in so opredeljene na seznamu iz tretjega odstavka tega člena

(Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 1999).

Psihotropne snovi so snovi, ki delujejo na človekovo duševnost oziroma povzročijo

določeno duševno spremembo. Po mednarodni konvenciji o psihotropnih snoveh iz

leta 1971 je psihotropna snov lahko naravna ali sintetična. Med psihotropne snovi

uvrščamo kanabis (marihuano, hašiš), stimulanse (kokain, kofein, nikotin, amfetamin,

metamfetamin, "ecstasy" ...) in halucinogene snovi (LSD, DMT, DOM, DET, PCP,

meskalin, psilocibin ...) (Ministrstvo za zdravje, 2013).

3.2. Psihoaktivna snov/nova psihoaktivna snov

Psihoaktivne droge ali psihoaktivne snovi (pogovorno mamila ali droge) so snovi, ki

primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na

delovanje možganov, spremenijo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje.

Uporabljajo se rekreativno z namenom zabave in spreminjanja zavesti, kot enteogeni

za verske obrede in duhovne namene, za povečevanje umskih zmogljivosti in

terapevtsko pri zdravljenju.

11

Psihoaktivne snovi se pogosto zlorabljajo, saj povzročijo spremembe v zavesti ali

počutju, ki so pogosto prijetne (povzročajo evforijo), ali pa omogočajo ostale koristi

(večja zbranost). Zloraba pomeni, da se droge uporabljajo v čezmernih količinah in

za drugačen namen od prvotnega, pri tem uporabniki zanemarjajo tveganje in

negativne posledice. Kot posledica zlorabe se zato lahko pojavijo fizična in psihična

odvisnost ter spremembe v delovanju možganov ali ostalih organov.

Zaradi možnosti zlorabe je veliko psihoaktivnih snovi prepovedanih ali pa sta njihova

uporaba in prodaja drugače omejeni, pogoste so tudi razprave o etičnosti uporabe,

večinoma z namenom zmanjšanja zlorabe drog (Droga, 2013).

»Nova psihoaktivna snov: nova narkotična ali psihotropna droga v čisti obliki ali v

pripravku, ki ni pod nadzorom v skladu z Enotno konvencijo Združenih narodov o

mamilih iz leta 1961 ali Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta

1971 in ki lahko pomeni podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete na

seznamih teh konvencij«. (Hughes et al., 2011: 1)

4 Vrste novih psihoaktivnih snovi

4.1. Sintetični kanabinoidi

Konoplja (Cannabis sativa L.) vsebuje številne spojine – naravne kanabinoide. Najbolj

poznan rastlinski kanabinoid je tetrahidrokanabinol (THC), psihoaktivna snov, ki

povzroča psihične učinke z vezavo na kanabinoidne receptorje v človeških možganih.

Za sintetične kanabinoide, kakor tudi za ostale sintetične psihoaktivne snovi, velja,

da so sintetizirani oziroma izdelani na umeten način iz različnih kemikalij v

laboratorijih.

Sintetični kanabinoidi so se pojavili kot nadomestek marihuane in THC-ja. Ker so

strukturno podobni THC, se običajno vežejo na iste receptorje v možganih, kot se

veže THC. Sprva so bili v Nemčiji v prosti prodaji in niso bili na seznamu

prepovedanih drog. Njihova prodaja poteka predvsem prek interneta (Krek, 2013).

Večina sintetičnih kanabinoidov je po uporabi podobno THC-ju. Pojavljajo se v

praškasti obliki. Posušenim rastlinam (zeliščem) dodajo sintetične kanabinoide in

12

zapakirajo v plastične vrečke. Na trgu se pojavljajo z oznako »Spice«. Ponavadi se

kadijo, pa tudi oralno užitje je bilo že prijavljeno.

Njihovo uživanje povzroča velike zdravstvene težave: kardiovaskularne probleme in

psihološke motnje, kaže se tudi, da je kancerogen skupaj z metaboličnimi snovmi, ki

so v teh produktih (UNODC, 2013).

»Po zaužitju človek občuti evforijo in sprostitev. Nekateri opisujejo tudi občutek

velike energije. Lahko pa pride tudi do pospešenega bitja srca, prestrašenosti,

slabosti, nemira, agresivnega vedenja, nesposobnosti govora, distonije in

kratkotrajne izgube spomina. Opisujejo tudi slabost in vrtoglavico. Najnevarnejše

reakcije so nenadni dvig krvnega pritiska, tremor, krči, halucinacije, paranoidna

reakcija, hipokaliemija, sedacija in nazadnje tudi smrt. Pojavi se lahko bolečina v

prsih in tudi predishemija srčne mišice. Opisujejo tudi nistagmus, hiperemične

konjuktive, široko zenico, povišano telesno temperaturo, hiperglikemijo in acidozo.

Pri rednih uporabnikih kanabinoidov se pojavi tudi odtegnitveni sindrom«. (Krek,

2013: 2)

4.2. Sintetični katinoni

Katinon in njegovi derivati so tesno povezani z »družino« fenetilaminov, ki vključuje

amfetamin in metamfetamin, vendar z manj izrazitim učinkom. Katinon je aktivna

učinkovina v listih afriške rastline Khat (Catha edulis). Na podlagi katinona so razvili

številne sintetične katinone.

Sintetični katinoni so se pojavili na trgih drog sredi 2000. 2005 je bil metilon prvi

sintetični katinon, prijavljen Evropskemu centru za nadzor drog in odvisnosti od drog

(EMCDDA). Pojav 4-metilmetkatinona (mefedron) so zaznali leta 2007, sprva v Izraelu

in kasneje še v ostalih državah. Učinkuje podobno kot drugi stimulansi (kokain,

amfetamin in MDMA).

Sintetični katinoni so pogosto najdeni v produktih, ki se prodajajo kot »kemikalije«,

»gnojila za rože«, »kopalne soli« ali pa »čistilo za steklo« v obliki prahu, tablet ali

kapsul.

Večina sintetičnih katinonov se zaužije oralno, lahko se pa tudi vbrizgavajo.

13

Raziskave so pokazale, da imajo uporabniki težave z ožiljem, psihične težave in

težave z živčnim sistemom. Značilno za uporabnike je, da so razdražljivi, kar poteka

vse od blažje razdraženosti do izredne psihoze (UNODC, 2013).

4.3. Fenetilamini

Fenetilamini predstavljajo skupino snovi s psihoaktivnimi in stimulativnimi učinki,

kamor sodijo amfetamin, metamfetamin in MDMA, že nadzorovane snovi v skladu z

mednarodno konvencijo o psihotropnih snoveh iz leta 1971.

O prvih zasegih fenetilaminov so najprej poročali v ZDA in državah Evropske unije

(UNODC, 2013).

Fenetilamini so stimulansi centralnega živčnega sistema, od katerih imajo nekateri

bolj ali manj izražen halucinogeni učinek. Pogosto uživanje privede do psihične, pri

nekaterih celo fizične odvisnosti. Na ilegalnem trgu se vedno znova pojavljajo nove

vrste fenetilaminov, katerih delovanje in posledice jemanja so včasih popolnoma

neznane (Oddelek za kemijske preiskave NFL GPU, 2010).

V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je bilo sintetizirano veliko število novih

fenetilaminov, tako da so kemiki v sinteznih postopkih spreminjali molekularno

strukturo že znanih in prepovedanih spojin fenetilaminov in tako zaobšli zakonski

nadzor, obenem pa ohranili ali celo povečali njihov psihoaktivni učinek. Govorimo o

tako imenovanih »designer« drogah (Hasovič, 1998).

Fenetilamini se običajno na trgu pojavljajo v obliki tablet, lahko pa tudi v praškasti

obliki.

Nezaželeni učinki, povezani z zlorabo fenetilaminov, so: razdraženost, povečanje

bitja srca, razširjenost zenic, halucinacije, ishemija udov, napadi, odpovedi jeter in

ledvic. Poročajo tudi o smrtnih primerih (UNODC, 2013).

4.4. Triptamini

Osnovni predstavnik skupine je triptamin, monoaminski alkaloid, najden v rastlinah in

živalih. Nekateri triptamini so naravni nevrotransmitorji – živčni prenašalci

(serotonin), medtem ko za večino triptaminov velja, da so psihoaktivni halucinogeni,

najdeni v rastlinah, gobah in živalih. Posamezni triptamini so bili sintetizirani tudi

kot zdravila za zdravljenje migrene.

14

Psilocibin ima strukturo triptamina in je naravni halucinogen, najden v določenih

vrstah gob. Njegova uporaba se je razširila v poznih 60. letih prejšnjega stoletja, in

sicer v ZDA, medtem ko se sintetični triptamini pojavijo v 90. letih prejšnjega

stoletja.

Naravni triptamini so ponavadi na voljo kot pripravki iz posušenih ali prekuhanih gob,

njegovi sintetični derivati se pojavljajo v kapsulah, tabletah, praškastih ali tekočih

oblikah. Triptamini se zaužijejo oralno, njuhajo se, kadijo ali vbrizgavajo.

Kljub majhnemu številu študij toksičnosti triptaminov poročajo o stranskih učinkih pri

jemanju triptamina 5-MeO-DiPT, in sicer: nemirnost, razdraženost, prebavne motnje

in napetost v mišicah (UNODC, 2013).

4.5. Derivati piperazina

Piperazini so bili omenjeni kot neuspela zdravila, kajti nekatere izmed njih so

farmacevtska podjetja ocenila kot primerne za uporabo v terapevtske namene,

vendar nikoli niso prišli na trg zdravil.

Najbolj znan predstavnik piperazinov, ki se uporablja kot psihoaktivna snov, je 1-

benzilpiperazin (BZP). Prvotno je bil razvit kot potencialno zdravilo za zdravljenje

depresije. Ugotovljeno je bilo, da ima podobne lastnosti kot amfetamin, zato je

podvržen zlorabi. Ima tudi podobne toksične učinke kot amfetamin. V poznih 1990.

letih se je BZP pojavil na Novi Zelandiji kot legalen nadomestek za MDMA (ecstasy) in

metamfetamin. V Evropi so zabeležili prvo zlorabo na Švedskem leta 1999.

Za piperazine je značilno, da delujejo kot stimulansi zaradi dopaminergičnega,

noradrenergičnega in predvsem serotoninergičnega učinka v možganih.

Dearivati piperazina so najpogosteje pojavljajo na trgu pod imenom ecstasy.

Ponujajo se naprodaj v obliki tablet (ki imajo nekakšen logo vtisnjen, podobno kot

tablete ecstasy), kapsule ali pa prah in se »zaužijejo« oralno (UNODC, 2013).

15

5 Pojav novih psihoaktivnih snovi v Evropski uniji

Sistem zgodnjega opozarjanja v EU (EWS-Early Warning System), ki ga upravljata

EMCDDA in Europol, trenutno spremlja več kot 250 novih psihoaktivnih snovi.

Od 1. januarja do 31. decembra 2012 je bilo identificiranih 73 novih psihoaktivnih

snovi, ki so bile prvič zabeležene v EU prek sistema za zgodnje opozarjanje, 49 v letu

2011, 41 v letu 2010 in 24 v letu 2009 (EMCDDA-Europol, EU drug markets report: a

strategic analysis. New psychoative substances 154, 106-114, 2013).

16

Tabela 1: Število novih psihoaktivnih snovi, prijavljenih v evropski sistem zgodnjega

opozarjanja v skladu s sklepom Sveta 2005/387/PNZ v obdobju od 2005 do 2012 (Vir: EMCDDA-

Europol, 2013).

Iz zgornjega grafa je razvidno eksponentno naraščanje novih psihoaktivnih snovi v EU.

Glavne skupine snovi, ki so bile identificirane v sistemu zgodnjega opozarjanja, so

fenetilamini (s stimulativnimi, entaktogenimi ali halucinogenimi učinki, kot sta PMMA

in 2C-I), triptamini (ki imajo predvsem halucinogene učinke, kot sta AMT in 5MeO-

DALT), piperazini (ki kažejo predvsem stimulativne učinke, kot sta mCPP in BZP),

katinoni (npr. metilon in MDPV, ki kažejo stimulativne učinke), sintetični kanabinoidi

(ki imajo lahko halucinogene in zaviralne učinke), kot tudi široka skupina naravnih

spojin in sintetičnih snovi, ki ne pripada striktno katerikoli od prejšnjih skupin

(EMCDDA-Europol, EU drug markets report: a strategic analysis. New psychoative

substances 154, 106-114, 2013).

17

Tabela 2: Število novih psihoaktivnih snovi, prijavljenih v evropski sistem zgodnjega

opozarjanja v skladu s sklepom Sveta 2005/387/PNZ v obdobju od 2005 do 2012 glede na vrsto

nove psihoaktivne snovi (Vir: EMCDDA-Europol, 2013).

18

6 Pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji

Oddelek za kemijske preiskave, ki deluje v okviru Nacionalnega forenzičnega

laboratorija pri Generalni policijski upravi, je v obdobju 2010–2013 pri svojem delu

identificiral 20 novih psihoaktivnih snovi.

Tabela 3: število novih psihoaktivnih snovi po posameznih vrstah (Vir: Oddelek za kemijske

preiskave NFL GPU, 2013).

Podroben opis v Sloveniji identificiranih novih psihoaktivnih snovi je razviden v tabeli

6.1. na straneh 19 in 20, ki za vse nove psihoaktivne snovi prikazuje leto

identifikacije, vrsto snovi, mednarodno nezaščiteno ime v latinski verziji ali drugo

priznano ime, kemijsko ime,4 empirično formulo5 in molekulsko težo6 (Oddelek za

kemijske preiskave NFL GPU, 2013).

4 Kemijsko ime opisuje atomsko oziroma molekulsko zgradbo snovi. 5 Empirična formula je najenostavnejša kemijska formula, v kateri je prikazano, kateri

elementi so v spojini in v kakšnem razmerju so. 6 Molekulska teža M(r) je relativna molekulska masa. Je masa molekule elementa ali spojine,

deljena z eno dvanajstino mase atoma ogljika 12. Enaka je vsoti relativnih molekulskih mas

atomov v molekuli.

19

Tabela 4: pregled novih psihoaktivnih snovi, identificiranih v RS (Vir: Oddelek za kemijske preiskave NFL GPU, 2013).

LETO VRSTA NOVA PSIHOAKTIVNA SNOV

KEMIJSKO IME

EMPIRIČNA

FORMULA

MOLEKULSKA

TEŽA M(r)

1. 2010 sintetični

katinon

mefedron 4-metilmetkatinon

C11H15NO

177,2

2. 2010 derivat

piperazina

BZP 1-benzilpiperazin C11H16N2 176.3

3. 2010 sintetični

katinon

butilon 1-(benzo[d][1,3]dioksol-5-il)-2-(metilamino)butan-1-on C12H15NO3 221,3

4. 2010 fenetilamin fluoroamfetamin (FA, FMP) 1 -(2, 3 ali 4-fluorofenil)propan-2-amin C9H12FN 153,2

5. 2010 sintetični

katinon

metilon 1-(benzo[d][1,3]dioksol-5-il)-2-(metilamino)propan-1-on C11H13NO3 207,2

6. 2010 derivat

piperazina

TFMPP (trifluorometilfenilpiperazin) 1-[2, 3 ali 4-(trifluorometil)fenil] piperazin C11H13F3N2 230,2

7. 2011 sintetični

katinon

metiletkatinon (MEC) 2-(etilamino)-1-(2, 3 ali 4-metilfenil)propan-1-on C12H17NO 191,3

20

8. 2011 sintetični

kanabinoid

JWH-122 4-metilnaftalin-1-il)(1-pentil-1H-indol-3-il)metanon C25H25NO 355,5

9. 2012 fenetilamin metilamfetamin (MA) 1-(2, 3 ali4-metilfenil)propan-2-amin C10H15N 149,2

10. 2012 fenetilamin 25I-NBOMe 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin C18H22INO3 427,3

11. 2012 fenetilamin benzofuran 1-benzofuran-4, 5 ali 6-ilpropan-2-amin C11H13NO 175,2

12. 2012 fenetilamin 2C-E 2,5-dimetoksi-4-etilfenetilamin C12H19NO2 209,3

13. 2012 sintetični katinon

MDPV 1-(benzo[d][1,3]dioksol-5-il)-2-(pirolidin-1-il)pentan-1-on C16H21NO3 275,3

14. 2012 triptamin AMT (Alfa-metiltriptamin) 2-(1H-indol-3-il)-1-metil-etilamin C11H14N2 174,2

15. 2012 sintetični kanabinoid

AM-2201 N-naftalenil-1-(5-fluoropentil)-1H-indazol-3-karboksamid C24H22FNO 359,4

16. 2012 derivat piperazina

klorofenilpiperazin (CPP) 1-(2, 3 ali 4-klorofenil)piperazin C10H13ClN2 196,7

17. 2012 sintetični kanabinoid

CP 47,497-C8-Homolog(cis-3-[4-(1,1-Dimetiloktil)-2-hidroksifenil]-

cikoheksanol)

5-(1,1-Dimetiloktil)-2-[(1RS,3SR)-3-hidroksicikloheksil]-fenol

C22H36O2 332,5

18. 2012 sintetični kanabinoid

UR-144 (1-pentil-1H-indol-3-il)-(2,2,3,3-tetrametil-ciklopropil)metanon

C21H29NO 311,5

19. 2013 fenetilamin metiopropamin (MPA) N-metil-1-(tiofen-2-il)propan-2-amin C8H13NS 155,3

20. 2013 fenetilamin 25C-NBOMe 4-kloro-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin C18H22ClNO3 335,8

21

7 Odzivanje na nove psihoaktivne snovi v Evropski uniji

in v Republiki Sloveniji

Sklep Sveta 2005/387/PNZ o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad

novimi psihoaktivnimi snovmi, ki je bil sprejet 10. maja 2005, vzpostavlja vseevropski

sistem za obravnavanje teh novih narkotičnih drog in psihotropnih snovi, ki vstopajo

na evropski trg. Obsega izmenjavo informacij (sistem zgodnjega opozarjanja) med

državami članicami o teh snoveh, njihovo oceno tveganj ter, če je potrebno, uvedbo

nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij v EU.

Njegov cilj je bil omogočiti državam članicam, da se z uvedbo nadzornih ukrepov za

psihoaktivne snovi po vsej EU učinkovito spopadajo z njihovim pojavljanjem.

Postopek ima šest korakov:

1) država članica zagotovi informacije o novi snovi na svojem trgu;

2) Europol in EMCDDA v sodelovanju z Evropsko agencijo za zdravila (EMA) pripravita

skupno poročilo in ga predložita Svetu;

3) Svet zaprosi EMCDDA za oceno tveganja;

4) EMCDDA predloži oceno tveganja Svetu in Komisiji;

5) Komisija predstavi Svetu pobudo za nadzorne ukrepe;

6) Svet sprejme odločitev glede uvedbe nadzornih ukrepov za snov in glede

obveznosti uvedbe ukrepov na področju kazenskega prava

(POROČILO KOMISIJE o oceni učinkovitosti Sklepa Sveta 2005/387/PNZ o izmenjavi

podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi, 2011).

22

V nadaljevanju so prikazani primeri za uvedbo nadzornih ukrepov v državah

članicah EU za BZP, mefedron in 4-metilamfetamin na podlagi Sklepa Sveta

2005/387/PNZ.

Sklep Sveta za nadzor BZP:

Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom sprejmejo potrebne ukrepe, s

katerimi za 1-benzilpiperazin (znan tudi kot 1-benzil-1,4-diazacikloheksan, N-

benzilpiperazin ali pod splošnejšim imenom benzilpiperazin ali BZP) uvedejo

nadzorne ukrepe, sorazmerne s tveganjem, povezanim s to snovjo, in kazenske

sankcije, kakor je predvideno v njihovi zakonodaji, ki je v skladu z obveznostmi iz

Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 (Sklep Sveta

2008/206/PNZ z dne 3. marca 2008 o nadzornih ukrepih in kazenskih določbah za

novo sintetično drogo 1-benzilpiperazin (BZP), 2009).

Sklep Sveta za nadzor mefedrona:

Države članice bodo sprejele potrebne ukrepe v skladu s svojim nacionalnim pravom,

da za 4-metilmetkatinon (mefedron) uvedejo nadzorne ukrepe in kazenske sankcije,

kot jih določa njihova zakonodaja v skladu z njihovimi obveznostmi na podlagi

Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 (Sklep Sveta z dne

2. decembra 2010 o uvedbi nadzora ukrepov za 4-metilmetkatinon (mefedron),

2010).

Sklep Sveta za nadzor 4-metilamfetamina:

Države članice najkasneje eno leto od datuma objave tega sklepa sprejmejo

potrebne ukrepe v skladu s svojim nacionalnim pravom, s katerimi za 4-

metilamfetamin uvedejo nadzorne ukrepe in kazenske sankcije, kot jih določa

njihova zakonodaja v skladu z njihovimi obveznostmi na podlagi Konvencije

Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 (Sklep Sveta z dne 7. marca

2013 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin, 2013).

Sistem zgodnjega opozarjanja na pojav novih psihoaktivnih snovi v RS:

Glavna nosilca Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi v

Sloveniji sta Inštitut za varovanje zdravja in Nacionalna enota Europola pri Generalni

policijski upravi, ki sta tudi povezana z agencijama, nosilkama tega sistema v

Evropski uniji.

23

Funkcije posameznih ključnih partnerjev:

Ministrstvo za zdravje je v RS pristojno za zakonodajo na področju drog, ki

vključuje tudi Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog. Ta se venomer dopolnjuje z

novimi psihoaktivnimi snovmi na podlagi dokumentov OZN in EU ter predlogov

medresorske delovne skupine Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih

psihoaktivnih snovi.

Inštitut za varovanje zdravja RS ima v okviru Sistema za zgodnje opozarjanje na

pojav novih psihoaktivnih snovi vlogo koordinatorja. Njihovo delo je, da sprejema

informacije EMCDDA ter jih pošilja naprej v nacionalni sistem.

Nacionalna enota Europola v Generalni policijski upravi dobiva informacija o

pojavu novih psihoaktivnih snovi s strani evropskega policijskega urada. Informacije

gredo v obe smeri.

Nacionalni forenzični laboratorij na Generalni policijski upravi analizira vzorce

novih psihoaktivnih snovi. Določajo se vrsta snovi, primesi in aktivni dodatki.

Toksikološki laboratorij Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete izvaja

toksikološko analitiko pretežno bioloških vzorcev. V sistem EWS RS podaja

informacije o pojavu novih ali nevarnih psihoaktivnih snoveh, najdenih v vzorcih

telesnih tekočin uporabnikov.

V Centru za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra se zdravijo vse vrste

akutnih zastrupitev, vključno z zastrupitvami s prepovedanimi drogami. V Sistem za

zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi sporočajo informacije o

zastrupitvah z njimi.

Nevladna organizacija DrogArt izvaja terenske akcije informiranja in nudenja prve

pomoči uporabnikom. V sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih

snovi sporočajo informacije o pojavu novih in nevarnih snoveh ter o njihovi

razširjenosti.

Nevladna organizacija Stigma deluje na področju zmanjševanja škode zaradi

posledic uporabe prepovedanih drog. V Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih

psihoaktivnih snovi sporočajo informacije o pojavu nevarnih snovi tudi v mrežo

nizkopražnih programov.

24

Inštitut za varovanje zdravja, Nacionalna enota Europola in Oddelek za prepovedane

droge na Generalni policijski upravi pridobivajo informacije o novih ali nevarnih

psihoaktivnih snoveh ter jih posredujejo medresorski delovni skupini.

Medresorska delovna skupina po medsebojni izmenjavi vseh dostopnih informacij

oceni nevarnost za uporabnike ter sprejme odločitev, ali je potrebno nadaljnje

obveščanje širše skupine deležnikov in tudi splošne javnosti ter medijev.

Ena od ključnih nalog medresorske delovne skupine Sistema za zgodnje opozarjanje

na pojav novih psihoaktivnih snovi je, da predlaga Ministrstvu za zdravje uvrstitev

novih psihoaktivnih snovi na seznam Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog.

Če člani skupine ocenijo, da snov prinaša kakršna koli tveganja, se pripravi obvestilo

za strokovno javnost, ki zajema opis snovi, opis negativnih učinkov ob uporabi,

napotke za ukrepanje in druge pomembne informacije (Krek et al., 2011).

8 Nadzor novih psihoaktivnih snovi v Republiki Sloveniji

Prepovedane droge in s tem tudi nove psihoaktivne snovi v RS opredeljuje Zakon o

proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.

Razvrstitev prepovedanih drog sprejme Vlada Republike Slovenije z Uredbo o

razvrstitvi prepovedanih drog, na predlog ministra, pristojnega za zdravstvo.

Seznam, ki je sestavni del omenjene uredbe, mora za vse snovi vsebovati

mednarodno nezaščiteno ime v latinski verziji ali drugo priznano ime ter kemijsko

ime, empirično formulo in molekulsko težo. Prepovedane droge so razvrščene v tri

zakonsko predvidene skupine glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko

posledica njihove zlorabe, ter glede na uporabo v medicini (Zakon o proizvodnji in

prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), 1999).

V skladu z zakonom je vsaka nova psihoaktivna snov uvrščena na seznam

prepovedanih drog z imenom, enoznačnim kemijskim imenom, empirično formulo in

molekulsko težo. Gre za individualni način razvrščanja psihoaktivnih snovi na seznam

prepovedanih drog.

25

Zakonsko prepoved in s tem nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi se uvede z

dodajanjem teh snovi na že obstoječ seznam prepovedanih drog z Uredbo o

dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Z objavo v uradnem listu začnejo

veljati kazenskopravni predpisi za navedeno novo psihoaktivno snov.

Predzadnja dopolnitev seznama prepovedanih drog je bila 20. julija 2011, ko je Vlada

RS na predlog ministra za zdravje izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi

prepovedanih drog, s katero je uvedla nadzor oziroma zakonsko prepoved za novo

psihoaktivno snov mefedron (4-metilmetkatinon) (Uredba o dopolnitvi Uredbe o

razvrstitvi prepovedanih drog, 2011).

Na enak način je bila Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog dopolnjena tudi v letu

2009 z uvrstitvijo nove psihoaktivne snovi BZP (1-benzilpiperazin) na seznam

prepovedanih drog (Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog,

2009).

V obeh primerih je Vlada RS na predlog ministrstva za zdravje sledila sklepu Sveta EU

za nadzor mefedrona in BZP.

Lahko pa Medresorska delovna skupina Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav

novih psihoaktivnih snovi predlaga Ministrstvu za zdravje uvrstitev novih psihoaktivnih

snovi na seznam Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Tako je omenjena strokovna

skupina na podlagi podatkov Generalne policijske uprave, Carinske uprave, Inštituta

za sodno medicino in Inštituta za varovanje zdravja v aprilu 2013 Ministrstvu za

zdravje podala predlog, da se 49 novih psihoaktivnih snovi, in sicer 21 sintetičnih

kanabinoidov, 11 sintetičnih katinonov, 9 fenetilaminov, 2 triptamina, 4 derivate

piperazina in derivat ketamina, razvrsti v I. skupino prepovedanih drog, kamor so

razvrščene psihoaktivne snovi, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih

posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se ne uporabljajo v medicini.

Upoštevajoč omenjeni predlog je Ministrstvo za zdravje 12. junija 2013 pripravilo

Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog

štev. 070-33-2013-1, ki so ga poslali v usklajevanje drugim ministrstvom

(www.gov.si).

Vlada Republike Slovenije je na 18. redni seji dne 18. julija 2013 sprejela sklep, da

izdaja Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog,

ki je bila objavljena v Uradnem listu 22. julija 2013 (Uredba o spremembah in

dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, 2013).

26

9 Kazensko pravo in nove psihoaktivne snovi

»Nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo,

ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali po mednarodnem pravu v

času, ko je bilo storjeno« (Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in

temeljnih svoboščin, 1994).

Tudi Ustava Republike Slovenije v 28. členu določa, da nihče ne sme biti kaznovan za

dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še

preden je bilo dejanje storjeno (Ustava Republike Slovenije, 1991).

Iz širše opredelitve zgoraj navedenega načela zakonitosti kazenskega materialnega

prava, znanega kot »nullum crimen, nulla poena sine lege«, izhaja tudi določna

opredelitev kaznivega dejanja »lex certa«.

Ob upoštevanju načela zakonitosti in načela določnosti »lex certa« kot podnačela

načela zakonitosti, morajo biti vse nadzorovane psihoaktivne snovi jasno navedene

oziroma določljive, bodisi posamezno (individualni pristop) ali v natančno določenih

skupinah (generični pristop) v nacionalni kazenski zakonodaji, ki določa

kazenskopravne norme za inkriminacijo ravnanj v primerih nedovoljene proizvodnje,

posesti in prometa s prepovedanimi drogami.

Smisel načela »lex certa« je v tem, da storilec vnaprej ve, kaj je kaznivo, in se

zaveda, da dela nekaj, kar je določeno kot kaznivo dejanje (Šturm, 2002).

Natančno navajanje psihoaktivnih snovi v nacionalni kazenski zakonodaji predstavlja

izziv proizvajalcem prepovedanih drog, da prilagodijo kemijsko sestavo takšni

sestavi, ki je izven natančne opredelitve že nadzorovanih psihoaktivnih snovi, ali pa,

da poiščejo novo snov, ki ima podobne psihoaktivne učinke. Od zakonodajalca pa je

odvisna odločitev o tem, ali je potrebno takšno novo snov uvrstiti na seznam

prepovedanih drog.

V 186. in 187. členu Kazenskega zakonika so zakonski opisi kaznivih dejanj v zvezi z

neupravičeno proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami ter omogočanjem

uživanja prepovedanih drog (Kazenski zakonik, 2012).

Pojma prepovedane droge oziroma tega, katere psihoaktivne snovi štejemo med

prepovedane droge, ne določa Kazenski zakonik. Tako torej eden od pomembnih

zakonskih znakov obeh kaznivih dejanj ni opredeljen v Kazenskem zakoniku. V tem

primeru je zakonodajalec uporabil tako imenovano blanketno tehniko, s katero

razumevanje vsebine tega zakonskega znaka prepušča drugima predpisoma, to je

27

Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in Uredbi o razvrstitvi

prepovedanih drog. Oba predpisa jasno in natančno opredeljujeta vse psihoaktivne

snovi, ki v RS spadajo med prepovedane droge.

»Dejstvo, da je zakonodajalec pri določitvi kakšnega znaka kaznivega dejanja

uporabil blanketno tehniko in zato ta znak ni zadostno razumljiv že sam po sebi, še

ne pomeni, da bi bila zato kršena zahteva po določnosti kazenskopravnih predpisov«.

(Ustavna odločba, da štirinajsti odstavek 126. člena, 196. in 197. člen Kazenskega

zakonika ter drugi odstavek 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s

prepovedanimi drogami niso v neskladju z ustavo, 2005: 4)

10 Različni modeli zakonskega nadzora nad novimi

psihoaktivnimi snovmi

10.1. Individualni sistem - sistem posamične uvrstitve na

seznam in povezani postopki

Običajno države v nacionalni zakonodaji s kemijskimi imeni nadzorovane snovi

opredelijo posamezno. Tako je na primer heroin s kemijskim imenom diacetilmorfin

opredeljen na seznamu nadzorovanih oziroma prepovedanih drog. Vsi nacionalni

seznami nadzorovanih snovi pa sledijo konvencijam OZN,1 ki sezname nadzorovanih

snovi razširjajo na njihove izomere, estre, etre in soli, vključno z nekaterimi drugimi

določenimi solmi.

V praksi dodajanje nove psihoaktivne snovi na seznam poteka kot:

- standardni postopek, ki je lahko bodisi edini ali najpogostejši postopek, ki se

uporablja za nadzor nad novimi snovmi;

1 Enotna Konvencija o mamilih iz leta 1961 (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/64 in 3/78, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92), Konvencija o psihotropnih substancah iz leta 1971 (Uradni list SFRJ, št. 40/73, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92) in Konvencija Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988 (Uradni list SFRJ – MP, št. 14/90, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92).

28

- nujni postopek, ki je pospešen postopek za zakonski nadzor nad novimi

snovmi za omejeno časovno obdobje. Če nadzor v tem času ni potrjen s

standardnim postopkom, bo potekel. Ta postopek tako zagotavlja hiter,

vendar časovno nadzorovan ukrep;

- hitri postopek, ki je pospešen postopek za zakonski nadzor nad novimi

snovmi. Hitri postopek se razlikuje od nujnega postopka po tem, da so ukrepi

za nadzor trajni in po določenem roku ne potečejo.

V nekaterih državah je lahko sistem posameznega uvrščanja na seznam dopolnjen z

definicijami skupin snovi, ki so pod nadzorom in so znani kot generični in analogni

sistemi. V praksi pa to pomeni, da so vse snovi, ki sodijo v pravno definicijo skupine,

avtomatsko nadzorovane. Posledično takšnih snovi ni treba posamično uvrščati na

seznam v veljavnem pravnem besedilu. V zvezi s tem je treba povedati, da se z

uporabo 1. odstavka 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah,2 ne smatra

»sporno, da se obstoječi elementi kaznivega dejanja pojasnijo in prilagodijo novim

okoliščinam, ki jih je mogoče utemeljeno uvrstiti v izviren koncept kaznivega

dejanja«.3

10.2. Generični sistem

Opredeljuje družino kemijskih spojin4 na podlagi substitucije5 posameznih delov

matične spojine, pri čemer so vrsta, število in pozicija substituent6 v molekuli

natančno definirani. Strukturne variacije matične spojine določajo širšo skupino

nadzorovanih snovi.

2 Nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali po mednarodnem pravu v času, ko je bilo storjeno. 3 X Ltd and Y v UK No 8710/79, 28 DR 77 at 81 (1982), quoted in Harris, D. J., O'Boyle, M., and Warbrick, C. (1995), Law of the European Convention on uman Rights, p. 277. 4 Spojine so zgrajene iz atomov različnih elementov, ki so med seboj povezani s kemijskimi vezmi. Najmanjši delci v spojini so molekule ali ioni. 5 Substitucija – gre za zamenjavo (nadomestitev) atoma ali atomske skupine z drugim atomom ali atomsko skupino.

6 Substituente so atomi ali atomske skupine.

29

Generični sistem se nanaša na vključitev natančne definicije skupine snovi, običajno

znotraj seznama posameznih nadzorovanih snovi, nad in prek izomerov, estrov, etrov

in soli, ki jih že zahtevajo konvencije OZN.

Ena od takšnih skupinsko generičnih definicij je natančno navajanje spojin, ki

strukturno izhajajo iz specifične psihoaktivne snovi. V britanskem primeru R proti

Couzensu in Frankelu leta 1992 je bilo določeno, da »izraz 'strukturno izhajajoč iz' ne

opisuje postopka, temveč definira določene nadzorovane droge glede na njihovo

molekularno zgradbo«. Primer je definicija:

»katerakoli spojina (…), ki strukturno izhaja iz fentanila s spreminjanjem na enega od

katerihkoli naslednjih načinov, se pravi:

(i) z zamenjavo fenilnega dela fenetilne skupine s katerimkoli

heteromonociklom, ne glede na nadaljnjo zamenjavo v heterociklu;

(ii) z zamenjavo v fenetilni skupini z alkilno, alkenilno, alkoksi, hidroksi,

halogeno, haloalkilno, amino ali nitro skupino/skupinami;

(iii) z zamenjavo v anilinskem obroču z alkilnimi, alkoksi, alkilendioksi,

haolgenimi ali haloalkilnimi skupinami […]«7

Drug opis snovi v skupinsko generičnem pristopu je možen z ilustriranjem sprememb

v 'starševski' molekuli, ne da bi navajali 'strukturni izvor' kot v naslednjem primeru:

»Analogi DMT (dimetiltriptamin), v katerem ima 3-(2-aminoetil)indol jedro dodatne

radikale, bodisi same ali v kombinaciji, ki so pripeti, kot sledi:

(a) 1 ali 2 alkilna radikala, vsak z do 6 ogljikovimi atomi, vključno s cikličnimi

radikali, pripeta na atom dušika amino skupine;

(b) 1 ali 2 metilni skupini ali etilna skupina, pripeti na ogljikov atom, ki je ob

atomu dušika amino skupine;

(c) katerakoli kombinacija do 5 alkilnih radikalov in/ali alkoksi radikalov (vsak z

do 6 ogljikovimi atomi, vključno s cikličnimi radikali) in/ali radikali halogena,

pripeti na benzenov obroč«.

7 Zakon Združenega kraljestva o zlorabi drog (United Kingdom's Misuse of Drugs Act 1971, Schedule 2, Part I).

30

10.3. Analogni sistem

Pri analognem pristopu gre za opredelitev snovi, ki so po kemijski strukturi in učinku

na centralni živčni sistem podobne že nadzorovanim snovem. Podobnost oziroma

analogija po kemijski strukturi omogoča določitev veliko širšega spektra nadzorovanih

snovi kot pri generičnem konceptu.

Analogni sistem, ki je alternativa generičnemu sistemu, obravnava bolj splošne vidike

podobnosti v kemični strukturi 'starševske' spojine. Ta vidik je lahko dopolnjen z

zahtevo po podobnosti v farmakološkem učinkovanju, ko poskuša bolj specifično

opredeliti območje nadzora v analognem sistemu.

Ena od takšnih analognih definicij je navedba katerekoli spojine, ki velja za:

»Snov –

katere kemična struktura je bistveno podobna kemični strukturi nadzorovane snovi

[na seznamu I ali II], [in]

ki ima stimulativen, zaviralni ali halucinogen učinek na osrednji živčni sistem, ki je

bistveno podoben ali večji kot […] učinek […] nadzorovane snovi na seznamu I ali II,

ali

katere namen je, da pri določeni osebi povzroči učinek […], ki je bistveno podoben

ali večji kot […] učinek […] nadzorovane snovi [na seznamu I ali II]«.8

Sprejemljivo je, da ta določena definicija »avtomatično prepoveduje kemikalijo, če

je 'po zgradbi bistveno podobna' neki že prepovedani drogi, in ima 'bistveno podoben

kemični učinek' ali 'je predstavljena, kot da ima tak učinek'«.9

Drug način ilustriranja analognega sistema je z izrecnim navajanjem 'bistveno

podobne kemične strukture' analoga z nadzorovano spojino, brez navajanja njenih

učinkov.10 Analogno definicijo je mogoče interpretirati s pravnim sklicevanjem na

'derivate'11 (Hughes in Blidaru, 2009).

8 Ameriški zvezni analogni zakon (United States' Federal Analogue Act (1986)). 9 Kau G. (2008), Flashback to the Federal Analog Act of 1986: Mixing Rules and Standards in the Cauldron; University of Pennsylvania Law Review Vol. 156 No. 4. 10 Canadian Controlled Drugs and Substances Act (1996). 11 Norways's Regulation of 30 June 1978 no. 08 Relating to Narcotics etc., §2.

31

Tabela 5: različni pristopi držav članic EU pri nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi (Vir: European Commission, 2012).

Država članica

Vrsta zakonskega nadzora Dodatna pojasnila

Individualni

Analogni

Generični

Avstrija

X

*

Avstrija je 29. 12. 2011 sprejela zakonodajo, ki uvaja generični pristop, in sicer zvezni Zakon o varovanju pred nevarnostmi za zdravje v zvezi z novimi

psihoaktivnimi snovmi.

Bolgarija

X

X

Sistem posamičnega uvrščanja na seznam je dopolnjen z analognim principom, ki je opredeljen v Zakonu o narkotikih in predhodnih sestavinah.

Analog je definiran kot katerakoli snov, ki ni na seznamu narkotikov, je pa po kemijski strukturi in učinku na človeški organizem

podoben narkotiku s seznama.

Češka

X

32

Danska

X

*

Zakon za uvedbo generičnega sistema kot dopolnilo za individualni sistem je bil dan v parlamentarni postopek.

Finska

X

(*)

Finska pričakuje preučitev možnosti uvedbe generičnega pristopa v prihodnosti.

Francija

X

*

Francija uporablja generičen pristop za substituirane katinone.

Nemčija

X

(*)

Nemčija trenutno preučuje možnost uvedbe generičnega pristopa.

Grčija

X

Madžarska

X

X

Generični pristop je bil vpeljan 26. 10. 2010 s spremembo Zakona o narkotikih in psihotropnih snoveh.

33

Irska

X

X

Italija

X

X

Litva

X

X

Generični pristop je bil vpeljan 26. 10. 2010 s spremembo Zakona o narkotikih in psihotropnih snoveh.

Nizozemska

X

Poljska

X

(*)

Romunija

X

(*)

34

Slovenija

X

Španija

X

Švedska

x

Združeno kraljestvo

X

X

35

11 Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v državah

članicah Evropske unije, Norveški in Hrvaški

Leta 2004 je EMCDDA objavilo študijo z naslovom »Zakonski odzivi na nove

sintetične droge 2000–2004«. Študija je poleg tega, da se je v Akcijskem načrtu EU

2000–2004 dotaknila vprašanj, povezanih z novimi sintetičnimi drogami, pogledala

tudi v uradne sisteme, ki jih uporabljajo države članice za nadzorovanje novih

sintetičnih drog, prav tako pa tudi v zakonske postopke, ki so vključeni v uvrščanje

novih snovi pod nadzor, z oceno časa, potrebnega za tak postopek.

Štiri leta kasneje ta nova študija posodablja kasnejše dele predhodne študije. Njen

cilj je širši, saj sedaj obravnava: razširjeno EU, kakor tudi Norveško in Hrvaško;

pravne odzive na katerokoli vrsto novih drog (ne samo sintetičnih) v skladu s Sklepom

Sveta 2005/387/JHA o nadzoru novih psihoaktivnih snovi.

Metode razvrščanja novih psihoaktivnih snovi, ki se uporabljajo v teh državah, so

različne.

V nadaljevanju bodo prikazani sistemi in splošni postopki, ki potekajo v državah v

skladu z opisanimi definicijami v predhodnem poglavju.

Belgija

Veljavna zakonodaja določa individualno razvrstitev snovi v skladu s standardnim

postopkom. Ta sistem je zasnovan na podlagi 1. člena zakona iz leta 1921, ki se

nanaša na promet s strupi, uspavali in narkotiki, razkužili in antiseptiki. Postopek

uvrščanja snovi na seznam sproži pristojni minister za zdravstvo na podlagi odobritve

ministrskega in državnega sveta, ki se zaključi s kraljevim podpisom. Kraljeva uredba

se objavi v uradnem listu. Opisani postopek traja približno eno leto.

Republika Češka

Nadzor nad novimi snovmi je vzpostavljen prek Zakona številka 167/1998 o snoveh, ki

povzročajo odvisnost s seznamom individualnih snovi, označenih v tabeli. Dodajanje

novih snovi je v pristojnosti parlamenta v skladu s pooblastilom za spreminjanje

zakona. Postopke za vzpostavitev nadzora običajno prične ministrstvo za zdravje in

dopolnitveni predlog je potem vložen v vladni postopek, v kateri lahko ministrstva in

določene javne službe podajo stališča, ki morajo biti obravnavana pred nadaljnjimi

postopki. Novi predlog se pošlje v sprejem najprej vladi ter kasneje v spodnji in

36

zgornji dom parlamenta. Po sprejetju v parlament ga mora podpisati predsednik in

biti objavljen v zbirki zakonov. Običajno traja postopek okoli enega leta.

Danska

Nove droge so kontrolirane s standardnim postopkom, ki vključuje njihovo

individualno kemijsko opredelitev na seznam, priložen odredbi o evforičnih snoveh.

Sistem je opredeljen v prečiščenem zakonu št. 748 o evforičnih snoveh z dne 1. julija

2008.

Minister za zdravje in preventivo je pooblaščen, da predpiše nadzor za snovi, ki

zaradi svojih lastnosti predstavljajo visoko nevarnost na podlagi mednarodnih

odločitev ali mnenja nacionalnega odbora za zdravje.

Postopek traja 2–3 dni, od izdaje priporočila nacionalnega urada za zdravje do

sprejetja odredbe o evforičnih snoveh, ki dopolnjuje seznam kontroliranih snovi.

Nemčija

Nemčija ima sistem posamičnega vpisa na seznam, s standardnim postopkom in

nujnim postopkom. Prvega določa BtMG – Zakon o narkotikih, poglavje 1 (2), slednji

je naveden v poglavju 1 (3).

Standardni postopek za vpis na seznam se prične s tem, ko Zvezno ministrstvo za

zdravje predloži osnutek uredbe Ministrskemu svetu – Bundeskabinettu po

posvetovanju s strokovno komisijo. Ministrski svet se o uredbi običajno odloča v dveh

tednih po predložitvi. Uredbo nato pošljejo v zvezni parlament, kjer traja najmanj

šest tednov, da jo preučijo. Ko jo parlament potrdi, je uredba objavljena v Zveznem

pravnem uradnem listu.

V nujnem postopku lahko Zvezno ministrstvo za zdravje odloča o uredbi, ki je ni

treba predložiti niti Ministrskemu svetu niti parlamentu. Po odločitvi ministra se

uredba objavi v Zveznem pravnem uradnem listu. Vendar pa ta uredba poteče v

enem letu. V tem času je treba izvesti tudi standardni postopek, da bi lahko snov

trajno nadzorovali. Z izločitvijo notranjih priprav in posvetovanj s strokovno komisijo

traja standardni zakonski postopek najmanj devet tednov, v primerjavi z enim

tednom pri nujnem postopku.

37

Če je snov nadzorovana na ravni OZN, poglavje 1 (4) BtMG določa – tako kot v nujnem

postopku – da Ministrstvo za zdravje ne potrebuje niti soglasja parlamenta niti mu ni

treba upoštevati nobenih strokovnjakov, da bi na seznam uvrstilo snovi, ki so

mednarodno nadzorovane. To pa ne velja v primeru snovi, ki jih nadzoruje EU.

Estonija

Nadzorni sistem določa individualno uvrstitev po standardnem postopku, ki je

opredeljen v Zakonu o narkotikih, psihotropnih snoveh in predhodnih sestavinah.

Postopek nadzora se začne s predlogom državne agencije za zdravila; nadaljuje se s

pripravo osnutka uredbe, upoštevaje mnenje ministra za socialne zadeve; uredba se

po podpisu objavi v uradnem listu s pričetkom veljavnosti treh dni po objavi.

V povprečju se potrebuje en mesec za vzpostavitev nadzora nad novo snovjo.

Irska

Nove psihoaktivne snovi nadzorujeta tako individualno uvrščanje na seznam kot

generični sistem. Pravna podlaga, ki določa ta dva sistema, je poglavje 2 (2) Zakona

o zlorabi drog 1977, v kombinaciji s kasnejšimi vladnimi deklaracijskimi odredbami.

V praksi je pripravljen osnutek memoranduma, ki se posreduje pristojnim vladnim

ministrstvom v pripombe. Po vključitvi ugotovitev in po izdaji te ugotovitvene

odredbe minister za zdravje in otroke pošlje osnutek vladnemu kabinetu ministrov.

Ko bo potrjen, bo premier podpisal ugotovitveno odredbo. To nato skupaj s

katerimikoli povezanimi uredbami ali odredbami o izjemah predstavijo v domu

Oireachtas (spodnji in zgornji dom parlamenta) sočasno v 21 dneh zasedanja

(statutarno določen rok v zvezi z MDA); nato se ti dokumenti objavijo v Irskem

državnem uradnem listu.

Postopek lahko traja približno šest tednov, lahko pa je tudi daljši, če pride do zamud

(pri pripravi osnutkov dokumentov ali če parlament ne zaseda itd.).

Postopek je enak za umestitev nove snovi pod nadzor, ne glede na vir navodil.

Grčija

Sistem nadzora uporablja individualno navajanje snovi, v skladu s standardnim

postopkom na podlagi Čl. 1(3) zakona 3459/2006.

Postopek se začne, ko grška »informacijska točka« obvesti odbor za droge o zlorabi

nove snovi. Odbor za droge potem poda mnenje, ki je poslano ministrstvu za zdravje

38

in ministrstvu za pravosodje. Rezultat je skupni sklep v obliki ministrske odredbe,

objavljene v uradnem listu.

Ker odbor za droge zaseda enkrat mesečno, traja celoten postopek od obvestila

informacijske točke do uvrstitve snovi na seznam 1-2 meseca.

Španija

Nove snovi se s standardnim postopkom uvrščajo na seznam individualno. To poteka

na podlagi 2. člena I. poglavja Zakona 17/1967 o narkotikih in na podlagi določil

kraljeve uredbe 2829/1977 o psihotropnih snoveh.

Tako za narkotike kot psihotropne snovi ministrstvo za zdravje in potrošniške zadeve

začne postopek za vzpostavitev nadzora s pripravo ministrske odredbe. Odredba je

objavljena v španskem uradnem listu in začne veljati naslednji dan.

Celoten postopek traja od 5-15 dni, da odredba začne veljati.

Francija

Veljavna zakonodaja uporablja individualni sistem uvrščanja snovi na seznam v skladu

s standardnim postopkom. Sistem temelji na Zakonu o javnem zdravju (nazadnje

dopolnjen z uredbo št. 2007-157 z dne 5. 2. 2007), člen L5132-7 v povezavi s členom

R5132-74 za primere narkotikov in v povezavi s členom R5132-88 za primere

psihoaktivnih snovi.

Nove psihoaktivne snovi se uvrstijo na seznam nadzorovanih snovi na pobudo

generalnega direktorja francoske agencije za varnost produktov za zdravstvene

namene na podlagi predloga nacionalnega odbora za narkotike in psihotropne snovi.

Generalni direktor osnutek predloga posreduje ministrstvu za zdravje, ki izda uredbo,

objavljeno v uradnem listu.

Zgoraj omenjeni postopek traja najmanj tri mesece.

Latvija

Za namene kazenskega zakonika zakon o postopkih za uveljavitev in uporabo

kazenskega zakonika z dne 24. oktobra 2002 določa individualno navajanje

nadzorovanih snovi skupaj z mejnimi količinami v dodatnih tabelah. Besedilo

zakonskega teksta navaja, da se določene količine uporabljajo tudi za derivate snovi

39

s podobnim farmakološkim učinkom, kar kaže na analogni sistem, ki pa v praksi še ni

bil preizkušen.

V skladu z zakonom o državni upravi je dodajanje novih snovi na seznam v

pristojnosti ministrstva za zdravje, ministrstva za socialo ali ministrstva za notranje

zadeve. Ministrski osnutek za spremembo se predloži sestanku državnih sekretarjev, v

naslednjih 14 dnevih pa ministrstva in druge institucije, vključno z nevladnimi

organizacijami, predstavijo stališča. Usklajeni osnutek se pošlje odboru kabineta

ministrov in nato še v odobritev kabinetu ministrov. Sledi obravnava v parlamentu

oziroma pristojni parlamentarni komisiji, ki izda mnenje, povzame rezultate

glasovanja v parlamentu in pripravi zakonsko besedilo za podpis in objavo v uradnem

listu.

Trajanje postopka je odvisno od dogovorov vpletenih ministrstev.

Litva

Litva ima sistem individualnega uvrščanja snovi na seznam z uporabo standardnega

postopka, določenega v členih 2(1) in 3 Zakona o nadzoru narkotičnih in psihotropnih

snovi (1998). Nove snovi so dodane na enega izmed treh seznamov na podlagi uredbe

ministra, pristojnega za zdravje.

Nova snov se nadzira po odredbi ministrstva za zdravje. Predlog za nadzor poda

oddelek za nadzor drog ali pa policija. Potrebno oceno o tem, ali vzpostaviti nadzor

za konkretno snov, pripravi Državna agencija za nadzor zdravil. V primeru odločitve

za nadzor agencija izdela ustrezne spremembe v odredbi ministrstva za zdravje, ki se

po podpisu ministra objavi v uradnem listu. Odredba začne veljati po objavi, ki

običajno traja 1–7 dni.

V praksi trajanje zgoraj opisanega postopka traja od enega do osem mesecev, ukrepi

nadzora so stalni. Postopki so lahko krajši, od enega do dveh mesecev, če predlog za

nadzor pride z nivoja EU ali Združenih narodov.

Nizozemska

Nizozemska ima sistem posamičnega uvrščanja na seznam s standardnim postopkom

in z nujnim postopkom, ki ju določa člen 3a v Zakonu o opiju.

40

V primeru standardnega postopka je mogoče nadzorovati nove snovi z odredbo Sveta,

ki »se sprejme šele po poteku štirih tednov po predstavitvi osnutka odredbe obema

domoma parlamenta«, pod pogojem, da v omenjenem roku odredba ni bila

izpodbijana.

Nujni postopek zagotavlja uvrščanje novih snovi na seznam z ministrsko uredbo.

Minister mora zagotoviti, da bo med sprejemom uredbe osnutek odredbe v Svetu z

enako vsebino predložen v oceno svetu ministrov. Razen če bi bila ministrska uredba

prej umaknjena, postane veljavna, dokler ne začne veljati ustrezna odredba v Svetu,

vendar ne za daljše obdobje kot eno leto po začetku njene veljavnosti.

Medtem ko navedeni nujni postopek omogoča, da se uvede nadzor nad novimi snovmi

nemudoma (v enem tednu), veljavnost postopkov poteče v enem letu, če niso

potrjeni. Standardni postopek traja dalj časa, običajno 3–6 mesecev, odvisno od

trajanja postopka v vsakem od domov parlamenta.

Slovaška

Kontrola nad novimi snovmi je bila uveljavljena prek Zakona št. 139/1998 Coll. 2.

aprila (kot popravek) o narkotikih, psihotropnih snoveh in pripravkih, ki navaja vsako

snov posamično na dodanih seznamih. Dodajanje novih snovi na sezname je v

pristojnosti parlamenta v skladu s postopkom za dopolnitev kateregakoli zakona.

Standardni postopek za dodajanje nove snovi na seznam se običajno začne s

predložitvijo osnutka predloga na pripombe v okviru ministrstva za zdravje.

Dopolnjen predlog je »online« predložen posvetovalnemu postopku, v katerem lahko

vsa ministrstva in telesa javne uprave podajo komentarje (znotraj 2-3 tednov). Novi

osnutek, ki ga podpiše minister, se pošlje v potrditev na vlado, sledi potrditev v

parlamentu. Na koncu predsednik države podpiše novi zakon. Ta je potem objavljen

v uradnem listu in začne veljati 15. dan po objavi. Običajno traja omenjeni proces tri

mesece.

V nujnih primerih pa se lahko postopek pospeši tako, da se posvetovalni postopek

skrajša na sedem dni. V takih primerih postopek traja približno mesec dni.

Postopek vzpostavitve nadzora je identičen, ko takšno zahtevo posredujejo Združeni

narodi ali EU.

41

Švedska

Uporablja se sistem posameznega uvrščanja na seznam za nadzor nad novimi snovmi,

bodisi s standardnim ali hitrim postopkom. To se izvede v skladu z enim od obeh

zakonov na tem področju: v skladu z Zakonom o kaznovanju za narkotične droge

(1968: 64) lahko vlada razvrsti snovi z odredbo o nadzoru nad narkotičnimi drogami

(1991: 1554); v skladu z Zakonom o prepovedi določenega blaga, ki je nevarno

zdravju (1999: 42) lahko to izvede z odredbo o prepovedi določenega blaga, ki ogroža

zdravje (1999: 58). Ta drugi zakon omogoča nadzor nad snovjo že na zgodnejši

stopnji. Velja za blago, ki »zaradi svojih naravnih lastnosti predstavlja nevarnost za

človeško življenje ali zdravje ali se domneva, da bo uporabljeno za namen

zastrupljanja ali drugih vplivov«. V primerjavi z narkotičnimi drogami uporaba snovi,

ki jih ureja ta zakon, ni nezakonita.

Izbor med razvrščanjem snovi kot narkotične droge/psihotropne snovi ali kot »blaga,

ki ogroža zdravje«, se izvede posamezno od primera do primera, odvisno od

razpoložljive informacije o snovi, njeni zlorabi in industrijski uporabi, kot je bilo

določeno v fazi ocene tveganja. Če se na primer oceni, da snovi ni mogoče razvrstiti

kot narkotično drogo ali psihotropno snov, a se šteje, da jo je treba nadzorovati, se

lahko razvrsti kot snov, ki ogroža zdravje. Pristojnost za razvrščanje snovi na

nacionalni ravni je tako v rokah vlade po priporočilu bodisi Nacionalnega inštituta za

javno zdravje ali pa Agencije za medicinske proizvode. To storijo z dopolnitvijo

ustrezne odredbe.

Trajanje, potrebno za odločitev vlade o nadzoru nove snovi, je enako, ne glede na

to, katera od obeh odredb je bila dopolnjena. Predhodna ocena pristojnega organa

lahko traja manj časa v primeru priporočila za razvrstitev snovi kot »blaga, ki ogroža

zdravje«. V praksi pa primeri hitrega razvrščanja niso številni. Posledično uporaba

standardnega postopka - pri čemer sledijo tako nacionalni uredbi kakor tudi 9. členu

Direktive 98/34/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 - pripelje

do razvrstitve, ki začne običajno veljati v 5–6 mesecih od priporočila za nadzor

določene snovi.

V nujnem primeru – kot na primer velika nevarnost smrti ali razširjanje zlorabe –

ostaja možnost, da vlada sprejme potrebno dopolnilo, prav tako pa začne to

dopolnilo veljati z danes na jutri.

V primerih, ko je snov razvrščena kot narkotična droga/psihotropna snov s sklepom

na ravni OZN, bo začela njena razvrstitev veljati na Švedskem istočasno, ko bo takšen

42

sklep postal obvezujoč v mednarodnem sistemu. Ta neposredna razvrstitev, ki sledi

mednarodnemu sklepu, pa ne velja v primeru sklepov, sprejetih na ravni EU.

Velika Britanija

Sistem za nadzor novih substanc je individualno uvrščanje na seznam s standardnim

postopkom, dopolnjenim z generičnim sistemom, ki je pokazal, da lažje izvaja

nadzor nad kakršnokoli ugotovljeno uporabo katerekoli določene snovi. Zakonska

podlaga, ki vzpostavlja ta sistem, je v poglavju 2 Zakona o zlorabi drog v kombinaciji

s kasnejšimi uredbami.

V praksi to pomeni, da minister za notranje zadeve pripravi osnutek odredbe za

nadzor nove snovi, in sicer šele po posvetovanju z oziroma po priporočilu

svetovalnega odbora za zlorabo drog. Osnutek se nato predloži v potrditev obema

domovoma parlamenta.

Po priporočilu/svetovanju Svetovalnega odbora navedeni postopek običajno traja 2–3

mesece, dokler nova odredba ne začne veljati.

Tabela 6: Povzetek približnega trajanja zakonskih postopkov in izdana zakonska besedila (Vir:

Hughes in Blidaru, 2009).

Država Trajanje postopka za uvedbo nadzora nad

novo snovjo *

Izdana zakonska besedila

Belgija Približno 1 leto (standardni postopek) Kraljevi odlok (za nadzorovanje

novih snovi)

Češka Običajno približno 1 leto Parlamentarni zakon

Danska 2–3 dni po priporočilu Državnega odbora

za zdravje

Uredba Ministrstva za zdravje in

preventivo

Nemčija Standardno uvrščanje: najmanj 2 meseca

(priprave izvzete)

Nujno uvrščanje: 1 teden (priprave

izvzete)

Standardni postopek: vladna uredba

Nujni postopek: uredba Zveznega

ministrstva za zdravje

Estonija Približno 1 mesec Uredba Ministrstva za socialne

zadeve

Irska Generični sistem: takojšnja/implicitna

kontrola

Standardno posamično uvrščanje:

približno 1,5 meseca

Vladna ugotovitvena odredba

43

Grčija 1–2 meseca (po obvestilu NFP) Skupna ministrska odredba

ministrstev za zdravje in za

pravosodje

Španija Okoli 5–15 dni za uveljavitev odredbe Odredba Ministrstva za zdravje in

potrošniške zadeve

Francija Najmanj 3 mesece Uredba Ministrstva za zdravje

Ciper 6–12 mesecev Odredba Ministrskega sveta

Latvija (V praksi do sedaj še nista bila

uporabljena niti analogni sistem niti

posamični sistem uvrščanja iz

standardnega postopka)

Zakon za dopolnitev »postopkov za

uveljavitev in izvajanje kazenskega

zakona« iz oktobra 2002

Litva Nacionalni sklep: 1–8 mesecev

Če gre za sklep OZN/EU: 1–2 meseca

Uredba ali odredba Ministrstva za

zdravje

Luksemburg Standardni postopek: v praksi se ne

uporablja

Hitri postopek: 1–2 meseca

Uredba velikega vojvode

Nizozemska Standardni postopek: 3–6 mesecev

Nujni postopek: 1 teden (velja 1 leto)

Standardni postopek: odredba v

Svetu

Nujni postopek: ministrska uredba

Avstrija 6 mesecev (zaradi zahteve »omejene

količine«)

Uredba Ministrstva za zdravje

Poljska Standardni postopek: najmanj 9 mesecev

Hitri postopek: približno 6 mesecev

Parlamentarni zakon (dopolnitev

Zakona z dne 29. 7. 2005 o boju

proti zasvojenosti z drogami)

Država Trajanje postopka za uvedbo nadzora nad

novo snovjo *

Izdana zakonska besedila

Portugalska Najkrajše trajanje postopka: 1–12

mesecev

Parlamentarni zakon (dopolnjuje

zakonsko uredbo 15/93 z dne 22.

januarja)

Romunija Približno 4 mesece Vladna odredba za nujne primere

Slovaška Standardni postopek: najmanj 3 mesece

Hitri postopek: približno 1 mesec

Parlamentarni zakon

Slovenija Približno 2 meseca (vladna) Uredba o dopolnitvi Uredbe

o razvrstitvi prepovedanih drog

Švedska Standardni postopek: 5–6 mesecev

Hitri postopek ali mednarodni sklep:

Vladno dopolnilo k Odloku o nadzoru

nad narkotičnimi drogami ali

44

takojšnje izvajanje vladno dopolnilo Odloka o prepovedi

določenega blaga, ki ogroža

življenje

Združeno

kraljestvo

Generični sistem: takojšen/impliciten

nadzor

Standardno posamično uvrščanje: 2–3

mesece po mnenju Svetovalnega sveta o

zlorabi drog

Odredba v Svetu, ki jo izda Njeno

veličanstvo

Hrvaška 0,5–2 meseca Dopolnilo Ministrstva za zdravje k

seznamu nadzorovanih snovi

Norveška Analogni sistem: takojšnji/implicitni

nadzor

Standardni postopek: 3 mesece

Hitri postopek: (nujni primeri in

mednarodni sklepi): takojšen učinek

Standardni postopek: (dopolnilo)

Uredbe Norveške agencije za

zdravila

*Trajanja postopkov niso strogo primerljiva, ker lahko ali pa ne upoštevajo ocene

tveganja ali obdobja obveščanja za začetek veljavnosti besedil.

Ugotovitve

Prikazano je več različnih sistemov, postopkov in ocen tveganja, ki so na voljo

državam članicam EU, Norveški in Hrvaški za zagotavljanje zakonskih odzivov na novo

odkrite psihoaktivne snovi.

Vse države imajo sistem posamičnega uvrščanja, medtem ko dve (Irska in Združeno

kraljestvo) uporabljata generični sistem, dve (Latvija in Norveška) pa uporabljata

analogni sistem. Analogni sistem na Norveškem je razložen z oceno tveganja

Nacionalne agencije za zdravila, ki je tudi telo, odgovorno za posamično uvrščanje

novih snovi na seznam; to je bistveno drugače od uporabe analognega sistema,

kakršnega imajo na primer v ZDA (pristojnost običajnega prava), kjer se zdi, da zakon

sloni bolj na odločitvi sodišča, »ali je določena spojina 'bistveno podobna' drugi

spojini, da ji to daje njen standard«. Definicija Latvije »derivati snovi s podobnim

farmakološkim učinkov« v praksi še ni bila interpretirana.

V zvezi z uporabo sistema posamičnega uvrščanja na seznam lahko domnevamo, da bi

lahko tako zakonska podlaga za postopek razvrščanja kakor tudi narava pravnega

besedila, v katerem bo nova snov dodana pod nadzor, vplivali na hitrost zakonskih

sprememb v vsaki državi; namenski postopek in spreminjanje seznama v uredbi lahko

45

pomenita hitrejšo spremembo kot splošen nacionalni zakonski postopek in

spremembo v glavnem zakonu o drogah. V zvezi z zakonsko podlago je postopek

razvrščanja v 19 državah izrecno veljaven za glavni zakon za nadzor drog ali njegov

enakovredni akt (Francija: Kodeks o javnem zdravju; Luksemburg: Zakon o reformi

državnega sveta, ki omogoča hitri postopek), medtem ko je v petih državah treba

uporabljati standardni nacionalni postopek za dopolnitev kateregakoli primarnega

zakona. Vendar pa so razmerja malce drugačna, če upoštevamo naravo veljavnih

zakonskih besedil: v 14 državah so na novo nadzorovane snovi dodane na seznam, ki

je priloga glavnega zakona za nadzor drog (ali, kot v španskem primeru, enemu od

dveh glavnih zakonov za nadzor nad drogami), medtem ko so v 11 (vključno z

nadzorom nad narkotiki v Španiji) dodani na sezname, vzpostavljene z ločenimi

uredbami ali odredbami.

Nadaljnja primerjava se ne usmerja na formalne vidike, temveč na postopke,

potrebne za spreminjanje. To temelji na dejstvu, da je mogoče sezname, ki se lahko

enostavno spremenijo samo s podpisom ministra, hitreje spreminjati kot sezname,

kjer bodisi narava besedila (npr. parlamentarni zakon) ali pa postopki, ki jih vsebuje,

zahtevajo več korakov. Posledično se zdi, da formalna oblika veljavnih zakonskih

besedil samo obrobno vpliva na dolžino in zapletenost zakonskih sprememb, ker za

začetek veljavnosti:

• 11 postopkov zahteva potrdilo enega ministra ali vladne agencije;

• 2 postopka zahtevata potrdilo dveh ministrov;

• 6 postopkov zahteva potrditev vlade (kar lahko zajema tudi podpis šefa

države); in

• 13 postopkov zahteva potrditev parlamenta (kar lahko vključuje tudi podpis

šefa države).

Če upoštevamo definicije postopkov iz predhodnega poglavja, potem je zanimiva

ugotovitev, da med hitrimi postopki 2 (začasna) nujna postopka (Nemčija in

Nizozemska), znižujeta raven končne potrditve zakonskega besedila z vlade na 1

ministra; medtem ko (trajni) hitri postopki (Luksemburg, Poljska, Slovaška, Švedska,

Norveška) ne znižujejo ravni potrditve, temveč skrajšujejo trajanje posvetovanj ali

izpuščajo določene korake. Dva postopka v nujnih primerih pa se razlikujeta v tem,

da se mora na Nizozemskem standardni postopek začeti sočasno s sprejemom nujne

uredbe, kar pa v Nemčiji ni tako.

46

Snovi, ki so jih določili različni organi, običajno sledijo enakim postopkom. V 21

državah je vir navodil za uvrstitev nove psihoaktivne snovi pod nadzor (nacionalni,

EU, OZN) nepomemben za nadaljnji zakonski postopek. Vendar pa so v treh državah

navodila, ki izvirajo iz OZN, uvrščena v hitri postopek:

• V Nemčiji nacionalni zakonski postopek za nadzor nad snovmi, ki sledi sklepom

na ravni OZN, ne zahteva več niti soglasja zveznega parlamenta niti mnenja

strokovnjakov, posredovanih ministrstvu za zdravje za uvrstitev snovi na

seznam (v skladu s Poglavjem 1 (4) BtMG). To je podobno nujnemu postopku,

vendar pa je v tem primeru seznam trajen.

• Na Norveškem bo uvrstitev snovi na seznam, ki temelji na mednarodnem

sklepu, zahtevala krajše ali nobenega državnega posvetovanja, podobno kot

pri hitrem postopku.

• Na Švedskem bo razvrstitev snovi za narkotično ali psihotropno na podlagi

sklepa na ravni OZN začela veljati na nacionalni ravni istočasno, ko bo postala

obvezujoča v mednarodnem sistemu.

Trajanje postopkov lahko v državi povzroči težave pri uveljavljanju mednarodnih

sklepov v običajno postavljenih rokih. Vendar pa lahko predstavniki države, ki so

vključeni v potrditev ali pogajanja o tem sklepu na mednarodni ravni, pogosto

svetujejo, da se začne postopek nadzora na nacionalni ravni, celo preden je sprejet

mednarodni sklep (in se začne izvedbeni rok). Na ta način bo država najverjetneje še

vedno lahko spoštovala rok za mednarodni nadzor (Hughes in Blidaru, 2009).

12 Možne zakonske rešitve za učinkovitejši nadzor nad

novimi psihoaktivnimi snovmi v Republiki Sloveniji

Porast novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji se je drastično zvišal. Samo v obdobju od

2010 do prve polovice 2013 je bilo zaznanih kar 20 novih psihoaktivnih snovi v

Sloveniji (Oddelek za kemijske preiskave NFL GPU, 2013).

Zakonodaja s področja prepovedanih drog ni sledila pojavu novih psihoaktivnih snovi,

saj ji je v navedenem obdobju RS uspelo na seznam prepovedanih drog uvrstiti zgolj

dve novi psihoaktivni snovi. Slovenija v primerjavi z ostalimi državami članicami EU

47

zaostaja pri uvajanju zakonskih ukrepov nadzora za psihoaktivnimi snovmi, ki se

pojavljajo v EU in RS. Vse to je posledica neučinkovitega sistema uvrščanja novih

psihoaktivnih snovi na seznam prepovedanih drog, kar nam pove, da je zelo malo

novih psihoaktivnih snovi uvrščenih na seznam prepovedanih drog. V Republiki

Sloveniji imamo individualni način uvrščanja novih psihoaktivnih snovi na seznam

prepovedanih drog, kar pomeni, da je potrebno za vsako novo psihoaktivno snov

izpeljati zakonsko predviden postopek. Da bi izboljšali učinkovitost zakonskih

ukrepov nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi v RS, bi kazalo preučiti možnost

vzpostavitve generičnega ali analognega sistema za uvrščanje novih psihoaktivnih

snovi na seznam prepovedanih drog kot alternative za dosedanji individualni način.

Oba sistema (generični in analogni) omogočata nadzor tistih novih psihoaktivnih

snovi, ki se še niso pojavile na trgu EU.

S predlagano spremembo bi se izognili nenehnemu dopolnjevanju Uredbe o razvrstitvi

prepovedanih drog in zagotovili učinkovitejši nadzor nad novimi psihoaktivnimi

snovmi v Republiki Sloveniji. V ta namen bi bilo treba spremeniti določbe Zakona o

proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami v delu, ki določa način razvrstitve

psihoaktivnih snovi na seznam prepovedanih drog (2. in 3. člen).

48

13 Potrditev hipotez in zaključni sklepi

13.1 Potrditev hipotez

Hipoteza: V EU v zadnjem obdobju prihaja do porasta novih psihoaktivnih snovi.

Evropska unija se srečuje z naraščajočim pojavom novih psihoaktivnih snovi, kar

potrjujejo statistični podatki v poglavju 5 na strani 15 ter graf na strani 16, ki kaže

eksponentno rast novih psihoaktivnih snovi v EU v obdobju od 2005 do 2012.

Hipoteza: Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Sloveniji je neučinkovit.

Za uvrščanje novih psihoaktivnih snovi na seznam prepovedanih drog se v Sloveniji

uporablja tako imenovani individualni pristop, ki se v praksi ni izkazal kot učinkovit

mehanizem za vzpostavljanje nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Z analizo

Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog je bilo ugotovljeno, da je bil v Sloveniji v

obdobju od 2010 do prve polovice 2013 uveden zakonski nadzor samo za dve novi

psihoaktivni snovi, čeprav na podlagi podatkov Nacionalnega forenzičnega

laboratorija pri Generalni policijski upravi v poglavju 6 ugotavljamo, da je bilo v

istem časovnem obdobju identificiranih kar 20 novih psihoaktivnih snovi.

49

13.2 Zaključni sklep

Vse večji problem pojava novih psihoaktivnih snovi v državah EU predstavlja njihova

široka dostopnost – spletna prodaja. Prav tako so nevarne za zdravje ljudi, saj se v

večini primerov ne ve, kakšne posledice bodo zaradi uporabe pustile za seboj. Zaradi

silovitega naraščanja novih psihoaktivnih snovi imajo države pri nadzoru nad njimi

težave, ker zakonodajni postopki za uveljavitev nadzornih ukrepov niso prilagojeni

hitrosti pojava novih psihoaktivnih snovi na trgih EU. Pomanjkanje znanstvenih študij

o njihovih škodljivih učinkih dodatno otežuje zakonske postopke nadzora. Države

članice EU veliko pozornosti namenjajo hitrejšim in učinkovitejšim nadzorom novih

psihoaktivnih snovi s pomočjo različnih zakonskih pristopov (individualni, generični

ter analogni).

Ključni problem pojava novih psihoaktivnih snovi se kaže v iznajdljivosti

proizvajalcev novih psihoaktivnih snovi, ki spreminjajo kemijsko strukturo teh snovi

tako, da so toliko drugačne, da izpadejo iz kroga snovi, ki so že pod nadzorom.

Na podlagi potrjene hipoteze o neučinkovitem nadzoru nad novimi psihoaktivnim

snovmi v Sloveniji bi kazalo razmisliti o možnosti uvedbe generičnega ali analognega

pristopa oziroma o izboljšanju odzivnosti obstoječega individualnega sistema na

pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji.

Navsezadnje ni pomembno, koliko ukrepov in kako dobri ali hitri so ti, vedno bodo

proizvajalci korak pred organi odkrivanja in pregona. Družba kot taka bi se morala

zavedati, da uživanje teh snovi ne rešuje ničesar, ampak le poglablja problem, zaradi

katerega so na prvem mestu uporabniki začeli jemati nove psihoaktivne snovi, kajti

brez uporabnikov psihoaktivnih snovi te ne bi obstajale oziroma v zelo majhnem

obsegu, ki bi bil za države mnogo lažje obvladljiv.

50

14 Uporabljeni viri

Droga. (14. 3. 2013). Sl.wikipedija.org. Pridobljeno na

http://sl.wikipedia.org/wiki/Droga

EMCDDA-Europol. (2013). EU drug markets report: a strategic analysis. New

psychoative substances 154, (str. 106-114). Luxembourg: Publications Office

of the European Union.

Evropska komisija. (2011). POROČILO KOMISIJE o oceni učinkovitosti Sklepa Sveta

2005/387/PNZ o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi

psihoaktivnimi snovmi. /* COM/2011/0430 konč. */. Bruselj: Evropska

komisija.

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 7. člen (1),

(1994). Uradni list RS (33/94).

Hasovič, T. (1998). Designer droge in zakonske dileme. Ljubljana: Oddelek za

prepovedane droge, Sektor za organizirano kriminaliteto, Uprava

kriminalistične policije, Generalna policijska uprava.

Hughes, B. in Blidaru, T. (2009). Legal Responses to New Psychoative Substances in

Europe. European Legal Database on Drugs. Lisbon: European Monitoring

Centre for Drugs and Drug Addiction.

Hughes, B., Gallegos, A., in Sedefov R. (2011). Problem drog. Lizbona: Urad za

publikacije Evropske unije – Evropski center za spremljanje drog in

zasvojenosti z drogami.

Kazenski zakonik. (KZ-1-UPB2) (2012). Uradni list RS, (50/12).

Krek, M., Drev, A., Paš, M. in Hren, J. (2011). Sistem za zgodnje opozarjanje na

pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje

zdravja Republike Slovenije.

Krek, M. (2013). Sintetični kanabinoidi in z njimi povezani problemi uvrstitve na listo

prepovedanih drog v Sloveniji. Delovna verzija februar 2013. Koper:ZZV.

51

Oddelek za kemijske preiskave NFL GPU. (2013). GPU Nacionalni forenzični

laboratorij. Pridobljeno iz računalniške evidence identificiranih novih

psihoaktivnih snovi. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve.

Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. 5. 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in

nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi. (2005). Uradni list Evropske unije,

(L 127/32).

Sklep Sveta 2008/206/PNZ z dne 3. 3. 2008 o nadzornih ukrepih in kazenskih

določbah za novo sintetično drogo 1-benzilpiperazin (BZP). (2009). Uradni

list Evropske unije (L 63/45).

Sklep Sveta z dne 2. 12. 2010 o uvedbi nadzora ukrepov za 4-metilmetkatinon

(mefedron). (2010). Uradni list Evropske unije (L 322/44).

Sklep Sveta z dne 7. 3. 2013 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin.

(2013). Uradni list Evropske unije (L 72/11).

Šturm, L. (2010). Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za

podiplomske državne in evropske študij.

UNODC. (2013). The challenge of new psychoative substances. Dunaj: Urad za droge

in kriminal pri Združenih narodih.

Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. (2009). Uradni list RS

(102/09).

Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. (2011). Uradni list RS

(58/11).

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. (2013).

Uradni list RS (62/13).

Ustavna odločba, da štirinajsti odstavek 126. člena, 196. in 197. člen Kazenskega

zakonika ter drugi odstavek 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s

prepovedanimi drogami niso v neskladju z ustavo, U-I-335/02-20. (2005).

Uradni list RS (37/05).

Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS (33/91).

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. (1999). Uradni list RS

(108/99).