UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

NADZIRANJE DOSEŽKOV POSLOVODENJA PO STROŠKOVNIH MESTIH

ODGOVORNOSTI V PODJETJU KLADIVAR ŽIRI, d.d.

Študentka: Mihaela KOKALJ Študentka izrednega študija Številka indeksa: 80019879 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: računovodstvo Mentor: prof. dr. Bojana KOROŠEC Somentor: prof. dr. Samo BOBEK

Trebija, oktober 2004

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidatka Mihaela KOKALJ absolventka študijske smeri: RAČUNOVODSTVO študijski program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom prof. dr. Bojane KOROŠEC in uspešno zagovarjala dne 9. 11. 2004. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim – ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. Trebija, dne 10.11.2004 Podpis

2

PREDGOVOR Uspešno podjetje se prične pri uspešnem vodstvu in konča pri vseh zaposlenih v podjetju, saj vsi skupaj ustvarjajo pogoje za rast in razvoj podjetja, hkrati pa sebi zagotavljajo socialno varnost. Da bi bili vsi skupaj uspešni, morajo biti dobro informirani. Pomemben del informacij v podjetjih so računovodske informacije, ki so potrebne za odločanje. Za vodstvo in upravljanje niso pomembne le informacije iz računovodskih izkazov, zanj so pomembne predvsem informacije, ki jih posreduje poslovodno računovodstvo. Informacije morajo biti popolne, ustrezne, pomembne in pravočasne. Za ugotavljanje odgovornosti pri vodenju organizacije je pomembno veliko vedeti o stroških. Poslovodno računovodstvo je tisto, ki pomaga pri tem. V podjetjih je priporočljivo oblikovati mesta odgovornosti in iskati razlike med načrtovanim in uresničenim ter odstopanjem od tega. Na vsakem mestu odgovornosti je določena odgovorna oseba, ki odgovarja za nastale odmike. Živimo v obdobju poslovno informacijskih sistemov, ki so v veliko pomoč podjetjem, da z njimi hitreje in natančneje obvladujejo poslovne funkcije. Ker pa so taki sistemi še sorazmerno dragi, bi morali v vsakem podjetju poskrbeti za to, da bi bili dobro izkoriščeni, predvsem pa bi morali zaposlence poučiti, kako sistem uporabljati. Največja škoda v stroškovnem in ostalih smislih je narejena, če se sistema ne zna uporabljati ali se ga ne uporablja za tiste namene, za katere je bil nabavljen. V našem podjetju imamo probleme z obvladovanjem splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti. Ob uvedbi novega informacijskega sistema so svetovalci predlagali način spremljanja splošnih stroškov, njihovo planiranje in izračun odmikov po stroškovnih mestih odgovornosti, kakor je zapisano v samem programu, vendar smo v tem obdobju že večkrat spremenili koncept spremljanja stroškov, pa nikakor ne najdemo tistega, ki bi odgovarjal vsem. S tem delom želim izdelati predlog spremljanja splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti v okviru računovodstva, ki bo zagotavljal informacije odgovornim osebam in bodo uporabne takoj po nastanku dogodka. Želim, da bi spremenili način spremljanja splošnih stroškov in s tem imeli orodje, s katerim bomo lahko terjali odgovornost od tistih, ki morajo za stroške resnično odgovarjati. Glede na to, da so stroški v podjetjih vedno problem, je končno potrebno ljudem dati ne samo nalogo, da za stroške odgovarjajo in jih spremljajo, ampak tudi zadovoljstvo, da so udeleženi pri vodenju in odločanju, četudi na nižji ravni. S tem jih motiviramo, da so uspešnejši pri svojem delu, to pa je pozitivno zanje in za podjetje. Želim, da v podjetju tudi sama pripomorem k učinkovitejšemu spremljanju stroškov, ki bo hkrati hitrejše in upam, učinkovitejše. Zaposlencem moramo omogočiti, da so prisotni pri planiranju, ustvarjanju in nadziranju stroškov, to pa pomeni, da so udeleženi tudi pri vodenju in odločanju.

3

Za pomoč pri nastajanju diplomskega dela se zahvaljujem podjetju, da mi je omogočilo uporabiti podatke, svetovalki za Baan gospe Marti Frim za dobrodejne nasvete in obema mentorjema prof. dr. Bojani Korošec in prof. dr. Samu Bobeku.

4

KAZALO VSEBINE: 1 UVOD ___________________________________________________________________________________ 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ____________________________________________________ 5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ___________________________________________________________ 5

1.3 Cilji diplomske naloge so: _______________________________________________________________ 6

1.4 Predpostavke in omejitve raziskave _______________________________________________________ 6

1.5 Metode raziskovanja ___________________________________________________________________ 7

2 RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA NADZIRANJE PO MESTIH ODGOVORNOSTI ______________ 8

2.1 Prednosti in pomanjkljivosti mest odgovornosti _____________________________________________ 9

2.2 Vrste računovodskih informacij za nadziranje po mestih odgovornosti ________________________ 10 2.2.1 Računovodske informacije za potrebe nadziranja poslovanja stroškovnih mest odgovornosti________12 2.2.2 Računovodske informacije za potrebe nadziranja poslovanja prihodkovnih mest odgovornosti ______ 14 2.2.3 Računovodske informacije za potrebe nadziranje poslovanja dobičkovnih mest odgovornosti_______ 14 2.2.4 Računovodske informacije za potrebe nadziranja poslovanja naložbenih mest odgovornosti _______ 15

2.3 Značilnosti informacij za nadziranje po mestih odgovornosti _________________________________ 15

2.4 Problemi pridobivanja informacij za nadziranje na mestih odgovornosti _______________________ 17

2.5 Potrebe po dopolnjevanju informacij za nadziranje po mestih odgovornosti z ___________________ 19

drugimi informacijami ____________________________________________________________________ 19

2.6 Sklep poglavja ________________________________________________________________________ 21

3 SPREMLJANJE SPLOŠNIH STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH ODGOVORNOSTI V PODJETJU

KLADIVAR ŽIRI, d.d. _______________________________________________________________________ 23

3.1 Predstavitev podjetja __________________________________________________________________ 23

3.2 Informacijski sistem ___________________________________________________________________ 24

3.3 Predstavitev obstoječega načina spremljanja splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti 27 3.3.1 Predračunavanje stroškov ____________________________________________________________ 27 3.3.2 Zajemanje uresničenih stroškov _______________________________________________________ 30 3.3.3 Nadziranje stroškov _________________________________________________________________ 30

3.4 Sodba o spremenjenem spremljanju splošnih stroškov po stroškovnih mestih ___________________ 32

odgovornosti in predlogi za njegovo uresničitev _______________________________________________ 32 3.4.1 Predračunavanje stroškov ____________________________________________________________ 32 3.4.2 Zajemanje uresničenih stroškov _______________________________________________________ 34 3.4.3 Nadziranje stroškov _________________________________________________________________ 34

3.5 Sklep poglavja ________________________________________________________________________ 35

4 SKLEP __________________________________________________________________________________ 37

POVZETEK _______________________________________________________________________________ 39

ABSTRACT _______________________________________________________________________________ 39

5 VIRI IN LITERATURA ____________________________________________________________________ 40

5.1 Literatura ___________________________________________________________________________ 40

5.2 Viri _________________________________________________________________________________ 40

6 PREGLED KRATIC _________________________________________________________________________

7 PREGLED TABEL__________________________________________________________________________

8 PREGLED PRILOG ________________________________________________________________________

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Računovodske informacije so pomemben del informacij v podjetjih, saj jih poslovodstvo potrebuje za svoje odločanje. Poslovodstvo potrebuje več kot samo informacije iz letnih računovodskih izkazov, zato je zanj pomembno predvsem poslovodno računovodstvo. Informacije morajo biti popolne, ustrezne, pomembne in pravočasne. Poslovodstvo in ostali notranji uporabniki računovodskih informacij morajo sodelovati s tistimi, ki jih pripravljajo. Pri njihovi pripravi je namreč potrebno upoštevati, kdo jih potrebuje in za kakšne namene. Med najpomembnejše informacije poslovodstvu sodijo informacije o stroških, ki so lahko pripravljene za celotno podjetje, stroškovno mesto, poslovni učinek ali kak drugi stroškovni objekt. Stroški v podjetju vedno predstavljajo velik problem, saj se z njimi soočamo vsak dan, jih planiramo, povzročamo, nadzorujemo, zagovarjamo njihove prekoračitve in se borimo, da bi jih lahko obvladovali. Za ugotavljanje odgovornosti pri vodenju organizacije je pomembno ugotavljanje stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti in razlik med načrtovanimi in uresničenimi. Za stroške lahko odgovarjajo le ljudje, od katerih lahko terjamo odgovornost za njihov nastanek. Na stroškovnem mestu odgovornosti vodja odloča in je odgovoren za načrtovane stroške v okviru svojih pooblastil. V podjetju Kladivar Žiri, d.d. imamo probleme z obvladovanjem in nadzorom splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti. Prevladuje mnenje, da spremljamo splošne stroške po stroškovnih mestih odgovornosti in da je vsak vodja odgovoren za njihovo nastajanje. Vendar sama evidenca stroškov, ki so knjiženi na določeno stroškovno mesto, še ne pomeni tudi odgovornosti. Poleg odgovornih vodij mora tudi poslovodstvo imeti nadzor nad stroški, zato smo s sedanjim načinom spremljali stroške po stroškovnih mestih odgovornosti, ki ne odgovarja računovodskim standardom. Ob uvedbi informacijskega sistema Baan v podjetje Kladivar Žiri, d.d. so svetovalci predlagali način spremljanja splošnih stroškov, njihovo planiranje in izračun odstopanja po stroškovnih mestih odgovornosti, kakor je zapisano v samem programu. Z leti smo v podjetju želeli tak način spremeniti in ga prilagoditi ter napraviti bolj prijaznega zaposlenim – odgovornim vodjem za posredovanje in spremljanje. Kljub temu, da smo spremenili način spremljanja stroškov in posredovanja informacij, pa vendar ni zadovoljiv za vse ravni, ki te informacije potrebujejo niti ne za zunanje poročanje. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je bil izdelati predlog spremljanja splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti v okviru računovodstva, ki bo zagotavljal informacije odgovornim osebam in bodo uporabne takoj po nastanku dogodka. Po sedanjem načinu je

6

bila večina splošnih stroškov knjiženih kar na stroškovno mesto vodstva, tako da vodje stroškovnih mest niso niti imeli pregleda nad njimi, kaj šele odgovornosti zanje. Od izdelave predloga spremljanja stroškov na način, ki ga prikazujem v diplomski nalogi, si obetam, da bodo splošni stroški dejansko knjiženi na mesta nastanka – torej na stroškovna mesta odgovornosti in bomo s tem v podjetju imeli orodje, s katerim bomo lahko terjali odgovornost od odgovornih vodij na najnižjih nivojih za njihovo povzročanje in odmike. Na drugi strani pa sem izdelala predlog zbiranja splošnih stroškov za nadziranje, ki bo na voljo višjim vodjem in poslovodstvu. Glede na to, da so stroški v podjetjih vedno problem, s to diplomsko nalogo želim pripomoči k temu, da se bo v podjetju vedelo, kdo jih načrtuje, kdo zanje odgovarja in kakšni so odmiki. Želim, da bodo informacije o tem hitre, kakovostne in zanesljive. 1.3 Cilji diplomske naloge so:

- predstaviti obstoječ način spremljanja splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti v podjetju Kladivar Žiri, d.d.

- s pomočjo informacijskega sistema Baan izdelati predlog spremljanja splošnih stroškov tako, da bodo dobili informacije o njih neposredni vodje, ki so odgovorni za načrtovanje in nastanek stroškov

- s pomočjo informacijskega sistema Baan izdelati predlog zbiranja splošnih stroškov za potrebe višjih vodij in poslovodstva

- za predhodno poslovno leto pripraviti informacije o nastalih splošnih stroških po stroškovnih mestih odgovornosti po spremenjenem načinu

- za predhodno poslovno leto pripraviti informacije za nadzor splošnih stroškov za višje vodje in poslovodstvo po spremenjenem načinu

- po zaključku izdelave diplomske naloge vnesti spremenjen način spremljanja stroškov v prakso

Z diplomsko nalogo bom lahko dokazala, da je v našem podjetju mogoče izboljšati obstoječi način spremljanja stroškov tako, da bo bolje odražal odgovornost zanje. 1.4 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke:

- računovodstvo je osrednji del informacijskega sistema v vsakem podjetju - računovodstvo odgovornosti posreduje informacije o načrtovanim in uresničenim

ter odmike med njimi - informacije so uporabne le, če so zanesljive, pravočasne, lahko dostopne in

pomembne - poleg računovodskih informacij so za nadziranje potrebne tudi dopolnilne

informacije - v podjetju Kladivar Žiri, d.d. je potrebno spremeniti način spremljanja splošnih

stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti

7

Spremljanje splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti v podjetju sem prikazala za leto 2003 za enoto trženja na način kot je bil določen s strani poslovodstva in je tekel v praksi. Iste podatke sem obdelala tudi na način, ki ga predlagam v diplomski nalogi in naj bi bil bolj prijazen do uporabnikov, predvsem pa naj bi z njim uporabniki informacije dobili hitreje. Menim, da ni smiselno, da bi podatke obdelovala za več let, saj bo že na enem primeru viden rezultat sprememb v sistemu zajemanja stroškov. Literature in virov za raziskavo je dovolj, lahko so dostopni in številčni. S samim problemom spremljanja stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti in poročanjem o njih se dnevno ukvarjam, zato sem ob soglasju direktorja želene podatke lahko uporabila in posredovala za raziskavo. 1.5 Metode raziskovanja Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila poslovno raziskavo, ki je statična, saj ugotavlja odvisnost med ekonomskimi pojavi (načrtovano - uresničeno) v obdobju enega leta. V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivni pristop in sicer komparativno metodo.

8

2 RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA NADZIRANJE PO MESTIH ODGOVORNOSTI V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se porodili dvomi o uporabnosti in koristnosti računovodskih informacij. Avtorji so bili enotnega mnenja, da klasične računovodske informacije ne zadoščajo več potrebam odločanja v sodobnem proizvajanju (z računalniškim oblikovanjem proizvodov, računalniškim vodenjem proizvodnje, prilagodljivimi sistemi proizvajanja, robotizacijo proizvodnje pa tudi proizvajalnim načinom «ob pravem času«) in v spremenjenih zunanjih okoliščinah poslovanja (ob svetovni povezanosti poslovanja, skrajševanju življenjskih ciklov proizvodov in drugem) (Hočevar 2003a, 14). Računovodsko informiranje je predstavljanje računovodskih podatkov in računovodskih informacij uporabnikom. Računovodsko informiranje je del celotnega informiranja, potrebnega pri delovanju podjetja. Računovodsko informiranje je sestavina finančnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke, pomembne za prikazovanje celotnega podjetja ali njegovih razmerij z drugimi, sestavina stroškovnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja, in sestavina poslovodnega računovodstva, kadar obravnava enkratne računovodske informacije za enkratne potrebe poslovodstva (SRS 2002, 219). Informacije, ki jih zagotavlja računovodski sistem podjetja, so bistvena sestavina informacij za odločanje o načrtih in presojanje uspešnosti poslovanja (Hočevar 2003a, 18). Naloga poslovodij je zagotavljati uspešno in učinkovito poslovanje. Zato vplivajo na delovanje ljudi, ki so odgovorni za neko dejavnost. Računovodstvo za notranje uporabnike je v bistvu podjetniško računovodstvo, ki zadovoljuje potrebe notranjih uporabnikov informacij v posameznem podjetju. Usmerjeno je torej v notranjost podjetja in ga ne zanimajo poslovna razmerja s poslovnimi partnerji, državo in drugimi. Ukvarja se s spremljanjem notranjih procesov in stanj v okviru knjigovodstva in računovodskega predračunavanja ter z računovodskim proučevanjem v okviru računovodskega nadziranja in analiziranja (Koletnik 1996, 33). Poslovodno računovodstvo ni posebna vrsta računovodstva, za katero bi bilo značilno specifično področje spremljanja in proučevanja pojavov. Z izrazom poslovodno računovodstvo se označuje tisti del celotnega računovodstva, ki pripravlja računovodske informacije, potrebne pri odločanju v sklopu posameznega podjetja. Tako bi lahko označevali del finančnega računovodstva in tudi del stroškovnega računovodstva, nikakor pa ne njune celote (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 17). Direktorji oziroma vodje za upravljalne aktivnosti potrebujejo informacije. Informacije do njih prihajajo iz različnih virov, vključujoč ekonomiste, finančne izvedence, prodajno in proizvodno osebje in seveda poslovodno računovodstvo podjetja. Štiri glavne aktivnosti upravljalnega računovodstva so značilne in sicer (Hilton 1994, 17): - oskrbovanje direktorjev oziroma vodij z informacijami za odločitve o proizvajanju in

planiranju, - pomoč direktorjem pri upravljanju in controllingu poslovanja, - motiviranje direktorjev in ostalih zaposlencev za doseganje ciljev podjetja in

9

- merjenje učinkov nižjih enot, direktorjev in ostalih zaposlencev znotraj podjetja. Za potrebe poslovodij računovodstvo največkrat pripravlja tri vrste formalnih poročil (Hočevar 1995, 215): - informacijska poročila, ki poslovodstvo sproti obveščajo o poslovanju. Največkrat ta

poročila ne vsebujejo informacij o posebnem delovanju poslovodij. Lahko jih pripravi računovodstvo podjetja, dodatni vir pa so lahko tudi zunanje informacije,

- poročila o ekonomski uspešnosti poslovanja, ki so osredotočena na analiziranje uspešnosti poslovanja mest odgovornosti kot ekonomske celote. Sestavljajo se na podlagi tradicionalnih računovodskih informacij in

- poročila o osebni uspešnosti poslovanja oziroma nadzorna poročila, ki kažejo uspešnost delovanja poslovodij v primerjavi z nekim standardom. Nadzorna poročila se pripravljajo na podlagi informacij računovodstva odgovornosti.

2.1 Prednosti in pomanjkljivosti mest odgovornosti Računovodstvo odgovornosti temelji na spoznanju posameznih ravni odgovornosti v organizacijski sestavi podjetja. Te se imenujejo mesta odgovornosti. Mesto odgovornosti se lahko opredeli kot organizacijski del podjetja, ki ga vodi poslovodja, in ta je za poslovanje tega dela tudi odgovoren (Hočevar 1995, 48). Mesto odgovornosti je mesto v hierarhičnem organizacijskem ustroju; zaseda ga nosilec odgovornosti, ki odgovarja ne samo za stroške, nastale na tem mestu odgovornosti, temveč tudi za stroške, nastale na podrejenih mestih odgovornosti (SRS 2002, 123). Ne glede na obseg odgovornosti, ki je prenesena na posamezno mesto, je mesto odgovornosti del podjetja, ki (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 172):

- ima enega odgovornega poslovodjo, - opravlja eno ali več konkretnih nalog s številčno opredeljenimi cilji in - ima potrebna sredstva, v okviru katerih je razmeroma samostojno.

Vsaka stvar ima svoje dobre in slabe strani, zato je to značilno tudi za mesta odgovornosti. Kot bistvene prednosti prenašanja odgovornosti na nižje enote so navedene tele (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 173):

- organizacije so razdeljene na manjše enote, in to olajša nadzor, - odločitve se sprejemajo na ravni, na kateri so poslovodje najbolje seznanjeni s tem,

kako reševati probleme, in s tem, kako so ti nastali, - odločitve se sprejemajo hitreje, saj se lahko nižji odgovorni poslovodje odzivajo na

probleme hitreje, podjetje je bolj prožno, to pa omogoča hitrejši odziv na potrebe kupcev,

- z imenovanjem nižjih odgovornih poslovodij za posamezne enote se prepreči obremenitev ravnateljstva podjetja s preveč informacijami o vsakdanjih vprašanjih poslovanja, saj se tiste, ki so pomembne za odločanje na nižji ravni, uporabijo že tam,

- nižji odgovorni poslovodje imajo moč sprejemati odločitve, zato sta prizadevnost in zadovoljstvo z delom večja, saj dejansko sodelujejo pri poslovanju podjetja,

10

- nižji odgovorni poslovodje si lahko pridobijo spretnost poslovodenja in tako postanejo možni kandidati za ravnateljstvo podjetja,

- nižji odgovorni poslovodje so močno motivirani, da delujejo tako, kot je za podjetje najustrezneje; s tem, ko si prizadevajo za največje doseganje svojih koristi, dosegajo tudi cilje podjetja,

- takšno podjetje ustvarja in širi podjetniško ozadje, - strateški položaj podjetja s samostojnimi enotami je močnejši, različnost

proizvodov in storitev zmanjšuje poslovno tveganje, - razvija se tekmovalni duh, in to vodi k prenovam in boljšemu usmerjanju podjetij, - ravnateljstvo podjetja se lahko zaradi razbremenitve od vsakdanjih odgovornosti za

usmerjanje podjetja osredotoči na strateško načrtovanje in sprejemanje dolgoročnih poslovnih odločitev,

- oživi se izmenjavanje informacij na nižji ravni, saj se ne prenašajo po osrednjem informacijskem sestavu na ravni podjetja kot celote in

- zmanjšajo se splošni stroški, predvsem tisti, ki zadevajo osrednje skupne službe, saj v njih ne potrebujejo več toliko strokovnih kadrov.

Decentralizacija v podjetju, torej uvajanje mest odgovornosti, prinaša to prednost, da nižji vodje ob nastanku problemov odreagirajo hitreje, kot če bi čakali na odločitev glavnih vodij. S tem jim dajo tudi pooblastila, da o nečem odločajo (Kaplan, Atkinson 1998, 291). Med neugodne posledice in omejitve, ki jih mora ravnateljstvo podjetja upoštevati, ko se odloča za oblikovanje mest odgovornosti pa spadajo (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 174):

- usklajevanje med posameznimi deli podjetja je težje; deli podjetja, ki so oblikovani kot mesta odgovornosti, imajo namreč različne proizvode in storitve ter različne proizvajalne procese; to lahko zmanjša potrebo po sodelovanju z drugimi enotami v podjetju,

- posamezni deli med seboj tekmujejo za sredstva, ki jih ima podjetje v omejenem obsegu, in to lahko zahteva obsežno usklajevanje,

- če ni ustreznega spodbujevalnega sestava, lahko poslovodje nižjih enot delujejo v prid svojim interesom, ne pa splošnim interesom podjetja,

- večja samostojnost delov podjetja utegne povečati potrebo po dodatnih strokovnih zaposlenih, to pa poveča stroške,

- različnost posameznih delov podjetja lahko vodi do neskladnega sestava in zato do slabega izmenjavanja informacij med posameznimi deli, lahko povzroči celo težave v obnašanju, te pa slabo vplivajo na podjetje,

- če je podjetje povezano navpično, lahko prevelika razsredinjenost (decentralizacija) otežuje nadzor kakovosti in

- notranja konkurenca med deli podjetja lahko postane nezdrava, zlasti če se poslovodje nanjo osredotočijo in pri tem pozabijo na konkurenco zunaj podjetja.

2.2 Vrste računovodskih informacij za nadziranje po mestih odgovornosti Opravljenih je bilo veliko število raziskav na temo problematike informacij. Analize so pokazale na naslednje skupne prvine različnih definicij informacij (Kavčič 2002, 3):

11

- informacija je nekaj, kar posameznik, skupina ali organizacija sprejema iz okolja (poleg materije, energije, itd.),

- informacija je nekaj, kar posameznik, skupina ali organizacija oddaja v okolje, - informacija pomaga posamezniku, skupini ali organizaciji, da se prilagaja okolju, - informacija je vse, kar zmanjšuje negotovost pri odločanju ter, - informacija je namensko sporočilo nekomu.

Informacija je moderna beseda. Pogosto govorimo o tem, da živimo v obdobju informacij in da je bodoči razvoj definiran kot »informacijska avtocesta«. Informacija, ki ima vrednost v računovodskem smislu, vpliva na odločitev uporabnika take informacije, čeprav odločitve ob isti informaciji nihajo od uporabnika do uporabnika (Arnold, Turley 1996, 21-24). Računovodski sistem je namenjen izdelovanju informacij o gospodarskem bistvu za uporabnike, ki jih potrebujejo, pa tudi za tiste, ki so upravičeni, da jih prejmejo (Dodge 1994, 3). Računovodske informacije, ki so potrebne pri posameznih vrstah poslovnih odločitev, se razlikujejo predvsem po (Korošec 2000, 10):

- merodajnih sodilih in obsegu za odločitev merodajnih, to je odločujočih podatkov za oblikovanje računovodske informacije,

- časovni razsežnosti potrebnih podatkov za oblikovanje računovodskih informacij in - potrebni podrobnosti, natančnosti in zanesljivosti teh podatkov.

Za oblikovanje računovodskih informacij so pomembna vsa tista sodila, ki upoštevajo spremembe računovodsko merjenih gospodarskih kategorij, ki bi jih povzročila proučevana odločitev. Pravilno razpoznavanje merodajnih gospodarskih kategorij za posamezno odločitveno možnost predstavlja prvi pogoj za oblikovanje kakovostnih računovodskih informacij. Če katero od njih prezremo, ali upoštevamo tudi kakšno gospodarsko kategorijo, ki se pod vplivom opazovane odločitvene možnosti ne spremeni, so še tako natančni nadaljnji izračuni brez vrednosti, na njihovi podlagi sprejeta poslovna odločitev pa je lahko povsem zgrešena (Korošec 2000, 10). Pri oblikovanju računovodskih informacij moramo biti pozorni tudi na časovno razsežnost merodajnih podatkov o računovodsko merjenih gospodarskih kategorijah. Računovodska informacija se mora praviloma nanašati na obdobje, v katerem lahko pričakujemo posledice te poslovne odločitve (Korošec 2000, 11). Informacijo o stroških nam daje stroškovno računovodstvo. Ker zahteva sprejemanje poslovnih odločitev podrobno poznavanje stroškov, moramo seveda primerno organizirati že samo stroškovno računovodstvo. Ne zadošča zgolj organiziranost, ki zagotavlja dobro poznavanje stroškov, potrebno je, da omogoča tudi pravočasno poznavanje stroškov. Zahtevi, ki ju postavlja poslovodno odločanje pred stroškovno računovodstvo, sta torej dve: ustreznost informacij in njihova pravočasnost (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 73).

12

Za preskrbo informacij o stroških nastalih na stroškovnem mestu odgovornosti in njihovih odmikih je zadolženo poslovodno računovodstvo, ki posreduje podatke odgovornim poslovodjem na takih mestih odgovornosti. Glede na oblikovanje vrst mest odgovornosti se oblikujejo tudi računovodske informacije za potrebe nadziranja poslovanja po mestih odgovornosti. V naši literaturi najdemo naslednje vrste mest odgovornosti (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 176):

- stroškovna (odhodkovna) mesta odgovornosti, - prihodkovna mesta odgovornosti, - dobičkovna mesta odgovornosti in - naložbena mesta odgovornosti.

V tuji literaturi zasledimo za mesta odgovornosti naziv decentralizirane enote ali centri (Kaplan, Atkinson 1998, 294):

- standardni stroškovni centri, - dohodkovni centri, - centri z neomejeno porabo, - dobičkovni centri in - investicijski centri

2.2.1 Računovodske informacije za potrebe nadziranja poslovanja stroškovnih mest odgovornosti Sistemi stroškov, ki prevladujejo v današnjih podjetjih, so se večinoma ohranili še iz obdobja, ko sta bila neposredno delo in material odločilna proizvodna dejavnika. Tehnologija je bila stabilna, splošni stroški so bili predvsem posledica aktivnosti, namenjenih nemotenemu izvajanju neposrednega proizvodnega procesa, proizvodnih programi podjetij pa so bili omejeni na manjše število različnih proizvodov. Vrednotenje poslovnih učinkov temelji torej na neposrednih spremenljivih stroških, posredni stroški pa se razporejajo na posamezne stroškovne nosilce na podlagi ključev (Tekavčič 1997, 67). Z uvajanjem novih proizvodnih načel prihaja do velikih sprememb v strukturi stroškov (Tekavčič 1997, 67):

- v strukturi stroškov se precej zmanjša delež neposrednih stroškov dela, povečujejo pa se splošni proizvajalni stroški; klasičnega neposrednega dela v razmerah zelo avtomatizirane proizvodnje tako rekoč ni, zamenjuje pa ga povečano število zaposlenih v proizvodni režiji, kot so na primer programerji, tehnologi, kontrolorji, vzdrževalci in podobno in

- neprimerno se povečujejo stalni stroški v primerjavi s spremenljivimi stroški, tako da je treba vse več stroškov razporejati na posamezne stroškovne nosilce na podlagi ključev.

Stroškovno mesto je opredeljeno kot funkcijsko, prostorsko in stvarno zaokrožen del podjetja, na katerem se pri poslovanju pojavljajo stroški, ki jih je mogoče razporejati na druga stroškovna mesta ali izdelke (Hočevar 2001, 13).

13

Stroškovno mesto je mogoče enačiti s poslovnim sistemom. Če so namreč računovodski podatki o stroških po stroškovnih vrstah spoznani le za poslovni sistem kot celoto in zadoščajo potrebam uporabnikov, potem lahko pojem stroškovno mesto izenačimo s pojmom poslovni sistem (Hočevar 1995, 51). Mesto odgovornosti za stroške je tisto mesto odgovornosti, katerega vložki se merijo v denarnih enotah, izložki pa v nedenarnih enotah (Hočevar 1995, 50). Ugotavljanje stroškov po stroškovnih mestih ima dvojni namen (Hočevar 1995, 52):

- omogočiti pravilnejšo razdelitev splošnih stroškov na stroškovne nosilce in - omogočiti pregled gibanja stroškov na tistih mestih, za katera je nekdo odgovoren

Za poslovodski uravnalni sistem je zanimiv predvsem drugi namen ugotavljanja stroškov po stroškovnih mestih oziroma ugotavljanje in pojasnjevanje razlik med uresničenimi in načrtovanimi stroški po stroškovnih mestih. Znano je, da za znesek stroškov ne morejo odgovarjati izdelki, temveč le ljudje. Zato je mogoče postaviti vprašanje odgovornosti za stroške le, če jih poznamo po stroškovnih mestih, na katerih je zanje nekdo odgovoren. Za stroške, ki so zajeti po stroškovnih mestih, se pojavlja odgovornost samo enkrat. Ker je lahko nekdo odgovoren samo za nekaj, na kar lahko vpliva, se je v strokovni literaturi uveljavil izraz »zmožnost nadziranja oziroma obvladovanja«, ki pomeni stopnjo vplivanja poslovodje na stroške, prihodke in podobne kategorije (Hočevar 1995, 52). Glede na to, ali lahko poslovodja nekega mesta odgovornosti bistveno vpliva na stroške tega mesta, se ločijo obvladljivi stroški od neobvladljivih, glede na značilnosti dela in stroškov, ki se pojavljajo pri posameznem mestu odgovornosti, pa stroškovna mesta odgovornosti razvrščamo na proizvajalna mesta odgovornosti za stroške, ki so v neposredni proizvodnji in na režijska mesta odgovornosti za stroške, ki so v strokovnih službah podjetja (Hočevar 1995, 53). Ameriška literatura deli stroškovna mesta v dve osnovni skupini (Kaplan, Atkinson 1989, 529 – 533; povzeto po Hočevarju 1995, 54):

- na standardna stroškovna mesta odgovornosti, za katera se določijo standardni stroški in

- na direkcijska ali razsodnostna stroškovna mesta odgovornosti, za katera se stroški ugotavljajo z mnenjem (razsodnostjo) in ne na podlagi standardov

Sistem standardnih stroškov se največ uporablja v proizvajalni industriji, kjer je tehnologija stabilna in proizvodnja homogena. Sistem standardnih stroškov pa je sprejemljiv tudi za podjetja, ki izdelujejo številne različne proizvode, proizvodnja pa je sestavljena iz vrste skupnih postopkov (Hočevar 1995, 57). Informacije, ki so pomembne za nadziranje poslovanja po stroškovnih mestih odgovornosti, so informacije o odmikih med standardnimi (načrtovanimi) in uresničenimi stroški. Na osnovi podatkov o odmikih morajo poslovodje izdelati analizo in sprejeti ukrepe za izboljšanje, če so le ti potrebni.

14

2.2.2 Računovodske informacije za potrebe nadziranja poslovanja prihodkovnih mest odgovornosti Prihodkovna mesta odgovornosti so organizirana za namene tržnih aktivnosti. Od proizvodnega oddelka pridobivajo končne izdelke, ki jih prodajajo ali razdeljujejo. Če ima prihodkovno mesto odgovornosti pooblastilo za odločanje o prodajnih cenah, potem je odgovorno za celoten prihodek. V kolikor se cenovna politika oblikuje zunaj mesta odgovornosti, torej na ravni podjetja, je poslovodja odgovoren le za količino prodanih izdelkov in sestavo prodaje (Kaplan, Atkinson 1998, 295). Informacije, ki so pomembne za nadziranje poslovanja prihodkovnih mest, so informacije o prodajnih odmikih in sicer je to lahko odmik od prodajne cene ali odmik od prodane količine. Celoten prodajni odmik je torej opredeljen kot razlika med uresničenim prispevkom za kritje in načrtovanim prispevkom za kritje. Na osnovi teh odmikov morajo poslovodje analizirati poslovanje svojega mesta (Hočevar 1995, 110).

2.2.3 Računovodske informacije za potrebe nadziranje poslovanja dobičkovnih mest odgovornosti Stroškovna mesta odgovornosti, prihodkovna mesta odgovornosti in mesta – centri z neomejeno porabo imajo pri odločanju določene omejitve. Poslovodje stroškovnih mest odgovornosti nadzirajo vložke, medtem ko izložke nadzirajo druge enote. To velja tudi za prihodkovna mesta odgovornosti, ki samo prodajajo in razdeljujejo izdelke, nimajo pa vpliva na proizvodnjo (Kaplan, Atkinson 1998, 297). Pomembna pooblastila dobijo poslovodje takrat, ko imajo možnost nadzirati oboje: proizvodnjo in prodajo. V tem primeru imajo možnost odločati o tem, kateri izdelki se bodo izdelovali, kako se bodo izdelovali, o stopnji njihove kakovosti, o ceni ter prodajnih pogojih (Kaplan, Atkinson 1998, 297). Dobičkovno mesto odgovornosti je mesto, za katero se periodično ugotavlja dobiček. Dobičkovno mesto odgovornosti je enota v podjetju, v kateri imajo poslovodje pooblastila za odločanje o stroških (odhodkih) in prihodkih poslovanja. Dobičkovna mesta odgovornosti namreč prodajo večji del proizvodnje zunanjim kupcem in prosto izbirajo dobavitelje materiala, blaga in storitev (Hočevar 1995, 118). Informacije, ki so pomembne za nadziranje poslovanja dobičkovnih mest odgovornosti so informacije o ustvarjenem dobičku. Poudariti je potrebno, da obstajata dva načina merjenja dobička dobičkovnega mesta in sicer (Hočevar 1995, 125):

- merjenje učinkovitosti poslovanja poslovodje in - merjenje ekonomske uspešnosti in učinkovitosti poslovanja dobičkovnega mesta

odgovornosti Merjenje dobička je pomembno (Hočevar 1995, 125):

- za motiviranje poslovodij dobičkovnih mest odgovornosti, da bi si prizadevali za povečanje dobička podjetja,

15

- kot pomoč poslovodjem dobičkovnih mest odgovornosti pri izboljšanju poslovanja oddelkov,

- kot pomoč višjim poslovodjem pri ugotavljanju koristnosti poslovanja dobičkovnih mest odgovornosti in

- kot pomoč višjim poslovodjem pri ocenjevanju uspešnosti poslovanja posameznih poslovodij na dobičkovnih mestih odgovornosti

Dobiček oziroma poslovni izid na dobičkovnih mestih odgovornosti se lahko meri na pet različnih načinov in sicer kot:

- prispevek za kritje, - neposredni dobiček dobičkovnega mesta, - obvladljivi dobiček dobičkovnega mesta, - dobiček pred obdavčitvijo in - čisti dobiček

2.2.4 Računovodske informacije za potrebe nadziranja poslovanja naložbenih mest odgovornosti Kadar imajo poslovodje poleg pooblastil za odločanje o stroških in prihodkih možnost vplivati tudi na kapital in premoženjsko stanje, govorimo o naložbenih mestih odgovornosti (Kaplan, Atkinson 1998, 297). Sodba vodstva o ugodnosti poslovanja dobičkovnega mesta odgovornosti temelji na prispevku dobičkovnega mesta h kosmatemu dobičku podjetja. Ker pa je dobiček cena za kapital in cena za tveganje naložbe, je dobičkovno mesto odgovornosti praviloma tudi mesto odločanja o uporabi vloženega kapitala v tako mesto odgovornosti. To pomeni, da se dobičkovno mesto odgovornosti razširi v naložbeno mesto odgovornosti v trenutku, ko presojanje ugodnosti njegovega poslovanja razširimo na koeficient donosnosti vloženega kapitala (Hočevar 1995, 157). Informacije, ki so pomembne za nadziranje poslovanja naložbenih mest odgovornosti so informacije o (Hočevar 1995, 159 – 166):

- kazalniku naložbe (ROI), ki je opredeljen kot razmerje med dobičkom in naložbami,

- preostanku dobička (RI), ki je znesek v denarni obliki in je opredeljen kot razlika med dobičkom pred obdavčitvijo in obračunanimi stroški sredstev (kapitala) in

- sredstvih, ki jih zaposluje naložba v naložbeno mesto odgovornosti in se lahko opredeljuje kot trajni kapital oziroma kot vsota dolgoročnih obveznosti in delničarskega kapitala, matematično pa je to razlika med celotnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi oziroma vsoti stalnih sredstev in čistih gibljivih sredstev

2.3 Značilnosti informacij za nadziranje po mestih odgovornosti Na mestih odgovornosti so nižji poslovodje specializirani za obvladovanje določenih nalog. Usmerjeni so v zbiranje informacij, ki so za te naloge pomembne. Na takih mestih

16

se redko dogodi, da bi postavljali pravila ljudem, saj imajo le-ti pravico odločanja in po lastni odločitvi lahko delajo tisto, kar je najboljše za doseganje ciljev celotnega podjetja (Kaplan, Atkinson 1998, 298). Za nadziranje poslovanja po stroškovnih mestih odgovornosti so pomembne informacije o standardnih stroških, ki se v glavnem uporabljajo za predračunavanje stroškov na standardnih stroškovnih mestih odgovornosti, primerjanje teh stroškov z uresničenimi pa pomeni izračunavanje odmikov. Izračunanim odmikom mora nujno slediti analiza, saj le ta omogoča poslovodjem odkrivanje vzrokov za njihov nastanek in na osnovi tega ustrezno ukrepanje za odpravo neskladnosti (Hočevar 1995, 115). Značilnosti sistema standardnih stroškov segajo v tradicionalne proizvajalne okoliščine, ki pa so se z uvajanjem sodobnih tehnologij in postopkov zelo spremenile. Večina stroškov podjetja je postala stalna. Iz takih sprememb nastajajo tudi omejitve pri sistemu standardnih stroškov (Hočevar 1995, 116). Z oblikovanjem stroškovnega mesta odgovornosti še ni zagotovljeno njegovo uspešno in učinkovito delovanje ter s tem uspešno in učinkovito delovanje podjetja kot celote. Da to lahko dosežemo, moramo postaviti ustrezne nadzorne mehanizme. Pri tem so zelo pomembna sodila, s katerimi lahko ugotavljamo, ali je bilo poslovanje mest skladno s pričakovanji ali ne (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 186). Značilnost informacij za stroškovna mesta odgovornosti je ugotavljanje odmikov pri neposrednih stroških dela zaradi sprememb urne postavke neposrednega dela ali spremembe učinkovitosti dela, in materiala zaradi sprememb cen materiala ali zaradi spremembe porabe materiala. Temu sledi še ugotavljanje odmikov pri splošnih stroških in sicer pri spremenljivih in stalnih (Hočevar 1995, 67 – 116). Značilnosti informacij za nadziranje poslovanja prihodkovnih mest odgovornosti so informacije o odmikih, ki so sestavljeni iz odmikov prodajne cene in odmikov obsega prodaje. Predvsem so na udaru odmiki pri prodaji, saj poslovodje kar pričakujejo, da bo zvišanje prodajne cene povzročilo zmanjšanje obsega prodaje in obratno. Ob tem se poslovodje zavedajo, da so odmiki od prodaje veliko bolj pod vplivom dejavnikov, na katere sami nimajo vpliva – spremembo cene je lahko povzročila sprememba cene pri konkurentih ipd (Hočevar 1995, 110 –112). Značilnosti informacij pri nadziranju poslovanja dobičkovnih mest odgovornosti temeljijo na tem, da razlikujemo (Hočevar 1995, 156):

- merjenje uspešnosti poslovanja dobičkovnih mest odgovornosti od merjenja uspešnosti poslovodij teh mest; upoštevati je treba okoliščine, v katerih je enota poslovala, pri ocenjevanju poslovodij pa je nujno potrebno pridobiti tudi neračunovodske informacije in

- za izražanje dobičkov poslovnih enot so različna merila, najbrž pa je najprimernejše tisto, ki upošteva obvladljive prihodke in obvladljive odhodke pri ugotavljanju razlik med predračunskim in doseženim dobičkom

Informacija za nadziranje poslovanja naložbenega mesta odgovornosti je kazalnik o donosnosti sredstev, ki pa ima kar nekaj slabosti. Da bi dosegli čimvečjo donosnost se

17

poslovodje ne odločajo za naložbe, ki imajo manjši kazalnik donosnosti od povprečnega v oddelku, čeprav donosnost presega stroške kapitala oddelka in bi bila naložba ugodna za poslovanje podjetja. Tudi preostanek dobička je merilo, ki ne odpravlja vseh slabosti kazalnika donosnosti sredstev. Spodbuja vlaganje, če je stopnja donosnosti višja od zahtevane, vendar pa pri merjenju investicijske osnove še vedno ostaja težava zaradi računovodskega obravnavanja opredmetenih in neopredmetenih stalnih sredstev (Hočevar 1995, 183). 2.4 Problemi pridobivanja informacij za nadziranje na mestih odgovornosti Za nadziranje po mestih odgovornosti je potrebno razviti nove vrste informacij. Manjša podjetja si take informacije lahko pridobijo že s tem, da poiščejo razliko med nakupnimi in prodajnimi transakcijami, medtem ko morajo v decentraliziranih podjetjih pridobiti ustrezne podatke in določiti mere učinkovitosti, da jih lahko primerjajo. To lahko dosežejo s tem, da spremljajo mnoge transakcije znotraj podjetja (Kaplan, Atkinson 1998, 300). Problem pridobivanja informacij je v tem, da so že na samem začetku postavljene napačne mere učinkovitosti. Če je določena samo ena mera, postane le ta bolj pomembna kot gospodarski učinki, ki jih poskušajo prikazati. Problem je lahko tudi v tem, da postavljene mere učinkovitosti raje temeljijo na notranjih uspehih kot na zunanjih priložnostih (Kaplan, Atkinson 1998, 300). V podjetjih je ena glavnih ovir na poti k oblikovanju informacij za odločanje nepoznavanje problemov poslovodskega odločanja na eni strani in orodij (vsebine informacij) za reševanje teh problemov na drugi strani. Z oblikovanjem poslovodskih informacij v podjetjih se namreč ukvarjajo različni ljudje z različnim znanjem (informacijski tehnologi, programerji, računovodje, analitiki, kontrolerji, načrtovalci in drugi). Vsi ti ljudje uporabljajo enake ali podobne izraze (na primer lastna cena, prispevek za kritje, stroškovno mesto, stroškovni nosilec, profitna enota). Pri tem pa se pojavita dve pomembni vprašanji (Hočevar 2001, 11):

- ali poslovodje in oblikovalci informacij v podjetju pojme enako opredeljujejo oziroma razumejo in

- ali se poslovodje in oblikovalci informacij zavedajo, katere informacije so potrebne za rešitev posameznih poslovodskih problemov.

Nekdo je lahko odgovoren samo za tisto, na kar lahko vpliva, zato se je v strokovni literaturi uveljavil izraz zmožnost nadziranja oziroma obvladovanja, ki pomeni stopnjo vplivanja poslovodje na stroške, prihodke in podobne kategorije. Glede na to, ali lahko poslovodja nekega mesta odgovornosti pomembno vpliva na stroške tega mesta, se ločijo obvladljivi stroški od neobvladljivih. Za poslovodsko nadziranje je torej pomembno, da se na stroške ne gleda na podlagi njihovih lastnosti, temveč se upošteva mesto odgovornosti, saj so z vidika celotnega podjetja vsi stroški obvladljivi. Pomembno pa je tudi, da ima poslovodja zaradi tehnoloških, zakonskih, sindikalnih omejitev redko popoln nadzor nad neposrednimi stroški, za katere je odgovoren, in seveda tudi nad posrednimi stroški, ki se dodeljujejo mestu odgovornosti na podlagi ključev. Odgovornost vodje je lahko omejena samo na obvladljive stroške, zato mora podjetje skrbeti, da ima čimveč obvladljivih stroškov (Hočevar 2001, 21).

18

V praksi se premalo natančno razlikujeta pojma stroškovno mesto in stroškovno mesto odgovornosti, zato to lahko pripelje do nerazumevanja ali k napačni uporabi informacij pri poslovanju teh dveh enot. Bistvo stroškovnega mesta odgovornosti je namreč v tem, da za stroške odgovarja človek in ne nek proizvod ali storitev in sicer le za tiste stroške, na katere lahko vpliva (Hočevar 2001, 27) . Na prihodkovnem mestu odgovornosti je za dobro informacijo potrebno imeti podatke o tem ali tako prodajno mesto prodaja eno vrsto proizvoda ali več različnih vrst proizvodov. Pri prodaji ene vrste proizvoda je možno izračunati odmik na osnovi odmika od prodajne cene in odmika od prodanih količin. Če se za izračun uspešnosti prihodkovnega mesta odgovornosti, torej za izračun poslovnega izida, uporabljajo standardni proizvajalni stroški, je rezultat lahko izkrivljen, saj na standardne stroške poslovodja nima vpliva (Hočevar 1995, 110). Če podjetje prodaja različne vrste proizvodov z različnim dobičkom v ceni, je dobiček podjetja odvisen od sestave prodaje. Razliko v dobičku, ki jo povzroča uresničena sestava prodaje, ki se razlikuje od predračunske, ugotovimo z odmikom sestave prodaje. V tem primeru so lahko informacije zelo natančne in popolne (Hočevar 1995, 112). Prodajni odmiki niso najprimernejši za analiziranje uspešnosti poslovanja prihodkovnih mest in njihovih poslovodij. Strukturni in količinski odmiki so kakovostne informacije samo, če so razmerja med vložki oziroma proizvodi pričakovana in so tudi upoštevana v predračunavanju (Hočevar 1995, 113). Merjenje dobička posameznega dobičkovnega mesta odgovornosti mora biti čim ustreznejše. To pomeni, da mora izražati dejanski dobiček, ki ga je dobičkovno mesto ustvarilo. Merjenje dobička se zaplete, ko morajo dobičkovna mesta poslovati med seboj. Če poslovodstvo nekega dobičkovnega mesta odgovornosti odloča o (Hočevar 1995, 124):

- vrsti proizvodov in storitev, - načinu proizvodnje in vložkih ter - cenah, količinah in načinu prodaje,

potem ni težav pri merjenju dobička in poslovne uspešnosti enote. Medsebojni vplivi organizacijskih enot predstavljajo žarišče problemov pri določanju individualnih mer učinkovitosti. Če obstajajo odnosi med enotami, je potrebno upoštevati tudi mere drugih enot, ne samo lastnih. Če se blago ali storitve prenašajo iz ene enote v drugo, se pogosto pojavi vprašanje, po kakšni ceni je prva enota pripravljena priznati prihodek drugi enoti. Problem transfernih cen je najbolj sporna zadeva med decentraliziranimi enotami (Kaplan, Atkinson 1998, 301). Kljub temu, da so transferne cene med enotami rešene, se pojavijo še drugi problemi v zvezi z transakcijami med enotami. Tako je lahko problematična kakovost blaga ali storitev, problem so lahko tudi dobavni roki (Kaplan, Atkinson 1998, 301). Zaznavni problemi pri pridobivanju informacij za nadziranje poslovanja na naložbenih mestih odgovornosti so v zvezi z vplivom inflacije na donosnost sredstev in preostanek dobička, v zvezi z obrestnimi merami, po katerih so pripravljeni lastniki kapitala vlagati v podjetje, na donosnost sredstev in preostanek dobička vplivajo tudi izbrana amortizacijska

19

metoda, najeta delovna sredstva in neizkoriščena delovna sredstva (Hočevar 1995, 169 – 182). 2.5 Potrebe po dopolnjevanju informacij za nadziranje po mestih odgovornosti z drugimi informacijami Naloga poslovodij je zagotavljati uspešno in učinkovito poslovanje. Zato vplivajo na delovanje ljudi, ki so odgovorni za neko dejavnost. Poslovodstvo mora izbrati ustrezne ljudi in jih usposobiti za delo, jim svetovati in reševati probleme, zagotavljati zadovoljivo delovno okolje in disciplino, reševati nesporazume na mestu odgovornosti, pooblaščati podrejene za posamezna dejanja, komunicirati s poslovodji drugih mest odgovornosti in usklajevati delo. Da bi poslovodja lahko opravljal svojo nalogo oziroma uravnaval poslovanje, potrebuje ustrezne informacije. Veliko informacij, ki jih poslovodstvo uporablja, je neformalnih, saj jih pridobi na podlagi opazovanja in v neposrednih pogovorih, na sestankih in podobno (Hočevar 1995, 215). Neformalni viri informacij so lahko poznanstva, neformalni pogovori, opazovanje in podobno (Hočevar 2003b, 1). Za pravilno poslovanje poslovnega sistema kot celote je odločilnega pomena odločitveni proces, ki poteka na osnovi informacij, katere odločevalci dobijo iz informacijskega sistema. Pri opredeljevanju potrebnih informacij moramo izhajati iz potreb odločevalcev. V velikem številu podatkov in iz njih oblikovanih informacij se lahko tudi izgubimo (Lutar-Skerbinjek 2002, 423). Splošne ali neračunovodske informacije so informacije, ki nastanejo v neračunovodskem informacijskem sistemu za potrebe posameznih temeljnih funkcij in ne pojasnjujejo ekonomike poslovnega sistema. Takšne so na primer informacije o tehnologiji proizvodnje, pripravi proizvodnje, informacije o kvalifikaciji zaposlenih, o tehničnih lastnostih avtomobilov v voznem parku in podobne informacije (Lutar-Skerbinjek 2002, 426). Neračunovodske informacije oblikujemo predvsem v funkcijah temeljnega podsistema: v kadrovski funkciji, tehnični, nakupovalni, proizvodni, prodajni in finančni (Lutar-Skerbinjek 2002, 426). V vsaki izmed naštetih vrst informacij se najdejo tudi take, ki so pomembne za nadziranje po stroškovnih mestih odgovornosti. Tehnična funkcija zagotavlja informacije o osnovnih sredstvih. Tovrstne informacije so informacije o njihovih tehničnih lastnostih, zmogljivosti, življenjski dobi, tehničnem zastaranju, kakovosti proizvedenih učinkov, okvarah osnovnih sredstev, njihovem vzdrževanju, potrebnih rezervnih delih, gorivih in mazivih in podobno (Lutar-Skerbinjek 2002, 426). Za potrebe nadziranja po stroškovnih mestih odgovornosti so pomembne informacije o življenjski dobi osnovnih sredstev, njihovem tehničnem zastaranju, vzdrževanju in potrebnih rezervnih delih ter o okvarah. Vse te informacije so pomoč vodji vzdrževanja pri planiranju stroškov amortizacije, vzdrževanja, nabave rezervnih delov ter predvidenih popravil.

20

Funkcija nakupovanja zagotavlja informacije o dobaviteljih materialov, drobnega inventarja in storitev, o nabavnih pogojih, cenah, kakovosti materialov, o skladiščenju, zalogah, varnostnih zalogah in podobno (Lutar-Skerbinjek 2002, 426). Informacije, ki so v pomoč pri planiranju in nadzoru stroškov za nabavno enoto so informacije o tem, kateri dobavitelji imajo najnižje cene in kateri izmed njih sploh lahko ponudijo zahtevan drobni inventar in orodje, ki je v našem podjetju specifičen. Proizvodna funkcija nam zagotavlja informacije o tehnoloških postopkih proizvodnje, različnih možnih tehnologijah, potrebnih materialih, osnovnih sredstvih, delu zaposlencev, pogojih dela, kakovosti uporabljenih materialov in kakovosti proizvedenih učinkov, količini proizvedenih učinkov, možnosti zamenjave ene tehnologije z drugo in podobno (Lutar-Skerbinjek 2002, 426). Iz teh informacij si tehnično proizvodna enota lahko pomaga pri planiranju splošnih stroškov kot so: stroški dela, stroški kakovosti ter amortizacije osnovnih sredstev. Prodajna funkcija zagotavlja informacije o obstoječih in možnih kupcih, potrebah tržišča, o možnih bodočih trgih, o konkurentih, njihovih cenah in kakovosti učinkov, o reklami in ekonomski propagandi, ki jo lahko izvedemo, o skladiščenju učinkov in trgovskega blaga, od trenutka prejema na skladišče pa do prodaje in druge podobne informacije (Lutar-Skerbinjek 2002, 426). Informacije, ki so dobrodošle za pomoč pri planiranju splošnih stroškov v enoti trženja so informacije o možnih bodočih trgih, ker bodo morali namenjati sredstva za raziskave ter o reklami in propagandi, kjer lahko ugotavljajo, kateri dobavitelj nudi take storitve, kakšna je njihova cena in kakovost. Funkcija financiranja zagotavlja informacije o možnostih pridobivanja denarnih sredstev, o možnih dobaviteljih dodatnih denarnih sredstev, torej o posojilodajalcih in vlagateljih, njihovih pogojih financiranja, pa tudi o možnostih plasiranja kratkoročno in dolgoročno razpoložljivih denarnih sredstev, možnostih vlaganja, pogojih takšne vlaganja in koristi, ki jih bo le-to prineslo in podobno (Lutar-Skerbinjek 2002, 426). Poznani so štirje razlogi, zakaj so direktorji po eni strani bolj navdušeni nad neformalnimi informacijami kot formalnimi (Emmanuel, Otley, Merchant 1990, 100):

- sistem formalnih informacij je preveč omejen, kar je slabost informacij od zunaj; nagiba se celo k temu, da ignorira neštevilčne in neekonomske informacije,

- formalni sistem stremi za tem, da zmanjša preobremenitev z informacijami s tem, da podatke združuje,

- zelo pomembne formalne informacije prihajajo prepozno, da bi jih še lahko uporabili in

- nekatere formalne informacije so nezanesljive; za zelo pomembne informacije so pogosto uporabljeni drugi podatki in ne številke.

Vse te neračunovodske informacije je potrebno upoštevati pri predračunavanju po posameznih mestih odgovornosti, saj lahko bistveno vplivajo na same rezultate, tako da se čimbolj približajo realnosti. V zadnjem času se v podjetjih za povezovanje računovodskih z neračunovodskimi informacijami uporablja uravnotežen sistem kazalnikov.

21

Uravnotežen sistem kazalnikov dopolnjuje računovodske kazalnike in izpolnjuje vrzeli teh kazalnikov v neračunovodskimi kazalci. Zato je logično, da moramo uravnoteženi sistem kazalnikov postaviti na raven, kjer se pojavljajo dobički in izgube (Lutar-Skerbinjek 2002, 429). V podjetju Kladivar smo uvedli sistem uravnoteženih kazalnikov, ki se sestoji iz kazalnikov s finančnega vidika poslovanja, kazalnikov z vidika poslovanja s strankami, kazalnikov s področja notranjih procesov in kazalnikov s področja rasti in učenja. Zadnje tri naštete vrste kazalnikov so neračunovodske informacije in so primerne za merjenje dosežkov po stroškovnih mestih odgovornosti. Tako lahko pri kazalnikih z vidika poslovanja s strankami opazujemo delež top ten odjemalcev, delež obsega prodaje novih proizvodov, stroške zavrnitve proizvodov, pri kazalnikih s področja notranjih procesov celotne stroške kakovosti ter doseganje rokov dobav ter s področja rasti in učenja število ur izobraževanja, zasedenost delovnih mest z ustreznimi kadri in fluktuacijo zaposlenih, če jih naštejem samo nekaj. 2.6 Sklep poglavja Podjetja se ustanavljajo zato, da dolgoročno delujejo, torej proizvajajo, prodajajo, se razvijajo, zaposlujejo kadre in rastejo. Uspešna, predvsem manjša podjetja se danes združujejo, da so tako lahko bolj konkurenčna v svojem okolju, predvsem pa v tujini. Skrb za preživetje podjetja in vseh njegovih zaposlenih je vsakdanja skrb. Podjetja, ki želijo preživeti na zahtevnih domačih, predvsem pa tujih trgih, morajo izdelovati visoko kakovostne izdelke po nizki ceni, kar pomeni s čim nižjimi stroški. Informacije so potrebne in pomembne za prikazovanje stanja in delovanja celotnega podjetja ali posameznih delov. Računovodsko informiranje je del celotnega informiranja v podjetju in računovodstvo je tisto, ki oskrbuje z informacijami njihove zunanje in notranje uporabnike. Znotraj računovodstva je pomembno stroškovno računovodstvo, saj nam daje informacije o stroških, ki so pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev, predvsem kadar se govori o konkurenci na tržišču, ko je treba ugotoviti, kje v podjetju še obstajajo rezerve. V zadnjem času opažamo, da samo posredovanje informacij o stroških ni dovolj, saj so te informacije že zastarele, ko pridejo do uporabnikov, če pa jih uporabniki nimajo s čim primerjati, pa dostikrat tudi neuporabne. V sklopu računovodstva se pojavi poslovodno računovodstvo, ki omogoča poslovodstvu, da prejema informacije za potrebe odločanja v najkrajšem času za celotno podjetje ali posamezne dele. Glede na to, da poslovodstvo nima časa, da bi se ukvarjalo z vsemi problemi v podjetju, so se začela oblikovati mesta odgovornosti kot so stroškovna mesta odgovornosti, prihodkovna mesta odgovornosti, dobičkovna mesta odgovornosti in naložbena mesta odgovornosti.

22

Za nadzor nad stroški se po podjetjih oblikujejo stroškovna mesta odgovornosti, kjer se prenaša odgovornost za nastanek stroškov na nižje ravni, tako da je nižji vodja odgovoren za njihov nastanek in za njihove odmike od načrtovanih. Pomembno je, da so informacije o nastalih stroških ter njihovih odmikih pravočasne, pomembne in popolne, tako da so uporabne za hitre odločitve. Za take informacije je odgovorno poslovodno računovodstvo. Računovodske informacije, ki so potrebne za nadziranje poslovanja mest odgovornosti so različne glede na to, kakšno mesto odgovornosti nadziramo. Za vsako nadziranje poslovanja določenega mesta odgovornosti so tudi značilnosti informacij, ki veljajo samo zanje. Podjetja se v praksi pogosto odločajo za prenos pooblastil na nižje ravni v eni obliki, se čez nekaj let premislijo in poskusijo z drugo vrsto prenosa pooblastil in po nekaj poskusih najdejo tak način, ki jim ustreza in je tudi učinkovit. Pri oblikovanju informacij se v podjetjih pojavljajo tudi problemi, saj je zajemanje podatkov različno in se je marsikje težko odločiti, kako bi te podatke preoblikovali v informacije, da bi bile sprejemljive, uporabne, razumljive in pravočasne za uporabnike. Na ravni celotnega podjetja ali na mestih odgovornosti je nujno povezovanje računovodskih informacij z neračunovodskimi, kajti le tako so odločitve učinkovite in pravilne, saj je dostikrat pomembno, da z neposrednih pogovorov, opazovanj in poznanstev pridobimo informacije, ki so lahko ključnega pomena za odločitev.

23

3 SPREMLJANJE SPLOŠNIH STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH ODGOVORNOSTI V PODJETJU KLADIVAR ŽIRI, d.d. 3.1 Predstavitev podjetja Kladivar Žiri je delniška družba, katere osnovna dejavnost je razvoj, izdelava in trženje sestavin, naprav in storitev s področja fluidne tehnike. Ustanovljeno je bilo leta 1949 in je bilo do leta 1974 v lasti države. Takrat se je preoblikovalo v Organizacijo združenega dela, od končanega lastninjenja naprej, leta 1995, pa je delniška družba in po Zakonu o gospodarskih družbah spada med srednja podjetja. Po težavah ob menjavi političnega in ekonomskega sistema in države je Kladivar po letu 1991 povečal obseg prodaje in proizvodnje, ki je v stalni rasti. Slaba konkurenčnost na trgu Evropske unije zmanjšuje dobičkonosnost kapitala, saj je delež izvoza na ta tržišča približno 80 %. Podjetje največ izvaža v Nemčijo, sledi Francija in Skandinavske dežele. Po razpadu Jugoslavije je podjetje komaj preživelo, saj je 80 % svoje proizvodnje prodalo na te trge in posredno v Rusijo. Ob sesutju tega trga se je bilo nujno treba preusmeriti na zahodna tržišča, kamor je do tistega časa podjetje izvažalo le 5 % svoje proizvodnje. Količinska proizvodnja in prodaja sta se občutno znižali v prvih letih po razpadu, prihodki od prodaje pa so se znižali še bolj, saj je bil uspeh v osvojitvi trga zagotovljen le z nizkimi cenami in visoko kvaliteto. Na domačem trgu podjetje nima konkurence, le-ta prihaja iz daljnega vzhoda, vendar ne z boljšo kvaliteto, temveč z občutno nižjimi cenami. Podjetje svoje izdelke prodaja deloma pod svojo blagovno znamko deloma pa izdeluje elemente po kupčevih zahtevah, njihovih risbah in pod njihovim imenom. V začetku obstoja podjetja kot delniške družbe, je bilo podjetje vodeno v stilu kriznega managementa. Kasneje je podjetje spremenilo organizacijsko shemo, uvedlo poslovne centre in zamenjalo veliko vodilnega osebja. Poseben problem je predstavljal odliv specialistov na vseh področjih. Tudi taka organizacijska shema ni preživela. Trenutno je podjetje oblikovano kot sistem glavnih in podpornih procesov, katerim so določeni način planiranja in merjenja učinkovitosti. Proces trženja, ki je v danih razmerah najpomembnejši, se bo moral še bolj združiti v enoten proces in opuščati deljenje trženja na domači in tuji trg na pragu vstopa v Evropsko unijo. Ob koncu leta 2003 je bilo v podjetju zaposlenih 223 delavcev, ki so ustvarili 2.072.663 tisoč tolarjev čistega prihodka od prodaje. Lastniška struktura v podjetju Kladivar na dan 31.12.2003 na osnovi podatkov iz letnega poročila podjetja za leto 2003 je razvidna iz tabele 1.

24

TABELA 1: LASTNIŠKA STRUKTURA PODJETJA NA DAN 31. 12 .2003

Lastnik Delež Notranji lastniki in ostali vlagatelji 42,6 % NFD Investicijski sklad 15,0 % NFD Holding 13,9 % Slovenska odškodninska družba 9,2 % Kapitalski družba 19,3 % Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2003 Z novimi lastninskimi razmerji po zaključenem procesu lastninjenja se je izkazalo, da bo potrebno metodologijo planiranja izboljšati, predvsem natančneje planirati prihodke in odhodke. Cilj lastnikov je namreč dobiček in k temu cilju mora biti usmerjeno planiranje in nato kontrola poslovanja. Četrto leto je v podjetju uveden nov poslovni in tehnični informacijski sistem, ki je prinesel novosti pri načinu spremljanja uspešnosti in učinkovitosti podjetja. 3.2 Informacijski sistem Informacija je za organizacijske sisteme ravno tako pomembna dobrina, kot sta snov in energija. Informacija se poraja iz podatkov v sistemu, ki ga imenujemo informacijski sistem. Definiramo ga kot sistem, v katerem se ustvarjajo, shranjujejo in pretakajo informacije (Gradišar, Resinovič 2001, 338). Na splošno informacijski sistemi rešujejo tri vrste problemov (Gradišar, Resinovič 2001, 338).

- probleme premostitve časovne pregrade, - probleme transformacije podatkov in - probleme premostitve prostorske pregrade.

Informacijske sisteme v družbi delimo na dve veliki skupini (Gradišar, Resinovič 2001, 339):

- informacijski sistemi za obveščanje in - informacijski sistemi za upravljanje

V informacijske sisteme za obveščanje uvrščamo vse tiste sisteme, ki zajemajo sredstva javnega obveščanja, kot so tisk, radio in televizija. Namen teh sistemov je, da posredujejo uporabnikom informacije in sporočila o stanjih in dogodkih v okolju ali sistemu. Njihov pomen je v družbenih sistemih izredno velik, saj so informacije javne in dostopne vsakomur. Te informacije praviloma nimajo lastnosti, ki so potrebne za upravljanje (Gradišar, Resinovič 2001, 339). Informacijski sistemi za upravljanje so tisti informacijski sistemi, ki se oblikujejo z namenom, da oskrbujejo uporabnike z informacijami za upravljanje matičnega sistema. Informacijski sistem te vrste mora biti sposoben, da spremlja procese v matičnem sistemu

25

in tiste spremembe v okolju, ki lahko vplivajo na delovanje in obstoj matičnega sistema (Gradišar, Resinovič 2001, 339). Izgradnja informacijskega sistema za poslovne odločitve v podjetjih pomeni (Turk 1984, 35):

- vzpostavljanje evidence o notranjih in zunanjih dejavnikih na vsakem izmed temeljnih funkcijskih področij, na katerih so potrebne poslovne odločitve; ta evidenca mora biti od samega začetka usmerjena tako, da bo omogočala čimbolj prikladno analizo in učinkovit nadzor in

- vzpostavljanje takšne analize na podlagi evidence, ki omogoča na teh temeljnih funkcijskih področjih čim boljše poslovne odločitve, kakor tudi takšnega nadzora na podlagi evidence, ki omogoča na teh temeljnih funkcijskih področjih čim hitrejše in popolnejše spoznanje odmikov od predvidenega

Osnovna naloga informacijskega sistema za upravljanje in poslovodstvo v podjetju je načrtovati in urejati tok informacij v podjetju na načine, ki bodo izboljševali produktivnost in proces odločanja. Informacije morajo biti zbrane, shranjene in agregirane na način, ki bo omogočal dajati odgovore na pomembna taktična in strateška vprašanja (Pučko 1994, 443). Celovite informacijske rešitve ali s kratico ERP-rešitve (Enterprise Resource Planning) so z razvojem strojne in programske opreme ter omrežij, postale nepogrešljiv pripomoček pri poslovanju. ERP- rešitve so programski paketi z več moduli, ki podpirajo poslovne procese v podjetju na operativni ravni. Osnovni moduli, ki jih ponujajo vsi ponudniki ERP, so proizvodnja, logistika (distribucija), finance in človeški viri. ERP-rešitve lahko spoznamo po naslednjih značilnostih (Sternad 2003, 515):

- so gotove programske rešitve, izdelane za arhitekturo odjemalec/strežnik, - ne glede na to, ali uporabljajo običajne ali spletne odjemalce, je v njih združena

večina poslovnih procesov, - obdelajo večino transakcij v podjetju, - uporabljajo podatkovno bazo na ravni podjetja, v kateri je vsak podatek zapisan

samo enkrat, - omogočajo dostop do podatkov v realnem času in - omogočajo hkratno obdelavo transakcij in načrtovanje proizvodnje

Informacijski sistem Baan Informacijski sistem Baan IV, ki ga ima tudi podjetje Kladivar, je bil izdelan v Nizozemskem podjetju Baan Company. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1978 in je od takrat dalje razvijalo informacijski sistem, ki je danes široko nadgrajen. Od junija 2003 je podjetje Baan podružnica v 100 % lasti podjetja SSA Global Technologies. Podjetje SSA Global je sedaj prisotno pri 16.500 strankah in projektih po celem svetu in letno ustvari preko 610 milijonov USD prihodka. S pridobitvijo Baana je SSA Global postal največji ponudnik poslovne programske opreme za proizvajalna podjetja in je četrti največji ponudnik na področju poslovne programske opreme v celoti. Na slovenskem trgu ta informacijski sistem trži podjetje ITS iz Ljubljane (ITS Intertrade sistemi 2002a).

26

Poslovno informacijski sistem Baan je programska rešitev, namenjena integriranemu planiranju proizvodnega podjetja. To je usklajen ERP sistem, ki podpira v podjetju vse glavne in pomožne poslovne funkcije. Informacijski sistem Baan je sestavljen iz paketov, ki pokrivajo glavne dejavnosti (ITS Intertrade sistemi 2002b):

- paket za računovodstvo, - paket proizvodnja in - paket distribucija

Vsak paket je sestavljen iz modulov, ki pokrivajo posamezne poslovne funkcije kot na primer: distribucija pokriva nabavo, prodajo, zaloge, in so zasnovani na principu posameznih programskih aplikacij. Aplikacije sestavljajo korake izvajanja poslovnega procesa. Vsi moduli v paketih so med seboj povezani v celoto s tokom informacij. Paket skupnih podatkov je osrednji del sistema. V paketu so zajeti matični podatki za vse ostale pakete:

- partnerji (kupci, dobavitelji), - zaposleni, - skladišča in - skupine artiklov

Paket za računovodstvo vsebuje vse klasične funkcije računovodskih aplikacij: glavno knjigo, saldakonte kupcev, saldakonte dobaviteljev, sistem predračunavanja in spremljanja stroškov, vodenje denarnih sredstev, osnovna sredstva ter finančna poročila. Prednost paketa Baan za računovodstvo od ostalih računovodskih aplikacij je v tem, da je paket integriran z logističnimi paketi. Knjiženje poteka preko prvotno nastavljene integracijske sheme knjiženja po transakcijah. Nastavljanje integracijske sheme knjiženja po transakcijah se je izvedlo ob vpeljavi sistema v živo podjetje. Neposredno, ko nastanejo poslovni dogodki v nabavi, prodaji ali proizvodnji, se dogodek že knjiži v glavno knjigo. S paketom za računovodstvo se spremljajo vsi poslovni dogodki v podjetju, od stikov z dobavitelji do prispetja blaga na skladišče in od stika prodajnega oddelka s kupcem do prodaje blaga in končnega plačila. V začetku uvajanja poslovno informacijskega sistema v naše podjetje se je pojavljalo ogromno napak, ki so bile povzročene v distribuciji ali proizvodnji, odrazile pa so se šele v računovodstvu. Materialni tok surovin, vgradnih delov, polizdelkov in končnih izdelkov pokriva paket distribucije. Paket podpira prodajo, nabavo in skladiščno poslovanje. Skladiščno poslovanje obsega ravnanje z zalogami, planiranjem potreb po materialih in kontrolo zalog (ITS Intertrade sistemi 2002c). Paket proizvodnje je namenjen nadzoru in usklajenemu izvajanju vseh dejavnosti, ki so povezani z razvojem in proizvodnjo, od polizdelkov do končnih izdelkov. Ta paket vključuje tudi glavno planiranje, planiranje potreb po materialih in potrebnih kapacitetah v proizvodnji (ITS Intertrade sistemi 2002d).

27

Kot dodatek osnovnim funkcijam so v sistem dodani še pomožni paketi:

- kadri, - plače in - zunanja trgovina

Na poslovno informacijskem sistemu si podjetje lahko odpre več variant podjetij. V Kladivarju imamo odprta tri podjetja in sicer: »živo« podjetje, testno in arhivsko. Z uvedbo celovitega računalniško podprtega poslovno informacijskega sistema naj bi podjetje:

- zmanjšalo zaloge, - prihranilo pri stroških nabave, - povečalo prodajo, - povečalo produktivnost, - povečalo obračanje kapitala in - prihranilo pri stroških režijskega dela

Z vidika paketa za računovodstvo lahko potrdim, da imamo tako v računovodstvu kot v prodaji in nabavi boljšo preglednost nad plačili kupcev in plačili do dobaviteljev, v povezavi z ostalimi službami v podjetju pa je več razpoložljivih informacij, ki so bolj točne, večje je število uporabnih informacij, imamo pa tudi možnost analize in simulacije poslovnih odločitev. 3.3 Predstavitev obstoječega načina spremljanja splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti Tudi v podjetju Kladivar ugotavljamo, da se v strukturi stroškov zmanjšuje delež neposrednih stroškov in se povečujejo tako splošni proizvajalni stroški kakor tudi ostali splošni stroški. Zavedamo se, da je treba ravno pri stroških biti pozoren, da jih je potrebno pravilno planirati, spremljati in nadzirati ter odgovarjati za nastale razlike.

3.3.1 Predračunavanje stroškov Računovodsko predračunavanje je del celotnega obravnavanja podatkov o prihodnosti kot razsežnosti informacijske funkcije. Zajema samo vrednostno stran tega obravnavanja podatkov o prihodnosti in to v enakem smislu kot knjigovodstvo zajema vrednostno stran obravnavanja podatkov o preteklosti (Turk, Melavc 2001, 28). Računovodski predračuni so podlaga za spremljanje poslovnih odločitev v okviru načrtovanja kot odločevalne funkcije. Načrtovanje kot odločevalna funkcija je na podlagi predvidevanja prihodnosti zasnovano določanje prihodnjega delovanja, ki obsega postavljanje ciljev poslovanja in postopkov za njihovo uresničevanje. Načrtovanje kot odločevalno funkcijo je torej treba strogo razlikovati od računovodskega predračunavanja, ki zajema samo del informacijske funkcije obravnavanja podatkov o prihodnosti in ki se končuje z računovodskimi predračuni (Turk, Melavc 2001, 29).

28

V poslovno integracijskem sistemu Baan je možno poslovanje spremljati po dimenzijah. V podjetju Kladivar smo se odločili za dve vrsti dimenzij in sicer:

- dimenzija 1: STROŠKOVNA MESTA in - dimenzija 3: SKUPINE ARTIKLOV

Stroškovna mesta so razdeljena glede na nivoje:

- na nivo 0, ki je najnižji, - na nivo 2, ki je vmesni in - na nivo 4, ki je najvišji

in jih delimo na: TABELA 2: PRIKAZ STROŠKOVNIH MEST Šifra stroškovnega

mesta Naziv stroškovnega mesta Nivo Nadrejeno str.mesto

01.000 Vodstvo – VOD 4 01.001 Uprava-direktor 0 01.000 01.100 Tajništvo 0 01.000 11.000 Splošna kadrovska enota – SKE 4 11.001 Splošna kadrovska enota 0 11.000 12.000 Raziskovalna enota – RE 4 12.001 Raziskovalna enota 0 12.000 13.000 Tehnično proizvodna enota - TPE 4 13.001 Vodja TPE 0 13.000 13.101 Tehnološki oddelek 0 13.000 13.220 Obdelovalnica 0 13.000 13.230 Montaža hidravličnih sestavin 0 13.000 13.240 Oddelek površinske zaščite 0 13.000 13.250 Montaža hidravličnih sistemov 0 13.000 13.260 Orodjarna 0 13.000 13.300 Vzdrževanje in varnost 0 13.000 13.400 Oddelek kontrole kakovosti 0 13.000 14.000 Nabavna enota – NE 4 14.001 Nabavna enota 0 14.000 15.000 Računovodska enota – RAČ 4 15.001 Računovodska enota 0 15.000 21.000 Enota trženja - TR 4 21.001 Produktno vodenje in prodajanje 0 21.000 21.100 Produktni vodja sestavine 0 21.000 21.200 Produktni vodja sistemi 2 21.000 21.201 Produktni vodja sistemi 0 21.200 21.210 Inženiring 0 21.200 21.220 Servis in montaža opreme 0 21.200 Vir: Poslovni načrt podjetja za leto 2003 Iz priloge 01 je razviden Kontni plan razreda 4 s kratkimi pojasnili stroškov, ki se knjižijo na predvidene konte.

29

Vodstvo je za vsako vrsto konta v razredu 4 določilo mesto odgovornosti za stroške. Matrika mest odgovornosti za posamezne vrste stroškov je razvidna iz priloge 02. Na osnovi tako oblikovane matrike vsak vodja na najvišjem nivoju, torej vodja enote, ki je odgovoren za določene splošne stroške, izdela plan splošnih stroškov za naslednje leto, ne da bi pri tem pritegnil k sodelovanju vodje oddelkov. Plan splošnih stroškov v podjetju se izdeluje na osnovi izkustvene metode konec meseca oktobra tekočega leta za naslednje leto, ko so znani podatki o uresničenih stroških v prvih devetih mesecih. Odločitev vodstva je, da se uresničeni stroški preračunajo na dvanajst mesecev in da rast njihove skupne vrednosti ne sme presegati rasti prihodkov od prodaje za naslednje leto. Pri tem se seveda upošteva, da se bodo prihodki od prodaje v prihodnjem letu povečali in ne znižali. Rast skupne vrednosti stroškov je omejena zato, ker vsak vodja želi planirati z rezervo zato, da ne bi imel odmikov. Odstotek povečanja se ugotovi v računovodski enoti, ko so zbrani vsi splošni stroški skupaj. Glede na to, da mesta odgovornosti pomenijo, da je vodja stroškovnega mesta odgovornosti odgovoren za tiste stroške, ki na tem mestu nastajajo in so obvladljivi z njegovega zornega kota, je bilo planiranje splošnih stroškov že v sami zasnovi zgrešeno, saj so jih planirali sami vodje enot oziroma stroškovnih mest na nivoju 4, ne da bi v sodelovanje pri planiranju vključili tudi vodje oddelkov, ki pravzaprav te stroške povzročajo. Za vodstvo, splošno kadrovsko enoto, razvojno enoto, nabavno enoto in računovodsko enoto pri tem ni bilo nič narobe, ker nimajo podrejenih mest in so vodje enot sami tudi odgovorni za stroške, vsekakor pa ni bilo pravilno za tehnično proizvodno enoto in enoto trženja, ker imata v svoji sestavi enote tudi vodje oddelkov. Vodstvo je za določene stroške želelo spremljati njihovo gibanje, zato je zanje določilo tudi mesto nadzora v vodstvu, kar je tudi z vidika računovodskih standardov zgrešeno. Stroški se knjižijo na tista stroškovna mesta, ki so v matriki zavedena kot odgovorna, čeprav standardi govorijo o tem, da se stroški po izvirnih vrstah razporejajo po stroškovnih mestih, ki omogočajo najmanj ločeno spremljanje stroškov proizvajanja, stroškov nakupovanja, stroškov prodajanja in stroškov skupnih služb. Za primer naj navedem, da so se stroški električne energije knjižili na stroškovno mesto vodstva v celoti. Pri izdelavi računovodskih izkazov računovodski standardi zahtevajo tudi prikaz razčlenitve stroškov po funkcionalnih skupinah. Kljub temu, da je v podjetju visoko razvit poslovno informacijski sistem, s katerim bi take podatke morali dobiti takoj, je bilo te stroške potrebno zbirati ročno, da smo lahko posredovali pravi rezultat. Pri takem sistemu planiranja in spremljanja stroškov je torej nemogoče govoriti o mestih odgovornosti za stroške, saj zanje ni vedel tisti, ki jih je resnično povzročil (bodisi oseba ali stroškovno mesto). Planirane stroške po enotah oziroma stroškovnih mestih v računovodski enoti zberemo skupaj in oblikujemo predračun splošnih stroškov za prihodnje leto, ki je sestavni del poslovnega načrta.

30

Za spremljanje stroškov, njihovo primerjavo s planiranimi in izračunavanje odmikov se v poslovno informacijskem sistemu poslužujemo modula v paketu za računovodstvo, imenovan sistem predračunavanja in spremljanja stroškov. V tem modulu imamo določene tako imenovane predračune splošnih stroškov po stroškovnih mestih in sicer:

- 002 Mesečni predračun za celotno podjetje, v katerem spremljamo celotne splošne stroške za podjetje skupaj po kontih razreda 4, razdeljene po mesecih. Želeno obdobje, ki ga želimo spremljati je odvisno od uporabnika informacije. V ta predračun se vnesejo stroški po kontih v celotni predračunski vrednosti, ki se deli po mesecih. V prilogi 3 prikazujem razdelitev stroškov po mesečnem predračunu za celotno podjetje za konto 414000 – Dnevnice v državi in

- 003 Mesečni predračun splošnih stroškov po stroškovnih mestih, v katerem

spremljamo stroške po stroškovnih mestih odgovornosti in po kontih za določen mesec ali želeno obdobje. Splošne stroške se v ta predračun vnese iz letnega predračuna na tista stroškovna mesta odgovornosti, ki so jih planirala, torej na nivoju najvišjih vodij stroškovnih mest. Istočasno se določi tudi odstotek letnih stroškov po mesecih, ki se bo primerjal z uresničenimi. Splošne stroške pri planiranju sicer delimo na stalne in spremenljive, ki ji uporabljamo za izdelavo variabilnega izkaza poslovnega izida, ko pa jih vnašamo v predračune, pa jih vnesemo v celotni planirani vrednosti. Do leta 2004 smo stroške delili po mesecih v enakih odstotkih, ker je bil tudi plan prihodkov tako razdeljen. Za leto 2004 pa je plan prihodkov razdeljen z odstotki različno po mesecih, zato je tudi plan splošnih stroškov po mesecih razdeljen v istem razmerju. V nastavitvah glavnih podatkov imamo nastavljen parameter: Metoda predračunavanja: »navzdol«, zato so pri izpisu in primerjavi stroški prikazani za najvišji nivo, kjer so bili tudi planirani. V prilogi 4 prikazujem razdelitev stroškov po mesečnem predračunu splošnih stroškov po stroškovnih mestih za enoto trženje za konto 411 008 – Prevozi za izvoz.

3.3.2 Zajemanje uresničenih stroškov Splošni stroški se knjižijo preko integracije, za kar je bila ob zagonu sistema narejena integracijska shema knjiženja, ki se preveri vsako leto. Stroški se knjižijo na tista stroškovna mesta odgovornosti, kjer so jih planirali. Za nekatere storitve stroške knjižimo ročno po kontih in stroškovnih mestih po matriki. Taki stroški so na primer stroški porabljene električne energije, zavarovalne premije, stroški plačilnega prometa. Iz priloge 5 je razvidna integracijska shema knjiženja za nabavo strokovne literature, iz priloge 6 pa določitev stroškovnega mesta za knjiženje, ki se določi na kontu.

3.3.3 Nadziranje stroškov Odločanje je pri nadziranju kot odločevalni funkciji lahko usmerjeno v (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 54):

- prilagajanje uresničevanja tistemu, kar je bilo načrtovano in

31

- prilagajanje načrtovanega tistemu, kar je mogoče uresničiti

Nadziranje samo spodbuja načrtovanje in spremlja njegovo uresničitev. Nadziranje ni višje načrtovanje, temveč je posebna odločevalna funkcija s samostojno vsebino. Oblikovanje informacij, potrebnih za nadziranje kot odločevalno funkcijo, je končano, ko so podrobno razčlenjeni in pojasnjeni odmiki uresničenega od tistega, s čimer ga primerjamo, najpogosteje od ustreznih načrtov (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 55). Naloge, ki jih imajo poslovodje mest odgovornosti, so navadno določene z načrtom. Ko je ta sprejet, je treba preiti na stopnjo izvajanja in nato k nadziranju izvajanja. Na stopnji nadziranja procesa načrtovanje-izvajanje-nadziranje dobi poslovodstvo informacije, ali so operacije uspešne in učinkovite. V ta namen primerjajo uresničene dosežke z načrtovanimi. Računovodstvo, ki omogoča primerjavo uresničenih dosežkov z načrtovanimi se imenuje računovodstvo odgovornosti. Le-to zbira, sešteva in prenaša računovodske informacije o mestih odgovornosti v podjetju (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 1998, 180). S pomočjo poslovno informacijskega sistema Baan je možno učinkovito nadziranje stroškov. V paketu za računovodstvo se v modulu glavne knjige naredi izpis stroškov po dimenzijah. Določitev parametrov je razvidna iz priloge 7. S parametri določimo za katero obdobje želimo opazovati stroške, vrsto dimenzije, ki mora obvezno biti 1, razpon kontov na katerih želimo opazovati stroške, šifro stroškovnega mesta, v polje predračuni pa vnesemo številko 003, kar pomeni, da se bodo uresničeni splošni stroški primerjali s planom po mesecih in po stroškovnih mestih. Iz poslovno informacijskega sistema dobimo izpis, ki nam prikazuje planirane stroške, uresničene stroške ter odmike v vrednostih in v odstotkih. Tak zapis lahko prenesemo tudi v Excel, da podatke lahko še naprej oblikujemo, ni pa nujno. Računovodska enota pripravi poročilo o planiranih in uresničenih stroških ter njihovih odmikih po stroškovnih mestih odgovornosti na nivoju 4 za vsako trimesečje. Vsak vodja enote mora na osnovi tega poročila ugotoviti, kje so odmiki znatni, to pomeni, da so večji od 5 % in kaj jih je povzročilo. Ker so podatki za stroške prikazani skupaj za obdobje, se vodje za pomoč pri analizi obrnejo na računovodsko enoto. Kljub temu, da so se vodje enot- stroškovnih mest trudili, da so ugotavljali zakaj, kje in kako so nastajali odmiki, so porabili precej več časa, kot če bi to delali tisti, ki so stroške povzročili – torej vodje oddelkov. Na osnovi tako obdelanih podatkov in proučitve odmikov morajo vodje enot izdelati poročilo, zakaj so odmiki nastali in kaj je potrebno storiti, da jih v bodoče ne bo več. Poročilo za dvanajst mesecev o planiranih in ustvarjenih stroških ter njihovih odmikih je sestavni del letnega poročila. Glede na to, da je sistem Baan praktično dostopen vsem v podjetju, so bili vodje enot poučeni o tem, kako si lahko sami preskrbijo podatke o planiranih, ustvarjenih stroških in njihovih odmikih in ni nujno, da vedno čakajo na informacijo iz računovodstva. Stroške lahko spremljajo ne samo trimesečno, lahko tudi mesečno in tedensko, če to želijo.

32

V prilogi 8 je prikazan plan splošnih stroškov za enoto trženja kot celoto za leto 2003, saj je stroške v celoti planiral vodja te enote. V prilogi 9 je prikazan izpis planiranih in ustvarjenih splošnih stroškov ter njihovi odmiki za leto 2003 za enoto trženja za vse tiste stroške, ki jih je vodja enote planiral za to leto. 3.4 Sodba o spremenjenem spremljanju splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti in predlogi za njegovo uresničitev V borbi za trg je potrebno, da v podjetjih razmišljajo o stroških, jih natančno planirajo, spremljajo in ob doseganju pozitivnih rezultatov, ki bodo prinesli nižje stroške od planiranih, vodje odgovorne zanje, tudi nagrajujejo. Glede na to, da v obravnavanem podjetju knjigovodsko stroški niso prikazani na tistih stroškovnih mestih odgovornosti, na katerih nastajajo, niti vodje oddelkov niso udeleženi pri njihovem planiranju, zanje od teh vodij ne moremo zahtevati odgovornosti, čeprav jih resnično povzročajo. Ker niso udeleženi pri planiranju stroškov, vendar jih ustvarjajo, jih ne spremljajo, ne ugotavljajo, kakšni so odmiki od planiranih in zanje ne odgovarjajo. Postavlja se vprašanje, kako odgovorno ravnajo z njimi, če jih nihče ne vpraša, zakaj so za neko opravljeno storitev dovolili tako visok strošek ali zakaj so izbrali prav določenega dobavitelja. Poslovno informacijski sistem, ki ni bil poceni, omogoča taka spremljanja do najnižjih odgovornih in čas je, da to izkoristimo.

3.4.1 Predračunavanje stroškov Vse simulacije, ki bodo opisane v naslednjih poglavjih, so bile izdelane na testnem podjetju in so pripravljene kot predlog za nov način spremljanja že v letu 2004. V sami pripravi predračunavanja stroškov je bilo najprej potrebno izdelati novo matriko mest odgovornosti za stroške in sicer so iz te matrike vidne naslednje spremembe:

- porabo kurilnega olja ne bo planiralo vodstvo v celoti, ampak le v višini 10 %, ostalih 90 % pa TPE in sicer vodja oddelka obdelovalnice 80 %, ter vodja oddelka vzdrževanja in varnosti 10 %,

- zaščitnih sredstev ne bo planiralo vodstvo ampak TPE v celoti in sicer vodja oddelka obdelovalnice,

- porabo električne energije bo vodstvo planiralo le v višini 10 %, 85 % vodja obdelovalnice in 5 % vodja oddelka vzdrževanja in varnosti,

- material za popravilo bo planiral vodja oddelka vzdrževanja in varnosti in ne najvišji vodja TPE,

- odpis drobnega inventarja bo namesto vodje TPE planiral vodja obdelovalnice v višini 85 %, 15 % pa vodja servisa in montaže opreme,

- strokovno literaturo in pisarniški material bo namesto vodstva planiralo tajništvo, - storitve vzdrževanja bo planiral vodja oddelka vzdrževanja in varnosti namesto

vodje TPE,

33

- sejemske stroške in stroške oglaševanja bo namesto vodstva planirala enota trženja in sicer vodja oddelka produktnega vodenja in prodajanja,

- komunalne in posebne odpadke bo planiral namesto vodstva vodja oddelka površinske zaščite v TPE,

- stroške storitve v zvezi z varstvom pri delu bo planiral namesto vodje TPE vodja oddelka vzdrževanja in varnosti,

- stroške storitev v zvezi z varstvom okolja bo planiral vodja oddelka površinske zaščite namesto vodje TPE,

- po matriki je predvideno, da za stroške amortizacije, plač in regresa odgovarja računovodska enota, ki je že do sedaj stroške planirala in jih porazdelila po posameznih stroškovnih mestih na najvišjem nivoju

Za vse ostale stroške veljajo ista stroškovna mesta odgovornosti kot do sedaj. Vse spremembe, ki so navedene, bodo privedle do tega, da bodo pri planiranju stroškov udeleženi tudi vodje v oddelkih na stroškovnih mestih odgovornosti za splošne stroške, in ker bodo zanje tudi odgovorni, bodo dobro premislili, koga bodo izbrali za izvajanje storitev ali nabavo materiala in kakšno ceno bodo pripravljeni priznati. Glede na to, da so se do sedaj spremljali in nadzirali stroški na najvišjem nivoju stroškovnega mesta, to je na nivoju 4, za kar smo imeli vpeljan predračun za spremljanje in nadziranje številka 003, je bilo potrebno odpreti nov predračun:

- 004 Mesečni predračun po stroškovnih mestih odgovornosti Sprememba pri tem predračunu je v nastavitvah glavnih podatkov, kjer smo parameter Metoda predračunavanja prestavili na »navzgor«, in s tem je omogočeno, da se bodo stroški izpisali po vseh nivojih enote - po vseh stroškovnih mestih odgovornosti, posamično ali skupaj. Z določitvijo stroškovnega mesta bo lahko vsak posameznik dobil želen izpis. Stroški se bodo planirali za nivoju 0, ki bodo sedaj resnična stroškovna mesta odgovornosti in se vnašali v predračun, sistem pa bo sam zgradil višje nivoje tako za predračun kot kasneje za prikazovanje uresničenih stroškov. V prilogi 10 je viden plan splošnih stroškov v enoti trženja za leto 2003 po novem sistemu, torej planiranje po najnižjih nivojih stroškovnega mesta – na stroškovnem mestu odgovornosti. Razlika v planiranem znesku stroškov med prilogo 9 in 10 je v tem, da sem v plan splošnih stroškov v enoti trženje za leto 2003 po novem sistemu dodala planirane sejemske stroške v višini 5.200.002 tolarjev in stroške oglaševanja v višini 6.000.000 tolarjev, ki jih po obstoječem sistemu planira vodstvo in 6.825.000 tolarjev delnih stroškov za odpis drobnega inventarja, katere v obstoječem sistemu v celoti planira vodja TPE.

34

3.4.2 Zajemanje uresničenih stroškov Za izdelavo simulacije je bilo potrebno na testnem podjetju preveriti integracijsko shemo knjiženja, da so se stroški knjižili na prava stroškovna mesta, pri ročnem knjiženju pa teh problemov ni, saj sem se držala novo izdelane matrike odgovornosti za stroške. Predvsem pri ročnem knjiženju bo v bodoče potrebno paziti, da se bodo stroški knjižili na najnižji nivo stroškovnega mesta.

3.4.3 Nadziranje stroškov V računovodski enoti bomo predlagali, da planirane splošne stroške po vseh nivojih stroškovnih mest lahko spremljajo uporabniki sami in jim ni potrebno več pripravljati trimesečnih poročil. Vsi vodje na vseh nivojih bodo imeli možnost za svoje oddelke ali stroškovna mesta sami izpisovati želene podatke. Za najvišje vodje enot se sam izpis in zahteve po informacijah niso spremenile, saj bodo prav tako izpisovali stroške po predračunu 004, kjer se jim bodo zbrali vsi stroški za celotno stroškovno mesto skupaj in razdeljeni dodatno tudi po nižjih nivojih. Ker je praktični primer narejen za enoto trženja po novem sistemu, bo prikaz splošnih stroškov za nadziranje definiran za to enoto. Vodja enote trženja bo določil, da želi opazovati stroške za svojo celotno enoto oziroma stroškovno mesto po predračunu 004 na stroškovnih mestih od 21.000 do 21.999. Prav tako bodo lahko opazovali splošne stroške vodje na nižjih nivojih – po oddelkih svojega stroškovnega mesta in sicer:

- produktni vodja sistemi bo lahko spremljal stroške na nivoju 2 s tem, da bo vpisal, da želi opazovati splošne stroške, razdeljene po predračunu 004 in za stroškovna mesta 21.200 do 21.999. Pri tem se mu bo izpisala primerjava planiranih in uresničenih stroškov skupno za nivo 2 in po nižjih stroškovnih mestih, ki jih nivo 2 združuje,

- vodje najnižjih oddelkov v enoti na nivoju 0 bodo spremljali stroške za svoje stroškovno mesto tako, da bodo vnesli opazovanje na predračunu 004 in šifro svojega stroškovnega mesta.

Šele na tak način planiranja in spremljanja stroškov resnično lahko govorimo o stroškovnih mestih odgovornosti v našem podjetju. Vodje enot bodo od vodij stroškovnih mest odgovornosti zahtevali mesečno poročilo o omembe vrednih odstopanjih – zakaj so nastala in kaj je potrebno v bodoče narediti, da se ne bodo ponovno pojavila. Vodstvu bo potrebno predlagati, da razmisli o nagrajevanju uspešnih vodij oddelkov, ki bodo stremeli za tem, da bi znižali stroške pod nivo planiranih.

35

Vodstvo – direktor bo lahko spremljal stroške po posameznih stroškovnih mestih za tiste stroške, za katere je želel že sedaj skrbeti sam, na osnovi izdelanega prilagojenega poročila prav za ta namen. V sistemu Baan je s pomočjo svetovalke izdelan nov izpis za prikaz stroškov po kontih za odgovorno osebo, v katerega se vnese odgovorno osebo – direktorja in konte tistih splošnih stroškov, ki jih želi spremljati. Vnesli smo vse konte za tiste splošne stroške, ki jih je prej planiral in nadzoroval, pa niso spadali na njegovo stroškovno mesto. Iz tako določenih kontov sledi izpis stroškov za odgovorno osebo, iz katere so razvidni planirani in uresničeni splošni stroški za določeno odgovorno osebo. Izpis je viden v prilogi 12. Narejen je za leto 2003 vendar samo za uresničene stroške, ker simulacije s planom na testnem podjetju ni bilo možno prirediti. V prilogi 11 je izpis planiranih in ustvarjenih stroškov za enoto trženje za leto 2003 glede na način, ki sem ga predlagala v tej nalogi. Stroške prikazujem samo za eno stroškovno mesto – za enoto trženje, ker sem morala na testnem podjetju izdelati simulacijo knjiženja po novi razporeditvi in sicer vknjižbe za leto 2003 za to enoto. Trženje sem izbrala zato, ker ima na svojem stroškovnem mestu vse tri nivoje dimenzij in se iz izpisa lepo vidi razlika med prejšnjim in sedanjim načinom planiranja, zajemanja in nadziranja stroškov. 3.5 Sklep poglavja V tretjem poglavju sem predstavila spremljanje stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti v podjetju Kladivar Žiri, d.d., kjer je bilo ugotovljeno, da se stroški ne spremljajo tako, kot bi želeli oziroma kot to navaja literatura. V prvem delu sem predstavila, kako so se stroški predračunavali, spremljali in nadzirali do sedaj, v zadnjem pa kakšna je sodba o spremenjenem spremljanju splošnih stroškov. Nov način spremljanja sem želela prikazati za vsa stroškovna mesta za leto 2003, vendar ker bi morala za to ponoviti vse vknjižbe stroškov na testnem podjetju, sem se odločila, da bom simulacijo novega načina naredila za enoto trženje, ki ima v svoji sestavi še vmesni oddelek na nivoju 2 in več oddelkov na nivoju 0. Na tem primeru je jasno viden prikaz stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti od nivoja 4 do nivoja 0, v primerjavi s prvotnim izpisom pa tudi razlika med obema načinoma. Kakovost metodike predračunavanja bi ocenila kot slabo, saj splošne stroške planirajo vodje enot, ne da bi v sodelovanje vključili tudi vodje oddelkov. Sistem planiranja gradijo na osnovi podatkov o uresničenih stroških v preteklem obdobju. Če bi pustili prosto pot pri planiranju le vodjem oddelkov brez sodelovanja vodij enot, bi najbrž planirali prekomerno in bi povzročali velike stroške, z njimi pa planiranih obsegov ne bi prekoračili. Nujno je torej, da se pri planiranju splošnih stroškov združijo vodje enot in oddelkov in za osnovo uporabljajo podatke o uresničenih stroških v preteklem obdobju tako kot do sedaj, vendar s polno odgovornostjo in zavestjo, saj bo potrebno za uresničene stroške in nastale odmike tudi odgovarjati tam, kjer jih bodo povzročili.

36

V podjetju je ugotovljeno, da se v zadnjih letih zmanjšuje delež neposrednih stroškov v korist deleža splošnih stroškov, zato bi bilo potrebno razmisliti tudi o drugih metodikah predračunavanja kot sta analiza vrednosti ali ničelno predračunavanje oziroma Zero-Base-Budgeting (ZBB). Ničelno predračunavanje bi lahko uporabljali kot nadomestek predračunavanja po stroškovnih mestih odgovornosti, kot jo v podjetju poznamo do sedaj, saj je sodelovanje pri tem prav tako omogočeno na vseh nivojih: od vodstva podjetja, preko vodij enot, do vodij oddelkov. Tudi tako predračunavanje prispeva k znižanju splošnih stroškov. Vsi stroški za delovanje enot se na novo načrtujejo in podatki o uresničenih stroških preteklih obdobij niso uporabni za te namene, sredstva, ki so na voljo za uporabo, pa so vnaprej določena. Ničelno predračunavanje bi v našem podjetju lahko občasno uporabili pri predračunavanju splošnih stroškov tistih dejavnosti, ki jih največ povzročajo. S tem bi se izognili prepričanju, da so le pretekli podatki o stroških lahko osnova za nadaljnje predračunavanje in se izognili sedaj možnemu prenašanju slabosti iz preteklosti v prihodnost. Veliko dela je bilo narejenega na simulaciji spremembe načina spremljanja splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti, ki ga ni moč pokazati, niti opisati. Poleg že opisanih sprememb, ki ga nov način spremljanja potegne za seboj, je bilo potrebno za to, da sem lahko naredila izpis kot ga prikazuje priloga 7, narediti še:

- na osnovi podatkov plana splošnih stroškov za enoto trženje za leto 2003, spremeniti način planiranja in planirati po oddelkih – stroškovnih mestih odgovornosti; plan je ostal isti, le da sem mu dodala še sejemske stroške in stroške oglaševanja, ki jih je do sedaj planiralo vodstvo in 15 % stroškov za odpis drobnega inventarja, ki ga je do sedaj v celoti planiral vodja TPE,

- izdelati delitev stroškov v modulu predračunavanja in spremljanja stroškov za predračun 004 po stroškovnih mestih in kontih, kjer sem mesečne stroške delila po enakih odstotkih,

- ugotoviti uresničene stroške za enoto trženja za leto 2003 iz izpisov stroškov za leto 2003, s tem da sem jim dodala še uresničene sejemske stroške in uresničene stroške oglaševanja v celoti, ki so bili sicer knjiženi na stroškovno mesto vodstva in 15 % uresničenih stroškov za odpis drobnega inventarja, ki so bili v celoti knjiženi na stroškovno mesto TPE,

- tako izračunane uresničene stroške enote trženja za leto 2003 razdeliti po oddelkih tako kot so nastali, tako da sem za vsak konto, kjer so bili knjiženi splošni stroški enote trženja, analizirala, kateri izmed oddelkov jih je ustvaril,

- s pomočjo temeljnic knjižiti dogodke, ki se navezujejo na stroške enote trženje za leto 2003 na testno podjetje; temeljnice sem morala uporabiti zato, ker prenosa integracije ni bilo možno narediti, pa tudi stroški prvotno niso bili knjiženi na prava stroškovna mesta

- testirati nove izpise podatkov o stroških

Želim, da bi s tem delom omogočila, da se bodo stroški pravilno spremljali, da bodo tisti, ki jih povzročajo, zanje odgovarjali, hkrati pa imeli zadoščenje, da so udeleženi pri vodenju podjetja.

37

4 SKLEP Doba globalizacije, borba za tržne deleže, zahteve po visoki kakovosti izdelkov in storitev in konkurenca iz vzhoda zaznamujejo poslovanje slovenskih podjetij v sedanjem času. Marsikatero podjetje se bori za preživetje, marsikatero celo za obstanek, je pa med njimi tudi veliko takih, ki jim je želja po večjem dobičku zapisana na prvem mestu, saj ga od njih zahtevajo lastniki. Vsem tem borbam ali ciljem je skupen isti imenovalec – stroški. Bedenje nad stroški bi morala biti osnovna naloga vsakega zaposlenca v podjetju, saj bodo le z nizkimi, obvladanimi in nadzorovanimi stroški podjetja preživela in ustvarjala dobiček. Pri tem bodo zadovoljni najprej lastniki ter poslovni partnerji, nenazadnje pa to pomeni tudi zadovoljstvo in socialno varnost za vse zaposlence. Če se v podjetju želijo posvetiti stroškom tako kot je potrebno, jih planirati, obvladovati pri njihovem uresničevanju in nadzirati, morajo imeti prave informacije. Priporočljivo je, da se v podjetjih uvedejo stroškovna mesta odgovornosti, ki bodo dala naloge in sodelovanje pri vodenju tudi vodjem oddelkov. S tem, ko bodo le-ti vključeni v vodenje, sem prepričana, da bodo tudi bolj odgovorno ravnali s stroški in svojim delom v podjetju. Kljub temu, da v podjetju mislimo, da znamo nadzirati oziroma obvladovati stroške, temu ni tako. Sistem stroškovnih mest je zamišljen dobro in tudi vpeljan, vendar ne tako kot bi bilo potrebno. Splošne stroške planirajo vodje enot, ki ob trimesečju pišejo poročila o nastalih odmikih, niso pa neposredno udeleženi pri njihovem nastajanju. Nujno je, da se uvede nov, spremenjen način spremljanja splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti, ki bo resnično imel nalogo nadziranja za tiste osebe, ki stroške povzročajo. Predlog za spremenjen način spremljanja sem predstavila v svoji nalogi. S predlaganim sistemom bo nastajanje stroškov lahko spremljal vsak vodja enote ali oddelka, ne da bi bilo potrebno pri tem vključevati računovodsko enoto. Problemi, ki jih vidim, so v tem, da so bili vodje navajeni čakati na informacije o stroških iz računovodske enote, v nalogi pa predlagam, da se bodo po novem načinu spremljanja stroškov z njimi oskrbovali sami, kar bo zanje nekaj novega. Ker bodo imeli možnost, da do podatkov o ustvarjenih stroških pridejo sami, bo smiselno uvesti mesečno spremljanje planiranih in uresničenih stroškov ter analiziranje njihovih odmikov, kajti hiter odziv ustvarja pogoje za njihovo zniževanje. Navodilo o tem, kako pridobiti informacije o stroških s pomočjo poslovno informacijskega sistema, ni bilo izdelano. Po uvedbi novega načina spremljanja stroškov bo to prva naloga, ki jo bo v tem sklopu še treba narediti. Z diplomsko nalogo sem želela izdelati predlog takega spremljanja splošnih stroškov po stroškovnih mestih odgovornosti, ki bo uporaben v praksi, informacije pa bodo hitre in zanesljive. Predlog bo predstavljen vodstvu in upam, da bomo še v tem letu z nekaj dobre volje prešli na predlagan način spremljanja stroškov. Direktor podjetja Kladivar je v letnem poročilu za leto 2003 zapisal, da je bilo računovodenje in s tem tudi poslovodno računovodstvo zaradi pomanjkanja delavcev

38

opravljeno dobro, a z zamudami. Resnične, pravočasne in poštene računovodske informacije so ključne za učinkovito kontrolo poslovanja. Celotni proces poteka prepočasi, zato ga moramo poenostaviti in narediti učinkovitejšega. Glede na to, da v podjetju obstoji učinkovit poslovno informacijski sistem in da želimo, da se stroški obvladujejo na najnižjih nivojih, upam, da bomo uspeli oboje združiti za tak namen, ki bo koristen za vse uporabnike v podjetju. Proces posredovanja računovodskih informacij bomo pospešili, poenostavili in ga izboljšali do zgornje meje učinkovitosti.

39

POVZETEK Zaradi konkurence na trgu morajo podjetja obvladovati stroške, ki so njihov najpomembnejši element. Če podjetja želijo obvladovati stroške in jih nadzirati, morajo imeti prave in najnovejše informacije. Priporočljivo je, da se v podjetjih uvedejo stroškovna mesta odgovornosti, ki dajejo naloge vodjem na nižjih nivojih in jim omogočajo sodelovanje pri vodenju podjetja. V svojem delu sem predstavila, kako računovodske informacije vplivajo na nadziranje po mestih odgovornosti, kakšne so prednosti in slabosti takih mest, katere vrste računovodskih informacij za nadziranje po mestih odgovornosti poznamo, njihove značilnosti, probleme pri njihovem pridobivanju in dopolnjevanje z drugimi neračunovodskimi informacijami. Na konkretnem primeru sem prikazala kako nadziramo splošne stroške po stroškovnih mestih odgovornosti v podjetju Kladivar Žiri, s pomočjo poslovno informacijskega sistema Baan. Poleg obstoječega načina spremljanja stroškov sem prikazala tudi spremenjen način, za katerega upam, da ga bomo vpeljali v prakso še v tem letu in bodo za stroške resnično odgovarjali tisti, ki jih povzročajo. Ključne besede: obvladovanje in nadziranje stroškov, računovodske informacije, stroškovna mesta odgovornosti, splošni stroški, poslovno informacijski sistem ABSTRACT Due to market competition, strictly controlling costs is of crucial importance for companies. In order to manage and control their costs, companies must have correct and up-to-date information. Organizing cost responsibility centers, which give tasks to managers in lower positions, is highly recommended. The same managers may also cooperate in the management of the company. In my project I showed how information from a company's accounting department influences cost management in the standard cost centers, what are advantages and disadvantages of those centers, what are the various types of accounting data and their characteristics, what problems are encountered in acquiring this data, and how to supplement this data with non-financial information. For my concrete example, I showed how Kladivar Žiri Company manages overhead costs in standard cost centers with an Enterprise Resource Planning system called Baan. I presented another system how to control and manage costs. I hope we will implement it this year, and that those who cause higher costs to our company will be held responsible. Keywords: cost management and cost control, financial analysis of accounting data, standard cost centers, overhead costs, ERP–Enterprise Resource Planning

40

5 VIRI IN LITERATURA 5.1 Literatura 01. Arnold, John and Stuart Turley. 1996. Accounting for management decisions. London:

Prentice-Hall 02. Dodge, Roy. 1994. Fundations of costs and management accounting. London:

Chapman & Hall 03. Emmanuel, Clive, David Otley and Kenneth Merchant. 1990. Accounting for

management control. London: Chapman & Hall 04. Gradišar, Miro in Gortan Resinovič. 2001. Informatika v poslovnem okolju. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča 05. Hilton, Ronald W. 1994. Managerial accounting. New York: McGraw-Hill 06. Hočevar, Marko. 1995. Oblikovanje računovodskih informacij za poslovodsko

nadziranje po mestih odgovornosti. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije

07. Hočevar, Marko. 2001 Stroškovno mesto ali stroškovno mesto odgovornosti. Revija za računovodstvo in finance št. 7, stran 9-29

08. Hočevar, Marko. 2003a. Kako izboljšati računovodske informacije za poslovodno odločanje. Revija za računovodstvo in finance št. 9, stran 14-27

09. Hočevar, Marko. 2003b. Obvladovanje stroškov v podjetju. Ljubljana: GV Izobraževanje – strokovno gradivo

10. Kaplan, Robert S. and Antony A. Atkinson. 1998. Advanced management accounting. Upper Saddle River: Prentice Hall

11. Kavčič, Bogdan. 2002. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta 12. Koletnik, Franc. 1996. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana:

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije 13. Korošec, Bojana. 2000. Upravljalno računovodstvo. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta 14. Lutar-Skerbinjek, Andreja. 2002. Povezave med računovodskimi in neračunovodskimi

informacijami. Organizacija št. 7, stran 423 - 430 15. Pučko, Danijel. 1994. Informacije za vodenje politike podjetja. Organizacija in kadri št.

5, stran 433-446 16. Slovenski inštitut za revizijo. 2002. Slovenski računovodski standardi 2001. 17. Sternad, Simona. 2003. Kritični dejavniki uvajanja celovite informacijske rešitve SAP

po metodi ASAP. Naše gospodarstvo št. 5-6, stran 515 - 533 18. Tekavčič, Metka. 1997. Obvladovanje stroškov. Ljubljana: Gospodarski vestnik 19. Turk, Ivan. 1984. Upravljalni vidik računovodstva. Maribor: Založba obzorja 20. Turk, Ivan, Slavka Kavčič in Majda Kokotec-Novak. 1998. Poslovodno računovodstvo.

Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo 21. Turk, Ivan in Dane Melavc. 2001. Računovodstvo. Kranj: Moderna organizacija 5.2 Viri 01. Poslovni načrt podjetja Kladivar Žiri, d.d. za leto 2003 02. Letno poročilo podjetja Kladivar Žiri, d.d. za leto 2003 03. ITS Intertrade sistemi. 2002a. [on line]. [6. september 2004]. Dostopno na:

41

[http://www.its.si/poslovni_partnerji.htm]. [10. 9. 2004]. 04. ITS Intertrade sistemi. 2002b. [on line]. [6. september 2004]. Dostopno na: [http://www.its.si/prod_baan.htm]. [10.9.2004]. 05. ITS Intertrade sistemi. 2002c. [on line]. [6. september 2004]. Dostopno na: [http://www.its.si/prod_baan_dist.htm]. [10. 9. 2004]. 06. ITS Intertrade sistemi. 2002d. [on line]. [6. september 2004]. Dostopno na: [http://www.its.si/prod_baan_proiz.htm]. [10. 9. 2004].

1

6 PREGLED KRATIC ERP - Enterprise Resource Planning TPE - Tehnično proizvodna enota ZBB – Zero-Base-Budgeting 7 PREGLED TABEL Tabela 1: Lastniška struktura podjetja na dan 31.12.2003 ……………………………….24 Tabela 2: Prikaz stroškovnih mest ……………………………………………………….28 8 PREGLED PRILOG Priloga 01: Kontni plan razreda 4 Priloga 02: Matrika mest odgovornosti za stroške Priloga 03: Razdelitev stroškov po mesečnem predračunu za celotno podjetje Priloga 04: Razdelitev stroškov po mesečnem predračunu splošnih stroškov po stroškovnih mestih za enoto trženje Priloga 05: Integracijska shema knjiženja za nabavo strokovne literature Priloga 06: Določitev stroškovnega mesta za knjiženje Priloga 07: Določitev parametrov za izpis stroškov po dimenzijah Priloga 08: Plan splošnih stroškov za leto 2003 za enoto trženja Priloga 09: Izpis planiranih in ustvarjenih splošnih stroškov za leto 2003 za enoto trženja Priloga 10: Plan splošnih stroškov za leto 2003 za enoto trženja po novem sistemu Priloga 11: Izpis planiranih in ustvarjenih splošnih stroškov za leto 2003 za enoto trženja po predlaganih mestih odgovornosti Priloga 12: Izpis stroškov za odgovorno osebo

2

Priloga 01: Kontni plan razreda 4 Konto Naziv konta Kaj knjižimo na konto

401 003 Čistila toaletni papir, čistila 401 006 Poraba kurilnega olja kurilno olje

401 007 Drugi materialni stroški material manjše vrednosti, ki se ne prevzema na skladišče in mat. SA 700(goriva, maziva za vsa STRM)

401 008 Zaščitna sredstva delovna obleka, čevlji, ostala zaščitna oprema 402 000 Porabljena električna energija 402 002 Bencin

403 000 Material za popravilo ves material za oddelek VZD in za vzdrževanje nformacijske in telekomunikacijske opreme

404 000 Odpis drobnega materiala 406 000 Strokovna literatura reviji, časopisi, standardi 406 005 Pisarniški material 411 000 Telekomunikacijske storitve telefon, internet 411 001 Storitve cestnega prometa prevozi za nabavo, ki jih ni možno razmejiti po prevzemih 411 002 Železniške storitve prevozi blaga po železnici 411 004 Poštne storitve poštnine 411 008 Prevozi za izvoz 412 000 Storitve vzdrževanja vzdrževanje strojev, avtomobilov, informacijske in telekomunikacijske opreme 412 001 Storitve vzdrževanja SW 412 002 Storitve čiščenja 413 000 Najemnine klima in podobne najemnine 414 000 Dnevnice v državi 414 001 Potni stroški v državi 414 003 Terenski dodatek 414 006 Nadomestilo za uporabo cest tunelnina, cestnina, parkirnina 414 010 Dnevnice v tujini 415 000 Provizija za bančne storitve 415 003 Zavarovalne premije 416 000 Svetovalne in intelektualne storitve revizijske, notarske itd in storitve,BVQI 416 004 Stroški izobraževanja seminarji, tečaji 416 005 Stroški izobraževanja ob delu šolnina 416 080 Zdravstvene storitve usmerjeni obdobni zdrav.pregledi, prevent. zdrav.ukrepi, predhodni prevent.zdrav.pregledi417 001 Sejemski stroški razstavni prostor in stojnice 417 002 Stroški oglaševanja oglaševanje v revijah, na prireditvah; katalogi 417 003 Stroški reprezentance hrana in pijača za reprezentanco, promocijski material 418 010 Sejnine nadzornega sveta 418 011 Delo po pogodbah 418 012 Avtorski honorarji 419 000 Stroški izvoza stroški povezani z izvozom 419 002 Članarine članarine GZ in članarine v vzezi s plačilnimi karticami, SDFT itd. ter druge članarine 419 003 Vodarina in kanalščina računi za vodo 419 004 Komunalni in posebni odpadki odvoz odpadnih olj, mulja, odvoz smeti 419 081 Stroški storitev v zvezi PZVD storitve zunanjega strokovnega sodelavca 419 087 Neproizvodne storitve obnovitev orodja,varovanje,objave v časopisih in na radiu,kontola bolniške, poslovanje z delnicami, deratizacija, poročilo o odpadnih vodah, kakovost 419 088 Stroški storitev v zvezi z VO zunanje storitve, monitoring voda, zraka in hrupa, itd, 419 098 Implementacija SW 419 100 Stroški počitniških kapacitet davek na nepremičnine za počitniške kapacitete, alotmajska pogodba 419 200 Periodični pregled kontrolnih sred. 430 000 Amortizacija neopredm.dolgoroč.sred. 431 000 Amortizacija zgradb 432 000 Amortizacija opreme 433 000 Amortizacija drobnega inventarja 470 000 Plače 471 000 Boleznine 473 002 Prevoz na delo 473 003 Stroški prehrane delavcev 473 005 Regres za dopust 473 007 Odpravnine v pokoj 473 008 Jubilejne nagrade 473 009 Nagrade za inovacije 474 000 Prispevki na plače 475 000 Posebni davek na plače 480 001 Financiranje sveta delavcev računi za svet delavcev 480 002 Prisp. za stavbno zemljišče

481 001 Taksa za obremen.okolja, vode, vodna povračila vodna povračila po pravilinkih in odredbah

483 000 Štipendije 489 005 Sodne takse 489 008 Ostali nematerialni stroški RTV naročnina, žalne ikebane, itd

3

Priloga 02: Matrika mest odgovornosti za stroške Konto Naziv konta VOD SKE RE TPE NE RAČ TR

401 003 Čistila X 401 006 Poraba kurilnega olja X 401 007 Drugi materialni stroški X X 401 008 Zaščitna sredstva X 402 000 Porabljena električna energija X 402 002 Bencin X 403 000 Material za popravilo X 404 000 Odpis drobnega materiala X 406 000 Strokovna literatura X 406 005 Pisarniški material X 411 000 Telekomunikacijske storitve X 411 001 Storitve cestnega prometa X 411 002 Železniške storitve X 411 004 Poštne storitve X X 411 008 Prevozi za izvoz X 412 000 Storitve vzdrževanja X 412 001 Storitve vzdrževanja SW X 412 002 Storitve čiščenja X 413 000 Najemnine X 414 000 Dnevnice v državi X X X X X X X 414 001 Potni stroški v državi X X X X X X X 414 003 Terenski dodatek X X X X X X X 414 006 Nadomestilo za uporabo cest X X X X X X X 414 010 Dnevnice v tujini X X X X X X X 415 000 Stroški plačilnega prometa X 415 003 Zavarovalne premije X 416 000 Svetovalne in intelektualne storitve X 416 004 Stroški izobraževanja X 416 005 Stroški izobraževanja ob delu X 416 080 Zdravstvene storitve X 417 001 Sejemski stroški X 417 002 Stroški oglaševanja X 417 003 Stroški reprezentance X 418 010 Sejnine nadzornega sveta X 418 011 Delo po pogodbah X 418 012 Avtorski honorarji X 419 000 Stroški izvoza X 419 002 Članarine X 419 003 Vodarine in kanalščine X 419 004 Komunalni in posebni odpadki X 419 081 Str. Storitev v zvezi z PZVD X 419 087 Neproizvodne storitve X X 419 088 Stroški storitev v zvezi z varstvom okolja X 419 098 Implementacija SW X 419 100 Stroški počitniških kapacitet X 419 200 Periodični pregled kontrolnih sred. X 430 000 Amortizacija neopredmet.dolgoroč.sred. X 431 000 Amortizacija zgradb X 432 000 Amortizacija opreme X 433 000 Amortizacija drobnega inventarja X 470 000 Plače X 471 000 Boleznine X 473 002 Prevoz na delo X 473 003 Stroški prehrane delavcev X 473 005 Regres za dopust X 473 007 Odpravnine v pokoj X 473 008 Jubilejne nagrade X 473 009 Nagrade za inovacije X 474 000 Prispevki na plače X 475 000 Posebni davek na plače X 480 001 Financiranje sveta delavcev X 480 002 Prisp. za stavbno zemljišče X 481 001 Takse za obrem.okolja, vode, vodna povrač. X 483 000 Štipendije X 489 005 Sodne takse X X 489 008 Ostali nematerialni stroški X

4

Priloga 03: Razdelitev stroškov po mesečnem predračunu za celotno podjetje

5

Priloga 04: Razdelitev stroškov po mesečnem predračunu splošnih stroškov po stroškovnih mestih za enoto trženja

6

Priloga 05: Integracijska shema knjiženja za nabavo strokovne literature

7

Priloga 06: Določitev stroškovnega mesta za knjiženje

8

Priloga 07: Določitev parametrov za izpis stroškov po dimenzijah

9

Priloga 08: Plan splošnih stroškov za leto 2003 za enoto trženja Tekoče obdobje (v EUR) Prihodnje obdobje (v EUR) (v SIT)

Konto Naziv konta Real. 1-9 Predv.real.1-12 Plan-stalni del Plan- spre.del Plan -skupaj Plan skupaj Indeks 1 2 3 4 5 (3+4) 5*100/2 401 003 Čistila 0,00 0 ###### 401 006 Poraba kurilnega olja 0,00 0 ###### 401 007 Drugi materialni stroški 3.884,48 5.179,32 2.570,29 100,00 2.670,29 607.491 52 401 008 Zaščitna sredstva 0,00 0 ###### 402 000 Porabljena električna energija 0,00 0 ###### 402 002 Bencin 0,00 0 ###### 403 000 Material za popravilo 0,00 0 ###### 404 000 Odpis drobnega materiala 0,00 0 ###### 406 000 Strokovna literatura 0,00 0 ###### 406 005 Pisarniški material 0,00 0 ###### 411 000 Telekomunikacijske storitve 0,00 0 ###### 411 001 Storitve cestnega prometa 0,00 0 ###### 411 002 Železniške storitve 0,00 0 ###### 411 004 Poštne storitve 0,00 0 ###### 411 008 Prevozi za izvoz 13.665,00 18.222,00 30.000,00 30.000,00 6.825.000 165 412 000 Storitve vzdrževanja 0,00 0 ###### 412 001 Storitve vzdrževanja SW 0,00 0 ###### 412 002 Storitve čiščenja 0,00 0 ###### 413 000 Najemnine 0,00 0 ###### 414 000 Dnevnice v državi 3.140,37 4.187,28 2.500,00 5.417,70 7.917,30 1.801.186 189 414 001 Potni stroški v državi 249,34 333,52 190,00 325,12 510,12 116.052 153 414 003 Terenski dodatek 543,69 724,96 400,00 969,70 1.369,70 311.607 189 414 006 Nadomestilo za uporabo cest 0,00 0 ###### 414 010 Dnevnice v tujini 6.539,07 8.718,76 7.500,00 2.188,64 9.688,64 2.204.166 111 415 000 Stroški plačilnega prometa 0,00 0 ###### 415 003 Zavarovalne premije 0,00 0 ###### 416 000 Svetovalne in intelektualne storitve 0,00 0 ###### 416 004 Stroški izobraževanja 0,00 0 ###### 416 005 Stroški izobraževanja ob delu 0,00 0 ###### 416 080 Zdravstvene storitve 0,00 0 ###### 417 001 Sejemski stroški 0,00 0 ###### 417 002 Stroški oglaševanja 0,00 0 ###### 417 003 Stroški reprezentance 0,00 0 ###### 418 010 Sejnine nadzornega sveta 0,00 0 ###### 418 011 Delo po pogodbah 0,00 0 ###### 418 012 Avtorski honorarji 0,00 0 ###### 419 000 Stroški izvoza 23.668,00 31.000,00 33.500,00 33.500,00 7.621.250 108 419 002 Članarine 0,00 0 ###### 419 003 Vodarine in kanalščine 0,00 0 ###### 419 004 Komunalni in posebni odparki 0,00 0 ###### 419 081 Stroški storitev v zvezi z PZVD 0,00 0 ###### 419 087 Neproizvodne storitve 0,00 0 ###### 419 088 Stroški storitev v zvezi z VO 0,00 0 ###### 419 098 Implementacija SW 0,00 0 ###### 419 100 Stroški počitniških kapacitet 0,00 0 ###### 419 200 Periodični pregled kontrolnih sred. 0,00 0 ###### 430 000 Amortizacija neopredm.dolg.sred. 0,00 0 ###### 431 000 Amortizacija zgradb 0,00 0 ###### 432 000 Amortizacija opreme 25.288,50 5.753.134 ###### 433 000 Amortizacija drobnega inventarja 0,00 0 ###### 470 000 Plače 374.109,40 85.109.888 ###### 471 000 Boleznine 0,00 0 ###### 473 002 Prevoz na delo 7.914,55 1.800.561 ###### 473 003 Stroški prehrane delavcev 19.478,26 4.431.304 ###### 473 005 Regres za dopust 19.235,00 4.375.963 ###### 473 007 Odpravnine v pokoj 0,00 0 ###### 473 008 Jubilejne nagrade 900,00 204.750 ###### 473 009 Nagrade za inovacije 0,00 0 ###### 474 000 Prispevki na plače 60.807,16 13.833.628 ###### 475 000 Posebni davek na plače 16.585,69 3.773.244 ###### 480 001 Financiranje sveta delavcev 0,00 0 ###### 480 002 Prisp. za stavbno zemljišče 0,00 0 ###### 483 000 Štipendije 0,00 0 ###### 489 005 Sodne takse 0,00 0 ###### 489 008 Ostali nematerialni stroški 0,00 0 ###### 51.689,95 68.365,84 13.160,29 72.501,16 609.974,61 138.769.223 892

10

Priloga 09: Izpis planiranih in ustvarjenih splošnih stroškov za leto 2003 za enoto trženja v SIT

Konto GK Niv Opis konta glavne knjige Dejanski zneski Zn. iz predrač. Odstopanje % odmik21000 4 ENOTA TRŽENJA

401007 DRUGI MATERIALNI STROŠKI 2.392.898,00 607.491,00 -1.785.407,00 -293,90

411008 PREVOZI ZA IZVOZ 9.193.457,90 6.825.000,00 -2.368.457,90 -34,70

414000 DNEVNICE V DRŽAVI 1.856.696,00 1.801.186,00 -55.510,00 -3,08

414001 POTNI STROŠKI V DRŽAVI 204.469,00 116.052,00 -88.417,00 -76,19

414003 TERENSKI DODATEK 305.025,00 311.607,00 6.582,00 2,11

414006 NADOMESTILO ZA UPORABO CEST 190.938,00 0,00 0,00 0,00

414010 DNEVNICE V TUJINI 1.255.172,00 2.204.166,00 948.994,00 43,05

416004 STROŠKI IZOBRAŽEVANJA-SEMINAR 4.674,00 0,00 0,00 0,00

418012 AVTORSKI HONORARJI 41.656,00 0,00 0,00 0,00

419000 STROŠKI IZVOZA 5.221.617,34 7.621.250,00 2.399.632,66 31,49

432000 AMORTIZACIJA OPREME 4.801.689,83 5.753.133,69 951.443,86 16,54

433000 AMORTIZACIJA DROBNEGA INVENTAR 76.902,17 0,00 0,00

470000 PLAČE ZAPOSLENCEV 77.061.137,00 85.109.888,37 8.048.751,37 9,46

471000 NADOMESTILA PLAČ ZAPOSLENCEV 578.726,00 0,00 0,00

473002 PREVOZ NA DELO 1.594.310,00 1.800.560,56 206.250,56 11,45

473003 STROŠKI PREHRANE DELAVCEV 5.428.847,20 4.431.304,00 -997.543,20 -22,51

473005 REGRES ZA DOPUST 3.322.755,00 4.375.963,04 1.053.208,04 24,07

473008 JUBILEJNE NAGRADE 121.453,00 204.750,00 83.297,00 40,68

474000 PRISPEVKI NA PLAČE ZAPOSLENCEV 12.394.264,00 13.833.628,31 1.439.364,31 10,40

475000 POSEBNI DAVEK NA PLAČE ZAPOSL. 3.491.855,00 3.773.243,58 281.388,58 7,46

Zbir za dimenzijo (21.000): 129.538.542,44 138.769.223,55 10.123.577,28 7,30

11

Priloga 10: Plan splošnih stroškov za leto 2003 za enoto trženja po novem sistemu

PLAN ZA LETO 2003 v SIT

Konto Naziv konta Plan skupaj STRM 21.001 STRM 21.100 STRM 21.201 STRM 21.210 STRM 21.220401 003 Čistila 401 006 Poraba kurilnega olja 401 007 Drugi materialni stroški 607.491 96.591 510.900401 008 Zaščitna sredstva 402 000 Porabljena električna energija 402 002 Bencin 403 000 Material za popravilo 404 000 Odpis drobnega materiala 6.825.000 6.825.000406 000 Strokovna literatura 406 005 Pisarniški material 411 000 Telekomunikacijske storitve 411 001 Storitve cestnega prometa 411 002 Železniške storitve 411 004 Poštne storitve 411 008 Prevozi za izvoz 6.825.000 6.825.000 412 000 Storitve vzdrževanja 412 001 Storitve vzdrževanja SW 412 002 Storitve čiščenja 413 000 Najemnine 414 000 Dnevnice v državi 1.801.186 1.086.186 15.000 70.000 200.000 430.000414 001 Potni stroški v državi 116.052 100.000 16.052 414 003 Terenski dodatek 311.607 191.607 0 0 20.000 100.000414 006 Nadomestilo za uporabo cest 414 010 Dnevnice v tujini 2.204.166 1.494.166 500.000 70.000 70.000 70.000415 000 Stroški plačilnega prometa 415 003 Zavarovalne premije 416 000 Svetovalne in intelektualne storitve 416 004 Stroški izobraževanja 416 005 Stroški izobraževanja ob delu 416 080 Zdravstvene storitve 417 001 Sejemski stroški 5.200.002 3.120.002 2.080.000 417 002 Stroški oglaševanja 6.000.000 3.600.000 2.400.000 417 003 Stroški reprezentance 418 010 Sejnine nadzornega sveta 418 011 Delo po pogodbah 418 012 Avtorski honorarji 419 000 Stroški izvoza 7.621.250 7.621.250 419 002 Članarine 419 003 Vodarine in kanalščine 419 004 Komunalni in posebni odparki 419 081 Stroški storitev v zvezi z PZVD 419 087 Neproizvodne storitve 419 088 Stroški storitev v zvezi z VO 419 098 Implementacija SW 419 100 Stroški počitniških kapacitet 419 200 Periodični pregled kontrolnih sred. 430 000 Amortizacija neopredm.dolg.sred. 431 000 Amortizacija zgradb 432 000 Amortizacija opreme 5.753.134 4.271.259 0 0 860.893 620.982433 000 Amortizacija drobnega inventarja 470 000 Plače 85.109.888 30.136.061 8.118.971 5.811.861 24.963.120 16.079.875471 000 Boleznine 473 002 Prevoz na delo 1.800.561 1.040.561 0 290.000 350.000 120.000473 003 Stroški prehrane delavcev 4.431.304 1.899.130 158.261 158.261 1.424.348 791.304473 005 Regres za dopust 4.375.963 1.875.413 156.284 156.284 1.406.560 781.422473 007 Odpravnine v pokoj 473 008 Jubilejne nagrade 204.750 204.750 473 009 Nagrade za inovacije 474 000 Prispevki na plače 13.833.628 5.019.380 1.336.521 956.732 3.875.203 2.645.792475 000 Posebni davek na plače 3.773.244 1.240.540 524.800 432.470 970.030 605.404480 001 Financiranje sveta delavcev 480 002 Prisp. za stavbno zemljišče 483 000 Štipendije 489 005 Sodne takse 489 008 Ostali nematerialni stroški 156.794.226 63.005.303 17.529.839 12.425.608 34.252.797 29.580.679

12

Priloga 11: Izpis planiranih in ustvarjenih splošnih stroškov za leto 2003 za enoto Trženja po predlaganih mestih odgovornosti v SIT

Konto GK Niv Opis konta glavne knjige Dejanski zneski Zn. iz predrač. Odstopanje % odmik21000 4 ENOTA TRŽENJA

401007 0 DRUGI MATERIALNI STROŠKI 1.207.918,70 607.491,00 -600.427,70 -98,83404000 0 ODPIS DROBNEGA INVENTARJA 7.238.233,00 6.825.000,00 -413.233,00 -6,05411008 0 PREVOZI ZA IZVOZ 9.193.457,90 6.825.000,00 -2.368.457,90 -34,70414000 0 DNEVNICE V DRŽAVI 962.473,00 1.801.186,00 838.713,00 46,56414001 0 POTNI STROŠKI V DRŽAVI 120.776,00 116.052,00 -4.724,00 -4,07414003 0 TERENSKI DODATEK 160.965,00 311.607,00 150.642,00 48,34414006 0 NADOMESTILO ZA UPORABO CEST 140.080,15 -140.080,15 -100,00414010 0 DNEVNICE V TUJINI 1.056.269,72 2.204.166,00 1.147.896,28 52,07416004 0 STROŠKI IZOBRAŽEVANJA-SEMINAR 4.674,00 -4.674,00 -100,00417001 0 SEJEMSKI STROŠKI 5.678.966,95 5.200.002,00 -478.964,95 -9,21417002 0 STROŠKI OGLAŠEVANJA 4.450.075,00 6.000.000,00 1.549.925,00 25,83418012 0 AVTORSKI HONORARJI 20.828,00 -20.828,00 -100,00419000 0 STROŠKI IZVOZA 5.221.617,34 7.621.250,00 2.399.632,66 31,48419087 0 NEPROIZVODNE STORITVE 432000 0 AMORTIZACIJA OPREME 4.801.689,83 5.753.134,00 951.444,17 16,53433000 0 AMORTIZACIJA DROBNEGA INVENTAR 76.902,17 -76.902,17 -100,00470000 0 PLAČE ZAPOSLENCEV 77.061.137,00 85.109.888,00 8.048.751,00 9,45471000 0 NADOMESTILA PLAČ ZAPOSLENCEV 578.726,00 -578.726,00 -100,00473002 0 PREVOZ NA DELO 1.594.310,00 1.800.561,00 206.251,00 11,45473003 0 STROŠKI PREHRANE DELAVCEV 5.428.847,20 4.431.304,00 -997.543,20 -22,51473005 0 REGRES ZA DOPUST 3.322.755,00 4.375.963,00 1.053.208,00 24,06473008 0 JUBILEJNE NAGRADE 121.453,00 204.750,00 83.297,00 40,68474000 0 PRISPEVKI NA PLAČE ZAPOSLENCEV 12.394.264,00 13.833.628,00 1.439.364,00 10,40475000 0 POSEBNI DAVEK NA PLAČE ZAPOSL. 3.491.855,00 3.773.244,00 281.389,00 7,45

Zbir za dimenzijo (21.000): 144.328.273,96 156.794.226,00 12.465.952,04 7,9521001 0 PRODUKT.VODENJE IN PRODAJANJE

411008 0 PREVOZI ZA IZVOZ 9.193.457,90 6.825.000,00 -2.368.457,90 -34,70414000 0 DNEVNICE V DRŽAVI 50.750,00 286.186,00 235.436,00 82,26414001 0 POTNI STROŠKI V DRŽAVI 37.073,00 100.000,00 62.927,00 62,92414003 0 TERENSKI DODATEK 19.845,00 191.607,00 171.762,00 89,64414006 0 NADOMESTILO ZA UPORABO CEST 64.944,15 -64.944,15 -100,00414010 0 DNEVNICE V TUJINI 592.949,72 1.414.166,00 821.216,28 58,07416004 0 STROŠKI IZOBRAŽEVANJA-SEMINAR 4.674,00 -4.674,00 -100,00418012 0 AVTORSKI HONORARJI 20.828,00 -20.828,00 -100,00419000 0 STROŠKI IZVOZA 5.221.617,34 7.621.250,00 2.399.632,66 31,48419087 0 NEPROIZVODNE STORITVE 432000 0 AMORTIZACIJA OPREME 3.564.884,83 4.271.259,00 706.374,17 16,53433000 0 AMORTIZACIJA DROBNEGA INVENTAR 11.054,43 -11.054,43 -100,00470000 0 PLAČE ZAPOSLENCEV 29.023.163,00 30.136.061,00 1.112.898,00 3,69471000 0 NADOMESTILA PLAČ ZAPOSLENCEV 341.791,00 -341.791,00 -100,00473002 0 PREVOZ NA DELO 363.368,00 400.000,00 36.632,00 9,15473003 0 STROŠKI PREHRANE DELAVCEV 2.326.648,80 1.899.130,00 -427.518,80 -22,51473005 0 REGRES ZA DOPUST 1.428.428,00 1.875.413,00 446.985,00 23,83473008 0 JUBILEJNE NAGRADE 121.453,00 204.750,00 83.297,00 40,68474000 0 PRISPEVKI NA PLAČE ZAPOSLENCEV 4.667.991,65 5.019.380,00 351.388,35 7,00475000 0 POSEBNI DAVEK NA PLAČE ZAPOSL. 1.263.857,00 1.240.540,00 -23.317,00 -1,87

Zbir za dimenzijo (21.001): 58.318.778,82 61.484.742,00 3.165.963,18 5,1421100 0 PRODUKTNI VODJA SESTAVINE

414000 0 DNEVNICE V DRŽAVI 17.500,00 15.000,00 -2.500,00 -16,66414006 0 NADOMESTILO ZA UPORABO CEST 8.006,00 -8.006,00 -100,00414010 0 DNEVNICE V TUJINI 264.418,00 500.000,00 235.582,00 47,11417001 0 SEJEMSKI STROŠKI 3.407.380,20 3.120.002,00 -287.378,20 -9,21417002 0 STROŠKI OGLAŠEVANJA 2.670.045,00 3.600.000,00 929.955,00 25,83470000 0 PLAČE ZAPOSLENCEV 7.112.794,00 8.118.971,00 1.006.177,00 12,39473003 0 STROŠKI PREHRANE DELAVCEV 193.887,40 158.261,00 -35.626,40 -22,51473005 0 REGRES ZA DOPUST 129.857,00 156.284,00 26.427,00 16,90474000 0 PRISPEVKI NA PLAČE ZAPOSLENCEV 1.143.998,78 1.336.521,00 192.522,22 14,40475000 0 POSEBNI DAVEK NA PLAČE ZAPOSL. 503.215,00 524.800,00 21.585,00 4,11

Zbir za dimenzijo (21.100): 15.451.101,38 17.529.839,00 2.078.737,62 11,8521200 2 PRODUKTNI VODJA SISTEMI

401007 0 DRUGI MATERIALNI STROŠKI 1.207.918,70 607.491,00 -600.427,70 -98,83404000 0 ODPIS DROBNEGA INVENTARJA 7.238.233,00 6.825.000,00 -413.233,00 -6,05414000 0 DNEVNICE V DRŽAVI 894.223,00 1.500.000,00 605.777,00 40,38414001 0 POTNI STROŠKI V DRŽAVI 83.703,00 16.052,00 -67.651,00 -421,44414003 0 TERENSKI DODATEK 141.120,00 120.000,00 -21.120,00 -17,60414006 0 NADOMESTILO ZA UPORABO CEST 67.130,00 -67.130,00 -100,00

13

Nadaljevanje priloge 11: v SIT Konto GK Niv Opis konta glavne knjige Dejanski zneski Zn. iz predrač. Odstopanje % odmik

414010 0 DNEVNICE V TUJINI 198.902,00 290.000,00 91.098,00 31,41417001 0 SEJEMSKI STROŠKI 2.271.586,75 2.080.000,00 -191.586,75 -9,21417002 0 STROŠKI OGLAŠEVANJA 1.780.030,00 2.400.000,00 619.970,00 25,83432000 0 AMORTIZACIJA OPREME 1.236.805,00 1.481.875,00 245.070,00 16,53433000 0 AMORTIZACIJA DROBNEGA INVENTAR 65.847,74 -65.847,74 -100,00470000 0 PLAČE ZAPOSLENCEV 40.925.180,00 46.854.856,00 5.929.676,00 12,65471000 0 NADOMESTILA PLAČ ZAPOSLENCEV 236.935,00 -236.935,00 -100,00473002 0 PREVOZ NA DELO 1.230.942,00 1.400.561,00 169.619,00 12,11473003 0 STROŠKI PREHRANE DELAVCEV 2.908.311,00 2.373.913,00 -534.398,00 -22,51473005 0 REGRES ZA DOPUST 1.764.470,00 2.344.266,00 579.796,00 24,73473008 0 JUBILEJNE NAGRADE 474000 0 PRISPEVKI NA PLAČE ZAPOSLENCEV 6.582.273,57 7.477.727,00 895.453,43 11,97475000 0 POSEBNI DAVEK NA PLAČE ZAPOSL. 1.724.783,00 2.007.904,00 283.121,00 14,10

Zbir za dimenzijo (21.200): 70.558.393,76 77.779.645,00 7.221.251,24 9,2821201 0 PRODUKTNI VODJA SISTEMI

401007 0 DRUGI MATERIALNI STROŠKI 87.513,22 -87.513,22 -100,00414000 0 DNEVNICE V DRŽAVI 91.751,00 120.000,00 28.249,00 23,54414001 0 POTNI STROŠKI V DRŽAVI 54.072,00 -54.072,00 -100,00414003 0 TERENSKI DODATEK 23.520,00 -23.520,00 -100,00414006 0 NADOMESTILO ZA UPORABO CEST 16.016,00 -16.016,00 -100,00414010 0 DNEVNICE V TUJINI 66.703,00 70.000,00 3.297,00 4,71417001 0 SEJEMSKI STROŠKI 2.271.586,75 2.080.000,00 -191.586,75 -9,21417002 0 STROŠKI OGLAŠEVANJA 1.780.030,00 2.400.000,00 619.970,00 25,83470000 0 PLAČE ZAPOSLENCEV 5.054.702,00 5.811.861,00 757.159,00 13,02473002 0 PREVOZ NA DELO 503.028,00 600.000,00 96.972,00 16,16473003 0 STROŠKI PREHRANE DELAVCEV 193.887,40 158.261,00 -35.626,40 -22,51473005 0 REGRES ZA DOPUST 129.857,00 156.284,00 26.427,00 16,90474000 0 PRISPEVKI NA PLAČE ZAPOSLENCEV 812.981,92 956.732,00 143.750,08 15,02475000 0 POSEBNI DAVEK NA PLAČE ZAPOSL. 452.838,00 432.470,00 -20.368,00 -4,70

Zbir za dimenzijo (21.201): 11.538.486,29 12.785.608,00 1.247.121,71 9,7521210 0 INŽENIRING

401007 0 DRUGI MATERIALNI STROŠKI 96.591,00 96.591,00 100,00414000 0 DNEVNICE V DRŽAVI 125.968,00 200.000,00 74.032,00 37,01414001 0 POTNI STROŠKI V DRŽAVI 25.835,00 16.052,00 -9.783,00 -60,94414003 0 TERENSKI DODATEK 16.905,00 20.000,00 3.095,00 15,47414006 0 NADOMESTILO ZA UPORABO CEST 20.544,00 -20.544,00 -100,00414010 0 DNEVNICE V TUJINI 27.530,00 70.000,00 42.470,00 60,67432000 0 AMORTIZACIJA OPREME 718.520,00 860.893,00 142.373,00 16,53433000 0 AMORTIZACIJA DROBNEGA INVENTAR 16.053,96 -16.053,96 -100,00470000 0 PLAČE ZAPOSLENCEV 21.651.793,00 24.963.120,00 3.311.327,00 13,26471000 0 NADOMESTILA PLAČ ZAPOSLENCEV 152.099,00 -152.099,00 -100,00473002 0 PREVOZ NA DELO 346.357,00 350.000,00 3.643,00 1,04473003 0 STROŠKI PREHRANE DELAVCEV 1.744.986,60 1.424.348,00 -320.638,60 -22,51473005 0 REGRES ZA DOPUST 973.763,00 1.406.560,00 432.797,00 30,76474000 0 PRISPEVKI NA PLAČE ZAPOSLENCEV 3.482.404,35 3.875.203,00 392.798,65 10,13475000 0 POSEBNI DAVEK NA PLAČE ZAPOSL. 731.638,00 970.030,00 238.392,00 24,57

Zbir za dimenzijo (21.210): 30.034.396,91 34.252.797,00 4.218.400,09 12,3121220 0 SERVIS IN MONTAŽA OPREME

401007 0 DRUGI MATERIALNI STROŠKI 1.120.405,48 510.900,00 -609.505,48 -119,30404000 0 ODPIS DROBNEGA INVENTARJA 7.238.233,00 6.825.000,00 -413.233,00 -6,05414000 0 DNEVNICE V DRŽAVI 676.504,00 1.180.000,00 503.496,00 42,66414001 0 POTNI STROŠKI V DRŽAVI 3.796,00 -3.796,00 -100,00414003 0 TERENSKI DODATEK 100.695,00 100.000,00 -695,00 -0,69414006 0 NADOMESTILO ZA UPORABO CEST 30.570,00 -30.570,00 -100,00414010 0 DNEVNICE V TUJINI 104.669,00 150.000,00 45.331,00 30,22432000 0 AMORTIZACIJA OPREME 518.285,00 620.982,00 102.697,00 16,53433000 0 AMORTIZACIJA DROBNEGA INVENTAR 49.793,78 -49.793,78 -100,00470000 0 PLAČE ZAPOSLENCEV 14.218.685,00 16.079.875,00 1.861.190,00 11,57471000 0 NADOMESTILA PLAČ ZAPOSLENCEV 84.836,00 -84.836,00 -100,00473002 0 PREVOZ NA DELO 381.557,00 450.561,00 69.004,00 15,31473003 0 STROŠKI PREHRANE DELAVCEV 969.437,00 791.304,00 -178.133,00 -22,51473005 0 REGRES ZA DOPUST 660.850,00 781.422,00 120.572,00 15,42473008 0 JUBILEJNE NAGRADE 474000 0 PRISPEVKI NA PLAČE ZAPOSLENCEV 2.286.887,30 2.645.792,00 358.904,70 13,56475000 0 POSEBNI DAVEK NA PLAČE ZAPOSL. 540.307,00 605.404,00 65.097,00 10,75

Zbir za dimenzijo (21.220): 28.985.510,56 30.741.240,00 1.755.729,44 5,71

14

Priloga 12: Izpis stroškov za odgovorno osebo