Diplomsko delo Kraševec Matevž - share.upr.si · univerza na primorskem pedagoŠka fakulteta...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

DIPLOMSKO DELO

MATEVŽ KRAŠEVEC

KOPER 2012

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

Razredni pouk

Diplomsko delo

PROJEKTNO UČNO DELO: IZDELAVA GLASBIL

PRI DNEVIH DEJAVNOSTI

Matevž Kraševec

KOPER 2012 MENTORICA: doc. ddr. JOŽICA BEZJAK

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani/a MATEVŽ KRAŠEVEC študent študijskega programa RAZREDNI POUK

izjavljam, da je DIPLOMSKO DELO z naslovom: Projektno učno delo: izdelava glasbil pri dnevih

dejavnosti

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: ______________________

V Kopru, dne 14.3.2012

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici prof. doc. ddr. Jožici Bezjak za vso strokovno pomoč in

usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala gre tudi staršem in

prijateljem, ki so mi stali ob strani in mi pomagali tekom študija.

POVZETEK

V svojem diplomskem delu z naslovom PROJEKTNO UČNO DELO: IZDELAVA

GLASBIL PRI DNEVIH DEJAVNOSTI bom predstavil projektno učno delo kot možnost

drugačnega načina učenja.

V prvem delu teoretičnega dela diplomskega dela sem predstavil projektno učno delo,

njegove prednosti in slabosti ter način samega dela. Predstavil sem tudi pogled s strani

večih avtorjev.

V drugem delu teoretičnega dela sem pa predstavil razne materiale, ki se jih uporablja

pri izdelavi glasbil, opisal razvoj glasbil in same glasbe in glasbene teorije skozi leta od

prazgodovine in prvih glasbil pa do moderne dobe, kjer nam glasbilo predstavlja tudi

računalnik.

Praktični del zajema načrt izdelave izdelkov. Pri projektnem učnem delu je pomembna

sama priprava na izdelovanje izdelkov, kar sem opisal v mikro in makro načrtih. Opisi

so podprti tudi s slikami izdelave izdelkov po fazah izdelave.

Predstavljenih je dvanajst različnih otroških glasbil, izdelanih iz različnih materialov in

proizvajajo različne zvoke za različne načine uporabe.

V prilogi se nahaja še nekaj slik glasbil drugih avtorjev.

Tema IZDELAVA GLASBIL PRI DNEVIH DEJAVNOSTI je zanimiva, saj vzpodbuja

učitelja in učenca, ki preko nje spoznavata zvočne lastnosti posameznih materialov,

razvijata svoje glasbene sposobnosti in domišljijo, ter zmožnost interpretacije same

glasbe.

Izdelki, ki jih otroci izdelajo, so primerni tako za okras, kot tudi za spremljavo oziroma

igranje pesmi, pa tudi za oponašanje pojavov iz narave, zvočne efekte pri izvedbi

gledaliških predstav, predstavljajo pa tudi lep spomin na šolske dni.

KLJUČNE BESEDE: projektno učno delo, glasbila, glasba, zvočilo, izdelki iz

recikliranih materialov.

SUMMARY

In my degree titeled PROJECT-BASED LEARNING: MAKING MUSICAL

INSTRUMENTS AT ACTIVITY DAYS I will present the project-based learning as a

possibillity of a different kind of teaching.

The theoretical part consists a presentation of project based learning, it's advantages

and weaknesses. It contains a view of many different authors, foreign and Slovenian.

I have also presented different kinds of materials, that can be and are used for making

musical instruments, described the historic view of developing musical instruments,

from prehistoric times and bone whistel to nowdays, when we also use a computer as a

music instrument, music theory and also music itself.

Practical part contains micro and macro plans for making products. This is the most

important part in production of work. Production plans contains pictures of step by step

of making a final product.

There are twelve musical instruments presented, made out of different materials, and

are making different kinds of sounds and can be used in different purposes, as for

playing or accompaining the music or for simulating sounds from nature.

In attachment, there are a few pictures of instruments made by other authors.

The topic MAKING MUSICAL INSTRUMENTS AT ACTIVITY DAYS is very interesting,

as it is stimulating for a teacher and also for a pupil. It encourages them to learn about

sound features of different materials and it ecourages their imagonation and ability to

interpret music..

Products are suitable for decorations as well as for making or accompaining music or

simulating sounds from nature. They are also a nice memory for school days.

KEYWORDS: project - based learning, musical instruments, music, sound, products of

recycled materials.

KAZALO VSEBINE: 1 UVOD ...................................................................................................................................... 1

2 PROJEKTNO UČNO DELO................................................................................................... 3

2.1 Vzgojno izobraževalne naloge sodobne šole .................................................................... 3

2.2 Splošno o projektnem učnem delu .................................................................................... 4

2.3 Zgradba in potek projektnega učnega dela ....................................................................... 7

2.4 Iniciativa z oblikovanjem projektne teme in končnega cilja ............................................ 8

2.5 Makro priprava projekta: izdelava idejne skice z operativnimi cilji in nalogami ............ 9

2.6 Mikro priprava projekta: načrtovanje izvedbe ................................................................ 10

2.7 Izvedba projekta .............................................................................................................. 10

2.8 Sklepna faza z evalvacijo s pomočjo multimedije .......................................................... 11

2.9 Usklajevalna medetapa ................................................................................................... 12

2.10 Usmerjevalna medetapa ................................................................................................ 12

3 SKUPINSKO DELO PRI PROJEKTNEM UČNEM DELU ................................................ 13

4 POTEK SKUPINSKEGA DELA .......................................................................................... 14

4.1 Frontalni uvod ................................................................................................................. 14

4.2 Priprava učencev ............................................................................................................. 14

4.3 Oblikovanje skupin ......................................................................................................... 15

4.4 Oblikovanje skupin po notranji strukturi ........................................................................ 15

4.5 Oblikovanje skupin z vidika individualizacije ................................................................ 16

4.6 Delo v skupinah .............................................................................................................. 16

4.7 Poročanje skupin ............................................................................................................. 16

4.8 Plenarni zaključek ........................................................................................................... 16

5 TIPI PROJEKTNEGA UČNEGA DELA .............................................................................. 17

5.1 Projekt konstruktivnega tipa ........................................................................................... 17

5.2 Problemski projekt .......................................................................................................... 17

5.3 Projekt usvajanja in vrednotenja ..................................................................................... 17

5.4 Projekt tipa učenja .......................................................................................................... 18

6 OSNOVNE ZNAČILNOSTI PROJEKTNEGA UČNEGA DELA ....................................... 20

6.1 Tematsko – problemski pristop ....................................................................................... 20

6.2 Konkretne vsebine, usmerjene na življensko situacijo ................................................... 20

6.3 Ciljno usmerjena in načrtovana dejavnost s poudarkom na aktivnosti učencev ............. 20

6.4 Upoštevnje potreb in sposobnosti učencev ..................................................................... 21

6.5 Poudarek na izkustvenem učenju .................................................................................... 22

6.6 Kooperativnost ................................................................................................................ 23

6.7 Sodelovanje med učitelji ................................................................................................. 24

6.8 Sodelovanje med učitelji in učenci ................................................................................. 24

6.9 Sodelovanje med učenci ................................................................................................. 24

6.10 Odprtost projektnega učnega dela ................................................................................. 24

6.11 Poudarek na učenju kot procesu ................................................................................... 25

7 RAZLIKE MED KLASIČNIM POUKOM IN PROJEKTNIM UČNIM DELOM .............. 26

7.1 Slabosti projektnega učnega dela .................................................................................... 26

7.2 Mnenja tujih in domačih avtorjev o projektnem učnem delu ......................................... 27

8 UPORABA GLASBIL PRI POUKU ..................................................................................... 28

9 RAZVOJ GLASBIL IN GLASBE ......................................................................................... 29

9.1 Prazgodovina .................................................................................................................. 29

9.2 Stare kulture .................................................................................................................... 30

9.3 Srednji vek ...................................................................................................................... 32

9.4 Novi vek .......................................................................................................................... 35

9.5 Najnovejši vek ................................................................................................................ 36

10 DELITEV GLASBIL ........................................................................................................... 37

10.1 Delitev glasbil glede na način oddajanja zvoka ............................................................ 37

10.1.1 Brenkala ................................................................................................................. 37

10.1.2 Tolkala .................................................................................................................... 37

10.1.3 Pihala ..................................................................................................................... 37

10.1.4 Trobila .................................................................................................................... 38

10.1.6 Godala ................................................................................................................... 38

10.1.7 Inštrumenti s tipkami ............................................................................................. 38

10.2 Delitev glasbil v akustičnem smislu ............................................................................. 38

10.2.1 Idiofoni ................................................................................................................... 38

10.2.2 Metalofoni .............................................................................................................. 39

10.2.3 Ksilofoni ................................................................................................................. 39

10.2.4 Kordofoni ............................................................................................................... 39

10.2.5 Aerofoni .................................................................................................................. 39

10.2.6 Membranofoni ........................................................................................................ 39

10.2.7 Elektrofoni .............................................................................................................. 39

11 MATERIALI IZ KATERIH LAHKO IZDELUJEMO GLASBILA ................................... 40

11.1 Les ................................................................................................................................. 40

11.1.1 Les iglavcev ............................................................................................................ 40

11.1.2 Les listavcev ........................................................................................................... 41

11.1.3 Trde vrste lesa ........................................................................................................ 41

11.1.4 Mehki lesovi ........................................................................................................... 42

11.1.5 Uporaba lesa pri izdelavi glasbil ........................................................................... 42

11.2 Kovine ........................................................................................................................... 43

11.2.1 Kratka zgodovina uporabe kovin ........................................................................... 43

11.2.2 Kovine in glasbila .................................................................................................. 44

11.3 Umetne mase ................................................................................................................. 45

11.3.1 Kratka zgodovina uporabe umetnih mas ............................................................... 45

11.3.2 Uporaba umetnih materialov za izdelavo glasbil .................................................. 46

11.4 Kamen in drugi naravni materiali ................................................................................. 47

11.4.1 Kamen .................................................................................................................... 47

11.4.2 Drugi naravni materiali ......................................................................................... 47

12 DNEVI DEJAVNOSTI ........................................................................................................ 48

13 VSEBINSKI SKLOPI DNI DEJAVNOSTI ......................................................................... 50

13.1 Naravoslovni dnevi ....................................................................................................... 50

13.2 Tehnični dnevi ............................................................................................................... 51

13.3 Kulturni dnevi ............................................................................................................... 51

13.4 Športni dnevi ................................................................................................................. 52

14 OBLIKE IN METODE DELA ............................................................................................ 53

15 PROJEKT : IZDELAVA GLASBIL .................................................................................... 55

15.1 Utemeljitev projekta ..................................................................................................... 55

15.2 Cilji projektnega učnega dela ...................................................................................... 57

15.3 Pobuda .......................................................................................................................... 57

15.4 Skica .............................................................................................................................. 58

15.5 Načrt .............................................................................................................................. 60

15.5.1 Spoznavanje različnih materialov .......................................................................... 60

15.5.2 Izdelava glasbil ...................................................................................................... 61

15.5.3 Razstava izdelkov ................................................................................................... 62

15.6 Izvedba .......................................................................................................................... 63

16 IZDELKI .............................................................................................................................. 64

17 PREDSTAVITEV IZDELKOV PO FAZAH IZDELOVANJA ........................................... 65

17.1 Ropotulja ....................................................................................................................... 65

17.2 Boben ............................................................................................................................ 69

17.3 Piščal iz slamice ............................................................................................................ 73

17.4 Citre .............................................................................................................................. 76

17.5 Lončeni bas ................................................................................................................... 79

17.6 Žuboriž .......................................................................................................................... 82

17.7 Rog ................................................................................................................................ 85

17.8 Raglja ............................................................................................................................ 88

17.9 Zvončki ......................................................................................................................... 93

17.10 Stržek .......................................................................................................................... 97

17.11 Brenka ....................................................................................................................... 100

17.12 Trstenke ..................................................................................................................... 103

18 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 107

19 VIRI ................................................................................................................................... 108

20 PRILOGE ........................................................................................................................... 110

KAZALO SLIK:

Slika 1: Odnosi med udeleženci projekta ............................................................................... 5

Slika 2: Vrste projektnega učnega dela ................................................................................ 19

Slika 3: Kolbov ciklični proces učenja .................................................................................. 23

Slika 4: Neandertalska koščena piščal ................................................................................. 29

Slika 6: Grška lira ................................................................................................................ 32

Slika 7: Primer zgodnjega zapisa nevm ............................................................................... 33

Slika 8: Čembalo ................................................................................................................. 34

Slika: 9: Klavir ..................................................................................................................... 35

Slika 10: Kitarski ojačevalnik zvoka in električna kitara ........................................................ 36

Slika 11: Smrekov les, tangencialni razrez ........................................................................... 40

Slika 12: Lipov les................................................................................................................ 41

Slika 13: Metalofon .............................................................................................................. 44

Slika 14: Sintetizator ............................................................................................................ 46

Slika 15: Ljubljanska opera .................................................................................................. 49

Slika 16: Grafični prikaz dnevov dejavnosti .......................................................................... 50

Slika 17: Ropotulja............................................................................................................... 67

Slika 18: Boben ................................................................................................................... 71

Slika 19: Piščal iz slamice .................................................................................................... 74

Slika 20: Citre ...................................................................................................................... 77

Slika 21: Lončeni bas .......................................................................................................... 80

Slika 22: Žuboriž .................................................................................................................. 83

Slika 23: Rog ....................................................................................................................... 86

Slika 24: Raglja ................................................................................................................... 91

Slika 25: Zvončki ................................................................................................................. 95

Slika 26: Stržek ................................................................................................................... 98

Slika 27: Brenka ................................................................................................................ 101

Slika 28: Trstenke .............................................................................................................. 105

KAZALO DRUGIH PONAZORIL: Tabela 1: Opis etap v projektnem učnem delu ....................................................................... 7

Tabela 2: Razvrstitev kovin glede na čas začetka uporabe ................................................. 43

Tabela 3: Deleži posameznih sklopov dejavnosti ................................................................. 49

KAZALO PRILOG: Priloga 1: Razstava izdelkov ............................................................................................. 110

Priloga 2: Koruzne gosli .................................................................................................... 110

Priloga 3: Strgalo .............................................................................................................. 111

Priloga 4: Brenkalo ............................................................................................................ 111

Priloga 5: Zvočni niz .......................................................................................................... 112

Priloga 6: Trobenta ............................................................................................................ 112

Priloga 7: Metalofon .......................................................................................................... 113

Priloga 8: Triangel ............................................................................................................. 113

Priloga 9: Trstenke ............................................................................................................ 114

Priloga 10: Raglja .............................................................................................................. 114

TEORETIČNI DEL

Kraševec, Matevž (2012). Projektno učno delo: Izdelava glasbil pri dnevih dejavnosti. Diplomsko delo.

Koper: UP PEF

1

1 UVOD

Glasbila se uporabljajo že od nekdaj, to dokazujejo tudi arheološke najdbe, saj eno

najstarejših najdb predstavljajo ravno glasbila. Človek je glasbila in tudi glasbo

skozi stoletja uporabljal za oponašanje zvokov iz narave in ustvarjanje ritma, nato

pa tudi v verske namene in seveda tudi v zabavo, Charles Darwin pa je postavil

celo domnevo, da so ljudje pred uporabo jezika uporabljali glasbo za privabljanje

nasprotnega spola. Glasba skozi stoletja se je razvila v umetnost, najstarejše

zapisano glasbeno delo pa izvira iz časa 4000 let p. n. št. Glasbila so se skozi

stoletja spreminjala in razvijala, človek je izumljal vedno nove načine spreminjanja

zvoka. Tako imamo danes celo vrsto različnih glasbil, ki proizvajajo različne zvoke,

tako po barvi kot tudi razponu in jakosti zvoka. Iz različnih glasbil se sestavlja

orkestre, glasbene skupine, prav tako pa poslušamo tudi melodije na samo enem

instrumentu.

Otroci imajo glasbo zelo radi, radi jo ustvarjajo in poustvarjajo, radi prepevajo in

igrajo. Polni so domišljije in pri delu so zelo ustvarjalni, radi igrajo na inštrumente, v

kolikor pa jih tudi sami sestavijo, razvijajo ustvarjalnost na več načinov, znanje

prejemajo z vsemi čutili in ga razvijajo na različnih področjih.

Kakovostno izdelano otroško glasbilo za otroka tako predstavlja vir zabave, urjenja

spretnosti v izdelavi, urjenja vseh oblik posluha, kot tudi učenja o samem zvoku,

ter izdelavi igrač z estetskega oziroma umetniškega vidika. To multidisciplinarno

učenje pa omogoča le izdelava po modelu projektnega učnega dela.

Glasbila so lahko izdelana iz različnih materialov: les, umetne mase, kovina pa tudi

papir, kamen, praktično iz vsega kar zveni, ali pa povzroča zven. Izdelavo glasbil

lahko integriramo v klasični pouk v sklopu skoraj vseh predmetov. Zlahka jo lahko

povežemo z:

- zgodovino in samo kulturo: glasbila in glasba so, kot že omenjeno, z nami že

od pradavnine, vsak narod ima svoje lastno glasbeno kulturno izročilo in glasbila,

ki so kulturna dediščina


Koper: UP PEF

2

- naravoslovjem: za izdelavo otroških glasbila lahko recikliramo odpadne

materiale, poleg tega pa tudi opazujemo sam material, izbiramo primernega,

raziskujemo katere rastline so votle, kje jih najdemo, kako zveni kakšen les. Pri

izdelavi se pa ukvarjamo tudi z merjenjem in računanjem.

- tehničnimi področji: vsako izdelovanje je tudi tehnično področje, saj potrebuje

znanja dela po načrtih, iznajdljivost, natančno izdelavo ter znanja o zvoku, kako se

širi, kako glasbilo deluje in predvidevanja o tem, kako narediti glasbilo, ki bo

pravilno delovalo.


Koper: UP PEF

3

2 PROJEKTNO UČNO DELO

2.1 Vzgojno izobraževalne naloge sodobne šole

Družba se spreminja in to se odraža tudi na samem šolskem sistemu, na

organiziranost in delo šole, zato mora osnovna šola prevzeti nekatere vzgojno

- izobraževalne naloge:

- Zagotovitev optimalnih možnosti tako za pridobivanje temeljnih znanj

kot tudi za optimalni in celovit osebnostni razvoj za vse učence;

- Priprava na samostojno in aktivno pridobivanje novih znanj in na

razvijanje različnih sposobnosti s samostojnim delom, priprava na

stalno samoizobraževanje in izobraževanje;

- Priprava učencev na samostojno in odgovorno rabo pridobljenih znanj;

- Uvajanje učencev na sodelovanje z drugimi ljudmi, uvajanje v socialne

oblike učenja, v katerih prevladujeta delo v sodelovanju in učenje.

Šola teh nalog ne more izpolnjevati, če se ne spreminja skupaj z družbo in

časom, v katerem živimo. Za uspešno opravljanje prej naštetih nalog se mora

spremeniti odnos učitelj – učenec, ki je dandanes še vedno tradicionalni,

pretežno avtoritativni.

Pri tradicionalnem pouku je učenec precej pasiven, novejši pristopi pa

zahtevajo aktivnejšega učenca. Učenec pa lahko postane aktivnejši samo v

primeru, ko komunikacija učitelj – učenec ni več enosmerna in pri pouku ne

prevladuje več zgolj frontalna učna oblika.

En izmed možnih načinov posodabljanja učnega procesa je prav projektno

učno delo, saj zahteva aktivnega učenca in poruši tradicionalne oblike učenja.


Koper: UP PEF

4

2.2 Splošno o projektnem učnem delu

Projektno učno delo je metodični postopek , pri katerem katerem so učenci

aktivni, učitelj pa je zgolj vodnik, tisti, ki usmerja. V literaturi se pojavljajo

različna poimenovanja projektnega dela, navadno glede na to, kje se izvaja. V

praksi se ga poimenuje kar projektno učno delo.

Projektno učno delo ni mogoče uvrstiti med učne metode, uvrščamo ga med

didaktične sisteme. Projektno učno delo je skupek elementov učiteljevega

direktnega vodenja učnega procesa in samostojnega dela učencev.

Pri projektnem učnem delu se učenci učijo samostojnega dela, spretnosti in

samostojnega iskanja rešitev.

Projektno učno delo sicer temelji na osebnostnem razvoju učenca, pri udeležbi

učenec razvija vrednote, spretnosti in svoje potenciale, vendar se pri tem tudi

uči timskega dela, sodelovanja in komunikacije z ostalimi, delanja

kompromisov in skupnih načrtov. Vodja (učitelj) zgolj usmerja učenca, le-ta pa

sam pride do spoznanj, znanj in spretnosti.

Učenje poteka v demokratičnem duhu, v znamenju sodelovanja učitelj –

učenec, delo poteka sicer aktivno, ampak je sproščujoče. Temelji na

izkustvenem učenju, pri učenju so vključeni vsi čuti, učenec ni zgolj v pasivni

vlogi kot prejemnik znanja, ampak pride sam do svojih zaključkov, pri izdelavi

projekta pa tudi čuti materiale, jih zavoha, opazuje in zraven še razmišlja in se

uči.


Koper: UP PEF

5

Slika 1: Odnosi med udeleženci projekta

ODNOSI MED UDELEŽENCI Dialoška komunikacija,

partnerski odnosti

VZDUŠJE

Delavno, sproščeno

VLOGA VODJE PROJEKTA Pobudnik, spodbujevalec,

usmerjevalec

POLOŽAJ UDELEŽENCEV Samoiniciativni inaktivni

izvajalci

načrtovanih dejavnosti


Koper: UP PEF

6

Projektno učno delo je primerno praktično za vse starosti, od predšolskih otrok

od tretjega leta starosti preko osnovnošolskih otrok in dijakov, študentov ter

odraslih.

Projektno učno delo se razlikuje od klasičnih oblik pouka, saj ni omejeno s:

– časom (delo traja dokler projekt ni dokončan, ni časovnih omejitev),

– prostorom (ni nujno, da se delo izvaja v učilnici),

– organizacijo (projekt se določa v sodelovanju med učiteljem (vodjo) in

udeležneci (učenci)),

– vsebino (delamo lahko izdelke, ali pa se učimo o nekem pojavu,

prometnih predpisih, …).

Projektno učno delo je tudi interdisciplinarno, saj za izvedbo določenega

projekta potrebujemo in povezujemo znanja z različnih področij, na primer: pri

pouku se pogovarjamo o pticah, omenimo ptičjo hišico, ki je potem lahko

iniciativa, in jo nato izdelamo. Povezujemo znanja iz tehnike (izdelava hišice),

naravoslovja (ptice, ki ne odletijo čez zimo na jug) in družboslovja (skrb za

ptice pozimi).


Koper: UP PEF

7

2.3 Zgradba in potek projektnega učnega dela

Projektno učno delo je ciljno usmerjen učni postopek, zato njegova izvedba

poteka po točno določenem smiselnem zaporedju, po določenem načrtu preko

posameznih etap. Najbolj dodelan je potek po petih stopnjah, ki si sledijo v

določenem zaporedju:

- idejna zasnova projekta,

- makro priprava projekta,

- mikro priprava projekta,

- izvedba projekta,

- sklepna faza projekta z evalvacijo s pomočjo multimedije.

Potrebni sta še vmesni etapi usmerjanja in usklajevanja, ki sta še najbolj

pomembni pri učencih, ki težje dojemajo nove vsebine in zato težje izvajajo

naloge, ki jih projekt zahteva od njih. Sama struktura projekta in njegove

značilnosti tudi neizbežno vplivajo na medsebojne odnose med vsemi

udeleženci v vzgojno izobraževalnem procesu. Pomembno je zaupanje, ki

mora vladati med udeleženci projekta, saj le tako dosežemo ugodno delovno

klimo in s tem tudi damo otroku možnost, da vpliva na samo življenje v šoli, ga

načrtuje in pri tem doživlja odrasle ne kot nadrejene, temveč bolj kot podporo.

Tabela 1: Opis etap v projektnem učnem delu

ETAPE KOMPONENTE MISELNI POTEK

1 Iniciativa z oblikovanjem projektne

teme in končnega cilja

KAJ? ZAKAJ?

2 MAKRO PRIPRAVA PROJEKTA: Izdelava idejne

skice z operativnimi cilji in nalogami

KAJ?

3 MIKRO PRIPRAVA PROJEKTA: Načrtovanje izvedbe KAKO?

4 Izvedba projekta Potek aktivnosti

5 Sklepna faza z evalvacijo s pomočjo multimedije Sklepni del,

predstavitev rezultatov


Koper: UP PEF

8

2.4 Iniciativa z oblikovanjem projektne teme in končnega cilja

Projektno učno delo se začne z iniciativo, za katero pa ni nujno da jo sproži

učitelj, čeprav navadno je tako. Projektno učno delo se začne z razmišljanjem

o temi, ki bi jo lahko obdelali. Običajno pride pobuda iz samega učnega

programa (na primer izdelava ptičje hišice, torej učimo se o pticah, ki ostanejo

čez zimo pri nas in se odločimo za izdelavo ptičje hišice) ali pa iz okolja

oziroma dogodkov okoli nas (na sprehodu opazimo človeka, ki prečka cesto

zraven prehoda za pešce, zatem izvedemo projekt o prometni varnosti). Temo

lahko dobimo tudi z metodo „brainstorminga“ oziroma z „miselno nevihto“, s

katero zbiramo predloge vseh učencev in se na koncu odločimo za enega. Ko

določimo temo, določimo še končni cilj projekta (na primer: ptičja hišica, plakat

o prometni varnosti).

Končni cilj je vedno operativen, vedno je preverljiv z dosežki, do katerih učenci

pridejo na koncu projekta.

V literaturi najdemo naslednje možnosti kot predloge za skupno oblikovanje

idejne zasnove:

- Iskanje širših pojmov:

Vodja projekta udeležence vzpodbuja k iskanju širših pojmov za predlagano

temo.

- Postavljanje širših vprašanj:

Vodja projekta postavlja učencem dodatna vprašanja na ponujeno temo.

- Simulirano sklicevanje:

Vodja projekta pripoveduje o lastnih izkušnjah, problemih in primerih,

dejavnostih s tega področja ipd.

- Miselni modeli več manjših skupin:

Vodja projekta predlaga udeležencem, da se razdelijo na več manjših skupin

in potem vsaka skupina oblikuje svoje predloge na dano temo.

- Tekmovanje z dajanjem miselnih idej:

Učitelj spodbuja učence, da podajo čim boljši predlog na zastavljeno temo.


Koper: UP PEF

9

- Nevihta idej (brainstorming):

Učitelj od učencev zbere čim več asociacij na temo in jih napiše na tablo ali

kos papirja, nato pa izberejo med njimi najpomembnejše.

- Zbiranje predmetov

Zbirajo se vsi predmeti v povezavi s temo, knjige, slike, naprave, izreki, itd.

- Sukcesivno razvijanje

Učitelj obdela tematiko na klasičen način, učenci pa potem na to dematiko

dajejo ideje, izražajo interese in želje. Iz tega se nato oblikujejo predlogi za

nadaljnje delo na projektu.

2.5 Makro priprava projekta: izdelava idejne skice z operativnimi

cilji in nalogami

Učitelj vodi učence s podvprašanji in spodbujanjem k razmišljanju o

dogovorjeni temi projekta. Učenci prek različnih virov zbirajo informacije o

projektu in tako počasi nastaja sama idejna skica projekta.

Skica projekta: učitelj spodbuja, in usmerja z vprašanji in predlogi,sproži

„brainstorming“, usmerja k zapisovanju domislic, razdeli v delovne skupine,

usmerja delo pri zbiranju informacij(doma, internet, knjižnica),obravnava

določene tematike pri pouku za boljše razumevanje in porajanje podvprašanj.

Nato se cilj razdeli na različne naloge, uresničljive z aktivnostmi (opazovanje,

raziskovanje, primerjanje, ...).

Vodja že v pripravi vnaprej določi naloge tako, da med opravljanjem učenci

dosežejo določene cilje. Cilji, ki si jih zastavi vodja projekta, pa niso vedno

enaki ciljem, katerim sledijo učenci. Učitelj sledi vzgojno - izobraževalnim

ciljem in smotrom, ki so dolgoročnejšega pomena in se jih pogosto doseže

šele konec projekta, medtem, ko učenci sledijo ciljem kratkoročnejše narave in

jih dosegajo spotoma.

Ko so vsi predlogi zbrani, se izbere najprimernejše, ki ustrezajo naslednjim

zahtevam:


Koper: UP PEF

10

– aktivnost prispeva k uresničevanju končnega cilja projekta,

– predlagana dejavnost je materialno in časovno uresničljiva,

– učenci so sposobni izpeljati zadano nalogo in jim je zanimiva.

Idejna skica nastane kot slikovna ali grafična preglednica, izgleda kot miselni

vzorec in vsebuje naslov projekta in njegov končni cilj/namen.

Projektni osnutek nakazuje delovno področje udeležencev, vendar pa še ne

predstavlja podrobne izdelave načrta. Praviloma se samo nakaže cilj, ki ga

želi skupina doseči z določeno dejavnostjo.

2.6 Mikro priprava projekta: načrtovanje izvedbe

Učenci in učitelj si pripravijo svoj načrt dela, ki ga oblikujejo iz idejne zasnove.

Načrt je lahko oblikovan kot miselni vzorec, lahko pa je v obliki tabele.

Udeleženci si razdelijo posamezne naloge. Med načrtovanjem se lahko

posamezne naloge in cilje razčlenijo še na manjše. Pri tem ima vsak možnost

povedati kaj želi delati in pri čem želi sodelovati. Želje se nato uskladijo z

medsebojnim dogovorom, ki mora potekati na kulturnem in medsebojno

spoštljivem nivoju. Pri tem je poudarjena kooperativna dejavnost, torej

sodelovanje med učenci, pomembno je, da izrazijo svoje mišljenje in svoja

čustva in so sproščeni v odnosu s sošolci. Aktivirana so čustva in motorika

učencev.

2.7 Izvedba projekta

Pri izvedbi načrta se vsak udeleženec loti svoje naloge, vodja pa spremlja

napredek, pomaga pri premagovanju ovir in po potrebi usmerja ter motivira.

Učitelj od učencev pričakuje doslednost in vestnost, poleg tega pa učence uči,

kako se učiti in kako priti do spoznanj in novih znanj.

Pravtako skrbi, da se učenci ne odmaknejo od zastavljenega končnega cilja,

uči jih selekcionirati in zbirati informacije, ter le te uporabiti v praksi.

Ta etapa je lahko večkrat prekinjena z eno ali več vmesnimi medetapami, to

sta usklajevalna in usmerjevalna medetapa.


Koper: UP PEF

11

Dejavnosti v izvajalni etapi potekajo po različnih organizacijskih oblikah:

- individualno,

- v parih,

- v manjših ali večjih skupinah.

Te oblike se potem po potrebi med seboj prepletajo in izmenjujejo. Dejavnosti,

ki potekajo v posameznih skupinah ali pri posameznikih so lahko zelo različne.

Učenci lahko opazujejo, raziskujejo, konstruirajo ipd.

2.8 Sklepna faza z evalvacijo s pomočjo multimedije

Vsak projekt se mora končati z vidnim izdelkom, zato poznamo tri možnosti

sklepnega dela:

- Konkretna izvedba neke zamisli, ki je že v začetku zamišljena v obliki

končnega izdelka;

- Povratek k začetni etapi, primerjava dejanskih dosežkov zadnje etape z

začetno pobudo. Skupaj z učiteljem učenci analizirajo sam potek in

izvedbo posameznih etap, zberejo skupaj vtise in izkušnje, predebatirajo

probleme, ki so nastali med delom, ipd.;

- Svobodni iztek projektne naloge, kjer se le-ta lahko nadaljuje pri rednem

pouku, ali pa tudi drugje, izven šolskega prostora.

Priporočljivo je, da izdelke ovrednotijo vsi udeleženi pri projektu, vodja,

sodelavci, starši otrok in ostali, ki so prisotni na predstavitvi projekta.

Vrednotenje projekta mora biti posvečeno celotnemu projektu, ne zgolj

končnemu izdelku. Zaželjeno pa je tudi samoocenjevanje udeležencev,

njihove refleksije na sam potek projekta.

Oceno poda tudi vodja projekta, pri tem analizira ali je delo potekalo po

pričakovanjih, ugotovi ali so bili doseženi cilji in s tem tudi končni cilj, oceni

vzdušje in splošni napredek učencev, analizira vzroke za neuspehe.

Na koncu projekta se primerja končne izdelke posameznikov, skupin ali

skupine. Lahko se jih predstavi v obliki razstave, kulturne prireditve, kviza, …

Ob predstavitvi se navede:


Koper: UP PEF

12

– izvajalce projekta

– vodjo projekta

– sodelavce

– časovni potek projekta

– prostor, kjer je projekt potekal

2.9 Usklajevalna medetapa

Smisel te etape je, da ohrani tekoče delovanje projekta, medetapa ima

povezovalno fukncijo. Zaradi potrebe po medsebojnem obveščaju o trenutnem

stanju projekta, zaradi dogovarjanja glede nadaljevanja projekta,

nepredvidenih problemov in sprememb, udeleženci projekta med to etapo delo

prekinejo.

Takšne prekinitve se ne pojavijo vedno, vseeno so pa pogoste, zato jih lahko

predvidimo že pri načrtovanju projekta. To se izkaže kot posebej smiselno pri

projektih velikega in srednje velikega obsega.

2.10 Usmerjevalna medetapa

Ta medetapa se pojavi, ko je potrebno rešiti medsebojne konflikte, probleme,

ki se pojavijo tekom dela, ipd., zato ima tudi vzgojni pomen. Do te medetape

prihaja po potrebi in števila teh medetap se ne določa vnaprej, pa tudi

nemogoče jo je predvideti.

Usmerjevalna medetapa poteka verbalno in neverbalno, lahko pa tudi

kombinirano.

V obeh medetapah je pomembna intervencijska in usmerjevalna funkcija

učitelja, ki lahko tudi sam samostojno predlaga, kdaj poseči v potek projekta.


Koper: UP PEF

13

3 SKUPINSKO DELO PRI PROJEKTNEM UČNEM DELU

Skupinsko delo je ena izmed učnih oblik, v kateri se združijo mnenja, vidiki in

pogledi posameznikov na določeno učno snov v skupno celoto, kot produkt dela

vseh učencev, ki so v skupini.

Skupinsko delo je definitano kot oblika šolskega dela, kjer je skupnost učencev

razdeljena na samostojne skupine, vsaka skupina pa potem rezultate svojega dela

posreduje razredu. Skupine so sestavljene iz posameznih članov, vsak ima svojo

osebnost in značilnosti, skupaj pa tvorijo celoto. Zato je potrebno reševanje

medsebojnih konfliktov, usklajevanje mnenj in idej, spoštovanje drugih

udeležencev v skupini in vsesplošna uglašenost članov skupine.


Koper: UP PEF

14

4 POTEK SKUPINSKEGA DELA

4.1 Frontalni uvod

Uvod v skupinsko delo mora biti natančno pripravljen in izveden. Učitelj

učence seznani z vsebino celotne naloge, predstavi temo, sestavi skupine,

motivira učence in dodeli naloge skupinam.

Poznamo dve obliki skupinskega dela:

- Monotematsko skupinsko delo – učitelj napiše na tablo naslov naloge in

navodila za delo.

- Politematsko skupinsko delo - navodila so podrobnejša, učitelj napiše

naslove in navodila delnih nalog, ki jih mora skupina opraviti.

Uspeh skupinskega dela je predvsem odvisen od predhodne priprave učencev

na delo.

4.2 Priprava učencev

Priprava učencev lahko poteka čez celo šolsko leto, kar imenujemo

indirektna priprava ali pa neposredno pred začetkom izvajanja skupinskega

dela, direktna priprava.

Učenci se morajo naučiti pogovarjati med sabo, se poslušati, sprejemati

mnenja drugih, poročati o rezultatih in govorne kulture nasplošno. Privaditi jih

moramo tudi na delo s tekstom, tiho delo in disciplino pri samem delu.

Učenci se morajo zavedati, da je celoten uspeh odvisen od uspeha

posamezne skupine.


Koper: UP PEF

15

4.3 Oblikovanje skupin

Poznamo tri različne načine za oblikovanje skupin:

skupine sestavijo učenci,

skupine sestavijo iz učitelji,

skupine sestavijo učenci in učitelj.

Običajno skupine sestavljajo trije ali štirje učenci, saj pri večjih skupinah pada

kvaliteta dela, manjša je zbranosti in težje je razdeliti dovolj dela.

4.4 Oblikovanje skupin po notranji strukturi

Skupine po socialnih odnosih: namen te skupine je razvijanje socialne

aktivnosti. Učenci se v skupine razvrstijo ali na podlagi simpatije med učenci,

lahko pa jih razvrsti učitelj z namenom spremembe negativnih odnosov med

posamezniki.

Skupine po sposobnostih

Skupine se oblikujejo z namenom višje storilnosti in razvoja sposobnosti

posameznikov ali celotne skupine. Pri izbiri učencev mora biti učitelj pozoren,

da ne povzroči razvoja občutka manjvrednosti ali občutka večvrednosti pri

posameznikih.

Skupine po interesih

Te skupine so sestavljene glede na intere posameznikov. Zaradi višje stopnje

motiviranosti so te skupine zelo uspešne pri deljenem skupinskem delu.

Kombinirane skupine

Te skupine sestavimo na različne načine, odvisno od obravnavane teme in

samega razreda.


Koper: UP PEF

16

4.5 Oblikovanje skupin z vidika individualizacije

Obstajata dve obliki združevanja skupin, to so heterogene in homogene

skupine.

Heterogene skupine so sestavljene iz učencev različnih sposobnosti,

homogene skupine pa so sestavljene iz učencev približno enakih sposobnosti.

Naravnanost heterogenih skupin je bolj socialna, medtem ko so homogene

skupine naravnane bolj storilnostno.

4.6 Delo v skupinah

Vodja skupine seznani člane z vsebino naloge, obveznostmi in navodili za

delo. Temu sledi diskusija o poteku dela in priprava načrta dela. Vsak iz

skupine opravi svojo nalogo, poročevalec pa beleži ugotovitve in rezultate.

Ločimo dve vrsti dela v skupinah:

- monotematsko delo, pri katerem vse skupine opravljajo isto delo in med

njimi vlada tekmovalnost,

- politematsko skupinsko delo, pri katerem ima vsaka skupina svoje delo.

4.7 Poročanje skupin

Poročanje je pomembno za vse skupine, saj morajo vsi udeleženci projekta

poznati celotno učno snov. Učenci so postavljeni v polkrogu, tako, da je

omogočen dialog med vsemi udeleženci projekta. Ob predstavitvi poročevalca

ostali poslušajo predstavitev, dodajajo svoje ideje, dognanja, sprašujejo in ga

po potrebi dopolnjujejo.

4.8 Plenarni zaključek

Učitelj in učenci po poročanjih pridejo do skupnih zaključkov. Skupaj pripravijo

razstavo izdelkov, kateri sledi razgovor in evalvacija projektnega učnega dela.

Za ocenjevanje se uporabi predhodno izdelano ocenjevalno lestvico, kjer si

sledijo ocene uspešno – dobro, zelo uspešno – zelo dobro, inovativno –

izvirno. Zaradi same metode dela lestvica ne vsebuje negativne ocene, saj je

ni mogoče dodeliti.


Koper: UP PEF

17

5 TIPI PROJEKTNEGA UČNEGA DELA

Obstajaja več različnih tipov projektov, ki se delijo glede na svojo namenskost.

Tako poznamo:

– projekt konstruktivnega tipa,

– problemski projekt,

– projekt usvajanja in vrednotenja ,

– projekt tipa učenja.

5.1 Projekt konstruktivnega tipa

Aktivnost je usmerjena v ustvarjalnost učencev, izdelke se sestavlja, oblikuje

in ustvarja, torej končni izdelki so navadno narejeni z umetniškim,

uporabnostnim ali razvedrilnim namenom. Učenci v tem tipu razvijajo tako

svojo ustvarjalnost, domišljijo, kreativnost, občutek za estetiko kot tudi

govorne, ročne in druge spretnosti in sposobnosti.

5.2 Problemski projekt

Namen raziskovalnega tipa projekta je raziskovanje še neraziskanega, novega

pojava in ugotoviti dejavnike povezane z njim. Učenci pri tem tipu projekta

načeloma opazujejo in spremljajo pojav z namenom odkritja njegovih

zakonitosti, značilnosti in vzrokov njegovega delovanja. Za ta tip je značilno,

da udeleženci raziskujejo njim še nepoznan problem, ki ga morajo rešiti. Za

rešitev najprej predvidijo možne rešitve, postavijo hipoteze in predvidevanja,

nato pa z zbiranjem podatkov o problemu potrdijo ali ovržejo pravilnost le teh.

5.3 Projekt usvajanja in vrednotenja

Prvenstveni namen tega projekta je kritična presoja vsebine, s katero se

učenci seznanijo. Pomemben del predstavlja ovrednotenje, saj udeleženci

predstavijo lasten odnos, subjektivno mnenje o problemu z različnih vidikov

(estetski, moralni, funkcionalni, idr.). Ko se določi tema projekta (ki se lahko


Koper: UP PEF

18

določi po ogledu predstave, filma, določenega kraja ali postopka), se učenci

posvetijo iskanju podatkov o temi in si ustvarijo lastno predstavo o njej. Torej

ne gre le za pridobitev in osvežitev informacij, ampak za kritično presojanje in

predstavitev lastnega mnenja.

5.4 Projekt tipa učenja

Pri tem tipu učenci uporabljajo različne učne postopke, s katerimi potem

pridobivajo nove tehnike in načine aktivnega učenja. Težišče tipa učenja pa je

na izkustvenem učenju. Učenci nova znanja večinoma pridobivajo z lastnimi

izkušnjami.


Koper: UP PEF

19

Slika 2: Vrste projektnega učnega dela

TIPI PROJEKTNEGA

UČNEGA DELA

PROJEKT

KONSTRUKTIVNEGA

TIPA

PROJEKT

USVAJANJA IN

VREDNOTENJA

PROBLEMSKI

PROJEKT

PROJEKT TIPA

UČENJA

IZDELAVA

VREDNOTENJE

REŠEVANJE

OSVAJANJE

IZDELEK

DOGODEK

PROBLEM

ZNANJE


Koper: UP PEF

20

6 OSNOVNE ZNAČILNOSTI PROJEKTNEGA UČNEGA DELA

6.1 Tematsko – problemski pristop

Nalogo samo si zastavimo kot problem, poskrbimo, da imamo cilje določene

tako, da lahko nalogo izpeljemo do konca, se pravi pridemo do končnega

rezultata – končnega izdelka. Vsaka naloga, ki si jo zastavimo, mora biti

obdelana iz vseh vidikov, kar pomeni, da naloge ne rešujemo le v okviru

enega samega predmeta, ampak povežemo znanje z večih področij in z

multidisciplinarnim pristopom rešujemo zastavljen problem, torej povežemo

znanje z vidika različnih strok v tematsko celoto. Vsak vidik se upošteva v

največji možni meri, oziroma se uporabi največji prispevek, ki ga določeno

področje lahko da. Pri tem so vsa področja popolnoma enakopravna, nobeno

ni bolj ali manj pomembno, ni hierarhične ureditve med posameznimi področji.

6.2 Konkretne vsebine, usmerjene na življensko situacijo

Pravi smisel projektna naloga dobi šele, ko udeleženci rešujejo življenske

probleme, torej teme, ki se pojavljajo v njihovem vsakdanjiku, ko osvajajo

znanja, tako teoretična kot tudi praktična, ki jim bodo prišla v življenju v

njihovem vsakdanu še velikokrat prav.

Teme, ki so vzete iz vsakdanjega življenja, navadno zahtevajo drugačen

pristop k problemu kot nam ga ponujajo metode tradicionalnega pouka.

Večinoma nam pridejo prav spretnosti in znanja, ki smo se jih naučili izven

šolskega prostora in zahtevajo tako povezovanje znanj iz različnih področij,

kot tudi povezovanje teoretičnih znanj z praktičnimi znanji, ali drugače rečeno

znanje, pridobljeno pri pouku, povezati z izkustvenim znanjem iz teh

dejavnosti.

6.3 Ciljno usmerjena in načrtovana dejavnost s poudarkom na

aktivnosti učencev

V projektnem učnem delu natančno določimo cilje, ki jih želimo doseči, in

načrtujemo dejavnosti tako, da so podrejene ciljem. Drugače rečeno:

dejavnosti so načrtovane tako, da nas pripeljejo do ciljev. Postavljeni cilji


Koper: UP PEF

21

morajo biti skupni cilji vseh udeležencev, te se pa določi na podlagi več

dejavnikov, in sicer glede na:

- trajanje projekta,

- število udeležencev,

- kraj in prostorske pogoje,

- orodja in pripomočke,

- aktivnosti,

Trajanje izvedbe posameznega projekta je odvisno od vodje projekta (učitelja),

ki načrtuje dejavnost in pri tem upošteva tudi predmetnik devetletne osnovne

šole. Odgovornost glede same izvedbe projekta pa nosijo vsi udeleženci, večji

del sicer vodja, delno se pa odgovornost prepusti tudi ostalim udeležencem

(učencem), saj je pri projektnem učnem delu izrednega pomena sodelovanje

in čim višja raven enakovrednosti med samimi udeleženci, z deljenjem

odgovornosti pa učitelj tudi pokaže učencem, da zaupa vanje, v njihovo

presojo in znanje.

6.4 Upoštevnje potreb in sposobnosti učencev

Najvišjo raven motivacije dosežemo tako, da upoštevamo otrokove interese in

želje, saj bo tako pokazal kar najvišjo mero samoiniciative. V strokovni

literaturi pa tudi opozarjajo, da moramo pri sledenju učenčevih interesov biti

previdni, da nas ne zavede v pedocentrizem. Otrokove interese moramo v

vzgojno - izobraževalnem procesu spodbujati z samo aktivnostjo otroka.

Projektno učno delo je zasnovano tako, da nudi ogromno priložnosti za

učenčevo aktivno spoznavanje in razvijanje tako obstoječih interesov, kot

odkrivanje novih.

Teme iz vsakodnevnega življenja tako pomagajo otroku, da se prek aktivnega

vključevanja v različnih dejavnostih spozna s svojimi interesi in te tudi razvija

naprej, pri tem pa uporablja svoje izkušnje in že pridobljena in usvojena

znanja.

Pri vključevanju otroka pa seveda moramo prisluhniti in upoštevati njegove do

sedaj že razvite interese in mu omogočiti, da preko njih razvije in odkrije še


Koper: UP PEF

22

druge.

Projektno učno delo moramo organizirati tako, da dejavnosti za dosego ciljev

in cilji ustrezajo čimvečjemu številu učencev. V povprečnem razredu imamo

navadno skupino nadarjenih, povprečnih učencev in tudi podpovprečnih.

Poskrbeti moramo, da naloga ustreza prav vsem.

6.5 Poudarek na izkustvenem učenju

Pri projektnem učnem delu je zelo pomembno, da učenci dosežejo cilje z

uporabo čimvečih čutil: oči, ušes, nosu, jezika, prstov itd. S tem se namreč

poveča učinkovitost samega učenja, povezujejo pa misli, oziroma umsko delo,

ter telesno delo, teorijo in prakso, stvari, ki se jih naučijo v šoli in izven

šolskega prostora ter pouka. Učenec razvije povsem drugačne odnose do

učenja, kot jih pri tradicionalnih načinih poučevanja. V procesu učenja je

udeležen cel človek, um in telo.

Raziskave kažejo, da je močna korelacija med med motorično in senzorično

aktivnostjo, zato je potrebno preprečevati monotonost učnega procesa in

vsestransko vzpodbujati vsa človekova čutila.

Uporaba vseh čutil aktivira vse sfere človekove osebnosti, vzpodbudi

kognitivno, emocionalno, motorično in socialno sfero, in temelji na izkušnjah,

ki predstavljajo v metodičnem smislu konstituivni element projektnega učnega

dela.

Glavni pomen izkustvenega učenja v projektnem učnem delu je v povezavi

dejanske izkušnje z abstraktnim mišljenjem in posploševanjem ter v povezavi

čustvenega in socialnega področja s spoznavnim področjem pri aktivnem

učenju.

V projektnem učnem delu je jasno izražen Kolbov ciklični proces učenja, v

katerem se vrstijo ali prepletajo štiri aktivnosti (slika 3).


Koper: UP PEF

23

Slika 3: Kolbov ciklični proces učenja

Ta cikel se delno, ali pa tudi v celoti pokriva z etapami projektnega učnega

dela. Tako lahko »konkretna izkušnja«, ki so jo učenci dobili v vsakdanjem

življenju privede do koncepta zamisli samega projekta, lahko pa se projekt tudi

začne z »razmišljujočim opazovanjem« in se konča preko »aktivnega

eksperimentiranja« z konkretno izkušnjo v izvedbeni etapi projekta.

6.6 Kooperativnost

Projektno učno delo se od tradicionalnega pouka razlikuje še po eni

pomembni lastnosti in sicer po tem, da projekt izvajajo vsi udeleženci skupaj.

Skupno postavljanje nalog in načrtovanje dejavnosti, ki vodijo do cilja,

vzpodbuja udeležence tudi k nadaljnjemu sodelovanju.


Koper: UP PEF

24

6.7 Sodelovanje med učitelji

Sodelovanje med učitelji je nujno potrebno že takoj na začetku, v času priprav

na projektno organiziranje učnega dela. Takrat se učitelji dogovarjajo med

seboj, katere teme iz letnega učnega načrta so primerne za projektno učno

delo. Učitelji naj bi se tudi dogovarjali med seboj glede različnih možnosti

uporabe projektnega učnega dela in o različnih možnostih vključevanja drugih

oblik v tradicionalne metode poučevanja.

6.8 Sodelovanje med učitelji in učenci

Pri projektnem učnem delu je nujno sodelovanje med učitelji in učenci. To

sodelovanje pa pomeni tudi spreminjanje odnosa učitelj – učenec, ki je

obstajal do tedaj. Ko se učenci aktivno vključujejo v različne dejavnosti v

okviru projekta, se pravi raziskujejo, poizvedujejo, ustvarjajo, načrtujejo,

rešujejo različne probleme ipd., in jih učitelj pri tem vodi, jih vzpodbuja,

svetuje, jim pomaga in s tem na različne načine sodeluje z učenci. Takšno

sodelovanje nujno pomeni tudi spreminjanje samih odnosov med učenci in

učiteljem.

6.9 Sodelovanje med učenci

Pri projektnem učnem delu so aktivni čisto vsi udeleženci projekta, polega

tega pa moramo strmeti k čimbolj poenotenim ciljem za vse udeležence.

Ampak učenci so si med samo različni in vedno bo prišlo do razlik v načinu

razmišljanja, posameznikovih ciljih in prioritetah. Pri projektnem učnem delu

se učenci tako učijo različnih oblik komunikacije med seboj, medsebojnega

upoštevanja in razumevanja itd.

6.10 Odprtost projektnega učnega dela

Projektno učno delo predstavlja odprt način dela. Ta odprtost se kaže na

različnih ravneh:

- ni omejevanja na en sam vir znanja niti na samo en učni predmet,


Koper: UP PEF

25

- ista učna tema je pri projektu obravnavana z različnih vidikov, do izraza

pride multidisciplinarnost,

- projektni učni proces se ne odvija samo znotraj šolskega poslopja, temveč

se lahko odvija praktično povsod, kjer lahko učenci izvajajo določene

dejavnosti, se pravi na igrišču, na pločniku, na ulici, v gozdu, na polju, v

muzeju, v knjižnici, v poslovnih prostorih, itd.,

- projektnega učnega dela časovno ne moremo razdeliti in omejiti na 45

minut,

- vir znanja nam ne predstavlja le predpisana šolska literatura, temveč

znanje črpamo iz vseh možnih virov, interneta, ustnih virov, leksikonov,

knjig na ustrezno tematiko, člankov itd.,

- učitelj ne nastopa kot posrednik v prenosu znanja; njegova vloga pri

projektnem učnem delu je predvsem spodbujanje in usmerjanje

udeležencev.

6.11 Poudarek na učenju kot procesu

Čeprav je celoten koncept projektnega učnega dela močno usmerjen v končni

izdelek, torej v nek rezultat, in samo organizirano projektno učno delo

predstavlja k določenemu cilju usmerjeno dejavnost, pa ta končni izdelek ne

pomeni tudi glavnega cilja projektnega učnega dela. Cilj sam po sebi

predstavlja motivacijo, razlog, da so učenci sploh aktivni in povečuje samo

stopnjo motivacije in aktivnosti učencev. Pravi pomen aktivne udeležbe

učencev v projektu je v njihovem celostnem razvoju.


Koper: UP PEF

26

7 RAZLIKE MED KLASIČNIM POUKOM IN PROJEKTNIM

UČNIM DELOM

Vsebine iz projektnega učnega dela se navadno zajemajo iz realnih, življenjskih

situacij, ki so učencem bolj ali manj že poznane. Največja razlika s tradicionalnim

poukom je gotovo aktivna udeležba učencev, ki traja ves čas, torej v vseh etapah.

Druga večja razlika pa je odnos med učenci in učitelji, ter vloga, ki jo obe strani

igrata. Pri projektnem učnem delu je učenec glavni izvajalec, raziskovalec,

pobudnik, učitelj pa igra vlogo usmerjevalca, diagnostika in opazovalca, tudi

organizatorja in pobudnika, učitelj in učenec sta v bolj enakopravnem odnosu.

7.1 Slabosti projektnega učnega dela

Utemljene kritike in pripombe je potrebno vedno upoštevati, saj le tako lahko

določen koncept razvijemo v kar najvišji možni meri.

Kritike projektnega učnega dela so večinoma navajali pedagogi v tuji strokovni

literaturi, zato jih moramo dobro premisliti, saj naše šole delujejo v drugačnih

kulturno – zgodovinskih in družbeno – ekonomskih okvirih kot njihove. Pojavile

so se pa naslednje kritike:

projektno učno delo zanemarja sistematičnost usvajanja novih učnih

vsebin: Pri projektnem učnem delu se ne upošteva sistematičnosti

podajanja novih učnih vsebin, ampak se vsebine podajajo sproti, lahko tudi

brez potrebnega predznanja.

Obseg osvojenega znanja pri projektnem učnem delu je bistveno

manjši kot pri klasičnem frontalnem pouku.

Pri natančno strukturirani učni snovi se projektno učno delo izkaže

kot neprimerna metoda, saj ne daje učencem optimalnih možnosti za

osvojitev znanj po določeni predpripravljeni strukturi.

Poraba časa pri usvajanju znanj je pri projektnem učnem delu višja

kot pri klasičnem pouku, nemogoče je osvojiti tudi znanja iz raznih


Koper: UP PEF

27

področij, kot je na primer zgodovina (letnice, imena).

Potreba po tehnični opremljenosti šole, saj se za projektno učno delo

potrebuje več materiala kot pri frontalnem pouku, poleg tega pa projektno

učno delo pogosto zahteva določeno raven tehnične opremljenosti šole.

Pomanjkanje pridobivanja teoretičnih znanj, saj je večji poudarek na

izkušnjah in pridobivanju praktičnega znanja.

Te slabosti iz večinoma tuje literature vsekakor so utemljene, vendar vsekakor

niso dovolj močan argument proti uporabi projektnega učnega dela v šolah.

Projektno učno delo ima tudi očitne prednosti, in ob pravilnem uvajanju v

šolski sistem se izkaže kot dobrodošlo. Z izvedbo modelov projektnega

učnega dela »od ideje do izdelka«, ki so jih načrtovali in izvedli med različno

starimi učenci naši pedagogi ob dnevih dejavnosti, so večino teh

pomanjkljivosti tudi ovrgli.

7.2 Mnenja tujih in domačih avtorjev o projektnem učnem delu

Tuji avtorji, kot so Dietrich, Shultz, Gudjons, izpostavljajo, poleg splošnih

značilnosti, predvsem nevarnost enostranskosti interesov. Potrebna je

uravnovešenost med projektnim učnim delom, ki temelji predvsem na interesih

učencev in tradicionelnim poukom, ki terja sistematično zgradbo učnega

procesa. (Bezjak, J. 2003).

Slovenski avtorji pa še posebej izpostavljajo značilnosti kot so:

- tematsko problemski (interdisciplinarni) nastop,

- konkretnost tematike z usmerjenostjo na življensko situacijo,

- ciljno usmerjeno in načrtovano aktivnost, katere nosilci so učenci,

- upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti učencev,

- kooperativnost,

- odprtost,

- poudarek na izkustvenem učenju kot procesu zaradi primarno vzgojne

funkcije projektnega dela.


Koper: UP PEF

28

8 UPORABA GLASBIL PRI POUKU

Praviloma učence razrednega pouka glasba zanima in ima na njih močan čustveni

vpliv. Učencem igranje na glasbila predstavlja vir zabave, ustvarjanja, popestritev

pouka in nenazadnje tudi izziv. Pri igranju na inštrumente sproščajo svojo

ustvarjalno domišljijo, poleg tega pa tudi urijo svoj ritmični in melodični posluh. Za

glasbila lahko uporabijo svoje telo (lastna glasbila) – ploskajo, topotajo z nogami,

trkajo, tleskajo, … lahko pa tudi uporabijo glasbila: improvizirana ( navadno razne

ropotuljice in ostala glasbila, narejena iz materialov, ki jih najdemo okoli sebe

(pesek, koruza, les, elastika, ...)), otroška ljudska glasbila (glinene piščali, lesene

piščali, ...) ali Orffov instrumentarij.

S temi glasbili učence uvajamo v uporabo glasbil, kot tudi v muziciranje in skupno

igranje, podoživljanje glasbenih del, postopno usvajanje ter razvijanje melodije in

ritmike.

Učenci lahko na glasbila:

- prosto igrajo, torej po svoji želji, učitelj jih zgolj usmeri in na ta način ustvarjajo in

dodajo svoj pečat. Igrajo lahko posamično, v dvojicah ali v skupini.

- Lahko reproducirajo učiteljeve vzorce in motive,

- Spremljajo pete pesmi, dodajajo zvočne učinke zgodbi, dajejo ritem.


Koper: UP PEF

29

9 RAZVOJ GLASBIL IN GLASBE

Glasba je pri ljudeh prisotna že od pradavnine. Dandanes nas spremlja praktično

povsod: v avtomobilu, pri nakupovanju, kosilo, med rekreacijo, … , včasih pa je

bila uporabljena predvsem med slavji in žalovanji ter verskimi obredi, danes pa se

uporablja poleg že prej navedenih priložnosti, predvsem v zabavo. Človek je prva

glasbila ustvaril precej zgodaj, verjetno so eden izmed prvih človekovih izumov.

Skozi stoletja se je glasba razvijala in se tudi razdelila na resno in zabavno glasbo.

Skupaj s spreminjanjem namena glasbe so se spreminjali tudi sami inštrumenti;

izumljali so se novi in spreminjali že obstoječi.

Slika 4: Neandertalska koščena piščal

Vir: Turk, Matija: Arheološko najdišče Divje babe I in neandertalske piščali. http://prireditve.info/prireditev/matija-turk-arheolosko-najdisce-divje-babe-i-in-neandertalske-piscali/12903/ (12.12.2011)

9.1 Prazgodovina

Prvi ljudje so glasbo ustvarjali z enostavnimi glasbili, navadno z udarci trdih,

zvenečih predmetov enega ob drugega (kamni, palice,...) in ob tem spremljal

svoj glas. S tem je razvil ritem, posledično pa se je iz tega začel razvijati tudi

ples. Prva glasbena izražanja so bila za današnje pojme bolj vpitje kot petje.

Melodijo je človek začel izražati z prvimi glasbili, ki so bile verjetno piščali,

narejene iz lesa in pogosto tudi iz kosti človekovega plena, razvil pa je tudi

prve bobne, ko je napel živalsko kožo na obroč.


Koper: UP PEF

30

Slika 5: Nemška flavta izpred 35.000 let

Vir: Maurer, Daniel: Music for caveman.

http://cosmiclog.msnbc.msn.com/_news/2009/06/24/4349670-music-for-cavemen

(12.1.2012)

9.2 Stare kulture

Prva kultivirana glasba naj bi nastajala v starih perzijskih, indijskih, majskih in

drugih kulturah. Ta glasba naj bi predvsem bila vokalna, ob spremljavi piščali

in primitivnih brenkal (harfa, lutnja) ter bobnov.

Ta glasba je že bila zgrajena po določenih pravilih, torej so že razvijali

glasbeno teorijo in to glasbo so poskušali zapisati. Žal se ti glasbeni zapisi

večinoma niso ohranili, obstajajo zgolj viri, ki nam opisujejo zapis glasbe.

Zgodovinarji sklepajo, da je bila ta glasba večinoma monofonična in pretežno

vokalna, čeprav so poznali med drugim tudi že piščali, harfe in lutnje.


Koper: UP PEF

31

V grški civilizaciji je glasba šla stopnjo višje, predstavljala je velik del

kulturnega življenja. Stari Grki so pisali pesmi, ki so bile tako instrumentalne,

kot tudi vokalne. Utemeljili so tudi nekaj osnov glasbene teorije, glasbo so že

zapisovali, pisali so lestvice in utrdili intervale, o čemur nam pričajo melodije,

vklesane v kamen ali zapisane v papirus, ki se je ohranil do današnjih dni.

Grška glasbena teorija temelji na Vzhodnjaških sistemih, Grki pa so jih

dodelali, nadgradili in definirali.

Tonski sistem, intervale in lestvice so imeli točno definirane, imeli so pa tudi

tonovske načine oziroma moduse. Vsa teorija je temeljila na tetrakordu, kar

ustreza uglasitvi inštrumenta forminksa (lira s štirimi strunami). Razvili so se

tonovski načini glede na dva tetrakorda: dorski, frigijski in lidijski. Razlikovali

so se glede na lego pol tona , v dorskem so razmaki cel ton – cel ton – pol

tona, pri frigijskem cel ton – pol tona – cel ton, pri lidijskem pol tona – cel ton –

cel ton.

Klasična lestvica je imela enake intervale kot jih ima naša dorska lestvica, le

da so si sledili navzdol po lestvici, sestavljena pa je bila ravnotako iz osmih

osnovnih tonov. Glavne tonske lestvice, ki so jih razvili so: eolska, jonska,

hipolidijska, dorska, frigijska, lidijska, miksolidijaska.

Lestvice so imele uporabni obseg tonov tri oktave. Ker so postavili lestvice

glede na njihove inštrumente, so kmalu razvili tudi transponiranje lestvic, da so

lahko igrali na različno uglašenih inštrumentih. Razvili so transponiranje z do

petimi kromatičnimi zvišaji.

Kot prvi so ločili glasbeno metriko in in lirično metriko, torej je glasba temeljila

na konstantnem ritmu, ne pa več zgolj na ritmu zlogov v liriki.

Grki so verjeli, da je glasba poslana od bogov. V grški kulturi je imela glasba

status najvišje umetniške dobrine, poleg lirike in gledališča. Najbolj znano

glasbilo grške kulture, simbol, je lira. Ob spremljavi lire so grški pesniki izvajali

svoje pesnitve, epe. Precej redkeje viri omenjajo pihala, kot je bil na primer

aulos.

Med glasbenimi oblikami so najpogosteje omenjene himne bogovom,

napisane za moške pevske zbore, žalostinke in poročne pesmi.


Koper: UP PEF

32

Slika 6: Grška lira

Vir: http://6d5grupodeestudos2011.blogspot.com/2011/03/harpaa-lira-e-o-alaude-giulia-num11.html, (6.12.2011)

9.3 Srednji vek

Srednjeveška in starokrščanska glasba sta še vedno temeljili na vokalnem

izvajanju, pojavljajo se nova glasbila: rog, portativ (predhodnik orgel),

čembalo, lutnje, citre, srednjeveške dude, harfa, organistrum, tromba marina

(basovsko godalo, prednik kontrabasa), fidel in druga, hkrati so pa še vedno v

uporabi stara glasbila, ki izvirajo iz časov starih kultur, kot so lira ali khitara,

psalterij, rebek, rota., famfare, tamburin. Ta glasbila so spreminjali in

izpopolnjevali in iz njih so nastale citre, lutnje, polikord, in drugi.

Inštrumenti postajajo bolj zapleteni, denimo polikord je imel že tipke, ki so bile

povezane s kladivci, ki so udarjali po strunah v leseni škatli, bil je eden izmed

prvih prednikov klavirja. Popularna pa postaja posvetna glasba in trubadurji, ki

imajo večino zaslug za razvoj inštrumentov. V tem času pa se pojavi tudi

pomembna novost, začetek zapisa glasbe, kot ga poznamo še danes.


Koper: UP PEF

33

V zgodnjem srednjem veku se razvije prva glasbena oblika koral. Korali so bili

glavna glasbena oblika vse do pojava večglasja in inštrumentalne glasbe.

Kakšne so bile melodije od starega do srednjega veka ne vemo, saj se je

glasba prenašala zgolj preko ustnega izročila, šele v srednjem veku so jo

začeli zapisovati. Trubadurji so imeli navadno spremljevalce, akrobate,

čarodeje in glasbenike, ki so njihove posvetne pesmi spremljali z glasbili,

skupaj so pa tvorili skupine, ki so ljudi s svojim programom razveseljevali po

sejmih in ostalih javnih prireditvah. Sčasoma so se pa začeli pojavljati ljudje, ki

so se ukvarjali samo z glasbo, niso pa tudi več potovali, temveč so se začeli

stalno naseljevati, saj so jih začeli najemati na dvorih, kjer so igrali in peli ob

različnih priložnostih. Najpogostejša tematika trubadurskih pesmi je bila

ljubezen, hkrati pa so se je razvila tudi viteška lirika, v kateri so opisovali

junaštva in boje, po drugi strani pa ljubezenske zgodbe vitezov.

V zgodnjem srednjem veku so poskušali uvesti notacijski sistem na podlagi

grškega, le da je temeljil na sistemu šest strunske lutnje. Po izgledu strun so

narisali šest vzporednih črt, vsak prostor med črtami pa je predstavljal določen

ton, ki so ga nato označili še s črko. Kasneje so še dodali v ta zapis nevme, ki

so temeljile na grškem načinu označevanja dolžin in poudarkov besednih

zlogov.

Slika 7: Primer zgodnjega zapisa nevm

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Neume2.jpg, (11.11.2011).


Koper: UP PEF

34

V 11. stoletju Guido iz Arezza prvi napiše oziroma uporabi somizacijske zloge,

preoblikoval pa je tudi prejšnji način pisanja not tako, da je uporabil le štiri črte

notnega črtovja, nevme pa ni zapisoval le med črtami, tako, kot je bilo do

takrat v navadi, temveč jih je zapisoval tudi na črte. Tako je lahko vpisal na

črtovje devet tonov, medtem, ko so jih prej lahko napisali le šest, na šest črt.

Na začetku črtovja je zapisal črke, ki so označevale posamezne tone.

Takratni ritem je bil zelo enostaven, obsegal je le dve vrednosti, dolgo in

kratko, dolgo vrednost so označevali s četverokotno piko in črtico, kratko pa le

s četverokotno piko brez črtice.

Kasneje je prenehal z označevanjem črt, označil je le prvo črto s C, ostali toni

so si pa nato sledili po lestvici (takrat so večinoma uporabljali koralne lestvice).

S prihodom večglasja pa se tudi Guidov sistem ni več obnesel, saj so

zapisovalci glasbe potrebovali vedno več črt in sistem je postal nepregleden.

Najprej so dodajali črte dokler niso prišli do deset črt, nato pa so število črt

razpolovili in obdržali kot osnovo dva sistema, vsak s po petimi črtami. Začeli

so uporabljati notne ključe in pomožne črte, ko so note začele uhajati iz

sistema.

V 14. stoletju pa je z razvojem glasbe prišlo do potrebe po večji metrični

raznolikosti, samo dve ritmični oznaki, dolga in kratka nota, nista bili več

dovolj, zato so uvedli še dvakrat dolgo, kratko na polovico in še na polovico

note. Sčasoma so uvedli pri zapisu tudi polne in prazne note.

Slika 8: Čembalo

Vir: http://theinnocentlam.files.wordpress.com/2011/05/harp1.jpg (21.11.2011)


Koper: UP PEF

35

9.4 Novi vek

V 16. stoletju so še dodatno izpopolnili notni sistem, izoblikovali so oznake za

taktnice in pavze. Prej so pavze izgledale podobno kot taktnice, zato so, da bi

jih lahko ločevali, začeli pisati tanjše, za oznako ritmike pa še krajše in daljše.

V tistem času se je pa pojavila še ena novost, označevanje taktovskega

načina, pojavi pa se tudi oznaka za višaje in nižaje, ki so se pojavili ob

transpoziciji. Pojavijo se tudi simboli za dinamiko igranja in artikulacijo glasov.

Skupaj z novimi načini zapisov se pa začnejo pojavljati nove glasbene oblike

(sonata, toccata, fuga, opera, preludij, koncert, oratorij, suita, simfonija),

pojavlja se polifonija, v baroku pa se glasba razdeli na zabavno in resno,

začne se močan razvoj inštrumentalne glasbe, kar še pospeši razvoj vedno

novih inštrumentov, pojavljajo se orkestri, razvijajo se družabni plesi,

glasbeniki postanejo spet bolj cenjeni, pojavi se izraz virtuoz, ki označuje

glasbenega mojstra.

Med novimi inštrumenti se pojavijo klavir in orgle, violina, violončelo, kitara.

Seveda se pa še naprej uporabljajo tudi starejša glasbila.

Zlasti s pojavom klavirja se določi standard tempirane uglasitve, skladatelji

pišejo za cel orkester in ne več samo za manjšo skupino glasbil ali večglasja,

kot je bilo v navadi do tedaj.

Slika: 9: Klavir

Vir: http://www.nightlife-belgrade.com/content/news/66fbf4e8-e409-11df-9b27-

001d09fb5310.jpg (2.1.2012)


Koper: UP PEF

36

9.5 Najnovejši vek

Konec 30. let prejšnjega stoletja se pojavijo prva elektronska glasbila, prvi

poskusi elektrificiranja kitare, mikrofon, pozneje pa se pojavi še električni klavir

in sintetizator.

V 80-ih letih 20. stoletja se kot inštrument uporablja tudi računalnik, saj se na

njem ustvarja nove zvoke in piše glasbo. Skladatelji začnejo vključevati nove

elektronske inštrumente v svoja dela (pojavi se na primer balet za električno

kitaro).

Pomembna novost je tudi snemanje glasbe, prodajajo se posnetki, ne več

zgolj notni zapisi, širši javnosti ni potrebno več obvladovati inštrumentov, da bi

lahko poslušali glasbo, s pojavom radija se širi zabavna glasba, tudi

orkestralna glasba ni več rezervirana zgolj za bogatejši sloj, ampak imajo do

nje dostop vsi.

Za izdelavo glasbil se začenja uporabljati tudi umetne mase, ne več zgolj

naravne materiale, kot so jih v preteklosti. Odkritje mikročipa in njegova

uporaba v glasbi v namene spreminjanja tona sta prinesla ogromno novih

zvokov. Tako imamo sedaj en inštrument, iz katerega lahko izvabljamo široko

paleto zvokov.

Slika 10: Kitarski ojačevalnik zvoka in električna kitara

Vir:

http://img.photobucket.com/albums/v701/pp_mguire/MarshallStackKelzie.jpg

(15.1.2011)


Koper: UP PEF

37

10 DELITEV GLASBIL

Glasbila lahko delimo na dva načina:

- glede na način, kako dajejo zvok oziroma kako se na njih igra,

- na akustični smisel.

10.1 Delitev glasbil glede na način oddajanja zvoka

10.1.1 Brenkala

Pri brenkalih zazveni struna, ki jo zabrenkamo, višino tona pa določamo z

krajšanjem ali daljšanjem dolžine strune, tako, da pritiskamo struno ob

vrat. Kitara ima na vratu prečke – polja -, ki označujejo posamezni ton..

Ton potem dodatno resonira in se ojača v votlem trupu, oziroma pri

električni kitari potuje preko odjemalcev zvoka do ojačevalnika in nato v

zvočnike.

10.1.2 Tolkala

Tolkala so glasbila, po katerih tolčemo bodisi z roko, bodisi s pripomočki

(paličice iz različnih materialov, metlice, …). Delimo jih na idiofone in

membranofone.

Pri idiofonih zazveni snov, iz katere je inštrument (denimo pri lesenih

paličicah je to les), pri membranofonih pa zazveni opna, ki je napeta čez

lesen obroč (denimo bobni). Nekatera tolkala so uglašena na točno

določen ton (ksilofoni, metalofoni, zvonovi), nekatera pa ne (večina

bobnov). Pri membranofonih na višino tona vpliva napetost opne (bolj kot

je napeta, višji je ton), pri idiofonih pa material in dolžina le tega.

10.1.3 Pihala

V pihala pihamo in z gibanjem zraka proizvajamo zvok. Z odpiranjem in

zapiranjem različno velikih luknjic v inštrumentu krajšamo ali daljšamo


Koper: UP PEF

38

resonančno cev in s tem določamo višino tona.

Pri flavti se zrak najprej na jezičku v ustniku razcepi in nato potuje v cev,

ki deluje kot resonator. V pihala moramo pihati.

10.1.4 Trobila

Trobila delujejo podobno kot pihala, cev je resonator, razlika je v tem, da

namesto jezička v trobila z usti trobimo, torej sam zvok pride že iz ustnic,

trobilo ga le ojača (lovski rog), nekatera trobila pa imajo še ventile, s

katerimi del zraka prej spustimo ven in s tem nekoliko zvišamo ali

znižamo ton (trobenta).

10.1.6 Godala

Pri godalih prihaja zvok, podobno kot pri brenkalih iz strune, ki nato

resonira v trupu. Razlika je v tem, da na godala igramo z lokom, ki ima

napeto konjsko žimo in ne brenkamo.Z lokom drsimo čez strune in tako

povzročamo nihanje strun. Prav tako godala nimajo prečk, zato je igranje

nanje težje in zahteva več vaje.

10.1.7 Inštrumenti s tipkami

Pri inštrumentih s tipkamo določamo višino tona s pritiski na tipke. Sem

spada recimo klavir, čembalo, klavirska harmonika. Tipke delujejo na

različne načine, recimo pri klavirju z udarcem na tipko, sprožimo kladivce,

ki udari po struni. Strune v klavirju so različno dolge in tudi različnih

debelin.

10.2 Delitev glasbil v akustičnem smislu

10.2.1 Idiofoni

so samozveneči inštrumenti, naprimer gong, zvonec, kastanjete.


Koper: UP PEF

39

10.2.2 Metalofoni

so inštrumenti, pri katerih zveni kovina oziroma njihov kovinski del,

naprimer metalofon.

10.2.3 Ksilofoni

so inštumenti, pri katerih zazveni les, podobno kot pri metalofonu kovina.

10.2.4 Kordofoni

so inštrumenti, kateri oddajajo zvok z vibracijo strun, v to skupino sodijo

kitare, lutnje, violončela, violine.

10.2.5 Aerofoni

so inštrumenti, ki zazvenijo s pomočjo zraka, ki se giblje skozi njih, sem

spadajo piščali, klarinet, trobenta.

10.2.6 Membranofoni

so inštrumenti, ki zazvenijo preko napete kože oziroma opne. Sem

spadajo razni bobni.

10.2.7 Elektrofoni

so inštrumenti, pri katerih pride zvok generiran s pomočjo elektrike in

oddajan v okolico s pomočjo zvočnika. Sem sodijo električne kitare,

sintetizatorji, električna violina idr.


Koper: UP PEF

40

11 MATERIALI IZ KATERIH LAHKO IZDELUJEMO GLASBILA

Glasbila so lahko izdelana iz vseh zvenečih materialov, v katerih se prenašajo

vibracije in le te resonirajo in povzročajo zvok, izjema so elektronski inštrumenti.

Uporabimo pa lahko tudi nezveneče materiale kot je na primer kamen, za

udarjanje ob zveneči material, ki potem zazveni.

Materialov za izdelavo glasbil imamo v svoji okolici vedno precej na voljo, saj lahko

tudi recikliramo oziroma ponovno uporabimo razne jogurtove lončke, škatlice od

bombonov in piškotov, odpadni papir, les in kamenje pa najdemo v naravi. S tem

pri otrocih še vzpodbujamo ekološko zavest in skrb za ohranitev okolja.

11.1 Les

Les pridobivamo iz dreves. Po vrsti dreves ločujemo les iglavcev in les

listavcev, po trdoti lesa pa ločujemo mehke in trde vrste lesa.

11.1.1 Les iglavcev

Iglavci rastejo po celem svetu, najdemo jih predvsem na hladnejših

območjih. Skoraj vsi so zimzeleni, namesto cvetov se izoblikujejo storži.

Najpogostejši les iglavcev, ki se ga uporablja je les smreke, ki je lahek,

lahko cepljiv in prožen. Smrekov les je tudi najpogostejši pri izdelavi

glasbil, uporablja se ga recimo pri izdelavi kitar. Les jelke je po lastnostih

tudi podoben smrekovemu lesu, in je dober nadomestek zanj. Drugi

predstavniki iglavcev so še macesen, jelka, bor, pinija idr.

Slika 11: Smrekov les, tangencialni razrez

Vir: http://www2.arnes.si/~evelik1/les/prikaz_treh_pogledov_na_les.htm

(5.12.2011)


Koper: UP PEF

41

11.1.2 Les listavcev

Listavce najdemo v nižjih področjih kot iglavce, prisotni so pa po celem

svetu. Tisočletja nazaj so zavzemali mnogo večja področja kot danes, ko

so zaradi človekovega krčenja gozdov z namenom pridobivanja

obdelovalnih površin in pretiranem izkoriščanju lesa na manjših področjih

kot nekoč.

Za glasbila se uporablja več vrst listavcev, na primer jelša, lipa, češnja,

oreh, javor.

Slika 12: Lipov les

Vir:

http://www2.arnes.si/~sskrles1s/lesovi/raztreseno_porozni_listavci.htm

(5.12.2011)

11.1.3 Trde vrste lesa

Trde vrste lesa se navadno težje cepijo, so praviloma težje in gostejše.

Navadno so bolj odporne proti udarcem in bolj vzdržljive. Uporablja se jih

v pohištveni industriji, za stopnice, talne obloge ipd. Trdi lesovi so bukov,

hrastov, jesenov, gabrov, macesnov, hruškin, akacijin les in drugi.


Koper: UP PEF

42

11.1.4 Mehki lesovi

Mehke vrste lesa so praviloma bolj prožne, upogljivejše in primernejše za

obdelovanje. Navadno so tudi lažje. Zaradi teh lastnosti se jih uporablja

pri gradnji, za modelarstvo, rezbarijo, embalažo, ipd. Primeri mehkih lesov

so lipov, jelkin, topolov, kostanjev, vrbin, smrekov les in drugi.

11.1.5 Uporaba lesa pri izdelavi glasbil

Les lepo resonira, in oddaja od sebe topel ton. Kot material pri uporabi

lesa se ga uporablja samostojno ali pa v kombinaciji z drugimi materiali.

Les se lepo ujame praktično z vsemi materiali. Če se les uporabi pri

tolkalih in se tolče po njem, potem se uporabi mehkejši ali enak material

za udarjanje, na primer palčko ovito kroglico z vato ali kroglico iz umetne

mase na koncu.

Praviloma se za inštrumente uporabljajo se vse vrste lesa, odvisno od

inštrumenta in barve zvoka, ki jo želimo doseči, ter obdelovalnih lastnosti

samega lesa in fukcije. Za udarjanje po lesu uporabimo trši les, za

resonator pa lahko uporabimo tudi mehkejše vrste lesa. Velikokrat se za

isti inštrument z namenom pridobitve različnih barv tonov uporablja

različne vrste lesa.

Od domačih vrst lesa se večinoma uporablja češja, oreh, smreka in javor,

pogosto pa opazimo tudi bolj eksotične vrste lesa kot je na primer

mahagonij ali palisander. Vsaka vrsta lesa obarva zvok svetlejše ali

temnejše, odvisno od vrste.

Les sorazmerno lahek za obdelovanje (lahko ga režemo, ukrivljamo,

vrtamo, lepimo,...) ter zelo lepo resonira, je zelo pogost in sorazmerno

poceni material.

Iz lesa lahko naredimo resonacijsko komoro nad katero napnemo strune,

na katere brenkamo (brenkala) ali godemo (godala), oziroma napnemo

opno po kateri tolčemo navadno z lesenimi palčkami in dobimo boben.


Koper: UP PEF

43

11.2 Kovine

11.2.1 Kratka zgodovina uporabe kovin

Kovine se zaradi njihovih lastnosti uporablja pri glasbilih že od

prazgodovine. Človek je najprej začel uporabljati zlato, srebro in baker,

ker te kovine najdemo v naravi v samorodni obliki in jih je lahko

preoblikoval že samo s kovanjem, ni potreboval tudi tehnik taljenja.

Ena prvih in tudi najbolj uporabljanih kovin je bil baker, sploh, ko se je

človek naučil uporabljati tehnike taljenja. Z uporabo taljenja je človek

prišel do spoznanja, da je lastnosti kovin mogoče spreminjati tudi z

mešanjem le teh. Tako se je začelo uporabljati že pri starih kulturah tudi

zlitine. Za eno prvih zlitin, ki jo je človek ustvaril velja bron, ki je zlitina

bakra s kositrom. Pozneje se pojavi še medenina, zlitina bakra s cinkom.

Ljudje so dolgo uporabljali samo 6 kovin, katere so med sabo mešali v

zlitine, ali pa so jih uporabljali kar v samorodni, sorazmerno čisti obliki.

Iz njih so izdelovali vrsto predmetov, od medicinskih pripomočkov pa vse

do orožij, nakita, glasbil in ostalega. Kovine so tudi uporabljali kot okrasje

ali za ojačitev predmetov iz lesa in kamna, od nekdaj so se pa kovine

uporabljale tudi za kovanje denarja.

Tabela 2: Razvrstitev kovin glede na čas začetka uporabe

Kovina Kemijski

znak

Približni čas

začetka

uporabe

Zlato Au 5000 pr. n. št.

Baker Cu 4200 pr. n. Št.

Srebro Ag 4000 pr. n. št.

Svinec Pb 3500 pr. n. št.

Kositer Sn 1750 pr. n. št.

Železo Fe 1500 pr. n. št.

Vir: Milić 2001: 1.


Koper: UP PEF

44

11.2.2 Kovine in glasbila

Skupna lastnost kovin, ki jo človek s pridom izkorišča že tisočletja je

možnost obdelave. Kovine lahko topimo, mešamo med seboj, jih

spreminjamo, varimo, kovamo in še kaj. Tako kovine predstavljajo enega

najpomembnejših materialov za človeka. Pomembni lastnosti kovin pri

izdelavi glasbil sta njena trpežnost in odpornost na udarce ter resoniranje

in zven. Vsak udarec po kovini zazveni z visokim tonom in se prenese po

celotni dolžini kosa kovine.

Ker pa kovine same po sebi ne ojačajo zvoka, potrebujejo resonator, ki je

navadno narejen iz lesa, ki zvok še dodatno obarva.

Sam zvok glasbil iz kovine se sicer razlikuje od zlitine do zlitine, praviloma

je pa višji v primerjavi zvoka glasbil iz lesa in izraža manj topline. Nekaj je

inštrumentov samo iz kovine, pri drugih inštrumentih se pa poleg kovine

uporabi še druge materiale, navadno les.

Iz različnih zlitin so narejene strune na brenkalih, godalih in v klavirju, iz

kovin so ploščice na metalofonu, večinoma ali v celoti kovinska pa so

nekatera pihala, trobila, zvonovi in drugo.

Slika 13: Metalofon

Vir: http://www.glasbeniatelje.com/img/products/5155_im1.jpg (3.1.2012)


Koper: UP PEF

45

11.3 Umetne mase

11.3.1 Kratka zgodovina uporabe umetnih mas

Umetne mase so pravzaprav odkrili že v antični Grčiji, ko so ljudje

ugotovili, da lahko glino oblikujejo po želji, in se ta po sušenju na soncu

spremeni v nov material. Prej mehka in vlažna glinena masa se po

sušenju spremeni v material, ki ima drugačne lastnosti, torej je trden, ne

prepušča tekočin in ga ni več mogoče oblikovati.

Prvi, ki je odkril umetne snovi pa je bil Henri Regnault, ki je leta 1839

izumil PVC, ki je še dandanes v uporabi. Čeprav so umetne mase človeku

znane sorazmerno kratek čas, so dandanes prisotne praktično na vseh

področjih življenja in jih srečujemo v vsakdanjem življenju.PVC se porablja

se za vrečke, kemične svičnike, dele pri avtomobilih in drugod. Od izuma

PVC-ja dalje so kemiki sintetizirali še več različnih umetnih materialov.

Dandanes so umetni materiali prisotni povsod, od oblačil do glasbil.

V prejšnjem stoletju je uporaba umetnih mas močno naraščala, proti

koncu stoletja se je pa trend spremenil, saj večina umetnih materialov ne

razpade, tako kot naravni materiali, oziroma za to potrebuje stoletja.

Umetni materiali predstavljajo visok vir odpadkov in onesnaženja in ravno

iz tega razloga se jih v današnjih časih ločuje. Umetne materiale se

zmelje in tako ponovno dobimo surovino za nov izdelek. Večino umetnih

materialov je možno ponovno uporabiti.

Umetni materiali so zelo odporni na zunanje vplive, poškodbe in obrabe,

lahko jih poljubno oblikujemo, nekateri ostanejo elastični in raztegljivi,

drugi spet postanejo trdi in obdržijo svojo obliko. Večino umetnih mas je

človek izumil z namenom imitiranja naravnih materialov in nadomeščanja

le teh, saj so umetni materiali občutno cenejši in večinoma obstojnejši.


Koper: UP PEF

46

11.3.2 Uporaba umetnih materialov za izdelavo glasbil

Umetni materiali so se, tako kot na drugih področjih izkazali za uporabne

tudi pri izdelavi glasbil. Sami materiali sicer nimajo takega zvena kot

naravni, se jih pa vseeno množično uporablja pri izdelavi glasbil, saj so

trpežni, lepo se jih da oblikovati in so poceni.

Glasbila, cela iz umetnih materialov, navadno najdemo ravno pri otroških

glasbilih, kjer sama kakovost zvoka ni še tako pomembna. Tipičen primer

takega glasbila je kljunasta flavta, ki je lahko iz umetnih materialov ali pa

iz lesa. Podobno kot kovine pa se tudi umetne mase kombinira z drugimi

materiali. Ker same po sebi navadno ne zazvenijo tako lepo kot les, se jih

uporablja kot sestavne dele glasbil, na primer pri klasičnih kitarah za

strune, klasična kitara ima tri kovinske in tri strune iz PVCja, za sedla pri

kitarah ali pa za opne pri bobnih.

Iz umetnih materialov so večinoma tudi sintetizatorji, vendar v tem primeru

umetne mase niso zvočilo, saj zvok prihaja iz elektronskih vezij, ampak

predstavljajo tipke, ohišje in ostale komponente.

Slika 14: Sintetizator

Vir: http://www.mezzomusic.ro/file/pagesleft/10414PC361.jpg (6.12.2011)


Koper: UP PEF

47

11.4 Kamen in drugi naravni materiali

11.4.1 Kamen

Razne kamnine človek uporablja že od od prazgodovine, iz kamenja si je

človek naredil prva orožja in nakit, služil pa mu je tudi kot gradbeni

material in med drugim tudi v glasbene namene.

Kamen sam po sebi ni močno zvočilo, zaradi trdnosti pa se ga uporabi kot

material, ki udari ob zvočilo, ustvari vibracije zvočila in s tem zvok.

Uporabi se lahko tudi dlan za resonančno posodo. Pri tem tolčemo kamen

ob kamen, podobno kot igramo na palčke.

Je najpogostejši material, ki ga najdemo povsod v naravi. Uporabimo ga

lahko v obliki peska, kot polnilo za ropotulje, rečne kamne lahko tresemo

enega ob drugem v dlani ali posodi in tako oponašamo zvok dežja ali pa

žuborenje potočka.

11.4.2 Drugi naravni materiali

Za izdelavo glasbil se lahko uporabi cela paleta materialov, ki jih med

seboj lahko tudi kombiniramo. Mnogo naravnih materialov, ki so jih včasih

uporabljali za izdelavo glasbil ali njihovih delov, so, predvsem tiste iz delov

živali, nadomestili materiali iz umetnih mas, nekateri so pa praktično

nenadomestljivi in se še dandanes uporabljajo.

- Konjska žima: Žimo se uporablja pri izdelavi loka za godala.

Pridobivamo jo lahko od goveda in od konjev. Slednja je navadno v

uporabi za izdelavo lokov za godala.

- Svinjski mehur: Človek je za opno pogosto uporabljal tudi posušen

svinjski mehur kot opno, ki jo je razpel čez lesen obroč in tako naredil

boben.

- Živalsko črevesje: Dolgo časa so za izdelavo brenkal uporabljali

živalsko črevesje, iz katerega so izdelali strune. Ćrevesje so očistili,

posušili in nato napeli na inštrument.


Koper: UP PEF

48

12 DNEVI DEJAVNOSTI

»Dnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki

medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v

predmetnik osnovne šole. Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem

načrtu šole (šolski kurikulum), ki določa njihovo vsebino in organizacijsko

izvedbo. Cilji dni dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in

povezovanje znanja, pridobljenega pri posameznih predmetih in predmetnih

področjih, uporabljanje tega znanja in njegovo nadgrajevanje s praktičnim

učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivanja na aktualne

dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju«

(Nacionalni kurikularni svet, Strokovni svet Republike Slovenije za splošno

izobraževanje, 1998: 1.)

Posamezni dan dejavnosti se izvede v obsegu 5 pedagoških ur.

Dnevi dejavnosti so vsebinsko pestri in se iz leta v leto vsebinsko nadgrajujejo.

Razporejeni so smiselno čez celo leto, najpogostejša oblika dela, ki jo lahko

uporabimo, pa je ravno projektno učno delo.

Dnevi dejavnosti se izvajajo s poudarkom na medpredmetnem povezovanju,

raziskovalnem duhu učencev in izkustvenem učenju. V sklopu teh dni se učencem

omogoči tudi obisk večjih kulturnih središč in drugih inštitucij (rudnik, živalski

vrt, ...). Organizirani so tako, da stimulirajo sodelovanje med udeleženci pouka

(učenci, učitelji, zunanji gostje,...). In ravno te poudarke nam omogoča izvedba

dneva po modelu projektnega učnega dela

Dnevi dejavnosti od učiteljev zahtevajo predvidevanje porabe časa in materiala za

dejavnosti, ki se bodo izvajale, sama organizacija pa je odvisna od okolja, v

katerem se šola nahaja in tematike samega dneva, organizira se lahko za vsak

razred posebej ali pa za več razredov oziroma celo šolo skupaj. Praviloma pa je

organizacija stvar timskega dela pedagoškega kolektiva, kjer je ključnega pomena

sodelovanje med člani samega kolektiva.


Koper: UP PEF

49

Tabela 3: Deleži posameznih sklopov dejavnosti

Razred/

Poimenovanje

dni

I. II. III. IV. V. VII. VIII. IX Skupaj

Kulturni

dnevi

4 4 4 3 3 3 3 3 30

Naravoslovni

dnevi

3 3 3 3 3 3 3 3 27

Športni

dnevi

5 5 5 5 5 5 5 5 45

Tehniški

dnevi

3 3 3 4 4 4 4 4 33

Skupaj 15 15 15 15 15 15 15 15 135

Vir: Nacionalni kurikularni svet, Strokovni svet Republike Slovenije za splošno

izobraževanje, 1998: 1.

Slika 15: Ljubljanska opera

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Opera-Ljubljana.JPG (28.12.2011)


Koper: UP PEF

50

13 VSEBINSKI SKLOPI DNI DEJAVNOSTI

Slika 16: Grafični prikaz dnevov dejavnosti .

13.1 Naravoslovni dnevi

Težišče problema naravoslovnega dne izhaja iz narave, oziroma problemov, ki

so povezani s tematiko iz področja naravoslovja, torej fizike, biologije, kemije,

matematike, astronomije, kemije, geologije, ipd.

Pri naravoslovnih dnevih lahko obiščemo ustanove, kot so muzeji, živalski

vrtovi, botanični vrtovi in druge. Teme so naravoslovne, povežemo jih pa lahko

še s tematikami domačega kraja, orientacije v prostoru, skrbi za svoje telo,

higieno, bolezni, rastlinstvo, in druge.

Ob izdelavi glasbil lahko uporabimo vrsto naravnih materialov, in se pri tem

učimo o njih, hkrati se pa tudi lahko ukvarjamo tudi s problemom ekologije in

onesnaževanja. Sam zvok, ki ga lahko prikažemo tudi kot sinusno krivuljo, pa

tudi delovanje glasbil lahko preučujemo ne samo iz glasbenega stališča,

KULTURNI DAN ŠPORTNI DAN

NARAVOSLOVNI

DAN TEHNIŠKI DAN

DNEVI

DEJAVNOSTI!


Koper: UP PEF

51

temveč tudi s stališča fizika ali matematika.

Zgradbe in lastnosti določenih materialov so izrednega pomena za zvok, zato

lahko izdelavo glasbil povežemo tudi s temami iz kemijskega in geološkega

področja.

13.2 Tehnični dnevi

Pri tehničnih dnevih se ukvarjamo s tematikami povezanimi s področji

tehnologije in tehnike, lahko vpletemo tudi še discipline, ki spadajo že v

gospodinjstvo. Znanje se pridobiva večinoma s praktičnim delom, pa tudi z

pridobivanjem teoretičnega znanja, vendar poudarek je na pridobivanju

spretnosti in na teoretičnem znanju. Teme so lahko okolje, izdelava pohištva,

uporaba materialov, vremenoslovje, modelarstvo, informacijska tehnologija, in

druge.

Izdelava glasbil od učenca zahteva veliko ročnih spretnosti in znanja o

obdelovanju materialov, iznajdljivosti in iskanja primernih rešitev ob delu.

Učenec mora poznati postopke obdelave materialov, ter njihove lastnosti.

Poleg tega mora tudi imeti znanja z drugih področij, o samem širjenju in

proizvajanju zvoka.

Ob tehničnih dnevih lahko obščemo lahko tudi na primer tehnični muzej,

razstavo tehničnih predmetov, vodovod.

13.3 Kulturni dnevi

Kulturni dnevi so posvečeni vsem področjem, ki vključujejo kulturno-umetniška

in tudi družboslovna področja, utrjuje se narodna zavest, kultura obnašanja,

zgodovina, pa tudi glasbena, filmska, likovna in gledališka področja.

Med predlaganimi vsebinami se znajdejo obisk umetnika, glasbenika,

kulturnega delavca na šoli, obisk gledališke ali filmske predstave, obisk

razstave likovnih del, fotografskih del, obisk operne hiše, kulturnih

spomenikov, dan posvečen znanemu pesniku, pisatelju, pisanje umetnostih in

neumetnostnih besedil, ustvarjanje umetnin.


Koper: UP PEF

52

Glasba sama predstavlja del kulture, zato je izdelovanje glasbil, sploh ljudskih,

takoj mogoče povezati s kulturnimi dnevi dejavnosti. Učenci se poučijo o

zgodovini glasbila, po izdelavi pa se tudi naučijo kakšno ljudsko pesem, ki so

jo s takim glasbilom, kot so ga sami izdelali, tudi včasih odigrali ali spremljali.

13.4 Športni dnevi

Športni dnevi zajemajo tematike s področja športa, v literaturi je priporočeno,

da se obravnavajo vsebine, ki jih ni mogoče obravnavati med običajnimi

pedagoškimi urami, kot na primer organiziranje pohoda, zimski športi,

dejavnosti v naravi, medrazredna tekmovanja v različnih disciplinah,

plavanje...


Koper: UP PEF

53

14 OBLIKE IN METODE DELA

Nacionalni kurikularni svet in Strokovni svet Republike Slovenije za splošno

izobraževanje v konceptu dni dejavnosti priporočata ravno projektno učno delo kot

primerno metodo dela pri dnevih dejavnosti. V konceptu je poudarjena

pomembnost sodelovanja med učitelji, možnost timskega poučevanja in

samostojnega raziskovanja in dela učencev. Izpostavljena je pomembnost

predvidevanja porabe časa in temu primerne pripravljenosti, upoštevanja okolja v

katerem je šola in možnost obiska zunanjih strokovnjakov, umetnikov, učencev iz

drugih šol in drugih ter obisk raznih ustanov kot so muzeji, gledališča, botanični in

živalski vrt, ipd.

Dejavnosti morajo biti zastavljene tako, da so vsi učenci aktivni in delajo v

sodelovanju z drugimi, torej v sodelovanju s sošolci, učiteljem in pedagoškim

zborom, okoljem ter zunanjimi svetovalci in da medrazredno sodelujejo.

Učenci morajo biti ves čas aktivni in prisotni pri vseh fazah projektnega učnega

dela. Sama prisotnost pa ni dovolj, učenci morajo aktivno sodelovati v vseh fazah

projektnega učnega dela, torej od idejne zasnove projekta do sklepne faze

projekta.

Pri dnevih dejavnosti je navadno možnih več načinov organiziranja dela. Lahko se

organizira za celotno šolo, za skupine po nekaj razredov ali za razrede

posamezno. Samo načrtovanje in organizacija dni dejavnosti je vezano na okolje v

katerem se nahaja šola in na posebnosti v okolju v katerem se šola nahaja.

Navadno je poudarek načrtovanja v skupnem delu učiteljev in učiteljic, torej

pedagoškega kolektiva ene šole. Zaželjeno je, da pri projektu sodelujejo učitelji

različnih predmetov, oziroma strokovnjaki z različnih področij, saj tako še bolj

podpremo interdisciplinarnost projekta.

V literaturi so kot možne oblike organiziranosti navedne:

- Izvajalska skupina: to je lahko recitacijska, glasbena, lutkovna, gledališka, idr.

skupina,

- Krožek,

- Organizacija v okviru tedna dejavnosti ali raziskovalnega tabora.


Koper: UP PEF

54

PRAKTIČNI DEL


Koper: UP PEF

55

15 PROJEKT : IZDELAVA GLASBIL

15.1 Utemeljitev projekta

Dnevi dejavnosti so za učence odlična priložnost, kjer lahko preizkusijo svojo

ustvarjalnost, razgledanost, povezujejo znanja iz različnih predmetov in jih tudi

pridobivajo, ter pokažejo svojo spretnost, pri tem pa tudi aktivno sodelujejo z

učitelji in drugimi strokovnimi sodelavci in morebitnimi gosti na obisku in

seveda tudi svojimi sošolci in sošolkami.

Vse te značilnosti vsebuje tudi projektno učno delo, pri katerem so vodeni s

strani vodje projekta in sodelujejo s sošolci pri izvedbi projekta in izdelavi

izdelkov, v tem primeru konkretno pri izdelavi glasbil.

Pri izdelavi sem upošteval težavnost same izdelave in pa tudi različne

kombinacije materialov pri uporabi. Uporabil sem veliko domišljije, pri izdelavi

sem gledal na to, da so glasbila izdelana iz lahko dostopnih materialov in

predmetov, če se le da iz recikliranih materialov, saj se mi zdi pomembno, da

otroci skrbijo za okolje. Naučil sem se veliko, in to mi bo prišlo prav pri delu

učitelja.

Izdelava glasbil je zabavna, učenci v njih vidijo izziv in ker jih bodo tudi

pozneje uporabljali, so že takoj na začetku visoko motivirani.


Koper: UP PEF

56

PROJEKT

IZDELAVA GLASBIL

ŠOLA

/

RAZRED

UČENCI OD 1-5 RAZREDA

NOSILEC PROJEKTA

MATEVŽ KRAŠEVEC

UDELEŽENCI PROJEKTA

UČENCI

KRAJ DOGAJANJA

UČILNICA

TRAJANJE

KADARKOLI

INTEGRACIJA

Glasbena vzgoja

Likovni pouk

Spoznavanje narave

Spoznavanje družbe

Zemljepis

Tehnična vzgoja


Koper: UP PEF

57

15.2 Cilji projektnega učnega dela

o Razvijanje kreativnosti

o Razvijanje domišljije

o Spoznavanje lastnosti različnih materialov

o Uporaba in prepoznavanje različnih materialov

o Razvijanje tehnične ustvarjalnosti

o Razvijanje sodelovanja v skupini

o Izdelava lastnega izdelka

o Razvijanje sodelovanja v skupini

o Uporaba različnih pripomočkov in orodij

o Upoštevanje priporočil za varno delo

o Razvijanje pozitivne samopodobe

o Navajanje na organizacijo delovnega prostora

o Razvijanje samokritičnosti

o Spoznavanje drugačnega načina dela

o Urjenje finomotorike

o Razvijanje čuta za estetiko

o Razvijanje natančnosti

o Razvijanje zmožnosti povezovanja različnih znanj

o Spoznavanje novega načina dela – projektno učno delo

15.3 Pobuda

Glasbila redno potrebujemo pri pouku glasbene vzgoje. Če pa učenci sami

izdelajo glasbilo, se mu bodo bolj posvetili, pa še z večjim veseljom bodo nanj

zaigrali. Nekatera glasbila bodo služila bolj zabavi in učenju o lastnostih

materialov in o samem principu delovanja glasbila, ne bodo pa intonančno

točna, druga pa so uporabna tudi kot spremljevalno glasbilo pri pouku

glasbene vzgoje, oziroma pri spremljanju petja kadarkoli in kjerkoli.

Glasbila so uporabna tudi kot okras, spominček ali darilo, predvsem tudi

zaradi osebne note in otrokove domišljije in truda, vloženega v izdelek.


Koper: UP PEF

58

Kaj

želimo izvedeti?

Kaj

vemo?

15.4 Skica

Izdelava skice kot sodelovanje med učiteljem oziroma vodjo projekta je

pomembna za projektno učno delo. Učenci skupaj z učiteljem določijo skico, ki

jim je pozneje v pomoč pri izpeljavi samega projekta, skica vsebuje izdelke, za

katere so se udeleženci projekta (učenci) dogovorili, da jih bodo izdelali,

vsebuje pa tudi materiale in opis same poti do končnega izdelka.

- Lastnosti materialov - Naši izdelki so unikatni

- Kako izdelati izdelek - Naši izdelki so uporabni

- Uporabo pripomočkov pri izdelavi

- Stopnje izdelave

- Kaj potrebujemo za izdelavo izdelka


Koper: UP PEF

59

Kaj

bomo

naredili?

- Izdelali bomo različne izdelke

- Izdelke bomo uporabili pri spremljavi pesmi

- Pripravili bomo razstavo izdelkov


Koper: UP PEF

60

15.5 Načrt

15.5.1 Spoznavanje različnih materialov

- iskanje gradiva o različnih materialih,

- ugotavljanje ali so vsi materiali primerni,

- ugotavljanje razlik med materiali in njihovimi

posebnostmi.

- s poslušanjem,

- z raziskovanjem,

- z opazovanjem,

- s preizkušanjem.

- učilnica,

- knjižnica,

- v naravi.

- v teku dneva dejavnosti.

- učenci,

- učitelj,

- knjižničarka.

- z materiali,

- s knjigami.

- da se seznanijo z različnimi materiali,

- da se seznanijo z zvočnimi lastnostmi materialov,

- da izdelajo izdelek.

KAJ?

KAKO?

KJE?

KDO?

KDAJ?

S ČIM?

ZAKAJ?


Koper: UP PEF

61

15.5.2 Izdelava glasbil

- zbiranje različnih primernih materialov,

- izbira ustreznih pripomočkov in orodja,

- - načrtovanje tehnološkega postopka,

- izdelovanje izdelka.

- z lastnimi ročnimi spretnostmi,

- s pomočjo ostalih udeležencev projekta,

- z lastno domišljijo,

- s sodelovanjem z ostalimi udeleženci projekta,

- z upoštevanjem varnosti pri delu.

- v učilnici.

- v teku dneva dejavnosti.

- učenci,

- učitelj.

- z raznimi materiali,

- z pripomočki,

- z orodjem.

- da izdelamo izdelek,

- da se naučimo o lastnostih materialov,

- da razvijemo ročne spretnosti,

- da razvijamo lastno domišljijo in ustvarjalnost,

- da se lahko spremljamo pesem.

KAKO?

KJE?

KDO?

KDAJ?

S ČIM?

ZAKAJ?

KAJ?


Koper: UP PEF

62

15.5.3 Razstava izdelkov

- urejanje prostora,

- zbiranje in postavitev izdelkov,

- - vrednotenje izdelkov.

- z domišljijo,

- z ustvarjalnostjo,

- z demonstracijo.

- na hodniku,

- v učilnici,

- v večnamesnskih prostorih.

- na koncu dneva dejavnosti,

- ob šolski prireditvi,

- ob dnevu odprtih vrat.

- učenci,

- učitelji,

- starši.

KAKO?

KJE?

KDO?

KDAJ?

KAJ?


Koper: UP PEF

63

- z fotografijami,

- z izdelki,

- s plakati.

- da pokažejo svoje izdelke in pridobljeno znanje

vsem obiskovalcem razstave,

- za popestritev izgleda šole.

15.6 Izvedba

Pri izdelovanju skice projekta je zelo pomembno, da so aktivno prisotni vsi

udeleženci projekta. Le tako so prisotne vse ideje in sodelovanje vseh

učencev kot celote in se doseže maksimalni učinek projekta. Ko je skica

oblikovana, se izvedba projekta lahko začne.

Učenci se sami odločijo kateri izdelek bodo izdelali, vodja projekta pa pomaga

s predlogi. Učenci, ki so bili prisotni pri izvedbi skice projekta, morajo biti

prisotni tudi pri vseh ostalih fazah projektnega učenga dela, torej pri idejni

zasnovi projekta, makro pripravi projekta, mikro pripravi projekta, pri izvedbi

projekta in pri sklepni fazi projekta z evalvacijo s pomočjo multimedije.

Delo s strani učitelja – vodje projekta mora biti načrtovano tako, da imajo

učenci na voljo vse potrebne materiale in orodja, ki jih bodo potrebovali za

izvedbo projekta in za izdelavo izdelka. Predvideti mora tudi, da se projekt

lahko izvede v času dneva dejavnosti, torej v roku 5 pedagoških ur in

poskrbeti za vse varnostne ukrepe, ter morebitne predpriprave.

Na koncu vodja projekta še poskrbi za prostor za razstavo in preizkus

izdelkov, ter skupaj z učenci – udeleženci projektov kritično ovrednoti izdelke.

S ČIM?

ZAKAJ?


Koper: UP PEF

64

16 IZDELKI

ROPOTULJICA BOBEN PIŠČAL IZ SLAMICE

CITRE LONČENI BAS ŽUBORIŽ

ROG RAGLJA ZVONČKI

STRŽEK BRENKA TRSTENKE


Koper: UP PEF

65

17 PREDSTAVITEV IZDELKOV PO FAZAH IZDELOVANJA

17.1 Ropotulja

I. PREDSTAVITEV NALOGE

Ropotulja je zelo osnovno glasbilo, človek ga uporablja že od nekdaj, samo glasbilo pa

naj bi izviralo iz Afrike. Uporabi se ga lahko pri vseh pesmih za podajanje ritma, lahko

se pa z njo tudi oponaša zvoke iz narava (dež, voda, ki teče). S tem glasbilom si otrok

razvija ustvarjalnost, ritmični posluh, ter smisel za interpretacijo pesmi.

II. TEHNOLOGIJA DELA

1. MATERIALI: jogurtovi lončki, barvni papir, bel papir, riž, koruzna semena.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: lepilni trak, lepilo, škarje, svinčnik.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Iz belega papirja narežemo

trakce v velikosti jogurtovega

lončka, tako, da z njimi lahko

prekrijemo površino lončka.

2. Trakce namažemo s tekočim

lepilom in z njimi polepimo oba

lončka. Širši rob lončka pustimo

nepolepljen.


Koper: UP PEF

66

3. Enega od lončkov napolnimo

z rižem. Počakamo, da se lepilo

posuši.

4. Iz barvnega papirja izrežemo

razne oblike, ki bodo krasile

našo ropotuljico in jih nalepimo

na oba lončka.

Počakamo, da se lepilo posuši.

5. Na lonček napolnjen z rižem

damo še drugi lonček, tako, da

se stikata z robovi na širši strani

in ju trdno zlepimo z lepilnim

trakom.

Ropotuljica je izdelana.


Koper: UP PEF

67

KONČNI IZDELEK

Slika 17: Ropotulja

IV. ANALIZA VAJE

Ropotuljica ni zahtevno glasbilo za izdelavo. Namesto jogurtovih lončkov se lahko

uporabi tudi drugo podobno posodo. Za polnilo pa lahko uporabimo praktično karkoli

drobnega in trdnega, recimo pesek, kostanj, koruzna semena, bučna semena, hrana

za priče, mivka, .... Ropotuljico bi lahko tudi prebarvali z barvo za fasade in nato na njo

naslikali z barvo okrasni vzorec oziroma jo okrasili z drugimi motivi.

Pozorni moramo biti pri izbiri lepila, saj nekatera topijo plastiko.


Koper: UP PEF

68

V. VARNOST PRI DELU

1. PRIPRAVA DELOVNEGA MESTA:

Delovno mizo zaščitimo s časopisnim papirjem, poskrbimo, da imamo na njej dovolj

prostora in zbran ves material, ki ga potrebujemo.

2. VARNOST PRI DELU Z ORODJI, STROJI IN NAPRAVAMI:

Pri delu ne uporabljamo nobenih strojev in naprav, pri katerih bi potrebovali posebna

navodila za varnost pri delu. Potrebna pa je previdnost pri delu s škarjami, na to

opozorimo predvsem mlanjše otroke, za delo naj uporabijo škarje z zaobljeno konico.

Previdnost je potrebna tudi pri delu z lepilom, sploh če uporabljamo močnejša lepila, da

ne pride v stik z očmi ali kožo.

3. UREDITEV DELOVNEGA MESTA PO KONČANI VAJI:

Delovno mizo pospravimo nazaj v prvotno stanje, ostanke papirja zavržemo v za to

namenjen smetnjak, orodje in pripomočke pospravimo nazaj na svoja mesta.


Koper: UP PEF

69

17.2 Boben


Boben je glasbilo, ki ga najdemo praktično v vseh zvrsteh glasbe v takšni ali drugačni

obliki. Pojavlja se kot tako v ljudski glasbi, kot popularni in resni glasbi. Glasbilo spada

med tolkala, uporablja se ga za dajanje ritma, čeprav so navadno bobni, sploh

kompleti večih, uglašeni na določene tone, se z njimi ne igra melodije. Pri bobnu kot

otroškem glasbilu navadno uglasitev ni pomembna. Z glasbilom si otroci urijo ritmični

posluh in razvijajo svojo ustvarjalnost.


1. MATERIALI: večji plastičen lonček iz trše plastike (od marmelade, vatiranih palčk...),

balon, lesena palčka, plutovinast zamašek.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: škarje, vodoodporni fluomastri, vrtalnik, olfa nož, primež.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Z lončka odstranimo

morebitno etiketo, tako, da

dobimo čist lonček

2. Balonu odrežemo ustnik na

delu, kjer se balon začne širiti.


Koper: UP PEF

70

3. Balon napnemo čez lonček.

Če nam balon drsi dol, lahko

uporabimo tudi vrvico ali

elastiko, ki jo zavežemo na robu

lončka za dodatno pritrditev.

4. V plutovinasti zamašek

izvrtamo luknjico (oziroma

povečamo obstoječo od

odpirača), palčko pa na enem

koncu obrežemo v špico.

5. Na palčko trdno nataknemo

plutovinast zamašek. Če drsi dol,

ga dodatno .zalepimo.

6. Lonček s fluomastri poljubno

okrasimo.


Koper: UP PEF

71

7. Izdelali smo delujoč bobneček

in palčko. Po bobenčku lahko

tolčemo z obeh strani.

KONČNI IZDELEK

Slika 18: Boben


Koper: UP PEF

72

IV. ANALIZA VAJE

Bobenček ni zahteven za izdelavo. Previdnost je potrebna predvsem pri delu z nožem

in pri vrtanju v zamašek. Pazljivi moramo biti, da imamo primeren balon za velikost

posode. Izdelek bi lahko tudi poslikali ali oblepili z vzorci iz papirja. Palčke so lahko tudi

iz drugih materialov, vendar se les najlažje obdeluje, za konico bi lahko namesto

plutovinastega zamaška dali žogico za pinkponk in jo oblepili z volno ali vrvjo.

V. VARNOST PRI DELU


Delovno mizo zaščitimo s časopisnim papirjem in poskrbimo, da imamo na njej dovolj



Potrebna je previdnost pri delu s škarjami, na to opozorimo predvsem mlajše otroke, za

delo naj uporabijo škarje z zaobljeno konico. Previdnost je potrebna tudi pri delu z

nožem, za mlanjše učence naj učitelj ošili palčke. Previdni moramo biti tudi z ošiljenimi

pačkami, saj imajo ostro konico. Paziti moramo tudi pri delu z vrtalnikom, priporočen je

baterijski ali ročni z nastavitvijo moči, saj nam sveder lahko hitro uide ali pa nam obrne

zamašek. Če se odločimo za baterijski vrtalnik, moramo nujno zamašek vpeti v primež.



namenjen smetnjak, ostanke balona v smetnjak za plastiko, orodje in pripomočke

pospravimo nazaj na svoja mesta.


Koper: UP PEF

73

17.3 Piščal iz slamice


Piščal je eno izmed najbolj pogostih otroških glasbil. Arheološke izkopanine kažejo, da

so piščali iz kosti delali že neandrtalci. Na piščali se igra melodijo pesmi, lahko se

spremlja pevca, ali pa igra glavno melodijo, ob spremljavi ali brez. S piščaljo otroci

lahko razvijajo svoj intonančni, melodični in ritmični posluh, lahko pa tudi oponašajo

zvoke iz narave.


1. MATERIALI: plastična slamica.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: škarje.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Slamico na enem koncu s

prstom sploščatimo.

2. Sploščaten del odrežemo v

špico.


Koper: UP PEF

74

3. Na slamici izrežemo 2 luknjici

poljubno oddaljeni od konice

piščali. Luknjici naj bosta

majhni.

4. Izdelali smo piščal. Igramo jo

tako, da damo v usta del s špico

in nežno stisnemo z ustnicami

skupaj. Višino tona reguliramo s

pritiskom ustnic, močjo pihanja

in s pokrivanjem oziroma

odkrivanjem luknjic na slamici.

KONČNI IZDELEK

Slika 19: Piščal iz slamice


Koper: UP PEF

75

IV. ANALIZA VAJE

Piščal iz slamice je nezahtevna za izdelavo. Učenci se z izdelavo glasbila naučijo sam

princip delovanja piščali in kako se ton spreminja glede na luknjico. Piščal je možno

narediti tudi iz drugih materialov (trsje), vendar je tam princip izdelave jezička nekoliko

drugačen. Piščali se delajo tudi iz vrbovih ali leskovih vej, vendar je princip same

izdelave nekoliko drugačen, veje pa morajo biti sveže in najbolje nabrane spomladi.

V. VARNOST PRI DELU





Pri delu ne uporabljamo nobenih strojev in naprav, pri katerih bi potrebovali posebna

navodila za varnost pri delu. Pri delu je potrebna edino previdnost pri rezanju s

škarjami.



namenjen smetnjak, ostanke slamice v smetnjak za plastiko, orodje in pripomočke



Koper: UP PEF

76

17.4 Citre


Citre so ljudsko glasbilo, ki se ga na žalost vedno manj uporablja. Uporabljali so jih že

stari Grki (klicali so jih »kithara«), nanje pa so se učili igrati tudi faraoni v Egiptu. Pri

tem glasbilu otrok lahko proizvaja še neznane zvoke, lahko ga uporablja tudi za bas in

za spremljanje pesmi, razvija pa melodični, ritmični in intonančni posluh, saj glasbilo

nudi tako ritmično podlago, s spreminjanjem napetosti strin pa tudi uravnavamo višino

tona.


1. MATERIALI: škatla za čevlje, stara zračnica za kolo, dve leseni palčki ali dva

svinčnika.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: škarje, tempera barve, čopič, svinčnik, šestilo.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Na vrhu škatle za čevlje

zarišemo krog in ga izrežemo.

2. Škatlo poljubno prebarvamo

in okrasimo s tempera barvami.


Koper: UP PEF

77

3. Iz zračnice izrežemo elastike -

strune, ki naj bodo vsaj za krajšo

stranico krajše od obsega

škatle. Elastike naj bodo

različnih debelin.

Elastike nato na koncih

zavozlamo skupaj.

4. Elastike namestimo na škatlo

eno za drugo, po velikosti, pod

njih pa na vsako stran damo

svičnik. Za višji ali nižjo ton z

vozlom skrajšamo ali

podaljšamo elastiko in s tem

določamo njeno napetost.

KONČNI IZDELEK

Slika 20: Citre


Koper: UP PEF

78

IV. ANALIZA VAJE

Citre so nekoliko zahtevnejše za izdelavo, saj je potrebno več dela, koncentracije in

natančnosti, da jih izdelamo, še posebej če nimamo dovolj velikih in različnih elastik.

Namesto svinčnikov bi lahko uporabili tudi leseni paličici, kemična svičnika ali plastične

tulce, namesto barvanja s tempera barvami, bi pa lahko škatlo okrasili z liki iz kolaž

papirja.

V. VARNOST PRI DELU






delo naj uporabijo škarje z zaobljeno konico. Posebna previdnost je priporočena pri

rezanju zračnice, saj je pridejo elastike kar dolge in je potrebno enakomerno rezanje.

Paziti moramo tudi, da nam kakšna elastika ne poči ali se odveže.



namenjen smetnjak, ostanke zračnice v smetnjak za plastiko, orodje in pripomočke



Koper: UP PEF

79

17.5 Lončeni bas


Lončeni bas je staro tradicionalno ljudsko glasbilo, ki se je uporabljalo po vsej Evropi.

Glasbilo so izdelovali iz lončene posode, palčke in svinjskega mehurja. Uporabljala se

za ritmično spremljavo pri petju, zvok ki ga oddaja je pa odvisen ali vlečemo po palčki

navzgor ali navzdol. Za igranje potrebujemo mokre prste, saj je tako trenje večje in s

tem večje vibracije, ki se prenašajo na opno.


1. MATERIALI: lončena posoda, vrvica, PVC vrečka, paličica.


III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Palčko trdno privežemo na

sredino vrečke. Pri tem pazimo,

da je ne prekluknjamo.

2. Vrečko močno napnemo čez

lonec in jo trdno zavežemo z

vrvico (potrebna pomoč, 2 para

rok)


Koper: UP PEF

80

3. Na koncu s škarjami

obrežemo odvečni del vrečke.

Lončeni bas je končan, nanj

igramo tako, da z vlažnimi prsti

drgnemo po palčki gor in dol.

KONČNI IZDELEK

Slika 21: Lončeni bas


Koper: UP PEF

81

IV. ANALIZA VAJE

Lončeni bas je enostaven za izdelavo, težavnejše je edino napenjaje vrečke, saj jo je

potrebno resnično trdno privezati in močno napeti, za kar je potrebna pomoč

sodelavca. Prav tako moramo palčko zelo trdno privezati, da se nam ne sname.

Namesto pvc vrečke se tradicionalno uporablja svinski mehur, lončeni bas lahko še po

želji okrasimo, tako da posodo polepimo ali jo porišemo po želji.

V. VARNOST PRI DELU






delo naj uporabijo škarje z zaobljeno konico. Če lesena palčka ni gladka, jo je potrebno

zbrusiti, da se nam ne zapiči kak košček lesa v prste.



namenjen smetnjak, ostanke vrečke v smetnjak za plastiko, orodje in pripomočke



Koper: UP PEF

82

17.6 Žuboriž


Žuboriž je otroško glasbilo, s katerim oponašamo zvoke potoka. Sam zvok je odvisen

od embalaže in pa tudi višine, do katere sega voda. Otrok s tem glasbilom razvija

predvsem sposobnost interpretacije pesmi ali igre.


1. MATERIALI: lonček mlečnega napitka, slamica.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: tempera barve, čopič.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Lončku najprej odstranimo

nalepko. Tako dobimo čist, bel

lonček.

2. Lonček nato po želji

poslikamo z barvami.

Priporočena je uporaba fasadnih

barv.


Koper: UP PEF

83

3. Na koncu lonček napolnimo z

vodo do željene višine in vanj

damo slamico, v katero nato

pihamo.

KONČNI IZDELEK

Slika 22: Žuboriž


Koper: UP PEF

84

IV. ANALIZA VAJE

Žuboriž je zelo enostaven za izdelavo, primeren je za najmlajše otroke. S tem

glasbilom otroci oponašajo žuborenje potoka in razvijajo svojo domišljijo in zmožnost

interpretacije ter svojo ustvarjalnost. Pri izdelavi moramo paziti da uporabimo zelo

gosto tempera barvo, še raje pa kakšno drugo vrsto barve, na primer fasadno barvo.

V. VARNOST PRI DELU





Pri izdelavi se ne uporablja nobenih posebnih orodij, strojev ali naprav.



namenjen smetnjak, ostanke embalaže odvržemo v koš za plastiko.


Koper: UP PEF

85

17.7 Rog


Rog je glasbilo, poznano že od zgodnjega srednjega veka. Vanj se trobi, podobno, kot

v trobento, značilen je zavit trup in na koncu lijakasti del, ki ojača zvok. Otroci z njim

lahko razvijajo ritmični in pa tudi melodični posluh. Z rogom lahko igrajo samostojno ali

pa se vključujejo v pesem kot spremljava.


1. MATERIALI: prazna plastenka, 50 cm dolg kos gumnjaste cevi, vrvica.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: olfa nož, lepilni trak.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Plastenko najprej odrežemo

na delu kjer se začne ožati.

2. Cev vstavimo v grlo plastenke

in ga močno prilepimo, tako, da

tesni.


Koper: UP PEF

86

3. Cev nato upognemo da

dobimo krog in jo zavežemo z

vrvico.

V rog lahko trobimo.

KONČNI IZDELEK

Slika 23: Rog


Koper: UP PEF

87

IV. ANALIZA VAJE

Izdelava roga je hitra in enostavna ter primerna tudi za mlajše otroke. Posebnih

nevarnosti ni, paziti moramo edino za kaj se je cev prej uporabljala, najraje vzamemo

kos cevi za zalivanje vrta. Z rogom otroci trobijo, lahko ga uporabljajo za samostojni

inštrument ali pa za zvočne učinke.

V. VARNOST PRI DELU





Paziti moramo pri rezanju plastenke, saj nam nož lahko izredno hitro zdrsne in se

urežemo.



namenjen smetnjak, ostanke embalaže odvržemo v koš za plastiko.


Koper: UP PEF

88

17.8 Raglja


Raglja je glasbilo, ki ga dandanes najpogosteje uporabljajo navijači, uporablja se pa

tudi v razredu pri oponašanju raznih zvokov iz narave. Uporabimo ga lahko za zvočno

kuliso pri otroških predstavah, za navijanje v medrazrednih tekmah, ali pa za

spremljavo v pesmih.


1. MATERIALI: jogurtov lonček, plutovinasta zamašeka, barva, lesena palčka.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: barva, čopič, olfa nož, žebelj, škarje, vžigalnik.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Najprej s segretim žebljem

naredimo luknjico v jogurtov

lonček.

2. Nato na nasprotnem delu

lončka izrežemo veliko luknjo.


Koper: UP PEF

89

3. V dno lončka izrežemo

jeziček.

4. Plutovinast zamašek

prerežemo na pol.

5. Polovico prerezanega

zamaška in drugega celega z

žebljem prebodemo.

Polovico zamaška nataknemo

na leseno palčico.


Koper: UP PEF

90

6. V cel zamašek zarežemo

podolgovate reze na

enakomerne razmake, globoke

vsaj pol centrimetra.

7. Prej izrezani krog iz lončka

razrežemo na približno

centimeter in pol velike

trikotnike.

Trikotnike vložimo v zareze v

zamašku, s špico naprej.

8. V malo luknjo, ki smo jo

naredili z žebljem damo palčko z

polovico zamaška. Z druge

strani nanjo zataknemo še

zamašek z krilci.

7. Ragljo nato še poljubno

pobarvamo in okrasimo.


Koper: UP PEF

91

KONČNI IZDELEK

Slika 24: Raglja


Koper: UP PEF

92

IV. ANALIZA VAJE

Izdelava raglje je nekoliko zahtevnejša, zahteva določeno mero natančnosti in

predvidevanj in veliko previdnosti, saj delamo z vročim žebljem in z nožem na površini,

na kateri nam zlahka zdrsne. Raglja je glasna in uporabna v različne namene. V kolikor

se nam raglja sama ne vrti, lahko poizkusimo nekoliko razlahljati zamaške ali pa

obtežiti široki rob kozarčka z das maso. Večji lonček kot uporabimo, glasnejša bo naša

raglja.

V. VARNOST PRI DELU





Paziti moramo pri rezanju lončka in zamaškov, saj nam nož lahko izredno hitro zdrsne

in se urežemo, žebelj segrejemo na sveči ali z vžigalnikom, v obeh primerih moramo

biti previdni, da ne pride do požara ali opeklin. Tudi plastika, ki se tali nam lahko kapne

na kožo in povzroči opekline. Pri delanju luknje z žebljem moramo paziti, da se ne

udarimo in da le ta ne zdrsne.



namenjen smetnjak, ostanke embalaže odvržemo v koš za plastiko, orodje pospravimo

na svoje mesto.


Koper: UP PEF

93

17.9 Zvončki


Zvončki so glasbilo pri katerem zveni kovina, zvenijo z višjimi toni, lahko igramo samo

po enem ali pa po več različnih tonih, uporabni so pa tudi kot okras v stanovanju. Če

udarjamo po vseh zvočilih naenkrat dobimo mešanico različnih tonov, ki nam lahko

služijo kot odličen učinek v šolski predstavi, oponašanje zvončkov in kraguljčkov,

pričarajo nam čarobne zvoke.


1. MATERIALI: lonček za rože, žeblji, vrvica.


III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Vrvico narežemo na različne

dolžine, minimalna dolžina mora biti

dolžina lončka.

2. Konec vrvice navežemo za glavo

žeblja.


Koper: UP PEF

94

3. Vrvice na vežemo skozi luknjice

na dnu lončka. Na vrhu še

zavežemo vrvico, s katero potem

zvončke obesimo na poljubno

mesto ali pa jih držimo v roki.


Koper: UP PEF

95

KONČNI IZDELEK

Slika 25: Zvončki

IV. ANALIZA VAJE

Izdelava zvončkov je enostavna, saj moramo le razrezati vrvico, nanjo navezati žeblje

in le te na lonček za rože. Lonček seveda lahko poljubno okrasimo, pravtako pa lahko

uporabimo različne barve vrvic. Namesto žebljev lahko uporabimo tudi različno dolge in

različno debele železne cevi oziroma tulce, nasredino lahko navežemo tudi leseno

kroglo z daljšo vrvico. S to kroglo potem zvonimo.


Koper: UP PEF

96

V. VARNOST PRI DELU





Nekoliko previdnosti je potrebno pri rezanju s škarjami, posebna previdnost pa pri delu

z žeblji, saj imajo le-ti ostro konico. Zaradi žebljev moramo tudi izbrati primerno mesto,

kjer bomo zvončke obesili, saj moramo paziti, da se kdo ne bi poškodoval na špici

žeblja.


Delovno mizo pospravimo nazaj v prvotno stanje, odpadkov ni, škarje pospravimo

nazaj na predvideno mesto.


Koper: UP PEF

97

17.10 Stržek


Stržek je ljudsko otroško glasbilo, narejeno iz orehove lupinice, vžigalice (lesene

palčke) in elastike. Ustvarja tleskajoč zvok, primeren za ritmično spremljavo, več

stržkov hkrati pa lahko pričara različne zvoke dežja, potočka, toče. Otroci s tem

glasbilom razvijajo ritmični posluh, sposobnost interpretacije pesmi in svojo domišljijo.


1. MATERIALI: Elastika, vžigalica, orehova lupinica.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: olfa nož.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Z nožem na obeh straneh lupine

zarežemo vdolbinici, nekoliko globji

in širši od dveh širin elastike.

2. Elastiko napnemo čez vdolbini, ki

smo ju predhodno izrezali. Elastiko

napnemo dvakrat.


Koper: UP PEF

98

3. Vžigalico odlomimo na dolžino

orehove lupine, nato pa jo damo

med elastiko in jo vrtimo okoli svoje

osi, tako, da nastane vzmet in

vžigalica stoji na mestu, lahko pa z

njo udarjamo ob lupino.

KONČNI IZDELEK

Slika 26: Stržek


Koper: UP PEF

99

IV. ANALIZA VAJE

Izdelava stžka je enostavna, previdnost je potrebna le pri rezanju lupinice, saj pride ta

zelo trda in nož zlahka spodleti. Namesto vdolbinic lahko v lupinico izvrtamo tudi luknje

in skozi napnemo elastiko, namesto vžigalice lahko uporabimo tudi leseno palčico,

palčico sladoleda ali kakšno drugo leseno paličico.

V. VARNOST PRI DELU





Previdnost je potrebna pri rezanju vdolbinic v orehovo lupinico, saj je le-ta precej trda

in nam lahko nož hitro spodleti. Drugih posebnosti ni.


Delovno mizo pospravimo nazaj v prvotno stanje, opilke in morebitne druge ostanke

orehove lupine pometemo in jih odvržemo med biološke odpadke, časopisni papir

shranimo za prihodnjič ali pa ga odvržemo med papir, nož pospravimo na svoje mesto.


Koper: UP PEF

100

17.11 Brenka


Brenka je ljudsko otroško glasbilo, narejeno iz orehove lupinice in elastike. Podobno

kot stržek ustvarja tleskajoč zvok, primeren za ritmično spremljavo, če nanj igramo

tako, da elastiko napenjamo in spuščamo, da udari ob lupinico. Lahko pa elastiko

poljubno napnemo in jo uporabimo kot struno. Glasbilo je primerno za ritmično

spremljavo pesmi, otrok z njim razvija ritmični posluh, širi domišljijo in sposobnost

interpretacije.


1. MATERIALI: Elastika, orehova lupinica.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: ročni vrtalnik, škarje.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Na sredini polovice orehove

lupine izvrtamo luknjico.

2. Skozi luknjico potegnemo

elastiko. Če imamo okroglo elastiko,

potem jo prerežemo. Elastiko na

enem koncu zavozlamo.


Koper: UP PEF

101

KONČNI IZDELEK

Slika 27: Brenka


Koper: UP PEF

102

IV. ANALIZA VAJE

Izdelava brenke je enostavna, previdni moramo biti le pri vrtanju v lupinico, saj je precej

trda in ni ravna, zato nam sveder lahko hitro zdrsne, pravtako pa nam lahko hitro poči

ob premočnem pritisku. Pri igranju moramo paziti, da imamo elastiko obrnjeno proč od

sebe in da nam ne zdrsne iz rok in nas udari. Priporočena je navadna elastika, ki se

najde v vsakem gospodinjstvu, ne uporabimo premočne.

V. VARNOST PRI DELU





Previdnost je potrebna pri vrtanju v lupinico, saj nam sveder lahko hitro zdrsne.


Delovno mizo pospravimo nazaj v prvotno stanje, opilke in morebitne druge ostanke

orehove lupine pometemo in jih odvržemo med biološke odpadke, časopisni papir

shranimo za prihodnjič ali pa ga odvržemo med papir, ročni vrtalnik in škarje

pospravimo na svoje mesto.


Koper: UP PEF

103

17.12 Trstenke


Trstenke so staro glasbilo, poznali so jih že stari Grki, upodobljene so pa tudi na situli,

ki je bila najdena v Vačah pri Litiji. Bile so tudi izredno priljubljeno pastirsko glasbilo.

Nanje je mogoče igrati tako melodijo, kot tudi spremljati druge inštrumente ali petje.

Ime so dobile po vrsti lesa, ki se najpogosteje uporablja za izdelavo: trsje.

Na glasbilo igramo podobno kot na piščal, se pravi pihamo vanjo. Vsaka paličica ima

svoj ton in za spreminjanje tona se premikamo z usti levo in desno. Otroci s tem

inštrumentom razvijajo ritmični in melodični posluh ter svojo ustvarjalnost in domišljijo.


1. MATERIALI: Slamice, lepenka ali debelejši papir.

2.ORODJA IN PRIPOMOČKI: škarje, pištola za vroče lepljenje, lepilo, uglaševalec.

III. TEHNOLOGIJA PO

STOPNJAH IZDELAVE

SKICE

1. Iz lepenke izrežemo dva približno

2 cm široka trakca. Trakca morata

biti vsaj 4 cm daljša kot je dolžina

slamic postavljenih ena ob drugi.

2. Slamice odrežemo na željeno

dolžino. Dolžina in širina slamice

določa višino tona. Standardiziranih

mer ni.

Slamice uglasimo po vrsti glede na

željeno lestvico in jih na koncu

zalepimo s pištolo za vroče

lepljenje.


Koper: UP PEF

104

3. Slamice eno ob drugo zalepimo

na trak lepenke.

4. Čez slamice zalepime še drugi

trak iz lepenke. Odrežemo približno

2 centimera od slamice na vsaki

strani.


Koper: UP PEF

105

KONČNI IZDELEK

Slika 28: Trstenke


Koper: UP PEF

106

IV. ANALIZA VAJE

Izdelava trstenk je nekoliko zahtevnejša, predvsem zaradi uglaševanja. Uglasimo jih

lahko tudi ob klavirju ali kakem drugem inštrumentu, ki nam daje ton, najbolj enostavna

možnost pa se mi je zdela ob kitarskem uglaševalcu, ki nam pokaže ton, ki ga

zaigramo.

Namesto lepenke in slamic se lahko uporabi tudi druge materiale, trsje, tulce

flomastrov , lesene deščice in drugo. Slamice na koncu lahko zamašimo tudi z

plastelinom, das maso, slanim testom ali čebeljim voskom.

Vaja je primerna za starejše otroke tudi zaradi uporabe pištole za vroče lepljenje, ki se

lahko precej segreje.

V. VARNOST PRI DELU





Previdnost je potrebna pri pri mašenju slamic, saj nas vroče lepilo lahko opeče.


Delovno mizo pospravimo nazaj v prvotno stanje, ostanke papirja vržemo v za to

namenjen koš. Pištolo očistimo in pospravimo nazaj na svoje meste. Pravtako lepilo in

škarje.


Koper: UP PEF

107

18 ZAKLJUČEK

Dandanes se otroci dosti manj igrajo z glasbili, ki so si jih sami izdelali, kar pa

nikakor ne pomeni, da jih ne marajo, le predstavljena jim niso nikoli bila, pa tudi

sami se večinoma nikoli niso lotili izdelave glasbila, saj je danes trg prepravljen z

sorazmerno poceni otroškimi glasbili, večinoma iz umetnih mas. Pomembno se mi

zdi tudi, da se otroci zavedajo možnosti ponovne rabe odpadkov, oziroma

recikliranja le teh, unikatno izdelano glasbilo pa vsakomur več pomeni od

kupljenega. Opazil sem, da se otroci raje igrajo z igračami, ki jih izdelajo sami, kot

pa s kupljenimi, saj vedo tudi kako igrača deluje in potem raziskujejo in preizkušajo

kaj se zgodi, če en del igrače spremenijo in se ob tem učijo.

Iz projektnega učnega dela sem se veliko naučil, kljub nekaterim pomanjkljivostim

se mi zdi zelo učinkovit način vzgojno – izobraževalnega dela, in mislim, da je

vključevanje takega načina dela v vzgojno - izobraževalni proces nujen. Projektno

učno delo močno motivira tako otroke kot učitelja, otroci se pri tem se pa naučijo

sodelovanja, izmenjave idej in timskega dela, poleg tega pa pridejo na koncu

vedno do uporabnega, unikatnega in zanimivega izdelka, ki ga tudi z veseljem

uporabljajo, pravtako pa ta izdelek predstavlja lep spomin na šolske dni.

Z diplomskim delom sem dosegel vse zastavljene cilje, torej dokazal sem, da je

model projektnega učnega dela primeren za uporabo pri dnevih dejavnosti,

praktično ne glede na tematiko, spoznal sem mnogo lastnosti materialov in

principa delovanja glasbil samih, uspešno izdelal dvanajst izdelkov po modelu

projektnega učnega dela in raziskal ter spoznal zgodovino in razvoj glasbil ter

glasbe same.

Po mojem mnenju je izkustveno učenje mnogo bolj učinkovito od ostalih načinov

učenja. Učenci so aktivni, bolj motivirani, znanje, ki ga osvojijo si bolj zapomnijo,

pa tudi sam pouk imajo v lepšem spominu. Učenci poznajo sam princip

projektnega učnega dela že iz male šole, in radi delajo po njem, ne glede na spol.

Tudi izdelke z veseljem in ponosom uporabljajo, pri samem delu pa vneto

sodelujejo.


Koper: UP PEF

108

19 VIRI

Bezjak J. (2009). Contemporary forms of pedagogigc - PUD-BJ. Klagenfurt: LVM.

Bezjak J. (2009). Die Ausgewählte Kapitel aus der Didaktik der Technik I.

Klagenfurt: LVM.

Bezjak J. (2009). Ausgewählte Kapitel aus der Didaktik der Technik II.

Klagenfurt: LVM.

Bezjak J. (2009). Project learning of model PUD-BJ - from idea to the product.

Klagenfurt: LVM.

Bezjak J. (2006). Drugačna pot do znanja: projektno učno delo BJ - od ideje do

izdelkov. Ljubljana: Somaru

Bezjak, J. (2003). Idejni projekti ob tehniških dnevih. Ljubljana: Somaru

Bezjak, J. (2003). Materiali v tehniki. 4. natis. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije.

Bezjak J. (2003). Tehnologija materiala. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Bezjak J. (2003). Tehnologija materiala. 3. natis. Ljubljana: Tehniška založba

Bezjak, J. (2001). Didaktika tehnike. Didaktične oblike pri pouku tehnike.

Ljubljana: LVM.

Bezjak J., Slosar M. (2007). Projektno učno delo PUD – BJ: Predstavitev ljudskih

glasbil. Ljubljana: Somaru.

Košiček, M. (1992). Otrok, moja skrb. Maribor: Obzorja.

Milić Z. (2001). Kovine: Priročnik 1. 2001/1.1-8.

Novak, H. (1990). Projektno učno delo, drugačna pot do znanja. Ljubljana: DZS.

Novak, H., Žužej, V., Glogovec, V. (2009). Projektno učno delo kot učni model v

vrtcih in osnovnih šolah. Radovljica: Didakta.

Omerzel Terlep, M. (1998). Prazgodovinska kamnita in koščena tolkala, drgala,

samozveneči idiofoni, ropotulje in brnivke; od kamna in školjke do strun; Etnolog 8,

str. 153-182, Slovenski etnografski muzej.

Papotnik, A. (1992). Prvi koraki v projektno nalogo. Radovljica: Didakta.

Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja.

Nacionalni kurikularni svet, Strokovni svet Republike Slovenije za splošno

izobraževanje (1998). Koncept dni dejavnosti. Ljubljana.


Koper: UP PEF

109

Internetni viri:

http://www2.arnes.si/~mlavri17/OPB1OSSG/ (10.12.2011)

http://www.apartmenttherapy.com/categories/music (15.1.2012)

http://www.osnovna-sola-idrija.si/index.php?id=669 (30.11.2011)

http://www2.arnes.si/~mlavri17/OPB1OSSG/ (10.11.2011)

http://www.etno-muzej.si (15.12.2011)

http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/glasbila.htm (12.12.2011)

http://de.wikipedia.org/wiki/Triangel (22.1.2012)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Opera-Ljubljana.JPG (28.12.2011)

http://www.mezzomusic.ro/file/pagesleft/10414PC361.jpg (6.12.2011)

http://www.glasbeniatelje.com/img/products/5155_im1.jpg (3.1.2012)

http://www2.arnes.si/~sskrles1s/lesovi/raztreseno_porozni_listavci.htm (5.12.2011)

http://www2.arnes.si/~evelik1/les/prikaz_treh_pogledov_na_les.htm (5.12.2011)

http://img.photobucket.com/albums/v701/pp_mguire/MarshallStackKelzie.jpg

(15.1.2011)

http://www.nightlife-belgrade.com/content/news/66fbf4e8-e409-11df-9b27-

001d09fb5310.jpg (2.1.2012)

http://theinnocentlam.files.wordpress.com/2011/05/harp1.jpg (21.11.2011)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Neume2.jpg (11.11.2011)

http://6d5grupodeestudos2011.blogspot.com/2011/03/harpaa-lira-e-o-alaude-giulia-

num11.html (6.12.2011)

http://prireditve.info/prireditev/matija-turk-arheolosko-najdisce-divje-babe-i-in-

neandertalske-piscali/12903/ (12.12.2011)

http://cosmiclog.msnbc.msn.com/_news/2009/06/24/4349670-music-for-cavemen

(12.1.2012)

http://www.zptu.si/~jozicab/pud.htm (6.7.2011)

http://www2.arnes.si/~osmbcirk1/trstenke/trstenke_spominska_pricevanja1.htm

(1.3.2012)

http://www.radostbivanja.org/e-trgovina/otroski-program/igrace/navijaska-raglja/

(1.3.2012)


Koper: UP PEF

110

20 PRILOGE

Priloga 1: Razstava izdelkov

Priloga 2: Koruzne gosli

vir: http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si/glasbila.htm (12.12.2011)


Koper: UP PEF

111

Priloga 3: Strgalo

vir: http://www2.arnes.si/~mlavri17/OPB1OSSG/ (10.12.2011)

Priloga 4: Brenkalo



Koper: UP PEF

112

Priloga 5: Zvočni niz


Priloga 6: Trobenta



Koper: UP PEF

113

Priloga 7: Metalofon

vir: http://www.apartmenttherapy.com/categories/music (15.1.2012)

Priloga 8: Triangel

Vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Triangel (22.1.2012)


Koper: UP PEF

114

Priloga 9: Trstenke

Vir: Zupanič, Ivo: Trstenke. http://www2.arnes.si/~osmbcirk1/trstenke/trstenke_spominska_pricevanja1.htm (1.3.2012)

Priloga 10: Raglja

Vir: http://www.radostbivanja.org/e-trgovina/otroski-program/igrace/navijaska-raglja/ (1.3.2012)

Diplomsko delo Kraševec Matevž - share.upr.si · univerza na primorskem pedagoŠka fakulteta...

Documents

Transcript of Diplomsko delo Kraševec Matevž - share.upr.si · univerza na primorskem pedagoŠka fakulteta...