DIPLOMSKO DELO JANA GOLOB · moškega in vlogo ženske v družini, poudarimo neenakost med spoloma...
Transcript of DIPLOMSKO DELO JANA GOLOB · moškega in vlogo ženske v družini, poudarimo neenakost med spoloma...
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Razredni pouk
Diplomsko delo
MEDGENERACIJSKE SPREMEMBE DRUŽINSKIH
VLOG IN NJIHOV VPLIV NA DRUŽINSKO
ŽIVLJENJE
Jana Golob
Koper 2015
Mentor: doc. dr. Urban Vehovar
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Urbanu Vehovarju za strokovno pomoč, čas,
potrpežljivost in razumevanje, ki mi ga je nudil med nastajanjem diplomskega dela.
Zahvaljujem se posameznikom, ki so sodelovali v intervjuju in mi s tem omogočili
pot do izvedbe raziskave.
Zahvala gre tudi moji družini, ki mi je skozi študij vedno stala ob strani, me
finančno podpirala in verjela vame. Še posebej se zahvaljujem mami in sestri Nataliji, ki
sta mi vedno nudili pomoč, ko sem jo potrebovala.
Zahvalila bi se rada tudi vsem mojim prijateljicam, še posebej moji sošolki Eni, ki
mi je tekom študija vedno pomagala in zaradi katere so bila moja študijska leta lepša.
Posebna zahvala gre mojemu fantu Luku za vso ljubezen, podporo, trud,
potrpežljivost, spodbudne besede, ker je bil vedno ob meni, ko sem ga potrebovala.
Hvala ker obstajaš!
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Jana Golob študentka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Razredni pouk,
izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in
njihov vpliv na družinsko življenje
– rezultat lastnega raziskovalnega dela,
– so rezultati korektno navedeni in
– nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
IZVLEČEK
Diplomsko delo obravnava medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov
vpliv na družinsko življenje. Ugotoviti skušamo, kako se je delitev vlog v družini skozi
različne generacije spremenila.
Teoretični del diplomske naloge zajema definicije družine, ki jih različni avtorji
opredeljujejo drugače. V nadaljevanju se osredotočimo na vloge, podrobneje opišemo
družinske vloge, ki so tudi glavna tema našega raziskovanja. Nato opišemo vlogo
moškega in vlogo ženske v družini, poudarimo neenakost med spoloma ter opišemo
delitev dela med partnerjema. Sledi poglavje o strukturnih spremembah družine, kjer
opredelimo družino nekoč in družino danes. Nato se osredotočimo na spremembe
družinskih vlog ter podrobneje opišemo materinstvo, očetovstvo in otroštvo. V zadnjem
poglavju opišemo medgeneracijsko prenašanje družinskih vlog.
Empirični del temelji na kvalitativnem raziskovanju, v katerem z dvanajstimi
intervjuji skušamo pridobiti podatke o medgeneracijskih spremembah družinskega
življenja. Zanima nas predvsem delitev družinskih vlog ter porazdelitev dela v družini.
Osredotočamo pa se tudi na ekonomski status, načrtovanje družine, osamosvojitev in
družinske odnose, s katerimi želimo pridobiti bolj celosten pogled v družinsko življenje
udeležencev. Rezultate analize prikazujemo v tabelah.
Pri raziskovanju si zastavljamo naslednja raziskovalna vprašanja: kakšna so
prepričanja o družbenih vlogah in delitvi dela v posamezni generaciji, kako se
uresničujejo vloge moških in žensk v posamezni generaciji, kako delitev družinskih vlog
vpliva na družinsko življenje ter, kako se je delitev vlog skozi različne generacije
spremenila. Rezultati raziskave prikazujejo spremembe družinskega življenja in s tem
povezano delitvijo dela in vlog med družinskimi člani. Delitev vlog se še vedno
pretežno deli glede na spol, medtem ko so prepričanja predvsem mlajše generacije
drugačna. Pri starejših generacijah je prepričanje večine o delitvi vlog še vedno
tradicionalno, pri mlajših generacijah pa se že zavzemajo za enakovredno delitev dela
med partnerjema. Kljub takim prepričanjem pa še vedno obstajajo tradicionalne
družine, v katerih je moški zaznamovan kot hranilec družine, ženska pa kot gospodinja.
Ključne besede: družina, vloge, generacije, družinsko življenje, starševstvo,
delitev dela.
ABSTRACT
Intergenerational changes in family roles and their impact on family life
The thesis discusses intergenerational changes in family roles and their impact on
family life. We are trying to identify, how the division of roles in the family has changed
throughout different generations.
The theoretical part of the thesis includes definition of the family, set by different
authors. In continuation we are focusing on family roles, which are also the main object
of our research, and thoroughly describe them. We then describe the roles of the man
and the woman within the family, emphasize gender inequality and describe the
division of work between the partners. This is followed by a chapter on structural
changes of the family, where we define the family from then and today’s family. Then
we focus on the changes of family roles and thoroughly describe the motherhood,
fatherhood and childhood. In the final chapter we describe intergenerational passing of
family roles.
The empirical part is based on qualitative research, where we try to obtain data on
intergenerational changes in the family life with the help of twelve interviews. We are
particularly interested in the division of family roles and work division within the family.
We are also focusing on the economic status, family planning, independence and
family relationships, with the help of which we want to gain a more comprehensive
insight into the life of the participants. The results of the research are presented in
tables.
During the research we are asking the following research questions: what are the
beliefs about family roles and work division in individual generations, how are the roles
of men and women being realized in individual generations, how the division of family
roles impacts the family life and how did the division of roles change with different
generations. The results of the research show changes of the family life and the
connected division of work and roles between family members. The roles are mainly
still divided regarding the gender, while the stand points of particularly the younger
generation differs. In older generations, the stand point regarding the division of roles is
still traditional, but younger generations are already advocating for equal work division
between the partners. Despite such beliefs there are still traditional families, where the
man is marked as the caretaker of the family and the woman as a housewife.
Keywords: family, roles, generations, family life, parenthood, work division.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
2 DEFINICIJA DRUZINE .............................................................................................. 2
3 VLOGE ...................................................................................................................... 4
3.1 Družinske vloge .................................................................................................. 5
3.2 Vloga ženske in vloga moškega v družini ............................................................ 6
3.2.1 Neenakost med spoloma .............................................................................. 6
3.2.2 Delitev dela med partnerjema ....................................................................... 7
4 STRUKTURNE SPREMEMBE DRUŽINE.................................................................. 9
4.1 Družina nekoč ..................................................................................................... 9
4.2 Družina danes ....................................................................................................10
4.3 Spremembe družinskih vlog ...............................................................................11
4.3.1 Materinstvo ..................................................................................................11
4.3.2 Očetovstvo ..................................................................................................12
4.3.3 Otroštvo ......................................................................................................13
5 MEDGENERACIJSKO PRENAŠANJE DRUŽINSKIH VLOG....................................15
6 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................16
3.1 Problem, namen in cilji .......................................................................................16
3.2 Raziskovalna vprašanja .....................................................................................16
3.3 Metodologija ......................................................................................................16
3.3.1 Raziskovalna metoda ..................................................................................16
3.3.2 Opis vzorca .................................................................................................17
3.3.3 Opis pripomočkov ........................................................................................17
3.3.4 Opis postopkov............................................................................................17
3.3.5 Opis obdelave podatkov ..............................................................................18
3.4 Rezultati in razprava ..........................................................................................18
3.4.1 Družinske vloge ...........................................................................................19
3.4.2 Ekonomski status ........................................................................................20
3.4.3 Delitev dela v družini ...................................................................................21
3.4.4 Načrtovanje družine ....................................................................................22
3.4.5 Osamosvojitev .............................................................................................23
3.4.6 Družinski odnosi ..........................................................................................24
3.4.7 Razprava .....................................................................................................25
7 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................27
8 LITERATURA IN VIRI ..............................................................................................30
9 PRILOGE .................................................................................................................32
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Predvidena vprašanja intervjuja ...................................................................32
Priloga 2: Preglednice za kategorijo družinske vloge ...................................................36
Priloga 3: Preglednice za kategorijo ekonomski status ................................................39
Priloga 4: Preglednice za kategorijo delitev dela v družini ...........................................42
Priloga 5: Preglednice za kategorijo načrtovanje družine ............................................45
Priloga 6: Preglednice za kategorijo osamosvojitev .....................................................46
Priloga 7: Preglednice za kategorijo družinski odnosi ..................................................48
Priloga 8: Kodirani intervjuji prve družine .....................................................................51
Priloga 9: Kodirani intervjuji druge družine ..................................................................71
Priloga 10: Kodirani intervjuji tretje družine ..................................................................87
Priloga 11: Kodirani intervjuji četrte družine ............................................................... 103
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Družina je osnovna družbena enota, ki se s časom spreminja. V njej se dogajajo
številne interakcije, ki tako ali drugače vplivajo na njeno obliko, sestavo in druge
značilnosti. Te interakcije so v veliki meri odraz sprememb v okolju družin. V sodobni
družbi poznamo mnogo različnih oblik družin, še vedno pa jih združujejo določene
skupne lastnosti. Družina je sestavljena iz več družinskih članov, ki se med seboj
razlikujejo po starosti, spolu, hierarhiji in družinski vlogi. Posameznemu družinskemu
članu tako pripada določena družinska vloga, ki je v veliki meri odvisna od spola,
starosti, odraža pa se tudi v hierarhičnem položaju. Družinske vloge se s časom
spreminjajo. Vloga staršev je sprva vezana na skrb za otroke, sčasoma pa se vlogi
zamenjata. S staranjem staršev otroci prevzamejo skrb zanje. Vloge pa se časovno ne
spreminjajo le znotraj družine, ampak tudi skozi celoten družbeni kontekst. Včasih je
bila ženska vloga vezana predvsem na skrb za gospodinjska dela in otroke. V
modernih družbah danes pa ta vloga ni več omejena zgolj na ženski spol, saj se vanjo
počasi vključuje tudi moški. Družinsko življenje postaja z leti vse bolj dinamično, zaradi
česar so podobne spremembe čedalje bolj pogoste.
V zadnjih letih študija smo se večkrat srečali s pojmom družina. Zelo zanimivo se
nam je zdelo dejstvo, da obstaja tako veliko družinskih oblik, ki se razlikujejo v številnih
lastnostih, a vseeno funkcionirajo. V svojem diplomskem delu smo se odločili, da
podrobneje raziščemo družinsko življenje, osredotočili pa se bomo predvsem na
družinske vloge, njihove spremembe in njihov vpliv na življenje v družini. V teoretičnem
delu bomo predstavili različne poglede na družino in spremembe družine skozi čas.
Nato bomo podrobneje opisali družinske vloge, njihovo delitev in medgeneracijski vpliv
na življenje v družini. Naše diplomsko delo bomo v empiričnem delu nadgradili s kratko
raziskavo o vlogah in družinskem življenju. Z intervjuji posameznikov, ki pripadajo
različnim generacijam – nekateri od njih že imajo izkušnjo družinskega življenja, drugi,
mlajši, jo bodo še doživeli, bomo skušali najti odgovore na naša raziskovalna
vprašanja, naše raziskovalno delo pa zaokrožili v smiselno celoto z razpravo in
sklepom.
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
2
2 DEFINICIJA DRUZINE
V sociologiji družine se vedno znova postavlja vprašanje definicije družine. V SSKJ
je družina definirana kot »skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki«, med
primeri družin pa je nato navedena tudi enostarševska in istospolna družina (SSKJ2,
2014). S sociološkega vidika pa je družina veliko bolj kompleksen, odprt in prilagodljiv
sistem.
Značilnosti, pravila, navade, običaji, hierarhija, ki se formulirajo znotraj družine, se
razlikujejo. Na podlagi teh lastnosti ločimo več oblik družin, ki so se v zadnjih
desetletjih močno spremenile. Poznamo sestavljene družine, enoroditeljske družine,
družine, ki živijo v ločenih gospodinjstvih, samska gospodinjstva, homoseksualne
družine … M. Petzold (1994) tako predstavlja ekološki model, ki ga poimenuje
bimodalna definicija družine. Model vsebuje štirinajst različnih lastnosti družin kar
omogoča opis 196 različnih vrst družin. V svoji definiciji loči družine glede na poročen
oz. neporočen par, ločuje tudi dohodke; skupni oz. ločeni dohodki, družine loči glede
na otroke: družine z otroki oz. brez otrok; lastni oziroma posvojeni otroci. Družine
ločuje tudi glede na starševstvo: oba starša oz. en starš; heteroseksualni oz.
homoseksualni odnosi med staršema. Poleg teh kriterijev pa je še mnogo drugih, po
katerih sistematično ločuje oblike družin (Čačinovič Vogrinčič, 1998). Danes je prav ta
raznovrstnost družinskih oblik izhodišče za inkluzivno sociološko definiranje družine.
Sociološka definicija kot konstitutivni element družine opredeljuje starševsko razmerje
kot socialno razmerje (Rener, 2006). Nowotny, Fux in Pinnelli definirajo družino kot
»skupino oseb, ki živi v skupnem gospodinjstvu in jo sestavlja vsaj en otrok in vsaj ena
odrasla oseba ter je med seboj povezana z zakonsko zvezo ali s kohabitacijo in
starševskim razmerjem« (Nowotny, Fux, Pinnelli, 2004, v Rener, 2006, str. 16).
Socioloških definicij družine je veliko in se med seboj razlikujejo, vendar pa večina
družino v osnovi opredeljuje kot družbeno institucijo in vsaj dvogeneracijsko skupnost,
ki skrbi za otroke. Skrb za otroka je torej element definicije, ki družine razlikuje od
zakonske zveze, partnerskih zvez, gospodinjstva in sorodstva (Rener, 2006). Novejše
sociološke študije družinskega življenja pravijo, da je vprašanje o tem, kaj je družina,
bistveno odvisno od tega, kaj počenja (Featherstone, 2004, v Rener, 2006). Torej prav
samodoživljanje družine in družinskosti obravnavajo kot temeljno in določujočo
dimenzijo družine. O definiciji družine je spregovorila tudi britanska sociologinja Gittins,
ki meni, »da je pojem družine ideološki in stereotipni konstrukt, ki se je oblikoval in se
ohranja zato, da se lahko uveljavijo določene oblike družbenega nadzora« (Gittins,
1993, v Rener, 2006, str. 25). Muncie in Sapsford sta raziskala, »da je pojem družine
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
3
del nadzorovalnega diskurza, je način govora o družbenih razmerjih, saj definira vloge,
ki naj bi jih ljudje igrali v strukturah moči« (Muncie in Sapsford, 1997, v Rener, 2006,
str. 25). Ne glede na razlikovanja sodobnih socioloških definicij pa Rener pravi, da »je v
vseh najti vsaj eno skupno dimenzijo: družino opredeljujejo kot področje bisocialne
reprodukcije s poudarkom na socialni reprodukciji, kar izpostavlja predvsem čustveno,
medosebno, ali kakor pravijo nekateri, socializacijsko plat reprodukcije« (Rener, 2008,
str. 14). Zaradi torej vse pomembnejše družinske funkcije, tj. osebne čustvene podpore
»nekateri avtorji in avtorice o družinah govore kot o poslednjih čustvenih in podpornih
skupnostih, zadnjih pribežališčih v brezsrčnem svetu« (Lasch, 1977, v Rener, 2006, str.
26).
Čeprav vsakdo ve, kaj je družina, pa se vedno znova pojavljajo težave s pojmom
družine. Ta je v zadnjih desetletjih predmet številnih strokovnih in znanstvenih diskusij,
ki se odločajo o tem, kaj naj bi ta pojem vsebinsko pokrival (Rener, 2006).
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
4
3 VLOGE
Za razumevanje družinskih vlog, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, je sprva
pomembno razumeti koncept socialne vloge. Nastran Ule navaja, da je v socialni
psihologiji »vloga pojem, s katerim najbolje razložimo dinamičen odnos med
posameznikom in skupino oz. med posameznikom in socialnim sistemom« (Nastran
Ule, 1997, str. 377).
Družbene vloge so spleti različnih obnašanj, stališč in interesov, ki jih skupnost
predvideva za določen položaj in značilnosti posameznikov. Posamezniki določene
skupnosti morajo ta obnašanja, stališča in interese sprejeti (Musek, 1995).
Posamezniki torej v neki vlogi nekoliko ponotranjijo pričakovanja in norme delovanja, ki
jih vsebuje ustrezen socialni položaj. Ker pa posamezniki drug drugemu nakazujejo
pričakovanja, norme, vedenjske vzorce, subjektivni odnos do vlog, se socialna vloga ne
sprejema kot dejstvo in norma, temveč se konstituira v soglasju z vlogami drugih ljudi
(Nastran Ule, 1997). Družbene vloge so zelo različne. Izoblikovale so se glede na spol,
starost, družinski položaj, poklic, družbeno in politično funkcijo itd. Vsak posameznik pa
ne prevzame le ene vloge, temveč več. Ob vplivih in pobudah drugih oseb se uči
sprejemati in izpolnjevati najrazličnejše vloge, hkrati pa se uči spreminjati in menjavati
te vloge ter razlikovati med njimi (Musek, 1995).
O našem obnašanju in življenju v največji meri odloča spolna vloga. V vsaki dobi
naše zgodovine in v vseh kulturah najdemo razlike med ženskami in moškimi. Te
razlike so popolnoma naravne, biološke. Odražajo pa se tudi skozi družbo in kulturo. V
vsaki družbi in kulturi pripadnike obeh spolov različno vzgajajo: nekatere lastnosti,
dejavnosti in opravila so pripisana bolj ženskam, druga bolj moškim. V sodobnem,
razvitem svetu pa se pojavlja močna težnja po spreminjanju klasičnih, tradicionalnih
razlik v obnašanju pripadnikov obeh spolov. Podoba različnosti v obnašanju moških in
žensk ter razlik v spolnih vlogah ni več tako jasna in enostavna, kot je bila značilna za
tradicionalna pojmovanja spolnih vlog. Vse kaže, da tradicionalne spolne vloge
marsikje komaj še veljajo. Spolne razlike v sodobnem svetu še vedno obstajajo, vendar
se občutno manjšajo. Ženske danes npr. že prevladujejo v mnogih poklicih, ki so prej
veljali bolj za moške, prav tako ženske danes niso več ekonomsko odvisne od moških.
To dejstvo, ki se je razširilo šele v zadnjih generacijah, pa močno vpliva na odnose
med spoloma in na družinsko življenje (Musek, 1995).
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
5
3.1 Družinske vloge
Obstaja kar nekaj definicij družinskih vlog, ki pa se med seboj razlikujejo. V
socialni psihologiji sta Lersch in Richter vlogo definirala takole. »Lersch definira vlogo
kot celoto stališč, mnenj in vedenj, ki sodijo k socialnemu statusu posameznika; od
posameznika jih pričakujemo, on sam jih doživlja in izvaja« (Lersch, 1972, v Čačinovič
Vogrinčič, 1992, str. 131). Richter pa »vlogo definira psihoanalitično-socialno-
psihološko – kot celokupnost zavestnih in nezavednih pričakovanj staršev v odnosu do
otroka (oziroma do partnerja)« (Richter, 1971, v Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 39).
Družinske vloge se med seboj povezujejo v celi vrsti dogajanj, ki se na različnih
ravneh ponavljajo v istem vzorcu. Tako ima vsaka družina kot skupnost poseben,
značilen obraz. Iz teh dogajanj pa vsak član posebej gradi svoja lastna izhodišča tudi
za življenje zunaj družinskih okvirov (Tomori, 1994). Družinske vloge so se izoblikovale
glede na delitev dela, distribucijo moči ter značilnosti komuniciranja in čustvenih
odnosov (Čačinovič Vogrinčič, 1992). Vsak član ima v družini svojo vlogo. Sočasno jo
določajo mnogi splošni in osebni dejavniki. Družinsko vlogo poleg spola in razvojnega
obdobja gradijo tudi osebnostne značilnosti (telesne, duševne lastnosti in do neke
mere biološka konstitucija) in potrebe vsakega posameznika. Tudi posebno mesto v
družini (mesto matere, očeta, hčere ali sina) lahko oblikuje družinske vloge. Vlogo
posameznega člana določajo odnosi z drugimi člani družinske skupnosti, zato torej
vsakdo v družini prevzema po več vlog hkrati. Vloga kot različen vir izkušenj spodbuja
razvoj mnogih osebnostnih potez, komunikacijo in uči obvladovanja različnih spretnosti
(Tomori, 1994).
Posamezni člani družinskega sistema se glede na različne okoliščine povezujejo v
manjše skupnosti t.i. podsisteme. Ti podsistemi se konstruirajo po generaciji
(podsistem staršev in podsistem otrok, pogosto je v družini še tretja generacija –
podsistem starih staršev), po spolu, po trenutnih nalogah, ki jih izpolnjujejo v družini, po
čustvenih navezavah itd. Vsak podsistem temelji na svojih značilnih pristojnostih,
pravicah in odgovornostih, na svoji moči odločanja in na svojih mejah z drugimi
(Tomori, 1994). Skynner te meje definira »kot območje na zunanjem robu podsistema,
kot točke prehoda, kjer se značilnosti sistema spremenijo« (Čačinovič Vogrinčič, 1992).
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
6
3.2 Vloga ženske in vloga moškega v družini
Vsakdanji družinski svet je podvržen mnogim pritiskom in pogojevanjem. Ljudje
smo zaradi tega prisiljeni menjavati različna temeljna opravila, kot so delo, prosti čas,
nakupovanje, poraba, učenje oz. priprava na delo. Družinski člani se pri tem srečujejo s
protislovnimi vedenjskimi premisami in socialnimi vlogami (Nastran Ule 1993). Moški in
ženske menijo, da lahko med partnerjema preprečijo nesorazmerje moči in omogočijo
bolj vzajemno delitev dela. To spodbujajo z iskanjem alternativnih življenjih oblik.
Vedno več jih namreč verjame, da lahko te želje prej uresničijo v življenjskih
skupnostih, v skupnem življenju brez skupnega gospodinjstva, enostarševskih družinah
ali tudi v samskem stanu. Vse več se jih zaveda, da interesi moških in žensk niti malo
niso zlahka združljivi, kar se tiče oblikovanja zasebnega življenja. Ženske želijo svoje
poklicno delo združiti s tradicionalnimi zakonskimi in družinskimi obveznostmi. To pa
zahteva radikalno reformulacijo življenjskih predstav moških. V primerjavi z vlogami
moškega in ženske v okviru meščanskega modela sta načina življenja dveh poklicno
ambicioznih partnerjev danes neprimerno težje združljiva. In prav nesprejemanje razlik
v načinu življenja in neusklajenih življenjskih načrtov pripelje do vse pogostejših ločitev
in razvez ter upadanja nagnjenja do sklepanja zakona. Raznolikost oblik družinskega
življenja pa ne ogroža vloge starševstva, pač pa ta postane še bolj stvar ženske,
posebej kjer so moški po ločitvi ali razvezi izključeni iz vzgoje otrok ali pa se ji sami
odrečejo. Po drugi strani pa se zaradi nuje po obiskih oz. druženju z otroki vključitev
očetov po ločitvi in razvezi še poveča. Danes tako govorimo o krizi družine, ki je na
različne načine zajela zakon, starševstvo in družino. Vendar pa gre tu prej – kot za
krizo družine – za zapoznelo prilagoditev moških postopni emancipaciji žensk (Sieder,
1998).
3.2.1 Neenakost med spoloma
Nasprotja in razlike v položajih moških in žensk že vseskozi obstajajo. Vse do
šestdesetih let jih je pretežna večina žensk jemala samoumevno, danes pa temu ni več
tako (Beck, 2001). Modernizacija 20. stoletja je nova razmerja, ki jih je med proizvodnjo
in družino ustvarila že modernizacija v 19. stoletju, vodila do popolnoma nasprotnih
posledic. Medtem, ko je konec 19. stoletja prišlo do ločitve gospodinjskega in
pridobitvenega dela, so si ljudje v 20. stoletju prizadevali za ustvarjanje novih oblik
njunega ponovnega združevanja. Ženske so bile v 19. stoletju pristojne za oskrbovanje
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
7
družine in zakonske zveze, v 20. stoletju pa so začele množično prodirati na trg
delovne sile. Ljudje so v 19. stoletju živeli v skladu s stereotipi moškega oz. ženske, v
20. stoletju pa se osvobajajo iz opredeljenih spolnih vlog (Beck in Beck-Gernsheim,
2006). Ženske so z izenačenjem izobrazbe in ozaveščanjem svojega položaja, zgradile
pričakovanja o večji enakosti in partnerstvu v poklicu in družini, ki zadevajo ob
nasprotne razvoje na trgu delovne sile in v obnašanju moških. Moški pa so, nasprotno,
osvojili retoriko enakosti, vendar njihove besede ne dokazujejo z dejanji. Za moške
beseda izenačitev ne pomeni kot za ženske – več izobrazbe, boljših poklicnih
možnosti, manj gospodinjskega dela, temveč nasprotno – več konkurence,
odpovedovanje karieri, več gospodinjskega dela (Beck, 2001).
3.2.2 Delitev dela med partnerjema
Porazdelitev vlog v hiši danes ni več nespodbitno zakoreninjena v potrebah
gospodinjske ekonomije. Skozi leta se je ta samoumevnost polagoma izgubljala.
Naloge spolov so se tako na novo oblikovale – v družbeni razpravi so moškemu in
ženski doslej pripisovali spolno specifične lastnosti in sposobnosti, izpeljane iz narave
spolov (Sieder, 1998). Biologija tako kot mesto ženske v družbi, določa tudi mesto
ženske v družini. V družini je izmed staršev ženska ponavadi tista, ki skrbi za otroke,
zato je starševska vloga – mati in oče, edini par, pri katerem ima ženska vloga
navadno prednost pred moško. Pojasnilo za razdelitev vlog med biološkima spoloma
izhaja iz tega, da se zaradi nosečnosti in dojenja med materjo in otrokom vzpostavi
primarni odnos, mošk, ki je izvzet iz te biološke funkcije, pa se mora specializirati za
druga opravila. Ženska je tista, ki mora poznati pravila otroške nege in potrebe otrok
(Oakley, 2000). Ženski je torej določena primarna vloga matere in gospodinje (Jogan,
1995). Oakley v knjigi Gospodinja opiše štiri značilnosti vloge gospodinje v moderni
industrijski družbi: 1) vloga gospodinje je dodeljena izključno ženskam, 2) povezana je
z ekonomsko odvisnostjo, 3) ima status nedela in 4) je primarna vloga ženske.
Moškemu je delo glavna življenjska vloga, v družini je zaznamovan kot hranilec
družine. Pri skrbi za otroka je moški imenovan le kot nadomestna mati ali materin
pomočnik, kar pomeni, da je doma potreben zato, da daje ženski, materi njegovih otrok
občutek dobrega telesnega počutja in duševnega zadovoljstva, da daje moralno oporo,
da je opora njeni avtoriteti, da zastopa zakon in red, ki ga mati vsadi v otrokovo
življenje (Oakley, 2000).
Vse večje zaposlovanje žensk je poglavitno vplivalo na spremembe v družinskem
življenju. Delo zunaj doma je bilo v očitnem navzkrižju z rojevanjem otrok in skrbjo
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
8
zanje (Goody, 2003). Višja izobrazba žensk ter boljša sredstva za nadzor reprodukcije
so torej razlogi spreminjanja časovnega reda materinstva (Ule, 2003). Moški so tako
postali bolj vključeni v domača opravila, vendar pa ženske še vedno opravijo večji del
gospodinjskega dela, tj. kuhanje, ter skrb za otroke in dom (Goody, 2003). Čeprav
moški prevzemajo več dela v družini kot prej, pa je še vedno glavnina obremenitev na
ženski. Spremembe v življenjskem poteku pa so zastavile tudi vprašanje novim starim
mamam ali naj cilje, ki jih imajo zunaj družine, opustijo, da bodo na voljo kot varuške
oziroma babice po dolžnosti za naslednje generacije. Dobra mreža vrtcev in porodniški
dopust še zdaleč nista dovolj, da bi olajšala položaj žensk in njihovo odločitev za
otroke. Ženske zaposlitvene sposobnosti in želje vplivajo na oskrbo generacij na obeh
straneh, tj. pri skrbi za otroke in stare. Ženske pa ne samo, da si želijo imeti delo in
kariero, ampak ju morajo imeti tudi zaradi ekonomskih razlogov, da preživljajo sebe in
otroke, da si zagotovijo varnost za starost ali ob ločitvi (Ule, 2003). Franz Xaver
Kaufmann, konservativni nemški sociolog, meni: »Samo, če bodo moški bolj vključeni v
produkcijo družinske blaginje, je upanje, da bodo rastoči dvomi žensk, povezani z
družino, zmanjšani in da bo prišlo do nove stabilizacije družinskega življenja« (Beck-
Gernsheim, 2002, v Ule, 2003, str. 62).
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
9
4 STRUKTURNE SPREMEMBE DRUŽINE
V zadnjih nekaj desetletjih so opazne velike spremembe družinskega življenja, ki
se odražajo v odmikanju od modernega modela nuklearne družine, sestavljene iz
heteroseksualnih parov z otroki. To potrjujejo rezultati empiričnih raziskav in statistični
podatki Republike Slovenije. V splošnem so trendi spreminjanja pri nas v veliki večini
zelo podobni oziroma enaki tistim v zahodnih državah. Spremembe v družinah
potekajo po isti poti, vendar se razlikujejo po intenziteti spreminjanja, ki je odvisna od
družbenih, kulturnih in drugih značilnosti evropskih družb. Družinsko življenje v
Sloveniji tako postaja zelo raznoliko, ta pojav lahko poimenujemo pluralizacija
družinskega življenja. Družina, ki še vedno velja za temeljno družbeno institucijo, se
spreminja po starostni, spolni zgradbi, spreminja pa se tudi delitev družinskega dela in
družinske vloge (Švab, 2006). Družino danes v postmodernosti, v dobi informacijskih
znanj, v večih pogledih razumemo drugače, kot so jo definirale modernistične
sociološke teorije družine. Življenje se je v času moderne industrializacije do konca 60.
let 20. stoletja bistveno razlikovalo od sedanjega novodobnega življenja. V literaturi se
zato pojavlja izraz postmodernost, s katerim se označuje sedanjo družino, ki se v
določenih segmentih razlikuje od moderne družine in je ne moremo v celoti opisati z
modernistično teorijo. Modernistična definicija družine enostavno ne pojasnjuje
raznovrstnosti in kompleksnosti postmodernih družin, ki se razlikujejo od tipične
moderne nuklearne družine (Švab, 2001).
4.1 Družina nekoč
Pri opisovanju družine nekoč se bomo omejili na družine v 20. stoletju oz. moderni
industrijski dobi, saj je to aktualni čas našega raziskovalnega problema. V tem času je
prevladovala nuklearna oblika družinskega življenja. To pomeni, da je bila tipična
družina vsaj dvo-generacijska, sestavljal jo je vsaj en starš in en otrok. Zelo pogost pa
je bil pojav razširjenih družin, ki so bile sestavljene celo iz treh generacij in so v enem
gospodinjstvu lahko vsebovale po deset in več članov (Švab, 2001). Obliko razširjene
družine je denimo predstavljala kmečka družina, ki so jo poleg moža, žene in otrok
običajno sestavljali še sorodniki (predvsem bratje in sestre ter starši kmečkega para),
pa tudi hlapci in dekle, ki niso bili v krvnem sorodstvu z družino. Organizacija dela je
bila družinsko naravnana, zgrajena na dopolnjujočih se in spolno razdeljenih vlogah
moža, žene in otrok, pa tudi že prej omenjenih sorodnikov ter pomočnikov. Moški so
tako opravljali dela, ki so bila povezana z njihovo oddaljitvijo od hiše, z večjim
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
10
tveganjem in večjo telesno močjo. Ženskam pa je bila dodeljena skrb za družinsko
gospodinjstvo, ki vključuje kuho, skrb za mlado živino in svinje, mlekarstvo, perutnino in
vrt. Otroci pa so bili obravnavani predvsem kot delovna sila in bodoči dediči.
Samooskrbno gospodarstvo, s katerim se je preživljala kmečka družina, se je obdržalo
še globoko v 20. stoletje. Kmečko gospodarstvo je bilo vselej vezano na delovanje
njihovega družinskega življenja. (Sieder, 1998). R. Sieder v svojem delu Socialna
zgodovina družine opisuje družino v prvi polovici 20. stoletja: »Na Dunaju v dvajsetih
letih je npr. več kot polovica vseh v raziskavi zajetih delavskih družin živela v
stanovanjih, ki so bila sestavljena le iz ene sobe in kuhinje; v povprečju je živelo na tem
prostoru pet oseb, toda skoraj četrtino vseh stanovanj tipa soba s kuhinjo je zasedalo
več kot sedem oseb« (Sieder, 1998, str. 207). Ljudje so bili zaradi takratnih okoliščin
prisiljeni živeti v razširjenih družinah. Prva in druga sv. vojna ter takratna gospodarska
kriza so povezale ljudi v večje, razširjene družine v katerih so veljali strogi hierarhični
odnosi med spoloma in generacijami. Ljudje so bili dostikrat prisiljeni poiskati zavetje
pri svojih sorodnikih, kar je vodilo k nastanku večjih družin. Zaradi kriznih časov, slabo
plačanega dela in takratne mentalitete prebivalstva so se ljudje hitreje odločali za
starševstvo in tudi število otrok je bilo dosti večje.
4.2 Družina danes
Najbolj tipični fenomen glede spreminjanja družinskega življenja v postmoderni
družbi je podaljševanje LAT – faze odraščanja (Living Apart Together), ki pomeni
življenje staršev in otrok hkrati skupaj in narazen, podaljševanje mladosti, naraščanje
števila nezakonskih zvez, pomikanje odločitve za starševstvo na poznejša leta (Švab,
2001). Tudi Sedmak in Medarič sta v svojem delu Med javnim in zasebnim prišla do
podobnih ugotovitev: «Tudi za mlade v Sloveniji je značilno podaljševanje bivanja v
izvornih družinah in pa podaljševanje LAT faze, po izhodu iz družine pa mladi vse
pogosteje zaživijo sami ali pa v izvenzakonskih zvezah (Sedmak in Medarič, 2007, str.
81).« Te spremembe vodijo v reorganiziranje družin, strukturne spremembe v družbeni
percepciji starosti in staranja ter korenite strukturne spremembe življenja. Spremembe
v strukturi družinskega življenja se kažejo predvsem v spolni in starostni sestavi
družine ter v spremembah družinskih vlog, ki s pojavom zaposlovanja in potrošništva v
postmodernosti močno variirajo (Ule, 2002). Pojavlja se vloga ''novega očeta'',
avtoriteta moškega upada, delež zaposlenih žensk narašča itn. Te spremembe so
povzročile pluralizacijo družinskih kontekstov, ki imajo v zahodnih družbah skupno
smer razvoja. Razlikujejo pa se v hitrosti spreminjanja, kar gre pripisati različnim
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
11
ekonomskim, kulturnim in družbenim značilnostim posameznih družb (Švab, 2001).
Prehodi in spremembe v življenjskih potekih se vse bolj odmikajo od tradicionalnih
pričakovanj. Vzorci prehodov so vse bolj pluralistični in bolj nepredvidljivi kot v
preteklosti. Danes je za partnerske odnose značilno, da upoštevajo omejitve in
možnosti delovnih karier obeh partnerjev. To pomeni, da posamezniki bolj povezujejo
svoja življenja z življenjem partnerja. Tako so kariere posameznikov vse bolj
medsebojno povezane (Ule, 2003).
4.3 Spremembe družinskih vlog
Vloge se s časom spreminjajo, vsaka nova faza v zgodovini družine izoblikuje
nove vloge in njihovo strukturno spremembo. Z rojstvom otrok dobi roditelj novo vlogo
starša, ki skrbi za otroka in njegovo blaginjo. S staranjem staršev pa sčasoma otrok
dobiva vlogo skrbnika za starše, ki ne morejo več sami poskrbeti zase (Čačinovič
Vogrinčič, 1998). V zadnjih nekaj desetletjih z množičnim zaposlovanjem žensk, te
dobivajo novo vlogo materialnega preskrbovalca družine. Ženske pogosto zaradi
ekonomskih razlogov in lastnih prioritet postavijo svojo kariero pred otroke, kar se
odraža v prelaganju materinstva oziroma starševstva. Na drugi strani pa se zato
pojavlja nova vloga očeta, ki se zato bolj aktivno vključuje v družinska dela, skrb za
otroke in gospodinjska opravila. Spreminja pa se tudi otroštvo, govorimo o
protektivnem otroštvu, ki se odraža v zelo aktivni skrbi za otroka, njegovo
izobraževanje in blaginjo (Švab, 2001).
4.3.1 Materinstvo
Materinstvo je ključni dejavnik konstituiranja družine in tisti segment, pri katerem je
skozi čas zaznati najmanj sprememb. V postmodernosti tako ta družbena vloga ostaja
tipično moderna. Vendar pa odločitev za materinstvo oziroma starševstvo ni nujni pogoj
konstituiranja družine v postmodernosti, pač pa družinska pluralizacija vključuje tudi
proces osvobajanja družinskega življenja. Otroci oziroma potomstvo tako niso več
samoumevno pripisano dejstvo temveč postanejo možnost izbire (Švab, 2001). V
današnjih razmerah družinskega življenja so predvsem ženske tiste, ki odločajo o
rojstvu otrok. Zaradi naraščajoče potrebe po izobraženi ženski delovni sili, so ženske
primorane služiti denar, kar pa jih zelo obremenjuje, saj poleg plačanega dela
opravljajo tudi neplačano – družinsko gospodinjsko delo. To pomeni, da so stroški za
družinsko življenje in otroke predvsem za ženske narasli. Ženske se morajo zaradi
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
12
otrok odpovedati drugim življenjskim možnostim, npr. zaslužku, karieri, zaradi kariere
se morajo odpovedati družini in otrokom ali pa se morajo zaradi obojega in zaradi
dvojne zaposlenosti odpovedati času zase. To je razlog odločanja za vse poznejše
materinstvo (Ule, 2003). Prelaganje odločitve za starševstvo pa prinaša tudi negativne
posledice. Ženske se težje privadijo na potrebe in zahteve otroka, poleg tega je večja
možnost da se odločijo za manj otrok ali pa se za otroka sploh ne odločijo. Z višanjem
starosti se domnevno zmanjša verjetnost zanositve, hkrati pa se poveča možnost
spontanih splavov in nepravilnosti plodu (Švab, 2001).
4.3.2 Očetovstvo
Očetovstvo je v zadnjem desetletju med aktualnejšimi temami v družboslovni
literaturi o družini in zasebnosti. Pleck loči štiri obdobja očetovstva: 1) oče kot
avtoritativen verski in moralni pedagog (18. in zgodnje 19. stoletje), 2) oče kot oddaljeni
preskrbovalec družine (druga polovica 19. in sredina 20. stoletja), 3) oče kot vzor za
ponotranjenje spolne vloge (od 1940 do 1965) in 4) novi oče, ki neguje in skrbi za
otroke in je hkrati zaposlen (od poznih 1960-ih do danes) (Pleck, 1997, v Švab, 2001).
V prvem obdobju je vloga očeta usmerjena predvsem v zagotavljanje avtoritete. V
drugem obdobju, v času moderne družine oče prevzame vlogo materialnega
preskrbovalca, v tretjem obdobju pa vzgojno vlogo. Pleck zanemari očetovo vlogo
materialne preskrbe v prvem in tretjem obdobju, Švab pa ugotavlja, da je bila ta poleg
vloge avtoritete prisotna v vseh treh obdobjih. V četrtem obdobju pa se vloga očeta v
družini razume kot nega in skrb za otroke. Tema četrtega obdobja se pojavlja kot
problematika, o kateri ni najti enotne interpretacije. Odkriva se namreč vloga ''novega
očeta'', ki naj bi bil, v nasprotju z modernim očetom – materialnim preskrbovalcem
družine, vedno bolj vpleten v različne segmente družinskega življenja. Poleg tega se
ugotavlja, da je novi oče le sodobni mit, daleč od vsakdanje realnosti, v kateri je večina
družinskega dela (še vedno) družbeno dodeljena ženski (Švab, 2001). Očetje se
čedalje bolj zavedajo, da bi morali več prispevati k skrbi za otroke in k gospodinjskemu
delu, čeprav jih malo to tudi zares počne. Osebnostna rast je pogost motiv tistih
moških, ki želijo postati aktivni očetje. Stik z majhnim otrokom jim pomaga razviti
emocionalni del njihove osebnosti in jim daje nov pogled vase. Vendar pa moški na
skrb za otroka še vedno gledajo kot na prostočasno aktivnost, z njim se najpogosteje
igrajo, ženska pa v zvezi z otrokom nosi vso ostalo odgovornost (Ule, 2003). Z vidika
večine žensk torej še vedno prevladuje nepravičnost, saj celo brezposelni moški ne
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
13
kažejo pripravljenosti, da bi se močneje vključili v domače gospodinjsko delo in s tem
prispevali k spolni enakosti med spoloma (Jogan, 1995).
4.3.3 Otroštvo
Zgodovina otroštva je v večji meri zabrisana, ne le zaradi nepismenosti žensk,
moških in otrok, temveč tudi zaradi zgodovinarjev, ki jih tovrstne teme niso zanimale
(Puhar, 2004). Sociološko preučevanje otroštva pa v zadnjem času intenzivno narašča.
Gre za preučevanje, kjer otrok prvič nastopi kot predmet analize sam po sebi in ne v
okviru analiz institucij, kot so družina, šola itn. oziroma znotraj discipline sociologije
družine. V postmodernosti vedno več otrok živi v reorganiziranih družinah, v družinah z
enim staršem itn. Otroštvo je v času modernosti potekalo znotraj ustaljenih modernih
vzorcev družinskega življenja (Švab, 2001). V 19. stoletju je bil vzgojni slog delavskih
staršev največkrat osredotočen na red, poslušnost, pridnost in solidarnost, po drugi
strani pa je bilo zanimanje za socialni vzpon njihovih otrok zanemarjeno. Večina
staršev si je namreč želela le, da bi njihovi otroci kar najhitreje prispevali k družinskim
dohodkom (Sieder, 1998). Družinsko življenje v postmodernosti pa je bolj prehodno in
dinamično. Poleg tega obstaja večja možnost, da otroci že v zgodnjih letih doživijo
različne oblike družinske organizacije. Spreminjanje otroštva povezujemo s pojavom
protektivnega otroštva. To je proces, ki vsebuje številne aktivnosti in prakse, v katerih
je izražena intenzivna skrb za otroke, njihovo blaginjo, izobraževanje ipd. Otroštvo in
socialna figura otroka kot ju razumemo danes, pa se pojavita že s konstituiranjem
moderne meščanske družine, ko se sredi 18. stoletja pojavi ekstenzivna politika, ki
poziva predvsem matere k senzibilnosti za blaginjo svojih otrok (Švab, 2001). Otroci so
tako s pričetkom modernosti postopoma začeli izgubljati svojo ekonomsko funkcijo in
hkrati pridobivati na emotivni funkciji v družini (Beck, 1999, v Švab, 2001). Odnos in
vedenje staršev do svojih potomcev tako doživi vse večjo emocionalizacijo in
pedagogizacijo (Sieder, 1998). Otroštvo v postmodernosti je prav tako posledica
spremembe očetovske pasivnosti k povečani aktivnosti. Moški se v družino vključi prek
povečanega interesa in aktivnejše vključitve v skrb za otroke, kar pa ne pomeni, da
ženska terapevtska vloga ni več potrebna, saj se povečana aktivnost moških v družini
dogaja le v odnosu do otrok, ne pa tudi na partnerski ravni. Intenziviranje pomena
otroštva se posredno kaže v spreminjanju nekaterih demografskih kazalcev, kot so
prelaganje odločitve za starševstvo na poznejša leta, zmanjševanje števila otrok v
družini oziroma upadanje rodnosti. Protektivno otroštvo je prav tako posledica
generacijskega obrata. To se kaže v manjšanju avtoritete očeta, kar zelo spremeni
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
14
modernistično družinsko strukturo, v kateri ima mož-oče privilegij odločanja in nadzora
(Švab, 2001).
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
15
5 MEDGENERACIJSKO PRENAŠANJE DRUŽINSKIH VLOG
Enotnost in povezanost, pristajanje na spolne vloge, ohranitev generacijskih razlik
so značilnosti, ki jih morajo imeti v družinski skupnosti izoblikovane vloge (Lidz, 1971, v
Čačinovič Vogrinčič, 1992). V sklopu družine se prepletajo spolne vloge, ki sicer najbolj
vplivajo na obnašanje in življenje posameznika, z generacijskimi vlogami. V življenju, ki
ga živimo, se pojavimo v dveh pomembnih generacijskih vlogah in identitetah, najprej
kot mlada generacija (otroci svojih staršev) in nato kot starejša generacija (starši svojih
otrok). Na generacijskem prenosu temelji človekov obstoj, razvoj, poleg tega pa na
njem temelji tudi vsa kultura. Iskanje, prevzemanje in spreminjanje tako spolnih kot
generacijskih vlog je odvisno od zgodovinskega in kulturnega konteksta. V
postmodernosti pa je zaradi pluralizacije družinskih oblik zelo zapleteno posneti
modele in vloge starejših generacij. Zaradi novih poklicnih dejavnosti in partnerskih
oblik se mladi pogosto soočajo z modeli, ki v prejšnjih generacijah še niso obstajali in
jih ne morejo prepoznati v življenju in delu svojih staršev. V preteklosti je namreč
mladostnik lahko videl ustrezen in pripadajoč model v obnašanju staršev in pripadnikov
starejše generacije. Rešitve problema starejših so bile primerne tudi za mlajše
generacije. V današnjem času dinamične družbe, kjer so vloge veliko bolj nestalne,
prehodne in spremenljive, pa so mladostniki usmerjeni k iskanju modelov vlog v medijih
in pri svojih vrstnikih. Ker pa se vsaka mlajša generacija obnaša drugače od generacije
svojih staršev, pride do generacijskih razlik in konfliktov. Razlike se čutijo v življenjski
naravnanosti in vrednotah, kot posledica družbenega razvoja, ki prinese nova
vrednotenja in nove poglede, ki se jih oprimejo mlajše generacije, starejše pa ostajajo
pri svojem (Musek, 1995).
Ena izmed temeljnih družinskih vlog je opravljanje gospodinjskega dela. Otrok
ženskega spola se že v otroštvu identificira z materjo v smislu, da je za gospodinjsko
delo odgovorna ženska. Mati je svoji hčeri zgled za žensko vedenje, kot tudi zgled
odnosa do gospodinjskega dela. Hči jo opazuje, posnema in pozneje tudi dejavno
pomaga. V tem procesu identifikacije ženska dobi vlogo gospodinje. Način, kako
gospodinjiti oziroma merila, ki jih je treba doseči ter vsakdanji potek dela, se torej
prenaša z matere na hčer (Oakley, 2000).
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
16
6 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilji
Družine in družinsko življenje se vseskozi spreminjajo. Ker so se družine v zadnjih
desetletjih močno spremenile, smo se pri našem raziskovanju želeli osredotočiti
predvsem na spremembe družinskih vlog. Namen naše diplomske naloge je bil torej
ugotoviti, kako se je delitev družinskih vlog spremenila skozi različne generacije in kako
to vpliva na družinsko življenje. Cilji, ki smo jih pri našem raziskovanju opredelili, so bili
naslednji:
- Intervjuvati tri generacije – stare starše, njihove potomce in njihove vnuke,
- analizirati delitev družinskih vlog v vseh treh generacijah,
- primerjati predstave o delitvi družinskih vlog med tremi generacijami,
- ugotoviti smer in vsebinske spremembe delitve družinskih vlog med vsemi tremi
generacijami in njihov vpliv na družinsko življenje.
3.2 Raziskovalna vprašanja
V sklopu poglobljenih/kvalitativnih intervjujev so nas zanimala predvsem naslednja
raziskovalna vprašanja oz. področja. Na podlagi odgovorov na raziskovalna vprašanja
bomo podali tudi sklepne ugotovitve.
- Kakšna so prepričanja o družbenih vlogah in delitvi dela v posamezni
generaciji?
- Kako se uresničujejo vloge moških in žensk v posamezni generaciji?
- Kako delitev družinskih vlog vpliva na družinsko življenje?
- Kako se je delitev vlog v družini skozi različne generacije spremenila?
3.3 Metodologija
3.3.1 Raziskovalna metoda
Naš empirični del temelji na kvalitativni raziskovalni metodi. Kot tehniko zbiranja
podatkov smo uporabili intervju.
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
17
3.3.2 Opis vzorca
V raziskovalni vzorec so bile vključene 4 različne družine, znotraj katerih smo
intervjuvali tri različne generacije. Te tri generacije so bili stari starši, njihovi potomci in
njihovi vnuki. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 12 ljudi. Število vprašanih je bilo
torej majhno, iz česar sledi, da naš vzorec ni bil reprezentativen, vendar je temeljil na
podrobnih informacijah – te so bile bolj poglobljene kot bi bile v primeru kvantitativne
metode. Udeležencem je bila zagotovljena anonimnost. Udeleženci so bili različnih
starosti, od 20 pa vse do 90 let. Vzorec udeležencev je bil neslučajnostni in namensko
izbran. Za izbor omenjene starostne skupine smo se odločili, ker smo želeli preučiti
spremembe družinskih vlog skozi različne generacije. Tako smo lahko preverjali, kako
se iz generacije v generacijo spreminja porazdelitev dela med moškim in žensko
oziroma možem in ženo, kako se spreminjajo predstave o zaželeni delitvi družinskih
vlog in kako to vpliva na družinsko življenje. V poglobljenem intervjuju smo se
osredotočili na preučevanje vloge, ki jo je posamezni družinski član imel, ima oz. jo bo
imel kot starš – izhajali bomo torej iz igranja in pojmovanja vloge matere oz. očeta.
3.3.3 Opis pripomočkov
Za ugotavljanje medgeneracijskih sprememb družinskih vlog in njihovega vpliva na
družinsko življenje smo uporabili polstrukturiran intervju. Ta je bil glede na cilje, ki smo
si jih zastavili, oblikovan po nekaj v naprej pripravljenih ključnih vprašanjih. Tip vprašanj
je bil odprt, zaradi česar so bile informacije bolj opisne. Ob tem naj poudarimo, da so
vprašanja služila zgolj za vsebinsko oporo izpraševalca, saj je vsak intervju zgodba
zase in je kot tak tudi spreminjajoč glede posameznega intervjuvanca.
3.3.4 Opis postopkov
Zbiranje podatkov je potekalo v drugi polovici meseca julija 2015. Poskrbljeno je
bilo, da so vsi udeleženci sodelovali prostovoljno. Udeleženci so na vprašalnik
odgovarjali individualno. Časovno trajanje posameznega intervjuja se je razlikovalo. Po
predstavitvi namena raziskave sem udeležencem zastavljala vprašanja, na katera so
mi odgovarjali kratko ali v obliki pripovedi, odvisno od tipa vprašanja. Njihove odgovore
sem zaradi natančnosti zapisa pridobljenih podatkov, boljšega ohranjanja vsebine in
tekočega, spontanega poteka pogovora posnela z diktafonom.
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
18
3.3.5 Opis obdelave podatkov
Z izbrano metodo smo pridobili kvalitativne podatke, pri katerih so vrednosti
spremenljivk navedene z besedami, atributivno. Podatki so obdelani na besedni način,
brez uporabe merskih postopkov, ki dajo števila, in brez operacij nad števili (Mesec,
1998). Najprej smo naredili transkripcijo gradiva. Posneti intervju smo prepisali in ga pri
tem do določene mere, minimalno parafrazirali. Pogovor smo reducirali po obsegu,
tako da smo opustili pogovor, ki se nam je zdel irelevanten, in po obliki, tako da smo
dobesedni pogovor prepisali v povzetku (Mesec, 1998). Izhodišče za analizo so bili
torej transkribirani zapiski. Med prepisovanjem zvočnega zapisa smo si zastavili
naslednji pravili:
- zapis intervjuja, kjer govorec uporablja sleng, smo prevedli v knjižni jezik,
- zvočni zapis smo prepisali v skladu s pravopisnimi pravili.
Medtem, ko smo pogovor intervjuja prepisovali, smo ga ustrezno opremili z naslovom,
datumom, avtorjem in ga ustrezno razvrstili (Mesec, 1998) glede na to, v katero
generacijo spada – med stare starše, njihove potomce ali njihove vnuke. Transkribirano
besedilo smo razčlenili na smiselne enote kodiranja (fraze, stavke, odstavke), ki so
pomembni za namen naše raziskave. Uporabili smo induktiven pristop – kode smo
določili med samo analizo intervjuja (Vogrinc, 2008). Enote smo odprto kodirali in tako
pridobili kode prvega reda (babica, mati oz. oče, hči oz. sin). Kode prvega reda smo
nato združili v nadpomenke preko osnega kodiranja in s tem pridobili kode drugega
reda (vloga matere oz. očeta in predstave o vlogi matere oz. očeta, vzgoja otrok in
predstave o vzgoji otrok, odločanje in predstave o odločanju v družini, zaposlitev in
predstave o zaposlitvi, glavni materialni preskrbovalec in predstave o glavnem
materialnem preskrbovalcu, vpliv na družinsko življenje, prispevanje otrok in predstave
o prispevanju otrok, delo ženske, delo moškega, delo obeh, delo otrok, predstave o
delitvi dela v družini, prvi otrok, čas osamosvojitve, pomoč staršev pri osamosvojitvi,
pričakovanja glede pomoči staršev, komunikacija in odnos, predstave o partnerju,
načini preživljanja prostega časa in predstave o preživljanju prostega časa). Te smo
selektivno kodirali in s tem pridobili kode tretjega reda – kategorije (Vogrinc, 2008).
3.4 Rezultati in razprava
Podatke intervjujev, pridobljene glede na zaključeno kodiranje, smo primerjali med
seboj in njihovo analizo ponazorili s pomočjo preglednic. V posamezni preglednici bodo
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
19
prikazane kode prvega, kode drugega reda in kategorije. To bo omogočilo boljši
pregled nad odgovori posamezne generacije.
Kategorije smo razvrstili po naslednjem vrstnem redu:
- kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE
- kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS
- kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI
- kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE
- kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV
- kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI
V nadaljevanju bomo predstavili rezultate v skladu z zgoraj navedenimi
kategorijami ter navedenim vrstnim redom. Za boljše razumevanje preglednic naj
omenimo še to, da so bili oz. so vsi spraševanci prve in druge generacije poročeni
medtem, ko pri tretji generaciji niso. Predstavnika prve in četrte družine nista poročena,
niti še ne živita s partnerjem oz. ga predstavnik prve družine celo nima, predstavnik
druge družine je poročen, predstavnik tretje družine pa živi v zunaj zakonski zvezi.
3.4.1 Družinske vloge
Pri opisovanju ženske oziroma moškega v vlogi matere oziroma očeta so se
posamezniki večinoma opisali kot popustljivi, potrpežljivi, tudi strogi, odvisno od
situacije, v kateri so morali reagirati. Predstavnica prve generacije (Priloga 2:
Preglednica 1) je povedala, da je bila že njena mati zelo stroga, sama je torej to
lastnost prevzela od nje. Predstavnik tretje generacije, ki otrok še nima, je pri opisu o
predstavah vloge očeta povedal, da sebe vidi tudi v vlogi spodbujevalca (Priloga 2:
Preglednica 4). Vzgoja otrok je bila skoraj pri vseh posameznikih prepuščena ženski.
Da pa ni bila ženski prepuščena le vzgoja otrok, temveč tudi skrb zanje (nega, pomoč
pri šolskem delu) lahko razberemo iz preglednic o delitvi dela v družini (Priloga 4).
Seveda pa ženska ni bila vedno tista, ki se je ukvarjala z otroki, temveč nasprotno. Pri
analizi odgovorov, ki se nahajajo v preglednicah 3 in 4 lahko opazimo, da sta pri vzgoji
otrok sodelovala tako moški kot ženska (Priloga 2). Tudi posameznika, ki družine še
nimata pravita, da mora biti vzgoja enakovredna kar pomeni, da otroka vzgajata tako
ženska kot moški. Prva posameznica pri tem pove, da jo mora partner pri vzgoji
podpirati (Priloga 2: Preglednica 1) medtem, ko drugi posameznik svoj odgovor
utemelji, da sta za vzgojo otrok pomembna oba starša (Priloga 2: Preglednica 4). Na
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
20
vzgojo otrok pa so imeli velik vpliv tudi stari starši. Ko so zaključili s svojo vlogo
starševstva, so to vlogo prenesli na svoje vnuke. To lahko razberemo iz preglednic
(Priloga 2: Preglednica 1, 2 in 3), kjer posamezniki opisujejo, da so imeli pri vzgoji otrok
pomoč svojih staršev. Tu je sicer večkrat omenjena pomoč pripadnice ženskega spola
kot moškega. Tudi Sieder je mnenja, da so v praksi glavne vzgojiteljice ženske (Sieder,
1998). O vlogi odločanja so vsi, razen predstavnica druge družine (Priloga 2:
Preglednica 2), povedali, da v večini odločitve sprejemajo skupaj s partnerjem.
Omenjajo tudi prilagajanje drug drugemu, strinjanje drug z drugim ipd. Tudi
posameznika, ki družine še nimata, sta mnenja, da bi morala odločitve sprejemati oba
partnerja, medtem ko pripadnik četrte družine (Priloga 2: Preglednica 4) pri tem še
poudari, da ni pravično sprejemati odločitve samo na podlagi enega člana.
Družinske vloge se s časom spreminjajo. Z analizo odgovorov ugotovimo, da se
spremembe dogajajo predvsem na področju vzgoje otrok. Medtem ko je v večini
starejših generacijah prevladovalo prepričanje, da je za vzgojo zadolžena ženska, se
mlajše generacije zavzemajo za to, da sta za vzgojo otrok pomembna tako moški kot
ženska.
3.4.2 Ekonomski status
S spremembami v organizaciji življenja v družini so tesno povezane spremembe v
družbeni vlogi žensk – njen prostor se je iz zasebnosti odprl navzven v javnost (Černič
Istenič, 1995). To lahko razberemo tudi iz preglednic, iz katerih je razvidno, da so
družine, v katerih je bil oz. je zaposlen samo moški, tri. Od tega sta dve družini, v
katerih sta se ženski zaposlili kasneje, obe zaradi ekonomskih razlogov. Zanimivo je,
da tudi danes najdemo tradicionalno družino, v kateri je moški hranilec družine (Priloga
3: Preglednica 7). Predstavnika prve (Priloga 3: Preglednica 5) in četrte družine
(Priloga 3: Preglednica 8), ki partnerja še nimata oz. še ne živita z njim, pa menita, da
morata biti s partnerjem zaposlena oba. Predstavnica prve družine razpolaga s svojimi
finančnimi sredstvi, enako pa pričakuje tudi od partnerja, saj partnerja ne misli
preživljati. Drugi predstavnik pa meni, da morata biti zaposlena oba zaradi bolje
preskrbljene družine. Glavni materialni preskrbovalec družine je bil v prvi generaciji
(stari starši) po večini moški, izjemoma v prvi družini, kjer sta oba enako preskrbovala
družino. Pri drugi generaciji (potomci) opazimo, da se pri dveh družinah pojavi glavni
preskrbovalec ženska. Predstavnik četrte družine je povedal, da je razlog za to boljša
plača njegove partnerice. Pri tretji generaciji (vnuki) ima predstavnica prve družine
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
21
željo, da bo glavni preskrbovalec družine njen partner, pri predstavniku druge družine
(Priloga 3: Preglednica 6) oba enako preskrbujeta družino, pri tretji družini je to moški,
predstavnik četrte družine pa meni, da bi morala oba, tako moški kot ženska,
preskrbovati družino. O samem vplivu zaposlitve na družinsko življenje se posamezniki
zavedajo, da lažje shaja družina, v kateri sta zaposlena oba. Otroci pri finančni podpori
družine niso sodelovali oz. ne sodelujejo. Večina jih utemeljuje, da je razlog za to
šolanje. Predstavnica prve družine pa poudari, da je naloga staršev, da otroku finančno
pomagajo, vendar le dokler se otrok šola. Ko otrok zaključi šolanje, pa je prispevek
obvezen, pravi.
Vse več je družin, v katerih sta zaposlena tako moški kot ženska. Prav tako ni več
neke jasne meje o tem, kdo je glavni preskrbovalec družine. Intervjuji kažejo, da je
nekje to celo ženska.
3.4.3 Delitev dela v družini
Iz preglednic je razvidno, da se pri večini družin delitev dela deli glede na spol. Pri
vseh družinah je ženska po večini tista, ki opravlja gospodinjska dela, izjema je le tretja
družina (Priloga 4: Preglednica 11), kjer je gospodinjska dela opravljal tudi mož. Lahko
bi rekli, da je največja izenačenost v delitvi dela vidna v skrbi za denarne zadeve,
najmanj pa v ženskih opravilih, kot so pranje, likanje in pospravljanje. Za ta dela je bila
zadolžena ženska, pa naj je bila zaposlena ali ne. Pri nekaterih družinah je opaženo,
da je bilo oziroma je ali bo eno izmed moških opravil kuhanje. Švabova pravi, da se
spolno asimetrična alokacija družinskega dela pomika k večji simetričnosti le v tistih
minimalnih segmentih, ki jih zahtevajo zunanji pogoji. Popularnost kuhanja med
moškimi, je dober primer za interpretacijo večjega vključevanja moških v družinsko
delo. Čeprav gre tu prej za kratkoročen vzgib, pa je to lahko tudi podlaga za
enakomernejšo delitev dela (Švab, 2001). Ženska ima večji vpliv pri ukvarjanju z otroki
kot moški. Ponavadi je ona tista, ki otroka neguje, moški pa se z njimi ukvarjajo bolj v
obliki prostočasnih aktivnosti ali pomoči pri šolskem delu. Otroci so bili oziroma so po
večini vključeni v delitev dela. Medtem ko so se v starejših generacijah vanjo
vključevali tudi z delom na polju (Priloga 4: Preglednica 9 in 10), se v mlajših
generacijah najpogosteje vključujejo z gospodinjskimi opravili. Tu pa je zopet opazna
delitev na spol. Hčere so bile oz. so zadolžene za opravila, kot so pomivanje posode,
likanje, pranje in kuhanje, sinovi pa v večji meri zadolženi za pospravljanje in moška
opravila. Iz tega lahko sklepamo, da se predstava o naravni delitvi vlog v družini ne
izoblikuje šele v zakonu, temveč jo najdemo že pri otrocih in mladostnikih (Sieder,
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
22
1998). V tretji družini pri prvi in drugi generaciji otroci niso bili oz. niso vključeni v
delitev dela. Morda razlog za to tiči prav na prenosu svojih navad v naslednjo
generacijo. O predstavah o delitvi dela v družini se jih večina v prvi generaciji (stari
starši) še vedno zavzema za povsem tradicionalno delitev dela: ženske so za
gospodinjska dela, moški za težja dela. Zanimivo je to, da tako menijo tudi ženske in
ne le to, nobena predstavnica ženskega spola ni izjavila, da bi morala biti tudi moška
vloga skrb za otroke, razen ene. Ta meni, da bi se morali moški malo bolj ukvarjati z
otroki, vendar pa pravi, da je to še vseeno ženska naloga (Priloga 4: Preglednica 10).
Za tradicionalno delitev se ne zavzema tretja družina, katere predstavnica meni, da
morata oba partnerja delati in znati vse. Večina žensk prve generacije svoje predstave
povezuje z delitvijo dela v družini, kot so jo imele same oz. jo imajo z možem. Pri drugi
generaciji (potomci) so že opazne razlike v primerjavi s tradicionalno delitvijo dela.
Predstavnica druge družine (Priloga 4: Preglednica 10) se še vedno zavzema za
tradicionalno delitev dela, medtem ko ostali predstavniki menijo, da bi se morali tudi
moški vključevati v gospodinjska opravila ali svoji partnerki vsaj pomagati pri tem.
Predstavnik četrte družine (Priloga 4: Preglednica 12) pa je pri predstavah o delitvi dela
omenil celo starševsko vlogo in pri tem poudaril, da sta oba, tako mati kot oče,
pomembna za otrokov razvoj. Zelo zanimivo je, da enako meni tudi njegov potomec.
Pri tretji generaciji (vnuki) zasledimo eno še povsem tradicionalno družino, v kateri je
moški hranilec družine, ženska pa gospodinja doma. Predstavnikove predstave te
družine se skladajo z delitvijo dela, kot ga imajo doma (Priloga 4: Preglednica 11).
Medtem pa so predstave drugih predstavnikov tretje generacije povsem drugačne. O
predstavah o delitvi dela v družini se posamezniki zavzemajo za enakovredno delitev,
medtem ko pripadnika prve in druge družine menita, da je likanje in pranje še vedno v
domeni ženske, pripadnik četrte družine pa pravi, da bi sam opravljal tudi to.
Delitev dela v družini vse bolj prehaja k enakovrednejši. Moški se že vključujejo v
nekatera gospodinjska opravila, še vedno pa ženska ostaja tista, ki je po večini
zadolžena zanje
3.4.4 Načrtovanje družine
Na področju načrtovanja družine opazimo, da se pri večini družin starost prvega
otroka v primerjavi z naslednjo generacijo povečuje. Švab pravi, da rodnostne
spremembe pomembno vplivajo med drugim tudi na konstituiranje družine prokreacije
(zviševanje starosti matere ob rojstvu prvega otroka) (Švab, 2001). Izjema je druga
družina (Priloga 5: Preglednica 14), kjer je imela mati druge generacije otroka prej kot
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
23
mati prve generacije, vendar je bil le ta nenačrtovan. Tudi pri tretji družini (Priloga 5:
Preglednica 15) opazimo, da je imel pripadnik tretje generacije otroka pri enakih letih
kot pripadnica druge generacije. Vendar nam je ta zopet povedal, da otrok ni bil
načrtovan. Predvidevamo lahko, da bi ta dva posameznika morda imela otroka
kasneje, če bi ga načrtovala. Razberemo lahko, da je na načrtovanje otroka v večji
meri vplivala finančna neodvisnost. Zanimivo je, da so vsi pripadniki prve generacije
povedali, da je na načrtovanje otroka vplivala tudi poroka, medtem ko je v naslednjih
dveh generacijah poroka omenjena le pri enem posamezniku (Priloga 5: Preglednica
13). Danes poroka ni več eden izmed temeljih pogojev za načrtovanje otroka. Vse več
jih namreč živi v zunajzakonskih zvezah. Tudi med našimi intervjuvanci je ena izmed
družin taka, ki ima otroke, vendar partnerja nista poročena (Priloga 5: Preglednica 15).
Z analizo odgovorov sklepamo, da se starost žensk ob rojstvu prvega otroka
povečuje. Razlogov za to je lahko več, eden izmed njih pa je zagotovo tudi daljše
obdobje šolanja in s tem povezana kasnejša finančna neodvisnost.
3.4.5 Osamosvojitev
Podatki iz razpredelnic pričajo o tem, da se starost odseljevanja otrok od staršev iz
generacije v generacijo povečuje. Pri tretji generaciji (vnuki) lahko vidimo, da kar dva
posameznika še vedno živita doma, kljub temu da imata že družino. Osamosvojila sta
se sicer že, vendar sta si zaradi lažjih življenjskih pogojev življenje ustvarila v hiši svojih
staršev. Kot zelo pomemben dejavnik verjetnosti, da se mladi odselijo od staršev, so
materialni dejavniki (Lavrič in Klanjšek, 2011). Velik vpliv pri osamosvojitvi imajo starši.
Otroci se lažje odselijo oz. osamosvojijo, če jim le ti pomagajo pri tem. Pri družinah
lahko vidimo, da dve pripadnici prve generacije (stari starši) svojim otrokom nista nudili
pomoči, medtem ko so v družinah druge (potomci) in tretje generacije starši vsem nudili
pomoč ali jim jo vsaj nameravajo. Pomoč, ki so je bili ali je bodo otroci deležni, je
večinoma finančna. Veliko jih omenja tudi pomoč pri skrbi za njihove otroke. Ena izmed
pripadnic tretje generacije (Priloga 6: Preglednica 17) pa je izjavila, da pomoči staršev
ne pričakuje, saj si mora pogoje za življenje vsak ustvariti sam.
Iz analize odgovorov s področja osamosvojitev sklepamo, da se starost
odseljevanja otrok od staršev povečuje. Ključni dejavniki osamosvojitve otrok so tako
največkrat zaključek šolanja, finančna neodvisnost pa tudi spoznanje primernega oz.
pravega partnerja.
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
24
3.4.6 Družinski odnosi
Večina ljudi je svojo komunikacijo s partnerjem opisala kot dobro, odprto. Odnos
opišejo z vrednotami, kot so ljubezen, spoštovanje, iskrenost, zaupanje. Eden ključnih
dejavnikov, ki ga posamezniki omenjajo pri odnosu, je pogovor. Pogovor je namreč
tisti, ki močno vpliva na odnos, veliko pogovora zagotovo pomeni boljši odnos v družini.
Izjema je posameznica druge družine (Priloga 7: Preglednica 22), ki svojo komunikacijo
s partnerjem ne opisuje kot dobro. Pravi, da mora ves čas popuščati. Razlog za to
lahko razberemo iz Priloge 2: Preglednica 2, kjer možev karakter opiše kot težak.
Predstave o tem, kakšen mora biti njen partner, je predstavnica prve družine (Priloga 7:
Preglednica 21) opisala z vrednotami. Pravi, da morajo biti le te sorodne njenim, prav
tako predstave o družini, za katere nam pove, da mora v družini vladati ljubezen, dobra
komunikacija, zaupanje, poštenost. Te vrednote lahko pripišemo posameznikom, ki so
bili vzgojeni v katoliški veri. Nekoč zakon ni temeljil na osebni ali romantični ljubezni
med možem in ženo. Odnos v zakonu ni bil vrednota sam na sebi, kakor je to bilo v 20.
stoletju in je še danes (Oakley, 2000). Predstavnica omenja tudi prosti čas, ki moga
mora družina karseda največkrat preživljati skupaj. Vsi predstavniki na vprašanje, kako
so preživljali prosti čas, odgovarjajo, skupaj kot družina. Izjema je le ena posameznica,
predstavnica prve generacije (Priloga 7: Preglednica 21), ki pravi, da včasih prostega
časa niso imeli. Tudi vsebina preživljanja prostega časa se spreminja. Pri starejših
generacijah lahko opazimo, da posamezniki niso hodili na morje tako kot pri mlajših
generacijah. Izjemi sta dve družini starejših generacij (Priloga 7: Preglednica 23 in 24),
ki sta prosti čas preživljali tudi z odhodom na morje. Sklepamo, da se razlog za to
skriva v vrsti družine. Ti dve sta bili bolj meščanski, pri kateri je odhod na morje
samoumeven, medtem ko pri drugih dveh kmečkih družinah odhod na morje ni bil
mogoč. Posameznika, ki še nimata družine smo spraševali o tem, kako si predstavljata
preživljanje sodobnega časa družine. Oba menita, da mora družina preživeti prosti čas
skupaj, predstavnica prve družine pa še poudari, da mora biti skupen preživet čas
družine kvaliteten, saj se družine vse pogosteje zaradi delovnih obveznosti vidijo samo
ob večerih, poleg tega družine ne znajo več ločiti med prostim in delovnim časom.
Ugotavljamo, da so družinam vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje, zaupanje idr.
pomembne, vendar pa se ob tem sprašujemo, kakšno vrednost so tem vrednotam
pripisovali nekoč in kakšno jim pripisujemo danes. Ugotavljamo tudi, da se načini in
vsebina preživljanja prostega časa spreminjata.
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
25
3.4.7 Razprava
Sama izvedba naše raziskave je potekala po pričakovanjih. Izvedena je bila
uspešno, z nekaj pomanjkljivostmi, ki jih bomo opredelili v nadaljevanju.
Naj se najprej osredotočimo na izbrano metodologijo. Tehnika, ki smo jo pri
spraševanju uporabili, je bila intervju. Ker je ta sestavljen iz odprtega tipa vprašanj, je
to zagotovo ena izmed prednosti. Spraševanca ne omejujemo pri odgovorih, poleg
tega dobimo poglobljene podatke, ki nam omogočajo temeljitejši vpogled v problem
našega raziskovanja. Odprti tip vprašanj pa ima seveda tudi svoje slabosti. Analiza
odgovorov je zahtevna in zamudna, vendar pa so odgovori zaradi tega bolj vsebinski tj.
bogati, kar zopet prištevamo k eni izmed prednosti intervjuja. Ker je intervju tehnika
zbiranja podatkov, pri katerem smo v neposrednem stiku z udeleženci in ker je le ta
poglobljen, smo bili presenečeni, da je večina spraševancev odgovarjala bolj kratko in
jedrnato, razen izjem seveda. Prav tako nismo prepričani, če so spraševanci na vsa
vprašanja odgovorili po resnici. Menimo, da razlog tiči v dokaj osebno sestavljenem
vprašalniku. Ljudje ne želijo razkrivati svojih osebnih stvari, menijo da se drugih to ne
tiče. Ker smo intervjuvance poznali, oni pa nas, je bil verjetno tudi to razlog, da so
nekateri govorili brez zadržkov, drugi pa so bili pri odgovarjanju bolj zadržani in pazljivi,
kakšen odgovor nam bodo podali. Med spraševanci tretje generacije sta bila tudi dva
posameznika, ki družine še nimata. Ta dva smo spraševali predvsem o predstavah
družinskih vlog in družinskega življenja. Spraševati ljudi o predstavah ni nič narobe,
vendar so to le dejstva, katerih ne moremo posplošiti, da tako tudi zares bo, ko bodo
imeli svojo družino.
Udeleženci intervjuja so lahko namensko ali naključno izbrani. Sami smo jih izbrali
namensko. Naj pojasnimo zakaj. Za našo raziskavo smo potrebovali 3 različno stare
generacije, stare starše, njihove potomce in njihove vnuke. Ker danes ni lahko najti tri
še živeče generacije, ki so si med seboj v sorodu, poleg tega pa mora tretja generacija
imeti že svojo družino ali biti vsaj primerno stara, da lahko odgovarja na naš intervju, je
bil razlog namensko izbranih spraševancev prav ta.
Vprašalnik je bil sestavljen za vsako generacijo posebej. Seveda so bila pri vseh
generacijah vprašanja zelo podobna, nekje celo enaka. Vprašanja smo oblikovali glede
na demografske podatke, ki so nam jih spraševanci podali na začetku intervjuja. Sama
vprašanja so se nanašala na družinske vloge, na zaposlitev, delitev dela v družini,
načrtovanje družine, osamosvojitev in družinske odnose. Z vsemi vprašanji smo sicer
pridobili neke podatke, vendar bi morda kakšne lahko tudi izpustili, saj niso bila ključna
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
26
za našo raziskavo. Menimo, da so bila vprašanja o družinskih vlogah pomanjkljiva. Ta
bi lahko izpopolnili, saj je bila to tema našega raziskovanja.
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
27
7 SKLEPNE UGOTOVITVE
Skozi potek našega življenja nas ves čas spremljajo družinske spremembe.
Odražajo se v obliki, strukturi, v spolni in starostni zgradbi družine. V večji meri se
spremembe zaznavajo tudi v prevzemanju družinskih vlog in porazdelitvi dela v družini.
S slednjimi smo se ukvarjali v našem raziskovalnem delu. Z izvedeno kvalitativno
raziskavo smo skušali ugotoviti, kakšna so prepričanja o družbenih vlogah in delitvi
dela v posamezni generaciji, kako se uresničujejo vloge moških in žensk v posamezni
generaciji, kako delitev družinskih vlog vpliva na družinsko življenje ter kako se je
delitev vlog v družini skozi različne generacije spreminjala. Ker je bilo v našo raziskavo
vključenih le 12 posameznikov, rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
V skladu z literaturo in našimi dognanji smo ugotovili, da se vloge še vedno delijo na
spol, vendar se meje le teh počasi zabrisujejo.
Z našo raziskavo smo ugotovili, da se prepričanja o družbenih vlogah in delitvi dela
v družini iz generacije v generacijo spreminjajo. Medtem ko se je še večina starejše
generacije zavzemala za povsem tradicionalno delitev dela, tj. moški so primerni za
težja dela, ženske za gospodinjska, se mlajše ponekod zavzemajo za bolj enakovredno
delitev dela. Veliko žensk meni, da bi morali moški bolj prispevati pri ukvarjanju z
otroki, medtem ko se tudi že nekateri moški zavedajo, da sta za vzgojo otrok
pomembna oba. Kljub temu da prepričanja ljudi vse bolj temeljijo na enakovredni delitvi
vlog in dela, pa se v resničnem življenju ne odražajo ravno tako.
Nekoč je bil moški zaznamovan kot hranilec družine, ženska pa je imela vlogo
gospodinje in skrbnice za otroke. Ugotovili smo, da je bilo že v starejši generaciji veliko
družin, kjer sta bila zaposlena oba partnerja. Vendar pa to ne pomeni, da sta si delo
doma, predvsem žensko delo, razdelila enakovredno. Gospodinjsko delo in skrb za
otroke je tako v pretežni meri ostala domena ženske. Tudi v naslednji generaciji, kjer
so bile zaposlene že čisto vse intervjuvane ženske, ni bilo korenitih sprememb. En
intervjuvanec pa je že izpostavil zavedanje, da bi moški ženski lahko pomagali.
Njegova pomoč se celo odraža pri kuhanju. Vendar pa ne vemo, ali gre tu za pomoč
ženski ali za opravilo, ki ga moški pač radi počnejo. Čeprav zanimanje za kuhanje
postaja ena izmed moških dejavnosti v sodobni družini, je prehranjevanje družine še
vedno prepuščeno ženskam. Opazili smo tudi njihovo pomoč pri skrbi za otroke. Ta se
odraža predvsem v pomoči pri šolskem delu in v obliki prostočasnih aktivnosti, ne pa
toliko v vzgoji in negi otrok. Večji premiki so se začeli dogajati v najmlajši generaciji,
torej tretji. Iz predstav intervjuvanih posameznikov smo ugotovili, da se nekateri moški
zavzemajo za povsem enakovredno delitev dela kar se tiče gospodinjskih opravil in
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
28
skrbi za otroke. V to je vključeno tako pranje, likanje kot tudi nega in vzgoja otroka.
Kljub zavzemanju nekaterih moških za to, pa je tudi v tretji generaciji še vedno ženska
tista, ki je v večji meri zadolžena za opravljanje gospodinjskih opravil, vzgoje in nege
otroka. In ne le to, celo tu se najde družina, ki je še povsem tradicionalna. V delitev
dela so že vse od starejše generacije vključeni tudi otroci. Če so bili v starejši generaciji
vključeni tako, da so pomagali na polju, grabili mrvo, pa se danes njihova pomoč
odraža bolj v gospodinjskih opravilih, kot so kuhanje, pomivanje posode ipd. Seveda ne
moremo reči, da tega niso počeli že včasih. Čeprav so se na trgu delovne sile zgodile
velike spremembe, pa se posledice le teh na nekaterih področjih v družini dogajajo zelo
počasi. Torej kljub temu, da so ponekod ženske že glavne preskrbovalke družine,
gospodinjsko delo in skrb za otroke ostaja v pretežni meri njihovo opravilo.
Starši vse bolj podpirajo šolanje otrok, in ker le to danes poteka vse daljše
časovno obdobje, se posledično tudi osamosvojitev mladih prelaga na poznejša leta. Iz
tega sledi, da mladi kasneje prevzamejo vlogo starša. Predpogoje za odločanje mladih
za starševstvo pa ne predstavlja samo zaključek izobraževanja temveč tudi vstop na
trg dela, stabilna zaposlitev ter lastno gospodinjstvo. Starši imajo pri osamosvojitvi
svojih otrok velik vpliv. Pomoč se ne odraža le finančno, temveč tudi v skrbi za otroke.
Stari starši tako vlogo starševstva podaljšujejo tudi v naslednjo generacijo. Družinam
vse pomembnejši postaja tudi skupaj preživet čas. Načini in vsebina prostega časa se
iz generacije v generacijo spreminjata. Medtem ko v starejših generacijah ponekod
prostega časa sploh niso imeli, se ta pri mlajših generacijah odraža v potovanjih in z
njimi povezanimi ogledi kulturnih znamenitosti. Družine so že v starejših generacijah
vrednotam, kot so ljubezen, zaupanje, spoštovanje pripisovale neko določeno
vrednost. Vendar pa se ob tem sprašujemo, kakšna je bila vrednost teh vrednot nekoč
in kakšna je danes. Včasih je namreč zakon temeljil na družini, medtem ko danes
družina temelji na zakonu, pa tudi tu se vprašamo če res, saj vse več družin živi v
zunajzakonskih zvezah.
Na podlagi naše raziskave smo ugotovili, da so iz generacije v generacijo vidne
spremembe družinskega življenja. Čeprav se te pojavljajo v majhni meri, kljub temu
obstajajo. Prepričanja o vlogah in delitvi dela so pri starejši generaciji odražala
pretežno jasno mejo med spoloma, medtem ko je v tretji generaciji ta meja ponekod že
močno zabrisana. Glede na to, da so v večini še vedno ženske tiste, ki so zadolžene za
gospodinjska opravila in vzgojo otrok, prepričanja pa so ponekod že drugačna, se mi
ob tem poraja vprašanje, ali bodo sčasoma moški bolj vključeni v to področje oz. ali
bosta tako moški kot ženska opravljala gospodinjska opravila in vzgajala otroke, kar
pomeni, da bosta postala v vzgoji enakovredna, bosta podpirala drug drugega. Ženske
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
29
še vedno v pretežni meri opravljajo gospodinjska dela in skrbijo za otroke, kar kaže na
preobremenjenost žensk, predvsem žensk v sodobni družbi. Te morajo kljub temu da
so zaposlene za polni delovni čas, doma opravljati še gospodinjska opravila in se
ukvarjati z vzgojo otrok. Tu se nam poraja vprašanje, ali bodo moški v prihodnosti
pripravljeni prevzeti del gospodinjskih opravil in skrbi za otroke. Menimo, da bi se
preobremenjenost žensk le tako lahko zmanjšala. Kljub temu da se prepričanja
nekaterih ljudi zavzemajo za večje vključevanje moških v gospodinjska dela in skrb za
otroke, nekateri celo pristajajo na enakovredno delitev med spoloma, pa se nam ob
tem zastavlja vprašanje, ali je popolna enakost sploh smiselna in dosegljiva.
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
30
8 VIRI IN LITERATURA
Beck, U. (2001). Družba tveganja. Na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina.
Beck, U. in Beck-Gernsheim, E. (2006). Popolnoma normalni kaos ljubezni. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
Čačinovič Vogrinčič, G. (1992). Psihodinamski procesi v družinski skupini. Ljubljana:
Advance.
Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče.
Goody, J. (2003). Evropska družina. Ljubljana: Založba /*cf.
Jogan, M. (1995). Androcentrična ali androgina kultura in (simetrična) družina. V T.
Rener, V. Potočnik, V. Kozmik (ur.), Družine različne-enakopravne (str. 49-63).
Ljubljana: Vitrum.
Lavrič, M. in Klanjše, R. (2011). Stanovanjske in bivanjske razmere mladih. V Lavrič
(ur.), Mladina 2010 (str. 347-373). Maribor: Aristej.
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka
šola za socialno delo.
Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
Nastran Ule, M. (1997). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče.
Oakley, A. (2000). Gospodinja. Ljubljana: Založba /*cf
Puhar, A. (2004). Prvotno besedilo življenja. Ljubljana: Studia Humanitatis
Rener, T. (2006). Težave s pojmom družine. V T. Rener, M. Sedmak, A. Švab in M.
Urek (ur.), Družine in družinsko življenje v Sloveniji (str. 13-26). Ljubljana: Založba
Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Rener, T. (2008). Spodleteli projekt? Novo očetovstvo v evropski politični in ekonomski
zgodovini. V M. Ule (ur.), Novo očetovstvo v Sloveniji (str. 14-32). Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
Sedmak, M. in Medarič, Z. (2007). Vpliv zaposlitve na družinske odločitve in družinsko
življenje. V M. Sedmak in Z. Medarič (ur.), Med javnim in zasebnim: Ženske na
trgu dela (str. 75-109). Ljubljana: Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno
Primorsko.
Sieder, R. (1998). Socialna zgodovina družine. Ljubljana: Studia Humanitatis: ZRC.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstveno raziskovalni center
Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ur.) (2014). Slovar slovenskega
knjižnega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
31
Švab, A. (2006). Družinske spremembe. V T. Rener, M. Sedmak, A. Švab in M. Urek
(ur.), Družine in družinsko življenje v Sloveniji (str. 63-87). Ljubljana: Založba
Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Švab, A. (2001). Družina: od modernosti k postmodernosti. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče.
Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljubljana: EWO.
Ule, M. (2002). Mladina: Fenomen dvajsetega stoletja. V V. Miheljak (ur.), Mladina
2000, Slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje (str. 9-37). Maribor: Aristej.
Ule, M. in Kuhar, M. (2003). Psihologija vsakdanjega življenja. Mladi, družina,
starševstvo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
32
9 PRILOGE
Priloga 1: Predvidena vprašanja intervjuja
Demografski podatki
Starost:
Spol:
Družinska vloga:
Število družinskih članov:
Status razmerja:
Babica, dedek – stari starši
Kakšni ste bili v vlogi matere/očeta? Kako se opisujete? (strog, potrpežljiv …)
Ali sta bila oba s partnerjem/zakoncem zaposlena? Kdo je bil glavni materialni
preskrbovalec družine v primeru, da sta bila zaposlena oba? Kako je to vplivalo na
vaše družinsko življenje? V primeru, da je bil eden od partnerjev nezaposlen: kakšni so
bili razlogi za to? Ali je bila nezaposlenost enega od partnerjev (ali obeh) namenska ali
je bila odvisna od drugih dejavnikov? Katerih? Ali so tudi otroci prispevali k finančni
podpori družine? Če da – pri katerih letih so začeli prispevati in iz katerih razlogov, če
ne – iz katerih razlogov ne prispevajo k finančni podpori družine?
Kako sta si z zakoncem/partnerjem delila delo v družini? Kakšne so bile vaše
obveznosti kot mati/oče (gospodinjska opravila – pranje, šivanje, likanje, kuhanje,
čiščenje stanovanja, vsakodnevni nakupi, pomivanje posode, skrb za denarne zadeve,
manjša popravila v in izven stanovanja)?
Kakšna je bila vaša vloga in kakšna partnerjeva/zakončeva pri ukvarjanju z otroki
(nega otrok, vzgoja otrok, pomoč pri šolskem delu)? Ali so bili otroci vključeni v delitev
dela?
Kdo je v vaši družini odločal tako o vsakdanjih stvareh kot o pomembnejših življenjskih
odločitvah?
Ste imeli pri odločitvah kaj besede? V kolikšni meri? Če da – pri čem vsem ste
odločali? Če ne – iz katerih razlogov niste imeli pri odločitvah nič besede?
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
33
Kako je potekala vaša komunikacija s partnerjem? Na čem je temeljil vajin odnos?
Kakšne so vaše predstave o delitvi vlog?
Pri katerih letih ste imeli prvega otroka? Ali je bila odločitev za otroka načrtovana? Če
da – kateri dejavniki so vplivali pri načrtovanju otroka (finančna neodvisnost …)?
Kdaj so se vaši otroci osamosvojili? Ali ste jim pri tem pomagali, kako?
Kako ste včasih preživljali vaš prosti čas? Skupaj kot družina ali individualno?
Oče, mati – potomci
Kakšni ste v vlogi matere/očeta? Kako se opisujete? (strog, potrpežljiv …)
Ali sta oba s partnerjem, zakoncem zaposlena? Kdo je glavni materialni preskrbovalec
družine v primeru, da sta zaposlena oba? Kako to vpliva na vaše družinsko življenje? V
primeru, da je eden od partnerjev nezaposlen: kakšni so razlogi za to? Ali je
nezaposlenost enega od partnerjev (ali obeh) namenska ali je odvisna od drugih
dejavnikov? Katerih? Ali tudi otroci prispevajo k finančni podpori družine? Če da – pri
katerih letih so začeli prispevati in iz katerih razlogov, če ne – iz katerih razlogov ne
prispevajo k finančni podpori družine?
Kako si z zakoncem/partnerjem delita delo v družini? Kakšne so vaše obveznosti kot
mati/oče (gospodinjska opravila – pranje, šivanje, likanje, kuhanje, čiščenje stanovanja,
vsakodnevni nakupi, pomivanje posode, skrb za denarne zadeve, manjša popravila v in
izven stanovanja)?
Kakšna je vaša vloga in kakšna partnerjeva pri ukvarjanju z otroki (nega otrok, vzgoja
otrok, pomoč pri šolskem delu)? Ali so otroci vključeni v delitev dela?
Kdo v vaši družini odloča tako o vsakdanjih stvareh kot o pomembnejših življenjskih
odločitvah?
Ali imate pri odločitvah kaj besede? V kolikšni meri? Če da – pri čem vsem odločate?
Če ne – Iz katerih razlogov nimate pri odločitvah nič besede?
Kako poteka vaša komunikacija s partnerjem? Kako gradita vajin odnos?
Kakšne so vaše predstave o delitvi vlog?
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
34
Pri katerih letih ste imeli prvega otroka? Ali je bila odločitev za otroka načrtovana? Če
da – kateri dejavniki so vplivali pri načrtovanju otroka (finančna neodvisnost …)?
Ali so se vaši otroci že osamosvojili? Če da – kdaj in ali ste jim pri tem pomagali? Če
ne – ali jim nameravate nuditi pomoč, ko se bodo?
Kako preživljate vaš prosti čas? Ali ga preživljate skupaj kot družina ali individualno?
Hčerka, sin - vnuki
Kakšni ste v vlogi matere/očeta? Kako se opisujete (strog, potrpežljiv …)? V primeru,
da nimajo otrok – kako si predstavljate sebe v vlogi matere/očeta? Kako bi se opisali?
(strog, potrpežljiv …)
Ali sta oba s partnerjem, zakoncem zaposlena? Kdo je glavni materialni preskrbovalec
družine v primeru, da sta zaposlena oba? Kako to vpliva na vaše družinsko življenje? V
primeru, da je eden od partnerjev nezaposlen: kakšni so razlogi za to? Ali je
nezaposlenost enega od partnerjev (ali obeh) namenska ali je odvisna od drugih
dejavnikov? Katerih? Ali tudi otroci prispevajo k finančni podpori družine? Pri katerih
letih so začeli prispevati? V primeru, da še ne živi skupaj s partnerjem oziroma, da
partnerja nima – kaj menite, kdo bi moral biti glavni preskrbovalec družine? Ali menite,
da morata biti oba s partnerjem zaposlena? Zakaj da/ne? Ali bi morali po vašem
mnenju tudi otroci prispevati k finančni podpori družine?
Kako si s partnerjem delita delo v družini? Kakšne so vaše obveznosti kot mati/oče
(gospodinjska opravila – pranje, šivanje, likanje, kuhanje, čiščenje stanovanja,
vsakodnevni nakupi, pomivanje posode, skrb za denarne zadeve, manjša popravila v in
izven stanovanja)? V primeru, da s partnerjem še ne živi oziroma ga nima - kako si
predstavljate delitev dela s partnerjem?
Kakšna je vaša vloga in kakšna partnerjeva pri ukvarjanju z otroki (nega otrok, vzgoja
otrok, pomoč pri šolskem delu)? V primeru, da nima partnerja oziroma še ne živi s
partnerjem oziroma z njem še nima otrok – kako si predstavljate delitev dela s
partnerjem? Kdo bi se moral po vašem mnenju ukvarjati z otroki? Ali bi morali biti po
vašem mnenju otroci vključeni v delitev dela?
Kdo v vaši družini odloča tako o vsakdanjih stvareh kot o pomembnejših življenjskih
odločitvah? V primeru, da nima partnerja oziroma še ne živi z njem – kdo bi moral po
vašem mnenju odločati v družini?
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
35
Ali imate pri odločitvah kaj besede? V kolikšni meri? Če da – pri čem vsem odločate?
Če ne – iz katerih razlogov nimate pri odločitvah nič besede? V primeru, da ne živi s
partnerjem oziroma partnerja nima, to vprašanje izpustimo.
Kako poteka vaša komunikacija s partnerjem? Kako gradita vajin odnos? V primeru, da
partnerja nima, vprašamo – kakšne vrednote naj bi po vašem mnenju moral imeti vaš
bodoči partner? Na čem boste gradili odnos? Kako si predstavljate medsebojno
komunikacijo?
Kakšne so vaše predstave o delitvi vlog? V primeru, da s partnerjem ne živi oziroma
partnerja še nima, to vprašanje izpustimo, saj ga uporabimo že zgoraj.
Pri katerih letih ste imeli prvega otroka? Ali je bila odločitev za otroka načrtovana? V
primeru, da otrok še nima – kdaj si nameravate ustvariti družino? Zakaj takrat?
Ali še vedno živite doma? Če da – kdaj se nameravate osamosvojiti? Ali pričakujete
pomoč staršev? Če ne – ali so vam pri osamosvojitvi pomagali starši?
Kako preživljate vaš prosti čas? Ali ga preživljate skupaj kot družina ali individualno? V
primeru, da še nima družine – kako naj bi po vašem mnenju izgledalo sodobno
preživljanje prostega časa družine?
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
36
Priloga 2: Preglednice za kategorijo družinske vloge
Preglednica 1: PRVA DRUŽINA, kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Hči (vnuki)
Vloga matere - Stroga, tudi njena mati je bila zelo stroga - Ni popuščala
- Popustljiva, za otroke ima premalo trde roke - Vse bi naredila namesto njih
Predstave o vlogi matere
- Prijateljski odnos - Red, pospravljanje in vzdrževanje čistoče - Potrpežljiva, razumevajoča - Vsa svoboda otrokom - Ne bo odrekala sladkarij - Voziti jih pretirano ne misli
Vzgoja otrok - Ona vzgajala otroke, mož k vzgoji prispeval malo
- Mož se ne ukvarja dosti z otroci, vzgaja jih ona - Mož ji je pomagal v majhni meri - Imela pomoč njene matere – otroke vzgajala, skrbela in pazila nanje, pomagala pri domačih nalogah
Predstave o vzgoji otrok
- Enakovredna - Oče mora biti strog, jo podpirati pri vzgoji
Odločanje v družini
- Oba, pri odločitvah sta bila skladna - Imela veliko besede, vedno odločala skupaj, izjema gospodarske, kmetijske stvari – odločal mož
- O vsakdanjih stvareh odloča ona, o pomembnejših skupaj - Ima zelo veliko besede, mož jo posluša in upošteva, se strinja z njo - Odloča o vsakodnevnih nakupih, o dopustu, o vsem kar je v zvezi z otroki, o gradnji hiše
Predstave o odločanju v družini
- Oba, skupne odločitve
Preglednica 2: DRUGA DRUŽINA, kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Vloga matere - Popustljiva, potrpežljiva
- Potrpežljiva
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
37
Vloga očeta - Popustljiv, rad se igra z otroci
Vzgoja otrok - Ženska - Vzgajala ona - Velik vpliv na vzgojo imela njena mati
- Ženska - Pomoč njegovih staršev
Odločanje v družini
- Skupaj - Imela veliko besede, ker sta živela na njeni parceli, mož menil, da nima besede - Odločala o vsem, tudi glede avtomobila
- Mož - Nikoli ni imela nobene besede, vedno mora biti tiho in se strinjati z možem - Težak možev karakter, ona tiho, ker se noče kregati
- Oba skupaj - Ima veliko besede - Pri odločitvah ga žena podpira - Odloča pri izbiri avtomobila, domačih živali
Preglednica 3: TRETJA DRUŽINA, kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Vloga matere - Potrpežljiva, včasih stroga
- Zelo popustljiva
Vloga očeta - Strog, tudi popustljiv, odvisno od situacije
Vzgoja otrok - Moški in ženska – enakomerno
- Ženska - Ženska, partner dela od jutra do večera
Odločanje v družini
- Vedno se pogovorila in skupaj sprejela odločitev - Imela besedo pri odločitvah, upoštevala sta mnenja drug drugega - Skupaj odločala o vsakdanjih in pomembnejših odločitvah – nakup hiše, avta
- Skupaj odločala glede vsega - Ima veliko besede, se prilagajata drug drugemu
- O vsakdanjih partnerica, o pomembnejših skupaj - Ima veliko besede, ponavadi odloča partnerica on pa se strinja z njo
Preglednica 4: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE
Babica (stari starši)
Oče (potomci)
Sin (vnuki)
Vloga matere - Stroga, tudi potrpežljiva - Rada ustregla otrokom
- Strog, tudi popustljiv - Rad preživlja prosti čas z otroki
Predstave o vlogi očeta
- Strog, vzpostavil bo avtoriteto - Potrpežljiv, zabaven, prilagodljiv - Vloga spodbujevalca v družini
Vzgoja otrok - Ženska - Moški in ženska - Pomoč babice in dedka
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
38
Predstave o vzgoji otrok
- Oba enakovredno pomembna za vzgojo
Odločanje v družini
- Oba z možem - Bila sta si enotna, redko se nista strinjala med seboj, - O pomembnejših odločitvah odločal mož - Imela veliko besede pri gospodinjstvu, glede ostalih stvari, imel besedo mož - O vsem sta se najprej skupaj pogovorila
- O vsakdanjih odloča žena, o pomembnejših odločata skupaj - Ima tudi on svojo besedo - Pri odločitvah se prilagajata drug drugemu
Predstave o odločanju v družini
- Oba - Ni pravično, da o vsem odloča samo eden
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
39
Priloga 3: Preglednice za kategorijo ekonomski status
Preglednica 5: PRVA DRUŽINA, kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Hči (vnuki)
Zaposlitev - Oba zaposlena - Oba zaposlena
Predstave o zaposlitvi partnerjev
- Oba s partnerjem zaposlena - Moža ne misli preživljati - Doma bi ji bil dolgčas, rada ima kolektiv, druženje s sodelavci - Razpolaganje s svojimi finančnimi sredstvi (kupovanje obleke, hrane) – enako pričakuje od partnerja
Glavni materialni preskrbovalec
- Oba enako prispevala - Ženska
Predstave o glavnem materialnem preskrbovalcu
- Upa, da bo to njen mož - sama sposobna preskrbeti celo družino - ima delovne navada, varčna oseba, odgovorno ravna z denarjem
Vpliv na družinsko življenje
- Oba zaposlena, zato življenje lažje
- Ves čas pod stresom, mož lahko od svoje plače še kaj privarčuje, ona skoraj vsak mesec v minusu
Prispevanje otrok - Niso prispevali - Niso delali, ker so hodili v šolo
- Ne prispevajo - Se izobražujejo
Predstave o prispevanju otrok
- Naloga staršev, da otroku pomagajo – dokler se otrok šola - Podpira idejo o delu preko študentskega servisa - Zaključek šolanja –prispevek obvezen
Preglednica 6: DRUGA DRUŽINA, kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Zaposlitev - Otroci majhni – zaposlen samo mož - Ona je bila doma, ker je pazila na otroke
- Dokler ni zbolela za multiplosklerozo, sta bila zaposlena oba
- Oba
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
40
Glavni materialni preskrbovalec
- Najprej je bil to mož, ko so otroci zrastli sta bila oba
- Mož - Oba enako preskrbujeta družino, zaradi nizkih dohodkov jima pomagajo njegovi starši
Vpliv na družinsko življenje
- Življenje zelo skromno, ko je bil zaposlen samo mož - Z eno plačo se ni dalo shajati, zato se je zaposlila - Z dvema plačama je bilo potem lažje
- Zaradi bolezni življenje izjemno težko, trpela vzgoja otroka
- Nima vpliva
Prispevanje otrok - Niso nič prispevali - Hodili v šolo
- Otrok ni prispeval - Šolanje
- Ne prispevata, sta premajhna
Preglednica 7: TREJA DRUŽINA, kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Zaposlitev - Oba zaposlena - Oba zaposlena - Zaposlen samo moški - Partnerica doma, da skrbi za otroke, jih pelje v vrtec, k zdravniku
Glavni materialni preskrbovalec
- Mož - Oba enako preskrbujeta
- Moški
Vpliv na družinsko življenje
- Imelo je dober vpliv, da je bil mož glavni materialni preskrbovalec - Njena plača premajhna, da bi preskrbela družino
- Lažje življenje, ker sta oba zaposlena, - Težko bi si kaj privoščila, če bi delal samo eden
- Odvisna samo od ene plače - Skrbi ga partneričino družabno življenje
Prispevanje otrok - Nista prispevala - Hitro sta se odselila
- Ne prispevajo - Prej zaradi šolanja, sedaj, da lahko poskrbita zase in za svojo družino
- Ne prispevata, sta premajhna
Preglednica 8: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS
Babica (stari starši)
Oče (potomci)
Sin (vnuki)
Zaposlitev - Najprej zaposlen samo mož, po njegovi smrti se je zaposlila tudi sama - Do moževe smrti je imela doma delo gospodinje in skrb za otroka
- Oba zaposlena
Predstave o zaposlitvi partnerjev
- Oba - Zaradi boljšega dohodka in bolje priskrbljene družine
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
41
Glavni materialni preskrbovalec
- Mož, po njegovi smrti ona
- Ženska, ima boljšo plačo - Sam se približuje upokojitvi, želi privarčevati nekaj denarja
Predstave o glavnem materialnem preskrbovalcu
- Oba
Vpliv na družinsko življenje
- Zelo težko življenje po moževi smrti, sama je bila primorana preskrbeti družino, bili zelo varčni
- Nima bistvenega vpliva, zaradi obeh zaposlenih si lahko več privoščijo
Prispevanje otrok - Nista prispevala, sin služil z inštrukcijami, da je bilo materi lažje
- Ne prispevata - Otroka se šolata, nimata rednega prihodka - Z ženo ne potrebujeta pomoči pri vzdrževanju družine
Predstave o prispevanju otrok
- Ne, to je naloga staršev
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
42
Priloga 4: Preglednice za kategorijo delitev dela v družini
Preglednica 9: PRVA DRUŽINA, kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Hči (vnuki)
Delo ženske - Vsa gospodinjska opravila – pranje, likanje, pospravljanje stanovanja, kuhanje - skrb za vrt - Molzla krave in hranila prašiče - otroke previjala, umivala, kupovala obleke, pri šoli pomagala izključno ona, hodila na govorilne ure
- Vsa gospodinjska opravila – kuha, pospravlja, šiva, nakupuje hrano, skrbi za plačilo položnic, za pravilen izračun dohodkov in davkov, skrbi za finance - Otroke vozi na šolske, obšolske dejavnosti, ko gredo ponočevat, pomaga jim pri domačih nalogah in učenju, hodila na govorilne ure
Delo moškega - Občasno kaj skuhal - Popravila, skrb za kmetijo
- Ureja vrt, zaliva travo in rože - Pripravlja drva za kurjavo, opravlja večje nakupe kot so televizija, avtomobili, nakup parcele, financira dopust, zadolžen za popravila - Skrbi za vzdrževanje avtomobilov
Delo obeh - Na polju delala oba, delo razdelila glede na to, kdo je bil prej doma - Z denarjem upravljala skupaj
- Skrb za vrt, obdelovanje njive
Delo otrok - Pospravljali sobe, pomagali na polju, okopavali polje, pobirali krompir, grabili mrvo
- V delo vključeni zelo slabo - Ne delajo, ker se izobražujejo, nimajo delovnih navad
Predstave o delitvi dela v družini
- Takšna delitev dela, kot jo je imela z možem - Ženske so za gospodinjska dela, moški za gospodarska - priskočiti na pomoč drug drugemu
- Enakovredna delitev - Moški bi moral kuhati, opravljati kakšna gospodinjska opravila, se ukvarjati z otroci
- Deljeno delo - Vključeni otroci, že pri 6. letu starosti – pospravljanje - Težje, fizično delo naj prevzame partner - Kuha, lika, pere lahko ona, ostala dela naj opravlja tudi partner - Ločen fond s partnerjem, izjema –skupne počitnice, kurjava, varčevanje za stanovanje - Tudi mož bi moral previjati otroke
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
43
Preglednica 10: DRUGA DRUŽINA, kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Delo ženske - Skrb za denar v blagajni - Vsa gospodinjska dela, ko še ni bila zaposlena - Ukvarjanje z otroki
- Gospodinjska opravila, vrt, odkar ima bolezen, ji pri vseh opravilih pomaga mati, saj živi z njo - Ukvarjanje z otroki –nega, pomoč pri šoli
- Pospravlja, pomiva, lika, nakupuje hrano - Pomoč pri domačih nalogah otrok
Delo moškega - Pomagal z gospodinjskimi opravili, ko se je žena zaposlila – kuhal, šival
- Dela zunaj - Hodil na govorilne ure, zanjo so bile preveč pretresljive
- Kuha, peče pice - Za večja popravila skrbi njegov oče - Igranje z otroki, vozi otroke na nogometne treninge
Delo obeh - Skrb za denarne zadeve - Popravila
- Skrb za denarne zadeve
- Denarne zadeve
Delo otrok - Pospravljali, pobirali krompir na polju
- Ni bil vključen - Nista vključena
Predstave o delitvi dela v družini
- Gospodinjstvo –žensko opravilo, moški bi se morali malo bolj ukvarjati z otroki, čeprav je to ženska naloga
- Taka delitev, kot jo imata z možem, ona zunaj ne more delati, - Moški niso za likanje in pranje
- Deljena delitev dela - Moški in ženska opravljata tako gospodinjska kot tehnična dela, likanje in pranje – žensko delo
Preglednica 11: TRETJA DRUŽINA, kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Delo ženske - Vsa gospodinjska opravila - Ukvarjanje z otroki, pomoč pri šolskih nalogah
- Gospodinjska opravila, skrb za plačilo položnic, nakupi - Ukvarjanje z otroki, pomoč pri šoli
Delo moškega - Ko je rodila, mož skrbel za stanovanje, pranje in druga opravila
- Zunanja dela, popravila
- Popravila
Delo obeh - Vse sta si delila, tudi gospodinjska opravila - Pomoč pri šolskem delu otrok - Odvisno od tega, kdo je bil prej doma
- Nakupi, skrb za denarne zadeve
- Nakupovanje
Delo otrok - Hči pospravljala, likala, pomivala posodo - Sin pometal in pomagal pri pospravljanju
- Pospravljali, pomivali posodo, kuhali - Vključena predvsem hčerka
- V gospodinjska opravila bodo vključeni bodo, ko odrastejo
Predstave o delitvi dela v družini
- Vsak dela vse, pomagata si drug drugemu, sta si v oporo
- Ženske naj opravljajo gospodinjska dela, moški fizična dela, moški naj od
- Ženske – gospodinjska opravila in skrb za otroke, - Moški – hranilec
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
44
gospodinjskih opravil opravlja tisto, za kar se zanima, likanje in pranje so izključno žensko opravilo
družine
Preglednica 12: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI
Babica (stari starši)
Oče (potomci)
Sin (vnuki)
Delo ženske - Gospodinjska opravila: kuhanje, skrb za perilo, čiščenje stanovanja - Skrb za otroke
- Pranje, likanje perila - nakupuje - Pospravlja jim čistilka - Skrb za denarne zadeve
Delo moškega - Denarne zadeve, popravila
- Vzdrževalna dela, manjša popravila - Pomoč pri šolskem delu
Delo obeh - Ukvarjanje z otroki, pomoč pri šoli
- Kuhanje
Delo otrok - Pomoč pri vseh opravilih - Po moževi smrti sin dobil vlogo moškega v družini – skrbel za vsa moška opravila, popravila, hčer pomagala pri gospodinjskih opravilih
- Vključeni že od majhnega - Pomagajo pri vseh gospodinjskih opravilih
Predstave o delitvi dela v družini
- Ženska zadolžena za vsa gospodinjska opravila: pranje, likanje, kuhanje, nakupovanje,pospravljanje - Moški je hranilec družine, zadolžen za popravila
- Starševska vloga bi se morala deliti enakovredno, oba starša sta pomembna za otrokov razvoj - večjo vlogo ženska pri gospodinjskih opravilih, moški ji mora vseeno pomagati
- Enakovredna delitev –vsak dela vse - Tudi moški bi opravljal gospodinjska dela: pranje, likanje, - Popravila so moško delo - Skrb za denarne zadeve oba - Tudi moški previjati otroka in skrbeti za njegovo nego, pomoč pri učenju in domačih nalogah - Otroci vključeni v delitev dela – ko so dovolj stari in odgovorni, vključeni pri gospodinjskih opravilih npr. odnašanje smeti
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
45
Priloga 5: Preglednice za kategorijo načrtovanje družine
Preglednica 13: PRVA DRUŽINA, kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Hči (vnuki)
Prvi otrok - Pri 20. letih, ni bil načrtovan – živela še doma, bila neporočena
- Pri 25. letih, otrok načrtovan - Poročena, finančno neodvisna – oba s partnerjem imela službo
- Upa, da kmalu – v roku petih let, ko najde pravega partnerja
Preglednica 14: DRUGA DRUŽINA, kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Prvi otrok - Pri 23. letih, načrtovan - Poročena, imela hišo
- Pri 17. letih, ni bil načrtovan
- Pri 34. letih, načrtovan
Preglednica 15: TRETJA DRUŽINA, kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Prvi otrok - Pri 17. letih, načrtovan - Poročena, zaljubljena
- Pri 22. letih, načrtovan - Zaljubljena, že zaposlena
- Pri 22. letih, ni bil načrtovan
Preglednica 16: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE
Babica (stari starši)
Oče (potomci)
Sin (vnuki)
Prvi otrok - Pri 26. letih, načrtovan, - Poročena, skupno stanovanje
- Pri 30. letih, načrtovan - Želela narediti naslednji korak v življenju, vplivala tudi finančna neodvisnost
- Ko bo imel službo, ko se bo osamosvojil, ko bo imel svoje stanovanje, ko bo otroka lahko preskrbel, trenutno je študent – nima financ, niti časa, nezrel za otroka
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
46
Priloga 6: Preglednice za kategorijo osamosvojitev
Preglednica 17: PRVA DRUŽINA, kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Hči (vnuki)
Čas osamosvojitve
- Prvi otrok pri 25. letih, drugi pri 22. letih, tretji pri 18. letih
- Otroci še živijo doma - starost otrok: 20, 23 in 25 let
- Še vedno živi doma - osamosvojila se bo, ko bo spoznala pravega partnerja - sama se ne namerava odseliti
Pomoč staršev pri osamosvojitvi
- Dvema sinovoma pomagala, jima pazila otroke, kuhala kosilo – prispevala tudi pri vzgoji, posodila denar
- Namerava nuditi, če se bo le dalo
Pričakovanja glede pomoči staršev
- Ne pričakuje ničesar, vsak si mora pogoje za življenje ustvariti sam
Preglednica 18: DRUGA DRUŽINA, kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Čas osamosvojitve
- Oba otroka pri skoraj 15. letih
- Pri 33. letih
- Pri 33. letih, vendar še vedno živi doma - Ločeno gospodinjstvo, sam z ženo plačuje stroške
Pomoč staršev pri osamosvojitvi
- Ni jim pomagala, otroci se sami znašli
- Izdelava stanovanja v njihovi hiši - Vzgoja in skrb za otroke, kuhanje kosila - Finančna pomoč
- Možnost bivanja v njihovi hiši, finančna pomoč pri opremi stanovanja
Preglednica 19: TRETJA DRUŽINA, kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Čas osamosvojitve
- Sin pri 18. letih, hči pri 21. letih.
- Hčerka pri 23. letih, sin pri 22. Letih
- Še vedno živi doma - Osamosvojil se je že, nimajo še ločenega gospodinjstva
Pomoč staršev pri osamosvojitvi
- Finančna pomoč, skrb za otroke
- Sinu finančna pomoč, možnost stanovanja v njuni hiši, sodelovanje pri izdelavi stanovanja, skrb za otroke, hčerki finančna pomoč
- Skrb za otroke - Podpora - Kasneje pomoč pri stanovanju
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
47
Preglednica 20: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV
Babica (stari starši)
Oče (potomci)
Sin (vnuki)
Čas osamosvojitve
- Sin pri 24. letih, hčer pri 26. letih
- Prvi otrok pri 25. letih, druga dva še živita doma
- Še živi doma, osamosvojiti se namerava, ko zaključi študij in, ko dobi službo
Pomoč staršev pri osamosvojitvi
- Finančno ni pomagala - Pazila na vnuke
- Že osamosvojeni hčeri pomagal finančno –mesečna žepnina - Otrokoma, ki živita še doma namerava pomagati finančno, skrb za otroke
Pričakovanja glede pomoči staršev
- Finančna – bolj v obliki posojila, da bi mati vzela kredit, on pa bi ji ga odplačeval, - Starši pomagali paziti na otroke, kaj skuhali
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
48
Priloga 7: Preglednice za kategorijo družinski odnosi
Preglednica 21: PRVA DRUŽINA, kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Hči (vnuki)
Komunikacija, odnos
- Dobro sta se razumela, odnos temeljil na pogovoru, iskrenosti
- Oba sta molčeče narave, ona raje zamolči kakšno resnico, da se mož ne jezi, se prilagajta drug drugemu
Predstave o partnerju
- Podobne vrednote - Predstave o družini sorodne njenim – v družini vlada ljubezen, dobra komunikacija, zaupanje, poštenost - Odnos grajen na spoštovanju, zaupanju, komunikaciji, ljubezni - Kot družina čim več časa skupaj - Komunikacija odprta, tabu teme ne obstajajo - Partner mora znati deliti dobre in slabe občutke
Načini preživljanja prostega časa
- Niso imeli prostega časa, med tednom likala in opravljala druga gospodinjska opravila, med vikendom skupaj delali na polju
- Skupaj kot družina – izleti, obiski, letovanja, gledanje televizije, skupaj jejo kosilo, ne hodi na kavice s prijateljicami
Predstave o preživljanju prostega časa
- Družine se vidijo samo ob večerih, delo se nosi domov, družine težko ločijo med delovnim in prostim časom - Družina bi morala biti prioriteta za vsakega, čas, ki ji ga posvetiš bi moral biti kvaliteten - Podpira čim več skupnih izletov, obiskov prestolnic, naravnih znamenitosti, skupne počitnice - Veliko pogovorov in druženja
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
49
Preglednica 22: DRUGA DRUŽINA, kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Komunikacija, odnos
- Dobro potekala, z možem sta se razumela - Odnos je temeljil na zaupanju, prijateljstvu
- Komunikacija ni najboljša, ona popušča
- Imata dobro komunikacijo - Veliko se pogovarjata - Odprt odnos, temeljen na ljubezni, počneta veliko stvari skupaj
Načini preživljanja prostega časa
- Skupaj kot družina - Veliko dejavnosti, pikniki
- Skupaj kot družina - Izleti
- Kot družina - Igrajo računalniške igrice, gredo na morje - Sam gre lovit ribe
Preglednica 23: TRETJA DRUŽINA, kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI
Babica (stari starši)
Mati (potomci)
Sin (vnuki)
Komunikacija, odnos
- Veliko pogovora - Odnos temelji na komunikaciji in ljubezni
- Komunikacija poteka dobro, med seboj se razumeta, prilagajata se drug drugemu
- Komunikacija v redu, veliko pogovora, izmenjava mnenj
Načini preživljanja prostega časa
- Skupaj kot družina – preživljali ga skupaj na vrtu, odšli na morje, izlete - Mož hodil sam na ribičijo
- Skupaj - Čez teden opravljali domača opravila, čez vikend se sprehajali, odšli na izlete
- Skupaj – obiski, izleti, morje
Preglednica 24: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI
Babica (stari starši)
Oče (potomci)
Sin (vnuki)
Komunikacija, odnos
- Odprta komunikacija, - Iskren odnos, temeljil na ljubezni, spoštovanju, zaupanju
- Komunikacija poteka dobro - Veliko se pogovarjata, povesta si, kar si mislita, imata skupne interese, počneta veliko stvari skupaj
- Odnos grajen na zaupanju, - Komunikacija med njima je dobra, izmenjava mnenj, poslušanje drug drugega, tolažba, spodbujanje
Predstave o partnerju
- Ljubeča, prijazna, potrpežljiva, zvesta, iskrena, pripravljena pomagati
Načini preživljanja prostega časa
- Skupaj – sprehodi, drsanje pozimi, poleti na morje
- Skupaj – počitnice, vikend, izlet, - Preživljata ga tudi skupaj z ženo – tek, film - Sam se ukvarja z modelarstvom
Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
50
Predstave o preživljanju prostega časa
- Skupaj kot družina –izleti, dopust, družabne igre, nakupovanje, športne aktivnosti - Vzela čas zase s partnerico
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
51
Pri
log
a 8
: K
od
ira
ni
inte
rvju
ji p
rve
dru
žin
e
Ba
bic
a –
sta
ri s
tarš
i
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 7
1
Sp
ol:
žens
ka
Dru
žin
ska
vlo
ga
: bab
ica
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 5
Sta
tus r
azm
erja:
vd
ova
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni s
te b
ili v
vlo
gi m
ate
re?
Ka
ko s
e o
pis
uje
te?
(str
oga,
pot
rpe
žljiv
a …
)
Bila
se
m s
tro
ga.
Tu
di
mo
ja m
ati j
e b
ila z
elo
str
og
a.
Če
so
se
mi
upi
rali,
sem
jim
rek
la,
da
bom
va
nje
kam
enj
e z
met
ala
(sm
eh)
…
Pri v
zgo
ji o
trok
nis
em p
opuš
čala
.
Str
og
a, tu
di n
jena m
ati je
bila
ze
lo s
tro
ga
Ni p
opuš
čala
Vlo
ga
ma
tere
V
log
a m
ate
re
Dru
žin
ske
vlo
ge
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
bila
ob
a s
za
kon
cem
za
po
sle
na
?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
52
Da
, oba s
va
bila
za
po
sle
na.
Ob
a z
apo
sle
na
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Kd
o je
bil
gla
vni m
ate
rial
ni p
resk
rbo
vale
c dr
uži
ne
?
Z m
ože
m s
va s
i vse
del
ila,
sku
paj sv
a p
resk
rbov
ala
dru
žin
o. N
ihče
od
naj
u
ni p
lače
val v
eč.
Ob
a e
nako p
rispe
va
la
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko je
to
vpliv
alo
na
vaš
e d
ruži
nsk
o ž
ivlje
nje
?
Hm
m (
krat
ek p
rem
isle
k) …
ker
sva
bila
oba
za
po
sle
na je
b
ilo ži
vlje
nje
se
ve
da
lažj
e.
Če
bi d
ela
l sa
mo
ede
n n
ama
ne
bi u
spel
o s
ha
jati.
Ob
a z
apo
sle
na
, za
to
živl
jenj
e la
žje
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
so t
udi o
tro
ci p
risp
eva
li k
finan
čni p
od
por
i dru
žin
e?
Ne
, o
tro
ci n
iso
nič
prisp
eva
li.
On
i so h
odili
v š
olo
, ja
z p
a s
em
jim
daja
la d
en
ar,
ko
liko
r se
m le
pre
mog
la.
Nis
o p
risp
eva
li N
iso
de
lali,
ker
so
ho
dili
v
šolo
Prisp
eva
nje
otr
ok
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko
sta
si
z
zako
nce
m
delil
a
delo
v
dru
žin
i?
Ka
kšne
so
b
ile
vaše
obve
zn
osti
ko
t m
ati
(go
spo
din
jska
o
pra
vila
–
pra
nje
, ši
vanje
, lik
anje
,
kuha
nje
, či
šče
nje
st
ano
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
p
oso
de
,
skrb
za
de
narn
e z
ade
ve,
ma
njš
a p
op
ravi
la v
in iz
ven s
tanov
anja
)?
Vsa
go
spo
din
jska
De
lo ž
ens
ke
De
lite
v d
ela
v
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
53
Ja
z
se
m
opra
vlja
la
vsa
g
ospo
din
jska
o
pra
vila
, o
d
pra
nja
, lik
anja
,
posp
ravlja
nja
sta
no
va
nja
, ku
ha
nja
.
No
tu
di m
ož
je k
daj
kaj
sku
hal,
če ja
z n
ise
m im
ela
ča
sa.
Ja
z s
em
skrb
ela
tu
di za
vrt
.
Če
je b
ilo k
aj z
a p
opra
viti,
je t
o s
toril m
ož
sa
j je
bil
po p
oklic
u m
iza
r, p
ole
g
teg
a je
im
el če
z vs
e v
zve
zi s k
me
tijo
.
Ja
z s
em
im
ela
na
log
o, da
pom
olz
em
kra
ve
in
nah
ran
im p
raši
če.
Ime
la s
va
tu
di
polje
, n
a k
ate
rem
sva
dela
la o
ba.
Sic
er
pa s
va
si
delo
si
razd
elil
a g
lede
na
to, kd
o je b
il p
rej d
om
a.
Nik
oli
nis
va g
leda
la n
a to
, d
a n
ekd
o n
e m
ore
če
sa o
pra
viti. D
ela
ko
t so
lika
nje
in
pra
nje
pa
so v
edn
o p
oča
kala
me
ne,
saj
on
teg
a n
i zn
al.
Z
den
arj
em
sva
u
pra
vlja
la sku
paj. N
am
en
ila sva
g
a p
red
vse
m za
h
ran
o,
hiš
o,
otr
oke.
opra
vila
–p
ran
je, lik
anje
, p
osp
ravlja
nje
sta
no
va
nja
, ku
ha
nje
O
bča
sno
kaj s
kuha
l S
krb
za
vrt
P
opra
vila
, skrb
za
km
etijo
M
olz
la k
rave
in h
ranila
p
raši
če
Na
po
lju d
ela
la o
ba,
delo
ra
zd
elil
a g
lede
na
to, kd
o
je b
il p
rej d
om
a
Z d
en
arje
m u
pra
vlja
la
sku
paj
De
lo m
ošk
ega
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
De
lo ž
ens
ke
De
lo o
be
h
De
lo o
be
h
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i
Ka
kšna
je
bila
va
ša v
loga
in
ka
kšna
mo
ževa
pri u
kvarja
nju
z o
tro
ki (
neg
a
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
54
otr
ok,
vzg
oja
otr
ok,
pom
oč
pri š
ols
kem
delu
)?
Pri v
zg
oji
otr
ok j
e b
ilo v
eč
ali
ma
nj v
se
na m
eni. M
ož
je k
vzg
oji
prisp
eva
l
bolj
ma
lo.
Je p
a z
nal tu
di za
rop
ota
ti.
Ja
z s
em
tu
di
pre
vija
la o
troke,
jih u
miv
ala
in
jim
ku
po
va
la o
ble
ke.
Pri
šoli
se
m jim
pom
aga
la iz
klju
čno
jaz.
Tu
di n
a g
ovo
riln
e u
re s
em
hod
ila ja
z.
On
a v
zg
aja
la o
troke
, m
ož
k vz
go
ji pr
isp
eva
l m
alo
O
troke p
revija
la,
um
iva
la,
ku
po
va
la
obl
eke
, pr
i šo
li p
omag
ala
izkl
jučn
o o
na
, h
od
ila n
a g
ovo
riln
e u
re
Vzg
oja
otr
ok
De
lo ž
ens
ke
Dru
žin
ske
vlo
ge
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Ali
so b
ili o
tro
ci v
klju
čen
i v d
elit
ev
de
la?
Se
veda
so
bili
. Ž
e p
ri 1
0 le
tih s
em
jim
nal
oži
la r
azl
ičn
a o
pra
vila
, v
to je
bilo
naj
bol
j p
ogo
sto
vkl
juče
no p
osp
ravlja
nje
so
be.
Tud
i n
a p
olju
so
mi
mo
rali
ve
dn
o p
om
ag
ati.
Oko
pava
li so
polje
, p
ob
ira
li kro
mp
ir,
gra
bili
mrv
o.
Takra
t
sm
o m
ora
li vse
de
lati z
ro
kam
i tak
o d
a, v
eč
rok
je b
ilo,
bol
je je
bilo
.
Po
spra
vlja
li so
be
, p
om
ag
ali
na p
olju
, o
ko
pa
va
li p
olje
, p
ob
ira
li kro
mp
ir, g
rab
ili m
rvo
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Kd
o
je
v va
ši
dru
žin
i o
dlo
čal
tako
o
vsakd
an
jih
stv
are
h
ko
t o
pom
em
bn
ejš
ih ž
ivlje
njs
kih
od
loči
tva
h?
Ob
a
sva
o
dlo
čala
. V
edn
o sv
a
se
o
vse
m
pog
ovo
rila
. G
lede
n
ajin
ih
odl
oči
tev
sva
bila
ka
r skla
dn
a.
Ob
a, p
ri o
dlo
čitv
ah
sta
b
ila s
kla
dn
a
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ste
ime
li p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Ime
la v
elik
o b
ese
de
, ve
dno
odl
oča
la s
kupa
j,
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
55
Ime
la s
em
ve
liko
bese
de
, ve
nd
ar
sva
se o
vse
m v
edn
o o
dlo
čila
sku
paj.
No
, iz
jem
a s
o b
ile s
am
o g
osp
od
ars
ke,
km
etijs
ke
stv
ari
. O
te
h j
e o
dlo
čal
mo
ž.
izje
ma
go
sp
od
ars
ke
, km
etijs
ke
stv
ari –
odl
oča
l m
ož
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
ko je
pote
kala
va
ša k
om
un
ika
cija
z z
ako
nce
m?
Na
če
m je
te
me
ljil va
jin
odn
os?
Z m
ože
m s
va s
e d
obro
ra
zu
me
la.
O v
se
m s
va
se
pog
ova
rja
la t
ako,
da j
e
najin
o
dn
os
tem
elji
l n
a
pog
ovo
ru,
pa
tudi
na
iskre
no
sti,
nič
si
n
isva
prikriva
la.
Do
bro
sta
se r
azu
me
la,
odn
os t
em
elji
l n
a
pog
ovo
ru, is
kre
no
sti
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odnosi
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
De
lite
v m
ora
b
iti
taka,
kot
sem
jo
ja
z im
ela
z
mo
žem
. Ž
ens
ke s
o za
go
spo
din
jska
d
ela
, m
ošk
i za
go
spo
dars
ka.
Seve
da
p
a
si
mo
rata
d
rug
dru
ge
mu s
tati o
b s
tra
ni in
prisk
oči
ti n
a p
omo
č, č
e je
to
pot
rebn
o.
Tak
šna
del
itev
del
a, k
ot
jo je
ime
la z
mo
žem
, že
nske
so
za
go
spo
dinj
ska
de
la, m
ošk
i za
go
spo
da
rska
, p
risk
očiti
na
pom
oč
dru
g
dru
ge
mu
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Pri k
ate
rih
le
tih s
te i
mel
i p
rve
ga
otr
oka
? A
li je
bila
odlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na?
Ime
la s
em
ga
pri 2
0.
letih
. P
rvi o
trok n
i b
il ra
vn
o n
ačrt
ova
n,
saj sem
živ
ela
še d
om
a in
bila
ne
por
oče
na. O
sta
la d
va o
trok
a p
a s
ta b
ila n
ačr
tova
na
Pri 2
0. le
tih,
ni b
il n
ačrt
ova
n -ž
ive
la š
e
dom
a, b
ila n
ep
oro
čen
a
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Kd
aj s
o s
e v
aši
otr
oci
osa
mo
svo
jili?
Ali
ste
jim
pri
tem
pom
aga
li, k
ako
?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
56
Mo
j p
rvi
otr
ok s
e j
e o
sam
osvo
jil p
ri 2
5.
letih
, d
rug
i p
ri 2
2.,
tre
tji
pa p
ri 1
8.
letih
. T
retji
se
je
por
oči
l z
velik
o s
tare
jšo
že
nsko
, za
to s
e j
e o
sam
osv
ojil
pre
j.
Dve
ma
sin
ovo
ma
se
m p
om
ag
ala
, sa
j ži
vita
ze
lo b
lizu
me
ne.
Ob
ema
se
m
pazila
otr
oke,
jim k
uha
la k
osilo
. P
ri e
ne
mu s
inu s
em
ma
lo p
risp
eva
la t
udi
pri vzg
oji,
saj
je
še
l o
n v
vojn
o in
dru
ge
ga
ni
bilo
ko
t m
ene
in
njih
ove
ma
tere
. M
ate
ria
lno p
a n
ise
m m
og
la n
ob
en
em
u p
om
ag
ati,
saj
tudi
sam
a
nis
em
im
ela
den
arja
. Č
e s
em
jim
že
dala
kak
šen
denar,
pa j
e b
ilo t
o v
oblik
i p
oso
jila
, ki so m
i g
a s
eve
da
vrn
ili.
Prv
i o
trok p
ri 2
5.
letih,
dru
gi p
ri 2
2.
letih
, tr
etji p
ri
18.
letih
Dve
ma
sin
ovo
ma
p
om
ag
ala
, jim
a p
azila
o
troke, ku
ha
la k
osilo
, p
rispe
va
la t
udi p
ri v
zg
oji,
p
oso
dila
de
nar
Ča
s o
sam
osvo
jitve
P
om
oč
sta
rše
v p
ri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko
ste
vč
asi
h
pre
živl
jali
vaš
pro
sti
čas?
S
kupa
j ko
t d
ruži
na
ali
indiv
idua
lno?
Vča
sih
nis
mo
im
eli
pro
steg
a č
asa
. M
ed t
edn
om
se
m l
ika
la i
n o
pra
vlja
la
dru
ga
go
spo
din
jska
opra
vila
, m
ed v
ike
nd
om
pa s
mo
sku
pa
j d
ela
li n
a p
olju
.
Nis
o im
eli
pro
steg
a ča
sa,
me
d te
dn
om
lik
ala
in
o
pra
vlja
la d
rug
a
go
spo
din
jska
opra
vila
, m
ed v
ike
nd
om
sku
pa
j d
ela
li n
a p
olju
Na
čin
i pre
živl
janj
a
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
57
Ma
ti –
po
tom
ci
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 5
0
Sp
ol:
žens
ka
Dru
žin
ska
vlo
ga
: ma
ti
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 5
Sta
tus
razm
erja
: p
oro
čen
a
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni s
te v
vlo
gi m
ate
re?
Ka
ko s
e o
pis
uje
te?
(st
roga
, p
otrp
ežl
jiva
…)
Se
m z
elo
pop
ustljiv
a m
ati.
Za o
troke
im
am
pre
ma
lo t
rde r
oke
. P
ole
g t
eg
a
bi
vse
n
are
dila
n
am
esto
n
jih,
za
to se
m sa
ma
kriva
, d
a so
m
oji
otr
oci
nesa
mo
sto
jni.
Po
pu
stljiv
a,
za
otr
oke
im
a p
rem
alo
trd
e r
oke,
vse
bi n
are
dila
na
me
sto
n
jih
Vlo
ga
ma
tere
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
ob
a z
za
kon
cem
za
po
sle
na
?
Da
, oba s
va
za
po
sle
na.
Ob
a z
apo
sle
na
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
58
Kd
o je
gla
vni m
ate
rialn
i pre
skrb
ova
lec
dru
žin
e?
Gla
vn
i m
ate
ria
lni p
reskrb
ova
lec s
em
ja
z.
Že
nska
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko t
o vp
liva
na
va
še d
ruži
nsk
o ž
ivlje
nje
?
Zara
di te
ga
se
m v
es
čas
pod
str
eso
m, sa
j se
pog
osto
spr
ašu
jem
, kj
e d
ob
iti
dod
ate
n za
slu
žek.
Mo
j p
artn
er i
ma
sice
r ve
čjo
pla
čo k
ot
jaz,
ve
ndar
je
izre
dno
varč
en
za
to s
em
ja
z tis
ta,
ki m
ora
pos
krb
eti
za c
elo
dru
žin
o. T
o
pom
eni
, d
a ku
puje
m h
ran
o, p
laču
jem
pol
ožn
ice
, o
ble
ke z
ase
in z
a o
trok
e,
stro
ške
pov
eza
ne s
šo
lan
jem
otr
ok (
knjig
e, š
ola
v n
ara
vi,
ma
lica
…).
Mo
ž
pa
pos
krb
i za
str
ošk
e p
ove
zane
z l
eto
vanj
em
, n
aku
pom
in
pop
ravi
lom
avto
mo
bilo
v p
ri
hiš
i, re
gis
tra
cijo
a
vto
mo
bilo
v,
nak
up
go
spo
din
jski
h
in
tehn
ičn
ih a
para
tov.
Tak
o s
e s
ice
r n
ekak
o i
zena
čiva
, ve
ndar
je
on t
isti,
ki
od
svo
je p
lače
la
hko
še
kaj
priva
rču
je,
jaz p
a s
em
skora
j vsa
k m
esec v
min
usu
.
Ve
s ča
s p
od s
tre
som
, m
ož
lahk
o o
d sv
oje
pla
če
še k
aj p
riva
rču
je, o
na
skora
j vsa
k m
esec v
m
inusu
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
tudi o
troc
i prisp
eva
jo k
fin
an
čni p
od
por
i dru
žin
e?
Otr
oci n
e p
rispe
va
jo k
fin
anč
ni p
odpo
ri d
ruži
ne.
Ne
prisp
eva
jo
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Iz k
ate
rih
ra
zlo
go
v n
e p
risp
eva
jo k
fin
an
čni p
od
por
i dru
žin
e?
Ne
prisp
eva
jo, ke
r se
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
59
On
i se
iz
obr
ažu
jejo
. K
daj
pa
kdaj
si
p
oišč
ejo
kak
šno
štu
dent
sko
d
elo
vend
ar d
enar
, ki g
a za
slu
žijo
po
rabi
jo z
ase
.
izo
bra
žuje
jo
sta
tus
Ka
ko s
i z
mo
žem
delit
a d
elo
v d
ruži
ni?
Ka
kšne
so
va
še o
bve
znost
i ko
t
ma
ti (g
osp
od
injs
ka
o
pra
vila
– p
ran
je,
šiva
nje
, lik
anje
, ku
ha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
p
oso
de
, skrb
za
d
en
arn
e
zad
eve
, m
anjš
a p
op
ravila
v in
izv
en s
tano
van
ja)?
Ja
z k
uham
, p
osp
ravlja
m,
likam
, ši
vam
, n
aku
puje
m h
rano
. Č
ez
ima
m v
sa
go
spo
din
jska
o
pra
vila
. P
ole
g
teg
a
skrb
im
tudi
za
pla
čilo
p
olo
žnic
, za
pra
vile
n iz
raču
n d
ohod
kov
in d
avko
v. L
ah
ko
bi
se
reklo
, d
a i
mam
ja
z če
z
vse
fin
an
ce.
Mo
ž pa u
reja
vrt
in
za
liva
tra
vo
, ro
že.
Pri t
em
mu
se
ve
da
pom
ag
am
. O
n p
a m
i p
om
ag
a p
ri o
bd
elo
va
nju
njiv
e,
ki
mi jo
je
za
pu
stila
ma
ti.
Dru
ga
če p
a m
ož
pripr
avl
ja d
rva
za
ku
rja
vo,
opr
avlja
ve
čje
nak
upe
ko
t so
tele
viz
ija,
avto
mo
bili
, n
aku
p p
arc
ele
, fin
an
cira
dop
ust.
Tu
di za
pop
ravila
je
zado
lže
n o
n. V
edn
o s
e s
am
lo
ti p
op
ravlja
nja
avto
mo
bilo
v.
Mo
j m
ož
je b
olj
tehn
iče
n tip
člo
veka
.
Vsa
go
spo
din
jska
opra
vila
- k
uha
, p
osp
ravl
ja,
šiva
, n
aku
puje
hra
no
, skrb
i za
p
lači
lo p
olo
žnic
, za
p
ravi
len
izra
čun
d
oh
od
ko
v in
da
vko
v,
skrb
i za
fin
an
ce
ure
ja v
rt, za
liva
tra
vo
in
rože
skrb
za
vrt
, o
bd
elo
va
nje
n
jive
p
ripra
vlja
drv
a z
a
kurj
avo
, opr
avl
ja v
ečj
e n
aku
pe k
ot so t
ele
viz
ija,
avto
mo
bili
, n
aku
p
parc
ele
, fin
an
cira
do
pust,
zado
lže
n za
po
pra
vila
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
De
lo o
be
h
De
lo m
ošk
ega
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
60
Ka
kšna
je v
aša
vlo
ga
in k
akš
na
mo
ževa
pri u
kva
rjanju
z o
tro
ki (
neg
a o
tro
k,
vzg
oja
otr
ok,
pom
oč p
ri š
ols
kem
delu
)?
Mo
j m
ož
se n
e uk
varj
a ka
j dos
ti z
otr
oci
. Z
a v
se s
em
ve
dn
o s
am
a.
Otr
oke
že c
elo
živ
ljenj
e p
reva
žam
, če
ne
na
šols
ke a
li o
bšo
lske
dej
avn
osti
pa
zve
čer,
ko
gre
do p
on
očev
at.
No
se
da
j se
je v
se s
kupa
j že
ma
lo u
miri
lo,
saj
ima
jo v
ozn
iški
izp
it. T
udi
pri d
oma
čih
nal
og
ah
in u
čen
ju s
em
jim
ve
dno
pom
ag
ala
sa
mo
ja
z.
Mo
j m
ož
ni
ravn
o čl
ove
k za
šo
lo.
Na
go
vo
riln
e u
re
se
m h
od
ila ja
z.
Pri
vzg
oji
otr
ok m
i je
mo
ž p
om
ag
al le
v m
ajh
ni m
eri
.
Ve
liko
pom
oč,
ki
sem
jo
tu p
reje
la,
je b
ila p
omoč
moj
e m
ate
re.
Otr
oke
je
vzg
aja
la,
skrb
ela
in
p
azila
n
an
je.
Po
mag
ala
jim
je
tu
di
pri
dom
ačih
nalo
ga
h.
Mo
ž tr
enu
tno
skr
bi s
am
o za
to
, da
ima
jo o
tro
ci a
vto
.
Mo
ž se
ne
ukv
arj
a d
osti
z o
tro
ci, v
zg
aja
jih
on
a
Otr
oke
vo
zi n
a šo
lske
, o
bšo
lske
dej
avn
osti,
ko
gre
do p
on
oče
vat,
pom
aga
jim
pri d
oma
čih
n
alo
ga
h in
uče
nju,
hod
ila
na g
ovo
riln
e u
re
Mo
ž ji
je p
omag
al v
m
ajh
ni m
eri
Im
ela
pom
oč
nje
ne
ma
tere
– o
troke
vzg
aja
la,
skrb
ela
in p
azila
na
nje
, p
omag
ala
pri
dom
ači
h n
alo
ga
h
Skr
bi z
a v
zdrž
eva
nje
a
vto
mo
bilo
v
Vzg
oja
otr
ok
De
lo ž
ens
ke
Vzg
oja
otr
ok
Vzg
oja
otr
ok
De
lo m
ošk
ega
Dru
žin
ske
vlo
ge
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
ruži
nsk
e
vlo
ge
Dru
žin
ske
vlo
ge
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Ali
so o
troc
i vkl
juče
ni v
de
lite
v d
ela
?
Otr
oci so v
delit
ev d
ela
vkl
juče
ni z
elo
sla
bo
.
V d
elo
vkl
juče
ni z
elo
sla
bo
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
61
On
i se
iz
obr
ažu
jejo
. S
ice
r p
a
jih
za
rad
i p
otu
he
n
jihove
b
ab
ice
n
ise
m
nau
čila
del
at,
kar
je m
oja
h
ud
a
nap
aka
. Č
e p
a b
i m
i p
ri v
zgo
ji o
trok
pom
aga
la m
ože
va m
ati,
ki j
e b
olj s
trog
a,
bi b
ili v
erj
etn
o d
anes
ze
lo d
elo
vni
(sm
eh)
…
Ne
de
lajo
, ke
r se
izo
bra
žuje
jo, n
imaj
o
delo
vn
ih n
ava
d
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Kd
o v
va
ši d
ruži
ni
odlo
ča t
ako
o v
sakd
anjih
stv
are
h k
ot
o p
om
emb
ne
jših
živl
jenjs
kih
od
loči
tva
h?
O
vsakd
an
jih
stv
are
h
odl
oča
m
jaz,
o
pom
emb
nejš
ih
pa
se
odl
oča
va
sku
paj.
O v
sakd
an
jih s
tva
reh
o
dlo
ča o
na, o
p
ome
mb
nej
ših
sku
paj
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
ima
te p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Pri
odl
oči
tva
h im
am
ze
lo v
elik
o b
ese
de
. M
ož
me
nam
reč
zelo
pos
luša
in
upo
šte
va.
Če
se
n
a p
rim
er,
ka
j n
apač
no
odlo
či,
mu
to
p
ove
m
in
arg
um
entira
m, o
n p
a s
e p
ote
m s
trin
ja z
ma
no.
Ima z
elo
ve
liko
be
se
de
, m
ož
jo p
oslu
ša in
u
pošt
eva
, se
str
inja
z n
jo
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Pri č
em
vse
m o
dlo
čate
?
Od
loča
m o
vsako
dn
evn
ih n
aku
pih
, o d
op
ustu
, vse
ka
r je
v z
ve
zi
z o
troki.
Ne
kaj
let
naz
aj
sva
za
čela
z g
radn
jo n
ove
hiš
e,
in t
udi
tuka
j je
vse
na
me
ni, ra
zen
pla
čila
(sm
eh)
…
Od
loča
o v
sako
dnev
nih
n
aku
pih
, o
do
pu
stu
, o
vse
m k
ar
je v
zve
zi z
otr
oki,
o g
rad
nji h
iše
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
62
Ka
ko p
ote
ka v
aša
kom
unik
aci
ja z
mo
žem
? K
ako
gra
dita
va
jin o
dn
os?
Ob
a sv
a
bol
j m
olč
eče
n
ara
ve.
Sa
ma
d
ostikra
t ra
je
zam
olč
im
kakš
no
resn
ico
, d
a se
mo
ž n
e je
zi.
Sic
er
pa s
e p
rila
gaja
va
dru
g d
rug
em
u,
no,
bolj
se
ja
z p
rila
ga
jam
nje
mu, kot
on m
eni.
Ob
a st
a m
olč
eče
nar
ave
, o
na r
aje
za
mo
lči k
akšn
o re
snic
o, d
a se
mo
ž n
e je
zi, s
e p
rila
gajta d
rug
d
rug
em
u
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odn
osi
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
De
lo m
ed p
art
nerjem
a,
bi
mo
ralo
biti
bolj
enako
vre
dn
o r
azd
elje
no
. T
udi
par
tner
bi m
ora
l ku
hati
in o
pra
vlja
ti ka
kšn
a g
osp
odin
jska
op
ravi
la.
Pa
tu
di z
otr
oki b
i se
mo
rali
mo
ški v
eč
ukv
arj
ati,
ko
t se s
ice
r.
En
ako
vre
dn
a d
elit
ev,
mo
ški b
i mo
ral k
uha
ti,
opr
avl
jati
kakš
na
go
spo
din
jska
opra
vila
, se
u
kva
rjati z
otr
oci
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Pri k
ate
rih
le
tih s
te i
mel
i p
rve
ga
otr
oka
? A
li je
bila
odlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na?
Prv
eg
a o
troka s
em
im
ela
pri 2
5.
letih.
Da
, b
il je
nač
rto
van.
Pri 2
5. le
tih,
otr
ok
nač
rto
van
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
otr
oka
Ka
teri d
eja
vnik
i so
vp
liva
li p
ri n
ačr
tova
nju
otr
oka
(fin
an
čna
neo
dvi
snost
…)?
Bila
se
m ž
e p
oro
čen
a in
fin
ančn
o n
eodv
isn
a,
oba
s p
art
nerje
m s
va n
am
reč
že im
ela
slu
žbo.
Po
roče
na,
fin
ančn
o n
eo
dvis
na –
oba
s
par
tner
jem
ime
la s
lužb
o
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
otr
oka
Ali
so s
e v
aši
otr
oci
že
osa
mo
svojil
i?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
63
Ne
še
. O
tro
ci š
e ži
vijo
do
ma
Ča
s o
sam
osvo
jitve
O
sam
osvo
jite
v
Ko
liko
so
sta
ri v
aši
otr
oci?
20,
23 in
25
let.
20,
23 in
25
let
Ča
s o
sam
osvo
jitve
Osam
osvo
jite
v
Ali
jim n
am
era
vate
nud
iti p
om
oč,
ko
se
bod
o?
Po
mo
č jim
nam
era
vam
nu
diti,
če
se b
o le
da
lo.
Na
me
rava
nu
diti
, če
se
bo le
da
lo
Po
mo
č st
arš
ev
pri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko p
reži
vlja
te v
aš
pro
sti
čas?
Ali
ga
pre
živl
jate
sku
pa
j ko
t d
ruži
na
ali
indiv
idua
lno?
Pro
sti
čas
pre
živl
jam
o s
ku
paj. J
az n
ise
m t
ak t
ip ž
ens
ke,
da
bi
hod
ila n
a
ka
vic
e
s
prija
telji
cam
i.
Sku
paj
kot
dru
žin
a o
did
emo
n
a ka
kšn
e iz
lete
,
obis
ke,
leto
va
nja
. T
udi
tele
viz
ijo d
ostikra
t g
ledam
o s
ku
paj. O
b v
ike
nd
ih i
n
kd
aj tu
di m
ed te
dn
om
pa s
ku
paj je
mo k
osilo
.
Sku
paj k
ot d
ruži
na
–
izle
ti,
obis
ki, leto
va
nja
, g
leda
nje
te
leviz
ije,
sku
paj je
jo k
osilo
, n
e
hod
i n
a k
avic
e s
p
rija
telji
ca
mi
Na
čin
i pre
živl
janj
a
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Hče
rka
– vn
uk
i
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 2
5
Sp
ol:
žens
ka
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
64
Dru
žin
ska
vlo
ga
: hči
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 5
Sta
tus r
azm
erja:
sam
ska
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
ko s
i p
red
sta
vlja
te s
eb
e v
vlo
gi
ma
tere
? K
ako
bi
se
opis
ali?
(str
oga,
potr
pe
žljiv
a …
)
Me
nim
, d
a b
om
dob
ra m
ati.
Pri o
tro
cih
bom
uve
ljavi
la n
ače
la p
rija
teljs
keg
a
odn
osa,
a v
end
ar
red m
ora
biti. N
ava
dila
jih
bom
na p
osp
ravlja
nje
in r
edn
o
vzd
rže
vanj
e č
isto
če,
saj m
ene
teg
a m
oji s
tarš
i nis
o n
auči
li, z
ato
te
h n
ava
d
nim
am
in
jih
ve
rjetn
o t
udi v p
riho
dn
je n
e b
om
im
ela
, o
troko
m p
a to
ne
uid
e.
Sic
er
me
nim
, d
a b
om
pot
rpež
ljiva
, d
oka
j ra
zum
eva
joča
, ka
r se
tič
e
vzg
ojn
ih t
eža
v v
šoli,
sa
j uči
telji
ra
di d
ostik
rat
pre
tira
va
jo.
Otr
oci b
od
o im
eli
vso
svo
bo
do
, tu
di
sla
dka
rij
jim n
e b
om
od
reka
la,
sa
mo
vo
ziti
jih p
a p
rav
pose
bn
o n
e m
islim
.
prija
teljs
ki o
dn
os, re
d,
posp
ravlja
nje
in
vzd
rže
vanj
e č
isto
če,
pot
rpež
ljiva
, ra
zum
eva
joča
, vs
a
svo
bo
da
otr
okom
, n
e b
o
odre
ka
la s
ladka
rij, v
oziti
jih p
retira
no n
e m
isli
Pre
dsta
ve
o v
log
i m
ate
re
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
j me
nite
, kd
o b
i mor
al b
iti g
lavn
i pre
skrb
ova
lec
dru
žin
e?
Up
am,
da
bo
to
mo
j m
ož,
če
pra
v se
m
mn
enja
, d
a se
m
tudi
sa
ma
spos
obn
a p
resk
rbet
i ce
lo d
ruži
no
. D
ela
m ž
e o
d ko
nca
sre
dnje
šo
le i
n k
ar
Up
a, d
a b
o to
nje
n m
ož,
sa
ma
sp
oso
bn
a
pre
skrb
eti c
elo
dru
žin
o –
Pre
dsta
ve
o
gla
vn
em
m
ate
ria
lnem
Eko
nom
ski
sta
tus
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
65
se d
elo
vnih
nav
ad
tiče
se
m z
elo
pridn
a.
De
lam
na
mre
č ve
liko
ve
č, k
ot m
oji
vrst
nik
i. P
rav
tako
že
od
otr
ošt
va v
arč
uje
m z
a p
rih
odno
st.
Se
m z
elo
va
rčn
a
oseb
a,
zato
se
je
na
mo
jem
rač
unu
nab
ral
že l
ep
znes
ek.
Z d
en
arj
em
zn
am
odg
ovo
rno r
avn
ati.
ima
de
lovn
e n
ava
da
, va
rčn
a o
seb
a,
odg
ovo
rno
ra
vn
a z
d
en
arj
em
pre
skrb
ova
lcu
Ali
me
nite
, d
a m
ora
ta b
iti o
ba
s p
art
nerjem
za
po
sle
na
? Z
aka
j d
a/n
e?
Me
ni
se
to
zd
i n
orm
aln
o.
Da
bom
ja
z ži
vela
mo
ža,
to p
ri m
eni
ne p
ride
v
poš
tev.
Ob
a s
part
nerjem
za
po
sle
na,
mo
ža n
e m
isli
pre
živl
jati
Pre
dsta
ve
o
za
po
slit
vi p
art
nerje
v
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
j p
a,
da b
i b
ili v
i d
om
a o
ziro
ma
bi m
ož
žive
l va
s?
Jaz
mis
lim,
da
bi
mi
bilo
po
nek
em č
asu
že
dol
go
časn
o b
iti d
oma,
saj
ima
m r
ada
ko
lekt
iv i
n d
ruže
nje
s s
ode
lavc
i . R
ada
im
am
ra
zp
ola
ga
nje
s
svo
jimi
finan
čnim
i sr
eds
tvi.
Pa
rtn
erj
a
ne
mis
lim
pro
siti,
da
mi
ku
pu
je
oble
ke
, ka
j še
le d
a g
a p
rosim
, d
a m
i d
a d
en
ar
za
hra
no
. E
nak
o p
riča
kuje
m
od p
art
nerja
.
Do
ma
bi ji
bil
dolg
čas,
ra
da
im
a k
ole
ktiv,
dru
ženj
e s
so
dela
vci,
razp
ola
ga
nje
s s
vo
jimi
finan
čnim
i sre
dstv
i (k
upo
va
nje
ob
leke
, h
ran
e)
- e
nako
prič
aku
je
od p
art
nerja
Pre
dsta
ve
o
za
po
slit
vi p
art
nerje
v
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
bi
mo
rali
po v
aše
m m
nen
ju t
udi
otr
oci
prisp
eva
ti k
finan
čni
pod
po
ri
dru
žin
e?
Do
kle
r se
otr
ok š
ola
in
šo
lske
obv
ezn
osti
opr
avl
ja v
est
no
, b
rez p
au
zira
nj,
abs
olv
ent
skeg
a s
taža
in p
odob
no,
pot
em
je s
eve
da n
alo
ga
sta
rše
v, d
a m
u
Na
log
a s
tarš
ev,
da
otr
oku p
om
ag
ajo
-
dok
ler
se o
trok
šo
la
Pre
dsta
ve
o
prispe
va
nju
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
66
finan
čno
pom
agaj
o k
olik
or
mu
lahk
o.
Se
ve
da
tu n
e m
islim
, d
a m
u d
ajo
den
ar
za
p
oto
va
nja
in
d
od
atn
e
ug
odn
osti,
kot
so
p
od
po
ra
nje
go
ve
ga
dru
žabn
ega
živ
ljenj
a in
dod
atn
o ku
pova
nje
obl
ek.
Otr
oku
naj se
nud
i n
eka
osno
va
za
pre
žive
tje.
Se
ve
da
pa n
e p
od
pira
m l
eno
be
, za
to p
od
piram
id
ejo
id
ejo
, d
a b
i m
ora
la
veči
na
otr
ok
po
konč
ani
sre
dnji
šoli
zače
ti d
ela
ti p
reko
št
ude
ntsk
ega
serv
isa
, v
takš
ni
me
ri,
kot
jim t
o d
opuš
čajo
štu
dijs
ke o
bve
znos
ti. M
ed
šols
kim
le
tom
obč
asn
o, m
ed
poč
itnic
am
i re
dn
o.
Pri m
eni
so
iz
jem
a le
štu
dent
je m
edi
cin
e, s
aj s
i ti p
očitn
ice
res
zasl
uži
jo.
Z d
enar
jem
, ki
bi
ga
za
slu
žili,
dom
a n
e b
i ra
bili
kupo
vati
hra
ne
ip
d.,
ta
den
ar
naj
bi
ime
li za
se
. K
o p
a b
i za
klju
čili
s šo
lanj
em
, p
a je
pris
pev
ek
obve
ze
n,
se
ve
da.
Po
dp
ira
ide
jo o
delu
p
reko
štu
dent
skeg
a
se
rvis
a
Zak
ljuče
k šo
lanj
a -
p
rispe
ve
k o
bve
ze
n
Pre
dsta
ve
o
prispe
va
nju
otr
ok
Pre
dsta
ve
o
prispe
va
nju
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko s
i p
red
sta
vlja
te d
elit
ev d
ela
s p
art
nerje
m (
gosp
od
injs
ka
opra
vila
–
pra
nje
, ši
vanje
, lik
anje
, ku
ha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni n
aku
pi,
pom
iva
nje
poso
de
, sk
rb z
a d
en
arn
e z
ade
ve,
ma
njš
a p
op
ravi
la v
in
izv
en
sta
no
van
ja)?
De
lo n
aj b
o d
elje
no. V
de
lo n
aj b
odo
čim
pre
j vkl
juče
ni o
tro
ci. T
ežj
e, f
izič
no
De
ljeno
de
lo,
vklju
čen
i o
tro
ci, že
pri 6
. l e
tu
sta
rosti (
posp
ravlja
nje
),
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
67
delo
naj
se
ve
da
pre
vza
me
part
ne
r. K
uha
m la
hko
ja
z, s
aj
to r
ada
poč
nem
.
Otr
oke
je
tre
ba č
im p
rej
vklju
čiti
v p
osp
ravl
janj
e,
že p
ri 6
. le
tu s
taro
sti.
Pe
rem
in
lik
am
la
hko t
ud
i ja
z,
saj
se b
ojim
, d
a b
i m
i p
artn
er
zažg
al
moj
o
naj
ljubš
o o
blek
o. O
sta
la d
ela
pa n
aj
opra
vlja
tud
i o
n.
S p
artn
erje
m ž
elim
ime
ti lo
čen
fo
nd r
aze
n, k
o g
re z
a iz
dat
ke,
kot
so s
kup
ne p
očitn
ice
, ku
rja
va,
varč
eva
nje
za
sta
nova
nje
ipd
.
težj
e, f
izič
no
del
o n
aj
pre
vza
me
part
ner,
ku
ha,
lika
, p
ere
la
hko o
na,
osta
la d
ela
naj o
pra
vlja
tu
di p
art
ner,
lo
čen
fond
s
part
nerj
em
, iz
jem
a -
sku
pne
poč
itnic
e,
kurj
ava
, va
rče
vanj
e z
a
sta
no
va
nje
Kd
o b
i se
mo
ral
po v
aše
m m
nen
ju u
kvarja
ti z
otr
oki
(n
eg
a o
tro
k, v
zgoja
otr
ok,
pom
oč
pri š
ols
kem
delu
)?
Ob
a b
i se
mo
rala
enako
vre
dn
o u
kva
rja
ti z
otr
oki.
Tu
di m
ož
bi m
ora
l pre
vija
ti o
trok
e.
Oče
mor
a b
iti p
ri v
zgo
ji st
rog
, m
ora
me
pod
pirati.
Pa
rtn
erj
a m
ora
ta v
edn
o
sta
ti s
ku
pa
j, d
a n
e izp
od
bija
ta a
vto
rite
te.
En
ako
vre
dn
a
Tu
di m
ož
bi m
ora
l p
revija
ti o
troke
Oče
mor
a b
iti s
trog
, jo
p
od
pira
ti p
ri v
zg
oji
Pre
dsta
ve
o v
zg
oji
otr
ok
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
dela
P
redsta
ve
o v
zg
oji
otr
ok
Dru
žin
ske
vlo
ge
De
lite
v d
ela
D
ruži
nsk
e
vlo
ge
Kd
o b
i mor
al p
o v
aše
m m
nen
ju o
dlo
čati
v dr
uži
ni?
Od
loča
ti b
i m
ora
la o
ba.
Od
loči
tve
m
ora
jo b
iti
sku
pn
e.
Ve
dn
o m
ora
b
iti
pro
sto
r za
kom
pro
mis
e.
Ob
a, s
kupn
e o
dlo
čitv
e
Pre
dsta
ve
o
odl
oča
nju
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
kšne
vre
dn
ote
naj b
i po
va
šem
mn
en
ju m
ora
l im
eti
vaš
bo
doči
part
ner?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
68
Mo
ra im
eti p
odobne v
red
note
, kot
jih im
am
jaz s
am
a.
Nje
go
ve
pre
dsta
ve
o
dru
žin
i m
ora
jo
biti
so
rod
ne
mo
jim.
Sa
ma
si
p
red
sta
vlja
m
dru
žin
o ko
t
sku
pn
ost,
v
ka
teri
vla
da
lju
be
ze
n,
dob
ra
kom
unik
acija
, za
up
an
je,
poš
teno
st.
Žel
im s
i, d
a se
vsi
ra
di v
rača
mo
dom
ov
in d
a p
rost
e t
renutk
e
pre
živl
jam
o s
kupa
j. P
artn
erje
ve p
red
sta
ve m
ora
jo b
iti s
kla
dne
z m
ojim
i,
podobno j
e z
vre
dnota
mi. O
b s
ebi
si
ne p
redsta
vlja
m p
art
nerj
a,
ki
bo r
aje
čas
zabi
jal z
a p
op
iva
nje
s p
rija
telji
, kot
z d
ruži
no.
Po
do
bn
e v
redn
ote
, p
red
sta
ve o
dru
žin
i so
rod
ne
nje
nim
– v
d
ruži
ni v
lada
lju
beze
n,
dob
ra k
om
unik
acija
, za
upan
je,
poš
teno
st
Pre
dsta
ve
o
part
nerj
u
Dru
žin
ski
odn
osi
Na
če
m
bos
te
gra
dili
odn
os?
K
ako
si
p
reds
tavl
jate
m
eds
ebo
jno
kom
unik
acijo
?
Od
no
s b
om
gra
dila
na
spoš
tova
nju
, za
upan
ju,
kom
unik
aciji
, lju
be
zn
i. Ž
elim
si,
da
čim
ve
č ča
sa
pre
živi
mo
sk
upa
j. K
om
un
ika
cija
m
ora
b
iti
odp
rta.
Po
go
va
rja
li n
aj
bi
se
o v
se
m,
tabu
te
me
ne o
bsta
jajo
. P
art
ner
bi
mora
l
znat
i d
eliti
ta
ko d
obre
, ko
t sl
abe
obč
utk
e.
Bo
ljša
kom
uni
kaci
ja p
risp
eva
k
dob
rem
u o
dn
osu.
Od
no
s g
raje
n n
a
spoš
tova
nju
, za
upan
ju,
kom
unik
aciji
, lju
be
zn
i,
želi
si,
da
čim
ve
č ča
sa
pre
živi
jo s
kupa
j, kom
unik
acija
odp
rta
, ta
bu
te
me n
e o
bsta
jajo
, p
art
ner
mo
ra z
nati d
elit
i d
obre
in s
lab
e o
bču
tke
Pre
dsta
ve
o
part
nerj
u
Dru
žin
ski
odn
osi
Kd
aj s
i nam
era
vate
ust
variti
dru
žin
o?
Za
kaj t
akr
at?
Up
am
, d
a
km
alu
. S
eve
da
je
to
o
dvis
no
od
te
ga,
kd
aj
bom
sp
ozn
ala
pra
ve
ga
part
nerj
a.
Up
am
, d
a jo b
om
v r
oku p
etih le
t že
ime
la.
Up
a,
da k
ma
lu –
v r
oku
petih
let, ko
najd
e
pra
ve
ga
part
nerj
a
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
69
Ali
še v
ed
no ž
ivite
do
ma
?
Da
, še
ve
dno
živi
m d
oma
.
Še
ve
dno
živi
dom
a
Ča
s o
sam
osvo
jitve
Osam
osvo
jite
v
Kd
aj s
e n
am
era
vate
osa
mo
svojit
i? A
li p
riča
kuje
te p
om
oč
sta
rše
v?
Osam
osvo
jiti
se
mis
lim,
ko
bom
sp
ozn
ala
pra
ve
ga
part
nerj
a.
Sam
a s
e n
e
mis
lim o
dse
liti. D
om
a s
e d
ob
ro r
azu
me
mo t
ako,
da
mi n
i h
ud
eg
a.
Ne
priča
kuje
m n
iče
sar ,
sa
j n
isem
ta
k tip
o
seb
e,
da b
i o
d kog
ark
oli
kaj
priča
kova
la.
Vsa
k si
mo
ra p
ogoj
e z
a ž
ivlje
nje
ust
variti
sam
. T
o j
e n
jeg
ova
ose
bna
do
lžn
ost.
Osam
osvo
jila
se
bo, ko
bo s
pozn
ala
pra
ve
ga
p
art
nerj
a,
sam
a s
e n
e
nam
era
va
od
se
liti
Ne
priča
kuje
nič
esa
r,
vsa
k s
i m
ora
pog
oje
za
ži
vlje
nje
ust
variti
sam
Ča
s o
sam
osvo
jitve
P
riča
kova
nja
gle
de
pom
oči
sta
rše
v
Osam
osvo
jite
v
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko n
aj
bi
po v
aše
m m
nen
ju i
zgle
da
lo s
odo
bn
o p
reži
vlja
nje
pro
ste
ga
časa
dru
žin
e?
Ča
si s
o t
aki,
da
se d
ruži
ne
vid
ijo s
am
o o
b ve
čerih
. Č
eda
lje v
eč
del
a s
e
nos
i d
omo
v.
Po
sle
dičn
o
dru
žin
e te
žko
lo
čijo
m
ed
del
ovn
im
in
pro
stim
časo
m.
Vse
je
n
ekaj
na
p
ol.
Sa
ma
mis
lim,
da
bi
mo
rala
b
iti
dru
žin
a
prior
iteta
za
vsa
keg
a.
Ča
s, k
i g
a n
ame
niš,
bi
mo
ral
biti
kva
lite
ten
. S
am
a
pod
pira
m
čim
ve
č sk
upn
ih
izle
tov,
o
bisk
ov
pre
sto
lnic
, n
ara
vnih
znam
eni
tost
i, sk
upn
e po
čitn
ice
. D
oma
pa
naj
bo
čim
ve
č p
ogo
voro
v in
Dru
žin
e se
vid
ijo s
am
o
ob
veče
rih,
delo
se n
osi
dom
ov,
dru
žin
e te
žko
lo
čijo
me
d d
elo
vn
im in
p
rost
im č
aso
m,
dru
žin
a b
i m
ora
la b
iti p
riorite
ta z
a
vsa
keg
a, ča
s, k
i ji g
a p
osve
tiš b
i mor
al b
iti
kva
lite
ten
, p
odp
ira č
im
več
sku
pni h
izle
tov,
obis
ko
v p
resto
lnic
,
Pre
dsta
ve
o
pre
živl
janj
u p
rost
ega
časa
Dru
žin
ski
odn
osi
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
70
dru
ženj
a.
Naj
ne
bo v
sa
k z
aprt
v s
vo
ji so
bi.
nara
vn
ih z
nam
enito
sti,
sku
pne
poč
itnic
e, v
elik
o
pog
ovo
rov
in d
ruže
nja
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
71
Pri
log
a 9
: K
od
iran
i in
terv
juji
dru
ge
dru
žin
e
Ba
bic
a –
sta
ri s
tarš
i
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 8
7
Sp
ol:
žens
ka
Dru
žin
ska
vlo
ga
: bab
ica
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 4
Sta
tus r
azm
erja:
vd
ova
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni s
te b
ili v
vlo
gi m
ate
re?
Ka
ko s
e o
pis
uje
te?
(str
oga,
pot
rpe
žljiv
a …
)
Bila
se
m p
op
ustljiv
a m
ati.
Raje
sem
ka
j p
otr
pela
, ko
t p
a se
zn
aša
la n
ad
otr
okom
a.
Po
pust
ljiva
, p
otrp
ežlji
va
Vlo
ga
ma
tere
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
bila
ob
a z
za
kon
cem
za
po
sle
na
?
Ko
so
bili
otr
oci
še m
ajhn
i , se
m b
ila j
az d
om
a m
edte
m,
ko
je
bil
mo
ž že
Otr
oci m
ajh
ni -
za
po
sle
n
sam
o m
ož
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
72
za
po
sle
n.
Ka
kšni
so
bili
ra
zlo
gi,
da
ste
bila
d
om
a?
Ali
je
bila
n
eza
po
sle
no
st
nam
enska a
li je
bila
od
vis
na o
d d
rugih
de
javnik
ov?
Ka
terih
?
Ja
z se
m b
ila d
om
a z n
am
eno
m,
nekd
o m
ora
p
aziti
na o
troke
in
to
so
pon
ava
di m
ate
re.
On
a je
bila
dom
a, ker
je
pazila
na
otr
oke
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Kd
o je
bil
gla
vni m
ate
rial
ni p
resk
rbo
vale
c dr
uži
ne
?
Ko
se
m b
ila j
az d
om
a,
je b
il g
lavn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec m
ož,
sa
j ja
z
nis
em
im
ela
de
narj
a.
Ko
pa
so
otr
oci zra
stli,
sem
si t
udi
sa
ma
naš
la s
lužb
o
in t
akra
t sva
bila
ma
teria
lna p
reskrb
ova
lca
ob
a.
Jaz
sem
ime
la č
ez
bla
gaj
no
, v k
ate
ri s
va
sku
paj hra
nila
de
nar.
Ko
je b
il za
posl
en
sam
o m
ož,
je
bilo
živ
ljenj
e z
elo
skro
mn
o.
Ko
so
o
tro
ci
ma
lo zra
stli
mi
je n
a p
omo
č p
risk
oči
la b
abic
a.
On
a jih
je
pazila
,
jaz
pa
sem
si n
ašla
de
lo, s
aj s
e z
eno
pla
čo n
i dal
o s
ha
jati.
Na
jpre
j je
bil
to m
ož,
ko
so
otr
oci zra
stli sta
bila
oba
Skrb
za
de
nar
v b
lag
ajn
i Ž
ivlje
nje
ze
lo s
kro
mn
o,
ko je b
il za
po
sle
n s
am
o
mo
ž P
om
ag
ala
ji je
nje
na m
ati
Z e
no
pla
čo s
e n
i dal
o sh
aja
ti,
za
to s
e je
za
po
slil
a
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec
De
lo ž
ens
ke
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
V
zg
oja
otr
ok
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i E
ko
nom
ski
sta
tus
Dru
žin
ske
vlo
ge
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko je
to
vpliv
alo
na
vaš
e d
ruži
nsk
o ž
ivlje
nje
?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
73
Ko
sva
bila
za
po
sle
na
ob
a je b
ilo ž
ivlje
nje
z d
vem
a p
lača
ma
lažj
e.
Z d
vem
a p
lača
ma
je b
ilo
pot
em
lažj
e
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
so t
udi o
tro
ci p
risp
eva
li k
finan
čni p
od
por
i dru
žin
e?
Otr
oci n
iso
nič
prisp
eva
li.
Iz k
ate
rih
ra
zlo
go
v n
iso
prisp
eva
li k
finan
čni p
od
pori d
ruži
ne?
On
i so
hod
ili v
šo
lo.
Nis
o n
ič p
risp
eva
li H
odi
li v
šolo
Prisp
eva
nje
otr
ok
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko
sta
si
z
zako
nce
m
delil
a
delo
v
dru
žin
i?
Ka
kšne
so
b
ile
vaše
obve
zn
osti
ko
t m
ati
(go
spo
din
jska
o
pra
vila
–
pra
nje
, ši
vanje
, lik
anje
,
kuha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
p
oso
de
,
skrb
za
de
narn
e z
ade
ve,
ma
njš
a p
op
ravi
la v
in iz
ven s
tanov
anja
)?
Ko
se
m b
ila d
om
a,
sem
vsa
go
spo
din
jska
de
la o
pra
vlja
la ja
z.
Ka
sne
je, ko
sem
se z
apo
slil
a,
mi je
pom
aga
l mož
. M
ož
je b
il šo
fer
in k
er
je
bil
večk
rat
ods
ote
n za
radi
pot
i, se
je
mor
al
nauč
iti k
uha
ti. T
ako,
da
je
pote
m t
udi
dom
a r
ad k
da
j kaj
sku
ha
l. Z
nal
je t
udi
šiv
ati
tako,
da j
e t
udi
to
poč
el o
n.
Vsa
go
spo
din
jska d
ela
-
ko š
e n
i bila
za
posl
ena
P
om
ag
al z
go
spo
din
jskim
i o
pra
vili
, ko
se
je ž
ena
za
posl
ila -
kuha
l, ši
val
Skrb
za
de
narn
e z
ade
ve
, p
op
ravila
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
De
lo o
be
h
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
74
Za d
en
arn
e z
ade
ve s
va
skrb
ela
oba. T
udi p
opra
vlja
la s
va
oba.
Ka
kšna
je
bila
va
ša v
loga
in
ka
kšna
zako
nče
va p
ri u
kvar
janju
z o
tro
ki
(neg
a o
tro
k,
vzg
oja
otr
ok,
pom
oč
pri š
ols
kem
delu
)?
Z o
troki sem
se u
kva
rja
la ja
z.
Mo
ž se
ni z
anj
e č
isto
nič
za
nim
al.
Ja
z s
em
jih
vzg
aja
la.
Ukva
rja
nje
z o
troki
Žen
ska
De
lo ž
ens
ke
Vzg
oja
otr
ok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
ruži
nsk
e
vlo
ge
Ali
so b
ili o
tro
ci v
klju
čen
i v d
elit
ev
de
la?
Otr
oci so
pom
ag
ali
pri p
osp
ravlja
nju
, p
a t
udi kr
omp
ir so
šli
pob
irat
z n
am
a
z m
ože
m.
Po
spra
vlja
li, p
ob
ira
li kro
mp
ir n
a p
olju
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Kd
o
je
v va
ši
dru
žin
i o
dlo
čal
tako
o
vsakd
an
jih
stv
are
h
ko
t o
pom
em
bn
ejš
ih ž
ivlje
njs
kih
od
loči
tva
h?
Ob
a s
ku
pa
j sv
a o
dlo
čala
.
Sku
paj
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ste
ime
li p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Ime
la s
em
ve
liko
bese
de
. Š
e p
ose
bno
takr
at,
ko s
va s
e p
rese
lila
v v
as,
kje
r se
m p
rej ž
ive
la k
ot
otr
ok.
Ta
m m
i je
ma
ti za
pust
ila p
arce
lo.
Mo
ž m
i je
ve
dn
o g
ovo
ril, d
a o
n n
ima
be
se
de
, ke
r je
vse
to
mo
je.
Ime
la v
elik
o b
ese
de
, ke
r st
a ž
ive
la n
a n
jeni
par
celi,
mo
ž m
eni
l, d
a n
ima
be
se
de
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Pri č
em
vse
m s
te o
dlo
čali?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
75
Gle
de v
seg
a. P
repu
stil
mi j
e tu
di o
dlo
čan
je g
lede
avt
om
ob
ila.
Od
loča
la o
vse
m, tu
di
gle
de
avto
mo
bila
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
ko je
pote
kala
va
ša k
om
un
ika
cija
s p
art
nerje
m?
Na
če
m je
te
me
ljil v
ajin
odn
os?
Z m
ože
m s
va s
e d
obro
ra
zum
ela
ta
ko,
da je
najin
a k
om
unik
acija
pote
ka
la
v r
edu
. H
mm
… z
aup
ala
sva
si, b
ila s
va
prija
telja
.
Do
bro
po
teka
la,
z
mo
žem
sta
se
razu
me
la,
odn
os je t
em
elji
l n
a
za
up
an
ju,
prija
teljs
tvu
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odnosi
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
Žen
ska
mo
ra i
me
ti če
z g
osp
odi
njs
ka d
ela
, sa
j je
to
del
o ž
ens
ke.
Tud
i
mo
ški
bi
se m
ora
li m
alo
ukv
arja
ti z
otr
oki,
sic
er
pa j
e t
udi
to
bol
j že
nska
nalo
ga
.
Go
spo
din
jstv
o –
že
nsko
o
pra
vilo
, m
ošk
i bi s
e
mo
rali
ma
lo u
kva
rjati z
o
trok
i, če
pra
v je
to
žens
ka n
alo
ga
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Pri ka
terih
le
tih ste
im
eli
prv
eg
a o
tro
ka?
A
li je
b
ila o
dlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na?
Pri 2
3. le
tih.
Da,
otr
ok je
bil
nač
rto
van
.
Pri
23.
letih
, n
ačrt
ova
n
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Ka
teri d
eja
vnik
i so
vp
liva
li p
ri n
ačr
tova
nju
otr
oka
(fin
an
čna
neo
dvi
snost
…)?
Bila
se
m ž
e p
oro
čen
a in
ime
la s
em
hiš
o.
Po
roče
na,
ime
la h
išo
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
76
Kd
aj s
o s
e v
aši
otr
oci
osa
mo
svo
jili?
Ali
ste
jim
pri
tem
pom
aga
li, k
ako
?
Pri s
ko
raj 15
. le
tih.
Otr
oci
so
si n
ašli
del
o v
to
varn
i. N
ič ji
m n
ise
m p
omag
ala
, sa
mi s
o s
e č
isto
dob
ro z
naš
li.
Ob
a o
troka p
ri s
ko
raj 1
5.
letih
Ni jim
pom
ag
ala
, o
tro
ci
se s
ami z
naš
li
Ča
s o
sam
osvo
jitve
P
om
oč
sta
rše
v p
ri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko
ste
vč
asi
h
pre
živl
jali
vaš
pro
sti
čas?
S
kupa
j ko
t d
ruži
na
ali
indiv
idua
lno?
Pre
živl
jali
smo
ga
sku
paj k
ot d
ruži
na.
Po
čeli
smo
ve
liko
dej
avn
osti
sku
paj.
Sp
om
nim
se
, d
a s
mo
ve
likokra
t h
od
ili n
a p
ikn
ike.
Sku
paj k
ot d
ruži
na
- ve
liko
deja
vn
osti,
pik
nik
i
Na
čin
i pre
živl
janj
a
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Ma
ti –
po
tom
ci
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 6
0
Sp
ol:
žens
ka
Dru
žin
ska
vlo
ga
: ma
ti
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 3
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
77
Sta
tus
razm
erja
: p
oro
čen
a
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni s
te b
ili v
vlo
gi m
ate
re?
Ka
ko s
e o
pis
uje
te?
(str
oga,
pot
rpe
žljiv
a …
)
Bila
se
m b
olj
pot
rpež
ljiva
mati.
Imam
eneg
a o
troka,
ki
je b
il za
rad
i m
oje
bole
zn
i b
olj
pod
ma
min
o r
oko
in
nad
zo
rstv
om
. M
oja
ma
ti je
im
ela
tako
ve
lik v
pliv
na n
jeg
ovo
vzg
ojo
.
Po
trp
ežlji
va
Ve
lik v
pliv
na v
zg
ojo
im
ela
nje
na m
ati
Vlo
ga
ma
tere
V
zg
oja
otr
ok
Dru
žin
ske
vlo
ge
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
bila
oba
z z
akon
cem
za
po
sle
na
?
Ob
a z
za
ko
nce
m s
va
bila
za
po
sle
na
. K
o s
em
zb
ole
la z
a m
ultip
loskle
rozo
se
m n
eh
ala
dela
ti.
Do
kle
r n
i zb
ole
la z
a
mu
ltip
loskle
rozo
, sta
bila
za
po
sle
na
ob
a
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Kd
o je
bil
gla
vni m
ate
rialn
i pre
skrb
ova
lec
dru
žin
e?
Gla
vni m
ate
ria
lni p
resk
rbo
vale
c d
ruži
ne
je b
il m
ož,
ve
nd
ar
pa s
em
tu
di ja
z
v za
četk
u p
resk
rbov
ala
dru
žin
o. K
asn
eje
pa
sem
se
za
rad
i m
oje
bol
ezn
i
inva
lidsk
o u
pok
ojila
in f
ina
nc m
inis
ter
je v
ce
loti
post
al m
oj m
ož.
Mo
ž
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko je
to
vpliv
alo
na
vaš
e ž
ivlje
nje
?
Živ
ljenj
e z
moj
o b
ole
znijo
je
izj
emn
o te
žko
, sa
j te
žko
pos
krb
iš z
a s
am
ega
Zar
adi
bol
ezn
i živ
ljenj
e
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o
Eko
nom
ski
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
78
sebe
ka
j še
le z
a m
ajh
neg
a o
trok
a. M
eni
m,
da
je v
zg
oja
za
to
kar
trp
ela
, sa
j
je b
il ot
rok
veči
nom
a p
rep
ušče
n sk
rbi s
tare
mam
e.
izje
mn
o t
ežk
o, t
rpel
a
vzg
oja
otr
oka
živl
jenj
e
sta
tus
Ali
je t
udi va
š ot
rok
pris
peva
l k fin
an
čni p
od
po
ri d
ruži
ne?
Ne
, o
trok n
i prisp
eva
l k
finan
čni
pod
pori d
ruži
ne.
Sa
mo
moj
mo
ž n
as j
e
finan
čno
pod
pira
l, ja
z p
a le
to
liko,
ko
liko
r se
m d
obila
od
upo
kojit
ve.
Otr
ok n
i p
rispe
va
l
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Iz k
ate
rih
ra
zlo
go
v n
i prisp
eva
l k fin
an
čni p
od
po
ri d
ruži
ne?
Otr
ok s
e je
šo
lal,
sice
r pa
je b
il ze
lo le
n, k
ar
je š
e se
daj.
Šo
lanj
e
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko s
i z
zako
nce
m d
elit
a d
elo
v d
ruži
ni?
Ka
kšn
e s
o v
aše
obve
znost
i ko
t
ma
ti (g
osp
od
injs
ka
o
pra
vila
– p
ran
je,
šiva
nje
, lik
anje
, ku
ha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
p
oso
de
, skrb
za
d
en
arn
e
zad
eve
, m
anjš
a p
opra
vila
v in
izve
n s
tano
van
ja)?
Ja
z p
oskrb
im z
a v
sa
gosp
od
injs
ka
opra
vila
in
za
vrt
. N
o o
dka
r im
am
to
bo
leze
n, m
i pri
vse
h ž
en
skih
opr
avi
lih p
oma
ga
mo
ja m
ati,
sa
j živ
i sku
paj z
ma
no
.
Mo
ž p
a p
oskr
bi z
a t
o, č
e je
potr
ebn
o z
una
j kaj p
osto
riti.
Go
spo
din
jska
opra
vila
, vrt
, o
dkar
ima
bo
leze
n, ji
pri v
se
h o
pra
vili
h
pom
aga
ma
ti, s
aj ž
ivi z
n
jo
De
la z
una
j S
krb
za
de
narn
e z
ade
ve
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
De
lo o
be
h
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
79
Za d
en
arn
e z
ade
ve
skrb
iva
sku
paj.
d
ruži
ni
Ka
kšna
je
bila
va
ša v
loga
in
ka
kšna
za
kon
čeva
pri u
kvarja
nju
z o
tro
kom
(neg
a o
tro
ka,
vzg
oja
otr
oka
, p
omo
č p
ri š
ols
kem
de
lu)?
Ve
dn
o s
em
se
ja
z u
kva
rjala
z o
trokom
. B
ila s
em
za
vse
, za
ne
go
, za
šo
lo,
za
vzg
ojo
.
Mo
ž je
sic
er
ve
likokra
t h
od
il n
a g
ovo
riln
e u
re,
sa
j se
m b
ila j
az v
edn
o v
skrb
eh
, kaj
bo p
ove
dal
a u
čite
ljica
. Z
ame
so
bile
go
voriln
e u
re p
reve
č
pre
tre
slji
ve
. M
oj
mo
ž p
a im
a
moč
en
in
trd
en
kara
kte
r in
je
to
la
hko
pre
ne
sel.
Ukva
rja
nje
z o
troki –
neg
a, p
omo
č p
ri š
oli
Vzg
aja
la o
na
Ho
dil
na g
ovo
riln
e u
re,
zanj
o s
o b
ile p
reve
č p
retr
eslji
ve
De
lo ž
ens
ke
Vzg
oja
otr
ok
De
lo m
ošk
ega
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
ruži
nsk
e
vlo
ge
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Ali
je b
il va
š o
tro
k vk
ljuče
n v
delit
ev
dela
?
Ne
, n
i b
il.
Ni b
il vk
ljuče
n
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i K
do v
va
ši d
ruži
ni
od
loča
ta
ko o
vsa
kda
njih
stv
are
h k
ot
o p
om
emb
ne
jših
živl
jenjs
kih
od
loči
tva
h?
Mo
j m
ož.
Mo
ž
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
ima
te p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
80
Ja
z n
ise
m im
ela
nik
oli
nob
en
e b
ese
de
pri n
iče
me
r. V
edn
o s
em
mora
la b
iti
tiho
in s
e st
rinja
ti z
mo
žem
.
Nik
oli
ni im
ela
no
ben
e
bese
de
, ve
dn
o m
ora
biti
tih
o in
se s
trin
jati z
m
ože
m
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Iz k
ate
rih
ra
zlo
go
v n
ima
te p
ri o
dlo
čitv
ah
nič
bese
de?
Zara
di m
ože
veg
a k
ara
kte
rja.
Ve
dn
o m
ora
biti vse
po n
jeg
ovo
. Ja
z p
a s
em
taka
, d
a s
e n
oče
m k
reg
ati,
zato
se
m r
aje
tih
o,
pa
četu
di m
i ni p
rav.
V s
ebi
pa s
i m
islim
svo
je.
Te
žak
mo
žev
kara
kte
r,
ona
tih
o, k
er
se n
oče
kre
ga
ti
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
ko p
ote
ka v
aša
kom
un
ika
cija
s p
art
nerje
m? K
ako g
rad
ita v
ajin
od
nos?
Mis
lim,
da n
ajin
a ko
mun
ika
cija
ni
naj
bol
jša.
Mo
ž je
ze
lo t
rma
st.
Sa
j si
pove
va
kar
si m
isliv
a,
ve
nd
ar
mo
ram
ve
dn
o ja
z p
op
ustiti. V
edn
o.
Ko
mu
nik
acija
ni
naj
bol
jša,
ona
pop
ušča
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odn
osi
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
Tak
o k
ot i
ma
va z
mo
žem
se
mi
zdi
v re
du.
Ja
z zu
na
j ta
ko
ali
tako
ne
mo
rem
dela
ti.
Mo
ški p
a n
iso
ra
vno
za li
kanj
e in
pra
nje.
Taka d
elit
ev, ko
t jo
im
ata
z
mo
žem
, o
na z
una
j ne
mo
re d
ela
ti, m
ošk
i nis
o
za
lik
anje
in p
ranje
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Pri k
ate
rih
letih
ste
ime
li o
tro
ka?
Ali
je b
ila o
dlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na?
Ime
la s
em
ga
pri 1
7. le
tih.
Ni b
il n
ačrt
ova
n.
Pri 1
7. le
tih,
ni b
il
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
81
nač
rto
van
otr
oka
Ali
se je
va
š ot
rok
že o
sam
osv
ojil
i? K
daj i
n a
li st
e m
u p
ri t
em p
om
aga
li?
Že
ja.
Osam
osvo
jil s
e je
pri 3
3 le
tih,
ko s
i je
naš
el s
lužb
o.
V n
aši
hiš
i sm
o m
u v
zg
orn
jem
nad
stro
pju
nare
dili
svo
je s
tano
va
nje
, kje
r
živi
z ž
eno
in
otr
oki
. Z
elo
se
m m
u p
om
ag
ala
tu
di
pri s
krb
i za
otr
oke
in
pri
vzg
oji,
ozi
rom
a m
u š
e ve
dno,
saj
so
njeg
ovi
otr
oci
še
ma
jhni
. T
udi
ko
silo
jim s
ku
ham
. S
eda
j im
am v
eč
del
a,
kot
sem
ga
ime
la p
rej.
Am
pak
tak
o j
e
živl
jenj
e.
Ve
liko
mu
z m
ože
m p
oma
ga
va t
udi
gle
de f
inan
čnih
za
dev.
Ve
s
čas
mu
je tr
eba
pos
oja
ti ka
kše
n d
enar
.
Pri 3
3. le
tih
Izd
ela
va
sta
no
va
nja
v
njih
ovi h
iši,
vzg
oja
in
skrb
za
otr
oke, ku
ha
nje
ko
sila
, fin
ančn
a p
omo
č
Ča
s o
sam
osvo
jitve
P
om
oč
sta
rše
v p
ri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko s
te p
reži
vlja
li va
š p
rost
i ča
s? A
li st
e g
a p
reži
vlja
li sk
upa
j ko
t d
ruži
na
ali
indiv
idua
lno?
Sku
paj
smo
ga
pre
živl
jali.
Ra
di s
mo
hod
ili n
a ka
kšn
e iz
lete
. Ja
z s
em
ze
lo
rada
bra
la t
ako,
da
sem
si v
ečk
rat
vze
la č
as
tudi
za
se.
Sku
paj k
ot d
ruži
na
- iz
leti
Na
čin
i pre
živl
janj
a
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Sin
– v
nu
ki
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 4
3
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
82
Sp
ol:
mo
ški
Dru
žin
ska
vlo
ga
: oče
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 4
Sta
tus
razm
erja
: p
oro
čen
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni s
te v
vlo
gi o
četa
? K
ako
se
opis
uje
te (
stro
g, p
otrp
ežl
jiv,
…)?
Se
m p
op
ustljiv
. Z
otr
oci se
ra
d ig
ram
in z
ga
njam
nor
čije
.
Po
pu
stljiv
, ra
d s
e ig
ra z
o
tro
ci
Vlo
ga
oče
ta
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
ob
a z
za
kon
sko p
art
nerico
za
po
sle
na
?
Da
.
Ob
a
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Kd
o je
gla
vni m
ate
rialn
i pre
skrb
ova
lec
dru
žin
e?
Ob
a e
nako
pre
skrb
uje
va d
ruži
no
. K
er
pa im
ava
bo
lj n
izke
doh
odke,
nam
a
pri p
reskrb
i ze
lo p
om
agaj
o m
oji
star
ši.
Ob
a e
nako p
reskrb
uje
ta
dru
žin
o, z
ara
di n
izki
h
doh
od
ko
v jim
a p
om
ag
ajo
n
jeg
ovi
sta
rši
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec
Eko
nom
ski
sta
tus
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
83
Ka
ko t
o vp
liva
na
va
še d
ruži
nsk
o ž
ivlje
nje
?
To n
ič n
e vp
liva n
a n
aše
dru
žin
sko
živ
ljenj
e.
Nim
a v
pliv
a
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
tudi o
troc
i prisp
eva
jo k
fin
an
čni p
od
por
i dru
žin
e?
Ne
. Otr
oka
sta
še
ze
lo m
ajh
na.
Ne
prisp
eva
ta, sta
p
rem
ajh
na
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko s
i z
ženo
delit
a d
elo
v d
ruži
ni?
Ka
kšne
so
va
še o
bve
znost
i ko
t o
če
(gosp
od
injs
ka
o
pra
vila
–
pra
nje
, ši
vanje
, lik
anje
, ku
ha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
p
oso
de
, skrb
za
d
en
arn
e
zad
eve
, m
anjš
a p
opra
vila
v in
izve
n s
tano
van
ja)?
Ja
z z
elo
ra
d k
uham
, še
po
seb
no r
ad
peč
em p
ice.
Žen
a p
ospr
avl
ja,
pom
iva
, lik
a in n
aku
puje
hra
no.
Za
večj
a
pop
ravi
la
pos
krb
i m
oj
oče
, sa
j ži
vim
o
sku
paj.
Po
p
oklic
u
je
ele
ktrič
ar
in s
e b
olj z
naj
de n
a ta
kih
po
dro
čjih
.
Gle
de
de
narn
ih z
ade
v p
oskrb
iva
sku
pa
j.
Ku
ha,
peč
e p
ice
Po
spra
vlja
, p
om
iva
, lik
a,
naku
puje
hra
no
Za
večj
a p
opr
avi
la s
krb
i n
jeg
ov
oče
D
ena
rne
za
de
ve
De
lo m
ošk
ega
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
De
lo o
be
h
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i K
akš
na
je v
aša
vlo
ga
in k
akš
na
že
nin
a p
ri u
kvarja
nju
z o
tro
ki (
neg
a o
tro
k,
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
84
vzg
oja
otr
ok,
pom
oč p
ri š
ols
kem
delu
)?
Z
otr
okom
a
se
ukva
rjava
o
ba
. Ž
ena
jim
a
bolj
pom
aga
pr
i d
oma
čih
nalo
ga
h,
jaz p
a s
e z
njim
a ig
ram
. Ja
z jih
vo
zim
na n
og
om
etn
e tre
nin
ge
.
Vzg
aja
jih
bo
lj že
na.
Mo
ja s
tarš
a n
ama
pri
otr
oci
h z
elo
po
ma
gat
a, saj sva
z
ženo
za
rad
i slu
žbe
velik
o o
dso
tna.
Po
mo
č pr
i dom
ači
h
nalo
ga
h o
trok
Igra
nje
z o
troki, v
ozi
otr
oke n
a n
og
om
etn
e
tre
nin
ge
Žen
ska,
pom
oč
nje
gov
ih
sta
rše
v
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
Vzg
oja
otr
ok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
ruži
nsk
e
vlo
ge
Ali
sta
otr
oka
vkl
juče
na v
delit
ev
de
la?
Ne
, ke
r st
a š
e p
rem
ajh
na.
Nis
ta v
klju
čen
a
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i K
do v
va
ši d
ruži
ni
odlo
ča t
ako
o v
sakd
anjih
stv
are
h k
ot
o p
om
emb
ne
jših
živl
jenjs
kih
od
loči
tva
h?
Ob
a
sku
paj.
Ime
la
sva
tu
di
dru
žin
sko
pod
jetje
, za
ka
tere
ga
sem
da
l
pob
udo
jaz,
že
na p
a m
e je
po
dpi
rala
.
Ob
a s
ku
pa
j
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
ima
te p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Imam
ve
liko
bese
de
.
Ima v
elik
o b
ese
de
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
85
Z ž
eno
se
dob
ro r
azu
me
va.
Pri
moj
ih o
dlo
čitv
ah
me
pod
pira
.
Imata
do
bro
kom
unik
acijo
P
ri o
dlo
čitv
ah
ga
žena
p
od
pira
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ski
odn
osi
Dru
žin
ske
vlo
ge
Pri
čem
vse
m o
dlo
čate
?
Pri izb
iri a
vto
mo
bila
, d
oma
čih
živ
ali.
Od
loča
pri
izb
iri
avt
om
ob
ila,
dom
ačih
ži
vali
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
ko p
ote
ka v
aša
kom
unik
aci
ja s
part
nerje
m?
Ka
ko g
rad
ita v
ajin
od
nos?
Ve
liko
se
pog
ova
rja
va
in
im
ava
ze
lo o
dp
rt o
dn
os.
Gra
div
a g
a n
a l
jube
zn
i.
Ve
liko
stv
ari p
očn
eva
sku
paj.
Ve
liko
se p
og
ova
rja
ta,
odp
rt o
dn
os, te
me
ljen n
a
ljube
zni,
poč
net
a v
elik
o stv
ari s
ku
paj
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odn
osi
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
Mis
lim,
da s
i m
ora
ta d
eliti
ta
ko g
osp
odi
njsk
e v
log
e k
ot
tehn
ičn
e.
Ob
a n
aj
dela
ta v
se
. K
akšn
o lik
anje
in p
ranje
pa n
aj o
sta
ne ž
ens
ko o
pra
vilo
.
De
ljena
de
lite
v d
ela
–
mo
ški i
n ž
ens
ka
opra
vlja
ta tako
g
ospo
din
jska
ko
t te
hnič
na
del
a, l
ika
nje
in
pra
nje
– ž
ens
ko d
elo
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Pri k
ate
rih
le
tih s
te i
mel
i p
rve
ga
otr
oka
? A
li je
bila
odlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
86
Pri 3
4 le
tih
. O
dlo
čite
v je
bila
nač
rto
vana
.
Pri
34.
letih
, n
ačrt
ova
n
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
otr
oka
Ali
še v
ed
no ž
ivite
do
ma
? A
li p
riča
kuje
te p
omo
č st
arš
ev?
Še
ve
dno
živi
m d
oma
, v
zgo
rnje
m n
adst
ropj
u s
mo
si
z d
ruži
no
nar
edi
li
sta
no
va
nje
.
Še
ve
dno
živi
dom
a
Ča
s o
sam
osvo
jitve
Osam
osvo
jite
v
Kd
aj se
na
mera
vate
osam
osvojit
i?
Osa
mo
svo
jil p
a se
m s
e ž
e p
rej,
tako
j p
o p
orok
i, ko
sva
si
z že
no u
red
ila
sta
no
va
nje
. T
ore
j pri 3
3.
letih.
Zg
ora
j im
am
o svo
jo k
uhin
jo,
tudi
stro
ške
pla
čuje
va s
am
a z
ženo
.
Pri
33.
Let
ih, l
oče
no
go
spo
din
jstv
o, sa
m z
že
no p
laču
je s
tro
ške
Ča
s o
sam
osvo
jitve
Osam
osvo
jite
v
Ali
so v
am
pri o
sam
osv
ojit
vi p
om
aga
li st
arš
i?
Da
. P
onu
dili
so
nam
a m
ožn
ost
biv
anja
v n
jihovi
hiš
i. T
udi
finan
čno
so
nam
a z
elo
po
mag
ali
pri o
pre
mi sta
no
va
nja
.
Mo
žnos
t b
iva
nja
v n
jihov
i h
iši,
finan
čna
pom
oč
pri
opre
mi sta
no
va
nja
Po
mo
č st
arš
ev
pri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko p
reži
vlja
te v
aš
pro
sti
čas?
Ali
ga
pre
živl
jate
sku
pa
j ko
t d
ruži
na
ali
indiv
idua
lno?
Zelo
ve
liko
ko
t dr
uži
na.
Z o
trok
i ig
ram
o s
kupa
j ra
čun
aln
iške
ig
rice
, sku
pa
j
gre
mo
na m
orje
. M
oj
hob
i pa
je t
udi
lovl
jenj
e r
ib,
zato
se
ve
čkra
t tu
di sam
odp
ravim
lo
vit r
ibe
.
Ko
t d
ruži
na
– ig
rajo
ra
čun
aln
iške
igrice
, g
redo
na m
orj
e, sa
m g
re
lovit r
ibe
Na
čin
i pre
živl
jan
ja
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
87
Pri
log
a 1
0:
Ko
dir
ani i
nte
rvju
ji tr
etje
dru
žin
e
Ba
bic
a –
sta
ri s
tarš
i
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 6
8
Sp
ol:
žens
ki
Dru
žin
ska
vlo
ga
: bab
ica
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 4
Sta
tus r
azm
erja:
por
oče
na
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni s
te b
ili v
vlo
gi m
ate
re?
Ka
ko s
e o
pis
uje
te?
(str
og,
pot
rpe
žljiv
, …
)
Bila
se
m p
otrp
ežlji
va in
vča
sih
tu
di s
trog
a, č
e n
iso
kaj p
rav
nar
edi
li.
Po
trp
ežlji
va,
vča
sih
str
og
a
Vlo
ga
ma
tere
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
bila
ob
a z
mo
žem
za
posl
ena
?
Da
.
Ob
a z
apo
sle
na
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Kd
o je
bil
gla
vni m
ate
rialn
i pre
skrb
ova
lec
dru
žin
e?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
88
Gla
vn
i p
reskrb
ova
lec je b
il m
ož.
Mo
ž
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko je
to
vpliv
alo
na
vaš
e d
ruži
nsk
o ž
ivlje
nje
?
Do
bro
je
vp
liva
lo.
Če
mo
ž n
e b
i b
il g
lavn
i p
resk
rbov
ale
c d
ruži
ne,
ne
bi
mog
li ži
veti,
sa
j je
bila
mo
ja p
lača
pre
ma
jhna
, d
a b
i ja
z p
resk
rbov
ala
ce
lo
dru
žin
o.
Ime
lo je d
ob
er
vp
liv,
da
je b
il m
ož
gla
vni
ma
teria
lni p
reskrb
ova
lec,
nje
na p
lača
pre
ma
jhna
, d
a b
i pre
skrb
ela
dru
žin
o
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
sta
tu
di o
tro
ka p
risp
eva
la k
fin
an
čni p
od
po
ri d
ruži
ne?
Otr
oka
nis
ta n
ič p
risp
eva
la.
Nis
ta p
risp
eva
la
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Iz k
ate
rih
ra
zlo
go
v n
ista
prisp
eva
la k
fin
an
čni p
odp
ori d
ruži
ne?
Ke
r sta
se h
itro
odse
lila
.
Hitro
sta
se o
dse
lila
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko s
ta s
i z m
ože
m d
elil
a d
elo
v d
ruži
ni?
Ka
kšne
so
bile
va
še o
bve
znost
i
ko
t m
ati (
gosp
od
injs
ka
op
ravila
– p
ran
je,
šiva
nje
, lik
anje
, ku
ha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
p
oso
de
, skrb
za
d
en
arn
e
zad
eve
, m
anjš
a p
opra
vila
v in
izve
n s
t ano
van
ja)?
Ob
a sva
si
vse
d
elil
a.
Nis
em
sa
mo
ja
z o
pra
vlja
la g
ospo
din
jskih
o
pra
vil
am
pak
tu
di m
ož.
Tis
ti, ki je
pre
j priše
l iz
slu
žbe
je
sku
ha
l in
po
sp
ravil.
Vse
sta
si d
elil
a,
tudi
go
spo
din
jska
opra
vila
, o
dvis
no o
d t
eg
a, kd
o je
bil
pre
j do
ma
De
lo o
be
h
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
89
Ko
se
m r
odila
, je
mo
ž sk
rbel
za
sta
nova
nje
, pra
nje
in
dru
ga o
pra
vila
.
Ko
je r
odi
la, m
ož
skrb
el
za
sta
no
va
nje
, pra
nje
in
dru
ga
opra
vila
De
lo m
ošk
ega
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Ka
kšna
je
bila
va
ša v
loga
in
ka
kšna
mo
ževa
pri u
kvarja
nju
z o
tro
ki (
neg
a
otr
ok,
vzg
oja
otr
ok,
pom
oč
pri š
ols
kem
delu
)?
Ob
a s
va
enakom
ern
o s
od
elo
va
la p
ri v
zg
oji.
Tis
ti ki
je b
il ve
č d
om
a je
pom
aga
l otr
okom
a d
ela
ti za
šo
lo.
Mo
ški i
n ž
ens
ka -
e
na
kom
ern
o
Po
mo
č pr
i šo
lske
m d
elu
o
trok
Vzg
oja
otr
ok
De
lo o
beh
Dru
žin
ske
vlo
ge
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i A
li so
bili
otr
oci
vkl
juče
ni v
delit
ev
de
la?
Ja,
tudi
o
trok
a
sta
p
omag
ala
p
ri
hiš
nih
o
prav
ilih
. H
či
je
pos
pra
vlja
la,
pom
ag
ala
lik
ati,
pom
iva
la
poso
do
. S
in
pa
je
pom
eta
l in
p
om
ag
al
pri
pop
ravlja
nju
stv
ari
.
Hči
pos
pra
vlja
la,
lika
la,
pom
iva
la p
oso
do
, sin
p
om
eta
l in
pom
ag
al pri
posp
ravlja
nju
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Kd
o
je
v va
ši
dru
žin
i o
dlo
čal
tako
o
vsakd
an
jih
stv
are
h
ko
t o
pom
em
bn
ejš
ih ž
ivlje
njs
kih
od
loči
tva
h?
Pri
vsa
kih
o
dlo
čitv
ah
sva
sk
upa
j so
delo
vala
, o
vs
em
sv
a
se
ve
dn
o
pog
ovo
rila
in o
dlo
čite
v sk
upa
j sp
reje
la, sa
j je
to s
mis
el za
ko
na.
Ve
dn
o s
e p
og
ovo
rila
in
sku
paj s
pre
jela
od
loči
tev
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ste
ime
li p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Ime
la b
ese
do
pri
odl
oči
tva
h, u
pošt
eva
la
Dru
žin
ske
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
90
Da
. V
vse
m je
vsa
k u
po
šte
val d
rug
o m
nen
je.
sta
mn
enja
dru
g d
rug
eg
a
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
vlo
ge
Pri č
em
vse
m s
te o
dlo
čali?
Sku
paj
sva
se
odl
oča
la o
čis
to v
sakd
anjih
stv
are
h i
n v
ečj
ih n
pr.
o n
aku
pu
hiš
e,
avt
a.
Sku
paj o
dlo
čala
o
vsa
kd
an
jih in
pom
em
bn
ejši
h
odl
oči
tva
h – n
aku
p h
iše
, a
vta
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
ko je
pote
kala
va
ša k
om
un
ika
cija
s p
art
nerje
m?
Na
če
m je
te
me
ljil v
ajin
odn
os?
O
vse
m
se
še
dan
dan
es
po
50
letih
p
oro
ke
pog
ova
rjava,
sa
j je
kom
unik
acija
in
lju
be
ze
n te
me
lj vsa
keg
a o
dn
osa.
Ve
liko
pog
ovo
ra, o
dn
os
tem
elji
na k
om
unik
aciji
in
ljube
zn
i
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odnosi
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
Po
mag
ati d
rug
dru
gem
u.
Vsak m
ora
vse
dela
ti i
n z
nati.
Dru
g d
rug
em
u s
i
mo
rata
biti v o
po
ro in v
po
mo
č.
Vsa
k d
ela
vse
, p
om
ag
ata
si d
rug
dru
gem
u, sta
si v
opo
ro
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
dela
v d
ruži
ni
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Pri ka
terih
le
tih ste
im
eli
prv
eg
a o
tro
ka?
A
li je
b
ila o
dlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na?
Pri s
ede
mn
ajs
tih
. Ja
, n
ačrt
ova
na.
Pri
17.
letih
, n
ačrt
ova
n
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Ka
teri d
eja
vnik
i so
vp
liva
li p
ri n
ačr
tova
nju
otr
oka
(fin
an
čna
neo
dvi
snost
…)?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
91
Bila
sva
že
por
oče
na,
za
ljublje
na,
mla
da …
Po
roče
na,
za
ljubl
jena
P
rvi o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Kd
aj s
o s
e v
aši
otr
oci
osa
mo
svo
jili?
Ali
ste
jim
pri
tem
pom
aga
li, k
ako
?
Sin
pri o
sem
najs
tih
, h
či p
a p
ri e
nain
dva
jse
tih.
Po
mag
ala
sva
jim
kakor
sva
la
hko
. P
om
ag
ala
sva
fin
ančn
o,
pazila
sva
njih
ove
otr
oke.
Sin
pri 1
8. le
tih, h
či p
ri 2
1.
letih.
Fin
ančn
a p
om
oč,
skr
b za
o
troke
Ča
s o
sam
osvo
jitve
P
om
oč
sta
rše
v p
ri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko
ste
vč
asi
h
pre
živl
jali
vaš
pro
sti
čas?
S
kupa
j ko
t d
ruži
na
ali
indiv
idua
lno?
Na
vrt
u s
mo
pre
živl
jali
pro
sti
čas,
hod
ili s
mo
na m
orj
e v
sa
ko
le
to.
Ho
dili
sm
o n
a izle
te s
ku
pa
j. M
ož
je e
din
o h
odil
sam
na
ribič
ijo.
Sku
paj k
ot d
ruži
na
–
pre
živl
jali
ga
sku
paj n
a vr
tu,
odš
li n
a m
orje
, iz
lete
, m
ož
hod
il sa
m n
a rib
ičijo
Na
čin
i pre
živl
janj
a
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Ma
ti –
po
tom
ci
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 4
7
Sp
ol:
žens
ka
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
92
Dru
žin
ska
vlo
ga
: ma
ti
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 4
Sta
tus
razm
erja
: p
oro
čen
a
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni s
te v
vlo
gi m
ate
re?
Ka
ko s
e o
pis
uje
te?
(st
rog
a,
pot
rpe
žljiv
a …
)
Zelo
se
m p
op
ustljiv
a.
Zelo
po
pustljiv
a
Vlo
ga
ma
tere
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
ob
a z
za
kon
cem
za
po
sle
na
?
Ob
a s
va
za
po
sle
na
.
Ob
a z
apo
sle
na
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Kd
o je
gla
vni m
ate
rialn
i pre
skrb
ova
lec
dru
žin
e?
Ob
a e
nako
pre
skrb
uje
va d
ruži
no
. V
es
dena
r, k
i ga
zasl
uži
va je
sku
pen.
Ob
a e
nako p
reskrb
uje
ta
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko t
o vp
liva
na
va
še d
ruži
nsk
o ž
ivlje
nje
?
Laž
je j
e z
a ž
ivlje
nje
, ke
r o
ba d
ela
va.
Če
bi
del
al
sam
o e
den
od
naj
u,
bi s
i
verj
etn
o te
žko
kaj p
rivo
ščila
.
Laž
je ž
ivlje
nje
, ke
r st
a o
ba z
apo
sle
na,
težk
o b
i si
ka
j privo
ščila
, če
bi
dela
l sa
mo
ede
n
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
tudi o
troc
i prisp
eva
jo k
fin
an
čni p
od
por
i dru
žin
e?
Eko
nom
ski
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
93
Ne
, o
tro
ci n
e p
rispe
va
jo.
Ne
prisp
eva
jo
Prisp
eva
nje
otr
ok
sta
tus
Iz k
ate
rih
ra
zlo
go
v n
e p
risp
eva
jo k
fin
an
čni p
od
por
i dru
žin
e?
Pre
j n
iso
, ker
so
se
šo
lali.
Se
da
j, k
o s
ta o
troka z
apo
sle
na
pa n
aj
ima
ta
zase
in z
a s
vojo
dru
žin
o.
Mid
va
sva
sa
mo
dva
, za
kaj b
i n
am
a d
aja
li d
en
ar,
če im
ava
za
naj
u č
isto
do
volj.
Pre
j za
rad
i šo
lanj
a,
se
da
j, d
a la
hko p
oskrb
ita
zase
in z
a s
vojo
dru
žin
o
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko s
i z
zako
nce
m d
elit
a d
elo
v d
ruži
ni?
Ka
kšn
e s
o v
aše
obve
znost
i ko
t
ma
ti (g
osp
od
injs
ka
o
pra
vila
– p
ran
je,
šiva
nje
, lik
anje
, ku
ha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
p
oso
de
, skrb
za
d
en
arn
e
zad
eve
, m
anjš
a p
opra
vila
v in
izve
n s
tano
van
ja)?
Vsa
go
spo
din
jska
opr
avi
la im
am
jaz
čez .
Mo
ž u
reja
zu
naj,
pol
eg te
ga
pop
ravl
ja,
če je
ka
j po
tre
bno
pop
ravi
ti.
Po
naku
pih
gre
va
ve
liko
kra
t sku
paj. T
udi d
en
arn
e z
ade
ve
ure
java
sku
pa
j.
Vsa
go
spo
din
jska
opra
vila
Z
un
an
ja d
ela
, p
op
ravila
N
aku
pi, s
krb
za
de
narn
e
za
de
ve
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
De
lo o
be
h
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i K
akš
na
je v
aša
vlo
ga
in k
akš
na
mo
ževa
pri u
kva
rjanju
z o
tro
ki (
neg
a o
tro
k,
vzg
oja
otr
ok,
pom
oč p
ri š
ols
kem
delu
)?
Mo
ž tu
ni im
el n
ob
en
e v
log
e. T
o je t
ako
ali
tako
že
nsko
del
o.
Žen
ska
Vzg
oja
otr
ok
Dru
žin
ske
vlo
ge
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
94
Otr
okom
sem
ja
z v
se
nud
ila in jim
pom
aga
la p
ri šo
lski
h n
alo
ga
h.
Ukva
rja
nje
z o
troki,
pom
oč
pri š
ols
kih
n
alo
ga
h
De
lo ž
ens
ke
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i A
li so
bili
otr
oci
vkl
juče
ni v
delit
ev
de
la?
Bili
ja
. O
troci so
pospra
vlja
li, p
om
iva
li p
oso
do
in
tu
di kaj sku
ha
li. P
redvsem
hče
rka
.
Po
spra
vlja
li, p
om
iva
li p
oso
do, k
uha
li, v
klju
čena
p
red
vse
m h
čerk
a
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Kd
o v
va
ši d
ruži
ni
odlo
ča t
ako
o v
sakd
anjih
stv
are
h k
ot
o p
om
emb
ne
jših
živl
jenjs
kih
od
loči
tva
h?
O v
sem
odl
oča
va s
ku
pa
j.
Sku
paj o
dlo
čala
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
ima
te p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Imam
ve
liko
bese
de
. Z
mo
žem
se
prila
gaja
va d
rug
dru
gem
u.
Ima v
elik
o b
ese
de,
se
prila
ga
jata
dru
g d
rug
em
u
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Pri č
em
vse
m o
dlo
čate
?
Z m
ože
m o
vse
m o
dlo
čava
sku
paj.
Sku
pne
odl
oči
tve
gle
de
vse
ga
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
ko p
ote
ka v
aša
kom
unik
aci
ja s
part
nerje
m?
Ka
ko g
rad
ita v
ajin
od
nos?
Na
jina k
om
unik
acija
pote
ka
dobro
. R
azu
me
va s
e i
n k
ot s
em ž
e p
ove
da
la
prila
ga
java
dru
g d
rug
em
u.
Ko
mu
nik
acija
pote
ka
dob
ro, m
ed s
eboj se
razu
me
ta, p
rila
ga
jata
se
d
rug
dru
ge
mu
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odnosi
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
95
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
Tako
kot
je m
ora
biti. Ž
ens
ke z
a g
osp
odi
njsk
a o
pra
vila
, m
ošk
i za
fiz
ičn
a
dela
. S
eve
da
pa,
če m
ož
zna
ozi
rom
a s
e z
ani
ma
za
ku
hanj
e n
a pr
imer
naj
to tu
di d
ela
. Z
a lik
anje
in
pra
nje
pa m
enim
, d
a m
ora
jo b
iti iz
klju
čno
že
nske
.
Žen
ske
naj
opr
avl
jajo
g
osp
odi
njsk
a d
ela
, m
ošk
i fiz
ičn
a d
ela
, mo
ški n
aj o
d
gosp
od
injs
kih
opra
vil
opra
vlja
tis
to,
za
kar
se
za
nim
a,
lika
nje
in p
ranje
so
izkl
jučn
o že
nsko
o
pra
vilo
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Pri ka
terih
le
tih ste
im
eli
prv
eg
a o
tro
ka?
A
li je
b
ila o
dlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na
Pri
22. B
ila je
nač
rto
vana
.
Pri
22.
letih
, n
ačrt
ova
n
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Ka
teri d
eja
vnik
i so
vp
liva
li p
ri n
ačr
tova
nju
otr
oka
(fin
an
čna
neo
dvi
snost
…)?
Bila
se
m z
alju
blje
na
. P
ole
g t
eg
a s
em
bila
že
za
posl
ena
.
Zal
jubl
jena
, že
za
po
sle
na
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Ali
so s
e v
aši
otr
oci
že
osa
mo
svojil
i? K
daj?
Otr
oka
sta
se
že
osa
mo
svo
jila
. H
čerk
a p
ri 2
3. l
etih
. S
eda
j ži
vi p
ri f
ant
u i
n
del
a p
reko
štu
dent
skeg
a se
rvis
a.
Sin
pa
se
je
osam
osvo
jil p
ri 2
2.
letih.
Na
jpre
j je
živ
el v
blo
ku,
lans
ko le
to p
a se
pre
selil
k n
ama
z m
ože
m v
hiš
o.
Hče
rka
pri
23.
letih
, si
n
pri 2
2. le
tih
Ča
s o
sam
osvo
jitve
Osam
osvo
jite
v
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
96
Ali
ste
jim
pri te
m p
om
aga
li?
Sin
u sv
a z
mo
žem
pom
ag
ala
fin
ančn
o. S
tano
va
nje
si
je l
ahko
nare
dil
v
naj
ini
hiš
i, v
zgo
rnje
m n
adst
ropj
u.
Po
leg
te
ga
sva
ve
liko
so
de
lova
la p
ri
izd
elo
va
nju
sta
no
va
nja
. S
eda
j p
a
mu
p
om
ag
ava
s
skrb
jo
za
o
troke
.
Pe
ljeva
jih
v v
rte
c.
Hče
rki
pa
tudi
še
ve
dno
pom
aga
va,
če k
aj p
otre
buje
,
kakš
en
den
ar a
li kaj ta
keg
a.
Sin
u fin
ančn
a p
omo
č,
mo
žnos
t st
ano
vanj
a v
n
juni
hiš
i, so
delo
vanj
e p
ri iz
de
lavi sta
no
va
nja
, skrb
za
otr
oke
, hče
rki
finan
čna
pom
oč
Po
mo
č st
arš
ev
pri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko s
te p
reži
vlja
li va
š p
rost
i ča
s? A
li st
e g
a p
reži
vlja
li sk
upa
j ko
t d
ruži
na
ali
indiv
idua
lno?
Pre
živl
jali
smo
ga
sku
paj. Č
ez
tede
n s
va b
ila z
mo
žem
v s
lužb
i, o
tro
ci v
šoli,
tak
o d
a sm
o p
osto
rili d
elo
, ki
je š
e o
sta
lo z
a p
opol
dne
. Č
ez
vike
nd p
a
smo
se
ve
liko
sp
reh
aja
li, š
li sm
o n
a ka
kšn
e iz
lete
, ko
t so
To
ško
če
lo,
Mo
ste
c in
po
dob
no
.
Sku
paj –
čez
tede
n o
pra
vlja
li d
oma
ča
opr
avi
la,
čez
vike
nd s
e
spre
ha
jali,
odš
li n
a iz
lete
Na
čin
i pre
živl
janj
a
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Sin
– v
nu
ki
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 2
8
Sp
ol:
mo
ški
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
97
Dru
žin
ska
vlo
ga
: oče
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 4
Sta
tus r
azm
erja:
zu
na
j za
ko
nska
zve
za
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni s
te v
vlo
gi o
četa
? K
ako
se
opis
uje
te (
stro
g, p
otrp
ežl
jiv …
)?
Se
m s
trog
, p
a tu
di p
opus
tljiv
oče
. O
dvis
no je o
d s
itu
acije
, kako r
eag
ira
m.
Str
og
, tu
di p
op
ustljiv
, o
dvis
no o
d s
itu
acije
Vlo
ga
oče
ta
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
ob
a s
part
nerje
m, za
ko
nce
m z
apo
sle
na
?
Ne
. Z
ap
osle
n s
em
sa
mo ja
z.
Pa
rtn
erica je d
om
a.
Zap
osle
n sa
mo
moš
ki
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
je n
eza
po
sle
no
st v
aše
part
ner
ice
nam
ens
ka a
li je
odvi
sna o
d d
rug
ih
deja
vnik
ov? K
ate
rih
?
Ja
, se
ve
da
. P
art
nerica
je d
om
a z
nam
eno
m,
da s
krb
i za
otr
oke,
da jih
pe
lje
v v
rte
c, k
zd
ravn
iku,
če je
to
pot
rebn
o.
Pa
rtn
erica d
om
a,
da
skrb
i za
otr
oke
, jih
pe
lje v
vrt
ec, k z
dra
vn
iku
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Kd
o je
gla
vni m
ate
rialn
i pre
skrb
ova
lec
dru
žin
e?
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
Eko
nom
ski
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
98
Ja
z.
Mo
ški
pre
skrb
ova
lec
sta
tus
Ka
ko t
o vp
liva
na
va
še d
ruži
nsk
o ž
ivlje
nje
?
Ne
kako
g
re,
čepr
av
sva
o
dvis
na
sam
o
od
mo
je
pla
če.
Bo
lj m
e
skrb
i
par
tner
ičin
o d
ruža
bno
živl
jenj
e.
Ke
r n
i za
posl
ena
nim
a d
ružb
e, n
ima
se
s
kom
za
pog
ova
rjati r
aze
n z
otr
oki. M
islim
, d
a t
o n
e v
pliv
a r
avn
o n
ajb
olje
nan
jo.
Od
vis
na s
am
o o
d e
ne
pla
če,
skrb
i ga
p
artn
erič
ino
dru
žabn
o ži
vlje
nje
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
tudi o
troc
i prisp
eva
jo k
fin
an
čni p
od
por
i dru
žin
e?
Otr
oka
sta
še
pre
ma
jhna
, d
a b
i kak
orko
li p
risp
eva
la k
pod
pori
dru
žin
e.
Ne
prisp
eva
ta, sta
p
rem
ajh
na
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko s
i s p
art
ner
jem
delit
a d
elo
v d
ruži
ni?
Ka
kšn
e s
o v
aše
obve
znost
i ko
t
oče
(g
osp
od
injs
ka o
pra
vila
– p
ran
je,
šiva
nje
, lik
anje
, ku
ha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
p
oso
de
, skrb
za
d
en
arn
e
za
deve
, m
anjš
a p
opra
vila
v in
izve
n s
tano
van
ja)?
Jaz
nis
em
za
dolž
en
za g
ospo
din
jska
opra
vila
, to
opra
vlja
part
nerica.
On
a
skrb
i tu
di z
a t
o,
da
so p
olo
žnic
e p
lača
ne
in
po
dob
no
. Ja
z s
am
o d
aje
m
den
ar.
Če
je p
otre
bno
kaj p
opra
viti,
to
sto
rim ja
z .
Go
spo
din
jska
opra
vila
, sk
rb z
a p
lači
lo p
olo
žnic
, n
aku
pi
Po
pra
vila
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
99
Do
stikra
t na
kupu
jem
o s
kupa
j, ko
t dr
uži
na
, sic
er
pa t
o d
ela
part
nerica,
saj
je d
oma
in im
a v
eč
časa
.
Na
ku
po
va
nje
De
lo o
be
h
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i
Ka
kšna
je
va
ša v
loga
in
ka
kšna
part
nerje
va p
ri u
kvarja
nju
z o
tro
ki (
neg
a
otr
ok,
vzg
oja
otr
ok,
pom
oč
pri š
ols
kem
delu
)?
Otr
oke
vzg
aja
par
tner
ica
. Ja
z n
ima
m č
asa
za
to
, sa
j d
ela
m o
d ju
tra
do
veče
ra.
Pa
tu
di ž
ivce
v n
ima
m,
da
sedi
m z
rave
n o
tro
ka in
mu
po
mag
am z
a š
olo
. Z
a
to s
o že
nske
.
Žen
ska,
par
tner
del
a o
d
jutr
a d
o ve
čera
U
kva
rja
nje
z o
troki,
pom
oč
pri š
oli
Vzg
oja
otr
ok
De
lo ž
ens
ke
Dru
žin
ske
vlo
ge
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Ali
bi m
ora
li b
iti p
o va
šem
mn
en
ju o
tro
ci v
klju
čen
i v d
elit
ev
de
la?
Se
ve
da
bi
mo
rali
biti. M
oji
so š
e p
rem
ajh
ni z
a k
akr
šnok
oli
del
o d
oma
, ko
pa
bod
o ve
čji,
bod
o tu
di o
ni p
om
ag
ali
pri k
akšn
ih g
ospo
din
jskih
opra
vili
h.
V g
osp
od
injs
ka o
pra
vila
b
odo
vklju
čen
i bod
o, k
o
odra
ste
jo
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Kd
o v
va
ši d
ruži
ni
odlo
ča t
ako
o v
sakd
anjih
stv
are
h k
ot
o p
om
emb
ne
jših
živl
jenjs
kih
od
loči
tva
h?
O
vsa
kd
anjih
stv
are
h
kot
so
n
a
prim
er
nak
upi
o
dlo
ča
par
tner
ica
, o
pom
em
bn
ejši
h p
a o
dlo
čava
sku
paj.
O v
sakd
an
jih p
art
nerica
, o
po
mem
bne
jših
sku
paj
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
100
Ali
ima
te p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Imam
ja,
ve
liko
. P
ona
va
di
se
sic
er
par
tner
ica
odl
oča
, ja
z p
a s
e s
trin
jam
z
njo
, ve
nd
ar
pa im
am
tu
di ja
z z
rave
n b
ese
do
.
Ima v
elik
o b
ese
de,
pon
ava
di o
dlo
ča
part
nerica
on
pa s
e
str
inja
z n
jo
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
ko p
ote
ka v
aša
kom
unik
aci
ja s
part
nerje
m? K
ako g
rad
ita v
ajin
od
nos?
V r
edu
pote
ka.
Ve
liko
se p
og
ova
rja
va
in s
i p
ove
va
, kar
mis
liva
.
Ko
mu
nik
acija
v r
edu
, ve
liko
pog
ovo
ra,
izm
enja
va
mn
en
j
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odnosi
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
Tako
ko
t je
, m
ora
biti. Ž
ens
ke m
ora
jo i
met
i če
z g
ospo
din
jska
opra
vila
in
otr
oke,
saj je
to
bo
lj njih
ovo
de
lo.
Mo
ški p
a m
ora
k h
iši p
rine
sti d
en
ar.
Bo
lje
pa
bi
bilo
, d
a b
i še
par
tner
ica
hod
ila v
slu
žbo
. A
mp
ak b
olj
kot
za
rad
i
denar j
a,
za
rad
i so
cia
lnih
odn
oso
v, ko
mu
nic
ira
nja
.
Žen
ske
– g
osp
od
injs
ka
opra
vila
in s
krb
za
o
trok
e, m
ošk
i – h
ran
ilec
dru
žin
e
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Pri k
ate
rih
le
tih s
te i
mel
i p
rve
ga
otr
oka
? A
li je
bila
odlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na?
Pri 2
2 le
tih.
Otr
ok n
i bil
nač
rto
van.
Zg
od
ilo s
e je
. M
oja
ma
ti m
i je
sve
tova
la
naj
ga
obd
ržim
.
Pri 2
2. le
tih,
ni b
il n
ačrt
ova
n
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Ali
še v
ed
no ž
ivite
do
ma
?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
101
Ja
, še
ve
dno
živi
m d
oma
. P
rej
sem
živ
el
v b
loku
in
str
oški
so
se
da
j
abs
olu
tno
ce
nejš
i.
Še
ve
dno
živi
dom
a
Ča
s o
sam
osvo
jitve
Osam
osvo
jite
v
Kd
aj se
na
mera
vate
osam
osvojit
i?
Osa
mo
svo
jil s
em
se
že
, sa
j mi s
tarš
i ne
daj
ejo
ve
č d
enar
ja.
Re
s p
a je
, d
a
še n
ima
mo
lo
čen
ega
gos
pod
injs
tva
. A
mp
ak n
i ta
ko,
da
bi
moj
i st
arš
i še
ve
dn
o s
krb
eli
za
me
.
On
i mi k
večj
em
u p
om
ag
ajo
pri o
tro
cih
na
prim
er.
Dru
ga
če p
a tu
di m
idva
s
par
tner
ico
pom
aga
va m
ojim
. N
a p
rim
er,
ko s
o vs
i v
slu
žbi
ona
ta
ča
s
sku
ha in
prip
ravi ko
silo
za
na
s.
Osa
mo
svo
jil s
e je
že
, n
ima
jo š
e lo
čene
ga
go
spo
din
jstv
a
Skrb
za
otr
oke
Ča
s o
sam
osvo
jitve
P
om
oč
sta
rše
v p
ri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Osam
osvo
jite
v
Ali
so v
am
pri o
sam
osv
ojit
vi p
om
aga
li st
arš
i?
Nu
dili
so
mi p
od
po
ro,
den
arja
pa
mi n
iso
dal
i. T
ako
ali
tako
pa
smo
žive
li v
naje
mu.
Ka
snej
e p
a so
mi o
dsto
pili
zgo
rnje
nad
stro
pje
v h
iši.
S p
art
nerico
seda
j tu
živ
iva
.
Po
dpor
a, k
asn
eje
pom
oč
pri s
tano
va
nju
Po
mo
č st
arš
ev
pri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko p
reži
vlja
te v
aš
pro
sti
čas?
Ali
ga
pre
živl
jate
sku
pa
j ko
t d
ruži
na
ali
indiv
idua
lno?
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
102
Pre
živl
jam
o g
a sku
paj. H
odim
o n
a o
bis
ke,
izle
te,
sku
paj
se
odpra
vim
o n
a
mo
rje
.
Sku
paj –
obis
ki, izle
ti,
mo
rje
Na
čin
i pre
živl
janj
a
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
103
Pri
log
a 1
1:
Ko
dir
ani i
nte
rvju
ji če
trte
dru
žin
e
Ba
bic
a –
sta
ri s
tarš
i
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost:
90
Sp
ol: ž
ens
ki
Dru
žin
ska
vlo
ga
: b
ab
ica
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 4
Sta
tus r
azm
erja:
vd
ova
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni
ste
bili
v v
logi
ma
tere
? K
ako
se
opis
uje
te? (
stro
ga
, p
otr
pe
žljiv
a,
…)
Z
otr
oki
sem
b
ila
str
og
a,
ko
je
bilo
tr
eba
, d
rug
ače
p
a se
m
bila
pot
rpež
ljiva
in
ra
da
sem
jim
ustr
eg
la.
Str
oga
, tu
di p
otrp
ežlji
va,
rada
ustr
eg
la o
troko
m
Vlo
ga
ma
tere
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
bila
ob
a z
mo
žem
za
posl
ena
?
Na
jpre
j za
po
sle
n s
am
o
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
104
Sp
rva
je b
il za
posl
en
le m
ož,
po n
jeg
ovi sm
rti p
a s
em
se
bila
prisilj
ena
zapo
sliti
še
jaz,
saj b
i b
ilo d
rug
ače
nem
ogoč
e p
reži
veti
dru
žin
o. M
ože
va
smrt
je b
ila z
elo
bo
leča
. Š
e d
ob
ro, d
a se
m im
ela
okr
og s
ebe
og
rom
no
dob
rih
ljudi
, ki s
o m
i pom
ag
ali.
Tak
oj p
o m
ože
vi s
mrt
i so
mi p
onud
ili d
elo
knjiž
nič
ark
e.
mo
ž, p
o nj
ego
vi s
mrt
i se
je
za
po
slil
a t
udi sa
ma
sta
tus
Ali
je b
ila v
aša
ne
zapo
sle
no
st p
rej n
am
ensk
a a
li je
bila
od
visn
a o
d d
rugih
deja
vnik
ov? K
ate
rih
?
Do
ma
sem
bila
, ke
r sem
skrb
ela
za
otr
oka in v
sa d
oma
ča o
pra
vila
.
Do
mo
ževe
sm
rti j
e im
ela
d
om
a d
elo
gosp
od
inje
in
skrb
za
otr
oka
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Kd
o je
bil
gla
vni m
ate
rial
ni p
resk
rbo
vale
c dr
uži
ne
?
Do
kle
r je
bil
mo
j m
ož
še ž
iv,
je b
il to
on.
Po n
jeg
ovi
sm
rti
sem
ja
z
pre
skrb
ova
la d
ruži
no.
Mo
ž, p
o n
jeg
ovi
sm
rti o
na
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko je
to
vpliv
alo
na
vaš
e d
ruži
nsk
o ž
ivlje
nje
?
Zelo
nam
je
bilo
hud
o.
Živ
ljenj
e j
e o
d iz
gu
be m
oža
dal
je,
posta
lo z
elo
težk
o.
Sam
a se
m m
ora
la p
oskrb
eti za
m
oja
d
va o
troka
in
zr
ave
n še
zasl
uži
ti za
kru
h.
Od
mo
je p
lače
nis
mo
im
eli
kaj
pre
več,
za
to s
mo
bili
zelo
va
rčn
i.
Zel
o t
ežk
o ži
vlje
nje
po
mo
ževi
sm
rti,
sam
a je
bila
p
rim
ora
na p
reskrb
eti
dru
žin
o, b
ili z
elo
va
rčn
i
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
105
Ali
so t
udi o
tro
ci p
risp
eva
li k
finan
čni p
od
po
ri d
ruži
ne?
Pri k
ate
rih
letih
so
zače
li p
risp
eva
ti in
iz k
ate
rih
ra
zlo
go
v?
Po
m
ože
vi s
mrt
i sm
o t
ežk
o s
haj
ali
sam
o z
mo
jo p
lačo
. O
troka
n
ista
prisp
eva
la k
fin
ančn
i p
odpo
ri.
Je p
a st
are
jši
sin
ka
sne
je za
čel
slu
žiti
den
ar z
inšt
rukc
ijam
i. S
ebi j
e t
ako
za
slu
žil ž
epn
ino,
me
ni p
a je
bilo
lažj
e,
saj s
em
tak
o la
hko
hra
nila
en
a la
čna
ust
a m
anj
.
Nis
ta p
risp
eva
la,
sin
slu
žil
z in
štru
kcija
mi,
da
je b
ilo
ma
teri
lažj
e
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko
sta
si
z
mo
žem
d
elil
a
delo
v
dru
žin
i?
Ka
kšne
so
b
ile
vaše
obve
zn
osti
ko
t m
ati (g
osp
od
injs
ka
o
pra
vila
–
pra
nje
, ši
vanje
, lik
anje
,
kuha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
poso
de,
skrb
za
de
narn
e z
ade
ve,
ma
njš
a p
op
ravi
la v
in iz
ven s
tan
ova
nja
)?
Jaz
sem
skr
bel
a z
a v
sa d
oma
ča o
pra
vila
sa
j sem
bila
ve
s ča
s d
om
a.
Ko
je m
ož
priše
l iz
slu
žbe
se
m s
ku
ha
la ko
silo
, skrb
ela
se
m za
p
erilo
in
čišč
enj
e s
tano
vanj
a.
Mo
ž p
a je
skrb
el za
de
narn
e z
ade
ve
in v
sa
po
pra
vila
.
Go
spo
din
jska
opra
vila
–
ku
hanje
, skrb
za
pe
rilo
, či
šče
nje
sta
nova
nja
De
na
rne
za
de
ve
, p
op
ravila
P
om
oč
pri v
seh
opr
avi
lih
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
106
Ko
pa
je
um
rl, sta
pri v
se
h o
pra
vili
h z
elo
po
mag
ala
moja
otr
oka
. d
ruži
ni
Ka
kšna
je b
ila v
aša
vlo
ga
in k
akš
na
mo
ževa
pri u
kva
rjan
ju z
otr
oki
(n
eg
a
otr
ok,
vzg
oja
otr
ok,
pom
oč
pri š
ols
kem
delu
)?
Z o
troki sem
se v
eči
no
časa
ukv
arj
ala
jaz,
saj
sem
bila
ve
s ča
s d
oma.
Ko
pa
je m
ož
priše
l iz
slu
žbe,
je tu
di o
n ra
d p
reži
vlja
l ča
s z
njim
a.
Vzg
aja
la s
em
jih
ja
z,
pri š
oli
pa
jima
je p
omag
al t
udi
mo
ž sa
j je
bil
pro
fesor.
Skrb
za
otr
oke
Ukva
rja
nje
z o
troki
Žen
ska
Po
mo
č pr
i šo
li
De
lo ž
ens
ke
De
lo o
be
h
Vzg
oja
otr
ok
De
lo o
be
h
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
ruži
nsk
e
vlo
ge
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i A
li so
bili
otr
oci
vkl
juče
ni v
delit
ev
de
la?
Otr
oka
sta
po
mo
ževi
sm
rti
pom
aga
la p
ri v
seh
opr
avi
lih.
Sin
je
dob
il
vlo
go
mo
škeg
a v
dru
žin
i in
skr
bel
za
vsa
mo
ška
op
ravi
la,
pop
ravi
la.
Hče
r
pa je p
om
ag
ala
pri g
ospo
din
jskih
op
ravili
h.
Po
mo
ževi
sm
rti s
in d
ob
il vl
og
o m
ošk
ega
v d
ruži
ni -
sk
rbel
za
vsa
mo
ška
o
pra
vila
, p
opra
vila
, h
čer
pom
ag
ala
pri g
ospo
din
jskih
o
pra
vili
h
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Kd
o
je
v va
ši
dru
žin
i o
dlo
čal
tako
o
vsa
kda
njih
stv
are
h
ko
t o
pom
em
bn
ejš
ih ž
ivlj e
njs
kih
od
loči
tva
h?
Od
loča
la s
va o
ba z
mo
žem
. P
o v
eči
ni s
va s
i bila
eno
tna,
redko
se n
isva
str
inja
la.
O p
ome
mb
nej
ših
odl
oči
tva
h p
a je
im
el
gla
vno
bes
edo
mo
ž.
Ob
a z
mo
žem
, b
ila s
ta s
i e
no
tna
, re
dko s
e n
ista
str
inja
la m
ed s
eboj, o
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
107
Po
tem
ko
sem
ost
ala
sam
a p
a se
m ja
z o
dlo
čala
o v
seh
stva
reh
.
pom
em
bn
ejši
h o
dlo
čitv
ah
odl
oča
l mo
ž
Ste
ime
li p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Ime
la s
em
kar
neka
j b
ese
de
, vs
aj
kar
se t
iče
gosp
od
injs
tva,
ki
je b
ilo
mo
je d
elo
. P
ri o
sta
lih o
dlo
čitv
ah
pa
je o
bve
ljala
mo
ževa
bes
eda
, če
pra
v
sva
se
o v
se
h s
tva
reh
najp
rej p
og
ovo
rila
.
Ime
la v
elik
o b
ese
de
pri
go
spo
din
jstv
u, g
lede
osta
lih s
tva
ri, im
el b
ese
do
m
ož,
o v
sem
pa
sta
se
najp
rej sku
pa
j p
og
ovo
rila
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
ko j
e p
ote
kala
va
ša k
om
un
ika
cija
z m
ože
m?
Na
če
m j
e t
em
elji
l va
jin
odn
os?
Z m
ože
m s
va s
e o
dp
rto p
og
ova
rja
la o
vse
h s
tva
reh
. N
ajin
odnos j
e b
il
iskre
n.
Te
me
ljil
je n
a lju
bezn
i, sp
ošto
vanj
u,
zau
pan
ju.
O s
tva
reh
sva
se
ve
dn
o p
og
ovo
rila
pre
de
n s
va
ka
j n
are
dila
.
Od
prt
a k
om
unik
acija
, im
ela
is
kre
n o
dn
os, te
me
ljil n
a
ljube
zni,
spoš
tova
nju
, za
up
an
ju
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odnosi
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
Žen
ska
je z
ado
lže
na z
a v
sa g
ospo
din
jska
opra
vila
: p
ranje
perila
, lik
anje
,
ku
ha
nje
, n
aku
po
va
nje
in p
osp
ravlja
nje
. M
ošk
i p
a m
ora
za
slu
žiti
den
ar in
zn
ati v
se
pop
raviti, č
e s
e ka
j pok
vari.
Žen
ska
zado
lže
na z
a v
sa
go
spo
din
jska
opra
vila
: p
ran
je,
lika
nje
, ku
ha
nje
, n
aku
po
va
nje
,posp
ravlja
nje
, m
ošk
i hra
nile
c d
ruži
ne,
za
dolž
en
za p
op
ravi
la
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
108
Pri k
ate
rih
le
tih s
te i
me
li p
rve
ga
otr
oka
? A
li je
bila
odlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na?
Prv
eg
a
otr
oka
sem
im
ela
, ko
se
m
bila
sta
ra 2
6.
Ja
, se
ve
da
je
b
ila
odl
oči
tev
nač
rto
vana
. K
o s
va
se
z m
ože
m p
oro
čila
in
ods
elil
a v
sku
pno
sta
no
va
nje
sva
se
odl
oči
la z
a o
trok
a.
Pri
26.
letih
, n
ačrt
ova
n,
por
oče
na,
sku
pno
sta
no
va
nje
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Kd
aj s
o s
e v
aši
otr
oci
osa
mo
svo
jili?
Ali
ste
jim
pri
tem
pom
aga
li, k
ako
?
Sin
se
je o
sam
osvo
jil p
ri 2
4.
letih, h
čer
pa m
alo
ka
sne
je, p
ri 2
6. L
etih
.
Pri o
sam
osvo
jitvi
jima f
inan
čno
nis
em
mog
la p
omag
ati,
sa
j sm
o t
ežk
o
sh
aja
li in
nis
em
im
ela
do
vo
lj d
en
arj
a.
Ka
sne
je s
em
jim
pom
ag
ala
tako,
da s
em
pazila
vn
uke
.
Sin
pri 2
4. le
tih, h
čer
pri
26.
letih
Fin
ančn
o n
i pom
aga
la,
pazila
na
vn
uke
Ča
s o
sam
osvo
jitve
P
om
oč
sta
rše
v p
ri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko
ste
vč
asi
h
pre
živl
jali
vaš
pro
sti
čas?
S
kupa
j ko
t d
ruži
na
ali
indiv
idua
lno?
Pro
sti
čas
smo
ve
dno
pre
žive
li sk
upa
j. O
b v
iken
dih
sm
o š
li sk
upa
j n
a
Ro
žnik
, p
ozim
i sm
o h
od
ili v
Tiv
oli
drs
at.
Po
leti
smo
šli
sku
paj
na
mor
je.
Otr
oka
sta
pre
dvs
em
z m
ože
m z
elo
ra
da h
odila
nao
koli,
ker
je
bil
ze
lo
dru
žabe
n.
Sku
paj –
sp
reh
odi, d
rsa
nje
p
ozim
i, p
ole
ti n
a m
orje
Na
čin
i pre
živl
janj
a
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
109
Oče
– p
oto
mc
i
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost:
64
Sp
ol: m
ošk
i
Dru
žin
ska
vlo
ga
: o
če
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 4
Sta
tus r
azm
erja:
por
oče
n
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
kšni s
te v
vlo
gi o
četa
? K
ako
se
opis
uje
te?
(st
rog
, p
otrp
ežl
jiv …
)
V v
log
i o
četa
sem
str
og
, v v
elik
o s
itu
acija
h p
a t
ud
i p
op
ustljiv
. Z
otr
oki
rad
pre
živl
jam
pro
sti
čas,
s h
čerj
o p
ogle
dava
kak
šen
film
, s
sin
om p
a ča
s
pre
živi
va v
nar
avi
.
Str
og
, tu
di p
op
ustljiv
, ra
d
pre
živl
ja p
rost
i ča
s z
otr
oki
Vlo
ga
oče
ta
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
sta
ob
a z
za
kon
sko p
art
nerico
za
po
sle
na
?
Da
, o
ba
sva
za
po
sle
na
.
Ob
a z
apo
sle
na
Zap
oslit
ev
Eko
nom
ski
sta
tus
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
110
Kd
o je
gla
vni m
ate
rialn
i pre
skrb
ova
lec
dru
žin
e?
Gla
vni
pre
skrb
ova
lec
dru
žin
e je
že
na,
sa
j im
a b
oljš
o p
lačo
, sa
m p
a se
pribl
ižu
jem
upo
kojit
vi in
se
tru
dim
nek
aj d
enar
ja tu
di p
riva
rče
vati.
Žen
ska,
ima
bo
ljšo
p
lačo
, sa
m s
e p
ribl
ižu
je
upo
kojit
vi,
želi
priva
rče
vati
ne
kaj
den
arj
a
Gla
vn
i m
ate
ria
lni
pre
skrb
ova
lec
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko t
o vp
liva
na
va
še d
ruži
nsk
o ž
ivlje
nje
?
Na
dru
žin
sko
živ
ljenj
e t
o n
ima
b
istv
ene
ga
vp
liva
. Z
že
no e
nako
vre
dno
prispe
va
va
k f
inan
cam
, re
s p
a j
e d
a s
i la
hko
ve
č p
rivo
ščim
o s
aj
sva
oba
za
po
sle
na
.
Nim
a b
istv
ene
ga v
pliv
a,
za
rad
i o
be
h z
apo
sle
nih
si
lahk
o ve
č p
rivo
ščijo
Vp
liv n
a d
ruži
nsk
o ži
vlje
nje
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
tudi o
trok
a p
risp
eva
ta k
fin
an
čni p
od
po
ri d
ruži
ne
?
Otr
oka
ne p
rispe
va
ta k
fin
ančn
i pod
pori d
ruži
ne.
Ne
prisp
eva
ta
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Iz k
ate
rih
ra
zlo
go
v n
e p
risp
eva
ta k
fin
an
čni p
od
por
i dru
žin
e?
K f
inan
cam
ne p
rispe
va
ta,
saj
se
oba a
ktiv
no
šola
ta in
še
nim
ata
re
dneg
a
priho
dka.
Na
dru
gi
str
an
i p
a
z
ženo
za
slu
živa
d
ovo
lj d
enar
ja,
da
n
e
pot
rebu
jeva
do
dat
ne
pom
oči
za
vzd
rže
vanj
e d
ruži
ne.
Otr
oka
se
šo
lata
, n
ima
ta
redn
eg
a p
rih
od
ka,
z
ženo
ne
pot
rebu
jeta
p
omo
či p
ri vz
drž
eva
nju
d
ruži
ne
Prisp
eva
nje
otr
ok
Eko
nom
ski
sta
tus
Ka
ko s
i z
ženo
delit
a d
elo
v d
ruži
ni?
Ka
kšne
so
va
še o
bve
znost
i ko
t o
če
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
111
(gosp
od
injs
ka
o
pra
vila
–
pra
nje
, ši
vanje
, lik
anje
, ku
ha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni
naku
pi,
pom
iva
nje
p
oso
de
, skrb
za
d
en
arn
e
zad
eve
, m
anjš
a p
opra
vila
v in
izv
en s
tano
van
ja)?
Z ž
eno
si d
elo
v d
ruži
ni d
eliv
a e
na
ko
vre
dn
o.
Žen
a sk
rbi z
a p
ranj
e in
lika
nje
perila
,
sa
m p
a z
elo
ra
d k
uha
m in
po n
ava
di p
oskrb
im z
a k
uho k
osila
.
Sta
nova
nje
nam
enk
rat
tede
nsko
poč
isti
čist
ilka
, za
to s p
ospra
vlja
nje
m
nim
ava
ve
liko
de
la. N
akup
e v
ve
liki m
eri o
pra
vlja
že
na,
sam
pa
sem
za
dolž
en
za v
sa v
zdrž
eva
lna
del
a in
ma
njša
pop
ravi
la.
Za
den
arn
e za
deve
v v
elik
i m
eri s
krb
i že
na,
ve
nd
ar
pa o
ba
prisp
eva
va
ena
ko
vre
dn
o.
Pra
nje
, lik
anje
perila
K
uha
nje
P
osp
ravl
ja ji
m č
istil
ka,
nak
upu
je ž
ena
V
zdrž
eva
lna
del
a,
ma
njša
pop
ravi
la
Skr
za
de
narn
e z
ade
ve
De
lo ž
ens
ke
De
lo o
beh
De
lo ž
ens
ke
De
lo m
ošk
ega
De
lo ž
ens
ke
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i D
elit
ev d
ela
v
dru
žin
i
Ka
kšna
je v
aša
vlo
ga
in k
akš
na
že
nin
a p
ri u
kvarja
nju
z o
tro
ki (
neg
a o
tro
k,
vzg
oja
otr
ok,
pom
oč p
ri š
ols
kem
delu
)?
Z ž
eno
sva
oba
skr
bel
a z
a n
ego
in v
zg
ojo
otr
ok,
dosti s
ta p
ripom
og
la t
udi
Mo
ški i
n ž
ens
ka, p
omo
č b
ab
ice
in d
edka
Vzg
oja
otr
ok
Dru
žin
ske
vlo
ge
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
112
bab
ica
in d
ed
ek, ki sta
pa
zila
na
nju
, m
edte
m k
o s
va
bila
v s
lužb
i.
Pri
šols
kem
del
u p
a se
m ji
ma
ve
čin
oma
pom
aga
l ja
z, s
aj tu
di sam
dela
m v
šols
tvu
in z
nam
pom
agat
i pri t
akih
stv
are
h.
Po
mo
č pr
i šo
lske
m d
elu
De
lo m
ošk
ega
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Ali
so o
troc
i vkl
juče
ni v
de
lite
v d
ela
?
Da
, o
troci so
že
od
ma
jhn
ega
vkl
juče
ni v
del
itev
del
a in
pom
ag
ajo
pri v
se
h
go
spo
din
jskih
opra
vili
h.
Vkl
juče
ni ž
e o
d
ma
jhneg
a,
pom
ag
ajo
pri
vse
h g
ospo
din
jskih
o
pra
vili
h
De
lo o
trok
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Kd
o v
va
ši d
ruži
ni
odlo
ča t
ako
o v
sakd
anjih
stv
are
h k
ot
o p
om
emb
ne
jših
živl
jenjs
kih
od
loči
tva
h?
V
naš
i d
ruži
ni
o
vsa
kda
njih
st
vare
h o
dlo
ča
žena
, o
p
omem
bne
jših
odl
oči
tva
h p
a se
pog
ovo
riva
in o
dlo
čava
sku
paj.
O v
sakd
anjih
odl
oča
že
na,
o p
omem
bne
jših
o
dlo
čata
sku
paj
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ali
ima
te p
ri o
dlo
čitv
ah k
aj b
ese
de
? V
ko
likšn
i mer
i?
Pri
odl
oči
tva
h im
am
tu
di ja
z s
vo
jo b
ese
do
. V
ve
liki
veči
ni
prim
ero
v z
ženo
sku
paj
odl
oča
va,
kd
aj
odl
oči
ona
, re
dko
pa
obv
elja
le
mo
ja b
ese
da i
n o
d
nje
ne o
dsto
pam
.
Ima t
udi o
n s
vo
jo b
ese
do
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Pri č
em
vse
m o
dlo
čate
?
Z ž
eno
se
o v
seh
pom
em
bn
ejš
ih s
tva
reh
pog
ovo
riva
in
se
en d
rug
em
u
Pri
odl
oči
tva
h se
Dru
žin
ske
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
113
prila
go
div
a,
odl
oča
va s
ku
pa
j.
prila
ga
jata
dru
g d
rug
em
u
Od
loča
nje
v d
ruži
ni
vlo
ge
Ka
ko p
ote
ka v
aša
kom
unik
aci
ja z
že
no
? K
ako
gra
dita
va
jin o
dn
os?
Z ž
eno
pot
eka
ko
mu
nik
acija
ze
lo d
obro
, ve
liko
se
pog
ova
rjava
in v
edn
o si
pove
va
ka
r si
mis
liva
. Im
ava
tu
di s
kupn
e in
tere
se i
n v
elik
o s
tva
ri p
očn
eva
sku
paj.
Ko
mu
nik
acija
pote
ka
dob
ro, ve
liko
se
p
og
ova
rjata
, p
ove
sta
si,
kar
si m
islit
a, im
ata
sku
pn
e in
tere
se, p
očn
eta
ve
liko
stv
ari s
ku
paj
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odn
osi
Ka
kšne
so
va
še p
redst
ave
o d
elit
vi v
log?
Me
nim
, d
a b
i si
sta
rše
vske
vlo
ge
v d
ruži
ni o
ba m
ora
la d
eliti
ena
kovr
edn
o,
saj s
ta o
ba
star
ša p
omem
bna
za
otr
oko
v ra
zvo
j. P
ri g
ospod
injs
kih
opra
vili
h
pa i
ma
vse
en
o v
ečj
o v
log
o ž
ens
ka,
vsa
j ka
r se
tič
e s
krb
i za
perilo
, a
ji
mo
ra m
ošk
i vse
eno
pri te
m p
omag
ati.
Sta
rše
vska
vlo
ga
bi s
e
mo
rala
de
liti
ena
kovr
edn
o, o
ba s
tarš
a sta
pom
em
bna
za
o
trok
ov
razv
oj,
večj
o vl
og
o ž
ens
ka p
ri g
ospo
din
jskih
opra
vili
h,
mo
ški j
i mo
ra v
seen
o p
om
ag
ati
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Pri k
ate
rih
le
tih s
te i
mel
i p
rve
ga
otr
oka
? A
li je
bila
odlo
čite
v za
otr
oka
načr
tova
na?
Prv
eg
a o
troka
se
m i
me
l p
ri s
taro
sti 3
0 l
et,
ve
nda
r s
prv
o ž
eno
s k
ate
ro
sem
se
loči
l. O
dlo
čite
v za
otr
oka
pa
je b
ila n
ačr
tova
na.
Pri
30.
letih
, n
ačrt
ova
n
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
otr
oka
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
114
Ka
teri d
eja
vnik
i so
vp
liva
li p
ri n
ačr
tova
nju
otr
oka
(fin
an
čna
neo
dvi
snost
…)?
Za
otr
oka
sv
a
se
od
loči
la,
ker
sva
že
lela
n
are
diti
nas
ledn
ji ko
rak
v
živl
jenj
u.
Sig
urn
o p
a je
vp
liva
la t
udi
fin
ančn
a n
eod
visn
ost.
Žel
ela
na
redi
ti n
asle
dnji
kora
k v
živl
jenj
u,
vpliv
ala
tu
di f
inan
čna
neo
dvis
nost
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
otr
oka
Ali
so s
e v
aši
otr
oci
že
osa
mo
svojil
i? K
daj?
Hče
r, k
i se
m jo
ime
l s p
rvo
že
no s
e je
osam
osvo
jila
pri 2
5.
letih,
otr
oka
, ki
pa
ju im
am s
se
danj
o ž
eno
pa
še
ne.
Prv
i o
trok p
ri 2
5.
letih,
dru
ga
dva
še
živ
ita d
om
a
Ča
s o
sam
osvo
jitve
Osam
osvo
jite
v
Ali
ste
p
rve
mu
otr
oku
pom
ag
ali
pri
osam
osvo
jitvi?
A
li n
am
era
va
te
pom
ag
ati s
eda
njim
a o
trokom
a?
Da
, p
rvi
hče
ri s
em
p
om
ag
al
pri o
sam
osvo
jitvi.
P
reselil
a s
e j
e v
Lon
do
n
tako
, d
a s
em
ji la
hko
pom
ag
al le
fin
ančn
o.
Da
jal se
m ji m
ese
čno
žepn
ino.
Fin
ančn
o n
am
era
va
m p
om
ag
ati t
udi se
da
njim
a o
troko
ma.
Z v
eselje
m b
om
pazil
tudi
na n
june
otr
oke
, ko j
ih b
osta
im
ela
, sa
j se
bliž
am
upo
kojit
vi i
n
bom
ime
l ve
č ča
sa.
Že
osa
mos
voje
ni h
čeri
pom
aga
l fin
ančn
o –
me
sečn
a že
pnin
a,
otr
okom
a, k
i živ
ita š
e
dom
a n
am
era
va
po
mag
ati
finan
čno
, skr
b
za
otr
oke
Po
mo
č st
arš
ev
pri
osam
osvo
jitvi
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko p
reži
vlja
te v
aš
pro
sti
čas?
Ali
ga
pre
živl
jate
sku
pa
j ko
t d
ruži
na
ali
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
115
indiv
idua
lno?
Pro
sti
čas
veči
nom
a p
reži
vlja
mo
sku
pa
j ko
t d
ruži
na.
Sku
paj
gre
mo
na
poč
itnic
e,
na v
ike
nd,
na
kakš
en
izle
t. Z
že
no g
reva
ve
čkra
t te
dens
ko t
eči
na
Ro
žnik
, zv
eče
r p
a sk
upa
j p
ogle
dava
kak
šen
film
. S
am
pa s
e k
daj
v
pro
stem
ča
su u
kva
rjam
z m
ode
lars
tvo
m.
Sku
paj -
poč
itnic
e,
vike
nd,
izle
t, p
reži
vlja
ta
ga
tudi
sku
paj z
že
no -
te
k, film
, sam
se
ukva
rja
z m
ode
lars
tvo
m
Na
čin
i pre
živl
janj
a
pro
steg
a ča
sa
Dru
žin
ski
odn
osi
Sin
- v
nu
ki
De
mo
gra
fski
po
datk
i
Sta
rost: 2
0
Sp
ol:
mo
ški
Dru
žin
ska
vlo
ga
: sin
Šte
vilo
dru
žin
skih
čla
nov
: 4
Sta
tus r
azm
erja:
v r
azm
erj
u
PR
EP
ISA
N I
NT
ER
VJU
K
OD
E 1
. R
ED
A
KO
DE
2. R
ED
A
KA
TE
GO
RIJ
E
Ka
ko
si
pre
dst
avl
jate
se
be
v
vlo
gi
oče
ta?
Ka
ko
bi
se
opis
ali?
(s
tro
g,
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
116
potr
pe
žljiv
…)
Pre
dsta
vlja
m si, d
a b
om
str
og
o
če,
ko b
o to
pot
rebn
o. V
zp
osta
vil
bo
m
avto
rite
to.
Me
nim
, d
a b
om
pot
rpež
ljiv,
za
ba
ve
n,
prila
go
dlji
v.
Ve
rje
tno
bom
ime
l tu
di vl
og
o sp
odbu
jeva
lca
v d
ruži
ni.
Str
og
, vzp
osta
vil
bo
avt
orite
to, p
otrp
ežlji
v,
za
ba
ve
n,
prila
go
dlji
v,
vlo
ga
sp
od
bu
jeva
lca
v
dru
žin
i
Pre
dsta
ve
o v
log
i o
četa
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
j m
enite
, kd
o b
i m
ora
l b
iti g
lavni p
resk
rbova
lec
dru
žin
e?
Ob
a b
i mor
ala
biti
pre
skrb
ova
lca
dru
žin
e.
Ob
a
Pre
dsta
ve
o
gla
vn
em
m
ate
ria
lnem
p
reskrb
ova
lcu
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
me
nite
, d
a b
i m
ora
la b
iti o
ba
s p
art
nerje
m z
ap
osle
na
? Z
aka
j d
a/n
e?
Me
nim
, d
a b
i m
ora
la b
iti
oba
s p
art
nerj
em
za
po
sle
na
, v p
rim
eru
, d
a m
oja
ali
žen
ina
pla
ča n
e b
i bila
za
dost
na
. S
eve
da p
a je
bol
jše
, d
a st
a za
posl
ena
kar
oba
, n
e g
lede
na
to a
li je
ena
pla
ča z
ado
stn
a, s
aj j
e b
oljš
i d
ohod
ek
dru
žin
e
vedn
o d
obro
do
šel.
Tu
di
dru
žin
a je
b
olje
p
riskrb
ljena
z
dve
ma
pla
čam
a.
Ob
a z
apo
sle
na
– z
ara
di
bol
jše
ga d
oh
odka
in
bol
je p
risk
rblje
ne d
ruži
ne
Pre
dsta
ve
o
za
po
slit
vi p
art
nerje
v
Eko
nom
ski
sta
tus
Ali
bi
mo
rali
po v
aše
m m
nen
ju t
udi
otr
oci
prisp
eva
ti k
finan
čni
pod
po
ri
dru
žin
e?
Ne
. To
je n
alo
ga
sta
rše
v .
Ne
, to
je n
alo
ga
sta
rše
v
Pre
dsta
ve
o
Eko
nom
ski
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
117
prispe
va
nju
otr
ok
sta
tus
Ka
ko s
i p
red
sta
vlja
te d
elit
ev d
ela
s p
art
nerje
m (
gosp
od
injs
ka
opra
vila
–
pra
nje
, ši
vanje
, lik
anje
, ku
ha
nje
, či
šče
nje
sta
no
van
ja,
vsa
kod
ne
vni n
aku
pi,
pom
iva
nje
poso
de
, skrb
za
den
arn
e z
ade
ve,
ma
njš
a p
op
ravi
la v
in
izv
en
sta
no
van
ja)?
Pre
dsta
vlja
m s
i e
na
ko
vre
dn
o d
elit
ev.
Vsa
k d
ela
vse
. T
udi
jaz b
i o
pra
vlja
l
go
spo
din
jska
dela
kot
so p
ran
je,
lika
nje
in
pod
obn
o,
saj to
zn
am
in
ne v
em
zaka
j b
i m
ora
la v
se t
o p
oče
ti že
nska
. Z
a p
opra
vila
me
nim
, d
a b
i to
mo
ral
poč
eti
mo
ški.
De
na
rne
za
de
ve
p
a b
i m
ora
la p
rav ta
ko
u
reja
ti o
ba
, n
a
prim
er
tisti,
ki i
ma
ča
s.
En
ako
vre
dn
a d
elit
ev –
vs
ak
del
a v
se, t
udi
mo
ški
bi o
pra
vlja
l g
osp
od
injs
ka
dela
: p
ranje
, lik
anje
, p
opra
vila
so
mo
ško
del
o,
skrb
za
de
narn
e z
ade
ve
oba
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
del
a v
dru
žin
i
De
lite
v d
ela
v
dru
žin
i
Kd
o b
i se
mo
ral p
o va
šem
mn
enju
ukv
arjat
i z o
tro
ki?
Z o
troki
bi
se
mo
rala
ukva
rja
ti o
ba
, ke
r sta
oba
ena
ko
vre
dn
a p
om
em
bna
za
vzg
ojo
otr
ok.
Me
nim
, d
a b
i tu
di m
ošk
i mo
ral
pre
vija
ti o
trok
a i
n s
krb
eti
za n
jeg
ovo
neg
o.
Da
pa
mu
pom
aga
pri
uče
nju
in d
oma
čih
na
log
ah
pa
splo
h.
Ob
a e
nako
vre
dn
o
pom
em
bn
a z
a v
zg
ojo
T
udi
mo
ški p
revi
jati
otr
oka in
skrb
eti z
a
nje
go
vo n
eg
o, p
omo
č p
ri u
čen
ju in
dom
ači
h n
alo
ga
h
Pre
dsta
ve
o v
zg
oji
otr
ok
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
dela
Dru
žin
ske
vlo
ge
De
lite
v d
ela
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
118
Ali
bi m
ora
li b
iti p
o va
šem
mn
en
ju o
tro
ci v
klju
čen
i v d
elit
ev
de
la?
Da
, m
ora
li b
i b
iti v
klju
čen
i ve
ndar
še
le,
ko
so d
ovo
lj sta
ri i
n o
dg
ovo
rni
za
to.
Vkl
juči
l p
a b
i jih
p
ri
kakš
nih
g
ospo
din
jskih
o
pra
vili
h
na
prim
er,
d
a
odn
ese
jo s
meti in
po
dobn
o.
Otr
oci
vkl
juče
ni v
del
itev
dela
– k
o s
o d
ovo
lj sta
ri
in o
dg
ovo
rni,
vklju
čen
i pri
go
spo
din
jskih
opra
vili
h
npr
. o
dnaš
anj
e sm
eti
Pre
dsta
ve
o d
elit
vi
dela
De
lite
v d
ela
Kd
o b
i mor
al p
o v
aše
m m
nen
ju o
dlo
čati
v dr
uži
ni?
Od
loča
ti b
i m
ora
la o
ba,
dem
okra
tičn
o. M
eni
m p
a, d
a za
rad
i te
ga
, d
a je
obe
ma
v re
du
. N
e z
di
se m
i p
rav,
da
o v
sem
odl
oča
sa
mo
ede
n.
Ni
pra
vičn
o n
amre
č.
Ob
a, n
i pra
vičn
o, d
a o
vse
m o
dlo
ča s
am
o e
de
n
Pre
dsta
ve
o
odl
oča
nju
v d
ruži
ni
Dru
žin
ske
vlo
ge
Ka
kšne
vre
dn
ote
naj b
i po
va
šem
mn
en
ju m
ora
l im
eti
vaša
par
tner
ica
?
Mo
ra
biti
ljube
ča,
prija
zna,
p
otrp
ežlji
va,
zve
sta
, is
kre
na,
pripr
avl
jena
pom
ag
ati.
Lju
beča
, p
rija
zna,
p
otrp
ežlji
va,
zve
sta
, is
kre
na, p
ripra
vlje
na
p
om
ag
ati
Pre
dsta
ve
o
part
nerj
u
Dru
žin
ski
odn
osi
Na
če
m g
rad
ite o
dn
os
z va
šo p
art
nerico
? K
akš
na
je v
ajin
a k
omu
nik
aci
ja?
Od
no
s g
rad
iva
n
a za
up
anju
. G
lede
ko
mu
nik
aci
je,
hm
… d
ob
ro p
ote
ka
.
Po
ve
va
si
ka
r si
mis
liva
, se
p
oslu
šava
m
ed
sebo
j, se
to
laži
va
in
sp
od
bu
java
.
Od
no
s g
raje
n n
a
za
up
an
ju, kom
unik
acija
m
ed n
jima je d
ob
ra,
izm
enja
va
mn
en
j,
pos
luša
nje
dru
g
Ko
mu
nik
acija
, o
dn
os
Dru
žin
ski
odn
osi
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
119
d
rug
ega
, to
lažb
a,
sp
od
bu
janje
Kd
aj s
i nam
era
vate
ust
variti
dru
žin
o?
Zaka
j ta
kra
t?
Ustv
ariti s
i jo
nam
era
va
m t
ako
j, k
o b
om i
me
l sl
užb
o.
Se
ve
da
tu
di, k
o s
e
bom
osam
osvo
jil,
ko
bom
im
el
svo
je s
tano
va
nje
in
ko
bom
otr
oka
sp
loh
lahko
pre
skrb
el. T
renutn
o s
em
še
štu
dent
in
nim
am
ča
sa n
iti
fin
an
c z
a
otr
oka.
Po
leg
teg
a m
eni
m, d
a se
m z
a o
trok
a š
e n
ezre
l.
Ko
bo
ime
l slu
žbo,
ko
se
bo o
sam
osvo
jil, ko
bo
ime
l svo
je s
tano
va
nje
, ko
b
o o
troka
lahko
pre
skrb
el, tre
nutn
o je
št
ude
nt –
nim
a f
inanc,
niti
ča
sa, n
ezre
l za
o
troka
Prv
i o
trok
Na
črto
vanj
e
dru
žin
e
Skl
epa
m
tore
j, d
a še
ve
dn
o
živi
te
dom
a.
Kd
aj
se
nam
era
vate
osam
osvojit
i? A
li p
riča
kuje
te p
om
oč s
tarš
ev?
Ja
, še
ve
dno.
Osa
mo
svo
jiti
se
nam
era
va
m t
akoj, k
o k
onč
am
s š
tudi
jem
oziro
ma
, ko
dob
im s
lužb
o.
Po
mo
č st
arše
v p
riča
kuje
m.
Up
am,
da
mi
bod
o p
omag
ali
finan
čno,
bolj
v
oblik
i p
oso
jila
, ko
t kaj
dru
geg
a.
Do
bro
bi
bilo
tud
i, če
bi
na
prim
er
mat
i
vze
la k
redi
t, ja
z p
a b
i ji g
a o
dpla
čeva
l. S
am
ga
ve
rje
tno
ne
bi d
obil,
če
pa
bi
si ž
ele
l ku
piti
sta
nova
nje
, b
i g
a n
ujn
o p
otr
ebova
l. T
udi, d
a b
i m
i st
arši
pom
ag
ali
paziti n
a o
troke a
li, d
a b
i ka
j sku
ha
li.
Še
živ
i dom
a,
osam
osvo
jiti se
nam
era
va, k
o z
akl
juči
št
udi
j in
, ko
dob
i slu
žbo
F
inan
čna
– b
olj
v o
blik
i p
oso
jila
, d
a b
i m
ati v
ze
la
kre
dit, o
n p
a b
i ji
ga
odp
lače
va
l, d
a b
i m
u
sta
rši p
omag
ali
paz
iti n
a o
troke, kaj sku
ha
li
Ča
s o
sam
osvo
jitve
P
riča
kova
nja
gle
de
pom
oči
sta
rše
v
Osam
osvo
jite
v
Osam
osvo
jite
v
Ka
ko n
aj
bi
po v
aše
m m
nen
ju i
zgle
da
lo s
odo
bn
o p
reži
vlja
nje
pro
ste
ga
Go
lob
, Ja
na
(2
01
5):
Me
dg
en
era
cijs
ke
sp
rem
em
be
dru
žin
skih
vlo
g in
njih
ov v
pliv
na
dru
žin
sko
živ
ljen
je.
Dip
lom
sko
de
lo.
Ko
pe
r: U
P P
EF
.
120
časa
dru
žin
e?
Da
bi
čas
pre
živl
jali
sku
paj.
Od
šli
bi
sku
paj
na i
zle
te,
na d
op
ust,
ig
rali
bi
dru
žabn
e ig
re,
sku
paj
bi
šli
v tr
go
vin
e z
obl
ači
li, v
kin
o,
sku
paj
bi
izva
jali
kakš
ne
špor
tne
aktiv
nos
ti. S
eve
da
pa
bi ra
d,
da b
i si s p
art
nerico
vze
la t
udi
čas
zase
in k
am š
la b
rez
otr
ok.
Pre
živl
jali
čas
sku
paj k
ot
dru
žin
a – izle
ti,
dop
ust,
dru
žabn
e ig
re,
nak
upo
vanj
e, š
por
tne
akt
ivn
osti,
vze
la č
as
za
se s
part
nerico
Pre
dsta
ve
o
pre
živl
janj
u p
rost
ega
časa
Dru
žin
ski
odn
osi