DIPLOMSKO DELO - fsp.uni-lj.si · PDF filesvojih organizacij soočajo s homofobijo in...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

MOJCA HORN

Ljubljana 2012

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja

Športna rekreacija

ŠPORT KOT SREDSTVO SOCIALIZACIJE ISTOSPOLNO

USMERJENIH OSEB IN NJIHOVA INTEGRACIJA V ŠIRŠO

DRUŽBO

DIPLOMSKO DELO

MENTORICA:

Prof. dr. Mojca Doupona Topič

RECENZENT: AVTORICA DELA:

Prof. dr. Matej Tušak Mojca Horn

KONZULTANT:

Asist. Dr. Simon Ličen

Ljubljana 2012

ZAHVALA

Hvala vam, ki me spremljate na moji poti in pomagate pot narediti bolj

utrjeno.

Hvala družini, ki stoji pokončno in se trudi razumeti.

In hvala tebi, ki me ljubiš!

Ključne besede: šport, socializacija, LGBT šport, LGBT populacija, integracija, družba.

ŠPORT KOT SREDSTVO SOCIALIZACIJE ISTOSPOLNO

USMERJENIH OSEB IN NJIHOVA INTEGRACIJA V ŠIRŠO DRUŽBO

Mojca Horn

UNIVERZA V LJUBLJANI, Fakulteta za šport, 2012

Športna vzgoja, športna rekreacija

Št. strani; 78 št. slik; 23 št. preglednic; 6 št. grafov; 1 št. prilog; 4 št. virov; 21

IZVLEČEK

V diplomskem delu smo zajeli kratek pregled dogajanja homoseksualnega gibanja pri

nas in po svetu. Osredotočili smo se na istospolno usmerjenost v športu in na

organizacije, ki delujejo na področju športa homoseksualne populacije in njene

integracije v širšo družbo. V delu smo obravnavali vse vidnejše in dejavnejše

organizacije in njihove namene ter cilje. Ugotavljali smo ali vpliva šport istospolno

usmerjenih oseb na njihovo hitrejšo socializacijo in kako se istospolne skupine preko

svojih organizacij soočajo s homofobijo in skušajo emancipirati homoseksualnost.

Uporabljena metode v delu so bile predvsem deskriptivne narave. S študijem

literature smo skušali argumentirati določene trditve in jih tako potrditi oziroma ovreči.

Metodo neformalnih intervjujev smo uporabili pri spremljanju deklet iz košarke. Vse

skozi pa smo uporabljali tudi empirično metodo s katero smo skušali pridobiti čim več

obširnega znanja in družbeno-socialnih izkušenj. Študij literature in empirija sta

dokazala da socializacija istospolnih oseb s pomočjo športa obstaja in je zelo

uspešna, še posebej v istospolnih športnih društvih in skupinah. Večina oseb

vključenih v športne aktivnosti ali društva, se je hitreje prilagajalo in asimiliralo,

znotraj skupine in nato še v širši družbi. Vse opisane organizacije z vidika vidnosti in

prepoznavnosti občutno emancipirajo homoseksualnost in njihovo integracijo v

družbo. V primeru kontradiktorne teze, o na eni strani iskanja pravice za

enakopravnost, istospolno usmerjene populacije, po drugi pa vidno ločevanje športov

in njegovih organizacij, smo ugotovili, da je istospolno usmerjeni šport in njegove

organizacije, fenomen ki združuje.

Da bi družba sprejela istospolno usmerjenost kot del nje same, bi morala precej

spremeniti svoj zasidran heteronormativen pogled, še posebej v športu kjer je

heteroseksualna perspektiva moškosti in ženskosti popolnoma zgrešena z zdravo

homogenostjo družbenega duha in telesa.

Key words: sport, socialisation, LGBT sport, LGBT community, integration, society

SPORT AS A RESOURCE OF SOCIALISATION OF SAME-SEX ORIENTED

POPULATION AND THEIR INTEGRATION INTO WIDER SOCIETY

Mojca Horn

UNIVERSITY OF LJUBLJANA, Faculty of Sport, 2012

Sport Education, Sport and Recreation

No. of pages: 78, No. of photos: 23, No. of tables; 6, No. of graphs: 1,

No. of supplements: 4, No. of sources:21

ABSTRACT

The thesis encompasses a short overview of activity of same-sex population in

Slovenia and globally. The focus is on same-sex orientation in sport and on

organisations, working in the field of sport of homosexual population and its

integration into wider society. In the thesis the more visible and active organisations

and their aims and objectives were treated. We tried to establish whether sport of

same-sex individuals influences their socialisation and how the same-sex groups

cope with homophobia through their organisations and try to get emancipated.

Methodology used in the thesis was mainly of descriptive nature. By studying the

literature we tried to argument some claims and confirm or refute them. Method of

informal interviews was used in monitoring girls from basketball. Throughout the

thesis also the empirical method has been used, in order to try gaining as much of

extensive knowledge and social experiences.

Study of literature and empiric part showed that socialisation of same-sex individuals

through sport exists, and is very successful – especially in sports clubs and groups

intended for them. Most individuals included in sports activities or clubs adapted and

assimilated faster, within the community and then also in wider society. From the

viewpoint of visibility and recognition, all mentioned organisations significantly

emancipate homosexuality and their integration into society. In the case of

contradictory thesis, the search of justice of equality of same-sex population on one

hand and the visible separation of sports and their organisations on the other one, we

found out that sport and its organisation of same-sex community is a phenomenon

which unites.

For a society to accept homosexuality as a part of itself, it would have to substantially

change its cemented hetero-normative view, especially in sport, where the

heterosexual perspective of masculinity and femininity is in contradiction with healthy

homogeneity of social spirit and body.

KAZALO vsebine

1. UVOD .....................................................................................9

2. PREDMET, PROBLEM IN NAMEN DELA ...........................12

2.1. SOCIALIZACIJA IN ŠPORT ............................................................................................................ 12

2.1.1. Socializacija in njeni dejavniki ............................................................................................. 12

2.1.2. Šport in njegova bio-psiho-socialna funkcija ....................................................................... 14

2.1.3. Šport kot sredstvo socializacije ........................................................................................... 16

2.1.3.1. Fenomen igre ................................................................................................................ 16

2.1.3.2. Športne igre .................................................................................................................. 16

2.2. HOMOSEKSUALNOST IN DRUŽBA ............................................................................................... 18

2.2.1. Homoseksualnost ali istospolna usmerjenost ..................................................................... 18

Slika 1- 4. Definicija homoseksualnosti, (Istospolno usmerjeni, 2008) ............................................. 19

2.2.2. Homoseksualnost v družbah skozi zgodovino .................................................................... 20

2.2.2.1 Gejevsko in lezbično gibanje na Slovenskem ................................................................ 23

2.3. HOMOSEKSUALNOST V ŠPORTU IN NJENA INTEGRACIJA V ŠIRŠO DRUŽBO .............................. 27

2.3.1. Integracija (socialna) ........................................................................................................... 27

2.3.2. LGBT športno gibanje od začetkov do 21. stoletja .............................................................. 27

2.3.3. Vidnejše LGBT športne organizacije, njihov razvoj in cilji ................................................... 30

2.3.3.2. Federation of gay games (FGG) .................................................................................... 30

2.3.3.2.1. »GayGames« (kratek pregled in dogodki, ki so zaznamovali potek dogajanja) .... 32

2.3.3.3. EGLSF (European Gay and Lesbian Sport Federation) ................................................ 333

2.3.3.3.1. »EuroGames« ........................................................................................................ 34

2.3.3.4. GLISA (Gay and Lesbian International Sport Association) .......................................... 355

2.3.3.4. IGLFA (International Gay & Lesbian Football Association) ........................................... 37

2.3.4. LGBT organizacije na Slovenskem in njihova komunikacija s širšo družbo. ........................ 37

2.3.4.1. Društvo informacijski center-DIC Legebitra ................................................................. 38

2.3.4.2. Škuc (Magnus - gejevska sekcija in LL - lezbična sekcija) .............................................. 39

2.3.4.3. DIH- Enakopravni pod mavrico ..................................................................................... 39

2.3.4.4. Out In Slovenija (OIS) .................................................................................................... 42

3. CILJI ...................................................................................477

4. METODE DELA ..................................................................488

5. RAZPRAVA ..........................................................................49

5.1. ŠPORT – SREDSTVO SOCIALIZACIJE LGBT POPULACIJE? ............................................................. 49

5.1.2. Empirična spoznanja ............................................................................................................ 54

5.2. LGBT ORGANIZACIJE »AMBASADORKE« HOMOSEKSUALNE INTEGRACIJE V ŠIRŠO DRUŽBO? 56

5.2.1. Empirična spoznanja ............................................................................................................ 61

5.3. LGBT ŠPORT – ŠPORT KI LOČUJE DA BI ZDRUŽEVAL? ................................................................. 62

6. SKLEP ..................................................................................65

7. LITERATURA .......................................................................67

8. PRILOGE ..............................................................................69

KAZALO slik

Slika 1-4 Definicija homoseksualnosti, (Istospolno usmerjeni, 2008) ....................... 19

Slika 5. Prvi letak (Obvoznica mimo nestrpnosti-pohod proti homofobiji, 2001) ....... 25

Slika 6 Amsterdam arena (GayGames Amsterdam, 1998) ...................................... 32

Slika 7. Pred otvoritveno ceremonijo, Gay Games Cologne (lasten arhiv, 2010) ..... 33

Slika 8. Eurogames 2004, (lasten arhiv, 2004) ......................................................... 35

Slika 9. Mavrični štart, (World OutGames Kopenhagen, 2009) .............................. 366

Slika 10. Logotip,(DIC Legebitra, 2012) .................................................................... 38

Slika 11. DiH logotip, (DIH, 2012) ............................................................................. 39

Slika 12. Integracija homoseksualnosti na igriščih (Football for Equality, 2012) ..... 411

Slika 13. Logotip OIS, (Out in Slovenija, 2012) ......................................................... 42

Slika 14. OIS na Triglavu, (Mavrična zastava na Triglavu, 2012) ............................. 43

Slika 15. Žoga ne razlikuje! (Enakopravnost-Nogomet, 2012) ................................ 444

Slika 16. »Football for Equality« turnir, (lastni arhiv, 2012) ..................................... 455

Slika 17. Del ženske košarkarske skupine OIS , (lasten arhiv, 2012) ..................... 555

Slika 18. FIFA Fair Play, (2010 FIFA World cup SA, 2010) ...................................... 58

Slika 19. UEFA Fair Play, (My Game is Fair Play, 2012) .......................................... 58

Slika 20. Tek na 100 metrov, (Mojca Horn dobila še drugo zlato medaljo na Gay

Games, 2010) ........................................................................................................... 61

KAZALO grafov

Graf 1. Lestvica homoseksualnosti, (Istospolno usmerjeni, 2008) ............................ 19

KAZALO preglednic

Preglednica 1. Celovito zdravje, v povezavi z gibanjem, igro in športom (Berčič, idr.,

2007). ....................................................................................................................... 49

Preglednica 2. Kontekst razkritja, (Kuhar, 2001) .................................................... 511

Preglednica 3. Na koga se obrneš, ko se srečaš s problemom, povezanim s svojo

spolno usmerjenostjo, (Maljevac, Koletnik, Magič & Kuhar, 2008). ........................ 522

Preglednica 4 Preživljanje prostega časa, v odstotkih (Maljevac, idr., 2008).......... 533

Preglednica 5. Dostop do informacij o homoseksualnosti, v odstotkih (Maljevac, idr.,

2008) ...................................................................................................................... 533

Preglednica 6. Homoseksualnost in šport, (Penn, Schoen & Berland Associates,

2005) ........................................................................................................................ 60

KAZALO PRILOG

Priloga 1.LGBT pomoč v Sloveniji (Narobe, 2012) ................................................... 69

Priloga 2. Diskriminacija istospolno usmerjenih v športu (Sator, idr., 2009) ............. 70

Priloga 3. Utirajoč pot 111 lezbijk, gejev, biseksualcev in trans elitnih športnikov in

športnic (Sator, idr., 2009) ........................................................................................ 73

Priloga 4. »Mi drugačni vi enakopravni« (lasten arhiv) ............................................. 78

Šport kot sredstvo socializacije istospolno usmerjenih oseb in njihova integracija v širšo družbo Mojca Horn

9

1. UVOD

V zadnjih desetletjih letih se je šport močno uveljavil kot pomemben sociološki

dejavnik. Na podlagi naraščanja slednjih prepričanj o vplivanju športa oziroma

njegove rekreativne komponente, na biopsihosocialni status so tudi vse večje

nacionalne ter vladne organizacije po svetu naglasile potencialne integracijske

funkcije športa. Socializacija in povezanost ljudi v skupine (tudi športne) je

pomembna tako iz psihološkega kot iz vzgojnega vidika, predvsem pa zaradi

pomena, da človek kot sestavni del družbe potrebuje za normalen razvoj okolje –

družbo, kajti le-to mu omogoča komuniciranje z zunanjim svetom (Doupona Topič,

2000)

Po mnenju institucij in posameznikov odgovornih za razvoj športa v Evropi je šport v

povezavi z motivacijsko funkcijo postal orientiran ne več toliko na tekmovanje in s

tem na dosežek oziroma rezultat, temveč proti novim oblikam motivacije. Glavne

motivacijske komponente so namreč bolj psihosocialne narave. Tukaj predvsem

pride v poštev šport kot oblika zabave in sproščanja, telesne izkušnje, drznost,

estetske vrednote, sociološka komunikacija ter socialna integracija (Elling, Knop,

Knoppers, 2003).

Verjamemo da nas šport spodbuja k celovitejšemu zdravju in nas vodi v socialne

stike, duševno veselje in fizično utrjenost. Kot tak pa lahko vidno vpliva na razvoj

posameznikov, ki se zaradi lastnih frustracij in kompleksov ne upajo predstaviti širši

družbi oziroma se v njej počutijo utesnjeno.

Socialna integracija je težnja predvsem različnih manjšin sodobne družbe. Manjšine,

bodisi etnične, starostne, fizično ali drugače omejene, istospolno usmerjene ter

mnoge druge. Vse se soočajo z istim problemom, torej s samim problemom biti

manjšina. Vsaka manjša enota si išče varnost v veliki, kjer ni tako očitna. Zato so

manjšine predvsem prepuščene iskanju pravega sredstva za socializacijo in

posredno integracijo. Tako je socializacija kot vseskozi prisoten element športa zelo

hitro postal eno pomembnejših sredstev združevanja slednjih.

Šport, kot sredstvo integracije, če ga lahko po vsem tem tako opredelimo, z vsemi

dokazanimi pozitivnimi vplivi, ima torej veliko odgovornost socializacije oziroma v

našem primeru večkrat tudi resocializacije. Z vsemi svojimi razsežnostmi je namreč

postal nekakšno pribežališče oziroma zatočišče določenih, na nek način socialno

izobčenih skupin v svetovnih multikulturnih družbah. Ker je omenjenih manjšin veliko,

se bomo osredotočili le na določeno, katera ima tudi v Sloveniji še relativno veliko

opravka z lastno integracijo. Govorimo o manjšini istospolno usmerjenih oziroma o še

zmeraj bolj ali manj tabuizirani homoseksualnosti in njeni fobični podobi..


10

S seksualno revolucijo, ki se je začela v zgodnjih šestdesetih, je iz človeške

podzavesti na plano privrelo marsikaj. Med ključne doprinose se nedvomno uvršča

spoznanje, da ni ne stoodstotnih moških ne stoodstotnih žensk (Modic, 2002).

Danes pobrskamo po internetnih straneh ter v nekaj minutah dobimo zajeten kupček

informacij, ki nas ali ozaveščajo ali nasitijo z odgovori, na katero koli že izbrano

vprašanje. Vprašanje homoseksualnosti je že dalj časa predmet raziskovanj

najrazličnejših radovednežev in strokovnjakov. Veliko je bilo soglasij in še več

nesoglasij. Vendar dejstvo, da homoseksualnost obstaja in se vse bolj uveljavlja v

vsakdan kot nekaj normalnega, sprejemljivega, ostaja.

Vprašanje je tukaj le stanje okolice, in sicer družbe, katera tukaj predstavlja v

biološkem smislu, prepustno oziroma pol prepustno membrano. Homoseksualnost se

trudi s pomočjo različnih javno organiziranih dogodkov opozoriti okolico, da obstaja in

si želi družbe. Ena izmed masovnih sredstev je šport in njegove pozitivno uporabne

oblike izkoriščanja. Tudi po mnenju Doupone Topič vsaka športna aktivnost povzroča

zavedno ali nezavedno, kontrolirano ali nekontrolirano, pričakovano ali

nepričakovano biopsihosocialno transformacijo subjekta, ki je udeleženec tega

procesa. Glede na to, da športna aktivnost dokazano pozitivno vpliva na

posameznika, kot trdijo Vuori, Fentem, Svoboda (1995), ki govorijo redni vadbi,

katera blagodejno vpliva na razpoloženjsko stanje. Omenjajo predvsem vpliv rednega

športnega udejstvovanja na samopodobo in samozavest. Slednja bi lahko bila

ključnega pomena, pri socializaciji istospolno usmerjenih in po mojem mnenju tudi

integraciji homoseksualnosti kot manjšine v družbi. Enako bi lahko dejali tudi za

družbo, katera z boljšo samopodobo lažje integrira drugačnost, tokrat

homoseksualnost.

Vprašanje gejev in lezbijk v športu je še vedno tabu tema, o kateri se običajno šepeta

za hrbtom drugih, in se o njej le redko javno razpravlja. V družbi je šport ena izmed

tistih sfer, kjer se sodelovanje istospolno usmerjenih zdi bolj nenormalno. Kljub temu

pa so lezbijke in geji v športu vedno bili prisotni, četudi pogosto neopaženi. (Sator,

Potthoff, Eggeling, Ahrens, & Lange, idr., 2009)

Že od samih začetkov je imel šport veliko vlogo pri razvoju oz. razlikovanju identitet

po spolu. Ženske so bile sprva na obrobju športa, in se jih dolgo časa ni jemalo

resno. Močno so se morale bojevati da so lahko sodelovale na tekmovanjih kot so

Olimpijske igre. Še dandanes so ženske komajda zastopane v vodilnih

organizacijskih strukturah v športu in pogosto ostajajo izločene iz razvoja športne

kulture. In vse to zaradi družbenega pogleda na šport, kateri je že od antičnih časov

obseden z moškostjo, močjo in trdnostjo.

Čeprav se je odnos družbe do spolnosti spremenil, sta bili erotika in spolnost sprejeta

le kot del umetnostnih športov, kot sta ples in umetnostno drsanje. Na žalost

predpostavka, da se homoseksualnost in šport ne mešata, še vedno drži; lezbične

športnice in gejevski športniki so v športu še vedno pogosto ignorirani ali celo


11

neposredno zavrnjeni. Zaradi heteronormativnega pogleda na šport so lezbijke in geji

po mnenju večine, neustrezni element športa.

In kako je v Sloveniji? Tudi pri nas se družba in državne institucije trudijo slediti

trendom in liberalni politični struji, vsaj z vidika homoseksualne ozaveščenosti. Za

enkrat še premalo decentralizirana, saj so vse vodilne organizacije s sedežem v naši

prestolnici. Kar je seveda povsem logično, glede na raznoliko populacijo, ki se v

Ljubljani skoraj da postavi ob bok večjim evropskim mestom. Ena izmed vodilnih

LGBT(lezbijke, geji, biseksualne in transseksualne osebe) organizacij pri nas sta

Legebitra in DIH (Društvo za integracijo homoseksualnosti) in vodilna športno-

rekreativna LGBT organizacija Out in Slovenija (OIS).

V tem diplomskem delu bomo skušali prikazati šport v homoseksualni družbi in

njegovo dobrobit na istospolno usmerjene skupine, v smislu njihove integracije v

širšo družbo.

Namen našega dela bo pregled in predstavitev homoseksualne problematike pri nas

ter po svetu v povezavi s športom. Skušali bomo predstaviti šport kot sredstvo

socializacije in posledično integracije istospolno usmerjenih. Kako se istospolno

usmerjeni s pomočjo športnih udejstvovanj lažje spoprijemajo z občutki sramote ter

posebnosti. Osredotočili se bomo tudi na organizacije, katere v svetu in pri nas

najbolj dejavno vplivajo na osveščanje javnosti oziroma integracijo homoseksualnosti

in njene vplive na širšo družbo. Ali te športne organizacije gradijo mostove

homoseksualni integraciji ali jih pa rušijo, je zadnje vprašanje na katero bomo skušali

odgovoriti in s tem potrditi naše dvome.

Slednja dejanja in prizadevanja organizacij so me tudi osebno spodbudila k temi ki jo

zajema diplomsko delo in nasploh približala mojo življenjsko pot, z ljubeznijo do

športa.

»Ravno pred kratkim sem razmišljala, kako je njim heteroseksualcem fino, ker je cel

svet narejen za njih. Prideš domov, pripelješ fanta in vsi so zadovoljni, nihče pa ni

tako fasciniran, ko vidi tvojo novo punco. Ne vedo, kaj bi s tem. To me razjezi. Po

drugi strani pa vem, da ne bi hotela zamenjati. To je moja zgodba. To je moje

življenje. Skozi to svojo izkušnjo sem spoznala, kako je, če si v manjšini.«

Julija 29 let (Kuhar, 2001).


12

2. PREDMET, PROBLEM IN NAMEN DELA

2.1. SOCIALIZACIJA IN ŠPORT

Športna kultura in ljubezen do športnega udejstvovanja, je vse od človekovega

nastanka do danes, vsebina njegovega bivanja. Nikoli v zgodovini ni bilo vadbe brez

telesa in vadbe brez duha. Skladnost telesa in duha (kalokagatia) je bila že pri starih

Grkih sinonim za zgled telesne in duševne popolnosti ter socialne moči (Doupona

Topič, 2000).

O socialni moči, ki jo ima neka oseba nad drugo, govorimo takrat, ko lahko prva s

svojim vedenjem pri drugi povzroči določeno spremembo (Bečaj, 1997). Pri tem so

pomembni izvori moči osebe, ki vpliva in različne potrebe osebe, na katero je

vplivanje usmerjeno.

Potemtakem, šport kot fenomen vsake živeče kulture s svojim zgledom in učinkom

na celoto, lahko pomembno vpliva na potek socializacije tako posameznika kot

določene družbe, katere potrebe ustrezajo njegovim vplivom.

2.1.1. Socializacija in njeni dejavniki

Socializacija je zapleten proces, v katerih se ljudje prilagajamo družbi, živimo, se

vključujemo v družbo in prejemamo njeno kulturo. Po mnenju Doupona Topič (2000),

je socializacija in povezanost ljudi v skupine (tudi športne) pomembna tako iz

psihološkega kot vzgojnega vidika, predvsem pa zaradi pomena, da človek kot

sestavni del družbe potrebuje za normalen razvoj okolje-družbo. V procesu socializacije človek osvoji:

- Vedenjske vzorce,

- Socialne vloge,

- Vrednote, družbene norme katere posameznik ponotranji in postanejo del

njegove osebnosti.

Socializacija poteka celo življenje, najmočnejša je v otroštvu, tako imenovana

primarna socializacija. Poteka v okviru družine. V tem času človek oblikuje čustva,

socialna čustva, osnovna znanja …itd.

Sekundarna sledi primarni socializaciji. Zanjo je značilno vključevanje v bolj

zapleteno mrežo različnih skupin, organizacij, institucij- šol, ki so zunaj domačega

okolja, prav tako pa tudi učenje in prevzemanje številnih novih vlog. Soočeni smo z

različnimi družbenimi svetovi, ki jih med seboj lahko primerjamo in izbiramo med


13

njimi. Nekateri za sekundarno socializacijo označujejo obdobje adolescence. V

sodobnem svetu je za večino to obdobje šolanja (Socializacija, 2012).

O vsaki kasnejši socializaciji govorimo o socializaciji odraslih, terciarni socializaciji

ali socializaciji v širšem družbenem okolju (vstop v poklic, prevzemanje starševskih

vlog, partnerskih vlog…itd.)

Dejavniki socializacije, so v moderni družbi dokaj pluralistični. Možnost izbire vsaj

delno preprečuje, da bi en dejavnik popolnoma prevladal. S tem pa se zahteva večja

odgovornost za lastno socializacijo; to omogoča večjo avtonomijo, pa tudi večjo

tveganje. Dejavnikov kot so;

Družina.

- Primarna socializacija.

- Ima tri psihološke funkcije: varnost, ljubezen in nadzor.

- Vpliv tudi na druga področja: razvoj čustev (čustvene inteligence),

sposobnosti, motivacijo, vzorce vedenja, interese, vrednote …

Šola

- V šoli se otrok sreča s sovrstniki.

- Šola ga pripravlja na neko samostojnost.

- Odnosi s sovrstniki, uči se uveljavljanja, pridobiva nova spoznanja, znanja.

- Kognitivni razvoj, kritična presoja

-

Vrstniki

- Najpomembnejši v času mladostništva.

- Velika vloga pri razvoju samostojnost.

- Imajo vpliv na vsa področja.

- Kritična presoja:

Širše družbeno okolje

- Družba, v kateri živimo in njene kulturno in vedenjske značilnosti.

- Skupina/klub kot socialna enota, ki jo sestavlja omejeno število

posameznikov, med katerimi obstaja stabilen sistem odnosov in določene

norme vedenja ter so usmerjeni k doseganju skupnih ciljev. Skupina lahko

posameznika spodbuja v razvoju (socializacija, občutek varnosti,

sprejetost, možnost uveljavljanja, oblikovanje različnih vzorcev vedenja,

razvoj vrednot, učenje komunikacijskih spretnosti, oblikovanje

samopodobe…), med njimi obstaja tudi neposreden stik, neposredna

interakcija (Babšek, 2009).


14

V našem delu bo govora predvsem o terciarni socializaciji in sicer o socializaciji

širšega družbenega okolja, (skupine/klubi) in posameznikih kateri so bili deležni

»socializacije za šport«. Slednja poteka predvsem v primarni torej družinski

socializaciji in pomeni da otroka navdušimo za šport in ga uvedemo v športno

dejavnost (Doupona Topič, 2000). Slednji lahko sledi »socializacija v športu« kjer

se posamezniki naučijo sprejemati določena pravila, navade in obnašanja, ki so

značilni za skupino. Ta dva navidezno podobna pojma sta naše glavno orodje za

obravnavo športa kot sredstva socializacije istospolno usmerjenih v dotičnih športnih

skupinah.

2.1.2. Šport in njegova bio-psiho-socialna funkcija

Zdravje in bolezen določajo bio-psiho-socialni, med seboj tesno prepleteni in v stalno

soodvisnost povezani dejavniki. Biopsihosociologija vidi posameznika in ga

obravnava kot celovito bitje. Ljudje se odzivamo na svet okrog sebe celostno… tudi z

vsemi svojimi čuti… preko tega, kar vidimo, slišimo okusimo, vonjamo, predvsem pa,

kar občutimo…česar se zavedamo in preko tega, kar se ne zavedamo (Rakovec-

Felser, 2012).

Gibanje je za zdravje nujno. Tega se počasi zavedajo tudi tisti, za katere je šport

skorajda sinonim za mučenje (Rotovnik Kozjek, 2004). Človeški organizem je

ustvarjen za gibanje, potrebuje gibanje in ne deluje pravilno, če v vsakdanjem

življenju nima dovolj gibanja. Gibanje je izjemno pomemben in celovit dražljaj za telo

in duha. Pozitivno vpliva na delovanje in življenjske procese v različnih organih in

organskih sistemih, ohranja dobro počutje in primerno zdravstveno stanje. Ljudje, ki

se v svojem življenju veliko gibljejo ali veliko ukvarjajo s športom, praviloma

prekašajo svoje vrstnike, ki so telesno neaktivni, v mnogih, za življenje pomembnih

razsežnostih. Človek, športnik, ki se veliko giblje, ima mnogo več energije kot

nešportnik. Ker ima več energije, se pozneje utrudi, zaradi tega je bolj odporen,

boljšega razpoloženja in prijetnejši za okolico. Boljša odpornost pomeni manj bolezni

in s tem tudi uspešnejše opravljanje različnih obveznosti. (Sila, 2012)

Kot prvo smo primorani omejiti pojem »Šport«. V grobem lahko opredelimo šport kot

vrhunski in rekreativen. Ker pa je pojem šport, kot sama beseda tako posplošen v

pogovornih slojih celotnega sveta, bomo v tem delu opustili slednjo terminsko dilemo

in se preprosto prepustili športu kot ga opisujejo naslednji odstavki.

Po kratki besedni razlagi Draga Ulage, v kateri govori o besedi »šport« kot besedi

latinskega izvora (disport – se deporter) in je pomenila že v srednjem veku sprostiti


15

se, zabavati se. Istega pomena je v italijanščini »diporto«, španščini »deporte« in

angleščini »sport«. V angleškem besednjaku pomeni šport »igro, zabavo, odklonitev

od dela in skrbi, razveselitev, vdajanje šalam in hudomušnostim«. Potemtakem ne

more biti nobenega dvoma o tem, da sta razvedrilo in sprostitev bistveni lastnosti

športa.

»Šport je po mnenju Ulaga (1959, v Hosta,2012), v širšem smislu ljubiteljsko

psihofizično udejstvovanje človeka v prostem času, ki se mu posvečamo iz veselja in

zaradi telesnovzgojnih in socioloških koristi. V ožjem pomenu pa je šport tekmovalno

udejstvovanje.«

Po mnenju Berčiča, (2005), je šport ali športna rekreacija svobodno izbrana

aktivnost, skladna z željami in interesi posameznikov. Aktivnosti se izvajajo izven

poklicnega dela, razen mikroodmorov ali dejavnosti na delovnem mestu, cilji so

specifični.

Športno rekreativne dejavnosti so usmerjene k celovitemu zdravju ter kakovosti in

humanizaciji življenja sodobnega človeka. Športna dejavnost je v tesni povezavi z

organizacijskim in vsebinskim oblikovanjem ter smotrnim izkoriščanjem prostega

časa. Na področju športa je lahko dejaven vsak, ne glede na spol, starost, socialni

status, psihofizične sposobnosti, versko ali spolno usmerjenost, seveda skladno s

svojim zdravstvenim stanjem. Berčič (2005), navaja, da je posebej pomembna tista

komponenta športnega udejstvovanja, ki naj bi bogatila kulturo in kakovost

človekovega življenja. Kultura športne rekreacije sicer zahteva ustrezno pripravo

človeka in pridobitev ustreznih športnih znanj in izkušenj v najbolj zgodnjem obdobju

otroštva ter v obdobju šolanja. To lahko dosežemo v družinskem okolju, ki je

izrednega pomena za zorenje in psihosocialno ravnovesje otrok in mladostnikov.

Če imamo pri tem, ko omenjamo telesno aktivnost, v mislih predvsem vpliv na

gibalne in funkcionalne sposobnosti, imamo pri športni aktivnosti poleg omenjenih v

mislih tudi vpliv na čustvene, doživljajske in osebnostne razsežnosti. Seveda imamo

pri tem v mislih šport za zdravje, šport za vsakogar, za rekreacijo, torej športno

rekreacijo, ne pa tekmovalnega športa, ki stremi k vrhunskim rezultatom.

Športna aktivnost pa ima še nekatere učinke po mnenju Sile (2012), so športniki po

navadi bolj neposredni, enostavnejši, bolj komunikativni, torej socialni. Pri športnih

aktivnostih odpadajo različne ovire medsebojnih stikov, tako fizičnih kot socioloških.

Odnosi so pristnejši, bolj veseli in bolj sproščeni.


16

2.1.3. Šport kot sredstvo socializacije

2.1.3.1. Fenomen igre

Igra je spontana, ustvarjalna aktivnost, ki jo zasledimo v različnih obdobjih

človekovega življenja in ne le v otroštvu, pri čemer je v predšolskem obdobju igra

otrokova prevladujoča dejavnost.

Igre so pomembne pri oblikovanju identitete, izboljšanju komunikacije s samim seboj

in z drugimi ter pri sprejemanju in dajanju povratnih sporočil.

Igra pomembno vpliva na vsa področja posameznikovega razvoja, zlasti v

predšolskem obdobju:

- razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti,

- kognitivni razvoj: razvoj občutenja in zaznavanja, razvoj govora,

spoznavanje in raziskovanje okolja, reševanje problemov, razvoj domišljije in

ustvarjalnosti, socialno kognicijo,

- emocionalni razvoj: sproščanje in izživljanje čustev, premagovanje težav in

konfliktov, uresničevanje želja ...,

- socialni in moralni razvoj: razvoj socialne kompetentnosti (sodelovanje,

razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj samokontrole (npr. impulzivnosti,

agresivnosti), osvajanje družbenih pravil in norm,

- osebnostni razvoj: razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikovanje

samopodobe) in sveta.

2.1.3.2. Športne igre

Športne igre niso navadne družabne igre, čeprav se lahko uporabljajo tudi tako.

Dosežejo svoj namen, če se o dogajanju med igro po njej o tem udeleženci

pogovarjajo (kako so doživljali igro, kako so sprejeli ostale člane skupine, kako so se

počutili (Virk-Rode, Belak- Ožbolt, 2007).

Pri športnih igrah, se sprosti veliko čustvene energije, zato jih je treba izvajati

premišljeno in obzirno. Strogo je treba spoštovati načelo, da se posameznik v vsako

igro vključi prostovoljno.

Glavni pomen športnih iger je ta, da športniki pridejo v medsebojni stik, se povežejo,

osamljeni posamezniki vzpostavijo stik z drugimi. Določeni ki pa so preveč vsiljivi pa

se podredijo pravilom skupine. Med njimi se razvije solidarnost, medsebojna pomoč

in toleriranje različnosti. Sodelujoči se sprostijo, zmanjšajo bojazni, ker lahko izrazijo


17

svoja čustva in stališča ter vedo, da bodo naletela na ustrezen odmev in da bodo

sprejeta.

Igra na splošno, je ne le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega

posameznika in pogoj, da se normalno psihično in fizično razvija. Po eni strani so

torej izbira in način otrokovega igranja odvisni od njegove trenutne razvojne stopnje

(gibalnih in kognitivnih sposobnosti, emocionalne in socialne zrelosti), po drugi strani

pa igra vpliva na to, da oseba v razvoju napreduje.

Nekaj ključnih norm za uspešno izvedbo športne igre:

- prostovoljnost, notranja motivacija in pozitivni občutki,

- usmerjenost pozornosti na igralne dejavnosti in ne na cilje (rezultate) teh

dejavnosti,

- fleksibilnost (igra poteka po pravilih, ki jih postavljajo udeleženci igre sami in

jih, če je potrebno, med igro tudi spreminjajo),

- aktivna udeležba (igralci v igri aktivno sodelujejo drug z drugim in so dejavni z

različnimi predmeti).

Po mnenju Doupona Topič (2000), poznamo najmanj tri predpogoje za uspešno in

učinkovito igro; svoboda, sproščenost in odsotnost strahu. Prav ti trije neizpolnjeni

pogoji so pa glavni vzroki za asocialnost in izobčenost istospolnih manjšin v družbi.

Po tem takem nam lahko šport koristi za obnavljanje, popravljanje ali grajenje

človeškega stika s samim seboj in njegovo okolico. Ali je sam po sebi lahko sredstvo

socializacije določenih skupin in njihove izobčenosti iz širše družbe, bo ena izmed

glavnih tematik našega dela. Ali lahko enkrat notranje socializirana skupina integrira

s pomočjo športnega udejstvovanja in klubov, tudi v širšo družbo in s tem spremeni

delček zasidrane kulturno-etične prakse pri nas in po svetu, to bo pa predmet

razprave v naslednjem delu naloge.

»Samo človek, ki se počuti notranje svoboden se lahko igra.«

(Doupona Topič, 2000)


18

2.2. HOMOSEKSUALNOST IN DRUŽBA

2.2.1. Homoseksualnost ali istospolna usmerjenost

»Homoseksualnost« je sestavljena iz grške besede »homos«, ki pomeni »enak,

isti« in latinskega korena »sex«.

Izraz homoseksualnost je prvi uporabil borec za človekove pravice Karl Maria

Kertbeny v 19. stoletju. Iz izraza je tvorjena slovenska beseda istospolnost.

V pogovornem jeziku se poleg »homoseksualen/-na« uporabljata še izraza »gej« za

moške in »lezbijka« za ženske.

Razlaga izrazov je nujno potrebna zaradi uporabe v naslednjih poglavjih. V nadaljnji

interpretacijah bomo uporabljali izraze; istospolno usmerjeni, homoseksualnost,

gej, lezbijka, LGBT 1 populacija (lezbijke, geji, biseksualne in transseksualne

osebe).

Sprva se zdi opredelitev homoseksualnosti jasna, vendar če pogledamo od blizu, se

stvar zaplete. Definicija zajema nekako tri kriterije:

spolna privlačnost do istega spola

spolni odnos z osebo istega spola

spolna identiteta (imeti samega sebe za geja ali lezbijko, imeti odkrito

razmerje in se tudi identificirati kot homoseksualna oseba v vseh življenjskih

pogledih)

Vsak od teh treh kriterijev lahko nastopa drugače pri posamezniku. Te tri kriterije

lahko ponazorimo s krogi, ki se pri posamezniku različno prekrivajo.

Slika 1 Kroga se prikrivata približno na polovici. To osebo lahko privlačijo osebe istega spola, vendar z njimi nima nujno spolnega odnosa. Prav tako lahko ima spolni odnos z osebo istega spola, vendar čuti, da ima večino svojih spolnih čustev usmerjenih v nasprotni spol..

Slika 2. Tukaj se spolna

privlačnost in spolno vedenje

(spolni odnos) prekrivata.

Osebo čustveno privlači isti spol

in ima tudi spolne odnose s

1 V zadnjih letih se pri nekaterih organizacijah uveljavlja tudi kratica LGBT(QI), lesbian, gay, bisexual,

transsexual, Q-qeer in I-intersexual, (v prevodu; lezbijke, geji, biseksualne osebe, transseksualci, qeerji in interseksualci). V nadaljevanju, zaradi lažjega pisanja uporaba kratice LGBT.

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Clovekove_pravice

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karl_Maria_Kertbeny&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karl_Maria_Kertbeny&action=edit&redlink=1


19

pripadniki istega spola.

Slika 3. Prikazuje osebo, ki jo sicer privlačijo osebe istega spola, vendar pa se nima za geja ali lezbijko.

Slika 4. pa predstavlja osebo,

pri kateri se skladajo spolna

privlačnost, spolno vedenje in

samopodoba. Oseba se ima za

geja oz. lezbijko, spolno jo

privlači isti spol, in ima spolne

odnose z osebo istega spola.

Slika 1- 4. Definicija homoseksualnosti, (Istospolno usmerjeni, 2008)

Iz spodnjega grafa lahko vidimo, da je med 100% heteroseksualnostjo in 100%

homoseksualnostjo veliko skupin posameznikov, ki imajo različno stopnjo privlačnosti

do istega oziroma nasprotnega spola. Spolnost ni nekaj črno belega, ampak je

izjemno pester in kompleksen pojav.

A= 100% heteroseksualnost

D= biseksualnost (50%)

G= 100% homoseksualnost

Graf 1. Lestvica homoseksualnosti, (Istospolno usmerjeni, 2008)

Pomembno je vedeti, da je med skrajno homoseksualnostjo in heteroseksualnostjo

več stopenj. Tako so biseksualci tisti, ki čutijo enako spolno privlačnost tako do

moških kot do žensk (Istospolno usmerjeni, 2008).


20

2.2.2. Homoseksualnost v družbah skozi zgodovino

Čas arhaičnih družb, in to večinoma velja tudi za antični svet, ni ločeval med

heteroseksualno in homoseksualno spolnostjo. Takrat je v osnovi obstajala samo

seksualnost, katere restrikcije so bile prisotne zgolj v oblikah spolnega akta ter

vprašanja aktivnosti in pasivnosti med partnerjema. Največ prispodob

homoseksualnosti najdemo pri Egipčanskih zapuščinah. Bogate poslikave v

grobnicah, ter zgodbe o njihovih bogovih, boginjah in hermafroditih, jasno nakazujejo

homoseksualnost kot prakso vsakdanjika.

Vazno slikarstvo, ki pogosto slika zapeljevanje mlajših dečkov, izražanje pozornosti

do njih ali celo penetracijo in homoseksualne odnose, plastike, literatura, filozofija in

zakoni nesporno izpričujejo obstoj homoseksualnosti oziroma bolj natančno,

pederastije pri Grkih (Kuhar, 2001). Odnosi med odraslim moškim in dečkom z

današnjimi koncepti resda ne moremo označiti za homoseksualne, tudi Grki jih sami

niso prepoznavali kot odnose, ki pripadajo ločeni spolni identiteti. Zato Foucault

(1988, v Kuhar, 2001) ugotavlja, da je bolje kot o grški homoseksualnosti govoriti o

grški biseksualnosti, če z njo razumemo svobodo izbora med dvema poloma. Za

Grke je bilo namreč pomembno, da so hrepeneli po tistih, ki so bili lepi, ne glede na

njihov spol.

Tudi rimska kultura je bila prežeta z grško filozofijo ljubezni, s to različico, da so

Rimljani svoj seksualni eros prakticirali predvsem s sužnji, katerih status ni bil

vprašljiv, glede na zakon o svobodi in varovanju ter zlorabi mladeničev. Državni

zakoni so namreč povzdignili moralo in pomembnost zakonske zveze in čustvenih

vezi med zakoncema (moškim in žensko). Navkljub zakonskim prepovedim in

varovanjem moški še vedno zapeljujejo dečke in jih nadlegujejo na ulicah. Pesniki pa

opevajo njihovo lepoto in svoje hrepenenje po njih. Kljub neuspehom vsem do tedaj

določenih zakonom, se v nadaljnjih stoletjih našega štetja pogosteje pojavljajo

zakoni, ki posredno ali neposredno prepovedujejo homoseksualne prakse. Leta 390

se uveljavi celo smrtna kazen za analne spolne odnose, tega časa je Cesar Teodozij

razglasil krščanstvo kot državno religijo. Po tem so vsi zakoni proti homoseksualnosti

bili plod krščanstva in politike, saj je postala stigma homoseksualnosti odlična

metoda za iztrebljanje nezaželenih ljudi.

Hebrejci so sev homoseksualnosti zatrli s številnimi moralnimi zapovedmi in ritualnimi

predpisi predvsem o telesni čistosti, ki se je globoko zarila v moralno življenje

zahodnega sveta. Njihov odnos do spolnosti, ter pomembnost moškega pred

ženskim spolom odmeva še danes. Žene so bile last svojega moža, njihovo število

pa izraz moči moža. Vsako deviacijo spolnosti, od normalne poligamične so bile

nezaželjene, preganjane in obsojene na smrt s kamenjanjem.


21

V množici gnostičnih sekt in religij, ki so si utirale pot do prevlade in niso nujno

nasprotovale homoseksualnim praksam, nasprotno, nekatere so celo s prakticiranjem

homoseksualnosti videle pot do boga, je zgodnje krščanstvo kot »zmagovalna

religija« prevzela dediščino hebrejskega odnosa do seksualnosti in že v rimskem

času nakazana strožja merila do homoseksualnosti. Krščanstvo svoje poglede in

učenje o homoseksualnosti vzpostavi na osnovi odlomka iz Pavlovega Pisma

Rimljanom, v katerem omenja poganstvo kot nečisto, nespametno in neumno

verovanje v minljivega človeka in ptice, četveronožce in plazilce. Zaradi tega jim je

Veličastni Bog namenil nečistost in oskrunjenost svojih teles ter sramotne strasti.

Njihove ženske so tako zamenjale naravno občevanje s protinaravnim in moški so

opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug za drugega.

Pozna antična miselnost se v svoji osnovi obrne proč od seksualnosti in potlači

pomen telesa nasploh. Poudarjen je razum in njegova edinstvena pot do svetega. Bili

so mnenja da poželenje in strast prinašata uničenje razuma in da je prokreacija

kreposten cilj spolnosti iz tega izsiljeni užitki pa povsem nenaravno početje. Cerkev

torej ni izključevala homoseksualnosti zaradi njene deviantnosti in nenaravnosti, pač

pa zato ker je kot neproduktivna spolna oblika zadovoljevala zgolj telesno strast in

prinašala telesno zadovoljstvo. Obsodba homoseksualnosti je torej del splošnega

obsojanja mesenega zadovoljstva in neproduktivnih spolnih odnosov. S tem se tudi

postavi temelj zahodnoevropskemu krščanstvu.

V 14. stoletju po Evropi homoseksualnost povezujejo s herezijo, z grešnim

čarovništvom, demonizmom in oderuštvom. Medtem ko v renesančnem 15. stoletju

pojav italijanskega humanizma spet razcveti ideje klasične Grčije in atenskih

filozofov, kamor sodi tudi grški pozitivni odnos do biseksualnosti. Homoseksualnost

se razbremeni cerkvene stigme grešnosti, saj tudi cerkev zadane humanistični val. V

takratni umetnosti je pomembno omeniti najvidnejša predstavnika Leonarda Da

Vincija in Michelangela, katerega slavni kip David spada pod klasično homoerotično

umetniško delo.

V drugi polovici 17. stoletja se na področju razumevanja in odnosa do seksualnosti

začne velik preobrat, ki botruje homofobiji 2 in bistveno zaznamuje percepcijo

spolnosti v 20 . stoletju. Protestantski reformatorji napadejo rimsko katoliško cerkev

na duhovniški, teološki in moralni ravni. Nasprotujejo celibatu, ker menijo da

spodbuja homoseksualnost, hkrati pa poudarijo pomen zakonske zveze. Zavrnejo

2 Homofobija označuje sovražnost do homoseksualcev. Homofobija je v družbi prisotna v različnih

pojavnih oblikah, od predsodkov, zavračanja, sovraštva, zagovarjanja nestrpnosti do homoseksualcev

in vse do fizičnega in psihičnega nasilja nad njimi (homofobija, 2012).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Homoseksualnost


22

idejo, da je spolnost namenjena zgolj prokreaciji 3 Razsvetljenstvo prinese malo več

svobode in po vodilnem mislecu in filozofu Humu (1711-1776), ki erotičnost potisne

med edine in originalne principe družbe vendar sodomija še vedno nosi breme

prepovedi.

V 19. stoletju se dediščina predsodkov in strahov prenese in še celo poglobi. Tokrat

medicina, ki širi svoj vpliv na celotno družbo prevzame vlogo cerkve in obsodi

sodomijo kot psihološko nezadostnost oziroma duševno bolezen. 19.stoletje je bilo

prežeto z raznoraznimi poizkusi in novimi dognanji na temo seksualnosti. Tako v tem

obdobju. Leta 1869, madžarski zdravnik Karoly Maria Benkert, pod psevdonimom

Kertenby, sestavi in prvič uporabi termin »homoseksualen«(Kuhar,2001).

Z izbruhom obeh svetovnih vojn, je istospolna ljubezen pridobila nov negativen

pomen, ki je imel politične razsežnosti. Homoseksualnost se je smatrala kot

nezvestoba državi in izdajstvo. Nacionalisti so sklenili »poroko« s homofobijo in tako

»iztrebljali« nečisto družbo. Homoseksualni so mnogokrat bili obtoženi simpatiziranja

s komunizmom. Pred drugo svetovno vojno so v Nemčiji sociologi poročali o desetih

procentih homoseksualnega prebivalstva, kot zapuščino liberalnega obdobja

Weimarske republike. Razvili so teorijo »odrešitve v delu«, katero so preizkusili na

homoseksualcih v Sachsenhausnu in Auschwitzu, kjer so bili prisiljeni v delo do

onemoglosti. Koncentracijska taborišča so bila idealna za preobrazbo, v kateri so bili

posamezniki nepogrešljivi za nacistično družbo, saj zaradi svojih nagnjenj niso

vplivali na razplod nacističnega ideala.

Osrednji prispevek dvajsetega stoletja pri razreševanju vprašanja vzrokov za

homoseksualnost moramo pripisati psihoanalizi in predvsem Freudu, kateri poudarja

da kontraseksualne oziroma invertirane osebe niso degenerirane osebnosti, saj se

inverzija pojavlja pri ljudeh, ki ne kažejo »nobenih drugih hudih odklonov od norme«

in tudi njihova zmogljivost ni motena, saj se nekateri odlikujejo »celo po posebno

visokem intelektualnem razvoju in etični kulturi« (Freud,1955, v Kuhar,2001). Trdil je

da se vsak rodi z biseksualno dispozicijo, na razvoj spolne usmerjenosti pa bistveno

vplivajo zunanje okoliščine. Tudi znani seksolog Alfred Kinsey, ki je leta 1948 s svojo

raziskavo, potrdil tezo spolnega kontinuuma in prišel do zaključka da se večina ljudi

nahaja na sredini lestvice med izključno homoseksualnih in na drugi strani

popolnoma heteroseksualnih ljudi

Stonewallski upor je glavna prelomnica zgodovine homofobije in homoseksualnega

zatiranja v zgodovini. Upor pred gostiščem Stonewall Inn v Greenwich Villagu, v

zvezni državi New York, se je 27 junija, leta 1969 zapečatil kot začetek modernega

gibanja za pravice LGBT populacije. Pri tem uporu, kjer je policija, pod krinko racije

3 Prokreacija, je sinonim za reprodukcijo, razmnoževanje - ohranjanje vrste. Prokreacijo je Cerkev

dolga leta uporabljala kot izgovor za zatiranje spolnosti in erotike v družbi.


23

za prekoračitev točenja alkoholnih pijač, skušala aretirat več pripadnikov LGBT

družbe, je prišla do izraza moč različnih prisotnih manjšin, katere so s pomočjo

človeške verige zablokirale izhod policistov in s tem opozorile širšo družbo kršenju

državljanskih in človekovih pravic. Po tem letu so se vsako leto, na te dni, ponavljale

demonstracije in prve parade, (pohodi) ponosov LGBT družbe po Ameriki. Vzponu

gibanja za gejevsko in lezbično osvoboditev se je pridružilo tudi feministično gibanje.

Skupaj sta nastopala proti moškemu heteroseksualnemu zatiranju, saj ju je

povezoval problem homofobije in seksizma (Kuhar, 2001).

Greh proti bogu in naravi, družbeni zločin in duševna bolezen so dediščina odnosa

do homoseksualnosti v zgodovini, so trikotnik homofobije, katerega različni vidiki so

času in prostoru ustrezno poudarjeni. Tako po mnenju Kuharja (2001), srednji vek

preveva razumevanje homoseksualnosti kot grešnosti, kot herezije in pečanja s

hudičem, v 18. stoletju se homoseksualnost prelevi v družbeni zločin, v 19 in 20.

stoletju, ki je prežeto s strahovi in predsodki prejšnjih, pa postane družbena deviacija

in duševna bolezen. Tiste, ki so bolehali za homoseksualnostjo, je bilo potrebno

institucionalizirati in odstraniti iz družbe ali so pa so postali in še ostajajo predmet

prikrite raziskave.

Enotnih ocen o pogostnosti homoseksualnosti ni, predvsem zaradi različnih definicij

homoseksualnosti, različnih metod raziskav in zanikanja homoseksualnosti v

stigmatiziranih okoljih. Glede na ankete je homoseksualnih do 10 odstotkov ljudi.

Seveda ta odstotek ni zanesljiv, ravno zaradi zanikanja in straha pred homofobijo.

»Homoseksualnost je prisotna v vseh družbah, neodvisno od lokacije in časovno

zgodovinskega okvira, vendar se družba na istospolno usmerjenost odziva na

različne načine, od popolnega sprejemanja do načrtnega zatiranja in preganjanja«

(Homoseksualnost, 2012).

2.2.2.1 Gejevsko in lezbično gibanje na Slovenskem

Za razumevanje vzrokov za nastanek, obstoj in razvoj homoseksualne kulture, kot

trdita Suzana Tratnik in Nataša S. Segan v prvem Zborniku o lezbičnem gibanju na

slovenskem (2000), je treba prvo raziskovati odnose prevladujoče kulture (in družbe

v celoti) do homoseksualnosti. V zgodovini zahodne civilizacije so se namreč do

homoseksualnosti izoblikovala odklonilna stališča in vzroki za tako podpiranje in

vzdrževanje stališč so mnogovrstni in kompleksni. Razlog tiči v vtkanosti institucij

družbenega nadzora (političnega, ekonomskega, religioznega, medicinskega..itd.), ki

so skozi zgodovino podpirale patriarhalno družbeno strukturo.

O LGBT kulturi na Slovenskem pred letom 1980, skorajda ni podatkov, najdenih je

nekaj oglasov in intervjujev v medijih ki jih je tolerirala takratna oblast, preko katerih

so moški iskali »prijatelje«. Po pričanjih, je bila popularna za druženje in dobivanje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Definicija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Anketa


24

gejev v Ljubljani predvsem kavarna Union. V glavnem pa so bila mesta združevanj,

prostori, ker so se zadrževali intelektualci ali umetniki (npr. Opera bar). To vsekakor

po mnenju Tratnik, Segan (1995), ne velja za lezbijke, katere se nikoli niso srečevale

na javnih mestih, temveč so vzpostavljale kontakt le preko malih oglasov. Leta 1926

je izšla prva razprava o homoseksualnosti v Sloveniji. Knjižica Ivana Podlesnika, ki je

vsebovala enaintrideset strani razprav o homoseksualnosti in njenih vzrokov ter

posledicah in opeva predvsem nemškega znanstvenika Magnusa Hirschfelda in

njegovo prepričanje o homoseksualnosti kot vprašanju psihološke, sociološke ter

pedagoške stroke in nikakor medicine. Avtor je skušal dokazovati homoseksualnost

kot kompleksen pojav za katerim se skriva več psiholoških in socioloških dejavnikov

katere bi morala družba sprejeti za nekaj dopustnega in ne nenormalnega.

Leta 1976 v skupščini Socialistične republike Slovenije, potrdijo novi kazenski

zakonik, po katerem homoseksualnost ni več kaznivo dejanje. Enako dekriminilizacijo

doživi tudi sosednja Hrvaška, Vojvodina in Črna Gora, medtem ko v Srbiji in na

Kosovem homoseksualnost ostaja kaznivo dejanje, vse do leta 1994. Nekaj let

kasneje podobnemu sledi Makedonija in leta 1998 Bosna in Hercegovina. V zadnjih

letih dvajsetega in ob vstopu v enaindvajseto stoletje je pod pritiski Sveta Evrope

klonilo še nekaj »protihomoseksualnih« zakonov. Najdlje so se obdržali v Republiki

Srbski, kjer se je do leta 2001 homoseksualnost smatrala kot kriminalno dejanje.

Pri nas je začetek organiziranega LGBT gibanja zapečatil prvi festival Magnus in

sicer leta 1984, organiziran pod vodstvom Škuc-a. Magnus je sodil v del novih

družbenih gibanj, del civilne družbe, ki odigra pomembno vlogo v pripravi prehoda od

socializma v postsocializem. Na festivalu so bili predstavljeni evropski ter ameriški

filmi ter publikacije s homoseksualno tematiko. Medijski pomp, uspešnost in število

udeležencev, okrog tisoč, so bili nastavek organiziranemu gejevskemu in lezbičnemu

gibanju v Sloveniji in Vzhodni Evropi (Kuhar,2001). Magnusov prvotni namen je bil

izključno kulturen in socializacijski, vendar je diskriminatoren odnos družbe in njenih

institucij, kaj kmalu prisilil organizatorje v politične cilje. Magnus je prvi korak

homoseksualne manjšine v širšo družbo oziroma javni prostor. Potekal je vsako leto,

razen leta 1987, ko se je zalomilo pri izbiri napačnega datuma, takrat četrtega

festivala. Beograd se je obregnil ob datum 25 maj, saj je bil to Dan mladosti in Titov

rojstni dan, kar se je smatralo kot prvovrstno provokacija in protisocialistično dejanje.

Po večdnevnih aferah in pritiski na slovensko vlado, so festival odpovedali. V

naslednjih letih festival ni več potekal, je pa ga nadomestil Teden lezbičnega filma,

kateremu je sledil še Teden gejevskega filma, danes poznan kot Festival gejevskega

in lezbičnega filma. Pod okriljem Magnusa in kasneje LL, (Lezbični Lilit), je bilo

izdanih veliko časopisja in homoseksualnih vložkov, diskusij ki so prevevale

predvsem homoseksualno problematiko v Sloveniji in drugod po svetu. Najbolj znani

LGBT reviji takrat sta bili Lesbozine in Gayzine (Velikonja, 2000)


25

V devetdesetih se homoseksualnost v Sloveniji še vedno najde v okvirjih medicinskih

in psihiatričnih diskurzij. Leta 1991 je kazalo na manjši napredek ob podpisu

deklaracije »Pravica do drugačnosti«, katero je podpisala večina parlamentarnih

strank, vendar je na koncu zaradi osamosvojitve in narodne krščansko-narcisoidne

morale, katera je težila k čimvečji rodnosti Slovencev, niso vključili v ustavo. Vse to

so spremljali in kritizirali preko takratnih aktualnih LGBT revij Revolver in Keke©,

kateri sta uspešno promovirali in spremljali homoseksualno tematiko vse do leta

1998, nato sta ga nasledili reviji Lesbo in Legebitrina oznanila. Konec devetdesetih

se Magnusu in LL, pridružita še študentska organizacijska oblika Legebitra, ki je prva

slovenska skupina za mlade geje in lezbijke, biseksualce in transseksualce do 26.

leta starosti in Out In Slovenija, kot prva slovenska LGBT skupina za športne

aktivnosti. Obe novi skupini imata vodilno socializacijski funkciji za LGBT populacijo v

Sloveniji, saj nudita neko zavetje, menjavo izkušenj in varen pristan mladim in

njihovim staršem, ki se soočajo s homoseksualnostjo.

V začetku novega tisočletja je konstantno prihajalo do opaznejših afer, v katere se je

tudi vključevalo vse več vplivnejših oziroma znanih imen. Počilo pa je junija 2001 ko

so v enem izmed lokalov v Ljubljani zelo očitno zavrnili vstop dveh prijateljev, javnih

oseb, celo mednarodno znanega pesnika in performerja Jean-Paul Daousta in

gejevskega aktivista Braneta Mozetiča. Mesec je bil poln protestov in obleganj

dotičnega lokala, kar je na koncu privedlo do prvega uradnega pohoda ponosa v

Sloveniji, ki se je zgodil 6. Julija 2001, kot odziv na nestrpno in žaljivo vedenje do

LGBT oseb v Sloveniji in svetu nasploh. Izdani so bili letaki (na sliki) ki so privabljali

ljudi iz celotne Slovenije in bivše Jugoslavije.

Slika 5. Prvi letak (Obvoznica mimo nestrpnosti-pohod proti homofobiji, 2001)

Manifestacija je z vsem svojim glasnim izstopom iz nevidnosti in homofobične tišine

uspela. O njej se je govorilo in poročalo še več mesecev. Za slednje je tudi

poskrbela še vedno aktualna revija Mladina. Tudi takratni predsednik države Milan

Kučan, je pozval državljane k večji strpnosti in omenil pomembnost dogodka kot klic

države na prenovitev ustavnih in kulturnih načel.


26

Parada ponosa in teden okrog dneva dejanskega pohoda, konec maja, začetek junija

so po letu 2001 ostali poglavitni za boje pravic istospolno usmerjenih, biseksualnih in

transseksualnih ljudi v Sloveniji. Teden je rezerviran za različne dejavnosti delavnice,

debate in okrogle mize, s katerimi se akterji že leta trudijo predstaviti

homoseksualnost javnosti in integrirati homoseksualnost v širšo družbo. Dogajanje

vseskozi spremljata reviji Mladina in LGBT revija Narobe, katera se je pridružila v letu

2007 kot neprofitni proaktivni medij.

Parado so organizirale do leta 2008 že prej omenjene organizacije (Legebitra, Škuc-

Magnus, DIH, i.dr.,) leta 2009 pa jo prevzame, na novo ustanovljeno Društvo parada

ponosa.

Pregled parad in njenih sloganov;

2001: Obvoznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji

2002: Država, veš svoj dolg?

2003: Mi drugačni, vi enakopravni

2004: Poroka bo!

2005: Registracija je diskriminacija!

2006: Dovolj! Odvrzimo maske!

2007: Ponosno naprej!

2008: I feel Slovenia!

2009: Revolucija ljubezni

2010: Dovolj čakanja

2011: Še vedno čakamo!

2012: Naprej v srednji vek (priprave v teku)

Leto 2012, je ena večjih prelomnic za LGBT populacijo in državljane Slovenije

nasploh. Prišlo je namreč do referenduma, na katerem je bil na udaru prenovljen in

strokovno moderniziran družinski zakonik. Zakonik ki je vključeval tudi člene o

istospolnem partnerstvu in njihove zakonske utemeljitve. Ne glede na to da je v

zakoniku bila homoseksualna vsebina omejena zgolj na dva člena, vse ostalo je

namreč zajemalo heteroseksualno družinsko politiko, je bil največji pomp ravno

manjšina homoseksualnih pravic, katere so po mnenju večine, oskrunitev družine kot

temeljne kulturne in socialne enote človeške družbe. Referendum ni bil izglasovan,

po mnenju prizadetih, zaradi novo sestavljene desnosredinske vlade, kateri premier

Janez Janša prinaša glas in stas pravega heteroseksualnega vzornika, kot tudi

Cerkve s svojimi pristranskimi pridigami ljudstvu.

LGBT organizacije in vse več simpatizerjev sodobne družbe, je sicer izgubilo bitko za

enakopravnost homoseksualnosti, ampak kot napovedujejo, se vojna še ni končala,

še manj pa »onesposobila« že utrujene borce.

http://www.ljubljanapride.org/2001/







http://www.ljubljanapride.org/2008/index.htm





27

2.3. HOMOSEKSUALNOST V ŠPORTU IN NJENA

INTEGRACIJA V ŠIRŠO DRUŽBO

2.3.1. Socialna integracija

Pojem socialne integracije se v današnji postmoderni družbi uporablja vse pogosteje.

Kot takšen v svojem bistvu predstavlja fizično, duševno in socialno povezovanje

posameznika z njegovim okoljem. Čim bolj je z njim povezan in vanj integriran, tem

bolje opravlja svoje funkcije in vsakodnevne vloge. V moderni humanistični teoriji je

socialna vključenost sinonim in predpogoj za storilnostno uspešnost (Evropska

integracija, 2012). Integracija LGBT populacije, se skuša realizirati že vrsto let. Nekje

je bolj ali manj uspešna, ponekod je ni in drugje sploh ni več potrebna. Na ramenih

posameznikov je, da tam kjer je ni ali je manj uspešna, skušajo pripraviti družbo, da s

pomočjo športa, kot družbenega fenomena, sprejme in uresniči integracijo istospolnih

manjšin. Namen tega dela bo ugotoviti ali socialna integracija LGBT skupin preko

športa poteka in (ali) je uspešna.

2.3.2. LGBT športno gibanje od začetkov do 21. stoletja

Kljub temu, da se je sodobni šport razvil v različnih smereh v posameznih državah,

so njegova vodilna načela običajno podobna. Moškost in ideje moških fizičnih in

psihičnih sposobnosti in značilnosti tvorijo merilo za vrednotenje športnih dosežkov in

veščin. Športnike in športnice, ki teh pričakovanj ne izpolnjujejo, se smatra za manj

sposobne, in se jim pripisujejo značilnosti nepopolnih športnikov. To še posebej drži

za geje in lezbijke v športu.

Situacija pa se počasi le spreminja. Razni družbeni razvoji, kot na primer dejstvo, da

šport postaja bolj prostočasna dejavnost kot le fizični trening, ženska emancipacija ali

pojav lezbičnih, gejevskih, biseksualnih in transseksualnih (LGBT) gibanj, postopoma

vplivajo na šport. Iz tega sledi, da se homoseksualnosti v športu ne sme več pometati

pod preprogo.

Pogosto se dogaja, da se LGBT osebe v športnem okolju zavejo svoje raznolikosti.

Njihov kasnejši odnos do športa je večinoma odvisen od njihovih izkušenj s športom

tekom otroštva in adolescence, še posebej od izkušenj s športom v šoli.

Lezbijke in geji se zaradi svoje spolne usmerjenosti soočajo z veliko skupnimi

izkušnjami, nekaterimi tudi zaradi spola. To je rezultat delitve vlog po spolu, ki so

včasih odkrito, včasih pa tudi bolj prikrito prisotni v športu.


28

Sator, idr.,(2009) meni da, lezbijkam, ki so se uprle dodelitvi ženske vloge, ki jim je

bila vsiljena tekom otroštva in adolescence, šport pogosto pomeni prostor zatočišča

in svobode osebnega izražanja. Skozi šport lahko razvijajo in vadijo svoje fizične in

psihične sposobnosti, ki so običajno pripisane moškim in tu se lahko izognejo

nerazumnim zahtevam, ki jim jih tradicionalna ženska vloga pripisuje. Pozitivne

izkušnje v tradicionalno moški domeni jim dajejo samozavest.

Tudi geji, po mnenju Sator, idr.,(2009), ki se ne podvržejo tradicionalni moški vlogi

tekom otroštva in mladosti, pogosto prihajajo v konflikt z zahtevami ki jih vsiljujejo

pričakovanja drugih o tem, kakšen naj bi športnik bil. Šport za njih tako lahko postane

travmatična izkušnja in veliko se jih zaradi tega od športa za vedno oddalji. Tisti geji,

ki se bolj približajo tradicionalni podobi fantov in moških, običajno razvijejo bolj

pozitiven odnos do športa. Lažje se vklapljajo v skupine in so s strani vrstnikov

sprejeti v ekipe in tako lahko šport postane osrednja komponenta njihovih

prostočasnih aktivnosti. To pa lahko povzroči, da prepoznavanje in sprejemanje

lastne homoseksualnosti pri njih traja daljše obdobje.

Lezbične športnice in gejevski športniki se lahko, v nasprotju s splošnim

prepričanjem, ukvarjajo s široko paleto športov. Niso pa vsi geji umetnostni drsalci in

niso vse lezbijke igralke nogometa. Ker pa so ti športi smatrani za bolj ženske ali bolj

moške, so bolj pogosto povezani s homoseksualnostjo. Za primerjavo, malo je znanih

gejev nogometašev in lezbijk umetnostnih drsalk, seveda to ne pomeni da ne

obstajajo. Lezbijke pogosto menijo, da so dvakratno prikrajšane, ne samo kot

lezbijke, ampak tudi kot ženske. Tako ne čudi dejstvo, da se znotraj

emancipacijskega gibanja tako heteroseksualne, kot tudi homoseksualne ženske

trudijo najti alternativno kulturo športa in rekreacije (Sator, idr., 2009).

Dolgo časa so bili istospolno usmerjeni elitni športniki in športnice popolnoma nevidni

v družbi. V primerjavi z npr. pop zvezdniki, vrhunski športniki in športnice le redko

spregovorijo o svoji spolni usmerjenosti, razen če le-ta ni heteroseksualna.

V preteklosti so bile homoseksualne tendence športnih idolov razkrite proti njihovi

volji, če je do tega sploh prišlo. Za geje je bilo to običajno povezano s policijskimi

preiskavami in sodnimi zadevami, povezanih s spolnimi odnosi, ki so bili prepovedani

ali pa zaradi domnevnih kaznivih dejanja zoper mladoletnike. Ženske športnice so

sprva bile vsesplošno označene za lezbijke, ker so si drznile vstopiti v tradicionalno

moško domeno športa. Tu in tam pa so tudi bivše ljubimke in ljubimci poskrbeli, da so

dobro varovane skrivnosti postale del javnega vedenja.

Le malo istospolno usmerjenih športnikov in športnic je bilo pripravljenih razkriti svojo

spolno usmerjenost. Ameriška novinarka Lynn Rossellini je do tega zaključka prišla

leta 1975, ko je v časniku Washington Star objavila serijo prispevkov o

homoseksualnosti v športu. Še danes je težko izvajati novinarske in znanstvene

raziskave med istospolno usmerjenimi športniki in športnicami (Sator idr., 2009).


29

Šele v 90-ih letih so elitni homoseksualni športniki in športnice pričeli kazati

pripravljenost na razkritje, še posebej v ZDA. Kljub temu je večina počakala na

zaključek svoje aktivne športe kariere; nekaj gejev pa se razkrilo ko so bili

diagnosticirani s HIV. Aktivni vrhunski športniki in športnice, ki svojo

homoseksualnost tudi javno sprejemajo, kot npr igralka tenisa Amélie Mauresmo,

skakalec v vodo Mathew Micham ali Anja Paerson ostajajo bolj izjeme kot pravilo.

Za večino lezbičnih športnic in gejevskih športnikov v »mainstream« 4 športu se zdi

bolj smiselno prikriti svojo spolno usmerjenost. Za mnoge to predstavlja

obremenjujoče in ponižujoče dvojno življenje, pogoste športne poškodbe ali slabše

športne dosežke. To ima posledično tudi negativne ekonomske posledice za

tradicionalni šport, ki izgublja visoko obetajoče mlade gejevske in lezbične športnike

in športnice, ki zaradi homofobije v športu preprosto obupajo nad njim (Sator idr.,

2009).

Vztrajno rastoče LGBT športno gibanje je postalo nova sila v politiki športa, in ga ni

moč več prezreti. Daje pomembni prispevek k prepoznavanju spolnih manjšin v

športu. Lezbična, gejevska in mešana športna društva in skupine zagotavljajo

svobodo spolnim manjšinam športno udejstvovanje v prijetnem okolju, varnem pred

odprto ali prikrito diskriminacijo.

Medtem ko je LGBT športno gibanje uspelo doseči opazen rezultat na ravni

neposredne participacije, pa je bilo dokaj neuspešno pri vplivu na elitni tekmovalni

šport. Vodilni v t.i. mainstream športu ga običajno ne priznajo, tam kjer pa ga, pa je

odnos pogosto odklonilen – od zasmehovanja do odkritega nasprotovanja. Lezbijke

in geji elitnega športa tako le redko sodelujejo v tekmovanjih in prireditvah, ki jih

organizira gibanje, četudi s sodelovanjem ne bi imeli sankcij.

Kljub vsemu pa se je LGBT športnemu gibanju do določene mere uspelo spoprijeti s

homofobijo in omehčati odnos mainstream športa do pripadnikov in pripadnic spolnih

manjšin. Gejevski in lezbični šport, skupaj z ženskim športom tako pomaga razvijati

novo kulturo športa in rekreacije.

LGBT športno gibanje se v 21. stoletju sooča z raznimi izzivi. Uspelo se je uveljaviti v

industrializiranih državah, kjer so rezultati odraz socialnih sprememb, na katere so

močno vplivala emancipacijska gibanja za gejevske in lezbične ter ženske pravice. V

zadnjih letih se LGBT športna društva in skupine pojavljajo širom sveta, tudi v

državah kjer je odkrito priznanje homoseksualnosti nevarno ali celo kaznivo.

Z leti večji LGBT športni dogodki postajajo del tržne ekonomije in njihova organizacija

brez sponzorstev ne bi bila več mogoča. LGBT športno gibanje mora tako najti

ustrezno ravnotežje med pogoji, potrebnimi za finančni uspeh, pričakovanji

sponzorjev ter osnovam, na katerih so bili zasnovani. Veliko udeležencev na takšnih

4 »Mainstream« je angleška sopomenka za profesionalni, v našem primeru heteroseksualen šport.


30

dogodki je moških srednjih let iz razvitejših držav, ki si udeležbo lahko privoščijo.

Koncept iger denarja, kot so nekateri leta 1998 poimenovali igre Gay Games v

Amsterdamu, je tarča kritikov vse od takrat. Medtem pa se večina športnih društev in

skupin trudi, da so stroški treningov čim nižji in tako širše dostopni LGBT skupnosti.

Uradno priznavanje in vrednotenje posameznih tekmovanj predstavlja izziv, saj so

pravila krovnih športnih zvez zelo rigidna. Strogo ločevanje kategorij po spolu in

skladnost z WADA pravili, je težko uskladiti z mnogimi načeli LGBT športnega

gibanja, saj vnos nekaterih kemičnih suplementov, kateri so nujno potrebni za razvoj

transeksualnih ali interseksualnih oseb, vplivajo na pozitivne rezultate doping testov.

Sodelovanje v tržni ekonomiji in združitev s tradicionalnimi športi vplivata na načela

odprtosti širšemu številu športnikov in športnic, brez omejevanja na spol, starost,

poreklo, socialno ozadje in druge okoliščine.

LGBT športno gibanje se še ni uspelo opomoči od svoje prve velike krize znotraj

gibanja samega. Po zagrenjenem sporu glede organizacijskih pravic in

reprezentativnosti, sedaj svetovni LGBT športni organizaciji – FGG in GLISA –

delujeta v dokaj miroljubnem sožitju in upamo lahko, da bo v bližnji prihodnosti ena

skupna velika svetovna LGBT športna prireditev.

Principi in koncepti športa kot ga je privzela LGBT športna skupnost – zagotavljanje

varnega športnega okolja za spolne manjšine in hkratnemu boju s homofobijo v

športu – še vedno ostajajo aktualni in ostajajo osnova za športne in politične

aktivnosti.

2.3.3. Vidnejše LGBT športne organizacije, njihov razvoj in cilji

2.3.3.2. Federation of gay games (FGG)

Prve LGBT igre so bile organizirane poleti 1982 v San Franciscu. Prireditev je bila

sad ideje športnika in geja Toma Waddella. Sprva jih je organizirala neposredno

sama organizacija umetnosti in atletike iz San Francisca (SFAA; preimenovana v

Zvezo Gej Iger, angleško, Federation of Gay Games ali na kratko FGG leta 1989.

Slednja je kasneje pričela podeljevati licenco mestom gostiteljicam. Zatem ko je

Ameriški Olimpijski Komite (USOC) pridobil začasno prepoved glede imenovanja, so

morali sprva načrtovano ime gejevskih olimpijskih iger (Gay Olympics oz Gay

Olympic Games) spremeniti. Dogodek so tako poimenovali Gay Games. Namen

združenja »Gay Games« je spodbujati in širiti samospoštovanje gejev in lezbijk po

vsem svetu in integrirati spoštovanje in razumevanje v heteroseksualen, normalen

svet, predvsem z organiziranimi mednarodnimi kulturnimi in športnimi participacijamI

(Sator, idr., 2009).

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&twu=1&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Gay_community&usg=ALkJrhjYn509aot83J8nOO5sKAYD8SQvjw


31

Medtem ko je glaven poudarek na teh posebnih ciljih, je temeljno načelo Federacije

Gay Games, da se vse dejavnosti, ki so v njegovem okvirju dogajajo tudi v naravi in

da noben posameznik ni izključen iz sodelovanja na podlagi spolne usmerjenosti,

spola, rase, vere, narodnosti, etnične pripadnosti, športne/umetniške sposobnosti,

starosti ali zdravstvenega stanja .

Tom Waddell in njegovi somišljeniki so želeli da bi Gay Games dokazale kako

»normalni« istospolno usmerjeni pravzaprav so, in tako premagovali stereotipe in

predsodke, ki običajno definirajo predstavo o gejih in lezbijkah v javnosti.

»Danes smo tu – ne da proslavimo homoseksualnost, ampak da proslavimo in

uveljavimo osebno svobodo,« je dejala Rita Mae Brown, pokroviteljica iger, na

otvoritveni slovesnosti leta 1982 (Sator idr., 2009)

Čeprav so prve Gay Games minile brez večje pozornosti splošne javnosti, pa je

interes za ta zelo živahen in barvit športni festival v narastu od samih začetkov.

Zlasti posebna je bila izvedba 4. Gay Games v New Yorku leta 1994, ki je bila

združena s 25. obletnico parade ponosa. Zaključno slovesnost je obiskalo več

športnikov in športnic ter občinstva kot pa na zaključnem dogodku Olimpijskih iger v

Barceloni dve leti poprej.

Leta 1988 so bile Gay Games organizirane v Amsterdamu, in so bile prvič izpeljane

izven Severne Amerike. Predstavljale so največjo zabavo za LGBT skupnost ter

njihove prijatelje in prijateljice v Evropi do tedaj, in so bile zelo uspešne.

Zaradi potrebe po uravnoteževanju odprtosti za vse in usklajevanja pravil tekmovanja

s krovnimi športnimi zvezami, ki so bdele nad mnogimi tekmovanji na Gay Games v

Amsterdamu, pa so se pojavile resne dileme ko so organizatorji v Amsterdamu

oznanili da se transseksualni športniki in športnice ne morejo več sami odločati v

kateri kategoriji glede spola bodo nastopali. To je sprožilo velike proteste LGBT

skupnosti tudi v ZDA, saj je bilo to smatrano za kršitev osnovnih športnih načel same

prireditve.

V naslednjih letih je bila na vročem stolu tematika doping testov. Le-ti so bili nujni da

so bila tekmovanja uraden del krovnih športnih zvez, hkrati pa so preprečevali

sodelovanje HIV pozitivnih športnikov in športnic ter drugih, katerih zdravila so bila na

seznamu prepovedanih sredstev s strani Svetovne antidopinške agencije (WADA).

Prve Gay Games na južni polobli so bile organizirane v Sydneyju v Avstraliji leta

2002. Igre so uspele privabiti veliko število udeležencev in udeleženk južnopacifiških

držav. Poseben program je bil namenjen sodelovanju avstralskega avtohtonega

prebivalstva. Več kot 100 predstavnikov aboriginov je s svojimi uniformami in pod

lastno zastavo sodelovalo na Gay Games. Za mnoge je bil to pomemben korak, za

etnične in spolne manjšine.

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&twu=1&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Sexual_orientation&usg=ALkJrhjemf2c9Yj4uNQmdR6c-QjQD8_K4w

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&twu=1&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Race_%28classification_of_human_beings%29&usg=ALkJrhhqL6uT3luh2QmfEkulYvgPGpjEoQ

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&twu=1&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Religion&usg=ALkJrhgDe13MiD6VNlNbFteILf6rriserA

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&twu=1&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Nationality&usg=ALkJrhhdmsQZmJe1VP21Pp1G6a8WHKqhfQ

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&twu=1&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Ethnic_origin&usg=ALkJrhh6AuKrsGvRVDdCq2uT1toQLN-2dg

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&twu=1&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Amateur&usg=ALkJrhht7zYiARh43E3_NkBvQvPtVGrLSQ

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&twu=1&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Ageing&usg=ALkJrhi4z8XRaU0vz3Yv2p5dh7bF2Qiz1w

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&twu=1&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Health&usg=ALkJrhht9d1lsETRAXaOmLTg5AABPRn-oQ


32

Povečana profesionalizacija organizatorjev in povečana komercializacija iger je

privedla do razprav o tem v kolikšni meri je to še združljivo s principi LGBT športnega

gibanja. To je bilo zelo očitno ko se FGG in organizatorji iger, ki bi morale potekati

leta 2006 v Montrealu v Kanadi niso mogli sporazumeti o pogojih licenčne pogodbe.

Rezultat konflikta, ki se je vnel zaradi števila udeležencev in finančnih omejitev, je

glede prihodnosti mednarodnega gibanja v skrb spravil LGBT športnike in športnice

iz celega sveta. Poleti 2006 sta bila eden za drugim organizirana dva svetovna LGBT

športna dogodka: 7. Gay Games v Chicagu v ZDA, ki jih je licencirala FGG, ter dva

tedna kasneje 1. Svetovne Outgames v Montrealu v Kanadi, ki jih je licencirala

GLISA, ustanovljena spomladi 2006. (glej stran 33.).

2.3.3.2.1. »GayGames« (kratek pregled in dogodki, ki so zaznamovali

potek dogajanja)

Mesta gostiteljic:

1982 Gay Games San Francisco (1,350 atletov iz desetih držav, tekmovali so

v 17. različnih disciplinah, svetovno znana pevka - Tina Turner zapela na

otvoritveni ceremoniji).

1986 Gay Games San Francisco

1990 Gay Games Vancouver (7,300 atletov, 27 športnih disciplin in več kot

15,000 gledalcev).

1994 Gay Games New York (otvoritev sovpada z 25. obletnico

Stonewallskega upora, udeleženih 10,000 športnikov iz 44 držav, ki so

tekmovali v 31 disciplinah. Takratni predsednik B.Clinton, izda posebne 10.

dnevne vize, za HIV pozitivne udeležence.)

1998 Gay Games Amsterdam (14,299 udeležencev, 250,000 gledalcev – ena

največjih svetovnih prireditev, na kateri so nastopili tudi ljudje z zmanjšano

fizično mobilnostjo).

Slika 6. Amsterdam arena (GayGames Amsterdam, 1998)

http://en.wikipedia.org/wiki/Gay_Games#1982_Gay_Games_San_Francisco

http://en.wikipedia.org/wiki/Gay_Games#1986_Gay_Games_San_Francisco

http://en.wikipedia.org/wiki/Gay_Games#1990_Gay_Games_Vancouver

http://en.wikipedia.org/wiki/Gay_Games#1994_Gay_Games_New_York

http://en.wikipedia.org/wiki/Gay_Games#1998_Gay_Games_Amsterdam


33

2002 Gay Games Sydney (prve LGBT igre na južni polobli, dva Slovenska

udeleženca).

2006 Gay Games Chicago (po sporu FGG-ja in kasnejših ustanoviteljev

GLISe, prvič ločene Gay Games in Out Games, izpeljane istega leta, s

sedmimi dni razlike).

2010 Gay Games Cologne ( 70. sodelujočih držav, več kot 14,000 športnikov,

od tega deset Slovenskih športnikov: dve zlati in ena bronasta medalja.

Slika 6. Pred otvoritveno ceremonijo, Gay Games Cologne (lasten arhiv, 2010)

2.3.3.3. EGLSF (European Gay and Lesbian Sport Federation)

Evropska gejevska in lezbična športna federacija, na kratko EGLSF, je bila

ustanovljena leta 1989, kot inspiracija prvih »Gay Games«, ki so potekale v San

Francisco, ZDA. Predstavlja integralno telo Evropskih LGBT, interseksualnih ter

»queer«5 športnih skupin in ima sedež v Amsterdamu na Nizozemskem.

Danes EGLSF povezuje že več kot 100 skupin, katere oskrbuje z organizacijskimi

orodji, ki jim omogočajo izvedbo športnih prireditev, izmenjavo informacij, odpiranje

problematičnih debat in njihove diskusije na evropskih ravneh in še veliko več.

5 »queer« je populacija istospolno usmerjenih oseb, ki se ne identificira z ideologijo in življenskim

stilom ostalih LGBT oseb.

http://en.wikipedia.org/wiki/Gay_Games#2002_Gay_Games_Sydney

http://en.wikipedia.org/wiki/Gay_Games#2006_Gay_Games_Chicago

http://en.wikipedia.org/wiki/Gay_Games#2010_Gay_Games_Cologne


34

Vsake dve leti na uradnih srečanjih skupščine EGLSF-ja, so izvoljeni, novi ali stari,

člani odbora. Po statutu skupščine je lahko največ osem članov odbora: moški in

ženska predsednica, generalni sekretar, blagajnik in štirje člani odbora. Poleg znanja

in izkušenj odbor skuša s svojimi izvoljenimi, ujeti nekakšno ravnovesje med spolno

in geografsko raznolikostjo članov. EGLSF ima predstavnike v evropskih institucijah

in večini komitejev, kjer so tudi aktivno udeleženi pri specifičnih projektih o katerih

kasneje tudi razpravljajo na letnih skupščinah. Članice organizacije, so v zadnjih letih,

postale tudi LGBT skupine, oziroma klubi, Centralne in Vzhodne Evrope, kjer je

homofobija še izraziteje ukoreninjena med državami. Tukaj bi predvsem izpostavili

Hrvaško, Slovenijo, Bolgarijo, Madžarsko, Ukrajino, Poljsko in Rusijo. Slovenski

predstavnik EGLSF odbora, Andrej Pišl, tako vztrajno zastopa in oskrbuje našo

LGBT skupnost z vsemi koristnimi informacijami.

2.3.3.3.1. »EuroGames«

Od leta 1992, EGLSF vsakoletno organizira, zelo odmevno Evropsko LGBT športno

prireditev » EuroGames«, (Evropsko prvenstvo LGBT oseb). Igre se delijo na dva

samostojna projekta, in sicer po prireditveni obsežnosti, na velike »EuroGames«, ki

se prirejajo vsaka štiri leta in manjše »EuroGames«, katera so vsakoletni projekt

EGLSF-ja in gostiteljskega kluba. Za velike igre ni nikakršnih številčnih omejitev,

medtem ko pa je pri manjših igrah omejitev do 3,000 sodelujočih športnikov, in to

zaradi možnosti gostitve tudi manjših skupin ali klubov, ki se potegujejo za gostitev te

prestižne LGBT prireditve. Manjše igre se izpustijo samo v letu, ko so na sporedu,

»Gay Games« ali »Out Games«, o katerih bomo govorili kasneje.

»EuroGames«, so torej Evropska LGBT multi-športna prireditev, katera se je v 22 tih

letih razprostrla med več kot 100 športnih organizacij, skupin, članic. V teh skupinah

se giblje že več kot 22,000 LGBT atletov, ki bolj ali manj aktivno sodelujejo na več

internacionalnih športnih LGBT prireditvah. Člani organizacije, so v zadnjih letih,

postale tudi LGBT skupine Centralne Vzhodne Evrope, kjer je homofobija še

izraziteje ukoreninjena med državami. Tukaj moramo predvsem izpostaviti Hrvaško,

Slovenijo, Bolgarijo, Madžarsko, Ukrajino, Poljsko in Rusijo.

Kratek pregled iger in udeležba Slovencev;

1992 Haag, Nizozemska (cca. 300 športnikov iz petih Evropskih držav, pet

različnih športov, glavna ideja je bila »outiranje«6 športnikov in ozaveščanje

širše družbe z homoseksualnostjo v športu)

1993 Haag, Nizozemska (540 udeležencev iz osmih držav),

6 Pomen besede »outiranje« je javno priznanje spolne identitete oziroma spolne usmerjenosti.

http://en.wikipedia.org/wiki/EuroGames


35

1995 Frankfurt, Nemčija (2000 udeležencev, 10 športov)

1996 Berlin, Nemčija (3400 udeležencev, 17 športov, prvič udeležba iz

Vzhodne Evrope).

1997 Pariz, Francija (2000 udeležencev iz 17 držav,13 športov)

2000 Zurich, Švica (4300 udeležencev,19 športov)

2001 Hannover, Nemčija (prve male »Eurogames«)

2003 Kopenhagen, Danska (prve igre v Severni Evropi, 2,200 udeležencev)

2004 Munchen, Nemčija (5,000 udeležencev - 18 slovenskih in 20 športov)

Slika 7. Eurogames 2004, (lasten arhiv, 2004)

2005 Utrecht, Nizozemska (3,000 udeležencev - dva slovenska in 44

sodelujočih držav)

2007 Antwerpen, Belgija (2,800 udeležencev, od tega 40% ženskih, 8 športov,

20 slovenskih udeležencev)

2008 Barcelona, Španija (5,000 udeležencev,25 slovenskih; 1 srebrno

odličje)

2011 Rotterdam, Nizozemska (10 slovenskih udeležencev; 1 zlato odličje)

2012 Budimpešta, Madžarska (8 slovenskih udeležencev; 4 zlata odličja, 3

bronasta in eno srebrno odličje)

2.3.3.4. GLISA (Gay and Lesbian International Sport Association)

GLISA se je ustanovila v Montrealu. Njeni ustanovni člani so bili organizatorji 7. Gay

Games, po umaknitvi FGG ( glej stran 27.), iz Montreala, zaradi nesporazuma o

obsežnosti in financiranja dotičnih iger in podelitvi licence Gay Games VII v Chicago.

Montrealovi organizatorji so navkljub umiku glavnega organizatorja sklenili

nadaljevati z organizacijo in s pomočjo EGLSF, slednji so namreč nadaljevanje


36

odobrili in tako rekoč pomagali ustanoviti novo neodvisno športno LGBTIQ

organizacijo imenovano GLISA, in njen glavni športni projekt OutGames.

GLISA je demokratično vodena, mednarodna športna LGBT organizacija. Njene

članice so mednarodne športne organizacije in kontinentalna združenja ki stojijo za

športnimi LGBT klubi širom svetovnih regij. Trenutno za GLIS-o stoji 75 članic

organizacij, ki so aktivne na petih kontinentih. Fokus organizacije temelji na razvoju

LGBT športa po celem svetu, kar GLISA skuša tudi s pomočjo športnih prireditev, kot

so world »OutGames« in kontinentalnih iger tudi doseči. S pomočjo donatorjev in

lastnih pridobitev, ustvarja finančni steber pod katerim skuša razvijati in promovirati

LGBT klube in podpirati njihove cilje, po celem svetu.

Na kratko lahko zajamemo cilje organizacije v 4 načelih;

Izobraževanje in razvijanje LGBT športa po svetu, s širjenjem znanja in

štipendiranja med člani organizacije.

Grajenje in ohranjanje dobrih odnosov z »mainstreem« športom,

organizacijami za človekove pravice in kulturnimi organizacijami.

Organizacija OutGames, (vsake 4. leta) in vmesnih kontinentalnih iger

Profesionalni pristop k LGBT športnemu gibanju, stvari se dokumentirajo in

prenašajo iz generacije v generacijo.

Kratek pregled iger in udeležba Slovencev;

2006 Montreal, Kanada (10,245 športnikov, 6 slovenskih udeležencev; 1

srebrno odličje, 1 bronasto)

2009 Kopenhagen, Danska (8,000 športnikov, 6 slovenskih udeležencev; 1

srebrno odličje, 1 bronasto)

Slika 8. Mavrični štart, (World OutGames Kopenhagen, 2009)


37

2.3.3.4. IGLFA (International Gay & Lesbian Football Association)

Mednarodno lezbično in gejevsko nogometno združenje, je bilo ustanovljeno leta

1992. Namen združenja je promocija LGBT nogometa in njegova emancipacija v

heteroseksualnem svetu. IGLFA je promovira nogomet v okviru FGG-ja in na »Gay

Games« tudi skrbi za vso organizacijo nogometnih tekem. Danes je v združenje

vključenih 80 ekip iz več kot 20 držav po celem svetu.

Glaven namen združenja je dvigniti samospoštovanje ženskih in moških istospolno

usmerjenih posameznikov po svetu in zgraditi spoštovanje heteroseksualnega sveta

s pomočjo igranja nogometa. Trudijo se sestaviti internacionalno mrežo nogometnih

klubov, s katero bi promovirali fizično in taktično igro nogometa ter njeno

razumevanje.

IGLFA prireja vsako leto moška in ženska svetovna prvenstva v nogometu in

mednarodne turnirje na katerih se posamezniki lahko spoznavajo in delijo svoje

taktične in igralne zamisli nogometa. S pomočjo štipendiranja »Outreach« skuša

pomagati tudi ekipam iz Afrike, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope, da se lahko

udeležujejo tekmovanj.

Še nekatere mednarodne organizacije, ki predstavljajo LGBT šport:

Mednarodna gejevska in lezbična plavalna zveza (IGLA)

Mednarodna gejevska in lezbična tekaška zveza (IFR)

Mednarodna gejevska bowling organizacija (IGBO)

Mednarodna gejevska drsalna zveza (IGFSU)

Mednarodna gejevska in lezbična veslaška zveza (GLRF)

Mednarodna gejevska in lezbična teniška zveza (GLTA)

Mednarodna gejevska in lezbična zveza hokeja na travi (IGLFHF)

2.3.4. LGBT organizacije na Slovenskem in njihova komunikacija s širšo družbo

LGBT organizacije pri nas so se začele pojavljati konec osemdesetih let. Prva vidna

združenja sta zaznamovali, LL (Lezbični Lilit), ki se je ukvarjala predvsem z lezbično

feminističnimi vsebinami in Magnus, kot prvi registrirani sekciji Škuca - nevladne

neprofitne kulturne umetniške organizacije. Škuc velja za eno vodilnih

spodbujevalcev, združevalcev in promotorjev alternativne kulture. Njeni začetki

segajo v prvo radikalno študentsko gibanje leta 1968. Formalno pa je ustanovljena

leta 1972. Škuc je bil, in še je, pionir LGBT gibanja in ustanavljanja LGBT društev.


38

Zgodovino LGBT gibanja na slovenskem, smo že predstavili v poglavju 2.2.2.1, zato

se bomo v tem poglavju osredotočili na sedanje aktivne LGBT organizacije. Omenili

bomo le najvidnejše in za nas, najrelavantnejše organizacije, katere so delujoče na

področju homoseksualne integracije in športnega LGBT delovanja ter osveščanja

homoseksualnosti v družbi nasploh. (V prilogi 1. so zbrana imena in elektronski

naslovi še vseh ostalih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo z LGBTIQ tematiko).

2.3.4.1. Društvo informacijski center-DIC Legebitra

Ime Le-ge-bi-tra, je sestavljanka iz besed lezbijke, geji, biseksualni in transseksualni.

Društvo informacijski center Legebitra je nevladna in neprofitna organizacija, ki ima

status humanitarne organizacije na področju socialnega varstva, kot tudi status

organizacije v javnem interesu na področju varovanja zdravja.

Društvo, se je razvilo iz neformalne skupine Legebitra, ki je

bila ustanovljena kot projekt Študentske organizacije Univerze

v Ljubljani leta 1998, in že več kot deset let uživa zaupanje

ciljne skupine. Pri svojem delu društvo izkazuje

Slika 9. Logotip,(DIC Legebitra, 2012)

resnost, strokovnost, kvaliteto in predvsem predanost na področjih zagovorništva

pravic za istospolno usmerjene, biseksualne in transseksualne posameznike in

posameznice (LGBT) in socialno-varstvenih storitev za LGBT mlade, predstavitve (O

društvu, 2012).

Poslanstvo Legebitre je predvsem izboljšati položaj in odnos do istospolno

usmerjenih na različnih nivojih in področjih življenja v Sloveniji. Z zagotavljanjem

varnega prostora in posredovanjem relevantnih in pravilnih informacij izobražujejo in

osveščajo, hkrati pa s svojim delom opozarjajo na neenakost v slovenski družbi.

Ciljna skupina so istospolno usmerjeni in druge javnosti, saj le tako lahko aktivno

vplivajo na proces socialnega vključevanja in integracijo istospolno usmerjenih v

družbo (O društvu, 2012).

Poleg LGBT svetovanja za mlade in njihove starše, ter vodenja najrazličnejših

projektov, s katerimi se organizacija bori proti homofobiji in skuša integrirati LGBT

življenje v heteroseksualne sfere, je težnja Legebitre tudi na področju politične

strpnosti do LGBT populacije in s tem boja za ustavno enakopravnost. Legebitrina


39

glasila in delovanja lahko zasledimo v njeni trenutno najglasnejši reviji Narobe, katera

izhaja 4-krat letno. Legebitra se ukvarja tudi z raziskovalnim delom, na enega izmed

njih se bomo tudi oprli oziroma sklicevali v naslednjem poglavju.

2.3.4.2. Škuc (Magnus - gejevska sekcija in LL - lezbična sekcija)

Beseda Škuc, je kratica študentskega kulturnega centra. Sekcija Magnus, je

gejevska sekcija, katere prvi pomembnejši projekt je bil leta 1984, Festival Magnus,

na katerem so bili predstavljeni filmi z homoseksualno vsebino. Danes se sekcija

Magnus trudi predvsem mladim predstaviti oziroma seznaniti z gejevsko kulturo v

Sloveniji. Aktivni so tako na političnem kot kulturnem območju. Zadnji njihov vidnejši

pristop, ki še traja, je »HIV/AIDS Prevention«, mednarodni projekt, s pomočjo

katerega se tudi delijo zastonj kondomi in druga sredstva za seznanjanje z virusom

HIV, po homoseksualno prijaznih prostorih širom Slovenije.

Sekcija LL, ali lezbična sekcija Škuc-a, je bila ustanovljena 1987, kot del

študentskega kulturnega centra. Njena prva vidnejša javna poteza je bila leta 1987

izdana priloga v reviji Mladina, pod naslovom Ljubimo Ženske. Na začetku je bila

sekcija LL del LILIT-a (feministične skupine), kasneje leta 1988 pa je postala

neodvisna organizacija. Sekcija LL, se v glavnem trudi približati in razvijati, lezbištvo

v kulturnem, političnem in življenjskem svetu. LL sekcija je izdajala svojo revijo

Lesbo, ki je politično, kulturno in socialno obarvana in je potomka Lezbozina in

Pandore. Zadnja številka je izšla leta 2005. Eden najpomembnejših projektov

sekcije, pa je knjižna zbirka Vizibilija, katera izdaja knjige z izključno lezbično

tematiko, leposlovje in eseje, ter znanstveno-teoretske tekste iz področja lezbičnih in

feminističnih študij, literarne in filmske teorije, zgodovinske in seksualne politike, ipd.

Zbirka predstavlja intelektualni upor proti predsodkom družbe in boj proti

»mainstream« knjižni produkciji (Sukič, 2012).

2.3.4.3. DIH- Enakopravni pod mavrico

Društvo za integracijo homoseksualnosti DIH – Enakopravni pod mavrico, krajše

Društvo DIH, (v nadaljnjem besedilu: društvo) je prostovoljno,

samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki delujejo na

področjih: integracije in socializacije homoseksualnosti, promocije

in zaščite človekovih pravic, komuniciranja, publiciranja, političnih

dejavnosti, druženja, športa, rekreacije (OIS), kulturnih dejavnosti,

umetnosti, zabave, ustvarjalnosti, izobraževanja, preventive na

področju zdravja in socialnega varstva ter na področjih, ki so kako drugače

Slika 10. DiH logotip, (DIH, 2012)


40

povezana s homoseksualnostjo. Vse to v skladu z zakonom o društvih (Društvo DIH,

2012).

Temeljni cilji društva so:

popolna, vsestranska in polnovredna integracija istospolno usmerjenih v vse

segmente družbe in hkrati preprečevanje diskriminacije, stigmatizacije in

segregacije homoseksualnosti.

socializacija gejev, lezbijk, biseksualcev, trans ljudi, interseksualcev in queer

ljudi. Zavzemanje za enake pravice LGBTI in Q populacije, tako pred družbo

kot pred ustavnimi zakoni,

Opozarjanje in kaznovanje kršitev vseh človekovih pravic kateregakoli

posameznika ne glede na etnično, religiozno in politično ali kakšno drugo

prepričanje, spol, barvo kože ali jezik, spolno usmerjenost, itd.,

zavzemanje za svobodo individuuma, sočutja in samouresničevanja,

izvajanje izobraževalnih dejavnosti,

spodbujane političnih, socialnih, športnih, kulturnih, umetniških, izobraževalnih

in ostalih dejavnosti ter ustvarjalnosti v skladu s svobodo individuuma in z

načeli enakopravnega življenja,

promocija zdravega življenjskega sloga z izvajanjem programov preventive,

varovanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja,

sodelovanje z organizacijami in institucijami s podobnimi ali sorodnimi nameni

in cilji,

pomoč članom in članicam pri uresničevanju njihovih aktivnosti v skladu z

nameni društva.

Vsi nameni, cilji in dejavnosti so usmerjeni v izboljšanje kakovosti življenja LGBTIQ

populacije. Društvo svoje cilje skuša dosegati z organiziranjem okroglih miz,

predavanj, tečajev, delavnic, konferenc in ostalih oblik izobraževanja ter manifestacij,

skupin za samopomoč in podobnih srečanj o temah, ki so povezane z nameni in cilji

društva. Organizirana so tudi različna srečanja, plesi, zabave, kulturni večeri,

razstave, recitali in podobne aktivnosti, ki prispevajo k socializaciji in druženju, za

člane in članice društva. Društvo izdaja tudi različne publikacije, s katerimi skuša

osveščati širšo javnost in z delovanjem v množičnih medijih opozarja na sovražne,

homofobične in diskriminatorne govore in dejanja. Pod DiH-om najdemo tudi

Mavrično svetovalnico, katera je pogovorne narave in za katero stojijo strokovnjaki. Ti

podajajo odgovore na še tako tabu vprašanja, ki se lotevajo ne malokaterega

mladostnika ali tudi starejšega posameznika v stiski.

Društvo DIH je skupaj z Out In Slovenija in Spolint inštitutom, vključeno tudi v več

mednarodnih projektov. Zadnji taki evropski projekt, ki se je začel že leta 2009 in še

traja se tiče diskriminacije v športu, je »Football for Equality« ali (Nogomet za


41

Enakopravnost, op.p.a.,). Na to temo je bila organizirana Okrogla miza, na kateri se

je razpravljalo o problematiki homoseksualnosti v športu, športni homofobiji, rasizmu

ter diskriminaciji v športu nasploh, še posebej v nogometnem svetu. Na ogled je bila

tudi razstava, »proti pravilom – Geji in Lezbijke v športu«, katera postavlja

problematiko homoseksualnosti in športa, v ospredje s pomočjo izjav in avtobiografij

vrhunskih priznanih istospolno usmerjenih športnikov iz preteklosti in današnjega

časa. Glavni dogodek projekta pa je bil »Nogometni turnir enakosti«, ki se je odvijal v

klubskih prostorih NK Svoboda v Ljubljani.

Slika 11. Integracija homoseksualnosti na igriščih (Football for Equality, 2012)


42

2.3.4.4. Out In Slovenija (OIS)

Out in Slovenija v nadaljevanju OIS, je nastala skoraj naključno, leta 2000, na

pobudo Ricka Goldberga iz ZDA, aktivnega člana tamkajšnje Out in Connecticut. »Pri

vas ste tako 'outdoor', zakaj ne bi stopili skupaj in ustanovili

neformalno LGBT- športno skupino?« (Blažič, 2011). Je rekel g.

Goldberger. In tako je v nekaj mesecih nastala

www.outinslovenija.com. Z mavričnim kozolcem, elektronskim

poštnim seznamom in s prvimi planinskimi aktivnostmi. Glavni

namen je bil druženje v varnem okolju, ki ni ne

Slika 12. Logotip OIS, (Out in Slovenija, 2012)

skupina za samopomoč ne gejevski lokal, ampak mesto, kjer se prvenstveno srečaš

zaradi rekreacije, a se hkrati ni treba bati neprijetnih vprašanj in mučnih situacij, ko

beseda nanese na homoseksualnost. Ravno nasprotno, vprašanja so dovoljena in

zaželena, izkušnje soljudi pa mnogokrat pomagajo pri iskanju lastnih

odgovorov. Nekaj sto članic in članov je v prvih letih prineslo vse več potreb, tudi

takih zunaj športno-rekreativnega področja. In tako je leta 2003 nastalo Društvo DIH,

Out in Slovenija pa njegova športno-rekreativna sekcija. In medtem ko je Out in

Connecticut že pred leti zaprl svoja vrata, je Out in Slovenija svoj obstoj septembra

2010 nadgradila, se osamosvojila od DIH-a in zaživela kot samostojno LGBT-športno

društvo. Prvo pri nas (Blažič, 2011).

Out in Slovenija, je članica treh osrednjih mednarodnih LGBT-športnih organizacij:

Evropske gejevske in lezbične športne zveze (EGLSF) od leta 2003, Mednarodne

gejevske in lezbične športne zveze (GLISA) od leta 2006 in od leta 2011 tudi

Federacije Gay Games (FGG).

Društvo se ukvarja s športom, rekreacijo, zdravjem, kulturo in človekovimi pravicami,

s poudarkom na aktivnostih za lezbično, gejevsko, biseksualno, transseksualno,

inter-seksualno in queer (LGBTIQ) skupnost. Organizirajo rekreativne, športne,

izobraževalne, kulturne, družabne in zabavne aktivnosti in prireditve ter omogočajo

udeležbo na takšnih dogodkih v Sloveniji in v tujini.

Aktualne športne zvrsti s katerimi se ukvarja društvo so; Badminton, bowling, crossfit,

košarka (ženske), odbojka, plavanje, ples, tek in pohodništvo, ki je trenutno

najaktivnejša skupina.

http://www.outinslovenija.com/


43

Slika 13. OIS na Triglavu, (Mavrična zastava na Triglavu, 2012)

Vsak šport ima svojega koordinatorja, kateri je zadolžen za obveščanje oziroma za

organizacijo termina in kraja vadbe. OIS ima cca. 300 privržencev, sklepajoč po

internetnih poštnih naslovih in cca. 40 aktivnih članov in članic. Ker članstvo ni pogoj

za udeležbo na športnih vadbah, je število dejansko aktivnih težko predvideti.

OIS in najaktivnejši člani sodelujejo tudi na mednarodnih športnih igrah;

2002

Gay Games (FGG), Sydney, Avstralija, (2 udeleženca: maraton)

2004

EuroGames (EGLSF), Munchen, Nemčija, (18 udeležencev: bowling,

plavanje, namizni tenis, tenis

2005

EuroGames (EGLSF), Utrecht, Nizozemska, (2 udeleženca: badminton)

2006

Outgames (GLISA), Montreal, Kanada, (6 udeležencev: bowling,

biljard, tenis)

2007

EuroGames (EGLSF), Antwerpen, Belgija, (20 udeležencev:

badminton, bovling, tek, plavanje, odbojka)


44

2008

EuroGames (EGLSF), Barcelona, Španija, (25 udeležencev: bovling,

plavanje, namizni tenis, tenis, odbojka)

2009

Outgames (GLISA), Kopenhagen, Danska, (6 udeležencev: bovling,

ples, rolanje, tek)

2010

Gay Games (FGG), Köln, Nemčija, (10 udeležencev: atletika,

bovling, ples, namizni tenis, tek )

2012

Eurogames (EGLSF), Budimpešta, Madžarska, (9 udeležencev:

atletika, tek, namizni tenis, ples in šah).

OIS je dejavna tudi v mednarodnih projektih. Leta 2011, je tako sodelovala z

Evropsko komisijo (direktoratom za pravosodje), FARE (Fighting Against Racism

Europe) organizacijo, ter EGLSF v projektu: Nogomet za enakopravnost; Boj proti

rasizmu in homofobiji širom Evrope, kjer je bila glavna izvajalka projekta.

Slika 14. Žoga ne razlikuje! (Enakopravnost-Nogomet, 2012)

OIS je aktivna tudi kot smo že prej omenili v Evropskem projektu, »Football for

Equality«, kateri ima poudarek na srednji – vzhodni Evropi, kjer je diskriminacija zelo

ukoreninjena v kulturo naroda. Projekt je spet financiran s strani Evropske komisije

za katerim stojijo večje Evropske organizacije, FairPlay (Avstrija), UISP (šport za vse,

Italija), FARE, EGLSF in SPOLINT inštitut (Slovenija). Organizacijo turnirja je prevzel


45

SPOLINT- inštitut za razvoj športa, kateri je zadnje čase zelo dejaven na področju

diskriminacije v športu. Povabljenih je bilo 12 ekip iz srednje in vzhodne Evrope, in

katere so bile sestavljene iz najrazličnejših diskriminiranih skupin. Namen turnirja je

bil predstaviti diskriminacijo v nogometu in športu nasploh, v najslabši, nemoralni in

neetični luči.

Na turnir je bilo povabljenih tudi več javnih oseb, pesnikov, pisateljev, igralcev in

znanih športnikov, kateri so sodelovali kot ekipa Nogometniki, katere kapetan je bil .

Miha Guštin - Gušti. Namen slednjih je bil v dvigovanju publicitete in osveščanja

javnosti, s pomočjo katere je efekt družbene in kulturne preobrazbe toliko večji.

Slika 15. »Football for Equality« turnir, (lastni arhiv, 2012)

OIS, po besedah njenega predsednika, Andreja Pišla, (Blažič, 2011) tudi v prihodnje

namerava veliko delati na subvencionirani ponudbi LGBTI in Q športa in rekreacije in

članstvu nuditi tudi druge ugodnosti. Še vedno je med cilji tudi redna udeležba na

velikih mednarodnih LGBT-športnih prireditvah: EuroGames, Gay Games in

Outgames, od koder vedno prinesejo kako medaljo. Kar pa zadeva dolgoročne

načrte, si želijo v doglednem času, reciva, da je to manj kot deset let, v Ljubljano

pripeljati eno od večjih mednarodnih športno-rekreacijskih dogodkov, EuroGames.

Vse organizacije ki smo jih opisali, tudi mednarodne, so plod volonterskega dela, saj

se financirajo s pomočjo članarin, donacij in javnih razpisov projektov, za katerimi

stojijo. Njihovo delo je pohvale vredno, saj so eni izmed pionirjev, na katerih se

vztrajno lomijo kopja, ekstremno heteronormativnega sveta, v upanju na

enakopravno prihodnost!


46

V poglavju smo predstavili poglavitno tematiko in njene atribute, ki v iskanju rešitve

homoseksualne diskriminacije v športu in posledično, njene integracije v širšo

družbo, kažejo bolj ali manj uspešno reševanje problema. Preko razsežnih funkcij

športa, in LGBT organizacij, smo skušali prikazati kako združuje, socializira in

integrira.

V naslednjem delu naloge, bomo skozi razpravo skušali potrditi, navedene trditve. Ali

je šport lahko sredstvo socializacije istospolno usmerjenih? Zakaj sploh istospolno

usmerjeni posamezniki čutijo potrebo po združevanju ter kako združevanje preko

športa vpliva na njihovo družbeno integracijo?

Športne LGBT organizacije v vsej svoji luči skušajo izkoreniniti homofobijo iz igrišč in

družbe nasploh. Kako jim to uspeva, smo priča v tem poglavju. Sprašujemo se edino

če so lahko take organizacije in njihove prireditve, dvorezen meč homofobije znotraj

homoseksualnosti same? Zato bomo v naslednjem poglavju problem integracije,

predstavili tudi iz drugega zornega kota, kjer se poraja kontradiktorna teza ob

problemu integracije v širšo družbo. Ali preko športnih LGBT organizacij in njenih

glasnih prireditev, res prihaja do integracije LGBT populacije v širšo družbo ali smo

pri tem priča samo še večje separacije od širše družbe?


47

3. CILJI

Cilji diplomskega dela so ugotoviti, ali je šport lahko sredstvo socializacije

istospolno usmerjenih.

Ugotoviti, kako socializacija istospolno usmerjenih športno-rekreativnih skupin

vpliva na samo integracijo v družbo (zanima nas, zakaj istospolno usmerjeni

posamezniki čutijo potrebo po združevanju ter kako združevanje preko športa

vpliva na njihovo družbeno integracijo).

Ugotoviti, kako delujejo istospolne (LGBT) športne organizacije, kako vplivajo

na širšo družbo, kako se soočajo s homofobijo, kaki so njihovi vidnejši rezultati

in učinki pri integraciji homoseksualnosti v širšo družbo).

Predstaviti želimo tudi problem kontradiktornosti v smislu homoseksualne

integracije, katera morebiti preko svojih organizacij in prireditev prispeva še k

večji izolaciji.


48

4. METODE DELA

Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Diplomsko delo je

monografskega tipa. Glede na to, da je virov na izbrano temo malo, v slovenskem

jeziku jih skoraj ni, se je za najprimernejši medij izkazalo medmrežje. Tako smo nekaj

slovenske literature pridobili iz objav na medmrežju in sociološko-psiholoških

monografij. Veliko so prispevali tudi prijatelji, kateri so s pomočjo lastnih izkušenj o

njihovi seksualnosti, raziskovali in se tudi sami trudili iskati odgovore. V veliki meri pa

smo se sklicevali na lastne izkušnje, katere smo učvrstili med potjo raziskovanja.

Načini zbiranja dostopnega dokumentacijskega gradiva (elektronskega in knjižnega)

in virov so bili:

študij literature,

metoda neformalnega intervjuja,

empirična metoda,

iskanje virov prek svetovnega spleta.


49

5. RAZPRAVA

5.1. ŠPORT – SREDSTVO SOCIALIZACIJE LGBT

POPULACIJE? Mnenja mnogih strokovnjakov za šport, sociologijo, psihologijo in drugih

družboslovnih ved, so enaka. Šport je del psiho-socio-fizičnega zdravja. Temu je

priča že stotine raziskav in literature.

Športno rekreacija in njene pozitivne lastnosti je Berčič, idr., (2007), zajel v

razpredelnici, št.1., kjer se pojavljajo štiri glavne sfere delovanja športa na

posameznikovo celostno pojavo. Za nas sta relevantni predvsem duševna in socialna

komponenta, s katerima se sklicujemo na potek socializacije med LGBT skupinami.

Preglednica 1. Celovito zdravje, v povezavi z gibanjem, igro in športom (Berčič, idr., 2007).

Podobne rezultate so dobili tudi drugi strokovnjaki. Po mnenju Sile, (2000), ima šport

veliko več funkcij kot pa samo fizično zdravje, poleg omenjenih ima močen vpliv na

čustvene, doživljajske in osebnostne razsežnosti. Trdi da so športniki oziroma

športno aktivni po navadi bolj neposredni, enostavnejši, bolj komunikativni in pri


50

športnih aktivnostih lažje premagujejo različne ovire medsebojnega kontaktiranja.

Odnosi so pristnejši, bolj veseli in bolj sproščeni. Prav ta socialna povezanost ki nam

jo nudi šport in prebijanje ledu v interakciji, daje veliko socializacijsko težo športu.

Tudi (Belak- Ožbolt, Virk-Rode, 2007), so navedli pomembnost športne igre

predvsem v šolskem obdobju. Trdili so da igra spodbuja razvoj tako gibalnih kot

kognitivnih, emocionalnih in socialnih razvojnih potreb mladostnikov. Ker se pri

športnih igrah sproščajo močna čustva in razposajenost je to idealno okolje za

socialno povezovanje in utrjevanje osebnosti s pomočjo interakcije.

Potreba po druženju, vstopanje v medosebne odnose in njihovo oblikovanje, je po

mnenju (Ule, 2000), trajna dejavnost slehernega posameznika. Vsakršna

osamljenost in izolacija trdi Uletova, prostovoljna ali prisiljena lahko pusti negativne

posledice, kot so dvom vase, depresije, izguba samospoštovanja in negotovost.

Uletova verjame do so različne skupine, v katere se vključujemo, pomembno

življenjsko okolje, ki ga potrebujemo predvsem zaradi naslednjih osnovno socialnih

potreb:

potreba po varnosti, zaupnosti, druženju, pripadnosti, ljubezni in intimnosti.

Šport je postal tudi del socialne povezanosti LGBT manjšin. Želja po gibanju in

obenem še socialnih stikih in interakciji isto mislečih in čutečih posameznikov je bila

dovolj močna da so vzklila prva športna društva in organizacije. Želja po poznanem in

socialna emancipacija po mnenju nekaterih vodilnih v Slovenskih LGBT društvih je

pogoj priključitve k skupinam, kjer šport ne predstavlja tekmovalnosti, temveč

sproščanje uživanje in prijateljevanje.

Kot trdijo (Sator, idr., 2009), v trenutku ko se je pojavil šport v življenju gejev in lezbijk

kot osrednja tema, so opazili tudi dodatne, manj očitne motive. Šport je lahko služil,

kot bolj ali manj zaveden način premagovanja ovir zaradi razkritja. Veliko športno

navdušenih gejev je skušalo preko športa doseči še posebej moško identiteto.

Da je želja po socialnih stikih isto mislečih in čutečih posameznikov tista, ki daje

glaven motiv združevanju posameznikov v športne skupine potrdita tudi (Elling, De

Knop & Knoppers, 2003). Njihove ugotovitve so rezultat obširnejših študij na temo

socialne integracije štirih pomembnejših manjšin, katere so bile deležne

diskriminacije v športu. Te skupine zajemajo etnične manjšine, starostnike, ljudi s

posebnimi potrebami in LGBT populacijo. V ugotovitvah na podlagi »Pull & Push«

faktorjev privlačnosti, skušajo ugotoviti, zakaj točno se LGBT posamezniki

pridružujejo športnim LGBT klubom in kaj je za njih poglavitnejšega pomena za tako

odločitev. Raziskave, ki so potekale na Nizozemskem in so vključevale odbojkarske

lezbične in gejevske klube, so pokazale da ni bil glavni razlog diskriminacija v

heteroseksualnih klubih, temveč bolj sproščeno vzdušje v LGBT klubih in lažje

navezovanje medsebojnih stikov. Predvsem pri lezbičnih klubih je bil vodilen »pull«


51

faktor, torej faktor socialne motivacije istospolnih somišljenikov in ne »push« faktor

zavračanja in diskriminacije, kateri jih je prepričal o izbiri klluba. Vendar so hkrati tudi

priznale da atmosfera v tako imenovanih »strejt«7 klubih ni bila vedno sproščena.

Preglednica 2. Kontekst razkritja, (Kuhar, 2001)

Kuhar je v svoji shemi prikazal kako poteka socialna interakcija ob poteku razkritja

spolne identitete. Kuhar je bil mnenja da se je najlažje razkriti prijateljem in

organizirani LGBT populaciji in najtežje družini in sodelavcem (Kuhar, 2001).

V Društvu informacijskega centra Legebitra, so leta 2008, naredili obsežnejšo

raziskavo med mladimi istospolno usmerjenimi osebami. Kjer so anketirali 221 oseb

(obeh spolov) mlajših od 30. let. Raziskava je bila izvedena preko medmrežja in je

bila anonimna. Zanimale so jih predvsem vsakdanje izkušnje LGBT populacije in

njihov socialni dialekt s širšo družbo. Za naše delo so bili zanimivi rezultati na

vprašanja;

Na koga se obrneš ob svojem problemu istospolne usmerjenosti,

Kako najraje dostopaš do informacij o spolni usmerjenosti in

Kako najraje preživljaš prosti čas

Odgovore smo povzeli v spodnjih razpredelnicah.

7 »straight« ali žargonsko »strejt«, je sopomenka za heteroseksualnost.


52

Preglednica 3. Na koga se

obrneš, ko se srečaš s

problemom, povezanim s

svojo spolno

usmerjenostjo, (Maljevac,

Koletnik, Magič, Kuhar,

2008).

Iz rezultatov razpredelnice 2. je razvidno, da je daleč prednjačil odgovor, da se

istospolne osebe najprej in najraje obračajo na pomoč k svojim prijateljem. Kot smo

ugotovili že prej motiv prijateljevanja in socialnih stikov, povezovanja in s tem

medsebojne pomoči, je tudi glaven vzrok pri povezovanju LGBT športnih skupin.

Upad stika z neznanci pred prijatelji lahko utemeljimo kot potrebo po resničnem

integriranju v družbo. Razkritje na medmrežju oziroma neznancem je seveda lažje in

do neke mere predstavlja začetni korak do razkritja svoje spolne identitete. Razkritje

bližnjih osebam pa daje mnogo več, po mnenju dotičnih oseb, je to začetek

svobodnega življenja in sprejemanja drugačnosti v njihovi družbi, saj so prav bližnje

osebe oziroma prijatelji tisti prvi stik z realnostjo, njihova reakcija pa potrdilo za

naprej.

Tudi ob vprašanju preživljanja prostega časa, nam je rezultat napovedal da se

relevanten delež mladih istospolno usmerjenih v prostem času zateče k športu in

pohodništvu oziroma sprehodom. Tukaj je potrebno omeniti, da so anketiranci bili vsi

stari pod 30. let, kar je pomembno zaradi statistike katera po mnenju (Elling, idr.,

Na koga se obrneš/ob

svojem problemu

istospolne usmerjenosti?

Dijaki Študenti

Prijatelji/ce 65,0 85,0

Starši 2,5 8,4

Socialna služba 2,5 0,9

Učitelji / /

Šolski svetovalni delavci 5,0 /

Delavci v nevladnih org. / 7,5

Neznanci (na internetu) 37,5 28,0

Partner/ka 2,5 4,7


53

2003), kaže, da se v LGBT klube vključujejo

predvsem starejši od 30. let. Torej lahko

sklepamo da bi bil rezultat za nas še

pomembnejši če bi bila vključena tudi starejša

LGBT populacija. Hkrati pa je težnja po

socializaciji v športu, zaznavna tudi pri mladih.

Velika večina preživlja prosti čas z internetom,

kar je seveda posledica današnjih trendov in

posledično pomanjkanje socioloških stikov.

Internet tako ostaja zatočišče mladih, še

posebej za manj prijetne teme ali problematiko

istospolne usmerjenosti. Internet je tipičen

prvotni izbor iskanja rešitev ali iskanja pojasnil

za kakršnokoli težavo. Šele čez čas rabimo

nekaj več nekaj pristnejšega, življenskega, tukaj

nastopijo prijatelji.

Preglednica 4 Preživljanje prostega časa, v odstotkih (Maljevac, idr., 2008)

Z odgovori na tretje vprašanje, (razpredelnica

4.), smo prišli do spoznanja da socializacija

preko LGBT skupin v Sloveniji, naj bodo to

športne ali druge narave, še veliko premalo

vključena v življenja mladih LGBT

posameznikov. Temu opazno botruje sodobna

tehnologija, katera je vse bolj vir sodobne

fizično-socialne izolacije.

Delež dostopa do informacij preko LGBT društev

je nizek, predvidevam zaradi homofobije, saj

kakršen koli fizičen stik s temi društvi ponavadi

kaže na homoseksualno usmerjenost, za katero

pa večina še ni pripravljena tvegati svoje

identitete. Po drugi strani pa večina LGBT

društev komunicira preko interneta, zato je tukaj

malo težje pravilno opredeliti procente.

Preglednica 5. Dostop do informacij o

homoseksualnosti, v odstotkih (Maljevac, idr.,

2008

Preživljanje prostega časa

Internet

83,9

Prijatelji 81,7

Branje 43,6

Pohodništvo v naravi 40,8

Klubi in diskoteke 35,3

Šport/klubi 38,5

Kino 32,2

Zasebne zabave 29,8

Umetnost 28,9

Kako najraje dostopaš do informacij o spolni usmerjenosti?

Internet

96,4

Prijatelji in znanci

36,4

Mediji 29,1

Gejevska in lezbična društva

23,2

Knjižnica 14,5

Letaki

14,5

Učitelji 0,5

Anonimna telefonska linija /


54

5.1.2. Empirična spoznanja

Leta 2008 sem se pridružila ženski košarkarski LGBT skupini, ki je organizirana

preko društva OIS. Moj namen je bil z metodo opazovanja in neformalnega intervjuja

spoznati kaj se dogaja s puncami ki se vključujejo ali so vključene v vadbo LGBT

skupin, predvsem v smislu socialne integracije in emancipacije.

Da med sebi enakimi lažje razvijejo nek normalen odnos do sebe in izboljšajo

samopodobo in nato tudi lažje prestopijo korak do normalne interakcije z širšo

družbo, je bil glavni motiv zakaj so se pridruževale punce v LGBT košarkarsko

skupino. Če temu lahko sploh rečemo motiv, kajti večina punc se tega morda niti ne

zaveda. Njihova želja po druženju in socialni interakciji se zdi veliko lažja med sebi

enakimi soigralkami. sodelovanju sem ugotovila, da je za njih poleg ukvarjanja z

športom, pomembnejše tudi druženje, komuniciranje, in socialna interakcija. Po

mojem mnenju imajo istospolno usmerjene osebe, predvsem tiste, ki še niso

»outirane« že nasplošno veliko težav s komunikacijo in fizičnimi stiki. Zato je toliko

lažje pristopiti k LGBT športnim skupinam, kjer se nekako počutijo varne in brez

lastnih predsodkov o spolni usmerjenosti. Nekatere so se spoznale na vadbah

nekatere so se poznale že od prej. Najbolj zanimivo je bilo spremljati, socialno

napredovanje katere izmed deklet ki se je pojavila prvič na vadbi. Za nekatere je bil

to tudi prvi vstop na »sceno«8 in prvi stik s sebi enakimi čutečimi in mislečimi dekleti

sploh. Pri teh puncah se je na začetkih zelo očitno pojavljala socialna fobija in

asocialnost, katero so čez vadbo zelo močno premagovale. Najlažje so jo premagale

dekleta, ki so tudi na igrišču znale pokazati boljše sposobnosti. Te so mnogo hitreje

asimilirale v skupino. Ostale so rabile malo več časa, da so normalno interaktirale s

preostalo skupino. Tudi med LGBT skupinami se kažejo klasične lastnosti športne

skupine, katere imajo svojo hierarhijo glede na sposobnosti in tudi družbeni status.

Že po prvi udeležbi je bilo zaznati očitne razlike med zadržanim, introvertiranim

obnašanjem ki se je pojavljalo pred vadbo in nasmejanim bolj razposajenim vložkom

po vadbi. Vzrok temu fenomenalnemu pojavu, je po mojem mnenju in mnenju vseh

omenjenih in neomenjenih strokovnjakov, športno udejstvovanje in njegove socio-

psiho-fizični učinki na osebe ki so bile vključene.

8 »scena« je izraz ki se uporablja med LGBT populacijo in pomeni LGBT življenje, lahko se tudi

uporabi v smislu; »prišla je na sceno«, kot prišla je med LGBT populacijo, vendar to ne pomeni da je oseba razkrita pred širšo javnostjo.


55

Slika 16. Del ženske košarkarske skupine OIS , (lasten arhiv, 2012), slika objavljena s privoljenjem oseb, ki so na sliki.

Dekleta9, katera poznam že več let, so s pomočjo vadbe in socialnih interakcij na

igriščih premagala sociofobijo znotraj lastnih istospolno usmerjenih somišljenikov in

tako tudi lažje in samozavestnejše vstopila v širšo družbo.

LGBT športne skupine so predstavljale pomembno odrivno desko, če se lahko tako

izrazim, mnogim drugim socialnim izzivom, ki so jih mnoge lažje premagovale

kasneje na svoji poti.

9 Na sliki je samo manjšina deklet, večina deklet ni privolila v slikanje zaradi javnega izpostavljanja.


56

5.2. LGBT ORGANIZACIJE »AMBASADORKE«

HOMOSEKSUALNE INTEGRACIJE V ŠIRŠO DRUŽBO?

Gejevsko in lezbično športno gibanje, ki je bilo rojeno v Severni Ameriki, ostaja

prisotno predvsem v zahodnih industrializiranih državah. Prva gejevska, lezbična in

mešana športna društva so bila v ZDA in v Kanadi ustanovljena v 70-ih. Sedaj je

mreža LGBT športnih društev in organizacij dobro razpredena širom

severnoameriške celine.

Prva uradna športna organiziranost za istospolno usmerjene je bil Judy Garland

bovling memorial, ustanovljen v 70-ih letih v ZDA. Sledile so zveze ekipnih športov –

softball in odbojke, ki sedaj združujejo več kot 100 ligaških tekmovanj samo v Severni

Ameriki.

Sledile so ustanovitve nacionalnih in mednarodnih zvez, ki so začele z organizacijo

večjih tekmovanj in turnirjev v posameznih športih.

Mednarodna gejevska in lezbična nogometna zveza (IGLFA) je bila npr. ustanovljena

v zgodnjih 90-ih in od leta 1994 vsako leto organizira Gejevsko in lezbično svetovno

nogometno prvenstvo. Ustanovljeni so bili tudi globalni LGBT športni dogodki, kot

Gay Games, ki je organiziran vsaka štiri leta od 1982 dalje, sprva pod okriljem

organizacije za umetnost in atletiko iz San Francisca (SFAA), od 1989 pa pod

preoblikovano Zvezo Gay Games (FGG). Drug tak dogodek je bil ustanovljen leta

2006 - Svetovne Ougames, tudi organizirane vsaka štiri leta, pod taktirko Gejevske in

lezbične mednarodne športne zveze (GLISA). V zadnjem času je bilo vloženo veliko

naporov za izvedbo skupnega enovitega svetovnega dogodka v prihodnosti.

V Evropi so se podobne skupine, društva in zveze pričele pojavljati v 80-ih, in se

potem hitro razširile v 90-ih. Pretežno moške skupine so močno prehitele tiste, v

katerih je bilo več ali predvsem ženskih udeleženk. Takšne skupine in društva so bile

sprva prisotni predvsem v Nemčiji in na Nizozemskem, ter se iz zahodne Evrope

postopoma razširile na južno, nato jugovzhodno ter tudi vzhodno Evropo. Prva

društva so bila predvsem v večjih mestih in strnjenih naseljih, kasneje pa so se

pričela oblikovati tudi v ostalih krajih.

V Evropi je najstarejše LGBT športno društvo SC Janus v Kölnu, ki ga je leta 1980

ustanovila skupina igralcev odbojke. Prvo feministično/lezbično športno društvo v

Evropi je bilo ustanovljeno štiri leta kasneje, leta 1984 – Artemis v Frankfurtu.

Trenutno največje LGBT evropsko športno društvo je Seitenwechsel, ustanovljeno v

Berlinu leta 1988.

Kot smo že prej omenili na strani 30., so že Tom Waddell, ki velja za ustanovitelja

prvih LGBT iger, in njegovi somišljeniki poskušali z Gay Games dokazati kako


57

»normalni« istospolno usmerjeni pravzaprav so. Upali so da bodo premagali

stereotipe in predsodke o LGBT populaciji in športnikih, katere je heteroseksualna

družba posvojila v javnosti. Koliko jim je uspelo lahko vidimo po odzivih javnosti.

Glede na to da se takih svetovnih LGBT športnih iger udeležuje vse več ljudi, tudi

heteroseksualnih, že leta 1994 se jih je namreč v New Yorku na zaključni ceremoniji

udeležilo več kot na Olimpijskih igrah na zaključnem dogodku v Barceloni 1992, kaže

da LGBT šport ne more biti del prikrite javnosti. Tudi v Amsterdamu leta 1998 se je

udeležilo več kot 14,000 atletov z več kot 250,000 gledalci, kaj je očiten podatek

vidnosti in razpoznavnosti LGBT organizacij in iger. S tako številčnimi udeležbami so

lahko kvečjemu zelo razpoznaven znak integracije v širšo družbo.

Tudi zaradi LGBT športnih zvez in organizacij so se gejevska in lezbična moštva po

mnenju (Sator, idr., 2009) postopoma uveljavile tudi v tradicionalnih športnih

tekmovanjih in veliko jih je nastopilo tudi v »mainstream« ligaških tekmovanjih.

LGBT organizacije so vedno predstavljale varuha človekovih pravic. Odkar obstajajo

so se borile za enakopravnost in odpravo diskriminacije LGBT športnikov tako v

LGBT klubih kot heteroseksualnih elitnih (mainstream) sferah. Znane so zgodbe o

elitnih športnikih, sodnikih in drugih udeležencev v športu, katere so pred leti tudi z

najrazličnejšimi pritiski medijev in vodstva pripravili do priznanj o svoji spolni

usmerjenosti. (Priloga št. 3 in št. 4). Vsem tem kateri so po večini izgubili svoje

kariere ali pa so podlegli psihični diskriminaciji in zelo rezultatsko oslabeli, so stale ob

strani prav LGBT organizacije.

Kar pa je pozitivnega pri teh žalostnih razpletih, pa je ves »pomp«, ki se je ob tem

pojavljal. Tabu teme v športu, so bila zelo dobra hrana za medije, še posebej ko se je

v središču LGBT afere znašel kak vrhunski ali priljubljeni športnik. Večja je bila

pozornost medijev, več moči je dobilo LGBT gibanje in njegove zaveznice LGBT

organizacije. Eden takih primerov je bil tudi angleški temnopolti igralec nogometa

Justin Fashanu, kateri je podlegel pritiskom po že razkriti spolni identiteti in leta 1998

storil samomor. Kar je bil zelo velik dokaz kako negativno lahko razkritje vpliva na

vrhunskega športnika, če še športna družba ni pripravljena tega sprejeti.

Posledice vseh afer in borbe za enakopravnost v športu, so privedle do tega da so

tudi v elitnih »mainstream« organizacijah, naredili korak naprej. S projektom »My

Game is Fair Play«, sta vodilni nogometni organizaciji FIFA in UEFA, skušali približati

nogomet, ki se smatra kot eden vodilnih diskriminatornih nosilcev, boju proti

vsesplošni diskriminaciji. V ospredju je sicer bil boj proti rasizmu, vendar je bil korak

vseeno bliže tudi LGBT ciljem.


58

Slika 17. FIFA Fair Play, (2010 FIFA World cup SA, 2010)

Slika 18. UEFA Fair Play, (My Game is Fair Play, 2012)

Mnenje zakaj so LGBT športniki, toliko zapostavljeni, v športu je podal že prijatelj in

športni filozof Milan Hosta, ki ja za krivca navedel starodavni družbeni pogled na

športnika. Po njegovem mnenju oči družbe v športu vidijo predvsem moškost, ki

izhaja iz nekoč moške borbe in vaj za obrambo države. Ker družba favorizira moč in

moškost in v ženskah vidi podrejenost in šibkost, to posplošuje tudi na

homoseksualnost in homoseksualne športnike. Slednji moški predstavniki so tako

preveč feminizirani in ženske preveč možate. To se po njihovem mnenju preveč

izključuje da bi bili uspešni v športu.

Vse te trditve so ovrgle LGBT organizacije s svojih deležem elitnih, javno priznanih

»outiranih« športnikov, (nekaj smo jih zbrali v prilogi 4.), in njihovih vrhunskih

rezultatov. Na žalost so le redki javno priznali svojo spolno usmerjenost, preden so

zaključili svojo kariero. Zakaj je temu tako nam kažejo rezultati intervjuvane naključno

zbrane populacije ZDA, ki je bila izvedena v letu 2005. V raziskavi je sodelovalo 979

posameznikov naključne starosti in rase. (Penn, Schoen & Berland Associates, 2005)

Raziskavo je naročila medijska hiša NBC/Network, katero je zanimalo stanje

homoseksualne strpnosti v športu in družbi. Mi smo zajeli le relevantnejše podatke.

Pri rezultatih na vprašanja; Ali bi športnikovi karieri škodovalo javno priznanje o svoji

istospolni usmerjenosti in javno priznani istospolno usmerjeni športniki težje sklepajo

sponzorske pogodbe. Je večina odgovorila da se strinja, kar je na žalost kaže tudi


59

realno stanje, katero odraža tako mali delež LGBT populacije v športu. To pa nikakor

ne izraža mnenja da LGBT športnikov ni toliko v športu zaradi pomanjkanja moškosti

ali pretirane ženskosti. Tudi predzadnje vprašanje govori da strpnost ZDA družbe do

homoseksualnosti v športu še zdaleč ni zadovoljiva do te mere da bi več športnikov

javno priznalo svojo spolno usmerjenost. Slednje je potrdila tudi Nizozemska

raziskava Ministrstva za šport, ki jo omenjena v (Elling, idr., 2003) in govori o zelo

podobnih rezultatih udeležbe v športu heteroseksualnih in homoseksualnih

posameznikov z istim socialno-ekonomskim ozadjem. Kar je še ena potrditev da je

LGBT populacija enako udeležena v športu kot heteroseksualna in ni športno

hendikepirana. Isti avtorji tudi pričajo da na Nizozemskem in nekaterih Evropsko bolj

strpnih državah, veliko LGBT organizacij tudi prireja »gay friendly« turnirje, katerih se

udeležujejo tako hetero kot homoseksualne populacije.

Čeprav je iz tabele razvidno da večine izprašanih ne moti javno priznavanje

športnikov o njihovi homoseksualnosti, hkrati pa trdijo da to škoduje njihovi karieri.

Torej lahko sklepamo da javno priznavanje svoje istospolne usmerjenosti aktivnim in

še posebej vrhunskim športnikom, lahko škodi še posebej v smislu javne podobe in

financiranja sponzorjev. Veliko sponzorjev še vedno podleže pritiskom družbe in ne

želi sodelovati z homoseksualno prijaznimi ali istospolno usmerjenimi športniki, ker

po njihovem mnenju postavlja podjetje v slabo luč.

Kako pa vpliva zanikanje lastne spolne identitete na vrhunskega športnika, pa je

verjetno odvisno od njegove osebnosti. Verjamem da dvojno življenje nikakor ne

more biti pozitiven doprinos k športnikovi karieri. Je pa v večini primerov nujno zlo,

kar kaze tudi mnenje družbe, ki verjame da je število homoseksualnih športnikov tako

nizko zaradi prikrivanja njihove spolne usmerjenosti.

Glede na to da se kažejo rezultati v tem primeru ameriške družbe za dokaj pozitivne

kar se tiče strpnosti do homoseksualnosti v športu. Torej če je družba toliko strpna do

priznavanja homoseksualnosti, zakaj je še vedno število priznanih športnikov tako

nizko. Moje osebno mnenje je da še družba niti približno ni tako strpna do

homoseksualnosti v športu kot se pretvarja da naj bi bila. Tukaj imamo na eni strani

izolirano javno mnenje, ki je res da se razvija in postaja strpnejše, ker sledi trendom

in mentaliteti moderne družbe, kar pa še dolgo ne bo spremenilo dejstva da v

vrhunskem športu in v njegovih internih sferah ni prostora za homoseksualnost in vso

stigmo kar spada zraven.


60

Preglednica 6. Homoseksualnost in šport, (Penn, Schoen & Berland Associates, 2005)

Vprašanje Strinjam se

Ne strinjam se

Ali je OK, da istospolno usmerjeni športniki, tekmujejo čeprav so javno priznali svojo istospolno usmerjenost

78% 22%

Ali je OK, da istospolno usmerjeni športniki tekmujejo, ne da bi javno priznali svojih istospolnih usmerjenosti

40% 61%

Javno priznan istospolno usmerjen športnik, lahko škoduje celi ekipi

24% 76%

Bil/a bi manj navdušen/a nad športnikom, ki bi priznal da je istospolno usmerjen/a

24% 76%

Javno priznani istospolno usmerjeni NE bi smeli igrati v moštvenih športih

14% 86%

ZDA je bolj tolerantna do homoseksualnosti v športu, sedaj kot pred 20 timi leti

79% 22%

Javno priznanje o istospolnem nagnjenju, bi škodovalo športnikovi karieri

68% 21%

Družba je bolj tolerantna do homoseksualnih športnikov ki igrajo golf ali tenis kot do tistih v kontaktnih športih, kot so wrestling in boks

65% 35%

Ženski športi so bolj tolerantni do istospolno usmerjenih športnikov 60% 40%

Javno priznani istospolno usmerjeni športniki težje pridobijo sponzorske pogodbe, ne glede na njihove sposobnosti in dosežke

51% 49%

Razlog da je tako malo istospolno usmerjenih aktivnih športnikov, je zato, ker ZDA še ni pripravljena sprejeti homoseksualnosti v športu

62% 13%

Razlog da je tako malo istospolno usmerjenih športnikov je v glavnem njihovo prikrivanje spolne identitete

57% 11%


61

5.2.1. Empirična spoznanja

Kot članica odbora Out in Slovenija in aktivistka na področju športa istospolno

usmerjenih, sem se imela priložnost udeležiti ene največjih svetovnih LGBT iger,

katere je organizirala FGG (Federacija Gay Games). Moja prva misel ko sem slišala

za LGBT organizacije in igre ki jih organizirajo, je bila; »Kaj za vraga je potrebno še

bolj ločevati in se izpostavljati kot drugačnost, ko pa nas že dovolj stigmatizira

družba!« No pa smo se organizirali in usedli na letalo za Köln, leta 2010.

To kar je sledilo kasneje je predolga in prelepa zgodba. Dejstvo da so LGBT igre in

organizacije nujno potrebne za LGBT integracijo v širšo družbo, je postalo po

udeležbi del mene kot izkušnje v Kölnu.

LGBT organizacije in gostitelji so se pripravljale pet let, zato da heteroseksualnemu

svetu dokažejo svoj obstoj, normalnost, številčnost in predvsem športno

izobraženost. Da bi nakazale potrebo po sprejemanju in enakopravnost v športu,

privabljajo tisoče in tisoče športa in kulture in zabave željnih ljudi, kateri skupen cilj je

biti le človek s svojimi pravicami.

Slika 19. Tek na 100 metrov, (Mojca Horn dobila še drugo zlato medaljo na Gay Games, 2010)


62

5.3. LGBT ŠPORT – ŠPORT KI LOČUJE DA BI

ZDRUŽEVAL?

Dan po bleščeči otvoritveni slovesnosti iger Gay Games leta 1998 v Amsterdamu je

bilo objavljeno, da je umetnostno drsanje odstranjeno iz programa. Mednarodna

drsalna zveza (ISU) je namreč zagrozila, da bo sodelujočim prepovedala nastope na

vseh uradnih tekmovanjih. ISU je kot razlog navedla da se organizatorji z zvezo niso

posvetovali ali se lahko ISU pravila uporabijo na tekmovanju; vendar pa se kot realen

razlog smatra da ta pravila niso dovoljevala tekmovanja parom istega spola. Kljub

močnim protestom (LGBT in mainstream tisk, stotine pisem in elektronskih sporočil),

je ISU svojo grožnjo obdržala. Tekmovanje v drsanju je na koncu bilo izvedeno, a

pod krinko javnega treninga. Nekateri drsalci in drsalke so drsali z maskami, medtem

ko so bili drugi močno naličeni, tako da jih ni bilo moč prepoznati. Na ledu je bilo

pretečenih tudi veliko solza razočaranja. Solidarnost polnih tribun, tudi župana

Amsterdama, je sicer dala udeleženim malce tolažbe (Sator, idr.,2009).

Homofobno vzdušje v krovnih športnih organizacijah se je nadaljevalo. Za

konservativna vodstva in uradnike športnih zvez kot npr. ISU in ostalih, so bile

prireditve kot prej omenjena v Amsterdamu priložnost za dokazovanje svoje moči nad

geji in lezbijkami, ki so bili v svetu športa še vedno nezaželeni. V Nemčiji je leta 1995

Nemška nogometna zveza (DFB) zagrozila kazen za vse nacionalne reprezentante in

reprezentantke, če bi kdo izmed njih tistega leta sodeloval na igrah EuroGames v

Frankfurtu.

Takšne in podobne izkušnje diskriminacije in izključenosti so po mnenju (Sator, idr.,

2009), vodile v zasnovo ločenih zvez, športnih društev in lig v različnih športih. Kot

trdijo so z ustanovitvijo lastnih športnih društev lezbijke in geji želeli ubežati

homofobiji, ki je bila razširjena v tradicionalnih društvih. Mnogi pa so se želeli tudi

izogniti tekmovalnim pritiskom, ki so bili sicer prevladujoči drugod, in uživati v športu.

Danes je skoraj vsak šport na voljo tudi v gejevskih in lezbičnih športnih društvih po

svetu. Člani in članice v teh društvih so geji, lezbijke, biseksualci, transseksualci in

transseksualke ter tudi heteroseksualci in heteroseksualke. Večina heteroseksualne

skupine je predstavnic ženskega spola, ki cenijo da se lahko s športom v teh društvih

ukvarjajo brez stereotipiziranja in sicer tipično heteroseksualne moške dominance.

Članice in člani v teh društvih so običajno starejši od tistih v heteroseksualnih

društvih. Dejstvo, da je le majhen odstotek članstva mlajši od 25 let, žal odraža, da je

razkritje lastne spolne identitete težko, oziroma pomeni dolgoročen trud. Pri tem

morajo premagati tudi negativne izkušnje iz tradicionalnih klubov in društev ter

šolskega sistema, odkriti radost športa in ugotoviti, da se lahko v LGBT športnih

društev izkažejo brez diskriminacije.


63

Gejevske in lezbične športne strukture postajajo vse bolj razširjene tudi na ostalih

kontinentih. Tudi v državah, kjer je homoseksualnost prepovedana in celo kazniva, se

lezbijke in geji združujejo v športnih društvih in skupinah. V državah in skupnostih,

kjer je homofobija še posebej razširjena (npr. Brazilija, Mehika, Južna Afrika,

nekatere azijske države ipd.), se skupine poimenujejo z varnimi imeni in opisi, da se

zaščitijo pred sovraštvom in preganjanjem (Sator, idr., 2009).

Šport ki ločuje, ločuje predvsem zaradi nelagodnosti in potrebe po pripadnosti. Ne

glede na sposobnosti, ki so jih pokazali istospolni športniki, se nikoli niso počutili

sproščeno v heteroseksualnih športih. Družba je s svojo nestrpnostjo manifestirala

prav v športu, ki je zibelka heteronormativnosti.

Heteronormativnost v športu omenjajo tudi (Elling, idr., 2003), ki trdijo da vir družbene

obsedenosti z moškostjo in ženskostjo izhaja iz družbene (hetero)seksualnosti. Tako

so za vsako žensko ki je bila sposobna več »moškosti« oziroma moči, hitrosti ali bila

bolj tehnično podkovana v športu, družbe naredile predsodek o njeni spolni

usmerjenosti ali jo smatrale za nenormalno. In obratno se je smatralo za moške

športnike ki so sodelovali v bolj feminiziranih športih kot je ples ali umetnostno

drsanje in so zato bili pod sumom da so istospolno usmerjeni. Tudi (Gilbert, Caplan &

Schantz, 2004) so opozorili na stigmatiziranje vsega kar je izven heteroseksualnih

normativov. Dekleta v športu, ki so si zadale kratko pričesko ali imele bolj atletsko

izklesano telo, kar ni bilo v skladu s feminističnimi normativi, so takoj bila označena

za čudna ali homoseksualno nagnjena.

Rezultati intervjuja iz leta 2005, ki smo ga omenili na 58. strani. in so zajeti v

razpredelnici 5. so sicer pokazali na večjo strpnost do istospolno usmerjenih

športnikov, vendar se je ta strpnost na igriščih in bolj elitnih športnih klubih ali

tekmovanjih, spreobrnila v tiho diskriminacijo.

Živi primer je bil opisan v (Gilbert, 2004), kjer avtorji še bolj potrjujejo rezultate iz

razpredelnice 5. kjer se je pokazalo za zelo slabo izkušnjo z sponzorstvom, če je bila

ženska športnica premalo feminizirana. Primer je opisoval elitni nekdanji športnici

Anno Kournikovo in Martino Navratilovo. Kournikova nikoli ni osvojila neke

prestižnejše lovorike in je navkljub temu žela večjo medijsko in sponzorsko

pozornost. Medtem ko je Navratilovi, očitno boljši igralki, ki je osvojila veliko več, bilo

veliko težje pridobiti sponzorje, zaradi njene premalo feministične pojave in javnega

priznanja njene istospolne usmerjenosti. Danes ko je družba nekoliko bolj tolerantna

več ne prihaja do tako očitnih razlik. Seveda tukaj pridejo do izraza tudi osebnostne

lastnosti športnika in kako se odraža v javnosti.

Po mnenju slednjih avtorjev je očitno prišlo do razdruževanja športnih klubov in na

splošno do nastanka LGBT športnih organizacij in njihovih teles zgolj zaradi

diskriminatornih »mainstreamskih« dejanj.


64

Medtem je po mnenju avtorjev (Elling, idr., 2003), LGBT šport potreben predvsem

zaradi bolj sproščenega vzdušja in prijateljevanja in ne diskriminacije v

heteroseksualnih klubih.

EGLSF je na svoji strani argumentirala ločevanje LGBT športa in omenila kako težko

je bilo posameznikom priznati svojo istospolno usmerjenost v heteroseksualnem

športnem klubu. Nekateri so bili psihično, verbalno in celo fizično zlorabljeni ter

zavrnjeni od svojih sotekmovalcev. Nekateri LGBT klubi so doživeli diskriminacijo ali

so jih zavrnili ko so se prijavili na turnirje ali hoteli pridružiti kateri športni organizaciji.

V organizaciji so opozorili da ponekod niso mogli najeti niti športne dvorane, ker se je

rezervirala za LGBT športnike.

Zato so se morale ustanoviti LGBT organizacije in LGBT športni dogodki. Rabili so

prostor v športu, kjer jih nihče ne ocenjuje in zatira za to kar so.

Število organizacij je tako naraščalo in dogodki so postajali vse odmevnejši, tudi v

medijih. Širšo javnost je začelo zanimati kaj se skriva za vsem tem. Tako je šport ki

ločuje postajal vse bolj šport ki je združeval na podlagi vidnosti in vse večjega

homofobnega pompa. Organizacije so začele sodelovati z mednarodnimi gejevskimi

in lezbičnimi organizacijami kot je ILGA (International Lesbian & Gay Association) in

tudi zunanjimi Evropskimi institucijami kot je Svet Evropske Unije.

Predvsem želja po športnem užitku, sproščenosti in ne homofobičnega obravnavanja

je pripeljala šport do razdružitve. Njegova porast in ugled ki ga premorejo LGBT

prireditve pa postavila v javno vidno polje, kjer s pomočjo medijev in pompa počasi

pronica v širšo družbo.


65

6. SKLEP

V iskanju lastne osebnosti mladih posameznikov, se trnova pot komaj začenja. Če pa

se to iskanje identitete sprevrže v boj za eksistenco, pa se anksioznost in trpljenje

samo še stopnjujeta. Homoseksualnost oziroma istospolna usmerjenost,

transseksualnost ali interseksualnost, so stvari s katerimi se soočati, brez

kakršnegakoli znanja in pomoči ni lahko če ni celo nemogoče. Ko se enkrat

mladostnik oziroma posameznik začne zavedati svojih drugačnosti, se mu začne

podirati svet. Kako močno ga je spoznanje prizadelo je odvisno, kako in kdaj je prišlo

do homoseksualnih spoznanj, ter kako čvrsto osebnost je ob tem imel. Nisem še

spoznala osebe ki se je soočala s tako preizkušnjo in ob tem ni doživela nobenih

psiholoških travm ali rušenja samopodobe.

Športno udejstvovanje je lahko pomemben dejavnik pri ohranjanju in vzpostavljanju

duševnega zdravja. Že desetletja so dokazane trditve o medsebojni povezanosti in

soodvisnosti človekovih telesnih in duševnih dejavnosti. Šport vpliva na počutje

posameznika tako da ga osrečuje, sprošča in povezuje.

Tako je šport zelo velik faktor povezovanja mladih in starejših v LGBT športnih klubih.

Tam se lahko sproščajo in odženejo napetosti, ki se jim nabirajo v tej še relativno

nestrpni družbi. V svojih LGBT klubih in skupinah se počutijo zaželjene in svobodne,

saj jim skupina somišljenikov nudi občutek pripadnosti.

S pomočjo metode opazovanja in neformalnih intervjujev, ter študija literature smo

prišli do zaključka, da istospolno usmerjene športne skupine in šport v njih očitno

prispeva k večji emancipaciji in posredno socializaciji v skupini. Posamezniki so čez

številne vadbe postali samozavestnejši in komunikativni, veseli in pozitivno

naravnani.

LGBT organizacije in njihove športne prireditve, kot so »Eurogames«, »GayGames«

in »OutGames« so do neke mere že uspele spremeniti odnos splošne javnosti do

spolnih manjšin, še posebej do gejev in lezbijk v športu. LGBT igre dobivajo vedno

večjo podporo, od politikov in drugih družbenih sektorjev, kot tudi medijev, mest

gostiteljic ter lokalnih in nacionalnih sponzorjev. Primer iz leta 1997 ko so bila

medijska poročanja o EuroGames v Parizu vse prej kot pozitivna in za večino

tekmovanj so lokalne oblasti zagotovile le objekte na obrobju mesta. A že nekaj let

kasneje – leta 2004, so bile EuroGames umeščene v Olimpijski park v Münchnu.

Lokalni in regijski mediji so detajlno in večinoma pozitivno poročali o dogodku in

mesto je poskrbelo da se je 5.000 udeležencev in udeleženk tam počutilo zelo

dobrodošlo.


66

Mnenja so bila deljena in nekateri so prepričani da je ločevanje LGBT športa samo še

večji korak do segregacije in nikakor ne sovpada s ciljem – integracije LGBT

populacije v širšo družbo. Ampak po letih slabih izkušenj, konfliktov in diskriminacije

večina predvsem aktivnih članov in LGBT organizacij, spoznala da je taka teza samo

heteroseksualno zanikanje obstoja drugačnosti. Večina heteroseksualnega ali

»strejt« sveta namreč verjame da so taka združenja, klubi in prireditve le socialna

mreža za iskanje partnerjev. K temu se nagiba predvsem moški heteroseksualni

športni svet.

Vse LGBT igre so bile do sedaj zelo uspešne. Dogodek ne predstavlja le tri, pet ali

deset dni športa, zabave in veselja, ampak tudi nakazuje koliko je moč doseči s

priznavanjem manjšin preko dolgoročne športno-usmerjene iniciative.

Socialna integracija gejev in lezbijk skozi šport je kompleksen multidimenzionalen

proces, z mnogimi ambicijami in ponekod konfliktnimi pomeni in funkcijami (Elling.

idr., 2003).

Da bi družba dojela LGBTIQ (Lezbijke, geje, biseksualce, transseksualce,

interseksualce in queer) osebe, za nekaj sprejemljivega in družbi neškodljivega, bi

morala prvo spremeniti pogled na celostno pojavo človeka v družbi in izstopiti iz

heteroseksualnih normativov ter cerkvenih okov. Ženska v očeh družbe mora

izstopiti iz okvirja šibkosti in nemoči. Portret nove ženskosti mora izhajati iz psihične

moči in fizične neodvisnosti. In moškosti ne sme omejevati zgolj moška lastnost in

njegova družbena vloga, temveč je potrebno na moškost pogledat bolj celostno in ne

tako surovo, ne duhovno.

»Jezen sem na heteroseksualce, ker sem bil kot gej vržen v neko nenormalno

socializacijo. Ker sem moral po hudi kalvariji priti do ugotovitve, da sem normalen«.

Rok, 27 let (Kuhar, 2001)

»Včasih sem bila do staršev kar malo nestrpna: jaz sem taka in pika. Če pa

pogledam, koliko let sem sama potrebovala, da sem opravila s svojo homofobijo, da

sem lahko izgovorila besedo lezbijka s ponosom…Če pomislim na to, potem moram

razumeti, da tudi starši potrebujejo čas za svoj razvoj. Pri starših sem šla na nož,

ampak tisti, ki je pameten in zna brati med vrsticami, ve, da je to nemoč, da je to

strah, da je to bojazen«.

Julija, 29 let (Kuhar, 2001)


67

7. LITERATURA

Abelove, H. ,Barale, M., & Halperin, D.(1993). The lesbian and gay studies reader. London: Routledge, Inc.

Andrejc, U., Doupona Topič, M. (2007). Odnosi z javnostmi v športu. Ljubljana:Fakulteta za šport

Babšek, B. Osnove psihologije: skrivnosti sveta v nas. Celje: Celjska Mohorjeva družba: društvo mohorjeva družba.

Berčič, H., Sila, B., Tušak, M. & Semolič, A. (2007). Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Bečaj, J. (1997). Temelji socialnega vplivanja. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Blažič, M., (2011). Prvih deset let OIS, Eurogames v Ljubljani. Pridobljeno 13.5.2012 s http://www.narobe.si/stevilka-16/novice-od-tu-16

C. Friedman, R. (1988). Male homosexuality. ZDA: Yale University.

Doupona, M., Petrović, K. (2000). Šport in družba: sociološki vidiki. Ljubljana: Fakultata za šport, Inštitut za šport.

Elling, A., De Knop, P., Knoppers, A. (2003). Gay/Lesbian Sport Clubs and

Events Places of Homo-Social Bonding and Cultural Resistance? International

Review for the Sociology of Sport. 38 no. 4 (441-456), pridobljeno 15.11.2008

iz http://irs.sagepub.com/content/38/4/441.abstract

Homoseksualnost (2012). Wikipedija The Free Encyclopedia. Pridobljeno

12.05.2012 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Homoseksualnost

Hosta, M. (2010). Homofobija v športu. Ogledalo športa, Pridobljeno

15.05.2012 iz http://www.ogledalo-sporta.si/index.php?id=74

Kozjek, N. (2004). Gibanje je življenje. Ljubljana: Domus

Kuhar, R. (2001). Mi drugi: oblikovanje in razkritje spolne identitete. Ljubljana: Škuc

http://www.narobe.si/stevilka-16/novice-od-tu-16

http://irs.sagepub.com/search?author1=Agnes+Elling&sortspec=date&submit=Submit

http://irs.sagepub.com/search?author1=Paul+de+Knop&sortspec=date&submit=Submit

http://irs.sagepub.com/search?author1=Annelies+Knoppers&sortspec=date&submit=Submit

http://irs.sagepub.com/content/38/4/441.abstract

http://sl.wikipedia.org/wiki/Homoseksualnost

http://www.ogledalo-sporta.si/index.php?id=74


68

Plumer, K. (1992). Modern homosexualities. London: Routledge, Inc.

Sator, K., Potthoff, H., Eggeling, T., Ahrens, T., & Lange, D. (2009). Against the rules - Gay and lesbians in sport. Germany: EGLSF. Neobjavljeno delo.

Sila, B. (2012). Telesna neaktivnost vse hujši dejavnik tveganja. Zdravje Slovencev v 3. Tisočletju, 1, pridobljeno 10.5.2012, iz http://fides.fe.uni-lj.si/zdravje/gibanje/aktivnost.html

Tratnik, S., Segan, N. (1995). L: zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984-1995. Ljubljana: Škuc.

Ule, M. (2000). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Velikonja, N. (2000). Izbrana bibliografija literature z lezbično in gejevsko

tematiko. Ljubljana: Škuc

Virk Rode, J., Belak Ožbolt, J. (2007). Socialne igre. Pridobljeno 11.05.1012

iz http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=2281

Volkwein-Caplan, C., D. Ray, J. (2005). Homophobia in Women's Sport

Sexsuality, K. Gilbert (ED.), Sport and Colture of Risk CHAPTER 6, (91-103).

UK: Meyer & Meyer Sport. Pridobljeno 15.11.2008 iz

https://www.google.si/search?tbm=bks&hl=sl&q=homophobia+in+Women%26

%2339%3Bs+sport%2C+Sexuality+sport+%26amp%3B+Culture+Judith+D.+R

ay&btnG

Vuori, I. et al. (1995). The significance of sport for society. Lisbon. Council of Europe.

http://fides.fe.uni-lj.si/zdravje/gibanje/aktivnost.html

http://fides.fe.uni-lj.si/zdravje/gibanje/aktivnost.html

http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=2281

https://www.google.si/search?tbm=bks&hl=sl&q=homophobia+in+Women%26%2339%3Bs+sport%2C+Sexuality+sport+%26amp%3B+Culture+Judith+D.+Ray&btnG




69

8. PRILOGE

Priloga 1.LGBT pomoč v Sloveniji (Narobe, 2012)


70

Priloga 2. Diskriminacija istospolno usmerjenih v športu (Sator, idr., 2009)

1990 Švica

FIFA odstrani Johna Blankensteina iz nabora sodnikov za moški Svetovni pokal v

nogometu, potem ko eden izmed uradnikov izjavi da je videl Blankensteina v uradni

FIFA uniformi v gejevskem baru v Kanadi leta 1987.

1992 Nizozemska

Po razkritju, da je član biljardnega kluba HIV pozitiven, je izključen iz kluba.

1995 Nemčija

Nemška nogometna zveza zagrozi, da bo izključila igralke iz nacionalne

reprezentance v kolikor se bodo udeležile EuroGames.

1995 Italija (Brescia)

Predsednik lokalnega nogometnega kluba razpusti klubsko žensko ekipo, ker

vključuje preveč lezbijk.

1997 Nemčija (Berlin)

Berlinska atletska zveza že drugič zavrne članstvo gejevskega športnega društva

Vorspiel Berlin.

1997 Nemčija (Köln)

Po tekmi z lezbično rokometno ekipo Janus Köln, se nasprotna ekipa ne želi tuširati z

lezbičnimi igralkami. Na naslednji tekmi ima ekipa Janus gejevske klubske navijače.

Dva sodnika se po tekmi stuširata z navijači, sicer z oblečenimi spodnjicami.


Starši želijo, da teniška trenerka njihovih otrok odstopi, potem ko ugotovijo da je

lezbijka.

1998 Nemčija (Düsseldorf)

Zahodnonemška košarkaška zveza zavrne članstvo lezbičnega kluba Weiberkram

Düsseldorf zaradi njihove odprte politike podpore lezbični emancipaciji.

1998 Francija (Pariz)


71

Gejevski plavalni klub Aqua Homo mora zamenjati termin plavanja zaradi nestrinjanj

ostalih plavalnih skupin.

1998 Nizozemska (Amsterdam)

Mednarodna drsalna zveza (ISU) zagrozi, da bo z nadaljnjih tekmovanj izključila vse

drsalce in drsalke, ki bi nastopili na Gay Games.

2000 Nemčija (Berlin)

Kljub upadu članstva se veslaški klub odloči, da ne bo sprejemal novih članov, ter

tako prepreči krepitev gejevske veslaške skupine, ki je trenirala v klubu.

2000 Švica (Zürich)

Politična stranka Zvezna demokratska unija (EDU) in versko osnovano psihološko

združenje (VPM) zbere 14.000 podpisov v protest EuroGames.

»Naša peticija je signal da se ne strinjamo vsi s propagando za homoseksualnost.

[…] Mnogo mladih je bilo zapeljanih s homoseksualnostjo, ki jim ni prinesla sreče.

Tem ljudem lahko in moramo pomagati.« (Ester Ricklin, predsednica EDU)

2004 Hrvaška

Otto Barić, selektor hrvaške nacionalne nogometne reprezentance o gejih v

nogometu med drugim izjavi: »Homoseksualnost je abnormalna. Nikoli ne bom izbral

homoseksualca v svojo ekipo.« UEFA ga kasneje za te komentarje tudi oglobi.


Christoph Daum, trener 1. nogometnega kluba Köln, v televizijskem intervjuju izenači

geje s pedofili. Njegova izjava izzove močno medijsko reakcijo. Daum kasneje razloži

da je govoril le o zaščiti otrok in mladine in da ni nameraval diskriminirati proti gejem,

še posebej ker jih sam nekaj pozna in nima težav z njimi.

2009 Danska (Kobenhavn)

Teden Svetovnih Outgames ne mine brez incidentov. Nekaj osamljenih napadov na

udeležence je zabeleženih kot zločini iz sovraštva. Nihče ni bil huje poškodovan in

osumljenci so bili aretirani in obsojeni.

»Sovražni napadi na miroljubne udeležence na veselem dogodku, ki proslavlja

raznolikost, še posebej poudarja pomembnost dogodkov kot je Outgames« izjavi Uffe

Elbæk, direktor World Outgames 2009.



72

Večinsko muslimanska ekipa je izključena iz lokalne pariške nogometne lige potem

ko zavrne tekmo z ekipo Paris Foot Gay. »Ekipa Creteil Bebel je izključena iz odbora

rekreativnega nogometa zaradi zavrnitve igre in homofobičnih komentarjev« zapišejo

na uradni spletni strani odbora.

2009 Turčija

Turški nogometni sodnik Halil Ibrahim Dinçdağ je bil odpuščen potem ko je bil

opravičen opravljanja vojaškega služenja zaradi svoje istospolne usmerjenosti, kar so

takrat zabeležili. Na zvezi so odpoved utemeljili da sodnik ne more biti nekdo ki

zdravniško ni sposoben služiti vojaščine.


Potem ko je igralca nogometnega kluba Chooz Yoanna Lemaira njegov soigralec

pred kamero zmerjal s homofobnimi žaljivkami, je Lemair vzel dopust. Ko se je želel

vrniti, mu je predsednik kluba Frederic Coque to preprečil. Ironično, je klub leta 2007

podpisal deklaracijo proti homofobiji v športu.

2010 Hrvaška

Predsednik Hrvaške nogometne zveze Vlatko Marković je v intervjuju za nacionalni

časopis Večerni list izjavil da geji v državni ekipi nimajo prostora: »Medtem ko sem

jaz predsednik Zveze, v nacionalni reprezentanci ne bo igral noben homoseksualec.«

Kljub tožbi za takšne izjave Marković za to izjavo ni bil kaznovan.

2012 Rusija

Selektor Reala Madrid José Mourinho je na tekmi v Rusiji proti CSKA Moskva pred

kamero uradnike na tekmi zmerjal s »pedri.« Javna obsodba tega je v javnosti

povzročila mešane reakcije, sankcij pa ni bilo.


73

Priloga 3. Utirajoč pot 111 lezbijk, gejev, biseksualcev in trans elitnih športnikov in športnic (Sator, idr., 2009)

Michelle Aboro (Združeno kraljestvo: boks)

John Amaechi (ZDA/Združeno kraljestvo: košarka)

Camilla Andersen (Danska: rokomet)

Betty Baxter (Kanada: rokometna trenerka)

Billy Bean (ZDA: baseball)

Sylvain Beauregard (Kanada: umetnostno drsanje)

Kajsa Bergqvist (Švedska: atletika)

Anouschka Bernhard (Nemčija: nogomet)

Geert Blanchard (Belgija: hitrostno drsanje)

John Blankenstein (Nizozemska: nogometni sodnik; † 2006)

Carol Blazejowski (ZDA: košarka)

Heinz Bonn (Nemčija: nogomet; † 1991)

Tina Buck (ZDA: košarka)

Glenn Burke (ZDA: baseball; † 1995)

Mariah Burton Nelson (ZDA/Francija: košarka, plavanje)

Dick Button (ZDA: umetnostno drsanje)

Helen Carroll (ZDA: športna direktorica Mills College, Oakland)

Linda Carney (ZDA: umetnostno drsanje)

Mark Chatfield (ZDA: plavanje)

Gottfried Freiherr von Cramm (Nemčija: tenis; † 1970)

Scott Cranham (Kanada: skoki v vodo)

John Curry (Združeno kraljestvo: umetnostno drsanje; † 1994)

Donal Óg Cusack (Irska: hurling)

Irene De Kok (Nizozemska: judo)


74

Chris Dickerson (Kanada: bodybuilding)

Adalbert Dickhut (Nemčija: gimnastika; † 1995)

Mildred “Babe” Didrikson Zaharias (ZDA: baseball, košarka, biljard, boks,

sabljanje, golf, atletika, jahanje, strelstvo, plavanje, tenis, skoki v vodo; † 1956)

Robert Dover (ZDA: jahanje)

Imke Duplitzer (Nemčija: sabljanje)

Sally Edwards (ZDA: triatlon)

Justin Fashanu (Združeno kraljestvo: nogomet; †1998)

Beatriz “Gigi” Fernandez (Puerto Rico: tenis)

George Frenn (ZDA: atletika)

Rudy Galindo (ZDA: umetnostno drsanje)

Ed Gallagher (ZDA: ameriški nogomet)

Barbara Ganz-Erdin (Švica: kolesarstvo)

Ramona Gatto (ZDA: kick-boks)

Missy “Missile” Giove (ZDA: korsko kolesarstvo)

Andrew Goldstein (ZDA: lacrosse)

Jim Graham (ZDA: strelstvo)

Inka Grings (Nemčija: nogomet)

Gina Guidi (ZDA: boks)

Matthew Hall (Kanada: umetnostno drsanje)

Bruce Hayes (ZDA: plavanje)

Mark Hird (Kanada: umetnostno drsanje)

Darin Hosier (ZDA: umetnostno drsanje)

Savoy Howe (Kanada: boks)

Jim Hulick (ZDA: umetnostno drsanje; † 1996)

Helen Hull Jacobs (ZDA: tenis; † 1997)

Mia Hundvin (Norveška: rokomet)


75

Anton Hysén (Švedska: nogomet)

Rick Inglesi (ZDA: umetnostno drsanje; † 1994)

Billie Jean King (ZDA: tenis)

Peter Karlsson (Švedska: hokej na ledu; † 1995)

Parinya Kiatbusaba (Tajska: kick-boks)

Chad Kinch (ZDA: košarka; † 1994)

Katrin Kley (Nemčija: atletika)

Renate Klinkhammer (Nemčija: rokomet, tenis)

Wolfgang Kolditz (Nemčija: dvigovanje uteži, bodybuilding)

David Kopay (ZDA: nogomet)

Billy Lawe (ZDA: umetnostno drsanje; † 1995)

Mark Leduc (Kanada: boks)

Nancy Lieberman (ZDA: košarka)

Greg Louganis (ZDA: skoki v vodo)

Jean Pierre Martin (Kanada: umetnostno drsanje)

Conchita Martinez (Španija: tenis)

Brian Marshall (ZDA: atletika)

Amélie Mauresmo (Francija: tenis)

Rob McCall (Kanada: umetnostno drsanje; † 1991)

Shaun McGill (Kanada: umetnostno drsanje; † 1992)

Susan McGrievy (ZDA: plavanje)

John Menlove Edwards (Združeno kraljestvo: plezanje, hokej na travi, kriket; †

1958)

Matthew Mitcham (Avstralija: skoki v vodo)

Laura Moore (ZDA: umetnostno drsanje)

Chris Morgan (Združeno kraljestvo: dvigovanje uteži)

Michael Muska (ZDA: športni direktor Oberlin College, Ohio)


76

Martina Navratilova (ZDA: tenis)

Ondrej Nepela (Slovaška: umetnostno drsanje; †1989)

Christopher Nolan (Kanada: umetnostno drsanje)

Jana Novotna (Češka: tenis)

Diana Nyad (ZDA: plavanje na dolge proge)

Greg Olson (ZDA: rodeo)

Brian Orser (Kanada: umetnostno drsanje)

Dave Pallone (ZDA: baseball sodnik)

Birgit Palzkill (Nemčija: košarka, atletika)

Bob Paris (ZDA: bodybuilding)

Pam Parsons (ZDA: košarka)

Otto Peltzer (Nemčija: atletika; † 1970)

David Pichler (ZDA: skoki v vodo)

Brian Pockar (Kanada: umetnostno drsanje; † 1992)

Peter Prijdekker (Nizozemska: plavanje)

Ian Roberts (Avstralija: rugby)

Craig Rogerson (Avstralija: skoki v vodo)

Petra Roßner (Nemčija: kolesarstvo)

René Schaffgans (Nemčija: plavanje)

Patty Sheehan (ZDA: golf)

Kevin Sheldrake (Združeno kraljestvo: atletika)

Eudy Simelane (Južna Afrika: nogomet; † 2008)

Jerry Smith (ZDA: ameriški nogomet; † 1986)

Muffin Spencer-Devlin (ZDA: golf)

Mark Tewksbury (Kanada: plavanje)

William “Big Bill” Tilden (ZDA: tenis; † 1953)


77

Marcus Urban (Nemčija: nogomet)

Edward Van Campen (Nizozemska: umetnostno drsanje)

Ignace Van Swieten (Nizozemska: nogometni sodnik)

Lisa-Marie Vizaniari (Avstralija: met diska)

Tom Waddell (ZDA: atletika; † 1987)

Robert Wagenhoffer (ZDA: umetnostno drsanje; † 1999)

Johnny Weir (ZDA: umetnostno drsanje)

Renate Wolf (Nemčija: rokomet)

Ireen Wüst (Nizozemska: hitrostno drsanje)


78

Priloga 4. »Mi drugačni vi enakopravni« (lasten arhiv)

Transseksualna

»Beach volley«ekipa

iz Tajske (lasten

arhiv)

Zmagovalne

stopničke moške

štafete iz GayGames

2010 (lasten arhiv)

Najstarejši

zmagovalci

GayGames 2010

(lasten arhiv)

DIPLOMSKO DELO - fsp.uni-lj.si · PDF filesvojih organizacij soočajo s homofobijo in...

Documents

Transcript of DIPLOMSKO DELO - fsp.uni-lj.si · PDF filesvojih organizacij soočajo s homofobijo in...