DIPLOMSKA NALOGA Rebeka Metelko - share.upr.si · pismenost, kar nedvomno vključuje tudi...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

REBEKA METELKO

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORKSEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program prve

stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

MIKROSKOPIRANJE V VRTCIH NA OBMOČJU

POSAVJA

Rebeka Metelko

Koper 2016

Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

ZAHVALA

Iskrena hvala mentorju doc. dr. Darju Zuljanu za mentorstvo, strokovne nasvete,

spodbudo ter pomoč pri zasnovi in nastanku te diplomske naloge.

Iskrena hvala tudi vsem anketiranim vzgojiteljicam, ki so si vzele čas in rešile

anketne vprašalnike, ki smo jih uporabili pri empiričnemu delu diplomske naloge.

Zahvaljujem se moji družini, prijateljem in fantu, ki so mi v času študija vedno stali

ob strani in me podpirali.

»Vem, da zmorem splezati do cilja,

se srečati z mavrico,

in oditi novim mavričnim sanjam naproti«.

(neznan avtor)

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Rebeka Metelko, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Mikroskopiranje v vrtcih na območju Posavja

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Diplomska naloga je osredotočena na temo, ki izhaja iz področja narave, natančneje

tehnike in tehnologije. Med dejavnosti tega področja spada tudi uporaba tehničnih

naprav. Ena izmed naprav, primerna in dobrodošla v vrtcu, je tudi mikroskop. Diplomska

naloga je razdeljena na dva dela. Prvi je teoretični del, drugi je empirični in vključuje

raziskavo.

Na začetku teoretičnega dela smo opisali otrokov razvoj po obdobjih v predšolskem

obdobju, torej do šestega leta starosti. Dotaknili smo se vseh področij otrokovega

razvoja. Teorijo smo črpali predvsem od avtorice Ljubice Marjanovič Umek. Opisali smo

tudi otroško igro ter vrste iger, saj vemo, da se predšolski otrok uči predvsem preko igre.

Druga polovica teoretičnega dela zajema predstavitev tehnike in tehnologije v

predšolskem obdobju, razvoj tehnološke pismenosti pri predšolskih otrocih in opis

tehnologij. Ta del teorije je namenjen predstavitvi mikroskopa.

V empiričnem delu smo predstavili uporabo mikroskopa v vrtcih na območju

Posavja. V raziskavo so bile vključene vzgojiteljice iz vrtcev občin Krško, Sevnica in

Brežice. Zanimalo nas je predvsem, ali imajo ti vrtci mikroskop, koliko ga vzgojiteljice

uporabljajo ter ali imajo vzgojiteljice dovolj znanja s področja dela z mikroskopom.

V tem delu so predstavljene hipoteze, grafično so prikazani podatki izvedene

raziskave, spodaj pa je njihova interpretacija. Rezultati, pridobljeni na podlagi anketiranja

vzgojiteljic, so nepričakovani in presenetljivi.

Ključne besede: predšolski otroci, tehnika in tehnologija, mikroskop, uporaba

mikroskopa, tehnične dejavnosti.

ABSTRACT

The use of a microscope in kindergartens in the area of Posavje.

The thesis focuses on a field related to nature, i.e. design and technology. The use

of technical devices is one of the activities related to this field and microscope is one of

the devices that is a welcome addition to kindergarten activities. The thesis consists of

two parts, namely a theoretical part and an empirical part containing a research.

The theoretical part first describes the development stages of the preschool child

until the age of six. It touches on all the aspects of child development based on the theory

of Ljubica Marjanovič Umek. Moreover, it describes child's play and types of games

because preschool children mainly learn through play. The second section of the

theoretical part presents design and technology in the preschool period. It discusses the

development of technological literacy in preschool children and describes different

technologies. The next part is devoted to the microscope.

As for the empirical part, it deals with the use of the microscope in kindergartens

located in the Posavje region. Teachers working in kindergartens in the municipalities of

Krško, Sevnica and Brežice took part in the research. The goal was to determine whether

those kindergartens had a microscope, if teachers used it and if they had the knowledge

to work with a microscope.

The last part contains the hypotheses, a graphic representation of the research

results and their interpretation. The findings of the survey among kindergarten teachers

are unexpected and surprising.

Keywords: preschool children, design and technology, microscope, use of the

microscope, technical activities.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Otrokov razvoj ................................................................................................... 2

2.1.1 Otroška igra ................................................................................................... 5

2.1.2 Vrste igre ....................................................................................................... 6

2.2 Tehnika in tehnologija .......................................................................................... 6

2.2.1 Tehnika in tehnologija v obdobju zgodnjega učenja ....................................... 6

2.2.2 Tehnološka pismenost ................................................................................... 7

2.3 Mikroskop .......................................................................................................... 11

2.3.1 Na kratko o zgodovini mikroskopa ............................................................... 11

2.3.2 Mikroskop in vrste mikroskopov ................................................................... 12

3 EMIPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 19

3.1 Problem, nameni in cilji naloge .......................................................................... 19

3.2 Raziskovalne hipoteze ....................................................................................... 19

3.3 Metodologija ...................................................................................................... 20

3.3.1 Raziskovalna metoda .................................................................................. 20

3.3.2 Raziskovalni vzorec ..................................................................................... 20

3.3.3 Pripomoček ................................................................................................. 21

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov......................................................................... 21

3.3.5 Postopek obdelave podatkov ...................................................................... 22

3.4 Rezultati in razprava .......................................................................................... 22

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................ 34

5 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 35

6 PRILOGE ................................................................................................................. 36

Priloga 1: Anketni vprašalnik.................................................................................... 36

KAZALO PONAZORIL

Slika 1: Mikroskop iz 18. stoletja. .................................................................................13

Slika 2: Mikroskop .......................................................................................................14

Slika 3: Stereomikroskop in binokularni mikroskop. .....................................................16

Slika 4: Vrstični in presevni elektronski mikroskop .......................................................18

Slika 5: Strukturni odnosi (%) anketiranih vzgojiteljev/ic glede na spol. .......................20

Slika 6: Strukturni odstotek (%) glede na starost anketirancev. ...................................21

Slika 7: Strukturni odnosi (%) anketirank glede stopnjo pridobljene izobrazbe. ............23

Slika 8: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na občino, v kateri so zaposlene. ....24

Slika 9: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na starostni oddelek skupine, v kateri

poučujejo. ....................................................................................................................24

Slika 10: Število (f) o poznavanju vrst mikroskopov. ....................................................25

Slika 11: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na razpoložljivost mikroskopa v vrtcu.

....................................................................................................................................26

Slika 12: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na poznavanje mikroskopov, ki jih

imajo v vrtcu. ...............................................................................................................27

Slika 13: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na poznavanje razlike med

mikroskopom s prehodom svetlobe in mikroskopom z odbojem svetlobe. ...................27

Slika 14: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na ustreznost opisanih razlik med

mikroskopom z odbojem svetlobe in mikroskopom s prehodom svetlobe. ...................28

Slika 15: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na zainteresiranost za delo z

mikroskopom. ..............................................................................................................29

Slika 16: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na pogostost vključevanja mikroskopa

v dejavnosti. ................................................................................................................30

Slika 17: Število (f) anketirank glede na starost in pogostost vključevanja mikroskopa v

dejavnosti. ...................................................................................................................31

Slika 18: Število (f) anketirank glede na primere dejavnosti za delo z mikroskopom. ..32

Slika 19: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na razloge za neuporabo mikroskopa

v vrtcih. ........................................................................................................................33

Metelko, Rebeka (2016): Mikroskopiranje v vrtcih na območju Posavja. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Danes, v tako imenovani informacijski dobi, so predšolski otroci seznanjeni z velikim

številom tehničnih naprav. V poplavah vseh teh naprav je pomembno, da predšolski

otroci v vrtčevskem okolju spoznajo naprave, ki jih verjetno v domačem okolju ne bi.

Kurikulum za vrtce opredeljuje šest področij dejavnosti: jezik, družbo, matematiko,

umetnost, gibanje in naravo. Vsako področje se deli še na več dejavnosti. Pri področju

narave so ena izmed dejavnosti tudi tehnične dejavnosti. Slednje pripomorejo k urjenju

na vseh kurikularnih področjih, vse pripomorejo k vzgoji, ki je tako kvalitetnejša.

Eden izmed ciljev za področje narave v Kurikulumu za vrtce je tudi, da se otrok

spoznava s tehničnimi predmeti, se nauči rokovanja z njimi, razvija tehnološko

pismenost, kar nedvomno vključuje tudi mikroskop.

Otroci so pravi mali raziskovalci in znanstveniki, so zelo radovedni, imajo veliko

zanimanja za različne stvari in vsak dan odkrivajo svet okoli sebe. Z mikroskopom jim

lahko pokažemo stvari podrobneje, povečane, pokažemo jim lahko celo našim očem

nevidne stvari. Za otroke je to nekaj povsem novega in fascinantnega. Preko lastnih

izkušenj dela z mikroskopom odkrivajo nova spoznanja in neznan svet okoli sebe.

Mikroskop je torej pomemben pripomoček za vodene dejavnosti in bi ga na voljo

priporočali vsem vrtcem, saj bi vzgojiteljice z dejavnostmi, ki vključujejo mikroskop,

otrokom in sebi ponudile nepozabno izkušnjo.

Prihajamo iz Posavske regije, zato smo v svoji diplomski nalogi preko lastne

raziskave predstavili pogostost uporabe mikroskopa v občini Krško, Brežice in Sevnica,

kako dobro vzgojiteljice v vrtcih teh treh občin poznajo mikroskop. Navedli smo tudi

njihove primere dejavnosti, ki vključujejo mikroskop. V primeru, da se mikroskopa ne

poslužujejo, smo vprašali tudi za razlog. Ker menimo, da se v večjih mestih in mestih,

kjer imajo fakultete z smerjo Predšolska vzgoja, mikroskop uporablja, smo se za to

raziskavo odločili zato, da izvemo, kako in kako pogosto se v manjših mestih, predvsem

v moji bližnji okolici, uporablja mikroskop.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Otrokov razvoj

Določene skupne značilnosti starostnih skupin posameznikov so tiste, na podlagi

katerih lahko razvoj posameznika razdelimo na osem razvojnih obdobij. Eno izmed teh

obdobij je obdobje zgodnjega otrokovega razvoja, ki je zelo pomembno in odločilno za

razvoj določenih funkcij. V nadaljevanju so opisani ključni razvojni koraki od rojstva do

sedmega leta starosti otroka.

Od rojstva do tretjega meseca starosti novorojenček privzdigne glavico od podlage,

gibi okončin so simetrični. Otrok je več ali manj miren, razdražljiv, glavico ima vedno

obrnjeno na isto stran. Predmet spremlja s pogledom, refleksno ga tudi prime. Opazuje

svoje roke in se z njimi igra. Je odziven na tihe zvoke, otrokov ogled zastane na materinih

očeh. Spremlja osebo, ki je v gibanju ter glavo obrne v smer, iz katere izvira zvok.

Občasno se pojavi gruljenje, oglaša se tudi s samoglasniki. Pojavi se tudi verižna

izgovorjava rrrr-ja. V tem obdobju prespi približno 20 ur na dan. Človeški glas ga umiri,

med pripovedovanjem ves čas opazuje mamo. Jok se razlikuje glede na to, ali ga kaj

boli, je lačen oziroma se počuti neprijetno (Ivić, Novak, Atanacković in Ašković, 2002).

Gibalni razvoj otroka v tem obdobju poteka v dveh smereh. Prva, cefalokavdalna

smer razvoja, pomeni, da razvoj poteka v smeri od glave navzdol. Najprej se otrok nauči

nadzorovati glavo, kasneje zgornji del telesa in trup, nato še spodnje okončine. Drugo

načelo gibalnega razvoja poteka v proksimodistalni smeri, kar pomeni, da gibalni razvoj

poteka od sredine telesa navzven. Gibalni razvoj otroka v tem obdobju se močno

povezuje tudi z zaznavnim, spoznavnim in čustveno-socialnim področjem razvoja

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).

Od 4. do 6. meseca dojenček dviguje glavico, če je v sedečem položaju. Če ima

oporo, lahko sedi dalj časa. Iz ležečega položaja se že obrne na hrbet in prekriža noge

v pokončnem položaju. K igrački stegne obe roki in predmete prelaga iz roke v roko. S

pogledom spremlja predmet, ki se giblje krožno in glavo obrača v smer izvora zvoka,

sicer se na zvoke ne odziva. Vse predmete nese v usta ter si jih ogleduje. Bebljanje se

pojavi kot odziv na materin govor, vokalizira dva ali več glasov. Dojenčkov smeh je

glasen, s pogledom spremlja in išče svojo mamo. Loči znane osebe od neznanih in se

začne jeziti, če mu odvzamemo igračo. Spi približno 16 ur dnevno (Ivić idr., 2002).

Od 7. do 9. meseca lahko nekaj sekund sedi brez opore, iz ležečega položaja na

hrbtu se že lahko obrne na trebuh. Pri devetih mesecih se samostojno dvigne v sedeč


3

položaj in sedi. Grabi predmete, ki so mu na dosego in z njimi trese. Da bi dosegel

predmete, spreminja položaje. Predmete meče na tla in jih prijema z pincetnim

prijemom. V tem obdobju se rad dotika svojih podob v ogledalu, kjer se opazuje. Med

igro igrače meče na tla. Uči se s posnemanjem in nima zanimanja za predmete v bližini.

Spreminja višino in jakost glasu, izgovarja več zlogov. Rad se igra skrivalnice »ku-ku« in

se odziva na svoje ime. Ko se loči od matere, joče. Do neznanih oseb je zadržan in spi

približno 15 ur na dan (Ivić idr., 2002).

Od 10. do 12. meseca se iz sedečega v stoječi položaj dvigne sam. Se plazi in ob

opori za eno ali obe roki, hodi. S predmeti se igra naprej – nazaj in jih načrtno spušča v

posodo ali škatlo. Na zvoke, ki so šibki, se ne odziva. Poišče predmet, ki je skrit in išče

predmete, ki jih ne vidi. Uči se s poskusi ter napakami. Predmete in stvari nosi v usta, si

jih ne ogleduje in jih ne raziskuje. Razume in zna nekaj besed. Zvoke, ki jih sliši, pozorno

posluša in jih poskuša posnemati. S pomočjo pije iz skodelice, hrano žveči. Sam nosi

hrano k ustom ter pri oblačenju pomaga osebi, ki ga oblači. Posnema preproste naloge

kot so plazenje, mežikanje in kašljanje. V tem obdobju se pokaže zanimanje za druge

otroke in odrasle osebe. Ne vzpostavlja očesnega stika in spi od 13 do 15 ur dnevno

(Ivić idr., 2002).

Od 13. do 18. meseca otrok že stoji samostojno in ne pade. Naredi približno deset

korakov, kasneje samostojno hodi in tudi teče. Po stopnicah navzgor hodi ob opori, prav

tako ob opri poskakuje z obema nogama. Drobne predmete in stvari natančno prijema

in jih meče, iz kock gradi stolpe ter že oponaša risanje ravnih črt po papirju. Na fotografiji

že zna prepoznati različne predmete in osebe. Pokazati zna dele telesa na svojem telesu

in pokaže na predmete, ki so v bližini. V tem obdobju malček začne s simbolno igro.

Svoje želje izrazi z glasom in uporablja približno šest besed. Zna poimenovati en

predmet ter uporablja frazo dveh samostalnikov (»mama čaj«), kasneje samostalniku

doda še glagol (»mama daj«). V tem obdobju ima največji strah pred neznanimi osebami.

Na svoje ime se odziva in oponaša obnašanje ter dejavnosti bližnjih oseb. Drži skodelico,

ko pije, in sam nosi žlico k ustim. Igra se samostojno, vendar le če so v bližini prisotni

drugi otroci. Pojavi se ljubosumje na druge otroke. (Ivić idr., 2002).

Od 19. meseca do 2. leta starosti malček teče ter brca žogo in pri tem ohranja

ravnotežje. Po stopnicah se vzpenja brez opore. Predmete meče, vendar jih še ni

sposoben metati v tisto smer, v katero želi. Ugajajo mu igre lovljenja ter metanja, rad

kotali valjaste in okrogle predmete. Predmete začne loviti, vendar še nespretno. Pozna

barve in vsaj eno imenuje, pogosto lista po slikanicah. V tem obdobju že zna pokazati

pet delov telesa. Uči se z vpogledom. Če je lačen ali žejen, to pove z besedami.

Uporablja več fraz, spojenih iz samostalnika in glagola. Kasneje samostalnikom in


4

glagolom doda še pridevnike. Pri dveh letih uporablja stavke iz treh besed in odgovarja

na postavljena vprašanja. Uporablja približno od 200 do 250 besed. V tej starosti ne

uporablja več stekleničke. Začne z vzporedno igro, pogosto se igra z drugimi malčki.

Zanimanje za skupinske dejavnosti naraste, prav tako sodelovanje v njih. To je obdobje,

v katerem razvije tudi empatijo – odziva se na čustveno izražanje odraslih (Ivić idr.,

2002).

V 3. letu malček predmete meče, met doseže njegovo želeno smer. Sam izvaja

sonožne poskoke, zmožen je hoditi po prstih in peti, tako naprej kot tudi nazaj. Zna

sestaviti stolp iz sedmih kock in zna razporediti tri like v okvirje– krog, kvadrat in trikotnik.

S škarjami reže, vendar neprecizno. Pri jedi uporablja vilice, posnema risanje vodoravne

in navpične črte, kroga in križa. Nariše glavonožca. Na fotografijah prepozna sebe in

zazna majhne podrobnosti. Zna razlikovati in razvrščati predmete glede na njihovo

velikost (majhni in veliki), opazuje količino, kaj je veliko in kaj malo. Pogosto se v tej

starosti pojavlja simbolna igra, igra vlog ter igra pretvarjanja. Veliko sprašuje in pogosto

postavlja vprašanja: kdo, kaj, kako, zakaj. Ko govori o sebi, govori v tretji osebi, v govoru

se poslužuje zaimkov in množine. V obdobju od 3. do 4. leta uporablja od 600 do 800

besed. Pozna svoje ime in se igra samoiniciativno (Ivić idr., 2002).

Štiriletnik se že giblje po ritmu, ki ga narekuje glasba, zna hoditi po ravni črti in se

voziti z triciklom. Skače in preskakuje ovire, visoke največ 20 centimetrov. Gradi stolpe

iz maksimalno desetih kock. Zna razlikovati zvoke in jih prepoznavati. Predmete razvršča

po velikosti ali barvi. Pozna osem različnih oblik in jih tudi ustrezno razvrsti. Zmožen je

ponoviti poved iz šestih besed in nadaljevati zaporedje, ki je nedokončano. V pravljicah,

ki jih pozna, zna povedati dogajanje, ki sledi. Govor je razumljiv in čist, pogosto postavlja

vprašanja. Uporablja od 1200 do 1500 besed. Sprejema pravila iger in pozdravlja

odrasle. V tem obdobju se začenja čustveno navezovanje, pojavijo se čustva sramu,

upanja, ponosa in zavisti (Ivić idr., 2002).

Med 5. in 6. letom starosti otrok menjuje smer med tekom, skače na eni nogi in stoji

na prstih. Nariše človeka in s škarjami reže po označeni ukrivljenji črti. Pogosto riše risbo,

ki ima od 3 do 6 podrobnost. V tem času se otroku vid popolnoma razvije. Zna se

orientirati v času – loči dan in noč, jutro, poldne in večer. Zna prešteti do 10 in riše številke

do 5. Govor v tem obdobju zelo napreduje, uporablja med 1800 in 2200 besed ter

pripoveduje krajše pripovedi. Zna pripovedovati zgodbo s pomočjo slik. Pojavi se strah

pred temo in pred domišljijskimi bitji. Petletnik se pogosto vključi v pogovor z odraslo

osebo. Načrtuje in organizira igro z drugimi otroki (Ivić idr., 2002).


5

Zadnje obdobje, ki ga bomo opisali, je obdobje med 6. in 7. letom starosti. Otrok v

tem obdobju lahko stoji samostojno na eni nogi več kot pol minute. Vozi kolo in skače iz

višine 40 cm. Žogo ulovi z samo eno roko in z obema nogami preskakuje kolebnico. Meti

so natančni, z projektilom zadane cilj. Reže s škarjami in lepi like iz kolaž papirja. Vse

tiskane črke prepisuje. Vidi skoraj tako ostro kot odraslih, njegovo vidno polje je široko

kot vidno polje odraslega človeka. Ima sposobnost aktivne zaznave preiskave in analize,

kar pomeni, da razlikuje med podobnimi slikami. Loči levo in desno roko in razvršča po

štirih lastnostih – oblika, barva, velikost in debelina. Zna navajati razlike. Govor

šestletnika je pravilen in razumljiv. Izgovori vse glasove in v svojem govoru uporablja od

2500 do 3000 besed. Ima najboljšega prijatelja in se do mlajših otrok vede zaščitniško.

Pri igri z vrstniki upošteva pravila, sodeluje v skupinskih dejavnostih. Na situacijo lahko

gleda z vidika drugih oseb, torej ima razvito empatijo (Ivić idr., 2002).

2.1.1 Otroška igra

Igro povezujemo večji del z otroštvom, vendar ne smemo pozabiti, da se igrajo tudi

odrasli. Gre za izvajanje velikega števila različnih prijetnih dejavnosti. Pri igri sami ni

pomembno doseganje ciljev, temveč je bistvenega pomena dejavnost sama – igra.

Avtorici Marjanovič Umek in Zupančičeva igro opredeljujeta v naslednji definiciji: »Igra je

dejavnost, ki se od drugih dejavnosti loči zlasti po tem, da je namerjena, usmerjena na

predmete, notranje motivirana, da so posledice odsotne in da gre za oblikovanje

alternativne stvarnosti« (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009, str. 278).

»Predmeti, na katere je ustvarjena igralna dejavnost, niso le igrače, ampak tudi

drugi neživi in živi predmeti v otrokovem okolju, predmeti, ki si jih otrok lahko le

predstavlja, pa tudi tisti predmeti, ki si jih ne morem konkretno predstavljati.« (Zupančič,

1998, v Marjanovič Umek, Zupančič, 2009, str. 278).

Avtorji opredeljujejo različne vrste igre, ki pa so si različne glede na spoznavni in

socialni vidik. Ne glede na to, da se igre med seboj razlikujejo, jim je skupno to, da vsaka

izmed njih spodbuja posamezne komponente otrokovega razvoja. Igra namreč vpliva na

socialni, govorni, čustveni razvoj otroka, njegovo ustvarjalnost, vzorčno-posledične

odnose, na plastičnost mišljenja in reševanje problemov, otrokovo pozornost in

nenazadnje njegove zaznavno-gibalne spretnosti.


6

2.1.2 Vrste igre

Avtorici Ljubica Marjanovič Umek in Maja Zupančič omenjata dva tipa igre, in sicer

spoznavno in socialno igro. Med spoznavne vrste igre uvrščamo funkcijsko,

konstrukcijsko in simbolno igro. Pri funkcijski igri gre za najpreprostejšo vrsto igre, v

kateri otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne funkcije. Konstrukcijska igra je igra, pri

kateri otrok sestavlja ter povezuje posamezne dele predmeta oziroma igrače v neko

konstrukcijo. V simbolni igri otrok predstavlja posamezno dejanje, predmet, osebo ali

dogodek iz domišljijskega ali stvarnega sveta. Drugi tip igre je socialna igra. Sem

uvrščamo igro brez udeležbe, kjer se otrok ne igra, ampak samo opazuje in samostojno

igro, v kateri se otrok igra sam z igračami, drugačnimi od ostalih. Vzporedna igra pomeni,

da se otrok igra v neposredni bližini drugih otrok, njihove igrače so si podobne. V ta tip

spada še asociativna igra, pri kateri se otrok igra z drugimi otroci, se z njimi pogovarja in

deli igrače. Sem uvrščamo še sodelovalno igro, ki je običajno skupinska in s skupnim

ciljem ter razdelitvijo dela in vlog v dejavnosti (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).

2.2 Tehnika in tehnologija

2.2.1 Tehnika in tehnologija v obdobju zgodnjega učenja

»Predšolski otrok z igro in drugimi dejavnostmi spoznava svet okoli sebe, svet v

katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko in njenimi stvaritvami. Pri svojih dejavnostih

opazuje, prepoznava in posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja. Z mimiko in

glasom posnema stroje in vozila, prepoznava jih po obliki, velikosti, značilnih zvokih in

gibanju. V svojih igrah konstruira in gradi, pa tudi razstavlja. Tako si pridobiva prva

spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike in njegove posebnosti. Ta proces je

razmeroma spontan v krogu otrokove družine, bolj načrtno in usmerjeno pa v okviru

predšolske vzgoje.« (Papotnik, 1993, str. 9).

Papotnik poudarja, da imata tehnika in tehnologija velik vpliv na oblikovanje otroka,

povezovanje vzgojnih področij, uporabo metod in oblik dela, ki so zaslužne za razvijanje

tehniške kreativnosti, na posredovanje doživetij ob izdelkih, modelih, maketah,

sestavljankah, projektih, usmerjanje v tehnično produktivno kreativnost, opazovanje,

posnemanje, zbiraje gradiva in sredstev za delo, gradnjo, preizkušanje,

eksperimentiranje, sestavljanje, razstavljanje itd. Poudarja tudi, da so za takšno tehniško


7

usmerjenost potrebna vzgojna sredstva, razna orodja, naprave in pripomočki. Zelo

pomembna je tudi aktivna vključenost otrok kot tudi vzgojitelja/ice (Papotnik, 1993).

Papotnik usmerjevalne in globalne cilji tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju

opredeli na vidike, etapne cilje in usmerjene dejavnosti (Papotnik, 1993).

Vidike razdeli na specialnodidaktične, pedagoško-psihološke ter tehnične,

tehnološke, fizikalne, ergonomske, oblikovne, organizacijske in ekonomske. Etapne cilje

razdeli na spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik, spoznavanje in uporabo orodij

in naprav ter konstruiranje, razvijanje spretnosti in ustvarjalnih sposobnosti. Usmerjene

dejavnosti razvrsti na ugotavljanje, preskušanje, sestavljanje, razstavljanje, grajenje,

primerjanje in vrednotenje. Poudari še, da končni izdelek ni namen delovno tehnične

vzgoje, temveč le sredstvo, s katerim se oblikuje kreativna in celovita osebnost

(Papotnik, 1999).

2.2.2 Tehnološka pismenost

»Za dosego visoke tehnološke pismenosti je potrebno razviti tehnološka znanja in

sposobnosti. Tehnološka pismenost je potrebna za aktivno sodelovanje v družbi in

obsega tri soodvisne dimenzije: znanje, način razmišljanja o delovanju in zmožnosti.«

(Zuljan, 2014, str. 15).

Zuljan pravi, da gre pri tehnološki pismenosti bolj za sposobnost razumevanja

tehnološkega sveta kot za samo zmožnost za delo z njim. Tisti, ki je tehnološko pismen,

zna uporabljati tudi naravoslovne, matematične, družboslovne pojme in pojme iz drugih

področij. Razvoj tehnološko pismene osebe se začne že v obdobju zgodnjega učenja

(Zuljan, 2014).

2.2.2.1 Obravnava tehnologije in njenih področij v obdobju zgodnjega učenja

Otroci morajo razumeti, da ljudje za prilagajanje naravnega okolja našim potrebam

in željam uporabljamo kreativno mišljenje. Otrokom je potrebno razložiti razliko med

naravnim ter umetnim okoljem in jih spodbuditi k raziskovanju tega, na kakšne načine

smo ljudje oblikovali okolje, da nam je udobnejše, da lažje in manj delamo ter imamo več

prostega časa. Vpliv tehnologije na življenje jim predstavimo z učenjem, kako poteka

izdelava infrastruktur, avtocest, telefonov, predelava hrane. Skozi dejavnosti, ki

vključujejo praktično delo, bodo spoznali, da tehnološke dejavnosti vključujejo orodja,


8

materiale, gibanje, varnost ter načrtovanje. Ponuditi jim je potrebno čim več možnosti za

spoznavanje tehnoloških področij in pojavov, da bodo odkrili, kako se tehnološka

področja nanašajo na vsakdanje življenje (Zuljan, 2014).

2.2.2.2 Vpliv tehnologije na družbo, okolje in v zgodovini v obdobju zgodnjega

učenja

Otroci tehnologijo spoznavajo tako, da razmišljajo in se sprašujejo o tem, ali so

izdelke in sisteme, ki jih uporabljajo doma in v vrtcu, prepoznali in kako se ti uporabljajo.

Z razpravo, opazovanjem in vodeno raziskavo moramo otroke voditi do spoznanja

tehnologij, ki jih vsakodnevno uporabljajo. Spodbuditi jih je potrebno, da ugotovijo tako

pozitivne kot negativne posledice uporabe tehnologij. Ponuditi jim je potrebno dejavnosti,

ki jih vodijo do spoznanja, da če izdelek ne deluje, kot je načrtovano, to lahko povzroči

težave. Na primer škarje – te se lahko uporabljajo za rezanje papirja, vendar se lahko z

njimi tudi poškodujemo. Po korakih je potrebno otroke pripeljati do razmišljanja, ki jih

usmeri do spoznanja, da imajo njihova dejanja vpliv na okolje in druge. Spodbujamo jih,

da varčujejo z viri, reciklirajo z odpadki. Zavedati se morajo, da je vzrok onesnaževanja

okolja nakupovanje nepotrebnih stvari. Spoznavati morajo različne materiale, jih

poskušati ponovno uporabiti in se naučiti ali le-ti v naravi čez čas razpadejo. Prav tako

morajo spoznati zgodovino tehnologije, da si izoblikujejo razumevanje, kako je nastajal

današnji tehnološki svet. Skozi spoznavanje zgodovine tehnologij si bodo ustvarili

temelje za nadaljnje učenje tehnologij (Zuljan, 2014).

2.2.2.3 Tehnološko oblikovanje, inovacije in eksperimentiranje ter uporaba

tehnoloških izdelkov in sistemov v obdobju zgodnjega učenja

Otroci v tem obdobju konstruirajo in skicirajo enostavne stvari. Razumejo, da je

potek tehnološkega oblikovanja način za reševanje problemov in da so vsi izdelki in

sistemi v okolici izdelani. Ta proces pri otrocih spodbudi inovativno razmišljanje. Skupaj

z njimi iščemo ideje, raziskujemo, lahko s pogovorom ali pa z branjem knjig. Z

raziskovanjem stvari, ki jih uporabljajo, razvijajo nove inovativne ideje ter rešitve. O teh

morajo razpravljati skupaj z drugimi otroki, starši, vzgojitelji/cami, ker bodo le tako lahko

spoznavali ideje drugih, to pa jim omogoča napredek (Zuljan, 2014).


9

Uživanje otrok v izumljanju nečesa novega pove, da so otroci lahko tudi izumitelji.

Izumljajo nove stvari z namenom iz odpadnih embalaž, lego kock, ipd., in se tako naučijo

postavljati vprašanja, katera jim dajo natančne in hitre informacije. S tem pridobivajo

sposobnost opazovanja tehnoloških potekov, izdelkov in sistemov in se naučijo, da se

lahko izdelki pokvarijo ter da jih je mogoče tudi popraviti. Srečajo se tudi z različnimi

izdelki in sistemi, ki jih uporabljajo pravilno, vendar se lahko zgodi, da ugotavljajo, kaj se

zgodi, če določen izdelek ne uporabljajo pravilno. Potrebno je, da otroke spodbujamo,

da elemente izdelka preučujejo, izdelek razstavijo in odkrivajo, kako sistemi delujejo,

kakšna je njihova uporaba in namen (Zuljan, 2014).

Spodbujamo jih k sledenju navodilom, spoznavanju simbolom. Spoznati morajo, da

so simboli neposredno v njihovi bližini ves čas in da jim posredujejo informacije ter

navodila. S tem, ko jim ponudimo formalno, neformalno učenje in vodenje, se bodo otroci

naučili tudi varne uporabe orodja. Razvoj motorike nareka, da napredujejo od grobih do

finejših gibov, to ima vpliv tudi na uporabo orodja. Vsak otrok mora znati uporabljati

preprosta orodja, kot so škarje, igla in sukanec, spenjač, kladivo, itd. (Zuljan, 2014).

2.2.2.4 Obravnava tehnologij, ki vplivajo na umetno narejen svet v obdobju

zgodnjega učenja

Medicinska tehnologija – Otroci se z njo srečajo, ko jih seznanimo, da je čistoča

pomembna za preprečevanje bolezni in da določeni izdelki in sistemi v učilnici

pripomorejo k varovanju zdravja. Igralnica mora skupaj z tehnologijami otroke spodbujati

k zdravemu načinu življenja. Ponuditi jim je potrebno priložnosti za raziskovanje, na

kakšen način se lahko tehnologija uporablja pri varovanju zdravja, kako lahko

mikroorganizmi povzročijo bolezen, kako določeni izdelki omogočajo dobro počutje ali

kako je oblikovan za preprečevanje bolezni. Seznanijo se z orodji, ki jih uporablja

zdravnik, zobozdravnik ali okulist. Vedeti morajo, da se določena orodja, ki jih uporabljajo

posamezni zdravniki, uporabljajo za zbiranje informacij, ki pripomorejo k varovanju

zdravja. Prav tako se morajo naučiti, da jih cepljenje zaščiti pred določenimi boleznimi,

da medicina pomaga bolnim ljudem in jim omogoča boljše počutje, da obstaja veliko

izdelkov, izdelanih za samopomoč (Zuljan, 2014).

Kmetijska tehnologija in biotehnologija – Otroci, ki živijo na podeželju oziroma na

kmetijah in imajo vrtove, poznajo nekatere izdelke in sisteme, ki so potrebni za gojenje

rastlin in vzrejo živali. Otroci, ki prihajajo iz mesta, bodo te kmetijske procese težje

razumeli. Seznaniti se morajo o proizvodnji hrane in o oblačilih, ki jih nosijo. Posadijo


10

lahko rastline in jih zalivajo z različnimi količinami hranil ter se tako naučijo, kako

kmetijstvo uporablja dodatke za bogatenje zemlje za boljše pogoje. Spoznajo naj

kmetijske tehnologije, ki nas za celo leto preskrbijo s hrano, vendar kljub temu ohranjajo

naravne vire. Tako bi se poučili (ter se poučijo-bi odstranil) o tem, da obstaja veliko

različnih orodij za nadzorovanje in vzdrževanje ekosistemov. Spoznajo in srečajo naj se

s kmeti, gozdarji, živinorejci in naj obiščejo kmetije v okolici (Zuljan, 2014).

Energetika – Otroci naj spoznavajo njim dostopne vrste energije in pridobiva

spoznanje da le-ta omogoča rast rastlin in ljudi, gibanje, opravljanje dela, vožnjo

avtomobilov, gledanje televizorja. Spoznajo naj naravne vire energije: fosilna goriva,

veter, tekočo vodo, sonce. Naučiti se morajo razumeti razmerje med energijo, delom in

močjo. Zavedati se morajo, da moramo energijo uporabljati varčno. Seznaniti jih je

potrebno z dejstvom, da je energija dostopna v različnih oblikah. Naučimo jih varčevati

z energijo, tako da igrače in naprave izklopijo, ko jih ne uporabljajo, da pametno zračimo

prostore, da ugašamo luči, da se ne tuširamo predolgo. Seznanimo jih tudi, da je količina

neobnovljivih virov omejena (Zuljan, 2014).

Informacijska in komunikacijska tehnologija – Izkušnje s to vrsto tehnologije otroci

pridobivajo s komuniciranjem s prijatelji in družino, pregledovanjem slikanic, uporabo

interneta za zabavo, z gledanjem televizije, uporabo prenosnih telefonov, ipd. Igralnice

in učilnice morajo otrokom omogočati spoznavanje komunikacijskega procesa, iskanje

informacij in komuniciranje z drugimi. Postopno se morajo naučiti uporabljati računalnik.

Pri tej tehnologiji morajo uporabljati tudi poseben besednjak, ki ga je potrebno razumeti

skupaj z simboli, besedami in slikami. Naučiti jih moramo, da so informacije organizirani

podatki in da tehnologija ljudem omogoča komunikacijo na veliko razdaljo s pošiljanjem

in sprejemom informacij. Pomembno je, da telefone, mobitele, računalnik, televizor in

ostale tehnologije uporabljajo varno, saj pretirana uporaba le-teh lahko povzroča

sevanje. Pretiravanje prav tako izniči pozitivne učinke uporabe informacijske in

komunikacijske tehnologije (Zuljan, 2014).

Transportna tehnologija – Običajno imajo predšolski otroci izkušnje s transportno

tehnologijo v smislu naprav in sistemov, kot so avtomobili, vlaki, letala. Zavedajo se, da

avto potrebuje cesto, ne pa tudi, da so ceste večji del transportnega sistema. Naučiti se

morajo področja delovanja in načine dela različnih delov transportnega sistema.

Razumeti morajo, da je pomembno za transportna vozila skrbeti in jih vzdrževati, da se

ne pokvarijo. Seznaniti jih moramo, da ima transportni sistem več delov, ki funkcionirajo

skupaj, kar nam omogoča potovanje. Vedeti morajo, da vozila premikajo ljudi in dobrine

iz enega kraja v drugega, ne samo po cesti, ampak tudi po zraku, vodi ali prostoru in da


11

je potrebno transportna vozila redno servisirati, kar jim omogoča daljšo življenjsko dobo

(Zuljan, 2014).

Proizvodne tehnologije – Otroci se srečajo z proizvodnimi tehnologijami že, ko v

vrtec prinašajo razne proizvodne dobrine. Naučijo se, da so te namenjene za potrošnjo

ali uporabo in da so preoblikovane zato, da bi bile boljše ter cenejše. Ta spoznanja dobijo

z ogledom muzeja, videokaset o zgodovinskem razvoju in primerjajo dobrine nekoč in

danes. Tako razvijejo razumevanje, na kakšen način se izdelki oblikujejo, proizvedejo,

preizkušajo, pakirajo ter prodajajo. Tako se naučijo, kako ljudje delamo in služimo denar.

Naučijo se tudi, da proizvodni sistemi proizvajajo proizvode v večjih količinah in da, če

ljudje delajo skupaj, proizvedejo več, kot če izdelek dela samo en človek (Zuljan, 2014).

Konstrukcijska tehnologija – V predšolskem obdobju se otroci najprej srečajo z

odgovornostjo hiše ali stanovanja, v katerem živijo. To je konstrukcijsko okolje, ki jih ščiti

in jim nudi zavetje. Kasneje širijo razumevanje konstrukcijskega okolja tudi v drugih

okoljih – vrtec, šola, trgovski centri, itd. Otroci lahko gradbene procese vidijo v svojem

okolju, ko se, na primer, gradi ali obnavlja cesta, hiša, napeljava, razsvetljava, pločniki,

mostovi ali celo železnice. Na teh mestih se srečujejo tudi z različnimi materiali, ki so za

vse to potrebni. To so: jeklo, beton, les, železo, itd. Dobiti morajo priložnost, da oblikujejo

in izdelujejo razne modele in makete gradbenih del. Seznaniti jih moramo, da ljudje

živimo, delamo ali hodimo v službo v različne stavbe različnih vrst. Sami lahko načrtujejo

ter konstruirajo večje konstrukcije iz velikih lego kock, zato jim morajo biti takšne kocke

na voljo (Zuljan, 2014).

2.3 Mikroskop

»Pred izumom mikroskopa so ljudje lahko opazovali okolico samo z očmi in sploh

niso vedeli, da poleg vidnega sveta obstaja tudi očem nevidni svet, poln nenavadno

oblikovanih predmetov in živih bitij. Ta novi svet so začeli spoznavati šele z odkritjem

mikroskopa. Opazovanje mikroskopskega sveta je prineslo številna pomembna odkritja,

na podlagi katerih je človek rešil veliko problemov.« (Oxlade in Stockley, 1990, str. 3).

2.3.1 Na kratko o zgodovini mikroskopa

Ljudje pred 400 leti še niso vedeli nič o mikroskopu. Niti tega, da obstaja na tisoče

mikroskopskih rastlin in živali. Povzročitelji bolezni so bili za zdravnike velika uganka,


12

zato takrat medicina še ni bila znanstvena. Po iznajdbi mikroskopa je to pomenilo

revolucijo tako v medicini kot v naravoslovju (Oxlade in Stockley, 1990).

Lomljenje svetlobe v steklu so odkrili že pred 2000 leti, prve natančne leče so izdelali

šele okoli leta 1300. Približno 400 let kasneje so odkrili, da lahko s sestavljanjem leč

naredijo pripravo, ki poveča slike predmetov (Oxlade in Stockley, 1990).

Beseda mikroskop izvira iz grške besede »micro«, kar pomeni zelo majhno, in

besede »scopein«, kar pomeni opazovati. Mikroskop tako opredelimo kot napravo za

opazovanje majhnih živih bitij in predmetov, ki so prostim očem nevidne (Oxlade in

Stockley, 1990).

Mikroskopski svet je v 17. stoletju med prvimi odkrival znanstvenik Antonie van

Leeuwenhoek. Izdeloval je enostavne ročne mikroskope, ki so imeli samo eno lečo.

Skiciral je ogromno skic predmetov, ki jih je opazoval in bil prvi, ki se je srečal z

bakterijami. Na polovici 17. stoletja je Robert Hook opazoval in skiciral tanke prereze

plute. Opazil je celice, vendar pomena življenja pri njih ni odkril (Oxlade inStockley,

1990).

Takratni mikroskopisti so pri opazovanju predmetov videli slike predmetov zelo

ukrivljene. Temu je botrovala slaba kakovost stekla in nepravilne oblike leč. Kakovost leč

se je izboljšala v 19. stoletju. Razvijati se je začel mikroskop, kot nam je znan danes.

Prvi elektronski mikroskop je bil izdelan leta 1933. V primerjavi s svetlobnim ima nekaj

stokrat večje povečave (Oxlade in Stockley, 1990).

2.3.2 Mikroskop in vrste mikroskopov

Tako kot daljnogled ima tudi mikroskop dva sistema leč. Prvi, ki je obrnjen proti

opazovanemu predmetu, se imenuje objektiv in je najpomembnejši del mikroskopa. Da

nam sliko predmeta, ki jo opazujemo skozi optični sistem, imenovan okular, ki sliko še

poveča in izboljša. Če ima objektiv 10-kratno povečavo in okular 8-kratno, je skupna

povečava 80-kratna. Objektiv in okular sta pritrjena na cev, ki se imenuje tubus. Ta nam

omogoča, da predmet preiščemo v njegovi celotni debelini. Tubus mora biti takšen, da

ga lahko počasi in natančno premikamo, to pa lahko naredimo z dvema vijakoma.

Nekateri mikroskopi ne omogočajo premikanja tubusa, ampak premikanje objektne

mizice, vendar pa dosežemo isto. Običajno svetloba vpada od spodaj in osvetli predmet,


13

zato je pod mikroskopom vdelano ogledalce, ki ga je potrebno obrniti proti svetlobo.

Pogosto je električna osvetlitev že vgrajena v stojalu mikroskopa (Graebner, 1974).

Slika 1: Mikroskop iz 18. stoletja (Oxlade in Stockley, 2009).

V nadaljevanju bomo opisali dve najbolj osnovni vrsti mikroskopa, ki ju poznamo. To

sta svetlobni in elektronski mikroskop.

Preprost svetlobni mikroskop

Svetlobni ali optični mikroskop, kakršnega imajo običajno v šolah in je primeren

za večina opazovanj, ima dva sistema leč, objektiv in okular. Običajno imajo svetlobni

mikroskopi 50- do približno 1000-kratno povečavo, tisti malo boljši tudi do 2000-kratno

povečavo. Obstajajo tudi boljši in dražji svetlobni mikroskopi, ki delujejo enako kot

preprost svetlobni mikroskop, samo da so jim dodani posebni dodatki (Oxlade, Stockley,

1990).


14

Slika 2: Mikroskop (Graebner, 1974).

V nadaljevanju so opisani mehanični in optični deli mikroskopa, kot jih navaja

Grebner (1974).

a) Mehanični deli

Mikrometerski vijak – Je vijak za natančno uravnavanje ostrine slike. Z njim

počasi spreminjamo lego tubusa, oznake ima v mikronih za merjenje debeline

preparata (Grebner, 1974).

Makrometerski vijak – Je vijak za grobo uravnavanje ostrine slike, z njim hitro

odmikamo ali približujemo tubus predmetni mizici

Stativ (stojalo) – Gre za nosilno konstrukcijo, ki daje stabilnost mikroskopu.

Omogoča, da je slika pri miru in jo opazovalec lahko opazuje (Grebner, 1974).


15

Tubus – Je kovinska cev, v katero spodnji del je vgrajen objektiv, v zgornjega

pa okular. Za dolgotrajnejše opazovanje je primernejši poševni enojni tubus, še

boljši je dvojni, binokularni tubus (Grebner, 1974).

Predmetna (objektna) mizica – Ploščica, pritrjena na stativ in ima na sredi

odprtino za prehod svetlobe. Pri manjših mikroskopih pričvrstimo predmetno

stekelce z dvema peresoma, pri večjih mikroskopih je za to premičen koordinatni

sistem (Grebner, 1974).

b) Optični deli

Okular – Sistem leč, obrnjen proti očesu opazovalca (Grebner, 1974).

Objektiv – Sistem leč, obrnjen proti predmetu, najbolj odločilen za ostrino slike

(Grebner, 1974).

Kondenzor (Zbiralna leča) – Sistem leč, ki zbira svetlobo (Grebner, 1974).

Ogledalce – Ima dve ploskvi. Ravna ploskev lovi svetlobo in jo usmerja na

kondenzor, druga, vbokla stran, se uporablja, kadar ni kondenzorja (Grebner, 1974).

Predmet ali objekt – Je stvar, ki jo opazujemo pod mikroskopom: živ organizem

ali le njegov del, tekstil, vlaknine, kristale, itd. (Grebner, 1974).

Predmetno (objektno) stekelce – Steklena ploščica, na katero položimo

predmet, ki ga bomo opazovali (Grebner, 1974).

Krovno stekelce (krovnik – Tanka steklena ploščica za pokrivanje predmeta

(Grebner, 1974).

Numerična aparatura – Vrednost, ki označuje ločljivost mikroskopa in je na

objektivih je večinoma vgravirana za navedbo lastne povečave (Grebner, 1974).

Revolver – Gibljiv kovinski del, na katerega so priviti različni objektivi. Omogoča

hitre menjave povečav (Grebner, 1974).

Za boljše razumevanje delovanja svetlobnega mikroskopa je potrebno poznati

osnove delovanja leč ter lomljenje žarkov v lečah. Svetloba se v enostavnih lečah, kot je

povečevalno steklo, lomi enako kot v sestavljenih lečah mikroskopa. Povečano vidimo

zato, ker se svetloba v lečah lomi. Žarki potujejo skozi neko snov premočrtno. Ko se

srečajo s snovjo z drugačno gostoto in jo zadenejo poševno, se žarki lomijo in v drugi

snovi potujejo v drugi smeri (npr. voda). Steklo lomi svetlobo enako kot voda. Leče so

kosi obdelanega stekla, katerega površina je ukrivljena in daje navidezno sliko predmeta.

To je slika, ki jo vidimo na drugem mestu kot je predmet v resnici. Različne leče dajo

različne navidezne slike, kar je posledica oblike leče in oddaljenosti predmeta. V


16

svetlobnem mikroskopu sta dve navidezni sliki objekta. Objektiv daje prvo sliko in jo

projicira v tubus, nato sliko poveča še okular. Enako kot sliko predmeta, ki ga

opazujemo, poveča leča (Oxlade in Stockley, 1990).

Poleg preprostih mikroskopov izdelujejo še druge vrste svetlobnih mikroskopov:

· binokularne mikroskope,

· terenske mikroskope,

· stereomikroskope,

· faznokontrastne mikroskope,

· polarizacijske mikroskope,

· fluorescenčne mikroskope,

· konfokalne mikroskope,

· invertne mikroskope.

Slika 3: Stereomikroskop in binokularni mikroskop (Oxlade in Stockley, 1990).

Elektronski mikroskop

Elektronski mikroskopi so zelo veliki in komplicirani. Da lahko sliko povečajo,

uporabljajo snope elektronov. Elektroni so izjemno majhni delci atoma in so nekaj

tisočkrat manjši od njega, njihov električni naboj je negativen. Njihova naelektrenost

omogoča, da lahko gibanje elektronov pospešimo ali usmerjamo z močnim

elektromagnetnim poljem. Elektromagneti podobno kot leče v svetlobnem mikroskopu


17

ukrivljajo snope elektronov na njihovi poti, zato te elektromagnete pogosto imenujemo

magnetne leče. V primerjavi s svetlobnim mikroskopom lahko elektronski mikroskop

doseže tudi do 250000-kratno povečavo. Ker zelo majhni predmeti ne lomijo svetlobe, s

svetlobnim mikroskopom ne moremo dobiti njihove slike. Vpliv na gibanje elektronov

imajo tudi stokrat manjši predmeti, ki jih vidimo s svetlobnim mikroskopom. Zaradi tega

imajo elektronski mikroskopi večjo ločljivost od svetlobnih. Elektronski mikroskopi nam

dajo samo črno-belo sliko. S pomočjo računalnika včasih prikažejo barvno sliko. Za

opazovanje z elektronskim mikroskopom moramo vzorce natančno pripraviti. Z njim ne

moremo opazovati živih celic, ker vsebujejo preveč vode. To bi pomenilo, da bi se v

vakumu razpočile. Običajno vzorce za pred opazovanjem pripravijo s pomočjo posebnih

kemikalij. Zelo tanke prereze pripravijo tako, da vzorec vstavijo v posebno smolo ali

plastiko in ga izjemno tanko izrežejo z mikrotomom (Oxlade in Stockley, 1990).

Elektronski mikroskop je sestavljen iz delov, ki so predstavljeni v nadaljevanju

Elektronska puška – Pošilja proti predmetu snop elektronov. Za nastanek tako velike

količine elektronov je potrebna visoka električna napetost (Oxlade in Stockley, 1990).

Cev – Iz nje je izčrpan zrak, tako da je v njej vakum. V njej ni zraka, ker delci zraka

zaustavljajo elektrone (Oxlade in Stockley, 1990).

Elektromagnetne leče – Usmerijo snop elektronov na predmet, kot pri svetlobnem

mikroskopu to naredi kondenzor (Oxlade in Stockley, 1990).

Kovinska mrežica – Na kovinski mrežici elektroni prodirajo skozi prerez preparata,

tako se poti elektronov lomijo in elektromagnetne leče povečajo naklon (Oxlade in

Stockley, 1990).

Fluorescentni zaslon – Uklonjeni elektroni zadenejo fluorescentni zaslon. Čim več

elektronov zadane neko točko na zaslonu, tem svetleje se ta točka zasveti in tako

nastane slika, ki jo vidimo (Oxlade in Stockley, 1990).

Zaznavalci ali detektorji – Sprejemajo elektrone in elektromagnetna valovanja, ki

nastanejo pri interakciji elektronskega snopa (Oxlade in Stockley, 1990).

Elektronskih mikroskopov je več vrst. Izpostavili bomo prosevni ali transmisijski

elektronski mikroskop in vrstični elektronski mikroskop. Prvi za nastanek slike uporabi

elektrone, ki se prebijajo skozi predmet. Elektrone ulovijo magnetne leče, ki sliko

povečajo. Ker naše oko ne zaznava elektronov, je slika nevidna. Vidna postane takrat,

ko jo ujamemo na fluorescenten zaslon. Vrstični elektronski mikroskop doseže 100000-

kratno povečavo in nam da realno sliko zunanjosti predmetov. Z njim dobimo povečane


18

slike površine predmetov. Ozek snop elektronov potuje po preparatu in ga otipava

(Oxlade in Stockley, 1990).

Slika 4: Vrstični in presevni elektronski mikroskop (Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2015).


19

3 EMIPIRIČNI DEL

Empirični del diplomske naloge se nanaša na uporabo mikroskopa v vrtcih na

območju Posavja. Območje vrtcev v Posavju vključuje vrtce, ki delujejo v občinah

Brežice, Krško in Sevnica.

3.1 Problem, nameni in cilji naloge

Ideja naloge je ta, da bi vzgojiteljice pripravili k razmišljanju o vrtčevskih dejavnostih,

ki vključujejo mikroskop ter da bi v omenjenih vrtcih več uporabljali mikroskop. Cilj, ki

smo si ga zadali ob začetku pisanja naloge, je ugotoviti, v kolikšni meri se v posavskih

vrtcih uporablja mikroskop. Če se mikroskop v omenjenih vrtcih ne uporablja, pa tudi,

kakšni razlogi botrujejo k temu stanju.

Razlogi za to bi lahko bili v pomanjkanju sredstev za nakup mikroskopa, premalo

znanja vzgojiteljic na področju dela z mikroskopom in prepričanje, da mikroskop ni

primeren za delo s predšolskimi otroki. Zadnji razlog je vedno aktualen in bi mu lahko

rekli stereotip. S pomočjo raziskave bomo dobili končen odgovor na to vprašanje, s tem

pa bomo dosegli cilj naloge.

3.2 Raziskovalne hipoteze

V diplomski nalogi smo postavili tri hipoteze:

1) Mlajše vzgojiteljice se pogosteje odločajo za dejavnosti, ki vključujejo delo z

mikroskopom, kot starejše vzgojiteljice.

2) Vzgojiteljice nimajo dovolj znanja s področja dela z mikroskopom, zato ga tudi

ne vključujejo v vodene dejavnosti.

3) Večina vrtcev v Posavju sploh nima svojega mikroskopa.


20

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Raziskovalni metodi, ki smo jih uporabili, sta bili deskriptivna in kavzalna

neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Vzorec je vključeval vzgojiteljice predšolskih otrok v vrtcih na območju Posavja,

večina starejših od 35 let. Kot pričakovano, so bile v raziskavo vključene samo ženske.

Sodelovalo je 14 vrtcev. Sodelovale so vzgojiteljice iz vrtcev, lociranih v občini Krško,

Sevnica in Brežice. V Krški občini so sodelovale vzgojiteljice iz vrtcev Senovo, Krško,

Brestanica, Leskovec pri Krškem, Raka in Koprivnica. V Brežiški občini so sodelovale

vzgojiteljice vrtcev Velika Dolina, Dobova, Brežice, Globoko in Pišece, iz Sevniške

občine pa vzgojiteljice iz vrtcev Sevnica, Krmelj in Blanca. Vzorec je bil neslučajnostni in

priložnostno izbran. Razdelili smo 114 anketnih vprašalnikov, nazaj vrnjenih izpolnjenih

vprašalnikov smo prejeli 104, kar pomeni, da je vprašalnik izpolnilo 91% vzgojiteljic.

Slika 5: Strukturni odnosi (%) anketiranih vzgojiteljev/ic glede na spol.

Slika 5 prikazuje odstotek anketiranih glede na spol. Vsi anketirani vzgojitelji so bile

ženske, kar predstavlja 104 osebe oziroma 100 % populacijo žensk. Takšen rezultat je

bil pričakovan, saj ženski spol prevladuje v tem poklicu.

100%

0%0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

Ženski Moški

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Spol

SPOL ANKETIRANCEV

Ženski

Moški


21

Slika 6: Strukturni odstotek (%) glede na starost anketirancev.

Največ vzgojiteljic, sodelujočih v raziskavi, je bilo starejših nad 35 let. Teh je bilo več

kot polovica. Sledile so vzgojiteljice, stare med 25 in 30 let, katerih je bilo malo več kot

petina, nato vzgojiteljice s starostjo od 30 do 35 let. Najmanj je bilo mladih vzgojiteljic,

starih do 25 let. Rezultat je nepričakovan, saj smo pričakovali, da bo delež vzgojiteljic

starih do 30 let višji, manjši pa delež vzgojiteljic starejših od 35 let. Glede na delež

vzgojiteljic starejših od 35 let so pričakovani nadaljnji rezultati v raziskavi.

3.3.3 Pripomoček

Pripomoček, ki smo ga uporabili za pridobivanje podatkov za raziskavo, je bil anketni

vprašalnik, ki smo ga sestavili sami. Imel je tako vprašanja zaprtega kot tudi odprtega

tipa. Anketni vprašalnik za vzgojiteljice vsebuje 12 vprašanj. 9 vprašanj je zaprtega tipa,

eden izmed njih ima podvprašanje odprtega tipa. 3 vprašanja so odprtega tipa, in sicer

o poznavanju vrst mikroskopa, o mikroskopih v vrtcu in njihovih vrstah ter o primerih

dejavnosti, ki bi vključevale mikroskop.

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov

Anketiranje je potekalo v mesecu decembru leta 2015). Stik smo navezali z vodjami

oziroma ravnateljicami posameznih vrtcev preko telefonskega pogovora. Njim smo se

2,9%

20,2% 18,3%

58,6%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

25 let ali manj 26 - 30 let 31 - 35 let 36 let ali več

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Delež anketirancev, glede na starost.

STAROST ANKETIRANCEV

25 let ali manj

26 - 30 let

31 - 35 let

36 let ali več


22

predstavili, jim razložili temo in vsebino naloge ter opisali tudi raziskavo. Prosili smo jih

za sodelovanje. Z ravnateljicami, ki so privolili/e na sodelovanje, smo se dogovorili za

uro in datum, na katerega jim bomo prinesli anketne vprašalnike, pozanimali pa sem se

tudi za število vzgojiteljic v vrtcu. Anketne vprašalnike smo jim prinesli na dogovorjeni

datum, tam pa smo se tudi dogovorili, kdaj jih bomo prišli iskat. Ravnateljice so nato

razdelile anketne vprašalnike strokovnim delavkam. Anketne vprašalnike smo pustili v

vrtcih teden dni po dogovoru z ravnateljicami in jih nato šli iskati. Anonimnost smo

zagotovili tako, da smo anketne vprašalnike dali v improvizirano »škatla-mapa«, kjer so

bili tudi ostali anketni vprašalniki.

3.3.5 Postopek obdelave podatkov

Uporabili smo kvantitativni način obdelave podatkov. Odgovore na vprašanja

zaprtega tipa smo prikazali v obliki preglednic ali slik. Odgovore na vprašanja odprtega

tipa pa smo razvrstili v kategorije glede na pogostost pojavljanja posameznih odgovorov

ter jih nato prikazali v obliki preglednice ali slike. Preučevane podatke smo tudi

interpretirali. Podatke smo obdelali v programu Excel.

3.4 Rezultati in razprava

S pomočjo spodnjih preglednic in grafikonov so prikazani rezultati anketnega

vprašalnika. Odgovori na posamezna vprašanja so izraženi številčno (f) ter v odstotkih

oziroma strukturnih odnosih (%)


23

Slika 7: Strukturni odnosi (%) anketirank glede stopnjo pridobljene izobrazbe.

Pričakovano ima največ anketirank visokošolsko izobrazbo – končano smer

predšolska vzgoja. Skoraj petina, 20 anketirank, ki delajo kot vzgojiteljice, ima končano

samo srednjo vzgojiteljsko šolo. 2 vzgojiteljici sta opravili srednjo šolo ter nato poklicni

tečaj – predšolska vzgoja ter tako pridobili 4. stopnjo izobrazbe. 3 anketiranke imajo

univerzitetno izobrazbo, ki so se nato prekvalificirale za smer predšolska vzgoja, 1

anketiranka, ki dela kot vzgojiteljica, ima univerzitetno izobrazbo iz smeri sociologija in

zgodovina. Anketirane imajo primerno izobrazbo, da opravljajo poklic vzgojitelja. Glede

na odstotek vzgojiteljic z visokošolsko izobrazbo smo pričakovali, da bodo odgovori na

ostala vprašanja anketnega vprašalnika drugačna, in sicer da vzgojiteljice z visokošolsko

izobrazbo poznajo mikroskop, vrste mikroskopov in razlike med mikroskopom s

prehodom svetlobe in mikroskopom z odbojem svetlobe.

19,2%

1,9%

75%

3,9%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Delež anketirancev, glede na stopnjo izobrazbe.

IZOBRAZBA ANKETIRANCEV

Srednja vzgojiteljska

Srednja šola in opravljenaprekvalifikacija

Visokošolska predšolskaizobrazba

Drugo


24

Slika 8: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na občino, v kateri so zaposlene.

Največ anketiranih vzgojiteljic je zaposlenih v vrtcih občine Krško, kar je razumljivo,

saj je iz omenjene občine sodelovalo največ vrtcev, 6. Iz občine Brežice je sodelovalo

30 vzgojiteljic, zaposlenih v petih vrtcih, iz občine Sevnica je sodelovalo 29 vzgojiteljic iz

treh vrtcev. 6 vrtcev je sodelovanje odklonilo ali se na prošnjo za sodelovanje ni odzvalo.

Slika 9: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na starostni oddelek skupine, v kateri poučujejo.

Več kot polovica anketiranih vzgojiteljic poučuje otroke skupine drugega starostnega

obdobja (od 3 do 6 let), nekaj več kot 40 odstotkov, to je 42 oseb, poučuje v skupini

prvega starostnega obdobja. 9 anketirank poučuje v kombiniranem oddelku obeh

starostnih skupin. Glede na to, da več kot polovica anketirank poučuje otroke starosti od

3 do 6 let, smo pričakovali, da bodo odgovori na kasnejša vprašanja glede uporabe

43,3%

27,9% 28,8%

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

50,0%

Krško Sevnica Brežice

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Občina

OBČINE, V KATERIH SO ZAPOSLENI ANKETIRANCI

Krško

Sevnica

Brežice

40,4%

51%

8,6%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

Prvo starostno

obdobje

Drugo

starostno

obdobje

Kombinirani

oddelek

Str

uk

turn

i od

dst

ote

k

Starostni oddelek skupine, v kateri poučujejo anketirani.

STAROSTNI ODDELEK SKUPINE

Prvo starostno obdobje

Drugo starostno obdobje

Kombinirani oddelek


25

mikroskopa ravno obratni, kot smo jih analizirali. Bili smo namreč mnenja, da se

mikroskop v vrtcih uporablja, predvsem da uporaba mikroskopa prevladuje v drugih

starostnih skupinah.

Slika 10: Število (f) o poznavanju vrst mikroskopov.

Kot je razvidno iz slike, kar 37 anketirank ne pozna nobene vrste mikroskopa. To dejstvo

je zaskrbljujoče. Glede na to, da ima večina visokošolsko predšolsko izobrazbo, je to

dejstvo nepričakovano, saj domnevamo, da so bile v času izobraževanja seznanjene

vsaj z osnovnimi vrstami mikroskopa. Nekaj jih je komentiralo, da jim sicer v času študija

mikroskopi niso bili predstavljeni, kar je vsekakor mogoče. 52 vzgojiteljic pozna 2 vrsti

mikroskopa, in sicer svetlobnega ter elektronskega. 32 je takih, ki vrste mikroskopov

pozna bolj, in sicer podtipe svetlobnega in elektronskega mikroskopa. To so mikroskop

z odbojem svetlobe, s prehodom svetlobe, laboratorijskega, digitalnega,

polarizacijskega, stereoskopskega, invertnega in biološkega. Predvidevamo, da jim je

laboratorijski mikroskop, kot ga je poimenovalo 7 anketirank, najbolj znan iz

medicinskega področja. 15 vzgojiteljic mikroskope pozna, vendar jih niso pravilno

poimenovale oziroma ne poznajo pravilnega strokovnega termina za vrsto mikroskopa.

Te smo kategorizirali v kategorijo »različna poimenovanja mikroskopov«, v katero so

navajale naslednja poimenovanja: šolski mikroskop, mikroskop z lučko, navaden

mikroskop, klasičen mikroskop, mikroskop z ročnim vrtenjem, mikroskop z različno

povečavo, mali mikroskop, optični, znanstveni ali medicinski mikroskop.

3732

20

5 47

4 4 4 2 1 1

15

05

10152025303540

Štev

ilo v

zgo

jitel

jic

Vrste mikroskopov.

POZNAVANJE MIKROSKOPOV

Ne poznam

Svetlobni

Elektronski

Z odbojem svetlobe

S prehodom svetlobe

Laboratorijski

Digitalni

Polarizacijski

Stereoskopski


26

Slika 11: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na razpoložljivost mikroskopa v vrtcu.

Kot je razvidno iz slike 11, večina vrtcev mikroskopa sploh nima. Kaj botruje k temu

dejstvu, je zaenkrat še neznano. Možnosti odgovora so, da vrtci namenjajo sredstva za

nakup opreme, ki ne vključuje mikroskopa, da sredstev za mikroskop nimajo, v kar sicer

dvomimo, saj so mikroskopi, primerni za delo v vrtcu, cenovno ugodni in niso predragi.

Domnevamo, da v preteklosti v vrtcu niso uporabljali mikroskopa, ker so bili mnenja, da

delo z njim ni primerno za predšolske otroke in da je to prepričanje na območju teh treh

občin še uveljavljeno. Zakaj mikroskopa v vrtcih po Posavju nimajo, bi bilo dobro

raziskati. Verjetnost je tudi ta, da vzgojiteljice ne pokažejo dovolj zanimanja za delo z

mikroskopom, na kar se lahko opremo tudi na odgovor šestih vzgojiteljic, ki sploh ne

vedo, ali mikroskop v vrtcu imajo ali ne. S tem prikazom strukturnega odstotka našo tretjo

hipotezo, da večina vrtcev mikroskopa sploh nima, potrdimo.

20,2%

70,2%

5,8% 3,8%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

da ne nevem za igro

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Delež vrtcev, ki ima na voljo mikroskop.

MIKROSKOPI V VRTCIH

da

ne

nevem

za igro


27

Slika 12: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na poznavanje mikroskopov, ki jih imajo v vrtcu.

Od 21 anketiranih vzgojiteljic, ki je odgovorilo, da mikroskop v vrtcu imajo, jih je 11

na vprašanje, kakšen mikroskop imajo v vrtcu, odgovorilo, da imajo v vrtcu svetlobni

mikroskop. 10 vzgojiteljic ni znalo opredeliti vrste mikroskopa, ki ga imajo v vrtcu, kar pa

nas že približa k temu, da drugo hipotezo, da vzgojiteljice nimajo dovolj znanja s področja

dela z mikroskopom, zato ga tudi ne vključujejo v dejavnosti, ovržemo.

Slika 13: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na poznavanje razlike med mikroskopom s prehodom svetlobe in mikroskopom z odbojem svetlobe.

Iz slike 13 lahko razberemo, da večina anketiranih vzgojiteljic ne pozna razlike med

mikroskopom z odbojem svetlobe oziroma prehodom svetlobe. Menimo, da je zelo

pomembno, da vzgojiteljice poznajo razliko med tema dvema vrstama mikroskopa.

52,4%

47,6%

45,0%

46,0%

47,0%

48,0%

49,0%

50,0%

51,0%

52,0%

53,0%

Svetlobni nevem

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Vrsta mikroskopa

VRSTE MIKROSKOPOV, KI JIH IMAJO V VRTCU

Svetlobni

nevem

10,6%

89,4%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

Da Ne

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Delež poznavanja razlike.

POZNAVANJE RAZLIKE MED MIKROSKOPOM S

PREHODOM SVETLOBE IN MIKROSKOPOM Z ODBOJEM

SVETLOBE

Da

Ne


28

Potrebno je poznati specifike in namen posamezne vrste mikroskopa, da vemo, pod

katerim mikroskopom se lahko opazuje določena vrsta objekta. Če vzgojiteljica tega

znanja nima, potem dejavnosti, ki vključujejo mikroskop, sploh ne more načrtovati in

izvajati. Menimo, da bi se omenjene anketiranke glede znanja o mikroskopu in njegovi

uporabi morale dodatno izobraziti, saj so dejavnosti z mikroskopom za predšolske otroke

zelo zanimive, spodbujajo radovednost. Zelo poučne so za otroke in jih otroci v vrtcu ne

bi smeli zamuditi zaradi pomanjkljivega znanja vzgojiteljic.

Slika 14: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na ustreznost opisanih razlik med mikroskopom z odbojem svetlobe in mikroskopom s prehodom svetlobe.

11 anketiranih vzgojiteljic je opisalo razliko med dvema, zgoraj omenjenima vrstama

mikroskopa. 1 vzgojiteljica razliko pozna, vendar je ni pojasnila. Več kot polovica, ki je

opisala razliko, je le-to opisala napačno. Najbolj pogost napačen odgovor je bil

opisovanje razlik med svetlobnim in elektronskim mikroskopom, namesto opis razlik med

vrstama svetlobnega mikroskopa – z odbojem in s prehodom svetlobe. Vzgojiteljice so

mikroskop s prehodom svetlobe opisale kot mikroskop, ki deluje tako, da svetloba

»elektronsko prehaja skozi stvar, ki jo opazujemo«, »deluje z lučko«, »da svetloba

prehaja skozi cev«. Vzgojiteljice, ki so delno pravilno opisale razliko med mikroskopom

s prehodom in odbojem svetlobe, so bile 4. Pri opisovanju mikroskopov obeh vrst so bili

odgovori pomanjkljivi. Napisale so, da se pri mikroskopu z odbojem svetlobe svetloba

odbije od objekta, ki ga opazujemo in tako vidimo povečan objekt oziroma njegovo

površino. Med odgovori niso omenile, da se ta mikroskop uporablja za gledanje

neprehodnih površin (na primer les), da za opazovanje s to vrsto mikroskopa ne

potrebujemo priprave tankih preparatov oziroma plasti objektov, da ima ta mikroskop

lučko zgoraj in 20 do 40-kratno povečavo. Omenile niso tudi, da nam prikaže

9,1%

54,5%

36,4%

0%0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

Neopredeljena Napačen opis Delno pravilen

opis

Pravilen opis

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Delež ustrezno opisanih razlik.

OPIS RAZLIK MED OBEMA VRSTAMA SVETLOBNEGA

MIKROSKOPA

Neopredeljena

Napačen opis

Delno pravilen opis

Pravilen opis


29

tridimenzionalno sliko in da z njim opazujemo objekte, ki jih vidimo s prostim očesom.

Pri mikroskopu s prehodom svetlobe so napisale, da svetloba prehaja skozi opazovan

objekt in da moramo za opazovanje s tem mikroskopom pripraviti tanko plast objekta.

Niso omenile, da ima ta mikroskop lučko spodaj, da ima 100-kratno ali večjo povečavo,

da nam prikaže dvodimenzionalno sliko in da z njim opazujemo objekte, ki jih s prostim

očesom ne vidimo (Oxlade, Stockley, 1999).

Na podlagi zgoraj prikazanih podatkov lahko našo drugo hipotezo, da vzgojiteljice

nimajo dovolj znanja s področja dela z mikroskopom, zato ga tudi ne vključujejo v

dejavnosti, potrdimo. Ne glede na to, da več kot polovica vzgojiteljic iz vrtcev, v katerem

mikroskop imajo, vrsto mikroskopa pozna, jih večina anketiranih ne pozna razlike med

obema vrstama svetlobnega mikroskopa. Kot je zgoraj že omenjeno, je naše mnenje, da

je poznavanje razlik med obema vrstama svetlobnega mikroskopa pogoj, da se lahko

dejavnosti z mikroskopom sploh načrtuje in izvaja. Domnevamo, da vzgojiteljice niso

dobile dovolj znanja na tem področju, saj jih je nekaj celo omenilo, da jim mikroskop v

času študija sploh ni bil predstavljen in da bi se morale dodatno izobraziti. Ker smo

raziskavo izvedli v treh sosednjih občinah, ki med seboj niso preveč oddaljene, bi lahko

organizirali kakšen seminar oziroma izobraževanje na to temo ali izobraževanje z primeri

dejavnosti, ki vključujejo mikroskop. Vzgojiteljice bi lahko znanje pridobile tudi iz različne

literature na temo uporabe mikroskopa v vrtcu.

Slika 15: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na zainteresiranost za delo z mikroskopom.

Iz slike 15 lahko vidimo, da je večji del anketiranih vzgojiteljic zainteresiranih za delo

z mikroskopom s kamero. Ta podatek je spodbuden. Njihovo zanimanje za delo z

mikroskopom je pobuda za začetek pridobivanja znanja na tem področju in kasneje tudi

73,1%

26%

0,9%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

Da Ne Ne vem

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Delež zainteresiranih za delo z mikroskopom s kamero.

ZAINTERESIRANOST ZA DELO Z MIKROSKOPOM S

KAMERO

Da

Ne

Ne vem


30

izvajanja dejavnosti z mikroskopom s kamero. 27 vzgojiteljic ni zainteresirano za delo s

takšnim mikroskopom. Menimo, da bi tem vzgojiteljicam predstavitev omenjenega

mikroskopa, njegovih prednosti, predvsem pa delavnica z dejavnostmi, ki bi vključevale

mikroskop s kamero, spremenili pogled na delo s tem mikroskopom.

Slika 16: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na pogostost vključevanja mikroskopa v dejavnosti.

Slika 16 prikazuje odstotek pogostosti vključevanja mikroskopa v dejavnosti

anketiranih vzgojiteljic. Kot lahko vidimo, kar 80 vzgojiteljic mikroskopa sploh ne

uporablja. V nadaljevanju bomo lahko videli, kaj je razlog neuporabe mikroskopa. Tiste

vzgojiteljice, ki mikroskop uporabljajo včasih, so ob odgovoru poudarile, da ga

uporabljajo samo ob posebnih priložnostih. Nobena od anketiranih mikroskopa ne

uporablja pogosto oziroma enkrat mesečno. 9, 6 % oziroma 10 vzgojiteljic je izbralo

odgovor drugo. Dopisale so naslednje odgovore: »mikroskopa še nisem uporabila, ga

nameravam«, »uporabim ga enkrat letno«, »če je v vrtcu na izposoji in imam možnost,

ga uporabimo«, »sem ga nekajkrat uporabila«, »uporabljamo samo lupe«. Dejstvo je, da

je preveč vzgojiteljic, ki mikroskopa v vodenih dejavnostih ne uporablja nikoli. Ni potrebe,

da bi se mikroskop uporabljal v razmiku enega ali dveh tednov, vendar je pomembno,

da ga otrokom predstavimo in približamo. Otroci so zelo dobri raziskovalci, opazovalci in

ocenjevalci, in prepričani smo, da bi jih delo z mikroskopom še dodatno spodbudilo k

raziskovanju sveta okoli sebe, pridobivanju novega znanja in izkušenj, odkrivanju

neznanega, očem nevidnega, kar jim predstavlja) odprto pot za njihov optimalni razvoj.

76,9%

13,5%

0%

9,6%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

Nikoli Včasih Pogosto Drugo

Stru

ktu

rni d

elež

Pogostost vključevanja mikroskopa anketirancev v dejavnosti.

VKLJUČEVANJE MIKROSKOPA V DEJAVNOSTI

Nikoli

Včasih

Pogosto

Drugo


31

Slika 17: Število (f) anketirank glede na starost in pogostost vključevanja mikroskopa v dejavnosti.

Iz slike 17 lahko razberemo, kar smo sicer že omenili, da večina vzgojiteljic ne

uporablja mikroskopa ter da je najpogostejša starost anketiranih več kot 36 let.

Pomembnejši podatek iz zgornje slike je, da vzgojiteljice mlajše od 25 let in stare med

26 in 30 let, mikroskopa v večini ne vključujejo v dejavnosti. Od 22 mlajših vzgojiteljic (v

kategorijo mlajše vzgojiteljice smo uvrstili prvi dve starostni skupini anketiranih, torej

vzgojiteljice starosti 25 let ali manj in vzgojiteljice od 26. do 30. leta starosti), jih 18 nikoli

ne uporabi oziroma vključi mikroskopa v dejavnost, 4 mlajše vzgojiteljice mikroskop

vključijo ob posebnih priložnostih. Podatki so nepričakovani, saj domnevamo, da so v

času izobraževanja pridobile znanja iz področja dela z mikroskopom. Tako lahko na

podlagi teh podatkov našo prvo hipotezo ovržemo, ker tudi vzgojiteljice mlajše od 30 let

ne vključujejo mikroskopa v dejavnosti oziroma ga vključujejo zelo redko.

2 20 0

16

20

2

13

20

5

49

10

0 1

0

10

20

30

40

50

60

Nikoli Včasih Pogosto Drugo

Štev

ilo (

f)

Pogostost uporabe mikroskopa , glede na starost.

POGOSTOST VKLJUČEVANJA MIKROSKOPA V DEJAVNOSTI, GLEDE NA STAROST.

25 let ali manj 26-30 let 31- 35 let 36 let ali več


32

Slika 18: Število (f) anketirank glede na primere dejavnosti za delo z mikroskopom.

Vzgojiteljice bi pri dejavnosti, ki vključuje mikroskop, najpogosteje opazovale dele

rastlin, bodisi zgradbo cvetov, listov, prereza stebla rastline ali celo ploda. Takoj zatem

sledi opazovanje drobnih živali, predvsem majhnih žuželk in mikroorganizmov. Kot

objekt opazovanja jih je dosti predlagalo tudi vodo, bodisi vodo iz mlake, luže, potoka,

pipe, da bi otroci lahko videli, kaj vse je v vodi. To so trije najpogostejši odgovori in na

splošno tri kategorije, ki jih v vrtcih z otroki najpogosteje opazujejo pod mikroskopom. 15

vzgojiteljic je kot primer dejavnosti napisalo samo področje Kurikula – naravoslovja, niso

pa natančno opredelile dejavnosti. 22 vzgojiteljic dejavnosti, ki bi jih izvajale, ni

opredelilo. Ostali primeri dejavnosti, ki vključujejo mikroskop, so opazovanje las, tkanin,

lesa, prsti. Drugi primeri dejavnosti, ki so jih navedle, so: »spoznavanje bakterij in

bolezni«, »kaj je v pesku in mivki?«, »kako je sestavljena snežinka?«, »kje vse je

umazanija?«, »kakšna je naša koža?«, »spoznavanje celic«, … in so dokaz, da ima

večina vzgojiteljic veliko idej in zamisli za različne dejavnosti, ki bi jih lahko izvedle s

pomočjo mikroskopa. Veliko jih je zelo inovativnih in bi lahko načrtovale in izvajale

dejavnosti, ki bi spodbujale otrokovo radovednost, iznajdljivost, zanimanje, konec

koncev tudi opazovanje sveta okoli njega, če bi v svoje dejavnosti vsaj nekajkrat vključile

mikroskop.

22

15

51

3027

137

4

11

26

0

10

20

30

40

50

60

Štev

ilo v

zgo

jitel

jc

Objekti za opazovanje pod mikroskopom.

PRIMERI DEJAVNOSTI, V KATERE BI VKLJUČILE DELO Z MIKROSKOPOM

Neopredeljeno

Naravoslovje

Rastline (cvet, list, steblo)

Drobne živali (žuželke)

Voda (mlaka, potok, iz pipe)

Lasje

Tkanina

Les

Zemlja (prst)

Drugo


33

Slika 19: Strukturni odstotek (%) anketirank glede na razloge za neuporabo mikroskopa v vrtcih.

Iz slike 19 lahko razberemo, da več kot polovica vrtcev, v katerih so zaposlene

anketirane, mikroskopa, ki bi bil namenjen uporabi vodenim dejavnostim, sploh nima.

Menimo, da je prvi korak k izboljšanju tega dejstva ta, da vzgojiteljice začnejo z

načrtovanjem dejavnosti, ki bodo vključevale mikroskop. Ko se delež vzgojiteljic, ki želi

delati z mikroskopom v vrtcu, poveča, se s tem poveča tudi možnost, da se bo ob nakupu

ostale opreme za vrtec pridružil tudi mikroskop. Vzgojiteljice, ki poučujejo v vrtcih, ki so

del osnovne šole in v bližini osnovnih šol naj si priskrbijo oziroma sposodijo mikroskop

iz naravoslovnih učilnic. Če je v šoli na voljo laboratorij, lahko s skupino naredijo obisk

in si ogledajo mikroskope. 21 vzgojiteljic oziroma 22, 8 % anketiranih jih je odgovorilo,

da niso dovolj kompetentne za delo z mikroskopom, kar ponovno potrdi našo drugo

hipotezo. Anketiranke, ki so obkrožile odgovor drugo, so kot obrazložitev napisale, da

poučujejo skupino prvega starostnega obdobja in da delo z mikroskopom v omenjenem

oddelku mikroskopa še ni mogoče uporabljati. Res je, da z mlajšimi otroci ne moremo

opazovati toliko stvari kot z otroci drugega starostnega obdobja, vendar si lahko

povečano pogledamo enostavne cvetove, drobne žuželke in druge predmete. Najprej jim

žuželko lahko pokažemo na sliki, nato jo lahko vidijo s prostim očesom in nato še pod

mikroskopom. Idej in možnosti je nešteto, spremeniti je potrebno mišljenje, vztrajati in

delati na izboljšanju, da se obstoječa situacija začne izboljševati.

59,8%

22,8%

3,3% 2,2%

11,9%

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

Str

uk

turn

i od

sto

tek

Delež razlogov za neuporabo mikroskopa v vrtcih.

RAZLOGI ZA NEUPORABO MIKROSKOPA V VRTCIH

Mikroskop ni na voljo

Nisem dovolj kompetenten/na

Nimam idej za dejavnosti z

mikroskopom

Mnenje, da delo z

mirkoskopom ni primerno v

vrtcu

Drugo


34

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave smo dobili odgovore na naše

zastavljene hipoteze. Prvo hipotezo, da se mlajše vzgojiteljice pogosteje odločajo za

dejavnosti, ki vključujejo mikroskop, smo ovrgli. Od anketiranih 22 mlajših vzgojiteljic,

torej tistih, ki imajo 30 let ali manj, mikroskop uporabljajo samo 4 vzgojiteljice in to samo

včasih, ob posebnih priložnostih. Drugo hipotezo, da vzgojiteljice nimajo dovolj znanja s

področja dela z mikroskopom, zato ga tudi ne vključujejo v dejavnosti, smo potrdili, saj

večina vzgojiteljic ne pozna razlike med mikroskopom z odbojem svetlobe in

mikroskopom s prehodom svetlobe. Tiste, ki so bile mnenja, da razliko poznajo, so

napisale napačne razlike ali pomanjkljive odgovore). Tudi tretjo hipotezo, da večina

vrtcev v Posavju nima mikroskopa, smo potrdili, saj je bil takšen odgovor 73 anketirank.

Uporaba mikroskopa in mikroskopiranje v vrtcih je dandanes nekaj normalnega in

skoraj vsakdanjega. Vendar ali je temu res tako? Otroci so v predšolskem obdobju

oziroma obdobju zgodnjega otroštva najbolj dovzetni za učenje in spoznanja, radovedni

in željni znanja ter izkušenj. Zato je pomembno, da jim vzgojiteljice omogočijo in ponudijo

izkušnje ter pridobivanje znanja. Tako se bodo skozi lastno raziskovanje in igro prikopali

do novih pojmov, dejstev, ki jim bodo kasneje v odraščanju prišli prav. K temu lahko brez

pomislekov prištejemo vključevanje mikroskopa v dejavnosti.

Rezultati anektiranih vzgojiteljic na žalost niso najbolj spodbudni. Vrtci nimajo

mikroskopov na voljo, vzgojiteljice vrst mikroskopov v večini ne poznajo. Spodbuden je

podatek, da so vzgojiteljice zainteresirane za delo z mikroskopi, katerih pa vrtci nimajo.

Verjamemo, da bi bilo znanje o mikroskopu in mnenje o delu z mikroskopom drugačno,

če bi vzgojiteljice imele možnost delati z mikroskopom. Pomembno je, da si vrtci

priskrbijo mikroskope, da vzgojiteljice malenkost izpopolnijo svoje znanje o mikroskopu.

Tako mikroskop postane pripomoček, ki bo v skupinah pogosteje uporabljen.

Poudariti moramo, da so zaključki, ki smo jih navedli, relevantni samo za našo

raziskavo, v katero so bile vključene 104 vzgojiteljice otrok iz vrtcev občin Krško, Sevnica

in Brežice. Rezultatov nikakor ne moremo posploševati na celotno populacijo

vzgojiteljev/ic predšolskih otrok, ki poučujejo v vseh ostalih vrtcih v Sloveniji.


35

5 LITERATURA IN VIRI

Graebner, K. E. (1974). Mikroskopiranje. Ljubljana: Državna Založba Slovenije.

Ivić, I., Novak, J., Atanacković, N. in Ašković, M. (2002). Razvojni koraki. Pregled

osnovnih značilnosti otrokovega razvoja od rojstva do sedmega leta. Ljubljana:

Inštitut za psihologijo osebnosti.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M., (ur.) (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana: UNI

LJ Filozofska fakulteta.

Oxlade, C. in Stockley, C. (1990). Pogled skozi mikroskop. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Založba Obzorja Maribor.

Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije.

Ljubljana: DZS, d.d.

Zuljan, D. (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper: Univerza

na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.


36

6 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK (Mikroskopiranje v predšolskem obdobju)

Spoštovane vzgojiteljice,

sem Rebeka Metelko, študentka Pedagoške fakultete v Kopru, smer Predšolska

vzgoja in pripravljam diplomsko nalogo z naslovom Mikroskopiranje v predšolskem

obdobju. Namen raziskave je analizirati vrsto uporabe mikroskopa (stereo lupe) v vrtcih.

Vaše sodelovanje je ključnega pomena, saj lahko le z Vašimi odgovori dobim vpogled v

problematiko.

Anketa je anonimna, za izpolnjevanje pa boste potrebovali največ 10 minut časa.

Zbrani podatki bodo obravnavani strogo zaupno. Uporabljeni bodo izključno za namen

uporabe te diplomske naloge.

Za Vaše sodelovanje se Vam lepo zahvaljujem.

1) Spol (obkrožite):

a) ženska

b) moški

2) Starost (obkrožite):

a) do 25 let

b) od 25 do 30 let

c) od 30 do 35 let

d) nad 35 let

3) Stopnja izobrazbe (obkrožite):

a) srednja vzgojiteljska šola

b) srednja šola in opravljena prekvalifikacija

c) visokošolska predšolska izobrazba

d) drugo: ________________

4) Regija, v kateri ste zaposleni (obkrožite):

a) Občina Brežice

b) Občina Krško

c) Občina Sevnica

5) Starostno obdobje otrok, s katerimi delate (obkrožite):


37

a) prvo starostno obdobje

b) drugo starostno obdobje

c) kombinirani oddelek

6) Katere vrste mikroskopov poznate? (navedite):

_____________________________________________________________________

7) Ali imate v vašem vrtcu mikroskop? Kakšen? (navedite):

_____________________________________________________________________

8) Ali poznate razliko med mikroskopom z odbojem svetlobe in mikroskopom

z prehodom svetlobe? Če je vaš odgovor pozitiven, prosim, da le-tega

pojasnite.

a) NE

b) DA

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

9) Bi bili zainteresirani za delo z mikroskopom, ki ima kamero? (Obkrožite)

a) NE

b) DA

10) Kolikokrat med vaše vodene dejavnosti vključujete delo z mikroskopom? (Obkrožite)

a) nikoli

b) včasih (1 x na 3 mesece oz. ob posebnih priložnostih)

c) pogosto (1x mesečno)

d) drugo: ________________

11) Pri kakšnih dejavnostih uporabljate (bi uporabili) mikroskop v vrtcu?

(navedite primer dejavnosti)

_____________________________________________________________________


38

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

12) Če mikroskopa ne uporabljate, prosim obkrožite oz. navedite razlog:

a) Mikroskop v vrtcu ni na voljo.

b) Nisem dovolj kompetenten/na na področju dela z mikroskopom. c) Nimam idej za dejavnosti, ki vključujejo mikroskop. d) Menim, da delo z mikroskopom v vrtcu ni primerno.

e) Drugo:____________________________________

Za Vaše sodelovanje se Vam lepo zahvaljujem!

Rebeka Metelko

DIPLOMSKA NALOGA Rebeka Metelko - share.upr.si · pismenost, kar nedvomno vključuje tudi...

Documents

Transcript of DIPLOMSKA NALOGA Rebeka Metelko - share.upr.si · pismenost, kar nedvomno vključuje tudi...