DIPLOMSKA NALOGA - mss.si · PDF filefakulteta za komercialne in poslovne vede diplomska...
92
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE DIPLOMSKA NALOGA RAZLIKE MED MLAJŠIMI IN STAREJŠIMI POSLUŠALCI NARODNO -ZABAVNE GLASBE Urška Tržan Belej Mentorica: Elena Marulc, mag. Celje, december 2013
Transcript of DIPLOMSKA NALOGA - mss.si · PDF filefakulteta za komercialne in poslovne vede diplomska...
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE
IN POSLOVNE VEDE
DIPLOMSKA NALOGA
RAZLIKE MED MLAJŠIMI IN STAREJŠIMI
POSLUŠALCI NARODNO-ZABAVNE
GLASBE
Urška Tržan Belej
Mentorica: Elena Marulc, mag.
Celje, december 2013
ZAHVALA
Za izjemno pomoč in strokovno vodenje se najlepše zahvaljujem mentorici ge. Eleni
Marulc, mag., ki me je s svojimi napotki usmerjala pri izdelavi naloge.
Zahvaljujem se mojim najbližjim za podporo, možu Robiju za spodbudo in
potrpežljivost.
IZJAVA
Spodaj podpisana Urška Tržan Belej z vpisno številko 1403091019, sem avtorica
diplomskega dela z naslovom:
Razlike med mlajšimi in starejšimi poslušalci narodno-zabavne glasbe
Izjavljam, da
je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega študijskega in
raziskovalnega dela;
so vsi povzetki mnenj drugih avtorjev, ki jih navajam v predloženem delu,
ustrezno citirana v skladu z navodili FKPV;
je seznam vseh citiranih avtorjev in virov naveden v poglavju Literatura in viri,
ki je sestavni del predloženega dela in zapisan po navodilih FKPV;
sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti
prenesena v predloženo delo in je to tudi jasno označeno;
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata
bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s
katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po
zakonu (Zakon o avtorskih pravicah, ul RS, št. 16/07-UPB3, 68/08, 85/10
skl.US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16), prekršek pa podleže tudi ukrepom
disciplinske odgovornosti na FKPV (Pravilnik o disciplinski odgovornosti
študentov, Pravilnik o diplomski nalogi);
se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za
predloženo delo in za moj status na FKPV;
je elektronska različica identična s tiskano obliko diplomskega dela ter
soglašam z objavo dela v elektronskem arhivu FKPV;
je diplomsko delo lektorirano (tudi povzetek v tujem jeziku) in oblikovano v
skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi ter navodili v priročniku kako do
diplome.
Ime in priimek lektorice: Aleksandra Repe
Kraj in datum:Celje, _____________ Podpis avtorice:____________________
POVZETEK
V diplomski nalogi sem proučila razlike med mlajšimi in starejšimi poslušalci narodno-
zabavne glasbe. Izbrala sem dve ciljni skupini: študente in upokojence.
V prvem delu naloge je predstavljena slovenska narodno-zabavna glasbena scena,
opisala sem vse glavne slovenske narodno-zabavne festivale in večje odmevne
koncerte. Predstavila sem celotno organizacijo koncerta, podrobno sem opisala vse
faze organizacije od zamisli do realizacije.
V drugem delu diplomske naloge sem naredila empirično raziskavo med izbranima
ciljnima skupinama in tako prišla do ugotovitev, kaj so ključne razlike med izbranima
profiloma raziskovanja. Opravila sem pogovore s poslušalci in podporniki narodno-
zabavne glasbe ter izvedla anketiranje med izbranima ciljnima skupinama.
Rezultati analize so pokazali, da so ključne razlike med obema profiloma v pogledu
slovenske narodno-zabavne glasbe kot slovenske avtohtone glasbe in v pomenu
koncertov in glasbenih prireditev za razvoj lokalnega turizma. Manjše razlike v
mnenju so glede pogledov na slovensko narodno-zabavo glasbo, o številu
nastopajočih in s tem povezanim številom obiskovalcev in o vključenosti narodno-
zabavne glasbe v turistične prireditve
Diplomska naloga predstavlja pomemben prispevek o raziskovanju podpornikov
slovenske narodno-zabavne glasbe, saj v takšnem obsegu in na tak način to še ni
nihče obravnaval ali raziskoval v Sloveniji. Diplomska naloga je pomembna osnova
za nadaljnje raziskovanje poslušalcev slovenske narodno-zabavne glasbe drugod po
Evropi in svetu. Raziskavo bi lahko naredili v državah, kjer živijo slovenske manjšine
in poslušajo slovensko narodno-zabavno glasbo, npr. v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji.
KLJUČNE BESEDE: narodno-zabavna glasba, prireditve, organizacija, študentje,
upokojenci
SUMMARY
In this thesis, I examined the differences between younger and older audience of folk
music. I chose two target groups: students and seniors.
In the first part of the thesis the Slovenian folk music scene is presented and all
major Slovenian folk festivals and high-profile concerts are described. I presented the
entire organization of the concert and described in detail all phases of the
organization from concept to realization.
In the second part of the thesis I carried out an empirical survey among target groups
and so established what the key differences between the chosen profiles of research
are. I performed interviews with audience and supporters of folk music and
conducted a survey among selected target groups.
The results of the analysis showed that the key differences between the two profiles
are in their view of Slovenian folk-pop music as Slovenian indigenous music and in
their perception of the importance of concerts and musical events for the
development of local tourism. Minor differences are seen in issues, which show their
opinion of Slovenian folk music entertainment, of the number of performers and the
associated number of visitors and the inclusion of folk music in tourist events.
The thesis represents a significant contribution to the research of supporters of
Slovenian folk music, as no one in Slovenia has ever discussed or explored this
issue to such an extent and in this manner. The thesis is an important basis
for further exploration of the audience of Slovenian folk music elsewhere in Europe
and around the world. The survey could be carried out in the countries where
Slovenian minorities live and listen to the Slovenian national folk music. Such
countries are Austria, Germany, Switzerland and Italy.
KEYWORDS: folk music, events, organization, students, seniors
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................... 9
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKE NALOGE ....................................................... 9
1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE .................................................................... 10
1.3 HIPOTEZE ......................................................................................................... 11
1.4 METODE RAZISKOVANJA .................................................................................... 11
1.5 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKE NALOGE ............................................... 11
2 NARODNO – ZABAVNA GLASBENA SCENA NA SLOVENSKEM................. 12
2.1 DOGODKI Z NARODNO-ZABAVNO GLASBO ............................................................. 12
2.2 FESTIVALI NARODNO-ZABAVNE GLASBE ............................................................... 13
2.2.1 Festival Ptuj ............................................................................................. 14
2.2.2 Festival Števerjan .................................................................................... 15
2.2.3 Mednarodni festival Graška Gora poje in igra ......................................... 15
2.2.4 Festival Cerkvenjak ................................................................................. 16
2.2.5 Festival Vurberk....................................................................................... 17
2.2.6 Večer slovenskih viž v narečju ................................................................ 17
2.2.7 Festival Marija Reka ................................................................................ 18
2.2.8 Novoletni festival narodno-zabavne glasbe Dolenjske Toplice ................ 18
2.2.9 Cvičkov festival ........................................................................................ 19
2.3 NARODNO-ZABAVNI KONCERTI ............................................................................ 19
2.3.1 Alpski večer ............................................................................................. 20
2.3.2 Narodno-zabavni večeri pri Jožovcu ........................................................ 21
2.3.3 Noč Modrijanov........................................................................................ 21
2.3.4 Šopek za mami ........................................................................................ 22
2.3.5 Valentinovo z Novimi Spomini ................................................................. 22
2.3.6 Štajerski valček........................................................................................ 22
2.3.7 Orfejčkova Parada ................................................................................... 23
2.4 TURISTIČNE PRIREDITVE .................................................................................... 23
3 ORGANIZACIJA NARODNO-ZABAVNEGA KONCERTA ............................... 24
3.1 DELEŽNIKI KONCERTA ........................................................................................ 24
3.1.1 Investitor in naročnik ................................................................................ 24
3.1.2 Organizator in sodelavci .......................................................................... 24
3.1.3 Izvajalci .................................................................................................... 25
3.1.4 Podizvajalci ............................................................................................. 26
3.1.5 Čistilke ..................................................................................................... 26
3.1.6 Sponzorji in donatorji ............................................................................... 27
3.1.7 Mediji ....................................................................................................... 28
3.1.8 Nastopajoči .............................................................................................. 28
3.1.9 Varnostniki ............................................................................................... 29
3.1.10 Ciljna skupina....................................................................................... 30
3.2 ORGANIZACIJA KONCERTA.................................................................................. 30
3.2.1 Izhodišča za pripravo dogodka po Goldblattu .......................................... 31
3.2.2 SWOT analiza ......................................................................................... 31
3.2.3 Opis aktivnosti ......................................................................................... 34
3.2.4 Datum dogodka ....................................................................................... 34
3.2.5 Lokacija dogodka ..................................................................................... 35
3.2.6 Prijava dogodka in dovoljenja .................................................................. 35
3.2.7 Trženje dogodka ...................................................................................... 36
3.2.8 Priprava prizorišča ................................................................................... 37
3.2.9 Izvedba dogodka ..................................................................................... 38
3.2.10 Po dogodku .......................................................................................... 39
3.2.11 Finance ................................................................................................ 39
4 EMPIRIČNA RAZISKAVA ................................................................................. 42
4.1 NAMEN RAZISKAVE ............................................................................................ 42
4.2 CILJI RAZISKAVE ................................................................................................ 42
4.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .................................................................................. 42
4.4 POTEK RAZISKAVE ............................................................................................. 44
4.4.1 Fokusna skupina ..................................................................................... 44
4.4.2 Rezultati fokusne skupine ........................................................................ 48
4.4.3 Kvantitativna raziskava ............................................................................ 50
4.5 ANALIZA REZULTATOV ........................................................................................ 50
4.6 PREVERJANJE HIPOTEZ ...................................................................................... 72
4.7 KLJUČNE UGOTOVITVE IN SKLEPI ........................................................................ 75
5 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 78
6 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................ 79
7 PRILOGE ........................................................................................................... 83
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Struktura študentov glede na spol ................................................................ 51
Graf 2: Struktura upokojencev glede na spol............................................................. 51
Graf 3: Priljubljenost glasbenih zvrsti med študenti ................................................... 53
Graf 4: Priljubljenost glasbenih zvrsti med upokojenci .............................................. 54
Graf 5: Struktura najljubših glasbenih sestavov študentov ........................................ 56
Graf 6: Struktura najljubših glasbenih sestavov upokojencev ................................... 57
KAZALO TABEL
Tabela 1: SWOT analiza ........................................................................................... 33
Tabela 2:Trditve o mnenju študentov in upokojencev glede slovenske narodno-
zabavne glasbe. ........................................................................................................ 62
Tabela 3: Trditve o mnenju študentov in upokojencev o slovenski narodno-zabavni
glasbi kot slovenski avtohtoni glasbi .......................................................................... 65
Tabela 4: Trditve o vključenosti narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve ....... 67
Tabela 5: Trditve o številu nastopajočih in številu obiskovalcev ................................ 70
Tabela 6: Trditve o pomenu koncertov in glasbenih prireditev za razvoj lokalnega
turizma ...................................................................................................................... 72
9
1 UVOD
Za temo svoje diplomske naloge sem izbrala temo s področja menedžmenta
prireditev, ker me je predmet zelo pritegnil in ker sama veliko sodelujem na
prireditvah - kot nastopajoča in obiskovalka.
V prvem delu diplomske naloge je predstavljen in opredeljen problem naloge ter cilj
naloge.
V drugem delu bom predstavila in opisala narodno-zabavno glasbeno sceno na
Slovenskem – naštela bom najpomembnejše koncerte in festivale, ki so se zgodili v
letu nastanka te diplome.
V tretjem delu bom opisala potek in organizacijo narodno-zabavnega koncerta,
predstavila bom deležnike takega koncerta, naredila analizo primera koncerta.
Četrti del bo zajemal empirično raziskavo, njen namen in cilje, raziskovalne
hipoteze, potek raziskave, analiza raziskave, preverjanje hipotez in sklepnih
ugotovitev.
V petem poglavju bosta zaključek in sklep, v šestem pa bosta navedena literatura in
viri. Na koncu diplomske naloge bodo vse priloge.
1.1 Opredelitev problema diplomske naloge
V Sloveniji je naša narodno-zabavna glasba izgubila svoj pečat, nekateri se je
sramujejo, nekateri je sploh ne poznajo, drugi pa ji ostajajo zvesti. Kljub vsemu pa se
število mladih narodno-zabavnih ansamblov in skupin na Slovenskem veča iz dneva
v dan. Te zasedbe snemajo svoje skladbe, za skladbe posnamejo videospote in se
trudijo čim hitreje predstaviti širši slovenski množici poslušalcev. Pripravljajo tudi
koncerte ob izdaji zgoščenk in tekmujejo med sabo s pestrim izborom glasbenih
gostov, kdo bo pripeljal boljšega in bolj znanega, da bi s tem privabil na koncert večje
število poslušalcev. Veliko obiskovalcev na koncertu pomeni večji zaslužek in
posledično več igranj in nastopov, kar ansamblu in članom prinaša zaslužek ter večjo
prepoznavnost. Širšo javno prepoznavnost si ansambli ustvarijo ravno z izdajo svojih
zgoščenk in ustrezno promocijo. Med spremljanjem narodno-zabavne scene pa ne
morem mimo tega, da ne izpostavim, da se med obiskovalci pojavljajo dve različni
10
ciljni skupini. Prva skupina so mladi in druga skupina starejši, večina upokojenci. Kot
študentka turizma in bodoča turistična delavka organizatorka prireditev se vprašam
kaj je tista skupna specifična točka pri obeh ciljnih skupinah, da se odločijo za obisk
istega koncerta?
Med pregledom domače in tuje strokovne literature in virov sem ugotovila, da te teme
še ni nihče obravnaval e na tak način, saj nisem našla niti ene raziskave, ki bi
primerjala mlajšo in starejšo populacijo glede obiskov koncertov narodno-zabavne
glasbe. Avtorji so raziskovali le na splošno o organizaciji narodno – zabavnega
koncerta (Lekše, 2011;), o vključevanju te zvrsti glasbe v turistične prireditve (Knez,
2009;), o narodno- zabavni glasbi kot produktu popularne kulture (Eterović, 2008;), o
pomenu narodno-zabavne glasbe v programu javne televizije (Kitak, 2011;), o bratih
Avsenik kot glasbenem fenomenu kot začetnikih narodno-zabavne glasbe (Sivec,
2010;), o nastanku in razvoju narodno-zabavne glasbe (Strašnik, 2010;) in o
reprezentaciji te zvrsti glasbe v medijih (Torkar, 2008;).
Ta tema še ni bila obravnavana. Zato sem se odločila, da raziščem kakšne so razlike
med mlajšimi in starejšimi poslušalci in obiskovalci koncertov narodno-zabavne
glasbe, saj bodo tako organizatorji koncertov in ansambli vedeli, na kaj morajo paziti
in biti pozorni, ko bodo organizirali takšne vrste prireditev, da bodo privabili pravo
ciljno skupino.
1.2 Namen in cil ji diplomske naloge
Namen te diplomske naloge je raziskati in proučiti kakšni so njihovi motivi obiskov
koncertov in ugotovitev razlik ključnih dejavnikih odločitve za obisk narodno-
zabavnega koncerta med mladini in starejšimi poslušalci. Gre za dve popolnoma
drugačni ciljni skupini, ki jih privabijo isti nastopajoči, ista zvrst glasbe, znano pa ni,
kaj je tisto specifično in na kaj je potrebno paziti, ko organiziramo koncert za mlajšo
ali starejšo populacijo.
Cilji diplomske naloge so: predstavitev narodno-zabavne scene v Sloveniji,
predstavitev dogodkov z narodno-zabavno glasbo, predstavitev festivalov narodno-
11
zabavne glasbe v Sloveniji, analiza organizacije koncerta narodno-zabavne glasbe,
izvedba raziskave med ciljnima skupinama obiskovalcev koncerta, analiza rezultatov
raziskave, ugotoviti specifike med obema ciljnima skupinama in pripraviti predloge za
organizatorje podobnim prireditev.
1.3 Hipoteze
Na podlagi pregledane domače in tuje strokovne literature bom v raziskovalnem delu
v podpoglavju 4.3 postavila več hipotez o razlikah med mlajšimi in starejšimi
poslušalci narodno-zabavne glasbe, ki jih bom po raziskavi potrdila ali ovrgla.
Hipoteze bom navedla glede avtohtonosti narodno-zabavne glasbe, glede pomena
domače glasbe pri Slovencih, glede vključenosti narodno-zabavne glasbe v
turistične prireditve, glede števila nastopajočih in s tem povezanega števila
obiskovalcev, glede pomena koncertov in prireditev z narodno-zabavno glasbo za
razvoj turizma v kraju.
1.4 Metode raziskovanja
Da bi realizirala zastavljene cilje se bom lotila naslednjih metod dela: pregled in
analiza strokovne literature, metode fokusne skupine, anketni vprašalnik, metoda
analize in metoda dedukcije, metoda komparacije, metoda indukcije, metoda
kompilacije.
1.5 Predpostavke in omejitve diplomske naloge
Predpostavka je, da bodo vsi sodelujoči v raziskavi razumeli vprašanja in na njih
odgovarjali iskreno v skladu s svojimi prepričanji in mnenji. Omejitve diplomske
naloge predstavlja čas, ki si ga bodo pripravljeni vzeti sodelujoči v raziskavi.
12
2 NARODNO – ZABAVNA GLASBENA SCENA NA
SLOVENSKEM
Narodno-zabavna glasba se je razvila iz ljudske glasbe, njeni vidnejši začetki pa
segajo v leto 1953, ko je začel delovati Trio Slavka Avsenika, (kasneje Ansambel
bratov Avsenik), ki je začetnik te glasbeni zvrsti (Sivec, 1999, str. 171).Tovrstna
glasba je v veliki večini prisotna na veselicah, porokah, festivalih in tekmovanjih. V
zadnjem času je narodno-zabavna glasba na Slovenskem doživela preporod, saj
mladi ansambli nastajajo dan za dnem. Snemajo svoje skladbe, zanje posnamejo
videospote, se predstavljajo na radijskih in televizijskih postajah ter na različnih
festivalih. Ljudje jih spremljajo tudi preko spletnih medijev. Največjo promocijo
ansamblov in skupin je tako opaziti preko različnih televizijskih hiš, ki imajo v svojem
sklopu storitev tudi snemanje videospotov, te pa predstavijo v eni izmed svojih oddaj,
ko povabijo člane ansambla tudi v oddajo, ki praviloma poteka, v živo, da lahko tudi
gledalci pokličejo v eter.
Tako se skupine poslušalcem na najlažji način približajo, kot bodoča turistična
delavka organizatorka prireditev pa pogrešam več dogodkov in prireditev z narodno-
zabavno vrsto glasbe.
Koncerte z narodno-zabavno glasbo ansambli prirejajo večinoma ob izdaji in
promociji zgoščenk ali ob večjih obletnicah delovanja, redki so tisti, ki jih prirejajo
tradicionalno vsako leto.
V Sloveniji trenutno prevladuje več fantovskih zasedb s štiriglasnim petjem kot
kvintetov, čeprav je bila Avsenikova kvintetovska glasba začetek narodno-zabavne
glasbe. Na sceni je nekaj triov s pevko, kjer prevladujeta dva glavna vokala, moški in
ženski, ki se lepo dopolnjujeta v duetu. Ženske zasedbe so v manjšini.
2.1 Dogodki z narodno-zabavno glasbo
Največji delež dogodkov z narodno-zabavno glasbo predstavljajo različne veselice po
različnih krajih Slovenije. Vendar ti dogodki ne spadajo v to diplomsko nalogo, saj je
osrednja tema teh dogodkov drugačnega značaja (gasilska društva, lovska društva,
vrtne veselice), ki imajo po končanem uradnem delu najet ansambel, ki igra do
13
določene ure in za določen honorar, kakor je določeno v pogodbi. V tej diplomski
nalogi pa bom predstavila in se osredotočila na dogodke, kjer so ansambli in
narodno-zabavna glasba rdeča nit dogodka.
Poleg koncertov in festivalov narodno-zabavne glasbe občine po Sloveniji in njihova
turistična društva vsako leto organizirajo veliko število turističnih in ostalih prireditev
(ekoloških, etnoloških, kulinaričnih,…), na katere povabijo številne glasbene goste –
narodno-zabavne skupine in ansamble ter ljudske godce, pevke, folkloro …
Vsekakor te prireditve pomagajo k prepoznavnosti slovenske narodno-zabavne
glasbe, vendar je glasba na teh prireditvah sekundarnega pomena, v moji diplomski
nalogi pa želim izpostaviti dogodke, na katere obiskovalci pridejo izključno zaradi
glasbe same.
Izpostavila bom festivale narodno-zabavne glasbe in večje tradicionalne koncerte po
Sloveniji ter pomembnejše turistične prireditve.
2.2 Festivali narodno-zabavne glasbe
Za najstarejši festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji velja festival Ptuj, ki se je
prvič zgodil leta 1969 (Sivec, 1198, str. 370). Festivali so za ansamble odlična
priložnost, da se pokažejo in predstavijo širši publiki, za obiskovalce pa festivali
pomenijo zvrhano mero dobre narodno-zabavne glasbe izvedene v živo. Nekateri
obiskovalci so pravi poznavalci narodno-zabavne glasbe, drugi grejo na festival
spodbujat svoje favorite.
Predstavila bom festivale narodno-zabavne glasbe, ki so se in se bodo zgodili v letu
nastanka moje diplomske naloge:
44. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj
43. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan
38. mednarodni festival Graška Gora poje in igra
26. festival narodno-zabavne glasbe Slovensko-goriški Klopotec, Cerkvenjak
22. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Vurberk
13. Večer Slovenskih viž v narečju
14
11. festival domačih ansamblov Marija reka za veliko nagrado Savinjske
doline
9. Novoletni festival narodno-zabavne glasbe Dolenjske Toplice
2. cvičkov festival narodno-zabavne glasbe za veliko nagrado Gadove peči
2.2.1 Festival Ptuj
»Ptujski festival je prvi in osrednji festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Začel
se je leta 1969, ob praznovanju 1900. obletnice prve omembe mesta Ptuja« (Sivec,
2003, str. 547).
Organizator festivala je Radio tehnik d. o. o. Ptuj v sodelovanju z radijskimi in
televizijskimi postajami. Festival se zadnja leta odvija na prizorišču Minoritskega
samostana, v zgodnjih letih pa so ga prirejali v Veliki športni dvorani. (Sivec, 2003,
str. 547). V konkurenci tekmovalnih ansamblov se predstavijo klasični kvinteti in
ostale zasedbe. Festival Ptuj ima predizbor vseh prijavljenih skupin in ansamblov v
mesecu maju v Preddvoru, kjer izberejo samo 10 najboljših nastopajočih
(http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/znana-je-deseterica-za-ptujski-festival).
Vsak izbran ansambel izvaja dve popolnoma novi skladbi, še nikoli predvajani.
Festival poteka zadnjo soboto v mesecu avgustu in ga neposredno v živo prenašajo
nekatere televizijske in radijske postaje in je edini takšen festival v letu 2013.
Zmagovalce izbere strokovna komisija in gledalci na prizorišču ter gledalci in
poslušalci radijskih in televizijskih postaj s telefonskimi glasovi. Posebnost ptujskega
festivala je, da se ločeno podelijo nagrade za najboljši kvintet in najboljši ansambel
med ostalimi zasedbami. (http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/razpis-za-44-
festival-ptuj-2013). »Po smrti znamenitega Avsenikovega pevca Franca Korena so
začeli leta 1983 na Ptujskem festivalu podeljevati Korenovo plaketo za najboljšo
pevko, pevca ali pevsko skupino« (Sivec, 2003, str. 547).
15
2.2.2 Festival Števerjan
»Števerjanski festival je po starosti drugi festival slovenske narodno-zabavne glasbe.
Vse od začetka (leta 1971) poteka v zamejski vasi Števerjan nekaj kilometrov od
Gorice oz. Nove Gorice. Kraj je skoraj v celoti slovenski« (Sivec, 2003, str. 552).
Organizator festivala je S.K.P.D. Frančišek Borgija Sedej. Posebnost je, da traja tri
dni, začne se v začetku meseca julija. V prvih dveh večerih festivala v petek in v
soboto gostijo vse prijavljene skupine in ansamble, po končanih predizborih pa v
soboto zvečer strokovna komisija razglasi finaliste, ki se pomerijo v glavnem finalnem
delu festivala v nedeljo. (http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/letosnji-steverjan-
bo-gostil-22-ansamblov). Podelijo se nagrade za najboljši kvintet festivala, najboljši
trio festivala in najboljši ansambel v celoti – ta ansambel prejme naziv absolutni
zmagovalec festivala, podelijo tudi nagrado za debitanta in nagrado občinstva, ki jo
izglasujejo zbrani poslušalci na prireditvenem prostoru na glasovnicah, ki jih prejmejo
ob nakupu vstopnice. Strokovna komisija podeli avtorjem nagrado za najboljšo
melodijo in besedilo. Ansambli se predstavijo z dvema skladbama, prva mora biti
znana skladba iz zakladnice, druga pa lastna popolnoma nova skladba, še nikoli
javno predvajana. Strokovna komisija med vsemi finalisti izbere nekaj ansamblov, ki
se udeležijo festivala AlpenGrandPrix na južnem Tirolskem.
(http://www.sedej.org/festival/festival-zmagovalci-43-festivala-narodno-zabavne-
glasbe-steverjan-2013/).
2.2.3 Mednarodni festival Graška Gora poje in igra
Leta 1976 je bila prva prireditev Srečanje narodno-zabavnih skupin, ki ni bila
tekmovalnega značaja. Začetnik srečanja je bil gospod Alojz Klančnik z domačim
kulturnih društvom. Leta 1996 je tedanji organizator umrl in v naslednjem letu so
prevzeli organizacijo prireditve Graškogorčani sami in dotedanjo srečanje
preimenovali v festival Graška Gora poje in igra. Od leta 2006 pa vabijo na razpise
tudi ansamble zunaj slovenskih meje, zato se je festival preimenoval v mednarodni
festival (http://www.festival-gg.si/Ofestivalu.aspx).
16
Organizator Kulturno društvo Graška Gora v sodelovanju z ZKD Šaleške doline, ZKD
Slovenj Gradec, MO Slovenj Gradec MO Velenje in občino Mislinja so letos
organizirali 38. Mednarodni festival Graška Gora poje in igra. Prireditev se odvija
pod šotorom, posebnost pa je, da vsem nastopajočim podelijo nagrade in sicer
spominske plakete t. i. pastirčke, ki so razvrščeni v tri skupine in predstavljajo
kakovost izvedbe ansambla. Tako vsak nastopajoči ansambel prejme bronastega,
srebrnega ali zlatega pastirčka, tako kot določi strokovna komisija. Poleg pastirčkov
pa se podelijo tudi glavne nagrade: tri plakete za najboljša besedila, plaketi za
najboljšo melodijo in priredbo, razglasijo zmagovalca občinstva, ki ga izbere publika z
glasovnicami, ki jih prejme ob nakupu vstopnic, izberejo najboljšega debitanta
festivala ter absolutnega zmagovalca. Po festivalu igra znan ansambel, ki je bil
nagrajenec na festivalu v prejšnjih letih. Festival se vsako leto izvede v mesecu
avgustu. Festival snemajo lokalne in nacionalna televizija in je v dveh delih predvajan
po televiziji v mesecu septembru
(http://www.festival-
gg.si/Novice/tabid/111/articleType/ArticleView/articleId/45/Rezultati-s-festivala-
Graska-Gora-poje-in-igra-2013.aspx).
2.2.4 Festival Cerkvenjak
Organizator festivala je Kulturno društvo Cerkvenjak, festival pa se odvija v
Kulturnem domu v Cerkvenjaku v sredini meseca oktobra. Posebnost festivala je, da
vsak ansambel pripravi priredbo znane ljudske skladbe in zaigra eno svojo lastno
pesem, ki pa je lahko že javno izvajana. Strokovna komisija podeli tri glavne
nagrade festivala: zlati, srebrni in bronasti klopotec ter nagradi za besedilo in
najboljšo izvedbo priredbe. Tudi občinstvo izglasuje svoje zmagovalce. Televizijska
hiša Veseljak posname oddajo, ki jo predvajajo v mesecu novembru
(http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/izteka-se-rok-za-prijave-za-festival-
cerkvenjak-2013).
17
2.2.5 Festival Vurberk
Festival Vurberk velja za najprestižnejši festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji.
Posebnost festivala so razpisni pogoji, ki navajajo, da organizatorji sprejemajo na
festival samo vokalno – instrumentalne zasedbe z diatonično harmoniko in
večglasnim petjem. Organizator festivala je Turistično društvo Vurberk. Festival se
odvija zadnji teden v mesecu juniju na vurberškem grajskem dvorišču, kar daje
gledalcu posebno dober pogled na nastopajoče
(http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/razpis-za-22-festival-vurberk-
2013).Organizator vse prijavljene ansamble povabi na javni predizbor, ki se zgodi v
mesecu maju v Podnanosu, kjer se predstavijo vsi prijavljeni ansambli in najboljše
strokovna komisija uvrsti v finale festivala.
(http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/znani-nastopajoci-na-predizboru-za-
festival-vurberk-2013).
Strokovna komisija na festivalu podeli več nagrad: nagrado avtorjem najboljšega
besedila in melodije, nagrado za vokalno izvedbo – nagrada se imenuje Šifrerjeva
plaketa in je za dobitnike pomembna referenca za naprej. Na Vurberku glavne
nagrajence izbere strokovna komisija, komisija radijskih postaj in občinstvo skupaj, v
skupnem seštevku glasov in točk strokovne komisije se podelijo tri glavne nagrade
festivala; zlati, srebrni in bronasti zmaj. Letos so uvedli še eno nagrado za najboljšo
izvedbo v celoti, imenuje se Plaketa Lojzeta Slaka. Komisija glasbenih urednikov in
redaktorjev radijskih postaj izbere najboljšo skladbo po njihovem mnenju. Festival
snema nacionalna televizija in nekaj lokalnih in ga v dveh delih predvajajo po
sporedu v mesecu juliju
(http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/vurberk-2013-vabi-na-grajsko-dvorisce).
2.2.6 Večer slovenskih viž v narečju
»Ideja za festival slovenskih narečnih viž je nastala leta 2001 v Škofji Loki, že
naslednje leto je prireditev dobila vseslovenski značaj, lani pa je s slovensko narečno
besedo gostovala še na avstrijskem Koroškem, ob Vrbskem jezeru. Osnovno vodilo
pri Večeru slovenskih viž v narečju je narečna beseda in še danes ostaja edini
18
slovenski glasbeni festival, ki še goji narečno pesem«
(http://www.gorenjskiglas.si/article/20130613/C/130619896/1167/August).
Organizator festivala je Radio Sora. Prireditev se odvija v škofjeloškem mestnem
trgu, v primeru slabega vremena pa v športni dvorani Trata. Na festivalu podelijo
strokovno nagrado za najboljši nastop v celoti, najboljše besedilo in najboljšo
melodijo. Prav tako tudi občinstvo izbere svojega zmagovalca
(http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/joc-bend-in-ansambel-vikend-zmagovalca-
v-skofji-loki).
2.2.7 Festival Marija Reka
Festival Marija Reka je mlad festival, saj se je letos odvil komaj enajstič. Na ta
festival lahko ansambli prijavijo svoje že javno predvajane skladbe, saj strokovna
komisija in občinstvo glasujeta za najboljši ansambel in izvedbo in ne za melodijo in
besedilo posamezno. Tako občinstvo in strokovna komisija ocenjujeta nastop na
odru, celotno podobo ansambla in kakovostno izvedbo skladb. Organizator festivala
je Kulturno društvo Marija Reka, ki je festival poimenoval Festival ansamblov domače
glasbe za veliko nagrado Savinjske doline in jo priredijo v okviru prireditve Pod reško
planino veselo živimo. Prireditev poteka pod šotorom pred Planinskim domom v
Marija Reki (http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/razpis-za-11-festival-domace-
glasbe-marija-reka).
2.2.8 Novoletni festival narodno-zabavne glasbe Dolenjske Toplice
Novoletni festival Dolenjske Toplice se bo letos odvil že devetič v Kulturno-
kongresnem centru Dolenjske Toplice. Tradicionalno je, da se festival zgodi 26.12.
na praznik Republike Slovenije, ne glede na to, na kateri dan praznik pride. Ker je v
imenu festivala pridevnik »novoletni festival«, se večina ansamblov odloči za izbor
tematike svoje skladbe za božično ali novoletno temo, kar pa ni navedeno v
razpisnem pogoju in ni pravilo. Organizator novoletnega festivala je Kulturno-
kongresni center Dolenjske Toplice. (http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/v-
dolenjskih-toplicah-kar-22-ansamblov). Ansambli se predstavijo z eno lastno skladbo,
19
ki še ni bila izvajana na festivalih in eno iz zakladnice slovenske narodno-zabavne
glasbe. Udeleženci festivala prejmejo bronaste, srebrne ali zlati Termalček.
Razglasijo absolutnega zmagovalca, ki ga izbere strokovna komisija in zmagovalca
občinstva
(http://www.dolenjskilist.si/2012/12/27/90597/novice/dolenjska/FOTO_Novoletni_festi
val_narodnozabavne_glasbe/).
2.2.9 Cvičkov festival
Cvičkov festival lahko uvrstimo med tematske festivale, saj je že v razpisnih pogojih
navedeno, da se lahko prijavijo ansambli, ki bodo v svojih skladbah opevali tematiko
cvička, vina, cvičkovih princes, grozdja iz katerega se prideluje cviček
(http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/2-cvickov-festival-narodno-zabavne-
glasbe-v-gadovi-peci). Organizator festivala je vinogradniško in turistično društvo
Gadova Peč, v sodelovanju z Zavodom za turizem Novo Mesto, festival pa so
organizirali v okviru prireditve »Ko se gadje prebudijo«
(http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/pred-vrati-2-cvickov-festival-narodno-
zabavne-glasbe). Strokovna komisija podeli tri nagrade za najboljše tri ansamble,
prav tako tudi občinstvo izbere svoje tri zmagovalce (prvo, drugo in tretje mesto).
Izberejo tudi najboljše besedilo festivala
(http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/novi-spomini-prepricali-zirijo-skupina-iber-
obcinstvo-gadove-peci).
2.3 Narodno-zabavni koncerti
»Koncert je prireditev s predvajanjem glasbenih del po določenem programu« (Bajec,
1994, str. 421).
Koncerti narodno-zabavne glasbe se po nenapisanem pravilu večinoma odvijajo v
jesenskem in zimskem času. Obstajajo pa seveda izjeme, primer so Narodno-
zabavni večeri pri Jožovcu v Begunjah. Avsenikova gostilna, imenovana Pri Jožovcu,
dvakrat tedensko gosti najboljše narodno-zabavne ansamble iz Slovenije in tudi
20
tujine, da koncertirajo v večnamenski dvorani v gostilni, imenovani Pod Avsenikovo
marelo, ki sprejme do 350 oseb. Koncerti potekajo ob sredah in petkih. Organizator
večerov je podjetje Tradicija Avsenik d. o. o (http://www.radolca.si/narodno-zabavni-
veceri/). V lanskim in začetku letošnjega leta so organizirali osem koncertnih večerov
zlatega abonmaja posvečenih članom legendarnega ansambla Avsenik
(http://www.avsenik.com/pcc.asp#xpath=/prireditve#xpathid=#lang=slo).
Narodno-zabavnih koncertov ansamblov in skupin se vsako leto zgodi veliko, vendar
so vsi zasnovani na podoben način. Ansambli jih priredijo ob izdaji nove zgoščenke
ali obletnici delovanja, gre pa za bolj kot ne lokalne prireditve, z medijsko podporo
lokalnih radijskih postaj, redko tudi televizijskih hiš.
V diplomski nalogi bom izpostavila in predstavila najbolj obiskane in najbolj medijsko
odmevne koncerte pri nas. Predstavila bom tudi tradicionalne koncerte, ki se odvijajo
v Sloveniji:
Alpski Večer
Narodno-zabavni večeri pri Jožovcu
Noč Modrijanov
11. Veliki koncert Šopek za mami
Valentinovo z Novimi spomini
Štajerski valček
22. Orfejčkova parada
2.3.1 Alpski večer
»Alpski večer je največja narodno-zabavna prireditev na Slovenskem. Pripravljati so
ga začeli leta 1987 v želji, da bi v bližini Begunj na Gorenjskem, rojstnega kraja
legendarnih bratov Avsenik, zaživela prireditev, na kateri bi imela osrednjo vlogo
narodno-zabavna glasba« (Sivec, 2003, str. 564).
Koncert velja za enega najstarejših narodno-zabavnih koncertov v Sloveniji, na
katerem je igralo okoli štiri tisoč glasbenikov in ga je obiskalo okoli sto tisoč
obiskovalcih v vseh letih. Letos se je v športni dvorani Bled odvil že 27. tradicionalni
Alpski večer na Bledu (http://www.bled.si/si/dogodki/2013/05/11/1248-27-Alpski-
vecer). Nastopajoči si štejejo v veliko čast, če so povabljeni, da zaigrajo ob Alpskemu
21
kvintetu, ki je bil pobudnik in organizator te prireditve vrst let, sedaj pa je uradni
organizator Turizem Bled. Gre za mednarodno poznan dogodek, ki se ga udeležijo
tudi obiskovalci iz tujine; Avstrije, Nemčije, Švice
(http://hopla.dnevnik.si/sl/Doma%C4%8Di+zvoki/693/Na+Bledu+++%C5%BEe+27+A
lpski+ve%C4%8Der).
2.3.2 Narodno-zabavni večeri pri Jožovcu
Avsenikova gostilna, imenovana Pri Jožovcu, dvakrat tedensko gosti najboljše
narodno-zabavne ansamble iz Slovenije in tudi tujine, da koncertirajo v večnamenski
dvorani v gostilni, imenovani Pod Avsenikovo marelo, ki sprejme do 350oseb
(http://www.avsenik.com/pcc.asp#xpath=/gostilna#xpathid=#lang=slo). Koncerti
potekajo ob sredah in petkih. Organizator večerov je podjetje Tradicija Avsenik d. o.
o (http://www.radolca.si/narodno-zabavni-veceri/). V lanskim in začetku letošnjega
leta so organizirali osem koncertnih večerov zlatega abonmaja posvečenih članom
legendarnega ansambla Avsenik
(http://www.avsenik.com/pcc.asp#xpath=/prireditve#xpathid=#lang=slo).
2.3.3 Noč Modrijanov
Noč Modrijanov v zadnjih štirih letih podira meje iz leta v leto. Najprej so prireditev
Modrijani organizirali na Dobrni, (http://www.narodnjak.si/scena/reportaze/izzvenela-
je-se-ena-carobna-noc-modrijanov-na-dobrni), od leta 2009 dalje pa v celjski dvorani
Golovec, letos se selijo v Športno dvorano Zlatorog
(http://www.turistsi.si/atraktivno/dogodki/kulturni-in-zabavni/16842-noc-modrijanov-
2013.html). Leta 2011 so bile vstopnice za koncert tako hitro razprodane, da so se
odločili, da bodo izvedli koncert kar v dveh dnevih. Pri enaki odločitvi so ostali tudi
leta 2012 in 2013, ko so vstopnice razprodali v 26 minutah
(http://www.mladismo.si/novice/4951/vstopnice-za-no-modrijanov-razprodane-v-zgolj-
26-minutah). Program je v obeh dnevih, v četrtek in petek popolnoma isti, nastopajo
isti nastopajoči. Organizatorji prireditve za obiskovalce pripravijo zvrhano mero
doživetja in poznavalci uvrščajo Noč Modrijanov kot najboljši in največji spektakel
22
narodno-zabavne glasbe pri nas (http://www.narodnjak.si/aktualno/novice/vstopnice-
za-noc-modrijanov-2013-kmalu-v-prodaji). Noč Modrijanov je vseslovenska najbolj
odmevna medijska prireditev narodno-zabavnega žanra.
(http://www.infoglasbeni.net/novice/narodno-zabavna/item/1504-se-dva-dni-in-zgodil-
se-bo-veliki-spektakel-v-celjski-dvorani-golovec-prihaja-noc-modrijanov-2012).
2.3.4 Šopek za mami
Narodno-zabavni koncert Šopek za mami se odvije vsako leto v Športni dvorani v
Komendi. Letos se koncert organizirali že enajstič
(http://www.napovednik.com/dogodek245482_veliki_koncert_v_zivo_sopek_za_mam
i_z_ansamblom). Prireditev je posvečena prazniku ob materinskem dnevu in jo
uvrščam v lokalne prireditve. Organizator prireditve je Srečko Korbar, ki prireditev
pripravi skupaj z Ansamblom Viharnik. K nastopu povabijo številne glasbene goste
(http://www.mojakomenda.si/?p=184).
2.3.5 Valentinovo z Novimi Spomini
Dolenjski ansambel Novi spomini so letos organizirali že peti tradicionalni Valentinov
koncert v športni dvorani Marof v Novem mestu. Obiskovalci vsako leto napolnijo
dvorano do zadnjega kotička. Novi spomini vsako leto povabijo v goste različne
izvajalce, ki popestrijo celoten glasbeni program
(http://www.narodnjak.si/aktualno/novice/novi-spomini-vabijo-vse-zaljubljene).
2.3.6 Štajerski valček
Prireditev Štajerski valček organizira ekipa radijske postaje Štajerski val. Na koncertu
nastopajo ansambli, ki so s svojimi vižami mesečno zmagali na narodno-zabavni
lestvici. Koncert zadnja leta organizirajo v Večnamenski športni dvorani
Podčetrtek.(http://www.infoglasbeni.net/napovednik/details/1706-28-tajerski-valek-
podetrtek). Obiskovalci so v večini zvesti poslušalci radia.
23
2.3.7 Orfejčkova Parada
»Orfejčkova parada je ob ptujskem festivalu največja ptujska narodno-zabavna
prireditev. Pripravljajo jo na dan sv. Štefana in je pravzaprav sklepna prireditev
zmagovalcev oddaje Orfejček, ki jo od leta 1991 na Radiu Ptuj pripravlja Luka
Huzjan s sodelavci« (Sivec, 2003, 570).
Orfejčkovo parado organizira Radio Tednik, d.o.o., Ptuj v sodelovanju s podjetjem
Mega marketing. Prireditev se odvija v Športni dvorani Center na Ptuju. Gre za
največjo tovrstno prireditev v severovzhodni Sloveniji. Na paradi nastopajo mesečni
zmagovalci lestvice 7 polk in valčkov ter Slovenskih pop 7. Obiskovalci vsako leto
pokažejo vedno večje zanimanje za prireditev.
(http://www.narodnjak.si/aktualno/dogodki/22-orfejckova-parada).
2.4 Turistične prireditve
Turistična društva v Sloveniji vsako leto pripravijo ogromno prireditev, kjer prikažejo
stare ljudske običaje, ko je npr. postavitev klopotca v vinogradu, prikaz reza trte,
pripravijo različna martinovanja po vinorodnih okoliših Slovenije, predstavitev
slovenskih narodnih noš, različne turistične sejme, etnološke in ekološke prireditve.
Vse te prireditve pospremijo z bogatim kulturnim programom in nastopi narodno-
zabavnih ansamblov in skupin. Včasih na prireditve povabijo tudi ljudske godce,
ljudske pevke in folklorne skupine. Po SSKJ je pojem prireditev opredeljen sledeče:
»Prireditev je javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni« (Bajec, str. 1061).
Najbolj odmevne in prepoznavne turistične prireditve v Sloveniji:
43. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku
13. Festival stare trte, 27. Svečana trgatev Stare trte na Lentu
21. Martinovanje v Ormožu
Tradicionalna klopotčeva sobota v Virštanju
Jurjevanje v Beli Krajini
Tradicionalno Pustovanje na Ptuju
Teden starih obrti in običajev na Kozjanskem
24
3 ORGANIZACIJA NARODNO-ZABAVNEGA KONCERTA
V tretjem poglavju diplomske naloge bom predstavila in opisala deležnike koncerta,
predstavila bom potek priprav in organizacije koncerta in naredila analizo
organizacije koncerta narodno-zabavne glasbe.
3.1 Deležniki koncerta
Deležniki dogodka so vse osebe in organizacije, ki imajo finančni, vsebinski ali
katerikoli drugi interes do dogodka in brez njih ne mine noben dogodek. Glavni
deležniki so investitorji in naročniki dogodka, izvajalci in podizvajalci ter ciljna javnost,
ki je vabljena na dogodek. Med deležnike pa prištevamo tudi sponzorje, donatorje,
sodelavce in medije (Bubnič et al., 2009, str. 21).
3.1.1 Investitor in naročnik
Investitor dogodka je organizacija, manj pogosto je to posameznik, ki ima večji
interes za organizacijo dogodka. Investitor se zaveda, kaj želi z dogodkom doseči,
ter nosi finančno in pravno odgovornost za izvedbo (Bubnič et al., 2009, str 21).
Naročnik dogodka je oseba ali organizacija, ki dogodek naroči organizatorju. V praksi
se zelo pogosto dogaja, da sta investitor in naročnik ena in ista oseba ali
organizacija. Konkretno v tem je to šmarski ansambel Jelša. Gre za narodno-
zabavni ansambel, ki želi narediti koncert ob peti obletnici delovanja, ob tem pa
predstaviti še svojo novo zgoščenko.
3.1.2 Organizator in sodelavci
Organizator dogodka je oseba, ki organizira in izpelje dogodek. Organizator
dogodka mora zelo dobro poznati želje naročnika, saj le tako lahko izpelje dogodek
po njegovih zastavljenih ciljih. Vsak organizator ima svojo ekipo sodelavcev, ki ji
zaupa in ki mu pomaga pri izpeljavi dogodka. V organizacijski ekipi morajo biti
zanesljivi člani. Delo ekipe se pred dogodkom nanaša na koordinacijo in organizacijo
25
z nastopajočimi in ponudniku storitev, na samem dogodku pa ekipa skrbi, da vse
poteka tekoče in brez zapletov (Bubnič et al., 2009, str. 202). Organizacijsko ekipo
lahko sestavljajo študentje, ki jih napoti študentski servis ali pa poiščemo
prostovoljce. Vsak član ekipe ima svoje naloge in odgovornosti (Bubnič et al., 2009,
str. 225).
V moji organizacijski ekipi bosta dva študenta organizacije ali turizma višjih letnikov,
eden pa bo absolvent pravne fakultete, ki mu bomo zaupali vso administracijo in
pripravo ter pregled pravnih zadev oziroma vseh pogodb, ki jih moramo za
organizacijo dogodka skleniti. V moji ekipi bodo sodelovali študentje, ker ima
ansambel na voljo majhna lastna finančna sredstva, zato so želeli, da se organizacija
koncerta izpelje s pomočjo študentov, saj njihovo delo stane manj kot delo
zaposlenih iz podjetij, ki se profesionalno ukvarjajo z organizacijo prireditev.
Organizator dogodka in vodja organizacijska ekipe bom jaz, k svoji ekipi pa bom
povabila še tri sodelavce. Organizator mora skleniti pogodbena razmerja, da bi bil
dogodek sploh lahko izveden. Skleniti mora pogodbo o najemu prostora, pogodbo o
organizaciji dogodka, avtorske pogodbe z nastopajočimi, s sponzorji mora skleniti
sponzorske pogodbe in pogodbe o zavarovanju prireditve. Študente bom poiskala
preko študentskega servisa Celje, oglas pa bo objavljen v mesecu juliju, da do
začetka organizacije najdem prave sodelavce.
3.1.3 Izvajalci
Poleg glavne ekipe organizatorjev ima vsak dogodek še zunanje izvajalce, ki jih
delimo na moderatorje, izvajalce izobraževalnega in zabavnega programa in
tehnične podizvajalce, kamor uvrščamo ponudnike tehničnih in logističnih storitev
(Bubnič et al., 2009, str. 72). Voditeljica koncerta bo Jasmina Kandorfer, zanjo sem
se odločila, ker je že izkušena voditeljica, pozna narodno-zabavno sceno in tudi
sama je že uspešno organizirala. Izvajalec pa bo tudi ansambel Jelša, ki je hkrati
naročnik dogodka, saj se bodo člani ansambla na koncertu večkrat pojavili na odru,
da bodo zaigrali večino svojih skladb.
26
3.1.4 Podizvajalci
Podizvajalci na koncertu narodno-zabavne glasbe so scenograf, cvetličarka, tonski
tehniki, fotografi in snemalci, prodajalci vstopnic, maskerke, hostese, varnostniki,
novinarji. Vsi podizvajalci morajo imeti od organizatorja popolnoma natančne
napotke, kdaj in kako bodo sodelovali na dogodku in kaj točno je njihova naloga.
Včasih podizvajalci del priprav opravijo že več dni pred dogodkom (Bubnič et al.,
2009, str. 222), po navadi so to scenografi, ki del scene lahko pripravijo že prej,
zadnji dan jo samo postavijo na prizorišče in cvetličarke dodajo morebitne
aranžmaje. Z vsemi podizvajalci mora organizator skleniti pogodbo o sodelovanju.
Tudi podizvajalci so lahko sponzorji dogodka, vendar nam sponzorska sredstva
izkažejo v blagu in ne v denarnih sredstvih. Na našem koncertu bodo sodelovali
scenograf Jože Napotnik, ki ima odlične reference in ogromno izkušenj z risanjem
kulis za koncerte podobnega tipa, cvetličarna Jana iz Šmarja pri Jelšah, ker je
najbližja cvetličarna lokaciji dogodka in cenovno zelo ugodna, tonski tehnik Matej
Jagrič, ki je izbran na podlagi predhodnih izkušenj in priporočil, fotografi in novinarji
časopisa Rogaške novice, portala Kozjansko in portala Narodnjak, ki bodo oglaševali
naš dogodek. Rogaške novice sem izbrala zato, ker so edini lokalni časopis, ki izhaja
na območju Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine, portal Narodnjak, ker je to edini
spletni portal narodno-zabavne glasbe in portal Kozjansko, ker je to spletni časopis
celotnega Kozjanskega. Na koncertu bomo potrebovali tudi hostese, ki jih bomo
najeli preko študentskega servisa, varnostna služba Sintal in dve maskerki iz salona
Biosan. Za salon Biosan sem se odločila, ker je to edini salon s takšnimi storitvami v
Šmarju pri Jelšah, za Sintal pa zato, ker so zelo poznano podjetje v Sloveniji in
imajo dobre reference.
3.1.5 Čistilke
Med samo izvedbo dogodka potrebujemo čistilke, da bodo nadzorovale čistočo pri
vhodu v dvorano in pregledovale sanitarije. Čistilke bodo po končanem dogodku
poskrbele tudi za čistočo celotne dvorane in vseh prostorov, ki bodo v času dogodka
v uporabi. Ker je športna dvorana v sklopu Osnovne šole Šmarje in ker je čiščenje
27
vključeno v ceno najema športne dvorane, bodo prišle čistilke, ki so zaposlene na
osnovni šoli. Za naš dogodek potrebujemo tri čistilke, ena bo nadzirala čistočo pri
vhodu v dvorano, ena bo zadolžena za nadzor sanitarij, tretja pa bo v prostoru, kjer
bo pogostitev.
3.1.6 Sponzorji in donatorji
»Sponzorstvo je investicija, ki izhaja iz poslovnega sodelovanje dveh ali več
partnerjev, ki s sponzorskim projektom dosegajo racionalno opredeljene in
kvantificirane vrednosti« (Bubnič et al., 2009, str. 306). Za pripravo prireditve se
potrebujejo finančna sredstva; če jih naročnik nima dovolj se obrne na pomoč k
sponzorjem. Sponzor in sponzoriranec podpišeta sponzorsko pogodbo. »Temeljna
pravica sponzorja je praviloma ta, da je na določen način predstavljen (z imenom,
logotipom, zahvalo…) ali drugače »identificiran« s sponzorirancem, njegova dolžnost
pa je praviloma ta, da v zameno za te storitve ponudi plačilo, ki je običajno v denarju,
čeprav je lahko izvedeno drugače (v storitvah, blagu, pravicah… ). Osnovna pravica
sponzoriranca je, da dobi prejemke (denar, blago, storitve, pravice… )« (Bubnič et
al., 2009, str. 130 in 131).
V primeru organizacije koncerta narodno-zabavnega ansambla se člani ansambla
obrnejo po sponzorsko pomoč na podjetja in posameznike v kraju, od koder so člani
ansambla in kjer ansambel deluje. Sponzorjev pano na koncertu samem obesimo na
vidno mesto in se na koncu koncerta vsem sponzorjem javno zahvalimo in jih tudi
naštejemo, pogosto pa se v praksi tudi zgodi, da sponzorje naročniki pokličejo na
oder in mu podarijo zahvalo v spomin na dogodek.
Sponzorje bom iskala skupaj z naročniki dogodka, iskali pa jih bomo v občini Šmarje
pri Jelšah, od koder so doma naročniki. Z iskanjem bomo začeli v začetku meseca
septembra. Za sponzorsko pomoč bomo prosili občino Šmarje, če bi nam sponzorirali
najem dvorane, prav tako cvetličarko in kozmetični salon, če bi za dogodek
sponzorirali svoje storitve, podjetnike pa bomo prosili za finančno pomoč. Za
sponzorsko pomoč v blagu bomo prosili tudi gostince, če bi nam sponzorirali hrano in
pijačo za pogostitev nastopajočih in VIP gostov.
28
3.1.7 Mediji
Vsak organizator dogodka si želi, da bi njegov dogodek postal medijski (Bubnič et
al.,, 2009, str. 201), saj posledično izve za njega večji krog ljudi. Zelo pomembno je,
za kakšen plan trženja našega dogodka se bomo odločili, saj so s to odločitvijo
povezani mediji, ki jih bomo potrebovali (Bubnič et al., 2009, str. 292). Z novinarji se
lahko dogovorimo tudi o medijskem sponzorstvu dogodka. S posebnim dogovorom v
zameno za promocijo na dogodku dobimo objave pred in po dogodku (Bubnič et al.,
2009, str. 297). V primeru koncerta so predvsem popularne radijske akcije, v katerih
poslušalcem podelijo nekaj brezplačnih vstopnic. Novinarji, ki se dogodka udeležijo,
spadajo med VIP goste in tako se mora organizator do njih tudi obnašati. Mediji na
lokalnem koncertu so novinarji lokalnih časopisov, radijski in morebitni televizijski
novinarji ter fotografi. Organizacijska ekipa bo poskrbela tudi za reklamo dogodka v
spletnih medijih; na socialnem omrežju Facebook, Twitter in na narodno-zabavnem
portalu Narodnjak.
Medijski sponzor našega koncerta bo časopis Rogaške novice, brezplačno bomo
oglaševali na spletnem portalu Narodnjak in na portalu Kozjansko. Za časopis
Rogaške novice sem se odločila, ker je to edini lokalni tedenski časopis v šmarskem
in rogaškem okolišu, spletni portal Narodnjak sem izbrala zato, ker oglašujejo
narodno-zabavne ansamble in dogodke tega tipa, portal Kozjansko pa iz tega
razloga, ker je to spletni časopis kozjanskega in obsoteljskega okoliša. Na socialnih
omrežjih facebook in twitter bomo oglaševali zato, ker je to brezplačen način
oglaševanja, s katerim v zelo kratkem času obvestimo veliko množico ljudi.
Ansambel Jelša, ki je naročnik koncerta, pa bo gostoval v radijskih oddajah na
naslednjih radijih: Veseljak, Štajerski val, Celje ter na TV Celje in VTV Velenje, v treh
oddajah z narodno-zabavno glasbo.
3.1.8 Nastopajoči
Nastopajoče izberemo že v samo zasnovi projekta, da jih lahko smiselno povežemo
z rdečo nitjo dogodka. Nastopajoče je potrebno izbrati dovolj hitro zato, da ne bi bili
na naš termin slučajno že zasedeni. Po navadi ansambli vabijo nastopajoče, ki so
29
njihovi glasbeni kolegi in ansamble, ki so popularni in medijsko znani, saj s tem
privabimo na dogodek večje število obiskovalcev. Z nastopajočimi se podpiše
pogodba o sodelovanju in se določi izvajalski honorar.
Nastopajoči pridejo na prizorišče nekaj ur pred začetkom dogodka, da imajo dovolj
časa za tonsko vajo in generalko. Zelo moramo biti pozorni na izbor naših
nastopajočih, saj le prava izbira glasbenih gostov popestri in naredi dogodek kot
celoto. »Ne pozabimo na prostor, kjer se bodo pripravili za nastop, in prostor, kjer jim
bomo postregli pijačo in hrano po nastopu oziroma opravljenem delu« (Bubnič et al.,
2009, str 207).
V praksi je pogostokrat tako, da si nastopajoče goste izbere ansambel, ki je naročnik
dogodka, saj povabi v goste glasbenike, s katerimi je v prijateljskem odnosu, s
katerimi sodeluje ali pa so jih člani ansambla dolžni povabiti, saj so tudi oni nastopali
na njihovem dogodku. Zelo velikokrat se namreč dogaja, da ansambli delajo
kompenzacije z nastopi.
V našem primeru bo naročnik sestavil v septembru seznam nastopajočih,
organizator pa bo z njimi uredil in podpisal pogodbe o sodelovanju.
3.1.9 Varnostniki
Zelo pomembno je, da na prireditvi, kjer se bo zbrala velika množica ljudi organizator
poskrbi za varnost obiskovalcev. »S pogodbo o izdelavi varnostnega načrta se
organizator in za to usposobljena gospodarska družba dogovorita o izdelavi
varnostnega načrta, ki je namenjen oceni tveganja prireditve« (Bubnič et al., 2009,
str. 121). Organizator mora imetnika licence, s katerim je sklenil pogodbo, seznaniti
z obsegom javnega zbiranja in s pričakovanim številom obiskovalcev in na podlagi
dobljenih podatkov izdelati varnostni načrt. Varnostni načrt mora vsebovati število
varnostnikov, ki so potrebni za varovanje, značilnosti prireditvenega prostora,
pričakovano število udeležencev, opozoriti ga mora na vse druge okoliščine, ki bi
lahko vplivale na potek javnega zbiranja, še posebej, če to vključuje točenje
alkoholnih pijač, izvajanje zabavnega programa. Organizator mora dati pisno
soglasje k varnostnemu načrtu (Bubnič et al., 2009, str. 122).
Varnostna služba na koncertu bo služba Sintal, za njih sem se odločila ker so zelo
poznano podjetje v Sloveniji in imajo dobre reference.
30
3.1.10 Ciljna skupina
Najpomembnejši deležniki so vsekakor ciljne skupine, zato največ časa vedno
porabimo za odgovor na vprašanje, kdo se bo udeležil dogodka. (Bubnič, et al.,
2009, str. 33). Skupina, za katero dogodek sploh pripravljamo, je tisti deležnik
dogodka, za katerega si morajo organizatorji dogodka vzeti največ časa. Ciljno
skupino je potrebno odlično poznati, saj pripravljamo prireditev za njih. Zelo
pomembno je, da zadovoljimo, uresničimo pričakovanja gostov (Bubnič et al., 2009,
str. 22). Ciljna skupina narodno-zabavnega koncerta je celotna javnost v Sloveniji, ki
jo ta zvrst glasbe zanima.
VIP gostje so tisti gostje, ki imajo prednost pred ostalimi gosti in so za naročnika
dogodka zelo pomembni. Na prireditev so povabljeni osebno s strani naročnika in
dobijo brezplačno karto zase in za spremljevalca. Zagotovljen imajo prostor za
parkiranje na samem prizorišču, za njih so rezervirani sedeži v prvih vrstah v
dvorani. Na samem dogodku jih sprejme investitor ali hostese (Bubnič et al., 2009,
str. 227).
Taki gosti na koncertu so fotografi, novinarji, sponzorji in donatorji ter poslovni
partnerji s katerimi naročnik - ansambel sodeluje. Poslovni partnerji so v tem primeru
avtorji glasbe, besedil, mentorji in ostali, ki z ansamblom sodelujejo.
3.2 Organizacija koncerta
V nadaljevanju sledi opis organizacije prireditve od izhodišč za pripravo dogodka,
opredelitev aktivnosti, trženja dogodka, priprava prizorišča, sam potek izvedbe
prireditve na dan prireditve.
31
3.2.1 Izhodišča za pripravo dogodka po Goldblattu
Upravljanje dogodka se začne s potrebo po dogodku, sledi raziskava, s katero
dobimo izhodišča za organizacijo prireditve. Najprej poiščemo odgovore na 5
Goldblattovih vprašanj ter naredimo SWOT-analizo. Namen raziskave je pridobiti
informacije, ali je smiselno dogodek sploh organizirati (Bubnič et al., 2009, str.32).
Zakaj se bo dogodek zgodil? Predstaviti Ansambel Jelša, njihove skladbe in ciljni
skupini pripraviti nepozaben dogodek.
Kaj? Triurni koncert narodno-zabavne glasbe z ansamblom, ki organizira dogodek in
njegovimi gosti.
Kdo? Splošna in lokalna javnost, ki jih zanima in poslušajo narodno-zabavno glasbo,
oboževalci in podporniki ansambla Jelša.
Kdaj? Najboljši čas za koncerte in ostale kulturne prireditve je spomladi ali jeseni, ko
dopustov in imajo ljudje več časa za obiske prireditev. Najboljši dan je nedelja, po
kosilu, ob 15h, zato bo organizacija koncerta 16. 11. 2014.
Kje? Športna dvorana Šmarje pri Jelšah. Športna dvorana sprejme do 1000
obiskovalcev, je lahko dostopna lokacija in ima dovolj velik parkirni prostor
(http://www.smarje-pri-jelsah.si/sportni_objekti/).
3.2.2 SWOT analiza
SWOT analiza je hitra in učinkovita metoda za ugotavljanje prednosti, slabosti,
priložnosti in nevarnosti dogodka (Bubnič et al., 2009, str. 38). Vse naštete
ugotovitve so opredeljene v spodnji tabeli.
V okolici Šmarja pri Jelšah je zelo malo narodno-zabavnih koncertov, letos je bil
organiziran dobrodelni koncert, na katerem so nastopali narodno-zabavni ansambli
kot tudi izvajalci zabavne in pop glasbe. Scenarij za naš koncert bo zelo dodelan,
nastopajoči bodo skrbno izbrani, zato bo program zelo pester in to je prednost pri
organizaciji. Z izbranimi mediji sem že sodelovala in se osebno poznamo, nikoli
nismo imeli konfliktov in se dobro razumemo. Sama lokacija prireditve je samo
kilometer oddaljena od regionalne ceste Šmarje- Rogaška Slatina, tako da jo
32
domačini odlično poznajo, pa tudi podobne prireditve so se že v prejšnjih letih
odvijale v njej.
Zaradi nizkocenovnega okvira prireditve (omejena lastna sredstva naročnika) bodo
sodelovali malo manj izkušeni sodelavci, ki imajo izkušnje le iz praktičnega pouka na
fakulteti in delovne prakse, zato v SWOT analizi omenjam premalo izkušeno osebje.
Z organizacijo dogodka, bi ustvarili med ljudmi govorice in tako ustvarili zanimanje
novih sponzorjev za takšne dogodke. Obiskovalci, ki bi se dogodka udeležili in bi jih
dogodek v celoti navdušil, bi si želeli še več takšnih prireditev. V SWOT analizi
omenjam nezanimanje domačinov za dogodek, saj obstaja možnost, da jih dogodek
iz neznanega razloga ne bi pritegnil, lahko bi se na isti termin zgodil kakšen drug
dogodek drugačne narave v okolici, in bi se ljudje odločili za obisk tistega dogodka,
ne smemo pa pozabiti na vedno večjo recesijo in krizo vlade, ki lahko ljudi odvrne od
obiska koncerta.
33
Tabela 1:SWOT analiza
(Sikošek, 2010, str. 32)
PREDNOSTI
SLABOSTI
Pestrost programa ansambla
Dobri odnosi z mediji
Dostopnost lokacije prireditve
Omejena lastna finančna sredstva
naročnika
Premalo izkušenj organizatorja s
sodelavci
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
Pomanjkanje koncertov v okolici
Medsebojno sodelovanje številnih
nastopajočih
Pridobitev novih podpornikov
narodno-zabavne glasbe in ansambla
Jelša
Zanimanje sponzorjev za podobne
dogodke
Nezanimanje domačinov za obisk
dogodka
Nepričakovana prireditev
drugega tipa na isti termin, ki bi
pritegnila obiskovalce
Kriza vlade
Recesija
34
3.2.3 Opis aktivnosti
Organizacijsko ekipo bodo sestavljali organizator, ki je v isti osebi vodja ekipe in dva
člana ekipe. Vsakemu članu organizator dodeli svoje naloge in aktivnosti, ki jih v
času organiziranja prireditve izvaja. Organizator bo prevzel težje naloge, člani ekipe
pa lažje in manj zahtevne. Organizator bo prevzel najem dvorane, pridobitev
dovoljenj ter finančni del prireditve, prvi član ekipe bo prevzel dogovore z
nastopajočimi in voditeljem prireditve ter bo poskrbel za varnost na prireditvi, drugi
član ekipe pa bo imel preko dogovore s podizvajalci in trženje dogodka. Tretji član
bo imel nalogo, da poskrbi za vse administrativne in pravne zadeve, pripravo in
podpise pogodb.
Zelo pomembno je, da se priprava na organizacijo koncerta začne dovolj zgodaj, da
ne hitimo tik pred zdajci in tako pozabimo na kaj pomembnega, kar bi lahko
onemogočilo izpeljavo dogodka. Organizacijska ekipa bo pričela s pripravo koncerta
že v drugi polovici meseca avgusta, 18. 8. 2014, ko se bodo člani ekipe prvič dobili
na uvodnem sestanku, kjer bodo sestavili načrt, kako bodo koncert sploh organizirali
in ga pripravili po željah naročnika. »Ključni dokument za nadzor načrtovanja in
izvedbe dogodka je projektna knjiga – dokument, ki določa, kaj so opravila, kdo je
odgovoren za njih in do kdaj jih mora izvesti. Oblika in vsebina projektne knjige je
odvisna od kompleksnosti dogodka, …« (Bubnič et al., 2009, str. 199). V projektni
knjigi morajo biti vse osnovne informacije o dogodku s ključnimi datumi in
programom, seznam organizacijske ekipe in njihovi kontakti, seznam opravil in roki
za izvedbo, seznami nastopajočih in podizvajalcev ter roki za izvedbo, časovnica z
opravili na dan dogodka, scenarij prireditve, itd. (Bubnič et al., 2009, str 199).
3.2.4 Datum dogodka
Koncert se bo zgodil v nedeljo, 16. 11. 2014. Nedelja je primeren dan zato, ker imajo
takrat ljudje na podeželju največ prostega časa in se lažje odločijo za obisk kašne
prireditve, začetek koncerta pa bo ob 15h, po kosilu.
Sredina novembra, po Martinovem, se mi zdi primeren čas, ker je takrat že konec
prireditev na prostem, ljudje pa še niso praznično naravnani in si še vzamejo čas za
35
obisk kulturnih prireditev. Oktobra in začetek novembra imajo ljudje na podeželju še
ogromno dela s spravilom pridelkov, konec novembra pa imajo več časa za obisk
kakšne prireditve. Jesen je splošno najbolj primeren čas za kulturne prireditve, v
Šmarju jih v tem času ni veliko, zato obstaja velika verjetnost, da se bo na koncertu
zbralo veliko število obiskovalcev.
V mesecu novembru v Šmarju pri Jelšah organizirajo kmečko tržnico prvo soboto v
mesecu, kjer lahko ljudje kupujejo kmečke izdelke in pridelke (suho sadje, vino,
žganje, domače rezance, suho robo, …), ob Martinovem pripravijo Martinovanje in
Martinovo tržnico, v sklopu tega povabijo godbo na pihala in lokalno vokalno skupino,
svoje prireditve pa ima tudi knjižnica Šmarje, vendar so to le bralni in literarni dogodki
za otroke in odrasle.
3.2.5 Lokacija dogodka
Možni lokaciji za izvedbo koncerta sta dve - Kulturni dom ali Športna dvorana v
Šmarju pri Jelšah. Za športno dvorano smo se odločili, ker sprejme veliko več ljudi
kot kulturni dom; kulturni dom sprejme samo 300 obiskovalcev in nima dovolj
zagotovljenega parkirnega prostora.
Koncert bo v Športi dvorani v Šmarju pri Jelšah. V dvorani so se že odvijali dogodki
podobnega tipa, dvorana je dovolj prostorna, saj sprejme do 1000 obiskovalcev, v
njej pa so na razpolago garderobe za nastopajoče, velika soba za pripravo
pogostitve za nastopajoče, medije, VIP goste. Pri Športni dvorani je tudi dovolj velik
parkirni prostor, ki bo razdeljen na dva dela, eden za VIP goste, drugi pa za
obiskovalce. Občina Šmarje pri Jelšah in organizator se dogovorita za najem
dvorane in skleneta pogodbo o najemu prostora.
3.2.6 Prijava dogodka in dovoljenja
Organizator mora prijaviti dogodek na pristojni policijski postaji, na območju katere
se prireditev organizira. Prijavo mora organizator urediti pet dni pred dogodkom. Za
prijavo prireditve obstaja obrazec, ki vsebuje vse podatke, ki ji mora prijava
vsebovati. V prijavi je potrebno navesti podatke o organizatorju, čas in kraj ter
36
trajanje prireditve, predvideno število udeležencev, podatke o varnostni službi, način
varovanja prireditve (Bubnič et al., 2009, str. 92).
Uporaba glasbe na prireditvi pomeni, da uporabljamo tuje avtorsko delo. Združenje
SAZAS izda dovoljenje, s katerim si organizator pridobi pravico do uporabe glasbe,
organizator pa plača avtorske pravice. Osem dni pred prireditvijo mora organizator
prijaviti prireditev z določenim obrazcem, petnajst dni po prireditvi pa poslati spored
izvedenih del, na podlagi katerega SAZAS izda organizatorju račun
(http://www.sazas.org/glasbeni-uporabniki/prireditve-in-koncerti/koncerti-in-glasbene-
prireditve.aspx).
Prireditev bo prijavljena 10. 11. 2014 na Policijski postaji Šmarje pri Jelšah, za to
poskrbita organizator in tretji član ekipe. 7. 11. 2014 bo prireditev prijavljena tudi
združenju SAZAS, da bomo pridobili pravico do uporabe glasbe, do 1. 12. 2014 pa
moramo združenju poslati spored izvedenih del, na podlagi katerega nam bodo izdali
račun za nadomestilo avtorskih pravic. Tudi to bo naloga tretjega člana ekipe.
3.2.7 Trženje dogodka
Za trženje in reklamiranje dogodka je zadolžen drugi član ekipe. Trženje dogodka se
bo pričelo mesec in pol pred dogodkom, takoj po 15. 10. 2014. Začelo se bo
oglaševanje po radijskih in televizijskih postajah v oddajah z narodno-zabavno
glasbo, kjer bo organizator podelil tudi nekaj brezplačnih vstopnic. Dogodek se bo
oglaševal na radijskih postajah Štajerski Val, Celje, Veseljak. Ansambel Jelša, ki je
naročnik dogodka, bo gostoval 6. 11. 2014 v televizijski oddaji Naj Viža na VTV, 9.
11. 2014 v oddaji Pod lipo in v Četrtkovi podoknici 13. 11. 2013 TV Celje. V vsaki
oddaji bodo podelili nekaj brezplačnih vstopnic za koncert.
Mesec dni pred dogodkom bo član ekipe, ki je zadolžen za trženje dogodka na
socialnem omrežju Facebook ustvaril dogodek, kjer bo virtualno vabil obiskovalce. V
začetku meseca novembra bo spletni portal narodno-zabavne glasbe Narodnjak
objavil vabilo za koncert. Štirinajst dni pred dogodkom bo začel objavljati reklamo za
naš dogodek časopis Rogaške novice, s katerimi bi se dogovorili za medijsko
sponzorstvo pred in po dogodku. Prva reklama za koncert bo objavljena v Rogaških
novicah, ki bodo izšle 7. 11., druga pa naslednji teden, 14. 11. 2014. Tudi Rogaške
novice bi naš dogodek promovirale preko svoje Facebook strani.
37
Deset dni pred dogodkom se bo začelo plakatiranje vabil in plakatov nastopajočih
ansamblov v ta namen dovoljenih panojih ob cesti. Za plakatiranje bomo zadolžili
člana ekipe, v pomoč pa mu bo pet prostovoljcev. To mora biti opravljeno do
10.11.2014. Zadnji teden pred dogodkom se bodo natisnila vabila, ki jih bomo
razposlali v vsa gospodinjstva v občini Šmarje. Vabila bodo na naslovih v sredo,
12.11.2014. Precej časa bo posvečenega oglaševanju dogodka, saj želimo privabiti
na dogodek veliko število obiskovalcev.
Trženje dogodka ne bo povzročilo prevelikih stroškov, saj so obiski v radijskih in
televizijskih oddajah brezplačni, prav tako tudi spletni mediji, z lokalnim časopisom
Rogaške novice pa se bo sklenilo medijsko sponzorstvo. Pri trženju dogodka bodo
nastali naslednji stroški: tisk vabil, tisk velikih plakatov in poštne storitve s pošiljanjem
obvestil na dom. Nastopajoči ansambli bodo brezplačno poslali svoje plakate, da jih
bomo razobesili poleg velikega vabila.
3.2.8 Priprava prizorišča
Ker pripravljamo koncert narodno-zabavne glasbe v športni dvorani, moramo
pripraviti oder in scenografijo ter poskrbeti za celosten videz dvorane. Oder je že
vštet v najem dvorane in bo že pripravljen s strani najemodajalca dan pred
dogodkom, to je v soboto, 15. 11. 2014 ob 11h. V ceni najema so všteti tudi dodatni
pripravljeni stoli, tako da s tem nimamo skrbi, ker nas bo že vse čakalo pripravljeno.
Pripraviti pa je potrebno scenografijo. Scenograf in cvetličarka prideta na prizorišče v
soboto popoldan ob 14h. Scenograf postavi kulise, cvetličarka poskrbi za lepo
podobo odra, ki ga okrasi s cvetjem. Pri pripravi scenografije je potrebno upoštevati
rdečo nit, vsebino in namen dogodka. Cvetličarka bo sponzor dogodka, zato nam
svojih storitev ne bo računala.
Glede na to, da se dogodek zgodi v sredini jeseni in da je to koncert narodno-
zabavne glasbe bo scenograf ustvaril podobo kmečkega dvorišča, na oder bo
postavil kmečke rekvizite, ki bodo obiskovalcu dale občutek domačnosti in pristnosti.
Med rekviziti bodo star lesen voz, obložen s koruzo, bale slame. Poleg odra na desni
strani bomo postavili projekcijsko platno, na katerem se bodo preko LCD- projektorja
vrteli logotipi in naslovi vseh naših sponzorjev in donatorjev.
38
V soboto 15. 11. 2014 tudi označimo stole, ki so rezervirani za VIP goste, in na vrata
garderob označimo, v kateri garderobi je nastopajoči. Če je možno, je priporočljivo,
da čim več stvari pripravimo dan prej, da na dan dogodka postorimo le najnujnejše.
3.2.9 Izvedba dogodka
Na dan dogodka se organizacijska ekipa dobi že ob 11:30, da opravi še kratek
sestanek in da vodja svoji ekipi poda še zadnje napotke in navodila.
Ob 12h pride tonski tehnik s svojo ekipo, da postavi ozvočenje, ob 13h pa
nastopajoči in voditeljica, ki do 14:30 opravi tonske vaje. Hostese pridejo na
prizorišče ob 12:30, da je dovolj časa, da jim drugi član ekipe razdeli dela in naloge.
Potrebujemo pet hostes, dve za prodajo kart, eno za sprejem VIP gostov. Eno
hosteso bomo potrebovali, ki bo sprejela nastopajoče, jim razkazala, kje so
garderobe in kje oder, ter jih pravi čas pripeljala iz garderob k odru in eno, da bo
vsakemu nastopajočemu po koncu nastopa na oder odnesla spominek.
Gasilci, ki bodo postavili znake in označili parkirišče za obiskovalce, bodo na
prizorišču ob 13:30. Varnostniki iz podjetja Sintal bodo prišli ob 14h. Hrano in pijačo
za pogostitev bodo dostavili ob 14h. Ob 14:15 bosta dve hostesi, ki sta zadolženi za
prodajo kart, že na svojih mestih. Pri vhodu, kjer bosta prodajali karte, bosta za
varnost in red skrbela dva varnostnika. Hostesa, ki je zadolžena za VIP goste bo
čakala na njih pri vhodu in jih popeljala do njihovih sedežev v dvorani.
Prireditev se prične ob 15h, ko na oder stopi voditeljica in pozdravi vse obiskovalce.
Koncert traja tri ure, scenarij za koncert so ustvarili naročniki dogodka skupaj z
voditeljico po svojih idejah in željah.
Po končanem uradnem delu ob 18h se nastopajoči, voditeljica, fotografi, novinarji,
sponzorji, VIP gostje zberejo v prostoru, kjer smo pripravili pogostitev. Pripeljejo jih
hostese. Ob prigrizku in pijači se ob klepetu ustvarijo nove vezi med organizatorjem,
naročniki, nastopajočimi in VIP gosti, kar lahko pripelje do nadaljnjega sodelovanja.
Prav tako zagotovimo malico ostalim podizvajalcem.
39
3.2.10 Po dogodku
Po prireditvi je potrebno najprej pospraviti in počistiti prizorišče. Po končanem
prigrizku ob 19h začnemo pospravljati prizorišče. Tonski tehniki takoj pospravijo
ozvočenje, pospravimo scenografijo, čistilke pa poskrbijo za čistočo dvorane in
ostalih prostorov, ki so bili v uporabi. Ob 19:30 gasilci pospravijo prometne znake in
trakove, s katerimi je bilo označeno parkirišče.
Vendar pa tudi s čiščenjem prostora dogodek še ni končan. Zelo pomembno je, da
intenzivno ovrednotimo dogodek, saj bodo tako spomini nanj še dolgo živi. Potrebno
je poskrbeti za medijske objave, saj so »…odličen pokazatelj odmevnosti dogodka in
splošno ustvarjenega mnenja o njem. Po medijskih učinkih pogosto merimo tudi
uspešnost dogodka sploh« (Bubnič et al., 2009, str 332).
Članki o našem dogodku bodo v vseh medijih, ki so našteti v podpoglavju Mediji.
Poleg člankov pa bomo poskrbeli za objavo celotne foto galerije na portalih facebook,
Narodnjak in Kozjansko. V vseh člankih, ki bodo objavljeni bodo omenjeni tudi
sponzorji in donatorji dogodka.
3.2.11 Finance
Pri vsaki organizaciji prireditev nastanejo stroški. Večina njih nastane še preden
dogodek izvedemo in ustvarimo prihodke. Odhodke in prihodke, ki bodo nastali pri
organizaciji koncerta narodno-zabavne glasbe, navajam v nadaljevanju.
Odhodki
Glavni vir odhodkov so plačila dela izvajalcev in podizvajalcev ter tisk reklamnih
vstopnic.
Najem dvorane stane 500 €, dodatna namestitev stolov stane 170 €, kar pomeni
skupaj 670€. V najem dvorane je všteto tudi delo čistilk.
Strošek z varnostno službo Sintal za varovanje na prireditvi bo predvidoma znašal
500 €.
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmarje pri Jelšah bomo nakazali prispevek 200
€ za usmerjanje prometa na parkirišču.
40
Strošek ozvočenja in svetlobne tehnike bo znašal 500 €.
Scenograf bo za svoje delo izdal račun 1000 €.
Cvetlični aranžmaji, v vrednosti 100 €, ki bodo popestrili scenografijo, bodo
sponzorski, krila jih bo cvetličarna Jana.
Strošek bomo imeli tudi s tiskom reklamnih plakatov, vabil, letakov in tiskom vstopnic.
Tiskali bomo v tiskarni Tampex, ki bo tudi naš sponzor v blagu, tako da bomo plačali
tisk vstopnic, vabila in reklamne plakate, letaki pa bodo sponzorski. Strošek tiska bo
znašal 500 €.
Strošek voditeljice za vodenje in napovedovanje nastopajočih bo znašal 300 €.
Nastopajočim 5 ansamblom bomo plačali stroške prevoza, in sicer 150 € po
ansamblu, to pomeni 150 x 5= 750 €.
Strošek plač za organizacijsko ekipo znaša 2000 €.
Hostese, najete preko študentskega servisa, so plačane 5 €/h, na prireditvi bodo
delale 7 ur; kar pomeni 5 x 7= 35 € na eno hosteso. Ker imamo 5 hostes pomeni
strošek hostes 5 x 35= 175 €.
Hrano za pogostitev nam bodo prispevali sponzorji gostinci, brezalkoholno pijačo in
sokove nam bo prispevalo domače podjetje Vital Mestinje, alkoholno pijačo bomo
kupili. Strošek nakupa alkoholnih pijač za pogostitev bo znašal 150 €.
Združenju SAZAS moramo plačati nadomestilo za avtorske pravice, kar ocenjujemo,
da bodo znašale okoli 1000 €.
Nakup spominkov za nastopajoče znaša 300 €.
Skupni odhodki torej znašajo 8.045 €.
Prihodki
Glavni prihodek bodo predstavljale prodane vstopnice in lastna sredstva naročnika.
V prodajo bomo dali 900 vstopnic; cena ene bo 10 €, takšen znesek zahteva
naročnik prireditve.
Prihodka od prodanih vstopnic pričakujemo 900 x 10 = 9000 €.
Lastna sredstva naročnika so 1000 €.
Predvidena sponzorska sredstva v denarju so 1000 €, saj je recesija močno
prizadela tudi podjetnike v Šmarju, zato se bolj odločajo za sponzorstvo v blagu, kar
je tudi dobrodošlo in ni zanemarljivo.
Prihodki skupaj znašajo 11.000 €.
41
Končno stanje
Skupnih prihodkov bo 11.000 €, odhodkov pa 8.045 €, kar pomeni, da je razlika med
prihodki in odhodki 2.955€.
Ker je Ansambel Jelša registrirano kot Kulturno društvo znaša davčni odtegljaj 16%
od zneska dobička, kar v našem primeru znaša 473 €.
Dobiček v vrednosti 2.482 € bomo izročili izročimo naročniku dogodka.
42
4 EMPIRIČNA RAZISKAVA
4.1 Namen raziskave
Z raziskavo v empiričnem delu diplomske naloge želim ugotoviti, kakšne so razlike
med mladimi in starejšimi poslušalci narodno-zabavne glasbe kot eno izmed
možnosti za razvoj krajevnega turizma.
4.2 Cilji raziskave
Cilj raziskave so ugotoviti, kakšne specifične razlike so med obema ciljnima
populacijama, torej med mlajšimi in starejšimi.
4.3 Raziskovalne hipoteze
Na osnovi pregledanih virov in literature sem postavila naslednje hipoteze.
Tomaž Kvas v svojem diplomskem delu navaja, da glasba sprošča čustva, da je
glasba vir zabave, glasba vpliva na sprostitev in ustvarjanje razpoloženja. V
nadaljevanju piše o izbiri posameznika, kje bo poslušal glasbo; ob delu ali v prostem
času (Kvas, 2007, str. 14, 17, 18, 20). Lenkova pravi, da s poslušanjem narodno-
zabavne glasbe ljudje pokažejo kaj so njihove korenine in na ta način ohranjajo
identiteto, ter da je med mladimi po priljubljenosti narodno-zabavna glasba na tretjem
mestu (Lenko, 2009, str. 35). Različni avtorji navajajo različne lastnosti slovenske
narodno-zabavne glasbe, zato postavljam hipotezo, da o njej enako mislijo tudi
študentje in upokojenci.
H1: Mnenja večine študentov in upokojencev o pomenu slovenske narodno
zabavne glasbe pri Slovencih se ne razlikujejo.
Torkar pravi, da narodno-zabavna glasba strmi k približevanju pristnem slovenskem,
avtohtonem, domačem (Torkar, 2008, str. 5). Sašo Avsenik, vnuk legendarnega
43
Slavka Avsenika, ki je začetnik te glasbene zvrsti misli, da je slovenska narodno-
zabavna glasba edina avtohtona glasba, ki izvira iz Slovenije
(http://www.narodnjak.si/rubrike/firbcnik/saso-avsenik-ansambel-sasa-avsenika).
Knezova je prepričana, da je slovenska narodno-zabavna glasba avtohtona, pristna
in domača zvrst glasbe, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo (Knez, 2009, str. 50).
Glede na zgoraj napisane trditve različnih avtorjev sklepam, da študentje in
upokojenci na slovensko avtohtono glasbo enako gledajo.
H2: Pogled večine študentov in upokojencev na narodno-zabavno glasbo kot
slovensko avtohtono glasbo se ne razlikuje.
Knezova pravi, da imata glasba in turizem močan vpliv druga na drugega, in da se na
svojevrsten način drug ob drugem razvijata ter dopolnjujeta (Knez, 2009, str. 4).
Jelka Novakovič Stremljan meni, da smo po narodno-zabavni glasbi prepoznavni v
tujini. Skozi turizem to tudi prikažemo tako, da prirejamo razne turistične prireditve in
festivale, kjer imata turizem in glasba en skupen cilj, to je združevati ljudi (Novakovič,
2007; povzeto po Knez, 2009, str. 4).
H3: Mnenja večine študentov in upokojencev glede vključenosti slovenske
narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve se ne razlikuje.
Festival Lent, ki je največji slovenski festival na prostem, iz leta v leto dokazuje, da
številni nastopajoči privabijo veliko število občinstva. Eden izmed največjih festivalov
v Evropi že 20 let privablja več kot pol milijona obiskovalcev na svoja števila
prizorišča. Festival Lent je najbolj odmeven kulturni dogodek v Sloveniji, ki ga je
obiskal že vsak četrti Slovenec. Na številnih odrih Festivala Lent se vsako leto odvije
ogromna paleta prireditev mnogih žanrov; med njimi tudi folklorni večeri. Festival
Lent ponuja tudi medgeneracijsko druženje in različna sodelovanja, saj v Parku
doživetij v sklopu kulturnega izobraževanja sodelujejo različni mentorji in nastopajoči,
ki pritegnejo veliko število obiskovalcev. V letu 2012 je imel 1200 dogodkov, 5220
nastopajočih in 700.000 obiskovalcev, kar dokazuje, da veliko nastopajočih pritegne
veliko publike (http://www.festival-lent.si/info/o-festivalu-lent/).
H4: Mnenja večine študentov in upokojencev glede števila nastopajočih in s
tem povezanega števila obiskovalcev se ne razlikujejo.
44
Knezova pravi, da so festivali in prireditve odvisni od lokalnega in regionalnega
prebivalstva. Če turisti obiščejo nek kraj zaradi prireditve ali tam ostanejo celo dlje
časa to pomeni, da ima prireditev turistično vrednost. Lahko pa se tudi zgodi, da
prireditve zadržijo lokalno prebivalstvo in njihov denar doma, kar je za kraj boljše, kot
da bi ga trošili drugje (Knez, 2009, str. 27).
H5: Mnenja večine študentov in upokojencev glede pomena koncertov in
glasbenih prireditev za razvoj turizma v kraju prireditve se ne razlikujejo.
4.4 Potek raziskave
Raziskava je potekala v dveh delih. Najprej sem izvedla kvalitativno raziskavo.
Izbrala sem fokusno skupino, ker me je zanimalo, kaj si o moji raziskovalni temi
mislijo različni profili posameznikov. Na podlagi dobljenih odgovorov članov fokusne
skupine sem izoblikovala trditve za anketni vprašalnik. Tako sem izvedla še
kvantitativno raziskavo, anketirala sem skupino petdesetih študentov in petdesetih
upokojencev.
4.4.1 Fokusna skupina
Za izvedbo fokusne skupine sem se odločila, ker sem želela od posameznikov
izvedeti, kakšen pogled imajo na narodno-zabavno glasbo, če poznajo sceno in kaj
menijo o turističnih prireditvah kot o možnostih razvoja lokalnega turizma. Izbrala
sem tri upokojence in dva študenta, intervju je potekal v Šmarju pri Jelšah, njihove
odgovore pa sem si zapisovala. V nadaljevanju so odgovori in mnenja vsakega
posameznika posebej zapisani.
Oseba 1 - ženska, 60 let
Posluša in pozna narodno-zabavno glasbo, spremlja preko TV medija.
Slovenski narodno-zabavni glasbi daje velik pomen.
Po njenem mnenju Slovenci dajejo premajhen pomen narodno-zabavni glasbi.
Slovenska narodno-zabavna glasba je zanjo velikega pomena.
45
Meni, da se Slovenci premalo zavedamo, da je narodno-zabavna avtohtona
glasba.
Meni, da je vključenost narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve
premalo.
Narodno-zabavno glasbo bi vključila v vse lokalne prireditve.
Meni, da večja pestrost nastopajočih pomeni večjo pestrost obiskovalcev.
Meni, da je število nastopajočih in število obiskovalcev med sabo povezano.
Meni, da več nastopajočih privabi več obiskovalcev.
Meni, da je šest nastopajočih ravno prav na koncertu.
Občasno se udeležuje koncertov.
Za obisk koncertov se odloča glede na izbor nastopajočih.
Odloča se na podlagi tega kdo so nastopajoči - če jih pozna.
Na leto obišče tri do pet koncertov.
Na koncertu ima raje več različnih nastopajočih.
Meni, da bi se turizem lahko razvijal s turističnimi prireditvami.
Meni, da lahko več turističnih prireditev poveča možnost obiska turistov.
Meni, da bolj kot je pester program, več ljudi se odloči za obisk prireditve.
Oseba 2 – ženska, 70 let
Pozna in posluša narodno-zabavno glasbo preko radia.
Narodno-zabavni glasbi pripisuje velik pomen.
Meni, da Slovenci pripisujejo srednje velik pomen narodno-zabavni glasbi.
Meni, da se Slovenci zavedamo, da je narodno-zabavna glasba avtohtona
glasba.
Meni, da bi vključevanje slovenske narodno-zabavne glasbe v prireditve
privabilo več turistov.
Narodno-zabavno glasbo bi vključila v veselice, v vse lokalne prireditve,
občinske prireditve.
Meni, da pestrost nastopajočih in pestrost obiskovalcev nista med sabo
povezani.
Meni, da število nastopajočih in število obiskovalcev med sabo ni povezano.
Meni, da šest nastopajočih je premalo za koncert.
46
Koncertov narodno-zabavne se udeležuje.
Udeležuje se glede na svoj prosti čas.
Število nastopajočih ne vpliva na njeno odločitev glede obiska koncerta.
Na leto se udeleži enega ali dveh koncertov.
Na koncertu ima raje več kot samo dva nastopajoča.
Meni, da imajo turistične prireditve ugodno možnost za razvoj turizma.
Meni, da lahko več različnih tur. prireditev poveča možnost večjega obiska
turistov.
Meni da lahko nastopi narodno-zabavnih ansamblov povečajo obisk prireditev.
Oseba 3, moški, 71 let
Pozna narodno-zabavno glasbo in jo posluša preko radiev in TV medijev.
Narodno-zabavni glasbi pripisuje zelo velik pomen.
Meni, da Slovenci pripisujejo narodno-zabavni glasbi zelo velik pomen.
Ima dober pogled na narodno-zabavno glasbo.
Meni, da se Slovenci zavedamo, da je naša avtohtona glasba narodno-
zabavna glasba.
Meni da bi lahko bilo več vključenosti narodno-zabavne glasbe v prireditve.
Narodno-zabavno glasbo bi vključil v sejme, turistične etnografske prireditve.
Meni, da večja kot je pestra nastopajočih, večja je pestrost obiskovalcev.
Meni, da več kot je različnih nastopajočih, več je tudi obiskovalcev.
Meni, da je 6 nastopajočih ravno prav.
Koncertov se udeležuje.
Glede na pestrost programa.
Število nastopajočih ne vpliva na njegovo odločitev ali bo šel na koncert.
Letno obišče dva koncerta.
Raje ima več kot dva nastopajoča na koncertu.
Meni, da bi več turističnih prireditev vplivalo na lokalni turizem.
Meni, da bi več prireditev povečalo možnost obiska turistov.
Meni, da bi nastopi narodno-zabavnih ansamblov med prireditvami povečali
obisk turistov.
47
Oseba 4 – ženska, 21 let
Slovensko narodno-zabavno glasbo pozna dokaj dobro.
Narodno-zabavni glasbi pripisuje velik pomen.
Meni, da Slovenci dajejo narodno-zabavni glasbi premajhen pomen.
Meni, da je avtohtoni glasbi potrebno dajati večji pomen.
Meni, da se Slovenci ne zavedajo dovolj, da je narodno-zabavna glasba
avtohtona glasba.
Meni, da je narodno-zabavna glasba dovolj vključena v turistične prireditve.
Narodno-zabavno glasbo bi vključila v slovenske tradicionalne prireditve.
Meni, da večja kot je pestrost nastopajočih, večja je pestrost obiskovalcev.
Meni, da število nastopajočih in število obiskovalcev med sabo ni povezano.
Meni,da število več različnih nastopajočih in ne vpliva na število obiskovalcev.
Meni, da je šest nastopajočih ravno prav na koncertu.
Koncertov se udeležuje.
Udeležuje se jih glede na nastopajoče.
Število nastopajočih na njeno odločitev glede koncerta ne vpliva.
Letno obišče dva koncerta.
Meni, da ni pomembno koliko nastopajočih je na koncertu, pomembno je, da
so kvalitetni.
Meni, da bi lahko turistične prireditve vplivale na razvoj kraja, vendar se to v
Šmarju ne bo zgodilo, ker prireditev enostavno ni.
Meni, da bi več turističnih prireditev povečalo obisk turistov.
Nastopi narodno-zabavnih skupin bi po njenem mnenju povečali obisk
prireditev.
Oseba 5- moški, 22 let
Posluša in pozna narodno-zabavno glasbo in njeno sceno.
Slovenski narodno-zabavni glasbi pripisuje velik pomen.
Meni, da Slovenci ne spoštujejo narodno-zabavne glasbe.
Meni, da smo po narodno-zabavni glasbi kot napi avtohtoni glasbi prepoznavni
v Evropi in svetu.
48
Meni, da se Slovenci ne zavedamo dovolj, da je narodno-zabavna naša
avtohtona glasba.
Po njegovem mnenju bi moralo biti več turističnih prireditev z narodno-
zabavno glasbo v Sloveniji.
Nastope narodno-zabavnih ansamblov in skupin bi vključil v večino prireditev-
sejmi, dobrodelne prireditve.
Meni, da sta pestrost nastopajočih in pestrost obiskovalcev povezani.
Meni, da število nastopajočih in število obiskovalcev med sabo ni povezano,
ampak je odvisno od popularnosti nastopajočih (nastopajočega).
Meni, da več različnih nastopajočih privabi tudi več obiskovalcev.
6 nastopajočih na koncertu je po njegovem mnenju premalo.
Koncertov narodno-zabavne glasbe se udeležuje.
Udeležuje se jih glede na nastopajoče.
Število nastopajočih ne vpliva na njegovo odločitev glede obiska.
Letno obišče tri koncerte.
Glede raznolikosti nastopajočih pove, da mu je vseeno, koliko jih nastopa,
važno je, da so popularni in kvalitetni; npr. zadostujeta dva zelo dobra
ansambla, ali pa pet slabih ne zadovolji njegovega pričakovanja.
O turističnih prireditvah kot o možnostih razvoja krajevnega turizma pravi, da
jih je premalo.
Meni, da bi lahko turistične prireditve povečale možnost obiska turistov.
Misli, da bi nastopi narodno-zabavnih ansamblov zagotovo povečali obisk
prireditve.
4.4.2 Rezultati fokusne skupine
Na podlagi odgovorov članov fokusne skupine sem dobila naslednje rezultate:
Mlajši in starejši poslušajo in poznajo narodno-zabavno glasbo.
Mlajši in starejši pripisujejo slovenski narodno-zabavni glasbi velik pomen.
Mnenja mlajših in starejših glede pripisovanja pomena Slovencev narodno-
zabavni glasbi se zelo razlikujejo.
49
Mlajši in starejši imajo skupen dober pogled na narodno-zabavno glasbo kot
avtohtono glasbo.
Mnenja mlajših in starejših glede zavednosti Slovencev narodno-zabavne
glasbe se razlikujejo.
Mlajši in starejši se strinjajo, da bi bila vpeljava narodno-zabavne glasbe v
turistične prireditve dobra ideja, vendar se ne strinjajo o številu prireditev;
starejši pravijo, da jih je premalo, mlajši, da jih je dovolj.
Mlajši in starejši bi vključili narodno-zabavno glasbo v vse lokalne prireditve,
veselice, etnografske in tradicionalne prireditve.
Mlajši in starejši se strinjajo, da večja kot je pestrost nastopajočih večja je
pestrost obiskovalcev.
Mlajši in starejši se ne strinjajo, da je število nastopajočih in število
obiskovalcev med sabo povezanih.
Mnenja mlajših in starejših glede števila nastopajočih in števila obiskovalcev
so zelo različna; eni pravijo, da število nastopajočih vpliva na število
obiskovalcev, drugi pravijo da ne, da je pomembna popularnost nastopajočih.
Mlajši in starejši se ne strinjajo o tem, ali je šest nastopajočih premalo, ravno
prav ali preveč za koncert; eni pravijo da je premalo, drugi, da je ravno prav.
Mlajši in starejši se udeležujejo koncertov z narodno-zabavno glasbo.
Mlajši in starejši se ne odločajo po istem ključu za obisk koncerta; nekateri se
odločajo glede na nastopajoče, nekateri po pestrosti programa, nekateri po
svojem prostem času.
Število nastopajočih pri mlajših in starejših ni odločilnega pomena za obisk
koncerta.
Mlajši in starejši obiščejo isto število koncertov letno.
Starejši imajo raje več različnih nastopajočih na koncertu, mlajši se ozirajo na
kvaliteto nastopajočih.
Mlajši in starejši se strinjajo, da bi turistične prireditve povečale razvoj
krajevnega turizma, vendar jih je premalo organiziranih.
Mlajši in starejši se strinjajo, da bi več turističnih prireditev v kraju povečalo
možnost večjega obiska turistov.
50
Mlajši in starejši se strinjajo, da bi nastopi narodno-zabavnih ansamblov
povečali obisk prireditve.
4.4.3 Kvantitativna raziskava
Na podlagi dobljenih odgovorov iz fokusne skupine sem sestavila vprašanja in
postavila trditve za anketni vprašalnik. Odločila sem se, da anketiram petdeset
upokojencev in petdeset študentov. Anketiranje upokojencev sem izvedla v dveh
skupinah na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Šmarju pri Jelšah in v Rogaški
Slatini. Prve tiskane ankete sem med upokojence razdelila 12.11. 2013, vse ankete
pa sem zbrala do 26. 11.2013. Študentom sem preko spletnega portala facebook
poslala povezavo do ankete v spletni obliki na naslovu
http://www.mojaanketa.si/anketa/400998077/. Anketiranje je potekalo od 8.11.2013
do 25.11.2013.
4.5 Analiza rezultatov
Anketirala sem dva profila ljudi in sicer mlajše in starejše. Za mlajše sem izbrala
študente, za starejše pa sem se odločila, da anketiram upokojence.
Anketni vprašalnik je rešilo 14 študentov in 36 študentk, to pomeni, da je bilo 28 %
anketirancev moškega spola in 72 % anketirancev ženskega spola. Povprečna
starost anketiranih študentov je bila 22,9 let.
51
Graf 1: Struktura študentov glede na spol
(Lastna raziskava)
Anketo je rešilo tudi 50 upokojencev, od tega 64 % ženskega spola (36 oseb), in 36
% moških (18). Povprečna starost upokojencev je bila 68 let.
Graf 2: Struktura upokojencev glede na spol
(Lastna raziskava)
36 žensk: 72%
14 moških: 28%
Struktura študentov glede na spol
32 žensk: 64%
18 moških: 36%
Struktura upokojencev glede na spol
52
Grafa prikazujeta strukturo spolov obeh anketiranih skupin in sta si med sabo zelo
podobna, kar pomeni, da so v obeh anketiranih skupinah prevladovale ženske. V prvi
skupini je bilo 72 % žensk, v drugi pa 64 %. Manjšino moških pripisujem temu, da so
moški manj aktivni v tretjem življenjskem obdobju kot ženske, saj tudi na skupine
Univerze za tretje življenjsko obdobje hodi več žensk kot moških.
V anketi sem anketirance spraševala po njihovi najljubši glasbeni zvrsti. Naštela sem
enajst glasbenih zvrsti,vprašanje pa je zahtevalo, da anketirani označijo s številko 1
glasbo, ki jo poslušajo najraje, s številko 2, ki jo poslušajo radi, vendar manj radi kot
glasbo označeno s številko 1 in tako dalje. To pomeni, da je glasbena zvrst, ki je
prejela najmanjše število točk med anketirano skupino najbolj priljubljena.
Med vprašanimi študenti je prvo mesto po priljubljenosti zasedla tuja popularna
glasba. 13 % vprašanih najraje posluša to glasbo. Drugo mesto priljubljenosti je
zasedla slovenska narodno-zabavna glasba z 12 %. Tretje mesto priljubljenosti si
delita slovenska popularna glasba in rock z 11 %. Na petem mestu je evergreen
glasba z 10 %. Tuja narodno-zabavna glasba je zasedla šesto mesto in dobila 9 %.
Sledi klasična glasba z 8 %. Osmo mesto je zasedla jazz glasba, ki je prejela 8 %
glasov. Zadnja tri mesta si delijo zvrsti rap, punk in metal, ki so prejela vsaka po 6 %.
53
Graf 3: Priljubljenost glasbenih zvrsti med študenti
(Lastna raziskava)
Med anketiranimi upokojenci je prvo mesto zasedla slovenska narodno-zabavna
glasba. Najraje jo posluša 13 % anketirancih upokojencev. Na drugo mesto so
upokojenci postavili slovensko in tujo popularno glasbo; vsaki so namenili 12 %.
Četrto mesto priljubljenosti si delita tuja narodno-zabavna glasba in evergreen –
vprašani so vsaki namenili 11 %. Šesto mesto priljubljenosti je zasedla klasična
glasba z 10 %. Metal najraje posluša 7 % vprašanih. Zadnja štiri mesta si delijo rap,
punk, jazz in rock, vsaki glasbeni zvrsti so anketiranci namenili 6 %.
metal: 6%
punk: 6%
rap: 6%
jazz: 8%
klasična glasba: 8%
tuja narodno-zabavna glasba:
9%
evergreen: 10%
rock: 11%
slovenska popularna glasba:
11%
slovenska narodno-zabavna
glasba: 12%
tuja popularna glasba:
13%
Priljubljenost glasbenih zvrsti med študenti:
54
Graf 4: Priljubljenost glasbenih zvrsti med upokojenci
(Lastna raziskava)
Podobnost grafov 3 in 4 se kaže v priljubljenosti istih zvrsti, vendar v različnih %
vrednostih. Najbolj priljubljena glasba študentov je tuja popularna glasba, ki je
dosegla 13 %. Upokojenci so na prvo mesto postavili slovensko narodno-zabavno
glasbo s 13 %, študentje pa so slovensko narodno-zabavno glasbo postavili na
drugo mesto priljubljenosti s 12 %. Študenti so tujo narodno-zabavno glasbo postavili
komaj na šesto mesto z 9 %, medtem, ko so jo upokojenci uvrstili na četrto mesto in ji
dodelili 11 %. Zanimivo je, da so pri obeh skupinah na prvih treh mestih iste glasbene
zvrsti, vendar dajejo študentje prednost tuji popularni glasbi, upokojenci pa jo
uvrščajo na tretje mesto, za slovensko narodno-zabavno in popularno glasbo. To je
pomembna razlika. Grafa sta si podobna tudi v tem, da so na zadnjih mestih
jazz:6%
rock:6%
rap: 6%
punk: 6%
metal:7%
klasična glasba: 10%
evergreen: 11%
tuja narodno-zabavna glasba:
11%
tuja popularna glasba:12%
slovenska popularna
glasba:12%
slovenska narodno-zabavna
glasba: 13%
Priljubljenost glasbenih zvrsti med upokojenci
55
priljubljenosti isti zvrsti: punk in rap. Razliko lahko pri grafih vidimo tudi pri rocku,
študentje ga uvrščajo na tretje mesto priljubljenosti, upokojenci pa med štiri najmanj
priljubljene zvrsti.
Sledi izbirno vprašanje za tiste, ki so označili, da najraje poslušajo slovensko
narodno-zabavno glasbo. Označiti je potrebno, kateri tip glasbenega sestava najraje
poslušajo. Na voljo so naslednji glasbeni sestavi: kvintet, klasični trio s pevko, ženski
in moški sestavi. Na to vprašanje je odgovorilo 68 % študentov.
Študentje, ki so obkrožili, da najraje poslušajo slovensko narodno-zabavno glasbo,
so označili, da kar 47 % vprašanih najraje posluša zasedbe kvinteta. 24 % tistih
študentov, ki najraje poslušajo slovensko narodno-zabavno glasbo radi poslušajo
štiriglasne moške sestave. 23 % ima najraje posluša klasične trie s pevko. Ženske
sestave pa poslušata samo 2 % študentov, ki so slovensko narodno-zabavno glasbo
uvrstili na prvo mesto lestvice najljubših glasbenih zvrsti.
56
Graf 5: Struktura najljubših glasbenih sestavov študentov
(Lastna raziskava)
Pri izbirnem vprašanju so se upokojenci opredelili drugače kot študentje. Na izbirno
vprašanje je odgovorilo 76 % upokojencev. 46 % upokojencev, ki so odgovarjali na
izbirno vprašanje, najraje posluša štiriglasne moške sestave. 38 % upokojencev
najraje posluša kvintet zasedbe. Klasične trio sestave s pevko najraje posluša 13%,
ženske sestave pa najraje poslušajo 4 % anketiranih upokojencev.
kvintet 47%
klasični trio s pevko 23%
moški štiriglasni sestavi 24%
ženski sestavi
6%
Glasbeni sestavi, ki jih študentje poslušajo
57
Graf 6: Struktura najljubših glasbenih sestavov upokojencev
(Lastna raziskava)
Grafa 5 in 6 prikazujeta, katere narodno-zabavne sestave poslušajo tisti anketiranci,
ki so označili, da jim je najljubša narodno-zabavna glasba. Grafa sta si po
razporeditvi % podobna, a zelo različna po izboru sestavov. 47 % študentov najraje
posluša kvintet, 46 % upokojencev pa štiriglasne moške sestave. Razlika v grafih je
pri priljubljenosti klasičnega tria s pevko; takšne vrste sestav posluša 23 % mladine,
upokojencev pa samo 13 %. Podobnost pa je v priljubljenosti ženskih sestavov, pri
obeh skupinah anketiranih je takšen sestav najmanj priljubljen. Mogoče zato, ker v
Sloveniji deluje manj kot deset ženskih sestavov.
V naslednjem vprašanju sem študente spraševala, preko katerega medija
najpogosteje poslušajo glasbo. 52 % vprašanih najpogosteje posluša glasbo preko
spletnega portala Youtube, 28 % posluša glasbo preko radijskih sprejemnikov. 14 %
posluša glasbo s pomočjo MP3 predvajalnikov, preko televizijskih sprejemnikov
štiriglasni moški sestavi: 46%
kvintet: 38%
klasičnitrio s pevko:13%
ženski sestavi 4%
Glasbeni sestavi, ki jih poslušajo upokojenci
58
glasbo posluša le 4 % anketiranih, 2 % anketiranih pa je označilo, da najpogosteje
poslušajo glasbo v živo.
Graf 7: Mediji, preko katerih študenti poslušajo glasbo
(Lastna raziskava)
Upokojenci glasbo najpogosteje poslušajo preko radijskih valov, kar 58 % vprašanih
je izbralo odgovor radio. 40 % anketiranih upokojencev posluša glasbo preko
televizijskih sprejemnikov, 2 % vprašanih upokojencev pa posluša glasbo preko
spletnega porala youtube.
Spletni portal youtube:52%
Radio:28%
MP3 predvajalnik: 14%
TV:4%
Glasba v živo:2%
Mediji, preko katerih študenti poslušajo glasbo
59
Graf 8: Mediji preko katerih upokojenci poslušajo glasbo
(Lastna raziskava)
Grafa 7 in 8 sta si zelo različna. Študentje se največ poslužujejo spletnega portala
youtube, kjer poslušajo glasbo; kar 52 % vprašanih. 58 % upokojencev posluša
glasbo preko radijskih sprejemnikov. 40 % upokojencev sprejma glasbo preko
televizije, preko katere spremlja glasbo le 4 % študentov. Veliko razliko vidim v
poslušanju glasbe preko portala youtube: študentje so ga s 52 % postavili na prvo
mesto, upokojenci pa samo z 2 % na zadnje mesto. Največja razlika pa ja to, da
študentje poslušajo glasbo tudi preko MP3 predvajalnikov (14 %) in v živo (2 %),
upokojeci pa sploh ne.
Radio: 58%
Televizija: 40%
spletni portal
youtube: 2%
Mediji, preko katerih upokojenci poslušajo glasbo
60
Trditve, ki se nanašajo na pomen slovenske narodno-zabavne glasbe so prikazane v
tabeli 2.
Pri trditvi slovenska narodno-zabavna glasba pomeni simbol slovenstva je bila
povprečna vrednost pri študentih 4,5 (anketirani študentje so se zelo strinjali s tem),
povprečna vrednost pri upokojencih pa 3,68 (anketirani upokojenci so se strinjali s
tem).
Pri trditvi slovensko narodno-zabavno glasbo cenim je bila povprečna vrednost pri
študentih 4,4, povprečna vrednost pri upokojencih pa je bila 3,78 (anketiranci so se
strinjali s trditvijo).
Trditev slovensko narodno-zabavno glasbo poslušam ob delu je dobila povprečno
vrednost 3,08 pri študentih in 3,32 pri upokojencih (anketiranci se s trditvijo niti niso
strinjali niti se strinjali).
Trditev slovensko narodno-zabavno-glasbo poslušam v prostem času je dobila
povprečno vrednost 3,24 pri študentih in 3,22 pri upokojencih. Torej so anketiranci
menili enako kot pri predhodni trditvi.
Trditev poslušanje slovenske narodno-zabavne glasbe sprošča čustva je dobila
povprečno vrednost 3,42 pri študentih, pri upokojencih pa je bila povprečna vrednost
3,30. Tudi v tem primeru je bilo mnenje anketirancev enako kot v predhodnem
primeru.
Pri trditvi poslušanje slovenske narodno-zabavne glasbe vpliva na razpoloženje ljudi
je bila povprečna vrednost 4,14 pri študentih, pri upokojenich pa 3,62. Anketiranci so
se strinjali s trditvijo.
Trditev slovenska narodno-zabavna glasba je prepoznavna v Evropi je dobila
povprečno vrednost 3,75 pri študentih , pri upokojencih pa 3,8. Prav tako kot
študentje so se tudi upokojenci strinjali s trditvijo.
Trditev slovenska narodno-zabavna glasba je vir zabave je dobila povprečno
vrednost 4,16 pri študentih, pri upokojencih pa povprečno vrednostjo 3,56.
Anketiranci so se strinjali z zapisanim.
Pri trditvi slovenska narodno-zabavna glasba je vir sprostitve je bila povprečna
vrednost 3,80 pri študentih in povprečna vrednost 3,56 pri upokojencih. Tudi v tem
primeru so anketiranci imeli enako oceno kot pri predhodni trditvi.
Trditev s poslušanjem slovenske narodno-zabavne glasbe ljudje pokažejo kaj so
njihove korenine je dobila povprečno vrednost 3,84 pri študentih, pri upokojencih pa
61
je bila povprečna vrednost 3,44. Študentje so se z zapisanim strinjali, upokojenci pa
se s trditvijo niti niso strinjali niti strinjali.
Trditev slovenska narodno-zabavna glasba povezuje ljudi je dobila povprečno
vrednost 4,14 pri študentih, pri upokojencih pa s 3,88. Anketiranci so se s trditvijo
strinjali.
Pri trditvi s poslušanjem slovenske narodno-zabavne glasbe ohranjamo identiteto je
bila povprečna vrednost 3,84 pri študentih, pri upokojencih pa 3,58. Anketiranci so
se tudi v tem primeru strinjali z zapisanim.
Da bi ugotovila morebitne razlike med študenti in upokojenci glede njihovih mnenj o
slovenski narodno-zabavni glasbi, sem si pomagala s t-testom. Kje se pojavlja
statistična razlika (vrednost signifikance je manjše od 0,05) se pojavljajo razlike.
Razlike so se pojavile v 4 od 12 trditev (tabela 2, označeno z *), torej le v 33,3 %
vseh trditev. Statistično pomembne razlike so pri pomenu slovenske narodno-
zabavne glasbe kot simbolu slovenstva, pri cenjenju te, pri mnenju, da poslušanje
slovenske narodno-zabavne glasbe vpliva na razpoloženje ljudi in pri mnenju, da je
ta zvrst glasbe vir zabave. Pri večini trditev (66,7 %) se mnenja študentov in
upokojencev o slovenski narodno-zabavni glasbi ne razlikujejo, zato na tej osnovi
potrjujem hipotezo 1 (H1), ki pravi, da se mnenja večine študentov in upokojencev o
pomenu slovenske narodno-zabavne glasbe pri Slovencih ne razlikujejo.
62
Tabela 2:Trditve o mnenju študentov in upokojencev glede slovenske narodno-
zabavne glasbe.
(Lastna raziskava)
Trditve o mnenju študentov in
upokojencev glede slovenske
narodno-zabavne glasbe.
M1 SD M2 SD t sig
Slovenska narodno-zabavna glasba
pomeni simbol slovenstva.
4,50
0,76
3,68
1,27
3,80
0,00*
Slovensko narodno-zabavno glasbo
cenim.
4,40
0,84
3,78
1,13
3,05
0,00*
Slovensko narodno-zabavno glasbo
poslušam ob delu.
3,08
1,44
3,32
1,40
-0,83
0,40
Slovensko narodno-zabavno glasbo
poslušam v prostem času.
3,24
1,53
3,22
1,36
0,06
0,94
Poslušanje slovenske narodno-zabavne
glasbe sprošča čustva.
3,42
1,37
3,30
1,18
0,46
0,64
Poslušanje slovenske narodno-zabavne
glasbe vpliva na razpoloženje ljudi.
4,14
0,89
3,62
1,07
2,60
0,01*
Slovenska narodno-zabavna glasba je
prepoznavna v Evropi.
3,75
1,21
3,80
1,07
-0,34
0,73
Slovenska narodno-zabavna glasba je vir
zabave.
4,16
0,96
3,56
1,00
3,01
0,00*
Slovenska narodno-zabavna glasba je vir
sprostitve.
3,80
1,16
3,56
1,04
1,07
0,28
S poslušanjem slovenske narodno-
zabavne glasbe ljudje pokažejo kaj so
njihove korenine.
3,84
1,18
3,44
1,34
1,56
0,12
Slovenska narodno-zabavna glasba
povezuje ljudi.
4,14
0,98
3,88
1,14
1,20
0,22
63
S poslušanjem slovenske narodno-
zabavne glasbe ohranjamo identiteto.
3,84
1,23
3,58
1,26
1,02
0,30
Trditev (tabela 3) slovenska narodno-zabavna glasba je del slovenske dediščine je
bila pri študentih dobila povprečno vrednost 4,48, pri upokojencih pa s povprečno
vrednostjo 3,66. Torej so anketiranci večinoma izbrali strinjam se.
Trditev slovenska narodno-zabavna glasba je nastala iz slovenske ljudske glasbe je
bila pri študentih dobila povprečno vrednost 3,86, pri upokojencih pa s 3,70, to
pomeni, da so anketirani imeli enako mnenje o trditvi kot pri predhodni trditvi.
Pri trditvi slovensko narodno-zabavno glasbo je treba spoštovati znaša povprečna
vrednost 4,60 pri študentih in 3,94 pri upokojencih. V tem primeru se so študentje
zelo strinjali s trditvijo, upokojenci pa le strinjali.
Trditev Slovensko narodno-zabavno glasbo je potrebno prenašati iz roda v rod so
študentje ocenili s povprečno vrednostjo 4,38, upokojencih pa s 3,90. Torej so oboji
anketiranci strinjali z zapisanim.
Pri trditvi slovenska narodno-zabavna glasba izvira iz Slovenije, zato je slovenska
avtohtona glasba je pri študentih povprečna vrednost znašala 4,00 pri upokojencih
pa 3,68. To pomeni, da so anketirani izbrali v povprečju strinjam se.
Trditev narodno-zabavna glasba je prevzela nekatere značilnosti ljudske glasbe je
dobila pri študentih povprečno vrednost 3,84 in 3,74 pri upokojencih. Tudi v tem
primeru so anketiranci imeli enako mnenje glede trditve kot pri predhodni trditvi.
Trditev narodno-zabavna glasba je pomemben del slovenske glasbene kulture je
dobila povprečno vrednost 4,26 pri študentih in pri upokojencih pa povprečno
vrednost 3,62. To pomeni, da so anketiranci izbrali v povprečju strinjam se.
Trditev utemeljitelj narodno-zabavne glasbe je Slovenec, zato je ta glasba slovenska
avtohtona glasba je pri študentih dobila povprečno vrednost 3,92, pri upokojencih pa
s 3,46. V tem primeru so se študentje s trditvijo strinjali, upokojenci pa se niso niti
strinjali niti se strinjali.
Pri trditvi slovenska narodno-zabavna glasba strmi k domačnosti oz. avtohtonosti
povprečna vrednost znaša 4,16 pri študentih in 3,56 pri upokojenci. Pri tem primeru
so vsi anketiranci izbrali odgovor strinjam se.
64
Tudi za ugotavljanje razlik med študenti in upokojenci o njihovem mnenju glede
slovenske narodno-zabavne glasbe kot slovenske avtohtone glasbe sem si uporabila
t-test. Vrednosti signifikance so manjše od 0,05 (tabela 3, označeno z *) v petih od
devetih trditev, torej v 55,5 % trditev. Razlike statističnih značilnosti so pri slovenski
narodno-zabavni glasbi kot delu slovenske dediščine, v spoštovanju slovenske
narodno-zabavne glasbe in njenem prenašanju iz roda v rod, o njenem pomembnem
deležu k slovenski glasbeni kulturi in da strmi k domačnosti oz. avtohtonosti. Pri
manjšini trditev (44,4 %) se mnenja študentov in upokojecev glede slovenske
narodno-zabavne glasbe kot avtohtone glasbe se ne razlikujejo, zato na osnovi tega
hipotezo 2 (H2), ki pravi, da se mnenja večine študentov in upokojencev o slovenski
narodno-zabavni glasbi kot slovenski avtohtoni glasbi ne razlikujejo, ovržem.
65
Tabela 3: Trditve o mnenju študentov in upokojencev o slovenski narodno-zabavni
glasbi kot slovenski avtohtoni glasbi
(Lastna raziskava)
Trditve o mnenju študentov in
upokojencev o slovenski narodno-
zabavni glasbi kot slovenski
avtohtoni glasbi.
M1 SD M2 SD t sig
Slovenska narodno-zabavna glasba
je del slovenske dediščine.
4,48
0,83
3,66
1,15
4,02
0,00*
Slovenska narodno-zabavna glasba
je nastala iz slovenske ljudske
glasbe.
3,86
1,05
3,70
1,34
0,65
0,51
Slovensko narodno-zabavno glasbo
je treba spoštovati.
4,60
0,69
3,94
1,13
3,46
0,00*
Slovensko narodno-zabavno glasbo
je potrebno prenašati iz roda v rod.
4,38
0,93
3,90
1,22
2,18
0,03*
Slovenska narodno-zabavna glasba
izvira iz Slovenije, zato je slovenska
avtohtona glasba.
4,00
1,01
3,68
1,28
1,36
0,17
Narodno-zabavna glasba je prevzela
nekatere značilnosti ljudske glasbe.
3,84
1,02
3,74
1,16
0,45
0,65
Narodno-zabavna glasba je
pomemben del slovenske glasbene
kulture.
4,26
0,86
3,62
1,29
2,87
0,00*
Utemeljitelj narodno-zabavne glasbe
je Slovenec, zato je ta glasba
slovenska avtohtona glasba.
3,92
1,05
3,46
1,40
1,83
0,06
Slovenska narodno-zabavna glasba
strmi k domačnosti oz.avtohtonosti.
4,16
0,98
3,56
1,29
2,57
0,01*
Trditev (tabela 4) turistične prireditve z vključenimi nastopi narodno-zabavnih
ansamblov se mi zdijo zanimive je s strani študentov dobila povprečno vrednost 4,08,
66
s strani upokojencev pa 3,6, kar pomeni, da so anketiranci v povprečju izbrali
strinjam se.
Pri trditvi turistične prireditve z vključenimi nastopi narodno-zabavnih ansamblov
privabili več obiskovalcev v primerjavi s prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih
ansamblov povprečna vrednost pri študentih znaša 4,00 pri upokojencih pa 3,76.
Tudi tukaj so anketiranci izbrali v povprečju strinjam se.
Trditev obiskovalci potrošijo več denarja na turističnih prireditvah z vključenimi
nastopi narodno-zabavne ansamblov v primerjavi s prireditvami brez nastopov
narodno-zabavnih ansamblov je s strani študentov dobila povprečno vrednost 3,84. S
strani upokojencev pa povprečno vrednost 3,76. V tem primeru so anketiranci izbrali
strinjam se.
Trditev turistične prireditve z vključenimi nastopi narodno-zabavnih ansamblov
pomenijo možnost razvoja krajevnega turizma je dobila povprečno vrednost 3,96 s
strani študentov, s strani upokojencev pa povprečno vrednost 3,80. Tudi pri tej trditvi
so anketiranci izbrali strinjam se.
Pri trditvi turistične prireditve, ki vključujejo narodno-zabavno glasbo, v primerjavi s
prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih ansamblov, v kraju povečajo v času
prireditve obisk turistov, je bila s strani študentov povprečna vrednost 3,76,
upokojenci pa so trditev ocenili v povprečju z 3,48. To pomeni, da so v povprečju
študentje izbrali strinjam se, upokojenci pa so izbrali niti se ne strinjam niti se
strinjam.
Trditev turistične prireditve, ki vključujejo narodno-zabavno glasbo, v primerjavi s
prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih ansamblov, v kraju povečajo v času
prireditve zaslužek lokalne skupnosti je s strani študentov dobila povprečno vrednost
4,08, upokojenci pa so isto trditev dali povprečno vrednost 3,5. V tem primeru sta se
obe anketirani skupini izbrali v povprečju strinjam se.
Trditev slovenska narodno-zabavna glasba bi morala biti vključena v vse etnografske
prireditve je dobila povprečno vrednost 3,44 pri študentih, pri upokojencih pa
vrednost 3,30. V tem primeru so anketiranci v povprečju izbrali niti se ne strinjam niti
se strinjam.
T-test sem uporabila tudi pri ugotavljanju morebitnih razlik med študenti in upokojenci
glede njihovih mnenj o vključenosti narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve.
67
Med skupinama anketiranih so vrednosti signifikance manjše od 0,05 (tabela 4,
označeno z *) v dveh od sedmih trditev, torej le v 28,6 % vseh trditev. Statistično
pomembne razlike so pri zanimivosti turističnih prireditvah z vključenimi nastopi
narodno-zabavnih ansamblov in pri turističnih prireditvah, ki vključujejo narodno-
zabavno glasbo, v primerjavi s prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih
ansamblov, ki v kraju povečajo v času prireditve zaslužek lokalne skupnosti. Pri
večini trditev (kar 71,4 %) se mnenja študentov in upokojencev o turističnih
prireditvah, ki vključujejo slovensko narodno-zabavno glasbo ne razlikujejo, zato
potrjujem hipotezo 3 (H3), ki pravi, da se mnenja večine študentov in upokojencev
glede vključenosti narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve ne razlikujejo.
Tabela 4: Trditve o vključenosti narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve
(Lastna raziskava)
Trditve o vključenosti narodno-
zabavne glasbe v turistične
prireditve
M1
SD M2 SD t sig
Turistične prireditve z vključenimi
nastopi narodno-zabavnih ansamblov
se mi zdijo zanimive.
4,08
1,18
3,60
1,13
2,05
0,04*
Turistične prireditve z vključenimi
nastopi narodno-zabavnih ansamblov
privabili več obiskovalcev v primerjavi s
prireditvami brez nastopov narodno-
zabavnih ansamblov.
4,00
1,16
3,76
0,94
1,11
0,26
Obiskovalci potrošijo več denarja na
turističnih prireditvah z vključenimi
nastopi narodno-zabavne ansamblov v
primerjavi s prireditvami brez nastopov
narodno-zabavnih ansamblov.
3,84
1,08
3,76
0,94
0,83
0,69
Turistične prireditve z vključenimi
nastopi narodno-zabavnih ansamblov
pomenijo možnost razvoja krajevnega
turizma.
3,96
0,97
3,80
0,97
0,80
0,42
68
Turistične prireditve, ki vključujejo
narodno-zabavno glasbo, v primerjavi
s prireditvami brez nastopov narodno-
zabavnih ansamblov, v kraju povečajo
v času prireditve obisk turistov.
3,76
1,08
3,48
1,11
0,25
0,21
Turistične prireditve, ki vključujejo
narodno-zabavno glasbo, v primerjavi
s prireditvami brez nastopov narodno-
zabavnih ansamblov, v kraju povečajo
v času prireditve zaslužek lokalne
skupnosti.
4,08
0,79
3,50
1,15
2,89
0,00*
Slovenska narodno-zabavna glasba bi
morala biti vključena v vse etnografske
prireditve.
3,44
1,25
3,30
1,20
0,56
0,57
Trditev (tabela 5) raje se udeležim koncerta z enim samim nastopajočim ansamblom
je dobila povprečno vrednostjo 2,84 pri študentih, pri upokojencih pa 2,98. Torej so
anketiranci v povprečju izbrali niti se ne strinjam niti se strinjam.
Pri trditvi raje se udeležim koncerta z različnim številom nastopajočih ansamblov je
povprečna vrednost 3,88 pri študentih in 3,4 pri upokojencih. To nam pove, da so
študentje izbrali v povprečju strinjam se, upokojenci pa so se v povprečju odločili za
niti se ne strinjam niti se strinjam.
Trditev ni mi pomembno, koliko nastopajočih bo na prireditvi, je dobila povprečno
vrednost 3,14 pri študentih in pri upokojencih 2,94. To pomeni, da so anketiranci
izbrali niti se ne strinjam niti se strinjam.
Trditev raje se udeležim koncerta s starejšimi nastopajočimi je pri študentih dobila
povprečno vrednost 2,42, pri upokojencih pa z 3,06. Študentje se v povprečju s
trditvijo niso strinjali, upokojenci pa se z njo niti niso strinjali niti se strinjali.
Trditev raje se udeležim koncerta z mlajšimi nastopajočimi je dobila povprečno
vrednostjo 3,56 pri študentih in 3,04 pri upokojencih. To nam pove, da so študentje
izbrali v povprečju strinjam se, upokojenci pa se niso niti ne strinjali, niti strinjali.
69
Trditev starost nastopajočih mi ni pomembna je s strani študentov dobila povprečno
vrednost 3,56, s strani upokojencev povprečno vrednost 3,38. V tem primeru so
študentje so se s trditvijo strinjali, upokojenci se niso niti strinjali niti strinjali.
Trditev menim, da število nastopajočih ne vpliva na udeležbo obiskovalcev na
koncertni prireditvi je pri študentih dobila povprečno vrednost 3,24 pri upokojencih pa
3,32. Anketirani so izbrali v povprečju niti se ne strinjam, niti se strinjam.
Pri trditvi menim, da raznoliki nastopajoči privabijo na koncertno prireditev veliko
število obiskovalcev znaša povprečna vrednost 4,14 pri študentih in 3,54 pri
upokojencih. To pomeni, da so anketirani izbrali v povprečju strinjam se.
Povprečna vrednost trditve menim, da je kvaliteta nastopajočih pomembnejša kot
število nastopajočih je pri študentih bila 4,38 in 3,84 pri upokojencih. Tudi v tem
primeru so se anketirani strinjali s trditvijo.
Za ugotavljanje morebitnih razlik med anketiranimi študenti in upokojenci o njihovem
mnenju glede števila nastopajočih in s tem povezanega števila obiskovalcev sem si
pomagala s t-testom. Vrednost signifikance med skupinama so manjše od 0,05
(tabela 4, označeno z *) v štirih od devetih trditev; torej v 44,4 %. Statistično značilne
razlike so pri številu nastopajočih in povezanih obiskovalcih večjem številu, da se
udeležbe koncerta s starejšimi nastopajočimi, udeležbe koncerta z mlajšimi
nastopajočimi, mnenju o tem, da raznoliki nastopajoči privabijo na koncertno
prireditev veliko število obiskovalcev in mnenju, da je kvaliteta nastopajočih
pomembnejša kot število nastopajočih. Pri večini trditev (55,6 %) se mnenje o številu
nastopajočih in številu obiskovalcev ne razlikujejo, zato potrjujem hipotezo 4 (H4), ki
pravi, da se mnenja večine študentov in upokojencev glede števila nastopajočih in s
tem povezanega števila obiskovalcev ne razlikujejo.
70
Tabela 5: Trditve o številu nastopajočih in številu obiskovalcev
(Lastna raziskava)
Trditve o številu nastopajočih in
številu obiskovalcev
M1 SD M2 SD t sig
Raje se udeležim koncerta z enim samim
nastopajočim ansamblom.
2,84
1,25
2,98
1,15
-0,54
0,56
Raje se udeležim koncerta z različnim
številom nastopajočih ansamblov.
3,88
1,16
3,4
1,31
1,91
0,06
Ni mi pomembno, koliko nastopajočih bo
na prireditvi.
3,14
1,29
2,94
1,33
0,75
0,45
Raje se udeležim koncerta s starejšimi
nastopajočimi.
2,42
0,89
3,06
1,30
-2,83
0,00*
Raje se udeležim koncerta z mlajšimi
nastopajočimi.
3,56
1,02
3,04
1,21
2,29
0,02*
Starost nastopajočih mi ni pomembna. 3,56 1,13 3,28 1,21 1,17 0,24
Menim, da število nastopajočih ne vpliva
na udeležbo obiskovalcev na koncertni
prireditvi.
3,24
1,14
3,32
1,17
-0,34
0,73
Menim, da raznoliki nastopajoči privabijo
na koncertno prireditev veliko število
obiskovalcev.
4,14
0,74
3,54
1,13
3,08
0,00*
Menim, da je kvaliteta nastopajočih
pomembnejša kot število nastopajočih.
4,38
0,77
3,84
1,15
2,72
0,00*
Trditev (tabela 6) koncerti in ostale glasbene prireditve pozitivno vplivajo na razvoj
turizma v kraju prireditve je dobila povprečno vrednost 4,28 pri anketirani skupini
študentov, pri skupini anketiranih upokojencev pa je povprečna vrednost znašala
4,04. To nam pove, da so se anketirani strinjali s trditvijo.
Pri trditvi menim, da bi zaradi koncertnih in glasbenih prireditev v našem kraju
prireditve prišlo več turistov povprečna vrednost znaša 3,76 pri študentih, pri
upokojencih pa je povprečna vrednost 3,62. Tudi s to trditvijo so se anketiranci
strinjali.
71
Trditev turisti iz drugih občin povečajo zaslužek občine, v kateri je glasbena
prireditev, je dobila povprečno vrednost 3,88 pri študentih, pri upokojencih pa 3,52,
kar pomeni, da so se študentje in upokojenci s trditvijo strinjali.
Pri trditvi organizacija koncertov in ostalih glasbenih prireditev bi odprla nova delovna
mesta znaša povprečna vrednost pri študentih 3,84, povprečna vrednost pri
upokojencih pa znaša 3,22. Študentje so se s trditvijo strinjali, upokojenci pa se niso
niti strinjali, niti ne strinjali.
Trditev organizacija koncertov in ostalih glasbenih prireditev pozitivno vpliva na
poslovanje gostinskih podjetij v kraju, je dobila pri študentih povprečno vrednost 4,18,
pri upokojencih 3,78. V tem primeru se anketiranci s trditvijo strinjajo.
Želim si, da bi bilo v našem kraju organiziranih več koncertov in glasbenih prireditev,
je trditev, ki so jo študentje ocenili v povprečju z 4,32, upokojenci pa z 3,84 in to
pomeni, da se s trditvijo strinjajo.
Da bi ugotovila, kakšne so morebitne razlike med študenti in upokojenci glede
njihovih mnenj o pomenu koncertov in glasbenih prireditev za razvoj lokalnega
turizma sem zopet uporabila t –test. Vrednost signifikance je bila manjša od 0,05
(tabela 6, označeno z *), pri štirih od šestih trditev. Torej je bila takšna vrednost v
66,7 % trditev. Statistično pomembne razlike so mnenju o turistih iz drugih občin, ki
povečajo zaslužek občine, v kateri je glasbena prireditev, pri organizaciji koncertov in
ostalih glasbenih prireditev, ki bi odprla nova delovna mesta in pozitivno vplivala na
poslovanje gostinskih podjetij v kraju in v želji, da bi bilo v našem kraju organiziranih
več koncertov in glasbenih prireditev. Pri manjšini trditev (samo 33,3 %) mnenje
študentov in upokojencev o pomenu koncertov in glasbenih prireditev za razvoj
lokalnega turizma ni enako, zato na podlagi tega hipotezo 5 (H5) ovržem, ki pravi, da
se mnenja večine študentov in upokojencev o pomenu koncertov in glasbenih
prireditev za razvoj lokalnega turizma ne razlikujejo.
72
Tabela 6: Trditve o pomenu koncertov in glasbenih prireditev za razvoj lokalnega
turizma
(Lastna raziskava)
Trditve o pomenu koncertov in
glasbenih prireditev za razvoj
lokalnega turizma
M1 SD M2 SD t sig
Koncerti in ostale glasbene
prireditve pozitivno vplivajo na
razvoj turizma v kraju prireditve.
4,28
0,80
4,04
1,01
1,29
0,19
Menim, da bi zaradi koncertnih in
glasbenih prireditev v našem kraju
prireditve prišlo več turistov.
3,76
1,06
3,62
1,03
0,65
0,51
Turisti iz drugih občin povečajo
zaslužek občine v kateri je glasbena
prireditev.
3,88
0,90
3,52
0,92
1,94
0,05*
Organizacija koncertov in ostalih
glasbenih prireditev bi odprla nova
delovna mesta.
3,84
1,06
3,22
1,20
2,69
0,00*
Organizacija koncertov in ostalih
glasbenih prireditev pozitivno vpliva
na poslovanje gostinskih podjetij v
kraju.
4,18
0,90
3,78
1,02
2,04
0,04*
Želim si, da bi bilo v našem kraju
organiziranih več koncertov in
glasbenih prireditev.
4,32
0,88
3,84
1,02
2,48
0,01*
4.6 Preverjanje hipotez
H1: Mnenja večine študentov in upokojencev o pomenu slovenske narodno-
zabavne glasbe pri Slovencih se ne razlikujejo.
73
Statistično pomembna razlika mnenj študentov in upokojencev glede pomena
slovenske narodno-zabavne glasbe je pokazala, da se mnenja razlikujejo v manjšini
in, da se med anketiranimi mnenja ne razlikujejo pri večini mnenj (66,7 %), ki so
poslušanje narodno-zabavne glasbe ob delu in v prostem času, poslušanje glasbe
sprošča čustva, slovenska narodno-zabavna glasba je prepoznavna v Evropi,
narodno-zabavna glasba je vir sprostitve, s poslušanjem slovenske narodno-
zabavne glasbe ljudje pokažejo, kaj so njihove korenine in ohranjajo identiteto,
slovenska narodno-zabavna glasba povezuje ljudi.
Zato je na tej osnovi potrjena hipoteza 1 (H1) potrjena.
H2: Pogled večine študentov in upokojencev na narodno-zabavno glasbo kot
slovensko avtohtono glasbo se ne razlikuje.
Statistično pomembna razlika pogledov študentov in upokojencev glede narodno-
zabavne glasbe kot slovenske avtohtone glasbe je pokazala, da se pogledi
razlikujejo v večini, in, da se med anketiranimi pogledi ne razlikujejo pri manjšini
mnenje (44,4 %), ki so, da se je slovenska narodno-zabavna glasba razvila iz ljudske
glasbe in izvira iz Slovenije, zato je slovenska avtohtona glasba, ter je prevzela
nekatere značilnosti ljudske glasbe.
Na podlagi tega je hipoteza 2 (H2) ovržena.
H3:Mnenja večine študentov in upokojencev glede vključenosti slovenske
narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve se ne razlikuje.
Statistično pomembna razlika mnenj študentov in upokojencev glede vključenosti
slovenske narodno-zabavne v turistične prireditve je pokazala, da se pogledi
razlikujejo v manjšini, in, da se med anketiranimi mnenja ne razlikujejo pri večini
mnenj (71,4 %), ki so turistične prireditve z vključenimi nastopi narodno-zabavnih
ansamblov privabijo več obiskovalcev v primerjavi s prireditvami brez nastopov
narodno-zabavnih ansamblov, obiskovalci potrošijo več denarja na turističnih
prireditvah z vključenimi nastopi narodno-zabavnih ansamblov v primerjavi s
prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih ansamblov, turistične prireditve z
vključenimi nastopi narodno-zabavnih ansamblov pomenijo možnost razvoja
krajevnega turizma; turistične prireditve, ki vključujejo narodno-zabavno glasbo, v
primerjavi s prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih ansamblov, v kraju
74
povečajo v času prireditve obisk turistov in slovenska narodno-zabavna glasba bi
morala biti vključena v vse etnografske prireditve.
Zato je na tej osnovi hipoteza 3 (H3) potrjena.
H4: Mnenja večine študentov in upokojencev glede števila nastopajočih in s
tem povezanega števila obiskovalcev se ne razlikujejo.
Statistično značilna razlika mnenj študentov in upokojencev glede števila
nastopajočih in s tem povezanega števila obiskovalcev je pokazala, da se mnenja
razlikujejo v manjšini, in da se med anketiranimi mnenja ne razlikujejo pri večini
mnenj (55,6 %), ki so, raje se udeležim koncerta z enim samim nastopajočim
ansamblom, raje se udeležim koncerta z različnim številom nastopajočih ansamblov,
ni mi pomembno, koliko nastopajočih bo na prireditvi, starost nastopajočih mi ni
pomembna, število nastopajočih ne vpliva na udeležbo obiskovalcev na koncertni
prireditvi.
Na tej osnovi je hipoteza 4 (H4) potrjena.
H5: Mnenja večine študentov in upokojencev glede pomena koncertov in
glasbenih prireditev za razvoj turizma v kraju prireditve se ne razlikujejo.
Statistično pomembna razlika mnenje študentov in upokojencev glede pomena
koncertov in glasbenih prireditev za razvoj turizma v kraju prireditve je pokazala, da
se mnenja razlikujejo v večini, in da sem med anketiranimi mnenja ne razlikujejo pri
manjšini mnenj (33,3 %), ki so, da koncerti in ostale glasbene prireditve pozitivno
vplivajo na razvoj turizma v kraju prireditve in da bi zaradi koncertnih in glasbenih
prireditev v našem kraju prišlo več turistov.
Zato je na tej podlagi hipoteza 4 (H4) ovržena.
Hipoteze 1, 3, in 4 govorijo o mnenju študentov in upokojencev glede pomena
slovenske narodno-zabavne glasbe pri Slovencih, glede vključenosti slovenske
narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve in glede števila nastopajočih na
glasbeni prireditvi in s tem povezanega števila obiskovalcev so potrjene.
Hipotezi 2 in 5, ki govorita o mnenju študentov in upokojencev glede narodno-
zabavne glasbe kot slovenske avtohtone glasbe in glede pomena koncertov
glasbenih prireditev za razvoj turizma v kraju prireditve sta ovrženi.
75
4.7 Ključne ugotovitve in sklepi
Za to raziskavo sem se odločila, saj kot nastopajoča na koncertih in glasbenih
prireditvah med publiko opažam dve različni populaciji – mlajše in starejše. Prav tako
takšna ali podobna raziskava v takšnem obsegu in na tak način še ni bila narejena v
Sloveniji ali tujini.
Pri empiričnem delu sem izvedla kvalitativno in kvantitativno raziskovanje, uporabila
sem metodo fokusne skupine in anketni vprašalnik.
Postavila sem pet hipotez o mnenju študentov in upokojencev tri hipoteze sem
potrdila, dve hipotezi pa ovrgla.
Študentje in upokojenci so podobnega mnenja pri naslednjih trditvah: slovensko
narodno-zabavno glasbo poslušam ob delu in v prostem času, poslušanje glasbe
sprošča čustva, slovenska narodno-zabavna glasba je prepoznavna v Evropi,
narodno-zabavna glasba je vir sprostitve, s poslušanjem slovenske narodno-
zabavne glasbe ljudje pokažejo, kaj so njihove korenine in ohranjajo identiteto,
slovenska narodno-zabavna glasba povezuje ljudi. Glede slovenske narodno-
zabavne glasbe kot avtohtone glasbe so si enotni, da se je slovenska narodno-
zabavna glasba razvila iz ljudske glasbe in izvira iz Slovenije, zato je slovenska
avtohtona glasba, ter je prevzela nekatere značilnosti ljudske glasbe.
Glede turističnih prireditev in narodno-zabavne glasbe imajo naslednje mišljenje:
turistične prireditve z vključenimi nastopi narodno-zabavnih ansamblov privabijo več
obiskovalcev v primerjavi s prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih ansamblov,
obiskovalci potrošijo več denarja na turističnih prireditvah z vključenimi nastopi
narodno-zabavnih ansamblov v primerjavi s prireditvami brez nastopov narodno-
zabavnih ansamblov, turistične prireditve z vključenimi nastopi narodno-zabavnih
ansamblov pomenijo možnost razvoja krajevnega turizma; turistične prireditve, ki
vključujejo narodno-zabavno glasbo, v primerjavi s prireditvami brez nastopov
narodno-zabavnih ansamblov, v kraju povečajo v času prireditve obisk turistov in
slovenska narodno-zabavna glasba bi morala biti vključena v vse etnografske
prireditve.
Enotni so si bili tudi glede števila nastopajočih in s tem povezanega števila
obiskovalcev; raje se udeležim koncerta z enim samim nastopajočim ansamblom,
raje se udeležim koncerta z različnim številom nastopajočih ansamblov, ni mi
76
pomembno koliko nastopajočih bo na prireditvi, starost nastopajočih mi ni
pomembna, število nastopajočih ne vpliva na udeležbo obiskovalcev na koncertni
prireditvi.
O pomenu koncertnih in glasbenih prireditev v kraju, da koncerti in ostale glasbene
prireditve pozitivno vplivajo na razvoj turizma v kraju prireditve in da bi zaradi
koncertnih in glasbenih prireditev v našem kraju prišlo več turistov.
Do večjih razlik v mnenju študentov prihaja v pogledu o slovenski narodno-zabavni
glasbi kot slovenski avtohtoni glasbi in o pomenu koncertov in glasbenih prireditev za
razvoj lokalnega turizma. Manjše razlike so nastale pri mnenju o slovenski narodno-
zabavni glasbi, o njeni vključenosti v turistične prireditve in o številu nastopajočih in s
tem povezanega števila obiskovalcev.
Študentje in upokojenci si niso bili enotni o pomenu slovenske narodno-zabavne
glasbe kot simbolu slovenstva, pri cenjenju te, pri mnenju, da poslušanje slovenske
narodno-zabavne glasbe vpliva na razpoloženje ljudi in pri mnenju, da je ta zvrst
glasbe vir zabave. Glede slovenske narodno-zabavne glasbe kot avtohtone glasbe
se ne strinjajo o slovenski narodno-zabavni glasbi kot delu slovenske dediščine, v
spoštovanju slovenske narodno-zabavne glasbe in njenem prenašanju iz roda v rod,
o njenem pomembnem deležu k slovenski glasbeni kulturi, in da strmi k domačnosti
oz. avtohtonosti.
Glede turističnih prireditvah z narodno-zabavno glasbo si niso enotni o zanimivosti
turističnih prireditev z vključenimi nastopi narodno-zabavnih ansamblov in pri
turističnih prireditvah, ki vključujejo narodno-zabavno glasbo, v primerjavi s
prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih ansamblov, ki v kraju povečajo v času
prireditve zaslužek lokalne skupnosti.
O številu nastopajočih in povezanih obiskovalcih večjem številu si niso enotni, da se
raje udeležijo koncerta s starejšimi nastopajočimi, ali da se raje udeležijo koncerta z
mlajšimi nastopajočimi, niso si enotni, da raznoliki nastopajoči privabijo na koncertno
prireditev veliko število obiskovalcev in v mnenju, da je kvaliteta nastopajočih
pomembnejša kot število nastopajočih.
Razlike o pomenu koncertov in glasbenih prireditev za razvoj lokalnega turizma v so
mnenju o turistih iz drugih občin, ki povečajo zaslužek občine, v kateri je glasbena
prireditev, pri organizaciji koncertov in ostalih glasbenih prireditev, ki bi odprla nova
77
delovna mesta in pozitivno vplivala na poslovanje gostinskih podjetij v kraju in v želji,
da bi bilo v našem kraju organiziranih več koncertov in glasbenih prireditev.
Menim, da so ugotovljene podobnosti in razlike dobro izhodišče za napredno
raziskovanje, zakaj do teh razlik sploh prihaja. Takšno raziskavo bo potrebno v
prihodnje opraviti na področju celotne Slovenije in v Evropi, kjer poslušajo slovensko-
narodno-zabavno glasbo.
78
5 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu sem podrobno proučila razlika med mlajšimi in starejšimi
poslušalci narodno-zabavne glasbe, zanimalo me je, kaj je tisto, v čimer so si različni,
čeprav poslušajo isto zvrst glasbe.
Ugotovila sem, da si njihova mnenja niso povsem enotna glede pomena koncertov in
ostalih glasbenih prireditev za razvoj lokalnega turizma in o slovenski narodno-zabavi
glasbi kot slovenski avtohtoni glasbi. Enotni so si glede pomena slovenske narodno-
zabavne glasbe, številu nastopajočih in s tem povezanega števila obiskovalcev ter
vključenosti slovenske narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve.
V nalogi je predstavljena slovenska narodno-zabavna glasbena scena; večji festivali
in medijsko odmevni koncerti. Opisana je celotna organizacija prireditve in vsi
deležniki. V organizacijo prireditve je potrebno vložiti veliko truda in časa. V
empiričnem delu sem uporabila kvalitativne in kvantitativne metode za raziskavo med
obema profiloma anketirancev.
Na osnovi raziskave menim, da bi morali organizatorji turističnih prireditev razmisliti o
vključitvi slovenske narodno-zabavne glasbe v svoje prireditve, saj bi tem privabili
nov krog ljudi, kar pomeni dodatno možnost za razvoj lokalnega turizma, pa tudi
dodatno možnost za popularizacijo slovenske narodno-zabavne glasbe.
79
6 LITERATURA IN VIRI
1. Alpski večer. (2013). Pridobljeno 17. 9 .2013 s spletne strani
http://www.bled.si/si/dogodki/2013/05/11/1248-27-Alpski-vecer.
2. Alpski večer. (2013). Pridobljeno 23. 9. 2013 s spletne strani
http://hopla.dnevnik.si/sl/Doma%C4%8Di+zvoki/693/Na+Bledu+++%C5%BEe+27+Al
pski+ve%C4%8Der .
3. Avsenikova gostilna. (2013). Pridobljeno 17. 9. 2013 s spletne strani
http://www.avsenik.com/pcc.asp#xpath=/gostilna#xpathid=#lang=slo.
4. Bubnič, E. et al. (2009). Dogodek od A do Ž (1.izd). Ljubljana: Planet
5. Cvičkov festival. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/2-cvickov-festival-narodno-zabavne-glasbe-
v-gadovi-peci.
6. Cvičkov festival. (2013). Pridobljeno 19. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/pred-vrati-2-cvickov-festival-narodno-
zabavne-glasbe .
7. Cvičkov festival. (2013). Pridobljeno 23. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/novi-spomini-prepricali-zirijo-skupina-iber-
obcinstvo-gadove-peci .
8. Dan Narodnih noš. (2013). Pridobljeno 19. 9.2013 s spletne strani
http://kamnik-tourism.si/index.php/prireditve/new-page-with-slider/o-prireditvi/
9. Festival Cerkvenjak. (2013). Pridobljeno 14. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/izteka-se-rok-za-prijave-za-festival-
cerkvenjak-2013.
10. Festival Graška Gora. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani
http://www.festival-gg.si/Ofestivalu.aspx
11. Festival Graška Gora. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani
http://www.festival-
gg.si/Novice/tabid/111/articleType/ArticleView/articleId/45/Rezultati-s-festivala-
Graska-Gora-poje-in-igra-2013.aspx.
12. Festival Lent. (2012). Pridobljeno 8. 12. 2013 s spletne strani
http://www.festival-lent.si/info/o-festivalu-lent/.
80
13. Festival Marija Reka. (2013). Pridobljeno 14. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/razpis-za-11-festival-domace-glasbe-marija-
reka .
14. Festival Ptuj. (2013). Pridobljeno 13. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/razpis-za-44-festival-ptuj-2013.
15. Festival slovenskih viž v narečju. (2013). Pridobljeno 11. 9. 2013 s spletne
strani http://www.gorenjskiglas.si/article/20130613/C/130619896/1167/August
16. Festival Števerjan. (2013). Pridobljeno 11. 9. 2013 s spletne strani
http://www.sedej.org/festival/festival-zmagovalci-43-festivala-narodno-zabavne-
glasbe-steverjan-2013/.
17. Festival Števerjan. (2013). Pridobljeno 11. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/letosnji-steverjan-bo-gostil-22-ansamblov.
18. Festival Ptuj. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/znana-je-deseterica-za-ptujski-festival.
19. Festival Ptuj. (2013). Pridobljeno 11. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/razpis-za-44-festival-ptuj-2013
20. Festival Vurberk. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/razpis-za-22-festival-vurberk-2013.
21. Festival Vurberk. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/znani-nastopajoci-na-predizboru-za-festival-
vurberk-2013.
22. Festival Vurberk. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/vurberk-2013-vabi-na-grajsko-dvorisce.
23. Jurjevanje. (2013). Pridobljeno 19. 9. 2013 s spletne strani
http://www.jurjevanje.si/ .
24. Klopotčeva sobota. (2013). Pridobljeno 19. 9. 2019 s spletne strani
http://www.turizem-podcetrtek.si/new/tradicionalna-klopotceva-sobota/ .
25. Knez, S. (2009). Vključevanje slovenske narodno-zabavne glasbe v turistične
prireditve. (Diplomska naloga). Portorož; [S. Knez].
26. Koledar dogodkov. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani
http://www.slovenian-alps.com/si/informacije/koledar-dogodkov?id=973.
27. Kozjansko. (2013). Pridobljeno 17. 10. 2013 s spletne strani
http://www.kozjansko.info/.
81
28. Kvas, T. (2007). Pomen poslušanja glasbe v vsakdanjem življenju. (Diplomska
naloga). Ljubljana; [T. Kvas].
29. Lenko, M. (2009). Pomen glasbe v očeh mladih. (Diplomska naloga).
Ljubljana; [M. Lenko].
30. Martinovanje. (2013). Pridobljeno 19. 9. 2013 s spletne strani
http://www.slovenia.info/si/etnografske-prireditve/21-Martinovanje-v-Ormožu-
2013.htm?etnografske_prireditve=17161&lng=1.
31. Narodno-zabavni večeri. (2013). Pridobljen 17. 9. 2013 s spletne strani
http://www.radolca.si/narodno-zabavni-veceri/.
32. Noč Modrijanov. (2013). Pridobljeno 15. 9. 2013 s spletne strani
http://www.mladismo.si/novice/4951/vstopnice-za-no-modrijanov-razprodane-v-zgolj-
26-minutah.
33. Noč Modrijanov. (2013). Pridobljeno 15. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/novice/vstopnice-za-noc-modrijanov-2013-kmalu-v-
prodaji.
34. Noč Modrijanov. (2012). Pridobljeno 15. 9. 2013 s spletne strani
http://www.infoglasbeni.net/novice/narodno-zabavna/item/1504-se-dva-dni-in-zgodil-
se-bo-veliki-spektakel-v-celjski-dvorani-golovec-prihaja-noc-modrijanov-2012.
35. Noč Modrijanov. (2008). Pridobljeno 16. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/scena/reportaze/izzvenela-je-se-ena-carobna-noc-
modrijanov-na-dobrni.
36. Noč Modrijanov. (2013). Pridobljeno 16. 9. 2013 s spletne strani
http://www.turistsi.si/atraktivno/dogodki/kulturni-in-zabavni/16842-noc-modrijanov-
2013.html.
37. Novakovič Stremljan, J. (2007). Glasba kot motivator v turistični dejavnosti.
(Diplomska naloga). Portorož; [J. Novakovič Stremljan].
38. Novoletni festival Dolenjske Toplice. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne
strani
http://www.dolenjskilist.si/2012/12/27/90597/novice/dolenjska/FOTO_Novoletni_festiv
al_narodnozabavne_glasbe/.
39. Novoletni festival Dolenjske Toplice. (2013). Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne
strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/v-dolenjskih-toplicah-kar-22-ansamblov.
82
40. Orfejčkova parada.(2013). Pridobljeno 18. 9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/dogodki/22-orfejckova-parada.
41. Prireditve. (2013). Pridobljeno 17. 9. 2013 s spletne strani
http://www.avsenik.com/pcc.asp#xpath=/prireditve#xpathid=#lang=slo
42. Pustovanje. (2013). Pridobljeno 19. 9. 2013 s spletne strani
http://www.kurentovanje.net/?eprivacy=1.
43. Sazas. (2013). Pridobljeno 11. 10. 2013 s spletne strani
http://www.sazas.org/glasbeni-uporabniki/prireditve-in-koncerti/koncerti-in-glasbene-
prireditve.aspx.
44. Sikošek, M. (2010). Management prireditev. Koper: Fakulteta za management
Koper.
45. Sivec, I. (1999). Brata Avsenik : evropski glasbeni fenomen iz Begunj na
Gorenjskem. Begunje : Galerija Avsenik – Hohner.
46. Sivec, I. (2003). Vsi najboljši muzikanti. Kamnik: Ico
47. Svečana trgatev. Pridobljeno 19. 9. 2013 s spletne strani
http://www.slovenia.info/si/prireditve-festivali/13-Festival-Stare-trte-27-Svečana-
trgatev-najstarejše-trte-nasvetu.htm?prireditve_festivali=83510&lng=1.
48. Šopek za mami. (2013). Pridobljeno 18. 9. 2013 s spletne strani
http://www.napovednik.com/dogodek245482_veliki_koncert_v_zivo_sopek_za_mami
_z_ansamblom.
49. Šopek za mami. (2013). Pridobljeno 18. 9. 2013 s spletne stran
http://www.mojakomenda.si/?p=184.
50. Športna dvorana Šmarje pri Jelšah. (2013). Pridobljeno 10. 10. 2013 s spletne
strani http://www.smarje-pri-jelsah.si/sportni_objekti/.
51. Štajerski valček. (2013). Pridobljeno 18 .9. 2013 s spletne strani
http://www.infoglasbeni.net/napovednik/details/1706-28-tajerski-valek-
podetrtek.
52. Teden starih obrti in običajev. (2013). Pridobljeno s spletne strani
http://www.napovednik.com/dogodek264626_teden_starih_obrti_in_obicajev_2013 .
53. Torkar, K. (2008). Reprezentacija narodno-zabavne glasbe v medijih v
Sloveniji.(Diplomsko delo). Ljubljana: [K. Torkar].
54. Valentinovo z Novimi spomini. (2013). Pridobljeno 23 .9. 2013 s spletne strani
http://www.narodnjak.si/aktualno/novice/novi-spomini-vabijo-vse-zaljubljene.
83
7 PRILOGE
Seznam prilog
1. Časovni razpored dneva dogodka
2. Finančni vidik organizacije dogodka
3. Izhodiščna vprašanja za fokusno skupino
4. Anketni vprašalnik
84
Priloga 1: Časovni razpored dneva dogodka
Tabela 8: Časovni razpored dneva dogodka
(Lastna raziskava)
OPRAVILO NADZORNI ČAS
Priprava prizorišča organizator 15.11. ob 14h
Priprava ozvočenja Član tima 2 12h
Prihod hostes Član tima 2 12:30
Prihod voditeljice in nastopajočih Član tima 1 13h
Tonska vaja Član tima 2 13h-14:30
Priprava parkirišča Član tima 3 13:30
Prihod čistilk Član tima 1 14h
Prihod varnostnikov Član tima 1 14h
Dostava hrane in pijače Član tima 3 14h
Začetek prodaje kart Član tima 2 14:15
Sprejem VIP gostov član tima 2 14:30
Začetek prireditve Organizacijska ekipa 15h
Pozdrav voditeljice Član tima 3 15h
Koncert po scenariju Član tima 3 15-18h
Pogostitev za VIP Organizator 18-19h
85
Priloga 2: Finančni vidik organizacije dogodka
Tabela 8: Finančni vidik organizacije dogodka
(Lastna raziskava)
Prihodki
Znesek v Evrih (€)
Lastna sredstva 1000€
Prodaja vstopnic
9000€
Sponzorska sredstva 1000€
Prihodki skupaj 11000€
Odhodki
Znesek v Evrih (€)
Najem dvorane 670€
Varnostna služba 500€
Honorar voditeljice 300€
Potni stroški nastopajočih 750€
Tonski tehnik 500€
Hostese 175€
Tisk reklamnih materialov 500€
Scenografija 1000€
Strošek plač organizacijske ekipe 2000€
Pijača za pogostitev 150€
Nadomestilo avtorskih pravic 1000€
Nakup spominkov 300€
Gasilci 200€
Odhodki skupaj 8045
86
Priloga 3: Izhodiščna vprašanja za fokusno skupino
Narodno zabavna glasba:
Poslušate narodno-zabavno glasbo in poznate ansamble na tej glasbeni sceni?
Kakšen pomen pripisujete slovenski narodno – zabavni glasbi?
Kaj menite, kakšen pomen pripisujejo Slovenci narodno-zabavni glasbi?
Kakšen pogled imate na narodno-zabavno glasbo kot slovensko avtohtono glasbo?
Mislite, da se Slovenci zavedamo, da je ravno narodno-zabavna glasba, naša
avtohtona glasba?
Narodno-zabavna glasba in prireditve:
Kaj menite o vključevanju slovenske narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve
organizirane v Sloveniji?
V katere prireditve bi vi vključili nastope narodno-zabavnih skupin in ansamblov?
Ali ste mnenja, da večja kot je pestrost nastopajočih (mlajši in starejši ansambli),
večja je pestrost obiskovalcev (mladina, srednja leta, upokojenci)?
Ali ste mnenja, da je številko nastopajočih na koncertih in število obiskovalcev med
sabo povezano?
Kakšno je vaše mnenje o tem, da če je več različnih nastopajočih na prireditve, da je
tudi več obiskovalcev?
Menite, da je šest nastopajočih na koncertu preveč, ravno prav ali premalo?
Se udeležujete koncertov z narodno-zabavno glasbo?
Po kakšnem ključu se odločate za obisk koncertov in prireditev z narodno-zabavno
glasbo?
Ali število nastopajočih vpliva na vašo odločitev glede obiska koncerta?
Koliko narodno-zabavnih koncertov na leto obiščete?
Imate raje več raznolikih nastopajočih na eni prireditvi, ali vam je ljubše, če nastopata
največ dve skupini?
Turistične prireditve:
Kakšno je vaše mnenje o turističnih prireditvah kot o možnostih razvoja krajevnega
turizma?
87
Menite, da lahko več različnih turističnih prireditev v kraju poveča možnost večjega
obiska turistov?
Ali mislite, da bi nastopi narodno-zabavnih ansamblov med prireditvami povečali
obisk prireditve?
88
Priloga 4: Anketni vprašalnik
Anketni vprašalnik
Sem Urška Tržan Belej, študentka zadnjega letnika Fakultete za komercialne in poslovne
vede v Celju, smer turizem. V diplomski nalogi raziskujem razlike med mlajšimi in
starejšimi poslušalci narodno-zabavne glasbe, zato Vas vljudno prosim, če si vzamete
čas in rešite anketni vprašalnik, ki mi bo v veliko pomoč pri mojem raziskovanju. V
primeru dodatnih vprašanj me lahko pokličete na telefon 031 509 658, anketo pa je
možno izpolniti najkasneje do 15.11. 2013.
1. SPOL
Moški Ženski
2. STAROST
Do 20 let
20 - 40 let
40 - 60 let
60 - 80 let
80 in več
3. DRUŽBENI STATUS
Študent brezposeln zaposlen upokojenec drugo:__________
Prosim obrnite
4. Kakšno zvrst glasbe najraje poslušate?
S številko 1 označite glasbo, ki jo poslušate najraje,
89
Z 2 glasbo, ki jo radi poslušate, vendar manj radi kot glasbo označeno z 1,
s 3 glasbo, ki jo radi poslušate, vendar manj radi kot glasbo označeno z 2
in tako dalje.
Če neke glasbe sploh ne poslušate zraven napišite 0.
Slovenska narodna-zabavna glasba
Tuja narodno-zabavna glasba
Slovenska popularna glasba
tujo popularno glasbo
rock
evergreen
metal
jazz
rap
punk
klasična glasba
drugo:_______________
5. Če ste pri prejšnjem vprašanju s številko 1 označili narodno-zabavno glasbo: obkrožite kateri tip
narodno-zabavne glasbe imate raje:
Kvintet,
klasični trio s pevko,
štiriglasne moške sestave,
ženske sestave
Drugo:_______________
6. Obkrožite preko katerega medija najpogosteje poslušate glasbo
Televizija
Radio
Spletni glasbeni portali – youtube
Zgoščenke
Mp3 predvajalnik
Drugo:_____________
7. Pri naslednjih trditvah izberite ustrezno številko tako, da izraža Vaše strinjanje s posamezno trditvijo:
1- sploh se ne strinjam
90
2- se ne strinjam
3- niti se ne strinjam, niti se strinjam
4-strinjam se
5- popolnoma se strinjam.
Pojasnila:
Avtohtona glasba je glasba, ki je po izvoru od tam, kjer živi; domača, prvotna.
Narodno-zabavna glasba je glasbena zvrst z značilnimi instrumenti: harmonika, kitara, bas ali bariton,
klarinet in trobenta.
Etnografska prireditev je prireditev, na kateri so predstavljen običaji, šege in navade naših prednikov.
TRDITVE 1 2 3 4 5
POMEN SLOVENSKE NARODNO ZABAVNE GLASBE PRI SLOVENCIH
Slovenska narodno-zabavna glasba pomeni simbol slovenstva.
Slovensko narodno-zabavno glasbo cenim.
Slovensko narodno-zabavno glasbo poslušam ob delu.
Slovensko narodno-zabavno glasbo poslušam v prostem času.
Poslušanje slovenske narodno-zabavne glasbe sprošča čustva.
Poslušanje slovenske narodno-zabavne glasbe vpliva na razpoloženje ljudi.
Slovenska narodno-zabavna glasba je prepoznavna v Evropi.
Slovenska narodno-zabavna glasba je vir zabave.
Slovenska narodno-zabavna glasba je vir sprostitve.
S poslušanjem slovenske narodno-zabavne glasbe ljudje pokažejo kaj so
njihove korenine.
Slovenska narodno-zabavna glasba povezuje ljudi.
S poslušanjem slovenske narodno-zabavne glasbe ohranjamo identiteto.
NARODNO-ZABAVNA GLASBA KOT SLOVENSKA AVTOHTONA GLASBA
Slovenska narodno-zabavna glasba je del slovenske dediščine.
Slovenska narodno-zabavna glasba je nastala iz slovenske ljudske glasbe.
Slovensko narodno-zabavno glasbo je treba spoštovati.
Slovensko narodno-zabavno glasbo je potrebno prenašati iz roda v rod.
Slovenska narodno-zabavna glasba izvira iz Slovenije, zato je slovenska
avtohtona glasba.
Narodno-zabavna glasba je prevzela nekatere značilnosti ljudske glasbe.
91
Narodno-zabavna glasba je pomemben del slovenske glasbene kulture.
Utemeljitelj narodno-zabavne glasbe je Slovenec, zato je ta glasba slovenska
avtohtona glasba.
Slovenska narodno-zabavna glasba strmi k domačnosti oz.avtohtonosti.
VKLJUČENOST SLOVENSKE NARODNO-ZABAVNE GLASBE V TURISTIČNE PRIREDITVE
Turistične prireditve z vključenimi nastopi narodno-zabavnih ansamblov se mi
zdijo zanimive.
Turistične prireditve z vključenimi nastopi narodno-zabavnih ansamblov
privabili več obiskovalcev v primerjavi s prireditvami brez nastopov narodno-
zabavnih ansamblov.
Obiskovalci potrošijo več denarja na turističnih prireditvah z vključenimi
nastopi narodno-zabavne ansamblov v primerjavi s prireditvami brez
nastopov narodno-zabavnih ansamblov.
Turistične prireditve z vključenimi nastopi narodno-zabavnih ansamblov
pomenijo možnost razvoja krajevnega turizma.
Turistične prireditve, ki vključujejo narodno-zabavno glasbo, v primerjavi s
prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih ansamblov, v kraju povečajo v
času prireditve obisk turistov
Turistične prireditve, ki vključujejo narodno-zabavno glasbo, v primerjavi s
prireditvami brez nastopov narodno-zabavnih ansamblov, v kraju povečajo v
času prireditve zaslužek lokalne skupnosti.
Slovenska narodno-zabavna glasba bi morala biti vključena v vse etnografske
prireditve.
ŠTEVILO NASTOPAJOČIH IN OBISKOVALCEV
Raje se udeležim koncerta z enim samim nastopajočim ansamblom.
Raje se udeležim koncerta z različnim številom nastopajočih ansamblov..
Ni mi pomembno, koliko nastopajočih bo na prireditvi.
Raje se udeležim koncerta s starejšimi nastopajočimi
Raje se udeležim koncerta z mlajšimi nastopajočimi.
Starost nastopajočih mi ni pomembna.
92
Menim, da število nastopajočih ne vpliva na udeležbo obiskovalcev na
koncertni prireditvi.
Menim, da raznoliki nastopajoči privabijo na koncertno prireditev veliko število
obiskovalcev.
Menim, da je kvaliteta nastopajočih pomembnejša kot število nastopajočih.
POMEN KONCERTOV IN GLASBENIH PRIREDITEV ZA RAZVOJ TURIZMA V KRAJU
PRIREDITVE
Koncerti in ostale glasbene prireditve pozitivno vplivajo na razvoj turizma v
kraju prireditve.
Menim, da bi zaradi koncertnih in glasbenih prireditev v našem kraju prireditve
prišlo več turistov.
Turisti iz drugih občin povečajo zaslužek občine v kateri je glasbena
prireditev.
Organizacija koncertov in ostalih glasbenih prireditev bi odprla nova delovna
mesta.
Organizacija koncertov in ostalih glasbenih prireditev pozitivno vpliva na
poslovanje gostinskih podjetij v kraju.
Želim si, da bi bilo v našem kraju organiziranih več koncertov in glasbenih
prireditev.
