DIPLOMSKA NALOGA MARJETKA LEKŠE - share.upr.si · da je diplomska naloga z naslovom Gibanje skozi...
Transcript of DIPLOMSKA NALOGA MARJETKA LEKŠE - share.upr.si · da je diplomska naloga z naslovom Gibanje skozi...
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
MARJETKA LEKŠE
KOPER 2015
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
GIBANJE SKOZI PRAVLJICO Z GLASBO
Marjetka Lekše
Koper 2015
Mentorica:
Guliana Jelovčan, pred.
Somentorici:
dr. Barbara Baloh, viš. pred.
Bojana Kralj, pred.
ZAHVALA
V življenju človek prehodi veliko poti, vsak izbira svojo. Zgodi se, da zaideš na
napačno in potem porabiš veliko časa in energije, da najdeš pravo smer. Spoznaš ljudi,
ki te razsvetlijo in usmerijo na pravo pot. Pokažejo ti, kaj pomeni vztrajati, biti pogumen
in slediti svojim ciljem. Hvala vsem, ki ste žareli zame.
Posebna zahvala velja mentorici pred. Giuliani Jelovčan, da je bila pripravljena
sprejeti mentorstvo in mi skozi nastajanje diplomske naloge strokovno svetovala, me
usmerjala in spodbujala. Hvala, ker je bila moja luč.
Iskrena hvala mentoricama pred. Bojani Kralj in dr. viš. pred. Barbari Baloh za vse
strokovne napotke, pojasnila in pomoč pri nastajanju diplomske naloge.
Hvala kolektivu vrtca Leskovec, kateri mi je omogočil, da sem lahko ob petkih
odhajala na predavanja, seminarje in vaje. Predvsem kolegicam v timu in enoti Pika
Nogavička, katere so mi pomagale, svetovale, me bodrile in mi dajale energijo v času
študija ter pri nastajanju diplomske naloge.
Hvala otrokom skupine Mavrica za razigranost, pristnost, radoživost, energijo,
radost, za vsak gib in korak, besedo in zvok.
Vsa zahvala pa velja tudi vsem mojim, mami, Andreju, Klemnu, Tamari, Maji in
Janezu, kateri so me potrpežljivo čakali doma, me spodbujali in mi omogočili, da sem
lahko sledila svojim sanjam.
Hvala vsem, ki ste v mojih mislih in srcu.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Marjetka Lekše, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Gibanje skozi pravljico z glasbo.
- rezultat lastnega raziskovalnega dela;
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
POVZETEK
V diplomski nalogi Gibanje skozi pravljico z glasbo predstavimo medpodročno
povezovanje gibanja, jezika in glasbe. Otroci poglobljeno spoznajo pravljice Pod
medvedovim dežnikom, Palček Pohajalček in Palček Smuk ter svoja doživetja izrazijo
skozi glasbo in gibanje. V teoretičnem delu opredelimo otrokov razvoj in kakšna je
vloga gibanja za otroka, na podlagi teh teorij pa predstavimo uspešne načine učenja pri
otrocih. S pomočjo Kurikuluma (1999) predstavimo področja: gibanje, jezik in glasba ter
možnosti povezovanja gibanja z drugimi kurikularnimi področji, predvsem glasbo kot
del področja umetnosti in jezika. Podrobno orišemo književno vzgojo v predšolskem
obdobju, vlogo pravljice v otroškem svetu, komunikacijski model in glasbo, ki lahko
nadgradi pravljico v pravljico z glasbo ali glasbeno pravljico.
V empiričnem delu predstavimo tri praktične primere priprave na gibalno/športno
aktivnost, ki vključujejo elemente pravljice in glasbe. Otrokova odzivanja smo sproti
zabeležili na opazovalni list. Opazovali smo, ali otrok aktivno sodeluje ali pravljica z
glasbo otroke spodbudi h gibanju, kako in katere naravne oblike gibanja so otroci
izvajali, na kakšen način so izražali svoja doživetja pravljice z glasbo ali je prišlo do
interakcije med otroki. Vsako vadbeno uro smo z otroki izvedli trikrat. Po vsaki
gibalni/športni aktivnosti smo opravili evalvacijo.
Glede na interes otrok in skupne ugotovitve po opazovalnih listih lahko sklepamo,
da so bile aktivnosti otrokom zanimive.
Ključne besede: predšolski otrok, gibanje, pravljica, glasba, medpodročno
povezovanje, otrokov razvoj in učenje.
ABSTRACT
The diploma thesis titled Movement through a fairy tale with music focuses on
presenting the integration among the fields of movement, language and music. The
children are offered an in-depth presentation of the fairy tales Under the bear’s
umbrella, Palček Pohajalček and Palček Smuk and are also encouraged to express
their impressions through music and movement.
The theoretical part of the thesis defines the child development process and the
aspect of movement in their lives and successful learning techniques for children
stemming from the aforementioned theory. The areas of movement, language and
music are presented according to the Kurikulum (1999) in terms of connectivity with
other curricular areas, most notably with music as a part of the art and language. In this
part, the thesis also includes a detailed description of literary education in the pre-
school period, the role of fairy tales in the lives of children, a communicational model
and music which can be used to upgrade a fairy tale into a fairy tale with music or a
musical fairy tale.
The empirical part of the thesis offers three practical examples of lesson plans for
physical/sports activities, which include elements of fairy tales and music. The
children’s responses were simultaneously noted down on the observation sheets. We
aimed at observing several aspects of the activities, namely, a child’s active
participation, whether a fairy tale with music encourages the children to active
movement, what natural forms of movement the children performed and how, in what
manner they expressed their impressions and whether the interaction among the
children occurred. Each lesson was performed three times, including a lesson
evaluation.
Based on the children’s amusement and the findings provided by observation
sheets we can conclude that the children found the activities interesting.
Key words: pre-school children, movement, fairy tale, music, interdisciplinary
integration, child development, learning.
KAZALO VSEBINE
1 Uvod ......................................................................................................................... 1
2 Teoretičen del ........................................................................................................... 2
2.1 Pomen gibanja za otrokov razvoj ..................................................................... 2
2.1.1 Otrok in gibanje .................................................................................... 2
2.1.2 Gibanje v sodobnem času in nekoč ...................................................... 3
2.1.3 Kako gibanje pripomore k boljšemu delovanju možganov? .................. 4
2.2 Kako se otrok uči? ........................................................................................... 5
2.2.1 Učenje z igro ........................................................................................ 5
2.2.2 Učenje z gibanjem................................................................................ 7
2.2.3 Aktivno učenje ...................................................................................... 7
2.3 Otrokov celostni razvoj .................................................................................... 9
2.3.1 Telesni razvoj ..................................................................................... 10
2.3.2 Gibalni razvoj ..................................................................................... 11
2.3.3 Kognitivni razvoj ................................................................................. 14
2.3.4 Čustveni in socialni razvoj .................................................................. 15
2.4 Kurikulum za vrtce in medpodročno povezovanje .......................................... 16
2.4.1 Kurikulum za vrtce in področje gibanja ............................................... 16
2.4.2 Kurikulum za vrtce in področje jezika ................................................. 16
2.4.3 Kurikulum za vrtec in glasba kot del umetniškega področja ................ 19
2.4.4 Povezovanje področja gibanja z drugimi področji ............................... 20
2.4.4.1 Gibanje – jezik ...................................................................... 22
2.4.4.2 Gibanje – glasba .................................................................. 23
2.5 Pravljica in otroški svet .................................................................................. 24
2.5.1 Glasbena pravljica.............................................................................. 27
2.5.2 Glasba v pravljici ................................................................................ 28
2.5.3 Glasbene dejavnosti v pravljici z glasbo ............................................. 29
2.5.3.1 Izvajanje glasbe .................................................................... 29
2.5.3.2 Poslušanje glasbe ................................................................ 30
2.5.3.3 Ustvarjanje ........................................................................... 31
3 Praktični del ............................................................................................................ 32
3.1 Problem, namen in cilj ................................................................................... 32
3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................. 32
3.3 Predstavitev vzorca ....................................................................................... 33
3.4 Načrt.............................................................................................................. 33
3.5 Opazovalni list ............................................................................................... 33
3.6 Izvedba, razprava in evalvacija ...................................................................... 33
3.6.1 Predstavitev pravljice Palček Pohajalček ........................................... 34
3.6.1.1 Opis poteka dejavnosti ......................................................... 35
3.6.1.2 Zbiranje glasbe ..................................................................... 36
3.6.1.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo
Palček Pohajalček ................................................................ 38
3.6.1.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice
z glasbo Palček Pohajalček .................................................. 44
3.6.1.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico
Palček Pohajalček ................................................................ 46
3.6.2 Predstavitev pravljice Palček Smuk .................................................... 46
3.6.2.1 Opis poteka dejavnosti ......................................................... 47
3.6.2.2 Glasbena dejavnost .............................................................. 48
3.6.2.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo
Palček Smuk ........................................................................ 49
3.6.2.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice
z glasbo Palček Smuk .......................................................... 55
3.6.2.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico
Palček Smuk ........................................................................ 56
3.6.3 Predstavitev pravljice Pod medvedovim dežnikom…………………… 57
3.6.3.1 Opis poteka dejavnosti ......................................................... 58
3.6.3.2 Glasbena dejavnost .............................................................. 60
3.6.3.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Pod
medvedovim dežnikom ......................................................... 61
3.6.3.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice
z glasbo Pod medvedovim dežnikom.................................... 67
3.6.3.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico Pod
medvedovim dežnikom ...................................................................... 69
4 Sklepne ugotovitve ................................................................................................. 70
5 Literatura in viri ....................................................................................................... 73
6 Priloge .................................................................................................................... 76
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Opazovalni list kot pripomoček za evalvacijo ............................................... 76
Priloga 2: Gimnastične vaje ‒ K1 ................................................................................ 78
Priloga 3: Gimnastične vaje – K2 ................................................................................ 82
Priloga 4: Kompleks gimnastičnih vaj – K3 – PALICA ................................................. 86
Priloga 5: Izjava staršev .............................................................................................. 89
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Pogovor po branju pravljice Palček Pohajalček ................................ 36
Preglednica 2: Priredba pravljice Palček Pohajalček za gibalno/športno aktivnost... 37
Preglednica 3: Izvedba praktičnega dela ‒ Palček Pohajalček ................................ 39
Preglednica 4: Pogovor z otroki po predstavi staršem ............................................. 45
Preglednica 5: Pogovor po pripovedovanju pravljice Palček Smuk .......................... 48
Preglednica 6: Pravljica z glasbo Palček Smuk za gibalno/športno aktivnost ........... 49
Preglednica 7: Izvedba praktičnega dela ‒ Palček Smuk ......................................... 51
Preglednica 8: Pogovor po branju pravljice Pod medvedovim dežnikom ................. 59
Preglednica 9: Pogovor z otroki po glasbeni dejavnosti ........................................... 60
Preglednica 10: Priredba pravljice z glasbo Pod medvedovim dežnikom za
gibalno/športno aktivnost ................................................................. 61
Preglednica 11: Izvedba praktičnega dela ‒ Pod medvedovim dežnikom .................. 63
Preglednica 12: Pogovor z otroki po prvi izvedeni vadbeni uri (igranje s časopisnim
papirjem) .......................................................................................... 68
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
V večletni praksi pri delu z otroki smo prišli do spoznanja, da je gibanje za otroka
nujno potrebno, kot je potreben kisik, ki ga diha, in hrana, ki jo zaužije in mu daje
energijo za rast in razvoj. Otroci na različne načine pokažejo, da jim naši pristopi,
metode in vidiki ne ustrezajo. Od nas odraslih pa je odvisno ali smo dovolj senzibilni in
odprti, da prisluhnemo otrokovim potrebam, mu omogočamo dovolj gibanja na različnih
nivojih in skozi različna področja. Pri delu z otroki lahko vsakodnevno opazujemo
otroke, ki ob dejavnostih, kjer morajo sedeti, po možnosti pri miru, postanejo nemirni in
moteči ali pa pasivni, oddaljeni od trenutne situacije in ne sledijo dogajanju. Prihajamo
do zaključka, da so otroci vse bolj zahtevni, nemotivirani in težje obvladljivi. Mogoče bi
se morali vprašati, kaj počnemo narobe, da je temu tako. V obzir bi morali vzeti tudi
način življenja današnjih družin in celotno družbo, ki časti otroka, mu omogoča
najrazličnejše ugodnosti, ga ščiti in varuje celo do te mere, da mu prikrajša marsikatere
izkušnje življenjskega pomena.
Otrok se rodi z določenimi zmožnostmi, ki jih v okolju, v katerem raste, lahko
razvija. V spodbudnem okolju bo možnost razvoja večja, v revnejšem okolju, ki ne nudi
otroku dovolj izkušenj, lahko njegov razvoj celo zavira. Otrok se razvija celostno, na
vseh področjih razvoja (spoznavno, čustveno, socialno in gibalno), katera so med seboj
povezana in vplivajo eno na drugega. Prav tako se pri otroku razvija tudi njegovo
gibalno področje, katerega opredeljuje šest gibalnih (motoričnih) sposobnosti in
funkcionalna sposobnost. To so: moč, hitrost, koordinacija, gibljivost, ravnotežje,
natančnost in vzdržljivost. Na otrokov gibalni razvoj vplivajo tudi razvoj njegovih
možganov in drugih delov centralnega živčnega sistema in telesna rast (Pišot in
Planinšec, 2005).
V času študija smo se soočili z zanimivimi, novimi načini dela z otroki. Na področju
gibanja smo spoznali, kako lahko otroci gibalno ponazorijo pravljico z glasbo.
Vključujoč izkušnje in novo pridobljeno znanje v času študija je pripeljalo do odločitve,
da nadgradimo znanje in izkušnje v diplomski nalogi.
V diplomski nalogi želimo prikazati izviren in zanimiv način izpeljave vadbene ure
gibalne/športne aktivnosti za predšolske otroke, ki vključuje pravljico in glasbo. Odrasli
tako otroku omogočajo celostno vključevanje v vsa tri področja. V diplomski nalogi
predstavimo tri praktične, inovativne, zanimive primere medpodročnega povezovanja
gibanja, jezika in glasbe. Pri otrocih s pomočjo opazovalnega lista spremljamo in
beležimo, ali aktivno sodelujejo ali pravljica z glasbo otroke spodbudi h gibanju, katere
oblike naravnega gibanja izvajajo in kako izražajo svoja doživetja pravljice z glasbo in
ali je prišlo do interakcije med otroki.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČEN DEL
2.1 Pomen gibanja za otrokov razvoj
Na podlagi vseh dognanj današnjega časa o otrokovem razvoju želimo izpostaviti
pomen gibanja za otroka. Otrok se giba že v maternici. Mati, ki čuti svojega otroka ve,
da je z njim vse v redu in se dobro počuti. Torej je gibanje znak prihajajočega življenja.
Ob rojstvu otrok z glasom in gibom sporoči svetu prišlo je novo bitje, novo življenje, ki
ga je potrebno negovati in varovati. Otrokov razvoj je zelo intenziven in hiter. Vsak dan
se lahko čudimo nad nečim novim in ugotavljamo, kaj vse zmore.
V prvih letih otrok še ne zna govoriti, zna pa zelo dobro okolici sporočati kaj bi rad,
kaj mu ni všeč, česa ga je strah ali se dobro počuti. Vse to razberemo skozi otrokov
smeh, jok, obrazno mimiko in gibanje celega telesa. Torej je za otroka gib življenjskega
pomena.
2.1.1 Otrok in gibanje
»Gibanje je dogajanje v prostoru in času. Človek se giblje, da preživi, da preučuje
in spoznava okolje, se mu prilagaja in ga spreminja, da vzpostavi stike in komunicira«
(Koban Dobnik, 2005, str. 12).
»Veda, ki obravnava osnove človekovega gibanja, se imenuje motorika. Njen
predmet preučevanja so fiziološke ravni upravljanja gibalnih dejavnosti, gibalne
sposobnosti, gibalni vzorci, gibalni razvoj, povezanost čustvenega, socialnega in
psihomotoričnega razvoja in vpliv gibalnih aktivnosti na organizem« (Koban Dobnik,
2005, str. 12).
Otrokov razvoj je v prvih letih hiter in intenziven, traja vse do konca obdobja
adolescence. Vendar pa se človek spreminja vse življenje (Videmšek in Pišot, 2007).
»Gibanje je ena izmed primarnih otrokovih potreb. Z njim otrok zazna in odkriva
svoje telo, preizkuša, kaj zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se
sposobnostih in spretnostih in razvija zaupanje vase. Hkrati pa z gibanjem pridobiva
izkušnje na drugih področjih. Gibanje tako daje otroku občutek ugodja, varnosti,
veselja, dobrega počutja, sprejetosti v okolje itn.« (Zajec, Videmšek, Karpljuk in Stihec,
2009, str. 113).
Gibanje je osnova za ves otrokov razvoj. Narava sama sili otroka, da teka, skače,
pleza ter uporablja vse svoje možnosti, ki mu jih je podarila narava v tej razvojni dobi.
Če otroku ne nudimo možnosti gibanja, mu s tem povzročamo razne fizične in psihične
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
motnje. Kar zamudi otrok v tem obdobju, je težko nadoknaditi kasneje. Gibanje
pripomore k pravilnemu razvoju notranjih organov, pravilni rasti, dobremu zdravju,
otrokovi sposobnosti razmišljanja, reagiranja v različnih situacijah, izvajanja različnih
nalog, hitrega mišljenja, poštenosti, samostojnosti, tovarištva, sočutja, dobrote, da bo
telesno in duševno pripravljen za vstop v šolo (Trdina, 1975).
Na otrokov celostni razvoj vplivajo genski dejavniki, okolje, v katerem otrok
odrašča, in njegova lastna aktivnost. Dednostne dejavnike predstavljajo prirojene
biološke osnove, kot na primer telesne značilnosti (barva oči, telesna višina, barva
glasu in krvni tlak). Med dejavnike okolja uvrščamo način prehranjevanja in bolezni,
naravno okolje, življenjski stil, količino primerne gibalne dejavnosti, kar predstavlja
neposreden vpliv družine. Nezanemarljiv pa je vpliv sovrstnikov, kulture in družbenega
okolja. Vsebinsko bogato, raznoliko in dovolj stimulativno okolje lahko nudi dobre
pogoje za otrokov razvoj. Pomembno vloga ima tudi lastna aktivnost. Otrok je lahko v
odnosu do okolja aktiven ali pasiven in tako soustvarja lastno znanje, spretnosti in
razvoj (Tancig, 1997, v Videmšek in Pišot, 2007).
»V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro in široko paleto gibalnih
izkušenj, ki so osnova kasnejšim zahtevnejšim gibalnim vzorcem« (Videmšek in Pišot,
2007, str. 13).
2.1.2 Gibanje v sodobnem času in nekoč
»Gibanje je staro toliko, kot je star človek. Bilo je edini način, s katerim so naši
predniki preživeli in si tudi popestrili življenje. Hodili so, ko so se selili iz kraja v
kraj, tekali so pred pobesnelimi živalmi, preskakovali so potoke, plezali po
drevesih, ko so iskali hrano. Vse to iz enega samega razloga: preživeti. Odrasli so
prenašali svoje življenjske izkušnje na potomce, pri čemer je bilo posnemanje
vsakdanjih opravil sestavni del vzgoje« (Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007,
str. 9).
Trdina (1975) opozarja na način življenja predšolskega otroka, ki nima možnosti
gibanja in s tem posledično slabo držo in motnjami v gibanju. To naj bi veljalo zlasti za
mestne otroke, ki živijo v majhnih stanovanjih in se zaradi varnosti igrajo le na
omejenih ploskvah igrišča. Podeželski otroci naj bi bili, kar se tiče različnih izkušenj in
možnosti gibanja, v veliki prednosti.
Današnji način življenja postaja vse bolj pasiven, informacijska tehnologija, ki
človeka spremlja na vsakem koraku, nam je pri številnih opravilih in dejavnostih
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
olajšala življenje, a nas hkrati tudi oddaljuje od socialnih in predvsem gibalnih
dejavnostih. Pomanjkanje gibalnih dejavnosti vodi v določene kronično nalezljive
bolezni, kot so na primer zvišan krvni tlak, arterioskleroza, možganska kap, sladkorna
bolezen, osteoporoza itd. Te bolezni so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije
vodilne med vzroki umrljivosti (Završnik in Pišot, 2005, v Videmšek in Pišot, 2007).
Arnejčič (v tisku) razmišlja o posamezniku, ki živi kot samotar v globalizirani,
kibernitizirani in potrošniški družbi, kjer se vse bolj brišejo razlike med urbanim in
ruralnim okoljem. Kultura življenja se spreminja, razvoj tehnologije in mediji vplivajo na
kvaliteto posameznikovega življenja, saj človek vse več časa presedi pred televizijo,
računalnikom, se premalo giba in je premalo družbeno dejaven. Otrok preko primarne
in sekundarne socializacije sprejema življenje in tako tudi sam postane del moderne
družbe.
2.1.3 Kako gibanje pripomore k boljšemu delovanju možganov?
Že Piaget navaja, da sta mišljenje in gibanje v zgodnjem otroštvu za razvoj zelo
pomembna. Danes se na podlagi predhodnih raziskav zavedamo, da so motorični
koraki pri otrocih z miselnimi vzajemno pogojeni. Gibanje je pomembno tako pri otrocih
kot odraslih. Znanstvene raziskave potrjujejo, da telesna aktivnost izboljšuje miselne
sposobnosti, pomaga izboljšati koncentracijo, zaznavanje, pozornost in sposobnost
učenja. V možganih se poveča prekrvavitev, posledično povečano izločanje
nevrotransmiterjev (živčnih prenašalcev) in obnavljanje sinaps. Gibanje in šport
pripomoreta tudi k dobremu počutju, zmanjšata stres in izboljšata produktivnost in
kreativnost (Pulz šport, 2014).
Stockholmski raziskovalci so izvedli primerjalno študijo dvojčkov, ki je pokazala, da
je telesna aktivnost tesno povezana z inteligenco. Bolj kot so bili otroci športno aktivni,
višja je bila njihova kognitivna sposobnost, pri čemer je 15 % mogoče pripisati dednim
faktorjem, 85 % pa je odvisnih od telesne aktivnosti (Pulz šport, 2014).
Možgani so edini nezamenljiv organ v človeškem telesu, središče vseh človeških
impulzov, ki prek živčnega sistema s pomočjo čutov potujejo do različnih možganskih
centrov. Možgani so centrala človeškega telesa. Sama zunanja zgradba možganov ima
dokaj enostavno mehanično strukturo, notranja pa je zapletena. Sestavljeni so iz
nevronov ali možganskih celic in sinaps, ki so pomembne predvsem pri otrokovem
razvoju. Nastanek sinaps je odvisen od aktivnosti, od tega, koliko smo miselno in
drugače aktivni. Bolj, ko smo aktivni, več sinaps nam nastane in obratno. Zato je zelo
pomembno, da pri otroku nenehno spodbujamo aktivnost možganov (Arnejčič, v tisku).
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
Gibanje je pomembno za razvijanje možganov. Možgani se brez gibanja ne bi
razvili, kar bi se poznalo pri človekovi zmožnosti, da vidi, sliši, čuti, uporablja ude,
razume, govori, bere, razmišlja in ureja informacije. Otrok z gibanjem razvija veščino
orientacije v prostoru, ki se povezuje z matematiko, opismenjevanjem in razvijanjem
ravnotežja. Gibanje pozitivno vpliva na fizični, intelektualni, čustveni in socialni razvoj
otroka (Schmidt, 2009).
Včasih je veljalo, da je razvoj možganov odvisen od genske zasnove ob rojstvu in
da ima delovanje možganov pred tretjim letom omejen vpliv na kasnejši razvoj (Shore,
1997, v Videmšek, Drašler in Pišot, 2003). Novejše raziskave pa podajajo drugačne
ugotovitve. Razvoj možganov je odvisen od dedne zasnove in ponujenih izkušenj, ki
imajo odločujoč vpliv na oblikovanje strukture možganov in obseg zmogljivosti
odraslega. Malčkovi možgani do tretjega leta so dvakrat toliko aktivni kot možgani
odraslega (Shore, 1997, v Videmšek idr., 2003).
2.2 Kako se otrok uči?
Otrokov razvoj poteka po določenih zaporednih stopnjah, a ima vsak otrok
določene individualne posebnosti in razlike. Če želimo otroku pomagati rasti, ga
moramo podpirati na njegovi poti, mu slediti in ga spodbujati, ne pa mu vsiljevati svoje
ideje in znanja, katerih ne razume. Ko otrok v svojem razvoju doseže kritično obdobje
in je najbolj dojemljiv in zainteresiran, da se določene stvari nauči in takrat je primeren
čas za učenje. Otrok se uči celostno, preko vseh čutil, z neposrednimi izkušnjami, v
povezavi s čustvenim doživljanjem in preko neposrednih izkušenj. Predšolski otrok ima
kratkotrajno pozornost in manjšo zmogljivost spomina, dogajanje v okolju vsrka
celostno in neposredno. Otrok se uči tako, da posnema najprej svoje bližnje in kasneje
sovrstnike. Otrok ima prirojeno željo po raziskovanju, rad zastavlja vprašanja in išče
odgovore, zanimajo ga ljudje, materiali, dogodki in zamisli. Otrokovo učenje je odvisno
tudi od pozitivne interakcije z odraslim, zato mora odrasel ob otroku ustvarjati prijetno
vzdušje, medsebojno zaupanje, spoštovanje in kreativno svobodo (Retuznik Bozovičar
in Krajnc, 2010).
2.2.1 Učenje z igro
Videmšek idr. (2007) navajajo, da otroci niso tako sposobni kot odrasli, zato si
dejavnosti prilagajajo svojim sposobnostim in dojemanju, to pa je skozi zgodovino
privedlo do aktivnosti, katere danes imenujemo igra. Ker dejavnost ni bila več
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
povezana zgolj s preživetjem, je pridobila tudi navdih zabavnosti in tekmovalnosti.
Igra je aktivnost, katere se posameznik loti zaradi zadovoljstva, ne glede na končni
rezultat. Posameznik se loti igre brez vsakršne zunanje prisile (Horvat in Magajna,
1987).
Ko opazujemo otroke pred vstopom v šolo, opazimo, da se niti ne igrajo niti ne
delajo, so preprosto aktivni. So v interakciji z okoljem, ga raziskujejo in se učijo.
Pozneje v šoli pa se naučijo ločiti med igro in delom (Labinowicz, 1989).
Rajtmajer (1990) pravi, da se otrok igra, ker se razvija, oziroma, da se razvija, ker
se igra.
»Z igro otrok razvija svoje telesne sposobnosti in duševne razsežnosti, zadovoljuje
potrebo po gibanju, hkrati pa je igra pomembna tudi za socializacijo, saj otroka
postopno navaja na življenje v skupnosti« (Pistotnik, 1995, str. 17).
Gibalne igre pri otroku nadgrajujejo predhodne izkušnje, spodbujajo spoznavno
angažiranje in zadovoljujejo otrokove čustvene in socialne potrebe. Delujejo
popolnoma nevsiljivo, saj izhajajo iz otroka in njegovih razvojnih sposobnosti (Pišot,
1990, v Videmšek in Pišot, 2007).
Igra pomeni otroku odkrivanje, raziskovanje, preizkušanje, iskanje ustreznih rešitev
in učiteljeva vloga v igri ne sme biti moteča ali izstopajoča, ampak prevzame vlogo
soigralca z otrokom (Videmšek idr., 2003).
Skozi zgodovino strokovnjaki različno opredelijo otroško igro. Marjanovič Umek in
Zupančič (2001, str. 3) pa povzameta: »Vse opredelitve kažejo, da je igra brezmejna
(neskončna) in da variira v celovitosti. Igra reprezentira otrokov kognitivni, socialni,
emocionalni, gibalni razvoj ter povezave med vedeti in ne vedeti, aktualnim in možnim,
verjetnim in neverjetnim. To je dialog med domišljijo in realnostjo, med preteklostjo,
sedanjostjo in prihodnostjo, med logiko in absurdom, med varnostjo in tveganjem«.
Igra je prevladujoča aktivnost otroka v predšolskem obdobju, po večini spontana, v
vrtcu pa tudi načrtovana z namenom, da se otrok preko igre nekaj nauči. Tu pridejo do
veljave predvsem igre z vlogami in didaktične igre. Z igro otroka najlažje motiviramo,
saj je čustveni odnos do igre pri otroku pozitiven, kar le redko velja za resno učenje.
Naučene vsebine si otrok preko igre lažje zapomni. Preko igre otrok osvaja nova
spoznanja, poglablja znanje, uporablja znanje v novih situacijah, pomni, posplošuje,
razvija higienske in kulturne navade in gibalne spretnosti (Retuznik Bozovičar in Kranjc,
2010).
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
2.2.2 Učenje z gibanjem
»Znanost ugotavlja, da se najbolj učinkovito učimo, če poleg vida, sluha in govora
vključujemo tudi telesno aktivnost. Izražanje in ustvarjanje z gibanjem poglablja
doživljanje, to pa povečuje motivacijo, olajšuje razumevanje in izboljšuje zapomnitev«
(Kroflič in Gobec 1995, str. 7).
»Gibanje aktivneje vključuje otroka v učenje kot le pasivno poslušanje. Otroci dalj
časa ohranijo informacijo, spoznanja o neki temi, če jo telesno aktivno doživljajo. Tako
dosežemo tudi tiste otroke, ki spremljajo informacije prvenstveno skozi gibanje, ostala
čutila pa so sekundarna« (Schmidt, 2009, str. 10).
Učenje z gibanjem ni le pridobivanje in razvijanje gibalnih spretnosti ter
sposobnosti. V povezavi z vsemi drugimi vzgojnimi področji z gibanjem spodbujamo
otrokov emocionalni, intelektualni in socialni razvoj (Kroflič in Gobec, 1992, povzeto po
Babič, 2002, v Videmšek idr., 2003).
Z gibanjem otrok razvija naslednje psihofizične sposobnosti in lastnosti (Kroflič in
Gobec, 1992, povzeto po Babič, 2002, v Videmšek idr., 2003):
− gibalne sposobnosti: koordinacija gibanja, ravnotežje, hitrost, moč, gibljivost,
preciznost, vzdržljivost;
− samozavedanje: pridobivanje podobe o sebi, orientacija telesa, telesna slika;
− zavedanje prostora in časa;
− govor: razumevanje govora (receptivni govor, besedno izražanje (ekspresivni
govor);
− zaznavanje oblik, gibanj, dogajanj v prostoru, tudi socialne;
− višje spoznavne funkcije: pomnjenje, domišljija, mišljenje, predstavljanje;
− ustvarjalnost;
− čustvena in socialna prilagodljivost.
2.2.3 Aktivno učenje
Številne teorije o otrokovem razvoju na eni strani govorijo o pasivni vlogi otroka, ki
ga oblikuje okolje, na drugi strani pa obravnavajo otroka kot aktivno bitje, ki vpliva na
svoj razvoj, raziskuje, sooblikuje okolje, v katerem živi, je aktivno soudeležen v učnem
procesu, pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji in ni le pasiven sprejemnik informacij in
znanj (Batistič Zorec, 2003).
Otrokovo mišljenje se kvalitativno razlikuje od mišljenja odraslega. Odrasel naj bi
zagotavljal primerno učno okolje, izbiral primerne materiale, podpiral, spodbujal otroke,
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
da bi lahko neovirano razmišljali in konstruirali svoj model sveta. Učenje naj temelji na
manipulaciji s konkretnim materialom, raziskovanju materialov z vsemi čutili in na
socialnih izkušnjah z drugimi otroki in odraslimi (Batistič Zorec, 2003).
V Kurikulumu (1999) je v načelu aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti
verbalizacije in drugih načinov izražanja izpostavljeno stalno in sprotno zagotavljanje
spodbudnega učnega okolja, ki izhaja iz vzgojiteljevega načrtovanega in
nenačrtovanega usmerjanja in otrokovih samoiniciativnih pobud. Prav tako je potrebno
pri predšolskih otrocih razvijati občutljivost in zavest o problemih, potrebno jih je
navajati na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju odgovorov ter
spodbujati k uporabi jezika v različnih funkcijah in drugih načinih izražanja glede na
njihove potrebe in interese.
Z aktivnim učenjem otrok oblikuje svoje znanje iz lastnih izkušenj v okolju, ki ga
obdaja. Odrasla oseba prisluhne otrokovemu interesu, potrebam in sposobnostim.
Otrokovo okolje preoblikuje v laboratorij, kjer lahko otrok eksperimentira, odkriva,
rešuje probleme, predlaga svoje ideje, sodeluje s sovrstniki, ima možnost izbire med
različnimi aktivnostmi in različnimi materiali. Odrasla oseba otroka opazuje, spodbuja,
postavlja različna vprašanja, katera spodbujajo nadaljnje raziskovanje in pridobivanje
novih izkušenj ter oblikuje klimo sprejetosti in odprtosti (Hansen, Kaufmann in Saifer,
2001).
Učenje najbolje poteka, kadar možganski hemisferi delujeta povezano. Šolski
sistem in celotna zahodna civilizacija dajeta prednost funkcijam leve možganske
hemisfere (besedno in številsko izražanje, analitičnost, logičnost …), katere tudi bolj
načrtno razvijata, zanemarjata pa funkcije desne (slikovnost, prostorsko predstavo,
gibanje, čustvenost, celostno dojemanje, intuicijo …). Pri mlajših otrocih je delovanje
obeh hemisfer bolj povezano. Aktivno učenje zagotavlja otroku delovanje obeh
hemisfer in pripomore k trajnejšemu ohranjanju znanj, katera boso uporabna v novih
situacijah in bodo omogočala lažje razumevanje sebe in sveta. Pouk, ki zajema aktivno
učenje, ni več le transmisija, ampak živa transakcija, torej mnoštvo smiselnih interakcij
med učiteljem in učenci ter med učenci samimi, s končnim ciljem transformacije, kar
pomeni, spreminjanje pojmovanj o svetu in tudi spreminjanje osebnosti (Marentič
Požarnik, 2000).
»Praktično delo obsega vse tri spoznavne funkcije: opazovanje, mišljenje in
prakso« (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010, str. 92). Preko praktičnega dela otrok
izdeluje različne izdelke in opazuje proces izdelovanja pri drugi osebi (vzgojitelju,
strokovnjakih na različnih področjih). Otrok ima možnost spoznati značilnosti
materialov, jih preizkušati, izbirati ustrezna sredstva za izdelovanje, spoznavati
postopek dela in raziskovati (prav tam).
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
2.3 Otrokov celostni razvoj
Otrok se razvija na: gibalnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem
področju usklajeno in celostno. Vsa področja so med seboj povezana. Sprememba v
razvoju na enem področju vpliva na razvoj drugega. Razvoj poteka po določenih
stopnjah glede na kronološko starost otroka in ni nujno vedno kontinuiran. Najbolj
intenziven je razvoj v prvih letih življenja, nato pa se v nekoliko manjši intenziteti
nadaljuje vse do konca obdobja adolescence (Gallahue in Ozmun, 2006, v Videmšek in
Pišot, 2007).
Marjanovič Umek in Zupančič (2004) opredeljujeta razvojna obdobja otrok glede
na kronološko starost tako:
− prednatalno obdobje (od spočetja do rojstva),
− obdobje dojenčka (od rojstva do prvega leta starosti),
− obdobje malčka (od prvega do tretjega leta starosti),
− zgodnje otroštvo (od tretjega do šestega leta starosti),
− srednje in pozno otroštvo (od šestega leta do začetka pubertete).
Na otrokov celostni razvoj vplivajo okolje, dednostni dejavniki in otrokova lastna
izkušnja. V vsakem otroku se ustvarja nepogrešljiv konflikt med težnjo po razvoju in
težnjo po ohranjanju obstoječega stanja. Otrok je nenehno postavljen pred nove izzive,
ki od njega terjajo prilagajanje oziroma adaptacijo, posledica tega procesa je
sprememba različnih sposobnosti, spretnosti in značilnosti ter napredovanje v razvoju
(Videmšek in Pišot, 2007).
Razvoj otroka delimo na štiri segmente (Kosec in Mramor, 1991):
− groba motorika,
− fina motorika in koordinacija,
− socialni razvoj,
− razvoj govora.
Poleg tega pa se je za spoznavanje stopnje otrokovega razvoja mogoče opreti na
nekatere mejnike, katere dosega večina donošenih, zdravih otrok določene starosti.
Stopnje otrokovega razvoja so povzete po Kosec in Mramor (1991).
Ob rojstvu tehta otrok povprečno 3000 gramov in meri 50 cm. Otrok stopa v stik z
zunanjim svetom preko tipa, drugih čutil še nima razvitih. Gibi novorojenčka so
avtomatirizani, refleksni, brez miselne kontrole, vendar simetrični. V prvem letu potroji
svojo težo, razvijejo se vsa čutila, sposoben je kontrolirati svoje telo do začetkov hoje,
pincetnega prijema, govora dvozložnic in socialnega stika z ožjim okoljem.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
Ob šestem mesecu otrok čeblja, se smeji, prime igračo, loči med domačimi in
tujimi, se obrača za zvokom, gibalno se opira na roki, leži na trebuhu in dvigne zgornji
del trupa, si aktivno pomaga pri potegu iz ležečega v sedeči položaj in če ga držimo
pokončni, se opira na nogi.
Ob enem letu govori vsaj tri dvozložne besede brez pomena, ponavlja dejanja, ki
so smešna okolici, da igračo ob zahtevi, čečka s svinčnikom, da kocke v lonček. Hodi
ob minimalni opori, hoja je okorna, širokotirna z iztegnjenimi rokami, sam stoji in ob
opori sam vstaja.
Ko je star dve leti govori stavek iz dveh dvozložnih besed, poskuša sam jesti z
žlico, posnema odraslega, gradi stolp iz kock, oponaša risanje črte. Hoja je izdelana,
med hojo nosi predmete, brca žogo, hodi naprej in po stopnicah.
Ob tretjem letu govori stavek z najmanj tremi besedami, 80 % govora je
razumljivega, loči dečka od deklice, se delno sam oblači, se igra v skupini, gradi most
iz petih kock, vstavlja like na prava mesta, oponaša risanje kroga. Gibalno je osvojil
naravna gibanja, lahko stoji na eni nogi, ujame žogo z obema rokama, vozi tricikel in
skače z obema nogama.
Pri starosti štirih let je govor že slovnično pravilen, zna odgovoriti na preprosta
vprašanja, oponaša risanje kvadrata, gradi vrata iz petih kock, stoji z nogo pred nogo in
skoči z mesta dvonožno.
Ob petem rojstnem dnevu izgovarja vse glasove, imenuje barve, zna šteti do
deset, oponaša risanje trikotnika, se sam obleče, lahko se loči od mame. Skače po eni
nogi, stoji na eni nogi več kot pet sekund in postavlja stopalo pred stopalo.
Otrok star šest let zna šteti do petnajst, ve, koliko ima prstov na roki brez štetja, s
tiskanimi črkami napiše svoje ime, samostojno gradi stolpnice iz desetih kock, na eni
nogi stoji deset sekund, ujame brcnjeno žogo in postavlja stopalo za stopalo.
2.3.1 Telesni razvoj
»Telesni razvoj vključuje telesne spremembe (zunanjih delov telesa in notranjih
organov), razvoj zaznavnih in gibalnih sposobnosti in spretnosti« (Zupančič, 2009,
str. 9).
V prvem letu otrok intenzivno raste, njegova višina se poveča za 50 % (iz 50 cm
na 75 cm), v drugem letu zraste približno 12 cm, nato se rast umiri na 5–6 cm na leto, v
času pubertete, pri deklicah okoli 10. leta in pri fantih okoli 13., pa se zgodi rastni
sunek. Rast se zaključi pri dekletih med 16. in 17. letom in pri fantih med 17. in 18.
letom. Podobno je se zgodi s telesno težo, ki intenzivneje narašča od rojstva do
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
drugega leta in v času pubertete (Videmšek in Pišot, 2007).
»Z rastjo telesa se menjajo razmerja med trupom, glavo in okončinami tako, da
pridobivajo okončine in trup proporcionalno bolj kot glava. To je posledica intenzivne
rasti in sprememb sestave kostnega tkiva« (Kosec in Mramor, 1991, str. 12.). Kosti so
pri dojenčkih elastične, mehke, zgrajene iz hrustanca, ki ga z razvojem kostno tkivo
izpodriva. Poleg tega pa je pri otroku najbolj viden razvoj zobovja (Kosec in Mramor,
1991).
Delež mišičevja v otroštvu predstavlja 1/4 celotne telesne teže, dečki imajo več
mišične in kostne mase od deklic. Pri otrocih je mišični tonus relativno majhen, kar
omogoča večjo gibljivost, vendar pa tudi pomanjkljivost za moč in natančnost gibanja.
Delež maščevja se sorazmerno zmanjšuje po drugem letu starosti, vendar pa imajo
deklice nekoliko večji delež maščevja, ki se z leti postopno povečuje (Videmšek in
Pišot, 2007).
Z rojstvom začnejo svojo funkcijo dihalni organi, prej se je otrok oskrboval s
kisikom preko plodovne krvi. Ob porodu doživijo veliko spremembo tudi srce in ožilje,
saj se začne z dihanjem proces izmenjave plinov in pretok krvi skozi pljuča. Utrip srca
je ob rojstvu povprečno 140 udarcev na minuto, v drugem letu 100, četrtem 90 in
šestem letu 80 udarcev na minuto (Kosec in Mramor, 1991). Frekvenca srca se hitro
spreminja ob fizičnih naporih, pozitivnih in negativnih čustvih (Videmšek in Pišot, 2007).
Največ novih spoznanj so strokovnjaki ugotovili na področju razvoja živčnega
sistema (Videmšek in Pišot, 2007):
− razvoj možganov je odvisen od medsebojnega delovanja ter količine in
kakovosti izkušenj, ki jih otrok pridobi v okolju, v katerem živi;
− izkušnje imajo odločilno vlogo pri oblikovanju strukture in zmogljivosti
možganov odraslega;
− zgodnje interakcije in odnosi vplivajo na povezave med nevroni in na
intenzivnost delovanja možganov;
− razvoj možganov ni linearen, v otrokovem razvoju obstajajo ključna ‒ kritična
obdobja za usvajanje različnih znanj, sposobnosti in spretnosti;
− možgani malčka do tretjega leta so dvakrat toliko aktivni kot možgani
odraslega.
2.3.2 Gibalni razvoj
Gibalni razvoj je med razvojem človeških funkcij v ospredju predvsem v prvih letih
življenja. Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do celostnih in skladnostno
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
zahtevnejših športnih dejavnosti, v interakciji med zorenjem, učenjem in
posameznikovo lastno aktivnostjo. V predšolskem obdobju otrok pridobiva raznovrstne
izkušnje zlasti z igro (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
Gibalni razvoj poteka v dveh smereh (Pišot in Planinšec, 2005):
− cefalo-kavdalni smeri, to pomeni, da je otrok sposoben najprej nadzirati gibe
glave, nato trupa in šele kasneje gibe nog;
− proksimo-distalni smeri, kar pomeni, da lahko otrok najprej nadzira gibanje
tistih delov telesa, kateri so bližje hrbtenice in kasneje tistih delov, kateri so bolj
oddaljeni od hrbtenice.
Gibalni razvoj poteka po razvojnih stopnjah, katere opredeljujejo večino otrok iste
starosti, seveda pa so možne individualne razlike in odstopanja. Razvojne stopnje,
znotraj katerih obstajajo različna obdobja, si sledijo v naslednjem zaporedju (Gallahue
in Ozmun, 1998, v Pišot in Planinšec, 2005):
1. refleksna gibalna stopnja:
− obdobje vkodiranja (zbiranja) informacij (traja od prenatalnega obdobja do 4.
meseca),
− obdobje dekodiranja (procesiranja) informacij (traja od 4. meseca do 1. leta);
2. začetna gibalna stopnja:
− obdobje inhibicije refleksov (traja od rojstva do 1. leta),
− prekontrolno obdobje (traja od 1. leta do 2. leta);
3. temeljna gibalna stopnja:
− začetno obdobje (traja od 2. do 3. leta),
− osnovno obdobje (traja od 4. do 5. leta),
− obdobje zrelosti (traja od 6. do 7. leta).
V tem obdobju postane gibanje učinkovitejše in usklajeno, otroci aktivno
preizkušajo in raziskujejo svoje gibalne sposobnosti in zmogljivosti.
4. specializirana gibalna stopnja:
− prehodno obdobje (traja od 7. do 10. leta).
V tem času se odvija tudi razvoj nekaterih motoričnih sposobnosti (hitrost gibanja,
reakcijski čas in koordinacija), ki omogočajo otroku izvajanje vse kompleksnejših
športnih in drugih gibalnih aktivnosti.
− Obdobje prilagoditve (traja od 11. do 13. leta),
− obdobje trajne uporabnosti (traja od 14. leta naprej).
»Napredek v motoričnem razvoju pomeni možnost za napredek v razvoju
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
mišljenja. Ko otrok npr. shodi, ima drugačen pogled na svet, pojavi se potreba po novih
veščinah« (Miller, 1989, v Martinjak, 2004, str. 159).
Otrok se okoli šestega meseca začne samostojno gibati tako, da lazi ali plazi po
tleh, najprej nazaj, nato pa v vse smeri proti cilju. Prvo plazenje je po trebuhu, kasneje
pa tudi po boku, hrbtu, po kolenih in rokah, napol v sedu s podvito nogo in z oporo na
rokah. Plazenje kot gibanje v prostoru je prisotno pri otroku skozi celo predšolsko
obdobje in tudi pozneje. Takšno gibanje je koristno tudi za razvoj hrbtenice, zato otroka
pri tem ne smemo ovirati (Kosec in Mramor, 1991).
Tudi plezanje je posebna vrsta gibanja, ki se pojavi še preden otrok shodi. Otrok
pleza na klop, posteljo, rob peskovnika, sedežno … Do tretjega leta je plezanje še
vedno nezanesljivo, od četrtega leta pa je otrok vedno bolj zanesljiv in pogumen. Pleza
tudi na različne letvenike, zvirala in plezala. Pri plezanju je potrebno paziti na otrokovo
varnost. Otrok naj pleza ob prisotnosti odraslega. S plezanjem razvija predvsem moč,
koordinacijo gibanja in ravnotežje (Videmšek in Pišot, 2007).
Hoja je na začetku okorna, otrok stopa široko in krili z rokama. Z vajo pridobiva
zanesljivost in okoli 18. meseca že poskuša tekati. Hoja je neenakomerna, vijugasta,
otrok ima krčena kolena in ne dviguje stopal od tal, zato tudi pogosto pade na trebuh,
zlasti pri teku, ki je podoben hitri hoji. Po četrtem letu pa postaja hoja bolj ravna in
enakomerna, tek je bolj trden in z manj padci. Po petem letu je tek sestavljen iz
poskokov in podoben odraslemu, otroci v teku radi tekmujejo. S hojo in tekom se
postopoma razvija tudi ravnotežje (Kosec in Mramor, 1991).
Sposobnost skakanja se razvije kasneje kot hoja. Otrokovi prvi skoki so podobni
daljšim korakom. Po drugem letu otrok že poskuša skakati sonožno, v daljino, v globino
in, ko dopolni tri leta, tudi v višino. Po petem letu otrok brez težav skače enonožno,
sonožno, v gibanju ali teku. Z različnimi skoki in poskoki razvija odrivno moč, krepi
mišice, predvsem mišice stopal, vpliva na gibljivost nožnih sklepov, razvija ravnotežje
in koordinacijo gibanja (Videmšek in Pišot, 2007).
Zasnova za gib metanja se razvija že v prvem letu, ko otrok prisvaja in spušča
razne predmete v okolici. Namerno metanje pa se pojavi, ko otrok začne hoditi. Pri
metanju, ujemanju, lovljenju in zadevanju je na začetku pogostokrat neuspešen,
prepočasen, vendar je postopoma do petega leta, ko se izboljša celotna koordinacija
živčno-mišičnega sistema, vse bolj spreten, natančen in uspešen (Kosec in Mramor,
1991).
Dvigovanje, nošenje, vlečenje, potiskanje so gibanja, ki so značilna za otroka po
drugem letu, ko je hoja že bolj trdna. Ta gibanja so prisotna skozi celo predšolsko
obdobje in jih otroci radi izvajajo (Kosec in Mramor, 1991).
Z veso otrok že pred tretjim letom starosti preizkuša svojo moč rok, ko visi na nizki
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
veji ali različnih igralih (Videmšek in Pišot, 2007). Tudi pri tem izvajanju je potrebno ves
čas skrbeti za otrokovo varnost.
Otrok v svojem razvoju pridobiva različne gibalne sposobnosti, katere mu
pomagajo realizirati gibalne naloge. Gibalne sposobnosti so (Videmšek in Pišot, 2007):
− koordinacija,
− ravnotežje,
− moč,
− hitrost,
− gibljivost,
− preciznost,
− vzdržljivost (funkcionalna sposobnost).
2.3.3 Kognitivni razvoj
Otrok potrebuje za razvoj mišljenja zdravo telo in čutila, katera mu omogočajo
gibanje, spoznavanje samega sebe in okolja, v katerem živi. Sam razvoj poteka po
določenih stopnjah, da bi lahko v razvoju napredoval, pa mora odkrivati,
eksperimentirati in biti tako fizično kot mentalno dejaven (Martinjak, 2004).
»Kognitivni razvoj vsebuje vse spremembe v intelektualnih (višjih mentalnih)
procesih: razvoj spomina, sklepanja, reševanja problemov, govora, učenja, presojanja«
(Zupančič, 2009, str. 9).
Marjanovič Umek in Zupančič (2009) izhajata iz Piageteve teorije, ki govori o štirih
stopnjah otrokovega psihičnega razvoja in značilnostih mišljenja.
− Zaznavno-gibalna stopnja (senzomotorična stopnja) traja od rojstva do
drugega leta starosti. Otrok gradi razumevanje sveta preko gibalnih in
zaznavnih dejavnosti ob različnih predmetih, svojem lastnem telesu in drugih
osebah. Razvoj poteka v šestih podstopnjah, od preprostih refleksov do
organiziranih shem in mentalne reprezentacije.
− Predoperativna stopnja se prične po drugem letu in zaključi okoli sedmega leta.
Na tej stopnji gre za razvoj in rabo simbolov (geste, besede, odloženo
posnemanje, igra, risanje). Komunikacija je egocentrična, otrok pri nalogah, kot
so konzervacija, razredna inkluzija in seriacija razmišlja na osnovi ene vizualne
dimenzije.
− Konkretno-operativna (konkretno-logična) stopnja traja od sedmega do
enajstega oz. dvanajstega leta. Otrok razvije logično mišljenje, katero mu na
ravni miselnih operacij omogoča reševanje nalog, kot so konzervacija,
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
razredna inkluzija, razumevanje pojmov časa, prostora …
− Formalno-operativna (formalno-logična) stopnja traja do petnajstega oz.
šestnajstega leta. V tem obdobju miselne operacije niso več omejene na
konkretne predmete. Mladostnik je sposoben abstraktnega in hipotetičnega
razmišljanja, sklepanja in ugotavljanja.
Miller (1989, v Martinjak, 2004) navajajo, da Piaget razlaga kognitivni razvoj kot
posledico fizičnega dozorevanja, fizičnih, socialnih izkušenj in ekvilibracije. Ti dejavniki
so medsebojno povezani, ko se zgodi napredek v gibalnem razvoju, ta vpliva na razvoj
mišljenja. Razvoj mišljenja pa je odvisen tudi od lastnih izkušenj otroka v socialnem
okolju, katera mu pomagajo oblikovati predstave o svetu, sebi in drugih (Martinjak,
2004). Glavni pobudnik razvoja je otrok sam. Razvoj je povezan z otrokovo motivacijo
za mišljenje (Labinowicz, 1989).
2.3.4 Čustveni in socialni razvoj
»Čustveni razvoj predstavlja spremembe v doživljanju, izražanju in uravnavanju
čustev, enkratnih načinov, po katerih se posameznik odziva na okolje (temperament,
osebnostne značilnosti)« (Zupančič, 2009, str. 9).
Otrok je že od rojstva naprej sposoben izražati svoja čustva, ko svoje nelagodje
izraža z jokom. Otrok na različne načine izraža veselje, žalost, strah, jezo, anksioznost,
ljubosumje in zaskrbljenost. Prehodi med različnimi čustvenimi stanji so pri otroku zelo
hitri. Z razvojem začne otrok svoja čustva postopoma obvladovati, primerno izražati,
zaveda se tudi čustev drugih in s tem postaja njegovo vedenje vedno bolj socialno
sprejemljivo (Videmšek in Pišot, 2007).
Socialni razvoj se nanaša na razvoj komunikacije, medosebnih odnosov, socialnih
spretnosti, socialnega razumevanja, moralnih vidikov vedenja (Zupančič, 2009).
Socialni razvoj je odvisen od učenja, izkušenj v zgodnjem otroštvu in potencialov, s
katerimi se otrok rodi. Po tretjem in četrtem letu starosti želi otrok vse več časa želi
preživeti z drugimi otroki in manj z odraslimi. V teh letih prehaja iz obdobja
egocentrizma v obdobje empatije. Ob različnih dejavnostih med vrstniki spoznava
pravila vedenja in medosebnih odnosov (Videmšek in Pišot, 2007).
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
2.4 Kurikulum za vrtce in medpodročno povezovanje
2.4.1 Kurikulum za vrtce in področje gibanja
Tudi v Kurikulumu (1999) je poudarjena pomembnost gibanja in igre za otrokov
razvoj. V prvih letih otrokovega življenja je zelo pomembno, da mu preko igre
omogočamo raznovrstne gibalne izkušnje. Vrtec kot pomemben dejavnik v otrokovem
razvoju naj s pozitivnimi vsakodnevnimi spodbudami omogoči različne dejavnosti v
prostoru in na prostem. Z gibanjem si otroci razvijejo tudi intelektualne sposobnosti ter
napredujejo v socialnem in emocionalnem razvoju.
Z vadbeno uro ob pravljici z glasbo pri otroku na področju gibanja spodbujamo
sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja, razvijamo koordinacijo oziroma skladnost
gibanja, omogočamo zavedanje prostora, v katerem izvaja gibanje, s tem pa spoznava
različne načine, položaje in odnose med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi.
Otrok spoznava različne športne zvrsti, elementarne gibalne igre, išče lastne poti pri
reševanju gibalnih problemov. Postopoma se prične zavedati pomena sodelovanja v
igralni skupini, “športnega obnašanja”, varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju
gibalnih dejavnosti, ter lastne varnosti in varnosti drugih.
Cilji gibalne vzgoje po Kurikulumu (1999) zajemajo tudi razvijanje fine motorike,
gibanja z žogo, v vodi, s kolesom, s kotalkami, pri zimskih športih, igrah s pravili,
rajalnih in plesnih igrah, ob uporabi različnih športnih orodij, osebni higieni in primerni
športni opremi.
Naloga vzgojitelja je, da v skupini organizira spontane in vodene dejavnosti za
otroke, kateri v prijetnem vzdušju raziskujejo, izbirajo, iščejo prave rešitve, pridobivajo
nova spoznanja, se igrajo in učijo. Vzgojitelj jih spodbuja, opogumlja, usmerja,
popravlja, jim svetuje, pomaga, demonstrira in z njimi sodeluje. Pri delu upošteva
otrokove razvojne potrebe, individualne sposobnosti, ne dela razlik med deklicami in
dečki, opazuje, spremlja in spodbuja njihov napredek. Dejavnosti iz gibalnega področja
povezuje z drugimi področji. Uporablja različne organizacijske metode (igralna skupina)
in oblike dela (v manjših, večjih skupinah in skupno). Skrbi za varnost otrok, navaja
otroke na varno izvajanje dejavnosti v skupini.
2.4.2 Kurikulum za vrtce in področje jezika
Jezikovno področje v predšolskem obdobju zajema govorno, književno, knjižno
vzgojo in predopismenjevanje. Te štiri ravni se na izvedbeni ravni povezujejo med
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
seboj, saj se otrok jezika uči celostno v okolju, v katerem živi. Samo področje jezika pa
se povezuje tudi z drugimi področji kurikuluma (umetnost, gibanje, družba, narava in
matematika) (Kranjc in Saksida, 2001).
Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govora. Zlasti od
tretjega leta starosti dalje je pomemben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih
sposobnosti, navajanje otroka na rabo knjige kot vira informacij in ustvarjanja prijetnih
izkušenj. Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja
literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, z
opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in
pesmic, ob učenju od drugih otrok, v različnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah,
rimah, šaljivkah, ugankah itn. (Kurikulum, 1999).
V diplomski nalogi bomo zajeli cilje jezikovnega področja, ki zadevajo poslušanje
in pripovedovanje pravljic. S tem pri otroku razvijamo zmožnost domišljijske rabe
jezika, spoznanja o moralno-etičnih dimenzijah, s književno osebo se identificira ter
doživlja književno dogajanje, razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in
doživljanja literarnega sveta (predvsem podobo književne osebe in dogajalnega
prostora), razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu
in se ustvarjalno izraža v jeziku, s kretnjami in gibi telesa. Otrok spoznava besedo in
knjigo kot vir informacij, posluša različne literarne zvrsti in spoznava razlike in
podobnosti med njimi. Ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in
fizično ugodje ter pridobiva pozitiven odnos do literature. V vsakdanji komunikaciji
razvija sposobnost ločevanja med narečnim/pogovornim jezikom in knjižnim
govorjenim jezikom. Otrok razvija zmožnost odzivati se na neverbalno izražanje želj in
predlogov drugih (Kurikulum, 1999).
Vzgojitelj pripoveduje in bere otrokovi starosti primerne pravljice. Spodbuja
intimnost branja in pripovedovanja v manjših skupinah, kar otroku omogoča, da knjigo
večkrat pregleda in doživi. Spodbuja jih k razpravljanju in pripovedovanju o prebranem
in se z njim pogovarjajo v »neotroškem jeziku«. Spodbuja otroke, da sami predlagajo
teme aktivnosti in pogovora ter nudi možnost, da so ustvarjalni v jeziku. Vsakega
otroka spodbuja, da se izrazi v neverbalni in verbalni komunikaciji, spoštuje njegove
individualne značilnosti in potrebe ter upošteva razvojne značilnosti (Kurikulum, 1999).
Otroku želimo ob poslušanju branja ali pripovedovanja ustvariti prijetno izkušnjo.
Vzgojitelj mora pravljico pripovedovati slovnično pravilno, doživeto, s poudarki, dovolj
počasi, tako da spreminja jakost glasu in s tem povečuje otrokov interes za poslušanje.
Pripoved naj prilagaja glede na lastnosti književnih oseb in na razpoloženje, ki ga
vzbuja besedilo. Zanimanje otrok pa lahko povečamo tudi tako, da pripovedovanje
kombiniramo z opazovanjem slik, fotografij, lutke, slikanice, z lastnim klobukom, s
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
prižgano svečko, z lastnim gibanjem, z glasbo … Pri otroku s tem spodbujamo
najrazličnejše sposobnosti: bogatimo besedni zaklad, povečujemo govorno
ustvarjalnost in izražanje, usmerjamo ga k razmišljanju, ga navajamo in usposabljamo
za poslušanje govora odraslih in vrstnikov, na poslušanje branega besedila ali
pripovedi preko AV sredstev, navajamo jih na slovnično pravilen, knjižni jezik. Po
končani pripovedi ne prekinemo otrokovega doživetja z vprašanji, raje počakamo, da
začnejo sami spraševati, ali pa omogočimo otroku nadaljevanje svojega čustvenega
doživljanja z igro, oblikovanjem, uprizarjanjem, dramatizacijo in gibanjem (Retuznik
Bozovičar in Krajnc, 2010).
Otrok ob poslušanju pravljic doživlja estetsko ugodje, prepoznava nove vzorce,
doživlja ugodje in odkriva delčke samega sebe. Svet odraslih je za otroka mnogokrat
zapleten, kaotičen, poln nerazumljivih in nepredvidljivih obratov. V pravljici pa je svet
urejen jasno in prepoznavno. Oblikovana je po naprej jasnem in zato predvidljivem
vzorcu in nudi otroku varno zavetje. V pravljici ni presenečenj, če pa bi se le utegnilo
zgoditi kaj nerodnega, ima pripovedovalec na zalogi pravljični čudež, s katerim poskrbi
za pomirljiv in srečen konec (Kordigel, 1997).
Poleg estetske vzgoje otrok s književnostjo osvaja tudi določena znanja, katera
razvrščamo v tri skupine (Kordigel, 1997):
− prepoznavanje komunikacijske situacije pri poslušanju književnosti,
− prepoznavanje formalnih značilnosti nekaterih literarnih vrst,
− spoznavanje kanonskih mladinskih del.
Z razvojem recepcijske estetike konec 60. let se je spremenil pogled na bralca, ki
ni več le pasiven sprejemnik, postavi ga v ospredje in namenja posebno pozornost
njegovemu duhovnemu stanju med recepcijskim procesom. Temeljna izhodišča
recepcijske estetike so (Medved Udovič, 2000):
− pričakovanja bralca,
− bralčeva vloga pri konkretizaciji smisla umetnine,
− aktualizacija literarnih umetnin.
Na podlagi zgoraj predstavljenih dejstev se je v slovenskem prostoru začel razvijati
model za poučevanje književnosti. Slednjemu bomo v nadaljevanju posvetili veliko
pozornosti, saj predstavlja osnovo našega diplomskega dela. Obravnavanje
umetnostnega besedila poteka po ustaljenem vzorcu, katerega po potrebi prilagajamo
glede na vsebino besedila.
Faze interpretacije umetnostnega besedila (Kranjc in Saksida, 2001):
− uvodna motivacija je prvi korak, ki otroka preko igre, napovedovanja vsebine in
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
sodelovanja odraslih pripravi na literarno-estetsko doživetje in vzpostavlja
dialoga med besedilom;
− premor med branjem/poslušanjem, branje/poslušanje in premor po
branju/poslušanju ‒ premor pred poslušanjem je kratka faza, otrok se umiri in
usmeri pozornost na besedilo. Sledi pripovedovanje ali branje odraslega.
Pomembno je, da branje ni izumetničeno, pač pa zanimivo, dinamično,
primerno glede na glavne junake, razpoloženje in dogajanje v besedilu. Po
branju sledi nekaj sekundni premor, v katerem otrok uredi svoja doživetja;
− pogovor o besedilu in ponovno branje/poslušanje ‒ pomembna faza pri
razvijanju dialoga med otrokom in besedilom je pogovor o besedilu. Otroka
spodbujamo k razlaganju neznanih besed in nenavadnih besednih zvez ter
ravnanja in lastnosti književnih oseb, k opisovanju besedilnih slik, otroci lahko
napovedujejo nadaljevanje zgodbe, pogovarjamo se o razpoloženju, ki ga
vzbuja besedilo. Po pogovoru praviloma sledi ponovno branje/poslušanje. Tako
otrok doživlja besedilo globlje, opazi prezrte vsebine, zazna nov zorni kot ali
vsebinski odtenek. Tudi ponovnemu branju lahko sledi pogovor o besedilu,
odvisno od interesa otrok;
− nove naloge – dejavnosti za poglabljanje literarno estetskega doživetja ‒ otrok
v sklepni fazi ustvarja in poustvarja svoje doživljanje literarnega dela na
individualni ali skupinski ravni v različnih dejavnostih (likovnih, glasbenih,
plesnih, gibalnih, govornih, domišljijskih, lutkovnih, gledaliških …).
2.4.3 Kurikulum za vrtec in glasba kot del umetniškega področja
V predšolskem obdobju in tudi pozneje kaže otrok spontano nagnjenje do glasbe.
Z glasbo vnašamo v življenje otrok veselje, radost, srečo, lepa doživetja in globoka
čustvovanja (Voglar, 1984).
Glasba sodi med široko zastavljeno področje umetnosti. V kurikulumu (1999) se
poleg glasbe pod umetnost uvrščajo še likovne in oblikovalne dejavnosti, ples,
AV-medijske in dramske dejavnosti.
Glasbena vzgoja zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj.
S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe vplivamo na otrokov čustveni,
socialni, spoznavni in psihofizični razvoj. Pri določenih otrocih se glasbene sposobnosti
pokažejo prej kot pri drugih, zato je potrebna individualna obravnava otrokovega
glasbenega razvoja. Na razvoj glasbenih sposobnosti pa vpliva tudi spodbudno okolje,
zato je v predšolskem obdobju pomembna sistematična glasbena vzgoja (Denac in
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
Vrlič, 2001).
Na glasbenem področju pri otroku spodbujamo veselje do glasbe, doživljanje
glasbe, razvijamo interes in željo po glasbenem udejstvovanju, glasbeno občutljivost,
ustvarjalnost, glasbene sposobnosti (melodični in ritmični posluh) in izvajalske
spretnosti (igranje na glasbila). Otrokom omogočamo aktivno poslušanje glasbe ter
izražanje glasbenih doživetij in predstav z gibalno-rajalno, plesno, likovno in besedno
komunikacijo. Osnovna naloga predšolske glasbene vzgoje je razvijanje glasbene
občutljivosti, katera se razvija preko slušnega zaznavanja, z reproduciranjem, s
poustvarjanjem in z ustvarjanjem glasbenih vsebin. Otrok spoznava in raziskuje zvočne
značilnosti glasbil in glasu (zvočne barve, glasnost, trajanje in višino), eksperimentira z
zvočnimi materiali, glasbili, tehnikami igranja na glasbila in glasom, razvija samo
spretnost pri uporabi glasbil in glasu.
Pri glasbi vzgojitelj upošteva razvojne zakonitosti in značilnosti otroka, njegovo
individualnost in opazuje njegovo odzivanje. Otroka spodbuja pri iskanju odgovora na
idejno, organizacijsko ali izvedbeno nalogo oz. problem in podpre vsako otrokovo še
tako skromno napredovanje. Otrokovega ustvarjanja ne ocenjuje, komentira, graja ali
pretirano hvali. Zaveda se pomena procesa nastajanja v ustvarjalnem procesu, zato je
končni rezultat posrednega pomena. Vzgojitelj oblikuje bogato in raznovrstno glasbeno
okolje z različnimi spodbudami, ki otroku omogočajo doživljanje sebe in drugih.
Ustvarja prijazno vzdušje medsebojnega zaupanja, da lahko otrok glasbeno ustvarja.
Podpira otrokovo individualnost, prepozna glasbeno nadarjenost in otroka spodbuja, po
potrebi poskrbi tudi za ustrezno dodatno edukacijo. Omogoča glasbeno/estetsko
doživljanje, usmerja otrokovo pozornost v zbrano poslušanje, spodbuja neverbalno
komunikacijo, izražanje čustev in doživetij. S pestrim in bogatim glasbenim okoljem ter
dejavnostmi skrbi za razvoj otrokovih glasbenih predstav. Hkrati mu omogoča, da gradi
predstave o posameznih umetniških vejah in o umetnosti kot celoti, bogati in poglablja
pa tudi predstave o svetu, življenju, kulturi in samem sebi. Otroku omogoča, da je
ustvarjalec, poslušalec in zanj načrtuje različne izkušnje. Glasbene dejavnosti povezuje
z vsebinami s področij jezika in gibanja (Kurikulum,1999).
2.4.4 Povezovanje področja gibanja z drugimi področji
Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, katere razvrščamo v šest področij: gibanje,
jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Pri vsakem področju so zapisani cilji,
znotraj katerih so vsebine in dejavnosti, kar predstavlja vzgojiteljem okvir za njihovo
delo. Predlagani primeri vsebin in dejavnosti na posameznih področjih se lahko med
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
seboj povezujejo v smiselen kontekst (Videmšek idr., 2007).
»Medpredmetno povezovanje je pomemben element sodobnih pogledov na
vzgojno-izobraževalni proces« (Sicherl-Kafol, 2008, str. 7). Predstavlja celosten
didaktični pristop, ki zajema horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, vsebin in
učnih spretnosti. Pri otroku spodbuja aktivno in celovito učenje, vključujoč njegove
spoznavne, čustvene in telesne funkcije. Povečuje interes in motivacijo za učenje.
Otrokovo razumevanje in uporaba znanj sta poglobljena. Otrok dosega v šoli boljši učni
uspeh, bolje razume učno gradivo, ima večji interes za učenje, je samozavestnejši,
kaže sodelovanje in spoštovanje v medosebnih odnosih, ima boljši priklic in
razumevanje učnega gradiva ter je zmožen hitrejšega priklica in povezovanja znanj z
različnih področij (Paulič, 2002; Smith in Johnson, 1993; Drake, 1998, v Sicherl-Kafol,
2008).
V reviji Sodobna pedagogika (2009) Zajec idr., v članku Značilnosti
gibalnih/športnih dejavnosti in specifičnosti v spodbujanju gibanja predšolskih otrok
poudarjajo, da je zaradi celostnega otrokovega razvoja nujno vključevanje in
prepletanje vseh šestih področij dejavnosti v vrtcu (gibanje, jezik, umetnost, družba,
narava in matematika).
Mlajši otrok spoznava in doživlja svet na različne načine, z vsemi čutili, da bi
usvojil posamezen pojav. Otroku je potrebno pojav ali problem osvetliti z različnih
zornih kotov, da si lahko o njem ustvari celotno sliko. Pri starejših otrocih so
medpredmetne povezave pomembne tudi zaradi motivacije. Pri spoznavanju sveta,
pridobivanju in uporabi znanja je velikega pomena transfer. Transfer ni le prenos
znanja med posameznimi področji, pač pa tudi prenos pridobljenih spretnosti, veščin in
razvitih sposobnosti. Pozitivni transfer omogoča hitrejše učenje, boljšo zapomnitev
naučenega ter večjo uporabo naučenega. Negativni transfer lahko učenje oziroma
napredek pri učenju tudi zavira (Štemberger, 2008).
»Eno od načel uresničevanja ciljev kurikuluma za vrtce je načelo horizontalne
povezanosti (Kurikulum za vrtce, 1999, v Videmšek in Pišot, 2007, str. 126):
− povezovanje dejavnosti različnih področij dejavnosti v vrtcu in pri tem različnih
vidikov otrokovega razvoja in učenja, saj je za predšolskega otroka posebej
značilno, da so soodvisni in med seboj povezani tudi vidiki njegovega razvoja;
− izbor tistih vsebin, metod in načinov dela s predšolskimi otroki, ki upoštevajo
specifičnosti predšolskega otroka in zato v največji meri omogočajo povezavo
različnih področij dejavnosti v vrtcu«.
Področje gibanja se lahko povezuje s področjem jezika, umetnosti, narave, družbe
in matematike (Videmšek idr., 2007).
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
Temeljne značilnosti integriranega pouka, kot ga poimenujejo danes in pomeni
medpredmetno povezovanje pouka, otrokovega okolja, izkušenj, znanj in lastne
aktivnosti, so (Bergant, 1990, v Videmšek idr., 2003):
− otrok je aktivni subjekt;
− otrok rad hodi v šolo;
− otrok v šoli dobi spodbude za nadaljnji razvoj svojih sposobnosti;
− delo in življenje poteka v prijetnem vzdušju;
− v šoli ni strahu in boja za ocene;
− otrok ob delu pridobi zaupanje vase, v svoje sposobnosti in zmožnosti;
− otrok ne sme biti ustrahovan, da bi postal dober človek;
− šola je humana in pomaga naravnemu otrokovemu razvoju;
− učitelj je v vlogi prijatelja, svetovalca in pomočnika;
− odnos med učiteljem in učencem temelji na zaupanju, želji po pogovoru in
druženju;
− delo se povezuje z igro, navdušenje ob igri se prenese v otrokovo ustvarjalno
delo.
Vsako izmed naštetih značilnosti lahko prenesemo v predšolsko obdobje, ko otrok
obiskuje vrtec, kjer je temeljna dejavnost igra in druženje z vrstniki, vzgojitelj kot
razmišljujoči praktik pa posredovalec izvirnih, zanimivih, otrokovemu razvoju primernih
dejavnosti iz različnih med seboj povezanih področij.
Sama gibalna vzgoja v zgodnjem otroštvu ima širši vpliv, njeni cilji niso vezani le
na telesno gibalno aktivnost, ampak imajo pomembno vlogo tudi v estetskem
doživljanju in izražanju, razumevanju in spoznavanju sveta in v jezikovnem razvoju
(Videmšek idr., 2003).
Podrobneje bomo predstavili medpodročno povezavo gibanja z jezikom in gibanja
z glasbo.
2.4.4.1 Gibanje – jezik
»Cilj gibalne/športne vzgoje ni le v gibalni aktivnosti, ampak v estetskem
doživljanju, sporočanju in prenašanju informacij« (Pišot in Čok, 1998, v Pišot in
Jelovčan, 2012, str. 29). Različni strokovnjaki na jezikovnem in gibalnem področju si
postavljajo vprašanje, kje so stičišča pri otroku med gibanjem in jezikom (prav tam).
»Jezik igra v procesu vzgoje in izobraževanja v vrtcu dvojno vlogo, je posebno
področje v Kurikulumu za vrtce, hkrati pa bi zanj lahko rekli, da je načelo, ki med seboj
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
povezuje vsa področja dejavnosti« (Kranjc in Saksida, 2001, str. 105).
Na področju jezika se otrok uči govoriti, poslušati, brati in pisati. Pridobiva
jezikovne zmožnosti, ki niso le sposobnosti sporazumevanja z okoljem, pač pa so
pomembne tudi v matematiki, igri in umetnosti (pri plesu, gibanju, glasbi in ritmu).
Pomemben del jezikovnih dejavnosti so razumevanje in uporaba enostavnih besedil
(kratka sporočila, navodila za izvajanje gibalnih nalog …), ki so vezana na vsakdanje
življenje. Otrok naj ima možnost jezikovne zmožnosti izraziti tudi z nejezikovnim
komuniciranjem, od plesa do pantomime, posnema naj osebe, živali, predmete in tako
izraža svoja čustva (Videmšek idr., 2007).
Poudarek razvijanja otrokove sporazumevalne zmožnosti je na medpodročnih
dejavnostih, saj se govor kot oblika sporazumevanja uporablja pri vseh usmerjenih
dejavnostih dela z otroki (Videmšek in Pišot, 2007).
Otrok lahko razvija govorne sposobnosti s pomočjo gibalne aktivnosti na različne
načine (Videmšek idr., 2003):
− gibanje poteka ob besednih navodilih, kar pospešuje razumevanje jezika;
− izgovarjava glasov poteka ob gibanju;
− seznanjanje z novimi pojmi in njihova uporaba preko gibanja;
− pripovedovanje besedila ob gibanju ali ustvarjanje novega besedila ob gibanju;
− povezovanje gibalnega in besednega izražanja v celoto.
Planinšec (2002) poudarja pomen celostne gibalne vzgoje, ki spodbuja in razvija
celosten otrokov razvoj in zadovolji raznolik otrokov interes in potrebe. Gibalna vzgoja
lahko ustvari različne priložnosti za razvijanje in pridobivanje jezikovnih komunikacijskih
spretnosti in sposobnosti. Connor in Dummer (1996, v Planinšec, 2002) v raziskavi
navajata, da so učenci pri integraciji gibalnih in jezikovnih dejavnostih dosegli
pomemben napredek v znanju na obeh področjih.
2.4.4.2 Gibanje – glasba
»Gibanje in glasba sta za otroka nedeljiva celota. Otrok se začne gibalno odzivati
na glasbo že v prvem letu življenja« (Videmšek idr., 2007, str. 30).
»Glasba je v svojem bistvu gibanje« (Voglar, 1984, str. 22). Smoter glasbe je
vzburiti poslušalčevo notranjost in vzbuditi nek odziv, ki se kaže v odzivnem gibanju.
Glasba na vsakega deluje drugače, nas povezuje, osvobaja in da vsakemu tisto, kar v
njej išče. Mlajši kot je otrok, bolj bo svoje doživljanje glasbe izražal tudi na zunaj s
premikanjem svojega telesa (prav tam).
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
»Z glasbo vnašamo v življenje otrok veselje in radost. Glasba je za otroke vir lepih
doživetij in globokih čustvovanj. Glasba in gib otroke združujeta. Povezujeta jih med
seboj in s tistim, ki te vsebine posreduje« (Koban Dobnik, 2005, str. 47).
Ob koncu prvega leta otrok oblikuje tri tipične gibalne vzorce: klecanje v kolenih,
nihanje levo in desno ter vrtenje v krogu. Kasneje dobi na pomenu ustvarjalni gib, s
katerim otrok izrazi doživetja ob glasbi, spremlja glasbeni potek ali z gibom vizualizira
glasbene predstave o elementih glasbe (krajši, daljši, višji in nižji toni, hitro, počasi ter
glasno in tiho) (Videmšek in Pišot, 2007).
Otrok se lahko gibalno izraža in ustvarja na podlagi glasbe, petja, igranja na
inštrumente, opazovanja gibanja živali, oseb in predmetov v okolju. Otrok z lastnim
načinom gibanja podoživlja različno dogajanje v njegovem okolju (Videmšek in Kovač,
2001).
Pri petju pesmi moramo biti pozorni na sproščeno držo, zato izvajamo vaje
sproščanja, katere zajemajo gibanje ob glasbi: posnemanje različnih živali, pantomimo
in različna gibanja po prostoru (Videmšek idr., 2007).
Z igranjem na različne inštrumente otrok razvija fino motoriko: natančnost,
skladnost in zanesljivost (Videmšek idr., 2007). Najprej je igranje na inštrumente v
bistvu ozvočenje otrokovega giba. Otrok udarja s predmetom ob mizo ali udarja z nogo
ob tla. Lahko mu ponudimo na primer udarjalki in boben ali mu okoli gležnja privežemo
kraguljčke, da bo glasbeno ustvarjal (Videmšek in Pišot, 2007).
Pri gibanju in glasbi ima otrok neomejene možnosti za spoznavanje, izražanje,
sporočanje, prenašanje idej in občutij ter razvijanje ustvarjalnosti. Glasba in gib
predstavljata pri delu z otroki možnost drugačne in sproščene komunikacije. Različen
izbor glasbe omogoča ustvarjalno-gibalno dejavnost (Planinšec, 2002). »Prav tako pa
lahko glasbene sposobnosti bolj učinkovito, privlačno in zabavno razvijamo s pomočjo
gibalnih dejavnosti« (Črčinovič-Rozman, 2000, v Planinšec, 2002, str. 352).
2.5 Pravljica in otroški svet
»Dokler so otroci zelo majhni, jim dajaj korenine, da poženejo; ko postanejo malo
večji, jim dajaj peruti, da poletijo, zato jim veliko pripoveduj o lepem in čudežnem.
Pripoveduj jim pravljice« (Indijski rek).
»Pravljica je izmišljena zgodba o čudežnih dogodkih. V njej je opisan boj med
dobrim in zlim« (Hoznak, 1996, str. 27).
Če primerjamo pravljico z nekaterimi drugimi literarnimi zvrstmi, ugotovimo, da ima
nekatere značilnosti, ki so samo njene: svojevrstnost, nenavadnost, prisrčnost, toplina
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
in nevsakdanjost (Zalokar Divjak, 2002).
Sodobna psihologija nas uči, da otrok podatke in spoznanja, katere pridobi z
izkušnjami, nalaga v možgane v nekakšne miselne sheme. Prav to se zgodi tudi ob
poslušanju pravljic. Z vsako pravljico bo pridobil nova spoznanja in dogradil svojo
miselno shemo in znanje o tem, kakšna je pravljica in kakšne so njene značilnosti. V
sedemdesetih letih so z opazovanjem, katere formalne značilnosti uporablja otrok,
kadar pripoveduje pravljico, ugotovili, da otroške miselne sheme vsebujejo naslednje
pravljične značilnosti (Kordigel in Jamnik, 1999):
− naslov in tipičen začetek pravljice (nekoč je živel …),
− pripoved v pretekliku,
− zaključno frazo (in potem so živeli srečno do konca dni …),
− izbor posebne intonacije in barve glasu,
− dogajanje in osebe v pravljici so resnične,
− tipične književne osebe (volk, čarovnica, najmlajši sin …),
− tipičen način zapletanja in razpletanja.
Poznamo različne pravljice
Za ljudsko pravljico je značilno, da avtor ni znan in da se prenaša preko ustnega
izročila. Čudežna pravljica vsebuje fantastične elemente (dogodke, predmete,
zmožnosti, čudežna sredstva). Živalska pravljica se dogaja v živalskem okolju, živali
imajo človeške lastnosti. Sodobna pravljica ima dve obliki: kratka sodobna pravljica ali
fantastična pripoved. Pri kratki sodobni pravljici ločimo več različic glede na glavni lik: z
otroškim glavnim likom, z oživljeno igračo, s poosebljeno živaljo, s poosebljeno rastlino,
s poosebljenim nebesnim telesom, z likom, ki je znan iz ljudske pravljice. Za sodobno
pravljico je značilno, da lahko dogajanje poteka v resničnem in domišljijskem svetu,
kraj in čas dogajanja pa sta v realnem svetu sodobna, ob tem pa nima moralnega
sporočila. Realistična pravljica vsebuje dogajanje, ki bi se lahko odvijalo v realnem
življenju. Opisuje naivno oceno sveta, tako da tipične značilnosti pravljice pri tem tipu
pravljice odpadejo. Glavnega junaka v pravljici vodi k uspehu lastna iznajdljivost
(Hoznak, 2002).
Pravljica je redka, če ne edina zvrst, ki otroka nagovarja celostno in poleg igrač,
iger, primernih doživetij, ljubečih ljudi itd. spodbuja njegovo domišljijo, s pomočjo katere
si otrok razvija tudi razum. Aktivira njegova čutila in možgane. Ponuja otroku slike, s
katerimi strukturira svoje sanjarije in najde rešitev problema, ki ga vznemirja. Otrok
pripisuje neživim stvarem isti pomen kot živim (animizem), zato je pravljica prilagojena
njegovemu načinu mišljenja. Otrok je egocentrično bitje, izhaja iz sebe, zato mu
pravljica predstavlja zdravilo za njegove strahove, osamljenost, zapostavljenost,
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
šibkost in možnost, da razreši svoj notranji konflikt. Otrok preko pravljice spoznava
življenjske razmere ljudi, ki trpijo, da različni sloji ljudi živijo drugače, da je včasih
življenje krivično in kako naj bi živeli bolje in v sožitju (Zalokar Divjak, 2002).
»Nekateri psihologi in pedagogi menijo, da so pravljice najpomembnejša duševna
hrana otroka v predšolskem obdobju. Njihov jezik in sporočilo pogosto sežeta
globlje od naših strokovnih in racionalnih mnenj, zamisli ter nasvetov. Pravljica v
otroku vzbudi veselje do življenja in nudi oporo za iskanje smisla. Med otroki je
zelo priljubljena tudi zato, ker utrjuje prepričanje, da v »svetu nad nami« dobre ljudi
nekdo vedno varuje. Ob ponotranjenju pravljičnih vsebin zato otroci doživljajo, da
je svet varen in lep« (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010, str. 188).
Pravljica je ena izmed najboljših razvojnih spodbud skozi vse otroštvo. Otrok
pravljico doživlja kot resnično, pravljična bitja občuduje in se istoveti z njihovim
ravnanjem. Pomena pravljice nikoli ne smemo razlagati. Skozi pravljico otrok spozna
smisel vrednot, kot so pravica, krivica, duhovnost, ljubezen, sovraštvo, dobrota,
pogum. S pomočjo pravljičnih likov se otrok uči, kako obvladati izzive in postopoma
čustveno, intelektualno, socialno in moralno dozoreva (Retuznik Bozovičar in Kranjc,
2010).
Pravljica odslikava naše življenje in ker je otrok po naravi radoveden in želi čim več
o življenju vedeti in spoznati, rad vedno znova posluša pravljico. S tem ko damo otroku
priložnost in čas, da pravljico večkrat posluša, ob zgodbi odkriva samega sebe in
izkušnje, katere bo v svetu potreboval, ima čas za razmišljanje o tem, kar mu pravljica
sporoča (Zalokar Divjak, 2002).
Otrokom lahko pravljice beremo ali pa jih pripovedujemo. Mnogi pisatelji in
pripovedovalci zgodb po svetu zagovarjajo prednosti, ki jih ima pripovedovanje v
primerjavi z branjem. Bralec pravljice je vezan na tiskane besede, med branjem ne vidi
otrok, zato ne vidi njihovega odziva in se jim ne uspe prilagajati. Stik med odraslim in
otrokom, ki je zelo pomemben, je tako prekinjen. Pripovedovalec pravljice na spontan
in neprisiljen način pripoveduje pravljico, ki ni le naučena, ampak ponotranjena. Med
pripovedovalcem in otrokom se vzpostavi naklonjenost in zaupanje, otrok se počuti
varno, njegova pozornost in koncentracija med poslušanjem je na vrhuncu.
Pripovedovalec vidi publiko in lahko prilagaja pripovedovanje glede na odzive otrok.
Tak način je bolj pristen in poglobljen (Zalokar Divjak, 2002).
»Razvoj najbolj spodbuja živo branje« (Dolinšek Bubnič, 1999, str. 49). Dokazano
je, da obstaja bistvena razlika med branjem oz. pripovedovanjem in med poslušanjem
iste vsebine po CD predvajalniku ali televiziji. Eden od ključnih dejavnikov pri tem je
očesni stik, kar je osnova vsake komunikacije. Tudi, ko otrokom beremo, skušamo
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
slediti njihovi igri oči in mimiki (prav tam).
Otrok vzpostavi s pravljico dialog, svoja čutenja, videnja, doživljanja želi izraziti
tako, da prevzame vlogo glavne književne osebe, s katero se identificira. Zato je tudi
smiselno, da otroku po prebrani/poslušani pravljici omogočimo, da v igri vlog izrazi vsa
svoja občutenja (Medved Udovič, 2006). Glede na številne raziskave študentov o
odzivih otrok po doživljajskem poslušanju pravljic, dejavnostih otrok v primeru igre vlog
in likovnih odzivov glede na pravljico lahko sklepamo, da otrok raje izbira dejavnosti, s
katerimi na svoboden in prostovoljen način udejanji svoje doživljanje v različnih vlogah,
bodisi v igrah s pravili ali v fiktivnih igrah, kjer prevzame vlogo nekoga drugega. Igra
vlog otroku omogoči, da se celostno izrazi na besedilo, pri čemer uporabi besedni in
nebesedni način (prav tam).
2.5.1 Glasbena pravljica
Glede na pomen in razmerje med glasbo in besedilom ločimo (Borota, 2013):
− glasbeno pravljico ‒ »Glasbena pravljica je tista pravljica, v kateri nam glasba
pripoveduje, opisuje, širi in poglablja doživljanje« (Borota, 2013, str. 199). To je
glasbeno delo, ki ima tudi besedno vsebino z domišljijskimi dogodki in glavnimi
junaki (prav tam);
− pravljico z glasbo ‒ »V pravljici z glasbo je glasba dodana kot povezovalni
element ali kot glasbeni premor med pripovedovanjem. V ospredju je besedna
vsebina, saj zgodbo spremljamo skozi pripovedovanje. Besedilo in glasbo
izvaja ista oseba, zato je glasba sorazmerno preprosta. Vključimo pa lahko tudi
posneto inštrumentalno glasbo« (Borota, 2013, str. 212).
Pravljice z glasbo lahko oblikujemo sami ob različnih priložnostih kot del
projektnega dela (Borota, 2013), za gibalno dramatizacijo literarnega dela, kot
gledališko ali lutkovno predstavo, v primeru diplomske naloge pa kot primer
medpodročnega povezovanja pri izvajanju vadbene ure.
Da bi lahko ustvarili pravljico z glasbo, moramo izbirati kvalitetna besedila, ki
omogočajo glasbi, da neopazno vstopi v dogajanje in ga oriše. To lahko naredimo tako,
da na izbrana mesta v besedilu vključimo posnetke inštrumentalne glasbe, ali da dele
besedila sami uglasbimo in ustvarimo zvočne slike, zaigramo na inštrumente ali
zapojemo pesem (Borota, 2013).
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
2.5.2 Glasba v pravljici
»Glasba lahko umiri ali aktivira, spodbuja fantazijo, asociacije, psihično sprosti in
nudi možnost za sodelovanje z drugimi v skupini« (Koban Dobnik, 2005, str. 48).
V glasbeni pravljici so lahko zastopane tri vrste glasbe: vokalna, vokalno-
inštrumentalna in inštrumentalna (Borota, 2013).
Glasba v glasbeni pravljici ima naslednji pomen in vlogo (Borota, 2013):
− je barvita in slikovita ter motivično dovršena, da lahko pri otroku poglobi
doživljanje, ki jih pri poslušalcu izzove pripoved in podkrepi predstavo o
dogajalnem času in kraju;
− ozvoči in slika naravne pojave;
− izriše značajske poteze glavnih junakov, živali in predmetov ter njihovo gibanje;
− nam pričara tisto, kar je očem skrito, spodbuja domišljijo in ustvarjalnost;
− vokalna glasba prevzema vlogo pripovedovalca, saj z njo razlagamo dogajanje
ali nadaljujemo zgodbo;
− omogoči poslušalcu primerjanje miselnih predstav, katere si zgradi s
poslušanjem zgodbe, in tistih, nastalih s poslušanjem glasbe;
− s primerno izbranim tempom, dinamiko in zvočno barvo doseže pri poslušalcu
dramaturško napetost.
Delež glasbe in besedila:
− »prevladuje pripovedna vsebina, glasba le dopolnjuje besedilo;
− glasbena in besedna vsebina sta enakovredni (vloga glasbe je, na primer, da
slika dogajalni čas in prostor ter opisuje junake);
− glasba je vsebinsko in izrazno pomembnejša od besedila (glasba sama po sebi
pripoveduje in opisuje dogajanje« (Voglar, 1989, v Borota, 2013, str. 200).
Glasbeno vsebino lahko oblikuje tudi otrok sam. Izberemo pravljico, katero pozna,
s preprosto in razumljivo vsebino. Primerno je, da v pravljici nastopajo živali ali osebe,
za katere lahko v glasbeni literaturi poiščemo primerno skladbo ali pesem ali le-te sami
ustvarimo. Glasbeno pravljico posredujemo kot neprekinjeno celoto, da jo otrok v celoti
doživi, zato je pomembno, da ima vzgojiteljica, katera pripoveduje pravljico, vse
potrebne glasbene inštrumente na dosegu roke. Glasbo in besedilo posredujemo
ločeno, glasbo ne vpletamo med napeto pripoved, saj bi to otroci doživeli kot motnjo ali
oviro. Če skladba predstavlja neko žival, osebo, jo zaigramo ali predvajamo, ko se le-ta
prvič pojavi. Če skladba prikaže neko razpoloženje, potem jo vključimo takrat, ko bo
naravno podprla otrokovo čustvovanje. Pri živem posredovanju glasbe lahko igramo na
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
kljunasto flavto, zvončke, citre, orglice, Orffov inštrumentarij, lahko pa pesem tudi
zapojemo (Voglar, 1976).
»Otrok se rad vživlja v različne vloge iz pravljic in pravljice spremeni v žive igre«
(Voglar, 1984, str. 24).
2.5.3 Glasbene dejavnosti v pravljici z glasbo
Otroku v vrtcu s pestrimi glasbenimi dejavnostmi omogočimo različne glasbene
izkušnje. Glasbene dejavnosti delimo na: izvajanje glasbe (reprodukcijo), poslušanje
glasbe (recepcijo) in ustvarjanje (produkcijo) (Borota, 2013).
V pravljici z glasbo otrok glasbo posluša, izvaja glasbeno spremljavo, izbira
različne inštrumente, izbira med inštrumentalno, otroško ali ljudsko glasbo, si zamišlja
glasbeno spremljavo ter tudi gibalno uprizori in izrazi svoja občutenja, kakor mu jih
narekuje glasba in besedilo. Tako so v pravljici z glasbo zajete vse glasbene
dejavnosti: izvajanje, poslušanje in ustvarjanje glasbe.
2.5.3.1 Izvajanje glasbe
Temeljno področje glasbenih dejavnosti v vrtcu je glasbeno izvajanje, katero
vključuje petje, igranje na glasbila in ritmično izreko. Petje se lahko izvaja kot
enoglasno, ob spremljavi inštrumentov in ob gibanju in plesu. V vrtcu pojemo
najpogosteje enoglasno ob inštrumentalni spremljavi in ob gibanju in plesu (Borota,
2013).
»Pesem je za predšolskega otroka prva glasba. Petje pesmi je izhodišče, je pot in
cilj predšolske glasbene vzgoje« (Voglar, 1976).
Pri petju pesmi mora vzgojitelj upoštevati, da (Denac, 2010):
− pojemo vsak dan;
− pesem pojemo večkrat, kar poveča veselje otrok do petja, spontanega
spremljanja z inštrumenti in povezovanja z gibalno-plesno dejavnostjo;
− vzgojitelj doživeto in estetsko interpretira pesem;
− pred vsakim petjem pesem intoniramo in pojemo v zapisani intonaciji;
− pri prvem petju pesem zapojemo v celoti, začetno usvajanje pri starosti od 2 do
7 let je celostno;
− motivacijo za učenje pesmi povečamo s krajšo pripovedjo, igro, razgovorom,
deklamacijo, lutko;
− pesem interpretiramo v primerni izraznosti, dinamiki, tempu, pazimo na
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
dihanje, dikcijo in fraziranje;
− pri otrocih spodbujamo iniciativen in kritičen odnos do pesmi;
− izbiramo otrokom in času primerne pesmi.
»Otroci lahko igrajo na male inštrumente: Orffov instrumentarij, improvizirane
inštrumente, lastne in druge inštrumente. Otrok je pri igranju na glasbila aktiven na
afektivnem, kognitivnem, psihomotoričnem in socialnem področju osebnosti. Tudi pri
inštrumentalni igri razvijamo pri otroku estetsko intrpretacijo. Ko mu inštrument prvič
predstavimo, ga mora dobro slišati, videti, kako se nanj igra, in spoznati ime« (Denac
2002, str. 54).
2.5.3.2 Poslušanje glasbe
»Poslušanje je pomembna dejavnost, v kateri otroku približamo raznovrstne
glasbene vsebine. Glasba bogati njegov doživljajski svet, razvnema mu domišljijo in
spodbuja radovednost. S poslušanjem zvokov iz narave in okolja si razvijamo slušno
zaznavo in pozornost na zvok« (Borota, 2013, str. 16).
Otrok lahko posluša različne glasbene vsebine, kot so (Borota, 2013):
− inštrumentalna in vokalna glasba,
− glasbena pravljica,
− zvoki iz narave in okolja.
Otrok naj glasbo posluša sistematično in aktivno, tako da pri poslušanju sodelujejo
poleg emocionalnih tudi spoznavne funkcije. V predšolskem obdobju je primerno
doživljajsko poslušanje celostnih vsebin. Za poslušanje izbiramo glasbo z zanimivo
vsebino (glasba nekaj pripoveduje), ritmično glasbo (koračnice) ali takšno, ki pri otrocih
vzbuja različna razpoloženja (veselje, žalost, strah, presenečenje …). Vzgojitelj izbira
glasbo iz različnih zgodovinskih obdobij, glasbena dela za otroke in odrasle ter
sodobno glasbo, ki je primerna starosti in izkušnjam otrok ter zastavljenim ciljem
(Denac, 2010).
»Plut-Pregljeva (1990, v Denac, 2002, str. 55) govori o treh vrstah učinkov glasbe
na poslušalca:
− fizični učinek (čutno poslušanje, napetost kože …),
− emocionalni učinek (prenos v glasbi izraženih čustev na poslušalca),
− intelektualni učinek (spoznavanje glasbenih elementov)«.
Otrok želi svoja občutenja glasbe izraziti gibalno, likovno ali verbalno.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
»Glasba in gibanje sta za otroka nedeljiva celota« (Denac, 2002, str. 50).
Poznamo več načinov gibanja na glasbo:
− »formalno ali strukturirano ritmično gibanje, kjer gibalne vzorce določa vzgojitelj
ali učitelj,
− neformalno ritmično gibanje, kjer je otrok omejen samo z osnovnimi
smernicami gibanja – dovolimo mu svobodno gibalno interpretacijo,
− kreativno ritmično gibanje, kjer otrok s telesom ustvarjalno izraža doživetja ali
zvočne predstave glasbenega dela« (Denac, 2002, str. 50).
Otrok z gibanjem izraža celostne glasbene vsebine (vsebino pesmi, skladbe),
doživetja celostnih glasbenih vsebin (čustva, razpoloženja v skladbi) in posamezne
glasbene elemente (tempo, dinamiko, tonsko višino, ritem, metrum) (Denac, 2002).
2.5.3.3 Ustvarjanje
Ustvarjalnost ima nekatere skupne značilnosti: novost, originalnost, izjemnost,
inspiracija, divergentno mišljenje, intuicija … Ko govorimo o umetniški ustvarjalnosti, pa
mislimo na visoko motivacijo, sposobnost divergentnega mišljenja in ugodne
osebnostne lastnosti. Pri otroku pa se kaže ustvarjalnost v njegovi igri in učenju. Otrok
glasbeno ustvarja, ko zapoje izmišljotino, vokalno ustvarja brez besedila po določenih
zlogih, glasovih, ustvarja različne melodije, oblike in ekspresivne kvalitete (Denac,
2010).
»Otroci ustvarjajo, ko si izmišljajo nove glasbene vsebine ali na svoj način izražajo
glasbena doživetja in glasbene predstave« (Borota, 2013, str. 15).
Otrok v glasbi ustvarja (Borota, 2013):
− vokalno ustvarjanje (poustvarjalno petje, petje z elementi interpretacije),
− inštrumentalno ustvarjanje (inštrumentalno poustvarjalno igranje na glasbila,
spremljava k petju, igranje ritmičnega motiva),
− poustvarjalno izvajanje.
»Dosežek ustvarjanja v glasbi je nova glasba« (Borota, 2013, str. 15).
»Ustvarjanje ob glasbi pa ima za dosežek, ki je bil spodbujen z glasbo, vendar je
izražen v drugih umetniških jezikih« (Borota, 2013, str. 15).
Otrok ob glasbi ustvarja (Borota, 2013):
− gibalno-plesno,
− likovno,
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
− besedno.
Gibalno-plesna vzgoja in glasba dajeta otroku možnost svobodne kreativnosti ob
spodbudi vzgojitelja, ki sprejema spontane gibalne reakcije otrok, individualne
spodbude in mu omogoča glasbeno in gibalno izkušnjo (Denac, 2002).
3 PRAKTIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilj
Problem diplomske naloge je medpodročno povezovanje gibanja, jezika in glasbe.
Kako z iskanjem inovativnih in zanimivih pristopov otroke spodbuditi in jim omogočiti
gibanje, kar je osnova za njihov napredek v razvoju.
Glede na problem diplomske naloge je namen naloge, da pri otroku razvijamo
afektivno, kognitivno in gibalno področje. Današnja praksa pri delu z otroki vključuje
posamezne izvedbe področij, ki pa jih lahko v praksi s pridom celostno povežemo v
aktivna področja.
Cilj diplomske naloge je prikazati izviren in zanimiv način izpeljave ure
gibalnih/športnih aktivnostih za predšolske otroke, katera poleg gibanja vključuje še
jezikovno in glasbeno področje in otroka celostno vključi v gibalno dejavnost.
3.2 Raziskovalna vprašanja
Kako pravljica z glasbo v gibalni/športni aktivnosti otrokom omogoči identifikacijo s
književnimi osebami/glavnimi junaki?
Ali se poznavanje vsebine pravljice kaže z aktivnim sodelovanjem v gibalni/športni
aktivnosti?
Ali pravljica z glasbo spodbudi otroke h gibanju?
Ali otrok z gibanjem izrazi svoja doživetja pravljice z glasbo?
Katera glasbena izvajanja spodbudijo otroke h gibanju?
Kako poslušanje zvočnih primerov spodbudi otroke h gibanju?
Na katero glasbeno izvedbo se otroci aktivno odzivajo z gibanjem? (CD ali
inštrumenti.)
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
3.3 Predstavitev vzorca
V raziskavo je bilo vključenih 19 otrok starih od 2 do 4 let. V skupini je bilo 8
dečkov in 11 deklic.
3.4 Načrt
V mesecu decembru 2014 smo obravnavali pravljico Palček Pohajalček. Januarja
2015 so otroci spoznali Palčka Smuka, februarja pa še pravljico Pod medvedovim
dežnikom.
Vsako pravljico smo najprej otrokom prebrali, potem smo se z njimi pogovarjali o
vsebini in njihovih vtisih. Pravljico smo opremili z glasbo (otroško glasbo igrano na
kljunasto flavto in zvončke; klasično, otroško in ljudsko glasbo predvajamo s pomočjo
CD-predvajalnika ter z igranjem na ritmične inštrumente). Vsa otroška doživljanja smo
strnili v gibalni/športni aktivnosti, v kateri je osrednji del namenjen izvajanju naravnih
oblik gibanj ob izbrani glasbi in pravljici. Otroke smo pri izvajanju gibalnega dela
opazovali s pripravljenim opazovalnim listom. Gibalno/športno aktivnost na izbrano
pravljico z glasbo smo izvajali trikrat in sproti beležili odzive otrok.
3.5 Opazovalni list
Opazovalni list (Priloga 1) smo pripravili z namenom, da bi sistematično spremljali
gibalno dejavnost posameznega otroka. Služil nam je kot pripomoček, s katerim smo
spremljali ali je otrok opazovalec, se giblje po prostoru ali na mestu, ali glasba otroka
spodbudi: h gibanju v ritmu s celim ali le delom telesa, k uporabi glasu (se oglaša kot
žival, ponavlja govorne dele besedila, vriska …), k ustvarjanju zvoka z lastnimi
inštrumenti; ali mu omogoča vstop v interakcijo z drugimi otroki, k izražanju lastnega
doživetja (veselo skakanje, zvijanje od bolečine, otrplost od strahu, besno topotanje z
nogami …), ob gibanju lovi ravnotežje in se giba koordinirano.
3.6 Izvedba, razprava in evalvacija
Praktičen del diplomske naloge smo izvajali v skupini Mavrica, ki spada k Enoti
Pika Nogavička Enote vrtca Leskovec pri OŠ Leskovec pri Krškem.
Dejavnosti so potekale v dopoldanskem času, okvirno od 9.00 do 11.00 ure, v
igralnici skupine. Enkrat smo naše delo predstavili tudi staršem v popoldanskem času v
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
okviru sodelovanja s starši v prazničnem decembru. V mesecih decembru, januarju in v
začetku februarja smo izpeljali začrtan praktični del pravljic z glasbo. Najprej smo
izvedli pravljico z glasbo Palček Pohajalček, nato Palček Smuk in nazadnje Pod
medvedovim dežnikom. Pred izvajanjem so starši podpisali izjavo (Priloga 4), s katero
so dovolili, da njihov otrok sodeluje pri nastajanju diplomske naloge.
3.6.1 Predstavitev pravljice Palček Pohajalček (Weninger, 2000)
Bil je lep dan, prav en lep dan in palček Pohajalček je šel na sprehod. Stopical je
po gozdu, s kapico zadel v vejo in glej – kapica pade mu z glave.
A on tega ni opazil, ni. Kapica obležala je na tleh … Mimo žaba priskaklja. Zelena
žaba, velika žaba. Kapico zagleda, zareglja: ˝Rega rega… glej no, glej, moj novi dom,
kako sladko v njem spala bom, o, kako sladko!˝ In žaba skoči v svojo novo toplo hišico.
Kmalu zatem priteče mimo miška. Drobna miška, siva miška. Kapico zagleda … In
zacvili, glasno zacvili: ˝Oj joj, glej, hišica iz sanj! Je kdo notri? Dober dan. Je še kaj
prostora zame?˝ Zelena žaba pogleda ven. Zareglja: ˝O, seveda! Vstopi in pridruži se,
dovolj prostora je za obe!˝
Zdaj pa zajec mimo priskaklja. Kapico zagleda, z brki pomiglja: ˝Ah, glej si ga no!
Prava hišica iz sanj! Je kdo notri? Dober dan. Je še kaj prostora zame?˝ Ven pogleda
žaba. Ven pogleda miška. ˝Seveda! Seveda! Vstopi in pridruži se, dovolj prostora je za
vse!˝
Mimo jež pristopiclja. Možic bodičast. Zvedavo vohlja: ˝Glej no, glej! Hišica! Hišica
iz sanj! Je kdo notri? Dober dan. Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda žaba.
Pogleda miška. Pogleda zajec. ˝Seveda! Seveda! Seveda! Vstopi in pridruži se, dovolj
prostora je za vse!˝
Zdaj črn ptič tja prileti. Kapico zagleda… In zažvrgoli: ˝Glej no, glej! Hišica! Iz sanj!
Je kdo notri? Dober dan! Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda žaba. Miška.
Zajec. In pa jež. ˝Seveda, seveda, seveda, seveda, vstopi in pridruži se, dovolj prostora
je za vse!˝
Pa se priplazi mimo lisica. Zvito zamomlja: ˝Glej no, glej! Hišica iz sanj! Je kdo
notri? Dober dan. Je še kaj prostora zame?!˝ Iz kapice pogleda žaba. Pogleda miška.
Pa zajec. Jež. In ptič. ˝Seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, vstopi in
pridruži se, dovolj prostora je za vse!˝
Merjasec, velik merjasec mimo pribrzi. Zagleda kapico … Zakruli: ˝Glej no, glej!
Hišica iz sanj! Je kdo notri? Dober dan! Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda
žaba in miška in zajec in jež, pa ptič in lisica zaspana. ˝Seveda, seveda, seveda,
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
seveda, seveda, seveda, vstopi in pridruži se, dovolj prostora je za vse!˝
H kapici zdaj plane volk. In glasno zarenči: ˝Glej no, hišica iz sanj! Je kdo notri?
Dober dan! Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda najprej žaba, nato miška, pa
zajec, jež in ptič, pa lisica in merjasec. ˝Seveda, seveda, seveda, seveda, seveda,
seveda, seveda, vstopi in pridruži se, dovolj prostora je za vse!˝
Po gozdu medved prihlača. Prepolno kapico zagleda in zagodrnja: ˝Glej no, hišica
iz sanj! Je kdo notri? Dober dan! Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda žaba.
Pogleda miška. Pa zajec. Jež. In ptič. Pa lisica. In merjasec. In še volk. ˝Seveda,
seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, vstopi in pridruži
se, dovolj prostora je za vse!˝ In bila je gneča, gneča v palčkovi mali kapici, res
velikanska gneča!
In glej – na kapico zdaj skoči majcena bolha. Skozi luknjico splazi se noter, skozi
drobno luknjico: ˝Sem majcena majcena bolhica le, gotovo dovolj prostora bo za me!˝
˝NEEEEEEEE!!!!˝ Palčkova kapica naenkrat oživi. Skoraj poči! Poskakuje. Gor in
dol. Dol in gor. Hop! Hop! Hop!
In naenkrat ven odnese medveda, pa volka, pa merjasca in lisico in ptiča, pa ježa,
pa zajca in miško, pa še žabo. Vsi v gozd zbežijo in se razbežijo. Od strahu drhtijo…
Grozna stvar!
In bolha, bolhica je mala čisto sama v kapici ostala. Ne mine dolgo časa, in palček
Pohajalček vrne se. Svojo kapico zagleda. ˝A… tukaj si, kapica moja!˝ veselo vzklikne,
jo pobere in nežno otrese. Posadi si jo na glavo in odide naprej. A povsod, kamor je
šel, in povsod, koder je hodil, je z njim potovala v svoji hišici iz sanj bolhica mala.
3.6.1.1 Opis poteka dejavnosti
Na strop igralnice smo razobesili padalo. Otroci so spraševali, kaj delamo. Nismo
jim odgovorili, ampak smo jih vprašali, kaj je nastalo. Odgovarjali so: dežnik, padalo,
balon, mavrica, senčnik. Naslednji dan smo jih po zajtrku povabili na blazine pod
razobešeno padalo. Prebrali smo jim pravljico. Otroci so pravljico zbrano poslušali.
Branje smo v naslednjih dneh v jutranjem krogu večkrat ponovili.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
Preglednica 1: Pogovor po branju pravljice Palček Pohajalček
VPRAŠANJA ODGOVORI OTROK
Kdo se je sprehajal po gozdu? F1, D11, F6, F8, D7: »Palček Pohajalček.«
Kaj se mu je zgodilo? Zakaj? F3: »Kapica mu je padla dol. Zato, ker je hitro
tekel.«
Kaj se je zgodilo s kapo? F1: »Živali so prišle.«
Kdo je prišel h kapici? »Otroci naštevajo živali.«
Kaj so živali vprašale? D11: »Glej no glej, hišica iz sanj. Je kaj prostora
zame? Je kdo notri?«
Je bilo dovolj prostora? D4: »Ja, za vse.«
Zakaj? D3: »Ker je bila gneča.«
Kdo je nazadnje priskakljal do
kapice?
D8: »Bolhica.«
Zakaj? F3: »Ker je palčka streslo.«
Je palček našel svojo kapico? D10: »Ja.«
Kaj je naredil? D2, D3, D4, F4, D6, D7, D8, D11, F6, F8:
»Pobral.«
D1, F1, F2, F3, F5, D9, D10 so z gibom roke
nakazali pobiranje in otresanje.
Kdo je potoval z njim? D7: »In še bolhica je potovala z njim.«
3.6.1.2 Zbiranje glasbe
Otroke smo razdelili v dve skupini. Prvi skupini smo pripravili zvočne primere
klasične, otroške in ljudske glasbe. Otroci so poslušali izbrano glasbo, ugotavljali
značilnosti posameznega zvočnega primera (hitrost, glasnost) in izbirali primerno za
živali, ki nastopajo v pravljici. Otroci so že ob prvem poslušanju vstali in se začeli gibati
po prostoru, zato smo morali pozornost usmeriti k zbranemu poslušanju zvočnega
primera in z dodatnim vprašanjem. ‒ Katera žival se tako giblje? Po poslušanju smo se
pogovorili o doživetjih in značilnostih zvočnega primera. Ko so otroci izbrali žival, smo
se ob drugem poslušanju vsi gibali po prostoru in gibalno uprizarjali živali. V
nadaljevanju smo poslušali še ostale zvočne primere in poimenovali živali. Druga
skupina je likovno izražala vsebino pravljice na hodniku, v času dela prve skupine v
igralnici. Nato sta skupini zamenjali aktivnosti.
Naslednji dan so otroci sami predlagali, da bi poslušali glasbo in plesali. Naprej
smo ob prikazovanju slik ponovili živali v pravljici in potek zgodbe. Predvajali smo
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
izbrane zvočne primere, otroci so poslušali in ugotavljali živali: D4 žaba, D4 miška, F6
zajec, D4 lisica, F8 merjasec, D4 volk, F6 medved. Pomoč so potrebovali pri zvočnih
primerih za ježa, ptiča, bolhico, katero so zamenjali za miško. Fantje in D1, D2, D3, D5,
D6, D8, so glasovno oponašali medveda, volka, lisico in merjasca.
Preglednica 2: Priredba pravljice Palček Pohajalček za gibalno/športno aktivnost
TEKST GIBALNA DEJAVNOST ZVOČNI PRIMER
Bil je en lep dan in Palček
Pohajalček je šel na sprehod.
Hodil je po gozdu.
Korakanje. I. Stravinski: Koračnica.
S kapico je zadel ob vejo in
glej kapica pade mu na tla.
Mimo žaba priskaklja. Žabji poskoki. P. Kunej: Veselica.
Kmalu za tem po prstih priteče
miška.
Hoja po prstih z
drobnimi koraki.
C. Debussy: Ples.
Mimo zajec priskaklja. Sonožni poskoki. M. Voglar: Zajec.
Potem se prikotali jež. Mož
bodičast.
Kotaljenje. F. Couperin: Le fleur ou
la tendre Nanette.
Zdaj črn ptič tja prileti. Tek z gibanjem rok
priročenja do
odročenja.
C. Debussy: Ples
snežink.
Pa se priplazi mimo lisica.
Zvitorepka.
Hoja v čepu. I. Stravinski: Petruška.
Merjasec, velik merjasec mimo
pribrzi.
Hitri tek. Musorgski, M. Ravel:
Jaga baba.
H kapici zdaj plane volk. Gibanje v mešani opori. Ludwig van Beethoven:
Simfonija št. VII.
Po gozdu medved prihlača. Hoja. M. Voglar: Medved.
V palčkovi kapici bila je gneča,
res velikanska gneča. Mimo
priskaklja majcena bolhica.
Hopsanje. P. Šivic: Miki koraka.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
3.6.1.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Palček Pohajalček
Globalni cilji:
− doživeto prikazati različne naravne oblike gibanja;
− razvijati veselje do gibanja ob pravljici z glasbo;
− prikazati inovativen pristop dela z otroki na področju gibanja;
− s povezovanjem področij: gibanje, jezik in umetnost (glasba) spodbuditi otroke
h gibanju.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
39
Pre
gle
dnic
a 3
: Iz
vedba p
rakt
ičneg
a d
ela
‒ P
alč
ek
Pohaja
lček
P
OD
RO
ČJE
D
EJA
VN
OS
TI
VS
EB
INA
U
RE
P
OS
AM
EZ
NE
GA
PO
DR
OČ
JA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
VS
EB
INA
UR
E
ST
OP
NJA
UČ
NE
GA
PR
OC
ES
A
NA
RA
VN
E
OB
LIK
E
GIB
AN
JA
pra
vljic
a z
gla
sbo ‒
ponavl
janje
PR
AV
LJI
CA
P
ALČ
EK
PO
HA
JALČ
EK
PO
SLU
ŠA
NJE
GLA
SB
E
CIL
JI
Otr
ok:
−
razv
ija k
oord
inaci
jo g
iban
ja z
enost
avn
imi
gib
aln
imi.
nalo
ga
mi
ob
pra
vljic
i z
gla
sbo;
−
ob
gla
sbeni
spre
mlja
vi
posn
em
a
gib
anje
ži
vali
in
izva
ja
nara
vne
oblik
e
gib
anja
;
−
pre
ko
igre
z
ele
menta
rnim
i
gib
aln
imi n
alo
gam
i kre
pi s
voj
gib
aln
i apa
rat.
Otr
ok:
−
doži
vlja
jsko
posl
uša
in
se
vživ
lja v
kn
jiževn
e o
sebe;
−
dolo
či,
kdo
v
pra
vljic
i
nast
opa;
−
izlu
šči
pote
k dogaja
nja
v
pra
vljic
i;
−
z gib
anje
m
uprizo
ri
knjiž
evn
e o
sebe (
živa
li).
Otr
ok:
−
pre
ko
gla
sbe d
oži
vi
vsebin
o
pra
vljic
e;
−
izbira
gla
sbeno
spre
mlja
vo
za p
ravl
jico;
−
gib
aln
o
izra
zi
vsebin
ske
motiv
e iz
pra
vljic
e;
−
ob
posl
uša
nju
ra
zvija
nam
ern
o s
lušn
o p
ozo
rnost
;
−
se
gib
lje
skla
dno
v ritm
u
gla
sbe
in
gib
aln
o
uprizo
ri
razl
ično g
ibanje
živ
ali;
−
razv
ija e
stets
ki č
ut.
ME
TO
DIČ
NA
EN
OT
A
Nara
vne
oblik
e
gib
anja
(h
oja
,
tek,
sko
ki, po
sko
ki in
laze
nje
).
Bra
nje
pra
vljic
e
in
gib
aln
o
upriza
rjanje
gla
vnih
knjiž
evn
ih
Posl
uša
nje
razl
ičnih
zvr
sti g
lasb
e
v pra
vljic
i z
gla
sbo
Palč
ek
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
40
P
OD
RO
ČJE
D
EJA
VN
OS
TI
VS
EB
INA
U
RE
P
OS
AM
EZ
NE
GA
PO
DR
OČ
JA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
likov.
P
ohaja
lček
in g
ibaln
o iz
raža
nje
.
UČ
NE
OB
LIK
E
Sku
pin
sko
delo
z
igra
lno
skup
ino.
Sku
pin
ska.
Sku
pna,
skupin
ska
in
indiv
idualn
a.
UČ
NE
ME
TO
DE
Ig
ra,
dem
onst
raci
ja,
pripove
dova
nje
in r
azl
aga.
Posl
uša
nje
, pripove
dova
nje
,
pogovo
r in
igra
vlo
g.
Doži
vlja
jsko
posl
uša
nje
, pogovo
r
in g
ibaln
o u
stva
rjanje
.
ŠP
OR
TN
I P
RIP
OM
OČ
KI
IN
IGR
ALA
Bla
zine
razl
ičnih
barv
, ka
rtoni
razl
ičnih
barv
, padalo
in b
alo
n.
Bla
zine in
padalo
.
Bla
zine in
padalo
.
PO
MA
GA
LA
Z
gošč
enka
s
klasi
čno
gla
sbo,
CD
pre
dva
jaln
ik.
Zgošč
enka
s
klasi
čno
gla
sbo
in C
D p
redva
jaln
ik.
Zgošč
enke
:
A.
Pese
k:
Gla
sba
2
za
dru
gi
razr
ed
osn
ovn
e
šole
: Z
ig
ro
v
gla
sben
i sv
et;
M.
Vogla
r:
Gla
sbena
pra
vljic
a
Živ
ali
pri
babic
i zi
mi;
M.
Vog
lar:
Gla
sbena
pra
vljic
a
Živ
als
ki
karn
eva
l; C
D
pre
dva
jaln
ik.
PO
TE
K D
ELA
U
VO
DN
O
PR
IPR
AV
LJA
LN
I
DE
L:
Živ
ahna
igra
B
AR
VE
BLA
ZIN
.
MO
TIV
AC
IJA
:
Otr
oke
m
otiv
iram
z
zunanjo
motiv
aci
jo.
Jutr
anji
krog
MO
TIV
AC
IJA
:
Otr
oke
pova
bim
na b
lazi
ne p
od
padalo
k p
osl
uša
nju
gla
sbe.
Po
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
41
P
OD
RO
ČJE
D
EJA
VN
OS
TI
VS
EB
INA
U
RE
P
OS
AM
EZ
NE
GA
PO
DR
OČ
JA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
Po
pro
storu
so
ra
zpore
jene
bla
zine
razl
ičnih
barv
(z
ele
na,
modra
, ru
mena,
rdeča
,
ora
nžn
a).
O
troci
te
kajo
po
pro
storu
in n
e p
o b
lazi
nah.
Ko
poka
žem
kart
on i
zbra
ne b
arv
e,
vsi
otr
oci
ste
čejo
na b
lazi
no i
ste
barv
e.
Igro
la
hko
ve
čkra
t
ponovi
mo.
Tra
janje
: 5 m
in.
Kom
ple
ks G
IMN
AS
TIČ
NIH
VA
J
– K
1. T
raja
nje
: 5 m
in.
Celo
ten
zapis
gim
na
stič
nih
va
j
je p
redst
avl
jen v
prilo
gi 2
.
opre
mim
z b
lazi
nam
i, ra
zpnem
padalo
in g
a o
besi
m n
a s
trop.
Otr
oke
pova
bim
, da p
rise
dejo
.
posl
uša
nju
se z
otr
oki
pogovo
rim
o
znači
lnost
ih
posa
mezn
ih
zvočn
ih
prim
ero
v (h
itrost
,
gla
snost
).
Iz
pre
dlo
gov
otr
ok
izbere
mo
prim
ern
o
gla
sbo
za
dolo
čeno
živa
l v
pra
vljic
i P
alč
ek
Pohaja
lček.
Zvo
čni
prim
eri s
o p
redst
avl
jeni
v
prilo
gi 2
.
GLA
VN
I D
EL
Otr
oci
z
razl
ičnim
i nara
vnim
i
oblik
am
i gib
anja
upriza
rjajo
živa
li.
BR
AN
JE
PR
AV
LJI
CE
: P
alč
ek
Pohaja
lček
−
prv
o b
ran
je;
BR
AN
JE
ŽE
Z
NA
NE
PR
AV
LJI
CE
O
PR
EM
LJE
NE
Z
ZV
OČ
NIM
I PR
IME
RI:
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
42
P
OD
RO
ČJE
D
EJA
VN
OS
TI
VS
EB
INA
U
RE
P
OS
AM
EZ
NE
GA
PO
DR
OČ
JA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
PR
IME
RI G
IBA
NJA
ŽIV
ALI:
ŽA
BA
– ž
abji
posk
oki
;
MIŠ
KA
–
hoja
po
prs
tih
z
dro
bnim
i kora
ki;
ZA
JEC
– s
onožn
i posk
oki
;
JEŽ
– k
ota
ljenje
po b
lazi
nah;
PT
IČ
–
tek
z gib
anje
m
rok
iz
priro
čen
ja d
o o
dro
čenja
;
LIS
ICA
– h
oja
v č
epu;
ME
RJA
SE
C –
hitr
i tek;
VO
LK
– g
ibanje
v m
eša
ni o
pori;
ME
DV
ED
– h
oja
;
BO
LH
A –
hopsa
nje
.
Tra
janje
: 15 m
in.
−
odm
or;
−
izja
va:
Palč
ek
Pohaja
lček
najd
e s
vojo
kap
o;
−
dru
go b
ran
je;
−
pogovo
r z
otr
oki
.
Kaj
je d
ela
l palč
ek?
Kako
mu
je i
me? K
aj
se m
u j
e z
godilo
?
Kaj
se
je
zgodilo
z
nje
govo
kapo?
Kate
re
živa
li so
si
pois
kale
dom
v
kapi?
K
aj
so
spra
ševa
le
živa
li?
Je
bilo
pro
stora
dovo
lj?
Zaka
j?
Kdo
naza
dnje
prisk
akl
ja
do
kape?
Kaj
se p
ote
m z
godi?
Je p
alč
ek
naše
l sv
ojo
ka
po?
Kdo
je
poto
val z
njim
?
ŽA
BA
–
P
. K
unej:
Vese
lica
(lonče
ni b
as)
;
MIŠ
KA
–
P
. Š
ivic
: M
iki
kora
ka
(kla
vir)
;
ZA
JEC
– M
ira V
ogla
r: Z
aje
c;
JEŽ
– F
. C
ouperin L
e f
leur
ou l
a
tendre
Nanette;
PT
IČ –
C. D
ebuss
y: P
les
sneži
nk
(kla
vir)
;
LIS
ICA
–
Ig
or
Str
avi
nsk
i:
Petr
ušk
a;
ME
RJA
SE
C
–
Ludw
ig
van
Beeth
ove
n: S
imfo
nija
št. V
II.;
VO
LK
– T
rubadurs
ka 1
3.
st.;
ME
DV
ED
–
M
ira
Vog
lar:
Medve
d;
BO
LH
A –
Slo
vensk
i lju
dsk
i ple
s:
Sta
ra p
olk
a.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
43
P
OD
RO
ČJE
D
EJA
VN
OS
TI
VS
EB
INA
U
RE
P
OS
AM
EZ
NE
GA
PO
DR
OČ
JA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
SK
LE
PN
I D
EL
Um
irje
ne ig
re s
pada
lom
.
Otr
oci
prim
ejo
padalo
, ga
dvi
ga
jo i
n s
pušč
ajo
, s
padalo
m
hodijo
v k
rogu n
ajp
rej
levo
, nato
v desn
o
smer,
va
lova
nje
s
padalo
m,
skriva
nje
pod
padalo
m,
odbija
nje
balo
na
na
padalu
.
Tra
janje
: 5 m
in.
PO
GLA
BLJA
NJE
LIT
ER
AR
NO
-ES
TE
TS
KE
GA
DO
ŽIV
LJA
NJA
:
Otr
ok
gib
aln
o uprizo
ri g
ibanje
živa
li (m
edve
d,
ptic
a,
žaba,
jež,
mra
vlja
in z
aje
c) t
ako
, da
upošt
eva
bese
dilo
in g
lasb
o.
GIB
ALN
O IZ
RA
ŽA
NJE
:
Otr
ok
gib
aln
o
izra
ža
vseb
insk
e/r
itmič
ne v
zorc
e/m
otiv
e
ob g
lasb
i.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
44
3.6.1.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo
Palček Pohajalček
1. Vadbena ura
Z otroki smo preuredili igralnico tako, da smo dobili, kar se da, veliko prostora za
gibanje. Vsi otroci ne poznajo barv, zato smo uvodno igro Barve blazine spremenili v
didaktično gibalno igro, kjer so otroci zaznavali zvok tamburina in tišino. Na tla smo
razporedili blazine. Otrokom smo podali navodilo, da ob zvoku tamburina tekajo po
prostoru okoli blazin in na tišino sedejo na blazino. Vsi otroci so sodelovali, se ob igri
veselili in razumeli podano navodilo. Igro smo večkrat ponovili. Pri razgibavanju so
otroci opazovali odraslega, poslušali navodila in ponavljali gibalne naloge.
V glavnem delu vadbene ure smo otroke povabili pod razobešeno padalo in pričeli
s pripovedjo (Bil je en lep dan in Palček Pohajalček …). Ob predvajani glasbi so otroci
izvajali različna gibanja živali (lisica, merjasec, volk, jež … ) s hojo po vseh štirih, razen
pri oponašanju gibanja zajca, ptice, miške in žabe. Med predvajanjem zvočnih primerov
živali smo otroke spodbujali k izvajanju naravnih oblik gibanja, ki so bila podobna
gibanju živali.
V sklepnem delu smo namesto padala uporabili veliko belo platno. Otroci so bili
okoli platna enakomerno razporejeni. Vsak otrok je prijel rob platna. Platno smo
spuščali, dvigali, delali valove, hodili skupaj in narazen, v levo in desno smer. Otroci so
se pod platnom skrivali. Otrokom smo predlagali, da se uležejo na tla, s platnom smo
nežno valovali nad otroki in jih prekrivali. Po zaključeni aktivnosti, so otroci še nekaj
časa ležali ali sedeli. Po izrazih smo videli, da so doživeli prijetno izkušnjo. Nekateri so
vstali in zaklicali, da bi še telovadili s Palčkom Pohajalčkom.
2. Vadbena ura
Pri ogrevanju so otroci ob zvoku tamburina tekali po prostoru okrog blazin, na
tišino pa sedli na blazine. Igro smo petkrat ponovili. Sledilo je razgibavanje. Sodelovali
so vsi otroci.
Glavni del smo pričeli pod razobešenim padalom, kjer so otroci prisluhnili začetku
pripovedi. Ob predvajani glasbi so pričeli z gibanjem. Gibanja živali so izvajali
sproščeno, zavzeto in glede na lastna doživljanja pravljice z glasbo. Otroci so ob
gibanju spremljali in posnemali odraslega. Prvič so v vadbeni uri sodelovali D10, F8,
D7 in D5. D10 je bilo potrebno usmeriti v pravo gibanje, opazovanje in posnemanje
otrok. F8, D7 in D5 so sodelovali brez težav. F3 na začetku ni sodeloval, iskal je F6 in
ga klical. Po individualnem spodbujanju je pričel sodelovati. Tako so ob pripovedovanju
in predvajanju zvočnih primerov v večini vsi aktivno sodelovali. Opaziti je bilo občasno
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
45
prenehanje gibanja, opazovanje odraslega in otrok ter iskanja pozornosti drugega
otroka.
Vadbeno uro smo zaključili z umirjeno igro s platnom in balonom. Otroci so se
razporedili okoli platna in ga prijeli za robove. Na platno smo položili balon, ki ni smel
pasti na tla. Skupaj smo platno dvigali, spuščali, valovili in izvajali najrazličnejše trike.
Otroci so neizmerno uživali. Igro smo izvajali dlje časa, glede na njihov interes.
3. Vadbena ura: Predstavitev pravljice staršem
Ob popoldanskem prihodu staršev in otrok v vrtec, uvodnem pozdravu in
predstavitvi namena srečanja, smo otroke povabili na blazine pod padalo. Prižgali smo
svečke, ugasnili luči in prebrali pravljico. Otroci so tiho in zbrano poslušali. Po uvodnem
branju smo se ogreli ob didaktično-gibalni igri s tamburinom. Glavni del smo pričeli
zbrani pod padalom. Otroci so prisluhnili pripovedi in predvajani glasbi. V glavnem delu
vadbene ure je bilo pri določenih otrocih zaznati dodatno nemirnost, razposajenost ali
nezainteresiranost za sodelovanje, kljub spodbudam. F3 je občasno odhajal k mamici
in se metal po tleh. F6 in F2 sta med gibanjem klicala svoje starše, jim mahala in
kričala. D7, F4 in D9 niso želeli sodelovati, prisedli so k staršem in nas opazovali. D2 je
tekala naokoli s svojo torbico in mahala svoji sestri med gledalci. Ostali otroci so
samostojno, primerno in brez dodatnih spodbud izvajali različna gibanja živali. D10, F5,
F7 in F1 na predstavitvi ni bilo. Ob koncu aktivnosti smo otrokom razdelili svečke, ki
smo jih v ta namen izdelali, in povabili vse prisotne na sprehod po bližnji okolici.
Srečanje smo zaključili ob toplem čaju in klepetu. Naslednji dan smo otroke vprašali po
vtisih.
Preglednica 4: Pogovor z otroki po predstavi staršem
VPRAŠANJA ODGOVORI OTROK
Kaj smo imeli včeraj? D5: »Predstavo Palčka Pohajalčka.«
Kaj ti je bilo všeč? D3: »Všeč mi je bil Palček Pohajalček.«
F6: »Merjasec, ker je tekel.«
D6: »Ko smo telovadili.«
D2: »Volk.«
D5: »Žaba, ka je zelena.«
D8: »Men je bil pa všeč merjasec, ker mam jaz to glasbo
tud doma.«
F8: »Ko smo plesal.«
D7: »Žaba, zato ker ma na glavi zeleno barvo.«
D4: »Palček Pohajalček.«
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
46
3.6.1.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico Palček
Pohajalček
Vsi otroci so aktivno sodelovali. Pri prvi izvedbi vadbene ure so izvajali gibanje
živali (lisica, merjasec, volk, jež … ) kot hoja po štirih, razen pri zajcu, ptici, miški in
žabi. Ob gibanju so usmerjali svojo pozornost na gibanje odraslega in ga posnemali.
Gibanje so izvajali po celem prostoru igralnice in v vse smeri. Pri kotaljenju je prišlo
zaradi omejitve prostora v igralnici do ustavljanja gibanja. Otroci so bili pozorni drug na
drugega, opazovali so druge in počakali, da so lahko kotaljenje nadaljevali. Glasba jih
je spodbudila h gibanju. Pri glasbi za miško in ptico so gibanje izvajali počasneje, za
volka in merjasca pa hitreje. F1, D1, F2, F3, F5, F6 in F8 so glasovno oponašali živali,
pri tem so bili glasni, kar je motilo D8. Izrazil je željo, da prenehajo s kričanjem. Otroci
so gibanje izvajali s celim telesom in koordinirano, le pri poskokih na eni nogi in hoji v
počepu so se občasno ustavljali, lovili ravnotežje in se gibali nekoordinirano. F7 je
sodeloval v prvem delu vadbene ure, v glavnem delu je občasno ob robu, kjer ni bilo
gneče, opazoval druge otroke ali pa je legel na tla in se gibal v svojem ritmu. Občasno
in kratkotrajno je sodeloval pri različnih gibanjih živali. To druge otroke ni motilo. F1,
D1, D2, D3, F2, F3, F5, F6 in D11 so čustveno izražali svoja doživetja (topotanje z
nogami, mimika obraza, veselje, vriskanje ali kričanje).
Zgoraj navedena dejstva potrjujejo, da so bili otroci dobro motivirani in da so se
aktivno vživljali v like iz pravljice. Gibanje in glasba sta jim omogočala izražanje
doživetij vsebine z različnimi čutili. V predšolskem obdobju, ko otroci spoznavajo in se
učijo predvsem s čutili, je ravno taka dejavnost, ki združuje gib, zvok in domišljijsko
vsebino iz pravljice, izrednega pomena za več plastno doživljanje. Glede na to, da so
večkrat spraševali, kdaj bomo telovadili s palčkom, jim je verjetno dejavnost vzbujala
pozitivna občutja, igrivost in predstavljala zanimivo aktivnost.
3.6.2 Predstavitev pravljice Palček Smuk
(Alenka Kopše – idejni vodja, Marjetka Lekše – spisala pravljico, Katarina Žvegelj
– končna verzija pravljice; študentke 2. letnika PV/IŠ/PT, študijsko leto 2013/2014).
Pravljico Palček Smuk smo študentke napisale tako, da je v celoti primerna za
izvajanje vadbene ure.
Otroci, poznate palčka Smuka, ki rad po gozdu kuka? Ste za to, da ga spoznamo
in se vmes še malo poigramo?
Palček Smuk v gozdu živi in se zelo rad z gozdnimi živalmi lovi. Vsakega ujetega
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
47
za roke prime, da nastane kača, dooooolga kakor klopotača! Jih lovi, lovi in nikoli ne
izpusti.
Ko Smuk vse polovi, v krog jih uredi. Da se malo umirijo, najprej glavo zavrtijo. Da
se še malo pretegnejo, visoko nad glavo roke iztegnejo. Palček eno roko zavrti, druga
hitro ji sledi, otroci sodelujejo prav vsi! Zavrtijo še dlani, kakor da se kam mudi. Potem
dajo vsi roke v bok in naredijo veeeelik krog. En, dva, tri, štiri, pet, potem pa noge so
na vrsti spet. Premikajo eno in drugo nogo naprej in nazaj, dokler je moči še kaj. Potem
zamiže in na eni ter na drugi nogi stoje. Za konec se še na prste postavijo in sonce
pozdravijo. Potem postavijo se še na pete, da pozdravijo še stare tete.
Ker Smuk rad osamljen ni, pridejo k njemu prijatelji vsi.
Prvi pribrunda velik medo Vanja, ki ne bo izpustil zimskega spanja.
Nato priletijo ptice selivke, ki se že veselijo poletne mivke. Letijo, letijo, letijo in se
srečanja s Smukom in prijatelji veselijo.
Priskaklja še zajec Božo, ki je med potjo srečal prekrasno rožo. Pokliče še
prijatelje in skupaj skačejo ob potoku, da nihče ni kos ropotu!
Na srečanje v gozdu še mravlje prihitijo, da zabave ne zamudijo! Lazijo po listju,
vejah, mahu, a izognejo se strahu.
Potem se ježi prikotalijo, ki že hruške nabadati hitijo. Tudi jabolka imajo radi, zato
se kar povaljajo po travi.
Za konec pride pa še žaba klepetava in zabava res je prava!
Gozdna družba je zdaj že prav utrujena in kmalu bo noč prišla. Ležejo na mehka
tla, Smuk jih pokrije in lepo pesem zaigra.
3.6.2.1 Opis poteka dejavnosti
Pred pričetkom jutranjega kroga smo na glavo poveznili palčkovo kapo, ki smo jo v
ta namen naredili iz filca. Otroci so z zanimanjem opazovali dogajanje. Z otroki smo
sedli v jutranji krog in doživeto pripovedovali drugo pravljico: Palček Smuk. Otroci so
zbrano in pozorno prisluhnili pravljici in bili navdušeni. Po branju je sledil pogovor.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
48
Preglednica 5: Pogovor po pripovedovanju pravljice Palček Smuk
VPRAŠANJA ODGOVORI OTROK
Kako je ime
palčku?
D7: »Smuk.«
Kaj rad dela? D7: »Lovi se z gozdnimi živalmi.«
D1: »Rad hodi. V gozdu živi.«
D2: »Rad telovadi.«
D4: »Živali lovi.«
F6: »Igra.«
S kom rad
telovadi?
F1, D1, D3, D4, F3, D5, F4, D6, D7, D8, F5, F6, D9, F8, D10,
D11: »Z živalmi.«
Katere živali so
njegovi prijatelji?
F8: »Jež, medved, žaba, pa zajec, ptice, mravljice.«
D3: »Mravlje.«
D1: »Medved Vanja, ptice Selivke, jež.«
D11: »Zajčki.«
F6: »Žabe, medved, jež.«
D4: »Žaba.«
Kdo je priletel? F1, D3, D4, F2, D5, F4, D6, D8, F6, F8,
D11: »Ptice.«
Kaj so delali? D11: »Lovil jih je.«
F6: »Telovadili.«
D4: »Pesmico.«
F6: »Smo ležali.«
Kaj je bilo na
koncu zgodbe?
D7: »Živali so zaspale. Ble so utrujene.«
3.6.2.2 Glasbena dejavnost
Tako smo otrokom cel teden v jutranjem krogu pripovedovali pravljico, da so
spoznali vsebino in jo večplastno doživeli. Po pripovedovanju smo otrokom v manjših
skupinah v glasbenem kotičku predstavljali inštrumente, s katerimi so spremljali gibanje
živali v predstavljeni, novi pravljici. Vsak inštrument smo poimenovali, opisali in nanj
zaigrali, da so lahko slišali različne zvoke. V kotičku smo za otroke pripravili izbrane
inštrumente: boben, kljunasto flavto, paličice, marakas, tamburin, guero/žaba. Na
inštrumente so igrali različne ritmične vzorce ter individualno in skupinsko. Otroke smo
v kotičku opazovali in pozorno poslušali njihovo izvajanje.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
49
Skozi cel teden so se v kotičku razvrstili vsi otroci. F4, F1, F3, D11 so v glasbenem
kotičku sodelovali večkrat, dolgo vztrajali in preizkušali vse inštrumente. F1 je bil najbolj
navdušen nad bobnom. Predlagal je, da bi igral boben za medveda. D7 je predlagala,
da bi palček Smuk v zaključnem delu pravljice živalim igral na kitaro. Upoštevali smo
predlog in otrokom v zaključnem delu peli pesem Medvedek ni bolan ob spremljavi
kitare. Ob koncu tedna smo otrokom pripovedovali pravljico z izbrano glasbeno
spremljavo. Otroci so samodejno pričeli z gibanjem in izvajali različna gibanja živali.
Preglednica 6: Pravljica z glasbo Palček Smuk za gibalno/športno aktivnost
TEKST GIBALNA
DEJAVNOST
IZBRANI ZVOČNI
PRIMER
Ker Smuk rad osamljen ni, pridejo k njemu
prijatelji vsi.
Prvi pribrunda velik medo Vanja, ki ne bo
izpustil zimskega spanja.
Hoja klečno
spodaj
sklonjeno.
Igranje s počasnim
ritmom na boben.
Nato priletijo ptice selivke, ki se že veselijo
poletne mivke. Letijo, letijo, letijo in se
srečanja s Smukom in prijatelji veselijo.
Tek z gibanjem
rok iz priročenja
do odročenja.
Igranje na flavto.
Priskaklja še zajec Božo, ki je med potjo
srečal prekrasno rožo. Pokliče še prijatelje
in skupaj skačejo ob potoku, da nihče ni
kos ropotu!
Sonožni
poskoki.
Igranje na paličice z
enakomernim
ritmom, ki spominja
na zajčje skoke.
Na srečanje v gozdu še mravlje prihitijo,
da zabave ne zamudijo! Lazijo po listju,
vejah, mahu, a izognejo se strahu.
Lazenje. Igranje na marakas.
Potem se ježi prikotalijo, ki že hruške
nabadati hitijo. Tudi jabolka imajo radi,
zato se kar povaljajo po travi.
Kotaljenje. Igranje na tamburin.
Za konec pride pa še žaba klepetava in
zabava res je prava!
Žabji poskoki. Igranje na guero.
3.6.2.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Palček Smuk
Globalni cilji:
− doživeto prikazati različne naravne oblike gibanja;
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
50
− razvijati veselje do gibanja ob pravljici z glasbo;
− prikazati inovativen pristop dela z otroki na področju gibanja;
− s povezovanjem področij: gibanje, jezik in umetnost (glasba) spodbuditi otroke h
gibanju.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
51
Pre
gle
dnic
a 7
: Iz
vedba p
rakt
ičneg
a d
ela
‒ P
alč
ek
Sm
uk
P
OD
RO
ČJE
DE
JAV
NO
ST
I V
SE
BIN
A
UR
E
PO
SA
ME
ZN
EG
A P
OD
RO
ČJA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
ST
OP
NJA
UČ
NE
GA
PR
OC
ES
A
NA
RA
VN
E O
BLIK
E G
IBA
NJA
pra
vljic
a
z gla
sbo
‒
ponavl
janje
PR
AV
LJI
CA
PA
LČ
EK
SM
UK
IG
RA
NJE
N
A
RIT
MIČ
NA
GLA
SB
ILA
CIL
JI
Otr
ok:
−
razv
ija k
oo
rdin
aci
jo g
ibanja
z enost
avn
imi
gib
aln
imi
nalo
ga
mi
ob
pra
vljic
i z
gla
sbo;
−
ob
gla
sben
i sp
rem
ljavi
, z
nara
vnim
i oblik
am
i gib
anja
posn
em
a g
ibanje
živ
ali;
−
pre
ko i
gre
z e
lem
enta
rnim
i
gib
aln
imi
nalo
gam
i kr
epi
svoj g
ibaln
i apara
t.
Otr
ok:
−
doži
vlja
jsko
posl
uša
in
se
vživ
lja v
kn
jiževn
e o
sebe;
−
dolo
či,
kdo
v
pra
vljic
i
nast
opa;
−
izlu
šči
pote
k dogaja
nja
v
pra
vljic
i;
−
z gib
anje
m
uprizo
ri
knjiž
evn
e o
sebe (
živa
li).
Otr
ok:
−
izva
ja
ritm
ične
vzorc
e/m
otiv
e
na
ritm
ična
gla
sbila
za
ponazo
rite
v gib
anja
živ
ali;
−
repro
duci
ra e
nost
avn
e r
itmič
ne
motiv
e
za
razl
ično
gib
anje
živa
li;
−
razv
ija r
itmič
ni p
osl
uh;
−
prisl
uhne
zaig
ranem
u
ritm
ičnem
u
motiv
u
in
melo
diji
na k
ljuna
sto f
lavt
o i
n s
e v
živl
ja
v pra
vljic
o.
ME
TO
DIČ
NA
EN
OT
A
Nara
vne
oblik
e
gib
anja
(h
oja
,
tek,
sko
ki, po
sko
ki, la
zenje
).
Pripove
dova
nje
pra
vljic
e.
Igra
nje
na
ritm
ična
gla
sbila
in
klju
na
sto fla
vto.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
52
P
OD
RO
ČJE
DE
JAV
NO
ST
I V
SE
BIN
A
UR
E
PO
SA
ME
ZN
EG
A P
OD
RO
ČJA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
UČ
NE
OB
LIK
E
Sku
pin
sko
delo
z
igra
lno
skup
ino.
Sku
pin
ska.
Sku
pna, sk
upin
ska in
indiv
idualn
a.
UČ
NE
ME
TO
DE
Ig
ra,
dem
onst
raci
ja,
pripove
dova
nje
in r
azl
aganje
.
Posl
uša
nje
, pripove
dova
nje
,
pogovo
r in
igra
vlo
g.
Doži
vlja
jsko
posl
uša
nje
, pogovo
r,
izva
jan
je in
gib
aln
o u
stva
rjanje
.
PR
IPO
MO
ČK
I B
lazi
ne,
palč
kova
ka
pa,
gla
sbila
(b
oben,
klju
nast
a
flavt
a,
palič
ice,
mara
kas,
guero
/lese
na ž
aba),
tri o
deje
.
Palč
kova
ka
pa,
bla
zine,
gla
sbila
(b
oben,
klju
nast
a
flavt
a,
palič
ice,
mara
kas,
guero
/lese
na ž
aba).
Ritm
ična g
lasb
ila (
boben,
palič
ice,
mara
kas,
guero
/žaba),
kl
junast
a
flavt
a.
PO
TE
K D
ELA
U
VO
DN
O
PR
IPR
AV
LJA
LN
I
DE
L :
Lovl
jenje
–
Palč
ek
Sm
uk
v
gozd
u
živi
in
se
ze
lo
rad
z
gozd
nim
i ži
valm
i lo
vi.
Vsa
kega
uje
tega
za
roke
prim
e,
da
nast
ane
kača
, dolg
a
kako
r
klopota
ča!
Jih lovi
, lo
vi in n
ikoli
ne i
zpust
i. (T
isti,
ki
je u
lovl
jen,
se
prim
e
za
roke
in
ta
ko
do
MO
TIV
AC
IJA
:
Otr
oke
m
otiv
iram
o
z zu
nanjo
motiv
aci
jo.
Na
gla
vo
si
pove
znem
palč
kovo
ka
po,
sedem
na
bla
zino
in
jih
pova
bim
, da p
rise
dejo
.
MO
TIV
AC
IJA
:
Otr
oko
m r
azd
elim
gla
sbila
(boben,
palič
ice
, m
ara
kas,
guero
,
tam
burin).
O
troci
pre
izku
šajo
zvoke
posa
mezn
ih
gla
sbil.
Z
a
vsako
ži
val
izbere
mo
gla
sbilo
in
dolo
čim
o
ritm
ični
vzore
c/m
otiv
.
Manjš
a
skup
ina
doži
veto
za
igra
ritm
ične
vzore
ce
na,
na
kar
se
zam
en
jajo
z o
stalim
i v s
kupin
i.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
53
P
OD
RO
ČJE
DE
JAV
NO
ST
I V
SE
BIN
A
UR
E
PO
SA
ME
ZN
EG
A P
OD
RO
ČJA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
zadnje
ga;
igra
nje
na k
ljunast
o
flavt
o –
živ
ahna g
lasb
a.)
Tra
janje
: 5 m
in.
Kom
ple
ks
GIM
NA
ST
IČN
IH
VA
J –
K1.
Tra
janje
: 5 m
in.
Celo
ten z
apis
gim
nast
ičnih
vaj
je p
redst
avl
jen v
prilo
gi 3
.
GLA
VN
I D
EL
Otr
oci
z
razl
ičnim
i nara
vnim
i
oblik
am
i gib
anja
upriza
rjajo
živa
li.
ME
DV
ED
– h
oja
kle
čno s
podaj
sklo
nje
no;
PT
ICA
S
ELIV
KA
–
tek
z
gib
anje
m r
ok
iz p
riro
čenja
do
odro
čenja
;
ZA
JEC
– p
osk
oki
s s
onožn
im
odrivo
m;
PR
IPO
VE
DO
VA
NJE
:
Pra
vljic
a
z gla
sbo
Palč
ek
Sm
uk.
−
Prv
o p
ripove
dova
nje
;
−
odm
or;
−
izja
va:
Palč
ek
Sm
uk
rad
telo
vadi;
−
dru
go p
ripove
dova
nje
;
−
pogovo
r z
otr
oki
:
Kje
živ
i palč
ek
Sm
uk?
Kaj
rad
IGR
AN
JE N
A G
LA
SB
ILA
:
−
medve
d –
boben,
−
ptic
e –
klju
nast
a fla
vta,
−
zaje
c –
palič
ice,
−
mra
vlja
– m
ara
kas,
−
jež
– ta
mburin,
−
žaba –
guero
/žaba.
Ritm
ični
vzo
rec
zapis
an z
nota
mi
je p
redst
avl
jen v
prilo
gi 3
.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
54
P
OD
RO
ČJE
DE
JAV
NO
ST
I V
SE
BIN
A
UR
E
PO
SA
ME
ZN
EG
A P
OD
RO
ČJA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
MR
AV
LJA
– la
zenje
;
JEŽ
– k
ota
ljenje
;
ŽA
BA
– ž
abji
posk
oki
.
Tra
janje
: 15 m
in.
počn
e?
Kdo
so
nje
govi
prija
telji
?
Kate
ra
gla
sbila
so
pre
dst
avl
jala
dolo
čeno
živa
l
(poim
enova
nje
gla
sbil)
? K
aj
so
poče
le ž
ivali?
Kaj
se j
e z
godilo
na k
oncu
zgodbic
e?
SK
LE
PN
I D
EL
UM
IRJA
NJE
Gozd
na
dru
žba j
e z
daj že
pra
v
utr
uje
na
in
km
alu
bo
noč
prišl
a.
Leže
jo
na
mehka
tla
,
Sm
uk
jih p
okr
ije in lepo p
ese
m
zaig
ra.
(Tu
palč
ek
z odejo
nežn
o p
okr
iva ž
ivali
– o
troke
).
Tra
janje
: 3 m
in.
PO
GLA
BLJA
NJE
LIT
ER
AR
NO
- E
ST
ET
SK
EG
A
DO
ŽIV
LJA
NJA
:
Otr
ok
gib
aln
o uprizo
ri g
ibanje
živa
li (m
edve
d,
ptic
a,
žaba,
jež,
m
ravl
ja,
zaje
c)
tako
, da
upošt
eva
bese
dilo
in g
lasb
o.
GIB
ALN
O IZ
RA
ŽA
NJE
:
Otr
ok
gib
aln
o
izra
ža
vseb
insk
e/r
itmič
ne
vzorc
e/m
otiv
e
ob g
lasb
i.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
55
3.6.2.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo
Palček Smuk
V naslednjem tednu smo pričeli z gibalnim delom. Pred vsako vadbeno uro smo na
glavo poveznili palčkovo kapo. Tako je v igralnico prišel palček Smuk.
1. Vadbena ura
V prvi vadbeni uri smo otrokom pripovedovali zgodbo in z njimi telovadili kot palček
Smuk. Gibanje živali smo spremljali z izbranimi inštrumenti.
Na glavo smo poveznili palčkovo kapo in se spremenili v Smuka. Otroke smo
prosili, da pomagajo preurediti prostor. Na kljunasto flavto smo zaigrali krajšo melodijo
in pridobili pozornost otrok. Pričeli smo s pripovedjo: »Otroci, poznate palčka Smuk?«
V ogrevalnem delu smo otroke lovili po prostoru, ulovljenega prijeli za roke in tako vse
do zadnjega otroka, da je nastala dolga kača. Sprva otroci niso razumeli navodil, sproti,
ob lovljenju, smo po potrebi podajali dodatna individualna navodila, zato nismo v tem
delu igrali na kljunasto flavto. Lovljenje smo ponovili trikrat. Otroci so pri lovljenju tekali
v krogu in čakali, da jih ulovimo.
V glavnem delu vadbene ure smo nadaljevali s pripovedjo pravljice. Za vsako žival
smo zaigrali na izbran inštrument in kazali gibanje. Otroci so v gibanju aktivno
sodelovali, razen F3, F7 in D10, ki so se občasno, za kratek čas, ustavili, umaknili stran
od skupine, opazovali otroke in odraslega. Pri tem niso ovirali ali motili drugih otrok.
Otroci se v glavnem delu vadbene ure gibljejo po prostoru igralnice v vse smeri.
V sklepnem delu smo ob spremljavi kitare zapeli pesem Medvedek ni bolan in z
odejo pokrivali speče otroke.
V naslednjih dveh izvedbah so igrali na inštrumente otroci. Vsi so imeli priložnost
sodelovati kot instrumentalisti ali kot Smukovi prijatelji v vadbeni uri.
2. Vadbena ura
Kapa na glavi je naznanila otrokom gibalno aktivnost s palčkom Smukom. Otroke
ni bilo potrebno dodatno spodbujati, takoj so začeli pomagati pri urejanju igralnice.
Pred pričetkom vadbene ure smo omogočili otrokom, da izberejo telovadbo ali igranje
na instrumente. Instrumentalistom je priskočila na pomoč sodelavka. Potrebno jih je
bilo usmeriti, kdaj pričnejo in končajo z igranjem. Pričetek vadbene ure smo naznanili z
igranjem na kljunasto flavto. Najprej smo otroke lovili. Otroci so vreščali od
zadovoljstva in tekali v krogu. Lovljenje smo večkrat ponovili. Po razgibavanju je sledil
glavni del. Vsi otroci so sodelovali. Doživljanje glasbe in pravljice spodbudi otroke h
gibanju. Gibali so se v različnem tempu, nekateri hitreje, drugi počasneje. F1, D1, F2,
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
56
D6, F6, F8 so ob gibanju izražali svoja doživljanja z živalskim oglašanjem, cviljenjem,
kričanjem, kazali so znake ugodja, sproščenosti in veselja. Otroci so bili osredotočeni
na izvajanje različnih oblik gibanja ob glasbi in niso ustvarjali zvoka z lastnimi
instrumenti. Pri gibanju zajca in žabe se je slišalo topotanje nog. Gibanje so izvajali s
celim telesom. V zaključnem delu so instrumentalisti prevzeli vlogo palčka in pokrivali
svoje prijatelje z odejo, mi pa smo peli in igrali na kitaro.
3. Vadbena ura
Rdeča nit vsake vadbene ure je bila palčkova kapa. Otroci so vedeli, da kapa na
glavi odraslega pomeni gibalno aktivnost s palčkom. Večkrat so nas spraševali po kapi
in nas spodbujali, da si jo nadenemo. F1, D1, F3, F5, F6, F8 so izrazili željo, da bi tudi
oni nosili kapo. S kapo na glavi so ponosno hodili po igralnici, skakali, telovadili in
govorili otrokom, kaj naj počnejo.
Uvodni del vadbene ure je potekal brez dodatnih navodil. Pripovedovali smo
pravljico, se z otroki lovili in razgibavali. V glavnem delu smo pravljico pripovedovali in
opazovali otroke pri gibanju. Opazili smo, da so F1, D1, D4, F6, D7 in F8 med
gibanjem stopali v medsebojno interakcijo. F6 je glasno govoril: »Gremo, gremo…«
»Žaba skače…« »Bežite medved prihaja…« Drugi so mu sledili in ga posnemali. F3 je
sledil gibanju F1. Pri F7 smo opazili, da ima težave pri izvajanju poskokov in kotaljenju.
Nekaj časa opazuje, nato naredi dve ponovitvi po svojih zmožnostih. D10 je izvajala
gibanje po svoje, na primer gibanje medveda kot hojo po kolenih. Med gibanjem se je
za kratek čas ustavila, opazovala otroke in odraslega in skušala gibanje posnemati.
D4, F3, D8 in F8 so za gibanje mravelj iskali svoje načine gibanja (lazenje, lazenje z
eno nogo naprej, lazenje s potegom rok). D1 in F2 sta izvajala gibe na svoj način, njuni
gibi so energični, izraziti, z močno obrazno mimiko, čustveno izražata doživljanja
pravljice, oglašata se kot živali. D3 pri gibanju medveda stoji na mestu in opazuje
druge. Pri F2 smo opazili, da se pri poskoku ne odlepi od tal, temveč hopsa. D1, F1,
D3, D4, F2, F3, F5, F6 in F8 so čustveno izražali svoje doživljanje. Večina otrok je
gibanje izvajala koordinirano, ni prišlo do prerivanj, padcev. Pri kotaljenju so zaradi
omejenega prostora otroci čakali eden drugega, vendar se nad tem niso pritoževali.
3.6.2.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico Palček Smuk
Doživljanje glasbe spodbudi otroke h gibanju. Ob pozornem poslušanju so se
pravilno in doživeto gibali v vlogi posameznih živali. Gibali so se v različnem tempu,
nekateri hitreje, drugi počasneje, odvisno od njihovega temperamenta in gibalnih
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
57
sposobnosti. Občasno in kratkotrajno so F3, F5, F7, D10 kot opazovalci spremljali
dogajanje. Otroci so se gibali po pripravljenem prostoru v vse smeri. V uvodnem delu
so otroci tekali v krogu, kar pa je prispevalo k varnejšemu lovljenju v omejenem
prostoru. Zaradi tega se je igra lovljenja hitro zaključila, zato smo jo ponovili najmanj
trikrat. Otroci so radi sodelovali, gibanje izvajali sproščeno in koordinirano. Ob gibanju
so F1, D1, F3, D4, F5, F6, F8 in D11 čustveno izražali svoja doživetja s smehom,
vriskom, F1, D1, F2, D6, F6, D10 so se oglašali kot živali. Otroci so usmerjeni v gibanje
in ne ustvarjajo zvokov z lastnimi instrumenti. Pri gibanju prihaja med F1, F6 in F8, F1
in F3, D4 in D11 ter med D2 in D3 do interakcije. Otroci se kličejo, posnemajo drug
drugega v gibanju, spodbujajo h gibanju, smejijo, včasih držijo za roke. Pri D1, F2, F7,
D10 smo opazili, da gibanja izvajajo prilagojeno, na svoj način, po svojih zmožnostih.
Otroci so imeli možnost ob večkratnem ponavljanju spoznati potek vadbene ure. Niso
bili več usmerjeni v posnemanje gibanja odraslega. F1, D1, F2, F3, D3, F5, D10 so
pričeli izvajati gibanja za živali na svoj način.
3.6.3 Predstavitev pravljice Pod medvedovim dežnikom (Makarovič, 1998)
Medved je dobil za rojstni dan velik rdeč dežnik. Komaj je čakal, da bi začelo
deževati. In res, se je nekega sobotnega popoldneva vlil dež. Medved je ves vesel
razprl dežnik in šel v gozd.
Nasproti mu je prišla stara lisica. Tudi ona je imela dežnik. »Dober dan, gospa!« je
prijazno pozdravil medved. Lisica pa ga je samo strogo pogledala in ni niti odzdravila.
Medved je skomignil in odšel dalje. Poslušal je dežne kapljice in srečal srnico.
Bila je čisto premočena in se je tresla od mraza. Gledala ga je z velikimi plašnimi
očmi, rekla pa ni nič. Medved jo je nagovoril: »Stopi no pod moj dežnik, srnica. Kjer je
prostora za enega, ga bo tudi za dva.« srnica ga je hvaležno pogledala in stopila k
njemu pod dežnik. »Prosila sem že lisico, da bi me vzela pod dežnik, pa me ni hotela
niti slišati,« je rekla srnica. »No, je že dobro,« je rekel medved in sta šla naprej.
Sprehajala sta se po gozdu in srečala zajčka.
Čisto je bil premočen in premražen. Pa je rekel medved: »Brž k nama pod dežnik
zajček! Drugače se boš prehladil.« »Hvala medved,« je rekel zajček. »Prav rad! Veš,
prosil sem že lisico, da bi me vzela pod dežnik. Pa me je samo grdo pogledala.« »Kjer
je prostora za dva, ga bo tudi za tri,« je rekel medved in šli so naprej. Srečali so
veverico.
Čisto je bila mokra in rep je imela ves zlepljen od dežja. Medved je zaklical: »Kar k
nam pod dežnik, veverica! Kjer je prostora za tri, ga bo tudi za štiri.« »Kako si ljubezniv,
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
58
medved!« je rekla veverica in se stisnila pod dežnik. »Čisto drugačen kakor lisica!« Šli
so naprej, pa jim je nasproti pritekla miška.
Zacvilila je: »Medved, medved, vzemi me pod dežnik! Lisica me je napodila!«
»Seveda miška!« je rekel medved. »Kjer je prostora za štiri, ga bo tudi za pet.« Miška
je smuknila pod medvedov dežnik in tako so bili vsi lepo na suhem. Bili so prav dobre
volje in so peli vso pot. Medved pa je zraven veselo brundal.
Dež je pojenjal, posijalo je sonce. Živali so se še enkrat zahvalile medvedu in se
razšle. Medved je zaprl svoj rdeč dežnik in zadovoljen odhlačal domov.
Drugi dan je bila nedelja. Po gozdu je hodila lisica in zehala. »Oh, kako mi je
dolgčas!« je vzdihovala. »Oh, kako mi je dolgčas!« Tedaj je zagledala srnico.
»O, srnica!« jo je poklicala lisica. »Delaj mi družbo!« »Ne utegnem!« jo je zavrnila
srnica. »K medvedu grem na obisk!« In že je ni bilo več. Lisici se je povesil nos.
Pa je pritekel zajček.
»Delaj mi družbo!« ga je poklicala lisica. »Ne utegnem, k medvedu grem!« je
zaklical zajček in že ga ni bilo več. Lisici se je še bolj povesil nos.
Takrat je mimo priskakljala veverica.
»Glej jo, veverico!« se je veselila lisica. »Delaj mi družbo!« »Ne utegnem, mudi se
mi na obisk k prijatelju medvedu!« je hladno odgovorila veverica in že je ni bilo več.
Lisici se je nos tako povesil, da je sploh ni bilo spoznati.
Pridrobila je miška.
»Vsaj ti mi delaj družbo,« jo je poklicala lisica. Miška pa se je začudila: »Saj ste res
vi, gospa lisica! Ampak zdajle nimam časa, veste. Moram na obisk k prijatelju
medvedu!« in že je ni bilo več.
Lisica je legla na tla, glavo je položila na tace in ves popoldan pela žalostne,
žalostne pesmi.
3.6.3.1 Opis poteka dejavnosti
V igralnico smo prišli z odprtim dežnikom, se sprehodili po igralnici in sedli na
klopce. V trenutku so prisedli tudi otroci. Tako smo jih motivirali k poslušanju. Dežnik
smo postavili na tla in pričeli z branjem. Otroci so zbrano in z zanimanjem poslušali
doživeto prebrano pravljico. Izrazili so željo po ponovnem poslušanju. Tako smo
pravljico prebrali še enkrat. Po branju smo se z otroki pogovarjali o vsebini pravljice.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
59
Preglednica 8: Pogovor po branju pravljice Pod medvedovim dežnikom
VPRAŠANJA ODGOVORI OTROK
Kaj je dobil medved za rojstni dan? F1: »Dežnik.«
Kakšen je bil dežnik? D8: »Rdeč.«
Česa se je veselil? D7: »Dežja.«
Koga je najprej srečal? F3: »Lisico.«
Kaj je naredila lisica? D3: »Mela je zelen dežnik.«
D11: »Ni ga pogledala.«
Katere živali je srečal? D4: »Srnico.«
Kaj ji je rekel? D3: »Da je premočena in premražena.«
Katere živali je še srečal? D2: »Veveričko, miško.«
Kaj je rekel živalim? F8: »Da naj grejo not.«
F3: »Živalice.«
Kaj so živali odgovorile? D7: »Hvala.«
Kaj se je zgodilo, ko je posijalo sonce? D6: »Zaprl je dežnik.«
Kam so odšle živali? D11: »Igrat.«
Kako se je počutila lisica naslednji
dan?
D3: »Zehala, ker je bla utrujena.«
F1: »Ker je srečala srnico.«
Kaj je rekla srnici? D11: »Delaj mi družbo, srnica pa ni hotela.«
Zakaj se živali niso hotele igrati z
lisico?
D7: »Ker so se šli igrat k medvedu.«
Zakaj? D3: »Ker lisica jih ni povabla pod svoj
dežnik.«
Kaj so se živali igrale pri medvedu?
F2: »Ovčke, kocke.«
F1: »Skrivalnice.«
D8: »Sestavljanke.«
D4: »Igrali.«
D6: »Igrale s kockami.«
D1: »Gledale risanke.«
D11: »Poslušale pesmice.«
Naslednji dan smo pravljico pripovedovali ob slikah pripravljenih po izbrani
pravljici. Na pobudo otrok smo se po pripovedovanju pogovarjali o glavnem junaku, kaj
je delal, kaj je dobil za rojstni dan, kaj je naredil, ko je začel padati dež, zakaj je bilo
lisici dolgčas in kam so šle živali.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
60
3.6.3.2 Glasbena dejavnost
Pogovor po pripovedovanju pravljice smo nadaljevali v glasbenem kotičku. Ponovili
smo, katere živali nastopajo v pravljici, kdo je glavni junak. Za vsako žival smo zaigrali
izbrano pesem na zvončke ali kljunasto flavto. Otroci so prisluhnili igranju, nekateri so
ob zaigranih pesmih zaplesali in oponašali gibanje živali. Na koncu so tudi sami zaigrali
na zvončke ali kljunasto flavto. Pri igranju smo otroke opazovali, poslušali in jih
spodbujali. Otroci so imeli velik interes, da bi igrali na zvončke. Skozi cel teden so se v
glasbenem kotičku razvrstili vsi otroci, nekateri večkrat. Pri F1, D1, D4, F3, F4, F8, D11
smo opazili, da so igrali dlje časa. F3 je na zvončke igral nežno, z občutkom, na višjih
tonih, izmenično z obema udarjalkama, F1 je igral na zvončke z močnimi udarci,
glasno, F8 z udarjalko v desni roki. Po izvedeni večdnevni dejavnosti v glasbenem
kotičku, smo otroke vprašali, za katero žival so zaigrali na zvončke ali kljunasto flavto.
Preglednica 9: Pogovor z otroki po glasbeni dejavnosti
VPRAŠANJE ODGOVORI OTROK
Za katero žival si igral/a? D7: »Lisico.«
F1: »Za medveda.«
F3: »Srnico.«
D3: »Lisici.«
D8: »Za ptičko.«
F4: »Ne vem.«
F8: »Za žabo.«
F2: »Za lisico.«
D2: »Jaz bom pa zapela pingvinčkom.«
D4: »Za sovo.«
D11: »Za veverico.«
Po glasbeni dejavnosti smo na podlagi predlogov in odzivov otrok oblikovali krajšo
priredbo pravljice z izbranimi zvočnimi primeri in gibalnimi dejavnostmi.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
61
Preglednica 10: Priredba pravljice z glasbo Pod medvedovim dežnikom za
gibalno/športno aktivnost
TEKST GIBALNA
DEJAVNOST
IZBRANI ZVOČNI
PRIMER
Medved je za rojstni dan dobil velik rdeč
dežnik. Komaj je čakal, da bo začelo
deževati. In res, nekega sobotnega dne se
je ulil dež. Medved je odšel z dežnikom v
gozd na sprehod.
Počasna hoja po
petah, zibanje z
leve na desno
nogo.
O. Denac: Medved
(kljunasta flavta).
Med potjo je srečal srnico, ki se je tresla
od mraza. Povabil jo je pod dežnik.
Tek po prostoru. J. Bitenc: Srnica
(zvončki).
Šla sta naprej in srečala zajčka,
premočenega. Tudi zajček se je skril pod
dežnik.
Sonožni poskoki. J. Bitenc: Zajček
Dolgoušček
(zvončki).
Hodili so naprej in srečali veverico. Čisto
je bila mokra, rep je imela ves zlepljen od
dežja. Medved je bil prijazen in jo je
povabil pod dežnik.
Poskoki na levi in
desni nogi.
J. Bitenc: Veverica
(kljunasta flavta).
Na gozdni poti srečajo še miško. Trese se
in cvili. Zebe jo. Vsa je mokra. Medved jo
povabi pod dežnik. In grejo naprej.
Hoja po prstih z
drobnimi koraki.
S. Jug: Miška
(zvončki).
Posijalo je sonce in živali so šle naprej po
gozdni poti. Zahvalile so se medvedu za
pomoč. Naslednji dan se je po gozdu
sprehajala lisica, žalostna, osamljena. Bilo
ji je dolgčas.
Hoja v počepu. M. Voglar: Lisica
(kljunasta flavta).
Nobena žival se ni želela pogovarjati z njo.
Vse so odšle k medvedu in se igrale z
njim.
3.6.3.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Pod medvedovim
dežnikom
Globalni cilji:
− doživeto prikazati različne naravne oblike gibanja;
− razvijati veselje do gibanja ob pravljici z glasbo;
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
62
− prikazati inovativen pristop dela z otroki na področju gibanja;
− s povezovanjem področij: gibanje, jezik in umetnost (glasba) spodbuditi otroke
h gibanju.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
63
Pre
gle
dnic
a 1
1: Iz
vedba p
rakt
ičnega d
ela
‒ P
od m
edve
dovi
m d
ežn
ikom
P
OD
RO
ČJE
D
EJA
VN
OS
TI
VS
EB
INA
U
RE
P
OS
AM
EZ
NE
GA
PO
DR
OČ
JA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
VS
EB
INA
UR
E
ST
OP
NJA
UČ
NE
GA
PR
OC
ES
A
NA
RA
VN
E
OB
LIK
E
GIB
AN
JA
pra
vljic
a z
gla
sbo –
ponavl
janje
,
PR
AV
LJI
CA
P
OD
ME
DV
ED
OV
IM D
EŽ
NIK
OM
PO
SLU
ŠA
NJE
GLA
SB
E
CIL
JI
Otr
ok:
−
razv
ija k
oord
inaci
jo g
ibanja
z
enost
avn
imi
gib
aln
imi
nalo
ga
mi;
−
ob
gla
sbeni
spre
mlja
vi
posn
em
a
gib
anje
ži
vali
z
nara
vnim
i oblik
am
i gib
anja
;
−
pre
ko
igre
z
ele
menta
rnim
i
gib
aln
imi
nalo
gam
i kr
epi
svoj
gib
aln
i apa
rat.
Otr
ok:
−
doži
vlja
jsko
posl
uša
in
se
vživ
lja v
kn
jiževn
e o
sebe;
−
dolo
či,
kdo
v pra
vljic
i
nast
opa;
−
izlu
šči
pote
k dog
aja
nja
v
pra
vljic
i;
−
z gib
anje
m u
prizo
ri k
njiž
evn
e
ose
be (
živa
li).
Otr
ok:
−
pre
ko
gla
sbe
doži
vi
vseb
ino p
ravl
jice;
−
gib
aln
o iz
razi
vse
bin
ske
motiv
e iz
pra
vljic
e;
−
ob
posl
uša
nju
ra
zvija
nam
ern
o
slušn
o
pozo
rno
st;
−
se
gib
lje
skla
dno
v
ritm
u g
lasb
e i
n g
ibaln
o
uprizo
ri r
azl
ično g
ibanje
živa
li.
ME
TO
DIČ
NA
EN
OT
A
Nara
vne o
blik
e g
ibanja
(hoja
, te
k,
skoki
, posk
oki
, la
zenje
).
Bra
nje
pra
vljic
e
in
gib
aln
o
upriza
rjanje
gla
vnih
kn
jiževn
ih
likov.
Posl
uša
nje
gla
sbe v
pra
vljic
i z g
lasb
o P
od
medve
dovi
m d
ežn
ikom
in
gib
aln
o iz
raža
nje
.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
64
P
OD
RO
ČJE
D
EJA
VN
OS
TI
VS
EB
INA
U
RE
P
OS
AM
EZ
NE
GA
PO
DR
OČ
JA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
UČ
NE
OB
LIK
E
Sku
pin
sko d
elo
z ig
raln
o s
kupin
o.
Sku
pin
ska.
Sku
pna, sk
upin
ska,
indiv
idualn
a.
UČ
NE
ME
TO
DE
Ig
ra,
dem
onst
raci
ja,
pripove
dova
nje
, ra
zlaga.
Posl
uša
nje
, pripove
dova
nje
,
pogovo
r, ig
ra v
log.
Doži
vlja
jsko
posl
uša
nje
,
gib
aln
o u
stva
rjan
je,
pogovo
r.
PR
IPO
MO
ČK
I G
lasb
ila (
flavt
a,
zvončk
i),
dežn
iki,
časo
pis
ni p
apir.
Dežn
ik,
klopi,
gla
sbila
(f
lavt
a,
zvon
čki).
Dežn
ik, kl
junast
a fla
vta,
zvon
čki.
PO
TE
K D
ELA
U
VO
DN
O P
RIP
RA
VLJA
LN
I D
EL:
Lovi
mo
repke
(re
pke
nare
dim
o i
z
časo
pis
nega
papirja
, za
tlači
mo
zadaj
za p
as,
otr
oci
lovi
jo r
epke
dru
gih
otr
ok.
Ko i
zpulij
o r
epek,
ga
prinese
jo
odra
slem
u.
Zadnji
je
zmagova
lec.
Ig
ro
lahko
ponovi
mo,
odvi
sno o
d m
otiv
aci
je
otr
ok
in p
ote
ka ig
re.
Tra
janje
: 5 m
in.
Kom
ple
ks
GIM
NA
ST
IČN
I V
AJ
–
MO
TIV
AC
IJA
:
Otr
oke
m
otiv
iram
o
z zu
nanjo
motiv
aci
jo. P
ova
bim
o ji
h n
a k
lopi
v ju
tran
ji kr
og.
Odpre
mo
velik
,
rdeč
dežn
ik,
ga
zavr
timo
nad
gla
vo in p
olo
žim
o p
ole
g s
ebe n
a
tla.
Nato
za
čnem
o z
bra
nje
m.
MO
TIV
AC
IJA
:
Otr
oke
pova
bim
o v
gla
sben
i kotič
ek
in
zaig
ram
o m
elo
dije
pesm
i
na k
ljunast
o fla
vto in
zvon
čke (
Pese
m o
lisi
ci,
Medve
d in
jež,
Srn
ica,
Zajč
ek
Dolg
oušč
ek,
Veve
rica
, M
iška
). P
o
posl
uša
nju
vodim
o p
ogovo
r
o z
aig
ran
ih m
elo
dija
h
pesm
i. N
ato
jim
pre
bere
mo
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
65
P
OD
RO
ČJE
D
EJA
VN
OS
TI
VS
EB
INA
U
RE
P
OS
AM
EZ
NE
GA
PO
DR
OČ
JA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
K3 –
DE
ŽN
IK.
Tra
janje
: 5 m
in.
Celo
ten z
apis
gim
nast
ičnih
vaj
je
pre
dst
avl
jen v
Prilo
gi 4
.
pra
vljic
o P
od m
edve
dovi
m
dežn
ikom
.
GLA
VN
I D
EL
Otr
oci
z
razl
ičnim
i nara
vnim
i
oblik
am
i gib
anja
upriza
rjajo
živ
ali.
−
ME
DV
ED
‒ p
oča
sna h
oja
po
peta
h,
zibanje
z
leve
na
desn
o n
ogo;
−
LIS
ICA
‒ h
oja
v č
epu;
−
SR
NA
‒ tek
po p
rost
oru
;
−
ZA
JEC
‒ s
ono
žni p
osk
oki
;
−
VE
VE
RIC
A ‒
posk
oki
levi
in
desn
i nog
i;
−
MIŠ
‒
hoja
po
prs
tih
z
dro
bnim
i kora
ki.
Tra
janje
: 15 m
in.
BR
AN
JE
PR
AV
LJI
CE
: P
od
medve
dovi
m d
ežn
ikom
−
prv
o b
ran
je;
−
odm
or;
−
izja
va:
medve
d
je
pra
vi
prija
telj;
−
dru
go b
ran
je;
−
pogovo
r z
otr
oki
:
Kaj
je
dobil
medve
d
za
rojs
tni
dan? Č
esa
se j
e v
ese
lil? K
oga
je s
reča
l najp
rej?
Kaj
je n
are
dila
lisic
a? K
ate
re ž
iva
li je
še s
reča
l?
Kako
jim
je p
om
agal?
Zaka
j jim
je p
om
agal?
Kako
jih
je p
ova
bil
BR
AN
JE Ž
E Z
NA
NE
PR
AV
LJI
CE
OP
RE
MLJE
NE
Z
GLA
SB
EN
IMI P
RIM
ER
I:
−
ME
DV
ED
‒ O
. D
enac:
Medve
d in
jež
(klju
nast
a f
lavt
a);
−
LIS
ICA
‒ M
. V
ogla
r:
Pese
m o
lisi
ci
(klju
nast
a f
lavt
a);
−
SR
NA
‒ J
. B
itenc
:
Srn
ica (
zvončk
i);
−
ZA
JEC
‒ J
. B
itenc:
Zajč
ek
Dolg
oušč
ek
(zvo
nčk
i);
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
66
P
OD
RO
ČJE
D
EJA
VN
OS
TI
VS
EB
INA
U
RE
P
OS
AM
EZ
NE
GA
PO
DR
OČ
JA
GIB
AN
JE
JEZ
IK
GLA
SB
A
pod d
ežn
ik? K
aj
se j
e z
godilo
,
ko j
e p
osi
jalo
sonce
? K
ako
se je
poču
tila l
isic
a n
asl
ednji
dan? S
o
živa
li ost
ale
pri
nje
j in
za
kaj?
Kam
so
šl
e?
Zaka
j?
Kaj
so
poče
li sk
upaj?
−
VE
VE
RIC
A ‒
J. B
itenc:
Veve
rica
(zv
ončk
i);
−
MIŠ
‒ S
. Ju
g: M
iška
(klju
nast
a f
lavt
a).
SK
LE
PN
I D
EL
Živ
ali
se
igra
jo
pri
medve
du.
Iz
časo
pis
nega
papirja
iz
delu
jejo
razl
ične
figure
. O
troci
najp
rej
prinese
jo
ves
časo
pis
ni
papir
iz
uvo
dnega d
ela
, ga r
azt
egnejo
in
zloži
jo n
a k
upče
k. V
pra
šam
o j
ih,
kaj
bi
živa
li la
hko
nare
dile
iz
časo
pis
nega
papirja
. O
troci
pre
dla
gajo
in
sk
upaj
izdelu
jem
o.
Na k
oncu
izdelk
e r
azs
tavi
mo.
Tra
janje
: 5 m
in.
PO
GLA
BLJA
NJE
LIT
ER
AR
NO
-
ES
TE
TS
KE
GA
DO
ŽIV
LJA
NJA
:
Otr
ok
gib
aln
o
uprizo
ri
gib
anje
živa
li (m
edve
d,
ptic
a,
žaba,
jež,
mra
vlja
, za
jec)
ta
ko,
da
upošt
eva
bese
dilo
in g
lasb
o.
GIB
ALN
O IZ
RA
ŽA
NJE
:
Otr
ok
gib
aln
o iz
raža
vseb
insk
e/r
itmič
ne
vzorc
e/m
otiv
e o
b g
lasb
i.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
67
3.6.3.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Pod
medvedovim dežnikom
1. Vadbena ura
Skupaj z otroki smo razmaknili vse kotičke, mize in stole. Ob tem so že vedeli, da
sledi vadbena ura. Zbrali smo se na sredini igralnice. Predstavili smo jim igro Lovimo
repke. Vsak otrok je dobil časopisni list, ga oblikoval v repek in zataknil zadaj za pas.
Na začetku smo lovili lisicam repke odrasli, tako so otroci konkretno videli, kako poteka
igra. Igro smo ponovili še dvakrat. Tokrat je lovil repke zmagovalec predhodne igre.
Otroci so neizmerno uživali, tekali po prostoru, se izmikali in trudili, da obdržijo svoj rep.
Prostor je odmeval od našega smeha in glasov radosti.
Namesto dežnika smo pri razgibavanju otrokom razdelili lesene palice. To otrok ni
motilo. Palico smo naslonili na ramo in se sprehajali kot medved po gozdu. Otroci so
upoštevali navodila in nas posnemali pri razgibavanju.
V glavnem delu vadbene ure smo vlogi s sodelavko razdelili. Ena je pripovedovala
in igrala na oba inštrumenta, druga pa kazala različne naravne oblike gibanja za živali.
Otroci so aktivno sodelovali, otroke smo spodbujali h gibanju po celotnem prostoru v
vse smeri. F7 se je včasih ustavil in opazoval druge otroke. Otroci so nam ob
pripovedovanju prisluhnili, ob igranju na glasbilo (kljunasto flavto ali zvončke) so se
gibali po prostoru. Otroci ob gibanju niso govorili besedila ali se oglašali kot živali. F1,
D1, F2, F3, D5, D8, F5, F8 so ob gibanju izražali veselje, navdušenje s cviljenjem in
različnimi glasnimi zvoki, predvsem pri lovljenju. Pri gibanju ob spremljavi glasbe je D1
ploskala ritem melodije. Otroci so gibanje izvajali s celim telesom, izjema je bil F7, ki je
delno opazoval ali pa izvajal gibanje le z določenim delom telesa (le z roko, eno nogo,
sedel na tleh in opazoval …).
V sklepnem delu smo kot živali odšli na obisk k medvedu. Na tla smo položili
časopisni papir in spodbudili otroke k igri. Otroci so najprej papir prelagali, metali v zrak
in opazovali drug drugega. Potrebno jih je bilo motivirati, da so pričeli iz časopisa
oblikovati različne predmete. Iz papirja smo oblikovali žogo, torbico, zapestnico, letalo
in kapo. Ob tem smo se z otroki pogovarjali, kaj bi oni naredili, kako bi se igrali z
medvedom, kaj bi počeli. Ob zaključku smo papir pospravili v škatlo. Razstave nismo
postavili, saj iz papirja ni nastalo nič razvidnega. Po igri smo se z otroki pogovarjali.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
68
Preglednica 12: Pogovor z otroki po prvi izvedeni vadbeni uri (igranje s časopisnim
papirjem)
VPRAŠANJE ODGOVORI OTROK
Kaj si izdelal iz časopisnega
papirja?
F3: »Repka od lisice.«
D5: »Pingvinčka, od lisičke rep, zapestnico.«
D2: »Delfinčka, avion, zapestnico.«
D4: »Ladjo, muco.«
F7: »Kokodila … (kazal z roko).«
F1: »Jaz sem pa tako ropotuljo.«
F2: »Pingvinčka.«
D7: »Zapestnico, od lisičke rep.«
F5: »Snežinke ... (kazal, kako snežinke padajo).«
F4: »Rožo, od lisičke rep.«
D8: »Pihala s papirjem, zvončke.«
D1: »Kužata.«
F3: »Lahko narediš ropotuljo?«
2. Vadbena ura
Otroci so že ob prihodu v vrtec izražali željo po ponovni telovadbi z medvedom. Po
jutranjem krogu smo ponovno pripravili prostor za gibanje. Najprej smo se igrali igrico
Lovimo repke in jo večkrat na željo otrok ponovili. Razgibavali smo se z dežniki –
palicami. Med razgibavanjem sta D1 (hoja vzvratno okoli dežnika) in F3 (korakanje
preko dežnika, ki je na tleh) predlagala smiselne vaje, ki smo jih izvajali. Spremenili
smo eno gibalno vajo, zaradi možnosti poškodbe otrok. Otroci so namesto
preskakovanja dežnika izvajali korakanje preko dežnika. Vsi otroci so pozorno
spremljali odraslega in sodelovali.
V glavnem delu vadbene ure smo pripovedovali kratko vsebino pravljice in igrali na
oba inštrumenta, ob tem smo otroke opazovali in spodbujali h gibanju. Med gibanjem
smo opazili medsebojno sodelovanje F1, D1, D2, F3, D8 in F8 v obliki posnemanja in
nagovarjanja k posnemanju. Otroci so gibanje izvajali koordinirano, izjema so F2, F5 in
F7, ki so se gibali okorno. Med gibanjem so lovili ravnotežje, ni prišlo do padcev ali
prerivanj. F1, F3, D1, F3, F5, F6, F8 so ob gibanju čustveno in glasovno izražali svoja
doživljanja (cvilili, smejali, se oglašali kot živali, renčali …). Potrebno jih je bilo pozvati k
poslušanju pripovedovanja.
V sklepnem delu vadbene ure so otroci podali pobudo, da izdelujemo iz papirja
mikrofone. S stoli smo postavili oder. Otroci so skupinsko ali individualno zapeli znane
pesmi. Nekateri so sedli na tla okoli pripravljenega odra in poslušali pevce. Skupini sta
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
69
se po določenem času zamenjali. Nastopajoči otroci so bili zadržani, tihi, zato smo jih
spodbujali k petju.
3. Vadbena ura
V začetku naslednjega tedna smo izpeljali še zadnjo vadbeno uro. Najprej smo se
z igrico Lovimo repke pošteno ogreli in razmigali s pomočjo dežnikov – palic. Otroci so
zbrano sodelovali.
Sledil je glavni del vadbene ure. Otroci so gibanje izvajali samostojno brez
dodatnih navodil. D2 in D4 sta v glavnem delu vadbene ure sedeli na klopcah,
opazovali druge otroke in se pogovarjali. D3 je proti koncu vadbene ure izvajala
naravne oblike gibanja za živali po svoje in k posnemanju pritegnila tudi D2, D4, D7 in
D11. F7 je v uvodnem delu, ko ga je eden od otrok pri lovljenju porinil, padel. Nekaj
časa je samo opazoval in ni želel sodelovati. V glavnem delu, ko se je pomiril, pa pričel
oponašati gibanje živali. Ostali otroci so vseskozi aktivno sodelovali. Več kot polovica
otrok pozna vsebino pravljice in priredbo za vadbeno uro. Glasbo povezujejo z
gibanjem živali iz pravljice. Ne potrebujejo spodbud in potrditve odraslega. F1, D1, D2,
F3, F6, D8, F8 glasovno izražajo svoja doživetja, se oglašajo kot živali. Gibajo se
sproščeno, koordinirano, s celim telesom po celotnem prostoru in v vse smeri. Na
začetku glavnega dela vadbene ure jih je bilo potrebno utišati, postaviti pravila, da so
lahko poslušali pripoved in glasbo.
Gibalni del smo zaključili z obmetavanjem s časopisnim papirjem, ker pa smo se
nekateri utrudili, smo legli na tla, drugi otroci pa so časopisni papir polagali na ležeče,
kot bi jih pokrivali. Otrokom smo ponudili na razpolago tudi dve večji škatli, v katere so
zlagali, prelagali časopisni papir. Nekateri otroci so plezali v škatli, se skrivali ali
navidezno vozili avto, vlak ... Igra s časopisnim papirjem je potekala v manjših
skupinah.
3.6.3.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico Pod medvedovim
dežnikom
S sodelavko sva si razdelili vlogi, ena je igrala na oba inštrumenta in
pripovedovala, druga pa je v prvi vadbeni uri kazala otrokom gibanje za različne živali,
pri naslednjih dveh izvedbah pa opazovala in spodbujala otroke. Otroci so poznali
potek vadbene ure, zato so na trenutke postali preveč sproščeni ali nekateri
nezainteresirani. Glasbo v glavnem delu vadbene ure so povezovali z gibanjem.
Izbrano glasbo so povezovali z živalmi iz pravljice. Večina otrok je aktivno sodelovala
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
70
in se trudila po svojih močeh. Otroci so se gibali po celotnem prostoru igralnice. Kljub
intenzivnosti gibanja pri ogrevanju je prišlo do trčenja med otrokoma samo enkrat. F1,
D1, D2, F3, D8, F5, F6, F8, D11 so občasno glasovno izražali svoja doživetja, se
oglašali kot živali, smejali, cvilili, renčali ali klicali drug drugega. Ob gibanju niso
ustvarjali zvoka z lastnim telesom. Večina otrok se je gibala koordinirano, s celim
telesom. Pri gibanju ni prišlo do padcev, trudili so se, da so v različnih položajih lovili
ravnotežje.
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
V diplomski nalogi smo želeli prikazati izviren, zanimiv način izpeljave
gibalnih/športnih aktivnostih za predšolske otroke, ki poleg gibanja vključuje še
jezikovno in glasbeno področje in otroka celostno vključi v gibalno dejavnost. Vse, kar
smo si s pripravami po posameznih pravljicah z glasbo Palček Pohajalček, Palček
Smuk in Pod medvedovim dežnikom začrtali, smo uspešno izpeljali v praksi. Na
podlagi sprotnega spremljanja odzivov otrok, pogovorov z otroki, beleženja v
opazovalni list po vsaki gibalni/športni aktivnosti in njihovemu interesu lahko sklepam,
da so bile načrtovane dejavnosti primerne, zanimive za otroke. Otroci so radi sodelovali
pri poslušanju pravljic, pogovorih o vsebini pravljic, poslušanju in izbiranju glasbe,
igranju na ritmične inštrumente in v gibalnem delu, kjer so z izvajanjem naravnih oblik
gibanj v gibalnih/športnih aktivnostih izražali svoja doživetja pravljice z glasbo. Otroci
so podajali predloge, ki smo jih upoštevali, izražali interes, želje po ponovnem
poslušanju pravljice, glasbe, gibanju ob predvajani glasbi, igranju na inštrumente,
gibalnih/športnih aktivnostih. Nekateri otroci so izrazili svoja doživetja in vtise skozi
risbo in nam pripovedovali, kaj jim je bilo všeč in bi še radi počeli. Med samimi
aktivnostmi so bili sproščeni, vodljivi, pripravljeni priskočiti na pomoč ob urejanju
prostora. V skupini ni prihajalo do trenj, počutili smo se prijetno in povezano. Otrok ni
bilo potrebno spodbujati k aktivnostim, njihov interes nam je dajal energijo in nas
posrkal v dogajanje.
Na podlagi opazovanja otrok v gibalni/športni aktivnosti lahko sklepamo, da
poznavanje vsebine pravljice otroke spodbudi k aktivnemu sodelovanju. Pravljica z
glasbo omogoča otrokom izražanje svojih doživetij z gibanjem. Otroci so spremljali in
posnemali odraslega, vendar pa so iskali tudi svoje načine gibanja, nekateri so
čustveno izražali svoja doživetja in se oglašali kot živali. Gibanje so večina izvajali s
celim telesom, koordinirano, glede na starost otrok (mlajši otroci) in pa zahtevnost
gibalnih nalog so določeni v gibanju lovili ravnotežje in bili okorni. Glasba je spodbujala
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
71
otroke, da so se gibali v različnem tempu po celotnem prostoru igralnice. Ne moremo
trditi, da je izbor različne glasbe vplival k drugačnemu gibanju. Ko so otroci slišali
različne glasbene primere, so na podlagi poznavanja pravljic pričeli z različnimi
naravnimi oblikami gibanj za živali. Pri prvi izvedbi vadbene ure so pogosteje spremljali
odraslega, pri naslednjih vadbenih urah pa so gibanje izvajali vse bolj samostojno.
Staršem smo na skupnem roditeljskem sestanku na kratko predstavili namen in
vsebinski del diplomske naloge. Vsi straši so podpisali izjave, v katerih so dovolili
sodelovanje otrok pri nastajanju diplomskega dela. Starše smo redno obveščali o
poteku aktivnostih, z zanimanjem so prisluhnili in pohvalili naš trud. V mesecu
decembru smo jim predstavili del aktivnosti, ki so potekale v dopoldanskem času.
Starši so izrazili zadovoljstvo ob zanimivem načinu vključevanja otrok v aktivnost,
njihovi sproščenosti, igrivosti in veselju.
V času študija se nam je zdel primer povezovanja pravljice in glasbe v
gibalno/športno aktivnost zanimiv, zato smo ga želeli preizkusiti v praksi. V času
nastaja diplomske naloge smo spoznali, da je ne samo zanimiv in inovativen, pač pa
zelo primeren za otroke v predšolskem obdobju. Spoznanja o pomenu gibanja za
otrokov celostni razvoj bi lahko prenesli na vsa področja po kurikulumu in iskali
možnosti povezovanja gibanja z jezikom, družbo, naravo, matematiko in umetnostjo.
Nastal je zanimiv, inovativen praktičen primer dela z otroki, ki povezuje v smiselno
celoto tri področja: gibanje, jezik in glasbo kot del umetniškega področja. Skozi
nastajanje diplomske naloge pa smo spoznali, da bi lahko k aktivnostim vključili tudi
preostala področja in še dodatno razširili možnosti medpodročnega povezovanja. Idej
in možnosti je veliko. Vsekakor je potrebno izhajati iz otroka, njegovega interesa,
sposobnosti in v zavedanju, da je otroški svet drugačen od odraslega, da otrok doživlja
svet okoli sebe celostno, da se rad igra, preizkuša, tipa, čuti, je aktiven in se lahko
giba.
V predšolskem obdobju je za otroka zelo pomembno, da mu okolje nudi možnosti
za aktivno in celostno učenje, da ga sprejema kot individuma, da ima možnost izbirati,
sodelovati pri načrtovanju pridobivanja različnih izkušenj, da ga okolje sprejema,
spodbuja, pravilno usmerja in vodi. V sodobni praksi se vse bolj uveljavljajo pristopi
medpodročnega oziroma medpredmetnega učenja, ki pri otroku večajo interes po
osvajanju znanja z aktivno udeležbo in razumevanju na novo pridobljenega znanja. Z
diplomsko nalogo smo predstavili primer takšne prakse za predšolsko obdobje.
K sodelovanju smo povabili tudi vzgojiteljico skupine Mavrica, katera je bila
navdušena nad povezovanjem področja gibanja s pravljico in glasbo. Skozi celoten
proces nastajanja diplomske naloge nam je po potrebi priskočila na pomoč kot
opazovalec otrok, aktiven odrasel v gibalni/športni aktivnosti, predvajalec glasbe,
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
72
objektivni opazovalec poteka dogodkov, motivator in pomočnik. Za področje predšolske
vzgoje predstavlja praktičen primer diplomske naloge tudi primer dobre prakse
timskega sodelovanja v skupini. Zelo je namreč pomembno, da sta vzgojitelj in
pomočnik vzgojitelja usklajen delovni tim, si pomagata, delo delita, se podpirata in
spodbujata pri vzgojno-izobraževalnem delu s predšolskimi otroki. Dobro počutje vseh
tako odraslih kot tudi otrok je ključen dejavnik kvalitetnega dela.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
73
5 LITERATURA IN VIRI
Arnejčič, B. (v tisku). Socialne veščine otrok in staršev. Gradivo za študente – skripta v
postopku izdaje.
Batistič Zorec, M. (2013). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na primorskem,
Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti: Priročnik za
vzgojitelje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in
glasbenih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana:
Debora.
Denac, O. in Vrlič, T. (2001). Umetnost. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu:
priročnik h Kurikulu za vrtce (str. 109–140). Maribor: Založba Obzorja.
Dolinšek Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano: strokovni priročnik z
nasveti za kreativno uporabo otroških slikanic. Ljubljana: Epta.
Gardner, H. (1983). Razsežnost uma: teorija o več inteligencah. Ljubljana: Založba
Tangram.
Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi
demokracije: Praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno
raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
Horvat, L. in Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Hoznak, M. (1996). Književnost. Priročnik z vajami. Ljubljana: Jutro.
Hoznak, M. (2002). Dober dan, književnost: priročnik za učence osnovnih šol.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Koban Dobnik, M. (2005). Glasba in gib. Nova Gorica: Melior, Založba Educa.
Kordigel, M. (1997). Književna vzgoja v vrtcu ali česa naj se o književnosti naučijo
otroci v otroškem vrtcu. Jezik in slovstvo, XLII(4‒5), 147–159.
Kordigel, M. in Jamik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.
Kosec, M. in Mramor, M. (1991). Športna vzgoja za predšolske otroke. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Kranjc, S. in Saksida, I. (2001). Jezik. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu:
priročnik h Kurikulumu za vrtce (str. 77‒106). Maribor: Založba Obzorja.
Kroflič, B. in Gobec, D. (1995). Igra – gib ‒ ustvarjanje – učenje. Metodični priročnik za
usmerjene ustvarjalne gibalno-plesne dejavnosti. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
74
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget: mišljenje – učenje – poučevanje. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Makarovič, S. (1998). Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Založba Mladinska
knjiga.
Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2001). Psihologija otroške igre. Od rojstva
do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.), (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. in Zupanič, M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete; Rokus Klett.
Martinjak, N. (2004). Telo, gibanje in razvoj mišljenja. Socialna pedagogika, 153–172.
Pridobljeno 1. 8. 2014, s http://www.zzsp.org/revija/2004/04-2-153-172.pdf.
Medved Udovič, V. (2000). Igra videza: Teoretična izhodišča branja dramskih besedil v
osnovni šoli. Ljubljana: Rokus.
Medved Udovič, V. (2006). Kaj je mogoče početi z literarnim besedilom v zgodnjem
šolskem obdobju. V V. Medved Udovič, M. Cotič, D. Felda in V. Rožac Darovec
(ur.), Zgodnje učenje in poučevanje otrok 1 (str. 165‒175). Koper: Univerza na
Primorskem, znanstveno – raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko
društvo za južno Primorsko.
Nanut Planinšek, Z. in Škorjanc Braico, D. (2013). Umetnost učenja. Pridobljeno 28. 7.
2014, s http://deepblue.uni-mb.si/lukoper/umetnost_ucenja/mnogotere_inteligence.
html.
Pistotnik, B. (1995). Vedno z igro. Elementarne in družbene igre za delo in prosti čas.
Ljubljana: Fakulteta za šport.
Pišot, R. in Jelovčan, G. (2012). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem
obdobju. Koper: Univerzitetna založba Annales.
Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Koper:
Univerza na primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za
kineziološke raziskave, Založba Annales.
Planinšec, J. (2002). Celostna športna vzgoja. V R. Pišot, V. Štemberger, F. Krpič in T.
Filipčič (ur.), Otrok v gibanju: zbornik prispevkov: 2. Mednarodni znanstveni posvet
(str. 347–353). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
75
Pulz šport. (2014). Razgibani možgani delujejo bolje. Pridobljeno 15. 7. 2014, s
http://www.pulzsport.si/razgibani-mozgani-delujejo-bolje/ .
Rajtmajer, D. (1990). Metodika telesne vzgoje: predšolska vzgoja. Maribor: Pedagoška
fakulteta.
Retuznik Bozovičar, A. in Kranjc, M. (2010). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški
pristopi v predšolskem obdobju v programu Predšolska vzgoja. Velenje: Modart.
Schmidt, G. (2009). Gibalne zgodbe - zgodbe za plesno in gibalno izražanje.
Pridobljeno 15. 7. 2014, s http://www2.arnes.si/-gschmi.
Sicherl-Kafol, B. (2008). Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli. Didakta, XVIII/XIX,
7‒9. Pridobljeno 21. 7. 2014, s http://www.didakta.si/revija/.
Štemberger, V. (2008). Medpredmetno povezovanje in športna vzgoja. Didaktika,
XVIII/XIX, 39‒44. Pridobljeno 23. 7. 2014, s http://www.didakta.si/revija/.
Trdina, J. (1975). Tudi predšolski otrok telovadi. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Videmšek, M. in Kovač, M. (2001). Gibanje. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu:
priročnik h Kurikulumu za vrtce (str. 55–77). Maribor: Založba Obzorja.
Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport,
Inštitut za šport.
Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik: gibalne dejavnosti otrok
do tretjega leta starosti v okviru družine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za
šport.
Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje
s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport,
Inštitut za šport.
Videmšek, M., Tomazini, P. in Grojzdek, M. (2007). Gibalne igre z improviziranimi
pripomočki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Voglar, M. (1976). Otrok in glasba. Metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Voglar, M. (1984). Rad imam glasbo. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum.
Weninger, B. (2000). Palček Pohajalček. Ljubljana: EPTA.
Zajec, J., Videmšek, M., Karpljuk, D. in Stihec, J. (2009). Značilnosti gibalno/športnih
dejavnosti in specifičnosti v spodbujanju gibanja predšolskih otrok. Sodobna
pedagogika, 60(3), 112–125.
Zalokar Divjak, Z. (2002). Brez pravljice ni otroštva. Krško: Gora.
Zupančič, M. (2009). Predmet in zgodovina razvojne psihologije. V L. Marjanovič Umek
in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 6‒27). Ljubljana: Univerza v
Ljubljani: Filozofska fakulteta.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
76
6 P
RIL
OG
E
Pri
log
a 1
: O
paz
ova
lni l
ist
kot
pri
po
mo
ček
za
eval
vaci
jo
SK
UP
INA
: S
TA
RO
ST
:
Š
TE
VIL
O O
TR
OK
:
Pra
vljic
a z
gla
sbo v
gib
aln
i/šport
ni a
ktiv
nost
i:
Pre
gle
dnic
a 1
: O
pazo
valn
i lis
t (O
pazo
valn
i lis
t je
pripra
vlje
n p
o z
gle
du G
ord
ane S
chm
idt
iz P
riro
čnik
a z
a M
eto
dik
o p
lesn
e v
zgoje
: G
iba
lne
zgodbe –
zgodbe z
a p
lesn
o in
gib
no iz
raža
nje
.)
Otr
ok.
F
1
D1
D
2
D3
D
4
F2
F3
D5
F
4
D6
D
7
D8
F
5
F6
D9
F
7
F8
D10
D11
Otr
ok
je o
pa
zova
lec.
Otr
ok
se g
iba p
o p
rost
oru
v v
se s
meri.
Otr
ok
se g
iba n
a m
est
u.
Gla
sba
spodbuja
otr
oka
, da
se
gib
a
v
ritm
u.
Otr
ok
ob
gib
anju
upora
blja
gla
s (s
e
ogla
ša k
ot
živa
l, ponavl
ja g
ovo
rne d
ele
bese
dila
, vr
iska
…).
Otr
ok
ust
varja z
vok
z la
stnim
i inšt
rum
enti
(plo
skanje
, žv
ižganje
, tle
skanje
in
topota
nje
).
Otr
ok
gib
anje
izva
ja s
celim
tele
som
.
Lek
še, M
arjetk
a (
2015)
: Gib
anje
sko
zi p
ravl
jico z
gla
sbo. D
iplo
msk
a nalo
ga. K
oper
: U
P P
EF
.
77
Otr
ok.
F
1
D1
D
2
D3
D
4
F2
F3
D5
F
4
D6
D
7
D8
F
5
F6
D9
F
7
F8
D10
D11
Otr
ok
gib
anje
izv
aja
z d
olo
čenim
delo
m
tele
sa.
Otr
ok
stopa
v in
tera
kcijo
z
dru
gim
otr
oko
m.
Otr
ok
čust
veno
izra
ža
svoje
doži
vlja
nje
(vese
lo
skaka
nje
, zv
ijanje
od
bole
čine,
otr
plo
st
od
stra
hu,
besn
o
topota
nje
z
nogam
i …).
Otr
ok
gib
anje
izva
ja k
oord
inirano.
Otr
ok
v gib
anju
lo
vi
ravn
ote
žje
(v
razl
ičnih
polo
žajih
).
Opo
mbe:
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
78
Priloga 2: Gimnastične vaje ‒ K1
Z glavo pogledamo proti nogam in proti stropu, z glavo pogledamo L in D.
Palček Pripovedovalček obrača glavo, pogleda proti stropu in pogleda svoje noge.
Glavo obrača še v levo in desno stran.
V stoji razkoračeno, krožimo z obema rokama naprej ali nazaj ali izmenično z L in
z D roko.
Palček stoji z nogami v razkoraku in kroži z obema rokama naprej, nato nazaj.
Zdaj pa kroži samo z desno roko in nato še z levo roko.
V stoji razkoračeno krožimo z boki v L in D stran.
Z rokami se primemo v bok in krožimo v eno in nato v drugo smer.
Korakanje na mestu.
Palček Pripovedovalček koraka na mestu, visoko dviguje kolena in zamahuje z
rokama.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
79
Sede razkoračeno se v zibanju trupa dol in v smeri proti prstom na nogi
poskušamo v predklonu dotakniti palcev na nogi.
Palček sede na tla in se z rokami dotika prstov na nogi.
V legi na hrbtu dvigujemo boke z oporo rok ob bokih.
Palček se utrudi in leže na tla. Malo še dviguje ritko.
V legi na hrbtu dvigujemo iztegnjeno levo nogo.
Zdaj dviguje še levo nogo.
V legi na hrbtu dvigujemo iztegnjeno desno nogo.
In še desno nogo.
V legi na hrbtu dvigujemo iztegnjeni obe nogi.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
80
Palček Pohajalček še vedno na tleh leži in dviguje obe nogi.
V legi na hrbtu vozimo kolo.
Palček ima veliko moči in vozi kolo. Kolo vozi hitro, hitro, potem se utrudi in vozi
počasi.
V legi na trebuhu dvigamo iztegnjeni roki in glavo.
Zdaj palček leže na trebuh in ker bi rad bi zelo močan, dviguje obe roki in glavo.
V legi na trebuhu se zibamo levo in desno.
Palček se je utrudil, leži in počiva ter se ziblje v eno in drugo stran.
V legi na hrbtu se zibamo levo in desno.
Palček je še vedno utrujen, obrne se na trebuh in se ziba. Ziba se v eno in drugo
smer.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
81
Iz stoje rahlo razkoračeno delamo počepe.
Zdaj pa palček še vstane in za konec naredi pet počepov.
PRIMERI GLASBE:
− P. Kunej: Veselica (lončeni bas),
− P. Šivic: Miki koraka (klavir),
− C. Debussy: Ples snežink (klavir),
− Slovenski ljudski ples: Stara polka,
− Mira Voglar: Zajec,
− Mira Voglar: Medved,
− Volier/Camille Saint Saens: Ptički,
− Igor Stravinski: Koračnica,
− F. Couperin: Le fleur ou la tendre Nanette,
− Igor Stravinski: Petruška,
− Ludwig van Beethoven: Simfonija št. VII., m.,
− Musorgski, M. Ravel: Slike z razstave (Jaga baba).
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
82
Priloga 3: Gimnastične vaje – K2
V stoji razkoračeno krožimo z glavo v L in v D stran.
Da se malo umirijo, najprej glavo zavrtijo.
V stoji razkoračeno stegujemo roke visoko nad glavo, pri tem stopimo na prste.
Da se še malo pretegnejo, visoko nad glavo roke iztegnejo.
S stoji razkoračeno bočno krožimo z iztegnjeno levo roko naprej in nazaj, z desno
roko naprej in nazaj, z obema rokama naprej in nazaj.
Palček eno roko zavrti, druga hitro ji sledi, otroci sodelujejo prav vsi!
V stoji razkoračeno krožimo z dlanmi v obe smeri.
Zavrtijo še dlani, kakor da se kam mudi.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
83
V stoji razkoračeno krožimo z boki v obe smeri.
Potem dajo vsi roke v bok in naredijo veeeelik krog.
Sonožno poskakujemo naprej nazaj z izmenjavo obeh nog.
En, dva, tri, štiri, pet, potem pa noge so na vrsti spet. Premikajo eno in drugo nogo
naprej in nazaj, dokler je moči še kaj.
Stojimo na eni nogi miže 5 sekund, nogi zamenjamo.
Potem miže in na eni ter na drugi nogi stoje.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
84
Hodimo po prstih.
Za konec se še na prste postavijo in sonce pozdravijo (pomahajo).
Hodimo po petah.
Potem postavijo se še na pete, da pozdravijo še stare tete.
RITMIČNI VZOREC V NOTNEM ZAPISU:
MEDVED - igranje na boben.
ZAJEC – igranje na paličice.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
85
MRAVLJA – igranje na marakas.
JEŽ – igranje na tamburin.
ŽABA – igranje na guero.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
86
Priloga 4: Kompleks gimnastičnih vaj – K3 – PALICA
Palico držimo z obema rokama, dvigujemo visoko nad glavo, pogledamo gor,
palico spustimo ob telo, pogledamo dol.
Ker zunaj še vedno ne dežuje, medved s svojim dežnikom malo telovadi. V roki
dežnik drži, dvigne ga visoko nad glavo, pogleda gor, nato ga spusti ob telo in pogleda
dol. To večkrat ponovi.
Palico držimo z rokami v predročenju in naredimo sedem počepov.
Zdaj pa naredimo sedem počepov, dežnik dobro držimo in štejemo.
V stoji razkoračeno palico polagamo k levi in desni nogi.
Medved s šapama močno narazen stopi. Dežnik polaga k eni in drugi šapi.
Palico držimo z rokama sproščeno ob pasu in krožimo z boki v levo in nato v
desno smer.
Dežnik še vedno držimo z obema rokama spredaj ob telesu in krožimo z boki.
Najprej v eno smer, nato v drugo smer.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
87
Sedimo na tleh, dežnik damo na noge in dvigujemo obe nogi hkrati.
Zdaj pa sedemo, dežnik položimo na noge. Naše noge so stegnjene. Noge
dvigujemo in pazimo, da dežnik ne pade dol. Štejemo do pet.
Sedimo po turško, palico položimo v naročje, z rokami se primemo za stopala in se
zibamo v L in D.
Zdaj medved sede po turško, dežnik položi v naročje, prime noge in se ziba. Ziba
se v levo, ziba se v desno.
Ležimo na trebuhu, palico držimo v rokah pred glavo, roki sta stegnjeni, dvigamo
palico in glavo.
Medved se utrudi in leže na trebuh. Malo počiva. Dežnik drži pred glavo, roke
stegne in dvigne roke in glavo. Zdaj spet malo počiva … in zopet dvigne dežnik.
Stojimo, palico položimo na tla in skačemo preko palice.
Medved položi svoj dežnik na tla, ker še ne dežuje. Skače preko svojega dežnika.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
88
Z levo roko držimo palico pokončno na tleh in hodimo okoli nje v obe smeri. Enako
naredimo z desno roko.
Dežnik položimo v eno šapo, ga prislonimo k tlom in hodimo okoli dežnika. In še v
drugo smer. Zdaj pa damo dežnik v drugo roko in isto ponovimo.
Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
89
Priloga 5: Izjava staršev
Spoštovani starši!
V letošnjem šolskem letu zaključujem študij predšolske vzgoje na Pedagoški
fakulteti Univerze na Primorskem. V ta namen pripravljam diplomsko nalogo Gibanje
skozi pravljico z glasbo. Mentorice diplomskega dela so: pred. Guliana Jelovčan, viš.
pred. dr. Barbara Baloh in pred. Bojana Kralj.
V prihajajočih mesecih bi rada v našem oddelku Mavrica z otroki obravnavala
medpodročno povezovanje ob pravljicah: Palček Pohajalček, Palček Smuk in Pod
medvedovim dežnikom. Moj namen je, da otroci poglobljeno doživljajo vsebino pravljic
skozi glasbo in gibanje.
Z otroki želim izvesti zgoraj navedene pravljice in jih nadgraditi z glasbenimi in
gibalnimi dejavnostmi. Izsledki raziskave bodo uporabljeni izključno v diplomski nalogi.
Za slednje pa potrebujem vaše pisno dovoljenje.
V kolikor dovolite, da vaš otrok sodeluje, prosim podpišite spodnjo izjavo.
Za sodelovanje se Vam že v naprej iskreno zahvaljujem!
December, 2014
Marjetka Lekše
IZJAVA
S svojim podpisom dovoljujem, da moj otrok, ___________________________
sodeluje pri nastajanju diplomske naloge Gibanje skozi pravljico z glasbo.
Podpis starša: __________________________