DIPLOMA - MAJDA1 · kvalitetno seno in mo čno krmo, ki mora biti taka, da jo teleta rada jedo, da...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Visokošolski strokovni študij

Smer: Zootehnika

Majda ŠARUGA

VPLIV RAZLIČNIH KRMNIH MEŠANIC NA PRIRASTE

TELET V PREDPITANJU

DIPLOMSKO DELO

Hoče, 2009

Šaruga M. Vpliv različnih krmnih mešanic na priraste telet v predpitanju Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

II

Mentorstvo

Diplomsko delo je zaključek visokošolskega študija na Univerzi v Mariboru,

Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Oddelku za zootehniko. Podatke o

vplivu različnih krmnih mešanic na priraste smo zbirali v družbi Žipo Lenart v

Šetarovi.

Komisija za zagovor diplomske naloge:

predsednik: red. prof. dr. Dejan ŠKORJANC

mentor: doc. dr. Marjan JANŽEKOVIČ

član: doc. dr. Marko VOLK

somentor: mag. Milan REPIČ

Lektor: Mateja Dlouhy, prof. slov.

Diplomska naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: Majda ŠARUGA


III

UDK 636.2.35.084.52 (043.2) =863

IZVLEČEK

Namen naloge je bil ugotoviti, vpliv krmne mešanice na priraste in telesno maso telet od vhlevitve

do telesne mase okrog 150 kg. Teleta smo tehatali ob prihodu, nato pa 30. dan reje in 60. dan reje.

V poskus smo vključili 62 telet, ki smo jih razdelili na tri skupine (KM1, KM2 in KM3) glede na

krmljenje s krmnimi mešanicami. Krmne mešanice so se med seboj razlikovale po sestavi in

hranilnih vrednostih. Bistvena razlika med KM1, KM2 in KM3 je bila v vsebnosti surovih beljakovin

(g/kg SS), prebavljivih surovih beljakovin (g/kg SS) in v presnovni energiji (MJ/kg SS). Teleta so

dobivala seno ves čas poskusa po volji. Ob vhlevitvi so bila najlažja teleta KM1 skupine (116,38 ±

17,64 kg), ki so dosegla najnižjo telesno maso tudi 30. (125,63 ± 15,39 kg) in 60. dan poskusa

(157,79 ± 16,94 kg) poskusa. Najvišjo povprečno telesno maso 30. dan poskusa so dosegla teleta

skupine KM3 (148,67 ± 21,40), 60. dan poskusa pa teleta KM2 (167,75 ± 20,68 kg). Telesna masa

se je med skupinami statistično značilno (P<0,05) razlikovala. Najvišje priraste so dosegla teleta

skupine KM3, 30. dan 0,82 ± 0,50 kg/dan in 60. dan 1,09 ± 0,53 g/dan. Teleta skupine KM1 so 30.

dan dosegla statistično značilen (P<0,05) nižji prirast kot teleta KM2 in KM3.

Ključne besede: teleta, telesna masa, dnevni prirast, krmne mešanice

OP.: (44 s., 20 pregl., 27 virov)


IV

ABSTRACT

The aim of stady was to estimate the impact of compound feed on animal growth and live weight of

veal calves after being transfer in a stable and until they reached the live weight appraximate 150

kg. The calves were weighed at the arrival, on the 30th day and on the 60th day of feeding. We

used 62 veal calves in the stady and divide them into 3 groups. (KM1, KM2 and KM3) according to

the feeding with compound feed. The compound feeds differentiated by composition and energy

value. The major difference between KM1, KM2 and KM3 was in the content of raw proteins (g/kg

S), digestible raw proteins (g/kg SS) and in the metabolic energy (MJ/kg SS). All three groups of

veal calves were allowed to eat hay at will. After moving into stable the veal calves from the KM1

group were the lightest ( 116,38 ± 17,64 kg), with the lowest live weight also on the 30th (125,63 ±

15,39 kg) and the 60th day (157,79 ± 16,94 kg). The highest live weight on the 30th day of the

experiment was recorded by the calves of the KM3 group (148,67 ± 21,40) and on the 60th day by

the calves in the KM2 group (167,75 ± 20,68 kg). According to the statistics the live weight between

the groups was different (P<0,05). The highest daily gain was recorded by the calves of the KM3

group, on the 30th day 0,82 ± 0,50 kg/day and on the 60th day 1,09 ± 0,53 g/day. The calves of the

KM1 group have reached a statistically proven (P<0,05) lower animal growth than the calves of the

KM2 and KM3 group.

Key words: veal calves, live weight, daily gain, compound feed

COMM.: (44 p., 20 tab., 27 cit.)


V

KAZALO VSEBINE

1 UVOD.................................................................................................................. 1

2 PREGLED LITERATURE.................................................................................... 2

2.1 Pitanje goveda ............................................................................................................. 2

2.1.1 Pitanje telet ........................................................................................................... 2

2.2 Rast goveda ................................................................................................................. 3

2.2.1 Dejavniki rasti goveda.......................................................................................... 4

2.2.2.1 Dedni in nededni vplivi rasti goveda................................................................. 4

2.2.2.2 Vpliv prehrane na rast goveda ........................................................................... 4

2.2.2.3 Vpliv spola in pasme na rast goveda ................................................................. 6

2.3 Prehrana telet ............................................................................................................... 7

2.3.1 Razvoj prebavnega sistema in prebava hranilnih snovi v prebavnem traktu ...... 7

2.3.2 Prehrana telet v kolostralnem obdobju ................................................................. 8

2.3.3 Prehrana telet po kolostralnem obdobju do odstavitve......................................... 8

2.3.3.1 Zreja telet s polnomastnim mlekom .................................................................. 9

2.3.3.2 Zreja telet s polnomastnim in posnetim mlekom .............................................. 9

2.3.3.3 Zreja telet z mlečnim nadomestkom.................................................................. 9

2.3.4 Zgodnje odstavljanje telet s polnomastnim mlekom ali mlečnim nadomestko 10

2.4 Potrebe po metabolni energiji in surovih beljakovinah ............................................. 11

2.5. Prehrana telet v začetku pitanja ................................................................................ 11

2.6 Krma .......................................................................................................................... 12

2.5.1 Voluminozna krma ............................................................................................. 13

2.5.2 Močna krmila...................................................................................................... 14

3 MATERIAL IN METODE DELA ......................................................................... 15

3.1 Material...................................................................................................................... 15

3.1.1 Opis hleva za izvajanje poskusa ......................................................................... 15

3.2 Metode....................................................................................................................... 15

3.2.1 Potek poskusa ..................................................................................................... 15

3.2 Prehrana v času poskusa ............................................................................................ 17

3.3 Statistična obdelava ................................................................................................... 18


VI

4 REZULTATI Z RAZPRAVO............................................................................... 19

5 SKLEPI.............................................................................................................. 38

6 VIRI ................................................................................................................... 40

7 ZAHVALA.......................................................................................................... 43


VII

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Okvirni normativi za dnevne potrebe po energiji in prebavljivih surovih beljakovinah pri različno intenzivnem pitanju telet (Žgajnar 1990, str, 407)..................................................................5 Preglednica 2: Okvirne potrebe po energiji (Žgajnar 1990, str. 434—435)............6 Preglednica 3: Število živali po skupinah ob posameznih tehtanjih.....................16 Preglednica 4: Sestava krmnih mešanic po skupinah..........................................17 Preglednica 5: Rezultati kemijske analize uporabljenih krmnih mešanic.............20 Preglednica 6: Povprečna poraba krmne mešanice (kg/dan) na žival v 30. in v 60. dneh krmljenja.....................................................................21 Preglednica 7: Analiza variance za proučevane vplive........................................22 Preglednica 8: Analiza variance za proučevane vplive........................................24 Preglednica 9: Proučevanje razlik z LDS-testom za telesno maso vseh telet ob vhlevitvi...................................................................................26 Preglednica 10: Proučevanje razlik z LDS-testom za telesno maso vseh telet 30. dan reje..................................................................................27 Preglednica 11: Proučevanje razlik z LDS-testom za telesno maso telet ob vhlevitvi........................................................................................28 Preglednica 12: Proučevanje razlik z LDS-testom za telesno maso telet 30. Dan reje........................................................................................29 Preglednica 13: Proučevanje razlik z LDS-testom za telesno maso telet 30. dan reje........................................................................................30 Preglednica 14: Proučevanje razlik z LDS-testom za telesno maso telet 60. dan reje........................................................................................31 Preglednica 15: Proučevanje razlik z LDS-testom za prirast od 30. do 60. dne reje za 47 telet......................................................................32 Preglednica 16: Proučevanje razlik z LDS-testom za priraste od 30. do 60. dne reje za 46 vhlevlejnih tele.....................................................33 Preglednica 17: Starost telet dni ob vhlevitvi, 30. in 60. dan reje...........................34


VIII

Preglednica 18: Telesna masa kg ob vhlevitvi, 30 in 60. dan reje ......................35 Preglednica 19: Prirast kg/dan za 30. in 60. dan reje............................................36 Preglednica 20: Rezultati meritev (cm) višine vihra in višine križa (cm)................37


IX


1

1 UVOD

Govedoreja je v Sloveniji poglavitna kmetijska veja. Osrednji razlogi, da se je

govedo pri nas tako uveljavilo, so predvsem primarne podnebne in talne razmere,

ki omogočajo dovolj krme, ter prilagodljivost in vsestranska uporabnost goveda za

prirejo mleka in mesa (Žgajnar 1990). Meso je že od nekdaj pomemben

prehrambeni artikel v prehrani ljudi. Je pomemben vir vitaminov, rudnin in

mikroelementov (Čepin in sod. 2001). Do kakovostnega govejega mesa pridemo s

prirejo govedi mesnih ali kombiniranih pasem. V Sloveniji se za pitanje uporablja

kombinirana lisasta pasma. Krave te pasme imajo zadovoljivo mlečnost, teleta pa

dobre priraste in kakovostno meso. Za doseganje odličnih rezultatov potrebujemo

zdrave živali in živalim prilagojeno rejo. Zelo pomembno je, da živalim zagotovimo

primerno bivalno okolje že ob vhlevljenju, ki zajema tudi preventivno oskrbo pred

boleznimi, poleg tega pa jim moramo zagotoviti kakovostno prehrano. Ta zajema

kvalitetno seno in močno krmo, ki mora biti taka, da jo teleta rada jedo, da ne

povzroča drisk ali kakšnih drugih prehranskih motenj ter zagotavlja dobre priraste

telet.

Zelo pomembno je, da teleta začno takoj po vhlevitvi zauživati kvaliteno seno in

krmno mešanico. Krmna mešanica mora biti okusna in bogata s hranili. Z zgodnjim

zauživanjem velikih količin krmne mešanice je zagotovljen dober razvoj

prebavnega sistema. Rast vampovih in črevesnih resic pa zagotavlja povečano

absorbcijo snovi, kar prinaša dobre priraste že na samem začetku pitanja goveda.

Da bi ugotovili primerno krmno mešanico za krmljenje telet prvi mesec po vhlevitvi,

smo v našem poskusu proučevali vpliv treh različnih krmnih mešanic na ješčnost

in rastne lastnosti telet.


2

2 PREGLED LITERATURE

2.1 Pitanje goveda

Pitanje je oblika krmljenja živali z namenom, da se v živalskem telesu razvije čim

več mišičnega tkiva. Pitamo zato, da povečamo težo živali in njeno klavnost ter

izboljšujemo kakovost mesa (Cizelj 1991). Pri pitanju je pomembno, da žival čim

prej spitamo in da je meso pitanca kakovostno. Poznamo dva tipa pitanja in sicer

mesno in mastno pitanje goveda. Za mlada teleta je značilno mesno pitanje, ki

temelji na fazi rasti. Mastno pitanje pa vključuje predvsem starejše živali, ki so

končale rast in so krmljene v glavnem z energetsko bogato krmo. Posledica

takega pitanja pa je povečanje mastnega tkiva (Caput 1996).

2.1.1 Pitanje telet

Teleta pitamo navadno le do 120 kg ali največ do 180 kg (Žgajnar 1990). Tele je

tele do petega oziroma šestega meseca starosti; takrat naj bi doseglo telesno

maso 180 kg (Lavrenčič 2005). Telečje meso pa označujemo kot meso,

pridobljeno od klavnih trupov ali polovic govejih živalih, do starosti 8 mesecev in

mase trupa do 185 kg (Pravilnik o izvajanju uredbe Sveta (EGS) in uredba

komisije (EGS) o razvrščanju trupov goveda, 2005). Teletom do te starosti

načeloma ne nudimo travne ali koruzne silaže in zelene krme, vsaj ne kot večinski

delež v obroku. Do petega oziroma šestega meseca starosti vzrejamo vsa teleta

enako, ne glede na kasnejši namen. Šele potem se odločimo, ali bomo teleta pitali

do telesne mase 450 ali 650 kg. Izjema so teleta, ki jih namenoma intenzivno

pitamo z mlekom oz. mlečnim nadomestkom in/ali krmnimi mešanicami do telesne


3

mase 120, 150 ali 250 kg (Lavrenčič 2005). Za intenzivno pitanje so primerna

teleta mesnih in kombiniranih pasem, ki dosegajo visoke dnevne priraste z

mlekom ali mlečnimi nadomestki. Izbrati moramo samo najboljša teleta, ki so

čimbolj izenačena po rojstni telesni masi in po možnosti iste pasme ali vsaj

podobnih. Krma, ki jo uporabljamo za intenzivno pitanje, je večinoma mleko ali

mlečni nadomestek. Uporaba močne krme je sicer primerna, vendar ne za dosego

vrhunskih prirastov in svetle barve mesa (Žgajnar 1990).

2.2 Rast goveda

Rast je povečanje števila celic in naraščanje njihove velikosti ter odlaganje

medceličnih snovi maščob. To pomeni, da je prava rast tako imenovano povečanje

celic in odlaganje maščob oz. debeljenje (Cizelj 1991). Lahko pa tudi rečemo, da

je rast organizma kompleksen pojav, sestavljen iz povečanja telesne mase v

določenem časovnem intervalu, ki je specifičen za posamezno pasmo goveda

(Caput 1996). Med rastjo se spreminja kemična sestava celic in tkiv v telesu, tako

da imajo mlajše živali na začetku rasti več vode kot starejše, ki imajo več maščobe

(Cizelj 1991).

Rast lahko delimo na obdobje od oploditve do rojstva, ki ga imenujemo prenatalno

obdobje in na življenjsko postnatalno obdobje, ki se začne po rojstvu. Prenatalna

rast se začne z oploditvijo, z združitvijo ženskega jajčeca in moške semenčice.

Poteka v več fazah, ki se zaključijo ob telitvi, ko se prične postnatalna rast. Za

naše pasme traja povprečno prenatalno obdobje, ki je hkrati dolžina brejosti, 286

pri lisasti pasmi, 279 dni pri črno-beli in 289 dni pri rjavi pasmi. Postnatalno

obdobje se deli na tri obdobja: mladost, zrelost in starost. Mladost traja od rojstva

do spolne zrelosti. Značilna je rast skeleta, ki obsega rast v višino in dolžino ter

rast mišic. Tu preide v fazo zrelostnega obdobja, ki doseže maksimalno višino

rasti. Počasi prenehajo rasti mišice, začenja pa se nalaganje masti, ki je odvisno

od prehrane, spola in tipa živali (Kräusslich 1994). V starostnem obdobju se masa


4

telesa navadno zmanjša, zmanjšana pa je tudi aktivnost sinteze proteinov

(Kräusslich 1994, Künz in Stranziger 1993).

2.2.1 Dejavniki rasti goveda

Rast je biološko-ekološki fenomen; gre za dejavnike prilagoditve reakcijskim

normam organizma, ki so odvisni od pasme, spola, starosti, genetske osnove in

zunanjih razmer (Caput 1996).

Na rast goveda vplivajo različni dejavniki: dedni in nededni vplivi, prehrana, spol in

pasma živali.

2.2.2.1 Dedni in nededni vplivi rasti goveda

Med dedne lastnosti spadajo rojstna masa teleta, končna masa goveda in hitrost

rasti. Da bi žival dosegla svojo dedno pogojeno končno maso, pa je odvisno še od

nedednih dejavnikov rasti. Nededni dejavniki so okolje, spol živali in pravilno

krmljenje. Krmljenje je najpomembnejše v prvem letu starosti, takrat živali namreč

dobijo lepo obliko telesa, ki jo ohranijo do starosti (Caput 1996).

2.2.2.2 Vpliv prehrane na rast goveda

Žgajnar (1990) navaja, da poleg vode, ki je poglavitna sestavina govejega telesa,

in sveže krme sestavlja krmo in živalsko telo še pet glavnih skupin spojin. To so:

ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, mineralne snovi in vitamini.

Pomemben vir energije so ogljikovi hidrati in maščobe; te so pomembne predvsem

pri teletih, ker si nekaterih bistvenih maščob telo ne more samo sestaviti. Prav


5

tako so pri teletih za rast pomembne beljakovine, ker jih do šestega tedna ne

morejo sama sintetizirati, medtem ko se pri odraslih živalih le-te sintetizirajo s

pomočjo mikroorganizmov v telesu. Za rastoče živali so pomembne še mineralne

snovi in vitamini, ki jih govedo potrebuje za rast kosti in delovanje organov (Cizelj

1991). Dejavniki, ki vplivajo na rast živali, so med seboj povezani. Za govedo je

značilno, da so višje temperature vzrok za stresne situacije, zato se govedo bolje

počuti pri nekoliko nižjih temperaturah. Sezona lahko posredno vpliva na kovostno

in količinsko priprave hrane, kar ima vpliv na rast (Kräusslich 1994). Prehrana

goveda predstavlja enega najpomembnejših nedednih faktorjev pri vplivu na rast.

Pri prehrani pitancev je treba upoštevati dejstvo, da so pri intenzivnejši prehrani in

pri manjši telesni masi živali prej spitane oziroma zrele za zakol (Augustini 1991,

Augustini in Schwarz 1992, Čepin in sod. 1992 in 1993). Hranilno vrednost

krmnega obroka prilagajamo glede na telesno maso živali in glede na želeni

prirast. Intenzivnejše kot je pitanje in rast goveda, tem hitreje je treba širiti

beljakovinsko razmerje v krmnem obroku (Orešnik 2001).

V preglednici 1 prikazujemo okvirne normative za dnevne potrebe po energiji (ŠE)

in prebavljivih surovih beljakovinah (PSB) pri različno intenzivnem pitanju telet.

Preglednica 1: Okvirni normativi za dnevne potrebe po energiji in prebavljivih surovih beljakovinah pri različno intenzivnem pitanju telet (Žgajnar 1990, str. 407)

Povprečni dnevni prirast (g) 1000 1200 1400 1600 Živa masa

kg PSB (g) ŠE PSB (g) ŠE PSB (g) ŠE PSB (g) ŠE 50 220 910 260 990 - - - - 70 225 1180 265 1290 300 1400 - - 90 230 1450 270 1580 350 1720 345 1860 110 240 1710 280 1770 315 2050 355 2240 130 245 1970 285 2160 320 2370 360 2570 150 250 2220 290 2440 325 2680 365 2910

Legenda: ŠE – škrobne enote, PSB – prebavljive surove beljakovine

Pri sestavi krmnih obrokov moramo poznati posamezne lastnosti krme, da z njimi

zagotovimo čim boljše priraste. Žgur (1994) navaja, da se zaradi napak v prehrani


6

lahko pojavi temno, čvrsto in suho meso. Zato sestavo energetsko in

beljakovinsko izenačenega obroka prilagajamo masi bikov v pitanju. Pri sestavi

krmnega obroka je pomembna tudi vsebnost vitaminov, makroelementov in

mikroelementov.

V preglednici 2 prikazujemo okvirne potrebe po energiji vključno s skupnimi dnevnimi potrebami.

Preglednica 2: Okvirne potrebe po energiji (Žgajnar 1990, str. 434—435) Pričakovani dnevni prirast

(g) Telesna masa (kg) 150 200

800 2280 2630 100 2470 2830 1200 2660 3030 1400 - 3230

Pri krmljenju moramo biti posebej pozorni, da krmo pokladamo svežo, zdravo in da

je krmni prostor očiščen. Živali naj imajo na voljo dovolj sveže vode. Menjava

obrokov naj bo izvedena postopoma, da ne pride do prebavnih motenj.

2.2.2.3 Vpliv spola in pasme na rast goveda

Spol goveda ima vpliv na rast telesnih tkiv, sestavo trupa in razporejenosti tkiv v

telesu. Vpliv spola se najbolj pokaže v fazi pitanja, kar pomeni, da imajo telice

manj izrazite mišice in s tem večje možnosti hitrejše zamastitve. Na koncu pitanja

imajo ženske živali od 15% do 20% nižjo telesno maso kot moške živali, ker te

bolje izkoriščajo krmo (Caput 1996). Razlike med spoloma se kažejo tudi v

hormonskem delovanju. Pri bikih je pomemben testosteron, ki pospešuje

nastajanje mišične mase. Intenzivnost rasti se razlikuje glede na pasmo, različna

je med spoloma istih pasem in tudi med živalmi istega spola iste pasme. Veliko


7

zmogljivost rasti ima lisasto govedo, ki daje dobre rezultate pri pitanju (Žgajnar

1990).

2.3 Prehrana telet

Vitalnost novorojenega teleta je odvisna od prehrane matere že dva meseca pred

telitvijo. Ustrezna ali neustrezna prehrana matere kakor tudi ustrezno okolje in

nega vplivajo na količino mleziva, ki je za tele popolnoma odvisno glede na

hranilno vrednost in zdravje. Zrejo telet od rojstva do starosti razdelimo na več

obdobij in sicer na obdobje prilagajanja, mlečno obdobje, obdobje spolnega

zorenja, zrelost in obdobje staranja (Žgajnar 1990). Največja oskrba telet je od

rojstva do odstavitve. To je obdobje intenzivne rasti in razvoja, kar zahteva izrazito

dobro oskrbo glede prehrane in zdravja (Caput 1996).

2.3.1 Razvoj prebavnega sistema in prebava hranilnih snovi v prebavnem traktu

Tele ima po rojstvu siriščnik ali pravi želodec. Predželodci niso v celoti razviti, so

manjši in ne vsebujejo mikroorganizmov, ki omogočajo prebavo celuloze.

Raziskave so pokazale, da tele v prvih dveh tednih lahko prebavi le male količine

škroba. Če tele ostane na mlečni prehrani dalj časa, siriščnik in predželodci rastejo

hitreje v primerjavi z ostalim delom telesa (Caput 1996). Prebavni procesi se

začno, ko mleko priteče v siriščnik po želodčnem žlebu, ki se pred tem refleksno

zapre v cev. Ogljikove hidrate predstavlja laktoza, ki s sirotko odteče v dvanajstnik

in naprej v tanko črevo. Teleta bolje prebavljajo nasičene kot nenasičene

maščobne kisline, ki jih dobijo z mlekom. Posebno pozorni moramo biti na

temperaturo mleka. Če teleta napajamo, se mleko ne sesiri in tako odteka v nižje

dele prebavnega trakta, kjer postane odlično gojišče za mikrofloro, kar posledično

privede do drisk. Z razvojem teleta postaja prebava v tankem in debelem črevesu


8

manj pomembna za mlečno hrano, pomembna pa za pridobitev encima za

prebavo rastlinske krme (Žgajnar 1990).

2.3.2 Prehrana telet v kolostralnem obdobju

Teleta moramo na začetku življenja hraniti z mlekom (Caput 1996). Mlezivo

vsebuje zaščitne snovi, ki prenesejo pasivno imunost matere na tele in ga tako

zaščitijo pred okužbo iz novega okolja, dokler ne razvije lastnega aktivnega

imunskega sistema (Žgajnar 1990). Tele naj bi dobilo mlezivo vsaj že kako uro po

porodu.Tako ga zaščitimo pred okužbami z mikrobi, tele dobi nujno potrebne

hranilne snovi, poleg tega pa in ker kakovost mleziva po telitvi hitro upade (Habe

2006). Pomembna je tudi količina mleziva: tele naj dobi en liter napoja, vendar mu

ga moramo ponuditi najmanj štirikrat na dan (Lavrenčič 2005). Poznamo dva

načina krmljenja telet po rojstvu: to sta sesanje ali napajanje (Žgajnar 1990).

Naraven način prehranjevanja je sesanje, z njim se izognemo težavam glede

temperature mleziva, ki je že ogreto na 37 °C (Lavrenčič 2005). Skrbeti moramo

za čistočo vimena in da izmolzemo prve curke mleka. Pri napajanju pa moramo

paziti na čistočo posode in primerno temperaturo, ki ne sme pasti pod 35 °C

(Žgajnar 1990).

2.3.3 Prehrana telet po kolostralnem obdobju do odstavitve

Po prvem tednu se že odločamo za različno kakovost mlečne hrane, odvisno od

delovnih razmer, in od namena, ki ga imamo s teletom (Žgajnar 1990). Po

končanem obdobju krmljenja z mlezivom lahko za krmljenje telet izberemo kravje

mleko ali mlečni nadomestek (Habe 2006).


9

2.3.3.1 Zreja telet s polnomastnim mlekom

Polnomastno mleko je vsestranska krma za teleta v drugem tednu starosti, vendar

ga zaradi visoke vrednosti krmimo le v omejenih količinah in omejen čas. Na

splošno priporočajo na tele približno 300 l polnomastnega mleka, ki ga je smiselno

dopolnjevati s posnetim mlekom ali mlečnim nadomestkom (Žgajnar 1990).

Računati je treba, da je za 1 kg prirasta potrebno 8—9 l mleka. Velike količine

polnega mleka dajemo teletom, ki jih vzrejamo in pitamo za telečje meso (Caput

1996).

2.3.3.2 Zreja telet s polnomastnim in posnetim mlekom

Ker je vzreja s polnomastnim mlekom draga, so se po svetu razvili nekateri

postopki za zrejo telet, ko polnomastno mleko praktično ni več potrebno ali pa le

od 30 do 100 l v treh mesecih zreje. Namesto polnomastnega uporabljajo več

posnetega mleka, ki ga ustrezno dopolnijo z vitamini A, D in E (Žgajnar 1990).

Rezultati hranjenja s posnetim mlekom se kažejo v odlični rasti in razvoju teleta

(Caput 1996).

2.3.3.3 Zreja telet z mlečnim nadomestkom

Z njimi nadomestimo polnomastno mleko. Teleta ga lahko začnejo dobivati takoj

po kolostralnem obdobju (Caput 1996). Vsak mlečni nadomestek vsebuje različno

količino posnetega mleka v prahu in druge sestavine. Vseboval naj bi najmanj

50% mleka v prahu, 22% surovih beljakovin, 12% maščob, 10.000 IE vitamina A in

1500 IE vitamina D na kilogram. Vsebovati sme največ 6% vlage, največ 2%

surove vlaknine in največ 8% pepela (Žgajnar 1990). Za vsak obrok se pripravlja

posebej. Predpisano količino mlečnega nadomestka zmešamo z malo tople vode,


10

ki ima temperaturo nekje 50—70°C (Caput 1996). Pri uporabi ga je treba še

temeljito premešati. Prednost mlečnega nadomestka je v tem, da ni težav, če se

skisani izdelek ohladi (Habe 2006).

2.3.4 Zgodnje odstavljanje telet s polnomastnim mlekom ali mlečnim nadomestkom

Zgodnje odstavljanje telet je uspešna metoda, ki z razvojem prebavnega sistema

omogoči teletom, da s sedmimi tedni starosti popolnoma preidejo na rastlinsko

krmo (Žgajnar 1990). Teleta odstavimo tako, da omejimo količino mleka ali

mlečnega nadomestka (Lavrenčič 2005). Pri zgodnjem odstavljanju priporočamo

na dan 5 l polnomastnega mleka v drugem tednu starosti, v šestem tednu starosti

pa 2 l litra. Ob tem dobijo še starter in mrvo po volji (Žgajnar 1990). Za vzrejo do

starosti 100 dni porabimo pri zgodnjem odstavljanju 300 ali 25 litrov mleka in 30 kg

mlečnega nadomestka ter 130 kg starterja. Pri poznem odstavljanju porabimo

okoli 600 l mleka ali 25 l mleka in 60 kg mlečnega nadomestka ter 100 kg starterja

(Lavrenčič 2005). Teleta prihajajo v zrejališča iz nakupa in so večinoma hranjenja

s polnomastnim mlekom. Priporočajo pa, da jih prvi dan teleta pustimo lačna.

damo jim samo čaj ali toplo vodo ter dodatek vitaminov in antibiotikov kot napoj ali

v obliki injekcije (Žgajnar 1990). Zaradi manjših količin napoja je pri zgodnjem

odstavljanju telet nevarnost pojava prebavnih motenj manjša (Lavrenčič 2005). Pri

naših rejcih je prehod z mlečnim nadomestkom na suho ali celo voluminozno krmo

ena najhujših napak pri zreji dokupljenih telet. Pomembna je tudi kakovost

starterja ali ustreznih doma pripravljenih mešanic. Starterji bi morali biti izdelani iz

najboljših surovin, dopolnjeni z vitamini, mineralnimi snovmi in antibiotiki, biti

peletirani. Tako teleta pojedo več močne krme (Caput 1996). Količino ponujenega

starterja teletom omejimo na 1,5 kg pri poznem in 2 kg dnevno pri zgodnjem

odstavljanju, saj se drugače prostornina predželodcev ne bi povečevala. Teleta

praviloma odstavimo takrat, ko več dni zaporedoma zaužijejo celotno ponujeno

količino starterja in vsaj 1,5—2 kg sena.


11

2.4 Potrebe po metabolni energiji in surovih beljakovinah

Za intenzivno pitanje telet je značilna mlečna hrana, ki je visoko prebavljiva, nekje

95%. Zaradi neznatnih izgub se zelo velik del bruto energije lahko izkoristi kot

presnovna ali metabolna (Žgajnar 1990). Uporabljena metabolna energija se v

celični presnovi izkoristi najprej za vzdrževanje, to je za potek vseh osnovnih

življenjskih procesov in za vzdrževanje telesne mase organizma (Zupanc 1999).

Energijske potrebe za vzdrževanje pri teletih znašajo 460 kJ metabolne

energije/kg (Žgajnar 1990). Največ energije se izkoristi pri razgradnji maščob,

najmanj pa pri beljakovinah. Ker pa je v prehrani domačih živali vsebovanih največ

ogljikovih hidratov, je ta vir energije za žival najpomembnejši (Zupanc 1999). V

povprečju se pri teletih od 60 do 160 kg telesne mase metabolna energija

izkorišča 68% (Žgajnar 1990). Zato za pitanje telet uveljavljamo sistem na osnovi

metabolne energije (Orešnik 2000). Potreba po surovih beljakovinah določene

biološke vrednosti se spreminja z rastjo organizma. V mladosti je zaradi procesa

rasti in razvoja telesa potrebno več esencialnih aminokislin kot v starosti, zato

potrebujejo mlade živali bolj kakovostne beljakovine visoke biološke vrednosti

(Zupanc 1999).

2.5. Prehrana telet v začetku pitanja

V fazi vzreje telet je naša naloga, da z umirjeno prehrano razvijemo teleta v dobre

prežvekovalce z velikim telesnim okvirjem. V času predpitanja je tele staro 3—4

mesece in naj bi imelo 120—150 kg telesne mase. V tem obdobju se razvijajo kot

prežvekovalci, povečujejo svoj telesni okvir in se privajajo na novo tehniko pitanja.

Čas predpitanja traja 100 do 150 dni in na koncu te faze so živali stare 7 do 8

mesecev s telesno maso 220 do 260 kg (Caput 1996). Van Ackeren in sod. (2008)


12

so opravili prebavno fiziološke raziskave pri krmljenju plemenskih telet s popolnimi

krmnimi mešanicami, v katerih so proučevali razvoj predželodcev pri krmljenju

koncentratov s kratkoverižnimi maščobnimi kislinami v primerjavi z voluminozno

krmo. Zaznan optimalen nivo krme ni nujen za pravilen razvoj vampa in

stabilizacijo vampove fermentacije pri mladih teletih. Teletom damo voluminozno

krmo, ki predstavlja 60% energije (Uremović 2004). Za dnevni prirast od 0,8 kg v

področju 140 do 260 kg telesne mase je lahko obrok sestavljen iz 3,5 kg

voluminozne krme in 1,30 kg koncentrata (Caput 1996). Pitanje telet s senom je s

strani fiziološkega stališča zelo primerno, če je le ustrezne kakovosti. Navadno

zadostuje že majhna količina sena od 1 do 2 kg, odvisna od lastnosti obroka in

velikosti živali. Seno mora biti suho in kakovostno. Posebej nevarno je plesnivo in

umazano seno, zato ga živalim ne pokladamo (Žgajnar 1990). Tele mora imeti na

razpolago dovolj sveže vode. Pri prehranjevanju z manjšo količino tekoče hrane je

treba čim več vode, kar vpliva na povečanje dnevnega prirasta telet (Uremović

2004).

2.6 Krma

Vsa krmila, ki jih uporabljamo za hrano živalim, imenujemo krmila. Večina krmil je

rastlinskega izvora in večina jih izhaja iz kmetijske proizvodnje, nekaj pa tudi iz

živilskopredelovalne industrije (Zupanc 1999). Krmo delimo na: suho voluminozno,

sočno voluminozno in močno krmo. Suha voluminozna krma je predvsem seno,

otava in slama. Silaža, repa, pesa in druge korenovke spadajo v sočno

voluminozno krmo. Predstavniki močne krme so žita, oljne pogače in tropine, suhi

pesni rezanci, otrobi in krmne mešanice (Lebar 1995).


13

2.5.1 Voluminozna krma

Voluminozna krma, ki je prostorsko obsežna, ima nizko vsebnost energije in visok

odstotek surove vlaknine in vode (Uremović 2004). Kar pomeni za nastanek

prebavljive surove vlaknine so v prehrani prežvekovalcev primerne, ker imajo

veliko prostornino prebavil. Med voluminozno krmo spadajo vsa sočna krmila, kot

so korenovke in gomoljnice, vsa krma s travnikov in pašnikov ter silaže,

pripravljene iz svežih voluminoznih krmil (Zupanc 1999).

Med najvažnejše oblike suhe voluminozne krme spada seno. Seno pridobimo s

sušenjem trav ali deteljno-travnih mešanic, in sicer iz 80—85% vlage do 15–20%

vlage. Zelene bilke, od katerih s sušenjem proizvedemo seno, kosimo takrat, ko

zadržujejo najmanj še odstotek vlaknine in največ surovih proteinov, mineralov in

vitaminov. S sušenjem znižamo odstotek vode do tiste stopnje, ko se ne morejo

več razvijati mikroorganizmi, ki povzročajo kvarjenje sena (Uremović 2004). V

procesu sušenja se izgubijo določene hranljive snovi. Te izgube so tem večje, čim

daljši je čas sušenja in čim slabši so pogoji sušenja. To pa je odvisno od načina

sušenja mrve. Med glavne razloge za izgube hranljivih snovi med sušenjem

štejemo: dihanje rastlinskih celic, delovanje mikroorganizmov, vremenske vplive,

mehanične izgube (Zupanc 1999). Strukturna vlakna so tudi v slami žit in koruzni

slami. Praviloma je ne krmimo, ker vsebuje malo drugih hranljivih snovi. V primeru

pomanjkanja drugih virov strukturnih vlaknin je slama primerno krmilo (Orešnik

2001).

Koriščenje zelenih krm v prehrani goveda je odvisno od vremenskih razmer in

sicer je omejeno na pet mesecev. Zato zeleno krmo siliramo (Uremović 2004).

Siliranje je konzerviranje krmil s postopkom samozakisanja. Pri tem izkoriščamo

na rastlinah prisotne mlečnokislinske mikroorganizme, ki silirano maso zakisajo do

pH 4, pri čemer mikroorganizmi odmrejo. V Sloveniji sta najbolj uporabna načina

siliranje travne in koruzne silaže (Žgajnar 1990). Travna silaža je pomemben vir


14

strukturne vlaknine primerne kakovosti. V mokri travni silaži je vlaknina mehka. Če

silaža vsebuje več kot 30% suhe snovi, vlaknina omogoča normalno prebavo. To

pa je odvisno od starosti rastlin, ki smo jih silirali (Orešnik 2000). Koruzni silaži

pripada zaradi njenih lastnosti, te so: velika vsebnost škroba, dobra fizikalna

struktura in visoka prebavljivost v vseh fazah zrelosti, posebno mesto v prehrani

goveda (Žgajnar 1990). Konzerviranje celotnega dela rastline koruze se mora

silirati s pomočjo mlečnokislinskih bakterij (Uremović 2004). Čeprav je koruzno

silažo sorazmerno lahko pripraviti, je treba paziti, da je material dobro zrezan,

silosi dobro zaprti in da je odvzem iz silosa dovolj velik, posebej poleti.

2.5.2 Močna krmila

To so krmila, ki so po svoji prostornini manj obsežna in vsebujejo veliko hranljivih

snovi (Zupanc 1999). Sem spadajo posamična močna krmila in krmne mešanice.

K posamičnim krmilom spadajo zrnje, proizvodi iz mlinske industrije, industrije olja,

industrije sladkorja, industrije alkohola, krmila živalskega izvora, rudninska in

vitaminska krmila (Janžekovič 2004, Zupanc 1999). Krmne mešanice so popolne

mešanice ali dopolnilne krmne mešanice. Med dopolnilne spadajo rudninsko-

vitaminski dodatki ali dopolnilne krmne mešanice z dodatkom nebeljakovinskega

dušika (Janžekovič 2004). Popolne krmne mešanice so popolnoma prilagojene

potrebam posameznih vrst domačih živali v različnih stadijih njihovega

življenjskega oziroma proizvodnega ciklusa. Njihova sestava je strokovno

ustrezna, vsebujejo optimalne deleže energije in beljakovin ter vse potrebne

vitamine in minerale. Pri sestavljanju popolnih krmnih mešanic se uporabljajo tudi

predmešanice, ki vsebujejo snovi za izboljšanje kakovosti krmil in jih dajemo le v

majhnih odmerkih. Imenujemo jih premiksi, ki so sestavljeni iz hranilnih dodatkov,

to so vitamini, minerali ter esencialne aminokisline živalskega izvora, in iz drugih

dodatkov, ki jih dajemo za izboljšanje fizikalnih in kemičnih lastnosti krmil (Zupanc

1999).


15

3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Material

3.1.1 Opis hleva za izvajanje poskusa

Poskus je potekal v gospodarski družbi Žipo Lenart v Šetarovi. Podjetje deluje v

okviru dveh obratov in sicer, v Verjanah in Šetarovi, ter obdeluje 840 ha površin,

na katerih prideluje krmo za pitance in žita za trg.

V obratu v Šetarovi je zgrajenih 5 hlevov za pitanje živine. Hlevi so zgrajeni po

sistemu proste reje z boksi na rešetkah. Hlev, v katerem je potekal poskus, je

prirejen zahtevam reje vhlevljenih telet pri telesni masi okrog 120 kg. V hlevih je 18

boksov, na vsaki strani 9. Po sredini hleva je krmilna miza. Za boksi je na vsaki

strani blatilni hodnik, ki služi tudi za premeščanje živali. Pod boksi je gnojna jama

za shranjevanje gnojevke. Tla so sicer rešetkasta, vendar so za potrebe pitanja

telet prekrita z lesenimi deskami, tako da so polna in se nastiljajo s slamo. V

vsakem boksu so montažne jasli za seno in napajalnik s svežo pitno vodo. Živali

dobijo krmno mešanico ob krmilni mizi v jasli. Kapaciteta posameznega boksa je

za 8 živali.

3.2 Metode

3.2.1 Potek poskusa

Za izvajanje poskusa smo vhlevili 63 telet, ki smo jih razdelili v tri skupine.

Vhlevljenje telet je trajalo od 1.10. 2007 do 30.10. 2007. V prvi skupini (KM1) je

bilo 24 telet, v drugi (KM2) skupini prav tako, v tretji (KM3) skupini pa je bilo 15


16

telet. Povprečna vhlevitvena masa telet v prvi skupini je bila 116 kg, v drugi skupini

125 kg in v tretji skupini 124 kg. Vse živali so bile označene z ušesnimi znamkami,

na katerih je bila številka, ki je evidentirala vsako žival. Teleta so bila vhlevljena v

skupinske bokse po 8 oz. 7 živali v boksu. Dan po vhlevitvi so bila preventivno

cepljena proti obolenju za pljučnico z antibiotikom draxin in vakcino cattle master.

Revakcinacija je sledila po 14 dneh.

Teleta smo tehtali in merili višino vihra ter višino križa ob prihodu v poskus in 30.

dan reje. Po 30. dnevu smo iz poskusa izločili teleta, katerih telesna masa je

presegla 150 kg. Ostale živali smo v poskusu obdržali do 60. dne reje.

Vsebnost hranljivih snovi v krmni mešanici za posamezno skupino smo ugotavljali

s postopkom weendske analize, ki jo je analiziral Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj.

V preglednici 3 prikazujemo število živali ob posameznih tehtanjih po skupinah.

Preglednica 3: Število živali po skupinah ob posameznih tehtanjih

Skupina 1. DAN 30. DAN 60. DAN

KM1 24 24 23

KM2 24 23 16

KM3 15 15 7

Skupaj 63 62 46

Iz preglednice 3 vidimo, da se je v skupini KM1 število živali spremenilo do 60. dne

zaradi pogina ene živali. V skupini KM2 je bil prav tako en pogin do 30. dne.

Po 30. dneh reje v skupini KM1 nobena žival ni dosegla telesne mase nad 150 kg,

zato so v poskusu ostale vse živali še nadaljnjih 30 dni. V skupini KM2 je po 30.

dneh telesno maso nad 150 kg doseglo 7 telet, zato so poskus zaključili. Poskus je

nadaljevalo 16 telet. Prav tako je po 30. dneh poskus zaključilo 8 telet v skupini

KM3, ki so dosegla telesno maso nad 150 kg. V poskusu jih je ostalo 7.


17

3.2 Prehrana v času poskusa

Vse tri skupine so imele vedno na voljo kakovostno seno in čisto pitno vodo.

Razlika med njimi je bila pri krmljenju krmne mešanice, ki je bila specifična za

vsako skupino. Teleta so dobila krmno mešanico dvakrat na dan, to je zjutraj in

zvečer.

V preglednici 4 prikazujemo sestavo krmnih mešanic, ki smo jih krmili teletom v

različnih skupinah. Krmne mešanice smo označili s številkami od 1 do 3: krmna

mešanica KM1 za prvo skupino, krmna mešanica KM2 za drugo skupino in krmna

mešanica KM3 za tretjo skupino telet. Krmne mešanice so se med seboj

razlikovale v količini in vsebnosti dodanega koncentrata, količini dodanega

krmnega graha, pšenice, ječmena, koruze in živih kvasovk.

Preglednica 4: Sestava krmnih mešanic po skupinah

KM1 KM2 KM3

Sestava 10 kg koncetrata A 25 kg koncetrata B 25 kg koncetrata B

20 kg krmnega graha 35 kg ječmena 35 kg ječmena

10 kg pšenice 40 kg koruze 40 kg koruze

25 kg ječmena 0,5 kg preparata z živimi kvasovkami

25 kg koruze

Koncentrat A je bil sestavljen iz: 20% sirotke v prahu, 20% lomljenih vafljev, 14,2%

kalcijevega karbonata, 10% koruznih kosmičev, 5% monokalcijevega fosfaat, 4%

kokosovega olja, 3,8% natrijevega klorida, 2,5% magnezijevga fosfata, 1,7%

pesnih rezancev in 0,3% melase. Koncentrat A je vseboval 5% surovih proteinov,


18

5% surovih maščob, 0,5% surove vlaknine, 33% surovega pepela, 8% kalcija,

1,7% fosforja, 1,7% natrija in 0,7% magnezija. V koncentrat je bilo dodano

224.000 i.E vitamina A, 19.000 i. E vitamina Dз, 1,200 mg vitamina E, 85 mg bakra

(kot baker(II) sulfat pentahidrant), Saccharomyces cerevales 2,0 X 10 9 KBE).

Koncentrat B je bil sestavljen iz 37% sojinih ekstrakcijskih tropin, 19% drož, 15%

fino mletega lana, 10% izdelkov in stranskih izdelkov pekovske industrije, 8%

sušenega pivskega kvasa, 5% kalcijevega karbonata, 25% natrijevega klorida in

2% monokalcijevega fosfata. Vseboval je 32,0% surovih beljakovin, 16% surovega

pepela, 6,0% surove vlaknine, 3,0% maščobe, 2,7% kalcija, 1,6% lizin, 1,0%

fosforja, 1,0% natrija, 0,2% magnezija, 0,4 metionina in 10MJ ME. Dodatno je bilo

60,000 i. E vitamina A, 6,000 i. E vitamina Dз, 60 mg vitamina E, 18 mg vitamina

Kз, 20 mg vitamina B1, 30 mg vitamina B2, 20 mg vitamina B6, 175 mcg vitamina

B12, 80 mg nikotinske kisline, 70 mg Ca-D-Pantotenata, 4 mg folne kisline, 1000

mg biotina, 1,750 mg holin klorida, 200 mg železoa, 500 mg mangana, 130 mg

bakra, 12 mg joda, 2 mg kobalta in 1,1 mg selena na kg.

3.3 Statistična obdelava

Statistično obdelavo podatkov smo naredili v dveh stopnjah. V prvi stopnji smo

upoštevali podatke za vse vhlevljene živali in primerjali parametre od vhlevitve do

30. dneva starosti. Po 30. dnevu smo iz skupin izločili teleta, ki so že dosegla 150

kg telesne mase. Ostale živali smo oblikovali kot novo skupino. Podatke za te

živali po skupinah smo statistično obdelali od vhlevitve do starosti 60 dni.

Zbrane podatke o doseženih telesni masi, prirastih, višini vihra in višini križa smo

vnesli v program Excel for Windovs in jih statistično obdelali s programom SPSS

for Windovs 12.0. Za izračun analize variance smo uporabili metodo GLM

(General Linear Model). Sredine preučevanih variabilnih spremenljivk smo testirali

s LSD-testom, kjer so bile statistično značilne razlike posameznih parametrov med

skupinami pri P< 0,05, statistično neznačilne razlike pa pri P≥ 0,05.


19

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Analiza krme in krmljenja

V preglednici 5 prikazujemo rezultate kemijske analize za uporabljene krmne

mešanice, in sicer v vzorcu in v suhi snovi.

Preglednica 5: Rezultati kemijske analize uporabljenih krmnih mešanic

KM 1 KM 2 KM 3

V vzorcu V SS V vzorcu V SS V vzorcu V SS

Suha snov, g/kg 881.02 1.000.00 883.65 1.000.00 884.02 1.000.00

Organska snov, g/kg 824.02 935.3 828.72 937.84 830.55 939.51

Surove beljakovine, g/kg 130.66 148.31 169.05 191.31 174.78 197.71

Surove maščobe, g/kg 13.7 15.55 17.9 20.26 16.7 18.89

Surove vlaknine, g/kg 31 35.19 45.7 51.72 44.7 50.56

Surovi pepel, g/kg 57 64.7 54.93 62.16 53.47 60.49

Brezdušične ex. snovi, g/kg 684.66 736.26 596.07 674.55 594.37 672.35

Prebavljive org. snovi, g/kg 708.66 804.36 729.27 825.29 730.88 826.77

Škrobne enote,g/kg 724.45 822.29 725.24 820.73 725.61 820.81

Neto energ. laktacije, MJ/kg 6.86 7.79 7.14 8.08 7.16 8.1

Presnovna energija, MJ/kg 10.88 12.35 11.31 12.80 11.33 12.82

Prebab. surove beljak., g/kg 104.53 118.65 135.24 153.05 139.82 158.16

Fosfor, g/kg 1.9 2.16 2.08 2.35 1.98 2.24

Kalij, g/kg 13.82 15.69 7.48 8.46 8.34 9.34

Legenda: KM – krmna mešanica, SS – suha snov

Iz preglednice lahko razberemo, da so krmne mešanice vsebovale približno enako

količino organske snovi. Bistvena razlika med KM1, KM2 in KM3 je bila v

vsebnosti surovih beljakovin (g/kg) in v vsebnosti prebavljivih surovih beljakovin

(g/kg). KM1 je imela za 43 g/kg SS nižjo vsebnost surovih beljakovin od KM2 ter


20

za 49,4 g/kg SS nižjo vsebnost surovih beljakovin od KM3. KM1 pa je vsebovala

za 61,71 g/kg SS več ekstrahiranih brezdušičnih snovi od KM2 ter 63,91 g/kg SS

več ekstrahiranih brezdušičnih snovi od KM3. Med KM2 in KM3 v vsebnosti

različnih komponent ni bilo bistvenih razlik. Obstajala je razlika, ki smo jo povzeli iz

literature, da naj bi dodatek živih kvasovk doprinesel k boljši izkoristljivosti krme in

s tem posledično tudi k boljšim prirastom telesne mase.

V obdobju testiranja vpliva različnih krmnih mešanic smo tehtali količine krme, ki

so jih živali pojedle. V preglednici 6 zato prikazujemo povprečno porabo krmne

mešanice na žival za 30 dni in za 60 dni krmljenja po posamezni skupini.

Preglednica 6: Povprečna poraba krmne mešanice (kg/dan) na žival v 30 in v 60 dneh krmljenja

30. dan 60. dan

Št. živali Povprečna poraba

na tele (kg/dan) Št. živali Povprečna poraba

na tele (kg/dan)

KM1 24 1,53 23 1,80

KM 2 23 1,63 16 2,44

KM 3 15 1,77 7 2,85

Iz preglednice 6 lahko razberemo, da je v prvih 30. dneh KM3 imela boljšo

ješčnost na tele, in sicer za 13,5% od telet v KM1. Za porabo do 60. dne pa je

KM3 bila boljša za 14% od KM2 in za 36% od KM1. Rezultati porabe krme se

kažejo tudi v telesni masi, ki je 30. dan za KM3 znašala 148,67 kg in je bila boljša

za 5,34 kg od KM2 in za 20,08 kg od KM1. Iz preglednice lahko tudi razberemo,

da se je število živali med 30. in 60. dnevom zmanjšalo pri KM2 za 8 živali in pri

KM3 za 8 živali. Te živali so dosegle telesno maso, večjo od 150 kg, in so končale

predpitanje. Podobne rezultate o porabi močne krme navaja Ajdič (1998) za teleta

rjave pasme, kjer je dnevna konzumacija krme do tri mesece in pol po vhlevitvi

znašala pri skupini, krmljeni s peletirano krmo, 2712 g močne krme, pri skupini

krmljeni z zmleto krmo, pa 2458 g. Gopfert (2006) navaja, da so teleta po


21

devetdesetem dnevu konzumirala 1,34 kg standardnega krmila, 1,72 TL-starterja

in 1,45 poskusne krme, ki je vsebovala 10% pesnih rezancev.

4.2 Analiza variance za proučevane vplive

V preglednici 7 prikazujemo analizo variance za vplive na maso in starost ob

vhlevitvi, maso, starost, višino vihra in križa ter prirast telet 30. dan po vhlevitvi, za

vse vhlevljene živali.

Preglednica 7: Analiza variance za proučevane vplive

Vir odvisnih spremenljivk

Vsota kvadratov

Stopnja prostosti

Srednji kvadrat F-vrednost

Statistična značilnost

Med skupinami 1199,126 2 599,563 2,511 0,090

Znotraj skupin 14327,858 60 238,798

Masa ob vhlevitvi

Skupaj 15526,984 62

Med skupinami 676,940 2 338,470 2,470 0,093

Znotraj skupin 8221,917 60 137,032

Starost ob vhlevitvi

Skupaj 8898,857 62

Med skupinami 6063,423 2 3031,711 11,248 0,000

Znotraj skupin 16172,292 60 269,538

Masa 30. dan

poskusa

Skupaj 22235,714 62

»se nadaljuje «


22

Med skupinami 581,353 2 290,677 2,079 0,134

Znotraj skupin 8387,917 60 139,799

Starost 30. dan

poskusa

Skupaj 8969,270 62

Med skupinami 49,417 2 24,709 2,445 0,095

Znotraj skupin 606,233 60 10,104

Višina vihra 30. dan poskusa

Skupaj 655,651 62

Med skupinami 85,704 2 42,852 3,839 0,027


Višina križa 30. dan poskusa

Skupaj 755,429 62

Med skupinami 2,577 2 1,288 8,337 0,001


Prirast 30. dan

poskusa

Skupaj 11,848 62

Analiza variance nam kaže, da obstajajo statistično značilne razlike (P<0,05) med

skupinami pri telesni masi, višini križa in pri prirastu 30. dan poskusa.

V preglednici 8 prikazujemo rezultate analize variance za maso, starost, višino

vihra, višino križa in prirast za tiste živali, ki so dosegle telesno maso nad 150 kg

po 60. dnevu starosti.


23

Preglednica 8: Analiza variance za proučevane vplive

Vir odvisnih spremenljivk

Vsota kvadratov

Stopnja prostosti

Srednji kvadrat F-vrednost

Statistična značilnost

Med skupinami 79,691 2 39,846 0,179 0,836

Znotraj skupin 9778,054 44 222,228

Masa ob vhlevitvi

Skupaj 9857,745 46

Med skupinami 458,608 2 229,304 1,542 0,225

Znotraj skupin 6545,137 44 148,753

Starost ob vhlevitvi

Skupaj 7003,745 46

Med skupinami 1097,424 2 548,712 3,263 0,048

Znotraj skupin 7398,491 44 168,148

Masa 30. dan

poskusa

Skupaj 8495,915 46

Med skupinami 442,608 2 221,304 1,476 0,240

Znotraj skupin 6595,137 44 149,889

Starost 30. dan

poskusa

Skupaj 7037,745 46

Med skupinami 0,251 2 0,125 0,012 0,988


Višina vihra 30. dan poskusa

Skupaj 459,617 46

Med skupinami 2,014 2 1,007 0,107 0,899


Višina križa 30. dan poskusa

Skupaj 415,830 46

«se nadaljuje»


24

Med skupinami 0,680 2 0,340 2,341 0,108


Prirast 30. dan

poskusa

Skupaj 7,074 46

Med skupinami 1081,030 2 540,515 1,576 0,218

Znotraj skupin 15092,673 44 343,015

Masa 60. dan

Skupaj 16173,702 46

Med skupinami 1140,903 2 570,451 3,978 0,062

Znotraj skupin 6309,012 44 143,387

Starost 60. dan

Skupaj 7449,915 46

Med skupinami 94,879 2 47,440 3,870 0,028


Višina vihra 60. dan

Skupaj 634,213 46

Med skupinami 37,243 2 18,621 1,914 0,160


Višina križa 60. dan

Skupaj 465,234 46

Med skupinami 0,046 2 0,023 0,125 0,883


Prirast 60. dan

Skupaj 8,249 46


25

Analiza variance nam kaže, da tudi pri teletih, ki so v testu ostala do starosti 60

dni, obstajajo statistično značilne razlike (P<0,05) med skupinami pri telesni masi

30. dan poskusa. Statistično značilna razlika (P<0,05) med skupinami je nastala

tudi pri višini vihra na 60. dan poskusa.

V preglednicah 9 in 10 prikazujemo proučevane variabilnosti, ki smo jih testirali z

LSD-testom za proučevano lastnost telesna masa ob vhlevitvi in telesna masa 30.

dan reje za vse vhlevljene živali.

Preglednica 9: Proučevanje razlik z LSD-testom za telesno maso vseh telet ob vhlevitvi

95% interval zaupanja

(I) skupina Število

(J) skupina

Srednja razlika

(I—J)

SD

Statisti.

verjetnost Zgornja

meja Spodnja

meja

2 -9,542(*) 4,461 0,037 -18,46 -0,62

1 24

3 -7,825 5,086 0,129 -18,00 2,35

1 9,542(*) 4,461 0,037 0,62 18,46

2 24

3 1,717 5,086 0,737 -8,46 11,89

1 7,825 5,086 0,129 -2,35 18,00

3 15

2 -1,717 5,086 0,737 -11,89 8,46

Legenda: * statistično značilna srednja razlika pri (P<0,05), SD – standardna napaka


26

Preglednica 10: Proučevanje razlik z LSD-testom za telesno maso vseh telet 30. dan reje



(J) skupina

Srednja

razlika

(I—J)

SD

Statisti.

verjetnost Zgornja

meja Spodnja

meja

2 -17,708(*) 4,739 0,000 -27,19 -8,23

1 24

3 -23,042(*) 5,404 0,000 -33,85 -12,23

1 17,708(*) 4,739 0,000 8,23 27,19

2 23

3 -5,333 5,404 0,328 -16,14 5,48

1 23,042(*) 5,404 0,000 12,23 33,85

3 15

2 5,333 5,404 0,328 -5,48 16,14

Legenda: * statistično značilna srednja razlika pri (P<0,05), SD – standardna napaka

Iz preglednic 9 in 10 je razvidno, da je med skupinami obstajala razlika pri telesni

masi telet ob vhlevitvi in 30. dan reje. Ob vhlevitvi so bila teleta KM1 statistično

značilno (P<0,05) lažja od telet, vhlevljenih v KM2. Vhlevitvena telesna masa telet

v KM1 in v KM3 se statistično značilno (P<0,05) ni razlikovala. Teleta KM1 so po

30. dneh dosegla statistično značilno (P<0,05) nižjo telesno maso v primerjavi s

teleti v KM2 in KM3.

V preglednicah 11, 12 in 13 prikazujemo proučevane variabilnosti, ki smo jih

testirali z LSD testom za proučevano lastnost telesna masa ob vhlevitvi, telesna

masa 30. dan reje in telesna masa 60. dan reje za teleta, ki v 30. dneh niso

dosegla telesne mase 150 kg. V KM3 sedem telet ni doseglo telesnr mase 150 kg.


27

Preglednica 11: Proučevanje razlik z LSD-testom za telesno maso telet ob vhlevitvi



(J) skupina

Srednja razlika

(I—J)

SD

Statisti.

verjetnost Zgornja

meja Spodnja

meja

2 -2,875 4,811 0,553 -12,57 6,82

1 24

3 -0,911 6,404 0,888 -13,82 11,99

1 2,875 4,811 0,553 -6,82 12,57

2 16

3 1,964 6,755 0,773 -11,65 15,58

1 0,911 6,404 0,888 -11,99 13,82

3 7

2 -1,964 6,755 0,773 -15,58 11,65

Legenda: * statistično značilna srednja razlika pri (P<0,05), SD –- standardna napaka


28

Preglednica 12: Proučevanje razlik z LSD-testom za telesno maso telet 30. dan reje



(J) skupina

Srednja razlika

(I—J)

SD

Statisti.

verjetnost Zgornja

meja Spodnja

meja

2 -10,688(*) 4,185 0,014 -19,12 -2,25

1 24

3 -4,661 5,570 0,407 -15,89 6,57

1 10,688(*) 4,185 0,014 2,25 19,12

2 16

3 6,027 5,876 0,311 -5,82 17,87

1 4,661 5,570 0,407 -6,57 15,89

3 7

2 -6,027 5,876 0,311 -17,87 5,82



29

Preglednica 13: Proučevanje razlik z LSD-testom za telesno mas telet 60. dan reje



(J) skupina

Srednja razlika

(I—J)

SD

Statisti.

verjetnost Zgornja

meja Spodnja

meja

2 -9,958 5,978 0,103 -22,01 2,09

1 23

3 -8,637 7,956 0,284 -24,67 7,40

1 9,958 5,978 0,103 -2,09 22,01

2 16

3 1,321 8,393 0,876 -15,59 18,24

1 8,637 7,956 0,284 -7,40 24,67

3 7

2 -1,321 8,393 0,876 -18,24 15,59

Legenda: * statistično značilna srednja razlika pri (P<0,05); SD –- standardna napaka

Iz preglednic 11, 12 in 13 vidimo, da so bila teleta, ki so v poskus prišla z nižjo

telesno maso, med seboj bolj izenačena. Tako med skupinami ob vhlevitvi pri

telesni masi ni bilo statistično značilnih (P<0,05) razlik. Statistično značilna

(P<0,05) razlika v telesni masi telet je nastala v prvih 30. dneh reje med KM1 in

KM2. Po 60. dneh reje med skupinama pri telesni masi ni bilo statistično značilnih

(P<0,05) razlik.

V preglednici 14 prikazujemo proučevane variabilnosti, ki smo jih testirali z LSD

testom za proučevano lastnost prirast telet od vhlevitve do 30. dne reje za vse

vhlevljene živali.


30

Preglednica 14: Proučevanje razlik z LSD-testom za prirast od vhlevitve do 30. dne reje


(I) skupina Število (J) skupina

Srednja

razlika

(I—J)

SD

Statisti.

verjetnost Zgornja

meja Spodnja

meja

2 -0,29946(*)

0,117005 0,013 -0,53368 -0,06526 1 24

3 -0,54217(*) 0,132735 0,000 -0,80787 -0,27647

1 0,29946(*) 0,117005 0,013 0,06526 0,53368

2 23

3 -0,242704 0,130474 0,068 -0,50388 0,01847

1 0,54217(*) 0,132735 0,000 0,27647 0,80787

3 15

2 0,242704 0,130474 0,068 -0,01847 0,50388


Iz preglednice 14 je razvidno, da so teleta v KM1 dosegla statistično značilen

(P<0,05) manjši prirast kot teleta v KM2 in KM3. Pri prirastu telet med KM2 in KM3

ni bilo statistično značilnih (P<0,05) razlik.

V preglednicah 15 in 16 prikazujemo proučevane variabilnosti, ki smo jih testirali z

LSD-testom za proučevano lastnost prirast telet od vhlevitve do 30. dne reje in od

30. do 60. dne reje za teleta, ki v prvih 30. dneh niso dosegla telesne mase 150

kg.


31

Preglednica 15: Proučevanje razlik z LSD-testom za prirast od vhlevitve do 30. dne reje za 47 telet



(J) skupina

Srednja razlika

(I—J)

SD

Statisti.

verjetnost Zgornja

meja Spodnja

meja

2 -0,265(*) 0,123 0,037 -0,51 -0,02

1 24

3 -0,137 0,164 0,407 -0,47 0,19

1 0,265(*) 0,123 0,037 0,02 0,51

2 16

3 0,128 0,173 0,462 -0,22 0,48

1 0,137 0,164 0,407 -0,19 0,47

3 7

2 -0,128 0,173 0,462 -0,48 0,22



32

Preglednica 16: Proučevanje razlik z LSD-testom za prirast od 30. do 60. dne reje za 46 vhlevljenih telet



(J) skupina

Srednja razlika

(I—J)

SD

Statisti.

verjetnost Zgornja

meja Spodnja

meja

2 0,064 0,139 0,648 -0,22 0,34

1 23

3 -0,004 0,185 0,747 -0,31 0,43

1 -0,064 0,139 0,648 -0,34 0,22

2 16

3 -0,068 0,196 0,985 -0,40 0,39

1 0,004 0,185 0,747 -0,43 0,31

3 7

2 0,068 0,196 0,985 -0,39 0,40

Legenda: SD –- standardna napaka

Iz preglednic 15 in 16 vidimo, da pri zmanjšanem številu telet v skupini ni bilo

velikih odstopanj v prirastu. Pri tehtanjih med skupinami pri prirastu ni bilo

ugotovljenih statistično značilnih (p<0,05) razlik. V skupini KM3 se je število živali

zmanjšalo, ker so ostala teleta dosegla telesno maso 150 kg.


33

4.3 Rezultati obdelave podatkov prireje telet v času poskusa

V preglednici 17 prikazujemo starost telet ob vhlevitvi, starost telet 30. in starost

telet 60. dan reje.

Preglednica 17: Starost telet dni ob vhlevitvi, 30. in 60. dan reje

Skupina Št. telet Parametri Starost telet (dni) Min Max

24 Starost ob vhlevitvi (dni) 68,46±13,91 52 101

24 Starost 30. dan (dni) 98,54±13,57 82 131

1

23 Starost 60. dan (dni) 128,42±13,62 112 161



23 Starost 30. dan (dni 104,88±10,19 84 125

16 Starost 30. dan (dni 104,13±8,68 89 115

2

16 Starost 60. dan (dni) 134,13±8,23 119 145



15 Starost 30. dan (dni 105,67±11,223 81 123

7 Starost 30. dan (dni 104,29±14,97 81 123

3

7 Starost 60. dan (dni) 134,29±13,10 111 153

Najmlajša teleta ob vhlevitvi so bila teleta, vhlevljena v KM1, ki so bila v povprečju

4 dni mlajša od telet v KM2 in 5 dni mlajša od telet v KM3. Ghorbani in sod. (2007)

so ugotavljali vpliv dodatka sojinega mleka v primerjavi s polnomastnim mlekom

na ješčnost starterja in zmanjšanje starosti ob odstavitvi pri teletih po kolostralnem

obdobju. Gopfert in sod. (2006) so prav tako ugotavljali vpliv različnih krmnih

mešanic (starterjev) na prirast telesne mase. Obdobje testiranja je bilo do starosti

telet čez 90 dni.


34

Preglednica 18: Telesna masa kg ob vhlevitvi, 30. in 60. dan reje

Skupina Št. telet Parametri Telesna masa

(kg)

Min Max

24 Telesna masa ob vhlevitvi (kg) 116,38±17,64 74 144

24 Telesna masa 30. dan (kg) 125,63±15,39 92 164

1






2






3


Teleta KM1 so imela ob vhlevitvi statistično značilno (P<0,05) nižjo vhlevitveno

maso od povprečne vhlevitvene mase telet v KM2. Povprečna telesna masa telet

KM1 je bila za dobrih 9,5 kg nižja od mase telet v KM2 in za 7,8 kg nižja od

povprečne mase telet v KM3. Teleta v KM1 so imela skozi celotno obdobje

testiranja najnižjo telesno maso. Ta se je po 30. dneh poskusa statistično značilno

(P<0,05) razlikovala od KM2 in KM3. Vzrok lahko pripišemo nižji vhlevitveni masi

telet v KM1 in krmni mešanici. Ta je bila skromnejša po vsebnosti prebavljivih

surovih beljakovin in metabolni energiji. Po prestavitvi telet s telesno maso nad

150 kg po 30. dnevu poskusa so bile skupine po telesni masi bolj izenačene. Kljub

temu pa so bila teleta v KM1 ob vhlevitvi najlažja, zato tudi nobena žival po 30.

dnevu ni končala s poskusom. Po 30. dnevu poskusa so bila v zmanjšani skupini

najtežja teleta v KM2, ki so bila težja za 10,7 kg od telet v KM1 in za 6,02 kg težja

od telet v KM3. Ajdič (1997) navaja, da so v primerjavi različnih starterjev pri vzreji

telet po zgodnjem odstavljanju vhlevljali teleta pri telesni masi 108 kg in jih testirali


35

do telesne mase okrog 200 kg. Petkovšek (2005) pa navaja podatke podaljšanega

pitanja telet blagovne znamke Zlato zrno, kjer so teleta pri starosti osem mesecev

dosegla telesno maso 319,3 kg pri poskusni skupini in 324,3 kg pri kontrolni

skupini, kar je bilo več kot pri skupini telet blagovne znamke, kjer je bila masa

217,2 kg.

V preglednici 19 prikazujemo povprečne dnevne priraste 30. in 60. dan poskusa.

Preglednica 19: Prirast kg/dan za 30. in 60. dan reje

Skupina Št. telet Parametri Prirast (kg/dan)

Min Max

24 Prirast 30. dan 0,30±0,37 -0,39 0,90 1

23 Prirast 60. dan 1,08±0,39 0,43 1,60

23 Prirast 30. dan 0,57±0,35 -0,41 1,31

16 Prirast 30. dan 0,56±0,40 -0,41 1,31

2

16 Prirast 60. dan 1,01±0,46 0,23 1,87

15 Prirast 30. dan 0,82±0,50 -0,43 1,43

7 Prirast 30. dan 0,43±0,50 -0,43 0,80

3

7 Prirast 60. dan 1,09±0,53 0,36 1,83

Najnižje priraste so v prvih 30. dneh dosegala teleta KM1. Prirasti med 30. in 60.

dnem poskusa so bili med skupinami zelo izenačeni. To lahko pojasnimo z

dejstvom, da so po zaključku poskusa telet s telesno maso nad 150 kg v KM2 in

KM3 po 30. dnevu, ostala v skupinah bolj izenačena in manjša teleta, ki so

dosegla zelo podobne priraste. Nesporno pa se je izkazalo, da je skromnejša

krmna mešanica v KM1 poglavitno vplivala na nižje priraste v prvih 30. dneh

poskusa. V naslednjih 30. dneh so bili prirasti teh telet še bolj izenačeni oz. celo

vidimo, da teleta v KM1 niso najslabše priraščala, kar lahko teoretično povežemo s

tem, da so zaužila že zadostne količine dobrega sena, s katerim so nadomestila

morebitne primanjkljaje hranilnih snovi v krmni mešanici. Podobne rezultate glede


36

prirastov navaja Ajdič (1997) za teleta rjave pasme, ki so dosegla priraste 1049

g/dan pri krmljenju s peletirano krmno mešanico in 955 g/dan pri krmljenju z mleto

krmno mešanico.

Iz preglednice tudi vidimo, da so bila v vseh skupinah teleta, ki so po vhlevitvi

imela negativen prirast. To pomeni, da so hujšala. Pri primerjavi povprečnega

prirasta telet od rojstva, kjer smo vzeli enotno rojstno maso 40 kg po teletu, pa do

vhlevitve ugotavljamo, da so imela teleta v povprečju od 1113 g pa do 1147 g

dnevnega prirasta. Podobno ugotavlja tudi Ajdič (1998), da so teleta rjave pasme

pred prihodom na testno postajo priraščala v povprečju preko 1200 g/dan, kar

pomeni, da so bila intenzivno pitana z mlekom in niso bila navajena na drugo

krmo.

V preglednici 20. prikazujemo rezultate meritev višine vihra in višine križa, ki smo

jih izmerili navpično od tal do najvišje točke na vihru oz. do povezave med

kolčnima grčama (Čepin in sod. 2006).

Preglednica 20: Rezultati meritev (cm) višine vihra in višine križa (cm)

Skupina KM1 KM2 KM3

Parametri x±SD Min Max x±SD Min Max x±SD Min Max VV 30.

dan 89,50±3,890 81 95 90,58±2,685 83 95 91,80±2,569 87 96 VK 30.

dan 97,71±3,701 87 102 98,58±2,701 92 103 100,73±3,654 96 111 VV 60.

dan 92,83±4,135 84 100 93,50±2,805 87 97 97,00±2,160 95 101 VK 60.

dan 101,38±3,585 93 107 100,06±2,380 95 104 102,71±2,812 100 107

Za 30. dan meritve višine vihra so bile minimalne razlike; skupina 3 je bila višja za

1,22 cm od skupine 2 in za 2,3 cm od skupine 1. Najmanjšo višino vihra je prav


37

tako dosegla skupina 1 za 0,67 cm od skupine 2 in za 4,17 cm od skupine 3 pri

meritvi 60. dan. Višina križa 30. dan je bila največja v skupini 3 za 2,15 cm od

skupine 2 in za 3,02 od skupine 1. Pri meritvi 60. dan za višino križa je najmanjšo

višino dosegla skupina 2, in sicer za 1,32 cm od skupine 1 in za 1,33 od skupine

3.


38

5. SKLEPI

Jeseni leta 2007 smo vhlevili 63 telet, ki smo jih razdelili na tri skupine in jih

označili s KM1, KM2 in KM3. Vsaka skupina je dobila svojo krmno mešanico.

Krmne mešanice so se med seboj razlikovale po sestavi in hranilnih vrednostih. Z

najnižjimi vrednostmi za surove beljakovine (g/kg SS), prebavljive beljakovine

(g/kg SS) in metabolno energijo (MJ/kg SS) se je od ostalih dveh razlikovala KM1.

Povprečna vhlevitvena telesna masa telet je bila okrog 120 kg. Telesna masa je

bila med skupinami različna. Statistično značilno (P<0,05) najlažja so bila teleta

KM1 s povprečno telesno maso 116,38 kg. Velike razlike pa so bile tudi med teleti

znotraj skupin.

Ugotavljali smo, da so teleta pred prihodom v poskus dosegala priraste okrog

1115 g/dan, kar pomeni, da so bila pred prihodom intenzivno krmljena z mlekom

ali še s kakšnimi dodatki. To je negativno vplivalo na njihovo nadaljnjo prirejo. V

vseh skupinah smo v prvih 30. dneh poskusa ugotavljali bistveno nižje priraste, kot

so jih teleta imela pred vhlevitvijo. Prirasti pa so bili celo negativni, kar pomeni, da

so teleta hujšala, saj niso bila pripravljena na voluminozno krmo (seno) in krmne

mešanice.

Najboljše rezultate so v prvih 30. dneh dosegla teleta KM3. Dosegla so najvišjo

povprečno telesno maso 148,67 kg in tudi najvišji prirast 0,82 kg/dan. Znotraj te

skupine je tudi 53,3% živali po 30. dnevu preseglo telesno maso 150 kg in

zaključilo poskusno obdobje. 60. dan poskusa so najvišjo telesno maso dosegla

teleta KM2 167,75 kg. Najvišji prirast 1,09 g/dan pa izkazujejo teleta skupine KM3.

To pomeni, da sta krmni mešanici KM2 in KM3 bili zelo izenačeni, vendar so teleta

KM3 dosegla nekoliko boljše rezultate, kar morebiti lahko pripišemo dodatku živih

kvasovk, ki naj bi prispevale k boljšemu izkoriščanju krme.


39

Teleta KM1 so v času poskusa dosegla najnižje rezultate. Statistično značilno

(P<0,05) so bila 30. dan poskusa lažja (125,63 kg) od telet KM2 in KM3. V tem

obdobju so dosegla tudi statistično značilno (P<0,05) najnižji povprečni prirast 0,30

kg/dan. Vzrok za odstopanje od ostalih dveh skupin lahko iščemo v nižji starosti in

telesni masi ob vhlevitvi. Predvidevamo pa, da je največji vzrok v krmni mešanici,

ki je vsebovala za 43 g/kg SS nižjo vsebnost surovih beljakovin od KM2 ter za

49,4 g/kg SS od KM3. Manj je vsebovala tudi prebavljivih surovih beljakovin in

sicer 34,4 g/kg SS od KM2 ter za 39,1 g/kg SS od KM3. Od 30. do 60. dne so

teleta KM1 dosegla prirast 1,08 kg/dan, kar je le 0,01 kg/dan manj kot teleta KM3.

Boljše priraste v tem obdobju morebiti lahko pripišemo tudi večji konzumaciji

kakovostneg sena, ki so ga teleta dobila po volji.


40

6 VIRI

Ajdič S. Primerjava različnih starterjev pri vzreji telet po zgodnjem odstavljanju.

Dipl. naloga, BF, Odd. za zootehniko, Domžale, 1998: 44 str.

Augustini C. Intensiv masten und jung Schlachten. Tierzuchter, 42, 1991:

str. 208—210.

Augustini C. Schwarz F. J. Einfluss von Fütterunginitesität und Kategorie

wachsender Rinder der Rosse Fleckvich und Nährstoffgehalt und Ansat: Sowie

Qualität des Schlachtkörpers. v: Schlachtkörper und Fleischqalität beim Rind

Arbeitstagung Alpen — Adria. Grub, 1992: str. 69—75.

Caput P. Govedarstvo. Celeber, Zagreb, 1996: str. 131—144, 293—311.

Cizelj D. Govedoreja. Obzorja Maribor, 1991: str. 119—121, 155.

Čepin S, Čepon M, Škorjanc D, Žgur S. Nachkommenprüfung von Bullen auf Mast

und Schlachtwerteigenschaften in Slowenien. V: Schlachtkörper und

Fleischqualität beim Rind Arbeitstagung Alpen – Adria. Grub, 1992: str. 107—110.

Čepin S, Vrh R, Čepon M, Škorjanc D, Čeh J. Progeni test rjavih bikov na pitovne

in klavne lastnosti. Znanost in praksa v govedoreji, 17, 1993: str. 69—77.

Čepin S, Čepon M, Šalehar A, Holcman A, Kompan D, Štruklerc M. Prireja mesa v

Sloveniji. Sodobno kmetijstvo, 34, 2001: 3: str. 98—103.

Čepon M, Klopčič M, Potočnik K, Žgur S, Dovč P, Simčič M, Kompan D. Strokovna

pravila in opis metod za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ter

metod za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemsko plemensko


41

govedo v Sloveniji Ι. del. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za

zootehniko, 2006: 48 str.

Ghorbani G. R., Kowsar R., Alikhani M, Nikkhah A. Soymilk as a novel milk

replacer to stimulate early calf starter intake and reduce weaning age and costs.

Journal of diary science, 2007, 90: str. 5692—5697.

Gopfert E., Trckova M., Dvorak R. The use of treated rape cake in a calf starter

diet. Czech Journal of Animal Science, 51 2006; 11: str. 491—501.

Habe F. Vzreja teleta se začne z mlezivom, Kmečki glas, Ljubljana, 63, 2006: 8

str.

Janžekovič M. Govedoreja. Zapiski predavanj, Maribor, 2004, neobjavljeno.

Kräusslich H. Tierzüchtungslehre. Eugen Ulmer, Stuttgart, 1994: str. 175—182.

Künz N, Sranziger G. Allgemein Tierzucht. Eugen Ulmer, Stuttgart, 1993:

str. 66—90.

Lavrenčič A. Prehrana in vzreja telet, Kmečki glas, Ljubljana, 2005: 10 str.

Lebar J. Analiza krme, Kmetovalec, Ljubljana, 1995: 18 str.

Orešnik A. Ocenjevana energijske vrednosti krme za prežvekovalce, Kmetovalec

Ljubljana, 68, 2000: 9 str.

Orešnik A. Prehrana govedi ob pomanjkanju voluminozne krme, Kmečki glas,

Ljubljana, 41, 2000: 7 str.


42

Orešnik A. Vpliv prehrane na klavno kakovost goved. Sodobno kmetijstvo, 23

2001; 3: str. 104—107.

Petkovšek M. Podaljšano pitanje telet blagovne znamke Zlato zrno. Dipl. naloga,

BF, Odd. za zootehniko, Domžale, 2005: 35 str.

Pravilnik o izvajanju uredbe Sveta (EGS) in uredba komisije (EGS) o razvrščanju

trupov goveda. 2005, Uradni list RS, št 54/00, 52/02-ZDU 1, 58/02-ZMR-1 in

45/04-ZdZPKG,

( http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005120&stevilka=5421) (dodatek)

(15. april 2008) Uremović Z. Govedarstvo. Hrvatska mljekarska udroga, Zagreb, 2004: str. 59—73,

164.

Van Ackeren C., Steingass H., Drochner W. Verdauungsphysiologische

Untersuchungen zum Einsatz von Totalmischrationen für Aufzuchtkälber. V:

Zadravčevi – Erjavčevi dnevi, Radenci, 13.–14. nov. 2008. Kapun, S. (ur.). Murska

Sobota, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod,

2008: str. 70—80.

Zupanc A. Osnove prehrane domačih živali. Kmečki glas, Ljubljana, 1999: str.

58—59, 61—62, 71— 93.

Žgajnar J. Prehrana in krmljenje goved. Kmečki glas, Ljubljana, 1990: str. 18—20,

382, 386—387, 394—398, 401— 407, 439.

Žgur S. Temno čvrsto suho meso pri govedu. Znanost in praksa v govedoreji, zv.

18 1994: str. 85—92.


43

7. ZAHVALA

Zahvaljujem se doc. dr. Marjanu Janžekoviču za mentorstvo in strokovno pomoč.

Posebej bi se rada zahvalila mag. Milanu Repiču za pomoč, napotke in nasvete pri

nastajanju tega diplomskega dela.

Hvala tudi vsem domačim, ki so mi v času študija stali ob strani in vsem tistim, ki

so verjeli vame.

DIPLOMA - MAJDA1 · kvalitetno seno in mo čno krmo, ki mora biti taka, da jo teleta rada jedo, da...

Documents

Transcript of DIPLOMA - MAJDA1 · kvalitetno seno in mo čno krmo, ki mora biti taka, da jo teleta rada jedo, da...