V E G O V A L J U B L J A N A

J A N U A R 2 0 1 1

Diagrami poteka

Diagrami poteka

Algoritem

Diagram poteka

Elementi

Zaporedje

Vejitev

Ponavljanje (zanke)

Algoritem

navodilo za izvedbo zaporedja akcij (postopkov) nad podatki, da bi se dosegli želeni rezultati.

Algoritem se lahko predstavi :

ustno z besedami (temu pravimo kar navodila),

psevdo kodo (navodila niso zapisana v stavkih ampak le s krajšimi ukazi),

z diagramom poteka (grafični prikaz)

s programom (kodo).

Diagram poteka

Pri reševanju problema največkrat uporabimo diagram poteka.

Diagram poteka (angl. Flowchart) je vizualna predstavitev toka podatkov.

Diagram poteka se riše s standardnimi elementi.

Elementi diagrama poteka

Najbolj osnovni in pogosti elementi so:

Začetek ali konec programa,

Računske operacije(prireditev) ali podprogrami,

Vhodna ali izhodna operacija (branje ali pisanje),

Odločitev ali vejitev,

Tok izvajanja.

Začetek ali konec programa

Imenujemo jih tudi terminatorji

Predstavljeni so z elipso (imenujejo jo tudi ovalni pravokotnik)

Operacije

Računske operacije (prireditev) ali podprogrami,

Predstavljeni so s pravokotnikom

Vhod/izhod

Vhodna ali izhodna operacija (branje ali pisanje),

Predstavljeni so s paralelogramom

Odločitev ali vejitev

Odločitev vsebuje pogoj in dva izhoda

Pogoj drži

Pogoj ne drži

Predstavljeni so z rombom

Tok izvajanja

Tok izvajanja nam določa smer premikanja toka

Predstavljen je s puščico

Neformalno: Če je smer jasna (navzdol), se pri risanju lahko izpusti smer puščico.

Osnovne kombinacije diagramov poteka

Zaporedje (sekvenca)

Vejitev (selekcija)

Ponavljanje (iteracija)

Z osnovnimi kombinacijami diagrama poteka lahko naredimo katerikoli diagram poteka.

Zaporedje

Zaporedje predstavlja niz standardnih elementov, ki si časovno sledijo eden za drugim.

Drugi niz se ne more izvesti pred prvim ali pa za tretjim.

Zaporedje ne vsebuje odločitvenih ali vejitvenih stavkov.

Zaporedje lahko jemljemo kot nekakšen en sam blok stavkov, ki je predstavljen s pravokotnikom (uporablja se pri vejitvah in zankah).

Primer zaporedja

Naloga: »Preberi dve števili in izpiši vsoto«?

Začnemo

V spremenljivko X preberemo prvo število.

V spremenljivko Y preberemo drugo število.

Spremenljivki X prištejemo vrednost spremenljivke Y. (krajše X<- X+Y)

Spremenljivko X (zdaj je v njen vsota obeh prebranih števil) izpišemo.

Končamo

Rešitev z diagramom poteka

Vejitev

Vejitev omogoča izvajanje izbranih blokov (niz elementov) ob določenem pogoju.

Vejitev sestavlja element pogoj, ki mora biti zapisan v obliki, da dobimo rezultat DA ali NE.

Pri rezultatu DA se vedno izvede določen element ali blok elementov.

Dve vrsti vejitev

Primer vejitve

Naloga : »Izpiši z besedo ali je prebrano število negativno, enako 0 ali večje od 0«?

ZačnemoV spremenljivko X preberemo število.Preverimo ali je spremenljivko X večja od 0,

če je, potem izpišemo besedilo 'Stevilo je vecje od 0'drugače preverimo ali je spremenljivka X enaka 0,

če je, potem izpišemo besedilo 'Stevilo je enako 0',drugače pa izpišemo besedilo 'Stevilo je manjse od

0'.Končamo

Rešitev z diagramom poteka

Druga rešitev

Ponavljanje (zanke)

Ponavljanje se uporablja, kadar želimo iste ukaze večkrat ponoviti.

Če se ponavljanje začne znotraj bloka, se mora znotraj bloka tudi končati.

Ponavljanja se lahko izvajajo paralelno.

Ponavljanja, ki se sekajo, niso dovoljene v strukturiranem programiranju, zato se jih izogibamo pri risanju.

Vrste ponavljanj

dokler je pogoj izpolnjen, ponavljaj (stavek while)

ponavljaj, dokler ni izpolnjen pogoj (stavek do while)

števec (izvajaj Stavek od 1 do 100 po koraku 1) (stavek for).

Zanka while

dokler je pogoj izpolnjen, ponavljaj

najbolj univerzalna zanka

iz while zanke sta izpeljani ostali zanki (do while in for)

Zanka do while

ponavljaj, dokler ni izpolnjen pogoj

Uporablja se takrat ko želimo, da se stavek vsaj enkrat izvede

Števec - zanka for

števec (izvajaj Stavek od 1 do 100 po koraku 1)

Pogosto se uporablja za štetje izvajanja operacij

Primer ponavljanja

Naloga: »Izpiši vsa cela števila od 1 do 100«?

Začnemo

V spremenljivko X shranimo število 1.

korak 1: Preverimo ali je spremenljivka X večja od 100,

če ni, potem izpišemo spremenljivko X

spremenljivko X povečamo za 1

skočimo nazaj na korak 1 (ponavljamo)

drugače (če je spremenljivka večja od 100) nadaljujemo

Končamo

Rešitev z diagramom poteka

Druga rešitev