Vsem obcankam in obcanom ter bra/cem tJidemsketja tj/asi/a NAS GLAS

zelimo prijetno prazno~anje bolicno no~oletnih prazniko~

~ no~em letu 1998 pa zdrMja, srece, uspeho~ in osebne9a zado~oljst~a. y

ZUPAN OBCINSKI SVET

----------- - ----- --

2

Poslavljamo se od leta 1997

December jc mescc veselja. obdarovanja in tihcga pricako\'anja, pricelek zime in cas, ko si ljudjc narcdimo prcgled enoielncga dela. LelO 1997 jc bila bogata, saj jt:: dala obi Inc pridelke kmelom, poine sode vina vinogradnikom in velika SOllea

vscm Ijudcm na Zcmlji. Tega lela sc bomo spom injali ludi po pr ircditvah v nasi obeini, novih pridobitvah za !lase obcane, tri letnem dell! vodstva !laSe obCine in nenazadnje ludi po vscm tistem, kaT S1110 lahko zapisa li na straneh videmskega glasila NAS GLAS. Dragi bralci , pred vami je ze celfla stevilka v lelU 1997. praznicno obarvana in vsebinsko bogata. Skozi vse leto je nas sti riclanski urednisk i odbor poskusai slediti vsem dogajanjem v obeini, v fotografski ohjekti v ujeti vsak SC tako skromen dogodek, veseli 51110 bili vsakcga va~ega povabila. Nekaleri sle nas pohva­lili, drugi grajali, vsem je bilo pac lezko ugoditi, ampak v drllgem letniku izdajanja smo postali zrele.i~i in z novimi idejami se z glasilom podajamo v tretji letnik. Zagotovo ste vsal.: tretji mesec cakali na glasilo, ki Vam je, vsaj upamo tako. nil dam princslo nekaj dabrih in zanimiv infonnacij 0 dogodkih in Ijudeh v obcini. Mnogi sle bili nasi zvest i bralci, ucenci OS nasi vestni dopiso\'a lei in tega si zel i nas uredniski odbor tudi v no\'em letu. V boi ieno - novoletni stevilki smo naredili prerez enoletnega dela obCine. zilova yam prt!dslavljarno enega ad obeinskih odborov, bili sma zravcn. ko so izvolili predsednika Ilovih KS Dolena in Sela, ko so odlocali 0 sarnoprispe\'ku \. Leskoveu in Podlehniku. ni smo manjkali na vsell praznikih in pri redi tvah po krajih nase obcini. na rrcdzadnji seji obcinskega sveta, sreea li smo najstarcjso obcanko in bili smo ztllc raj tam, kjer smo lahko izvedeli kaj zanimivega. Tokra! yam bode l cljc ob novem Ictu povedali najmlajsi iz as Lcskovcc in nasi znani in manj 7nani obeani. pripravili smo vam veliko nagradno kri~anko, pll se \'eliko zan imivih fotogratij tcr nekaj informacij v Uradnih objavah. Ze lil11o. da ostane NAS GLAS vas spremljevalee ludi v pri hodnjclll letu, ko se bomo v urednistvu trudi li biti se boljsi. Naj bodo prihajajoci praznieni dncvi poln i vcselja v vasih srcih, veselite se novega leta in ob mis li na staro pozabite na vsc zalostnc trcnutkc leta, ki se pocasi izteka. Pridruzujcl1lo sc vscm cesti tkam oh novem Ictu 1998, VSCIll zc lilllo zdravjll. sreec in ustvarjalnih dni. tudi ko boste prebirali vrstiee Nasega glasu, veseli nazdravitc 1l0VCIllU lelU in nc pozabite na Ijubezcn in spostovanje v druzini in mcd vsemi nami. Sarno SRECNO 1998 Vam klieemo \'si skupaj! TATJA NA, NATASA. FRANCF, IVA N

ODMEV OBCINE

v

lupanova beseda Smo lik prcd koncem Icta 1997 in trilctncga obdobja v dc lo\·anju obcine Videm. Iztekajoce se lela kljub vsem le:l.avam zakljucujemo z zndovoljstvOtll, ceprav nam ni uspe lo zadovoljiti pOlreb in '-c lja vseh vas. Delali smo na vsch podrocjih. prcdvscrn pa na infrastrllktumih objektih in placevali se nekatere oh\'eznosti za minulo lelo. Pred nami je sprejemanje planov za obdobje Se en ega leta. lorcj lela 199R. Na podlagi potreh in zelja bode odbori in svet obcine sprcjcl i program, ki bo po najboljsih moznostih pokril vsa podrocja obcinc \' ok\"iru razpolozljivih srcdste\,. Ob koncu leta sc \·SCIll Yam. obranom. sodelavct' lll. odborom. svt:tu obcine. krajevllim skupnostim III sirankam zahvaljujem za

k· d I Zupan Franc KIRBIS sodclovanjc in (vorno delo, vsem Yam. ' I nasc co ocenjujcle pozitivilo in vsem tislim, ki ga occnjujctc morlia tUlli manj pozitiv llo. Vsaka dobra in sbba mi sel doprincse nove ideje in spodbudc za sc boljse skupno delovanje. ki nam jc pOlrchno za bodoCi razvoj obCinl.: kot eclolc. Ob koncu '-c lim vscm skupaj in Yam. dragi obeani \'csde bozicnc praznikc in sreeno. uspeha polno nO\·o ieto 1998.

Vas 'uprH1 Franc KIRBIS

Drage obcanke in obcani! Spel jc IeIO naokrog in mincva Zc Ireljc lew. odkar dclamo in imamo svojo obCino Vidcm. Oclovanje svcla obcinc in odborov jc hila dobre , ~aj smo z dogovori lahko premagali kilT precej ovir. Do dccernhra li mo imcli 31 rcdnih sej in dvc izredni scj i obCinskcga svcta in vsckakor ob ICIll vc lja pnhvala welnikom . ki so 'ie 'icj udelez.evali in odgovorno zaslopali svoje zaobljubc. Hila je naporno, nmpak z vaso podporo. spostova ni abeani. smo narcd ili kaT prccej ve lik korak 7<1 boljse zivljenje in urcjenosl l1<1 se ohcinc. Vseh nasih skupnih zelja "c v lem kTalkem obdohju Ile da izpolniti. laW vas prosim za stTpnost in vZlrajnost, saj bomo Ie taka lahko pripomogli k nascmu razvoju. Bilo jc pohval in tudi kritik v tern lelll, l:.C pa poglcdamo llaSc in vase opravljcno delo v tell Ictih. ni taka slabo in lahko povcm , da jc bilo vclika narcjencga.

Vsi ti napori so dali dolocenc rezultatc. dosegli smo tempo in stanje razvoja. kar pamelll, da vsakn leta 1l111nj laostajamo za razvitimi obei nami, scvcda ce 7 razvitimi primcrjamo nasa ohmoeja . Uspclo nam je, da ,1110 v casu pulilicnih razhajanj mcd strankami vzpo<;tavili f<l7Ulllnost . ~ tcm pa dobro uCi nkovilO'1. ka r doka7ujcjo sprejcti programi III rea li7i.lcijc Ila rodroeju cestnega. vodovod ncga in tclefon, kega uml'cija. 501<;tv3. kulturc. ~porta. pa ludi zagotavlj '.II1je muznusti za razvoj podjelnistva. kl11 c lij~ l va in se ccsa. Z vztraj nostjo in enolnostjo o;e bomo lahko uprl i vsemu ti slemu, br bi skuduvalu nasi obeini. Z,lto va~ prosi 111 , dclujmo skupno in

" • strpno. kaJ'li ludi tako bomo pripolllogii k Friderik BRACIC boljsemu ra7voju nasih nast'lij.

Zupanu, podzupanu, C1anulll obcinskc upravc. clanulll SVc(a krajevnih skupnusti in vsem obblllkmn in ohcanom ~e v imenu ohcinskcga ,;;veta 7i.lhvaljujc lll za dobra sodclovanjc v tem letu. Ob boiicnih in novolctnih praznikih vscm skupaj ze lim prijl.:lno pnlZllovanJC z zeljo, da bi tudi v novcm Ictu 1998 bili vsi nl ravi, srccni. 7adovoljni in prcdvscl1l uspcsni .

Predscdnik ubCinskcga svcla Fridcrik BRACI(':

ODMEV OSCINE

Predstavljamo vam stab civilne zascite v obcini 08 NESRECAH NUDITI VSO ZASCITO IN POMOC LJUDEM Vse od pricetka delovanja obcine je rued odbori in komisijami zastopan tudi stab civilne zascite. Osnovna naloga staba je nudili zascito in pomagati v clcmcntarnih in drugih nesrecah, pray lata je stab v .reh letih Daredil velika pri posodabljanju oprernc in dodatnem izobraicvanju. Poveljnik staba civilne zascite je Milan Sibila, sicer ie dolgolctni clan PGO Tdcc, njegov namestnik je Ziatko Kelenc ( zaposlcn na abeini kat komunalni organizator), ciani pa so Franc Stopajnik, Slavko Stainer in Stanko Vaupotic. Dobro pa sodelujejo tudi s preds. GZ Videm mag. Janczom Mercem in poveljnikom zvcze

.,.--. Jankom Kozelom. Sestajajo se po potrebi in v treh letih se k sreci niso pokazale potrebe po interveneiji, so pa zato izdelali eelotno analizo ogrozenosti in nahf zascifc fcr rdcvanja v obcini.

Milan SIBILA

CERTUS

Nckdaj so podobni stabi civilne zasCite i.e delovali po nekater ih krajevnih skupnostih, tedanja oprema je zastarcla in delovanje stabov je predvsem v zadnjih letih zamrlo. Milan Sibilaje skupaj s ciani staba poskusal to se potrebno dele obuditi, zato je potreboval tudi posluh pri vodstvu obcine in nekaj srcdstcv za posodabljanje in izobrazevanje. Uspelo mu je uresniciti dobesedno vse, kar si je stab zadal na zaeetku svojega dela, se bolj ya utrditi dobre odnose s PGD. 0 stabuje Sibila med drugim povedal: »Zaeetek ni bil kdo ve bj obetaven, saj smo se morali najprej sooc iti z zastarelostjo opreme in pomanjkanjcm znanja prejsnjih clanov, ki so bili ze precej v letih. Ampak tlsreli smo narediti vsaj nekaj , pa tudi obcina sama je dala civilni zaseiti vee podpore v veri. da lahko ludi na tak naCin pomaga svojim obcanom v primeru katerekoli nesrece. Obcinski stab CZ ima pod svojim okriljem enole prve pomoCi iz vseh KS. RBK zascito (radiolosko - biolosko - kemicno), gasilske cnote, prvo veterinarsko pomoc III

tehnicno enoto. To so kriteriji, da stab sploh lahko obstaja in jih seveda mora imeti, po!eg tega pa mora imeti se enoto za podparo, vanjo pa so vkljuccni ljudje, ki v primcru nesrece prvi prskrbijo za prehrano in ogrozenim Ijudem nudijo stanovanje. Seveda je vsak llaS clan staba zadolzen za posamezllo enato. V zadnjem casu smo dali veliko poudarka izobrazevanju (potckalo je na Igu v Ljubljani) , nasa ekipa prve pomoCi je sodelovala na tckmovanju za ptujsko regijo , zasedla je drllgo mesto, in clanice so ze pred tem obiskale tecaj prve pomoCi.V mesecu pozarne vamosti nismo bili poscbej aktivni, kajti takrat so

svoje znanjc in izkusnjc baJj prcvcljali gasiici, smo pa bili v tem casu na sejrnu civilne zascile. Ampak denarja bi za svoje delovanje potrebovali se mllogo vee, kljub vsemu pa smo ga i111e li dovolj, da smo kupili nove oblckc za stab, prenosne postajc, tudi obleke za prvo P0l110C in torbice, kajti stare so bile ze prevce zaslarele. Nekaj skromn ih sredstev nam je kljub vsemu ostalo (v proracllnll smo imeli let os na razpo[ago 1,7 MIO tolarjcv) in ta ostanek sredstcv S1110 podarili gasilskim drustvom za nabavo opreme, ki jo tudi sami korislirno. Moram Sc poudariti , da nismo nc vern kako dobro oprem ljeni, kajti vsaka obCina bi morala za ponovno ozivitev in pozncjse delovanje staba CZ dobiti delez zagonskih sredstev, zato pa se mora pac vsak slab ZIKljti bolj po svojc .«

Na sedeiu obCine je nekaksen center za obves6anje Po opravljeni analizi ogrozenosti v obCini Vidcm, naj bi bilo na tcm obmocjll najvec ogrozcnosti predvsem zaradi poplav, plazov in bistven problem naj bi po besedah Milana Sibile predstavljala tudi ccntralna kurjava po salah. Vsc to ima stab pod nadzorom, Ijudjc pa se lahko na stab obrnejo preko sedda obcinc, tam pa bode dobili vse bodoce infonnacije in napotke. Sicer pa bo stab CZ tudi v novem letl! dal najvcc poudarka usposabljanju, prikljucili naj bi se eno dodatno enoto za prvo pomoe, navezali morda vee soddov31lja z as III svoJe delo priblizali tudi osnovnosolccm. V decembru sc bo stab sestal sc zadnjic v tem lelU, takrat pa bode ciani natancno apredelili nabavo oprcmc injo tudi ovrednotili.

T. Mohorko

Linharfova ul. 22, 2000 Maribor Telefon: 386 (0)62/3003 300

AI10busni promot Maribor d.d. Telel'ax: 386 - (0)62/3003 383 ------~--------------------------------------------------

Opravlja: *Avtobusne prevoze: z rcdnimi avtubusnimi Jim/ami \' mCSlllcm, primestncm, mcdkrajcvllcm ill mcdnarodncm promclU *Servisne deJavnice v: Mariboru~ DE Pluj~ DE SI. Bistrici: za avtobuse in gospodarska vozila

servisi: Mercedes, Tam, lkarus, WcbasfO. Kienzlc~ Prodata *Organizira: pOfOvanja po domovini in inozcmstvu, obisk sC'jmov, strokovna pU8vctoval~iH, poCilnicc v obmorskih in a/pskih

/etovl~Y:ih) klimatskih zdraviJisCih lcr kmeckcm turizl1w *Posreduje: vse vrste luristicnih informacij ill opravljamo mellja/no sJuzbo

Informacije dobite v Komcrciala, Linhartova ul. 22 telefon : (062) 30 03 307 tdefeks: (062) 30 03 383

DE Pluj, Ormosk. 34/. lelefon: (062) 771 681

Turist agent Maribor, Mlinska 1 Turist agent Ptuj, Miklosiceva 2 te lefon: (062) 25 360 telefon: (062) 772 R20 tclefeks: (062) 25 361 Avtobusna postaja Maribor Avtobusna postaja Ptuj telefon: (062) 221 433 telefon: (062) 771 336

Avtobusna postaja Radgona tclefon: (069) 61 971

DE SI. Bistrica, Kolodvorska 10 te lefon: (062) 811 233

Turist agent Ormoz, Vrazova 5 telefon: (U62) 70 I SUS

Avtobusna postaja Ljutomer Iclefon: (069) 81 331

Avtobusna postaja Lenart telefon: (U62) 724 689

Cenjenim potnikom zelimo vesele bozicne praznike, ter zdravo in srecno NOVO LETO 1998.

Kolektiv CERTUS, potniski promet Ptuj

IZ NASIH KSJ Volitve v svet KS Dolena in novoustanovljene KS Sela DOBIL! TEZKO PRICAKOVANO KS Na dan volitev predscdnika dri3ve smo v nasi obcini po leg refer"enduma v Leskovcu in Podlehniku izpeljali se volitve v sveta KS Dolcna in novoustanovIjene KS Scla. Od nekdanje KS Dolena se je tako odcepilo pet manjsih naselij: Barislovci, Sela, Trnovec, Popovci in Zg. Pristav3, zato je bilo potrebno izpeljati nadomestne volitve in volitve v novi svet KS Sela. Ta novoustanovljena KS zdruzuje 160 gospodinjstev in ima 522 prebivalcev, v KS Dolena pa ostajajo naselja: Bolecka vas, Dolena, Popovci in Zg. Pristava s 164 gospodinistvi in 533 prebivalci. Od skupnega stevila prebivalcev v obcini, teh ie 7727, imata obe KS Ie 12 odstotkov vseh prebivalcev obcine, lezita ua ravninsko - hribovitem obmocju, abe pa sta pravni osebi v obcini Videm. Po podatkih obcinskc vohlne komisijc so hili v SYct nove KS Scla izvoljcni naslednji ciani: I) Anton Persuh (naselie Trnovec) 1) Jozef Kraj nc (naselie Barislovci) 2) Silvo Lctic (naselie Popovci) 3) Ivan Murko (naselie Zg. Pristava) 5)Tatjana Mohorko (naselie Scla). Prva seja novoizvoljenega sveta KS Sela je bila 4. decem bra. takrat pa je bil za predsednika sveta izvoljen Jozef Krajnc, ki je takoj po izvolitvi dejal: «Na Selih, v Barisloveih in v Trnoveu smo si svojo KS ie dolgo zeleli. sedaj ko smojo dobili. pa bomo morali biti sloini in zacrtati skupno pOl. Svel KSje po lelih zelo mlad. vendar tudi mladi brez pOll1oei nasih krajanov ne bomo mogli kaj dosti narcditi.Najprej bomo seveda morali poskrbeti za scdcz KS, ki bo v prostorih gasilskega doma in tam zc urcjamo pisarno in manjso sejno sobo, potrebovali bomo sarno sc pohistvo in telefonski aparat, tajnik pa naj bi pri nas delal ob sredah med 14. in 17. uro. Y obeinskem proracunu nam po stevilll prebivalcev letno pripada 5,3 milijona tolarjev, kar ni tako veliko, bomo pa s temi sredslvi vcndarlc lahko kaj naredili.

Na obisku Boiicek

Jote! Krajnc. pred. KS Sefa

Na ustanovnem sestankll KS Sela smo se ze pogova~iali 0 programu in nacrtih, v prvi vrsti je to \'sekakor ureditev komunalnc infrastruklure, na drugem pa lastni proslori. da bo lahko KS zalivela tako kot mora. Kot predsednik se zavedam, da zacetek nikakor ne bo lahck. povezati se moramo z nasim svetnikom Sreckom Svenskom, kulturnim In gasilskim drustvom, ohraniti pa stike 5

sosednjimi KS in z obcino. Zagotovo bomo na kak nas seslanek povabili predstavnika sosednje KS Dolena, sami pa se bomo sestajali vsaj enkrat na mesee. Statul obcine bomo prirravili v kratkem, scdaj lahko dclamo sarno po za(;asnern poslovniku, sklieati namcravamo tudi zbor krajanov in !judi povprasati za mnenje, seveda pa na vsak nacin s skromno slovesnostjo proslavili samostojno KS .{( Na volitvah za clane sveta KS Dolena pa so hili izvo!jcni: I) Marian Zelenko (naselit Bolecka

vas) 2) Stanislav Bozicko (naselie Dolena) 3) Janez Letonia (naselie Dolena) 4) Dusan Potocnik (naselie Popovci) 5) Miran Marinic (naselje Zg. Prista-

va). Tudi novoizvo ljeni svet KS Dolena se je na svoji prvi scji scstal4. dcccmbra, ko ic izmed svojih clanov za predsednika KS

izvolil Mirana Marinica. ki je po prvi seji novega sveta KS povedal:«Po novem proracunu so tudi za naso KS sredstva ze dodeljena. dobili naj bi dobrih 5 milijonov tolarjev letno, tudi plan .ic zc narcjen, vendar imamo naj nckaj pripomb. Zdruziti moramo namret tim vee inleresov !judi, da bomo ta sredstva porabili rcsnicno na tistih podrocjih, kjer je to naibolj polrcbno.

Miran Marinic, pred. KS Do{ena

Tezje je v nasi KS. kjcr SC ogromno gospodinjstev nima vodovoda. telefona, torej vsega t iSlega, kar bi danes ze potrcboval za nOrJnalno zivljcnjc.V proracunu scycda sredstev za to ni, kaj se, da hi radi imcli tudi kabclsko TV in asfaltirane ceste. Sklieali smo ze drugi sestanek, lokrat tudi s predstavniki vseh vasi in povabili naso obcinsko svetnico. da bi skupaj razpravljali 0 problcmatiki , ceprav je novemu svctu tedcn dni vsc-kakor premalo casa za temeljit razmislek. Tako 51110 ze dali popravek na plan in podrobnejc razc1cnili, saj s proracunskim dena~jem zelimo asfa ltirati cesto v Popovcih, Doleni in manjs i del v Zgornji Prislavi, napeljati javno razsvetljavo v Zgornji Pristavi. nekaj srcdstcv pa hOJllo morali tako nameniti zimski s luzbi in dclm·anj u KS. Pred nami je tudi sprememba statu la KS. pogo\'aljali pa smo se ie 0 obdarovanju starcjs ih krajanov.«

T. Mohorko

December ie mesec veselja in pricakovanj za otroke, zato .najmlajsi po odhodu Miklavza ze nestrpno pricakujejo Bozicka in ponekod tudi dedka Mraza. Ysi trije dobri mozje vsako leto obdarijo otroke in taka se bo ali pa se ze je zgodilo letos decem bra. Pri OS Yidem pri Ptuju j e bil Bozicek na obisku 21. decembra, ko so mu pripravili prisrcen kultumi program, dan prej je obdaril otroke v domu krajanov v Doleni, kjer je tamkajsnje Folklomo dmstvo Romarin pripravilo Bozicni koncert, na druzenje pa povabilo tudi starejse krajane. 21. decembra so se z Bozickom vesel iii tudi na Selih: najmlajsi in starej!ii krajani. v kulturnem programu pa so nastopili llcenci OS Sela, FS Romarill Dolena in mladi harmonikar.

v

IZ NASIH KS ~ I

Samoprispevka v Podlehniku in Leskovcu izglasovana Po/em ko smo 23. novembra v nasi driavi voHI; novcga prcdscdnika, so se Sc v dvch nasih KS Pod/chnik in Leskovcc krajani na rcfcrcndumu od/ocali 0 uvedbi samoprispevka. :ic v prvem krogu smo dobili starega - novega predsednika Mi/ana Kucana, v obeh KS pa je uspe/ tudi referendum za samoprispevek. Prcdscdnika ha/oskih krajevnih skupnosti A/ojz Novak in Janko Koze/ sta bi/a po vo/itvah izredno zadovoljna in sla med drugim deja/a, da si /ahko samo lako zamisljajo napredck v infrastrukturi in v so/stvu, torej je bi/ po njuncm mncnju program dobro sestavljen. A/ojz Novak, prcdscdnik KS Pod/chnik: "Moram povedati, da scm izredno presenecen nad rezultatom referenduma, kajti vseeno scm pricakoval bo Jj tesno odloCilcv. Ampak uspelo nam je na vseh 13 volisCih v nasi krajevni skupnosli, kjer smo imeli 1530 volilnih upraviecncev; volilna udclcZba pa je bila dobrih 62 odslolna. ZA samoprispevek je glasovalo 66,2 Odslolka nasih krajanov. M enim, da smo program za nov samoprispevek dobro pripravili, saj je bil i.e zclo dobra sprcjcI na vseh delnih zborih krajanov, pray golovo je 10 zclo pripomoglo k ponovni odloCitvi za zbiranjc samoprispevka, na zborih krajanov pa SOlO ponovno praueili voljo Ijudi do samoslojne obCine. Najvceji de le:< samoprispevka bomo odvajali za gradnjo vodovodnih sisrcmoY, modcrnizacijo cest in za gradnjo solskcga prizidka. Dosedanji samoprispevck se l1am je iZlekel 3J. oktobra, novi pa bo zacel veljati s I. januarjem leta 1998 in bo trajal do 31. decemhra 2002, v stirih lelih pa bi lahko zbrali 40 milijonov tolarjev. Na cni strani je dober rcferendumski rezulrat zadoseenjc, l1a drugi pa je za vodstvo krajevne skupnosti to nova odgovoma naloga, kajli Ijudje sedaj prieakujejo se vee od nas, reprav moram poudariti, da smo s sredstvi zadnjcga samoprispcvka veliko naredili. Asfaltirali smo precej kilometrov cest, skrbeli za redno gramoziranje in se za nekalere manjse inveslicije. Vsekakor v KS sedaj gledamo naprcj, saj imamo odprti ze dve invcsticiji pri vodovodu, v nadaljevanju bo 10 tudi vodovod Rodni Vrh - Slrajna in vodovod za se nckaj gospodinjslcv v dolini, sicer pa gre v vseh primer za sofinanciranje projektov, ki so sicer narejeni na ravni obcine. Za cestno infrastrukturo bomo sestavili potreben program, kmalu pa bomo morali priceti tudi z gradl1jo prizidka pri OS, za kalero so projckti i.e pripravljeni." Janko Kozel, predsednik sveta KS Leskovec: "Priznati moram, da tako visokega referendumskega rezultata za samoprispevck nisem pricakoval, ampak sarno l1ekaj eez 50 odSIOlkov. Zgodilo se je drugaee, da je bila na dan prcdsedniskih volitev v nasi KS volilna udeleiba dobrih 66 odslotna, ZA samoprispevek pa jih glasovalo kar 76,8 odslolka krajanov in v Leskovcu ne pomnimo, da bi sc loliko Ijudi odloeilo za samoprispcvek. Po rezultatu se dobro vidi , da si nasi Ijudje i.el ijo napredka, pa naj bo 10 v infraslrukluri, solstvu in drustvenem zivljenju. Lahko recem, da je bil program dobra zastavljcll in lako bomo v prihodnjih sl irih IClih lahko zbrali dobrih 18 milijonov lolarjcv, kar

bo vsaj delno pripomoglo k boljsemu napredku nasih Ilaselij v Halozah. Od leta 1993 namrce Ilismo imeli samoprispcvka. kajli lelo prcj izglasovani je bi l po nckaj mesccih razveljavljen. bomo pa lahko v bodoee vsaj na nek nacin pomagali kot sofinancerji pri obCinskih projeklih. Kol sem i.e Ilekajkral povedal, bomo iz samoprispevka namellili 50 odstOlkov sredslcv za izgradnjo solskega prizidka s telovadnico in z gradnjo naj bi priceli i.e prihodllje IClo, 30 odstolkov srcdslev je namcnjenih za podrocje infrastrukture in ostalih 20 odSIOlkov za delovanje KS ill druslev. Glavlli deld srcdstcv, namenjenih infrastrukturi, bomo porabili za modcmizacijo cest v krajcvni skupnosti in za izgradnjo se kako potrebnih vodovodnih sistemov. Del naselja Veliki Okic bo vodo dobil iz ci rkulanskega vodovoda, potem ga bomo sirili v Bclavsek in Skorisnjak, gradili bomo vodovod v Slrmcu ill Veliki Varnici , lorcj nas caka sc veliko zahtevnega deJa in dragih investicij. v pumor pa nam bo izglasuvani samoprispevek."

T. Mohorko

Haloze kmalu Iud; na CD-romu Polem ko se je sred i letosnjega leta uspesno zakljucila I. raza projekta Villske lurisliene cesle Iialoz s poslavitvijo tabel, kazipotov in z izdajo zlozenke, ciani projektnega svela iz sririh haloskih obein te pripravljajo malerial za kala log, ki naj bi izsel v prihodnjem lelu . Videmska obeina je bila v tem kIll predsedujoea svelll, prcdsedllik Janez Cafuta pa je z delom in rezulrali projekla vee kOI zadovoljen. Pred dnevi je povcdal, da bode sredi decem bra v Ljubljani podpisali pogodbo za 4 milijone tolarjev srcdslev, ki jih imajo obljubljcne iz program a CRPOV in ki bi jih namenili za izdelavo kataloga VTC II . Poleg kataloga nameravajo izdati ~e CD - rom, na katerem bi predslavili celolno halosko pokrajino, ponlldbo in vse najpomembnejse kulturne spomenike. Rezultati uspdnega dela projeklllega svela naj bi po besedah Janeza Cafu!e 1.e vidni, kajli v haloskih obcinah se je v dveh lelih naredilo mnogo, haloski projektni svel pa je med zc uveljavljcnimi slovenskimi projektnimi svcti na drugem mestu lakoj za Dolenjsko. V Halozah menijo, da bi morali tim prej uslanovili republiski projeklni svel za vinske luristitne cesle, saj bi Ie lako lahko peljali skupno projektno delo. V prihodnjem lelu bodo v Halozah poskrbeli se za dodatne kaiipole, oznacitve krajev, vee bode poskusali narediti za boljso

. ponudbo in mnogo bolj vzpodbujali drobno gospodarstvo in turizem s kreditiranjem in s sprcj emanjern zakonodaje, ki ne bo preostra za razvoj lurizma na obmoeju Haloz. Ze lo uspdno s projeklOm VTC II tece tudi projckl javnih del , ki je neke vrste strokovna pomoc Halozam.

TM

6 NOVE PRIDOBITVE

Z dragocenim vodovodom je zivljenje V Trdobojcih in Gruskovju sedaj drugacno

Zivljenje je v haloskih naseljih Trdobojci in Gruskovje ie nekaj tednav drugacno, kajti prebivalci omenjenih naselij so dobili tezko pricakovano vodo iz mestncga vodovoda. Petka, 24. oktobra zagotovo ne bodo poz,bili kar tako, kajti tega dne so pri vodohranu v Trdobojcih pripravili bogato svecanost. Bil je to dan, ko so v uporabo predali vodovodno omrezje in vodohran, nova pridobitev pa je toliko dragocenejsa tudi zaradi zahtevnih del na vodovodnem sistemu po hribovitem in zahtevnem tereno. Halozani na cnem od visjih predelov hribovitega haloskega obmocja so tako preskrbljeni 5 pitno vodo iz pip, odslej pa jim je prikrajsana tudi vsaka pot do vodnega zajetja v dolino, kamor so marali po vodo vsa ta leta. Vcsclje so z Ijudmi v Halozah tistega doe delili mnogi povabljeni gostje, rued njimi dr. Miroslav Luci, zupan mestne obcine Plllj in podpredsednik dr.z3vnega zbora, videmski zupan Franc Kirbis, vodstvo domaee obeinc, zupani sosednjih obein, izvajalci vseh del in ~e mnogi drugi.

Vodovod sta namenu preda/a iupan in pred. gradbenega odbora

Zupan Frane Kirbis je - kot osrednji govornik na svecanosti v Trdobojcih - poudaril porncn izgradnjc vodovodnih siSlernOY po vsej obcini , kajli v naslednjih desel ih lelih naj bi bila na rnestni vodovod povezana vsa gospodinjslva v vidcrnski obcini. Potem ko so zakljucil i z gradnjo vodovoda v Truobojcih, sc nova invcsticija odpira z izgradnjo vodovodnega sislema Majski Vrh - Podlehnik - Gruskovje -Strmec, ki bo potekala v vee fazah, tc do konea prihodnjega lela pa naj bi jo speljali do Podlehnika.

Poleg vode tudi 28 telefonskih prikljuckov Najzasluznej~i za novo pridobitc" na obmocju Iialoz je zagotovo mag. Janez Mere, sicer Trdobojcan in pn..:dsednik gradbenega odbora, ki mu je ob pOJ11oci obcine in stcvilnih dornac inov lIspelo do konca pripeljati zahlcvno in drago invcsticijo. Na svecanosti jc v svojem nagovoru dejal, da se je ze lela 1990, ko so naslali prvi nacrli v lakralni obcini Ptuj , vedda, da bo to eden izmed najdrazjih vodovod nih objeklOv v Halozah, spc ljan po najtrsern lapornatem obll1ocju in zelo zahlevnem lerenu. Projekli so potem do lela 1995 oSlal i ncdolaknjeni, Scle v lew 1995 so jih prieeli urcsnicevali, saj jc obcina Videm narnenila za investic ijo prva sredslva v proracunu. Izgradnja vodovoda se jc sprva zacela dokaj US pes no. potem pa se je zatakni 10 pri izbranem izvajalcu, ki je pri st.! I v stccaj, zata so rnatali poiskati novega in najti reSitev za novozgrajcni vodohran. Vsc to so Hal oz.ani znaJi premagali in v dveh lelih pripeljali inveslicijo do zakljucka, pri tem paj im

je uspelo zagotoviti tudi potrebna sredstva za drago nal02bo. Primarn i in sckundarni vod s ta spdjana na skoraj 10 kilometrih , celotna invt.!sticija .ie ob zakljucku vredna 52 rnilijonov tolarjev in po prikljueku znasa ta vrcdnost 930 tisoe tola~jev. Mag. Mere.ic povedal, da jt:' dr7ava, Ministrstvo za ekonomske oclnose in razvoj k in ves li eiji prispc"aJo 15 MIO, dobrih 25 MIO je dala obcina in ostalih dobrih 10 MIO so zbral i krajani, ki so kJj ub haloski re\ scilli in borbi za prezi"ctje morali na gospodinj slvo prispevali bliLll 200 lisoc tolarjt.!v. Sami so opravili tudi vt.! lik del izkopov, poleg tt.!ga pa so v zemljo polozili se lelefonski kabel. ki j im je prinesel 28 novih lelefonskih prikljllckO\·. 7a nove prikljllcke si bodo prizadc\·ali sele potcm, ko boclo v Lcskm'cu poyccali osrcdnjo telekolllllnikacijsko centralo, to pa naj bi <;e zgodi lo v prihodnjcl11 It:!tu. Opravljeno delo in Ilova pridobitev sta Trdooojcan01l1 111

Gruskovljanom lahko samo v panos tcr /a \'zglcd sc kOlllu v Halozah, domacinom pa je stern uspclo naredili wdi korak blizc sodobni druzbi. Kljub tt.!Jnu, da .ic vsak dan zi\"l.icnja Halozanov nekoliko teiji in v napredku drazji. si bode ti se naprej prizadevoli pri urcditvi cest, vodovoda in tclcfonijc, drzava pa jim bo moral a mllogo boJj lin::Hlcno pOlllagati. Po mac je bila do dalles preccj skromn3. Sicer pa so v dveh letih za novo pridobilCv v J lalozah l3sluini mnogi ciani gradbcnega odbora na celu s prcdsednikom mag .• Ianezom Merccm, ki si bo dan svecanost i zapomnil tudi 7ato. ker je tistega dne prazno"al S\·oj osebni praznik. Vodstvo obeinc se mu je ob tcj priloznosti se poscbcj 7ah, alilo, dOlll3cini pa so pripravili tudi kratek kulturni program in bogato pogostitcv.

T. Mohorko

Dobili smo vodovod in telefon v rncsccu oktobru - v cncm od najlepsih mcsecev v Ictu­so krajani Trdobojcc in dela Zg. Gruskovja prazllovali ncvcrjeten dogodek. Ta nevcrjctnost jc bila v velikosti in speciriki haloskega lerena, v ncmogoccm odnosu ddavc do podrocij, ki zaostajajo v razvoju, pa tudi v kruli gospodarski situacij i, ki S slecaji firm del a nove zrtvc. Oa je iivljenje v Halozah drazjc so ludi tokral priznali krajani in ubtina. Pri klj uc.ek jc sIa l krajanc za dva do Iri prikljucke na ravncm. Cc uposlevamo. da jt;: financna sposobnOSI okolja nizja od ravninskih prcdelov, sc je v (em primeru zgodil cudci. Svoj car izgradnji vodovoda je dadal ludi gradbinec, ki jc pOlreboval kar dve leti 7.a Lzgradnjo vodohnma. Ker smo u~pcl i v cni akciji pridobiti vodo in tclcfonskc prikljucke. kljub predhodno navcdcnim IcZavam ne l11oremo mimo zahvalc najzasluzncjsim. Osnovna zahvala ob lcj pr~iloznosti ve lja iupanu Obcine Vidcm, Francu KIRBISU, pa ludi svctnikum in organum te obCinc. Tudi purnoe KS jc vidna. Med izvajalci sc je izkazalo KP Ptuj. ki je z lastno izvedbo III koordinacijo drugih izvajalccv bislvcno prispcvalo k opravljcncmu projektu. Nc mon::J1lO pa ludi mimo gradbencga odbora , nckatcrih 7clo aktivn ih clanov, ki so na zaklj ucku ludi bili pohvaljt.!ni. Vsckakor akcije in opravljencga projekta He bi bilo, ec ne bi bila tako prizadcvno sodclova njc kraj anov, ki so rnarsi kjc plaeali in nudili vee, kot so sc obvez(lli. Z opravljenim projektom je odprta pOI k razvoju kraja , ki bo irnela vidne poslcdice ludi v bodocc.

Prcdscdnik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Mag. Jane7 MERe, dip\. obr

---=:...- /

ODMEV OBCINE 7

Delo odbora za komunalno infrasfrukturo Odbor za komunalno infrastrukturo je eden od obcinskih odborov, ki ima pray gotovo najtezje delo, saj je nasa obeina vsaj po komunalni urejenosti na se zelo nizki ravni. Drzava se nima pravilno izoblikovanih kriterijev za pomoe na demografsko ogrozenih podrocjih, tako da je nasa obeina del dna zelo skromnih denarnih sredstev za izgradnjo infrastrukture. Kljub vsem teiavam, pa je razvoj infraslrukture v obeini Videm ie viden. V letosnjem letu se je zak ljueila izgradnja vodovoda v Trdobojcih in Slurmovcu, v novembru pa se je zaeela izgradnja vodovoda prve faze Majski Vrh - Podlehnik.

Vodovod Majski vrh • Podlehnik v izgradnji

Ta vodovodni sislem naj bi dokoneali v dobrem letu dni, ob tem pa nam ostajajo stevilna gospodinjslva brez javnega vodovoda v Podlehniku, Doleni in Leskovcu, tako da bo morala biti izgradnja vodovodov se nekaj prihodnjih let predmet obeinskega proraeuna. Drugo veliko in ze opravljeno delo na podroeju infrastrukture predstavlja akcija gramoziranja, ki pa je vsaj po mojem mnenju bilo Ie deloma uspesno. Nismo

r prieakovali tako pozitivnega odziva obeanov III

njihovega sofinanciranja pri gramoziranju. Vsekakor je ta akcija pokazala vsem nam, ki pripravljamo obe inske

programe na tem podrocju, da si obeani iel ijo urejenih cesl, pa eeprav morajo pri inveslicijah se sami veliko prispevali. Tudi lelos smo nekaj kilometrov cest uspeli asfaltirali, predvsem manjsih odsekov, asfallirani pa sla tudi ze dye rokometni igrisei . Letos smo uspeli san irati dva veeja zemeljska plazova in se nekaj manjsih.

Novo asfaltno prevleko je dabila tudi regionalka v Trieu

Del razvoja infrastrukture v nasi obeini je viden tudi v samem centru: osvetljena zupnijska cerkev in poleg tega se nova obeinska zgradba, na katero j e bilo podanih ze veliko kritik in je v okolju kljub vscmu sprejemljiva. Poleg vsega omenjenega je odbor pripravil se mnago odlokov in pravilnikov (za vodo, smeti, pokopaliski red ... ). V novo leta 1998 odbor za inrrastrukturo vstopa z novimi nacrti in zeljami, da bi cim vee obeanov imelo urejene cesle, vodovod, v hiso napeljan lelefoll, osvetljena krizisea in se kaj, kar nas bo ob pogledu na infrastrukturo v nasi obeini razveselilo in ne zalostilo .

Predsednik odbora za infrastrukturo Stanko Simonoc

Kdo skrbi za gozdne ceste na obmocju videmske obcine? CESTE VZDRZUJEJO, DENARJA PA PREMALO Zavod za gozdove Siovenije, OE Maribor je tudi videmski obeini pripravil natancen popis in opis gozdnih cest na obmocju obcine, kajti popis je bil potreben za javni razpis in poznejso sklenitev pogodbe z izvajalcem rednega vzddevanja. Po zadnjih podatkih je na obmocju obi'ine 22 kilometrov gozdnih cesl: od lega 12,1 Idlometra v zasebni lasli, 5,8 kilomelra v moratoriju, lorej v denacionalizacijskem postopku, 4,\ kilornelra pa je v republi'kern skladu. Letos je obeina dobila Ie skromnih 215 lisoc tolarjev narnensldh sredstev za vzddevanje gozdnih cesl, porabljenega pa je bilo obculno vee denarja. Vse gozdne ceste so seveda neasfaltirane, Zialko Kelenc, na obeini del a kol komunalni organizator, pa je povedal, da so tudi Ie cesle pOlrebne vsakoletnega in rednega vzdrievanja, gromoziranja. ciscenja nabreiin in odvodnih jarkov ob cestah, obcasno morajo posekati drevesa in grmicevje, obeasno pa so polrebni tudi popravki profila cest. Za vsa omenjena del a naj bi po sklenjeni pogodbi ( podpisana je bila letos julija) skrbelo ptujsko podjelje Tampon, naloge za izvedbo samih del pa naroca Zavod za gozdove Siavenije, OE Maribor. Kot sma izvedeli je bil letosnji plan vzdrzevanja gozdnih cesl obsezen, kljub temu, pa je bilo za dela na razpolago premalo sredstev in uparno lahko samo, daje vsaj polovica - od skupaj 22 kilomelrov - v zadovoljivem stanju.

TM

8 ODMEV OBCINE

Videmski svetniki in svetnice na predzadnji seji v letu 1997 o REBALANSU OBGINSKEGA PRORAGUNA Videmski obcinski svet je na letosnjem predzadnjem zasedanju 9. decem bra najvec casa posvetil razpravi 0

rebalansu obcinskega proracuna, novi proracun za prihodnje leto pa je bil tokrat predstavljen Ie kot delovno gradivo. Ceprav je bilo sprva predvidenih Ie dobrih 313 milijonov tolarjev v prorac"nu. razdeljena so bila na posamezna podrocja, pa je bilo potrebno proracun decembra letos popraviti in prihodke zvisati na dobrih 90 milijonov tolarjev. Svetniki so pri tem razvili glasno razpravo, rebalans vendarle sprcjeli, slisali pa smo, da novi proracun predvideva prihodke v visini 357,6 milijona tolarjev. Obcinski svet jc sprcjel tudi sklep 0

zacasnem financiranju iz proracuna za drugo leto, 0 zakljucnem racunu pa bodo razpravljali na zadnji letosnji seji, 29. decembra, ie v novih prostorih obcinske zgradbe. Obcinska zgradba je bila na zadnji seji tudi najveckrat omenjena, saj je bilo vanjo vlozen ih ze precej proracunskih sredstev, svet pa je imenoval tudi posebni gradbeni odbor, ki bo v prihodnje nadzoroval gradnjo in ureditev obc inske zgradbe, 0 tem pa bo porocal svetnikom. Podrobneje so bili svetniki seznanj eni tudi z de lom obcinskih odborov, v prvi vrsti odbora za drui.bene dej avnost i, ki zajema podrocje soc ia le. so lstva in Ijubite lj ske kulrure. Predsedniea odbora Francka Petrovic je deja la, da imalo v odboru prevec dela s podrocji , ki j im skorajda ni so kos, zato bi morda svetu obc ine predlagali tudi ustanovitev Sportne zveze in Zveze kulturnih organizae ij . V eeloti je bil predstavljen tudj program prireditev v obcini, omenili so obcinski prazllik za prihodnje lela ob Vidovem , pa -opozorili na stev ilne tezave na podrocju soe ialnega sk rbstva in so lstva, se posebej pa izpostavili va most otrok blizu OS, kajti v Leskoveu imajo otroei avtobusno postajalisce kar na eesti. Odbor za gospodarstvo je svetnikom predstavil predlog razpisa sredstev za malo gospodarstvo in kmetijstvo, ki so ga svetniki ludi potrdili, predsednik odbora za komunalno infraslrukturo Stanko Simonic pa je omeni! se predlog 0

pokopaliskem redu, ki naj bi ga svetniki dobili na mizo pray kmalu. Pri razpravi 0 javnih delih j e bilo slisati, da naj bi na obmocju stirih haloskih obcin zace li s projektom javnih del, ki ga je pripravilo podjetje Halo iz Cirkulan. Tako bi dele dobilo 18 javnih delaveev, 5 hi jih imela videmska obcina, delali pa bi na treh programih: komunalna infrastruktura, soe ialni program in razvoj turizma. Obc ina Videm bo tako sodelovala v treh programih javnih del , ki jih v 80 odstotkih finaneira dri-ava, v delo pa bi se vkljucevalo 15 nezapos lenih oboanov, obcina pa bi za vse jayne delavee na leto potrebova la Ie 4 mil ijone to larjev. Svet obcine Videm je razpravljal tudi 0 delitveni bilanei z nekdanjo obc ino Ptuj , kjer se ni prislo do podpisa, pa IUdi 0 ureditvi gramozn iee v Tri.eu, kjer naj bi bil zabav iscni park z letnim kopaliscem in obcina bo sedaj narocila tudi idejni nacrt. Svetniki so med drugim govorili tudi 0 soeia lnih stanovanj ih v obc ini, zupan Franc Kirbis pa je svetnike ob koneu povabil na se zadnjo letosnjo sejo, ki bo zagotovo ze v enem od novih prostorov obcinske zgradbe.

TM

Odbor za poiamo vamost V obcini Vidcm deluje vee odborov in po statutu obCine je formiran tudi OdbuT za pozarno varnost. V casu, ko se na nivoju obCine ni bila ustanovljcna Gas ilska zveza, ampak samo ohCin o:; ko roveljstvo, jc ta oelbor pri obcinskem svetu vodil vso fnan cno in gospodarsko politiko na poclrocju pozarncga varstva . Z ustanovitvijo Gas ilske zveze Videm pa je veCina nalog presla v njeno pristojnosL OdboTU za pozarno vamost pa ostaja naloga nadziranja trosenja pozarne takse, kaT je seveda doloce no z zakonom. Oelbor steje sedem clanov in sicer vseh pet poveljnikov PGD, zraVCI1 je sc prcdstavnik zavaruvaln ice ill prcdstavnik obcinc. Osnovna naloga odbora je, cia po zakol1u razdcljujc pozarno takso, ki sicer ni precimci obcinskcga proracuna in se v njem tudi ne bi smela prikazovati kot prihodek, ter seveda strogo nadzorujc njcno potrosnjo. Pozarna taksa se smc izkljucno uporabiti sa me za podrocje stro kovnega izobrazevanja in nabave gasi lske opreme. Ta odbor je istocasno tudi vmesni elen na relaciji Gasilska zveza in obein3. Odbor sc na sejah sestaja po potrebi, oziroma ko se nabercjo sredstva v dovolj velikem obsegu, da jih potem lahko razdeli na prcdlog Gasilske zveze v obCini. Naj se sarno omcnirn, ka tera so pravzaprav ta sredstva, 0 katcrih govorim. To so sredstv3, ki se zdruzujejo v ddavi in jih zavarovaln ice odvajajo v skupni racun, kar je tudi doloceno z zakonom. Zato v tern odboru mora biti predstavn ik zavarovalnice. Vsaka obcillCl pa vsekakor Ilaj ima form iran odbor za pozarno varnost. To jc Ie kratka predstavitev nasega odbora, ob lcj priloznosti pa sc vscm gasilkam in gasilcem, civilni zasCiti, vsem, ki delujctc na podrocju zascitc in rcScvanja, ter vscm obcanom nase ohcin c, zahvaljujcm za dosedanje sodelovanje, vsem skupaj pa zelim srece n in vese l Bozic ter uspesno novo le lo J 998.

V SLUZBI UUDSTVA . NA PO MOe Prcdsednik odhora za poZarno varnos!

Janko K07C1

ODMEY OBCINE 9

Mejn; prehod Gruskovje drug; v ocenjevanju urejenosti Drugo lela zaporcd jc Mcjni prehod Gruskovjc dobil visoko Deena za urejenost, po lanskem pn'em mestu je billetos uvrscen na drugo. To jc vsekakor vzpodbuda za bodoce dcla blizu 90 zaposlcnih delavcev: cariniko,·, polil'istov, speditcrjc\' in inspckcijskih sluib na meji s soscdnjo rcpubliko Hn'asko. Posebno priznanjc so dohili prcd kratkim, po zakljucku akcijc Moja deie/a, lepa, urejenu in Cisla; ocenjevanje mednarodnih mcjnih prchodov pa so izpcljali: RTV Slovcnija, Radio Koper -Capodistria, Radio Maribor MMI in Turisticna "lvcza Slovcnijc. V toplcjsih mcsC'cih je mejni prehod v Gruskovju nekoliko Icpsi kat sicer, ze zaradi roi: v koritih (zanje poskrbijo v obcini), komisija pa pri occnjevanju uposteva tudi zunanjo urejenost mejnega prehoda. Cistoco na cesti, urejenost in odnos earinikov ler policistov do potnikov. Tudi Ictos so komisijo v Gruskovju docakali nena­povedano. po zbran ih oeenah pa so bili znova uvrsceni v sam vrh. Vodja carinske izpostave v Gruskovju Franc Podkriinik nam jt,; povedal. da so bili novih pohYal vsekakor veseli. kljub temu da 51.! na prehadu nimajo urejeno vse tako, kOI bi morale bili. Leta 199 1, koje bil odprt mejni prehod v Gruskovju, so jim namrec dejali. da je to Ie zacasno, vendar jt:' se do danl!'s ostalo tako kot pred \eli. Nekaj vlaganj je siccr bilo, saj so nad kontcjnerji. \ teh de1ajo utesnjeno se danes. tlredili nadstrdnico. zgrajeno jc bilo vecje parkirisce 7:l dcsct tovomih vozil. kar paje mnogo premalo. Samo v meseeu oktobru, ad takrat imajo natancno izdclano analiza "seh zbranih pod::ukov. jc mejo v Gruskovju prestopilo preko kot IS lisoe kamionov. 145 tisoc osebnih v07il in blizu 700 tisoc potnikov na vslopu in izstopu. Parkimih mcst ob "slopni postaji v naso dr7..2\"0 imajo torcj "ce kot premalo. kajli dncvno precka mejo v Gruskovju v po\'precju 500 tovomih vozil in 2300 osebnih vozi 1. dcjstvo PJ jc ludi. da prcd izslopnim pasom parkirisea sp loh ni. Veeje parkirisce bodo na mcjnem prchodu v Gruskovju vcdno bolj potrcbovali. kajti po besedah Franca Podkriinika, se promel iz meseca v mesec povccujc, v prcdpraznicnih dneh in ob vikendih SC obculncje, pn.l\

tako paje sibka tocka mejnega prehoda tudijavno stranisce. Na voljo imajo same eno javno stranisce (drugcgalahko ponudijo v bliznjcm bistroju). za postavite\" dodJtnih sani tarijc\' pa so se \. obein i Videm i.e pogovarjali in do danes se tega rredloga niso uspeli uresniCiti. Obcina bi bhko vzela denar iz pobr::Hle komunlline takse na prehodu, ki pa po Podkriznikovem mncnjll nl tako skromn:l. ObCini so tudi i.e predlagali. da bi na blii.nji zelenici postavila nekaj klopi namenjenih pocitku, ki bi jih lahko koristili vozniki kalllionov. kljub vsemu pa Franc Podkriznik pravi. da.ie sodelovanje z obcino dobro. Zelo pomcmbno jc po njcgovem ludi do.bro sodelovClnje s prostocarinskimi prodajalnarni - v zadnjih mesecih sta bili kar dve, policijo in obeani. ki Zivijo rned obema Illcjnimil prchodorna, saj jc pOI med slovcnskim in hrvaskim prehodol11 dolga br 2.4 kilornetra.

T. Mohorko

Franc POOKFlIZNIK, vodja carinske izpostave

(Ne) znana usoda vinicarskega muzeja in gostinskega objelda na Gorei pri Podlehniku

Se pred nekaj leli je hil gos linsko - turisticni objekl Gorea. v ponudbo Sl!' je vkljuceval Iudi bliznji viniearski tnULej, rojem \'sega dobrega kar lahko v Halozah ponudis vsakomur. GOSIOV je bila takrat dovalj. Goreaje slo \'ela po dobri lokaeij i, dobri hrani in ncna/adnjc domncnosti in gostoljubnost i. Vsega lega danes skoraj ni vee, lahko bi rekli sp loh ni vee. kajti objekt na Gorei jc od spomladi 7..aprt. viniearski mllzcj pa propada zadnji dye leti. Kmetijski kombinat Ptuj j e namrec ze pred leti opustil gosliI1SI\'O kOI cno od svojih dejavnosti v podjetju. tako je ludi gosti nski objekt na Gorei dobil s\'ojega najemnika, ta se je pOlem nekajkrat zamenjal in zadnji najcmnik je letos za dolgo (:asa zaprl "rata lokal3. Ta enkraten in ohranjen objekt lako samcva med vinskimi grici. po besedah zupana Franca KirhiSa naj ne bi bil v denacionali7aeijskem Pm"itopkll. ceprav po zadnj ih in ronnaeijah na seji obcinskega sve ta se lastnislvo ni dokont:no urejeno. Manjsi dele2: naj bi pripadalludi obcini Videm, v spisih se omcnja ohisnica ali bolje reeeno okolica objekta. venuar luui tc infonnaeije niso cislo jasne. Na obCini pravijo. da bo pOlrcbno poeakati in razisbti do konca. pot em pa objektll na Gorei v prihodnjem !etll dJt i 7i vljcnja in vse to ponuditi gOSI01l1.

Vini6arski muzej Gorca

Drugace naj bi bilo z vinicarskim llluzejcm - nekaj kilometrov oddaljenim od Gorce, ki naj bi bil v denacionalincijskcm postopku inje ze v preccj slabem stanju . Ohr::m.icno in pred leti obnovljeno ha[osko vinicarijo bi bilo namrcc potrebno ponovno obnoviti, kajli zob Casa je i.e nacel slamnalo.ostresje, okolieaje i.e lep cas zanemarjena in vse skupaj l1i v ponos ne lIalozanom in ne obeni. Ampak obeina ne zeli biti udclczcna, 10reJ se vendarlc pojavlja vprasanje , kdo bo v novcm letll poskrbel za opusceni muzcj in La objekl na Gorci? Na obein; Videm na to ne znajo odgovorili. 7.ato pa bo potrcbno SC nckaj casa eakati in morda bodo takrat prisli boljsi c3si za oba etnoloska spol11cnika l11cd vinskimi griCi. T. Mohorko

10

Takticna vojaska vaja na obmocju Leskovca

Ob zakljucku sluzenja vojaskega roka pripadnikov 2. generacije enovitega usposabljanja drugega balaljona 72. brigade slovenske vojske, katere sedez je na Ptuju, je na obmocju KS Leskovec 5. decembra polekala obsezna takticlla vojaska vaja. V vaji so sodelovali tudi pripadniki millometlle eete 47. oklepnega bataljona enote generala Maistra iz Maribora in vojasnice s Ptuja, 15. helikopterska brigada iz Brnika in vojaska policija 7. poveljstva.

Na vojaski slovesnosti v Leskovcu

Po vaji je bila na leskovskem sportnem igri scu tudi manj sa slovesnost, kjer je sodelujocim v vaji cestital in se J im zahvalil tudi poveljn ik ptujske vojasnice podpolkovnik Joze Murko, kulturni program pa so obogatili leskovski osnovnosolci in tamkajsnje Ijudske pevke. Med opazovalci vaje so bili lokrat tudi eastn iki avstrijske vojske, vaja je potekala na celem terenu KS Leskovec; Trdobojce, enega od visjih vrhov Haloz na tem koncu, pa so si izbrali za sede;; poveljstva. Sodelujoci v vojaski vaji so Iri dni preziveli v nastanitvenih enotah na Selih, v Trzcu in v lovskem domu LD Leskovec, torej v varnem zaledju, druga generacija enovitega usposabljanja pa je uspesno opravila vajo in cez stirinajst dni koncala sluzenje sedemmesecnega vojaskega roka. Med gosli na zakljucni slovesnosti sta bila med drugim ludi Venceslav Vogrinec, namestnik poveljnika vzhodnostajerske pokrajine in videmski Zupan Franc KJrbiS, ki je dejal, da so v obeini s ponosom sprejeli doloeitev, da bo vojaska vaja potekala ravno na obmocju videmske obeine. Mend je, da so lahko mladi vojaki ludi tako spoznali tezak in hkrati zan imi v teren Haloz.

TM

ODMEV OBCINE

Prvi dan gasilcev GZ Videm in operativna vaja

V meseclI oktobru, mesecu pozarne varnosti so v Gasilski zvezi Vidcm praznova!i prvi dan gasilccv in pripravili skupno operativno vajo na objcktu OS Poldk:hn ik ter razstaVQ gasi lske tchnike. Srecanje gasilccv pt:lih GO: Trzcc, St..:1a, Leskovec, Videm in Podlehnik, ki zdruzuje 195 operativnih clanov in 260 skupnih clanov, je bila tokrat prvic pri podlehniskih gasilcih, ki so se zvezi pridruzili nekoliko pozncjc. Prvi dan gasilccv jc pokazal skupno sodclovanjc \'sch drust~v, ki so po operati,·ni plati i.e povezana v skupni alarmni sistcm, morajo pa skupaj Lagotavljati predvsem va most vseh obeanoy, ki si po besedah zurana rranca Kirbisa, to se kako zasiuzijo. Db dne, u gasilcey so posameznim clanom drustc\, poddili potrdila 0 napredO\·anja , . gasilskih vrstah, gasilsko slovcsnost pa so po kulturni plati zapolnili godbcniki podlchniskc god be na pihala. Ijudske pe"ke iz Leskovca in podlehniski osnomosolci s pesmijo in piesom. -Prvega dneva gasi1cev v videmski obcini so se udelezili predstavniki sosednjih gasilskih zvez. v pOLdravnem nagovoru pa jc mag. Janez Mere, prcds~dnik GZ Vidcm, povcdal, da ze prvi dan gasilcev pove mnogo in govori 0 zbl izanju gasilskih vrst v obcini. V nadaljevanju jc mcd drugim dcjal: « Ceprav praznujemo sele prvi dan gasilcev, ne manjka razlogov, da spregovorimo 0 nekaterih rezultatih , ki bode pustili pozitivno sled v dell! gasilstva v nascm prostoru. Uspcli smo postati gasilska zveza in to v aktih, po nalogah in tudi po formi. Uspeli smo pripraviti operativnc gasilskc dokUll1Cnle, tega doslej nislllo imeli, na podrocju zavarovanj smo dvignili standard varnosti nasega de\o\'anja. Kljub nekalerim tezavam pri organiziranosti in zagotovitvi proslorov 7'·C7i SI110 uspeli nckalere tezave rdill, za drugc pa ponujamo zc rditvc. Pri nabavi vozil in druge gasilskc lehnikc uspdno sodel ujclllo Z

naso obcino, nasploh pa lahko ocenimo. da ima obcina ustrezni odnos do pozarnega varslva in lakcga sodelo\'anja Sl lahko samo zelimo v prihodnjc. Gasilci prcdstavljamo tudi temelj organizirane deja,·nosti na podrocju zaS~ilc in rcscvanja. zato so postavljcnc tudi ustrezne poti so(k loyanja s CZ obcinc. Seveda pa ne morem mimo tistega, na cemer stoji gasilstvo, torej operative. Nasa prva "kupna vaja je pokazala nekaj tega. -... kar Zl1al110, nekaj, kar sc naj naucimo ali nam 5C manjka. Vsckakor pa mislim . da je nase prvo skupno srccanjc prikaz pripadnosti. organiziranosti in I1Jdaljcv3nje tistcga dela. ki nas zdruzuje. Preprican scm. da bode temu pr\\:mu dnevu gasilcev sledili se drugi uspesni dneyi, kajti gasi lci nismo sami sebi nam~l1, ampak zelimo opozoriti tudi tiste. katcrim sluzimo.« Mag. Mere se je na slovesl1osti zahvalil tudi veleranom, ki so svoj cas predstavljali osnovno gasilsko silo , . naikm prostoru, zato gre njim zahvala za gasilskc tcmcljc. Janko Kozel. poveljnik GZ Videm, pajc poudaril, da "" gasilcc ni mcjl' med krajevnimi skupnostmi. Poveljnik podra,·ske regije Stefan Vidovic je ob tej priloznosli gasilccm podelil tudi nazi\'e naprcdO\·anja. prejcli pa so j ih: - cin visjega castnika: Anton Jus, Anton Mohorko in Anton

Stopajnik - castnik I. stopnje: Martin Emer;ic, Slavko Stainer, Vlado

Avgustin, Roman Cafuta in Alojz Petrovic _. cin castnika II. slopnje: Janko Kozel, Stanko Orovic, Franc

Emcrsic, Ignae Zupanic in Stanko Vallpotic - visji gasilski castnik I. stopnje: mag. Janez Mere, Franc

Kirbis (zupan) in Franc Kozel - visj i gasi Iski caslnik - organi zac ij skc smeri: Franc Slopa.inik - gasilsko plamenico II. stopnjo: Anton Mohorko.

TM

v

IZOBRAZEVANJE, REKLAME

Izsla je cetrta knjiga Mirka Ramovsa o s/ovenskih Ijudskih plesih

Pies; ;z Lancove vas; pod drobnogledom Polkaje ukazono je nas[ov ~e eni, cetTti knjigi znanega slovenskega etnologa in zb iralelja podatkov 0 Ijudskih plesih na Siovenskem Mirka Ramov~a. V knjigi je bralell predstavljen natancen pregJed vseh plesov vzhodne Stajerske, v kalero sodijo ludi plesi iz Lancove vasi in okol ice, kjer jih ze vrsto let skrbno ohranjajo cIani Folklomega drustva. Knjiga 0 bogatem Ijudskcm izrocilu Slovencevje izsla letos decem bra, Mirko Ramovs pajoje v druzbi vzhodno - stajerski h folkloristov predstavil 12. decembra v Mariboru. Ramovseva knjiga ima po mnenju nekatcrih znanih kuhumih ustvarj a1cev neprecenlj iva vrednosl za slo~enski etn icni in kulturni prostor in je velikega pamena za ta del Stajerske. Nasta la je po skrbnododelanih terenskih zapisi h Ramo\'sa \. zadnj ih letih. v karga je vodila velika Ijubczcn do Ijudskcga izroCila. Mirko Ramovs je namrec obiskal mnogo krajcv oa Stajerskem, bil jc v Ila10zah, v Prlekiji in na cirkm'skem obmocju, lam zbral in prinescl mnogo zan imivega materiala od preprost ih Ijudi. Tako scjc ponovno srccal s tistimi folklornimi skupinami, ki so najbolj pomcmbnc pri ohranjanju Ijudskega izroCi la. Plcsn i pari FS iz Korene, Podgorcev, Kljucarovcev, Cirkovc in Lancove vasi so l1a svecanosti in ob prcdstavitvi Ramovscvc knjigc prikazali nekaj znaci lnih vzhodno-staje rskih plesov: stajcris, ziben~ ri[ in cvaj~ri ( , j ih odplesali nekoliko drugace in ob sprcm ljav i Ijudskih godccv. Na naslovni slrani cetrte knjige Polkaje ukazunu sta plesna para iz Lancove vasi v znacilnih praznicnih 1105ah, knjiga je bogato opremljena z natancnimi opisi plesov in strani so dopol njene s killcmatigrami. V kratkem bo Mirko Ramovs izdal se dye knjig i: prvooplesih izlstre in okolice, drugopaozahodnem delu Stajerske.

TM

Julijana BraCic

bistro

~ iz Jurovc se priporoca z goslinskimi uslugami:

alkoholne in brezalkoholne pijace - domacc klobasc - hladni in topli napitki - pizze iz krusnc pcb.

B TRGOVINA-AVTOElEKTRIKA-BRACU'';

SERVISNE USlUGE. AlTERNATORJI. ZAGANJACI. AVTOElEKTRO MATERIAL.

AVTO AKUSTIKA. AVTOKOZMETIKA

ObisCite nas, veseJi vas bomo.

Vesele baiicne praznike, V letu 1998

11 1

pa velika druiinske sreee, zdravja in dabre vaije.

Kuhori:,o v besedi .n Jlik., ie 10rne ellU "'>C"' k, se ie/iio zd'ovc. prenrorllevah n obenem u ;e~ :>

obvlodovoll Olob€I&S

Upcrobr., rCCc-p'1 20 !"he. '"'C~ n rlb,e lerJ pnloge ~iodlce

Pr,merni 2:0 vso drd:in:l Reccpl ~ r~Nltol nOlniwve I~ m€dicinskh rozi~k' 't 0 d'OfX'I, ~u

U~ad priznanf"go nemikegc .mf~ ')!lS'n.to ,j,o itt'~

prof dr filed. k~digeq{] Pf.'IL,:;..ldto.

EnNlovni rerepli primerni ;:0 v~e 111 I'~akego pmar-el

Kni igo zc!oibe Veritas, i(i jE: no Sloven~kem!e ni bdo!

NARoCll NlCA Narot-.:> rvodov k • ..,.oco lA ()t,t,.!!t[K! p<>c"'" IKlOO 5f! lo clono ~ d.w.lI 20'\ populi ~ ~oo !.IT

ov..'9"'" pcil,. o no rc>kw

I ... .. f",oneI. {pod',.. ••• ~/ • • :.:_~"'-====:;;;;;-:==:-l,.I".c/u o, _ ,.,..,

K"1'9<>e boo-. ploXoi' P" P""'ot'i" ~7"n"'" po 'oo!U""

·po '''/u"" ,&..h W""~ r .... q <.~~ pc . (lO(ISnl

~r;'9" ZA rJlA,l\fl lKE lahlo ne'''''i,. po i><>I" .. loI<>nu 010 pc 10k."

s.\o..,n,k" .. """ ""_,,, V""",. G."!.!." 1. 2iSQ ..... i .... 0011179 ]9701.779 )98 f.h ~1!179 009

E"",.I , ....... """"'''0 . en "" ,,; I ........... hp ll...,.,.., •• .,., ..... ,_"

..... ::J U U

12

Morda se vam zdi, da ste za /utke ie zdavnaj preveliki Premalo odraslih se odloca, da bi si ogledalo lutkovno predstavo, zato ne veda, kaj so zamudili. Tudi otroke velikokrat prikrajsamo ravna zaradi nas samih. Tada lutke so najbolj ncposreden dedit obrednega gJedalisca, namenjenega odraslim. Otroku dajemo mozllosti, da se izraza s svincnikom, S copicem, z besedo, z instrumcntom, na gih pa skoraj pozabimo. Gibanje ni Ie sproscanje cnergijc ali rckrcacija, lcmvec tudi clovekov izpovedno - umctniski izraz. Izrabimo priloznost na vsakem koraku in otroku ponudimo tudi lutko! Lutka naj bo prepricljiv in vpliven posrednik pisane besede, slike in glasbe, zato se z njo lahko uspesno borimo proti kicu, sundu in cenenosti. Svet lutk naj bi bil prvo srecanje otroka z umelnosljo. Lutka pa ni Ie pomanjsan clovek, pocenja pa vse lislO, kar bi radi poceli otroci.

M/adi /ulkarji na OS Pod/ehnik

v OS Martin Kares Podlchnik se lutkovna skupina Lutka­Lutkica trudi popeljati otroke v raziskovanja skrivnosti 0

mogocem in nemogocem. V skupino so vkljuc.eni otroci od I. razrt::da do 8. razreda. Lutka je vsem enako privlacna. V nasih rokah ozivijo najbolj nemogoci predllleti. Melle sc spremenijo v strasne carovnice, oblcka na obesalniku postanc ziva in spregovori, zoga postane marsovec, dezniki pa se sprernenijo v kraljcvsko druzino in skatle postancjo zivali. Zdaj smo v gozdu, zdaj lelarno po zraku, cistimo okolico in resujcrno planet onesnazenosti in ze srno drobna, drobna cvetica. Odprli smo vrata v svet, kjer je vsc mogoce, kjer ni reci, ki sij ih nc bi mogli privosciti. Nastopamo v soli, razveselili smo otroke ob prihodu Miklavza in Bozicka.Predstavili smo se na medobcinskcm srccanju lutkovnih skupin v Zavrc.u in bili izbrani na regijsko srccanje v Ormozu. Zavedati sc moramo, kako pomembno je ze v otrokovem najzgodnej5em razvoju spodbujat i kaloke lcpih dozivetij, globokih custvovanj, razkosje dOlllisljije, spontanega izrazanja ter izvimega ustvarjanja. Umetniska ustvarjalnost je jamstvo za naprcdek cloveSlva in naj je bo dc\czcn vsak otrok. Novi vidiki v sodobni soli, ki bi bila po meri otrok, bi nam gotovo pokazali, da je glavna pomanjkljivost nasih 501 pray nezllloznost komuniciranja med uciteljem in uccnci in Illed ucenci samimi. N it drugace ni med starsi in njihovimi otroki. Ravno dramatizacija, pa je idcalna obl ika za ucenje komuniciranja. Umetnost ozivljanja nezivih stvari, ki seji rcce lutkarstvo, jc prastara. Pri nas je zaenkrat sam~ umetnost za otroke. Pa vendar ta carobni svet pritegnc kljub vsemu veliko ljubiteljev, Ijudi, ki so se ohranili otroskos t, se znajo in zmorcjo igrati in si znajo pridobit i najzahtcvnejso publiko - otrokc.

mentorica Zdenka Go lu b

IZ NASIH OS I

Prispevki otrok

ffAGJDEDEI<MRA;z jRQSIM TE QA HI PRiNESES S.I1UCl JJ¥ IJA R13/ K ~ j A J S t:-V" PR OSTEN - CA9) Z

NJ1Hl J<,AD4 - I GRAH SVZANA f+OJSb-t

Ii 1\'" I

IZ NASIH OS

KULTURNO NARAVOSLOVNI DAN

Vee raj sma se peljali z vlakam v Celje. Ogledali sma sf celjsko gleda/iste. Predstavili so 17am igro TrnuljCico. Ko se je TrnuljCica koncala, sma si odsli ogledat fotografski mllze; Pelikan. Gospa nam jc povedala, da je JOSlp Pelikan imcl velika fOlografov. Sli smo sf fudi ogledat Hermanov brlog. Voditel/lea Nada nam je po veda/a) da zhirajo staro sporlno opremo. Nckaj casa sma hili v Hermanovcm hrlogu. potem pa sma od§1i v eel/sko glcdalJ5V:c n3 pogovor z seffeo. Povcda/;} l1am je, da del stavbe stoji ze 500

lei. Razloi ila pa nam je Illdi, kaj so reiJselji in kdo je izdai Trnuljcico jn ka} so urcdl1lki. Pogovor smo konca!i okoli 4. UTe. SI; sma nazaj v Hcrmanov brlog in sleeT v g/eda/iski del Hermanovcga blJoga. Ura je bila 5. in sma odsJi nazaj n3 vlak. Na vlaku smQ norcli in skakali fer pe/i pesmi. Pripelfali smo se na Ptuj ;n smo izstopili iz vlaka. Sli smo na avtobus. Ko smo prispeli do Pobrcija, scm izstopila ;,/ z menoj sc nckaj mojih prijateljev.

Tadeja Krasel2.b OS Videm

KULTURNO NARAVOSLOVNI DAN

Yes vesel sem cakal sredo. Z avtobusom smo se odprnvili na Ptuj, iz Pflija pa z vlnkom v Celje. Na vlaku smo bill zelo i ivahni. Ko smo prispeli v CeUe, smo si v gledaliscu oglcdali TnlUljCico. Predstava je bila zelo lepa. V Celju smo si se ogledali muzej in tekmavali v raznih igrah. Papaldan srna se z viakom odpravili pratf Ptuju. Bilf sma veselJ: ker sma videli velika Jepega. Zelim sf se velika lakih dni.

David Beloglavec 2. b OS Videm

v SfYl

RAZSTAVA Prvi teden l' novemhrll so I(cenci in If(~i'elj i sole Leskovec pripravili ra=sfm'o. Ucenci so 0 navadah il1

vbicajih ob sv. Martil111 povpra;:ali svoje staf.r;e, sfare slade ... Pobrskali pa so !lIdi po sfrokol'l1ih vinskih rel'(jah in lilerafHri. Ob lej pri/oinosti je .sTel sladeI' j~ole Leskovec =a lise Sfade pripravil fUdi kosfQ/~jev piknik.

NZ

SlISf\lA .DA SI DOBER, AOZ, zArO LELIM DEDEK MRAZ, .

DA M I ffilNESE S EN EGA MEDVOK.A.

BRIG/TA ZEMWC. 1, r,

. "~-'-~~b02It6eEk~ __ . IOCO:-- bO ]!RI5EC- f( NAM PD-· 7iCuz, M!\SJO- - BO:oo:::::JELm.:~--

ooLtIK NAff BD _ QRNFSE.l .OOLA" =:.Z.EIl1. SL DA _,MI jjQL!C~ -SOOLL1"1m ~ ZIMSl<lM1 POLlrnJCAMI

IE •

131. RADA. SMUULA~

-LL t' }-u-=k: ;;LiL

Jl,;~o' .."., .k.......,j,;.~~~

ftA",,"_J: '"' PHo""j" ~io~

SOLl:j

'J<A~~~, ~:"-;J4~.

~.JL~ i~ ~ !':L,J, -T' ~. {J!; ~-;,,£: _

~ 'l""-' t;,;~~ ~

¥,.,,,. _---

'Jc, ~~~, "",,~I..,.o-~.

)(p~--, ,..J.W.. "" if ~ Wi .

~,t.- n'~, '& flY r..c(j. rV. hi

~~

~P.:-r. ; L' ~' 'I< '"Q

~~-t :.:) ~-rmp 1."" '''''''' ,o$.;..A.r,£. j

__ ._L

5::::1;:"1

14 SPORT I

17. llata rokavica Ptuja Baks znan kat plemenita vesCina Boksarski k1ub Ptllj je bil lelos organizator ze 17. Ziale rokavice, mednarodnega tekmovanja v boksu, ki je tudi najviSje boksarsko lekmovanje v Sioveniji. Vodilna rnoZa lekrnovanja sla bila Janko Gabrovce kOI predsednik organizacijskega odbora in Videmcan Albin Mere kol glavni trener v klubu, Ziata rokavica Ptuja je bila izredno dobra obiskana, gost tekrnovanja pa je bil evropski prvak v super tezki kategoriji Zeljko Mavrovic (oa lestvici sedmi izzivalee svelovnega prvak.). ZI.lo rok.vieo je lelos osvojil Ptujcan Boris Horvat, ki se je poslovil ad tekmovalnega boksa, v krajsem kulturnem programu pa sta nastopila videmska harmonikarja. Janko Gabrovec jc znani domacin iz Oraveev in ptujski podjetnik, ki je pred nekaj tcdni pri ptujski bolnici podrl nckaj smrek in bo na tern mestu kmalu price] z gradnjo poslovno - stanovanjskega objekta, ki bo dal bolnici novo podobo. Po tekmovanju je povedal: »Zadnja stiri leta je pod mojim organizacijskim vodstvol11 mcdnarodno tekmovanjc v boksu izredno dobro pripravljcno, prizadevamo si namrec, da bi bilo vsako leta boljse in pohvala Siovenskega olimpijskcga komileja je potrdilo tega. Najbolj si vsekakor prizadevamo promovirati Ptuj in nas boksarski klub, kjer imamo kar nekaj perspektivnih boksarjev. Vesel sem, da je Albinu Mereu uspclo pripraviti boksarje kondicijsko in fizicno, saj to tudi zahtevajo mednarodna pravi la in tudi boksarji morajo bili na tekmovanje tako dobra pripravljen kot vsak drugi sportnik. Letosnje mednaradno tekmovanje je odprl zupan dr. Miraslav Luci, ki je povedal, da jc boks plemenita veScina, tudi sam jo je treniral. Na tckmovanju sma slavili sc svetovno znane osebnosti boksa, v prvi vrst i vsekakor hrvaskega boksrja Zelkja Mavrovica, Branka Ciketica , svctovnega prvaka v tajvanskcm boksu in Tomaza Baraga, evropskcga prvaka v full konlaklu. Ziato rakavico je osvojil nas boksar Boris Horvat in zanj moram povedali , da je na tckmovanju pokazal tlldi najboljsi boks, dobre rezultate pa so dosegli vsi ostali ptujski boksarju, nekaj jih izhaja tudi iz obeine Videm. Nas trener Albin Mere jc letos prcje l zlato plaketo, pray tako pa tudi nas sportni zdravnik dr. Stanko Tominc.«

NOGOMET Koncal se je jesenski del tekmovanja v I. in 2. ligi MNZ Ptuj, kjer tekmujejo NK Videm, NK Trice in NK Leskovee. Nasi klubi so nas dokaj dobra zastopali na vseh tekmah. Pray tako se je koneala liga malega nogorneta v 2. Siovenski ligi. kjer nastopajo KMN Majo lka, ki pa se v jesenski delu nc more pohvaliti z uspehi. V decembru so zaeeli s tekmovanjem v I. in 2. ligi MNZ

Ptuj malega nogometa, ki se odvija v dvorani Center na Ptuju. Tudi v lej Iigi nas ?.aslopajo trije klubi in sicer SD Pod lehnik, SD Zgomja Pristava in KMN bar Emersic. Vsem sportnikom n.se obeine zelimo na lekmovanjih v prihodnjem letu vee sportne sreee in tekmovalnih uspehov.

FB

Najuspesnejsi boksarji s trenerjem, predsednikom kluba in s svetovno znanim boksariem Ze1ikom Mavrovicem (eepi spredai!.

Potcm ko jc Ictosnja Ziata rakavica Ptuja dobro uspela in se tako ptujskcmu boksu znova odpirajo vrata k Llspehom , pa imajo v klubu kar nekaj tezav z iskanjem primernih lrenerjev boksa. V klubu so boksarj i razdeljeni v tri sk upine, v prvi so zacelniki, ki morajo oprav iti oscmmcsecni program, druga skupina jc rckreacijska in v trctji jc tekmovalni , perspcktivni kader. Klub ima - po bcsedah Gabrovca - izrcdno dobrc prastore za vadbo in svoj ring. prizadevajo pa si se znanje boksa prenesti po osnovnih solah. kjer bi lahko ucence tako naucili Sportne vzgoj(!. Tajnik kluba je pray tako Videmcan Janko Mlakar.

TM

AVTOELEKTRIKA • AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO IN REZERVNI DELI

%glw f1{ovaitvw VELIKA VARNICA 78A) 2285 ZGORNJI LESKOVEC

TELEFON/TELEFAX 062/763·151

Prodaja noyih in rabljenih avtomobilskih in traktorskih gum,

rezervnih deloy za avtomobile in servisiranje avtomobiloY,

ter montaia in centriranje gum VSfiK DA" OD 8. DO 20. URE

Vsem obcanom, nasim kupcem in bralcem obcinskega glasila NAS GLAS ielimo vesel Boiic in srece ler

zadovoljslva v novem lelu 1998

IZ KRAJA V KRAJ 15 v ••

Neponov/jivi trenutki za vso zupnlJo VSA SRCA JE PRITEGNILA FA TlMSKA MARIJA Ponedeljek zvecer, uraje 21, prcd selsko ccrk vijo ncobicaj no velika \j udi, med njimi Ijudske nost: iz Lancovc vasi. Vs i poglcdi sc ozirajo proti vhodu v vas. Nestrpno pri takovanje, vescio kramljanj c, vzdusje kat Se nikoli doslcj. Zvonovi milo pozvanjajo, ko sc prikaze gasilsko vozilo. Vsa srca vzdrhtijo, zadrzujemo salze. Zavcdamo se neponovljivosti milostnih trenutkov, ko selski gasilci nesejo skozi »spali r« povzdignjeni kip matere vseh milosti iz Fat ime, ki s svojo naprej upognjeno drzo izraza vso poniznost, preprostost, ubostvo . Na tr,.;nutkc sc zazdi, da zari ad srecc, ko nas gleda svojc otrokc z nadvse Ijubecim, izjcmno popoln im, misticnim, svctim in nedolinim obrazom. Marija pOl1lagaj nam slcherni cas ... Vsakcga glcda z ncizmerno Ijubeznijo, vsakdo ji je enako drag. Zasl isijo se redko slisane pesmi Ijudskih pevk in peveev iz Lancove vasi, posebej jo pozdravijo otroci, dobrodos lico j i \'eselo zaigra mlad harmonikar iz Raris lovcev. Pos lusamo fatimsko r(!snicno zgodbo in obcutek imam, kot da si j~ nocoj Marija vzela cas samo za nas, kot da vsa ncbcsa opazujejo, kam se je spustilo najlepse bitjc vasch casov, iivi ciborij, nos itcljica Odresenika ... Ko smo molili roini venec,je molila z nami, saj ze dolgo poudarja, daje to najlllocnejSe orozje proti salamI. Neverjetno, vecinoma sma vztrajali do polnoci, ceprav namj e pogosto predolga enourna nedeljska masa.

",...... V zupnijsko cerke\' so jo slovesno pri peljali ciani i upnijskega pastoralnega svcta, ze tri ure pred tern iz soscdnjc i upnije Sv. Trojice, kjer jo je po pripovcdovanju pricakaia mnofica Ijud i. Ob Ijudskcm pctju so jo poncsii na okrasen odcr v cerkvi sv. Vida in skdil je poseben bogoslu~ni program. s prem isljevanj i, preccj Ijudsk ih poboznosti, petimi litanijami in roznim vcncem. Posebej so jo pozdravili tudi Franci~kovi otroci. Vsakega se je dotaknila resnicna ra timska zgodba in sporm:ila, kijihje prebiral gospod zupn ik. Kdo si torej ti mat i, ki si nas ob iska la? Kdo si, ki si pritcgnila vsaj za nckaj tr~nutkov tudi tisle, ki ne prihajajo redno, da bi tt: mol ili ? Kaj spreminja~ v cloveStvu tch casov? Ko se je opo lnoci poslovila od podruzniee, nasjc stiskalo pri srcu, kakor da izgubljamo izjl!mno dragocenost. Prcnocilaje v Vidmu, 51.! pred tem pa so ob njcj zmolili vecernice in del roznega venca. Molitev Ie tcgaje ena od glavnih zclja in narocil Fatimske Marije, ki nas dalles obiskuje na tern koscku slovcnske zemlja kat kraljica miru in klice, naj urcsn icujerno njt!na sporoci la, tako, dajih born zivc li. Ko nas zbi ra svojc ol rokc, zcli, da st: obnovimo. Kakor jc domovom in ccrkvam potrcbna obno\'itcv, taka je cloveku potrl':bna duhovna obnovilcv. Toda pogoj vsake clo\'ckove obnove je malitcv, ki jo nenehno poudarja, sajje vir moti in milosli. V nekem sporociluje rekla: "Vi, otroci, bi radi dobili milosti , molilc pa ne. Ne morcm \'am pomagati , ker se vi noccte spremeniti." Marija nadvse spostuje na~o osebno svoboda in odlocit\'c. Nikogar ne sili. Pravi pa: "Prisla scm, da vam pomagam."

Ce torej hocemo sprejeti njeno pomoe, jo vcndar pos lusajrno in pricnimo dclati kar nas prosi.

Marija Fatimska v cerkvi sv. Druiine na Selih

Nadvsc srecna bi bila. ce hi po vzglcdu nekatcrih drugih zupnij , po njenem milos tnem ob isku tudi v nasi zupniji zacutili pOlrcbo po skupni molitvi rozncga vcnca in to ob cnoUfnih tcdcl1ski, poscbnih srecanjih, 1<0 bi premi~ljevali tudi sk ri vnosli JezlIsovcga III Njenega zivljcnja in trpl.icnja.

Frenk Muzck

,-- Srecanje s Katarino Korenjak • Katiko iz Strmca pri Leskovcu Nasmeja na, zgovorna in skromna haloska zeniea. Taksna je Katarina Korenjak - Katika iz Strmea pri Leskovcll, 91-letna zenica in ena izmed najstarejsih v videmski obcini. Skoraj vsako nedeljo jo lahko srecas na poti v leskovsko cerkev, na kJjucje pa je bilo, da sem jo na letosnjo Martinovo nedeljo srecala na prireditvi v Leskoveu. Kljub visoki starosti je Korenjakova mati se zmeraj dobrega zdravja, nasrneh na njenem lieu pa pove, da se veseli vsakega novega dne v svojem zivljenju, Leskovcanom je ni potrebno posebej predstavljati, kajti 0 njenem skromnem in delavnem zivljenju je dalec naokoli vsem pray dobro poznana.

Skoraj vse svoje ziv lj enje zivi v Stnncll, v dolini , domacini ji pravijo »Habi zja graba«, v majhni eimprani hiski, ki jo danes deli s hcerko Katarino in ze tom Mirkom. V zakonu je povila stiri otroke, mozji je umrl zaradi bolezni in skozi zivljenj e se je morala prebijati sama z otroki. Vse to lahko izves iz njene zivljenjske pripovedi , ki pa je kljub vsej skromnost i bogata, saj je Katarina ob tezkem delu z motiko v roki , sk rbi za vinograd in za svoje otroke, zmeraj znala najti tudi cas za petje in se danes rada prepeva. »Ve liko sem v ziv ljenju trpela, velika delal a, ampak vseeno sem znala ziveti skromna in nisem klonila, zato sem tudi docakala tako starost,« mije pred letom dej ala Korenjakova Katika. Lani se je v krogll druzine vese lila 90- letnice, ob konell tega leta pa se bo veselila skoraj snj ega 92. rojstnega dne. Takrat bo pri njej doma zbrana znova ee la drllzina, tudi vnukov in pravnukov, nanje je Katarina se posebej ponosna. Vse najbolj se v novem letu in mnogo zdravja zelimo Katari ni Korenjak tlldi mi iz nasega urednistva g lasi la!

T. Mohorko

16

Mariborski skof Kramberger b/agos/ovil obnov/jeno zupnijsko cerkev sv. Vida

Zupnijska eerkev sv. Vida v Vidmu pri Ptuju ima ta cas prijaznejso zunanjo podobo, ponoe. je osvetljena in 7. decembra je bila v fami cerkvi tudi krajsa slovesnost s sveto maso. Mariborski skof -ordinarij dr. Franc Kramberger je blago­slovil eerkveno fasado in obnovljeni kriz pred eerkvijo, ob tern pa v svojem nagovo­ru poudaril, da je delo videmske zupnije, patrov in njenih faranov zelo pohvalno, saj so v tako kratkem casu uspeli obnoviti bogato dediscino svojih prednikov. Skof Kramberger je med drugim se dejal , da imajo vse hise v obcini svoje hisne stevilke, Ie cerkev je nima stevilkc, zato je to skupni prostor za druzenje vseh Ijudi. V zupn iji sv. Vida so v nekaj mesccih uspeli obnoviti zvonik in kupolo, kjcr so nasli nekaj pomembnih zgodovinskih dokumentov, obnovljena pa je tudi fasada cerkve in preurejena celotna okolica sveti­see. SW;ali smo, daje vsa del a nadzoroval akademski kipar Viktor Gojkovic, zahtevna del a pa so opravili stevilni mojstri od tesarjev do pleskarjev.

IZ KRAJA Y KRAJ

De/o nadzornega odbora V treh /etih Temeljna do locba za oblikovanje nadzornega odbora je 32. clen zakona 0

samoupravi, ki je dolocil prislojnosti in dejavnosti clanov NO. Prvotno je bila njegova glavna naloga nadzor nad razpolaganjem s premozenjem ohci ne, nadzor namenskosli in smoternos( porabe proracunskih sredslev in finallcno poslovanjt: uporabn ikov proracunskih sredstev. Smisd nadzora je v tern, da SI:! ugotovi , ali prislojni organi , pooblascene osebe ali organizacije sposlujujo zakone in preLipise pri poslovanju Z obc inskim premozcnjem in oceni, ali so njihovc odloCitve taka ucinkovitt! kot je to v danih razmerah pricakavati. Dopolnitev zakona (U radni li st RS, st 70/97, clen 32 in 32 <I.) pa je oprede!il NO kot najvisji organ nadzora jayne pOfabe v obei ni . Pristojnosti so oJ...-virno enake stem, da se izvaja nadzor tudi v krajevnih , vaskih ali cetrtnih skupnostih , ter skladih in javnih podjctij , oziroma zavodih. Glcde na to, da smo po slevi lu prcbivalce\' druga najvecja obCina za mestno obtino. nas odbor sestavlja pCI clanov(Cesar Roman, Fcgus Maks, Tomine Srecka, Zavratnik Oanijel in Flajs Alajz), katere jc imcnoval svet obcine. Nalogc opravljamo nepoklicllo. naSe clanstvo pa jc nczuruzljivo z delol11 v obCinski upravi, KS, vaskih odborih ali vudstvih strank. Zaradi laksnih sp losnih do loch S1110 v praksi imdi ncmalo tdav. Napake. ki so se pojav ile pri pOfabi javllofinancnih sredslt!v. pn;d\'scm kol prelivanje srcdstcv med resorji in njihove ugolovitve so hile kar pogoslO preslisane. Drugi prohlem je delitvcna hilanca med prejsnjo ohCino Ptuj in novo nas ta limi ohcinami. ObCinc se nikakor ne morejo dogovoriti kako hi si razdelilc premozenje in obvcznosti , ceprav hi to morale slmiti do 30.09. I 995. Posledica tega je, da obCina ni moglil izkazati pravilr.ih podatkov 0 prclllozcnju v bilanci stanja in poslovnih knjigah v letih 31.12.95 in 96. To pomeni, da s premozcnjcm, ki ni bilo razdc lj cno, ni bilo mogoce gospodarno upravljati. Prav tako je stern ollcmogoceno zadolzcvanje obc illc in dajanje poroslev. Zarad i tega je brez dolgorocnega zadol7.cvanja zein tciko, oziroma ncmogoce izvesti nckalcrc invcsticije v infrast rukturnc objekte_ ki pa so v mlsi razno liko razvili obCini nujno potrebni. Sc vee bi se naslo. kar pa je pravzaprav real no pricakovj1ti , saj smo nova obCina in si vsi skupaj se lc nabiramo izkusenj in znanja. Oh koncu slarega lela hi zele li vscm obcankam in obcanorn polno zd ravja, osebnega zadovoljslva in delovnih lI spchov v prihajajocem novcm lelu 1998.

Predsednik Nadzorncga odbora - Slavko Flajs

v zerak MESO • IZDELKI podlehn.-k tel. 062 ,68-140

fax 062 ,68-154

MESO IZDELKI ZERAK S SVOJO BOGATO AKCIJSKO NOVOLETNO PONUDBO V SVOJIH PRODAJALNAH NA PTUJU, MARIBORU IN ODSLEJ TUDI V PRENOVLJENI PRODAJALNI V PODLEHNIKU, ZELIJO SVOJIM CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM, PRIJATEWEM IN ZNANCEM LEPE BOZICNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA VELIKO ZDRAVJA, SRECE IN USPEHOV.

IZ KRAJA Y KRAJ 17

V Pod/ehniku driavno tekmovanje M/adina in gore ZOISOVA ZVONCNICA LETOS ODLICNA TRETJA Letosnje ze 9. drzavno tekmovanje Mladina in gore so t S. novembl"a gostili na OS Martina Kores. v Pod le­hniku. V gosteh so imeli kar 72 ekip z 288 tekmovalci iz mnogih slovenskih osnovnih sol in pJaninskih drustev, domaca ekipa mladih planincev Zoiso­va zvoncnica pa je oa tekmovanju branila lanski uspeh iz Trzina. Polcg OS Podlehnik sta za izvedbo tekmova­nj. skrbeli se Mladinska komisija PZ Siovenije in Planinsko drustvo Ptuj, katerega ciani so tudi podlehniski planinci. Mladi slovenski planinci in planinke so letos odgov31'jali oa vpfaSanja 0 Kamnisko - Savinjskih Alpah, Halosko planinsko pot in Planinskih poteh, v finalnem delu pa se je pomerilo Ie osem najboljsih ekip.

"

Viki Groselj v Podlehniku

Planinski krozek na OS Podlchnik je cd en izmed uspesnejsih na ptujskcm obmotju, z mladimi planinci in planinkami pa ic nekaj lel uspd no dej a

uciteljica Jozica Fegus. Pray zato jim jc bila ludi zaupana organizacija leto~njcga drzavncga tckl11ovanja , kot gostilc.::ljem pa se jim je ponudila se prilaznost, da so lahko s\·ojil11 vrstnikom ad \·sepovsod podrobncje prcdstavili svaj kraj , ~ola,

Halosko planinsko pOI in nekaj najlcpsih utrinkov s haloskih pobocij; 0 "scm lem so \"l~lika povedali \' brosuri. ki sta ja pripravili Jozica Fegus in Anita Malovic, solska pcdagaginja. Skrbno so pripravili kulturni program in Sl.: posvctili vscm tckmO\·alcem. zanimanja vrcdna pa je bila razstava fotografij in spominov l1a mnoge prehojcne poti po slovenskih gorah podlehniskih planinccv. Ra\, llatelj Vckoslav Fric je ob lcj priloolnosti dejal. da so na so li se posebej ponosni na planinski podmladek, ki ima veliko znanja a gornistni in ve lika navdusencev med aSllovnosolci.

Uspesni planinci as Podlehnik z mentorico

Udelezenci tekmovanja 0 planinstvu so se ludi tok.rat najprej pomerili v pisanju teslov, najboljs ih osem ckip, med njimi jc bila tudi domata Zoisova zvoncnica in v ek ipi: Jana Zerak, Sabina Turk, Bojan Bencek in Maja }-Iren , pa se jc pomerilo sc v finalncrn kvizu. Naslov najbo ljscga med I11lad imi slovenski mi pl::l.I1incijl.: leto,> osvojila ckipa OS Scm peter pri Novi Gorici, drugaje bila OS Angel Bcsednjak iz Maribora, trctjc mesto pa sta si delili ekipa OS Trzin in dOl11acini. Uspe lo jim je znO\'a biti med najboljsimi mladimi planinci. odlicno znanje 0 gornis tvu pa bode sarno se dopolnili do naslednjcga tckmovanja, tako vsaj obljublja ml!ntorica ckipe Jozica Fegus. V prihodnje jih oaka se planinska sola, vmes pa se bode podali ludi na kaksen izlet v gore in se boJj posvctili spoznavanju okoliskih hribov. Vsekakor je bila soncna novembrska sobota kol nalasc primerna za tekmovanje a gornistvll mladih s lovenskih planineev, ki so v Podlehnikll preziveli skoraj eel dan in ki ni bil samo tekmovalno obarvan, pac pa tudi druzabno. Podlehniski planinei so na dan tek.movanja v druzbo vseh navdusenih planineev povabili znanega slovenskega alpinisla Vikija GroSlja, ki v Podlehniku ni biI prvic, tokrat pa se j e predstavil s svojimi zagotovo najdragocenejsimi diapozitivi. Mladi slovenski planinei so lahko taka lIzivali ob gledanju in komentarju Groslja ob diapozitivih, ki so nastali med odpravo v daljno Afriko, po vzponih na najvi sje vrhove Juzne in Severne Amerike, 0 odpravi na Himalajo in osvQji tvi Mont Everesta. Sicer pa je Vjki Groselj med drugim dejal , daje stal na desetih osemtisocakih, povzpel seje ole na vse najvisje vrhove vseh celin, napisat je I11nogo zanimivh knjig. zata je bita srecanje z njim Cisto za res nekaj posebnega.

Tatjona Mohorko

Obiskali bodo bolne in onemogle v obCini

program nastopov folklomih skupin, Ijudskih pevcev in pevk ler godcev. V decembra so se v C irkovcah i.e srecati tamhuraSki orkestri, med njimi IUdi ciani tamburaSkegaorkeslra iz Vidma pri Ptuju, 24.januarja se bode v Maj~perku srecali Ijudski pevci in pevke na medobtinski reviji, v marcu bo v Domavi medobcinska revija olroskih folktomih skupin in aprila v Cirkovcah medob6inska revija odras lih folkomih skupin. Povsod bode naslopila tudi Folkloma drustva iz nasc obcine, v Dolcni in v Lancovi vasi pa se na nastope ~e pripravljajo z novimi sp leti. V polnem teku so v nasi obcini tudi priprave na 3. Fasenk. ki bo ponovno organiziran v Vidmu in Lanc.ovi vasi.

Obcinski odbor za druibene dejavnosli tudi lelos poskrbi za obisk nasih obcanov v domovih za ostarele in nadomu tiste. ki so bolni in onemogli. V casu bo:2:itno - novoletnih praznikov bode bolne in ostarele obiskovali na domovih in jim ob stisku roke izrocili tudi skromno praznicno danlo v znak p02omosLi.

Folkloristi se priprav/jajo na revijske nastope V novem letu 1998 se na ~ir~em ptujskem ohmocju obela znova bogal

18 ZANIMIYOSTI IZ KRAJA Y KRAJ

Martinovanje v Leskovcu Novo ustollovljello turisticllo drustvo Klopolec je 110 MarlillOl'o lIedeljo pripravilo morlillovQllje v Leskovcu. To je hilo edillstvellO martil101'unje v Ilu.{i ohfilli.

mortillOl'uli v Leskol'cli. Turisticllo drufll'O Klopolec obljublja, da bo 10 pastalo Iradidolluillo.

NZ

Ob krstu mosta

V cast sv. Martillo so most darovala vsa nQselja KS Leskol'ec. Most so pripelja/i s kOlljsko vprego ill go 110 poseben, sa/jiv nacin krs/ili. Blagoslovil go je fudi domul; Zupllik. Podzupall Franc Toplak je moral ob lej priloZllosli dali posebllo zaobljubo, saj je ell izmed sodckov Ilamenjen vodsfvlI videmske obfi"e. Po pokusini mofla je bila paS/Tezeno tudi s kostallj; ill ltaloskimi dobro/ami. V ku/turnem programu so nQs/opale Ijudske pevke in mesan; pevski zbor. No lak nacin sma letos prvic

Ljudske pevke iz Leskovca V okviru kultllrllega drllstva Leskovec delujejo tudi Ijud!tke pel/ke. Domate. izvirne pesmi prepevajo Bemardka Alerc.

Ljudske pevke iz Leskovca

PRODAJALNA

SABIN~ DEJAN l 1/;'" Pobreije 64a

1(; 0 l II tel.: 062 764 430

V prodajalnah SABINA V Ptuju in OEJAN v Pobrezju vam nudimo otroska, moska in zenska oblacila, obutev

posteljnino, zavese ter vse za dom in druzino. Nudimo vam tudi delovna oblacila ter zascitne rokavice. Zahvaljujemo se za nakup in obisk v nasih prodajalnah. V Novem letu 1998 vsem obcanom zelimo srece in zdravja.

Se priporoca kolektiv Marsela.

Helella Krajllc. Marija Lesjak, Tilika Perllek. Trezika Fosllaril': ill Julika Vldol/ie. VedflO se zberejo pri elli izmed pevk ill vadijo. Vadijo !,ame hrez lint eukral fla teden. uajveckrut pri gospe Heleni Kraju,·. Za ~;abo imajo veliko lIastopov. Prepevale so lIa otvoritvi vodovoda v Trdobojcih. lIa sprejemll svetovne romari"e Marije Fatimske v LeskovclI. IIa letoslljem COST' TUR-Il. fla drllgem pollOdu po plallillski haloSki poti. kjer je hilo IIstallovljeno Planinsko dTlL~tvo Haloze Vide",. ob otvoritv; Leska bara v Leskovcu in se marsikje. Prvic so v laksui sesluvi prepevale nu obanskem srecanju v Podlelllliku lIa priredi/vi Spoznajmo se v -... pes",i. glasbi ill ple~m. Sedaj sIIemajo Z gmpodom Cijallijem ill pripravljajo Iledelj.\'ko oddajo. Sneffllljo v Trdohojcih in pravijo. da je sllemallje zelo "aporno. ,\'aj morajo lJekalere pesmi velikokrat ponovili. POZllajo preko Iridesel izvimih, ~iluri"skih pesmi lega obmO(1a. Ze/ja in vese/je do petjajim vliva flOVih nloa. da lIadijo in se priprallljajo za IIaslope. rade pa zapojejo ludi oh kak,~IIem delu ali v l'eseli druZhi.

GOGY mODtl rroizyizyodnja in prorlaja konl'ckcijc

Ddllo '2./ a. :2'2.86 Podlchnik Tpl. 062 / 768- 150

Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za nakup in zaupanje.

NZ

Priporocamo se tudi v Novem letu 1998, vsem pa zelimo prijetne bozicno . novoletne praznike.

ZANIMIYOSTI Z KRAJA Y KRAJ 19

Obisk sv. Miklavia je razveselil otroke Znova je minilo leta, da nas je obiskal in obdaril ta dobri moz. Dtroei so ga na predvecer njcgovcga godll, 5. decem bra, ie nestrpno pricakovali. Nekatere je obiskal na dornn, drugim je dar nastavil kar na okensko polico in pred vrata, nekateri otrod pa so se z njim srecali ob posebnih prilolnostih v cerkvah in kulturnih dvoranah. Sv. Miklavz je bil na obisku tudi v nasi obcini, prisel je v spremstvu parkeljnov in hudickov, dar-ila pa je prinescl sarno pridnim otrokom !

lisle poredne je cakala Ie zlata siba. Z moiil vijo in mnogimi dcjanji so otroci S\'. Miklavzu tudi letos obljubili, da se bode poboljsali. Pricakali so ga ze vsi nestrpni, zanimaiojihje, kaj lepegajim bo princsel in ali jim bo ponovno izpolnil najvccjc zclje otrostva. Dobrcga mOla meseca dcccmbra so pricakali v krogu druzin, scboj jc sv. Miklavl princscl zvrhano vrceo daril, a med tCllli ni smelo Illanjkati sJadkih dobrot. Po nasih zupnijah v Leskovcu, VidlllU, Selih in Podlehniku so mu otroci pripravili bogat kulturni sprcjem, prepevali pesmice in ga pocastili kot s3mi to dobro znajo. Sv. Miklavz jim je vse to vrnil z obdarO\'anjcm in dobrimi bescdami. obljubil pajc, da sc prihadnjc leta znova vrnc, zato naj ga do takrat

r cakajo vsi pridni in tudi porcdni otroc i. Med bozicno - novoletnimi prazniki ga bosta zamenjala Bozicek in dedek Mraz. kajli ludi ta dva moza imata mnogo daril za nase najmlajse.

r -

TM

Na Selih zdruienje podeielskih iensk Sarno en korak je bila potrcbno narediti, da jc prislo do pnrega skupnega srecanja zensk v novoustanovljeni KS Sela in potem tudi do ustanovitve Zdruzenja podezelskih zensk Sela. Pomagalo jim je domace Kulturno drustvo, v okviru katerega bodo delovale\ prvega skupnega srecanja pa se je udelezilo presenetljivo stevilo zensk razlicnih starosti, ki so skozi pogovor pokazalc veliko zanimanja po dodatnem izobrazevanju in druzenju. Odslej imajo tudi svoj petclanski upravni odbor in za sabo prvo delovno srec3nje

Podeie/ske iene pri izde/avi adventnih venckov

Kot je povedal Srecko TomiDc, predsednik KD Sela, .ie zelelo drustvo zcnskam sarno pomagali, zato je tudi pripravilo pryo srecanje s Siavico Streiec, svetoyalko za dom, druzino in dopolnilne dejavnosti na kmctiji, in Antonom Horvatom, oba prihajata iz ptujske SvetO\'alne sluzbe. Strelceva je bodocim clanicarn zdruzcnja predstavila rnoznosti dodatnega izobrazeyanja v okviru tecajev in ekskurzij tcr financiranje, ki ne bo predstavljalo neke oyirc za clanice. Tako bi se lahko clanice ze v letosnji zimski sezoni preizkusile v peki drobnega

peciva, potic, kvasenic. gibanic, krasenju tort, pripravljale bi lahko ribje in mesne jedi , obiskale seminarje za vzgojo roz in urcjanjc okolja, obravnava1c bi zdravstycne lerne, obnovilc znanje pri rocnih spretnostih in se prj cem.

Taka se je s svojim adventnim venckom pohvalil najmlajsi udeleienec

Svoj koticek za srecanja in pripravo tecajey bode zenske imeJe y kuhinji in kulturni dvorani na Selih, Strelceva pa jim jc obljubila pomoc pri svetovanju in pripravi izobrazcyanja ter pri pridobivanju financnih sredstcv.Prvo srecanje je torej rodilo sadove, kajti ze prva delavnica, v kateri so nastajali prekrasni adventni vencki, je bila dobra obiskana, pray gotovo pa je z9ruzenje podezelskih zensk na Sclih na dobro poti . V teh vrstah naj bi v bodoce ustanovili se skupino ljudskih pcvk

'I'M

20 IZ KRAJA Y KRAJ, NASYETI

Zimsko izobraievanje v aktivih iensk Z dccembrom sc zacenja cas zimskega izobrazcvanja po akt ivi h in zdruzenjih zensk oa podczcJju. Svctovala s luzba Ptuj je pripravila znova bogato izbiro med tccaji, prcdavanji in ckskurzijarni. V vidcmski obCini trcnutno deluje pet zdruzenj podezelskih icnsk, ki so organiziranc po aktivih in v o l-..'viru luristicnih teT kulturnih drustev. Prcd advcnlom so zcnskc ponckod ze izdclovale vcncke pod strokovnim menrorstvotn, scdaj sc pripravljajo se na tecajnisko ob liko izobrazcvanja. Siavica Sire/cc jc edina svetovalka za dom, druzino in dopolnilnc dcjavnosti fla kmetiji iz ptujskc Svctovalnc sluzbc na obmocju oase obcine in je oa zacetku decem bra po pogovorih z zcnskami pripravila okvirni program za zimsko izobrazcvanjc. Tako so zenske v Leskovcu ze decembra pripravljalc dobrate iz kvaseno - [;stnatega testa , izdclovale so venckc, pogovarjajo pa se tudi 0 vecdnevem kuharskcm tecaju in prcdavanjih. Tudi videmske zcnskc sc pripravljajo na cas izobrazevanja, niso si sc izbrale naslovov tccajcv, zagotovo pa bodo letos obnovile znanje na prcdavanju 0 zdravstvu. V Podlchniku bodo v aktivu priceli z del om ianuaria, ko sc bode loti Ie peke kruha in se dobile ludi na kaksnem predavaniu, naiverietncie bodo takrat govorile 0 predelavi mesa (dimlieniu in domacih kolinah), vendar tudi v Doleni ne bo manjkalo zanimivih prakticnih tecajev priprave krusnih dobrat in peke. Cisto na novo so se o rganizirale tudi zenske na obmocju nove KS SeIa, prvo prakticno izobrazevanje so imele pred adventom, ko so izdelovale vencke, pogovarjajo pa so ie 0 peki drobnega peciva, 0 nacinih serviranja vina, pogrinjkih in se 0 kaksnem bolj strokovnem predavanju 0

vzgoii evetia. Sicer pa bo Svetovalna sluiba 0 casu in kraju posameznih tecajev ter predavanj obvescala sprati, vse zenske pa so ie sedaj Jepo vabljene na ure zimskega izobrazevanja. .-....

Veterinarski nasveti 13iU 0)

I /" ( \ ;,

IZ <~UJ'{n/Ci lb, 2284 'IIidLm pri 'Ptuju, ttd : 062 764 407

zivinozdravniska ambulanta, d.o.o.

NAJPOMEMBNEJSI ZAJEDALCI PRI GOVEDU Zajedalske bolczni povzroeajo pri govedu velike ekonomskc iZgllbc. Poslcdice se odrazajo v zmanjsancm prirastu in zmanjsani proizvodnosti '-: i\'ali (manjsa mleellost, plodnostne motnjc). Pri hujsi invadiranosti lahko pride celo do poginov. V tcm prispevku bOlllo sprcgovorili 0 dveh najpogostejsih zajedalcih pri govedu: 0 ve likcm metljaju in paramfistomomu. Melljavosl V Slovenijijc in\'adiranih okrog 70 % govcd. Vcliki mctljajjc ploscal parazit, na zunaj podoben Iistu akJcijc. Nasd iscl! melljajev so zolcevodi. V napadcnihjetrih metljaji povzrocajo krvavitvc. kasncje pa !nocno razSirilcv iolcevodov in brstcnjc vcznega Lkiva, ki nadomestijetrno tkivo. Jetra zato slabsc opravljajo svojo nalogo, zato ziva li hujsajo, mlecnost pade, nastanejo tezave pri plodnosti in lahko pride celo do rogina. Za svoj razvoj veliki metljaj pOlrebuje vmesnega gost ilelja. To je Illiadi blatni poli, mlakar. Ti polzi zive v plitvi CiSli vodi, najdelllo pajih tudi na ovlazcni prsti na nizinskih travnikih in pasniki~ praviloma ob vecjih rekah. Ti polzki so v S[ovcniji zelo pogosti. V svojclll razvoju mctljaj zapllsti polzka in sc pricvrsti na lravo. Lival ijih pogosto invadirajo s travo ali senom. Zalirallje metljavosli Zaradi zgoraj napisancga irna pri zatiranjll Illetljavosli pornembno vlogo llllicevanje polzev in hidromclioracijski ukrepi. Naj omenim Ie cncga izmed pripravkov za llnicevanje polzcv, to jc raztopina modre galice,s katero sc skropijo pasne in senokosne povrsine (nal ha llporabilllo 6 kg modre galice). V uporabi pa so se stevilna druga sredstva za zat iranje polzev v vlaznih okoljih. Uporaba vsch Ichje ckolosko vprasljiva. Zdravljellje metljavosli V uporabi je kar nckaj pripravkov za zdr3\'ljenjc metljavosli. Vccinoma so 10 siroko spcktralni antiparazitiki - delujcjo ne Ie na melljaj, tenwee na \'ee vrst parazitov. Zato priporoeamo pred uporabo Ie teh koproJosko preiskavo (preiskava blata pod mikroskopom) in zdravljenje glede na rezultate koproloske preiskave. Preiskavo blata na zajedalce opravljamo tudi v Veterinarski ambulanti KRI&ZA. Paramjisomoza Nasel isce paralllfistomidjc sluznica yampa. Po nekalerih podalkihje invadiranih priblizn0400/0 goved v Sioveniji. Tudi ta zajedalec potrebuje za svoj razvoj vmesnegagoslilelja - po 1m, ki ga v svojem raz\'ojll zapusti in se pricvrsti na travo. s katero se potem invadira govedo. Obolele zivali kaiejo prebavne mOlnje, slabokrvllost, ze lo prizadete pa lahko poginejo. Na nasem podrocju so znani pogini odraslih goved ob vecjih poplavah Dravinje. Zatirallje paramjistomoze Poli.e unieujemo podobno kot pri metljavosti. Zdravljenje paramjislomoze Tudi tukaj priporocamo koprolosko preiskavo in sele nato na podlagi rezllltata zdravljenjc z ustreznim antiparazilikom. Na splosno velerina~ji priporocamo koprolosko preiskavo in zdravljenje ob koncll pasne sezone in pred pricetkom naslednje pasne sezone (to jcspomladi injoseni). Ker so parazitoze pri vseh domacih zivalih velik problem pred\'sem, zaradi velikih ekonolllskih izgub, nekaj vee 0 ostalih parazitih v naslednjcm clanku.

Zdenka VilldiS-Zm'rafnik. dr. \·el. med.

ODMEV OBCINE, PODJETNISTVO 21

Sredi Vidma nastaja nov poslovno . gostinski objekt Podjetji Druzinski raj in Meso-i zdelki Zerak sta investitorja novega poslovno - gostinskega objekta v sam em centru Vidma pri Ptuju. Z gradnjo so prieeli letos julija, en del objekta naj bi bi I pod streho ze v novem letu, leta 1999 pa nameravajo objekt predati namenu. Edvard Zarallsek, vsem dobro poznani podjetnik iz Vidma in direktor druzbe Druzinsk i raj,je povedal, daje Videm kot eno vee jih strnjenih naselij tak objekt , kjer bi lahko na en em mestu Ijudem ponudili vse mogoee, potrebovali 1.e pred leti . V lanskem letu jim je uspelo pridobiti vso potrebno dokllmentacijo, ki je zraven vk ljueevala tudi izgradnjo prostorov za potrebe obeine in zdravstva, vendar se je obrnilo drugaee in obeina Videm sedaj gradi samostojno obeinsko zgradbo, 0 prostorih za zdravstveni dom pa ni vee govora. Nov i vidcmski poslovno - gostinski objekt je v

. neposredni blizini OS in kmetijske zadruge, kjer so ta trenutek se prostori obeine. Zaransek je se dejal, da bodo v novi zgradbi odprli veliko trgovino in gostinski lokal, III bo tudi mesnica, cvetliearna, banka in se marsikaj, kar

Gradnja novih prostorov je v polnem teku

obcani - kupci potrebujejo v teh easih na enem sam em velikem prostoru.

TM

Najvecji poslovno - stanovanjski objekt V obcini se nahaja V Leskovcu

Oddanih vseh pet stanovanj Leska v Leskovcu je novi poslovno - stanovanjski objekt v lasti zakoncev Alliec ill Jozeta Zavea , ki so ga odprli julija letos. Zupan obeine Franc Kirbi s je takrat poudaril, daje to najveeji objekt te vrste v obeini, veselilo pa gaje tudi, daje v tej zgradbi stanovanjskega prostora za nekaj druZin, vseh pet stanovanj pa je ze lep eas zasedenih . V novo zgradbo so se preselili iz manjsih prostorov Ie nekaj

" ,metrov vstran, v novi Leski pa odprli ve li k gostinski loka l, trgovino z mesanim blagom, kupcem pa ponujajo tudi kmetijsko-tehnieno blago, povrhu vsega pa so v sam em centrll Leskovca in imajo za svoje goste tudi velik parkirni prostor. Zakonea Zavec ostajata skromna, imata se veliko poslovnih ze lja, predvsem pa vedno znova zelita ustreei vsakemu kupcu, kijih obi see v Leski.

TM

Pos/ovni objekt Leska foto: Langerholc

TRGOVINA in BAR

" LESI<A " 1285 ZG. LESKOVEC, Le.kovec 9/0

ANICA & JOZE ZAVEC

telefon in fax.: 062763-107, mobitel: 0609 620-585

Vsem nasim strankam se zahvaljujemo za nakup in obisk ter se priporocamo

tudi v letu 1998. V Novem letu zelimo vsem strankam

in bralcem glasila NAS GlAS vsega dobrega.

Vabimo vas tudi na silvestrovanje na prostem pred Lesko, kjer bo vse

od 22. ure naprej veselo z ansamblom INTERVA~ pripravljamo tudi veliki ognjemet.

22 ZA RAZVEDRILO

VELIKA NOVOLETNA NAfiRADNA KRIZANKA

'ME 0"'"

DVORCEV V PARIZU , """". """ """"

.. ""'" "'00'"

""'" IN PRVA

'oo ,o,sSCEOE

EI<N 00 "'" """". nRJEV

NEKDANJA o"s,,"

TRGO'/SAA lAOJ.

ZElO

""'" tuSTVE· 'CST

Tezje besede: AKOLOGlJA, AMA, ANDOV, EZAV, LORTZING. ROSTEN, THORPE

[ Resevalec:

UMRUAM. WE'" Ann,a... P~ruJ """" """"""- (LEO 'OIWKE

(JOJ CALVINI T""""",,

""OM 0""" NOIIEGA

"'"

VRSTA ~ESlR().

"'" ~""

PRIT"" RUDOlFOV JEZERAV

""'RrK!

""'''''' "''''' VlAOARSKI NASLOV

OMZOJE SREtHO

"''''''''' ,,.

NEBESNE "" PO!.06l.E GCAS

,,>"'''' ... "

-

r-

I ZA RAZVEDRllO

Spostovani bra lei in Ijubitelji krizank!

Tudi v nakln urednistvu smo v casu praznikov mislili na vas in vam pripraviJi velika novoletno nagradno krizanko. Ponovno je v krizanki skrito gcsio, ki .I~ tudi konena reSit~v

krizankc, vi pa nam morale poslati v eclati rcscno kril,anko. To jc lahko tudi fotokopija in splaca se potruditi, saj imamo za resevalce pripravljene If; bogate nagrade. Ne bomo yam povedali katen~ so te , zala sc potrudite, reSile krizanko in nam reSitvc posljilc do kOllca janua~ia 1998 na ie znan; naslov:

UrednHlva glasila NAS GLAS Videm pri "Iuju 42 2284 Videm pri "Iuju s pripisom »kriianka«

Med zadnjimi posiljatelji kJizanke sma znova izzrebali ki ba nagrado prejel po posti. Srcccn nagrajcncc jc tokrat:

Marija SVENSEK Trzec 25d 2284 Videm pri Ptuju

resitev nekoga,

Nagrajencll iskrene cestitke. vsem drugim krizankarjem pa veliko srece pri resevanju vel ike novolctnc krizankc v nascm glasilu. Resitcv nagradnc krizankc jz okto­herske slevilke Nas glas: vod.: PLURAL, SOLNINA, TL, /BAR CUDOVrrA, IJEKAVEC AGNES, SRAKA, CORSA, REZ, RL, STAEL, ENACAJ, ODNOSAJ, ESA, IVO, ALAN, KT, ALDRIN, KINIK, JAKOST, KAPA, MAR, NAR, KRC, ANNA, GAMASE , SKARJE, VEZUV, AA. HRT, TRATA.

Anketa December je cas pr;prav za vstop v novo leto. Takrat pomislimo za nazaj in na hitro preletimo, kaj se nam je vse zgodilo v letu, ki nas zapusca. Ob koncu leta imamo tudi zelje. Tiste skrite, ki ponavadi ostajajo prikrite in tiste, katere delimo s prijateJji, znanci ... Tudi mi smo povprasali krajane nase obc;ne, kaj si zelijo v novem Jetu, kaj pr;cakujejo od leta, kaj bi spremenili v nasi obcini ...

Aniea Duh, Ljubstava: "Sem skromna pri svojih ieljah. le/im si predvsem veliko zdravja pa tudi denarja. lelfm sf tudi, da bi imeli nove ceste, da bi bile urejene in asfaltirane."

Toncek Sedlasek, Videm: "lelim si predvsem veliko zdravja in medsebojnega razumevanja. lelim si, da bi v KD se naprej bili uspesni kot smo zdaj, da bi tamburasi in pevci se naprej bili tako dobri. Za vse to pa potrebujemo denar, da bi se naprej lahko gojili Ijubiteljsko kulturo."

Janko Rozinger, Strmee: "Kot vsak obean ielim zdravja sebi in vsem ostalim. V tem hitrem tempu, ielim poiskati tudi cas za svoj hobi. lelim se Cim vee druiiti s svojiml prijatelji. Petje mi bo tud; v novem /etu v veliko vese/je, saj bomo v novo leta zape/i v Leskovcu pred trgovino Leska. lelim si tudi, da bi bile ceste bolj urejene, da bi dobili vodovod .

Marija Zavee, Veliki Oki6: "le/im sf sreee, zadovoljstva in da bi se bolje razumefi. Vsem svojim vnukom in vnukicam ielim zdravja. lelim si tudi vodovod in telelon. lelim pa tudi, da si vedno naj':lem ees za prijatelje in da z njimi, taka kot danes s svojo prijateljico Katiko, pokramljam in pop/jem kaksen kozareek."

Anita Smigoe, Mala Varniea: "Veliko denarja! Predvsem pa to, da bi uspesno koneala solanje in da bi bila zdrava. V Leskovcu si ielim nek prostor, kamor bi lahko zahajali mladi, kjer bi lahko organizirali raznorazne druiabne igre."

Andrej Struel, Triee: "lelim si zdravja.l Vsakemu krajanu ielim sluibo. Kot gasilec pa si ielim, da bi v drustvu doseg/i eimboljse rezultate in da bi bill ponosni na svoje uspehe."

p. Mirko Versi6, iupnik v iupniji sv. Trojiea: "Moje praznicne ielje so preprosto polne vere, upanja in /jubezni ... , so krScanske, ker iivim in delam med ljudmi, ki so jih ti trije temelji obdriali, da so sploh preiiveli, V Hafozah fa dobra misel kot boiicna zvezda nikoli ni ugasnila in je Db jaslieah Haloianu jasnila smisel. Vse kar je v Hafoze pridivjalo, nekaj casa tudi blesteio, slepi/o, pa tudi teiilo in revolueionamo morilo, je na teh nepokvarjenih tfeh kmalu usahnilo, se podrfo, izginifo, Temu prica so vse eerkve, kapele, kriii in vsaka svecka na nasih grobovih. No, priea smo,. ,s svojo sposlljivostjo, m;ro/jubnostjo, pa tudi samozavestjo in pOkonenostjo.! Kar se iz tega narodi, je treba proslaviti! Tokrat Kristusovo rojstvo, da bi BoZic bit res Bog med nami. Moja ielja ... da bi manj praznovafi z usti, usesi in oem; in bolj s sreem v svojih domovih." ' Pripravili: NZ in TM

IZUAjATELj: obeina I'idem, Videm pri ?wjll ~2, 21fl~ I ·idem pri ?wjll. {c/./f"ax 061/7('~ 120 'GLA "NI IN DUGal "URNI UREUNIA", Tarima Mohorkn ' TEIlNI(;'YJ liREUY/A": /i·an I "ilicnjak ' LEKTOR: France ?Iameo 'OBLJf,.DVANIE 1/\/ TISK: Lorics d.o.v" Ruprut'a 8, 2.!O-l A1ikJavi 1J:/ Ur~H 'skcm pOljll '" STRUl\.UVJVI SOUt'LA Vel: Anron t.:ovaccc, Anton Ro§kar, Ivan Cig/ar, Nara.~'(a Ztlgoranski >IF !Va o.'ilJO\'i mncnil urada Ihde Z[l informiranje RS ,{r. 23/90~5-11/96~ 12 sc za glasilo pl,/(;uje 5 % promcmi d11 'ck >¥- C/asi/o Al4.'; GLAS jc I pisano I ' e\'idcnco janlih ~/asi/, kiju HJdi urad \}ade za iniormiranjc RS pod uporcdn() ;;-rcvi/ko 1332"# Gh')iJo jc hrczplacno 'iF lz/J:lja I ' Ilakladi 2.JO() i~lDd()I',

DROBNE ZANIMIVOS I

Od zflodl1je do pOZ/le jese/li. ..

Pn KokoloVlh v Zg. Leskovcu so bogat pndelek koruze pospravill Vinca bo v sOOlh letos (JovOlj kar roeno, koruzo pa zvezali in obesili na koruzjak.

Leto se pocasi izteka in liudie na deieli si bodo rI

zimskem casu oddahnili od rlselJa ie oprarllienelJa deta. Letina ie bila bOlJata, mnolJim ie porlmila rles trud in dala ielien pridelek. V fotolJrafski obiektirl smo uieti nekai zanimirlih motirlorl letosnie ieseni ..

Prvi pohod pO haloskih gricih Planinskega drustva Haloze

Letos ustanovljeno Planinsko drustvo Haloze je v novembru organiziralo prvi pohod po Haloski planinski poti s ciljem, druzabnim srecanjem in kostanjevim piknikom pri gasilski trojki. Pohod je bil bolj slabo obiskan, saj je bilo tistega dne v Halozah slabo vreme, nekaj zagnanih pohodnikov pa se je na Halosko planinsko pot vendarle podalo in domov odslo s prijetmml vtISl. Organiziran je bil tudi avtobusni prevoz za planincev iz Ptuja, zagotovo pa bode podoben pohod pripravili se spomladi. Sicer pa so se ciani PD Haloze pod vodstvom mag. Ivana Bozicka na eni od rednih in tudi zadnjih sej v tem letu sestali 17. decembra, ko bodo med drugim govorili tudi 0 planih drustva za prihodnje Ieto. Na pogovor so planinci iz videmske obcine povabili tudi zupana Franca Kirbisa.

Drva so spravljena na varno samo da nas pOZ/fTJI ne bl zeolo.

vam zeli sreeno novo leta 1998 ~..-...... __ ';7 , ...

• ~ __ w __ ., ~ __

~ ".'_~i ". ~

IZREDNI POPUST ~ ~~~~~JA VOZIL

·OPTIKA . RAG. TESTNA STEZA

v

do 6% za 306 in 406 . PRODAJA IN MONTAZA

GUM GOOD YEAR

SPC TOPLAK S.p .• . Podlehnik, . tel. 062/768-144, pooblasceni prodajalec in serviser