D I P L O M S K A N A L O G A - Milovan Tomaševićdk.fis.unm.si/dip/VS_2011_Jakob_Muren.pdf ·...
85
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU D I P L O M S K A N A L O G A VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE JAKOB MUREN
Transcript of D I P L O M S K A N A L O G A - Milovan Tomaševićdk.fis.unm.si/dip/VS_2011_Jakob_Muren.pdf ·...
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
D I P L O M S K A N A L O G A
VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA
PROGRAMA PRVE STOPNJE
JAKOB MUREN
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
UPORABA GOOGLE APPS V MALEM PODJETJU -
ŠTUDIJA PRIMERA
Mentorica: izr. prof. dr. Nadja Damij
Novo mesto, december 2011 JAKOB MUREN
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Jakob Muren, študent FIŠ Novo mesto, v skladu z določili statuta FIŠ izjavljam:
da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v diplomski nalogi,
da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici FIŠ (obkroži odločitev):
o takoj, o po preteku 12 mesecev po uspešnem zagovoru, o ne dovoljujem objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi
prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge. da je diplomska naloga, ki sem ga oddal v elektronski obliki identična tiskani verziji, da je diplomska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorja______________________
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, izr. prof. dr. Nadji Damij, za ravno pravšnjo mero kritike in
vzpodbude.
Prav tako sem hvaležen družini, ki je dobrohotno prenašala mojo odsotnost v času študija in
pisanja diplomske naloge ter prijatelju Darku, ki me je vzpodbujal, kadar mi ja pošla volja, in
s katerim sva skupaj prišla do cilja.
POVZETEK
V diplomski nalogi je obravnavano področje računalniškega oblaka, še posebej podrobno
Googlovega oblaka, ki ponuja spletne aplikacije za vsestransko uporabo.
Prvi del naloge vsebuje splošni opis in razlago računalniškega oblaka ter predstavitev podjetja
Google in njegovih spletnih aplikacij, ki jih ponuja v svojem računalniškem oblaku. V
osrednjem delu naloge je razložen splošni postopek implementacije Google Apps.
Na koncu naloge je predstavljena še študija vpeljave Google Apps v izbrano malo podjetje, v
katerem se z implementacijo določenih aplikacij nadomesti del obstoječe strojne in
programske infrastrukture. V študiji so preverjene pridobitve in primerjani stroški ob vpeljavi
Google Apps.
V zaključku so opisane prednosti in slabosti implementacije Google Apps.
KLJUČNE BESEDE: računalniški oblak, Google, Google Apps, malo podjetje
ABSTRACT
The purpose of this research is to deal with the field of the cloud computing, particularly the
Google clouding which offers web applications for versatile use.
The first part of the assignment comprehends a general description and an explanation of the
Cloud computing. Also, it includes the presentation of the Google company and its web
applications offered in its cloud computing. In the central part of my thesis the general
process of implementation of Google Apps is explained.
At the end of the research the study of the introduction of the Google Apps into a small
business is presented where the implementation of certain applications replaces part of the
existing engineering and programme infrastructure. The gains as well as the costs of the
introduction of Google Apps have been checked.
The advantages and disadvantages of the implementation of the Google Apps are described in
the conclusion.
KEY WORDS: Cloud computing, Google, Google Apps, small business
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 Predstavitev problematike (raziskovalna vprašanja, cilji ) .......................................... 1
1.2 Metodologija ................................................................................................................ 2
2 RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ..................................................................................... 2
2.1 Zgodovina .................................................................................................................... 3
2.2 Značilnosti ................................................................................................................... 4
2.3 Storitve – nivoji računalništva v oblaku ...................................................................... 5
2.3.1 IaaS ....................................................................................................................... 5
2.3.2 PaaS ...................................................................................................................... 5
2.3.3 SaaS ...................................................................................................................... 6
2.4 Prednosti in slabosti ..................................................................................................... 7
2.4.1 Prednosti ............................................................................................................... 7
2.4.2 Slabosti ................................................................................................................. 7
3 PREDSTAVITEV PODJETJA GOOGLE ......................................................................... 8
3.1 Začetki podjetja ............................................................................................................ 8
3.1.1 Rast in financiranje .............................................................................................. 8
3.1.2 Prevzemi in partnerstva ........................................................................................ 9
3.2 Google danes .............................................................................................................. 11
3.2.1 Zaposleni ............................................................................................................ 11
3.2.2 Googlova načela ................................................................................................. 11
3.2.3 Googleplex .......................................................................................................... 12
4 GOOGLE STORITVE ..................................................................................................... 12
4.1 Splošno o Googlovih storitvah .................................................................................. 12
4.2 Aplikacije v sklopu Google Apps .............................................................................. 13
4.2.1 Gmail .................................................................................................................. 15
4.2.2 Google Calendar ................................................................................................ 18
4.2.3 Google Docs ....................................................................................................... 19
4.2.4 Google Groups ................................................................................................... 21
4.2.5 Google Sites ........................................................................................................ 22
4.2.6 YouTube .............................................................................................................. 23
4.3 Samostojne instalacije Googlove aplikacije ter ostale storitve .................................. 23
4.3.1 Google Talk ........................................................................................................ 23
4.3.2 Google Picasa .................................................................................................... 24
4.3.3 Google Earth ...................................................................................................... 25
4.3.4 Google Chrome .................................................................................................. 27
4.3.5 Google SketchUp ................................................................................................ 29
4.3.6 Google Toolbar .................................................................................................. 29
4.3.7 Google Analytics ................................................................................................ 30
4.3.8 AdWords ............................................................................................................. 31
4.3.9 AdSense ............................................................................................................... 32
4.3.10 Google CPanel ................................................................................................... 33
4.3.11 Blogger ............................................................................................................... 34
4.3.12 Google Reader .................................................................................................... 35
4.4 Google Apps in Postini .............................................................................................. 35
4.5 Google Marketplace ................................................................................................... 35
5 IMPLEMENTACIJA GOOGLE APPS ........................................................................... 37
5.1 Strojne in programske zahteve za Google Apps ........................................................ 37
5.2 Proces implementacije Google Apps ......................................................................... 38
6 IMPLEMENTACIJA GOOGLE APPS V MALO PODJETJE ....................................... 40
6.1 Malo podjetje ............................................................................................................. 41
6.2 Obravnavano malo podjetje ....................................................................................... 42
6.2.1 Opis podjetja ...................................................................................................... 42
6.2.2 Obstoječa strojna in programska infrastruktura ................................................ 44
6.2.3 Obstoječ način dela obravnavanega malega podjetja ....................................... 45
6.2.4 Vpeljava Google Apps v obravnavano malo podjetje ........................................ 46
6.2.5 Vpeljava storitev v obravnavano podjetje, ki niso del Google Apps .................. 47
6.2.6 Stroškovna primerjava ........................................................................................ 47
7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 50
7.1 Pridobitve in prednosti ............................................................................................... 50
7.2 Pomanjkljivosti in slabosti ......................................................................................... 52
7.3 Sklep .......................................................................................................................... 53
8 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 55
PRILOGA
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Skica računalniškega oblaka ...................................................................................... 3
Slika 2.2: Piramidna zgradba računalniškega oblaka ................................................................. 4
Slika 4.1: Google AppsTM ......................................................................................................... 13
Slika 4.2: Gmail logotip ........................................................................................................... 15
Slika 4.3: Zaslonska slika Gmail računa .................................................................................. 16
Slika 4.4: Zaslonski posnetek nastavitev posredovanja in POP/IMAP .................................... 16
Slika 4.5: Dodajanje računov v Gmail...................................................................................... 17
Slika 4.6: Možnosti iskanja e-pošte .......................................................................................... 17
Slika 4.7: Zaslonski posnetek Google Calendar ....................................................................... 18
Slika 4.8: Zaslonski posnetek vmesnika Google Docs ............................................................. 20
Slika 4.9: Zaslonski posnetek urejevalnika besedil v Docs zbirki ........................................... 20
Slika 4.10: Zaslonski posnetek primera internetne strani ustvarjene v Google Sites ............... 22
Slika 4.11: Logotip YouTube ................................................................................................... 23
Slika 4.12: Pojavno okno ob novo prispeli e-pošti ................................................................... 24
Slika 4.13: Zaslonski posnetek namizne aplikacije Google Talk ............................................. 24
Slika 4.14: Zaslonski posnetek Google Chrome ...................................................................... 28
Slika 4.15: Zaslonski posnetek Google Chrome trgovina ........................................................ 28
Slika 4.16: Zaslonski posnetek programa Google SketchUp ................................................... 29
Slika 4.17: Zaslonski posnetek Google Orodna vrstica ............................................................ 29
Slika 4.18: Izgled nadzorne plošče Google Analytics .............................................................. 30
Slika 4.19: Zaslonski posnetek prikaza oglasov v brskalniku .................................................. 31
Slika 4.20: Zaslonski posnetek AdWords nadzorne plošče ...................................................... 32
Slika 4.21: Zaslonski posnetek vodnika AdWords za začetnike .............................................. 33
Slika 4.22: Zaslonski posnetek Google Cpanel ........................................................................ 33
Slika 4.23: Čarovnik za nastavitve Google Apps ..................................................................... 34
Slika 5.1: Zaslonski posnetek primera DNS zapisov ............................................................... 39
Slika 5.2: Zaslonski posnetek Googlove pomoči za spremembo zapisa CNAME ................... 40
KAZALO TABEL
Tabela 4.1: Primerjava različic Google AppsTM ....................................................................... 13
Tabela 4.2: Razlike med Google Zemlja in Google Zemlja Pro .............................................. 25
Tabela 4.3: Sistemske zahteve za program Google Earth ........................................................ 26
Tabela 6.1: SWOT analiza........................................................................................................ 43
Tabela 6.2: Strošek obstoječega stanja ..................................................................................... 49
Tabela 6.3: Strošek z uvedbo Google Apps ............................................................................. 49
1
1 UVOD V času, ko je podjetjem na voljo napredna informacijska tehnologija, ki jim omogoča bolj
neposreden kontakt z naročniki in intenzivnejše sodelovanje z zunanjimi sodelavci, hkrati pa
zahteva tudi neprestano sledenje razvoju teh tehnologij in prilagodljivost načina poslovanja,
predstavlja svetovni splet enega pomembnejših orodij, ki omogoča vrsto različnih
komunikacij.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je imelo leta 2009 dostop do svetovnega
spleta 93,3 % podjetij z najmanj 5 zaposlenimi in skoraj 96 % podjetij z najmanj 10
zaposlenimi. To dejstvo je razlog, da je delo v računalniškem oblaku (angl. Cloud
Computing), zelo aktualno in se v svetu vedno bolj uveljavlja. Gre za nov koncept razvoja
aplikacij, ki jih ni več potrebno nameščati na posamezne računalnike, saj tehnologija oblaka
omogoča, da so te zdaj v obliki storitev dostopne neposredno na svetovnem spletu.
Možnost uporabe aplikacij v računalniškem oblaku predstavlja za novonastala podjetja
ugodnejše pogoje za pričetek njihovega delovanja, saj vzpostavitev lastne računalniške
infrastrukture, potrebne za poslovanje, zahteva že v začetku velik finančni vložek.
1.1 Predstavitev problematike (raziskovalna vprašanja, cilji ) Med najbolj priljubljenimi ponudniki storitev za e-poslovanje v računalniškem oblaku je
zagotovo podjetje Google (v nadaljevanju Google), ki v svojem oblaku ponuja širok spekter
uporabnih aplikacij in orodij, tako za zasebno uporabo kot tudi uporabo pri pravnih osebah.
Od vseh aplikacij, ki so na voljo v paketu aplikacij Googla (angl. Google Apps, v
nadaljevanju Google Apps), so osrednjega pomena predvsem storitve na področju elektronske
pošte in skupinskega dela. To so aplikacije, ki so prvenstveno namenjene učinkovitejšemu
delu podjetij, saj omogočajo enostavnejše in s tem hitrejše komuniciranje med posameznimi
udeleženci v delovnem procesu. Vprašanje pa je, koliko so te enostavno dostopne in za
uporabnike nezahtevne storitve že učinkovito vpeljane v poslovni svet.
V nalogi bom skušal predstaviti in raziskati vse spletne aplikacije Google Apps, ki so
uporabne v poslovnem svetu. Vprašanja, na katera bom skušal v tej diplomski nalogi
odgovoriti, so:
• Pomen računalništva v oblaku?
2
• Katere aplikacije obstajajo znotraj Google Apps?
• Kako poteka implementacija Google Apps?
• Kakšna je potrebna/želena IT infrastruktura?
• Kakšna je dejanska uporabnost/funkcionalnost aplikacij?
Cilj naloge je ugotoviti uporabnost Google Apps v malem podjetju in v povezavi s tem
raziskati prednosti in slabosti njihove implementacije.
1.2 Metodologija V začetku diplomske naloge bom obravnaval računalništvo v oblaku na splošno, s pomenom
oblaka, z opisom zgodovine njegovega nastanka in razvoja, z opisom storitev oziroma nivojev
računalništva v oblaku ter predstavil prednosti in slabosti računalništva v oblaku.
V nadaljevanju naloge bom podrobneje obravnaval in predstavil podjetje Google, z navedbo
nekaterih glavnih značilnosti, z opisom nastanka, rastjo podjetja, s prevzemi in sklenjenimi
partnerstvi ter predstavil današnje stanje podjetja in zaposlenih.
Naslednje poglavje bo vsebovalo predstavitev vseh Googlovih aplikacij in storitev, ki jih
Google ponuja v spletnem računalniškem oblaku, v paketu Google Apps in izven tega paketa.
V petem poglavju bom opisal postopek implementacije Google Apps, ter kakšne so strojne in
programske zahteve za vpeljavo aplikacij.
V predzadnjem, šestem poglavju diplomske naloge bom predstavil implementacijo nekaterih
Googlovih aplikacij v izbrano malo podjetje. Za študijo primera sem si izbral obstoječe malo
podjetje, ki bi si po mojih predpostavkah s prehodom iz sedanjega načina uporabe krajevne
računalniške infrastrukture na uporabo aplikacij iz računalniškega oblaka Google Apps,
zagotovilo večjo učinkovitost pri delu in seveda zmanjšalo stroške informacijsko-
komunikacijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT).
2 RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU Definicij oziroma razlag za računalništvo v oblaku je več, vendar vse opisujejo isti virtualni
svet.
3
Računalništvo v oblaku je splošni izraz za vse procese, ki vključujejo zagotavljanje gostujočih
storitev preko spleta. Te storitve se splošno delijo v tri kategorije, katere bodo opisane v
nadaljevanju naloge.
Za to »tiho revolucijo«, ki vse bolj očitno prodira v vse pore poslovnega in tudi ljubiteljskega
računalništva, se je v zadnjem času najbolj uveljavil izraz računalništvo v oblaku. Izraz
»oblak« se v tej zvezi uporablja kot prispodoba za svetovni splet, izvira pa iz simbola oblaka,
ki se najpogosteje uporablja v diagramih, ko se ponazarja globalno omrežje. Hkrati je oblak
dobra abstrakcija zapletene infrastrukture, ki se skriva nekje zadaj, nam pa je na voljo skozi
precej prijaznejše vmesnike (Mesojedec, 2009).
Slika 2.1: Skica računalniškega oblaka
Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Cloud_computing.svg, (2. 7. 2011).
2.1 Zgodovina Temelje računalništva v oblaku je postavil John McCarthy leta 1960, ko je menil, da bo lahko
uporaba računalniških zmogljivosti nekoč v prihodnosti na voljo kot javna storitev.
(http://en.wikipedia.org/wiki/Cloud_computing, 15. 2. 2011). Da sta se to mnenje in ta ideja
dejansko realizirala in uveljavila v praksi, je trajalo kar nekaj let oziroma desetletij.
4
2.2 Značilnosti Obstajajo različni infrastrukturni modeli računalništva v oblaku, ki ponujajo različne oblačne
storitve. Osnovni pogoj za uporabo teh storitev je, da ima uporabnik zagotovljeno stalno
internetno povezavo, vse ostalo zagotavlja ponudnik storitev. Storitve ali servisi so
infrastruktura kot storitev (angl. Infrastructure as a Service, v nadaljavanju IaaS ), platforma
kot storitev (angl. Platform as a Service, v nadaljevanju PaaS ), in programska oprema kot
storitev (angl. Software as a Service, v nadaljevanju SaaS ). Te storitve si lahko predstavljamo
kot prikazuje spodnja slika, piramido, ki nam prikazuje medsebojne odvisnosti med nivoji.
Slika 2.2: Piramidna zgradba računalniškega oblaka
Vir: http://cloudcomputing.sys-con.com (2. 4. 2011).
Ključne značilnosti računalništva v oblaku pa so (http://en.wikipedia.org/wiki/Cloud_computi
ng 15. 4. 2011):
• agilnost (hitro dostopna in ugodna tehnologija za uporabnika),
• nizka cena (nižji začetni stroški IT1),
• lokacijska in opremska neodvisnost (dostopno skoraj kjerkoli in s tujo opremo),
• zanesljivost,
• razširjenost,
• varnost,
1 IT je informacijska tehnologija.
5
• boljša izraba sredstev.
2.3 Storitve – nivoji računalništva v oblaku
2.3.1 IaaS Infrastruktura kot storitev omogoča uporabo virtualiziranih virov, kot so procesorski čas,
pomnilnik in diskovni prostor. Se pravi, da namesto nakupa strežnikov, podatkovnega
diskovja in mrežne opreme ali običajnega najemanja strojne opreme, ki zahteva veliko
skrbnosti, uporabnik »najame« računalniške zmogljivosti kot zunanjo storitev nekje v
računalniškem oblaku.
Operacijski sistem, aplikacije in strežnike iz oblaka lahko na daljavo uporabljamo tako, kot da
bi jih imeli doma ali v podjetju, hkrati pa lahko zakupljene kapacitete spreminjamo glede na
naše potrebe, pa tudi vzdrževanje strojne opreme ni naš strošek niti naša skrb.
Najeta infrastruktura v računalniškem oblaku ima kar nekaj prednosti (Rittinghouse,
Ransome, 2010):
• dostop do vnaprej nastavljenega okolja, ki naj bi bil skladen z zbirko standardov
informacijske tehnologije, ITIL (angl. Information Technology Infrasctructure
Library),
• moderna tehnologija,
• nižji stroški in manj porabljenega časa za dodajanje novih tehnologij, funkcionalnosti,
• nadzorovano oziroma varno okolje,
• centralizacija podatkov in aplikacij,
• nižji stroški infrastrukture usmerijo sredstva v kvalitetnejše storitve in
• plačevanje po porabi.
2.3.2 PaaS Nivo platforma kot storitev posreduje določeno platformo, ki navadno temelji na
infrastrukturi oblaka in omogoča delovanje programske opreme. Uporabnik lahko na tej
osnovi razvija svoje aplikacije in tako uporablja svoje rešitve. Uporaba tovrstne storitve
6
omogoča razvoj aplikacij brez potrebe po nakupu in vzdrževanju lastne strojne in programske
infrastrukture (Čehovnik, 2011).
2.3.3 SaaS Pri uporabi programske opreme kot storitve aplikacij ni potrebno namestiti ali pognati na
krajevnem računalniku, prav tako pa se ni potrebno ubadati z vzdrževanjem in
nadgrajevanjem aplikacij. Razvoj lastnih aplikacij v tem primeru ni možen, saj gre za dostop
do že razvitih aplikacij prek enostavnega spletnega vmesnika (Čehovnik, 2011).
Implementacija SaaS omogoča predvsem poslovno aplikacijske rešitve za nizko ceno,
medtem ko omogoča podobno učinkovite storitve kot komercialni licenčni programi, ki za
seboj potegnejo kompleksnost inštalacij, managementa, podpore, ter visoke začetne stroške
(http://en.wikipedia.org/wiki/Software_as_a_service 17. 4. 2011 ).
Glavne karakteristike SaaS programov so:
• mrežno upravljanje in mrežni dostop do komercialne programske opreme iz centralne
lokacije; v nasprotju vsak kupec iz svoje strani omogoča dostop do programov na
daljavo, preko interneta,
• zagotavljanje dostopa do aplikacij iz modela ena na mnogo (ena instanca,
večuporabniška arhitektura) v nasprotju s tradicionalnega ena na ena modela,
• centralizirano izboljševanje in upravljanje s popravki odpravlja potrebo po prenosu in
nameščanju s strani uporabnika. SaaS se pogosto uporablja v velikem omrežju in s
programsko opremo za sodelovanje, včasih tudi kot dodatek.
Prednosti SaaS za stranko so jasne:
• poenostavljena administracija,
• samodejna nadgradnja in servis upravljanja popravkov,
• poenotene različice programske opreme v podjetju,
• olajšana kolaboracija v podjetju,
• globalna dostopnost.
7
2.4 Prednosti in slabosti Uporaba računalništva v oblaku pa ne prinaša samo prednosti, ampak žal tudi nekatere
slabosti. Zato je pomembno, da se pred odločitvijo o uporabi te vrste fenomena v podjetjih
natančno preučijo vse njegove lastnosti.
2.4.1 Prednosti Kot je bilo že omenjeno, je storitev računalniškega oblaka precej poenostavljena. Vse, kar
potrebujemo, je strojna oprema in seveda nekatera osnovna programska oprema,
najpomembnejši pa je stalni dostop do svetovnega spleta.
Prednost je tudi ta, da se v računalniškem oblaku najame in plača samo tiste storitve, ki se jih
trenutno potrebuje in uporablja. Sklenjena pogodba o uporabi storitev se lahko spreminja
skladno s potrebami uporabnika tako, da se določene storitve izključijo iz pogodbe takoj, ko
jih uporabnik ne potrebuje več. In prav tako se lahko brez težav v pogodbo vključijo dodatne
storitve, ki bi jih uporabnik želel uporabljati. Za razliko od krajevne infrastrukture, ki se
običajno ne uporablja 100 % in njena amortizacija ni najoptimalnejša, se z uporabo
infrastrukture v oblaku stroški uporabe storitev racionalizirajo na podlagi dejanske rabe.
Z zmanjšanjem stroškov je pogojeno tudi to, da ni potrebnih IT strokovnjakov, ki bi
vzdrževali in upravljali računalniške sisteme, pač pa za vse to poskrbijo ponudniki storitev.
Ne nazadnje je dostopnost do zakupljenih storitev mogoča tako rekoč kjerkoli, kadarkoli,
seveda ob predpogoju, da je omogočen dostop do svetovnega spleta. In shranjevanje podatkov
v računalniškem oblaku nam omogoča, da nam ni potrebno skrbeti glede kakršnekoli izgube
podatkov zaradi morebitne okvare strojne opreme, kraje ipd.
2.4.2 Slabosti Kot prvo slabost je potrebno omeniti, da je za uporabo računalniškega oblaka potrebna
povezava s svetovnim spletom. V primeru, da ta ni možna, je oblak nedosegljiv, s tem pa vse
storitve in vsi naši podatki. Res pa je, da so nekatere storitve možne tudi brez internetnega
dostopa in se ob prvi vzpostavitvi s svetovnim spletom vsi na novo ustvarjeni podatki in
dokumenti prenesejo v oblak.
Odzivnost aplikacij v računalniškem oblaku je v največji meri odvisna od internetne pasovne
širine. Kadar je ta povezava počasna, je uporaba storitev v oblaku za uporabnika slabše
dostopna in manj učinkovita.
8
3 PREDSTAVITEV PODJETJA GOOGLE Ime podjetja je zasnoval Milton Sirotta. »Googol« je matematični izraz za število 1 s 100
ničlami. Tako se Googlova besedna igra nanaša na njegovo poslanstvo, to je organizirati
ogromno količino informacij, ki so na voljo v svetovnem spletu. Googlovo poslanstvo je torej
organizirati svetovne informacije,omogočiti njihovo dostopnost in s tem uporabnost za vse.
3.1 Začetki podjetja Googlova ustanovitelja sta Larry Page in Sergey Brin, ki sta v študentski sobi Univerze
Stanford razvila nov pristop k spletnemu iskanju. Tak način brskanja po svetovnem spletu se
je hitro razširil med vse iskalce informacij po svetu.
3.1.1 Rast in financiranje Prva naložba in začetni kapital sta bila pridobljena avgusta leta 1998, ko je soustanovitelj
podjetja Sun, Andy Bechtolsheim, napisal ček za 100.000 ameriških dolarjev ($) podjetju, ki
še sploh ni obstajalo, podjetju Google Inc. Istega leta so si ustanovitelji podjetja uredili
delovne prostore v garažnem prostoru, oddali vlogo za registracijo podjetja ter zaposlili
prvega uslužbenca, Craiga Silbersteina, sošolca s podiplomskega študija računalništva na
univerzi Stanford. Google je bil takrat že izbran za najbolj priljubljen spletni iskalnik na
seznamu 100 najboljših spletnih mest. Druga investicija v podjetje Google, v višini 25
milijonov ameriških dolarjev, je bila izvedena s strani podjetij Sequoia Capital in Kleiner
Perkins. Julija 2000 so dosegli indeks z milijardo URL-jev, s čimer so postali največji spletni
iskalnik v svetu. Čez dobra 4 leta se je ta številka povzpela na 8 milijard. Google je skozi leta
rasti sklenil partnerstva z velikimi podjetji kot so Yahoo!, AOL, UOL in drugimi
(http://www.google.com/about/corporate/company/history.html 22. 10.2011).
19. avgusta leta 2004 je podjetje kotiralo na borzi Wall Street z 19.605.052 navadnih delnic, s
ceno 85 ameriških dolarjev na delnico. Google je od tega leta dalje začel s prevzemanjem
raznih podjetij, s pomočjo katerih so nato razvijali najrazličnejše uporabne aplikacije. Tako so
na primer prevzeli podjetje Keyhole, ki se ukvarja z digitalno kartografijo in na podlagi
tehnologije, ki jo je to podjetje predhodno razvilo, ustvarili aplikacijo Google Zemlja (angl.
Google Earth). S prevzetim podjetjem Urchin in njihovo tehnologijo so razvili servis
beleženja klikov (angl. Google Analytics), s prevzemom podjetja, ki je razvilo program
Writley pa so pozneje razvili aplikacijo Google Dokumenti (angl. Google Docs)
(http://www.google.com/about/corporate/company/history.html 22. 10. 2011).
9
Podrobneje so prevzemi podjetja Google opisani v naslednjem poglavju.
3.1.2 Prevzemi in partnerstva Google je leta 2000 začel s prevzemanjem manjših mladih podjetij, po letu 2004 pa s
prevzemanjem tudi večjih podjetij, ki so imela razvito tehnologijo, s pomočjo katere so z
nadgradnjo razvili svoje spletne aplikacije,kakršne poznamo danes. Primeri večjih prevzemov
so (http://www.google.com/about/corporate/company/history.html 22. 10. 2011):
• Prvi prevzem nasploh je bila storitev za razprave (angl. Usenet). Takrat je bil to arhiv s
500 milijoni Usenetovih razprav od leta 1995 naprej. Iz tega arhiva je Google izdelal
aplikacijo Google Skupine (angl. Google Groups).
• Leta 2003 so prevzeli podjetje Pyra Labs, ki je razvilo storitev Blogger.
• Istega leta so prevzeli podjetje Neotonic Software, ki so razvili program Trakken 2.0.
Ta program je predstavljal paket, ki je filtriral e-pošto in jo varoval pred virusi in
spami2. Trakken je Google implementiralo v Google Groups in Gmail.
• Leta 2004 so prevzeli od podjetja Idealab program Picasa.
• Podjetje Keyhole so prevzeli leta 2004 z namenom, da uporabijo njihovo tehnologijo
digitalne kartografije in leto kasneje izdelali Google Earth.
• V istem letu, kot so izdali Google Zemlja (angl. Goolge Earth), so prevzeli tudi
podjetje Urchin, ki se je ukvarjalo s spletno analizo. Na podlagi tega prevzema so
razvili storitev Google Analytics.
• Marca 2006 so naznanili prevzem podjetja, ki je razvilo program Writely, na podlagi
katerega so kasneje razvili Google Docs.
• Istega leta so naznanili in konec leta tudi prevzeli podjetje YouTube za 1,65 milijarde
ameriških dolarjev v delnicah.
• Julija 2007 so naznanili prevzem podjetja Postini.
2 SPAM je neželena pošta, sporočilo.
10
• Marca leta 2008 so za 3,1 milijarde ameriških dolarjev končno zaključili s prevzemom
podjetja DoubleClick, ki se je ukvarjalo s spletnim oglaševanjem, in njegovo
tehnologijo uporabili v aplikaciji AdSense.
• Največji prevzem pa se je zgodil v letu 2011, ko so prevzeli 12,5 milijarde ameriških
dolarjev vredno podjetje Motorola Mobility, s katerim želi Google skupaj z
Androidom povečati konkurenco v mobilnem svetu.
Med prevzemanji je Google sklenil tudi naslednja partnerstva
(http://www.google.com/about/corporate/company/history.html 24. 11. 2011):
• Leta 2000 je sklenil partnerstvo s podjetjem Yahoo! in postal njegov privzeti
iskalnik, vendar se je štiri leta kasneje ta naveza končala.
• Maja 2002 je Google objavil partnerstvo z AOL – American Online s tem, ko je
kupil 5 % njihovih delnic za 1 milijardo ameriških dolarjev in to z namenom, da
izboljša storitve iskanja videoposnetkov na svetovnem spletu.
• Istega leta je Google sklenil partnerstvo s podjetjem UOL – Universo Online, s
čimer je postal najpomembnejša iskalna storitev za več milijonov uporabnikov v
Latinski Ameriki.
• Leta 2005 je bila sklenjena pogodba med podjetjem Nasa Ames Research center in
Googlom z namenom izgradnje objekta v velikosti 93.000 m2 za skupinsko delo na
različnih projektih (upravljanje z velikimi količinami podatkov, povezanih v
nanotehnologijo in komercialnim raziskovanjem vesolja).
• Google je ustvaril mnoga partnerstva s knjižnicami in univerzami po celem svetu
za potrebe projekta digitaliziranja knjig.
• Google je prav tako sklenil partnerstvo za potrebe digitalizacije milijonov strani
časopisnih arhivov z mnogimi izdajatelji časopisov. Na ta način je ustvaril spletno
storitev Google Novice (angl. Google News), ki zagotavlja spletni dostop in
iskanje po različnih starih časopisih.
• Partnerstva s podjetji v združenju Open Handset Alliance so naznanila skupen
razvoj odprtokodne platforme za mobilne storitve imenovane Android.
11
3.2 Google danes Danes ima Google več kot 31.000 zaposlenih po celem svetu. V letu 2010 so glede na
predhodno leto dosegli 24 % rast, kar je naneslo za 29 milijard ameriških dolarjev prihodkov.
V letu 2011 so v prvih treh kvartalih imeli več kot 27 milijard ameriških dolarjev prihodkov
(http://investor.google.com/financial/tables.html 27. 11. 2011).
3.2.1 Zaposleni Eric Schmidt, predsednik upravnega odbora pri Googlu, je na uradni Googlovi strani
(http://www.google.com/about/) izjavil: » Cilj je, da odstranimo vse, kar ovira naše
zaposlene. Nudimo jim standardni paket dodatnih ugodnosti, vendar so na vrhu ugodnosti
prvovrstna jedilnica, telovadnice, pralnice, sobe za masažo, frizerski saloni, avtopralnice,
sušilnice, organiziran prevoz do službe itd. Pravzaprav vse, kar si vesten zaposleni lahko želi.
Bodimo realni: programerji si želijo programirati, ne pa prati in sušiti svojega perila. Tako
jim olajšamo, da lahko delajo oboje.«
Google daje svojim zaposlenim vedeti, da je prispevek vsakega posameznika za podjetje
pomemben in dragocen in da je prav vsak vpet v uspešnost podjetja. Zaposlenim nudijo
individualni paket, v katerega je vključena konkurenčna plača in razni bonusi, skupaj s
priložnostmi, da si zaslužijo še dodatne finančne bonuse in nagrade.
Zanimiva motivacijska tehnika, ki jo uporabljajo pri zaposlenih je poseben način spodbujanja.
Vsak posameznik lahko namreč 20 % svojega delovnika posveti stvarem oziroma projektom,
ki ga osebno zanimajo. Na tak način so nastale marsikatere spletne storitve znotraj Googla,
kot so Gmail, Google News, AdSense ipd.
3.2.2 Googlova načela Google je vseskozi uprt na prihodnost, vodilo njihovih dejanj pa je 10 temeljnih načel
(http://www.google.com/about/corporate/company/tenthings.html 5. 11. 2011):
• Osredotočanje na uporabnika in vse drugo bo sledilo.
• Najbolje je, da zelo dobro opravljaš eno stvar.
• Hitro je boljše kot počasi.
• Demokracija deluje tudi v spletu.
• Da bi dobili odgovor, ni treba sedeti pred računalnikom.
12
• Denar se lahko zasluži tudi brez zlonamernih dejanj.
• Vedno je na voljo več informacij.
• Povpraševanje po informacijah podira vse meje.
• Resni smo lahko tudi brez poslovne obleke.
• Odlično ni dovolj dobro.
3.2.3 Googleplex Googleplex je ime Googlovega sedeža v Mountain Viewu v Kaliforniji. Je ena izmed 23
Googlovih lokacij v ZDA, skupaj s Kanado. Pisarne imajo locirane tudi na 23 lokacijah po
Evropi, 19 v Aziji ter 3 pisarne v Latinski Ameriki.
Googleplex je po svetu znan po sproščenem vzdušju, po zanimivi arhitekturi, tako notranji kot
zunanji ureditvi. Zanimivo je, da na lokaciji delovnega mesta v okviru enega objekta nudijo
zaposlenim »center za prosti čas«, znotraj katerega se ti lahko vključijo v raznolike aktivnosti,
kot so plavanje, fitnes, soba za masaže, video igrice, ročni nogomet, biljard, namizni tenis,
odbojka na mivki in še veliko tega. Googleplex premore tudi kuhinjo, ki pa je, vsaj po izjavah
zaposlenih, boljša kot marsikatera dobro znana restavracija v New Yorku.
4 GOOGLE STORITVE Google v prvi vrsti poznamo po zmogljivem iskalniku, ki nam olajša naše brskanje po
svetovnem spletu. Vendar pa podjetje Google ponuja dosti več, in sicer zanimiv nabor
spletnih storitev, ki so večinoma povsem brezplačne.
4.1 Splošno o Googlovih storitvah Googlove ponuja namizne (lokalne) in mobilne aplikacije ter aplikacije, ki se nahajajo v
računalniškem oblaku.
Googlove aplikacije so namenjene vsakomur, ki ima registrirano svojo lastno domeno. To je
lahko fizična oseba ali različne pravne osebe, od različnih podjetij, izobraževalnih ustanov, do
neprofitnih in vladnih organizacij.
13
4.2 Aplikacije v sklopu Google Apps Slika 4.1: Google AppsTM
Vir: http://www.adaptiveofficesolutions.com/google-apps (4. 7. 2011).
Googlove aplikacije kot take so bile prvič predstavljene in ponujene avgusta leta 2006 pod
imenom Apps for Your DomainTM. Oktobra istega leta so izdali še zbirko za izobraževalne
ustanove z imenom Google Apps For EducationTM. Leta 2007 je podjetje izdalo Google Apps
PremierTM za podjetja in tudi možnost registracije Googlovih storitev za zasebne uporabnike.
Z leti je Google povečeval tudi prostor iz 2GB na 7GB za zasebne uporabnike in iz 10GB na
25GB za podjetja. Z leti je prihajalo do večje funkcionalnosti Googlovih aplikacij
v smislu dodatnih storitev, kot tudi v smislu posodabljanja aplikacij (http://www.google.com/
about/corporate/company/history.html, 4. 7. 2011).
Tabela 4.1: Primerjava različic Google AppsTM
Google AppsTM
Google AppsTM za podjetja
Google AppsTM za šolstvo
Google AppsTM
za nep. org.
Google AppsTM
za vlado. Posebnost Vzpostavitev
do maks. 10
uporabnikov.
Neomejeno št. uporabnikov.
Na voljo napredne funkcije.
Brezplačno za izobraževalne
ustanove.
Brezplačno za neprofitne
organizacije
Neomejeno št. upor. Na
voljo napredne funkcije.
Cena licence brezplačno brezplačen 30-dnevni preizkus;
40 €/uporabnik/leto
brezplačno brezplačno 40 €/uporabnik/
leto
GmailTM prostor 7 GB/uporabnik
25 GB/uporabnik
7 GB/uporabnik 7 GB/uporabnik
25 GB/upor.
14
Google SitesTM prostor 10 GB skupnega prostora
10 GB skupnega prostora + 500 MB/uporabnika
10 GB skupnega prostora + 500
MB/ uporabnika
10 GB skupnega
prostora + 500 MB/
uporabnika
10 GB skupnega prostora + 500 MB/
uporabnika Google VideoTM prostor
ne 3 GB/uporabnik 3 GB/uporabnik 3 GB/ uporabnik
3 GB/ uporabnik
Orodja za sporočanje GMailTM, CalendarTM, SitesTM, DocsTM,TalkTM
da Da da da da
Poslovne funkcije BlackBerry® in Microsoft® OutlookTM
interoperabilnost.
ne Da da da da
Poslovne varnosti SSO (single sign on), SSL varna povezava, gesla po meri, visoka varnostna zaščita, »spam« filtriranje
ne Da da da da
Podpora in zanesljivost 99,9 % razpoložljivost delovanja strežnikov s SLA jamstvom, 24x7 podpora uporabnikom
ne Da da da da
Vir: http://www.google.com/a/help/intl/en/admins/partner_faq.html (4. 7. 2011) .
Google aplikacije za zasebno uporabo, za skupine in podjetnike z manj kot 10 zaposlenimi so
brezplačne in ponujajo enako količino prostora kot navadni Gmail računi, hkrati pa vsebujejo
manj ugodnosti kot ostale različice. Različici za podjetja in izobraževalne ustanove sta si
precej podobni, razlikujeta se le v količini prostora glede na število uporabnikov in v tem, da
je različica za podjetja plačljiva. Za podjetja je na razpolago 25GB zakupljenega prostora na
uporabnika, pri paketu za šolstvo pa 7GB.
Na Googlovi strani (http://smb.gonegoogle.com 4. 7. 2011) se lahko naredi informativni
izračun glede na število zaposlenih, ki bodo Google Apps uporabljali. Izračun nam prikaže
vse stroške in vse storitve, ki so nam ponujene. Na primer, za 15 zaposlenih v podjetju nam
izračuna 75$ stroškov na mesec, ponuja 368GB zakupljenega prostora za e-pošto, mobilni
15
dostop do vseh dokumentov, varovanje e-pošte pred spami in virusi, omogoča uporabo
Google Dokumentov in varno hranjenje vse podatkov/dokumentov.
4.2.1 Gmail Gmail je Googlova brezplačna spletno poštna storitev z veliko ponudbeno zmogljivostjo, ki se
popolnoma prilagaja našim željam in potrebam.
Slika 4.2: Gmail logotip
Vir: mail.google.com (4. 7. 2011).
Projekt Gmail je začel Paul Buchheit in potrebnih je bilo kar nekaj let, preden je bil Gmail
predstavljen in dan v uporabo javnosti. Natančneje se je to zgodilo aprila leta 2004. Gmail
omogoča delo s protokolom za pridobivanje dohodne elektronske pošte (v nadaljevanju e-
pošta) iz strežnika (angl. Post Office Protocol version 3, v nadaljevanju POP3) in protokolom
za dostop do e-pošte na oddaljenem strežniku (angl. Internet Message Access Protocol, v
nadaljevanju IMAP).
Na začetku so imeli dostop do strežnikov Gmail le povabljeni posamezniki, ki pa so imeli tudi
pravice povabiti omejeno število prijateljev. Kasneje je Google začel bazo uporabnikov širiti z
naključno izbranimi obiskovalci spletnega brskalnika Google. Za javnost so jo dokončno
odprli 7. februarja 2007. Gmail je sčasoma svojo ponudbo brezplačnega prostora povečeval
na 2GB, nato 4GB. Dne 7. 12. 2011 je ponujal Gmail več kot 7,5GB brezplačnega prostora za
shranjevanje in ta se dnevno povečuje.
Gmail je izjema med brezplačnimi e-poštnimi storitvami, ker nas ne ovira, če bi namesto
spletne aplikacije raje uporabili namizni ali kak drugi odjemalec, ki smo ga vajeni. Izbiramo
lahko med posredovanjem pošte na tretji e-naslov ali z dostopom preko protokolov POP ali
IMAP. Dostop s protokolom POP nam omogoča, da vso e-pošto prenesemo na namizje. Pri
tem lahko Gmail izvirno sporočilo pusti v nabiralniku, arhivira ali izbriše. Še boljša možnost
je dostop IMAP. Z njim v vseh odjemalcih urejamo isti nabiralnik. Sporočilo, ki smo ga
prebrali v spletnem Gmailu, je tako prebrano tudi, ko nabiralnik uporabljamo prek namiznega
odjemalca ali npr. mobilnega telefona. Enako je tudi z oznakami in drugimi stanji sporočila.
16
Dodatni dostop do nabiralnika urejamo pod Nastavitve/Settings | Posredovanje in
POP/IMAP/Forwarding and POP/IMAP (Mesojedec, 2008).
Slika 4.3: Zaslonska slika Gmail računa
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Slika 4.4: Zaslonski posnetek nastavitev posredovanja in POP/IMAP
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Gmail ima možnost črpanja e-pošte iz več e-naslovov preko POP3 protokola. Tako lahko na
enem mestu beremo pošto, ki prihaja iz različnih naslovov. Nastaviti je možno tudi, da na
posamezen račun odgovarjamo z identiteto, ki je skladna z naslovom, na katerega smo pošto
prejeli.
17
Slika 4.5: Dodajanje računov v Gmail
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Glede filtriranja neželene pošte pa Gmail uporablja inovativno tehnologijo, ki tako prispelo
pošto premakne v posebno mapo Vsiljena pošta/Spam. V tej mapi se pošta obdrži 30 dni,
potem pa se samodejno izbriše.
Tudi sam iskalnik znotraj Gmaila, prikazan na sliki 4.7, je preprost in učinkovit. V iskalnik
lahko preprosto vpišemo ime pošiljatelja ali pa le kakšno besedno zvezo. Seveda pa obstaja
tudi napredno iskanje, ki filtrira e-pošto na osnovi naših vrednosti.
Slika 4.6: Možnosti iskanja e-pošte
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Za večjo preglednost nad prispelo pošto skrbijo oznake ali labele (angl. Labels), s katerimi si
lahko obarvamo določene prispele pošte. Prednost teh oznak je, da to ni klasično razvrščanje
v mape, pri katerem določena pošta pripada samo eni mapi, ampak lahko ena pošta pripada
večim oznakam. Vsako oznako lahko obarvamo v drugo barvo in s tem povečamo
preglednost. Uporabniku pa se ob kliku na posamezno labelo prikažejo vsa sporočila,
označena z enako nalepko. Za hitrejše delo z oznakami obstaja možnost povleci in spusti,
torej uporabnik zgolj klikne in drži gumb miške nad posameznim sporočilom ter ga premakne
na posamezno že označeno nalepko.
Gmail je na voljo tudi kot izvrsten odjemalec za pametne mobilne naprave, delujoče na
platformah Android, BlackBerry, iPhone, Nokia/Symbian, Windows Mobile. Do Gmaila je
18
možno enostavno dostopati preko mobilnega brskalnika z obiskom spletnega mesta
http://gmail.com, nekatere mobilne naprave pa podpirajo tudi aplikacijo Gmail in s tem tudi
stalno sinhronizacijo z Gmail računom. Z obiskom mobilnega brskalnika na spletno mesto
m.google.com, se lahko preveri vse podprte Googlove aplikacije za mobilno napravo (http://w
ww.google.com/mobile/ 1. 12. 2011).
Gmail poleg storitve e-pošte omogoča še funkcijo neposrednega sporočanja (angl. IM- Instant
Messanging), ter glasovno in video komunikacijo. Te dve funkciji bosta predstavljeni v
nadaljevanju.
4.2.2 Google Calendar Google Koledar (angl. Google Calendar) je nepogrešljiv pripomoček za boljšo časovno
organiziranost in večji pregled nad zadolžitvami, sestanki in različnimi opravki, prikazan na
sliki 4.8.
Slika 4.7: Zaslonski posnetek Google Calendar
Vir: Lastni prikaz, 2011.
19
Koledar se lahko uporablja le v osebne namene, možno pa ga je deliti tudi s sodelavci,
družino, prijatelji itd. Takšen javen koledar lahko osebe, s katerimi ga delimo, uporabljajo
tudi aktivno, tako da sami vnašajo dodatne podatke ali jih urejajo. Na tak način lahko en
koledar uporablja več ljudi, kar olajša usklajevanje urnikov tudi pri večji skupini
uporabnikov.
O ustvarjenem dogodku lahko ostale udeležence obvestimo tako, da jim dogodek vpišemo v
njihov koledar, poleg pa pošljemo še avtomatsko generirano vabilo na e-pošto ali celo s
sporočilom SMS (angl. Short Message Service) na mobilni telefon. Prejemniki dogodka lahko
na prejeto vabilo odgovorijo in pripišejo svoje pripombe ali celo spremenijo predlagani
termin.
Google Calendar omogoča izvoz in uvoz različnih koledarjev, kot so Microsoft Outlook
koledar, Apple iCal koledar, Yahoo! koledar ipd.
Do Google Calendarja je možno dostopati tudi preko pametnih mobilnih telefonov (v
nadaljevanju mobilne naprave). Deluje na platformah Android, BlackBerry, iPhone,
Nokia/Symbian, Windows Mobile in drugih. Dostop do Google Calendarja je mogoč preko
mobilnega brskalnika na spletni strani www.m.google.com/calendar, kjer se pojavi različica
koledarja za mobilne naprave. Na njem si je možno ogledati načrtovane dogodke ter upravljati
dogodke in opomnike. Na določenih mobilnih napravah pa je možno namestiti aplikacijo, ki
omogoča neprestano sinhronizacijo z Google računom. Se pravi, da se vsaka sprememba, ki
jo naredimo na računalniku, pojavi na mobilni napravi in obratno (http://www.google.com/su
pport/mobile/).
4.2.3 Google Docs Gre za aplikacijo, ki nam omogoča urejanje, ustvarjanje in deljenje dokumentov, prezentacij
in razpredelnic/tabel. Žal pa urejanje v spletnem brskalniku še nekaj časa ne bo tako udobno
in funkcionalno kot v kakšni pisarniški zbirki, kot je MS Office, vseeno pa ima svoje
prednosti.
Google Docs se je prvič pojavil za uporabnike Google Apps februarja 2007, junija istega leta
so spremenili prikazno stran namesto oznak ali label v posameznih mapah, ki se nahajajo na
levi strani v stranski vrstici. Od leta 2010 je možno naložiti na Google Docs katerikoli zapis
dokumenta, kjer je vključno 1GB prostega prostora.
20
Slika 4.8: Zaslonski posnetek vmesnika Google Docs
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Storitev Docs sprejema najbolj priljubljene oblike zapisov, vključno z oblikami Microsoft
Office-a, PDF-a, .PAGES, .TIFF, .XPS, . ZIP, .RAR itd.
Slika 4.9: Zaslonski posnetek urejevalnika besedil v Docs zbirki
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Google dokumenti so, tako kot ostale Googlove storitve, na voljo s katerekoli naprave, ki
ponuja spletni brskalnik in ima dostop do interneta. Od leta 2011 pa je možno uporabljati
Docs tudi brez povezave (angl. offline), ko prenosni ali namizni računalnik ni priključen na
spletno storitev, na internet. Edini pogoj za to je nameščena aplikacija Google Docs v
spletnem brskalniku Chrome. Največja prednost pred ostalimi konkurenti je, da omogočajo
hkratno skupinsko delo v realnem času. K urejanju posameznih dokumentov se preko e-pošte
21
lahko povabi posameznike, katerim se dodelijo pravice, da lahko do dokumentov bodisi samo
dostopajo ali pa jih lahko tudi spreminjajo. Ob pregledih dokumenta se lahko natančno
razbere kdo, kako in kdaj je dokument spreminjal. Odprti dokumenti se ob spremembah
samodejno shranjujejo, tako da ni potrebno pred zapiranjem shraniti, ampak ostane vsaka
sprememba shranjena (Mesojedec, 2008).
Zanimiva možnost pri Google Docs so obrazci, s katerimi lahko na hitro sestavimo
vprašalnik, katerega lahko potem pošljemo po e-pošti, ali pa vstavimo s pomočjo izdelane
kode HTML (angl. Hyper Text Markup Language) na internetno stran. Podatki, katere
uporabniki vnesejo v vprašalnik, pa se nato zbirajo v preglednici, ki jo sistem sam ustvari med
našimi dokumenti (Mesojedec, 2008).
Seveda so Google Docs dosegljivi tudi preko mobilnih naprav. Za vse mobilne naprave je
možen dostop preko mobilnega brskalnika na spletni strani docs.google.com.
Storitev, ki jo je vredno omeniti, je oblačno tiskanje (angl. Cloud Print). Storitev namreč
omogoča, da lahko kadarkoli in kjerkoli tiskamo na tiskalnik, ki je vezan na to storitev
oziroma na računalnik, ki je povezan s posameznim Google računom. V to storitev se lahko
poveže katerikoli tiskalnik, vendar Google priporoča namenske tiskalnike (angl. Cloud Print
Ready), pri vseh ostalih pa je pomembno le, da so vezani na računalnik, ki ima stalno
povezavo na internet oziroma na posamezen Googlov račun. Omogoča tiskanje iz mobilnih
naprav, tabličnih računalnikov, Mac ali Windows PC3, vendar z omejitvami, razen pri
tiskanju na Chromebook (to je posebna izdaja prenosnih računalnikov, ki delujejo na Chrome
operacijskem sistemu (v nadaljevanju OS) in brskalniku Chrome), kjer je možno tiskanje
praktično vsega, kar je na zaslonu vidno (http://www.google.com/cloudprint/learn/ 29. 11.
2011).
4.2.4 Google Groups Google Skupine (angl. Google Groups) je storitev, ki omogoča povezovanje posameznih
uporabnikov v enotno skupino, med katerimi hitreje poteka izmenjava informacij,
dokumentov. Skupino kreira lastnik skupine, v katero uporabnike povabi preko e-pošte.
Storitev je predvsem primerna pri sodelovanju v posameznih projektih, tako v poslovnem,
izobraževalnem ali privatnem svetu. Ob prijavi v skupino se lahko v trenutku vidijo vse
razprave od začetka do konca in se le z enim klikom sodeluje v razpravi in hkrati so vsi o novi 3 PC je osebni računalnik (angl. Personal computer).
22
razpravi obveščeni. Ob kreiranju skupine dobi celotna skupina svoj e-naslov v obliki
Tako se lahko ob ustvarjanju posameznega dokumenta z enim vpisom e-naslova skupine
dodeli vpogled ali celo pravico urejanja dokumenta celotni skupini.
4.2.5 Google Sites Google Strani (angl. Google Sites) je orodje namenjeno vsem, ki želijo objavljati informacije
v spletu, dostopne bodisi zaprtemu ali odprtemu krogu uporabnikov.
Storitev Sites je nastala iz nekdanje storitve JotSpot, ki jo je razvilo istoimensko podjetje,
kupljeno s strani družbe Google leta 2006. Google je storitev objavil v zbirki Google Apps
šele leta 2008, nadomestila pa je starejšo različico (angl. Page Creator). Z novim orodjem si
lahko vsakdo naredi lasten portal, ki je grajen iz več gradnikov in omogoča skupinsko delo, pa
tudi hrambo podatkov.
Slika 4.10: Zaslonski posnetek primera internetne strani ustvarjene v Google Sites
Vir: http://sites.google.com/site/damijnadja/ (15. 11. 2011).
Za izdelavo strani ni potrebno znanje spletnega programiranja, saj obstajajo celo grobe
predloge strani, ki poenostavijo proces izdelave strani . Urejanje je v osnovi podobno urejanju
posameznega besedila v dokumentih, kar pomeni, da vstavljamo lahko golo besedilo, slike,
povezave, vtičnike, omogočeno pa je tudi dodajanje datotek ter informacij iz drugih
Googlovih storitev (Calendar, Picassa, YouTube, Docs).
V sklopu Google Apps za podjetja je znotraj Sites vključenega 10GB skupnega prostora za
spletna mesta in dodatnih 500MB zasebnega prostora za vsakega uporabnika.
23
4.2.6 YouTube YouTube je bil ustanovljen februarja 2005 in več milijardam ljudi omogoča odkrivanje,
gledanje in skupno rabo izvirnih videoposnetkov. YouTube je skupnost, v kateri se
obiskovalci lahko povezujejo, obveščajo in navdihujejo druge po celem svetu ter deluje kot
distribucijsko okolje za ustvarjalce izvirne vsebine in oglaševalce, ne glede na njihovo
velikost. V letu 2010 je bilo na minuto prenesenih 24 ur videoposnetkov, dnevni obisk pa je
bil preko 2 milijardi (http://www.youtube.com/t/about_youtube).
Slika 4.11: Logotip YouTube
Vir: www.youtube.com (28. 11. 2011).
Google je storitev Google Video izdal 25. januarja 2005. Bila je precej podobna storitvi
YouTube. Naslednje leto, v oktobru 2006, je Google kupil takrat še konkurenčno storitev
YouTube za 1,67 milijarde ameriških dolarjev. Konec leta 2007 je Google naznanil, da v
iskalniku Google Video rezultate išče tudi v drugih storitvah, predvsem v YouTubu. Od leta
2009 ni bilo več možno nalagati video vsebin na Googlov strežnik, ampak jih samo
predvajati, v aprilu 2011 pa so preusmerili vse vsebine na YouTube. Google je s tem
preusmeril svojo pozornost na izgradnjo še boljšega algoritma za iskanje video vsebin tako na
http://video.google.com/ kot tudi na http://www.youtube.com/ (http://googlevideo.blogspot.co
m/ 14. 11. 2011).
4.3 Samostojne instalacije Googlove aplikacije ter ostale storitve
4.3.1 Google Talk Gre za aplikacijo, ki je lahko deluje znotraj Gmail , iGoogle in Orkut storitev ali kot namizna
aplikacija. Sistemske zahteve so Windows XP+, Mad OS X10.4+, Linux.
Google Talk je aplikacija, ki omogoča tako IM kot tudi VOIP (angl. Voice Over Internet
Protocol), se pravi tekstovno sporočanje, kot tudi video-glasovno sporočanje. Protokol, ki ga
uporablja za komunikacijo, je odprti XMPP (angl. Extendable Messaging and Presence
Protocol) in omogoča interoperabilnost tudi z drugimi odjemalci, ki uporabljajo omenjeni
protokol (http://www.google.com/talk/ 28. 10. 2011).
24
Posebnost namizne aplikacije je ta, da se nam ob novo prispeli pošti prikaže pojavno okno in s
klikom nanj se nam odpre brskalnik, v kolikor ta že ni odprt, in pokaže se prispela e-pošta.
Slika 4.12: Pojavno okno ob novo prispeli e-pošti
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Slika 4.13: Zaslonski posnetek namizne aplikacije Google Talk
Vir: Lastni prikaz, 2011.
4.3.2 Google Picasa Picasa je brezplačna Googlova aplikacija za urejanje in obdelavo fotografij ter spletnih
albumov, kjer je na voljo 1GB brezplačnega prostora za shranjevanje slik, dajanje v skupno
rabo s prijatelji in drugimi. Prvotno jo je razvilo podjetje Idealab leta 2002, od leta 2004 pa jo
lasti Google (http://picasa.google.com/ 30. 10. 2011).
Deluje v okoljih Windows in Linux, za okolje Mac pa je na voljo le za Mac OS X 10.4.9 in
novejše različice, s tem, da je potreben Intel procesor.
25
Posebnost pri aplikaciji je, da privzeto ne spreminja originalnih fotografij, pač pa urejene in
obdelane fotografije shranjuje v posebno mapo. Aplikacija lahko sama najde vse slike, ki jih
imamo na računalniku, in nam jih naloži v Picaso. Slike se v Picasi lahko razvršča v
posamezne mape.
S Picaso je možno delati osnovne popravke fotografij, kot je obrezovanje slik, poravnavanje,
odpravljanje rdečih oči, sprememba kontrasta ter samodejno odstranjevanje barvnih madežev.
Z izpopolnjevanjem slike v Picasi urejamo zapolnitve s svetlobo, poudarke, sence,
temperaturo barv ter izbor nevtralnih barv. Znotraj Picase pa obstajajo še razni učinki na
sliko, kot so izostritve, črno-beli učinek slike, sepija učinek …
S Picaso je mogoče ustvariti celozaslonske diaprojekcije, kolaže slik, ustvarjanje
videoposnetkov in še veliko več.
4.3.3 Google Earth Google Zemlja (angl. Google Earth) je pravzaprav globus, zemljevid in program, ki vsebuje
geografske podatke. Prvotno je bil poimenovan EarthViewer 3D in je bil pod okriljem
podjetja Keyhole, Inc. Projekt je bil financiran s strani CIA (angl. Central Intellegence
Agency), od leta 2004 naprej pa so ga razvijali v Googlu. Podatek, da je bil program Google
Earth do konca oktobra 2011 prenesen več kot milijardo-krat, govori o priljubljenosti in
uporabnosti programa. Od leta 2008 je Google Earth na voljo tudi kot dodatek v brskalniku,
konec istega leta pa je bilo možno program brezplačno naložiti preko App Store za mobilne
uporabnike iPhone OS, kot tudi za Android platforme na Android Marketu. Obstajata pa dve
verziji: Google Earth in Google Earth Pro. Prva verzija je namenjena predvsem za osebno
uporabo, verzija Pro pa za poslovno uporabo. Razlike med obema je vidna v tabeli 2
(http://earth.google.com/support 3. 11. 2011).
Tabela 4.2: Razlike med Google Zemlja in Google Zemlja Pro
Funkcije Google Earth Google Earth Pro Zmogljivost ni podatka najhitrejša Tiskanje posnetkov 1000 slikovnih pik 4800 slikovnih pik
Razporeditev velikih podatkovnih
nizov ne da
Vstavljanje podatkov GIS ne da Zmogljivost ni podatka najhitrejša
26
Uvoz podatkov GIS ročno geolociranje samodejno geolociranje
Uvoz večjih slikovnih datotek Do največje
velikosti teksture Super prosojnice s sliko
Dostop do slojev z demografskimi,
parcelnimi in prometnimi podatki ne da
Ustvarjanje vrhunskih filmov za
izvoz ne da
Meritev območij z mnogokratnikom
ali krogom ne da
Paketno geokodiranje ne da Podpora za e-pošto ne da Oglasi da izbirno
Primer uporabe osebna uporaba Svetovalci in podjetja vseh velikosti,
vključno z namestitvijo na spletnih
mestih
Vir: http://earth.google.com/support (3. 11. 2011).
Aplikacija Goolge Zemlja prikazuje poljuben kraj na Zemlji, satelitske posnetke, zemljevide,
relief, 3D zgradbe, oceane in celo galaksije v vesolju. Google Zemlja se lahko uporablja na
računalnikih, ki ustrezajo zahtevam, prikazanim v spodnji tabeli.
Tabela 4.3: Sistemske zahteve za program Google Earth
KONFIGURACIJA SISTEMA PC
KONFIGURACIJA SISTEMA MAC
KONFIGURACIJA SISTEMA LINUX
Najmanj: Najmanj Najmanj • Operacijski sistem:
Windows XP, Windows Vista ali Windows 7
• Procesor: Pentium 3,500 MHz
• Sistemski pomnilnik (RAM): 256 MB
• Trdi disk: 400 MB nezasedenega prostora
• Hitrost omrežja: 128 Kbit/sek
• Grafična kartica: podpira DirectX9 in 3D, s 64 MB VRAM-a
• Zaslon: 1024 x 768, 16-bitne barve-DirectX
• Operacijski sistem: Mac OS X 10.5.0 ali novejši
• Procesor: Katerikoli Intel Mac
• Sistemski pomnilnik (RAM): 256 MB
• Trdi disk: 400 MB nezasedenega prostora
• Hitrost omrežja: 128 Kbit/sek • Grafična kartica: podpira
DirectX9 in 3D, s 64 MB VRAM-a
• Zaslon: 1024 x 768, tisoče barv
• Jedro: 2,4 ali novejši • glibc: 2.3.2 w/ NPTL ali
novejša • XFree86-4.0 ali x.org R6.7
ali novejši • Procesor: Pentium 3,500
MHz • Sistemski pomnilnik
(RAM): 256 MB • Trdi disk: 400 MB
nezasedenega prostora • Hitrost omrežja: 128
Kbit/sek • Grafična kartica: podpira
DirectX9 in 3D, s 64 MB VRAM-a
• Zaslon: 1024 × 768, 16-bitna barvna paleta
27
9 (za poganjanje v načinu Direct X)
»High Color«
Priporočeno Priporočeno Priporočeno • Operacijski sistem:
Windows XP, Windows Vista ali Windows 7
• Procesor: Pentium 4 – 2,4 GHz ali hitrejši ali vsaj AMD 2400xp
• Sistemski pomnilnik (RAM): 512 MB
• Trdi disk: 2 GB nezasedenega prostora
• Hitrost omrežja: 768 Kbit/sek
• Grafična kartica: podpira DirectX9 in 3D, z 256 MB VRAM-a
• Zaslon: 1280 x 1024, 32-bitne barve
• Operacijski sistem: Mac OS X 10.5.2 ali novejši
• Procesor: Dvojedrni Intel Mac
• Sistemski pomnilnik (RAM): 512 MB
• Trdi disk: 2 GB nezasedenega prostora
• Hitrost omrežja: 768 Kbit/sek • Grafična kartica: podpira
DirectX9 in 3D, z 256 MB VRAM-a
• Zaslon: 1280 x 1024, milijoni barv
• Jedro: 2,6 ali novejši • glibc: 2.3.5 w/ NPTL ali
novejša • x.org R6.7 ali novejši • Sistemski pomnilnik
(RAM): 512 MB • Trdi disk: 2 GB
nezasedenega prostora • Hitrost omrežja: 768
Kbit/sek • Grafična kartica: podpira
DirectX9 in 3D, z 256 MB VRAM-a
• Zaslon: 1280 x 1024, 32-bitne barve
Vir: http://earth.google.com/support.
4.3.4 Google Chrome Google Chrome je spletni brskalnik, razvit s strani Googla. Beta verzijo so prvič izdali
septembra 2008, konec istega leta pa tudi končno obliko. Google je v osnovi ustvaril spletni
brskalnik, ki je hitro zagnan, hitro nalaga strani, hitro izvaja spletne programe in hitro krmari
in išče. Chrome je hiter predvsem zaradi tehnologije V8, ki je pravzaprav zmogljivejši
mehanizem JavaScript, katerega so v Googlu razvili za hitro izvajanje zahtevnih spletnih
programov. S pomočjo odprtokodne tehnologije WebKit pa naloži spletne strani v trenutku
(http://www.google.com/chrome/intl/sl/more/index.html?hl=sl 2. 7. 2011).
Iskanje in krmarjenje je v Chromu sila enostavno, vse se vrši v enem okencu. Gre bodisi za
iskanje bodisi za vpisovanje znanih spletnih strani. Še preden uporabnik odtipka želene
besedne zveze, mu brskalnik že ponuja določene kriterije iskanja, za katere se lahko
uporabnik, v kolikor mu ustrezajo, tudi odloči. Prav tako se lahko vsak zadetek odpira
enostavno po zavihkih.
28
Slika 4.14: Zaslonski posnetek Google Chrome
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Google se je predvsem osredotočil na izvajanje zahtevnih spletnih programov v sklopu
samega brskalnika. Se pravi, da program ni več nameščen kot aplikacija na samem trdem
disku računalnika, ampak se vse izvaja znotraj Chroma. Vse te programe, razširitve in razne
teme se dobi v spletni trgovini Chrome (https://chrome.google.com/webstore/category/home
2. 7. 2011). V Chromu se prav tako lahko izvajajo funkcije v offline načinu.
Slika 4.15: Zaslonski posnetek Google Chrome trgovina
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Google prav tako skrbi za samo varnost, saj ima Chrome vdelano zaščito pred zlonamerno
programsko opremo in lažnim predstavljanjem. Chrome pa izvaja tudi samodejno
posodabljanje z najnovejšimi varnostnimi posodobitvami.
Google Chrome deluje v Windows, Mac in Linux okoljih.
29
4.3.5 Google SketchUp Google SketchUp je namestitveni program, namenjen modeliranju v 3D okolju. Obstajata dve
verziji, in sicer brezplačna in Pro verzija, ki je plačljiva (495 ameriških dolarjev). Razlika med
njima je predvsem v naprednih funkcijah. V različici Pro se lahko doda lastne gradnike, se
uvaža in izvaža načrte v priljubljene CAD (angl. Computer-aided Design) programe in
pisarniške dokumente, vse se lahko tiska, na voljo pa je tudi boljše orodje za senčenje in
predstavitve.
Slika 4.16: Zaslonski posnetek programa Google SketchUp
Vir: Lastni prikaz, 2011.
4.3.6 Google Toolbar Google Toolbar ali Google Orodna vrstica je namenjena za brskalnika Internet Explorer ter
Firefox. Funkcije Orodne vrstice so v brskalniku Chrome že avtomatsko zajete.
Slika 4.17: Zaslonski posnetek Google Orodna vrstica
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Orodna vrstica omogoča:
• pri iskalnih poizvedbah, da predloge za to kar uporabnik išče samodejno prikaže,
30
• hitro drsenje, ki omogoča hiter skok na neposredno vsebino, ki se ujema s poizvedbo,
• gumb za označevanje besed, ki se ujemajo z besedami v poizvedbi,
• vsaka beseda v poizvedbi dobi svoj gumb, namenjen iskanju besed po straneh,
• samodejni prevod tuje strani v določen jezik,
• prilagajanje Orodne vrstice s priljubljenimi orodji.
4.3.7 Google Analytics Spletna stran je za podjetje skorajda obvezno marketinško orodje, zato je tudi merjenje
učinkovitosti oglaševanja zelo pomembno. Seveda je možno natančno ugotoviti, koliko ljudi
obiskuje spletno stran, kaj si ogledujejo, koliko časa so v povprečju na spletni strani ter od
kod prihajajo obiskovalci.
Prav to je Google Analytics. Je storitev, ki prikazuje, kako so uporabniki oziroma spletni
iskalci našli domačo spletno stran. Prikazuje njihovo aktivnost na strani ter kako jim lahko s
spletnim mestom ponudimo več. S pomočjo teh podatkov se lažje prilagodi tudi sama spletna
stran tako, da dobi večjo preglednost, lažje pa se v spletno stran umesti tudi ciljne oglase.
(http://www.google.com/support/googleanalytics 26. 11. 2011)
Slika 4.18: Izgled nadzorne plošče Google Analytics
Vir: Lastni prikaz, 2011.
31
4.3.8 AdWords AdWords je Googlova storitev, ki omogoča hitro in enostavno ustvarjanje in prikazovanje
oglasov za podjetje. Javnosti je bila storitev prvič predstavljena leta 2000 kot samopostrežni
oglaševalski program s 350 strankami, ki cilja na ključne besede in podaja informacije o
učinkovitosti oglaševanja. Leta 2002 so izdali posodobljeno verzijo storitve, ki je vključevala
nov način določanja cen s ceno na klik. Kasneje so dodali storitvi še ciljanje na spletna mesta,
ki omogoča oglaševalcem boljše ciljanje oglasov na mesta z določeno vsebino (http://www.go
ogle.com/about/corporate/company/history.html 26. 11. 2011).
AdWords oglasi so torej ciljno usmerjeni ljudem, ki uporabljajo Google iskalnik, prikazani so
poleg rezultatov iskanja, ko nekdo išče z eno izmed izbranih besed. Oglasi so prikazani v
stranskem stolpcu na iskalni strani, dodatno pa se lahko pojavijo v posebnem razdelku nad
brezplačnimi rezultati iskanja. Uporabnik, ki oglas oddaja, določi dnevno maksimalno porabo
ter ceno oglasa na klik. Tako Google zaračunava le, če nekdo klikne na oglas (angl. Pay Per
Click, PPC) in ne, če je oglas prikazan. V kolikor je s kliki prekoračena dnevna poraba, se
oglasi ne prikazujejo več (Smith, 2008).
AdWords deluje, ker je izredno nevsiljiv, dobro ga opazijo tisti, ki jih zanima vsebina, ki se
prodaja, za vse ostale pa je to le del ozadja.
Slika 4.19: Zaslonski posnetek prikaza oglasov v brskalniku
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Oglasi se prikazujejo glede na uvrstitve. Oglas z najvišjo uvrstitvijo se prikaže na prvem
mestu, drugo uvrščeni na drugem in tako naprej. Uvrstitve so pa odvisne od ustreznosti
32
ključnih besed ter višine cene na klik. AdWords spremlja tudi konkurenco in samodejno zniža
ceno na klik, tako da se lahko za položaj oglasa na strani plača manj, če je ključna beseda
takšna, ki je nihče ne uporablja. Za bolj priljubljene ključne besede (npr. računalnik, digitalni
fotoaparat) pa je za prikaz oglasa v ospredju, pred konkurenti, potrebno plačati veliko več
(Smith, 2008).
V AdWords nadzorni plošči se lahko poleg nastavitve stroškov oglasa ter ključnih besed, ob
katerih se oglasi pojavijo, nastavi tudi samo obliko in vsebino oglasa, kot tudi nadzor nad tem,
komu in kje v spletu se bo oglas prikazoval.
Samo upravljanje in nastavitve AdWords so za uporabnika precej poenostavljene, prav tako je
Google ustvaril vodnik (glej sliko 4-21), ki uporabnika seznani z osnovami programa.
Slika 4.20: Zaslonski posnetek AdWords nadzorne plošče
Vir: Lastni prikaz, 2011.
4.3.9 AdSense AdSense je servis za serviranje oglasov, ki se prikazujejo na spletnih straneh, forumih, blogih
ali kakršnemkoli spletnem portalu. Ob prijavi je lastnikom spletnih strani omogočeno, da na
svoji strani prikazujejo besedne, slikovne ali video oglase, ki jim jih posreduje in seveda plača
Google. Plačilo oglasov je odvisno bodisi za ceno na klik (angl. Cost Per Click- CPC) ali za
ceno na tisoč prikazov (angl. Cost Per Thousand Impression) (http://support.google.com/adse
nse/ 5. 11. 2011).
Oglasi se prikazujejo na podlagi vsebine strani, geografskega položaja in še ostalih faktorjev.
Za vstavljanje teh oglasov v spletne strani AdSense uporablja enostaven programski jezik
JavaScript. Seveda pa je AdSense najbolj smiseln za uporabo na vsebinsko bogatih straneh.
33
Slika 4.21: Zaslonski posnetek vodnika AdWords za začetnike
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Google je z Adsense v tretjem kvartalu leta 2011 zaslužil 2,6 milijarde ameriških dolarjev, kar
znaša 27 % celotnega prihodka. V primerjavi z letom 2010 to pomeni 18 % povečanje
prihodka (http://investor.google.com/earnings/2011/Q3_google_earnings.html 27. 11. 2011).
4.3.10 Google CPanel Googlov Control panel (nadzorna plošča) je preprost spletni uporabniški vmesnik, preko
katerega se upravlja z uporabniki z izbranimi storitvami Google Apps in s storitvami, ki se jih
doda preko Googlove spletne trgovine aplikacij Marketplace, prilagoditve domene, migracijo
elektronske pošte, spremembe oblikovalnih elementov, kot je logotip podjetja, v vseh Google
Apps aplikacijah.
Slika 4.22: Zaslonski posnetek Google Cpanel
Vir: Lastni prikaz, 2011.
34
Vse te nastavitve in prilagoditve uporabnika vodi čarovnik, s pomočjo katerega se že na
začetku lahko na enostaven način:
• kreira uporabnike in skupine,
• nastavi vse aplikacije znotraj Gapps – preusmeritve na Googlove strežnike,
• nastavi mobilni dostop do aplikacij – podprto je praktično za vse mobilne naprave,
kot so Android, BlackBerry®, iPhone®, Windows® Mobile in drugi,
• nastavijo razširitve in prilagoditve.
Slika 4.23: Čarovnik za nastavitve Google Apps
Vir: Lastni prikaz, 2011.
4.3.11 Blogger Blog ali webblog je izraz za spletni dnevnik, ki ga lahko ustvarja praktično vsak posameznik.
Namen bloga je objava tako besednih kot slikovnih vsebin in so na vpogled vsem
uporabnikom spleta.
Blogger so leta 1999 ustvarili v Pyra Labs, od takrat naprej so spletni dnevniki preoblikovali
splet, saj vplivajo na politiko, pretresajo novinarstvo in milijonom ljudem omogočajo, da
imajo svoj glas in se povežejo z drugimi. Google je leta 2003 prevzel podjetje Pyra Labs in s
tem tudi Blogger (http://www.blogger.com/tour_start.g 5. 12. 2011).
Bloge piše praktično cel svet, tako navadni ljudje kot politiki in tudi podjetja. Neka raziskava
o razlogih zakaj blogati, je pokazala, da se blogerji z bloganjem želijo pozicionirati kot
avtoriteta na svojem področju, torej je razlog poslovne narave (Suhadolc, 2007).
35
4.3.12 Google Reader Googel Reader je orodje za branje RSS virov ali bolje rečeno za branje sprememb na RRS-
virih (blogih, spletnih straneh). Je brezplačno orodje, dostopno na spletu, do katerega se
dostopa iz kateregakoli računalnika z uporabo Google računa.
4.4 Google Apps in Postini Postini je storitev, ki skrbi pri Googlu za varnost in arhiviranje Gmail pošte. Postini kot
podjetje je bilo ustanovljeno leta 1999 in je po podatkih iz Wikipedije do leta 2005 upravljalo
10 podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike, v katerih se je preko Postinija
tedensko procesiralo 2,5 milijarde e-pošte in hkrati zagotavljalo zaščito proti neželeni pošti
več kot 4200 podjetjem. Danes se preko Postinija procesira preko 1 milijarde
e-pošte dnevno in nudi zaščito več kot 35.000 podjetjem.
Junija leta 2007 je podjetje Postini prevzel Google, zato se storitev po novem imenuje Google
Postini Services. Ta storitev omogoča varovanje e-pošte, ne da bi imeli za to drago strojno in
programsko opremo. Postini omogoča:
• varovanje e-pošte pred neželeno pošto in virusi in nastavitve pošte v skladu s politiko
podjetja,
• enostavno shranjevanje, iskanje in lociranje pošte,
• zagotoviti hiter preklop storitve elektronske pošte na delujoče vozlišče gruče v
primeru izpada strežnika na lokaciji s polno repliko,
• avtomatično kriptiranje e-pošte v skladu s politiko podjetja.
4.5 Google Marketplace Google Marketplace je nekakšna »tržnica« aplikacij, ki se lahko integrirajo v Google Apps.
Dostopna je za Google Apps, Google Apps za podjetja in Google Apps za šolstvo. Tam se
lahko najde vrsto odličnih aplikacij, ki samo še izboljšajo celoto Google Apps in jim dajo
dodano vrednost. Aplikacije tečejo znotraj Googla, vendar so razvijalci teh aplikacij zunaj
Googla. Google je omogočil dostopnost tako imenovanih API-jev(angl. Application
Programing Interface), torej programskih vmesnikov, ki omogočajo zunanjim programom
oziroma programom iz Marketplaca, da dostopajo do sporočil in informacij na Gapps, kot so
koledar, kontakti, e-pošta (https://www.google.com/enterprise/marketplace/ 14. 11. 2011).
36
V primeru, da se podjetje odloči integrirati novo aplikacijo, je za to pooblaščen le
administrator domene, preko Google Control panel pa se ta nakup tudi izvrši in kasneje
integrira. Za garancijo in podporo tem aplikacijam so zadolženi tisti, ki aplikacijo na tržnici
aplikacij ponujajo.
Na Marketplacu najdemo programe za računovodstvo, finance, administracijska orodja, razne
koledarje, organizatorja strank, dokumentov, izobraževanja in drugih.
Med najbolj pogosto nameščenimi programi so (https://www.google.com/enterprise/marketpl
ace/ 14. 11. 2011):
- MailChimp: aplikacija, ki omogoča enostavno pošiljanje elektronskih glasil,
upravljanje naročnikov glasil, sledenje uspešnosti projekta, sinhronizacija e-trženja s
socialnimi omrežji, kot so Twitter, Facebook in LinkedIn. Program je brezplačen, kadar ni več
kot 2.000 email naročnikov glasil ter poslanih 12.000 e-pošte na mesec.
- ManyMoon: brezplačna aplikacija za vodenje projektov in upravljanje nalog.
Omogoča sinhronizacijo vseh nalog in opravil med vsemi sodelujočimi v projektu hkrati, na
enem mestu. Prav tako poteka prenos informacij med ManyMoon in Gapps.
- SherpaTools Directory Manager: je aplikacija za upravljanje stikov in
administracijskega nadzora. Directory Manager ponuja zmogljivo orodje za upravljanje in
administracijo stikov. Uporaba SherpaTools pospešuje sprejetje Googls Apps in maksimira
produktivnost zaposlenih:
• poenostavljeno upravljanje baze stikov zaposlenih,
• izgradnja najboljših praks z nastavitvami politik elektronske pošte,
• delegiranje posebnih pravic uporabnikom, ki niso administratorji.
- Insightly: je najbolj priljubljena med integriranimi znotraj Google Apps kot
aplikacija za upravljanje z strankami (angl. Customer relationship management- CRM)
aplikacija in aplikacija za projektni nadzor.
- Mavenlink: brezplačna aplikacija za upravljanje nalog, projektov.
37
Slika 4.24: Zaslonski posnetek dodanih aplikacij iz Google Apps Marketplace
Vir: Lasten prikaz, 2011.
5 IMPLEMENTACIJA GOOGLE APPS Kot pri vsaki implementaciji je potrebno tudi pri vpeljavi Google Apps preučiti proizvodne
procese ter se tako odločiti za miselnost vpeljave aplikacij, ki jih Google Apps ponuja.
Proces implementacije Google Apps je dokaj preprost za nekoga, ki je računalniško relativno
dobro podkovan. Google ima dobro ustvarjen vodič, ki uporabnika pelje od začetka do konca
implementacije Googlovih aplikacij v podjetje.
Morda je pri implementaciji Google Apps nekoliko lažje glede vpeljave storitev. Storitve so
namreč same po sebi v paketu, plača se paket glede na uporabnika in ne na količino storitev,
ki jih podjetje uporablja. Tako so tveganja pri testiranju novih storitev manjša, kar omogoča
večjo fleksibilnost pri podpori poslovanja ob minimalnem tveganju in dodatnih stroških.
5.1 Strojne in programske zahteve za Google Apps Kljub širokemu naboru storitev, ki jih Google ponuja znotraj Apps kot samostojne storitve, je
zelo težko govoriti o nekakšnem modelu strojnih zahtev, saj je za delo s storitvami potrebna
predvsem dobra internetna povezava. To pomeni, da je za udobno delo s storitvami potrebno
imeti širokopasovno internetno povezavo, za delo preko mobilnih naprav pa 3G povezavo.
Kar se programskih zahtev tiče, je edina zahteva operacijski sistem in brskalnik. Glede
samostojnih, instalacijskih aplikacij so zahteve že zapisane v 4.3 poglavju. Pri spletnih
aplikacijah je potrebna predvsem prava posodobitvena izdaja brskalnika. Posebnosti, ki so na
38
Googlovi strani s podporo (http://www.google.com/support/ 14. 11. 2011) za posamezne
aplikacije predpisane, so:
• Za Gmail je priporočljivo uporabljati Google Chrome (vsi OS4), Firefox 3.6 ali
novejša različica (za Windows, Mac, Linux), Internet Explorer 8.0 ali novejša različica
(Windows), Safari 4.0 ali novejša različica (Mac Windows). Od vseh naštetih pa samo
Google Chrome podpira namizna obvestila o na novo prispeli pošti in možnost
delovanja Gmail v offline načinu. Pri vseh je potrebno omogočiti piškotke in
JavaScript.
• Pri Google Docs je priporočljiva uporaba Google Chrome (vsi OS), Firefox 4.0 ali
novejša (Windows, Mac, Linux), Internet Explorer 8.0 ali novejši (Windows), ter
Safari 4.0 ali novejši (Mac). Posebnost za Internet Explorer 8.0 je ta, da Dokumenti za
risanje ne delujejo. Omogočeni morajo biti piškotki in JavaScript.
• Pri Adwords je minimalna zahteva omogočen JavaScript in Internet Explorer 5.0 ali
novejši.
5.2 Proces implementacije Google Apps Prvi, obvezni del implementacije, je seveda nakup domene, ki se lahko opravi pri enem izmed
številnih slovenskih ponudnikov spletnih domen. Domeno pa se lahko kupi tudi pri Googlu,
vendar so cene pri domačih ponudnikih nižje. Nekateri ponudniki ponujajo domene z
brezplačnim DNS5(sistem domenskih imen, angl. Domain Name Server) gostovanjem, s tem
se lahko spreminja DNS (tipi: A6 (angl. Address record), MX7 (angl. Mail Exchange Record),
CNAME8 (angl. Canonical Name Record)) zapise in se preusmeri domena na Googlove
strežnike. Tako se lahko kupi domeno s končnico .si tudi za ca. 15 evrov na leto. Ostali
strošek pa znaša zakup Googlovih storitev oziroma paketa storitev, ki znaša 5$/mesec na
posameznega uporabnika.
4 OS je operacijski sistem
5 DNS je sistem domenskih imen.
6 A je zapis, ki preslika ime gostitelja v 32-bitni naslov.
7 MX je zapis, ki preslika domensko ime v spisek strežnikov za to domeno.
8 CNAME je zapis, ki naredi alias domene.
39
Za prijavo na Google Apps je potrebno najprej dokazovati lastništvo domene, ki pa se ga
dokaže tako, da se vpiše v spletni strežnik HTML kodo, v katero se vstavi besedilo, ki ga
ponudi Google, drugi način je pa z enostavnim vpisom CNAME zapis v strežnik DNS, vse te
spremembe pa je potrebno vpisati tudi v nadzorni plošči Google Apps. V primeru, da je vse
ustrezno vpisano, se v nekaj urah prejme potrditev o uspešni potrditvi lastništva domene.
Ostale stvari se nastavljajo v nadzorni plošči. Ob dokazilu lastništva domene se lahko vidi, da
je v nadzorni plošči večina storitev avtomatsko vklopljena. Tako se lahko začne uporabljati
storitve kot so Google Docs, Calendar, Sites, Contacts …
Posebej se nato nastavi še elektronska pošta, ki ni privzeto vklopljena, saj je potrebno vpisati
v DNS strežnik MX zapise, se pravi kateri strežnik bo poskrbel za našo pošto. Google Apps
posreduje natančna navodila glede vseh DNS zapisov (Conner, 2008).
Slika 5.1: Zaslonski posnetek primera DNS zapisov
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Sledi nastavitev uporabniških računov, v katere je potrebno vnesti ime, priimek in želeni
elektronski naslov, kjer se nastavi tudi geslo, katerega si uporabnik kasneje sam spremeni.
Smiselno je nastaviti bolj enostavne naslove za Googlove storitve, če pogledamo na
primer storitev Google Docs, se pod privzetem naslovu nahajajo na http://docs.google.com/a/i
me_domene.si. Lahko se jih nastavi poljubno, s tem da pripona .ime_domene.si, kot na primer
http://dokumenti.ime_domene.si. Seveda pa je potrebno ob spremembi naslova spremeniti
zopet v DNS CNAME in zopet nam Google pri tem pomaga in nam poda navodila, na koncu
je potrebno potrditi ustrezen vpis tudi v nadzorni plošči.
40
Slika 5.2: Zaslonski posnetek Googlove pomoči za spremembo zapisa CNAME
Vir: Lastni prikaz, 2011.
6 IMPLEMENTACIJA GOOGLE APPS V MALO PODJETJE Na začetku so bili računalniški sistemi dragi in kompleksni, zato so se za informatizacijo
odločala po večini samo srednja in velika podjetja. Prav tako se je računalniška in
informacijska industrija osredotočala na velika podjetja. Dejstvo pa je, da je malih podjetij
številčno več kot srednje velikih in velikih skupaj. Za mnoge je to priložnost, da z drugačnimi
izdelki ali pa zgolj z drugačnim tržnim pristopom pridobijo stranke, ki lahko veliko prispevajo
k poslovnemu rezultatu, ne glede na geografsko širino in dolžino. Na trgu so bili od samega
začetka osebnega računalništva ponudniki (lokalni ali globalni), ki so merili tudi na ta
segment trga malih podjetij. Novo je, da se na ta področja z močnim orožjem zdaj podajajo
tudi največji (Djurdjič, 2005).
Veliki ponudniki informacijskih rešitev so se tega trga lotili različno. Nekatera so svoje
izdelke za srednja velika in celo večja podjetja preprosto funkcionalno omejili in ponudili v
posebnih paketih. Izdelovalci imajo pri prodaji izdelkov malim podjetjem težave, saj ta
zahteva s strani izdelovalcev povsem drugačen pristop (Djurdjič, 2005).
V sodobnem času si enostavno ne da predstavljati učinkovitega upravljanja poslovnih
procesov brez ustrezne računalniške podpore. Idealno bi bilo, da bi v samem začetku
ustanovitve podjetja z jasno vizijo razvoja informatizirali poslovne procese ter tako prihranili
stopnjo analize obstoječega stanja procesov (AS - IS), skozi katerega morajo iti podjetja, ki
želijo odpraviti pomanjkljivosti predhodne informatizacije procesov. Potrebno je natančno
analizirati in učinkovito izdelati predloge novih, spremenjenih procesov (TO - BE).
41
Prepoznati in odstraniti je potrebno ozka grla v procesih in s tem zagotoviti večjo
konkurenčnost, zmanjšanje stroškov in povečati razvoj.
Zagotovo poteka informatizacija poslovnih procesov drugače pri malih podjetjih kot pri
srednjih in velikih podjetjih. Velika podjetja imajo sistem bolj kompleksen, zato ima lahko
znotraj enega podjetja vsako področje ali skupina drugačne procese in je potrebno vsako
področje posebej analizirati. Mala podjetja pa po večini nastanejo iz mikro podjetij, zato
imajo po večini že nekako ustvarjeno IT infrastrukturo.
6.1 Malo podjetje Klasifikacija mikro, majhnega, srednjega in velikega podjetja je zakonsko pogojena v Zakonu
v gospodarskih družbah. V 55. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list
RS9 št. 42/2006) in v 3. členu popravka tega zakona (ZGD-1B, Uradni list RS št. 62/2008) je
definicija malega podjetja, oziroma majhne družbe:
• povprečno število delavcev v poslovnem svetu od 10-50 zaposlenih,
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov, in
• vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov.
Poslovni izziv- gonilo razvoja računalništva je bil naslov konference IDC Cloud Computing
2011 na Brdu pri Kranju, kjer so predavatelji izpostavili vidik, da morajo podjetja ob prehodu
v oblak vedeti, kaj želijo in kam gredo. Pomembno je dobro poznavanje celotnih stroškov
IKT. Le tako bo namreč pri prehodu na drugačen model podjetje realno ocenilo stroške in
prihranke. Uporabniki se morajo zavedati, da so pri sprejemanju odločitev za oblak bistveni
odnosi s ponudnikom, ki morajo biti urejeni in vodeni tako, da se obe strani
izogneta »napačnim« razumevanjem (http://www.idc-adriatics.com/ 17. 11. 2011).
Menim, da isto velja za na novo nastala mala podjetja, ki IKT infrastrukture nimajo zgrajene
in ne vedo, kakšni prihranki bodo ob prehodu v oblak. Zagotovo pa so v začetni fazi stroški za
novonastala mala podjetja, kar se programske opreme tiče, manjša, če se odločijo za Google
Apps.
Neko povprečno malo podjetje potrebuje za osnovno računalniško podporo strojno in
programsko opremo za računalniško okolje ter licence za informacijske rešitve. V Sloveniji je 9 RS je oznaka za Republiko Slovenijo.
42
kar nekaj ponudnikov, ki ponujajo rešitve na raznih platformah, kot so Microsoft, Oracle,
IBM ali pa tudi na odprto-kodni platformi. Pred uporabo je potrebno seveda vzpostaviti
ustrezno okolje, morda se še prilagoditi in integrirati z obstoječim okoljem, ter ga na koncu
uvesti v podjetje. Seveda pa se ob uvedbi ne končujejo stroški na tem področju. Lahko se
mesečno plačujejo osnovna vzdrževanja, kot so odpravljanje napak, obnovitvene licence,
posodobitve programov in podobno. Praksa pa je tudi, da se med ponudnikom in naročnikom
vzpostavi nekakšen partnerski odnos, ki določa dodatne pogoje in dodatne ugodnosti za
dolgoletno sodelovanje.
6.2 Obravnavano malo podjetje V nadaljevanju diplomske naloge bom preučil uporabnost implementacije Google aplikacij v
konkretno podjetje, katerih osnovna dejavnost je prostorsko načrtovanje, projektiranje in
varstvo okolja. Njihovo delo je po večini samostojno, deloma pa skupaj z zunanjimi sodelavci
in konzultanti. V dosedanjem delu so uspešno izdelali številne strokovne podlage in
prostorske planske in izvedbene akte ter številne projektne rešitve na področju nizkih gradenj,
krajinske arhitekture in urbanizma.
6.2.1 Opis podjetja Podjetje je razdeljeno na dva oddelka in sicer na prostorsko načrtovanje in oddelek za nizke
gradnje. Zaposluje strokovnjake z visoko izobrazbeno strukturo s področja krajinske
arhitekture, arhitekture, gradbeništva in geografije. V podjetju je 15 zaposlenih, od tega trije z
magisterijem, osem je diplomiranih inženirjev, dva sta inženirja ter dva tehnika.
Vizija in poslanstvo podjetja (povzeto po internih virih podjetja):
• razvijanje odličnosti,
• utrjevanje mesta med vodilnimi podjetji na vseh področjih njihovega delovanja v
Sloveniji,
• z inovativnostjo in vrhunsko usposobljenostjo delovne skupine si prizadevajo
zagotoviti kakovostne in vsestransko optimalne strokovne rešitve,
• skrb za prostor in okolje,
• skrb za zadovoljstvo naročnikov.
43
Analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj/nevarnosti (angl. Strenghts,
Weaknesses, Opportunitites, Threats- S.W.O.T):
Tabela 6.1: SWOT analiza
Prednosti:
• visoka izobrazba zaposlenih,
• zastopanje različnih strok znotraj podjetja,
kar omogoča večjo interdisciplinarnost,
• podjetje in posamezni zaposleni so za svoje
delo prejeli že več priznanj državnega
pomena,
• podjetje sodeluje pri projektih in
raziskovalnih nalogah lokalnega in
državnega pomena,
• podjetje je s svojim delom doseglo ugled na
državnem nivoju,
• zaradi interdisciplinarnosti in delovanja na
večih področjih podjetje lažje usklajuje
nihanja v količini naročil in s tem
pogojenimi prihodki podjetja,
• dobra strojna oprema v podjetju,
• nizka fluktuacija zaposlenih.
Slabosti:
• višje cene od konkurenčnih podjetij,
• velika poraba časa pri usklajevanju z
naročniki in zunanjimi sodelavci različnih
strok,
• odvisnost od zunanjih sodelavcev,
• draga programska in strojna oprema,
• visoki potni stroški za zaposlene, ki se
vozijo iz drugih krajev,
• plačniška nedisciplina naročnikov.
Priložnosti:
• sodelovanje pri projektih, ki so financirani iz
evropskih sredstev,
• možnost delovanja na evropskem trgu,
• zmanjšanje stroškov z uporabo cenovno
ugodnejše programske opreme.
Grožnje / nevarnosti:
• recesija, ki drastično znižuje število naročil
s strani javnega sektorja, ki za podjetje
predstavlja najpomembnejšega naročnika,
• izrazit padec cen storitev na področju, v
katerem podjetje deluje,
• pogoste spremembe zakonodaje na
področju dela podjetja.
Vir: Lastni prikaz, 2011.
44
6.2.2 Obstoječa strojna in programska infrastruktura Podjetje, ki je predmet obravnave, je povezano s spletom preko optike, s prenosom podatkov
20/20 Mbit/s. Seznam strojne opreme podjetja:
• 15 računalnikov HP Workstation Z400 z monitorjem 24'',
• 3 prenosni računalniki HP Elitebook,
• strežnik HP Proliant,
• 1 risalnik10 (angl. plotter) A1,
• 2 tiskalnika A3,
• 4 tiskalniki A4.
Od programske opreme pa podjetje uporablja:
• 3 licence za ArchiView 11,
• 10 licenc za AutoCad Architecture12,
• 3 licence za Plateia13,
• 18 licenc za operacijski sistem Windows 714,
• 18 licenc MS Office15,
• Microsoft Server 200316,
• Microsoft Exchange Server 200317,
10 Risalnik je vrsta tiskalnika
11 ArchiView je program za risanje prostorskih aktov.
12 AutoCad Architecture je program za konstruiranje visokih gradenj, objektov.
13 Plateia je program za načrtovanje novih in rekonstrukcijo starih cest.
14 Windows 7 je operacijski sistem.
15 MS Office je pisarniška zbirka.
16 Microsoft Server 2003 je operacijski sistem za strežnike.
45
• 2 licenci za Photoshop 18,
• ostali programi za obdelavo slik.
6.2.3 Obstoječ način dela obravnavanega malega podjetja Obstoječe podjetje uporablja predvsem Microsoftovo programsko okolje, kot so Microsoft
Server 2003, Microsoft Exchange Server 2003, Microsoft Office 2010, Windows 7. Vsa
dokumentacija, ki spada v posamezen projekt, se nahaja na varnem mestu, v svoji mapi, na
strežniku. Vsak zaposleni ima na svojem računalniku povezavo na strežniku vidno kot
dodaten mrežni pogon. Vse zaključene dokumente ali končne verzije vodja projekta sproti
zbira in shrani na strežnik. Backup ali varnostna kopija podatkov na strežniku se vrši na
trakove trikrat tedensko. V primeru izgube kakšnega dokumenta je tega možno obnoviti,
oziroma ostane zapisan na trakovih maksimalno 3 tedne, potem se pa trakovi zopet
prepisujejo od začetka. Posamezen projekt vsebuje tekstualni in grafični del. Tekstualni del se
vrši v MS Word, kot tudi v MS Excel, pri njegovi izdelavi pa povprečno sodeluje približno 6
ljudi. Grafični del pa se vrši v AvtoCadu in ArchViewu. V tekstualni del projekta se vstavljajo
tudi v Photoshopu ali podobnem programu za obdelavo fotografij predhodno obdelane
fotografije.
Navkljub navidezno dovršeni in premišljeni informatizaciji poslovnih procesov prihaja prav
pri tekstovnih podlagah posameznega projekta do zmešnjav, ker na enem dokumentu dela več
ljudi. Dokument si pošiljajo preko spletne pošte in za sledljivost zadnje verzije dokumenta
uporabljajo kompleksen način poimenovanja. Ker je vsaka naloga projekt zase, prihaja do
ogromnega števila usklajevanj med zaposlenimi v podjetju, kot tudi med zunanjimi sodelavci.
Sestanki se usklajujejo največ preko telefonskih pogovorov ali e-pošte, kar je dostikrat
dolgotrajno zaradi velikega števila udeležencev. Sestanki se vršijo tako v prostorih podjetja
kot tudi na drugih lokacijah, kar včasih predstavlja težavo zaradi dostopa do potrebnih
podatkov ali nepravilnih verzij dokumenta. Podobno velja pri predstavitvah raznih projektov.
Podjetje ima zakupljeno domeno in kreirano spletno stran, katero ureja in ažurira zunanji
izvajalec po navodilih podjetja.
17 Microsoft Exchange Server 2003 je Microsoftova rešitev za elektronsko pošto.
18 Photoshop je program za obdelavo slik in grafik.
46
6.2.4 Vpeljava Google Apps v obravnavano malo podjetje V podjetju se prvi fazi opravi tehnična nastavitev, s katero se vklopi spletne aplikacije, hkrati
s to fazo se prilagodi aplikacije na podlagi potreb zaposlenih v podjetju, seveda s predhodnim
spoznavanjem poslovnega procesa.
Nato se izvede implementacija vseh aplikacij, ki jih Google ponuja znotraj Google Apps.
Gmail zamenja dosedanjo pošto preko Microsoft Exchange, s tem, da se vsa e-pošta in
kontakti predhodno prenesejo na Googlov strežnik, tako da se vsa e-pošta ohrani. Preko
Gmaila se vsakemu uporabniku dodeli poštni nabiralnik z velikostjo 25GB, vsa pošta pa je
varovana s strani Googla pred spami in virusi preko storitve Postini.
Pred popolno ukinitvijo Exchange Server se sinhronizira še Outlookov koledar z Googlovim.
Google Calendar se da v skupno rabo, tako da vsak zaposleni vidi opravila vsakega
zaposlenega. Glede na to, da imajo v podjetju z organizacijo sestankov kar precej dela, je ta
aplikacija zelo dobrodošla, sej se z Google Calendar sestanke organizira dosti lažje in hitreje.
Vodja projekta lahko ugotavlja proste termine članov projektne skupine in vsem doda
opomnik za sestanek takrat, ko so vsi prosti. Tako lahko vodja projekta v primeru sestanka z
zunanjimi sodelavci hitreje uskladi termin za sestanek, saj usklajuje samo še termine z
zunanjimi sodelavci. Seveda pa lahko vsak uporabnik svoje privatne zaznamke na koledarju
zapisuje tako, da v skupnem pogledu niso vidni.
Z Google Docs se sčasoma ukinja MS Office. Google Docs še ni tako napreden kot MS
Office, sploh pa ni priljubljen pri uporabnikih, ki prisegajo na Office in se težje prilagodijo na
Docs. Vendar pa Google svojo storitev nenehno izboljšuje in se z možnostjo uporabe te
aplikacije brez internetne povezave približuje uporabnosti Docs, kot ga poznamo pri Office.
Bistvena prednost Docs pa je prav hkratno delo na dokumentih, pri čemer ne prihaja do
zmešnjav glede verzij dokumenta, saj je vsaka sprememba vidna, od tega, kdo je spremembo
naredil, do tega, kaj je spremenil. Vsi delajo samo na enem dokumentu, lokacijsko in časovno
neodvisno.
Obstoječo internetno stran podjetja po potrebi in za plačilo ureja in posodablja zunanji
izvajalec. Z uporabo Sites se dodatno urejanje in dopolnjevanje spletne strani zlahka preda
enemu izmed zaposlenih. Google je, kar se tiče njegovih aplikacij, zelo intuitiven, zato za
urejanje spletne strani v Sites ni potrebno znanje spletnega programiranja in je to precej
nezahtevno delo, enako kot je nezahtevno urejanje dokumentov v urejevalniku besedil.
47
Znotraj Sites si podjetje lahko ustvari še svoj lastni intranet19, do katerega dostopa le določen
krog ljudi oziroma zaposleni. V intranetu si lahko uredijo tudi prostor za nabor osnovnih
obrazcev, dokumentov …
6.2.5 Vpeljava storitev v obravnavano podjetje, ki niso del Google Apps Podjetje pri svojih predstavitvah pogosto uporablja 3D predstavitve, katere izdelajo zunanji
sodelavci. Z Googlovo aplikacijo SketchUp si 3D predstavitve lahko izdelajo sami. SketchUp
je plačljiva aplikacija, za katero je treba plačati 360€. Ta aplikacija je zelo zmogljiva, kar se
3D predstavitev tiče, hkrati pa enostavna za uporabo.
Za obdelavo fotografij lahko podjetje namesto plačljivih programov uporablja Googlovo
storitev Picasa, ki za njihove potrebe obdelav fotografij več kot zadostuje.
Podjetje si lahko olajšala marsikatero delo tudi z implementacijo še katere od spletnih
storitev, ki jih Google ponuja preko Marketplace aplikacije, kot na primer Insightly, ki je
CRM storitev in si tako nadomesti marsikatere kontaktne listke, nalepljene na monitorjih ali
pa stojalo za vizitke pri tajnici. Seveda pa to ni edina funkcija te storitve.
6.2.6 Stroškovna primerjava Obstoječi stroški programske podpore procesom v podjetju:
• 18 licenc in pogodba o nadgradnji in vzdrževanju za MS Office znaša 3.300 €/leto,
• 2 licenci za Photoshop ca. 1.200 €,
• strošek nakupa strežnika in programske opreme (Microsoft Exchange + Microsoft
Server 2003 ), brez vzdrževanja ca 7.500 €.
V stroških niso zajete vrednosti programov za risanje prostorskih aktov, programa za
načrtovanje novih in rekonstrukcijo starih cest, programa za konstruiranje visokih gradenj in
objektov, ker Google za nadomestilo teh programov ni razvil primerljive storitve oziroma
aplikacije. Prav tako niso zajeti stroški licence za operacijski sistem Windows 7. V primeru
zamenjave okolja Windows 7, s katerim od brezplačnih, kot je Linux, bi bilo najprej potrebno
preučiti delovanje zgoraj omenjenih programov v drugem okolju, kar pa ni predmet te študije.
Strošek strojne opreme, kot so računalniki, prenosniki, tiskalniki ter risalnik, prav tako ni vštet
v to študijo, ker bi to opremo podjetje potrebovalo v vsakem primeru. V bližnji prihodnosti 19 Intranet je zasebno omrežje
48
namerava podjetje posodobiti strežnik tako iz strojnega kot tudi iz programskega vidika, kar
predstavlja za podjetje dodaten strošek, ne pa tudi rešitev prej naštetim težavam pri delovnih
procesih podjetja. Za vzdrževanje in servisiranje strojne in programske opreme ima podjetje
sklenjeno pogodbo z zunanjim izvajalcem. Z odločitvijo podjetja, da uporablja računalniško
infrastrukturo v spletnem oblaku, se stroškom posodobitve in vzdrževanja strežnika izogne.
Google ima možnost 30 dnevnega brezplačnega preizkusa delovanja njihovih storitev, kar
omogoča podjetju, da v tem času oceni primernost implementacije. To je čas, v katerem lahko
delavci dobro spoznajo delovanje storitev in njihove prednosti, kot morda tudi slabosti. Na tak
način se podjetje lahko z minimalnimi stroški odreče implementaciji aplikacij, nastali strošek
pa bi predstavljal samo čas, porabljen za prilagajanje in učenje.
Ob vpeljavi Google Apps v podjetje bi nastali stroški v povezavi:
• s postopkom vpeljave – v kolikor bi to opravil zunanji pooblaščeni izvajalec za
implementacijo Google Apps (Google Apps Authorized Reseller),
• z zakupom licence za Google Apps, ki za 15 zaposlenih znaša 600 €,
• z zakupom dodatnega prostora, tako imenovana »User Managed Storage« (za 1TB
prostora je letni strošek približno 190 €).
Največji strošek za podjetje ob implementaciji predstavlja čas, ki je potreben za
implementacijo in uvajanje zaposlenih na nov način dela, ostalo pa so nespremenljivi letni
stroški, se pravi strošek za licenco 15 zaposlenih ter zakup prostora.
Primerjava stroškov uporabe obstoječe računalniške infrastrukture in storitvami Google Apps
je v nadaljevanju prikazana le za storitve, ki se jih nadomesti z novimi Google Apps. Izračun
je izdelan za dobo 5 let, kolikor približno traja tudi garancija za strežnik oziroma njegova
amortizacijska doba.
49
Tabela 6.2: Strošek obstoječega stanja
Vrsta storitve Strošek za dobo 5 let MS Office 16.500 € Photoshop 1.200 € Server + prog. oprema 7.500 €
SKUPAJ 25.200 €
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Tabela 6.3: Strošek z uvedbo Google Apps
Vrsta storitve Strošek za dobo 5 let Vpeljava Google Apps 250 € Google Apps 3000 €
Zakup prostora 2.850 €
SKUPAJ 6.500 €
Vir: Lastni prikaz, 2011.
V tabeli 6.1 so prikazani petletni stroški za obstoječo programsko in strojno opremo, s tem da
v stroških niso zajeti stroški vzdrževanja strežnika (pregledi, čiščenja, nadgradnja biosa in
firmware, pregled in zamenjava baterij po potrebi) in nadgradnje (nadgradnja z dodatnim
procesorjem, diskom, ramom20 …) ter tračnega zapisovanja, ki se nahaja tudi znotraj
strežnika. Vsa ta dela za podjetje izvaja pogodbeni zunanji izvajalec.
V prihodnosti namerava podjetje zamenjati server ter z njim povezano programsko opremo –
Microsoft Server 2008 R2, Microsoft Exchange Server 2010.
Pri analizi stroškov z Google Apps (glej tabelo 6.2) je upoštevan enkratni strošek vpeljave
Google Apps ter dodatno še vsakoletni zakup dodatnega prostora na Googlovem strežniku za
1TB, se pravi za prvo leto 1TB, drugo leto je v zakupu 2TB, v tretjem letu 3TB in tako naprej.
Tukaj ni stroškov, ki bi lahko nastali z vzdrževanjem sistema iz strani pooblaščenega
izvajalca implementacije.
Razlike so očitne. Podjetje bi pridobilo okoli 3.700 € letnega prihranka na račun zamenjave
nekaterih programskih in strojnih komponent.
20 RAM je bralno – spominski pomnilnik (angl. Random Access Machine).
50
7 ZAKLJUČEK Kovačič s sodelavci (2005) pravi, da se dnevno srečujemo s pomembnim napredkom
informacijskih, telekomunikacijskih in omrežnih tehnologij ter pojavnih oblik, kot so
računalniško izmenjevanje podatkov, internet, mobilno omrežje in omrežja podjetij. Z vidika
prenove poslovanja postaja internet ključni infrastrukturni dejavnik, ki od podjetij zahteva in
omogoča razvoj novih poslovnih modelov. Ti zlasti poudarjajo neposredno povezovanje s
poslovnimi partnerji. Izpostavlja se potreba po intenzivnejšem in neposrednem povezovanju
podjetja z izbranimi dobavitelji, sodelovanju z njimi pri razvoju novih proizvodov,
medsebojnem povezovanju poslovnih procesov in uporabi skupnih podatkov. Internet pri tem
zagotavlja povezovanje in ponuja nove strateške možnosti in priložnosti, kot so elektronska
distribucija, naročanje, plačevanje in še marsikaj.
Internet kot infrastrukturni dejavnik lahko podjetja z vidika prenove poslovanja izkoristijo v
računalniškem oblaku. Računalniški oblak lahko tako rekoč uporablja vsak posameznik pod
pogojem, da ima dostop do svetovnega spletna. Ponudnikov računalniškega oblaka je veliko,
prav tako storitev, ki jih ponujajo. V smeri centralizacije informacij nekje v oblaku stremi že
kar nekaj časa tudi Google, ki ponuja precej storitev za vsakogar, pa tudi za podjetja.
Google trdi, da so njihove aplikacije zanesljive, varne in uporabniku prijazne spletne
aplikacije, ki poenostavijo poslovanje in znižajo IT stroške. Danes zaupa njihovemu
upravljanju več kot 4 milijone podjetij in preko 40 milijonov uporabnikov, od najmanjših
podjetij, do svetovnih multinacionalk po svetu in število iz leta v leto raste (http://www.googl
e.com/apps/intl/en/customers/ 5. 12. 2011).
Koliko pa malo podjetje v resnici pridobi z implementacijo Google Apps, sem povzel v
nadaljevanju zaključka.
7.1 Pridobitve in prednosti Podjetje z odločitvijo in kasneje implementacijo Google Apps pridobi veliko storitev za
ugodno ceno.
Z Gmail storitvijo je v podjetju poskrbljeno za e-pošto, dodatno še IM komunikacijo in video
komunikacijo, v ozadju pa deluje Postini, izredno zmogljivo varovanje pošte pred spami in
virusi.
51
Google Docs res ni tako močno orodje, kot ga večina pozna v sklopu Microsoft Office, vendar
pa je še zmeraj dokaj dobro pisarniško orodje, pri katerem izstopa možnost skupinskega dela
na istem dokumentu, istočasno, vendar lokacijsko ločeno.
Google Calendar je odličen organizator, ki omogoča urejanje opravil in nalog vsakemu
zaposlenemu posebej. Opravila in naloge si zaposleni lahko beleži kot zasebna ali pa kot
skupna, da so na vpogled vsem sodelavcem, s čimer je zagotovljena jasna sledljivost
aktivnosti posameznikov.
Google Sites je storitev, s katero si podjetje lahko ustvari internetno stran in s tem poveča
svojo prepoznavnost na spletu. To isto storitev pa lahko podjetje uporabi kot intranet, kjer
zaposleni dostopajo do internih informacij podjetja.
K vsem storitvam je treba prišteti še to, da za delovanje teh storitev Google zagotavlja s
SLA21 pogodbo 99,9 % razpoložljivost strežnika in zagotavlja pomoč uporabnikom
neprekinjeno. Posodobitve storitev se izvedejo samodejno, dolžnost uporabnika je samo ta, da
vzdržuje svojo strojno opremo ter si zagotovi dostop do interneta.
Nadgradnja osnovnih standardnih storitev, ki jih ponuja Google s storitvami iz Marketplaca,
pomeni še večjo dodano vrednost podjetju. Tak primer je storitev MailChimp, ki je bila
predstavljena v četrtem poglavju in je ena priljubljenih storitev, ki je v določenih primerih
celo brezplačna. Ta storitev podjetju doprinese koristno komunikacijsko orodje, ker po
besedah Suhadolčeve (2007), e-bilten, kar storitev MailChimp tudi je, omogoča gradnjo
odnosov s ciljnimi javnostmi, manjše stroške v primerjavi s tiskom, hitrejše komuniciranje kot
tisk, povečanje obiskanosti spletnega mesta podjetja, promocijo podjetja, njegovih produktov
in storitev ter zaposlenih.
Prav tako priljubljena storitev je Insightly, kar je management odnosov s strankami, saj
pomaga pri vodenju podjetja, ki temelji na pridobivanju in uporabi znanja o strankah. Kovačič
s sodelavci (2005) pravi, da organizacije vidijo svoje koristi v večji donosnosti kot posledici
sposobnosti identificiranja donosnih strank in grajenju trdnega odnosa z njimi.
Prednosti spletnih aplikacij pa se kažejo tako za posameznike – uporabnike, kot tudi v
poslovnem smislu za podjetja.
21 SLA je Service Level Agreement oziroma Pogodba o zagotavljanju ravni storitev.
52
Prednosti za uporabnike:
• enostavne, intuitivne storitve, primerne za takojšnjo uporabo,
• veliko prostora v e-poštnem nabiralniku in shranjevanju dokumentov,
• dostopnost do podatkov,
• podatki so varno shranjeni,
• sočasna dostopnost in urejanje dokumentov s sodelavci,
• storitve so prevedene v slovenski jezik.
Prednosti za podjetja:
• večja produktivnost zaposlenih,
• stalni, predvidljivi letni stroški glede na uporabnika,
• zmanjšanje stroškov na licencah,
• zmanjšani stroški za strežniško in mrežno infrastrukturo,
• ni stroškov vzdrževanj in nadgradenj,
• razpoložljivost storitev.
7.2 Pomanjkljivosti in slabosti Največja pomanjkljivost Google Apps je, da storitev kot je Google Docs še ni razvita v
popolnosti, kot je na primer najbolj uporabljena pisarniška zbirka MS Office. Je pa res, da se
ji iz dneva v dan približujejo, kar se funkcionalnosti tiče. Do takrat pa je tudi možno skupaj s
pisarniško zbirko MS Office uporabljati še storitev Google Cloud Connection, ki omogoča
kolaboracijo na enem dokumentu in se vsi ustvarjeni in shranjeni dokumenti v katerikoli MS
Office zbirki istočasno shranijo še na oblak, v Google Docs.
Prva slabost je zagotovo to, da je potrebno imeti dobro internetno povezavo za normalno
delovanje aplikacij, kar pa je v sedanjih časih optike vedno manjša težava. Res pa je tudi, da
je v nekaterih storitvah možno delati tudi v offline načinu.
53
Velikokrat slišim, da ljudje v vsakdanjem življenju omenjajo »strica Googla«, ki vse ve. Moj
komentar k tej izjavi je, da zagotovo niti približno ne vemo, kaj vse Google ve, vendar pa se
je še bolj potrebno vprašati, za kakšne namene ali pa mogoče za koga Google pridobiva
posamezne informacije. Živimo v času, ko je enostavno locirati položaj posameznika s tem,
da ima pri sebi mobilni telefon, da ne govorimo o tem, da Google lahko sledi našim klikom po
svetovnem spletu in lahko z veliko verjetnostjo napove vsak naš naslednji klik. Zato je tukaj
upravičeno govoriti o zasebnosti informacij in varnosti. Dejstvo je, da Google ima o ljudeh
več podatkov, kot je pripravljen javno priznati in neprimerno več, kot so ljudje pripravljeni
verjeti, da jih ima (Banovič in Kodelja, 2010).
Marsikatera podjetja imajo v lasti ogromno intelektualne lastnine z izredno zaupnimi podatki,
pri čemer se poraja vprašanje, ali je skladiščenje takšnih podatkov v oblaku varno. Po drugi
strani pa je težko verjeti, da bi Google slabo skrbel za lastnino in si s tem ogrožal položaj
enega vodilnih ponudnikov računalništva v oblaku.
V obravnavanem izbranem podjetju za varnost podatkov skrbijo tako, da se vsi podatki iz
strežnika trikrat na teden prepišejo še na trakove, ki so prav tako znotraj strežnika. V primeru
tatvine strežnika ali požara bi bili podatki za vedno izgubljeni. Njihova dokumentarna lastnina
pa je večinoma javna, saj so projekti večinoma javnega značaja in javno razgrnjeni, tako da v
tem primeru ne moremo govoriti o strogo zaupnih podatkih.
7.3 Sklep Implementacija in uporaba Google Apps je zagotovo pametna naložba za mala podjetja:
• ki v vsakdanjem življenju uporabljajo splet,
• ki želijo zmanjšati stroške na račun informacijske tehnologije,
• katerih zaposleni so se pripravljen prilagoditi, sprejeti spremembe in se učiti
uporabljati storitve,
• katerih zaposleni hodijo na službena potovanja ali opravljajo delo na terenu.
54
55
8 VIRI IN LITERATURA
1. Banović, Zoran in Kodelja, Marjan (2010): Podatkovna hobotnica. Moj mikro, str.:
16-19 (maj, 2010). Dostopno prek: http://www.mojmikro.si/v_srediscu/razkritje/podat
kovna_hobotnica_1_del in http://www.mojmikro.si/v_srediscu/razkritje/podatkovna_h
obotnica_2_del (19. 11. 2011).
2. Bussiness share their stories- Google Apps (2011): It is time to go Google. Dostopno
prek: http://www.google.com/apps/intl/en/customers/ (5. 12. 2011).
3. Buyya, Rajkumar et al. (2008): Cloud Computing and Emerging IT Platforms.
Dostopno prek: http://www.buyya.com/gridbus/reports/CloudITPlatforms2008.pdf
(11. 2. 2011).
4. Conner, Nancy (2008): Google Apps : the missing manual. Beijing: O'Reilly.
5. Čehovnik, Gregor (2011): Računalništvo v oblaku: Fleksibilnejši dostop do
računalniških storitev. Mladi podjetnik (20. 2. 2011). Dostopno prek:
http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/racunalnistvo-v-oblaku-
fleksibilnejsi-dostop-do-racunalniskih-storitev.
6. Djurdjič, Vladimir (2010): Trio Fantastikus. Monitor, str.: 110 (april, 2010). Dostopno
prek: http://www.monitor.si/clanek/trio-fantastikus/ (4. 11. 2011).
7. Djurdjič, Vladimir (2005): Mala podjetja. Monitor (maj, 2005). Dostopno prek:
http://www.monitor.si/clanek/vladimir-djurdjic-mala-podjetja/ (12. 11. 2011).
8. Google AdSense (2011): What is Google AdSense. Dostopno prek: http://support.goog
le.com/adsense/ (27. 11. 2011).
9. Google investor relationship (2011): 2011 Financial tables. Dostopno prek:
http://investor.google.com/financial/tables.html (27. 11. 2011).
10. Google Apps for Business (2011): Web-based email, calendar, and documents for
teams. Dostopno prek: http://www.google.com/apps/intl/en/business/index.html
(21. 11. 2011).
11. Google Apps Marketplace (2011). Dostopno prek: https://www.google.com/enterprise/
marketplace/ (14. 11. 2011).
56
57
12. Google Apps: Google Apps Migration for Microsoft Outlook®. Dostopno prek:
http://tools.google.com/dlpage/outlookmigration (12. 11. 2011).
13. Google (2011): Naša filozofija. Dostopno prek: http://www.google.com/about/corpora
te/company/tenthings.html (5. 11. 2011).
14. Google (2011): Googlova zgodovina. Dostopno prek: http://www.google.com/about/c
orporate/company/history.html (24. 11. 2011).
15. Google (2011): Google Help center. Dostopno prek: http://support.google.com/
(14. 11. 2011).
16. Google Cloud print (2011): Dostopno prek: http://www.google.com/cloudprint/learn/
(29. 11. 2011).
17. Google Earth (2011): Earth. Dostopno prek: http://earth.google.com/support
(2. 7. 2011).
18. Jama, D. (2011): Poslovni izzivi- gonilo razvoja računalništva v oblaku. Dostopno
prek: http://www.idc-adriatics.com/?showproduct=41999 (17. 11. 2011).
19. Kovačič Andrej, Groznik Aleš, Ribič Miroslav (2005): Temelji elektronskega
poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
20. Kovačič, Andrej: Informatizacija poslovanja, EF Ljubljana, 1998.
21. Kovačič Andrej, Bosilj Vukšia Vesna (2005): Management poslovnih procesov,
Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: GV Založba Ljubljana.
22. Klajnščak, Boštjan (2010): Oblaki pred dežjem ali obratno? Moj mikro, str.: 30-32
(september, 2010). Dostopno prek: http://www.mojmikro.si/mreza/uporabno/oblaki_pr
ed_dezjem_ali_obratno (21. 11. 2011)
23. Marjan Heričko, Aleš Živkovič in Katja Kous: OTS 2009 Sodobne tehnologije in
storitve (str.: 171-178).
24. Mesojedec, Uroš (2009): Oblaki prihodnosti (april, 2009). Dostopno prek: http://www
.monitor.si/clanek/oblaki-prihodnosti/ (21.11.2011).
58
59
25. Pohorec, Sandi, Verlič, Mateja, Zorman, Milan (2009): Aplikacije letijo v nebo.
26. Predstavitev Bloggerja (2011): Kaj je spletni dnevnik? Dostopno prek: http://www.blo
gger.com/tour_start.g (5. 12. 2011).
27. Rathinasababathy, Chandramouly (2010): Google Apps Implementations – Growing
Phenomenon in India (april, 2010). Dostopno prek: http://www.moneymint.in/softwar
e/google-apps-implementations-growing-phenomenon-in-india (5. 6. 2011).
28. Rittinghouse, John W. in Ransome, James F. (2010): Cloud Computing
Implementation, Management, and Security. Taylor and Francis Group, LLC.
29. Sheehan, Michael (2008): Coud Computing Expo: Introducing the Cloud Pyramid.
Cloud computing Jurnal. Dostopno prek: http://cloudcomputing.sys-con.com/node/609
938 (2. 4. 2011).
30. Smith, Jon (2011): Google AdWords- recept za uspeh. Ljubljana, Pasadena.
31. Spletna trgovina Chrome. Dostopno prek: https://chrome.google.com/webstore/catego
ry/home (2. 7. 2011).
32. Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek: http://www.stat.si/ (26. 4. 2011).
33. Suhadolc, Jasna (2007): Nove priložnosti e-komuniciranja. Ljubljana: GV Založba.
34. Teeter, Ryan in Barksdale, Karl (2008): Google Apps for dummies. Hoboken : Wiley.
35. Vidmar, David (2007): Zares moj Google. Monitor (september, 2007). Dostopno prek:
http://www.monitor.si/clanek/zares-moj-google/ (19. 8. 2011).
36. Vise, A., David (2005): The Google story. Pan Books. Dostopno prek: http://www.entr
eprnr.net/assets/TheGoogleStory.pdf (25. 7. 2011).
37. Zupan, Gregor (2010): E-poslovanje v podjetjih v Sloveniji in EU, 2004-2008.
Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
38. Wikipedia (2011): Cloud computing. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Clo
ud_computing (15. 4. 2011).
60
61
39. Wikipedia (2011): Software as a service. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/
Software_as_a_service (17. 4. 2011).
40. YouTube: O YouTubu. Dostopno prek: http://www.youtube.com/t/about_youtube (14.
11. 2011).
PRILOGA Priloga 1: Uporabljene kratice
Priloga 1: Uporabljene kratice
IT - Information Technology
IKT - Information and communication technology
SaaS - Software as a service
IaaS - Infrastructure as a service
PaaS - Platform as a service
ITIL - Information Technology Infrasctructure Library
URL - Universal resource locator
SPAM - neželena pošta, sporočilo
POP3 - Post office protocol version 3
IMAP - Internet message access protocol
PDF - Adobe Portable document format
TIFF - Tagged image file format
ZIP - datotečni format stisnjene datoteke
RAR - datotečni format stisnjene datoteke
HTML - Hyper Text Markup Language
PC - Personal computer
OS - Operating system
IM - Instant messaging
VOIP - Voice over internet protocol
XMPP - Extensible Messaging and Presence Protocol
CIA - Central Intelligence Agency
CAD - Computer-aided design
CPC - Cost per click
RSS - Really Simple Syndication
API - Application programming interface
CRM - Customer relationship management
DNS - Domain name server
A - Zapis, ki preslika ime gostitelja v 32-bitni naslov
MX - Zapis, ki preslika domensko ime v spisek strežnikov za to domeno
CNAME - Zapis, ki naredi alias domene
S.W.O.T - Strengths, Weaknesses/Limitations, Opportunities, and Threats
HP - Hewlett-Packard
SLA - Service level agreement
