8/10/2019 Cpp Pogosta Vpraanja

1/7

1. Dopuena revizija pogoji

Revizija je dopuena zoper pravnomono sodbo na II. stopnji in je odvisna od vrednosti spornega predmeta in

pravnega temelja civilnega spora. (e ni pritobe, ni revizije). Stranke lahko revizijo vloijo v 30 dneh od

vroitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oz v 15 dneh po vroitvi sklepa Vrhovnega sodia o dopustitvi

revizije (dopuena revizija). Sodie dopusti revizijo, e je od odloitve vrhovnega sodia mogoe priakovati

odloitev o pravnem vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali zarazvoj prava preko sodne prakse. Revizija je v premoenjskih sporih dovoljena, e vrednost izpodbijanega dela

pravnomone sodbe presega 40.000 evrov. V gospodarskih sporih je revizija dovoljena, e vrednost spornega

predmeta glede izpodbijanega dela pravnomone sodbe presega 200.000 evrov.

2. Iz katerih razlogov se lahko izpodbija sklep z revizijo

Dovoljena je revizija zoper sklep sodia 2. st., s katerim je bil postopek pravnomono konan predvsem

torej zoper sklep, s katerim je bila toba zavrena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Revizija zoper

sklep je dovoljena le v tistih sporih, v katerih je sicer dovoljena revizija zoper pravnomono sodbo pritobenega

sodia. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodie 2. st. zavrglo vloeno pritobo oz. s

katerim je potrdilo sklep sodia 1. st., da se revizija zavre. Revizija se lahko vloi: 1. zaradi bistvene kritvedolob pravdnega postopka, 2. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka v postopku pred sodiem

druge stopnje; 3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zaradiprekoraitve tobenega zahtevkaje

revizija dopustna samo, e je bila ta kritev storjena ele v postopku pred sodiem druge stopnje. Revizije ni

mogoe vloitizaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Predpostavke za izdajo predhodne odredbe

Sodie izda predhodno odredbo, e upnik: 1. predloi odlobo domaega sodia ali drugega domaega

upravnega organa, ki e ni izvrljiva in iz katere izhaja denarna terjatev upnika zoper dolnika oziroma predloi

poravnavo, sklenjeno pred domaim sodiem oziroma upravnim organom ali neposredno izvrljiv notarski

zapis, iz katerih izhaja denarna terjatev, ki e ni zapadla; 2. izkae, da je verjetna nevarnost, da bo sicer

uveljavitev denarne terjatve onemogoena ali precej oteena.

4. Kakna sredstva lahko uveljavlja dolnik nasproti predhodni odredbi

Ustavitev in razveljavitev. Sodie na predlog dolnika ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi

opravljena dejanja: 1. e dolnik poloi na sodni polog zavarovano terjatev (z obrestmi in stroki); 2. e dolnik

izkae za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, e plaana ali dovolj

zavarovana; 3. e je pravnomono ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala; 4. e so pogoji za

izvrbo bili izpolnjeni e preden je potekel as, za katerega je bila predhodna odredba izdana, upnik pa v 15

dneh po nastopu pogojev za izvrbo ni predlagal izvrbe.

5. Prenehanje zaasne odredbePo uradni dolnosti: 1. e upnik v doloenem roku ne vloi tobe oziroma ne zane kaknega drugega

postopka, torej ne opravi dejanj za opraviitev izdane zaasne odredbe in sodiu ne predloi dokazila o njihovi

opravi; 2. e je potekel as, za katerega je bila zaasna odredba izdana. Na predlog dolnika: e dolnik dokae,

da so se po izdaji zaasne odredbe okoliine, zaradi katerih je bila ta izdana, tako spremenile, da zaasna

odredba ni ve potrebna. e upnik pred potekom asa, za katerega je bila izdana zaasna odredba, predlaga

podaljanje trajanja zaasne odredbe, lahko sodie trajanje zaasne odredbe podalja.

6. Ugovor zoper sklep o zaasni odredbi

Zoper sklep o zaasni odredbi se lahko v 8 dneh od prejema vloi ugovor zoper takno odredbo (ugovor zoper

sklep o izvrbi, saj ima zaasna odredba naravo sklepa o izvrbi). Zoper ugovor lahko upnik poda odgovor v 8

dneh od prejema sodia, potem pa sodie odloi o ugovoru. Zoper sklep o odloitvi o ugovoru pa je dopustna

pritoba, o kateri odloa vije sodie.

8/10/2019 Cpp Pogosta Vpraanja

2/7

7. Zaasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev predpostavke

Sodie jo izda, e U izkae verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogoil ali oteil izterjavo s

tem, da bo svoje premoenje oz svoja sredstva odtujil, skril ali kako drugae z njimi razpolagal. U mora dokazati

obstoj subjektivne nevarnosti, to je nevarnost, ki jo s svojim ravnanjem povzroa D. Zakon doloa da lahko

sodie dovoli vsako odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja. To so: 1. prepoved razpolaganja s

preminimi stvarmi in hramba teh stvari, 2. prepoved odtujitve ali obremenitve nepreminine ali stvarnihpravic , 3. prepoved dolnikovemu dolniku, da D ne sme izplaati terjatve.

8. Zaasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev predpostavke

U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogoena ali precej

oteena. Zadostuje objektivna nevarnost. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj, kadar bi D z zaasno

odredbo utrpel le neznatno kodo. Sodie lahko izda odredbo tudi takrat, kadar U izkae za verjetno, da je

odredba potrebna, da se preprei uporaba sile ali nastanek nenadomestljive kode. Sodie lahko izda vsako

zaasno odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja, zlasti pa: 1. prepoved obremenitve in

odtujitve preminih stvari; 2. prepoved obremenitve in odtujitve nepreminine; 3. prepoved D, da ne sme

storiti niesar, kar bi lahko povzroilo kodo U.

9. Pridobitev zastavne pravice na preminini po ZIZ

Upnik pridobi z rubeem zastavno pravico na zarubljenih stvareh. e so bile stvari zarubljene za ve upnikov, se

vrstni red zastavne pravice, pridobljene z rubeem ali zaznambo v rubenem zapisniku, doloa po dnevu, ko je

bil rube opravljen, oziroma po dnevu, ko je bila zaznamba zapisana. e so bile stvari soasno zarubljene za ve

upnikov, se doloa vrstni red po dnevu, ko je sodie prejelo predlog za izvrbo, e je prejelo predloge istega

dne, pa imajo njihove zastavne pravice isti vrstni red.

10. Ugovor novega dolnika po ZIZ

Ugovor lahko vloi, e terjatev e ni prela na upnika oz e obveznost e ni prela na dolnika.

11. Izdaja zamudne sodbe

e toena stranka v postavljenem roku ne odgovori na tobo, izda sodie sodbo, s katero ugodi tobenemu

zahtevku (zamudna sodba), e so izpolnjeni naslednji pogoji:1-da je toeni stranki pravilno vroena toba v

odgovor; 2-da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3-da izhaja utemeljenost zahtevka

iz dejstev, ki so navedena v tobi (sklepnost tobe), 4-da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v

nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so splono znana.

12. Ugotovitvena sodba

Z njo sodie izree ali obstaja ali ne obstaja doloena pravica. Izjemomaje mono z ugotovitveno sodbo

odloiti o obstoju spornih dejstev = ugotavljanje (ne)pristnosti listine.

13. Sodba na podlagi stanja spisa

e je poleg prvega in poravnalnega naroka razpisan e kaken pozneji narok, na katerega ne pride nobena

stranka, sodie odloi glede na stanje spisa, e je e opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je

dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodie tudi v primeru, e na

narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s

katerim sodie zavrne predlog za odloitev glede na stanje spisa, ni pritobe.

14. Kdaj se lahko izda delno sodbo

e so od ve tobenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za

konno odlobo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za konno odlobo, lahko sodie glede zrelihzahtevkov oziroma dela zahtevka kona obravnavo in izda sodbo. Delna sodba je v bistvu konna sodba o

8/10/2019 Cpp Pogosta Vpraanja

3/7

enem izmed zahtevkov oziroma o delu zahtevka. Delno sodbo lahko izda sodie na predlog stranke ali pa polastni presoji. Pri odloanju sodia o izdaji delne sodbe bo glavno vodilo naelo ekonominosti in pospeitvepostopka.

15. Ali lahko sodie izda sodbo brez naroka za glavno obravnavo

S soglasjem strank lahko sodie v sporu odloi na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne

obravnave, e se stranki obravnavi pisno odpovesta. Sodie opozori stranke na monost, da se lahko odpovejo

glavni obravnavi v roku, ki ga doloi sodie. Sodie v sporu odloi prednostno.

16. Iz katerih razlogov se lahko izpodbija sodba v sporih majhne vrednosti

Mono je izpodbijati zaradi absolutnih bistvenih kritev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. NI pa

mono izpodbijati zaradi relativnih bistvenih kritev postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja.

17. Naela v postopku majhne vrednosti

Ves postopek v teh sporih je odraz naela ekonominosti in pospeitve postopka. Na ta raun, pa je omejeno

naelo materialne resnice, saj 1.st. sodbe ni mogoe izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitvedejanskega stanja. V teh sporih je predvidena izjema od naela obligatornosti glavne obravnave, saj sodie ne

razpie glavne obravnave, e po prejemu odgovora na tobo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko

stanje. Uveljavljeno je tudi naelo pismenosti, ki pravi, da bi semed strankama sporno dejansko stanje

vzpostavilo na podlagi pisnih vlog. Tonik mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tobi. Toenec

mora vsa dejstva in dokaze navesti v odgovoru na tobo. Za nova dejstva in dokaze lahko stranki vloita vsa ka

e po eno pripravljalno vlog. Dejstva in dokazi izven teh vlog se ne upotevajo. Na 1. Naroku za GO stranki ne

smeta navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

18. Kaj se zgodi e narok v postopku majhne vrednosti zahteva tonik, pa na narok ne pride

toenec in nima opraviila?Pride do fikcije pripoznave zahtevka: sodie izda sodbo na podlagi pripoznave, e toena stranka, ki ji je bila

toba pravilno vroena, ne odgovori na tobo.

19. Kakne so posledice, e na narok v sporu majhne vrednosti stranka, ki je narok zahtevala

neupravieno izostane z naroka

Pride do fikcije odpovedi zahtevku- sodie izda sodbo zaradi odpovedi, e v redu povabljen tonik ne pride na

narok za GO.

20. Pritonik v pritobi zoper zamudno sodbo navaja nova dejstva in dokaze. Kaj bo storilo

sodie?

Pritonik lahko v pritobi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, e jih brez svoje krivde ni mogel

predloiti do konca glavne obravnave.V pritobi lahko navaja le dejstva, ki so obstajala v asu zakljuka glavne

obravnave.

21. Posledice, e na 1. narok za GO ne pride:

TONIK:se teje, da je tonik umaknil tobo

TOENEC:sodie izda zamudno sodbo(+sklepnost), eprav je toena stranka odgovorila na tobo.

NOBEN:narok se prestavi

22. Procesna naela uporabljena v posebnih postopkih v gospodarskih sporih

Zaradi hitrega reevanja blagovno-trnih odnosov, je pomembna hitrost reevanja sporov, zato se je uveljavilonaelo ekonominosti in pospeitve postopka. Ta postopek pozna izjemo od naela obligatornosti glavne

8/10/2019 Cpp Pogosta Vpraanja

4/7

obravnave, saj lahko predsednik senata brez razpisa naroka izda odlobo o sporu, kadar ugotovi, da med

strankami ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odlobe. V GS je uveljavljeno tudi naelo

pismenosti, saj stranke ne morejo dajati zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik pri sodiu.

24. Natej razloge za prekinitev postopka

Obligatorna prekinitev:e stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaenca; ezakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, pa stranka nima pooblaenca v

pravdi; e stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma e ji pristojni organ pravnomono prepove

delovanje; e nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka; e zaradi vojne ali iz drugih vzrokov

sodie preneha delati; e drug zakon tako doloa. Po odredbi sodia na podlagi sodne odredbe-fakultativna

prekinitev:e sklene, da ne bo samo reevalo predhodnega vpraanja, e ivi stranka na obmoju, ki je zaradi

izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodia.

25. Faze obnove postopka

Deli se v tri stadije: Pripravljalni postopek- namenjen je preizkusu, ali je obnovitveni predlog pravoasen,

popoln in dopusten. Prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavre s sklepom

predsednik senata brez naroka, e pa ga ne zavre, vroi izvod predloga nasprotni stranki, ki ima pravico v 15

dneh nanj odgovoriti. Razveljavitveni postopek- namenjen je razveljavitvi pravnomone sodneodlobe. Narok

za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodia prve stopnje, razen

e je obravnavanje predloga zdrueno z obravnavanjem glavne stvari. Nadomestitveni postopek- namenjen je

izdaji nove sodne odlobe. Predsednik senata doloi glavno obravnavo ele po pravnomonosti sklepa, s

katerim se dovoljuje obnova postopka, lahko pa odloi v tem sklepu, da se takoj zane z obravnavanjem glavne

stvari. Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predloijo nove dokaze,

e jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predloiti.

26. Mirovanje postopka po ZPP

Mirovanje postopka nastopi po volji strank! Mirovanje nastopi: 1-e se obe stranki pred koncem GO o temsporazumeta; 2-e nobena od strank ne pride na narok za GO oziroma e se stranki, ki sta prili na narok,

noeta spustiti v obravnavanje; 3-e ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga

mirovanje, razen e je stranka, ki ni prila na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti.

IZJEMA:mirovanje postopka ne nastane, e nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred

predsednikom senata ali pred zaproenim sodnikom, v takem primeru se narok opravi, e sta bili stranki nanj v

redu povabljeni. Kadar nastopijo pogoji za mirovanje, izda sodie deklaratoren sklep, v katerem navede tudi,

kdaj je postopek zael mirovati. Posledice mirovanja postopka: e postopek miruje, nastanejo iste p ravne

posledice, kakor e se postopek prekine, le da ne prenehajo tei z zakonom doloeni roki!Postopek miruje,

dokler kakna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne preteejo trije meseci od dneva, ko je nastalo

mirovanje, se postopek ne more nadaljevati. e nobena stranka v tirih mesecih od dneva, ko je nastalo

mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se teje, da je toba umaknjena.

27. Uinki vloene tobe

Procesni uinki:z vloitvijo tobe se izrpa pravica tonika izbrati krajevno pristojno sodie; perpetuatio fori -za

doloitev krajevne pristojnosti so pomembne okoIiine ob vloitvi tobe; e se te okoIiine kasneje

spremenijo, to nima vpIiva na pristojnost sodia; dopustnost tobe se presoja praviloma glede na obstoj

procesnih predpostavk v asu vloitve tobe. Materialnopravni uinki:z vloitvijo tobe so varovani prekluzivni

roki, zastaralni pa se pretrgajo, e pa tonik tobo kasneje umakne, odpadejo uinki pretrganja; od nepIaanih

obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo oddneva, koje pri sodiu vloen zahtevek za njihovo

plailo; e pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in upnik te izbire poprej ni opravil, se

pravica izbire z vloitvijo tobe konzumira.

8/10/2019 Cpp Pogosta Vpraanja

5/7

29. Razlika med umikom tobe in odpovedjo

Pri umiku tobe gre le za umik zahteve za pravno varstvo in lahko tonik tobo kasneje vnovi vloi. Odpoved

zahtevku pa pomeni izjavo toenca, da je tobeni zahtevek neutemeljen (izda se sodba na podlagi odpovedi v

isti zadevi tonik ne more ve vloiti tobe).

30. Tonika varina. Kdaj je toenec ne more zahtevati.Toenec lahko zahteva v primeru, e ga toi tuj dravljan ali oseba brez dravljanstva v RS, da poloi tonik

varino za pravdne stroke. Tujec mora poloiti varino le na zahtevo toenca, poloitve varine torej ne

zahteva sodie po uradni dolnosti. Toenec, ki je pravoasno zahteval to varino, ni dolan nadaljevati

postopka o glavni stvari, dokler se pravnomono ne odloi o njegovi zahtevi; e se zahtevi ugodi, pa dokler

tonik ne poloi varine.Toenec je ne more zahtevati: 1. e velja dejanska reciprociteta; 2. ima tonik pravico

do prebivalia v Sloveniji; 3. se zahtevek nanaa naterjatev iz delovnega razmerja v Sloveniji; 4. e gre za

zakonski, paternitetni ali preivninski spor; 5. e gre za menino, ekovno ali nasprotno tobo ali toboza

izdajo plailnega naloga.

31. Kdaj sodie postavi toencu zaasnega zastopnikae se med postopkom pred sodiem prve stopnje pokae, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega

zastopnika toeni stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale kodljive posledice za eno ali za

obe stranki, postavi sodie na predlog toee stranke toeni stranki zaasnega zastopnika. To se zgodi, e

posebej: 1. e toena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika; 2. e si koristi toene

stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo;3. e imata obe stranki istega zakonitega zastopnika;4.

e je prebivalie ali sede toene stranke neznan, pa toena stranka nima pooblaenca; 5. e je toena

stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaenca v RS, v tujini in se ni mogla opraviti vroitev.

Zaasnega zastopnika postavi sodie med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. O

postavitvi zaasnega zastopnika obvesti sodie brez odlaanja organ, pristojen za socialne zadeve, e je to

mogoe , tudi stranke.

32. Stvarne in procesne legitimacije

Stvarna legitimacija se nanaa na vpraanje utemeljenosti tobenega zahtevka. Stranka je stvarno legitimirana

(legitimatio ad causam), e je nosilec pravic ali obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se

nanaa civilni spor. Zato da nastopa v pravdi, ni treba izkazati stvarne legitimacije, temve zadostuje njeno

zatrjevanje. Procesna legitimacija ali pravdno upravienje (legitimatio ad processum) pa pomeni, da pripada

stranki upravienje sproiti konkretni spor. Obiajno jo ima tisti, ki zatrjuje obstoj stvarne legitimacije. Pri

ugotovitvenih tobah tudi to ne zadostuje, ker je treba posebej izkazati pravni interes. Obstoj procesne

legitimacije je procesna predpostavka. e stranka nima procesne legitimacije, je treba tobo zavrei. e pa

sodie prezre neobstoj procesne legitimacije, to ni absolutna kritev postopka.

33. Kaj je to dokumentiran plailni nalog in pravna sredstva

Je plailni nalog izdan na podlagi verodostojne listine. Izdati ga je mogoe, e so izpolnjene predpostavke: 1. da

gre za denarno terjatev; 2. da je terjatev zapadla in 3. da je priloena verodostojna listina, izdana v izvirniku ali

overjenem prepisu. Za verodostojne listine veljajo: javne listine; zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca

overil organ, ki je pristojen za overitve; menice in eki s protestom in povratnimi rauni, e so ti potrebni za

nastanek zahtevka; izpiski iz overjenih poslovnih knjig; fakture; listine, ki imajo po posebnih predpisih pomen

javnih listin. Plailni nalog izda sodie tudi tedaj, kadar tonik v tobi tega ni predlagal, pa so izpolnjeni vsi

pogoji za izdajo plailnega naloga.

Pravna sredstva: Plailni nalog sme toena stranka izpodbijati samo z ugovorom. Ugovor mora biti obrazloen.V ugovoru mora toena stranka navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se teje, da

je ugovor neutemeljen. e toena stranka ugovarja, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plailnega naloga alida so ovire za nadaljnji postopek, odloi sodie najprej o takem ugovoru. e spozna, da je ugovor utemeljen,

8/10/2019 Cpp Pogosta Vpraanja

6/7

razveljavi s sklepom plailni nalog in zane po pravnomonosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari, e jetreba, da se opravi obravnava. e sodie ne ugodi takemu ugovoru, preide na obravnavanje glavne stvari,sklep pa se vzame v odlobo o glavni stvari. e sodie na ugovor, da tobeni zahtevek ni zapadel, spozna, da jeta zapadel po izdaji plailnega naloga, toda pred koncem glavne obravnave, razveljavi s sodbo plailni nalog inodloi o tobenem zahtevku.

34. Procesna naela v zakonskih sporih

Predvsem se kae uveljavljanje naela oficialnosti. V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med stari in

otroki mora sodie po uradni dolnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok

in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Kadar sodie razvee zakonsko zvezo,

odloi po uradni dolnosti tudi o varstvu,vzgoji in preivljanju skupnih otrok, prav tako tudi v sodbi s katero

ugodi zahtevku za ugotovitev oetovstva. Naelo dispozitivnosti: zakonski spori se zanejo: 1. na podlagi tobe

za razvezo ali predloga za sporazumno razvezo; 2. na podlagi tobe za razveljavitev zakonske zveze. Mona so

dispozitivna dejanjaumik tobe ali predloga. Spori med stari in otroki se zanejo na podlagi tobe.

Razpravno in preiskovalno naelo: Senat lahko zaradi varstva otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za

svoje pravice in interese ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in zbere podatke, potrebne za

odloitev osebe in organizacije, ki razpolagajo s temi podatki, so sodiu dolne dati podatke tudi proti voljiosebe, na katero se podatki nanaajo. Naelo tajnosti: javnost je vedno izkljuena po samem zakonu.

35. Sodniki silogizem

Abstraktno gledano je funkcija sodia, da ugotovi dejansko stanje in poie ustrezno pravno normo in napravi

sklep o tem, e se konkretno dejansko stanje ujema s pravnonormo, ter izree zakonsko sankcijo - takno

sodniko sklepanje imenujemo sodniki silogizem

37. Posebnosti izvrbe na podlagi verodostojne listine

Zdruen je skrajani pravdni postopek za izdajo plailnega naloga z izvrilnim postopkom. Izvrilno sodie

mora najprej odloiti o dajatvenem zahtevku, v drugem delu pa nato odloi o dovolitvi predlagane izvrbe.

38. Odlog izvrbe, natej in opii

Predstavlja zaasni zastoj izvrilnega postopka. Dokler traja, se izvrilna dejanja ne opravljajo. Pred vloitvijo

opravljena dejanja praviloma ostanejo v veljavi. Roki prenehajo tei in zanejo tei znova, ko se izvrba

nadaljuje. Odlog smejo predlagati dolnik, upnik in tretji. Odlog na predlog dolnika-> e je vloil izredno

pravno sredstvo proti izvrilnemu naslovu; e je vloen predlog za vrnitev v prejnje stanje; e je bila vloena

toba za razveljavitev poravnave na podlagi katere je bila dovoljena izvrba; e je dolnik zoper sklep o izvrbi

vloil ugovor;...Na predlog upnika-> ni treba pojasnjevati razlogov; sodie bo predlogu ugodilo brez soglasja

dolnika, e se izvrba e ni zaela, po zaetku izvrbe pa le, e temu nasprotuje. Odlog na predlog tretjega->

tretji, ki je zahteval, naj se izvrba na doloen predmet izree za nedopustno lahko predlaga odlog glede tega

predmeta, e izkae za verjetno, da bi s takojno izvrbo pretrpel nenadomestljivo kodo.

39. Pravna sredstva pri izvrbi

ZIZ navaja le dva pravna sredstva: 1. Zoper sklep, izdan na I. stopnji je dovoljena PRITOBA, razen e zakon

doloa drugae; 2. Pravno sredstvo dolnika zoper sklep o izvrbi, s katerim je predlogu ugodeno pa je

UGOVOR. Vloiti ju je treba v 8 dneh od vroitve sklepa sodia I. stopnje, e ni v zakonu drugae doloeno.

Zoper sklep, izdan o ugovoru, je mona pritoba. Pritoba in ugovor ne zadrita postopka . Revizije in obnove

postopka v izvrilnem postopku ni. Dravni toilec lahko vloi zahtevo za varstvo zakonit osti.

40. Kdaj je sodna odloba izvrljiva

Ko je po pravnomonosti ali dokonnosti odlobe potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

8/10/2019 Cpp Pogosta Vpraanja

7/7

41. Kdaj je sodna poravnava izvrljiva in kako se to v izvrbi dokazuje

Izvrljiva je ko zapade terjatev in ne ko je sodna poravnava pravnomona, saj zoper njo ni mona pritoba,

temve se lahko izpodbija le s posebno tobo na razveljavitev. Zapadlost terjatve iz sodne poravnave se lahko

dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino in po zakonu overjeno listino oz. s pravnomono odlobo,

izdano v pravdnem postopku, e drugae zapadlosti ni mogoe dokazati.

42. Materialne predpostavke izvrbe

Terjatev (obstoj,veljavnost,zapadlost); alternativnost obveznosti; nastop ali ne nastop pogoja in izpolnitev

vzajemnosti; stvarna legitimacija strank; sredstva izvrbe; dopustnost izvrbe na doloen predmet; obseg

izvrbe.

43. Kaj ne more biti predmet izvrbe

Stvari, ki niso v pravnem prometu; rudno bogastvo in druga naravna bogastva; objekti, naprave in druge stvari,

ki so dravi in samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebni za opravljanje njenih nalog, ter premine in

nepremine stvari, namenjene za obrambo drave; objekti, naprave in druge stvari, ki so dolniku nujno

potrebne za opravljanje javne slube; druge stvari in pravice, za katere tako doloa zakon.

45. Ugovor tretjega v izvrbi (pogoji, rok)

Ugovor lahko vloi tretji, ki trdi, da ima na predmetu izvrbe tako pravico, ki prepreuje izvrbo. V ugovoru

mora izkazati tako pravico, sicer se ugovor teje za neutemeljenega in ga sodie brez obravnave zavrne. Tak

ugovor je dvostransko pravno sredstvo, da mora upnik imeti monost, da naj odgovori. e upnik ne odgovori je

ugovor utemeljen, e nasprotuje, pa sodie ugovor zavrne. Tak ugovor ne zadri izvrbe, ampak da monost,

da se v 30 dneh od pravnomonosti sklepa o ugovoru vloi tobo zaradi nedopustnosti izvrbe.

46. Sredstva izvrbe

so metode, s katerimi se prisilno izvri upnikovo terjatev. Vkljuujejo razlina procesna opravila za prisilno

uveljavitev doloene terjatve. Zakon loi sredstva izvrbe glede na to ali upnik uveljavlja denarno ali nedenarno

terjatev. ZIZ izrecno doloa le sredstva izvrbe za uveljavitev denarne terjatve. Ta sredstva so nateta

taksativno:- prodaja preminin; - prodaja nepreminin; - prenos denarne terjatve; - unovevanje drugih

premoenjskih oziroma materialnih pravic in - prenos sredstev, ki so na raunu pri organizacijah, pooblaenih

za plailni promet.