Avstrijska Štajerska-Gradec24. november 2011

Avstrijska ŠtajerskaGradecPRI­LO­GA­ČAS­NI­KA­VEČER­

URE­DNIK

Luka Zorko

TEH­NIČ­NA­URE­DNICA

Anja Tomanič

CELOST­NA­­PODOBA

SUBSTANCE

Direktor­VEČERA

Uroš Skuhala

IZDA­JA

Časopisno-zalo žni ško pod je tje Večer, Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor

TELE­FON

(02) 23 53 500

TISK

Tiskarsko središče Delo, d.d. Dunajska 5, Ljubljana

FOTOGRAFIJE

Graz Tourismus UMJ / N. Lackner

Luka­Zorko

Seveda­na­pamet­poznamo­pot­do­trgovine­pohi-štvenega­giganta,­velikih­nakupovalnih­središč­ali­trgovine,­kjer­smo­včasih­kupovali­na­“obrtniško­kartico“.­A­koliko­nas­je­že­zavilo­v­staro­mestno­jedro­in­se­po­njem­sprehodilo?

Sam­center­mesta­je­resnično­bogat,­tako­zgodo-vinsko­kot­vsebinsko.­Ne­vem,­ali­lahko­kje­v­bližnji­okolici­najdemo­toliko­dogajanja­in­obenem­tako­pestrega.­Sejmi­na­mestnih­trgih,­koncerti­na­pro-stem­in­v­dvoranah,­gledališke­predstave,­opere,­plesi­ter­umetniške­razstave­in­še­bi­lahko­našteval.­Zapostavljen­ni­noben­okus,­od­tradicionalista­do­ljubitelja­modernega­ali­abstraktnega,­in­to­skozi­vse­leto,­ne­samo­zdaj,­ko­se­približuje­božični­čas.­Že­pogled­na­izjemno­obsežen­spletni­koledar­dogodkov­je­dovolj,­da­lahko­marsikdo­začudeno­onemi.­Več­kot­očitno­je,­da­se­je­Gradec­svoj­ugled­evropske­kulturne­prestolnice­odločil­obdržati,­tudi­

ko­je­uradni­naziv­že­predal­dalje.­Toda­pri­Gradcu­ne­fascinira­samo­kulturno­dogajanje,­mesto­živi­in­ima­dušo.­Ljudje­se­po­njem­sprehajajo,­naku-pujejo­pri­ličnih­stojnicah,­posedajo­v­kavarnah­in­restavracijah­ter­živijo­življenjski­stil,­ki­ga­načeloma­posplošeno­pripisujemo­Italijanom.­No,­mogoče­je­to­zato,­ker­so­italijanski­arhitekti­v­mestu­resnično­pustili­močan­pečat,­ali­pa­ima­mesto­preprosto­samo­neko­pozitivno­energijo.

Kakorkoli,­ko­boste­naslednjič­v­Gradcu,­obiščite­staro­mestno­jedro­in­se­prepričajte,­da­je­Gradec­nekaj­popolnoma­drugega­od­tiste­podobe­nakupo-valnih­središč,­ki­se­nam­ob­omembi­Gradca­mogo-če­prikrade­pred­oči.­Še­posebno­pa­priporočam­ogled­v­predbožičnem­času­in­redno­spremljanje­dogodkov­skozi­vse­leto,­saj­je­včasih­kar­težko­verjeti,­da­nekateri­vrhunski­dogodki­potekajo­nam­tako­blizu,­in­škoda­bi­jih­bilo­zamuditi.

Štajercem je Gradec znan, saj ga obiskujemo že vrsto let. Toda, ali ga res poznamo?

Najstarejša naselbina na območju današnjega mesta Gradec datira v bronasto dobo, vendar ni doka-zov o redni poseljenosti vse do srednjega veka. Nemško ime Graz izvira iz slovenske besede Gradec, ki pomeni “mali grad“, praslovan-ski koren pa pomeni tudi naselbi-no, ograjen prostor in mesto, tako da se ime Gradec verjetno nanaša na “malo mesto“. Iz imena in nekaterih arheoloških najdb gre sklepati, da je prvotno tu stal majhen grad južnih Slovanov, ki je sčasoma postal močno branjena utrdba.

Nemško ime Graz je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vla-davine vojvod Babenberžanov je mestece postalo pomembno komercialno središče. Leta 1281 je cesar Rudolf I. mestu podelil posebne pravice, v 14. stoletju pa se je v Gradcu naselila notra-nja avstrijska linija rodbine Habsburžanov. Ti so živeli na gradu Schlossberg, s katerega so vladali Štajerski, Koroški in delom današnje Italije in Slovenije (Kranjski in Goriški), dokler Ferdinand II. leta 1619 ni zasedel cesarskega prestola in prestolnice iz tedanjega Gradca preselil na

Dunaj. V 16. stoletju oziroma času renesanse je bilo v Gradcu čutiti močan vpliv italijanskih arhitektov in umetnikov, ki so poskrbeli za podobo Gradca. Ena najpomemb-nejših stavb, zgrajenih v tem času, je Landhaus (“deželna hiša“). Načrte zanjo je naredil Domenico dell‘Allio, uporabljali pa so jo kra-jevni veljaki za sedež svoje oblasti.

S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat neuspe-šno oblegan. Leta 1481 so ga poskušali zavzeti Madžari pod vodstvom Matije Korvina, leta 1529 in ponovno 1532 pa so se opekli Turki. Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja, poleg Riegersburga pa je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli. Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške in Istre). Napoleonova vojska je Gradec prvič zasedla leta 1797, leta 1809 pa se je mesto ponovno branilo pred Francozi. Med napa-dom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Grad

Schlossberg je uspešno zdržal osem napadov francoske vojske, ki je štela 900 do 3000 mož, toda medtem je Velika armada že zavzela Dunaj in cesar je ukazal predajo. Po porazu Avstrije proti Napoleonu v bitki pri Wagramu leta 1809 je bila v Schönbrunnu na Dunaju podpisana mirovna pogodba in eno izmed določil je bilo, da se utrdba na hribu Schlossberg poruši. Ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes sim-bol mesta.

Med zgodovinskimi simboli mesta je tudi graška univerza, ki jo je leta 1585 ustanovil Karel II. Leta 1782 jo je Jožef II. ukazal zapreti, saj je želel državi zagotoviti popoln nad-zor nad izobraževalnimi ustano-vami. Spremenjena je bila v licej, a jo je leta 1827 Franc I. ponovno spremenil v univerzo, dobila pa je tudi današnje uradno ime Karl-Franzens Universitá“át. Univerza ima danes velik pomen in izobra-žuje okrog 30.000 študentov. Na graški univerzi je študiral tudi ameriški izumitelj srbskega rodu Nikola Tesla, in sicer v letu 1875. Poleg njega je na šoli poučeval Nobelov nagrajenec za medicino in psihologijo Otto Loewi, pa tudi

Johannes Kepler kot učitelj mate-matike. Leta 1945 se je nemška obramba predala enotam Rdeče armade in s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem, saj je bilo med zavezniškimi bombar-diranji uničeno okoli 16 odstotkov stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan. Za sov-jetsko je v mesto prišla še angle-ška vojska in oblikovali sta svoji zasedbeni coni ter ostali v mestu do leta 1955.

Leta 2003 je bil Gradec kulturna prestolnica Evrope, v zadnjih letih pa je bilo zgrajenih veliko moder-nih javnih zgradb. Najbolj znana med njimi sta Kunsthaus (hiša moderne umetnosti) po načrtih Petra Cooka in Colina Fournierja in Murinsel (otok na Muri), ume-tni otok v obliki školjke na reki, delo ameriškega arhitekta Vita Acconcija. Na otoku so kavarna, odprto letno gledališče in otroško igrišče, z obrežjem pa ga povezu-jeta dva mostova za pešce.

Gradec je danes eno najživahnej-ših evropskih mest, še posebno po kulturnem dogajanju in kakovosti ter pestrosti življenja nasploh.

Gradec od začetka do danes

Graška mestna hiša na Glavnem trgu

Naj vam damo praktičen nasvet: ko se boste odločili za razisko-vanje Gradca, si obujte udobne čevlje in oblecite ohlapna oblačila. Ni težko pojasniti zakaj.

Četudi je Gradec v bistvu majhen, saj ima “samo“ 250 tisoč prebi-valcev, s čimer je drugo največje avstrijsko mesto, se morate pri-praviti na to, da vam bo čas tudi med sprehajanjem po mnogih kratkih ulicah minil, kot bi mignil. Pridnim nogam bodo tukaj najbolj v pomoč udobni čevlji, saj je v tem starem zgodovinskem mestu s številnimi ulicami, uličicami, trgi in dvorišči veliko stvari, ki se jih splača raziskati in ob njih uživati.

Poslušanje in gledanjeV kulturni prestolnici Gradec prideta dodobra na svoj račun tudi vaš vid in sluh. Ob vznožju Grajskega hriba (Schlossberga) je staro mestno jedro z mnogimi

mestnimi palačami, cerkvami, staromeščanskimi hišami in reprezentančnimi zgradbami. Romantična renesansa daje mestu južni pridih, ki ga zelo cenijo tako domačini kot turisti. Toda to staro mestno jedro je za Gradec tako značilno iz povsem drugega razloga, saj se zgodo-vinsko vedno znova prepleta s stvaritvami sodobne arhitekture, med katerimi je tudi markantna zgradba graškega Kunsthausa, znana tudi kot “prijazni vesolj-ček“. Tukaj gre za umetnost, ki jo človek v Gradcu z gotovostjo obvlada: tradicija in modernost z medsebojnim prepletanjem dobivata vedno nove oblike. Tako je mesto z vseh kulturnih vidikov živahno in razgibano, ne samo kar zadeva arhitekturo, temveč tudi glede glasbe, gledališča, literatu-re, oblikovalstva in upodabljajoče umetnosti. Dokaz za to je široka paleta festivalov, kot so na primer

Styriarte, La Strada, Štajerska jesen in Elevate, ki skozi vse leto privabljajo različno občinstvo, zlasti zaradi svojih visokih meril glede kakovosti.

gradec - Prestolnica kultureNajvečji oder, na katerem Gradčani in Gradčanke uprizarjajo svoje življenje, je zgodovinsko središče s starim renesančnim mestnim jedrom, ki so ga uvrstili na seznam svetovne kulturne dediščine. Ta srednjeveška poslastica z očitnim italijanskim pridihom je domiselno začinje-na s sodobno arhitekturo, ki se na čudovit način kot nekaj samoumevnega staplja z njenim zgodovinskim jedrom. Kunsthaus in plavajoči otok na Muri, ki so ju odprli leta 2003, ko je bil Gradec evropska prestolnica kulture, sta le dva izmed mnogih primerov. Kulturno življenje tukaj cveti in

doživlja vedno nove vrhunce, medtem ko ga ves čas dopolnjuje živahna oblikovalska scena. Zelo živahno je tudi na gledališkem prizorišču, graška Opera in Drama sta v Avstriji, znani kot deželi odrov, cenjeni zaradi kakovosti, hkrati pa se imajo na njunih odrih priložnost predstaviti tudi številna svobodna in eksperimentalna gledališča in skupine. Za številni podmladek igralcev, režiserjev in skladateljev skrbi graška Univerza za glasbo in upodabljajoče ume-tnosti, ki tudi plemeniti glasbeno dogajanje v mestu. Glasbeniki, ki študirajo ali predavajo na tej univerzi, v obliki sodobnih inter-pretacij nenehno oživljajo klasič-no, jazz, sodobno in celo ljudsko glasbo, ki v zadnjem času nastopa z novo samozavestjo.

grajski hrib - schlossbergČisto poseben pogled na Gradec omogoča seveda Grajski hrib -

Gradec, avstrijska prestolnica užitkov in kulture

Gradec, avstrijska prestolnica užitkov in kultureSchlossberg. Med potjo po hribu navzgor se človeku ponujajo nešteti razgledi in pogledi na fascinantno strešno pokrajino starega mestnega jedra, med-tem ko lahko na vrhu uživamo v panorami celega mesta. Poleg tega ta 200 metrov visoki hrib, ki se dviguje nad Gradcem, ni samo razgledna ploščad, temveč je tudi rožni vrt, vinska gorica, gle-dališče na prostem in kulinarična točka z vinoteko, restavracijo, barom in kavarno. Z urnim stol-pom, simbolom Gradca, zvoni-kom Liesl (Lizika), kazematami in schlossberškimi braniki je ta hrib pomemben del graške mestne arhitekture. Gradčanom ni zado-stovalo, da so ga uredili samo zunaj, temveč so že zdavnaj ure-dili tudi njegovo notranjost.

V zadnjih letih so obnovili staro, močno razvejeno mrežo predo-rov, v kateri pogosto prirejajo

razstave. Uredili so Dom im Berg, zanimivo dvorano za koncer-te, zabave in druge prireditve. Skozi enega izmed tunelov je mogoče prečkati cel hrib, na vrh Schlossberga pa vas po predoru v notranjosti hriba z veliko hitro-stjo popelje posebno dvigalo. Medtem ko iz tega dvigala izsto-pite ob urnem stolpu, vas leta 1894 zgrajena vzpenjača popelje do restavracije in pivskega vrta. Obiskovalci lahko v prozornih kabinah vzpenjače že med vožnjo na vrh hriba uživajo v panoramskem pogledu na staro mestno jedro, ta pa se jim ponu-ja tudi skozi stekleno steno na razgledni ploščadi, kjer si lahko privoščijo tudi marsikatero kuli-narično dobroto. Predvsem ob lepem vremenu se izplača s hriba sprehoditi po mnogih potkah in stopniščih, ki skozi zelenje in ob ptičjem petju vodijo nazaj v mesto.

gradec - mesto znanostiSeveda v Gradcu ni samo lepo živeti, marveč tudi študirati, raziskovati in delati. S štirimi univerzami, dvema visokima strokovnima šolama, številnimi raziskovalnimi ustanovami in inovativnimi podjetji je Gradec tudi mesto znanosti, ki ga ne zaznamujejo tovarniški dimniki in industrijski kompleksi, temveč inovacije in visoka tehnologija. Z mestnim dogajanjem je tesno povezana tudi Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti, kate-re študenti in absolventi spodbu-jajo kulturno življenje v mestu in med drugim skrbijo za izredno živahno jazz sceno. Arhitektura, glasbene znanosti in kulturni užit-ki so od marca 2009 povezani v MUMUTH - Hišo za glasbo in glas-beno gledališče Univerze za glas-bo. Slednja je zunaj markantno znamenje mestne arhitekture, znotraj pa čarobni svet najsodob-nejše odrske tehnike in akustike.

gradec - na Poti v mesto oblikovanjaKombinacija kakovosti življenja, univerzitetne in podjetniške inova-tivnosti ter kulture se je v Gradcu razvila v plodna tla za tako imeno-vane ustvarjalne dejavnosti ozi-roma “creative industries“. To je tisti del gospodarstva, ki v družbi in podjetjih ohranja vsakodnevni proces izumljanja. Z ustanovitvijo projekta Creative Industries Styria (CIS) se je pojavila spodbuda, usklajevalka in omreževalka, kate-re cilj je Gradec narediti za mikav-no točko ustvarjalnih talentov. CIS se poleg rednega podpiranja in mreženja ustvarjalcev ukvarja z vključitvijo Gradca v Unescovo “omrežje ustvarjalnih mest“, in sicer kot “mesto oblikovanja“. S tem bi se Gradec pridružil dru-gim, k oblikovanju usmerjenim mestom, kot so Berlin, Montreal in Buenos Aires. Kot obiskovalec zaznaš ustvarjalne zmogljivosti mesta tudi ob vsakem pohajkova-nju po mestnem središču.

nakuPovanje v mestnem središčuMesto Gradec briljira kot velika izložba in se ponaša z najrazlič-nejšo ponudbo. Z blagovno hišo Kastner & Öhler je ekskluzivna

Hiša umetnosti – Kunsthaus

Večnamenski plavajoči otok na Muri - Murinsel

ponudba v čistem središču mesta. V tej hiši ob reki Muri je na 20.000 kvadratnih metrih na voljo največ modnih izdelkov v Avstriji. Kastner & Öhler, ki leži v osrčju “mesta oblikovanja“, zago-tavlja svojim strankam storitve predanih zaposlenih. Ob graški nakupovalni ulici Herrengasse stojijo razkošne stavbe, proda-jalne v njih pa ponujajo vse, kar si je mogoče želeti. Tu najdemo modna obuvala, ure, nakit, kozmetiko, gospodinjske potreb-ščine, tekstil, modne dodatke, modne blagovne znamke in še marsikaj drugega. Številni butiki se predstavljajo kot pisana galerija najnovejših modnih trendov.

Spoznajte tudi prodajalne na gra-škem Glavnem trgu (Hauptplatz), ki je nekakšen nakupovalni center na prostem. Čudovita hišna pro-čelja najrazličnejših arhitektonskih

slogov zagotavljajo lokalom na Glavnem trgu ter ulicam in uliči-cam, ki vodijo k njemu, italijansko eleganco. Tudi umetniška milja Sackstrasse je vredna sprehoda. Od Glavnega trga do žičnice na Schlossberg najdete lokale s starinami, galerije, prodajalne nakita, delavnice, muzeje in ateljeje, ki ponujajo moderno in antično umetnost, izdelke ljud-ske umetnosti in umetne obrti. Fascinantno okolje v kombina-ciji s tradicionalnim trgovanjem zagotavlja tej umetniški ulici prav posebno privlačnost. Tudi strma ulica Sporgasse v starem delu Gradca je priljubljen cilj nakupo-valcev in sprehajalcev (tudi na Schlossberg). Obiskati kaže še Murgasse, saj se odlikuje z vrsto specializiranih prodajaln. Tam se da oskrbeti z oblačili, urami, okrasom, plemenitim jedilnim priborom in še zlasti z noži.

V ustvarjalni četrti okrog Lendlplatza in Mariahilferstrasse je najti lepe, edinstvene izdelke oblikovanja. V minulih letih so tu odprli vrsto prodajaln z obli-kovalskimi izdelki in za ljubitelje ekskluzivnih daril in dizajnerskih izdelkov je to nedvomno pravi naslov. Na drugem koncu sta-rega dela Gradca je najti drugo posebnost. V četrti Jakomini (Jakominiviertel) 800 metrov dolga rdeča proga nakazuje, da v tem delu nastaja nekaj poseb-nega. Več kot 20 novih podjetij s področja oblikovanja in obrti je tej razvijajoči se četrti zagotovilo urbano eleganco.

Glavno mesto avstrijske Štajerske ponuja svojim obiskovalcem s pestro mešanico številnih naku-povalnih možnosti in vrste ogleda vrednih mestnih točk tako rekoč vse, kar si srce zaželi.

Graški splošni muzej Joanneum, ki združuje vse pomembnejše muzeje v prestolnici avstrijske Štajerske, letos slavi 200-letni-co obstoja. Lesliehof v graški Raubergasse, muzejsko poslopje v Neutorgasse in matična hiša Štajerske deželne knjižnice v Kalchberggasse so trije objekti iz različnih zgodovinskih obdo-bij, ki bodo zdaj sooblikovali moderno mestno središče za umetnost, kulturo in znanje, poimenovano Joanneumska četrt (Joanneumviertel). Nova galerija Gradec, Multimedijske zbirke, Naravoslovni muzej Splošnega muzeja Joanneum in Štajerska deželna knjižnica bodo tu pove-zani s podzemnim središčem za obiskovalce, ki bo hkrati osrednji dostop, reprezentativni infor-macijski center in prednostna orientacijska točka celotnega kompleksa teh ustanov. Krožno

dvorišče vodi v notranjost centra za obiskovalce z informacijskimi točkami in blagajnami ter dobro založeno muzejsko prodajalno. Prva muzejska stičišča so mul-timedijske zbirke. Velikodušna namestitev s prostim dostopom v Štajerski deželni knjižnici oskr-buje bralke in bralce s široko paleto ponudb znanja: knjige, e-knjige, CD-ji, DVD-ji, delov-na mesta pri računalnikih in brezžični dostop oblikujejo kraj modernega učenja. Ponudbo za obiskovalce zaokrožajo večna-menski prireditveni in posredo-valni prostori ter infrastrukturni elementi. Čeprav je dostop do Joanneumske četrti podzemen, so obiskovalci sprejeti ob dnevni svetlobi, ki v center za obisko-valce prodira skozi velikopotezni svetlobni stožec in tam poskrbi za svetovljansko, prijetno zadrža-no ozračje.

Arhitektonska zasnova te četr-ti, delo skupine ARGE Nieto Sobejano Arquitectos - eep architekten Madrid/Gradec, vsa-kemu poslopju odmerja ustrezno mesto in se pri tem zadovolji z enim samim neposredno vidnim posegom, pri čemer ta v urbanem okolju tako rekoč izgine. Medtem ko je zgodovinsko središče Gradca znano zlasti po svoji enkratni strešni krajini, se ta projekt razvija neposredno pod tlemi.

Nove prostore prekriva mine-ralna talna obloga, ki se razteza čez območje med poslopji. Tako nastali prostor nad središčem za obiskovalce bo vsestranski kraj kulturnega srečevanja, umetniških dejavnosti na javnih površinah ter dialoga med kulturo in mestom. Investitor Joanneumske četrti je družba LIG (Landesimmobilien-Gesellschaft Steiermark), pri

čemer je za ta gradbeni projekt morala upoštevati in uskladiti vrsto različnih interesov in zahtev. Tako načrtovanje četrti kot potek gradnje sta od vseh udeležencev zahtevala skrajno skrbnost, saj niso bila potrebna le sanacijska dela, marveč tudi obsežne tehnič-ne in funkcionalne prilagoditve, s katerimi so zagotovili moderno muzejsko delovanje. Tako so v prostorih obstoječih stavb z mini-malnimi posegi, ki niso spremenili ne podobe ne prostornine prosto-rov, vgradili moderne klimatske, ogrevalne, svetlobne in varnostne naprave.

Z Joanneumsko četrtjo je nastal moderen kulturni kompleks evropskega formata, ki tudi novim rodovom mikavno in času ustrezno približuje dragocene umetnine in kulturne ter izobra-ževalne dobrine Štajerske. Četrt

Graška Joanneumska četrt

UniversalmUseUm JoanneUmMariahilferstrasse 2-4

A-8020 Graz

Telefon: +43-316/8017-0

welcome@museum-joanneum.at

www.museum-joanneum.at

bodo 26. novembra slovesno odprli s prvimi odprtji razstav v Novi galeriji Gradec in odprtji Multimedijskih zbirk na njihovem novem kraju ter s predstavitvijo središča za obiskovalce, čitalnico in izposojevalnico Štajerske dežel-ne knjižnice. Konec junija 2012 bodo končani vsi drugi oddelki knjižnice, leta 2013 pa bo odprt še Naravoslovni muzej.

Štajerska deželna knjižnicaZbirke Štajerske deželne knjižnice ponujajo široko paleto znanja: zgodovino in zgodbe, ki odsevajo kulturo in nezamenljiv profil deže-le Štajerske, dnevnike in regio-nalne medije od sedanjih izdaj do začetkov pred 400 leti, otroško

in mladinsko književnost ter tudi strokovno znanje za šolske projek-te in znanstveno raziskovanje. Tu najdemo še najrazličnejše čtivo, od romanov in poezije do stro-kovne literature in gradiva za tuje jezike, od angleščine, francoščine ali madžarščine do slovenščine.

V knjižnici so dela pomembnih ljudi in anonimni polemični spisi, bibliofilske redkosti in aktualni priročniki. Med njimi najdemo: turški časnik iz leta 1593, prve izdaje avstrijskih pisateljev Petra Roseggerja, Petra Handkeja ali Elfriede Jelinek, atlase, knjige o zdravilnih zeliščih, veljavne učbenike in dragocene zbirke gle-daliških listov in ekslibrisov ter še mnogo več.

Gre za 700.000 knjig, revij in časnikov, slednje od leta 2005 digitalno arhivirajo v vseh regi-onalnih različicah. Posebni del zbirke so dela štajerskih avtorjev in štajerske teme v knjižni ali mul-timedijski izdaji. Obiskovalcem, bodisi bralcem bodisi raziskoval-cem, pri orientaciji v eni največjih deželnih knjižnic v Avstriji ob strani stoji skupina izkušenih knji-žničark in knjižničarjev.

Novembra 2011 se bo z odprtjem Joanneumske četrti v novi podobi predstavila tudi Štajerska deželna knjižnica: in to z novim nasto-pom in še pestrejšo ponudbo, z običajno skrbnostjo in pripravlje-nostjo na izzive družbe znanja 21. stoletja.

MultiMedijske zbirke v joanneuMski četrtiMultimedijske zbirke sodijo k najpomembnejšim avdiovizu-alnim zbirkam Avstrije. Več kot dva milijona fotografij, zvočnih in filmskih posnetkov dokumentira deželo Štajersko in njene prebival-ce na njihovi poti v digitalni čas. Na novi lokaciji v Joanneumski četrti te zbirke ne bodo dostopne le prek razstavnih projektov, marveč omogočajo tudi individu-alno ukvarjanje z doslej nemara neznanimi temami in zbujajo veselje do preučevanja preteklo-sti. Fotografije in zvočni posnetki odpirajo najrazličnejše perspekti-ve spomina in kot celota pomeni-jo mnogolik avdiovizualni spomin, ki vključuje tako osebni spomin kot uradne dokumente.

Multimedijske zbirke, kot v labo-ratoriju, omogočajo delo s temi fondi. Dovoljeno je tako zasebno pregledovanje kot znanstveno

raziskovanje. Bistvena naloga teh zbirk je dolgoročno arhiviranje zgodovinskih dokumentov, da bi jih ohranili in naredili dostopne za bodoče rodove.

nova galerija gradec (neue galerie graz) v joanneuMski četrtiNova galerija Gradec se vse od ustanovitve leta 1941, ko se je leta 1811 ustanovljena Deželna galerija Joanneum razdelila v Staro in Novo galerijo, vidi kot predstav-nica in posrednica umetnosti, nastale od leta 1800 do naših dni. Na začetku 60. letih prejšnjega stoletja se je razstavna in zbira-teljska dejavnost internaciona-lizirala z organiziranjem trigona oziroma bienala treh držav (Italije, bivše Jugoslavije in Avstrije) in “mednarodnih slikarskih tednov na Štajerskem“ v okviru festivala Štajerska jesen. Nova galerija Gradec je tako postala

najpomembnejše razstavišče za sodobno mednarodno umetnost v Avstriji.

Nova galerija Gradec je z velikimi programskimi kolek-tivnimi razstavami (denimo z razstavami Novo slikarstvo v Avstriji - 1981, Identiteta: razlika. Tribuna Trigon 1940-1990, 1992, KontekstUmetnost - 1993, Pittura Immedia. Slikarstvo 90. let v ZDA in Evropi - 1995, Onstran ume-tnosti - 1997, Od Waldmüllerja do Schieleja - 2002, Un/fair Trade - 2007) definirala raziskovalno polje umetnosti z vrsto izraznih medijev, kot so slikarstvo, grafika, kiparstvo, fotografija, digitalni mediji, video in filmska umetnost, objektivna umetnost, instalacije, arhitektura in znanstvene discipli-ne, denimo psihologija, sociologi-ja, ekonomija.

Nova galerija je veliko prej kot druge galerije mladim umetni-

kom, ki so danes stalnice ume-tnostne scene (mednje denimo sodijo Pipilotti Rist, Sylvie Fleury, Erwin Wurm, Herbert Brandl ali Olafur Eliasson), posvetila obse-žne samostojne razstave, hkrati pa se zavzemala za pozabljene ali na rob odrinjene mojstre (Otto Beckmann, Marc Adrian, Claude Cahun, Gego). V Novi galeriji Gradec najdejo možnost za pred-stavitev tudi mladi avstrijski, še ne uveljavljeni umetniki ter tudi predstavniki avstrijske klasične moderne, povezani z zbirko te galerije.

Posebna pozornost galerije velja obsežnemu ustvarjanju Günterja Brusa. Zanj je bil leta 2008 usta-novljen BRUSEUM s ciljem, da znanstveno obdelajo celotni opus tega štajerskega umetnika svetov-nega slovesa in za javnost v obliki stalne zbirke ohranijo njegove osrednje dele.

Gradec je bil okronan za avstrij-sko “prestolnico užitkov“, v kateri si ni mogoče le veliko ogledati, ampak tudi okusiti. No, pri tem vam bodo še posebno prav prišla oblačila, ki niso krojena preveč na tesno.

V Gradcu mora človek pri oku-šanju dejansko uporabljati vsa čutila, seveda pa predvsem okus in vonj, kajti v nobenem drugem mestu ni toliko trgovin z avstrij-skimi delikatesami kot tukaj. Nešteti bari, kavarne, vinoteke, gostilne in restavracije vabijo k pokušanju lokalnih dobrot, ki jih pripravljajo iz živil, pridelanih v bli-žnjih štajerskih “regijah užitkov“. Idealno izhodišče za kulinarično obarvane sprehode je ena izmed dveh kmečkih tržnic v središču mesta, na katerih okoliški kmetje prodajajo svoje dnevno sveže pridelke. Zaradi te tesne poveza-

nosti z naravo prevladuje poleti v graških kuhinjah južnjaška lahkotnost, medtem ko pozimi presenetijo s hribovsko in alpsko kulinarično tradicijo. Tako se lahko kulinaričnim užitkom poleti predajate na vrtovih neštetih restavracij, pozimi pa na graški adventni tržnici, kjer se alpska tradicija sreča z urbano raznoli-kostjo.

Za kulinarično odkrivanje Gradca priporočamo tri popolnoma raz-lične strategije. Prva je preprosta, saj je treba le obiskati partnerje v projektu Kulinarična prestolnica užitkov. Gre za izbrane restavra-cije in kulinarične objekte, kjer uporabljajo značilne sestavine iz lokalnega okolja. Tako lahko izbirate med pristnimi domačimi gostilnami s tipičnimi štajerski-mi jedmi in restavracijami, ki ponujajo moderne in kreativne

interpretacije lokalnih jedi. Saj veste, ne gre toliko za stil, temveč za kakovost, in če nekoliko prire-dimo citat Louisa Armstronga, lahko rečemo: obstajata samo dve vrsti kuhinje - dobra in slaba; ni pomembno, kaj kuhaš, ampak kako. Ta strategija ima samo eno majhno pomanjkljivost, in sicer, da zahteva daljši obisk mesta, saj je potrebno več časa, da lahko preizkusimo celotno paleto različ-nih okusov.

Druga strategija je še bolj zdrava kot prva, saj povezuje okušanje Gradca z gibanjem. Izkušeni obi-skovalci mest najraje brezciljno pohajkujejo po kraju in sami razi-skujejo možnosti, ki jim jih ponu-ja. V Gradcu ne boste potrebovali dosti sreče, da vam bo uspelo odkriti, kar iščete. Še boljše pa je, da zaupate domačinom in se prijavite na “kulinarični obhod“

mesta, ki ga organizirajo ob sobotah in nedeljah od januarja do novembra. Udeleženci obhoda kulinarične dobrote spoznavajo na štirih lokacijah, ob tem pa zvejo marsikaj zanimivega o zgodovini in sedanjosti kulinarike in mesta. Ob sobotah se obhodi vedno pričnejo na graški kmečki tržnici, ki je mali svet zase. Na njej ni trgovcev, temveč tam svoje pridelke prodajajo samo okoliški kmeti. Seveda so izdelki vedno sveži, naravnost s kmetij. Tako se vsak dan v tednu od ranega jutra dalje ponuja možnost za dober nakup, raziskovanje in pokušnjo domačih izdelkov. Med obiskom tržnice se prepletajo vonjave svežega cvetja, prekajenega in sušenega mesa, klobas in sveže pečenega kruha. Vsak letni čas zaznamuje edinstven vonj, od sveže pomladanske solate,

Kulinarično odkrivanje Gradca

Kulinarične užitke je mogoče doživeti tudi na Grajskem hribu.

hrena in velikonočnih mesnin do poletnih vonjav svežih češenj in marelic ter jesenskega vonja gob iz bližnjih gozdov. Jesenski čas je seveda najbogatejši, med šte-vilnimi pridelki pa, vsaj vizualno, najbolj izstopajo buče. Buče so osnova za eno največjih štajerskih kulinaričnih posebnosti, bučno olje, ki ga vse leto pridelujejo in ponosno predstavljajo.

Tretjo možnost kulinaričnega raziskovanja priporočamo roman-tikom in zaljubljenim parom. V svojem hotelu vprašajte za “graško piknik košaro“ in dobili boste košaro, napolnjeno z lokal-nimi dobrotami. Odpravite se na piknik v mestne zelene oaze. Najbolj priporočljive in najlažje dostopne lokacije so Grajski hrib (Schlossberg), mestni park in romantični Hilmteich.

Več informacij seveda najdete na www.graztourismus.at. Ob moderni kulinariki ne manjkajo tudi krčme s tradicionalnimi jedmi.

Lahko bi trdili, da je Gradec glav-no adventno mesto Avstrije, saj predbožično kulturno življenje v nobenem avstrijskem mestu ni tako močno povezano z adven-tom kot prav v Gradcu. Na števil-nih trgih starega mesta potekajo božični sejmi in prireditve, ki oča-rajo obiskovalce, povsod pa diši po božičnih piškotih in kuhanem vinu, vročem jabolčniku in punču. Domačini in obiskovalci pohajku-jejo po trgih, srečujejo prijatelje in vmes sproščeno tudi nakupujejo, saj je ponudba res bogata. Najde se vse za božični čas, od okraskov za božično drevo do unikatnih ročnih izdelkov in številnih izvirnih daril.

Seveda je treba obiskati ledene jaslice na dvorišču Deželne hiše, ki tehtajo kar 50 ton in jih posta-vljajo že od leta 1996. Figure so v naravni velikosti in obdane z mogočnimi jaslicami, vse pa je umetelno izrezano iz ledu. Vsako leto nastajajo ledene jaslice na novo, če pa je zima v decembru še premila, jih vedno znova obnavljajo, saj imajo rezervni led in skulpture varno spravljene v hladilnici. Na pročelju mestne hiše bodo Gradčani postavili adventni koledar, priredili pa bodo tudi več kot sto plesov. Med njimi bodo Operni ples, ki je v nasprotju z dunajskim namenjen vsem, Casanovov ples v maskah in kmečki ples v narodnih nošah.

Kulturno zaokrožen je advent v Gradcu s kopico koncertov, ki se v tem času ne izvajajo samo v mestnih koncertnih dvoranah, ampak tudi v cerkvah. Od 9. do 23. decembra bo potekal Štajerski festival komorne glasbe, ki bo še dodatno popestril bogato adven-tno glasbeno dogajanje. Ne le koncertne dvorane in cerkve, tudi trgi vedno znova rabijo kot oder za zbore in skupine narodnoza-bavne glasbe, ki v mesto prinese-jo podeželske božične tradicije. Da božične tradicije ostanejo žive tudi med domačimi štirimi zidovi, so Gradčani že pred štirimi leti odprli svojo “Pisarno za božične

Božični čas v Gradcu

V adventu mesto zažari.

Ledene jaslice so ena izmed znamenitosti adventnega Gradca.

pesmi“, ki vedno odpre vrata med adventom. Tukaj si lahko vsak priskrbi besedila božičnih pesmi in zgodbe, ki mu kot spomin na otroštvo rojijo po glavi, in jih tako spet obudi v življenje.

Zadnje tri letošnje dni bo na glavnem trgu silvestrska vas, kjer bodo pri več kot 20 stojni-cah ponujali bogato gastronom-sko ponudbo ter vse, kar pač človek potrebuje za silvestrovo.

Zadnji dan starega leta se bo ob 16. uri začela mega novoletna zabava s pestrim programom, vrhunec pa bo ob polnoči, ko bo nebo obarval tradicionalen velik ognjemet.

Že vse leto poteka praznovanje 200-letnice Universalmuseuma Joanneum in tako bo vse do novega leta. Največji dogodek se bo zgodil 26. novembra z odpr-tjem četrti Joanneum in s prvo razstavo v Novi galeriji Gradec, v decembru bo sledilo odprtje mul-timedijskih zbirk.

Ljubitelji fotografije ne smejo spregledati razstave del fotografa Grega Gormana, ki bo potekala do konca leta. Gorman je eden najbolj znanih ameriških foto-grafov, ki je portretiral skoraj vse zvezdnike in zvezdnice iz sveta slavnih in bogatih. Prvič v taki obliki v Evropi je na ogled 220 nje-govih fotografij, ki so razstavljene na 3200 kvadratnih metrih Hale 8 v ulici Waagner Biro Straße.

Predvsem podobe narave in okolice pa so upodobljene na fotografijah Josefa Hoflehnerja, ki je bil leta 2007 razglašen za fotografa leta v kategoriji podob narave (Nature Photographer of the Year). Njegova fascinantna razstava bo na ogled do 14. janu-arja 2012.

Med 9. in 12. decembrom bodo na svoj račun prišli ljubitelji komorne glasbe, saj bo takrat na različnih lokacijah v mestu pote-kal Festival štajerske komorne glasbe.

Od 20. decembra do 6. januarja si bo mogoče ogledati cirkuško-gledališko skupino Cirque Noel s predstavo Sedem proti ena za lju-bezen. Naziv cirkuško-gledališka skupina morda ni najbolj posre-čen, a umetnost Cirque Noel je težko definirati, saj je zmes cirku-ških akrobacij, gledališča in ulične umetnosti. Če skupine še ne poznate, poiščite na spletu njene posnetke. Letos bo navduševala s predstavo, ki govori o tem, da je v nekaterih delih Kitajske sedem-krat več moških kot žensk in kaj to pomeni za ljubezensko življenje tamkajšnjih moških in žensk. Zabava zagotovljena!

10. februarja se bo zgodil kulina-rični vrhunec prihodnjega leta, in

sicer Ples okusov Gradec (Genuss Ball Graz), ko bodo vrhunski štajerski kuharji graški kongresni center spremenili v kulinarično trdnjavo. Pred publiko bodo v živo prikazali vse svoje mojstrstvo in obiskovalce začarali z jedmi ob spremljavi vrhunskih vin.

Ljubitelji premikajočih se slikic bodo prišli na svoj račun med 20. in 25. marcem 2012, ko bo pote-kal Festival avstrijskega filma - Diagonale. Na sporedu bodo

filmi vseh zvrsti: kratki, avantgar-dni, animacije, glasbeni videi pa tudi igrani filmi in dokumentarci. Ob projekcijah bodo tudi poseb-ni mednarodni del, pogovori s publiko, diskusije in drugo pestro dogajanje.

Od 27. aprila do 27. maja 2012 bo Mesec oblikovanja (Designmonat 2012) v organi-zaciji Creative Industries Styrie. V tem času bo vse dogajanje posvečeno kreativnosti, obliko-

vanju in oblikovalcem vseh vrst in panog.

Med 16. in 20. majem bo na različnih lokacijah potekal Poletni festival (Springfestival). Gre za festival popularne kulture, ki bo združil vrhunske mednarodne zvezdnike elektronske glasbe, zve-neče didžeje, vizualne umetnike in pionirje klubske glasbe z mladimi upi in junaki underground scene, vsi skupaj pa bodo poskrbeli za neverjetno zabavo.

Glavni dogodki do pomladi 2012

Gradec ima dobre prometne povezave s celotno Evropo in svetom, bodisi po cesti, tirih bodisi po zraku, a večinoma ga Slovenci največ obiskujemo z avtomobilom. Ker je center najbolje raziskovati peš, je treba avtomobil tudi nekje parkirati, in da ne bi bilo po nepotrebnem zmede ali slabe volje, preberite spodnje napotke.

V Gradec vsak dan na delo in po opravkih prihaja okoli 140.000 ljudi, kar pomeni okoli 110.000 osebnih vozil, zato je treba pred obiskom mesta in še posebno središča dobro premisliti, kje bomo parkirali.

Možnosti je dovolj, le pričakovati ne smemo, da se bomo ravno do vseh vrat pripeljali z avto-mobilom. Najboljši naslov za načrtovanje poti in parkiranja ter seveda tudi druge informacije je spletna stran Graške turistične

centrale www.graztourismus.at, kjer najdete interaktivne zemlje-vide, načrtovalec poti in vse informacije o graškem javnem prometu.

V središču je parkiranje plačljivo, v “modrih conah“ za kratkotraj-no parkiranje pa je dovoljeno parkiranje do treh ur. Parkiranje je treba plačati od 9. do 20. ure med tednom in od 9. do 13. ure v soboto. Na glavni železni-ški postaji je treba parkiranje plačati vsak dan med 8. in 22. uro. Parkirne listke dobite pri parkirnih avtomatih, brezplačno pa je dovoljeno parkirati le do 10 minut.

Cena parkiranja je v tem obmo-čju enotna in znaša 60 centov za pol ure parkiranja. Na robu centra in na zahodu mesta obstajajo tudi “zelene cone“, kjer je za parkiranje prav tako treba plačati.

V središču Gradca in njegovi bližnji okolici se nahaja kar nekaj parkirnih hiš, pred odločitvijo, v kateri parkirati, pa je najbolje na spletu preveriti, kje se te nahaja-jo in kakšne so cene parkiranja, saj se cene gibljejo od 1,8 € do 4 € za eno uro parkiranja, v neka-terih pa vam bodo ob nakupu v bližnji trgovini priznali eno brez-plačno uro parkiranja.

Drugo možnost za parkiranje in obisk središča mesta ponuja sistem, imenovan Park & Ride, kjer avtomobil pustimo na parki-riščih nekoliko zunaj središča in za dostop do centra uporabimo javni prevoz.

Najbližje centru se nahajata GKB Center pri glavni železniški posta-ji in garažna hiša na naslovu Austeingasse 30, ki stoji nekoliko severneje. Tudi pri tem načinu priporočamo nekaj načrtovanja, saj so cene parkiranja in upora-

be javnega prevoza do mesta različne. Tako na primer Park & Ride (P&R) Murpark in P&R Fölling omogočata kombinirano vozovnico, ki stane 6 € in velja za 24 ur parkiranja in 24 ur uporabe javnega prevoza (avtobus, tram-vaj) v coni 101. Pazite le, da ob prihodu v parkirno hišo vzamete “kombi“ listek namesto listka za klasično parkiranje. Nekoliko bolj na obrobju pa se nahajajo P&R Zentralfriedhof, P&R Webling in P&R Weinzödl, kjer je parkiranje zastonj.

Če boste svoje vozilo pustili tu ali kje drugje na obrobju, lahko do središča mesta pridete z javnim prometom, za 24-urno vozovni-co boste recimo odšteli 4,20 €.

Več informacij: www.graztouri-smus.at

Kako v Gradec z avtomobilom?

m

p

o i

v k v