Cetis d.d.

Letno poroČilo

2005

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005 �

Identiteta

Sanje, æelje, tradicija, znanje, strategija, korak pred Ëasom so del Cetisove kulture in osebnosti. Z usme-ritvijo v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo kot so varnostne tiskovine, upravljanje z identiteto, dokumentacijske storitve in arhiviranje, variabilne tis-kovine, fleksibilno embalaæo, kartice, idr. ter z veËjo dodano vrednostjo na zaposlenega, bo druæba dose-gala zastavljene cilje na razliËnih trgih.

Namen druæbe Cetis je zagotavljanje celovitih reπi-tev na podroËju poslovnega komuniciranja, upravlja-nja z identiteto in varnostnih tiskovin, ki naroËnikom omogoËajo optimalno delovanje ter utrjujejo njihovo uspeπnost na trgu, druæbi pa omogoËajo stabilno go-spodarsko rast. Druæba si prizadeva, da bi svojo vizijo delila tudi z okoljem, v katerem æivi. FinanËno uËin-kovitost tako prilagaja skrbi za druæbeno in naravno okolje ter za zaposlene. Cetisovo merilo so najviπje etiËne vrednote.

� CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Kazalo vsebine

POUDARKI IZ POSLOVANJA V LETU �005 4POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU �005 5 Pomembni dogodki po datumu bilance stanja 5PISMO GLAVNE DIREKTORICE 6�. SPLOŠNI PODATKI �0 Osebna izkaznica �0 Podjetja v skupini �0 Pridruženadružba 10 Organi upravljanja in vodenja �0 Organizacija ��. POSLOVNO PORO»ILO �� Poslovna usmeritev �� Poslanstvo 12 Vizija 12 Vrednote 12 Razvojna strategija 12 Strateški cilji za obdobje naslednjih petih let 12 ZnaËilnosti gospodarskega okolja �3 Prodaja �4 Prodaja komercialnih tiskovin 15 Prodaja varnostnih tiskovin 15 Prodaja dokumentnih sistemov 15 Tržnokomuniciranje 16 Podjetja v skupini �6 Prodaja podjetij v skupini �7 Cetis-ZG, d.o.o. 17 Cetis-SK, dooel 17 Cetis Print, dooel 17 Nabava �8 Proizvodnja �9 Upravljanje kakovosti �9 Razvoj in raziskave �0 Informatika �0 Upravljanjepremoženja 22 FinanËno poslovanje 22 Naložbe 22 Upravljanje s finanËnimi tveganji 23 Delnice in delniËarji 24 Zaposleni �63.ODGOVORNOSTDODRUŽBENEGAINNARAVNEGAOKOLJA 30 Sponzorstva in donatorstva 30 Odgovornost do uporabnikov izdelkov in storitev 30 Odgovornost do naravnega okolja 304. RA»UNOVODSKO PORO»ILO 34 PoroËilo revizorja 34 Predstavitevdružbe 35 Izjava o odgovornosti poslovodstva 35 RaËunovodski izkazi 36 Izkaz poslovnega izida za leto �005 (razliËica I) 40 Izkaz finanËnega izida od 0�. 0�. do 3�. ��. �005 (razliËica II) 4� Izkaz gibanja kapitala 43 Povzetek pomembnih raËunovodskih usmeritev in pojasnila k postavkam 45 Kazalniki po slovenskih raËunovodskih standardih 5� Kazalnikiposlovanjapoizborudružbe 515. SKUPINSKO RA»UNOVODSKO PORO»ILO 5� PoroËilo revizorja 5� Izjava o odgovornosti poslovodstva 53 Uvodna predstavitev skupine 53 Skupinski izkaz poslovnega izida (MSRP) 54 Skupinska bilanca stanja (MSRP) 55

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005 3

Skupinski izkaz finanËnega izida (MSRP) 56 Skupinski izkaz gibanja kapitala (MSRP) 57POJASNILA K SKUPINSKIM RA»UNOVODSKIM IZKAZOM 58 Pomembne raËunovodske usmeritve 58 1. Izjava o skladnosti 58 2. Podlaga za sestavo raËunovodskih izkazov 58 3. Podlaga za konsolidacijo (uskupinjevanje) 59 4. Tuja valuta 59 5. Opredmetena osnovna sredstva 59 6. Neopredmetena sredstva 60 7. Naložbe, razpoložljive za prodajo 60 8. Poslovne in druge terjatve 60 9. Zaloge 61 10. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 61 11. Oslabitev sredstev 61 12. Kapital 62 13. Dana in prejeta posojila 62 14. Zaslužki zaposlencev 62 15. Rezervacije 62 16. Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti 62 17. Prihodki 62 18. Odhodki 62 19. Davek od dobiËka 63 20. PoroËanje po odsekih 63 21. Izkaz finanËnega izida 63 Razkritja postavk v skupinskem izkazu poslovnega izida 64 22. Prihodki 64 23. Odhodki 64 24. Drugi prihodki iz poslovanja 65 25. »isti prihodki (stroški) financiranja 65 26. Davek od dobiËka 65 Razkritja postavk v skupinski bilanci stanja 66 27. NepremiËnine, naprave in oprema 66 28. Neopredmetena sredstva 68 29. Naložbe v pridružena podjetja 69 30. Naložbe, razpoložljive za prodajo 69 31. Dana posojila 70 32. Odložene terjatve in obveznosti za davek 70 33. Zaloge 71 34. KratkoroËno dana posojila 71 35. Poslovne in druge terjatve 71 36. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 71 37. Kapital 72 38. »isti dobiËek (izguba) na delnico 72 39. Prejeta posojila 72 40. Rezervacije 73 41. Poslovne in druge obveznosti 73 42. ZabilanËna sredstva / obveznosti 73 43. Poštena vrednost 73 44. FinanËni inštrumenti – obvladovanje tveganj 74 Povezane osebe 76 Dogodki po datumu bilance stanja 76 RaËunovodske ocene in presoje 76 Pojasnila v zvezi s prehodom na poroËanje po MSRP 77 Kontakti 80

4 CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Poudarki iz poslovanja v letu 2005

Leto vtisočSIT verižniindeks

2001 6.598.429 100

2002 9.749.461 148

2003 6.912.204 71

2004 7.044.515 102

2005 6.379.104 91

1. »isti prihodki od prodaje


2001 103.174 100

2002 220.062 213

2003 275.652 125

2004 303.523 110

2005 - 652.332 -215

2. »isti poslovni izid


2001 1.105.305 100

2002 965.311 87

2003 1.421.544 147

2004 1.146.682 81

2005 438.296 38

4. Obseg naloæb


2001 4.300 100

2002 5.400 126

2003 5.700 106

2004 5.800 102

2005 3.406 59

3. Bruto dodana vrednost na zaposlenega

ČistiprihodkiodprodajevtisočSIT 2001 2002 2003 2004 2005

Cetis - ZG, d.o.o. 795.860 830.269 913.805 832.416 996.782

Cetis-SK, dooel, Skopje 147.412 235.840 222.436 200.881 194.691

Cetis Print, dooel Skopje 171.201

7. Podjetja v skupini

Vir/LetovtisočSIT 2001 2002 2003 2004 2005

Stalna sredstva 6.897.769 6.135.236 7.410.068 7.762.980 9.061.577

Gibljiva sredstva 4.015.734 4.228.948 3.330.596 2.919.351 2.289.832

Aktivne časovne razmejitve 15.000 16.988 27.906 36.403 39.316

Skupaj sredstva 10.928.503 10.381.172 10.768.570 10.718.734 11.390.725

5. Sestava sredstev

Vir/LetovtisočSIT 2001 2002 2003 2004 2005

Kapital 7.506.972 7.641.738 7.766.870 7.917.628 7.120.328

Rezervacije 159.673 161.265 156.965 130.206

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 752.145 724.516 998.025 493.702 2.100.164

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 2.630.301 1.800.287 1.803.641 2.118.067 1.994.903

Pasivne časovne razmejitve 39.086 54.958 38.769 32.372 45.124

Skupaj obveznosti do virov sredstev 10.928.504 10.381.172 10.768.570 10.718.734 11.390.725

6. Sestava virov

PoslovanjevtisočSIT 2004 2005 %spremembe

Čisti prihodki od prodaje 7.044.515 6.379.104 -9,4

Prodaja domači trg 5.270.145 4.381.439 -16,9

Prodaja tuji trgi 1.774.370 1.997.665 +12,6

Skupni prihodek 7.199.085 6.389.370 -11,2

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 303.523 -652.332 -314,9

Investicije 1.146.682 438.296 -61,8

Število zaposlenih 451 430 -4,7

Podatki za obdobje od leta �00� do leta �005


Pomembnejπi poslovnidogodki v letu 2005

Leto 2005 je bilo za Cetis leto sprememb, na eni strani izgube nekaterih veËjih poslov in sklepanja novih ter na drugi strani kadrovske spremembe na vodilnih poloæajih v druæbi. V nadaljevanju je nekaj pomembnejπih dogod-kov, ki bodo zaznamovali uspeπnost delovanja druæbe tudi v bodoËe:

• Druæba je bila izbrana na javnem razpisu za izbiro novega proizvajalca biometriËnih potnih listov.

• Imenovani so bili trije novi Ëlani nadzornega sveta druæbe, trem pa se je iztekel mandat.

• Cetis je v Republiki Gabon ustanovil podjetje SNLS (Société Nationale Des Loteries Sportives) za pri-rejanje πportnih in klasiËnih iger na sreËo z dræavno koncesijo za deset let.

• Izpeljan je bil nakup premoæenja v steËaju druæbe NIP Nova Makedonija.

• Cetis je kupil podjetje Bipost na Hrvaπkem, kjer je bil vzpostavljen nov center za poosebljanje in iz-delavo tiskovin za direktno poπto.

• Milan KeriË, vodja projektov, je dobil zlato prizna-nje Gospodarske zbornice Slovenije za inovatorja leta za inovacijo na podroËju laserskega graviranja intaglio ploπËe.

• Etiketa Gea, odtisnjena na digitalnem stroju, je dobila priznanje ”Highly Commended” na med-narodnem tekmovanju etiket Finat-a.

• Spremembe v organizacijski shemi so bile naslednje:

• nadzorni svet je avgusta sprejel odstopno iz-javo glavnega direktorja druæbe Draga Polaka in na njegovo mesto imenoval mag. Simono PotoËnik,

• prodaja variabilnih tiskovin je preπla pod okri-lje varnostnih in komercialnih tiskovin,

• prodaja dokumentnih sistemov je postala nov segment prodaje.

• Podpis pogodbe za izdelavo in oblikovanje biome-triËnih potnih listov.

• Podpis pogodbe za izdelavo in izdajanje kartic za

digitalne tahografe s koncesijo za 15 let.

• Zlato priznanje GZS, obmoËne zbornice Celje za inovacijo Cetis Security Multilayer - CSM.

• Nagrada Krilati lev za najboljπo tiskarsko izvedbo stenskega koledarja.

Pomembni dogodkipo datumu bilance stanja


Pismo glavne direktorice

Leto 2005 se bo v zgodovino družbe zagotovo vpisalo s poudarjenimi Ërkami. Številne spremembe, ki so se zgodile v tem letu, so že in še bodo postavile temelje prihodnjih usmeritev ter razvoja družbe.

Vstop novih lastnikov v družbo ter menjava uprave sredi leta sta dve kljuËni spremembi preteklega leta.

Z na novo opredeljeno vizijo družbe, katere osnovno vodilo so spremembe in uËinkovito ter uspešno pri-lagajanje spremembam, stopamo v obdobje polno burnih preobratov.

S kljuËnima spremembama v družbi so sovpadle tudi spremembe v njenem okolju. V letu 2005 so objektiv-ne okolišËine privedle do izgube nekaj veËjih poslov, kar je vplivalo na negativen rezultat poslovnega leta. Negativen Ëisti poslovni izid v višini 652 mio tolarjev je posledica 12 odstotkov manjših poslovnih prihodkov od planiranih ter hkrati Ëasovno nesorazmernega pri-lagajanja poslovnih odhodkov.

Glede na to, da sta bili družbi v zaËetku leta 2005 odpo-vedani dve veËji pogodbi s strani države, so aktivnosti v nadaljevanju leta potekale predvsem v smeri prido-bitve novih, veËjih projektov, s katerimi bi nadomestili izgubljene posle. Leto 2005 smo tako kljub izkazani iz-gubi zakljuËili z velikimi novimi zakljuËenimi posli.

Najpomembnejše dogodke oziroma nove projekte vsekakor velja omeniti še posebej:• ustanovili smo loterijsko podjetje v Gabonu s kon-

cesijo za 10 let,• kupili oziroma ustanovili smo novi podjetji na Hrva-

škem in v Makedoniji,• prodali smo prve potne liste izven Slovenije, in si-

cer v Niger,• izbrani smo bili na javnem razpisu Ministrstva za

notranje zadeve Republike Slovenije za novega proizvajalca biometriËnih potnih listov,

• izbrani smo bili na javnem nateËaju za izdelavo in izdajanje digitalnih tahografskih kartic s koncesijo za 15 let,

• izbrani smo bili na javnem razpisu za izdelavo to-baËnih znamk,….

To je le nekaj najodmevnejših in hkrati tudi najpo-membnejših projektov, ki jih bo potrebno tudi uËin-kovito in uspešno izpeljati.


Vse poslovne funkcije v podjetju so glede na omenje-ne dogodke že doživele precejšnje spremembe, ki so brez dvoma tudi v prihodnosti osnova vsega nadalj-njega delovanja oziroma poslovanja družbe.

Z osredotoËanjem tako na uËinkovitost kot tudi na uspešnost družbe, so pred kljuËnimi kadri v družbi zelo zahtevne naloge.

KljuËna podroËja, ki bodo prispevala k veËji uËinkovi-tosti družbe, so naslednja:• zmanjševanje hierarhije,• vodenje s cilji - usklajenost strateških, taktiËnih in

operativnih ciljev ter ustrezen nadzor nad dosega-njem ciljev,

• spoštovanje naËela prevzemne odgovornosti,• spodbujanje zaposlenih k izboljšavam, spremem-

bam ter• uvedba novega informacijskega sistema.

Z izboljšanjem uËinkovitosti bomo tako pripravili prvi temelj uspešnosti družbe. Seveda pa sama uËinkovi-tost ne bo zadošËala za nov vzpon družbe. Ambicioz-no zastavljeni cilji tako na strani prodaje kot tudi na stroškovni strani zahtevajo od vseh zaposlenih bistve-no veËjo produktivnost, nov naËin razmišljanja ter naj-pomembneje, bistveno spremenjeno delovanje.

PriËakovani prihodki v letu 2006 so v primerjavi s pre-teklim letom višji za 16 odstotkov, medtem, ko bi naj

stroški ostali na enakem nivoju kot v preteklem letu. Intenzivne prodajne aktivnosti so usmerjene tako na domaËi kot tudi na tuji trg. Družba namreË nikakor ne more biti veË odvisna od majhnosti slovenskega trga, ampak se neizogibno, kolikor je mogoËe, usmerja na tuje trge. Najpomembnejša je usmeritev prodaje na afriške ter južnoameriške trge ob hkratni delni usme-ritvi tudi na trge Bližnjega vzhoda.

Cetisovi izdelki in storitve so sestavljeni iz veË možnih rešitev. Osnovno Cetisovo vodilo je celovita ponudba izdelkov in storitev. Vse bolj pa se družba na trgu uve-ljavlja tudi kot sistemski integrator.

Na stroškovni strani so in bodo usmeritve zajele vse vrste stroškov brez izjem. Uvedba novega informa-cijskega sistema bo zaokrožila nujne in v veËini neza-želene spremembe v družbi.

Skratka, Ëe nekoliko zaokrožim svoje pisanje, lahko zatrdim, da je kljub težavam v preteklem letu, naša pot natanËno zaËrtana. Vemo, kam želimo in bomo tja tudi prišli.

Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem svojim sode-lavcem za opravljeno delo, za ves njihov prispevek k temu, kar je družba navkljub negativnemu poslov-nemu izidu v preteklem letu dosegla. Verjamem, da skupaj zmoremo vse. Družbo Cetis lahko naredimo globalno uspešno družbo z dejavnostjo, ki pravzaprav ne bo imela prave konkurence.

mag. Simona PotoËnik,glavna direktorica

Marec 2006


PoroËilo nadzornega sveta

• Na predlog uprave je potrdil oblikovanje drugih rezerv iz dobiËka v znesku 121.313.915,20 tolarjev iz Ëistega dobiËka, doseženega v poslovnem letu 2004.

• Sprejel je letno poroËilo za leto 2004. • Ugotovil je, da se z dnem 31.5.2005 Bojanu

Borštnerju, Bošku Šrotu in Milanu ZupanËiËu izteËe mandat v nadzornem svetu, zato je za dobo štirih let za Ëlane nadzornega sveta izvolil Ljuba PeËeta, Franca Ješovnika in mag. Dušana Mikuša.

• Za revizorja za poslovno leto 2005 je skupšËini v potrditev predlagal družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje d.o.o..

• Sprejel je sklep, da vse informacije in stališËa v zvezi z delom in odloËitvami nadzornega sveta v njegovem imenu navzven posreduje njegov predsednik ter da njegovi Ëlani informacij s sej ne smejo posredovati tretjim osebam in jih morajo varovati kot poslovno skrivnost.

• Nadzorni svet je zadolžil upravo, da vsem Ëlanom nadzornega sveta meseËno pošilja pisno poroËilo in izjavo o tekoËi likvidnosti in solventnosti družbe.

• Na 42. seji 3. avgusta 2005 je sprejel odstopno izjavo dotedanjega glavnega direktorja Draga Polaka in na njegovo mesto imenoval Simono PotoËnik, ki je mandat nastopila 5. avgusta 2005 za dobo enega leta.

• Upravo je zadolžil, da pripravi celovit program do konca leta 2005, ki bo zajemal ukrepe za zmanjševanje in obvladovanje stroškov ter ukrepe za poveËanje prihodkov.

• Nadzorni svet je sprejel sklepe strateškega kolegija Cetisa z dne 26.11.2005 s poudarkom, da so roki, navedeni v predloženem dokumentu, skrajni roki za izvedbo predlaganih ukrepov in da je le-te potrebno zaËeti izvajati nemudoma.

• Upravo je zadolžil, da do 20. januarja 2006 dopolni predlog poslovnega naËrta za to leto in ga posreduje Ëlanom nadzornega sveta.

�. Delovanje nadzornega sveta v letu �005

V okviru svojih pristojnosti in pooblastil, doloËenimi s statutom družbe in zakonskimi predpisi, je nadzorni svet nadziral poslovanje družbe Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. v letu 2005. Sestal se je na sedmih rednih sejah, od tega na eni konstitutivni. NajveË pozornosti je posvetil finanËnemu poslovanju družbe in ukrepih za zmanjševanje in obvladovanje stroškov ter za poveËanje prihodkov.

Od dne 01.01.2005 do dne 31.05.2005 je nadzorni svet deloval v sestavi:

• Bojan Borštner, predsednik in predstavnik kapitala,• Goranka Volf, namestnica predsednika in predstavnica

kapitala,• Milan ZupanËiË, predstavnik kapitala,• Boško Šrot, predstavnik kapitala,• Bernard Gregl, predstavnik zaposlenih,• Marko Melik, predstavnik zaposlenih.

Od dne 31.05.2005 je nadzorni svet deloval v novi sestavi, in sicer:

• Ljubo PeËe, predsednik NS, predstavnik delniËarjev,• Goranka Volf, namestnica predsednika NS,

predstavnica delniËarjev,• Franc Ješovnik, predstavnik delniËarjev,• mag. Dušan Mikuš, predstavnik delniËarjev,• Bernard Gregl, predstavnik delavcev,• Marko Melik, predstavnik delavcev.

Na 41. konstitutivni seji, dne 14.06.2005, je za svojega predsednika soglasno izvolil Ljuba PeËeta, ki je prevzel posle od Bojana Borštnerja.

�. Nadzorni svet je v letu �005 sprejel naslednje sklepe in ugotovitve:

• Sprejel je nerevidirane raËunovodske izkaze za leto 2004 in ugotovil, da so doseženi rezultati ugodni.


3. Nadzorni svet je upravi predlagal:

• da ne glede na odpoved nekaterih veËjih poslov s strani države, profesionalno nadaljuje z vsemi potrebnimi aktivnostmi pri razvoju izdelkov posebnega pomena in zagotovi neodvisno delovanje,

• da pripravi pisno poroËilo o vplivih na poslovanje družbe ter opredeli njene nadaljnje cilje,

• da pripravi pisno poroËilo o rezultatih poslovanja glede na planirane cilje prodaje, primerjalno s preteklim letom,

• da pripravi pisno oceno vrednosti poslov z državo v zvezi s potnimi listinami glede na javni razpis,

• da pisno predstavi problematiko cenovne politike,

• da pozitivne ugotovitve primerjalne analize s sorodnimi podjetji iz tujine vkljuËi v strateški plan do leta 2009,

• naj zavzeto posveti pozornost stroškovni plati poslovanja in posluje v tej smeri.

4. Pregled letnega poroËila �005

Nadzorni svet je obravnaval revidirano letno poroËilo in konsolidirano letno poroËilo družbe Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. za leto 2005 na svoji redni seji dne 03.07.2006. Nadzorni svet k letnima poroËiloma ni imel pripomb in je ocenil, da sta obe

letni poroËili sestavljeni v skladu z zakonskimi predpisi, da izkazujeta resniËen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finanËnega položaja in poslovnega izida družbe ter da ustrezno pojasnjujeta vse pomembne poslovne dogodke, ki so vplivali na poslovanje družbe in skupine.

V skladu z zgoraj navedenim je nadzorni svet letno poroËilo in konsolidirano letno poroËilo družbe Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. za leto 2005 potrdil in sprejel.

5. StališËe nadzornega sveta k poroËilu revizorja

Nadzorni svet je obravnaval poroËilo neodvisnega revizorja. Ker nadzorni svet k poroËilu ni imel pripomb, ga je sprejel.

6. Mnenje nadzornega sveta glede bilanËnega dobiËka

Družba Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. je poslovno leto 2005 zakljuËila z izgubo. Družba zato za leto 2005 ni mogla oblikovati bilanËnega dobiËka, izguba pa je bila pokrita v breme razpoložljivih virov.

Ne glede na rezultat dosežen v letu 2005, nadzorni svet skupšËini predlaga, da upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovno leto 2005.

Julij 2006 Ljubo PeËe,

predsednik nadzornega sveta

�0 CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

�. SPLOŠNI PODATKI

Ime druæbe: Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. Sedeæ: »opova 24, 3001 Celje, Slovenija, EvropaMatiËna πtevilka: 5042208DavËna πtevilka: 24635812ID za DDV: SI24635812Osnovni kapital: 2.400.000.000,00 SITVpisan v register podjetijOkroænega sodiπËa Celje pod πt. 063/10147600.Transakcijski raËuni: Banka Celje d.d. 06000-0026390798 Nova LB d.d. 02234-0011655374 Abanka Vipa d.d. 05100-8000027831 Probanka d.d. 25100-9704894196 Bank Austria Creditanstalt d.d. 29000-0003262161 Telefon h.c.: 03 4278 500Fax: 03 4278 836E-naslov: [email protected] naslov druæbe: www.cetis.si

Osebna izkaznica

Cetis Print, dooel,uvoz-izvoz,Sv. Kliment Ohridski 68,1000 Skopje, Makedonija e-naslov: [email protected]: +389 2 3111185Fax: +389 2 3161524

Cetis-Tirana Sh.p.k.,Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit,Kati IV, Ap. A1, Tirana,Albanijae-naslov: [email protected]: +355 4 280 424Fax: +355 4 280 425

Podjetja v skupini

Pridruæena druæbaSociété Nationale Des Loteries Sportives (SNLS), Gabon Immeuble BICP bord de mer, 1474 Avenue Georges POMPIDOU, Libreville - GABONe-naslov: [email protected]: +241 443 732Fax: +241 443 734

Upravamag. Simona PotoËnik, glavna direktorica

Nadzorni svetLjubo PeËe, predsednik NS, predstavnik delniËarjevGoranka Volf, namestnica predsednika NS, predstavnica delniËarjevFranc Jeπovnik, predstavnik delniËarjevmag. Duπan Mikuπ, predstavnik delniËarjevBernard Gregl, predstavnik delavcevMarko Melik, predstavnik delavcev

Organi upravljanja in vodenja

Cetis-ZG d.o.o.,poduzeËe za trgovino i usluge,Industrijska ulica 11,10431 Sveta Nedelja, Hrvaπkae-naslov: [email protected]: +385 1 333 5000Fax:+385 1 333 5001

Cetis-SK, dooel,uvoz-izvoz,Trgovsko druπtvo za grafiËkai izdavaËka dejnost, za vrabotuva-nje na invalidni lica, za proizvod-stvo, promet i uslugi,Sv. Kliment Ohridski 68,1000 Skopje, Makedonija e-naslov: [email protected]: +389 2 549 899Fax: +389 2 549 332

Celotno letno poroËilo bo dostopno na sedeæu druæbe v Celju od 15.6.2006 dalje ter na strani www.cetis.si.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005 ��

Organizacija

Storitve • Svetovanje in projektno vodenje • Agencijske storitve • Priprava za tisk• ZaπËita tiskovin • Tisk• Dotisk variabilnih podatkov • Zajemanje in obdelava podatkov• Arhiviranje dokumentov in podatkov • Digitalni tisk

Izdelki

• Dokumenti • Kartice • Obrazci • Etikete • Fleksibilna embalaža • Tiskovine za igre na sreËo in nagradne igre • Tiskovine za direktno poπto• FotovreËke • Promocijske tiskovine

UPRAVA

SKUPNE DEJAVNOSTI

EKONOMIKA INFINANCE MARKETING PROIZVODNJA RAZVOJ in

RAZISKAVE

Kadrovskosplošnaslužba

Službakakovosti

Informatika

Procesnalogistika

VZD, ekologija

in varovanje

Ekonomika

Finance

Prodaja dokumentnih

sistemov

Designin

komuniciranje

Nabava

ProizvodnjaET

ProizvodnjaRO

Proizvodnjavariabilnega tiska

Kartice

Dokumentnisistemi

GrafiËni R&R

program

Prodajavarnostnih

tiskovin

Prodajakomercialnih

tiskovin

Priprava za tisk

ProizvodnjaPVT

ProgramR&R IT

Potovalnidokumenti

InženiringProizvodnja

kartic

VzdrževanjeSkladišËe

intransport

�� CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

�. POSLOVNO PORO»ILO

Poslovna usmeritev

Poslanstvo

Cetis zagotavlja celovite reπitve na podroËju poslovnih komunikacij s pomoËjo tiskanih in drugih vrst medijev. Namen delovanja druæbe je zagotavljanje reπitev na podroËju poslovnega komuniciranja, ki naroËnikom omogoËajo optimalno delovanje ter utrjujejo njiho-vo uspeπnost na trgu, druæbi pa omogoËajo stabilno gospodarsko rast. Prav zato si Cetis prizadeva obvla-dovati tiskane in alternativne naËine poslovnega ko-municiranja.

Vizija

Z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in trænimi ak-tivnostmi ter zaposlovanjem najboljπih kadrov æeli biti druæba Cetis prva v Sloveniji in med osemdesetimi najboljπimi podjetji v grafiËni dejavnosti v Evropski uniji, ob hkratni preteæni usmerjenosti v prodajo na tuje trge z izdelki z visoko dodano vrednostjo. Ceti-sova slika prihodnosti je verjetna, privlaËna, realna, vredna naporov in spreminjanja druæbe ter upoπteva prednosti in slabosti notranjega okolja in priloænosti ter nevarnosti v zunanjem okolju.

Vrednote

Vrednote, ki so za druæbo pomembne, so zaupanje v ljudi, inovativnost, celovitost in raznolikost ponudbe, visoka kakovost izdelkov in storitev, izobraæevanje, razvoj in motivacija kadrov, obvladovanje tveganj in sprememb, varovanje bivalnega in naravnega okolja.

Razvojna strategija

Druæba se zaveda pomena sodobnega modela stra-teπkega upravljanja, usmerjenega v veËanje konku-renËne prednosti. Osrednja pozornost je namenjena politiki izdelkov in storitev, ki je podrejena æeljam na-roËnikov. Poslovna strategija je usmerjena v dosega-nje vodilnega poloæaja na podroËju visoko kvalitetnih in visoko nakladnih promocijskih in poslovnih tiskovin za velike poslovne sisteme v Sloveniji in na tujih tr-gih. Druæba æeli postati vodilna na podroËju tiskanja termokrËljivih ovojnin iz razliËnih materialov, tiskovin za direktno poπto in variabilnega tiska. Izdelovala bo visoko donosne izdelke, to so varnostne tiskovine, in uvajala zaπËite v ostale izdelke kot so banËne, kredit-ne in komercialne kartice ter dokumente, hkrati pa bo nudila storitve z veËjo dodano vrednostjo.

Strateπkiciljizaobdobjenaslednjihpetihlet

• ustvarjati dobiËek, ki bo dolgoroËno zadovoljeval priËakovanja delniËarjev,

• ponovno dosegati 5 do 8 % dobiËkonosnost kapi-tala in vzpostaviti ustrezno politiko dividend,

• izboljπati kadrovsko politiko,• zadræati vodilni poloæaj v prodaji obrazcev, etiket

in varnostnih tiskovin na domaËem trgu, poveËati prodajo komercialnih tiskovin in etiket ter na tujih trgih poveËati prodajo varnostnih tiskovin, hkrati pa zadræati obseg prodaje obrazcev in intenzivirati program fleksibilne embalaæe,

• spoπtovati Poslovnik po ISO standardu 9001 in ISO 14001, EMV, OHSAS 18001, ISO 17799 ter Po-slovnik o varovanju,

• doseËi vrednostno uveljavitev realizacije v viπini pribliæno 40 milijonov evrov,

• poveËati deleæ plasmaja na tuje trge z marketinπki-mi orodji,

• izkoristiti priloænosti na trgih Vzhodne in Jugovz-hodne Evrope, Centralne Afrike, Juæne Amerike in Bliænjega vzhoda v obliki skupnih vlaganj in pro-daje izdelkov z veËjo dodano vrednostjo,

• zniæati stroπke poslovanja, materiala, storitev,• postopno zmanjπevati πtevilo zaposlenih za pribli-

æno 30 %.• dezinvestirati nepotrebno oziroma nedonosno

premoæenje,• vzdræevati in krepiti ugled svoje blagovne znamke

ter pridobivati nove posle s kakovostno ponudbo izdelkov in storitev ter iskanjem celovitih reπitev za svoje naroËnike,

• pospeπevati træno znamko CetiSecurity (potni list, vizum, osebna izkaznica, dovoljenje za prebivanje, zdravstvena izkaznica, Cetis Security Multilayer - CSM, Cetis Security Binding – CSB in Radio Fre-quency Identificaton - RFID),

• veËati konkurenËno prednost z izboljπevanjem uËinkovitosti in zmanjπevanjem stroπkov, ustrezno investicijsko politiko, digitalizacijo proizvodnje ter izkoriπËanjem trænih priloænosti,

• uvajati nove tehnologije s poudarkom na zaπËitnih in varnostnih tiskovinah, fleksibilni embalaæi in karticah,

• uvajati izboljπave tudi na podroËju proizvodnje eti-ket, sistemov upravljanja in arhiviranja dokumentov ter opremljanja naroËnikov z ustrezno tehnologijo,

• ustvarjati dodano vrednost s spremljajoËimi storit-vami, predvsem s podroËja svetovanja in program-skih reπitev ter logistiko poslovnih procesov.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005 �3

“Tiskarstvo ima prihodnost, so zakljuËki svetovno zna-nega panoænega sejma Drupa, vendar je potrebna reorganizacija dela in prehod na v celoti avtomatizira-ne sisteme dela. Ti lastnikom, vodjem in investitorjem pomagajo sprejemati pravilne poslovne odloËitve, vplivajo pa tudi na veËjo uËinkovitost vodenja. Tisko-vine so v primerjavi z elektronskimi mediji πe zmeraj aktualne, ker omogoËajo sploπno razgledanost ljudi in so nepogreπljiv del vsakdana. Kot medij so preproste za uporabo, do informacij lahko pridemo kadarkoli in kjerkoli, saj ne potrebujemo elektriËnega napajanja. Zlahka jih tudi zbiramo in urejamo, zato so uporab-niπko prijazne. Sicer pa se v grafiËni industriji dogaja podobno kot v tekstilni industriji, da se proizvodnja umika v deæele s cenejπo delovno silo predvsem na podroËju tiska preprostejπih tiskovin z nizko dodano vrednostjo.” (Vir: GrafiËar, letnik 2005).

Po podatkih, objavljenih v prilogi Financ Tiskarstvo in papirniπtvo februarja leta 2005, se je z vstopom Slo-venije v EU povpraπevanje po tiskarskih storitvah v Sloveniji poveËalo, hkrati pa veliko πtevilo naroËnikov iπËe ugodnejπe ponudnike v tujini. V Sloveniji so vse veËje tiskarne usmerjene v izvoz na zahtevne tuje trge, majhne tiskarne pa so specializirane. NajveËji izvozni-

ki grafiËnih izdelkov in storitev so druæbe: Cetis, Delo tiskarna, NKT Print, Gorenjski tisk, Leykam tiskarna in Etiketa. Slovenske gospodarske druæbe bodo v pri-hodnosti morale πe precej poveËati produktivnost in proizvodnjo.

Na tujih trgih je le nekaj zelo velikih igralcev, medtem ko so v tiskarski panogi v Sloveniji preteæno srednje in majhne druæbe. ZnaËilnost slovenskega trga je, da tiskarji zaradi velike ponudbe na trgu svoje storitve ponujajo po nizkih cenah in sprejemajo naroËila, ki jih ne morejo kvalitetno izvesti, ker za to nimajo ustrezne opreme. Le malo tiskarn v Sloveniji naËrtno izobraæuje svoje zaposlene.

Træni trendi do leta �008

Ne glede na pohod elektronskih medijev se priËakuje porast tiska Ëasopisov, komercialnih in variabilnih tisko-vin. Træno uspeπnejπe bodo tiskarne, ki bodo nudile dodano vrednost v smislu dodatnih storitev, ki sprem-ljajo tisk. V prednosti bodo tudi tiskarne, ki bodo nudile najnovejπo tehnologijo, ki omogoËa kvalitetno in hitro tiskanje velikih ali manjπih naklad za konkurenËno ceno ter poslediËno manjπe onesnaæevanje okolja.

ZnaËilnosti gospodarskega okolja


VtisočSIT 2003 2004 2005

Čisti prihodki od prodaje 6.912.204 7.044.515 6.379.104

Domači trg 5.248.903 5.270.145 4.381.439

Tuji trgi 1.663.301 1.774.370 1.997.665

Prodaja

Izdelčnaskupina/Leto 2003 2004 2005

Dokumenti 576.178 606.371 555.136

Fleksibilna embalaža 46.458 150.748 166.268

Fotovrečke 351.756 126.829 214.247

Kartice 146.095 220.565 379.211

Tiskovine za direktno pošto 552.277 466.149 640.591

Nesamolepilne etikete 628.993 557.194 617.897

Obrazci 1.677.156 1.903.516 1.751.406

Osnovni izdelavni material 292.210 217.241 164.149

Promocijske tiskovine 216.937 250.194 143.177

Samolepilne etikete 1.931.103 1.973.762 1.171.933

Srečke 163.782 151.720 194.746

Storitve 135.477 186.123 113.308

Tehnični material - 2.022 247 24

Trgovsko blago 103.319 143.635 177.268

Osnovna sredstva in ostalo 93.116 90.688 89.742

Skupaj 6.912.833 7.044.981 6.379.104

Prodaja v letu �005 po izdelËnih skupinah v tisoË SIT

Ugotovitve: Na podroËju prodaje v lanskem letu druæba Cetis ni dosegla zastavljenih ciljev, predvsem zaradi izgube nekaterih veËjih poslov z dobro razliko v ceni v zaËetku lanskega leta. Prodaja se je v zadnjih treh mesecih poslovnega leta 2005 sicer poveËala,

vendar ni nadomestila izpada iz predhodnih mesecev poslovnega leta. V primerjavi s preteklim letom prihod-ki od prodaje proizvodov na domaËem trgu zaostajajo za 17 %, medtem, ko prihodki od prodaje proizvodov na tujem trgu presegajo leto 2004 za 11 %.

Leto �005

Cetis je uvedel nov prodajni program, ki se nanaπa na upravljanje z dokumenti. S tem je druæba ponudbo iz-delkov zaokroæila s celotno storitvijo in zabeleæila do-bre odzive. Prodaja variabilnih tiskovin je preπla pod

Ugotovitve: V letu 2005 so obrazci predstavljali najve-Ëji delež prodaje v strukturi celotne prodaje, Ëeprav je njihova nominalna vrednost v primerjavi s preteklim le-tom nižja za 8 %. Skupini obrazcev sledijo samolepilne etikete z deležem 18 %, katerih prodaja je bila v primer-javi z letom 2004 nižja za 40 %. Vzrok za takšen upad je bila ukinitev nalepk za tehniËne preglede v zaËetku leta 2005, ki je bistveno vplivala na celotni rezultat družbe. Tretja najveËja skupina proizvodov so tiskovine za di-rektno pošto in predstavljajo 10 % celotne prodaje.

V primerjavi s preteklim letom je družba zasledila naj-veËjo rast na podroËju kartic in fotovreËk za 70 %, sle-

dijo tiskovine za direktno pošto s 37 % in sreËke z 28 %. Z vidika nominalne vrednosti družba ugotavlja, da je skupina tiskovin za direktno pošto porasla najveË, in sicer za 174 milijonov SIT, kartice za 159 in fotovreËke za 87 milijonov SIT. Celotna prodaja je v primerjavi s preteklim letom nižja za skoraj 10 % oziroma za 666 milijonov SIT. V strukturi prodaje na tuje trge je najbolj zastopana Poljska, sledi Hrvaška in nato NemËija.

V primerjavi s preteklim letom je bil nominalno naj-veËji porast dosežen v Poljski, in sicer za 146 milijonov SIT, v Bosni in Hercegovini za 45 milijonov SIT in v Ga-bonu za 35 milijonov SIT.

okrilje varnostnih in komercialnih tiskovin. Deleæi najve-Ëjih kupcev v strukturi so se gibali med 5. in 8. odstotki, zato druæba ne zaznava veËje odvisnosti od posamez-nega kupca. V lanskem letu je Cetis imel 1.247 kupcev.


Cilji za leto �006

• Prodaja v viπini 29,6 milijonov evrov, od tega na domaËem trgu 17,6, na tujih trgih 12, vrednost pre-prodaje pa naj bi znaπala 1,4 milijona evrov.

• Zmanjπanje vrednosti zalog na 2,7 milijonov evrov.• Intenzivno træenje træne znamke CetiSecurity in

fleksibilne embalaæe ter tiskovin za igre na sreËo.

Prodaja komercialnih tiskovin

V letu 2005 na podroËju prodaje komercialnih tiskovin druæba plana ni uresniËila predvsem zaradi primanj-kljaja na podroËju promocijskih tiskovin in obrazcev. Na podroËju tiska samolepilnih etiket je uresniËila naËrtovane cilje, na podroËju tiska direktne poπte pa jih je presegla za 130 milijonov tolarjev. Na podroËju tiska fleksibilne embalaæe se je Cetis uspeπno pozicio-niral in zaËel poveËevati domaË træni deleæ.

Plan prodaje za poslovno leto 2006 je druæba zastavila ambiciozno. Vse aktivnosti so usmerjene k poveËanju udeleæbe na trgu in pridobivanju veËjih celovitih po-slov. Prodajo bo druæba poveËevala s ponudbo kom-pleksnih reπitev za kupca. Prednost Cetisa je, da lahko ponudi kakovostne izdelke v dogovorjenem roku po trænih cenah. Kupce spremlja in jih dodatno seznanja z vsemi moænimi reπitvami. S tem jim pomaga dosegati uspeπnost na trgu.

V prodaji komercialnih tiskovin je druæba opredelila tri strateπke izdelËne skupine, in sicer fleksibilno emba-laæo, tiskovine za direktno poπto in samolepilne etike-te. V okviru grafiËnega razvoja se bodo te produktne skupine optimizirale, dopolnjevale in standardizirale.

Prodaja varnostnih tiskovin

Postavljene cilje za leto 2005 je prodaja varnostnih tiskovin skuπala doseËi z izpolnjevanjem pogodb, sklenjenih s slovenskimi dræavnimi institucijami na podroËju proizvodnje potnih listin, osebnih izkaznic, vizumov, registrskih nalepk, oroænih listin ter sprem-ljevalnih dokumentov.

Druæba je personalizirala kartice zdravstvenega za-varovanja ter banËne kartice. Za slovenski in tuji trg je tiskala loterijske igre in druge igre na sreËo. Poleg æe tradicionalnih predstavitev na konferencah proiz-vajalcev varnostnih tiskovin je druæba na svojem se-deæu v letu 2005 pripravila tudi nekaj predstavitev za ambasadorje afriπkih dræav. Rezultat teh dogodkov je bil podpis koncesijske pogodbe za prirejanje iger na sreËo v dræavi Gabon in podpis pogodbe za izdelo-vanje potnih listin za dræavo Niger.

Strategija Cetisa na podroËju prodaje varnostnih ti-skovin je usmeritev na tuja træiπËa.

Prodaja dokumentnih sistemov

Leto 2005 je bilo v znamenju aktivne promocije doku-mentnih sistemov. V nekaj podjetjih je Cetis vzpostavil delovanje programske in strojne opreme za digitali-zacijo papirne vhodne poπte, arhiviranje elektronskih dokumentov ter sistemsko integracijo s sistemom za avtomatizacijo poslovnih procesov. Uspeπno je izve-del nekaj pilotskih projektov za avtomatiziran zajem podatkov z vhodnih raËunov, ki jih bo v letu 2006 nadgradil. Za nekatere finanËne institucije je druæba izvedla elektronski zajem podatkov, ipd.. Svoje stro-kovno delo je druæba predstavila na posvetovanju o dokumentacijskih sistemih - DOK_SIS - v Kranjski gori z referatom na temo elektronskega zajema papirne dokumentacije.

Druæba si je v letu 2006 zastavila cilj, da bo prodajo najmanj podvojila. Poudarek bo na prodaji reπitev za avtomatiziran zajem in elektronsko arhiviranje poslov-nih dokumentov. Promocija bo usmerjena v digitaliza-cijo papirne dokumentacije kot zunanje storitve, ki je eden od dejavnikov, potrebnih za informatizacijo po-slovnih sistemov. VeË napora bo vloæila tudi v prido-bivanje znanj in kadrov z izkuπnjami na podroËju pri-prave vizije in koncepta prenove poslovnih procesov v razliËnih branæah.


Cetisove komunikacijske aktivnosti so splet med-organizacijskega marketinga, direktnega marketinga, trænega komuniciranja, odnosov z javnostmi, osebne prodaje ter upravljanja s kljuËnimi kupci. Z lastnimi iz-delki se je druæba v preteklem letu promovirala na vrsti prireditev, ki so potekale v lokalnem in πirπem okolju, kot je Slovenski oglaπevalski festival - SOF, strokovni sejmi, ipd..

V letu �005 je Cetis:

• promoviral varnostne tiskovine, zlasti na trgih vzhodne in srednje Evrope:

• na konferencah ”Security Printing & Alternative Solutions in Russia/CIS & Central/Eastern Europe” v Moskvi

• ter v Kijevu na ”The 2nd Pan-European High Security Printing Conference”,

• na sejmu Grafika v Celju, • na Slovenskem oglaπevalskem festivalu, kjer

je personaliziral kartice za udeleæence, itn., • na konferenci ”Smart eGovernment” v Beo-

gradu,• pripravil in izdelal manjkajoËi prospektni material s

podroËja varnostnih tiskovin,• pripravil vpraπalnik za merjenje zadovoljstva kupcev,• pripravil direktno poπto za upravljanje z dokumen-

ti in podatki, kartice in varnostne nalepke,• oglaπeval v poslovnih dnevnikih, tednikih in stro-

kovnih revijah,• izdelal tradicionalni Cetisov reprezentanËni kole-

Træno komuniciranje

dar z naslovom Identiteta,• izdelal novo spletno stran,• pripravil naslednje dogodke:

• otvoritev podjetja na novi lokaciji na Hrvaπkem, • 13. tenis turnir, • prednovoletno poslovno sreËanje, • obisk podjetja za poslovne partnerje v Ëasu

Mednarodnega obrtnega sejma, • marketinπko konferenco za izobraæevanje Ce-

tisovih prodajnih zastopnikov in tehnologov ter drugih.

V letu �006 bo Cetis:

• promoviral novo spletno stran,• predstavil biometriËne potovalne dokumente na

Mednarodni konferenci in razstavi proizvajalcev var-nostnih tiskovin Intergraf, ki bo potekala na Rodosu,

• na podroËju varnostnih tiskovin promoviral pred-vsem upravljanje z identiteto, biometriËni potni list ter polizdelka CSM in CSB,

• na podroËju komercialnih tiskovin pospeπeval pro-dajo termokrËljivih rokavËkov, etiket, variabilnih ti-skovin, dokumentacijskih sistemov in iger na sreËo,

• nadaljeval z izdelavo manjkajoËih prospektnih ma-terialov na podroËju komercialnih tiskovin,

• oglaπeval v poslovnih dnevnikih, tednikih in stro-kovnih revijah,

• pripravil 14. tenis turnir in prednovoletno poslovno sreËanje ter marketinπko konferenco za Cetisove prodajne zastopnike in tehnologe.

Podjetja v skupini

Cetis-ZG d.o.o.,poduzeËe za trgovino i usluge, Industrijska ulica 11, 10431 Sveta Nedelja, Hrvaπkae-naslov: [email protected]: +385 1 333 5000Fax: +385 1 333 5001

Cetis-SK, dooel,uvoz-izvoz, Trgovsko druπtvo za grafiËka i izdavaËka dejnost, za vrabotuvanje na invalidni lica, za proizvodstvo, promet i uslugi, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija e-naslov: [email protected]: +389 2 549 899Fax: +389 2 549 332

Cetis Print, dooel,uvoz–izvoz, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje,Makedonija e-naslov: [email protected]: +389 2 3111185Fax: +389 2 3161524

Cetis-Tirana Sh.p.k.,Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit,Kati IV, Ap. A1, Tirana,Albanijae-naslov: [email protected]: +355 4 280 424Fax: +355 4 280 425


Skupina Cetis zagotavlja celovite reπitve na podroËju komunikacij s pomoËjo tiskanih in drugih vrst medijev. Nudi pester program varnostnih, variabilnih in komer-cialnih tiskovin ter grafiËno oblikovanje. Te dejavnosti dopolnjuje paleta storitev kot so poosebljanje, doku-mentacijske storitve in druge.

V skupini Cetis so matiËna druæba Cetis, grafiËne in

Cetis-Zg, d.o.o.

Cetis-Zg, d.o.o. je v letu 2005 uresniËil najpomembnejπi cilj, in sicer iz trgovskega podjetja prerasti v proizvodno podjetje. Njegova uresniËitev je plod sistematiËne obdelave trga, ustvarjanja kvalitetnih poslovnih kontaktov in rasti v zadnjih desetih letih. Nakup specializiranega podjetja Bipost, ki se je ukvarjalo z variabilnim tiskom in kuvertiranjem, je bila logiËna posledica dogajanj na trgu. Cetis-Zg je z nakupom, ki ga je financirala matiËna druæba, priπel do lastnih poslovnih, skladiπËnih in proizvodnih prostorov. Podjetje Bipost je v letu 2005 pripojil.

Cetis-Zg je razdeljen na dva profitna centra (PC). PC Trgovina se ukvarja z zastopanjem matiËnega podjetja in træenjem izdelkov Cetisa na Hrvaπkem. PC Mailing pa se ukvarja s poosebljanjem in kuvertiranjem. 22 zapo-slenih je v letu 2005 ustvarilo promet v viπini 4,2 mili-jonov evrov, kar je najviπje ustvarjen promet doslej.

Leto �005 in dolgoroËni cilji

Leto 2005 je pomembno zaznamovala otvoritev nove proizvodnje Cetis-ZG, ki so se je udeleæile pomembne osebnosti iz hrvaπkega politiËnega æivljenja in poslov-ni partnerji. V letu 2006 bo Cetis-Zg, d.o.o. poveËal promet na 5,5 milijonov evrov in pridobil vsaj enega od velikih poslov na hrvaπkem trgu na podroËju poo-sebljanja in kuvertiranja. To bo dosegel z investicijami v trg, z namenom pridobivanja poslov ter pozicionira-nja. DolgoroËni cilj podjetja je postati vodilni mailing center v Hrvaπki, kar bo mogoËe doseËi z ustreznimi kadri in marketinπkimi aktivnostmi.

Cetis – SK, dooel

Druæba Cetis v Skopju je bila ustanovljena kot invalid-sko podjetje, ki na makedonskem in srbskem trgu skrbi za proizvodnjo in prodajo enostavnejπih tiskovin. V tej odvisni druæbi je zaposlenih 20 ljudi. V zadnji treh letih

Prodaja podjetij v skupini

ČistiprihodkiodprodajevtisočSIT Cetis-ZG,d.o.o. Cetis–SK,dooel CetisPrint,dooel

2003 913.805 222.436

2004 832.416 200.881

2005 996.782 194.691 171.201

se je prodaja na makedonskem trgu poveËevala, kar je predvsem posledica agresivne, vztrajne in kvalitetne obdelave trga. Podjetje je v zadnjih treh letih veËino-ma dosegalo zastavljene cilje. Ti so se v najveËji meri nanaπali na pridobitev poslov na podlagi sodelovanja na javnih razpisih velikih makedonskih podjetij in dræ-avnih institucij in na notranjo konsolidacijo podjetja. Glede na precejπni finanËni nered na makedonskem trgu, pomeni to vsekakor pomemben napredek.

Cetis Print, dooel

Dejavnost Cetis Printa je tiskanje Ëasopisov, revij, knjig in ostalih klasiËnih grafiËnih proizvodov. Druæba je lastnica zgradbe in strojev nekdanje tiskarne Nova Makedonija in je bila ustanovljena predvsem za namene nakupa dela premoæenja NIP Nova Makedonija v steËaju. V druæbi je zaposlenih 80 ljudi. Ëeprav je druæba uspela pridobiti nekaj novih poslov, je poslovanje druæbe v prihodnosti odvisno predvsem od ocene moænosti zagotavljanja dovolj rentabilnih in likvidnih pogojev poslovanja na træiπËu, saj se je prvotni namen nakupa premoæenja in ustanovitve te druæbe, zaradi drugaËnih odloËitev potencialnega naroËnika, izjalovil.

Leto �005 in dolgoroËni cilji

Leto 2005 je najbolj zaznamoval nakup dela premoæe-nja tiskarne Nova Makedonija, ki bo Cetisovemu pol-oæaju in ugledu na makedonskem trgu prinesel nove razseænosti. Nova Makedonija je najuglednejπa tiskar-na v Makedoniji, z nakupom katere Cetis ni pridobil le lastnih poslovnih prostorov, ampak tudi priloænosti na povsem novih trænih segmentih v Makedoniji kot so tisk Ëasopisov in revij, knjig, publikacij, dræavnih listin in javnih dokumentov, ipd.. Z ustrezno nadaljnjo mar-ketinπko in investicijsko politiko v okviru kupljenega podjetja je dolgoroËni cilj Cetisa Skopje, postati naj-boljπa tiskarna v Makedoniji.

dokumentacijske storitve, d.d. s sedeæem v Celju ter odvisne druæbe, ki so v stoodstotni lasti matiËne dru-æbe. To so Cetis-ZG, poduzeËe za trgovinu i usluge, d.o.o. in Cetis, dooel, uvoz-izvoz, Skopje. V poslova-nju druæbe in v skupinskih izkazih so upoπtevani raËu-novodski izkazi teh druæb. V stoodstotni lasti je tudi podjetje v Tirani, ki pa ne vodi svojih raËunovodskih izkazov, saj deluje le kot trgovski posrednik.


Osnovni cilj sluæbe nabave ostaja nespremenjen. To je pravoËasno priskrbeti optimalno koliËino kvalitetnega materiala in storitev po najugodnejπih cenah in optimalnih komercialnih pogojih. Druæba od dobaviteljev priËakuje material in storitve visoke kakovosti, cenovno uËinkovitost in ustrezen servis. Eden od ciljev nabave je zmanjπati πtevilo dobaviteljev, poveËati nabavo pri najboljπih in tako zagotoviti boljπe cenovne pogoje in ustrezne koliËinske popuste. V letu 2005 je druæba opravila 69 odstotkov nabave z dvajsetimi veËjimi dobavitelji.

Leto �005

V letu 2005 je druæba morala zaradi izgube nekaterih poslov zmanjπati stroπke na vseh podroËjih. Te naloge se je sluæba nabave lotila resno, saj velik deleæ predstavljajo prav materialni stroπki.

Nabava

Odnosi z dobavitelji

Dobavitelji druæbo na povabilo redno seznanjajo z novostmi v njihovem proizvodnem programu, na træiπËu in s trendi. Pri uvajanju novih tehnologij in izdelkov druæbi tako pomagajo s svojimi izkuπnjami.

Cetis si prizadeva za dolgoroËne odnose z dobavitelji. Tako imajo koristi dobavitelji, ki na podlagi æe napovedanih koliËin laæje planirajo, ter Cetis, ki mu zanesljivi dobavitelji omogoËajo, da svojim kupcem zagotavlja kvalitetne izdelke in nove reπitve. Dobavitelji tudi vedo, da imajo v Cetisu zanesljivega partnerja, ki tekoËe poravnava obveznosti.

Merjenje zadovoljstva dobaviteljev

V letu 2005 je Cetis izvedel anketo o zadovoljstvu dobaviteljev pri poslovanju z druæbo. Na podlagi rezultatov si bo druæba prizadevala izboljπati sodelovanje. Na anketo se je odzvalo 43 odstotkov vpraπanih. Iz odgovorov druæba sklepa, da so dobavitelji zadovoljni s povpraπevanji, zahtevano kakovostjo, izvajanjem kontrole kakovosti, sproæanjem in reπevanjem reklamacij, odzivnostjo in profesionalnostjo nabavnega osebja. Manj pa so zadovoljni z zahtevano ceno, nujnostjo in pogostostjo naroËanja.

Ocenjevanje dobaviteljev

V skladu s standardi ISO so na seznamu odobrenih dobaviteljev tisti, ki so bili po ocenjevanju uvrπËeni v razred A ali B. Predmet ocenjevanja, ki ga izvajamo en-krat na leto, so cena in plaËilni roki, rok dobave in spo-πtovanje tega roka, πtevilo reklamacij in naËin reπevanja le-teh, servis, ki nam ga dobavitelj nudi (pomoË pri raz-voju novih izdelkov, obveπËanje o novostih v njihovem poslovanju, obveπËanje o trendih na svetovnem trgu...), delo v skladu s standardom ISO 9000, ISO 14001 in upoπtevanje zahtev varstva okolja. Z dobavitelji, ki se po ocenjevanju uvrstijo v razred C, Cetis posluje le, Ëe nima druge moænosti. O rezultatih ocenjevanja druæba dobavitelje obveπËa pisno ter skuπa z njimi doseËi iz-boljπave tam, kjer so dobili niæjo oceno.

Ugotovitve: V primerjavi s prejπnjimi leti, se je πtevilo dobaviteljev v skupini A poveËalo, kar je rezultat dobre-ga sodelovanja, predvsem izmenjave informacij in njiho-vega truda, da izboljπajo stvari, ki jih je druæba slabπe ocenila. To pomeni, da so bila medsebojna priËakovanja usklajena in postavljeni trdni temelji za nadaljnje sodelo-vanje. Z dobavitelji iz razreda C druæba ne sodeluje veË.

Delež dobaviteljev po posameznih skupinah v %

leto A B C

2002 15 81 4

2003 17 74 7

2004 29 65 3

2005 31 57 4

• V zaËetku leta je sluæba nabave na novo preverila pogoje poslovanja z obstojeËimi dobavitelji, de-cembra pa je z razpisi preverila tudi pogoje po-tencialnih dobaviteljev. Druæba priËakuje, da bo na podlagi pridobljenih ponudb priπlo do sprememb v sestavi nabave in dobaviteljev.

• Zaradi rasti cen celuloze in ostalih stroπkov, pred-vsem nafte, so si proizvajalci papirja prizadevali za dvig cen papirjev. Kljub temu trendu, je Cetis uspel ceno nekaterim papirjem zniæati.

• Dvigovanje cen nafte na svetovnem trgu je vpli-valo tudi na dvig cen sintetiËnih materialov, ki jih druæba nabavlja za izdelavo ovojnin in samolepil-nih etiket ter na cene tiskarskih barv.

• Druæba je nadaljevala akcijo zmanjπevanja zalog surovin in njihovo vrednost zmanjπala za veË kot 100 milijonov tolarjev. Akcija se bo nadaljevala tudi v letu 2006.

2002 2003 2004 2005

Skupno število vseh naročil 5.445 5.077 5.468 5.371

Skupno število vseh prevzemov 6.300 5.477 5.985 5.864

Vrednost v evrih 13.177.280 10.742.710 10.903.408 10.069.526

NaroËila in prevzemi

Ugotovitve: Vrednost nabave se je v primerjavi s preteklim letom zmanjπala za 7,6 %. Na tujih trgih je Cetis nabavil 58 % materiala, na domaËem trgu pa 42 %. Deleæ nabave na domaËem trgu se zmanjπuje, ker je sestava Cetisovih izdelkov takπna, da materialov za njihovo proizvodnjo ne moremo dobaviti na domaËem trgu. V primerjavi z letom 2004 se je nabava na tujih trgih poveËala za dobre 3 odstotne toËke.


Leto �005

Druæba je prestala presoje logiËne varnosti Master-carda in Vise. To, poleg uspeπnega poosebljanja testnih Ëip kartic za Viso potrjuje, da je pripravljena na personalizacijo t.i. pametnih kartic, oziroma kartic s Ëipom (EMV kartic). Oddelek kartic je Cetis v letu 2005 razπiril tako kadrovsko kot tehnoloπko, kar se kaæe v konstantni rasti tega podroËja, saj se je koliËina izdelanih in personaliziranih kartic v primerjavi z letom 2004 podvojila. Druæba je posodobila in delno avto-matizirala tudi proizvodno linijo za izdelavo potnih listov. Poleg konstantnih izboljπav in razvoja na po-droËju grafiËnih tehnologij (CTP, flexo, itd.), je vedno veËji poudarek na storitvah s podroËja digitalizacije. Tako je v letu 2005 uspeπno nadgradila tudi storitev variabilnega dotiska podatkov s skeniranjem obraz-cev, zajemom in digitalizacijo podatkov, elektronskim

Proizvodnja

in fiziËnim arhiviranjem ter upravljanjem z dokumenti. Kljub zmanjπanju πtevila zaposlenih v proizvodnji za 4 % je bilo πtevilo proizvodnih ur viπje kot leto poprej.

NaËrti za leto �006

Druæba se pospeπeno pripravlja na redno proizvodnjo biometriËnih potnih listov, kjer nastopa nov tehnoloπki element, to je biometrija. Pripravlja se tudi redna proizvodnja poosebljanja banËnih kartic s Ëipom. Tako imenovano Ëip tehnologijo bo druæba zaokroæila s proizvodnjo pametnih kartic za digitalni tahograf. Poleg uvajanja novih, predvsem digitalnih tehnologij, bo v letu 2006 poudarek na zmanjπevanju stroπkov ter optimizaciji in racionalizaciji proizvodnje. Pri tem bo Cetisu v pomoË nov informacijski sistem, ki bo izbolj-πal planiranje in naËrtovanje ter zmanjπal administrativno delo z avtomatizacijo procesov.

Upravljanje kakovosti

V Cetisu ni dvoma v to, da je kakovost izdelkov in storitev temeljni kamen lastne konkurenËnosti. V da-naπnjem Ëasu globalnega trga je poudarjanje kulture kakovosti pomemben dejavnik pri osvajanju deleæa globalnega trga. Zato je velik poudarek na implemen-taciji orodij in tehnik celovitega upravljanja kakovosti, katere naËela so postala izjemno pomembna za go-spodarski napredek.

Gradimo celovito kakovostna dolgi rok – trajnostni razvoj

Za Cetis se trajnostni razvoj odraæa v skrbi, da na dolgi rok ohrani interese vseh deleænikov v podjetju. Zavezal se je, da v svoje procese vkljuËi najπirπe uveljavljene svetovne standarde druæbene in okoljske odgovorno-sti, vkljuËno s konceptom trajnostnega razvoja. Prav tako si postavlja najviπje standarde glede kakovosti in varnosti.

V proizvodnji se vseh zaposlenih dotika tema kakovosti z zagotavljanjem procesne kakovosti ali skozi avto-kon-trolo, ki sta kljuËni gonili. Druæba kontinuirano razπirja standardizacijo procesov, njihovo optimizacijo delo-vanja s “Programi nenehnih izboljπav”, periodiËnim reinæeniringom in s preverjeno preventivno korektivno metodologijo FMEA (Failure Mode and Effect Analysis) – metoda analize napak in posledic. Sistem upravljanja kakovosti je certificiran po standardu ISO 9001.

Vrhunske testne metode

Cetisov laboratorij za testiranje dokumentov je med najbolje opremljenimi. Druæba je Ëlanica skupine ISO/IEC/JTC1/SC17/wg3/TF4, za mednarodno standar-dizacijo testnih metodologij za testiranje varnostnih tiskovin, ki jih je mogoËe brati z elektronskimi napra-

vami. V omenjeni skupini sodelujejo podjetja Philips, 3M, Canadian Banknote, Setec, SDU, Oberthur, Gem-plus, Bundes Druckerei, Giesecke & Devrient, JPB Japan, Axalto, idr.. Testiranje vhodnih materialov ter verifikacija izdelkov potekata po veljavnih standardih. Storitve laboratorija so del dodatne ponudbe.

Sistem celovitega upravljanja kakovostitemelji na naslednjih standardih in orodjih:

• ISO 9001:2000 - Sistem upravljanja kakovosti.• ISO 14001 - Sistem ravnanja z okoljem. • ISO 17799 – Sistem vodenja varovanja informacij v

podjetju.• EMV (Eurocard, MasterCard, JCB) certifikat, s

katerim dokazujemo urejenost in organiziranost logiËne in fiziËne varnosti.

• FMEA – metoda analize napak in posledic.• QFD – razπirjanje funkcije kakovosti – hiπa kakovosti.• Delavnice za izboljπave (tehnike vizualizacije).

NaËrti za leto �006

V tem poslovnem letu si je Cetis z vidika certificiranja zadal naslednje cilje:• Pridobitev certifikata BS 7799 – Sistem varovanja

informacij.• Pridobitev certifikata OHSAS 18001 – Zdravje in

varnost pri delu.• Certificiranje po CQM (Card Quality Manage-

ment), ki je del standarda EMV.• Nadgradnjo standarda EMV, s Ëimer bo druæba

pridobila pooblastilo tudi za proizvodnjo banËnih kartic in ne le personalizacijo kot doslej.

V Cetisu na nivoju najviπjega vodstva deluje Odbor za kakovost in ekologijo, ter organizirani Timi za kakovost na nivoju posameznih sluæb.


Leto 2005 se je na podroËju sluæbe Razvoja in raziskav konËalo zelo uspeπno. Cetis je zakljuËil sploπne raziskave na podroËju biometrije in digitalnih tahografov. Bil je iz-bran na razpisu Ministrstva za notranje zadeve Republi-ke Slovenije za oblikovanje, izdelavo in personalizacijo biometriËnih potnih listin. Pridobil je koncesijo za izda-janje pametnih kartic za digitalne tahografe v Republiki Sloveniji. S tema dogodkoma je razvoj dobil potrditev na trgu. Tako bo Cetis v letu 2006 na teh dveh podroËjih odprl nove aplikativne projekte. Ti projekti so zelo kom-pleksni, zahtevni in novi v naπem prostoru.

Za Cetisove mlade in zelo sposobne strokovnjake s podroËja grafiËnega razvoja in razvoja informacijske tehnologije predstavljajo ti projekti izjemen izziv, za druæbo pa nove træne niπe in poslovne priloænosti na svetovnem trgu. Uspeπno izpeljani projekti bodo Cetis uvrstili v svetovni vrh podjetij, ki obvladujejo tehnolo-gijo na podroËju izdelave elektronskih potovalnih do-kumentov in sistemov za izdajo digitalnih tahografov.

Cetis uspeπno zdruæuje grafiËno in informacijsko teh-nologijo. Plod te sinergije so najzahtevnejπi projekti, ki so globalno usmerjeni in jih je mogoËe zelo hitro prilagoditi drugim okoljem.

Leto �005 so zaznamovali naslednji dogodki

• Pridobili smo posel tiska potnih listov za Niger, v katere bo vgrajen Cetis Security Multilayer (CSM). Gre za posebno veËslojno zaπËito, namenjeno za-πËiti osebnih podatkov pred ponarejanjem. CSM je Cetis v celoti razvili sam in ga patentiral v vseh dræavah. Ta projekt pomeni za Cetis vstop na sve-tovno træiπËe proizvajalcev folij za zaπËito poda-

tkovne strani pred ponarejanjem.

• Druæba je uvedla tudi notranji sistem digitalizaci-je dokumentov. PodroËje dokumentnih sistemov se je na trgu pokazalo kot uspeπno dopolnilo ob-razcem. Z nudenjem dodatne storitve digitalnega branja in shranjevanja podatkov bo Cetis uspel za-dræati træni deleæ na podroËju tiska obrazcev tudi v prehodu na digitalizacijo podatkov in sporoËil.

• Cetisov strokovnjak s podroËja grafiËnega R & R,

Milan KeriË je dobil zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovatorja leta za izdelavo intaglio ploπËe. S svojo inovacijo je postopek izde-lave intaglio ploπËe skrajπal iz 45 na 3 dni. Intaglio tisk v grafiËni industriji uvrπËamo med najboljπo moæno grafiËno zaπËito tiskovin. Uporablja se za tisk vrednostnih papirjev, potnih listov, vizumov, dovoljenj za prebivanje, itn..

NaËrti za prihodnost V naslednjih dveh letih bo v raziskavah in razvoju po-udarek na izboljπavah in razvoju:

• aplikativnih moænosti obstojeËih projektov na po-droËju informacijske tehnologije, predvsem e-po-tovalnih dokumentov, pametnih kartic in RFID-ja,

• izdelËnih skupin fleksibilne embalaæe in iger na sreËo, na podroËju grafiËnega R & R programa ter

• standardizacije izdelkov in optimizacije poslovne-ga procesa, ki bo podprt z novim informacijskim sistemom.

Razvoj in raziskave

Cetis je v letu 2005 aktivno pristopil k prenovi poslov-nega informacijskega sistema. Izbral je ustreznega ponudnika, ki naËinu poslovanja in potrebam najbolje ustreza. Druæba se zaveda, da uËinkovita informacij-ska podpora poslovnim procesom pripomore k do-seganju boljπih poslovnih rezultatov podjetja.

Nov poslovni informacijski sistem bo omogoËal hitrejπi pretok informacij in s tem boljπe in hitrejπe servisiranje kupcev ter hkrati uËinkovito izrabo informacijske teh-nologije. Druæba bo tako imela v pomoË pri odloËanju v vsakem trenutku na voljo potrebne informacije. Nov informacijski sistem bo Cetis zaËel uvajati v letu 2006. Za delo z njim bo potrebno intenzivno izobraæevanje

zaposlenih, ki se bo izvajalo projektno, nujne bodo tudi nekatere organizacijske spremembe. Nov infor-macijski sistem bo zaËel delovati 1. januarja 2007.

Informacijska varnost

Cetisovi raËunalniπki sistemi morajo biti ustrezno va-rovani. Sluæba informatike skrbi za uvajanje skladnosti delovanja informacijskih virov z mednarodnim stan-dardom informacijske varnosti BS 779 in ISO 27000. Te zahteve mora Cetis izpolnjevati med drugim tudi zato, ker posluje z izdelki MasterCarda in Vise. Vsako leto prestaja preverjanja skladnosti delovanja s stan-dardi logiËne in fiziËne varnosti.

Informatika

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005 ��

�� CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

FinanËno poslovanje

Druæba Cetis je tudi v letu 2005 na finanËnem podro-Ëju nadaljevala z uresniËevanjem strateπkih usmeritev. FinanËni poloæaj je druæba ugotavljala z razËlenjeva-njem in analiziranjem preteklih in tekoËih finanËnih tokov. Pri tem je druæba uporabljala znana naËela in pravila financiranja:

• skladnost velikosti, strukture in gibanja sredstev ter obveznosti do virov sredstev,

• trajnost poslovanja z zagotavljanjem racionalnega financiranja, zmanjπevanja finanËnega tveganja in optimalne plaËilne sposobnosti ob ustrezni finan-Ëni ekonomiki,

• doseganje pozitivnega finanËnega izida kot Ëiste-ga denarnega toka iz poslovanja,

• moænost poveËanja finanËne moËi s poveËanjem premoæenja.

Druæba je navedeno v najveËji moæni meri ohranjala skozi negativno poslovanje, ki se je zaËelo kmalu po odpovedi veËjih poslov v zaËetku leta 2005. Druæba je morala zaradi poslovanja z izgubo uporabiti veËji del razpoloæljivih kratkoroËnih likvidnostnih rezerv. Po-udarek sprotne finanËne analize je temeljil na finanËni in kapitalski strukturi kot tudi na ugotavljanju kreditne sposobnosti druæbe. Ob ugotavljanju za poslovanje nepotrebnih sredstev in ob tekoËem naËrtovanju de-narnih tokov je druæba zagotovila vire in jamstva za uresniËitev strateπkih investicijskih vlaganj, tako last-

nih kot tudi tistih, ki so se odvila v odvisnih druæbah na Hrvaπkem in v Makedoniji. Leto 2005 je bilo za druæbo glede financiranja zelo dinamiËno in je narekovalo hitra prilagajanja novo na-stalim razmeram. Financiranje, ki smo ga izvajali, se ni pokrivalo z naËrtovanim na letni ravni, vendar sta bila fi-nanËna cilja zagotavljanje plaËilne sposobnosti druæbe in ekonomika financiranja ob moænem obvladovanju fi-nanËnih tveganj tista, ki jima je druæba vseskozi sledila.

Razmerje med kapitalom in dolgovi se je v letu 2005 zaradi neuspeπnega poslovanja konec leta 2005 spremenilo v negativno smer, tako da je bil odnos med njima 62,5 : 37,5. Stalna sredstva so v celoti financirana s kapitalom ter s tujimi dolgoroËnimi viri. Pri strukturi financiranja, ki je πe vedno dokaj uravnoteæena, je bilo potrebno izvajati moæne ukrepe za ustrezne finanËne korekcije. Ti ukrepi oziroma njihova uËinkovitost imajo osnovo predvsem v uspeπnosti poslovanja. Druæba je bila v letu 2005 nekoliko manj uspeπna pri upravljanju terjatev iz poslovanja kot v letu 2004, saj je bil deleæ odpisanih terjatev veËji. Bolj uËinkovita pa je bila druæba pri zalogah, saj so se zmanjπale tako v strukturi kot tudi v absolutnem znesku. Dejstvo je tudi, da je bil rezultat financiranja v letu 2005 πe pozitiven in je vplival na zmanjπanje izgube iz poslovanja.

Zaradi zmanjπane stopnje samofinanciranja mora biti poslovanje druæbe Ëim prej v obmoËju pozitivnega poslovanja, tako da tudi dolgoroËna plaËilna sposobnost ne bi bila ogroæena.

Upravljanje premoženja

VtisočSIT 2003 2004 2005

Neopredmetena dolgoročna sredstva 51.233 91.339 14.107

Zemljišča 6.316

Gradbeni objekti 146.377 144.015 194.983

Oprema 1.223.934 909.098 226.893

Skupaj 1.421.544 1.144.452 442.299

Obseg naloæb v letih 2003-2005

Naloæbe

Ugotovitve: Z naloæbami v opredmetena dolgoroËna sredstva je druæba v letu 2004 zakljuËila veËletno ob-dobje intenzivnih naloæb v to podroËje. Tehnoloπko posodabljanje je sicer πe vedno nujen pogoj za rast in poveËevanje konkurenËne sposobnosti. Druæba bo v tekoËem in v prihodnjih letih intenzivirala vlaganja predvsem v trg, pa tudi v sodobne tehnologije in

znanja z namenom zagotavljanja veËje produktivno-sti, proænosti ter zanesljivosti poslovnih procesov in predvsem zniæevanja stroπkov. Pri gradbenih objektih je druæba ob nepovratnem sofinanciranju londonske banke EBRD (Global Environment Fund) v letu 2005 zakljuËila investicijo v skladiπËe nevarnih snovi.


Prilivi (pobotano)

Odlivi (pobotano)

Bruto dodana vrednost

FinanËni tokovi pri naloæbenju v letih �003-�005 (nekonsolidiran izkaz)

Leto 2003 2004 2005

Bruto dodana vrednost v tisoč SIT 2.527.337 2.594.619 1.465.812

Verižni indeks 100,00 102,87 56,49

VtisočSIT/leto 2003 2004 2005

Kratkoročne finančne naložbe 407.267 436.049

VtisočSIT/leto 2003 2004 2005

Neopredmetena dolgoročna sredstva 51.233 90.812 14.107

Opredmetena dolgoročna sredstva 1.353.470 1.025.539 380.197

Dolgoročne finančne naločbe 610.240 88.031 1.998.189

Kratkoročne finančne naložbe 460.485

Skupaj 2.475.428 1.204.382 2.392.493

Upravljanje s finanËnimi tveganji

V druæbi se zavedamo, da je redno nadziranje in uprav-ljanje finanËnih tveganj, ki jim je druæba izpostavljena na lokalnem in tujih trgih, pomemben pogoj za uspeπno po-slovanje in doseganje strateπkih ciljev. Tudi v letu 2005 smo v druæbi k tem procesom sistematiËno pristopali.

Na podlagi opravljene analize finanËnih tveganj se ocenjuje, da so ta tveganja poveËana zaradi nove za-dolæitve oziroma izdanih jamstev. Druæba ocenjuje, da bodo ta tveganja zaradi uspeπnega poslovanja tako matiËne kot odvisnih druæb v prihodnje zmanjπana.

Druæba ima vse dolgove na dolgi rok v evrih ali z valut-no klavzulo. Obrestne mere so definirane po trænem principu cene denarja na evropskem banËnem træiπËu, druæba tveganj veËjih sprememb obrestne mere do sedaj ni posebej varovala, saj je ocenila, da so ponu-jene fiksacije obrestnih mer πe vedno nad nivoji spre-menljivih obrestnih mer.

Relativna fiksacija teËaja evra je bila v letu 2005 ob na-daljnjem niæanju tolarskih obrestnih mer na finanËnem trgu πe vedno prisotna, kar je vplivalo na oblikovanje tekoËe finanËne politike in na obvladovanje finanËnih tveganj:

Ugotovitve: V primerjavi s preteklima letoma je bila bruto dodana vrednost v letu 2005 na precej niæji ravni. V letu 2006 in tudi v prihodnje æeli druæba ob krËenju stroπkov intenzivirati in realizirati poveËanje marketinπko usmerjenih naloæb na tujih trgih prek odvisnih ali pridruæenih druæb v tujini. Takπna druæba je bila konec leta registrirana v Librevillu, Republika

Gabon in bo træila igre na sreËo. Druæba priËakuje poveËanje uËinkovitosti in donosov zaradi teh naloæb ob zagotavljanju njihove likvidnosti na daljπi rok. Seveda bo druæba glede na izraæene potrebe vlagala tudi v opredmetena in druga dolgoroËna sredstva, prav tako pa bo izvajala dezinvestiranje poslovno nepotrebnih naloæb.

Kreditna tveganja, je druæba v letu 2005 obvladova-la æe pri postopkih sprejemanja naroËil kupcev z upo-πtevanjem njihovih bonitet in z dodatnimi zahtevami po zavarovanju terjatev ter z omejevanjem izpostav-ljenosti do posameznih kupcev in s sistematiËnimi ter aktivnimi procesi izterjave. Druæba ocenjuje, da je bila v letu 2005 njena izpostavljenost, kljub dvema kup-cema, ki sta preπla v prisilno poravnavo, do kreditnih tveganj zmerna.

Valutna tveganja so bila prisotna predvsem pri iz-vajanju poslovnih aktivnosti in storitev v evrih. Na vseh træiπËih je druæba valutna tveganja zmanjπevala z ustreznim rokovnim uravnavanjem terjatev in obvez-nosti, obraËunanih v evrih in z upoπtevanjem domaËe teËajne politike. Druæba ocenjuje, da je njena izpo-stavljenost do valutnih tveganj zmerna.

Obrestna tveganja so se zaradi poveËanja obsega posojil poveËala. Druæba pa je ocenila, da je raven ob-restne mere za vsa najeta dolgoroËna posojila, kljub njeni pogodbeno dogovorjeni spremenljivosti ter ob upoπtevanju roËnosti πe vedno ugodna in πe ne zahte-va obrestne zamenjave s fiksno obrestno mero. Dru-æba ocenjuje, da je njena izpostavljenost do obrestnih tveganj poveËana.


Premoæenjska in z njimi povezana tveganja je druæ-ba v letu 2005 sistematiËno in analitiËno prenaπala na zavarovalnice.

Tveganja plaËilne sposobnosti na kratek rok so v Cetisu πe vedno nizka, kar je posledica uËinkovitega upravljanja z denarnimi sredstvi, ustreznih posojilnih linij za kratkoroËno uravnavanje denarnih tokov, visoke stopnje finanËne prilagodljivosti ter dobrega dostopa do potrebnih finanËnih virov. Je pa v druæbi poveËano tveganje dolgoroËne plaËilne sposobnosti, kar je po-sledica neuspeπnega poslovanja, kljub uËinkovitejπe-mu gospodarjenju s sredstvi.

Delnice in delniËarji

Osnovni kapital druæbe Cetis, d.d. je razdeljen na 200.000 navadnih imenskih delnic z oznako CETG, s katerimi se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze. Vse delnice so prosto prenosljive. Druæba v letu 2005 ni izvajala nobenih sprememb v osnovnem kapitalu. Nominalna vrednost posamezne delnice je 12.000 SIT. Druæba objavlja predpisane informacije v Ëasniku Finance.

Število delniËarjev se v letu 2005, tako kot æe v nekaj preteklih letih, ni bistveno spremenilo. DelniËarjev je bilo konec leta 2005 1.107. Njihovo πtevilo se je v pri-merjavi s koncem leta 2004 zmanjπalo za 34. V letu 2005 so se med desetimi najveËjimi delniËarji pojavila πtiri nova imena: Kovinoplastika, Zlata moneta 1, Fidi-na in Merkur.

Struktura lastniπtva delnic je bila na dan 31.12.2005 naslednja:

Ugotovitve: Deset najveËjih delniËarjev ima v lasti prek 91,5 % delnic, ki so izdane v nematerializirani obliki pri Centralno klirinπko depotni druæbi v Ljubljani. Druæba je bila na dan 31.12.2005 imetnica 201 lastnih delnic za namene iz druge alinee 240. Ëlena ZGD. Od teh jih je v letu 2005 pridobila 103, in sicer na organiziranem trgu v zaËetku leta, po ceni 40.000 SIT za eno delnico.

Konec leta 2005 je træna vrednost delnice znaπala 30.999,00 SIT, kar je predstavljalo 87 % knjigovodske vrednosti delnice, ki je bila konec leta 2005 35.601,64 SIT. Leto 2005 beleæi druæba kot prvo leto, v katerem se je knjigovodska vrednost delnice zniæala, prav tako pa tudi njena træna vrednost.

Gibanje træne in knjigovodske vrednosti delnicz oznako CETG v letih �003-�005

Število DeležvosnovnemDelničar delnic kapitaluv%

Cetis-Graf 78.493 39,25

Kovinoplastika 18.649 9,32

Infond ID 18.233 9,12

Kapitalska družba 15.609 7,80

Gorenjski tisk 15.518 7,76

Slovenska odškodninska družba 14.948 7,47

Zlata moneta 1 12.049 6,02

Pomurske mlekarne 5.650 2,83

Fidina 3.500 1,75

Merkur 530 0,27

Ostale pravne in fizične osebe 16.821 8,41

Skupaj 200.000 100,00

TržnavrednostKnjigovodskavrednost Razmerje

Leto delnicevSIT(31.12.) delnicevSIT(31.12.) medobema

2003 31.534,00 38.833,19 81,2

2004 44.132,00 39.588,13 111,4

2005 30.999,00 35.601,64 87,1


Ugotovitve: Enotni teËaj delnic z oznako CETG na organiziranem trgu Ljubljanske borze je v letu 2005 moËno nihal. V prvem trimeseËju je bil teËaj nepretr-goma nad 40.000 SIT, nato pa je padel na raven okoli 30.000 SIT. Na tej ravni je ostajal vse do konca julija. Za tem se je za kratek Ëas povzpel do 40.000 SIT ter

Gibanje teËaja delnice CETG

dosegel najniæjo raven v novembru, t.j. 26.000 SIT. Do konca leta se je teËaj popravil na skoraj 31.000 SIT. V primerjavi z gibanjem indeksa SBI20 vidimo, da je giba-nje træne vrednosti delnice z oznako CETG v letu 2005 precej podobno gibanju borznega indeksa SBI20.

Politika dividend

Druæba v letu 2005 zaradi negativnega rezultata in poslediËno njegovega pokritja ne more nadaljevati s politiko stalnega izplaËila dividend. Nova uprava druæbe se zaveda, da tudi zaradi objektivnih okoliπËin z rezultatom druæbe za leto 2005 ni zadovoljila predvsem kratkoroËnih priËakovanj delniËarjev. NaËrtuje pa v prihodnje udejanjati dolgoroËne razvojne in investicijske potrebe druæbe ter iskati nove træne moænosti s ciljem maksimiranja premoæenja druæbe oziroma doseganja priËakovanj in interesov delniËarjev.

Leto 2003 2004 2005

Čisti dobiček/izguba 1.378,26 1.517,61 (3.261,66)

»isti dobiËek (izguba) na delnico v letih �003-�005 v SIT

Ugotovitve: Zaradi negativnega rezultata je delniπka druæba v letu 2005 prviË ustvarila izgubo na delnico.

V primeru, da bo druæba dosegla naËrtovani dobiËek za leto 2006, bo uprava druæbe ob upoπtevanju ostalih pomembnih okoliπËin predlagala razporeditev ustvar-jenega Ëistega dobiËka v letu 2006 za dividende vsaj v takπni viπini, kot je bila predlagana iz bilanËnega do-biËka za poslovno leto 2004 (770 SIT po delnici).

Datum03.01

.2005

18.01

.2005

02.02

.2005

17.02

.2005

04.03

.2005

21.03

.2005

05.05

.2005

20.05

.2005

06.06

.2005

21.06

.2005

06.07

.2005

21.07

.2005

05.08

.2005

22.08

.2005

06.09

.2005

21.09

.2005

06.10

.2005

21.10

.2005

07.11

.2005

22.11

.2005

07.12

.2005

22.12

.2005

05.04

.2005

20.04

.2005

5.150,00

5.050,00

4.950,00

4.850,00

4.750,00

4.650,00

4.550,00

4.450,00

4.350,00

4.250,00

45.000,00

40.000,00

35.000,00

30.000,00

25.000,00

ToËk

e SB

I�0

SIT

Vir: CHB d.o.o. Celje SBI�0 CETG


“Organizacije danes ne temeljijo veË na moËi, ampak na zaupanju… Ëe bi danaπnje organizacije vedele, kaj vse vedo, bi imele v lasti najmoËnejπi inπtrument, ki bi si ga lahko æelele - kolektivno modrost in izkuπnje vseh zaposlenih. Æal (pre)pogosto ni tako. Skupno, kolektivno znanje in izkuπnje zahtevajo sodelovanje med zaposlenimi in nesebiËno delitev znanja, vse to pa zahteva veliko mero zaupanja. Zaupanje pa je ne-kaj, Ëesar danaπnje organizacije ravno ne proizvajajo v izobilju. Ne πe! ©koda, saj je znanje, ki se ga ne deli z drugimi, tako kot latentna energija v bateriji. Tam je, shranjena, pripravljena na uporabo, a neuporabna, dokler se jo z neËim... ne poveæe!”, je nekoË dejal Peter Drucker.

Leto �005

Cilje, ki si jih je Cetis na tem podroËju zastavil v pre-teklem letu, je zaradi velikih sprememb le deloma uresniËil, in sicer:

• Zaradi prenove sistemizacije in uvedbe sistema kom-petenc mora druæba z zaposlenimi podpisati nove pogodbe o zaposlitvi, Ëesar πe ni v celoti realizirala.

• Spremljanje ocenjevanja uËinkovitosti izobraæeva-

nja in usposabljanja, ne samo z vidika udeleæencev, temveË tudi z vidika vodij je potekalo, vendar πe vedno ne tako kot bi druæba æelela.

• V drugi polovici leta je druæba organizirala izbor najboljπega sodelavca.

• Izvajanje projekta letnih razgovorov preko intrane-ta, je druæba zaradi njegove zahtevnosti prestavila in ga bo izpeljala do zaËetka 2007. leta.

Za leto �006 si je druæba na tem podroËjuzastavila naslednje cilje:

• Izdelala bo katalog izobraæevalnih vsebin, ki vklju-Ëuje popis znanja zaposlenih kot izhodiπËe za iz-delavo zemljevidov znanj. Zaveda se, da Ëe æeli konkurirati in preæiveti na evropskih trgih, morajo zaposleni obvladovati storitve, ki nudijo veËjo do-dano vrednost.

• Prenovila bo sistem nagrajevanja in napredovanja s ciljem motiviranja zaposlenih.

• Eden od zahtevnejπih projektov bo izdelava programa preseænih delavcev. »e æeli Cetis biti konkurenËen mora namreË ustvariti 100.000 evrov prihodkov na zaposlenega, kar bo dosegel tudi s postopnim zmanjπevanjem πtevila zaposlenih.

Zaposleni

2004 2005

Izobrazba število % število %

II. priučeni delavci 115 25,5 104 24,2

III. kvalificirani delavci 7 1,6 7 1,6

IV. kvalificirani delavci 149 33 142 33

V. srednja stopnja 109 24,2 109 25,3

VI. višja stopnja 28 6,2 27 6,3

VII. visoka stopnja 37 8,2 37 8,6

VIII. magisterij 6 1,3 4 0,9

Skupaj 451 100 430 100

Ugotovitve: Ker se πtevilo zaposlenih zmanjπuje predvsem na podroËjih, kjer delajo delavci z najniæjo stopnjo iz-obrazbe, bo poslediËno raslo πtevilo z viπjo, visoko (visoka strokovna in univerzitetna) ter magistrsko izobrazbo.

Izobrazbena struktura zaposlenih

2004 2005

OE št.zap. % št.zap. % IND04/05

Uprava 5 1,1 2 0,5 40,0

Skupne dejavnosti 21 4,6 22 5,1 104,7

Finance in ekonomika 13 2,9 13 3,0 100,0

Marketing 106 23,5 95 22,1 89,6

R&R 9 2,0 12 2,8 133,3

Proizvodnja 297 65,8 286 66,5 96,3

Skupaj 451 100,0 430 100,0 95,3

Ugotovitve: Po naËrtu racionalizacije proizvodnje in veËje produktivnosti na zaposlenega, bo Cetis do sredine leta 2007 πtevilo zaposlenih zmanjπal na 280. Na novo sicer zaposluje, vendar le strokovne kadre, predvsem s podroËja raËunalniπke in grafiËne stroke.

Število zaposlenih po organizacijskih enotah v primerjavi z letom prej


StroπkidelainplaËvprimerjavizletomprej

Ugotovitve: Druæba je vsem zaposlenim v letu 2005 zniæala plaËe za 17 odstotnih toËk glede na izhodiπËne plaËe posameznih tarifnih razredov v skladu s Pravilnikom o plaËah.

Stroπkiizobraæevanjainusposabljanjavprimerjavizletomprej

Ugotovitve: Naloæbe v izobraæevanje je druæba glede na leto 2004 zmanjπala predvsem na podroËju seminar-jev. V preteklih letih je bil namreË poudarek na pridobivanju mehkih veπËin kot sta vodenje in motiviranje ter na pridobivanju znanja s podroËja tehnologije varnostnih tiskovin, zato je druæba v to veliko vlagala.

StatistiËni podatki o zaposlenih

Ugotovitve: Starost in delovna doba se zviπujeta zaradi zelo ostrih pogojev upokojevanja. Za moπke je minimalni pogoj za starostno pokojnino 40 let delovne dobe in 58 let starost, za æenske pa 36 let in 3 mesece pokojninske dobe in 55 let in 4 mesece starosti. Stopnja fluktuacije je bila lani viπja, predvsem zaradi trenda zmanjπevanja πtevila zaposlenih.

2004 2005

Število zaposlenih 451 430

Delež žensk 37 % 37,2 %

Delež moških 63,0 % 62,8 %

Povprečna starost žensk 41,4 let 41,8 let

Povprečna starost moških 40,9 let 41,5 let

Povprečna DD žensk 21 let 22,7 let

Povprečna DD moških 22,3 let 21,5 let

Delež zaposlenih za nedoločen čas 94,7 % 95,8 %

Delež zaposlenih za določen čas 5,3 % 4,2 %

Stopnja fluktuacije 2,8 % 7,1 %

Delež žensk v vodstveni strukturi 30 % 27,3 %

Prihodi 23 11

Odhodi 13 32

Vrstaizobraževanja/leto/index 2004 2005 IND04/05

Seminarji 51.597.003,0 25.066.299,0 48,5

Računalništvo 629.610,0 2.386.752,0 379,0

Tuji jeziki 3.955.434,0 3.536.932,0 89,4

Sejmi 13.988.317,0 9.264.740,0 66,2

Študij ob delu 5.196.955,0 7.963.863,0 153,2

Štipendije 7.520.643,0 7.860.113,0 104,5

Skupaj 82.887.962,0 56.078.699,0 67,6

Vtolarjih/% 2004 2005

Povprečna letna bruto plača v Cetisu v SIT 254.751,6 252.818,3

Povprečna letna bruto plača v panogi v Sloveniji v SIT 236.664,0 244.535,0

Odstopanja od slovenskega povprečja v % +7,1 +3,2

Stroški dela v strukturi prihodkov % 28,2 30,4


Komuniciranje z zaposlenimi

Druæba se zaveda, da je njen uspeh odvisen med drugim tudi od zaposlenih. Na tem podroËju lahko πe veliko naredi. Cilj je, da bi zadovoljstvo zaposlenih bilo enako zadovoljstvu poslovnih partnerjev, delniËarjev, vlagateljev in drugih javnosti. V letu 2005 je Cetis naredil nekaj novih korakov. ZaËel je izdajati interni Ëasopis Fokus, ki je bil med zaposlenimi dobro sprejet, izhajal bo πtirikrat na leto. Druæba se je lotila projekta obnove oglasnih desk, izdelave nove spletne strani in intraneta, organizirala pa je tudi izbor za naj sodelavca. V letoπnjem letu bo druæba intenzivino komunicirala vrednote in organizacijsko kulturo.

Varstvo in zdravje pri delu V letu 2005 so se na podroËju varnosti in zdravja pri delu odvijale redne aktivnosti, ki jih delodajalcem na-laga Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS πt. 56/99), in sicer:

• TeoretiËno in praktiËno usposabljanje za upravljavce roËnih elektro-akumulatorskih viliËarjev (120 oseb).

• TeoretiËno usposabljanje delavcev za varno delo in varstvo pred poæarom (okoli 60 vkljuËenih delavcev).

• PraktiËno usposabljanje delavcev za varno delo in varstvo pred poæarom (60 vkljuËenih delavcev).

• Izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov de-lavcev (cca 150 delavcev).

• Izbira, nakup in uvajanje delovne opreme in teh-nologij, ki ustrezajo normam ES in izpolnjujejo vse zahteve zakonodaje RS (izjava o skladnosti, ropot, mehanske nevarnosti, varstvo okolja, …).

• PeriodiËni pregledi in preizkusi delovne opreme (pri-dobitev obratovalnih dovoljenj za okoli 80 strojev).

Mesec Bolezninevbremepodjetja Povrnjeneboleznine Skupaj

Januar 7,4 1,7 9,1

Februar 9,0 1,8 10,9

Marec 4,5 2,2 6,8

April 4,1 2,1 6,1

Maj 4,3 2,1 6,4

Junij 5,2 2,6 7,9

Julij 4,7 2,1 6,9

Avgust 4,2 1,7 5,9

September 4,3 2,2 6,5

Oktober 3,8 2,7 6,5

November 3,1 2,7 5,9

December 4,8 2,2 7,1

Povprečno 4,9 2,2 7,2

• Pregledi in preizkusi sredstev za gaπenje (gasilniki, hidranti).

• Izdelana je bila revizija ocene tveganja. V oceni tveganja so doloËeni natanËni ukrepi za zagotav-ljanje varnosti in zdravja na delovnih mestih, odgo-vorne osebe za izvedbo ukrepov ter roki za izved-bo nekaterih ukrepov, ki bodo dolgoroËno vplivali na boljπe stanje varnosti in zdravja pri delu.

Za dolgoroËno izboljπevanje stanja varnosti in zdravja pri delu je pomembno, da se:

• v letu 2006 pridobi certifikat OHSAS 18001 (po-klicno zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu),

• redno spremlja zdravstveno stanje zaposlenih (pravoËasno odkrivanje doloËenih bolezni, pove-zanih z delom),

• postopno uvede usmerjene preventivne zdravstvene preglede za doloËene skupine delovnih mest,

• uvede svetovanje strokovnih delavcev za varnost pri delu pri izbiri, nakupu in uvajanju nove delovne opreme in novih tehnoloπkih postopkov v podjetje.

©tevilo nezgod pri delu v zadnjih petih letih

40

30

20

10

0

na poti na delu skupaj

leto 2001 2002 2003 2004 2005

Ugotovitve: Planov o zmanjπanju boleznin za 4 odstotke v letu 2005 druæba ni dosegla. Med letom je sicer redno opravljala kontrole bolniπkih odsotnosti in ugotovila eno krπitev, zaradi katere je priπlo do izredne odpo-vedi pogodbe o zaposlitvi.

Pregledbolniπkihodsotnostivletu2005vodstotkih


3. ODGOVORNOST DO DRUÆBENEGA IN NARAVNEGA OKOLJA

Sponzorstva in donatorstva

Pogoj za zdravo delovno okolje je med drugim tudi zdrav odnos do naravnega okolja. Tega se Cetis za-veda, zato dela po strogo zaËrtanih okoljevarstvenih smernicah, opredeljenih v svoji okoljski politiki. Cetis sicer ni velik onesnaæevalec okolja, pa vendar si ak-tivno prizadeva zmanjπati negativne vplive svoje de-javnosti na naravno okolje, od osveπËanja in izobra-æevanja zaposlenih s tega podroËja do upoπtevanja okoljevarstvenega vidika pri nabavi novih tehnologij.

Izvajanje okoljskih ciljev in programov v letu �005

• Cetis je zakljuËil doslej najveËji projekt na podroËju ekologije. Postavil je moderno skladiπËe z optimal-

Odgovornost do uporabnikovizdelkov in storitev

Cetis s sredstvi in materialom, namenjenim sponzor-stvom in donatorstvom, vzpodbuja tudi dejavnost drugih organizacij v lokalnem in πirπem okolju. Odgo-vornost do naravnega in druæbenega okolja, v kate-rem deluje, je del Cetisove kulture. V letu 2005 je za to dejavnost namenil pribliæno 0,5 odstotka od prodaje. Med drugimi je druæba podprla Slovensko Karitas za ©ri Lanko, Druπtvo onkoloπkih bolnikov ter πtevilna lo-kalna πportna, kulturno umetniπka, turistiËna in literar-na druπtva ter zavode, πole, gasilska druπtva, invalide ter socialno ogroæene posameznike.

Cetisova predanost πportu ostaja. Æe nekaj let sponzo-rira Rokometni klub Pivovarna Laπko, Atletsko druπtvo

Cetis se nenehno trudi izboljπati in oplemenititi odnose s kupci. Prehaja iz reaktivnega reπevanja reklamacij k proaktivnemu procesu posluπanja kupcev. Poleg merjenja kupËevega zadovoljstva, proaktivni naËin omogoËa tudi identifikacijo sedanjih in bodoËih zahtev ter potreb kupca. Skrb za kupce se kaæe v trendu zmanjπevanja πtevila reklamacij.

Zagotavljanje varnosti izdelkov in storitev

Dobava kritiËno obËutljivih izdelkov in storitev Cetisovim poslovnim partnerjem in konËnim uporabnikom je jedro posla. Posebej velja to za procese personalizacije dokumentov in plaËilnih kartic ter izdelave integriranih in tehnoloπko kompleksnih varnostnih tiskovin (biometriËni potni list, banËne kartice, osebne izkaznice, ipd.). Procesi so definirani tako, da zagotavljajo popolno zasebnost osebnih

podatkov in ”nezlomljiv πËit”, ki πËiti zaupne podatke. Hkrati so procesi podvræeni kontinuiranim presojam, ki zagotavljajo najviπji nivo varnosti. Vsa podroËja delovanja v Cetisu so v skladu z zahtevami varnosti in so certificirana na nacionalnem in mednarodnem nivoju.

Z vidika varnosti, zanesljivosti, ponovljivosti in vzdrælji-vosti tehnoloπko kompleksnih izdelkov in storitev skozi æivljenjsko dobo je Cetis razvil lasten model zagotav-ljanja kakovosti v skladu z mednarodnimi priporoËili (ICAO). Pri teh procesih gre za izdelke visoke doda-ne vrednosti, ki imajo visoko funkcijsko vrednost za uporabnika in njihove spremljajoËe sisteme podpore. Zato morajo biti procesi izdelave le-teh nadzorovani v vseh svojih korakih izdelave. V lastnem laboratoriju druæba opravlja vse potrebne teste izdelkov in storitev ter verifikacijo prototipov, ki so plod lastnega znanja.

Kladivar, Kolesarsko druπtvo Radenska Rog ter vrsto ostalih πportnih klubov in dogodkov. V letu 2005 je druæba podprla tudi delo umetnikov, med njimi Maria Vilharja, Celjski godalni orkester, itd.. VkljuËevala se je v lokalno okolje s podporo kulturnim dogodkom in pomagala posameznikom pri kulturnem udejstvova-nju. Z donacijami je druæba pomagala tudi zavodom, druπtvom in posameznikom na podroËju zdravstva in socialne pomoËi.

Zaradi slabih poslovnih rezultatov bo druæba morala v letu 2006 prilagoditi svoj odnos do druæbenega okolja in zmanjπati sredstva za sponzorstva in donatorstva.

Odgovornost do naravnega okolja

nimi pogoji za hranjenje nevarnih kemikalij in ne-varnih odpadkov. S to investicijo je druæba bistveno zmanjπala tveganje za nastanek okoljskih nesreË kot sta razlitje nevarnih kemikalij v kanalizacijo in poæar.

• Druæba je zmanjπala koliËino nevarnih odpadkov. • Okoljski program, ki je predvideval ukinjanje grez-

nic, je Cetis zaËasno zaustavil, saj bo pred izvedbo preveril πe pogoje za njihovo ukinitev (padce, sta-nje javne kanalizacije, idr.).

V letu �006 bo druæba:

• uvedla logistiko in uporabo povratnih Ëistilnih krp, z uporabo katerih ne bo povzroËala nevarnih odpadkov,

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005 3�

• pridobila nov certifikat ravnanja z okoljem ISO 14001:2004,• ukinila pretakaliπËa vnetljivih in nevarnih kemikalij

v priroËnih skladiπËih ter to fazo preselila v novozgrajeno namensko skladiπËe, ki je dislocirano od poslovne zgradbe ter proizvodnih prostorov,

• dokonËala vgradnjo Ëistilne naprave za ËiπËenje srebra iz odpadnih vod, oziroma bo poskuπala pristojnim organom dokazati, da letno proizvede le 16 g srebra,

• zaËela z odprodajo novega koristnega odpadka – odpadni PVC, ki nastaja v proizvodnji plastiËnih kartic,

• skladno z zakonodajo pridobila okoljevarstvena dovoljenja za naprave, ki povzroËajo vplive na okolje,

• zmanjπala koliËino komunalnih odpadkov za 10 % glede na leto 2005,

• zmanjπala koliËino nevarnih odpadkov za 5 % glede na leto 2005.

DolgoroËni cilj

DolgoroËni cilj druæbe Cetis do leta 2010 ostaja zmanjπanje koliËine odpadkov za 30 odstotkov glede

2004 2005 Spremembav%

Nevarenodpadek 2004/2005

Krpe 16.662 15.875 -4,7

Embalaža nevarnih snovi 11.022 10.296 -6,5

Barve 6.922 6.105 -11,8

Lepila 1.946 830 -57,3

Tonerji 628 495 -21,2

Topila 1.950 2.564 +30,5

Fiksirji 2.230 780 -65,0

Razvijalci 4.810 3.764 -21,7

Skupaj 46.170 40.709 -11,8

Nevarni odpadki v kg

na leto 2003 ter dvig okoljevarstvene osveπËenosti zaposlenih.

Okoljske investicije

Cetis se zaveda svoje odgovornosti do naravnega okolja in do generacij, ki prihajajo. V zadnjih treh letih je tako z uvedbo novih tehnologij bistveno zmanjπal negativne vplive na naravno okolje. V letu 2003 je druæba uvedla tehnologijo CTP (computer to plate), v letu 2004 pa flexo CTP. Zato so se bistveno zmanjπale emisije snovi v odpadne vode.

KoliËina komunalnih odpadkov

KoliËina komunalnih odpadkov se je kljub prizadevanjem za zmanjπanje poveËala za dobrih 5 %. V primerjavi z letom 2003, ko je druæba pridobila certifikat ISO 14001, pa celo za 13 %. Temu podroËju bo druæba zato v prihodnje namenila veliko veË pozornosti, saj okoljske politike, predvsem na podroËju loËevanja odpadkov, ne uresniËuje dosledno.

Ugotovitve: Trend zmanjπevanja koliËine posameznih nevarnih odpadkov se nadaljuje. Število odpadnih krp se je tako zmanjπalo za 4,7 %. Ta koliËina se bo z okoljsko izboljπavo, uvedbo povratnih Ëistilnih krp, v letu 2006 πe dodatno zmanjπala. Odpadna embalaæa nevarnih snovi se je zmanjπala za 6,5 %, odpadne barve za 11,8 %, odpadna lepila za 57,3 %, odpadni tonerji za 21,2 %. KoliËina odpadnega fiksirja v pripravi za tisk se je zmanjπala za veË kot polovico. To je posledica uvedbe pretekle investicije v tehnologijo BAT (najboljπe razpoloæljive tehnike in stalnega procesa izboljπav). UËinki te investicije so vidni tudi pri zmanjπanju koliËin odpadnega razvijalca, ki se je zmanjπala za dobro petino.

PoveËala pa se je le koliËina odpadnih topil, in sicer za dobro tretjino, kar je posledica razdrobljenosti delovnih nalogov in zato veËje potrebe po ËiπËenju strojev.

3� CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

V letu 2005 je imel Cetis teæave pri pravilnem izpraznjevanjem odpadne embalaæe nevarnih snovi, kar je uredil. Na tem podroËju v letu 2006 naËrtuje popolno oddajo te embalaæe kot nenevarne v sistem ravnanja z odpadno embalaæo, ki ga izvaja Slopak.

Embalaæa

Cetis proizvaja odpadno embalaæo, ki ni komunalni odpadek ter zanemarljiv deleæ odpadne embalaæe, ki je komunalni odpadek. V letu 2005 je druæba proizvedla 109 ton papirne odpadne embalaæe ter 4 tone plastiËne odpadne embalaæe. Na tem podroËju druæba okolja ne obremenjuje, saj odpadno embalaæo odda v predelavo druæbi Slopak kot to zahteva Pravilnik o ravnanju z embalaæo in odpadno embalaæo.

Emisije v ozraËje

Cetis s svojo moderno tehnoloπko opremljenostjo ter s prizadevanji za uporabo nenevarnih snovi v proiz-vodnji minimalno obremenjuje okolje z emisijami sno-vi v ozraËje. Za ogrevanje uporabljamo zemeljski plin, ki spada med okolju prijazne naËine ogrevanja.

Ugotovitve: Poraba plina se je v letu 2005 v primerja-vi s prejπnjim letom poveËala za 8 % in je na ravni leta 2003. To je predvsem zaradi nizkih zunanjih tempera-tur in poslediËno veËje porabe za ogrevanje.

ElektriËna energija

Ugotovitve: Poraba elektriËne energije predstavlja posredni vpliv na okolje. Njena poraba se je v primer-javi s preteklimi leti zaradi prikljuËitve novih porabni-kov poveËala za 1,6 %.

Emisije v vode

Z investicijo v BAT tehnologijo je Cetis uspel zmanjπati emisijo srebra v odpadnih vodah, vendar mora kljub temu, po odloËbi inπpektorjev, za to namestiti Ëistilno napravo. Ta projekt bo druæba zakljuËila v letu 2006.

Ugotovitve: KoliËine porabljene vode je Cetis v pri-merjavi z letom 2004 uspel zmanjπati za 13 %, v pri-merjavi z letom 2003 pa za 45 %. To je predvsem po-sledica uvedbe BAT tehnologije v oddelku priprave tiska, ko je druæba zastarelo tehnologijo zamenjala z novejπo CTP, kar pomeni, da je iz postopka razvijanja ofset ploπË izloËila uporabo vode.

Preventivni in korektivni ukrepi

V letu 2005 ni bilo potrebe po veËjih preventivnih ali ko-rektivnih ukrepih, v veËini primerov je πlo za nedosledno loËevanje odpadkov in nedostopnost gasilnih aparatov. Sicer pa preventivne in korektivne ukrepe izdaja Cetisov pooblaπËenec za ekologijo. Preventivni ukrepi se veËi-noma izdajajo ustno ali preko elektronske poπte. Okoljsko komuniciranje

V skladu s Poslovnikom o ravnanju z okoljem vodi druæba posebno evidenco okoljskega komuniciranja, tako notranjo kot zunanjo. Svoje zaposlene in poslov-ne partnerje periodiËno seznanja z aktivnostmi na tem podroËju, oziroma ob izvajanju veËjih projektov ali ob investicijah ter v letnem poroËilu. Zaposlene o oko-ljevarstvenih aktivnostih redno obveπËa po ustaljenih kanalih kot so oglasne deske, elektronska poπta in na sestankih.

Druæba od zaposlenih priËakuje konkretne predloge za izboljπave, saj imajo tisti, ki neposredno delajo na nekem programu, tudi najveË informacij. Prav tako jih izobraæuje s podroËja varovanja okolja in varstva pri delu, s Ëimer si prizadeva dvigniti organizacijsko kulturo v smislu okoljevarstvene osveπËenosti. Vsak posameznik v Cetisu je zavezan k uresniËevanju okoljevarstvene poli-tike in obnaπanju v skladu doloËili le-te.

Leto 2004 2005

Poraba zemeljskega plina v ccm 284.389 308.049

Leto 2004 2005

Poraba električne energije v kwh 7.481.885 7.603.110

Leto 2004 2005

Poraba vode v m3 21.024 18.331


4. RA»UNOVODSKO PORO»ILO

PoroËilo revizorja


Sedeæ in pravna oblika podjetja ter dræava

Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. je druæba s sedeæem na Ëopovi 24 v Celju. Kot delniπka druæba je bila vpisana v register podjetij Okroænega sodiπËa Celje, z dne 13.02.1996 pod πt. 1/01476/00. Osnovni kapital družbe znaπa 2.400.000.000 SIT in je razdeljen na 200.000 delnic po nominalni vrednosti 12.000 tolarjev. Vse delnice imajo oznako CETG in so navadne imenske delnice, vpisane v Centralni klirinπki depotni druæbi v Ljubljani.

Naravaposlovanjainpomembnejπedejavnosti

Druæba zagotavlja celovite reπitve na podroËju komu-nikacij s pomoËjo tiskanih in drugih vrst medijev. Vizija druæbe je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in træ-nimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljπih kadrov biti prvi v Sloveniji ter poveËati træni deleæ na trgih iz-ven Slovenije. Ponuja pester program varnostnih, va-riabilnih in komercialnih tiskovin, grafiËno oblikovanje ob spremljajoËih storitvah kot so personalizacija do-

Predstavitev druæbe

Uprava je odgovorna za pripravo raËunovodskih izka-zov tako, da ti predstavljajo resniËno in poπteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslov-nega izida za to obdobje.

Uprava druæbe Cetis, d.d. potrjuje raËunovodske iz-kaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je konËalo 31. decembra 2005. Uprava potrjuje tudi, da so bile dosledno uporabljene ustrezne raËunovodske politike ter da so bile raËunovodske ocene izdelane

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Leto Številozaposlenih

2003 441

2004 451

2005 430

Stopnjaizobrazbe 2005 2004 2003

II. Stopnja izobrazbe - priučeni 108 115 124

III. Stopnja izobrazbe - kvalificirani 7 7 7

IV. Stopnja izobrazbe - kvalificirani 145 148 151

V. Stopnja izobrazbe - srednja 108 108 110

VI. Stopnja izobrazbe - višja 28 28 30

VII. Stopnja izobrazbe - visoka 37 34 32

VIII. Stopnja izobrazbe - magisterij 5 2 1

kumentov, implementacija in personalizacija Ëipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto in storitev znanja ter druge.

Podatki o obvladujoËem podjetju

Cetis, d.d. ima 100 odstotni deleæ v πtirih podjetjih v tujini. Pri poslovanju druæbe se upoπtevajo raËuno-vodski izkazi podjetij v tujini, katerih poslovanje druæ-ba redno nadzira.

Celotno letno poroËilo bo dostopno na sedeæu druæ-be v Celju od 15.6.2006 dalje ter na spletni strani: www.cetis.si.

Podatki o zaposlenih - stanje na koncu leta

smiselno in po naËelu previdnosti. Uprava potrjuje πe, da so raËunovodski izkazi sestavljeni v skladu s Slo-venskimi raËunovodskimi standardi. RaËunovodski iz-kazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja.

Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno raËunovod-stvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev podjetja ter za prepreËevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

Izobrazbenastrukturazaposlenih–povpreËnoπtevilozaposlenih

Marec 2006 mag. Simona PotoËnikglavna direktorica


RaËunovodski izkazi

Bilanca stanja na dan 3�.��.�005 VtisočSIT

SREDSTVA Pojasnilo 31.12.2005 Struktura% 31.12.2004 Struktura% Indeks05/04

A. STALNA SREDSTVA 9.061.577 79,6 7.762.979 72,6 116,7

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 1. 60.653 0,5 105.875 1,0 57,3

2. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja 18.887 0,2 28.316 0,3 66,7

3. Dolgoročne premoženjske pravice 41.766 0,3 77.559 0,7 53,9

II. Opredmetena osnovna sredstva 2. 5.103.314 44,8 5.627.377 52,5 90,7

1. Zemljišča in zgradbe 2.118.505 18,6 2.010.398 18,8 105,4

a) Zemljišča 292.387 2,6 286.071 2,7 102,2

b) Zgradbe 1.826.118 16 1.724.327 16,1 105,9

2. Proizvajalne naprave in stroji 2.954.151 25,9 3.601.240 33,6 82,0

3. Druge naprave in oprema 6.464 0,1 6.510 0,1 99,3

4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 24.194 0,2 9.229 0,1 262,2

a) Predujmi za pridobivanje opredmetenih osnovnih sredstev 4.003 5.228 76,6

b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 20.191 0,2 4.001 504,6

III. Dolgoročne finančne naložbe 5. 3.897.610 34,2 2.029.727 19,0 192,0

1. Deleži v podjetjih v skupini 487.258 4,3 102.663 1,0 474,6

3. Deleži v pridruženih podjetjih 11.239 0,1

5. Drugi dolgoročni deleži 3.234.444 28,4 1.742.916 16,3 185,6

6. Druge dolgoročne finančne terjatve 158.438 1,4 181.899 1,7 87,1

7. Lastni deleži 6.231 2.249 277,1

B. GIBLJIVA SREDSTVA 2.289.832 20,1 2.919.351 27,2 78,4

I. Zaloge 8. 755.974 6,6 938.829 8,8 80,5

1. Material 444.894 3,9 541.914 5,1 82,1

2. Nedokončana proizvodnja 166.938 1,5 201.394 1,9 82,9

3. Proizvodi in trgovsko blago 142.084 1,2 190.514 1,8 74,6

a) Proizvodi 127.712 1,1 184.650 1,7 69,2

b) Trgovsko blago 14.372 0,1 5.864 0,1 245,1

4. Predujmi za zaloge 2.058 5.007 41,1

II. Poslovne terjatve 7. 1.298.820 11,4 1.306.614 12,1 99,4

a) Dolgoročne poslovne terjatve 44.555 0,4 16.488 0,2 270,2

4. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 44.555 0,4 16.488 0,2 270,2

b) Kratkoročne poslovne terjatve 1.254.265 11 1.290.126 11,9 97,2

1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 981.934 8,6 1.108.985 10,3 88,5

2. Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini 107.575 0,9 123.286 1,1 87,3

3. Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 34.707 0,3

4. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 130.049 1,1 57.855 0,5 224,8

III. Kratkoročne finančne naložbe 6. 212.822 1,9 648.871 6,0 32,8

4. Kratkoročne finančne naložbe do drugih 212.822 1,9 648.871 6,0 32,8

IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 9. 22.216 0,2 25.037 0,2 88,7

C. Aktivne časovne razmejitve 13. 39.316 0,3 36.403 0,3 108,0

S R E D S T V A 11.390.725 100,0 10.718.733 100,0 106,3

Zabilančna sredstva 14. 5.817.767 1.468.716 396,1


VtisočSIT

OBVEZNOSTIDOVIROV Pojasnilo 31.12.2005 Struktura% 31.12.2004 Struktura% Indeks05/04

A. KAPITAL 10. 7.120.328 62,5 7.917.627 73,9 89,9

I. Vpoklicani kapital 2.400.000 21,1 2.400.000 22,4 100,0

1. Osnovni kapital 2.400.000 21,1 2.400.000 22,4 100,0

II. Kapitalske rezerve 530.849 4,7 592.787 5,5 89,6

III. Rezerve iz dobička 415,842 3,7 885.736 8,3 46,9

1. Zakonske rezerve 409.611 3,6 457.492 4,3 89,5

2. Rezerve za lastne deleže 6.231 2.249 277,1

3. Statutarne rezerve 159.848 1,5

4. Druge rezerve iz dobička 266.147 2,5

IV. Preneseni čisti poslovni izid 280.157 2,6

VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 3.773.637 33,1 3.758.947 35,1 100,4

1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 3.748.972 32,6 3.748.972 35,0 100,0

2. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 24.665 0,2 9.975 0,1 247,3

B. Rezervacije 11. 130.206 1,2 156.965 1,4 83,0

3. Druge rezervacije 130.206 1,2 156.965 1,4 83,0

C. Finančne in poslovne obveznosti 12. 4.095.067 36,0 2.611.769 24,4 156,8

a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 2.100.164 18,4 493.702 4,6 425,4

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 2.100.164 18,4 493.702 4,6 425,4

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 1.994.903 17,5 2.118.067 19,8 94,2

2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 631.055 5,5 697.918 6,5 90,4

3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 55.948 0,5 137.183 1,3 40,8

4. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 956.764 8,4 914.074 8,5 104,7

6. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini 5.431 5.651 0,1 96,1

8. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 345.705 3,0 363.241 3,4 95,2

Č. Pasivne časovne razmejitve 13. 45.124 0,4 32.372 0,3 139,4

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 11.390.725 100,0 10.718.733 100,0 106,3

Zabilančne obveznosti 14. 5.817.767 1.468.716 396,1


Priloga k bilanci stanja I

VtisočSIT

Dolgoročno Dolgoročne Neopredmetena

odloženi premoženjske dolgoročnasredstva

stroški pravice vizdelavi Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 01.01.2005 35.366 322.557 357.923

Pridobitve v poslovnem letu 13.436 13.436

Pridobitve investicij v teku 14.107 14.107

Prenosi iz investicij v teku -13.436 -13.436

Odtujitve 7.050 2.611 9.661

Stanje 31.12.2005 28.316 333.382 671 362.369

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2005 7.050 244.998 252.048

Popravek otvoritvene bilance

Amortizacija 9.429 49.900 59.329

Odtujitve 7.050 2.611 9.661

Stanje 31.12.2005 9.429 292.287 301.716

Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2005 28.316 77.559 105.875

Stanje 31.12.2005 18.887 41.095 671 60.653

Gibanje neopredmetenihdolgoroËnih sredstev

Priloga k bilanci stanja – II

Zemljišča Zgradbe Nepremi- Oprema Druga Oprema Osnovna Dani Skupaj Skupaj

čnineskupaj oprema skupaj sredstva predujmi brez

vpridobivanju predujmov

Nabavna vrednost

Stanje 01.01.2005 286.071 3.275.657 3.561.728 9.010.442 17.604 9.028.046 4.001 5.228 12.593.775 12.599.003

Pridobitve v poslovnem letu 6.316 194.983 201.299 206.702 206.702 7.297 408.001 415.298

Pridobitve - knjiženi viški 1.004 1.004 1.004 1.004

Pridobitve investicij v teku 424.191 424.191 424.191

Prenosi iz investicij v teku -408.001 -408.001 -408.001

Odtujitve 226.102 11.140 237.242 8.522 237.242 245.764

Stanje 31.12.2005 292.387 3.470.640 3.763.027 8.992.046 6.464 8.998.510 20.191 4.003 12.781.728 12.785.731

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2005 1.551.330 1.551.330 5.409.202 11.094 5.420.296 6.971.626 6.971.626

Popravek otvoritvene bilance

Stanje popravkov za viške 1.004 1.004 1.004 1.004

Amortizacija 93.192 93.192 811.069 811.069 904.261 904.261

Odtujitve 183.380 11.094 194.474 194.474 194.474

Prevrednotovanje

Stanje 31.12.2005 1.644.522 1.644.522 6.037.895 6.037.895 7.682.417 7.682.417

Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2005 286.071 1.724.327 2.010.398 3.601.240 6.510 3.607.750 4.001 5.228 5.622.149 5.627.377

Stanje 31.12.2005 292.387 1.826.118 2.118.505 2.954.151 6.464 2.960.615 20.191 4.003 5.099.311 5.103.314

Opredmetena osnovna sredstva

VtisočSIT


Priloga k bilanci stanja - III

VtisočSIT

Delniceindeleži Delnicevpridruženih Drugedelnice

podjetijvskupini podjetjih indeleži

Nabavna oziroma revalorizirana vrednost

Stanje 01.01.2005 150.866 859 1.743.076

Povečanja 355.780 11.327 1.532.665

Povečanja iz naslova deležev v dobičku 20.822

Zmanjšanja 1

Prevrednotovanje 4.751 -89 -27

Stanje 31.12.2005 532.219 12.097 3.275.713

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2005 48.203 859 160

Popravek vrednosti 1.197 41.109

Zmanjšanja 6.903

Prevrednotovanje 2.464 -1

Stanje 31.12.2005 44.961 858 41.269

Čista vrednost

Stanje 01.01.2005 102.663 1.742.916

Stanje 31.12.2005 487.258 11.239 3.234.444

DolgoroËne finanËne naloæbeza obdobje leta �005

Dolgoročnodana Odkupljene Skupajdolgoročne

posojiladrugim lastnedelnice finančnenaložbe

Nabavna oziroma revalorizirana vrednost

Stanje 01.01.2005 181.899 2.249 2.078.949

Povečanja 4.139 1.903.911

Povečanja iz naslova deležev v dobičku 20.822

Zmanjšanja 2.928 2.929

Prenos na kratkoročne kredite 20.211 20.211

Prevrednotovanje -322 4.313

Stanje 31.12.2005 158.438 6.388 3.984.855

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2005 49.222

Popravek vrednosti 157 42.463

Zmanjšanja 6.903

Prevrednotovanje 2.463

Stanje 31.12.2005 157 87.245

Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2005 181.899 2.249 2.029.727

Stanje 31.12.2005 158.438 6.231 3.897.610


Izkaz poslovnega izida za leto 2005 (razliËica I)

VtisočSIT

Doseženo2005 Struktura% Doseženo2004 Struktura% Indeks05/04

1. Čisti prihodki od prodaje 6.379.104 99,8 7.044.515 97,9 90,6

Prihodki od prodaje proizvodov na domačem trgu 4.141.771 64,8 4.969.669 69,0 83,3

Prihodki od prodaje proizvodov na tujem trgu 1.895.892 29,7 1.708.620 23,7 111,0

Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu 239.668 3,7 300.476 4,2 79,8

Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu 101.773 1,6 65.750 0,9 154,8

2. Spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje -91.393 -1,4 24.402 0,3 -374,5

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 28.316 0,4

4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi prihodki) 101.659 1,6 101.852 1,4 99,8

A. SKUPAJ PRIHODKI 6.389.370 100,0 7.199.085 100 88,8

5. Stroški blaga, materiala in storitev 4.099.748 64,2 4.044.309 56,2 101,4

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 2.629.140 41,2 2.631.864 36,6 99,9

b) Stroški storitev 1.470.608 23,0 1.412.445 19,6 104,1

6. Stroški dela 1.944.444 30,4 2.030.297 28,2 95,8

a) Stroški plač 1.333.800 20,9 1.398.844 19,4 95,4

b) Stroški socialnih zavarovanj 277.694 4,3 284.024 3,9 97,8

b1) Stroški pokojninskih zavarovanj 177.490 2,8 180.798 2,5 98,2

b2) Stroški drugih zavarovanj 100.204 1,5 103.226 1,4 97,1

c) Drugi stroški dela 332.950 5,2 347.429 4,8 95,8

7. Odpisi vrednosti 1.053.549 16,5 871.488 12,1 120,9

a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih 971.052 15,2 852.787 11,8 113,9

a1) Amortizacija 963.589 15,1 851.469 11,8 113,2

a2) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih 7.463 0,1 1.318 566,2

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 82.497 1,3 18.701 0,3 441,1

8. Drugi poslovni odhodki 58.676 0,9 60.403 0,8 97,1

SKUPAJ POSLOVNI ODHODKI IN STROŠKI 7.156.417 112,0 7.006.497 97,3 102,1

B. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA -767.047 -12,0 192.588 2,7 -398,3

9. Finančni prihodki iz deležev 167.627 2,6 144.142 2,0 116,3

a) Finančni prihodki iz deležev podjetij v skupini 8.263 0,1 21.143 0,3 39,1

c) Drugi finančni prihodki iz deležev 159.364 2,5 122.999 1,7 129,6

10. Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 711 17.182 0,2 4,1

c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 711 17.182 0,2 4,1

11. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 29.038 0,4 117.289 1,6 24,8

b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij 11

c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev 29.038 0,4 117.278 1,6 24,8

12. Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb 64.859 1,0 14.221 0,2 456,1

a) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v skupini 1.197

b) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v pridruženih podjetjih 88 11 800,0

c) Drugi prevrednotovalni finančni odhodki 63.574 1,0 14.210 0,2 447,4

13. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 52.935 0,8 73.676 1,0 71,8

a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini 2.471 240 1029,6

c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 50.464 0,8 73.436 1,0 68,7

C. RAZLIKA FINANČNIH PRIHODKOV IN ODHODKOV 79.582 1,2 190.716 2,6 41,7

15. ČISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA -687.465 -10,8 383.304 5,3 -179,4

16. Izredni prihodki 32.363 0,5 32.719 0,5 98,9

17. Izredni odhodki 41.785 0,6 459 9103,5

a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala 41.785 0,6 459 9103,5

18. Poslovni izid zunaj rednega delovanja -9.422 -0,1 32.260 0,4 -29,2

19. Davek iz dobička 112.041 1,6

20. Odloženi davki 44.555 -0,7

21. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA -652.332 -10,2 303.523 4,2 -214,9


Priloga k Izkazu poslovnega izida

RazËlenitevstroπkovpofunkcionalnihskupinah VtisočSIT

2005 2004

Čisti prihodki od prodaje 6.379.104 7.044.515

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 324.286 339.229

Proizvajalni stroški prodanih proizvodov 4.913.295 4.757.156

Kosmati poslovni izid od prodaje 1.141.523 1.948.130

Stroški prodajanja 1.153.648 1.155.301

Stroški splošnih dejavnosti 856.581 730.409

- normalni stroški splošnih dejavnosti 766.621 710.390

- prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih 7.463 1.318

- prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 82.497 18.701

Drugi poslovni prihodki 101.659 101.852

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 28.316

Poslovni izid iz poslovanja -767.047 192.588

Pokrivanje izgube v letu �005

Ugotovljena Ëista izguba poslovnega leta znaπa652.331.530,46 tolarjev. Druæba je v skladu z Zakonom o gospodarskih druæbah in Statutom uporabila za po-krivanje izgube naslednje vire: • druge rezerve iz dobiËka viπini 382.665.673,72 to-

larjev,• statutarne rezerve v viπini 159.847.386,38 tolarjev,• kapitalske rezerve v viπini 61.937.617,30 tolarjev,• zakonske rezerve v viπini 47.880.853,06 tolarjev.

Izguba je v celoti poravnana.

VtisočSIT

Čista izguba leta 2005 652.332

+ zmanjšanje kapitalskih rezerv 61.938

+ zmanjšanje zakonskih rezerv 47.881

+ zmanjšanje statutarnih rezerv 159.848

+ zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 386.804

- povečanje rezerv za lastne deleže 4.139

= Bilančna izguba poslovnega leta

Izkaz bilanËne izgube predstavljajonaslednji elementi:

Podatki izkaza bilanËne izgube za leto �005 VtisočSIT

KTO Postavka 2005 2004

del 81 A. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 303.523

89 B. ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA 652.332

del 93 C. PRENESENI ČISTI DOBIČEK 4.843

del 93 Č. PRENESENA ČISTA IZGUBA

del 91 D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV 61.938

E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA (1 do 4) 594.533 154.000

del 92 1. zmanjšanje zakonskih rezerv 47.881

del 92 2. zmanjšanje rezerv za lastne deleže

del 92 3. zmanjšanje statutarnih rezerv 159.848

del 92 4. zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 386.804 154.000

F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA (1 do 4) 4.139 182.209

del 92 1. povečanje zakonskih rezerv

del 92 2. povečanje rezerv za lastne deleže 4.139 190

del 92 3. povečanje statutarnih rezerv 60.705

del 92 4. povečanje drugih rezerv 121.314

G. BILANČNI DOBIČEK (A-B+C-Č+D+E-F) 280.157

H. BILANČNA IZGUBA (B-A-C+Č-D-E+F)


Izkaz finanËnega izida od 01. 01. do 31. 12. 2005(razliËica II)

VtisočSIT

Vsebina 2005 2004

A. Finančni tokovi pri poslovanju 286.187 1.503.320

a) Pritoki pri poslovanju 273.813 1.344.747

Dobiček pred obdavčitvijo -696.887 415.564

Amortizacija 963.589 851.469

Prilagoditve za prihodke -34.984 -27.367

Prilagoditve za odhodke 90.723 36.795

Začetne manj končne poslovne terjatve -45.715 76.783

Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve -2.913 -8.497

b) Odtoki pri poslovanju -12.374 -158.573

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -44.555 112.041

Končne manj začetne zaloge -153.867 81.695

Začetni manj končni poslovni dolgovi 198.800 -358.705

Začetne manj končne pasivne časovne razmejitve -12.752 6.396

c) Prebitek pritokov pri poslovanju (a-b) 286.187 1.503.320

B. Finančni tokovi pri naložbenju -1.811.449 -797.115

a) Pritoki pri naložbenju 436.049 407.267

Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb 436.049 407.267

b) Odtoki pri naložbenju 2.247.498 1.204.382

Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev 14.107 90.812

Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev 380.197 1.025.539

Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb 1.853.194 88.031

c) Prebitek pritokov pri naložbenju (a-b) -1.811.449 -797.115

C. Finančni tokovi pri financiranju 1.522.441 -701.367

a) Pritoki pri financiranju 1.682.098 6.497

Povečanje kapitala 6.497

Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov 1.606.461

Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov 75.637

b) Odtoki pri financiranju 159.657 707.864

Zmanjšanje kapitala 159.657 159.262

Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov 485.291

Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov 63.737

Zmanjšanje obveznosti do lastnikov delnic -426

c) Prebitek pritokov pri financiranju (a-b) 1.522.441 -701.367

Č. Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 22.216 25.037

Y. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 25.037 20.199

X. Finančni izid v obdobju (Ac+Bc+Cc) -2.821 4.838


Izkaz gibanja kapitala

RazliËica II izkaza gibanja kapitala v obliki sestavljene razpredelnice

SRS 27.4 Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve Statutarne Druge Preneseni Čista Splošnipre- Posebnipre- Skupaj

kapital rezerve rezerve zalastne rezerve rezerveiz čisti izguba vrednotovalni vrednotovalni kapital

delnice dobička dobiček poslovnega popravek popravekkapi-

leta kapitala talanaložbe

I/1 II III/1 III/2 III/3 III/4 IV/1 V/1 VI/1 VI/2/2

A. Stanje 01. januarja 2005 2.400.000 592.787 457.492 2.249 159.848 266.147 280.157 3.748.972 9.975 7.917.627

B. Premiki v kapital -652.332 16.049 -636.283

a) Vnos čistega -652.332 -652.332

poslovnega izida

poslovnega leta

b) Vnos zneska posebnih 16.049 16.049

prevrednotenj kapitala

za naložbe

C. Premiki v kapitalu -61.938 -47.881 4.139 -159.848 -266.147 -120.657 652.332

a) Oblikovanje rezerv 4.139 -4.139

za lastne delnice

b) Poravnava izgube -382.665 382.665

iz drugih rezerv

c) Poravnava izgube -159.848 159.848

iz statutarnih rezerv

d) Poravnava izgube -61.938 61.938

iz kapitalskih rezerv

e) Poravnava izgube -47.881 47.881

iz zakonskih rezerv

f) Razporeditev čistega dobička 120.657 -120.657

leta 2005 po sklepu

skupščine za druge rezerve

Č. Premiki iz kapitala -157 -159.500 -1.359 -161.016

a) Druga zmanjšanja-popravek -157 -157

vrednosti lastnih delnic

b) Izplačilo dividend -159.500 -159.500

in nagrad za 2004

c) Prenos posebnih prevredno- -1.359 -1.359

tovalnih popravkov kapitala za

zmanjšanje finančnih odhodkov

D. Stanje 31. decembra 2005 2.400.000 530.849 409.611 6.231 3.748.972 24.665 7.120.328

VtisočSIT

Začetnostanje Premikivkapital Premikiizkapitala Končnostanje

Iz naslova okrepitev dolgoročnih finančnih naložb 9.975 16.049 1.359 24.665

Posebni prevrednotovalni popravek kapitala


RazliËica II izkaza gibanja kapitala v obliki sestavljene razpredelnice

Izkaz gibanja kapitala

VtisočSIT

SRS 27.4 Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve Statutarne Druge Preneseni Čisti Splošnipre- Posebnipre- Skupaj

kapital rezerve rezerve zalastne rezerve rezerveiz čisti dobiček vrednotovalni vrednotovalni kapital

delnice dobička dobiček poslovnega popravek popravekkapi-

leta kapitala talanaložbe

I/1 II III/1 III/2 III/3 III/4 IV/1 V/1 VI/1 VI/2/2

A. Stanje 01. januarja 2004 2.400.000 589.825 457.492 6.664 99.143 298.833 159.500 3.748.972 6.441 7.766.870

B. Premiki v kapital 2.962 238 303.523 4.376 311.099

a) Vnos čistega 303.523 303.523

poslovnega izida

poslovnega leta

b) Vplačila, ki presegajo 2.962 2.962

nakupno vrednost

lastnih delnic

c) Vnos zneska posebnih 4.376 4.376

prevrednotenj kapitala

za naložbe

d) Druga povečanja 238 238

sestavin kapitala

C. Premiki v kapitalu -4.415 60.705 -32.686 158.605 -182.209

a) Zmanjšanje rezerv -4.605 4.605

za lastne delnice

b) Oblikovanje rezerv 190 -190

za lastne delnice

c) Razporeditev čistega 60.705 -60.705

dobička za statutarne

rezerve

d) Razporeditev čistega 121.314 -121.314

dobička posl. leta 2004

po sklepu uprave in s

soglasjem nadzornega sveta

e) Sprostitev drugih rezerv -154.000 154.000

iz dobička preteklih let

2000-2003 za bilančni

dobiček 2004

Č. Premiki iz kapitala -159.500 -842 -160.342

a) Izplačilo dividend -159.500 -159.500

in nagrad za 2004

b) Prenos posebnih -842 -842

prevrednotovalnih

popravkov kapitala za

zmanjšanje finančnih

odhodkov

D. Stanje 31. decembra 2004 2.400.000 592.787 457.492 2.249 159.848 266.147 158.843 121.314 3.748.972 9.975 7.917.627

Začetnostanje Premikivkapital Premikiizkapitala Končnostanje

Iz naslova okrepitev dolgoročnih finančnih naložb 6.441 4.376 842 9.975

Posebni prevrednotovalni popravek kapitala


Podlaga za sestavo raËunovodskih izkazov

RaËunovodski izkazi za leto 2005 so sestavljeni po Slovenskih raËunovodskih standardih 2002, ki jih je izdal Slovenski inπtitut za revizijo. Upoπtevane so temeljne raËunovodske predpostavke: nastanek poslovnih dogodkov, Ëasovna neomejenost delovanja ter resniËna in poπtena predstavitev v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamiËnih cen. Prednosti pri pripravi raËunovodskih izkazov in s tem tudi celotnega raËunovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost, poπtenost in primerljivost.

RaËunovodski izkazi za leto 2005 so pripravljeni na osnovi izvirnih dokumentov, podlag gospodarskih ka-tegorij (izvirna vrednost, sedanja vrednost, ostale) in raËunovodskih usmeritev. Sestavljeni so v slovenskih tolarjih in zaokroæeni na tisoË tolarjev. Za preraËun je bil uporabljen srednji teËaj Banke Slovenije ob kon-cu obraËunskega obdobja, in sicer je znaπal 1 EUR 239,5756 tolarjev.

Izpostavljenost in obvladovanje tveganj

Valutna tveganja so v Ëasu stabilnejπega teËaja evra izkljuËena, saj poteka poslovanje s tujino skoraj samo v tej valuti.

Dana jamstva

Druæba je dovolila vpis obremenitev nepremiËnin za prejeta dolgoroËna posojila do vraËila v viπini 3.312.231 tisoË tolarjev; od tega za druæbe v skupini 1.091.961 tisoË tolarjev. Poleg dodatnih hipotek je iz-veden preraËun na srednji teËaj. Prek Ajpesa je bila v letu 2005 vpisana zastavna pravica na premiËninah – veËjih strojih v vrednosti 2.262.232 tisoË tolarjev.

V zabilanËni evidenci ima druæba knjiæene tudi prejete garancije v vrednosti 204.642 tisoË tolarjev.

TeËaj in naËin preraËuna v domaËo valuto

Sredstva in obveznosti, izraæene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obraËunskega obdobja preraËunajo na srednji teËaj Banke Slovenije. TeËajne razlike poveËujejo oziroma zmanjπujejo finanËne pri-hodke in odhodke.

Povzetek pomembnihraËunovodskih usmeritevin pojasnila k postavkam

RaËunovodske usmeritvein pojasnila k bilanËnim postavkam

Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se uporabljajo doloËila veljavnih slovenskih raËunovodskih standar-dov. Pri vrednotenju postavk, pri katerih standardi dajejo druæbi moænost izbire med razliËnimi naËini vrednotenja, je druæba uporabila usmeritve, zapisane v Pravilniku o raËunovodstvu in financah, ki so opisane v nadaljevanju.

Pojasnila so potrebna za vse pomembnejπe postavke, katerih posamezna vrednost presega doloËen procent vrednosti v sredstvih oziroma v virih sredstev. NaËin opredelitve in pomembnost je razvidna v Pravilniku o raËunovodstvu in financah.

Druæba se odloËa o krepitvah takrat, kadar se v posa-meznem koledarskem letu teËaj evra v tolarjih poveËa za veË kot 5,5 %.

Neopredmetena dolgoroËna sredstva

Neopredmetena dolgoroËna sredstva zajemajo nalo-æbe v pridobljene dolgoroËne pravice in dolgoroËno odloæene stroπke razvijanja. Neopredmeteno dolgo-roËno sredstvo se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost neopredme-tenega dolgoroËnega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroπki, ki jih povzroËi njegova zgraditev ali iz-delava, in posredni stroπki njegove zgraditve ali izde-lave, ki mu jih je mogoËe pripisati.

Neopredmetena dolgoroËna sredstva se zaradi okre-pitve ne prevrednotujejo. Zmanjπujejo se zaradi ob-raËunane enakomerne Ëasovne amortizacije. V izkazu bilance stanja so vpisana po neodpisani vrednosti. Med dolgoroËne premoæenjske pravice se uvrπËa predvsem nakup raËunalniπkih programov. Dolgoro-Ëno odloæeni stroπki razvijanja so pripoznani stroπki za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokonËanja projekta za uporabo ali prodajo; namen dokonËati projekt in ga prodati ali uporabljati, verjet-nost gospodarskih koristi ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroπke, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu.


za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno. Ne-opredmeteno dolgoroËno sredstvo se zaËne amorti-zirati, ko je na voljo za uporabo.

Amortizacijske stopnje temeljijo na æivljenjski dobi sredstev in znaπajo:

Doba koristnosti se doloËa in preverja v skladu s Pra-vilnikom o raËunovodstvu in financah. Med gradbeni-mi objekti so deli kot hidravliËna premostitvena plo-πËa z amortizacijsko stopnjo 14,2 %.

DolgoroËne finanËne naloæbe

DolgoroËna finanËna naloæba v kapital, lastniπke vred-nostne papirje drugih podjetij ali dolæniπke vrednost-ne papirje drugih podjetij ali dræave se ob zaËetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka bodisi plaËanemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov, bodisi poπteni vrednosti drugih nadome-stil za nakup, ki jih je dal naloæbenik, na dan menjave, poveËani za stroπke, ki jih je mogoËe pripisati nepo-sredno naloæbi.

DolgoroËne finanËne naloæbe v kapital odvisnih in pri-druæenih podjetij, ki so zajete v skupinske raËunovod-ske izkaze, se v posamiËnih raËunovodskih izkazih vred-notijo po kapitalski metodi, tako da se letno poveËujejo za tisti del Ëistega dobiËka odvisnih podjetij, ki pripada obvladujoËemu podjetju. Za uËinek prevrednotenja se poveËa oziroma zmanjπa prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoroËnimi finanËnimi naloæbami. V naslednjem letu kapitalska metoda vrednotenja za na-loæbe v podjetja v skupini ne bo veË dovoljena.

DolgoroËne finanËne naloæbe, izraæene v tuji valuti, se preraËunajo na srednji teËaj Banke Slovenije na dan bi-lanciranja. Del dolgoroËnih finanËnih naloæb se izkaæe med kratkoroËne finanËne naloæbe, kadar zapadejo v plaËilo najkasneje v letu dni od datuma bilance stanja. Pomembna dolgoroËna finanËna naloæba je tista, kate-re vrednost presega 30 % vrednosti vseh naloæb ali ta naloæba presega vsaj 5 % vrednosti vseh sredstev.

DolgoroËne finanËne naloæbe v podjetja, ki niso zaje-te v skupinske raËunovodske izkaze, se v posamiËnih raËunovodskih izkazih vrednotijo po naloæbeni metodi in se letno ne poveËujejo za tisti Ëisti del dobiËka, ki jim pripada. Nakazani deleæi v dobiËku se obravnava-jo zunaj njih in poveËujejo finanËne prihodke.

Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaËetnem pri-poznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena in stroπki, ki jih je mogoËe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za namera-vano uporabo, zlasti stroπki prevoza in namestitve.

Zadnje prevrednotenje je bilo 31. 12. 2002 v sodelovanju s pooblaπËenim ocenjevalcem sredstev, vpisanem v register Slovenskega inπtituta za revizijo. Knjigovodska vrednost prevrednotenih opredmetenih osnovnih sredstev znaπa 664.636 tisoË tolarjev.

Druæba je izvedla za 408.001 tisoË tolarjev nakupov opredmetenih osnovnih sredstev, veË kot polovico v tujini, kar je za 61,3 % manj kot v preteklem letu. Dru-æba je usklajeno s planom zmanjπala naloæbe kot je æe omenila tudi v letnem poroËilu za leto 2004. Pri tem je treba navesti πe:

• Obstoj in znesek pravnih omejitev – v zemljiπki knji-gi so vpisane hipoteke za zavarovanje obveznosti iz naslova prejetih posojil v znesku 5.574.463 tisoË tolarjev.

• Znesek obveznosti do dobaviteljev za nakup osnov-nih sredstev, ki je znaπal konec leta 2005 66.499 ti-soË tolarjev in je zmanjπan za dane avanse.

Razlika med Ëisto prodajno vrednostjo in knjigovod-sko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnov-nega sredstva se prenese med prevrednotovalne po-slovne prihodke, Ëe je prva veËja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, Ëe je knji-govodska veËja od prodajne vrednosti.

Kasnejenastalistroπkivzveziz opredmetenimi osnovnimi sredstvi

Stroπki, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, poveËujejo njegovo nabavno vrednost, Ëe poveËujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroπki, ki omogoËajo podaljπanje dobe koristnosti opredmete-nega osnovnega sredstva, najprej zmanjπajo do takrat obraËunani amortizacijski popravek njegove vredno-sti. Popravila ali vzdræevanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju pri-hodnjih gospodarskih koristi, priËakovanih na podlagi prvotno ocenjene stopnje uËinkovitosti sredstev. Pri-poznajo se kot odhodki, ko se pojavijo.

Opredmetena osnovna sredstva so v izkazu bilance stanja vpisana po neodpisani vrednosti.

Amortizacija

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoroËnega sred-stva se zmanjπuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se zaËne amortizirati prvi dan na-slednjega meseca potem, ko se je zaËelo uporabljati

V%min. V%max.

Neopredmetena dolgoročna sredstva 10,0 50

Gradbeni objekti 2,5 14,2

Oprema grafične dejavnosti 5,2 33,3

Laboratorijska oprema 10 33,3

Vozila 12,5 25

Telefoni, telegrafska centrala 20,0 33,3

Pohištvo 16,5 20

Pisalni stroji, računalniška oprema 12,5 50

Računalniška oprema za protipožarno varnost 33,3 33,3

Merilne in kontrolne naprave 16,6 33,3


Popravek naloæbe Cetis – SK, dooel zaradi oslabitve v preteklih letih je odpravljen v viπini 6.903 tisoË tolar-jev. Dodatno je oblikovan popravek za naloæbo Cetis Print v viπini 1.197 tisoË tolarjev.

Med podjetja v skupini spadajo:

• CETIS – ZG, PoduzeËe za trgovinu i usluge, d.o.o., Industrijska 11, Sveta Nedelja, Hrvaπka

viπina kapitala: 431.088 tisoË tolarjev (vkljuËena pripojitev hrvaπke druæbe Bipost d.o.o.), dobiËek leta 2005: 13.518 tisoË tolarjev.

• CETIS – SK, dooel, uvoz – izvoz, Sv. Kliment Ohrid-

ski 68, Skopje, Makedonija viπina kapitala: 55.159 tisoË tolarjev, dobiËek leta

2005: 1.359 tisoË tolarjev.

• CETIS Print, dooel, uvoz– izvoz, Sv. Kliment Ohrid-ski 68, Skopje, Makedonija

viπina kapitala: 0 tolarjev, izguba leta 2005: 4.872 tisoË tolarjev.

Druæba sestavlja skupinske raËunovodske izkaze za zgoraj navedena podjetja, ker so v 100-odstotni lasti obvladujoËe druæbe. Te naloæbe se vodijo po kapital-ski metodi. DobiËek poveËuje posebne prevrednoto-valne popravke kapitala. V primeru odprave oslabitve se poveËajo prevrednotovalni finanËni prihodki kot je v primeru Cetis-SK, dooel, Skopje.

• Cetis-Tirana Sh.p.k., Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Ap. A1, Tirana, Albanija

viπina kapitala: 1.012 tisoË tolarjev. RaËunovodski izkazi te druæbe, ki je tudi v 100-odstot-ni lasti druæbe Cetis, d.d. niso zajeti v uskupinjevanje, saj je druæba le posrednik pri pridobivanju poslov ter ima po lokalni zakonodaji status majhnega podjetja, ki ni zavezanec za pripravo raËunovodskih izkazov.

Pridruæeni podjetji sta Druckman Madæarska in Socié-té Nationale Des Loteries Sportives (SNLS), Libreville, Gabon. V podjetju Druckman ima druæba 33 % deleæ, za katerega ima oblikovan popravek vrednosti za ce-lotno naloæbo, ker druæba ne posluje. V podjetju SNLS ima druæba 31 % deleæ. Z vlado Gabona je druæba podpisala ekskluzivno koncesijsko pogodbo za pri-rejanje πportnih in klasiËnih iger na sreËo v Republiki Gabon.

Podjetja v skupini meseËno poπiljajo svoje rezultate, na tri mesece se izvajajo analize ter vsaj enkrat na leto se opravi interna revizija.

Pomembna dolgoroËna finanËna naloæba je bila izve-dena z nakupom 386.986 delnic HIT2.

KratkoroËne finanËne naloæbe

KratkoroËna finanËna naloæba v lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij in dolæniπke vrednostne papir-je podjetij ali dræave se ob zaËetnem merjenju ovred-noti po nabavni vrednosti.

Upoπtevajo se vsi izdatki ob pridobitvi. Ob koncu ob-raËunskega obdobja se njihova vrednost primerja s poπteno vrednostjo. »e je le-ta niæja, se izvede oslabi-tev, ki vpliva na prevrednotovalne finanËne odhodke.V strukturi naloæb zavzemajo naloæbe v vrednostne papirje 85,89 %, ostalo v depozite in dana posojila. V strukturi teh naloæb je veËja naloæba v delnice ETOG, za katere je druæba ugotovila slabitev v viπini 17.663 tisoË tolarjev.

Pomembna kratkoroËna finanËna naloæba je tista, ka-tere vrednost presega 30 % vrednosti vseh naloæb ali, Ëe ta naloæba znaπa vsaj 3 % vrednosti vseh sredstev.

Zaloge

KoliËinska enota zaloge materiala in trgovskega bla-ga se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraËljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki na-bave.

KoliËinska enota proizvoda oziroma nedokonËane proizvodnje se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroπkih. Te sestavljajo neposredni stroπki materiala, neposredni stroπki dela, neposred-ni stroπki storitev, neposredni stroπki amortizacije in sploπni proizvajalni stroπki. Sploπni proizvajalni stroπki so stroπki materiala, storitev, dela amortizacije, ki so obraËunani v okviru proizvajalnega procesa, a jih ni mogoËe neposredno povezati z nastajajoËimi poslov-nimi uËinki.

Zaloge se vodijo po stalnih cenah, odmiki se spremlja-jo po skupinah zalog.

Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, Ëe knjigo-vodska vrednost, vkljuËno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah za material in trgovsko blago, prese-ga njihovo træno vrednost.

NedokonËana proizvodnja se vodi po proizvajalnih stroπkih brez eksternih storitev, medtem ko se zalo-ge proizvodov spremljajo po proizvodnih cenah. »e te cene presegajo njihovo træno vrednost, jih druæba slabi tako za nedokonËano proizvodnjo kot gotove proizvode.

Za leto 2005 je druæba odpisala zaloge, ki niso bile veË uporabne. Evidentirano je bilo najveË preseækov


pri materialu, in sicer za 6.562 tisoË tolarjev, in manj-kov za 1.387 tisoË tolarjev.

Pomembna zaloga je tista, ki presega v vrednosti 30 % vseh zalog, Ëe je ta zaloga vsaj 3 % vrednosti vseh sredstev.

Popravki vrednosti so bili oblikovani za zaloge v rekla-macijskih skladiπËih ter za zaloge materiala, proizvo-dov in blaga. Pri tem je druæba upoπtevala tiste zalo-ge, ki niso imele gibanja veË kot 12 mesecev.

Terjatve

Terjatve vseh vrst se ob zaËetnem pripoznanju izkazu-jejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpo-stavki, da bodo poplaËane. Prvotne terjatve se lahko kasneje poveËajo ali pa, ne glede na prejeto plaËilo ali drugaËno poravnavo, tudi zmanjπajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanaπajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za obratna sredstva pa so sestavni del zalog.

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravna-ne v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se πteje kot dvomljive, Ëe se je zaradi njih zaËel sodni posto-pek, pa kot sporne terjatve. Popravki terjatev se ob-likujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso pla-Ëane v roku 90 dni po zapadlosti. PovpreËni popravek terjatev do kupcev znaπa 0,7 % Ëistih prihodkov od prodaje in se je glede na leto 2004 poveËal za 0,3 odstotne toËke. Od vseh terjatev do kupcev so zapa-dle v vrednosti 244.946 tisoË tolarjev in nezapadle v vrednosti 944.809 tisoË tolarjev. Kadar je odpis ter-jatve utemeljen z ustrezno listino, se pokrije v breme tako vzpostavljenega popravka vrednosti terjatev. Vse terjatve, izraæene v tuji valuti se preraËunajo na srednji teËaj Banke Slovenije.

Pomembna terjatev je tista, katere vrednost presega 30 % vrednosti vseh terjatev, Ëe je terjatev vsaj 3 % vseh sredstev na dan bilance stanja. Druæba prodaja svoje izdelke in storitve v glavnem na odprt raËun in terjatve niso zavarovane.

Terjatve za odloæeni davek je druæba prviË pripoznala v skladu s Slovenskimi raËunovodskimi standardi po metodi bilance stanja. Utemeljitev obstaja v obstoje-Ëih obdavËljivih zaËasnih razlikah in davËni izgubi, ki jih druæba raËuna v naslednjih obdobjih z obdavËljivim dobiËkom izrabiti. Ocena terjatev za odloæeni davek znaπa 44.555 tisoË tolarjev.

Denarna sredstva

Denarna sredstva sestavljata gotovina in knjiæni denar. Gotovina je denar v blagajni v obliki bankovcev in ko-vancev. Knjiæni denar je denar na raËunih pri bankah. Sestavljajo ga takoj razpoloæljiva denarna sredstva. Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi zaËetni nominalni vrednosti, dokler se ne po-javi potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo, izraæeno v tuji valuti, se prevede v domaËo valuto po menjalnem teËaju na dan prejema. Ob koncu leta so tuje valute preraËunane na srednji teËaj Banke Slove-nije.

Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrπi v prime-ru denarnih sredstev, izraæenih v tujih valutah, Ëe se po prvem pripoznanju spremeni valutni teËaj. TeËajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveËa ali zmanjπa prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finanË-ni prihodek oziroma redni finanËni odhodek.

Kapital

Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapital-ske rezerve, rezerve iz dobiËka in sploπni ter posebni prevrednotovalni popravek kapitala. Druæba je v letu 2005 pridobila 103 lastne delnice, tako da ima sku-paj na dan 31.12.2005 201 delnico z oznako CETG, kar predstavlja 0,26 % deleæ v osnovnem kapitalu druæbe. Delnice je pridobila na organiziranem trgu na podlagi 2. alineje 240. Ëlena ZGD.

Sploπnega prevrednotenja kapitala druæba ni izvedla, ker rast teËaja evra v tolarjih ni presegal 5,5 %.

»ista izguba za leto 2005 na delnico znaπa 3.261,66 tolarjev.

»e bi pri preraËunu kapitala upoπtevali spremembo teËaja evra oziroma rast cen æivljenjskih potrebπËin v letu 2005, bi bila izguba:• manjπa za 5.441 tisoË tolarjev ob upoπtevanju spre-

memb teËaja evra,• veËja za 178.771 tisoË tolarjev pri upoπtevanju rasti

cen æivljenjskih potrebπËin.

Gibanja rezerv in njihove spremembe so vidne v izka-zu gibanja kapitala ter izkazu bilanËne izgube.

DolgoroËne rezervacije

DolgoroËne rezervacije so lahko dolgoroËne rezerva-cije na raËun dolgoroËno odloæenih prihodkov ali na raËun dolgoroËno vnaprej vraËunanih stroπkov oziro-ma odhodkov.


Druæba je preverila æe oblikovane rezervacije, upoπte-vala korekcije in v skupnem zmanjπala rezervacije za namen dolgoroËno odloæenih odhodkov in rezervaci-je iz naslova dolgoroËno vraËunanih stroπkov. Osnova za njihovo oblikovanje so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov.

Rezervacije za dana jamstva ob prodaji doloËenih pro-izvodov in storitev so bile oblikovane glede na oceno tveganja za reklamacije, in sicer v odstotkih od njiho-vih prihodkov. Za preteklo leto je bil sorazmerni del rezervacij odpravljen.

Gibanje dolgoroËnih rezervacij

DolgoroËni dolgovi

Dolgovi so finanËni in poslovni, kratkoroËni ter dol-goroËni. FinanËni dolgovi se pojavljajo, ker posojilo-dajalci vnaπajo v podjetje denarna sredstva ali ker z denarjem poplaËujejo dolgove. Poslovni dolgovi pa se pojavljajo, ker dobavitelji vnaπajo v podjetje proiz-vodne prvine in prvine za opravljanje storitev.

DolgoroËni dolgovi se zmanjπujejo za odplaËane zneske in morebitne drugaËne poravnave, Ëe o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjπani za odplaËila glavnice in prenose med krat-koroËne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po pre-vrednotenju dolgoroËnih dolgov. DolgoroËni dolgovi do tujine se preraËunajo v domaËo valuto na dan na-stanka. TeËajne razlike predstavljajo odhodke ali pri-hodke financiranja.

Knjigovodska vrednost kratkoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova pove-Ëanja ali zmanjπanja skladno s sporazumi z upniki, do-kler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednote-nju. KratkoroËne in dolgoroËne obveznosti vseh vrst se v zaËetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplaËilo. Med dolgoroËne dolgove spadajo dolgo-roËna posojila, dobljena pri domaËih bankah. Del teh posojil je do vraËila zavarovan s hipoteko.

Dolg je pomemben, Ëe njegova posamezna vrednost presega 40 % vseh dolgov ali, Ëe znaπa vsaj 4 % vred-nosti vseh virov sredstev. NajveËji posamezni dolg je najeto posojilo za financiranje dolgoroËne finanËne naloæbe v viπini 6.400.000 EUR pri domaËi banki in z rokom vraËila 7 let.

KratkoroËni dolgovi

KratkoroËne dolgove sestavljajo tudi dolgoroËna po-sojila, dobljena pri bankah v dræavi. Gre za tisti del posojil, ki zapade v letu dni od bilance stanja.

Pomemben je tisti kratkoroËni dolg, ki presega 50 % vseh kratkoroËnih dolgov ali 4 % vseh virov sredstev.

KratkoroËne Ëasovne razmejitve

Aktivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo krat-koroËno odloæene stroπke licenËnin, registracij, zavaro-vanja in drugo ter kratkoroËno nezaraËunane prihodke zaradi prehoda v drugo obraËunsko obdobje.

Pasivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo vnaprej vraËunane stroπke in kratkoroËno odloæene prihodke ter vnaprej obraËunane odhodke.

Osnova so izvirne listine, ki Ëasovno in vsebinsko opredeljujejo dogodek.

Gibanje Ëasovnih razmejitev

ZabilanËna sredstva / obveznosti

Druæba izkazuje v viπini 18.499 tisoË tolarjev umetni-πkih slik, hipoteke, zastavne pravice in prejete garan-cije v viπini 5.779.105 tisoË tolarjev (od tega je znesek dolga πe 3.211.506 tisoË tolarjev). Evidenca za pravico koriπËenja investicijskih davËnih olajπav znaπa 20.163 tisoË tolarjev.

Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveËanje gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju povezano s poveËa-njem sredstva ali z zmanjπanjem dolga in je poveËa-nje mogoËe zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo tudi, ko se upraviËeno priËakuje, da bodo vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniËeni æe ob nastanku.

Poslovni prihodki:Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, na-vedenih na raËunih ali drugih listinah, zmanjπanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejπega plaËila.

Leto2005

Začetno stanje 01. 01. 2005 156.965

Novo oblikovane rezervacije 26.275

Odprava rezervacij -53.034

Končno stanje 31. 12. 2005 130.206

Aktivne Pasivne časovnerazmejitve časovnerazmejitve

Začetno stanje 01. 01. 2005 36.403 32.372

Povečanje med letom 72.178 70.566

Zmanjšanje med letom -69.265 -57.814

Končno stanje 31. 12. 2005 39.316 45.124

vtisočSIT

vtisočSIT


Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finanËnih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokonËanih storitev, ali po pro-dajnih cenah nedokonËanih storitev, glede na stopnjo njihove dokonËnosti.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob od-tujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopred-metenih dolgoroËnih sredstev ob upoπtevanju pred-hodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.

Prodaja podjetjem v skupini predstavlja 16,57 % pri-hodkov, doseæenih na tujem trgu.

Druæba v Pravilniku o raËunovodstvu in financah ni opredelila podroËnih in obmoËnih odsekov poslova-nja in zato o njih ne poroËa.

FinanËni prihodki:FinanËni prihodki so prihodki iz naloæbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi finanËnimi naloæbami in v zvezi s terjatvami. FinanËni prihodki se priznavajo ob obraËunu ne glede na prejemke, Ëe ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, za-padlosti v plaËilo in poplaËljivosti.

Obresti se obraËunavajo v sorazmerju s preteklim obdobjem ter glede na neodplaËni del glavnice in veljavno obrestno mero. NajveËji deleæ predstavljajo obresti kupcev in prejete dividende.

Prevrednotovalni finanËni prihodki se pojavijo ob od-tujitvi dolgoroËnih in kratkoroËnih finanËnih naloæb ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve fi-nanËnih naloæb.

Izredni prihodki: Izredne prihodke sestavljajo neobiËajne postavke. Po-javljajo se v dejansko nastalih zneskih.

Pripoznavanje odhodkov

Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju povezano z zmanjπa-njem sredstva ali s poveËanjem dolga in je to zmanjπa-nje mogoËe zanesljivo izmeriti.

Poslovni odhodki:Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroπki ne za-dræujejo veË v vrednosti zalog proizvodov in nedo-konËane proizvodnje oziroma, ko je trgovsko blago prodano. Poslovni odhodki so v naËelu enaki vraËu-nanim stroπkom v obraËunskem obdobju, poveËanim za stroπke, ki se zadræujejo v zaËetnih zalogah proiz-vodov in nedokonËane proizvodnje ter zmanjπanim za stroπke, ki se zadræujejo v konËnih zalogah proizvodov in nedokonËane proizvodnje. V poslovne odhodke se vπteva tudi nabavna vrednost prodanega trgov-skega blaga in materiala. Prevrednotovalni poslovni

odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovanje stroπkov amortizacije, materia-la in storitev poveËujejo prevrednotovalne poslovne odhodke. Prevrednotovalni poslovni odhodki se po-javljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoroËnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

Druæba je v letu 2005 namenila za dodatno prosto-voljno pokojninsko zavarovanje zaposlencev 3 % bru-to plaËe ob pogoju, da se je zaposlenec odpovedal 1,615 % bruto plaËe za isti namen.

FinanËni odhodki: FinanËni odhodki so odhodki za financiranje in od-hodki za naloæbenje, ki znaπajo 54,91 % teh odhodkov, ostalo so obresti. FinanËni odhodki se pripoznajo po obraËunu ne glede na plaËila, ki so povezana z njimi. Prevrednotovalni finanËni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi finanËnimi naloæbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgo-roËnih in kratkoroËnih dolgov. Druæba je upoπtevala slabitve naloæb glede na træno vrednost.

Izredni odhodki:Izredne odhodke sestavljajo neobiËajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih. Po odloËbi DavË-ne uprave Republike Slovenije je druæba plaËala 41.155 tisoË tolarjev dodatnih obveznosti iz naslova davka od dohodka. Na odloËbo se je druæba pritoæila.

Izkaz finanËnega izida

Izkaz finanËnega izida je sestavljen po posredni me-todi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2005 in bilance stanja na dan 31.12.2004 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2005 ter iz dodatnih poda-tkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razËlenitev pomembnejπih postavk.

Druæba je izbrala obliko finanËnega izida po skrajπani razliËici II.

Druga razkritja

Razkritja po skupinah oseb: Ëlani uprave, nadzorne-ga sveta in zaposleni po individualnih pogodbah. Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupi-ne oseb so:• uprava: 26.141 tisoË tolarjev,• ostali zaposleni po individualni pogodbi (10 oseb)

151.553 tisoË tolarjev,• nadzorni svet 10.593 tisoË tolarjev.

Stanje terjatev iz naslova danih posojil, ki jih je dru-æba odobrila delavcem iz teh skupin, znaπa konec leta 2005 3.048 tisoË tolarjev. Znesek odplaËanih posojil v letu 2005 znaπa 1.333 tisoË tolarjev.


Kazalniki poslovenskihraËunovodskih standardih

KAZALNIK 2005 2004

Stopnja lastniškosti financiranja:

kapital / obveznosti do virov sredstev v % 62,51 73,87

Stopnja dolgoročnosti financiranja:

vsota kapitala in dolgoročnih dolgov

(skupaj z dolgoročnimi rezervacijami) / obveznosti do virov sredstev v % 82,09 79,94

Stopnja osnovnosti investiranja:

osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva v % 45,33 53,49

Stopnja dolgoročnosti investiranja:

vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti),

dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva v % 79,94 72,58

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev:

kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 1,38 1,38

Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient):

likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti 0,01 0,01

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient):

vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti 0,64 0,62

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient):

kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti 0,75 0,93

Koeficient gospodarnosti poslovanja:

poslovni prihodki / poslovni odhodki 0,89 1,03

Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala:

čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital

(brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) v % 3,95

Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala:

vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital v % 6,42

Kazalnikiposlovanja po izboru druæbe

KAZALNIK 2005 2004

Čista donosnost kapitala:

čisti dobiček poslovnega leta / povprečni kapital 3,95

Čista donosnost sredstev:

čisti dobiček poslovnega leta / povprečna sredstva 2,83

Čista donosnost prodaje:

čisti dobiček poslovnega leta / čisti prihodki iz prodaje 4,31

Koeficient obračanja investiranega kapitala:

prihodki od poslovanja / povprečna sredstva 0,58 0,67

Stopnja dolgoročnosti obveznosti:

(kapital + dolgoročne rezervacije + dolgoročne obveznosti iz financiranja +

dolgoročne obveznosti iz poslovanja + dolg. PČR) / obveznosti do virov 82,09 79,94

Stopnja kratkoročnosti sredstev:

(gibljiva sredstva brez (dolg. terjat. iz posl. + dolg. PČR)) / sredstva 19,71 27,08

Koeficient komercialnega terjatvenega obveznostnega razmerja:

terjatve do kupcev / obveznosti do dobaviteljev 1,17 1,34

Koeficient obračanja zalog materiala:

porabljeni material v letu dni / povprečna zaloga materiala 4,73 4,96

Koeficient gospodarnosti poslovanja:

prihodki od poslovanja / odhodki od poslovanja: 0,89 1,03

- brez preprodaje 0,89 1,02

- preprodaja 1,05 1,08

Stopnja delovne stroškovnosti prihodkov od poslovanja:

stroški dela / prihodki od poslovanja: 30,43 28,20


Stopnja materialne stroškovnosti prihodkov od poslov:

stroški materiala / prihodki od poslovanja: 41,15 36,56


Prihodki od poslovanja na delavca v SIT:

Prihodki od poslovanja / št. zaposlenih glede na efektivno št. ur 15.505.009 16.398.827


5. SKUPINSKO RA»UNOVODSKO PORO»ILO

PoroËilo revizorja


Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava je odgovorna za pripravo raËunovodskih izka-zov tako, da ti predstavljajo resniËno in poπteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslov-nega izida za to obdobje.

Uprava druæbe Cetis, d.d. potrjuje skupinske raËuno-vodske izkaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je konËalo 31. decembra 2005. Uprava potrjuje tudi, da so bile dosledno uporabljene ustrezne raËu-novodske politike ter da so skupinski raËunovodski

izkazi izdelani po mednarodnih standardih raËuno-vodskega poroËanja (MSRP) z datumom poroËanja za raËunovodske izkaze 31.12.2005 in datumom prehoda na MSRP 01.01.2004.

Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno raËunovod-stvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev podjetja ter za prepreËevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

Maj 2006 mag. Simona PotoËnikglavna direktorica

Uvodna predstavitev skupine

Leto Številozaposlenih

2003 468

2004 478

2005 552

Podjetje 2005 2004 2003

Cetis, d.d. Celje 430 451 441

Cetis-ZG, d.o.o. 22 7 7

CETIS-SK, dooel, Skopje 20 20 20

CETIS Print, dooel, Skopje 80

Skupina Cetis 552 478 468

Izobrazbena struktura zaposlenih –popreËnoπtevilozaposlenih

Naravaposlovanjainpomembnejπedejavnosti

Skupina Cetis zagotavlja celovite reπitve na podroËju komunikacij s pomoËjo tiskanih in drugih vrst medijev. Njena vizija je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in trænimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljπih kadrov biti prvi v Sloveniji ter poveËati træni deleæ na tujem trgu. Nudi pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin ter grafiËno oblikovanje ob spremljajoËih storitvah kot so personalizacija dokumentov, implementacija in personalizacija Ëipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto in storitev znanja ter druge.

Skupino sestavljajo

Stopnjaizobrazbe 2005 2004 2003

II. Stopnja izobrazbe - priučeni 122 115 124

III. Stopnja izobrazbe - kvalificirani 19 7 7

IV. Stopnja izobrazbe - kvalificirani 162 156 159

V. Stopnja izobrazbe - srednja 168 122 124

VI. Stopnja izobrazbe - višja 31 29 31

VII. Stopnja izobrazbe - visoka 52 38 36

VIII. Stopnja izobrazbe - magisterij 6 5 3

Podatki o zaposlenih - stanje na koncu leta

Ugotovitve: ©tevilo zaposlenih se je v primerjavi s pre-teklim letom poveËalo v podjetjih v skupini zaradi pri-Ëetka poslovanja podjetje Cetis Print, dooel, uvoz-izvoz Skopje ter nakupa in pridruæitve podjetja Bipost d.o.o. k podjetju CETIS-ZG, d.o.o. na Hrvaπkem.

DeležmatičneCetisd.d.Celje družbevkapitalu

CETIS-ZG, d.o.o. 100 %

CETIS-SK, dooel, Skopje 100 %

CETIS Print, dooel, Skopje 100 %


Skupinski izkaz poslovnega izida (MSRP)

VtisočSIT

pojasnila doseženo2005 doseženo2004

1. PRIHODKI 22 7.425.873 7.774.175

2. Nabavna vrednost prodanih količin 23 -784.014 -741.416

3. Proizvajalni stroški 23 -5.077.917 -4.848.605

4. Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški 23 -5.861.931 -5.590.021

A. KOSMATI DOBIČEK 1.563.942 2.184.154

5. Drugi prihodki (iz poslovanja) 24 186.197 199.758

6. Stroški prodajanja 23 -1.440.808 -1.301.233

7. Stroški splošnih služb 23 -886.969 -777.270

8. Drugi odhodki (iz poslovanja) 23 -148.574 -70.135

= skupaj (5+6+7+8) -2.290.154 -1.948.880

B. Poslovni izid brez stroškov financiranja -726.212 235.274

9. Prihodki iz financiranja 25 200.776 260.905

10. Stroški iz financiranja 25 -138.509 -95.118

C. Čisti prihodki financiranja 25 62.267 165.787

D. Poslovni izid pred obdavčitvijo -663.945 401.061

12.a. Odhodki za davke 26 -4.234 -113.921

12.b. Odloženi davek 26 40.462 5.416

Dobiček/izguba (poslovni del) obračunskega obdobja -627.717 292.556

Čisti dobiček (izguba) na delnico (v SIT) 38 -3.141,48 1.464,22


Skupinska bilanca stanja (MSRP)

VtisočSIT

Pojasnila 31.12.2005 31.12.2004

SREDSTVA

1. Nepremičnine, naprave in oprema 27 6.442.661 5.661.847

2. Neopredmetena sredstva 27 62.259 105.875

5. Naložbe v pridružena podjetja 29 11.239

6. Naložbe, razpoložljive za prodajo 30 3.535.987 2.194.773

7. Dana posojila 31 158.438 181.899

8. Odložene terjatve za davek 32 97.612 36.582

SA. Skupaj dolgoročna sredstva 10.308.196 8.180.976

1. Zaloge 33 871.866 981.674

3. Kratkoročno dana posojila 34 32.374 38.510

4. Terjatve iz davka od dobička 67.465 1.321

5. Poslovne in druge terjatve 35 1.593.826 1.441.070

6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki 36 102.135 431.849

SB. Skupaj kratkoročna sredstva 2.667.666 2.894.424

S. Skupaj SREDSTVA 12.975.862 11.075.400

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

A. KAPITAL

1. Izdani kapital 2.400.000 2.400.000

2. Presežek vplačanega kapitala 4.279.822 4.341.759

3. Zakonske in statutarne rezerve 409.611 617.340

4. Lastne delnice 37 -6.231 -2.249

5. Zadržani dobiček / izguba -221.781 295.770

6. Rezerva za pošteno vrednost 37 88.700 149.291

Skupaj kapital 6.950.121 7.801.911

B. OBVEZNOSTI

1. Prejeta posojila 39 3.040.828 493.702

4. Rezervacije 40 467.405 502.349

a) Dolgoročne obveznosti 3.508.233 996.051

2. Prejeta posojila 39 900.647 714.418

3. Poslovne in druge obveznosti 41 1.616.861 1.563.020

b) Kratkoročne obveznosti 2.517.508 2.277.438

Skupaj obveznosti 6.025.741 3.273.489

KO. Skupaj KAPITAL IN OBVEZNOSTI 12.975.862 11.075.400

Zabilančna sredstva (obveznosti) 42 5.817.767 1.468.716


Skupinski izkaz finanËnega izida (MSRP)

VtisočSIT

Doseženo2005 Doseženo2004

FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Poslovni izid obračunskega obdobja -627.717 292.556

Prilagoditve za: 1.081.821 786.376

Amortizacijo nepremičnin, naprav in opreme 982.638 827.676

Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 59.329 33.810

(Odpravo) izgube zaradi oslabitve 72.028 -7.590

Negativne tečajne razlike 6.186 32.651

Prihodki od naložbenja -95.561 -92.450

Odhodki za financiranje 132.323 62.467

Prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme -5.715 -12.842

Prihodki od zmanjšanja dolgoročnih rezervacij -69.407 -57.346

DOBIČEK IZ POSLOVANJA PRED SPREMEMBAMI ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV IN REZERVACIJAMI 454.104 1.078.932

Povečanje poslovnih in drugih terjatev -387.070 95.071

Povečanje zalog 81.116 -111.463

Zmanjšanje poslovnih in drugih obveznosti 319.252 632.040

Povečanje rezervacij in zaslužkov zaposlencev 34.463 81.375

PRI POSLOVANJU PRIDOBLJENA DENARNA SREDSTVA 47.761 697.023

Plačane obresti -57.679 -50.683

Plačani davek iz dobička -184.065 -6.248

ČISTI FINANČNI TOK IZ POSLOVANJA 260.121 1.719.024

FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

Prejemki iz prodaje nepremičnin, naprav in opreme 38.089 27.239

Prejemki iz prodaje naložb 95.561 92.450

Prejete obresti 26.260 101.063

Prejete dividende 63.804 28.742

Pridobitev nepremičnin, naprav in opreme -1.822.086 -1.039.426

Ostale naložbe -1.383.290 -19.681

Pridobitev neopredmetenih sredstev -15.713 -90.811

ČISTI FINANČNI TOK IZ NALOŽBENJA -2.997.375 -900.424

FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

Odkup lastnih delnic ali deležev -4.139 4.415

Zmanjšanje kapitala -159.500 -159.500

Najem posojil 3.843.218 30.136

Odplačilo posojil -1.116.049 -899.941

Plačane dividende -155.990 -157.934

ČISTI FINANČNI TOK IZ FINANCIRANJA 2.407.540 -1.182.824

Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov -329.714 -364.224

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 431.849 796.073

DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA 102.135 431.849


Skupinski izkaz gibanja kapitala (MSRP)

VtisočSIT

Izdani Kapitalske Zakonskein Lastne Zadržani Rezervaza Skupaj

kapital rezerve statutarne delnice dobiček pošteno kapital

rezerve vrednost

Stanje 01. 01. 2004 2.400.000 4.338.797 556.635 -6.664 223.181 164.035 7.675.984

1. Dobiček 2004 292.556 292.556

2. Oblikovanje rezerv 60.705 -60.705

3. Izplačilo dividend in nagrad -159.500 -159.500

4. Zmanjšanje poštene vrednosti -14.744 -14.744

5. Prodaja lastnih delnic 2.962 4.415 7.377

6. Neizplačane dividende 238 238

Stanje 31. decembra 2004 2.400.000 4.341.759 617.340 -2.249 295.770 149.291 7.801.911

7. Izguba 2005 -627.717 -627.717

8. Pokrivanje izgube -61.937 -207.729 269.666

9. Izplačilo dividend in nagrad -159.500 -159.500

10. Zmanjšanje poštene vrednosti -60.591 -60.591

11. Nakup lastnih delnic -3.982 -3.982

Stanje 31. decembra 2005 2.400.000 4.279.822 409.611 -6.231 -221.781 88.700 6.950.121


CETIS, d.d. Celje (v nadaljevanju druæba) ima sedeæ Celju, »opova ulica 24, Slovenija. Konsolidirani raËu-novodski izkazi druæbe za leto, ki se je konËalo dne 31.12.2005, vkljuËujejo druæbo in njene odvisne druæbe (skupaj v nadaljevanju skupina).

Izdajo raËunovodskih izkazov je potrdilo poslovodstvo na dan 29. 03. 2006.

�. Izjava o skladnosti

Konsolidirani raËunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z doloËili Zakona o gospodarskih druæbah in Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja (MSRP) in pojasnili, ki jih sprejme Upravni odbor za mednarodne raËunovodske standarde (UOMRS). Gre za prve konsolidirane raËunovodske izkaze skupine, ki so pripravljeni v skladu z MSRP 1.

Pojasnilo o tem, kako je prehod na MSRP vplival na pri-kazano finanËno stanje, finanËno uspeπnost in finanËni izid (denarne tokove) skupine, je navedeno v pojasnilih v zvezi s prehodom na poroËanje po MSRP.

Pri pripravi raËunovodskih izkazov nisobiliupoπteva-ninovistandardi,kiπenisovveljavi, in sicer:• MSRP 6 - Iskanje ter vrednotenje mineralnih virov.• MSRP 7 - FinanËni instrumenti (razkrivanje).• Dopolnitev k MSRP � – Prvo sprejetje Medna-

rodnih standardov raËunovodskega poroËanja ter MSRP 6.

• Dopolnitev k MRS � - Predstavitev raËunovodskih izkazov razkritja kapitala.

• Dopolnitev k MRS �9 - Zasluæki zaposlenih – Aktu-arski dobiËki in izgube, plani skupine ter razkritja.

• Dopolnitev k MRS 39 – FinanËni instrumenti: pri-poznanje in merjenje raËunovodsko varovanih po-zicij za denarne tokove pri napovedanih transakci-jah znotraj skupine.

• Dopolnitev k MRS 39 – FinanËni instrumenti: pri-poznanje in merjenje - moænost poπtene vrednosti.

• Dopolnitev k MRS 39 – FinanËni instrumenti: pri-poznanje in merjenje in MSRP 4 Zavarovalne po-godbe – pogodbe o finanËnih garancijah.

• Dopolnitev k MRS �� - UËinki sprememb deviznih teËajev neto investicije v dejavnosti v tujini.

• Mednarodni odbor za razlago raËunovodskega poroËanja (IFRIC) 4 DoloËanje ali pogodba vse-buje leasing.

• IFRIC 5 - Pravice do obresti zaradi sodelovanja v skladih za prenehanje uporabe (razgradnje), obno-vo ali ekoloπko sanacijo.

• IFRIC 6 - Obveznosti, ki nastanejo zaradi udele-æbe na specifiËnem trgu – odpadna elektriËna in elektronska oprema.

POJASNILA K SKUPINSKIM RA»UNOVODSKIM IZKAZOM

• IFRIC 7 - Uporaba pristopa spremembe izkazov (ponovnega izkazovanja) v skladu z MRS 29 raËuno-vodsko poroËanje v gospodarstvih s hiperinflacijo.

• IFRIC 8 - Obseg MSRP 2.• IFRIC 9 - Ponovna ocena vgrajenih izpeljanih finan-

Ënih instrumentov.

�. Podlaga za sestavo raËunovodskih izkazov

RaËunovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolar-jih, zaokroæeni na tisoË enot. Pripravljeni so ob upo-πtevanju izvirne vrednosti, medtem, ko se za proda-jo razpoloæljiva finanËna sredstva upoπteva poπtena vrednost.

V skladu z MSRP mora poslovodstvo pri sestavi raËu-novodskih izkazov podati presoje, ocene in predpo-stavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izka-zane vrednosti sredstev in obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene in predpostavke temeljijo na prejπ-njih izkuπnjah in mnogih drugih dejavnikih, ki so v da-nih okoliπËinah utemeljeni in na podlagi katerih lahko podajamo presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in obveznosti, ki v drugih virih niso takoj razvidni. De-janski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki raËunovodskih ocen se pripo-znajo zgolj za obdobje, v katerem se ocena popravi Ëe vpliva zgolj na to obdobje, ali pa za obdobja popravka ter prihodnja leta, Ëe popravek vpliva tako na tekoËe kot na prihodnja leta.

Presoje, ki jih pri uporabi MSRP poda uprava in ki po-membno vplivajo na raËunovodske izkaze in ocene ter lahko po vsej verjetnosti povzroËijo bistvene prilago-ditve v naslednjem letu, so navedene v pojasnilih v zvezi z raËunovodskimi ocenami in presojami.

Zaradi prehoda na MSRP, skupina uporablja iste ra-Ëunovodske usmeritve v svoji zaËetni bilanci stanja v skladu z MSRP na dan 1. januar 2004 in v vseh obdo-bjih, predstavljenih v priloæenih konsolidiranih raËuno-vodskih izkazih.

Druæbe v skupini dosledno uporabljajo raËunovodske usmeritve.

NaËin prehoda na MSRP doloËa standard MSRP 1. Skladno s tem standardom je bila za skupino izdelana otvoritvena bilanca po MSRP na dan 01.01.2004, kot tudi bilanci na dan 31.12.2004 in 31.12.2005. Priprav-ljena so pojasnila o vseh vplivih prehoda od SRS na MSRP na prikazano finanËno stanje, finanËno uspe-πnost in finanËni izid.

Pomembne raËunovodske usmeritve


3. Podlaga za konsolidacijo (uskupinjevanje)

Odvisne druæbeOdvisne druæbe so podjetja, ki jih obvladuje druæba. Obvladovanje obstaja, ko ima druæba moænost odloËati o finanËnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva druæbe se upoπteva obstoj in uËinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno moË uveljaviti ali zamenjati. RaËunovodski izkazi odvisnih druæb so vkljuËeni v skupinske raËunovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje zaËne, do datuma, ko preneha.

Pridruæena podjetjaPridruæena podjetja so podjetja, kjer ima skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finanËne in poslovne usmeritve. Skupinski raËunovodski izkazi zajemajo deleæ skupine v celotno priznanih dobiËkih in izgubah pridruæenih podjetij, izraËunanih po kapitalski metodi, od datuma ko se pomemben vpliv zaËne, do datuma, ko se konËa. »e je deleæ skupine v izgubah pridruæenega podjetja veËji kot njen deleæ v pridruæenem podjetju, se knjigovodska vrednost deleæa skupine zmanjπa na niË, skupina pa preneha pripoznavati svoj deleæ v nadaljnjih izgubah, toda le v obsegu, za katerega ima skupina pravne ali posredne obveze ali je opravila plaËila v imenu pridruæenega podjetja.

Posli, izvzeti iz konsolidacije (uskupinjevanja)Pri sestavi skupinskih raËunovodskih izkazov so izloËena stanja, nerealizirani dobiËki in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine. Nerealizirane izgube se izloËijo na enak naËin kot dobiËki pod pogojem, da ne obstaja dokaz o slabitvi.

4. Tuja valuta

Posli v tuji valutiPosli, izraæeni v tuji valuti, se preraËunavajo po menjalnem teËaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraæena v tuji valuti na dan bilance stanja, se preraËunajo v slovenske tolarje po takrat veljavnem menjalnem teËaju. TeËajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nedenarne postavke in obveznosti, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se pretvorijo po menjalnem teËaju na dan posla. Nedenarne postavke in obveznosti, izraæene v tuji valuti in izmerjene po poπteni vrednosti, se pretvorijo v slovenske tolarje po menjalnem teËaju z dnem, ko je bila poπtena vrednost doloËena.

RaËunovodski izkazi podjetij v tujiniSredstva in obveznosti podjetij v tujini se preraËunajo v slovenske tolarje po menjalnem teËaju, ki velja na dan bilance stanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini se preraËunajo v slovenske tolarje po teËajih,

ki so veljavni na dan preraËuna. TeËajne razlike, ki nastanejo pri preraËunu, se neposredno pripoznajo v posebni sestavini kapitala.

Za leto, ki se je konËalo dne 31.12.2005, sestavljajo skupino Cetis, matiËna druæba Cetis, d.d. s sedeæem v Celju ter odvisne druæbe, ki so v 100 % lasti matiËne druæbe:- Cetis-ZG, poduzeËe za trgovinu i usluge, d.o.o., - Cetis-SK, dooel, uvoz-izvoz, Skopje in- Cetis Print, dooel, uvoz-izvoz, Skopje. Skupina izkazuje celotno poslovanje kot ohranjeno.Glede na 100 % lastniπtvo matiËne druæbe skupina ne izkazuje dobiËka manjπinskih lastnikov, niti manjπinski deleæ v okviru kapitala.

»iste finanËne naloæbe v podjetja v tujini

RaËunovodski izkazi odvisnih druæb v tujini so bili prevedeni iz hrvaπkih kun in makedonskih denarjev v slovenske tolarje in sicer postavke bilance stanja po teËaju na dan 31.12. na koncu leta in postavke izkaza poslovnega izida po povpreËnem teËaju leta:

5. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po do-mnevni nabavni vrednosti, oziroma po nabavni vred-nosti, zmanjπani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nabavna vrednost v druæbi izdelanega sredstva zajema stroπke materiala, neposredne stroπke dela in posredne proizvodne stro-πke.Opredmetena osnovna sredstva, ki so bila prevrednotena na njihovo poπteno vrednost pred dnevom prehoda na MSRP, se izmerijo na osnovi prevrednotene vrednosti oziroma prevrednotenem znesku na dan prevrednotenja. V skladu z MSRP 1.17 se izkazujejo po domnevni nabavni vrednosti.Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo razliËne dobe koristnosti, se obraËunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

KasnejπistroπkiSkupina v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva ob nastanku pripoznava tudi stroπke zamenjave nekega dela tega sredstva, Ëe je verjetno, da bodo bodoËe gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v skupino ter Ëe je nabavno vrednost mogoËe zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroπki so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj, ko do njih pride.

makedonskidenar hrvaškakuna

31.12.2004 3,72960 31,4055

31.12.2005 3,89920 32,5201

Povprečni tečaj leta 2004 3,79910 31,1889

Povprečni tečaj leta 2005 3,81440 31,9628


AmortizacijaAmortizacija se obraËuna po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja ob upoπtevanju dobe korist-nosti vsakega posameznega opredmetenega osnov-nega sredstva. ZemljiπËa se ne amortizirajo.

Dobe koristnosti sredstev so naslednje:

6. Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno dolgoroËno sredstvo se ob zaËet-nem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoroËnega sredstva, nastalega v skupini, tvorijo stroπki, ki jih pov-zroËi njegova zgraditev in izdelava, in posredni stroπki njegove zgraditve in izdelave, ki mu jih je mogoËe pri-pisati. Zmanjπujejo se zaradi obraËunane enakomerne Ëasovne amortizacije. V bilanci stanja so vpisana po neodpisani vrednosti.

Raziskovanje in razvijanjePoraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Poraba pri razvojnem delovanju, pri Ëemer se rezultati raziskav uporabljajo pri naËrtovanju oziroma obliko-vanju proizvodnje novih ali bistveno boljπih izdelkov in postopkov, se pripozna, Ëe je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv in Ëe skupina razpo-laga z ustreznimi viri za dokonËanje razvoja. Pripozna-na vrednost porabe zajema stroπke materiala, stroπke dela in deleæ posrednih stroπkov. Ostala vrednost se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi. Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjπani za amor-tizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Ostala neopredmetena sredstvaOstala neopredmetena sredstva, pridobljena s strani skupine, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjπani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgu-be zaradi oslabitve.

Poraba za znotraj skupine ustvarjene blagovne znam-ke in dobro ime se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Gradbeni objekti 7–40 let

Oprema grafične dejavnosti 3–19 let

Laboratorijska oprema 3–10 let

Vozila 4–8 let

Telefoni, telefonske centrale 3–5 let

Pohištvo 5–6 let

Pisalni stroji, računalniška oprema 2–8 let

Računalniška oprema za protipožarno varnost 3 leta

Merilne in kontrolne naprave 3– 6 let

KasnejπistroπkiKasnejπi izdatki v zvezi z neopredmetenimi dolgoro-Ënimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko pove-Ëujejo bodoËe gospodarske koristi, ki izhajajo iz sred-stva, na katero se izdatki nanaπajo. Vsi ostali stroπki so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj, ko do njih pride.

AmortizacijaNeodpisana vrednost neopredmetnega dolgoroËnega sredstva se zmanjπuje z amortiziranjem. Neopredmeteno dolgoroËno sredstvo se zaËne amortizirati, ko je na voljo za uporabo. Amortizacija se obraËuna po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja.

Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:

7. Naloæbe razpoloæljive za prodajo

Skupina vodi finanËne inπtrumente kot razpoloæljive za prodajo in izkazane po poπteni vrednosti. DobiËek ali izguba se neposredno pripozna v kapitalu z izjemo izgub zaradi oslabitve ter pozitivnih in negativnih te-Ëajnih razlik, ki se pojavijo v primeru denarnih postavk kot so dolæniπki vrednostni papirji. Ko se pripoznanje teh naloæb odpravi, je potrebno prej v kapitalu pripo-znani nabrani dobiËek ali izgubo pripoznati v poslov-nem izidu obdobja. »e se te naloæbe obrestujejo, se obresti izraËunavajo po metodi efektivnih obresti in pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Poπtena vrednost finanËnih inπtrumentov, ki so ozna-Ëeni kot za prodajo razpoloæljivi, je enaka njihovi ob-javljeni ponujeni nakupni ceni na dan bilance stanja. FinanËne naloæbe, ki nimajo kotizirane træne cene na delujoËem trgu in katerih poπtene vrednosti ni mo-goËe zanesljivo izmeriti so vrednotene po nabavni vrednosti.

FinanËne inπtrumente, ki so razvrπËeni kot razpoloæljivi za prodajo, druæba pripozna/odpravi pripoznanje na dan, ko se zaveæe kupiti/prodati naloæbe.

8. Poslovne in druge terjatve

Poslovne in druge terjatve se izkazujejo po njihovi na-bavni vrednosti, zmanjπani za izgube zaradi oslabitve.

Terjatve vseh vrst se ob zaËetnem pripoznanju izkazu-jejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpo-stavki, da bodo poplaËane. Prvotne terjatve se lahko kasneje poveËajo ali pa, ne glede na prejeto plaËilo ali drugaËno poravnavo, tudi zmanjπajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Dolgoročno odloženi stroški razvijanja 3–10 let

Dolgoročne premoženjske pravice 2–3 leta


Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo porav-nane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se πtejejo kot dvomljive. »e se je zaradi njih zaËel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Popravki vrednosti se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake po-samezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso plaËane v roku 90 dni od zapadlosti.

9. Zaloge

Zaloge se ovrednotijo po izvirni vrednosti ali Ëisti iz-træljivi vrednosti, in sicer po manjπi izmed njiju. »ista iztræljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, doseæe-na v rednem poslovanju, zmanjπana za ocenjene stro-πke dokonËanja in ocenjene stroπke, potrebne za to, da pride do prodaje. Vrednost zalog obsega nabav-no vrednost, stroπke pretvarjanja in druge stroπke, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Nabavna vrednost zalog obsega kupno ceno, carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih bo podjetje kasneje dobilo povr-njene od davËnih organov), prevozne stroπke, stroπke pretovarjanja in druge stroπke, ki jih je mogoËe pri-pisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu in materialom.

Za merjenje vrednosti zalog se uporablja metoda standardnih stroπkov, ki upoπtevajo normalno raven potroπkov materialov in dela ter uËinkovitosti in izrabe zmogljivosti. Vrednost zalog se obravnava na podlagi metode tehtanih povpreËnih cen ali povpreËnih cen.

�0. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo de-nar v blagajni in vloge na vpogled. PrekoraËitve na tekoËih raËunih pri banki, ki jih je mogoËe poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v skupini, so v izkazu finanËnega izida vkljuËene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

��. Oslabitev sredstev

Skupina na datum poroËanja preveri knjigovodske vrednosti sredstev skupine razen odloæenih terjatev za davek, in sicer zato, da oceni, ali obstaja kako znamenje oslabitve sredstev. »e kakrπno koli znamenje obstaja, je potrebno oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.

Nadomestljivo vrednost dobrega imena, sredstev za nedoloËeno dobo koristnosti in neopredmetenih sredstev, ki se πe ne uporabljajo, je potrebno oceniti vsako leto na datum poroËanja.

Oslabitev sredstva se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaæe v izkazu poslovnega izida.

»e je zmanjπanje poπtene vrednosti finanËnega sred-stva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano nepo-sredno v kapitalu in obstajajo nepristranski dokazi, da je sredstvo oslabljeno, je potrebno nabrano izgubo, pripoznano neposredno v kapitalu, odstraniti iz ka-pitala in jo pripoznati v poslovnem izidu, Ëetudi pri finanËnem sredstvu ni bilo opravljeno pripoznanje. Znesek nabrane izgube, ki se odstrani iz kapitala in se pripozna v poslovnem izidu, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno poπteno vrednostjo, zmanjπana za izgube zaradi oslabitve takπnega finanËnega sred-stva, ki je bila prej pripoznana v poslovnem izidu.

IzraËun nadomestljive vrednostiNadomestljiva vrednost naloæb skupine v finanËne naloæbe v posesti do zapadlosti v plaËilo in terjatve, izkazane po odplaËni vrednosti, se izraËuna kot seda-nja vrednost priËakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobresteni po izvirni veljavni obrestni meri. Kratko-roËne terjatve se ne diskontirajo.

Nadomestljiva vrednost ostalih sredstev je njihova poπtena vrednost, zmanjπana za stroπke prodaje, ozi-roma vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je viπja. Pri doloËanju vrednosti sredstva pri uporabi se priËa-kovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njiho-vo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavËitvijo, ki odraæa sprotne træne ocene Ëasovne vrednosti denarja in tveganja, ki so znaËilna za sred-stvo. Pri sredstvih, ki ne ustvarjajo v veliki meri ne-odvisnih finanËnih pritokov, se doloËi nadomestljiva vrednost za denar ustvarjajoËo enoto, ki ji sredstvo pripada.

Odprava izgube zaradi oslabitvePri finanËnih naloæbah v posesti do zapadlosti v plaËilo ali terjatvah, izkazanih po odplaËni vrednosti, se izgu-ba zaradi oslabitve sredstev odpravi, Ëe je naknadno poveËanje nadomestljive vrednosti sredstva mogoËe nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve.

Izguba zaradi oslabitve, ki so pripoznane za finanËno naloæbo v kapitalski instrument, razvrπËene kot na razpolago za prodajo, se ne odpravijo prek poslovnega izida. »e se poπtena vrednost dolgovnega inπtrumenta, razvrπËenega kot takπnega na razpolago za prodajo poveËa in je mogoËe poveËanje nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je potrebno izgubo zaradi oslabitve odpraviti in znesek odprave pripoznati v poslovnem izidu.

Izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri drugih sred-stvih, je potrebno odpraviti, Ëe so se spremenile oce-ne, uporabljene za ugotovitev nadomestljivih vredno-sti sredstev.


Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do viπine, do katere poveËana knjigovodska vrednost sredstva ne preseæe knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugo-tovljena po odπtetju amortizacijskega odpisa, Ëe pri sredstvu v prejπnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

��. Kapital

Ob odkupu lastnih delnic ali deleæev, ki se izkazuje kot del osnovnega kapitala, se znesek plaËanega na-domestila vkljuËno s stroπki, ki se neposredno nana-πajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleæi se izkazujejo kot lastne delnice in se odπtejejo od kapitala.

Dividenda se pripozna kot obveznost v obdobju, v katerem skupπËina delniËarjev sprejme odloËitev o iz-plaËilu dividende.

�3. Dana in prejeta posojila

Dana in prejeta posojila se ob zaËetnem pripoznanju izkazujejo po njihovi poπteni vrednosti, zmanjπani za pripadajoËe stroπke posla. Po zaËetnem pripoznanju pa se posojila izkazujejo po odplaËni vrednosti, pri Ëemer se morebitne razlike med izvirno in odplaËno vrednostjo izkazujejo v izkazu poslovnega izida v ob-dobju odplaËevanja posojila, pri Ëemer se uporabi metoda efektivne obrestne mere.

�4. Zasluæki zaposlencev

Kratkor oËni zasluæki zaposlencevSkupina pripozna nediskontiran znesek kratkoroËnih zasluækov, ki ga bo morala po priËakovanju plaËati zaposlencu v zameno za sluæbovanje, kot so plaËe s prispevki za socialno zavarovanje, plaËila za letne in bolezenske dopuste ter nedenarne zasluæke sedanjih zaposlencev.

DolgoroËni zasluæki zaposlencev iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi se izkazujejo med dolgoroËnimi rezervacijami.

�5. Rezervacije

Skupina v bilanci stanja izkaæe rezervacije, Ëe ima skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo pravno ali posredno obvezno in Ëe obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogoËajo gospodarske koristi. Kjer je uËinek Ëa-sovne vrednosti denarja bistven, se znesek rezerva-cije doloËi z diskontiranjem priËakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavËitvijo, ki odraæa obstojeËe ocene Ëasovne vrednosti denarja in po po-trebi tudi tveganja, ki so znaËilna za obveznost.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeSkupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektiv-nimi pogodbami in internimi pravilniki zavezana za plaËilo jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoroË-ne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne ob-stajajo.

Rezervacije so oblikovane v viπini ocenjenih bodoËih izplaËil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskonti-rane na dan bilance stanja. IzraËun je bil narejen za vsakega zaposlenega tako, da se upoπteva stroπke odpravnine ob upokojitvi ter stroπek vseh priËakova-nih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaπa 4,5 % letno in predstavlja realno obrestno mero. IzraËun je z uporabo projecirane eno-te pripravil pooblaπËeni aktuar.

Garancije za izdelke in storitveRezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaæe ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih poda-tkov o garanciji in ob presoji vseh moænih izidov glede na njihovo verjetnost.

�6. Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti

Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti so iz-kazane po njihovi izvirni vrednosti.

�7. Prihodki

Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko je podjetje preneslo na kupca pomembna tveganja in koristi, povezana z lastniπtvom proizvodov. Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokon-Ëanosti posla na datum bilance stanja. Stopnja dokon-Ëanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Pri-hodki se ne pripoznajo, Ëe se pojavi negotovost glede poplaËljivosti nadomestila, z njim povezanih stroπkov ali moænosti vraËila proizvodov ali pa glede nadaljnje-ga odloËanja o prodanih proizvodih.

�8. Odhodki

Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodar-skih koristi v obraËunskem obdobju povezano z zma-njπanjem sredstva ali s poveËanjem dolga in je to zma-njπanje mogoËe zanesljivo izmeriti.

»ististroπkifinanciranja»isti stroπki financiranja obsegajo obresti od poso-jil, ki se izraËunavajo po metodi efektivne obrestne mere, dividende od prodajljivih prednostnih delnic, terjatve za obresti iz investiranih sredstev, prihodki od dividend, pozitivne in negativne teËajne razlike.


Prihodki iz obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob njihovem nastanku, z uporabo metode efek-tivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan prejetega plaËila.

�9. Davek od dobiËka

Davek od dobiËka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloæeni davek. Davek od dobi-Ëka se izkaæe v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaπa na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapi-talom.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se priËakuje, da bo plaËan od obdavËljivega dobiËka za poslovno leto, ob uporabi davËnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum bilance stanja, in mo-rebitne prilagoditve davËnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Pri izkazovanju odloæenega davka se uporablja meto-da obveznosti po bilanci stanja, pri Ëemer se upoπte-vajo razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finanËnega poroËanja in zne-skov za potrebe davËnega poroËanja. Znesek odloæe-nega davka temelji na priËakovanem naËinu povrnitve oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev

in obveznosti ob uporabi davËnih stopenj, uveljavlje-nih ali v bistvu uveljavljenih na datum bilance stanja.

Odloæena terjatev za davek se pripozna samo v ob-segu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpo-lago prihodnji obdavËljivi dobiËek, v breme katerega bo v prihodnje mogoËe uporabiti odloæeno terjatev.

�0. PoroËanje po odsekih

Odsek je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (podroËni odsek) ali s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (obmoËni odsek) ter je predmet tveganj in do-nosov, drugaËnih od tistih v drugih odsekih.

Zaradi enovitosti proizvodnje v skupini ne loËimo po-droËnih odsekov. Skupina poroËa po obmoËnih od-sekih, loËeno za Evropsko unijo in ostali svet.

��. Izkaz finanËnega izida

Izkaz finanËnega izida je bil pripravljen po posred-ni metodi na podlagi postavk v bilanci stanja z dne 31.12.2005, bilance stanja z dne 31.12.2004, izkaza poslovnega izida za leto, ki se je konËalo 31.12.2005 in dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov.


MatiËna druæba je vkljuËena v program dodatnega pokojninskega zavarovanja, za kar je v letu 2005 namenila 55.173 tisoË tolarjev, oziroma 54.792 tisoË tolarjev v preteklem letu 2004.

Davek na izplaËane plaËe je bil obraËunan v viπini 67.786 tisoË tolarjev, oziroma 80.439 tisoË tolarjev v preteklem letu 2004.

VtisočSIT

leto2005 leto2004

Stroški bruto plač 1.434.266 1.465.550

Stroški pokojninskih zavarovanj 191.990 180.798

Stroški drugih socialnih zavarovanj 100.203 103.226

Drugi stroški dela 338.103 351.941

Skupaj stroški dela 2.064.562 2.101.515

VtisočSIT

Stroškiponaravnihvrstah,spremembavrednostizalog leto2005 leto2004

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 784.014 741.416

Stroški porabljenega materiala in storitev 4.107.535 3.887.161

Stroški dela 2.064.562 2.101.515

Amortizacija 1.041.967 861.486

Drugi odhodki (iz poslovanja) 261.909 165.599

Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov, nedokončane proizvodnje in polizdelkov 78.295 -18.518

Skupaj odhodki (iz poslovanja) 8.338.282 7.738.659

RazËlenitev po vrstah prodaje

ObmoËni odseki VtisočSIT

EU Ostalisvet Izločitve Skupina

2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004

Čisti prihodki od prodaje tretjim osebam 5.690.777 6.417.552 2.077.239 1.690.240 -342.143 -333.617 7.425.873 7.774.175

Poslovni izid iz poslovanja -721.235 155.043 -4.977 80.231 -726.212 235.274

Neto finančni rezultat 62.267 165.787

Davek od dobička 56.796 -101.084

Čisti poslovni izid tekočega obdobja -607.149 299.977

Sredstva skupaj 10.371.656 10.099.883 2.604.206 975.516 12.975.862 11.075.399

Obveznosti skupaj 4.448.440 3.005.490 1.577.301 267.999 6.025.741 3.273.489

Investicije 424.191 867.658 1.378.759 188.213 1.802.950 1.055.871

VtisočSIT

leto2005 leto2004

Prodaja proizvodov 6.111.964 6.390.759

Prodaja storitev 711.467 503.710

Prodaja materiala in trgovskega blaga 602.442 879.706

Skupaj 7.425.873 7.774.175

Razkritja postavk v skupinskem izkazu poslovnega izida

��. Prihodki

�3. Odhodki

Stroπkidela

Stroπki plaË so obraËunani v skladu s kolektivnimi pogodbami, internimi pravilniki o plaËah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o viπini stroπkov, ki se priznajo kot davËno priznani odhodki, in individualnimi pogodbami o zaposlitvi.

V drugih stroπkih dela so vkljuËeni stroπki prehrane, prevoza, regresa za letni oddih, odpravnine pri odhodu v pokoj in pri prenehanju delovnega razmerja, jubilejne nagrade, sredstva za dokup delovne dobe, davek na izplaËane plaËe ter ostala manjπa izplaËila.


�4. Drugi prihodki iz poslovanja

25.»istiprihodki(stroπki)financiranja

VtisočSIT

Razčlenitevdrugihprihodkov leto2005 leto2004

Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev 5.715 12.842

Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog 4.278 18.478

Prejete odškodnine 25.131 25.939

Drugo 151.073 142.499

Skupaj 186.197 199.758

VtisočSIT

leto2005 leto2004

Prihodki od obresti 20.603 103.102

Prihodki od dividend in drugih deležev 63.804 28.742

Pozitivne tečajne razlike 19.293 12.735

Prihodki od prodaje finančnih naložb 95.561 92.450

Drugi finančni prihodki 1.515 23.876

Skupaj prihodki iz financiranja 200.776 260.905

Odhodki za obresti 67.207 47.987

Negativne tečajne razlike 6.187 32.651

Odhodki od prodaje finančnih naložb 96 1.464

Drugi finančni odhodki 344 270

Finančni odhodki zaradi slabitve 64.675 12.746

Skupaj stročki iz financiranja 138.509 95.118

Skupaj čisti prihodki financiranja 62.267 165.787

VtisočSIT

2005 2004

Dejansko obračunan davek 4.234 113.921

Terjatve za odloženi davek preko izkaza poslovnega izida -40.462 -5.416

Skupaj -36.228 108.505

VtisočSIT

2005 2005 2004 2004

Celotni poslovni izid pred davki -663.945 401.061

Davčni učinki:

Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje 25,0% -165.986 25,0% 100.265

Prilagoditev za davčno stopnjo iz drugih davčnih območij 0,2% -1.391 -0,2% -684

Davčno izvzeti prihodki 0,6% -3.812

Davčno povečani prihodki -0,7% 4.512

Davčno nepriznani odhodki -13,9% 92.157 7,4% 29.793

Drugi davčno nepriznani dogodki 323

Popravek vrednosti naložb -1,7% 11.433 0,2% 802

Popravek vrednosti zalog -1,1% 7.247

Popravek vrednosti terjatev -2,9% 18.970

Rezervacije za odpravnine, jubilejne -0,6% 4.093 -1,4% -5.416

Povečanje davčne osnove za izkoriščene olajšave za investicije 32,6% 130.757

Davčne olajšave -38,0% -152.400

Druge spremembe davčne osnove 0,6% -3.774 1,3% 5.388

Skupaj odhodek za davek 5,5% -36.228 27,1% 108.505

Prikaz efektivnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb

�6. Davek od dobiËka


�7. NepremiËnine, naprave in oprema

Skupina je v letu 2005 investirala v zemljiπËa, zgradbe in opremo za 1.802.950 tisoË tolarjev.

V skupini Cetis sta se v letu 2005 zgodila dva pomembna dogodka, to je nakup premoæenja v

steËaju druæbe NIP Nova Makedonija z delovanjem nove druæbe Cetis Print, dooel, uvoz-izvoz Skopje ter nakup druæbe Bipost, d.o.o. na Hrvaπkem, ki je bila pripojena k druæbi Cetis-ZG, d.o.o.. Cenitev nepremiËnin so izvedli pooblaπËeni cenilci v dræavah

Razkritja postavk v skupinski bilanci stanja

sedeæev druæb.

Cetis-ZG, d.o.o.Nakup druæbe Bipost, d.o.o. s pripojitvijo k druæbi Cetis-ZG, d.o.o.

Cetis Print, dooel, uvoz–izvoz SkopjeNakup osnovnih sredstev in zalog NIP Nova Makedonija v steËaju

VtisočSIT

Leto2005

Osnovna sredstva 706.998

Zaloge 38.537

Poslovne terjatve 45.151

Denar 9.882

Finančne obveznosti -35.694

Poslovne obveznosti -130.100

Neto razlika sredstev in obveznosti 634.774

Nakupna vrednost -634.774

VtisočSIT

Leto2005

Osnovna sredstva 615.339

Zaloge 7.058

Neto razlika sredstev in obveznosti 622.397

Nakupna vrednost -622.397


Gibanje nepremiËnin, naprav in opreme VtisočSIT

Zemljišča Zgradbe Oprema Druga Investicije Dani Skupaj

oprema vteku predujmi

Nabavna vrednost

Stanje 01.01.2004 286.071 3.139.311 8.539.562 12.710 1.243 15.867 11.994.764

Pridobitve v poslovnem letu 143.180 909.501 4.894 1.057.575

Pridobitve investicij v teku 1.055.871 1.055.871

Prenosi iz investicij v teku -1.053.113 -1.053.113

Odtujitve 6.834 347.085 10.639 364.558

Stanje 31.12.2004 286.071 3.275.657 9.101.978 17.604 4.001 5.228 12.690.539

Stanje 01.01.2005 286.071 3.275.657 9.101.978 17.604 4.001 5.228 12.690.539

Pridobitve v poslovnem letu 74.933 1.054.092 657.735 400 7.297 1.794.457

Pridobitve investicij v teku 1.802.950 1.802.950

Prenosi iz investicij v teku -1.786.760 -1.786.760

Odtujitve 229.452 11.145 8.522 249.119

Stanje 31.12.2005 361.004 4.329.749 9.530.261 6.859 20.191 4.003 14.252.067

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2004 1.464.153 5.055.024 11.094 6.530.271

Amortizacija 88.251 739.425 827.676

Odtujitve 1.074 328.181 329.255

Stanje 31.12.2004 1.551.330 5.466.268 11.094 7.028.692

Stanje 01.01.2005 1.551.330 5.466.268 11.094 7.028.692

Amortizacija 109.057 873.581 982.638

Odtujitve 191.224 10.700 201.924

Stanje 31.12.2005 1.660.387 6.148.625 394 7.809.406

Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2004 286.071 1.675.158 3.484.538 1.616 1.243 15.867 5.464.493

Stanje 31.12.2004 286.071 1.724.327 3.635.710 6.510 4.001 5.228 5.661.847

Stanje 01.01.2005 286.071 1.724.327 3.635.710 6.510 4.001 5.228 5.661.847

Stanje 31.12.2005 361.004 2.669.362 3.381.636 6.465 20.191 4.003 6.442.661


VtisočSIT

Dolgoročno Dolgoročne Neopredmetena Skupaj

odloženistroški premoženjskepravice sredstvavizdelavi

Nabavna vrednost

Stanje 01.01.2004 7.050 259.887 528 267.465

Pridobitve v poslovnem letu 28.316 63.023 91.339

Prenosi iz investicij v teku -528 -528

Odtujitve 353 353

Stanje 31.12.2004 35.366 322.557 357.923

Stanje 1.1.2005 35.366 322.557 357.923

Pridobitve v poslovnem letu 15.042 15.042

Pridobitve investicij v teku 14.107 14.107

Prenosi iz investicij v teku -13.436 -13.436

Odtujitve 7.050 2.611 9.661

Stanje 31.12.2005 28.316 334.988 671 363.975

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2004 4.891 213.700 218.591

Amortizacija 2.159 31.651 33.810

Odtujitve 353 353

Stanje 31.12.2004 7.050 244.998 252.048

Stanje 1.1.2005 7.050 244.998 252.048

Amortizacija 9.429 49.900 59.329

Odtujitve 7.050 2.611 9.661

Stanje 31.12.2005 9.429 292.287 301.716

Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2004 2.159 46.187 528 48.874

Stanje 31.12.2004 28.316 77.559 105.875

Stanje 01.01.2005 28.316 77.559 105.875

Stanje 31.12.2005 18.887 42.701 671 62.259

Gibanje neopredmetenih sredstev

�8. Neopredmetena sredstva

Skupina je v letu 2005 investirala v dolgoroËne premoæenjske pravice za 14.107 tisoË tolarjev.

Skupina vodi med neopredmetenimi sredstvi stroπke razvijanja za projekt upravljanje z dokumenti in arhiviranje ter raËunalniπko informacijske programske reπitve (software).


VtisočSIT

Razčlenitevpovrstah Leto2005 Leto2004

Société Nationale Des Loteries Sportives (SNLS), Libreville, Gabon – 31 % lastništvo 11.239

VtisočSIT

Nabavnavrednost Čistavrednost

Nakup 11.239 11.239

Stanje 31.12.2005 11.239 11.239

VtisočSIT


Naložbe, razpoložljive za prodajo 3.535.987 2.194.773

�9. Naloæbe v pridruæena podjetja

Skupina izkazuje med naloæbami v pridruæena podjetja naloæbo v podjetje Druckman Madæarska, njen deleæ znaπa 33 %. Ker navedena druæba ne posluje, je za celotno naloæbo oblikovan popravek vrednosti naloæbe in ni prikazana v gibanju naloæb.

Gibanje naloæb v pridruæena podjetja

30. Naloæbe, razpoloæljive za prodajo

Spremembe v naloæbah so razvidne v izkazu gibanja naloæb. Poπtena vrednost dolgoroËnih finanËnih naloæb, ki so razpoloæljive za prodajo, je enaka njihovi ponujeni nakupni ceni na dan bilance stanja.

Po stanju na dan 31.12.2005 se najveËji del slabitev v vrednosti 41.109 tisoË tolarjev nanaπa na naloæbo v delnice druæbe Gorenjski tisk, d.d. Kranj.


Gibanje danih posojil

3�. Odloæene terjatve in obveznosti za davek

Gibanje zaËasnih razlik

stna mera, odvisna od valute, v kateri je nominirano posojilo, se je gibala v razponu od 5,2 % do 7 %.

VtisočSIT

Nabavnavrednost Popravekvrednosti Čistavrednost

(oslabitve)

Stanje 01.01.2004 2.282.917 61.124 2.221.793

Nakup 661.300

Prodaja 720.134 58.201

Tečajne razlike 534

Sprememba poštene vrednosti -29.684 -2.763

Stanje 31.12.2004 2.194.933 160 2.194.773

Nakup 1.639.302

Prodaja 174.853

Tečajne razlike 145

Sprememba poštene vrednosti -82.271 41.109

Stanje 31.12.2005 3.577.256 41.269 3.535.987

VtisočSIT


Dana posojila 158.438 181.899

VtisočSIT

Nabavnavrednost Popravekvrednosti Čistavrednost

(oslabitve)

Stanje 01.01.2004 174.391 174.391

Povečanja 41.970

Odplačila 14.913

Prenos na kratkoročna posojila 21.861

Tečajne razlike 2.312

Stanje 31.12.2004 181.899 181.899

Povečanja 21.713

Odplačila 24.641

Prenos na kratkoročna posojila 20.211

Tečajne razlike -322

Stanje 31.12.2005 158.438 158.438

VtisočSIT

Terjatve ObveznostiTerjatve-obveznosti

31.12.2005 31.12.2004 31.12.2005 31.12.2004 31.12.2005 31.12.2004

Naložbe 15.869 29.196 49.764 -13.327 -49.764

Terjatve 13.377 13.377

Zaloge 7.247 7.247

Rezervacije za odpravnine 82.253 86.346 82.253 86.346

Davčna izguba 8.062 8.062

Skupaj 126.808 86.346 29.196 49.764 97.612 36.582

Gibanje naloæb razpoloæljivih za prodajo

3�. Dana posojila

DolgoroËno dana posojila so dana posojila matiËne druæbe in odvisnih druæb izven skupine Cetis. Obre-


Gibanje zaËasnih razlik v letu �005 VtisočSIT

01.01.2005 Pripoznanev Pripoznanevkapitalu 31.12.2005

prihodkih/odhodkih

Naložbe -49.764 15.869 20.568 -13.327

Terjatve 13.377 13.377

Zaloge 7.247 7.247

Rezervacije za odpravnine 86.346 -4.093 82.253

Davčna izguba 8.062 8.062

Skupaj 36.582 40.462 20.568 97.612

33. Zaloge VtisočSIT


Material 469.342 554.293

Nedokončana proizvodnja 166.938 201.393

Proizvodi 146.225 178.845

Trgovsko blago 89.361 47.143

Skupaj 871.866 981.674

34. KratkoroËno dana posojila VtisočSIT


Kratkoročno dana posojila 12.163 16.649

Kratkoročni del dolgoročnih posojil 20.211 21.861

Skupaj 32.374 38.510

35. Poslovne in druge terjatve VtisočSIT


Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 1.434.327 1.346.445

Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 34.707

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 120.800 89.078

Kratkoročno dani predujmi 3.992 5.547

Skupaj 1.593.826 1.441.070

36. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Gibanje zaËasnih razlik v letu �004

VtisočSIT


Dobroimetja pri bankah, čeki, gotovina 90.588 70.849

Depoziti pri bankah 11.547 361.000

Skupaj 102.135 431.849

VtisočSIT

01.01.2004 Pripoznanev Pripoznanev 31.12.2004

prihodkih/odhodkih kapitalu

Naložbe -57.185 7.421 -49.764

Terjatve

Zaloge

Rezervacije za odpravnine 80.930 5.416 86.346

Davčna izguba

Skupaj 23.745 5.416 7.421 36.582


Prejeta posojila

KratkoroËna prejeta posojila

Med dolgoroËna prejeta posojila skupina izkazuje na-jeta dolgoroËna banËna posojila. Posojila so nominirana v EUR, obrestne mere se gibljejo v razponu EURIBOR +0,50 % do EURIBOR +1,05 %.

DolgoroËna posojila so najeta za dobo treh do sedem let.

Dana jamstvaMatiËna druæba je dovolila vpis obremenitev nepre-miËnin za prejeta dolgoroËna posojila do vraËila v

viπini 3.312.231 tisoË tolarjev, od tega za druæbe v skupini 1.091.961 tisoË tolarjev. V letu 2005 je vpisana tudi zastavna pravica na nepremiËninah – veËjih strojih v vrednosti 2.262.232 tisoË tolarjev. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremiËnin po stanju na dan 31.12.2005 znaπa 2.118.505 tisoË tolarjev, po stanju na dan 31.12.2004 pa 529.221 tisoË tolarjev.

37. Kapital

Celotni kapital sestavljajo izdani kapital, preseæek vplaËanega kapitala, rezerve in zadræani dobiËek. Gibanja posameznih postavk so razvidna v izkazu gi-banja kapitala. AnalitiËne postavke posamezne vrste kapitala so razvidne v razpredelnici.

V izdanem kapitalu matiËne druæbe je 200.000 delnic z oznako CETG z nominalno vrednostjo 12.000 tolarjev.

MatiËna druæba je imela po stanju na dan 31.12.2004 98 lastnih delnic. V letu 2005 je pridobila 103 lastne delnice, tako, da ima skupaj na dan 31.12.2005 201

Leto2005 Leto2004

Čisti dobiček (izguba) v tisoč tolarjih -627.717 292.556

Tehtano povprečno število navadnih delnic 199.816 199.803

Čisti dobiček (izguba) na delnico v tolarjih -3.141,48 1.464,22

Dolgoročnaprejetaposojila VtisočSIT


Bančna posojila 3.040.828 493.702

Skupaj 3.040.828 493.702

VtisočSIT


Kratkoročni del dolgoročnih posojil od bank, ki zapadejo v 1. letu dni 350.701 697.918

Kratkoročna posojila bank 350.006

Kratkoročna posojila od drugih 199.939 16.500

Skupaj 900.646 714.418

delnico z oznako CETG, kar predstavlja 0,26 % deleæ v izdanem kapitalu.

Kot posebna postavka kapitala je izkazana rezerva za poπteno vrednost z izkazanimi vrednostmi, ter se na-naπa na vrednostne spremembe poπtene vrednosti za naloæbe, razpoloæljivih za prodajo, vkljuËno z ustrez-nim delom odloæenega davka. Zaradi padanja borznih vrednosti posameznih naloæb, razpoloæljivih za proda-jo, se je rezerva za poπteno vrednost po stanju na dan 31.12.2005, v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2004 in 01.01.2004, zmanjπala.

38. »isti dobiËek (izguba) na delnico

»isti dobiËek (izguba) na delnico je izraËunan tako, da se osnovni Ëisti dobiËek (izguba) v πtevcu deli v imenovalcu s tehtanim povpreËnim πtevilom delnic.

39. Prejeta posojila

KratkoroËni del prejetih dolgoroËnih posojil od bank, ki zapadejo v plaËilo v letu dni, je v bilanci stanja evi-dentiran med kratkoroËnimi prejetimi posojili.

KratkoroËni del prejetih dolgoroËnih posojil, ki zapa-dejo v plaËilo v letu 2006, znaπa 350.701 tisoË tolarjev, zapadli v plaËilo v letu 2005 pa 697.918 tisoË tolarjev.


VtisočSIT

Razčlenitevpovrstah Leto2005 Leto2005 Leto2005

Skupnoodplačilo Obresti Glavnica

Kratkoročna posojila do 1. leta 650.667 33.858 616.809

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 3 do 7 let 529.508 31.203 498.305

Skupaj 1.180.175 65.061 1.115.114

VtisočSIT

Razčlenitevpovrstah leto2004 leto2004 leto2004

Skupnoodplačilo Obresti Glavnica

Kratkoročna posojila do 1. leta 293.039 7.387 285.652

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 3 do 7 let 552.918 39.692 513.226

Skupaj 845.957 47.079 798.878

VtisočSIT


Za prodajne garancije 40.544 44.048

Za tožbe 97.852 112.917

Za jubilejne nagrade in odpravnine 329.010 345.384

Skupaj 467.406 502.349

VtisočSIT


Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 1.213.548 1.027.355

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 64.629 140.325

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 125.419 161.722

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 62.043 185.637

Druge kratkoročne obveznosti 151.222 47.981

Skupaj 1.616.861 1.563.020

OdplaËila posojil

VtisočSIT

Pojasnilo Knjižnavrednost Poštenavrednost Knjižnavrednost Poštenavrednost

31.12.2005 31.12.2005 31.12.2004 31.12.2004

Naložbe razpoložljive za prodajo 3.535.987 3.535.987 2.194.773 2.194.773

Dana posojila 158.438 158.438 181.899 181.899

Kratkoročno dana posojila 32.374 32.374 38.510 38.510

Poslovne in druge terjatve 1.593.826 1.593.826 1.441.070 1.441.070

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 102.135 102.135 431.849 431.849

Prejeta posojila - dolgoročna -3.040.828 -3.040.828 -493.702 -493.702

Prejeta posojila - kratkoročna -900.647 -900.647 -714.418 -714.418

Poslovne in druge obveznosti -1.616.861 -1.616.861 -1.563.020 -1.563.020

Skupaj -135.576 -135.576 1.516.961 1.516.961

40. Rezervacije

V skladu z MSRP se kot novost oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine.

4�. Poslovne in druge obveznosti

4�. ZabilanËna sredstva / obveznosti

MatiËna druæba izkazuje v zabilanËni evidenci sredstva in obveznosti za umetniπke slike v viπini 18.499 tisoË tolarjev, hipoteke, zastavne pravice in garancije v viπini

5.779.105 tisoË tolarjev (od tega je znesek dolga πe 3.211.506 tisoË tolarjev) ter evidenco za pravico koriπËenja investicijskih davËnih olajπav 20.163 tisoË tolarjev.

43.Poπtenavrednost

Pregledpoπteneinknjigovodskevrednostisredstevinobveznosti


Naloæbe, razpoloæljive za prodajo, so ovrednotene po poπteni vrednosti.

Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi pre-raËuna po efektivnih obrestnih merah, ki se ne razliku-jejo od pogodbeno doloËenih obrestnih mer, zato je v izraËunih upoπtevana pogodbena obrestna mera.

Poslovne in druge terjatve niso diskontirane zaradi kratkoroËnosti, so pa upoπtevane slabitve na poπteno vrednost.

Poslovne in druge obveznosti niso diskontirane za-radi kratkoroËnosti.

44.FinanËniinπtrumenti–obvladovanjetveganj

Druæba je pri svojem poslovanju izpostavljena raz-liËnim tveganjem. Namen upravljanja s tveganji je stabilno poslovanje ter poveËanje vrednosti podjet-ja, zmanjπanje izpostavljenosti tveganjem in izniËenje uËinka ekstremnih πkodnih dogodkov.

Kreditno tveganje je tveganje, da bo stranka, vkljuËe-na v pogodbo o poslovnem sodelovanju, zaradi po-slabπanja finanËnega poloæaja, nesposobna ali nepri-pravljena izpolniti obveznosti drugi stranki in bo s tem povzroËila finanËno izgubo. Moænost, da terjatve do kupcev ne bodo plaËane v celoti ali da ne bodo pla-Ëane, obvladujemo tako, da sistematiËno in aktivno izterjujemo terjatve.

Valutno tveganje je tveganje, da se bo kupna moË va-lute, v kateri je sklenjen posel, spremenila, kar bo vpli-valo na terjatve in obveznosti ter poslediËno tudi na poslovno uspeπnost podjetja. Skoraj vso poslovanje s tujino je vezano na EUR, ki ima stabilno gibanje in rast. Glavni instrument zavarovanja je aktivno Ëasovno in

valutno usklajevanje deviznih prilivov in odlivov. Dru-gih posebnih instrumentov druæba ni uporabila.

Likvidnostno tveganje oziroma tveganje plaËilne spo-sobnosti je tveganje, da bo podjetje naletelo na teæa-vo pri zbiranju finanËnih sredstev, potrebnih za izpol-nitev finanËnih obveznosti. KratkoroËne potrebe po likvidnosti druæba zagotavlja s kratkoroËnimi likvidnimi sredstvi ter po potrebi tudi s kratkoroËnimi posojili.

Obrestno tveganje je v druæbi prisotno, vendar ima druæba pri najemanju posojil zaradi dobre bonitete ugodne posojilne pogoje. Obrestne mere za kratko-roËne finanËne obveznosti so izraæene s fiksno obre-stno mero, pri dolgoroËnih pa so vezane na rast EUR oziroma EURIBOR.

Druæba si pri svojem poslovanju prizadeva za uspeπno omejevanje tveganj. Ocenjujemo, da je bila skupina v letu 2005 zmerno izpostavljena zgoraj navedenim tveganjem.


Leto2005vtisočSIT

Efektivna Skupaj Do6 Od6do12 Od1 Od2 Večkot

obrestnamera31.12.2005 mesecev mesecev do2leti do5let 5let

Naložbe razpoložljive za prodajo 3.535.987 3.535.987

Dana posojila drugim 6% +rast EUR 1.541 1.541

Dana posojila za odkup stanovanj vredn. točke po stan. zakonu 16.916 6.320 10.596

Dana posojila za stanovanjsko gradnjo 7% +rast EUR 20.193 6.821 13.372

Obveznice fiksna 5,2% 119.788 119.788

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil vredn. točke, 6% do 7% +rast EUR 20.211 10.712 9.499

Kratkoročno dana posojila 3,2%–3,7% 12.163 12.163

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 0,2%–3,2% 102.135 102.135

Zavarovana prejeta bančna posojila - dolgoročna EURIBOR +0,5% do 1,05% -3.040.828 -820.742 -2.220.086

Zavarovana prejeta bančna posojila - kratkoročni

del dolgoročnih posojil EURIBOR +0,5% do 1,05% -350.701 -163.565 -187.136

Nezavarovana prejeta kratkoročna bančna posojila trimesečni EURIBOR +0,85% -350.006 -350.006

Nezavarovana prejeta kratkoročna posojila 3,62%–3,7% -199.940 -199.940

Skupaj -112.541 -38.555 -727.583 -806.060 -2.196.118 3.655.775

FinanËni instrumenti:

Leto2005vtisočSIT

Efektivna Skupaj Do6 Od6do12 Od1 Od2 Večkot

obrestnamera 31.12.2004 mesecev mesecev do2leti do5let 5let

Naložbe razpoložljive za prodajo 2.194.773 2.194.773

Dana posojila drugim 6% +rast EUR 12.522 12.522

Dana posojila za odkup stanovanj vredn. točke po stan. zakonu 23.098 6.320 16.778

Dana posojila za stanovanjsko gradnjo 7% +rast EUR 26.408 6.821 18.087 1.500

Obveznice fiksna 5,2% 119.871 119.871

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil vredn. točke, 6% do 7% +rast EUR 21.861 12.154 9.707

Kratkoročno dana posojila 6% +rast EUR 16.649 16.649

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 0,2%–4% 431.849 431.849

Zavarovana prejeta bančna posojila - dolgoročna EURIBOR +0,5% DO 1,05% -493.702 -435.565 -58.138

Zavarovana prejeta bančna posojila - kratkoročni

del dolgoročnih posojil EURIBOR +0,5% DO 1,05% -697.918 -485.683 -212.235

Nezavarovana prejeta kratkoročna posojila 4%–4,5% -16.500 -16.500

Skupaj 1.638.911 -41.680 -202.379 -409.902 -23.273 2.316.144

FinanËni instrumenti:


Druæbe skupine so s povezanimi osebami poslovale na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, cene so bile oblikovane na osnovi trænih pogojev.

MatiËna druæba je opisala pomembne dogodke po datumu bilance stanja v poslovnem delu letnega poroËila:• Podpis pogodbe za izdelavo in oblikovanje

biometriËnih potnih listov.• Podpis pogodbe za izdelavo in izdajanje kartic za

digitalne tahografe s koncesijo 15 let.

Skladno z MSRP 1.34 smo prevzeli ocene v skladu s prejπnjimi pravili. Posebej izpostavljamo oblikovanje popravkov vrednosti terjatev, ki se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso plaËane v roku 90 dni po zapadlosti. Pri zalogah oblikujemo popravke za zaloge v reklamacijskih skladiπËih ter za zaloge materiala, proizvodov in blaga, ki niso imeli gibanja veË kot 12 mesecev. Ena od veËjih postavk je rezervacija za odpravnine, ki temelji na predpostavkah, Ëe se le ena spremeni ima to vpliv na izkazani znesek v bilanci.

Povezane osebe

Dogodki po datumu bilance stanja

RaËunovodske ocene in presoje

VtisočSIT

Brutoplačeindruganadomestila leto2005 leto2004

Uprava matične družbe in direktorji podjetij v skupini 36.310 42.608

Zaposleni z individualnimi pogodbami 161.013 211.054

Stroški nadzornega sveta 10.593 14.034


Pojasnila v zvezi s prehodom na poroËanje po MSRP

Razkritja v zvezi z MSRP 1 se nanaπajo na:• primerjalne informacije,• obrazloæitev prehoda na MSRP,• uskladitev v prvih raËunovodskih izkazih po MSRP in• uporabo poπtene vrednosti, ki se πteje kot nabav-

na vrednost.

NaËin prehoda na MSRP doloËa standard MSRP 1. Skladno s tem standardom je bila za skupino izdelana otvoritvena bilanca MSRP na dan 01.01.2004 kot tudi bilanca na dan 31.12.2004.

Priprava otvoritvene bilance stanjain prilagoditve pri prehodu na MSRP

1. Pripoznali smo sredstva in dolgove, kot jih zahte-vajo MSRP. Glede na slovenske raËunovodske stan-darde (v nadaljevanju SRS) smo pripoznali odloæeno terjatev za davek po metodi obveznosti po bilanci stanja, tako, da smo upoπtevali zaËasne razlike med davËno vrednostjo in knjiæno vrednostjo sredstev v bilanci stanja ter razlike med SRS in MSRP.

2. Pregledali smo moæne razlike v pripoznanju dolgo-roËnih rezervacij. Pripoznali smo nove obveznosti za rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in od-pravnin. Nove rezervacije so oblikovane v viπini ocenjenih bodoËih izplaËil za jubilejne nagrade in odpravnine, diskontirane na dan bilance stanja. Iz-raËun je bil narejen za vsakega zaposlenega tako, da se upoπteva stroπke odpravnine ob upokojitvi ter stroπek vseh priËakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera zna-πa 4,5 % letno. IzraËun je z uporabo projecirane enote pripravil potrjeni aktuar.

3. Prerazporedili smo sredstva in dolgove, ki so pri-merjalno med SRS in MSRP razliËne vrste sredstev, dolgov in sestavin kapitala.

4. Izkazovanje lastnih delnic smo prerazvrstili kot od-bitno postavko kapitala.

5. Sploπni prevrednotovalni popravek kapitala smo prerazvrstili v kapitalske rezerve.

6. Druge rezerve smo prerazvrstili v zadræani dobiËek.

7. Aktivne Ëasovne razmejitve smo prerazvrstili kot postavke drugih terjatev, pasivne Ëasovne razme-jitve pa kot postavke drugih obveznosti.

8. Denarne depozite pri bankah smo prerazvrstili kot postavko denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

9. Predujme za zaloge smo prerazvrstili kot postavke drugih terjatev.

10. Vrednotenje finanËnih instrumentov smo opravili po poπteni vrednosti. Poπtena vrednost dolgoro-Ënih finanËnih naloæb, ki so razpoloæljive za prodajo, je enaka njihovi objavljeni ponujeni nakupni ceni na dan bilance stanja. V zaËetnem pripoznanju smo tako uvrstili finanËne instrumente v tri skupine:

• finanËne naloæbe v pridruæena podjetja, • za prodajo razpoloæljiva finanËna sredstva in • posojila in terjatve.

11. Pripoznane razlike, ki izhajajo iz prilagoditev po-stavk finanËnih naloæb, oznaËenih kot razpoloæljive za prodajo v zaËetni bilanci stanja, so pripoznane v posebni postavki kapitala.

Skupna vrednost razlik med vrednostmi po MSRP in SRS znaπa 245.820 tisoË SIT. V sredstvih se je poveËala vrednost naloæb ter odlo-æena terjatev za davek, v kapitalu in obveznostih pa poveËanje obveznosti za rezervacije za jubilejne na-grade ter odpravnine, pa tudi zmanjπanje kapitala za lastne delnice in zmanjπanje zadræanega dobiËka iz prej omenjenih razlik v zaËetni bilanci stanja.

Vpliv sprememb ob prehodu na MSRP po stanju na dan 01.01.2004 je izkazan na spremembi finanËnega stanja v bilanci stanja.

Po tem datumu vpliva na spremenjeno finanËno uspe-πnost v izkazu poslovnega izida za leto 2004 in naprej z obraËunom odloæenih davkov in rezervacij za jubilej-ne nagrade in odpravnine.


Skupinska bilanca stanja

VtisočSIT

01.01.2004 31.12.2004

SRS Razlika MSRP SRS Razlika MSRP

SREDSTVA

1. Nepremičnine, naprave in oprema 5.464.494 5.464.494 5.661.847 5.661.847

2. Neopredmetena sredstva 48.873 48.873 105.875 105.875

6. Naložbe, razpoložljive za prodajo 1.993.054 228.739 2.221.793 1.995.718 199.055 2.194.773

Naložbe v lastne delnice 6.664 -6.664 2.249 -2.249

7. Dana posojila 174.346 174.346 181.899 181.899

8. Odložene terjatve za davek 23.745 23.745 36.582 36.582

SA. Skupaj dolgoročna sredstva 7.687.431 245.820 7.933.251 7.947.588 233.388 8.180.976

1. Zaloge 912.799 -38.274 874.525 987.221 -5.547 981.674

3. Kratkoročno dana posojila 750.229 -739.323 10.906 399.510 -361.000 38.510

4. Terjatve iz davka od dobička 73 73 1.321 1.321

5. Poslovne in druge terjatve 1.499.248 67.817 1.567.065 1.406.264 34.806 1.441.070

6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki 56.750 739.323 796.073 70.849 361.000 431.849

8. Aktivne časovne razmejitve 29.543 -29.543 29.259 -29.259

SB. Skupaj kratkoročna sredstva 3.248.642 3.248.642 2.894.424 2.894.424

S. Skupaj SREDSTVA 10.936.073 245.820 11.181.893 10.842.012 233.388 11.075.400

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

A. KAPITAL

1. Izdani kapital 2.400.000 2.400.000 2.400.000 2.400.000

2. Presežek vplačanega kapitala 589.825 3.748.972 4.338.797 592.787 3.748.972 4.341.759

3. Zakonske in statutarne rezerve 556.635 556.635 617.340 617.340

Druge rezerve iz dobička 197.927 -197.927 135.559 -135.559

4. Lastne delnice -6.664 -6.664 -2.249 -2.249

5. Zadržani dobiček 260.524 -37.343 223.181 419.249 -123.479 295.770

6. Rezerva za pošteno vrednost 164.035 164.035 149.291 149.291

7. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 3.748.972 -3.748.972 3.748.972 -3.748.972

Skupaj kapital 7.753.883 -77.899 7.675.984 7.913.907 -111.996 7.801.911

B. OBVEZNOSTI

1. Prejeta posojila 998.025 998.025 493.702 493.702

4. Rezervacije 161.265 323.719 484.984 156.965 345.384 502.349

a) Dolgoročne obveznosti 1.159.290 323.719 1.483.009 650.667 345.384 996.051

2. Prejeta posojila 946.186 946.186 714.418 714.418

3. Poslovne in druge obveznosti 1.037.945 38.769 1.076.714 1.530.648 32.372 1.563.020

6. Pasivne časovne razmejitve 38.769 -38.769 32.372 -32.372

b) Kratkoročne obveznosti 2.022.900 2.022.900 2.277.438 2.277.438

Skupaj obveznosti 3.182.190 323.719 3.505.909 2.928.105 345.384 3.273.489

KO. Skupaj KAPITAL IN OBVEZNOSTI 10.936.073 245.820 11.181.893 10.842.012 233.388 11.075.400


Skupinski izkaz poslovnega izida za leto 2004

Primerjava razlik v izkazu poslovnega izida

Skupna vrednost razlik med vrednostmi po MSRP in SRS je 16.249 tisoË SIT, oziroma 5,3 % slabπi poslovni izid.

Razlike v prihodkih in stroπkih prodajanja v vrednosti 29.979 tisoË tolarjev se nanaπajo na oblikovanja rezer-vacij za prodajne garancije v stroπkih, po SRS pa so bile prikazane kot zmanjπan prihodek.

VeËji drugi odhodki poslovanja v vrednosti 21.665 ti-soË tolarjev izhajajo iz potrebe po dodatnem obliko-vanju rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine.

ObraËunana je odloæena terjatev za davek v vrednosti 5.416 tisoË tolarjev iz osnove sprememb rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade.

VtisočSIT

SRS Razlika MSRP

1. PRIHODKI 7.744.196 29.979 7.774.175

2. Nabavna vrednost prodanih količin -741.416 -741.416

3. Proizvajalni stroški -4.848.605 -4.848.605

4. Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški -5.590.021 -5.590.021

A. KOSMATI DOBIČEK 2.154.175 29.979 2.184.154

5. Drugi prihodki (iz poslovanja) 199.758 199.758

6. Stroški prodajanja -1.271.254 -29.979 -1.301.233

7. Stroški splošnih služb -777.270 -777.270

8. Drugi odhodki (iz poslovanja) -48.470 -21.665 -70.135

= skupaj (5+6+7+8) -1.897.236 -51.644 -1.948.880

B. Poslovni izid brez stroškov financiranja 256.939 -21.665 235.274

9. Prihodki iz financiranja 260.905 260.905

10. Stroški iz financiranja -95.118 -95.118

C. Čisti stroški financiranja 165.787 165.787

D. Poslovni izid pred obdavčitvijo 422.726 -21.665 401.061

12.a. Odhodki za davke -113.921 -113.921

12.b. Odloženi davek 5.416 5.416

Dobiček/izguba (poslovni del) obračunskega obdobja 308.805 -16.249 292.556


Uprava mag. Simona PotoËnik, glavna direktorica, pokriva tudi podroËje marketinga

Raziskave in razvoj – R&R Peter Auæner, direktor R&R

Skupne dejavnosti AndrejŠuπteriË, direktor skupnih dejavnosti

Ekonomika in finance mag. SreËko Gorenjak, finanËni direktor

Proizvodnja BorisLipovπek, tehniËni direktor

Prodaja Mateja Luzar, direktorica prodaje komercialnih tiskovin e-naslov: [email protected]

Mihela ColnariË, direktorica prodaje varnostnih tiskovin e-naslov: [email protected] Peter Rednak, direktor izvoza e-naslov: [email protected]

Matej Polutnik, direktor Cetis-ZG, Sveta Nedelja, Hrvaška e-naslov: [email protected]

Miroslav Njegac, direktor Cetis-SK in Cetis Print, Skopje, Makedonija e-naslov: [email protected], [email protected]

AlojzLokovπek, vodja prodaje za srednjo in vzhodno Evropo e-naslov: [email protected]

Vera RadiË, vodja prodaje za Albanijo e-naslov: [email protected]

Simon Golob, vodja prodaje dokumentnih sistemov e-naslov: [email protected]

Mateja SeniËar, vodja prodaje za Gabon e-naslov: [email protected]

Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d.»opova 24, 3000 Celje, Slovenija, [email protected]: +386 (0)3 4278 500fax: +386 (0)3 4278 836

Kontakti

Cetis d.d.

Documents

Transcript of Cetis d.d.