Cetis d.d.

LETNO POROČILO

06

2006

L

ETN

O P

ORO

ČIL

O

LETNO POROČILO 2006�

Leto 2006 – leto sprememb na vseh področji delovanja Cetisa, ki so pozitivno vplivale na delovanje in rast podjetja. Ena izmed pomembnejših sprememb, ki smo ji bili priča v zadnjih letih, je transformacija podjetja iz delovno intenzivnega v tehnološko izpopolnjeno in sto-ritveno naravnano podjetje. Tržne zahteve se spreminjajo in namesto delovno intenzivnih postopkov naraščajo potrebe po tehnološko in storitveno zahtevnejših rešitvah. Dokumenti postajajo e-dokumenti in bančne kartice pametne bančne kartice. Cetis se prilagaja tem spremembam. Tako uspešno združuje grafično in informacijsko tehnologijo ter grafičnim izdelkom omogoča, da zaživijo tudi v informacijski dobi. To se odraža v odločnem premiku v smer storitvenega in visoko tehnološkega podjetja. Nove tehnologije predstavljajo nove izzive: upravljanje z identiteto, biometrija, računalniški vid, tehnologija pametnih kartic, upravljanje z vsebinami (ECM), idr.

Prihodnost bo družba tako gradila na prepoznavnosti in marketinških usmeritvah v zago-tavljanju izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo. Strateško se bo povezovala s par-tnerskimi podjetji ter zagotavljala storitve in proizvode, ki so nujni za celovit servis kupcev.

Spremembe, gonilo razvoja


Kazalo vsebine

1. UVODNIDEL 4 POUDARKIIZPOSLOVANJADRUŽBECETIS,d.d.VLETU2006 4 POMEMBNEJŠIPOSLOVNIDOGODKIVLETU2006 5 Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja 5 PISMOGLAVNEDIREKTORICEDRUŽBECETIS,d.d. 7 POROČILONADZORNEGASVETA 10 SPLOŠNIPODATKIODRUŽBI 12 Osebna izkaznica 12 Podjetja v skupini 12 Pridružena družba 12 Organi upravljanja in vodenja 13 Organizacija 13 Izdelki 13 Storitve 13 POSLOVNAUSMERITEV 14 Vizija 14 Poslanstvo 14 Vrednote 15 Strategija 15 Poslovni cilji 152. POSLOVNOPOROČILO 18 PRODAJA 18 Prodaja v letu 2006 po produktnih skupinah 18 Prodaja komercialnih tiskovin 19 Prodaja varnostnih tiskovin 19 Prodajne usmeritve v letu 2006 20 Prodajni cilji za leto 2007 20 PODJETJAVSKUPINI 21 Cetis Zagreb 22 Cetis Skopje 23 UPRAVLJANJEPREMOŽENJA 24 Finančno poslovanje 24 Naložbe 25 Delničarji in delnice 26 NABAVAINLOGISTIKA 28 PROIZVODNJA 30 RAZISKAVEINRAZVOJ 31 Strateški razvoj 31 Grafične tehnologije R&R 31 Cetis nove tehnologije 32 UPRAVLJANJEKAKOVOSTI 33 ZAPOSLENI 343. ODGOVORNOSTDODRUŽBENEGAINNARAVNEGAOKOLJA 40 ODGOVORNOSTDONARAVNEGAOKOLJA 40 ODGOVORNOSTDOUPORABNIKOVIZDELKOVINSTORITEV 43 ODGOVORNOSTDODRUŽBENEGAOKOLJA 434. RAČUNOVODSKOPOROČILODELNIŠKEDRUŽBECETIS,d.d. 46 POROČILONEODVISNEGAREVIZORJA 46 IZKAZPOSLOVNEGAIZIDA(MSRP) 47 BILANCASTANJANADAN31.12.2006 48 IZKAZFINANČNEGAIZIDA(MSRP) 49 IZKAZGIBANJAKAPITALA 50 IZJAVAOODGOVORNOSTIPOSLOVODSTVA 50 POVZETEKPOMEMBNIHRAČUNOVODSKIHUSMERITEVINPOJASNILAKRAČUNOVODSKIMIZKAZOM 51 1. Predstavitev družbe 51 2. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov 52 3. Pomembne računovodske usmeritve 53 RAZKRITJAPOSTAVKVRAČUNOVODSKIHIZKAZIH 61 1. Prihodki 61 2. Odhodki 62


3. Drugi prihodki iz poslovanja 62 4. Čisti prihodki (stroški) financiranja 63 5. Prihodek za davke 63 6. Razkritja zneskov za revizorja 63 7. Nepremičnine, naprave in oprema 64 8. Neopredmetena sredstva 65 9. Naložbe v podjetja v skupini 66 10. Naložbe v pridružena podjetja 66 11. Naložbe, razpoložljive za prodajo 67 12. Dana posojila 67 13. Odložene terjatve in obveznosti za davek 68 14. Zaloge 69 15. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti 69 16. Kratkoročno dana posojila 69 17. Terjatve iz davka od dobička 69 18. Poslovne in druge terjatve 70 19. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 70 20. Kapital 71 21. Čisti dobiček (izguba na delnico) 71 22. Prejeta posojila 71 23. Rezervacije 72 24. Poslovne in druge obveznosti 73 25. Poštena vrednost 73 26. Finančni instrumenti – obvladovanje tveganj 74 BILANCASTANJA 77 IZKAZPOSLOVNEGAIZIDAZALETO2005 785. RAČUNOVODSKOPOROČILOSKUPINECETIS 82 POROČILONEODVISNEGAREVIZORJA 82 SKUPINSKIIZKAZPOSLOVNEGAIZIDA 83 SKUPINSKABILANCASTANJANADAN31.12.2006 84 SKUPINSKIIZKAZDENARNEGAIZIDA 85 SKUPINSKIIZKAZGIBANJAKAPITALA 86 IZJAVAOODGOVORNOSTIPOSLOVODSTVA 86 POVZETEKPOMEMBNIHRAČUNOVODSKIHUSMERITEVINPOJASNILAKRAČUNOVODSKIMIZKAZOM 87 1. Predstavitev skupine 87 2. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov 87 3. Pomembne računovodske usmeritve 88 4. Podlaga za konsolidacijo 89 RAZKRITJAPOSTAVKVIZKAZUPOSLOVNEGAIZIDA 97 1. Prihodki 97 2. Odhodki 98 3. Drugi prihodki iz poslovanja 98 4. Čisti prihodki (stroški) financiranja 99 5. Prihodek za davke 99 6. Razkritja zneskov za revizorja 100 7. Nepremičnine, naprave in oprema 100 8. Neopredmetena sredstva 101 9. Naložbe v pridružena podjetja 102 10. Naložbe, razpoložljive za prodajo 102 11. Dana posojila 103 12. Odložene terjatve in obveznosti za davek 103 13. Zaloge 104 14. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti 104 15. Kratkoročno dana posojila 105 16. Terjatve iz davka od dobička 105 17. Poslovne in druge terjatve 105 18. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 106 19. Kapital 106 20. Čisti dobiček (izguba na delnico) 106 21. Prejeta posojila 106 22. Rezervacije 107 23. Poslovne in druge obveznosti 108 24. Poštena vrednost 108 25. Finančni instrumenti – obvladovanje tveganj 109KONTAKTI 112


1. UVODNI DEL

POUDARKIIZPOSLOVANJADRUŽBECETIS,d.d.VLETU2006

Poslovanje v tisoč SIT �005 �006 % spremembe

Čisti prihodki od prodaje 6.�05.�80 6.�67.785 0,97

Prodaja domači trg �.�07.7�� .50�.670 �,�5

Prodaja tuji trgi �.997.666 �.965.��5 -�,6�

Kosmati dobiček �.�67.798 �.5��.6�9 �9,5�

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja - 65�.97� ��7.968 -��.97

Investicije ��8.�98 60�.0�� 7,�6

Bruto dodana vrednost na zaposlenega �.�5�.997 �.597.�9�

Število zaposlenih ��0 ��9 -�,56

Leto V tisoč SIT Verižni indeks

�00� 965.�� 00,00

�00� �.��.5�� 7,�6

�00� �.��6.68� 80,66

�005 ��8.�96 �8,��

�006 60�.0�� 7,�6

1.Obsegnaložb

Sredstvo / Leto v tisoč SIT �005 �006

Dolgoročna sredstva 8.98�.�50 9.�0�.06�

Kratkoročna sredstva �.56�.��9 �.855.��

Skupaj sredstva ��.5�5.569 ��.959.�9�

2.Sestavasredstev

Vir/ Leto v tisoč SIT �005 �006

Kapital 6.9��.795 7.�85.�5�

Dolgoročne obveznosti �.58�.7�6 �.��5.��8

Kratkoročne obveznosti �.0�0.0�8 �.��8.9�5

Skupaj obveznosti ��.5�5.569 ��.959.�9�

3.Sestavavirov

Podatki zaradi prehoda na MSRP niso primerljivi za več kot dve leti nazaj.

Čisti prihodki od prodaje v tisoč SIT �005 �006

Cetis - ZG d.o.o. 996.78� �8�.��

Cetis – dooel Skopje �9�.69� 57.5�7

Cetis Print - dooel Skopje �7�.�0�

Skupaj �.�6�.67� ��9.96�

4.Prodajapodjetjemvskupini

Opomba: Družba Cetis je v letu 2006 dezinvestirala premoženje v Makedoniji, družbo Cetis – dooel Skopje in Cetis Print - dooel Skopje. Odprodaja tega premoženja je bila zaključena junija 2006.

LETNO POROČILO 20065

V dinamičnem letu 2006 je družba s trdim delom in maksimalno prilagodljivostjo trgu uspela pokriti rdeče številke iz prejšnjega leta. K temu sta doprinesla tudi novi informacijski sistem in temeljita reorganizacija podjetja. V nadaljevanju je nekaj pomembnejših dogod-kov, ki bodo zaznamovali uspešnost delovanja družbe tudi v bodoče:

Družba je začela proizvajati slovenski biometrični potni list.Na sedežu družbe je začela delovati pisarna za izdajanje kartic za digitalni tahograf s koncesijo za 15 let. Ob tem je stekla tudi proizvodnja kartic za digitalni tahograf.Izpeljano je bilo dezinvestiranje premoženja v stečaju družbe NIP Nova Makedonija.Družba je ustanovila loterijsko podjetje v Albaniji.Vodstvo je izvedlo reorganizacijo podjetja, ki je bila v večji meri vezana na nov infor-macijski sistem.Barbara Sušin in Igor Plahuta sta prejela zlato priznanje Gospodarske zbornice Slove-nije za inovatorja leta za inovacijo večslojne zaščite podatkovne strani potnega lista CSM (Cetis Security Multilayer).Družba je prejela tudi nagrado Krilati Lev za najboljšo tiskarsko izvedbo stenskega koledarja.

Pomembnejšidogodkipodatumubilancestanja

Podjetje Cetis je postalo večinski lastnik podjetja Amba CO., d.o.o., Ljubljana. Novo partnerstvo med dopolnjujočima se dejavnostima, ki temeljita na skupnih razvojnih usmeritvah, bo prineslo dodaten zagon in še popolnejšo in kakovostnejšo ponudbo na trgu na področju fleksibilne embalaže.S 1.1. 2007 je začel delovati nov informacijski sistem.Podjetje Cetis je z državo Sudan sklenilo pogodbo za izdelavo biometričnih potnih listov, vizumov, programsko opremo za inteligentno zajemanje in izdajanje dokumen-tov ter storitve svetovanja v skupni vrednosti 10 milijonov evrov. To je slaba tretjina siceršnje planirane letne realizacije.

••

•••

•

•

•

••

POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2006


»Veliko priložnosti propade,

ker izgledajo kot delo«.


Spoštovani delničarji, investitorji, poslovni partnerji, zaposleni!

Spremembesogonilorazvoja!

V letu 2006 je bilo v Cetisu nemalo sprememb, ki so pozitivno vplivale na delovanje in rast podjetja. Nedvomno je ena izmed pomembnejših sprememb, ki ji je bila družba priča v zadnjih letih, transformacija podjetja iz delovno intenzivnega v tehnološko izpopolnjeno in storitveno naravnano podjetje. Ta je narekovala tudi ostale manjše in večje spremembe v podjetju. Tržne zahteve se seveda spreminjajo in namesto delovno intenzivnih postopkov naraščajo potrebe po tehnološko in storitveno zahtevnejših rešitvah. Dokumenti postajajo e-dokumenti, bančne kartice pa pametne kartice. Cetis se prilagaja tem spremembam tako, da uspešno združuje grafično in informacijsko tehnologijo in s tem grafičnim izdel-kom omogoča življenje v informacijski dobi.

Sprememba leta 2006, na katero je družba najbolj ponosna, je poslovni izid, ki je v primerjavi z letom prej pozitiven. S trdim delom, posluhom za potrebe trga, implementacijo novega informacijskega sistema in reorganizacijo je družba več kot uspešno pokrila rdeče številke. Čisti poslovni izid v letu 2006 je znašal nekaj več kot 227 milijonov tolarjev in kaže na bistve-no izboljšanje doseženega poslovnega izida v primerjavi s preteklim poslovnim letom, ko je podjetje poslovalo z izgubo v višini 652 milijonov tolarjev. Te številke govorijo same zase.

Letopomembnihprojektovindosežkov

Za vse pomembne projekte, ki jih je Cetis izpeljal v letu 2006 se ima zahvaliti vztrajnosti, potrpežljivosti, znanju, iznajdljivosti in trdemu delu svojih zaposlenih, ki so v kratkih rokih, ki so jih imeli na voljo, uspeli pripeljati v življenje pomembne projekte. Prvi tak projekt je bil začetek sprejema in obdelave vlog za izdajo kartic za digitalni tahograf ter njihova izdelava. S tem projektom se je Cetis uveljavil kot sistemski integrator. Drugi, prav tako tehnološko in tehnično zahteven projekt, je bil začetek izdelave biometričnega potnega lista, ki ga je Republika Slovenja začela izdajati kot druga evropska država. Ta dva dogodka sta bila za Cetis prelomna. Družba je tako dokazala repozicioniranje iz delovno intenzivnega v teh-nološko napredno. Z biometričnim potnim listom se je nenazadnje tudi država Slovenija postavila ob bok najrazvitejšim državam sveta, ki svojim državljanom nudijo najsodobnejše potovalne dokumente. V poslovnem letu 2006 je bilo tudi izpeljano dezinvestiranje premoženja v stečaju druž-be NIP Nova Makedonija iz strateških razlogov. Družba je ustanovila loterijsko podjetje v Albaniji. Pred kratkim pa je zaključila še postopek nakupa podjetja Amba iz Ljubljane, ki proizvaja visokokakovostno fleksibilno embalažo.

Zagotovo pomemben dogodek leta 2006 je bila tudi reorganizacija podjetja, ki je bila ve-zana na nov informacijski sistem. Strateško usmerjanje v globalizacijo je namreč zahtevalo konkurenčnejšo platformo. S tem je družba želela doseči krajše in enostavnejše izvajan-je poslovnih procesov od sprejema naročila do končne distribucije ter seveda stroškovno učinkovitost. Nujna je postala tudi reorganizacija oddelka razvoja in raziskav. Rezultat te spremembe je združitev kadra s področja informacijske tehnologije v skupen oddelek Cetis nove tehnologije. Cilj njegovega delovanja je doseganje tehnološke sinergije med grafično in informacijsko dejavnostjo, ki temelji na vrhunskem znanju ter spodbuja inovacijsko okol-je za nove razvojne izzive.

PISMO GLAVNE DIREKTORICE DRUŽBE CETIS, d.d.


Prav tako je družba izjemno ponosna na dosežke in priznanja svojih zaposlenih v letu 2006. Gre za nagrado Krilati Lev za najboljšo tiskarsko izvedbo stenskega koledarja in zlato priznanje Gospo-darske zbornice Slovenije za inovacijo večslojne zaščite podatkovne strani potnega lista. Družba se ponaša tudi z nagrado, ki jo je nedavno prejelo podjetje Amba, to je tretje mesto na svetovnem DuPont Grand-Prix-u v kategoriji približevanja odtisa digitalnemu poskusnemu odtisu.

Prodajneusmeritve

Pričakovani prihodki Cetisa v letu 2007 so v primerjavi s preteklim letom višji za 16 odstotkov, medtem ko naj bi stroški ostali na enakem nivoju kot leto prej. Intenzivne prodajne aktivnosti so usmerjene na tuje trge, predvsem Azijo, Južno Ameriko in Afriko. Konkurenčnost na svetovnih trgih v prihodnosti bo družba dosegala z usmeritvijo v strateške skupine storitev in izdelkov, ki bodo usmerjene na potrebe kupcev. Do leta 2010 je predvidena usmeritev v štiri produktne skupine, to je embalažo (etikete, fleksibilna embalaža, pametna embalaža; etiketirni in pakirni sistemi, čitalci, logistični sistemi), sisteme za poslovno komuniciranje (obrazci, direktna pošta, storitve personalizacije, e-poslovanje, arhiviranje, upravljanje z dokumenti), dokumente (državni dokumenti, vize, centralni register, upravljanje z identiteto, oprema za mejne prehode) ter igre na srečo (organizacija in sistemi iger, tisk srečk, e-loterija).

Obstoječe tehnološke rešitve na zadovoljstvo kupcev družba uspešno nadomešča z naj-sodobnejšimi. Te razvija in jih na trgu ponuja med prvimi. S tem sledi trgu in se mu hitro prilagaja, s čimer bo dolgoročno dobiček še povečevala. Cetis sledi svoji začrtani viziji, biti najboljši partner podjetjem in državam v svetu, na področju identifikacije, varnosti in poslovnega komuniciranja ter vodilni partner in svetovalec pri racionalizaciji in obvlado-vanju stroškov na področju embalaže, poslovnih obrazcev, dokumentov in iger na srečo. V tekočem letu 2007 je družbi uspel tudi veliki met, ko je aprila 2007 podpisala pogodbo s Sudanom, deseto največjo državo na svetu, za proizvodnjo biometričnih potnih listov, vizumov, programsko opremo za inteligentno zajemanje in izdajanje dokumentov ter sto-ritve svetovanja. Gre za posel, ki je vreden 10 milijonov EUR.

Kulturapodjetja

V letu 2006 je družba v sled korenitih sprememb na vseh področjih delovanja osvežila tudi svojo vizijo in vrednote, na katerih temelji kultura podjetja. Z vrednotami kot so spoštovanje etičnih načel, fleksibilnost in dinamičnost, kreativnost, inovativnost in znanje, timsko delo in naklonjenost novim izzivom se prilagaja svojemu novemu načinu delovanja. Zaposleni v Cetisu svoje cilje in motive usklajujejo na letnih razgovorih. Z namenom boljšega pretoka informacij vertikalno je družba uvedla tudi redne mesečne dneve odprtih vrat. Ne glede na to, da je bilo v letu 2006 načrtovano bistveno zmanjšanje števila zaposlenih, to ni bilo po-trebno, saj so se tekom leta predvsem v proizvodnji pojavljale potrebe po novih zaposlitvah. Cetis s svojo dejavnostjo ne povzroča onesnaženosti v naravnem okolju. Prednost pri izbiri novih tehnologij imajo okolju prijaznejše. S tem je družba v zadnjih letih uspela bistveno zmanjšati količino nevarnih odpadkov iz proizvodnje. S svojim delovanjem pa družba pod-pira tudi delovanje drugih organizacij v okolju.


Delovanjeuprave

Spremembe so dobrodošle, pomembno je le, da imamo znanje, moč, prizadevnost, pri-padnost zaposlenih ter podporo družbenega okolja, da jih obrnemo uspešni prihodnosti in poslovanju Cetisa v prid. Ugled Cetisa na globalnem trgu kot proizvajalca varnostnih tiskovin raste in s tem povpraševanje. Z novimi posli se ustvarjajo tudi nova delovna mesta. Uspehe družbe pripisujem predvsem pazljivo izbrani strategiji, ambiciozno zastavljenim po-slovnim ciljem in zavzetosti zaposlenih. Dosledno izvajanje zastavljene prodajne in razvojne strategije tako odseva v rezultatih. Temeljno vodilo uprave Cetisa je povečevanje prihodkov ob sočasnem zagotavljanju visoke kakovosti izdelkov in storitev ter nadzoru stroškov ob upoštevanju zadovoljstva zaposlenih.

Ob tem se zahvaljujem tudi vsem sodelavcem, ki so s svojo vztrajnostjo, požrtvovalnostjo, tr-dim delom, znanjem in iznajdljivostjo prispevali k pozitivnemu rezultatu družbe v letu 2006.

Svoje pisanje bi želela zaključiti z naslednjo mislijo:»Veliko priložnosti propade, ker izgledajo kot delo.«Tega se vsi zavedamo, zato razumemo delo kot izziv na poti v uspešno prihodnost.

April 2007 mag. Simona Potočnik glavna direktorica

LETNO POROČILO 2006�0

POROČILO NADZORNEGA SVETA

1.Delovanjenadzornegasveta(NS)vletu2006

V okviru pooblastil in pristojnosti, določenih z zakonskimi predpisi in statutom družbe, je nadzorni svet v letu 2006 nadziral poslovanje družbe Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. Nadzorni svet se je v poslovnem letu 2006 sestal na štirih sejah in obravnaval naslednje pomembnejše teme:

Poslovno poročilo za leto 2005.Poslovni načrt za leto 2006.Letno poročilo družbe in poročilo nadzornega sveta za leto 2005.Mandat uprave družbe Cetis, d.d.Poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih leta 2006.Poročilo o poslovanju v prvem polletju leta 2006.Poročilo o poslovanju v prvih desetih mesecih leta 2006.Predlog plana za leto 2007.

Nadzorni svet je med letom največ pozornosti posvečal poslovnemu razvoju družbe, po-membnim poslovnim dogodkom, uresničevanju splošnih strateških in poslovnih usmeritev ter ukrepom za zmanjševanje in obvladovanje stroškov.

Vletu2006jeNSdelovalvnaslednjisestavi:

Ljubo Peče, predsednik NS, predstavnik delničarjev,Goranka Volf, namestnica predsednika NS, predstavnica delničarjev,Franc Ješovnik, predstavnik delničarjev,mag. Dušan Mikuš, predstavnik delničarjev,Bernard Gregl, predstavnik delavcev,Marko Melik, predstavnik delavcev.

2.Pregledletnegaporočiladružbezaleto2006

Nadzorni svet je obravnaval revidirano letno poročilo in konsolidirano letno poročilo druž-be Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. za leto 2006 na svoji redni seji dne 20.06.2007. Nadzorni svet k letnima poročiloma ni imel pripomb in je ocenil, da sta obe letni poročili sestavljeni v skladu z zakonskimi predpisi, da izkazujeta resničen in pošten pri-kaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe ter da ustrez-no pojasnjujeta vse pomembne poslovne dogodke, ki so vplivali na poslovanje družbe in skupine.

V skladu z zgoraj navedenim je nadzorni svet letno poročilo in konsolidirano letno poročilo družbe Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. za leto 2006 potrdil in sprejel.

••••••••

••••••

LETNO POROČILO 2006��

3.Stališčenadzornegasvetadoporočilaneodvisnegarevizorja

Nadzorni svet je podrobno pregledal in obravnaval poročilo neodvisnega revizorja. K poro-čilu ni imel pripomb in ga je sprejel.

4.Mnenjenadzornegasvetagledebilančnegadobička

Družba Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. je poslovno leto 2006 zaključila s čistim dobičkom v višini 227.968 tisoč tolarjev, kar znaša 1.140,99 tolarjev na delnico ozi-roma 4,76 evrov na delnico, izračunan na osnovi tehtanega povprečnega števila delnic.Bilančni dobiček znaša 30.494.854,66 tolarjev. Izračunan je kot razlika med čistim poslov-nim izidom leta 2006 v višini 227.968 tisoč tolarjev in pokrito preneseno čisto izgubo iz leta 2005 v višini 197.473 tisoč tolarjev (vpliv uporabe aktuarskih izračunov, rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine zaposlenim ob prehodu na MSRP).

Stališčenadzornegasvetadodelauprave

Nadzorni svet meni, da je uprava družbe v poslovnem letu 2006 delala dobro. Mnenje nadzornega sveta o poročanju uprave je pozitivno, zato predlaga skupščini, da upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovno leto 2006.

20. junij 2007 Ljubo Peče, predsednik nadzornega sveta


Osebnaizkaznica

Ime družbe: Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. Sedež: Čopova 24, 3001 Celje, Slovenija, EvropaMatična številka: 5042208Davčna številka: 24635812ID za DDV: SI24635812Osnovni kapital: 2.400.000.000,00 SITVpisan v register podjetij Okrožnega sodišča Celje pod št. 063/10147600.Transakcijski računi: Nova LB d.d. 02234-0011655374 Banka Celje d.d 06000-0026390798 Abanka Vipa d.d. 05100-8000027831 Probanka d.d. 25100-9704894196 Bank Austria Creditanstalt d.d. 29000-0003262161 Telefon h.c.: 03 4278 500Fax: 03 4278 836E-naslov: info.cetis.siSpletni naslov družbe: www.cetis.si

Podjetjavskupini

Cetis-ZGd.o.o.,poduzeče za trgovino i usluge, Industrijska ulica 11, 10431 Sveta Nedelja, Hrvaška

e-naslov: [email protected]: +385 1 333 5000, f: +385 1 333 5001

Cetis-SK,dooel, uvoz-izvoz,Trgovsko društvo za grafička i izdavačka dejnost, za vrabotuvanje na invalidni lica, za proizvodstvo, promet i uslugi, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija


CetisPrint-dooel, uvoz–izvoz,Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija

e-naslov: [email protected]: +389 2 3111185, f: +389 2 3161524

Cetis-TiranaSh.p.k.,Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Ap. A1, Tirana, Albanija


Pridruženadružba

SocieteNationaleDesLoteriesSportives, Gabon Immeuble BICP bord de mer,1474 Avenue Georges POMPIDOU, Libreville – GABON

e-naslov: [email protected]: +241 443 732, f: +241 443 734

SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBILetno poročilo je dostopno na sedežu družbe v Celju ter na spletni strani www.cetis.si od 31. maja 2007 dalje.


Organiupravljanjainvodenja

Uprava mag. Simona Potočnik, glavna direktorica

Nadzornisvet Ljubo Peče, predsednik NS, predstavnik delničarjev

Goranka Volf, namestnica predsednika NS, predstavnica delničarjev

Franc Ješovnik, predstavnik delničarjev

mag. Dušan Mikuš, predstavnik delničarjev

Bernard Gregl, predstavnik delavcev

Izdelki

DokumentiKarticeObrazciEtiketeFleksibilna embalažaTiskovine za igre na srečo in nagradne igreTiskovine za direktno poštoFotovrečkePromocijske tiskovine

Storitve

Svetovanje in projektno vodenjeTisk in priprava za tiskZaščita tiskovinTiskDotisk variabilnih podatkovZajem in obdelava podatkov

•••••••••

••••••

Organizacijska shema je začela veljati 1.1.2007.

Organizacija

CENT PI&UČV

PRODAJAKT PRODAJAVT

NABAVAINLOGISTIKAGRAFIČNIR&R

CETISUPRAVA

FINANCE&EKONOMIKAPROIZVODNJA

Legenda:KT = komercialne tiskovineVT = varnostne tiskovineCENT = Cetis Nove TehnologijePI&UČV = Poslovne integracije in upravljanje človeških virov = Makro nivo organizacije - Funkcije podjetja


Družba je konec leta 2006 izvedla raziskavo organizacijskih vrednot in organizacijske kultu-re in na podlagi njenih rezultatov prenovila svojo vizijo in sistem vrednot.

Vizija

Želimo biti najboljši partner podjetjem in državam v svetu na področju identifikacije, var-nosti in poslovnega komuniciranja ter vodilni partner in svetovalec pri racionalizaciji in obvladovanju stroškov na področju embalaže, poslovnih obrazcev, dokumentov in iger na srečo.

Poslanstvo

1. Združujemo grafično in informacijsko tehnologijo.2. Z rešitvami na področju poslovnega komuniciranja naročnikom omogočamo optimal-

no delovanje ter utrjujemo njihovo uspešnost na trgu.3. Z rešitvami na področju tiska varnostnih tiskovin zagotavljamo najboljšo zaščito tisko-

vin pred prenarejanjem in ponarejanjem.4. Prodajo usmerjamo na tuje trge z izdelki z visoko dodano vrednostjo.5. Dosegamo stabilno gospodarsko rast.6. Zaposlujemo najboljše sodelavce in jih vzpodbujamo k inovativnosti, samoiniciativnos-

ti ter k razvoju.

Vrednote

1. Spoštovanje etičnih načel.2. Fleksibilnost in dinamičnost.3. Kreativnost, inovativnost in znanje.4. Timsko delo.5. Naklonjenost novim izzivom.

Strategija

Strategija družbe do leta 2010 predvideva usmeritev v strateške skupine storitev in izdel-kov glede na potrebe kupcev ter novih sinergij podjetij v skupini. To pomeni usmeritev v štiri produktne skupine: embalaža, sistemi za poslovno komuniciranje, dokumenti, igre na srečo. Namen oblikovanja novih prodajnih skupin je večja preglednost in lažja obvladljivost programov znotraj podjetja.

Osrednja in stalna naloga družbe je tudi strateško povezovanje, in sicer tako na področju oskrbe kot na področju prodaje. Družba bo svojo rast na tujih trgih gradila s povezovanjem z lokalnimi podjetji. Zato bo stalno iskala potencialne partnerje in priložnosti za ustanav-ljanje lastnih podjetij na tujih trgih.

POSLOVNA USMERITEV


Poslovnicilji

Cetis je na osnovi znanj in prepoznavnosti marketinško usmerjeno podjetje v zagotav-ljanje storitev in proizvodov visoke dodane vrednosti.Obvladuje trg kupcev in dobaviteljev.Zagotavlja celovito oskrbo kupcev s storitvami in produkti na področju embalaže, sis-temov poslovnega komuniciranja, dokumentov in iger na srečo.Prevzema kompletne projekte.Cetis je kreator in generator potreb.Organizira mrežo neodvisnih dobaviteljev (najemanjem zunanjih storitev podjetij) in kooperantov, ustanavlja (kupuje) hčerinska podjetja.Ukvarja se le z najvišjo stopnjo specializirane proizvodnje.Cetis bo selil proizvodnjo na lokalne trge z nižjo ceno delovne sile.Cetis skrbi za postopen, a hiter in odločen premik pozicije podjetja od proizvajalca v sistemskega integratorja.

•

••

•••

•••


»V zgodovini niso preživeli tisti, ki so bili največji in najmočnejši …


2. POSLOVNO POROČILO

PRODAJA

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 6,5 milijard tolarjev, kar je nekoliko več kot leto prej. Največ prihodkov je družba ustvarila s prodajo izdelkov in storitev na domačem trgu, in sicer nekaj več kot 4,5 milijarde tolarjev, kjer se je prodaja s preteklim poslovnim obdobjem povečala za približno 2 %. Na tujih trgih je družba največ prihodkov ustvarila na naslednjih trgih: Poljska, Hrvaška, Nemčija, Češka, Slovaška ter drugi, in sicer je na tujih trgih s prodajo zaslužila nekaj več kot 1,9 milijarde tolarjev.

Prodaja se je po posameznih mesecih sicer približevala planu, vendar je bila predvsem v zadnjih dveh mesecih poslovnega leta 2006 nižja. Namreč, nekateri načrtovani projekti, ki so se začeli v poslovnem letu 2006, se še niso realizirali.

V letu 2006 je imel Cetis 3.445 kupcev. Najpomembnejši kupci (14 ključnih in 41 A kupcev) so ustvarili 77 % prodaje.

Prodaja v tisoč SIT �005 �006

Čisti prihodki od prodaje 6.�05.�80 6.�67.785

Prodaja domači trg �.�07.7�� .50�.670

Prodaja tuji trgi �.997.666 �.965.��5

Prodajavletu2006poproduktnihskupinah

V letu 2006 so obrazci predstavljali največji delež prodaje v strukturi celotne prodaje, in sicer 26,49 %, čeprav je njihova nominalna vrednost v primerjavi s preteklim letom nižja. Skupini obrazcev sledijo samolepilne etikete s 15 %, dokumenti z nekaj več kot 11 %, sledita prodajni skupini tiskovine za direktno pošto in kartice s približno 10 % v deležu celotne prodaje. Z dobrima dvema odstotkoma manj sledijo nesamolepilne etikete in fleksi-bilna embalaža, okoli 4 % pa so v deležu prodaje predstavljale produktne skupine storitve, fotovrečke in srečke.

Prodaja po produktnih skupinah v tisoč SIT �005 �006

Dokumenti 559.�57 699.086

Fleksibilna embalaža �66.�68 �0�.0��

Fotovrečke ��.��7 ��9.7��

Kartice �79.�� 598.0��

Tiskovine za direktno pošto 6�9.78� 6�9.7�8

Nesamolepilne etikete 6�7.897 �5�.��

Obrazci �.75�.�06 �.55�.8�5

Osnovni izdelavni material �6�.��9 �60.�58

Promocijske tiskovine ��.�77 �8.70�

Samolepilne etikete �.�7�.9�� 9��.998

Srečke �08.�76 �88.899

Storitve ��.�08 ��5.��

Osnovni material ��

Trgovsko blago �77.�68 ��6.0�0

Osnovna sredstva in ostalo 97.968 �0�.7�9

Skupaj 6.�05.�80 6.�67.785


Prodajakomercialnihtiskovin

Družba se je v letu 2006 uspešno pozicionirala na trgu fleksibilne embalaže, kjer je pred-vsem na domačem trgu bistveno povečala svoj tržni delež. Ta trend želi nadaljevati in po-nudbo fleksibilne embalaže širiti, zato je v začetku leta 2007 kupila podjetje Amba, d.o.o. iz Ljubljane, proizvajalca visokokakovostne fleksibilne embalaže. To je embalaža, s katero se srečujemo na trgovskih policah, kadar govorimo o prehrambenih, farmacevtskih ali izdelkih kemične industrije. V tem trenutku je ta družba prisotna na osmih evropskih trgih, delež izvoza izdelkov pa predstavlja 55 % proizvodnje.

Na področju tiska fotovrečk je družba uresničila načrtovane cilje, medtem ko jih je na pod-ročju tiska direktne pošte celo nekoliko presegla. Na področju samolepilnih etiket ohran-jamo obseg prodaje, vendar družba v tem delu načrtuje posodabljanje strojne opreme in intenziven marketinški nastop na tujih trgih. Sicer družba plana na področju prodaje komercialnih tiskovin ni v celoti uresničila. Na področju prodaje komercialnih tiskovin je družba opredelila tri strateške izdelčne sku-pine, in sicer fleksibilno embalažo, tiskovine za direktno pošto in samolepilne etikete. V okviru grafičnega razvoja se bodo te produktne skupine optimizirale, dopolnjevale in stan-dardizirale.

Prodajavarnostnihtiskovin

Prodaja varnostnih tiskovin, ki obsega tri velike produktne skupine (javni dokumenti, karti-ce in loterijske igre), je prodajne cilje za leto 2006 na domačem trgu presegla na področju izdelave kartic, personalizacije osebnih izkaznic ter potnih listin in personalizacije bančnih kartic. Trend rasti je zabeležila tudi na področju izdelave kartic tako doma kot v tujini.

V letu 2006 je Cetis pričel tudi s športnimi stavami in igrami na srečo v svoji pridruženi družbi SNLS v srednje afriški državi Gabon, za kar je pridobil državno koncesijo za deset let. Sicer pa ima Cetis dolgo tradicijo tiska tiskovin za igre na srečo in nagradne igre za domač trg in trge nekdanje skupne države.

V letu 2006 je družba med prvimi državami v Evropi začela izdajati biometrične potne lis-tine. Trdo razvojno delo v prejšnjih dveh letih je tako rodilo sadove v uspešnem plasmaju prvih potnih listov s čipom v podatkovni strani. Razvojno delo se nadaljuje predvsem z nadgradnjo sistema izdaje in implementacije dodatnih podatkov na čipu.

To leto je družba tudi začela izdajati in izdelovati kartice za digitalni tahograf. S tem projek-tom se je uveljavila kot sistemski integrator ter kot povezovalno podjetje med evropskim ter slovenskim sistemom za preverjanje podatkov in izdajanje tahografskih kartic.

Na področju bančnih kartic je družba uspešno zaključila projekt uvedbe EMV čip tehno-logije na bančnih karticah ter začela s personalizacijo teh kartic za eno izmed slovenskih bank. V letu 2007 družba pričakuje, da bo personalizirala bančne kartice s čipom tudi za največjo slovensko banko.


Prodajneusmeritvevletu2006

Marketinška strategija na področju varnostnih tiskovin je usmerjena v globalni pristop na področju zagotavljanja sistemske integracije javnih potovalnih dokumentov. Tako je Cetis v letu 2006 nadaljeval s proaktivnim trženjem izdelkov na afriških tleh in pričel tržiti izdelke tudi na azijskem kontinentu, kjer je izpeljal pomemben projekt izdelave polikarbonatnih kartic.

V letu 2006 je Cetis tako s spletom različnih marketinških aktivnosti utrjeval in utrdil bla-govno znamko Cetisecurity na tujih trgih. S tem se je pozicioniral kot svetovno podjetje na področju varnostnih tiskovin. Promocija varnostnih tiskovin je temeljila predvsem na pred-stavitvah na mednarodnih konferencah. Najpomembnejša je bila maja 2006 na Rodosu, kjer je družba predstavila slovenski biometrični potni list.

Družba je v letu 2006 postala vodilni proizvajalec fotovrečk v Evropi, saj je s postavitvijo novega stroja bistveno povečala proizvodnjo tega izdelka. Z nakupom podjetja Amba pa je družba dosegla sinergijo med dopolnjujočima se dejavnostma proizvodnje fleksibilne em-balaže ter samolepilnih etiket, s čimer bo svojim kupcem zagotovila še celovitejši servis.

V letu 2006 je na področju prodaje potekala tudi združitev komercialnega in tehničnega oddelka v prodajno produktne skupine, v katerih prodajnik in produktni inženir skupaj de-lujeta na trgu kot prodajni inženir. Kupcem naj bi družba na tak način nudila učinkovitejšo podporo. Veliko naporov je družba v letu 2006 vložila tudi v kadrovsko krepitev prodaje na tujih trgih. Selektivni pristop po posameznih področjih je zaključila z uvajanjem novih kadrov in iskanjem ter podeljevanjem agencijskih pravic.

Prodajniciljizaleto2007

Prodaja v višini 31,5 milijonov evrov, od tega na domačem trgu 17,5, na tujih trgih 12,4, vrednost preprodaje pa naj bi znašala 1,6 milijona evrov.Zmanjšanje vrednosti zalog za 500.000 evrov.Intenzivno trženje tržnih znamk Cetisecurity, etiket in fleksibilne embalaže, direktne pošte ter tiskovin za igre na srečo.

Plan prodaje za poslovno leto 2007 je družba zastavila ambiciozno. Vse aktivnosti so usmerjene k povečanju udeležbe na trgu in pridobivanju večjih celovitih poslov. Prodajo bo družba povečevala s ponudbo kompleksnih rešitev za kupca.

Družba vidi svojo konkurenčno prednost v tem, da je sposobna zagotoviti kakovostne iz-delke v dogovorjenem roku po tržnih cenah. Kupce spremlja in jih dodatno seznanja z vsemi možnimi rešitvami. S tem jim pomaga dosegati uspešnost na trgu.

Družba se je na podlagi uspešnega poslovanja v letu 2006 odločila tudi za širitev proizvod-nje produktnih skupin, pri katerih pričakuje rast prodaje, to je predvsem proizvodnje kartic in potovalnih dokumentov.

•

••


Skupina Cetis zagotavlja celovite rešitve na področju komunikacij s pomočjo tiskanih in drugih vrst medijev. Nudi pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin ter grafično oblikovanje. Te dejavnosti dopolnjuje paleta storitev kot so poosebljanje, dokumentacijske storitve in druge.

V skupini Cetis so matična družba Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. s sedežem v Celju ter odvisne družbe, ki so v stoodstotni lasti matične družbe. Te so Cetis-ZG, poduzeče za trgovinu i usluge, d.o.o., Cetis Print - dooel in Cetis - dooel, Skopje. Matična družba je sicer v letu 2006 dezinvestirala premoženje v Makedoniji. Odprodajo obeh omenjenih podjetji je zaključila konec junija 2006. Na makedonskem trgu pa ostaja preko trgovskih zastopnikov.

V poslovanju družbe in v skupinskih izkazih so upoštevani računovodski izkazi teh družb. V stoodstotni lasti je tudi podjetje v Tirani, ki pa ne vodi svojih računovodskih izkazov, saj deluje le kot trgovski posrednik.

Cetis-ZGd.o.o., poduzeče za trgovino i usluge, Gospodarska ulica 3, 10250 Lučko-Zagreb, Hrvaška e-naslov: [email protected] Tel: +385 1 333 5000 Fax: +385 1 333 5001

Cetis-SK,dooel, uvoz-izvoz, Trgovsko društvo za grafička i izdavačka dejnost, za vrabotuvanje na invalidni lica, za proizvodstvo, promet i uslugi, Skopje, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija (do 20.07.2006) e-naslov: [email protected] Tel: +389 2 549 899 Fax: +389 2 549 332

CetisPrint,dooel, uvoz–izvoz, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija e-naslov: [email protected] (do 21.07.2006) Tel: +389 2 3111185 Fax: +389 2 3161524

Cetis-TiranaSh.p.k., Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Ap. A1, Tirana, Albanija e-naslov: [email protected] Tel: +355 4 280 424 Fax: +355 4 280 425

PODJETJA V SKUPINI

Prodajapodjetjemvskupini

Čisti prihodki od prodaje v tisoč SIT �005 �006

Cetis - ZG d.o.o. 996.78� �8�.��

Cetis – dooel Skopje �9�.69� 57.5�7

Cetis Print - dooel Skopje �7�.�0�

Skupaj �.�6�.67� �05.08�


CetisZagreb

Leto 2006 je bilo za Cetis Zagreb v vseh pogledih najbolj uspešno leto od začetka po-slovanja leta 1991. Družba je prvič presegla 5 milijonov evrov realizacije. Z dobičkom in amortizacijo je ustvarila 600.000 evrov dodane vrednosti in pridobila veliko novih kupcev in poslov.

Cetis Zg je investiral v nove tiskalnike visokih zmogljivosti in v novo programsko opremo za boljšo obdelavo podatkov ter pripravo za variabilni tisk. Nakup podjetja Bipost v letu 2005 in pripojitev podjetju Cetis Zagreb sta se pokazali kot pravilni odločitvi, ki že prinašata re-zultate. Družba tudi redno odplačuje kredit, ki ga najela za nakup omenjene družbe.

Počasi, a zanesljivo se Cetis Zagreb pomika k zastavljenemu cilju, t.j. da postane vodilni center za hibridno pošto na Hrvaškem. Družba poseduje znanje, izkušnje, trg, najboljše ljudi, za njo pa stoji seveda tudi matična družba s svojo razvejano dejavnostjo. Poglavitna ovira za še boljše delo so neurejeni odnosi med Slovenijo in Hrvaško in slab odnos do vsega, kar je slovensko v državnih podjetjih in institucijah na Hrvaškem.

Seveda se družba zaveda, da se v današnjem svetu, ki je izjemno dinamičen in v poslovnem okolju, ko se tehnološke spremembe dogajajo vsakodnevno, ne sme uspavati. Dobri po-slovni rezultati brez smelih načrtov za prihodnost in brez stalnega pozitivnega pritiska na vse, ki delajo skupaj, lahko predstavljajo tudi past za prihodnost.

S kvalitetno obdelavo trga in ljudmi, ki obvladajo svoj posel in so motivirani za dosego skupnih ciljev, želi družba še naprej kovati svoj uspeh. Temu Cetis Zagreb namenja največjo pozornost. Zaposleni niso strošek, temveč dodana vrednost. Zaposleni, ki je strošek, na-mreč po prepričanju tamkajšnje uprave nima prostora v tej družbi.

Leto 2006 je zaznamovalo spremenjeno sodelovanje z matičnim podjetjem, pri čemer se je morala tudi matična družba prilagajati glede svojih zmogljivosti tržnim zahtevam na trgih, ki jih obvladuje družba na Hrvaškem. Zastopanje ponudbe izdelkov in storitev ma-tičnega podjetja na Hrvaškem je bila in je še seveda vedno permanentna naloga družbe na Hrvaškem. Da bi jo čimbolj vzpodbujali se je hrvaška družba organizacijsko razdelila v dva profitna centra. Trgovina kot profitni center (PC) skrbi za zastopanje tujih podjetij, PC Mailing pa trži storitev tiskanja in kuvertiranja. PC Mailing je v letu 2006 beležil visoko rast, medtem ko PC Trgovina beležil znaten padec. To je seveda jasno opozorilo matični družbi za spreminjanje svoje ponudbe in pogojev poslovanja.

Družba še naprej krepi poslovno sodelovanje z Zagrebačko banko, Privredno banko, Hypo-Slavonsko banko, Optimo, Telekomom, T-mobilom, Vindijo, Atlantic grupo, Konzumom, Agramom, Hrvaško pošto, Hrvatsko lutrijo, Stublić impexom. To je platforma kupcev, ki so ga zaposleni razvijali vrsto let. Vsak, ki se udejstvuje na gospodarskem področju na Hrvaš-kem ve, da gre za nabor najuspešnejših podjetij na Hrvaškem.

Svoje znanje in izkušnje želi družba širiti še naprej proti vzhodu. Že letos bo odprla mailing center v Srbiji. Želi pa še v Bolgarijo in kasneje v Bosno in Hercegovino. Družba verjame, da vsesplošni napredek v teh državah in ekonomska stabilnost prinašata velike možnosti za dobičkonosna vlaganja. Upravičeno pa pričakujejo tudi sinergijske učinke.


CetisSkopje

Cetis je kot matična družba v Makedoniji upravljal dve odvisni družbi, ki nista bili več spo-sobni slediti postavljenim ciljem matične družbe. Problematika je bila prisotna že v preteklih letih, ko je Cetis skušal spodbuditi kupce v Makedoniji z organizacijo zahtevnega tiska v Skopju, s čimer bi zadovoljil državne potrebe na lokalni ravni. Ob tem bi seveda lahko zaposlil tudi večje število domače delovne sile. Ker tako zamišljen projekt ni zaživel, je bila matična družba prisiljena iskati rešitve iz nastale situacije. Čeprav v prvi fazi matična družba ni iskala kupca za obe družbi, ji je v zadnji fazi to uspelo. Matična družba je ohranila komer-cialne odnose z bivšima odvisnima družbama v prilagojenem obsegu.


Finančnoposlovanje

Družba je v letu 2006 na finančnem področju v glavnem uresničila zastavljene cilje. Fi-nančni položaj je družba ugotavljala z razčlenjevanjem in analiziranjem preteklih in tekočih finančnih tokov, pri tem pa je uporabljala še dinamično mesečno načrtovanje. Družba je upoštevala naslednja znana načela in pravila financiranja:

skladnost velikosti, strukture in gibanja sredstev ter obveznosti do virov sredstev,trajnost poslovanja z zagotavljanjem racionalnega financiranja, zmanjševanja finan-čnega tveganja in optimalne plačilne sposobnosti ob ustrezni finančni ekonomiki,doseganje pozitivnega finančnega izida kot čistega denarnega toka iz poslovanja,možnost povečanja finančne moči s povečanjem premoženja.

Družba je navedeno v največji možni meri ohranjala skozi dokaj zmanjšan negativni rezultat iz poslovanja v primerjavi z letom 2005. Družba je v večji meri financirala tekoče poslovanje z lastnimi sredstvi in viri, ki jih je pridobila tako s prilagajanjem naložbene politike kot tudi z odprodajo nepotrebnih finančnih naložb.

Poudarek finančne analize je temeljil na finančni in kapitalski strukturi, kot tudi na ugotavl-janju kreditne sposobnosti družbe. Ob ugotavljanju za poslovanje nepotrebnih sredstev in ob tekočem načrtovanju denarnih tokov je družba zagotovila vire in jamstva za uresničitev strateško pomembnih investicijskih vlaganj.

Poslovno leto 2006 je bilo za družbo glede financiranja zelo dinamično in je narekovalo hitra prilagajanja novo nastalim razmeram. Na finančnem področju so bile glede finančnih naložb in danih okoliščin sprejete nekatere odločitve, ki so pripomogle k doseganju skup-nega poslovnega izida. Zaradi tega sta bila osnovna finančna cilja - zagotavljanje plačilne sposobnosti družbe in ekonomika financiranja ob možnem obvladovanju finančnih tveganj - lažje dosegljiva.

Razmerje med kapitalom in dolgovi se je v letu 2006 zaradi poslovanja spremenilo tako, da je bil odnos med njima 60,9 : 39,1, kar je kljub pozitivnemu poslovnemu izidu slabše kot v letu 2005. Takšno razmerje je posledica agresivnejšega financiranja, pri čemer je družba skrbela za rokovno usklajenost sredstev in virov.

Dolgoročna sredstva so bila konec leta 2006 v celoti financirana s kapitalom in s tujimi dol-goročnimi viri. Pri strukturi financiranja, ki je še vedno dokaj uravnotežena, je bilo potrebno izvajati tiste finančne ukrepe, ki so imeli za posledico ustrezno finančno korekcijo. Ti ukrepi oziroma njihova učinkovitost imajo osnovo predvsem v uspešnosti poslovanja. Družba je bila v letu 2006 manj uspešna pri upravljanju terjatev iz poslovanja kot v letu 2005, saj je bil delež odpisanih terjatev in tudi samo stanje terjatev večje kot v preteklem letu. Prav tako je bila družba tudi manj učinkovita pri zalogah, saj so se povečale tako v strukturi kot v absolutnem znesku. Dejstvo je tudi, da je bil rezultat financiranja, kljub zadolževanju v letu 2006, še vedno pozitiven in je ugodno vplival na poslovni izid družbe.

Družba se zaveda, da mora biti zaradi zmanjšane stopnje samofinanciranja redno poslovan-je družbe čim prej v območju pozitivnega poslovanja, tako da odplačilo dolgoročnih dolgov ne bi bilo ogroženo (družba sicer tekoče redno odplačuje vse svoje dolgoročne dolgove). Finančna tveganja oziroma izpostavljenosti pa so opisane v računovodskem poročilu.

••

••

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA


Naložbe

Naložbe v opredmetena dolgoročna sredstva je družba v letu 2006 nadaljevala v podobnih vrednostnih obsegih kot v letu 2005. Tehnološko posodabljanje je namreč še vedno nujen pogoj za rast in povečevanje konkurenčne sposobnosti na področjih dejavnosti družbe. Precejšen obseg sredstev pa je družba v letu 2006 naložila na področju neopredmetenih osnovnih sredstev. Gre za novo programsko in računalniško opremo v okviru prenovitve poslovnega informacijskega sistema.

Družba bo v tekočem in v prihodnjih letih povečevala vlaganja v trg, pa tudi v sodobne tehnologije in znanja. Glavni namen je zagotavljanje večje produktivnosti, odzivnosti, spe-cializacije in zanesljivosti poslovnih procesov ter s tem tudi zniževanje stroškov.

Finančnitokoviprinaložbenjuvletih2005-2006(nekonsolidiran izkaz)

Prilivi(pobotano)

Obsegnaložbvletih2005-2006

Obseg naložb v tisoč SIT / leto �005 �006

Neopredmetena dolgoročna sredstva ��.�07 ��.��7

Zemljišča 6.��6

Gradbeni objekti �9�.98� �0.�58

Oprema ��6.895 �58.�59

Skupaj ��.�0� 60�.0��

Prilivi (pobotano) v tisoč SIT / leto �005 �006

Opredmetena dolgoročna sredstva �0.�08 6�.�79

Finančne naložbe 95.560 �5�.�98

Skupaj ��5.768 ��6.�77

Odlivi(pobotano)

Odlivi (pobotano) v tisoč SIT / leto �005 �006

Neopredmetena dolgoročna sredstva ��.�06 ��.��8

Opredmetena dolgoročna sredstva ��5.9�6 �99.697

Finančne naložbe �.7�9.856 ��.9��

Skupaj �.�59.878 75�.868

Brutododanavrednost2005-2006

Bruto dodana vrednost v tisoč SIT / leto �005 �006

Bruto dodana vrednost v tisoč SIT �.�5�.997 �.597.�9�

Verižni indeks �00,00 ��0,58

V primerjavi s preteklim letom je bila bruto dodana vrednost v letu 2006 na precej višji ravni. V letu 2007 ter tudi v naprej želi družba ob krčenju stroškov intenzivirati in realizirati povečanje marketinško usmerjenih naložb na domačem in na tujih trgih prek odvisnih ali pridruženih družb v tujini. Takšna družba je bila konec leta 2006 registrirana v Albaniji in


Deset največjih delničarjev ima v lasti 91,8 % delnic, ki so izdane v nematerializirani obliki pri Centralno klirinško depotni družbi v Ljubljani. Družba je bila na dan 31.12.2006 imet-nica 201 lastnih delnic za namene iz druge alinee 240. člena ZGD-1. Družba v letu 2006 ni pridobivala lastnih delnic.

Konec leta 2006 je tržna vrednost delnice znašala 23.999,00 SIT, kar je predstavljalo, ob upoštevanju celotnega števila izdanih kosovnih delnic, 65,9 % knjigovodske vrednosti delnice po MSRP, ki je konec leta 2006 znašala 36.426,26 SIT. Leto 2006 beležimo kot prvo leto, v katerem se je knjigovodska vrednost delnice z oznako CETG povišala, njena tržna vrednost pa dokaj znižala.

Gibanjetržneinknjigovodskevrednosti(MSRP)delniczoznakoCETGvletih2005in2006

Leto / Gibanje vrednosti delnic Tržna vrednost Knjigovodska vrednost Razmerje med obema

delnice v SIT (��.��.) delnice v SIT (��.��.)

�005 �0.999,00 ��.6��,98 89,6

�006 ��.999,00 �6.��6,�6 65,9

Strukturalastništvadelnicjebilanadan31.12.2006naslednja:

Delničar Število delnic Delež v osnovnem kapitalu v %

Cetis-Graf d.d. 78.�9� �9,�5

Infond ID d.d. �7.�58 ��,68

Kovinoplastika d.d. �8.6�9 9,��

Kapitalska družba d.d. �5.609 7,80

Slovenska odškodninska družba ��.9�8 7,�7

VS Probanka Glob. nal. sklad ��.0�9 6,0�

Unimoto d.d. ��.0�� 6,0�

NFD Holding d.d. �.500 �,75

Merkur 5�0 0,�7

Brueder Henn Holding Gesell. ��0 0,��

Ostale pravne in fizične osebe �6.�9� 8,�0

Skupaj �00.000 �00,00

Delničarjiindelnice

Osnovni kapital družbe Cetis, d.d. je razdeljen na 200.000 navadnih kosovnih imenskih delnic z oznako CETG, s katerimi se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze. Vse delnice so prosto prenosljive. Družba v letu 2006 ni izvajala nobenih sprememb v osnovnem kapi-talu. Družba objavlja predpisane informacije na portalu SEO-net Ljubljanske borze.

Število delničarjev se v letu 2006, tako kot že v nekaj preteklih letih, ni bistveno spremenilo. Delničarjev je bilo konec leta 2006 1.084. Njihovo število se je v primerjavi s koncem leta 2005 zmanjšalo za 23. V letu 2006 so se med desetimi največjimi delničarji pojavila tri nova imena (Unimoto, NFD Holding, Brueder Henn).

bo tržila igre na srečo. V začetku leta 2007 pa je družba postala 100 % lastnik poslovnega deleža v družbi Amba Co. d.o.o. iz Ljubljane, ki prodaja in proizvaja fleksibilno embalažo.

Družba pričakuje pri teh naložbah povečanje svoje učinkovitosti in donosov ob zagotav-ljanju likvidnosti na daljši rok. Seveda bo družba glede na izražene potrebe in opredeljeno strategijo vlagala tudi v opredmetena in druga dolgoročna sredstva, prav tako pa bo izva-jala dezinvestiranje poslovno nepotrebnih naložb.


Čisti(izguba)/dobičeknadelnicopoMSRPvletih2005in2006vSIT

Izguba – dobiček na delnico / Leto �005 �006

Čista izguba / dobiček na delnico v SIT (�.�6�,87) �.��0,99

Opomba: Zaradi negativnega rezultata je družba v letu 2005 ustvarila izgubo na delnico. Izračun je narejen na podlagi tehtanega povprečja števila delnic.

Politikadividend

Uprava družbe se zaveda, da je v letu 2006 dosegla pozitiven rezultat, ki bi glede na višino dopuščal izplačilo minimalnih dividend, kar je tudi obljubila v zadnjem letnem poročilu. Skupščina družbe je v letu 2006 odobrila uporabo MSRP. Pri tem pa je njihova uporaba oziroma prehod nanje zahtevala uskladitev knjiženj na kapitalu, ki kljub doseženemu pozi-tivnemu rezultatu v letu 2006 zaradi same uskladitve po MSRP ne omogočajo oblikovanje predloga za izplačilo dividend za leto 2006.

Uprava načrtuje tudi v prihodnje udejanjati dolgoročne razvojne in investicijske potrebe družbe ter iskati nove možnosti, s ciljem maksimiranja premoženja družbe in dobička ozi-roma doseganja pričakovanj in interesov delničarjev. V primeru, da bo družba dosegla načrtovani dobiček za leto 2007, bo uprava družbe, ob upoštevanju ostalih pomembnih okoliščin, zagotovo predlagala razporeditev ustreznega dela ustvarjenega čistega dobička v letu 2007 za dividende.

Enotni tečaj delnic z oznako CETG na organiziranem trgu Ljubljanske borze je v letu 2006 nekajkrat močno zanihal. V zadnjem mesecu leta se je tečaj popravil na skoraj 24.000 SIT oziroma 100 EUR. V primerjavi z indeksom SBI20 lahko ugotovimo, da je gibanje tržne vrednosti delnice z oznako CETG v letu 2006 nazadovalo, saj je borzni indeks SBI20 v letu 2006 porasel kar za dobrih 37 odstotnih točk.

GibanjetečajadelniceCETGvletu2006vEUR

23.01

.06

10.02

.06

16.02

.06

20.03

.06

30.05

.06

07.06

.06

28.07

.06

04.08

.06

04.09

.06

19.09

.06

05.10

.06

20.10

.06

10.11

.06

23.11

.06

01.12

.06

12.12

.06

60

70

80

90

100

110

120

20.12

.06


Osnovna naloga nabave ostaja enaka kot prejšnja leta: pravočasno priskrbeti zadostno količino materiala ustrezne kvalitete po optimalni ceni. Prav tako ostaja eden osrednjih ciljev nabave zmanjševanje števila dobaviteljev, povečevanje nabave pri najboljših in s tem zagotavljanje boljših cenovnih pogojev ter ustreznih količinskih popustov. Družba od do-baviteljev pričakuje material in storitve visoke kakovosti, cenovno učinkovitost in ustrezen servis.

Zadnja polovica leta 2006 je bila v znamenju reorganizacije družbe. Tako sta se združili tudi službi nabave in skladiščno transportne službe v organizacijsko enoto nabava in logistika. Logistika se ukvarja z materialnimi tokovi znotraj podjetja in med različnimi podjetji. Tako zagotavlja zadovoljevanje potreb proizvodnje na eni strani in kupcev na drugi. V skladišču se je v letu 2006 začel proces avtomatizacije skladiščnega poslovanja, s katero želi družba zagotoviti večjo točnost in ekspeditivnost poslovanja.

Prednost povezave nabave s skladiščno službo je lažja koordinacija zalog in optimalnih na-ročenih količin. Posledično pa bolj ekonomično poslovanje z zalogami in hitrejše obračanje sredstev ob nemotenem delovanju proizvodnje. Ta združitev bo hkrati olajšala ugotavljanje optimalnih dostavnih stroškov s primerjanjem nabavnih cen in transportnih stroškov.

Leto2006

Z vidika nabave je pomembno vlogo igralo dejstvo, da se je v letu 2006 zaprlo veliko papir-nic v Evropi. V to so bile prisiljene, ker je ponudba papirja, predvsem brezlesnega premaz-nega, presegla povpraševanje. Posledično so rasle cene papirja, in sicer predvsem v zadnji četrtini leta 2006. Ta trend se nadaljuje tudi v letu 2007. Najbolj so se podražili samokopirni papirji, ki v deležu nabave papirjev v družbi predstavljajo 10 % vseh nabavljenih količin.

Vpliv dvigovanja cen nafte se je pokazal pri nabavi materialov za etikete. Najmočneje se je odrazil v papirni industriji, ki ta energetski vir uporablja v proizvodnji, kar je tudi vplivalo na že omenjeno zapiranje papirnic.

Zaloge so se povečale ne glede na to, da je družba načrtovala njihovo zmanjšanje. To je zaradi dragih materialov, ki jih Cetis uporablja za izdelavo slovenskih biometričnih potnih listov (čipi, polikarbonat, kinegrami).

Zaradi dviga cen na svetovnem trgu družba ni uspela bistveno zmanjšati materialnih stroškov.

Naročilainprevzemileto �005 �006

Skupno število vseh naročil 5.�7� 5.006

Skupno število vseh prevzemov 5.86� 5.8��

Vrednost v tisoč SIT �.��.06�,�� .5��.955,88

Ugotovitve: Vrednost nabave se je v primerjavi z letom 2005 povečala za 4 %. Na tujih trgih je Cetis nabavil 54,32 %, v Sloveniji pa 45,68 %. Delež nabave v Sloveniji se je v primerjavi z letom prej povečal za dobre 3 %. To je posledica tega, da nekatere dobave izvajamo preko slovenskih trgovcev, ki so istočasno naši kupci, čeprav bi sicer te materiale lahko nabavili neposredno od proizvajalcev.

NABAVA IN LOGISTIKA


Odnosizdobavitelji

Dobavitelji družbo na povabilo redno seznanjajo z novostmi v njihovem proizvodnem prog-ramu, na tržišču in s trendi. Pri uvajanju novih tehnologij in izdelkov družbi tako pomagajo s svojimi izkušnjami.

Cetis si prizadeva za dolgoročne odnose z dobavitelji. Tako imajo koristi dobavitelji, ki na podlagi že napovedanih količin lažje planirajo, ter Cetis, ki mu zanesljivi dobavitelji omogo-čajo, da svojim kupcem zagotavlja kvalitetne izdelke in nove rešitve. Dobavitelji tudi vedo, da imajo v Cetisu zanesljivega partnerja, ki tekoče poravnava obveznosti.

Ocenjevanjedobaviteljev

V letu 2006 smo ocenili 120 dobaviteljev. V skupino A se je uvrstilo 31 dobaviteljev, v sku-pino B 83 in v skupino C 6 dobaviteljev.

V skladu s standardi ISO so na seznamu odobrenih dobaviteljev tisti, ki so bili po ocenje-vanju uvrščeni v razred A ali B. Predmet ocenjevanja, ki ga izvajamo enkrat na leto, so cena in plačilni roki, rok dobave in spoštovanje tega roka, število reklamacij in način reševanja le-teh, servis, ki nam ga dobavitelj nudi (pomoč pri razvoju novih izdelkov, obveščanje o novostih v njihovem poslovanju, obveščanje o trendih na svetovnem trgu...), delo v skladu s standardom ISO 9000, ISO 14001 in upoštevanje zahtev varstva okolja. Z dobavitelji, ki se po ocenjevanju uvrstijo v razred C, Cetis posluje le, če nima druge možnosti. O rezultatih ocenjevanja družba dobavitelje obvešča pisno ter skuša z njimi doseči izboljšave tam, kjer so dobili nižjo oceno.

Leto / delež dobaviteljev po posameznih skupinah v % A B C

�005 �� 57 �

�006 �� 8� 6

Ugotovitve: Število dobaviteljev v skupini A je ostalo enako kot leto prej. V zadnjih letih je družba sicer uspela izboljšati sodelovanje z dobavitelji, saj se je njihovo število v skupini A bistveno povečalo. V letu 2006 je vidno bistveno povečanje dobaviteljev v skupini B. Raz-log je predvsem v tem, da je družba ocenila več dobaviteljev kot leto prej. Pomeni pa tudi to, da so bila medsebojna pričakovanja usklajena in postavljeni trdni temelji za nadaljnje sodelovanje.

Načrtizaleto2007

Pomembnejši projekt službe nabava in logistika v letu 2007 je avtomatizacija skladišča, s čimer bo Cetis povečal ažurnost in natančnost poslovanja, skrajšal administrativne postop-ke, ipd.

V letu 2007 bo družba pričela intenzivno iskati tudi alternativne dobavitelje papirjev izven Evrope, predvsem v Južni Ameriki.


V letu 2006 je proizvodnjo zaznamovala rast na področju produktov in storitev z dodano informacijsko tehnologijo, to je dokumentov in kartic ter rast proizvodnje fleksibilne em-balaže.

V začetku leta je družba uspešno začela izdelovati in izdajati kartice za digitalne tahogra-fe. S tem projektom je Cetis po pridobitvi državne koncesije prevzel ne samo izdelavo čip kartic temveč tudi vodenje postopka njihove pridobitve, personalizacijo in zaključen nabor ostalih storitev.

Najzahtevnejši projekt leta 2006 je bil začetek proizvodnje biometričnega potnega lista, ki ga je Cetis uspešno izvedel. Zahtevnost projekta je bila v združitvi in izvedbi vrhunskih grafičnih in informacijskih tehnoloških rešitev. Družba je začela tudi s personalizacijo EMV bančnih kartic.

V letu 2006 je Cetis nadaljeval z razvojem grafične priprave, kar se je obrestovalo na pod-ročju rasti realizacije in kvalitete tiska ovojnih etiket ter na področju zmanjšanja reklamacij, izmetov in zastojev iz naslova grafične priprave tiskovin.

Zmanjševanje stroškov in racionalizacija proizvodnje se neposredno odražata v manjših stroških glede na prihodke v primerjavi z letom 2005. Nižji realizaciji proizvodnih ur za 2,5 % v primerjavi z letom 2005 je sledilo tudi zmanjševanje števila zaposlenih za enak odstotek.

Načrtizaleto2007

Delo na področju razvoja poosebljanja EMV bančnih kartic še ni zaključeno, saj se družba pospešeno pripravlja na prehod večine bank na kartice s čipom. V letu 2007 bo nadaljevala projekt zmanjševanja stroškov ter optimizacije in racionalizacije proizvodnje. Ob tem bo potrebno tudi investiranje v opremo na rastočih segmentih proizvodnje ter posodabljanje strojnega parka z namenom odprave ozkih grl.

Pregled in izkoristek proizvodnih ur

Ure / leto �005 �006

Razpoložljive proizvodne ure 7��.�07 66�.07�

Planirane proizvodne ure �77.�87 �56.7�9

Dosežene proizvodne ure �07.��0 �0�.97�

Administrativne proizvodne ure ��.�� .976

Skupaj ��.57� ��.9�7

Ugotovitve: V letu 2006 je bilo planiranih manj proizvodnih ur kot prejšnja leta. Plan pro-izvodnih ur je bil dosežen 79 odstotno, kar je za 4 odstotke več kot leto prej. Trend zmanj-ševanja odstotka administrativnih ur se nadaljuje in je bil najnižji v zadnjih treh letih.

PROIZVODNJA


Tržne zahteve se v zadnjih letih spreminjajo in namesto delovno intenzivnih postopkov naraščajo potrebe po tehnološko in storitveno zahtevnejših rešitvah. Dokumenti posta-jajo e-dokumenti, potovalni dokumenti elektronski potovalni dokumenti, bančne kartice pametne bančne kartice. Cetis se prilagaja tem spremembam in tako združuje grafično in informacijsko tehnologijo ter tako grafičnim izdelkom omogoča življenje v informacijski družbi.

Posledica tega je bila tudi reorganizacija službe razvoja in raziskav. Ta je od 1.1.2007 raz-deljena na tri dele, in sicer strateški razvoj, grafične tehnologije R&R ter visokotehnološki oddelek CeNT – Cetis nove tehnologije.

Strateškirazvoj

Na področju strateškega razvoja bo v prvi polovici leta 2007 posebna pozornost posvečena dokončanju strateškega plana razvoja do leta 2010, katerega bistveni poudarki so:

Oblikovanje strateških skupin storitev in izdelkov glede na potrebe kupcev ter novih sinergij podjetij v skupini Cetis. Predvidena je tako razvojna kot prodajna usmeritev v štiri produktne skupine: embalaža, sistemi za poslovno komuniciranje, dokumenti, igre na srečo.Izdelava plana in izvedba specializacije lastne proizvodnje z namenom zadržati del visoko specializirane in konkurenčne produkcije storitev in proizvodov.

GrafičnetehnologijeR&R

Grafični razvoj je vletu2006 največ pozornosti posvetil projektu izdelave biometričnih potnih listov, ki ga je v sodelovanju s CeNTom tudi uspešno izvedel.

Cetis je v biometrični potni list vgradil kar nekaj novih zaščitnih elementov, ki so plod last-nega znanja. En od teh je patentirana novost, vezava polikarbonatne podatkovne strani s knjižico potnega lista, CSB - Cetis Security Binding, s čimer je potni list dobil funkcionalen, estetski in dodaten varnostni element. Vezava je patentirana v Sloveniji, patentna prijava pa vložena tudi pri Evropskem patentnem uradu.

Na področju zaščit tiskovin je družba razvijala tudi dodatne zaščitne elemente kartic. Na področju iger na srečo je prav tako razvijala nove zaščite tiskovin ter novih sistemov iger. Pripravila je tudi projekt postavitve nove tiskarne za igre na srečo. Cetis je skupino samolepilnih etiket dopolnil s tako imenovanimi booklet etiketami (etiketa knjižica), ki so namenjene označevanju izdelkov, katerih uporaba ali predstavitev zahteva za-pis večjih količin podatkov. V letu 2006 je družba vzpostavila tudi redno proizvodnjo booklet etiket, na katere je nanesla Braillovo pisavo. Veliko razvojnega dela je grafični razvoj posvetil tudi področju fleksibilne embalaže.

Ob uvajanju novega informacijskega sistema je grafični R&R sodeloval na področju standar-dizacije poslovnega procesa.

Grafični R&R je že drugič zapored prejel zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovatorja leta 2005 in sicer za polizdelek CSM, Cetis Security Multilayer, večplastno zašči-to podatkovne strani potnega lista. Inovatorja sta bila strokovnjaka s področja grafičnega razvoja, Barbara Sušin in Igor Plahuta.

•

•

RAZISKAVE IN RAZVOJ


Načrtizaprihodnost:

Na področju iger na srečo in nagradnih iger bo družba nadaljevala z razvojem novih zaščit tiskovin in z razvojem novih iger.Na področju razvoja večslojnih nalepk bo poleg booklet etiket razvijala tudi druge ob-like večslojnih nalepk in nalepke, ki temeljijo na radiofrekvenčni identifikaciji (RFID).Na področju fleksibilne embalaže bo družba sledila razvoju pametne embalaže, ki se vse bolj uveljavlja v svetu, ter razvoju fleksibilne embalaže na področju kozmetične in prehrambene industrije.

Cetisnovetehnologije

Nujna je postala tudi sprememba organizacije oddelka R&R IT, ki je pripeljala do združitve kadra s področja informacijske tehnologije v skupen oddelek Cetis nove tehnologije. Cilj vzpostavitve CeNTa je oblikovanje učinkovite tehnološke sinergije grafične in informacijske dejavnosti, ki bo temeljila na konkretnih projektih in vrhunskem znanju, hkrati pa bo omo-gočala inovacijsko okolje za nove razvojne izzive.

Vletu2006 je oddelek razvoj in raziskave informacijske tehnologije v sodelovanju z dru-gimi oddelki in zunanjimi partnerji izpeljal projekte kot so:

biometrični potni list Republike Slovenije, pametne kartice za digitalne tahografe, elektronski zajem in elektronsko arhiviranje dokumentov za nekaj vidnih slovenskih podjetij ter pametne bančne kartice EMV.

V tem letu se je Cetis tudi uradno certificiral za poosebljanje bančnih kartic. Podjetja, ki nudijo storitve poosebljanja bančnih kartic, morajo namreč že vrsto let izpolnjevati stroge zahteve po logični in fizični varnosti ter po kakovosti. Cetis je edini v Sloveniji uradno cer-tificiran za poosebljanje bančnih kartic s strani Mastercarda.

Načrtizaprihodnost

V prihodnosti bo CeNT okrepil delovanje na področju e-poslovanja in e-arhiviranja. Z ustreznim kadrovanjem in razvojem zaposlenih bo CeNT krepil intelektualni kapital, zagotavljal ustrezne kompetence zaposlenih ter jim nudili izzive na razvijajočih se teh-noloških področjih.V prihodnjih letih bo največja pozornost posvečena tudi področjem upravljanja z iden-titeto, biometrije, računalniškega vida, razvoja produktov na podlagi pametnih čipov, spletnih dokumentnih in arhivskih sistemov ter obvladovanju tehnologije pametnih kartic.

•

•

•

•••

•

••

•


Kakovost in odličnost sta temeljna cilja na vseh področjih Cetisovih operacij. Težnja biti najboljši je institucionalizirana v vseh ključnih procesih.

Družba teži k nenehnemu izboljševanju s procesno kontrolo, metodami validacije, spodbu-janjem rigoroznih postopkov upravljanja sprememb in obvladovanjem tveganj. Na nivoju podjetja in posameznih oddelkov spodbuja kakovost s proaktivnimi programi reinženir-ninga in optimizacije. Na individualni ravni pa zaposlenim omogoča treninge, da presojajo rutinirane naloge, s ciljem izboljšanja njihovih sposobnosti in učinkovitosti.

Cetis uporablja metodologije preventivnih in korektivnih ukrepov s ciljem izboljšanja kup-čevega zadovoljstva z izboljšavami izdelkov in storitev. Medfunkcijsko timsko delo in statis-tična kontrola procesa igrata osrednjo vlogo pri doseganju najvišjih standardov.

Upravljanje kakovosti temelji na izpeljankah standardov kakovosti, ki so skladni z medna-rodnimi standardi:

ISO 9001:2000 – Sistem upravljanja kakovosti.ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem. ISO 17799 – Sistem varovanja podjetja.EMV (Eurocard, MasterCard, JCB) certifikat, s katerim dokazujemo urejenost in orga-niziranost logične in fizične varnosti.ISO 27001 – Sistem varovanja informacij.CQM (Card Quality management), ki je del standarda EMV in dokazuje, da je kakovost naših izdelkov nadzorovana in na ustrezni visoki ravni.

Načrtizaleto2007

V letošnjem poslovnem letu si je družba z vidika certificiranja zadala naslednje cilje:Vzpostavitev sistema varstva in zdravja pri delu na osnovi standarda OHSAS 18001 – zdravje in varnost pri delu, brez certificiranja.Nadgradnja standarda EMV – certifikat, s katerim bi pridobili pooblastilo tudi za pro-izvodnjo bančnih kartic in ne samo poosebljanje.Nadaljevanje aktivnega sodelovanja v skupini podjetij, ki sodelujejo pri vzpostavljanju mednarodnih standardov za določanje testne metode za testiranje potovalnih doku-mentov ISO/IEC/JTC1/SC17/WG3/TF4.

••••

••

•

•

•

UPRAVLJANJE KAKOVOSTI


ZAPOSLENI

Značilnostileta2006

Leto 2006 je na področju dela z zaposlenimi predstavljalo velik izziv. Zaradi slabih rezul-tatov iz poslovanja v letu 2005 se je morala družba reorganizirati, posledica česar je bila tudi ukinjanje delovnih mest. Tako je v letu 2006 iz podjetja odšlo 39 delavcev, večinoma zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, nekaj pa se jih je upokojilo. Leto 2006 je predstavljalo izziv tudi zaradi nove sistemizacije delovnih mest, ki jo je zahte-vala uvedba novega informacijskega sistema ter priprava novih pogodb o zaposlitvi za vse zaposlene. Aktivnosti v zvezi z optimizacijo poslovanja in zmanjševanja števila zaposlenih še vedno tečejo. Gre predvsem za mehkejše variante odpovedi pogodb starejšim delavcem iz po-slovnega razloga, ko delavec izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, oziroma se mu pogodba lahko odpove, če mu je zagotovljena pravica do denar-nega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino.

Načrtizaleto2007

V letu 2007 si je družba na tem področju zastavila realne cilje: Vzpostavila bo mehanizme merjenja učinkovitosti izobraževanja – kazalnik ROI (povr-nitev investicije v izobraževanje). Cilj je sistematično dvigniti kompetence zaposlenih in ciljno voditi izobraževanje vsakega zaposlenega ter tako vzpostaviti mehanizem za spremljanje kazalnika učinkovitosti izobraževanja.Projekt prenove informacijskega sistema upravljanja človeških virov (UČV). Družba bo vzpostavila celovite kazalnike in sistem njihovega avtomatskega spremljanja. Pri tem bo uporabila obstoječi informacijski sistem in ga nadgradila. Cilj tega projekta je vso analitiko oblikovati v nekaj področij, ki bodo dostopna uporabnikom preko internega portala ter bodo nudila osnovo za odločanje.Projekt vsebinske prenove delovanja UČV predvsem na naslednjih področjih:

Definiranje kompetenc ključnih kadrov.Merjenje uspešnosti in učinkovitosti na delovnem mestu.Merjenje uspešnosti in učinkovitosti izobraževanja.Povezanost sistematizacije in sistem nagrajevanja (plačni sistem).Vodenje letnih razgovorov.Razvoj kadrov.Vzpostavitev celovitega spremljanja absentizma v podjetju in ukrepanje.

Komuniciranjezzaposlenimi

Družba se zaveda, da je njen uspeh odvisen od učinkovitosti in zadovoljstva njenih zapos-lenih. Na tem področju lahko še veliko naredi. V letu 2006 je družba predvsem preko in-ternega časopisa poudarjala pomen kulture poslovnega komuniciranja ter splošne razgle-danosti z grafičnega področja. Med drugim je družba ob koncu leta poleg naj sodelavcev razglasila in nagradila še jubilante za 10, 20 in 30 let dela v podjetju.

V začetku leta 2007 je družba na podlagi izvedene raziskave ob koncu preteklega leta prenovila sistem vrednot ter vizijo podjetja, kar bo v tem letu tudi intenzivno komunicirala. Izvedla pa bo tudi projekt za dvig zavedanja o pomenu zdravja za osebno in poklicno živ-ljenje zaposlenih.

•

•

••••••••


ŠtevilozaposlenihpoOEOE �005 �006 IND 05/06

št. zaposlenih % št. zaposlenih %

Uprava � 0,�8 � 0,�8 �00,00

Skupne dejavnosti �� 5,�5 �� 5,0� 95,�5

Finance in ekonomika �� ,�0 �� ,�0 �00,00

Marketing 95 ��,67 9� ��,�0 97,89

Razvoj in raziskave �� ,86 �� ,86 �00,00

Proizvodnja �86 68,�6 �78 66,�5 97,�0

Skupaj ��0 �0�,6� ��9 �00,00 97,��

Ugotovitve: V začetku leta je družba sicer planirala zmanjšanje števila zaposlenih za 100 delavcev, zaradi slabših poslovnih rezultatov v letu 2005, vendar se je tekom leta pojavljala potreba po delavcih v nekaterih proizvodnih enotah. Tako je iz poslovnih razlogov preneha-la pogodba 16 delavcem, 5 se jih je redno upokojilo, nekaj delavcev pa je dalo odpoved.

IzobrazbenastrukturazaposlenihIzobrazba �005 �006

število % število %

II. priučeni delavci �0� ��,� 96 ��

III. kvalificirani delavci 7 �,6 7 �,7

IV. kvalificirani delavci �� 8 ��

V. srednja stopnja �09 �5,� �06 ��,6

VI. višja stopnja �7 6,� �9 6,9

VII. visoka stopnja �7 8,6 �9 9,�

VIII. magisterij � 0,9 � �

Skupaj ��0 �00 ��9 �00

Ugotovitve: Cetis je proizvodno podjetje in v proizvodnji je zaposlenih največ ljudi s poklic-no in srednješolsko izobrazbo. Stroškidelainplačv tolarjih / % �005 �006

Povprečna letna bruto plača v Cetisu v SIT �5�.8�8,00 �5�.�5�,�5

Povprečna letna bruto plača v panogi v Sloveniji v SIT ��.5�5,00 �5�.�77,��

Odstopanja od panoge v % �,�7 - 0,7�

Stroški dela v strukturi prihodkov % �0,�6 �9,�8

Ugotovitve: Družba za povprečjem plač v panogi v letu 2006 zaostaja za manj kot odsto-tek. Sicer pa se je masa plač v primerjavi med januarjem 2006 in januarjem 2007 zvišala za 9,3 % (vključeni so vsi zaposleni) oziroma za 2,3 % (brez individualnih pogodb). Za dober odstotek pa so se v primerjavi z letom prej zmanjšali stroški dela v strukturi prihodkov.

StroškiizobraževanjainusposabljanjaIzobraževanje v tisoč SIT �005 �006 IND 05/06

Seminarji �5.066,�0 50.�79,96 �00,�9

Računalništvo �.�86,75 8�6,�� 5,0�

Tuji jeziki �.5�6,9� �.7�0,09 �8,�5

Sejmi 9.�6�,7� 8.995,98 97,�0

Študij ob delu 7.96�,87 5.68�,68 7�,�8

Štipendije 7.860,�� 6.�6�,08 80,97

Skupaj 56.078,70 7�.77�,0� ��,55


Ugotovitve: Družba je naložbe v izobraževanje glede na leto 2005 povečala, predvsem zaradi uvedbe novega informacijskega sistema. Povprečna investicija na zaposlenega za izobraževanje in usposabljanje je tako znašala 176.064,49 SIT. Z namenom vzpostavitve sistema merjenja učinkov izobraževanja pa želimo spremljati kako, koliko in v kolikšnem času se investicija povrne.

StatističnipodatkizapreteklidveletiPodatek �005 �006

Število zaposlenih ��0 ��9

Delež žensk �7,�� % �6,�0 %

Delež moških 6�,80 % 6�,70 %

Povprečna starost žensk ��,89 let ��,�8 let

Povprečna starost moških ��,65 let ��,7� let

Povprečna delovna doba žensk ��,78 let ��,98 let

Povprečna delovna doba moških ��,56 let ��,�8 let

Delež zaposlenih za nedoločen čas 95,80 % 95,50 %

Delež zaposlenih za določen čas �,�0 % �,50 %

Delež pripravnikov

Stopnja fluktuacije 7,09 % 7,5� %

Delež žensk v vodstveni strukturi �7,�7 % �0,00 %

Prihodi ��

Odhodi ��

Ugotovitve: Trend zmanjševanja števila zaposlenih se nadaljuje, zvišuje pa se starostna struktura in delovna doba zaposlenih. Fluktuacija je bila v letu 2005 7,5 %. Zvišal pa se tudi delež žensk v vodstveni strukturi, ki znaša 30 %.

Pregledbolniškihodsotnostiv%vletu2006

Meseci /boleznine v % Boleznine v breme podjetja Povrnjene boleznine Skupaj

Januar �,9� �,�9 6,��

Februar �,75 �,69 6,��

Marec �,8� �,5� 6,��

April �,75 �,67 6,��

Maj �,�� ,�6 6,50

Junij �,�0 �,�� 6,7�

Julij �,88 �,0� �,9�

Avgust �,86 �,77 �,6�

September �,�5 �,9� 5,�8

Oktober 5,06 �,85 6,9�

November �,6� �,67 7,�0

December �,05 �,�7 6,��

Povprečje �,99 �,�0 6,�8

Ugotovitve: V letu 2006 se je odstotek bolniških odsotnosti zmanjšal v povprečju za 1%.


Poročiloovarnostiinzdravjupridelu

V letu2006 so se na področju varnosti in zdravja pri delu odvijale redne aktivnosti, ki jih delodajalcem nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS št. 56/99), zlasti:

teoretično in praktično usposabljanje delavcev za varno delo in varstvo pred požarom (100 vključenih delavcev),izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev – 50 delavcev,izbira, nakup in uvajanje delovne opreme in tehnologij, ki ustrezajo predpisom Evrop-ske skupnosti in obenem izpolnjujejo vse zahteve domače zakonodaje (izjava o sklad-nosti, ropot, mehanske nevarnosti, varstvo okolja, …),periodični pregledi in preizkusi delovne opreme (pridobitev obratovalnih dovoljenj za 100 strojev),pregledi in preizkusi sredstev za gašenje (gasilniki, hidranti).

Dolgoročneaktivnosti

Za nenehno izboljševanje stanja varnosti in zdravja pri delu je pomembno predvsem na-slednje:

V letu 2006 kljub predvidevanjem družba ni pridobila certifikata OHSAS 18001 (po-klicno zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu). Aktivnosti tečejo tudi v letu 2007.Redno spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih, pravočasno odkrivanje bolezni v zvezi z delom s preventivnimi zdravstvenimi pregledi pooblaščenega zdravnika in po-stopno uvajanje usmerjenih pregledov za določene skupine delovnih mest.Svetovanje strokovnih zunanjih sodelavcev za varnost pri delu pri izbiri, nakupu in uvajanju nove delovne opreme in novih tehnoloških postopkov v podjetje.

•

••

•

•

•

•

•

Pregledštevilanezgodprideluvzadnjihdvehletih

št. nezgod

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

leto 2005 2006 2005 2006 2005 2006


dinozavri so izumrli, …


Pogoj za zdravo delovno okolje je med drugim tudi zdrav odnos do naravnega okolja. Tega se družba zaveda, zato dela po strogo začrtanih okoljevarstvenih smernicah, opredeljenih v okoljski politiki. Cetis sicer ni velik onesnaževalec okolja, pa vendar si aktivno prizadeva zmanjšati negativne vplive svoje dejavnosti na naravno okolje, od osveščanja in izobraže-vanja zaposlenih s tega področja, do upoštevanja okoljevarstvenega vidika pri nabavi novih tehnologij. Izvajanjeokoljskihciljevinprogramovvletu2006

Cetis je dokončno zaključil doslej največji projekt na področju ekologije. Postavil je moderno skladišče, ki zagotavlja optimalne pogoje za hranjenje nevarnih kemikalij in nevarnih odpadkov. S to investicijo je družba bistveno zmanjšala tveganje za nastanek okoljskih nesreč kot sta razlitje nevarnih kemikalij v kanalizacijo in požar. Skladno z okoljsko politiko je Cetis zmanjšal količine nevarnih odpadkov za 36,7 % glede na leto 2005. Izpolnil je letni cilj in zmanjšal količino komunalnih odpadkov za 11,5 % glede na leto 2005.V celoti je družba uvedla logistiko in uporabo povratnih čistilnih krp, s čimer je za 35 % zmanjšala količino nevarnega odpadka, čistilnih krp, onesnaženih z nevarnimi snovmi.Družba je uspešno prestala recertifikacijsko presojo sistema vodenja po ISO 14001 in pridobila certifikat ISO 14001:2004.Družba je ukinila program vgradnje čistilne naprave za čiščenje srebra iz odpadnih vod, saj je koncentracijo srebra zmanjšala na ustrezno raven z uporabo nadomestne BAT tehnologije. S prevzemnikom odpadkov se je Cetis dogovoril za odprodajo odpadnega PVC-ja.

Vletu2007bodružba:

Preuredila in modernizirala priročna skladišča za nevarne snovi ter dokončno ukinila ves pretok vnetljivih in nevarnih snovi znotraj podjetja.Pridobila okoljevarstveno dovoljenje za naprave, ki povzročajo emisije snovi v vode.Zmanjšala količino komunalnih odpadkov za 10 %.Zmanjšala količino nevarnih odpadkov za 5 %.

Dolgoročnicilj

Cetisova dolgoročna cilja do leta 2010 ostajata:zmanjšanje količine odpadkov za 30 odstotkov glede na leto 2003 (družba je doslej skupno količino odpadkov uspela zmanjšati za 20 %) ter dvig okoljevarstvene osveščenosti zaposlenih.

•

•

•

•

•

•

•

•

•••

•

•

3. ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA IN NARAVNEGA OKOLJA

ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA


OkoljskeinvesticijevzadnjihštirihletihOkoljske investicije Investicije v tisoč SIT

Uvedba tehnologije CTP 95.856

Uvedba tehnologije flexo CTP �8.�5�

Izgradnja skladišča nevarnih podatkov 79.08�

Skupaj �0�.�88

Opomba: Družba v letu 2006 ni imela večjih okoljskih investicij.

Količinakomunalnihodpadkov �005 �006

Komunalni odpadki v tonah 75,9 67,�

Ugotovitve: Glede na leto 2005 je Cetisu uspelo zmanjšati količino komunalnih odpadkov za dobrih 11 %, s čimer je izpolnil cilj, ki si ga je zadal za leto 2006.

Količinenevarnihodpadkovvtonah Sprememba v %

Nevaren odpadek �005 �006 �005/�006

Krpe �5.875 �0.�0� -�5,�.%

Embalaža nevarnih snovi �0.�96 �00 -96,�.%

Barve 6.�05 6.86� +��,�.%

Lepila 8�0 �.5�0 +85,5.%

Tonerji �95 ��5 -�0,�.%

Topila �.56� �.0�� -60,5.%

Fiksirji 780 �.0�8 +��,8.%

Razvijalci �.76� �.5�6 -5,8.%

Skupaj �0.709 �7.0�� -�6,7.%

Ugotovitve: Družba z zadovoljstvom ugotavlja, da zvesto uresničuje okoljsko politiko in nenehno zmanjšuje količino nevarnih odpadkov. Ta se je v primerjavi z letom prej zmanjša-la za več kot tretjino. Največ je k temu prispevalo bistveno zmanjšanje količine embalaže, onesnažene z nevarnimi snovmi, ki jo je družba uspela zmanjšati predvsem na račun do-slednega izpraznjevanja embalažnih enot ter njihovega čiščenja. Vsa embalaža nevarnih snovi, ki se je prej odlagala kot nevarni odpadek, se sedaj kot nenevarna predela v sistemu za ravnanje z odpadno embalažo. Poleg tega je Cetis z ukrepom uvedbe povratnih čistilnih krp uspel bistveno zmanjšati tudi količino odpadnih krp, onesnaženih z nevarnimi snovmi. Poleg teh dveh kategorij je zmanjšal tudi količine nekaterih drugih nevarnih odpadkov, od-padnih tonerjev za nekaj manj kot tretjino, odpadnih topil za več kot polovico ter odpadnih razvijalcev za manjši odstotek. Pri nekaterih nevarnih odpadkih sicer družba ugotavlja povečanje količine, ki pa v skupni strukturi ne predstavlja velikega deleža:

odpadne barve za dobro desetino, kar je posledica natančnejšega čiščenja embalaže, onesnažene z nevarnimi snovmi,odpadnih lepil za skoraj enkrat, 85 %. Ti so na ravni leta 2003, kar je posledica pove-čanega obsega dela,odpadnih fiksirjev za manj kot tretjino, kar je posledica povečanega obsega dela v pripravi tiska.

•

•

•


Embalaža

Cetis povzroča odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, ter zanemarljiv delež od-padne embalaže iz neposrednega uvoza. V letu 2006 je na slovenskem trgu povzročil 145 ton papirne odpadne embalaže ter 8 ton plastične odpadne embalaže. Količine odpadne embalaže so se v primerjavi z letom 2005 povečale zaradi povečanega obsega dela. Na tem področju družba okolja ne obremenjuje, saj odpadno embalažo odda v predelavo družbi Slopak, kot to zahteva zakonodaja.

Emisijevozračje

Cetis s svojo moderno tehnološko opremljenostjo ter s prizadevanji za uporabo nenevarnih snovi v proizvodnji minimalno obremenjuje okolje z emisijami snovi v zrak. Za ogrevanje uporablja zemeljski plin, ki spada med okolju prijazne načine ogrevanja.

�005 �006

Poraba zemeljskega plina v ccm �08.0�9 ��8.��

Ugotovitve: Poraba zemeljskega plina se je v letu 2006, v primerjavi z letom poprej zmanj-šala za dobro petino, kar je najverjetneje posledica mile zime 2006/2007.

Električnaenergija

�005 �006

Poraba električne energije v kwh 7.60�.��0 7.�9�.9�0

Ugotovitve: Posredni vpliv na okolje predstavlja poraba električne energije, ki se je v primer-javi z letom 2005 zmanjšala za dober odstotek in je na ravni leta 2004.

Emisijevvode

Z investicijo v BAT tehnologijo je družba zmanjšala emisijo srebra v naših odpadnih vodah. Meritve pristojnih inštitucij kažejo, da vse odpadne vode družbe ustrezajo zakonskim krite-rijem za izpust v javno kanalizacijo.

�005 �006

Poraba vode v m� �8.�� .090

Ugotovitve: Količine porabljene vode je Cetis v primerjavi z letom 2005 zmanjšal za približ-no tretjino in v primerjavi z letom 2003 kar za dobro polovico. Učinki uvedene BAT tehnolo-gije v letu 2003 (najboljše razpoložljive tehnologije) v oddelku priprave tiska se pričakovano kažejo tudi na področju znižanja porabe vode.

Preventivniinkorektivniukrepi

V letu 2006 družba ni izvedla večjih preventivnih ali korektivnih ukrepov. V večini primerov kršitev varstva in zdravja pri delu je šlo za nedosledno ločevanje odpadkov in nedostopnost gasilnih aparatov.

Preventivne in korektivne ukrepe v Cetisu izdaja vodja sistemov varovanja&HSE&kakovosti, najpogosteje ustno ali preko elektronske pošte.


Okoljskokomuniciranje

Družba po Poslovniku o ravnanju z okoljem vodi posebno notranjo in zunanjo evidenco okolj-skega komuniciranja. Svoje zaposlene in poslovne partnerje periodično seznanja z aktivnostmi na tem področju, oziroma ob izvajanju večjih projektov ali investicij ter v letnem poročilu.

Družba zaposlene o okoljevarstvenih aktivnostih redno obvešča preko sporočil na oglasnih deskah, elektronske pošte in na sestankih. Od zaposlenih pričakuje konkretne predloge za izboljšave. Prav tako jih izobražuje s področja varovanja okolja in varstva pri delu, s čimer si prizadeva dvigniti organizacijsko kulturo tudi na področju okoljevarstvene osveščenosti. Vsak posameznik v Cetisu je zavezan k uresničevanju okoljevarstvene politike in k obna-šanju v skladu določili le-te.

Podjetje je predano implementaciji najvišjih standardov družbene in okoljske odgovornosti, ki se odraža v dolgoročni skrbi za vse naše deležnike.

Cetis razvija družbeno odgovorne in ekološko prijazne izdelke. Veliko pozornosti posveča vsebnosti kemikalij in obvladovanju izdelkov ob koncu njihove življenjske dobe. Upošteva evropske direktive na področju zmanjševanja hazardnih substanc (RoHS) skozi zgodnjo vpetost partnerjev nabavne verige in rednih presoj omenjenih zahtev.

Glede zdravja in varstva pri delu delujemo proaktivno s ciljem obvladovanja in minimiziranja vplivov in tveganj naših operacij in izdelkov za dobrobit ljudi in okolja. Dolgotrajna partner-stva z našimi kupci in dobavitelji so osnova za odgovorno vodenje našega poslovanja.

ODGOVORNOST DO UPORABNIKOVIZDELKOV IN STORITEV

Cetis je vpet v lokalno in širšo skupnost skozi različne programe in iniciative. S sredstvi, namenjenimi sponzorstvom in donatorstvom vzpodbuja tudi dejavnost drugih organizacij. Sredstva za sponzorstva in donatorstva je družba v letu 2006 prilagodila zaradi slabšega poslovnega izida, zato je Cetis za te namene namenil manj sredstev kot leto prej, in sicer okoli 0,6 odstotkov od prihodkov.

Družba je že več let sponzor Rokometnega kluba Pivovarna Laško, Atletskega društva Kla-divar in drugih športnih društev ter klubov. V obliki donacij je v letu 2006 podprla med drugim tudi akcijo Kapitalske družbe Dobra misel, nekatere posameznike, potrebne huma-nitarne pomoči, ter šole in vrtce.

Ker se družba ukvarja z grafično dejavnostjo, sponzorira tudi tisk, in sicer je v letu 2006 z lastnimi izdelki podprla SNG Maribor, NK Maribor, Svetovni kongres policije, Slovenski oglaševalski festival, idr..

Družba pri svojem poslovanju ne uporablja nobenega kodeksa, vendar pa obvešča javnost v skladu z zakonskimi predpisi.

ODGOVORNOSTDO DRUŽBENEGA OKOLJA


tudi rimski imperij je propadel, ko je bil največji …


4. RAČUNOVODSKO POROČILO DELNIŠKE DRUŽBE CETIS, d.d.


V tisoč tolarjih

Doseženo Doseženo

Pojasnilo v �006 v �005

�. PRIHODKI � 6.�67.785 6.�05.�80

�. Nabavna vrednost prodanih količin � -�6�.588 -��.�86

�. Proizvajalni stroški � -�.59�.558 -�.9��.�96

�. Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški � -�.955.��6 -5.��7.58�

A. KOSMATI DOBIČEK �.5��.6�9 �.�67.798

5. Drugi prihodki (iz poslovanja) � ��0.�� 56.�5�

6. Stroški prodajanja � -�.�0�.�68 -�.�59.��8

7. Stroški splošnih služb � -707.0�6 -787.�95

8. Drugi odhodki (iz poslovanja) -70.5�9 -��.7�5

= Drugi prihodki, odhodki in stroški (5+6+7+8) -�.6�8.95� -�.9��.8��

B. POSLOVNI IZID BREZ STROŠKOV FINANCIRANJA -��6.�� -75�.0�6

9. Prihodki iz financiranja � �55.8�7 �0�.�78

�0. Stroški financiranja � -��.75� -��.8��

C. ČISTI PRIHODKI FINANCIRANJA � ��.075 59.6�5

D. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO �0�.76� -69�.�0�

��. Odložen davek 5 ��.�06 ��.��8

��. Prihodek za davke 5 ��.�06 ��.��8

E. DOBIČEK PO OBDAVČITVI ��7.968 -65�.97�

Čisti dobiček (izguba) na delnico (v tolarjih) �� .��0,99 -�.�6�,87

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (MSRP)


V tisoč tolarjih

SREDSTVA Pojasnilo ��.��.�006 ��.��.�005

�. Nepremičnine, naprave in oprema 7 �.5��.�99 5.�0�.��

�. Neopredmetena sredstva 8 ��9.�89 60.65�

�. Naložbe v podjetja v skupini 9 �06.�97 �50.666

5. Naložbe v pridružena podjetja �0 �7.�56 ��.��6

6. Naložbe razpoložljive za prodajo �� .��5.�� .07�.70�

7. Dana posojila �� .�� 58.��8

8. Odložene terjatve za davek �� 8.9�5 ��5.�5�

SA. Skupaj dolgoročna sredstva 9.�0�.06� 8.98�.�50

�. Zaloge �� 8��.�9� 75�.9�6

�. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti �5 ��0.690 �6�.��

�. Kratkoročna dana posojila �6 8.6�9 �0.0�7

�. Terjatve iz davka od dobička �7 67.�65

5. Poslovne in druge terjatve �8 �.�07.989 �.��8.�7�

6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki �9 �7�.8�� .��6

SB. Skupaj kratkoročna sredstva �.855.�� .56�.��9

S. SKUPAJ SREDSTVA ��.959.�9� ��.5�5.569

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

�. Izdani kapital �.�00.000 �.�00.000

�. Kapitalske rezerve �.�79.8�� .�79.8��

�. Rezerve (zakonske in statutarne) �09.6�� 09.6��

�. Zadržani dobiček �6.7�6 -�9�.�97

5. Lastne delnice -6.�� -6.��

6. Rezerva za pošteno vrednost �65.�� 0.990

KO. Skupaj kapital �0 7.�85.�5� 6.9��.795

�. Prejeta posojila �� .90�.79� �.�00.�6�

�. Rezervacije �� 8�.889 �5�.�87

5. Odložene obveznosti za davek 58.6�6 �9.�96

KO.B.a) Skupaj dolgoročne obveznosti �.��5.��8 �.58�.7�6

�. Prejeta posojila �� 897.5�� 790.055

�. Poslovne in druge obveznosti �� .��.�0� �.��9.97�

KO.B.b) Skupaj kratkoročne obveznosti �.��8.9�5 �.0�0.0�8

KO.B. Skupaj obveznosti �.67�.�� .6��.77�

KO. SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI ��.959.�9� ��.5�5.569

Zabilančna sredstva (obveznosti) 5.6�5.90� 5.8�7.767

BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2006


IZKAZ FINANČNEGA IZIDA (MSRP)

V tisoč tolarjih

Doseženo �006 Doseženo �005

FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Poslovni izid obračunskega obdobja ��7.968 -65�.97�

Prilagoditve za: 6�7.0�� .0��.5�7

Amortizacijo nepremičnin, naprav in opreme 79�.�� 90�.�6�

Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev ��.�9� 59.��9

(Odpravo) izgube zaradi oslabitve �5.�8� 78.��0

Negativne tečajne razlike �.�5� 5.��7

Prihodki od naložbenja -�5�.�98 -95.560

Odhodki za financiranje ��.�0� ��7.7�5

Prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme -6.��8 -5.7�5

Prihodki od zmanjšanja dolgoročnih rezervacij -90.5�� -7�.8�0

DOBIČEK IZ POSLOVANJA PRED SPREMEMBAMI

ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV IN REZERVACIJAMI 85�.990 �59.57�

Sprememba poslovnih in drugih terjatev -��0.97� -��0.��7

Sprememba zalog -66.�00 �50.9�7

Sprememba poslovnih in drugih obveznosti 9�.5�9 �0.85�

Sprememba rezervacij in zaslužkov zaposlencev ��.0�� 6.�7�

PRI POSLOVANJU PRIDOBLJENA DENARNA SREDSTVA -�7�.5�� 77.9�8

Plačane obresti -�.66� -�0.��

Plačani davek iz dobička -�79.506

ČISTI FINANČNI TOK IZ POSLOVANJA 577.808 ��7.755

FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

Prejemki iz prodaje nepremičnin, naprav in opreme 6�.�79 �0.�08

Prejemki iz prodaje naložb �5�.�98 95.560

Prejete obresti �9.�5� �6.�6�

Prejete dividende 7�.89� 6�.80�

Izdatki za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme -�99.697 -��5.9�6

Izdatki za ostale naložbe -��.9�� -�.7�9.856

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -��.��8 -��.�06

ČISTI FINANČNI TOK IZ NALOŽBENJA -��5.0�7 -�.9��.0�5

FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

Odkup lastnih delnic ali deležev -�.��9

Spremembe v kapitalu �55 -�59.500

Najem posojil �.089.507 �.79�.�0�

Odplačilo posojil -�.�79.��0 -�.��0.�06

Plačane dividende -�08 -�55.990

ČISTI FINANČNI TOK IZ FINANCIRANJA -90.�56 �.�6�.�69

Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov ��.605 -�5�.8��

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja ��.��6 �86.0�7

DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA �7�.8�� .��6


IZKAZ GIBANJA KAPITALA (MSRP)

V tisoč tolarjih

Izdani Kapitalske Zakonske in Lastne Zadržani Rezerva za Skupaj

kapital rezerve statutarne rezerve delnice dobiček pošteno vrednost kapital

Stanje 01.01.2005 2.400.000 4.341.759 617.340 -2.249 350.567 84.977 7.792.394

Izguba �005 -65�.97� -65�.97�

Pokrivanje izgube -6�.9�7 -�07.7�9 �69.666

Izplačilo dividend in nagrad -�59.500 -�59.500

Zmanjšanje poštene vrednosti -5�.987 -5�.987

Nakup lastnih delnic -�.98� -�57 -�.��9

Stanje 31. decembra 2005 2.400.000 4.279.822 409.611 -6.231 -191.397 30.990 6.922.795

Dobiček �006 ��7.968 ��7.968

Dividende za lastne delnice �55 �55

Povečanje poštene vrednosti ��.�� .��

Stanje 31. decembra 2006 2.400.000 4.279.822 409.611 -6.231 36.726 165.323 7.285.251

Uprava Cetis, d.d. potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2006.

Uprava je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov tako, da ti predstavljajo resnično in pošteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslovnega izida za to obdobje.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske politike ter da so bile računovodske ocene izdelane smiselno in po načelu previdnosti. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi.

Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja.

Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za za-varovanje sredstev podjetja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

Marec 2007 mag. Simona Potočnik glavna direktorica

IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA


1.Predstavitevdružbe

Sedežinpravnaoblikapodjetjaterdržava

Cetis, grafične in dokumentacijske storitve d.d., je družba s sedežem na Čopovi 24 v Cel-ju. Kot delniška družba je bila vpisana v register podjetij Okrožnega sodišča Celje z dne 13.02.1996 pod št. 95/00923 in 25.11.2003 pod št. 1/01476/00.

Kapital družbe znaša 7.285.250.618,93 tolarjev in je razdeljen na 200.000 navadnih kosov-nih imenskih delnic, ki so v nematerializirani obliki izdane v Centralni klirinški depotni družbi v Ljubljani. Z delnicami z oznako CETG se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze.

Naravaposlovanjainpomembnejšedejavnosti

Družba zagotavlja celovite rešitve na področju komunikacij s pomočjo tiskanih in drugih vrst medijev. Vizija družbe je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in tržnimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljših kadrov biti prvi v Sloveniji ter povečati tržni delež na trgih izven Slovenije. Ponuja pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin, grafično oblikovanje ob spremljajočih storitvah kot so poosebljanje, implementacija in poosebljanje čipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto in storitev svetovanja ter projektnega vodenja in druge.

Podatkioobvladujočempodjetju

Cetis d.d. ima 100 odstotni delež v enem podjetju v tujini. Pri poslovanju družbe se upošte-vajo tudi računovodski izkazi pridruženih podjetij v tujini, katerih poslovanje družba redno nadzira.

Podatkiozaposlenih-stanjeLeto Število zaposlenih

�00� �5�

�005 ��0

�006 ��9 Izobrazbenastrukturazaposlenih–poprečjevprimerjavispreteklimaletoma

Stopnja izobrazbe �006 �005 �00�

II. Stopnja izobrazbe - priučeni �00 �08 ��5

III. Stopnja izobrazbe - kvalificirani 7 7 7

IV. Stopnja izobrazbe - kvalificirani ��0 ��5 ��8

V. Stopnja izobrazbe - srednja �08 �08 �08

VI. Stopnja izobrazbe - višja �8 �8 �8

VII. Stopnja izobrazbe - visoka �8 �7 ��

VIII. Stopnja izobrazbe - magisterij � 5 �

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEVIN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM


2.Podlagazasestavoračunovodskihizkazov

a) Izjavaoskladnosti Računovodski izkazi za leto 2006 so sestavljeni na osnovi Mednarodnih računovodskih

standardov poročanja (MSRP), ki jih je razglasil Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenj Odbora za pojasnjevanje mednarodnega računovod-skega poročanja (FRIC), kot jih je sprejela Evropska unija. Gre za prve računovodske izkaze, pripravljene v skladu z MSRP 1.

Uprava družbe je računovodske izkaze potrdila 05.03.2007.

b) Podlagazamerjenje Računovodski izkazi za leto 2006 so pripravljeni na osnovi nabavnih vrednosti oziroma

domnevnih nabavnih vrednosti razen pri spodaj navedenih primerih, pri katerih se upošteva poštena vrednost:

izpeljani finančni inštrumenti,finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju.

c) Funkcijskainpredstavitvenavaluta Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih in so zaokroženi na tisoč tolarjev.

d) Uporabaoceninpresoj Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in pred-

postavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računo-

vodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi ter za vsa prihod-nja leta, na katera popravek vpliva.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj močno vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisane v naslednjih točkah:

Točka 13 – uporaba davčnih izgub,Točki 23 in 24 – rezervacije in pogojne obveznosti,Točka 27 – vrednotenje finančnih inštrumentov.

•••

•••


3.Pomembneračunovodskeusmeritve

Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se uporabljajo računovodske usmeritve, ki so bile uporabljene zaradi prehoda na MSRP, tudi za leto 2005. Pri vrednotenju postavk, pri ka-terih standardi dajejo družbi možnost izbire med različnimi načini vrednotenja, je družba uporabila usmeritve, zapisane v Pravilniku o računovodstvu in financah, ki so opisane v nadaljevanju.

Pojasnila so potrebna za vse pomembnejše postavke, katerih posamezna vrednost presega določen procent vrednosti v sredstvih oziroma v virih sredstev. Način opredelitve in pomem-bnost je razvidna v Pravilniku o računovodstvu in financah.Uprava mora podati presojo, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in izkazovanje vrednosti sredstev in virov sredstev kot prihodkov in odhodkov.

Najpomembnejše presoje se nanašajo na razvrstitev finančnih instrumentov, s katerimi družba namerava trgovati, in tistimi, ki so namenjeni za prodajo.

a) Tujavaluta

Sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obra-čunskega obdobja preračunajo na srednji tečaj Banke Slovenije.

Denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti na dan bilance stanja se prera-čunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali nega-tivne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vred-nosti se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, razvrščenih kot na razpolago za prodajo ali za nefinančno obveznost, ki je določena kot varovanje pred tveganjem.

b) Finančniinštrumenti

Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila, ter poslovne in druge obveznosti.

Neizpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednos-ti, povečani za (inštrumente, ki preko poslovnega izida niso pripoznani po pošteni vrednosti) stroške, ki se neposredno nanašajo na posel, z izjemo spodaj navedenega. Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju.

Finančni inštrument se pripozna, če družba postane stranka pogodbenih določil in-štrumenta. Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice druž-be do denarnih tokov potečejo, ali če družba finančno sredstvo prenese na drugo stranko, vključno obvladovanje ali vsa tveganja in koristi sredstva. Nakupi in prodaje, opravljene na reden oz. običajen način, se obračunavajo na dan posla, t.j. datum, ko se družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Pripoznanje finančnih obveznosti se od-pravi, ko pogodbene obveznosti družbe potečejo, prenehajo ali prekinejo.


Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev, so v izkazu finančnega izida vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki 4. Čisti prihodki

(stroški) financiranja.

Finančna sredstva na razpolago za prodajo Naložbe v kapitalske vrednostnice so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpola-

go za prodajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid.

Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Inštrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgo-

vanje, ali če je določen kot takšen po začetnem pripoznanju. Finančni inštrumenti so določeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je družba zmožna voditi te naložbe, kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednos-ti. Po začetnem pripoznanju, se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjeni po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu.

Ostalo Ostali neizpeljani finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo

metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.

Gospodarska varovanja pred tveganji Pri izpeljanih finančnih inštrumentih, ki varujejo denarna sredstva in obveznosti, iz-

raženih v tuji valuti, se gospodarsko varovanje pred valutnimi tveganji zaradi nizke stopnje izpostavljenosti ne izvaja. Spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih inštrumentov so pripoznane v izkazu poslovnega izida kot del pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

Osnovni kapital Navadne delnice Dodatni stroški, pripisljivi neposredno izdaji navadnih delnic in delniških opcij, so izka-

zani kot znižanje kapitala.

Odkup lastnih delnic ali deležev Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, ki se izkazuje kot del osnovnega kapitala, se zne-

sek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala.

Dividende Dividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo ob nastanku poslovnega

dogodka.

c) Opredmetenaosnovnasredstva

Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, to so zlasti stroški prevoza in namestitve.

Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sred-stev, je treba usredstviti kot del te opreme.


Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračuna-vajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opred-metenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je knjigovodska večja od prodajne vrednosti.

Kasneje nastali stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi Stroški zamenjave nekega dela opredmetenega osnovnega sredstva se pripoznajo v

knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v družbo, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripozna-ni v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride..

Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dol-

goročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:

V letih min V letih max

Gradbeni objekti 7 �0

Oprema grafične dejavnosti � �9

Laboratorijska oprema � �0

Vozila 8 8

Telefoni, telegrafska centrala � 5

Pohištvo 5 6

Pisalni stroji, računalniška oprema � 8

Računalniška oprema za protipožarno varnost � �

Merilne in kontrolne naprave � 6

Doba koristnosti se določa in preverja v skladu s Pravilnikom o računovodstvu in finan-cah. Med gradbenimi objekti so deli kot hidravlična premostitvena plošča z amortiza-cijsko stopnjo 14,2 % oziroma 7 letno življenjsko dobo.

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se na dan poročanja pregledajo v skladu z Pravilnikom o računovodstvu družbe.

d) Neopredmetenasredstva

Raziskovanje in razvijanje Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in

strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odho-dek, ko se pojavi.

Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo iz-merimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če družba razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in če ima namen uporabiti ali prodati sredstvo. Pripoznana vrednost porabe zajema stroške materiala, neposredne stroške dela, ter ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Ostala vrednost porabe se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.


Pripoznana poraba pri razvojnem delovanje je izkazana po nabavni vrednosti, zmanj-šani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Ostala neopredmetena sredstva Ostala pridobljena neopredmetena sredstva, kjer so dobe koristnosti omejene, so izka-

zana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Kasnejši stroški Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so usredstveni le v

primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upo-

števanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko je sredstvo na razpo-lago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:



Neopredmetena dolgoročna sredstva � �0

e) Odvisnedružbeinpridruženedružbe

Družba naložbe v kapital odvisnih družb in pridruženih družb vrednoti po naložbeni metodi, ki določa, da se prihodki pripoznajo z nakazilom udeležbe v dobičku.

f) Zaloge

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve. Vrednost zalog temelji na načelu metode zaporednih cen (FIFO).

Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pri-poznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških. Te sestavljajo neposredni stroški materia-la, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in splošni proizvajalni stroški. Splošni proizvajalni stroški so stroški materiala, storitev, dela amortizacije, ki so obračunani v okviru proizvajalnega procesa, a jih ni mogoče neposredno povezati z nastajajočimi poslovnimi učinki.

Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah za material in trgovsko blago, presega njihovo tržno vrednost. Nedokončana proizvodnja se vodi po proizvajalnih stroških brez eks-ternih storitev, medtem ko se zaloge proizvodov spremljajo po proizvodnih cenah. Če te cene presegajo njihovo tržno vrednost, jih družba slabi tako za nedokončano proizvodnjo kot gotove proizvode.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.

g) Oslabitevsredstev

Finančna sredstva Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih

je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.


Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednos-ti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodo-čimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.

Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena osla-bitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne zna-čilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.

Vse izgube zaradi oslabitve družba izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno na-brano izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, ki je bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid.

Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče ne-pristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, namenjenih za pro-dajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslov-nem izidu. Finančna sredstva, namenjena za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, družba izkazuje neposredno v kapitalu.

Nefinančna sredstva Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefi-

nančnih sredstev skupine razen bioloških sredstev, naložbenih nepremičnin zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knji-govodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajoča enota je najmanjša skupina sredstev, ki ustvarjajo finančne pritoke, v veliki meri neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razpore-jenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri upo-rabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri dolo-čanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo.

Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba za-radi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

h) Dolgoročnasredstva,razvrščenamedsredstva,namenjenazaprodajo

Dolgoročna sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana pred-vsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Ne-posredno pred razvrščanjem sredstva med sredstva za prodajo se izvede ponovna me-ritev sredstev (ali sestavnih delov ali skupine za odtujitev) v skladu z računovodskimi


usmeritvami. V skladu s tem se dolgoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer tisti, ki je nižja. Izguba zaradi oslabitve za odtujitev se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, nato pa tudi druga sredstva in obvez-nosti sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti, pri tem pa se izgube ne razporedi na zaloge, finančna sredstva, odložene terjatve za davek, sredstva v zvezi z zaslužki zaposlenih, naložbene nepremičnine in biološka sredstva, ki jih je še naprej potrebno meriti skladno z računovodskimi usmeritvami. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva, namenjena za prodajo, in kasnejše izgube ob ponovnem merjenju se izkazujejo poslovnem izidu. Dobički se ne izkazujejo v višini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi oslabitve.

i) Zaslužkizaposlenih

Kratkoročni zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med

odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

j) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posred-ne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obve-ze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po določeni obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Garancije za izdelke in storitve Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev,

za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o ga-ranciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost.

Kočljive pogodbe Rezervacija za stroške kočljive pogodbe se pripozna, ko neizogibni stroški izpolnjevan-

ja pogodbenih obveznosti po tej pogodbi presegajo pričakovane gospodarske koristi, ki jih je družba deležna na osnovi pogodbe. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti pričakovanih stroškov prekinitve pogodbe oziroma pričakovanih stroškov nadaljevanja pogodbenega razmerja, in sicer po nižji od obeh. Preden družba oblikuje rezervacijo, izkaže morebitne izgube iz oslabitve vrednosti sredstev, ki so povezana s pogodbo.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom

zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.

Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubi-lejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun je bil narejen za vsakega zaposlenega tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,5 % letno in predstavlja realno obrestno mero; izračun je z uporabo projicirane eno-te pripravil pooblaščeni aktuar.

k) Prihodki

Prihodki iz prodaje proizvodov Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila

ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne


oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko družba preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih.

Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kupčevo skla-dišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo.

Prihodki iz opravljenih storitev Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stop-

njo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregle-dom opravljenega dela.

Prihodki od najemnin Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enako-

merno med trajanjem najema. Podeljene vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin.

l) Finančniprihodkiinfinančniodhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, pri-hodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslov-nega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, dividende od prednostnih delnic, ki so izkazane med obveznostmi, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

m) Davekoddobička Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi da-

vek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v kate-rem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uvel-javljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upo-števajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za po-trebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Naslednje začasne razlike niso upoštevane: dobro ime v primeru, da ne gre za davčno priznan odhodek, začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti, ki ne vpliva niti na računovod-ski niti na obdavčljivi dobiček in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bodo odpravlje-ne v predvidljivi prihodnosti. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.


Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mo-goče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

Dodatni davek od dobička, ki izhaja iz delitve dividend, se izkaže, ko se pripozna ob-veznost za plačilo dividende.

n) Čistidobičeknadelnico

Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobič-konosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navad-nim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu.

PoročanjepoodsekihOdsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje skupine po odsekih temelji na področnih odsekih.

Novistandardiinpojasnila,kišenisostopilivveljavoŠtevilni novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila za leto, ki se je končalo na dan 31. december 2006, še ne veljajo in jih družba pri pripravi računovodskih izkazov ni upo-števala:

MSRP 7 Finančni inštrumenti: Razkritja in Dopolnitev k MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: razkritja o kapitalu Standard bo zahteval obsež-nejša razkritja o pomembnosti finančnih inštrumentov za finančno stanje skupine in njeno poslovanje ter kvalitativna in kvantitativna razkritja o naravi in višini posameznih vrst tveganj. MSRP 7 in dopolnjeni MRS 1, ki ju bo družba morala upoštevati pri pripra-vi računovodskih izkazov za poslovno leto 2007, bosta zahtevala obsežnejša dodatna razkritja o finančnih inštrumentih in osnovnem kapitalu skupine.

OPMSRP 7 Uporaba prevrednotenja po MRS 29: Računovodsko poročanje v pogojih hiperinflacije Pojasnilo se nanaša na uporabo MRS 29 v prvem letu, ko pravna oseba ugotovi obstoj hiperinflacije in še zlasti pri obračunavanju odloženih davkov. Ne priča-kujemo, da bo imel OPMSRP 7, ki ga bo družba morala upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2007, vpliv na uskupinjene računovodske izkaze.

OPMSRP 8 Področje MSRP 2: Plačilo z delnicami Pojasnilo se uporablja pri plačilnih trans-akcijah z delnicami, pri katerih dela ali celotnega blaga ali storitev ni mogoče natančno opredeliti. OPMSRP 8 bo družba morala začeti uporabljati za poslovno leto 2007, pri čemer bo pojasnilo morala uporabiti za nazaj.

OPMSRP 9 Ponovna ocenitev vgrajenih izvedenih finančnih inštrumentov Pojasnilo zahteva, da je treba ponovno oceniti, ali je vgrajeni finančni instrument po-trebno ločiti od gostiteljske pogodbe samo, če je prišlo do sprememb pogodbe. Ne pričakujemo, da bo OPMSRP 9, ki ga mora družba pričeti uporabljati za poslovno leto 2007, vplival na uskupinjene računovodske izkaze.

OPMSRP 10 Medletno računovodsko poročanje in slabitve prepoveduje odpravo izgube zaradi oslabitve, ki je bila pripoznana v prejšnjem medletnem obdobju v zvezi z dobrim imenom, naložbo v kapitalske inštrumente ali finančna sredstva, izkazana po nabavni vrednosti. OPMSRP 10 bo družba morala začeti uporabljati za poslovno leto 2007 pri izkazovanju dobrega imena, naložbah v kapitalske inštrumente in finančna sredstva, izkazana po nabavni vrednosti za naprej od dne, ko je skupina prvič uporabila kriterije merjenja v skladu z MRS 36 in MRS 39 (t.j. 1. januarja 2004).

•

•

•

•

•


RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH

1.Prihodki V tisoč tolarjih

Razčlenitev po vrstah prodaje �006 �005

Prodaja proizvodov in storitev na domačem trgu �.�06.�� .�68.0�6

Prodaja proizvodov in storitev na tujem trgu �.86�.56� �.895.89�

Prodaja materiala in trgovskega blaga na domačem trgu �96.5�7 ��9.668

Prodaja materiala in trgovskega blaga na tujem trgu �0�.55� �0�.77�

Skupaj 6.�67.785 6.�05.�80

V tisoč tolarjih

Prihodki od prodaje - področna razdelitev �006 �005

Varnostne tiskovine �.5��.�� .�66.��

Komercialne tiskovine �.�9�.8�9 �.78�.�88

Ostalo 560.80� �55.660

Skupaj 6.�67.785 6.�05.�80

Čisti poslovni izid - področna razdelitev �006 �005

Varnostne tiskovine -�9.570 -��7.��

Komercialne tiskovine -85.79� -56�.085

Ostalo -�0.95� -5�.6�0

Skupaj -��6.�� -75�.0�6

Prihodki od prodaje pod ostalo zajemajo prihodke od prodaje materiala, trgovskega blaga in osnovnih sredstev.

Leto �006 V tisoč tolarjihPostavke bilance stanja - Varnostne Komercialne Ostalo Skupajpodročna razdelitev tiskovine tiskovine

Postavke sredstev �.799.7�8 8.��.888 �.0�6.888 ��.959.�9�

Obveznosti �.09�.��0 �.�7�.7�6 �05.�57 �.67�.��

Investicije 6�.9�0 �8�.58� ��.�06 �68.8�7

Leto �005

Postavke sredstev �.�0�.��8 8.6��.�� 8�0.890 ��.5�5,569

Obveznosti 8��.807 �.�5�.�88 ��8.679 �.6��.77�

Investicije 77.��5 ��6.786 �0.�60 ��.�9�


2.Odhodki

V tisoč tolarjih

Stroški po naravnih vrstah, sprememba vrednosti zalog �006 �005

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala �6�.588 ��.�86

Stroški porabljenega materiala in storitev �.65�.99� �.775.�6�

Stroški dela �.887.87� �.9��.��

Amortizacija 8�5.7�� 96�.590

Drugi odhodki (iz poslovanja) ��8.0�8 ��6.696

Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov,

nedokončane proizvodnje in polizdelkov -�6.0�6 9�.�9�

Skupaj odhodki (iz poslovanja) 6.8��.�09 7.��5.870

Stroški dela V tisoč tolarjih

�006 �005

Stroški bruto plač �.�90.6�8 �.��.800

Stroški pokojninskih zavarovanj �67.657 �77.�90

Stroški drugih socialnih zavarovanj 95.�79 �00.�0�

Drugi stroški dela ��.�07 ��.950

Skupaj stroški dela �.887.87� �.9��.��

Stroški plač so obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami, internimi pravilniki o plačah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o višini stroškov, ki se priznavajo kot davčno priznani odhodki ter individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Drugi stroški dela so vsi ostali stroški za prehrano, prevoz, regres, odpravnine pri odhodu v pokoj ter davek na izplačane plače.

Hkrati je družba v letu 2006 namenila za dodatno pokojninsko zavarovanje 52.312 tisoč tolarjev skupaj z zaposlenci, ki so se prostovoljno odpovedali 1,615 % bruto plače za isti namen. V preteklem letu pa je družba za te namene ob istih pogojih izplačala 55.173 tisoč tolarjev.

Obračunani davek na plače je znašal 51.761 tisoč tolarjev v letu 2006 in se je zmanjšal v primerjavi z letom 2005, ko je znašal 67.786 tisoč tolarjev.

3.Drugiprihodkiizposlovanja

V tisoč tolarjih

Razčlenitev drugih prihodkov �006 �005

Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev 6.��8 5.7�5

Odprava oslabitev opredmetenih sredstev �9.�5�

Prihodki od odprave rezervacij 90.5�� 5�.0��

Usredstveni lastni proizvodi in storitve 6�.�08

Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog �7.96� �.��8

Prejete odškodnine, subvencije in dotacije ��.0�� 7.��

Drugo �0.8�6 66.��6

Skupaj ��0.�� 56.�5�


4.Čistiprihodki(stroški)financiranja V tisoč tolarjih

�006 �005

Prihodki od obresti �8.�7� ��.��

Prihodki od dividend in drugih deležev 7�.89� 6�.80�

Pozitivne tečajne razlike �� 5.600

Prihodki od prodaje finančnih naložb �5�.�98 �0�.�09

Drugi finančni prihodki �0�.�� 6.6��

- od tega sprememba vrednotenja naložb po MSRP 97.��

Skupaj prihodki iz financiranja �55.8�7 �0�.�78

Odhodki za obresti ��6.7�8 ��.857

Negativne tečajne razlike �.6�7 9.��

Odhodki od prodaje finančnih naložb �8� ��.76�

Drugi finančni odhodki �.�9� �.505

Finančni odhodki zaradi slabitve �.5�� .�06

Skupaj stroški iz financiranja ��.75� ��.8��

Skupaj čisti prihodki financiranja ��.075 59.6�5

5.Prihodekzadavke

�006 �005

Odložen davek ��.�06 ��.��8

Skupaj ��.�06 ��.��8

Prikaz efektivnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb

V tisoč tolarjih

�006 �006 �005 �005

Celotni poslovni izid pred davki �0�.76� -69�.�0�

Davčni učinki:

Davek obračunan z uporabo splošne

davčne stopnje �5,0% 5�.�9� �5,0% -�7�.600

Davčno izvzeti prihodki -��,�% -�9.��8 0,5% -�.8��

Davčno povečani prihodki -0,6% �.5��

Davčno nepriznani odhodki �7,7% 77.�78 -�8,9% ��.5�7

Davčne olajšave -�8,6% -58.606

Davčna izguba -��,�% -6�.876

Druge spremembe davčne osnove 0,�% �56 0,�% -�.055

skupaj davki -��,�% -��.�06 6,�% -��.��8

6.Razkritjazneskovzarevizorja

Celoten znesek porabljen za plačilo storitev revidiranja je v letu 2006 znašal 2.315 tisoč tolarjev, medtem ko družba ostala razkritja po 20. točki ZGD-1 opušča zaradi minimalnih zneskov.


V tisoč tolarjih

Zemljišča Zgradbe Oprema Druga oprema Investicije v teku Dani predujmi Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �86.07� �.�75.657 9.0�0.�� 7.60� �.00� 5.��8 ��.599.00�

Pridobitve v poslovnem letu 6.��6 �9�.98� �06.70� 7.�97 ��5.�98

Pridobitve – popravek �.00� �.00�

Pridobitve investicij v teku ��.�9� ��.�9�

Prenosi iz investicij v teku -�08.00� -�08.00�

Odtujitve ��6.�0� ��.��0 8.5�� 5.76�

Stanje ��.��.�005 �9�.�87 �.�70.6�0 8.99�.0�6 6.�6� �0.�9� �.00� ��.785.7��

Stanje 0�.0�.�006 �9�.�87 �.�70.6�0 8.99�.0�6 6.�6� �0.�9� �.00� ��.785.7��

Popravek otvoritvene bilance �9� 569 80 �.0��

Pridobitve v poslovnem letu �0.�58 �55.��6 �5� �65.855

Pridobitve investicij v teku �68.8�7 �68.8�7

Prenosi iz investicij v teku -�65.855 -�65.855

Odtujitve �5�.5�� .00� �58.5�6

Stanje ��.��.�006 �9�.�87 �.�8�.�9� 8.89�.��8 6.6�5 ��.�� .697.075

Popravek vrednosti

Stanje 0�.0�.�005 �.55�.��0 5.�09.�0� ��.09� 6.97�.6�6

Stanje popravkov za viške �.00� �.00�

Amortizacija 9�.�9� 8��.069 90�.�6�

Odtujitve �8�.�80 ��.09� �9�.�7�

Stanje ��.��.�005 �.6��.5�� 6.0�7.895 7.68�.��7

Stanje 0�.0�.�006 �.6��.5�� 6.0�7.895 7.68�.��7

Amortizacija 96.550 69�.79� 79�.��

Odtujitve ��0.885 ��0.885

Stanje ��.��.�006 �.7��.07� 6.��.80� 8.�6�.876

Neodpisana vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �86.07� �.7��.��7 �.60�.��0 6.5�0 �.00� 5.��8 5.6�7.�77

Stanje ��.��.�005 �9�.�87 �.8�6.��8 �.95�.�5� 6.�6� �0.�9� �.00� 5.�0�.��

Stanje 0�.0�.�006 �9�.�87 �.8�6.��8 �.95�.�5� 6.�6� �0.�9� �.00� 5.�0�.��

Stanje ��.��.�006 �9�.�87 �.7�0.��0 �.�7�.5�� 6.6�5 ��.�� .5��.�99

Odtujitve v letu 2006 v glavnem obsegajo prodajo ekonomsko in tehnično zastarele, a še funkcionalne strojne opreme.

Hipoteke, ki so vpisane v zemljiški knjigi za zavarovanje obveznosti iz naslova prejetih poso-jil znašajo 2.481.386 tisoč tolarjev, zastavljena oprema v vrednosti 2.262.232 tisoč tolarjev (od navedenega je znesek dolga samo še 2.803.126 tisoč tolarjev); zastavne pravice in prejete garancije so v višini 489.426 tisoč tolarjev.

7.Nepremičnine,napraveinoprema

Družba je investirala v letu 2006 v zemljišča, zgradbe in opremo 268.817 tisoč tolarjev.Obstoj in znesek pravnih omejitev je vključen pri obrazložitvi v zabilančnih sredstvih. Znesek obveznosti do dobaviteljev za nakup neopredmetenih osnovnih sredstev je znašal konec leta 2006 237.785 tisoč tolarjev.

Gibanjenepremičnin,naprav,inopreme


8.Neopredmetenasredstva

Med dolgoročne premoženjske pravice se uvršča predvsem nakup računalniških progra-mov za prenovo poslovnega informacijskega sistema. Dolgoročno odloženi stroški razvi-janja so pripoznani stroški za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokončanja projekta za uporabo ali prodajo; namen je dokončati projekt in ga prodati ali uporabljati, verjetnost gospodarskih koristi ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu. Družba je v letu 2006 investirala v odložene stroške in dolgoročne premoženjske pravice za 333.898 tisoč tolarjev. Odloženi stroški razvijanja se vodijo za projekt potnih listov.

Gibanjeneopredmetenihdolgoročnihsredstev

V tisoč tolarjih Dolgoročno Dolgoročne Neopredmetena odloženi premoženjske dolgoročna Skupaj stroški pravice sredstva v izdelavi

Nabavna vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �5.�66 ��.557 �57.9��

Pridobitve v poslovnem letu ��.��6 ��.��6

Pridobitve investicij v teku ��.�07 ��.�07

Prenosi iz investicij v teku -��.��6 -��.��6

Odtujitve 7.050 �.6�� 9.66�

Stanje ��.��.�005 �8.��6 ��.�8� 67� �6�.�69

Stanje �.�.�006 �8.��6 ��.�8� 67� �6�.�69

Pridobitve v poslovnem letu ��.�0� �89.�9� ��.898

Pridobitve investicij v teku ��.��7 ��.��7

Prenosi iz investicij v teku -��.898 -��.898

Stanje ��.��.�006 7�.7�0 6��.876 695.596

Popravek vrednosti

Stanje 0�.0�.�005 7.050 ��.998 �5�.0�8

Amortizacija 9.��9 �9.900 59.��9

Odtujitve 7.050 �.6�� 9.66�

Stanje ��.��.�005 9.��9 �9�.�87 �0�.7�6

Stanje �.�.�006 9.��9 �9�.�87 �0�.7�6

Amortizacija 9.��0 ��.96� ��.�9�

Stanje ��.��.�006 �8.859 ��7.��8 ��6.�07

Neodpisana vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �8.��6 77.559 �05.875

Stanje ��.��.�005 �8.887 ��.095 67� 60.65�

Stanje 0�.0�.�006 �8.887 ��.095 67� 60.65�

Stanje ��.��.�006 5�.86� �95.6�8 ��9.�89


9.Naložbevpodjetjavskupini

V tisoč tolarjihRazčlenitev po vrstah �006 �005

Cetis Zagreb �05.�� 05.��

Cetis Skopje ��.�69

Cetis Tirana �.�55 �.�55

Skupaj �06.�97 �50.666

Med podjetja v skupini spada:

CETIS – ZG, Poduzeče za trgovinu i usluge, d.o.o., Industrijska 11, Sveta Nedelja, Hrvaška in se meri po nabavni vrednosti.

Za družbo Cetis Print d.o.o.el., Skopje je bil oblikovan popravek vrednosti v letu 2005 in se ne izkazuje v stanju. Odprodaja družb Cetis d.o.o.el., Skopje in Cetis Print d.o.o.el., Skopje v Republiki Makedoniji je bila zaključena v mesecu juliju, 2006.

Družba sestavlja skupinski računovodski izkaz za zgoraj navedeno podjetje – Cetis-ZG, d.o.o., ker je v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe. Odvisna družba mesečno poroča obvladujoči družbi, ki trimesečno izvaja analize in vsaj enkrat letno opravi interno revizijo. Odvisna družba je zavezana k reviziji po lokalni zakonodaji.

Poslovni delež v družbi CETIS – TIRANA Sh.p.k.,R.r. Deshmoret e 4, Shkurtit.P.7, Tirana, Albanija se meri po nabavni vrednosti.

Računovodski izkazi te družbe, ki je tudi v 100 % lasti Cetis d.d. niso zajeti v uskupinjevan-je, saj je družba le posrednik pri pridobivanju poslov ter ima po lokalni zakonodaji status majhnega podjetja, ki ni zavezanec za pripravo računovodskih izkazov.

Gibanjenaložbvpodjetjavskupini V tisoč tolarjih Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Čista vrednost

Stanje 0�.0�.�006 �95.6�7 ��.96� �50.666

Prodaja -89.��0 -��.96� -��.�69

Stanje ��.��.�006 �06.�97 �06.�97

10.Naložbevpridruženapodjetja

Med pridružena podjetja spadajo:

Druckman Madžarska, v katerem ima družba 33 % delež, in za katerega ima obliko-van popravek vrednosti za celotno naložbo, ker pridružena družba ne posluje že nekaj let in ni prikazana v gibanju naložb.La Societe Nationale des Loteries Sportives, BP 2150, Libreville, Gabon, delež se meri po nabavni vrednosti.KIG KGA, proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o., Zagorica 18, 1292 Ig se meri po nabavni vrednosti.Lotaria Nacionale SH.A Rruga Kavajes, Porta Kry Esore, Misto Mame, Tirana se meri po nabavni vrednosti

•

•

•

•

V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah �006 �005

La Societe Nationale des Loteries Sportives (SNLS), Libreville, Gabon - �� % lastništvo ��.��7 ��.��7

KIG KGA, proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o. - 50 % lastništvo �.��7

Lotaria Nacionale SH.A Rruga Kavajes, Porta Kry Esore, Misto Mame, Tirana - �6,6 % lastništvo �.8��

Skupaj �7.�56 ��.��7


Gibanje naložb v pridružena podjetja

V tisoč tolarjih Nabavna vrednost Čista vrednost

Stanje 0�.0�.�006 ��.��7 ��.��7

Nakup 5.9�9 5.9�9

Stanje ��.��.�006 �7.�56 �7.�56

11.Naložbe,razpoložljivezaprodajo

V tisoč tolarjihRazčlenitev po letih �006 �005

Naložbe razpoložljive za prodajo �.��5.�� .07�.70�

Spremembe gibanja naložb V tisoč tolarjih Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Čista vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �.65�.��9 �.65�.��9

Nakup �.55�.908 �.55�.908

Prodaja

Sprememba poštene vrednosti -9�.��6 ��.�09 -��.��5

Stanje 0�.0�.�006 �.��.8�� .�09 �.07�.70�

Nakup 59�.9�6 59�.9�6

Prodaja 5��.698 ��.�09 �9�.589

Sprememba poštene vrednosti �7�.�85 �7�.�85

Stanje ��.��.�006 �.��5.�� .��5.��

12.Danaposojila


Dana posojila ��.�� 58.��8

Dana posojila so posojila pridruženemu podjetju, delavcem za odkup stanovanj in gradn-jo ter sredstva, vložena v nakup dolgoročnih obveznic, katerih izdajatelj je banka.

Gibanje danih posojil V tisoč tolarjih Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Čista vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �8�.899 �8�.899

Povečanja

Odplačila �.75� �.75�

Prenos na kratkoročna posojila �0.0�8 �0.0�8

Tečajne razlike -68� -68�

Stanje 0�.0�.�006 �58.��8 �58.��8

Povečanja �8�.6�� 8�.6��

Odplačila ��.�0� ��.�0�

Prenos na kratkoročna posojila 8.6�0 8.6�0

Tečajne razlike ��

Stanje ��.��.�006 ��.�� .��


Družba je pri obračunu odloženega davka uporabila metodo obveznosti po bilanci stanja ter vključila v obračun začasne razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo oziroma njeno knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Pri tem je uporabila 23 % davčno stopnjo, razen pri davčni izgubi, kjer je na osnovi ocene koriščen-ja davčne izgube v prihodnjih letih uporabila stopnjo od 20 % do 23 %.

Osnova za obveznosti za odloženi davek so presežki iz prevrednotenja naložb razpoložljivih za prodajo, merjeni po pošteni vrednosti skozi kapital.

Osnova za terjatve za odloženi davek so oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odprav-nine ob upokojitvi, davčna izguba ter začasne razlike pri obračunu davka od dohodka pri nalož-bah, terjatvah, zalogah in drugih rezervacijah, ki bodo davčno priznane v kasnejših obdobjih.

Družba je pripoznala odložene terjatve za davek za davčno izgubo na osnovi ocene, da bodo v prihodnjih letih na razpolago obdavčljivi dobički, v breme katerih bo mogoče izra-biti odložene terjatve za davek.

V letih koriščenja davčne izgube bo zmanjšanje terjatev za odloženi davek pomenilo ustrez-no zmanjšanje dobička. Evidenca koriščenja investicijskih davčnih olajšav znaša 146.460 tisoč tolarjev in neizkoriščena davčna izguba 247.900 tisoč tolarjev.

Gibanje začasnih razlik v letu 2005 V tisoč tolarjih �.�.�006 Pripoznane v Pripoznane v ��.��.�005 prihodkih/odhodkih kapitalu

Naložbe -�9.76� �8.��0 �7.996 -��.��7

Terjatve ��.�78 ��.�78

Zaloge 7.��7 7.��7

Rezervacije za odpravnino,ostale 85.�9� -�.699 80.795

Davčna izguba 8.06� 8.06�

Skupaj �5.7�� .��8 �7.996 96.�55

Gibanje začasnih razlik v letu 2006 V tisoč tolarjih �.�.�006 Pripoznane v Pripoznane v ��.��.�006 prihodkih/odhodkih kapitalu

Naložbe -��.��7 -�.��5 -�9.05� -5�.69�

Terjatve ��.�78 -�.776 ��.60�

Zaloge 7.��7 -�.�80 6.067

Rezervacije za odpravnino,ostale 80.795 -��.907 58.888

Druge rezervacije �.��8 �.��8

Davčna izguba 8.06� �5.��6 5�.�98

Skupaj 96.�55 ��.�06 -�9.05� 80.�09

13.Odloženeterjatveinobveznostizadavek V tisoč tolarjih Terjatve Terjatve Obveznosti Obveznosti Terjatve - obveznosti ��.��.�006 ��.��.�005 ��.��.�006 ��.��.�005 ��.��.�006 ��.��.�005

Naložbe �.9�� 5.869 58.6�6 �9.�96 -5�.69� -��.��7

Terjatve ��.60� ��.�78 ��.60� ��.�78

Zaloge 6.067 7.��7 6.067 7.��7

Rezervacije za odpravnino 58.888 80.795 58.888 80.795


Davčna izguba 5�.�98 8.06� 5�.�98 8.06�

Skupaj ��8.9�5 ��5.�5� 58.6�6 �9.�96 80.�09 96.�55


14.Zaloge


Material �80.6�� .89�

Nedokončana proizvodnja ��.��5 �66.9�8

Proizvodi ��6.�� 7.7��

Trgovsko blago �.00� ��.�7�

Skupaj 8��.�9� 75�.9�6

Za leto 2006 je družba odpisala materialna sredstva, ki niso bila več uporabna v višini 38.929 tisoč tolarjev.

Evidentirano je bilo presežkov za 3.660 tisoč tolarjev, največ pri materialu in primanjkljaja materialnih sredstev za 512 tisoč tolarjev.

Pomembna zaloga je tista, ki presega v vrednosti 30 % vseh zalog, če je ta zaloga vsaj 3 % vrednosti vseh sredstev.

Popravki vrednosti se ugotavljajo po vrstah zalog in gibanju. Glede na pretekla obdobja in na že oblikovane popravke ni bilo treba na novo oblikovati popravkov. Pri pregledu zalog v reklamacijskih skladiščih, zalog materiala, proizvodov in blaga, ki niso imele gibanja več kot 12 mesecev, je družba upoštevala enake usmeritve kot v preteklih letih.

Povečanje zalog materiala in nedokončane proizvodnje so posledica večjih nabavljenih ko-ličin materiala in komercialnih odločitev pri prodaji izdelkov.

15.Kratkoročnefinančnenaložbepopoštenivrednosti


Kratkoročne finančne naložbe ��0.690 �6�.��

Skupaj ��0.690 �6�.��

Vse kratkoročne finančne naložbe, ki vplivajo direktno na poslovni izid so vrednostni papirji v delnicah in naložbah v vzajemne sklade, ki kotirajo ali trgujejo z vrednostnimi papirji na organiziranih trgih.

16.Kratkoročnodanaposojila


Kratkoročni del dolgoročnih posojil 8.6�9 �0.0�7

Skupaj 8.6�9 �0.0�7

17.Terjatveizdavkaoddobička


Terjatev iz davka od dobička 67.�65

Skupaj 67.�65

Družba je iz naslova več plačanih akontacij davka za leto 2005 zaradi izgube prejela v letu 2006 67.465 tisoč tolarjev.


18.Poslovneindrugeterjatve


Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev �.0��.�7� 98�.9��

Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini 67.877 �07.575

Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 96.�7� ��.707

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih ��.�9� �0�.900

Kratkoročno dani predujmi 5.775 �.057

Skupaj �.�07.989 �.��8.�7�

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa, ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo, tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Kratkoročno odložene stroške licenčnin, registracij, zavarovanja, in drugo ter kratkoročno nezaračunane prihodke zaradi prehoda v drugo obračunsko obdobje družba vodi med drugimi terjatvami.

Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za obratna sredstva pa so sestavni del zalog.

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem zne-sku, se štejejo kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.

Popravki terjatev se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Os-nova za popravek so terjatve, ki niso plačane v roku 90 dni po zapadlosti. Povprečni pop-ravek terjatev do kupcev znaša 0,8 % čistih prihodkov od prodaje in se je glede na leto 2005 povečal za 0,1 odstotne točke. Od vseh terjatev do kupcev so:

zapadle v vrednosti 189.537 tisoč tolarjevnezapadle v vrednosti 896721 tisoč tolarjev

Kadar je odpis terjatve utemeljen z ustrezno listino, se pokrije v breme tako vzpostavljene-ga popravka vrednosti terjatev.

Vse terjatve izražene v tuji valuti se preračunajo na srednji tečaj Banke Slovenije.

Pomembna terjatev je tista, katere vrednost presega 30 % vrednosti vseh terjatev, če je terjatev vsaj 3 % vseh sredstev na dan bilance stanja.

Družba prodaja svoje izdelke in storitve v glavnem na odprt račun in terjatve niso zavarovane.

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih obsegajo tudi pogodbeno financiranje neposred-nih obveznosti pridružene družbe v vrednosti 162.610 tisoč tolarjev.

19.Denarnasredstvainnjihoviustrezniki


Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina �7.8�� .��6

Depoziti pri bankah ��7.000 �0.000

Skupaj �7�.8�� .��6

••


20.Kapital

Celotni kapital sestavljajo izdani kapital, presežek vplačanega kapitala, zakonske in statutarne rezerve, zadržani dobiček, lastne delnice kot zmanjšanje kapitala, in rezerva za pošteno vrednost. Vseh kosovnih delnic je 200.000 vpisanih v KDD. Družba v letu 2006 ni pridobivala lastnih delnic. Na dan 31.12.2006 družba izkazuje lastništvo 201 delnice z oznako CETG.

Rezerva za pošteno vrednost se je povečala zaradi rasti borzne vrednosti naložb, razpoložljivih za prodajo.

Dodatek k izkazu gibanja kapitala V tisoč tolarjih P o s t a v k a �006 �005

A. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA ��7.968

B. ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA -65�.97�

C. PRENESENA ČISTA IZGUBA -�97.6�8 �88.8�8

D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV 6�.9�7

E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA (� do �) �55 �07.7�9

�. zmanjšanje zakonskih rezerv in statutarnih rezerv �07.7�9

�. zmanjšanje drugih rezerv iz dobička �55

F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA (� do �) �.��9

�. povečanje rezerv za lastne deleže �.��9

�. povečanje statutarnih rezerv

H. BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA (A+B+C+D+E-F) �0.�95 -�97.6�8

Bilančni dobiček se razlikuje od zadržanega dobička za znesek rezerv za lastne delnice.Bilančni dobiček znaša 30.494.854,66 tolarjev. Izračunan je kot razlika med čistim poslov-nim izidom leta 2006 v višini 227.968 tisoč tolarjev in pokrito preneseno čisto izgubo iz leta 2005 v višini 197.473 tisoč tolarjev (vpliv uporabe aktuarskih izračunov, rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine zaposlenim ob prehodu na MSRP).

O bilančnem dobičku leta 2006 bo na predlog uprave in nadzornega sveta odločala skup-ščina delničarjev. Skupščini delničarjev podjetja se v potrditev predlaga naslednja razdelitev bilančnega dobička za leto 2006 v višini 30.494.854,66 tolarjev:

za nagrade nadzornemu svetu 3.522.708 tolarjev neto (14.700 evrov neto),preostanek bilančnega dobička se prenese v zadržani dobiček.

21.Čistidobiček(izgubanadelnico)

�006 �005

Čisti dobiček (izguba) v tisoč tolarjih ��7.968 -65�.97�

Tehtano povprečno število navadnih delnic �99.799 �99.8�6

Čisti dobiček (izguba) na delnico v tolarjih �.��0,99 -�.�6�,87

Čisti dobiček (izguba na delnico) je izračunan tako, da se osnovni čisti dobiček oziroma izguba deli z imenovalcem, ki ga predstavlja tehtano poprečno število delnic.

••

22.Prejetaposojila

Se delijo na dolgoročna posojila in kratkoročna posojila s kratkoročnim delom dolgoročnih posojil.

Dolgoročna prejeta posojila V tisoč tolarjihRazčlenitev po letih �006 �005

Bančna posojila �.90�.79� �.�00.�6�

Največji posamezni dolg je najeto posojilo za financiranje dolgoročne finančne naložbe v višini 6.400.000 EUR z rokom vračila 7 let.


23.Rezervacije V tisoč tolarjihRazčlenitev po vrstah �006 �005

Za prodajne garancije �0.�� .�5�

Za tožbe 9�.76� 97.85�

Za ostale �.980

Za jubilejne nagrade in odpravnine �56.0�5 ��.�8�

Skupaj �8�.889 �5�.�87

Družba je preverila že oblikovane rezervacije, upoštevala korekcije in v skupnem zmanjšala rezervacije za namen dolgoročno odloženih odhodkov in rezervacije iz naslova dolgoročno vračunanih stroškov.

Osnova za njihovo oblikovanje so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov.

Rezervacije za dana jamstva ob prodaji določenih proizvodov in storitev so bile oblikovane glede na oceno tveganja za reklamacije, in sicer v odstotkih od njihovih prihodkov. Za pre-teklo leto je bil sorazmerni del rezervacij odpravljen.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih je družba lahko zmanjšala rezervacije v vrednosti 67.146 tisoč tolarjev na osnovi izračuna za vsakega zaposlenega z uporabo projicirane enote, ki ga je pripravil pooblaščeni aktuar.

Kratkoročna prejeta posojila V tisoč tolarjihRazčlenitev po vrstah �006 �005

Kratkoročni del dolgoročnih posojil bank, ki zapadejo v enem letu dni 5�7.506 �8�.0�9

Kratkoročna posojila bank �50.0�7 �50.006

Kratkoročna posojila od drugih �0.000 �59.000

Skupaj 897.5�� 790.055

Dana jamstva

Dana jamstva so razvidna pri zabilančnih sredstvih/obveznostih.

Odplačila posojil V tisoč tolarjih Skupno odplačilo Obresti GlavnicaRazčlenitev po vrstah �006 �006 �006

Kratkoročna posojila do enega leta 9��.58� ��.5�5 898.058

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od � do 7 let �7�.��8 9�.�0� �8�.��5

Skupaj �.�96.0�� 6.7�8 �.�79.�8�

V tisoč tolarjih Skupno odplačilo Obresti GlavnicaRazčlenitev po vrstah �005 �005 �005

Kratkoročna posojila do enega leta 6��.65� ��.65� 6��.000

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od � do 7 let 5�9.509 ��.�0� �98.�06


24.Poslovneindrugeobveznosti


Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 999.58� 96�.�9�

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov �75.659 55.9�8

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev �6�.86� ��.58�

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 6�.7�� 8.�9�

Druge kratkoročne obveznosti �7.58� 68.755

Skupaj �.��.�0� �.��9.97�

Druge obveznosti zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.Osnova so izvirne listine, ki časovno in vsebinsko opredeljujejo dogodek.

25.Poštenavrednost

Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti V tisoč tolarjihPojasnilo Knjižna vrednost Poštena vrednost Knjižna vrednost Poštena vrednost ��.��.�006 ��.��.�006 ��.��.�005 ��.��.�005

Naložbe razpoložljive za prodajo �.��5.�� .��5.�� .07�.70� �.07�.70�

Dana posojila ��.�� .�� 58.��8 �58.��8

Poslovne in druge terjatve �.�07.989 �.�07.989 �.��8.�7� �.��8.�7�

Naložbe po pošteni vrednosti

skozi poslovni izid ��0.690 ��0.690 �6�.�� 6�.��

Kratkoročno dana posojila 8.6�9 8.6�9 �0.0�7 �0.0�7

Denarna sredstva in drugi ustrezniki �7�.8�� 7�.8�� .��6 ��.��6

Rezervacije -�8�.889 -�8�.889 -�5�.�87 -�5�.�87

Prejeta posojila - dolgoročna -�.90�.79� -�.90�.79� -�.�00.�6� -�.�00.�6�

Prejeta posojila - kratkoročna -897.5�� -897.5�� -790.055 -790.055

Poslovne in druge obveznosti -�.��.�0� -�.��.�0� -�.��9.97� -�.��9.97�

Skupaj �.07�.�09 �.07�.�09 �79.�00 �79.�00

Naložbe, razpoložljive za prodajo, so ovrednotene po pošteni vrednosti glede na pripoznan-je naložbe po datumu trgovanja.

Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so ovrednotene po borzni ceni.

Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preračuna odplačne vrednosti z upora-bo metode efektivne obrestne mere, ki se ne razlikuje od pogodbeno določene obrestne mere. Zato je v izračunih upoštevana pogodbena obrestna mera.Pri poslovnih in drugih terjatvah je upoštevana slabitev na pošteno vrednost zaradi izterlji-vosti. Glede na kratkoročnost terjatve niso diskontirane.

Enako velja za poslovne in druge obveznosti, ki zaradi kratkoročnosti niso diskontirane.

Rezervacije temeljijo na izračunih za posamezne vrste kot je navedeno v točki i) in pojasnilu številka 23.


26.Finančniinstrumenti–obvladovanjetveganj

Izpostavljenost in obvladovanje tveganj

Lahko zapišemo, da so bila valutna tveganja so v času stabilnejšega tečaja evra izključena, saj je potekalo poslovanje s tujino skoraj samo v tej valuti.

Družba se zaveda, da je redno nadziranje in upravljanje finančnih tveganj, ki jim je družba izpostavljena na trgih, pomemben pogoj za uspešno poslovanje in doseganje strateških ciljev. V letu 2006 so bila prisotna zlasti obrestnega tveganja (splošna rast obrestnih mer). Na podlagi analize teh tveganj je ocena, da je obrestno tveganje povečano tudi zaradi nove zadolžitve oziroma izdanih jamstev. Družba ocenjuje, da bodo ta tveganja zaradi poslovanja tako matične kot odvisnih družb tudi v prihodnje povečana.

Družba ima vse dolgove na dolgi rok v EUR ali z valutno klavzulo. Obrestne mere so defini-rane po tržnem principu cene denarja na evropskem bančnem tržišču, družba tveganj spre-memb obrestne mere do sedaj ni posebej varovala, saj je ocenila, da so ponujene fiksacije obrestnih mer še vedno nad nivoji spremenljivih obrestnih mer, ki pa so se konec leta 2006 močno približale še sprejemljivim.

Fiksacija tečaja evra je bila v letu 2006 vseskozi prisotna, kar je vplivalo na oblikovanje teko-če finančne politike in na obvladovanje finančnih tveganj na tem področju.

Kreditnatveganja smo v letu 2006 obvladovali že pri postopkih sprejemanja naro-čil kupcev z upoštevanjem njihovih bonitet in z dodatnimi zahtevami po zavarovanju terjatev ter omejevanju izpostavljenosti do posameznih kupcev in s sistematičnimi ter aktivnimi procesi izterjave. Ocenjujemo, da je bila v letu 2006 izpostavljenost Cetisa, kljub rahlemu povečanju neplačanih terjatev do kreditnih tveganj zmerna.

Valutnatveganja so bila prisotna predvsem pri izvajanju poslovnih aktivnostih v vzhodnoevropskih državah z bolj spremenljivimi valutami, kamor družba zaračunava svoje izdelke in storitve v evrih. Na vseh tržiščih je družba valutna tveganja zmanjševala z ustreznim uravnavanjem terjatev in obveznosti obračunanih v evrih in z upoštevanjem stabilne tečajne politike. Ocenjuje se, da je izpostavljenost Cetisa do valutnih tveganj zmerna.

Obrestnatveganja so se zaradi povečanja obsega posojil in rasti obrestnih mer povečala. Ocenili smo, da je raven obrestne mere za vsa najeta dolgoročna posoji-la, kljub njeni pogodbeno dogovorjeni spremenljivosti ter ob upoštevanju ročnosti še vedno sprejemljiva, vendar bo potrebno urediti ustrezno varovanje. Ocenjujemo, da je izpostavljenost družbe do obrestnih tveganj glede na preteklo leto še povečana.

Premoženjska inznjimipovezanatveganja smo v letu 2006 sistematično in analitično ob novi asistenci prenašali na zavarovalnice.

Tveganjaplačilnesposobnosti na kratek rok so v Cetisu nizka, kar je posledica učinkovitega upravljanja s sredstvi, ustreznih posojilnih linij za uravnavanje denarnih tokov, zadovoljive stopnje finančne prilagodljivosti ter dobrega dostopa do potrebnih finančnih virov. Je pa v družbi zmanjšano tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti, kar je posledica uspešnejšega poslovanja v primerjavi z letom 2005.

•

•

•

•

•


Finančniinstrumenti

Leto �006 v tisoč tolarjih Efektivna Skupaj Do 6 Od 6 do �� Od � Od � obrestna mera ��.��.�006 mesecev mesecev do � leti do 5 let

Dana posojila pridruženim družbam sprem 5%-5,5 %, vezano �6�.6�� 6�.6��

na rast EURIBOR

Dana posojila drugim 6 % - 7 % �5� �5�

Dana posojila za odkup stanovanj vredn. točke po stan. zakonu ��.66� �.�9� �.�0� 6.87�

Dana posojila za stanovansjko gradnjo 7% ��.806 �.7�0 �.8�0 �.��6

Obveznice 5,� % ��9.788 ��9.788

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil 8.6�9 8.6�9

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 0,� % - �,6 % �7�.8�� 7�.8��

Zavarovana prejeta bančna EURIBOR +0,5% do �,05% -�.90�.79� -�.90�.79�

posojila-dolgoročna

Zavarovana prejeta bančna posojila - -5�7.506 -5�7.506

kratkoročni del dolgoročnih posojil

Zavarovana prejeta bančna EURIBOR +0,80% do 0,85% -�50.0�7 -�50.0�7

posojila- kratkoročna

Prejeta kratkoročna posojila �,�� % - �,6� % -�0.000 -�0.000

Skupaj -�.�0�.5�� 7�.8�� -880.77� 8.69� -�.607.�55


Dana posojila drugim 6 % �.59� �.59�

Dana posojila za odkup stanovanj vredn.točke po stan.zakonu �7.7�5 �.67� ��.07�

Dana posojila za stanovansjko gradnjo 7 % �9.�� .9�� .�7�

Obveznice 5,� % ��9.788 ��9.788

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil �0.0�7 �0.0�7

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 0,� % - �,� % ��.��6 ��.��6

Zavarovana prejeta bančna EURIBOR +0,5% do �,05% -�.�00.�6� -�.�00.�6�


Zavarovana prejeta bančna posojila - -�8�.0�9 -�8�.0�9


Zavarovana prejeta bančna EURIBOR +0,80% do 0,85% -�50.006 -�50.006


Nezavarovana prejeta kratkoročna posojila �,6� % - �,7 % -�59.000 -�59.000

Skupaj �.679.5�7 ��.��6 -76�.��5 �.59� -�.95�.9�9


Razkritja v zvezi z MSRP 1 se nanašajo na:primerjalne informacijeobrazložitev prehoda na MSRPuskladitev prvih računovodskih izkazov po MSRPuporabo poštene vrednosti, ki se šteje kot nabavna vrednost.

Ob prehodu na MSRP je bila izdelana otvoritvena bilanca na dan 01.01.2005 in zaključna bilanca na dan 31.12.2005 v skladu s standardom MSRP 1.

PripravaotvoritvenebilancestanjainprilagoditvepriprehodunaMSRP

1. Družba je pripoznala sredstva in dolgove po MSRP. Izkazana je bila odložena terjatev za davek iz naslova začasnih razlik vrednotenja naložb, terjatev, zalog in dela davčne izgube.

2. Družba je pripoznala nove obveznosti za rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in od-pravnin. Oblikovane so v višini ocenjenih bodočih izplačil za jubilejne nagrade in od-pravnine, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun je pripravljen za vsakega zapos-lenca tako, da upošteva stroške odpravnine ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,5 % letno. Z uporabo projecirane enote je izračun izdelal potrjeni aktuar.

3. Izvedena je bila prerazvrstitev sredstev in dolgov, ki so primerjalno med SRS in MSRP različne vrste sredstev, dolgov in sestavin kapitala.

4. Lastne delnice se izkazujejo kot odbitna postavka kapitala.

5. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala je prerazporejen v kapitalske rezerve.

6. Druge rezerve so uvrščene v zadržani dobiček.

7. Aktivne časovne razmejitve so postavke drugih terjatev, pasivne časovne razmejitve pa postavke drugih obveznosti.

8. Denarni depoziti do treh mesecev pri bankah so prerazvrščeni med postavko denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

9. Predujmi za zaloge so prerazvrščeni med postavke drugih terjatev.

10. Vrednotenje finančnih instrumentov je opravljeno po pošteni vrednosti. Poštena vred-nost finančnih naložb, ki so razpoložljive za prodajo, je enaka njihovi objavljeni ponujeni nakupni ceni na presečni dan bilance stanja.

11. Pripoznane razlike, ki izhajajo iz prilagoditev postavk finančnih naložb, uvrščenih kot raz-položljive za prodajo v začetni bilanci stanja, so pripoznane v posebni postavki kapitala.

12. Naložbe v odvisna in pridružena podjetja so vrednotena po nabavni vrednosti.

Skupna vrednost razlik med vrednostmi po MSRP in SRS znaša 266.508 tisoč tolarjev. Vpliv sprememb ob prehodu na MSRP po stanju 01.01.2005 je izkazan na spremembi finančne-ga stanja v bilanci stanja.

Po tem datumu vpliva na finančno uspešnost v izkazu poslovnega izida za leto 2005 in naprej z izračunom odloženih davkov.

••••

Pojasnila v zvezi s prehodom na poročanje po MSRP


BILANCASTANJAnadan1.1.2005in31.12.2005–prilagoditevizSRSnaMSRP

V tisoč tolarjih �.�.�005 ��.��.�005 SRS razlika MSRP SRS razlika MSRP

SREDSTVA

�. Nepremičnine,naprave in oprema 5.6�7.�78 5.6�7.�78 5.�0�.�� 5.�0�.��

�. Neopredmetena dolgoročna sredstva �05.875 �05.875 60.65� 60.65�

�. Naložbene v podjetja v skupini �0�.66� -�5.79� 86.87� �87.�58 -�6.59� �50.666

5. Naložbe v pridružena podjetja ��.��9 87 ��.��6

6. Naložbe razpoložljive za prodajo �.99�.9�5 -��.796 �.65�.��9 �.��7.��9 -��5.5�7 �.07�.70�

Naložbe v lastne delnice �.��9 -�.��9 6.�� -6.��

7. Dana posojila �8�.899 �8�.899 �58.��8 �58.��8

8. Odložene terjatve za davek 85.�95 85.�95 ��.556 80.795 ��5.�5�

SA. Skupaj dolgoročna sredstva 8.013.990 -274.343 7.739.647 9.288.928 -307.478 8.981.450

�. Zaloge 9�8.8�9 -5.007 9��.8�� 755.97� -�.057 75�.9�6

�. Kratkoročne finančne naložbe po

pošteni vrednosti skozi poslovni izid 5�0.85� 5�0.85� �6�.�� 6�.��

�. Kratkoročna dana posojila �97.86� -�6�.000 �6.86� �0.0�7 -�0.000 �0.0�7

�. Terjatve iz davka od dobička 67.�65 67.�65

5. Poslovne in druge terjatve �.�06.6�� .��0 �.��8.0�� .�86.799 ��.�7� �.��8.�7�

6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki �5.0�7 �6�.000 �86.0�7 ��.��6 �0.000 ��.��6

8. Aktivne časovne razmejitve �6.�0� -�6.�0� �9.��7 -�9.��7

SB. Skupaj kratkoročna sredstva 2.704.743 540.851 3.245.594 2.101.797 462.322 2.564.119

S. Skupaj SREDSTVA 10.718.733 266.508 10.985.241 11.390.725 154.844 11.545.569


A. KAPITAL

�. Izdani kapital �.�00.000 �.�00.000 �.�00.000 �.�00.000

�. Presežek vplačanega kapitala 59�.787 �.7�8.97� �.��.759 5�0.850 �.7�8.97� �.�79.8��

�. Zakonske in statutarne rezerve 6�7.��0 6�7.��0 �09.6�� 09.6��

Druge rezerve iz dobička �68.�96 -�68.�96 6.�� -6.��

�. Lastne delnice -�.��9 -�.��9 -6.�� -6.��

5. Zadržani dobiček �90.�� 60.��5 �50.567 ��.66� -��6.06� -�9�.�97

6. Rezerva za pošteno vrednost 8�.977 8�.977 �0.990 �0.990

7. Splošni prevrednot.popravek kapitala �.7�8.97� -�.7�8.97� �.7�8.97� -�.7�8.97�

Skupaj kapital 7.917.627 -125.233 7.792.394 7.120.328 -197.533 6.922.795

B. OBVEZNOSTI

�. Prejeta posojila �9�.70� �9�.70� �.�00.�6� �.�00.�6�

�. Rezervacije �56.965 ��.977 �98.9�� 0.�06 ��.�8� �5�.�87

5. Odložene obveznosti za davek �9.76� �9.76� �9.�96 �9.�96

a) Dolgoročne obveznosti 650.667 391.741 1.042.408 2.230.369 352.377 2.582.746

�. Prejeta posojila 7��.��8 7��.��8 790.055 790.055

�. Poslovne in druge obveznosti �.�0�.6�9 ��.�7� �.��6.0�� .�0�.8�9 �5.�� .��9.97�

6.Pasivne časovne razmejitve ��.�7� -��.�7� �5.�� -�5.��

b) Kratkoročne obveznosti 2.150.439 2.150.439 2.040.028 2.040.028

Skupaj obveznosti 2.801.106 391.741 3.192.847 4.270.397 352.377 4.622.774

KO. Skupaj KAPITAL IN OBVEZNOSTI 10.718.733 266.508 10.985.241 11.390.725 154.844 11.545.569


IZKAZPOSLOVNEGAIZIDAZALETO2005–prilagoditevizSRSnaMSRP

V tisoč tolarjih SRS razlika MSRP

1. PRIHODKI 6.379.105 26.275 6.405.380

�. Nabavna vrednost prodanih količin -��.�86 -��.�86

�. Proizvajalni stroški -�.9��.�96 -�.9��.�96

�. Nabavna vrednost prodanih količin -5.��7.58� -5.��7.58�

in proizvajalni stroški

A. KOSMATI DOBIČEK 1.141.523 26.275 1.167.798

5. Drugi prihodki (iz poslovanja) ��7.570 �8.88� �56.�5�

6. Stroški prodajanja -�.��.87� -�6.�75 -�.�59.��8

7. Stroški splošnih služb -787.�95 -787.�95

8. Drugi odhodki ( iz poslovanja) -��.7�5 -��.7�5

= skupaj (5+6+7+8) -�.9��.�� -7.�9� -�.9��.8��

B. Poslovni izid brez stroškov financiranja -772.920 18.884 -754.036

9. Prihodki iz financiranja �9�.8�8 8.650 �0�.�78

�0. Stroški iz financiranja -��7.795 -�5.0�8 -��.8��

C. Čisti prihodki financiranja 76.033 -16.398 59.635

D. Poslovni izid pred obdavčitvijo -696.887 2.486 -694.401

��.b.Odloženi davek ��.555 -�.��7 ��.��8

Dobiček/izguba (poslovni del) -652.332 359 -651.973

obračunskega obdobja

Skupna vrednost razlik med vrednostmi po MSRP in SRS je 359 tisoč tolarjev oziroma je boljši poslovni izid za 0,05 %.

Razlike v prihodkih v vrednosti 26.275 se nanašajo na porabo in oblikovanje rezervacij za prodajne garancije. V preteklosti po SRS je bilo oblikovanje prodajnih garancij izkazano kot zmanjšani prihodki.

Drugi prihodki iz poslovanja so posledica zmanjšanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine . Stroški prodajanja so posledica oblikovanja rezervacij.

Prihodki iz financiranja kažejo učinek prevrednotenja naložb.

Stroški iz financiranja kažejo učinek prevrednotenja naložb po pošteni vrednosti zaradi tečajnih razlik naložb na nabavno vrednost.

Obračunana nižja odložena terjatev za davek v vrednosti 2.127 tisoč tolarjev izhaja iz spre-membe rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter zmanjšanja poštene vrednosti naložb skozi poslovni izid.


Drugarazkritja

Razkritjaposkupinahoseb:članiuprave,nadzornegasvetainzaposlenipoindividualnihpogodbah

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb so:

- uprava 23.579 tisoč tolarjev, - ostali zaposleni po individualni pogodbi (10 oseb) 133.243 tisoč tolarjev, - nadzorni svet 3.277 tisoč tolarjev.

Stanje obveznosti iz naslova namenskih posojil, ki jih je družba odobrila delavcem iz teh skupin, znaša konec leta 2006 2.140 tisoč tolarjev.

Znesek odplačanih posojil v letu 2006 znaša 912 tisoč tolarjev.

•

•


preživijo vedno tisti, ki so se znali najbolje prilagoditi razmeram.«


5. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE CETIS


SKUPINSKI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

V tisoč tolarjih Pojasnilo �006 �005

1. PRIHODKI 1 7.670.128 7.425.873

�. Nabavna vrednost prodanih količin -87�.07� -78�.0��

�. Proizvajalni stroški -�.775.��0 -5.077.9�7

�. Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški � -5.6�6.�8� -5.86�.9��

A. KOSMATI DOBIČEK 2.023.944 1.563.942

5. Drugi prihodki (iz poslovanja) � �98.��9 �86.�97

6. Stroški prodajanja � -�.�58.777 -�.��0.808

7. Stroški splošnih služb � -8�7.075 -886.969

8. Drugi odhodki (iz poslovanja) � -�06.8�7 -��8.57�

= Drugi prihodki, odhodki in stroški (5+6+7+8) -�.08�.550 -�.�90.�5�

B. POSLOVNI IZID BREZ STROŠKOV FINANCIRANJA -60.606 -726.212

9. Prihodki iz financiranja � ��.80� �09.��5

�0. Stroški financiranja � -�60.�80 -�57.��5

C. ČISTI STROŠKI FINANCIRANJA 283.323 51.980

D. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 222.717 -674.232

a) Odhodki za davke 5 -5.��7 -�.��

b) Odložen davek 5 ��.05� ��.0��

��. Odhodki za davke 5 �6.6�7 �8.800

E. DOBIČEK PO OBDAVČITVI 239.344 -635.432

Čisti dobiček (izguba) na delnico (v tolarjih) �0 �.�97,9� -�.�80,08


SKUPINSKA BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2006

V tisoč tolarjih SREDSTVA Pojasnilo ��.��.�006 ��.��.�005

�. Nepremičnine, naprave in oprema 7 5.�7�.08� 6.��.66�

�. Neopredmetena sredstva 8 �58.�97 6�.�59

5. Naložbe v pridružena podjetja 9 �7.�56 ��.��9

6. Naložbe razpoložljive za prodajo �0 �.��6.689 �.07�.665

7. Dana posojila �� .�� 58.��8

8. Odložene terjatve za davek �� 9.�50 97.6��

SA. Skupaj dolgoročna sredstva 9.348.118 9.845.874

�. Zaloge �� 897.��8 87�.866

�. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti �� 0.690 �6�.��

�. Kratkoročna dana posojila �5 8.6�9 ��.�7�

�. Terjatve iz davka od dobička �6 67.�65

5. Poslovne in druge terjatve �7 �.60�.��7 �.59�.8�6

6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki �8 �5�.�56 �0�.��5

SB. Skupaj kratkoročna sredstva 3.204.450 3.129.988

S. SKUPAJ SREDSTVA 12.552.568 12.975.862


�. Izdani kapital �.�00.000 �.�00.000

�. Kapitalske rezerve �.�79.8�� .�79.8��

�. Rezerve (zakonske in statutarne) �09.6�� 09.6��

�. Zadržani dobiček 75.896 -�65.�8�

5. Lastne delnice -6.�� -6.��

6. Rezerva za pošteno vrednost �65.�� .�0�

KO.A Skupaj kapital 19 7.324.421 6.950.121

�. Prejeta posojila �� .�07.�86 �.0�0.8�8

�. Rezervacije �� 85.��5 �67.�05

5. Odložene obveznosti za davek �� 58.6�6

KO.B.a) Skupaj dolgoročne obveznosti 2.651.037 3.508.233

�. Prejeta posojila �� 960.060 900.6�7

�. Poslovne in druge obveznosti �� .6�7.050 �.6�6.86�

KO.B.b) Skupaj kratkoročne obveznosti 2.577.110 2.517.508

KO.B Skupaj obveznosti 5.228.147 6.025.741

KO. SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 12.552.568 12.975.862

Zabilančna sredstva (obveznosti) 5.6�5.90� 5.8�7.767


V tisoč tolarjih �006 �005

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Poslovni izid obračunskega obdobja ��9.��5 -6�5.��

Prilagoditve za: 7��.665 �.08�.8��

Amortizacijo nepremičnin,naprav in opreme 90�.655 98�.6�8

Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev �5.75� 59.��9

(Odpravo) izgube zaradi oslabitve �8.95� 7�.0�8

Negativne tečajne razlike 7.95� 6.�86

Prihodki od naložbenja -�5�.�98 -95.56�

Odhodki za financiranje ��.�0� ��.��

Prihodki od prodaje nepremičnin , naprav in opreme -6.��8 -5.7�5

Prihodki od zmanjšanja dolgoročnih rezervacij -98.7�7 -69.�07

DOBIČEK IZ POSLOVANJA PRED SPREMEMBAMI

ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV IN REZERVACIJAMI 98�.0�0 ��6.�89

Sprememba poslovnih in drugih terjatev -�87.�98 -�87.070

Sprememba zalog -��.�06 8�.��6

Sprememba poslovnih in drugih obveznosti -�9.�06 ��6.967

Sprememba rezervacij in zaslužkov zaposlencev �6.5�8 ��.�6�

PRI POSLOVANJU PRIDOBLJENA DENARNA SREDSTVA -��.�8� 55.�76

Plačane obresti -�9.8�8 -57.679

Plačani davek iz dobička -�8�.065

ČISTI DENARNI TOK IZ POSLOVANJA 719.880 260.121

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

Prejemki iz prodaje nepremičnin,naprav in opreme 6�.�80 �8.089

Prejemki iz prodaje naložb �5�.�98 95.56�

Prejete obresti �0.��9 �6.�60

Prejete dividende 7�.89� 6�.80�

Izdatki za pridobitev nepremičnin,naprav in opreme �89.�� -�.8��.086

Izdatki za ostale naložbe -�5�.��5 -�.�8�.�90

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -��.99� -�5.7��

ČISTI DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA 204.975 -2.997.375

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

Odkup lastnih delnic ali deležev -�.��9

Spremembe v kapitalu 6�� -�59.500

Najem posojil �.089.506 �.8��.��8

Odplačilo posojil -�.86�.7�5 -�.��6.0�9

Plačane dividende -��7 -�55.990

ČISTI DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA -773.734 2.407.540

Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov �5�.�� -��9.7��

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja �0�.��5 ��.8�9

DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA 253.256 102.135

SKUPINSKI IZKAZ DENARNEGA IZIDA


SKUPINSKI IZKAZ GIBANJA KAPITALA

V tisoč tolarjih Izdani Kapitalske Zakonske in Lastne Zadržani Rezerva za Skupaj kapital rezerve statutarne rezerve delnice dobiček pošteno vrednost kapital

Stanje 01.01.2005 2.400.000 4.341.759 617.340 -2.249 295.770 149.291 7.801.911

Sprememba rač.usmeritev Cetis,d.d. 6�.�� -6�.��

Izguba �005 -6�5.�� -6�5.��

Pokrivanje izgube -6�.9�7 -�07.7�9 �69.666

Izplačilo dividend in nagrad -�59.500 -�59.500

Zmanjšanje poštene vrednosti -5�.876 -5�.876

Nakup lastnih delnic -�.98� -�.98�

Stanje 31.decembra 2005 2.400.000 4.279.822 409.611 -6.231 -165.183 32.102 6.950.121

Dobiček �006 ��9.�� 9.��

Tečajne razlike CETIS ZG,IPI,BS �.580 �.580

Dividende za lastne delnice �55 �55

Povečanje poštene vrednosti ��.�� .��

Stanje 31.decembra 2006 2.400.000 4.279.822 409.611 -6.231 75.896 165.323 7.324.421

Uprava Cetis d.d. potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2006.

Uprava je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov tako, da ti predstavljajo resnično in pošteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslovnega izida za to obdobje.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske politike ter da so bile računovodske ocene izdelane smiselno in po načelu previdnosti. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja.

Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za za-varovanje sredstev podjetja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

Marec 2007

mag. Simona Potočnik glavna direktorica

IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA


POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEVIN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.Predstavitevskupine

Skupina zagotavlja celovite rešitve na področju komunikacij s pomočjo tiskanih in drugih vrst medijev. Njena vizija je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in tržnimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljših kadrov biti prvi v Sloveniji ter povečati tržni delež na trgih izven Slovenije. Ponuja pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin, grafično oblikovanje ob spremljajočih storitvah kot so poosebljanje, implementacija in poosebljanje čipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto in storitev svetovanja ter projektnega vodenja in druge.

Skupino poleg matične družbe Cetis d.d. sestavlja še družba CETIS-ZG, d.o.o., v kateri ima matična družba 100 odstotni delež. Deleža v družbah CETIS-SK, dooel, Skopje in CETIS Print, dooel, Skopje sta bila v mesecu juliju 2006 odprodana.

Podatkiozaposlenih-stanje

SKUPINA Cetis, d.d., Cetis-ZG, Cetis-SK, Cetis-Print,Leto CETIS Celje d.o.o. dooel, Skopje dooel, Skopje

�00� �78 �5� 7 �0

�005 55� ��0 �� 0 80

�006 �� 9 ��

Izobrazbena struktura zaposlenih – povprečje v primerjavi s preteklimaletoma

Stopnja izobrazbe �006 �005 �00�

II. Stopnja izobrazbe - priučeni �00 �� 5

III. Stopnja izobrazbe - kvalificirani 7 �9 7

IV. Stopnja izobrazbe - kvalificirani ��0 �6� �56

V. Stopnja izobrazbe - srednja ��5 �68 ��

VI. Stopnja izobrazbe - višja �8 �� 9

VII. Stopnja izobrazbe - visoka �� 5� �8

VIII. Stopnja izobrazbe - magisterij 5 6 5

2.Podlagazasestavoračunovodskihizkazov

a) Izjava o skladnosti Računovodski izkazi za leto 2006 so sestavljeni na osnovi Mednarodnih računovodskih

standardov poročanja (MSRP), ki jih je razglasil Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenj Odbora za pojasnjevanje mednarodnega računovodske-ga poročanja (FRIC), kot jih je sprejela Evropska Unija.

Uprava družbe je računovodske izkaze potrdila 05.03.2007.


b) Podlaga za merjenje Računovodski izkazi za leto 2006 so pripravljeni na osnovi nabavnih vrednosti oziroma

domnevnih nabavnih vrednosti razen pri spodaj navedenih primerih, pri katerih se upošteva poštena vrednost:

- izpeljani finančni inštrumenti - finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid - za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Metode uporabljene pri merjenju poštene vrednosti so opisane v nadaljevanju.

c) Funkcijska in predstavitvena valuta Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih in so zaokroženi na tisoč tolarjev.

d) Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in pred-

postavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pri-pravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj močno vplivajo na zne-ske v računovodskih izkazih, so opisane v naslednjih točkah: Točka 12 – uporaba davčnih izgub,Točki 22 in 23 – rezervacije in pogojne obveznosti,Točka 25 – vrednotenje finančnih inštrumentov.

3.Pomembneračunovodskeusmeritve

Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se uporabljajo računovodske usmeritve, ki so bile uporabljene zaradi prehoda na MSRP tudi za leto 2005. Pri vrednotenju postavk, pri ka-terih standardi dajejo družbi možnost izbire med različnimi načini vrednotenja, je skupina uporabila usmeritve, zapisane v Pravilniku o računovodstvu in financah, ki so opisane v nadaljevanju.

Pojasnila so potrebna za vse pomembnejše postavke, katerih posamezna vrednost presega določen procent vrednosti v sredstvih oziroma v virih sredstev. Način opredelitve in pomem-bnost je razvidna v Pravilniku o računovodstvu in financah.

Uprava mora podati presojo, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in izkazovanje vrednosti sredstev in virov sredstev kot prihodkov in odhodkov.

Najpomembnejše presoje se nanašajo na razvrstitev finančnih instrumentov, s katerimi sku-pina namerava trgovati in tistimi, ki so namenjeni za prodajo.

V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe iz kategorije finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. V skladu z MRS 8 je izvršen popravek otvoritvenega stanja primerjalne-ga obdobja. (pojasnilo 10, 14, 19). Učinek popravka je evidentiran na rezervi za pošteno vrednost na dan 1.1.2005, učinek spremenjene računovodske usmeritve pa se odraža v poslovnem izidu 2005 in 2006.

Primerjalne informacije so usklajene s predstavitvijo informacij v tekočem letu. Kadar je bilo potrebno, so bili primerjalni podatki prilagojeni, tako da so v skladu s predstavitvijo informacij v tekočem letu.


4.Podlagazakonsolidacijo

OdvisnedružbeOdvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima skupina zmožnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane raču-novodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

PridruženedružbePridružene družbe so družbe, v katerih ima skupina pomemben, ne pa prevladujoč vpliv na finančne in poslovne usmeritve družbe. Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo delež skupine v celotno priznanih dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež skupine v izgubah pridružene družbe večji kot njen delež v pridruženi družbi, se knjigovod-ska vrednost deleža skupine zmanjša na nič, skupina pa preneha pripoznavati svoj delež v nadaljnjih izgubah, toda le v obsegu, za katerega ima skupina pravne ali posredne obveze ali je opravila plačila v imenu pridruženega podjetja.

Posli,izvzetiizkonsolidacijeV konsolidiranih računovodskih izkazih so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine. Nerealizirani dobički iz poslov s pridruženimi podjetji se izločijo le do obsega deleža skupine v podjetju. Nereali-zirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi.

a) Tujavaluta

Sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obra-čunskega obdobja preračunajo na srednji tečaj Banke Slovenije.

Denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti na dan bilance stanja se prera-čunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali nega-tivne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vred-nosti se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov razvrščenih kot na razpolago za prodajo ali za nefinančno obveznost, ki je določena kot varovanje pred tveganjem.

b) Finančniinštrumenti

Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila, ter poslovne in druge obveznosti.

Neizpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednos-ti, povečani za (inštrumente, ki preko poslovnega izida niso pripoznani po pošteni vrednosti) stroške, ki se neposredno nanašajo na posel, z izjemo spodaj navedenega. Po začetnem pripoznanju, se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju.

Finančni inštrument se pripozna, če skupina postane stranka pogodbenih določil in-štrumenta. Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice druž-be do denarnih tokov potečejo, ali če skupina finančno sredstvo prenese na drugo stranko, vključno obvladovanje ali vsa tveganja in koristi sredstva. Nakupi in prodaje, opravljene na reden oz. običajen način, se obračunavajo na dan posla t.j. datum, ko


se skupina zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Pripoznanje finančnih obveznosti se od-pravi, ko pogodbene obveznosti družbe potečejo, prenehajo ali prekinejo.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev, so v izkazu finančnega izida vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki 4. Čisti prihodki

(stroški) financiranja.

Finančna sredstva na razpolago za prodajo Naložbe v kapitalske vrednostnice so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpola-

go za prodajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid.

Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Inštrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgo-

vanje, ali če je določen kot takšen po začetnem pripoznanju. Finančni inštrumenti so določeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je skupina zmožna voditi te naložbe, kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednos-ti. Po začetnem pripoznanju, se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjeni po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu.

Ostalo Ostali neizpeljani finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo

metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.

Gospodarska varovanja pred tveganji Pri izpeljanih finančnih inštrumentih, ki varujejo denarna sredstva in obveznosti izra-

žena v tuji valuti, se gospodarsko varovanje pred valutnimi tveganji zaradi zelo nizke stopnje izpostavljenosti ne izvaja. Spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih inštrumentov so pripoznane v izkazu poslovnega izida kot del pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

Osnovni kapital

Navadne delnice Dodatni stroški, pripisljivi neposredno izdaji navadnih delnic in delniških opcij, so izka-

zani kot znižanje kapitala. Odkup lastnih delnic ali deležev Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, ki se izkazuje kot del osnovnega kapitala, se zne-

sek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala.

Dividende Dividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo ob nastanku poslovnega

dogodka.


c) Opredmetenaosnovnasredstva Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni

vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, to so zlasti stroški prevoza in namestitve.

Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sred-stev, je treba usredstviti kot del te opreme.

Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračuna-vajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opred-metenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je knjigovodska večja od prodajne vrednosti.

Kasneje nastali stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi Stroški zamenjave nekega dela opredmetenega osnovnega sredstva se pripoznajo v

knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v družbo, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripozna-ni v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride..

Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dol-

goročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo: V letih min V letih max

Gradbeni objekti 7 �0

Oprema grafične dejavnosti � �9

Laboratorijska oprema � �0

Vozila 8 8

Telefoni, telegrafska centrala � 5

Pohištvo 5 6

Pisalni stroji, računalniška oprema � 8

Računalniška oprema za protipožarno varnost � �

Merilne in kontrolne naprave � 6

d) Neopredmetenasredstva

Raziskovanje in razvijanje Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in

strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odho-dek, ko se pojavi.

Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno

boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo iz-merimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja, in če ima namen uporabiti ali prodati sredstvo. Pripoznana vrednost porabe


zajema stroške materiala, neposredne stroške dela, ter ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Ostala vrednost porabe se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanj-šani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Ostala neopredmetena sredstva Ostala pridobljena neopredmetena sredstva, kjer so dobe koristnosti omejene, so

izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in na-brane izgube zaradi oslabitve.

Kasnejši stroški Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so usredstveni le v

primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upo-

števanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko je sredstvo na razpo-lago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:



Neopredmetena dolgoročna sredstva � �0

e) Zaloge

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovred-noti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve. Vrednost zalog temelji na načelu metode zaporednih cen (FIFO).

Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških. Te sestavljajo neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in splošni proizva-jalni stroški. Splošni proizvajalni stroški so stroški materiala, storitev, dela amortizacije, ki so obračunani v okviru proizvajalnega procesa, a jih ni mogoče neposredno povezati z nastajajočimi poslovnimi učinki.

Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po za-dnjih dejanskih nabavnih cenah za material in trgovsko blago presega njihovo tržno vrednost. Nedokončana proizvodnja se vodi po proizvajalnih stroških brez eksternih storitev, medtem ko se zaloge proizvodov spremljajo po proizvodnih cenah. Če te cene presegajo njihovo tržno vrednost, jih skupina slabi tako za nedokončano proizvodnjo kot gotove proizvode.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanj-šana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.

f) Oslabitevsredstev

Finančna sredstva Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih

je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednos-ti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodo-


čimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.

Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena osla-bitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne zna-čilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.

Vse izgube zaradi oslabitve skupina izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, ki je bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid.

Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče ne-pristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, namenjenih za pro-dajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslov-nem izidu. Finančna sredstva, namenjena za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, skupina izkazuje neposredno v kapitalu.

Nefinančna sredstva Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefi-

nančnih sredstev skupine razen bioloških sredstev, naložbenih nepremičnin zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knji-govodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajoča enota je najmanjša skupina sredstev, ki ustvarjajo finančne pritoke, v veliki meri neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razpore-jenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri upo-rabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri dolo-čanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo.

Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba za-radi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

g) Dolgoročnasredstva,razvrščenamedsredstva,namenjenazaprodajo

Dolgoročna sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana pred-vsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Ne-posredno pred razvrščanjem sredstva med sredstva za prodajo se izvede ponovna me-ritev sredstev (ali sestavnih delov ali skupine za odtujitev) v skladu z računovodskimi usmeritvami. V skladu s tem se dolgoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer


tisti, ki je nižja. Izguba zaradi oslabitve za odtujitev se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, nato pa tudi druga sredstva in obvez-nosti sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti, pri tem pa se izgube ne razporedi na zaloge, finančna sredstva, odložene terjatve za davek, sredstva v zvezi z zaslužki zaposlenih, naložbene nepremičnine in biološka sredstva, ki jih je še naprej potrebno meriti skladno z računovodskimi usmeritvami. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva, namenjena za prodajo, in kasnejše izgube ob ponovnem merjenju se izkazujejo poslovnem izidu. Dobički se ne izkazujejo v višini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi oslabitve.

h) Zaslužkizaposlenih

Kratkoročni zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med

odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

i) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali po-sredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Skupina re-zervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po določeni obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Garancije za izdelke in storitve Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev,

za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o ga-ranciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost.

Kočljive pogodbe Rezervacija za stroške kočljive pogodbe se pripozna, ko neizogibni stroški izpolnjevan-

ja pogodbenih obveznosti po tej pogodbi presegajo pričakovane gospodarske koristi, ki jih je skupina deležna na osnovi pogodbe. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti pričakovanih stroškov prekinitve pogodbe oziroma pričakovanih stroškov nadaljevanja pogodbenega razmerja, in sicer po nižji od obeh. Preden skupina oblikuje rezervacijo, izkaže morebitne izgube iz oslabitve vrednosti sredstev, ki so povezana s pogodbo.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom

zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.

Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun je bil narejen za vsakega zapos-lenega tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh priča-kovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,5 % letno in predstavlja realno obrestno mero; izračun je z uporabo projicirane enote pripravil pooblaščeni aktuar.

j) Prihodki

Prihodki iz prodaje proizvodov Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila

ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko skupina preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih.


Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kupčevo skla-dišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo.

Prihodki iz opravljenih storitev Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stop-

njo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregle-dom opravljenega dela.

Prihodki od najemnin Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enako-

merno med trajanjem najema. Podeljene vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin.

k) Finančniprihodkiinfinančniodhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, pri-hodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslov-nega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, dividende od prednostnih delnic, ki so izkazane med obveznostmi, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

l) Davekoddobička

Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Da-vek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uvel-javljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upo-števajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za po-trebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Naslednje začasne razlike niso upoštevane: dobro ime v primeru, da ne gre za davčno priznan odhodek, začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti, ki ne vpliva niti na računovod-ski niti na obdavčljivi dobiček in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bodo odpravlje-ne v predvidljivi prihodnosti. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče


uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za kate-rega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

Dodatni davek od dobička, ki izhaja iz delitve dividend, se izkaže, ko se pripozna ob-veznost za plačilo dividende.

m) Čistidobičeknadelnico

Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobič-konosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navad-nim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu.

Poročanjepoodsekih

Odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje skupine po odsekih temelji na področnih odsekih.

Novistandardiinpojasnila,kišenisostopilivveljavo

Številni novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila za leto, ki se je končalo na dan 31. december 2006, še ne veljajo in jih skupina pri pripravi računovodskih izkazov ni upoštevala:

MSRP 7 Finančni inštrumenti: Razkritja in Dopolnitev k MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: razkritja o kapitalu Standard bo zahteval obsež-nejša razkritja o pomembnosti finančnih inštrumentov za finančno stanje skupine in njeno poslovanje ter kvalitativna in kvantitativna razkritja o naravi in višini posameznih vrst tveganj. MSRP 7 in dopolnjeni MRS 1, ki ju bo skupina morala upoštevati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2007, bosta zahtevala obsežnejša dodatna razkritja o finančnih inštrumentih in osnovnem kapitalu skupine.

OPMSRP 7 Uporaba prevrednotenja po MRS 29 Računovodsko poročanje v pogojih hiperinflacije Pojasnilo se nanaša na uporabo MRS 29 v prvem letu, ko pravna oseba ugotovi obstoj hiperinflacije in še zlasti pri obračunavanju odloženih davkov. Ne priča-kujemo, da bo imel OPMSRP 7, ki ga bo skupina morala upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2007, vpliv na uskupinjene računovodske izkaze.

OPMSRP 8 Področje MSRP 2: Plačilo z delnicami Pojasnilo se uporablja pri plačilnih transakcijah z delnicami, pri katerih dela ali celotnega blaga ali storitev ni mogoče natančno opredeliti. OPMSRP 8 bo skupina morala začeti uporabljati za poslovno leto 2007, pri čemer bo pojasnilo morala uporabiti za nazaj.

OPMSRP 9 Ponovna ocenitev vgrajenih izvedenih finančnih inštrumentov Pojasnilo zahteva, da je treba ponovno oceniti, ali je vgrajeni finančni instrument po-trebno ločiti od gostiteljske pogodbe samo, če je prišlo do sprememb pogodbe. Ne pričakujemo, da bo OPMSRP 9, ki ga mora skupina pričeti uporabljati za poslovno leto 2007, vplival na uskupinjene računovodske izkaze.

OPMSRP 10 Medletno računovodsko poročanje in slabitve prepoveduje odpravo iz-gube zaradi oslabitve, ki je bila pripoznana v prejšnjem medletnem obdobju v zvezi z dobrim imenom, naložbo v kapitalske inštrumente ali finančna sredstva, izkazana po nabavni vrednosti. OPMSRP 10 bo skupina morala začeti uporabljati za poslovno leto 2007 pri izkazovanju dobrega imena, naložbah v kapitalske inštrumente in finančna sredstva, izkazana po nabavni vrednosti za naprej od dne, ko je skupina prvič uporabi-la kriterije merjenja v skladu z MRS 36 in MRS 39 (t.j. 1. januarja 2004).

•

•

•

•

•


Razkritjakizkazudenarnegaizida

Izkaz denarnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2006 in bilance stanja na dan 31.12.2005 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2006 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

RAZKRITJA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

V tisoč tolarjihRazčlenitev po vrstah prodaje �006 �005

Prodaja proizvodov in storitev na domačem trgu �.�06.�� .�68.606

Prodaja proizvodov in storitev na tujem trgu �.�9�.6�� .65�.8�6

Prodaja materiala in trgovskega blaga na domačem trgu �96.5�7 ��9.668

Prodaja materiala in trgovskega blaga na tujem trgu 875.8�5 �6�.77�

Skupaj 7.670.��8 7.��5.87�

1.Prihodki

Območniodseki V tisoč tolarjih EU Ostali svet Skupina �006 �005 �006 �005 �006 �005

Čisti prihodki od prodaje tretjim osebam 5.7��.695 5.690.777 �.9�5.�� .7�5.096 7.670.��8 7.��5.87�

Poslovni izid iz poslovanja -�0�.876 -7��.��5 ��.�7� -�.977 -60.606 -7�6.��

Neto finančni rezultat �8�.�� 5�.980

Davek od dobička �6.6�7 �8.800

Čisti poslovni izid tekočega obdobja ��9.�� -6�5.��

Sredstva skupaj �0.9��.79� �0.�7�.656 �.6�8.77� �.60�.�06 ��.55�.568 ��.975.86�

Obveznosti skupaj �.605.�� .��8.��0 6��.9�5 �.577.�0� 5.��8.��7 6.0�5.7��

Investicije �68.8�7 ��.�9� �8.��5 �.�78.759 �97.0�� .80�.950

Področnarazdelitev

Prihodki od prodaje pod ostalo zajemajo prihodke od prodaje materiala, trgovskega blaga in osnovnih sredstev.

V tisoč tolarjih varnostne tiskovine komercialne tiskovine ostalo Skupaj �006 �005 �006 �005 �006 �005 �006 �005

Čisti prihodki od �.5��.�� .�66.�� 5.595.�9� 5.80�.78� 560.80� �55.660 7.670.��8 7.��5.87�

prodaje tretjim osebam

Poslovni izid -�9.570 -��7.�� -�0.08� -5�5.�6� -�0.95� -5�.6�0 -60.606 -7�6.��

iz poslovanja

Neto finančni rezultat �8�.�� 5�.980

Davek od dobička �6.6�7 �8.800

Čisti poslovni izid ��9.�� -6�5.��

tekočega obdobja

Sredstva skupaj �.799.7�8 �.�0�.��8 8.7�5.96� �0.05�.5�� .0�6.888 8�0.890 ��.55�.568 ��.975.86�

Obveznosti skupaj �.09�.��0 8��.807 �.7�8.650 �.855.�55 �05.�57 ��8.679 5.��8.��7 6.0�5.7��

Investicije 6�.9�0 77.��5 ��0.796 �.695.5�5 ��.�06 �0.�60 �97.0�� .80�.950


2.Odhodki

V tisoč tolarjihStroški po naravnih vrstah, sprememba vrednosti zalog �006 �005

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 87�.07� 78�.0��

Stroški porabljenega materiala in storitev �.0��.0�8 �.�07.5�5

Stroški dela �.0�8.8�9 �.06�.56�

Amortizacija 950.�66 �.0��.967

Drugi odhodki (iz poslovanja) �7�.��6 �6�.909

Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov,

nedokončane proizvodnje in polizdelkov -�9.750 78.�95

Skupaj odhodki (iz poslovanja) 8.0�8.86� 8.��8.�8�


Stroški bruto plač �.��9.5�5 �.��.�66

Stroški pokojninskih zavarovanj �67.657 �9�.990

Stroški drugih socialnih zavarovanj �07.�� 00.�0�

Drugi stroški dela ��.�� 8.�0�

Skupaj stroški dela �.0�8.8�9 �.06�.56�

Stroški dela

Stroški plač so obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami, internimi pravilniki o plačah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o višini stroškov, ki se priznavajo kot davčno priznani odhodki ter individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Drugi stroški dela so vsi ostali stroški za prehrano, prevoz, regres, odpravnine pri odhodu v pokoj ter davek na izplačane plače.

Matična družba je namenila za dodatno pokojninsko zavarovanje v letu 2006 52.312 tisoč tolarjev skupaj z zaposlenci, ki so se prostovoljno odpovedali 1,615 % bruto plače za isti namen. V preteklem letu pa je družba za te namene ob istih pogojih izplačala 55.173 tisoč tolarjev.

3.Drugiprihodkiizposlovanja

V tisoč tolarjihRazčlenitev drugih prihodkov �006 �005

Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev 9.65� 5.7�5

Odprava oslabitev opredmetenih sredstev �9.�5�

Prihodki od odprave rezervacij �0�.��9 5�.0��

Usredstveni lastni proizvodi in storitve 6�.�08

Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog �8.7�8 �.�78

Prejete odškodnine, subvencij in dotacij ��.0�� 5.��

Drugo 5�.8�6 98.0�0

Skupaj �98.��9 �86.�97



Prihodki od obresti �9.�5� �0.60�

Prihodki od dividend in drugih deležev 7�.887 6�.80�

Pozitivne tečajne razlike �.��9 �9.�9�

Prihodki od prodaje finančnih naložb ��6.980 95.56�

Drugi finančni prihodki �.�� .5�5

Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov 97.�� 8.6�9

Skupaj prihodki iz financiranja ��.80� �09.��5

Odhodki za obresti ��6.85� 67.�07

Negativne tečajne razlike 9.��0 6.�87

Odhodki od prodaje finančnih naložb �8� 96

Drugi finančni odhodki �.�9� ��

Finančni odhodki zaradi slabitve �.5�� 8�.6��

Skupaj stroški iz financiranja �60.�80 �57.��5

Skupaj čisti prihodki financiranja �8�.�� 5�.980

4.Čistiprihodki(stroški)financiranja

5.Prihodekzadavke


Dejansko obračunan davek 5.��7 �.��

Terjatve za odloženi davek -��.05� -��.0��

Skupaj -�6.6�7 -�8.800

Prikaz efektivnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb

V tisoč tolarjih �006 �006 �005 �005

Celotni poslovni izid pred davki ��.7�7 -67�.��

Davčni učinki :

Davek obračunan z uporabo

splošne davčne stopnje �5,0% 55.679 �5,0% -�68.558

Prilagoditev za davčno stopnjo

iz drugih davčnih območij -0,6% -�.�57 0,�% -�.�9�

Davčno izvzeti prihodki -��,�% -�9.��8 0,6% -�.8��

Davčno povečani prihodki -0,7% �.5��

Davčno nepriznani odhodki ��,8% 77.55� -�9,9% ��.��

Davčne olajšave -�6,�% -58.606

Davčna izguba -�8,7% -6�.876

Druge spremembe davčne osnove �,5% �.��7 0,6% -�.77�

skupaj davki -7,5% -16.627 5,8% -38.800

V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe iz kategorije finančnih sred-stev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Sprememba računovodske usmeritve je v letu 2005 vplivala na zmanjšanje čistih prihodkov financiranja za 10.287 tisoč tolarjev.


6.Razkritjazneskovzarevizorja

Celoten znesek porabljen za plačilo storitev revidiranja je v letu 2006 znašal 2.901 tisoč tolarjev, medtem ko skupina ostala razkritja po 20. točki ZGD-1 opušča zaradi minimalnih zneskov.

V tisoč tolarjih Zemljišča Zgradbe Oprema Druga oprema Investicije v teku Dani predujmi Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �86.07� �.�75.657 9.�0�.978 �7.60� �.00� 5.��8 ��.690.5�9

Pridobitve v poslovnem letu 7�.9�� .05�.09� 657.7�5 �00 7.�97 �.79�.�57

Sprememba investicij v teku �6.�90 �6.�90

Odtujitve ��9.�5� ��.��5 8.5�� 9.��9

Stanje ��.��.�005 �6�.00� �.��9.7�9 9.5�0.�6� 6.859 �0.�9� �.00� ��.�5�.067

Stanje 0�.0�.�006 �6�.00� �.��9.7�9 9.5�0.�6� 6.859 �0.�9� �.00� ��.�5�.067

Popravek otvoritvene bilance �9� -��.�7� ��.�6� 80 -5��

Pridobitve v poslovnem letu �.670 ��.685 �67.�55 ��.580 �95.�90

Sprememba investicij v teku ��.�77 ��.�77

Odtujitve 5�8.786 �9�.096 ��.97� �.00� �.068.858

Stanje ��.��.�006 �6�.67� �.80�.0�� 9.�6�.��8 �8.6�0 5�.��8 ��.509.��

Popravek vrednosti

Stanje 0�.0�.�005 �.55�.��0 5.�66.�68 ��.09� 7.0�8.69�

Amortizacija �09.057 87�.58� 98�.6�8

Odtujitve �9�.�� 0.700 �0�.9��

Stanje ��.��.�005 �.660.�87 6.��8.6�5 �9� 7.809.�06

Stanje 0�.0�.�006 �.660.�87 6.��8.6�5 �9� 7.809.�06

Popravek otvoritvene bilance -�7.�96 �7.�06 -�9�

Amortizacija ��7.695 780.06� 7.�9� 905.�5�

Odtujitve ��.870 �66.�� 98 �79.�09

Stanje ��.��.�006 �.765.�� 6.5�5.050 ��.896 8.��5.�58

Neodpisana vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �86.07� �.7��.��7 �.6�5.7�0 6.5�0 �.00� 5.��8 5.66�.8�7

Stanje ��.��.�005 �6�.00� �.669.�6� �.�8�.6�6 6.�65 �0.�9� �.00� 6.��.66�

Stanje 0�.0�.�006 �6�.00� �.669.�6� �.�8�.6�6 6.�65 �0.�9� �.00� 6.��.66�

Stanje ��.��.�006 �6�.67� �.0�8.8�0 �.7�6.�98 �.7�� 5�.��8 5.�7�.08�

7.Nepremičnine,napraveinoprema

Skupina je investirala v letu 2006 v zemljišča, zgradbe in opremo 297.032 tisoč tolarjev.

Gibanjenepremičnin,napravinopreme

V skupini Cetis sta bili v letu 2006 prodani družbi Cetis-SK, dooel, Skopje in Cetis-Print, dooel, Skopje.

Odtujitve v letu 2006 v glavnem obsegajo prodajo ekonomsko in tehnično zastarele, a še funkcionalne strojne opreme.

LETNO POROČILO 2006�0�

8.Neopredmetenasredstva

Med dolgoročne premoženjske pravice se uvršča predvsem nakup računalniških progra-mov za prenovo poslovnega informacijskega sistema. Dolgoročno odloženi stroški razvi-janja so pripoznani stroški za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokončanja projekta za uporabo ali prodajo; namen je dokončati projekt in ga prodati ali uporabljati, verjetnost gospodarskih koristi ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu.

Skupina je v letu 2006 investirala v odložene stroške in dolgoročne premoženjske pravice za 333.898 tisoč tolarjev. Odloženi stroški razvijanja se vodijo za projekt potnih listov.

V tisoč tolarjih Dolgoročno Dolgoročne Neopredmetena odloženi premoženjske dolgoročna Skupaj stroški pravice sredstva v izdelavi

Nabavna vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �5.�66 ��.557 �57.9��

Pridobitve v poslovnem letu �5.0�� 5.0��

Sprememba investicij v teku 67� 67�

Odtujitve 7.050 �.6�� 9.66�

Stanje ��.��.�005 �8.��6 ��.988 67� �6�.975

Stanje �.�.�006 �8.��6 ��.988 67� �6�.975

Popravek otvoritvene bilance �.690 �.690

Pridobitve v poslovnem letu ��.�0� �96.�� 0.7�5

Sprememba investicij v teku -67� -67�

Stanje ��.��.�006 7�.7�0 6��.998 705.7�8

Popravek vrednosti

Stanje 0�.0�.�005 7.050 ��.998 �5�.0�8

Amortizacija 9.��9 �9.900 59.��9

Odtujitve 7.050 �.6�� 9.66�

Stanje ��.��.�005 9.��9 �9�.�87 �0�.7�6

Stanje �.�.�006 9.��9 �9�.�87 �0�.7�6

Amortizacija 9.��0 �5.785 �5.��5

Popravek otvoritvene bilance �9� �9�

Stanje ��.��.�006 �8.859 ��8.�6� ��7.��

Neodpisana vrednost

Stanje 0�.0�.�005 �8.��6 77.559 �05.875

Stanje ��.��.�005 �8.887 ��.70� 67� 6�.�59

Stanje 0�.0�.�006 �8.887 ��.70� 67� 6�.�59

Stanje ��.��.�006 5�.86� �0�.6�6 �58.�97

Gibanjeneopredmetenihdolgoročnihsredstev

Hipoteke, ki so vpisane v zemljiški knjigi za zavarovanje obveznosti iz naslova prejetih poso-jil znašajo 2.481.386 tisoč tolarjev, zastavljena oprema v vrednosti 2.262.232 tisoč tolarjev (od navedenega je znesek dolga samo še 2.803.126 tisoč tolarjev); zastavne pravice in prejete garancije so v višini 489.426 tisoč tolarjev.



“La Societe Nationale des Loteries Sportives (SNLS),

Libreville, Gabon - �� % lastništvo “ ��.��6 ��.��9

“KIG KGA, proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o. -

50 % lastništvo” �.��8

“Lotaria Nacionale SH.A Rruga Kavajes,Porta Kry Esore,

Misto Mame, Tirana - �6,6 % lastništvo” �.8��

Skupaj �7.�56 ��.��9

Gibanjenaložbvpridruženapodjetja V tisoč tolarjih Nabavna vrednost Čista vrednost

Stanje 0�.0�.�006 ��.��9 ��.��9

Nakup 5.755 5.755

Tečajne razlike 87 87

Pripis sorazmernega dela dobička �75 �75

Stanje ��.��.�006 �7.�56 �7.�56

Naložbi v družbo SNLS Gabon še ni bil pripisan dobiček, saj je pričela s poslovanjem v letu 2006 in bo prve računovodske izkaze pripravila šele v sredini leta 2007.

Naložbi v družbo KIG KGA je pripisan sorazmerni del dobička družbe v višini 175 tisoč tolarjev.

Naložba v družbo Lotaria Nacionale Tirana je bila pridobljena 31.12.2006.

10.Naložbe,razpoložljivezaprodajo


Naložbe razpoložljive za prodajo �.��6.689 �.07�.665

V tisoč tolarjih Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Čista vrednost

Stanje 01.01.2005 2.194.933 160 2.194.773

Nakup �.6�9.�0� �.6�9.�0�

Prodaja �7�.85� �7�.85�

Tečajne razlike ��5 ��5

Prenos na finančne naložbe skozi IPI -�6�.�� -�6�.��

Sprememba poštene vrednosti -8�.�7� ��.�09 -��.�80

Stanje 01.01.2006 3.114.934 41.269 3.073.665

Nakup 59�.9�6 59�.9�6

Prodaja 5��.�06 ��.�09 �9�.�97

Sprememba poštene vrednosti �7�.�85 �7�.�85

Stanje 31.12.2006 3.346.849 160 3.346.689

Gibanje naložb, razpoložljivih za prodajo

V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe iz kategorije finančnih sred-stev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Za znesek prerazvrstitve 462.322 tisoč tolarjev je popravljeno otvoritveno stanje na dan 1.1.2005.

9.Naložbevpridruženapodjetja



Dana posojila ��.�� 58.��8

11.Danaposojila

Dana posojila so posojila pridruženemu podjetju, delavcem za odkup stanovanj in gradnjo ter sredstva, vložena v nakup dolgoročnih obveznic, katerih izdajatelj je banka.

Gibanje danih posojil V tisoč tolarjih Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Čista vrednost

Stanje 01.01.2005 181.899 181.899

Povečanja ��.7�� .7��

Odplačila ��.6�� .6��

Prenos na kratkoročna posojila �0.�� 0.��

Tečajne razlike -�� -��

Stanje 01.01.2006 158.438 158.438

Povečanja �8�.6�� 8�.6��

Odplačila ��.�0� ��.�0�

Prenos na kratkoročna posojila 8.6�0 8.6�0

Tečajne razlike ��

Stanje 31.12.2006 312.342 312.342

12.Odloženeterjatveinobveznostizadavek V tisoč tolarjih Terjatve Obveznosti Terjatve-obveznosti ��.��.�006 ��.��.�005 ��.��.�006 ��.��.�005 ��.��.�006 ��.��.�005

Naložbe �.9�� -��.��7 58.6�6 -5�.69� -��.��7

Terjatve ��.60� ��.�77 ��.60� ��.�77

Zaloge 6.067 7.��7 6.067 7.��7

Rezervacije za odpravnino 59.�9� 8�.�5� 59.�9� 8�.�5�


Davčna izguba 5�.�98 8.06� 5�.�98 8.06�

Skupaj ��9.�50 97.6�� 58.6�6 80.6�� 97.6��

Skupina je pri obračunu odloženega davka uporabila metodo obveznosti po bilanci stanja ter vključila v obračun začasne razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo oziroma njeno knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Pri tem je uporabila 23 % davčno stopnjo, razen pri davčni izgubi, kjer je na osnovi ocene koriščenja davčne izgube v prihodnjih letih uporabila stopnjo od 20 % do 23 %.

Osnova za obveznosti za odloženi davek so presežki iz prevrednotenja naložb razpoložljivih za prodajo, merjeni po pošteni vrednosti skozi kapital.

Osnova za terjatve za odloženi davek so oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odprav-nine ob upokojitvi, davčna izguba ter začasne razlike pri obračunu davka od dohodka pri nalož-bah, terjatvah, zalogah in drugih rezervacijah, ki bodo davčno priznane v kasnejših obdobjih.

Skupina je pripoznala odložene terjatve za davek za davčno izgubo na osnovi ocene, da bodo v prihodnjih letih na razpolago obdavčljivi dobički, v breme katerih bo mogoče izra-biti odložene terjatve za davek.

V letih koriščenja davčne izgube bo zmanjšanje terjatev za odloženi davek pomenilo ustrez-no zmanjšanje dobička.


Evidenca koriščenja investicijskih davčnih olajšav znaša 146.460 tisoč tolarjev in neizkoriš-čena davčna izguba 247.900 tisoč tolarjev.

Gibanje začasnih razlik v letu 2006 V tisoč tolarjih Pripoznane v Pripoznane �.�.�006 prihodkih / odhodkih v kapitalu ��.��.�006

Naložbe -��.��7 -�.��5 -�9.05� -5�.69�

Terjatve ��.�77 -�.776 ��.60�

Zaloge 7.��7 -�.�80 6.067

Rezervacije za odpravnino, ostale 8�.�5� -��.059 59.�9�


Davčna izguba 8.06� �5.��6 5�.�98

Skupaj 97.6�� .05� -�9.05� 80.6��

Gibanje začasnih razlik v letu 2005 V tisoč tolarjih Pripoznane v Pripoznane �.�.�005 prihodkih / odhodkih v kapitalu ��.��.�005

Naložbe -�9.76� �8.�� 7.996 -��.��7

Terjatve ��.�77 ��.�77

Zaloge 7.��7 7.��7

Rezervacije za odpravnino, ostale 86.��6 -�.09� 8�.�5�

Druge rezervacije

Davčna izguba 8.06� 8.06�

Skupaj �6.58� ��.0�� 7.996 97.6��


Material �80.6�� 69.��

Nedokončana proizvodnja ��.��5 �66.9�8

Proizvodi ��.567 ��6.��5

Trgovsko blago 60.8�� 89.�6�

Skupaj 897.��8 87�.866

13.Zaloge

Popravki vrednosti se ugotavljajo po vrstah zalog in gibanju. Glede na pretekla obdobja in na že oblikovane popravke ni bilo treba na novo oblikovati popravkov. Pri pregledu zalog v reklamacijskih skladiščih, zalog materiala, proizvodov in blaga, ki niso imele gibanja več kot 12 mesecev, je skupina upoštevala enake usmeritve kot v preteklih letih.

Povečanje zalog materiala in nedokončane proizvodnje so posledica večjih nabavljenih ko-ličin materiala in komercialnih odločitev pri prodaji izdelkov.

14.Kratkoročnefinančnenaložbepopoštenivrednosti


Kratkoročne finančne naložbe ��0.690 �6�.��

Skupaj ��0.690 �6�.��


V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe v višini 462.322 tisoč tolar-jev iz kategorije finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sred-stev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Za znesek prerazporeditve je popravljeno otvoritveno stanje na dan 1.1.2005.

Vse kratkoročne finančne naložbe, ki vplivajo direktno na poslovni izid so vrednostni papirji v delnicah in naložbah v vzajemne sklade, ki kotirajo ali trgujejo z vrednostnimi papirji na organiziranih trgih.


Kratkoročni del dolgoročnih posojil 8.6�9 ��.�7�

Skupaj 8.6�9 ��.�7�

15.Kratkoročnodanaposojila

17.Poslovneindrugeterjatve


Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev �.�69.760 �.��.��7

Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 96.�7� ��.707

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih ��.�� 0.800

Kratkoročno dani predujmi 5.775 �.99�

Skupaj �.60�.��7 �.59�.8�6

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa, ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo, tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Kratkoročno odložene stroške licenčnin, registracij, zavarovanja, in drugo ter kratkoročno nezaračunane prihodke zaradi prehoda v drugo obračunsko obdobje skupina vodi med drugimi terjatvami.

Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za obratna sredstva pa so sestavni del zalog.

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se šteje kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Kadar je odpis terjatve utemeljen z ustrezno listino, se pokrije v breme tako vzpostavljene-ga popravka vrednosti terjatev.


Terjatev iz davka od dobička 67.�65

Skupaj 67.�65

16.Terjatveizdavkaoddobička

Skupina je iz naslova več plačanih akontacij davka za leto 2005 zaradi izgube prejela v letu 2006 67.465 tisoč tolarjev.


Vse terjatve, izražene v tuji valuti se preračunajo na srednji tečaj Banke Slovenije.

Skupina prodaja svoje izdelke in storitve v glavnem na odprt račun in terjatve niso zavarovane.

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih obsegajo tudi pogodbeno financiranje neposred-nih obveznosti pridružene družbe v vrednosti 162.610 tisoč tolarjev.

18.Denarnasredstvainnjihoviustrezniki


Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina ��6.�56 90.588

Depoziti pri bankah ��7.000 ��.5�7

Skupaj �5�.�56 �0�.��5

19.Kapital

Celotni kapital sestavljajo izdani kapital, presežek vplačanega kapitala, zakonske in sta-tutarne rezerve, zadržani dobiček, lastne delnice kot zmanjšanje kapitala, in rezerva za pošteno vrednost.

Skupina v letu 2006 ni pridobivala lastnih delnic. Na dan 31.12.2006 skupina izkazuje lastništvo 201 delnice z oznako CETG.

V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe iz kategorije finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Učinek popravka je evidentiran na rezervi za pošteno vrednost na dan 1.1.2005.

Rezerva za pošteno vrednost se je povečala zaradi rasti borzne vrednosti naložb, razpolož-ljivih za prodajo.

20.Čistidobiček(izgubanadelnico)

�006 �005

Čisti dobiček (izguba) v tisoč tolarjih ��9.�� -6�5.��

Tehtano povprečno število navadnih delnic �99.799 �99.8�6

Čisti dobiček (izguba) na delnico v tolarjih �.�97,9� -�.�80,08

Čisti dobiček (izguba na delnico) je izračunan tako, da se osnovni čisti dobiček oziroma izguba deli z imenovalcem, ki ga predstavlja tehtano povprečno število delnic.

21.Prejetaposojila

Se delijo na dolgoročna posojila in kratkoročna posojila s kratkoročnim delom dolgoročnih posojil.

Dolgoročna prejeta posojila


Bančna posojila �.�07.�86 �.0�0.8�8

Največji posamezni dolg je najeto posojilo za financiranje dolgoročne finančne naložbe v višini 6.400.000 EUR z rokom vračila 7 let.


V tisoč tolarjih Skupno odplačilo Obresti Glavnica Razčlenitev po vrstah �005 �005 �005

Kratkoročna posojila do enega leta 650.667 ��.858 6�6.809

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od � do 7 let 5�9.508 ��.�0� �98.�05

Skupaj �.�80.�75 65.06� �.��5.��

V tisoč tolarjih Skupno odplačilo Obresti Glavnica Razčlenitev po vrstah �006 �006 �006

Kratkoročna posojila do enega leta 9��.58� ��.5�5 898.058

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od � do 7 let �99.87� �0�.0�9 �96.85�

Skupaj �.��.�55 ��7.5�� .�9�.9��

Odplačila posojil


Kratkoročni del dolgoročnih posojil od bank,

ki zapadejo v enem letu dni 600.0�� 50.70�

Kratkoročna posojila bank �50.0�7 �50.006

Kratkoročna posojila od drugih �0.000 �99.9�9

Skupaj 960.060 900.6�7

Kratkoročna prejeta posojila

22.Rezervacije

Skupina je preverila že oblikovane rezervacije, upoštevala korekcije in v skupnem zmanjšala rezervacije za namen dolgoročno odloženih odhodkov in rezervacije iz naslova dolgoročno vračunanih stroškov.

Osnova za njihovo oblikovanje so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov.

Rezervacije za dana jamstva ob prodaji določenih proizvodov in storitev so bile oblikovane glede na oceno tveganja za reklamacije, in sicer v odstotkih od njihovih prihodkov. Za pre-teklo leto je bil sorazmerni del rezervacij odpravljen.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih je skupina lahko zmanjšala rezervacije v vrednosti 71.648 tisoč tolarjev na osnovi izračuna za vsakega zaposlenega z uporabo projicirane enote, ki ga je pripravil pooblaščeni aktuar.


Za prodajne garancije �0.�� 0.5��

Za tožbe 9�.76� 97.85�

Za ostale �.980

Za jubilejne nagrade in odpravnine �57.�6� ��9.0�0

Skupaj �85.��5 �67.�05


23.Poslovneindrugeobveznosti V tisoč tolarjihRazčlenitev po vrstah �006 �005

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev �.��6.�5� �.��.5�8

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov �75.659 6�.6�9

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev �68.�50 ��5.��9

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 97.75� 6�.0��

Druge kratkoročne obveznosti 59.��6 �5�.��

Skupaj �.6�7.050 �.6�6.86�

Druge obveznosti zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.Osnova so izvirne listine, ki časovno in vsebinsko opredeljujejo dogodek.

24.Poštenavrednost

Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti V tisoč tolarjihPojasnilo Knjižna vrednost Poštena vrednost Knjižna vrednost Poštena vrednost ��.��.�006 ��.��.�006 ��.��.�005 ��.��.�005

Naložbe razpoložljive za prodajo �.��6.689 �.��6.689 �.07�.665 �.07�.665

Dana posojila ��.�� .�� 58.��8 �58.��8

Kratkoročno dana posojila 8.6�9 8.6�9 ��.�7� ��.�7�

Poslovne in druge terjatve �.60�.��7 �.60�.��7 �.59�.8�6 �.59�.8�6

Kratkoročne finančne naložbe

po pošteni vrednosti ��0.690 ��0.690 �6�.�� 6�.��

Denarna sredstva in drugi ustrezniki �5�.�56 �5�.�56 �0�.��5 �0�.��5

Rezervacije -�85.��5 -�85.��5 -�67.�05 -�67.�05

Prejeta posojila - dolgoročna -�.�07.�86 -�.�07.�86 -�.0�0.8�8 -�.0�0.8�8

Prejeta posojila - kratkoročna -960.060 -960.060 -900.6�7 -900.6�7

Poslovne in druge obveznosti -�.6�7.050 -�.6�7.050 -�.6�6.86� -�.6�6.86�

Skupaj 796.522 796.522 -602.981 -602.981

Naložbe, razpoložljive za prodajo, so ovrednotene po pošteni vrednosti glede na pripoznan-je naložbe po datumu trgovanja.

Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so ovrednotene po borzni ceni. Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preračuna odplačne vrednosti z upora-bo metode efektivne obrestne mere, ki se ne razlikuje od pogodbeno določene obrestne mere. Zato je v izračunih upoštevana pogodbena obrestna mera.

Pri poslovnih in drugih terjatvah je upoštevana slabitev na pošteno vrednost zaradi izterlji-vosti. Glede na kratkoročnost terjatve niso diskontirane.

Enako velja za poslovne in druge obveznosti, ki zaradi kratkoročnosti niso diskontirane.

Rezervacije temeljijo na izračunih za posamezne vrste kot je navedeno v točki i) in pojasnilu številka 22.


25.Finančniinstrumenti–obvladovanjetveganj

Izpostavljenostinobvladovanjetveganj

Lahko zapišemo, da so bila valutna tveganja v času stabilnejšega tečaja evra izključena, saj je potekalo poslovanje s tujino skoraj samo v tej valuti.

Skupina se zaveda, da je redno nadziranje in upravljanje finančnih tveganj, ki jim je izpo-stavljena na trgih, pomemben pogoj za uspešno poslovanje in doseganje strateških ciljev. V letu 2006 so bila prisotna zlasti obrestnega tveganja (splošna rast obrestnih mer). Na podlagi analize teh tveganj je ocena, da je obrestno tveganje povečano tudi zaradi nove za-dolžitve oziroma izdanih jamstev. Skupina ocenjuje, da bodo ta tveganja zaradi poslovanja tako matične kot odvisnih družb tudi v prihodnje povečana.

Skupina ima vse dolgove na dolgi rok v EUR ali z valutno klavzulo. Obrestne mere so de-finirane po tržnem principu cene denarja na evropskem bančnem tržišču, skupina tveganj sprememb obrestne mere do sedaj ni posebej varovala, saj je ocenila, da so ponujene fik-sacije obrestnih mer še vedno nad nivoji spremenljivih obrestnih mer, ki pa so se konec leta 2006 močno približale še sprejemljivim. Fiksacija tečaja evra je bila v letu 2006 vseskozi prisotna, kar je vplivalo na oblikovanje teko-če finančne politike in na obvladovanje finančnih tveganj na tem področju.

Kreditnatveganja smo v letu 2006 obvladovali že pri postopkih sprejemanja naro-čil kupcev z upoštevanjem njihovih bonitet in z dodatnimi zahtevami po zavarovanju terjatev ter omejevanju izpostavljenosti do posameznih kupcev in s sistematičnimi ter aktivnimi procesi izterjave. Ocenjujemo, da je bila v letu 2006 izpostavljenost Cetisa, kljub rahlemu povečanju neplačanih terjatev do kreditnih tveganj, zmerna.

Valutnatveganja so bila prisotna predvsem pri izvajanju poslovnih aktivnostih v vzhodnoevropskih državah z bolj spremenljivimi valutami, kamor skupina zaračunava svoje izdelke in storitve v evrih. Na vseh tržiščih je skupina valutna tveganja zmanjše-vala z ustreznim uravnavanjem terjatev in obveznosti obračunanih v evrih in z upošte-vanjem stabilne tečajne politike. Ocenjuje se, da je izpostavljenost Cetisa do valutnih tveganj zmerna.

Obrestnatveganja so se zaradi povečanja obsega posojil in rasti obrestnih mer povečala. Ocenili smo, da je raven obrestne mere za vsa najeta dolgoročna posoji-la, kljub njeni pogodbeno dogovorjeni spremenljivosti ter ob upoštevanju ročnosti še vedno sprejemljiva, vendar bo potrebno urediti ustrezno varovanje. Ocenjujemo, da je izpostavljenost družbe do obrestnih tveganj glede na preteklo leto še povečana.

Premoženjska inznjimipovezanatveganja smo v letu 2006 sistematično in analitično ob novi asistenci prenašali na zavarovalnice.

Tveganjaplačilnesposobnosti na kratek rok so v Cetisu nizka, kar je posledica učinkovitega upravljanja s sredstvi, ustreznih posojilnih linij za uravnavanje denarnih tokov, zadovoljive stopnje finančne prilagodljivosti ter dobrega dostopa do potrebnih finančnih virov. Je pa v družbi zmanjšano tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti, kar je posledica uspešnejšega poslovanja v primerjavi z letom 2005.

•

•

•

•

•

LETNO POROČILO 2006��0

Finančniinstrumenti


Dana posojila pridruženim družbam sprem. 5 % - 5,5 %, vezano �6�.6�� 6�.6��

na rast EURIBOR

Dana posojila drugim 6 % - 7 % �5� �5�

Dana posojila za odkup stanovanj vredn. točke po stan. zakonu ��.66� �.�9� �.�0� 6.87�

Dana posojila za stanovansjko gradnjo 7 % ��.806 �.7�0 �.8�0 �.��6

Obveznice 5,� % ��9.788 ��9.788

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil 8.6�9 8.6�9

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 0,� % - �,6 % �5�.�56 �5�.�56

Zavarovana prejeta bančna EURIBOR + 0,5 % do �,05 % -�.�07.�86 -9.�8� -��7.0�9 -�.060.68�


Zavarovana prejeta bančna posojila - -600.0�� -600.0��


Nezavarovana prejeta bančna EURIBOR + 0,80 % do 0,85 % -�50.0�7 -�50.0�7


Prejeta kratkoročna posojila �,�� % - �,6� % -�0.000 -�0.000

Skupaj -2.593.009 253.256 -952.793 -128.327 -1.765.145


Dana posojila drugim 6% + rast EUR �.5�� .5��

Dana posojila za odkup stanovanj vredn. točke po stan. zakonu �6.9�6 6.��0 �0.596

Dana posojila za stanovanjsko gradnjo 7% + rast EUR �0.�9� 6.8�� .�7�

Obveznice fiksna 5,�% ��9.788 ��9.788

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil vredn. točke, 6% do 7% + rast EUR �0.�� 0.7�� 9.�99

Kratkoročno dana posojila �,� - �,7% ��.�6� ��.�6�

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 0,�% - �,�% �0�.��5 �0�.��5

Zavarovana prejeta

bančna posojila - dolgoročna EURIBOR + 0,5% do �,05% -�.0�0.8�8 -8�0.7�� -�.��0.086

Zavarovana prejeta bančna posojila -

kratkoročni del dolgoročnih posojil EURIBOR + 0,5% do �,05% -�50.70� -�6�.565 -�87.��6

Nezavarovana prejeta

kratkoročna bančna posojila trimesečni EURIBOR + 0,85% -�50.006 -�50.006

Nezavarovana prejeta

kratkoročna posojila �,6�% - �,7% -�99.9�0 -�99.9�0

Skupaj -3.648.528 -38.555 -727.583 -806.060 -2.076.330


Drugarazkritja

Razkritjaposkupinahoseb:članiuprave,nadzornegasvetainzaposlenipoindividualnihpogodbah

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb so:

- uprava 30.289 tisoč tolarjev, - ostali zaposleni po individualni pogodbi (10 oseb) 138.611 tisoč tolarjev, - nadzorni svet 3.277 tisoč tolarjev.

Stanje obveznosti iz naslova namenskih posojil, ki jih je družba odobrila delavcem iz teh skupin, znaša konec leta 2006 2.140 tisoč tolarjev.

Znesek odplačanih posojil v letu 2006 znaša 912 tisoč tolarjev.

Dogodkipodatumubilance

Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja so opisani v uvodnem delu poslovnega poročila.

•

•


Upravamag. Simona Potočnik, glavna direktorica

StrateškirazvojPeter Aužner, direktor

Ekonomikainfinancemag. Srečko Gorenjak, finančni direktor

KontrolingUroš Pilih Grah, direktor

Poslovneintegracijeinupravljanječloveškihvirovmag. Barbara Germ Galić, direktorica

NabavainlogistikaNevenka Mužič, direktorica

ProizvodnjaBoris Lipovšek, MBA, tehnični direktor

GrafičnirazvojinraziskaveBarbara Sušin, direktorica

CetisnovetehnologijeVladimir Tkalec, direktor

Prodaja

MatejaLuzar, direktorica prodaje komercialnih tiskovin

MihelaColnarič, direktorica prodaje varnostnih tiskovin

Cetis,grafičneindokumentacijskestoritve,d.d.Čopova 24, 3000 Celje, Slovenija, [email protected]: +386 (0)3 4278 500fax: +386 (0)3 4278 836

KONTAKTI

Tisk: Cetis, d.d. 2007

Tekst: Cetis, d.d. 2007

Oblikovanje: RAAM-ID, d.o.o. 2007

Cetis d.d.

Documents

Transcript of Cetis d.d.