Čebeln'ak februar 2015

EBELNAK FEBRUAR 15

P U B L I K A C I J A K L U B A R A D O V L J I K I H T U D E N T O V

V mojem srcu je nemir

na jesenski ta veer,

tiho stopim sam ez prag,

grem v moj stari ebelnjak.

(Lojze Slak)

2 EBELN'AK

V TEM EBELN'AKU SI LAHKO PREBERETE

AKTUALNO >Nov predlog za statut Univerze v Ljubljani (4) >tudentje: Gospod rektor, obljuba dela dolg! (6) >Bodo morali tudi ministri - ob neuspenem delu - vraati denar dravi? (7) >Kaj Sloveniji priporoa OECD? (8) >Nova ureditev tudentskega dela (9) >Evropska komisija bo predasno sprostila sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih (10) >OS podpira peticijo: za ohranitev kakovostnega javnega izobraevanja in odlinosti raziskovalnega dela (11) >Finanno podhranjeno visoko olstvo ne more biti kakovostno (12) >Odloanje za tudij oteeno zaradi gronje olnin (14) >Zoisove tipendije (16) >kisopis 2015 (17) PRAZEN ELODEC (18) TRENIRAJMO MOGANE (20)

www.krs-klub.si

www.facebook.com/klubradovljiskihstudentov

3 KLUB RADOVLJIKIH TUDENTOV

NASLOVNICA www.prlekija-on.net AVTORJI PRISPEVKOV Tim Nemeek Saa Rakovec Ana Koir Nik Poganik IZDAJATELJ Klub radovljikih tudentov ODGOVORNA UREDNICA Eva Omerza

4 EBELN'AK - AKTUALNO

NOV PREDLOG ZA STATUT UNIVERZE V LJUBLJANI Statut je temeljni dokument, ki kljuno ureja organizacijo nae univerze, zato je za vse tudente zelo pomemben. Pred kratkim so na Univerzi v Ljubljani pripravili osnutek novega statuta, ki buri duhove, saj naj bi po mnenju mnogih kril tudentske pravice. V nastajanje osnutka niso vkljuili tudentov, vendar na univerzi zatrjujejo, da se formalen postopek sploh e ni priel. Kot odgovor tudentov, pa na raznih fakultetah potekajo razline okrogle mize na to temo. (Saa Rakovec) Nekatere novosti, ki jih je vredno omeniti, so: zmanjanje tevila brezplanih in skupnega tevila opravljanj izpitov; zdruevanje izvajanja izrednega in rednega tudija in s tem iritev olnin; centralizacija upravljanja univerze z veanjem pristojnosti rektorja in Upravnega odbora in manjo vlogo Senata kot najvijega strokovnega organa; krepitev monosti za arbitrarne odloitve v habilitacijskih postopkih; prepoved "politine propagande", ki lahko onemogoi tudi sindikalno in tudentsko organiziranje na podroju politike visokega olstva Zelo problematien je predlog za zmanjanje tevila izpitnih rokov. Trenutni veljavni statut, tudentom omogoa est izpitnih rokov, v novem osnutku pa je predlagano zmanjanje le-teh na tri ali morebiti tiri po odobritvi pristojne komisije. Novi osnutek pa prav tako ne predvideva ve pritobe na oceno.


Druga problematina toka je prepoved politinih propagand. "Pojem politine propagande je zelo irok in ni definiran, v konni fazi lahko pomeni omejevanje delovanja tudentskega organiziranja in v tem sklopu tudi borbe za tudentske interese in pravice," je opozoril an Bokan, predsednik tudentskega sveta fakultete. Do sprememb bi prilo tudi v upravljanju univerze. Upravljalne pravice, bi v veini padle v roke rektorja, vidno pa bi se zmanjala strokovna pooblastila senata. Za funkcijo rektorja in dekana pa bi ukinili omejitev tevila mandatov.

Izredni tudij, bi se po obsegu in zahtevnosti izenail z rednim tudijem in tako posredno omogoal monost olnin. Izredni tudij bi prav tako kot redni potekal dopoldne in ne ve popoldne in ob koncu tedna. Na to lahko gledamo kot promoviranje izrednega tudija, ki univerzi prinaa denar. Posredno pa bi lahko padla kvaliteta znanja. Tudi uveljavljanje pravic bo za tudente postalo precej zahtevno, saj se bodo nepopolne vloge brez poziva za dopolnitev zavrgle. Medtem, ko bo vloga zavrnjena pa bo tudentu e potekel rok za njeno dopolnitev. Vloga pa se zavrne, tudi e je organ ne uspe obravnavati v 30-ih dneh od vloitve, kar pomeni da bo nedelovanje birokracije kaznovalo tudente.


TUDENTJE: "GOSPOD REKTOR, OBLJUBA DELA DOLG!" tudentski svet Univerze v Ljubljani (SUL) in tudentska organizacija Univerze v Ljubljani (OU v Ljubljani) sta vodstvo Univerze v preteklem tednu e pozvala k prekinitvi vseh obstojeih postopkov, ki zadevajo predlog osnutka novega statuta in k oblikovanju konceptualnega izhodinega besedila, ki bo sluil kot podlaga za ponovno oblikovanje predloga statuta. Tokrat OU v Ljubljani odgovarja na rektorjev poziv iz preteklega tedna: tudente pozivam prinesite mi podatek o tevilu monosti opravljanja izpita na 200 najboljih univerzah na svetu. Sprejeli bomo najvije tevilo, ki ga boste nali. (dr. Ivan Svetlik, Vroi mikrofon na Valu 202, 29. 1. 2015) (Zveza KIS) Na rektorjev poziv se je med prvimi odzval Jernej tromajer, doktorski tudent na Fakulteti za drubene vede, ki je kaj kmalu naletel na vedsko univerzo Karolinska Institut, ki doloa, da lahko tudent, e je potrebno, izpit opravlja tudi do estkrat. "An exam can be retaken up to a maximum of six times, if needed." (Karolinska Institutet 2012) Omenjena vedska univerza se sicer nahaja na zavidljivem 47. mestu na svetovni lestvici ARWU (Academic ranking of world Universities) - tako imenovani anghajski lestvici, medtem ko Univerzo v Ljubljani najdemo v skupini med 401. in 500. mestom. Univerzo so torej nali, rektor pa je javno obljubil, da sprejme najvije izbrskano tevilo. e bi ga drali za besedo, bi torej lahko pogovore o tevilu ponavljalnih izpitnih rokov zakljuili, a al to e zdale ni najbolj perea toka novega predloga osnutka Statuta Univerze v Ljubljani. Znianje tevila izpitnih rokov bi namre e sprejeli, e bi nov predlog statuta zagotavljal tudi reden nadzor nad kakovostjo tudija, predvsem pa profesorjev in njihovega dela. Primeri tuje prakse namre kaejo, da ima veina univerz res nije tevilo izpitnih rokov, vendar ima tudi temu primeren in uinkovit sistem nadzora kakovosti dela pedagokih delavcev. tevilne univerze namre v svojih pravilnikih jasno opredeljujejo dolnosti profesorjev, ki morajo tudente podrobno seznaniti z naini preverjanja in ocenjevanja znanja v sklopu posamezne une enote. Jasno opredeljena preverjanja in kriteriji ocenjevanja tudentu podajo natanno sliko o profesorjevih zahtevah, ki pa so znotraj neurejenega oziroma nedefiniranega sistema Univerze v Ljubljani pogosto uganka, ki jo moramo tudentje reiti sami, nekateri na alost tudi z izkorianjem ponavljalnih izpitnih rokov. Se pa stvar pri urejanju tevila izpitnih rokov in nadzoru kakovosti pedagokih delavcev nikakor e ne zakljui. V spodnji priponki najdete konkreten in celovit komentar oziroma predloge tudentskega sveta Univerze v Ljubljani k posamezni sporni toki novega predloga osnutka Statuta UL. Komentarji so plod sodelovanja SUL in Resorja za tudijsko problematiko OU v Ljubljani, dveh organov, ki zastopata interese in pravice tistih, ki jih omenjeni statut najbolj zadeva - tudentov. Drava in vrhovni veljaki posameznih institucij namre na njih vse pogosteje pozabljajo.


BODO MORALI TUDI MINISTRI OB NEUSPENEM DELU VRAATI DENAR DRAVI? Na tudentski organizaciji Slovenije (OS) so veraj prejeli predlog izhodi novega visokoolskega zakona (ZViS). Presenea jih, da je ministrica Setnikar Cankar predlog najprej predstavila medijem in iri javnosti, nato politini javnosti, delenikom pa na zadnje. (Zveza KIS) Kljub obljubi, da bodo izhodia najprej predstavljena posameznim delenikom in ele nato iri javnosti, o predlogu predhodno ni razpravljal niti Svet RS za visoko olstvo. Na OS izraajo veliko nezadovoljstvo, saj predlogi niso bili predhodno usklajeni z njimi, poleg tega pa se jim zdi irjenje informacij o ukrepih, za katere niti ni nujno, da jih bo konni predlog zakona sploh vseboval, nepotrebno. Gre sicer za izhodine predloge, ki medsebojno niso usklajeni, toda v precejnji meri posegajo v trenutni sistem visokega olstva. Predlog meddrugim uvaja vaverje na vseh treh stopnjah tudija in nesorazmerno veliko breme vali na tudente. Na OS mono nasprotujejo vsakrni obliki olnin, tudi vaverjem, kjer se breme strokov tudija vali na tudente. V prihodnjih dneh nameravajo pripraviti obrazloitev stali k posameznim predlaganim ukrepam, pri tem pa - za razliko od ministrstva - upotevati konkretne podatke o poloaju tudentov (glede na raziskavo Evrotudent). iga Schmidt, predsednik OS: Krovni visokoolski zakon se pripravlja ob neupotevanju tudentov, kar se odraa na ve ravneh: Izhodia smo dobili istoasno kot mediji v javnost pa se obiajno polje usklajene predloge, kar ta zagotovo ni. Poleg tega se, kljub ve poslanih pronjam, e vedno nismo imeli monost sestati z ministrico; prav tako e vedno ne deluje Svet za tudentska vpraanja s svojimi delovnimi skupinami, kjer smo navadno v prvem krogu usklajevali izhodia predlogov predpisov. V analizah, priloenih izhodiem, niso upotevani kljuni podatki o poloaju tudentov, ki smo jih z raziskavo Evrotudent, ki jo je naroilo prav MIZ, zbrali na OS. Prav tako pa sama izhodia zakona obetajo velike omejitve za tudente tudi na podroju upravljanja visokoolskih zavodov. Ocenjujemo, da eli ministrica sistemsko omejiti mo in monosti tudentov, kot kljunih delenikov in sooblikovalcev visokoolskega prostora.


KAJ SLOVENIJI PRIPOROA OECD?

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) se zavzema za promocijo politik, ki bodo izboljale ekonomsko in socialno blaginjo ljudi po svetu. Trdijo, da se s sistematinimi spremembami na podroju razlinih politik lahko spodbudi trenutno ibko povpraevanje, obudi zdravo ekonomsko rast in ustvarja nova delovna mesta. (Saa Rakovec) OECD letno pripravi poroilo v katerem primerjajo reforme in napredke iz razlinih drav. Z pomojo tega poroila pa iejo nove naine za gospodarsko rast. Trdijo, da je klju za reevanje naraajoih neenakosti in drugih socialnih posledic vpeljevanje stratekih reform, ki bi omogoile zaposlitvene monosti in zasluke za nizko usposobljeno delovno silo ter pomagale mladim pri zaposlovanju. 9. februarja so na sreanju finannih ministrov G20 predstavili poroilo Going for Growth 2015, kjer so izpostavili priporoila za obujanje ekonomske rasti. Sloveniji svetujejo, naj pospei umik drave iz gospodarstva, omeji dvig minimalne plae in dodatno reformira pokojninski sistem. Opaajo, da se je v dravah, ki se ele uveljavljajo, pospeil reformni zagon, v monih dravah pa se je tempo izvajanja strukturnih reform upoasnil. Predstavili so tudi spremembe, ki jih priporoajo Sloveniji: OECD Sloveniji svetuje zmanjanje vpletenosti drave v gospodarstvo. Priporoajo oblikovanje

strogega in transparentnega reima, ki bi opredelil podjetja, ki naj ostanejo v dravni lasti. V poroilu pravijo, naj privatiziramo dravne banke, kar naj bi okrepilo banni sektor.

Opozarjajo, da je zaradi zakonsko doloene minimalne plae ovirano zaposlovanje mladih in slabe izobraenih. Svetujejo omejitev rasti minimalne plae.

Poleg tega svetujejo tudi reformiranje pokojninske reforme. Sloveniji priporoajo sprejetje ambiciozneje pokojninske reforme, ki bo zagotovila vzdrnost prilagodljivega sistema.

OECD poziva k izboljanju terciarnega izobraevanja, priporoajo pa uvedbo olnin v javnem olstvu.

Trdijo, da bi ljudi lahko k delu spodbudila reforma sistema pomoi za brezposelne, socialnih prejemnikov in drugih transferjev za brezposelne.

Originalna priporoila OECD po dravah si lahko ogledate na povezavi (link). Viri: Delo, OECD


NOVA UREDITEV TUDENTSKEGA DELA

Ministrica za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti dr. Anja Kopa Mrak, predsednik vlade dr. Miro Cerar sta s tudentsko organizacijo Slovenije v etrtek 27.11.2014 podpisala skupni dogovor glede tudentskega dela. (Tim Nemeek) Nova ureditev tudentskega dela e kar deluje po naelu vsako delo teje v dogovoru pa je zapisano tudi, da je tudentsko delo socialni korektiv, ker brez tudentskega dela si nekateri sploh ne bi morali privoiti tudija. Zakon, naj bi stopil v veljavo s 1. februarjem 2015. Kaj to pomeni za nas tudente? S koncesijsko dajatvijo v viini 16% kar pomeni, da gre 8,4% za proraunski sklad ministrstva, 3,8% se nameni za tudentsko organizacijo Slovenije in vse njene entitete nato pa e dodatna koncesijska dajatev v viini 2%. Novosti pri ureditvi tudentskega dela je kar nekaj in sicer: Prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85% Prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5% Prispevek za zavarovanje za pokodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53% Prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36% Uvedba minimalne urne postavke v viini 4,5 evra bruto oziroma 3,8 eur neto.

Kot zelo pozitivna stvar tega dogovora sta beleenje neformalno pridobljenih izkuenj in pa delovna doba, ki se bo tela z opravljenim tudentskim delom. Kot primer za tudentsko delo s povpreno plao 300 eur bruto bi se v enem letu priznalo tudentu priblino 4 mesece in 14 dni delovne dobe le ta pa v nobenem primeru ne bi morala presei 12 mesecev delovne dobe v enem letu kar velja za zgornjo mejo. Moramo pa poudariti e to spremembo, da pri zasluku tudenta ta dogovor bremeni tako delodajalca kot delojemalca, se pravi v primeru, da

tudent zaslui 100 eur, bo le ta prejel 84,5 eur delodajalec pa bo za to delo moral plaati 137,70 eur s tem se je obremenitev tudentskega dela poveala na 63%. Sedaj pa si lahko zastavimo vpraanje, kako bo to vplivalo na obseg tudentskega dela? Se bo ta zmanjal, ostal enak?


EVROPSKA KOMISIJA BO PREDASNO SPROSTILA SREDSTVA ZA POBUDO ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH Evropska komisija je predlagala, da se iz pobude za zaposlovanje mladih e letos sprostijo sredstva v viini ene milijarde evrov. S tem se bodo sredstva predhodnega financiranja, ki jih drave lanice prejemajo za spodbujanje zaposlovanja mladih, lahko poviala za 30-krat. (OS) Komisija ocenjuje, da bi pomo za laje in hitreje vkljuevanje na trg dela tako prejelo od 350.000 do 650.000 mladih. Dvajset drav lanic EU, ki prejemajo pomo v okviru te pobude, bi lahko z novim ukrepom takoj po sprejetju namenskih operativnih programov prejelo tretjino od 3,2 milijarde evrov dodeljenih sredstev. Ta sredstva naj bi drave upravienke, med njimi tudi Slovenija, nemudoma dale na voljo upraviencem v obliki predplail za projekte, kar se bo pozorno spremljalo. Namesto predvidenih 92,115, bi Slovenija prejela 2,763,461 evrov. Komisija je jamstvo za mlade predlagala decembra 2012, Svet Evropske unije ga je uradno sprejel kot priporoilo dravam lanicam, Evropski svet pa ga je potrdil junija 2013. Vseh 28 drav lanic je predloilo svoje narte za izvajanje jamstva za mlade in uvajajo konkretne ukrepe. Izvajanje nacionalnih programov jamstva za mlade nadzira Komisija v okviru evropskega semestra. Kljuni finanni vir jamstva za mlade na ravni EU je Evropski socialni sklad s skupnim proraunom za obdobje 20142020 v viini 86 milijard evrov. Da bi dopolnili sredstva Evropskega socialnega sklada v dravah lanicah, v katerih je brezposelnost mladih v posameznih regijah ve kot 25-odstotna, sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o vzpostavitvi posebne pobude za zaposlovanje mladih. Pobudi za zaposlovanje mladih je namenjenih 3,2 milijarde evrov iz posebne proraunske vrstice EU (teie financiranja je na zaetnem obdobju 20142015), ki jih bodo drave lanice dopolnile z najmanj 3,2 milijarde evrov dodeljenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Pobuda za zaposlovanje mladih dopolnjuje podporo iz Evropskega socialnega sklada za izvajanje priporoila o jamstvu za mlade, saj financira dejavnosti, ki neposredno pomagajo mladim, ki niso zaposleni, se ne izobraujejo ali usposabljajo, v starosti do 25 let oziroma, kadar se dravam lanicam zdi ustrezno, do 30 let. Sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih se lahko porabijo za podp i ran je de javnost i , kot so prva zaposlitev, pripravnitvo, vajenitvo ter nadaljnje izobraevanje in usposabljanje, podpora mladim podjetnikom za zagon podjetja, izobraevalni programi za mlade z nedokonanim olanjem ter za ciljno usmerjene subvencije za plae in zaposlovanje. O tem zakonodajnem predlogu bosta zdaj razpravljala Evropski parlament in Svet, ki ga morata sprejeti, preden lahko zane veljati.


OS PODPIRA PETICIJO: ZA OHRANITEV KAKOVOSTNEGA JAVNEGA IZOBRAEVANJA IN ODLINOSTI RAZISKOVALNEGA DELA

V tudentski organizaciji Slovenije (OS) smo v preteklih dneh, ob napovedanih varevalnih ukrepih v izobraevanju, vekrat opozorili na neustrezno strategijo financiranja javnega olstva ter posledice, ki jih varevanje v izobraevanju pua na kakovosti tega. Ker podobno ugotavljajo tudi drugi deleniki v izobraevanju, med njimi tudi sindikati, smo se odloili podpreti peticijo Sindikata vzgoje, izobraevanja, znanosti in kulture

Slovenije (SVIZ) Za ohranitev kakovostnega javnega izobraevanja in odlinosti raziskovalnega dela. (OS) Vse, ki se strinjajo s prizadevanji delenikov v izobraevanju po ohranitvi kakovostnega javnega izobraevanja in odlinosti raziskovalnega dela ter nasprotujejo varevanju v izobraevanju in raziskovanju, vabimo k podpisu peticije, ki jo je pripravil SVIZ. Podpise je mogoe oddati tudi na sedeu tudentske organizacije Slovenije (Dunajska 51, Ljubljana), vsak delovnik med 8. in 16. uro. Besedilo peticije najdete na povezavi (link). Podpise bo mono oddati tudi na klubih: Klub jesenikih tudentov tudentski klub Kamnik aleki tudentski klub Klub mariborskih tudentov tudentski klub alec Klub ptujskih tudentov


FINANNO PODHRANJENO VISOKO OLSTVO NE MORE BITI KAKOVOSTNO Javne univerze v Sloveniji se e vrsto let sooajo z zakonsko neurejenim in nezadostnim financiranjem. Vseprisotni krizi je sledil upad sredstev, namenjenih javnih univerzam, kar razumemo kot neposreden napad na javno, kakovostno in brezplano visoko olstvo. Ker je, kot kaejo tudi izkunje drav, po katerih se radi zgledujemo, vlaganje v znanje in prihodnost v asu krize e toliko pomembneje, v tudentski organizaciji Slovenije (OS) pozivamo Vlado Republike Slovenije, da za javne univerze zagotovi ustrezna finanna sredstva za nemoteno in kakovostno izvajanje pedagokega in raziskovalnega procesa. (OS) Na OS e ve let opozarjamo na finanno podhranjenost visokoolske dejavnosti. Upad financiranja, ki je zelo prizadel javne univerze, pa se e kae tudi v padcu kakovosti tudijskih programov, na kar vse pogosteje opozarjajo tudi tudentje. Na tem mestu se pridruujemo zahtevam univerz po takojnji ureditvi in zagotovitvi stabilnega financiranja visokega olstva, pristojno Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port (MIZ) pa pozivamo, naj zane spotovati sklepe Ustavnega sodia RS in pripravi predlog za zakonsko ureditev financiranja javne slube univerz. Kljub temu, da Ustavno sodie RS (odloitev: U-I-156/08) e od leta 2011 opozarja na neustavnost doloil visokoolskega zakona (ZViS), predvsem v delu, ki se nanaa na vpraanja javne slube univerz in ureditev financiranja, se ta v kljunem delu e ni spremenil. Posledino je v neskladju z Ustavo RS tudi Uredba o javnem financiranju visokoolskih zavodov in drugih zavodov, s katero se javnim univerzam vsakoletno dodelijo ocenjena finanna sredstva, potrebna za delovanje, kar pa ne omogoa dolgoronega nartovanja in razvojne orientacije. Kljub temu, da je Ustavno sodie e leta 2011 pozvalo Vlado RS, da neustavno stanje odpravi v roku treh mesecev, zakona o financiranju visokega olstva do danes e ni, zato se postavlja legitimno vpraanje, v kakni dravi ivimo, e lahko pristojni samovoljno ignorirajo pozive Ustavnega sodia.


Ob vseh podanih dejstvih nas ne udi, da se vedno ve fakultet sooa s finannimi teavami, ki so plod neurejenega in nezadostnega financiranja. Vsakoletno nianje sredstev je veino fakultet e prisililo v striktne varevalne ukrepe, ki zajemajo nianje materialnih odhodkov, nianje pla zaposlenih, okrnitev pedagokih dejavnosti preko nianja kontaktnih ur in odpuanja. Nianju finannih sredstev za javno olstvo, utemeljenem na logiki varevanja, pa kljub vsem opozorilom in protestom tako tudentov kot akademske skupnosti, e ni videti konca.

Najveji poraenci varevanja na raun visokega olstva smo zagotovo tudenti, ki e ve let opozarjamo na nevzdrne razmere na slovenskih javnih univerzah. Manjanje sredstev za delovanje posameznih fakultet namre negativno vpliva na kakovost tudija. Glede na nastalo finanno situacijo in nekatere e predlagane ukrepe pa se tudenti bojimo prevzemanja edalje vejega delea strokov tudija nase. Prav tako opozarjamo na problematiko vdora in sprejema trnega diskurza znotraj nae akademske skupnosti. Javne univerze morajo delovati v javnem interesu, ne v interesu finannih trgov in ekonomskih kazalcev. V javnem interesu je imeti izobraene, kritine in intelektualne kadre, sposobne lastnega razmiljanja, saj lahko le ti generirajo tako drubeni kot ekonomski razvoj. In kako drugae naj bomo slovenski tudentje in diplomanti konkurenni napram tujim, e nam lastna drava odreka pravico do kvalitetnega, poasi pa oitno e brezplanega tudija?


ODLOANJE ZA TUDIJ OTEENO ZARADI GRONJE OLNIN

Pribliuje se as objave Razpisa za vpis v dodiplomske tudijske programe za tudijsko leto 2015/16. e danes in jutri pa bodo bodoi tudenti lahko spoznavali elene fakultete in tudijske programe na sejmu izobraevanja in poklicev Informativa. Na tudentski organizaciji Slovenije (OS) smo ob tem zaskrbljeni, da bo na odloitve za tudij vplivala tudi vse glasneja gronja uvedbe olnin zaradi podhranjenega financiranja visokega olstva. Prav tako pa bodo prihodnje generacije tudirale na vse manj kakovostnih tudijskih programih. Ministrica Setnikar Cankar strategije in reitev oitno nima in se ob tem skriva pred tudenti ter onemogoa dialog. (OS) V zadnjem asu vsi visokoolski deleniki opozarjamo na finanno podhranjenost visokega olstva, ki mu eli ministrica Setnikar Cankar s e dodatnimi varevalnimi ukrepi zadati poslednji udarec. S strani predstavnikov visokoolskih zavodov in sindikatov smo tudi e sliali, da finanno nevzdrna situacija lahko vodi le v uvedbo olnin. Te e sedaj plauje precejen del tudentov izredni tudenti, doktorski tudenti, posredno pa e vsi, ki plaujejo za t. i. nadstandard ali posebne oblike dela, predvidene kot obvezni del tudijskih programov. Na OS nasprotujemo vsakrnemu prelaganju bremen strokov tudija na tudente in imamo jasno oblikovane zahteve glede sistemske ureditve visokoolskega izobraevanja, le da nimamo sogovornika, ki bi mu jih lahko predstavili. Kljub vekratnim pozivom ministrici za izobraevanje, na zadnje pa tudi predsedniku Vlade RS, e vedno ni bil konstituiran Svet Vlade RS za tudentska vpraanja, dialog s tudenti pa ne poteka tudi po nobeni drugi poti. Ker je delovna skupina za pripravo visokoolskega zakona oitno e ena izmiljotina ministrice (svoje sodelovanje sta zanikala e dva domnevna strokovna lana), na OS pripravljamo svoja izhodia za prenovljeni ZViS.


Vsak tudent mora imeti (ob izpolnjevanju vpisnih pogojev) monost rednega brezplanega tudija, enkrat na 1. in enkrat na 2. bolonjski stopnji, in sicer v obsegu trajanja programa z enim dodatnim letom za ponavljanje ali t. i. absolventski sta; ob tem se upotevajo tudi izjemne okoliine (npr. dolga bolezen, invalidnost, starevstvo), na podlagi katerih se lahko tudij podalja. e potrebuje tudent, zaradi posebnih osebnih okoliin, prilagojeno izvajanje tudija, se to lahko omogoi v oblikidelnega tudija, kot ga opredeljuje Nacionalni program visokega olstva 2011-2020. tudentom oz. diplomantom, ki so izkazali odline tudijske rezultate in bi eleli svoje znanje nadgraditi tudi horizontalno, se lahko omogoi brezplaen vzporedni ali zaporedni tudij. Za to skupno tudentov se doloi kvota vpisnih mest in enotni kriteriji, ki bodo omogoali tudij najodlinejim kandidatom in prepreevali t. i. navidezne vpise. Prav tako je potrebno sistemsko urediti doktorski tudij, ki mora biti namenjen najodlinejim kandidatom in zato ustrezno kadrovsko in finanno podprt. Kandidatom mora biti omogoeno vkljuevanje v znanstveno-raziskovalno delo in kakovostno mentorstvo. Zato doktorski tudij ne more biti masoven tudij. Ob tem pa se ne sme omejevati doloenih tudijskih ali raziskovalnih podroij. Ker je doktorski tudij razlino finanno zahteven, je potrebno vsem tudentom omogoiti enako dostopnost, zato mora biti tudi ustrezno sofinanciran. Glede na to, da ministrstvo ni sposobno koordinirati dialoga z visokoolskimi deleniki, smo to vlogo pripravljeni prevzeti na OS, saj se za razliko od Vlade, ki to trdi le na papirju zavedamo pomena kakovostnega in dostopnega javnega izobraevanja ter imamo jasne cilje za njegovo ureditev.

Za faks


ZOISOVE TIPENDIJE Zoisove tipendije se e trideset let podeljujejo nadpovprenim ter nadarjenim dijakom in tudentom, ki naj bi s to spodbudo drubi zagotavljali najbolji kadrovski potencial. Ti mladi, ki naj bi bili prihodnost Slovenije, njen izhod iz krize in najveje upanje za trajnostni razvoj se vse pogosteje sreujejo s slovensko stalnico varevanjem. (Tim Nemeek) Poleg varevanja na izobraevalnem sistemu in institucijah se je za namene aktualizacije spremenil Zakon o tipendiranju, ki zajema tudi Zoisove tipendije. Namen je sicer bil dober, namre iz sistema, ki je zael nagrajevati najbolj marljive preko povpreij ocen preiti na sistem, ki predvideva nagrajevanje na podlagi ocen in dosekov. Ti izjemni doseki niso samo teko dosegljivi ampak na veino visokoolskih smereh sploh niso na razpolago. Za posebne doseke sicer tejejo: 1.) najvija mesta iz znanja ali raziskovanja na dravnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev; 2.) prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na dravnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,3.) priznanja za najbolje raziskovalne naloge, 4.) udeleba in najvija mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti, 5.) nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniko delo na dravni ali mednarodni ravni, 6.) objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku,7.) umetniko delo ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v razlinih tiskanih medijih, dostopnih na obmoju celotne Slovenije, oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu, 8.) najvija mesta na podroju poklicnega in strokovnega izobraevanja na dravnih in mednarodnih tekmovanjih. e omenjenih izjemnih dosekov posameznik nima, izgubi pravico do prejemanja Zoisove tipendije ob prehodu na vijo stopnjo izobraevanja ne glede na povpreno oceno. Tako lahko zlati ali celo briljantni maturant izgubi Zoisovo tipendijo ob prenehanju srednjeolskega izobraevanja. Izredna zahtevnost pridobitve pogojev za pridobivanje Zoisove tipendije in avtomatsko prenehanje ob prenehanju doloene stopnje izobraevanja sta privedli do upadanja tevila tipendistov. V letu 2014 je tako bilo podeljenih 11.115 Zoisovih tipendij, letos pa zgolj 7.991. V letu 2015 je tako Zoisovo tipendijo pridobilo zgolj 73 tudentov vijih letnikov vijeolskega ali dodiplomskega tudija ter tudentov magistrskega tudija Moramo se vpraati, e je res smiselno varevati na dijakih in tudentih oziroma na celotnem izobraevalnem sistemu in izobraevalnih institucijah? Mladi so najbolja naloba za v prihodnost a se oitno MDDSZEM s tem ne strinja in izvaja hude varevalne ukrepe predvsem pri tipendijah tudentov in dijakov. Varevanje je tudi pri ministrstvu za visoko olstvo doseglo e tako stopnjo, da predvsem fakultete ne morejo normalno opravljati tudijskega procesa in plaevati zaposlenih, ki opravljajo svoje delo. Z zaostritvami pogojev zoisove tipendije, ki jih je poostrilo MDDSZEM se z vsakim letom tevilo tipendistov manja. Nov pravilnik, ki je bil sprejet uvaja ostreje pogoje za pridobitev zoisovih tipendij na kar je posledino upadlo tevilo prejemnikov tipendije tako pri dijakih kot pri tudentih. Iz leta 2010 in do danes je tevilo prejemnikov tipendije upadlo tako pri dijakih kot pri tudentih za ve kot 3000 tipendistov. Pri dijakih je potrebna skupna ocena najmanj 4,10 ali naziv zlatega maturanta s tem smo prili na tevilko prejemnikov zoisove tipendije na samo 450 dijakov. Pri tudentih pa je meja za pridobitev tipendija skupna povprena ocena 8,5 ali pa doseeno povpreje med pet odstotkov najboljih tudentov v vijem ali visokoolskem zavodu.


KISOPIS 2015 Zveza KIS je vedno bila in vedno bo mama tudentskih klubov. (Zveza KIS) Po eni strani ima res tisto sitno materinsko vlogo, zaradi katere mora klube ves as spremljati z budnim oesom. A kot vsaka mama tudi KIS poskrbi, da imajo njeni otroci vsega dovolj informacij, izobrazbe in zabave. Ima pa e eno vlogo klubom je vedno, in to res VEDNO, na voljo za nasvet, pomo in tudi podporo. Tudi v tokratnem kisopisu se vam bo Zveza KIS predstavila skozi odbore, ki na njej delujejo. Pa ne samo zato, da izveste, kaj delajo, kdo so in zakaj so tu, temve tudi, kako lahko pridete z njimi v navezo. Ker tudi za info mailom ne stoji bav bav. Saj vemo, da veste, pa vseeno Smo na vezi! ;) Letonji kisopis najdete na povezavi (link). Vabljeni k branju!

18 EBELN'AK - PRAZEN ELODEC

MESNA LAZANJA SESTAVINE:

21 listov testenin za lazanjo (mi uporabljamo tiste, ki jih je potrebno predhodno skuhati) 30 dag naribanega sira

Mesni nadev: 500 g mletega meanega mesa olje 1 ebula sol poper 2 lovorjeva lista timijan romarin cca. 100 g pasiranega paradinika

Beamel omaka: 2 lici olja 2 lici moke 2 stroka esna 7 dl mleka sol lika vegete mukatni oreek 2 lici kisle smetane jajce

POSTOPEK: Mesni nadev: na olju prepraimo sesekljano ebulo, dodamo mleto meso in vse zaimbe ter vse skupaj duimo 15 minut. Na koncu mesni omaki dodamo e pasiran paradinik in pustimo, da se malce ohladi (tik preden damo mesni nadev na testenine, iz njega odvzamemo lovorjeva lista). Beamel omaka: iz olja, moke in esna naredimo preganje, ki ga zalijemo s hladnim mlekom, dodamo vegeto, sol in mukatni oreek. Ko omaka zavre, dodamo e kislo smetano in jajce ter ob nenehnem meanju z metlico, omako pustimo vreti 3 minute.


NUTELINA ZVEZDA SESTAVINE:

Testo: 400 g gladke moke 1 celo jajce 50 g stopljenega masla 1 vreka suhega kvasa 1 kavna lika soli 2 juni lici sladkorja 2 dl mlanega mleka

rumenjak za mazanje pred peko 0,5 dl vode in 1 lica sladkorja (raztopina za mazanje po peki)

Namaz: 1 juna lica Nutele

POSTOPEK: Vse sestavine za testo damo v posodo in zamesimo gladko testo, ki lepo odstopa od posode. Testo pokrijemo s plastino folijo (da se ne naredi suha skorja) in ga na toplem pustimo vzhajati priblino pol ure. Testo bi moralo v tem asu narasti. Po tem asu testo e malo pomesimo in ga razdelimo na dva enaka kosa. En kos poloimo nazaj v skledo, drugega pa razvaljamo na 1 cm debel krog - iz te koliine bo to naneslo priblino 30 cm premera. Poloimo testen krog na papir za peko in ga namaemo z Nutelo. Pazimo, da na zunanjem obodu pustimo cca. 2 cm irok nenamazan obod. Vzamemo drugi kos testa in ga razvaljamo na 1 cm debel krog priblino enake velikosti. Poloimo ga na prvi kos testa, ki je namazan z Nutelo in s pritiskom zlepimo oboda obeh krogov (na mestu, kjer nista namazana). Vzamemo eno kavno skodelico in jo obrnjeno navzdol narahlo pritisnemo natanko v sredino testenega kroga. Tako si najenostavneje oznaimo, kje bomo zaeli rezati krake. Vzamemo oster no in krog razreemo na etrtine, zaeni pri obodu zarisanega kroga na sredini testa. Vsako etrtino prereemo na dva dela. Dobimo osmine. Vsako osmino spet prereemo na pol. Tako dobimo 16 priblino enakih krakov. S prsti primemo po dva kraka in ju 3-4 krat zasukamo navznoter in ju dobro zlepimo med sabo, da se med peko ne razideta. Nadaljujemo, dokler nismo dobili 8 krakov, zlepljenih med sabo. Pripravljeno zvezdo pokrijemo s folijo in jo pustimo poivati kakih 20 minut. Med tem asom prigemo peico in jo naravnamo na 180 stopinj Celzija. Preden poloimo pecivo v peico, razvrkljamo rumenjak in zvezdo namaemo z njim. Peemo priblino 20 minut oz. dokler zvezda lepo ne porjavi. Po peki jo vzamemo iz peice in namaemo z raztopino vode in sladkorja, da se bo lepo svetila. Ponudimo ohlajeno. Pa prijetno sladkanje!

20 EBELN'AK - TRENIRAJMO MOGANE

Čebeln'ak februar 2015

Documents

Transcript of Čebeln'ak februar 2015